Pooblaščeni prodajalec in serviser ^ " Hotko Vojnik Tel./fax.: 063 / 772 009 Z VAMI ŽE 25 LET! Savinjske UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 KO VEDNO DOBITE NAJVEČ Letnik 3. 9. 11. 1997' ;■ ■ i i 'J Cena 150 SIT Poštnina plašna pri pošti 1102 Ljubljana OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg l/a 3000 CELJE ‘ M r OGLASI SL&Š 66/1997 TRGOVINA l GLASBILI VSE ZA GLASBENO ŠOLO IN ANSAMBLE 'Mart' fiKCIJfi! OZVOČENJA Zfl ŠOLE, HARMONIKARJE IN DUETE Smo pooblaščeni Kocenova 4, 3000 CELJE UVOZnik ZO: TeUFax: (063) 48-41-40 NEPREKLICNO NAROČAM __________ kompletov tal ASBCUH BOŽIČNO NOVOt ONIH LUČK po ceni 1.300 SIT za komplet ime in priimek ____________________________ naslov ____________________________________ T^odfcii: ___________________ KOLIČINE OMEJENE * NAROČITE ŠE DANES! GLAšiM božično NOVOLETNI LUČIČI SUPER UGODNO m KOMPLETI 100 lučk po reklamni ceni; USAK KUPEC SODELUJE U UELIKE^ N0U01ETNEM NAGRADNEM ŽREBANJU: 1. nagrada: Barvni televizor 2. nagrada: Prenosni radio 3. nagrada: Radio budilka in še 10 nagrad - povrnjena vrednost nakupa! Naročite še danes na naslov: PREXIM trade d.o.o., Doberteša vas 32, 3311 Šempeter ali po telefonu: 063 702 237 BOŽIČNO NOVOLETNE LUČKE lahko kupite: Bistro FLORJAN v Šeščah, Trgovina MIMOZA v Žalcu, trgovinah FIJAVZ v Šempetru in še nekaterih trgovinah v Savinjski dolini! ACilM - bančni kredit T+5% - uredimo kreditno sposobnost - vrnemo vaš stari kredit - manjava staro za novo - kredit na položnice za kmete, s.p. in d.o.o. in zaposlene pri njih - leasing za pravne ir. fizične osebe SALON, Mariborska 202 telefon: 063 412 666, fax: 063 412 667 SERVIS, Bežigrajska 13 telefon: 063 38 627 TfDCši® 10.990 DEM ali polog ~ 180 DEM mesečno mam® GL 16.990 OEM Ht, ARILCPi ,4 zimske gume, GOODVEAR 17.470 DEM ali polog + 288 DEM mesečno 22.440 DEM Nubiro lahko poiskusite tudi doma MOTOR O s IM O O s H yj m SLI > yj < N O O o m m m LO Q < rr in GQ < d co < z" < —! o > o z LU m i— LU v/ £ O cč 5 LU LU LU CC 0. O /•SEF AGRO AVTOHISA ŠEMPETER (bivša bencinska čipalka pri SIP-u) Tel.: 702 510, tel./fax: 702 610 GSM: 041 672 300 GLAS 66/19971 UVODNIK Politični cksorciKcm IZ VSEBINE: DOGODKI V demokratičnih družbah je večinoma tako, da ljudje svojo voljo izražajo na volitvah. Tam v skladu s svojim prepričanjem in pravicami volijo svoje predstavnike, ljudi, ki jim zaupajo. Tudi pri nas je tako. Ko se je Slovenija leta 1991 odcepila od Jugoslavije, je stopila na svojo pot. Sprejela je svojo ustavo, oblikovala svoj parlament, uvedla resnično tržno gospodarstvo in stopila v obdobje parlamentarne demokracije. Državljani smo že nekajkrat stopili na volišča in volili predstavnike na najrazličnejših ravneh. Med tistimi, ki smo jih izvolili, so bili tudi tisti, ki smo jih videvali na najvišjih položajih tudi v obdobju, ko smo bili še Jugoslovani. Nekateri med njimi so na volitvah dobili zavidljivo podporo. Njihova preteklost očitno večine Slovencev ne moti. Zakaj torej lustracijski zakon? Lustracijski zakon naj bi poenostavljeno rečeno politično in službeno onemogočil bivše “privilegirance’’ in ljudi, ki se jim lahko očita, da so imeli stike s tajnimi službami, da so sodelovali z njimi ali bili z njimi tako ali drugače povezani. Z zakonom samim po sebi ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil izrazito političen in če ne bi obšel obstoječe zakonodaje. Če je namreč kateri izmed “grehov”, ki bi jih lahko naprtili kandidatom, ki bi bili sojeni po lustracijskem zakonu, kazniv, bi lahko te ljudi obsodili po že sprejetih zakonih in na obstoječih sodiščih. Če bi torej bili v postopku spoznani za krive, bi jim bila izrečena kazen, in posledično bi seveda bili izločeni iz političnega življenja, saj na primer predsednik države svoje funkcije ne more opravljati za rešetkami. Če se torej ljudem, ki bi jih lustracijski zakon najbolj zadel, da dokazati krivda, se da ta krivda dokazati tudi na sedanjih sodiščih, zato lustracijski zakon ni potreben. Korenine in preference lustracijskega zakona so drugje. Preference so izrazito politične, gre pa za željo po onemogočanju ljudi, ki v parlamentu sedijo levo od sredine. Če imajo ti kaj na vesti, jim je seveda potrebno soditi. Ampak kot enakopravnim državljanom, na rednih sodiščih, z obtožnico, obrambo in na koncu s sodbo. Kakršno koli že. Vsakršno ovinkarjenje okoli tega bi bilo v nasprotju z ureditvijo demokratične družbe, v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in v nasprotju s civilizacijskimi normami. Zakon bi sam postal orodje takega formata, da bi z njim lahko ljudi onemogočali s postopki, zaradi kakršnih smo prejšnji sistem poimenovali totalitarističen in se ga odrekli. Lustracijski zakon ničesar ne rešuje. Nasprotno, naravnan je rušilno. Raziskovanje zločinov posameznikov je v pristojnosti kriminalističnih služb, sojenje pa v rokah pravosodnega sistema. Da prihaja v času predvolilne kampanje številnih predsedniških kandidatov do raznoraznih obupanih poskusov njihovih strank, da bi pridobile kakšen tabor že preveč skreganih Slovencev na svojo stran, je razumljivo. A vendar ne gre lustracijskega zakona jemati preveč omalovažujoče. Se posebej, če vemo, da so podobne zakone že pred leti sprejeli v Albaniji, Bolgariji, Romuniji in na Češkem. Sprejetje tega zakona bi nas potegnilo v nerešljiv vrtinec večnih vprašanj konca druge svetovne vojne; v sicer zanimiv, a neploden vrtinec. Določena vprašanja so nacionalno pomembna. Verjamem, da je pomembno tudi vprašanje povojnih krivic. A v luči problemov mlade generacije in sedanjih časov ta težava pač ni primarna, in reševanje nje je v rokah tistih, ki se jih tiče. Zaenkrat ni relevantno, če se partizani in domobranci spravijo, relevantno je, da nam pustijo dihati in nas ne oklepajo z jeklenih obročem ognja sovraštva in maščevanja. Lustracija je slovesno religiozno očiščevanje, lustracijski zakon je ideja etične prisilne katarze in političnega eksorcizma. Slovenska politična scena pa je purgativ za narod. Farmacevtski. Vid Burnik Tragedija na Vranskem Stran 4 AKTUALNO Lustracija v parlamentu Stran 5 GOSPODARSTVO Borzni pretresi Stran 6 Step by step ali izobraževanje frizerjev Stran 7 INTERVJU Franci Tratar Stran S, 9 KRONIKA Usposabljanje pomožnih policistov Stran 10 RAČUNALNIŠTVO Operacijski sistemi in programi Stran 11 KULTURA SHIRLIE RODEN v Žalcu Stran 12 EXTRA GLAS VOLITVE 97 Stran 13 - 20 AVTOMOBILIZEM Intervju z državnim prvakom, v cestno hitrostnem dirkanju, Mišclom Zupančičem Stran 21 RAZVEDRILO Filmi in humor Stran 22, 23 ZA DAME Kako dolgo cvetijo kaktusi Stran 24 ZA SRCE IN DUŠO Bojan Tržan: "Nisem vedel da vozim mamila." Stran 26 Dnevnik liposukcijc Stran 27 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P. P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefas: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Ljiljana Pušnik-Cede, Dominika Satnholič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čttlk, Franc Furland, Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Matela, Alenka Turnšek,Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! VASE MNENJE »Gospod Vojko Zupanc!« Z veiikim zanimanjem sem prebral Tvoje ogorčeno pismo v cenjenem časopisu Glas Savinjske, v katerem nasprotuješ sklepom demokratičnih zborov krajanov in celo sklepu svetnikov naše občine in, priznam, z marsičem se strinjam. Na veliko nevarnosti v zvezi z novimi občinami smo opozaijaii tudi v naši stranki v Žalcu in naši poslanci v Državnem zboru, v ta namen smo organizirali kar nekaj okroglih miz s kompetentnimi strokovnjaki. Na njih sem pogrešal zainteresirane predstavnike lokalne samouprave, občinske svetnike, politike v občini in druge, ki takrat, ko je morda še bil čas, niso in niste čutih potrebe, da se srečanj udeležijo(te). Ko bi bilo v Državnem svetu še možno sprejeti zakonodajo, ki bi smiselno uredila pogoje za nastanek novih občin, na kar je apelirala Združena lista, so se tudi poslanci Liberalne demokracije odločali drugače. Ah se še spomniš odstopa dr. Cirila Ribiča kot predsednika komisije za lokalno sa-| moupravo pri Državnem zboru in vzrokov za ta odstop? j Ni najlepša, je pa plastična primerjava: danes je dekle v 8. mesecu nosečnosti - ah ji za to nosečnost ima smisel očitati neznanje o metodah kontracepcije in jo za nazaj učiti? Katera stranka je bistveno pripomogla k temu, da se referendumi kot najširša metoda demokracije in volje ljudi upoštevajo samo kot posvetovalni institut? Takšno mnenje, g. Vojko Zupanc, kot ga danes glasno izražaš, bi moral z enako zavzetostjo izražati že pred leti tako v svetu občine kot svoje stranke, tako v medijih kot v občinskem svetu. Naša stranka in naši svetniki (in poslanci) so ga, a so ostali brez podpore. Sicer pa Združena lista socialnih demokratov spoštuje sprejete zakone, ne nasprotuje novim občinam, če te izpolnjujejo zakonske pogoje in ekonomske pogoje in če je volja občanov takšna. Lepo te pozdravljam in kličem nasvidenje referendumu! FRANCI TRATAR PREDSEDNIK 00 ZLSD ŽALEC POTOPISNI VEČER V MOZIRJU Zavod za kulturo Mcziije -knjižnjica je 14. novembra v galeriji Mozirje pripravil Potopisni večer z Marijo Sodja Kladnik, na katerem so vsi, ki radi potujejo z' domišljijo, besedo in sliko, ob diapozitivih prisluhnili popotnici o njenem potovanju po Boliviji in Peruju. D. S. NENASITNI OGNJENI ZUBLJI POGOLTNILI DOM IN OČETA V noči 30. oktobra 1997 okoli pol ene ure zjutraj, je družina Polanec iz Ločice pri Vranskem ostala brez hišnega gospodarja in strehe nad glavo. To je bila noč, ki je družini Polanec korenito in tragično spremenila življenje. V njej so izgubili moža, očeta in dedka Martina Polanca ter dom in vse skromno premoženje,v ki so si ga ustvarili v mnogih letih. Čeprav je bila njihov dom lesena hiška z majhnim hlevom, brez elektrike in vode in tudi brez ceste, je bil to njihov skromni domek, kjer so po svoje srečno živeli in se imeli radi med seboj. V strmini, ki je marsikomu izmed nas neznana, so si pridelali sadje in zelenjavo, preživeli kozo, ki jim je dala vsak dan mleko. Sedaj po tej tragediji je od njihovega skromnega doma ostal le majhen kupček ruševin, iz katerega se pet dni po tragediji še vedno kadi, in kar ne bodo nikoli pozabili, da se je tu na strahoten način končalo življenje hišnega gospodarja. Tragedija bi bila lahko še hujša Triindvajsetletna Bernarda Polanec, ki je ostala s svojim triletnim sinom Tadejem brez vsega, doma in očeta, je povedala: «Iz službe sem prišla kmalu po polnoči, takoj sem pogledala k sinku Tadeju, z mamo Mihaelo spregovorila nekaj običajnih besed. Sla sem v kuhinjo po kozarec vode, ko sem slišala, da zunaj nekaj poka in zaznala čuden vonj po dimu. Stopila sem ven in videla, da je vse svetlo. Mama, gori! sem zavpila. Zagrabila sem jokajočega sina in ga ogrnila v topla oblačila. Vsi trije smo stekli ven. Večkrat sem poklicala na podstrešje, kjer naj bi spal oče, vendar se ni oglasil, zaradi ognja ki je že silovito bruhal, pa tja nisem več mogla. Potem sem stekla po pomoč k bližnjim sosedom, ki pa niso tako blizu in je bilo treba premagati kar nekaj temne gozdne poti. Kmalu so prispeli gasilci iz Žalca, Vranskega in okoliških zaselkov, a je kar nekaj časa trajalo, da so prek hriba (kakšna dva kilometra daleč) speljali vodovodno cev, s katero so gasili ogenj do jutra«. Polančeva le- sena hiša z gospodarskim poslopjem je pogorela do ta! in za vse večne čase pokopala tudi očeta Martina. Domači so vse do zadnjega upali, da se je mogoče zamudil kje pri sosedih, kjer je večkrat gledal televizijo. Vendar se je njihovo upanje razblinilo podnevi, ko so ga našli. Mama Mihaela, pokončna hribovska mati in njegova žena, je ostala brez moža, njeni otroci, Srečko, Danica in Bernarda, brez očeta, vnuk Tadej pa brez ljubljenega dedka. Sami pri sebi ugibajo, zakaj se je to moralo zgoditi prav njim. Zapiski Uprave za notranje zadeve Celje pravijo, da je mogoče zagorelo zaradi dotrajanega dimnika. Ni izključeno tudi, da je zagorelo zaradi neprimerne uporabe svetila ali prižgane cigarete. Domači pa so si o požaru ustvarili svoje mnenje. Kdor hitro da, dvakrat da Samo hitri pomoči krajanov in nekaterih organizacijah gre zahvala, da se družina ni znašla na cesti. Praznike so preživeli pri hčerki in sestri Danici v Merinci pri Vranskem. Tretjega novembra pa so že dobili ključe enodružinske hiše Ločica 1 pri Vran- skem, katero jim je nesebično za pol leta odstopila v popolno uporabo njena lastnica Zdenka Ferme iz Limože pri Trojanah. V hišici, kjer je od letos živela pokojna Zdenkina mama. je bilo že naslednji dan pri- jetno toplo, nesrečna družina si je lahko skuhala svoje kosilo in si odpočila. Predsednik KS Vransko Franc Sušnik pa je povedal, da bodo nekdanjo pošto na Vranskem preuredili v stanovanje in ga kot neprofitno socialno stanovanje namenili nesrečni družini Polanec. Med prvimi pa je priskočila na pomoč s hrano in oblačili župnijska Karitas z Vranskega, kjer gre posebna zahvala Martini Darinki Felicijan in Marinki Novak. Vranski župnik Jože Turinek pa je družini namenil ves denar, ki so ga verniki darovali pri pogrebni maši. Denar zbran pri treh mašah na martinovo nedeljo je tudi podarjen družini Polanec. Prvi torek v novembru smo z območno sekretarko Rdečega križa Žalec Majdo Pilih obiskali Polančeve že v njihovem začasnem domu. Rdeči križ Žalec je poskrbel za najnujnejše stvari, ki jih družina Polanec v tem trenutku najbolj potrebuje. In kaj še potrebujejo Polančevi? Trenutno družina Polanec ne čuti nobenega pomanjkanja. Vendar, od maja 1998, bodo potrebovali vse, od šivanke pa naprej. Poudarim naj, da največkrat pomislimo le na obleko in pohištvo, pozabimo pa na tiste najnujnejše stvari, ki jih rabimo vsak dan. Če imate vi, ki sedaj berete te vrstice in vaši prijatelji kar koli odveč, dostavite v Ločico 1 pri Vranskem (tik ob magistralni cesti Celje -Ljubljana, sto metrov pred odcepom za Kamnik). Prav pa je, da se ob bližajočih praznikih spomnimo na triletnega Tadeja morda s šalom, toplimi nogavicami in copati, bananami, zabojem jabolk... Vsi ki bi lahko pogrešali kakšen kilogram fižola, krompirja, jabolk, zelja, morda malo kolin, prosimo, da to dostavijo družini Polanec. Tisti ki želite denarno pomagati Polančevim, lahko to storite preko žiro računa Karitas Vransko, ki je odprt pri Hraniino-kreditni službi Kmetijske zadruge Savinjska dolina Žaiec PE Vransko. Številka žiro računa js 50750-625-40071 807200-1-380016. IVANA ZLATKA CENCEN ŽALEC PROSLAVA OBLETNICE USTANOVITVE PROTIFAŠISTIČNE ZVEZE ŽENSK Udeleženki ZLSD Ženskega foruma Nežika in Angelca Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije vsako leto v mesecu oktobru organizira srečanje žensk v Dobrniču pri Trebnjem kot spomin na organizirano delovanje žensk in njihov prispevek v vojnem času. Pred 54 leti so se v tem kraju prvič med vojno zbrale zavedne Slovenke na svoji prvi konferenci antifašistične zveze žensk. Letos so se tega slavja prvič udeležile tudi članice Zenskega kluba pri Združeni Jisti socialnih demokratov Občine Žalec in s svojo prisotnostjo prispevale k slavnostnemu obeležju. V slavnostnih nagovorih so govornice in še žive udeleženke takratne konference obudile spomin na ogromen prispevek žensk pri ohranjanju slovenske besede v ta- kratnih vaških šoiah. Ta boj za ohranitev slovenske besede je trajal vsa štiri leta vojne, pa tudi danes še ni končan. Po odprtju proslave in slavnostnem govoru so se med kulturnim programom zvrstile še žive udeleženke konference, ki so nam z ganljivimi besedami obudile spomin na učiteljevanje in težko ter nevarno delo, ki pa so ga opravile dobro in z vso potrebno zavzetostjo. Ob povratku smo udeleženke še dolgo razmišljale o težkih časih, v katerih so predvsem ženske vedele, kje je njihovo mesto in kaj zahtevajo razmere od njih, svoje delo pa so kljub nevarnostim opravile častno in pošteno. CELOSTNA KAKOVOST DELA NA PODRUŽNIČNIH ŠOLAH V Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici je 23., 24. in 25'. oktobra 1997 potekal seminar Zavoda RS za šolstvo naslovom “Celostna kakovostna dela na podružničnih šolah”. Na njem so predavali: svetovalca z Zavoda za šolstvo Fani Nolimal in mag. Dimitrij Beuermann ter samostojni kutumi delavec Blaž Rojko. Naslov seminarja dobro opisuje njegovo vsebino: na več področjih smo oblikovali merila za uspešno delo na šoli: 1. kakovost učnega procesa in prilagoditve didaktike načinu dela na šolah s kombiniranim poukom (Fani Nolimal) 2. usklajenost izpeljave šolskega kurikuluma š potrebami, željami in zahtevami otrok, staršev ter šolskega okolja (Dimitrij Beuermann) 3. vsebina in izpeljava pouka glasbe kot elementa šolskega programa (Blaž Rojko) Drugi dan seminarja smo imeli ho-spitacijo na podružnični šoli Lom pod Storžičem, kjer smo videli Wambachovo projektno delo. Ob zaključku seminarja smo se udeleženci strinjali, da je veliko specifičnosti v organizaciji in izvedbi pouka na podružničnih šolah, še zlasti na šolah s kombiniranimi oddelki. Hvaležni smo predavateljem, da se ukvarjajo s specfiko podružničnih šol, zlasti še s poučevanjem v kombiniranih oddelkih, saj so seminarji s tovrstno problematiko redki in prezasedeni, za to področje poučevanja pa se na Pedagoški fakulteti ni mogoče specializirati. Želimo tudi povedati, da smo tu, da so v Sloveniji budi podružnične šole - 379 podružničnih šol (431 centralnih), 245 je podružničnih šol s kombiniranimi oddelki - da je delo na podružničnih šolah zahtevno, a večkrat premalo cenjeno. V žalski občini je le 10 podružničnih šol, od teh jih ima 5 kombinirane oddelke. Seminarja se je udeležeilo 40 učiteljev podružničnih šol širom Slovenije, saj je bilo število omejeno. Spomladi bo potekal še nadaljevalni, drugi del seminaija. NADA JEfEN POS VELIKA PIRESICA MAJDA KOTNIK H HOIMDA KOVINOTEHNA HONDA lIsIfN 16 V* • Cena: 26.990 DEM - mti& irii/lorjsi SJD iOa! - Mririj&ria =■ ©MMtes) ^ifeDapižiiij® “ išfeljifs© siJstetjjši fcp - mirm ts/sOšm = p®#G%)(?