67. številka«
NaroSnifua Usisi : — Celo leto , . K 12'—r Poi leta . , „	„ ö‘—
Četrt ieta , ,	„ 3 —
Mesečno. . ,	, l'20
Celo leto . !	15-—
Posamezne številke —	18 vinarjev, —
JgÜi* Posamezna številka stane 12 v,
Maribor, dne 23. avgusta 1918*
Letnik X»
Inserat! ali oznanila
se računajo po 18 vir* od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. —
^Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in ispravništvo : Maribor Koroška silica. 5. - Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Narodni Svet. — Slavje v Ljubljani
V	izpolnilo našega zadnjega poročila o Narodnem Svetu in slavju v Ljubljani še poročamo:
Sestava odbora Narodnega Sveta.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen načel- | nik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Anton K o - j r o š e e. V podpredsedništvo so bili izvoljeni:	dr. I
Lovro PogJačmK (v. 1. s.), dr. 'Josip Jerič (v. 1. t.) urednik Smodej (v. l, s.), ravnatelj Ivan Hrifear-^^ d. s.), urednik dr. Kramer (j, d, s.) nadrdvident 'JI Kejžar (j. d. s.) in dr, Gjuro Cerv.ar (Istra), Za na- r, mestnìke so bili izvoljeni: prelat Kalan za dr. Korošca, proiesor Remec za urednika Smodeja in dr. Po-ščič za dr. Cer var j a.
Sprejem slovanskih gostov.
■V petek zvečer so se pripeljali v ljubi* ario na- j ài bratje s slovanskega severa. Silna množica Lud - j stva je pričakovala drage nam goste. Vlak je privozil fvi slavnostno okrašeno postajo, Z viharnim vzklikanjem „Živeli Cehi!“, „Živijo Poljaki!“ je občinstvo sprejelo svoje mile goste. Narodno ženstvo jih je pozdravilo s cvetjem in spremilo nato ob zvokih vseli aše • himne „Hej Slovani!“ skozi postajno-poslopje «a trg pred kolodvorom, kjer jih je neprištevna ljudska množica, gredoče skozi špalir naših žena in deklet v narodni noši, sprejela s prekipevajočim in nepopisnim navdušenjem. Ploha cvetja se je vsula nanje in ponovnega vzklikanja ni bilo ne konča in ne kraja.
V	imenu ljubljanskega mesta je pozdravil goste dr. Ivan Tavčar, odgovorila sta mu František Sta -nek za Cehe in bivši minister dr. Stan. Glombinski za Poljake, Med nepopisno navdušenimi pozdravni -mi vzklikanji so.se gostje posedli v pripravljene kočije, Nepregledne množice, ki so tvorile špalir, so navdušeno pozdravljale in s cvetjem obsipavale slovanske goste, ki so se'peljali do hotela Union, Po vseh ulicah, ki vodijo s postaje južne železnice v mesto, so se vsipale množice na Miklošičevo cesto in pred hotel Union, hiteč, kolikor le mogoče, da prehi-te vozove in ponovno pozdravijo svoje goste. Komaj in komaj so se preriti vozovi skozi vso množino ljudstva, ki se je zbiralo tamkaj in čigar število je na -raščalo od trenotka do trenotka, dokler ni bila dobesedno nabita vsa široka cesta od frančiškanske cerkve in skoro do Slovenskega trga. In vse te ogroin -ne množice je bil en sam „Živijo!“, naravnost oglušujoč, zanemljaje vse drugo. In vse to prenavdušeno vzklikanje se je le še podvojilo, potrojilo, ko so gostje s svojimi spremljevalci stopili na balkon. Zopet m zopet se je oglašala vsenaša himna „Hej Slo vanii" a ko je videla zbrana množica, da namerava izpre-govoriti predstavitelj češkega naroda., poslanec Sta-nek in Poljak Glombinski* ni bilo vzklikov „Živeli Cehi in Poljaki!“ ne kraja in konča.
Po pozdravih pred Unionom je bil prijateljski 'večer y, Unionu, kjer m se vršili mnogi pozdravni go-
vori. Dr, Korošec je med drugim povil ar j al sledeče: „Kar je bilo današnji dan velikih in važnih dogodkov. eno z mirno dušo lahko trdim, 'da je bilo pač najvažnejše, da sé je vršil danes na ljubljanskih tleh prvi veliki in važni politični govor iz ust zastopnika moškega naroda. Visoko je vzplamtela ljubezen našega slovenskega naroda do bratskega, poljskega naroda.“
V	soboto se je nadaljevala seja Narodnega iS veta. V obširni politični in gospodarski debati se je podrobno razpravljalo o delokrogu NS. Sprejeto je bilo
e/- 'ozadevnd» predlogov in izvoljeni so bili slrokov-‘sok; Se,e NS se je udeležil tudi podpredsednik fugošiov klt.ba posl. dr. Laglnja.
Slovanska deputacija pri knezoškofu in županu.
V	soboto opoldne so poselili knezoškola dr, A. Bonaventura Jegliča odposlanci vseh treh v Ljubljani zastopanih narodov in sicer ekscelenca Glombins-ki, František Stanek in dr. doso Sunarič in se mu poklonili v imenu Poljakov, Cehov in Jugoslovanov » Poslanec Stanek je pozdravil knezoškola kot cerkvenega kneza, kakoršnega žal Cehi v svojih vrstah še pogrešajo. Profesor Glombinski je Čestital jugoslov . narodu, da ima med svojimi cerkvenimi poglavarji moža, ki stoji v svoji iskreni domovinski ljubezni v isti vrsti z najslavnejšimi poljskimi škofi, Dr. Sunarič je dal izraza globokemu spoštovanju, ki ga goji ves jugoslovanski narod brez razlike vere do cerkv. kneza, kateri zasluži ime primasa Jugoslavije. — Knezoškof dr. Jeglič se je ljubeznjivo; zahvalil za to poklonitev, povdarjajoč, 'da tudi kot cerkveni knez le vrši svojo dolžnost, ako se kot. veren s hi svojega naroda postavlja v vrsto bojevnikov za pravice jugoslovanskega ljudstva; v ’zviševanju te svoje velike dolžnosti hoče vztrajati do konca. Knezoškof je izrazil svoje veliko vese* e, da so -o ses*al; v Ljubljani zastopniki češkega, \ onskega in jugoslovanskega na -roda k složnemu delovanju in jim je želel pri tem delu obilo uspeha.
Seja Jugoslovanskega kluba.
V	soboto ob treh popoldne se je sestal v srebrni dvorani hotela Union Jugoslovanski klub k svoji plenarni seji, katere sta se udeležila tudi hrvatski saborski poslanec prof. Surmin in bosanski narodni voditelj dr. 'Joso Sunarič.
Načelnik dr, Korošec je v otvoritvenem govoru pozdravil ustanovitev Narodnega Sveta za Slo1 venijo in Istro ter med splošnim pritrjevanjem izrazil željo, da pride čim preje do ustanovitve skupne -ga Narodnega odbora za Slovence, Hrvate in Srbe.
. Nato se je vršila živahna politična razprava, katere sta se udeležila tudi profesor Surmin in dr. Sunarič. Z ozirom na trpljenje v ozadju in na fronti, na obupne prehranjevalne razmere in na razne do godke na vzhodu, dalje z ozirom na absolutistični režim v Bosni, na tamkaj vedno hujše naraščajočo bedo in umiranje naše dece, zahteva Jugoslov. klub s-
LISTEK.
Karadžić-Babukić.
Za srbskohrvatski književni jezik je danes veliko zanimanje med Slovenci, ki čitajo srbske in hrvatske časnike in knjige. Primeri se, da kdo dobi v roke starejšo hrvatsko knjigo ter gotovo opazi razliko med nekdajnim in sedajnim srbskohryatskim književnim jezikom. Pride marsikateri na to, da je jezik n. pr. Račkega, Smičiklasa in drugih veljakov mnogo bližji našemu slovenskemu jeziku nego je sedajni jezik srbskih in hrvatskih književnikov.
M razvoju srhskohrvatskeg.a književnega jezika je opazovati dvoje smerij. Predstavitelj jedne je Srb Karadžič s svojo gramatiko, predstavitelj druge pa Hrvat Babnkič s svoio osnoyo. Vuk Karadžič 1787—1864) je izdal 1. 1818 na Dunaju „Srpsko gra matiko“, katere namen je bil zavesti na mesto srbs-kostaroslovenskoruske mešanice čisto srbski narodni jezik v književnost. Vekoslav BabukiČ (1812—1865) je izdal 1. 1836 v Zagrebu „Osnovo slovnice slavjensjke narečja ilirskega", katere namen je bil zavesti ;na mesto raznih južnoslovanskih književnih jezikov jedinstven južnoslovanski jezik. Karadžič . je svojo gramatiko osnoval na podlaci štokavskoga narečja je-kavske, oziroma ijekavske izreke le za Srbe, torej je bil separatist, BabukiČ pa .svojo osnovo istotako na podlagi štokavskoga narečja, toda z ozirom na vsa
južnoBlovan sika o arecj a, starejšo hrv:a-1(skqsrhsk,0 literaturo in na ostale slovanske jezike, torej za vse Slovjene ali južne Slovane in je zastopnik ideje ujedinjenja južnih Slovanov ali Slovjenov, Karadžič je svoj namen dosegel že 1. 1847, Babukičeva ideja pa še do danes ni uresničena. Karadžič je dosegel Več nego svoj namen ; on je s svojo srpsko gramatiko z-magal ne le nad mešanico srbščine, starosto venščine in ruščine, ampak tudi nad Babukičevo ilirsko, a v resnici hrvafsko-srbsko slovnico,* Zmaga Karadžiče-ve gramatike nad Babukičelvo slovnico pomeni reak-Primeri iz Karadžičevega in Babukičevega pravopisa.. Kar se tiče Karadžiča, Je v oklepajih. Srb, srbski;- (Srb, srpski); sladak, sladka: (sladak, slatka); otac, otca; (otac, oca) itd. Primeri iz Karadžičevega in Babukičevega oblikoslovja. Kar se tiče Karadžiča, je v, oklepajih. Množina: daj. jelen-om, (j*e-len-ima); mest. jelen-ih, (jelen-ima) ; orod. jelen-i, (jelenjima). Jednina: rod. mlad-oga, (mlad-oga, -pg); cijjo proti stremljenju po zhbßahjii južnoslovansklih književnih jezikov. Zakaj ? Zato ker je jezik Babuki-Čeve slovnice vsted etimologičnega, pravopisa in pravilnih oblik mnogo bližji ne le slovenskemu, ampak tudi vsem ostalim slovanskim jezikom, nego je jezik KaradžiČeve gramatike radi fonetičnega pravopisa in nepravilnih oblik. Razloček med Vukova gramatiko in Babukičevo slovnico je namreč le v pravopisu in v oblikah.
