M ar ja Boršnik (Ljubljana) 
O T A V Č A R J E V E M P O E T I Č N E M R I T M U 
(Študija v zvezi z nanovo odkrito novelo) 
Zamudno, a nujno potrebno raziskovanje Tavčarjeve psevdonimne 
ustvarjalnosti se vse bolj zapleta. Da je Tavčar v svojih prvih ustvar-
jalnih obdobjih pisal verze, je nedvomno, težko pa je to za posamezne 
pesmi dokazati. Dvakra t težko, ker ni v tej zvezi ohranjene nikakršne 
njegove rokopisne ostaline. Tako je mogoče graditi le na izredno skopih 
in ne do kra ja trdnih javnih argumentih (uredniških listnicah ipd.) in 
spet podirati , kadar se na jde kak takšen protidokaz.* 
I ako se je posrečilo dr. Branku Berčiču s pomočjo upravnika novo-
meške Študijske knjižnice odkriti 10 zvezkov rokopisov Ivana Tomšiča, 
ki jih ta knjižnica hrani (Ms 181), dat iranih iz let 1861—1868, k jer so 
med najboljšimi zastopane tudi pesmi, objavljene 1863—64 v Torbici. Na 
podlagi pr i jaznega Berčičevega opozorila, ki se mu zanj na tem mestu 
zahvaljujem, je torej treba sedem pesmi, objavljenih v študiji Tavčarjeva 
Bogomila (SR 1967) kot Tavčarjeve, črtati, hkrat i pa črtati tudi ime 
izvoljenke, ki jo tuji avtor nenehno opeva. 
Bogomilo opeva v zvezkih, ki jih podpisuje z imenom Ivan Tomšič, 
ne pa Janez Tomšič ali Jolum Ev. Tomšič, kakor se podpisuje šc prvi 
dve leti (1861-62). Tako se kot Ivan 'T. oglaša 1863-64 tudi v javnosti 
(Torbica, Zgodnja danica), k jer objavlja svoje zrelejše pesmi. D a bi bile 
tudi druge pesmi, objavljene pod drugačnimi začetnicami, v omenjeni 
moji študiji pripisane Tavčarju , Tomšičeve, je iz vsebinskih in oblikov-
* D o k l e r ne b o m o tudi S lovenc i imel i tako krvavo potrebnega l i terarnozgo-
d o v i n s k e g a inšt i tuta , ki bi s i s temat ično reševal take in p o d o b n e naloge , bo vsak 
p o s a m e z n i k , ki ima na vest i tako delo, p o d o b n o pris i l jen javnost i n a k a z o v a t i 
ne do kraja reš l j ive probleme, da j ih p a č kdo kakor tu dr. Berčič p o svoji 
vednost i dopolni , ovrže ali potrdi . Tak prob lem je na primer tudi p sevdon imih 
Filodem, ki z a č n e nastopat i konec šestdeset ih let v pr imorskem ša l j ivem časo-
p i s ju p a tudi v S l o v e n s k e m glasniku. Pros im za argumente proti domnev i , da je 
to T a v č a r ! 
nib razlogov neverjetno, neglede na to, da jili v navedenih rokopisnih 
zvezkih ni. 
Če moramo po novih na jdbah iz Tavčarjevega življenja in dela 
črtati Bogomilo, pa ne moremo Emilije, ki je z njim — čeprav morda od 
kasneje — enako trdno povezana. To pot r ju je tudi novela Noire ou 
blanche, katere Tavčarjevo avtorstvo je bilo doslej neznano in bo o n je j 
na tem mestu govora kasneje. 
Resnemu izpovedovanju v pesmi se je Tavčar vsaj po 1884 odpovedal, 
elemente vezanega r i tma pa je še v vsej prvi polovici svoje ustvarjal-
nosti negoval v leposlovni prozi, zlasti ob tematiki, ki ga je z osredno 
rdečo nit jo vezala na Emilijo. Ta »poetični ritem« naj bo v pričujoči 
študij i vsaj nakazan. 
Giblje se v padajočem trohejsko-daktilskem toku. Do izraza pr iha ja 
zlasti v duhovni ali čustveni izpovedi. Y številnih odlomkih se dâ iz 
pripovedne proze izluščiti v verze, le da se ti verzi ne dajo vkleniti ne 
v kitičnost ne v strogo metrično shemo. Kakor kasnejši Cankar je tudi 
Tavčar k a j kmalu občutil, da se njegova poetična izpovednost ne dâ 
vkovati v klasično shemo, zato jo je rajši izlival med prozo. Je pa prav 
v tem najizrazitejši Cankar jev predhodnik. 
Hkrat i je Cankar jev predhodnik — recimo rajši — sorodna natura — 
tudi v ostri opoziciji do rastoče mehanizacije časa. Trdo se upi ra kli-
šejstvu in skuša ostati samosvoj — ohraniti edinstveno lastno jedro. Od 
tod umetniška, to je, izrazna sila v lastnem individualnem ritmu. 
V najizrazitejših primerih ostaja sicer zvest metrični shemi, vendar 
iako neprisiljeno, da tudi tu ohranja svoj individualni ritmični značaj . 
S tenkočutnimi ritmičnimi poudarki dosega lahko intenzivno pomensko 
poglobitev. Zato najdemo tak ri tem na tistih mestih besedila, k je r je 
osebno doživljajsko najbol j prizadet. Takšna prizadetost pa se da do-
gnati zlasti v prvi polovici avtorjeve ustvarjalnosti . Kot osrednji doživ-
ljajski tok je pričujoča do leta 1894, čeprav tutam pronikne. Vendar 
je spočetka najmočnejša, a od obdobja do obdobja slabi. V številnih 
gibljivih niansah žene t a tok resignativna, skoraj monotona trohejska 
intonacija, a se iskri od svežih daktilskih poskokov, ki ritem presenet-
ljivo poživljajo. 
Namen te študije ni, da bi vsa ta številna mesta izčrpala, sa j skuša 
le nakazati problem v celoti. Zato se tudi ne utegne ustavljati ob ča-
sovno razvojni podrobnejši analizi vseh ritmičnih nians, marveč jih hoče 
le deloma predočiti ob nekaterih metričnih primerih. 
Maj sledi n a j p r e j nekaj primerov iz Ivana Slavlja. Kakor vsi nadalj-
nji so tudi ti vzeti iz prvotisov, k je r je r i tem še na jbol j avtentičen. 
»In rud bi še živel,«... w|—ww|—wl.. . 
