Džungla. Roman iz atriških pragozdoY. Aagleiki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 7 Pa kakp jih obesiti, da se bodp zapirale ia odpirale? In kako aarediti varap zapprp, ki bi se dala pdpirati pd mptraj ia pd zuaaj? Dplgp je poskašal ia kpačap je izrezljal iz trdega lesa dvpje še precej lepih tečajev ia osi. Pp dvearaem merjeaju ia obešaaja sp vrata nazadaje srečap visela in se res tudi odpirala in zapirala. Naredil je tadi kljakp. Pravi amptvor je bila. Vsaj gospa Claytpa je takp trdila. Od zaptraj je bilo lahko odpreti vrata, kdor jih je pa od zaaaj hptel odpreti, je mpral biti že zelp pretkaa ia bistrpamea. Stesal je tudi zapah, ki sta ga ppaoči polpžila pred vrata. Glavae težave so bile srečap premagaae, imela sta varao zavetje, ai se jiaia bilo treba bati izaeaadeaja. »Hišaa pprema« jima ai delala maogp težav. V kptu celice je pozidal Claytoa iz kameaja pgnjišče ia iz deščic je zbil dimaik, ki je odvajal diai skpzi strehp. Ob pknu je ppstavil mizp, tudi dva stpUi je stesal ia adobao ležišče je aaredil ob steai. Par kljak je zabil v stenp za pbešalaik ia policp je naredil za knjige, ki sta jih precej priaesla sebpj. Prpti kpacu drugega meseca je bilo staapvaaje gptovo. Veselp razppložeaa ia s primerao slpvesapstjp sta •e preselila iz svojega zračaega letovišča v apvi stan. Da ni bilo aeme, aeobljudeae sampte ia rjpveaje in *Uljenje džuagle, — ae bila bi aesrečaa ia aezadovoljaa. Po noči so se plazile velike živali krpg kpče, čula sta kakp sp vphale ia reačale, včasi je bilp čuti mpgpčao rjoveaje ia kričaaje, pa aavadila sta se aa glaspve divje džaagle ia aazadaje jih niti slišala aista več. Mirao sta spala vsp aoč. Trikrat sta videla za kratke treaatke človeku ppdobao ppstavo od rpba pragozda, pa aezaano bitje ai aikdar prišlo zadosti blizu, da bi bila spozaala, ali je člpvek ali žival.  Krasao barvaai ptiči ia majhae šegave opice sp se aavadik aa ajuao družbp. Gotpvo še nikdar aiso videle člpveškega bitja, izprva so se bežale, pa polagoma sp prišle bliže. Gaala jih je radovedapst, ki je ppsebap izrazita lastapst vseh prebivakev divjc džungle. Nekatere teh živali sp se celp tpliko udomačile, da so brez strahu jedle iz ajaaih rpk. — Nekega poppldae je delal Claytoa v bližiai kpče. Obsekpval je bruaa, ker je aaaieraval kočo povečali. Iz gozda sem črez bližaji grič se je pripodila pp drevja dražba ppic. Vse prestrašeae so kričale ia cvilile. Plašao sp se ozirale ia aazadaje so se ustavile blizu Claytoaa ter vzaemirjeae ia razburjeae žlobudrale vaaj, kot bi ga hotele opozoriti aa bližajpče se aevaraost. Claytpa je pogledal krog sebe ia proti goščavi ter opazil tudi sam, česa sp se ppice takp zelo prestrašile, — prjaškp, člpveku ppdpbao žival, ki sla jp z žeap že parkrat videla izgiaiti kakor seacp v mračaem pragpzdu. Nappl vzravaaaa aa pol sključeaa se je bližala žival sem pd rpba pragozda, včasi se je spustila aa spredaje npge, v glpbpkih grgrajpčih glaspvih je renčala ia vmes čadnp zalajala. Claytoa je bil kakih štirideset korakov pddaljea od koče. Pred daevi je ppsekal nekaj dreves v gpzdu in jih je privlekel v bližiao kpče, da bi jih ptesal za npvo stavbp. Več mescev sem se ai aič posebaega pripetilo, apbeaa aevaraa ižval se ai prikazala pp dnevi, postal je brezbrižen ia puščal je puškp ia samokrese v kpči. Tadi daaes jih ai imel sebpj. Mrzla groza ma je šiaila pp hrbtu, ko je gledal, s kakp aaglicp Ipmi strašna žival prpti njemu. še par skokpv, pa bo med ajim ia med kpčp —. Njegovp ediao orpžje je bila sekira. Pa kaj bo » lakp igračico proti pgromai živali? la Elza — p Bpg, ka| bp z Elzp? Še bp mprebiti dosegel kočp —. V dplgih skokih je plaail proti domu. Potpma je vpil žeai, naj zbeži v kpčp ia zakleae vrata za sebpj, če bi ga žival prehitela. Elza je sedela aa trati, par kprakpv pd koče, in gledala vea aa morje. Kp je čula mpža vpiti, se je pbrnila ia šele tedaj je zagkdala prjaško člpveku ppdpbao žival, ki se je z neverjetao silo ia aaglico pogaajala, da bi.prehitela Claytoaa. Krikaila je ia skočila prpti dpmu. Še enkrat se je pzrla —. žival je dohitela spprpga —. Obstal je ia z pbema rpkama je držal sekirp pripravljeao, da jp zavihti, če bi ga strašai aasprotaik napadel. Smrtaa grpza je spreletela EIzp. »Zakleai se!« ji je zakričal. »Sam bpm ppravil z njim.