klicanje delegacij in državnega zbora. Klub pa le proti takemu zasedanju parlamenta, ki naj bi imelo edini namen, spraviti pod streho davčne predloge a temveč zahteva normalno zasedanje državnega zbora* Jugoslovanski klub ponovno protestira proti temu, da vlada onemogoča stik poslancev z ljudstvom, da zatira svobodo tiska ter prepoveduje vojakom Čitanje m naročanje narodnega, časopisja.
V	vseh vprašanjih se je pokazala popolna enotnost naziranjja v klubu združenih poslancev.
Posvetovanje poljskih, čeških in jugoslovanskih politikov.
Po seji Jugoslovanskega kluba se je vršila pa konferenca poljskih, čeških in jugoslovanskih politikov. Posvetovanja so se udeležili poljski in češki 'delegat,, poslanci Jugoslovanskega kluba, Zastopniki koncentracijskih strank v Bosni in v banovini, zastopniki Narodne organizacije LHS, za Dalmacijo -Člani NS, za Slovenijo in Istro 'er nekateri posebne ■ovablie ; politiki. Konfereuco je otvoril poslanec dr, Korošec, ki jo prečital sledeči pozdravni brzojav predsednika Poljskega «hiba Tertila:
„Žal ne morem prhi. Pozdravljamo Vas brate srčno: Edini smo z Vami v neločljivem udanem spo * minu na velikega pokojnega poslanca in neumornega delavca dr. Kreka. — Tertil.“
Navzoči so sprejeli ta pozdrav Poljskega Kola z živahnim odobravanjem.
Pozdravne brzojavke so poslali nadalje še tudi poslanec p. Stojan ter več jugoslovanskih narodnih organizacij.
Za predsednike konference so bili izbrani poslanci Glombinski, Stanek in Korošec, za zapisnikar* je pa Kalina za Čehe, dr. Czernecki za Poljake, dr, Ravnihar in dr. Petričič za Jugoslovane,
Nato so referirali: poslanec Glombinski o ustavi jugoslovanske, poljske in Češke države in o njih medsebojnem zveznem razmerju, poslanec V. Klofač o političnem položaju aliiramh delegacij v bližni dobi ter poslanec dr. Verstovšek o gospodarskih in kulturnih stikih med poljskim, češkim in jugoslov. narodom.
Po kratki debati je dr. Ko r o š, te c ugotovil, da vlada v vseh bistvenih točkah popolno soglasje in je dal izraza globokemu prepričanju, da bo konferenca obrodila obilnega sadu. Nato je bilo posvetovanje ob sedmih zvečer zaključeno.
O konferenci je bil izdan sledeči komunike:
„Konferenca, katere so se v Ljubljani dne 17. avgusta 1918 udeležili Poljaki, Čehoslovaki in Jugoslovani, se je bavila z vsemi kulturnimi, političnimi, socijalnimi in gospodarskimi problemi, ki se tičejo uresničenja samoodločbe udeleženih narodov, kakor tudi z vprašanjem, kako naj se trajno uredi razmerje teh narodov med seboj. Pri tem se je u-gotovila popolna enodušnost vseh delegatov, tako v vprašanju načel, kakor tudi v vprašanju skupne taktike, s katero naj se doseže končni naš cilj.“
V	soboto opoldne in zvečer so ljubljanske Slo venke pripravile gostom s severa in juga skupen o -bed, oziroma večerjo, pri kateri so se zopet vrstili
V. BabukiČ, Ilirska slovnica, Zagreb 1853.
daj. mlado-omu, (mlad-omu, -orne, -om); mest. mladom (mlad-om, -orne). Množina: daj. mlad-im, mla-im, -ima); orod. mlad-imi. (mlad-im), -ima); mest. mladih, (mlad-im, -ima). Karadžič ima v množini oblike dajalnika, orodnika in mestnika nepravilne in so tvo-rjene po naliki dvojinskih oblik n. pr. učima, ruka-nja, .v jednini pa v sklanjatvi pridevnikov, zaimkov,, in’ števnikov v rodilniku, dajalniku, mestniku in tudi v orodniku zraven pravilnih tudi nepravilne oblike. Prof, V. Jagič imenuje nepravilne oblike barbarizme. Tudi Slovenci so imeli take barbarizme, na primer:; svet’ga, svefmu, svetm’. Da so se jih otresli.
Ker je Karadžičeva gramatika svoje delo že dhvno opravila, Babukičeva slovnica pa še ne, bi bilo pravično, da se Karadžičeva gramatika umakne. Babukičevi slovnici, da bi le ta mogla svoje delo nadaljevati.
Niso bili stvarni razlogi, vsled katerih je Karadžič prodrl S svojo gramatiko, katero Babukičeva slovnica daleč prekaša, ampak njegov velik ugled in slavno ime njegovo v tedajnem književnom svetu, katero si je pridobil v dobi romantike osobito na Nemš-kem^ kot nabiratelj prekrasnih srbskih narodnih pesmi. Ako se vse to uvažuje, mora se priti do prepri -Čanja, da se je zgodila velika književna pomota, ko je vstopila Karadžičeva gramatika na mesto BabuM-čeve slovnice. Naloga sedajne generacije bodi, da sedaj nos t poprava, kar je zgrešila preteklost.
• U ■	Dr, F, H.
navdušeni govori kot znak resničnega pobratimstva med južnimi in severnimi Slovani,
Ceni in Poljaki o Slovencih.
Predsednik Češkega S vaz a, poslanec Stanek , se je po slavnostih izjavil o Slovencih: „Imeli smo priliko opazovati Vašo lepo deželo ter občudovati Vaš zdrav in čil narod. Nepopisno nam je imponira! temperamenten nastop Vašega preprostega ljudstva. Videli smo, da je ljudstvo polno življenja, polno duše in srca,, To je narod, ki ima nepopisno energijo in jekleno voljo. Vsi ti problemi so bistremu duhu Vašega naroda popolnoma jasni in ker je poln življenjskih sil, se hoče otresti tujega jarma ter koprni po svobodi, ki mu jo obeta Jugoslavija.“
Bivši minister proiesor Glombinski je povidar -jal : „Poglejte Vaše ljudstvo in bodite ponosni, To Vaše priprosto ljudstvo je napravilo na nas Poljake največji in najglobokejši utis. Ne radi manifestacij , ki nam jih prireja, temveč radi svoje politične zrelosti. Ali smo presenečeni. Odkrito priznavam, da se Poljaki dosedaj niso zavedali, da je slovensko ljud -stvo, in ne le v Ljubljani, temveč tudi na kmetih narodno tako probujeno in politično tako zrelo. Kratko bivanje med Vami nas je tudi uverilo, da narod globoko razumeva politiko svojega parlamentarnega zastopstva. in da jo brezpogojno odobrava. Z radostjo smo opazovali, kako se je v Vašem ljudstvu razvil čut solidarnosti s Cehi in Poljaki, To prijateljstvo in ta bratska udanost nista le površna, obnašanje Vašega ludstva nas je uverilo, da je globoko vkoreni-njeno v srcu in duši slovenskega človeka. Iznenadilo me je, kako pravilno ta slovenski človek sodi o političnih dogodkih, s kako živim interesom jih zasleduje, kako natančno je informiran o političnih dogodkih in kako živo se zanima za razmere tudi pri nas severnih Slovanih. Vračamo se izredno zadovoljni v i svojo domovino in pozdravljamo zdravi, pošteni in nadarjeni narod, ki, kakor mi Poljaki, ne odneha, dokler ne bo doseženo ujedinjenje in svoboda,“
Vsepoljski voditelj poslanec grof Skarbek se je izrazil o svojem posetu v Sloveniji tako-le: „Klobuk doli pred. Vašim narodom. Govoril sem s. priprostima slovenskimi kmeti in z občudovanjem spoznal, kako globoke korenine je pognala med Vami naoijionalna zavednost in kako neomajna je volja ljudstva, priboriti si samostojnost. Vojna, nam mora prinesti svobodo, tako sem slišal iz ust Vaših priprostih ljudi, A nad vse milo mi je bilo, ko sem videl, kal<o iskrene simpatije goji Vaš narod napram nam Poljakom, in tako izvrstno razumeva pomen zbližan j a poljskega, češkega in jugoslovanskega naroda, 17. avgus. je za nas in za Vas historičen dan. Vi ste si ustanovili N.
