KRANJ, petek, 21. 1. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek St. 5 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Tek treh dežel februarja KRANJSKA GORA - Turisti čni društvi Kranjska gora in Trbiž ter Obmejno telovadno društvo Podklošter bodo v nedeljo, 20. februarja, s startom ob 9. uri za hotelom Kompas v Kranjski gori organizatorji že tradicionalnega rekreativnega smučarskega Teka treh dežel. Proga je standardna in poteka prek Rateč čez državno mejo, mimo Bele peči proti avstrijski meji in do cilja, do Sel nad Podklo-štrom. Časovni limit je 5 ur in 30 minut. Prijavnina je 450 dinarjev in jo je treba plačati do 10. februarja Turističnemu društvu Kranjska gora po poštni nakaznici ali pri blagajni društva. Startajo lahko moški in ženske, ki so stari nad osemnajst let. Delovne organizacije in športna društva lahko nakažejo prijavnino skupinsko na žiro račun TD Kranjska gora 51530-678-81498. Pri plačilu je treba navesti točen naslov, letnico rojstva, številko potnega lista in kje je bil izdan. Udeleženci Teka treh dežel ne bodo plačali pologa za prehod meje. Treba je še zapisati, da naknadnih prijav ni in jih po 10. februarju ne bodo več upoštevali. Vsak udeleženec prejme značko Teka treh dežel, startno številko in vrečo za obleko, etui za potni list, diplomo in listo z rezultati. Razglasitev rezultatov bo isti dan ob 15. uri v Trbižu, kjer bo tudi žrebanje nagrad. Iz Ljubljane in iz večjih krajev Gorenjske bodo vozili posebni avtobusi. -dh Koliko zasluži Na upravah za družbene prihodke skupščin občin začeli sprejemati prijave ^ davku od skupnega ™ohodka občanov | Slovenska skupščina je že spreje-3 spremembe zakona o uvedbi in ^opnjah republiških davkov in taks. ^kupščina je med drugim tudi dolo-znesek neobdavčljivega dela ^kupnega dohodka v letu 1982 v višini 407.000 dinarjev v okviru davka skupnega dohodka občanov v lancem letu. Leto prej je znašal ^0.000 dinarjev. Do tega zneska to-t^j davka ne bomo plačevali. Neobdavčljiva davčna osnova pa je enaka ^ Vainpolkratnemu letnemu povprečnemu osebnemu dohodku zaposle- lhv Sloveniji. ^ Ta neobdavčjiva osnova pa se po-pri tistih zavezancih, ki vzdržu-V jo družinske člane. Za vsakega ^vzdrževanega družinskega člana se * ^veča za 97.000 dinarjev. V prime-da zavezanec vzdržuje duševno fc/i telesno motenega otroka, pa se V^veča za 147.000 dinarjev. Vzdrže-V^ni starši pa pridejo v poštev, če za-^^;;anec živi z njimi v skupnem go- ^odinjstvu. ^ ludi letos pa ob davku od skupne-^ dohodka veljajo odbitki za razli-prostovoljne prispevke, članari-dohodke od patentov. Pri oseb-dohodku iz avtorskih pravic se *vj^VČnim zavezancem priznajo mate-^k^lni stroški v višini 46,4 odstotka l J* izplačanega honorarja, pri intelektualnih storitvah pa se priznajo ^^terialni stroški v višini 50,45 od-^|^>tkov od izplačane vsote. Ostanek hodka se šteje v davčno osnovo. Sloveniji ocenjujejo, da bo dav-zavezancev približno enako kot saj se elementi obdavčitve ^Upnega dohodka niso — razen vi- — spremenili. V^Jbčinske davčne uprave bodo za-obvestile o prijavi in o pla-^kvanju davka ob skupnega dohodka *K*^anov v lanskem letu. Dohodek prijaviti vsi, katerih lanski Mjotni zaslužek je presegel K? 000 dinarjev. Olajšave se bodo uveljavljale šele na osnovi vlo-davčne napovedi. D. S. iggp^Hr - w Mfe jgffl MSMi illIP^ \ ' h S Jfgf * * ^rafcdjHjt * S * ¥ m * Jh prntf 4 ■ ■■ 1 m ^m? .. ^ssSBB^kJr " j Ir w M' ^ £ ^jak ^Sf^- -, ""X SHHI1 f t ■F a 9r ž • ^ PpF l / C^, - J Wi -f V sredo smo se komunisti in drugi novinarji na seji osnovne organizacije ZK ČP Glas, ki so se je udeležili tudi člani delovne skupine CK ZKS Albina Tušar, Jak Koprive, Slavko Gerič in Marjan Bizjak, pogovorili o programski usmeritvi Glasa, vplivu komunistov na uredniško politiko, kako se vključujemo v življenje Gorenjske, kako smo. povezani z družbenimi subjekti, kakšna je vloga Glasa pri povezovanju Gorenjske in drugih problemih, ki se pojavljajo pri informiranju gorenjske javnosti. Foto: F. Perdan \ . V ponedeljek Glasov Odprti telefon: 21-835, Ceste, kanalizacija, vodovod .2!.86° Vas zanima, kako bo letos z izgradnjo takšne ali drugačne komunalne naprave? Samoupravne komunalne interesne skupnosti na Gorenjskem so pred leti sprejele srednjeročne razvojne programe. Zaradi sprejetih stabilizacijskih ukrepov in varčevanja pa bo marsikje in marsikaj moralo počakati na prihodnje srednjeročno obdobje oziroma na boljše čase. V ponedeljek, 24. januarja, bomo imeli v uredništvu od 8. do 12. ure Odprti telefon. Prisluhnili bomo vašim vprašanjem o gradnji in asfaltiranju cest, vašim predlogom glede kanalizacije, pitne vode, odvoza smeti; skratka, vprašanjem in predlogom, ki sodijo danes v razreševanje samo- upravnih komunalnih interesnih skupnosti v posameznih gorenjskih občinah. Povezali se bomo z omenjenimi samoupravnimi komunalnimi interesnimi skupnostim,^ jim posredovali vaša vprašanja in mnenja ter v eni, prihodnjih številk objavili odgovore oziroma predstavili tovrstno problematiko. Če torej ne veste, kako bo s to ali ono stvarjo s področja komunale letos ali v prihodnje, nas pokličite v ponedeljek na številko 21-835 ali 21-860. Pa še to. Veseli bomo vašega predloga ali nasveta, o čem naj bi v prihodnje spraševali in odgovarjali v Glaso-vem odprtem telefonu. A. Ž. Startali z gradnjo ceste Kranj — Tri mesece kasneje, kot je bilo prvotno predvideno, se je začela gradnja gorenjske dvopasov-ne avtoceste. Do zakasnitve predvidenega začetka gradnje je prišlo zaradi zagotovitve vse potrebne dokumentacije in bančne garancije. V republiški skupnosti za ceste je bilo pred dnevi vse potrebno urejeno in tako je bila dana zelena luč za začetek gradnje na odseku med Na-klom in Kranjem na Polici in na vzhodnem delu. Izvajalec del, Slovenija ceste — Tehnika je na tem odseku 29 kilometrov dolge bodoče avtoceste začel odstranjevati zemljo. Hkrati so začeli polagati potrebne instalacije proti Brdu, urejati odlagališče za izkopani material in v bližini brniškega letališča postavljati svoje grad-„ beno naselje. Predračun za gradnjo te prepo-trebne avtoceste znaša 3,2 milijarde dinarjev. Izgradnja z vsemi drugimi potrebnimi deli pa bo, kot kaže, veljala okrog 5,2 milijarde dinarjev. Če bo vseskozi dovolj denarja, bo avtocesta po programu zglajena do konca prihodnjega leta. Znano je, da je bila gradnja omogočena z odobritvijo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj v vrednosti 30,9 milijona dolarjev. Razen tega pa je lani republiški izvršni svet sprejel sklep, da v Sloveniji za gradnjo te ceste posebej prispevamo dva dinarja od vsakega prodanega litra motornega goriva v naši republiki. A. Zalar Dodatni dinar za mleko • Radovljiški kmetijski sklad, če poenostavljeno tako poimenujemo občinski samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, je v letošnji program uvedel novost, ki je drugod doslej še nismo zasledili. Odločili so se za pospeševanje tržnih viškov v pridelavi mleka. Najboljše krave mlekarice bodo rejcem prinesle dodatni dinar za liter mleka. Rejci, ki bodo oddali nad 3.500 litrov kakovostnega mleka na kravo, bodo pri vsakem naslednjem litru deležni premije v višini 1 dinarja na liter mleka. Seveda je 3.500 litrov mleka na kravo visoka številka, saj povprečje na Gorenjskem znaša 1.907 litrov. Vendar računajo, da bo v radovljiški občini okoli 15 rejcev deležnih premij za pospeševanje tržnih viškov v prireji mleka. Predvidevajo, da bodo zanje potrebovali 500 tisoč dinarjev, torej bo 500 tisoč litrov mleka dobilo dodatni dinar. Kako bodo rejci sprejeli novo premijo in kakšne rezultate bodala, se bo izkazalo ob koncu leta. Zdaj lahko le pohvalimo odločitev, da bodo spodbujali večjo pridelavo mleka, kar bo seveda zagotovilo boljšo oskrbo in pomagalo premostiti prepad med cenami mleka in stroški prireje. Druga novost, ki jo bodo uvedli letos, je pospeševanje pridelave mleka in mesa na hribovskih kmetijah. Pospeševanje kmetijske proizvodnje v višinskem območju seveda ni radovljiška posebnost, saj so se za podobne ukrepe že pred leti odločili drugod na Gorenjskem. Radovljiška občina ima veliko takih kmetij, saj jih je v enajstih zaselkih 148 hribovskih. Pogoji kmetovanja so seveda veliko težji in marsikatera hribovska kmetija propada. Zavoljo tega bodo premije za mleko in meso v hribih toliko bolj dobrodošle. Odločili so se, da bo pri mleku premija znašala 3 dinarje za vsak liter oddanega mleka, pri mesu pa 15 dinarjev za kilogram žive teže živine. Hribovski kmetje bodo tako deležni pomoči, ki bo znašala okoli 20 odstotkov od prodajne cene mleka in mesa. Računajo, da bo teh premij deležnih 600 tisoč litrov mleka in 45 tisoč kilogramov mesa. Novi premiji sta le delček programa kmetijskega sklada, ki bo denar v glavnem namenil za pokrivanje razlik med cenami mesa in mleka ter stroški prireje. Sklad pa bodo morali poprej napolniti z denarjem. Lani je pritekal iz občinskega proračuna, letos to ne bo več mogoče. Podobno kot so se že v mnogih drugih občinah, se zdaj v radovljiški odločajo o uvedbi 1-odstotnega prispevka iz kosmatih osebnih dohodkov. Odločitev seveda ne bo lahka, saj bo gospodarstvo dodatno obremenjeno. Vendar je to pri zdajšnjih cenah kmetijskih pridelkov edini način, da si zagotovijo koliko toliko dobro oskrbo. Zrezek je pač treba plačati, če ne v celoti v mesnici, malce tudi iz skupnega mošnjička. Takšen zrezek je konec koncev tudi solidarnostni, saj si ga sicer marsikdo ne bi mogel privoščiti. M. Volčja k Inšpekcijska problematika terja širšo obravnavo Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je razpravljalo o gradnji avtoceste s posebnim poudarkom na cestninski postaji na Črnivcu, o problematiki uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, o uresničevanju družbenega dogovora o izgradnji gorenjskega muzeja revolucije in o pomembnejših letošnjih prireditvah — Skupščina gorenjskih občin se bo sestala predvidoma 24. februarja — Za predsednika in podpredsednika poslej enoletni mandat Tržič — Člani predsedstva skupščin^ gorenjskih občin, ki so zasedali na Jesenicah in v torek nadaljevali delo v Tržiču, so se opredelili do vrste aktualnih vprašanj, skupnih vsej Gorenjski. Med njimi sta bili prav gotovo najbolj zanimivi razpravi o gradnji gorenjske avtoceste in o problematiki uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Ko so govorili o avtocesti, so se dotaknili predvsem predvidene začasne cestninske postaje na Črnivcu, ki bo do dokončanja predora in ceste, ko bo postaja za gorenjski del prenesena na Hrušico, uravnavala odprt oziroma zaprt sistem prometa. Poraja se namreč vprašanje, ali bodo Jeseničani in Radovljičani, ki se vsak dan dan vozijo na delo v Kranj ali Ljubljano, morali plačevati cestnino enako kot drugi potniki. Ker je problem predvsem radovljiški in jeseniški, je predsedstvo skupščine gorenjskih občin pustilo obema izvršnima svetoma, da se do vprašanja opredelita. Dvomljivo je namreč, koliko bi z malenkostno posodobitvijo starega odcepa ceste lahko racionalno rešili problem delavcev vozačev. Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko se je zaradi neizpolnjevanja obveznosti nekaterih občin znašla v hudih škripcih in težave se iz leta v leto zaradi nizke denarne osnove stopnjujejo. Predsedstvo je ugotovilo, da je problematika tako pereča, 131 j ft i iin »ti orodaii Tržič — Tudi v tržiški občini kartončki, na osnovi katerih so občani dobivali gospodinjski plin v jeklenkah — vseh skupaj so izdali prek tri tisoč — niso več potrebni. Računajo, da se bo prosta prodaja plina normalizirala v tednu dni, ko bodo vsi občani zamenjali prazne jeklenke za polne. Vsak dan namreč dobijo iz Plinarne do dvesto jeklenk, kar obeta, da do naslednje plinske krize — zato izvršni svet priporoča občanom, da kartončke zadržijo — težav v preskrbi ne bo. H. J. »»cA - . * < ft. ^ ......... da zahteva širšo obravnavo skupaj s pripombami za boljšo organiziranost uprave, kvaliteto dela, in usklajenost s programi posameznih občin. Celovita problematika bo prišla na dnevni red najbrž že prve naslednje skupščine gorenjskih občin. Predsedstvo je razen tega obravnavalo tudi uresničevanje družbenega dogovora o izgradnji muzeja revolucije Gorenjske. Akcija je trenutno usmerjena v zbiranje gradiva, ki bo razstavljeno v bodočem muzeju, in še ne bo tako kmalu sklenjena. Predsedstvo se je zavzelo za njeno nadaljevanje in za nadaljnje zbiranje denarja za gradnjo, medtem ko je za dokončno odločitev o začetku gradnje trenutno še prezgodaj. Na Gorenjskem bosta letos predvidoma dve prireditvi, ki jih po posebnem družbenem dogovoru financirajo vse občine. Gre za tekmovanje v smučarskih skokih Planica 83 in za svetovno prvenstvo v motokrosu v Podljubelju. Drugih predlogov doslej ni bilo, časa zanje pa je še do konca januarja. Skupščina gorenjskih občin bo zasedala predvidoma 24. februarja. Na njej bodo člani obravnavali poročilo o delu v preteklem obdobju, sprejeli delovni in finančni načrt za naprej, po vsej verjetnosti bodo razpravljali o problematiki uprave inšpekcijskih služb ter se opredelili za nov način volitev predsednika in podpredsednika skupščine gorenjskih občin. Predsedstvo je podprlo stališče, naj bi za oba veljal enoletni mandat, volili pa naj bi ju izmed predsednikov gorenjskih občinskih skupščin. H. Jelovčan Kranj — V ponedeljek se je začela z izgradnjo uresničevati dolgoletna potreba po gorenjskem delu avtoceste. Po programu naj bi po njej zapeljali prvi avtomobili konec prihodnjega leta. — Foto: F. Perdan K. NA SEJMU MODE na 8.-9. strani NA SEJMU MODE QLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 21. JANUARJA 19t Delegatski vprašaj Telefonska centrala v Krizah Tržič - Krajani iz Križev so v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič prek svojih delegatov sprožili vprašanje telefonske centrale Poudarjajo, da je centrala v Križah popolnoma zasedena, da niti prostori zanjo in za pošto niso primerni in bi zato kazalo razmišljati o gradnji novih objektov. Pripominjajo tudi, da bi morali vse interesente za telefonske priključke vedno obravnavati enako, predvsem glede višine lastnega prispevka za priključek kot tudi načina plačila. V podjetju za PTT promet Kranj se strinjajo, da telefonska centrala in pošta v Krizah nimata prostorov, primernih za normalno obratovanje. Centrala ima 1«0 možnih priključkov in je skoraj v celoti zasedena. Za akcijo izgradnje telefonske mreže Kovor—Zvirče je rezerviranih 2"> priključkov, medtem ko so vse druge akcije ustavljene. V srednjeročnem planu PTT podjetja Kranj je predvidena izgradnja stavbe za pošto in avtomatsko telefonsko centralo z 8(H) priključki, vendar se zaradi pomanjkanja denarja naložbe ne odvijajo po načrtu. V Tržiču je trenutno najpomembnejša investicija povečava vozlišč ne telefonske centrale za tisoč pri- ključkov in ustrezno število med krajevnih vodov, ker se promet proti Kranju in Ljubljani že duši. a tudi za to naložbo še ni denarja. V Križah je podjetje za PTT promet v sodelovanju s, tržiškim izvršnim svetom dobilo brezplačno lokacijo za gradnjo nove stavbe. \ lanskem planu je zagotovilo denar za rušenje stare, nima pa ga še za naročilo projekta. Ker celoten investicijski program, ki vsebuje postavitev stavbe, telefonske centrale, visokofrekvenčnih naprav in medkrajevne kabelske jjovezave, zahteva približno M milijonov dinarjev, bo potrebno pred začetkom uresničitve programa skleniti dogovor s tVžiškiin združenim delom o 50-odstotnem sofinanciranju, ker PTT Podjetje samo ne bo kos investiciji. V /.vezi s pripombo Križanov na višino prispevka za telefonski pri- ključek v podjetju za PTT promet Kranj takole odgovarjajo: na že zglajeni telefonski mreži, ki jo je financiralo PIT podjetje, znašajo stroški vključitve 12.480 dinarjev kot enotna cena telefonskega priključka v Sloveniji in 21.500 dinarjev prispevka interesni skupnosti, ki gre za razvoj osnovnih telefonskih zmogljivosti v tisti občini, kjer je prispevek združen. Če telefonska mreža še ni zgrajena, gredo stroški gradnje v celoti v breme krajevne skupnosti ali in-teresentov. V tem primeru pride na posameznike tudi do 80.000 dinarjev. Razen vlaganj v osnovno mrežo mora interesent plačati še 12.480 dinarjev enotno dogovorjene cene za telefonski priključek v Sloveniji, oproščen pa je plačila prispevka interesni skupnosti \ višini 21.500 dinarjev. H. J. NAŠ SOGOVORNIK Miha Logar Dodatni boni za invalide Bo proslava na Lediniei ali v Žireh? Škofja Loka - Cim manj proslav naj bo, smo se odločili že lani, kajti »z izkušenj vemo, da proslava stane veliko denarja, pa naj bo še tako skromna. Medobčinski svet Zveze združenj borcev Gorenjske je lansko jesen sklenil, naj se 40-letnica ustanovitve prvega narodnoosvobo- V premislek Šola brez »cvekarjev« ali podarjena dvojka V osnovnošolskih letih naših očetov in mam pa tudi v naših, čeprav še nismo tako stari, ni bilo nič nenavadnega, če se je med petošolci ali šes'ošulci znašlo tudi nekaj zagrizenih ponavljalcev. Zaradi tega se niso posebno razburjali niti sami niti učitelji, čeprav so repe ten ti pogosto s svojo večjo pubertetniško »zrelostjo« kvarno vplivali na mlajše sošolce. Vsak pač ni za učenje, je veljalo kot splošno prepričanje. Danes je osnovna šola bolj naprednejša. Čim več učencem, če že ne vsem, hoče dati enako startno osnovo za začetek samostojnega življenja. Ko beremo poročila o učnih uspehih, se čudimo visokim odstotkom: 97, 98-odstoten, celo popoln uspeh. Je današnja osnovnošolska mladina toliko bolj pametna, po domače brihtna, je toliko boljše delo učiteljev ali pa je morda učna snov manj zahtevna? Ponavljalcev je namreč zelo zelo malo, skoraj vsi učenci se nekako prerinejo do osmega razreda. Med zasluženo in podarjeno dvojko je velika razlika. Prav podarjenih pa po poznavanju osnovnošolskih razmer in rezultatih spričeval sodeč ni tako malo. Učitelju, ki bi zaključil par enic, bi hitro prilepili etiketo nesposobnosti. Vrtali bi vanj, ga zasliševali in končno prepričali, da enka ni samoupravna ocena, da je mladim treba pustiti odprta vrata, možnost, da se v nasled- njem letu poboljšajo, skratka, da se prerinejo do osmega razreda. Tako se, žal, dogaja. Zal zato, ker se popuščanje v osnovni šoli krepko maščuje v usmerjenem izobraževanju. Kot že rečeno, je včasih vladalo pravilo: kdor se ne mara učiti, bo »delal«. Zdaj ta meja ni več jasna. Učenci s podarjenimi dvojkami so pogosto celo bolj ambiciozni pri načrtovanju bodočega poklica kot tisti s trojkami. Morda niti ne učenci, bolj njihovi starši, ki v uspešno zaključenem spričevalu vidijo za svojega otroka odprto pot na fakulteto. Izjeme, da se iz slabega osnovnošolca rodi dokaj dober srednješolec, seveda so, čeprav zelo redke. Kako redke, bi najbolje vedeli povedati učitelji v prvih letnikih srednjih šol, kjer sistem ni tako zelo milosten kot v osnovnih šolah, kjer se pokaže prava vrednost osvojenih pred,-znanj in kjer imajo celo uspešni osnovnošolci dovolj težav, da zaslužijo dvojko. 0 tem priča velik osip v prvih letnikih, prestop v manj zahtevne programe in celo druge usmeritve. Kakšen smisel ima torej podarjena dvojka v osnovni šoli? Merila ocenjevanja bi ob enakih splošnih znanjih morali uskladiti, saj dva tira bolj škodujeta kot koristita razvoju mladega človeka, ki se šele na prvi stopnici srednje šole zave svojih pravih sposobnosti. H.Jelovčan dilnega odbora v Žireh m prvega osvobojenega ozemlja na Gorenjskem združi z zborom aktivistov in naj bo osrednja proslava Gorenjske v Žireh. Vsemu temu naj se priključi še proslava 40-letnice ustanovitve Prešernove brigade, katere prvi najhujši boji so bili prav v okolici Žiro v in je skoraj izkrvavela v Žirovskem vrhu. V leto 1943 sega tudi XXXI. divizija, ki se je večkrat zadrževala na Selu pri Poljanšku. In še bi lahko naštevali. Občinska konferenca SZDL Skof-ja Loka je 17. januarja sklicala tovariše, ki naj bi sodelovali pri organizaciji te velike proslave v Žireh. Na tem sestanku so že določili datum proslave, to je 26. junij 1983, točno pa je treba določiti še kraj. Najbolje bi bilo, če bi bila proslava na Lediniei pri Zireh, kjer je pri: meren prostor, vendar se že zdaj zatika pri denarju. Sploh so si Zirov-ci sprva veliko obetali od svoje znamenite obletnice: govorili so o novi osnovni Šoli, o novi samopostrežni trgovini, o cesti, ki naj bi bila do tedaj obnovljena, razširjena, o telefonih, o spomeniku sredi Zirov. Toda zdaj vse kaže, da se Zirovcem prav nič od tega ne bo uresničilo. Ze proslava, če bi jo pripravili na Lediniei, bi zahtevala preveč denarja in nekateri se zavzemajo za to, da bi jo pripravili kar v Žireh, kjer sicer ni veliko prostora, toda poskrbljeno je za vse ostalo. Ce bo proslava na Lediniei, bo treba najprej popraviti pot do mostu ... Programska komisija se bo sestala v naslednjih dneh in naredila koledar vseh prireditev in proslav, podroben program za osrednjo proslavo, takoj zatem pa bo finančna komisija naredila kalkulacijo, ki bo povedala, ali bo lahko proslava na Lediniei ali bo morala biti kar v Žireh. Obisk proslave bo zagotovo velik, kajti že zdaj se pripravljajo posebne pohodne brigade, ki bodo tiste dni oživljale partizanske poti. Ena od njih bo šla po poteh Prešernove brigade, vse od kraja ustanovitve v Davči do Žirov. V kulturnem programu pa bodo Žirovci pripravili pravi partizanski miting, ki naj bi postal kulturna posebnost kraja tudi za naprej. D.Dolenc Kranj - Knorgetska kr iza je omejila porabo bencina, ki se pos /a osebna vozila določa /. boni. Med izjeme, ki so upravičene do dodat ne količine bonov, sodijo tudi invalidi. Čeprav so bržkone ze se*nanii-ni z zadnjimi določili uredbe o omejeni porabi naltnih derivatov, smo vseeno povprašali, kater, invalidi so všteti med upravičenčeva dodane bone Na vprašanje je odgovoril Miha Logar, predsednik koordina-eijskegu odbora za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri obemsv konferenci SZDL Kranj. w »Najprej je uredba določala, da je do dodatne količine bencina upravičen vsak invalid z 80-odstotno telesno okvaro. Ker smo men:., da je zajet premajhen krog, smo predlagali, da bi med upravičen« lahko šteli invalide s priznano 60-odstotno telesno okvam saj so : oproščeni že cestnine pri registraciji osebnega avtomobila, pnpaca; .jim mednarodni znaki za parkiranje, kar pomeni, da jim je avto ertc pedski pripomoček « Kdo vse še lahko dobi dodatne bone? »Do njih so upravičeni lastniki osebnih avtomobilov mvaidi: najmanj 60-odstotno telesno okvaro, invalidi z 80-odstotno teles* okvTro osebe ki so popolnoma izgubile vid, ledvični bolniki, ki se voz; ?o na dialfze? n hemofiUtiki. Vsi ti lahko dobe 80 h rov goriva čno Prav tol ko dobe tudi lastniki osebnih avtomobilov, ki redno vor jo ?n v a Ude ali omenjene bolnike. Tudi starši, rejnik, ah oskrbni k i: k:: avtom vozijo prizadete otroke v vrtec, solo, v varstvo k tuji družim, ae favriice pod posebnimi pogoji, na zdravljenje ah v organizacije 2a re habilitacijo, dobe bone za 80 litrov goriva mesečno.« Kako pa se morajo invalidi in drugi upravičenci izkazati, ko ji mladih na tem področju m ' stopanosti Slovencev med stenami armade. Obravnavali b» tudi problematiko obrambnega > dija, vključevanje mladih v teritorialne obrambe, civilne za£ in narodne zaščite pa delov* aktivov ZSMS v teritorialni rambi, problematiko obran* vzgoje žensk, kadrovanje \ * rezervnih vojaških starešin, prof matiko služenja vojaškega roka.: men izkušenj narodnoosvobo^ borbe za SLO, sodelovanje mlad* mladinskimi organizacijami v > madi in podobno. psp! Besedo imajo sekretarji komitejev OK ZKS Učinkovitost ZK brez »sopotnikov« Sekretar komiteja občinske konference Stane Pirnat: »Zveza komunistov mora biti učinkovita zaradi aktivnosti komunistov, ne pa zaradi števila članstva. Prav zato tudi sopotnikov v ZK, kot jim pravimo, takih, ki se branijo odgovornosti, ki niso pripravljeni prevzeti nalog in zadolžitev, med članstvom ne potrebujemo.« Čeprav se lani v kranjski občini članstvo v ZK ni povečalo, sprejem novih članov je bil domala enak številu izstopov oziroma črtanim in izključenim, pa po mnenju sekretarja Pirnata ne gre za stagnacijo članstva v ZK. »Celo nasprotno, ocenjujemo, da prihaja do diferenciacije, do stanja, ko se je pokazalo, kdo je pripravljen v Zvezi komunistov sprejemati naloge in sprejete sklepe, jih izvrševati ter se zanje boriti tudi v drugih sredinah političnega sistema na osnovi argumentov, ne pa avtoritete Od članov se v sedanjem času zahteva širša aktivnost in odgovornost, ne le v sami organizaciji, pač pa tudi v sindikatu, SZDL, ZSMS itd. Menim, da bo moralo priti do velike vsebinske spremembe v delu osnovnih organizacij, da »aktivnost« ne bo več pomenila le fizično prisotnost na sestanku.« Glede na to, da je treba vse sile usmeriti v kar največjo učinkovitost Zveze komunistov, je bilo v zadnjem času v Kranju že precej narejenega, med drugim gre tudi za povezovanje članstva. »Ze lani smo se odločili, naj bi se člani ZK iz delovnih organizacij vključili v osnovne organizacije v krajevnih skupnostih ter tako pomladili in kadrovsko okrepili članstvo, kjer, večinoma prevladujejo upokojenci. Že nekaj novih članov se občutno pozna v delu in aktivnosti teh osnovnih organizacij, zato si bomo prizadevali, da bo tudi letos tako. Oblike dela morajo postati tudi sestanki vseh komunistov, živečih v krajevni skupnosti. Že januarja in februarja bodo v nekaterih organizacijah združenega dela ustanovni sestanki stalnih akcijskih konferenc, v katerih naj bi po novem statutu bila večja povezanost in akcijska učinkovitost komunistov iz več tozdov ene delovne organizacije. Seveda ne bi smeli dovoliti, da bi se taka oblika povezovanja komunistov spremenila v nekdanje svete, ki so ponekod postali mesto odločanja v imenu komunistov iz osnovnih organizacij, nekakšna partijska oblast v delovni organizaciji, pač pa naj bi takšna oblika zagotavljala le poenotenje stališč komunistov. »Tudi izkušnje z delom aktivov v hišni samoupravi so eden od načinov, kako okrepiti učinkovitost komunistov na posameznih področjih. Te in še nove oblike delovanja komunistov naj bi zagotovile množično politično aktivnost, v katero velja pritegniti slehernega od 4600 komunistov v občini.« Še lani je bilo na eni od občinskih konferenc ZK govora o tem, da aktivnost v Zvezi komunistov hromijo malodušje, občutek nemoči za spopadanje s problemi. Zdaj se pripravlja programska konferenca; ali so se stvari v tem času kaj spremenile? »Menim, da so mimo časi, ko se je Zveza komunistov ukvarjata sama s sabo in da zdaj na dnevne rede osnovnih organizacij prihajajo žgoči in konkretni problemi gospodarjenja, ki jih moramo reševati sami. V marsikateri delovni organizaciji so ob stabilizacijskih usmeritvah ugotavljali lastne napake, iskali notranje rezerve, vse manj je takih, ki kažejo na krivce za težavno gospodarjenje le zunaj tovarniških ograj. Malodušje plahni tudi zaradi razmeroma dobrih celo nadpovprečnih rezultatov gospodarjenja v kranjski občini v preteklem letu, saj se je pokazalo, da tudi v zoženih pogojih gospodarjenja znamo bolje in več delati.« Ustalitev gospodarstva je verjetno le eno od vprašanj, ki jih bo načela bližnja programska konferenca kranjskih komunistov? »Osnutek programa dela občinske konference v letu 1983 je pripravljen. predlog programa bo naslednji mesec komite poslal osnovnim organizacijam v razpravo in dopolnitev, sredi marca pa naj bi program sprejela konferenca. Letošnji program delu je zastavljen drugače kot prejšnja leta, ko je bil preobširen, vseboval pa je domala ista področja kot program skupšč ne občine. Menim, da ga je zate treba skrčiti in se osredotočiti le nekaj najvažnejših točk, izbran področja pa naj bi bila zato obdeU na temeljiteje.« Posamezna področja bodo ver ■etno kranjski komunisti tako k(* lani osvetlili tudi na problemskih konferencah? »Prav zdaj se pripravljamo na re miško problemsko konferenco : kmetijstvu prihodnji mesec. C kmetijstvu smo lam v kranjski ob čini imeli že vrsto razprav tako ns programski konferenci kot na pen seii občinske konference itd., ugotovitve pa so enake - namreč, d* ie še premalo pridelanega za ti* nreveč je razdobljene zemlje, nede rečena je odgovornost medl k met; sko zadrugo in kmeti itd. Sicer p* menim, da je trenutno izvoz tis* nndročie S katerim bi se mora!: nafveč ukvarjati. Posebno, v mar* Jih delovnih organizacijah bi mc rali spoznati, da ne bodo mogli pIe izvajati le za domači r* Na u noo/arja občinska resolucij*, me na pa da še premalo m da bi bil: treba v njej že opredeliti načr vkliučitve v izvoz tudi za manj* vkjucnv Ponekoc sk omno poskušajo prodreti na ar a^iPtrce s povezovanjem in zdrs f nu m Ž neznanjem, oportuni? zevanjem. /- n se ^ S nikamor, čakanje na bolj* čase ni rešitev.