»in hotel bi iti po svetu med ljudi. w j — w w|—w w |— w|— w[— 
Kaj vse sem hotel narediti, и - u j - u ^ u j - u 
da bi se mi bil čudil svet! w |— w |— w |— w ]— 
In tebe, Marjanica, bil bi naredil na platno, w|—w v * j— « * и ; - w w j — 
W W j — W 
prav kakor živiš. u ; - u u j -
In za tabo nebeško žarijo, w |— u u |— w |— w w 
rumenorudečo. zlato, w |— w w |— w |— w 
in vert pod tabo, poln cvetic, w|—w|—w|—w|— 
pisanih. — >u w 
In tički bi nanašali gnjezda, w |— w [— w |— w w|— w 
in legli jajčka rumenopikasta 
in po sredi bi tekel studenček iz tal, 
čist 
kakor srebro, 
solnce pa bi sijalo nad tem — w|—w w|—w w|— 
in lilo bi zlato z nebes. w'—w w—w w|— 
In nad vsem bi bila ti, Marjanica, w w |—w |—w |—w j — w w 
v svilnati obleki, — |— w |— 
in tvoje oko bi se — ̂  ]— w ^ 
svetilo w|—w 
in zerlo na kviško, u | - u u | - u 
kjer bi se po srebernih oblakih — w w|—w|—w w|—w 
lovili mali angeli v * 1— w|— w|— w w 
in čez in čez bila bi preprežena '-'I— n /1— w|— w w|—w w 
I -
-
nebeška mavrica, 
čez in čez nad tabo, Marjanica!« 
(Z 1876, 155.) 
W I— W I—w w 
Tako sanja v predsinrtnem hrepenenju ustvarjalni sirotek Leksa, ki 
ga je prostaški podobar Žolna izstradal do smrti. Sanja o sotrpinki 
Marjanioi, ki pravi pesnik o n je j : 
Bila je v onem času, w!~ w j— w|— w 
ko je zapuščala — ww|—wlw 
otročje leta w|—w]—w 
ter bližala se devištvu; wj—ww|—w[—w 
roža napol razcvela! — w w|—w|—w 
(Tam.) 
Takšno je tudi Tavčar vzljubil Emilijo in se mu je kot polrazcvela 
roža za vselej vtisnila v spomin. Njegov alter-ego pa sanja napre j : 
»Le pridi,« . . . 
»in če dobiš ob potu vijol ic , 
vzemi jih, vsadi j ih 
na moje zg lavje ; 
in v s a k o p o m l a d bodo cve le 
in nj ih d i šave bodo pr ihaja le 
iz mojega serea, 
mojega inertvega scrca!« 
(Tam, 136.) 
и — 1 — | — и w !— 
V—' — v ^ I 
U | - U и |— U U [ — U 
и и [— и j— и и ;— w и 
u p u и [— и 
— и и I— и и | — и 
V predsmrtnem deliriju doživlja apokaliptične vizije: 
Vdari l je na skalo 
in pr i tekle so vode, 
k a k o r srebro čiste, 
in bil je m o ž 
s i lno star, 
do nog m u je sezala brada, 
in bliski so pada l i na v i soke gore, 
in o g e n j je šv igal iz zemlje , 
in drevo je gorelo 
in morje je b u č a l o 
in vo j ske so se klale!« 
(Tam.) 
- u 
. i 
- V J l - V J l 
U j— U УЈ I 
— и 1— и I— и 
u l - u l -
и \— w и |— и и |— U 
v-» I 
и ]— W | — I 
и и |— U U I— U 
U U |— U |— U 
' v ' Η * —̂' I— v—̂  
, L 
Marjanica ga tolaži, da bo vse to naslikal, ko ozdravi. Leksa: 
> Vse to! In nebo in luno in so lnce 
in zvezde in v z latu boga! 
Goré pokajo , 
mes ta se pogreza jo 
in angel Gabri je l 
p l a v a z goreč im mečem nad njimi.« 
U — U U | " I ^ U i - U 
и j— и \J !— и и |— 
vj— |— u ' u 
— |— VJ |— VJ и 
u ' - u j - u и 
— и и]— и |— и и ] — и 
Zadnje besede: 
»Marjanica, sedaj le u m i r a m ! 
So lnce s ije in travniki coeto 
in jezera se blišče, 
in vse je v z latu in evetj i 
moje serce — ! < 
U ; - U U j < J и |—i 
— и j— и и |— j 1 
j— и U I и w — 
и — W ]—и и '—и 
и !—и 1 и — 
(Tam. Besede t u in kasneje podčrta la M.B. ) 
Leksa je podan kot v ses koz dober, jasen deček, ki ga brutalno trpin-
čenje ni moglo razkrojiti . Niso ga še načele strasti. Podobno svetlo gleda 
Tavčar tudi na lastno mladost in na druge trpinčene dečke (Ozimek 
v Mrtvih srcih, Tržačan, Topolščakov Janezek v Izza kongresa). Zato 
nikogar ne more čuditi, da so vizije apokaliptičnega razdejanja podane 
v podobnem ritmu kakor vizije svetlobe. Zlasti ko v sedemdesetih letih, 
v katerih sredo sega nastanek romana Ivan Slavelj, o kakršnem svobod-
nem verzu, k je r bi se ritem prilagajal spreminjanju doživljanja, pri nas 
še ni govora. 
Neka j pa le preseneča. V predzadnjem odlomku sc v tretjem verzu 
sredi trohejsko-daktilskega toka nenadoma pojavi naglašena jaml>ska 
stopica Goré, v zadnjih Leksovih besedah pa se kar trije verzi rastoče 
zaključujejo (jambsko: cveto, nercé, z anapestom: se blišče). Dvakra t pa 
je ta poudarek celo akcentuiran, tako da v zadnjem odlomku rima: 
blišče — sercé tem opazljiveje stopi v ospredje, čeprav zadnja beseda 
ni akcentuirana. 
To nenadno ritmično svobodnost narekuje Tavčarju poživitev Lekso-
vega predemrtnega razpoloženja z bleščečo vizijo nature. Takšne zveneče 
gorenjske dolžine hote prekin ja jo metri eno togost in disonančno pod-
črtajo absurdnost smrti mladega cvetočega življenja. 
Ritmična sprememba ima torej tu globok pomen in je funkcionalna. 
Nima pa pomena v prvem verzu tega odlomka dvostopična beseda 
sedaj, ki pravtako skali padajočo ubranost, vendar brez smisla in tudi 
ne lepo. Zato je verjetna domneva, da je Tavčar napisal nespačeno zdaj 
(»Marjanica, zdajle umiram!), a mu je Zvonov urednik, za literarni jezik 
bolj ko za ritem tenkočutni Stritar, to m a n j zvenečo besedico popravil 
v »finejšo« sedajle. Težave so pač v tem, da za urednikov poseg nimamo 
gradiva za prever janje . Vse analize pa dokazujejo, da je imel Tavčar 
izredno tenko uho za ritem, in kada r se je metrični shemi uprl , nikoli 
ni tega storil brez vzroka. Seveda velja to samo za vezane poetične 
vložke, kolikor so posebej poudarjeni . Sa j se tudi li ponavadi m a n j 
izrazito prel ivajo v nevezano prozo. 
Jeseni 1919 da je Tavčar Izidorju Cankar ju zanimivo izjavo o svojem 
us tvar jan ju : 
»Kar napišem, gladim in gladim, kolikor mi je mogoče. Pri tem se ne 
oziram niti na slovnico, niti na germanizme; pač pa glasno prečitam vsak 
stavek ter poslušam, kako vpliva na moje uho. Končno ostanem vsekdar pri 
tisti modulaciji, ki ugaja mojemu posluhu, tako da uganjam na tem polju 
nekako jezikoslovno muzikalnost', dasi sem absolutno nemuzikaličen — v 
zinis lu naz iranja pr i jate l ja Mateja H u b a d a torej pravi ana l fabet . —« (Obiski 
1У20. 144.) 