S.,	skupno pa srno Poljaki. Cehi in Jugoslovani do ločili smernice naše kulturne, gospodarske in politične vzajemnosti. To niso teorije, to je praktična re alna politika, ki nas mora pripeljati do cilja., za, katerim moramo stremeti z združenimi silami. Kar smo v Pragi započeli, to smo uspešno nadaljevali v Ljubljani. Upam, da se kmalu vidimo v, Krakovu*“
Štirideset let.
Ravno sedaj je 40 let, odkar so avstro - ogrske čete zasedle Sarajevo in je mogel vrhovni zapoved -nik Okupacijske armade brzojaviti pokojnemu cesarju Pran Josipu: Bosna se klanja Vašemu Veličanstvu!, Z zasedanjem 'Sarajeva, glavnega mesta Bosne in Hercegovine vendar boji še niso končali, marveč so trajali Še do 20. oktobra, ko se je udala zadnja trd h njava — Kladuša — avstrijskim četam. Od tedaj so bile avstrijske Bete gospodar v deželi in vzdrževale so v deželi red z železno roko,
Avstrija Bosne in Hercegovine ni zasedla svojevoljno, temveč vsled mandata berolinskega kongresa, ki je monarhiji poveril nalogo, da napravi v deželi red in mir. V proglasu, ki ga je izdal general Filipovič v imenu cesarja Franc Josip na prebivalstvo dežele , ko so avstrijske Čete prestopile deželno mejo, je rečeno: „Moji vojaki prihajajo v deželo kot prijatelji, da store konec hudemu. Ne moremo sedaj več dalje gledati, kako vladata v bližini nasilstvo in nemir, ko trkata beda in pomanjkanje na meje Avst-ro-Ogrske. Vojaki ne prinašajo vojne, ampia,k mir, Orožje bo branilo vsakogar, a nikogar zatiralo.“
Tako je obljubil general Filipovič Bosancem i-menom cesarja Fran Josipa.
Praznujemo 401etnico te slovesne obljube in v koliko se je uresničila ta obljuba? Nemški časopisi vseh barv bodo seveda proslavljali „kulturno“ delo, ki je je monarhija izvršila v deželi,, 'Toda domače prebivalstvo — ki je pač prvo poklicano, da izreče svojo sodbo o načinu, kako je bila dežela vladana v zadnjih 40 letih — se tej proslajvi ne pridružuje. Saj za domače prebivalstvo teh 40 let tudi ni bilo drugega, kakor 40 let novega trpljenja in novih muk. Res je: uprava monarhije je zgradila v deželi nekaj železnic in cest, ustanovila nekaj industrijskih podje -tij, same Potemkinove vasi, ki so pred leti zmotile celo družbo angleških časnikarjev, ]d je obiskala deželo, da so peli slavo avstro-ogrski monarhiji, sodba, na katero se nemški listi še danes tako radi sklicu -jejo.
Toda, kakor že rečeno, domače ljudstvo vseh teh dobrot ne vidi, ker nima nič od njih. Avstro-ogr-ske vlajde so smatrale Bosno in Hercegovino za ko loniji in sicer ne morda za koloniji v modernem smislu te besede, ;	da'
Zato vidimo, dai so v deželi pač obogateli^ razni priseljenci iz monarhije, dočim je ostalo domače prebivalstvo na isti stopinji kulture in isto -tako siromašno, kakor prej.
Francoski kolonijalni pisatelj E. Fallot, bivši nadzornik za trgovino in naseljevanje v Algieru, podaje v svojem delu: „Kolonjalna bodočnost“ sledečo definicijo namena kolonizacije: „Kolonizacija je delovanje kulturnega naroda v deželi nižje civilizacije z namenom, da se ta dežela polagoma spremeni s tem, da dobi njeno prirodno bogatstvo, z agrikulturo, industrijo in trgovino svojo pravo vrednost, a domar če prebivalstvo dvigne materfjelno in moralno.“
To je definicija, ki odgovarja modernemu poje-mu kolonizacije. Ta pojem ne pozna več narodov, ki naj bi gospodovali in narode, ki naj ,bi hlapčevali, a marveč pozna samo nalogo narodov z višjo kulturo , da dvignejo narode z nižjo kulturo. Torej popolnoma pedagogično načelo. Narod učitelj na eni ter narod učenec na drugi strani.
Kjer pa imamo učitelja na eni ter učenca na drugi strani, si predstavljamo ta odnošaj vedno tako, da je to razmerje pač razmerje hvaležnosti učenca dö učitelja. To razmerje je normalno, ako sta pač oba vršila svoje dolžnosti drug proti drugemu. Kakor hitro pa se to razmerje spreobrne, kakor hitro eden ali drugi ne vrši več svoje dolžnosti, potem seveda tudi to pravilo ne velja več. Razmerje med učiteljem in učencem postane nenormalno.
V tem slučaju smo seveda pred vprašanjem — Kdo je kriv? Učitelj ali učenec? Ali je v našem .posebnem slučaju kriv narod učitelj, ali, narod učenec, da razmerje med učiteljem in učencem ni tako, kakor bi moralo biti? Naši Nemci nam bodo seveda odgovorili, da jfe temu razmerju kriv nehvaležni učenec.
Toda mi, kot nepristranski motriloi, smo v tem oziru drugačnega mnenja. Deželo, kakoršnja je Bo-sna-Hercegovina, treba pač vladati drugače nego.n-j r. štajersko. A najti se da tudi tu sredstva in pota,, da bo z načinom vladanja zadovoljna večina ljudst -va. Nezadovoljneži se najdejo pač povsodi, a v Bosr-ni in Hercegovini smo imeli to posebnost, da vlada, tekom vseh 40 let ni imela večine naroda za seboj. To dejstvo da že samo na sebi mnogo misliti in dokazuje, da se vlada sploh ni nikdar resno prizade -vala, da bi pridobila ljudstvo na svojo stran. Ni si prizadevala, da ,bi si pridobila ljubezen ljudstva, a, marveč je opirala vse svoje zaupanje na silo bajonetov. Zato pa smo tudi videli, da je vlada v dobi pred sedanjo vojno trošila več za orožništvo kakor za — šolstvo.
S tem pa je najbolje označen način, kako da se je vladalo v tej nesrečni deželi.
Prišlo je bilo konečno tako daleč, da so se z -družili stoletni najhujši sovražniki — Srbi in muslimani — v boju proti avstro-ogrski vladi.
O dobi	ki mu je bil narod izposta-
vljen tekom svetovne vojne, niti ne govorimo. To je stvar, o kateri bo izrekla konečno sodbo zgodovina.
A ta zgodovina bo pisana s krvjo in solzami.
Jugoslovani, posebno pa Še Bosanci, torej pač nimamo prav nikakega povoda, da bi se veselili te i 401etnioe ali da bi jo proslavljali.
Keine© avstre-poljske rešitve.
„Prager Tagblatt“ obžaluje, da se ob važnih , političnih dogodki h javnost potolaži s praznimi in j brezpomembnimi uradnimi izjavami. Tako je nekdaj I bilo, piše doslovno ta praški nemškon anion alni list, in tako je bilo tudi sedaj, ko smo z gotovim zanimanjem čakali na uspeli posvetovanj v nemškem glavnem stanu. Poluradna razlaga se peča s tem, da brani u-raduo izjavo o cesarskem sestanku v nemškem glavnem stanu, o kateri se 'je z začudenjem opažalo, . da je brez vsebine in brez jedra in sicer brani z doka -zovanjem, da tudi demokratične, zapadne države nimajo navade, da bi sklepe versailleskih konferenc objavili s plakati. To je res, toda v tej zadevi noben pameten človek ni čakal na, naznanila o vojaških u-krepih in političnih namenih. Slo je temveč za to, da se izve, je-li bo rešeno poljsko vprašanje v smislu , kakor si ga želimo mi ali ne. Končno se vendgr ta zadeva tiče tudi narodov in bi imela zelo dalekosežne posledice, ako se pr i tem odloči nadaljna usoda Ga-, ličijo. Prikrivanje dejstva, da je pač za vselej iz-j Ključen a iz razmotrivauja rešitev poljskega vpraša-i nja v avstrijskem smislu, bi pa imela tem manj po -
i* mena, ker o tem piše že dva dni časopisje v Nemčiji Čisto neprikrito, 'S tem je zopet označena velika razlika med politično prakso časopisja v Nemčiji in med našim načinom, ako se vidi, da se daje nemškemu časopisju možnost za mirno in stvarno raztovarjanje o tej zadevi, dočim je avstrijskemu Časopisju prepove-I dana vsaka tozadevna razprava in se mora zadovol-I jiti z objavo kakega komunikeja, M nič ne pove.
I	Po ovinku preko Berolina se izve 'sedaj tudi• v
I Avstriji, da je riončnoveljnjvno padla avfstro-poljšika ' I rešitev ter da bo bodoče poljsko kraljestvo v bistvu I ostalo omejeno na Rusko Poljsko.
