september - november 93 O PARTNERSTVU 'Za veliko sredstev i a v nega obveičanja je samsko življenje v velikem mestu prava formula za brezskrbno veselje In pohajkovanje, Po njihovem mnenju se nevezani in srečni neporočeni moški in upov polna neporočena ženska selita z zabave na zabavo, imata visoke dohodke !e jase in veliko prostega liaia brez obveznosti, v katerem do konca iikoristiU prednosti naSe permisvne družbe. Sara sem prepričan, da to ni res. Zdi se mi. da so samski lludje - posebno neporočeni v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih - pegosto najbolj (Junijem Ipidje v velikem mestu..." Ta naključni odlomek iz nekega poljudnega psihološkega priročnika gotovo lahko izpričuje, i. nekaterimi popravki seveda, stanje dttnaS njega homoseksualno usmerjenega posameznika (posameznice). resi \selej sem je trudil. da hi zapisane besede \ dobrini meri veljali- tako za giye kot za le/hijke. Ob tokratni lemi pa se mi zdi to nemogoče. Nemogoče .£ preprostega razloga, ker se moški In ženske razlikujemo oziroma ker nas razlikujejo. Zatorej tokrat zgolj poskus pogleda v moška partnerstva, ie skušani grobo razmišljati o tem, kako so moški homoseksualci H vet skozi tisočletja. bi težko rekel, da jc Slo za partnerstva, o kakršnih razmišljamo danes. Praviloma so bili poročeni z. ženskami (ki so bile v plameni |X >iirc j ene I imeb so otroke, preživljali družino, Njihova homoseksualno življeuje (ho I j ali manj skrito, redkokdaj odkrito) so predstavljata prijateljstva, druženje, s polni odnosi, za krajši Čas morda skupno življenje (vojaki). Redko so povsem skrbeli drug za drugega, imeli odgovornosti, prevzemali žrtve. Komaj sto lei le tega. kir so bile jasneje postavljene zahteve dražbi ■ po priznanju homoseksualnosti! Oblike Življenja homoseksualcev so se vse bul; spreminjale: odprli so se prvi lokati za homoseksualce, sprožila se je ponudba ki je bila usmerjena k novim potrošnikom homoseksualcem, To je bila hleščeča doba med obema vojnama, doba, ko sc ie zdelo, da ftfeščefe, pestro; z ahat i in seksualnih partnerjev polno Življenje. brei družbene represije, lahko naredi hotno ■> ksualce srečne predstavnike družbe. Ponovitev te evropske dobe se je /godile v Ameriki, koncem šestdesetih m v sedemdeslih letih. Pojavila se je celo beseda gay (vesel), ki naj bi označevala homoseksualca nove dobe. ttav ilaj hi hii vesel ponosen nase srečen porabnik cele pahljače port uiti) In možnosti. ki SO mu bile namenjene. Zaživel naj bi polno (beri: promiskuitetno) svobodno žlvi|enje, o tresel naj hi se lastnih iravm. pritiskov družbe, naukov vzgoje in tradicije. To je bil čas po seksualni revoluciji, čas barov, oarkov, savn, oglasov. brzenja od enega do drugega, uživanja • seksu, skrbi za leln, mišice itd. imeti stalnega partnerja je hila prava redkost, saj si s tem posnemal življenje hetero družbe, nisi se podvrgel gay življenjskemu stilu. Potem je prišlo v riruzM do obrala k tradiciji in seveda aids. Gay ideologija se te hitro i kot vselej) prilagodila novim razmeram. N'a družbeni obrat k ljubezni, partnerstvu, družini je odgovorila i ležnjo po priznanju homo partnerstva, po posvajanju otrok... Življenjski stil gavev se je očitno spremenil, začeli naj bi skrbeti za partnerja vzgaiaii otroke... manj Časa raj bi imeli ¿a obiskovanje lokalov, za druženje. za seksualne ekskurzije, podvrženi naj bi bili novim odgovornostim, žrtvam Gotovo, poro in naporno življenje modernega svela ¡e koncem stoletja pripeljalo \ vse večjo Izoliranost, odtujenost osamhenost l;udi (kot i začetnem citatu) Obrat k sočloveku je bil nujen. Med gayi Se prav posebej, ker je bil lu aids, bolniki, ki niso imeli partnerja, ¡»zitivni. ki potre hu jej o partnerjevo oporo, p jsamezuiii, l.i jib Žlvlji ,i|e iz postelje v posleljo vse bolj pušča prazne,.. Tako smo prišli do tu ko so zahteve po partnerstvih vse večje, ponekod so partnerstva že zakonsko urejena marsikje delajo na tem TODA K VI PARTNERSTVO SPLOH JE? Priznati moram, da pri nas poznani zelo malti gavev. ki bi živeli skupaj v stalni zvezi že več let (Seveda obstajajo tudi poručeni gayi; pa ti me tu ne zanimajo.) Največji de! gay v ene so samski moški in te bi grobo razdelil na lisle nad trideset iti one pod. I'm itujjo večinoma zl urejeno življenje (služba polo. aj. stanovanje, samostojnost), samo njihovo spolno (in čustveno seveda) življenje ni urejeno - se pravj niso v z zi. ki bi jim omogočala redno spotilo življenje, pač pa so juepušceni lastni aktivnosti ali lateriainim /možnostim pri iskanju bolj ali manj občasnih a ]j začasnih partnerjev Sami izjavljajo, da si želijo stalnega panne na da pa ga zaman ISČejti ,e vrsto let, morda so celo ie ohupali ali se navadili na svoj "življenjski stil". Morda pa (IN TU It TISTOI sploh niso pripravljeni ali sposobni stopiti v partnersko zvezo Če radi lu-rere oglase ati opazujete gave na dein, boste ugotovili, da večinoma iščejo mlajSe partnerje /a d ni že nje, zabavo, prosti čas (ne pomrlim, da hi kdaj bral oglas, katerem gay išče partnerja za skupno življenje) Oni drugi pod trideset se dosti bolj veselo In rado/tvo pregani.tjo po gav sceni, Tudi oni. po lastnih izjavah, iščefo partnerja za /vvin (oni še npajo da ga bodo nalli), vendar jim to ne uspeva preveč Kes. ustvari se nemalo parov, ki pa kaj hitro I po kakem mesecu) razpadejo ustvarijo se novi itd. (čc dobro Opazujete, lahko zaključile da gre za nekakšno kolobar jen je), i.ahko se tolažimo, da se mladi pač morajo izziveii, si nabrali izkušenj in da se bodo kasneje nekako zresnili itd ■ TÖÜA |>adh hodu-v kategorijo nttd trideset, o kateri je ie bflo govora. KaKO TOREJ V PARTNERSTVO, če si ga res želimor Predvsem ZAVESTWOI (Banalno rečeno ■ v življenju ne zamenjamo slo sfužh, a še to rie vselej Njihova zveza ima določen namen, morda otroke, «kupno premoie nje, varnost, biti v dvoje, urejeno spolno iivljenje, čustveno skupnost, ne biti sam itd. Res da se lud i ločujejo, a se ž nova poročajo (in to ne /a mesec, dva!) Dobršen de! te zveže verjetno nosi ženska. ki ie naučena (vzgoja), da je popustljiva, uvidevna, tolerantna, se prilagaja., - obenem pa vse bolj na 10 navaja tudi moškega. ki se je seveda moral .spustit! s piedesiaia. Kaj pii gav zveza' Najdeta se tipa (moška!), kljnb vsemu vzgojena v moška, trčita skupaj, navadno najprej skoz.i seks, kaj malo pripravljena popuščati Birko tiled spoloma tu zamenja bitka med pripadnikoma istega spola, ki imata iste vrline in slabosti Seksualno se sicer holje poznata, oh vprašanju p n Ugajanj a. odkritosti, tekmovalnosti pa se stvari zalomijo K temu priiiejmo še strahove pred razkritjem (pred družini, starši) skratka hoiiKifobijo, mik večine [gav stena pat ni po parih nasprotno pan so izjema, so moieč element ker doiizuj^O' nesposobnost te večine da bi si ustvartia partnerstva, čc si to res tako žeii. koi zatrjuje), neobsto| zakonske uredine it) verjetno še kaj. )>a so težave popolne Kot prvo. verjetno $t je potrebno, prt sebi odločiti, kaj pravzaprav želimo!!! če želimo živeti samsko življenje, se tako tndi obnašnjino. Če pa želimo partnerstvo, je odgovor enak skratka. Iskati moramo partnerja lin to m- se le teci.: j ko smo že prekolobariU polovico gay scene), £veza sama od sebe jfrav gotovo ne bo prišla, pa tudi obstala ne bo sama od sebe. /a to se bomo morali (oba! - morda eden bolj kot drugi) krepko potruditi. Če se nam ne da jc dosti bolje da se odločimo za samsko življenje In prenehamo jaihkovati. k.tko drugi niso za zvezo. Na ta način bomo manj utrujali lebe in druge, če pa se nam da. poskusimo, Neumno je čakati na pravega ■ tak gotovo rie obstaja ali pa je vsak lahko pravi. Tudi zaljubljenost ni polrebna. morda bo prišla kasneje (tudi v seks se skoraj vselej s|)usi:uiio brez zaljubljenosti, p» tutli marsikatere razlike nas ne motijo). Ne ustrašimo se razlik (zakaj bi moralo lir obema vief isio - od glasbe do kuhinje ali seksa. pomislimo vsaj tnalo na to, kakšne so šele razlike med moškim m ženska'): če nu» je kaj do zveze, jih bomo premagovali skupaj. Partnerja moramo jemati / njegovimi napakami vred - in se zavedali svojih! Kaj mislimo, da smo kaj boljäl od äjSgsv?! Prediagajmo skupno življenje (-.koraj vse je mogoče, Ce Mimo), načrtujmo prihodnost skopaj, Pivdvseu) pa se moramo naučiti, da smo odgovorni za zvezo, za partnerja (kaj če osiane brez dela kdo ga bo preživljal? ■ kaj če zboli, kdo ga bo negoval? ■ ali ga hoste zaposlili, če postane seropozitivrn?), in da moramo kdaj tudi kaj frtvovati Zvem ni sožitje dveh samostojnih vase zaverovanih neodvisnih posameznikov, pač pa povezava dveh. Nihče ne more početi vsega, kar mu par pade na punnet (tutli v službi ne, 1 inll, na cesti, zakaj hi s; to lahko privoščili ^ svojim i saliner jem) ■ tako imenovana svobodna zveza, je hila sicer dokaj modema, gotovo pa preveč netiti govornega obnašanja, ne koristi parlnerstvu. Če nismo sposobni sprejeti nekaterih pravil in obveznosti, je bolje, da ostanemo kar samski. T t.sii pa ki hi le radi živeli š partnerjem, naj ne pretiravajo i zunanjimi strahovi (to se tli iim ne bodo kurili predpražnikov, pa tudi trgovci jiinoh družinski» nakupih ne bodo delali težav, če bodo imeli denar i Predvsem naj se posvetijo notranjim nevarnostim (od siepfilagaj.m)» do dolgočasja in varati j i); vlagajo it a i v partnerstvo kajti .le rak o se jim bo obrestovalo. U.M. ( Predvsem pa ne čakajte na pozitiven rezultat aids testa, ki bi \ vas sprožil malo resnejšo potrebo po partfterslvn ) 3 žehUi 7 tlorn in .vi *'/ 12 inteit jlt ~ herliitxkrj aktHHstha l6ptoih tabor /9 starši JO spomini 22 in straigHtženske 23.foto 1: Casusffi 27 Liltllfretil: <.{ 32 slike: LemKtr J- i n i 34portret: W. tx*n 3(» brfitvje: Artn/t Liviet 38 /Viso/irtr 40Jiitit: (h Idittlo 41 brsntje: nosijo* 1 42 Joto 2: Berlin 44 ptntlO: Jeff Str\ker 46 sehs: g€iy seks 47 Šport?.Jfitmsss 4 H kontaJst J\(isJoi'// /< VY.*. /<•«»/// KUtmi ar inxvrv je •U:-iš(\a- linvorv!. •"ir.iiSvV.a pe$sytit. liiinti'-s..pisriiieiififl: ■■■ 2 Branje urednikovega uvodnika pomeni (lahko) za bralca svojevrsten užitek. Aktualen, političen, provokativen, polemičen in kot takšen močno izstopajoč od ostalih prispevkov. Morda tudi /aradi tega, ali pa predvsem v vlogi Big broth £ rja O "govedu, ki prežvekuje," Ttme o aidsu. politiki, nacionalizmu so zadeve, ki so sila zanimive pa vendar tako, milo rečeno, nepriljubljene. In puščajo svobodo, Svobodo, da si misliš svoje, in svobodo, da to tudi poveš, če želiš. Naj ta rein ud ni k ne zveni kot opravičilo, zakaj ob projektu zgibanke Spolnost in aids tako malo podpore. Nekaj podobnega sem poskušal napisati že pred izidom zadnje številke Revolverja pa sem sklenil, da ne bom. in seru papir odvrgel v .vos, Spustiti se v polemiko z dr .A. Dolencem se mi zdi ponižujoče (do sebe, seveda t, da ne rečem primitivno. KOncc koncev ne stojimo na sodišču, da bi si dokazovali, kdo je "bo1 n'" in kdo ne. Pa tudi on ne bere časopisa i z rod kov", Ostalih ~y.99lJ pa imajo svoj razlog in verjamem, subjektivno enako tehtnega, zakaj so molčali. Psihologija oziroma zavesi gay populacije se v ničemer ne razlikuje od ostale (hetero) populacije. In Če se omejimo samo na poli-.ko. lahko vlečemo številne paralele. Če so Slovenci po komunizmu izvolili post komunizem. gave še toliko manj zanima, ali bi sploh koga izvolili. Če se zaradi afer svet .še ni podrl, si tudi z afem (pa čeprav se tiče tudi njih) Spolnost m a kis ne bodo belili glave. In če ste. dragi urednik, v eni izmed p ill številk napisali, :'d.i so gavi sami sebi največji sovražniki'' ("se strinjam, o.p. k bi le Se dodal, da pravzaprav ne vedo kaj hočejo, ali bolje rečeno nočejo, kar bi drugi hoteli, Nočejo, da se o tem govori po medijih, nočejo v politiko, nočejo spremembe "družinske" zakonodaje, nočejo gay ; bkulture... Ker 6 tem prehajamo na eno temeljnih vprašanj, ali homoseksualnost tako ubraniti, da sama sebe ožigosa t o tem tudi dr.Lokar, gle| prejšnje številke) - na tem mestu koncil jem. Morda gavi (pa ttidi lezbijke - naj mi bo oproščeno, če jih eksplicitno ne navajam, misli se tudi na njih) vedo za drugo pot in utopično mislijo na čas, ko deiansko ne bo pomembno, kdo s kom spi, zato tudi vsako drugačno "izpostavljanje" ni in ne bo potrebno. Hoteli ali ne, stvari so se premaknile. Glede na povedano ne morem reči. ali na bolje ali na slabše. Kakor za koga. Homofobi bodo postali še ostrejši, nekaterim se bo odprl nov svet, peščica Ikj rinila z glavo skozi zid, vsak ostaja tisto, kar je. Vsekakor pa nima smisla prehitevati časa. Le-ta prinaša zrelost, odločnost in pripravljenost. Tudi za ceno ljudi oziroma njihovih življenj, Rene-Phillip Hay!!! Super. Rerlinski zid je začel padati. Kako lahko ženska sodi o tem, kaj čuti moški? Kako neumno je pozi jala, ko je g. Aleksander dejal, da je že pri šestih letih razčistil sam s seboj. To je ja nekaj povsem vsakdanjega. Ko si mulček in sedeš kakemu možatemu stricu v naročje in čutiš, kako ti 220 voltov vre čez telo in kako se topiš, kot da si iz voska. To se mi še danes dogaja, Tudi na delovnem mestu, kjer časih nalašč prosim kakšnega možatega sodelave - po možnosti takega s črnimi brki da mi k a t pokaže ali pove. Ko se tip sklanja nad mojo delovno mizo, med papirje m nič hudega sluteč go-\ ori strokovne besede, se jaz kot drogi ran komaj držim skupaj. Pa na] kdo reče, če to ni prijetno. Kot mule ^m bil pijan in sem nekomu sedel na kolenu in takrat sem si rekel: "Moj Bog, daj, da ta trenutek večno traja,.," Kdor je ga' pozna ta feeling. Ta trapasta gos, ki vas jc ves čas skušala postaviti ob zid. k svobodno, pač pa je bilo pogojeno s strašanskimi žrtvami in prepiri z njeno družino, pa tudi z njegovo. Po 4, letniku sem tako odšel v vojsko, trdno odločen, da mu bom OStal zvest, Nisem e spuščal v nobene avanture, postal sem resen, zelo delaven in delal pokoro za svoj petletni greh nezvestobe Bogu. Še vedno sem bil prepričan, da bom ostal v cerkvi, da bom služii le Bogu in ljudem, vendar - misel na mojega fanta me je spravljala v obup. Spin h se nisem mogel več znajti brez njega, bil sem totalno samo še korvtpjuter br a srca, brez čustev, spolnost se mi je sama od sebe uprla, tako da tudi masturbiral nisem celo leto in še po vrnitvi iz vojske, ko sem se bromira! iz dneva v dan, dokler me ni to začelo tako boleti, da sem moral poiskati zdravniško pcmoč. Tudi ljudje so opazili, da sem samo še stroj, da se ne smejim več, da samo še delam in študiram; odločil sem se, da grem na terapijo k svojemu profesorju dr. psihologije. Vse sem mu povedal, pričakoval sem. da me bo začel napadati, da kot bodoči duhovnik nimam kaj iskati v tem poklicu, pa še peder povrhu. Toda bil je popolnoma razumljiv, pomagal mi je, da sem se rešil tistih strašnih skrupulov. da sem smnno grešil kar celih pet let Svetoval mi je, naj 'Limenjam kraj in naj odidem študirat teologijo na tuje. Odšel sem \ leti letnik, spoznal nove kolege, profesorje in res sem se vživel zelo čudovito. V 6. letniku pa sem v Milanu spozna! tudi študenta teologije, duma je bil s Hrvaške, ki mu je pa Šio pretežno smo za seksualne užitke in promis-kuiteto. Vsekakor sem iskal prijatelja, ki I i bil vsaj malo podolien prvemu funtu, toda v tem Hrvatu ga nisem našel. Kar sem Vam hotel povedati je to. da smo gavi sami krivi, da imajo ljudje takšno miš-Itcnjc o nas, saj je Čista resnica, da le majhen 'x!stotek vseh gavev želi le enega partnerja m da mu je zvest. Tudi ta drugi prijatelj je želel živeti nadvse konformistično, brez problemov in težav, seks pa vedno takrat, ko bi se njemu tako zahotelo, Toda nisem imel moči reči: ne. nočem živeti kot prostitut. hočem ali konec, ali pa ven iz tega lažnega labirinta. Naredil sem rajši konec in bilo je res osvobajajoče Počutil sem se svobodnega m ime! sem svoj karakter. Uprl >em se in l o mi je veliko pomenilo, pa tudi dolgoletna praksi iz meditirania mi je prišla n i pomoč. Po diplomi so me predstojniki samostana dali na dveletni podiplomski študij, kot sem že omenil, v Italijo. Prišel sem v naš samostan. kjer sem prvo leto samo študiral in živel v svetem celibatu. Trdno sem bil odločen, da bom postal duhovnik in zato sera se vedel kot se temu spodobi. Star sem bil 29 let in skrajni čas, da že nekaj nastane iz mene. Toda moj libidn ¿opet ni miroval. Naletel sem na mlajšega prijatelja iz moje provenience, ki pa je bil. moram priznali, izvrsten igralec in skušnjavec Pivo teto ga niti opaziti nisem hotel. s. sem kot podi-plomeč zviška gledal na ostale študente, tako tudi nanj. Vendar je bil sam bolj "pre-friiian^ kot pa bi si človek lahko mislil. Pod krinko svetosti pohožnosti, je prežal lev, ki je znal izvrstno napasti svojo žnev. Tudi on je bil iz Ljubljane, študiral je v Italiji, sjj |e v cerkvi res izredna priložnost, da lahko študiraš zunaj. Začel je s svojimi pastmi ravno v jeseni, ko sem bil drugo leto podiplomcc in začelo se je obiranje jabolk Kot Slovenca sva bila določena za skupno obiranje.- in naneslo je na vseh vrst pogovorov, tudi na seks in homoseksualnost. Ta tema me je Že začela žgečkati, vendar sem si rekel, naj ie on govori in tako bom spoznal, kam pes taco moli. St boste verjeli, dogovorila sva se še za ¡.sli večer. Zopet sem padel v klešče in .edel sem. da se tudi to ne bo končalo v moje dobr>pač pa bom žrtev1. Moram priznati. tla je bil kljub svoji mladosti zelo izkušen ljubimei Nikoli mu ni bilo dovolj, seksa si je Zeiel vsepovsod, tako da sva se celo na vrru; našel ie prostore, za katere se mi še sanjalo ni, da obstajajo, celo pod tušem, ko sva se vrnila z dela na vrtu, Toda iaz nisem vedel, da je on kot nekakšen bolničar <_;t vse nas mlade potrebneže. Mislil sem, da sva si zvesta, da je on samo z menoj. vendar je bil to dokaz, da kljub svojim 2V letom še vedno nisem pokvarjen in da vse verjamem, kar me ljudje nalagajo". Poleg mene je ta fant imel še dva mlada meniha, ki pa sta bila Avstrijca in zelo ljubosumna idar je bil dodeljen za delo z menoj, sta se onadva vedno pritoževala, češ, Slovenci ste vedno skupaj, Kadar sem jaz delal z enim od teh dveh je bilo zopet prisotno ljubosumje, ker sc ni :em tako zanimal zanju, kajti bil sem zvesi Slovencu. Toda ne vem. ali je Bog tako hotel, da sem ga ... lotil z obema in to čisto slučajno Enkrat na vrtu, drugič v sobi z masnim: oblačili in kasneje to niso več ni- prikrivali. Moteli so vključiti še mene in bi to nastal nekakšen trio, česar pa jaz nisem hotel. Ta Slovenec me je potem rotil, da bi pobegnila skupaj v svet. živeia kupai in podobna nakladanj, vendar jaz nisein hotel slišati za to. Odnos se je tako spremenil, da Vam moram reči. da se ¡e kar naprej drl name. kar naprej ga je zganjalo ljubosumje, venomer me je špijoniral. skratka življenje je postalo neznosno. Kadarkoli sem sc pogov arjal z enim od teh Avstrijcev. vedno me j: zbadal, da sem spal z njim. da se sestajam z obema, pa zakaj se mulva več ne moreva dobiti ipd. dokler me nekega dne ni pretepel kar na hodniku samostana, pred mojo sobo in me potem zvlekel noter in nadaljeval s pretepanjem, V hipu mu je postalo žal, začel me jc objemati, se opravičevati, toda v meni ie bilo že odločeno: proč od lega norca, ki 1111 je zavozil življenje. L i me je strašansko ponižal kot človeka in zopet sem se počutil kol prostitut- Znova so me prevzeli takšni straltovi pred grehom, do sebe sem Čutil strašanski gnus, zakai. nisem vedel Vedel pa sem to. da v samostanu ne bo življenja zame. Tisti teden pred vrnitvijo v Slovenijo sem končno odvrnil tančico laži. s kalen: sem se ob d ;a! 11 let služenja sveti cerkvi. Vse moje življenje je bilo popolnoma zlagano. Svet je mEjlil, kakšn- svetniki smo. toda jaz sem bil velik "looser", Ta dogodek me je naredil zopet pametnejšega in samemu sebi sem se zdel nor. ker sem se prepu: I čustvom, ne pa tntelektu. Mučil sem se tel teden in končno je zmagala resnica, da tem se samo skr v samostan, da bi prikril svojo homoseksualnost. S prec ojniki samostana je šlo težko, ker so me hoteli obdržati, kot dobrega študenta in nasploh. Niso tu i hotel vrniti potnega lista za vrnitev, tako da sem šel na takratni YU konzulat in se zlagal, da mi je bil ukraden. Na novega sem moral čakaii še 10 dni. Nisem pa točno vedel, kam nai greni, ko se vrnem iz samostana, saj še slišati več nisem mogel, da bi ostal v sveti cerkvi. Staršev tako nisem imel in tudi v samostanu so me strašili, da bom zunai propadel, da nimam kam, da je komunizem in z mojo fakulteto tako nimam kaj i >k_ v laični družbi. Toda ni ^in se dal, trdno sem bil odločen, da je bilo It let vrženih proč dovolj in da je čas, da se sam znajdem v življenju. Šel sem torej k bratu v jubljano, Še isti mesec junija sem si našel službo v tehnični trgovini, kasneje pa kot vzgojitelj. Več kot ;no leto sem bil zopet celibater. dokler me ni spravil v posteljo kolega na is: i šoti. vendar moram zopet poudariti - ga vi smo res svinje - vrgel me je v posteljo, "nategnil", odšel, naslednji ' in v službi pa mc že ni več' poznal, Verjemite mi. da sem bil totalno frapiran. sploh si nisem znal to razložiti, Hodiva drug mimo drugega in sva si kot tujca. Toda nisem klonil pustil se ni ga Salomé1Roza disku - IS. 7. njegovi lastni neumnosti, zvedel p sem od najinega skupnega prijatelja da sera naletel na zelo promiskuitetnega človeka. Moram Vam reči samo to, tla sem se zopet počutil kol kurba. ki dvigne noge. pokasira in odide, Zopet sem več kot leto Sam in pravim, da se strašansko bojim veze. ki bi me pripeljala v podot n položaj. Bojim se tistega razočaranja. tistega lažnega občutka sreče in ker sem škorpijon, je kar dobro, da sem nevezan. čeravno je v službi ob tako lepih fantih težko biti neprizadet Vendar, kot zelo k a ra k leren človek sem odločno proti temu. da Iii imel ka . svojimi dijaki Rajši se naredim neumnega in nevednega na seksualnem področju, kot pa se podajati v nevarnosti. Hočem Vam reči samo to in to tudi zagovarjam, tla heteroseksualci le niso tako grdi in ne vem kaj še, kot mislimo gayi, pač pa so kar dobro poučeni o našem življenju in da je mnenje gaye v iz trte zvito. Gay i sami sebi kopljemo grob ravno zaradi naše nestalnosti do partnerja nezvestoba je vsakodnevni pojav, kaj pa ie prava ljubezen, pa m a lokate ti gay ve. Ljubezen je povezana tudi z žrtvami, z drugačnimi pogledi tn tisočimi malenkostmi, vendar se gavi te ljubezr' branijo To so moja osebna razmišljanja in mogoče se tudi motim, vendar tako sem jaz doživljal življenje gaya. I.epo vas pozdravljam, se zahvaljujem in Vam želim vse dobro! Mario Mešata Namen prispevka je prikazati de I al a .stanje, ki se kaže skozi kulturno, biološko, .sociološko. psihološko. ... zrcalo družbe v kateri živimo tako eni kol. druge. Opozorimo naj na to. da v ta namen nismo opravili nobenih empiričnih raziskav na področju zavesti in morale pa prav tako ne moremo reči, da obstaja ena sama in edina resnica - zato gre za .lLibjektivtio mnenje. Ker glede na zgoraj povedano ne ocenjujemo stanja kot ¡e. tudi nc moremo trditi, kakšno nai bi (normalno* stanje bdo. V tem smisu skušamo samo opozorili na nekatere osnovne razlike in nakazati neka i .smernic in možnih rešitev, ki se odpirtio ob telil vprašanja. C.e pogledamo temeljne razlike med gay i in Iczbijkami. moramo začeli pri temeljni bin loški delitvi na moškega in žensko. Na pn i pogled nekaj povsem razumljivega, vendar ni tako Po eni strani ta razlika pojasnjuje, da i.slospnlna usmerjenost izvira NAJMANJ iz razlike med spoloma, po drugi strani pa boj za socializacijo homoseksualcev pomeni boj za odpravo predsodka, kakšna ¡e posameznikova spolna orientacija. (Javi se potemtakem ne razlikujejo od "ostalih", saj