Published and distributed under permit No- 728) author, by the Act of October 6, 1917, an fils at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order ofthe President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. jjj^^ONLY ILOVENIAN DAILY ^best NEW YORK AND CHICAGO medium to reach 180.000 '^V^IANS IN U. S., canada SOUTH america. LETO V. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dne\mik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands; one nation indi-visible with liberty and justice for all." k: encija S. D. Z. v Collinwoodu. 'ttio na 1,« del . "'^venciji se dokaj dobro završuje. Delegat-so se spoznali cd obraza do obraza, vsi so se udomačili med delegati, prišlo je spo-® mi 1^^' kanvencija le delo in dele, kjer je CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) %EPT. 13th, 1922 Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O.. under the Act of Congress of March 3rd, 1879 ST. (NO.) 211. Posamezna številka 3c. Jewell prodrl iia konferenci. Hfk, m razpravljati, da se pride do najboljših OV 'o 1 ' * . . ja' . morejo sedanji delegati ustvarjati. tla v ^ Pi'ivadila reda in potrpežljivosti, vsak : ko je potreba, da razloži svoje želje in na- No seji ste završili dosti dela, ki je petre- dobrih besed. Preuredilo se je, kjer je potreba spremembe, izpustilo se je v «ejg ne potrebujemo enakih pojasnil, dosta- ?reg|g-^^ točke, kjer pač razmere zahtevajo iste. nekoliko to delo, ozrimo se le na važnejše '"«• P.flov, ,•_____1 ^ .1 1,- ^ • v J... J.. 'Od SGdai M izmed važnih zaključkov je pač ta, da ttaprej pošiljalo na konvencije malo manj %v veljalo pravilo, da se pošlje na vsakih delegat, po novi sprejeti točki se bo po-sajj^o na vsakih 75 članov. Delegati se bodo .^Gseca junija v konvečnem letu, ne pa v me-ijaseij"^ kar stoji v sedanjih pravilih. Kon- NliK ^ ''^šila na vsaka tri leta, kakor je pač ?-e sedaj Npai, podpredsednika v glavnem odboru n^ bo zapisnikarja, ki bo prevzemal del to je pač posel, ki spada v njego^vo pod- ZATRJUJE SE, DA JE KONFERENCA SPREJELA NJEGOV NAČRT Zf SEPARATNE POGODBE. Zaveznil^i posvarili Turke. MOŽNO JE, DA ZAVEZNIKI NASTOPIJO SKUPNO, DA OBVARUJEJO CARIGRAD. f ".«ri..i|||n)|(K(]jj|poo OGNJEM DEUn PREDSTAVNIKOV. 51 OSEB, NAJVEČ ŽENSK IN OTROK, JE NAŠLO SMRT V VALOVIH, KO SE JE POTOPIL PARNI K. Southampton, ho ■več dajalo, kar pa v spreminja )e 20-čeravno J'Ht^ debata. To ll • 'i--n p ^'' vsak dele- pa departmenta v Columbus, O. Bilo je namreč zadnie poročilo izvežHanih pregledovalcev. Poročilo je bilo v dokaz, kakšno je bilo delovanje pri Zvezi z ozi-rom na financo in poslovanie. Delegacija je precej dobro razpoložena. Precejšna večina delegacije ima sVoje kosilo v sporl-dvorani. Collinvvoodčani že " "^oliazih kon-' ^ . , , *1 ^"eidivJl-o v. j preskrbijo, da je vse tako, da je prešlo se v. . #b,. "a osL__ , v, ivecmi prav. r "Ho i. , točka ta-1 p, v . J- J ^^oločil ' » I Uanes zvečer priredi dramatic- j« tudi "»m n If m 1»' M ■4 sploš; ^®v^"|li prve slovenske konvencije prosilca. '•»o? J . ^ lahko za ta veliko zabave in pristnega *"°jno društvo ''Lilija*' zabavo v po-i čast delegatom, ki so se vdeleži. S ozirom Collinwoodu. Igralo se bo igro "Rodoljub iz Amerike", kar obe- 5 ko je bi- 40 lei; od 45 h _ 500 dolarj leta 50 ' D*' 55 I (%/ Ši> za Chicago, 13. sept. — Včerajš-na seja konference stavkavskih voditeljev je sicer zaključila, ne da bi se podvzelo kake defi-nitivne korake, toda splošno se sodi, da je mir blizu vsaj na eni tretjini železnic, ki so pri pr a vije ne na sklenitev separatnega sporazuma na podlagi načrta, ki sta ga izdelala stavkarški , vodja Jewell in predsednik Willard od Ohio-Baltimore železnice. Jewell je tekom dneva priznal da je sporazum z več železnicami za separatno poravnavo že po rpolnoma gotov, in da je treba u-rediti le še nekatere posameznosti. Voditelji štfaijka, ki go P"-soiatvovali današnji konferenci, so prišli iz konferenčnih prostorov jako optimistični. Jewell in drugi vodje So mnenja, da bo sporazum z nekaterimi železnicami prisilil k podaji tudi ostale, ki so sedaj še trdovratne. New-yoški stavkarji proti separatnemu miru. New York, 13, sept. — Davis Williams, predsednik tukajšnjih železniških stavkarjev, je danes odposlal na B. M. Jewella brzojavko, v kateri se mcčno protestira proti separatnemu sporazumu' ter poživlja nadaljnj boj toliko časa, da se bodo vse železnice po'dale. V brzojavki se navaja, da bo v New Yorku v teku par tednov nastopilo pomanj-ksnje hrane in kuriva, ako se s stavko nadaljuje, da je tovorni promet v New Yorku na robu po polne propasti. -—o-- Predloga za reguliranje premogovnih cen sprejeta. Anglija, 13 London, 12. ^sept. — Kot iz- sept. — Kot se je daneg tukaj gleda položaj danes, lahko pride dognalo, so bili utopljenci, ki so med Turki in zavezniki do vojne radi Carigrada. N'jtbi Baj, turški delegat v Parijsu, je danes podal izjavo, da bo Turčija zahtevala povratek Carigrada, medtem ko so zavezniki Mustafo Ke-mal pašo obvestili, -da ne bodo dopustili vdrtja turških čet v ca-rigrajsko nevtralno zono. Zdaj ko so Turki zmagovito porazili Grke, se baje pripravlja^ jo na pohod proti Carigradu. Kot se poroča, je .Anglija odredila, da se v vodovju bližnjega vzhoda koncentrira vso njeno sredozemsko brodovje ter se pripravi za vsak slučaj. Na poti ODVETNIK ZA UNIJO IZJAVLJA PRED SODNIJO, DA JE BILA IZJAVA DAUGHERTYJA GLEDE STAVKARJEV KRIMINALNO OBREKLJIVA. S 40 leta smeha. Saj kdor je videl to igro že enkrat, ta jo gre pogledat še v ev, I drugič, da se nasmeje do svoje 1 dobre volje. Vstopnina prosta, se lahko Jutri zvečer pa se vrši banket v počast delegatom. Collinwood-ska društva S. D. Zveze pteskr- 300 ^ ^'500 ali 2000 do-\] ■ ^'>ova ^ konven-ibijo to zabavo. n" C?*'•""li- A r. ^ganizaciji. hitro končano, če se ne NASTAVILA SE BO ADMINISTRATORJA, KI BO DOLOČAL CENO PREMOGU IN V SKRAJNI SILI IMA GOVER-NER TUDI PRAVICO PRE. VZETI RUDNIKE. Oolumbus, O ' 12. sept. Zakonodaja države Ohio je da-Delo konvencije pa gre svojo ries sprejela Robins-Miller pred-k' radi pot, in upati je, da bo že precej logo v pravtaki obliki kot jo jei^^ jg pripraivljena sodelovati pri do priporočal govemer Davis. Pred-1poravnavi, ako Se bo skrbelo za loga je bilo sprejeta v poslanski l.