Glede na vprašanje bodočega poljskega kralja j priobčuje zadnja številka uradnega lista poljske vla-I de v Varšavi komunike, v katerem' se naglaša, da I povodom navzočnosti ravnatelja državnega depart? -l maja, princa Radzivila,. v nemškem glavnem stanu ni I prišlo do nobenih načelnik političnih odločitev. Zla-' I sti ne odgovarjajo resnici od nekaterih listov priob-j čene vesti, glasom katerih bi bili delegati poljske v-lade predlagali več kandidatov za poljski prestol.
Smo mnenja, da ni bilo nobenega povoda, zar kaj se je zamolčalo to zgodovinsko vendar ne povsem nepomembno dejstvo.“
Katoliška cerkev v Ridji.
Profesor na petrograjski bogoslovni akademiji, Stanislav Trzeeiak, se sedaj mudi v Krakovom. O
položaju katoliške cerkve v Rusiji je priobčil v krakovskem listu „Czas“ v št, 336 z dne 3. avgusta sledeče zanimivo poročilo':
»V; dobi, ko je bil na krmilu ruske vlade Kerens skij, je bila katoliška cerkev v Rusiji deležna tolike svobode, kakor še nikdar poprej, Vlada Kerenskega je zasiguralai notranjemu življenju katoliške cerkve po vsej Rusiji popolno svobodo in razvoj. Dovolila je, da s»o se smeli v Rusiji zopet naseliti vsi redovi, in se ni vtikava] a v razmere vzgoje in izobraževanja katoliške duhovščine. Načeloma je tudi privolila v vse zahteve, katere so ji predložile katoliške cerkvene oblasti, kot zopetno ustanovitev starih katoliških škofij, ustanovitev novih škofij*, imenovanje pomožnih in posvečenih škofov itd. in sicer je vse to spadalo v pristojnost škofov in Rima, ne' da bi trebalo kakega tozadevnega dovoljenja, sodelovanja ali odobrenja tedanje ruske vlade. Toda te kratke dobe vlade Keren-skega ni mogla katoliška cerkev zadostno in primerno izrabiti, kajti velike težkoče so ji povzročale nezadostne prometne razmere., Kljub temu je zazinamo-vati veliko pozitivnih uspehov, med katerimi je pač najvažnejši zopetna ustanovitev škofije Minsk že z ozirom na ogromno število katoličanov, ki prebivajo v tej Škofiji. Tudi so že bile izvršene vse predpriprave za zopetno ustanovitev Škofije za Podoljsko v, mestu Kamienec-Podoljski, katero je vlada ruskega carja odpravila že pred več leti. Toda do zopetne ustanovitve te škofije ni prišlo, in sicer vsleđ razmer na fronti, ker so med tem časom zasedle avstrijske in nemške čete vso Podolijo in velik del Ukrajine. Posvetovanja so se že tudi vršila o ustanovitvi katoliš-de škofije za Sibirijo.
Tudi na popu dušnopastirskega delovanja je zaznamovati velikih vspehov. Številni so bili slučaji zopetne vrnitve v krilo katoliške cerkve in tudi prestopi iz pravoslavne cerkve v katoliško cerkev so bili številni in sicer ne samo med Poljaki, kojih starši sor že bili pravoslavni, ali pa ki so bili prisiljeni prestopiti v pravoslavno cerkev, ampak tudi med Rusi, zlasti v arisitoikratičnih krogih in v krogih višje birokracije. Največ prestopov v katoliško cerkev je bilo v Ukrajini. Lahko se reče, da si katoliška cerkev v Rusiji ni samo pridobila mnogo ugleda, ampak tudi neko posebno privlačno silo, poseben čar, ki je deloma imponiraj, deloma pa drugoverce vabil v njeno naročje:. Tako se je n. pr. letos prvikrat v Petrogradu obhajalo Telovo s posebnim in nenavadnim sijajem. Procesije so se udeležile neštevilne množice ljudstva, tako da je bila procesija dolga več verst in naredila veliko utiša,
V poljskih naselbinah, ki so raztresene po vsej Rusiji, se je začelo novo in živahno katoliško gibanje, zlasti v Petrogradu, kjer je bila organizirana, krščanska demokracija, zveza, ki se ni bavila s politiko, marveč samo s socijalnima organizacijami v smislu katoliških načel, Ta zveza ustanavlja svoje podružnice po vseh večjih mestih v Rusiji.
I Ko je meseca oktobra 1917, po padcu Kerens-koga, prišla na krmilo vlada boljševikov, so se življenjske razmere katoliške cerkve spremenile v toli -ko, Ker je nova vlada ustavila' podpore vsem oerk -vam in cerkvenim napravam, torej tudi katoliški duhovščini. Toda Kar dostaje zadržanje boljševikov napram katoliški cerkvi, je bila nova vlada ne le tole— j rantna, marveč se sme reči, je katoliški cerkvi iz -i kazovala neko prednost pred pravoslavno dubovšči -! no, katero je naravnost zasledovala, za; lenjevala i-I metje itd. Iz tega je razvidno, 'da smatrajo boljševika . katoliško duhovščino kot nekako žrtev prejšnjega oa-Ì rističnega režima, dočim smatrajo pravoslavno daaho-\ vščino za nazadnjake in pripadnike „črne stotine,“ Z I obžalovanjem se pa, mora pribiti, da je ob priliki u -
I porov na raznih krajih našlo anučeniško smrt tudi 6 katoliških duhovnikov,	,
Čeprav te trenotno gmotni položaj katoliške cerkve v Rusiji težaven, je vendar njeno stanje ugodue-I je že z ozirom na to, ker ji je dana možnst za svo-i bodneji razvoj in delovanje katoliške du ovščine nego je bilo mogoče pod prejšnjo caristicno vlado, ko so sicer izplačevali plače katoliškim duhovnikom, a i ovirali vsak ravoj katoliškega življenja in zasužnjevali duše.
Hindenburg o modnem, roškem
miru.
Pri paradi 3. gardnega polka dne 21. avgusta 1 je rekel Hindenburg: „Naš položaj je ugoden, a,ko-j prav smo, tó smemo mirno priznati, v zadnjem času j včasih bneli slabe uspehe. To so menjajoči se dogo-I d,ki v vojni, s katerimi je vedno treba računati, Söv-I ražnikia začenjamo mečkati in treti. Ne smemo popu-j sliti, marveč moramo ostati trdni, potem dosežemo od 1 nas zahtevani, Častni in močni nemški mir.“ Kakor f se vidi iz te izjave, je Hindenburg še vedno pristaš I vsenemških vojnih ciljev ter še ni prišel na stališče j sporazumnega miru.
Japonci im Kit ifei korakajo v Sibirijo.
'Japonska vlada je izdala dne 13. avgusta izjavo. „vi kateri poroča, da so nemški in avstro-ogrski vojni vjetniki razvili ob mandžurski meji vedno veČ-I jo delavnost. Vjetniki so prevzeli poveljstvo nad če tami ruskega sovjeta in prodirajo proti kitajski meji v smeri proti mestu N an eh ul i. Japonski in kitajski prebivalci so zbežali. Nastop sovjetovih čet in omenjenih. vjetnikov ogroža kitajsko ozemlje, kar je velikega interesa za Japonsko, ki živi v ožji zvezi s Ki-I tajsko. Obe vladi, kitajska in japonska, sta solidar-I ni v tem, da je z ozirom na nastali položaj potrebno, ! da japonske čete, ki stojijo v južni Mandžuriji, takoj
korakajo proti Nanch uliju. Izdalo se je že povelje za odhod čet proti omenjenemu mestu. (Japonska se. je zavezala, da bo strogo varovala pravice kitajske države.
Francosko bojišče.
Južno od Arrasa med Noyenneville in reko Ancre je vsplamtela nova bitka na 20 km široki fronti, kjer Angleži srdito napadajo Nemce. Nemci so bili prisiljeni se umakniti. Nič manj hudo napadajo Francozi južno vzhodno od Noyona, kjer so se Nemci v noči na 21. avg. istotako umaknili. Umaknili so se tudi na ozemlju Carlepout ob reki Oise ter med Blerancourtom in reko Aisne. Ofenziva enteatinih armad se nadaljuje z Vso srditostjo, Amerika pripravlja novo armado, katero bo poslala na francosko bojišče in sicer na fronto ob francosko-alzaški meji, ker namerava iztrgati Nem cem Alzacijo in Loreno ter jo kot darilo izročiti Francozom.
Politične vesti*
pravnih narodnih držav. Konferenca je bila mnenja, I da naj se reši v tem okviru tudi jugoslovansko vpra- j žanje. — Prvič so se tokrat postavili zastopniki nem- j šk-ega delavstva jasno in odločno na stran avstrijs - | kih slovanskih narodov, se izjavili za načelo terito- j rij alme državne samostojnosti, priznali upravičenost j slovanskih zahtev ter s tem nekako obljubili svojo j podporo. 'Sicer je res, da tvorijo alpski delavci le f manjšino v n e mšikjo-iav sirijski socijalni demokraciji , vendar pa jle smatrati kot gotovo, da bo na tej konferenci sklenjena resolucija odločilno uplivala na na -zibanje drugih sooijalnodemokrajjjčnih skupin. S to odločno resolucijo še pa bodo morale tudi računati nemške meščanska stranke in vlada.
