Izpred upravnega sodišča. 167 Izpred upravnega sodišča. o prizivu proti odgonskim odpedbam občine. Upravno sodišče je z razsodbo z dne 19. okt. 1904 št. 10983 pritožbo mestne občine S. proti odločbi ministrstva za notranje stvari z dne 21 novembra 1902 št. 47770 zaradi izgona A. J. iz ozemlja mestne občine S., kot neutemeljeno zavrnilo. Razlogi. V D. pristojni voznik A. J. v S.-u je bil vsled sklepa mestnega zastopa S.-kega iz tega mesta izgnan z rodbino vred, ker je bil zavoljo prestopka tatvine obsojen na osem dni zapora. Županstvo S. je torej A. J.-a z dopisom z dne 12. aprila 1902, št. 1851, pozvalo, naj zapusti S., zapretivši mu, da ga bo sicer šiloma izgnalo. Priziv, ki ga je vložil A. J. proti temu ukazu, je C. kr. okrajno glavarstvo odbilo, češ, da je nedopusten. C. kr-namestništvo v P. pa je z ukazom z dne 8. julija 1902, št. 138090 ta odlok okrajnega glavarstva razveljavilo in mu naročilo, naj vnovič meritorno razsodi o prizivu A. J.-a, ker ni v §-u 11 občinskega reda določen noben rok za pritožbo in torej odgonska razsodba ni pravomočna, ker se je vložila pritožba, bodisi tudi davno po preteku štirinajstdnevnega, v navedenem §-u 11 določenega roka. Prizivu, ki ga je proti tej namestniški odločbi 168 Izpred upravnega sodišča. vložila občina S., pa c. kr. ministrstvo za notranje stvari iz razlogov izpodbijane odločbe in oziraje se na kompetenčne določbe §-a 11 občinskega reda ni ugodilo. Pritožba, ki jo je proti tej odločbi vložila občina S. pri upravnem sodišču, pa je neutemeljena. Predvsem je treba povdarjati, da je v končnem odstavku §-a 11 občinskega reda za Češko sledeče določeno:^) »Ako meni kdo, da mu občina v tej reči (odgonu) dela krivico, si lahko poišče odpomoči pri političnem okrajnem oblastvu«. Za nadaljno pravno pomoč pri političnem oblastvu ni torej določen noben rok in ker je v tem §-u govor kar na splošno o »odpomoči« in ne o »prizivu« ali »pritožbi«, je iz tega sklepati, da gre tu za vporabo nadzorovalne pravice, ki jo ima državna oblast nad občinami, ki pa ni vezana na nobeno časovno mejo; torej v istem smislu, kakor je to določeno v §-u 102 občinskega reda za Češko'^) in pa v členu XVI. državnega občinskega zakona z dne 5. marca 1862, drž. zak. št. 18. Država ima vedno pravico vplivati na to, da ne prekoračijo občine svojega delokroga in se ne pregreše zoper obstoječe zakone. Zato ni dvoma, da so imele višje državne nadzorovalne oblasti pravico, kadarkoli so izvedeli za odgonsko razsodbo mestnega sveta S-kega, jo presojati, ali je zakonita, in po tem uradoma postopati. Nasprotno naziranje bi privedlo do tega, da bi bil političnim oblastvom vzet vsak vpliv na občinske sklepe, in bi bilo v premnogih slučajih državi nemogoče, posluževati se svoje nadziralne pravice. S tem, da se je odlok okrajnega glavarstva razveljavil in se je naročila meritorna odločba, je okrajnemu glavarstvu še le dana možnost, da se izjavi o pravičnosti in zakonitosti odgonske odredbe proti A. J.-u in se posluži svoje nadziralne pravice, ko bi se bili kršili zakoni. Pritožba se je torej kot neutemeljena zavrnila. __ Dr. A. ') Glej § 10 odst. 2 občinskega reda za Kranjsko. ') Glej § 95 občinskega reda za Kranjsko.