« ^ ^ PETEK, 21. JANUARJA 1983 KOMENTIRAMO 3. STRAN O L 58.000 tisoč stanovanj je »zakon« Ce ne bomo ustrezno organizirani, bomo morda ugotovili, da je denar bil, vendar nismo naredili vsega Kranj — Delovna skupina centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, ki spremlja uresničevanje Gospodarske stabilizacije stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, je bila v torek, 18. januarja, na Celodnevnem obisku v kranjski občili. S predstavniki občine, gradbenih komunalnih delovnih organizacij, Stanovanjske skupnosti, Domplana, ^>anke, večjih delovnih in družbenopolitičnih organizacij so razpravljali ^ uresničevanju politike usmerjene družbene stanovanjske gradnje, samoupravnih odnosih na področju Stanovanjskega gospodarstva in *>iožnostih za uresničitev načrtov s Področja stanovanjske graditve v Sloveniji. Po osnovnih ugotovitvah smo na Področju stanovanjske gradnje še vedno preslabo povezani; pa naj bo ^o na področju urbanizma, projekti-^nja, gradbene operative, komuna-oziroma drugih izvajalcev. Razdrobljenost oziroma zbeganost, kot rekel eden od predstavnikov, pa kaže tudi na drugih področjih, ki zadevajo stanovanjsko gradnjo. Tako vsaka od 66 občin v Sloveniji skuša po svoje uveljaviti interese na področju gradnje. Priča smo nespošto-vanju normativov, nasprotjem pri denarni oziroma kreditni politiki, razdrobljeni gradbeni operativi, nerešenim vprašanjem stanarine in vzdrževanja stavb itd. Kljub takšnim opozorilom pa je hkrati treba ugotoviti, da je bilo v zadnjem obdobju na področju stanovanjske gradnje vseeno marsikaj narejenega. V Kranju imajo glede tega nekaj dobrih izkušenj in člani skupine so menili, da so le-te dobra osnova za posnemanje drugje v Sloveniji. Predvsem je treba poudariti, da so v Kranju uspešno razrešili vprašanje, kako preiti iz nekdanje gradnje za trg na družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. To so razrešili po samoupravni poti in danes nimajo težav. Težava pa je, da je gradbena operativa na Gorenjskem še vedno preveč razdrobljena. Na področju povezovanja na medobčinski ravni je bilo X)ijaki se ne vračajo V domače kraje Jeseniški in radovljiška koordinacijska odbora za izobraževanje ^ta odločno proti temu, da bi se ukinila dislocirana oddelka ekonomske šole v Radovljici in naravoslovne smeri na Jesenicah — dijaka odpelješ, se ne vrne v domače delovne organizacije — H^aj je izobraževalna kvaliteta? Radovljica - V torek sta se na upni seji zbrala koordinacijska odbora za usmerjeno izobraževanje pri ^bčinskih konferencah SZDL Jesenice in Radovljica ter se opredelila možnosti ukinitve dislociranega vHldelka srednje ekonomske šole ^ranj v Radovljici, .j Matična kranjska ekonomska šola zabeležila slab vpis, zato naj bi se fUdi radovljiški in jeseniški učenci, Ji obiskujejo šolo v Radovljici, vozili V^slej v Kranj. Jeseniški in radov-J^iški pedagoški kader, delovne organizacije ter delovni ljudje in občani Da se s nredloeom nikakor ne ^ ^ pa se s predlogom t-^injajo — iz več vzrokov. Le jeseniška in radovljiška občina rja že pred leti vzorno uskladili f*irežo šol in se dogovorili za izobraževalne oblike - po zahtevah združenega dela. Če bi zdaj oddelka Cjkinili - isto namreč velja tudi za r*pravoslovni oddelek na Jesenicah, naj bi se preselil v Kranj — potem bilo srednje šolstvo v obeh obci-J^h okrnjeno, to pa je povsem ne: ^Prejemljivo. Nikakor ni dopustno, se šolstvo centralizira, saj je naj-smotrno, da v manjših središčih ^obražujejo za značilne industrijske Jj^noge in tudi za potrebe ostalih plovnih organizacijah. Obstajajo ^^razumljive težnje, da bi bile JJ^katere občine privilegirane, ostale ^^ kadrovsko osiromašene, saj je (/^»volj znano in dokazano, da se J^enci, ki se vozijo na šolanje izven svojega kraja, po končanem šolanju navadno ne vračajo domov. Podatki kažejo, da ima radovljiška občina izjemno malo strokovnega kadra in da bi ukinitev srednje šole še bolj prizadelo delovne organizacije. Šoli — tako na Jesenicah kot v Radovljici — sta povsem ustrezni: kader, prostori, kvaliteta izobraževalnega programa, ukinitev bi torej prizadela učence in podražila stroške šolanja. Po podatkih Verige bi do leta 2000 potrebovali v radovljiški občini okoli 800 administrativnih in ekonomskih tehnikov in tako sta dva razreda za občino povsem upravičena. Šola v Kranju ima ob manjšem vpisu veliko večje možnosti usklajevanja, saj je Kranj izrazit srednješolski center, zato naj s takšnimi predlogi ne bi posegali po učencih občin, ki so že itak na samem repu po število srednjih šol. Zakaj bi se morali vedno le dijaki manjših krajev in vasi voziti v središča, ko pa imajo možnosti kvalitetnega šolanja doma? Delovne organizacijah jih tudi pričakujejo, štipendirajo in jim šolanje doma plačujejo. In kakšni so sploh kriteriji kvalitete, pod katero se očitno včasih skrivajo le družbeno nesprejemljive težnje? Mar ni kvaliteta tudi v tem, da se dijaku iz oddaljene vasi v Bohinju ni treba voziti v Kranj in zamuditi na poti po pet in več ur na dan? D.Sedej premalo narejenega. Še več možnosti pa je pri tovrstnem povezovanju pri ostalih izvajalcih (inštalaterji, obrtniška delu itd.) Boljše dohodkovno povezovanje na teh področjih bi lahko v marsičem vplivalo k manjši ceni stanovanj. Tako bi najbrž laže razrešili tudi problem, da je kvadratni meter stanovanja v velikih stanovanjskih soseskah danes dražji kot pri gradnji dveh, treh blokov, kar je v navzkrižju z ekonomsko logiko. Sicer pa je na področju cene stanovanj vrsta nejasnosti, ali bolje rečeno, veliko nereda. Skrajni čas je, da tudi na tem področju začnemo preverjati in dosledno spoštovati dogovorjene normative. Prav tako je bilo na posvetu slišati mnenje, da bi bila za Gorenjsko na področju stanovanjske -gradnje najbrž dovolj ena strokovna služba, ne pa da ima danes vsaka občina svojo. Podobno je pri gradbeni operativi, opremi, projektiranju itd. Zato so se. na posvetu dogovorili, da bodo v Sloveniji čimprej skušali poklicati skupaj vse institucije s področja stanovanjske gradnje ter naj bi ocenili, kakšna naj bo stanovanjska politika v prihodnje. Res se je treba dogovoriti, kakšno politiko bomo vodili na področju stanovanjskega gospodarstva. Sicer se lahko zgodi, da 58.000 stanovanj, kar je že nepisan zakon, do konca tega srednjeročnega obdobja ne bo zgrajenih. Hkrati pa bomo ugotovili, da'denarja za izgradnjo nismo porabili. Zato je res čas, kot je rekel eden od razpravljavcev, da damo odprte knjige na mizo od Beograda do Slovenije, kar zadeva področje stanovanjskega gospodarstva. A žalar Priprave na problemske konference Mojstrana — Člani izvršnega odbora krajevne konference SZDL Dovje-Mojstrana so na zadnji seji najprej ocenili potek nedavnih volitev v organe krajevne skupnosti in poudarili, da so priprave dobro potekale, nekaj napak je bilo le pri izvedbi posameznih postopkov. Ocenili so prvo številko biltena Triglavski odmevi, ki ga je komisija za informiranje pri krajevni konferenci SZDL izdala ob krajevnem prazniku zato, da bi bili krajani bolje informirani. Sklenili so, da bodo sklicali sestanek z vsemi predsedniki društev in organizacij ter vodji delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Pogovorili naj bi se o problemih v društvih, še posebno pozornost pa namenili delu posameznih delegacij, predvsem neaktivnosti nekaterih delegatov. Na seji so spregovorili o pripravah na problemske konference, ki jih načrtujejo v prihodnje in s katerimi bodo poskušali hitreje razreševati posamezne probleme. Dozdaj so že organizirali problemsko konferenco o kmetijstvu in zadeve se rešujejo hitreje. Mojstrana ima tudi zelo slabo turistično sezono, toda v krajevni skupnosti se ne znajo ustrezno organizirati. J.Rabič v— Potrditev nepotrebnosti ali nemoči Tržič - Nesklepčnost, najsi gre za skupščino interesne skupnosti ah za kakšen manj obsežen organ, r tržiški občini ni nobena posebnost reč. Postaja celo vedno bolj nalezljiva. Delegati se zaradi nje, kot kaže, ne razburjajo, razen tistih seveda, ki svojo delegatsko vlogo jemljejo resno, pa kajpak strokovnih služb, ki so si vse manj na jasnem, s kakšnimi »fintami« bi delegate vendarle pritegnile. O nesklepčnosti so v tržiški občini na najrazličnejših zborih skozi dva mandata veliko govorili, največ v socialistični zvezi, zavzeli kopico stališč in sklepov, izvedli ničkoliko akcij, pa vendar se je ne morejo znebiti. Nizu nesklepčnih sej se je prejšnji torek ob enih. torej v rednem delovnem času, kar prav gotovo ni poceni, pridružila še konferenca svetov potrošnikov. Potrošniške svete, ki jih pri nas, ne le v tržiški občini, vsebinsko ne moremo prav oživiti, je čakala na konferenci vrsta zahtevnih dogovorov, kako bi v času, kriznem za preskrbo z življenjskimi in najrazličnejšimi drugimi izdelki, to problematiko vendarle nekoliko omilili, če že ne odpravili, ter tako potešili jezo občanov. Tistih nekaj delegatov potrošniških svetov in zastopnika kranjskih Živil ter kmetijske zadruge iz Križ, ki sta od vseh organizacij, ki preskrbujejo tržiški trg, edina prišla na konferenco, je ostalo brez novih spodbud za delo. Zakaj nesklepčnost v življenjsko nadvse pomembni razpravi? Vsiljujeta se najmanj dva odgovora. Lahko je odraz nepotrebnosti potrošniških svetov, ki so sami sebi namen, kot bi lahko sklepali iz njihovega pretežno slabega dela v preteklih letih. Take razlage si seveda ne smemo dovoliti. Najbrž bo bolj držal drugi odgovor; potrošniški sveti se zlasti v krizi preskrbe počutijo nemočne, njihovi sklepi in vpliv zbledijo že ob prvi zapreki. Zakaj bi torej izgubljali čas z nepotrebnimi razpravami, ki ne bi k ničemur pripomogle? Ne, tudi taka razlaga ni v duhu z našim samoupravnim delegatskim sistemom. Nesklepčnost gre prav gotovo pripisati nekemu povsem tretjemu vzroku: tisto dopoldne je bil na sporedu prenos tekmovanja zet svetovni smučarski pokal! H.Jelovčan Otološki oddelek naj ostane na Gorenjskem Jeseniške družbenopolitične organizacije in samoupravni organi delovnih organizacij se ne strinjajo, da bi otološki oddelek v Kranju ukinili — Kar 50 odstotkov stroškov za bolnišnično zdravljenje daje Gorenjska za zdravljenje v Kliničnem centru Jesenice — Delavski svet temeljne organizacije Bolnica Jesenice in družbenopolitične organizacije jeseniške občine so pred nedavnim sprejeli sklep, da ni utemeljenih družbenoekonomskih in strokovnih vzrokov za ukinitev otološkega oddelka v Kranju, kot je predlagala strokovna komisija republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. Le-ta meni, da se oddelek ukine tako, da bi se hospitalni primeri zdravili na Otološki kliniki v Ljubljani, v Kranju in na Jesenicah pa bi organizirali močno specialistič-. no ambulantno službo. Na Gorenjskem so pripravili analizo o delu otološkega oddelka v Kranju in izračun stroškov, ki bi nastali. Podatki kažejo, da je število postelj v vseh regijah usklajeno z normativi, razen za ljubljansko, kjer je še vedno 27 otoloških postelj preveč. Otološki oddelek v Kranju ima 30 postelj, ki so za Gorenjsko potrebne, kadrovsko je dobro zaseden, povezan z Otološko kliniko v Ljubljanit ležalna doba je med najkrajšimi in pod povprečjem podobnih oddelkov. Podatki o ekonomskem poslovanju pa v primerjavi z drugimi kažejo, da so bili tudi povprečni stroški zdravljenja v kranjskem oddelku za 26 odstotkov nižji od povprečnih stroškov podobnih otoloških oddelkov ali kar za 57 odstotkov nižji kot v Ljubljani. Gorenjsko ^zdravstvo si prizadeva, da 1 i delovalo kar najbolj stabilizacijsko, ukinitev tega oddelka pa niti malo ne bi bila takšna. Če bi ga ukinili, bi gorenjske delovne organizacije v letu 1981 morale nameniti za to zdravljenje kar 14 milijonov dinarjev več kot do zdaj; čakalnih dob v Kranju zdaj ni; povezava z zdravniki specialisti drugih dejavnosti v gorenjskem zdravstvu je s tem oddelkom dobra, anestezio-loška služba pa je organizirana tako, da so v delo vključeni anesteziologi Bolnice Jesenice kot anesteziologi temeljne organizacije Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. Z ukinitvijo otološkega oddelka bi se zvišali režijski stroški na ostalih oddelkih jeseniške bolnice. Uporabniki gorenjskega zdravstva naj bi ne nazadnje tudi vedeli, da kar 50 odstotkov stroškov za bolnišnično zdravljenje na Gorenjskem že sedaj dajemo za zdravljenje v Kliničnem centru. S prenosom oto-loške hospitalne dejavnosti na otološko kliniko pa bi se ta neutemeljeni odliv še povečal. Prav zato se družbenopolitične organizacije in samoupravni organi jeseniške družbenopolitične skupnosti ne strinjajo, da bi otološki oddelek v Kranju ukinili. D.Sedej Preskrba bo boljša kot lani j^rez težav v preskrbi sicer lani v ^Sanjski občini ni šlo, toda letošnji ^heti so ob večjem vlaganju v pridela-| t* hrane, ob večjih blagovnih rezervah zaradi uspešnih dogovarjanj s; proizvajalci v drugih republikah boljši ^ Kranj — Verjetno preskrba z osnovnimi ^vljenjskimi potrebščinami ni bila še nikdar ^likokrat na dnevnem redu najrazličnejših JJfganizacij od potrošniških svetov do občin-Ae delegatske skupščine kot lani. Čeprav V^krba v kranjski občini ni bila ravno slaba, V^ai v primerjavi z drugimi, pa si v Kranju že ^ začetku leta prizadevajo, da bi bilo letos kar ^jmanj težav. ^ »Lani je bila najslabša oskrba z me-je ob ocenjevanju lanske preskrbljeno-K^-i v kranjski občini povedal predsednik komiteja za gospodarstvo skupščine občine Janez Tavčar, »saj je bilo na voljo le K*t0li 60 odstotkov potreb po govejem mesu, *»5jmanj pa je bilo svinjskega — le 30 odsto-V^ov. Proti koncu leta se je stanje sicer popra-ko so pridelovalci mesa prejeli razliko V^ed nakupno in prodajno ceno mesa iz druž sredstev, vendar ga na kavljih še vedno * bilo toliko", kot "bi ga potrebovali. Janez TAVČAR, predsednik komiteja za gospodarstvo skupščine občine Kranj S takšnim načinom pospeševanja prireje mesa, to jo s pokrivanjem razlike v cenah, bomo nadaljevali tudi letos. Zato ne bi smelo primanjkovati predvsem govejega mesa, ki naj bi ga letos proizvedli celo za 200 ton več kot je normalna poraba. Letos naj bi namreč v kranjski občini porabili nekaj več kot 1300 ton govejega mesa.« Svinjski kotlet pa bo verjetno tako kot doslej bolj redko na krožniku? »Verjetno. Svinjskega mesa v občini namreč za trg pridelamo le 28 ton, medtem ko je poraba nekaj več kot 1000 ton. Prašiče bo to-v rej treba še naprej kupovati na jugoslovanskem trgu. S sovlaganjem v farmo prašičev v ' Stični bo seveda za občino zagotovljeno polo- vico potreb po svinjskem mesu, ob tem pa naj še dodam, da bo treba tudi za to meso dopla-čevati razliko v ceni rejcem.« Občasno ni bilo v trgovinah pralnega praška, kave, tudi plina je zmanjkalo. Kako boste ukrepali, da letos ne bi prišlo do večjega pomanjkanja teh artiklov? »Za kavo bi težko kaj rekel, pač pa mnogo bolje kaže za druge življenjsko pomembne artikle. Plina je v Sloveniji zdaj dovolj, tako da se lanska situacija ne bi smela ponoviti. Prodaja plina je bila, kot je znano, v Kranju z novim letom sproščena, boni ukinjeni. Kljub občasnemu pomanjkanju pa je lani Plinarna prodala za 5 odstotkov več plina kot leto prej. Zato ocenjujemo, da so občani s plinom kar dobro oskrbljeni. Glede prehrane bomo letos zaloge v občinskih rezervah še povečali. Lani smo iz občinskih blagovnih rezerv blažili pomanjkanje pralnega praška, zdaj so skladišča spet polna, količine rezerv pa bomo letos povečali za polovico. Tudi drugih živil ne bo manjkalo, zato v Kranju nikakor ne razmišljamo o možnosti bonov za živila, za kar se morajo odločati v nekaterih jugoslovanskih mestih. Predvsem imamo dobre trgovske povezave s proizvajalci v drugih republikah, poslovne stike z nekaterimi — na primer s Sento — pa bomo letos še okrepili. Obeti so dobri. Če pa se bodo na jugoslovanskem trgu pojavile močnejše motnje v preskrbi, se to utegne odraziti tudi v naši občini, vendar jih lahko precej ublažimo z blagovnimi rezervami. Sicer pa si tako kot drugod prizadevamo, da bi se kar najbolj približali v tem srednjeročenm obdobju 85 odstotkom doma pridelane hrane. Čeprav Kranj ni žitorodno območje, doma pridelamo že polovico žita, potrebnega za kruh, to je 2600 ton, pojedli pa bomo letos kruha in testenin skupaj za 8000 ton « Zadnje mesece je bilo v trgovinah tudi nekaj manj mleka, ker ga je mlekarna več pre- delala v mlečne izdelke. Vendar mleka ne bi smelo zmanjkovati, mar ne? »Mleka v kranjski občini pridelamo petkrat več, kot ga potrebujemo za normalno oskrbo prebivalstva. Ker z našega področja oskrbujemo z mlekom še nekatere druge občine, se bo že v tem mesecu treba dogovoriti v gorenjskih občinah za koordinirano pridelavo m verjetno tudi za pokrivanje razlik v ceni za količine, ki jih potrebujejo. Menim pa, da bi z govejim mesom in mlekom lahko večje količine kot doslej namenili izvozu ali pa za kompenzacijo z drugimi živili, ki jih v občini ne pridelamo dovolj. Zato je treba še naprej pospeševati pridelavo hrane z družbenimi sredstvi. Letos bomo v Kranju v sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane namenili kar 107 milijonov novih din, kar pa še vedno ni toliko, da bi lahko petino doma pridelane hrane izvozili. Zdaj pridelamo 62 odstotkov potrebne hrane, zato bo treba v naslednjih letih spodbujati večjo pridelavo še z družbenimi sredstvi.« V tej zimi nas ni še kaj dosti zeblo, vendar bolj zaradi mile zime kot pa polnih kleti kurjave. Ah bo letos treba kaj manj čakati na naročeni premog? »Obeti za premog so boljši, saj so na voljo uvoženi briketi, v kratkem pa bo še poljski premog. Dobra je tudi dobava premoga iz Velenja, več bo premoga tudi iz bosanskih rudnikov, v katere je kranjska občina lani vložila 20 milijonov novih din, s čimer je poravnala obveznost sovlaganja v rudnike za naslednjilt pet let. Okoli 30 milijonov din bodo letos vložile v te rudnike tudi ostale gorenjske občine, tako da bo premoga v naslednjih letih dovolj. Za kurilno olje je dobava y prihodnje negotova, zato bo treba misliti na druge vrste goriv in ustrezno preurediti sisteme v stavbah. Kurilnega olja res še niso dobili vsi naročniki, do konca tega meseca naj bi ga dobili se preostali, seveda le po 1000 litrov.« L. M. GLAS4 STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 21. JANUARJA 11 15 let Name v Škof j i Loki Težave gospodarstva se odražajo v trgovini V Nami so lani ustvarili za 20 odstotkov več kot leta 1981 — Manjka določenih izdelkov — Blagovnico V Škofji Loki naj bi povečali — Urejen družbeni standard Škofja Loka - Junija bo minilo 15 let, kar so v Škofji Loki odprli blagovnico Name, ki je bila in je še danes edina večja trgovina v občini. V škofjeloški Nami je zaposlenih 100 delavcev, saj v njenem okviru deluje samopostrežna trgovina, v Nami je moč kupiti konfekcijo, vsa druga oblačila, športno opremo, obutev, tehnični material, belo tehniko, gospodinjske potrebščine, akustične aparate, pohištvo in še marsikaj drugega. Kljub težavam, ki so jih spremljale, saj se vse motnje v gospodarstvu odražajo tudi v trgovini, lanski poslovni rezultat ocenjujejo za zadovoljiv. Promet je bil sicer manjši, kot je bil porast cen, za kar je vzrok predvsem v pomanjkanju določenih vrst izdelkov, deloma pa tudi v manjšanju kupne moči prebivalstva. Tako je vse leto primanjkovalo akustičnih aparatov, bele tehnike, gospodinjskih aparatov in najrazličnejšega tehničnega blaga. Vse leto so prodali samo 10 barvnih televizorjev, ker jih več niso dobili. Še najbolj normalna je bila preskrba z zamrzovalnimi skrinjami, ki jih izdelujejo Loške tovarne hladilnikov. Dobavo so si zagotovili s so-vlaganjem in sicer so lani združili milijon dinarjev. Sicer pa postajajo takšne zahteve nekaj vsakdanjega, kot je postalo vlaganje predplačila za blago. Večina dobaviteljev zahteva predplačilo, če hočejo trgovine Četrtina tovarne dela za izvoz Na zahodu cenijo usnjena oblačila tržiškega Tria — Letos namesto dodelave, v katero jih sili pomanjkanje kvalitetnih domačih materialov, več polnega izvoza — Dolgoročna usmeritev Tria ostaja proizvodnja notranjikov za čevljarsko industrijo, ki pa zahteva tehnološko posodobitev Tržič - Proizvodna usmerjenost devetstočlanskega, pretežno ženskega kolektiva tržiškega Tria je dokaj raznolika. Povsem ločeno se namreč odvijajo programi izdelave notranjikov za čevljarsko industrijo, program usnjene konfekcije in dejavnost trgovine s sredstvi za delovno in civilno zaščito. V minulem poslovnem letu je proizvodnja v vseh delih kljub težavam z materiali predvsem zaradi dobrih odnosov v reprodukcijski verigi delala dokaj nemoteno. Bila je celo za 4,6 odstotka večja kot leto prej, in to na račun povečanja izdelave notranjikov, s katerimi Trio oskrbuje vse slovenske čevljarje in del hrvaških. V usnjeni konfekciji proizvodnega načrta iz leta 1981 niso dosegli, ker so se v izvoznih prizadevanjih v celoti preusmerili z vzhodnega na zahodni trg, zlasti v Zvezno republiko Nemčijo, kjer pa je na prvem mestu zahteva po kvaliteti izdelkov. Konvertibilni izvoz so v Triu v primerjavi z letom prej povečali za 30 odstotkov. Ustvarili so za osem milijonov dinarjev prometa m skoraj za šest milijonov dinarjev neto deviznega učinka. Znesek sicer m velik, če pa upoštevamo, da je bilo kar 43 odstotkov proizvodnih zmogljivosti v konfekciji oziroma četrtina vseh delavcev zaposlenih z izvozom in da je bila srž izvoza zaradi neprimernih in dragih domačih materialov dodelava, dosežek niti ni tako skromen. Delavci Triga so namreč dokazali, da so s svojimi kvalitetnimi izdelki sposobni osvajati zahtevne zahodne trge, to pa je vsekakor velika spodbuda za njihova nadaljnja izvozna prizadevanja. Letos upajo, da bodo zaslužili precej več deviz s polnim izvozom. Konus iz Slovenskih Konjic jim je že preskrbel naročila in materiale za prvo četrtletje, ob tem pa najbrž ne bodo zaman tudi iskanja lastnih izvoznih poti. Največja prepreka so, kot že rečeno, kvalitetna usnja in krzna iz domačih usnjarn. Dolgoročna usmeritev tržiškega Tria kljub velikemu povpraševanju po njihovih konfekcijskih izdelkih ostaja proizvodnja notranjikov za čevljarsko industrijo. Z obstoječimi zmogljivostmi lahko zadostijo vsem dosedanjim kupcem in še razširijo trg. Pripravljajo elaborat za novo tehnološko proizvodnjo notranjikov, ki bodo kvalitetnejši in cenejši, vprašanje je samo, kako bodo uvozili opremo in tako premagali tehnološko zaostajanje za sorodnimi organizacijami v svetu. Vsekakor bodo pri uresničitvi tega načrta potrebovali pomoč in sodelovanje čevljarja H. JelovČan blago dobiti, oziroma da sploh morejo delati. Vse to še zmanjšuje že tako vedno manjšo akumulacijo, ki pada tudi zaradi naraščajočih stroškov prodaje in zamrznjenih marž. Celotni prihodek je lani v Nami porastel za dobrih 20 odstotkov, dohodek pa za okoli 18 odstotkov. Število zaposlenih je približno za odstotek manjše. Delo racionalizirajo tako, da so dopoldanske izmene manjše in popoldne močnejše, ker je kupcev takrat več. Padanje akumu-lativnosti seveda vpliva tudi na položaj delavcev, zaposlenih v Nami. Osebni dohodki že nekaj časa zaostajajo za gospodarstvom in slovenskim povprečjem in so bili lani približno 11.000 dinarjev, kar je za dobrih dvajset odstotkov slabše kot v Sloveniji. Kljub temu pa delavci ne odhajajo. V Nami imajo dokaj'dobro urejen družbeni standard. Ker je večina prodajalk, skladiščnikov in drugih delavcev doma iz Škofje Loke in okolice ter Poljanske in Selške doline, velikih potreb po družbenih stanovanjih ni, pač pa veliko po: magajo s krediti. Delavec, ki gradi hišo, ima pravico do 250.000 dinarjev posojila. Poskrbljeno je za toplo prehrano med delom, počitnice pa urejajo v okviru delovne organizacije, ki ima svoje domove v Novem gradu, v Luciji in na Pokljuki, imajo pa tudi 10 počitniških prikolic. Problem je samo, da večina želi na dopust med 15. julijem in 15. avgustom. Do konca srednjeročnega obdobja načrtujejo povečanje blagovnice za približno 1700 metrov. Od tega bo novih prodajnih površin med 700 in 800 metri, drugo pa bodo skladišča in pomožni prostori. Tako bodo izboljšali ponudbo konfekcije, športnih oblačil in opreme, instalacijskega materiala in še nekaterih drugih izdelkov. Premajhna je tudi samopostrežna trgovina. Za letos planirajo petino večji celotni prihodek kot lani, za kar bodo morali delati še bolj gospodarno kot doslej in se še bolj truditi za večjo prodajo. Računajo, da se bo oskrba izboljšala in da bodo pogoji dela normalnejši. l Bogataj Tehnološka zastarelost hromi proizvodnjo Naši gozdarji in lesarji veliko izvažajo, zato bi želeli, da bi lahko uvozili opremo za kvalitetnejšo proizvodnjo — Iglavce uvažamo V Sloveniji smo z domačo lesno surovino lahko pokrili okoli 78 odstotkov potreb lesne predelave, od tega z gozdnimi sortimenti do 69 odstotkov in z reciklažo lesnih ostankov v mehanski predelavi do 9 odstotkov. Pri tem je bilo veliko več zahtev po lesu iglacev in zato smo iglavce morali uvažati, predvsem za proizvodnjo celuloze. Iz drugih republik dobimo večinoma listavce, vendar v prihodnje večjih dobav slovenski lesarji ne morejo pričakovati, zato si bodo porabniki morali zagotoviti les z medsebojnim sodelovanjem in s skupnimi naložbami. Gozdarji se zavedajo, da so zmogljivosti predelovalcev veliko večje Kdor sovlaga dobi premog Sovlaganje v posodobitev in razširitev premogovniških zmogljivosti je nujno — Žal trgovinske organizacije za to nimajo denarja — Tržiški Mercator predlaga, naj prispevek bremeni neposrednega potrošnika Tržič — V tržiškem Mercatorju so 1981. leta prodali skoraj 11.000 ton premoga, lani smo še 6886 ton. Beseda premogovniških delavcev je namreč jasna: kdor bo sofinaciral posodobitev in razširitev premogovniških zmogljivosti, bo dobil premog, kdor ne, se bo več ali manj lahko obrisal pod nosom. Za lansko količino prodanega premoga bi moral Mercator združiti dobrih šest milijonov dinarjev v okviru kranjskega Merkurja, ki zaklada s premogom celo Gorenjsko. Dejstva, da je sovlaganje v premogovnike, ki so bili vsa leta prepuščeni sami sebi, propadanju in nazadovanju v tehnologiji, potrebno, v Mercatorju ne zanikajo. Nasprotno, to je tudi po njihovem mnenju edina pot, ki vodi do več premoga. Drugo pa je vprašanje, kje dobiti denar za sovlaganje. Letošnja številka je podobna lanski, le za malenkost nižja. Pogovor, ki je bil prejšnji teden na ravni sozda Mercator v Ljubljani in Ljubljanske temeljne banke, namreč ni prinesel končnega odgovora. Le odlog, ponovno dogovarjanje z Merkurjem. Po izračunih bi tržiški Mercator trenutno potreboval štirinajst do petnajst tisoč ton premoga, če bi hotel ujeti zaostajanje med naročili kupcev in dobavo. Brez sovlaganja pa se ne more nadejati niti lanskih količin. Denar bo zato treba nekje stakniti. Mercator ga nima in si niti premostitvenih kreditov ne more privoščiti, občinski proračun pa je že tako do kraja okleščen, da bremena ne bi prenesel. Najpreprostejša rešitev, ki jo predlaga Mercator, bi bil prispevek kupca k ceni na tono premoga. Podobno pot je že pred leti ubralo elek-tro gospodarstvo in se je obnesla. Ceno sovlaganja v vsakem primeru plača kupec. Zakaj torej tudi za premog ne bi ubrali neposredne poti? 1 ' „ H. Jelovčan Razburjenje zaradi slabe obveščenosti Za 5 odstotkov manjše plače Škofju Loka - Kar precej hude krvi je bilo v petek, ko je bil p>i čilni dan v precejšnjem številu delovnih organiazcij v škofjeloški obč ni in marsikje je bilo treba precej potrpljenja in razlaganja, da so fc mirili razburjene delavce. Plačilne kuverte so bile namreč kar od 5? do 2000 in več dinarjev tanjše kot decembra. Večina delavcev je bila. tem seznanjena šele, ko so dobili kuverte v roke in zato tudi razburjt nje. Vzrok je bila višja prispevna stopnja za samoupravne interes* skupnosti družbenih dejavnosti, ki se je povečala za približno pet oc stotkov in znaša sedaj 31,58 odstotka bruto osebnih dohodkov. Ta številka uvršča škofjeloško občino na prvo mesto v Sloveniji. Razen tef-seje povečal tudi republiški davek iz osebnega dohodka, m če k tem: prištejemo še samoprispevek, ki ga v Škofji Lok. plačujejo od osebah dohodkov v višini 1,5 odstotka za izgradnjo sol, in marsikaten še kr* jevni samoprispevek, so delavcem v tej občim »odtrgali« od pla<£ tur za 8 odstotkov več kot na primer v Kranju. Oziroma, delavec iz Škof;* Loke je dobil v isti delovni organizaciji in na enakem delovnem raft' z enako osnovno plačo kar 8 odstotkov manj od tistega, ki je doms KrU Res pa je tudi, da so prispevne stopnje za družbene dejavnosti s: dohodka delovnih orgnanizacij nižje kot marsikje drugod. Pfc tem * škofjeloška občina na 49. mestu med 60 slovenskimi občinami. p skupni obremenitvi pa je na 6. mestu v Sloveniji. Vzrok za tako visoko obremenitev je dolgoletno zaostajanje raz\-ja družbenih dejavnosti za razvojem industrije. Res je tudi, da so tak visoke stopnje sprejemali v delovnih organizacijah samoupravno s p.