Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 1
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Bomo Zgornjesavinjčani nižali 
ali višali vrednost svojih nepremičnin?  ........... 4
Občina Mozirje: 
Predlagane spremembe 
prometnega režima ne bo  ....................................... 5
Energetika Nazarje: 
Občina proti delitvi dobička  ..................................... 7
Šmartno ob Dreti: 
Številčna udeležba in prijetno 
druženje na srečanju starejših krajanov  ........ 8
OŠ Ljubno ob Savinji:
Pričakali tekače projekta 
mali koraki za velik cilj  ............................................ 20
Odbojkarski klub Mozirje:
Na domačem parketu tokrat uspešne  ............. 21
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 45, 10. november 2017 . Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(ML)
(BK)
Preverite podatke o vaši nepremičnini
Tik pred jesenskimi počitnicami so poslanci 
sklenili, da je predlog novega zakona o množič-
nem vrednotenju nepremičnin primeren za nadalj-
njo obravnavo. Nov zakon naj bi bil sprejet še le-
tos, obvestila o novih vrednostih nepremičnin pa 
lahko lastniki pričakujejo konec prihodnjega leta.
Obstoječi zakon o množičnem vrednotenju ne-
premičnin že desetletje omogoča pridobivanje 
podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremič-
nin. Uporablja se za različne namene, kot so do-
ločanje premoženjskega stanja v primeru social-
nih transferjev, za analize trga nepremičnin, sod-
ne postopke, postopke dedovanja in podobno, po 
mnenju ustavnega sodišča pa teh podatkov ni 
mogoče uporabljati za obdavčitev nepremičnin, 
zato je potrebna sprememba zakona.
Pri oblikovanju modelov vrednotenja bodo lahko 
po novem v javni razgrnitvi sodelovale občine in la-
stniki nepremičnin, ki bodo lahko tudi ugovarjali do-
ločeni posplošeni vrednosti njihove nepremičnine, 
in sicer prek uveljavljanja posebnih okoliščin, ki jih 
modeli ne bodo upoštevali. Uveljavljanje bo za oko-
liščine, ki bodo vnaprej opredeljene, poenostavlje-
no, lastniki pa bodo lahko predložili tudi individual-
no cenitev. O upravičenosti bodo odločale posebne 
komisije. Lastniki bodo nato imeli tudi možnost pri-
tožbe na odločbo o upoštevanju teh okoliščin.
V novem sistemu ne bo več vsakoletne indeksa-
cije vrednosti in generalnega vrednotenja na štiri 
leta, ampak je predvideno preverjanje modelov na 
vsaki dve leti. Novo generalno vrednotenje je pred-
videno za prihodnje leto, nato bodo lastniki preje-
li nova obvestila o vrednosti njihove nepremični-
ne. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman pri 
tem opozarja: »Nikjer ni rečeno, da bo davčna os-
nova pomenila tudi vrednost, ki jo bo določil zakon 
o množičnem vrednotenju nepremičnin. To je lah-
ko le izhodišče.«
V parlamentarni razpravi je več poslancev me-
nilo, da vrednotenje ne bi smelo prinesti doda-
tnih obremenitev, med drugim z vidika katastr-
skega dohodka in obdavčitve nepremičnin. Pred-
log zakona predvideva, da se bodo stavbe vredno-
tile na podlagi dejanske rabe, zemljišča pa po na-
menski rabi. 
Poslanci so opozorili tudi na predvidene rešit-
ve za gozdove, pri katerih naj se ne bi dovolj upo-
števale specifike terena na posameznih območjih, 
in na vrednotenje kmetijskih površin. Menili so, da 
bi bilo treba razlikovati med zemljišči, ki imajo sta-
tus zazidljivih površin, a se dejansko kmetijsko ob-
delujejo, in gradbenimi parcelami, ki so komunal-
no opremljene.
Lastniki nepremičnin v tem trenutku sicer niso 
dolžni storiti ničesar, ne glede na to pa jim v mini-
strstvu za finance svetujejo, naj preverijo točnost 
in popolnost že zavedenih podatkov v registru ne-
premičnin ter zagotovijo morebitne popravke, saj 
bodo s tem zagotovili realno vrednost svojih ne-
premičnin.
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
4
Tema tedna
OBETA SE VREDNOTENJE NEPREMIČNIN S SODELOVANJEM LASTNIKA
Bomo Zgornjesavinjčani nižali ali višali vrednost svojih 
nepremičnin?
Po pozivih projektnega sveta za pripravo no-
ve sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin 
in drugih zainteresiranih se je vlada odločila, da 
še letos predlaga novelo zakona o množičnem 
vrednotenju nepremičnin. Cilj novele je preno-
va sistema množičnega vrednotenja nepremič-
nin, na podlagi katerega geodetska uprava ne-
premičninam v državi pripiše posplošeno tržno 
vrednost. V prihodnjem letu naj bi tako novo 
množično vrednotenje opravili po spremenje-
nem sistemu. Bistvena novost, ki jo prinaša no-
vela, je možnost ugovora na posplošeno vred-
nost nepremičnine.
OBVESTILA O NOVIH VREDNOSTIH 
DECEMBRA 2018
Konec oktobra je državni zbor z 49 glasovi za 
in 16 glasovi proti sklenil, da je predlog novega 
zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin 
primeren za nadaljnjo obravnavo. Nov zakon naj 
bi bil sprejet do konca leta, obvestila o novih 
vrednostih lahko lastniki nepremičnin pričaku-
jejo decembra 2018. 
Lastnik bo lahko ugovarjal vrednosti na dva 
načina, in sicer tako kot sedaj, v postopku spre-
minjanja podatkov o nepremičnini ter, po no-
vem, v postopku ugotavljanja posebnih okoliščin. 
V okviru tega bo navedel razloge, zaradi katerih 
meni, da je vrednost njegove nepremičnine v pri-
merjavi z drugimi primerljivimi drugačna.
KAJ VSE SPREMINJA VREDNOST 
NEPREMIČNINE
Okoliščine, ki bodo vplivale na vrednost nepre-
mičnine, bodo vnaprej opredeljene, njihovo uve-
ljavljanje pa naj bi bilo poenostavljeno. Lastnik bo 
lahko v postopku dokazoval, da obstajajo poseb-
ne okoliščine, ki povečujejo ali znižujejo posplo-
šeno vrednost njegove nepremičnine. 
Kot primer za nižanje vrednosti je navede-
na tudi neugodna lokacija nepremičnine, kot 
je plazovit teren ali poplavno območje, lastnos-
ti, ki sta zelo aktualni za Zgornjo Savinjsko doli-
no. Tudi hude poškodbe stavbe, bližina daljno-
voda, posebno hrupno okolje bodo lahko niža-
li vrednost. 
Lahko pa vrednost nepremičnine lastnik tu-
di zviša, če lahko dokaže, da je ta izjemno kako-
vostna, ima luksuzne pritikline, kot je bazen, ali 
nudi posebno lep razgled na okolico. O upravi-
čenosti bodo odločale posebne komisije, ta bo 
priznana, če bodo posebne okoliščine vrednost 
povečale ali zmanjšale za več kot 20 odstotkov. 
Lastniki bodo imeli tudi možnost pritožbe na od-
ločbo o upoštevanju teh okoliščin. 
LASTNIKI NAJ PREVERIJO PODATKE V JAVNIH 
EVIDENCAH
Množično vrednotenje je vezano na podat-
ke, ki so navedeni v uradnih evidencah. Izredno 
pomembno je, da so v teh evidencah podatki, ki 
ustrezajo dejanskemu stanju. Na ministrstvu za 
finance svetujejo lastnikom nepremičnin, da še 
pred uveljavitvijo novega zakona preverijo po-
datke o svoji nepremičnini in ugotovijo, ali so pra-
vilni. Hkrati izpostavljajo, da se posplošena vred-
nost nepremičnin ne uporablja samo za davčne 
namene, ampak med drugim za določanje pravic 
posameznikov iz javnih sredstev (socialni trans-
ferji). Sprejetja novega davka na nepremičnine v 
tem mandatu ta vlada namreč ne načrtuje.
Tatiana Golob
Za nižanje vrednosti je navedena tudi 
neugodna lokacija nepremičnine, kot 
je plazovit teren ali poplavno območje.
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 5
Aktualno
OBČINA MOZIRJE
Predlagane spremembe prometnega režima ne bo
Pobuda o spremembi prometnega režima Jakoba Presečnika temelji na prometni študiji, ki 
je bila narejena leta 2008, in na ureditvi krožišča pri avtobusni postaji.
Mozirska občinska uprava je prejela predlog 
spremembe prometnega režima v Mozirju, nad 
katerim občinski svet ni bil preveč navdušen in 
ga ni potrdil. Svetniki so menili, da predlagane 
spremembe ne prinašajo izboljšanja prometa v 
kraju, nasprotno, nekateri predlagani odseki naj 
bi bili nevarni predvsem za pešce.
SPREMEMBA DVEH SMERI
Jakob Presečnik je na občinsko upravo na-
slovil pobudo o spremembi prometnega režima, 
ki se navezuje na območje Trat. Njegova pobu-
da temelji na prometni študiji, ki je bila narejena 
leta 2008, in na ureditvi krožišča pri avtobusni 
postaji. V predlogu je bila mišljena spremem-
ba smeri enosmerne ceste od policijske postaje 
proti avtobusni postaji (sedaj je ravno obratno). 
Smer vožnje bi se spremenila tudi od avtobusne 
postaje preko Hofbauerjeve ulice proti trgu, kjer 
je sedaj promet usmerjen s trga proti postaji.
PROMETNI REŽIM OSTAJA ISTI
Predlog je prišel v času pred začetkom rekon-
strukcije Šmihelske ceste, saj naj bi omenjeni 
spremembi razbremenili promet po Hriberniko-
vi ulici mimo knjižnice, kar ni naletelo na odob-
ravanje svetnikov. Jure Repenšek je menil, da 
so Trate prometno že tako dovolj obremenjene 
in bi sprememba prinesla le nezadovoljstvo sta-
novalcev. Omenil je tudi, da jih nihče ni povpra-
šal za mnenje ob tako veliki spremembi. 
Tudi ostali svetniki so se po razpravi strinjali, 
da je trenutno najbolje, da prometni režim osta-
ne, kot je. Občino namreč čaka še več ureditev 
cest, pločnikov in krožišč in je najbolje, da se za-
radi tega ne spreminja prometni režim.
Štefka Sem
OBČINA GORNJI GRAD
O soseski Tičjek II in nadomestilu za stavbno zemljišče 
Lucija Poličnik je svetnikom na lokacijskem načrtu Tičjek II 
pokazala, kje bodo lastniki zgradili cesto. (Foto: Štefka Sem)
Občine, ki letos ne bodo sprejele 
odloka o nadomestilu za uporabo 
stavbnega zemljišča, v prihodnjem 
letu ne bodo mogle izdajati odločb 
uporabnikom. V Občini Gornji Grad 
so se zato lotili sprejemanja odlo-
ka in vrednosti točke, po kateri se 
bo v prihodnjem letu obračunava-
lo nadomestilo. Svetniki so odlok 
v prvem branju sprejeli, prav tako 
so potrdili spremembo in dopol-
nitev odloka o lokacijskem načr-
tu Tičjek II. 
VIŠINA TOČKE OSTAJA SKORAJ 
ISTA
Odlok, ki ga je predstavila Polo-
na Kren s podjetja Realis, je osno-
va za obračun nadomestila za upo-
rabo stavbnega zemljišča. Spre-
membe v odloku je podrobno naš-
tela in omenila, zakaj so bile pot-
rebne. 
Lucija Poličnik z urada za oko-
lje in prostor SAŠA regije je dodala, 
da so podatke o zavezancih prido-
bili na osnovi zadnjega popisa, ki 
je bil namenjen nesprejetemu dav-
ku na nepremičnine. Upravičen-
ci bodo lahko po prejemu obvesti-
la s strani občine sporočili more-
bitne spremembe. Višina točke za 
nadomestilo za prihodnje leto je 
0,00205 in je revalorizirana z letno 
stopnjo inflacije.
SPREMEMBA DOVOZNE CESTE
Na območju lokacije Tičjek II 
se bo s spremembo odloka lastni-
kom parcel v spodnji vrsti dovolila 
gradnja dovozne ceste pod objekti. 
Lastniki si želijo začeti z gradnjo, a 
se z lastniki zgornjih parcel, kjer bo 
tekla cesta, ne morejo dogovoriti o 
služnosti. Na njihov predlog si bo-
do cesto zgradili na svojih parce-
lah, kar jim bo omogočilo cenejšo 
in hitrejšo gradnjo. 