^j^j.g.t;vo legitimnih turških aspl vodovje bližnjega vzhoda se na hajajo tudi francoske in italijan Ske bojne ladje, Kot se zatrjuje, se je Lloyd George posrečilo pregovoriti Francoze za gkuipen nastop proti Turkom. Do sed9'j so bile simpatije Francije 'očitno na strani Turkov. Zavezniške čete v Carigradu straži j o tujezemski del mesta, da preprečijo ponovitev včerajšnjih dogodkov, ko so Turki razbijali in ropali v evropskem delu mesta, in je bflo tudi več oseb ubitih. ' Glavna nevarnost (Obstoječega položaja leži v tem, da bi se iz poskusa Turkov, da ddbe nazaj Carigrad, izcimilai vojna vseh mohamedancev in da bi prišlo do revolt po angleških kolonijah. Kot se javlja, so mbhamedanci iz indijskega mesta Delhi poslali na Mustafo Kemal Pašo brzoja ko, v kateri se mu izreka čestitke nad por£2om Turkov. Carigrad je bil Turkom vzet po koncu svetovne vojne in proglašen nevtralnim, akoravno se je sultanu dovolilo, da še vedno živi v meistu, toda je brez moči. Turški zunanji minister Fehti Bej je danes izjavil, da je Carigrad konec turških teženj, in da' na vzhodu ne more biti miru, da se jim ga ne povrne. London, 12. sept. — Francija je danes obvestila angleško vlado, da se strinja z Anglijo glede svobode Dardanel in Bospora, in našli grob v hladnih valovih morja blizu šipanske obale, ko se je v soboto potopil nemSki parnik Hammonia, povečini ženske in otroci. Skupno število pogrešanih znaša 51. Kot se zatrjuje, so se moški in ženske ruvali. kdo bo preje prišel do rešilnih čolnov, in tako se je zgodilo, da je število ženskih utopljencev "večje kot moških. Kapitan Hoeger, ki je povelje val H'aimmoniji, je danes tu izjavil, da takih prizorov še ni videl, akoravno je na morju že RO let. Do potopitve ladje je prišlo kot posledica silnega viharja, ki je divjal pretekli petek ponoči. Malo ladjo je vihar tako strahovito premetaval, da je pričela lez ti na eno stran. Pričelo se je klicati na pomoč z brezžičnim brzo-javom. Kapitan parnika "Kinf-aun? Castle", ki je prvi dospel m lice, mesta, pravi, da se mu je nudil strašen prizor. "Morje je strahovito divjalo, ipripoveduje kapitan, "in je bilo polno razbitih kcsov in prosečih človeških obratov. Bil je stra Chicago, 12, sept. — Pi-ava bitka, vsled Daughertyjeve injunkcije proti stavkujočim železničarjem se je pričela šele danes. Predstavniki stavkujočih mehanikov vo-dijo borbo proti injunkc.iji na podlagi trditve, da omejuje njih usttav-ne pravice iin prepoveduje svobode govora. Zvezna vlada na drugi strani skuša dokazati, da obstoja velikanska zarota, da se paralizira transport vse dežele. Danes so legalni zastopniki stavkarjev pričeli z silnim napadom na injuinkcijo ter zahtevali, da se jo preuredi. "Poskus justienega tajnika Daughertyja, da krivilo za vso nasilnost v štrajku naprti na unijske uradnike, je najbolj kričeča iinvazija osebnih pravic pod okriljem sodne oblasti," se je izjavil Donald Richberg, odvetnik ' za stavka)'je. "Ako bi kaj takega napravil kak posameznik in ne oseba, ki je dolžna vsiljevati zfikon dežele, tedaj bi se ,^a gotove proisekutiralo kriminalno radi obrekovanja i.n Anje boja Kot znano, je federacija pred kratkim izključila nekaj unij knjigovodij in klerkov iz New Yorka, ker se jih je dolžilo radi-kalizma. G^mpers je dwnes to ak cijo upravičil z izjavo, da so ti radikalni elementi delovali za u-ničenje učinkovitosti strokovnega gibanja. Zborovanje A. F. of L. Atlantic City, N. J., 12. sept. — Samuel Gompers, ki jp mudi tu na seji eksekutivnega odbora Ameriške de-ij.vske federacije, je danes z ozircm na podaljšanje či-i;aške injunkcije izjavil; "Dogodki v Chicagi so brezdvomno žalo(?tna prikazen. in gre se očividno za tem, da se uniči strokovne unije, Ha se tako omogoči velikemu biznesu in industrijalcem, da se z delavci posamezne pogajajo. Za vlado republike kot je naša bi se gotovo bolj spodobilo, ako bi svoje legalne talente porabila za^ prosekucijo proti vojnim graf-tarjem, ki sta jih razkrinkala kongresmana Johnso/n in 'Voodroff, mesto da se prosekutira delavce, ki ne zahtevajo druzega kot dovolj plače, da morejo svoje družine primemo vzdrževati." Predsednik tiskarske unije, John .McParland je v govofu na delegate letne konvencije, ki sc vi-ši tukaj, izjavil, da rešitev anaanjih .industrijalnih, gospodarskih in političnih razmer leži v krajšanju delovnega dne. Pb-vdarjal je, da je le v nižanju delovnega časa mogoče dolseči pravilno razmerje med produkcijo in poralbo ter s tem preprečiti induistrijalne krize in povišati a-meriški življenski standard. Dejal je; (Daljo na. 4. atranl.) STRAN 2. "RNAKOPRAVNOST* SEPTEMBER **!E]nak;opravnost*^ ISSUED EVERT DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDATB IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. I » » ——— ' --" . Owned mmd PabUshed by; rHl AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •MineM Place of the Corporatloa — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 Tear *5.50. 6. mo. *3.00. S mo. S2.00 Cleveland. Collinwood. Nevrbureh by mail.......1 rear *6.00. 6 mo. *3.50 3 mo. *2.00. CMited SUtei ......................1 year *4.50. 6 met- 2.75. S mo. *2.00 Vurope and Camada .................... 1 rear *7.50, 6 mo. *4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA S. SINGLE COPY 3c, Lastuie in izdais Ama-iiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. StlS ST. CLAIR AVE. Primceton 651. 8418 ST, CLAIR AVE. Zm raebino ccIaaOT nl odgovorno ae nredniitvo^ M noriiTiuitTO. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) «EPT. 131h, 1922 ČUDEŽNA PRONAJDBA. Razvoj ruskiti strokovnih organizacij. Pred kratkim smo na tem mestu govorili o čudovitih iznajdb, ki se jih dosega :na polju znanstva ter jih postavili V kontrast s počastnostjo in letargijo, ki vlada na polju dušnega razvoja človeštva. Opozorili pa smo na par najnovejših znanstvenih odkritij, od tedaj pa smo doznali za neko še brezpj-imeroma večjo in dalekosežnejšo pro-najdbo, ki se jo je pronašlo na polju zdravilstva. Lahko se r;.;če, da bo ta pronajdba ustvarila v zdravilski znanosti pravo revolucijo. ^ Dr. Albert Abi-ams, prominenten v San Francisco, je namreč na?el pot, kako zatreti tri največje človeške sovražnici, ki zahtevajo posebno velikanske žrtve v naši mwlerni družbi, namreč "jetiko, raka in sifilis. Njegove propajdbe so tako epohalne, revolucijcnarne in nasprotne sedanjim principom medicine, da so se njegovi stainovski kolegi z malimi izjemami absolutne zarotili proti njemu, in da ni noben zdravilski žuriial v vseh Zedinj&nih državah hotel objaviti njegovih pronajdb. Prvi, ki je spravil pred javnost čudovite rezultate Dr Abramsovega neumornega in dolgoletnega dela, je bil poznani socijalistični pisatelj Upton Sinclair, ki je tudi Slovencem dobro poznan po njegovi "Džungli" in pa "Jimmio Higginsu". On je $el osebno v San Francisco ter tamkaj opazoval Dr, Abramsa pri delu na njegovi kliniki". Rezultat svojega opazovanja je objavil v obliki dolgega članka^ ivaterega je objaYjh4,4poznan,a revija "Pearson's Magazine.", ki jo urejuje ecfAi najboljših ameriških pisateljev in 'kritikov, Frank Harris. O