Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVI - N. 4 (320)
Udine, 28. februarja 1965
Izhaja vsakih 15 dni
PO ZBOROVANJU V VIDMU
MI IN KULTURA
Problem, ki ga ne smemo omalovaževati in ki se nanaša tudi na Beneško Slovenijo, zemljo znamenitih mož - Kulturni razvoj je neposredno povezan z najširšim ekonomskim
in socialnim razvojem
Ne more iti neopaženo mimo nas problem, ki je tako pri srcu Furlanom, ker je prav tako važen tudi za nas. Gre namreč za problem kulture in sicer za njeno organiziranje, za njen razvoj in njeno afirmacijo za splošno korist in napredek, za katerim stremi s svojimi pridobitvami vse človeštvo.
Da pridemo takoj v živo, naj povemo, da se je v Vidmu vršilo — kot smo že o tem poročali v prejšnji številki našega lista in prinesli poročilo predsednika Prosvetnega društva « Ivan Trin-ko » Marjana Konta — važno kulturno zborovanje, ki ga je organiziralo Furlansko filološko društvo « G.I. Ascoli » (Società Filologica Friulana) in so se ga udeležile visoke osebnosti iz kulturnih in političnih krogov, med temi tudi predsednik deželne vlade dr. Alfredo Berzanti, predsednik Slovenske prosvetne zveze prof. Ubald Vrabec, znanstvenik svetovnega slovesa prof. Michele Gortani, tajnik Slovenskega gledališča v Trstu Filibert Benede-tič, videmski župan prof. Cadetto, upravnik Slovenskega dijaškega doma v Trstu Etbin Švab in profesorji Schifrer iz Trsta, Cerroni iz Vidma, Ferrerò iz Go rice, Mascherini iz Vidma, Mayer iz Trsta, Serena iz Spilimberga, Tramontin iz Humina, Meniš iz Buje, Montesi iz Palmanove, dr. Amelia Gruber-Benco iz Trsta ter poslanci Bologna (DC), Lizzerò (PCI) in Marangone (PSI).
Otvoritveni govor je imel prof. Gortani, ki je tudi predsedoval zborovanju in je svoj govor zaključil takole: « Naša dežela je fizično popolna; je mali svet s starodavno zgodovino in starodavno civilizacijo, ki vstopa v novo in avtonomno življenje. Njena vlada, naša deželna vlada ima nalogo, da tolmači hrepenenja. (La nostra è una regione fisica-mente completa; è un piccolo mondo di antica storia e antica civiltà che sta per assurgere a una vita nuova e autonoma. Al suo governo, al nostro governo regionale, il compito di interpretare gli aneliti).
Izrabljamo prav besede slavnega karnijskega geologa, da bolje izrazimo našo misel in povemo naše želje.
Senator Michele Gortani, ki po-verja višjim instancam nalogo, da « tolmačijo hrepenenja », je s svojo mislijo izrazil želje vseh; torej tudi našo, naših ljudi, ki so primorani že od nekdaj iz tega ali onega razloga na trdo življenje in včasih celo na skoraj nemogoče, kot to dokazuje strahovit padec prebivalstva, ki resno grozi obstoju beneških ali furlanskih Slovencev, zaradi velike zapuščenosti, v katero so bile pahnjene in so še danes vse naše vasi.
Kljub ekonomski in socialni zaostalosti, ki tare ljudi slovenskega jezika videmske pokrajine kot svinčena kapa, pa moremo vseeno trditi in dokazati, da ima Furlanska ali Beneška Slovenija poleg svojih starih in slavnih tra dicij velike zasluge tudi v kulturi.
Furlanska Slovenija je dala dosti mož, ki so slavili kulturni svet
in ne smemo pozabiti, da so bili to veliki možje, začenši pri Ivanu Trinku in Francetu Musoniju (tega zadnjega je videmska občina počastila s tem, da je imenovala po njem ulico v mestu) in pri slavnemu zdravniku Jožefu Klodiču, ki je bil tudi pisatelj in garibaldinski borec v vojnah italijanskega risorgimenta.
Od vseh teh slavnih mož, ki so se rodili na naši zemlji, na njej živeli in bili zvesto navezani nanjo, pa navajamo enega samega, to je Ivana Trinka, katerega kratek življenjepis podajmo tu spodaj:
Ivan Trinko se je rodil dne 25-1-1863. v Trčmunu in tam umrl 26-6-1954. Že v rani mladosti je kazal izredno nadarjenost in ko mu je bilo osem let, je vstopil v osnovno šolo v Jelini, ki je oddaljena uro hoda od doma. Takrat je bil za kaplana v Trčumu g.
Valentin Domeniš in ta je hitro opazil v malemu Ivanu izreden talent. Pregovoril je Trinkovega očeta, da je po končanem tretjem letu ljudske šole poslal zelo nadarjenega sina v če-dadsko šolo, kjer se je tako izkazal, da je bil za pridnost odlikovan z zlato medaljo.
Kljub odličnemu uspehu v šoli pa Trinko ni kazal posebnega navdušenja za nadaljnje študije. Hrepenel je po planinah, po čredi, po domu in po prostosti. Smilili so se mu pa tudi starši, ker je vedel, da morajo zanj toliko žrtvovati. Domači kaplan, ki je dobro poznal njegove težke družinske razmere in njegovo nadarjenost, se je zanj zavzel in ga usmeril v videmsko semenišče, namesto da bi zbral pot trčmunskih pašnikov. Seveda pa je moral mali Ivan čutiti v sebi tudi glas, ki ga je po drugi strani spet vabil na drugo pašo.
V videmskem semenišču, kjer je dovršil gimnazijo, je prekašal vse osta-
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiaimiiiimiiiminmiiiiimmiiiiiiimiimiimmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiii
Omejitve in strogost za vstop emigrantov v Švico
le učence, bil je vedno odličnjak. Na liceju se je pa še bolj odlikoval, da je mogel preskočiti eno šolsko leto. Po končanih študijah teologije je bil dne 21.6.1886. posvečen za duhovnika in zapel novo mašo v svoji rojstni vasi.
Že kot študent v Vidmu je začel skladati pesmi in se pojavil leta 1885 v « Ljubljanskem zvonu » pod psevdonimom Zamejski s « Pesmi beneškega Slovenca ». Dve leti kasneje pa je izšla zbirka njegovih « Poezij » v Gorici. Trinko pa ni bil samo pesnik, ampak je bil tudi pisatelj, filozof, glasbenik, slikar in arhitekt. V videmskem semenišču je poučeval filozofijo nad 60 let. Dobro je poznal kar osem jezikov in iz teh je tudi prevedel dosti literarnih del.
Ivan Trinko pa je bil tudi politik, a le v toliko, da je mogel koristiti svojemu ljudstvu, ki ga je izvolilo za svojega zastopnika v deželnem svetu, kjer je vedno branil pravice Slovencev videmske pokrajine. Njegova možatost, učenost in še posebno njegova prirojena ponižnost je vsem prijala. Papež Pij X. ga je imenoval za častnega « komornika », videmski kapitelj pa za častnega kanonika. Da bi pa ostal blizu svojega ljudstva, se je Trinko odpovedal marsičemu. Živel je skromno med svojimi delavnimi, vztrajnimi in poštenimi ljudmi.
Zate in v čast tudi našim da-današnjim zaslužnim možem (prof. Pavša, ki pripada skupini znanstvenikov atomskega centra v Ispri, Avguštin Ošnjak, znani teolog in predavatelj svetovnega slovesa, ki poučuje na St. John University v Collegewille v Združenih državah Amerike, in še več drugih) more tudi Furlanska Slovenija nuditi v okviru pokrajine in dežele znaten prispevek na važnem in odločilnem kulturnem polju; prispevek, ki bi v gotovi meri mogel vplivati tudi na ekonomski in socialni preporod.
Zadnji postopki, ki jih je uvedla švicarska vlada, da bi omejila doseljevanje tuje delovne sile na svoj teritorij, so vzbudili v Italiji veliko presenečenje, da ne rečemo ogorčenje.
Ti ukrepi med drugim določujejo, da mora vsak delavec imeti poleg delovne pogodbe tudi dovoljenje za bivanje v Švici. Bistveno delovna pogodba, ki jo je izdalo švicarsko podjetje, ni zadostna za prekoračenje meje, ampak mora biti potrjena tudi od pokrajinskega urada za delo. Ta postopek so uvedli tudi zaradi tega, da bi omejili v Švico dotok sorodnikov delavcev.