Kako „Ljubijo“ Nemci Poljake. .Opetovano smo že pisali, kako je poljska stvar na Litvi izročena na milost in nemilost Nemcem, posebno v velikem mestu Wilna. Ko so bili Rusi gospodarji Wilna, sta. izlia. -jala tam dva poljska lista, zdaj izhaja le eden in še ta sme le ponatiskovati poročila tamošnjih nemških listov. Prejšnje poljsko gledališče je moralo prenehati. Koliko je pa tam Poljakov, se vidi iz tega, da i-majo 30 ljudskih šol in dve moški in dve ženski gimnaziji, a v gimnazijah morajo sedaj pod okupacijo poučevati po šest ur nemščino na teden. V pregnanstvo je moraj upravitelj škofije ’Miihalkievič in njegov tajnik, ker se je upiral ukazu, 'da bi se v vseh cerkvah raz ven v dveh pridigovalo litovsko. Sodno postopanje se vrši nemško.
Alzaško-iotarinsko vprašanje — simbol zmage za obe stranki. List „Pesti Napio“ objavlja razgovor f svojega; dopisnika v Zürichu s princem 'Aleksander j Jesensko zasedanje državnega zbora. Predsed- Hohenlohem, bivšim namestnikom v Alzaciji in Lota- J nik Češkega S vaz a, poslanec fetanek, je dospel dne > ringijp Na vprašanje, kako si zamišlja rešitev alza- f 19. t. m. iz Ljubljane na Dunaj. Na vabilo, ki ga je J gkoi-lotarinškega vprašanja, je ta odgovoril: O kaki t prejel že v Ljubljani po deželnem predsedniku grofu ■ rešitvi sedaj ni mogoče govoriti. V Nemčiji nobena j Attemsu, se je podal poslanec S tanek dne 20. t. m. f stranka, noče nič vedeti o kakem odstopu, Francozi | na razgovor k ministrskemu predsedniku Hussareku, j pa odklanjajo v tej stvari vsak kompromis. Pri njih j Kakor znano, je zahteval poslanec Stanek v, imenu s gre za veliko moralično vprašanje, za Nemčijo pa je | Češkega S Vaza pretekli teden v posebnem pismu na s Alzaško-Lotarinška tudi gospodarsko vprašanje veli- f ministrskega predsednika, naj se nemudoma skliče | ke važnosti. Tako je treba ugotoviti, da je Alzaško - 1 parlament. Baron Hussarek je odgovarjal v omenje- Lotarinška za obe stranki simbol zmage. Predvojno » nem razgovoru na to pismo in razvil sledeči načrt j ^ ■prj0 mogoče sporazumeti s Francijo polom dale- } za Jesensko parlamentarno sezijo: V začetku septem- : kosežne avtonomije obeh teh dežel, sedaj pa je vpra-bra se sestane konferenca klubovih načelnikov, ki j ganle Alzacije in Lotaringije le v zvezi z vprašanjem bo odločila, kdaj naj se sestane državni zbor in kak- I zmage, šen naj bo dnevni re,d zasedanja.: V prvi polovici se- j ptembra naj začne delo finančni odsek, da sestavi po- f "r " """.~
ročilo o vladnih davčnih predlogah. .Zbornica naj j o- j mm -m	i	•
tem reši pred vsem nove davčne zakone, vlada pa ne j 7 M	«w Wl Iw'Wi
bo ugovarjala, ako bo razpravljala nato tudi o pre - | ■
branje valnih in narodnih vprašanjih. Poslanec Stap \ Kn , . v, . n	. , T , ,
nek Je vzel odgovor ministrskega predsednika hä |	- let škof. Dne 16. t. m. ie obhajal Jakob
znanje in poročal o njem posameznim strankam Geš- { Gibbons, kardinal m nadškof v Baltimoru v Sev. tega Svaza.	I Ameriki, öOletnioo svojega škofovanja. Imenovani
Pogajanja s strankami. Min. predsednik Hussa I je tudi eden najstarejših kardinalov, kajti kardinal rek se pogaja te dni z voditelji strank radi zase j je postal že lete 1888.
danja drž. zbora in o davčnih predlogah. Najprvo f Odlikovano učiteljsko osobje. Naučni minister pridejo na vrsto Nemci, Poljaki in Ukrajinci, potem t J? y priznanje za mnogoletno uspešno službovanje popa opozicioneine stranke.
Spremembe v ministrstvu
V parlamentarnio krogih se zatrjuje, da je pričakovati še pred sestankom državnega, zbora delne rekonstrukcije Hussare-kovega kabineta. Najprej bo odstopil finančni mini -ster baron Wimmer, ki ima že določenega nasladni -ka v osebi sekoiltskega načelnika pl. Grimma. Do n a dalj ni h osebnih sprememb v kabinetu bo prišlo, ko bo zasedeno izpraznjeno mesto guvernerja avstro-o-grske banke in ko bo imenovan definitivni skupni finančni minister, katerega posle vodi sedaj š,e vedno gr.oI Burlane
Cesar je pomilostil v Sarajevu 24 Bosancev ki so bili radi veleizdaje obsojeni na mnogo le ječe. Pomiloščene so takoj spustili na svobodo. Med njimi je več politikov.
Poslanec Grafenauer v Ljubljani. Seje Jugo -slovanskega kluba v Ljubljani se je udeležil tudi -‘u
i delil naslov ravnatelja sledečim, ljudskošolskim uči- j I teljskim osebam: Okrajnemu šolskemu nadzorniku v | Ptuju Matiji Heric, nadučitelju pri Sv. Lovrencu v | I Slov. gor. Ivanu Farkaš, nadučitelju v Šoštanju A- \ lojziju Trohej in nadučitelju v Dobovi Simonu Gaj - j šek,	i
Imenovanje. Konceptni vježbenik pri dalmatin \ ski namestniji g Fridrik Viher, rodom štajerski j Slovenec, odlikovan s civilnim križecem III. raz-j reda, je imenovan za političnega pristava pri bo j sanski deželni vladi. Dubrovački list »Prava Crvena I Hrvatska« piše z dne 10. t. m.: »Čestitamo mu, a ujedno žalimo odlazak ovog činovnika, jer vrijedan i radišan, a što je glavno, skoz objektivan i prema strank n>« vrlo «nsrsWiv.«
Penkovljahi nekdanji dijaki vseh srednjih in j. visokih sol se vabijo tem potom uljudno in nujno na ostanek, ki se vrši v nedeljo, dne 25. t. m., pope; -
slanec Grafenauer, Zastopnika našega koroškega ra- j dne v gostilni g. ŽliČarja na Ponikvi. Namen:	Sc
roda, kateremu državni zbor Še vedno ni copravi! j . java novega odbora za, leta 1900 ustanovljene Slorc-storjene krivice, so jugoslovanski, češki in - oljski to- | Kekove ustanove in razgovor o. sredstvih za pom nož l-
tev ustanovne giavnico. Z ozirom na veliki narodni pomen podjetja se pričakuje, (Ja se udeleži sestanka vsak, ki ni ‘absolutna zadržan.
Vojak! za slovensko šolo v Mariboru. Na god sv. Cirila in Metoda je nabral Zdravko Prislan iz Fa ri želi 'pri Braslovčah pri brzojavni stotniji št. na bojnih poljanah' južnega Tirola. 100 K za slovensko šolo v Mariboru.
Pred 9. vojnim posojilom! Že v nekaterih ted-
variši prisrčno pozdravljali. Ko je prišel posl. Gra-fenauer v sejo Narodnega Sveta, so mu zborovalci priredili iskreno ovacijo. Poslanca Gratonauerja. je bela Ljubljana prisrčno pozdravljala.
Gdansko—Trst. Poljak-rodoljub grof Skarbek
je na komerzu v soboto v ljubljanskem »Unionu« zaklical: »Če morejo zahtevati Nemci v svojem o svojevalnem načrtu pot od Beltà do Bagdada, pa
smemo tudi Slovani zahtevati	svojo pot	od	Gdan-	j	nih bo razpisal'finančni	minister 9. vojno posojilo!
skega (Danzig) do Trsta.« —	Te besede	odličnega	j	Dunajski listi poročajo, da bodo določene- obresti za
Slovana so izzvale vihar pritrjevanja, med	Nemci	f	% vojno posojilo na 6 ali	7%.
-roKtn <mW»	i	„Kurent.“ Izšla je	prva številka satirično-hu -
P '	*	j morističnega. (Šaljivega) lista „Kurent.“ „Kurent“ bo
Nemška socijalna demokracija za samoodločbo j inaiai redno no dvakrat na mesec. Naročnina znaša, avstrijskih narodov. .Preteklo nedeljo, 'dne 18. t. m., j fj0 konča, letošnjega leta, 10 K. Naroča se pri uprav-
se 'je vršila v letovišču Zell am See na Solnograši kem važna konferenca odposlancev nemških socijal -nih demokratov iz avstrijskih alpskih dežel, katero je
n lil utJiiiuKi diu v iz* aw du ijoKiii cupbKiii utjzui, jk.cHtji u i	H fžfii gi^Glll©   V nö&GijO f JJI16
sklical voditelj štajerskih nemških socijalnih demo - j vrši zopet cela vrsta prireditev naše
.1„nn t /-N, - „ „ «   n TV ««rti !	lrnt-AT»A /Nr. J«	-n - Ki 8 'Jt	. -	,	*•	_	_
kratov poslanec Resel in katere se je udeležilo po 5 zastopnikov iz Štajerske. Koroške, Tirolske, Solno -graške in Gornje Avstrije,- Navzoči so bili tudi soc.-demokratični poslanci dr, Ellenbogen, 'dr. Renner in Seliger.'Namen konference je bil v prvi vrsti, zav -
ništvu „Kurenta“ v Ljubljani, Stari trg št. 19>'Priporočamo f
Kam gremo — v nedeljo? Dne 25. avgusta se
organizacije. V Smartinu pri Slovenjgradcu bo mladinska slavnost, v Hočah, v Jarenini, v St. liju v Slov. gor. in v Slov. Bistrici se vršijo večje prireditve. Slovensko ljudstvo, pohiti na te slavnosti!