kaken] bluffu torej ne more biti nikakega govora, akoravno si zcb^avniki-medicinarji, ki se boje čudovitih pronajdb dr. Abramsa, prizadevajo na vse kriplje, da bi njegovo metodo pred javnostjo razglasili kot tako. Torej, »jetijisr, rak in sifilis so ozdravljive! Po zaslugi dolwletnega proučevanja dr. Abramsa bo brez dvema tisočerim osebam zamorjena kal smrtanoisne bolezni, in kar je več, preprečilo se bo razširjenje in razpasitev teh bolezni na .poiznej&! narod. Kaka je metoda dr. Abramsa in kako je prišel de svojih Zaključkov in rezultatov, nam na tem mestu ni mogoče podrobneje razlagati. Pač pa opozarjamo eitatelje, da bomo v teku nekaj dni pričeli s pri-občevanjem "Upton Sinclairovega članka, 'ki vas bo prepričal, da je ono, kar se je dozdaj smatralo fantastično in V navodilih, katere izdaja cen tralni odbor komunistične stranke 'svojim podrejenim korpora-cijam, ibrez nadaljnega pripo-znava, da vodi nova ekonomska politika k ojačenju zasebnega Ka pitala,. Nadalje pripoznava, da fci se gospodarska organizacija — če bodo Leninove nove politične smernice dobro uspele — edino lahko imenovala "splošno kapitalistično gosipodarstvo — pod državno kontrolo." Odprtcj pa še zaenkrat ostaaie vprašanje, odvisno od moči novo pozvanega kapitala, če je res' ruska država ono, kar trde njeni voditelji, namreč, "da je pro-letarska država prevodna oblika iz kapitalizma v socializem." Trditev, da je komunistična stranka in sovjetska moč svoj umik nastopila zgolj zato, da bi bila pripravljena uspešnejše nastopiti novo ofenzivo proti kapi- vr.tcpa v kako strokovno organizacijo." Štiri leta je trajalo, da je prišla ruska gospoda do spoznanja, da ne bodo po njihovem receptu strokovne organizacije nikdar delovale v korist včlanjenega delavstva, zategadelj se šele danes pomika ruski strokovni pokret iz nekake prisiljene delavnice v samostojni delav&ki pokret. Ts umikanje strokovnih organizacij od sovjetske di*žavne skupnosti je dalo komunistični stranki zopet misliti, zaCela je razmišljevati, kaj je potrebno u-kreniti, da dbvai-uje svoj upliv nad strokovnim pokretom ter da e, katera se ne zadovoljuje samo z zakonitvijo delavskih zaupnikov, marveč zahteva sodelovanje pri vodstvu produkcije, ki se obenem ra^iri na njeno kontrol'o. To borbo smatra komunistična stranka za nesmiselno, ki ne spada v delokrog strokovnih organizacij! Ruske strokovne organizacije uresničujejo namreč brez vsake priznane funkcije v privatnih in v najem danih obratih produkcij s ko kontrolo. Kar se pa regulacije zasebno kapitalistične produkcije tiče, se pa' samo; v toliko i deležujejo, v kolikor jih nadzorujejo drž.avni organi, kateri 5i omili svojo sramoto pri even-^svoj posel zelo zanemarjajo, tualni remeduri, ki se bo gotovo| Na vprašanje, zakaj dopušča-iy.vrsila Prišla ie do zakliučka., in riisVhn stvnlfnvnim talizmu, moramo sprejeti z zorvo. Čas, v katerem ae b- i' da bo za zmešan je možgan najboljše sredstvo tisto, katero u-poraiblja v zapadnih evropskih državah, in to: "Člani strokovnih organizacij ne smejo biti pod nobenimi pogoji navezani na kako politično prepričanje." I V svojem novo izumljenem ta j trpljenju za "nevtralnost'" stro- re- mik nadaljeval, je gotovo pre-j kovnih organizacij gre še tako računan na mnogo let. Pri tem: daleč, (Ir zahteva od teh, naj za- nepreglednem svetovnem gospodarskem položaju, pri katerem ni Ru.sija med zadnjimi, ni s tem ničesar drugega rečeno, kakor da konca tega umika moremo zračunati. Zategadelj se je morala začeti komunistična, stranka popri jemati bolj strokovnega gibanja. Odtoki njena izjava: "glavna naloga strokovnih organizacij v boji) s kapitalom mora biti edino splošna in popolna dbramba delavskih interesov." Nepremišljeni korski komunističnega generalštaba so nri-vt.lli ruski strokovpi pokret do tega. da je bil do danes nekaka prisiljena državna uprava. Kam so je s tem zajadralo, nam odgovarja komunistično vodstvo i/a-mo: "Avtomatično, prisiljeno vpisovanje vseh onih, ki opravljajo zaslužno delo kot člani strokovnih organizacij, je .privedlo stro- vzemajo vsa pota in sprejmejo vsakega individua. Ce postane potem karakteV razrednega boja voden ali pa tudi ne — če sprej-s.p]oh ne niejo strokovne organizacije "az ne krščanske in miroljubne elemente — je komunistični 'stranki popolnoma vseeno. Podpira i svojo budalcst s tem, da pravi: strokovne organizacije Ibodo le tedaj imele realne vrednosti, ko bodo združevale najširšo maso nepolitičnega delavstva. Vso to predpisuje "razredne^ zavedna" kčmunistična stranka strokovnim organizacijam na e-ni strani, na drugi pa nadaljuje; "Strokovne orgsfliizacije morajo biti urni neobhodni sodelovalec državne moči, katere splošno politična kakor tudi gospodarsko delo vodi edinole "razredno zavedna" avantgarda delavstva, to je komunistična 'stranka. Jeli se to strinja s prvotnim? Iz tega je razvidno, da končno le zahteva komunistična kovni pokret na neko stopnio bi- stranka od strokovnih organiza-rckratske nesmiselnosti. Delay- cij, naj se bavijo s politiko tam, '.'ke zahteve so nehali unoštevati, |kjer je njej v korist. izvrševali pa so edine povelja od | D?, komunistična stranka ni-zgoraj. Uvidevajoč to napako, nia pojma, ali pa napačno po zahtevamo, da se % vso odločnos- ti^v upostavi splrtšno svobodno člpnstvc ter se zajamči vsakemu, ibodisi poS'9ime%niku ali pa celi skuipini popolno 'svoibodo jmuje naloge strokovnih organizacij, nam kažejo 'sledeča dejstva. V vseh Zripadnih industrijskih državah se delavstvo že desetletja bori za izvedbo dbratne jo ruskim strokovnim organizacijam samo možncst indirektne-ga udejstvovanja v produkciji, je Lenin za rusko gibanje zelo grenko odgovoril "Vsaki poljuibni stroko-vni organizaciji, ki v splošnem vprašuje ali se naj udejstvuje v produkciji, bi odgovoril: opusti klepetanje in mi na praktično vprašanje, ako stojite kot odločilni faktor na odgovornih mestih— kot delavci komunistične stranke ali pa strokovnih organizacij — in ste produkcijo dcibro organizirali, koliko let ste zato potrebovali,, koliko oseb vam je podrejenih. tisoč ali deset tisoč? Dajte mi seznam onih ljudi, katere ste določili za gdsipodarska dela, kar niste mcgoče napravili zopet na, način, da ste začeli dvajset del in niste vsled prekratkega' časa niti enega izvršili! Z drugimi besedami rečene, ruska delavska država se nOče več sipuščati v to, da bi s'e njene strokovne organizacije jvme-'šavale v vodstvo podjetij. Zato pa tudi oznanjuje, da, je to na vsak način škodljivo in nedopust no, ker v času ko je treiba produkcijo zvišati, je potem mnogo odvisno od delavstva, katero bi mogoče ne strinjalo z eventualnimi kapitalističnimi nakanami. Iz vsega tega je