Spočetka so ti postopki povzročili neštetim našim delavcem velike sitnosti, ker so jih zaustavili na meji in so se morali potem vrniti domov. Brez dvoma so najbolj občutili v prvih trenutkih veljavnost teh postopkov delavci, ki so prihajali iz Italije. Kot znano, je v Švici največ italijanske delovne sile: je skoraj pol milijona delavcev, med katerimi je tudi nekaj tisoč delavcev iz naših krajev.
želimo si, da bi bile vse te težkoče, ki izvirajo iz novih ukrepov, kmalu premagane in da bi se povrnil med naše emigrante in njihove družine zopet mir. želimo si pa tudi, da bi prej ali slej, če bodo država, dežela, po-
Nemški bombniki so se maščevali tudi nad mirno vasjo Gorenji Brnas, katero
vidimo na sliki
DVAJSETLETNICA OSVOBODITVE
Grozodejstva « nasici Kasta in bombardiranje Gorenjega invasa
krajina in deloma tudi občine držale obljubo in izpolnile svojo dolžnost napram vsem delavcem, prenehal žalostni pojav emigracije in da bi vsakdo imel zagotovljeno življenje na zemlji, kjer se je rodil in kjer ga more potolažiti najdražja družinska ljubezen.
Kot kroniko poročamo, da je Nemčija, medtem ko Švica zapira vrata italijanskim delavcem, ki iščejo dela, sklenila novo pogodbo in so jo pred dnevi podpisali v Bonnu, ki izboljšuje prejšnjo pogodbo, ne da bi pri tem polagala manj važnosti velikim problemom, ki jih prinaša italijanska emigracija. Ta pogodba, ki vsebuje 25 členov, stopa v območje svobodnega kretanja delavcev v Evropi in zagotavlja, zaenkrat vsaj na papirju, izboljšanje pravnega in socialnega stanja emigrantov; zagotavlja tudi boljše pogoje za družine emigrantov, za pridobitev stanovanj in za šolsko ter strokovno izobrazbo njihovih otrok. Poleg tega bo zagotovljena delavcem tudi sindikalna enakopravnost.
Naj še povemo, da je v Zapad-ni Nemčiji zaposlenih okoli 280-300 tisoč italijanskih delavcev, med temi je tudi veliko število naših ljudi, in da se je to število v teh zadnjih letih znatno znižalo.
Prav je, da se 20 - letnica osvo-ni boditve dostojno proslavlja v Na-diški dolini in njenih sodolinah, saj se je osvobodilno gibanje, bi lahko rekli, rodilo tu in tu se je odigralo tudi toliko zgodovinskih dogodkov.
Danes bomo spregovorili o dveh malih zaselkih špeterske občine in sicer o Kosti, ki mimo leži med morjem bujne vegetacije na pobočju prijaznih gora in o Gorenjem Brnasu, ki pre-stoluje bolj južno, v zeleni oazi sadovnjakov in vinogradov, ti zadnji posebno znani sladokuscem zaradi izvrstnega « cividi-na ».
Menili so, da je Kosta dajala zatočišče borcem za svobodo in zato so nekega dne napravili na-cifašisti čistko in sejali ne samo teror in obup med ljudstvom, ampak povzročili tudi nezaslišana grozodejstva. Po zverinskem mučenju in nasilju so ustrelili nekega mladeniča, medtem ko so drugega sovaščana po mučenju zažgali živega. Mnoge so odvedli v zapore in koncentracijska taborišča.
Prebivalstvo Koste in bližnjih zaselkov: Gorenjega Brnasa, Pod-
: na mimo in nepripravljeno prebivalstvo so metali bombe in tako povzročili obilo gorja in znatno materialno škodo; bilo je več mrtvih in hudo ranjenih. Ta žalostni datum je zapisan z debelimi črkami na spominski plošči ob cesti v vasi.
Obe vasici, Gorenji Brnas in Kosta, sta bili po vojni polagoma obnovljeni in delno razširjeni; in to skoraj izključno s prispevki njenih sinov, ki so si primorani iskati vsakdanjega kruha daleč po svetu, kar predstavlja veliko priznanje za vse ljudi obeh vasi kakor tudi za ljudi cele Nadiške doline, ki so v enaki meri in z isto voljo pomagali, pa čeravno s svojimi pičlimi prihranki, lajšati ekonomsko stanje svojih domačij.
NAZI
m
v/V * *7
Besede vklesane na plošči nam povedo vse
brnasa, Polja in Cedrona se je v teh dneh spomnilo obeh mučenikov z žalno svečanostjo, ki se je vršila v cerkvi.
V Gorenjem Brnasu pa je, kot kaže slika, ki jo objavljamo tu spodaj, še vedno živ datum 12. februar 1944. Tistega dne so kot kragulji padli v vas nemški avio-
NAD TISOČ domačih in tujih umetnikov iz osemnajstih držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike bo od 26. julija do 2. avgusta letos sodelovalo na kultumo-športni manifestaciji « Srečanje solidarnosti » v Skopju - to bo spomin na drugo obletnico skopskega potresa.
LANI JE BILO na cestah v Sloveniji 7.223 prometnih nesreč, od teh 336 smrtnih. Lani so imeli na vsakih 18 prebivalcev eno motorno vozilo oziroma na vsakih 39 prebivalcev en osebni avto.
JUGOSLAVIJA JE LETA 1964 pridelala 6,960.000 ton koruze ali 29% več kakor eno leto prej. Tako je Jugoslavija zasedla četrto mesto na svetu v pridelku koruze.
BEOGRAJSKI ANSAMBEL ljudskih plesov « Žikica Jovanovič-španac » je zmagal na 12. mednarodnem kulturnem festivalu v Agrigentu na Siciliji. Drugo mesto je zasedla folklorna skupina iz češkoslovaške.
PO PODATKIH Zveznega zavoda za statistiko je lani obiskalo Jugoslavijo 2,227.000 tujih turistov. S temi rezultati se je Jugoslavija tudi uvrstila med države, ki dosegajo največje na raščanje tujega turističnega prometa v Evropi.
PODJETJE « AVTOELEKTRO» v Tolminu, ki izdeluje avtomobilske vžigalne in žarilne svečke, lepo napreduje. Lansko leto je proizvedlo okrog 300.000 svečk, ietošnji načrt pa predvideva izdelavo kar 600.000 svečk.
POSTOJNSKO JAMO je lani obiskalo 340.678 izletnikov. Največji obisk jame pred vojno je dosegel leta 1926 število 110.636 obiskovalcev.
i
MlM
Iz Terske
Iz komunskega konsila
Na komunskem konsilu, ki se je sestal pretekli teden, so med drugim imenovali tudi vrsto komunskih komisij.
Volilno komisijo, ki jo sestavljajo: Ezio Battoia, Benvenuto Sgarbano, Dominik Pinosa in Remo Cher; suplenti pa so: Julij Lendaro, Teodoro Colleto, Primo Marchiol in Giovanni Mattighello.
V komunski podporni ustanovi (ECA) so: Valentin Lovo, Jožef Slega, Gino Noacco in Agostino Sinicco.
Revizorji računov za leto 1964: Benvenuto Sbarbano, Renato Cher in Viljem Černo.
Zastopnik veterinarskega konzorcija: Ezio Battoia.
V komisiji za stalno trgovino so: Ivan Marchiol, Viljem Graz-zutti, Egidij Negro in Angel Vi-gio Negro.
Zastopniki v konsilu šolskega patronata sta: Giacomo France-scon in Egidij Negro.
V komisiji za lokalne davke: Albert Pinosa, Alfred Jacolutti, Rafael Punich, Gino Noacco, Pio Marchiol, Ernest Pinosa, Egidij Negro, Tarcisio Cerno, Jožef Sinicco in Emil Battoia.
V komisiji za imenovanje ljudskih sodnikov pa sta Ezio Battoia in Benvenuto Sgarbano.
Za v
Castenetto, Alfeo Francile, Mihael Isola in Emil Cragnolini.
Zastopnika babiškega konzorcija s komunom Rtinj sta Mihael Castenetto in Alfeo Francile.