Lucija Poličnik je na načrtu sve-
tnikom pokazala predlagano reši-
tev, s katero so se svetniki strinja-
li in potrdili spremembo odloka. Na 
lokaciji Tičjek II bo nastala nova 
soseska s štirimi vrstami hiš.
Štefka Sem
Za razvoj majhnih kmetij
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s ciljem izboljšati 
konkurenčnost malih kmetij ter povečati njihovo produktivnost objavilo jav-
ni razpis v višini 20 milijonov evrov nepovratnih javnih sredstev. Upravičenci 
do podpore so majhne kmetije, ki so vpisane v register kmetijskih gospodar-
stev in opravljajo kmetijsko dejavnost ter imajo več kot 50 odstotkov kmetij-
skih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. 
Prijavitelji k razpisu morajo še v letošnjem letu vložiti tudi zbirno vlogo za ne-
posredna plačila ter zadostiti še nekaterim drugim pogojem. Oddaja vlog na 
javni razpis poteka od 6. novembra do 31. januarja 2018.
TG
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
6
Iz občin, Gospodarstvo
ŠMARTNO OB DRETI
Za drugo leto načrtujejo tudi drugo fazo prenove ceste
Ob županu Mateju Pečovniku (desno) sta trak preko prenovljene 
ceste prerezala predsednica krajevnega odbora Olga Obojnik in 
bližnji sosed Martin Remic. (Foto: Marija Lebar) 
Z rezanjem traku so v Šmar-
tnem ob Dreti predali namenu po-
sodobljeni odsek ceste, ki vodi od 
regionalke proti mostu čez Dreto 
in dalje proti Brdu. Dogodek, ki je 
sodil v program praznovanja kra-
jevnega praznika, so v sodelova-
nju pripravili Občina Nazarje, kra-
jevna skupnost Šmartno ob Dreti, 
tamkajšnja podružnična šola, vr-
tec in župnija.
OB CESTI NOV PLOČNIK 
Krajani so si že nekaj časa želeli, 
da se dotrajan odsek ceste obno-
vi, zato so se z veseljem številčno 
udeležili slovesne otvoritve. Obči-
na je ob prvotno načrtovani zame-
njavi spodnjega ustroja in asfaltni 
nja v lokalni skupnosti. V zadnjih 
letih smo na tem področju naredi-
li veliko, a še vedno ne vsega. Pri-
hodnje leto načrtujemo drugo fazo 
prenove tukajšnje ceste od mostu 
čez Dreto naprej, več rekonstruk-
cij pa tudi v drugih delih občine.« 
Zahvalil se je krajanom in uporab-
nikom ceste za strpnost med iz-
vedbo del.
Kulturno zabavni program, ki ga 
je povezoval Bojan Štrukelj, so iz-
vedli učenci šmarške podružnične 
šole in tamkajšnjega vrtca, harmo-
nikar Klemen Lamprečnik ter Ljud-
ske pevke Lipa, ki so posebej za to 
priložnost pripravile novo pesem o 
novi cesti. 
Marija Lebar
prevleki investicijo razširila še z iz-
vedbo pločnika za pešce, kar bo na 
tem odseku omogočilo bolj varen 
promet. 
Župan Matej Pečovnik je v nago-
voru poudaril: »Naš moto je občina 
za občane. Prizadevamo si za sta-
len napredek pri kakovosti življe-
MODERNIZACIJA CESTE MED MOZIRJEM IN SOTESKO
Sanirali bodo tudi drugi odsek do Soteske 
Do praznikov so delavci pripravili cestišče za asfaltiranje, grobo 
maso nadgradili s fino in s semaforji uredili promet po polovici 
ceste. (Foto: Benjamin Kanjir)
Delavci podjetja VOC Celje v 
teh dnevih zaključujejo sanaci-
jo in modernizacijo prvega odse-
ka regionalne ceste med poslov-
no enoto Cinkarne v Ljubiji in Pre-
seko v dolžini 440 metrov. Po za-
ključku se bodo lotili še drugega 
odseka do Soteske v dolžini 705 
metrov.
OSNOVA JE BILA ZGRAJENA 
LETA 1977
Dober kilometer ceste je bil 
zgrajen pred 40 leti, odtlej vedno 
znova popravljan z zaplatami, ko-
renite sanacije pa ni bilo. Cesta 
je izredno obremenjena, saj jo po-
leg voznikov osebnih vozil dnevno 
uporabljajo tovorna vozila, ki odva-
žajo izdelke tukajšnjih tovarn in les 
iz zgornjesavinjskih gozdov. 
SPODNJI USTROJ JE BIL ŠE 
DOBER
Podjetje VOC bo po tako dolgem 
obdobju cestišče temeljito obno-
vilo z menjavo posteljice in nano-
som nove asfaltne prevleke. Z de-
li so pričeli v preteklem mesecu, ko 
so levi del cestišča v smeri Letuša 
poglobili za 70 centimetrov in na-
suli ter utrdili nov material. Nad-
zor je pokazal, da je spodnji ustroj 
dober, zato so se odločili, da ga ne 
bodo menjali, ampak zgolj porav-
nali in zamenjali asfalt. 
VOZNIKI NISO UPOŠTEVALI LUČI 
NA SEMAFORJU
Do praznikov so delavci pripra-
vili cestišče za asfaltiranje, grobo 
maso nadgradili s fino in s sema-
forji uredili promet po polovici ces-
te. Ker pa, kot pravi vodja gradbe-
nih del Sašo Uplaznik, vozniki niso 
upoštevali luči na semaforju in vse 
prevečkrat vozili tudi pri rdeči, se-
maforji, ki delujejo na senzorje, ni-
so mogli več uravnavati prometa, 
zato so jih odstranili. Posledično 
bodo morali izvajalci pred asfalti-
ranjem še enkrat izravnati zgornji 
ustroj, ko bo to dovoljevalo vreme.
Z gradnjo oziroma sanacijo dru-
gega odseka do Soteske bodo pri-
čeli takoj, ko bo prvi zaključen. To 
pomeni, da se bodo krajši zastoji 
na tem delu še nadaljevali.
UREDILI BODO TUDI 
DRENAŽO
Ob začetku del oziroma med ko-
panjem spodnjega ustroja stare 
ceste so delavci videli, kako je bil 
zgrajen. Prvotno so ročno postav-
ljali kamne, ki so omogočali odte-
kanje vode s kmetijskih površin na 
levem delu ceste, gledano v sme-
ri Letuša. Druge drenaže ni bilo, 
zato je voda na tem delu velikok-
rat stala in prekrivala travnike. Tu-
di zato so se na VOC-u odločili, da 
na tem mestu uredijo drenažo. Če 
bo vreme dovoljevalo, še v letoš-
njem letu. 
Benjamin Kanjir
Regionalna cesta med 
Sotesko in Mozirjem je 
izredno obremenjena, saj 
jo poleg voznikov osebnih 
vozil dnevno uporabljajo 
tovorna vozila, ki odvažajo 
izdelke tukajšnjih tovarn 
in les iz zgornjesavinjskih 
gozdov. 
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 7
Organizacije, Gospodarstvo
ENERGETIKA NAZARJE PREDSTAVILA LETNO POROČILO IN PROGRAM DELA ZA 2018
Občina proti delitvi dobička
Energetika Nazarje s toplotno energijo 
oskrbuje javne ustanove v občini, 
večstanovanjske stavbe in posamezne hiše. 
(Foto: IS)
Nazarski občinski svetniki so se na oktobrski 
seji med drugim seznanili s poročilom o oskr-
bi s toplotno energijo v občini, ki jo je predstavil 
direktor podjetja Energetika Nazarje Matej Pur-
nat. Hkrati je bil predstavljen predlog letnega 
programa podjetja za prihodnje leto.
LASTNIKOM NAJ BI IZPLAČALI DIVIDENDE V 
VIŠINI DESET TISOČ EVROV 
Obravnavo omenjenih dokumentov predpisu-
je koncesijska pogodba, saj je Energetika v ob-
čini koncesionar, ki izvaja javno službo oskrbe s 
toplotno energijo. Občina ima v podjetju 33-od-
stotni lastniški delež. Župan Matej Pečovnik je 
pojasnil, da je bila 15. septembra skupščina pod-
jetja, na kateri je bil sprejet sklep, da se lastni-
kom izplača dividende v višini deset tisoč evrov. 
V nazarskem proračunu bo tako izkazan kapital-
ski prihodek v višini 3.300 evrov.
Občina Nazarje je kot solastnica podjetja gla-
sovala proti delitvi dobička. Mnenja je, da bi 
Energetika morala izvesti slabitve terjatev do 
JP Dom Nazarje v stečaju, kar bi bistveno spre-
menilo poslovni izid za leto 2016, obenem bi po 
mnenju občine moralo vodstvo podjetja razmi-
šljati o namenjanju sredstev v nadaljnji razvoj.
V NAČRTU ZA 2018 NI INVESTICIJ
Iz letnega programa izvajanja javne službe 
oskrbe s toplotno energijo sledi, da v prihod-
njem letu podjetje Energetika ne predvideva in-
vesticij v infrastrukturo. Občinski svet je sprejel 
sklep, da se seznanja s poročilom za leto 2016. Z 
drugim sklepom so svetniki potrdili, da se sez-
nanjajo s predlaganim programom izvajanja 
javne službe oskrbe s toplotno energijo za pri-
hodnje leto. 
Marija Lebar
Za 172 evrov višje 
izplačilo nagrade na 
zaposlenega
Pristojni odbor državnega zbora (DZ) je od-
ločil, da se izplačila nagrad za poslovno uspeš-
nost oziroma 13. plače in božičnice oprosti pla-
čila dohodnine do višine povprečne plače v Slo-
veniji. Odbor je predlog vključil v paket davčnih 
zakonov, ki ga je minuli četrtek pripravil za odlo-
čanje v DZ. Njihovo odločitev so pozdravili tudi v 
Gospodarski zbornici Slovenije, kjer menijo, da 
bo sprememba omogočila, da bodo zaposleni v 
zasebnem sektorju ob istem strošku dela delež-
ni višjega neto prejemka. Po njihovih izračunih 
se naj bi neto izplačilo nagrade v povprečju po-
večalo s 700 na 872 evrov neto na zaposlenega.
TG
DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
O spremembah v davčni zakonodaji
Davčna svetovalka Maja Dolinar Dubokovič (levo) je udeležence seznanila z novostmi na 
področju bonitet ter DDV od različnih transakcij. (Foto: Marija Šukalo)
Društvo računovodij, finančnikov in revizor-
jev naše doline je pripravilo seminar o spre-
membah v davčni zakonodaji. V Medgen bor-
zi na Rečici ob Savinji je o tej temi spregovo-
rila davčna svetovalka Maja Dolinar Dubokovič. 
Avtorica številnih člankov se celotno po-
klicno obdobje poglobljeno ukvarja z davčnimi 
predpisi in s svetovanjem na področju obdav-
čitve pravnih in fizičnih oseb, predvsem na po-
dročju davka na dodano vrednost (DDV). Ude-
ležence predavanja je seznanila z novostmi na 
področju bonitet ter DDV od različnih transakcij 
in storitev. Obenem jim je svetovala, da pri bra-
nju predpisov uporabljajo logiko. 
PRAKSA DAVČNIH INŠPEKTORJEV NI 
POENOTENA
Dotaknila se je tudi praktičnih primerov, s ka-
terimi se slušatelji seminarja srečujejo. Pri tem 
je izpostavila, da so na področju davčne zako-
nodaje pogoste spremembe. Letos so te pri ob-
davčitvah bonitet in obdavčitvah storitev, pove-
zanih z nepremičninami. 
Davčna zakonodaja naj bi v vsej EU bila po-
enotena, a naša država marsikaterega predpi-
sa nima sprejetega v okviru lastne zakonoda-
je. Po mnenju Zdenke Presečnik Firšt, predse-
dnice organizatorja predavanja, si zato upo-
rabniki poslovne dogodke z vidika DDV razla-
gajo različno. 
