278 O pravni kvalif. bistva in pravnih opravil funkcionarjev hranilnic. O pravili kvalifikaciji bistva in pravnih opravil funkcionarjev hranilnic. Anton Leveč, dvorni svetnik v pokoju. Hranilnice v smislu regulativa z dne 26. septembra 1844 ustanavljajo ali zasebna društva ali pa občine. Njih namen pa ni, da bi nosile dobiček le svojim ustanoviteljem, nego regulativ (§ 1.) označuje kot svrho hranilnic: dati manj premožnim slojem ljudstva priliko za varno shrambo, obrestovanje in polagaiio pcmnožitev manjših prihrankov ter s tem vzbuditi pri teh slojih ljudstva veselje do dela in do štedljivosti. Zato določa regulativ v § 12., da se more presežek čez potrebni rezervni fond porabiti za dobrodelne in obče koristne krajevnesvrhe in da je pri določitvi tega porabljanja upoštevati v prvi vrsti interese neimovitih strank zavoda. Seveda se odkaže neki del dobička navadno tudi ustanovitelju, posebno občini, toda za porabo v navedene namene in le če in kolikor to določijo funkcionarji zavoda Regulativ do'oča dalje v § 22., da je ločiti statute društva od statutov hranilnice, ako je kako privatno društvo ustanovilo hranilnico. V tem smislu se mora seveda statut hranilnice ločiti tudi od takozvanega občinskega reda občine, ki je ustanovila hranilnico. V zadnjem odstavku § 22 se še poudarja, da je hranilnični fond shranjevati in zaračunjevati ločeno od občinskih blagajn. Iz navedenega sledi, da so hranilnice od društev ali občin, ki so jih ustanovile, povsem ločeni in samostojni zavodi s samosvojim imetjem in samosvojo upravo tega imetja, torej od njih ustanoviteljev neodvisni pravni subjekti, torej j u-rističneosebe To je v pravoznanstvu povsem nesporno; kajti bistvo juristične osebe je ravno v tem, da ima lastno imetje in svojo upravo tega imetja. o pravni kvalif. bistva in Pravniti opravil funkcionarjev hranilnic. 279 Ker pa hranilnica po sebi kot juristična oseba nima opravilne zmožnosti, mora imeti organe, ki jo zastopajo, poslujejo mesto nje in upravljajo njeno imetje. Vpraša se sedaj, kako je pravno kvalificirati bistvo teh organov? Ob ustanovitvi zavoda po zasebnem društvu ali po občini je naravno, da izbere osnovatelj zavoda prve funkcionarje; tudi mu je po statutih dana eventualna možnost, da sodeluje pri izvolitvi novih ali pri dopolnitvi odbornikov. Kakor hitro pa je hranilnica po izvolitvi funkcionarjev in po politični odobritvi njenih pravil (statutov) konstituirana, postane samostojen praven subjekt s svojim imetjem in s svojo lastno upravo tega imetja. Društvo ah občina nista gospodarja hranilnice v tem smislu, da delujejo funkcionarji v njuno korist, da so jima odgovorni za svoje morebitno nepravilno postopanje in za škodo, ki izvira iz takega postopanja, kajti oni ne upravljajo društvenega ah občinskega imetja. Funkcionarji, ki postopajo proti pravilom, so odgovorni hranilnici sami, ne pa društvu ali občini. V § 22. odst. 5. in 6. regulativa jc lečeno, da si sme društvo ob ustanovitvi izgovoriti nadzorstvo in kontrolo hranil-nične uprave, občina pa, da naj skrbi za hraniinično upravo po organih, ki so ji že na razpolago, ali ki jih šele postavi v to svrho, torej naj skrbi samo za imenovanje hranilničnih funkcionarjev, bodisi cb ustanovitvi'hranilnice ali ob poznejši dopolnitvi; a iz teh določb nikakor ne sledi, da smeta društvo ali občina glede načina uprave samostojno kaj ukrepati. Napak je zato po mojih mislih, ako se dopušča v statutih društvu ali občini tak poseg v upravo, ki se ne strinja s pojmom hranilnice kot samostojnega pravnega subjekta, kot juristične osebe. Napačno je torej, ako se, kakor v pravilih neko mestne hranilnice na Slovenskem, dopušča občini določanje o obrestih, ki jih je plačevati strankam od vlog, in o obrestih, ki se morejo plačevati hranilnici od posojil, aH določba, če je zdražiti posestva, ki pridejo za terjatev hranilnice na dražbo itd. To sledi iz pojma juristične osebe. NadzorstA-o ah kontrola pomeni le opozarjati na nedostatnosti. Nadzorstvo ima tudi politično oblastvo in vladni komisar, a nihče ne more trditi, da sta oblastvo ali vladni komisar upravičena samostojno kaj ukrepati, če opazita nepravilno upravo hranilničnih organov. Utegne sicer kdo reči: da je to res, a društvo ali občina jamčita s svojim imetjem za obveznosti po njih ustanovljene