Za zastopnika veterinarskega konzorcija je bil imenovan Anton Isola, za zdravniški konzorcij pa Sergej Manganelli in Emil Cragnolini; zastopnik šolskega patronata pa je Andrej Forgiarmi.
Na istem zasedanju so tudi sprejeli proračun za leto 1965, ki je defioiten, ker ni mogoče najti nikjer nikakih dohodkov, da bi se krili izdatki, ki so itak minimalni, ker ni denarja.
Gozd v plamenih
Pretekli teden, ko je pritiskal hud mraz in pihala ledena bu-rja, je prišlo v gozdu do velikega požara, ki je napravil ogromno škodo. Pogorelo je tudi več kop sena, ki so stale ob robu gozda in zato so nekateri kmetje prišli tudi ob krmo za živino, kar pomeni v tem letnem času tudi hud udarec.
Iz Kanalske doline
Visoki davki
Tele dni so razdelili v trbiškem komunu davčne mape. Ljudje, posebno pa trgovci, so zelo nezadovoljni in pravijo, da je Trbiž eden izmed tistih komunov v Furlaniji, ki je najbolj jana. Res je, da trgovina zadnja leta ne cvete bogve kaj dobro, ker je vedno manj avstrijskih kupcev. Iz te ekonomske krize jih bo mogel spraviti edinole turizem, če bo dobro organiziran.
Inavguracija vlečnice
Dne 28. februarja bodo počastili v Rabeljnu spomin 13 letnega Beppina Piccoli, ki je pred petimi leti tragično preminul pod plazom. Tega dne bodo inavguri-rali tudi novo vlečnico (skilift), ki je bila zgrajena s kontributi rudniške družbe in lokalnih športnikov in bo nosila ime Beppino Piccoli.
Tit V ORJ
Iz Idrijske
Zavrh brez vode
Naj se oglasimo tudi mi iz Zavrha s parimi vrstami, da potožimo naše gorje. Gre seveda za vodovod, ki nam ne daje za-dost vode, ne poleti ne sedaj v zimskem času. čutimo se zares zelo zapuščeni od vseh. 2e ko smo gradili vodovod, smo morali sami prispevati 40% k stroškom, za vdrževanje pa ni potem nihče skrbel. Sedaj vode ni! Ponjo hodimo k studencu, ki je daleč ven iz vasi, kar nam dela velike težave, posebno pozimi, ko so steze ledene in drsi. Vode pa ni nikdar zadost pri hiši, posebno tam ne, kjer imajo živino.
Vprašujemo se, koliko časa bo to še trajalo. Na koga naj se obrnemo, komun je gluh, da bomo kaj dosegli. Davke plačujemo enako visoke kot tiste vasi, ki imajo dobre vodovode in tudi kanon za vodo plačujemo redno.
Iz Rezjansk doline
Prepovedan ribolov v Krnahti in Reziji
Predsednik pokrajine prof. Burtulo je s posebnim dekretom prepovedal ribolov v 21 vodah Furlanije za dve leti, to je do 28. februarja 1967. Ta ukrep je bil potreben, da se zaščiti ribo-gojstvo. Med to vodovje sta vključeni tudi Krnahta in Rezija.
V Krnahti je prepovedano loviti od Starega mosta do mosta v Torlanu, v Reziji pa od mosta pri Ravenci do drugega mosta pri Stolbici.
Gorj
Imenovanje komunskih komisij
Komunski konsil je na svojem zadnjem zasedanju sestavil več komisij in sicer: komunsko volilno komisijo, katere člani so: Giordano Placereani, Anton Isola, Giovanni Meniš in Peter Mar-con; namestniki pa so: Mihael
Javna dela
Komunski konsil je sklenil, da bo zaprosil za državno posojilo in s tem dal popravit šolo v čelih, ki je zelo slaba, in še za posebno posojilo za gradnjo nove cerkve v tej vasi. Konsil je sprejel tudi obračun za leto 1963, ki predstavlja 7 milijonov lir deficita in zato bodo morali tudi za uravnovešenje bilance poskrbeti za posojilo.
Poroka
Poročila se je naša vaščanka Marija Ana Dorbolò z gostilničarjem Francem Korinčičem iz Čedada. Prijatelji jima želijo dosti sreče na skupni življenjski poti.
Nov konsil ECA
Prejšnji teden se je sestal konsil komunske podporne ustanove ECA. Za predsednika te ustanove so izvolili Elia Mosolo, konsilirji pa so, ki so bili izvoljeni že na prejšnjem zasedanju, tile: župnik Attilio Balbusso, Silvano Zuc-chia, Alojz Bernardo in Fiorino Makorič.
Praznik vina
Sklenili so, da se bo letos vršil praznik vina šele meseca julija. V kratkem se bo sestal organizacijski odbor, da bo določil v katerem kraju komuna se bo vršil ta praznik. Predvidevajo, da bo letos prišlo na to pokušnjo vina izredno dosti ljudi iz to in onkraj meje.
F oj da
Postavili bodo zadružno vinsko klet
Prejšnji teden je odbor za postavitev zadružne vinske kleti sklical vse vinogradnike fojdske-ga komuna, da so jim razložili beneficije, ki jih prinaša ta ustanova. Govorili so jim razni tehniki in pokrajinski inšpektor za kmetijstvo dr. Nussi ter Car-niel. Vinogradniki so na sestanku pokazali veliko zanimanje in zato se upa, da bodo postavili kmalu veliko zadružno vinsko klet, saj je v teh krajih, ki so vinorodni, zares potrebna.
Avtobus za šolarje
Komunska administracija je poskrbela za vzpostavitev posebne avtobusne linije, da vozi vsak
dan šolarje iz gorskih vasi v Foj-do, kjer je nižja srednja šola. Po končanem pouku jih avtobus odpelje zopet domov.
Praznik 50-letnikov
Tudi letos so se zbrali skupaj vsi tisti, ki bodo v letošnjem letu srečali Abrahama. Šli so na izlet v Benetke in v veselju preživeli dan.
Iz Kadilke
Gradnja visoke palače
V kratkem bo dobilo tudi mesto Čedad visoko moderno zgradbo. Komunska komisija za gradbeništvo je že sprejela načrt za gradnjo osem nadstropne palače, ki bo imela 40 stanovanj. Stala bo v ulici Marconi.
Stare freske v Cerkvi sv.
Frančiška
V cerkvi sv. Frančiška so te dni odkrili zelo stare freske, katere sedaj proučujejo nekateri strokovnjaki. Cerkvica je zaščitena kot narodni spomenik in zato se za to odkritje zanima tudi Nadzorništvo za zaščito spomenikov v Furlaniji - Julijski Benečiji.
Sv. Peter Slovenov
Nove licence
Sestala se je komisija za disciplino trgovine in je sklenila izstaviti tele nove licence:	Almi
Marinič za trgovino z živili (alimentari), Eliseju Dorbolò za konfekcijo sladkarij (gubance), Giancarlu Tirindelliju in Renzi Finotti pa za pletilstvo.
Januarja več smrti kot rojstev
Meseca januarja je naš komun izgubil kar 5 ljudi, ker jih je umrlo 6, rodil se je pa samo en otrok. Tako je 31. januarja štel naš komun 2.673 ljudi.
Sagra v Petejahu
Na dan sv. Doroteje so imeli v Petejahu vaški praznik ali sagro. Bilo je vse zelo razgibano, posebno po gostilnah, ker je pri hiši še nekaj emigrantov, ki so prišli domov za zimo. Na sagro so prišli tudi ljudje iz okoliških vasi, da so okusili kakšno gu-banco so letos spekle petejaške gospodinje.
Sestanek kamnosekov
V nedeljo 21. februarja so se v Tavorjani spet sestali kamnoseki, da so razpravljali o perečih problemih, ki jih težijo zadnje čase. Sestanka se je udeležil tudi predsednik Zveze furlanskih obrtnikov Di Natale, predsednik okraja Guerrino Marioni, občinski zaupnik Laurino Mario in funkcionarji Obrtniške zveze.
Kot znano, je bil na tavorjan-ski kamen povišan dohodninski davek (IGE) na 4%, medtem ko so ga do nedavnega plačevali le 0,80%, kakršen davek se plačuje na marmor. Kamnoseki so že vložili prošnjo, da bi se jim zopet znižal ta davek, kajti Tavo-rjana leži v resnično pasivnem področju. Razne intervencije furlanskih poslancev so pomagale, da so začasno, dokler ne rešijo problema, prekinili s plačevanjem tega visokega davka.