§rc7§i aa Mij®a mtpmm - BlBiiiihBtil ptittrtk 3®a5npi ®gMM! PONUDBA MESECA: • 4 zimske gume gratis, - metalna barva brez doplačila - tehnični pregled in prevoz brezplačno Velika izbira rabljenih vozil. Krediti odT+7,5% do 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 IZ PARLAMENTI Sedma redna seja se je začasno prekinila. Štirinajst dni, kolikor traja ta prekinitev, poslanci sestankujejo na odborih in komisijah državnega zbora in obravnavajo material za naslednjo redno, 8. sejo. Na tej seji je predvideno nekaj zanimivih zadev, kot na primer zakon o varstvu potrošnikov in zakon o varnosti cestnega prometa, nekaj zakonov pa je v dmgem in prvem branju. Poslancu imamo končno v rokah ves material ki se tiče proračuna za leto 1997. Prihodkov naj bi bilo za 710 milijard, odhodkov za 743 milijard, kar pomeni, da bo za 33 milijard primanjkljaja. Z proračunom veliko koristnikov ne bo zadovoljnih, vendar v proceduro Resolucijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in zakon o odpravi posledic komunističnega totalitarnega sistema. V resoluciji zahtevala, da se čas od 1945 do 15. maja 1990 razglasi za čas, ko je bila oblast nelegitimna, v zakonu pa da se tudi za silo zberejo vsi arhivi imenuje državnega pooblaščenca za arhive totalitarnega sistema lustracijsko (očiščevalno) sodišče. Obsojenec bi moral nemudoma odstopiti s funkcije oziroma se odpovedati kandidaturi zanjo, druge, na primer novinarje, pa v dveh tednih premestiti na druga delovna mesta. Oba zahtevata, da se ta izredna seja opravi 19. novembra, to je nekaj dni pred predsedniškimi volitvami. Kolegij predsednika državnega zbora pa je predsediku predlagal datum 25. novembra, in ta je to sprejel. Oba sedaj govorita, da bosta sama sklicala izredno sejo. V državnem zboru vsi vedo, zakaj vztrajata na tem datumu. Predsedniški Icandidat njunih strank, dr. Bernik, zelo slabo stoji in potrebna mu je podpora tudi na takšen način. O novih stvareh, ki se bodo pojavile, pa v naslednji številki Anton Delak NA SEJI O DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI V prostorih Občine Žalec je bila 13. novembra 28. seja Občinskega sveta, ki je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena. Svetniki so tokrat obravnavali analizo LIZ Inženiring »Pregled šolskega prostora na področju osnovnošolskega izobraževanja v občini Žalec za obdobje do leta 2003« Na prošnjo žalskega župana Milana Dobnika so se svetniki najprej ukvarjali s pregledom celovitega šolskega prostora v občini Žalec ob prehodu na 9-letno šolanje, ki ga je pripravilo podjetje LIZ Inženiring iz Ljubljane. V svoji študiji je zajelo vse matične in podružnične osnovne šole, šolo s prilagojenim programom, glasbeno šolo in oddelke vrtcev, ki delujejo v prostorih osnovne šole. Vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Tanja Razboršek - Rehar je informirala svetnike o devetletnem osnovnošolskem izobraževanju, ki se bo pričelo uvajati v šolskem letu 1999/2000, obvezno pa bo uvedeno do leta 2002/03. Osnovnošolsko izobraževanje bo razdeljeno v triade, in sicer naj bi L triada trajala od 1. - 3. razreda, II. triada od 4. - 6. ter III. triada od 7. - 9. razreda. de bodo imeli pouk v matičnih učilnicah, v III. triadi pa se bodo učenci učili v specialnih učilnicah. To so učilnice za fiziko, kemijo, biologijo, računalništvo, gospodinjstvo, tehnični pouk in likovno vzgojo. Za poučevanje ostalih predmetov te učilnice niso primerne. Pouk športne vzgoje bo potekal v vadbenih skupinah, ki bodo imele svoj vadbeni prostor ter garderobo z umivalnico. Ti vadbeni prostori se lahko pri večjem številu združijo v večjo telovadnico. Vse šole v žalski občini je potrebno prostorsko pripravili za devetletno šolo. Najbolj kritičen je položaj na Vranskem, kjer obstoječa šola zaostaja za predpisanimi nonuativi. Tudi šola v Preboldu nima dosti prostorov za pouk. Sanitarije so neustrezne in funkcionalno nepovezane. Osnovna šola v Grižah je vsekakor potrebna adaptacije, ker obstoječe površine zaostajajo za normativnimi za 676,70 m2. Ob prehodu na devetletno šolanje mora osnovna šola zagotoviti kadrovski ustrezno usposobljene učitelje in vzgojitelje ter pridobiti soglasje staršev otrok, ki bodo vključeni v poskusno izvajanje devetletnega šolanja. Odbor za negospodarske dejavnosti bo predlagal Ministrstvu za šolstvo in šport, da pri izbiri poskusnih šol v Sloveniji, ki naj bi jih bilo 40, upošteva osnovni šoli Polzela in Šempeter. Učenci L in II. tria- Svetniki so se o analizi LIZ Inženiring temeljito razgovorili. Na koncu razprave so Odboru za negospodarske dejavnosti dali zeleno luč za izdelavo investicijskega projekta številka 1. Strinjali so se, da je treba analizo dopolniti s strokovnim predlogom o prioritetnih šolah. Del denarja za izvedbo projekta bo zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport. NABOR '97 V prostorih Gasilskega doma v Žalcu, je v času od 10. do 11. novembra 1997 potekal drugi del nabora za nabornike, rojene leta 1979 in starejše. Predsednik naborne komisije major Zdenko Tcrpin je nabornike seznanil s potekom letošnjega nabora. Nabor bo trajal dva dni, in sicer gre za drugi del nabora. Spomladi so izvajali prvi del. Naborna komisija v sestavi major -Zdenko Terpin (predsednik naborne komisije), Sonja Ramšak (namestnica predsednika), Stanislav Skok (tajnik naborne komisije), Alojz Kobal (zdravnik) in Vesna Kukoč (član) bodo ocenjevali sposobnost fantov žalske občine za služenje vojnega roka. Naborniki so bili obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih. Hkrati jih je naborna komisija seznanila z novostmi v slovenski vojski oziroma uveljavljanju pravice do ugovora vesti. Ministrstvo za; obrambo Republike Slovenije je odločilo, da je vojaški rok mogoče služiti brez orožja, kar pomeni, da tisti vojaki, ki se bodo odločili za to varianto, ne bodo opravljali aktivnosti, povezanih z orožjem. Druga možnost je služenje vojaškega roka v civilnih službah, kot so humanitarne organizacije, Zavodi za invalidno mladino, bolnišnice... Če se kdo od nabornikov odloči za omenjeni varianti, je potrebno vložili prošnjo. Po Zakonu o vojaških dolžnosti jo mogoče vojaški rok preložiti na kasnejši čas. Služenje vojaškega roka se po posebni prošnji odloži naborniku, ki je edini hranilec v družini, ki že ima v vojski člana domačega gospodinjstva, zaradi rojstva, smrti, hude bolezni v družini, zaradi neodložljivih del na kmetiji, kategoriziranemu športniku ali članu državne reprezentance. Kdo od nabornikov bo upravičen do odloga, bo odločala posebna komisija pri Ministrstvu za notranje zadeve. Vsekakor je potrebno imeti tehtne razloge za takšno prošnjo. Svetovalec za zaščito in reševanje v žalski občini Henrik Krajnc je nabornikom spregovoril o slovenski vojski, njeni ustanovitvi in razvoju. L. Č. Na 28. seji so svetniki sprejeli sklep o predlogu izhodišč za izdelavo o-dloka o proračunu občine Žalec za leto 1998 z dopolnitvijo, da gre 32% denarnih sredstev pri prodaji občinskega premoženja v blagajno krajevnih skupnosti. Svetniki so podali takšen predlog zaradi delitve žalske občine, o čemer bomo odločali na referendumu prihodnjo spomlad. Državni zbor Republike Slovenije še vedno ni sprejel proračuna RS za leto 1997, kar pomeni, da občine še ne vedo natančno, s kolikšnimi sredstvi lahko računajo v letošnjem letu. Zato je potrebno, da strokovne službe Občine Žalec pripravijo rebalans Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 1997. Rebalans bo potreben tudi zaradi izpada določenih prihodkov oziroma zamika pri dinamiki določenih virov in povečanja nekaterih proračunskih odhodkov nad planiranimi. L. ČEDE BORZNI PRETRESI V teh tednih smo priča dejstvu, da so naložbe v različne finančne instrumente lahko zelo občutljive. Večkrat se obnašajo kot najbolj preplašene srne. Borzni indeksi na vseh vodilnih svetovnih borzah, ki merijo “temperaturo” na borznih parketih, so zanikali navzdol, kar je povzročilo prave borzne pretrese. Vse se je začelo na daljnem Vzhodu, nadaljevalo v ZDA in seglo tudi na zahodne borze, ki se zelo ravnajo po ameriški. Negativno vzdušje je seglo vse do Ljubljanske borze in povzročilo paniko, ki še traja. SBI je padel pod več magičnih mej. Prava ironija je to, da se je to svetovno vzdušje odražalo tudi na majhnem slovenskem borznem trgu, saj le-ta nima do sedaj še nobene prave povezave z ostalimi borzami. Gre samo za priložnost nekaterih, da ustvarijo negativno klimo, ki jo izkoristijo v svoje namene. In to jim je tudi uspelo, kar je v določeni meri velika sposobnost, ki mora biti kljub vsemu podkrepljena s finančno močjo. Pomembno je, da v takšni situaciji investitorji ne odrea-girajo panično in ohranijo trezno glavo. Če se malce pošalimo, je morda vzrok temu, da so padci bili tudi na Ljubljanski borzi v tem, ker je le-ta postala petdeseta polnopravna članica Svetovnega združenja borz vrednostnih papirjev in je tako poleg Poljske edina članica od držav srednje Evrope v tem združenju. To je vsekakor priznaje,. ki ni le prestižnega značaja, saj tuji institucionalni investitorji upoštevajo to dejstvo, ko se odločajo za investicije na borzah. Ob vstopu je pomemben makroekonomski razvoj posamezne države in pomen določene borze, ki jo ima le-te v svoji državi. Svetovno združenje borz (FIBV) ima sedaj 50 članic (Ljubljanska borza je bila soglasno sprejeta) in predstavlja 95 odstotkov svetovnega kapitalskega trga. Zanimivo pri vsem tem je, da finančni strokovnjaki zavestno namesto izraza borzni zlom, uporabljajo izraz “pretres”, ker ob prvem izrazu marsikoga stisne v želodcu. Spomnimo se samo komentarjev ob dogodkih na borzi oktobra leta 1929, ki so povzročili pravo gospodarsko krizo in tragične reakcije nekaterih menežerjev, katerih firme so bankrotirale. Velike so bile posledice tudi ob zlomu leta 1987, kar nam je precej blizu in še okroglo obletnico praznujemo v tem letu. Ker sedaj vladajo drugačni pogoji in razmere v gospodarstvu, menim da se takšne drastične posledice ne morejo ponoviti. Tudi zaradi tega, ker si tega kratkomalo nihče v takšni obliki ne želi. Zato smo priča pomirljivim izjavam najvišjih vladnih predstavnikov po svetu in tudi pri nas. Omenili smo že, da so borzni indeksi kot nekakšen termometer za merjenje temperature na borznem parketu. Za razliko od drugih termometrov ali merilcev, ki f>9' vzročajo paniko takrat, ko na svojih skalah zabeležijo visoko vrednost, borzni indeksi kažejo ravno drugačen položaj. Paniko oziroma potrebo po reakciji nakažejo takrat, ko je ta vrednost nizka ali vsaj nižja. Največkrat je potrebno odrea-girati tako, da svoje prodajne pozicije spremenimo v nakupne. Seveda pa kasneje ne smemo pozabiti na reklo, da ni težko določenega vrednostnega papiija kupiti, umetnost je vrednostni papir prodati, četudi pri tem realiziramo kapitalsko izgubo, če ocenimo, da je tako prav in da se s tem izognemo še večjemu izpadu. __________________Marija Rančigaj Šif RA d.b^o Šlandrov trg 40, Žalec ■ Tel./fax: 715-911 V sodelovanju z borzno hišo kot pog. partnerjem ■ ODKUP DELNIC B-- IN G' SERIJE j I (GORENJE, PETROL, PIVOVARNA LAŠKO IN UNION, ■ ■ KRKA, CETIS, ETOL, SAVA, KOVINOTEHNA, COLOR ) | I ■ ODKUP DELNIC PID (SKLADOV) J I (ATENA, MAKSIMA, AKTIVA, ARKADA, MERC ATA, ■ NFD-ŠTAJ. INV. SKLAD, PROBANKA...) | INFORMACIJE O MOŽNOSTIH NALOŽB IN O CENAH VREDNOSTNIH PAPIRJEV PREKNJIŽBA LASTNIŠTVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Obiščite nas na sedežu družbe nad gostiščem Riada, II. nadstropje ' STEP - BY - STEP NO 7. Podjetje Toni&Guy je 10. novembra v Žalcu organizirala strokovni seminar pod nazivom Step - by - step no 7. Revija Hair Fashion je zvestim naročnikom podelila 50 vstopnic za udeležbo na seminarju. V Kulturnem domu v Žalcu je podjetje Toni&Guy predstavilo različne tehnike striženja in stylinga ter nove modne trende za leto 1998. Več kot 370 frizerk je imelo priložnost, da se na večurnem semi-naiju nauči drobnih trikov v tehniki striženja. Predavatelja Nico Pulia in Gianni D' Assero sta pojasnila, da je Toni&Guy zelo prilagodljiva frizura, kar pomeni, da jo lahko imamo dopoldne v službi in hkrati za večerne zabave. Seminar je izvrstno vodil in navdušujoče prevajal v slovenski frizerski jezik lastnik celjskega frizerskega salona Kristijan Styling. Generalni sponzor seminaija je kolekcija Tigi, ki je na voljo slovenskim frizeijem od 22. junija 1997. Zastopnik te kolekcije za Slovenijo je Studio Ma d.o.o. iz Kranja. Svetovna zvezdniška scena je prav s Toni &Guy na slovenskem frizerskem nebu doživela svojo kulminacijo. Neponovljiva serija izrednih seminarjev ter tečajev, katerim še ni videti konca, bo ostala zabeležena v analih sodobne frizerske scene v Sloveniji z zlatimi črkami. Romana Hlepa, organizatorja in glavnega urednika revije Hair Fashion, smo vprašali, če je zadovoljen z udeležbo frizerk savinjske regije. »Več kot zadovoljen sem, interes ljudi je ogromen in vseh nismo mogli sprejeti, ker je število udeležencev omejeno,« je izjavil Roman Hlep. V tem letu se bo Toni&Guy predstavil še v Ljubljani in na svečani razglasitvi britanskih frizerjev leta v Grosvenor House Hotel v Londonu. L.