-sebnimi samoupravnimi sporazumi. Vendar pa se^je Poklalo, da* bili vsi ti sporazumi največkrat sprejet, le kot formalnost, kot neki kar je pač prišlo z »občine« in kar je treba potrditi. Marsikje jth najbr niso niti dobro prebrali, sicer bi delavce obvestili o tem, ah pa bi polagali nižje obremenitve. V strokovnih službah, ki pripravljajo podi ke za samoupravno organe in zbore delavcev, so torej nalogo oprav SUlbSkratka, še enkrat se je pokazalo, kako pomembna je dobra ct veščenost delavcev. Ker so nekateri referenti »P^P^P^og nastopen j, so potem imeli kar nekaj eno in vecurnih piekimtev dela. G-siti pa je vedno teže kot preprečevati požar. L. Bogataj Sukno bo za polovic( povečal izvoz V žapuškem Suknu so lani še več uvoženih surovin nadome z domačimi in delež domačih je znašal že 35 odstotkov — Zr težav pri oskrbi z materialom je proizvodnja upadla za 1« stotkov - Letos bodo obdržali lansko raven proizvodnje, ^ jejo pa kar za polovico večji izvoz - Pogoji deviznega poslovi so znani le za prve tri mesece, kar seveda ovira izvozna prte vanja kot je »zmogljivost« naših gozdov, da primanjkuje deviz za uvoz surovin, zato zahtevajo od predelovalcev, da dosežejo pri predelavi kar največ dohodka in ustrezen devizni učinek. Predelovalci lesa so večkrat izdelovali in še izdelujejo polizdelke, s katerimi dosegajo višje cene, kar pa ni vedno družbeno sprejemljivo in ekonomsko učinkovito. Številni so tudi drugi problemi, zato je za smotrno gospodarjenje z našimi gozdovi in za večji proizvodni učinek pomembno predvsem ustrezno dohodkovno povezovanje in v naslednjem letu tudi izvoz. Do leta 1985 naj bi slovenski lesarji in gozdarji prodali na tujem za okoli milijardo dolarjev izdelkov, od tega največ na konvertibilno tržišče. Se posebej je pomembno, da bodo le dobro tretjino tega deviznega dohodka uporabili za lastne uvozne potrebe. Tudi celulozna in papirna industrija Slovenije - med njimi članica SOZD gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva Tovarna celuloze Medvode - je izrazito izvozno usmerjena in ustvarja nad polovico jugoslovanskega izvoza celuloze in nad 80 odstotkov jugoslovanskega izvoza papirja. Rezultati pa bi bili nedvomno še boljši, če ne bi bili tako zelo odvisni od uvoza, zlasti od celuloznega lesa iglavcev. Za proizvodnjo potrebujejo kar 49 odstotkov surovine iz uvoza in tudi dolgoročna prizadevanja ne kažejo na boljšo oskrbo z domačim lesom. Gozdarji in .lesarji si želijo, da bi kljub uvoznim omejitvam zagotovili bolj selektivno uvozno politiko v korist organizacij združenega dela z velikim deviznim učinkom. Delavci v lesno-predelovalni industriji in gozdarstvu tudi na Gorenjskem občutijo tehnološko zastarelost v proizvodnji kot trenutno najhujšo oviro za uspešnejši izvoz. V tem očitno najbolj zaostajajo za konkurenco na svetovnem trgu, zato bodo izvozni načrti prihodnjih let še težje ures- niđjiVl D.'Sedej Zapuže — Tekstilno tovarno Suk-kno v Zapužah, ki ima več kot stoletno tradicijo, poznamo predvsem po volnenih odejah. Štiristočlanski delovni kolektiv pa izdeluje še volnene tkanine, predvsem manjše, modne serije, ki jih pokupijo izdelovalci konfekcije, posebej ženskih plaščev. Tako kot v drugih tovarnah so se morali lani tudi v Suknu spopadati s težavami pri oskrbi z materialom. Stroji se povsem niso ustavili, vendar je težavna oskrba povzročila 10-odstotni padec proizvodnje. Ze pred dvema letoma so se odločili, da bodo skušali čim več uvoženih surovin nadomestiti z domačimi, kar se jim je posebej lani obrestovalo, saj so bila vrata za uvoz krepko priprta. Lani je tako delež domačih surovin predstavljal že 35 odstotkov, letos bodo skušali doseči 40-odstot.ni delež. Več skorajda ne bo šlo več, saj za svoj proizvodni program modnih volnenih tkanin potrebujejo kakovostne uvožene surovine. Že nekaj let se vse bolj usmerjajo v izvoz, ki je posebej za uvoznike danes življenjska nujnost. Lani je bU v primerjavi z letom poprej izvoz večji za 31 odstotkov. Na tuje so prodali za 567 tisoč dolarjev izdelkov, s čimer pa izvoznega načrta niso dosegli, saj so računali, da bodo prodali za 770 tisoč dolarjev. Načrt so tako izpolnili 70-odstotno. Deloma tudi zavoljo tega, ker so nekateri računi konfekcionarjev, s katerimi Sukno združuje devize, prispeli v plačilo sele letos. Pot od surove volne do zen skega plašča je pač dolga. Uvozni načrt so v Suknu lani uresničili le 55-odstotno, kar je seveda posledica nadomeščanja uvoženih z domačimi surovinami. Sami so dosegli 31-od-stotno pokrivanje uvoza z izvozom. Ostale potrebne devize dobijo na podlagi sporazumov s konfekc ji, pri čemer se nikoli ne zs~ vprašanje interesa, težave se tehnične narave, saj so predF> pleteni, pravi direktor Sukna -Ferbežar. Letos načrtujejo kar za po* večji izvoz v primerjavi 2 iar-načrtom, saj računajo, da bce tuje prodali kar za 1,5 milijone larjev izdelkov. Tolikšno povfc bo prinesla predvsem prodaja na Bližnji vzhod. • V zapuškem Suknu so lani: gospodarili, prihodek je bil več 23-odstotkov, dohodek za ^ tkov, ostanek dohodka za 20-? tkov in osebni dohodki za 1S-V tkov. Tudi lam so bili tako kot-poprej pri vrhu v skupini slove volnarjev. To je seveda odra: devnega dela celotnega kolekr so delavci delali ob posebnih a tudi ob sobotah in nedeljah, C* lo treba, razumejo tudi teža-oskrbi s surovinami. Letos bodo skušali obdržat: raven proizvodnje. Izvozna r: vanja pa ovirajo pogoji dev poslovanja, ki so zdaj znani it ve tri mesece, ko bodo v Sukr ko razpolagali s 56 odstotki usr nih deviz. Ce bi bili znani za C to, bi bila tudi izvozna prizaci lahko načrtnejša. Drugi prot: katerega je opozoril Alojz Fef je obnavljanje strojne oprenn stilni industriji. Tekstilna indije v preteklosti nosila težo r. industrijskega razvoja, dam-težo izvoza. Vendar čez neka. bo več tako izvozno uspešna. £*' iev ne bodo mogh zamenjat: mi sodobnejšimi. Posebej v ? se ta problem vse bolj odpira, > delujejo kakovostne, modn< nine. M. Ve PETEK, 21. JANUARJA 1983 KULTURA 5. STRAN O LAS Razstavišči kličeta po polnem zaživetju Tržičani so lani priredili 23 likovnih razstav, letošnji program jih vsebuje 27 — Napeti vse sile, da obe razstavišči, še posebej paviljon NOB, zaživita v polnem pomenu — Nova oblika povabila za razstave — Galerijska dejavnost zahteva celega človeka ni moč vabiti vrhunskih glasbenih poustvarjalcev. Letošnji razstavni program v paviljonu NOB vsebuje štirinajst likov- Tržič — Galerijska dejavnost je bila lani v tržiški občini štiri mesece brez svojega osrednjega razstavnega prostora. Trinajst let staro stavbo paviljona NOB je zaradi slabega vzdrževanja krepko načelo. Deloma je zaključena prva etapa obnove: zamenjana uničena talna obloga in električna napeljava ter najpomembnejše, popravljena streha, ki je bila glavni krivec za vse težave. Razstavni program je bil zato prilagojen manjšemu razstavišču v Kurnikovi hiši, kjer je bilo lani šest razstav, in drugim razstaviščem. V domu Petra Uzarja sta bili dve razstavi, v vzgojnovarstveni organizaciji Tončke Mokorelove ena, Jaka Kepic se je predstavil v salonu Brest v Cerknici, dvakrat pa je razstavljal zunaj občine Vinko Hlebš, in sicer v Ludbregu in v Karlovcu. Z razstavami v paviljonu NOB je bilo lani skupaj 23 likovnih razstav, štiri več kot leto poprej. Obiskalo jih je 12.398 ljudi. Skromnejše pa je bilo število spremnih prireditev: koncertov, literarnih večerov, filmskih predvajanj in podobno, predvsem zaradi neogrevane dvorane, kamor pac Premiera v Predosljah Predoslje — V soboto, 22. januarja, ob 19,30 bodo na odru domačega kulturnega doma člani igralske skupine DPD Svoboda Predoslje premierno uprizorili Cankarjevo dramo Jakob Ruda. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 23. januarja, ob 16. uri. Dramo režira domačin Jože Ba-saj, na odru pa se bodo predstavili: Franci Koželj, Jože Basaj, Franci Bajželj, Anton Gorjanc, Andrej Kerč, Nace Krč, Mojca Vanjgerer, Stanka Vidmar in Ivi Kern. nih in drugih predstavitev, v galeriji Kurnikove hiše pet do šest, šest v drugih tržiških razstaviščih in eno zunaj občine. Galerijski svet, ki se je letos prvič sestal v torek, 12. januarja, je razen problematike razstavišč, ocene lanske dejavnosti in letošnjega programa razpravljal tudi o novi obliki povabila za razstave. Ugotovil je, da povabilo, katalog ali zloženka pomenijo enega osnovnih propagandnih prijemov pri privabljanju novih in ohranjanju stalnih obiskovalcev. Zato je sklenil, da se izdela primeren osnutek novega vabila, ki bo omogočalo estetski in ekonomski pristop k obema razstaviščema. Hkrati je menil, da plakati v samem mestu ne ponujajo toliko možnosti in bi jih morda kazalo zamenjati z enotnim, na primernem mestu postavljenim kioskom. Svet se tudi zaveda, da je treba letos napeti vse sile in obe razstavišči, posebej paviljon NOB, še izboljšati oziroma odpraviti vse slabosti, da bi zaživeli v polnem pomenu besede in dobili tako po programu kot tudi obliki primeren razstavni prostor. To pa bo v precejšnji meri odvisno tudi od izboljšanja kadrovske zasedbe, saj en sam kustos muzeja, za obilje zahtevnega strokovnega dela bi rabili najmanj dva — resnično ne zadošča potrebam. Posebno, če vemo, da ena sama razstava pomeni polnih sedem dni trdega celodnevnega dela s kupom drugih, docela tehničnih opravil, kot so postavljanje razstav z aranžiranjem, prevozi, podiranje razstav, plakatiranje, razpošiljanje vabil in podobno. Ob tem pa mora biti seveda beseda, zastavljena strokovno, aranžma otvoritve s spremnim koncertom ali drugo obliko prireditve »na nivoju«. Taka galerijska dejavnost zahteva celega človeka. H. Jelovčan STUDIO SIGNUM V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU V soboto, 22.1. bo ob 18.30 v kadilnici Prešernovega gledališča predstava skupine STUDIO SIGNUM. Skupina predstavlja konkretno glasbo, ples in poezijo v obliki spontanega dogodka, pri katerem imajo priložnost sodelovati tudi gledalci. Skupino sestavljajo člani STUDIA SIGNUM: Zagoričnik, Kladnik, Slapar, Mateja Puhar, Jure, Jani in Janja. Vstop je omejen na 80 oseb. Vstopnine ni. S knjižne police Sedem novosti Za lanskoletno knjižno bero Slovenske matice bi lahko zapisali, da je bila več kot dobra. To je nedvomno upoštevanja vreden podatek glede na dejstvo, da slovensko založništvo ni ravno v pretirano rožnatem položaju, ki utegne biti v letošnjem letu še slabši. Vrsto lanskih sedmih pomembnih izdaj so pri Slovenski matici zaključili v decembru. Bistvo krščanstva Ludwiga Feuer-bacha sta v slovenščino prevedla Frane Jerman in Božidar Kante. Njegova kritika religije je hkrati obsodba svetohlinstva meščanstva in tistih zagovornikov religije, ki vidijo v Cerkvi edino »merodajno« ustanovo. Nasploh velja zapisati, da pomen Feuerbachove zgodovinske misli o tej problematiki nikakor ni neznaten. Spomini Josipa Vošnjaka govorijo o življenju in delu tega pomembnega slovenskega politika, iz sredine 19. stoletja, doktorja, ki se je s svojo življenjsko aktivnostjo globoko vtisnil v slovensko politično in kulturno življenje prejšnjega stoletja. Rapsodija 20 Andreja Capudra je sicer zgodovinski roman, vendar hkrati aluzija na današnje življenje in razmere. Roman je obenem tudi Arhovo drevje — Domiselno se vključuje razstava slikarskih del Rudolfa Arha v hodnike poslovnega poslopja LIP na Bledu. Prikazuje namreč boaato paleto raznovrstnega drevja, ki raste v našem alpskem svetu Dela so v olju suhem akvarelu in pastelu. Razstavo so odprli zadnje dni lanskega leta, ogledate pa si jo lahko do konca januarja. pripoved o nekakšni miselni akciji, ki vidi dlje, kot to zmore trenutno obstoječa človeška zavest. V preizkušnji je knjiga literarnozgodovin-skih esejev Lina Legiša. Legiša se je kot literarni zgodovinar vselej odpiral k realizmu, kar je njegovo bivanje tudi opredeljevalo. Življenjska prepričljivost in estetska dognanost pri obravnavanju besedil sta pravzaprav osnovni kvaliteti, ki ju zajema to delo. Omeniti je treba še Levstikov zbornik, ki v celoti predstavlja vse, kar je bilo izrečenega na simpoziju o Franu Levstiku predlani v Ljubljani. Izbrano delo Franca Kosa v redakciji dr. Bqga Grafenauerja je delo, ki obravnava slovensko zgodovino na znanstvenih temeljih. Omenimo naj, da »poglavja iz zgodovine Slovencev« predstavljajo obenem tudi nekakšen učbenik, študije pa prvo pedagoško in hkrati izobraževalno gradivo. Delo Nihalo, prostor in delci je zadnje v nizu sedmih novosti Slovenske matice. Njen avtor, France Križanič, v njem pripoveduje v sedmih poglavjih o razvoju matematike s poudarkom na njen algebralni del. Knjiga nas obenem opozarja tudi na estetske vrednote matematike kakor tudi njeno filozofsko vsebino. Specifika navedenih izdaj Slovenske matice našo uvodno misel le potrjuje in obenem vzbuja upanje, da se tudi v letošnjem letu lahko nadejamo vsaj tolikšne izdajateljske aktivnosti omenjene založbe, Boris Bogataj Kulturne prireditve v februarju V Kranju in v drugih krajih kranjske občine se bo februarja zvrstila množica kulturnih prireditev, s katerimi bodo počastili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik Vrstile se bodo ves februar, zato jih lahko poimenujemo kar kranjski kulturni mesec. 4. februar ob 18. uri: »Prešernovi nagrajenci 1957- 1961« - Gorenjski muzej Kranj, otvoritev razstave v Prešernovi hiši ob 18.30: »Grafika v Prekmurju« - gorenjski muzej Kranj otvoritev razstave v galeriji Mestne hiše ob 19. uri: »Gledališče« - Gorenjski muzej Kranj in PG Kranj otvoritev bienalne razstave gledališke fotografije v Stebriščni dvorani Mestne hiše ob 19.30: Glasbeni recital solistov - Glasbena šola Kranj sodelujejo: Aleš Kocjan - flauta, Božidar Lotrič - pozavna v Glasbeni šoli Kranj 5. februar ob 19. uri: F S Finžgar: Divji lovec, premiera - KyD Jezersko v domu Korotan na Jezerskem ob 19. uri: Akademija - KUD Visoko v Zadružnem domu na Visokem ob 19. uri: Dnevi kulture - KUD Borec Velesovo Koncert MPZ Davorin Jenko Cerklje v dvorani v Aderpsu 6. februar ob 15. uri: F. S. Finžgar: Divji lovec — KUD Jezersko v domu Korotan na Jezerskem ob 15. uri: Dnevi kulture - KUD Borec Velesovo Tri igrice: Prijatelja, Darilo strica Tomaža, Čudežna vreča, v dvorani v Adergasu 7. februar ob 18. uri: Svečanost pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona Jenka - ZKO Kranj sodeluje: APZ »France Prešeren« Kranj ob 18.30: Večer podoknic pred Prešernovo hišo v Kranju <— ZKO Kranj sodeluje: MePE Iskra Kranj ob 19. uri: Podelitev Velikih in Malih Prešernovih plaket — Kulturna skupnost Kranj v prostorih SO Kranj ob 19. uri: M. Pušavec: Gašper Sonce - monodrama, igra Jože Jeiič KUD Predoslje v osnovni šoli Josip Broz-Tito Predoslje Vsak četrtek ob 16. in 17. uri: Lutkovna predstava - GLG Kranj v gradu Kiselstein v Kranju Prizor z lutkovne uprizoritve Borisa A. Novaka: Nebesno gledališče Teden slovenske drame 83 — Prešernovo gledališče Tudi lutkovne predstave vedno bolj odzivne Dve lutkovni gledališči v repertoarju letošnjega Tedna slovenske drame — Obe krstni uprizoritvi — Milan Dekleva Sanje o govoreči češnji in Boris A. Novak Nebesno gledališče Organizator Tedna slovenske drame že nekaj let v repertoar kranjskega gledališkega festivala enakopravno vključuje tudi lutkovne predstave. To seveda ne bi bilo nič posebnega, če ne bi istočasno vsi ostali v Jugoslaviji v okviru festivalov živega gledališča (tako velikokrat poimenujejo tako imenovana nelutkovna gledališča) lutkovnih predstav ignorirali. Lutkovnih predstav se še vedno drži nekakšen slabšalni pomen gledališkega ustvarjanja, čeprav se jih uradno vodi v vseh mogočih pregledih raznih institucij. Prešernovo gledališče je prvo v Sloveniji prekinilo s to nerazumljivo tradicijo, kmalu so sledili organizatorji goriškega festivala, Borštnikovo srečanje pa kljub vsemu trudu in siceršnjemu razumevanju in moralni podpori lutkarjem ne najde mesta v menda najpomembnejšem slovenskem gledališkem festivalu. Na kranjskem festivalu so tako v preteklosti že sodelovali vsi najpomembnejši slovenski lutkovni ustvarjalci. Na letošnji festival je oblikovalka repertoarja Mojca Kreft pripeljala kar dve slovenski lutkovni noviteti, ki sta lani doživčli svoji krstni uprizoritvi. Najprej je tu »NEBESNO GLEDALIŠČE« Borisa A. Novaka v izvedbi Lutkovnega gledališča »Jože Pengov« iz Ljubljane. Za Novakovo in Deklevino besedilo moramo zapisati, da izhajata iz najboljših tradicij poetičnega gledališča, ki se je v Sloveniji najprej uveljavilo prek dramskih besedil Daneta Zajca, Gregorja Strniše itd. ter se nadaljevalo z vso svojo močjo pesniške in gledališke izpovedi tudi v lutkovnih predstavah. Gledališki delavci Lutkovnega gledališča »Jože Pengov« ne sodijo v vrsto tistih gledaliških skupin, ki bi vsako leto na silo »naklepali« predstavo. Prav zato so njihove uprizoritve vedno dodelane, največkrat tudi presenetljive v izbiri novih izraznih gledaliških sredstev in v zadnjem času tudi inovativne v izboru sodobnih so neuprizor-jenih gledaliških tekstovnih predlog. Njihovo zadnjo uprizoritev »Nebesno gledališče« so pripravili režiserka Helena Zaje, likovnik Milan Bizovičar, dramaturg in lektor Dominik Smole, glasbenik Jerko Novak ter igralci Jana Habjan, Marija Lojk, Vera Per, Slavko Cerjak in Zdenko Majaron. Kot zanimivost naj zapišemo, da to lutkovno gledališče nima svojega stalnega igralskega ansambla, ampak si ga od uprizoritve do uprizoritve stalno »izposoja« pri drugih gledališčih. To je gotovo najboljši dokaz, da tudi za lutkovno ustvarjanje potrebujemo »normalne« igralce. Tak način dela demistificira tako opevano lutkovno posebnost, ki je sicer ne zna nihče kaj prida formulirati, ter dokazuje tisti festivalskim forumom, ki lutkarjev ne prenesejo najbolje v svojih festivalskih kuhinjah, da so tudi oni pravo gledališče. Tudi druga lutkovna predstava prihaja iz Ljubljane iz Lutkovnega gledališča, ki letno uprizarja niz novih predstav ter ob tem ponavlja številne lutkovne uspešnice, ki nekatere datirajo že iz petdesetih let našega stoletja. To je tisto Lutkovno gledališče, ki se zadnja leta tako krčevito bori za svoje nove prostore. V lanskem letu so ustvarjalci Lutkovnega gledališča Ljubljana uprizorili tri slovenska dela, od tega dve krstno. Za Teden je oblikovalka repertoarja izbrala tekst Milana Dekleva »SANJE O GOVOREČI ČEŠNJI«. To poetično besedilo, ki je polno metaforike, popelje mladega gledalca iz dolgočasja v doživljajski svet fantazije. Predstava je pripravljena v marionetni tehniki ter na novo odpira nekatere prostorske možnosti. V različnih funkcijah (kot govorci in kot vodje lutk) se bodo predstavili: Alja Tkačev, Peter Dougan, Lučka Drolc, Alenka Pirjevec, Marko Velkavrh, Laci Cigoj, Iztok Jereb, Blaž Vižintin, Božidar Jokič, Jernej Slapernik, Breda Hrovatin in Bojan Maroševič. Režijsko je predstavo pripravil Edi Majaron ob pomoči asistenta režije in dramaturga uprizoritve Jelene Sitar, likovnika Miroslava Melena in glasbenika Bora Turela. , Obe lutkovni predstavi sta seveda namenjeni prvenstveno mladi publiki, seveda pa bosta dobrodošli tudi kot gledališka informacija tudi vsem tistim, ki žele na Tednu slovenske drame dobiti resnično celoten pregled lanskoletne slovenske gledališke produkcije. m l Likovna dela paraplegikov Radovljica — Dre vi ob 17. uri bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo likovnih del paraplegikov, ki so jo muzeji radovljiške občine pripravili s sodelovanjem Društva paraplegikov Gorenjske. Na otvoritvi bodo nastopili ansambel Sedmina iz Tržiča in Marija Jančar ter Janez Dolinar. Raz- Vstopnice za Teden slovenske drame Kranj — Prešernovo gledališče Kranj bo s prodajo vstopnic za teden slovenske drame začelo v ponedeljek, 24. januarja. Dobite jih lahko vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Teden slovenske drame se bo v Prešernovem gledališču začel 10. februarja in trajal do vključno 19. februarja. stavo si boste lahko ogledali do 1. februarja, vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Na razstavi se bodo s svojimi likovnimi deli predstavili Stanka Gla-van, Vojko Gašperut, Rajmund Han-sal, Branko Rupnik, Nejč Slapar in Stojan Zafred. Občni zbor KUD v Cerkljah Cerklje — Danes ob 18. uri bo v dvorani zadružnega doma v Cerkljah redna letna konferenca kultur-noumetniškega društva Davorin Jenko. Na njej bodo pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za letos. Letos nameravajo med drugim urediti prostore za knjižnico v drugem nadstropju doma, kjer bo na voljo tri tisoč knjig. J. Kuhar 6. STRAN POGOVOR V UREDNIŠTVU — IZOBRAŽEVANJE OB DELU PETEK, 21. JANUARJA 1983 Željo po »papirju« prevzema želja po večjem znanju Za uspešen razvoj, zlasti še za jvajanje sodobnejše, tehnološko iahtevnejše in donosnejše proizvodnje, je razen novih strojev in postopkov potrebno tudi novo znanje delavcev, da bodo te dosežke kar najbolje uporabljali in razvijali. Zato morajo organizacije zdrulene-ga dela hkrati z načrtovanjem tehnološkega razvoja načrtovati tudi potrebe po izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju novih in že zaposlenih delavcev. V Sloveniji kot tudi na Goienj-skem v nasprotju z dogovorjeno razširitvijo zasledimo dokaj močan upad izobraževanja ob delu. Kolikšen, kje so vzroki zanj, kako 'ne)načrtno se pri tem obnašajo organizacije združenega dela, kakšna je vloga šol, delavskih univerz in sodobno smo skušali osvetliti v pogovoru, v katerem so sodelovali: Ivo Borštnik in Severin Golmajer iz železarskega izobraževalnega centra ia Jesenicah, Ante Marjančič iz delavske univerze Tomo Brejc v Kranju, France Belčič iz skupnosti za zaposlovanje Kranj, hkrati je tudi predsednik odbora za izobraževanje pri medobčinskem svetu zveze sindikatov za Gorenjsko, Franc Pod-jed iz medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko in Martin Bajželj iz izobraževalnega centra Sava v Kranju. IZOBRAŽEVANJE OB DELU UPADA, A DOBIVA NOVE VSEBINSKE KVALITETE Kljub poplavi najrazličnejših evi-lenc na Gorenjskem nimamo popolnih podatkov, koliko ljudi se izobražuje ob delu. Obstajajo za študij na višjih in visokih šolah, le približni na so za srednje šole, saj ni odgovora, koliko mest gorenjske organiza-•ije združenega dela ponujajo svojim delavcem in kolikšen je njihov odziv na razpiše. Odbor za izobraževanje pri medobčinskem svetu zveze sindikatov za Gorenjsko se je pred dvema letoma sicer želel dokopati do pravih številk, vendar odmeva na njegovo povabilo iz nekaterih kolektivov ni bilo. Delež študentov z Gorenjske, ki se ob delu izobražujejo na višjih in visokih šolah, pada. V šolskem letu 1978/79 je bilo v prve letnike vpisanih 485, naslednje leto 498, lani 354, letos samo še 313 delavcev. Drsenje je značilno za vso Slovenijo in je v povprečju celo nekoliko hitrejše kot na Gorenjskem, še posebno, če primerjamo delež študentov ob delu z rednimi Študenti. Od 41 odstotkov v letu 1978/79 se je v tem letu skrčil na 25 odstotkov vpisanih v prve letnike. Padcu navkljub, ki v splošnih družbenih prizadevanjih po širitvi izobraževanja ob delu nikakor m spodbuden, pa velja, preden izrečemo kakršnokoli kritiko, pogledati tudi drugo plat. Velike spremembe so se namreč v zadnjih letih pojavile v strukturi vpisanih po posameznih usmeritvah. Struktura postaja vedno bolj usklajena z možnostmi in potrebami združenega dela. Neproizvodna področja so praviloma zasičena. 0 tem priča močan padec študija ob delu na upravno-pravnem področju. Zla-goma se krči število študentov_ tudi na ekonomsko-organizacijskem, medtem ko na tehničnih fakultetah niha. Zanimivo je, da se najbolj povečuje na pedagoškem področju. To je razumljivo, saj od šol zakon strogo zahteva, da morajo vsako leto razpisati vsa mesta, ki niso zasedena s primerno izobraženimi delavci. Delavci »na prepihu« se bojijo dokaj možnega priliva mladih s pedagoške akademije, zato se tudi več odločajo za izobraževanje ob delu. Podobno je v zdravstvu, kjer študij ob delu prav tako narašča. Kot že rečeno, popolnih podatkov o izobraževanju na srednji stopnji ni. Gorenjske šole so lani razpisale skupaj 810 mest, od tega 270 za skrajšane, 480 za srednje in 60 za nadaljevalne programe. Letos imamo po predlogu mreže 50 mest manj, torej 760. Po oceni je zasedena le dobra četrtina razpisanih mest. Tudi za srednjo stopnjo izobraževanja ob delu so značilne krepko omejene potrebe na neproizvodnih področjih, ki so v preteklosti predstavljala glavnino. Lani je bilo za neproizvodne dejavnosti razpisanih le enajst odstotkov mest, letos samo še devet. Ivo Borštnik mov po osnovni šoli ni nadaljevalo izobraževanja. Zanj so se odločali kasneje, ob delu. Zdaj se je generacija, ki je po izboljšanju svojega socialnega položaja želela dokvalifikacijo, v glavnem že izčrpala. Drug element, ki pojasnjuje upad, je priznavanje delazmožnosti v organizacijah združenega dela, kjer nekateri delavci brez napornega študija po lažji poti pridejo do višjega cilja. To pa ni najboljša rešitev, saj zaradi pomanjkanja splošnih znanj v veliko primerih stagnira proizvodni proces. Spregledati ne kaže tudi vpliva uravnilovke. Diploma ni več vstopnica za boljši osebni dohodek, kot je bila včasih, ostaja samo še za pridobitev zahtevnejših del. Danes namreč študirajo ob delu v glavnem tisti, ki želijo več znanja, ne pa Mimo »papir«, formalno izobrazbo. Zelja Severin Golmajer daljevanje rednega šolanja na srednji stopnji, nekateri kasneje tudi na višji in visoki. Počasi bomo torej imeli dovolj redno šolanih ljudi tudi v deficitarnih panogah in s tem bo tudi fluktuacija močno padla. Čeprav izobrazbena struktura zaposlenih na Gorenjskem še m na zavidljivi višini in ne odgovarja sedanji tehnološki razvitosti, kaj šele novim zahtevam gospodarskega razvoja, je razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo vendarle vse manjši. Seveda se ob tem poraja vprašanje, kakšno izobraževanje je za določene usmeritve, zlasti tehnične, boljše: redno ali ob delu. Za mladega človeka je vsekakor bolj priporočljiv redni študij, tisti, ki so se mladi odločili za premalo zahtevno stopnjo ter imajo dovolj sposobnosti in prakse, pa z vertikalnim izobraže- O PRAVIH RAZLOGIH UPADA JE TEŽKO GOVORITI V odboru za izobraževanje pri medobčinskem svetu zveze sindikatov za Gorenjsko so večkrat raz- Eravljali o vzrokih upadanja ižo-ra že van j a ob delu. Obstaja jih več, vendar le kot domneve, zato je odbor naslovil na republiški svet zveze sindikatov Slovenije pobudo za raziskavo razlogov, saj se bo le na ta način mogoče lotiti tudi učinkovitih ukrepov. Ena od domnev, ki razlaga skrčenje izobraževanja ob delu, se nanaša na ekspanzijo tega izobraževanja v preteklosti, ko veliko mladih ljudi predvsem zaradi socialnih proble- po »papirju« je, nasprotno, še dokaj odločujoča pri vpisih delavcev v srednje šole, Čeprav se vrednotenje proizvodnih del približuje administrativnim in bo tudi ta razlog sčasoma splahnel. POUDAREK IZOBRAŽEVANJU ZA NOVA DELA Izobraževanje za pridobitev izobrazbe ob delu je imelo, kot smo že ugotovili, razredno funkcijo, saj je odpiralo možnost tistim, ki je v mladosti niso imeli. To vlogo mora ohraniti, vendar v manjšem obsegu. Glede na to, da imamo v osnovnih šolah zelo nizek osip učencev, povprečno štiri odstoten, pomeni, da se mladi večinoma odločajo za na- Vrnnrf Kelčič Franc Podjed Martin Hajželj vanjem ob delu v svoji stroki lahko koristno obogatijo prakso s teorijo. Perspektiva izobraževanja ob delu je torej dokvalifikacija, specializacija, dopolnilno izobraževanje za nova dela, ki jih zahteva hiter tehnični in tehnološki razvoj. Prekvalifikacija, ki je v določenih primerih seveda tudi potrebna, zlasti za panoge v krizi, je le popravljanje zgrešenih planov ali prilagajanje trenutnim spremembam. Funkcionalnemu izobraževanju zaposlenih v gorenjskih organizacijah združenega dela posvečajo premalo pozornosti. Zlasti škodljive so vrzeli na področju dopolnjevanja znanj, ki jih pogosto drago plačajo, ko delavec z novim strojem ne dobi tudi nove usposobljenosti. V zvezi s širjenjem funkcionalnega izobraževanja so vidni uspehi medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki pa bo morala biti prodornejša tudi na drugih področjih. V njeni šoli za poslovodne delavce je bilo lani 48 Gorenjcev, v šoli za usposabljanje kadrovskih delavcev 32, finančnih delavcev petnajst in zunanjetrgovinskih štirje. Skupaj je bilo v šoli za poslovodne delavce v vseh letih 570 Gorenjcev. Večjo pobudo bo morala zbornica pokazati tudi v prizadevanjih za poenotenje izobraževalnih oblik za pridobitev posameznih kvalifikacij. Dober primer so tečaji za voznike viličarjev, ki so po trajanju in kvaliteti programov izredno pestri. Najcenejša rešitev pa običajno ni tudi najboljša. IZOBRAŽEVALNA CENTRA SAVE IN ŽELEZARNE ZA ZGLED Podobno kot v večini gorenjskih organizacij združenega dela nimajo izdelanih kratkoročnih, kaj šele dol- Anto Marjančič goročnih planov potreb po kadrih, povsod celo ne analize del in opravil, ki so prvi korak v načrtovanju dopolnilnega izobraževanja delavcev, tako skromna so tudi prizadevanja in uspehi za načrtno in stalno izobraževanje. Izobraževalna centra kranjske Save in jeseniške Železarne sta svetli izjemi, prav gotovo pa od vseh podobnih na Gorenjskem najbolje organizirana, saj sta zrasla in ^ krepila iz potreb delovnih organi- zayJ" železarskem izobraževalnem centru zadnje leto sicer »pažajo nekoliko skromnejše zanimanje za nekatere vrste dopolnilnega izobraževanja, ki ga vsako leto načrtujejo na osnovi kadrovskih potreb Železarne. Podoben plan pripravljajo za vsa področja tudi v Savi. Uresničevali ga bodo postopno: za gumarsko stroko v lastnem izobraževalnem centru, za druga področja v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. , V savi je obseg dopolnilnega i2o. braževanja v primerjavi z letom 1976 ko so imeli 150 študijskih pogodb, padlo za okrog 30 odstotkov, od 1978. leta pa drsenja ni več. V tem šolskem letu so sklenili iq~ pogodb za izobraževanje ^ob delu. Uveljavili so takoimenovani dvojni razpis: prvi se nanaša na dopolnilno izobraževanje v stroki giede na nove tehnološke dosežke m postopke, drugi pa na šolanje za osvojitev zahtevnejših stopenj znanja. DELAVSKA UNIVERZA IŠČE NOVE OBLIKE Po zakonu o usmerjenem izobraževanju so tudi strokovno izobraževanje ob delu prevzele matične Sole Programska struktura delavske univerze Toma Brejca v Kranju s tem ni bila bistveno prizadeta. Strokovno izobraževanje je prej stavljalo le petino njene dejavnosti, ki so jo hitro zapolnili z drugimi Zelo dobro sodelujejo z nekaterimi organizacijami združenega dela in z izobraževalnimi centri. Prizadevajo ri da bi čim bolj okrepili svoj 0r. ean i zaci j sko -i zobra Že valni center, SkllSen servis predvsem za r^nj delovne kolektive, ki teh služb nimajo razvitih. Univerza jim bo Ko pomagala pri ugotavljanju in načrtovanju izobraževalnih potreb kot tudi pri organizaciji in izvedbi iZtfr^°m?nih oblik funkcionalnega usposabljanja delavcev so v; kranjski delavski univerzi tečaj, iezikov Letos so v sodelovanju s tržiškirn Pekom prvič organizirali tečaj slovenskega jezika za delavce iz Alžirije, ki je svojstven v^ ^delovanja z združenim delom so še nosebej vesel i, saj pomeni pomoč v postotj y' . naravnanosti, ki ob pJS! Sov Siri tudi prodno znanja. NA'MESTO SKLEPA , Kr £sKt '" i, " ,,!, delu. Ne da KlStS« » Japonsko i„ tehnološke» vodetam dr-L oiukiiim ■ ... fia bo naše go-žavam. pa J »vet le s £a. spodarstvo pr»dUo ^ kovostn.mi izdelki- * bomo bTV lV "rak k širitvi potrebovali. ž(iyaIlja bo torej dopolnilnega uoora zavedali storjen, ko ** ' ouu njegove potrebnosti. Jelovča|1 PETEK, 21. JANUARJA 1983 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN GLAS Skrb za gorenjske vodotoke Območna vodna skupnost za Gorenjsko je pripravila predlog (»rograma vodnogospodarskih del za letošnje leto — Velika ško-ob novembrskih poplavah in sanacija najbolj kritičnih vodnih Odsekov Kranj — Po predlogu plana vodnogospodarskih del za območje območne vodne skupnosti Gorenjske za letos naj bi t»ozornost namenili predvsem rednemu Vzdrževanju objektov in naravnih strug, Sanacijam ob visoki vodi, redni vodnogospodarski dejavnosti, investicijam, varstvu voda in študijsko-raziskovalnim nalogam. • V okviru rednega vzdrževanja objektov in naravnih strug naj bi na Savi Dolinki nad prodno pregrado na Hrušici dokončno utrdili levo brežino in dopolnili varovanje na desni brežini. Na odseku ^ave med Žvagnovim mostom in prodno J^t-egrado na Hrušici naj bi uredili sedanje struge, predvidevajo tudi odstranitev prodnih nanosov in delno utrditev J?