Na sestanku je bilo govora tudi o produkciji kamna, ki je slaba zaradi zastarelih metod, ki jih uporabljajo. Sklenili so sestaviti posebno komisijo kamnosekov in tehnikov, da bodo proučili bol, ki tare to kategorijo rokodelcev in mogli vzeti potrebne ukrepe.
Nazadnje so še sklenili, da bodo ustanovili konzorcij med kamnoseki, kot jih imajo že v drugih krajih, kjer so dobro razvite obrti.
Novo vodstvo lovske sekcije
člani tavorjanske lovske sekcije so imeli pretekli teden svoj občni zbor, da so izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno potrjen, to je že četrtič, Jožef Piccaro, za podpredsednika pa Nikolaj Cudicio. Konsilirji pa so: Rudolf Piccaro, Jožef Cudicio, Lucijan Secchiutti, Ge miniano Landelli in Ruggero Ma cor.
Utonil v deževnici
Vso okolico je zelo pretresla novica o tragični smrti 56 letnega Umberta Gujona iz Prestinta. Mož, ki je živel sam, je utonil v jami za hišo, kjer se je zbirala deževnica. Najbrže se je ta ne-
sreča zgodila ponoči, ko je šel po drva, ker je tam blizu drvarnica in je v temi padel v jamo, iz katere se ni mogel rešiti, ker je precej globoka. Utopljenca je našla njegova sestra šele čez dva dni, ker brata dolgo ni videla in je mislila, da je bolan.
Gozdni požar
V teku enega tedna je kar trikrat gorelo v tavorjanskem komunu. Zadnjikrat se je užgal gozd v okolici Ronk. Pogorelo je več kostanjevih dreves in nizkega drevja. Karabinerji so uvedli preiskavo, ker mislijo, da je kdo zažgal nalašč.
Iz Krnatske
CESTA BRDO-VISKORŠA V OBUPNEM STANJU
Ni prvikrat, da pišemo o zelo slabem stanju tistega dela ceste, ki pelje iz Brda v Terski dolini proti Viskorši. Ne samo, da je zelo slabo oskrbovana, tudi ozka je tako, da se dva avtomobila težko ogneta eden drugemu.
Pa mislijo, da se bo v teh krajih razvil turizem! Bog ne daj, da bi prišlo dosti avtomobilov, preveč nesreč bi bilo na tej cesti. Velika škoda pa je, da so prav slabe ceste ovira za turizem. Prej smo tako vzdihovali po asfaltirani cesti skozi Krnahtsko dolino, no in sedaj bomo morali še naprej nekam trkati na vrata, da popravijo in seveda tudi asfaltirajo cesto, ki nadaljuje skozi Viskoršo proti Sedliščem in v Brdo v Terski dolini. Le ko bo napravljeno to delo, bomo lahko rekli, da se bodo tudi naši kraji mogli turistično uveljaviti. Pogojev za to nam ne manjka: na Zavrhu imamo znamenite podzemeljske jame, v Muzcih izvir Tera, vsaka vas ima dobro urejene gostinske lokale in tudi okolica je lepa, posebno v poletnih časih je senca v Tanameji tako hladna, da je ni najti nikjer drugje. A manjka poglavitno, dobra in široka cesta, ki bi povezovala dve dolini: Tersko in Krnahtsko.
SV. Lenart - Pri delu se je hudo ponesrečil 45 letni Jožef Primožič. Ko je vozil z vozom, so se splašili konji in moža je vrglo z vso silo na tla. Pri padcu si je močno poškodoval glavo in dobil še več drugih poškodb. Ozdravil bo v enem mesecu.
TIPANA - Župan je naznanil, da sprejema občinstvo samo v torkih in četrtkih od 17 od 18 ure.
BREZJE - Vso okolico je globoko pretresla nenadna smrt 61 letnega žvana Zussina. Mož je živel sam in so ga našli mrtvega v hlevu. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali na lice mesta, je ugotovil, da ga je zadela srčna paraliza.
SOVODNJE - Komunska administracija je dala tele dni popraviti vodovod v zaselku Križnar, ki se je pokvaril še lansko leto, ko so urejevali strugo Abor-ne.
TRBIŽ - Po zadnjih podatkih je v Trbižu 4.453 volivcev, to je 125 več kot lani.
PRESTINT - Zelo hudo se je ponesrečil 41 letni Bruno Sgia-rovello, ki je padel s senika tri metre globoko. Zlomil si je levo roko in dobil še več drugih poškodb.
ČENTA - Na povabilo lokalnega turističnega društva in folklorne skupine « Chino Ermaco-ra » bo 1. marca gostovala v čen-ti čehoslovaška folklorna skupina iz Prage. Nastopila bo v dvorani « Margerita ».
MATAJUR - Na delu se je udaril v koleno 55 letni Anton Go-šnjak. Moral je iti v čedadsko bolnico na zdravljenje.
ŠPETER - Ministrstvo za javna dela je dodelilo komunu 12 milijonov lir za gradnjo rečnega nasipa ob reki Aborni. Ta voda namreč pogostoma prestopa bregove pri Cemurju in napravlja v tisti okolici polju in travnikom veliko škodo.
KOSTA - Hudo se je ponesrečil pri teleferiki 45 letni Modrian Natale. Nek hlod, ki so ga spustili v dolino, je moža butnil stran in tako je priletel z glavo ob kamen. Počila mu je lobanja in zato je njegovo stanje resno.
MISCEK - Tudi pri nas je prišlo do hudega gozdnega požara, ki je uničil dosti drevja in tudi nekaj kop sena. Na srečo so ogenj kmalu opazili in hitro zadušili plamene in tako preprečili še večjo škodo.
NAŠI LJUDJE PO SVETU
Marija
Pec rojena Euleto 80 - letnica
Zvedeli smo, da je Marija Pec, ki živi že od mladih let v Sloveniji v Loki pri Zidanem mostu na štajerskem, slavila novembra lani svojo 80 letnico. Rodila se je leta 1884 v Njivici v Terski dolini. Njen oče je bil Culeto Zvan, njena mati pa Terezija Len-daro.
Ko ji je bilo 9 let, se je priselila v Loko pri Zidanem mostu, to je bilo še pod Avstrijo. Njeni starši so namreč šli tja na delo, ker je bil njen oče zidar in je delal tista leta mostove pri železnici, ki vozi iz Zidanega mosta proti Zagrebu. V Loki so že takrat kupili kmetijo in za stalno ostali v tem lepem štajerskem kraju.
Poročila se je leta 1906 s Petrom Pecom-Kosičem iz Podbrda. Tudi on je bil po poklicu zidar. V zakonu se jima je rodilo osem otrok in sicer šest fantov in dve dekleti. Vsi so v dobrih službah, Peter, najstarejši sin, pa je prevzel doma posestvo.
Slovenci ob Teru so zares trden rod in zato je tudi Pecova
mama trdna in čila, čeravno živi že 70 let daleč od svojega rojstnega kraja in je vedno vesela, ko pripoveduje o svojih 19 vnukih in 2 pravnukih. Pa tudi drugače je trdnega zdravja, saj pomaga še vedno pri poljskem delu doma in če ji je mogoče gre pomagat še sosedom. V Loki in okolici je zelo spoštovana in ljudje pravijo, da je morala biti v mladih letih « prav čedna », saj ima še sedaj lepe poteze.
Naj dodamo še to, da je v Loki pri Zidanem mostu in v Račiči, ki je tudi blizu tam, še več potomcev terskih Slovencev s priimki: Culeto, Lendaro, Bob-bera, Negro in Moro in skoraj vsi so naročeni na « Matajur », katerega z velikim veseljem prebirajo.
Naši jubilantki, Pecovi mami, želimo še mnogo zdravih let ter da bi dočakala še mnogo veselih j ubile j ov v krogu svoje družine in da bi se ji izpolnila davna želja, da bi mogla obiskati še enkrat svojo nepozabno in ljubljeno Tersko dolino.
Zarjavele matice pri vijakih laže odvijete, če jih primete s smirkovim ali steklenim papirjem.
Perilo iz novega blaga morate oprati posebej. Apretura, ki je v blagu, napravi vodo trdo, v tej pa perila ne morete lepo oprati.