občujejo ? ženskami tako kot vsi osi al i, izvzemši spolni odnos. Praksa tu tudi potrjuje, problem, ki se tu odpira, pa je, ali ¡e razlika med spoloma res vedno in samo condictio sine qua noil za dejstvo, da nekdo spi z isto-spolnim partnerjem. Tisti NAJMANJ zapisan zgoraj je po našem mnenju le najmanjši skupni imenovalec, nikakor pa ne nujni ali celo edini razlog. /daj to biološko razliko postavimo v širši prostor v družbi. V očeh le-te je gay-m oš k i in lezbijka-ženska. Seveda moramo biološko razliko razlikovali od pojma moški-ženska v političnem, kuburnem in sociološkem smislu. Prav tega imamo v mislih in se nam eo ipso vsiljuje svetopisemska zgodba o stvar ieiiju ženske. S le m pa imata obe homo populaciji že določen položaj v družbi. Lezbištvo danes ni več predmet zgražanja, morda se nad njim zmrdujejo še največ gavi sami?! Se tako ■normalna" zvrsti pa ho težko napi ed oval a v službi, bita izvoijena za predsednico države ali ka| podobno "visoko lciečega:" Nasprotno, vil t versa ie pri gavi h. Na piiaeo ali v kino se ie upajo ali upamo tako gavi kot helero moški, ne da bi bili žrtev sumničenia in ožigosal i|a, Bog ne da;, da bi ,se prijeli čez rame iiii pa odšli skupa na dopusi, to ¡e pa Se preveč. Po povedanem izha|a. da se gavi m lezbijke ubadajo s čisto določeno drugačnimi problemi. O vsej i ne (opaznosti lepo govori (udi nedeljski Ki. .Medtem ko pri moški tako ga v ko; hetero populaciji ni opaziti ekstremizma, pa ženski tlel kar tekmuje med seboj, katera bo imela najbolj ogabne cunje na sebi in katere kombinacije bi bil vesel sam Jean Paul Gaultier. Vse to kaže na željo bili opazen v družbi (nasploh) in biti uveljavljen. S le m .smo pravzaprav že prešli na sam odnos znotraj gay populacije, se pravi med gavi in lezbij-kami. ki pa je vse prej kot miio rečeno tole- ranten. Zakaj je tako, je ležko reči, gotovo ne zaradi garderobe, ki ¡e bila dana zgolj par example. Več kot očitno pa ¡e, da gay i gledajo na svei skozi oči spolnosti oz. seksa (torej še ožje), zato ¡im manjka tnalo več posluha in strpnosti, vsaj za lisic probleme in ležave. ki jih lahko označimo kol "skupne''. Naspromo pa lahko trdimo, da so lezbijke včasih preveč, včasih pa premalo agresivne. labilne in nagnjeni: li kompliciran ju Pri obojih pa je zaslediti tudi veliko mero sebičnosti po načelu V.sjk naj se briga za.se! Verjetno 10 škoduje tako eni kot drugi strani Ce ne drugače, ¡e na moč praktično, pod stalnimi pritiski okolice, izbrati si partnerja ali partnerico nasprotnega spolu za krinko. Takšna rešitev gotovo ni najboljša niti trajna, ¡e pa vsekakor boljši, kot nič. vsaj za tiste, k: r.a cmning mi: ¿e niso onpravlie-ni, ali pa ga nikoli ne bodo naredili. Gotovo pa je Dottcbno vsai minimalno soglasje in pripravljenost sodeknati, tako na področju politike, kulture, zakoni daie in še kje. Takšna rešitev ne samo da prinaša skupne koristi, ampak nas tudi uč: odprtosii in razumevanja. Kako namreč lahko pričakamo strpnost in razumevanje od drugih, sami pa nismo pripravljeni podpreti svojih problemov, .sicer na nasprotnem spolu, pa vendar posredno dotika (oči h se rudi nas? Sebastian Iskreno me preseneča, d« se je našel gay. ki poskusu razmišljati tudi o odnosu med lez-bijkami in gayi. lJa m■ samo razmišljali, r zgornjem pismu je zaznati Že tudi nekaj tvojih < vosih?s dokončnih ugotovitev. no. čeprav subjektivnih, kot se bere. Seveda, izvor razlike med lezbijkam i hi gay i je gotovo razlika med spoloma. O tem ni dvoma. In to je nezaiiemuiijiru razlika, še posebej zato. ker je še najmanj pomembno, da je h ita ka/ ma/avih ut¡gab. Zdi se. kol da se nad leztiištv o m nihče ne zgraža, ker pač zviška svksitalnosr nikoli ni štela in ker se uiti sieilnleieški teoh.gi ¡tiso mogli odlt/ čili. ali je lezbišli o spi ob kak hud greh. če ne pride do penetraelje. iisio. kar je trn v peti dražbe, so ženske, ki su drugačne, ki gredo čez njim j/t/stai (jene družbene ovire: 10 so ženske, ki jim je na p nem mesti t > ah pa jim je vsaj enako pomembno tudi/ delo, ne pa materi ust 10 in skrb za družino, to so neodvisne ženske in to so med drugimi tudi ženske. ki očitno pokažejo, da imajo svojo seksualnost m jo tudi žu:ift j i ne giecie na spolno nagnjenje). .% verjamem, da bi se ¿a v/ kaj preveč zmr-dovalt nad lezbištvo m. Kvečjemu jim za to ni kaj preteč mar. kar se ¡¡a navsezadnje ne gre preveč čuditi. Mislim, da velja tudi obratno, saj tudi večini lezbijk ni kaj preteč do tega. da bi se ubadale še s težavami moških, Četudi gayev. Zato tvoje vprašanje, ali smo zavezniki ali sovražniki, lebdi nekako v zraku in nima veliko možnosti, da bi se spustilo na zemljo. Nismo ne eno tie drugo, res pa bi bilo pomembno doseči nekakšno koeksistenco, •¡obiranje in medsebojno sposloiauje. t-'.«' našteto j/a bo najbrze zelo težko ustvariti, če se bomo istočasni/ vtikali v zunanjost drugega spola in ga a prvih obkladali s povsem jioi.ršinskimi. da ne ivčem plitvimi sc/dbami. denimo, da so lezbijke i časih preveč/premalo agresivne, labilne in nagnjene h komplici ran ju. Kolikor je metu znano (in logična, i so to lastnosti p'/samezn ic m j/osumezmkov, ne pa skuj>ine ljudi No. razen če. podohnt/ kot Janina novinarka, lezbijkam (posamezni cam!/ odrekaš mtjžnost lastne osebnosti -njej so se pač zdele vse lezbijke enako dolgit-časne in 11 eza 11 i rn i > e. v nasf/rt/tjit s po z orni/st vzbujajoči mi dekleti, ki so (po njenem s izražale osebnost, čep rat ti na videz sk le j hiš nekaj povsem drugega, sem prepričana, da so 11 vie in novinarkine dokončne in izključujoče trditve zrasle na čisto istem zelniku. Pa še eno banalno podrobnost naj omenim: v disko K-i prihaja veliko žensk, tudi bi/be-lert/seksualnih. Ali tako dobro razlikuješ be-teroseksualke in lezbijke, da ki h ko že kar 'ugotoviš", katere in kakšne so lezbijke? Meni to ne uspeva in mi pač ne bo. dokler sjiolna usmerjenost obiskovalk ne bo naj/isana kar na čeki. Kar se tiče ekstremizma. se gotovo pojavlja povsod, v vseh družbenih skupinah. Sicer pa je treba le malo ¡.K/moliti nos čez mejo (nt/, pa ne v Avstrijo, ampak v kak Merlin ali Amsterdam. London), da vidimo, kaj je t resnici listo, kar mi že zaradi razpete srajce ali strgane nogavice imenujemo e.kstremizem -pri vsem pa nam v tujini sploh ni treba nujno v lezbični ali lokal, da bi videli celega hudiča! Sicer pa se mi jnvhle m t. i za vez n i št va ali sovraštva kaže na nekem tdrugem nivoju. Mislim, da sploh ne gre za problematične odnose med lezbijkam i in gay t kol takimi. Prav gotovo je bolj prt/blematicen, nedorečeii in nestrpen odnos med akt it isti iu aktivistkami na eni in zgolj uporabniki. ¡K/troŠnieami gay scene na drugi strani. Lezbijke iu gavi -aktivisti imajo med sabo gotovo manj težav na osnovi spolne razlike, saj jih navsezadnje poteziije skupno delo in celo neke humani stične ideje. Povsem drugače pa ¡e s pas it: no potrošniška k.Uenteln (tako iezbično kol gay. ki je velikokrat nasršena proti aktivistom. tistim pedroni in lezbijkam. ki se nekaj gredo, čejirav po njihovem mnenju itak nič pametnega ne zrihlajo Če seveda pri tem frustracij gay in lezhične j/oj>ulacije, ki si ne upa j t rit i niti na sceno aii kupiti I (evolve rja v trafiki ter ve maskira s partnerji t ictspri-litega spola, niti ne omenjam. Bojanet Vesel zsefaUt VEČKRATNA STIGMA: tujec, gay, IlIVpositive... Na konferenci Migranti m aids, ki je maja potekala v mladinskem ta [«mi Blossin, so se zbrali številni enunentni gostje iz različnih zahodnoevropskih držav, Njihovo delo temelji predvsem na področju aids preventive in dela s HIV pozitivnimi, priseljenimi iz manj razvitih evropskih držav in drugih kontinentov. Tu gre za seznanjanje, informiranje in oza veš canje o nevarnosti aidsa, torej v prvi visti za preventivo. Predavanja o doseženih rezultatih na Lehtin drugih j področjih so kar silila k razmišljanju o tem, kakšno je trenutno stanje v Sloveniji. Se posebno me je k temu spodbudila delovna skupina z naslov ti Večkratna stigmati-zacija: tujci, homoseksualci, seksualni delavci (prostitutke, prostituí i. vodniki itn,), narkomani in HIV pozitivni. Vse prisotne v delovni skupini ¡e najbolj zanimal položaj gay-ev migrantov. še več, najbolj jih je zanimala situacija glede naštetih problemov v Sloveniji, Ob mojem razmišljanju niso mogli skriti začudenja in zaskrbljenosti Sajprej sem govoril o samem položaju g: ev in I« hijk pri nas, ki |e s prevladujočo homofobijo še vedno na precej nižjem nivoju kol v zahodnem svetu. Prevladujoči stereotipi. moralne norme in tabuji našega plemena še zdaleč niso pripeljali do bistvene '.boljSave njihovega položaja. Podobno ali še slabše stanie velja za HfV pozitivne in/ali obolele za aidsom ter a sam splošni odnos do tega pojava, ki je vse bolj razširjen, kiju h dokaj ilu zorne mu dejstvu. da podatki zaenkrat še niso zaskrbljujoči. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da pri nas še nimamo formirane skupine (mišljen je vsa) aids-help), ki bi skrbela za aids preventivo pri vseh slojih prebivalstva, še manj take, ki hi skrbela za boljši status HIV pozitivnih in/ali obolelih. Pri teni je mišljena možnost njihove zaposlitve, zdravljenja, svetovanja in sama borba proti diskriminaciji, kot da pri nas to nikogar ne skibi: Se več, vsak poskus rakih dejavnosti javnost celo moli (primer "afere" / zgibankami Spolnost tU aiifci. Diskriminacija je vse večja tudi v primeru priseljencev iz bivših jugoslovanskih republik, prav tako njihovih potomcev, ki so izpostavljeni vse večjim sovražnostim, s le m. da v sami ustavi nimamo urejenih osnovnih pravic in zakonov v zvezi s priseljenci in ali migrant!. Zdaj pa poskušajmo vse te njihov e slabe razmere združili v razmišljanje in jim dodali še možnost kakršnekoli aids preventive ter drugih dejavnosti na tem področju. Pokaže se nam zelo jasna slika, ki zahteva takojšnjo akcijo: s sodelovanjem vseh organizacij in institucij, ne pa , njihovim nasprotovanjem in ignorance. Pli tem sem seveda pozabil omeniti možnosti. da ste kot tujec lahka tudi ga v in li narkoman lo/ali seksualni delavec in ali vse skupaj. Dovolj je že. da ste HIV pozitivni, četudi pri tem heleroseksualni. Dovolj je celo. da nisic dobro obveščeni. In že je tu stigma. Andrej Zornih IX. mednarodna konferenca o aidsu, Berlin junij 1993 VZHODNA EVROPA, čet. 10. junii 1993 "Če ljudje mtnajo denarja >uti za aspirin, kdo bo potem mislil na gidsf' Nepripravljene avtoritete zdravstvenih organizacij v vzhodnoevropskih državah lahko pričakujejo eksplozijo epidemije Najbolj sočen primer za to je ALBANIJA -nekoč najbolj izolirana vzhodnoevropska država - političnih meja, ki bi njene prebivalce obvarovale pred epidemijo aidsa. nima več. Po več kot dveh lotih ud padca berlinskega zidu in procesa razdruževanja Vzhodnega bloka so v Albaniji zabeležili prvi p tirne r HiVa. Albanija je pri tem le tip vzhodnoevropske ledene gore. Primeri MIV pozitivnih Si prav tako vse pogostejt pojavljajo na Češkem. Madžarskem in v Kusiji. Večina gostujočih predavateljev iz naštetih držav pravi, da so povsem nepripravljeni na širitev epidemije aidsa Bolezen ho očitno tudi lam prehitela zdravstvene organizacije in druge državne Institucije, Situacija ¡e št posebej / krbljujoča v Moskvi "Odkar je vlada od leta 1986 začela spremljati potek, so odkrili že okrog 700 prijavljenih primero!'." pravi Kevin Gardncr ki zastopa AESGP raziskovalni center v Moskvi. Večina strokovnjakov lomne" a, da je realna slika slanja najmanj desetkrat višja Nekateri govorijo celo o številki 20000 sero-poziiivnih - in to le v samem ruskem glavnem mestu. V Kusiji seveda [udi še niso oblikovali na< ■<>- nalncga programa. V sami Moskvi obstaja kot del AESOPA šest organizacij: časopis OGÖNJ0K. Združenje Venue za HlV-pozi-tivne. društvo Ustavimo a i d* Vroča linija, ISO raziskovalni center ter gav organizacija. Poleg tega ni objavljenega safe sex materiala, zgibank irt posterjev: če t i >o, so slabe kvalitete. Situacijo otežujejo še pomanjkanje izobraževanja in opozarjanja pred nevarnostmi aidsa. pomanjkljiva opremljenost zdravstvenih organizacij, skratka problemi finančne narave, ki so pravi odraz aidsofobije" (kot je Stanje označila ga. Marina Saveljeva. predstavnica AESOPA z Moskvo. Poleg tega oblasti zanikajo in prikrivajo podatke ler vzroke pripisujejo zahodnim družbam, ki naj bi jih podtaknili Vzhodni Evropi t "uvozom1' virusa, "Anaini sek,s je primarna metoda, ki ju mladenke prakticira-jo z kontrolo rojstev. Kvaliteta kondomov je slaba. Vsi vedo. da so povsem nezanesljivi. Ko vse drugo propade, preostane le Še splav, kar |e še bolj nevarno, saj so sterilizacijska praktike v bolnicah zelo slabe, plastične rokavice pa so praktično nedosegljive,1' pravi ni.ski zdravnik Arnold Doktor Macl iz Albanije je opisal njihov problem: "Ljudje iumitju navade uporabljali kondomov m zdravstveni pripomočki v bolnicah SO le občasno sterilizirani". Kaj pa preostale vzhodnoevropske države? V BOLGARIJI je trenutno edina organizacija, ki se je soočila s problemom aidsa (seveda) gav organizacija G EMI M Njihov vodja je situacijo opisal takole; Od leta 1968 v Bolgariji m dovoljeno biti gav?! Če si lll\+, ti je še toliko slabše o je prava nočna mam. Prve ciowi m siMžt primere so pri njih odkrili leta 1985. Med uayi, seveda. Gaye nadzira policija in so se prisiljeni testirati. Trenutno je uradno 20 pozitivnih oseb. od katerih naj bi jih tO ze umrlo...". V Romuniji jih je še nekaj več, na Madžarskem še za ducat veí, o stanju v ostalih republikah bivše Jugoslavije se nikomur niti ne sanja, saj se njihovi predstavniki C se ve zakaj) konference niso udeležili. Pač pa se je tam pojavil predstavnik STIGME, katerega govor sem zamudil. Pogovor z njim je sledil po končani konferenci in je podobjl na poročilu z majske mednarodne konference Migrant je in aids, na pogovor í predstavniki različnih mednarodnih institucij in organizacij, ki bo bolj ali manj humanitarne, neprofitne in nevladne narave (op.av.: človek nikdar ne vej, ter na "mrtvega grobarja t.ožlx>''_ Nekateri obvladajo politični govor, retoriko in sklepanje poslov na konferencah bolj. drugi spet manj. ČEŠKA Aids Help Society poroča o negat. ni reakciji države in o vse večjem številu okuženih narkomanov. Prav tako na Poljskem, kjer so narkomani že nekaj časa skupina z najbolj rizičnim načinom obnašanja, z največjim številom okuženih in tako, poleg gavev seveda, izpostavljena najhujši družbeni in politični represiji. Svetovni program za aids Mednarodne zdravstvene organizacije (OPA WHO) poskuša pomagati Vzhodni Evropi rešiti njene probleme. Letos pomladi j bila v latvijskem glavnem mestu Rigi med znanstvenimi in finančnimi ministri Vzhodne Evrope ter predstavniki CPA in WHO sklenjen "riška pogodba11 C RIGA Statement). WHO je vzpodbudil ministre, da so vzpodbudili nevladne organizacije (NGOt pri oblikovanju centrov za izobraževanje in pomoč narkomanom, seksualnim dclavecm (-prostitutkam) in homoseksualcem. Vendar Saveljeva in ostali Vzhodnoevropejci pravijo, da so njihove vladne organizacije zelo nezanesljive, ko gre za vprašanje javnega zdravstvenega sistema o droga h in podobnem. Denar, ki je namenjen njim, naj bi se po njihovem mnenju porabil za birokracijo, laboratorije in neuporabna zdravila, "Ministrom smo napisali ogromno pisem. Odgovori, ki $mO jib prejemali niso ravno izra-zali dobrodošlice." pravi S a vel jeva in dodaja; "Napisali so. da aids ni največji prtjbiem v Rusiji. Najve^i problem za njih je POMASj-KANJE ASPIRIN4". "Kako nas po vsem slišanem in napisanem ne bi bolela glava/ sem se spraševal sam, kanadski pozitivni narkoman in reporter pa jih je vprašal: "Ali bomo ustanovili kakšne servise ali pa bomo raje čakal: da se zgodi ČUDEŽ?" Pa dajmo! Čudeži se dogaj o, mar ne? In ljudje: HIV+ in-ali- še vedno umirajo, mar ne? Tudi pri nas, tudi zunaj. Verjemite ali ne. tisti pozitivni, ki .sem jil spoznal na konferenci, so pol ni ljubezni, razumevanja in tolerance. Tisti, ki jih poznam pri nas, bi ta tri zgoraj našteta magična in opojna -sredstva 2e kako zelo potrebovali. Zoran Adreec ILGA konferenca v Barceloni (It- 7. julij 1993) 15. ILGA (Mednarodno lezbično in ga združenje) svetovna konferenca je letos potekala v Barceloni. Poleg delavnic so udeleženci konference imeli sprejem pri katalonski vladi in pri županu Barcelone. Članica skupine II in Roza kluba je na lako imenovanem European Panel predstavila lezbično in gay gibanje v Sloveniji. Vrhunec dogajanja pa so nedvomno bile lezbične in gay demonstracije proti nasilju nad homoseksualci v tatinski Ameriki. Turčiji in na področju v vojno vpletenih republik nekdanje Jugoslavije. Pohoda, ki se je začel pred turškim konzulatom, sc nadaljeval po sloviti barcelonski ulici Ramblas v središču mesta in se zaključil pred kipom Krištofa Kolumba, so se udeležili tudi članici in Člana sekcije Ll oziroma Roza kluba. Naslednja ILGA konferenca bo prihodnje leto v New Yorku od 25. junija do 3- julija. Njena posebnost bo ta, da bo prvi dan namenjen samo lezbijkam. Poleg ILGA konference bo ob 25. obletnici stonewallskcga upora potekal veliki pohod na Združene narode. Pred konferenco pa bodo od 18, do 25. junija že četne Gay (olimpijske) igre, podkrepljene z bogato kulturno ponudbo. Tudi igre bodo množični dogodek s tisoči udeleženk in udeležencev z vsega sveta, dogodek, za katerega se tnočno ogreva in tudi nabira finance sama Martina Navratilova. Informacije o igrah dobite na naslovu: Gay Games IV, 19 Mist 2ht Street. Sew York, ,\Y 10010, USA. S.T. Lesbotrip Lezbična skupina l.L načrtuje v prihodnjih mesecih naslednje pohode in izlete z a lezbijke: 16. in 17. oktobra smo namenjen*, na Pohorje, kjer bomo prehodile del slovenske planinske transverzale; 30. oktobra se bomo odpravile r Nanos: 13. novembra nameravamo zavzeti Slavmk: 2~, novembra nas Čaka Lisca; 11. decembra pa jo bomo ucvrle na Vogar in V o je; Ta vse podrobnejše informacije se pozanimajte pisno na naslov: Sekcija it.. Kersnikova 4, Oj 000 Ljubljana. Pa še to - v primeru slabega vremena ne obupajte, saj se ponavadi na licu mesta odločimo za kak krajši izlet v okolico Ljubljane. Seveda ta program še ni popoln; vmes bo vskočil še kakšen piknik, pozimi tudi smučanje. Vse dodatne informacije vam bodo na voljo na zgornjem naslovu. S Makso PirtiU> (1902- 993) Komaj je dopolnil deveto desetletje, f.e se je za vedno poslovil slovenski skladaieli in zborovodja, ki je Se prav pred jatkim kazal toliki") optimizma in življenjske radosti, da bi mu jo lahko zavidal prenekateri mladenič. Med deli. ki jih je iapustil. predmačijo zlasti mladinske zborovske skladbe, več kot omembe vreden pa je tudi opus komorne glasbe. Imel je izjemno število učencev in spomin nanj še zlepa ne bo ibledel ■ : i>: t : š>s< Svil- trHCBt&Api MM jMjjtiUAVstii ■ V e-V • t» ■ -sv V besedi in sliki Tudi tokrat se n> iznevei-jamo tradiciji in vas t poleg na izdaje "domače" Lambdc) spet opozarjamo na nove knjižne izdaje. TomaŽ Šalamun je doživel čast, da mu je v zbirki Kondor še zamlada izšla antologija poezije "Glagoli sonca" UMK.93), jasno, 7 dečkom in jelenom na naslovnici. Vinko Moderndorfer je izdal zbirko kraike proze Krog male smrti {CZ.»3), in naj ne bo nikogar, ki ne bi prebral vsaj zgodbe "Maks". 'Spoznavanje višjega jaza" i Katedra, ')$) pa so antropološki eseji, ki jih je napisal Vili Havnjak Ker govori tudi o prepovedanih in zamolčanih lolnih znanjih, bomo o njej rekli besedo več prihodnjič. V galeriji Stopnišče pa so 1. septembra odprli razstavo fotografij Nanija Poljanca. Ni kaj, obeta se tudi kulturno "vroča" jesen. cifun iti .v/ t* W. Cay športne igre Športni dogodki in kulturni festival - New Y< irk. junij 'J4 Igre lahko spremenijo sv et. N.i>lednje leto se bodo v New Yorku od 18. do 2*i. junija odvijale najbolj nore in najboljše športne igre z. gay športnicami in športniki iz celega sveta z geslom Unity 94, l\. gay igre so osredotočene ti a sodelovanje. Vsakdo je dobrodošel - ljudje vseh sta r<«ti, vseh ban . sposobnosti, vseh spolnih orientacij in ne glede na HIV status. Atleti in umetniki na vseh nivojih sposobnosti lahko j ode! u jej o, ker zmagati na gav igrah pomeni delati nt1 kaj dobrega. K sodelovanju vzpodbujamo vsakega, ki podpira načela gay iger. da se lahko priključi in sodeluje kdorkoli. Igre razvijajo kolc-gialnost in upanje v našo skupnost, s snovanjem novega nivoja moči in ponosa. Več moči in ponosa imamo, z manj predsodkov in homofobije se bomo soočili v življenju (.re za ponos Duh IV, gay športnih iger- L'nity Qt- je eden od dosežkov, visoka samopodoba in ponos. Gay gre se bodo pridružile 2S. ohlemici ■-ionewallskega upora v New Yorku. ro|smi lezbičnega in gav gibanja za človekove pravice, Igre in oltležje tega dogodka v nuši zgodovini bo prispevalo k smislu skupnosti, v kateri smo kot gayi in lezbijke. V zelo resnem smislu gay igre vodijo k podpiranju drug drugega, k skrbi za samega sebe in k izboljšanju naših življenj. Zgodovina Dr. Tom Wad del] si ic zami 1 in predstavil idejo "gay olimpijskih i^er" leta 1980, Prve igre (Izziv 82) so bile leta 1982 v S an Hran-Clstu. kjer (C nastopilo 1300 atletov. Leta 1 986 so bile II gay igre i Triumf 86) sTt-r v San Franciscu s 3^1 Ki udeleženci. Nazadnje so bile leta 1W v Vancouver« v Kanadi (.Praznovanje 9P'l HI gay igre s 7300 aiieti. 1200 kulturnimi ustvarjalci in 200 000 gledalci.. Martina Navratilova teniška zvezda, je t) IV. gay igrah izjav ila; '71'. gay igre ni kulturni festival so mogočen stroj za napad na h.jinofobijo in priložnost, da pokažemo svop moč in ponos 'gre so triumf vseh gayei tn Iezbijk. posamezno in kolektivno, v športu, kulturi m duhu. /l ", gay igre h« l o spremenile mišljen je,ki ga ona svet o nas Bruce Hayes, dobitnik zlate medalje na gay igrah in tudi na olimpijskih igrah pa pravi: "Zmagati na olimpijskih igrah 1984 /e bilo zame nekaj, kar sem zmeraj upal, da se bo zgodilo, ampak sodelovati na gay igrah, na več načinov, pa je bila najhoij osrečujoča in hvaležna izkušnja v moji atletski karieri.'' Gre za gav kulturo Na kulturnem festivalu bo neskončno možnosti za ogled del. ki so jih ustvarili priznani umetniki in tisti, ki se šele uveljavljal > To bo največji ansambel lezi>ičnih umetnic in gay umetnikov, ki bo predstavil in razstavil svoje stvaritve po celem mestu New York. Stonewall V nedeljo 26. junija 199-1 pa bo več kot milijon ljudi marširalo mimo zgradbe Zdniženih narodov v Central Park v podporo človekovih in civilnih pravic gayev in iezbijk po celem svetu. Se ti zdi mikavno? Želiš biti zraven km aktivni udeleženec ali pa kor gledalec? Stopi v stik z nami, pridruži se skupini ki pripravlja odhod na največji gay dogodek do zdaj. Na IV. gav igrah tn .iltumem festivalu bodo nidi gayi in lezbijke iz Slovenije. Zagotovo. Sigurno. 