razvidno, kako različna mnenja zastopajo prista'si komunistične struje tudi v Rusiji sami. Zahvaliti se i-mamr-. diktaturi nad prolet?:ria-tom, da je v Rusiji vsako drugo stremljenje strokovnih organi- ibi bila malenkost pridoibiti veli-j se. Veruj mi, da bi tedaj kanske množine članov. K sreči !bavne idile, pa naj bi * seveda ostane ta: princip privilegij" "rdeče strokovne internacio-nale", ki zastopa člane, kateri ji pripadajo vsled nasilja, medtem ko se člani nagibajo k zvezi. Vkljulb temu, da; se ruski strokovni pek ret razvija danes v sV^o bodnem organizatoričnem zmi-slu po zgledu amsterdamske stro kovne internacionale, še vedno nastopa »proti njej z nekakimi ''revolucionarnimi" principi. Z mirno vestjo lah?o trdimo, da je moskovska- internacionala imela edini namen, uničiti svetovni strokovni pokret v imenu neke resnice, ki se je pa pre.cej zgodaj spremenila v laž. Njen namen' se ji ne bo nikdar posrečil, če bo delavstvo zavedno. "Naprej". , -o- — Kakšno zagotovlje""^ ■ sem imel? — Na vrtu so »P'"" J goji za take postarica, ki bi W tem... Ah, saj ninw — Mehe je najm«") j tebi ti on ' ja preveč in tako, tako. In skI« rešim zase, saj bim!" 9 ali je on pn spehe kot jaz, ali ne bilo va'žn'o le to, ________? Ao nate VT 1 geOL* mogel nemogoče, postalo resnica, in da je najhujšim zajedaliom Človeškega rodu zadan smrtni udarec. Grigorij Breitman: Popravljena ljubezen — Kostja!. .. — Ženja!. .. Komaj, da nista bivša ljubimca, ki sta se nepričakovano srečala na krovu parnika, padla drug drugemu v objem. Nežno in radostno srečanje ju je presenetilo. Odvedel jo je h klopici, kjer sta sedla tako, da so se njiju kolena dotikala. — Ali si se me kaj spominjal, ali ti je bilo hudo, pbvej mi po pravici! — Hm, čemu se nisi odzvala, zakaj si vse pretrgala? Mislil sem na najhujše, na skoro nemogoče . .. , — No? — Da te je tvoj mož očaral. O, ne! Toda eksctičnost je izginila, ker si me prisila, da si zmcžeh kaj takega. .. — Ne razumem te! — O, razumel bi me v času poljubov z drugim, ki si me dal njemu vso, vso... Ali ti ni že zave:at svetosti zakona atif'fira-]'u. čustva ljubezni in ljubosumja?. .. — Ne gre za svetost zakona, temveč za njegovo bistvo... rfotel sem zmoto popra'viti. .. — Zdaj pa jaz ne razumem! — Ce si pustila, da te je poljubljal drugi, potem se je zrušila tvoja ljubezen do mene... Prenehal sem ti ugajati, in ti si — In nisem da bi bil pri tebi kdo _ ?? — In da rešim do mene, sem s s pomočjo tvojo Ij« če' zato na. . '999 klenil. tvojeg* — Ne čudi se, nim. Prej mi vtise svojega zako nja, kajti silno _ , se, ako so se moj' čili. — Glej... ko ^ mat: ali oniožite^ nil iK ali ge0 P" za':ij onemogočeno, drugače bi napram meni hladna gotovo velika večina brezstran-, Razumel sem, da se je med na karskega deU^'stva ne bila več vj^g rodila prevara. t?!bcru državno sankcioniranihj _vem. Skratka: moj mož zvez; zaenkrat jim pripadajo, znal izkoristiti trenotek najinemu znanju. la vse svoje gg njegova žena. cibn«^, 'srečnega in se J pram meni je potrebna nežne , Toda nekaj čisto spremenil- _ Se je razočara - . . »k?"" -0, ne!To^' : izginila. Ker vf žena, sem ^ ... dama. Saj L slim... Včasih Ce-Jj odet. včasih / \-ek razcdet, ko . det — in obratno. ... Glej. morda malenkostne stva nemu zakonu. ^ ^jior-v„ tudi ti '5, ^ rgtnc I tega pri najinem ^'4 zclbe, ti javljajo v;^ toda vsega vanju, pa sploh ni etike- bilo jia • vzela, mu že je' mi ugajal, mojega vzhiŽe da sva komaJ vedno različna zv fcitJ®'' u ha' P* * Ha, ha, ha^^ les t na! Ne ves, ker ni drugega izhoda.' moje stanje, vsemirsko tišino. Ako bi se v evropskih državah i vonjivost noči, predvsem pa — uveljavili komunistični principi, jezo na tebe... Glej, sprla sva ko se mi .le Spet g' mo,i ■ovcri® vi no! ,,ver , _ Ko sem se (IJalJo SKOZI PUSTiNlE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Sienkiewicz. Rawlison se je nagnil k njemu, dvignil njegovo bučo k ličecu dekl&tca in rekel: "Sa'ba, oglej si to deklico. Glej, to je tvoja gospodinja! Mora's jo ubogati in ji streči, razumeš?" , "Vov!" odvrnil je Saba z basom, kakor da bi res razumel, kar mu je I'ekel. In razumel je celo bolje, kakor bi bilo .pričakovati, kajti poslužil se je takoj okoliščine, da je njego-V'i glava dosegala d'o višine cibraza deklice in je poli-zal v znak udano.sti s svojim širokim jezikom njen nosek in ličeci. • - To je izzvalo splošen smeh. Nelka je morala iti v šotcr, da se je umila. Ko se je čez četrt ure vrnila, je zagledala, da je Salba položil, svoji taci na ramena Stanka, ki se. je šiibil p'cd-tem bremenom. Pes je bil za glavo vi®ji od njega. Prišel je čas počitka, toda dekletce si je izprosilo še pol ure zabave, da bi se zi j mogla bolje spoznati s svojim prijateljem. Znanje je Slo tako lahko, da jo je TarkcwAki kmalu posadil po žensko na pasji hrbet, jo držal z rokama, da. ne bi padla in velel Stanku, naj pelje p?:i za ovratnik. Tako je jahala nekaj časa, potem je pcrskusil t url i s tan jo zasesti p^asjega konja, toda ta se je postavil takoj na zadnje tace, da se je začutil Stanko nepričakovano naglo na pesku poleg »repa. Otroki sta že hotela iti spat, kar sta ae prikazali v daljavi na trgu, razsvetljenem od pel nega meseca dve ,beli postavi hiteči k šotorom \ Doslej mirni Saba je pričel zarnolklo godrnjati in se jeziti, tako da ga je moral Hamis na povelje Raw-lisonovo prijeti za ovratnik, medtem sta pa dva v bela burnusa .oblečena človeka stala pred i^otorom. ''Kdo je?" vipnažal je Tarkowski. "Vodnika kamel," odgovoril je eden prišlecev. "Ah! to sta Idrig in Geibhr? Česa pa hočete?" "Prišla sva vipraš.it, če naju ne bo treba jutri?" "Ne. Jutri in pojutri sta^velika praznika in v tem času se ne spcdobi delati izletov Pridita tretje jutro ./ zgodaj." ''Zahvalimo se. efendi." "Ali pa imata dcbre k:mele," je vprašal Rawlison. "Bismillah!" odvrnil je Idris: "resnične hegin (kamele za jahahje) z debelimi grbami in mirne, kakor ha-ga (ov:e). Sicer bi nas Cook ne najel." "Ali .ne tresejo preveč?" ".Lahko gospod, položite perišče fižolov na hilbet vsijke izmed njih, ipa nrbeno zrn.o ne bo padlo doli v naj hitrejšem teku." "Ce na .pretiravate po arabsko," rekel, je smeje se gospod Tarkowski. '"Ali pa po sudansko," dodal je Rawlison. Medtem sta stala Idris in Gebhr še neiprenehoma kot dva bela stebra in ogledavala Stanka in Nelko, Mt-sec je osvetljeval njuna zelo temna obraza, ki sta v mesečnem blesku izgledala, kaki r vlita iz brona. BeliniT njunih oči se je svetila zelenkasto izpo;i tuilbanov. "Lahko noč," je rekel Rawlison. "Allah naj čuva nad vami, efendi, ponoči in po-dnevu." To rekši sta se poklonila iii odšla. Spremljalo ju je zamolkle-, daljnemu gromu podobno renčanje S?'be, kateremu