'Ženske z občutljivo kožo ne prenesejo volnenih oblačil. Pomagate si tako, da volneno obleko znotraj podložite s starimi svilenimi nogavicami.
Belih celuloidnih glavnikov ne smete čistiti v vroči vodi, ker potemne. Najbolje jih očistite v salmiakovi mlačni vodi in jih takoj do suhega zbrišete z mehko cunjo.
Stare ponošene nylon nogavice lahko dobro uporabite v gospodinjstvu. Če odrežete obnošena stopala, si iz zgornjih delov naredite vrečice, ki ne prepuščajo zrak. V nje lahko shranite suhe gobe, suho sadje in podobno in obesite na zračen prostor.
Tudi klobčiče volne spravite v take vrečice in tako bo varna pred molji.
Škarje nabrusite, če z njimi nekajkrat režete po vratu steklenice.
£
Žvepleno-apnena brozga
V sadjarstvu je zelo priporočljiva, saj z njo lahko nadomestimo druga škropiva, ki so običajna za škropljenje sadnega drevja pozimi. Poleg tega si žvepleno-apneno brozgo lahko pripravimo sami doma in sicer tako-le: Za 100 litrov brozge je potrebno:
10 kg živepla, najbolje « ventilati », 100 1 vode, železen kotel.
Apno stresemo v železen kotel, dolijemo par litrov vode, povrhu stresemo žveplo in mešamo. Polagoma dolivamo po nekoliko vrele vode, da se mešanica laže zmeša.
Nato zakurimo pod kotlom in zlijemo vanj ostalo vodo, to je 100 litrov manj ono, ki smo jo že uporabili. Moramo pa v kotlu neprestano mešati, ker bo sicer žveplo sililo na vrh. Čim začne vreti, zmanjšamo ogenj in med neprestanim mešanjem kuLamo še 40 minut.
Ko je brozga dobila rdečo, češnjevo barvo, ko se ne peni več ter nastaja na vrhu tanka mrežica, prenehamo s kurjenjem: brozga je skuhana. Ohla-
dimo jo in zlijemo v damižane, vrhu pa zlijemo prav malo slabega olja, da se brozga ne bi kvarila na zraku.
Iz vsega zgoraj navedenega dobimo približno 100 litrov apneno žveplene brozge, katero rabimo navadno v 20% raztopini: v posodo z dvema litroma brozge zlijemo še 8 litrov vode in dobro premešamo.
Apneno žveplena brozga je priporočljiva predvsem proti kaparjem, uniči pa še mnoge druge škodljivce in zalego.
VETERINARSTVO
'■iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiiiimiiiiiiiimimmimmmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimimimiiiiiiiiiimiimmiiiimiMiiiimi
Pravljica	iz
Ankrat je živeu mož, ki se je biu naveliču za djelan po svjetu hoditi in zato je sklenu iti če h meniham. Pru na tistim kraju je biu nijšan kloštar. Pozvoni pri vratih in zaprose vratarja de bi ga sparjeli.
Menih vratar je poklical opata, ki je tam Komandiru.
Opat ga ni maru, ali potem se je usmiiu m ga je uzeu kakor kuharja.
Malo po tem, kralj tiste dežele, ki je biu hud na menihe, je paršu u tiste tnjestu. Menihe je teu kar pri priči odgnati. Pa, da ne bo gard pred svetom, jim je reku de za 15 dni bo spet mimo paršu; in če takrat ne bojo mogli odgovoriti, bojo morali kar se pobrati.
Uprašanja pa so ble te: parvo: dost zvezdè je na nebu; drugo: dost košta on, kralj; trečji: kaj misle on, kralj.
Menihi, naslednje dni, so tuhtali in tuhtali, kaj bojo kralju odgovorili. Od skarbi niso ne jedli, ne spali. Nješan menih je provii zvezde štjeti, pa vse zastonj: vsak moment se je zmotu. Kaj bo pa še za kup in misli kralja! U cjelim kloštarje samo kuhar je biu nimar veseu, vendar se ni mogii razložiti zaki menihi so bli tako žalostni. Zadnji dan le je zvjedu.
« Nič ne bodite takuo kiseli », je reku opatu. « pustite vso stvar menè.
Že vjem kaj bom jutre kralju odgo-voriu ».
Opat mu je dau dovoljenje, kjer je pomislu, de takuo ni obedne pomoči.
Drugi dan, ko e kralj paršii in menih vratar je vrata odparu, so bli vsi ostali menihi kupe zbrani; pred vsemi pa kuhar, oblečen v dolgo suknjo in s sivo brado. Kralj, misleč da govori z opatom, ga upraša naj mu povjè koliko je zvezdè na nebu.
« Petintrideset milijard tristo enaindevetdeset ».
« Kako tuo vješ? » mu reče kralj.
« Zašteu sem jih », mu odgovori kuhar u opatovi obleki, « če ne vjerjete, pa zaštejte jih še vi ».
Kralj ne sile naprej, ker misle de ga bo vijeu na drugo in tretjo uprašanje.
« Povej, dost koštam jaz ».
« Vi koštate narvič tri sude ».
« Ti me zmerjaš, opat », reče kralj jezno.
« Ne, Visokost », odvarne kuhar. « Še preveč sem vas štimu. Kristus, ki je gospodar vsega sveta, je koštu trideset sudu. Vi naj imate en deseti djel svetà. Torej koštate tri sude ».
« Naj bó, pa na tretjo uprašanje ne boš mogù odgovoriti in boste morali vsi se pobrati. Povej mi: kaj mislim?».
« Vi mislite, de govoritè z opatom, pa se presneto motite, ker jaz nisem opat, ampà kuhar ».
Kralj se je obarnu in odšli.
TRINKOVA. Modroslovje in matematika sta trda oreha za vse študente. Vendar, kadar ju je učil prof. Trin-ko, se nismo nikdar naveličali, temveč smo ga prav radi poslušali. Mož, ki se je zdel zaradi visoke postave in veličastnega nastopa skoro nepristopen nam njegovim učencem, je bil vedno ljubeznivega pogleda in dobre volje. Nas je celò znal razvedriti, ker je bil dober humorist. — « Ali veste, kaj se mi je zgodilo včeraj, ko sem šel na sprehod? » nam je pravil nekega dne, medtem ko nam je predaval o metafiziki. « Povejte, povejte, gospod professor», smo vsi vpili vanj. — « Na razpotju sem našel dva miličnika. Ko me zagleda eden izmed njih, reče na glas drugemu: « Tocca ferro! » (Dotakni se železa). In se dotakne s prsti železnih našivov, ki jih je imel na ovratniku vojaškega jopiča. « Bravo! », mu zakličem jaz (je dodal prof. Trinko). « A ne tako! Dotakni se bolj nizko! Saj veš, da osli nosijo železo pod petami! » Smejali smo se, da ni hotelo biti konca.
CUKERJEVA. Pisal se je pravzaprav Janez Rukin, ljudje so mu pa dali ime: Cuker. Doma je bil iz Skru-tovega. Umrl je v času druge svetovne vojne, star 76 let. Starši so ga poslali v videmsko semenišče z upanjem, da bo postal duhovnik. Živahni fantič pa ni maral discipline in je že po nižji gimnaziji stopil iz semenišča. Ostal pa je vedno dober prijatelj z duhovniki, posebno z don Francem Skaunikom, župnikom v Šent Lenartu, ki je bil njegov sošolec. Ob velikih praznikih ga je župnik vedno povabil na kosilo, kjer je Cuker marsikatero povedal.
Ob neki taki priložnosti je govoril čez mero in se je spustil v goboslovne razprave, kjer pa ni bil doma. Župnik mu reče vpričo drugih gostov:
« Molči, », je brž odgovoril Cuker, « oni se motijo, jaz vem več kot vi. Poslušajte in potem sodite vsi vi, kar vas je pri mizi. Jaz in gospod fajmc-šter sva bila skupaj v semenišču. Jaz sem se v treh letih vse naučil in so me poslali ven, njega so pa držali še devet let, predno je vse znal. Kdo je torej bolj brihtne glave, jaz ali on? ».
Seveda, vse se je končalo v smehu.
Prva pomoč pri teletenju
Ne prenaglite se nikdar in ne predirajte mehurja prezgodaj.