100 >. Prijave za sodelovanje na igrah pošljite do /. novembra na nasloi •: Koza klub Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. "Za H" gav igre" Absolute Torch and Tang Lesb<> diva devetdesetih k.d. Lang je brez oklevanja sprejela ponudbo, da prispeva glasbo (Even Cowgirls Get the Blues) za najnovejši film kultnega režiserja Gus Van Santa (Mala i bc-he, Drugstore Cowboy. My Own Private Idaho). In vsebina filma? To bo zgodba o poželenju in lezbični ljubezni med "kravjimi dekleti", neke vrste ljubezenski western, torej. Še naslov: Pineapples and Pooniang Coming out brez trnja Country pevka k.d. tang je po nedavnem javnem priznanju, da je lezhijka, poskrbela še za en Šok. Na naslovnici avgustovske Številke revije Vanity Fair jo vidimo v moški obleki na brivskem stolu, brije pa jo nihče drug kot super manekenka Cindy Crawford v izzivalni kopalni obleki. Gay fotograf Herb Ritts je pričaral še nekaj 'spornih' fotografij v omenjeni reviji: na eni od njih se izzivalno oblečena Cindy, pripravljena na poliub, nagiba nad ležečo k.d. lang 'irugače pa k.d. v intervjuju go-v ori o odnosu z očetom, ležavah z intimno prijateljico. o ljubezni do nastopanja, motorjih in ženskah. Prav tako razmišlja o razlogih za m proti coming outu ler Ugotavlja, da je njeno vegetarijanstvo bolj razburilo privržence country & western glasbe kot pa njen coming nut. Seveda pa ne gre zanemariti stališč lepotičke Cindy Crawford, prijateljice Rkharda Gcrtra, ki je že večkrat poudarila, da omenjene fotografije s k.d, lang nimajo nobene zveze z njeno spolno naravnanostjo. Cindy je namreč he-teroscksualna. Fotograf Ritrs pa se najraje spominja prizora, ko se je Cindy med snemanjem močno nagnila h k.d, tang, tako da je slednja hudo zardeia .. ck^rt »/ vVi ^ Lezbijke v twcisticni Nemčiji Gloria Gaynar o homoseksualcih Pri nemški temin«lični založbi Grlanda Traueneerleg k izšla n&vj knjiga avtf>rict« Claudle Schoppmann ki raziskuie Ijenfe leztjijlt v času nacističnega režima, ko so homoseksualne moške javno preganjali. lezbijke pa so bile potisnjene v tako imenovani.") .sivo p je d milic ne negotovosti. Da bi se izognile preiska- m. ,so se poročale in skušale živeti čimbolj neopazna Elizabeth Zimmermann (na sliki) pripoveduje, da je v času Tretjega ra|ha kar se da skrivala svoje spolno nagnjenje, saj je še kako dobro vedela, da nacisti poleg drugih iztrebljajo tudi ho-moseksuake. Seveda pa so takrat preganjali vse, ki se niso . rinjali z obstoječim režimom tako so mnoge lezbijke hile z J prte tudi kot Židinje ali komu-nistke. Gloria Gayiior. pevka. ki je še posebaj med gay publiko zaslovela 7. evergreeni, kot sta i U'-'///.i» iT/i'P t trenul no je zelo uspešen remix istoimenske pesmi) in I Am What i Am, je zaradi nedavnih izjav, ki jih je navedel sicer opravi j i v i angleški tabloid The Sun. morda zgubila možno /.a nastopanje v gay klubih. Mnogi gayil in lezbijke, ki jim je bila na kožo pisana njena glasba, še bolj pa besedila, so razočarani. V intervjuju je Petru W11K-su povedala naslednje: "Nikoli ne vem. kaj naj tečem ljudem, ki mi pravijo, da so jim moje pesmi pomagale razdreti ¡x»vke in jim omogočile svobodno zaživeti bomoseksual-nm To vsekakor ni btl moj namen. Ne odobravam ničesar, kar ne odobrava Stvto pismo. . Bog ima rad bomosettalce, vendar ne mara lega. kar počnejo, tako kot ne mara tistih, ki lažejo ali larajo. Vedno mohni za vse te ijudi...:: Aebecca 1-ltzgerald. pevkina tiskovna predstavnica, je sicer zanikala omenjeno izjavo, sama Gloria pa je še ni demantirala. Newsweek V News we c u <21. junijat se je prvič v zgodovini tega časopisa pojavila lezbična tema kol zgodba z naslovne strani. Doslej je namreč Newsweek vedno dajal poudarek na moški homoseksualnosti. Tokrat pa naslovnico krasi lezbični par Ashley Herrin in Catherine Angiel. Več strani dolga reportaža o večjem con ing outu lezbijk (s vprašanjem Kje so meje tolerance?} se začne z razsvetljensko ugotovi h da so leibijkc vedno bile nevidna skupina homoseksualno usmerjenih ljudi. Kdo ve. morda se pa svet spreminja'1 Optimističen napredek pri cepim proti virusu HI\r Od 1987 je 15 poskusnih cepiv vstopilo v fazo 1 in v nekaterih primerih v fazo 2 poskusov na ljudeh, da bi proučili njihovo varnost in vpliv na imunski sistem. Trinajst od teh 15 poskusnih cepiv so testirali na 1 [IV negativnih prostovoljcih kot preventivno cepivo in 8 na HIV infieiranih prostovoljcih kot terapevtslso cepivo, ki prepreči ali zavre napredovanje a ids a. Poskusna cepiva, ki so jih tvaUtirali do danes na HI\ negativnih prostovoljcih, so se na splošno pokazala kot varna in da jih telo dobro prenaša v količinah, ki so potrebne za odziv proti virusu HIV. Pri prejšnjih cepivih so enak odzh običajno dosegli šele po nekaj dozah imunogena, komponente cepiva, ki povzroči imunski odziv. Ta koncentracija HIV protiteles je bila običajno zelo majhna, kratkotrajna in relalivno odvisna na tip virusa. Pri HIV pozitivnih prostovoljcih pa so pokazali, da cepiva dobro prenašajo, da je varno in zmorejo ustvariti povečan imunski odziv, V obeh poskusnih skupinah pa ni na voljo podatkov o učtnkih na zavarovanje prtu i okužbi pri HIV negativnih prosto\ nljcih ali morebitni upočasnitvi razvoja aldsa pri HIV pozitivnih osebah. Po podatkih WHO bo do ki a 2000 na svetu 30 - 40 milijonov moških, žensk in otrok okuženih 7 virusom HI'-'. 90 odslotkov teh infekcij se bo zgodilo v deželah v razvoju predvsem pri heierosek-sualnih spolnih odnosih. V industrijskih državah je število na novo okuženih v skupini homoseksualnih in bi se k si In. moških zabeležilo padec. Toda .število infekcij s heteroseksualnimi odnosi Še vedno raste in to zaradi večjih šlevilk med intra\enoznimi narkomani, ki imajo odnose 7. drugimi. Dr. Michael Merson pravi: "Vzgoja za «urno spolnost in uporaba kondoma sta temelja naše strategije za preprečitev prenosa virusa HIV." dom fri ^ve Je»t Rozasti iz Praunheinm V začetku tega leu je v Kolnu pri založbi Kh'Jvubiiuer unii Wltscb tzš. knjiga z naslovom "50 Ici perverzen" sentimentalni spomini Hose von Praunheima Knjiga je izšla h petdesetletni' tega ohsceiiega nemškega režiserja, katerega filmski opus 110 si v Ljubljani lahko ogledali na tednu gay filmov leta 7590. Splavljena je iz Številnih poglavij, ki hkrati pomenijo prelomnice v njegovi življenjski ka: en. Tako na primer: Droge. Moja pol k filmu. Cenzure in škandali, Socialno udejstvnvanje. Aids. Molk = Smri itd, dodana je tudi njegova fllmografi-ja, ki jo Ixigatijo cvilne fotografi , Poglavja so nadalje razdeljena na kraike zgodbice, ki delujejo kot nekakšni izrezki iz dnevnika, postavljeni pod različna poglavja i/ niegovc kariere, ki v knjigi nima neke časov e kontinuitete. Branje je ; xivno, samo pisanje ne-pretenciozno. Ni tak perverzno... Povsem odprto govori tako o svojem privatnem kot zasebnem tort se k sua l ne m življenju in drugih eksistenčnih problemih 2(f 1 wjL clcjvr» /r/ sMef 11 T: Ali morda veš, koliko ljudi se je udeležilo letošnje Gay&Lesbian Pride parade v Berlinu? Ira: Domnevno nekje med osem in dvanajst tisoč, ne vem natančno. Po mojem In jih lahko bilo tudi petnajst tisoč, T: la koliko izmed teb udeležencev je bilo povabljenih oziroma če vprašam nekoliko drugače - ali ste na parado in spremljajoče dogodke povabili Še kak g ne skupinw poleg naše, lezbične skupine LL iz Ljubljane, ali pa so bili v glavnem udeleženci prisotni individualno iti samoiniciativno? Ira: Koncept je bil ta. da bi povabile Iczbijke iz drugih držav še posebej iz Vzhodne Evrope, in te naj hi predstavile trenutno situacijo pri njih doma Tako smo na primer povabile Karlo iz Prage, liso iz Argentine... Prav tako smo razposlale ogromno pisem na naslove Sirom po svetu, s katerimi trenutno razpolagamo, in obvestile tako skupine kot posameznice o tem, kako naj bi letošnja parada in vsi dogodki v zvezi z njo izgledali, skratka, k sodelovanju smo hotele pritegniti čimveč govornic od drugod, pa tudi tistih, ki bi sodelovale na drugačne načine, s kakšno razstavo na primer ali s čimerkoli. Seveda pa naše finančne /možnosti niso hile takšne, da bi si lahko privoščile ne vem kako veliko Število gostij T: So, prav glede financ sem bolela vprašati; ste imele kakšne sponzorje, ki so krili vse te stroške? Ira: Na primer predavanje Susle Brigbt smo finančno pokrile tako, da smo ttaäle verigo desetih poslovnih žensk, od katerih je vsaka prispevala po 150 nemških mark. Nekaj denarja strm prav tako dobile od univerze, od študentskega odbora, potem od Netzwerk, organizacije, ki podpira manjše skupine s finančnimi težavami. Ostala sredstva smo morale preprosto pridobiti tako. da smo pobirale vstopnino za koncerte in ostale prireditve, ki smo jih organizirale v tednu pred parado. Vendar pa je obveljalo pravilo da se plač J jejo samo kulturne prireditve, ne pa tudi politične, kamor sodijo recimo predavanja, predstavi p . diskusije.. Kajti menile smo, da mora biti vsa ta manifestacija, vključno s samo parado, karseda politično obarvana. T: Ali morda veš, koliko lezbijk je prišlo na te kulturne prireditve? Ira To je v tem trenutku še težko natinčno reči. Na primer na otvoritvenem žuru jih (e bilo približno osemsto, predavanja Susie Brigin se je udeležilo nekje tisoč žensk, saj prostor, v katerem je predavanje potekalo, sprejme največ Sešteto ljudi, še vedno pa ¡e pred vrati oaulo vsaj petsto žensk, ki jih ni bilo mogoče spraviti noter. To je bil zares uspeh. Ruske noči .se je udeležilo Štiristo, petsto žensk, petkovega koncerta okrog .šeststo žensk, medtem ko je bilo 12 v Tempodromu približno dva tisoč ljudi v soboto pa je bil Tempodrom popolnoma zaseden, se pravi, okoli šest tisoč ljudi, istočasno pa je bilo v Kultur Braueret tri do štiri tisoč ljudi nekaj takega. T: Kultur Brauerei je videti kol nekakšna opuščena pivovarna. Kako ste uspeli najeti lak prostor? Ali pa gre morebiti za nekakšen squat? Era: Ne, ne gre za squat. To je v resnici nekoč bila pivovarna, vendar je že precej časa. kar so jo zaprli, Po padcu berlinskega zidu so si različne kulturne skupine iz nekdanjega Vzhodnega Berlina prizadevale pridobiti prostore v tej stari pivovarni za Lsvnje dejavnosti in projekte. To jim e tudi uspelo in tako imajo sedaj na razpolago približno petnajst tisoč kvadratnih metrov prostorov, kjer organizirajo razne koncerte, literarne večere, razstave in podobno. Ker poznamo neko žensko, ki dela v Kultur Brauerei, smo se preko nje uspele dogovoriti, da smo rezervirale prostor za naše prireditve, ki so obeležile letošnjo vseevrop-sko gay in lezbično parado, čeprav bi se prav takrat, se pravi, konec junija, morala v tem kulturnem centru pričeti obnovitvena dela. Vendar so nam š!i toliko na roko, da so ta dela premakniti v mesec julij. T: Sajemnino pa s te verjetno morale plačati? Ira: Ja. seveda, vendar je bila to najnižja možna postavka T: Prej si omenila Tempodrom. Kaj torej je Tempodrom? Ira: Neka ženska, ki je podedovala ogromno denarja, je želela ustvariti prostor, ne zgolj za kulturne prireditve, pač pa tudi prostor, ki bi bil odprt za pobude manjših, tudi marginalnih skupin, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Ne vem sicer, ali je zakupila tudi zemljo, vsekakor pa je postav la ogromen šotor, kjer potekajo v glavnem koncerti. Morda je pri vsej stvari najbolj zanimivo to, da je ročno na tem mestu, kjer sedai stoji Šotor, v dvajsetih letih imel Magnus Hirschfeid svoj lnStin.it za seksologijo. T: Ali so ta Inštitut zaprli pred drugo svetovna vojna? !r.i: Ne vem ločno, kdaj so ga nacisti zaprli. No, llirschfeld ni bil samo gay, bil je tudi Žid. Uspel je pobegniti, Vendar pa naciste inštitut takšne vrste, se pni vi, za raziskovanje spolnosti, tako in tako ni zanimal. Ne vem pa, kaj natanko se je zgodilo s samo zgradbo, morda je bila uničena v bombnih napa d ill Zanimivo je. da še ce!o danes ni takšnega inštituta v okviru nobene univerze. Obstaja le majhna ssupina znanstvenikov, ki samoiniciativno sledijo tradiciji Magnusa Hirschfelda in za svoje delo le včasih dobijo od države majhno denarno podporo, kar pa seveda nikakor ni dovolj za zare kvalitetno raziskovalno delo. T: Kako to. da sta istočasno potekali dve paradi • druga se je imenovala Europride parada - kako je s tem ? Ira: Martin Freitag je imel idejo, da bi se letošnja parada imenovala Europride No osebno sem proti imenu Europride protestirala od samega začetka. Zveni namreč tako. kot da Kuro pomeni predvsem Evropsko skupnost, to pa nehote izloča vse ostale, kar se je na nek način tudi zgodilo. Med l n-skoletnim Lezbičnim tednom (tradicionalna vsakoletna prireditev z delovnim naslovom Lesbemvocbe, op. J smo sprejele resolucijo, v kateri se zavzemamo, da bi naj bila parad mnogo bolj politično obarvana, kot je to bilo sprva mišljeno, da naj bi na njej sodelovali tudi telesno hendikepirani ga vi m lezbijke. se pravi invalidi, potem predstavniki rasnih ■-ku pin in pa predstavniki iz Vzhodne Evrope. No, združenje CSD kol krovni organizator letošnje parade se je na videz str i jalo z vsemi temi pobudami, s tem. da je izvedbo le-teh prepustilo nam. obenem pa ves čas spretno blokiralo naše iniciative Tako smo na koncu sklenili, ne samo jaz. ampak tudi n ■ primer Angela, ki je organizirala celoten festival, pa Thoma.s in še nekateri drugi, ki so pn_'| sodelovali v skupnem pripravljalnem odboru, da preprosto ne moremo več sodelovati z njimi na zadovoljivi ravni in da ne ■remo sprejeti imena Europride. Tako smo se januarja letos dokončno razšli in pričeli samostojno pnpravljati festival in demonstra-Oije. V bistvu niti nismo želeli, da bi bila to izključno evropska protestna manifestacija, pač pa mednarodna v pravem pomenu be- L'de, zato smo predlagali naziv Mednarodne lezbične in gav demonstracije Tu bi še dodala, da ime liuropride ni bilo sporno samo zaradi tega, ker je impliciralo zgolj na Evropo, pač pa se ¡e bilo potrebno vprašal tudi. kdo ni) hi bil ponosen na kaj, saj iz samega imena ni bilo razvidno, da gre za lezbijke in gaye, za lezbične i i gay demonstracije. V imenu, za katerega smo se odloČili mi. je vse to razvidno, politični namen, ki smo ga hoteli izraziti, pa te bil predvsem v protestu proti rasizmu, seksizmu, fašizmu in antisemitizmu, česar pa v pripravljalnem odboru demonstracij, v združenju CSD. niso nikoli imeli namena naredit:. T: Torej sle v bistvu bili s CSD res ta čas v sparil. Ali Imate z njimi sploh Še kakšne kontakte? Ira: No. bolj ali manj gre za osebne kontakte. Pred nekaj meseci sem si osebno prizadevala, da bi kljub vsemu imeli ene same. skupne demonstracije íe v času tik pred dunajsko vzhodnoevropsko konferenco ILGA je bilo videti, da bomo imeli eno samo parado. Ko pa .sem >e vrnila z Dunaja, to je bilo konec aprila, sem izvedela, da bosta dve demonstraciji. Na CSD so se odločili da hočejo imeti demonstracije na Kudammu, njihov osnovni koncept pa je bil masovni eoming-out (masovno razkritje v javnosti, op.). To. vsaj meni se zdi tako, seveda ni zadosti; vsa .stvar mora imeti še kaki no drugo vsebino. T: Ali morda veš, koliko lezbijk tn gaye v se je udeležilo te ¡tinge, tako imenovane Europride parade? Ira: Me vem čisto natančno. Po poli-i ijskiii poročilih sodeč okoli dvanajst tisoč T: Me smo pravkar izvedele, da Je bila nei slovenski J V parada omenjena, govorilo pa se je o približno petnajst tisoč udeležencih■ Zanimivo pa je, da so pokazali posnetek z naše in ne z Europride parade in sicer tistega golega, modro pobarvanega gaya. Ira: Res težko rečem, koliko ljudi se je parade dejansko udeležilo, saj sama nisem bila na Kudammu. na tej dni g i paradi. Tudi ocene nekaterih, s katerimi sem govorila o teh Europride demonstracijah, se precej razlikujejo med seboj. Nekdo mi je na primer dejal, da udeležencev ni bilo več kol pet tisoč in da je bila parada dolgočasna, spet nekdo drug pa, da jih je bilo gotovo več kot pet tisoč in da je bila atmosfera od- lična. Za vas pa bo gotovo zanimiv naslednji podatek; CSD trdi, da policija ni bi.-, sposobna dovolj učinkovito zaščititi udeležencev zabave, ki je bila predvidena po demonstracijah, tako da so jo morali ob desetih zvečer prekiniti. No. ravno v če ra | je bila na našem plenarnem zasi anm neka novinarka, ki se je prav o tem pogovarjala s policijo, Le-ia namreč trdi, da m: imeli dva d- pred dogodkom informacije o tem, da naj bi se- v bliž. li prostora, kjer naj bi se odvijal ta CSD /.ur, dogajal nací party Da ne b prišlo do kakršnihkoli izgredov in pro-vokacij, je policija tja poslala petsto mož in trdi, da ni bilo nikakršnih problemov; torej je očitno, da je O^D izkoristil ta i ni iur koi izgovor za lastno nesposobnost pri organizaciji zabave. Na primer, neki zelo popularen l>end, k hi moral igrati na lej zabavi, je zadnji hip odpovedal sodelovanje, glavn bend, ki naj bi bil nosilec celotnega dog tanja, pa se sploh m poj, i il, ker mu CSD kot organizator ni bil sposoben zagotoviti velikega ovira za njihov nastop. Skratka, tu gre za cel kup pomembnih podrobnosti, k nazorno kažejo na to, da je I strah CMJ-ja prtd fašističnimi izgrvdmki tokrat pretiran in je boli služil kot izgovor, ker 2ur ni odvijal po zastavljenem programu. Nataša; Kolikor vem, si že zelo dolgo ena najpomembnejših aktivistk na berlinski lezbični sceni. Kdaj si se dejansko začela ukvarjati z aktivizmom? Ira: S svojim političnim akliviZniom sem začela, ko mi je bilo enajst let. V višjih razredih, osnovne šole sem se pričela zanimali za politiko, takrat sem nekaj delala za Komunistično partijo. Potem sem delovala v raznih mladinskih skupinah, ki so se ukvarjale 7. izobraževalnim programom, pridružila sem se mirovnemu gibanju, proti nuklearni m pobudam, pa ženski mirovni iniciativi; končno pa sem naredila comlng-out in se najprej vključila v žensko (feministično) gibanje v ¡J us.se Idorfu, kjer sem tedaj živela: delala sem v ženskem centru in ženskem cafeju, pomagala pri organizaciji vsakoletnih demon str,' i j ob osmem marcu - svetovnem dnevu žensk... \ Dusseldorf u sem si sicer prizadevala izboljšati lezbično sceno, v glavnem pa .sem delala na širših, ženskih projektih. No, ko sem pred desetimi leti končno prišla v Deri in se mi je zdelo, da sem prišla v neke v rste nemško presLolnico lezbijk in gaye v in sem se torej usmerila v izključno lezbični aktivnem, se lotil lezli i čnih projektov. Kot novinark 1 delam za različne ienske časopise, manjše lezbične publikacije, delam v okviru Svobodne berlinske univerze, štiri leta sem delala na radijski postaji 100, česar se spominjam kot enega svojih najlepših obdobij. Resnično sem bila potrta, ko je bila ta radijska postaja ukinjena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, Ni Ali nam lahko poveš kaj več o tej radijski postaji? Ira ja, to je bila alternativna radijska postaja in vsi, ki smo delali tam. smo delali skorajda voluntersko. zaradi lastnega veselja. Smo pa zato pri svojem delu imeli precei proste roke. Nihče nam namreč ni predpisoval, kaj moramo narediti, ampak smo o pro ^ramu odločali vsi skupaj, se sproti dogovarjali o vsem. V glavnem je šlo za oddaje i. žensko tematiko, nekaj prostora pa je bilo namenjenega tudi lezbični in gay problematiki. no, od tega je seveda osemdeset odstotkov oddaj tal padlo na gay tematiko. Zato i m raje sodelovala pri tako imenovanih ženskih oddajah in tam vključevala lezbične teme. Jmelc- smo štiri oddaje na teden, ki so (rajale po eno ili dve u . V teli oddaiah smo ukvarjale lako s kulturo kot s politiko. Ob petkih smo ponavadi imeli tako imenovani "Weekly Magazine", nekakšno pregledno oddajo čez celoteden.sko dogajanje na sceni in napovednik dogodkov če i konec tedna, kar smo popestrili z aktualnimi intervjuji . i: Ali si lulaj konkretno sodelovala pri organizaciji tradicionalnega lezbičnega ledna (Lesbemvoche, op.)'/ Ira: Seveda, bila jem celo ena izmed predlagateljic te prireditve Kot sem že pre| omenila, sem bila znotraj unlvei ' aktivna v ženskem gibanju, kjer smo med drugim pripravljale tudi tako imenovano Poletno univerz*i> i Summer I 'diversity, op, i, No, resnica je la, da v ženskem gibanju lezbijke opravijo glavnino vsega dela, ostajajo pa nekako zamolčane Zato so vedno bili med lezbijk; -mi in ostalimi ženskami matijSi in večji konflikti. Leta 1984 |e bilo več kot očiino, da tokrat ne bo zadosti Žensk za organizacijo te Poletne univerze Predlagala sem, glede na to, da smo ostale v glavnem samo Še lezbijke, ki smo bile pripravljene delati, da bi dar cd le tokrat za spremembo Lezbično poletno univerzo; pozneje je iz tega izšel Lesbettu veh s Tako smo imele prvi Lezbični teden v oktobru leta 1985. prireditve pa se je udeležilo najmanj dva tisoč lezbijk, nekaj jih f celo prišlo iz tujine, večina pa iz vse takratne Zahodne Nemčije, Bilo je never etno, odlična atmosfera, ogromno diskusij! jV' In pozneje, t* naslednjih letih? Ira: Vedno so bile ženske, ki so izražale težnje po tetn, da bi bilo političnih d iiLsij na tovrstnih prireditvah po možnosti Čim manj, kaj šele. da bi si drznile govoriti o lezbični seksualnosli. Tega mi je bilo počasi dovolj in tako sem nazadnje sodelovala pri organizacij te prire tve leta 1987 ali 1988, ne vem več natančno, v tem času smo razmišljale. da hi ta teden poimenovale Srečanje lezbičnega gibanja ali gibanj. Zdelo se je, da je nastopilo obdobje nekaki ne stagnacije in hotele smo injicirati določene ideje, kako iti naprej. Želele smo preko letakov pozvati in k sodelovanju pritegniti čim večje število lezbijk, kar bi s seboj gotovo prineslo nov-.', sveže ideje, skratka novi zagon. Po-laviia se je tudi dokaj močna .struja, ki je hotela, da .se že končno bolj decidirano govori o lezbični seksualnosti, ludi o temah, kot so lezbična prostitucija in lezbijke in aids, vendar je bila skupina tistih, ki so temu nasprotovale, močnejša in je te pobude onemogočila. N: Omenila si, da bi letos rada organizirala nekakšen kulturni festival ki bi potekal vzporedno z Lezbičnim tednom. Kako je s tetn? Ira: V Okviru Lezbičnega tedna je vedno potekal tudi filmski festival, vendar je int<*rryji4 13 njegova poglavitna pomanjkljivost ta, da so se filmi vsa ta leta znova in znova ponavljali, večno isti stari lezbični filmi. No, enkrat se je pojavila Se neka gledališka skupina, ki je igrala tako, kot da bo vsak hip konec sveta. Po nedvomnem uspehu kulturnega festivala, ki je potekal v okviru pravkar končanih lemonstradj, se mi jc utrnila ideja, da bi bilo dobro, ko bi sc kaj takega dogajalo tudi i Času ko bo potekal Lezbtčni teden, da bi bilo dobro, ko bi bila na vpogled širša in bolj sofisticirana ter angažirana ponudba lezbične kulture, katere obstoj se mi zdi izredno pomemben. .Skratka ne želim da bi bile večno odvisne, omejene in obsojene na iste stare dobre lezbične filme, saj je na voljo še toliko drugih stvari, ki |ih je vredno in ki jih lahko in jih tudi moramo pokazati, stvari, na katere smo upravičeno lahko ponosne, V; Torej bosta Lezbtčni teden in kulturni festival skoordinirana med seboj, boste torej sodelovale? Ira: j a. definitivno. o tem ni nobenega dvoma, To ne bo tako kot v primeru spora s CSD, navsezadnje pa gre za povsem drugi dogodek. N: Ali nam lahko morda pobliže predstaviš lezbično J V postaja, ki prav tako deluje tukaj, t' Berlinu? Ira: To je res heeno najprei smo bili zaradi finančnih problemov prisiljeni ukiniti našo radijsko postajo, kar me je resnično potilo. Malo po tistem je na Berlinskem filmskem jest h ah t k meni pristopila Monika Trcut in mi povedala, da Rosa v-on Praunheim išče lezbijke. ki bi bile pripravljene sodelovati pri oblikovanju lezbičnih televizijskih oddaj. No, moje televizijske izkušnje so bile takrat skoraj nične, zato sem ji rekla, la je najbolje, da me Rosa sam pokliče, da se natančneje pogovoriva- Ko sva se malo po tem srečala v eafeju. seni ga torej vprašala, kako je s tem. k:t| natančno je imel V mislih. Izkazalo se je, da ni imel namena vključili lezbijk v 'IV gav oddaje, pač pa naj bi lezbijke delale povsem .samostojne oddaje. Teda, sem si težko predstavljala, katere lezbijke in kako bi lahko izpeljale tako zahteven proiekt. kot je ustvarjanje povsem samostojnih lezbičnih TV oddaj. Vseeno sem poklicala nekaj žensk in jih obvestila o ponujeni možnosti in dva tedna r izneje smo se jaz in dve ženski sestale i Roso in še nekaterimi, da bi skupaj zasnovali koncept TV oddaj in se dogovorili za možne načini: financiranja p n igrama, kajti TV postaja, ki nam je omogočila predvajanje, nam finančnih sredstev