Č. O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V OKTOBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 10,18% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,8% mesečno 14,59% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,13% mesečno) 15,14% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,17% mesečno) 15,69% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,21% mesečno 16,79% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,28% mesečno 17.89% za vezave nad 2 leti (T+7%) ali 1,36 mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ UNICEF ZA BOŽIČNO VESELJE OTROK V Sloveniji je položaj otrok zaskrbljujoč, saj jih zavoljo težkega položaja njihovih staršev oz. skrbnikov veliko nima zagotovljenih vseh pogojev za normalno otroštvo. Slovenski odbor za UNICEF je zato sklenil v Celju ustanoviti regionalni odbor (RO), ki bo pokril problematiko celjske regije in bo povezoval lokalne interese. Iz leta v leto se namreč večajo potrebe po zagotavljanju materialne pomoči in po varstvu, poskrbeti je potrebno za otroke Z motnjami v razvoju, pomagati vedenjsko in osebno motenim otrokom, zagotoviti dodatna usposabljanja otrok ter mladoletnih prestopnikov in še kaj bi se našlo. Da bi bila sredstva za reševanje stiske slovenskih otrok porabljena kar najbolj namensko, se je RO v nastajanju že povezal s celjskim in žalskim centrom za socialno delo, ki pokrivata področje varstva družine in otrok, strokovni delavci obh centrov pa so RO že posredovali podatke o otrocih in njihovih potrebah. RO v nastajanju bi rad priskočil na pomoč vsem slovenskim otrokom, zato je letos zasnoval dobrodelno a-kcijo z nazivom “Božično veselje otrok”, katere namen je obdariti in razveseliti čimveč mladih. Akcija bo potekala v novembru in decembru, vanjo pa bodo poleg strokovnih delavcev vključeni tudi ljudje na vplivnih položajih (sodniki, politiki, župani, medijske osebnosti) in seveda vsakdo, ki bo “želel vsaj za trenutek pričarati sonček v otroške oči in smehljaj na obraz”, kot pravijo v UNICEF-u. “Ne samo vaši, VSI otroci sveta si zaslužijo boljši in lepši jutri,” pravijo v UNICEF-u. “S tem, ko boste kupili UNICEF-ove voščilnice in druge izdelke, boste zagotovo pomagali prikrajšanim otrokom in njihovim družinam spremeniti Življenje. ”______________________ Akcija je zasnovana tako, da je mogoče darilo izbrati iz UN1CEF-ovega kataloga ali pa obiskati prodajalno te mednarodne organizacije v Celju, potem pa naj bi obdarovale! iz seznama izbrali otroka, ki mu bo darilo namenjeno. Otroku lahko poleg darila napišejo tudi prijazno sporočilo. Na UNICEF-u pravijo, da bodo posebne pozornosti deležni otroci, ki so iztrgani iz družine zaradi zdravstvenih težav in jim bo na ta način mogoče vsaj delno nadomestiti izgubljeno srečo, ki bi jo sicer uživali v krogu družine. Uspehi dobrodelne akcije bodo objavljani v dnevnem časopisju, na željo darovalcev pa bodo objavljena tudi njihova imena. Zaključek akcije, ki bo potekala pod vodilom “Prav vi ste lahko tisti, ki lahko otrokom pričarate lepši dani”, bo konec decembra v prostorih trgovine UNICEF-a v Celju, kamor bodo povabljeni tudi obdarjenci. Ob tej priložnosti bo organizator pripravil tudi rajanje na pro- Unicef ponuja: - voščilnice za vse priložnosti (nimajo natisnjenega voščila in so primerne za različne priložnosti) - božične in novoletne voščilnice (preko sto sodobnih in tradicionalnih motivov iz vsega sveta) - darila za otroke (darila, ki naredijo učenje zanimivo in zabavno: sestavljanke, igrice, knjige) - darilni obeski in darilne vrečke (barvni ovojni papir, priročni samolepilni darilni obeski, ki dajo darilom poseben čar) - božični okraski (okrasite svoje božično drevo drugače) - koledarji in rokovniki (planerji, namizni in stenski koledarji, žepni rokovnik) - dodatki (stilno uglašene ideje za darilo) stem. “Nakup enega ali več daril iz UNICEF-ove zbirke bo pripomogel, da bo ob Božičku in Dedku Mrazu veselih čim več otrok,” apelirajo na javnost predstavniki UNICEF-a in ob tej priložnosti poudarjajo, da je navadno denar od prodanih izdelkov dobil nacionalni odbor za UNICEF v Ljubljani, ki je sredstva namenil otrokom iz manj razvitih dežel, tokratna akcija pa je namenjena predvsem slovenskim otrokom, otrokom okoli sveta pa bo pomagala predvsem posredno. Cilji UNICEF-a za prihodnost: - zmanjšati podhranjenost vsaj za polovico - do leta 2000 zagotoviti osnovno izobraževanje za vsaj 80% vseh otrok - zagotoviti vsem dostop do varne pitne vode in ustrezne zdravstvene in higienske razmere BOLJŠE ŽIVLJENJE Politik in ekonomist gospod Franc Tratar je v naši občini zelo znana oseba. Njegova življenska j>ot se je začela v Pon-gracu in se nadaljevala v Celju in Žalcu. Danes je zaposlen kot ekonomist v Banki Celje, in je pred kratkim začel ie tretji mandat kot predsednik Območne organizacije ZLSD občine Žalec. »Kdaj in kje se je začelo vaše življenje«? »Rodil sem se v tistih težkih časih leta 1944, to se pravi dobro leto pred osvoboditvijo naše države od resnično mogočnih zavojevalcev, ki smo jih takrat uspeli premagati oziroma so jih uspeli naši očetje in so-krajani prepoditi nazaj tja, od koder so prišli k nam. Domačin sem v Pongracu, ki je največji zaselek v Krajevni skupnosti Griže.« »Kakšno je bilo vaše otroštvo«? »Veliko lepih spominov me veže na Osnovno šolo Griže, v katero sem hodil štiri leta. Takrat je bilo šolstvo malo drugače, kot danes. Zelo sem ponosen in vesel, da sem_ naslednja štiri leta hodil v šolo v Žalcu. Gospa Meta Rainer, znana mladinska pesnica, je bila moja profesorica slovenščine in razredničarka. Vezali so naju lepi medsebojni odnosi vse do njene smrti. Potem sem se štiri leta vozil v Celje, kjer sem obiskoval gimnazijo. Končal sem tudi dva letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani. Na žalost je nisem dokončal, ker sva z ženo prej naročila naraščaj. Nisva bila pristaša splava, poleg tega pa sem imel ravno priložnost, da se zaposlim. Zaposlil sem se, in tako se je moja strokovna pot po izobraževalni plati končala. Sicer pa sem v službah v tistem času bil na različnih delovnih mestih. Udeleževal sem se dopolnilnega in dodatnega izobraževanja, tako da imam precej priznanih dodatnih in dopolnilnih znanj, ki sem jih pač rabil pri svojem delu.« »Kdo sta bila vaša starša«? »Mislim, da imam čudovite starše, in starejši ko postajam, sem o tem še bolj prepričan. Starša sta še vedno živa. Moj oče je bil po poklicu ključavničar, vendar je obvladal tudi druga znanja. V glavnem je bil delavec na področju kovinarstva. Mama pa je doma gospodinjila in mislim, da je bilo to, kljub temu da denaija pri hiši nikoli ni bilo dovolj, pravilna odločitev. Vendar je oče poskrbel za dovoljšnja finančna sredstva, da smo se lahko mi, otroci v družini, šolali. Vsak od treh otrok je dosegel takšno izobrazbo, kolikor je pač sam hotel. Mama pa je bila tista, ki je znala dati primerno toplino domu. Ona nas je učila poštenosti, pravičnosti in vseh tistih lepih stvari, o katerih danes govorimo, da bi jih morali imeti tako politiki kot tudi drugi ljudje. Prepričan sem tudi, da je bila tudi moja mama tista, ki je moje otroke z družinsko ljubeznijo in skrbjo za njih uspela pripraviti do tega, kar danes so. Rad bi še povedal, da je bil moj oče več kot 60 let aktivni godbenik pri godbi na pihala v Zabukovici. Zadnjih trideset let je bil kapelnik. Bil je tudi vzgojitelj mladih. Prejšnje leto je godbo zapustil. Veliko godbenikov v tej godbi je naučil igranja. S srcem in dušo je živel za to godbo.« »Ali se sami ukvarjate z glasbo«? »Jaz samo rad pojem, kadar sem v družbi. Oče sploh ni bil pristaš tega, da bi se tudi jaz ukvarjal z godbo. On se je namreč v stari Jugoslaviji, pa tudi po vojni, veliko ukvarjal z godbo in je imel poleg lepih tudi težke trenutke. Ni želel, da se mi, otroci, ukvarjamo z glasbo. Njegovo geslo je bilo: Bolje, da se učiš, pa da na en večer zapraviš pet tisoč, kot pa da celo noč igraš in zaslužiš pet tisoč. Res je, da ko je človek starejši, spremeni svoja stališča, tako jih je tudi moj oče. Vsi trije moji sinovi so godbeniki in on jih je izučil, tako da so danes aktivni člani godbe. Njegovi vnuki radi igrajo tudi za svojo dušo, ne samo v godbi. Najmlajši sin je še študent. Ko pride ob petkih domov, rad igra na klarinet. Sam sem pel v šolskih zborih, dokler je to bilo možno. Sicer pa menim, da je slovenska narodna pesem vedno lepa in zelo rad zapojem v družbi, na piknikih ter povsod, kjer se najdejo prijetni in veseli ljudje. Kot bariton sem vedno pripravljen priskočiti na pomoč, da bi družba bila takšna, kot mora biti.« »Kateri so vaši življenjski cilji«? »Sedaj sem že v takšni starosti, da bi mi življenski cilj skoraj lahko bila upokojitev, in pa da bi lahko v še večji meri razvijal aktivnosti, ki jih v življenju mogoče nisem dovolj uspel. Moški, star 85 let, je napisal pismo, v katerem piše, da je v svojem življenju velikokrat skrbel za to, da je šel na potepanje z odejo, termo-foijem in z dežnikom v roki. Danes pa ugotavlja, da je vse premalokrat prezgodaj vstal, da bi videl sončna jutra, da je preplaval malo rek, da je prehodil malo daljav, da se je premalo ukvarjal s svojimi otroci, da ga je premalo »lomil« v življenju, in če bi še enkrat živel, bi živel drugače. Zato moramo tisti, ki smo sporočilo razumeli, zaživeti drugače. Seveda pričakujem, da si bodo moji otroci, ki so zdaj že odrasli, slej kot prej ustvarili lastne družine. Pravijo, da je velika sreča uživati v igri z vnuki. To so moji cilji, ki bi jih še rad v življenju uresničil. Želim si, da bi moji otroci in vnuki v tej naši državi živeli srečno življenje, da bi lahko razvijali svoje sposobnosti, skratka, da bi živeli človeka vredno življenje. To je tisto, za kar so se naši predniki borili, ne samo v tej zadnji desetdnevni vojni, ampak tudi med NOV. Upam, da bo naša država omogočila ljudem dostojno življenje.« »Ali ste zadovoljni z vašim Življenjem«? »Mislim, da je redko kdo povsem zadovoljen s svojim življenjem in težko bi rekel, da sem zadovoljen s čisto vsem, kar sem ustvaril. Ponosen sem na to, da sta mi moja starša in družba omogočili šolanje. Srečen sem, da imam ženo, s katero se razumeva in zdaj živiva skupaj več kot trideset let. Vesel sem, da so se nama rodili trije otroci, ki so v redu in nama v ponos. Indijska modrost pravi, da mora človek v življenju zgraditi hišo, napisati knjigo, zasaditi drevo in imeti potomce. Hišo imam, tudi srečno družino. Edino še knjige nisem napisal. Glede na to, da sem kot predsednik stranke nastopil svojo funkcijo v prelomnih trenutkih za našo državo in družbo, sem lahko iz prve vrste spremljal ne samo tranzicijo gospodarstva in družbe, temveč tudi »tranzicijo« posameznikov. O teh čudežnih spremembah pri ljudeh bi še veljalo kaj zapisati.« »Menite, da vam vaša družina ponuja dovolj podpore za vaše življenske cilje«? »Delo v službi me zaposluje bolj kot običajni delovnik, delo v stranki zahteva veliko časa in vse te naloge zmorem izvršiti, ker mi je pri tem žena v veliko oporo.« »S čim se ukvarjate v prostem času«? »V prostem času imam kar nekaj prijetnih razvedril, čeprav moram reči, da se takrat največ ukvarjam ravno s politično stranko, ki ji pri" padam, to je Združena lista socialnih demokratov. V stranki kot predsednik vodim vrsto aktivnosti v sami območni organizaciji in pomagam pri delu krajevnim organizacijam ZLSD, Ženskemu forumu, in Mlademu forumu. Trenutno predsedujem tudi Pokrajinskemu odboru ZLSD Savinjsko-Saleške regije in ssnj s teni tudi član predsedstva v Ljubljani. To mi vzame veliko prostega časa. ; Ampak Se vedno si del prostega časa j prihranim, da bi pomaga! svoji ženi, ! ki je navdušena vrtnarka in goji | cvetje. Rada ima vse tiste vrtnine, ki i jih kot dobra gospodinja lahko pridela doma. Imava precej velik vrt. Jaz skrbim za urejen travnik, režem vrtnice, lopatam ali prekopavam vrt. Vsa ta opravila mi vzamejo zelo veliko časa. V letošnjem letu pa sem vesel, ker sem naredil precej velik napredek pri dokončanju hiše. Hišo gradim od Seta 1975 dalje, pa je še nisem dogradil. Vselili smo se v še nedokončano hišo kot vetjetno večina takšnih, ki smo s svojimi rokami največ naredili pri hiši. Še vedno nekaj dopolnjujemo, letos pa je bil narejen velik korak s tem, da sva z ženo velik del svojega dopusta porabila za to, da smo uredili okolico in notranjost hiše.« »Zakaj vas zanima politika«? »Leta 1989 sem se začel ukvarjati s poiitiko, namreč zato, ker rad sodelujem v ustvarjanju družbe, ki naj bi bila demokratična in v kateri naj bi se razvijali interesi in ideali skupin ljudi, ki naj večini prinese boljše življenje. ter na ekonomski uspešnosti. To so •ueali, ki so omogočili, da ss je naša družba razvila do stopnje, na kateri se trenutno nahaja. Mislim, da so si naši ijudje s svojim oeiorn prislužili, da bi imeli tudi v bodoče takšne življenske kvalitete, kot so si jih že ustvarili. Za to se splača boriti.« TEDEN OTROKA S PIKO NOGAVIČKO NA OŠ IHANSKO Začel se je teden otroka. Učenci po-daljšnega bivanja smo po skupinah izdelovali Piko Nogavičko, Ficka, leva in mornarja. Gospa učite!- jica Polona nam je za delo vse pripravila, mi pa smo v šolo prinesli bučke, koruzo, šipek, fižol, sončnice in koruzne laske. S slikami, ki smo jih narisali s kredami, smo olepšali tudi šolsko dvorišče. Vse to smo jrosvetili tednu otroka. Zeio rada hodim v podaljšano bivanje, saj je učiteljica Polona Pečnik zeio dobra in prijazna. SANJA MARN, 3.r Tudi jaz obiskujem oddelek podaljšanega bivanja, 'kjer izdelujemo veliko lepih reči. Pomaga nam naša učiteljica Polona. SABINA DOLAR, 3.r Ostal nam bo spomin, saj smo se tudi fotografirali. ANDREJA KRIŽANEC, 2.r L. CEDE OBNOVA KAPELE V LEVCU V nedeljo, 19. oktobra so se zbrali vaščani Levca pri posvetitvi obnovljene kapele, ki ima zgodovinsko vrednost, saj je stara nekaj stoletij. Natančna letnica ni znana, saj ni nobene dokumentacije ali ustnega izročila, ki bi pričal o njeni starosti. Ustni viri pričajo, da so se ljudje pri kapelici zaobljubljali ob kakšnih večjih katastrofah. Lansko leto se je pri ogledu kapele ugotovilo, da je le-ta v zelo slabem stanju, zato bi jo bilo treba obnoviti. Zato je pater Ivan Arzenšek sklical sestanek, na katerega je povabil člane iniciativnega odbora Antona Piliha, Janeza Lesjaka, Antona Kudera ter Rado Lipovška. Kmalu za tem je bil ogled kapele s predstavnico iz občine Žalec, pri čemer se je ugotovilo, da gre za zelo staro obeležje kapele, katere oblika mora ostati nespremenjena, vendar pa se lahko premesti drugam. Rado Lipovšek je prevzel glavnino dela nase, vendar ob pomoči drugih sovaščanov. Odločil se je, da ne bo prestavil kapele, saj bi bila nova pozidana z opeko, medtem ko je bila prvotna pozidana s kamenjem in bi s tem izgubila starinsko vrednost. Pri obnovi je bilo videti, da je bila kapela dvakrat grajena, prvič iz čistega kamna, kasneje pa je bil dograjen še prednji dei iz opeke. Iz teh dejstev gospod Lipovšek sklepa, da je prednji opečni del star približno 90 let, potem je prvotni, kamniti del star najmanj 150 do 250 let ali celo več. Na obnovi kapele je bilo opravljenih 500 prostovoljnih ur. Rado Lipovšek se zahvaljuje vsem, ki so mu pomagali pri delu in tudi tistim, ki so ga finančno podpirali in s tem omogočili nadaljni obstoj tega starinskega spomenika kot dediščino našim naslednjim rodom. ____ __________ IZIDOR TOLIČ A Znanec iz naše vasi; HANZI LIPOVŠEK: AVTOMOBIL NA DVEH KOLESIH V Dobriši vasi stanuje družina Lipovšek, katere član je tudi 53-letni Hanzi Lipovšek. Na videz je moški kot vsak, a le na videz. Zanj dobesedno velja pregovor “imaš sršene v ta zadnji”, saj ni gospod Hanzi niti sekundo pri miru. Kuha, pomiva, ureja okolico svoje hiše, tudi pomivanja okenskih šip se loti, saj ni eden izmed tistih moških, i ki ločijo opravila na moška in ženska. Borna postori, kar je pač postoriti treba. In ko je vse domače delo opravljeno, se preda svojemu najljubšemu opravilu: kolesarjenju. V poletnih mesecih ni bilo dneva, ko se ne bi odpravil na pot - a ne na pot po bližnji okolici. Mikajo ga predvsem izzivi - daljše proge, zato se tudi po vseh opravkih odpravi kar s kolesom. Bil je kar nekajkrat v Mariboru, Slovenj Gradcu in Logarski dolini, Vojnik, Dobrna in Celje pa so mu tako rekoč vsakodnevne točke. S svojo telesno kondicijo se lahko kosa z najstniki, čeprav vam tega nikoli ne bo priznal._________________________________ Nekega poletnega večera se je v družbi z dvema mlajšima sopotnikoma vrnil iz Logarske doline. Delova! je tako spočito, kot bi pravkar vstal iz postelje - v nasprotju z mlajšima kolesarjema, ki sta od u-trujenosti popadala v stole. Na vprašanje, kakšen smisel vidi v tem, da kolesari na tako dolge relacije, ki telo utrudijo in izčrpajo, mi je smeje odvrnil: “Zame je to užitek. Vsaka začrtana pot je le nov izziv, nov dokaz, da sem še v dobri formi, in da le še nisem za odpis,” se pošali. “V zadovoljstvo mi je, ko se vrnem s poti, ki sem jo začrtal in ki je ne zmore vsakdo.” Lepo je, če človek vidi srečo zadovoljstvo tudi v majhnih in povsem preprostih stvareh. Za g. Honzija to z gotovostjo lahko trdimo. Pa srečno pot!” ALENKA T JELEN TRGOVINA S KURILNIM OLJEM » kurilno olje že od 45,60 SIT/I * možnost plačila do 5 čekov Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 /Z POLICIJSKE BELEŽKE ZBILA KOLESARJA. 