Čakajte potrpežljivo, da poči mehur sam; šele potem se prepričajte z očiščenimi, z oljem ali mastjo namazanimi rokami, če je mladičeva lega prava. Prej si še skrbno pristrižite nohte. Ne pustite, da bi nevešči ljudje segali v žival.
Ko ste se prepričali, da je mladičeva lega pravilna, nazankljajte tiste dele (sprednje ali zadnje noge, glavo), ki jih dosežte.
Če mladičeva lega ni pravilna ali če so druge zapreke, na primer prevelik ali spačen mladič, zavita maternica in tako dalje, pokličite takoj na pomoč živinozdravnika. Dokler ne pride ži-vinozdravnik, pustite žival pri miru. Krava naj se postavi ali položi tako, ta je zadnji del više kot sprednji.
Tele ima spočetka komaj za liter velik želodec, zato mu prve dni ne smete dati več ko petkrat po največ pol litra mleka.
Industrie A. ZANUSSI
PORDENONE (Udine)
HLADILNIKI - TELEVIZORJI - PRALNI STROJI - ŠTEDILNIKI VELIKE KUHINJSKE, PRALNE IN HLADILNE NAPRAVE ZA HOTELE, KOLEKTIVE IN RESTAVRACIJE
SVEČKE
AVTO E L EKTRO
TOLMIN
garancija brezhibnega ^ delovanja motorja!
lili,,  ........................................................      mlin..........................................................................................................................................................................................................................        iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........................................................................
Uose «la sapersi
Le minoranze etniche e la Slavia Friulana
Come riferito, durante il « vertice » dei membri dell'Esecutivo della minoranza etnica italiana in Jugoslavia e di quella slovena in Italia, che fu onorato dalla pre-senza di alte personalità, tenuto a Trieste, sono state svolte, e ampiamente dibattute, due relazioni.
Ebbene, a ragion veduta dalla relazione della mino-rdnza italiana in Jugoslavia si è tratto il convincimento °he detta Comunità nella vicina repubblica socialista Sode effettivamente di diritti tali da parificare senz’al-Eo H cittadino di lingua italiana al cittadino di lingua slovena e, in più, di lasciarlo libero di richiamarsi alle Proprie origini e di studiarne la storia.
Non è forse il caso di fare dei confronti, del resto fuasi sempre antipatici, anche perchè, sembra, da parte Italiana — Stato e Regione — si sia disposti, ora o in un prossimo avvenire, a meglio considerare la situazio-ne, specie per quanto riguarda i diritti riferentisi alle Minoranze etniche e più o meno sanciti da leggi nazionali e internazionali.
Doloroso invece per noi è il confronto tra il trattamento che si fa ai fratelli di parlata slovena del terri-t°rio di Trieste e della provincia di Gorizia e quello... che non si fa ai fratelli di parlata slovena della provincia di Udine.
Tutti ormai sanno che la Comunità di parlata slojna del Friuli non gode di alcun diritto e che si fa di tutto per portare a termine un certo processo di assimi-
lazione (nei tempi passati, specie durante la dittatura fascista, si era più brutalmente franchi ed espliciti: si parlava di snazionalizzazione).
Ad ogni modo, a parte che, malgrado tutto, la Comunità slovena del Friuli non ha proprio alcuna intenzione di farsi « assimilare », overossia di scomparire, riteniamo far cosa grata riproducendo dei tratti della relazione della Comunità italiana in Jugoslavia, tratti dai quali meglio si può rendersi conto come detta Comunità linguistica sia considerata e tutelata dalle leggi della vicina repubblica socialista.
« La posizione giuridico-costituzionale degli italiani delllstria e di Fiume è fissata dalle Costituzioni federale e repubblicane della Jugoslavia socialista. Ed è proprio l’ordinamento del nostro paese ad avallare la soluzione democratica del problema e a fornire l’indicazione sicura delle vie e dei metodi della sua ulteriore elaborazione teorica e della sua coerente attuazione. La Costituzione della Repubblica Federativa Socialista di Jugoslavia precisa nel III capitolo intitolato: « Le libertà, i diritti e i doveri dell'uomo e del cittadino », i diritti inalienabili delle singole nazionalità e delle minoranze nazionali che compongono lo stato jugoslavo. L’articolo 33 dice: « I cittadini sono uguali nei diritti e nei doveri indipendentemente dalle differenze di nazionalità, di razza, di confessione religiosa, di sesso, di lingua, di istruzione e di posizione sociale »; e ancora l’art. 41: « Al cittadino è	garantita la	libertà	di esprimere la propria nazionalità	e la propria	cultura	e la libertà di	usare
la propria lingua. Il cittadino non è tenuto a dichiarare la propria nazionalità nè a decidere sulla propria appartenenza ad una nazionalità.
Sono anticostituzionali e punibili ogni propaganda e ogni atto che tenda a creare la disuguaglianza nazionale oppure a	fomentare l’odio e	l’intolleranza	nazionale, razziale e	religiosa.
La Costituzione della Repubblica Socialista di Croazia ricalca quasi integralmente il contenuto degli articoli della Costituzione della Repubblica Socialista di Slovenia che regola in tre articoli la stessa materia svi-
luppando notevolmente la sostanza delle prescrizioni federali. L'art. 77 prescrive: « La Repubblica Socialista di Slovenia garantisce alle nazionalità italiana ed ungherese che vivono sul suo territorio parità di diritti e le possibilità di sviluppo e di progresso. Nelle zone in cui vivono accanto agli sloveni cittadini di origine etnica italiana ossia ungherese, la lingua italiana rispettivamente quella ungherese è parificata alla slovena nella vita pubblica e sociale. La legge e lo statuto comunale stabiliscono come vengono attuati i diritti dei cittadini delle nazionalità italiana ed ungherese.
La Repubblica Socialista di Slovenia provvede allo sviluppo dell’istruzione, della stampa, della Radio e delle attività artistico-culturali delle nazionalità italiana e ungherese e a tal fine assicura i mezzi finanziari ».
« La minoranza nazionale cessa di essere « minoranza » per divenire un fattore realmente eguagliato nei diritti; ogni suo appartenente diventa ad un tempo membro di pari e pieni diritti della comunità sociale-politica in seno alla quale vive. Quindi, per il fatto che la proporzione numerica di un gruppo etnico non è più determinante per la sua posizione e per il complesso dei suoi diritti e per il fatto che nessuno sente il bisogno di rinunciare alla propria nazionalità a causa di supposti vantaggi che potrebbero derivargli come appartenente alla « maggioranza », viene a crearsi una decisa barriera contro qualsivoglia tendenza diretta e indiretta o processo di assimilazione. In ogni caso lo stesso territorio bilingue, per la sua essenza, comprende, nello spirito di una effettiva uguaglianza, l’intera vita sociale del territorio. In tale modo il concetto di bilinguismo garantisce il diritto all’uso del proprio idioma non solo al singolo e alla minoranza nel suo complesso, a condizione che l’uno e l’altra lo richiedano, ma si esprime nell’intera vita del territorio in questione e vale ugualmente per tutti: per gli appartenenti al gruppo etnico e per la popolazione della maggioranza e si estende dalla scuola alla amministrazione statale, dalle insegne e indicazioni pubbliche ai comuni stampati e moduli.
(Coutinua>
DOPO	Ml	COXVEGXO01 17
NOI
LA CULTURA
Un problema tla non trascurare e ohe investe anche In filaria Friulana terra di eminenti personalità - Allo sviluppo culturale è assolutamente necessario affiancare il più ampio sviluppo
economico e sociale
Non possiamo non occuparci di un problema che, se sta molto a cuore alla generalità dei Friulani, sta molto a cuore anche a noi.
Il problema è quello della cultura e più precisamente il suo organizzarsi, il suo evolversi e il suo affermarsi per il bene comune, per il progresso in generale cui rapidamente tende, con le sue conquiste, l’umanità.
Ebbene a Udine — come del resto abbiamo accennato nel numero precedente includendovi il forte intervento di Mario Kont Presidente del Circolo di Cultura « I. Trinko » di Cividale — è stato tenuto, promosso dalla Società Filologica Friulana « G.I. Ascoli », un importante « Convegno della Cultu ra » con la presenza delle più eminenti personalità, appunto, del mondo della cultura e della politica tra cui il Presidente del Governo regionale dott. Alfredo Berzanti, il prof. Ubaldo Vrabec Presidente della « Slovenska prosvetna zveza » (Unione dei Circoli Culturali Sloveni), il prof. Michele Gor-tani scienziato di fama mondiale, Fi-libert Bendetič Sovraintendente al Teatro Sloveno di Trieste e i proff. Cadetto, Sindaco di Udine, Schiffrer, Cerroni, Ferrerò, Mascherini, Mayer, Serena, Tramontin, Menis, Montesi; la dott. Amelia Gruber-Benco e gli onorevoli Bologna (DC), Lizzerò (PCI) e Marangone (PSI).