*-ežin. Pod železniškim mostom v kraju ^abre pod Martuljkom naj bi zavarovali »Škodovano desno brežino, na potoku ivršnica pa obnovili kaštni jez in za-^^.rovali brežino v območju jezu. Na Savi ^ Mojstrani je predvideno delno znižanje pod leseno brvjo, s tem naj bi znižali *£vo podtalnice. Za zavarovanje beton-^^cga mostu preko Save Dolinke, ki po-j^atuje Breg in Piškovec je treba urediti in urediti obrežja. . • Na Bledu predvidevajo obnovo ob-^inih zavarovanj obale Blejskega jezera, SNivo pod Bodeščami naj bi ukrotili na Jv^sni brežini, prav tako bodo potrebna na Savi Bohinjki v Bohinju in na ^>*noČiu od Nomenja do Bohinja. w • TržiSka Bistrica z Mošćenikom ^v^ičakuje obnovo kaštnega jezu na ^C*"2iški Bistrici in sanacijo pregrade v ^etnjah. ^ • Kokra pod naseljem Milje je ne-^ejena in njen sedanji tok povzroča ob J*%olrih vodah škodo predvsem na gozdnih {^višinah. Predvidevajo delno korekcijo struge in zavarovanje obrežij s imnometnimi zgradbami. Urejevalna • Na SelSki Sori j dotrajan jez, v kraju Veš ter je treba za ____ cj^la na Kokri na Visokem predvidevajo ^f^l-rv -____A.___-i.______„ . nO /\(4ciALl1 ^^Ino prestavitev struge, na odseku ^okre nad sotočjem s Savo pa naj bi x^nirali poškodovane brežine. Predvidevajo nadaljevanje že začetih del urejanja Jezerniee na Zgornjem Jezerskem, potoku Belca nad mostom v Srakov-j^^h obnovo obrežnega zavarovanja in na iztoku Rupovščici v naselju Kokrica ob-■^vitev jezu. • Na skupni Savi v Podnartu je nad ^^r-atom Lipa poškodovana desna brežina > ^ve, pod naseljem Ovsiše pa na potoku ^t»nica del struge potoka. V naselju vas je del potoka Zgoše neurejen, j^^žine so poškodovane in neutrjene, kar ^, J vzroča ogroženost naselja. Z ozirom na \ ^njeno naselje bo treba potok v dolžini V^p do 200 metrov urediti v obliki kinete v ^ rnnito betonski izvedbi. VAŠA PISMA PONOVNO O ANONIMNEM PISMU IN PLINU Danes objavljamo izjavo Vodovoda Jesenice, ki jo je pixlpi-Hal direktor Marjan Jelovčan, da namreč Rudi Kneževič ni liisee anonimnega pisma o Nepravilnem razdeljevanju i>l *»a 1 Žirovnici. Izjava jeseniškega Vodovoda se glasi: »22. 11. je na postajo milice Jesenice prispelo pismo, v ♦taterem je podpisani občan kritiziral razdeljevanje, plina V Žirovnici. Takoj 23. 11. smo opozorili tovarišico Arhovo, prodaja plin po »Navodilu«, ki ga je prejela od nas. ročili smo ji tudi fotokopijo ^isma, kjer pa sta bila jTpdpis in naslov zabrisana. **i»ca nismo hoteli spraviti ^ zadrego, čeprav so bile i>«vedbe v pismu točne, ^riginalno pismo je arhivi-A^no na postaji milice na ^*«sen»eah. Izjavljamo pa, da ni pisal tovariš Knežević, ^ c)t se mu očita.« ^tpAJ KANALIZACIJA v PODBREZJAH? ^ Krajani Podbrezij, ki že nekaj plačujem^ krajevni sanio-v^-ispevek. smo se ob sprejemu ^*x)grama odločili, da bomo z Obranimi sredstvi opravili več med njimi tudi ureditev jN^naiizacije. To bi bilo nujno fHitrebno. še posebno na delih skozi kraj se odpadna k raznih mšbdbm razliva cestmh*. kas peieti povzroča preji.Tn.ii psa poledico. Tako S sedaj poledenel ves ovinek spomenikom v Podbrezjah križiščem za Podnart ozirom > *3ovor. Že zaradi nevarnosti ne-^Ve na cesti in možnih tO^kodb bi bilo treba zavarovati pred stalnimi izlivi iz od-fc^kov, kanalizacija pa bi bila ^.^trebna predvsem z vidika ^**5toče. Ali bo to res čimprej *<}rjeno? Sada Pretnar, Podbrezje e v Dolenji vasi i: varovati levo brežino vodotoka, pri jezu na Selcah obnoviti podslapje jezu in s tem zagotoviti stabilnost objekta. V Škofji Loki je na sotočju Sor treba urediti podslapje Okornovega jezu. • Kopališki jez na Poljanski Sori je Eotreben obnove, v Zmineu je pod re-onstruirano cesto nezavarovana leva brežina, v naselju Volča pa nezavarovana leva brežina potoka Ločilnice. Program dela vsebuje tudi drobna vzdrževalna dela, kamor sodijo tudi sanacije škod zaradi visoke vode. Visoke vode lani novembra so povzročile na Gorenjskem škode za vp* kot 33 milijonov dinarjpv Pred- vsem naj bi takoj sanirali nekaj poškodb na Selški Sori, na pritokih Poljanske Sore, skupni Sori in Kokri. Vrednost sanacije najbolj kritičnih poškodb na teh vodotokih je 9 milijonov dinarjev. Med naložbami načrtujejo regulacijo potoka Dupeljščice v drugi etapi. Regulacija tega potoka je predvidena na odseku od regionalne ceste Naklo—Jesenice do izliva Lebnice v sedanjo strugo Dupeljšči-ce. Sredstva za ureditev pritokov in odtokov Blejskega jezera so namenjena za ureditev dovoda izvirnih voda v Blejsko jezero in ureditev vodnega režima na Mišci. Prva etapa regulacije potoka Parovnice s pritoki je pogoj za izvedbo hidromelioracije površin v dolini Parovnice, površin, ki so namenjene kmetijstvu. Regulacijska dela bodo potekala po etapah. D.Sedej Zimski turistični utrip Jezerskega Prihodnost tekačem Jezersko — »Za ta čas nenavadno tanka snežna odeja »rešuje« jezerski turizem«, je v soboto, dan po zadnjem sneženju, pripovedoval Stane Finžgar, vodja Živiline gostinske enote na Jezerskem. »V hotelih Planinka in Kazina ter v depandansi Storžič je vseh 160 ležišč zasedenih, prevladujejo gostje iz Siska, Zagreba, Pule, Beograda in Splita. Gneča se obeta tudi v februarju, ko se bo tu pričela šola v naravi za učence osnovnih šol Lucijan Seljak, Bratstvo — enotnost in Josip Broz-Tito ter tečaji in tekmovanja za krajane Podutika. Po uvedbi pologa in bencinskih bonov je upadlo število posamičnih gostov, kar pa smo zaenkrat še uspešno nadomeščali z,organiziranimi skupinami.« Sobotni turistični utrip Jezerskega je bil zanimiv in razgiban. Ob Planšarskem jezeru se je 230 tekačev iz 17 slovenskih klubov potegovalo za »Srebrno palico«. Mladi kolesarji kranjske Save so so pripravljali na novo tekmovalno sezono..Petdeset otrok iz Kokre in z Jezerskega ter gostov hotela je začetniški tečaj smučanja sklenilo s pregledno tekmo; bilo je, kot da gre zares, na kraju pa za vse udeležence »sladke nagrade«. Nedaleč stran se je prvih smučarskih korakov v organizaciji Gorenjskega društva za cerebralno paralizo učilo 15 otrok z Gorenjske, s Stajerske«in s Hrvatske. »Smučarski teki so zaradi cenenosti tovrstne rekreacije prihodnost zimskega turizma na Jezerskem,« razmišlja Stane Finžgar. »Smučino ob Planšarskem jezeru je na dveh letošnjih tekaških prireditvah preskusilo že blizu petsto tekačev. Problem številka ena ostaja večnamenski teptal ec — za pluženje vaških poti, za ureditev tekaških smučin in alpskih prog. Smučino za teke so nam doslej s strojem naredili delavci kranjskega Triglava, za teptanje prog za alpsko smučanje pa smo dogovorjeni z domačim smučarskim klubom. Na tak način bomo sicer prebili zimo, toda to ne more biti dolgoročna rešitev.« »V sodelovanju s krajevno skupnostjo in turističnim društvom bi morali ponudbo kraja obogatiti z drobnimi pridobitvami in novimi prireditvami. Lani poleti smo ob Planšarskem jezeru za goste Počitniške zveze Beograd prvič postavili kamp. Ce se bo zamisel tudi letos obnesla, se bomo verjetno odločili za manjšo naložbo. Dogovarjamo se za mali gorski maraton od Preddvora do Jezerskega. Z lokostrelskim klubom Exoterrn imamo pogodbo, da vsako leto pripravijo tod državno prvenstvo. Z izgradnjo malega športnega štadiona ob Kazini se za kraj vse bolj zanimajo tudi športniki — roko-metaši. kolesarji, košarkarji ...« Veliko je povpraševanja po bazenu in savni; rediti bi veljalo nove sprehajalne po . mala igrišča, postaviti javno razsvetljavo . . Daljši bi bili koraki napredka, če bi kraj in turizem »vozila« skupaj, če bi domačini, nekdanji gostinski in turistični delavci, ostali v dejavnosti, za katero so se izučili. Tako pa — vse beži v mesto. Od 19 zaposlenih v Živilini gostinski enoti na Jezerskem so le trije domačini, ostali so iz Štajerske in iz drugih republik. C. Zaplotnik Vzdrževalni stroški so višji Jeseniška samoupravna interesna komunalna skupnost namenja več denarja za vzdrževanje komunalnih naprav — Številne obveznosti še iz prejšnjih let Jesenice — Neredno vzdrževanje komunalnih naprav zavira normalen razvoj gospodarstva in stanovanjske gradnje v jeseniški občini. Zato si na Jesenicah prizadevajo, da bi letos dokončali že začeta dela pri komunalni opremi nezazidanih stavbnih zemljišč, usklajeno s planom izgradnje stanovanj pri stanovanjski skupnosti jeseniške občine. Komunalno urejanje nezazidanega stavbnega zemljišča se omejuje na začetek, nadaljevanje in dokončanje del v posameznih soseskah: na Hrušici. Jesenicah, na Rodi-nah, v Mojstrani in v Podmežaklji. Za ta dela namenjajo okoli 110 milijonov dinarjev. Sredstva za vzdrževanje komunalnih naprav skupne »rabe so razdeljena na dva dela: vzdrževanje športnega parka Jože Gregorčič Podmežaklja v višini 3 milijone" 500 tisoč dinarjev in redno vzdrževanje naprav komunalne rabe v višini 43 milijonov 800 tisoč dinarjev. Predlagana višina zbranih sredstev za vzdrževanje je od lani za 56 odstotkov večja, ker morajo nameniti več za vzdrževanje, saj so stroški iz leta v leto večji. Pri obnovi in izgradnji komunalnih naprav skupne rabe bodo pri samoupravni interesni komunalni skupnosti letos nadaljevali z uresničevanjem srednjeročnega plana in tako namenili pozornost avtobusnim postajam, nadaljevanju del pn istaltira-nju nekategoriziranih cest. in uik, urejanju prometne signalizacije in javne razsvetljave. Glavni objekti, ki naj bi se po programu letos gradili, so tudi; vodovod Završnica, kolektor Kovin«*-servis kavperji, čistilna naprava Jesenice, začetek gradi t odlagališča komunalnih odpadkov na Mežaklji, pokopališče v Kranjski gori. Vse to so obveznosti, ki so jim ostale še iz prejšnjih let. Tako se v jeseniški občini letos namenja nekaj več sredstev predvsem za vzdrževalna dela, saj se pozna, da je bila komunalna infrastruktura v minulih letih preveč zapostavljena in da se posledice že odražajo v slabi komunalni opremljenosti in v znatno višjih stroških. D.Sedej Za obisk zdravnika 150 dinarjev Občinske zdravstvene skupnosti Gorenjske sprejemajo spremembo liste prispevkov za zdravstveno varstvo — Za prvi prevoz rešilca, ki ga odredi zdravnik, je treba plačati 130 dinarjev Jesenice — Po gorenjskih občinskih zdravstvenih skupnostih, tako tudi pri jeseniški, se pripravljajo, da bodo delegati sprejeli sklep o spremembi liste prispevkov uporabnikov in oprostitve plačila prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva. Ob zmanjšani rasti družbenega proizvoda se zmanjšujejo tudi razvojne možnosti na področju zdravstvenega varstva na Gorenjskem in po posameznih občinah. Zaradi varčevalnih ukrepov je potrebna sprememba in dopolnitev veljavne liste pr ispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. Po predlogu naj bi uporabniki, bolniki torej, plačali-za prvi pregled v splošnih, obratnih ambulantah in dispanzerjih po 65 dinarjev; za prvi obisk zdravnika na domu po 150 dinarjev; za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih, vendar največ za šest posnetkov ali največ 60 dinarjev 10 dinarjev; za vsak prvi pregled pri specialistu, z napotnico ali brez nje po 100 dinarjev; za medicinski del oskrbe v bolnicah in drugih ustanovah, za vsak dan, vendar največ 30 dni uporabniki, ki ne vzdržujejo nobenega družinskega člana po 58 dinarjev; za prvi prevoz reševalnega vozila, ki ga odredi zdravnik po 130 dinarjev; za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept po 45 dinarjev. Za kontracepcijska sredstva, tablete po 30 dinarjev in za druga po 190 dinarjev; za vsako umetno prekinitev nosečnosti po 50 odstotkov od stroškov in za ortopedske in druge pripomočke 30 odstotkov. Prav tako veljajo različni prispevki za zobozdravstvene storitve. Povsem so prispevkov oproščeni novorojenčki, dojenčki, predšolski in šolski otroci, učenci, študentje, ženske v nosečnosti, med porodom in materinstvu, imetniki partizanske spomenice, vojaški invalidi, borci za severno mejo, narodni heroji, borci NOV, ki imajo delo v NOB priznano v dvojnem trajanju do 15. maja 1945, uživalci priznavalnin ter ostali zaslužni. Razen tega prispevkov ne plačujejo brezposelni, ki prejemajo nadomestilo, varovanci v socialnih zavodih, upokojenci z varstvenim dodatkom, invalidi nad 70 odstotki invalidnosti ter tisti uporabniki, ki po mnenju občinske zdravstvene skupnosti ne morejo prispevati denarja. Poleg tega so oproščeni plačila vsi tisti, ki bolehajo za nekaterimi težjimi boleznimi: nalezljivimi, rakastimi, sladkorno, duševnimi, živčno mišičnimi, multiplo sklerozo, hemofilijo in za zdravljenje in nego bolnika na domu, če gre za zagotovljeni program. D. Sedej —------J Spomeniki pod skrbnim varstvom Jeseniška kulturna skupnost bo letos ustanovila Muzejsko skupnost in tako zagotovila gospodarjenje nad spomeniki in muzeji — Le za 10 odstotkov več sredstev kot lani Jesenice — Po temeljih plana kulturne skupnosti Jesenice za letos občinska knjižnica Jesenice, ki ima urejeno izposojo knjig v vseh krajevnih skupnostih od Rateč do Rodin in seveda v matični knjižnici na Jesenicah, načrtuje za nekaj več kot 3 milijone dinarjev, ki jih bodo porabili za osnovno dejavnost in za nakup novih knjig. Za pripravo nove knjige zbornika Jeklo in ljudje načrtujejo za 130.000 dinarjev stroškov. Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice predvideva, da bo letos pripravilo pet premier z 80 ponovitvami in gostovanji ter sprejelo v goste več skupin in gledališč ter drugih s 60 prireditvami v dvorani gledališča. Zagotovili naj bi najmanj deset gostovanj drugih gledališč. Za ves program je potrebnih okoli 2 milijona 865.000 dinarjev. V okviru varstva kulturne dediščine predvideva Zavod za spomeniško varstvo Kranj drenažo Prešernove hiše, obnovo Liznekove hiše, izkopavanja na Ajdni nad Potoki, obnovo cerkve sv. Tomaža v Ratečah in nujna dela na spomenikih NOB. Tehniški inuzej Železarne bo nadaljeval z obdelavo, dopolnjevanjem in predstavitvijo palentološke zbirke, ki jo hrani, sodeloval pri geološkem karti-ranju Julijskih Alp, postavil razstavo delavsko prosvetno kulturna društva med obema vojnama na Gorenjskem in pripravil scenarij za muzej v Kosovi graščini na Jesenicah. Vrednost programa znaša 191.000 dinarjev. Gorenjski muzej Kranj bo v jeseniški občini nadaljeval z raziskavo zgodovine političnih organizacij med NOB na Gorenjskem in po dogovoru z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj vodil dela na Ajdni. raziskal delovanje delavsko prosvetnih društev med obema vojnama na Gorenjskem ter na novo postavil stalno zbirko v Finžgarjevi rojstni hiši. Pomembne naloge na področju varstva arhivskega gradiva bo opcar v ti Zgodovinski artm l^uMjaiu 3sr odbor za muzeji w SkasavB grMČiffii Skupsc ena škmiihtearoae skupnosti j«-semev bo, letos astoaamBa Muzejsko skupnu*« ud tok© mgotovila gospo-cfewrje«ie nad spomeniki in muzeji, kamor v jeseniški občini sodijo: Prešernova hiša v Vrbi, cerkev svetaga Marka v Vrbi, po poteh kulturne dediščine v krajevni skupnosti Žirovnica, Ajdna nad Potoki, Finžgarjeva domačija v Doslovčah, Liznekova domačija, Kosova gradščina in muzej, ruska kapelica pod Vršičem, cerkev sv. Tomaža v Ratečah ter nov likovni suton na Je-s«.'»waJ». Program Zveze kuitumžh organizacij Jesenice obsega široko amatersko kulturno dejavnost, sodelovanje m izmenjavo s pobratenimi občina- mi in zamejstvom, občinska sreča nja skupin posameznih kulturnih dejavnosti, razne prireditve ter dejavnost DOLIK. Sredstva so planirana v višini 2 milijona 600.000 dinarjev. Skupna vrednost dogovorjenega programa jeseniške kulturne skupnosti za letos znaša torej 14 milijonov 600 tisoč dinarjev, kar je za 10 odstotkov več kot program minulega leta. D. Sedej AH TI NASl RET/ĆKI! Sobike počitnice so tu, snega pa ni in kaj slabo kaže, da bi ga do konca počitnic kaj prida zapadlo. Sole ne morejo organizirati običajnih šolskih tečaja:, zato otroci ostajajo doma in le poredkoma jih lahko starši zapeljejo na borrio snežno odejico v Kranjsko goro. aa K oblo . . . Sneg kopni, kopni pa tudi navdušenje zimskih počitnic, saj si starši komajda še predstaiiljajo, da bi bile zimske počitnice lahko brez snega. In zdaj razmišljamo, tuhtamo. razpravljamo o tem, kaj bodo ti naši mali revčki počeli, obsojamo šole. da ne znajo organizirati ničesar drugega kot tečaje na snegu. Najbrž nam ni nikoli ničesar prav, še posebej ne. če ne poteka vse tako kot po maslu. tako. kot smo si zamislili. Otroci se zdaj prestopajo iz sobe v sobe. zijajo v zrak in ne vedo ne kod ne kam Kaj ko bi enkrat nefrah obtoževati šole in te naše revčke malce bolj zaposlili po stanovanjih. jih za spremembo navadili na malo več reda. malo več pridnosti. Kaj. ko bi jih navadili. da bi šli v trgovino brez vsakega godrnjanja in vzdihovanja, pospravili podstrešje. klet, obesili perilo, oprali avtomobil, olupili krompir in sem pa ija prebrali kakšno knjigo? Tiste kajpak — in teh najbrž ni tako malo — ki se v času pouku ne bodo pritaknili nobenega dela. nam pa je redaj kar prav — da se ie pridno učijo. Kaj. ko bi jih ob ičnifi tava duh spodbujali tudi na delovne in tudi tako vzgajali? O LAS 8. STRAN, Bleiske VEZENINE so se letos izkazale kot menda se nikoli, iz njinovin ženskih modelov, sešitih iz pletiva svilenega otipa in videza, v koloritu pokrajine in naravnega kamna, kakršen je krasil atensko akropolo izvezenih po starih antičnih vzorcih, veje prefinjenost, nežnost m lepota hkrati. Reliefni vez na pletenim, ploski vez na kot dih tankemu tilu. Za samo razstavo sta modni oblikovalki Diana in Zinka pripravili kratka krila - mini moda se vet obeta - za modno revijo pa dolga, do tal. Eleganca, ki ji na sejmu ne najdemo primere! In kar neverjetno se zdi, da so Vezenine ostale tokrat brez nagrade. SUK\0 iz Zapuž je tudi letos pokazalo svoje lepe odeje iz domače volne enobarvne ah sivo črtaste in karirane. Posebnost pa so blaga iz mikane volnene preje za ženske plašče in kostime: kombinacija belega s crnim. Si zamišljate belo dvodelno obleko ali kostim, zraven pa belo-cmo karirast brezrokavnik? Povpraševanje po njihovih blagih je veliko, obljubljajo pa, da jih bo dobiti tudi v njihovi prodajalni v Kranju. SfSIRJU še vedno primanjkuje pravega zajčjega juca, zaiujt- njmui H>u-razširjen s pokrivali iz drugih materialov: iz blaga, umetnega krzna žameta in podobnega. Zdaj so se tem pridružile še platenine: majhna n?lnn kZTa in enak šal Vendar, pravijo, so na najboljši poti, da bodo spet večino dvojih izdelkov izdelovali iz filca. Z Mer.rom, ki se je lotil zajčjih faZ, sodelujejo in prihodnje leto bo dovolj zajčjih koz in tudi pravih klobu- kov! NA SEJMU MODE - '____ PETEK, 21. JANUARJA 19C Eksperimentalna tkalnica IDEJA iz Kamnika je tokrat presenetila z močnimi barvami pomladi in poletja: zeleno, kot so prve pomladne trave rumeno, kot pri* poljske cvetice. Čudovito se dopolnjujejo z močno modro. V teh barvah so njihova platna za zavese, blazine, prte, za roloje za okna. V istih barvah so tudi tanki veliki kari na tankih zavesah. Skandinavski stil razvijajo, pravijo mladi oblikovalci iz Kamnika. Preprosto a lepo. Nic čudnega, da so kar trikrat zapored dobili zmaja! Od ponedeljka sem je Ljubljana vsa v znamenju sejma MODF fff1^^ vljavceif!pretežno tekstilcev, konfekcionerjev ™ »ik^evje zalo,,kakšna bo njihova ponudba v letošnjem letu. » h sili. da resnično potrudili, kajti pomanjkanje pravih surovin ^zevanje morajo iz tiste p a, kar jim je še ostalo na voljo, narediti najboljše, bejemje goto en dokaz, da so to svojo težko nalogo dobro opravili. Gorenjske dobila Tudi nagrade so podeljene. Statuo Vrhnika, KA- ALMIRA Radovljica. Deležni so ga bi h pa se INDUSTRIJAU^ so prejeli BEO-MENSKO iz Zagreba in Tekstilna tovarna PreboId Diplomepaso PmJKO Do„r GRADSKI VUNARSKI KOMBINAT Beograd. BETI Metlika Žale in UTOK iz Kamnika. Podeljene pa so bile tudi diplome^p^e^e J^J Te oblikovalce, med katerimi je tudi priznana modna kreatorka radovljiške ALMI RE, Vesna Gabrščik-ligo. Mehki frotirji kamniškega SVIIANI-TA privabljajo znova in znova. Tokrat so silno ubranih barv. Brisače enobarvne in črtaste. Črte z brisač se ponavljajo tudi na kopalnih plaščih. Izredno lepe in sveže so njihove barve■ močna lila in tirkizna ah modra na belem, rdeča in modra na belem, rumena . . . Kombinirali bomo lahko kakor bomo želeli! tkalnici r Tržiču, »zato »Ljudje iščejo vedne nekaj novega,« pravijo pri Bombažni predilnic i : medtem, ko sv trudimo, da*jim vedno damo nekaj novega, da uskladimo motnost\ - ^ ^fos. prešli v crte. y predlanskim, pa tudi še lani, pokazali svoje posteljne Prcv}ck('l.; hrJ,nbiazine, na odejah bode barvi gorčice in podobnih barvah bodo na primer letos prodajali V" ^ mečkalo, tudi likati Jth pa take le črte. Polovica bo bombaža, polovica umetm,\!il,n^ubomo'-prav negovali, ne bo treba, le upoštevati bomo morah priložena na votli l a, aa jm | i I JndutiMja komUainik iacldkait-Klanj Kranjski IBI je spet pokazal nove vzorce re.s. Lila trend ban; uvajajo, pastelne ^ morske zvezde, mačice. Novi vzorci pa so tudina n, žimnice. In ne le vzorci, nove so tudi ' P* kvalitetne in kompaktne bombaže. Torej ni c 7 nih žimnic, temveč večbarvno rožaste, kot jih zahteva moderna poh:>- industrija. PETEK, 21. JANUARJA 1983_________________________________NA SEJMU MODE_____ ________________________g jjjr^ q MODA '83 'Skailasta moda« pravijo pri KROJI' poudarjenim zgornjim delom, širokim ramenom in mehkim liniji m njihovih zimskih plaščev, pelerin in kostimov. Blago je mehka mešanicu volne in mohaira iz Sukna. Predstavili so se v kombinaciji olivno zelene, modre in bordo rdeče barve. Silno modno in domiselno, kajti polno je možnosti za najrazličnejše kombinacije. Najbolj modne pa bodo seveda pelerine, pa naj bodo dolge ali pa čisto kratke, ki bodo komaj večje od ovratnika. OD!!: Škof ju I.oka je pokazali vrsto no osi i. Od prešiti odeje u 00 -odsunurad lanu. ki se luhko iipo ahi kot o,",;-'i no pregrinjalo čez posu -ljo. kare, ali kot odeja, do prešitega blagu, ki ga bomo uporabljali a šivanje toplih otroških bundic. ti lor-nikov in podobnega do »votlih« v dej, ki so nuj toplejše: polivene so s sinte-tiko in volno, vmes pu je zrak. ki bo še posebno grel. Novost je tudi dvojna zimska odeja, ki je sestavljena iz dveh odej, ki se vzameta narazen in imamo poleti le eno . . . Eksperimentalni oddelek tudi pripravljajo in od tod bodo prihajale tudi dekorativne odeje, kot je priljubljeni patehivork in podobno. Obljubljajo pa, da bo v trgovini dobiti tudi prešito metražo, da si bomo lahko tudi same kaj lepega in praktičnega sešile. or olmsrci Radovljiška ALMIRA je pokazala, kakšno bo njeno pleteno poletje. Iz bombaža in akrila bodo njihove pletenine tokrat, svetlih naravnih barv. pogosto tudi v kombinaciji s surovim platnom. K volnenim, ročno pletenim brezrokavnikom, ki so odprti in lahki in jih bomo Jiosili tudi poleti, pa se bodo lepo podale resice iz jelenove kože. - IZLETI Z zelenim vlakom na kurentovanje v Ptuj. 12. in 13. 2. 1983 Kurentovanje v Ptuju, 13. 2. 1983 Veseli vlak pelje na pustovanje v Istro, 12. in 13. 2. 1983 SMUČANJE Posebni BELI VLAKI bodo vozili ob ugodnih snežnih razmerah ob sobotah in nedeljah pod KOBLO. proti KRANJSKI GORI, ŠPANOVEM VRHU IN ZATRNIKU — Zahtevajte posebne programe za šolske športne dneve! Sindikalne in druge skupine imajo posebne ugodnosti! Poseben tedenski program SMUČANJA NA KOBLI s trenerji in učitelji smučanja! POČITNICE V februarju je še prostor v KRANJSKI GORI! Za čas po šolskih počitnicah je še prostor v BOHINJSKI BISTRICI pod KOBLO. na POHORJU in ob MORJU! SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA Zahtevajte brošuro TTG s celotno ponudbo vseh naravnih zdravilišč! Pri TEKSTI LIN D US U pravijo, da so na sejmu pokazali le delček svojega programa. Resnično mora biti bogat, kajti že iz prikazanega se vidi, da je njihov program silno širok. In kakšno bo poletje iz TE K S TILI ND USA ? Predvsem črtasto kajti črte so modne kot le kaj: gole črte, crte na vzorcu, širše, ožje. Xa oblekah bluzah, moških srajcah! Moclno bo tudi rahlo marmornato prelivanje barv druge v clruao. In spet bo modno črno-belo, pa naj bodo to pike, Črte ali droben pozitiv-negativ. V glavnem pa bomo nosili bombaž in manj mešanic. GORENJSKA OIUAL UA iz Kranja so prikazala lahke ženske obleke in krila za poletje. Beli bombaž i : veliko čipke in trakov. Vsa kolekcija je že prodana. Po celi Jugoslaviji gredo njihovi izdelki, precej pa tudi v izvoz. Njihovi predstavniki se zavzemajo, da bi sejem mode združili s sejmom prodaje konfekcije za jesen-zimo, ki že čez teden dni sledi sejmu mode. Tudi tu bi bili lahko bolj racionalni! isnje bo tudi letos silno modno, pa tudi zelo drago. Prav zato so naše usnjarske delovne organizacije pripravile cenejše programe iz svinjskega velurja in svinjske nape. UTO K Kamnik je privabljal s svojo olivno zeleno in oranžno kombinacijo velurja in nape v »kvadratnem« stilu, ki prihaja v modno konico. Relativno enostavni modeli in tudi po še vedno dostopnih cenah, pravijo. Mladi bodo najbolj navdušeni nad kombinacijo jakne, dolgih modnih hlač in ohlapnega krila iz velurja. Vrsta kombinacij je možnih, in zraven bo šel odlično preprost brezrokavnik iz krzna. Morda iz korejskega psa? Belo-rumen je, podobnih barv kot lisica. Krzno imajo pri UTOKU letos le bolj za dopolnilni program. Pokazali so čudovite jakne iz volka, kune belice, vidre, nutrije... Te pa niso poceni! L IPR60ILHICA Gorenjska predilnica Skofja Loka je na sejmu spet s svojimi poznanimi jersegi in volno. Nežnih pastelnih barv so njihovi jersegi. Gladki so. Reliefni so iz mode, zdaj so modni le zabrisani vzorci. Več volne je zdaj v njihovih blagih. Iz Bače Podbrdo jo dobivajo, ker so pravočasno vlagali v razširitev in modernizacijo njihove proizvodnje. Vendar so"težave z dobavami volne še vedno velike. Program volne za ročno pletenje so prav zaradi tega skrčili. Več bo dobiti tanjše volne, debele skoraj ne bo. In tudi v tej bo večina poliestra, in zelo malo volne. Le toliko, da bo otip pravi. .. »Lepo in poceni« je moto tržiškega TRIA. Storili so vse, da bi usnjene izdelke resnično približali kupcu. Noben njihov izdelek ne pride čez stari milijon! Iz svinjskega velurja so njihovi modeli, v lepi pastelni zeleni, rjavi ni hordo barvi z ovratnikom iz naravnega krzna, podloga pa je iz umetnega krzna. V ženskimi kostimi so se predstavili, z otroškimi in ženskimi plašči in juknumi za vse. Osnovne surovine ni toliko, kot bi je radi. zato se je treba prilagajati. Kljub temu pa ostajajo modni. Tako modn*. da so tudi Francozom všeč! TRIGIA V KONFEKCIJA iz Kranja se je tudi tokrat predstavila z modeli iz čiste surove svile. Lahke bele kostime za pomlad in poletje je pokazala. Pravijo, da imajo dovolj materialov na zalogi, tako da bo teh lepih modelov dovolj za izvoz in jih bo ostalo nekaj tudi za prodajo doma. Zares so lepi! XXII. POKAL VITRANC TTG vas vabi na ogled tekem v alpskem smučanju za svetovni pokal 29.-30 1 1983 v KRANJSKI GORI PRIJAVE IN INFORMACIJE V turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor (28-722), Celje (23-448), Koper (21-358) in (23-494). Postojna (21-244), Portorož (75-670), Rogaška Slatina (811-488). Murska Sobota (21-189) in Nova Gorica (26-012). S tem Kuponom izlet z veselim vlakom na okovan- ■ mn DIN CENEJE M..........!jJ Nesreča je manjša, če imaš dobre sosede V Suši si ljudje s složnostjo zagotavljajo hitrejši napredek — Skupno delo pri izgradnji elektrike, garaž, telefona — Pomoč tudi sosedu v nesreči — Računajo na obnovo ceste Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi v vasi prišlo med sosedi do svaje, da bi se gledali postrani bodisi zaradi denarja, zaradi poti, mejnikov ali čenč. Vedno, kadar kdo potrebuje pomoč, lahko računa na sosede in vsaka nesreča je tako manjša,« pripoveduje Lojze Kržišnik, mladi gospodar pri Pi-sancu v Suši pod Blegošem. »Tudi pri gospodarjenju, pri urejanju komunalnih zadev, pri vzdrževanju cest in pri kmetovanju se vzamemo skupaj in smo v zadnjih letih veliko naredili. Vsi so tudi obljubili, da bodo pomagali, ko bomo popravljali hišo in breg za njo.« Povod za obisk v Suši je bil plaz, ki se je sprožil s kamnitega jezika, na katerem stoji Pisančeva hiša, proti grapi Logaščice oziroma Karlovščice na drugi strani in potegnil za sabo toliko ruše, da je ogrozil tudi hišo in stabilnost pravkar postavljenega hleva. Vendar se pri zapisu nikakor ne gre omejiti le na plaz, ker se je skozi pripoved o odpravi škode prikazala izjemna vaška solidarnost in pripravljenost, da s skupnimi močmi živijo bolje in lažje, kot so živeli njihovi starši in stari starši, da s skupnimi vlaganji iztisnejo iz bregov, kar je največ mogo- če. V Suši prav gotovo ne drži pregovor, da »v španoviji še pes crkne,« s skupnimi napori in sodelovanjem so postala leta bogatejša. Vsega je v vasi 10 naseljenih hiš in dva vikenda. Malo ljudi, za vse, kar so si zastavili. Toda, ker znajo biti složni, so že veliko zastavljenih ciljev tudi uresničili. Tako so spodaj, kjer se cesta spusti v dolino in teče naprej proti Hotavljam po ravni dolini Logarščice, postavili skupne garaže za kmetijske stroje in zraven zgradili tudi odkupno mlečno postajo. Zanjo je svoj delež prispevala kmetijska zadruga Škof j a Loka, zgradili so vodovod, obnovili električno omrežje in 1977. leta je zasvetila močnejša luč, telefonijo so delali skupaj. Največja složnost pa se kaže pri strojni skupnosti, ki je bila pred leti, ko so jo ustanovili, največja v škofjeloški občini. V njej je včlanjenih sedem kmetov, eden je iz sosednje Jelovice, in skupaj so kupili trosilec za gnoj, cisterno za gnojevko, cepilec za drva, plug, brane, kultivator, trosilec za umetna gnojila in še nekaj drugih manjših priključkov. Vsak član je zadolžen za določen stroj ali priključek in skrbi, da je tehnično brezhiben, večja popravila pa plačujejo iz skupnih sredstev. V strojno skupnost so včlanjeni kmetje, ki imajo od 4 goved do tistih, ki imajo po 25 in več glav. Vsak ima obveznosti do strojne skupnosti izračunane po svojem deležu oziroma po tem, koliko stroje uporablja. Po enakem ključu odplačujejo tudi kredite in tako se delijo tudi vzdrževalni stroški. Najnovejša pridobitev pa je avtobus. Od prvega decembra vozi avtobus večkrat dnevno tudi v Sušo. Dva zasebna avtoprevoznika in sicer Anton Bašelj in Franc Frlic, ki imata svoja avtobusa, sta se obvezala, da poskrbita za normalen prevoz šolarjev in delavcev. Gre v bistvu za podaljšano progo Gorenja vas—Leskovica. Da je proga rentabilna, oziroma, da se prevoznikoma splača voziti, so segle v žep tudi delovne organizacije, v katerih delajo ljudje iz Dolenje in Gorenje Žetine, Dolenjih in Gorenjih ravni, Jelovice, dela Brd in iz Suše. Enako složno in solidarno so krajani že obljubili pomoč sosedu Kržišni-ku, ki mora zaščititi hišo in sanirati pobočje. Sredi decembra, ob zadnjem Skupne garaže z odkupno mlekarsko postajo. velikem deževju, se je namreč posulo pobočje od Pisančeve hiše do Karlovščice in omajalo hišo, tako da jo je nujno potrebno takoj popraviti. Skoda je bila prvotno ocenjena za hišo na 13 milijonov dinarjev, vendar je pobočje kasneje še drselo navzdol in so se razpoke še povečale. »Geodetski in geološki zavod sta pregledala teren,« pravi Lojze Kržišnik,« ter nosilnost hiše in hleva m predlagala povezavo z jeklenimi vezmi, medtem ko bo breg potrebno sanirati s piloti. Sosed mi je že prip-avil potrebne kostanjeve hlooe | § re je obljubil, da bo nar£ j, konice, mladina pa, da bel stovoljno pomagat. Hišo -strokovnjaki iz Tehnika povezalo tako, da bo varna, bi to veljalo 35C Načrti se že pripravljajo t .. da bo do spomladi vse pri:' začetek del. Veliko m: > brat, ki sicer živi na Hori % ^ drugi sosedje. Odobrena;^ v od OSKIS-a in sicer za s' { ka.