ta dva Sudanca očividno nista ugajala. V. Noslednja dneva ni bilo nobenih izletov. Zato je pa na sveti večer, ko se je na nebu prikazala prva zvezda, v šotoru gospoda Rawlis'ona zablištvk Nelki na- menjeno ibcžično drevesce v stotinah svešek. Res, da je jelko natiomestovala tuja, odsekana v enem izmed vrtov El-Medine, Nelka je pa vseeno nafela med vejicami množino sladkarij in lepo punčko, katero je oče naročil zanjo iz Kaire, Stanke pa svojo za:željeno angleško puške. Od očeta je dcibil še naboje, razne lovske-potreib-ščine in sedlo za, jahanje konja. Nelka je bila vsa izven sebe 'od veselja, Stanko pa, dasiravno je bil mnenja. da kdor poseda resnično angleške puško, mora biti tudi primerno Tesen, vendar se ni mogel premagati in v primernem trenotku, ko je bilo prazno okrog šotora, je šel na rokah okrog njega. Tp vežlbanje so močno gojili v šoli v Pcrt-Saidu in Stanko je bil v tem zelo izurjen in je rad ž njo zabaval Nelko, ki mu je to umetnost precej zavidala. Sveti večer in prvi božični praznik je minil otrokoma deležna v molitvah, deloma pa sta ogledavala darove, katere sta prejela in dresirala "Sato. Izkazalo se je, da je novi prijatelj zelo sprejemljiv za vaje. Takoj - prvega dne se je naučil podajati taco, prinašati žepni I'Obec, katerega pa ni nič kaj rad rad izročil, in razumel je knaalu, da se ^gosposkemu psu ne spodobi z jezi-k':m umivati Nelkinega cibraza. Nelka je, držeč si prste na nosku, poučevala psa v raznovrstnih rečeh, on je pa mahaj e z repom dajal razumeti, da posluša s potrebno pazljivostjo in si jemlje k brcit Med sprehcdom po peš čenem mestnem trgu je slava Sabe v Medinet rastla od ure do ure in kakor v-mka slava, doibila je tudi ona neprijetno stran, ker je vabila cele čete arabskih otrok. Od z'ačetki,i so se držali bolj od daleč, pfozneje pa so se ojunačili vsled miroljubnosti "pošasti", se bližali vedno bolj in slednjič cblekali šotore svobodno gibati. Vrhu tega, ker seg'.i vsak arabski otrok od jutra do večera sladkorni trs, gredo za otroci vedno legij oni muh, ki ao že same na sebi: nadležne, zafrtorejo pa biti tudi nevarfte, ker raznašajo zarodke egipčanskega vnetja oči. Služaibniki s6 radi tega skušali ctrc-ke razganjati, toda Nelka jih je branila in je dajala naj- mlajšim ''helou", to je sladkarije. ' j A lobila njihovo veliko naklonjenost, |r. še bolj povečalo njihove množice- jgi- , Cez tri dni so se začeli skupni .^^i ozkotirnih železnicah, katerih so ^ redili v Medinet-elFayum, deloma P® ^ f''' bilo v h; resnici ne samo fižolom, amp^^ ja ni bilo lahko obdržati na sedlih, toda "b Kamele so res pripsdale k kamelah. Pokazalo se je, da je priporočal Idris svoje živali, v vanja, kajti ^r| k resnice je kamelam za jahanje, in ker so ,1 ih \ tol'®-' ' l)i^ L duro (domača ali sirska tui-sica.. ^ je Ibele grbe in so tak: dobro tekle, da ,i ? A zadrževati. Sudisnca Idris in Gebhai h. 'i; -v, dobiti vkljub divjemu bliščanju in srca cele družlbe, zlasti s svojo ^ jg tjp in izvanredno skrbjo za Nelko. okruten in nekaj zverinsk izra-z oko je hitre spoznal, da je ta mala družbp in je pri vsaki priliki njo več, kakor "za lastno dušo • jo sicer mislil, da hoče Idri? potom govega žepa, toda bil je preprič--''' ju ^ človeka, ki ne bi Ijiibil njegove je bil hvaležen in ni štedil z baksi^ lav'"'«!! H K V prvih petih dneh je družba sta ležeče razvaline starodavnega so nekoč Egipčani častili malika, ki je imel človeške postavo in kitom so uredili izlet k pir; lalbirinta, najdaljši izlet in veis. pa k jezeru Karaunu. Njegov >:/ % amicli I.."-;; na puščava, v kateri razven --akih mest ni nobenega sledu živil® (Daljo prih.) J. % L i 4$, V" \ O, V 13th, 1922. "ENAKOPRAVNOST STRAN 8, amo iz trgovskih prostorov v )0 dneh! ALBERT" CLOTHING CO / Razprodaja vsled opustitve trgovine Po desetletnem poslovanju v tej trgovini, bomo prenehali. Trgovino moramo sprazniti v 10 dneh. Prodano mora biti vse neglede na prejšnje cene. Nenavadno znižanje cen na v»efc oblekah, suknjah, hlačah in klobukih, da se čimpreje razprodajo. Naš čas je kratek. To je prilika katere »e morate poslu žiti v polnem obsegu. Preskrbhe si vašo jesensko obleko in zimsko suknjo po teh čudovitih cenah. RAZVESEUIVA NOVICA za varčne moške! v ziin^Ku 5UM.nju pu ten cuuuviiin ct;n«n. RAZPROOMH SE PRI* V ČETRTEK 14. SEPT. MRAI IN SE NADAUE LE It IM OBLEKE 75 oblek, vseh mer, cashmere, ali popolnoma volnene, najkas-nejsi kroji z nabranimi hrbti ter v v.«eh zaželjenih ^40 Qfi barvah. Regul. cena $27.50, Razprodajna cena V I 5J"-wO OBLEKE 100 oblek, vseh mer, popolnoma volnene, serge ali mešano blago; modre, rujave. sive, križaste in raznobarvne. Naj kasnejši modeli. Prejš. cena $40. Razp. cena I 0 B 0 fi MOŠKI! GLEJTE! | 125 oblek, fiz kašmirske tkanine) popol- ^ noma volnene — vseh velikosti, sive, M modre in raznobarvne. S! Popularni kroji. — Prejšnja cena $20.00 |m Razprodajna cena $11.98 0 $27.98 3a:i«wBea»iBaiigaga!ii;g!gaidS OBLEKE 150 oblek. Volneno blago in serge v rujavi, sivi in modri barvi. Velika zbirka raznih križastih oblek. Najkasnejii Ofi kroji. Prejšnja cena $35. Razprodajna cena ........ OBLEKE 75 oblek. Cisto volneno blago; velika zbirka barv in krojev na izibero. Preje so se prodajeJe po $45. C|fi Razprodajna cena ................ ........................... Popolnoma volnene, riijave, zelene in sive suknje, nabrane po hrbtu, ki so se prodajale po $20 so na razprodaji po....... $11.98 — Najkasnejši modeli. SUKNJE 85 sukenj, polne ali Yj, dolžine. Cisto volneno blago; nabrane okrog in okrog ali samo po hrbtu. Preje so se prodajale po $28. Razprodajna cena $19.98 SUKNJE 50 sukenj s črnimi žametastimi ovratniki, polne ali Ya dolžine s pasovi. V vseh popularnih barvah. Prejšnja cena $40. Razprodajna cena $27.98 i 0 S KLOBUKI iz najboljše klobučevine ter v vseh popularnih barvah,za to jesen. (Vse mere). Preje so se prodaja^-li po $3, $4, $5 Agg Razpr. cena WWW B a 0 iB SUKNJE 60 Sukenj iz čisto voln. blaga, polne ali dolžine. Nabrane o-krog ip okrog ali samo po hrbtu. Športen model. V vseh poljubnih barvah in krojih. Prešnja cena $35. Razprodajna Qfi ena .................... SUKNJE 45 čisto volnenih sukenj najboljšega izdelka, kakoršnegakoli kroja, lali barve, ki bodo po godu najzbirčnejšim kupcem; prejšnja cena $45. Raz- Qfi prodajna cena .... ^Wfci«WW ila brezplačna. trgovina zat»rta v sredo, da se pripravimo za to razprodajo Alert Clothing Co. STOS St. Olair Aye. Bliasu E. 5S St. glejte za velike rumene napise. m šiMsm BS3B ■I ^ARBUSSE: ^slovenil Anton Debeljak. ^li^- 2 obraz, j te varujejo, da se ne vderpš: za- • Sf Jjj. bi'eziz-jto iščeš takih drolliancev in sto- i t ^ *'^"^tertja! |)as nanj- Proi: ' ^oWte ■ 'OVy • I mo, se takljamo, pfedamo živi, ali pa jih pobijamo. Odpora ni ko zaželjenega jarka, ppoznarr. s ! vpijoč in tuleč od veselja, v tre,, več; sama pjrazncta, velika praz- težavo svoje znance; kakor da I buh okopa! | nota. Potlej drevimo trumoma | leži nenadoma vse prejšnje živ. I * * j dalje kakor strašna rajd?