Il discorso introduttivo è stato tenuto dal prof. Gortani, che ha presieduto il convegno, che ha così concluso: « La nostra è una regione fisica-mente completa; è un piccolo mondo di antica storia e antica civiltà che sta per assurgere a una vita nuova e autonoma. Al suo governo, al nostro governo regionale, il compito di interpretarne gli aneliti ».
Approfittiamo proprio delle parole dell’illustre geologo carnico per meglio esprimere il nostro pensiero e far conoscere i nostri desideri.
Il Senatore Gortani demandando con forza alle superiori istanze il compito di « interpretarne gli aneliti » naturalmente ha fatto proprio il pensiero e il desiderio di tutti; e quindi anche di noi, della nostra gente costretta, da sempre, per l’una o l’altra ragione, ad una esistenza dura, e a volte quasi impossibile come lo sta a dimostrare il doloroso spopolamento che minaccia l'esistenza stessa della nostra minoranza linguistica e che appunto comprova lo stato di abbandono in cui le nostre terre si sono trovate e si trovano ancora.
Malgrado però l’arretratezza economica e sociale che dolorosamente grava come una cappa di piombo sulle popolazioni di parlata slovena della provincia di Udine, possiamo tuttavia — e lo esprimiamo con una certa fierezza e con un certo orgoglio — affermare e dimostrare come qualmente la Slavia Friulana vanti, oltre alle sue nobili tradizioni, alle sue onorate origini ed a tutta una serie di opere e imprese geniali fornite nel corso dei secoli, vanti, ripetiamo, anche quella della cultura.
Infatti di uomini che hanno onorato il settore della cultura — oltreché, beninteso, ogni altro settore che portasse ispirazione, beneficio e aiuto ai propri compatrioti — la Slavia Friulana ne mette in mostra parecchi e, non bisogna dimenticarlo, sono tutti di prima fila a cominciare da Ivan Trinko per finire a Francesco Musoni, che il Comune di Udine ha onorato dedicandogli una via della città, ed a Giuseppe Klodič medico, letterato e combattente garibaldino nelle guerre del Risorgimento italiano.
Di tutta la rosa formata dagli uomini illustri, nati, vissuti e fedelmente attaccati alla propria e nostra terra, ne citiamo però uno solo di cui ecco qui una sua rapidissima biografia:
Ivan Trinko nacque a Tercimonte il 25-1-1863 e ivi morì il 26-6-1954. Fin da piccino rivelò una sorprendente intelligenza. All’età di otto anni entrò nella scuola elementare di Jelina, un villaggio sito a fondo valle a circa un’ora di cammino da casa. Incoraggiato dal parroco del paese don Valentino Domeniš, frequentò a Cividale la quarta meritandosi una medaglia d’oro. Raggiunto il dodicesimo anno, decise
di stare a casa a fare il pastore perchè la famiglia era priva di mezzi. Intervenne ancora il parroco del paese, e così entrò nel Seminario Arcivescovile di Udine, stante la sua vocazione religiosa.
Superò brillantemente il ginnasio e il liceo distinguendosi nelle materie filosofiche. Da solo, e quasi di nascosto, apprese anche lo sloveno letterario, sua lingua materna. Rivelò particolare bravura anche durante il corso di teologia e celebrò la sua prima messa a Tercimonte il 21-6-1886.
Ivan Trinko non tardò a farsi notare come scrittore, come poeta sloveno, come artista e anche come educatore. Come poeta venne in luce con una prima raccolta di poesie apparse nel 1886 sulla rivista « Ljubljanski zvon » (La Campana di Lubiana) e poi raccolte in volume e divulgate dalla Casa Editrice Gabršček di Go-
nell’arte del verso, ma si erudì anche nella filosofia, materia che insegnò per circa sessant’anni; apprese anche ben otto lingue, tra cui il greco, il russo e il polacco e di ciascuna di esse tradusse parecchie importanti o-pere. Dato il suo fervido ingegno e la sua squisita sensibilità artistica, andò via via affermandosi anche nel campo della musica, della pittura e della architettura. Fu membro autorevole dell’Accademia di Udine e di varie istituzioni culturali.
Ivan Trinko non fu alieno dai problemi politici ma limitatamente a quelli che riguardavano la difesa dei diritti degli Sloveni del Friuli che lo elessero a loro rappresentante nel Consiglio provinciale di Udine. Canonico onorario del Capitolo Metropolitano di Udine e Cameriere Segreto del Pontefice, egli, pur di seguire le sue vocazioni artistiche e letterarie, e soprattutto per rimanere accanto ai
suo popolo, rinunciò ad una brillante carriera ecclesiastica. Visse quindi modestamente fra la sua gente tenace, forte e laboriosa.
A ragion veduta, quindi, e in omaggio anche ai nostri uomini di oggi (uno, il prof. Pausa, addirittura fa parte del gruppo degli scienziati del centro atomico di Ispra; e un altro, Agostino Ošnjak, è un noto teologo e predicatore che insegna nell’Università di Collegewille, Stati Uniti d’ \-merica) pure la Slavia Friulana è nella possibilità di offrire in campo provinciale e regionale una valida collaborazione nell’importante e determinante settore della cultura; collaborazione che in certa misura potrebbe influire senz’altro anche nei riguardi della sua rinascita economica e sociale favorendone il cammino e precisandone le mete.
rizia. Egli, però, non solo	si affinò
  inni..............................  il n m n il n il n ut 111 m i.11 un il il imi il n n i n n il i n n n il m n.i n n n il ni............m  .............  i	m	it	n.mi il il n n m n il n
NON E’ D’ACCORDO LA POPOLAZIONE
Desia rappresentala da un cittadino di ratuzza
Un provvedimento del Consiglio Comunale elle non torna gradito - Doveva est-sere un resiano a tutelare nella Comunità Carniea gli interessi del Comune
Scorrendo il resoconto dell’ultima seduta tenuta del Consiglio Comunale di Resia, ci ha colpito un particolare, e precisamente il ricorso a persona di altro Comune per il disimpegno di u-na certa funzione che più avanti specifichiamo.
Certo non si tratta di un’enormità o di una stravanganza di tipo americano ma certamente di cosa che u-gualmente può sorprendere e impressionare data la sua eccezionalità.
Si deve sapere che ogni Comune del Circondario di Tolmezzo ha diritto, nella Comunità Carniea con sede in Tolmezzo, di essere rappresentato da un proprio delegato. Ora è accaduto che il Comune di Resia, unico dei Comuni aderenti al citato Ente, ha designato quale suo delegato effettivo nientemeno che un cittadino di Paluz-za che i locali non sanno neanche se esista.
In verità la popolazione del Comune di Resia ha subito palesato il proprio disappunto per tale decisione. Non si capisce intatti la ragione per cui il Consiglio Comunale di Resia sia giunto a questa sua, ben lo si può dire, riteniamo, inopportuna decisione.
Possibile che in tutto il territorio di Resia, che è vastissimo, non sia possibile reperire un cittadino che abbia sufficienti qualità per difendere in seno alla Comunità Carniea gli interessi della popolazione resiana?
Ma l’impressione negativa prodotta dalla nomina di un delegato extra comunale non si è limitata soltanto in sede locale ma ha avuto riflessi ancora più negativi negli altri Comuni della Comunità ed in particolare all’estero tra la massa degli emigranti resiani.
Che non sia il caso, pensiamo, di tornare indietro e di fare le cose veramente come vanno fatte? Sarebbe la miglior soluzione possibile, e, per di più, accontenterebbe tutti.
Ed ora un po’ di cronaca su altri argomenti posti all’ordine del giorno della stessa seduta in cui è stato nominato il delegato di cui sopra.