Tavčar je iorej v svojem delu zavestno dajal prednost »jezikoslovni 
muzikalnosti«, s čimer je miislil pač ritem; vendar tudi tega ni ščitil. 
Ko je dal za jezikovno popravl jan je svojega besedila polnomočje Pri ja-
telju (ZS 1. 451), ni znano, da bi bil ob začetku njegovega ure janja 
zbranih spisov še živeči avtor proti urednikovemu nasilnemu spremi-
nanju njegovega besednega reda, torej tudi ritma, k a j ugovarjal. Lahko 
pa domnevamo, da bi bil v času, ko je bil še bolj pri močeh, to storil, 
če bi se bil ob svoji prezaposlenosti sploh k d a j utegnil podrobneje 
ustaviti pri svojem delu. Sicer pa se je svojih jezikovnih pomanjkljivosti 
vseskoz zavedal in je svoja dela prepuščal v popravo tudi drugim, m a n j 
avtoritativnim urednikom. Ni bil pač za vsako svojo vejico čuječ kakor 
Cankar , p re j malomaren. To pa ne iz površnosti, marveč iz časovne 
stiske. 
Tem zanimiveje, da je prav na svoje poetične čustvene vložke po-
lagal tolikšno pažnjo, da se je metrično le poredkoma zmotil. Res je 
sicer ponekod poudarek premočan ali prešibak ali komaj še dovolj 
močan nosilec stopice, drugod je spet anakruza neutemeljena, uvodni in 
pa ni le svetopisemsko sredstvo, marveč pomemben element Tavčarje-
vega stila. 
Zlasti se ta in uveljavlja pri preprostih, umsko skoraj omejenih, na-
videz revnih, a srčno dobrih ljudeh. Ko na primer Štefan Deska dosto-
jevskijevsko modruje o smislu življenja, p r iha ja do povsem svojskih 
zaključkov: 
O j ko l ikokrat bi p a č vrgel sè sebe и 
to s labotno odejo ž iv l jenja! — 
Ali č lovek mora ž ivet i ! u u | - u | - u u | - u 
Zakaj pogledite« . . . »ako bi bi lo tako, v j ] — u u . . . — и и u j -
p o t e m bi n e k e g a d n é deja la ta voda: и ] — и u | - u ] - u и [— и 
teči v e č nočem; - w u | - u 
in ta drevesa: 
n o č e m o rasti; - u u | - u 
in so lnce: и 
n o č e m sijati . — и и 
In vse bi se uper lo и 
in zeml ja bi priš la pod nič 
in vode bi jo pokri le . и и 
(Tam, 267.) 
lu petkratni uvodni in apostolsko preprosto s topnjuje neko argu-
mentacijo, ki ni brez globljega pomena. Vendar ta argumentacija Šte-
fana Deske ne zadovoljuje, zato spet pade v osnovni problem: 
<J j— <J \— ]— w 
w I—w w I— 
»Cemii jc vendar č lovek? 
to je vprašanje , to se vpraša , 
moj Bog, to se vpraša ! 
Č e m u sem bil jaz, 
S te fan D e s k a , — w 
moj Bog to se vpraša!« — w 1 — w 
(Tam.) 
Čemu je človek? Kakšnemu namenu služi neznatni Štefan Deska? 
»In ako bi vendar v lada la w ] — w w w 
nad nami dobra roka, w 
č e m u smo? w 
(Tam.) 
Nenadno pa onemoglega prešine osrednja iskra: 
»Morebiti za to, — w w |— 
da bi si i skal i l jubezni w w w |— w 
tu v tem s iromaštvu. — w 
To je. Ljubezen? Morda! - u u | - u u | -
Kapl ja na vej i se druži s kapl jo ; - u u j - u u ' - u l - u 
riba pri ribi, t ica pri tiči : — w w w 
to bo, to bo!« — w 
(Tam.) 
Deska se osvesti, da je ves smisel življenja v ljubezni. On pa se je 
osnovno pregrešil nad svojim življenjem, da je ni n ikdar iskal — tu 
v tem siromaštvu (drugi zlog v tem je skoraj spondejsko naglašen, prvi 
naglas zadnje besede siromaštvu pa zaničujoče pretiran, čeprav ne tako 
močan kakor zadnji). 
Sain s e m bil , — w w 
s a m sem ostal, - u 
V samoti so mi osiveli lasjé, w |— w |—w |— w |— w |— 
v samoti mi je prazno serce, w]— w w |— 
V samot i ti bode umret i , Š te fan Deska!« w w w 
(Tam.) 
To osrednje spoznanje o lastnem nesmiselnem življenju žene Desko 
v obup, v sobesedniku Ivanu Slaivlju pa premaga užaljeni ponos, da se 
odloči za spravo z Marjanico — ledaj konteso Marijo Ano — za srečno 
ljubezen. 
Ta prvi dokončani in natisnjeni Tavčarjev roman Ivan Slavelj (Zvon 
1876) pomeni, kakor je bilo deloma že naglašeno (prim. Tavčar in Men-
cinger v Kranju , Kranjski zbornik 1960, 270 s.), prehod v drugo Tavčar-
jevo ustvarjalno dobo, ki je neprimerno m a n j pesimistična. Da je tako, 
ima pri tem precejšen delež Deskova modrost. Dotedanj i pesimistični 
fatalizem, v glavnem plod Tavčarjeve osebne ljubezenske tragedije, ki 
ga je vrgla v solipsizem, se je vse bolj umikal vedremu panteisitičnemu 
pogledu na življenje in svet; ta mu je omogočil razmah preko sebe 
v širino in globino sveta. 
Ivan Slavelj je prvo Tavčarjevo delo s srečnim zaključkom. 
Tudi ohranjeni f ragment daljše novele Otok in Struga iz 1873 na-
kazuje srečno poroko dotlej sprt ih lastnikov obeh graščin, kakršno uve-
l javl ja dokončna redakcija v Ljubljanskem Zvonu 1881. Vendar posega 
tu senca tragične analitične zgodbe poprejšnjega lastnika v to srečo 
z usodnejšo silo kakor pri Ivanu Slavlju. 
Fragment se začenja s pr ipovedjo otoške grofice sorodnici o tragični 
pogubi njenega nezvestega moža grofa Arnolda in krivi obdolžitvi strn-
škega barona. Ko se je po letih izkazala baronova nedolžnost, je bil 
sicer izpuščen iz zapora, a usodno prizadet: 
A dobil je podertf doni, — j — 
— и |— и |—VJ I 
— и и I—и !— 
z a p u š č e n o in razt lano vse. 
Stari je bil takoj , 
ko se je s tvar izvedela , — и и |— и |— и w 
nag l e sinerti vmer l — 
D e k l e pa je z b l a z n e l o . . . - u ! - u u | - u 
(TZD II. 330.) 
V mirnem pripovedovanju se spričo prizadetosti ob sosedovi nesreči 
ia grofičina izjava čustveno ritmizira in dramatično napne. Nadpov-
prečno poudar jeni besedi poclert dom iz padajočega r i tma sicer izsto-
pata, vendar — zavestno ali podzavestno — le, da podčrtata disonantni 
položaj — absurdno kazen nedolžnemu. Te kričeče absurdnosti se struški 
baron zaveda ter jo mrko sprejema nase. Otoška grofica ugotavlja njeno 
težo, a je ne razume: 
S a m zase živi , 
lazi po gozdov ih 
in p o smerdlj iv i l i k m e č k i h kočah 
ter zdravi v m a z a n e bolnike . 