« ~ £ V NAGRAJEVANJE PO DELU »Krasno bi bilo, ko bi lahko del<£ Sai vsi prav dobro vemo: ni bolj vrele krvi kot tedaj, ko nas popre-dalčkajo v kataloge del in nalog, potisnejo v tarifne pravilnike razkosajo v enačbah, počlenijo v sporazumih ,n dogovorih, poodstokajo v stimulacijah in v najnovejših resolucijah. Nikoli nam n. prav: ce dobimo preveč denarja za svoje delo ali nedelo, se grizemo, da so on, za nami neupravičeno preveč dobili, če ga premalo, je jok in stok in so uboge komisije za nagrajevanje spet obsojene na večdnevno tuhtanje za zaprtimi vrati. Pri priči zapustijo delovna mesta, da bi se ob h nh in litrih kave in sendvičih spet in spet pretolkli skozi hudo učene strokovne dogovore o osnovah za oblikovanje in delrtev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, da niti ne govorimo o internih pravilnikih, sporazumih ali kaj veš kaj vse, saj ima vsaka delovna organizacija svojstven sistem. . , . . . Za tiste »globalne« usmeritve nagrajevanja po delu ni treba po sebne pameti in jih pozna vsak umen gospodar: za enako delo pribli-Ino enak dohodek ob upoštevanju strokovne izobrazbe, delovne izkoriščenosti, napora, pogojev dela, rezultatov dela, znanja. Za enako delo približno enak dohodek, tu in tam. Družbena usmeritev je jasna kot beli dan: kdor več in bolje dela, naj več dobi. A kaj, ko smo vse skupaj tako silno »zakomplicirali«, da se vrtimo v začaranem krogu. Ce utemeljeno lahko prištejemo še to, da smo si ljudje pac različni da neenako upoštevamo in se obnašamo do zaslužka, da smo vec ah manj nagnjeni k nevoščljivosti, da smo dosegli kar zadovoljiv družbeni in zasebni standard in nam denar ni več nagrajevalni stimulator kot nekoč če smo se kot družba pač odločili za vgrajevanje socialnih motivov če ' potem so ta naša mukotrpna prizadevanja za uveljavitev poštenega nagrajevanja po delu kristalen odsev neizogibne stvarnosti. A vendarle! Uničujemo si živce v analitskih ocenah obenem pa nihče pravzaprav ne ve, kaj je še družbeno sprejemljivo? Koliko naj zaslužFm -je dovolj milijon, tri ali pet? Sem za razmerje med najniz-Hmi in naivišiimi v razponu 1:3? Živčno mencamo m kohemsko tehtanj čistilk<> in direktorja, da bi nazadnje zamahnili z roko in pokimali skunini ki ima pač v »fabriki« največjo moc m vpliv! „ Ta denar in spet denar! Ko so v Ameriki, za posjusnjo, delavcem ob koncu tedna namenili dobrih sto dolarjev več, so bih vsi neznansko vesel"Po treh mesecih so jih anketirali: kajne, je fino, da imate kar ako ce h sto dolarjev več? Pa niso bili več neznansko veseli. Pok.ma-f so z glavo, skomignili z rameni in zamrmrali: no ja, bo ze. S onas je, kaj pravijo o prizadevanjih za nagrajevanje po delu ^n e kate r i h gor e nj s k ih delovnih organizacijah. Našemu vabilu so delu v nekaterin gure. j kolektivov. Sodelovali so Metod SEv Železnikih, Vanda Pečjak iz kranjske ^Save Rafko Penič iz Železarne Jesenice m Franc Čop iz leske Verige. kot moko vagamo ...« združil le parcialne rešitve. Morali bi upoštevati razvojne možnosti, z neko metodo pa se stvari ne da urediti. Dogovor temelji na dohodku, deliti ne moreš, saj si z maso za osebne dohodke omejen. Želim povedati, da so temelji nagrajevanja na drugih osnovah kot delitev. Razen tega pa se dqjo dobra merila »ignorirat«, slaba pa upoštevat! Kot kdo vzame in kot mu najbolj »paše.« Penič: »V Železarni Jesenice se je upoštevala tona, zato smo bili proti zidanju osebnih dohodkov, saj se dela tako več nadur. Masa osebnih dohodkov je omejena, družbene usmeritve jo omejujejo, odobrenih cen ne smeš prenesti na osebne dohodke, ker so to izjemni dohodek. Tako imamo v Železarni kljub temu, da smo leta in leta dograjevali pravilnike o nagrajevanju in zares sistematično delali, še vedno precejšnje težave pri nagrajevanju. Čop: »Pa saj si ne smemo in ne moremo privoščiti, da bo ob teh življenjskih stroških osebni dohodek manjši! Ali bomo zdaj delali tako, da bodo pri Žitu samo bel kruh pekli, v prihodnje pa samo in le še žemlje?« Penič: »Kako naj se opredeliš? Ali je za težaško delovno mesto ob peči dovolj 25.000 dinarjev in za tipkarico 12.000 dinarjev? Je dosti ali ni dosti?« Čop: »Mi naj učimo ljudi, nihče pa ne pove, kaj je prav in kaj ni. Po rezultatih dela? Koliko? Nihče ne ve. Pa pravijo, da imajo funkcionarji preveliko plačo. Kaj res? Po mojem bi moral imeti največjo plačo župan in stvari urediti tako, kot je prav. Instrumenti nagrajevanja v raziskovanju? Tu ni in ne more biti ni standardov! Ko prideš na določen strokovno nivo, denar sploh ni motivator. V naši družbi, denimo v raziskovanju, bi te ljudi morali razbremeniti teh problemov m vprašanj.« Penič: »Po gorenjsko pač razmišljamo ...« Čop: »Krasno bi bilo, če bi se delo dalo meriti kakor se moka vaga .. .« Kako nagrajevati delo? Koliko naj zaslužimo? 23 cm visok kup aktov • Tako v Alplesu, Savi, Železarni in Verigi ste namenili veliko pozornost ustreznemu nagrajevanju po delu. Kako ste se stvari lotili9 Pečjak: »V Savi smo se z nagrajevanjem intenzivno začeli ukvarjati že leta 1977, z enotno metodologijo, naslednje leto so veljala enotna merila za delovno organizacijo in vsako temeljno organizacijo posebej. Bolje naj bi ovrednotili vsa dela in res smo se vrednotenja lotili z vso vnemo, postopek pa je bil precej obsežen. Usklajevali smo nove analitske ocene, potrjevali so jih delavski sveti, izpostavili smo predvsem delovne pogoje, kjer so težji — vročino, mraz, nevarnost — zato, ker je bila ta razlika prej minimalna. Pri kreativnih, strokovnih nalogah smo upoštevali naloge tehničnih projektov, znanja skratka Za merjenje delovne uspešnosti imamo dobra merila, kjer se seveda da meriti. Pri strokovnih delih je še odprta pot, letos pa smo napravili nov premik delovne uspešnosti in z novim konceptom nagrajevanja. V materialni proizvodnji so delavci nagrajeni po količinski ali časovni normi, povečujemo pa delež na račun kakovosti.« Bertoncelj: »Leta 1977 smo v Alplesu začeli z opisom delovnih na- log, z novim pristopom, dopolnjevali ocene in jih leto kasneje dokončno opredelili. Zdaj se spet intenzivno ukvarjamo z nagrajevanjem in težimo k boljši, bolj poglobljeni izvedbi. Z novim analitskim vrednotenjem smo dali večji poudarek proizvodnim delovnim nalogam, a smo še vedno zanemarili določene naloge in dela višjega znanja. Borili smo se proti uravnilovki, poskušali vrednotiti boljše delo v proizvodnji in pri tem napravili bistven korak. Ostajajo pa še vedno problemi in zahteve, da se režijska dela ne smejo povečevati, več delavcev mora delati v materialni proizvodnji. Treba bo spreminjati miselnost glede usmeritve v proizvodnjo in ta dela ustrezno nagrajevati.« Čop: »Delavci naj bi za približno enako delo dobili enako plačilo. V Verigi smo v zadnjih letih dopolnjevali vse akte in zdaj jih imamo 23 centimetrov visok kup. Zdi pa se mi, da je ta vprašanja tarifni pravilnik iz leta 1954 bolj uspešno urejeval. Potrošili smo veliko energi-je;leta 1974 smo se nagrajevanja in meril intenzivno lotili in bili pohvaljeni, da se proizvodno delo bolje nagrajuje. Vse družbene usmeritve smo upoštevali, tudi produktivnost in izvoz. Menim pa, da imajo republiški sindikati nesrečno roko, ko »lansirajo« nove mere in je družbeni katalog nalog, kot temu pravijo, »Čop: »V nekaterih stvareh vlada prava demagogija in ljudje so začeli dvomiti v vse, kar je. Kako naj bi razumeli, da je za 4.000 dinarjev razlike v plači »šlosarja« iz Almire in Verige? Oba pa mislita, da je premalo. Morali bi vedeti, kaj je družbeno sprejemljivo.« Bertoncelj: »Aktov imamo že na kupe, ampak konkretnih rešitev ni.« Penič: »Če imaš dva lena v družini — potem bodi hvaležen, da se delo sploh ne da meriti!« Pečjak: »Merila so lahko dobra, ampak druga stvar je odnos do dela in marljivost, kakovost dela. Tega nismo še dovolj sankcionirali. Evidentiranje dela v režiji je težja stvar.« Čop: »Najboljši delavci gredo pac v režijo ... Lenega sploh ne moreš kaznovati, saj je takoj v socialni kategoriji. »Šlosar« ne bo vec delal, če doklade zgubi ... Ce lenemu vzameš, prevlada socialni moment in ga v bistvu sploh ne prizadene, saj imamo vgrajenih nešteto socialnih motivov ...« Penič: »Ta socialni moment se v času dviga življenjskih stroškov se zaostruje . ..« Težji pogoji dela Penič: »Železarna je proizvodnem procesu in je brati merila. Imamo normo za 30 odstotkov del je skupinsko merilo, vpliva vsak posameznik, skupino s 40 odstotki s< ki se posredno odražajo tu: vzdrževanje in skup Za te ljudi ni količin; upošteva se kvaliteta: nost, skrajšanje remontov zastoji, produktivnost, zalog, storitev, ažurnost _ temeljnih organizacijah ps' meljno merilo kot izplen, je tudi izvoz. Kje smo nar^ , Uspeh je pri spodbujanju prečne proizvodnje, kar se ^^ v rezultatih proizvodnje. I> ^ bolj trudijo, ostaja pa vrednotenja visoko stroke "^3 in to je v zaostanku s pro:~ * deli. Ne znamo izmeriti d< meznika. Še nekaj mestf"^^ nas čaka, da bomo vrednot. talogu del in rešili neka:e~ J*^ me. Tudi delovne pogoje r.i 1 vilno ocenili.« Pečjak: »Pri ocenitvi ^ J pogojev v Savi se ponekogw j a, da še nismo vsega ocer Čop: »Tudi v Verigi se -S mo, da bi napore in poge.; *W lje vrednotili in presekali ^ ^^J selnost. Vse akte so po * organizacijah na refere trdili, osnova je gospodi' ^^ produktivnost. A kaj. ko OD omejena . .. Posebni nje je vprašanje družba . ki je leta 1979 največ med številom ljudi in v s^'^ r ogromne razlike. Za ; J J manj denarja v odstotkih ^^ slenega. Penič: »Režija je res sla ...« Franc Čop iz leske' Verige: »Denar nagrajevalno spodbuja, ko je družbu revna. Potem pa nikakor ne več.« Vanda Pečjak iz kranjske Save: »Merila že imamo, določiti bo treba kur najbolj ustrezne razpone, a družbeni cilj bo moral biti bolj jasen.« Rafko Penič iz jeseni lezarne: »Ob dvigu žht* stroškov se problem ns. . nja in socialni momen! * struje jo ■■■« JANKO DOLENC 34 let v zadružništvu Kržišnik, mama in hčerki in Jana Za naprej pa ostaja glavna želja va-cesta. Pri Geodetskem zavodu ima-Jo naročene načrte za obnovo in računajo, da jih bodo že v prihodnjih dneh pobili. Potem bodo vsak dinar, ki ga j^Odo zbrali s samoprispevkom ali kakorkoli drugače, namenili za obnovo, f^-adi bi jo asfaltirali. Pravijo, da so res ^mudili pravi čas, toda, ko je bilo ; ^dno toliko dela, da za vse niso mogli ^hrati denarja. Res je obnova ceste v ^ednjeročnem planu do leta 1985, v^ndar težko, da bodo zamisel uspeli M**esničiti. Prizadevali si vsekakor L. Bogataj ^.-rjp: »Porasla je prikrita režija, ^ka temeljna organizacija hoče )e in zato je v temeljnih organi-ljah toliko prikrite režije .. . Na-^krizadevanja bodo v tem, da bo-^ z družbenim katalogom del in i^g boljše vrednotili proizvodno ; O. a vedeti bomo morali, kakšne perspektive.« ečjak: »Razpone bo treba dolo-družbeni cilj bo moral biti bolj rj ^-n« ^^Vop: ^Enotne metodologije ni in r^l^Hdo bi moral biti toliko korajžen, te*^ se tega loti. Viličarja v verigami kovačnici sta neenakovredno njena, zato pač, ker so v veri-k*1' ^ previsoko.« *^X^ertoncelj: »V naših sedmih te-^^Jjnih organizacijah morajo biti dela enako vrednotena, ra-f t^ v primeru uspeha temeljne or-^ki ^izacije. V delovnem procesu pa v^benem tudi še velike rezerve.« fećjak: »Po analizi delovnega za-^ Oljstva smo ugotovili, da izred-^^ Vpliva na zadovoljstvo delavca ^J^n stanovanjski problem, kar ^ bo vsekakor pomembno vodi-^K/^enar tako pomemben stimuli ...« t>p: »Denar spodbuja, dokler je ^ba revna. Potem pa nikakor ne so torej, a nikakor ne do-Le vprašanja in probleme so ^zali, tisti pač, ki se v delovnih ^nizacijah morajo ukvarjati z najbolj občutljivim področ-nagrajevanja. Kajti: saj prav tJcbro vemo ... in začeli bi lah-kJ^esmico spet znova in znova, ko bi, namesto živčnega se-" svoje in sodelavčeve kuver- ti skupaj rajši malo več in bolje ^i? Ce ničesar drugega, kar bko bolje bi nam potlej šlo. D. Sedej C^tod Bertoncelj iz Alplesa v U pnikih.: »Enaka dela morajo &nako vrednotena. V sa-delovnem procesu pa so še velike rezer ".« Pred 34 leti so Janka Dolenca z dekretom poslali za knjigovodjo in vodjo administrativnih poslov v novo ustanovljeno Obdelovalno zadrugo Poljane in od tedaj je , zvest zadružništvu. Z dol-% golet ni m delom in priza- ^ devnostjo je veliko pri-l| speva! k razvoju sodobne kmetijske zadruge in za fi | to so mu ob letošnjem činskem prazniku izročili ; r-b priznanje. Malo plaketo občine Ško$a f#ko. V vseh teh dolgih letih je bil ' sooblikovalec sprememb v organiziranosti in vlogi kmetijskih zadrug, priča ^ . boljših in slabših Časov za kmete, skratka, v razvoju m kmetijskih zadrug in sedanje Kmetijske zadruge Šfcofja Loka je sodeloval od obdobja kolektivizaci-je vasi pa vse do sodobne organiziranosti združenih kmetov. »Zaposlen sem bil na^ okrajni zadružni zvezi v Kranju,« se spominja prvih povojnih let. Dobil sem odločbo, da sem imenovan za knjigovodjo in vodjo administrativnih poslov v Obdelovalni zadrugi. Sto dvajset posestnikov iz Poljan, Dobja, Srednje vasi in Vinharij se je včlanilo skupaj z družinami. V zadrugo so vložili vse svoje premoženje od zemlje do orodja. Potem so vsi delali, vsi so dobivali plačilo in sodelovali pri delitvi dohodka. To so bili takoimenovani dnevi truda. Zadružniki so imeli tudi gozdove in ves les, ki so ga posekali, smo na žagi v Srednji vasi razžgali in zadruga je prodajala deske. 1952. leta je bila obdelovalna zadruga ukinjena, le Tine Ferlan ni hotel ven in zato je ostal tam manjši kmetijski obrat, ki je bil ; ukinjen leta 1956.« Če vas poslušam, te zadruge niso bile tako slabo zamišljene. Zakaj so tako 1 hitro propadle?!':; »Preveč je bilo vse skupaj razdrobljeno, težko je bilo stroje in orodje prevažati tako daleč naokoli, čeprav menim, da smo kar dobro delali. Največ smo se ukvarjali z živinorejo, dosti krompirja smo sadili in smo ga prodali kar 500 ton letno, medtem ko ga sedaj v enakem okolišu prodajo komaj 20 to«. Gop smo semenski krompir in v Poljanah smo imeli poseben poskusni center, ki ga je vodil dr. Kus. Imeli smo mehanično delavnico za popravilo orodja in strojev, svojo elektrarno in ' celo dve gostilni.« Za vso to dejavnost je imela zadruga le enega uslužbenca. Ves dan je bil zato Janko Dolenc na delu, zvečer pa so imeli še razne sestanke. Vendar pravi, da so tedaj vsi veliko delali. Ko je bila obdelovalna zadruga ukinjena, je bil premeščen h Kmetijski zadrugi Poljane, ki pa se je ukvarjala tedaj s trgovsko dejavnostjo, s prodajo kmetijskih pridelkov in drugega blaga, odkupovala je živino od kmetov ter druge kmetijske pridelke in veliko gozdnih sadežev. »Leta 1952 se spominjam, je bila zelo dobra gobarska letina. V Poljanah smo odkupili 8 ton suhih gob, medtem ko jih sedaj na celotnem območju zadruge odkupimo komaj tono, če dobro rastejo.« Leta 1961 so se vse zadruge v Poljanski dolini združile v KZ Blegoš Gorenja vas in Janko Dolenc je tam do leta 1963 delal kot vodja komerciale. Tedaj je prišlo do ponovne združitve v sedanjo KZ Škofja Loka, ki je povezala zadruge na področju Poljanske in Selške doline ter Škofje Loke. »Tedaj smo v zadrugi izgubili gozdove, ki so prešli v upravljanje gozdnemu gospodarstvu. Kmetje še vedno trdijo, da to ni dobro, ker se sedaj proizvodnja deli na dva dela. Naše področje;! je v, pretežni meri hribo-, vito in skoraj vsaka krntija ima tudi gozd. Koli tje so tako kooperanti^ .'^ajr^va. Vse pravice fajb tako urejati po \ , i jkHeb,Meka j kredita , naša hranilna služba,1 kaj hranilna služba , etiko smo delali bi se vsaj hrani -združili, vendar V4 gospoda ne pogova}^ ■jo: tV-še' drug problem ji ki je še večji. Kmet, ima Šjbliko zemlje, da h ./Organizira dovolj , ko ^Vlnorejo ali polj« lahko polno pokojninsko in zdravstvi zavaruje, sicer pa ne. pa bi bili dejavnosti k s in gozdar;'*2 združeni, bi te pra' lahko uživalo več kme-1 tov.« Je sedanja zadruga resr zadruga kmetov? »Mislim, da je. Na našem območju je v zadrugo včlanjenih skoraj 90 odstotkov kmetov, kar je največ v Sloveniji. Povprečje je precej pod 50 odstotki. Najbrž pa bi se dalo še kaj narediti, vendar je visok odstotek članstva dovolj zgovoren podatek. Veliko delamo tudi pri obnovi kmetij, dajemo posojila za izgradnjo hlevov, za melioracije, zlož-be zemlje in sploh za povečanje proizvodnje. Tudi kmetje so zainteresirani za nadaljnji razvoj, kljub trenutni stagnaciji proizvodnje.« L. Bogataj • Ml PA NISMO SE UKLONILI ica mu je rešila življenje Najzanimivejša je njegova zgodba o žlici, ki mu je rešila življenje. Zato se je takoj ponudil, da mi jo pove, ko sem ga obiskala na njegovem domu na Kokrici. Ciril Gričar-Emil se spominja polno takih in podobnih dogodkov iz partizanov, kajti v štirih letih partizanstva in ilegalnega dela na terenu okrog Litije in v Zasavju, kjer je bila nemška moč najbolj udarna, kjer so bile zaradi prometnih žil, ceste in železnice, njihove postojanke naj gostejše, kjer je bila močna bela garda, je doživel toliko, da je spominov več kot za eno knjigo. Ciril Gričar je doma iz Rovišč pod Sv. goro pri Zagorju. Pet sinov je bilo pri hiši in štirje od njih so bili partizani. Ciril je že s šestnajstimi leti šel od doma, sc izučil za čevljarja, kot vojak stare jugoslovanske vojske je gradil Rupnikovo linijo, jeseni 1941 pa je prišel v Kranj. V Savi je delal. V Kranju se ni povezal z aktivisti, pač pa je zveze iskal doma. Pogosto je hodil v Zasavje, kjer jih je brat Jože, ki je bil tesno povezan z Lojzetom Hochkrautom, sekretarjem Okrožnega komiteja Litija, pripravljal na odpor. 10. ali 18. junija 1942 je prav v njegovi domači vasi, v gozdu Vrhe pri Rovišah, prišlo do spopada med partizani ter Nemci in vermani. Takrat so Nemci odgnali njihovega očeta v celjski Pisker. Ciril je izgubil zvezo. Bal se je aretacije, kajti za spopad pri Rovišah je bila kriva izdaja. Moral je v ilegalo. V moravškem koncu je iskal zvezo. Tu je našel Poldeta Eberleta-Jamskega, ki je bil za Hochkrautom imenovan za sekretarja litijskega okrožja. Zadrževal se je v neki votlini. Pri Poldetu je dobil tudi brata Ivana, ki je ob spopadu na Rovišah ušel. S kurirji se je napotil proti Štajerski. Vera Šlandrova jim je dajala napotke in jih spodbujala. V prvi Štajerski bataljon je bil dodeljen, 2. grupi odredov. V njem je bilo največ fantov iz revirjev, komunistov, skojevcev. Komaj je prišel, že je njegov bataljon izvedel eno izmed zelo uspelih akcij, ki je odjeknila po revirjih in po Štajerski. V noči od 2. na 3. julij 1942 so napadli rudnik Huda jama pri Laškem tako iznenada, da je rudarska straža povsem odpovedala, partizani pa so odnesli okrog 20 pušk, mitraljez, nekaj zabojev streliva in veliko eksploziva, hrane, obutve, perila in odej. Skupina, v kateri je bil narodni heroj Anton Okrogar-Nestl, pa je uničila kompresorsko hišo in vse naprave v njej. Nestl je bil takrat hudo opečen. Ciril, takrat že Emil, je dobil nove rudarske čevlje, močne, okovane, da jih je nosil celo leto. Uspelih akcij so bili veseli kot le kaj in dale so jim poleta za naprej, za nove akcije, za nove boje. V veselje pa je tedaj kanila grenka kaplja: nekdo je v taborišče prinesel lepak, na katerem je pisalo, kateri »banditi« bodo tiste dni ustrelje^ ni v celjskem Piskru. Med njimi je bil tudi Gri-čarjev oče Jože . .. Kmalu po akciji v Hudi jami so se reorganizirali. Prvi Štajerski bataljon je bil razdeljen na tri čete: Moravško, Kozjansko in Kamniško. Ciril in njegov brat Franc-yid sta prišla v Moravško četo, tretji brat Ivan-Žan pa v Kozjansko. Takrat se je prav gotovo v njihove vrste vrinil izdajalec. Po vojni so med gestapovskimi dokumenti dobili med drugim tudi popoln spisek borcev Moravske čete, z imenom in priimkom, ilegalnim imenom in funkcijo. Emil je bil takrat pomočnik mitraljezca. Še danes ne vedo, kdo je izdajal. Toda posledice so bile hude. 22. avgusta 1942 je del Moravske čete, kakšnih 15 borcev, taboril v bližini Tkačnice, Kamniška pa v Limbarski gori. Nenadoma pridejo ob veščevalci povedat, da se bliža nemška kolona. Bili so prepričani, da gre le za nemško patruljo. Hitro so skočili v zasedo in udarili po njej. Toda izkazalo se je, da se bliža divizija Nemcev, ki je bila sicer namenjena na vzhodno fronto, pa so jo zadržali tu, da bi v nekaj dneh počistila partizane v moravških hribih. Vojska se je valila v njihov hrib. Partizane so potisnili na sam rob hriba med Pečami in Vidrgo. Obroč je bil vse ožji. Naenkrat so Nemci utihnili, kot da bodo zdaj zdaj udarili še poslednjič .. . Takrat so se partizani odločili za juriš. Komandir Love je izbral pravi trenutek. Streljali so vsevprek, vpili, da bi dajali vtis, da jih je za cel bataljon. Udarili so z vsem hkrati. Mitraljezec Jazbec je streljal kar stoje. Ko je padel, je mitraljez prevzel Emil. Prebili so se po bregu navzdol, spotoma še Nemcem prerezali telefonsko žico in se reševali proti cesti Vidrga—Peče. Kljub temu, da so Nemci po cesti patruljirali z motorji, jo razsvetljevali z raketami, so jim ušli v Cvetiški hrib. Z roba so potem gledali Nemce, kako se spravljajo na kamione in odhajajo. Na oni strani je od njihovih obležal le Jazbec ... Že poleti 1942 je bil Emil sprejet v SKOJ. Ko je septembra 1942 iz Moravške čete nastal Zasavski bataljon, je Emil postal komisar 1. čete, januarja 1943 pa je bil sprejet med komuniste. Vrsto hudih borb so bili tudi v Zasavskem bataljonu. Ena najhujših je bila tista na Kolovratu, kjer sta padla Dušan Kraigher-Jug in Vera Šlandrova in kjer je bil ranjen komandant Stane. Pozimi 1943 je bilo, ko so bili partizani obveščeni, da se je iz Nemčije vrnil nevaren izdajalec Jože Ozim. Dva brata sta že dobila zasluženo kazen, Jože pa se je skril v ponovško graščino pri Litiji, kjer so gestapovci urili raztrgance. Prisegel-je maščevanje in grozil partizanom. Le-ti pa so izvedeli, da hodi v Cirkuše k nekemu dekletu. Neko noč so obkolili hišo, pred vhodna vrata pa sta se postavila Ciril in Samo. Pričakali so ga, ko se je namenil ven. Istočasno sta Ozim in Emil ustrelila. Emil je njega ranil v roko, Ciril pa je padel, zadet v prsi. Tovariši so ga pobrali, odvlekli proč, zažgali hišo in izdajalec je dobil smrtni strel skozi okno. Čudno pa je bilo s tistim strelom v prsi. Cirila je bolelo, težko je dihal in hodil. Strel ga je zadel od blizu, le na meter razdalje. Šele v sosednji vasi je potem ugotovil, da je krogla udarila v žlico, ki jo je nosil v žepu bluze. Še danes jo hrani za spomin. Strel mu je zadal le hud udarec, nalomil rebro in povzročil podplutbe. Zmečkano kroglo je našel zraven žlice v žepu. Junija 1943 je bil Ciril poslan na politični tečaj, potem pa na teren na desno stran Save. Biti aktivist je bilo veliko težje kot partizaniti. Posebno tu, kjer so bili Nemci in beli tako prokleto utrjeni, kjer je kar mrgolelo vohunov, izdajalcev, raztrgancev. V bataljonu si vsaj včasih mirno zaspal, ker si vedel, da nad borci bedi straža. Tu si pa moral skrbeti za vse sam: kje boš jedel, kje spal, s kom boš spregovoril, kako se boš varoval. Resnično bi lahko napisal celo knjigo. Nekoč se je že lotil spominov, pa mu živci ne dopuščajo. Prehudo je bilo vse skupaj in pustilo mu je posledice. v . Septembra 1944 je bil poslan spet na levi breg Save, na Moravško, kjer je skrbel tudi za ranjence. Najhuje je bilo na samem koncu, kajti prav tu skozi so se valile vse nemške in kvislinške bande. Kako zagrizeno so držali cesto, železnico . . . Vsak bi o tem lahko pisal svojo zgodbo! D. Dolenc O LAS 12. STRAN ŠPORT REKREACIJA PETEK, 21. JANUARJA 1983 Dvaindvajseti pokal Vitranca V Kranjski gori vsi najboljši KKANJSKA (iOHA - Ko si' na vseh svetovno znanih smučiščih bolijo s preveliko količino snega uli pii sploh n inu j o in i<' /. naj več j i-mi napori organi/iiajo tekmovanja v alpskem smučanju /a svetovni pokal. so \se oči uprle v Kranjsko goro. Kouet januarja. iMi. in 30. bo tu že dvuindv ajspli poku) Vittanr. tek rnovanj« moških v "ksla'omu in slalomu ki štep '.idi za svetovni pok. d. Siti. m j«, i.'/! • i-e kažejo, da bo tekni' 'a nje mi/n izvesti. saj iref.u!!>'• ne/iv ra, m-iv lo omngo-ea i' Tekmovanje bo na zfuHii K! S pro-i;i ii.' pobočja- Vihanca. V zvezi s pnps avaim na to ti knH.van.ie je biki narejeno ž.e veliko dela. Pripra vijem so vsi materiali in narejenih vrsta tehničnih opravil, tako da bo omogočena dobra organizacija te prireditve. Prav v teh dneh se na progah dela intenzivno. Ekipi za pripravo prog bodo drugi teden priskočili na pomoč tud' vojaki VP Kranj, ki bodo na proge nanašali sneg. V četrtek v večernih urah je začel na kritičnih mestih delati tudi snežni top, ki ga je organizatorjem posodil Klan iz Begunj. S tem snež nim topom bodo delali gasilci poklicne gasilske čet Jesenic. Prepričani smo. da bodo Kranj skogorci dobili bitko s tanko snežno oddejo in da bodo tako tekmovalci in gledalci imeli kai vidt ti. V piedprodaji so /e karte /.a ogled tekmovanja ter parkirni listi. Karte so /a odrasle po 100 dinarjev, /a otioke pa po 50. V pi edprodaji je 10 odstotkov popusta. Parkiranje '/a osebne avtomobile je 50, za avtobu se -ton. kombije pa 2(>(> dinarjev'. V" piedprodaji it karte in nalepke mogoče kupiti v poslovalnicah Inte gralu. K mpasa. Alpetouru in Generali urista. /.uradi varčevanja z bencinom bodo- v teh dneh organizirani v Kranjsko eoro tudi posebni avto busni ptvvo/.i. Organizacijski komite si prizadeva, da bo aa tekmovanju poskrbljeno /.a prodajo različnih sporninckov in značk tako da bo na prireditvi sleherni obiskovalec lahko kupil izdelek, ki ga bo spominjal na ta dogodek. Prav tako bo poskrbljeno /.a preskrbo ob ciljni ravnini pri Petrolovi črpalki in v sami Kranjski gori. Spored — sobota 29. januarja ob 10. uri prvi veleslalomski nastop in ob 13. uri drugi. Nedelja, 30. janurf-ja, ob 10.30 prvi slalom in ob 13. uri drugi. I). Humer Gorenjski zgled vleče Smučarski skoki Mubi Gorenjski prvak PLANICA — Na 25-metrski skakalnici v Planici je bilo v nedeljo prvenstvo Gorenjske za mlajše pionirje. Ob odlični organizaciji SK Bled je nastopilo osemindvajset skakalcev Zirov, Triglava iz Kranja. Žirovnice in Bleda. Kot na dveh tekmah za pokal kokte je bil tudi tokrat najboljši Kranjčan Tomaž Mubi. Rezultati - 1. Mubi (Triglav) 188,5 (21 —20,5), 2. Gasperlin (Žirovnica) 185 9 (21 - 20.5), 3. Knafelj (Triglav) 185,0 (21 - 20), 4. Petek 183 (21 - 21). 5. S. Madrijan (oba Žiri), (i. Globočmk. 7. Jagodic, 8 Kroper (vsi Triglav), 9. Jesenko (Žiri). 10. Komovec, U. Kešar (oba Triglav), 12. Zupančič, 13. Legat (oba Ziri). 15. Zupan (Triglav). M. G. Jutri start na Jezerskem KRANJ - Organizacijski odbor šestnajstih zimskih športnih sindikalnih iger Kranja ima le toliko sreče s snegom, da bo lahko to soboto na Jezerskem izvedel prvo disciplino, smučarski tek. Ta disciplina bi morala biti v Kranju pri OŠ Franceta Prešerna. Ker pa tu ni snega, bodo teki na Jezerskem. ^ Start ob Planšarskem jezeru na Jezerskem bo ob 14. uri. Odhod avtobusov bo ob 11. uri pred hotelom Creina. -dh Smučarski tečaj je ena izmed oblik rehabilitacije, s katero se §p0rt ob konCU tedna ohromeli otroci privajajo na vsakdanje življenje — Z gorenjskim načinom dela so se na Jezerskem spoznavali tudi Mariborčani in Zagrebčani m Jezersko..... Gorenjsko di ustvo z«; cerebralno paralizo je od 7. do 15. januarja pripravilo na Jezerskem začetniški smučarski tečaj za- prizadete otroke. Tečaj je tudi tokrat, tako kot ze petkrat prej, vodil Branko Lojk, profesor telesne vzgoje v Kranja »Tečaj smučanja je del rehabilitacije prizadetih otrok !n redna oblika društvene dejavnosti, ki dopolnjuje tritedenska poletna prizadevanja ob morju. V skupini je sedem otrok z Gorenjske ter kot gostje trije iz Maribora in pet iz Zagreba. Z njimi so tudi njihovi spremljevalci, ki se na Jezerskem spoznavajo z našim načinom dela. Tukaj pridobljeno znanje in izkušnje bodo prenesli v svoje sredine, kjer naj bi dioigo leto pričeli s podobnimi tečaji smučanja. Gorenjsko društvo je s tovrstno obliko privajanja otrok na vsakdanje življenje zaoralo ledino ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. Tečaj na Jezerskem sta spremljala tudi zdravnik in profesor smučanja i/. Velike Britanije. I godno sta ocenila naše delo. Razmišljata. da bi v prihodnosti semkaj pripeljala tudi angleške otroke saj so tod ugodno možnosti za rehabilitacijo: bližina smučišča /. ravno pravšnjo strmino, zdravo podnebje in mir. Poleg petih učiteljev smučanja so skupino se-stavljali se posebni pedagog, ki je skrbel za koristno izrabo prostega časa, fi-zioterapevtka ter vodja tečaja. Koliko Nogomet Soboto in nedeljo za so se otroci naučili v devetih dneh? Nekateri več. drugi manj, kar je odvisno od stopnje ohromelosti. V uspeh smo si šteli, ko smo otroka naučili, da se je po padcu tudi sam pobral. Skupina, ki pa ie pred šestimi leti napravila prve smučarske korake, bo letos odšla na smučanje v Kranjsko goro. Veliko so napredovah v teh letih,« končuje Branko Loj k. Človekoljubno je delo. ki ga opravljajo Branko in njemu enaki. Delo. ki bogati in plemeniti .