6. novembra je 46-letna Irena K. iz Spodnjih Grušovelj vozila osebni avtomobil iz smeri Dečkove ceste proti Pucovi ulici. V križišču z navedeno ulico je dohitela kolesarja, 58-letnega Rudija Š. iz Celja, ki je pred njo nenadoma zavil levo. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je kolesar huje poškodoval. ZADELA PEŠCA. 10. novembra je ob 17.45 uri 57-letna Rozalija T. iz Nazarij vozila osebni avtomobil iz smeri Ljubnega proti Nazaijam. Izven naselja Radmirje je trčila v pešča, 40-letnega Stanislava B. iz Sokata, ki je hodil ob desnem robu vozišča v smeri vožnje voznice. Po trčenju je voznica odpeljala s kraja nesreče in se nekaj po 19. uri javila na PP v Mozirju. Pešec Stanislav je pri nesreči utrpel hude telesne poškodbe. UMRI vi VOZNIK IN SOPOTNIK. 11. novembra je 40-Ietni Adolf P. iz Dobruške vasi vozil tovorni avtomobil s polpriklopnikom iz smeri Velenja proti Polzeli. V križišču z REKORDERJA V zadnjih dveh letih so policisti o-bravnavali kar 1120 voznikov, ki so bili 3-krat ali več zaloteni pri vožnji pod vplivom alkohola. Absolutni “rekorder” je voznik z območja UE Velenje, ki je bil v zadnjih dveh letih kar 45-krat zaloten pri vožnji pod vplivom alkohola. To pa pomeni povprečno vsak šestnajsti dan. Med vinjenimi so tudi poklicni vozniki. Zaskrbljujoč je podatek, da so policisti postaje mejne policije v Rogaški Slatini munuli teden kontrolirali voznika avtobusa, ki je prevažal osnovnošolske otroke, alkotest pa mu je pokazal, da je imel 2,39 g/kg alkohola v izdihanem zraku. dovozno cesto k stanovanjski hiši je pričel vzvratno zavijati levo na dovozno cesto. V tem času je iz smeri Polzele z osebnim avtomobilom pripeljal 23-letni Roman N. iz Podkraja in silovito trčil v levi bočni del priklopnega vozila. V razbitinah vozila sta na kraju umrla voznik Roman in njegov sopotnik, 25-letni Robert B. iz Velenja. VLOM V VIKEND. Od 31. oktobra do 2. novembra je nekdo v Pongra-cu vlomil v vikend Matjana D. Iz notranjosti je ukradel TV sprejemnik, videorekorder, videokamero, prenosni telefon, nekaj rjuh in prevlek ter več pločevink piva. Lastniku je povzročil za okoli 250.000,00 SIT škode. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO. 2. novembra popoldne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Ladislava K. v Levcu. Našel in odnesel je za 792.000,00 SIT gotovine. VLOM V BLOK. 6. novembra je vlomilec na Polzeli v stanovanjskem bloku vlomil v dve stanovanji. Iz stanovanja Franca R. in Dragoljuba R. je odnesel razne tehnične predmete, zlatnino in denar. Lastnika sta oškodovana za okoli 120.(XX),00 SIT. POŽAR NA GOPODARSKEM POSLOPJU. 2. novembra okoli 3.25 ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, last Zdenke G. v Šmartnem ob Dreti UE Moziije. V požaru je zagorelo celotno poslopje, uničeni pa so tudi krožna žaga, stiskalnica, hladilnik za mleko in več kmetijskega orodja. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Materialna škoda znaša okoli 3 milijone tolarjev. Požar je pogasilo 75 prostovoljnih gasilcev iz okoliških gasilskih društev. Pri gašenju se je lažje poškodoval gasilec iz Šmartnega ob Dreti. VLOM V TARO. 13. novembra ponoči je nekdo v Podlogu vlomil v bistro TARA. Odnesel je glasbeni stolp, 10 CD-jev, steklenico viskija, 15 škatlic cigaret in 32.000,00 SIT gotovine. Lastnico Ljudmilo K. je oškodoval za okoli 100.000,00 SIT. KRADLA V TRGOVINI. 14. novembra v dopoldanskem času sta predrzneža v servisni delavnici Vla-dimiija J. v Levcu ukradla dva nova mobilna telefona znamke Ericsson vredna 100.000,00 SIT. UKRADEL ŽAGO. V času od 14. do 16. novembra je neznanec iz osebnega avtomobila, ki je bil parkiran pred trgovino KZ v Vinski Gori, u- kradel motorno žago. Lastnik Boris B. je oškodovan za 60.000,00 SIT. ZADEL KOLESARJA. 3. novembra nekaj minut po 10. uri je 41-letni Franc R. iz Otoka vozil tovorni a-vtomobil s priklopnikom iz smeri Grušovelj proti Bočni. Pred naseljem Otok je prehiteval kolesarja, ki sta vozila v isti smeri. V času prehitevanja je voznica kolesa, 38-ietna Fanika B. iz Podhoma, s kolesom zavila v levo in bočno trčila v priklopno vozilo. Pri padcu po vozišču se je hudo telesno poškodovala. ZAPELJAL S CESTE. 13. novembra je iz smeri Gornjega Grada proti Smiklavžu vozil osebni avto 34-letni Matija Rihter iz Šmiklavža. Med vožnjo je zapeljal desno izven vozišča v obcestni jarek, kjer je trčil v betonsko cev vodnega obcestnega odtoka. V nesreči se je hudo telesno poškodoval._______________________ RADIO CELJE ZAKLJUČEK USPOSABLJANJA POMOŽNIH POLICISTOV Načelnik uprave za notranje zadeve Dušan Mohorko je pripravil svečan sprejem za trinjasto generacijo pomožnih policistov, njihove starše in starešine policijskih enot, ki sojih usposabljali. Ob tej priložnosti je ocenil usposabljanje generacije in pomozim policistom Marku Korošcu, Sebastjanu Grozniku, Janezu Pavliču, Matjažu Juteršeku in Janezu Dobniku podelil zaradi nadpovprečene prizadevnosti in motiviranosti pri usposabljanju pisne pohvale. V nadaljevanju sprejema sta načelnik UNZ in šef urada načelnika Drago Vornšek predstavila vsem navzočim pomen in smoter opravljanja državljanske dolžnosti v organih za notranje zadeve in podala mnenje o dosedanjih izkušnjah takšnega načina “služenja vojaškega roka”. Ob zaključku sprejema se je načelnik g. Dušan Mohorko zahvalil pomožnim policistom, staršem in starešinam enot za njihove prispevke, saj brez pomoči navedenih nedvomno ne bi dosegli tega, kar so pričakovali-Sprejem se je nato nadljeval v sproščenem pogovoru med odgoj vomimi UNZ, starešinami, izvajalci usposabljanja, starši in pomožnimi policisti. Po sledeh našega poročanja........................... TRAGEDIJI V VARPOIJAH JE BOTROVALA ELEKTRIKA ENAJSTLETNIK PRISOSTVOVAL OČETOVE SMRTI Okrog poltretje ure popoldne sta se sukala urina kazalca druge oktobrske srede, ko je enajstletni Jože pritekel po stopnicah in mami objokan izdavil, da je očeta ubila elektrika. Nada Colnarič skoraj ni mogla verjeti svojim ušesom. Z možem, štiriintridesetletnim Jožetom, sta se pogovarjala šele pred pol ure, ko je prinesel vrečko kostanja. Zadnjič... Jože Colnarič je v Varpoljah veljal za človeka, ki je prijateljem in znancem rad priskočil na pomoč. Rudar v velenjskem premogovniku je tudi tistega dne s sinom odšel pomagat znancu v soseščini, ki gradi hišo. Potrebno je bilo umiti mešalec betona. Enajstletnik se spominja, da je njegov oče v eni roki držal vedro polno vode, z drugo pa se je oprijel mešalca. Kar naenkrat ga je vrglo po tleh, kamor je padel skupaj z mešalcem. Prijatelj Alojz je tekel odklopiti elektriko, vendar je bilo za Jožeta že prepozno. Ubila ga je elektrika, ki se je zaradi napake znašla v ogrodju mešalca. Ponesrečeni je v novi hiši svoje soproge zapustil kljub mladosti štiri otroke. Poleg Jožeta še desetletno Karmen, leto dni mlajšega Aleksandra in triletno Tjašo. Poleg Nade, ki je zaradi otrok ostala doma, živita v hiši še njena starša Francka in Milan. V oktobru se je v Nadinih sorodstvenih vezeh zgodila že druga tragedija-Pred štirimi leti se je v potoku Struga, ki se vije skozi Varpolje pri Mozirju, utopil sin Nadinega brata Iva, Tilen, v polčetrtem letu. S kolesom je zapeljal v vodo. Ko si človek misli, da bo živel v hiši, ki si jo je zgradil z lastnimi rokami-pride nesreča, ki vse obme na glavo, je misel Nadine mame. FRANC FURLAND. Vtečmjetla 2, Jel.:963l7U-686, 715-605 3510 Žalec 0609/635-717 ROJSTVA Jerica ŠKOBERNE iz Zabukovice - fentka Stanka PEČNIK \i Mozirja - deklico .l/K/r(|t/ MAROLT i/. Moziija ■Benka GRUŠOVNIK U Griž - deklico JanjajfriKOVUEVJČ iz. Nazarij Vesna HAJNŠEK s Polzele - deklico Mirica REBERŠEK iz Prebolda - deklico Silva HRIBERNIK iz Braslovč - deklico Jelka KUMPREJ iz Žalca - fantka Natalija VAŠE s Polzele - fantka Marija REMIC z Vranskega - fantka JanjaJlOČAR z Rečice ob Savinji Zinka SEMERNIK iz Prebolda - deklico Natalija KOZMUS iz Šmar. ob Paki - deklico SMRTI Smuka CESTNIK iz Prebolda, ; 37 let Belina KOLENC K Brega pri Polzeli. 82 let Gvido 1 k Brega . Izeli, 57 let Marija k Kaple, St let Mariin POLIČNIK iz (ikonme. 93 tet Mariin ŠČ1MEC k Locice pri Vnmskem, 58 let Pavla Sl e Rakovelj, 83 let Janez. ( VEN K s Polzele, 55 let Anja HI NIK iz Andraža. 9 let Jurij SMOLE iz Topovelj. 82 let Cecilija HROVAT z Brega pri Polzeli, 70 let 87 let Stanislav JELEN iz Gotovelj, 69 let Martin POLANEC iz Ločice pri Vranskem, 58 let ■hnez ( VINK s Polzele, 22 let Dr. BERNIK SE JE PREDSTAVIL V CELJU V organizaciji mestnih odborov SKD in SDS Celje je bil v prepobti dvorani Golovec v Celju v petek, 14.novembra predvolilni shod dr. Bernika, predsedniškega kandidata pomladnih strank SKD in SDS. Uspelega shoda, katerega se je udeležeilo preko tisoč ljudi, so popestrili s; kulturnim programom in nastopom priznane slovenske pevke Irene Vrčkovnik. Udeležencem sta spregovorila prvaka SKD Lojze Peterle in podpredsednik SDS Ivo Hvalica. Oba: sta v svojih govorih kritično ocenila:delo dosedanje vlade in: njenih inštitucij, kakor sta tudi negativno ocenila dosedanje delovanje predsednika države Milana Kučana. Še posebej sta omenila, da je; nemoralno od njega, da že tretjič kandidira za predsednika: države, kajti kandidiral je že leta 1990, 1992 in 1997, čeprav je v ustavi Republike Slovenije jasno zapisano, da je možno kandidirati samo dvakrat. Doktor Bernik je v svojem govoru poudaril, da je pred nami še vedno nedokončana : naloga: postati fes demokratična, pravna, gospodarsko učinkovita in socialno varna država. Popraviti moramo svojo smer in preurediti državo, tla bo služila resnično vsem Sčojim državljanom, ne le nekaterim izbrancem. Le vsi skupaj, v spoštovanju in zaupanju, bomo ustvarili: solidar-no družbo, v kateri bodo za vse veljala enaka pravila igre. Samo na teh temeljih bomo lahko gradilii prihodnost, v kateri bo priložnost za vsakogar in za vse skupaj. Po tej poti bomo pripravljeni in ponosni vstopili v Združeno Evropo. Šele z demokracijo: in pravno državo bomo postali gospodarji svoje prihodnosti, Vsi smo odgovorni zanjo in vsi smo poklicani, da jo oblikujemo. S poletom mladih in z izkušnjami, ter modrostjo starejših nam bo uspelo. Slovenska pomlad ni prazna beseda, je upanje, je dana besdea in žgodovinsksa obveza in program slovenske prihosnosti. _____ Alojz Cilenšek CELJSKA ZLSD O POKOJNINSKI PROBLEMATIKI Združena lista socialnih demokratov Celje je 10. novembra v stranski dvorani Narodnega doma pripravila okroglo mizo o pokojninski problematiki, s katero so organizatorji želeli pritegniti v razmišljanje o vladnem predlogu pokojninske reforme vse celjske stranke in občane, ki naj bi se s svojimi pogledi, stališči, opozorili in predlogi pričeli aktivneje vključevati v razpravo. Okrogle mize so se poleg predstavnikov ZLSD Celje ucleležiTi se vo-oja strokovne skupine za socialno politiko v ZLSD mag. Andreja Cemak Meglič, podžupan Mestne občine Celje, dipl. ing. Dušan Burnik, Tea Tovornik, vodja invalidskega in pokojninskega odseka na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Celju in tudi nekdanja ministrica Kina Klinar, saj se je pokojninska reforma pričela oblikovati v času njenega ministrovanja. sprememb prinesla ravno srednji in mladi generaciji, zato mora biti la del populacije v razpravi najbolj angažiran. Ker je pokojninska problematika vse preveč pomembna, da bi jo puščali ob strani, so organizatorji sklenili poleg tokratne okrogle mize, katere tema je bila vsebina vladinega predloga oz. tako imenovana Bela knjiga, organizirali še več razprav glede na aktualna vprašanja o pokojninski reformi. Organizatorji okrogle mize so opozorili, ua bo pokojninSa refonna največ D. S. OOSIJSBIEIIIJEI OPERACIJSKI SISTEM IN PROGRAMI Računalnik je sam po sebi zelo neumna naprava, saj z njim ne morete izračunati niti 1 + 1. Če kupite sam računalnik, ne morete še nič konkretnega početi. Zato potrebujete seveda programe, še prej pa operacijski sistem (OS). Operacijski sistem je neke vrste program, ki na grobo pripravi vaš računalnik za delo. To je vmesnik med aparatumo opremo in vami. Brez OŠa ni nič. Na tržišču je mnogo OS-ov; DOS, Windows 95, Windows NT, OS/2, Unix... Trenutno je najbolj v modi Microsoftov Windows 95. Njegov predhodnik je bil DOS, vendar smo si samo z njim še manj pomagali kot pa s sedanjim Windows 95. Nato smo si dodali še _Windows 3.0, kasneje 3.1 in 3.11. Še vedno se ni dalo nič konkretnega napraviti. Win-dows 95 je izboljšanje in združitev DOS-a in Windows-a 3.11. Prav tako velja omeniti, da Microsoft pripravlja novo verzijo OSa - Windows 98. Izšel bo torej naslednje leto in na prvi pogled ne boste opazili razlike med Windows 95 in 98. Najprej vas bodo očarali animacijski menuji, je pa res, da mu bodo dodali precej novih aplikacij. Kdor veliko dela z Internetom, bo z novim W98 zadovoljen, saj so mu Internet precej približali, in včasih se zdi, da ne veste, ali delate na svojem računalniku ali na Internetu. Ko imate na svojem računalniku nameščen operacijski sistem, npr. Windows 95, še ne morete nič uporabnega početi. Rabite še programe. Npr. za pisanje besedil Microsoftov Word. Word deluje pod Windows-i. Začetki Worda segajo v čase, ko so prevladovali 386 računalniki. Ko smo namestili Windows 3.1, smo lahko dodali še Word 2.0, kasneje je bil popularen Word 6.0, trenutno pa MS Word 95 (7. verzija), ki deluje pod Windows 95 in je lahko del znane zbirke programov Office 95. Na tržišču se že dobi nova verzija Office 97 (tudi slovenska). Pri Wordu 95 ste sprva veijetno opazili, da so se vam dogajale čudne reči. Zdelo se vam je, kot da je nekaj narobe. In res je bilo narobe. Pri prevodu v slovensko inačico je nastala drobna napaka v eni izmed knjižnic, tako da je bila vaša jeza upravičena. Problem se je dalo rešiti s kratkim dodatnim programčkom, ki je odpravil napako. Če še niste popravili napake, si priskrbite ta programček. Za delo s slikami je na voljo mnogo dobrih programov. Omeniti velja Corel. Najnovejša je 7. verzija, s 5. pa se že da lepo delati. Za zahtevnejša grafična dela priporočam Adobe Photoshop 4. Vanj lahko vgradite tudi posebne efekte za oblikovanje 3D črk in podobnega. Prihodnjič: INTERNET Borut Zajc torits c brezplačno svetovanje servis računalnikov namestitev novih delov in programov izdelava spletnih strani na Internetu _________M.jljitci: 041 7 676 - 666 Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 IBM APTIVA od Vse cene so brez P-d. Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 17.999 SIT INKJET barvni tiskalnik 24.752 SIT Cene veljajo za takojšnje plačilo Izvrstna pevka in komponistka iz Anglije bo v ponedeljek, 1. decembra, priredile, solističen koncert v Domu II. slovenskega tabora. Shiriie Roden je velško-irskega porekla. V njenem izjemno melodioznem glasu odseva barvita glasbena in duhovna dediščina obeh delež, liske in Walesa. Odraščala je v Južnem Walesu v tesnem stiku z naravo. Že od najzgodnejših let je živela s glasbo. Učila se je klavir, prve lekcije iz solo petja pa je dobila pri osmih letih. Študirala je solo petje in pri šestnajstih letih začela nastopati s kitaro in folk glasbo - na veliko razočaranje njene profesorice petja, ki je bila primadona welške opere. Kasneje je na univerzi v Warwicku diplomirala iz evropske književnosti. Shiriie zelo rada prihaja v Slovenijo, kjer se je priljubila ljudem zaradi izvrstnih interpretacij ne le svojih skladb in znanih skladb svetovnega re-pertoaija, temveč tudi slovenskih ljudskih pesmi. V Sloveniji je našla svoj drugi dom. Pravi, da je Slovenija njena najljubša dežela na tem planetu. Njen adut je nastop v živo, saj je njena komunikacija z občinstvom enakega pomena kot njena glasba. Njeni solistični koncerti se ne morejo primeijati z ničimer, kar smo doslej izkusili pri nas, saj nas Shiriie nevsiljivo popelje do spoznanja, kako poslušati s srcem, brez sodb in brez primerjavi Tako postane posiušanje giasbe čista radost in čisti blagoslov. Njen pristop in način dela sta redkost v svetovnem merilu. Shiriie se je zaljubila v Slovenijo, kot sama pravi, zato si prizadeva, da bi se naučila našega jezika Koliko ji to uspeva, o tem se bomo lahko prepričali na koncertu. Njena čudovita glasba obsega vse od balad do pesmi v ritmu rocka. Namenjena je ljudem vseh starosti, ras, prepričanj. Veliko pesmi, ki jih bo predstavila v Žalcu, je Shiriie napisala v Sloveniji. Inspirirali so jo razni dogodki, ljudje, pokrajina... O vsem tem nam bo pripovedovala med posameznimi skladbami. Tudi nasmejali se bomo, saj so vmes zelo zabavne pesmi. med drugim Musette v odrski adaptaciji opere La Boheme na Dunaju, vseh šest žena v predstavi Šest žena Hemyja VIII, Ivano Orleansko v svoji Rock operi Jeanne in še in še. Je tudi avtorica številnih odrskih glasbenih del. Pravi hit je njen muzica! Roy Orbinson, ki je že četrto leto na programu angleških gledališč. Zelo u-spela sta bila tudi muzikala za otroke: Lepotica in Zver ter Paddingtonski medved. Shiriie Roden je doslej posnela štiri samostojne albume: tri s svojo avtorsko glasbo, ki je vsa posvečena poglabljanju našega notranjega zavedanja in odnosu do narave. Njen zadnji album Shiriie Sings (Shiriie poje) je izdaia na posebno željo prijateljev iz Slovenije. Na njem so zelo znane skladbe: Ave Maria, Sveta noč, 23. psalm, Amazing Grace, Plaisir d'Amour, slovenske ljudske pesmi... S svojstvenim načinom interpretacije doda Shiriie povsem novo širino vsaki, še tako znani pesmi. Poje v petih jezikih, med drugim tudi v slovenščini. Njeni albumi bodo na voljo ob koncertu. Vstopnice bodo v prodaji deset dni pred koncertom v upravi Zavoda za kuituro Žaiec in v Obanski matični knjižnici v Žalcu ter uro pred koncertom. V V. j*- *.<*«** uiuuulju. tudi direktor založbe Karantanija David Tasič in knjiga Trgovina d.d. - Knjigama in papirnica Žalec, ki človek špreme- Shirlie Roden vodi delavnice Zdravljenje z glasom, kjer uči, kako naraven človeški glas uporabiti kot sredstvo za sproščanje in zdravljenje. Takšno delavnico je pred letom dni vodila tudi v Glasbeni šoli v Žalcu. Tudi na prestižnem festivalu Mind Body Špirit v Londonu in Manchestru je zelo uspešno prikazala svojo metodo zdravljenja z glasom. Njeni nastopi pohjujejo, da ima naraven človeški glas res neveijetno zdravilno moč. Shiriie ima obilo izkušenj z odrskih desk, kjer je upodobila vrsto likov v glasbenih in gledaliških predstavah. Na predstavitvi zbirke “Metulj na : snegu” so lahko zbrani prisluhnili \ naslednjim pesmim iz štirih ciklusov. - “Metulj na snegu”: Kadar cvete, Žuboreče, Metulj na snegu. Ločitev - “Stopinje barv”: Belo, Samo zase, Zlatica, Zlata soba - ‘TJajka o lisici”: Kaj je varnost, | Bajka, Ležeča osmica, Strel - '‘Urok”: Padati, Čarodej, Urok, Obsojena na gledanje, Iz zapiskov j ljubezer EDINI PRAVI POMLADNI KANDIDAT IA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE Glasujte za št„ d) SRCE ZA DOMOVINO! SKD VOLITVE PRED VRATI... Slovenci bomo 23. novembra na predsedniških volitvah lahko izbirali med osmimi predsedniškimi kandidati: Milanom Kučanom (uradno neodvisni kandidat), dr. Janezom Podobnikom (SLS), mag. Matjanom Ceratjem (neodvisni kandidat), dr. Jožetom Bernikom (kandidat, ki ga podpirata SDS in SKD), dr. Bogomirjem Kovačem (LDS), Marjanom Poljšakom (Nacionalna stranka dela), Tonetom Peršakom (Demokratska stranka Slovenije) in dr. Francem Miklavčičem (Krščansko-socialna unija. Krščanski socialisti). Vsaj polovica udeležencev volitev se bo morala odločiti za kandidata, ki bo v naslednjem mandatu vodil našo državo in jo zastopal v svetu. Po javnomnenjskih raziskavah ima največjo možnost za zmago Milan Kučan, vendar pa naj bi si odločilno prednost pridobil šele v drugem krogu. Po anketi agencije Stik je njegov najresnejši konkurent dr. Janez Podobnik, vendar pa imamo kot vselej odločitev v rokah volila, torej ni še nič odločenega. V teh predvolilnih dneh se kandidati predstavljajo v televizijskih in radijskih oddajah, javnost pa je lahko tako priča marsikakšni bolj ali manj zabavni pripetiji iz predvolilne kuhinje. Iz programov predsedniških kandidatov lahko ugotovimo, katera so najbolj pereča vprašanja v naši razmeroma mladi državi, saj se v njih lotevajo področij in tem, kot je izobraževanje ter zaposlovanje mladih, njihova vzgoja v zgledne državljane in medgeneracijski sporazum; skrbi jih sodalna varnost in socialna samoodgovomost ljudi ter zaščita ogroženih delov prebivalstva; z različnih vidikov razpravljajo o vključevanju v NATO in Evropsko unijo; pogosto pa so vzrok za vročo kri in razbutjene polemike tudi sprava in sloga med Slovenci ter krepitev pravne države. Predsedniški kandidati so že morali predložiti prehodno finančno poročilo o volilni kampanji, končno poročilo pa bodo organizatorji volilnih kampanj dolžni predložiti državnemu zboru in računskemu sodišču najkasneje v 30 dneh po dnevu glasovanja. Kot že rečeno, bodo volitve v nedeljo, 23. novembra, vsi tisti pa, ki bi zaradi bolezni, oslabelosti ali podobnih razlogov volilno pravico želeli izkoristiti na domu, lahko okrajno volilno komisijo o tem obvestijo še do 20. novembra, na dan volitev pa jih bodo na domu obiskali člani volilnih odborov. Sočasno s pripravami na predsedniške volitve potekajo tudi priprave na volitve članov državnega sveta, ki naj bi bili predstavniki lokalnih in funkcionalnih interesov. Na širšem celjskem območju bodo tako 26. novembra posebna volilna telesa, ki so jih izbrali v občinskih svetih, volila dva predstavnika lokalnih interesov. PREGLED VOLIŠČ Pregled volišč v 4. okrajni enoti: 401 ŠOLA GALICIJA 402 ŠOLA VEJ .TKA PIREŠICA 403 DOM KS VINSKA GORA 404 ZADRUŽNI DOM PONIKVA 405 PROSTORI KS GOTOVLJE 406 HMELJARSKI DOM ŠEMPETER 407 COKAN VINKO, SP.ROJE I 408 ELEKTRO ŠEMPETER 409 ČEUNA FRANC PODLOG 31 410 TRGOVINA »SEBI« 411 OREŠNIK I. SP.GRUŠOVLJE 412 MARTIN ŠTORMAN KALE 17-a 413 ELEKTROPRENOS PODLOG 414 ŠOLA POLZELA VOUŠČE I 415 ŠOLA POT ZRI A VOUŠČE H 416 ŠOLA POLZELA VOUŠČE HI 417 ŠOLA POLZELA VOUŠČE IV 418 GASILSKI DOM LOČICA 419 ZADRUŽNI DOM ANDRAŽ 420 ČREMOŽNIK VEJ, DOBRIČ 16 421 SAVINOV SALON ŽALEC 422 GASILSKI DOM ŽALEC 423 KULTURNI DOM ŽALEC 424 HMELJARSKI DOM ŽALEC 425 KLUB MS ŽALEC 426 GASILSKI DOM LOŽNICA 427 DOM KULTURE VRBJE Pregled volišč v 5. okrajni enoti 501 KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE 502 ZDRAVSTVENA POSTAJA KASAZE 503 OSNOVNA ŠOLA PETROVČE 504 GASILSKI DOM ARJA VAS 505 MONTANA ZALOŠKA GORICA 506 GASILSKI DOM DREŠINJA VAS 507 GASILSKI DOM LEVEC 508 GASILSKI DOM DOBRIŠA VAS 509 DOM SVOBODE GRIŽE 510 GASILSKI DOM ZABUKOVICA 511 OSNOVNA ŠOLA GRIŽE 512 MINERVA ZABUKOVICA 513 TRATNIK FERDO, PONGRAC 165 514 ZADRUŽNI DOM ŠEŠČE 515 GASILSKI DOM MATKE 516 KS PREBOLD 517 GASILSKI DOM PREBOLD H 518 GOSTILNA FUJALKA 519 GASILSKI DOM LAIKOVA VAS 520 GASILSKI DOM KAPLJA VAS 521 GASILSKI DOM SV.LOVRENC 522 PLANINSKI DOM MARDA REKA 523 HMELJARSKI DOM TRNAVA 524 ZADRUŽNI DOM BRASLOVČE I 525 ZADRUŽNI DOM BRASLOVČE H 526 ZADRUŽNI DOM BRASLOVČE ffl 527 ZADRUŽNI DOM BRASLOVČE IV 528 GASILSKI DOM PARIŽUE 529 DOM BORCEV DOBROVUE 530 DOM KRAJANOV GOMILSKO 531 INNTAL ŠMATEVŽ 532 GASILSKI DOM GRAJSKA VAS 533 MAHOR IVAN, ZAKL 534 KULTURNI DOM LETUŠ 535 DOM KRAJANOV TABOR 536 GASILSKI DOM KAPLA 537 GASILSKI DOM LOKE 538 KULTURNI DOM VRANSKO 539 GASILSKI DOM TEŠOVA 540 GASILSKI DOM LOČICA 541 KOS FRANC, PRAPREČE 15 542 FERME SILVESTER, UMOVCE 15 543 GASILSKI DOM PREKOPA 544 DOM KRAJANOV ČEPLJE Volišča za izvedbo volitev predsednika Republike Volišče št. 1 - TVD Partizan Mozirje Volišče št. 2 - sejna soba Občine Mozirje Volišče št. 3 - Zadružni dom Ljubija Volišče št. 4 - Pečnik Franc, Radegunda Volišče št. 5 - Šola Lepa Njiva Volišče št. 6 - Osnovna šola Šmihel Volišče št. 7 - Žagar Ivan, Dobrovlje Volišče št. 8 - Osnovna šola Rečica Volišče št. 9 - Markelj Metod, Sp.Rečica Volišče št. 10 - Pfeifer Martin, Nizka Volišče št. 11 - Gasilski dom Grušovlje Volišče št. 12 - Gasilski dom SpPobrežje Volišče št. 31 - GG Nazarje OE Gradnje, Prihova Volišče št. 13 - Delavski dom Nazarje Volišče št. 14 - Zadružni dom Kokarje Volišče št. 15 - Osnovna šola Šmartno ob Dreti Volišče št. 36 - Gasilski dom Nazarje Volišče št. 16 - Zadružni dom Bočna Volišče št. 17 - Menina ZKZ Gornji grad I-Volišče št. 18 - Zadružni dom Šmiklavž Volišče št. 19 - Osnovna šola Tirosek Volišče št. 33 - Menina ZKZ Gornji Grad H. Volišče št. 20 - Osnovna šola Ljubno I. Volišče št. 21 - Osnovna šola Ljubno H. Volišče št. 22 - Podkrižnik Mirna, Ter-Prod Volišče št. 23 - Pošta Radmirje ZKZ Volišče št. 24 - Gasilski dom Okonina Volišče št. 35 - Osnovna šola Ljubno IH Volišče št. 25 - Osnovna šola Luče L Volišče št. 26 - Kosmač Nada, Raduha Volišče št. 27 - Polanšek, Podvolovljek 35 Volišče št. 34 - Osnovna šola Luče D. Volišče št. 28 - Gozdna uprava Solčava Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec tel: 716-088 Znotraj socialdemokratske stranke delujejo različna interesna združenja in forumi, med katerimi so najpomembnejši: ® SOCIALDEMOKRATSKA MLADINA « GOSPODARSKI FORUM # SINDIKALNI FORUM ® KMEČKI FORUM - GIBANJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA « KRŠČANSKI FORUM Za vse podrobnejše informacije se lahko zglasite v naši pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 12.00 uro, oziroma nas pokličite na telefonsko številko 716 - 088. PRIDITE, NAŠA VRATA SO VAM VEDNO ODPRTA! 3301 PETROVČE, Dobriša vas 36 telefon: 063/708-707, tel./fax: 063/708-708, E-mail: hari.tisk@siol.net ojjsT/msTtiDo zaRMžvm ■ naslovom Naši trije angeli. Na prvi pogled je zgodba je zelo preprosta. Govori o treh zapor-mkih, ki se znajdejo na božični večer pri neki družini m ji pomagajo prebroditi marsikatero težavo. D nižino rešujejo pred vsem hudim in so v svoji vnemi včasih zelo kruti sodniki. Etičnost opravičuje Joseph, eden od karakterjev v igri z besedami: «... če se iz mene izcimi nasilje, je to ojtravičljivo. Je moralno! Je plemenito! Če ga zagreši kdo drug, je to nasilje.« Igro je režiral Renato lenčck. ki pravi, da se v* predstavi znajdemo pred večnim vprašanjem, ali cilj posvečuje sredstvo. To je vprašanje norm in etike, ki ju vzpostavlja nek čas. /.. r. OB TILA • V Kulturnem centru Lutko bo 20 novembra ob 19.30 koncert ansamblov Nagelj in T Verdeberja v Tonijem t Gašperšičem. » V gostišču Mihec stike na platnu razstavlja Terezija Rataj, na glavni posti pa Vlado Genakz • V prostorih Tičkoma in salonih podjetja bodo Jo 15. decembra na ogled likovna dela Vojka l 'olav.\ka iz zbirk "Morsko dno” in “Nevidni svetovi". • Do 29. novembra bo v Kavarni Celjskega domu na ogled razstava skulptur Bernarda Sešla. • U galeriji AC v Žalcu jej odprta stalna razstava slik ■ olj na platnu in 1 oljnih pastelov slikarja Franca Markoviča - Aca in reprodukcij Meto-, no znanih slikarjev. • V razstavišču Laški dvorec se bo 21. novembra ob 17. uri s svojim zadnjim grafičnim1 opusom predstavila mojstrica grafične umetnosti, akademska slikarka Huu/uin Wang. • V razstavišču First v Logarski dolini je na ogled otroška razstava z naslovom 'Jaz pa grem na zeleno travco’. • V Galeriji sodobne umetnosti bo do konca decembra na ogled pregledna razstava Radmirja Pušelja. • V Hermanovem brlogu v Celju je na ogled razstava Hitreje, višje, močneje. Na ogled pa je tudi razstava otroške govorilnice, predstavitev otroške telekartice in pregledna razstava telefonskih kartic Telekoma Slovenije. • V hotelu Merx do konca novembra razstavlja likovna dela Vlado Renčelj-Ver, v tovarni Etol Maks Menonija, v butiku Steklar razstavlja Amina Kolarič in Vlado Renčelj-Ver. • V knjižnjici Gimnazije Celje je razstava likovnih del Aleša Hofmana. • V prostorih galerije Zavoda za zdravstveno varstvo v Celju je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja iz Zagreba Dura Mlinarca. • V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled razstava 'Oj, ta vojaški boben’, ki predstavlja vojaške uniforme iz zasebne zbirke. • V Galeriji sodobne umetnosti je na ogled razstava kiparskih del Vojka Štuhca iz Maribora. • V Osrednji knjižnjici Celje je do 10. decembra na ogled razstava starih razglednic in fotografij 'Pozdrav iz Kozjega na Štajerskem’, ki sa last Marjana Marinška. • V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do konca leta na ogled razstava Libojske keramike. • V razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava : Slovenskega etnografskega muzeja Udomačena svetloba. • V galeriji Keleia je naTogledpregledna razstava Celjskih mednarodnih slikarskih iediibv 1988-)997. • V Otroškem mtizeju Celje je bila odprta 3. občasna razstava 'Hitreje, višje, močneje’, na kateri je predstavljen qd antike do današnjih dni. : Mažštava je namenjena otrokom čdo 12. leta, na njej pa sodeluje v slovenskih muzejev, Fakulteta zet šport w: številni posamezniki, ki so razstavi posodjU različne športne eksponate. Razstava, ki ho predvidoma na ogled do oktohip prihodnjega leta, bo odprta odcJOGdoj 17j ure. • Pripravljalni odbor Združene liste socialnih demokratov za ustanovi- llii' Krajevne \ ordgdnizdčije ZLSD Liboje vabi svoje člane,: članice. Zenskega in Mladinskega foruma na ustanovni zbor KO Liboje, ki bo 31. novembra r stranski dvorani Homa svobode Uh,rje s pričetkom oh 18. uri. Latkova vas 43 3312 PREBOLD Telefon: 063/ 702-480 Mobitel: 0609/615-205 - Sanacija obstoječih dimnikov z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine. - Izdelava montažnih dimnikov. itttlsiSi: .a* joiifesiBna,, znaBugs. iKJssiuKfa&vmeH. jr ___________ : e ::: e_______________ .IKIosiii čas: i.d S.IKI - nrr. sohola ud S.llll • I Zlili iii_. „ SE ! Tel./fa:*: Q63M73-43lJ CELJSKI** KINEMATOGRAFI * MmmMkmmmmmrn GEORGE IZ DŽUNGLE (George of the Jungle), komedija Režija: Sam Weisman; Vloge: Brendan Fraser, Leslie Mann, Thomas H. Church, John Cleese; (Na programu do 3.12.) STEREOTIP, slovenski film Režija: Damjan Kozole; Vloge: Magnifico, Tina Gorenjak, Alenka Tetičkovič, Alenka Pinterič, Boris Mihalj in drugi; (Na programu od 20.11.) UGRABITEV (Air Force One); akcijska drama Režija: Wolfgang Petersen; Vloge: Harrison Ford, Gary Old-man, Glenn Glose, Wendy Crewson; (Na programu od 20.11.) NOČ NAD MANHATTNOM (Night Falls on Manhattan), kriminalka - drama Režija: Sidnev Lumet; Vloge: Andy Gracia, Lena Olin, Richard Dreyfuss, lan Holm; (Na programu od 20.11.) DO NAGEGA (Full Monty), Ragi-komedija (Vel. Britanija) Rezija: Peter Cattaneo; Vloge: Robert Carlyle, Mark Addy, Tom Wilkinson, Paul Barber; (Na programu od 27.11.) VULKAN (Vulcano) Režija: Mick Jackson; Vloge: Tommy Lee Jones, Annie Heche, Gaby Hoffman; (Na programu od 4.12.) L.A. zaupno (L.A. Čonfidential) Režija: Curtis Hanson; Vloge: Kevin Spacey, Russell Crowe, Guv Pearce, James Cromwell, Danny de Vito; (Na programu od 4.12.) UGRABITEV (Air Force One) Harisson Ford igra ameriškega Predsednika, a ga ne boste videli za ovalno mizo... Skupina teroristov je ugrabila letalo in zahteva izpustitev generala Aleksandra Radeka, ki izkorišča razmere v razpadajoči Sovjetski zvezi ter pobija v Kazahstanu. V Primeru, da zahtevi odgovorne osebe ne ugodijo, bodo teroristi Pričeli z metodičnim ubijanjem Potnikov. Res pa je tudi, da bo, v Primeru, da Radek res pride na svobodo, mrtvih na tisoče durgih ljudi. Rešitev te hude dileme je v rokah enega samega človeka. Predsednika ZDA, ki mora tehtati FILMSKI PROGRAM 7A KINO ŽALEC 13. november, ob 20. uri TEMNO SRCE - drama 14. november, ob 20. uri DO NAGEGA - komedija 15. november, ob 21. uri in 16. novgmber, ob 16. uri MOJ BIVŠI SE POROČI - komedija 16. november, ob 18. in 20. uri DO NAGEGA - komedija 21. november, ob 18. uri BEAN - družinska komedija 21. novembra, ob 20. uri, 22. novembra, ob 20 uri ter 23. novembra, ob 20. uri STIK - znanstveno fantastična drama 23. novembra, ob 16. in 18. uri BEAN - družinska komedija 27. novembra, ob 20. uri PODZEMLJE 28. - 30. novembra WILLY 3 - mladinski film, HITROST 2 - akcijski film Vsa tedenska obvestila spremljajte na oglasnih deskah, za vse informacije pa so vam na voljo na telefonski številki 715-123. med svojo družino, ki je v letalu in med usodo sveta. Vsi dogodki se odvijajo v predsedniškem letalu, imenovanem Air Force One. SAVINJSKI VESELJAK Pacientka: Gospod doktor, povejte, ali ste morda pozabili, da ste me. pustili pred dvema minutama stati z iztegnjenim jezikom?: Ne, ne, rad bi le v miru zapisal recept! V knjigami: Želim kn jigo: Kako postanem bogat. Prodajalka: Ali želite poleg tudi kazenski zakonik? Kaj je standard? Če izdamo denar, ki ga nimamo, da bi kupili reč, ki je ne potrebujemo, da bi zbudili spoštovanje pri ljudeh, ki jih ne trpimo. PRGIŠČE MISLI ‘Oslom je ljubša slama kakor zlato. HERAKLIT 'Ljubezen je v prvi vrsti občutek lastne nezadostnosti. zakaj običajno potegnejo v smrt brezštevilne druge. L. I CO DOMISLICE ‘Izkušnja najprej naloži izpit, šele nato pouk. ‘Smuk je krasen šport za žene. Toliko mlajše izglodajo! Že po enem dnevu na smučeh je videti štiridesetletna žena kot tridesetletni moški. ‘Veseljaško razgraja nje sosedov najlažje preneseš tako, da se jim pridružiš. 