za realizacijo programa ni zagotovila, ker jih preprosto ni imela. Kosa fe ponudil finančno pomoč s svoje strani za osnovna materialna sredstva, kot so video-trakovi. kamera in podobno za prve tri oddaje, takorekoč za sam stan. Treba je bilo tudi razmišljati o tem. da hi za oddaje pridobile čimveč žensk, kt obvladajo ta medij, Tu moram dodati, da je bil eden izmed večjih problemov ta; da Rosa ni ravno najbolj priljubljen na berlinski gay sceni in čim smo omenili njegovo ime. medtem ko smo sku šali pridobiti nove sodelavce, se je marsikateri gav umaknil in ni hotel sodelovati. Rili smo torej pred zares veliko dilemo, kaj na- rediti. No, če smo resnično želeli delati te oddaje, no seveda potrebovali vse le ljudi; torej nam ni preostalo nič 'ugega, kot da smo se odrekli sodelovanju z Roso. kajti bilo je preprosto neizvedljivo, da bi gayi hoteli sodelovati z. njim. lako smo seveda bili ob ponujeno materialno pomoč ? njegove strani: kamero smo si sposodili od nekih prijateljev. ostalo pa financirali iz lastnih žepov. Takšen jc torej bil začetek, AV In kdaj je lo bilo? Ira: Leta 1991 Sodelovala sem približno pol leta in bilo te resnično izčrpajoče. kajti nihče med nami ni imel od prej absolutno nobenih izkušenj s TV medijem Bilo je mnogo bolj naporno, kot delo na radiu, saj je potrebnih ogromno sodelavcev, pa vsi ti poboji, ki morajo biti izpolnjeni za kvalitetno delo... Po konferenci ll.GA v Acapulcu sem se dokončno odločila, da se s tein ne bom več ukvarjala, kajti bila sem resnično pri eč urni jena in preokupirana s še mnogo drugimi si imii. ki sem jih počela in jih Še počnem. ¿V' Ali nam morda lahko podaš vsaj približno oceno, koliko različnih lezbičnih skupin trenutno ek si s t ira in dela ¡' Berlinu? Ira: Večina lezbijk v Perlinu je na tak ali drugačen način aktivnih in delajo na različnih projektih. Tukaj je Lezbičm svetovalni center, potem neke vrste dnevni center. ki je dostopen vsem. tudi invalidnim lezbijkani, tam organizirajo različne kulturne prireditve, jejo in kuhajo si skupaj, potem je na voljo tudi Lezbtčni arbiv, ogromno je posamičnih lezbičnih projektov, okoli katerih se po interesih in po potrebi združujejo lezbijke, nekaj je tudi skupin, ki delujejo izključno politično in obstajajo že leta, vendar jih ni zares veliko. Ena izmeti le-leh je na primer lezbična skupina znotraj Zelene stranke, ki sem jo sama ustanovila in to takoj po lokalnih volitvah leta 1981. ko sta v mestni vladi dobili večino Socialdemokratska in Zelena stranka Je pa tako, da se v Berlinu v glavnem vse, ki smo kakorkoli aktivne, vsaj na videz poznamo in kadarkoli se pojavi kaj novega, kak nov projekt, se ponavadi iste ženske odzovemo in zberemo okoli tega projekta, da bi ga realizirale. jV: Kaj pa je lezbični sceni v Berlinu prinesla ponovna združitev obeh Semčij? Ira: S to združitvijo se je pojavilo ogromno problemov Socialna negotovost gotovo ni porok za dobro razumevanje med ljudmi na Vzhodu in Zahodu: leta 1990 in 1991 je bilo kar nekaj ženskih konferenc na relaciji vzhod-zahod. ki so dokazale, da v osnovi še vedno živimo v dveh povsem različnih svetovih. Kes da smo ena nacija ali kako se že temu reče, vendar na osnovi tega ne moremo preprosto ignorirali lega, kar se dejansko dogaja.Ima m nek prijateljic ' Vzhodi, ki mi [Mgosto pravijo, da jc večina zahoefniakinj precej arogantna v odnosu do njih, da jih niti ne vprašajo kaj potrebujejo, ampak preprosto same sklepajo ali določajo, kaj naj bi to bilo. Prisoten je nekakšen strah, ne znam povedati zakaj, vendar je čutiti lako. T: AU je možno govoriti o tem, da lezbijke iz nekdanjega Vzhodnega Berlina enakopravno sodelujejo na berlinski sceni ali Itnajo povsem ločeno lezbično sceno? Ira: Je moteni o govoriti o tem da so se povsem zaprle, vendar pa še zmeraj prt zahodnjakintah obstaja precejšnja mera ignorance napram njim; v osnovi hi bilo možno reči da imajo ločeno sceno. > a primer. v organizacijskem odboru za pripravo pravkar končanega testi la je bila samo ena ženska z Vzhoda in morda trije ali štirje gavi. Mar je lako bolj odvisno od medsebojnih osebnih kontaktov in ne od nekega formalnega in utečenega aiedsebojnegu sodelovanja na nivoju organiziranih skupin. V.- Znan je primer Christine Scbrenk, ki je članica Zveznega parlamenta in je ndprta lezbijku. Zanimivo je. da prihaja iz bivšega Vzhodnega Berlina. Ira: Ja, ona bi morala imeti govor neposredno pred letošnjimi demonstracijami. No, Zadnji hip s" je pokazalo, da je preprosto ne ho; nekega razloga, zakaj je ne bo, ni navedla, rekla je le, da ne more priti. In to samo Štiriindvajset ur pred pričetkom demonstracij. Krasno, ne? Ona je lezbijka, ki prihaja iz Vzhodnega Berlina in je članica Soodvisnega ženskega združenja, v katerem so večinoma prisotne ženske iz vse nekdanje 1 hodne Nemčije Nimajo pa predstavnice zgolj v federalnem parlamentu, pač pa tudi na lokalni ravni, se prav: v berlinskem mestnem parlamentu in tudi drugod. Na ta način si prizadevajo za svoj vpliv v družbenem kontekstu. ;V: Kako pa kaj sodelujete z ostalimi lezbijkami in skupinami po Aetnčiji? ira: To je vedno predvsem odvisno od osebnih stikov. Zase lahko rečem, da vedno sodelujem s tistimi, ki želijo ostati v stiku z menoj To rte pomeni, da smo v ne vem kako rednih kontaktih, izmenjujemo pa si ideje, srečujemo se na Kaznih konferencah in podobno. Skratka, kadar je potrebno, smo v kontaktih. T: Sandra iz Lesbenringa nam je povedala. da boste bojkotirale letošnjo svetovno konferenco ILGA v Barceloni. AH morda veš, zakaj je participacija na tej konferenci tako visoka, da si te malokdo lahko privošči sodelovanje? ha.: ZaLo, Ker jim tega očitno ni mar. Kolikor je meni znano, so v pripravljalnem odboru konference sami moški, tako kot lani z;i konferenco v Parizu. Nobena skrivnost tudi ni, da imajo moški ponavadi Več denarja kot ženski in moje mnenje je, da |im preprosto ni mar. kaj tako visoke denarne postav ke prinesejo s seboj. Verjetno je preprosteje organizirati konferenco tako, da so ii ni treba truditi z iskanjem sponzorjev, cenejših variant nastanitve in podobno. Ne razumem, kako je možno, da nekateri •■prejmejo takšno odgovornost, kot je priprava tako velike konference, pri tem pa pozabijo na to, da je treba znati zagotoviti primerno tmosfero za njeno i*z edbo, jo narediti sprejemljivo in dosegljivo čim večjemu številu ljudi. Povsem jasno je, da ho 10 predvsem moška konferenca, saj, kol rečeno, ženske ponavadi nimamo toliko denarja kot moški, da ne omenjam predstavnikov iz na primer Južne \lrike, vzhodnoevropskih, lahni »jmeriških in podobnih držav. Celo za nas to ni poceni, Težko si predstavljam, da naj bi /a takšno konferenco pora h i la ves svoj mesečni zaslužek. Tega res nisem pripravljena storiti, V prejšnjih letih smo na primer organizirale razne prireditve in iabave. na katerih smo zbrale denar, da smo lahko Šle na lakšne konference. Vendar letošnja cena presega vse razumne okvire. V Ste imele do sedaj kakšne konkretne težave z neonacisti? Ira.! la, bili so napadi. Eno izmed žensk, ki je imela nastop v oboto, so pretepli trije skinheadi na pot z demonstracij proti Kultur Brauerai. Na nek način policija še zmeraj ni zares dojela, k: se v resnici dogaja. To je zelo mila ocena njihovega dela. To žensko so ti trije zmerjali na način da je bilo razvidno, da vedo, da je lezb ka \e tem sicer, kaj jim ¡e odgovorila, oni so jo začeli brcati in pretepati, Ko y0 jo zbili na zemljo, so jo brcali v glavo, Zanimivo je. da (e buo do sedaj kar nekaj diskusij o nasilju nad gavi. težko pa t našli kakšno o nasilju nad lezbijkami, Mislim, da smo nazadnje govorili o tem pred dvema letoma v TV oddaji, ki sem 10 takrat pripravila. O tej temi jr nasploh težko razpravljati, ->aj statistik, ki bi obravnavale nasilje nad lezbijkami, ni. Lezbijke, kadar so n ladene, ponavadi sicer gredo na Svetovalni center za lezbijke, vendar zarad" stresa ali depresije ali občutkov sramu težko govorijo o teh negativnih in grozljivih izkušnjah tako da imamo precej težav pri odkrivanju ozadij teh napadov; sem je treba prišteti še dvom o lem, ali so bile napadene zato, ker so lezbijke. ali preprosto zato, ker so ženske. Vendar ie nekaj povsem jasno - tudi če je bil napad usmer-ien proti ženski, je bil usmerjen proti neod-v lmii ženski. Ženski, ki daje občutek eman-crpiranosti in osvobojen os ti S: Kaj pa vlada, ali ta finančno podpira lezbično gibanje? Ira: Na neposreden način ne Na primer, Zelena stranka nam da nekaj denarja, pa določeni posamezniki, ki podpirajo naše pobude in projekte Glede na plane mestne vlade za prihodnje leto se zdi, da bo ukinjen Svetovalni center za lezhijke, .sto velja tudi za feministični center za pomoč. Potrebovale bi denar za tri ženske, ki bi delale polovični delovni čas. Vse to smo ustvarjale dolga leta, zdaj pa je videti, kol da kmalu ne bo ničesar več. Delni razlog za to. da lezbično gibanje ni več ti ko močno čeprav je tisti del. ki je deloval avtonomno, to nedvomno bil. je ta. da je ogromno lez-hijk integriranih v feministično gibanje, kjer pa na nek način osta|ajo nevidne. Osebno mislim, da jc delni razlog ta. da je v pozn; sedemdesetili in zgodnjih osemdesetih letih prišlo do zagoi mnogih projektov, ki .so ženskam pobrali ogromno energije, pa vse to večno iskanje denarja za te projekte. večna negotovost, ali jih bo sploh možno izpeljati in kom umno delovati naprej, to so torej tisti razlogi, ki negativno vplivajo na razvoj gibanja in ga celo slabšo. To, da so novi projekti nedvomno potrebni in zelo pomembni, je jasno, vendar se dogaja nek paradoks' z vsakim novim projekLom se zdi da postaja gibanje šibkejše in ne obratno kot bi to lahko pričakovali in kot bi moralo biti O tem. kaj narediti, je bilo že mnogo razprav; upajmo, da bomo uspele najti ,'eže. nove usmeritve, ki bodo gibanju prinesle nov zagon. Tanja Kos & Nataša S. I 'egcai LL skupina na Pride v forihi. rutc*rT?fii Bohinj 1993 Po jezeru Miz' Triglava... Bohinj in Vogel, cvetova slovenske turistične ponudbe, sta letos gostila tretji gay in lezbten tabor 1 fin k tabor ■ prvi je bil v Ankaranu, lanski drugi pa v Grožnjami.) in prvi tabor o aicisu. 20 udeležencev in udeleženk se je na Voglu pogovarjalo o vplivu družbenih institucij in javnega mnenia na razvoj homoseksualne identitete, popoldne pa so se prepustili rekreaciji v in na lezeru. Body Positive, prvi tabor za HIY pozitivne, se )C ukvarjal s p- losocialno podporo obolelim za aidsom in okuženim z virusom HP Dan se je začel ob osmih ko so udeleženci imeli jutranjo telovadbo. Po zajtrku je sledila ura vzajemne masaže ob izvrstnem videu The Art of Touch. Socialni delavec in psiho- loginja sla bila pripravljena na izziv in sta udeležencem nudila noi pristop k reševanju problemov. v h delavnicah smo se pogovarjali o imidžih homoseksualcev in načinu pojavljanja v medijih in tuacijo pri mena li z Veliko [ ranijo. Slovenija je v primerjavi z Veliko Britanijo v zaostanku, ima pa zaradi tega nekaj velikih prednosti. Tisk pri nas o homoseksualcih piše dokaj pozitivno 1 če izvzamemo pisma tipa A.D h premalo pa je informacij o dogajanju v skupnosti. Prt delavnici o coni mg oulu smo načeli vprašanja službe, družine, staršev, zakaj se bojimo izdati svoja prava imena... in zaključili, da je dobro narediti coming o nt, da pa |e odločitev prepuščena vsakemu posamezni k ti. Popoldnevi so minili v znamenju zabave. Pripraviti smo vožnje s kanuji, gorskimi kolesi, plavanje in ,zlet na slap Savica, Na vožnji s kanuji so se pomerile ekipe moških in žensk. Rezuliai je bil neodločen, tako kot je treba. Tudi slabo vreme nam ni pr "'o do živega. Tri korenine so sredi dežja in ob spremstvu kanujev preplavale Bohinjsko lezero (po Širini, da ne bo pomote). Eden od korenin pa se je med plavanjem odloČil, da ne more več plavati (beri: ni hotel več plavati ] in po-brai ga je izve zbirni reševalec. Zvečer in ponoči so obe v hotelu zbrale udeležence ob pivu video filmih in zanimivih igricah. Pri tem smo izvedeli o željah in strasteh več kol na kakršnikoli seksualni delavnici, Drzneži ki so sedeli v krogu, so sprožali ena vprašanja v pr Jako vanj ti še boli sočnih odgovorov. Paolo. Milanu "Hotei nu je bil všeč, toda rajše hi stanoval i1 kakšnem bitngaloeu ali koči. Mislim tudi da je bil en teden odločno premalo, moral h rajati t saj d. a tedna. Na taboru sem pričakoval več moških. Pogreša! sem delavnico Kako hiti srečen getv. Vogel in Bohinj sta mi zelo všeč. Prišel bom tudi dntgo leto " Sarah Itvds; "Lokacija »"' je bila zelo všeč. zelo sproščajoča, toda previsoko En teden je bil dovolj, čeprav bi mi dalj Časa bolj tjdgo-valjalo. Mešan tabor je v redu in mleti je. da ste r Sloveniji ftaSli pravo razmerje za sodelovanje med gayi in lezbijkami Dogodki so bili zelo v reda organizirani, pogrešala pa sem delavnice o homoseksualosti m religiji Spolnem nasilju in svetovanje Tudi razmerje med resnimi delavnicami in prostim časom je bilo v redu izbrano Delo dopoldan in prosti Čas popoldan - idealna kombinacija " Tanja, Lj bljana Lokacija se mi je sprva zdela zgrešena, potem pu sem ugotovila, da je sape, Popolnoma sem se lahko sprostila in odštekala od zunanjega sveta En teden nu vsekakor ni bil dovolj, deset ali več dat je že nekaj drugega Na delat nicah setn pogrešala bolj osebne pogovore. Pogrešala sem ti al i malo :vč zabave, la pa je žal ni moglo bili zamdi slabega vremena. Naslednji tabor naj bo vsekakor nekje ob rodi, na morju na primer zaradi bolj štabi hi ega vremena." PISK TABOR lezbična seksualna delavnica Seksualne delavnice se je udeležilo šestnajst lezbijk. Vse so (anonimno) odgovorite na vprašalnik o spolnem ijviienju, nakar je sledila diskusija o odgovorih na posamezna vprašanja, spolnih navadah, lezbični spolnosti in fantazijah. Udeleženke so si ogledale tudi angleški šale sex video Well Sex Women. V pričujočem poročilu objavljamo vprašanjr na katera so udeleženke pisno odgovarjale, in rezultate. Naj Še pripišemo, da vse anketirane niso odgovorita na vsa vprašanja. 1. \aštej tri pogoje, JkkI katerimi bi se lahko odpovedala seksu. Tri anketirane bi se odpovedala stksu v imenu duhovnega razvoja, ena na partnerkino željo, tri bi prenehali .ekšati. če bi šlo za kakšno bolezen ali aids in ena, "če bi to bilo nujno", Torej šest hi se jih lahko odpovedalo seksu, SCSI pod nobenim pogojem ena se ne bi mogla povsem odpovedali seksu. ena ni razumela vprašanja m ena ne ve odgovora, 2 Najdaljši obdobje hn'z spolnega življenja v času. ko s. lila i tezi. Povprečno obdobje brez spolnosti je en mesec, najmanl en teden in največ eno leto, J. Kako pogosto imaš spolne ixinose? Povprečno imajo udeleženke spolne odnose dvakrat tedenski.), najmanj pogosto enkrat tedensko in najpogosteje vsak dan 4. Naštet tri stvari, ki jih najpogosteje počneš med sek&nn. Deset anketiranih omenia oralni seks. deset božanje in poljubljanje po celem telesu, šest stimulacijo klitorisa z prsti, štiri tribadizem. dve vzajemno masturbacijo, dve položaj dve penetracijo. dve poljubljanje dojk in eti. drgnjenje, 5. Ali pri skoku čez plot poStttš v postelji druge stvari/ Pet jih počne nekaj drugega pet ne počne ničesar drufje^a šest pj jih ne skače čez plot 6 Kuhhtj časa je trajala tvoja na ¡daljša zveza s žensko? Povprečna dolžina zveze je 4.9 let, najmani eno leto in največ 13 let, 7. S kolikimi Ženskami si imela spolne odnose? Povprečno število žensk je 7,5, n.ijmanj en., in največ 23. 8 Kdaj imaš ponavadi sjjolne <)t1 noše? Sedem [ili največkrat seksa pred spanjem. In popoldne, dve zjutraj in in menijo, da čas ni pomemben, 9. Koliko v ¡joipmčju traja tvoj spolni od noi? Povprečna dolžina spornega oanosa je otem. ko si rc spala z žensko? snri najsi jih je spalo z moškim tudi po izkušnji z Žensko, dv e pa ne več I Koliko časa traja tvoja sedanja veza z ietisko? Najdaljša veza traja 13 let, najkrajša en me-set povprečje je -t.-i leta in ena tli v vezi. /5 Ali seksaS tudi izven postelje in če. kp ? Trinajst jih seksa tudi dnigje. ti pa ne. Od 'itih. ki seksa jo izven postelje, jih osem seksa na tleh, Siiri v avtu. tri stoje, dve na travniku, štiri pod tušem ali v kopalni kadi, ena na balkonu in ena kjer pride t$.aiAM iiporuhijaš spolne pripomočke iti itatere? Osem spolnih pripomočkov ne uporablja, OM.m pa jih uporablja, od tega šest obojestransko. dve pa enostransko. Od osmih, ki uporabljajo spolne pripomočke, tri uporabljajo dildo, štiri vibrator in ena kitajske kroglice. h)Al i bi si želela uporabljali spolne pripomočke in katere? i P o d vprašanje se nanaša na osem anketiranih, ki jih ne uporabljajo.) Se\| jih ne hi uporabljalo ničesar, dve pa hi želeli uporabili vibrator in dildo 1" Ah masturbiraš tudi. ko si r tvzi? Osem jih masttirbira tudi. ko so v vezi, osem pa ne. 18 a ¡AH med seksot» fantaziraš.'' F.najst jih med seksom fantazira, pet pa ne. h> \'a koga se nanašajo trnje fantazije? Dve fantazirata o partnerki, tri nikoli o partnerki, štiri včasih o partnerki, vendar so vključene tudi druge osebe (skupinski seks). 19 Ali kdaj htiniš orgazem in zakaj? Dvanajst anketiranih nikoli ne lihni orgazma. štiri pa občasno. Glavni vzrok za pretvarjanje je ta. da niso hotele razočarati partnerke, 20 Ali misliš, da je orgazem nujen? štirinajst misli Ja orgazem ni nujen in dve mislita, da je. 21 Alt si že uporabljala pripomočke za turni seks? i liri so že uporabile pripomočke za vami seks, dvanajst jih pa nI. 22 41i bi se odptitedahi polnosti z osefoi, ki ji i 1T\'pozitivna? Osem bi se jih odpovedalo spolnosti s pozitivno osebo, ena ne ve, sedem se jih ne bi, s pnpombo. če bi šlo za globoko ljubezen, ne pa za avanturo. tabor* Corning out delavnica na Pink taboru Delavnica je potekala v mešani skupini, torej smo bili udeleženi tako gayi kot iezbij-ke. Ker je vprašanje razrkrivanja oziroma izrekanje sebe za lezbijko ali gavu ki miplek-sno in poteka na več nivojih, je delavnica trajala več ur. ' ajprej smo udeleženci opisali svoje izkušnje s coming outora doma. Trije staršem še niso povedali, da so lezbijke ali gavi, vendar bi to želeli storiti, saj jih laži. ki si jih morajo izmišljevan in pretvarjanje vse bolj obremenjujejo. Prav uko ugotavljamo, da je coming out skorajda nujen, ko imamo stalnega partnerja ali partnerko, saj ¡e v tem primeru staršem in drugim šc ležje prikrivati naravo odnosa z nj n ali z njo. D udeleženca (moški in ženska) sta imela nepritetne izkušnje s starši, sat so enega razkrili sorodniki, drugo pa so zalotili starši. Ostali niso imeli izrazito negativnih izkušenj. ,Si so sc starši sčasoma le nekako spri iznili i njihovim nagnjenjem oziroma so se sploh nehali pogovarjati o homoseksualnosti. Velike težave s starci je opisala udeleženka, ki izhaja iz katoliške družine Starši je sicer niso zavrgli, ker je to v nasprotju s krščanskim naukom, vendar ji lezbičnosti ne morejo odpustiti, sorodniki pa se obnašajo, kot da za njih več ne obstaja. VeČina j je najprej zaupata materi, tudi Z3I0. ker ne živijo z očetom oziromi se 1. njim o tem niso želeli pogovarjati. Iz pripovedi udeležencev je razvidno, da coming out praviloma ne poteka brez težav, natbrž ničli zato, ker je staršem težko sprejeti že samf) dejstvo, da ima njihov otrok spolno življenje kaj šele, da jc homoseksualen. Naslednji sklop izmenjave izkušenj jc bil coming out pred prijatelji oziroma sošolci, sodelavci. VeČina si je zaupnike izbrala med najbližjimi prijatelji oziroma prijateljicami, ki so ponavadi pokazali precejšnjo mero razumevanja Težje je narediti coming out v šoli ali na fakulteti in večina ni in ne želi naredili coming on ta v službi. Nekateri smo imeli težave zaradi heteroseksualnih prijateljev ali prijateljic, ki so razglašali našo spolno usmerjenost, naj'-?čkrat zaradi neuslišane l(ul>ezni Coming out v javnosti seveda ostaja tm v peti i.e redki so naredili manjše korake v tej sms Bojimo se težav oziroma vpletanja drugih v naše zasebno življenje in nekateri menijo, da bi z javnim coming outom prizadeli tudi ■'Jrtnerja oziroma partnerko in s vote st; ie, ,V7 WAS TABOR Mediji Posebna delavnica na letošnjem taboru je bila posvečena medijem, pred em temu. kaj in kako poročajo naši mediji o gavdezbični sceni. Zaradi zgibanke o a i dsn in zahtev po legalizaciji ist os polnih zvez smo bili letos izredno močno medijsko zastopani: o homoseksualni tematiki se jc govorilo tako na televiziji t na primer oddaja Pro et contra), na radiu (prv i in drugi program Radia Slovenija, R(IL. Radia Študent...). gay problematika je polnila stolpce dnevnega časopisja in revij (polemike v sobotni prilogi Dela. ki so jih sprožila pisma bralcev, natančneje, gospoda Dolenca in njegovih somišljenikov ter somišl nic reportaže in intervjuji z gav in lezbičnimi aktivisti in aktivistkami v Mladini, fotoportret Sandija in Silva, pobudnikov vprašanja o legalizaciji istospolnih zvez, ki je dvignilo precej prahu v javnosti, v Razgledih in še bi lahko naštevali). Mediji so sc skorajda brez izjeme letos dobro odrezali, njihov pristop h gav problematiki je mnogo bolj zrel in domišljen kot pred leti. ko novinarji dobesedno niso imeti pojma, kako naj se zadeve lotijo in so iskali predvsem senzacije v stilu, 1 aj ti pedri in lezbače delajo \ postelji, kako si med seboj, če so v paru, delijo delo in podobno; seveda, želje po senzacijah jih seveda nikoli ne bodo povsem zapustile, vendar, dokler stvari ostajajo znotraj razumnih meja in na nekem dokaj profesionalnem nivoju, ki se izogiba žaljivkam in teži k Tie pristranskosti, je vse O.K.. Da ne bo pomote, stvar ie zdaleč niso tako rožnate, koi se morda zdijo po zgoraj zapisanem -osnovno vprašanje namreč ostaja; kako prodreti v niedifc. ko naša dejavnost v ničemer ni povezana s čim pt ehnim, nenavadnim, senzacionalnim? Kako torej doseči, da ho lezbična in gay problematika nekaj vsakdanjega, nekaj, o čemer boste lahko pogosto in brez problema brali, poslušali ali gledali v mainstream medijski ponudbi? Sliši se ilu-z.orno. pa vendar., Nataša S. Vegcoi IT PINK TABOR Posebnosti homoseksualne kulture (predavateljica Sarah Carr) Sarah Carr udeleženka Iclosnjegs Pink tabora iz Leedsa (Anglija t |c; pripravili zanimivo predavanje o podobi lezbi|k in gayev v javnosii Predstavila nam ie nekatere eks-tremiic lezbične in gay stile (usnje, SM in podobno t, ki v javnosti vzbujajo odpor, sai gredo na roko raznim dežurnim moralisinm in dušebrižnikom, ki jih med henji ni malo. obenem pa tudi niso kaj prida revolucionarni; ne, subverzivne podobe lezbijk in gayev so v rcsnici drugje, so tiste, ki predstavljajo skupnost dveh gayev ali L bijk kot skupnost dveh povsem običajnih budi. ki jih na cesti ni mogoče prepoznati. Lik o lakšni piakali, kol jih za promocijo pozitivnih imid-žev gay ljudi uporablja kampanja POP AGA1NYT HOMOPHOBIA, v resnici v budijo pozornost sa jasno sporočajo: le/bijke in gayi so povsod, homoseksualec je lahko kdorkoli tvoj sosed ali soseda sin ali hči. učitelji ica) i oli, zobozdravniki ica) v ambulant mati z otrokom. . skralka homoseksualci smo povsem običajni ljud|e in ne čudaki ter perverzne!], kot vse preveč radi na Osno1, i raznih negativnih stereotipov verjamejo heteroseksualci. Sarah se je pri svojem predavanju posebaj dotaknila Se ene kočljive, že kar boleče teme, to je zatiranja listih lezbijk in gaye znotraj gay skupnosti, ki so povsem nckon-vcntionalni v primcnavi z veČino lezbijk in gayev, se pravi, da .se s svojo zunanjo podobo, s svojim imidžem v ničemer ne pridružujejo večinskim tendencam in stilom v gay kupnosti. Sama je v Angliji imela nemalo težav, ker je zaradi svojega izgleda (dolgi lasje, zelo ž.ensivrni videz) lezbijfce pogosto niso hotele spustiti v bare ali klube, češ, he-teroseksualkani je vstop prepovedan. Gre za posebno obliko represije in netolerance znotraj gay skupnosti, za nekakšen body fascism, ki je usmerjen proti individualni izraznosti in favorizira uniformiran način obnašanja; skozi imidže, ki so že skorajda strogo predpisani, [posamezni gay ali lezbij-ka izraža ¡ ajo pripadnost in lojalnost skupini. To je seveda močno zgrešeno prepričanje, ki na nek način posnema "šikaniranje" manjšinske homoseksualne populacije s strai večinske heteroseksualne populacije: skratka, vse skupaj sumljivo spominja na čredo, ki izloči vse in vsakogar, ki je videti kot tujek znotraj nje. Ob njenem predavanju se je razvnela zanimiva diskusija, vrstile so se primerjave med ■>ieno na otoku in pri nas. lino nam je 1: "j vsem jasno - trendi z. Zahoda se nezadržno selijo tud v naš prostor in to oboji, pozitivni in negativni, zato j>rav. da že sedaj razmišljamo o f{lob|ih aspeklih kulturnega dogajanja znotraj in na gay seeni. .