»Poleg tega tudi praksa davčnih inšpektor-
jev v Sloveniji ni poenotena, v kolikor ne obsta-
jajo rešitve že v pravni praksi ali navodilih Fur-
sa,« je med drugim izpostavila Presečnik Firšto-
va, prepričana, da je veliko število udeležencev 
seminarja dokaz, da je problematika na tem po-
dročju zelo pereča. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
8
Organizacije
ŠMARTNO OB DRETI 
Številčna udeležba in prijetno druženje na 
srečanju starejših krajanov
Jožef Zidarn se je zahvalil za 
zlati grb Občine Nazarje, ki 
mu ga je predal župan Matej 
Pečovnik. (Foto: Marija Lebar)
Predsednica Obojnikova je voščila najstarejšemu krajanu Štefanu 
Farkašu še na mnoga zdrava leta. (Foto: Marija Lebar) 
Med dogodki ob praznovanju 
krajevnega praznika so v Šmar-
tnem ob Dreti pripravili sreča-
nje starejših krajanov. V sodelo-
vanju so ga organizirali tamkaj-
šnja krajevna skupnost, krajevni 
odbor Rdečega križa, podružnič-
na osnovna šola in šmarška župni-
ja. Vabilu so se starejši odzvali v le-
pem številu. Po opravljeni maši je 
sledilo druženje v dvorani osnov-
ne šole.
SEDANJOST TEMELJI NA DELU IZ 
PRETEKLOSTI 
Pod vodstvom učiteljic in vzgo-
jiteljic so najmlajši s šmarške šole 
in vrtca za svoje starejše sokrajane 
pripravili prijazen kulturno-zabavni 
program. Udeležence je nagovori-
la predsednica krajevne skupnosti 
Olga Obojnik, ki je tek človeškega 
življenja primerjala menjavi letnih 
časov in poudarila, da je vsak od 
njih lep v svoji raznovrstnosti in tu-
di starost je lahko lepa ter ustvar-
jalna.
Župan Matej Pečovnik je izra-
zil spoštovanje, ki ga krajani in ob-
čani čutijo do starejših prebivalcev 
v občini, saj je potrebno pomisliti, 
koliko so ti v preteklosti, mnogi pa 
tudi še sedaj, prispevali k boljšemu 
življenju vse skupnosti.
CVETJE IN OBČINSKO PRIZNANJE 
PREDANO V PRAVE ROKE 
Predsednica Obojnikova je v 
družbi šolarke tradicionalno poda-
rila šopek najstarejšemu krajanu, 
to je Štefanu Farkašu. Župan Pe-
čovnik pa je izrabil priložnost in pre-
dal občinsko priznanje – zlati grb 
Občine Nazarje Jožefu Zidarnu, ki 
se zaradi svojega slabšega zdrav- 
stvenega stanja ni mogel udeleži-
ti slavnostne občinske seje. Zidarn 
se je zahvalil za pozornost in skro-
mno dejal, da bi si to priznanje mor-
da bolj zaslužil kdo drug. Obenem je 
pozval prisotne, naj ne pozabijo na 
zgodovino in tragične dogodke iz 
časov, ko je okupator požgal Šmar-
tno in bližnje kraje, saj so prav ti do-
godki spodbudili, da krajevna skup-
nost v spomin nanje obeležuje svoj 
praznik v mesecu oktobru. 
Marija Lebar
Spet na počitnicah na 
Debelem rtiču
Tudi krompirjeve počitnice so čas za veselje 
za številne otroke iz šibkejšega socialnega oko-
lja. 141 otrok iz območnih združenj Rdečega križa 
Slovenije (RKS): Zgornja Savinjska dolina, Celje, 
Grosuplje, Kočevje, Laško, Ribnice, Šentjur pri 
Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec je te-
den jesenskih počitnic preživelo ob morju v Mla-
dinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. 
Brezplačne počitnice jim je omogočil RKS s po-
močjo namenskih sredstev FIHO in sredstev ak-
cije Peljimo jih na morje!.
TG
CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE
Spoznavali načine, kako ravnati z odpadki
Udeleženci predavanj so si ogledali zbirni center, ki se nahaja pri odlagališču odpadkov v 
zapiranju v Podhomu. (Foto: Primož Vajdl)
V Centru za samostojno učenje Nazarje, ki de-
luje v okviru Ljudske univerze Velenje, so prip-
ravili serijo delavnic na temo ravnanja z odpad-
ki. Predavanja so se pričela konec septembra in 
so potekala vsak torek v tednu. Zadnji torek ok-
tobra so si udeleženci predavanj ogledali zbirni 
center, ki se nahaja pri odlagališču odpadkov v 
zapiranju v Podhomu. 
Ker vsak Slovenec v povprečju letno zavrže 
več kot 70 kilogramov hrane, so se v Nazarjah 
odločili, da bodo pripravili delavnico na to temo. 
Udeleženci so tako spoznali, kaj vse lahko sto-
rijo z odpadki, ki jih je mogoče reciklirati in na-
to ponovno uporabiti. Poleg tega so jih seznanili 
s pravilnim razvrščanjem hrane v hladilniku, da 
se ta ne pokvari prehitro.
Za zaključek so si ogledali odlagališče od-
padkov v zapiranju, zaposleni pa so jih seznanili 
z njihovim delom. Tam se nahaja tudi zbirni cen-
ter, kamor lahko Zgornjesavinjčani vsak dan pri-
peljejo vse vrste odpadkov.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 9
Organizacije, Ljudje in dogodki
DRUŽENJE S PEDAGOŠKIMI DELAVCI IZ SRBIJE
Dolgoletna tradicija izmenjave izkušenj še vedno živi
Pedagoški delavci iz Srbije so si med obiskom ogledali velik del naše doline, med drugim 
tudi mozirski trg. (Foto: TG)
Kolektivi osnovnih šol Mozirje, Nazarje in 
Luče so od 12. do 15. oktobra gostili goste, peda-
goške delavce iz Mačkata, Sirogojna in Čajetine. 
Gre za dolgoletno tradicijo druženja z izmenjavo 
izkušenj na področju izobraževanja, ki jo gojijo 
tako srbski kot zgornjesavinjski šolniki.
Zgornjo Savinjsko dolino je obiskala 18-član-
ska delegacija, ki so jo z dobrodošlico sprejeli na 
treh šolah. V štirih dneh, ki so jih preživeli v Slove-
niji, so si srbski šolniki poleg Planice ogledali Lo-
garsko dolino, Solčavo, flosarsko zbirko na Ljub-
nem ob Savinji, samostansko knjižnico v Nazar-
jah in Mozirje. Tu so obiskali knjižnico, kjer jih je 
sprejela direktorica Petra Širko Poljanšek, nato jih 
je Matija Blagojevič iz knjižnice popeljal po mo-
zirskem trgu ter jih seznanil z zgodovino trškega 
jedra. Ob koncu obiska so šolniki svoje zgornjesa-
vinjske kolege povabili na povratni obisk k njim. 
TG
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Na obisku pri pomurskih veteranih
Zgornjesavinjski veterani so skupaj z gostitelji v Gornji Radgoni položili cvetje k spominskemu obeležju 
Nikoli več. (Foto: Franci Kotnik)
Zgornjesavinjski veterani voj-
ne za Slovenijo so si za destinacijo 
letošnje ekskurzije izbrali Pomur-
je. Pri izboru lokacij ogledov so jim 
priskočili na pomoč kolegi iz Gor-
nje Radgone, ki so jih tekom dne-
va tudi spremljali na njihovem po-
tepanju po najbolj vzhodni sloven-
ski regiji.
OBISK V VOJAŠNICI SLOVENSKE 
VOJSKE
Program obiska so začeli v vo-
jašnici Slovenske vojske v Mur-
ski Soboti, ki v zadnjih letih doži-
vlja pravi razcvet. Med drugim so 
zgradili novo ograjo okrog vojašni-
ce, obnovili kuhinjo, odprli vojaški 
klub in sodobno perišče, prenovi-
li nekatere objekte in parkirišče ter 
zgradili vojaško kapelico. 
ČUDOVIT RAZGLED Z 
VINARIUMA
Veterani so se nato odpelja-
li do Lendavskih goric, kjer so 
se povzpeli na 53,5 metra visok 
razgledni stolp Vinarium. Stolp 
se nahaja v osrčju vinogradov in 
nudi čudovit razgled po prostra-
ni prekmurski nižini. Tam jih je 
pozdravil predstavnik lendavske-
ga združenja veteranov in jim na 
kratko predstavil potek osamo-
svojitvene vojne na njihovem ob-
močju.
GORNJA RADGONA PRED 26 LETI 
BOJIŠČE
V Gornji Radgoni so si udele-
ženci ekskurzije najprej ogleda-
li zbirko eksponatov in fotogra-
fij iz vojne za Slovenijo, nato pa so 
skupaj z gostitelji položili cvetje k 
spominskemu obeležju Nikoli več. 
Predstavniki radgonskega obmo-
čnega veteranskega združenja so 
jim predstavili dogodke in aktiv-
nosti med vojno leta 1991, ko je bi-
lo njihovo mesto bojišče. Potekal 
je namreč spopad med tankovsko 
kolono pod poveljstvom polkovni-
ka JLA Berislava Popova in sloven-
skimi varnostnimi silami, v kate-
rem sta umrla dva civilista, povzro-
čena pa je bila ogromna material-
na škoda.
Obisk Pomurja so veterani 
zaključili z ogledom šampanjske 
kleti in poznim kosilom na eni od 
turističnih kmetij.
Franci Kotnik
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
10
Organizacije, Ljudje in dogodki
ZANIMIVOSTI NARAVE
Bodičasta afriška 
kumara kiwano 
zrasla pri nas
Afriška kumara se s težavo prilagaja 
našemu podnebju. (Foto: Jože Miklavc)
Ko so polja in vrtovi večinoma pospravljeni 
ter pridelki v shrambah in kleteh, se kmetje in 
vrtičkarji ukvarjajo le še s pripravo zemlje za pri-
hodnjo sezono. Ob tem se bo za več kot pol leta 
spremenila podoba strani v našem časopisu, ki 
je od zgodnje jeseni prinašala zanimivosti o pri-
delkih različnih velikosti, oblik in teže. 
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE 
Na Podrožniku nastaja nov društveni sadovnjak
V prvih novembrskih dneh je bilo na pobo-
čju mozirskega Podrožnika zelo delovno. Člani 
Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozir-
je so zasadili prva drevesca za bodoči društve-
ni sadovnjak. Sicer so te jesenske dni izkoristi-
li za strokovni izlet, mozirska izpostava Kmetij-
sko gozdarskega zavoda Celje pa je v Nazarjah 
za sadjarje pripravila strokovno predavanje in 
podelitev priznanj za najbolj kakovosten tolkec.
PODELITEV PRIZNANJ IN PREDAVANJE
Tolkec letnika 2016 so ocenjevali spomladi, ko 
so sadjarji na ocenjevanje prinesli 21 vzorcev, tri 
od teh je komisija zaradi različnih napak izločila. 
Na oktobrski delavnici, ki je bila združena s pre-
davanjem, so tako podelili deset zlatih priznanj, 
šest srebrnih in dve bronasti. Predavanje je bi-
lo posvečeno oživljanju travniških sadovnjakov 
in izboru sadnih sort za ta namen. Predaval je 
predsednik Zveze sadjarskih društev Slovenije 
in samostojni svetovalec Jani Gačnik. 
BOTRSTVO IN MEDGENERACIJSKO 
POVEZOVANJE
Na občnem zboru v začetku leta so sadjar-
ji sklenili, da od Občine Mozirje vzamejo v na-
jem ponujeno zemljišče na Podrožniku, kjer naj 
bi nastal prav poseben sadni vrt. S pomočjo 
botrstva so v teh dneh že zasadili prvih tride-
set jablan. Sredstva za nakup sadik so prispe-
vali člani društva – tako imenovani botri. Ti bodo 
tudi naprej skrbeli za svoja drevesca, ki so jih v 
medgeneracijskem smislu posvetili svojim vnu-
kom oziroma komu po svoji izbiri. Boter lahko 
postane vsakdo, ni potrebno, da je član društva. 
PRIPRAVA ŽE TUDI ZA PRIHODNJE 
LETO 
Sajenje dreves bodo nadaljevali prihodnje le-
to. V ta namen so v naši dolini nabrali cepiče 
starih sort sadnega drevja. Predsednik sadjar-
skega društva Alojz Plaznik je povedal: »Nabra-
li smo cepiče nekaterih najkvalitetnejših in bolj 
redkih starih sort jablan, ne pa na primer bo-
bovca, carjeviča in krivopeclja, ki so med naj-
bolj razširjenimi starimi sortami na našem ob-
močju, zato njihov obstoj ni ogrožen. Tako želi-
mo zanamcem ohraniti vso pestrost sadnega iz-
bora, ki že počasi izginja iz naših sadovnjakov.«
Te cepiče so nato cepili na podlago – sejanec 
v drevesnici sadjarskega društva v Tunjicah pri 
Kamniku. Tam bodo rasla do prihodnje jeseni, ko 
bodo godna za presaditev na Podrožnik. 