^ gledal; ^ Ijenje jako daleč. Nekaj je pre j Nepmljiv čad nas ovije. V za- cev. j umestilo ludi, da so čisto drugač- I dušenem jašku vidim spočetka 1 ; ni. Ihta jih prešinja in vsi so iz zgolj modre kroje. Cepetamo v j Tu je okop raztresikan. S svo-' sebe. eno smer. potem v drugo, se gne-; jimi belimi, podrtimi zidovi nali-j — Počemu p/a stojimo tu? .'.kuje na tem kraju močvirnemu, škriplje nekdo z zobmi. — C emu pa je ne urežemo do !)i1sriit5ti:t?iniruSBi1mtiitsiuiii]ilsh;m Ali ste si že nabavili knjigo 'J?., N., otMai,- krileče s ce- Iklici ' ^^'"olkli, , strašni .''^Ijen 'zdah %,• In '■ k 1 Tli L; ikv. ' boliv. "• KI s 7'' Cel meso. * if"' ki'.dar posameznimi podrobnostmi: ko papir. Zdaj pp zdaj se zgane | divje rjove. Naletim ob vojaka, jpočasi gibi j o in se plazijo strelnicami...... Neznansko, ne- težki val žilavega dima in posta- ki rse oklepa tam ob vhodu potoki in kriki dero sun- v^rjetno blizu smo..........jne bolj zračno; tedaj vidi« na-.skrovišče. Odmaknivši se izpred ^^^ma iz njih. Trupi so nakopičeni Nekaj telebne pred nas. Gra- sk.akujočo gnječo znova...... Iz temno-zevajoče in izdajalske od- podolgem, počez kakor bruna; nata je. Z brco jp zadega Bert-j prašne slike se začrta na n-.eglo-' prtine, se oprime z levico podbo-i^'P groblja tišči ranjence, jih randtako ročno nazaj, 'da posko-^viti rebri dvoboj, mož ob možu j a. Z desnico pa vihti nekaj se-!'""' duši ter davi in jim jemlje či naprej v rpv in se tam razleti. pe zgrudi, pogrezne. Tupatam za- kund ročno granato. Takoj se bo | z odsekano glavo Po-1 Po tem srečnem strelu stopi de-^čujem rezek "kamerad!"; ta' razletela...... Izgin^ila je v jamo. jT^rcnem s pota, da si napravim v Prste-jsetnija v okop. ; vzklik prihaja od skup ne mrža-! Priprava seje nemudoma razpo-! : njegov vrat je studene- "asb na-1 Pepin Sf. je vrgel na vse štiri. | vih glav s sivimi jopiči, stisnjene čila in ^neznanski človeški odmev "^c stokajoče krvi. ' ' ■ V tem potresnem prevratu, po teh usedlinah ali grniadah in ajr- Aih ruševinah, vrhu kolobocije I vkup, skozi valoveči gozd dima, razbija » cepi- -i i • I ranjenih m mrtvih, ki gomarajo ki raste iz okopa ter iz celega' o. kolisa, ne srečaš drugega nego jo pa reč! 50 gre- S "Vo iz otepa sirom okoli sebe in se spusti v odprtine, skoro v istem trenutku, ko se zmuzne Peiain noter ------ Bliskoma zazrem celo vrsto črnih pošasti, ki se sklanjajo nad r v isto i JT. S. Widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, C0LLINW00D Izdeluje vsakovrstne alike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah, Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na veliko. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO! zaj, Se 7.ažene\ skokoma smer na desno, z jerini m vrtini, vzdolž temačnega, prebitega jeza. .if Nekdo drugi nom, ki ga je pobral na mestu, , podboje pri vratih drugega kritja, v, , v ,.v 1 • 1 I Zemlja se ugrezne in vhod je t^ic- i , v , , Naenkrat pa zacutis, na jc ko- . ^ " ... plamtece obraze s krvavem zno- V . 1 1 v i 1.» _________v 1 v' isto zamasen. Vec senc le videti. [. . . , v. . v - m , ^ H "lemenom, počnejo ob robu črne nec. Vidis, sliais, razumda, da naa , , v. , jem m iskrecimi ocmii. Nekatere p, , vr7«l; I J J . • ' 1 1- I I i • . kako v živahnem pomenku sto. , . j- j • • • i . 1 '-rnil. • ®"*(P8sti, da zdrsnejo vanjo. i val, ki se je valil skozi zaporni | . , skupine se zdi,-da rajaio in vihte Strahovita salva nam brizne j ogenj semkaj, ni srečal podobne-j' ' svoje nože. Ukajo v divjem besu zbliža v obraz; pri tem buknejga vala in da so se umaknil predi Eden, drugi...... Iz žive čete, | in se čutijo v brezbrižni varnosti. mahoma ognjen pas iznad okraj- naim prihodom. ( lovegka bitka ; ki se je tolikrat zadela ob nepve- Malo po malo bitka ugaša. Ne- '» "žen. ^3^. ^rude «■■2 p_ tb- r a. se se n ki k «. torbic. ka. Po kratki omotici se zavemo in se zakr.ohočemo po vražje: me- se je razblinila nred nami. Tanka! magij ive granate in krogi j p. prše-zavesa branilcev se je razkropila i če proti njej, pred no je dospela rili so previsoko. In tako^ spolzi-po jamah; lovimo jih kakor miši, vsa v cunjah do semkaj, do toli- ki vojak se oglasi: — No, kaj bomo pa zdaj počeli? ' - i da^o°bišče"e Tašo ^i^oceiijsko Trgovmo katero smo odprli na 1100 E. 63rd St., vogal Glass Ave. Prostori so popolnoma na novo urejeni in ker smo imeli že enkrat trgovino na 919 Addison Rd. ste lahko u-verjeni, da boste dobili solidno in prijazno postrežbo. JOHN ZAKRAJŠEK. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST' SEPTEMBERl^ Slovenski Dom, C0LL1NW00D, Direktorske seje se vrše vsak drugi petek, delničarske seje pa vsak drugi četrtek v mesecu. Priporoča svoje krasne in prostorne dvorane društvom za seje, za veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih ' priporočamo ob priliki ženitovanj, botrij, za razne druge zabave kakor tudi za shode, ker so dvorane jako pripravne za take in enake prireditve. Slovenski Dom ima tudi jako izvrstno urejeno kegljišče, katerega priporočamo rojakom v obilen poset. Slovenski Dom je vas dom in tu naj bo središče vsega društvenega in družabnega življenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali m delovali v le-vzajemnosti za procvit in napredek naše collinwoodske naselbine. TOESOJEO Mg ris VABILO NA I BANKETI ili ki ga priredijo ijS SKUPNA DRUŠTVA SDZ V COLLINWOODU M V pocast delegatom in delegatinjam konvencije i IN ČLANSTVU VSEH DRUŠTEV S. D. Z. H DNE 14. SEPTEMBRA 1922. | v Slovenskem Domu na Holmes Ave. k PRIČETEK OB 6. URI ZVEČER. If Vabi se v splošnem vse članstvo S. D. Z. in tudi po-samezue rojake in rojakinje, da se vdeležite tega ban-keta. Prosto bo vse, jed in pijača in tudi zaobrnili se bomo prav po domače, Sezimo si torej enkrat v roke kot brat bratu ter poglejmo koliko nas je članov pri naši vrli organizaciji — .Slovenski Delavski Dobrodelni Zvezi! Skupni odbor društev SDZ. iTiibliikliilBliiialiilBliilBliilaliililiilaliilflliilBliilBiiildiililiilBiiilaliilBltiiBliitiiliilpiiilaliilaliiWiiTi Clevelandske novice. — v zadnjem poročilu darovalcev za godibo o'b pogrebu pokojnega Math. Stražisarjgi so bila izpuščena sledeča imena darovalcev: Po 50c Jakob Grdina, Mike Apalič, Steve Maudish, D. Reskovič in Tom Adlazek; po 25c pa Tony Hlalbše, Jos. Rajec, JakdbMorel, John Ažman, John Zaller, Mike Apalič in John Kra-čna. Nabiralec John Pavli pa spo roča, da mu je ostala od nabranega denarja za vence svota $lu. Svote so bile že vse vštete v zadnjemu poročilu, edino imena so bila izpuščena. — Včeraj je stalo pred prometnim sodJščem 73 avtcmoibi-listov Vsi so ibili aretirani vsled prehitre vožnje. Sicer jih je vozilo le 13 preko 30 milj na uro, toda kot znano je sedaj dovoljeno voziti v downtown dis-triktu le po 20 milj na uro in tovornem avtomobilu. Ko pa so se peljali navzdol po klancu, so spustile zatvornice in avtomobil je drvel z vso silo proti Euclid Ave., kjer je zadel ob tračnice in se prevrnil. — Č'tatelje opozarjamo na oglas Alert Clothing Co., ki se nahaja na tretji strani današnjega lista. — Bik umoril delavca. Že bolj kasno v nedeljo zvečer je dobil farmar Kurviss v Parma, O., v svojem hlevu 52 let starega delavca Be visa pob'odenega od bika. Bevis je bil že mrtev, poleg njega pa je stala zdivjana žival. — Sinoči sta oropala dva ban-dita Samuela Wei?