Občni zbor Slovenske Straže in Slovenske kr-
zeti stališče v sedanjih perečih narodno-političnih v- f ščansko-oocijalne zveze za vse slovenske pokrajine se „ „o«	- *—,:ui I vrši V Ljubljani dne' .0. sept.
Nemški prestolonaslednik — ni več armadni poveljnik. Na, njegovo mesto je prišel generalni polkovnik pl Böhm
Nemška cesarica je nevarno zbolela. Cesar je prekinil svoje bivanje v glavnem stanu in se je podal na grad Wilhemshöhe k svoji soprogi.
prašanjili v naši državi. Po 'dolgotrajni in temeljiti razpravi je bila sklenjena sledeča resolucija: Vsak avstrijski narod ima pravico, 'da odločuje prosto in samostojno o svojih narodnih zadevah. Ta pravica samoodločbe gre tako daleč, da si sme osnovati vsak narod svojo posebno državo. Delavci vidijo edino možnost, da se ohrani in okrepi Avstrija, v preustrojit-vi današnje države v federacijo svobodnih in enako-
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Ivan Čeh, učitelj pri Sv, Marjeti niže Ptuja, nabral na gostiji narodnega para Jožefa Bezjük iz Hale vasi in Neže Meško iz Gajevo 200 K; Kato] ko izobraževalno drušjtvo v Teharjüh, čisti dobiček prireditve dne 14. julija 400 K; K. Wretzlova, Studenice pri Poljčanah, darovali vi veseli družbi Grilc 'J,, revident južne železnice, J,. Šauperl, nadučitelj v Makolah, J. Koki, nadučitelj v Studenicah in dve gospodični učiteljici iz Makol skupaj 50 K ; upravništvo „Slovenskega Naroda“ 40 K; Posojilnica v Vojniku 20 K; Blaž Močnik v Cogetincih 20 K; gdč. Mimika Gajšek, učiteljica v Dobovi, na račun zbirke 1050 K, upravništvo „Slovenskega Naroda“ 621.80 K; Jakob Čuček, občinski predstojnik v Trnovški vasi, 40 K; Jurij Pevec v Zibiki po 6. g. dr, Hohn j ecu 200 K; iz nabiralnika v gostilni Goleč v 'Mariboru 26 K ; ob poroki botrioe Agice Trškain-Turk nabral mali Rudi Šegula 60 K; gospa Svarcova nabrala 8 K; Franc Peitler, p. d. asjak, v St. Lovrencu nad Mariborom 100 K; Marija Urbanc v Lehnu 100 K :_ Rudolf in Marija S germ v Arlici 60 K; dr. Fric Škof, zdravnik v Ribnici, 20 K; Josip Zapečnik, veleposestnikov sin v Ribnici, 20 K; Franc Rožman, pristav juž. ž., in Josip Grilc, revident južne žel. v Poljčanah, ker se nista mogla udeležiti odhodniee železniškega nadzornika g. Vrečkota v Mariboru, vsaki po 15 K; u -pravništvo „Slovenca“, preostanek naročnine „Slov;.“ ki ga je določilo v ta namen osem vojakov na bojišču 54 K; Matko Krevh, kaplan na Remšniku nabral v veseli družbi na Breznu 60 K; podružnica družbe sv. Cirda in Metoda v St. Juriju ob Ščavnici 1000 k; upravništvo „Slovenskega Naroda“ 1000 K; župni urad St., Ilj pod Turjakom, nabrali vrli Sentiljča-3ii o priliki proste zabave pri g. Rozmanu dne 7. julija in ob 251etnici mašništva vlč. g. župnika dne 28. julija 10,00 K; J. Kolarič, župnik v Mali Nedelji nabrano na. gostiji Jakoba Čuček in Antonije Miki pri Mali Nedelji 184 K; iz pušice v Narodnem domu na dan cesarske slavnosti 147.89 K : 'Janko Glaser v Rušah nabranih v Rušah za srečolov pri cesarski slavnosti v Mariboru 200 K ; Ivan Kolarič v Orešju 2 K; Marko Tomažič, dekan v Kozjem, 10 K: Janžekovič Vid, župnik v Svečini, 20 K; Ivan Cizelj, u-pravite!j nadškofijskih posestev v Brezovici pri Zagrebu, 150 K; Valentin Cajn ko. katehet v Varaždinu, 50 K; Kmetijsko bralno društvo v St. liju v Sl. g., 150 K ter 70 K za na licitaciji prodano brožo, darovano od jareninske pevke; Jakob in Henrijeta Kovačič pri Sv. Trojici 25 K; zbirka braslovških deklet v Orli vaisi, ParažIje-TopcMje, Sp. Gorče-Ka^ienjč^ , Male Braslovtöe-Presarje, Polöe-Glinje 388.20 K; H. Levstik, učiteljica v Dobrni, nabrano na gostiji Bre-čnik-Flis v Dobrni 30 K; Bralno društvo v Braslovčah. del čistega dobička vprizoritve igre „Božja, dekla“ 200 K; Miloš Ferk, bogoslovec v Slo.enjgrad-cu, nabral na primioiji č. g. Ivana Greif prij'Šentjanžu na Dravskem polju dne 4. avgusta 536 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice: Družbe sv. Cirila in Metoda v Metoda (blagajnik F. Pišek. Narodni dom). — Šolski odsek.
Doklade za hrabrostne kolajne za dobo vjetni-štva morajo prejeti vsi tisti vojni vjetniki, ki so se vrnili iz vjetništva in ki so bili pred ali pa med vojnim vjietništvom odlikovani z hrabrostnimi kolajnami m sicer samo v tem slučaju, ako je dokazano, da dotični vjetništva ni zakrivil sam ali kateremu ni bila c .vzeta, šarža, oziroma kdor ni bil obsojen y zapor.
Poseben vlak v ilov. Bistrico. Km se je za nedeljsko slavnost »Čitalnice« v Slov. Bistrici javilo iz Celja in iz vse drugih krajev ob železniški pro gi naravnost ogromno število goslov, je naročila »Čitalnica« za goste iz spodnjih krajev pri tukajšnji lokalni železnici poseben vlak, k! bo peljal iz južnega kolodvora takoj po dohodu prvega brzo-vlaka ob 2. uri popoldne goste v mesto.
Italijanski letalci so obiskali dr. 22. t. m. okoli 11. ure Ljubljano. Vrgli so več tisoč listkov, nato pa so odpluli zopet proti Italiji, ker so obrambni topovi naperili živahen ogenj proti njim.
Sovražni zrakoplovci prati Maribjru. Danes ob V2 11* un predpoldne oi> sklepu uredništva nam poroča mariborsko okrajno giavarsU da se bližajo mestu sovražni zrakoplovci k aajo bombe na krovu. Mesto je alarmirano.
Izlet na Pohorje. Dramatično štvo v Mari bom priredi v nedeljo, 1. sept. društveni izlet k Sv. Arehu na Pohorje. Tekom tamošnjega bivanja zapoje društveni zbor svoje najlepše pesmi in pre skrbi za vsestransko zabavo. Vrli prebivalci slo enskega Pohorja In sosedje bodo imeli priliko, da slišijo v svoji sredini krasno slovensko pe3em ia uživajo pristno slovensko veselje. Pa tudi meš' čanom bo dobro del čisti zrak in globoki mir po hohorskih gozdov. Še večjega pomena je pà prilika, da se seznamu s kremenitim in zdravim previvai s tvom, ki stanuje na in ob tej trdnjavi slovenske zemlje. Torej vsi ra Pohorje t septembra!
Poštiis pristojMne zvišane. Kakor smo že por ) ročaji, so s L septembrom zvišane poštne pristojbine j in sicer v notranjem'prometu, v prometu z Ogrsko , t Bosno in Hercegovino ter Nemčijo. Opozarjamo še j enkrat naše Čitatelje, 'da ne bodo trpeli škode, kajti I kdor bi odposlal nezadostno frankovano pismo ali do-j pisnico, bi moral naslovljenec plačati dvakratno pri-! štojbino. Na navadno pismo bo n. pr. morala biti na-I lepljena 20vinarska poštna znamka in ne več 15vi -I narska. Pristojbina za razglednice bo znašala 15 v, jj za druge dopisnice pa 10 v.