N ik jer ga videt i ni. 
O l i k a n o družbo sovraži , 
ter se je ogiblje . 
Žalostno ž iv l jenje to!« 
(Tam.) 
—|—w |— 
— w |— w |— w 
— w |— w |— w |— w 
w |— w |— w |— w |— w 
w |— w |— w w |— 
u l - u w |— w 
— w I — w ! — w I — 
Psihološko razumljivo, da grofica v studu raztegne umazane bolnike 
v omazanêbolnîke ter zdolgočaseno ugotavlja: zâlostnôzivljênje 16. 
Polna odtuji tev aristokraciji in demokratično osveščena poklicna po-
vezava z ljudstvom je to visoko družbo prav tako odbijala kakor ba-
ronova vnanja zanemarjenost. Domačo konteso Olgo in njeno mlado 
sovrstnico p a je prav ta romantična izrednost privlačevala. Teh »dvoje 
mladih, radostnih stvari j, ki nemajo druzega namena v življenji koi 
večno smejanje«, povezuje Tavčar uvodoma s svežo blestečo naravo: 
D r u g o jutro po tem 
je so lnce pr i jazno s i ja lo 
čez otoško grašč ino 
Po noči je b i lo deževalo , 
in drevesa so se še v e d n o zarila 
v svoj i mokroti , 
kakor biseri so se lesketa le 
kap l j e po peresih. 
(Tam, 335 s.) 
— \— |— 
v—« j — <—r V j [ — W W 
— |— w w J— 
— w w |— w 
— w |— w w |— w ]— w |— w 
Podobno, a bolno svetlobo izžareva blazna struška baronesa v svojem 
hrepenenju po utopljenem grofu Arnoldu (kasneje Albertu, Konstantinu. 
Karlu, Svatopluku, Milanu) in v ljubezni do mrtvega otroka z njim. 
Neposredno, a ofelijsko nežno in bridko sprejema obisk otoških deklet: 
»Tiho ste prišli , 
kakor so lnčni žarek. 
In tako bode nekega dne 
prišel tudi on. 
w 1 — W 
W VJ |— W |— \J W I 
u l - u 
T a k o tiho, tilio, и и [— и 
kakor p a d a — w 
jesensko l ist je od vej. и !— и |— и и 
(Tain, 355.) 
Nezaupljivo ju sprašuje, ali verujeta, da se otrok, ki so ga ji vzeli 
in ga dejali v zemljo, spet prebudi in pride spet k njej . L jud je jo imajo 
za blazno, 
ali jaz to v e m dobro vse, 
in prišel bode, 
in okleni l se bode m o j e g a vrata, 
in sv i t lo so lnce bode sijalo, 
in cvet je bode cvete lo povsod , 
in v sredi tega cvet ja bodem hodi la , 
in ob roki vod i la 
svo je ga otroka. 
(Tam, 337.) 
— и ]— и |— и |— 
u - u |— и 
\J I— \J и |— и i— \J и 
и j — \ J | — и | — и и | — < J 
и I—и |— и и |— \J <J |— 
и |— w |— |— и |— и u | -
U |— и и |—w 
— и и и ] — и 
Trojna nenaglašenost predzadnje stopice sicer krši metrum, ne pa 
ritem. Saj iz te tišine raste zadušeno ihtenje razbolele blazne, ki ji skuša 
avtor z brezemiselnim smejanjem utemeljiti njeno notranjo topost. Tega 
pa ne dopušča ritem, saj v njenih nadal jn j ih besedah prav v ritmu pre-
kipeva n jena boleča čustvenost: 
Ali prišel bode tudi moj Karlo, 
in tudi oni, — 
o katerem pa v a m a ničesar 
povedat i ne smem, 
ker svet ne sme vedet i , 
da se i m a v a rada, rada, 
moj b o g iako rada!« 
(Tam.) 
— и и и u | - u u j - t 
и | — и | — и 
и и |— и V—/ I— и и |— и 
и | — и и i 
и |— и | - и и 
— и и |— и |— и [— и 
— и ! и — ' — и 
Racionalni vrinjeni stavek (о katerem pa vama ničesar povedati ne 
smem) kvari ritem pa tudi lirično razpoloženje in v taki obliki ne spada 
sèm. Y kasnejši tiskani redakcij i (LZ 1881) je Tavčar tudi to mesto 
spremenil. Kako je popravl ja l okoli leta 1881, to je, v naslednjem ob-
dobju in dobi, na j pokažeta varianti : 
« 
»Tiho sta prišli, — 
k a k o r so lnčni žarek! — и |— v_/j— и 
In tako bode necega dne 
prišel tudi on! 
Tako tiho, kukor pade 
jesensk list od veje. 
U U | - U | - U — и 
и—|—и |—и 
<u — и и 
(LZ 1881, 172.) 
»Pa prišel bode tudi moj Milan! 
ALi o n jem vama ne smem 
ničesar povedati , 
ker Konstantin pravi , 
da svet ne sme vedeti, 
da se imava rada, 
moj Bog, 
tako rada!« 
— U \J — U U | -
u | - u u j - u u 
и |— и и |— и 
— KJ и |— и ]— и 
(Tam, 174.) 
Srednjo varianto je avtor v naslednjem obdobju sploh črtal. Prvo 
varianto je racionaliziral: v petem verzu je črtal podvojitev {tiho, tiho), 
v zadnj ih nedovršno dogajanje (kakor pada jesensko listje) perfekt i-
ziral (kakor pade jesensk list). Tako je mehko drseče, padajoče intoni-
rane prehode med besedami otrdil, z ostro vmesno p a v z o med dvema 
zaporednima poudarkoma (med jambom in trohejem v zadnjem verzu: 
jesensk list od) p a vso mehkobo presekal. — Skoraj povsem epska pa je 
zda j t re t ja varianta, in to predvsem zaradi treh odvisnih stavkov: od 
prvega (ker Konstantin pravi,) odviisi odvisnik druge stopnje (da svet 
ne sme vedeti), od tega drugostopenjskega pa tretjestopenjski (da sc 
imava rada), kar liričnost, sovražnico vsakršnih odvisnikov, povsem iz-
niči. Trije odvisniki so navzoči tudi že v prvi redakciji, vendar razen 
že omenjenega vrinjenega stavka m a n j vsiljivo in le s prvostopenjsko 
in drugostopenjsko odvisnostjo. Kakor pr i prejšnjem primeru tudi v tej 
zadnji varianti ritem več ne drsi: manjka geminacija rada, rada, zadnj i 
verz pa še vejica s pavzo razseka na dvoje. Tako dobi v vzkliku moj bog 
kračina bog lastni poudarek, Tavčar piše 1881 Bog z veliko in mu da 
sVoj pomen. Tudi v zadnj i verz prve redakcije pade nenadoma jamb, ki 
p a z ritmičnim kontrastom še poveča čustveni učinek trojne trohejske 
geminacije rada. Ta učinek je v kasnejši racionalnejši varianti oslabljen. 