Marija Lebar
Za slovo od toplih dni letošnje jeseni še za-
nimiv pridelek iz sadike, ki je zrasel na vrtu na-
še bralke v Kolovratu. Kiwano, bodičasta afriška 
kumara (Cucumis Metuliferus Mey), ki avtohto-
no uspeva v južnem predelu Afrike, se v naših 
krajih le s težavo prilagaja in se razvije le ob vro-
čih poletjih na sončnih legah ter ob obilici na-
ravne moče oziroma zalivanja.
Jože Miklavc
Člani sadjarskega društva bodo 
na Podrožniku v Mozirju uredili 
prav poseben sadni vrt. S pomočjo 
botrstva so v teh dneh že zasadili 
prvih trideset jablan. 
Na oktobrski delavnici, ki je bila združena s predavanjem, so podelili deset zlatih priznanj, 
šest srebrnih in dve bronasti za tolkec letnika 2016. (Foto: Stane Kotnik)
Sredstva za nakup sadik so prispevali člani društva – tako imenovani botri. 
(Foto: Stane Kotnik) 
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 11
Organizacije
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Tujerodne vrste v gozdovih ogrožajo avtohtone 
Udeleženci delavnice so si na Prihovi ogledali nekaj tujerodnih rastlinskih vrst in preizkusili 
način delovanja aplikacije za beleženje invazivk. (Foto: Primož Vajdl)
Marijan Denša je predstavil tuje rastlinske 
in živalske vrste v Sloveniji, ki močno 
vplivajo na avtohtone. (Foto: Primož Vajdl)
V nazarskem gradu Vrbovec so pripravili pre-
davanje na temo tujerodnih vrst v slovenskih 
gozdovih. Marijan Denša, vodja odseka za goje-
nje in varstvo gozdov z nazarske območne eno-
te Zavoda za gozdove Slovenije, je govoril o tujih 
rastlinskih in živalskih vrstah v Sloveniji, ki moč-
no vplivajo na avtohtone. Predstavil je projekt 
Life Artemis, katerega cilj je zmanjšati negativ-
ne vplive tujerodnih vrst na domače. Po preda-
vanju je sledila terenska delavnica na Prihovi.
LJUDI JE POTREBNO OSVESTITI
Te tujerodne vrste so invazivke, kar pome-
ni, da so škodljive domačim vrstam, saj zavira-
jo njihovo rast, jim rušijo naravni ritem življenja, 
povzročajo različne bolezni in so lahko škodljive 
tudi ljudem. S projektom Life Artemis želijo po-
večati osveščenost javnosti, da škodljive vrste 
čim bolj iztrebijo. Osveščajo celotno družbo – 
od gozdarjev, lovcev, lastnikov zemljišč do lju-
biteljev narave. S tematiko seznanjajo tudi mla-
de, zato za šole pripravljajo razstave in projekte 
z gozdno pedagogiko.
RAZVILI SPLETNO APLIKACIJO ZA BELEŽENJE 
INVAZIVK
V okviru projekta so razvili spletno aplikacijo 
za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje na tu-
jerodne vrste. Na spletno stran invazivke.si lah-
ko najditelji škodljivih vrst nalagajo fotografi-
je le-teh. Izvedenec preveri pravilnost določit-
ve najditelja in izdela oceno tveganja. V kolikor 
je vrsta škodljiva za okolje, jo strokovne službe 
odstranijo. 
TUDI V NAŠI DOLINI VSE VEČ ŠKODLJIVIH 
VRST
Invazivke se najraje razvijejo ob rekah, manj v 
gorovjih. Po besedah Denše jih v Zgornji Savinj-
ski dolini še ni zelo veliko, saj dolina še ni tako 
onesnažena, se pa že pojavljajo ob rekah in ni-
žinskem delu ter na območjih, ki se na novo od-
pirajo, kamor spadajo gradbišča. So pa že naj-
deni tudi primerki v visokogorskem svetu.
Primož Vajdl
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
S policistom o varnosti v prometu in lastni varnosti
Pešci morajo biti v prometu vedno previdni, je povedal policist Peter Neuhold. 
(Foto: Štefka Sem)
Gornjegrajski center starejših je obiskal po-
licist mozirske policijske postaje Peter Neuhold 
in stanovalcem spregovoril o varnosti pešcev v 
prometu. Opozoril jih je tudi na varnost osebnih 
predmetov in lastno varnost.
Ker so jesenski dnevi vedno krajši, je Neuhold 
stanovalce opomnil, naj ob odhodu iz centra ne 
pozabijo na kresničko, ki bo na cesti opozarja-
la nanje. Prav tako jih je opozoril na previdnost 
pri prečkanju ceste in ostale pasti za pešce v 
prometu. Podal je še nekaj statističnih podatkov 
o nesrečah v prometu, v katere so bili vključe-
ni pešci.
Ob koncu srečanja se je dotaknil varnosti 
njihove lastnine. Svetoval jim je, da denar in 
osebne predmete shranijo v sefu, saj jim ta-
ko nihče ne bo mogel odtujiti njihovih pred-
metov. Opozoril jih je na nasilje nad starejši-
mi, ki se lahko dogaja med stanovalci. Njegov 
nasvet je bil, naj vsak takšen primer prijavijo 
vodstvu centra, ki bo ustrezno ukrepalo.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
12
Ljudje in dogodki, Oglasi
DOBRODELNA PRIREDITEV V SOLČAVI 
Izredni Flet'n dupoudni v gostilni Pod Turnci 
V Solčavi so pripravili prireditev, katere izku-
piček so organizatorji namenili družini Bezov-
nik, po domače Smrečkim iz Luč. Dogodek so 
organizirali Kulturno društvo Franc Herle Solča-
va, Anzi bar in Okrepčevalnica Zadružnik. Ob 
koncu prireditve so lahko družini Bezovnik izro-
čili znatno vsoto.
GOSTILNA ODPRTA, TURNUC PA 
V TOPLICAH
Flet'n dupoudni v gostilni Pod Turnci v Solča-
vi sicer pripravljajo na velikonočni ponedeljek, 
tokrat so izjemoma pripravili »jesensko izda-
jo«. Prostovoljne prispevke in izkupiček prire-
ditve so namenili za izgradnjo v ognju nedavno 
uničenega gospodarskega poslopja na Smrečki 
domačiji v Raduhi. 
dili so jim jedače in pijače, pri čemer niso poza-
bili niti nase. Salve sproščenega smeha in spon-
tani ter glasni aplavzi so pričali, da se je občin-
stvo vrhunsko zabavalo. Prisotni so imeli dve 
koristi; sodelovali so pri človekoljubnem deja-
nju in se hkrati pošteno zabavali, skratka, ime-
li so flet'n dupoudni.
Vsako leto pod Turnci podeljujejo prizna-
nje zlata jajčja peč. Tokrat so peč, narejeno iz 
solčavskega marmorja, ki je bila prav tako daro-
vana, licitirali. Na licitaciji je najvišji znesek po-
nudil obiskovalec iz Luč. V programu so prebra-
li donatorje, ki so darovali materialne dobrine že 
pred prireditvijo. Na sam Flet'n dupoudni pa se 
je nabrala tudi zajetna vsota, ki jo je Nejc Sla-
pnik ob zaključku prireditve predal družini Be-
zovnik. 
Marija Lebar 
Vsi, ki so nastopili kot gostje v gostilni Pod 
Turnici, so se izjemno potrudili ter v prireditev 
vložili svoje talente in srce. Tokrat oštirja Turnu-
ca ni bilo doma, bil je v Toplicah in z njim nje-
gova Pavlinka. So pa bili zato bolj dejavni stal-
ni gostje. Po mnenju Šlukuca, ki ga je poosebil 
Nejc Slapnik, je njemu vloga pomožnega oštir-
ja, za katero ga je pooblastil odsotni Turnuc, pi-
sana na kožo.
Takega mnenja pa nista delila Franci Pobre-
žnik – Solčavski v vlogi farmacevta Slaveka, ni-
ti predstavnik mlajše generacije solčavskih kul-
turnikov Dejan Ikovic. Če bi bil oštir Šlukuc, bi 
kaj malo pijače ostalo za goste, sta bila prepri-
čana. 
JAJČA PEČ JE ŠLA V LUČE 
Vsi trije so se potrudili, da so se glasbeni go-
stje Savinjski kvintet, Ljudske pevke Lipa, Smo-
oth band, Oktet Žetev, Ansambel Golte, Rečiški 
pobi in Jazb'c & Kojn kar najbolje počutili. Ponu-
Kako je hoditi po cesti Od Luč do Solčave, če si sam ali v dvoje, je zapel Oktet Žetev. 
(Foto: Marija Lebar) 
Tokrat so združili moči Jazb'c & Kojn ter Franci Pobrežnik – Solčavski. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Šolsko varčevanje (11)
PEDAGOŠKI POMEN DENARNEGA 
VARČEVANJA ŠOLSKE MLADINE 
Na posvetu mentorjev pionirskih hranilnic le-
ta 1972 v Vuzenici sta imela poleg mene, ki sem 
govoril o relaciji med Ljubljansko banko in hra-
nilnicami, referata še Lojze Gobec, ki je raz-
mišljal o hranilnicah kot o elementu v vzgoj-
nem procesu, in Albin Podjavoršek, ki je 
predstavil pedagoški pomen denarnega 
varčevanja šolske mladine.
Podjavoršek je med drugim dejal: »Pri 
rasti mladega človeka v zrelo osebnost de-
lujejo mnogi razvojni dejavniki; poleg ded-
nosti in okolja je nedvomno najvažnejša 
vzgoja, ko zavestno, aktivno, smotrno in na-
črtno vplivamo na tega mladega človeka, da 
bi se razvil v vsestransko razvito osebnost.
Pomembno vlogo imajo pri vzgoji svo-
jih otrok predvsem naravni vzgojitelji, to so 
starši in drugi svojci, pozneje, v šolski do-
bi, pa poklicni vzgojitelji, to so učitelji, pro-
fesorji, vzgojitelji, mojstri in podobno, v živ-
ljenju nasploh pa t. i. priložnostni oblikoval-
ci, imenujemo jih tudi »skriti sovzgojitelji«, 
kakor tisk, organizacije, radio, televizija, ra-
zne prireditve itd.
Z veseljem moramo poudariti, da se z veli-
kim zaletom priključuje vsem tem dejavnikom 
tudi ustanavljanje pionirskih hranilnic po naših 
šolah, s katerimi je predvsem podružnica Lju-
bljanske banke v Celju zaorala globoko vzgoj-
no brazdo v naša pedagoška prizadevanja in 
nas opozorila s svojo velikopotezno akcijo tudi 
na novo, vendar zelo aktualno vzgojno sredstvo, ki 
mu je treba izkazati ustrezno pozornost. 
V dobi »potrošniške mrzlice«, ko so često od-
rasli našim mladim ljudem slab zgled varčeva-
nja, opažamo v našem življenju hvalevredna pri-
zadevanja prijateljev mladine, da bi se le-ta na-
učila varčevati po znanem ljudskem pregovoru: 
»Varčuj bele novce za črne dni!«. Znano je, da 
praznujemo vsako leto 31. oktobra svetovni dan 
varčevanja, s katerim hočemo opozoriti starej-
še na velik pomen varčevanja za gospodarstvo, 
kulturo, socialne ustanove in prosveto, posre-
dno pa lahko imamo ta dan še za opomin starej-
šim, da so potrebne vzgojne akcije za mladi rod, 
ki ga je treba v tem smislu pripravljati za pravil-
no vključitev v družbeno življenje.«
PIONIRSKE HRANILNICE V ZGORNJI 
SAVINJSKI DOLINI
Albin Podjavoršek je v svojem referatu tudi 
povedal, da je v šolskem letu 1971/72 delovalo na 
območju celjske podružnice Ljubljanske banke 
31 pionirskih hranilnic, v katere je bilo vključe-
nih okrog 3.500 šolarjev, obseg zbranih sredstev 
pa je presegel 350 tisoč dinarjev. Pionirski hra-
nilnici sta takrat že delovali tudi na osnovnih šo-
lah v Lučah in Mozirju. Prva, ustanovljena leta 
1970, je imela v omenjenem šolskem letu 141 vla-
gateljev, ki so zbrali 10.856 dinarjev, druga, usta-
novljena leto kasneje, pa je takrat imela 25 vla-
gateljev, ki so razpolagali s 1.574 dinarji.