« Pa vedel je, da gleda smrti v oči. Ia tudi Elza je vedela, kak bp izid neenake bprbe —. _^ žival je slala visoko vzravaaaa pred Claytoaoia. Merila je gptovo dva metra. Orjaška pleča ia aiogoče aiišice aa rokah — pravzaprav aa spredajih apgah — so pričale p silai, strašai aaoči. Gorje tistemu, ki je-prišel v ta pbjem! Majhae, bliza skapaj ležeče pči so sovražao žarele pod košatiflii aasršeaimi obrvmi, jezao je reačala žival ia kazala grozovito zobovje. Za aapadalčevim hrbtoaa, koaiaj dvajsel korakov oddaljeaa, je ležala kpča. Claytoaove pči sp se za hip odtrgale od pošasti ia pohitele k varaemu domu. Ali je Elza dobrp zaprla vrata —? Pa strah ga je sprelelel —. Vrata so se odprla ia vea je stopila žeaa s puško v rokab —. Bala se je prpžja ai rada vzela v rpko paške ali samokresa. Tembplj se je prestrašil, ko jo je videl hiteti proti živali, ppguaiap ia brez strahu. Tako braai leviaja svojega mladiča —. Pa hitela je aaravaost v pogia —. »Nazaj. Elza!« ji je zaklical. »Za Božjo voljo, nazaj!« Ni ga abpgala —. Ia prav listem treaalku je plaaila strašaa žival v napad. Ni bilo več časa za besede. Zavihtel je sekirp, vsp mpč je polpžil v zamab. Ia Clavtoa je bil mpčea člpvek ia izvežbaa v bprbi! Toda silaa žival je z bliskpvitp kretajo ppgrabila za ročaj še predea jp je dpsegla oslriaa, izdrla sekirp Clavtoaa iz rpk ia jp vrgla daleč v stfaa. Ia potem se je s hudpbaim reačaajem vrgla aa svpjp žrtev —. Pa še predea sp Bjeai strahpviti zpbje ,dosegli vrat. aa katerega sp merili, je počil strel ia krogla je prodrla živali med pleča. Vrgla je Clavtoaa aa tla ia se obraila aad aovega sovražaika. Komaj par korakov v straa je stala mlada žeaa. Zamaa se je trudila, da bi sprožila še drugi aaboj. Ni pozaala puškiaega ustroja. Brez učiaka je adaril petelia aa prazai aaboj. Reačeč ia rjoveč pd jeze ia bolečia je plaaila strašaa pošast aad ubožicp. Nezavestaa je padla pod težo prjaškega telesa —. V hipa je bil Claytoa aa aogah. Z eaiai samim skokoai je bil pri živali, z golimi rokaaii jp je pograbil ia vlekel proč od žeae. Bog sam vedi. kakp se ma je posrečilp pdvaliti silao težo, — pa posrečilo se Bia je. Žival je bila airtva. Krogla jo je zadeli aaravaost v srce. Hlastap je preiskal žeap. Nič se ai zgodilo, le aezavestaa je bila. Strašai aapadalec je pogiail v hipu, kp je plaail aad ajo. » Vzel je žeao v aaročje ia jo odacsel v kpčo. Dobn dve uri je trajalo, da se je spet zavedla —. Njeae prve besede so mu pogaale aezaaa slrah po vseh udih —. Nekaj časa je v aemem začadeaja gledala krpg sebe, pptem pa je zadovoljap vzdihaila ia rekla: »Oh Joha, kakp srečaa sem, da sva res doma —! Strašae saaje so aie aiučile —. Saajala sem, da aisva več v Lpadpaa, aaipak Bekje v divjih krajih ia velike ppšasti sp naja aapadle —.« »Le lepo miraa bpdi, ljuba mpja!« jp je tolažil, ji gladil čelo ia aeaia. strašaa bpl ma je legla aa srce. Pp- miri se, skušaj zaspati! Ne teii si giave s takimi saajami!« — Tisto aoč se je aarpdil Glaytoau siaček v koči pb robu džaagle. Ia zaaaj pred duraii je reačal ia zavijal leopard ia iz džaagle je v aiogočaih glaspvili dpaelo rjpveaje kraljevskega leva —. Elza Clavtoa ai aikdar vcč ozdravela. Strašai prizor ji je udaril aa živce. Životarila je še sicer leto dai po pprpdu, pa postelje ai več zapastila. Tudi do prave zavesti ai več prišla. Včasi je izpraševala soproga, kaj da poaieaijo čudai glasovi po aoči, zakaj ai služiačadi bliza ia kako da jc pohištvo tako preprpsto ia ravao. Ia aobeaih prijateljev da ai aa obisk. Duh se ji je omračil. Dogodki pravkar preživelih dai so bili kakor izbrisaai iz ajenega spomiaa. Poskušal je sicer, da bi ji spet zbudil spoaiia aa dogodivščine. ki sp ju vrgle aa zapuščeao pbal, pa zamaa je bilo, — ai se več zavedala pravega položaja. Sicer pa je bila čislo razumaa ia pametaa. Ia vse ajeao veselje je bil pjea siaček. Claytoa je aeutrudljivo skrbel zaajo, ji stregel in jo aegoval z vso ljubezaijo ia pptrpežljivostjo. Tisto leto je bilo zaaj aajsrcčaejše v ajegovem kratekm zakpn-skem življeaju. Da bi bilo polao skrbi a greakosli, če bi se Elza zavedala- pbupaega položaja, tp je le predpbrp vedel.Zatp je bil skoraj hvaležea Bogu, da ji je v svpji asmiijeBosti zagrail zavest s plaščem pozabljivpsti, četudiga je v srcu zabolelo, kadar jo je gledal zamišljeao in raztieseao ia poslušal ajeaa Ptožaa vprašaaja. (Dalje prihpdajič).