%'atafa S' i o^u • ifyiíu cnmfuain yuu h m< f 'Helpiess Daticer" zLP "Qixulrophenta "j V tej civiliza<""i je homoseksualnost sploh nenavadno posi.ivl|ena. Tako ali drugače A edini) kot mesto, ki se mu obseg m razlaga nenehno izmikata. Če se:ji že česa ne podtakne. Česarkoli. Da bi ie gledala kot zaokrožena u -'a klin t en a celota. ajprej so zaradi nje silno začudeni, ms1 -hijeni ali prav besni "straight-sekiualei". N' pravega;razloga: to.stxii v kod človeškega brbljanja; enako Strukturo ima razburjenj, ol" ponujen i li biotir ■ fi j j 11 '-loveiiskih funa(č)k()v ali nad razbitim krožnikor najdražjega jedilnega sen isa. To je neke vrst vo populi. Vsi po matan i.irnamo, Najpogosteje -n najraje kar doma. Skrit, identično ¡e javno brbljanje, le da potegne /a seboj bol zapletene posledice, ti ajvzUHjneiSc in nap ■sabnejSe čebija in kleveta Se ved; :nanost sama: kai vse sf.mto že "izvedeli" o tem ali onem, ako gladko _ m)c si lahko vse'-razložili", koliko "intelektualnih" pe.rverzij iz vseit soli stici ranih povezav med ; '.a'-' i;t nadaljevanji! Znanstven ^ovor o homoseksuairuisii je- čtidovii simptom vsega tega početja. Od definiranja pred-posiav ijcncii.i dalje. Znanstveniku t i, ki dekla ral i vri» ni gav ali lezbijka a o homoseksualnosti piše in sodi, vsa; dvakrat spodleti in to prav na [indročjib, ki ju najbolj neguje v stroki in morali. Najprej gi_ za to, da se nenehno spreneveda; "hom«.seksualna bit" C^ič' i ji je pravzaprav skrita; njego njeno spoznanje se dviga iz Role vere v realnost nečesa, o čemer ne ve nič; tako k, prav obrekljivo, prenaša govorice sem ier tja. in poiem je še oteeen/a. ker homoseksualnost vedno definira izključne in samo skozi spolni odrt. k ker mu ji je seks glavni lak v neki ureditvi e nenazadnje prav on a ločno listo la kar kaže: üemoraler pohotnež, podivjani sodpmit in še kaj takega neprijaznega. Na vseh stičiščih m voilUi znanstvene mreže vzrokov iii posledic ie mogoče kaj prebrati "o tem". Neka Klika Biologov ■ ravnokar obelodanila homoseksualno Oprimo materin". X-gen. Zdai mini bo v - m skupaj lažje, ko vemo. Kdo smo in kaj nosimo v sebi. Ta ljubkost identiteti Ali pa družboslovje, ki z vso resnostjo problema t-izira odnos med nu ijSirto in :Čino. O manjšinah se točno Ve: to so "krdi, umazan;. zli" .-'i kot je tO v novem modnem navalu liberal ¡stično poduhovljenih .izrekanj -imgačni" Nikdar pa nisem pravzaprav /upopadh. kakšna je vsebina "večine", kdo so ti 1 Veliki Mi", zaradi katerih se pišejo vsi Civilizacijski kodeksi, ustave, deklaracije i razprave. Sair se moram malodan.u užaljeno pritožili: prav nikjer nisem našla ničesiir zase ali o sebt Iz (znanstvene i tnc izvita matrica srna: njeni temelji stojijo na samih ntlifi mehurjih besedičenja. Ram torej sodim, takšno civilizacijsko ne-biije: name so požari vsi Borci Zgodovine Za Boli'i Dan. Humanizem m Teni-sansa se le obregnila n:;ta ufaras Revolucij 1.11, o an tako nikdar ni bilo, niti za tisto 'večino". Kako sem prež i \ r i MX'"'l;zcr jn bila pri tem čisto tiho, je del iste zgodi» Pa četudi bi bila glasnejša. bi povedano - v takšni konstčkčiji občutenja idenlite! le po spil ni osi oz. spolni usmerjenosti in potem definiranj meja med "Njimi" in "nami drugačnimi" - prehitro uSio v nek drug lok. Grupiranje ali getoiziranje 'enakili drugačnih je v tkanino človeškega mišljenj, v železno ponjavo sišteiiisk<-ga funkcioniranj pa ie toliko bo!j irdno všito, da hi se javna ptrfemife -homoseksualne manjšine z oblastj ' smatrala kot samo to in nič drugega Pred zevajoče nerešenimi pravnimi in Sploh le^itiniižacijskimi problemi gaye v in le/bijk lahko vsakdi jfbgredc vzfx.wtavs distanco: priden i spo^nav io kratkovidt-n dr¿a\ :jan zato, ker tr> ni "njegova stvar' oblast zaradi svojih veepih in velikih transcendentalnih prč)jekto\". Saj ne Rte za to, da bi se sklicevala na logiko "( lovekovili pravic n svolx)ičin", ki ni ji u"i\erzalnost ali brezpogojnqst liiorala biti jnherenina. Saj ven" kako prastara in, izgledj, nič več kot utopičiia želja je to. Tudi vem, kakSita ^icL past se ustv ja tiim, kje se politik (s)iepi z etiko, s tran.svi^.lenco nantesto iaianeneo če trdim, da; bi "oblast" morala biti i/.oma na dobrobit svojih varovancev ali t dobrobit celokodi-kar sicer us|: .no ločne ozi celoten časovni prr-sek civilizad - San péve m nenehno trobezlja Čemu jo imamo i i potem točno tega nikdar ne počne. Sama votla mesta. Ampak če še- za lip ostanem v rtlenetrt v .kodiuivno predstavlja nem kodu, j*:- uuti tu t; to očitno neskladje, da ..¡ moialo pásti '¿i vsakomur, ki z vsáj ftiíiiimahiitít naporom reflekiir-i sv<>j ti.i-in-zi.Lij položaj1 p la oblast- sistem slepomiSi s hotnosfk-sualnostio, pomeni vsaj ;>. da je goljufiv tudi na drugih mestih, fttiai bodri vsi naši straigf , seksualni' znane. Jnaiike konCno ra/unieif skjXJSt in paradok^idnos! svojii; lastnih neskončnih čudenj m Zgražanj na homoseksiuliiostjo:' i\ata?a J ~eliiic>nja Votla mesta : t i f > ii sií^fiYír just /«¿e th- k*l>ia: and q m" Noben paradoks ni dejstvo, da 50 homosek-ualni očetje prav tako dobri .starši kot vsi ostali starši Večina teh staršev .so ponosni starii, ki ljubijo svoje otroke. S tent člankom bi rad odprl nove horizonte tistim homoseksualno usmerjenim osebam, ki si želijo še bol) polno življenje in bolj razumevajoč svet. Temo je potrebno razčlenili prav iz baze. Homoseksualci imajo otroke iz več razlogov. Najbolj žalosten razlog je vsekakor okolje, kar je pravzaprav čista klasika, tudi pri nas, Po navadi fanta, ki že občuti svojo drugačnost. starši enostavno pahnejo v poroko 1 dvkletom, ki je sploh ne ljubi. "Tak način se prakticira predvsem na podeželju ali majhnih mestecih, da bi se ohranila družinska tradidia, njena moralna čistost, in pomirila malomeščanska kultura, Normalno je, da Jju bežen pri le m ne igra nobene vloge, zatira pa naš pravi Jaz. Na koncu pride spoznanje, da poroka, ki nai bi zadovoljila okolico, sploh ni bila potrebna saj nam je vzela nekaj najbolj pomembnega v življenju: srečo in zadovoljstvo. Mlad moški je končno spoznal. da na tak način nikakor ni srečen,,, \ določenih primerih pride do situacije, ko mu nikakor ni jasno, zakaj ga npr. privlači ali družinski prijatelj ali kolega do katerega fe sedaj čutil le prijateljstvo Ko se zave Iv oje napake glede poroke, ponavadi moški napravi korak nazaj. Za mnoge poročene homoseksualce ><¿ pojavi občutek popolne 1 ust rac i je ki prav zlahka vodi \ pravo dramo. Tak moški sicer na nek način poskuša r i/umctf svojo ženo, obenem pa obupano išče izhod. Ta po navadi temelji na dveh temeljnih točkah. Ali sprejeti nastalo situadlo ali pa se bo pogumno odločil za obojestransko prekinitev z,v ;e z vsemi riziki in posledicami, ki temu sledijo, In akaj pravzaprav vsa ta nesreča? Namreč: če starši v svojem najstniku odkrijejo "nevarno" obnašanje oziroma nagnjenja, se odločijo, da je najboljša "rešitev" njihovega sina saino še poroka in to hitro kar Se le da Katastrofa take odločitve lež; I ore! na dobrih namenih staršev. Takšno odločitev sii_er kasneje iskreno o' žalujejo, vendar. Ponavadi mlad fant popusti pred odločitvami staršev, kljub temu, da se zaveda svoje homoseksualnosti Prepozno In sedai mamo pravico na glas povedati in priznati, da ie poroka bila napaka, ne glede na relacijo obeh spolov. Napaka, da endar ne z vidika očetovstva oziroma starševstva, In na tej fočki lahko preidemo na nekaj dosti bolj pomembnega. Dejstvo, da je oče- Jinosek-sualec mnogo boljši pi vzgoji lastnega otroka, kol |e oče-hetero usmerjen. Vprašati se moramo zakaj? Slednji posveča svojo pozornost jn skrb med maierjosopro-gi in otrokom, medtem ko se homoseksualni oče poda na pot prijateljstva in spoštovanja do svoje žene. ki je zaradi svoje usmer-lenosti ne more ljubiti. In tako s avtomatično vsa nežnost in ljub ien prelijeta na Otroka in vzpostavi se iskrena psihična pro- jekcija med očetom in otrokom. Otrok po svoji Intuiciji spozna, od kod žarči ta ljubezen ter vzpostavi enakopravno projekcijo v zvezi s svojim instinktom in potrebo po biti ljubljen. Pojavi se zanimiv fenomen, ki ga zaznamo, kadar pride do družinskega prepira ali konflikta. Otrok vedno da svoj prav očetu To ne izkazuje direktno, ampak demonstrira s svojim obnašanjem. To se predvsem izkaže, ko se starša odločita z.a raz ezo. Toda, kako se to izkazuje pozneje? Reakcije žena so zelo različne in kompleksne. povezane. Nekatere želijo, na svoj način ter ne mislijo na psiho otroka, k--tega in potrebe. Takšno obnašanje pa tudi pri materi sproži mehanizem, Boji se, da bo otrok šel po poti očeta in na vsak način poskuša uničiti vsakršno vez med očetom in otrokom, In spet enkrat doživi ženska poraz. kajti ta vez je močnejša kot popkovina. Dobro je, da v veliki večini obstajajo matere, ki zaupajo v zdravo relac d otrok-oee bo mo.seksualec, Tako se tudi same sprostijo, sa aliko tako težko nalogo, kot je vzgoja in skrb za otroka ter s tem tudi odgovornost, prenesejo na pleča svojega bivšega sopotnika. V takšnih primerih se oče zna|de v situaciji, ki je ni pričakoval. Toda, ko se ločili od očeta, kar je. v večini primerov, nemogoče, saj smo že ugotovili, komu je namenjen večji delež pripadnosti in ljubezni, Dnige poskušajo z maščevanjem ir iktom sramote. Te ženske same seri nanesep tako imenovan "čustveni kriminal" s tem ko si poiščejo ljubimcu Streznitev je htitša od bo-jezni. Kajti sramoto povzročijo sebi, okolju In celotnemu daljnemu in bližnjemu sorodstvu. Po takšnem postopku je najhuje za taksno žensko, ko 1 pozna, da je s tem dejanjem otroka in očeta še bolj zbližala in utrdila njuno vez. kar sicer ni bil men namen. In kako vpliva ločitev staršev na otroka? Njegova reakcija je navidez normalna Otrok že ima svojo prioriteto, V lem primeru očeta. Starši se torej ločujejo in to |e zanj pomembno. Ne glede n;i (lurnst otroka, je resnično prisotna. Gledano skozi oči otroka: kl|i b temu, da se zaveda situacije, vzrokov in dejstei brezčustveno obroiufe. Izdaja ga njegovo obnašanie 111 sieer, če ga zakonsko dodelijo materi Od lega trenutka dalje bo vso svojo poznornost, nežnost, ljubezen Izkazoval očetu l vso močjo, ki jo premore. Seveda pri tem tipi mati, saj se do nje obnaša trdo in na momente popolnoma netolerantno in celo zlobno. V svoji notranjosti čuti da mati. ki ga je rodila, nosi breme odgovornosti, da je razbila nj' govo otroštvo razprši pn i trenutek presenečenja, je njegova sporna na reakcija sreča, ki mu daje sposobnost in moč. da se sooči z vsemi problemi, ki jih v dobro otroka rešuje mnogo l* »Ije in samozavestno kot oče heteroseksuaiet. In če je prisoten še en moški, na otroka to dejstvo ne vpliva. Sicer pa: kot ni sreče brez žalosti, tako tudi .aikaj problemov ne manjka. Ti problemi pa se kompenziralo ? občutki sreče in zadovoljstva. Tak moški, oče-homoseksualec, je ponosen oče, kajti prav njemu največ pomeni dejstvo in odgovornost, ki jo do otroka nosi sam. In v veliki večini problemi ne obstajajo. Oče homoseksualec je popolnoma sposoben zgajaii otroka tudi brez ženske pomoči Takšni očetje so vsekakor nekaj posebnega, svoje otroke ne obremenjujejo s svojim ž i vi je etri in se 1 dobro otroka mar-sikdai žrtvujejo, kar otroku omogoča normalno in brez krbno odraščanje, ki hi mu bilo s ker krmo uničeno. Kakšna bo otrokova pot pozneje pa naj bo popolnoma njegova stvar. Pomagali rnu bomo. kadar bo v zagati ali imel probleme Sicer sc pa držimo načela: kakršnokoli življenje si Ikj ustvaril, 10 bo njegovo življenje in lahko mu za-žeiimo samo srečo, Srečo, ki je mogoče kdo od nas nikoli ni bil deležen.. mib (jtmd (Annie Lennox) Vsak gay bo potrdil, da- je najtežji del njegovega življenja pravzaprav že za njim - odkrivanje in spoznavanje samega sebe in lastnih čustev. Od zunaj potrebujemo nek znak. ali informacijo, ki nam bo pomagala razkriti ali ustvariti to spoznal Nekateri zbirajo te signale tja do dvajsetega leta in še Čez, ko si ustvarijo dokončen mozaik. Vsi ti kamenčki pa pravzaprav pri-liajajo od rojstva dalje, V obliki pogovorov prisluškovanj, sestavkov v dnevnem časopisju, knjig ali kletvic. Iti filmov... Vedno sem rad videl, če staršev za nekaj časa ni bilo doma (v bistvu še danes nimam nič proti), S tem sem imel prost vstop v prepovedane prostore ali omare in predale, posebno tiste v spalnici, kamor sem lahko vitka! svoj nos. Nekoč sem v enem teh predalov odkril revijo, ki je sicer bila brez slik, je bila pa polna vseh mogočih ses-lavkov. Vročih sestavkov. Bili so vsi zanimivi; najbolj pa tisti trije, ki so opisovali precej aktiven seks med mladeniči. Z vsemi podrobnostmi. Tolikokrat sem jih prebral, da sem jih znal potem že na pamet, Nikakršnega gnusa ali česa podobnega nisem občutil, prej neko neznano vznemirjenje. Konec četrtega letnika in maturantski večer. Naslednje jutro sem telefoniral prijatelju, da pospraviva vse, kar je ostalo po večernem žuru, ki je bil pri meni doma (in če mislite, da staršev spet ni bilo, se prav nič nt motite). Ko sva res vse uredila, sva utrujena padla v naslanjače. Ogledovala sva si neko pornografsko revijo in se nato igrala. Igrala sva se ''pokaži mi svojega, pa ti bom jaz svojega'. Sčasoma je bila glavna ideja ista, le da ni ostalo samo pri "razstavah"'. Ampak kaj - saj sva bila le radovedna, sem si razlagal. Od tega še ne postaneš "tisto". Padel sem v krizno obdobje. Še celo prvo leto v Ljubljani sem si dopovedoval, da sem "normalen", ie da pač še nisem srečal pravega dekleta. Na teh me je motilo edino to, da so bila dekleta. Kakršnikoli občutki ljubezni ali nekaj podobnega so mi bili tuji. 25. januar, 1991, petek V dnevnem časopisju sem prebral, da bo na TV film "Maurice". Po vsebini sem sklepal na to, da je nekaj, kar je vredno ogleda. Še en film pač, le da sem cel dan buljil v tiste dve strani Imel sem kaj razmišljati. toda zakaj' Po filmu sem imel občutek, da več ne vem zase. Neka otopelost in praznina sta me napolnili, potem pa so mi šviga' po glavi inserti iz filma. Ljubezenska zgodba dveh mlade-ničev, študentov viktorijanske Anglije. Maurice Hali je pravkar vstopil v Cambridge - svetlolas iaiit rjavih oči, katerega je (po mojem mnenju) čudovuo Zaigral James Wilby (sedaj imate priložnost ogledati si ga v "Hovvardovem kotu"). Ko se Maurice vrne z večernega razm:fljanja s svojimi kolegi. odkrije v svoji sobi tri le starejšega čmolasca Clivea Durhama. Splete sc pr ,a-teljstvo. Pravzaprav nekaj več kot samo prijateljstvo. Po vikendu, ki ga vsak preživi doma, se zopet srečata v Ha 11 o vi sobi. Eden najlepših prizorov v filmu: Clive sedi ob Mauriceovih kolenih in po laseh ter izza ušesa molče prenaša Mauriceovo roko, pozneje pa končata v objemu, Maurice se še ne znajde Ob veliko bolj izkušenemu Cliveu: ne ve, kam bi položil roke. kaj bi s sabo., z vsega bi lahko nastalo Še veliko več, če ne bi (jasna stvar) vpad 11 prijatelji. Toda vse se odvija naprej z veliko naglico; Clive izpove Mauriceu svojo ljubezen, ta pa je zgrožen vpričo takšne iskrenosti, dokler ne občuti, celo bolj intenzivno, natančno enake nekaj novega. Skupaj se pričneta potepati, zanemarita vse študijske obveznosti in ju zato izključijo. Clive vztraja na platonskem odnosu, Mauriceu pa to povsem razumljivo ni dovolj. Medtem obsodijo Lorda Kinsleva, Cliveovega kolega, na šest mesecev zapora zaradi nemoralne^ obnašanja. Clive je prizadet, prične se sramovati svojih nagnjenj, izogiba se tesnejšim stikom z Mauriceom in beži pred njitn - odloči se za poroko z njegovo sestro Ado. Mauriceu razloži, da ne namerava žrtvovali ugleda in kariere, za kar je Mauriceu malo mar: ''Kako si lahko leopard zamenja proge?" Ločitev je vse prej kot mirna. Mauricea je neznansko strah novega življenja - postane nespečer_ in depresiven, zdi se mu, da se Usaptfa v lastnem čolnu življenja, prav tako ne za leže j o psihiatrične seanse. Medtem živi na velikem posestvu pri Cliveu, ki ni srečen, kljub vsem svojim načrtom. Pojavi se logarjev sin Alec; po začetnem zadržanem odnosu na relaciji gospod-služabnik Alec brez vseh besed razbere '-raj pesti njegovega gospodarja sredi noči pristavi lestev v njegovo sobo. Maurice se prepusti vsemu, kar sledi. Vendar Alec v svojih preprostih možganih razmišlja čisto drugače in misli, da bo lahko Mauricea izsiljeval, zato ga celo obišče v Londonu, kjer dela Maurice kot posredni-: na borzi. Maurice odkrije, kaj je prava ljubezen z vsemi potreb-" imi dejstvi, Čeprav Aieeu ponudijo službo v Ameriki, se ta žrtvuje in čaka, da se bo Maurice odločil v prid njuni skupni prihodnosti brez ugleda in brez denarja. Srečata se v stari čolnarni, kjer ima Alec sve, drugi dom. Kakšna pa je njuna prihodnost, ne izvemo - film se zaključi ob začetku (srečnega) konca. Še ko se je pričelo svitati. sem ležal v |ui sem načrtoval kot vojaške manevre, od ure do postopka z vsemi po-tivbnim: operacijami. Petek dopoldan ob devetih. Kolega sem vprašal, če ima čas za pogovor na štiri oči in potem izhoda več ni bilo. Ravno isti dan sem izvedel za ponovno predvajanje Mauricea na HTV1. In to ravno na tisti dan, ko sem si zastavil svoj podvig, No, čudovito - obšlo me je, da sem morda s tem filmom povezan celo malo bolj. kot samo na nivoju gledalca. 8. maj, 1992, petek Slaščičarna "Maxi", deveta ura zju-iraj. Kolega je prišel s kolesom in medtem sem se trudil, da mi kavna skodelica ne bi deteta i, -ok, Ko je ravno dvignil svojo, sem mu povedal, kaj sem, in zdelo se mi je, da m lažje i/vrgel preko ustnic "imam raka na požiralnika' ali kaj podobno neumnega. Čakal sem in ga gledal v 1 zelo lepe) oči, kjer sem pričakoval v najboljšem pri meni kakšno zgražanje Nič od tega ni nilo: držal |e še naprej mirno svojo kavico, ne da bi trenil, rekoč: "Ja, in? Ne vidim, kaj bi bilo v tem takšnega." Potem sem se zmedei jaz namesto njega No. prva izkušnja je bila tako izredno pozitivna. Moja čusiv.i do njega so se tako še bolj poglobila in čisto ob pamet sem bil. On pa ie imel rav no tisti Čas začetek lastne romance in lotevalo se me je čustvo, ki ga tudi še danes najbolj sovražim zelena sluzasta ljubosumnost. Isti večer sem sc spet poglobit v film. .Sprehajal sem se pc v novih takratne Anglije in zdelo se mi |e. da boni nekega dne srečal Clivea m Mauricea na ulici. Dobro sem razumel in podoživljal Maurictova iskanja, vedno bo sem bil prepričan. da je čutil nekaj podobnega. Vse skupaj mi je preveč načelo živce, ob treh /jutraj sem se razjokal povsem sam v sobi kot kakšna prismuknjena teenager t. Redko jočem, pravzaprav nikoli, toda navadno se poiem počutim bolj, no. tokrat se nisein. Vse je bilo tako prekleto neumno. S kolegom pa sva še vedno prijatelja. In ne obžalujem, da je ostalo samo pri tem. Bolje je. če na sprehoc 1 po gozdu pustimo potomko rasti v naravnem okolju sredi grmovja. Kajti ko jo odtrgamo :n vtaknemo v vazo, ode ve te in smrdi. Naslednji dan sva na tekmovanju fizikov s sodelavko prenašala mize. Zamišljal sem si sebe s cigareto v ustih, na drugi strani mize pa Aleca. Tudi mize ni bilo, temveč Črn klavir. In s stropa je kapitala voda... Točno čez teden dni je bilo vse drugače. Vse. kar sem si od nekdaj želel se je uresničilo, pravzaprav je bilo potrebno premagati notranji strah in se pojaviti na sobotnem pogovoru na Kersnikovi, To ni bilo kot v filmu, čeprav je bilo na trenutke čutiti tako. Mesec dni sem preživel kot na brzuvlaku: nova 'jubezen, toda ljubezen do gaya cel kup coming-outov. Novi znanci in prijatelji. Novi -.ovražntki. 28. Julij, 1992. nedelja Good boys go to heaven, bad hoys go to Rozu disho Na ekranu se dogaja Maurice, kolega z desne mi zaupa, da je bi njegova življenjska želja ustvariti si trajno zvezo. Samo na put ga poslušam, z očmi spremljam že znano zgodbico na ekranu Nekam težko je gledati, če se meter od tel» vrtijo reflektor^. pleše na iretglasno muziko in se izmenjujejo pogledi. Za ljudi okoli sebe takrat dvomim, da jim je isto v cilju. Bolj te vidijo kot konzervo, ki jo je treba odpreti, preden jI je potekel rok trajanja Toda že iz vojske vem, da so vse pločevinke enakega okusa Uaurioe? Aiec? Trajna zveza? Dajte no mir. V tem živi jen iu najbrž ne. Ampak sredi tega polja makov se sem in tja najde še kakšen žitni klas in te j. treba požeti, Dobra (?) stara gay scena Življenje lahko da pi.še romane, toda ne pravljic. Tako kot Maurice, bodo te še Vedno na video kasetah, v žepnih izdajah Penguin Rooks ali pa prihodnjič na TV, Ker video rekorderja nimam, knjige pa si tudi še nisem uspel nabaviti, mi preostane Se mali ekran doma in veliki ekran v K I, lil čeprav ven) že za vsako dejanje v filmu na pamet, si ga bom zopet ogledal od začetka do konca. In vsakič izgubil .še tisto upanje, ki ga še imam. Jadran sfforrtini "Zakaj vsaj enkrat ne spiš z menoj," moleduje. ühzorje tone v mraku, ki preplavlja obalo Gosta del Sol. Čez ožino, komaj Šestdeset milj daleč, je Maroko s svojimi vedno voljnimi dečki,. "Ne bodi nora," ¡i pravim. "Resno mislim.' "Vem.* "Vsaj enkrat?" "Samo preko mojega trupla,'1 Razcx'arano vzdih ne in se loti paelle. Ni pnič, da se pogovarjava o tem Navsezadnje sva zelo dobra prijatelja. Najboljša, '"eliko več sva ot le nesojena ljubimca. I jborca, duševna dvojčka, ajini Življenji sta po petih letih povezani v nedeljivo celoto Nosiva skupna oblačila, bereva si misli potujeva. delava, sanjava skupaj. Sva brat in .sestra, mama in sin. terapevt in pacient, mučile I j in žrtev. tn zdaj sva tam. od koder ni rešitve, v skupnem hreznu: ona pripravljena, da sleče hlačke, jaz z vsemi silami braneč svojo čast, "Žal mi je. Ne morem." ponovim. II Ne moreš?* "Ne bom!' To je resnica. Ne grem se igric in on to ve. Drugače kot večina gayev t ne n dim na biseksuake) imam sani rac eks z ženskami. Kad imam vonj parfuma in svilnato kožo, dotik dojk, preplet udov. če bi bil šibkejši ali pijan, bi mogoče popustil, toda namesto tega raje pomijem posodo za seboj in odidem Sam, Veliko sem se naučil iz svojih dosedanjih nana k. Ženske so bile moji najboljši pri- jatelji. Večina re na kontu hotela nekaj več. Bile so pripravljene ignorirati moje moške prijatelje (zlasti se, ko so bile z njimi v istem prostoru), verjele so mojim obljubam, za katere so vedele, da jih ne morem izpolniti, se oklepale tipanja, da bo njihova predanost spremenila, ne. spreobrnila mojo naravo, Toda to se ne zgodi - vsaj meni se ni - in vsakič, ko sem h ti tako naiven, da sem tem ženskam verjel na besedo, bila cena velikanska. Te neuravnotežene ljubezenske afere so pogostejše, kot si mislite. Vprašajte s%ojo prijateljico, kdo ji je p nič pognal mravljince po telesu V petih primerih od desetih je bil to homoseksualni moški. Vprašajte homoseksualca. koliko žensl ga je že vzburjalo. in presenečeni boste. Jutro po velikem poku je narava perverzno povezala ga ve in straight ženske. Zakaj? Povedal vam bom Toda najprej opravimo s klišeji: 1. Straight ženska, ki ljubijo gaye, so nepo-tešenke, ki ne znajo leči na hrbet, 2. Ga vi, ki ljubijo heteroseksualne ženske vlečejo za nos svoje mame. 3. NepoteŠene straight ženske in gavi so čustveni kr )lji, ki drug drugemu ližejo rane. medtem ko se jim Mr. Pravi izogiba. 