Leta 1972 je bila ustanovljena pionirska hra-
nilnica na osnovni šoli na Ljubnem ob Savinji, 
leta 1975 so bile ustanovljene hranilnice na šo-
lah v Gornjem Gradu, Šmartnem ob Dreti in na 
Rečici ob Savinji, leto kasneje v Solčavi, leta 
1983 pa še v Novi Štifti. Pionirska hranilnica je 
delovala tudi na šoli v Nazarjah, vendar o letnici 
njene ustanovitve ni podatka.
PRELOMNICA V DELU PIONIRSKIH 
HRANILNIC
Posvet mentorjev leta 1972 v Vuzenici je po-
menil neke vrste prelomnico v delu pionirskih 
hranilnic, saj so se po tem začele dokaj hitro ši-
riti po vsej Sloveniji. Prevladala je ugotovitev, da 
je ustanavljanje hranilnic tudi v interesu šol, ne 
samo banke, širitev mreže hranilnic pa je zajela 
tudi podružnične šole. Za dodatni zagon so or-
ganizirali tekmovanja med hranilnicami, 
zelo popularna med mladimi varčevalci 
pa je bila akcija Pikapolonica, s katero je 
podružnica Ljubljanske banke v Celju za-
čela leta 1972.
PIKAPOLONICA IN CELJSKI 
NOVCI
Pikapolonico smo izbrali kot maskoto 
akcije spričo dejstva, da predstavlja sim-
bol sreče, slovi pa tudi po tem, da uničuje 
škodljive uši. Zato je ni bilo težko predsta-
viti mladim varčevalcem kot zgled pri-
dnosti, vztrajnosti in delavnosti, temu pri-
merno pa je bila v krogih šolske mladine 
zelo priljubljena.
Pravila akcije so bila takšna, da je 
vsak varčevalec za privarčevanih 100 di-
narjev prejel značko pikapolonice, če pa 
je njegova vloga presegla 500 dinarjev, 
je prejel veliko stensko sliko te ljubke ži-
valice.
Že dve leti prej smo začeli z akcijo 
s starimi celjskimi novci, ki so bili ko-
pija denarja iz rimskih časov. Vsak var-
čevalec je za vsakih privarčevanih 100 
dinarjev prejel en novec, za 500 dinar-
jev pa poleg petega novca še lično ška-
tlico. V tej akciji je sodelovalo več kot 3.000 
mladih varčevalcev, ki so skupaj zbrali več 
kot milijon dinarjev.
Nadaljevanje prihodnjič.
Primerka hranilnikov Ljubljanske banke v podobi pikapolonice
Naslovna stran članske izkaznice varčevalca šolske 
hranilnice
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
14
Nasveti, Ljudje in dogodki
SREČKO PISNIK,  
zasebni raziskovalec in inovator
Ali oporni ledveni pasovi povzročajo 
slabitev mišic?
S tem vprašanjem se zadnja leta pogosto sre-
čujem. Varovanje hrbta z uporabo podpornih 
pasov je dobra rešitev za tiste, ki imajo oslablje-
ne mišice, poškodovane sklepe, kakšne druge 
vrste poškodb ali okrevajo po operaciji. Če ima-
te bolečine v hrbtu in morate nadaljevati z de-
lom oziroma vzdrževati določeno stopnjo aktiv-
nosti, so pasovi za hrbet v veliko pomoč.
Ker sem sam izumil en model pasu, ki je na-
menjen razbremenitvi hrbtenice med sede-
njem, ga nisem želel tržiti, dokler nisem dobil 
rezultatov testov vpliva na človeško telo. Rezul-
tati s Fakultete za šport, Univerze v Ljubljani so 
zelo pozitivni in vzpodbudni. Ker je izdelek ino-
vativen, bomo testiranja nadaljevali, saj se kaže-
jo zelo pozitivni rezultati tudi pri vplivu na neka-
tere druge organe in funkcije telesa.
Verjetno bo kdo od zdravstvenih delavcev 
trdil, da ledveni pasovi povzročajo šibkost mi-
šic in jih ne smete nositi, vendar literatura te-
ga mnenja ne podpira. Sicer se tudi sam dobro 
zavedam, da je človeško telo narejeno za giba-
nje, in zdravim ljudem med gibanjem odsvetu-
jem nošenje pasu – ni potrebe. 
Druga zgodba pa je pri nastajanju dodatnih 
obremenitev telesa. Velika večina ljudi se niti ne 
zaveda, da že s tem, ko sedemo, obremenimo 
hrbtenico za vsaj 140 odstotkov več, kot je obre-
menjena pri stoječem stanju. Varovanje hrbta z 
uporabo podpornih pasov je dobra ideja za tis-
te, ki imajo mišične napetosti, sklepne obreme-
nitve, kakšne druge vrste poškodb ali okrevajo 
po operaciji. Če imate bolečine v hrbtu in mo-
rate nadaljevati z delom ali vzdrževati določe-
no stopnjo aktivnosti, so pasovi za hrbet v ve-
liko pomoč. Pasovi so priporočljivi na delovnih 
mestih, kjer je potrebno veliko dvigovanja. Sam 
pa sem razvil pas za delovna mesta, kjer se sedi. 
PREDNOSTI NOSILNIH OPORNIH PASOV
Podporni pasovi vplivajo na kontrolo drže z 
vzgojnim izidom vzdrževanja hrbtenice v nor-
malnih mejah. Z omejitvijo gibanja, ki pomaga 
pri omejevanju premika diska, sklepov in mi-
šic, vplivajo na preprečitev bolečine v hrbteni-
ci. Upogibanje telesa naprej namreč poveča tlak 
v medvretenčni plošči, medtem ko upogibanje 
telesa nazaj povzroči draženje fasetnih spojev. 
Kombinirane obremenitve pa lahko povzročijo 
poškodbe v hrbtu, ki vplivajo na bolečine ostalih 
delov telesa. Pasove pogosto uporabljajo ljud-
je s kroničnimi bolečinami, zlasti poškodbami, 
ki so povezane s prekomerno obrabo vretenc in 
sklepov. Ustrezni nosilni pasovi, ki so ergonom-
sko oblikovani in upoštevajo delovanje mišic, 
lahko pomagajo oslabljenim sposobnostim li-
gamentov, da se stabilizirajo.
NOSILNE OPORNE PASOVE JE MOŽNO 
UPORABITI TUDI ZA KOREKCIJO DRŽE.
Izkušnje kažejo, da se pri nošenju pasov ljud-
je počutijo bolj stabilne in varnejše med teles-
no aktivnostjo. Tudi ankete o samozavesti kaže-
jo, da pri tistih z bolečinami v hrbtenici, nošenje 
pasu omogoča nadaljevanje aktivnosti z manj 
nelagodja. Dobra opora lahko bolnikom poma-
ga prevzeti nadzor nad njihovim stanjem.
Tukaj ni dovolj prostora, da bi lahko naštel vso 
literaturo, ki jih pri svojih raziskavah proučujem, 
lahko pa zapišem nekaj trditev, ki so jih zapisa-
li avtorji na podlagi raziskav v veličih strokov-
nih revijah:
Poročilo v Fukushima Journal of Medical Sci-
ence navaja, da se z uporabo pasu v zvezi s kro-
nično bolečino v hrbtenici zmanjšujejo boleči-
ne v spodnjem delu hrbta in pas dobro vpliva na 
mišično vzdržljivost. S podaljšano uporabo pa-
su slabitev mišice v spodnjem delu hrbtenice ni 
bila zaznana. Oslabitev skupine mišic v hrbteni-
ci pa se ni pojavilo niti po šestih mesecih od za-
četka testiranja uporabe pasov.
Raziskava iz leta 2002 ugotavlja, da se je z 
nošenjem pasu ledvenega dela hrbtenice moč 
hrbtnih in trebušnih mišic dejansko povečala. 
Podobno je študija gradbenih delavcev z bole-
čino v hrbtu v reviji Journal of Spinal Disorders 
(1992) pokazala, da se je po dveh mesecih upo-
rabe pasu povečala trdnost mišic ter tako pove-
čala moč za 29 odstotkov.
KO ZAŽIVI PRAZNIK SPOMINA NA MRTVE
Umetniško izraženo spoštovanje
Umetniško izražena povezanost med 
preminulimi in živečimi dušami, 
upodobljena kot spominska dekoracija s 
pokopališča na Rečici ob Savinji 
(foto: Jože Miklavc)
Kdor nosi cvetje v srcu v spomin na pokojne 
bližnje, drage svojce, prijatelje, sodelavce vse 
leto, se je tudi v minulih dneh obredno dotaknil 
gomil, pod katerimi so bili za vedno shranjeni 
njihovi posmrtni ostanki. Ob dnevu spomina na 
mrtve je tradicija obiskov mest in grobov, kjer se 
je končala zemeljska bit človeških življenj. 
Tam je bilo videti tudi lepoto aranžmajev, domi-
selnih kreacij nagrobnih obeležij. Kdor nosi svoje 
najdražje v srcu vedno in povsod, se rad izrazi tu-
di v vizualni upodobitvi svojih čustev, žalosti, hre-
penenja in globokega spomina. Nekateri grobo-
vi tako postanejo prave umetnine, ki niso nujno 
stvar blišča, so pa gotovo odraz odnosa in najple-
menitejših vzgibov. Za včeraj, za vedno.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 15
Ljudje in dogodki, Organizacije
NJUNIH SKUPNIH 61 LET 
Anina in Leopoldova biserna obletnica odmevala vse leto 
Ana in Leopold Škotnik, vitalna »biserna« 
jubilanta (fotodokumentacija družine Škotnik)
V oktobru pred 61-imi leti sta stopila na no-
vo pot življenja Ana in Leopold Škotnik. Lahko bi 
rekli, da sta se napotila delu, uspehom, veselju 
in žalosti naproti. On, kvalificirani mojster z Go-
ričkega v Prekmurju, Ana (roj. Fale), spretna ši-
vilja iz Pustega Polja, sta do tedaj živela v zelo 
skromnih družinskih razmerah, kjer sta se na-
učila spoštljivosti, delavnosti in humanitarnega 
poslanstva. 
NIZALA USPEH ZA USPEHOM
Ko sta zaživela skupaj kot partnerja, jima 
ni bilo nič pretežko, zato sta nizala uspeh za 
uspehom. Zgradila sta svoj svetli dom, kas-
neje pomagala hčerkama Bernardki in Met-
ki, ki sta si ustvarjali svoja zidana gnezda kar 
na domačem vrtu. Prišli so trije vnuki, prava 
sreča za babico in dedija. Alen, Maša in Adam 
so tudi še v teh časih trdno povezani, sreču-
jejo se, kolikor jim dovoljujejo študij in dru-
ge obveznosti.
USODA ZAREZALA V NJIHOVO DRUŽINSKO 
SREČO
A so bili vsi skupaj deležni trpke usode. Le-
opold je izgubil očeta, ko mu je bilo 12 let, nje-
družinskem krogu, ki je za oba biserna jubilan-
ta »sveta stvar«. 
NESEBIČNA IN PROSTOVOLJSKO 
NAVDAHNJENA PUSTOPOLJČANA 
81-letna Ana je neumorna in z vitalnostjo, dobro-
to in pripravljenostjo pomagati povsod zaželena in 
nepogrešljiva. V Društvu upokojencev Nazarje, kjer 
vodi kulturno sekcijo in je tudi članica upravnega 
odbora, je še posebej zavzeta in aktivna. 
Polda pa je trden, neuničljiv družinski steber, 
»hrast«, na katerega se lahko kljub njegovim, te 
dni napolnjenim 85 letom še vedno vsi zane-
sejo. Že kot podjetnik v gradbeništvu in stav-
barstvu je bil zgled sodelovanja v kraju, občini 
in širše. Za dobrodelnost in strokovnost je prejel 
ugledna priznanja v lokalnem okolju. 
Žena Ana z umetniško žilico, javnim nastopa-
njem in iskrivo sposobnostjo ustvarjanja dobre, 
prijateljske klime, pri prejetih priznanjih s strani 
občine in krajevno običajni hvaležnosti ni zaos-
tajala. Njunih skupnih 61 let, Aninih februarskih 
81 pomladi ter 7 . novembra 85 Poldetovih jeseni, 
so pred dnevi veselo obeležili z veliko željo, da 
bi se jim zla usoda za vselej izognila.