Zaenkrat je bilo vsaj na tem primeru mogoče nakazati , kako v dveh 
zaporednih obdobjih, ki tudi stilno predstavl ja ta dve različni Tavčarjevi 
dobi, z osebno čustveno prizadetostjo usiha Tavčarjeva liričnost, z njo 
pa tudi poetični ritem. 
Usiha, a ne usahne! 
* 
Tavčarjeva ustvarjalnost je t ra ja la šest desetletij (1863—1923). Sreda 
te polti (1893) pa ne pomeni njegovega ustvarjalnega viška — kakor na 
primer pr i Aškercu —, ker Tavčar raste do konca, pač pa pomemben 
zaključek: v devetdesetih lotili se zakl jučuje Emili j ina neposredna te-
matika. S tem seveda ni rečeno, da tudi v drugi polovici Tavčarjeve 
ustvarjalnosti na to usodno mladostno ljubezen ni reminiscene, na-
sprotno, kakor se z novelo Maščevanje 1867 misel na tragični razstanek 
z Emilijo začenja, tako se ob petdesetletnici njene poroke z novelo 
Cvetje v jeseni 1917 zakl jučuje in celo z nekdanj im avtorjevim podpisom 
Emil Leon potr ju je . 
Toda nekdanj i poetični ritem se je v našem stoletju izpel, spremenil. 
Čeprav je besedilo polno poezije, ga je le redko še čutiti v kakšnem 
čustvenem odstavku. 
Osrednje Tavčarjevo delo devetdesetih let je očarljiva okvirna povest 
V Zali, natisnjena v Ljubljanskem zvonu 1894, zaključena pa vsaj že 
v letu popre j (gl. TZD III.2 440.). Človek bi pričakoval, da se z refrenom 
te povesti: »ljubezen nam je vsem v pogubo« — — z a -
kl jučujejo tudi vse te tragične čustvene zgodbe, ki izzvenevajo Tavčar-
jevo bolečo mladostno odpoved. Pa vsa j na videz ni tako. Ob desetem 
nadal jevanju povesti V Zali se je namreč v Zvonu pojavila psevdonimna 
novela, ki je brezdvomno Tavčarjeva. Po vsej verjetnosti je ta novela 
nastala ob snovanju omenjene okvirne povesti, za kar pa še nimamo 
nikakršnih t rdnejš ih dokazov, razen neka j jezikovnih posebnosti — o 
nj ih bo govora drugod —, ki obe deli časovno vsklajujejo. 
Ncglede na ta navidez droben časovni problem glede nastanka, ki 
vsaj začasno zavoljo poman jkan ja gradiva ostaja odprt, je treba tu to 
doslej neznano Tavčarjevo delo podrobneje obdelati, ker spada v ta 
okvir. 
Ze v drugi izdaji prve knjige Tavčarjevega zbranega dela sem ome-
nila njegovo novelo Noire ou blanche, ki je izšla 1894 na sedmih straneh 
(606—612) oktobrske številke Ljubl janskega zvona (TZD I2, 1966, 439). 
Dotlej ni bilo še nikjer pojasnjeno niti nakazano, da je njen avtor Ivan 
Brežan identičen s Tavčarjem. Y bibliografskem kazalu k Ljubljanske-
mu zvonu je ostal prav ta psevdonim pod številko 3347 kot eden redkih 
nerazrešen. 
V sedmi knjigi Tavčarjevega zbranega dela (1958) je pod istim psev-
donimom Ivan Brežan že objavljena Tavčarjeva »satira« Amerikanska 
reklama (1893), pod Ivan B. »izvirna slika« Cigan (1892) in »kratka, 
a resnična zgodba samcem v tolažbo« Ponesrečeno odpeljanje (1893), pod 
Ivan Breščan pa »noveleta« Slika Marije (1897). Poleg vseh teh pod-
listkov iz Slovenskega naroda sta tu ponatisnjena še dva pod B. (1902) 
oziroma -B. (1904), ki te tematike ne zadevata, za naslednjo knjigo pa je 
napovedano še daljše delo, »ki je izhajalo pod črkama I. B.« (TZD Vil, 
1958, 401), a v osmi knjigi ni izšlo, ker ni bilo mogoče izpričati Tavčar-
jevega avtorstva. 
Leta 1887, ko se je Tavčar oženil (23. xnaja) s premožno dedinjo 
Franico Košenini, je 16. juni ja istega leta kupil , deloma na dolg, hišo 
ob Ljubljanici na Bregu št. 8 (danes št. 10). Ponosen na svojo novo 
posest (gl. arlviv l jubljanskega sodišča), se je v naslednjih letih pričel 
podpisovati z navedenimi psevdonimi oziroma kraticami. (Prvič se je, 
kakor kaže, pojavil pod kratico B. s podlistkom Čehi o Slovencih v Slo-
venskem narodu 7. februar ja 1888.) 
Popre j omenjeni podlistki imajo neko skrito povezavo z novelo iz 
Zvona. Ne le, da vsaj posredno vsi govore o ljubezni, iz njih se dti za-
slutiti sorodno nagnjenje: vsaj rahla reminiscenca na Emilijo. 
Slika Cigan je nagloblja, umetniško najdovršenejša. Po snovi in ob-
delavi bi vsekakor spadala med Slike iz Loškega pogorja, če bi ne bila 
izšla šliri leta za zadnjo (Gričarjeo Blaže, 1888) in bi bila urednika 
Tavčarjevih zbranih spisov Leveč ali Pr i ja te l j zanjo sploh vedela. Toda 
kakor je avtor tč slike Med gorami ljubil in med svojimi deli upravičeno 
i udi izredno cenil, Cigana urednikoma ni izdal, čeprav bi spadal v ci-
klusu med najboljše. Ni ga pač izdal, ker nikomur ni hotel izdati tega 
skritega psevdonima. Morda, ker se mu je zdelo avtorstvo ostalih felj-
tonov prešibko, morda pa tudi zavoljo »reminiscence«. Saj je bil vse, 
kar bi količkanj moglo izdati njegovo prvo ljubezen, njegovo Lavro, ki 
mu je oplajala poetično delo do poznih let, skrbno zamolčal. 
Ta slika pa je sama po sebi takšna, da bi pri n j e j kakor pr i številnih 
znanih nihče ne mogel zaslutiti tihega ozadja, kdor ga ne pozna. Le kdor 
je izsledil, da romantična zgodba v romanu Joan Slonel j ni zgolj plod 
Tavčarjevih romantičnih sanj, marveč vsebuje tudi resnično ozadje, bo 
lahko odkril notranjo povezavo tudi s to sliko. Prvi del Slaolja, šaljivo 
5 Slavis t ična revi ja 13 
drastični oris njegove mladosti, pa je z okvirom te slike — avtorjevim 
humorističnim orisom prvega lastnega šolanja kot dopolnilom k Slavlju— 
teko na prvi pogled viden. Podobno kot je drugi del Slavi ja — oris nje-
govih mladih zrelih let — prikazan resno in govori le o ljubezni, enaka 
je tudi uokvir jena zgodba v te j sliki, ki pa je postavljena na vas in v 
skladu s kračino brez epizod in brez analitičnih vložkov. Tudi tu po-
vzroča dramatični spor družbena razlika, le da razlika med ciganom in 
kmečkim dekletom, ki ji brani poroko njen oče. Ta oče je prikazen z vso 
strast jo sovraštva do dekletovega ljubimca, podobno, a uspeleje kakor 
številni očetje od prve novele Maščevanje (1867) preko analitične zgodbe 
v Slavi ju naprej . Vsem tem očetom tako različnega družbenega porekla 
je k l jub zabrisanosti očitno služil en sam model — Fidelis Terpinc. Ka-
kor je v trpeči l jubimki nakazana Terpinčeva nezakonska hči in pohčer-
jenka Emilija Gare, v ljubimcu pa avtor sam. Podobno kakor marsikje 
drugod. Čeprav je prvotna romantično pret i rana osebna prizadetost po-
lagoma čedalje bolj zabrisana z objektivno realistično podobo. Kakor se 
prve zgodbe zakl jučuje jo tragično, tako se kasnejše deloma tudi srečno. 