4. Imajo skupne interese (na primer zbiranje Merchant/Iv orv filmov). 5. Bili so poročeni v prejšnjem življenju, 6. V prejšnjem življenju so imeli zamenjani vlogi. Izmišljotine nič drugega. Nobena od Žensk, ki sem jih imel rad. ni bila nepote^eno ženš- če. Bile so ljubke, briljantne, odločne Rile so odpadnice in kršiteljice pravil in tabujev. Večina je bila. tak o kot mnogi gavi. razočarana nad moškimi. Potrebovale so več od golega fukanj;. in bile so naveličane igranja dekliških vlog in tradicionalnih zmenkov le so "bad girls", niso umaknile rok, ko jim je mama rekla 'ne dotikaj se". Sprejemale so izzive. Hrepenele so po težavah. Simone, na primer Ženska ki je imela vse. Telo kot Sophia I-oren. diplomo « Sorbonne, modre oči, avto znamki Fiat. Lahko bi si privoščila vsakega straight moškega, ki bi si ga želela (in si ga tudi je), toda utrujena je bila od "lahkih zmag". Zato je izbrala mene "Kakšen je dogovor?" sem jo nekoč vprašal, "Rada sem na vrhu," je odgovorila, "V postelji in izven nje." Simone je verjela, da so mlajši gavi iona jih je imela štirideset, jaz dvajset) bolj skrivnostni. Biti smo podobnih nazorov in duha. divji in neulovljivi, tako kot ona. "Straight moški mislijo, da ima ženska rada dogovore in pravila, vendar se motijo Ženska žeti biti presenečena. Poleg tega.r ml je Šepetala, 'me dva moška neznosno vznemirjala, Vse te mišice.,." Nikoli nisem pomislil na to, da tako kot moški, ki opazujejo dve ženski, uJtvapo tudi ženske, ko opaž ti jejo dva moška. Simone je govorila o Leona rdu in Salalu, Sokratu in Alkibiadesu. . *Le kaj je veličastnejše od tega?" me je vprašala. "Večina se jib ne bi strinjala s teboj * "Omejenci." "Ne omejenci. Navadni ljudje " "Natančno tako,:' je ix1 govorila, kot bi zadel bistvo. enske. ki ljubijo gaye, nočejo imeti opravka z na vadnostjo. Rade se igrajo ra same rti robu. na novo izumljajo same sebe. In tu nastopimo mi, Einsteini pretvarjanja, ^aša razmerja so dolge improvizacije, brez pri vil, Uporniške ženske, kakršna je Simone, to obožujejo. Rade so nore tam. kjer je vsem vseeno, nosijo krila tam, kjer nihče ne želi tistega, kar je spodaj. Druge ženske so tekmice. straight moški so običajni in dolgočasni. gavi so izstopna Viza. Kaj pa mladeniči? Kaj imamo od druženja s straight ženskami? Naj zveni Se tako patetično: srce. V naše samsko življenje vnesejo materinstvo, predanost in smeh. Samosvoji. toda gavi smo še vedno moški z vso spremljajočo pni jago. Sčasoma sem se naučil, d,i če že ne spiš z ženskami, potem je dobro, da lih imaš okoli sebe zaradi uravnoteženosti Pogosto so odsev realnosti v z.vijačnostnem ogledalu mesti dečkov". Rečejo nam. naj popustimo ko se zapremo vase. in nas spomnijo na zemeljske stvari, ko iz nas vpije Peter Pan. I1 red vsem pa je za tiste, ki imajo radi nasprotja in dntgačnost, zgolj moška družba preveč dolgočasna Z uganko ljubezni med gavi in straight ženskami e nel ij, kar ima opraviti z dušo. Straight ženska za gaya naredi nekaj, česar ljubimci ne morejo: ponudi mu zatočišče, dom. Gay jI za proti tisi u go ponudi nekaj, kar zmore le redkokateri straight moški; svobodo. Seveda le v primeru, da jima ne spodrsne in da ne padeta v prepad, k 1 drug od drugega pričakujeta nemogoče. Mark Matousek Jfoto/ 23 h IN DRUGI (Založbe ŠKUC, zbirka lambda, 1993) - odlomek Roman Ina Knabina hi težko primerjali s kakim podobnim delom t sloi vriski literaturi. Zgodbi, ki se prepletata, sta sicer znani; vem j\re za občudovanje telesne lepote, r drugi za iskanje aii popolnejših seksualnih užitkov. Nikoli pa nista bih postavljeni tako t ospredje m prignani do svojega nujnega konca Jaki? eno kot drugo iskanje absuhtta vodi v smrt,-1 raztelešen je dečkove Igpote ah v orgazem, ki pukcmZa žrtev. Gotovo, branje za vsakogar, k t ga zanima raziskovanje polja erotike, Rajski fuk, kakršnega svet ne vidi vsak dan Dečki so prihajali goli kot jih je mati rodila. V travo so počepali, počasi, dostojanstveno, brez zlobnih pripomb in otročjih sai kot h čutili, da sc nekaj prav posebnega pripravlja. Od rose mokre bilke so kurji polti na večini mladcev botrovale. Ogrnjen v tuniko sem omamljen od ob- ija-joče lepote na klop sedel in najbližjega dečka k sebi poklical. Postavil se je obrne njegov bingelj pa jc začasna igračka mojim prstom postal. Po stegnih sem ga gladil in mu mošnjico M iskal, da je zdaj eno, zdaj drugo modo vidnejSe postajalo. Odsotnost duha do njegove prikupnosti ni ravno poštena bila. a jc že tako, da so mladi tujci vedno neko svežino prinesli in pozornost pritegnili... Zlasti Sredinec je s svojo pojavo vse pnsotne razvnel, da so mili varovanci glave slikali in v; med Šepetom po kurčkih gladili. Na prizorišče je sluga Petronij stopil Počasen in slavnosten je hit njegov korak Najpre) si je roke umjl in to tako. da je predse dečka z lavorjc-m poklical. Za brisačo je njegove svetle kodre uporahil. Potem jc lepokurčnika. Sredinca in Leporimika po iravi razpostavil, da so si hrbie kazali in se s štrlečimi hlebci Jaikali, Za začetek so se v travo pomočili, f.cporitnik je najdlje kilal. Njegov curek je tudi najtanjši hil, saj sta Sredinec in ,epo-kurčnik na Široko po konjsko scala. Že na prvi pogled so na vodnjak s tremi lulajočimi kipci spominjali. Po liilanju so morali še naprej mirovati, da lih je sluga pretipal kot bi žrebce na trgu kupoval. Vsakega posebej je po kuri k u potre-pijil. da so v svoji mladi lepoti zanihali in se poslednjih kapljic otresli Iz skupinice je najprei Leporimika potegnil. Deček se je razkoračil. se upognil. in ritko razprl da j sončni žarek med jedrim me-■om pot do luknjice našel. Nato jc Sredincu naročil, naj razmazano spermo skupaj zbere in si ustrezno mažo za boljši zdrs kurca pripravi. Tako je ostanke sluzi Leporitniku okrog luknjice razmazal. Že samo pogled na ponujeno lepoto je v trenutku orodje za vdor pripravil. Ker mu je preveč k trebuščku Štrlel, si ga je z roko kzmbrfci obte/JI. Kljub velikosti bi ob ustrezni maii zlahka v črevo zdrsnil, a je upognjeni lepotec v strahu za zdravje svoje rime če s pije premočno hlebca stisni!. Meso je oh meso udarilo in ker glavica Špranje ni razmaknila, se je lic! v naletu nevarno upognil. To pa ni novega napada preprečilo S podvojeno odločnostjo je sveder med ritnici zavrtal, meseno školjko brez milosti razprl in luknjic velikanski grižljaj vsilil Ko jc tako Sredinec svojega junaka na toplem začutil. y jr želja po pori vanju zagrabila, izvlekel : bode ž skoraj do konca, da bi znova napadel, pa ga je sluga z grobo brco v rit upozoiil naj pravila igre -.posluje. Namesto kazni |e Sredincu uslugo storil. Ob sunku v zadnjo plat je leporimika do jajc naguzil, da je revež z l>elim pogledal Tako priklopljen.i sta na mestu ohsiala: nabodeni je z bedri mel in kdo ve kod na t ino stalnico v trav< puščal. Potem je Le poku r črnk na rsto prišel. Ob pogledu na sklopljeni par. se mu jc ror brez sodelovanja roke kvišku postav il Še dodatno naslado je Sredinčcva rit obljubljala, ki je po poštenem zalogaju hlepela. To pa je višek predstave pomenilo: najlepši med najlepšimi je eselo porival in hkrati porivan bil! Vsi trije dečki so lir o pravi ntem ujeli, čeprav pred tem fuka v iroje niso vadili in se je sluga bal. kako bo njihovo potrebno meso v prazno tlesk alt j in si bodo morali kar naprej kurčke popravljati in jih na nov o vdevati... Leporitniku, prvemu iz poželenja vrednega venčka. )e drobni ček pridno štrlel in ker m nobene ritke na razpolago imel, je svojo desnico na pomoč poklical Medtem mu je Sredinec kol za stavo rov ometa!, Nič čudnega, da ie pobu hitro [" ¡šlo Če sc ob tem ne hi po vsem telesu stresel kol bi ga čudni krči napadli, marsikdo njegovega orgazma niii opazil ne bi. Zato pa je Sredinec utripanje Leporitnikove rinčice občutil in je nov zalet dobil Med suvanjem je od zadaj po dečkovih prsnih bradavicah segal in mu prsa gnetei, v zgodnji pubeneti kakor pri mladi c klici oblikovana. Število u hodov. je Kivečal, s tem pa je ritno mažo izbrabii. Le-poritrukovo si ras t ¡e z bolečino zamenja! Da bi si pobit razbeljeno guzo vsa; malo ohladil, se je Sredincu s cevi snel in v travo za-gazil. Poba je hotel za njim skočiti, p se je spomni), da je na Lepokurčnika priklopi j en. Zato jo na mestu obstal in za ubežnikom roki iztegnil. Ponovno bi ga nakoličil. a st tokrat Leporitnikove mišice niso vdale, Naleti prepotrebrtega kurca so se med ritnicama ustavljali, kar pa je vseeeno za mogočen izbrizg zadostovalo. Curek močefita je J.opomnikov hrbet pobelil, mi pa smo se zaprepadeno spraševali, L iko polna jajca |< pob imel, da se je dvakrat zaporedoma tako silovito izbrizgal... Lepokurčnik k!juk razburljivemu dogajanju pred seboj ni nameraval sredincu svobode vrniti. Zaprtih oči se mu je na hrbet olx.-šal ■n brez presianka za r i vaj. Potem pa se je iznenada umiril, se usjpčil, žile na vratu so se mu napele in na obrazu se mu je blažen nasmeh zarisal. Kar dolgo je trajalo, preden jc nago lelo stresel kol bi skušal še zadnjo kapljo v Sredinca iztisniti. Nisem več na mestu zdržal. Spet sem stari jaz postajal! Petronij je res fant od tare bil in rudi Grobarju sem zahvalo dolgoval. Zamera je počasi v pozabo tonila n kmalu sc je med bilkami vsesplošno ljubljenje za čelo . Dečki so sc objemali, se poljubljali, stebelcu drgnili in se kar povprek porivali. Tudi s Petronijem in Grobarjem nismo preknžanih rok držali. Moj bog, v tisi nekaj ura!) sem si celomesečni post izplačati pustil! al mu hrifoueault zgodovina - šitfil« i".i...... UArsi.nr.D DfUkil _____ ■ #i Hmijii- h. ; WMm \ m - «i j ^fflffik ■ 1 ■iif M 2~7 V inventarju pozabljenih dokumentov" v državnem arhivu v Firencah ¡e najti tudi naslednji zapis; "Dokumenti, poiezani s sodnim poxesomproti sestri Benedetti Carlini iz Vedami, predstojnici samustanskega min ieaiinh v Pescii. ki se je pretvarjala, da je mistik, za katero po se it- ugotovilo, da je ženska na slabem glasu. " Benedetta Carlini .se je rodila v noči Sv ■Sebastijana leta 1590, v Vellanu, odmeri planinski vasi na obrobju Apeninov. \"jeita mati Midea jc imela zelo težek porod, tako da je née Criuliano na kolenih pro-.il boga. naj mit žena in lici ne urnrein. Preživeli sta obe in oče je dal deklici ime Renedclia -blagoslovljena - in jo zaobljubil službi boži.. Zanimivo je, da je oče Giuliano nenavadno veliko sodeloval pri v/goji svoji; hčere, mati pa jo je nekako zaupala Devici Mariji, k: naj bi bila Dene d eni boljša mati in zaščit, nie a. Ko jc bila hči stara devet let. sta Gitniano m Milica i/polnila obljubo in jo odpeljala v samostan v sedem mil; oddaljeno mesto Pescia, S prihodom v mesto se jc končalo brezskrbno Renedetlino otroštvo, Njeni starši so bili sicer bogati v svoji vasi. niso se pa mogli meriti s pescianskim plemstvom. Tako .so Benedctto zaupali novejši cerkveni instituciji, redu teai.ink, ki je bil bistveno cenejši od starejSih in uglednejšili samostanov. Teatin-ski red je bil ustanovljen v začetku osemdesetih let 16. stoletja. Ustanovile so ga redov niče, ki niso bile zadovoljne z nizko moralo v drugih samostanih, kamor so se velikokrat zatekale ženske, ki su izgubile družbeni ugled in nemalokrat v samostanih, nadaljevale povsem posvetno življenje. Zapisi o prvih letih Benedettmega življenja v samostanu so zelo pohvalni Benedctla je veljala za pokorno in vzorno dekle. Kina k pa je začelo to dekle vzbujati nemalo pozornosti. Leta 1613, ko je napo nila 23 let. je predstojnici samostana in Paolu fiicordatiju. očetu spovedniku povedala, da ima vizije. \ zamaknjenih stanjih je hodila po božjih vrtovih, srečala Kristusa, ki ji jc dal svoje srce in celo sjiregovoril skozi nj:>. }Jo prvih vizijah je Benedetta ¿bolela in se v morah bojevala z moškimi, s katerimi jo je preizkušal hudič, v teh težkih trenutkih so ;i dodelili mlado spremljevalko Bartolomeo CrivelU. Benedettine vizije so se okrepile leta 1617, ko ji je bilo rečeno, da bo postala Kristusova nevesta. V samostanu so na njeno zahtevo celo organizirali poroko, čeprav na ceremoniji nihče izmed prisotnih ni videl Kristusa ali zaznal karkoli nadnaravnega. benedetta pa ie bila že na poti svetnice, l.cta 1619 i c postala predstojnica te urinskega samostana, kar je bilo za takratne razmere zelo neobičajno, saj predstojnice praviloma niso bile mlajše od štirideset let. Benedettine zasluge so bile seveda vizije in možnost, da nekoč postane svetnica Poleg tega so se tealinke se vedno borile za popolno zaprtje samostana, kar bi pomenilo, da posvetni ljudje več ne bi imeli pravice do vstopa, in k temu bi lahko predstojnica - mi.stičarka precej pripomogla. Leta pa so cerkven; k:ogi za! ne val i ladi prvo preiskavo Bcncderreikh vizij. Seveda v tistih časi!- m nihče dvomi, v njene vizije, vprašanji; je bilo 'c. Ji gre za božje ali hudičevo delt;. Nova predstojnica jc pivo preiskavo uspešno prestala, ninče nt podvomil v njene vizije niti v stigme, torej \ krvave Kristusove rani1, ki se se začele pojavljati na njenih dlaneh, nogah ir, glavi. l.cta 3621 ;c Benedetta seciram oznanila, da bo imuia, kc ji je tako kilo leč eno v vizijah. \ekai dni kasneje je umrl;, ir sesut so poklicale očeta Rieordatija, L o jc "oživil". Beiiedettina "■.mrl" in čudežno vs':ijcnje sta še dodatno razburila ¡.o nost in seveda sumničave cerkvene kroge. Med letoma 1622 m ln23 se je začela druga preiskava, ki jo ie naročil papeškt nuntij. ki ¡c kol predstavnik Svete stokce :me. sodno oblast nad pescianskim področjem Tako se je začela Rencdetrina strma po: navzdol, saj je od skorajšnje svetnici1 padla na položaj ženske na slabem glasu Zanim.vo it. da so njene samostanske sestre veliko pripomogle k temu. Čeprav jc težko natanko ugotovit:, kaj jih ie naved o k tem t., da so spremenile svoja pričevanja, ub.it;:¡,1 domneva, da so se začele bati njene moči 111 so morda že imele v mislih drugo predstojnico, Tehtnejši razlogi Benedettine nenadne obsodbe pa so v tem. da je samostanski spovednik oče Prtolo Ricordati t, mrl tik pred preiskan o. Razen njega pa Benedetta n: imela nobenih zaščitnikov in nobenih .sorodnikov med vplivnim pescianskim plemstvom, ki ga je začelo motiti hribovsko dekle, ki je segalo po tako visokem položaju. Redovnice -o preiskovalcem obclodairlc vrsto licnedetiinih prevar. Mnoge so namreč videle. ;!a si je Repeclettf. sama povzročala siigme. Prav tako je veljala za precej uholo redovnico, ki je podrejene sestre kaznovala tudi z zau-nicami. Kristus, ki je govoril skozi njo, c imel nenavadno veliko jiohval za njo samo Najbolj obremenilna priča pa ie bila niena spremljevalka Kartolomea Crivelli, ki je lazodela njuno spolno razmerji*. Skozi riencdetto ie namreč govoril tudi ar.gel zaščitnik po imenu SjJcn-ditello. ki je Bartolomeo nagovarjal v telesno ljubezen. Banolomes je prista:a na vse, ker Splenditcllu pač ni upala ugovarjati. Le-ta jo jc- namreč prepričeval, da nt grešila. Medtem ko je Benedetta počela / njo "tiste hrezsram-ne stvari", ji je Spienditello govoril: 'Predaj se mi s srcem in dušo in mi dovoli, da počnem, kar hočem, in nudil it boni toliko užitkov, kolikor boš hotela." Bartolomea je opisala, kako jo jc Benedetta ob večerih pii-siljeiala. da leže na postelio. potem jc tegla nanjo ko; moški in se toliko časa premikala n ženske sodomijc je bil vedno precej zmeden in nedosleden. Znanih je nekaj primerov smrtne kazni (.obešanje, utopitev», po večini pa je bila ženska sodomi ¡a deležna blažjih kazni v obliki bičanja in javnega opomina. Temu jc botrovalo popolno nepoznavanje ženske anatomije in ženske seksualnosti. Žensko so cerkveni pisci opisovali kot nekakšnega deformiranega ali nejiopol-nega moškega, njene genitalije pa naj bi bile torej podobne m oš k. m. le da so nepopolne. Sodomijo so opisali kot analni odnos, ki se pojavlja tudi med moškim in žensko. Ker med ženskami ni pciietracije. se ni.so mogli zedinili, ka| naj bi pravzaprav bila sodomija pri ženskah. Čeprav so Irdili, da med ženskami ne more biti spolne privlačnosti, oziroma ;la na ženski ni nič takega, kar bi spolno privlačilo drugo žensko, so vendarle implicitno priznavali obstoj lezhičnih odnosov, Z njimi su se namreč [precej podrobno ukvarjali. Tako so nekako ugotovili, da se ženski resno pregrešita, kadar gre za penetrantne spolne odnose oziroma za uvajanje predmetov v nožnico. Druga možnost ženske sodomijc pa je večji klitoris pri ženski, ki omogoča uvajanje le-tega v nožnico druge. Tako pravzaprav ne preseneča, da Bene-dette ni doletela smrtna kazen zaradi istospolnih odnosov. Prav gotovo je bila v večji meri kaznovana zaradi svojih visokih oenfee^ *-v* * ambicij. V Uenedettenih časih namreč Ženske skorajda n o imele nikakršnih možnosti za pridobitev družbene veljave Njihov položaj je bil boljši le v primeru, če so pripadale viadarski rodbini ali obvladale veščino, ki je ni znal noben drug moški ali pa če so postale misličarke. Tukaj velja omeniti primere smrtnih kazni za ženske, ki so se oblačile kot moški in morda na ta način prevarale svoje okolje ter opravljalr "moške' poklice. V tako mizoguii družbi jc seveda težko zasledili karkoli > lezbištvu, morda tudi sam termin za p red modem o obdobje m najbolj ustrezen Termini dezbijka" in "lezbična spolnost" se niso uporabljali pred koncem 19. stoletja, ko so se začeli pojavljati novi .lačini razmišljanja o ženskah in ženski seksualnosti, Pri uporabi spolnih opisov 2 treba ved ti, da so seksualna izkušnja, označevanje in ugotavljanje lastne identitete zelo laz.noiiki in da delujejo znotraj družbeno določenih kategorij, ki vplivajo na identiteto in obnašanje. Pred 19- stoletjem ženske, ki so imele spolne odnose z ženskami, sebe niso mogle prepoznati kot posebno spolno in družbeno skupino, pa tudi drugi jih niso videli tako. Izgon žensk v skrito sfero je onemogočal takšna opažanja in preprečeval formiranje homoseksualnih subkultur liste uste, ki Si) na primer bile odprte moškim, kazen v samostanih in bordelih so bila živ- ljenja in spolne identitete žensk oirn ne z njihovimi družinami, z zidovi njihovih domov, Zaradi kompleksnosti problema in njegove povezanosti z današnjimi spolnimi definicijami je bilo veliko razprav o tem. ali je mogoče uporabljati izraz "lezbično" za pred-moderno obdobje. Adrienne Rlch je postavila teorijo o lezbičnem kontinuumu, v katerem lezbična identiteta ni [oliko povezana s samozavedanjem niti s spolnimi vezmi ali privlačnostjo, pač pa z emocionalnimi vezmi. ki se porajaio med ženskami sredi patriarhalne družbe Tako bi vse ženske v preteklosti, ki so v nekem trenutku svojega življenja začutile bes znotraj mej. ki so jim jih vsilili moški, in ki > čutile določene vezi solidarnosti in sorodnosti z drugimi ženskami. lahko poimenovali lezbijke. Drup Če razmišlja Anne Ferguson. ki meni, da so sicer nekatere ženske lahko opisane kot spolno "iztirjene", ker odstopajo od družbenih norm. vendar pa se termin lezbijka ne bi smel uporablja za ženske, ki so živele pred 19- stoletjem, ko sc ta termin še ni pojavil kot kulturna kategorija. Podobna vprašanja se pojavljajo tudi v razpravah o uporabi spolnih oznak za moške. Pri tem velja poudariti, da se zgodovina moške homoseksualnosti razlikuje od zgodovine ženske homoseksualnosti, tako glede na čas, V katerem fe prišlo do spre- memb kot tudi glede rta družbene in intelektualne tokove, ki so na te spremembe vplivali. Tako se je v ožjem smislu zgodovina lez-bištva začela šele z 19, stoletjem, ki je prineslo veliko sprememb za Ženske nasploh. Zato pravzaprav ne preseneča, da se je lezbično nagnjenje redovnice Benedetle Carlini, ki je živela v renesančni Itahii. izražalo tako zamegljeno in prikrito, dobesedno skozi njene vizije. - Kljub temu pa ie mogoče najti pesem, morda edini primer srednjeveške lezbične literature, ki jo navaia John Bos well v delu "CbriUhwüy. Social Tolerance and Hornosexuality Pesem je inspirirala odsotnost ene izmed zaljubljenk. Namenjena je ""G., njeni edini vrtnici, od A. -veze dragocene ljubezni... Ko $e spomnim poljubov, ki si mi jih dala, in kako i z nežnimi besedami božala moje majhne prsi, želim umreti, ker te ne morem videti. Vrni se domof. sladka ljubezen ' Ne podaljšuj svojega potovanja, cedi. da reč ne morem prenašati tvoje odsotnosti. Zbogom. Spomni se me." Judith C. Brown: NedoHčm čini, Život jedri e lezbijske opatice u renesansnoj Italiji. Grafički zavod Hrvatske. Zagreb, 1989. Pripravila Bojana Vesei Tudi ko govorimo o plesu kot umetniškemu dejanju, moramo daleč nazaj v zgodovino, k starim Grkom kakopak. Razbrzdane in improvizirane dionizije, nemirno (in namerno) gnane k uživanju, so zadobile čvrsto strukturo rituala, ko so se leta 5OH pr.n.š. pojavila tekmovanja v ditirambu. Obredne pesmi na čast bogu Dionizu so peli ob spremljavi na aulos in zraven plesali. Tekmujoče skupine je za nastop pripravljal choregus, tu pa nahajamo tudi korenine za današnjo besedo koreograf. Profesionalni ples pa se je pravzaprav pojavil šele v Rimu (.22 pr.n.š.). za začetnika pa sta bila ustoličena dva 'velika umetnika. Pylades in Bathyllus S pomočjo odgovarjajoče glasbe, neštetih kostumov in mask. su s plesnimi koraki in iriimom nemo portretirala karakterje traged: m mitov in tako že pred dvajsetimi vekov i zakoličila standarde plesnega teatra, Od tod naprej se je plesni vokabular samo še bogatil Za besedo balet prvič slišimo v zgodnjem. 