Jože Miklavc
gov vnuk Alen pa v enaki starosti svojega očeta, 
priljubljenega podjetnika Seada Škotnika, mo-
ža mamce Metke. Usoda je družino Škotniko-
vih ob izgubi zeta, partnerja in očeta hudo pri-
zadela, a so ostali tesno povezani. Vse vesele in 
žalostne dogodke, praznike doživljajo skupaj v 
SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO NAZARJE
Poleg izobraževanja tudi ogledi naravnih in kulturnih 
znamenitosti
Člani Savinjskega gozdarskega društva Nazarje so spoznavali tudi zgodovinske in turistične 
lepote Bovškega, Tolminskega in Goriških brd. (Fotodokumentacija Lojzeta Gluka)
Člani Savinjskega gozdarskega društva Na-
zarje so se v oktobru odpravili na dvodnevno 
strokovno ekskurzijo, na kateri so poleg svojega 
področja – gozdarstva, spoznavali tudi zgodo-
vinske in turistične lepote Bovškega, Tolminske-
ga in Goriških brd. Del ekskurzije je bil name-
njen izobraževanju, preostanek ogledu številnih 
znamenitosti.
S strokovnega vidika je bila najpomemb-
nejša predstavitev problematike plazu v Lo-
gu pod Mangartom, ki je leta 2000 po hudem 
deževju prizadel to vasico. Seznanili so se tu-
di s panjevskim gospodarjenjem na Goriškem 
in v Goriških brdih, kjer na določenih obmo-
čjih posamična izbira dreves za posek ni pot-
rebna. Ob strokovnem vodenju predstavnikov 
Zavoda za gozdove Slovenije so spoznali tu-
di problematiko krčenja gozdov za kmetijske 
namene.
NARAVA IN ZGODOVINA
V programu so imeli tudi ogled slikovitih Tol-
minskih korit, najnižje točke Triglavskega na-
rodnega parka. Del ekskurzije je bil obogaten 
z zgodovinskimi ogledi. V trdnjavi Kluže so si 
ogledali zanimiv prikaz bojevanja v času soške 
fronte, na Sabotinu pa podzemne bunkerje in v 
koči muzej.
Z zanimanjem so si ogledali še Nordijski cen-
ter Planica, muzej, skakalnice, tekaške proge in 
vetrovnik. S sedežnico so se zapeljali na vrh le-
talnice. Za domače vzdušje pa so poskrbeli v 
Bovcu, v hotelu Sanje ob Soči, katerega solas-
tnica je Ljubenka Valentina Marovt.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
16
Organizacije
REČICA OB SAVINJI
Predstavili nekatere pripomočke gluhih in naglušnih
Predstavniki velenjskega medobčinskega društva gluhih in 
naglušnih so predstavili številne pripomočke za gluhe in naglušne, 
ki so jim v pomoč pri sporazumevanju s slišečimi.
Center za družine Medgen hiša 
Rečica ob Savinji je v sodelovanju 
z Medobčinskim društvom gluhih 
in naglušnih Velenje pripravil pre-
davanje o pomenu tehničnih pri-
pomočkov za gluhe in naglušne. O 
njih so v centru spregovorili pred-
stavniki društva. 
NEVIDNA INVALIDNOST
Po besedah sekretarke Janje 
Krajnc je gluhota nevidna invali-
dnost, ki jo okolica zazna ob ote-
ženi komunikaciji posameznika z 
okoljem. Ljudje z okvaro sluha ima-
jo težave na področju sporazume-
vanja in aktivnega vključevanja v 
družbeno življenje. 
Za premagovanje komunikacij-
ura, svetlobni hišni zvonec, indi-
kator dima in požara so le nekateri 
iz množice pripomočkov, ki poma-
gajo gluhim, da se bolje znajdejo v 
svojem okolju. 
ZVOČNA ZANKA V MEDGEN HIŠI
Z enim tovrstnim pripomočkom 
se ponaša tudi rečiška Medgen hi-
ša. Zvočna zanka je pripomoček za 
osebe z zaušesnim slušnim apara-
tom za boljši tonski sprejem in in-
dividualno regulacijo glasnosti pri 
spremljanju govornika. 
Predstavniki velenjskega dru- 
štva so tudi odgovarjali na vpraša-
nja o problemih, s katerimi se soo-
čajo osebe z izgubo sluha. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
skih ovir in lažje sprejemanje po-
datkov iz slišečega okolja so ose-
bam z okvaro sluha na voljo različ-
ni tehnični pripomočki. O njih sta 
spregovorila Franc Forštner in Mi-
lan Zupanc. Analogna vibracijska 
V BOHAČEVEM TOPLARJU RAZSTAVLJALO GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC
Letošnja gobarska sezona pravi fenomen
V Bohačevem toplarju so ob razstavi Gobarskega društva Ajdovec 
postregli z gobovim bogračem. Člani društva so bili obiskovalcem 
na voljo za gobarske nasvete. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Gobarsko društvo Ajdovec Gor-
nji Grad je tokrat že peto jesen za-
pored v Bohačevem toplarju v času 
kmečke tržnice pripravilo razstavo 
gob. Letošnjo gobarsko sezono si 
bomo zapomnili po samih presež-
kih, ob pestri ponudbi narave je bi-
lo na tržnici kaj videti in okusiti.
POIZKUSILI GOBOV BOGRAČ
Obiskovalci so si ogledali različ-
ne vrste gob, dobili nasvete pri izku-
šenih gobarjih društva in poizkusili 
gobov bograč. Gobarsko društvo Aj-
dovec, katerega predsednik je Ivan 
Fale, je bilo ustanovljeno pred 20 le-
ti, šteje okrog 60 članov, poleg raz-
stav pa prirejajo tudi tečaje.
Po besedah Faleta je na sloven-
skem kar 4.000 različnih vrst gob, 
seveda je najpomembneje, da se 
znamo obvarovati strupenih. Letos 
je bilo gob v izobilju, nadvse bo-
gato bero si bomo zapomnili, po-
leg številčnosti, tudi po neverjet-
ni velikosti in po zdravih in čvrstih 
primerkih. Dogodek so popestrili 
Ljudske pevke Lipa in harmonikar 
Klemen Lamprečnik.
Barbara Rozoničnik
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Vadili prvo pomoč
Študentje medicine iz mariborske medicinske fakultete so poskrbeli 
za praktičen prikaz prve pomoči in oživljanja. (Foto: Štefka Sem)
Člani Kluba zgornjesavinjskih 
študentov so organizirali tečaj iz 
prve pomoči in temeljnih postop-
kov oživljanja. Prisotne so pouče-
vali študentje mariborske medi-
cinske fakultete. Vsak udeleženec 
je lahko preizkusil oživljanje s po-
močjo defibrilatorja na lutki, povi-
janje ran in mobilizacijo udov ob 
raznih poškodbah ter obračanje 
nezavestnega v pravi položaj. 
Predsednik kluba Matic Ret-
ko je povedal, da udeležba ni bi-
la tako velika, kot so pričakovali, 
a so zato imeli prisotni študentje 
in dijaki več časa za vaje. Dodal 
je, da je potrebno poznati osno-
ve oživljanja in prve pomoči, saj 
nikdar ne veš, kdaj boš to znanje 
potreboval in mogoče celo rešil 
življenje. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 17
Oglasi
Naziv športnik leta športniku pozitivno 
spremeni življenje 
Kot lepa jesen se izteka tudi večina športnih tek-
movanj na prostem, bliža pa se končno predlaga-
nje in objava nominacij za športnika leta. Medtem 
smo se pogovarjali o športu in poteku aktivnosti z 
dvema športno aktivnima posameznikoma.
Vojko Colnar, 
predmetni učitelj na OŠ Gornji Grad, predse-
dnik Lokostrelskega kluba Gornji Grad
Eden takšnih je tudi naš sogovornik Vojko Co-
lnar – Vojc, ki je že 40 let športnik; lokostrelec, 
športni funkcionar, predsednik gornjegrajskega 
lokostrelskega kluba. V klubu je aktivni tekmo-
valec in trener, je pa tudi član izvršilnega odbo-
ra pri Lokostrelski zvezi Slovenije. 
O klubu, ki šteje 50 članov, pove vse najboljše, 
saj jih ima več kot polovica članov tekmovalno li-
cenco, kot posamezniki in ekipa pa dosegajo zelo 
dobre rezultate. V letošnjem letu so se v državni 
reprezentanci na evropskem prvenstvu merili kar 
štirje njihovi člani. In prav dosežki tekmovalcev 
ter vzgoja mladih so Colnarjevi največji uspehi.
O lanskoletni prvi in letošnji prireditvi Špor-
tnik leta, ki se pripravlja, je dejal, da ne bi nič 
spreminjal, saj je dobro zastavljena in za zdaj 
edina. »Zdi se mi dobro, da našim športnikom z 
nominacijami ter na koncu z izborom in prizna-
nji pokažemo, da jih podpiramo in cenimo nji-
hove dosežke. Komisiji bi za to sezono priporočil 
kot predlog za nominiranje našo lokostrelko Ti-
no Gutman, ki je dosegla 4. mesto na svetovnih 
igrah ter odlično 2. mesto z žensko državno eki-
po na evropskem prvenstvu. 
Nika Cigale, 
dijakinja Srednje šole za gradbeništvo in va-
rovanje v Celju, članica mladinske in kadet-
ske reprezentance pri Odbojkarskem klubu 
Mozirje
Lanskoletno prejemnico priznanja najboljše 
mlade športnice, uspešne odbojkarice iz Poto-
ka, smo vprašali, kaj ji je pomenilo priznanje, ki 
so ji ga podelili bralci Savinjskih novic ter stro-
kovna žirija. Povedala nam je: »Po prejemu na-
ziva za mlado športnico 2016 se mi je življenje 
kar precej spremenilo. Postala sem bolj prepo-
znavna, to je bilo pomembno tudi za priljublje-
ni šport, kot je odbojka. Prejela sem ponudbe za 
sodelovanje z drugimi klubi. Ponosna in prese-
nečena sem bila, da sem že tako mlada prejela 
tako elitno priznanje.« 
Nika je še dejala, da je vesela, da se takšna 
akcija odvija tudi v naši sredini, saj tod živi in 
deluje veliko uspešnih mladih športnikov, ki 
znajo s trdim treningom in nastopi na tekmova-
njih doma in v tujini dosegati dobre uspehe in 
tako možnost prejeti najdražja priznanja iz svo-
jega okolja. S tem se spodbuja motivacija za na-
daljnje uspehe na športnem področju kot tudi v 
osebnem življenju. 
KMALU OBJAVA NOMINACIJ IN PRIČETEK 
GLASOVANJA
Nika Cigale si želi še naprej trenirati in nasto-
pati za svoj sedanji klub, ostaja pa tudi članica 
slovenske reprezentance. 
Od vodje organizacijskega odbora in predse-
dnika strokovne komisije Iva Milovanoviča smo 
prejeli informacijo, da se je sestal strokovni od-
bor, ki je poleg aktualnih informacij in predlo-
gov tehtal že o prvih nominacijah ter glede tega 
oblikoval zavezujoče sklepe. Bralcem Savinjskih 
novic in drugim občanom priporoča, da sprem-
ljajo informacije o Športniku leta tudi na letos 
vpeljani spletni strani www.sportnik-zgs.si, ki 
sproti prinaša najnovejše dogovore in zanimi-
vosti o akciji. 
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
18
Oglasi
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 19
Organizacije
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Od gibanja do prepevanja na druženjih v centru
Ob svetovnem dnevu hoje so na sprehod odpeljali tudi stanovalce na vozičkih. 
(fotodokumentacija centra)
V gornjegrajskem centru starejših je bilo v 
oktobru zelo pestro. Obeležili so svetovni dan 
hoje, prisluhnili predavanju o zdravem življenju 
v starosti in se zabavali ob hudomušnih Sver-
janskih gadih in Ljudskih pevkah Pušeljc.
Ob svetovnem dnevu hoje so se odločili, da ga 
obeležijo s pohodom. Z bolj aktivnimi stanovalci 
so se odpravili okrog centra. Ker so želeli omogo-
čiti vsem, da nekaj časa preživijo na svežem zra-
ku, so s pomočjo zaposlenih prek javnih del na 
sprehod odpeljali tudi stanovalce na vozičkih.