#,a, 10632 A-mor Ave., za iprstan vreden $600 in za $60 v gotovini. Ko se je Weiss pripeljal domov, je naletel ipred hišo na dva moška, čakajoča v avtomdbilu. Kar sk'oči eden k njemu v avtomobil in ga prisili, da mora peljati naprej, nje- J ^ , ... _ ., ,. gov tovariš pa se je peljal v svo-odtod tako veliko število areti- . CIST Premog, V kosih po $9.SO ton Ne več kot 2 tona vsakem odjemalcu Pokličite po telefonu Wood 429 Kenmore 260 THE COLLINWOOD SHALE. BRICK & SUPPLY CO. 1G22SO Saranac Rd. e 0 a 0 0 0 0 9 J I jaz sem uspešno zdravil NOVE IN ZASTARALE BOLEZNI, kot so KRVNI, KOŽNI ali NER-1 VOZNI NEREDI, ŽELODČNE, ČREVESNE in JETRNE NADLOGE, TUDI REVMATIZEM, BOLEČINE V HRBTU ali SKLEPIH GLAVOBOL, ZABASANOST, VRTOGLAVOST, IZPAHKE, KA-TARK V GLAVI, NOSU ali GRLU. NE ODLAŠAJTE temveč PO-SVETUJTE SE NEMUDOMA Z MENOJ. ELEKTRIČNO ZDRAV- I LJENJE, SERUMI, VAKCINI, BAKTERINI IN DIREKTNA KRVNA VBRIZGAVANJA KATERIH SE POSLUŽUJEM IN KI ZAGOTAVLJAJO DOBRE REZULTATE. DR. KENEALY Uradne ure: od 9 ure dop. do 8 zvečer. 647 Euclid Ave. Drugo nadstropje Ob nedeljah: od 10 zjutraj do 1 pop. Cleveland, O. NASPROTI ^ REPUBLIC BLDG. TATLOIl ARKADE . 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. DR. L. E. SIEGELSTEIN ranče v. — Za pora\'T:5'vo spora. ^ Med karpentarji in sheet metal delavci še sedaj ni prišlo do sipo-razuma, katera stran naj namreč opravlja kleparsko delo pri hišah. Ker je boj v Clevelandu najhujši, se bo vi'Sila tu 26. sep-tehiibra spravna seja, na kateri Ibodo navzoči vrhovni uradniki stavibiriske unije in pa odbor za poravnavo pravosodnih sporov. — Sodnik Garver iz Fremont, Ohio, je prepovedal tukajšnji lokalni molderni ali livarski uniji nastaviti olb Johnston & Jennings livarni, kjer je v teku stav ka Ijivarjev, po več kot dva pike-ta. Prepovedal jim je tudi vmešavati se v zadeve stavkokazov, ki "vršijo svojo dolžnost''. Odločitev je sedaj le začasna, kajti 27. septembra bo izdalo prizivno sodišče isvojo odločitev v enakem slučaju v zvezi s stavko pri Kil-fcy Manufacturing Co. Kot znano je odločil zadnjič sodnik Wal-ther v prid livarjev, ko ni hotel dovoliti kompariiji irijunkcije iproti stavkarjem, nakar je vložila družba priziv. — Ga je poparila. Mrs. Katarina Katič, stanujoča na Sara-nsc Rd., se je morala včeraj za- (jem avtomobilu za njima. Ko so bili na samoti nekje na Eddy rd., sta ga moška oropala in ga vrgla na cesto. Avtomoibil sta fpu-stila na Superior in Bender Ave., kjer ga je policija kasneje našla. — Trije banditje v avtomobilu so oropali sinoči Marsh gaso-linsko ipo'sta jo na Pearl in Ridge rds. za $81. — Štirje moški pa 80 ustavili John Englisha na W. 54 St. blizu Herman Ave. ter ga olajšali za $68 v gotovini. _ Kot se potoča, se misli v Lima, Ohio, v kratkem aretirati 4 moške, ki delajo v tamkajšnjih popravljalnicah in katere se ima na sumu, da so v zaroti, da poškodujejo železniške lokomotive. Družbini detektivi pravijo, da so dervali nek oster prah med olje, s katerim se maže lokomotive. Koliko je na tem resnice se ne more reči, kajti družbe hočejo pokazati stavkarje kot zahrbtne zločince in zarotnike, da čim lažje vodijo boj proti njim. — Proti priseljencem. V Hol-lenden "hotelu sfe je pričela včeraj dvodnevna konvencija "Sons and Daughters of Liberty''. Organizacija je ustanovljena na patrijotič-ni podlagi in je sovražna tujezem-cem kajti glavni tajnik, se je vče- govarjati pred sodnikom, ker je ^aj izrazil pred konvencijo, da polila Mihaela Bogičevlča z vre lo vodo in ga nevarno oparila. Bogičevič pravi, da je bila v vodi soda. — Ko sta v pondeljek ogledovala Reese McKamt, 2502 E. 30 St. in neki njeigov prijatelj revolver, se je isti ipo nesreči spro žil in je zadela kroglja McCamya v trebuh Nahaja se v opasnem položaju. — Poseben finančni odsek mestne zbornice b^ proučil prihodnji pondeljek Staice^vo pred logo, glasom katere Ibij morlaii imeti vsi uslulžibenci po gasolin-skih postajah license ali dovoljenja. Stacel je mnenja, da bi se na ta način omejilo goljufije pri merjenju ga'solina. Ko bi se dobilo koga, da je goljufal pri meri in bi bil odslovljen, bi ne mogel dobiti nato službe drugje. — V nedeljo se je pripetila ipod Chardon rd. klancem avtomobilska nezgoda, v kateri je bilo .poškodovanih 24 oseb. Deset jih je dobilo nevarne notranJV poškodbe, dočim je štirinajst le zuna'j potolčenih. Ponesrečeni so se vračali iz nekega piknika v Geneva-on-the-Lake na velikem se mora delati na to, da pridejo v veljavo postave, ki bodo napravile konec priseljevanju ''zaru-kancev, revežev, kriminalcev in anarhistov". — V pondeljek smo poročali med novicami, da so vdrli policaji na 5301 St. Clair Ave na dom Mary Robejy, ker je kuhala žganje in da jih je ta napodila z •steklenicami, kar pa ni popolno ma pravilno. Sicer je angleško časopisje poročalo ravno tako, toda mesarji Pintar Bros., Id imajo na 5301 St. Clair Ave. mes nico, o dogodku ničesar ne vedo. Torej je bil naslov napačno poročan. Kot se nam sporoča, se je dogodek pripetil najbrže na 5351 St. Clair Ave. -o-— (Dalje Iz 2. strani.) , dvori, sem spoznal da moram na vfak način uničiti svojega nasprotnika. Ce bi ga bil ubil, bi s tem zapustil v tVojem srcu večen spomin nanj. Bilo je neobhodno potrebno, da ga izkoreninim iz tvoje duše, iz misli, iz domišljije, iz krvi, skratka iz vsen čustvenih organov — da jim na- povem sptošno desinfekcijo. Tn to je bilo mogoče storiti le potom vajinega zakona. Morda misliš, da sem bcljši od njega? Kaj še! Saj še pomniš, da sem se odrekel najinen^u potovanju v kopališče, kjer bi iniela priliko živeti dva tedna skupaj. .. Tebe je to ranilo, toda s tem sem rešil najin roman. Vem, da se V zakonu ne sme iskati estetike inlirizma, in prav zato gem te pahnil,soprogu v objem. Možje, ki