Slovenski fantje Spodnje Štajerske se nahajamo v goratih krajih, ki niti od daleč ne dosegajo
lepote naSe 'domovine in odkoder nam uhajajo misli vedno tja nazaj, na naše solitone gorice in bujne ravnine. Dobivamo redno „Stražo“, ki jo vedno težko pričakujemo in katere nazore popolnoma odobravamo ter v izvršenju teh vidimo našo srečno bodočnost kar tero sedaj tu branimo in za katero tu trpimo. Okoli nas se nahajajo številni in prostrani snežniki in ledeniki, od. katerih brije po nas mrzla sapa in nam
povzroča mraz zlasti po noči! Bog ne daj, da. bi zar l pihala enaka sapa po polju naše vzbujene, pa kot na j mnogih slučajih vidimo, še ne utrjene narodne zave- j dnosti in jo zamorila.. Ne zahtevamo prostosti kakor ' dar, kot plačilo za naše žrtve in trpljenje jo zalite - j varno; naše dolgoletne pravične zahteve podpira to j naše krvavo delo. Dnevi minevajo počasi, ti dolgi in j neprijazni dnevi na bojišču. Eden šteje dneve, kdaj') da odide na dopust, drugi, ki pride z dopusta, gl©- 5 eia v mislih nazaj na dom, tretji šteje dneve, kdaj da pride ona ura, ona sekunda, ko bo sklenjen, s krvavimi črkami podpisani mir. Tretja misel gori v srcu nas vseh: samo da je enkrat odstranjen zid svinčenk in granat med narodi; ako je enkrat mir, potem že počakamo, da odide vsak na svoj dom. to bo čakanje takega, kdor čaka na dopust. In v miru se vržemo, s posledicami današnjih dni, na, delo, započeto dne 30. majnika 1917, ako ne bo že, kot vsi upamo, dogotovljeno. Tisoče pozdravov pošiljajo vsem znancem in prijateljem: Slovenski vojaki na bojišču, (Sledijo podpisi.)
V nedeljo v St. lij! Obmejni Slovenci priredijo v nedeljo, dne 26. avgusta, večjo slavnost v Slovenskem Doma. Otvorjena bo zopet »I. Jugoslovanska kavarna« in drugi šotori. Vlak vozi iz Maribora ob 1 uri 10 minut, nazaj pa ob pol 7. in ob pol 9. nri zvečer. Na mejo!
Večja prireditev slovenskih mladeničev se bo vršila dne 8. septembra v št. lija v Slov. goricah. Blagoslovila se bo družbena zastava. Povabljeni so mladeniči iz celih Slovenskih goric. Pridite tudi slovenski invalidi! Govornik pride iz Maribora.
Sprememba vlakov Maribor—Gradec. Vlak, ki je vozil dozdaj iz Maribora ob 1 uri 80 min popoldne proti Gradcu, vozi sedaj 20 minut poprej, namreč ob 1.10. Iz Gradca pa pripelje vlak, kije prej privozil v Maribor ob tričetrt na 1 uro pop, sedaj že ob 12.28, — Opustiti baje nameravajo civilne vozove pri vojaškem vlaku ob 7. ori zju traj iz Maribora proti Gradca, zato bo pa baie vo zil vlak ob pol 10. uri proti Gradcu. Bomo pra vočasno poročali.
Flosarjem! Ptujsko štacijsko poveljstvo raz glaša, da je dovoljeno flosarjem voziti po Dravi pri Ptuju samo v tem-le času: pred 7. uro zju traj, med 1130 in 1 uro opoldne ter zvečer po
6.	nri.
Griža. Iz spodnjega ormoškega okraja se nam poroča, da se je zopet pojavila rdeča griža, ki že ima nekaj smrtnih slučajev Prosimo okrajno gla varstvo v Ptuju, naj pravočasno ukrene potrebne zdravstvene odredbe, predno se bolezen epidemie no razširi, da ne bo zopet toliko žrtev kot lansko jesen.
Obešen je bil v četrtek, dne 22. avg. v Gradcu drvar Peter Rahner, ki je lansko leto na Gor. Šta jerskem s sekiro nbil kontoristinjo Preinfalk. s ca «■
„Zora-Luč". Uredništvo glasila jugoslov. katol dijaštva »Zore« in njene priloge »Luči« prosi ce njene sotrudnike, naj pošiljaljajo slovenske prispev ke do preklica na naslov: Slov. kat. akad. tehn drnštvo »Danica«, Dnnaj I. Universität. Rok za prvi zvezek poteče dne 15. septembra.;

"Dopisi
Maribor. Izdaja novih mlečnih kar je zsaklju -čena jutri, v soboto, dne 24. t. m.
Maribor. Javno vprašanje mariborskemu mestnemu magistratu. Minulo soboto je bil rojstni dan cesarja Karela I, Navada je, da se o takih prilikah iz-obešajo zastave. Tudi vi Mariboru smo videli minulo soboto nekaj zastav. Toda vse te zastave^ so bile samo na javnih poslopjih in slovenskih hišah, Ako se ■j omisli, kako je bilo o priliki rojstnega dneva nemš-Kega cesarja Viljema vse okrašeno v Irankfurtarcah m pruskih ter nemških državnih zastavah, potem pa mora pasti posebno v oči, da minulo soboto, o priliki rojstnega dneva cesarja Karla, ni bila izobešena niti ena zastava na kaki nemški zasebni hiši. Oči\i-(!no je, da se gre tu za protidinastično demonstracijo, in da je vsa stvar storjena bodisi na kak migljaj ali pa dogovorjena. To je veleizdajstvo „par excellence.“ Gospoda, ki nam o vsaki priliki obeta vislice kot veleizdajalcem, je tu sama pokazala svojo pravo m resnično veleizdaj niško mišljenje. Dolžnost mestnega magistrtata je, da se opraviči in da pojasni, če m morda v kaki zvezi s to demonstracijo, ki kaže na tako lep nači)n, kakšen je pafrijotfz^m maribjoršktih * JNemcev in nemškutarjev*
Hoče. V proslavo cesarjevega rojstnega dne priredijo hočki šolarii v nedeljo, dne 25. t. m. v prostorih g. Pfeiferja dve igri z deklamacijami in | petjem. Prijatelji mladine, pridite gledat, kaj znajo \ naši otroci!
Jarenina. Dne 25 avg. priredi bralno društvo I veliko cesi-rsko slavno t z govorom, igro, peljem, (
srečolovom in šaljivo pošto. Gostje, ki naj ^prihitijo od vseh krajev, bodo preskrbljeni tudi z jestvi
nami
Št. Dj v Slov. gor. Rojstni dan presvetlega cesarja Karla I., našega milega vladarja, hočejo vrli Šentiljčani tudi letos slovesno obhajati. V Slovens -kem Domu bo dne 25. avgusta, t. j. prihodnjo nedeljo, večja prireditev v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva. Oh tej priliki bo zopet odprta „Prva jugoslovanska kavarna.“ Začetek popoldne po večernicah. Obmejni Slovenci, pridite ! Pričakujemo tudi Mariborčane, Svečinčane, Spielfeldčane in druge naše prijatelje^ Prihodnjo nedeljo v Št, lij!
Ruše. Veselica našega Kmečkega bralnega društva se je nad vse pričakovanje sijajno obnesla. Dokaz temu je izredno lepi gmotni uspeh: 1300’— K, čistega dobička! Öd tega je dobila »Slovenska šola« v Mariboru 200’— K, slovenski oslepeli vojaki 500— K, ostanek pa se porabi za domačo knjižnico. Da je prireditev tako dobro aspela, gre predvsem zahvala prirediteljem, igralkam in igralcem, kakor tudi vsem drugim, ki su sodelovali s sotrudništvom ali pa z gmotnimi podporami; istotako zahvala vsem udeležencem, ki so od blizu in daleč v tako velikem številu prihiteli k nam. Želimo, da se čimprej zopet vidimo v naših Rušah!
Sv. Peter pri Radgoni. Poročil se je dne 19.
t.	m. g. Jakob Nedok z gdč’ Roziko Hamer. Na njue i gostiji se je nabralo za Tiskovni dom 32 K in za slovensko šolo v Mariboru 20 K. Mlademu zavednemu jugoslovanskemu psru želimo prav o bilo preč.- !
Mala Nedelja. Tu je umrla vzgledu a gospodinja Marija Markovič. Vzjgojila je devet čvrstih in s-nretnih otrok. Sest med njimi je služilo pri vojakih. Dva sta izgubila življenje za domovino. Naj počiva v miru!
Ptujska gora. Mesto venca na krsto rajnega č. g. župnika M. Tertineka je daroval g. Ivan Traun K 30 za afriške misijone.
Sv. Jttilj ob Ščavnici. Ciril-Metodova podružnica pri Sv. j urdu ob Ščavnici je nabrala povodom godovanja sv Cirila m Metoda K 1790.80 in sicer: Občin a Sv. Jurij ob Sc. (nabira Ilca Urša Budi a). K 250.60. Okoslavci (.Hole Marija) 91,90, Dragotin« (A. Pelc) 84,9,0, Kraljev« '<■ ianžek Marija) 59.60, Grabo-noš (Hrašavec Frančiška) 63.80, Stanetinci (Mir Cecilija) 61, Slapiinei, Selišči, Kupetinci (Topohiik A.) /2.60. Bolehnečici (Plaveč Marija) 143, Berkovoi (M, T'Šler) .131,, Žihlava (Lančič Frančiška) 48, Terbe -rovo! CLasbal.cr Rozalija, Klobasa Karolina, Jaušovec Zelika) 205,40, Ga.iošak (Šek Marija, Repič Ma-i, a), 123, Kapela (Kne7 Antonija, Šafarič Jožefa) K
07.00,	Radenci '(1'ML'ar Marija, Rihtarič Alojzija) K 80.90, Hrastje Mota (Zdok Terezija, Nemec Marija ) Si. Rdita,rov« (Rautar Marija) 32.20, Boračova (T. Mlinarič, Rožman Ana) 99, Muščaik (Ketiš Marija) K 55,30. Od nabrane svote se je poslalo za slovensko š lo v Mariboru 1000,K in za našo gladno deco 790 K 80 v. — Tom not«" izreka odbor najprisrčnejo zahvalo vsem rodoljubnim darovalcem za prelep narpd-• dar, kakor tudi vriun nabiralkam za njih veliko požrtvovalnost v korist naše mladine!