Lidija Solar, diplomirana medicinska sestra iz 
centra, je stanovalcem pripravila predavanje o 
gibanju in vrstah hrane, ki so pomembne za kre-
pitev zdravega duha in telesa. Najbolj zabaven 
dogodek pa so pripravili glasbeniki, harmoni-
karji Sverjanski gadi iz Radmirja in Ljudske pev-
ke Pušeljc. Prepevanju in igranju kar ni in ni bilo 
konca in stanovalci so kot vedno, ko jih obišče-
jo muzikantje, veseli zapuščali skupne prostore.
Štefka Sem
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI V BELI KRAJINI
Od kopanja v Krupi do ogleda tradicionalnih 
domačih obrti
Pri izviru Krupe so se najbolj pogumni okopali v najkrajši slovenski 
reki. (Foto: Marija Šukalo)
V muzeju v Adlešičih so si ogledali zgodovino pridobivanja lanu in 
njegove uporabe ter vezenine. (Foto: Marija Šukalo)
Člani rečiškega turističnega 
društva so se podali na strokov-
no ekskurzijo. Ogledali so si prime-
re dobrih praks v pokrajini. Na Mir-
ni gori pri Semiču so na razgled-
ni točki ob planinskem domu lah-
ko videli celotno pokrajino. Pri izvi-
ru Krupe so se najbolj pogumni ce-
lo okopali v najkrajši slovenski re-
ki. Od izvira do izliva teče le 2,5 ki-
lometra.
OGLED TRADICIONALNIH 
DOMAČIH OBRTI
Sledila je vožnja po vinski ces-
ti proti Drašičem in obisk zidanice 
ter pokušnja belokranjskih vin. Iz-
let so nadaljevali skozi Podzemelj 
do Adlešičev, kjer so si ogledali pri-
kaz tradicionalnih domačih obrti: 
pridelavo in predelavo lanu, izdela-
vo belokranjskih čipk in belokranj-
skih pisanic. 
NAJVEČ ZANIMANJA POŽELO 
VOJAŠKO LETALO
V Metliki so se sprehodili po sta-
rem trškem jedru in si ogledali za-
nimivo arhitekturo. V bližini Oto-
ka pri Metliki je največ zanimanja 
poželo razstavljeno letalo douglas 
DC-3 dakota, ki spominja na par-
tizanska letališča in spuščališča v 
Sloveniji med drugo svetovno voj-
no. Letalo, ki meri v dolžino 20 me-
trov, razpon kril pa ima 29 metrov, 
je edini tovrstni ohranjeni prime-
rek v Sloveniji in je zato velikega 
pomena za slovensko vojaško zgo-
dovino.
Obiskali so tudi posebnost Bele 
krajine – Tri fare (cerkve) v Rosalni-
cah, ki sodijo med pomembne kul-
turne bisere Slovenije.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
20
Ljudje in dogodki
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI IN SVET NA KANALU A
Pričakali tekače projekta Mali koraki za velik cilj
Tekači so sprejeli povabilo ljubenske šole in se ustavili pri njih. 
(Fotodokumentacija OŠ Ljubno ob Savinji)
Občina Ljubno in Osnovna šola Ljubno ob Sa-
vinji, ki jo vodi ravnatelj mag. Samo Kramer, sta 
se letos povezali z informativno oddajo Svet na 
Kanalu A in skupaj z njimi sodelovali pri dobro-
delnem zbiranju sredstev v projektu Mali kora-
ki za velik cilj.
Učenci so z učitelji naredili veliko verigo od 
šole do obvoznice in tako pričakali tekače iz 
Sveta na Kanalu A. Po kratki pogostitvi, ki so 
jo za tekače in novinarje pripravili na šoli, so 
se številni učenci veselili avtogramov novinar-
ke Nuše Lesar in ostalih članov ekipe. Po krat-
kem oddihu so tekači nadaljevali pot proti Ce-
lju, v kraju pa je ostal lep spomin na obisk eki-
pe in dobrodelnost, ki je v občini in na šoli po-
znana že vrsto let.
Štefka Sem
KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA
Med počitnicami otrokom pripravili Jesenske urice
Članice Kulturnega društva Lepa Njiva so pripravile Jesenske urice za otroke. 
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA
Vse dobrote iz mete, od pijač do sladoleda
Od dobrot z okusom mete so se šibile mize. Pripravile so jih mamice učencev. 
(Foto: Štefka Sem) 
Bočki osnovnošolci so na druženje povabili 
svoje domače. S pomočjo učiteljic so pripravi-
li pester program pesmic, deklamacij in iger, v 
katerih so govorili o meti. Za zaključek so se vsi 
skupaj posladkali s številnimi dobrotami, v vseh 
pa se je bohotil okus mete.
Beseda na bočki šoli ni tekla o sosedovi Me-
ti, ampak o zelišču, ki naj ne bi manjkalo na no-
benem vrtu. Meta ima številne zdravilne učinko-
vine in učenci so našteli vse - kako je videti, ka-
ko se uporablja in še kaj. Da je res zelo uporab-
na, je bilo videti na pogostitvi, kjer so se mize ši-
bile od pijač na osnovi mete, sladic in celo sla-
doleda. Zanje so se potrudile mamice učencev.
Štefka Sem
V času jesenskih počitnic so članice KD Lepa 
Njiva pripravile Jesenske urice za otroke. Različ-
nih delavnic, ki so potekale v dvorani bivše tam-
kajšnje šole, se je udeležilo trinajst otrok.
Izdelovali so izdelke iz slanega testa, odpravi-
li so se v gozd, kjer so nabrali jesenske plodove. 
Te so naslednji dan uporabili pri izdelavi drevesa. 
Iz papirja so izdelovali tudi buče. Skozi celoten te-
den so se učili številnih plesov, se igrali igre in si 
ogledali risanko. Ob zaključku sta na obisk prišla 
tetka Jesen in gozdni škrat, ki sta otrokoma raz-
delila darila. Tetka Jesen jim je poslikala obraze, 
v škratovi delavnici pa so izdelovali lesene kocke.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 21
Šport, Ljudje in dogodki
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Na domačem parketu tokrat uspešne
Trener Danijel Habjan je mozirskim odbojkaricam predočil napake, 
ki se jih morajo znebiti. (Foto: Benjamin Kanjir)
Za odbojkaricami, ki igrajo v 
drugi odbojkarski ligi vzhod, je 
četrto prvenstveno kolo. Mozir-
janke so to soboto na parketu 
Športne dvorane Mozirje gosti-
le gostje iz Benedikta in jih pre-
magale z rezultatom 3:1. Teden 
prej pa so gladek poraz doživele 
v Ljutomeru.
TRENER PREDOČIL NAPAKE, KI 
SE JIH BO TREBA ZNEBITI
Porazu sta zopet botrova-
la slab servis in sprejem. Mož-
nosti, da bi dobile tekmo, so se 
kljub temu kazale. Uvodni niz ni-
kakor niso hotele prepustiti do-
mačinkam. Borba je bila huda in 
srčna. Mozirjanke so tako prvi niz 
dobile v podaljšani igri z 28:26. V 
drugem nizu igra ni bila več tako 
dobra, napake so se vrstile, do-
mačinke pa so zmagale s 25:23. 
Še slabši je bil za gostje tretji niz, 
ki so ga izgubile z -20. Kot da bi 
jim zmanjkalo energije, so Mozir-
janke v četrtem nizu domačin-
kam odvzele le 12 točk. 
Ob skupnem ogledu posnetka 
na treningu jim je trener Danijel 
Habjan predočil napake, ki jih po-
navljajo iz srečanja v srečanje, in 
ki se jih bo treba znebiti. Seveda, 
če želijo zmagovati in z dobro igro 
krojiti vrhnji del lestvice.
TRENERJEVE NASVETE 
UDEJANJILE ŽE TO SOBOTO
V goste so prišle igralke iz Be-
nedikta, ki so v treh tekmah zabe-
ležile zgolj točko več kot doma-
činke. Slednje so tokrat zaigra-
le tako, kot znajo in so sposob-
ne. Prvi niz so dobile z -18, druge-
ga -15. V tretjem so se gostje pre-
budile in iz sebe iztisnile vse mo-
či, niz pa dobile z 32:30. Dobro so 
igrale tudi v četrtem, ki se je izka-
zal za odločilnega. Domačinke so 
se zbrale, utrdile vrste in zmaga-
le s 25:21. Skupno torej 3:1 za Mo-
zirje.
Sedaj jih čakata dve gostovanji. 
Najprej na Ptuju, naslednjo soboto 
pa v Zrečah.
Benjamin Kanjir
ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI TEAM MOZIRJE
Ta vikend v Mozirju sejem 
smučarske opreme
Člani Daski teama bodo konec 
tedna v Športni dvorani Mozirje or-
ganizirali tradicionalni sejem no-
ve in rabljene smučarske in opre-
me za druge zimske športe. S tem 
želijo čim večjemu krogu špor-
tnih navdušencev omogočiti na-
kup kvalitetne in cenovno ugodne 
opreme za zimsko udejstvovanje.
SKRBIJO ZA REKREACIJO 
IN ZDRAVO RAZGIBAVANJE 
NAJMLAJŠIH
Animatorji pod vodstvom Davi-
da Pauliča v društvu skozi vse le-
to skrbijo predvsem za rekreacijo 
in zdravo razgibavanje najmlajših, 
vadbe pa dvakrat tedensko izvaja-
jo v mozirski športni dvorani. Med 
30 in 40 otrok pridno telovadi, s či-
mer krepijo gibalne sposobnosti, 
se razvijajo in socializirajo v druž-
bi sebi enakih. Poleg rednih vadb 
na parketu organizirajo pohode, 
delavnice učenja različnih športov, 
veliko kolesarijo in plavajo. 
Med zimsko sezono skrbe tudi 
za osvajanje veščin na smučeh, za 
tiste spretnejše pa organizirajo na-
daljevalne in tečaje za napredova-
nje v različnih smučarskih discipli-
nah. Tekmovalci oziroma člani tek-
movalne selekcije se udeležuje-
jo tekem, sodelujejo na prvenstvih 
doma in v tujini. Dobro, predvsem 
pa načrtno delo se kaže v dosega-
nju odličnih rezultatov, tako posa-
meznikov kot celotne ekipe.
OBISK SEJMA IZ LETA V LETO 
VEČJI
Novembra vsako leto organizi-
rajo sejem nove in rabljene smu-
čarske opreme. Ljudje radi pri-
dejo, prineso v komisijsko proda-
jo staro, domov pa odidejo z no-
vo ali primernejšo rabljeno opre-
mo. Obisk je iz leta v leto večji, tako 
prodajalcev kot kupcev. Enako je s 
kosi prinešenih in prodanih kosov 
opreme. 
Benjamin Kanjir
Sejem bo to soboto in 
nedeljo odprt od 9. ure, v 
soboto do 20. in v nedeljo 
do 16. ure.
TETKA JESEN NA LJUBNEM OB SAVINJI
V Vrbju dišalo po kostanju
Otroke ljubenskega vrtca so obiskali člani Prostovoljnega 
gasilskega društva Okonina. (Foto: Matic Retko)
V oktobru so imeli otroci lju-
benskega vrtca jesenski piknik v 
Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Obi-
skala jih je tetka Jesen, obložena 
s številnimi dobrotami. Klub zgor-
njesavinjskih študentov je poskr-
bel za peko kostanja in pijačo, vr-
tec pa je poskrbel za animacijo ot-
rok. Obiskali so jih tudi člani Pro-
stovoljnega gasilskega društva 
Okonina, ki so otrokom omogoči-
li preizkus škropljenja z vodo in 
ogled gasilskega vozila.
ŠS
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
22
Zahvale, Oglasi
V globoki žalosti sporočamo, 
da je nenadoma, mnogo prezgodaj, 
za vedno prenehalo biti srce našega dragega 
Dragana POPOVIĆA
Od njega se bomo poslovili v petek, 10. novembra, ob 14. uri 
na pokopališču v Mozirju.
Na dan pogreba bo žara od 10. ure naprej v tamkajšnji mrliški vežici. 
Njegova Cvetka z družino
Mozirje, Ravne pri Šoštanju, 3. 11. 2017
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 23
Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
V SPOMIN
Zdravku CAJNERJU
14. novembra mineva leto dni, 
odkar te več med nami ni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Spomini
Pogosto obiščem grob star-
šev in brata. pokopališče mi da-
je trenutke, ko se povežem s svo-
jim očetom, mamo in bratom. Priž-
gem jim svečko, prinesem cvetje. V 
veliko veselje pa mi je, ko posadim 
rožce v okrasno keramično poso-
do, ki je postavljena na sredini gro-
ba. Ko rožce zalivam in jih opazu-
jem kako lepo rastejo, sem vesela 
in radostna. 