'Ce imaš prijateljico rada, si prijazna z njo; ceje ne maraš, si silno prijazna. ‘Drugj dan shujševalne kure ni več tako strašen - kajti do takrat si že ; tako ali tako vrgla puško v koruzo. ‘Kako lepo, če dobijo otr oci psička - dokler psiček ne dobi otrok. M. ROŽANC ‘Vino je ljudem ogledalo. ALKALOIS j ‘Strah in tesnoba sta najvišja oblika zavesti. P. ZIDAR ‘Bolečine ni mogoče spraviti na zavest in se je znebiti. II. HESSE ‘To, kar star človek je in postane, se ne da nadomestiti z mladostjo in genialnostjo. CSCIIRIMPF ‘Bistveni namen klepetavosti je, da z njo preprečiš klepet drugih. ‘Govorjen je o dobrih starih časih je večinoma posledica slabega spomina. ‘CSe hoče mož doseči, da ga žena posluša, mora govoriti n jeni prijateljici: : ‘Ljubosumje je pomanjkanje spoštovanja do osebe, ki jo ljubimo. ‘Vednosovražimo tistega, ki mu zavidamo. ‘V družbenem cirkusu se velike zverine dresirajo same: ‘Revščina v zahodnem svetu, kjer so ljudje osamljeni, nezaželeni m neljubljeni, je strašna. Lakota teh ljudi je mnogo večja; kot je lakota v revnem s\'etu, katero je mogoče olajšati z nekaj prgišči riža. MATI TEREZA ‘Boj se prerokov in tistih, ki so pripravljeni umreti za resnico, ‘Prazne obljube sc izpolnjujejo s praznimi besedami: ‘Kjer vsi trobijo v en rog, očitno primanjkuje instrumentov. ‘Najneznosnejši hrup nastaja ob pretresanja iz votlega v prazno. ‘Mlatili so prazno slavo. -Autocluktrlka In trgovina z rezervnimi deli gojžič JC a p I j a v 72 4 -1 9 8 ® Ht-n cah Tcavoioer rS?~pSms0DJC£ A, InfHt/ tlektričarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! '.v ORLA IZ4S n.h., BRASLOVČE tel.: 063 701 749, 0609 638 841 ® PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL a PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED « GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota dd 9. do 12. ure ZA NUJNE PRIMERE SMO VEDIMO IMA VOLJO •Se KAKO DOLGO KAKTUSI? Vprašanje v naslovu pa ni edino vprašanje, ki si ga zastavljajo zbiratelji in ljubitelji kaktelj. Sprašujejo celo, ali kaktusi sploh cvetijo, kdaj cvetijo ali vsako leto? Poenostavljeno povedano je to odvisno od pravilnega načina gojitve in predvsem od vrste kaktej. Kdor si želi veliko lepega cvetja že kar takoj, naj kupi cvetoč kaktus. Veliko bolj vznemirljivo pa je, če vam kaktus zacveti šele doma po nekaj mesecih ali letih gojenja. Trud je obilno poplačan. Najraje cveto rebucije, nekatere mamilari-je, pa tudi bolj občutljive vrste, če jim le nudimo prave pogoje. Najvažnejši je zimski počitek v hladnejšem, a svetlem prostoru v skoraj popolni suši, spomladi pa morajo imeti dovolj svetlobe in zmerno vlago. Potrebno je tudi gnojenje s tekočimi gnojili v zmernih količinah. Posamezen cvet pri mamilarijah res cveti le CVETIJO a/au(AiwA Polzela tel : 720 319 kakšen dan ali dva, vendar se cvetovi odpirajo postopoma, tako da lahko cvetenje traja več mesecev. Le nekaj ur je odprt cvet pri iobi-vijah in epinopsisih. Cim večji so cvetovij manj časa so odprti. Bra-zilicactus ima cvetove odprte podnevi in ponoči, in to več tednov, vendar je to bolj izjema. Cvetenje kaktej, lahko le malo podaljšamo z nižjo temperaturo okolice in več vode, vendar cvetenja ne moramo bistveno podaljšati. Z umetnim osvetljevanjem in drugimi pogoji pa lahko prisilimo nekatere kakteje, da cvetijo prej kot navadno. To pa je že bolj poglavje za poklicne gojitelje. METRSKO BLAGO POZAMENTERIJA MODNI DODATKI ‘U p n /4 't' F n p n KUPRA ^sišelJmo* p: P°e*nt kvdrtrfJL M cbnaHl ^akcus*^ p f4 pr a VOLNE za plašče DIOLENI od 1.590 SIT MAROKENI vseh barv 2.890 SIT SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT KUPRE vseh barv 1.790 SIT SUKANCI po 159 SIT ZADRGE po 49 SIT UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE MODNI ŽAMETI Vse vrste gumbov različnih barv in velikosti! Savinjska cesta 31 p P A ŽALEC AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE SE VI! ARBUTUS Jagodičnica Če želimo kaj nenavadnega, gojimo zanimivo jagodičnica. Verjetno je A. unedo edina vrsta, ki jo bomo našli. Najbolj nenavadno pri jagodičnici je, da pozno jeseni skupaj z visečim socvetjem vrčastih cvetov zorijo sadeži, ki se razvijejo iz cvetov prejšnjega leta. Sadeži so podobni rdečemu jagodnjaku, vendar so brez okusa. Jagodičnica raste počasi, obarvana skorja, ki se lušči v listkih, je lahko dekorativna. Saditi jo je treba m zavetrnem mestu v vrtu in parih, da se zagotovi križna oploditev. Vrste in sorte A. unedo zadrži grmasto obliko več let, lahko pa se razvije v 2,5 m visoko drevo. Listi so temni in usnjati, skorja je temnorjava. Cvetovi so beli, sadeži pa oranžni ali rdeči; jagode lahko ostanejo na grmu vso zimo. Sorta Rubra je po rasti gostejša, cvetovi so rožnati. Tako vrste kot sorte so imenitne soli-tarne rastline, ki prenašajo tudi slan pršec. A. andrachnoides cvete pozimi, gojijo jo bolj zaradi rdeče skorje kot zaradi cvetja. Med občutljivejše spomladanske vrste spadata A. meniziesli in A. andreche. Okolje in tla Primerna so vsaka normalna vrtna tla, le da niso kisla. Uspeva na soncu ali v svetli senci. Obrezovanje Ni potrebno. Zgodaj spomladi obrežemo šibke in nerodno raščene veje. Razmnoževanje Ni zelo uspešno. Poleti sejemo semena pod steklo ali pa sadimo polzrele podtaknjence v raz-množevalnik. ŽANA OBDARILA V veleblagovnici Žana v Žalcu so v petek, 14. novembra, v okviru modne revije družini Simončič iz Žalca podarii tri vozičke za njihove pred kratkim rojene trojčke. S. J. *gl FLORA TRADE Kamenče 25/a, 3314 BRASLOVČE Boštjan Oštir s.p. Tal.: C63/726-025 in 725-414 SOBE ZIMMER-ROOMS KRONI MORAVSKE TOPLICE Dolga Jil.2 MttMii ■mm m*im NOVOLETNI PAKET 5 DMS - POLPENZION! s svečano silvestrsko večerjo 260 DEM S9.2Ž. - 3.1.985 Svečana večerja s plesom bo v novo odprti restavraciji KAMIN (meni: švicarske specialitete)! 20-LETNICA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA VRBA IZ VRBJA Kulturno društvo Vrbje in Amatersko gledališče “Vrba” sta 15. novembra v Domu krajanov Vrbje ob 20-letnici gledališča priredila slavnostno sejo Kulturnega društva s podelitvijo priznanj, jubilej pa so obeležili tudi s prireditvami, ki se nadaljujejo še ves teden. Program prireditev se je pričel 15. novembra z odprtjem razstave ob 20-letnici gledališča in s slavnostno sejo KD Vrbje, na kateri so podelili tudi priznanja, 17. novembra pa je sledil dan gasilca in turnir v namiznem tenisu. 19. novembra si bo v Domu krajanov ob 18. uri mogoče ogledati gledališko predstavo “Muhe” v izvedbi KD Letuš, predstavi pa bo sledilo srečanje starejših krajanov. Naslednji dan bodo ob 19. uri v j Domu krajanov na slavnostni | seji Krajevne skupnosti podelje-jne plakete in priznanja, 22. no-| vembra pa bo Amatersko gleda-| jišce Vrba ob 20-ih prav tako v Domu krajanov premierno izvedlo komedijo Georga Feydoa “Odlikovanje” v režiji Jožeta Krajnca. D. S. NADEVANA JABOLKA “ 10 opranih jabolk (npr. zlati delišes) 0 5 dag kokosove moke 0 žlica drobtin 0 žlica zmletih orehov 0 1 dl kisle smetane 0 2 žlici sladkorja “ limonina lupina 8 2-3 žlice rozin ° 2 dl mleka 8 2-3 žlice sladkorja PRIPRAVA Kokosovo moko prepraži (v ponvi) do svetlo rumene barve, stresi v skledo, dodaj drobtine, sladkor, smetano, limono in rozine. S tem nadevom nadevaj jabolka, ki jim izkrožiš pečišče. Položi jih drugo poleg drugega na namazan pekač. Polij jih z osladkanim mlekom ter peci eno Uro v ne prevroči pečici (150 stopinj). Serviraj še tople. Dober tek! 21. novembra p® i a y a OTVORITEV Lmk »siist pimoniA w mm mm IN mm HLflDiUli TEHNIKI v uni iimm 1/aUptii ZA DUŠO 1S8S GLAS 66/1997 Bojan med bolniškim okrevanjem. “Zdravo! Najprej te lepo pozdravim. Sem v zaporu v Marseillu v Franciji zaradi transporta droge, za katero jaz nisem vedel. V Maroku sem naložil melone za Marseill in odpotoval z ladjo. Ko sem prišel v Francijo, me je čakala carina in na stropu hladilnika (v prikolici) našla 1400 kg droge. Nisem mogel verjeti, da je to res, saj sem delal za normalno plačo in to še povrhu prvič. Če bi vedel, kaj vozim, se ne bi nikoli usedel v ta tovornjak.” Tako je materi Mariji konec septembra pisal 24-letni Bojan Tržan, avtoprevoznik iz Celja, katerega prva vožnja se je po tem, ko je bil po prometni nesreči januarja letos kar osem mesecev v bolniškem staležu, končala v francoskem zaporu. Bojan, priprt, ker so francoski cariniki v njegovem tovornjaku odkrili 1400 kilogramov marihuane, čaka na to, da bo dobil odvetnika, ki mu ga skušata ob pomoči Aleša Bibetja, slovenskega veleposlanika v Parizu, najti tudi obupana starša, Marija in Viktor. In medtem ko je prva zaposlena v samopostrežni restavraciji v Gaberju, kjer zasluži nekaj foto: družinski arhiv manj kot 40.000 tolarjev, je Bojanov oče invalidno upokojen in tudi njegovih 27.000 tolarjev mesečne podpore ne bo zadoščalo za plačilo francoskega odvetnika. Ti naj bi za obravnavo tako zahtevnega primera, kot je Bojanov zahtevali kar nekaj deset tisoč mark. Nesrečno leto Za Bojana se je letošnje leto nesrečno že začelo, saj si je konec januarja med prometno nesrečo v srbskem Kragujevcu hudo poškodoval stegnenico. “Vozil je ponoči, zaradi megle pa ni videl cisterne, ki je brez prižganih luči stala ob cesti,” pripoveduje Bojanova svakinja Alenka Tržan o nesreči, v kateri se je tako poškodoval, da je moral še dva meseca po operaciji, med katero so mu v nogo vstavili železo, preležati v kragujevski bolnišnici. “Selc konec marca si je toliko opomogel, da so ga sploh lahko pripeljali domov, potem pa je bil še osem mesecev v bolniškem staležu in na berglah,” pravi Bojanova mama Marija in doda, da je bila usodna vožnja, na katero se je Bojan odpravil 11. septembra, njegova prva vožnja po nesreči. In kako se je začelo? Nekega dne je pri Tržanovih zazvonil telefon; na drugi strani žice je bil Zoran Novak, Bojanov nekdanji sovoznik, s katerim sta skupaj delala pri celjskem zasebnem prevozniku. “Zoran je Bojanu rekel, da ima zanj delo - vožnjo za neko make-donsko-nizozemsko firmo. Bojan je v delo privolil, in Zoran mu je dal številko šefa iz Makedonije. Po pogovoru z njim si je šel na Dunaj uredit vizo za Maroko, nekaj dni pozneje, 11. septembra, pa se je odpravil opravljat delo, ki naj bi trajalo tri mesece,” se spominja njegova mati dnevov, ko je sina pospremila v novo službo. Bojan je v Trstu sedel na vlak za Genovo, kjer ga je čakal prazen tovornjak, ki ga je dva dni vozil do Španije, tam pa počakal na trajekt za Maroko, na katerega se je vkrcal 18. septembra. Tistega dne je iz Casablance po mobitelu še zadnjikrat poklical domov. “Bil je nasmejan in povedal je, da mu na tovornjak pravkar nalagajo melone in dodal, da tovornjak pregledujejo tudi s psi,” se spominja Bojanova mama Marija zadnjih sinovih besed. “Preden se je poslovil, je rekel, da bo naslednjič poklical takoj, ko bo kaj bližje domu,” še pove in doda, da je Bojanova punca Barbara, s katero Bojan živi že šest let, točno 30. septembra izjavila, da tisti dan pričakuje Bojanov klic. Vendar je namesto telefona pri Tržanovih, ki živijo v Trnovljah pri Celju, tisti dan zazvonil hišni zvonec in Marija, ki je odprla, je bila nemalo presenečena, ko so vstopili celjski kriminalisti, povedali, da je njen sin priprt in opravili hišno preiskavo. “Do takrat nismo, čeprav so Bojana priprli že šest dni prej, o tem vedeli popolnoma ničesar, in tudi kriminalisti, ki med preiskavo niso ničesar našli, nam niso povedali, kje ali zakaj naj bi bil Bojan priprt,” pravi Marija in dodaja, da kljub obljubi, da jih bodo o tem, kaj se dogaja z njenim sinom, redno obveščali, o tem s celjske policije še dp danes niso dobili nikakršne infonnačije. “Vse, kar smo izvedeli od njih, je to, da je Zoran, ki je Bojanu ponudil delo za nizozemsko-makedonsko podjetje, tisti dan, ko so Bojana aretirali, izginil neznano kam in ga že vse od tistega dne išče tudi Interpol,” pravi Alenka Tržan, ki pravi, da je družina več o tem, kaj se je z Bojanom zgodilo po tem, ko se jim je po telefonu oglasil zadnjikrat, izvedeli šele iz pisma, ki jim ga je poslal iz marseillskega zapora Aretacija V Casablanci so na Bojanov tovornjak naložili melone, ki naj bi jih peljal v Francijo, ves tovornjak pa so, preden se je Bojan vkrcal na ladjo Marseilla, pregledali tudi s psi, ki niso zasledili nič sumljivega Ko pa je ladja 24. septembra priplula v Marseille, so cariniki med pregledom na stropu hladilnika v prikolici tovornjaka našli 1400 kilogramov marihuane, kar je prišel Bojanu povedat šef carinarnice, ki je hkrati zahteval, da izroči vso dokumentacijo v zvezi s tovorom, kar je Bojan tudi storil. Noč na 25. september je prespal v nekem hotelu, naslednji dan so ga zaprli, po dveh dneh pa se je postopek nadaljeval pri preiskovalnem sodniku, ki je zoper Bojana odredil pripor. ‘Ta pa lahko v Franciji traja tudi dve leti, ne da bi v tem času prišlo do kakršne koli obravnave,” zaskrbljeno razlaga Alenka Tržan in doda, da je Bojan v celici skupaj z nekim Cehom, ki se mu je zgodilo nekaj podobnega kot Bojanu. “Čeh je, kljub temu, da se zanj močno zavzema tudi izredeno vpliven sindikat čeških prevoznikov (kakšne podobne institucije v Sloveniji menda nimamo), v priporu že sedmi mesec.” Od dneva, ko so priprli Bojana, bodo kmalu minili trije meseci, v vsem tem času pa se ni bistvo spremenilo še čisto nič. “In če bo šlo tako naprej, se najbtž tudi ne bo,” pravi Alenka in doda, da so Bojanu prepovedani vsi telefonski klici in obiski (slovenski veleposlanik v Franciji Aleš Biber ga je lahko obiskal izjemoma); domačim lahko le piše. Tako so se Ttžanovi v iskanju pomoči za svojega fanta med drugim obrnili tudi na varuha človekovih pravic, ki se je takoj odzval. Odpisal jim je in se povezal s slovenskim veleposlanikom Alešom Bibeijem, ki so ga za pomoč prosili tudi Ttžanovi, iz zapora pa mu je pisal tudi Bojan. “Ljudje v teh ustanovah so se na naše prošnje odzvali zelo pozitivno. Aleš Biber se je taoj povezal s sodnikom v Marseillu in zaprosil, ali lahko Bojana obišče. Kljub temu, da smo vsi skupaj na odgovor čakali kar tri tedne, so mu slednjič obisk odobrili, in Aleš Biber nam je, ko nas je po obisku poklical, povedal, da je Bojan sicer nervozen, in da ga boli poškodovana noga, v izjemno podporo pa mu je, ker mu nenehno pišemo in ker ve, da poskušamo storiti vse, da bi mu pomagali,” pravi Bojanova mati Marija. Prav tako poskuša vse storiti tudi Aleš Biber, največ, kar