Slov. Bistrica. Dne 19. avgusta je poslal graščinski oskrbnik g. Emil Weigl znesek 250 K po naročilu g. Kissllnga. brata pokojne gospice Ernestine Kissling, bivše mnogoletne vzgojiteljice pri g. Emilu grofu Attems, kot darilo za tukajšnjo šolsko kuhinjo. Ko se v imenu naše revne šolske dece deške in dekliške Šole blagemu darovatelju tudi tem potom iskreno zahvaljujem, rad porabim to priliko, da javno in odkrito pripoznam blagohaklon)jenost visokorodnega g. Emila grofa Attemsa in cele njegove obitelji, zlasti njegovega najstarejšega, sina grofa Ferdinanda Attemsa, kakor tudi cele visokorodne rodbine Attems, in njihovih uslužbencev, v prvi vrst) blagorodni g. Emil Weigl, ki so vsi radi priskočili ob raznih prilikah na nemoč in v kokist učeči se mladini. Blagopokojna gospica Kissling. je skrbno vzgojila grofu Attemsu tri liudomile grofice in trd grofe, od kojih je e-den že padel v vojski, drugi je ruski vomì vjetnik, tretji, grof Ferdinand, je dvornik pri naši ljubljeni cesarici Ziti. Slava in čast, komur gre ! - - (A. Span.
Slov. Bistrica. Na splošno željo in da se ohrani stara bistriška navada, priredi Čitalnica na Jernejevo nedeljo, dne 25. avgusta, ob 4, uri popoldne v hotelu „Avstrija“ Šaljivo igro „Malomestne tradicije.“ Obišče pa nas tudi „Celjsko pevsko društvo“, ki bo pelo prekrasne narodne in umetne slovenske pesmi ., Cisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru, ki daje brezplačno hrano ubogim in pridnim slovenskim dijakom. — Rojaki, cela štiri leta je bila lepa dvorana v našem Narodnem domu zaprta, dolga štiri leta smo samo trpeli in se žalostili, torej je pač zadnji čas, da se začnemo tudi mi zbirati in si tuin* tam malo oddahnemo ob zvokih naših milih domač ti s ovenskih pesmi. Pridite torej v častnem številu — ker se bodete gotovo Še bolj zadovoljni vračali, kakor zadnjič. Vsak dan nas je manje, držimo torej mi preostali tem trdneje skupaj.
Spodnja in Gornja Poljskava pri Pragarskem. Na zadnji narodni slavnosti nas je bilo malo v Slov, Bistrici. Kdor pa je slišal, kako je bilo lepo, je vsak rekel: Prihodnjič pa grem tudi jaz,! Torej, Bistričani, na svidenje, v nedeljo nas: pride več, še čelo iz Pragarskega.
Poljčane. Ker slišimo, da hočete iti to nedeljo, dne 25. t. m., vsi na narodno veselico v Slov, Bist -rico, priporočamo, da si preskrbite po možnosti voz , ali pa jo kar pravočasno mahnete peš, ker se bode z brzovlakom pripeljalo okrog 30 rove e v iz Celja, pašo mnogo drugih gostov, tako da jč nevarnost, da bi po-
tem ne dobili vsi prostora v vlaku. Isto velja za Studenice. Makole in druge občine; pač pa bo. dovolj prostora zvečer v osebnem vlaku za vrnitev. Na sporedu je veseloigra, tudi godba, posebno lepo bode pa petje „Celjskega pevskega društva. Bilo bi torej škoda, če ne bi izrabili tako redke prilike. Ker bo prireditev v dvorani, se vrši ista seveda tudi v slučaju dežja.
Iz konjiškega okraja gremo vsi. ki mejimo na slovenjebistriški okraj, v nedeljo, dne 25. avgusta % Slov. Bistrico na narodno veselico, ki se vrši ob A uri popoldne v hotelu Avstrija. Zvedeli smo, da pridejo pevci iz Celja, (30 pevcev); Čitalnica pa priredi veseloigro, pa tudi godba, šaljiva pošta in še marsikaj drugega veselega. Kdor torej hoče kaj lepega in veselega videti in slišati, naj gre v nedeljo z nami v Bistrico.
Slov. Bistrica. Spored narodne veselice, ki jo priredi Čitalnica to nedeljo,, dne 25. avgusta, ob Štirih popoldne, v hotelu „Avstriji“, je sledeči: 1. Vilhar: Proljetni zvuci, mešan zbor. Zorko Prelome: Jaz bi rad rdečih rož, moški zbor. 2. V, Stech: Malomestne tradicije, veseloigra v enem dejanju, se godi v sedanjem Času. 3. E. Adamič: Petnajst let, O. Dev:, Slovenske narodne pesmi, A. Andel: Igra kolo. Tv, Vanjkušafi: hrvatske narodne pesmi, mešan zbor. 4., Ö. Dev: Jegerle, koroška narodna; Jakob Aljaž: Nat dan, moški zbor, Po sporedu je prosta zabava, hà kateri bo igral umetnik na harmonike g. Napolitan x Konjic. Cisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru,, — Čitalnica.
Sv. Martin pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 25. avgusta, je pri nas prireditev izobraževalne organizacije. Pri poznem sv. opravilu na Homcu ima mladinsko pridigo prof. dr. Hohnjec. Popoldne po večernicah pa je prireditev našega izobraževalnega društva s podučnim govorom dr. Hohnjeca in raznimi dnisrmi točkami! Pridite’
Ponikva. Ciril-Metoidova podružnica na Ponikvi ob južni žel. priredi v nedeljo, dne 25. avgusta, ob treh popoldne veliko ljudsko veselico na prostem pri g. Fr. Žličariu istotam.. Sodeluje vrla železničarska godba iz Zidanega Mosta. Na to prireditev vabimo vse ljube sosede od blizu in daleč s prisrčnim — Dobro došli' — Odbor.
Vojnik-Škofja vas. V nedeljo, dne 8. septembra ob 3 popoldne, bo imel g. sodnik dr. Zdolšek podučni govor o čebelarstvu pri čebelnjaku g. Bre-zovnika. Čebelarji iz sosednih občin Višnja vas, Nova cerkev, Dobrna, Frankolovo i. t. d. in vsi, kateri se mislite sčasoma poprijeti čebelarstva, udeležite se podučnega zborovanja!
Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo, dne 25. t. m., ob treh popoldne, podučno predavanja pri posestniku in čebelarju J. Terglavu v Št. Juriju ob Taboru. Čebelarji iz okolice, pridite v prav obilnem števila, zlasti, da se pogovorimo zaradi dobave sladkorja za jesenska pitanje!
Dol pri Hrastniku. V nedeljo, dne 1. septembra t. 1., popoldne ob treh, priredi Slovensko katoliško izobraževalno društvo s sdelovanjem trboveljskih Orlov v prostorih Posojilnice na Dolu spevoigro „Kova--čev študent“ in tombolo s krasnimi dobitki v prid potrebnemu Društvenemu 'domu na Dolu. Vabimo k o-bilni udeležbi domačine in sosede!
S če stara gospa deklico 14 do 15 let staro takoj y službo. Ponube na Antonijo Pa-gliarucei postariea v pokoju. Domkogelgasse 2, Marib. 181
Pozor lončarji in trgovci!
Lončarske cin j e ali glaj (Töpferglätte) v vsaki množini prodaja veletrgovina z želez-jem Bela Pollak, Zagreb, Vlaška ulica št. 44.	179
se viničar za Seraečev vinograd v Kamnici pri Maribo-
176
m
Cement
Učenec
se sprejme takoj ali pozneje v veletrgovini V. Wexl. Maribor, Glavni trg 22.	175
elegantoaob-
IvVVP leka iz prvovrstnega blaga se proda za 20 kg zaseke ali masti pri Smeričnik, trgovina viktualij, Maribor, Glavni trg 18. 178
4 težki vozovi
in 1 enovprežni voz se odda v Pobrežju pri Maribora, Po-cesta 5.	177
se že rabljen harmonij v o-količi Maribora ; ponudbe pod „Harmonij 1882* na upravo Straže.	171
Dva viničarja
vsak po s 5 del. močmi za Počehovo in Wadiberg sprejme za j e s e n ritmojster pl. Fabrici, Počehova, Marib. no
portland v vrečah po 50 kg se proda vsaka množina. V-praša se naj pri upravnistvu Straže.
Barvo za obleko
črna, temnomodra, temnorjava, temnordeča, temnozelena in tem-nosiva za domače barvanj’e platna, volne In svile v zavojčkih à 5® vin; pošilja na znnaj franko, če se pošlje naprej znesek ali pa proti povzetja : H. Billerbeek, Maribor, Gosposka ulica 29. ne
Spreten kovač
(za podkovan) e ali kovanje vozov) išče mesta kot domači kovač. Vzame tudi v najem dobro kovačijo. Naslov pod J. P. kovač, poste ie-stante Št. Ilj v SI. gor. 174
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob smrti naše ljube
Ivane Šnšterič, rojene Koban
posestnice v Hotinji vasi
tolažili in se udeležili v tako častnem številu pogreba,' posebno čč. duhovščini, sorodnikom, znancem in sosedom izrekajo najprisrčnejšo zahvalo. Bog plati!
Hotinja vas, 20 avg. 1918.
180
joči ostali