-.. C Z. Športni dinar Jesenice — Telesnokulturna skupnost jeseniške občine bo za letošnji letni program namenila 20 milijonov 5(X) tisoč dinarjev, s tem, da bodo vrhunskemu športu dali prednost, medtem ko bodo tekmovanja podprli tako, da bodo krili stroške prevoza in pogoje za vadbo, za rekreativno dejavnost pa bodo združevali večja finančna sredstva delovne organizacije in skupnosti. Za osnovno dejavnost b«nes jim požrtvovalno sledijo planinski aktivisti iz roda Broja-nov, Lakot, Luksov, Jozlov, Delavcev m drugih, ki jim ni mar za preliti znoj v korist planinstva in alpinizma. V Ratečah, kjer so začeli pisal i planinsko zgodovino že sredi prejšnjega stoletja, so planinsko društvo ustanovili 23. aprila 1933. leta. Jedro planinskih delavcev že od nekdaj sestavljajo gomki reševalci, ki nesebično pomagajo ponesrečenim v sienah Mojstrovk, havnika. Sit. Jalovca in Ponc. Po osvoboditvi domovine, 15 1945. leta, so osnovali Planinsko dru*: Javornik-Koroška Bela. Njegovi čU" vzorno skrbe za Staničev dom pod Tr glavom in Prešernovo kočo aa Stolu nižje ležeči postojanki 11a Pristau Zasipski planini. Planinsko društvo <*)zd-Martuliek. 1 je najmlajše v Dolini, so ustanovili leta. ... , , Pregled življenja in dela plan2no;. alpinistov in gorskih reševalcev 12 ^ niške občine skozi minula des^tietii ■ prikazala retrospektivna razstava, "t l*)do v jubilejnem letu prip* ^^ delavci Triglavske muzejske zbirke ? PD Dovie-Mojstrana. Zanjo vlada ze* daj veliko zanimanje tako v \fotsa*" kot drugod. Zato je moč pnčakOVJK; bodo društva in posamezniki ponaai* prirediteljem pri zbiranju bogatega p •liva za prireditev, ki bo tudi spodbu®' osnovanje našega dolgo pričakovali planinsko alpinističnega muzeja. Uroš Strelski tekmovanji ŠkoQa Loka - Občinska so*t» zveza iz Škofje Loke je konec mmu* tedna pripravila dve strelski tekmovi V petek, 14. januarja, je bilo v Skofre«"1 športni dvorani Poden občinsko pr* stvo v streljanju z zračno puško, ki s< je udeležilo 25 članov, 28 mladincev r pionirjev. Pri članih je prv0 n* osvojila ekipa strelske družine Br*' Kavčič iz Škofje Loke (1423 krc#v drugo in tretje mesto pa sta moštvi strelske družine Kopa^vin* Trate (1416 in,1373 krogov); ^ i C nejši člani so bili Nikolaj Cuš ekipe strelskih družin Bratov KavvN Škofje Ix>ke (1036). Tabor iz Gorenje (1019) in Tabor iz 2trov (1011 kroT .»rva tri mesta v posamični razvrstim' pripadla Branku Koširju (SD Gorenja vas - 363 krogov). Leonu P** (SD Bratov Kavčič 354 krogov > J*rf Dolencu (SD Bratov Kavčič g tiov). Najboljše pionirske ekip« M K iz strelskih družin Kopačevina u kmgov vsi iz SD Kopačev.,»a). Dru k« tekmovanje ki je bilo v 16 januarja, na strelišču v Vuicarjih organ iza tor ilVedel vjK^tev pra^ škofjeloške občine. Udelelili so ^ ^ 1 -trelci iz raznih organizacij ki s« p^ svoje Ri)osobiiosti v streljanju , VOJJ nuško Li-te SO dokaj dobre saj ^ čina tekmovalcev precej izenačen * "Tnt^Ti Ekipno: 1. SD vira (260 od 300 m»ž«f^ Tabor 2iri (259). 3- Katur.^ S Loka (253); posamezno: i ^ stofjaLoka.90). ^ ^ PETEK, 21. JANUARJA 1983 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN O RADIJSKI SPORED SOBOTA, 22. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - MPZ OS 1. Celjske čete - Celje - 10.05 Po republikah in pokrajinah -10.35 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci -11.35 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Mikki Giovanni: Moja pesem -23.15 Od tod do polnoči -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, »Človek in prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Sport in glasba - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 23. jan. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Jaša L. Zlobec: Netopiš Joško (prva izvedba) - Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba* - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Ivan Cimerman: Veliki zidarski mojster - 14.25 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Amaterski zbori pred mikrofonom - I. oddaja z radijskega tekmovanja 1982 - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Wolfgang Ecke: dama s črnim jazbečarjem, IV. epizoda - Dvojčica 18.16 Na zgornji polici -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - studio Novi Sad - Glasbena tribuna mladih -23.05 Literarni nokturno -Paul Gsell: Umetnost - 23.15 Disko-disko - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo - šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Bohumil Hrabal: Klubi poezije - 21.33 Lahke note - 21.45 Radio Študent na našem valu -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 24. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? . .. - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15 50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - ZDA skozi ljudsko pesem - Državljanska vojna -Kavboji - 18.25 Zvočni signali - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 I>ahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana in njegovimi pevci - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite izberite - 21.05 Glasba velikanov - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Marko Elsner-Grošelj: Smeh konj -23.15 Ob domačem ognjišču -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK, 25. jan. Prvi program 4 30 Jutranji program - glasba '8 05 Za šolarje - 8.35 lz glasbenih šol - Glasbena šola Vrhnika - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 1105 Ali poznate? . .. -' 1L35 Naše pesmi in plesi -12 10 Danes smo izbrali -12^30 Kmetijski nasveti - 12 40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših kraiev - Iz naših sporedov - 13 20 Osmrtnice, obvestila m zabavna glasba -13.30> Od melodije do melodije - 4.05 V korak z mladimi - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole -15 00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) -15 30 Obvestila in zabavna dasba - 15.50 Radio danes, radio" jutri - 16.00 Vrtiljak -17 00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena med igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19 35 Lahko noč, otroci -19 45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Slovenska, zemlja v pesmi in besedi - Repertoar pevskih skupin (II.) - 20.35 Odskočna deska - Justin Felicijan - rog - 21 05 Radijska igra - Hrafn Gunnlaugsson: Poletna ljubezen - Glasbeni intermezzo . 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - An na Greki: Pesmi - 23.15 Glasba iz filmov in musicalov - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na vSlu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti, Na obisku v . . ., glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin- - 21.33 Jazz na II. programu - Orkester Thun-dering Herd Woodyja Hermana - Pevec bluesov Garry Daviš - George Shearing duo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 26. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 * 18.00 Jakob Jež: Umetnost in regrat - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Naj narodi pojo (8. oddaja) -20.35 Dva tria - Josefa Suka in Arama Hačaturjana -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Robert Desnos: Globine noči - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, kultura, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 27. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Mladina poje - Pesem mladih na festivalu RIG (4): DPZ iz Szegeda - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Smetana: Prodana nevesta (vsebina in odlomki) - 14.40 Jezikovni pogovori - 14.55 Minute za EP (prenaša tudi II. program) - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.0(3 Z ansamblom Fantje z vseh vetrov - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Slovenske glasbene miniature - iz opusov Boga Leskovica in Matije Tomca - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.135 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Na dnu teme je luč - I: William Shakespeare: Macbeth 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Miroslav Krleža: In extremis - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče hladno«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.05 Zavrtite, uganite. . . - 22.00 S festivalov jazza - Jazz Ost-Nurnberg '82 - 2. oddaja: Goorge Adams-don Pullen - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 28. jan. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 4.50 Dnevni koledar -5.20 Rekreacija - 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila, promet - 5.50 Varčujmo z energijo - 6.00 Poročila - 6.10 Prometne informacije - 6.45 Prometne informacije - 6.50 Dobro jutro, otroci - 7.00 Druga jutranja kronika -7.25 Sprehod po tržnici - 7.35 Prometne informacije - 7.45 Iz naših sporedov - 8.05 Za šolarje - 8.35 Glasbena pravljica - L. Kovačič-K. Cipci: Dva zmerjavca - 8.55 Naši umetniki mladim poslušalcem - Klavirski kvartet RTV Ljubljana - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate ... Lisztove parafraze in priredbe - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domače pihalne godbe -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših spo-' redov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje -14.05 Dane Škerl: Opojno poletje - suita iz baleta št. 2 - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo i* godemo - 18.15 Gremo v kino - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . -21.05 Oddaja o mor i u in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini - 22.25 iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene skrinje -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Po-potniška malha, Ob koncu tedna, glasba, Minute Za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disko klub - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasbna za konec programa ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, bratu in strica PETRA ZUPANA ^ iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za tolažbo in obiske v času njegove bolezni, za izkazano pomoč, izraze sozalja, podarjene vence in tako veliko spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolzm dr. Majdicevi, dr Stanovnikovi in dr. Furlanovi iz Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Jerajeyi za zdravljenje in lajšanje bolečin, enako tudi dr. Omanovi in sestri Milki iBahor za-pomoc in nego na domu Posebej se zahvaljujemo sodelavcem TOZD TSD in TOZD TEA Iskra Kranj, dijakom 2 e7 razreda Š. C. Iskra Kranj, WZ Tatjana Oder, pevcem iz Naklega. g. kaplanu za številne obiske, g. župniku za ganljive besede ob grobu, obema pa za lep pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Fani, sin Jani, hčerka Petra, brat Ivan, sestra Mari in Milka z družinami Kranj, Naklo, Hrastje, Kokrica, 18. januarja 1983 NAGRADNA KRIŽANKA SLOV SKLADATELJ (FRIDERIK SIRCA) POOROCJE OKOLI JUZ rECAJA ZNAMKA INSTANT JUH KO-LINSKE VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI REKA. KI TECE SKO Zl INNS BRUCK NORVEŠKI PISATELJ IOLAV) SISTEM VODOV ZA PRE NOS ELEKTft ENERGIJE JUGOSL TENISAČ IMARKOl MOŠKI V POZNI ŽIVLJENJSKI DOBI TEK CEZ DRNIN STRN PRAPREB NOVE ZELANDIJE ŠKOTSKI NOBELOVEC ZA MIR R HRV PISA TELJIN ESEJIST (VJEKOSLAV) PREČEN DROG V KOZOLCU MOČNA ŽGANA PUACV DRUŽBENO POLIT DELAVEC KODE NAJSEV DESNI PRI TOK NILA SPODNJI DEL POSODE VEČJI GODALNI INSTRUMENT GOSPODAR DELODAJALEC OREL IZ GERMAN MITOLO LEVI PRITOK DONA VE V ZRN N Rešitev nagradne križanke z dne 14. januarja: skopolamu:, kameralist, erajo, alt, bari, Švu-ra, Aman, Taras, \'B, aar, kos, KE, Altman, Ilada, Kate. Adamo, ZŠ, Arih, kalup. Lava, vla^u, ibar, astma, Ciril, Rekar, Eni, baron. Prejeli smo 155 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme V ojko Roženbergar, Huje 6, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Ivanka Hafnar, Sr. Bitnje 75, Žabnica, 3. nagrado (100 din) prejme Urška Miklaveič, Kajuhova 19, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 26. januarja 1983 na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pi-jadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Posojila, ki jih v Ljubljanski banki dobite takoj Gotovinski kredit S prodajo deviz Ljubljanski bar.ki si zagotovite, poleg di.iarske protivrednosti po veljavnem tečaju, gotovinsko posojilo v enakem znesku. Najdaljša doba vračanja posojila je 3 leta, višina pa je odvisna od vaše kreditne sposobnosti Namenska posojila na osnovi prodaje deviz banki Višina posojil je 250 do 300 odstotkov od dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz in jt odvisna od namena, od predračunske vrednosti investicije ali predvidenih del in od vaše kreditne sposobnosti. Doba vračanja posojila je 3 do 16 let. S prodajo deviz banki in vezavo dinarske protivrednosti si lahko zagotovite naslednja posojila: stanovanjsko posojilo, med drugim tudi za prenovo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, posojilo za razvoj ali posodobitev zasebne gospodarske dejavnosti (nakup, gradnja ali posodobitev poslovnega prostora, nakup opreme, strojev in orodja, med drugim tudi za nakup rabljene opreme), posojilo za nakup, gradnjo ali posodobitev poslovnega prostora za opravljanje svobodnega poklica, posojilo za začetek, obnovo in razvoj kmetijske dejavnosti, med drugim tudi za preureditev in opremo prostorov za kmečki turizem, ali nakup opreme za čebelarjenje. posojilo za razvoj ribiške dejavnosti (nakup plovil in druge ribolovne opreme). Če med predstavljenimi oblikami sodelovanja niste našli poti do uresničitve svojih načrtov, to še ne pomeni, da te poti ne bo mogoče najti s skupnimi močmi. /O ljubljanska banka • Temeljna banka Gorenjske, Kranj GLAS 14. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 21. JANUARJA 19«3 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 22.1. 8.25 Poročila - 8.30 Zverinice iz Rezije: Volk brani kokoši pred lisico - 8.50 Ciciban, dober dan: Bela vrana - 9.05 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 9.35 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevanka - 10.05 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb -10.35 Vesolje: Harmonija svetov, poljudnoznanstvena serija - 11.35 Muzeji Makedonije: Arheološki muzej v Bitoli - 12.05 Propagandna oddaja - 12.10 Kitzbuhel: Smuk za moške, prenos 15.50 Poročila - 15.55 Palčiča, ja- Knski risani film - 16.55 P J v šarki - Partizan : Sibenka, prenos - v odmoru propagandna oddaja - 18.30 Seba-stijanova babica: Piknik, risanka - 18.45 Muppet Show: Kris Kristofferson - 19.10 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 T V teka: Leto 1957 - 9 poskusnih dni - 21.00 Nočni kino: Veseli fantje, ameriški film - 22.50 Hokej Madžarska : Jugoslavija, skrajšan posnetek - 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 Ana ljubi Milovana, predstava gledališča Boško Buha - 18.10 O. Davičo: Pesem, ponovitev nadaljevanke - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV kaseta: Maja Odžaklijevska - 20.30 Poezija: Miloš Crnjanski -21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.55 Športna sobota - 22.15 Povsem osebno: Karikaturist Ivo Kušanič TV Zagreb I. program: 8.55 Zimski spored za dijake: TV koledar. Istrske ograde, Risanka, Kaj je s pticami, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake: Veterinar, Risanka, Skrivnost afriške baobaba - film iz serije Boj za obstanek, Iz kockice, Svetloba - 12.10 Kitzbiihel: Smuk za moške, prenos -15.05 Kritična točka - 15.35 Poročila - 15.40 TV koledar -15.50 Petrova mladost - 16.55 Košarka Partizan : Šibenka, prenos - 18.30 Mali koncert -18.45 Neuvrščenost - vest človeštva, dokumentarna serija • 19.30 TV dnevnik 20.00 Igrani film - 21.45 T V dnevnik - 22.00 Polnočna promenada - 23.30 Poročila NEDELJA, 23. 1. 8.30 Poročila - 8.35 Ziv žav, otroška matineja - 9.30 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb - 10.20 Propagandna oddaja - 10.25 Kitzbuhel: Slalom za moške, prenos 1. teka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci -12.00 Ljudje in zemlja - 12.50 Propagandna oddaja - 12.55 Kitzbuhel: Slalom za moške, prenos 2. teka - 14.00 Poročila - 14.05 TV kaseta: Novi fosili, zabavno glasbena oddaja - 14.35 V areni življenja: Janez Milčinski - 15.35 Izgubljeno obzorje Shangri-la, ameriški film - 17.30 Naš kraj: Jevnica - 17.45 Športna poročila - 18.00 Sestanek v nebotičniku - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.£5 Vreme - 20.00 M. Kovač-L. Zafranovič: Okupacija v 26 slikah, nadaljevanje in konec - 20.50 Alan StivelL glasbena oddaja -21.10 Športni pregled - 21.40 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 22.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 15.30 Test - 15.45 Afriška zgodba, ameriško-japonski film - 17.35 Zabavni program - 18.55 Risanke -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dnevi jazza - Kvartet Sama Riversa - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.06 Slovo od miru, TV nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Koruza kot živinska krma, izobraževalna oddaja - 14.45 Narodna glaslja - 15.15 Freske Jugoslavije - 15.45 Afriška zgodba, ameriško-japonski film 17.35 Zabavni program -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Agresorji v miru, TV nadaljevanka -21.10 Športni pregled - 21.40 Potopisi: Sevilla pri Guadal-quiviru, oddaja TV Skopje -22.10 TV dnevnik PONEDELJEK, 24.1. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Lutkovno gledališče, Pogozdovanje, Vi-dra-poljudnoznanstveni film, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake - 13.30 Zimski spored za dijake: Naši gosti iz Stuttgarta, Risanka, Koledar, Ljudske pripovedke, Risanka, Bobita show, Prvi nastop - 16.25 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.25 Poročila - 17.30 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 18.00 Človekovo telo: Bolečina - 18.25 Obzornik -18.45 Podium: Žarko Lavše-vič - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Piranski glasbeni večeri: W. A. Mozart: Mala nočna glasba - E. Grieg: Dve elegiji za godalni orkester - 20.30 Plexus sola-ris, TV pesnitev - 21.00 Mednarodna obzorja - 21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 T V dnevnik - 17.45 Zom in Puk, lutkovna serija - 18.00 Igračkanja, otroška serija - 18.15 Potopisi - kažipoti: Pod Ivančico -18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Zom in Puk -18.00 Igračkanja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Podium -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ž. Kozinc: Jerca, drama TV Ljubljana - 20.55 Glasbeni trenutek - 21.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 21.30 TV dnevnik - 21.45 En avtor - en film TOREK, 25. 1. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Sebastijanova babica, Veverica na moji rami - poljudnoznanstveni film. Risanka, Poročila -10.05 Zimski spored za dijake - 13.25 Zimski spored za dijake: Med šolo in domom, Risanka, Koledar, Risanka, Ljudske, pripovedke, Okasen in Nikoleta - lutkovna predstava, Program kar tako -17.30 Poročila - 17.35 Zverinice iz Rezije: Grdina v lisičji hišici - 17.55 Naši zbori: Celjski komorni zbor (iz arhiva RTV) - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Plezalci, jugoslovanski kratki film -18.55 Knjiga - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 D. H. Lavvrence: Sinovi in ljubimci, angleška nadaljevanka - 20.55 Dokumentarec meseca: Življenju naproti -21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Branko Marušič in Stari znanci, zabavno gl. oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabava vas ansambel »Prijatelji« - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Gnezdo revolucionarjev, dokumentarna oddaja TV zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Branko Mališič in Stari znanci -19,30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.00 Festove S-emiere: Zakon Marije raun, zah. nemški film -22.50 TV dnevnik SREDA, 26. 1. 9.00 Zimski spored za dijake: V kanadski divjini Nahanni -poljudnoznanstveni film, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake - 14.25 Zimski spored za dijake: Višegradski spominki, Risanka, Koledar, Risanka, Ljudske pripovedke, Nedeljski zabavnik (do 15.55) - 17.45 Poročila - 17.50 Ciciban, dober dan: Pridite na razstavo iz otroških žepkov - 18.05 Naša pesem -trojica bronastih - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Človek - ptica, francoski film -19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Na pragu spomina, 1. del dokumentarne serije - 20.40 Film tedna: Agonija, 1. del sovjetskega filma - 21.55 Poročila Oddajniki II.TV mreže: 16.10 Test - 16.25 Gusarji kapitana Kuka, lutkovna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE L! posoda kovinotehna serija - 16.55 Požari, izobraževalna oddaja • 17.25 T V dnevnik - 17.40 Košarka Cibona : Real, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko TV Zagreb I. program: 16.10 Videostrani - 16.20 Poročila - 16.25 Gusarji kapitana Kuka - 16.55 Risanka -17.10 TV koledar - 17.20 Kronika občine Bjelovar -17.40 Košarka Cibona : Real - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Soimenjaki, zabavna oddaja - 20.55 Hit meseca, zabavno glasbena oddaja - 21.40 T V dnevnik ČETRTEK, 27.1. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Tri basni. Rezervati gozdne vegetacije, Risanka, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake - 12.05 Propagandna oddaja - 12.10 Bjelašnica: Smuk za moške, prenos - 14.00 Zimski spored za dijake: Sprehod skozi Eesem, Risanka, Koledar, judske pripovedke, Risanka, Od igre do igre (do 15.50) - 16.30 Poročila - 16.35 Propagandna oddaja - 16.40 Smuk za moške, posnetek z Bjelašnice - 17.25 Vesolje: Nebesa in pekel, poljudnoznanstvena serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Tri krat tri - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Krišto-fovo zorenje, 2. del dokumentarne serije - 20.40 Tednik - 21.40 Zvoki godal: Violina - literatura in pedagogi -22.15 Poročila Oddajniki II.TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Učitelj, otroška serija - 18.15 Prehrana v naravi, dokumentarna serija - 18.45 Mali-veliki svet, zabavno dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 S. Šnajder: Hrvatski Faust, predstava HNK Split - 22.35 Zagrebška panorama -22.50 Tokovi, kulturna oddaja TV Zagreb I. program: 16.45 Videostrani - 16.55 Poročila - 17.00 Smuk za moške, posnetek z Bjelašnice - 17.45 Učitelj - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Mali-veliki svet -19.30 TV dnevnik - 20.(X) Panorama, politični magazin - 21.05 Zdravnica na vasi, - ! _ BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE gospodinjski aparat. kovinotetl humoristična serija - 21.45 TV dnevnik PETEK, 28.1. 9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Alge - hramlke voda, Secesija na Hrvaškem, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake - 14.20 Zimski spored za dijake: Med šolo in domom. Risanka, Ljudske pripovedke, Risanka, Kako naj vem, da to niso le sanje (do 15.35) - 17.20 Poročila - 17.25 Radenci '83 - glasbena parada, 1. oddaja - 17.55 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevanka - 18.25 Obzornik - 18.40 Pred izbiro poklica: Miličnik - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 1955 Vreme - 20.00 Naši olimpijci: Alpski smučarji - 1. del; dok. serija -20.40 Zrcalo tedna - 21.00 Človek v divjini, ameriški film - 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mrefte: 17.10 Test - 17.25 TV dnevni - 17.45 Palčki nimajo pojmi otroška oddaja - 18.15 Hočt-mo vedeti, izobraževalna ce-daja - 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik Preludiji za jutri,___ oddaja - 20.45 Zagrebška p* norama - 21.00 Človek in č» dokumentarna oddaja - 21JC Nočni kino: Skrivnost Ober-vvalda, italijanski film TV Zagreb L program r 17.30 Videostrani -Poročila - 17.45 Palčki ii> majo pojma - 18.15 TV koledar • 18.25 Kronika občne Reka • 18.45 Aktualnosti, oc-daja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sinovi in ljubimci, angleška nadaljevan-ka - 20.55 Koncert Tet«« Kesovije - 21.55 TV dnevnik 22.10 V petek ob 22jQ8, kulturni mozaik - 23.40 Poročila ELEKTRO GORENJSKA Delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n. sub. o. Kranj, Cesta JLA 6 Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja Delovne skup-nosti skupnih služb objavlja naslednje prost0 delovno mesto: iVZEM IN KONTROLA IZVIRNE DOKp. NTACIJE TER DELO S STROJI MDS PRE MENTACIJF Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, nastop službe možen takoj. Pismene vloge z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov, kjer dobite tudi dodatne informacije. Ameriški film Usodna sfinga sloni na istoimenskem romanu znanega pisatelja Robina Cooka. Zgodba se dogaja v Egiptu med katakombami in izkopaninami iz faraonskih časov. Glavna junakinja, mlada arheologinja s harvardske univerze (Lesley-Anne Doun) gre v Kairo in v Dolino kraljev, do hi razčistila skrivnost o grobnici faraona Setija L Toda že pri prvem koraku naleti na ovire Vsak njen poskus, da bi stopila v stik s kom. ki bi ji dal kaj vec informacij, se konča z neuspehom. Kmalu spozna, da se tudi drugi zanimajo za grobnico vendar ne zalo, da bi izpolnili svoje znanje o skrivnostnem faraonu, marveč zato, da bi se polastili zaklada, kije tam zakopan. Zato je njem> življenje v stalni nevarnosti. Tovor, izredno pomemben za predvolilno propagando, mora priti v Dallas. Najprimernejši človek za to nalogo je »Bandit«, ki pa ga morajo najprej strezniti. Med potjo doživlja najrazličnejše zanimive dogodivščine. V pustolovskem filmu Bandit v Teksasu igrajo: Burt Reynolds,Jackie Gleason, Sally Field. Film Štirje prijatelji znanega režiserja Arthurja Penna govori o družini jugoslovanskih izseljencev. Danilo Prozor pride v ZDA kot deček in preživlja vsa izkustva prve generacije: nesporazum z očetom, patriotizem, vietnamsko vojno in burno osvobajanje mladih. Štirje prijatelji ljubijo isto dekle, ki se nazadnje odloči za Danila. Tako »mož s kovčkom« dozoreva v »novem svetu«. Premierno uprizoritev je ameriški film Ognjene kočije, ki pripoveduje o olimpijskih igrah, doživel že na lanskem festivalu športnih in turističnih filmov, zaradi svoje privlačnosti pa tudi zdaj gledalcev najbrž ne bo pustil ravnodušnih. KINO kranj center 21. januarja amer. barv. pust. film DIRKA KANONBAL ob 10. uri. nem. bare. erot. komedija RESNIČNE ZGODBE 6. I)EL ob 16 in 18. uri, premiera amer ban zgod. spektakla RDEČI ob 20. uri 22. januarja amer. bari. pust. film MO-ONRAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 10. uri, nem. barv. erot. komedija RESNIČNE ZGODBE 6. DEL ob 16., IS. in 20. uri, premiera amer. barv. pust. filma USODNA SFINGA ob 22. uri 2.1. januarja slov. ban . film TO SO GADI ob 10. uri, nem ban. erot. komedija RES NIČNE ZGODBE 6. DEL ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma ŠTIRJE PRIJA T EU l ob 21. uri 24. januarja amer. barv. pust. film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 10. uri, amer. ban', film o športu OGNJENE KOČIJE ob 16., 18. in 20. uri 25. januarja hongk. ban . film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 10. uri. amer. barv. film OGNJENE KOČIJE ob 16.. 18. in 20. uri 26. in 27. januarja amer. ban-. film ŠTIRJE PRUATEUl ob 16., 18. in 20. uri kranj storžič 21. januarja ital. amer. barv. film AVTOCESTA NASILJA ob 16. in 18 uri. amer ban. akcij, film NEW YORK 1997 ob 20. uri 22. januarja nem. ban• pust. film MED JASTREBI ob 16. in 18. uri, amer. ban', zgod. spektakel RDEČI ob 20. u n 2:1. januarja amer. ban-. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 14 uri. amer. ban. akcij, film NEW YORK 1997 ob 16. in 18. uri. premiera amer. bare. pust filma BA NDIT V TEXASU ob 20. un 24 in 25. januarja amer. banfilm BANDIT V TEXASU ob 16., 18. m 20. uri 26. januarja amer. barv. film UUBEZEN NA KOTALKAH ob 16., 18. in 20. uri 27 januarju amer. barv. film DIRKA KAN ON BAL ob 16,18. in 20. un TR2IC 22. januarja amer. ban. film VO,JNA ZVEZD ob 16. uri, premieni amer. ban-, filma OGNJENE KOČ IJE ob 18. in 20. uri, premiera amer. ban pust. filma BANDIT V TEX ASU ob 22. uri 23. januarja amer. ban . pust. film DIRKA KANON BAL ob 15. uri, amer ban- pust film USODNA SFINGA ob 17. in 19. uri. premieru franc. ital. ban-, filmu SIJAJ ŽENSKE ob 21. un 24. januarja amer. barv pust. film MO-ONRAKER - OPERACIJA VESOLJA ob 15.: 10 uri, premiera amer ban-, filma RDEČI ob 17..tO uri 25. januarja slov. ban-, -komedija TO SO GADI ob 15.M, franc. barv. film SIJAJ ŽENSKE ob 17. uri, amer. barv. film RDEČI ob 19. uri 26. januarja amer. ban . film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 15.110. nem. ban erot. komedija RESNIČNE ZGODBE 6. DEL ob 17. in 19. uri 27. januarju nem. ban . erot. film RESNIČNE ZGODBE f>. DEL ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 21. januarja amer. ban . film MOONRA KER - OPERACIJA VESOLJE ob 16 uri 22. januarja slov. barv. komedija TO SO GADI ob 16. uri. angl. ban-. film CESTNI BOJEVNIK ob 18. in 2». uri, premieni amer. ban . filma ŠTIRJE PRIJATELJI ob 22 uri 23. januarja amer. ban-, film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 15. un. angl. ban . srhljivka CESTNI BOJEVNIK ol> 17. in 19. un, pnemiera umVr. ban-, filma OGNJENE KOČIJE ob 21 un 24. januarja angl. ban . film < t^TNl IMJ JEVNIK ob 18. uri, amer bon- film (DH ČILO ZA USTNICE ob 20. uri 25. in 26 tanuar/a amer barv. akcij, film NEW YORK 1997 ob 18. in 2<>. uri 27. januarja amer. ban. film I SODNA SFINGA ob 18. m 20. uri DUPLICA 22. januarja amer ban-, film LO- (A IZGUBLJENIM ZAKLADOM '< 23. januarja amer han . film OGNJEN h KOČIJE ob 15. m 17. uri, amer. ban film RDEČIH) ZA USTNICE ob 19. uri 26. januarja amer. han-, film BANDU 1 TEK ASU ob 20. uri ' 27. januarja amer ban-, film NE H 1 ORK 1997 ob 20. un KOMENDA 21. januarja angl. ban film CESTNI BOJEVNIK ob 19. uri 22 januarju amer barv film SI h K IA KEL GROZE ob 19 un T RADOVIJICA -rvam film hnn- film 21 januarja amer barv FANTAZIJA ob 18. uri, nem SEKS KLINIKA ob 20. uri 22. januar/a jap. ban film SlbRA 82 on 18. un, nem. barv film BELI PRAH ZA HONGKONG ob 20. un 2.1 januarja nem. ban- film SEKS KLINIKA ob 18. uri. nem barv film nr. 1.1 PRA H ZA KONGKONG ob 20. un 24. januarja nem ban-, film BELI Pri An ZA HONGKONG ob 20. un 25. in 26. januarju amer ban-, film ŠTIRJE LETNI ČASI ob 20. uri 27. januarja nem ban film OTROi 1 n> STAJEZOO ob 20. un BLED 21. januarja bm. bun. film HAJ. BA-I. BRAZIL ob 20. uri 22. januarja amer. ban . film ORhAJi li MORILEC ol> 18. un. amer barv film / LA NET PROKLETIH ob 20. uri 23. januarja amer ban- film I LAi* P-PROKLETIH ob 18. un. Uai. bun. fUm SPECIALNA POLICIJA PROTI MAbUl ob20.un .... 