Pred sabo imam pogled – spo-
min na očeta, ko sva skupaj prišla 
na pokopališče, na grob moje ma-
me, njegove žene in so bile roži-
ce na novo vsajene in pripravljene 
na praznik 1. november. V očeto-
vih očeh sem videla zadovoljstvo, 
pogled, ki mi je govoril »Ljuba, le-
po si vsadila« in ob enem njegovo 
žalost, na njegov spomin na mo-
jo mamo, njegovo ženo, ki leži v 
grobu.
Ti spomini in spominjanja me 
preplavijo vsako leto in tudi letos, 
ko sem posadila rožice, v okras-
no keramično posodo. Vendar se-
daj očeta ni več, tudi on je v grobu 
skupaj z mojo mamo, svojo ženo. 
Spomini ostajajo. Ob obisku groba 
sem gledala rožce in jih občudova-
la, z mislijo na svoje drage. 
Ko pa sem prišla na pokopa-
lišče, na grob, to je 31. 10. 2017, da 
preverim, da je vse v redu, če je 
treba rožce zaliti, sem obnemela, 
okrasne keramične posode z novo 
zasaditvijo ni bilo več, nekdo jo je 
ukradel. Moja bolečina je neizmer-
na, spomini me preplavljajo. Ne ra-
zumem, kako lahko človek naredi, 
kaj tako nizkotnega, da ukrade z 
groba nekaj, kar svojci z ljubezni-
jo skrbijo za svoje drage. 
Okrasne keramične posode ni 
več, ki je dediščina mojega očeta 
in mojega spomina na njega, ki je 
želel za mojo mamo, svojo ženo v 
spomin nekaj lepega. 
Vesela bi bila, če bi to okrasno 
keramično posodo tisti, ki jo je uk-
radel, vrnil, če tudi brez rožic, ki je 
dragocen spomin na očeta. Vese-
la bi bila, če bi mi simbol spomina 
in spominjanja (okrasna keramič-
na posoda) vrnil tisti, ki je to ukra-
del in bi mu to neizmerno bolečino, 
tudi oprostila. 
Moja želja je, naj ne bo omadeže-
van spomin za umrlimi, ki so v mo-
jem srcu, v moji glavi in okrog mene. 
Ivanka (Ljuba) Železnik
Kokarje 11
3331 Nazarje
•	 ZAGORELE	VEJE
Mozirje: 4. novembra ob 12.05 je na Šmihelski cesti v Mozirju za-
gorelo vejevje. Gasilca PGD Mozirje sta požar v velikosti deset kva-
dratnih metrov pogasila.
•	 POLICISTI	ZASEGLI	VOZILO	VOZNIKA	S	PREPOVEDANO	VOŽNJO
Mozirje: 5. novembra ob 21.50 uri so policisti PP Mozirje v ce-
stnem prometu ustavili voznika osebnega avtomobila. Med postop-
kom je bilo ugotovljeno, da je bil voznik že kontroliran s strani po-
licistov PP Velenje. Slednji so ugotovili, da je vozil pod vplivom al-
kohola, zaradi česar mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in pre-
povedana nadaljnja vožnja. Voznik tega očitno ni upošteval, saj je 
bil ponovno ustavljen v Mozirju. Ker je vozil v času prepovedi oziro-
ma začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, mu je bilo zaseže-
no vozilo. Zoper njega bo podan predlog na Okrajno sodišče v Celju.
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Jonsberg, Barry: Moje življenje 
kot abeceda
Dvanajstletna Candice mora za 
domačo nalogo napisati svoj ži-
vljenjepis v obliki abecede. Črko 
za črko odkrivamo skrivnosti o njej 
in njeni družini. S svojo brezmejno 
iskrenostjo marsikoga nasmeji, je 
pa tudi malce nenavadna. 
Z velikim srcem, dobrimi nameni 
in neomajno odločenostjo, da zago-
tovi srečo vsem okoli sebe, se poda 
na misijo, da bo rešila vse probleme 
vseh ljudi (in hišnih ljubljenčkov) v 
svojem življenju. To ji še nekako us-
peva, kljub vsej bizarni zmešnjavi in 
zmedi, ki jo spotoma ustvari.
Moje življenje kot abeceda je 
neverjetno smešna in osupljivo 
ganljiva pripoved o nenavadni de-
klici, ki se neizmerno potrudi, da bi 
prinesla ljubezen in smeh svojim 
bližnjim. Doživeto pisanje s tako 
krasno, nedolžno miselnostjo, da 
bralca gane in prevzame.
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
24
Za razvedrilo
PRETRESLJIVA NOVICA
Dejan Ikovic (desno): »Poba, to pismo je napisu Turnuc. Ga ni do-
ma in gostilno pod Turnci prepušča nam.«
Šlukuc (Nejc Slapnik, na sredini): »O, ti strelak, kdo nam bo pa 
zdej pijačo toču?«
Farmacevt in zdravilec Slavek (Franci Podbrežnik –  Solčavski): 
»Ni za obupat. Po krajšem razmišljanju in mojem znanstvenem za-
ključku bi si jo morda lahko tudi sami.« 
ALOHA REČIŠKEMU SPEKTAKLU
Ko je dvorano kulturnega doma na Rečici ob Savinji razganjalo 
od navdušenja ob koncertu Aloha Elvis, je glavni smoothbandovec 
Klemen Finkšt naredil čustven premor in iz polnega naročja razde-
lil rdeče vrtnice sorodnicam, prijateljicam in obiskovalcem v dvora-
ni. Med prvimi je dobila cvet zahvale Mojca Eremita, organizatorka 
glasbenega spektakla. Da je bilo presenečenje zares veliko, ker ni 
bilo vstopnine, je bilo slišati tudi ob zaključku, ko so ob izhodu obi-
skovalce koncerta še simbolično pogostili. Aloha Klemen in Mojca!
HEC MORA BIT', PA TUD' ČE ZA RES
Stanko Praprotnik (levo), član Sadjarskega društva Franca 
Praprotnika Mozirje: »Tako! Zemljo za sadike imamo, sadike tudi in, 
kar je najpomembneje, imamo cisterno za tolkec!«
Zvonko Venek, skrbnik sadnega vrta v nastajanju na Podrožniku: 
»Stane, na vse smo mislili, le liste koledarja bo treba še parkrat prej 
obrniti, da bo kaj natočiti v cisterno!«
Stanko: »Ni problema, spodaj je papirnica, ki jih ima cel kup. Sku-
paj jih hipoma prelistamo in bo tolkec koj za pit!«
(Foto: ML)
(Foto: JM)
(Foto: SK)
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
26
Petek,
10. november
ob 18.00. Galerija Nazarje
Odprtje razstave slik Milana Razborška
ob 19.00. Cerkev v Lučah
Koncert Akademskega pevskega zbora 
Tone Tomšič
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Pogovor z Mileno Potrebin (babica Luke Dončiča)
Sobota,
11. november
ob 9.00. Športna dvorana Mozirje
Sejem rabljene in nove smučarske opreme 
(Daski team)
ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah
Martinovanje in pohod na Goro Oljko
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Dravograd 
Koroška (kadeti)
ob 11.00. Mozirski trg
Začetek pustnega časa in martinovanje
ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (člani)
Nedelja,
12. november
ob 9.00. Športna dvorana Mozirje
Sejem rabljene in nove smučarske opreme 
(Daski team)
ob 11.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Zlatorog B 
(pionirji)
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Dravograd 
Koroška (mladinci)
Torek,
14. november
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Z Nušo o vzgajanju otrok
Sreda,
15. november
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Praktična nega obraza
ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic: Lahko noč
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
16. november
ob 10.00. Center za samostojno učenje Nazarje
Brezplačna delavnica uporabne nemščine
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Ko pride jesen
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Interni nastop učencev
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali-
tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila 
(menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. 
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		Gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela-
va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či-
stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz-
delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi-
pni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, odlične mesnate pasme za do-
pitanje ali zakol, Fišar; gsm 041/619-372. 
Prodamo prašiče, težke od 100 do 220 kg, 
možna dostava; gsm 031/832-520.
Prodam prašiče za zakol ali nadaljnjo re-
jo, možna dostava; gsm 041/637-241.
Prodam telico rj, brejo 7,5 mesecev, paš-
no, od dobre molznice; gsm 041/324-377 .
Prodam bikca, sivo rjavega, starega 14 
dni; gsm 031/400-479.
Prodam telička bikca; tel. št. 58-45-064 
ali 041/283-205.
Prodam bikca ls, težkega 150 kg, in kupim 
bikca, starega 7 dni; gsm 031/855-186.
Krava, sivo rjava, čistokrvna, pašna, do-
jilja, stara 3 leta, težka cca 480 kg, pro-
dam; gsm 041/37-20-40.
Prodam prašiča, 220 kg; gsm 070/753-
353.
Prodam bikca križanca, star 10 dni; tel. št. 
58-35-239.
Kravo, mlado, za zakol in brejo telico pro-
dam; gsm 041/239-017 .
Prodam prašiča, težkega od 180 do 200 
kg; gsm 031/686-619.
Prodam bikca čb, starega 1 teden; gsm 
051/33-10-20.
Prodam žrebička, starega 7 ,5 meseca; tel. 
št. 58-32-360.
Krava, sivo rjava, stara 3 leta, 500 kg, paš-
na, prodam za 600 eur; gsm 041/37-20-
40.
Prodam 5 telic, 2 čb telici osemenjeni, 1 
čb + rh, 2 rj pripravljeni za pripust; gsm 
031/393-562.
Prodam bikca ls, težkega 150 kg. Kupim 
telička, starega 7 dni; gsm 031/855-186.
Prodam bikca limuzin, težkega okrog 150 
kg; gsm 031/765-605.
Prodam breji telici rj in ls, 7,5 in 6 mese-
cev, pašni, dobro poreklo; gsm 041/324-
3 7 7.
Prodam bikca sr-čb, 180 kg; gsm 031/622-
815.
Prodam bikca simentalca, težkega okrog 
120 kg; gsm 051/319-040.
Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 
031/805-832.
Prodam meso mlajše krave, ekološke re-
je, ugodno; gsm 051/335-751. 
Prodam breje telice CK pasme in kosta-
njeve kole; gsm 031/501-250.
Prodam telice ls, breja 5 mesecev ali po 
izbiri; gsm 041/867-402.
Prodam bika simentalca, starega 14 dni. 
V račun vzamem 300 kg težkega bika si-
mentalca z doplačilom; gsm 041/716-210.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 
031/533-745.
Kupim telico ali kravo za zakol, plačilo ta-
koj; gsm 031/832-520.
DRUGO – PRODAM
Prodam malo rabljen stroj za kockanje 
slanine, cena 150 eur; gsm 070/715-305.
Drva, suha, bukev, metrska, cepljena, mo-
žen razrez na kratko in prevoz, prodam; 
gsm 031/585-735.
Prodam hlodovino za drva in metrska, 
suha; gsm 031/698-055.
Prodam kiper prikolico tehnostroj 3 t, 
odlična, in cisterno creina 2.800 l; gsm 
041/614-818.
Prodam fax canon B155. Cena 50 eur; 
gsm 041/558-769.
Jedilni krompir in špeh prodam; gsm 
070/708-155.
Prodam sušilni stroj gorenje; gsm 
068/691-924.
Prodam modularno ležišče leticia, 180 
x 200, in meblo jogi, 90 x 200; gsm 
041/805-142.
Prodam lita platišča 17 col, zaboj za pr-
tljažnik vw caddy, gume 225/60/16C; 
gsm 040/684-238.
Prodam jedilni krompir  bele in rdeče 
sorte; gsm 041/929-476.
Prodam dobro uležan kvaliteten hlevski 
gnoj; gsm 040/185-169.
VOZILA – PRODAM
Prodam subaru impreza, l. 1999, in žrebič-
ka pasme haflinger; gsm 041/595-833.
NEPREMIČNINE 
Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje 
v Mozirju; gsm 030/284-699. 
Trosobno stanovanje v  Gornjem Gradu 
ugodno prodam ali menjam za nepre-
mičnino; gsm 041/444-769.
Oddam v najem stanovanjsko hišo; gsm 
031/567-361.
OSEBNI STIKI
Moški blizu abrahama si dekle za zakon-
sko razmerje želi; gsm 041/959-192.
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017 27
Oglasi
Savinjske novice št. 45, 10. november 2017
28
Ljudje in dogodki, Oglasi