Meja med njimi je, kot že povedano, Ivan Slavelj, k jer se starejša, ana-
litična zgodba vsaj za dekleta zakl jučuje tragično, mlajša, sintetično 
prepletajoča Slavljevo ljubezen z Marijaničino, pa srečno. Srečno se 
poldrugo desetletje kasneje razplete tudi Ciganova ljubezen do Dolinar-
j e v e . 
Te blede motivne paralele pa so prešibke, da bi mogle po tolikšnem 
časovnem odmiku učinkovati tudi še na notranjo strukturo Tavčarjeve 
umetnine. Spričo dolgoletnega razvoja v realizem komaj še lahko tutam 
izzovejo košček poetičnega ritma. Ta se v tej črtici oglaša le še v elegič-
nem refrenu: Da, to so bili lepi stari časi! (—|— u!— u ) Ven-
dar se četrtič — poslednjič — ta refren ne le z uvodnim poudarkom, mar-
več še z novim vrinjenim poudarkom v predzadnj i stop ici (Da, to so bili 
lepi, ti stari časi!) liričnosii tako odmakne, da poetično izpovedno ne 
učinkuje več. 
Če ta »izvirna slika« kl jub srečnemu zaključku in svetli uokviritvi 
v mladostne spomine učinkuje kot resna drama, pa naslednja zgodba 
Ponesrečeno odpeljanje k l jub »nesrečnemu zaključku« izzveneva v anek-
doto. Tu je nasprotno oče dobrodušnež, ki želi hčerino poroko s kasnej-
šim pripovedovalcem te zan j pač bridke dogodivščine, zato si izmisli 
zaplet, hči pa ta zaplet izkoristi za pobeg z drugim. Torej na glavo po-
stavljena situacija, ki predstavi prevaranega ljubimca s smešne strani. 
Kdor pozna humoreski Röxe in trnje in Prijatelj Radiooj (TZD l2), 
ve, kako se je znal Tavčar norčevati iz svoje največje bridkosti, čeprav 
se ni il to vselej ni dovolj posrečilo. Po poldrugem desetletju je tem laže 
obstal na površini meščanske situacijske humoreske, ki od njega ni več 
terjala nobene teže pa tudi ne poetičnosti. Ritem je torej prozaičen: 
neuglašen in poskočen. 
Spričo takšne zgolj zabavne feljtonistike se je Tavčar za hip zamislil, 
čeprav se ji ni odpovedal. Problem zase je Amerikanska reklama, navi-
dez le duhovita, mojstrsko zgoščena, pravljično šaljiva potegavščina, ki 
pa ter ja raziskavo. Tavčarjevo delo je sicer redko prestopilo meje svoje 
zemlje. 111 pa še s takšno snovjo in imeni! In čemu podnaslov satira? 
Aktualna, a mednarodna tematika, kako spretno zna ameriška indu-
strija izkoriščati svoje blago — lahkotna feljtonistična snov v lahkotnem 
neuglašenem ritmu — pa se nenadoma trohejsko-daktiilsko uredi: 
Zgodovina utaške države omenja samo 
- u u l -
— w w 1— w и]' 
— w w I— w 
— w — w 1 
Mamil Avrila, 
»angela večne učenosti«, 
Sami Bazana, 
»angela neusahljivega spomina« — - u u | - u | - u u | u - | u 
odlikoval se je s svojim spominom - u u | - u u l - u u ! - u 
pri najstarejših listinah in je te 
i zpopoln i l — 
in Kalin Pato, w 
»angela večne pravice« — 
zapisaval je prava in nagodbe no-
vejših dni — 
in Sabin Sevo, w 
»angela učene mladosti« — 
znamem/ega po svoji mladosti, 
dolgih laseh in rdečem, rožnem licu. 
— w ! — 
— w — w w w w 
- w I— w I— w 
(SN 31. m a j a 1893.) 
Da predzadnj i »verz« s tremi nepoudarjenimi zlogi izpada, nič hude-
ga: besedilo za pomišljaji je samo vrinjeno kot pojasnilo in učinkuje ka-
kor povsod drugod v takšnih primerih tudi brez tega prozajično. Da pa je 
v petem »verzu« predzadnja , jambska stopica spodrsl jaj? Ali pa je mo-
rebiti namerna disonanca, podčrtan ironičen poudarek, da je spomin 
usahljiv. 
Kaj hoče avtor s temi čudnimi imeni, ki jili — razen prvega — s takš-
nim ritmičnim poudarkom kopiči samo na tem mestu? Da je v nj ih 
nekaj skritega, doženemo, ko začenjamo črke obračati. Da je Tavčar 
takšne anagrame ljubil, vemo že od popre j (prim. TZD IV. 13, 348). 
Kakor Mencinger se je zlasti v tem času rad igral z imeni in naslovi: 
Ničmah, Nevésekdo, Tevs Eboran, Pant Ofelčič (TZD IV. 359; VII. 419. 
421, 425). 
S smiselno zamenjavo črk dobimo tudi iz zgoraj navedenih imen. 
postavljenih po vrsti, kratko, na pogled nejasno »pesem«; 
Mamila Lavri. и 
A zaman basi. |—и 
A na plitko u u j — и 
vse obasni. — и 
Dala bi se obrazložiti takole. Lavri-Emitiji posveča mamila — svoje 
proizvode, ki se z njimi omamlja. Ker pa je ona že deveto leto v grobu, 
poje zaman. Sicer pa ne poje, samo basni (basi). Ker o n j e j peti nima 
več smisla, plitko basni o vsem. 
To je torej satira na njegovo lastno delo. Omogočili so mu ga angeli: 
večna učenost, neusahljivi spomin, večna pravica, učena mladost. Rezul-
tat pa je enako klavrn kakor pr i utaških državnikih — vse prizadeva-
nje se sproti izniči. Profi t ima samo — amerikanska reklama! 