24. januarju nem bun Jilm SEKS \tlA KA ob 20. uri t u j, j 25. januarja tap ban- film Stt-H,-1 ■>" 20. un H 26. januarju 'te'", han /dnt Ht Ll l S A n ZA KONGKONG ob 20 un 27. januarju jap ban-, film M A* ** » SKORNJIH ob 18. un. amer barv /""' Štirje letni časi <>b 20. un bohinj bohinjska bistrica 21. januarja amer. ban-, film PROKLETIH ob 20. un 22 januarja amer. barv. ^ FANTAZIJA ob 18. uri, braz. har, V;> IiAJ, HAJ. BRAZIL ob 20. un 23 januarja amer. bun-. film 4 MORILEC ob 18 in 20. uri 27. januarja nem. ban. knm PRAH ZA KONGKONG ob 20. uri škofja loka sora 21 januarja hongh barv. film ZADM: POSLANSTVO BRUCE LEE A ,>/> :> ' 20 un 22. ,n januarja jap erot. La - C H ATT KRI-EV TOKIA ob 18. m .>,5 m 26. januarja jug. ban-, film vov DINU ob 18. m 20 un 27 januarja Hal drama KRČMA IZGL5 LJ ENIH ob 20 železniki obzorje 21 januarja jap~ erot. film LADY C H A? TER LEV IZ TOKIA ob 20. uri '•)•) januarja amer ban\ film DEfC[ g POČITEK ob 20. uri 2:i januarja hongk. barv. /Um ĆADN POSLANSTVO BRUCE LEEA ^ -s ' 26 januarja hongk. bun. film MAŠČEVALCI ob 20. un poljane 21 januarja ital erot. film T>EKl K t* POČITEK ob . _ >■> .nnutrja <™*r' ,'ftm StffB KOK/ U FVALi ! ob I' *" 25 januarja :tol tmma \ltf M A CPfJf J LJEN1H ob 18. un ,jesenice radio •>/ /unuarja amtr. ljub. fUm \"Sf BILI HIPU*** 17 ^ I* un >■2 in 23. januarja hongkong. /W> t* UBIJALEC KINGFfSER * ,7. IJt 24 in 25. januarja tram. barv. /k*, NIKiz SAN TROPEA ob 17m Vr^ >s januarja amer. ban-, fdm Z , NOM BULDOŽER ob 17. >»'» «« jesenice p1av2 .onuurta amer ban', film PRU^MERlKEoHlRi^n j ... j:l. junuarja /rane. fk OROŽNIK IZJSAN TROPE A „ 20 "/,,n >*> januarja kongkong. < I HIJALEC K1NGF1SKR l -n u«U2># DOVJE •2 -unuarja amer ban. film C8w,4iji , /Zj j iS Al KE ob I9.:f0 23. janua rja amer ban' ftlm NA DiH.GE PROGE ob 19 JO J JTEK, 21. JANUARJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .15. STRAN OLA8 jNjnama KUPUJMO VARČNO, KUPUJMO V NAM! 15. januarja 15. februarja - £>0 40 % Cenejši Nakup Razprodaja i^sensko-zimske | Konfekcije obutve ^a vso družino. Veleblagovnica (nI nama J ŠKOFJA LOKA in Blagovnica CERKNO. ISKRA KIBERNETIKA . Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD RAZVOJNO TEHNOLOŠKI CENTER KRANJ objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA za opravljanje del in nalog konstruiranja in oblikovanja prototipnih orodij H ^^Udidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje po-\ ^»e pogoje: \ Visokošolska izobrazba strojne smeri, najmanj 4-Ietne delovne izkušnje na področju konstruiranja m ^ oblikovanja orodij, \ znanje nemškega al i angleškega jezika, _ zaželeno je tudi poznavanje tehnologije izdelave prototipnih izdel-^^ kov v elektronski industriji ^ ^iididati naj pošljejo prija ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska ^^ a, Savska loka 4, 64000 Kranj. Industrijski kombinat KRANJ V ™ ■■ ^ Objavi z dne 14. 1. 1983 je prišlo pod točko 2. in 4.do napake ^ ^vilnose glasi: VODENJE SPLOŠNE ORGANIZACIJE pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri, . > , — 4-letne delovne izkušnje na podmcju organiziranja proizvodnih procesov in računalniškega vodenja le-teh. — znanje enega svetovnega jezika, sposobnost vodenja,organiziranja in koordiniran ja nalog, opravljeni tečaji s področja organizacije računalniških obdelav. ^ uspešno opravljen i IBM testi ORGANIZIRANJE TERM INA LSK1H POVEZAV ugoji ostanejo nespremenjeni. Na podlagi 136 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. .44/82 ______ _______________ ) izdaja uprava za družbene prihodke občine JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1982 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1983 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31 januarja 1983. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1982 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982; 3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1982; 4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1982. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 10.000 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1982. Napoved morajo vložiti občani, ki se - po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1982 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000.00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1982. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1982 presega 407.000 dinarjev. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1982 najdalj staf-no prebivališče. Za leto 1983 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1983; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku z« leto 1983. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za .družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališču, če pa zave zanec nima stalnega prebivališča na območju občme, na katerem ga imajo, njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občin«. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 400 dinarjev. OBČINA Uprava za družbene prihodke 13S4 UTVIII 16?« 8} ATROSTALNA ZENICA TOZD JESENICE" JESENICE Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge; 1. VODENJE RAČUNOVODSKIH DEL, INTERNI NADZOR IN SALDAKONTI - 1 oseba 2. VEČ K V GRADBENIH ALI INDUSTRIJSKIH ZIDARJEV 3. VEC NK DELAVCEV ZA DELO PRI VZDRŽEVANJU IN IZGRADNJI TOPLOTNIH AGREGATOV Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — da imajo visoko izobrazijo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušen j al i — višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj Posebni jiogoj je poskusno delo, ki traja 3 mesece. pod 2. — da imajo dokončano šolo za industrijske ali gradbene zidarje ali — da imajo opravljen tečaj in priznano kvalifikacijo za industrijske ali gradbene zidarje pri pooblaščenem zavodu, — da imajo regulirano vojaško obveznost Posebni pogoj je poskusno delo, ki traja .3 mesece. pod 3. — da imajo dokobčano osemletko in regulirano vojaško obveznost Nekvalificiranim delavcem bomo omogočili obiskovanje tečaja za pridobitev interne kvalifikacije. Delavci bodo pridobili naziv vatrostalni zidar. Po končanem usposabljanju bodo morali kandidati ostati na delu v Vatrostalni najmanj dvakratno dobo usposabljanja. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev teP kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalna Zenica TOZD JESENICE, Jesenice, Savska 6. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 21.-28. 1.1983 ♦za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER BOGDAN, dipl. vet. spec., Kranj, Kaju-hova 23, tel.: 22-994 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tugo Vidmarja 8, tel.: 25-831 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel.: 74-629 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. Vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel- 60-577 ali 44-518 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. I QLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 21. JANUARJA <: GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge VODJE KOMERCIALE GKZ Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba agronomske, komercialne ali ekonomske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj na področju komerciale, - sposobnost vodenja in organiziranja dela Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas š polnim delovnim časom. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: GKZ, Jezerska cesta 41, Kranj, s pripisom »za razpis«. O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. KMETI JSKOŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE — n. sol. o. Kranj, JLA 2 TOZD AGROMEHANIKA KRANJ oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: SAMOSTOJNA NABAVA REPROMATERIALAIN PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Posebni pogoj: - ekonomski ali komercialni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave NABAVA IN RAZDELJEVANJE TOPLIH OBROKOV IN ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Posebni pogoji: - KV kuharica, tečaj higienskega minimuma VODENJE GLAVNE KNJIGE NA PODROČJU RAČUNOVODSKIH DEL za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Posebni pogoj: , , , u - ekonomski tehnik 2 leti delovnih izkušeni pri knjigovodskih delih Prijave z dokazili o izpolnjevanju posebnih pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2 v 8 dneh po objavi. ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ RADOVLJICA Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORKE - BLAGAJNICARKE (za nedoločen čas) z enomesečnim poskusnim delom. Za opravljanje dela je potrebno dobro znanje strojepisja ter opravljanje nalog po programu dela izven red nega delovnega časa. Kandidatke z ustrezno izobrazbo, ki imajo veselje do opravljanja dela v športu in izpolnjujejo ostale pogoje naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Zveza telesnokul turni h organizacij občine Radovljica, Gorenjska cesta 26, 64240 Radovljica. DOM UČENCEV IVO LOLA RI BAR KRANJ, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KNJIGOVODJE — za nedoločen čas 2 -^Adoločen čas (do 15. 12.1983) 3 l^d^ločen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - od 1. 4. 1983 dalje) Pogoji: dokončana srednješolska izobrazba ekonomske smeri, - kandidat je lahko tudi začetnik, - dvomesečno poskusnodelo KvTuliar - lahko tudi začetnik ali priučen delavec s potrdilom o opravljenem tečaju, - enomesečno poskusnodelo Priiave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite domu v 8 dneh (kandidati za dela pod točko 1. in 2.), (kandidati za dela pod točko 3.) v 15 dneh po objavi razpisa. Vse informacije o delu dobe kandidati v domu. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC Kranj Osnovna šola pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj razpisuje vpis v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Šolanje traja 18 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 31. januarja 1983. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zadnjem končanem razredu, — rojstni list, — potrdilo o zaposlitvi Šolanje je brezplačno. Pričetek pouka bo 7. februarja 1983. Po potrebi bo pouk organiziran tudi dvoizmensko. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj obenem sprejema prijave v tečaj angleškega, slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Pričetek tečajev v prvi polovici februarja. Rok prijave je 31. januar 1983. Pismene prijave pošljite na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1 ali na telefon: 27-481. CESTNO PODJETJE KRANJ, Jezerska 20 oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge: i. Čiščenje delavskega naselja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — priučen delavec Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja. urah. Primerno je 2a & študente, gospodinje in kojence. Ponudbe pošljite s ds objavi na CGP DELO. družnica Kranj, Kor 16, Kranj. OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA Lesce p. o. Komisija za delovna ponovno objavlja prost* in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s p* delovnim časom poskusno delo traja 6 t* Razpisni rok ve^ja 15 & objavi. GIDOR GORENJA VAS Odbor za delovna ra; objavlja prosta dela in ' VODENJE materialnega KNJIGOVODSTVA Zahtevani pogoji; _ da ima srednjo stro« izobrazbo ekonomsk: poskusno delo traja 3 * ce. Dela in naloge so pisane za nedoločen č*> Pismene prijave x o izpolnjevanju ptf pošljite v 15 dneh po ^ na naslov GIDOR, f Gorenja vas. PETEK, 21. JANUARJA 1983 OBVESTILA 17. STRAN GLAS SRS OBČINA JESENICE Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Po sklepu 20. seje izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice z dne 21. 12. 1982 in v skladu s 153. členom Statuta skupščine občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/82) izdajam naslednje OBVESTILO S 1. februarjem 1983 bodo vsa opravila vplačil davkov občanov, komunalnih taks in prispevkov prenesena iz upravnega organa Skupščine občine Jesenice na pristojne denarne zavode in blagajne pri PTT. Vsa vplačila bo torej možno opraviti pri enotah Ljubljanske banke inenotah PTT. V ta namen ima ta enota Ljubljanske banke in enota PTT na Plavžu na Jesenicah, Cesta Cirila Tavčarja, poslovalni čas prilagojen delovnemu času upravnih organov Skupščine občine Jesenice. Uprava družbenih prihodkov občine Jesenice bo tudi v prihodnje -enako kot doslej - vsem zavezancem posameznih vrst davkov, prispevkov ali drugih obveznosti akontacijsko (tromesečno) pošiljala položnice, iz katerih bo razvidna višina obveznosti, številka računa, na katerega se posamezna obveznost plačuje ter rok zapadlosti plačila. Svet ZAVODA ZA LETOVANJE KRANJ razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA ZAVODA Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj, organizacijske ter strokovne sposobnosti, — da ima aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja Kandidati naj vložijo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage mame, stare mame, prababice, tašče in tete IVANE DEMŠAR roj. KRŽIŠNIK — Sorškove mame iz Zabukovja . n in iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Zabukovja in Rakovice za podarjeno cvetje SrSnrHateliem in znancem in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena zahvala organi-■■ 7R Resnica za vence ter tov. Janezu Sušniku za tople poslovilne besede, praporščakom, pevcem, i kolektivoma OŠ France Prešeren in Naklo za venec, dr. Janezu Bajžlju za lajšanje bolečin gooui, vsem, ki ste jo obiskovali v težki bolezni in nam kakorkoli pomagali. VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČE HČERKE Z DRUŽINAMI Kranj, 17. januarja 1983 ZAHVALA V 90 letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš dobri oče, ded, praded, tast, brat in VALENTIN DEŽMAN iz Otoč 7-^hvaliuiemo se vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje in vence ter soremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala dobrim sosedom Lebanovim, Lovrincovim, Sinovim in Kotnikovim za vso izkazano pomoč in dobroto v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Prisrčna hvala č. g. župniku za lep pogrebni obred Zahvala velja tudi govorniku ob odprtem grobu ter pevcem za zalostinke, kakor tudi ' praporščakom. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Otoče, 19. januarja 1983 gfiKr T^ll Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mami, babice, prababice, hčerke in BL -^ -^Hl sestre ■PJS DANE WENDLING-SIRE se iskreno zahvaljujemo dr. Drinovcu in dr. Kandareju ter vsem medicinskim sestram in strežnemu osebju intenzivnega oddelka Inštituta Golnik, ki so jo tako skrbno negovali in ji v zadnjih dneh njenega živlienia laišali bolečine. Prav tako lepa hvala dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravniško skrb. Iskrena hvaia vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih dneh kakorkoli Domagali sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji ooti in ii darovali cvetje. Iskreno se zahvaljujemo tudi krajevni organizaciji ZB Primskovo, govorniku, ki je orisal lik in delo pokojnice, godbi in pevcem Društva upokojencev. VSI NJENI Kranj, 16. januarja 1983 i—m i^mmmimmImiiiP M.....HnflTiTlHiTTffillm I nVf 'BI 1111' F ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica . ALOJZIJA MRGOLETA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju ZD Železniki in Revmatološkega oddelka Bolnišnice Petra Držaja. Prav tako smo dolžni posebno zahvalo delovnim organizacijam LTH, Bistra, TOZD Mesoizdelki, DE Avtopark Škofja Loka in Iskri Železniki. Iskrena hvala predstavniku krajevne skupnosti za govor ob odprtem grobu in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Milka, hčerki Anka in Majda z družinama Zg. Luša, Sp. Luša, Škofja Loka, 17. januarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA DOLENCA p. d. Blažovega ata iz Zg. Lipnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebna zahvala tov. Globočniku za lepo izrečene besede pri odprtem grobu in pevcem LIP Bled Zahvala tudi vsem sosedom, ki so nam pomagali, in gospodu župniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI Zg. Lipnica, Sp. Otok, Ljubljana ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila v 95. letu starosti naša skrbna mama, tašča, stara mama, prababica in teta ANTONIJA HAFNER p. d. Krzajeva Vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot, se iskreno zahvaljujemo, enako gospodu župniku za lep obred in cerkvenim pevcem. Lepa hvala vsem za podarjeno cvetje, izražena sožalja in pomoč. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše sestre JOŽEFE UMBREHT se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gospodu kaplanu za pogrebni obred in pevcem Društva upokojencev. , ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 17. januarja 1983 V SPOMIN Še nosim v sebi tvoje lepo lice, tvoj vroči smeh mi v vetra trepeta, dotika se me ko peruti ptice, v višinah zopet v soncu se igra. Iti vendar to je le previd resnice, ki se nad tvojim grobom lesketa, (Vida Taufer) 21. januarja, pred enim letom, je na belih smučinah ugasnilo mlado življenje našega ljubljenega sina, brata.vnuka in nečaka FRANCIJA BALANTIČA Tvoia tragična smrt v srcih rojeva bolečino in solze ... Ostajamo sami z mislijo na ljubezen, ki si nam jo s svojimi živahnimi očmi in dejanji v veliki meri podarjal do zadnjega trenutka. Edino naše povračilo tebi je spomin na te in cvetje, ki ti ga prinašamo na tvoj tihi dom v objemu gora in gozdov. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje, prižigate svečke, ali pa se ga spominjate kako drugače. ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: murni, ati, sestra in stara mama Hotemaže, Tu palice, 21. januarja 1983 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in strica JOŽETA JUSTINA mmmm>n se iskreno zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam in njihovim govornikom, kakor tudi pevcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI O LAS 18. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE PETEK, 21. JANUARJA 1983 ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE SREBRNJAK roj. MALEŠ se iskreno zahvaljujemo sosedom, botrom, sorodnikom za nesebično pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Udirju za zdravljenje, kakor tudi sodelavcem Iskre in Tekstilindusa za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi g. župnikoma iz Vogelj in Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Voglje, Trboje, Hrastje, Volaka, Žažai, 18. januarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, svaka in strica ALEŠA ŽIBERTA upokojenca iz Sr. Bele pri Preddvoru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in botrom ter podjetju Merkur Kranj za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in za podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Amalija, sin Ivan z ženo Vanjo in vnučka Aleš in Nuša ter drugo sorodstvo Sr. Bela, 17. januarja 1983 Lahka je smrt, če življenje je plodno, spomini in dela ostanejo vedno ZAHVALA V žalostnih dneh, ko smo se poslavljali od naše drage ANICE LUZNAR roj. Mertelj se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli spoštovanje do njenega nesebičnega dela in lajšali našo bolečino. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti ter za darovano cvetje, ganljivo petje, poslovilne besede in verski obred. Hčerka Helena, zet Zdravko, vnuk Goran, brata in sestri z družinami ter drugo sorodstvo Lipnica, 18. januarja 1983 Ob boleči izgubi dragega brata in strica LOVRENCA MIKLAVČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje in izražena sožalja in vsem, ki so ga spremili v njegov mnogo prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem KUD Kokrica, gasilcem ter g. župniku za tako lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI MALI telefon OGLASI 27-960 PRODAM Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 12898 Ugodno prodam moške OBLEKE in zimsko SUKNJO. Kranj, C. JLA 20, ali tel. 22-720 422 Prodam SLAMOREZNICO s puhal-nikom. Ribno 31, Bled 424 Prodam 500-litrski pločevinast SOD za gnojnico, MLATILNICO in »PAJKEL« za žito. Okroglo 6, Naklo 456 Prodam SPALNICO mobilia. Telefon 47-260, int. 18 ^ ^ 457 Prodam 200 kg težkega PRASlCA za zakol. Jama 32, Mavčiče, tel. 40-156 458 Prodam osem mesecev staro ŽREBICO in dva meseca starega PSA ovčjaka. Blaž Urbane, Podbrezje 110, Duplje 459 Prodam 150 kg težkega PRAŠlCA. Cešnjevek 9, Cerklje 460 Prodam več OKEN, dobro ohranjenih, s polkni ali brez. Lahovče 26, Cerklje 461 Poceni prodam rabljen KAVČ, FOTELJE, MIZO, globok OTROŠKI VOZIČEK, košaro ter 50 kv. m pocinkane PLOČEVINE za žlebove, širina 28 in 33 cm (narezan). Zglasite se na Pševski cesti 3 v Stražišču 462 Prodam semenski KROMPIR igor. Breg ob Savi 33, tel. 40-159 463 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 30 kg. Luže 19, Šenčur 464 Ugodno prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK ter okroglo STAJICO. Sodja, Radovljica, Gorenjska 33/B 465 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg. Virmaše 42, Škofja Loka 466 Prodam leto dni stare KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Bajd Miro, Križe št. 81 467 Prodam dobro ohranjeno kompletno SPALNICO ter več VENTILOV za centralno. Kranj, Oprešnikova 12, telefon 26-409 468 Prodam 5 kW termoakumulacijsko PEČ. Petrovič, Tomšičeva 18, Kranj 469 Poceni prodam HLADILNIK. Telefon 28-311 470 Prodam 10 vreč PERLITA, 30 kg trdilca in 1000 kg hidriranega APNA. Valentin Zupan, Jezerska c. 93/D, Kranj 471 Prodam 200 NESNIC, starih 4 in 5 mesecev. Visoko 41, Šenčur (Zormanov mlin) 472 Prodam ZAJCE, samce in samice. Bobovek 2, Kranj 473 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO (druga telitev). Žirovnica 52 474 Prodam KASETOFON sharp RT 10 H z deklaracijo ter KUPIM EQUALISER. Dušan Popušek, Cankarjeva 2, Bled, tel. 77-531 475 Prodam 100 LETEV (rimelnov), 3 X 5 in 400 kosov sivih, gladkih cementnih strešnikov. Telefon 23-006 476 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi. Telefon 25-728 477 Prodam KRZNENO JAKNO (bizam), št. 40, cena 30.000 din. Telefon 82-110 popoldan 478 Prodam LES za ostrešje in PLOHE. Visoko 56, Šenčur, Kuster 479 Prodam TELETA, starega 5 tednov, in PRAŠIČA, težkega 130 kg. Gorica 17, Radovljica 480 Prodam PRAŠIČA za zakol. Olševek št. 27, Preddvor 481 Prodam JABOLKA, sorte ontarijo, londonpeping, cena 12—15 din. Janez Globočnik, Mošnje 16, Radovljica 482 Belo krzneno JOPO, ugodno prodam. Informacije ob delavnikih, dopoldan po tel. 23-560 - int. 10 483 Prodam TRAKTOR pasqvali, 18 KM. Sp. Jezersko 19 484 Prodam stereo RADIO HSR48.Telefon 27-725 485 Novo MIZO 150x90cm, naravni les, zamenjam za ustrezno manjšo MIZO (120 X 80) ali prodam. Telefon 22-221 -int. 23-21 dopoldan 486 Prodam rabljen HLADILNIK. Mato Tunjič, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 487 Prodam raztegljiv KAVČ (zakonska postelja) za 6.000 din. Ogled od 17. do 19. ure. Šalamon, Veljka Vlahoviča 9, Kranj ^ 488 Kombiniran ŠTEDILNIK ,(2 plm, 2 elektrika, pečica, vrtljiv raženj, infra grelec), bela izvedba, prodam. Novak, Draž-goše 54, Železniki 489 Prodam PRAŠIČA, težkega 140 kg, za zakol. Zalog 45, Cerklje 490 Prodam ustrojeno GOVEJO KOŽO. Telefon 50-854 491 Ugodno prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 75-024 492 Prodam RECEIVER elak, končno stopnjo, 2X55 W, GRAMOFON, dva ZVOČNIKA 60 W, cena 3,6 SM. Telefon 27-541 - Kranj 493 Prodam ŠKARJE za rezanje pločevine, do 4 mm. Franc Bogataj, Zg. Bitnje 261 za gostilno Strahinc 494 Prodam tri žrebetne KOBILE, dve pripuščeni, težki po 600 kg, ena 500 kg, stare 5 do 8 let. Franc Vidmar, Plešivica št. 66, 61357 Notranje gorice 495 Prodam OBRAČALNIK za seno SIP 220, rabljeno strešno OPEKO špičak, suhe BUTARE in »KIMPEŽ«. Marija Zupin, Praprotna polica 13, Cerklje 496 25 rk ceneje prodam 3 vezana OKNA 100X 140 in dvoje balkonskih VRAT 100x220, nova, ročno izdelana, s tesnili. Telefon 064-75-410 497 STRUŽNI AVTOMAT tomos, premera 7, prodam ali oddam v najem. Vzamem večjega do premera 25 v najem, z rezervno glavo. Cemažar, Cešnjica 7, Železniki 547 Prodam »MRKACA«, starega eno leto. Janez Smrtnik, Sp. Jezersko 14 548 Prodam KRAVO s teletom, po izbiri in mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje 549 Prodam PRAŠIČA za zakol. Dvorje št. 45, Cerklje 550 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Po-ženik 4, Cerklje 551 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 130 kg in 1 kub. m smrekovih PLOHOV. Cerklje 97 552 Prodam jedilni ali semenski FIŽOL in PRAŠIČA za zakol. Glinje 10, Cerklje 553 Prodam 5 tednov starega BIKCA za pleme ali zakol. Zalog 4, Cerklje 554 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 25, Cerklje 555 Prodam dve OVCI. Gartnar, Breg ob Kokri 18, Preddvor 556 Ugodno prodam dva PRAŠlCA in TROSILEC hlevskega gnoja, 31. Pipano-va št. 40, Šenčur 557 Prodam mlado KRAVO za zakol. Voglje 90, Šenčur 558 Prodam 100-litrski KOTEL za žganje-kuho in 14 dni starega BIKCA. Struževo št. 12, Kranj 559 Prodam 3,5 kW termoakumulacijsko PEC AEG. Dolžan, Mlaka 62, Kranj 560 Prodam večjo količino BUTAR in TELETA za v skrinjo. Praproše 1, Podnart 561 Menjam SVINJO za zakol za brejo. Zg. Brnik 7, Cerklje 562 Prodam mlado KRAVO simentalko, težko, pašno, v devetem mesecu brejosti. Informacije po tel. 70-179 563 Prodam več TAPISERIJ (slike v okvirjih). Istenič, Godešič 72, Škofja Loka 564 Prodam otroške SMUCl z okovjem. Brode 15, Škofja Loka 565 Prodam plemenskega OVNA. Pungart št. 16, Škofja Loka • 566 Prodam KOMPRESOR in ZASTAVO 750, letnik 1974 - december Ogled v soboto in nedeljo. Fojkar, Ožbolt 6, Škofja Loka ' _ 567 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Zalog 10, Cerklje 568 Prodam dve SVINJI, težki okrog 200 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 569 Prodam hrastove DESKE 50 in 35 mm in suha bukova DRVA. Sr. vas 50, Šenčur 570 Prodam polovico BIKA za v skrinjo in KUPIM 1500kg PESE. Franc Bizjak, Predoslje 133 571 Prodam 3 PUJSKE, težke po 20 kg in PRAŠlCA za zakol, težkega 150 kg. Valančič, Pševo 10 572 Poceni prodam 100-litrski AKVARIJ, komplet s 30 ribicami. Telefon 25-680 573 Prodam ZAJKLE za rejo. Reševa 3, Kranj, tel. 22-502 574 Prodam OJAČEVALEC od stolpa. Srečo Hočevar, Viklo 48 575 Prodam italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK, temno moder žamet ter belo ZIBELKO z dodatki; zaradi selitve prodam DNEVNO SOBO. Gorjanc, C. na Belo 7, Kokrica 576 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ, malo rabljeno. Golniška 63, Kokrica - Kranj, tel. 23-369 5 77 Prodam večje in manjše PRAŠIČKE. Log 9, Škofja Loka 578 Prodam 4 plošče bakrene PLOČEVINE 0,55 in 300 kosov STREŠNE OPEKE trajanka, sive barve, brez posipa. Mar-kun, tel. 25-558 579 Prodam starejšo klavirsko HARMONIKO hohner verdi 4, 120-basno. Telefon 21-540 A 580 Prodam HLADILNIK gorenje in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Dobnikar, Juleta Gabrovška 23/111., Kranj - Planina II. 581 Prodam dve novi OKNI glin Nazorje, 180X140 z roletami ali zamenjam za 120x 140. Jože Šmid. Otoki 12, Železniki 583 Prodam PSA - šarplaninca, starega dve leti. Ussai, Ljubno 90, Podnart 584 Prodam rabljeno POHIŠTVO. Telefon 61-574 popoldan 585 Prodam do 100 kg težke PRAŠIČE, cena za kg - 120 din. Ogled vsak dan. Log Ivana Krivca 10 (haza), Jesenice 586 Prodam suhe borove PLOHE. Brolih, Tupaliče 12, Preddvor • 587 Ugodno prodam 4 cm STIROPOR. Zupin, Tupaliče 21, Preddvor 588 Prodam 5 mesecev starega ŽREBETA in jalovo TELICO, težko 450 kg. Pipa-nova 38, Šenčur 589 Prodam ali menjam za mlado govedo, dve leti in pol starega KONJA. Telefon 74-855 590 Prodam dva po 130 kg težka PRASlCA. Struževo 20, Kranj 591 Prodam 14 dni starega BIKCA. Medno št. 18, Ljubljana - Šentvid 592 Prodam CB hajgen, 40 kanalov in usmernik, cena 1,1 SM. Informacije od 6. do 14. ure po tel. 25-561 593 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR panorama in 3 KAVČE, ix> izbiri. Telefon 70-417 594 Prodam KONJA, starega 2 leti, KOBILO, staro 4 leta, 8 mesecev brejo in dva PRAŠIČA težka 100 do 120 kg. Visoko 5, Šenčur Prodam 30 kv. m STIROPORA. de* line 5 cm Kobentar, Šempetrska -26-343 po 16. uri „ 3t DOBRO OHRANJENO belo POB ŠTVO E-program: dve omari z mostne francoska postelja, dva fotelja, miza rdeč volnen vozlan »tepih« 3x 1,90, ue dno prodam. Telefon 22-325 » Prodam 4 kW termoakuniulai PEČ. Markelj, Valjavčeva 13, Kranj Prodam PSA nemškega bol starega 16 mesecev. Grosova 25, ___ ca . . "' '^SM^^^M Prodam smrekove DESKE — celice Naslov v oglasnem oddelku. Prodam ZLATO za zobe. Naslov oglasnem odelku. Prodam moške DRSALKE š 41—42. Hrastje 51, Kranj Prodam bukova DRVA in BUTARI Babni vrt 5, Golnik Prodam dobro ohranjeno 4-čej: OMARO in dve POSTELJI. Okorno 14, Kokrica — Kranj Prodam 3,5 kW termoakumulacijs? PEC, SMUČI RC 0,5 in TIROLYO 3» Telefon 24-761 — Zupan Prodam 7,25 kub. m SIPOREKS Ignac Zore, Posavec 1 KUPIM Kupim rabljen MEŠALEC za bet« Alojz Kolarič, C. JLA11/A, Kranj £ Kupim DRSALKE št. 32, bele in 1-dolge smuči z okovjem. Telefon 2S-0" v Vpv 5* Kupim 5 do 7 tednov starega BIKI za rejo. Klemenčič, Poljanski nasip -Ljubljana Kupim TRAKTOR ferguson 35 fr "ursus 35, ter PRODAM KORUZO vff nju. Velesovo 36, Cerklje Kupim levi KONČNIK za NSU lft* Telefon 23-200 popoldan * Kupim mizarsko DELOVNO Ml ponk in razno mizarsko ORODJE, čan, Frankovo naselje 77, Škofja tel. 60-331 i? Kupim navadno KITARO. Telefc 25-975 . «1 Kupim SUSILNIK, po možnosti vgrajenim ventilatorjem, velikost ' manj 50x50x50cm\ Telefon 064-57 Kupim LES za ostrešje. Marjan čič, Hafnarjevo naselje 84, škofja Kupim chico STOLČEK 064-23-811 Kupim enofazni HIDROPOR kova 9, Kranj 111=11111 VOZI LA Prodam 2 zimski GUMI s pla, Škodo 100 L. Ivan Mežnarec, Selo rovnica Za LADO 1200, prodam POLŽA SATELITE za volan, zobnike pogon* gredi desno trikotno steklo in rumena stekla. Erznožnik, Planina ■ tel. 28-956 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1?" Žerovc, Srednja vas 21 v Bohinju. t» 75-036 vsak dan od 6. do 14. ure £ Prodam TAUNUS 12 M, 1500rtf letnik 1966, motor 107.000 km, neiti striran, cena 25.000 din. Franc t;ubJ* Jesenice, Tomšičeva 25 Prodam odlično ohranjene? s?" CKA, letnik 1977. Niko Sodni) . ješ tova 33, Kranj Prodam dobro ohranjeno ; ;aTn Enisa Cvetkova, Tomšičeva ic Kri Prodam DIANO, letnik 1978. vsak dan popoldan. Kranj, Ul. jaka fv tiša 1, IV. nadstropje, stanovanje 2i S Ugodno prodam MA1 124, registri do septembra in TOVORNO PRlKC: CO, nosilnst 600 kg. Kalan, Suha 4, Kr* Prodam ZASTAVO 101, letnik registrirano do septembra m kara^V rano ZASTAVO 101, letnik 1978. Tekj Prodam ZASTAVO 101, staro pet -Trojarjeva 11/B, Stražišče Kranj y Prodam tovorni avto FIAT no > 7 5 t Kranj, Ješetova 10 Prodam ZASTAVO 101, letnik > G°P?odam ZASTAVO 1300, dobro o* njeno, letnik 1976, registnrano M f leto. Kosta Vujanovič, Lahovče 231. t* ^Prodam dobro ohranjeno §K0P 100 L, letnik 1972. Lahovče 47, Qei\ Ugodno prodam popolnoma obnovil 7ASTAVO 750, registrirano do t* Zalu-aišek.Gobovce 9, Podnart Rezervne DELE * dam. Milojčič, Kranj, Ul. XXXI. div^ ^Prodam LADO SL 15W, letnik l* Sašo Šiler, Struževo 47/h, Kranj, t<* Ugod"" prodam KOMBI ZASTAV oen aFP delno karambohran. vo^n, s tri mesece. Zaplotnik, Sp. Bitnje 25 Prodam FIAT m, -gistnran vcu, Informacije vsak dan od 15. do 1& f potreben popravila. Milan Žgalm, p* ŠtSamaiJ26-P po delih, letnik 1* ' ,' v C;0|ar Kamna gorica % Mp7odam ZASTAV0 750, letnik > olnn obnovljeno, registrirano. S-gvtcnerptddvtn68/\i?ov^old). fe«^; letnik > , PrL,diiqrSo — november. Ogled vsak |x'poklan Cašperšič, Kropa 61. 