Per prima cosa sono state nominate le varie commissioni: elettorale, E.C. A., istruzione, tasse, eccetera. Poi sono state accettate le dimissioni da assessore di Renato Madotto, sùbito sostituito da Pericle Beltrame, nonché approvate varie delibere d’ordine amministrativo.
del ventennale della liberazione, commemorato due suoi grandi figli: Giuseppe Coos da Njiva e Antonio Chi-nese da Oseacco entrambi insegnanti e appartenenti al Fronte di Liberazione sloveno (Osvobodilna Fronta).
Durante un rastrellamento, su delazione di un traditore, il Coos veniva barbaramente trucidato nel proprio letto e il Chinese seviziato e poi trasportato nelle carceri di Udine nel cui
cortile veniva fucilato all’alba del 9 aprile 1945 assieme ad altri eroici combattenti della libertà tra cui gli udinesi Guerra e Tribuno tutti e due decorati di medaglia d'argento.
La cerimonia si è aperta con una messa celebrata nella chiesa del paese, e dopo la deposizione di fiori sulle tombe dei gloriosi Caduti è stata pronunciata l’orazione commemorativa.
Nella Val Resia, pur senza aiuti e tra difficoltà di ogni genere, Stolvizza, fucina di arrotini, ha migliorato la sua struttura edilizia frutto dei sudati risparmi dei suoi numerosi emigranti
» VOKOLI «^GLOBUSA
PARIZ - Francoski predsednik De Gaulle, ki je obiskal francoske pomorske enote, je izjavil, da bodo dodelili atomsko orožje najprej mornarici.
BUKAREŠTA - V zadnjih petih letih so v Romuniji elektrificirali nad tri in pol tisoč romunskih vasi.
TOKIO - Svjetska zveza je ponudila Japonski zlato v vrednosti za 200 milijonov dolarjev -unč zlata stane 35 dolarjev.
RIM - Pred vhodom v vatikansko mesto je eksplodirala bomba - atentat je bil v zvezi s prepovedjo uprizarjanja igre « Namestnik ».
ALŽIR - Vso Alžirijo, razen krajev ob morju in v Sahari, je zajel snežni vihar - zapadlo je do poldrug meter snega, zaradi mraza in pomanjkanja pa je poginilo precej živine.
ADIS ABEBA - Tu so se spomnili 30.000 ljudi, ki so jih italijanski fašisti pred 28 leti postrelili.
LONDON - Angleška kraljica Elizabeta II. bo s svojim možem 27. maja obiskala zahodni Berlin.
KARAČI - V premogovniku Quetta (Pakistan) se je zrušil zaščitni zid v globini 600 metrov - pri tem se je smrtno ponesre čilo 17 rudarjev.
OTTAVA - V Kanadi je sedaj v rabi nova državna zastava -sredi kanadske nacionalne barve je rdeč javorjev list.
MOSKVA - Med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo so podpisali sporazum o sodelovanju na področju prosvete, znanosti in kulture v naslednjih dveh letih.
BATHURST - Dne 18. februarja je postala neodvisna mala angleška kolonija Gambija. S tem se je število neodvisnih a-friških držav dvignilo na 36. Gambija ima komaj deset tisoč kvadratnih kilometrov površine ter 320 tisoč prebivalcev, ki so povečini črnci.
REŠKA PLOVNA DRUŽBA « Jadrolinija » je sklenila z ameriško letalsko družbo Pan American dogovor, po katerem bosta skupaj pripravljali izletniška potovanja ameriških turistov preko Jugoslavije na bližnji Vzhod.
KAIRO - Ljudska skupščina ZAR je soglasno sprejela kandidaturo predsednika Naserja za prihodnjih šest let.
PEKING - V vseh glavnih rodovih kitajske vojske so podaljšali vojaški rok za leto dni: v mornarici bodo služili šest let, v letalstvu pet let, v pehoti pa štiri leta.
RABAT - V vzhodnih in južnih krajih Maroka je v velikih snežnih viharjih zmrznilo 50 ljudi in poginilo veliko živine.
TEHERAN - Iranski premier Hassanali Manseur je bil hudo ranien, ko je 20-letni atentator Bokhaarija strelal nanj z revolverjem. Napadalca so prijeli.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
A inislo due assessori di panala slovena
cassi in avanti nella vai canale
SI tratta di Košen w Ir tli e «Il Moscliitx - Soddisfazione nell1 ambiente comuni* tarlo - A llulborglietto - Vulbriinu in maggioranza il gruppo etnico locale
Moschitz assessori
Onorati due martiri a Oseacco
Con una degna cerimonia il 14 gennaio u.s. la popolazione di Oseacco ancora una volta ha con commossa ma orgogliosa fierezza, in occasione
Najlepše darilo je lepa knjiga koprske založbe
"LIPA
H
Beneški Slovenci so posebno pozdravili roman STANKE VILHARJEVE;
"Sence pod Matajurjem,,
ki jo je v odlomkih objavil naš list in jo dobite tudi v slovenski tržaški knjigarni.
Dopo laboriosissime trattative è stata finalmente composta la Giunta comunale di Tarvisio; e la composizione della stessa è stata salutata con soddisfazione dalla Comunità di parlata slovena della Val Canale in quanto essa ha visto per la prima volta inclusi nella Giunta due suoi rappresentanti.
A Tarvisio, capitale della Val Canale e centro di primaria importanza sportiva e turistica nonché nodo ferroviario internazionale, chi fino a qualche tempo addietro dettava, diremo così, legge, era la democrazia cristiana la quale, unitamente all'elemento fascisteggiante e liberalizzante, aveva costituito una specie di feudo.
Giustificabile quindi la soddisfazione della Comunità della Val Canale per quanto avvenuto in Comune e che in ultima analisi costituisce un primo chiaro e incoraggiante successo di detta Comunità che, per lunghi anni combattuta e tenuta in disparte, si è vista sempre precludere anzi meglio infrangere ogni suo sforzo per farsi luce e reclamare i suoi sacrosanti diritti.
Pertanto, la Giunta comunale di Tarvisio è così formata: Tullio Lindaver, Sindaco; Mario Di Gallo, Argo Bombi, Giuseppe Sandri e Herberth Rosen-kirth assessori effettivi; Antonio Chia-
rella e Giovanni supplenti.
Il Rosenkirth di Camporosso, dipendente delle Acciaierie di Weissenfeld, socialdemooratico, è stato designato quale vicesindaco. Egli unitamente al democristiano Moschitz, anch'egli da Camporosso e artigiano sarto, sono appunto i rappresentanti del gruppo etnico della Val Canale. Della Giunta fa parte anche il socialista Sandri di Cave del Predii cui, e non solo per disciplina di Partito, sta molto a cuore la causa delle minoranze etniche in genere.
Una affermazione ancora più notevole, sarebbe più giusto dire clamorosa, la si è avuta nel Comune di Mal-borghetto-Valbruna.
Qui erano, come si sa, in lizza due sole liste: una di democristiani e una di indipendenti con capolista Giovanni Domenig di Camporosso. Ebbene tra la generale sorpresa ha largamente vinto la lista degli indipendenti dando con ciò ampia e naturale soddisfazione alla Comunità etnica che in detta lista aveva incluso parecchi elementi di sua fiducia a cominciare dal citato Domenig che fu poi eletto Sindaco.
La sconfitta della democrazia cri-
stiana, che per venti lunghi anni ha soffocato ogni anelito dei cittadini di parlata slovena e tedesca e che, in ultima analisi, ha sempre fatto il bello e cattivo tempo, non poteva dunque che giovare enormemente a rinfrancare lo spirito di lotta e di giusta rivendicazione delle laboriose e leali genti locali amanti della chiarezza, della libertà e della giustizia sociale.
Dei quindici eletti che compongono il Consiglio comunale, ben otto appartengono al gruppo etnico Valcana-lese. Della Giunta, oltre il Sindaco, fanno parte Giuseppe Meschnig e Spartaco Chiurlo. Uno degli assessori supplenti è Ermanno Martinz e l’altro Adamo Franz,
Concludiamo con una constatazione j per noi amara: a Pontebba, dove peraltro sulla democrazia cristiana ha vinto una coalizione di sinistra (PCI, PSIUP, PSI e PSDI), tra gli eletti non è risultato alcun rappresentante Val* canalese. Confidiamo tuttavia che la Amministrazione in carica non man- j cherà di usare i dovuti riguardi, o meglio di tutelare e difendere in pieno, come vuole la Costituzione e lo Statuto Speciale, tutti i diritti del gruppo etnico Valcanalese.