S podobno, jambsko stopico kakor zgoraj v petem »verzu« disonira 
tudi tu drugi »verz«: A zaman basi. Pomembno bi bilo vedeti, ali je 
to Tavčar storil zavestno ali ne. Če je to storil zavestno, bi pomenilo, 
tla je namerno uporabil disonantno ritmično sredstvo kot izraz bridke 
ironije, kako je spomin usahljiv, torej ničev, kadar je predmet opevanja 
preko zadnje meje nedosegljivega. S to idealistično, izsanjano ljubeznijo 
se mu je podrla velika vrednota, vendar f ikt ivna »vrednota«, ki je enako 
kakor stalni ritem v realnem svetu neuporabljiva. To bi pomenilo, da 
in u ritem ni več izražal le monotonega elegičnega razpoloženja, marveč 
tudi osveščcvalne preokrete in s tem postajal večpomenski. Potemtakem 
se je osvestil ritmičnih fines in jih znal funkcionalno uporabiti . S pre-
pajanjeni lirične elegike z ironijo se je približeval moderni bivalent-
nosti. ki jo je ujel tudi v ritem. 
Hkrat i se je tudi idejno premakni l v sodobni skeptični čas. Zdvomil 
namreč ni samo nad gorenjiini angeli, nosilci »večnih« vrednot, marveč 
tudi nad ljubeznijo, ki ji je dotlej z vso gorečnostjo služil. To dokazuje 
refren: Ljubezen nam je vnem o pogubo v osrednjem delu tega časa. l a 
refren je v soglasju z vsemi zgodbami okvirne povesti V Zali. Ni pa v 
soglasju z zaključkom istočasno psevdonimno objavljene novele Noire 
ou blanche. 
Л * * 
Tematično in po motivu, deloma pa tudi kompozicijsko spominja ta 
novela na Tavčarjevo delo prve pa tudi druge dobe do preloma v za-
četku osemdesetih let. Dotlej se je v glavnem gibal na parketu višje 
družbe, bodi meščanske, v glavnem pa aristokratske. Tudi ta novela opo-
zar ja na graščinsko življenje in prazno višjo družbo, značilno za orise 
prvih večjih del; enako sorodno je tudi prepletanje analitično prikazane 
preteklosti z romantično grozečo tragiko in sintetično obdelane sodob-
nosti s srečnim zaključkom. Y tej tehniki skoraj da ni razlike med to 
lapidarno zgoščeno novelo in daljšimi začetnimi teksti Otok in Strugu 
ter loan Slavelj, deloma pa celo Mrtoa srca. Hitra presoja bi torej lahko 
zavedla v sodbo, da tudi ta »novela« ni drugega kakor zgoden načrt za 
roman, ki ga je avtor po dveh desetletjih zavoljo urednikovega praznega 
predala izbrskal iz starih papi r jev . Pa najbrž le ni tako. Snov ni niti 
n a j m a n j nametana, marveč premišljeno stilizirana, da ima takorekoč 
obliko klasične drame. Vsako novo poglavje, pa n a j je še tako kratko 
in strnjeno, pr ikazuje novo situacijo ali dogajanje, ki bi ga zavoljo dra-
matičnosti lahko imenovali novo dejanje, bolje, poddejanje , povezano 
z naslednjim v skupno dejanje. Vsako poddejanje je ločeno od nasled-
njega z zvezdicami. Vrste se večinoma v takšnem redu. da prvo. ki ozna-
čuje sodobnost, dopolnjuje drugo iz preteklosti. To »ritmično« simetrijo 
na j pokaže naslednja razčlemba. 
1. Situacija: 
1. »Žalovanje« mlade vdove Lucije, rojene Nemrava, za izžitim baro-
nom Elmersteinom. 
2. Grajske slike — odsev mesalianse med razpadajočo baronsko tra-
dicijo in enako neokusnim Lucijinim meščanskim bogastvom. 
11. Sprožitev in zaplet: 
1. Nova častniška družba usehlih starcev s »šetajočim mrličem« gro-
fom Potockim. 
2. Skrivnostna preteklost grofa Potockega ob lepi poljski pevki Kazi-
miri Lanovski in malopridnem knezu F . . . y j u . 
III . Vrh: 
Ljubezensko razodetje med Lucijo in Potockim ter njegov usodni 
odhod. 
IV. Razplet: 
1. Porazno pismo Potockega Luciji. 
2. Izpoved tega pisma: Potockega nacionalno prizadeti spopad s kne-
zom F . . . yjem, žalilcem igralkine časti, ter ja z izborom črne krogle zda j 
njegovo smrt. 
V. Katastrofa: 
1. Lucijina brezplodna misel na osvcto. 
2. Grof Devski maščuje v soglasju s svojim polkom z ubojem kneza 
F . . . y ja pri jateljevo smrt. 
VI. Epilog: 
1. Srečanje Lucije z Devskim ob obletnici smrti na grobu Potockega. 
2. Ob triletnici smrti n juna zaroka in poroka. 
Ni tu prostora za analizo, koliko elementov, značilnih za p rva tri 
obdobja Tavčarjevega us tvar jan ja , se v tem skopem delcu obnovi, kot da 
je to površen precejek prvega osemnajstletnega dela. 
Semkaj spadajo le še imena teh junakov, kolikor se dajo anagramsko 
raztolmačiti. 
Lucija Nemrava = Ernilja Narcuoa. Tavčar je kmalu zvedel, da se 
je Terpinčeva pohčerjenka prvotno po nezakonski materi pisala Garc 
(Garz) in so jo v takra tni l jubljanščini nazivali Garcuva; zamenjava 
C?-ja z Л'-jem je na jbrž kamuflaža ali podoben premik, kakor pri nasled-
nj ih imenih zamenjava a- ja z s-jem in d- ja s /-jeni. 
Elmersteinooa = Emilova eterns. S pesniškim psevdonimom Emil, ki 
si ga je Tavčar po imenu izvoljenke prisvojil v času, ko jo je naj inten-
zivneje opeval (prim. SR 1967, 211, 216), tu nakazuje, da je njegova 
večna (eterna). 
Arnold Potočki — narod otpoklic. "V noveli je junaka, ki nosi redko 
ime tragično propadlega grofa z Otoka (gi. str. 58), narodna zavest pri-
silila k obrambi žaljene pevke in ga s tem pahnila v pogubo. Podobno se 
oglaša predanost narodu tudi v Tavčar ju in v nekaterih njegovih mla-
dostnih junakih, ki se čuti jo »odpoklicane«, to je odtujene in zak I i vi-
zi rane proti plehki anacionalni sredini. 
Stanislav Deoski — Ivan v Deski slast. Kakor je našel Ivan Slavelj 
novo življenjsko pobudo v modrovanju Štefana Deske (gl. str. 57), tako 
je tudi avtorju samemu p rav ta pogled na življenje zbudil nov smisel. 
Kaplja pri kaplji. Slavelj doume življenjsko slast, na jde srečo pr i svoji 
mladostni izvoljenki, ki je bil nanjo že resigniral. Tavčar ju samemu, ki 
mu je bila pot naza j za vselej zaprta, pa se od pro zda j nove poti kakor 
Luciji ob Devskem. S poroko 18S7 je bila njegova erotična kriza dejan-
sko premagana, in to je tudi osrednji vzrok za prelom v novo ustvarjalno 
dobo. Ker pa njegova narava čustveno silno visi na tradiciji, mu tudi 
nekdanj ih ljubezenskih korenin ni moč čez noč pretrgati . Še vso nasled-
njo dobo poganja iz njih nov elan; čeprav je Emilija mrtva, se v njego-
vem delu še zmeraj oglaša. 