16. stoletju, ko so scensko postavljene verzije družabnih plesov, ki so jih na svojih razkošnih zabavah in dvornih banketih prirejali italijanski vojvode, poimenovali ball et ö Pogojno imenovan prvi balet pa datira v leto 1581, ko je Balthasar de Beaujoyeulx v Franciji postavil na oder grandtozni iek-takel "Ballet Comique", Sicer pa je bil v tem času aktualen ballet de eour, ki je imel prvenstveno nalogo radostiti in veseliti njegovo veličanstvo. V klasičnem smislu se je balet razvil šele za časa Ludvika XIV.. ki je hil sam sredi 17, stoletja eden najpopularnejših plesalcev. To je bil čas, ko je bil balet na ogled postavljen že tudi običajni publiki, "sončni kralj" pa še je potrudil, da so glasbo zanj pisali tudi tako rliki skla- datelji kot je bil Jean-Baptiste Lully (Le Triomphe de l'Amour), s plesnimi interludiji pa so bile prepletene tudi številne Molièrove komedije. Leta 1661 jc skupina baletnih mojstrov od kralja dobila celo dovoljenje za ustanovitev Kraljeve plesne akademije (Academie Royale de Danse i. Pred francosko revolucijo so v plesu dominirali moški, tudi v ženskih vlogah. Uglednim damam jc bil na plesni podij "vstop prepovedan" in tako se prva baletka na odru pariške Opere pojavi šele leta 1Û81. Naslednje stoletje je kot plesalec in koreograf obeležil Jean Georges Noverre, ki je delal na razvoju baletta d'action. Bil je genii in ie svoja dela, ki jih je postavljal na odrih Pariza, Stuttgana, Dunaja in Londona, obogatim z dramsko strukturo in dobro razvidnimi karakterizaci-iami. V okusu in imuginaciji je bil nedosegljiv, zato so ga imenovali čudi "Shakespeare plesa". Pra nič pa ni navduševal s svojim privatnim življenjem, zato se ga je oprijel tudi nadimek "pohotni fantič'', Po letu 1800 nastopi doba romantičnega baleta, ki se nam s svojimi izjemnimi preobrazbami, elegantnimi prizori, hriljantnimi efekti, norim razkošjem in nevsakdanjim jem še danes zdi izjemno ljubek. Kot je še danes izjemno popularen tudi pas de deux", ki je vedno vseboval predpisan adagio m variacijo za vsakega posebej ter tehnično briljanten allegro coda. Klasično delo "Labod/e jezero". katerega avtor je Peter IljiČ Čajkovsk (Hrestač. Trnuljčica!, še danes izjemno popularno tudi med gay občinstvom, ne sledi več tradicionalnemu obrazcu: ves elegični pas de deux je en sam adagio bogate eks-presivnosti. Dobo mn" nike pa mogoče še najbolj zaznamujeta baleta "La Fylpbide" SO (1832) in "Giselle" (1841), v katerih so primat prevzele plesalke, pogosto tudi v moških vlogah, Baletka jc postala tako skorajda sinonim za razuzdanost, saj sc je balet vse bolj spreminjal v "lahko umetnost", namenjeno uživanju buržoazije, ki je bolj kot ples sam občudovala lepe noge balerin. Po drugi strani pa je stil baletne romantike odkril ples na konici prstov, s čimer se je spremenila vloga plesalca, ki se je povsem podredil plesalki in se v gibanju feminiziral. Takrat se je razširilo tudi mnenje, da balet izvajajo izključno "pedri in kurbe", bili baletnik pa še danes ni časten poklic za 'pravega1' moškega, Tako v filmu :Bloodhrothers", ki smo ga letos videli na programu TVS, pravi oče sinu ; onyju. "Za teden dni greš delat na gradbišče pa do kažeš, da si moški, potem lahko obuješ copatke in greš plesat balet/. Nobena novinarka (o baletu pri nas praviloma pišejo le ženske!) v intervjuju s plesalcem ne pozabi vprašati, kako je s tem. plesalci pa se izmažejo na bolj ali manj prepričljiv način. Na precej motno ' Antenino" trditev: "Ljudje mislijo, da ste baletniki bolj samosvoji fantje", znani ljubljanski plcsalec Drago Grabnar odgovarja: "Umetniki imamo svoj način življenja in navade. Baletniki ponavadi "bodimo ven", lahkotno se pozi-bavarno in podobno. Zato nekateri mislijo, da smo bolj mevžasti fantje, ¡'a ne bo držalo!". Aieksandar IzraUovski pa na vprašanje, zakaj balet mnogi povezujejo s homoseksualnostjo, odgovarja: "Tafarna ako i postaji vezana je za sta rije generacije. Mislim da se oko toga višefrke diže nego što I. 1 trebalo. " Pa vendar, frka gor ali dol, v študiji "Patterns of Dominance: Men, Women, and Homosexuality in Dance" ugotavlja njena avtorica Judith Lynne Hanna, da med plesalci pride na vsakega heteroseksualca v J-nci vsaj en gay. Če se zdaj sprehodimo skozi baletno umetnost 20. stoletja, ko si je končno pridobila status, ki ji gre, zlahka ugotovimo, da.'so si jo 'izmislili" prav homoseksualci Preden pa predstavimo njihova imena, z omembo priznajmo dolžno pozornost vsaj še plesalkam in koreografijam kot so Isadora Duncan, Loie Fuller, Mary Wigman, Martha Graliam. Trisha Brown Pi na Bausch... Ruska carica Katarina V.elika je v 18, stoletju \7. Zahodne Evrope "uvozila" številne slavne baletne mojstre in tako ustvarila izjemno plodna tla iz katerih sta vzmknila Kirov in BoLšoj. še danes pojma klasičnega baletnega teatra. Vendar se je "ruska revolucija" na področju baleta zgodila šele leta 1909, ko je Serge Djagilev za predstavitev v tujini okrog sebe zbral skupino eminentnih plesalcev in tako ustvaril znameniti Kuski balel (Ballets Russes). Odlični mentor in imresarij Djagilev. izvrsten poznavalec umetnosti, je s smelo domišljijo, nezgrešljivim okusom in neobičajno da leko vidnost jo, povezal ples z glasbo in likovno umetnostjo v edinstveno M «.'in je bil impinran z Ijuh^jprtm v svojih 'erotičnih^ varovimc . v -.1 pO -i rsft jK^sip \ el% jveado si e i• • i>\ in največji^bil n*ag.¿a--kuka. Vacla Nižinski AOcivh>p;l »loi ga.;je priru, Pave* bi>v, bogat tirisiokiat k t -¡v ^Stitjiuk' pSilp bil Nižinski v Hiialca. k.:« jih je -svet Jo takrat pit-rilogel predvsem pa ic bnljiral •..•-i'jiiiflh in nikdar pre.se/enih postav jrvah M teniškega 'Poni .idnega ohtedia" in C>efcussyjevcga Fmiivrega popoldne* a !al e je na anicriski l^lft^ji izneveril, ->< »begn.il / neko m.idza|?ko plesalko in se |ti|ii ] )obil ic txipi >v^ . tako zapeča i i! in prec članek ftvgaOT prečne! kot o .^Viti bolnik. Pri Djagšlevu ga j&:hado fiikrat komaj lo letni Leonidc Maline, ki je Mi v zavestno razmerji1 / •i ¡ ¡k »sto ^ zeljo. da hi mu bil prav en?" \i Ij Ko se mu je iucii ta izneveri! 7 neko Iko m je ppriin ila scena, pod ra gilev svetu prebavil Še dva mfetnik-a Iin ki ]V • iclei •!'• ; • .. in ruski oi^Sak c Serge Lifar BR&ncriki je' balet ubira! izjemno počasne je pred Deklaracijo neodvisno*- iJM« k preccf TlEan} težav koreogpk Merče ( nnningham ; tako postal si /a vse kai ¡< nena\ idr. » « I v ^avanT^iiidno.dB&nitttt p « >8n<» je bilo njegov i : . ;jjcy Htepr- na I nlm skiaii.itoljem JfohnofgLCajžeom ki je iz na I lUilasbip tudi zvokSfi ne^Äe >ci Tel if® tiv.ee in rivati i>c.4ec st A ù&Xv :.najlx)lj riarili. zvrti-iis'ù^ na^iuh dueftït, h zaadi akrtÄttike trmievt rttinc har wi 1>:iilfca icnuiii j{|j|daleem vtpo Vhi ^.vrjo.st njuivki plesa ii^nimŠni^fia. r^z^/mm; njur.il^ Jp>reografc ^ jima nesli. Il ::. .-n^L ko*. • t ri - dikalncfc M dt'i'/iU . xUau shemo ioî f£*roiiii$l£rnJ-IVie s^ij -JßüL plesalca pa sta JlžIf-salaMva }V>v-bcm tiaspri>tna print ipa:liill jfcehke, X \i< »vite iti prehvajoče -c linije. strogo ppo- meirično oglato gibanje. Aivin Aiicyt jtžstšinov iicii enega najshi^neiWifaasarnblm tnaja » tn Vtttrtpav Louis, ki sta svoje predi» modernega pleša na sv etu» An^pn I >ance stave i-.sho gk-d a liso giban- ja, oblike svcii«x nijKrn"1' \ j^jaini ai-tnosferi ®l4ir> pojau tsLtfi^e Mvega ya kviu* Jtfßi v pr^dsUrt ab • hâma. ki- ca jc navdihoval jitis^-^reno^ Theater. l^X): Umrl |e plesalce, SdKOgrif|n režiser Michael Shawn, ki je fibred t eni poskrliel za škandal, kt) je tožil pH>ducenie predstav^ Legs Diamonr\ ker s<) ga cxlpustili, so izvedeli, da una 21 ids. Pravni posti »pek ni bi! uveden, potuinava se je zgodila Tiltsâ-. ?e v rem sc bylj, j/\en "sodišča. 1991: Edward Sticrle, mladi, radikalvn Maurice Bcjart, kom.q 234eini plesalec Droben po postav? beigijskt-ga Balvla XX stoletja, ki je v svoji skupini popolnoma porušil konvencionalne se^pwlne vloge, ko se je Bejart preselil v. Lausanne (Švica), ga je leta 198? * UnLsfju nadomestil Mark Morris. miuiu rrm-zikalen in eksploziven plesalct* iTkl'rt)» a Iz bujno dvoumno erotično teat-et■•ko.dcinife-Ijijo, ki vedno znova presenečam pftzna- ;1-sko kombinira vulgamosi s > ltr irai sîim Eksiravaganier i ur/hô in >ix|^e tehnike, )e lui vodfrg&.v >kupipf / \ffa-\ UÊÊi Jorge D« skoraj t rides- ie? višini plesalec v sk(| Maunœa Hc^-^^^av I je proslavil Ka~ Ltraio '3i 'feilo^; zuzdanihg J'a v baleta f haleta, .i ¡erf ' i'-A^i us? ) ieri N^ajyev {anten je tako na odruÄm v Neverendmg stor\ .„• morala blokirala razvoj kakr- nem življenju in \c eden red k in ^ Jetnikov, "Khitb rohkêmn gayem na sceni baleinih , da je ga> Icgïpa zlasti bdiov v'samin predstavah homoseksualnost le sma-liffče ra-Ruskega pasičnega n klasični Hproži rečemo jnod^rni ima sola Dems- .a^i:. ki jo k \odjl Tcd Sliawn V-smeril se . k eks- >ttki tefmiirimitivnih y tltuv kot ut'tielj in vzgojit* i j je bil do. ple-Kx\*t'ovski in ve*:k» niušcn Nagrajeval jih ie ob&v>. eekî boi|e k siru ..¡t v CiMj -lîh.jh let depresije Pnvaino si ni nikoli ^ku-pi svojffj kaiere^i s\<>jil"i varovancev, kopira \k'H D'.tïtc.f^ ^ epnuFV je ' •" '•••;< - ' • • '' r: / L^.-h ; m ^Vili !" ' ilS : 1 ' . • siii^uiii.- Mfc uav. a X; oVHuih SV Denis; vendar i«, bfl tip, ? . nfieKi vzpos- r^. \tr<^«',mkv> ukazo-• . tu • • --.»f?!» -tfa p svetu . i3v/v« >!*,; 'iasri Ani. Dolin ij •v " ••• ' " V" c ; j •••'.: b Jolin^Cranko kij Mv; ÏU- rvMv t«ure » vSfiifei vsip MoflRI ki Ribarile iz p;> irrtA v trt« ii i t iïlSiniftirt ki m nikoli: dan«*, v 4$P|&ndemijc aidsa. -vet ^ nikàT"i»r ne obpušCa Nizozemski HH^po^i tivni balemik Lucas van Dapperen ¡mm v zvezi sklenil pretrgati molk. 30-leint étiolas. zelo visok tn lep plesalec je nehal plesati pred štirimi leti in ne obsoja hojazm ! istih» Jti o svoji bolezni molaiû. i whiio ima pntzico. da molči ah /«2 w y>kis prizna Tudi jaz sem bi i sprva *!<"-:>1 ov. Da sem seropozitiivn. ¡.em ztvdeffeui iPadci $ depresijo. Moju pm> imsei fe bih i, da h napisal ¡K>>hnltw pis*>>*> in honud žit -¡¡cilje. \ endar ¿vm optimMičue.Jtf značaja". Ves cas bolezni ie aktiven, prav zdai pa pripravlja billen Sida,"' Solidarité, S^vcucle". naiiienieo .svete Rim* in gledalec h. Znano je. da med plenilci vlada \ritka solidarnost, zato fiekžcefl Mmrejo dol^K hudi nf. spet druge zadene zl< ^Mletja Kakorkoli ze. aids ] ivežih gibalnih rscan . Asylum in kinaiu ç>< post a vire! i izjemno v a ki A Chams J Uw \ na Uro;uwayu zamajale 11/ zvrja pM se je /x. / ulov v k e ga. rotdi$. s s \ o jim ¡'oJdku ni l^bezrù BiUom L Jotiewiw ie ve M asi v ir\,-.i nove p^h ver nu',3 l^PCdun tj.:; bvsfu rjierijcni -i ■•■¡f Si- i ytfiir ai L Mi*- T\ »m s Cahtn ■ ..... • f • ' ej-aftji fft k • viicKU • -:a : " k ila "^^/^V^BIPBBI titiàfih -no¿u' spoznal iVtfia T fotv-s. ustanovila sta ^me ■ostala mm ^k|>raj ni omenjanj v tedna: Edini, ki jo kon sramno, eksplicitno in radikalno izkazuje Je Lindsay Kemp s svojim korec k! ram s Itn h teatrom. V njegovih predsta-vaii se visoki in vitki fantje z mehkimi, ženskimi kretnjami in dolgimi mamečimi pogledi ter natx>l odprti mi usti, igrajo s s\rojimi telesi Rolj kot lao S ha kes pe a reov vga "Sna ]>olet ne tuitf? * 1 i \Vild« ive ai ww . vse je o ! idej- ne kostume, najt^rkrat -narisane na kožo, v raztešje sj>ek^ïMa, |3prverznoîftil^;; vsakršnega blisca ne homo|f| erotičnosti - in suim Precej bolj linčen je v i svojih pretlsravah: Rudi Van Danin^ ki ¡c za Ni/.«/entski nacionalni halef korv^xraiiril i -\1'jram> -nf ža 'mrwtm- aecÈani. i'Ifeatetein M se homoseksnule«., sn^r'/r." ^)'ômin- % ;a sv« »i^lçèuk pàfega zivlj^ii^'' • î' j i ) zda\ d.lhK; finx^'I^Sè ^C'i^â drug§ , and i < k. k n roi i and Michael Clark P red ria* s svoiiut 'kozmunip/:pcs.>ri! t^Jia Ci ), potem je zajiidt^ •• u jzo. pies, >ivljcme in ljubezen. ï^U k' povrnji 1 xm fn< nd Stephen Pçironîo^ciez modernega plesa. Jo u javijo tudi ^hny bad in ce - je T^-r*u>k?t k: s^K) najlêp-a ŽiV' Km'slva izku&ij.? nf lia-pi odrû, ampak • pas\d[it ko i.e pi^è k V. [¿I / ( i ni î k1 \\ ■ ^oo k »jekt ik-d V..^, iH'ed k». , : iï. iin-.-^M^^^ÉtfpH nih'tednh se Clark «oj^o i^j m ,r Fini uspelo doseči; namreč, ob njenem slikarstvu je potrebno razmišljati, se spraševali o pomenu. ne samo njenih slik. pač pa tudi širšega družbenega konteksta, iz katerega je njeno slikarstvo izšlo. Tako vidimo na sliki Les Ermngeres tri ženske, ki iz neposredne bližine opazujejo razkosane dele človeškega telesa v stekleni posodi za ribe, Čeprav ni povsem ra; .idno, ali gre za moško ali žensko telo. se zdi. da ijre vendarle za moškega, lujca oziroma vsiljivca, ki so ga ženske na sliki pokončale; tujec je svoje življenje končal razkosan, sploh je za Leonor Fini značilno, da je v obdobju med koncem Šestdesetih in začetkom sedemdesetih let naslikala serijo slik s podobno vsebino - slik. na katerih s trdo neizprosnostjo, okrutnostjo, celo hrutalnov jo moške preprosto uniči, jih pokonča. Tako na primer na sliki The Settding iz leta 1970 tri gole ženske zvežejo ogromen, črn, toplo izgledajo^ objekt, za katerega ne vemo 11 atanko. kaj predstavlja, vendar močno .isoeiira na moiki spolni ud Isjeno nakazovanje Ženske nadmoči. možnosti obstoja ženskega sveta, seveda nc 1 ¡"postavlja idealiziranja ženske kot take, temveč predvsem osvobaja ženske nred H m mejami, ki jih povzročajo izkrivljeni stervolipi na niihov račun. Leonor luni je v svo m slikarstvu spreiela m uporabila tradicionalno pripisano lepoto ženske, vendar ne v tistem klasičnem, banalnem smislu, pač pa kot neka kino aromo, kot p oseben dodatek, ki Se posebai prispeva k izjemnemu užitku, ko njene slike gledamo. \a!uša i* Vegu 11 Vir F. m manual Coaper Tbt- .¿.rita! Ferspectire Rotitledge Kegan Paul London 19® Uoaor Fini - M potjo (1966) Leonor Rnt - Tujke (1968) Hvalnica deški lepoti Baron Millielm von Gi(»eden (1856 -1951 nemški fotograf Rodil se |e na severu, blizu ^istnarja ob Baltiškem morju. Bil je blage narave in ni čutil nikakršnih afinitet, tla bi nadaljeval družinsko tradicijo v politiki Poleg tega pa je bil slabotnega zdravja, pri zgodnjih dvajsetih so sc pojavili bolezenski znaki tuberkulozi-, za to so mu priporočili toplejšo in bolj sulic klimo, leta se je tako naselil v Taormini. kjer je lahko dal duška tudi svoji ljubezni do umetnosti, točneje slikarstva. In homoseksualnosti v igrah brez meja". S pomočjo strica M illtelnta vod Pluschovu. profesionalnega fotografa v Neaplju, se je seznanil s to novo zv rstjo umetnosti, postal poet fotografije m jo ustoličil kot neodvisno umetniško obliko, Tako kot je hil Capri. skalnati otok v Neapeljskem zalivu (s pogledom na Vezuv), pribežališče (azil) vi neštete homoseksualce, tudi Taormina, poslednje bizantinsko (arabsko) mesto na Siciliji t s pogledom na Kino), v tem pogledu ni nič zaostajala Atrairtivrti "scugniz/.i" mestni pofeaM, so bili izjemno "strupeni sadeči' in številni ped of 11 i jim niso bili krišču obale Ostije. Orožniki so zapisali: (...) Pelos i (i^-leintk. ki je priznal krivdo) je dodal, da ga je moški povedel na nogometno igrišče (.. > rekel mu je, naj odneha, vendar je oni {Pasolini) pobral takšno palico za ograjo vrtov in mu jo hotel vtakniti v zadnjico... da se je Pelosi obrnil in začutil na .sebi Paso!¡nija. ki ga je s palico udaril po glavi... da je (Pelosi) zagledal na tleh desko, |o pobral in mu jo razbil na glavi... ko je nekdo v barakarskih naseljih spraševal ljud kaj mislijo o Pasolinijevi s mrli, mu je neka ženska na vprašanje, ali bi raje imela sina kot je Pelosi, ali sina kot je Pasolini. odgovorila: Kot Pel os i ja seveda. Pasolini je vendar peder! Goran Gloriar falo: ii filma Saló fXfSXj/Sjff "Orlando", film o androgenosti in nesmrtnosti. ki ga je rež ira la Sally Potter, je posnet po istoimenski noveli Virginie Woolf. fa nta s lični biografiji, ki jo je posvetila .svoji prijateljici in ljubimki ter prav tako pisateljici Viti SackvÜie-West: ere torej za delo. v katerem avtorica z uporabo fantazije izraža realnost, Za Orlanda pravijo, da je to najdaljše in najbolj šarmanrno ljubezensko pismo, ki je bilo doslej napisano v literarni obliki. Iz pisem je jasno razvidni njuna vzajemna omama; "'če bi te videla," je zapisala Virginia, Jali bi me poljubila? Ce bi bila v postelji. ali bi..." Vznemirljivo, zares! Orlando je zgodba o nekom, ki živi štiristo let; od obdobja Tudorjev vse do sodobnosti in to sprva kot moški, ki se zatem transformira v žensko. Zgodba, se prične v času lilizabete Ï, ki ¡o upodablja Quentin Crisp, "pna dama" angleškega gay gibanja: falzet pa ji posodi svetovno znani pop pevec Jimmy SomervlUe Kljub temu, da se film začne daleč v preteklosti, režiserka Potter-jeva trdi, da ne gre za zgodovinski film, pač pa za prikaz Orlanda kot povsem sodobnega lika, Orlanda, torej moškega in žensko, igra angleška igralka Tilda Swïnton in to več kot samo uspešno! Glavna oseba najprej nastopi kot šestnajst letnik, ki sc pri tridesetih spremeni v žensko. Kot nesmrtna ženska preživi osemnajsto in devetnajsto stoletje, vse do leta 1928, ko se roman konča, film pa nadaljuje pripoved v današnji čas. Skozi filmske prizore, ki se vrstijo pred nami. tako skupaj z Orlandom potujem» skozi stoletja: na dvoru kralja Jamesa (Dudley Sntton! 40 srečamo Orlanda, ki se brezupno zaljubi v rusko princeso. Ta strast usrane neizpolnjena. princesa pa se vrne v Rusijo Orlando išče tolažbo in uteho v poeziji, vendar je tudi tu izigran in oaleparjen s strani brezvestnega pesnika Tež e po poeziji zamenja popotniška mrzlica: Orlando se tako odpravi na dolgo pot v Centralno Azijo in podpre K ha na (Lothaire Bluteaui Vsakič, ko se ie-Kaže, da bi lahko koga ubil ali da bi bil sam ubit. Orlando spremeni spol, Kot žensko srečamo Orlanda na našem popotovanju skozi zgodovino v londonskih salonih osemnajstega stoletja, v viktoritanskem obdo u. prežetem z represijo in hpokrizijo. na koncu pa še v hrupnem dvajsetem stoletju, ki je vso za zna m ov io z večno naglico; Orlando v vlogi ženske je na koncu sicer oropan denarne blaginje, vendar pa v zameno z.a to najde samicgaio sebe. Skuti celotno lilmsko dogajanje smo torej priča zgodo1 is m ozadjem in neizogibnim spremembam, ki jih minevanje časa prinaša s seboj, vidimo [ tudi. kako malo ali skoraj nič se ni spremenilo glede vlog. kj jih je družba določila ali bolje rečeno pripisala moškimi in ženskam. Ta kritika izzveni se posebaj ostro na platnu, ker nam je ves čas popolnoma jasno, da je Orlanco, ki se zaljubi \ S as ho (igra jo Charlotte Vatandrev >, resnici moški, ki ga igra ženska. Tildi Svvintun je moška vloga očitno pisana na kožo. sa) jo je pred tem uspešno odigrala v igri MoŠki moškemu t.Man to Manj, Njena androgenost in nesporne igralske sposobnosti so tisti ključ, ki ji je odprl vrata do glavne vloge v filmu Orlando. film je delo ljubezni vseh, ki so ga ustvarjali; delo, ki je bilo naporno in trdo in kjer ni bilo nobenih kompromisov. Zaradi stili-ziranega msč la prikazovanja zgodbe, ki se odvija pred nami. zaradi povsem nekonven- cionalne estetike, pa tudi zaradi same vsebine, ki je vsekakor zapletena in neobičajna, je to seveda film, ki vsem ne more biti enako blizu ali, če hočete, film ki ga marsikdo ne bo ne začutil ne razumel. Relativnost in fleksibilnost spola, vlog, ki jih v življenju igramo, je v zadnjem času tema, ki je vse pogosteje prisotna v javnosti; glavna odlika tega filma je neskončna zapletenost človekove pt >dobe in ne toliko to, da se ukvarja z moškimi oziroma ženskami kol takimi. Za film Orlando so značilni čudoviti kratki igralski vložki drugih likov, ki še bolj pov-darjajo in poživljajo epsko pojavljanje Tilde Swinton, ki redkokdaj sploh izgine s platna Quentin Crisp. ki igra kraljico Elizabeto I, se pred nami premika kot kakšen velik, zlomljen metulj; edina ustrezna ocena za to vlogo bi se glasila: naravnost veličastno! Celo igralke kot iTora Robson, Bette Davis in Glenda Jackson so bile v primerjavi s Quentinom prav klavrne zgodovinske dame. Resnično, to je kraljevsko odigrana vloga kraljice, vredna posebne pozornosti. Za Jimmija šomervilla pa lahko v šali rečemo, da ne samo da poje kot angel, ampak ga tudi igra, Orlando se nam bojda v letošnji jesenski cineastični ponudb: obeta tudi v Ljubljani. Upajmo, da res! Do takrat pa se bomo mo-rsKije zadovoljiti z nekaj razkošno oblečenimi liki iz filma, za katerega lahko z vso resnostjo trdimo, da bi bilo neodpustljivo, ko ga ne bi imeli priložnosti videti tudi v domačih kinematografih, Nataša S, 1 egan & Bojana Vesel Jîfrn Nekega dne sva se s P-jem odločita, da si poiščeva pravo žrtev Stopila sva v park in se začela pomikati med dre\ esi, grmovjem, temnimi postavami, ki so kar bile tam in se ni.so premaknile. Pristopila sva k eni, položil sem ji roko med noge. a ni niti trznila. P. me ie povlekel naprej. Morda mu ni bil všeč vonj. morda ne odsotnost luči. Malo naprej, bliže cesti, tako da se je dalo videti obraze, si presekala pot tipu, ki je zelo mrzlično hiiel v temo. Zdel se nama je zanimiv1.111:11-hen. dok 1 -suh, nekako živčen, takorekoč lilepeč po marsičem M ora i je imeti kakih dvajset let. recimo, da je bil nekje na začetku, v poletu, v skoku v življenje. Obrnila s' a se in mu sledila po poti. Bi! je hiter, zaleta v. Brzei je od ene do druge postave, postal na trenutek, skorajda že izginil in se spet vrnil. Pustila sva ga. da je to operacijo večkrat ponovil, torej je res nekaj želel, tem pa. ko se nama je zopet približal, sem ga prijel in mu takoj potisnil iczik v usta, e tesno pritisnil obenj ter ga nočno '¿rabil za rit Ni bil miren, malce je trepetal, make trza I. kot da se mu mudi Potisnil sem j(j v grmovje ter ga vse bul) drgnil med nogami. Vstajal mu je. Zdaj sem si odpel hlače, ga vzel ven, ga prisilil k pokleku m mu ga za nI v usta Pristopil je P., objel me je >ko!I ramen, me poljubil, šepnil, da je pravi. 'j zijal je, še enkrat me je p< ubil, za/delo se mi je. da je srečen, ali vsaj zadovoljen Incv mi je túzala tica, eno roko pa že steg >\ala po P-jevem. Čas je bil za najin načrt. Tipa sem povlekel gor. gremo drugam, sem k'pni I. Re: je bil pravi, sledil nama je proti pru^i ob nasipu smo se ustavili obstopila sva ga. ga močno pritisnila k sebi in začela vleči cunje z njega. Kol v nekakšni vročici sva g;i grabila že zarivala ud vanj, ga šči-pala, irixlü meso. Od njega ie vel obupen vonj po dišav ah 1 obenem se je potil, hlastal /a zrakom, se tresel, stokal, da je postajalo neprijetno, P mu je z\i! roke. jaz pa sem mu zatlačil robec v usta. ga podrl na tla, 1 . listo ostro kamenje, ga ezul, inu povsem povlekel dol hlače, da je bil Či>to nag, ta trepetavi suhec. ki je hlepel po kurcih, po 4otih življenjih. ki je hotel ustvariti bog ve kaj. Zdaj je gledal prestrašeno, pa vendar Še edno pogledoval v mednožje, zdaj enega /daj drugega. Nekaj je čakal. S P-jem sva tudi čakala. Morda ie ni bilo dovolj pozno, morda postave še vedno slonijo v grmovju, morda je vlak ie predaleč. Zgrabi) sem sc za kttrca ga začel drkati. počeni! k lipovi glav, da ga je imel pred seboj, tak, razprtih oči. nekako nemiren. P. je storil enako, vendar z dru^e strani, Tipa sploh ni bilo več trebu držali, kar ležal je pod nama, bolščat v najina štrleča kurca, Čakal, da ga zalijeta. ali morda, da pridi Še kdo. da se pridruži še kdo. da pride vanj še kdo, da ga buta, buta do konca. Nad nami je začelo ropotati, Seveda, približeval se je vlak, že je bil tu. Že je drdral mimo. hiuo. saj je bila postaja še daleč. Zdaj, sem za vpil. Vstala sva. pograbila lipa za roke in ga zvlekla po nasipu na Brane Mozetič Pasfjon (odlomek iz knpge zgodb, ki izide oktobra pri založbi Alepb) progo. Obrnila sva ga prt-k tračni t ki s t š pod dnevu le, i2 ¡akne senu potegnil vrvi. zvezala sva mu roke m noge razprte, tako da je s trupom in jajci bmgljal vmes, tam, kamor se spuščajo odplake z vlakov. Tipa sem \ lekel za lase. mu dvigal gla\ o. da me je lahko gledal med noge, ko sem čepel pred njim, P, pa je legel nanj in ga iukal. Nikoli ga nisem videl, da tako uživa. Tip se je si šal rešiti, kar je bilo nemogoče, obenem pa je L zadnjico vse bolj sledil P-|eve-mu ritmu. Ko je P-ju prišlo, sem ga zamenjal. P. pa je brisal kurca po lipovi glavi, Slo je globoko, zadrževal sem, praskal z nohti po njegovem hrbtu udarjal. Zemlja je začela drhteti, za p i skal o je skozi noč, vsi trije smo kar odskakovali in vlak je zdrvel po sosednjem tiru. S P-jem sva blazno zakričala, zadi-ral sem se v žnev, P. jc tipu izvlekel robec iz ust, mu potisnil vanj kurca, ki je bil verjetno ves umazan Tračnice so pojenja vale pa spet začenjale drhteti, vse bolj. tokrat še močneje. P. je skočil stran, tip je začel kričati, se premetavati, čutil sem prihajanje, butal sem vanj, potem pa se ločil od njegovega telesa ter se prevrnil po nasipu Vlak je adrvel čezenj, nekaj je padlo daleč stran, oddihaval sem se. P. e j pri žel. nežno, ljubeče, pobožal me je po laseh in me poljubil. I>rrtrtjc* Stt t í/it> /'aw/o rd Ji>t(>2 nove izdelke, predvsem ''Jeffa, ki se napihne'. "Ko jih dobim, jih bom napihnil petdeset, šesteset, in jih spustil na bazen." Mar ni malce nenavadno imeti del telesa v javni lasti in obtoku' Ni to "odtujevanje", če pomisli na svoje oboževalce, ki sedijo (al karkoii že počno) doma z njegovimi i:realis-tičnimi gumijastimi izdelki"? "Res, je noro. Vedno prepričujem ljudi da nosi tu naokoli original." Poveljstvo podjetja Stryker je kar Jeffov dom, skromen bungalow v bohotni ulici v Los Angelesu. Nobenih pripomočkov, ki