79-7U . -//VSTAVO 750, letnik Prodam /Ab» I>reddvor Cuderman, t»seiJ ^ Proda m zelo dobro ohranjen K~A m ZASTAVO 7ril S, let.uk -197*.,^ cesta 89, Kranj PETEK, 21. JANUARJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE, KRONIKA GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 19. STRAN GLAS Za R-12 KUPIM prednja blatnika, obloge za sklopko, krtačke /}a alternator. Telefon 23-213. Ugodno prodam ZASTAVO l-«K), neregistrirano, celo ali po delili. Ogled vsako popoldne. Dušan Lebar, Rečiška 20, Bled 523 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Sm'edniška 6, Čirče — Kranj 524 Prodam R-12, starejši letnik. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Ciril Gaberšček, Bled, Prešernova 33 525 Prodam ŠKODO 110 L, stroj po generalni. Telefon 79-634 520 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, lažjo, novo. Resman, Zgoša 23, Begunje 527 Prodam prvi in zadnji plastični ODBIJAČ za golfa. Telefon 74-139 528 Ugodno prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1969. Telefon 62-659 529 R-20 TS avtomatik, letnik 1979 (plin), prodam. Skofja Loka. Podlubnik 224, telefon 064-62-416 530 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, prevoženih 53.000 km. Bevkova 49, Radovljica 531 Poceni prodam ZASTAVO 101 M, letnik december 1980. Trstenik 33, Golnik 606 Ugodno prodam K-16 brez motorja. Ogrin, Cerklje 74, tel. 42-28."» 607 Prodam 126-P, letnik december 1978, registriran za celo leto. Prebačevo 42, Kranj 608 Prodam GS 20 (žabo), po delih in neka? delov za AMI 8. Grašič, Goriče 44 609 Prodam VVARTBURG, letnik 1973. cena 3,5 SM. Franc Avsenik, Valvazor-jeva 2/A, Lesce ^ 610 Prodam avto ZAPOROŽEC, dobro ohranjen. Dobravska 14, Javornik, Jesenice 611 Prodam FORD TAUNUS, letnik 1977. Jože Grošelj, Cerklje 265, tel. 42-281 612 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, dobro ohranjen. Kranj, C. talecev 19/B, Kranj 613 Kupim VW, letnik 1965 do 73, brezhiben. Naslov v oglasnem oddelku 614 Prodam OPEL KADETT, letnik 1978. Za. Bitnje 164 ob stari škofjeloški cesti 615 Prodam 126-P, letnik 1977. DrŽanič, Gubčeva 3, Planina, Kranj, tel. 23-926 616 Prodam I25-P, letnik 1979. Gorenja vas St. 23, Rateče 6,17 Prodam MOTOR od zastave 750. Telefon 064-65-146 po 16. uri Prodam dobro ohranjeno ZASTAVU 101, letnik 1974. Stara Loka 94, Skofja Loka 619 ZASTAVO 101, letnik 1979 - oktober, dobro ohranjeno, prodam. Ošabnik, C. JLA 6, Tržič r 62.° Poceni prodam osebni avto VW, starejši letnik, nevozen, za rezervne dele. L Minjšim popravilom se lahko usposobi za vožnjo. Imam tudi rezervne dele. La-14, Cerklje 621 Prodam dobro ohranjenega GOL*a. Predoslje 29, Kranj , 621 ŠKODO 110 LS, garažirano, prodam. DuplančiC, Ul. XXXI. divizije 16, Kranj v 623 PTodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1972 in traktorsko PRIKOLICO za prevoz Živine. Mirko Bohinc, Za-P°ge 17, Vodice J £24 Pl-odam R-4, letnik 1979. Ogled v soboto od 12. do 16 ure. Pipanova 38, Šenčur ijZo Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. litok Burja, Sp. Gorje 92/B , 626 LADO SL, letnik 1978, modre ban* s plinsko napravo, prodam. Tel. 75-2JP Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, karambolirano, cena 30.000 din. Rudi Trček, Novovaška c. 86, Ziri 628 Ugodno prodam dele za ZASTAVO 750 (nov celotni poden, prage, zadnje obrobe, **>va vžigalna tuljava in malo rabljen za-ganjač m razdelilec). Franc Muršec, Cankarjeva 16, Radovljica f2y Prodam FIAT 125 special, letnik 19/2. Ogled možen v soboto. Kreft, Grosova 25, Kokrica STANOVANJ A = Dekle sprejmem na stanovanje v Kralju. Bertoncljeva 16, Kranj <*>p Najboljšemu ponudniku oddam O a K-^ONJERO s centralno kurjavo. Naslov V oglasnem oddelku dJb Zakonca z dvema otrokoma najameta *>wnjše STANOVANJE ali večjo SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro: Nujno - redna fcUčnika 53' Frodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom (54 kv. m), vseljivo v letu 1984. informacije po tel. 21-037 od 18. do 21. ure Oiio V najem oddam SOBO in kuhinjo Mlajši upokojenki ali zakoncema brez ^trok Po dogovoru dam drva in nekaj Zelenjavnega vrta (100 m do avtobusa). Naslov v oglasnem oddelku 539 V ogrevano SOBO sprejmem sostanovalca - študenta. Kranj, Likozarjeva 15 540 V centru Zirov prodam trosobno STANOVANJE (60 kv. m) in 40. kv. m vrta. ♦Hamene ponudbe na naslov: CirU Peterki, 61373 Rovte 40 ,^rAKTti? „ Kupim enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali Kranju, za gotovino-kredit. Telefon 064-62-856 popoldan 640 novo! Pedfkura-Kozmetika odprto od 15.-18.30 v soboto zaprto Barbara KREGAR dipl. Ing. Kranj, Cankarjeva 15 (proti Pungartu) rivrabje po tet. 21465 od 15.00-18.30 V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31. Kranj 641 Tričlanska družina nujno potrebuje 'STANOVANJE v Kranju ali okolici. Možnost nekaj predplačila. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Kovaćević. Škofjeloška 8, Kranj (>42 V okolici Škofje Loke vzamem v najem GARSONJERO ali enosobno STA NOVANJE. Ponudbe pod: Dober plačnik 643 Mlad par vzame v najem STANOVANJI-' v Škofji Loki ali bližnji okolici (najraje garsonjero ali enosobno stanovanje). Ponudbe pod: Poštena 644 Zakonski par, ki pričakuje otroka, nujno rabi SOBO s kuhinjo, po možnosti s kopalnico. Plača v naprej /.a pol leta. Naslov v oglasnem oddelku. 64fj P, O PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. POSESTI PROSTOR za obrtno dejavnost v Bistrici pri Tržiču, oddam ponudniku, ki bi prispeval sredstva za adaptacijo hiše. Ponudbe pod: Adaptacija - dogovor 542 Prodam GARAŽO v Radovljici poleg isospan blokov. Informacije po telefonu 75-337 543 V najem oddam GARAŽO na Planini. Naslov v oglasnem oddelku 646 ZAPOSLITVE! Takoj zaposlimo dve dekleti za pomoč v strežbi in v kuhinji. Gostilna »LAK-NER«, Ančka Rup, C. na Brdo 33, Kranj 452 OBRTNIK gradbene stroke sprejme v redno delovno razmerje dva mlada DELAVCA, pogoj nepopolna osnovna šola, nudim možnost priučitve in dober zaslužek. Oglasite se pod šifro: Gradbeništvo 544 Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA z 10 let delovnih izkušenj. Neto OD 100.— din na uro. Alma Kočnik, Pot na Jošta 8, Kranj 647 Zaposlim VKV SLIKOPLESKARJA za vodenje skupine. OD po dogovoru. Ponudbe oddajte pod šifro: Skupino-vodja 648 lil OBVESTILA: izdelujem betonske stebre za kozolce. Dežman, Strahinj 15, Naklo 390 MONTIRAM pomivalne mize, umivalnike in bojlerje. Telefon 27-237 649 HH PRIREDITVE: V restavraciji hotela CREINA je PLESNO ZABAVNI VEČER vsak PETEK in SOBOTO. Za ples igra priznana skupina MODRINA s pevcem OLIVER-JEM. VABLJENI! 400 Vsak petek in soboto ob 20. uri PLES v hotelu BOR v PREDDVORU. Igra skupina TRGOVCI 650 Ansambel SIBILA vabi DANES v PETEK ob 18. uri na VELIKI POČITNIŠKI PLES na PRIMSKOVO, v SOBOTO v HOTEL TRANSTURIST in NEDELJO zopet na PRIMSKOVO 651 IZGUBLJENO V sredo sem v Kranju izgubila DENARNICO. Prosim če proti nagradi vrnete v oglasni oddelek 545 V Zgornji Besnici sem izgubila POROČNI PRSTAN. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Marjeta Zupane, Sp. Besnica 59 546 Izgubila se je PSIĆA, pšenično rumena, s črnim plaščem, nemški ovčar. Sliši na ime Astra. Če bi jo kdo videl, naj sporoči po tel. 47-211 ali lastniku Branetu Fistru, Cegelnica 16, Naklo 652 OSTALO Iščem VARSTVO za 7-meseenega otroka od 1. junija dalje, v Kranju. Ponudbe po tel. 25-791 409 V popoldanskem času sem pripravljena pomagati pri ČIŠČENJU stanovanja. Ponudbe pod šifro: Gorenjka 449 Vzamem KRAVO v rejo, do 6 litrov mleka, ne težko. Jože Klemene, Podlju-belj 90. Tržič 653 Iščem VARSTVO za eno leto starega otroka na domu. Telefon 23-464 654 Od januarja dalje imam novo telefonsko številko 47-411. Viktor Ferjan, Strahinj 16, Naklo 655 Prosim če mi kdo odstopi košček obdelovalne ZEMIJE ali VRTA. Janeza Puharja 7, stanovanje 11, Kranj, telefon 27-380 656 Iščem INŠTRUKTORJA za poučevanje osnove elektrotehnike za I. letnik srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku. 657 Za današnjo rubriko smo pripravili precej gradiva, vendar ga • zaradi stiske s prostorom nismo objavili. Objavili ga bomo naslednji teden. Prosimo za razumevanje. LOTERIJA Sreč ka din Srečka din št. št. 60 60 91688 2.000 70 80 210848 20.000 8050 400 424408 20.000 9070 480 441908 500.000 38320 2.000 53950 2.000 31 80 62920 8.000 891 160 77840 2.000 9471 800 056590 20.000 38581 8.000 285540 20.000 49531 4.080 410470 20.080 039371 20.000 417630 20.000 355171 20.000 2 40 43212 6.040 33 60 96402 6.040 73 60 003362 1,000.040 763 200 076002 20.040 11803 6.000 22353 4.000 64 100 116843 100.000 84 60 183703 20.000 014 200 437933 20.060 144 160 465143 20.000 003184 20.060 349614 20.000 05 100 95 120 06 60 2685 600 ■36 80 70055 4.000 86 80 85405 6.100 5386 480 305175 20.000 04666 2.000 26856 4.000 268597 20.000 91396 2.000 132966 20.000 9 40 8149 640 28 60 8459 1.040 2778 400 04129 8.040 11108 8 OOO 376449 50.040 DEŽURNE TRGOVINE v soboto, 22. januarja, bodo dežurne naslednje prodajalne: kranj Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur, in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-inenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Petrčku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor, Preddvor 35, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure: SP Šenčur in PC Bitnje. v nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. Živila Kranj pa ima v Cerkljah odprto od 8. do 11. ure SP Gorenjka Cerklje. škofja loka MARKET Novi svet TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator, Trg svobode 16, Mercator, JLA 6. BOHINJ Špecerija Market, Boh. Bistrica od 12. do 18. ure bled Špecerija Market, Dobe, Kajuhova in Živila Delikatesa, Ljubljanska od 12. do 18. ure gorje Živila Market, Zg. Gorje od 12. do 18. ure lesce Murka 1 od 12. do 18. ure radovljica Špecerija - samopost. Kranjska ul. od 12. do 18. ure KAM i * Po krajšem premeru danes spet objavljamo rubriko »KAM«, v kateri vam predstavljamo ponudbo naših turističnih agencij. Alpe-touru. Kompasu in TTG-eju. ki tokrat sodelujejo, se bodo v naslednjih petkovih Izdajah Glasa pridružile še druge turistične agencije, hotelska podjetja in zdravilišča. K sodelovanju pa vabimo tudi družbene in zasebne gostince in organizatorje prireditev. V rubriki, ki jo boste tudi letos redno prebirali na stalnem mestu v Glasu, bomo kljub stiski s prostorom objavljali tudi kar največ splošnih turističnih informacij in napotkov. Zelo veseh bemo tudi vaših predlogov, mnenj, pa tudi vtisov z izletov, potovanj in :eto-vanj. Pošljite jih na naslov: ČP GLAS. Me se Pijadeja ' K pripisom: Za rubriko KAM" Naročila za objave v rubriki ; mamo v naši oglasni službi na Cesti JLA 16 v Kranju, t -ver? 28-463 Za objavo v petek moramo dobiti gradivo do sre 8. ure. J KOM PAS JUGOSLAVIJA • KRANJSKA GORA — svetovni pokal v alpskem smučanju (veleslalom in slalom), avtobus, 1 dan 2S. in 30. 1. • POKLJUKA — veselo pustovanje na snegu z revijo »JANA«, 1 dan. 12. 2. ŠE NEKAJ PROSTIH MEST V HOTELIH NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH v januarju, februarju in marcu! STROKOVNA POTOVANJA: • BASEL — razstava švicarskega gradbeništva, 4 dni, letalo, 2/2 • Koln—DOMOTECHNICA — med sejem gospodinjskih aparatov, 4 dni, letalo, 8/2 • Koln — med. sejem železnine, 4 dni, letalo, 8/3 • Frankfurt am Main — svetovni sejem sanitarne tehnike »ISH«, 4 dni, letalo, 21/3 in 22/3 • K0BENHAVN — skandinavska razstava gradbeništva »Gradimo za milijarde«, letalo, 4 dni, 26/2 • STOCKHOLM — razstava švedskega pohištva, letalo, 5 dni, 1/2 ALPETOUR SMUČARSKI PAKETI iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Radovljice KRANJSKA GORA, Svetovni pokal, 29. in 30. jan., odhodi iz Ljubljane, Škofje Loke, Kranja, Radovljice ODDIH NA MORJU (Portorož, Izola, Opatija) HVAR — otok sonca. 9-dnevno bivanje, odhod 24. 3. in 7. 4. 83 PTUJSKO KURENTOVANJE, odhod 13. 2. Programi za delovne kolektive in zaključene skupine. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Stroj zgrabil delavčevo roko Reteče — Delavec reteške Iskre Darda Radanov, star 24 let, iz Škofje Loke, se je v sredo, 19. januarja, pri delu hudo ranil. Delal je na stroju za krivljenje pločevine. Ko je vanj vstavljal pločevino, mu je stroj zgrabil roko in mu odrezal dva prsta. Do nezgode je verjetno prišlo zaradi preutrujenosti, saj je delavec 10 ur brez prestanka delal za stoje m. Prvo pomoč so mu nudili v škofjeloškem Zdravstvenem domu, od koder so ga poslali v Ljubljano v Klinični center. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 80 do 100 din, špinača 60 din, cvetača 40 din, korenček 40 din, česen 180 din, čebula od 50 do 55 din, fižol od 110 do 120 din, pesa 45 din, slive od 70 do 80 din, jabolka od 18 do 20 din, hruško od 45 do 50 din. grozdje od 50 do 60 din, radič od 180 do 200 din, pomaranče od 60 do 70 din, limone od 90 do 100 din, ajdova moka 90 din, koruzna moka 35 din, kaša od 90 do 100 din, surovo maslo 320 din, smetana 110 din, skuta od 90 do 100 din, kislo zolje 50 din. sladko zelje od 30 do 35 din, kisla repa 40 din, orehi od 480 do 500 din, jajčka od 8 do 10 din, krompir 16 din, med 200 din. JESENICE Solata 60 din, cvetača 60 din, korenček 45 din, česen 188 din, čebula 62 din, fižol 144 din, pesa 25 din, slive 89 din, jabolka od 20 do 35 din, hruške 45 din, grozdje 45 din, pomaranče ?1 din, koruzna moka 80 din, kaša 72 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din, sladko zelje 25 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 24 din. NESREČE NENADNA POLEDICA Jeprca — Ranjen voznik osebnega avtomobila in za 150.000 dinarjev gmotne škode sta posledici prometne nezgode, do katere je v ponedeljki, 17. januarja, prišlo na Jeprci zaradi nenadne poledice. Voznik Miroslav Šarčevič, star 52 let, iz Kranja, je nenadoma zapeljal na moker, poledenel del ceste, zaradi česar je avto zaneslo s ceste *v smreko. Razbitine avtomobila so s ceste odstranili kranjski poklicni gasilci. POVOZIL OTROKA Zvirče — Neprimerna hitrost voznika osebnega avtomobila Edvarda Mikiča, starega 49 let, Slovenca, ki živi na Švedskem, je botrovala prometni nezgodi. V ponedeljek, 17. januarja, je Mikič po lokalni cesti peljal od Tržiča proti Kovorju. V dvojnem ovinku ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo. Pri tem je zbil otroka, 4-ietno Barbaro Mudrič, doma iz Kovorja. Laže ranjeno so odpeljali v tržiški Zdravstveni dom, od tod pa v jeseniško bolnišnico. ZAVIL NA NASPROTNI PAS Lahovče — V ponedeljek, 17. januarja. se je na cesti med Lahovča-mi in Spodnjim Brnikom zgodila prometna nesreča. Voznik Milan Kraševec, star 48 let, iz Kranja, je vozil iz Lahovč poti Kranju. Nenadoma je zape ljal na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal Jože Černak, 42-letni voznik iz Velenja. Ta se ni uspel pravočasno umakniti, zato sta vozili trčili. Kraševčev avto je odneslo s ceste na polje, kjer se je dvakrat prevrnil, voznik v njem pa je utrpel lažje poškodbe. Tudi Cernak je bil laže ranjen. D. Ž. Seznanjanje mladih z vojaškimi poklici GLASOV ifiJHSflfci V kranjski občini so se lotili načrtnega usmerjanja mladih v vojaške in obrambne poklice - O prizadevanju zanj gpvorita predsednik koordinacijskega odbora za ta vprašanja pri OK SZDL Ante Marjančič in vodja službe za naborne zadeve v kranjskem sekretariatu za ljudsko obrambo Maks Spik V kolikšni meri se mladi iz kranjske občine prijavljajo za vojaške šole in za katere se najbolj zanimajo? Maks Špik: »V preteklosti se je prijavljalo za vojaške šole zelo malo mladih. Zadnji dve leti je njihov odziv na razpise teh šol nekoliko večji, a Še vedno ne zadosten za dosego načrtovanega števila mladincev iz naše občine. Kandidatov namreč zberemo dovolj, vendar jih vseh ne sprejmejo v šole zaradi slabšega zdravstvenega stanja ali šibkega osnovnega znanja, ki se zahteva. Največ prijavljenih se odloči za šolanje v splošni srednji vojaški šoli Franca Rozmana-Staneta v Ljubljani in splošni srednji letalski šoli Maršala Tita v Mostarju. Med mladimi je žal premalo zanimanja za druge srednje šole in vojaške akademije.« Glede na takšne razmere je vloga vašega odbora velika. Opišite njegovo sestavo in cilje delovanja! Ante Marjančič^ »V odboru so poleg predstavnikov vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij delavci zavodov za šolstvo in zaposlovanje ter sekretariata za ljudsko obrambo pa pripadniki armade in teritorialne obrambe. 2e sestav potrjuje, da je usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice skupna družbena naloga. Žal se tega dejstva vsi ne zavedajo dovolj; predvsem od armade bi pričakovali več zanimanja in spodbud za konkretne aktivnosti. Prvi in glavni cilj odbora je, da mladino kar najbolje seznani z vrstami in možnostmi šolanja za vojaške in obrambne poklice. Le malokomu je namreč znano, da imajo samo v armadi možnost za zaposlitev v prek 130 različnih poklicih.« Katere so glavne aktivnosti iz delovnega načrta odbora? Ante Marjančič: »Odbor, ki deluje v sedanji sestavi od začetka lanskega leta, je novembra lani sprejel program dela v šolskem letu 1982/1983. Takoj zatem smo sklicali mentorje za poklicno usmerjanje mladine po osnovnih šolah, s katerimi smo se med drugim dogovorili o potrebi po usmerjanju učencev že od 6. razreda dalje. Januarja smo razdelili informativno-propagandno gradivo o možnostih in pogojih vključevanja v vojaške šole, takoj po počitnicah pa bomo za učence višjih razredov pripravili predavanja po osnovnih šolah, kjer bomo skušali nazorno predstaviti vojaške in obrambne poklice z novimi avdiovizu-alnimi sredstvi. Nato se bodo pogovorili s starši kandidatov poklicni usmerjevalci v šolah in delavci sekretariata za ljudsko obrambo. Načrtujemo tudi obisk mladine v kranjski vojašnici, kjer jih bodo aktivni vojaški starešine seznanili z delom in življenjem v armadi. Tako naj bi do 28. februarja, ko poteče rok natečaja za vpis v srednje vojaške šole, pridobili čimveč kandidatov. Zanje bomo organizirali udeležbo na informativnih dnevih v vojaških šolah, za katere so bodo prijavili.« Ali morda obstajajo problemi, ki zavirajo vpis mladih v vojaške šole? . . Maks Špik: »Med objektivnimi ovirami, ki jih ni moč odstraniti, sta prav gotovo v ospredju oddaljenost kraja šolanja in službovanja ter strogost zdravniških kriterijev za sprejem. Boljše rezultate v pridobivanju mladih za vojaške in obrambne poklice pa lahko pričakujemo samo od stalne in načrtne aktivnosti vseh nosilcev te dejavnosti. S pospešenim štipendiranjem študija SLO na ljubljanski fakulteti FSPN, kar je eden ciljev akcije V naši občini, bomo dobili prave kadre na pravih mestih; predvsem predavatelje obrambne vzgoje in usmerjevalce v vojaške poklice. Ob tem bodo morali na zvezni ravni poskrbeti za ustrezno informativno-propagandno gradivo, ki ga je doslej primanikovalo.« S. Saje Zanimanje mladih za vojaške in obrambne poklice, naglasata Ante Marjančič in Maks Špik, je treba spodbujati prek raznih oblik sodelovanja z našimi oboroženimi silami - Foto. F. Perdan Kakšna cestnina Republiška skupnost za ceste je sprejela odprti cestninski sistem na bodoči gorenjski avtocesti, kar pomeni, da bo treba cestnino plačati na začetni cestninski postaji — Za Gorenjsko to ni sprejemljivo, saj se veliko delavcev vozi na delo iz Radovljice in z Jesenic v Kranj, prav tako študentov in dijakov v šolo — V primeru odprtega cestninskega sistema bi morali staro cesto skozi Posavec temeljito obnoviti Radovljica — Gradnja gorenjske avtoceste vse bolj postaja resničnost in začeli so graditi prvi odsek od Naklega do Ljubljane. Načrti predvidevajo vključitev sedanje ceste od Črnivca do Naklega v cestninski sistem gorenjske avtoceste in s tem povezano postavitev čelne cestninske postaje na Črnivcu. Razloge proti cestninski postaji je seveda težko najti, saj je gorenjska avtocesta pomembna prometna žila za vso državo, nova cestninska po- Vila Bled ni za razprodajo Vse več se plete govoric, kdo vse bi rad imel Vilo Bled, protokolarni obiekt ki je tesno povezan z imenom tovariša Tita. Kaze. da so krepko osnovane saj načrti naših poslovnežev resnično ne poznajo meja. Svoie karte ie prvi položil kranjski Merkur. V garažah, ki spadajo k Vili Bled želi imeti skladišče, železnine seveda. Načrt, ki zbudi smeh, tako nemTknaol7o blejskega jezera, v Vilo Bled naj bi torej tovornjaki vozili železo in cement. Hrirneli skozi turistični Bled, ki se ze zdaj dust v prometuPo cesti, ki jo kot grozd obdajajo hoteli. Hotelski gostje ze zdaj težko razumejo da jih navsezgodaj prebujajo avtomobili, ki v strnjeni koloni brze na delo Pridružili naj bi se jim torej še Merkurjem tovornjaki. Toda smeh postane grenak. Merkur namreč pravi, da je od republiske-aa izvršnega sveta preko uprave protokolarnih objektov na Brdu ze dobil ponudbo za dvajsetletni najem garaž. Potrebuje torej le se soglasje rado- vljiske občine. Mnr bodo Vilo Bled razprodali7 v , „ . j Radovljiški občinski možje, posebej pa blejski turistični delavci nad razprodajo seveda niso navdušeni. Posebej železninskp skladisce v Vito Bledtesn ično ne sodi. Vsi po vrsti so seveda proti taksni uporabi vile. Na dlani je namreč, da bi lahko Vilo Bled enkratno izkoristili v tun-uične namene. V njej bi s prenovo lahko uredili prenočitveno gostinske visoke kategorije. sosednje garaže pa bi lahko preurechh za ImmBtSFPOTtno mladinski turizem, ki ga zdaj na Blcdu n, Denar, ^bioa zahmala prenova, ne more biti opravičilo, da bi Vilo Bled razpro- mi' m, m Mkmffl&hi cp morati le vsi lurisfiČ^delavci skupaj dogovoriti, kaKO n Na , p_ „ -4* -več odlašati, (ta. Hotelsko ooao zoran [j+jl ^ri ^ £7}a/j t-niis aircT ho MerkurieverMi turistično podjetje oi"u v ^jll nredloaov še vec. 'S fflf^m^r '-fflg Vreme — kmetova neznanka »Januar gorak, kmet siromak«, pravi stari slovenski pregovor, ki pa mu kmetje, današnji Glasovi anketiranci, ne verjamejo povsem. Sedanje vreme (torek je bil, lep in sončen dan, ko smo jih obiskali) je res nenavadno za ta čas, vendar kmetijstvu zaenkrat še ne povzroča škode. Če pa gre verjeti drugemu pregovoru, da »zima in gosposka ničesar ne podarita«, bo snega letos še dovolj. Tudi za njive in razraslo pšenico. staja pa je enako problematična tako na Črnivcu kot v Naklem, saj bi jo morali graditi na kmetijskem zemlj išču prve kategorije. Zapleta se tudi pri načinu pobiranja cestnine. Izvršilni odbor republiške skupnosti za ceste je namreč sprejel sklep o odprtem cestninskem sistemu na bodoči gorenjski avtocesti. Odprti sistem pomeni, da bo treba cestnino plačati že na začetni cestninski postaji in ne na končni, kakor smo zdaj navajeni, kadar se peljemo na morje. Takšno pobiranje cestnine na Gorenjskem ni sprejemljivo, o čemer je razpravljalo tudi predsedstvo skupščine gorenjskih občin, ki je naročilo radovljiški in jeseniški občini, naj skupaj povesta razloge, ki govore proti odprtemu cestninskemu sistemu in v prid zaprtega. Z Jesenic in iz Radovljice se veliko delavcev vsak dan vozi na delo v Kranj, študentje in dijaki v šolo. Vsak dan bi torej morali na Črnivcu plačati cestnino za vožnjo po cesti, ki jo že zdaj uporabljajo. Tržičam bi bili seveda na boljšem, saj bi se lahko pripeljali v Kranj brez plačila cestnine. Republiška skupnost za ceste mora v primeru uvedbe cestnine zagotoviti možnost, da se ljudje v Kranj po drugi cesti pripeljejo brez plačila cestnine. V tem primeru je to stara cesta skozi Posavec. Toda ta cesta je slabo vzdrževana, pozimi je ob večjem snegu takorekoč neprevozna, posebej peraški klanec. Staro cesto bi morali temeljito obnoviti, kar bi zahtevalo veliko denarja. Da denarja za gradnje in popravila cest manjka, vemo saj Bohinjci zaman zahtevajo, da bi dogradili cesto v Bohinj. Dela, ki jih obljublja republiška skupnost za ceste, so le drobna popravila, saj bi na stari cesti skozi Posavec povečali krivine, izboljšali križišča, namestili ograjo in postavili signalizacijo. . . V radovljiški občim zato predlagajo, da bi obveljala cestnina le za tranzitni promet, plačali bi jo torej vozniki, ki bi prevozili začetno in končno postajo. M. Volčjak 5 Peter Košir iz Žej: »Če je običajna, povprečna zima, ne predolga in ne prekratka in da je snega in mraza do mere, je za kmeta najbolje. Za pšenico pravijo, da se ni treba bati zanjo, če sneg ne leži dlje kot sto dni. To se letos zanesljivo ne bo zgodilo, četudi danes prične snežiti. Pšenica, na pol hektarja imam posejano, zdaj lepo kaže. Da je le ne bi uničila pozeba, če bo še dolgo ostalo brez snežne odeje. Slabo kaže, da bi zemlja pošteno počila. Mraza namreč ni bilo toliko, da bi tudi globlje zmrznila in ne samo na površini. Koliko raje bi se spomladi sprostila; njive bi bile lepše in obdelovanje lažje. Sedanje lepo vreme smo izkoristili za dela, ki bi sicer prišla na vrsto spomladi. Zvozili smo gnojnico in gnoj, zdaj bo treba misliti na drva.« Ivan Maček iz Strahinja: »Ko se je pšenica ozelenila in pokukala iz zemlje, je običajno zmrznilo in kdor je zamudil čas setve, je lahko spomladi podoral ali pose-jal mednjo jari ječmen. Lanska setev je bila kot nalašč za zamudnike. Malokdaj je bilo v pozni jeseni in zgodnji zimi toliko za ta čas sorazmerno toplih dni. Sedanje domala spomladansko vreme brez snega na poljih ne dela škode. Najbrže ni najbolje za pšenico, ker so temperaturne razlike med dnevi ter med dnevom in Darko Trelc z Ilovke: »Ma.: več kot hektar sem posejal mai-vanke. Odporna je in primerna za gorenjska polja. Zdaj je razrasli kot trava je velika, s tem pa tuci: bolj odporna za vremenske neprilike. Bojim se le mrzlega vetra is nizkih temperatur, od minus de set navzdol. Takrat bi bil rud. pšenici potreben vsaj tanek snežni »koc«. In če se zima znori, k: je njen čas, je manj verjetnost da bo nagajala spomladi. Gnojila za spomladansko dognojevanje pšenice kot tudi za travnike imam dovolj. Izjema je KAN, dušično gnojilo, ki ga ni moč dobre Še tole bi dodal, če že govorimo o kmetijstvu: pri razdeljevanju gi> riva bi morali kmete obravnavat: kot obrtnike, saj je večina njihovih poti vezana na organizirane tržno pridelovanje!« C. Zaplotnik Pot pod noge in v razrede V obeh občinah - na Jesenicah in v Radovljici " je P* nostna razvojna ^'"sf^nc'ev'- pfkL"'^^ ;^Sth3rzVei:forz"dea seznaniti z poslitve Čeprav so svetovalne in druge s-be organizirale široke akcije, r " ba pritegniti predvsem starše nazorno povedati, kaj zdruir-načrtuje. Starši so tisti p3 klicni usmerjevalci, saj res ni kovati, da se bo petnajstletn ca sama odločila za poklic. St danes, še posebej v zadnjem kako zelo skrbi, da njihovi ne bi ostali brez kruha. Pri tem pa mora resneje sc ti združeno delo, saj se je premalo vključevalo v usm« mladih v poklice. Zdaj kot da da se gostinstvo in turizem izobrazbe in ostajata ob strani tem ko, denimo leska Veriga, prikazuje možnosti izobrazevr kovinarske poklice in se ji je ^ da ima kovinarskega kadra c več A ne prihaja v osnovne nekim medlim, Pg^mm c--temveč s kar najbolj nazor kazom možnosti dela in izol Radovljica — Ko so na minuli skupni seji koordinacijskih odborov za usmerjeno izobraževanje pri občinskih konferencah SZDL Radovljica in Jesenice obravnavali vpis v gostinsko šolo na Bledu, so v izredno zanimivi in konkretni razpravi nanizali vrsto problemov pri izobraževanja gostinskega kadra in nasploh usmerjanja mladih v poklicne šole. V gostinsko šolo se je vpisalo z vse Gorenjske skupaj 35 učencev, od tega 9 učencev za poklic v strežbi in 26 za kuharski poklic, medtem ko so gorenjske gostinske delovne organizacije razpisale kar 85 štipendij. Obe občini, tako jeseniška kot radovljiška imata v občinskem programu med prednostnimi nalogami prihodnjega razvoja tudi in predvsem kvalitetnejši razvoj turizma, zato je tako majhen vpis kot tudi precejšnja fluktuacija gostinskega kadra zelo zaskrbljujoč. Čeprav je vpis majhen, pa so vendarle opazni premiki, saj se mladi zanimajo tudi za turizem. A kaj, ko je miselnost, da ostaja gostinska šola kot zadnja možnost vpisa in da so vanjo vključeni pač tisti, ki nikamor drugam zaradi slabšega učnega uspeha ne morejo, še vse preveč prisotna. Tudi slabo nagrajevanje gostinskih delavcev in slabši delovni pogoji so prepreka, da osnovnošolci obračajo gostinski šoli hrbet. Ne ostaja pač ničesar drugega kot resno delo z mladimi, ki jim je nasploh treba potrebe in razvojne možnosti okolja temeljiteje predstaviti. nia Dolgoletno tradicijo v tej uspešno uveljavlja tudi že- gstf^ggv.. mačega kovinarskega kadra. V obeh občinah naj bi delovne ob načrtovanih rea 1 zahtevah in^jotrebah pravočasno n repo 7 no vzele pot pod noge :r prepozno , p0vsem nazor' SSfefcSKr