sanjajo o večnem žit ju v dveh, ne pripravijo ničesar za krasoto tega j i vi j en ja, ki ga puste na pragu svoje spalnice... Zakon, glej, to je smetišče ljubezni. V zakonu je skupnost obvezna, in ravno zato bolj nenormalna kot kje drugod. Ali ]e pri takih razmerah sploh mogoča poezija ljubezni, sočen poljub, šum čustvenosti?. .. Ah, ne, nikdar ne! — Res, kaj ne, draga? In zato 'se ne jezi name. Moj nasprotnik ni zate več mož in nima več moči, da bi mogel vzbuditi v tebi odličnost in sramežljivost greha. Ovira najini ljubezni je odstranjena, razpoka v najinih čus tvih zamašena. — Si ti to storil? — Ali ne čutiš tega? Imam predel j eno kabino... Tu nas o-pazujejo. Vidijo, da nisva zakonca, treba je, da jim to potrdiva in se skrijeva pred radovednimi očmi... _ Prav imaš! Marsikaj ti še nisem povedala... _Seveda! Ta predmet je.neizčrpen !... --—o—-- NEMČIJA ZA SPORAZUM Z BELGIJO. SLUŽBO DOBI Slovenka ali Hrvatica za hišna dela. Plača po dogovoru. Zglasiti se je na 4717 St. Clair Ave. (213) Pariz, 12. sept. — Danes sta dospela iz Berlima nemška delega ta k reparacijski komisiji, dr. Fischer in Kari Bergmann, da posredujeta pri komisiji za sporazum z Belgijo. -o--— (Dalje 'z 1. strani) "Krajšega delovnega dne zahtevajo inteiVsi zdravja ter duševnega ter telesnega razvoja. Naš narod trpi danes vsled prevelike produkcije in prenizke po-raibe. Na milijone ljudi je &ez dete, velike množice mašinerije stoji nerabljene, toda mi produ-ciramo več, kot morejo ljudje pokupiti nazaj in zavziti ter po-ralbiti. Edina odipomoč leži v kraj šem delovnem dnevu." Pomagaj si sam do dobre, hladilne pijače v gor-kih dneh, pa ti ne bo treba tožiti, da je vedino slabše na svetu. Treba ni drugega kot kupiti najboljši hmelj brez katerege ne dobiš zaželje-nega okusa. Nadalje: najboljši malt katero oboje dobite garantirano čisto in najboljše vrste pri tvrdki Pilsener Home Supply (LOUIS KNAUS, lastnik) 39i6 St. Clair Ave. Cleveland, O. CENTRAL 4684-K OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"! GROZDJE! GROZDJE! i iji i ■ S \ CALIFORNIA — MICHIGAN — NEW YORK — OHIO Vaše naročilo nam izročite lahko sedaj in deležni boste najbolj zmerne cene. Pričenši z 10. šeptmlbrom bomo prejeli vsak teden 25 železiniških voz najfinejšega, California Muskats, Reisling, Tokay in Zinfaudel grozdja. Pišite, telefonirajte ali se zglasite osebno. Naš prodajalec se bo zglasil ha vašem domu in vam povedal različne cene. Ena največjih clevelandskih tržnic z grozdjem na drobno THE SERVICE PRODUCE COMP. 632 WOODLAND AVE. Bell telefon, Prospect 1232 Ohio State, Central 221-W =»;iii«iiii»iiiwiiiwiiii»iiiwiiii»iiiiwiiiBiiiiiiiii«iiii«iiii»ii -.(■riilBliilaliilaliilalnlaliilaliiMliikliilaliiialiilBlulaliiialini iiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiainiaiiiiaiiiiaiiiiainiar^ sTiilxliimlii'aliilaliilaliilaliiS Slovenska Banka Zakrajšek & Cešark nMsniianniiiiuuginniuiiiiniiiiuuiiiiiiniiiiiniuiriniiiiiiiiiiimiiiniiini 70 — 9th Ave., New York City. pošilja denar v stari kraj hitro zanesljivo in po nizkih cenah prodala vozne listke za vse važ ne prekmorske linije, in opravlja vse druge posle, ki so v zvezi 8 starim krajem. Postrežba točna in solidna. MALI OGLASI Grozilnisiik Mi prodajamo prazne sode in sodčke— vseh velikosti. Sprejemamo naročila izven mesta. Bell tel.: Rand. 5618 THE GEHRING CO. 7003 Quincy Ave. Cleveland, O. Potrebujemo prodajalce za povsod. $1 00 galon s 50 gal. sodčki zastonj. Razvažanje po Clevelandu zastonj. ODDA SE čedna soba poštenemu fantu; e-lektrična razsvetljava in kopališ če. Zglasite se na 15634 Holmes Ave (211) LEPO STANOVANJE"^ se odda v najem snažni družini. Stanovanje dbstoji iz šestih sob; elektrika, kopališče in fornez; na 1148 Norwood Rd. Vpraša se na 1056 E. 61 St. (212) POZOR! Slo^ Opozarjani ki potujejo v gtsro do^w clisi za kratek obisk ^ stalno, da dobijo P" sobe za prenočišče,. _ ^ telil boste postreaem na amerikanski dete v Postojno, a ^tf| vi.,-o Lahi "PO''"®'■bJI,!' sebno previdni P . f zamenjate denar, ko vas presleparO°j , ravnost v naš fh^ je blizu postaje, ^,5^! menjam denar po zu. Se JOS. IN ZOFJ lastnika- Postojna, Juhj®''® ^ Italia. PRODA SE POHIŠTVO za 6 sob, v dobrem stanju. Lahko se dobi tudi stanovanje; blizu šole; stanovanje je moderno. Naslov se izve v uradu Enakopravnosti ^ (212) LEP LOT NAPRODAJ. 40x70, na Bliss Rd.; preda se poceni 'Prilika" za Slovenca, ki želi lep prOstor za hišo. Zglasite se na 20730 Miller Ave., Euclid. Ohio. (212) LOTJE NAPRODAJ. Trije lotje in Ford avtomobil se proda v%p skupaj za $800. Vpraša naj se na 19704 Shawnee Ave,, Nottingham, Stop 25 Shore line kara. (212) HIŠA, GROCERIJA IN MESNICA NAPRODAJ. Proda se samo trgovina ali Vse skupaj. V prometni okolici in v sredini slovenske naselbine. Naslov se izve v uradu Enakopravnosti. (215) • NAPRODAJ je dobro ohranjeno pohištvo. Jako ugodna prilika za novoporočenca ali za večjo družino. Dobi se tudi stanovanje. Proda se zaradi odhoda žene in otrok v stari kraj. -Vprašajte na 1408 E. 45 St., spodaj. (212) ■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v MOŠKI IN FANTJE! Vedite, da sem se preselil iz 1100 E. 68 St. na 6026 ST. CLAIR Ave. ter da izdelujem obleke po najnovejših krojih. Predite, da vam umerim eno za jesen! KRIST LOZAR, krojač. (Sept. 23) Naznanilo. S tem naznanjam rojakom po Collinw'oodu in okolici, da je Slov. Sam. in Podp. Društvo "Baron Vega'' na zadnji seji skle nilo podaljšati termin za prosto pristopnino v društvo in sicer še za mesec august, september in oktober. Zatorej vabim rojake, da se poslužite dane prilike. Vsa pojasnila dobite pri tajniku ali kateremkoli društvenem članu. IGNAC MEDVED, tajnik, 15241 Saranac Rd. Collinwood, Ohio. Naročajte dnevnik ENAKOPRAVNOST i iiiiimuiniiiiniiimuiiiiHiiiniiiiiiiiiJiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiinuiiiiiiuiiiiiiniiuiiiiiuiiiuiiii ■ SLOVENSKA POPRAVLJAL ■ NICA AVTOMOBILOV Ul vartmo In ravnamo T#eh g g vrst železne In kovinnste pred- i i mete. Zalop* olja, gasollna, ku-I mljevih obroSev !n drugih po-I trebi&In. Alco rabite pomoči, po-I kličite nas po telefonu. PRČf- SI CEITGN 1372. I Odprto tudi ob nedeljah. ELYRIAAUTO REPAIR & WELDING 6512 St. Clair Ave. SLOVENSKI 3 velanp. pollOCK I Starosta, P'odis.tarosta, J Tajnik, ,f 1064 E. 62nd ^ . Jerici Blagajnik, Fr j Nadzorniki, Frank Sober 1" ; NaSetalk. p««: Učitelj za j šovec. rsak Seje V mesecu od ■ 3, Nar. SUPERIOR SODI — DOBR«^ je potreba FranI' 106th St- ^ pj, 8704 Bucket . A"" ' ,56,7 Frank 6ll7 5rCl.,Tj^ i Nai ali 2 takoj, - menjamo me ali lote-, prodno kaJ šo korist. Coi:; 15813 - J. 1 Imamo ■ mmimmmiHmimMMwmmiwmwmiMumimimiimiiiM ■ Q v p" '1,1 nico s. 1^; jo se nist®