lahko stori trenutno, pa je, da pomaga poiskati dobrega odvetnika in pa, da je vložil prošnjo, da bi Bojana, ki bi mu morali po januarski nesreči vstavljeno železo prihodnji mesec nujno odstraniti iz noge, premestili vsaj v bolnišnico. “Zelo mi je žalt da se moje življenje tako končuje. Živčen sem tako, da bom moral iti k psihiatru. Če mi lahko pomagate, mi prosim dajte, če lahko,” je klic obupa v poslednjem pismu, ki ga je Bojan naslovil na svoje domače. Ti so prepričani, da se je Bojanu zgodila velika krivica in pripravljeni so storiti vse, da bi svojemu fantu trenutke obupa in negotovosti, čas, ki ga preživlja za rešetkami tisoče kilometrov od doma in ljudi, ki jih ljubi, vsaj olajšali-Poizkušajo in delajo vse; od nenehnega pisanja pisem tako njemu kot vsem mogočim posameznikom, znancem in institucijam, ki bi lahko kakor koli pomagali. In nihče od tistih, h katerim so se Ttžanovi v teh težkih trenutkih obrnili s prošnjo za nasvet ali pomoč, le-te še ni odklonil. “Predvsem pa,” ponosno in solzami v očeh pove njegova mati, “nihče od vseh tistih, s katerimi smo v teh mesecih govorili, ni niti za trenutek posumil, da je Bojan vedel za mamila v tovornjaku oziroma da je kriv. Ne. Vsi so prepričani, da se mu je zgodila krivica in vsakdo, na kogar smo se obrnili, je skušal pomagati na svoj način in nas podpreti v naših prizadevanjih, da bi mu pomagali.” Ravno to pa je tisto, kar lahko Tržano-vim in mlademu, življenja in energije polnemu fantu, ki je (kot že peti Slovenec v zadnjem letu) očitno padel v izredno dobro organizirano mednarodno mrežo preprodaje mamil, pride v tem trenutku še kako prav. Ob podpori bi prišli prav še kakšni dodatni nasveti pa tudi denar, s katerim bi lahko najeli in plačali odvetnika, ki bi Bojana branil," še reče Marija, ki pa se, kljub temu, da je trdno prepričana v svoj prav in pripravljena storiti vse, da bi Bojanu pomagala, zelo dobro zaveda tudi, da se lahko tehtnica, ki jo v rokah drži gospa Pravica, dostikrat prevesi na napačno stran. Se posebej rada takrat, ko ne govori v domačem jeziku... NINA M. SEDLAR ŽE SEDMI KLIC DOBROTE V CELJU Že tradicionalna dobrodelna prireditev ; Klic dobrote, s katero; poskuša Karitas Slovenije zbrati kar največ denarja za pomoč ljudem v stiski, bo 26. novembra ob 19.45 v dvorani Celjskega: sejma. Karitasu je s Pomočjo pokroviteljev, radijske in televizijske akcije ter izkupička od vto-Pnic prireditve lani uspelo zbrati kar 23 mio SIT. Letos bodo na Klicu dobrote nastopili: Ljubljanski godalni kvartet, zbor Carmina Slovenica, harfistka Mojca Zlobko, Jerca Mrzel, Irena Vrčkovnik, Oto Pestner, Damjana Golavšek, Ivan Hudnik, Alenka Godec, Alfi Nipič, Branka Kraner, Tadej Sadar, Vita Mavrič,: Vili Resnik, Nataša Mihelič, Aleksander Mežek, vokalna skupina Gloria, New Svving Ouartet, Joži Kališnik, Stanka Kovačič, Iranka Kraševec-Prešeren, Zdovčeve dečve, citrar Miha Dovžan, ansambel Nagelj, ansambel Franca Miheliča, Tone Kuntner, Nataša Dolenc, Marjan Šneberger, Ida Baš, Jure Sešek, Danica Godec in Janez Dolinar. Vstopnice so naprodaj v Kompasu Celje, na blagajni bazena Golovec, v Župnijskem uradu cerkve Sv. Duha v Celju in v prodajttlni Zlati čeveljček celjski tržnici. ____________ lil 22. dan: Anestezista sem srečala gutraj. Na hitro je opravil postopek, potem pa me je pustil, naj počivam. Moja sestra je bila z menoj, ampak počutila sem se tako slabo, da nisem mogla sedeti na miru. Preoblekla sem se v oblačila za operacijo, se ponovno dala fotografirati pred operacijo, potem pa so me z vozičkom odpeljali v predoperacijsko dvorano. Gola sem morala stati pred zdravnikom, ki je po mojem telesu risal črte. Vsi so klepetali in se nasmihali, meni pa je bilo le slabo. Zadnja stvar, ki se jo spominjam, je očutek, da nekdo z gobo nanaša nekaj milnatega na mojo kožo, pa vala slabosti in potem ničesar več. Istega dne popoldan: Še nikoli me ni tako zeblo. Nisem se morala prenehati tresti, nog pa sploh nisem občutila. Medicinska sestra me je zavila v nekakšno izolacijsko odejo in me držala za roko, ko sem drgetala Bila sem popolnoma brez orientacije, čeprav se spominjam svojega zdravnika, kako je letal nekje okoli moje glave in mi zagotavljal, da bo z menoj vse v naj lepšem redu. Zdravila, izguba občutka in ostro zavedanje, kaj sem pravkar storila svojemu telesu, so me prisilila k bruhanju. 23. dan: Bolečina je bila neverjetno močna. Pogledala sem vzdolž svojega telesa, zavitega v debele mesnate povoje in se vprašala, če se mi je zmešalo. Kaj za vraga sem počela? Obupno me je tiščalo na stranišče, ampak nisem se mogla premakniti. Uspelo mi je pogoltniti nekaj analgetikov - moje grlo je bilo verjetno edina stvar, ki me ni bolela. Počutila sem se krivo in neumno. Poskušala sem jokati, pa me je vse preveč bolelo. Sestra mi je dala uspavalo in k sreči me je odneslo v spanec... Okoli polnoči sc mi je uspelo vstati. 20 minut sem porabila za to, da sem vstala iz postelje. Odvratno sem zaudarjala in počutila sem sc okuženo. Ampak neprestano sem si ponavljala: “Opravila si. To moraš sedaj pustiti za sabo.” Prvič v 48 urah sem jedla, ampak prepečenec je imel okus po kartonu, čaj “Vse do trenutka, ko je eden mojih bivših fantov pokazal obžalovanje za mojimi izginulimi boki, se nisem zavedala, da pravzaprav pogrešam bolj mesnate predele m svojem telesu. Zavoljo ryih sem se gola počutila bolj privlačna.” __________________________ pa je bil hladen. 24. dan: Danes sem snela povoje - pravo mučenje je bilo. Stala sem pod kapljajočim tušem, medtem ko je sestra odvijala plast za plastjo povoja. Moja koža je izgledala kot gnila črna banana. Celo zrak me je bolel na koži. Moja sestra se je razjokala, ko me je videla. Povedala sem ji, da izgleda huje, kot se počutim. No, zlagala sem se. Medicinska sestra me je umila in prvič po nekaj dnevih sem si spet ogledala svoje telo. Mojega trebuha ni bilo nikjer več. Bil je zatečen, ampak maščobe ni bilo nikjer več. In tudi moja stegna so bila že na prvi pogled vitkejša. Dve sestri sta mi zopet pomagali nazaj v moje raztegljivo oblačilo. Debela raztegljiva tkanina se je prisesala na mojo kožo in spet sem se počutila bolj človeško. Hvaležna sem bila za ta varovalni oklep. Poskušala sem opisati občutek svoji sestri, ampak o tem ni “Sita sem bila neprestanega hujšanja, zdelo se je jalovo. Nisem bila pretežka, ampak še vedno sem bila oblikovana kot hruška. In tega nisem hotela več prenašati”____________________________ hotela nič vedeti. 28. dan: Vrnila sem se na delo. Hvala Bogu, da je bila zima, ker bi me toplo vreme verjetno uničilo. Koža me je tako neznosno srbela, da sem si jo hotela spraskali z vilico. Kar nisem mogla dočakati trenutka, ko bom lahko snela svoje raztegljivo oblačilo. Več ljudi me je vprašalo, če sem bila na kakšni po-lepšavi, ker da baje izgledam zelo dobro. Nihče pa ni omenil mojih stegen in sami pa mi je bilo nerodno spregovoriti o tem. Še vedno se počutim nekoliko vase zagledano in neumno. Ponoči še vedno nisem mogla spati na boku, ampak moja oblačila se zdijo ohlapnejša 1. mesec kasneje: Za številko manjše kavbojke nosim in danes sem imela za v službo črne hlače do bokov s pritisnjeno srajco. Mislim, da izgledam v redu. Nekdo me je vprašal, če telovadim. Moja mama pravi, da sploh ne opazi razlike, jaz pa se počutim drugače, pa še shujšala sem. Moja postava se zdi lepše speljana. Ne morem še začeti telovaditi - no, če smo natančni, še hoditi ne morem prav hitro. Ampak analgetikov ne jemljem več in pri spanju se že počutim udobneje. 2. meseca kasneje: Končno sem snela tudi svoje raztegljivo oblačilo, pa tudi še zadnje otekline so izginile. Ampak nisem prav zadovoljna z izgledom svoje kože. Kupila sem si masažno olje, ki ga uporabljam vsako noč. V kopalkah bolje izgledam, in ko bodo dokončno izginile tudi zadnje modrice, vem, da se bom počutila bolje. 4. mesece kasneje: “Na enega svojih bivših fantov sem naletela in rekel mi je, da izgledam suha. ”Kam pa so šle vse tvoje obline, Lou?" me je vprašal. Nisem vedela, kako naj mu povem, da sem nekomu plačala 2000 funtov, da mi jih je vakumsko izsesal. Vse do trenutka, ko je pokazal obžalovanje za mojimi izginulimi boki, se nisem zavedala, da pravzaprav pogrešam bolj mesnate predele na svojem telesu. Zavoljo njih sem se gola počutila bolj privlačna. 6. mesecev kasneje: Še vedno me boli, če ležim na boku. Zdravnik pravi, da morda nikoli ne bo bolje. Koža se mi je izboljšala - čeprav sedaj lažje staknem modrice - brazgotine pa so skorajda nevidne. Ali obžalujem? Takrat, ko nosim kavbojke, ne. Ampak ne vem prav, koliko se je spremenilo moje telo. Bolje izgledam, ampak ravno božansko pa spet ne. In včasih se sprašujem, če je bilo vredno bolečin in vsega denarja. Danes sem za k uri telovadbe imela legice, ampak še vedno sem imela povrhu dolgo majico. TALIJA M. URŠKA DANAŠNJEGA ČASA V soboto zvečer, ko sc vsa mladina zbira v disku, fant z imenom Povodni frajer čaka doma, da se njegovi žta stari' spravijo v posteljo. Ko so ugasnjene vse luči, Povodni frajer skrivoma vzame ključe očetovega najnovejšega avtomobila ter se s hitrostjo 170 km na uro odpelje v temno noč. “Samo še po frajlo Uršo se odpeljem,” si reče in zavije v stransko ulico. Ustavi sc:sredi, ceste ter ekskluzivno pritiska na trobilo. Pri tem najprej zbudi vse meščane. Gez čas se prikaže Urša v zanjo modernih oblačilih, pa saj ne moremo reči, da so to kakšna oblačila, pojavi v avtu. Zdrvita proti disku. Zaslišita policijsko sireno. Urša veselo kriči: “Hitreje! Kar čez rdečo luč pelji, saj kifeljcev ni nikjer več.” Tedaj pa... Tresk! Bum! slišita le še radijskega napovedovalca in njegov obupani glas: “Pravkar se je zgodila prometna nesreča. Policija že iššššš...” Urša in Povodni frajer nepoškodovana odhitita peš v disko: Nenavadno skačeta in se zvijata po plesišču, da vsi ostrmijo. Pred vrati se tedaj prikažeta policaja. Opazujeta mladeniče, Urša in Povodni frajer pa že zdavno odideta. Čez nekaj mesecev napovedovalec obvešča poslušalce radia: “Na Mars je prispela raketa, ki je bila pred nekaj meseci ukradena v vasici Ponikva pri Žalcu. Izstopila sta dva potnika, čudno zarajala in bosta še....” O Urški in Povodnem bajerju pa ni bilo nikoli več govora. VALENTINA JELEN OŠ ŽALEC PSYCHO-PATH Vse, kar bi želeli več izvedeti o Psycho-Path, vam svetujemo, da poskusite dobiti v glasbi in na nastopih, na katere ste vljudno vabljeni! Foto: Andrej Wlodyga Leto 1997 je za prekmurske hrupno kitarske rockerje nedvomno pomembna prelomnica v aktivnem delovanju, ki traja od leta 1993, če se naslonimo zgolj na ime Psycho-Path. Zvok skupine - psihoradikalen in naelektreno inteligenten - je tako rojen ob združitvi jeder skupin Psihopati in T.S.F.W. Prekmursko skupino tvorijo Meli (vokal), Jernej (kitara), Denis (kitara), Matej (bobni) in Janez (bobni), za mešalnim pultom pa jih zvesto spremlja in zvočno usklajuje nenadomestljivi Pipi. Posebnost Psycho-Path je v njihovem dojemanju glasbene širine in močni osebnosti, izraženi skozi D.I.Y. značaj, ki nikoli ni natančno začrtana z nepotrebnimi oznakami. Takšno je tudi ime skupine, ki hoče biti izraz preziranja slepega zasledovanja trendov na eni in pretirane kategorizacije glasbe na drugi strani. Rock skupina z izdelano osebnim, zgoščenim in ostrim zvokom ter ženskim vokalom kot protiutežjo je ena tistih na domačem prostoru, ki si jo lahko zapomnite in le težko izbijete iz glave. Pozornost so na svoj način vzbudili z domišljeno in dopadljivo paldrano promo kaseto štirih pesmi “The KISS&KILL trax”, ki je bila posneta v studiu hamburških Kastrierte Philoso-phen, s katerimi so Psycho-Path nastopili kot predskupina na njihovi krajši poslovilni turneji (Ž95), in sicer v A-vstriji, Madžarski in Sloveniji. Ne povsem zadovoljni z doseženim in posnetim so Psycho-Path, trdno odločeni priti do prvenca za vsako ceno, januarja za dober teden zasedli avstrijski studio Ursprung (Gradec) in s pomočjo člana benda Sans Secours, Hannesa Jaeckla v vlogi producenta, posneli 11 pesmi, ki danes tvorijo nevsakdanje poimenovani CD “Jiu Jitsu” (Psycho-Path/ Tricom Musič). Tricom Musič, nekoč avstrijska založba, ki se je pred kratkim nastanila v Nemčiji, naj bi poskrbela za promocijo in distribucijo v ekološko embalažo pakiranega CD-ja na germanskem prostoru, medtem ko je bila distribucija CD-ja pri nas zaupana Paniki iz Kranja. Za “Jiu Jitsu” so Psycho-Path privlekli na piano pronicljivo kitarsko igro, ki dobiva zdaj sovražnika spet zatem zaveznika v zapeljivem vokalu Meli, vse pa zveni zelo dopadljivo, jezljivo, homogeno, ritmično složno in je v pravšnji meri prežeto s čvrstimi noise-core izbruhi. Psycho-Path vnašajo v svojo glasbo -filmsko natančno in nadvse doživeto -motive iz vsakdanjega življenja, ki jim gre posebej na živce in tistega bolj obskurnega, ki jim je še posebej pri srcu. Kot nalašč, da dobijo pesmi “Breather on the Phone” “Sex doli”, “Uniform” ali “United Fuckers” poleg ostrega zvočnega zapisa tudi zanimiv avtorski pomen. Skupina je izid CD-ja pospremila s svojim prvim videospotom za pesem “Dehydrated”. G.Č. □ 3 fo3 □ Jlth -U 7RflflCC®G®DGI}THfll POROG BETTHRON je techno-rave ambiental projekt, ki spaja različne glasbene izkušnje, energije in tehnološka sredstva (DJ mix, Sampiing, playback in Live sound procesiranje) kot sredstvo izražanja in komunikacije, ki vodi v ekstatično acid-trance spozabo in pozabo realnosti in njenih posledic. Spada med pionirje techno zvoka, ki nastaja v Sloveniji od začetka 90-ih. Je eden prvih tovrstnih glasbenih projektov, ki so v slovenskem glasbenem prostoru pustili neizbrisljive sledove prodora sodobne kreativne (trendovske in netrendovske) aktualne techno-eiek-tronske glasbe. Vodja projekta Beitthron od začetka delovanja (leto 1990) je Brane Zorman (skladatelj, glasbenik, rnultiinstrumenta-list, radijski in klubski DJ). Med njegova številna izvirna glasbena dela med drugimi spadajo: - avtorska glasba za številne gledališke predstave (Gledališče Glej, Ljubljana) - prvi gledališki soundtrack izdan na CD plošči v Sloveniji - nastopi doma in v tujini kot najboljši ir, najbolj dinamičen žlive-act’ pri nas - prvi ambientalni nastop v Sloveniji prenašan preko interneta* G.