bi jih človek pričakoval v stanovanju porno zvezde, tli priprav za bolj S i seks, ostankov orgije iz prejšnje noči... Namesto tega so povsod televizorji in telefoni. V eni sobi so video igrice, v drugi osebni računalnik. V tretji naprave za montiranje vide o v. Otroška soba - Jeff ima triletnega sina Joeja - je nabasana z igračami. Za hišo je bazen in le tež i (ki jih uporablja vsak drugi dan), Priznati je treba, da je Jeff vedno videti nekako preveč zdrav. Dei ki videz, s katerim je začel kariero, se le izoblikoval v nekakšno "soap opera" osladno ljubkost. In čeprav že skoraj dve leti ni posnel nobenega novega filma, to ne pomeni, da svoje ljubkosti ne namerava več razkazovati, Za zdaj ureja posle, pregleduje pogodbe in prebira scenarije za ''navadne" filme. Da, Jeff je tako velik, da jc težko trditi, da je samo gay ikona Je pralik zv< de- devetdesetih. ki čaka, da se "zgodi". V kratkem namerava prodreti v "mainstream" filme in glasbo, Nič ni nemogoče. Single je menda že posnel. Nekaj v stilu funka. med katerim ima Jeff monolog o predmetu poželenja: "Velik je in trd''... "zakričal bos"... Ud. "Sani sem napisal besedilo, ''prati. "Naslov je Wild Buck. Hotel sem naslov Wild Fuck, pa sem se moral unesti. Mislim da se bo dlibm odnesel ■ diskotekah." Čeprav so njegovi posli favno tako razviti kot njegove pritikline in čeprav se je tega posla redkokdo lotil s takšno preračunljivostjo kot Jeff, sam se vedno trdi. da gre v prvi vrsti predvsem za srečo. Kajti leta 1986, ko je bil tik pred snemanjem prvega filma t Bigger Than lifej. je skoraj stisnil rep med noge, Producentom je rekel, da ne more.. Podvojili so mu honorar. Jeff je zavohal, da očitno ima nekaj... Še enkrat je zavrnil, še enkrat so povišali honorar. In Jeff je uvide!, da je treba samo stegniti roko n vzeti, kar se ponuja. S pomočjo režiserja Johna Tta-visa je izoblikoval edinstveno ":marketiniko strategijo'': trga ne smeš nikoli prepla 'ti s svojimi Izdelki, naj bodo ljudje lačni, vzdržuj distance in prevzami kontrolo, V osmih letih je posnel 14 filmov. V enakem času bi jih imel "navaden" porno zvezdnik za seboj že na stotine. "Vzdržnost" se je obrestovala: posledica srditih bojev raznih snemalnih družb in 'družb" za njegove "usluge e, da je Jeff najbolje plačan igralec v poslu. Tako je tucli snemanje straight porničev zgolj poslovna odločitev. Videl je nova vrata in zgrabil priložnost. "Hotel sem se pivbiti na celotno tržišče - in to v času, ko ni bilo ene osebe, ki bi jo sprejemala tako gay kot straight populacija." Vendar nikoli ne pove. Najbolj nepričakovano je tr kako zelo je vešč z besedami. Morda so ga lepih manir naučili v dveh letih v mornariški šoli (tja so ga poslali, ker je bil upornik). Ali pa je to zgolj naraven talent. Dejstvo je. da se pogovarja o vsem - in to čisto spodobno. Celo preklinjanja se izogiba. Jelf Strvker. Nedvomno eden od najbolj znanih in najbolje plačanih gay porno zvezd na svetu. V poslu, kjer fantje pridejo in gredo, mu je uspelo vreči sidro, obenem pa se je iz navadne porno zvezde prelevil v gav 'kono. Požiral je pred fotografsko kamero francoskih kič fotografov Pierre et Gilles. ki sta ga oblekla v ozke hlače in mu nataknila rogove. Lani se je .sprehodil n reviji Thietf-yja Muglerja. ki je nalašč zanj kreiral nekaj oblek Pariški gayi so ponoreli, ko se je sprehodil po modni stezi, straight občinstvo se je spraševalo, kdo je ta možiceij t velik je okoli 170 cm) in zakaj povzroča takšno norišnico. Ko se je razvedelo. so ga oblegali moški in ženske z eno samo mislijo... Ampak Jeff je še kaj več kot gay ikona. Predvsem v Ameriki je tudi vodilni zvezdnik straight porničev. Uspel mu je prodor na oba trga. In v nasprotjti s porno zvezdami, ki končajo brez ficka in zlorabljeni od svojih in tujih želja, je Jeff svojo kariero uspešno prevzel • svoje roke. 7. bratom Rickom (ki rudi snema gay porniče) upravljata z lastnim podjetjem Stryker Productions, snemata lastne filme in skrbita za distribucijo, Poleg Jeffovih videofil-mav m revij si lahko omislite še vrsto "stranskih" izdelkov - od Jeffa, ki igra karte, kaseto v navodili za samoobrambo, črpalko za večanie penisa, telefonski seks in povrhu vsega še plastični posnetek v na-ravn velikosti, torej okoli 27 centimetrov - Jeffovega "orodja'', ki bo menda postal uspešnica,., Jeff, ko beseda nanese na to, raje govori o "rubber goot ' Ponuja dva osnovna modela: "Realistic" in "Rotating Stryker": oba sta meni ogromna in narejena po originalnem vzorcu, Govori se, da so končnemu izdelku dodali nekaj centimetrov - Jeff pravi, da zato, ker med "poznanjem" ni imel povsem trdega. "Mora ti stati tri minute, ko vse skupaj jnipmvljajo. Nataknejo ti nekakšen lonec in vanj zlijejo gibs. Tako je make težko ostati saj razumete, motiviran... " Pravi, da ni ravno zadovoljen 7. izdelkoma, predvsem zato nc, ker Zanju dobiva samo Lantieme. Ampak to se bo spremenilo. Ko bo na mizi nova pogodba, bo lansiral il Jxnmr) pn katerih pomičih bolj uživa, je sploh razlika? "Vw ima porabim za gay fit me, ker je občinstva bolj zahtevno. Zahtevajo popolnost. lie mora bili perfektno * telo. pričeska, ¡g/seks. snemalni koti, produkcija. " le morda čutiti odpor homoseksualnega trga do njegovih straight filmov in narobe? ".Ve vem Upam, da ne žalim n ikogar. Moje vodilo je, da vsak kt gleda tisti tip clea. ki mit je všeč, pn tem uživa Upton, da jib prepričam, da smo vsi ljudje enaki in da stereotipi iti kategoriziranje ni dobm." Veliko jc kritik na to. da ¡e v filmih vedno aktiven gay čedno daje in nikoli ne jemlje. Moja vloga je bolj močna, dominantna, močo. V filmu Powerful 2 sem tudi sprejemal. ampak ljudem to ni bilo všeč l saj tako sem razbral iz pošte. Ljudje imajo raje dominantno. agresivno podobo, in zato sem se ■d loči I zanjo " Uazbii rjajt pa ga kritike, da ne zna igrali. Z. 11 je \ se, kar dela pred kamero, vse okoli [effa Strvkerja *ki seveda sploh ni njegovo pravo ime) izredno nadzorovano dejanje. "Ljudje radi rečejo, da je bi! film dober, a kaj. ko ne zna igra ,. Kaj pa je bilo potem vse skupaj'' Noben prizor v mojih filmih ne < ni raza moje tvsniine podobe Vse je igra " Za koncentracijo ima svoj način, ki vključuje tudi osredotočenje na nekaj, kar ga vzburi in mu zbriše ese ostalo. L spe mu - trd da mu ie pri nekem snemanju erekcija "držala" sedem ur... Druga pomembna sestavina Jeff ovc metode le dialog. Clini ima svoje "make mv da; in read my leaps". Am le "fuck you. asshole* ali če vam je hol všeč cenzurirana verzija. 'Tli be back''. Jeff ima suck my dick1 ali celo "suck tnv big dick' In njegovo zombi j -sko vlečenje besed vdano posnemajo tudi druge porno zvezde. Kar oprijelo se je." pravi .sam. čeprav so me najprej rmetjaliz white trash'. Kritiki so mi očitali, da imam polna usta. leff. naistarejši od štirih sinov pmdaiaka avli imobilov in medicinske sest rt se je nxiil v majhnem mestu blizu Chicaga. Staršu, ki sta se ločila, ko |e bil še n ,:stnik. vesla za njegov poklic. Vlati. sicer predana k ris tj a nk a Hudi Jeff je do 12, leta redno hodil v cerkev in pravi, da še vedno verjame v ixiga) je najprej to dejstvo težko sprejela. Ampak to, da ji je s svojim denarjem kupil avto. ni nič bolelo.. Pa zaradi verovanja nima nobenih moralnih zadržkov? "Sprva sem ime! res velike težave. Toda tam od koder prihajam, m bilo nobenih priložnosti, in če ne bi vzel poti (x>d no-ge, ne bi dosegel ničesar. Mislil sem si. da mi ho v moji mah zarezi z Bogom vse odpuščeno. Spregledano. In verjamem, da to, kar počnem, pomaga marsikom it. da mu prepreči kakšne večje neumnosti-" Vedno je verjet, da ga bo "legalno poziranjt izvleklo iz težaških del v slepi ulici malega »lesta. Pri devetnajstih se ¡e za kratek čas zaposlil kot srn per v moški plesni skupini. Pravi preboj pa ie prišel, ko je dobil prvi manekenski angažma: Med snemanjem reklame mi je vstal V tistem času me je vzburil že lahen vetrič... Posnetke je videl nek producent pomogmfije i LosAngelesu in bil očaran... Tako se je začelo." Trdi. da e mu v mladih letih niti sanjalo m, kako zelo je obdarjen. Ampak izguba nedolžnosti je morala brez dvoma pokopati njegove dvome? "l erjetno." Kdaj je bilo to? "jVe spominjam se l edtiv se spominjam samo, kako to delam Kakorkoli že. srečanja s "starejšim osebami"1, kot se previdno izrazi so utrdila njegovo samozavest. O pornografiji je začel razmišljat. ko je videl nekdanjega pomo prvaka Jonna Holmesa Ne spornima se naslova, pač p se spominja da ni bil pretirano navdušen Zdel se mi je res grd. Nisem razumel t čem naj bi bila njegova privlačnost. Tudi osli imajo velike ttče. pa me ne pnilačijo... Kosem uidel njegovega. sem pomisli, bog saj imam tudi jaz velikega, a vsaj zgiedam kot človek m ie lepše telo imam. Kaj torejpočnem tir Pri kondomih (vedno ah uporablja in tudi za MV se testira redno) ima velike težave - težko najde ustreznega. Težava je v obsegu, ne toliko v dolžini, irdi. da lahko namesto prstana zu penis vedoo v zame ročno uro, Pra vi jo da ni pomembno, kako velika je ladja važno je. da pluje Ampak ali ni bolje pluli kci veliki križarki kot t majhnem kanuju.'" So gay i preveč obsedeni z velikostjo? "So, dokler se z njo ne soočijo ■ takrat je to čisto druga zgodba Bi pa rekel, da tako moške kot ženske enako., , bmmm zanima..." Res, velikost je lahko hudič. Pravi, da se sicer Cisto rad Ijuhi ob lučeh, ampak prvič jih vedno ugasne, da ne doživi zavrnitve. Pa ni vse skupaj v temi videti Še večje, še bolj grozljivo? "Mogoče. Kaj pa je t< Tvoja noga? ," Pred leti se je nanj obesila ženska, ki jc trdila. da je igralka in da bi rada z njim posnela pomič. Da bi videl, kaj je s tem filmom, se je Jeff tri dni dobival z njo. Potem je izginila, čez nekaj tednov pa je prišla z novico, da je noseča. "Najprej nisem mogel verjeti. Šlo je samo za tri dni!" Toda ko je bil mali Joe rojen, je hi! Jeff v porodnišnici z odvetnikom. "Bilo je kot mora. Mati je hotela iz mene izvleči nesramne kupe denarja, da hi lahko obiskal otroka " Očetovstvo jc bilo potrjeno in po letu in pol prerekanja po sodiščih jc Jeff dobil sbrbništvt Mati je. pravi, zdaj na kliniki za odvajanje od mamil. Na prvi pogled gay porno zvezda res ni najbolj primeren človek za očeta. Toda Jeff ima dober položaj za vzgojo otroka. Ima kratek urnik, veliko denarja in urejen dom. Poskrbel ho, da mu bo lepo. čeprav jc razvajen raz-prajač: noče pa, da bi se lotil isiega posla kot oče. Ga je očetovstvo spremenilo? "Nedvomno Nenehna sem zaposlen Terorist je, ampak to mi je všeč Vse skupaj je kot najlepše sanje, imaš ottrika nt pa se ti OtIxi ukvarjati z noro žensko ' Za zdaj kaže. da bo Jeff joeja vzgajal kar sam (ob pornoči dveh mehiških služkinj). Čeprav si želi stalne zveze, je za zdaj "poročen s svojim delom", Noče povedati, ali je gay, straight ali bi. odklanja celo odgovor na vprašanje, ali ima partncria Vedno e mi je zdelo. da morata bili resnično življenje in tisto na viden povsem ločeni V filmih sem natanko takšen kakršnega si me želijo. \i kogar nočem zaliti z osebnimi zapleti " Dober smisel za posel, bi rekli takšno žrtev sem moral narediti Brezspohn sem," se za.sme j L Naj mu verjamemo? "Seveda (po The Facet porwo ''Kdor ne vpraša, tli ne ve" - vsaj tako naj bi verjeli, da je res. Dri i ta izrek tudi pri seksu ali pa so se na tem področju /.godili kakšni preobrati? Moran Soruz je povprašal nekaj fantov s scene, ki jih ni strah povedati, kaj si v resnici mislijo, vsaj kar se seksa tiče, ...tiščanje kurca po njegovem grlu navzdol je en način izražanja želje, da hi bil rad po-fafan... Živimo v času potrošništva, večina od nas točno ve, kaj hoče, ko zapravlja svoj denar. Obleka mora biti točno v stilu, pristajati mora in kdo bi Še prihajal v klub, če glasba ne bi bila ,:ta prava" in plesišče kot planet "odštekancev''' Kolikokrat smo že obnemeli, ko jc naneslo na seks? In kako veš. kdaj spregovoriti? Razen če nisi eden od redkih srečneže ali Jeff Strvker, imamo vsi seksualne izkušnje, o katerih se raje ne bi pogovarjali, hvala lepa. Vse prevečkrat seks le ni tako zadovoljujoč, ampak to nima, kakorkoli že. nič oprav 't.. 7. fizično privlačnostjo. Ima pa morda, po drugi strani, grozno veliko opraviti s pogovarjanjem. Odkr' , kaj ima tip. s katerim si se spravil seksat, rad, kaj mu godi. ni tako težko. Samo odpri usta in vprašaj, Ampak za pomni si. da to deluje v obe smeri - da ne boš zardel, ko bo začel z navzkrižnim spraševanjem. Mogoče se tebi zdi, da je zelo očitno, kaj bi ti rad, ampak kako za vraga naj on to ve, če mu ti tega ne poveš. Seveda, tiščanje kurca po njegovem grlu navzdol je en način izražanja želje, da bi bil rad pofafan, ampak veliko bolj prefinjen pristop je, da mu to prej tudi poveš. Pa tako ie lahko tudi veliko bolj "rajrig". Kasneje, ko si že prebil led. ne bo težko preiti še na kaj bolj vročega, samo daj fllu vedeti, kaj bočeš. Utegne trajati nekaj Časa, da se bosta navadila na ta neposredni pristop. David, 22-ierni natakar, je bil malce presenečen. ko je odšel s temle vzburjenim fra-jerjem, ki mu ni bilo nerodno povedati, kaj si želi, "iKo sna ¡eksala, me je vprašal, kaj hočem delati. Na začetku sem bil sramežljiv, ker je bil tako direkten, ampak sem hitro spoznal, da je bila to velika priložnost poskusiti nekaj novega." :Zmeraj me je privlačita ideja mehke sado-mazo variante, pa ie nisem še nikoli izkoristil. V tej situaciji sem bil preveč zadržan. Kasneje se je stvar preobrnila v veliko zabavo, vendar lahko hi bila še večja avantura." Bistvo je. da nikoli ne boste odkrili ničesar o tipu, ki ste ga srečali, seksualnega ali drugega. če ne boste govorih. Preprosto tako je in pika. Janez. 2>letni mehanik, je odkril, da nekaj pravilno izbranih besed lahko dela čudeže. Rad imam zlati tuš. " je priznal, ampak ne nosim vedno rumene rutice v žepu, da hi vsi vedeli. Vem, da ni po okusu vseh. ampak bili bi presenečeni koliko tipov si to želi poizkusiti. če jib le vprašaš." No, pripravljen moraš biti tudi na negativen odgovor - biti direkten je edini način. Ni vedno lahko odpreti ust. Biti popolnoma sproščen pri izražanju, kaj hočeš poizkusiti v seksu, vzame dosti časa in zavestnega napora. Lahko je celo težje, če je druga oseba nekdo, s katerim ste že večkrat seksali. Marko. ¿4-letni prodajalec, je dober primer, "Enkrat sem bil t vezi s tipom mesec dni ali nekaj takega. Čeprav je hit seks z njim zelo dober, je postalo vse tako enostransko, ker je zmeraj on prevzel pasivno vlogo. " pravi Marko. "Uživam biti pojiikan. kadar sem prav razpoložen, t.etidar sem bil preveč zapet, da bi točno tekel, kaj hočem od njega. Mislim, da je bil to eden od razlogov, da zveza ni trajala dlje Saša ". Ni vam potrebno plačati, kot Marku, tako molčeče in dolge tegobe. , : ko imate z nekom seks prvič, je po navadi najboljši čas, da izustite kaj marate in česa ne, svoje fantazije in želje. Brez skupne seksualne preteklosti začenjata na novih temeljih brc/ vsakih določenih omejitev. Ko se ti izjasniš in upajmo, da bo on enako zgovoren, bosta ugotovila, ali sta združljiva in če nista, ni nobene škode. Vprašati drugega lipa, kaj rad počne, in mu dati vedeti, kaj i ^e pri tebi, je lahko pomemben del cele seksualne scene. Normalno, to očitno pove. kaj si oba želita. Na koncu koncev ni zakona, ki bi pravil, da mora seks potekati v tis i od predigre do vrhunca. Povej, kaj hočeš pri kateremkoli delu igre. zpodbujanje partnerja, da poizkusi nekaj drugačnega kot ponavadi -tepežkanje. rvanje. grizenje, sesanje ali karkoli - bo prineslo dve izkušnji več to, kar bosta preizkusila, in besedno stimulacijo. Umazano govorjenje v objemih strasti je lahko posebno vznemirljivo, to lahko potrdi vsak, ki je kdajkoli videl kakšnega od ameriških porničev Zunaj konteksta I to izzvenelo obrabljeno, ampak izrečeno v vročici trenutka naredi stvar še bolj vročo. Jure. 22-leten in vedno za vročo zabavo, je eden od tipov, ki uživa pri občasnem besednem vzpodbujanju. "Sem- zelo gostobeseden, kadar seksa m. Rad povem tipom, kako uživam pri tem. kar mi delajo, ali pa jih poučujem pri početju nečesa novega. Mogoče izpade m kot slaba porno kaseta, vendar meni pomaga in še nikoli se ni kdo pritoževal. Odkril sem. da ima večina lipov rada malo čvekanja med seksom. " Obstaja tveganje, da se bo nekdo ohladil za stvar, če omeniš nekaj, kar ga ne vzburja. Ampak bolje je biti malcc oster in kot strela z jasnega priti z besedo na dan, kot pa trpeti v| tišini in na koncu si rečeta samo še ;iadijo". Jože. 24-letni natakar, je eden od tipov, ki si upajo tvegati in biti predrzni. Takole pravi: "Enkrat sem rekel enemu tipu, s katerim sva bila v postelji, da bi ga rad zvezal za posteljo in ga našeškal. Faca mu je takoj prebledela kot papir in v tivnutku mu je padel. Ko sem videl, kako je reagiral, sem mu hitro začel razlagati, da tega ne bi naredil, če on ne bi privolil v to. Bil je malo neizkušen m nisem prepričan, da mi je po tistem še zaupal. Lahko le ugibam, da je mislil da sem kak sadist iz pekla ali kaj podobnega* Fantazije so brez dvoma pomemben del seksualnega okrasja. Pri dajanju duška domišljiji, besedno ali vizualno, z obleko ali igračami, in da si dovolimo možnost izkoriščanja novih načinov seksa, bi se morali vzpodbujati, kolikor se le da. Bolj ko izražamo sami sebe in navdihujemo druge, da počnejo enako, več zabave bomo vsi skupaj neli. In na koncu, vse skupaj je samo zabava, mar ne? Moran Soruz sesfes Mislií. cía si predehei'' Bi rad izgledal kot eden ":cviln¡h miSlíastih tipov, ki se smejijo z naslovnic gay tiskar Bi rad samo malo popravil s o j videz? Bi se rad znebil zimskih /alo£ podkožne maščobe? Bi se rad pridružil \eselt d m ž bi srečnih homoseksualcev? Če je odgovor na vsaj eno vprašanje pritrdilen, potem je fiiness prava odločitev zate. Najnovejši modni trendi v zahodnih državah so usmerjeni predvsem k slačenju Torej čini n inj imaš na sebi. bolj modno si oblečen. K i lačen ju pa sodi tudi miSičasto relo. Relief na irebuhu. veliki bicepsi., seksi noge in izbočena ritka so ponos vsakega srečnega gaya, Najlažje boš za vse to poskrbel, če se boS ■v pisal v enega od Številnih : itness studiev. 1/bereš si ga po lasmi presoji. Studio mora imeti možnost, da si ga pred dokončno izbiro ogledaš. Bodi pozoren na čistočo in kvaliteto irenažerjev m se o tem pogovori tudi z ljudmi, ki tam vadijo Studio mora imeti tudi prho, da so lahko po naporni vadbi osveži,s. Je že res. da je naravni človeški vonj tudi modni trend na zahodu in da tvoj Dragi hubi vonj tvojega znoja, vendar je vseeno bolje noskrbeti za osebno čistočo. Dobro |c* tudi, če lahko po treningu sprostiš svoje mišice v plavalnem bazenu in s poč i ješ oči na kakšnem tipu ob bazenu. Vse to namreč spada v okvir fitnessa. Na ačetku boš opravil testiranje in si izbral svojega osebnega trenerja. Ta ti bo sestavil program vadbe, po katerem bos vsak dan pridno dv igoval uteži in se potil. Kriterij za izbiro trenerja bo njegova lepota in odprtost, ki se ji ne boš mogel upreti, njegove izkušnje pri tem seveda ne bodo imele nič opravili. Pred vadbo se moraš dobro ogreti. Za to so primenv vaje za ogrevanje, kolo in veslanje. Vem, da ti pogled na kakšnega ful kul tipa požene kri po žilah in dvigne telesno temperaturo. vendar tako ogrevanje pred vadbo ri zadosti, \adba na trenažerjih je za začetek najbolj običajna za oblikovanje nojih mišic. Medtem ko Čakaš na vrsto pred tre nažerjem. lahko vzpostaviš stike z veliko iij . j Ji povabiš na ->ok po fitnessu in potem še k sebi domov na kozarec proteinskega napitka, \c pretiravaj s številom uteži! Dokler se no|e telo ne privadi na o bremenil ve, je bolje, da natančno slediš programu adbe. Samo ena poškodba te lahko stane en mesec brez litnessa! Na fiine.sš hodijo tudi tipi, ki dvigujejo velike količine uteži ter zraven pihajo in stokajo. Ne posnemaj jih, saj imajo že dolg staž, : pihanje, ki se včasih prevrfe tudi v krike, pa je samo način za vzbujanje pozornosti. Ti tipi bodo zelo veseli, če jih včasih vprašaš, kako so si razvili to in ono mišično skupino. Sledila bo dolga zgodbica o tem. kaj so počeli in kako so se mučili. Iz lastnih i '.u.Senj ti povem, da lahko verjameš -amo polovici zgodbice, drugo polovico pa v zanieš z rezervo Že po nekaj Lednih vadbe bos .poznal ritem fitness studia Odkril boš. da dobri tipi prihajajo ob večernih urah, ko je na fitnessu tudi največja gneča (k- zakaj?), spoznal boš resne tipe. ki se zvesto predajajo vadbi, in pozerje, ki na litness hodijo razkazovat svojo najnovejšo športno garderobo. Spoznal boš debele in suhe, velike in majhne, kosmaie In depilirane, zato naj te tvoj vide/ ne moti in se veselo v rzi na dek Tvoj športni duh te bo gnal naprej in kmalu boš v skritem kotu odkril ludl pros-ior s prostirni utežmi. Le-ic so namenjene S M fitnessarjein. ki iim ni dovo1, mučenje n. trenažerjih, ampak potrebujejo neka) več. V njihove) družbo boš lahko vstopil še. ^ po nekat tednih naporne vadbe. Proste uteži so namenjene razvoju posebnih mišičnih skupin. Vadba z njimi je seksi. M lepšega kot pogled na mišieastega tipa. v kratkih hlačah iz lycre. ki povdarjajo njegove božanske noge in ritko, ki s prostimi utežmi napihuje svoie bicepsc! o njihovih izkušnjan. povabi jih na klepet k sebi domov. Če pa se ti mudi in hi rad čimprej videl, kaj si ujel, lahko dobita tudi v slačilnici.. Za druženje ni nobenih ovir. dokler se vse odvijn v mejah varnega. Torej, srček v eselo na delo! Z P. Pravilna prehrana je s .*s-tavni elemenl fitnessa Telo mora s hrano dobiti dovolj vitaminov (za obnovo celic) in ogljikovih hidratov (za obnovo energije), zalo med obdobjem vadbe jej veliko riža. krompiria. stročnic. r;r ičnega sadja in zelenjave. Namesto beljakovin iz mesa lahko telo dobi veliko kvalitetnih beljakovin tudi iz stročnic ali rib. zato ni potrebno uživanje velikih količin mesa Pomembno pa je, da se izogibaš maščobam, ker zavirajo presnovo, Največ jih je sirih, polnomaslnem mleku, Smetani, mastnem mesu. Če je le možno kupuj mleko ali jogurte 7, največ 1.6 "¡j mlečne tolšče, ki se dobijo v vsaki malo bolje založeni trgovini. Med vadbn telo izgubi tudi mnogo vode, zato je dobro s sabo na trening vzeti enega od izotoničnih napitkov, ki jih prodajajo v sKoraj vsaki trgovini. Na začetku tudi ne priporočam uživanja proteinskih napitkov, o njihovi uporabi pri nadaljnem treningu pa se prej obvezno posvetuj s svojim osebnim zdrav nikom. Na fitncssu kar mrgoli tipov, ki se radi pogovarjajo in navezujejo ^iike, Vprašaj jih rt fr I H ? i I š i n 41 •E fis i ' 1 ? n. zi i H U i I a 1 i-1 T 3 i -S 1, t' Tr, W t S I I £ » I S I s X = c s 3 fi L' L 3 3 ¡E I i- L i i □ V I F □ o 11 CJ L f i % S I I I c I i I I a. a c c 11 11 3 M O g 00 i i ee C x> k rn so V) i a a s. 1 ■ s «i < T : Si = !..= f rij-'i-jl? f ; ^ = f-S I = ¿¡g S^-g S iliif-: s-g = J j T ~ i 5 i -1 7 = '5'iil'r J"? » ig J | jj- i: S. SSfi i- ? S" I S I I - ^ % S ¡' l-f S I = i ? i-'S.® a: a = = l|jI|fŠ ti. ? f 3" 3 f-aS-!;«-! s? "s t- i „ 3 i m 3 & ~ c ^ | "»iS? :: 8 gl*! Js.iS-S J Ifai^ Is ¿ ■a s Sa % 3 s- o < s = if,| s"* et IfftSlslf?? | ■-a 8" I »I.-11 I ^JH"! I lf l l? £i|4i"ls3 «tis- F flUs^lg - a.-g,I sš-fi » < 3 = ; s » "■5 s--a fii^S = = «"S ; = 8-5 " - š != T S NON-STOP BREZPLAČNO MUČENJE UŠES NA 89,3 ALI 104,3 OBRATOV SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA MUČENJE OSTALIH ORGANOV jjp Založba SKUC Zbirki Lambda Modra svetloba, antologije Mlcfiel Foucauft: Zgodovina seksualnosti, Skrb zaj« fno Knabino: Ga n ime d in drugi, roman Ciril Bergfes: ffrikija, pe:mt V jeseni: Hervé Gutbert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, taman (.ezbijke v Sloveniji, ¿boni!.