To po t r j u j e tudi poetični ritem obravnavane novele, ki na j zanj 
navedem le dva odlomka: 
O k o l o mene w 
v l a d a smrtna t iš ina, u | - u 
č u t i m dih smrtni , — w 
u n i č u j o č - u u [ -
naj ine nadeje , — w w ;— w ^ 
s a p a veje v noč, — v_i|— 
in še te l jubim, Luc i ja ! w j—• 
(LZ 1894, 610.) 
Oh lad i la se mi je burna kri, 
obledel obraz, 
z ledene la roka, 
dokler nisem uzrl tebe, Luc i ja ! 
(Tam, 611.) 
I—V 
- w w — w 
Tolikšna čustvena prizadetost se je lahko poglobila ob deseti oblet-
nici Emili jne smrti 13. I. 1884 (prim. SR 1967, 174 s.). 
Tavčar je bil močno navezan na takšne obletnice. Tudi ob obletnicah 
Emilijine poroke je z grenkobo mislil nanjo. Komaj mesec dni po poroki 
objavljena prva njegova novela Maščevanje grmadi krivdo za tragedijo 
res še samo na junakinj inega očeta, ob vsaj približni desetletnici te po-
roke je tragedije Milie Kovarjeoega kriva samo še njena nezvestoba. 
Enako tudi ob dvajsetletnici v Posaočeoi češnji. Enako tudi ob trideset-
letnici v Sliki Marije. 
Povsod v teh delih se na poetičnih mestih srečujemo s Tavčarjevim 
vezanim ritmom, čeprav ne vselej tako čistim in metrično doslednim 
kakor na navedenih mestih. 
Tudi zaključek novele Slika Marije je še tako prepojen s tem ritmom 
da je poleg nekega stvarnega dejstva urednico zbranega dela spodbudil 
k domnevnemu da t i ran ju v starejši čas (TZD VIL 423), čeprav upravi-
čeno samo za neka j let. Jezik in stil se namreč prav tako kakor pri 
noveli Noire ou blanche u jemata s Tavčarjevim izražanjem v začetku 
fin de siècla. Novelo Slika Marije torej po nastanku kvečjemu lahko 
postavimo za nekaj let naza j k noveli Noire ou blanche in k okvirni 
povesti V Zali. Vse tri so si oblikovno, stilno in snovno vsaj toliko so-
rodne, da lahko domnevamo, da z letom 1893 zaključujejo zadnje ob-
dobje zadnje dobe v prvi polovici Tavčarjevega us tvar janja . Objavo 
novele Noire ou blanche je avtor pač pr ihrani l za obletnico Emilijinc 
smrti, objavo novele Slika Marije pa za obletnico njene poroke in jih 
temu primerno prikrojil . 1 o je pač nov dokaz za njegov izredni smisel 
za obletnice, ki mu spričo zvestobe tradiciji omogoča čustveno vživitev 
v preteklost. Kako se tudi (a v t e j zadnj i Emilijini noveli uveljavlja, na j 
ponazori vsaj en odlomek. Slikar, ki se je kakor v Aškerčevi baladi 
Slikarjeoa slika odrekel življenju, moli pred Marijo, ki je v n je j upo-
dobil nezvesto izvoljenko: 
»Odpusti mi, Mari ja! 
Glej, v prahu klečim pred teboj 
ter te prosim pomoči! 
Kolikokrat sem se k tebi zatekel, 
in vselej si me utešila, 
zacelila si mi mojo srčno rano; 
saj samo ti oeš, 
k a j mi razjeda srce, 
ka j me navda ja z obupom, 
pred katerim me varuješ ti, 
božja mati! 
(SN 7. jul i ja 1897.) 
] — и | — w j — и 
и |— и и |— 
и и |— |— <J 
и |— и <u |— w и |— и 
— и и |— и и I— и 
- u ] - u u | - * 
— и | — и 
Saj samo ti veš u d a r j a z о - j e m , i - j e m in é - j e m k o t k r i k 
v m o n o t o n o j e č a n j e . M a r i j a , k i m u j e k o t d e č k u z b u d i l a p r v e e r o t i č n e 
vzg ibe , j e o s t a l a z a d n j a , n e m a p r i č a s v e t u p r i k r i t e r o m a n t i č n e e r o t i k e . 
T a k š e n j e b i l p o e t i č n i z a k l j u č e k T a v č a r j e v e u s t v a r j a l n o s t i , p o s v e č e -
n e E m i l i j i , ob z a g o n u f i n d e s i èc l a : s p a d a j o č o r i t m i č n o i n t o n a c i j o , 
k i j e u s t r e z a l a n j e g o v i r e s i g n a c i j i . 
H k r a t i p a j e v n j e m že od s r e d e s e d e m d e s e t i h le t , z l a s t i p a o b ženi 
F r a n j i v so z a d n j o d o b o r a s t l o n o v o p o ž i v l j a j o č e ž i v l j e n j s k o o b č u t j e , k i 
g a j e z r a s t o č o r i t m i č n o i n t o n a c i j o p r e o k r e n i l o v t e m s t o l e t j u v n o v o 
smer . 
TAVCAR'S P O E T I C RHYTHM 
SUMMARY 
In the first half of fvan Tavcar ' s period of l i terary creativity (1863—1893) 
there are lyrical passages in which the r h y t h m characterist ic of his f irst poe-
tic period is also carried over into his prose. This r h y t h m is of fall ing intona-
tion, and a l though it seldom deviates f rom the trochaic — dactyl ic me-
trical scheme, it nevertheless expresses a strong temperament of a free spirit. 
In the present s tudy a number of such poetic examples are dealt with, i. e. the 
cases of verse fo rm discerned in his poetic prose. By compar ing them with 
the metrical scheme certain rhy thmica l nuances can be observed. Considering 
the whole work in the light of this dominant one can make the assumption 
that these connected rhy thms are the expression of Tavcar ' s most in t imate 
emotional and spir i tual world, linked with his a t t i tude to the first u n h a p p y 
love (cf. Mar ja Borsnik's s tudy »Tavčar jeva Bogomila« (Tavcar's Bogomila), 
SR, 1967). 
Such rhytmic express ion can also be found in the short story Noire ou 
blanche (Ljubljanski zvon, 1894), written b y Ivan Brežan, a pseudonym which 
has so far not been ident i f ied as Tavcar's. From the comparison wi th other 
short pieces written b y the same author and the abbreviat ions lie used, as 
well as the themes, motifs , composit ion and especia l ly the rhythms found in 
the rest of Tavcar's narrative opus, the s tudy undoubted ly proves that the 
author of the above ment ioned short story is Ivan Tavčar. At the same t ime 
an assertion is made that this and two other f ict ional works w h i c h were begun 
or publ ished at the same t ime mark the end of this resigned, fal l ing, poetic 
rhytmic tone in Ivan Tavcar's works, so that the other half of his period of 
creat ivi ty (1893—1923) marks a turn into a new direction f r o m the point of 
v iew of r h y t h m too. Poetic rhythms used before that time, w h i c h were l inked 
wi th the author's first intense erotic exper ience so fruit ful in terms of 
creat ivity , began to d r y out espec ia l ly from the time of T a v c a r ' s marriage 
(1887) because gayer rhythms more c losely l inked wi th real l i fe were making 
a strong advance in Tavcar's works written in the present century.