Č. Pred formiranjem projekta Beitthron je Brane Zorman kor DJ MC Brane (s tem psevdonimom se še vedno pojavlja v javnosti) v Klubu K4 (1990-91) med prvimi predstavil zvoke takratne acid in house glasbe in tako “uvedel” današnjo generacijo techno DJ-jgv, kot klaviaturist pa je sodeloval s skupino Borghesia na evropski turneji. Beitthron je kot techno-rave projekt sodeloval/nastopal v živo na številnih rave-ih in klubskih techno dogodkih v Sloveniji, A-vstriji in na Hrvaškem. Konstantno se pojavlja na nosilcih zvoka slovenskih techno založb, katerih nastanek je prav tako vezan na kontinuirano širitev SLO techno scene - (Ma-trix Musič, Veto records, Absence, Expire). Za sexa lačne Sponsored by Janez (Z) NucaS Pridi deklič k meni in me v tople aleje odeni. iz strogo zaupnih virov smo izvedeli, da sta si v lase skočila znana žalska popevkarja. Upamo, da po končanem dvoboju ne bosta gola in bosa, kot fant na suki. ČVEK PRESS TUJE! ODDELEK TEHNIKE 1. Jon Bon Jovi - Destintion anywhere 2. Hanson -Middle ofnomhere 3. Boris Novkovič - Sve gubi sijaj tez iiubavi 4. Parni Valjal: - Samo snovi teku uzvodno 5. Buddy Guy - Stone crazy DOMAČE: 1. Adi Smolar - Jaz sem nor 2. Naj naj naj 11 -Različni izvajalci 3. Agropop - Srečni smo slovenčki 4. Različni izvajalci -Vesela jesen 97 5. Ekart - Ptičica CD-ji iz Žane ne Creedence Cleanvater Reviva! na če!u. IKE & TINA TURNER / THE BEST OF Čeprav ji je samostojna kariera v osemdesetih in devetdesetih prinesla svetovno slavo in uspeh, je TINA TURNER najboljše in najlepše skladbe oosnela v obdobju, ko je bila še poročena 1KOM TURNERJEM. Na plošči THE BEST OF je kar dvajset skladb. Od rhvth.m n' biues oziroma soul klasik A FOOL IN LOVE, TTS GONNA WORK OUT FINE in IDOL3ZE YOU iz šestdesetih do bolj rankv in rockovsko obarvanLh skladb NUTBUSH CITY LIMITS, BABY GET rr ON in SEXY IDA iz zgodnjih sedemdesetih ter kopica priredb z nepozabno PROUD MARY skupi- Če je bil Ike kot klaviaturist, kitarist, vodja spremljevalne skupine in avtor večine skladb nekakšna siva eminenca, je bila Tina kot ena najboljših pevk v zgodovini soula z izjemnim glasom in energičnim scenskim nastopom nesporna zvezda in ljubljenka občinstva, ki se je šele na samostojnih projektih dokazala kot kompleten avtor. Edini problem plošče THE BEST OF je v tem, da je na njej premalo prostora za vse njune uspešnice. Kljub temu pa je plošča kot nalašč za prvo srečanje s tem že malce pozabljenim delčkom glasbene zgodovine. C J. CHENIER / THE BIG SQUEEZE (12.10., Cankarjev dom, Ljubljana) Ljubljanski koncert harmonikarja C. J. CHENIERJA in njegovega RED HOT LOUISIANA BANDA je bil redka in zato izjemna priložnost za srečanje z zydecom, plesno glasbo francosko govorečih temnopoltih prebivalcev močvirnate Louisiane, ki vleče svoje korenine iz francoske ljudske glasbe. C. J. CHENIER se je osnov ^deca naučil pri svojem očetu CLIF-TONU CHENIERJU, utemeljitelju in nespornem kralju zydeca. V svojo vizijo zydeca pa vpleta elemente bluesa, soula, funka in vročega New Orleans jazza. Koncert je z rutinskim preigravanjem bluesovskih klasik ctvorii spremljevalni RED HOT LOUISIANA BAND. Ker pa je pri zydecu najpomembnejši instnament harmonika, je iskra preskočila šele takrat, ko se je glasbenikom na odru pridružil CJ. CHENIER. V peklenskem tempu je eno za drugo nizal plesne poskočnice in v slabih dveh urah predstavil predvsem skladbe z nove plošče THE BIG SOUEEZE ter kopico priredb, med katerimi velja omeniti Jambalajo Hanka Williamsa ter skladbo Teddy Bear, znano iz repertoaija Elvisa Presleya. Poleg klasičnih instrumentov, kot so kitara, bas in bobni, je za zyde-co značilen instrument pralna deska (vvashboard), ki daje glasbi značilen ritem. In prav dueti pralne deske in harmonike brez spremljave ostalih instrumentov so bili prava poslastica za glasbene sladokusce. Navdušeno občinstvo je izsililo še dva dodatka, nato pa je bilo vsega žal prehitro konec. Virtuoznemu obvladovanju instrumentov navkljub je bil celoten koncert povsem podrejen plesu in zabavi. Harmonika je pri nas povsem upravičeno na slabem glasu, C. J. CHENIER pa je pokazal in dokazal, da je lahko igranje harmonike mnogo več kot le nesrečno podalpsko raztegovanje meha. Vasja Volavšek Po lanskoletnem nastopu skupine Buc-ktvheat Zvdeco na festivalu Druga godba in nedavnem koncertu C. J. CHENIERJA zydeco plesna glasba močvirnate Louisiane ni več popolna neznanka na slovenskem glasbenem prizorišču. C. J. CHENIERJA, ki se je osnov zydeca naučil pri svojem očetu CLIF-TONU CHENIERJU, danes kritiki in poznavalci proglašajo za najboljšega živega pevca in harmonikaija 2ydeca. Na novi, že peti studijski plošči THE BIG SQUEEZE je zydeco, pri katerem sta glavna instrumenta, hannonika in pralna deska (washboard, ki ima na skrbi neusmiljen, ubijalski ritem), zgolj temeljni kamen, na katerem C. J. CHENIER gradi svoj glasbeni izraz. Prvine zydeca v skladbah I CANT JUDGE NQBODY, THE MOON IS RISING in PART TIME WOMAN tako prepleta in nadgrajuje z elementi bluesa, soula in funka. Klasičnemu zydecu pa se še najbolj približa v skladbah AU CONTRAIRE MON FRERE, DONT YOU JUST KNOW IT in NO SHOES ZVDECO. Čeprav studijski posnetki ne dosegajo peklenskega plesnega ritma koncertnih izvedb, so prav vse skladbe na plošči THE BIG SOUEEZE namenjene izključno plesu in dobri zabavi. Vasja Volavšek PODALPSKE GLASBENE NOVIČKE Kočevska skupina K SOUND XXX je pred kratkim izdala diskografski prvenec z naslovom TEMPUS FU-GIT. Glasba na plošči je nekje med punkom, popom in novim valom. Izšel je ponatis plošče BREZ ZAVOR TOMAŽA DOMKELIA. Starim skladbam je dodal še štiri ncv vejše. V sredo, 19. novembra, prihajajo v Ljubljano Američani FAITH NO MORE, ki na turneji predstavljajo novo ploščo ALBUM OF THE YEAR. Skupina BOMBE se vneto pripravlja na snemanje videospota. Za video promocijo nove plošče SLADKA POZABA so izbrali skladbo SEBIČNI GEN. MAJVEČJA SZBSRA C.D plošč in feasei: Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 J NOVOSTI - ETERNAL - The Bes! of - EROS RAMAZZOJI -Greatest Hits /EROS/ - SLO ACTIVE - Briga ms - TONY C. - Prah i pepeo TORTEN PRODAJALNE TOP MUSIČ 01. THE KELLV FAMILV -Growin’Up 62. BRAVO HITS 19 -Kompilacija 03. BACKSTREET BOYS -BackstreePs Back 04. PARNI VALJAK -Samo snovi teku uzvodno 05. VILI RESNIK -Rad bi bil s teboj 06. DANIJELA -Zavem te ja 07. THE ROLLING STONES -Bridges to Babylor. 08. SCOOTER -Age of Love 09. BORIS NOVKOVIČ -Sve gubi sjaj bez Ijubavi 10. ŠPICE GIRLS -Špice World Pri nakupa večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOST! IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENC! KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak: dan ad 12 d© 1® mre, sobota od 9 dk® 13 ure. •ifGP MUSIC-KVAUTETA, KS SE Ni VSD8, AMPAK SLSŠ8S MALI OGLASI lil GLAS 66/1997 MALI OGLASI AVTO CELJE rabuena vozila CEDE; FORD ESCORT 1.6 CLX, metal zelena, I. 93, 1,319.900,00 SIT FORD ESCORT 1.4 CL, I. 94, am, 1,351.500,00 SIT FORD TRANSIT 100 SWB, 1. 96, rdeč, 2399.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4 ie S. črn, 1. 94, 1351500,00 SIT FIAT TIPO 1.6 ie, siv, 1. 93, 1,157.798,00 SIT FORD MONDEO 1.6 CLX, 5V, rdeča, 1. 94, 1,849.900,00 SIT HVUNDAl PONY 15 GLS, I. 91, srebrn metal, 583.060,00 SIT LADA SAMARA 1300 5v, bela, 1. 94, 599.000,00 SIT MAZDA 323 1.3 I SEDAN, 1. 90, rdeča, 849.900,00 SIT OPEL KADET 1.7 D. 1. 91, bel, 779.000,00 SIT PEUGEOT 106 XN, bela, 3v, 1. 95, 1,176200,00 SIT PIAGGIO PORTER, bel, I. 94, 554.600,00 SIT RENAULT CLIO, 5v, modra metal, 1. 95, 1,289.750,00 SIT RENAULT TRAPIC TB 23 furaon, bel, 1. 91, 930.600,00 SIT SUBARU JUSTV 1.0 GL, 1. 92, rdeč, 799.900,00 SIT ŠKODA PICK UP 135 L, L 9293, moder, 463.050,00 SIT VELENJE: CITROEN ZX AURA 1.6 I, i. 91,1,100.000,00 srr CITROEN KANTIA 1.8 i, I. 93, 1,640.457,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SW, 1. 93, 1,248.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4, I. 90, 766500,00 SIT FIAT TIPO 1.4, 1. 91, 811.440,00 SIT FIAT TIPO 1.4, I. 93, 1,012.275,00 SIT IMV R5 CAMPUS, I. 89, 485.100,00 SIT LADA 1500 KARAVAN, L 94, 630.000,00 SIT NISSAN MICRA GL L 87, 399.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL L 92, 1,400.000,00 SIT PEUGEOT 205 ROLAND GARR, L 93, 1,874250,00 SIT R 19 CHAMADE TSE, 1. 91, 921.424,00 SIT R 25 GTX, L 90, 1,407.000,00 SIT VW JETTA CL TURBO D, L 92, 1,349.898,00 SIT ŠKODA 136 L I. 90, 379319,00 SIT Ugomi krediti T + 7,5%, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo garanajo. Informacije na telefon: 063/412-328 - Celje, 063/851-060 - Velenje. RO+SO ZALOGA RABLJENIH VOZIL CITROEN ZX AURA 1.8, 1. 93, 14.900 DEM SUZUKI MARUTI, L 95, 6.900 DEM ŠKODA FORMAN, L 92, 5300 DEM ŠKODA FAVORIT, I. 90, 3500 DEM ŠKODA FAVORIT, 91, 3.900 DEM R 19 CHAMADE, L 91, 12.300 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije na leL: 063/37-506. STIGMA 93 ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO, 1. 87, obnovljen, na novo reg., 3500 DEM FIAT TEMPRA 4x4 karavan, 1. 94, 18.100 DEM MAZDA MX 3, 1. 92, klima, ABS in drugo, 17.000 DEM Možen kredit banke MALDA Informacije na telefon 0631411-252. AC LEVEC AC KRALJ AVTO ŠKORJANEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL Honda 1.6 ESI sedan, 1. 94, 23.000 DEM Hvundai Accent 15 GLS, 1. 95, 14.000 DEM KI A NEXIA 15 GL, 1. 95, 12.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, 1. 95, 75.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, 1. 94, 50.000 DEM Mercedez Benz 220 , 1. 94, 43.600 DEM Passat 1.6 'IDI, 1. reg. 1. 93, 16.000 DEM Za vsa rabljena vozila jc možen kmlit. Informacije: 063/472-409. AVTOHIŠA DREV ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX CITROEN, m. siv, L 89, 5.500 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CLX, 1. 95, 15500 DEM SEAT CORDOBA 1.6 CLX, L 95, 16.200 DEM SEAT TOLEDO 1.6 CL L 93, 11550 DEM RENAULT CLIO 1.2, 5 vrat, L 93, 10.200 DEM ŠKODA PRAKTIK bela, L 94, 6.8«) DEM Registrirana vozila: GOLF 1.6 JXD, 1. 90, 9.900 DEM, 9.000 DEM Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395. AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO 33 15 1% 1. 92, ES, CZ, radio, nastavljiv volan po višini, dobro ohranjen ASTRA 1.4 karavan, 1. 92, reg. 9/98, radio, priklop, katalizator OPEL KADET 13 S, 1. 89, reg. 11/97, radio spojler, dobro ohranjen OPEL VECTRA 1.8 GLS, I. 93, pomočna streha ABS, SV Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/864-380 in 063/411-909. AVTO MURŠIČ ZALOGA RABLJENIH VOZIL TWlNGO, I. 94, 9.900 DEM testni avto SAXO 1.6 VTL, metal zelen, 1. 96, cena po dogovoru Informacije na telefon 063/856-852. MOTO CENTER - YOGi VEČJA MOTORNA KOLESA APRILIA 650 PEGASO, nova, viola baive, 11.800 DEM APRILIA 1. 96, modra, 18.-000 km, 8.900 DEM CAGIVA ELEPHANT 900, modra, 155«) DEM HONDA CBR 900 RR, I. 95, 13.700 DEM HONDA CBR 900 RR. nova, 18.790 DEM KAVVASAKl KLR 650, I. 95, 7.900 DEM KAVVASAKl VN 800 CHOPPER, 1. 95, čin, 9.5«) DEM KTM 620 EXC I. 96, 8.500 DEM PIAGGIO TIPHON 50, nov, moder, 360.«X),«) SIT SUZUKI 650 FREE WOND, 1. 97, 10.3«) DEM SUZUKI GSX 600 D. I. 89, 4.200 DEM SUZUKI GSX 750 R, 1. 90, 7.900 DEM VAMAHA XT 600, I. 91, 5.000 DEM VAMAHA XT 600, I. 92, 6.000 DEM VAMAHA FZR 600, 1. 95, 10.900 DEM VAMAHA XTZ 750, 1. 93, 7.9«) DEM Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa in uredimo kredit. Informacije na telefon 063J853-471. ZALOGA RABLJENIH VOZIL FORD MONDEO 1.8 CLX, vsa oprema, I. 95, 21.000 DEM FORD MONDEO KARAVAN 1.8 CLX, 1. 94, 14.000 DEM NISSAN MAXIMA 3.0, 1. 89, vsa oprema, 16.000 DEM OPEL KADET 13 LS, limuzina, I. 88, 6.900 DEM ŠKODA FAVORIT, I. 92, 4.900 DEM Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel: 063/720-283 ali 0631720-116. AVTOCENTER MEH ZALOGA RABLJENIH VOZIL AUDI A4 1.8 auattro, 1. 95, metalik zelen, 4z.000 DEM AUDI 100 20, I. 86, 7300 DEM AUDI 100 20 E, 1. 91, 18.500 DEM BMW 520i, 1. 91, čm, 15.750 DEM SEAT IBIZA 1.2 GLX, 1. 93, metalik srebrn, CZ, ES, radio, 9.450 DEM VW TRANSPORTER FORGON 2.4 D DMR, 1. 93, 17.800 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na Id.: 063/852-955. AVTO SELMAR ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX, I. 88, 3.900 DEM ALFA ROMEO 75 1.8 IE, I. 93, rdeč, 10.9«) DEM FORD 1.4, I. 94, 40.«» km, 13.900 DEM FORD ESCORT 1.6 16 V, 1. 93, 14.600 DEM HVUNDAI PONV 1.3 LS, 1. 91, met. siv, 8.200 DEM OPEL KADET 1.4 LSJ, I. 90, bel, 9.900 DEM OPEL KADET GSI 16 V, I. 90, bel, 11.900 DEM OPEL FRONTERA 2.4 i, 4x4, I. 92, 27.800 DEM PEUGEOT 306 XN 1.4, 5v, I. 94, bel, 15.900 DEM ROVER 114 GTI, I. 94, rdeč, 13500 DEM SUZUKI SWIFT 1.6 GLX, I. 94, met. siva, 13.900 DEM SUBARU LEGACI 2.0 GL I. 8)94, metal, dodatna opremil, 22.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 (XX, I. 95, rdeč, 15.900 DEM ŠKODA FAVORIT, I. 92/93, 6900 DEM ŠKODA FAVORIT 135 L I. 91, 4.0«) DEM TOVOTA COROLLA 13 XL I. 90, met. siva, 9.900 DEM VOLVO 850, I. 95, vsa oprem.i, 45.900 DEM Informacije na leL: 063/34-320 in 063/32-524. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABLJENIH VOZIL CX karavan, I. 90 C-25, I. 93 ZX 1.4, I. 94 TOVOTA COROLLA karavan, I. 92 Informacije na telefon 702-230. PSC PRAPROTNIK ZALOGA VOZIL ŠKODA FAVORIT, I. 91, 327.600.00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 92 525.00),00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, 527.310.00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 93, 562464.00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 93, 655.200.00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 94, 793.800.00 SIT R 4, rdeč, I. 88, 2.000 DEM R 19, 1. 93, 16.600 DEM R 4, bela, I. 91, 25«) DEM AX 1.6 D. metalno srebrn, I. 94, 55.000 km, 10.500 DEM Informacije na tdrfon 063/861-570. PRODAJA RABLJENIH VOZIL Audi 80 2.0 E I. 92, 19.900 DEM Kia Sportage MRDi, 1. 95, 32.000 km, modra, 29.700 DEM Kia Sephia SLX, 1. 94, 12000 DEM Lada Niva 1.6, L 93, bela, 7900 DEM Peugeot 405 GL L 8S89, 56.000 km, 10.100 DEM R 5 campus, 1. 92 6.150 DEM Škoda Favorit 135 GLXi, 1. 93, 5500 DEM Informacije na telefon 0631412-245. KOVINOTEHNA ZALOGA RAHLI ENIH VOZIL Alfa Romeo 90 20, I. 87, 614.000.00 SIT Fiat Tipo 1.4. I. 91, moder, 800.000,00 SIT Ford Orion 1.6 CLX, I. 93, srebrn, 1,284.000,00 SIT Ford Escoit 1.8 D, 1. 92, rdeč, 1. lastnik, 13.500 DEM Honda civic sedan 1.5, 1. 90, 1. lastnik, cena po dogovoru Lancia Dedra Integrale, 1. 93, črna, 2,000.000,00 SIT Mitsubishi Galant 1.8, I. 90, 1,289.505,00 SIT R 21 TL 1.4, 1. 90, 5V, rdeč, 1. lastnik, 8.500 DEM Seat Cordoba 1.4 CLX, I. 95, 14.700 DEM VW Passat karavan, 1. 90, siv, 13.500 DEM Wartburg 1.3, 1. 89, 246.183,00 SIT Informacije na telefon 063/432-807. Zaradi upokojitve preneha 31.12.1997 z dejavnostjo razmnoževanje in kopiranje Eija-vec Viljemina s.p. Mozirje Nove trate 41 Prodam koruzo v storžih. Klicati na 708-722 Vedra 1.6iGL, 1. 91, ugodno prodam, 1 last., garažiran, 93.000 km, srebrna metalik. Tel: 892-304. Prodam SUZUKI SWIFT 13 GLX, 1. 90, 5 vrat, metalik temno moder, CZ, nastavljiv volan, el. ogledala, radio z zvočniki, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tek 717-373 Prodam GOLF 1.6 S-paket, 1. 84, reg.: 8/97, bel, na novo servisiran, odlično ohranjen, z veliko dodatne opreme (široki odbijači, meglenke,...). Tel.: 472-034. Prodam ali menjam R 25 TC MANA-GER, 1. 88, metalik temno siv, SV, daljinsko CZ, el. stekla, lepo ohranjen. Cena 8.500 DEM. Tel: 041/681-770. Prodam FORD FIESTA 1.1 CLX, 1. 90, bela, rog. 5/98, CZ, el. stekla^ vrat, radio, odlično ohranjen, cena po dogovom. Tel: 717-373. SAVINJSKA TV STUDIO Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel./fax: 716-116 sreda, 19.11.1997 20.00 SKL - šolska košarkarska liga 1997/98 (3. oddaja) 21.00 Videom ix z Jano Mesareč (videospoti in novice iz sveta glasbe) petek, 21.11.1997 20.00 Tednik 100 20.20 Policijsko poročilo (PP Žalec) 20.25 Borzne novice (CBH Celje) 20.30 Glasbeni intermezzo 20.35 Volitve ’97 Predstavitev neodvisnega predsedniškega kandidata Marjana Cerarja (ponovitev) 21.15 Volitve ‘97 Predstavitev predsedniškega kandidata dr. Jožeta Bernika (ponovitev) 0Š AVTOR: TOMAŽ MAH KOVIC II II II II 2^3 PARKIRIŠČE ZA SLUŽB. VOZILA KEM. SIMBOL ZA BAKER P IS ATE-UICA VAŠTE ŽUPNIJ- SKA CERKEV MAJHNA KRAVICA MRZEL LETNI ČAS MESTO NA JUGU MADAGASKARJA POMLA- DNI MESEC GIBANJE ZA MIR SPROSTITEV JAJ. CELICE IZ MEŠIČKA ŠTEVILO A M. FILM. REŽISER (STA N LE Y) IZD ELO V. METEL S L. PESNIK IN POLITIK (LOVRO) A M. D KIMATI K (GEORGE) ODPRTINA V STEN! MESTO V SR. NIZOZEMSKI IGRALEC PAČI NO AKTINIJ DLAKASTA KOŽA ML KOZL1ČEV ENOTA ZA MOČ 100 FUNTOV KISEL- KAST OKUS VINA KAMNIT ZOBNA GRAJSKEM STOLPU GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO ) 81111111 ENOJKA 40mm " PLAT Ž.IME STAN MEŠKO RADIOAKT EL. (Ra) GRŠKA ČRKA ► p PREGO- VOR TUJE MOŠKO IME NATRIJ M 10DRAG PETROVIČ VLOŽI- TEV ČRNILO GRŠKI TEOLOG SP/R/DON OGLASNA DESKA SAJE- NJE KOŠ. TRENER (ZMAGO) ► A PREME-% tana 1 VRANA POVED TRČENJE NOROST. OMRAČE- NOST.TUDI BOGINJA STAROS- TNIK MANJŠE- VALNO SLOV. P IS AT EU (JOSIP) 2 3.ČRKA HEBR. ABECEDE DA CIIN DŽIP MANJŠE NASELJE KO JE VRČKOVNIKOVA MAJHNA BILA OBRAT ZA PREDELAVO KOŽ BARVA KOŽE PESNIK KLOPČIČ LATOVŠČINA (TU D! JUHA) ILIRI SO JIM SODOBNIKI M AT EM. POJEM PALESTINA PRED ŽIDI AKTINON K UK AVI- Cevka KONJSKI HLAPEC OTOČJE MED TAJV. IN El UP ŽIVAL S KLEŠČAM! POVA- BILO MIK. ČAR. MILINA DRŽAVA LAO-ŽANOV SVED.ZIM. ŠPORTNI CENTER TERME V ČRNI GORI TROPSKA OVI- JALKA IZ PRAŠIČEVEGA ZOBA VZEMITE IME VOGELNIKOVE KARL SOSS MESTPRI ZADRU VAROVALNA ŽIVAL. RASTLINA AL! PREDMET PREB IV NAŠEGA OBMOR.M. REKA VEK, EON HERCE- GOVEC A ANGL. M MESTEC E m PR! 1IAS-y T1NGSU GRŠKO RIMSKA DOBA GERM. BOG PLOD- NOSTI OCET A KAČJI m GLAS MESTO V IRANU TA SRČEK ZGORAJ IME ZDOLA.I NIČ I g ti S -§ s ^ a ‘ i ^ : ^ cvi CO Oc