hranilnice. Tudi to je res! A prezreti se ne sme, da so hranilnice juristične osebe z lastnim imetjem in z lastno upravo tega imetja. Društvo in občina smeta, ako se ne postopa po njih zahtevi, odreči zavodu svoje jamstvo za bodočnost, nikdar pa ne moreta zahtevati, kako naj hranilnica posluje. Tako ravnanje bi bil poseg v delovanje juristične osebe, v pravno bistvo te osebe. Društvo ali občina predloži sicer ob ustanovitvi hranilnice osnovo statuta in vpliva zato na vsebino statuta, a to le toliko, kohkor ne pride navzkriž z do- 280 O pravni kvalif. bistva in Pravnih opravil funkcionarjev hranilnic. O Die Schadenersatzpflicht nach osterr. Rechte, druga izdaja, 1908; str. 96. ločbami regulativa in kolikor zahtevajo lokalne razmere predlagane točke statuta ali so sicer s v r h i zavoda primerne (§ 6. regulativa). Kakor hitro pa je statut sprejet in zavod ustanovljen, more spremembo statutarnih določb predlagati le hranilnica sama, čeprav le z odobritvijo občine. Tudi to izvira iz pojma juristične osebe. Napačno je zato mnenje, da sme društvo ali občina poljubno, po naziranju svojih članov oziroma odbornikov, predlagati spremembo pravil. Čitalo se je, da je neka občina predlagala spremembo statuta in da je polidčno oblastvo ta predlog zavrnilo, češ da ni potrebe za zahtevano spremembo pravil. Tako občina kakor politično oblastvo nista zadela jedra Statut zadevne hranilnice pravi v § 4., ki določa delokrog občinskega zastopa, da mu gre odobrenje po hranilničnem odboru sklenjene spremembe statuta, in v končnem paragrafu, da ima hranilnični odbor pravico, skleniti proti odobritvi občinskega odbora in ministrstva za notranje posle spremembo statutov. Občini torej nikakor ni moči po sebi spremeniti določbe pravil. Iz navedenega je jasno, da so funkcionarji hranilnic od svojih ustanoviteljev popolnoma neodvisni upravitelji hranilničnega fonda, t j. njih rezerve in pripadlega dobička. Navedeni funkcionarji torej jie morejo biti pooblaščenci društva ali občine, saj oni ne upravljajo njunega premoženja Randa pravi,') da so zastopniki juristične osebe »recht-lich anerkannte Reprasentanten und Ouasi-Geschaftsherren derselben, ki so »kraft des Oesetzes oder der Statuten oder der Organisierungsvorschriften« poklicani poslovati za njo. Funkcionarji hranilnice so torej kakor (quasi) sami gospodarji. Tudi to pa izključuje mandatno razmerje Oni pa tudi iz navedenega razloga (kot quasi-gospodarji) niso pooblaščenci hranilnic. Te si zaradi svoje opravilne nezmožnosti niti ne morejo postaviti pooblaščencev. Ker pa reprezentanti hranilnic vendar le niso njeni pravi gospodarji, t. j lastniki imetja, sledi, da so jim odgovorni za škodo, ki so jim jo napravih s svojim protištatutarnim postopanjem. To odgovornost ustanavljajo že statuti sami v zvezi z določbami občnega državljanskega zakonika. Povračilo te škode utegnejo zahtevati le hranilnice same, ker imajo one svoje od društva ali občin ločeno imetje. Osnovatelju hranilnice je moči nastopiti proti funkcionarjem le, ako je prišel vsled svojega jamstva do kakega plačila. Po statutarni organizaciji se delijo funkcionarji v upravni odbor in v ravnateljstvo, ki imata vsak svoje strogo določeno področje. Ravnateljstvo izvoli navadno upravni odbor o pravni kvalif. bistva in Pravnih opravil funkcionarjev hianilnic. 28t *) »Ober relative Unwirksamkeit«, v Festschrift, II.,. str. 747. iz števila svojih čJanov. A tudi vsled tega članov ravnateljstva ni moči smatrati za pooblaščence; kajti kakor rečeno ima ravnateljstvo svoje določeno področje. Ono ne nastopa torej v imenu upravnega odbora, ono sklepa v stvareh svojega področja popolnoma samostojno. Tudi med upravnim odborom in ravnateljstvom ni nobenega mandatnega razmerja. Iz tega pa je dalje razvidno, da o ratihabiciji sklepov ravnateljstva po upravnem odboru ne more biti govora. Sklepi ravnateljstva so ali pravilno storjeni, veljavni ali pa neveljavni, nični, pri čemer je pripomniti, da sta pravna pojma neveljaven in ničen soznačna (sinonimna) v našem zakonodajstvu^ To nam potrjuje prejšnje besedilo § 879. o. d. z, ki govori o n e-vel javnost i nekaterih pogodb, in sedanje besedilo (novela IIL § 90.), ki označuje deloma iste pogodbe, kakor jih našteva prejšnje besedilo, kot nične. Ako je torej ravnateljstvo hranilnice storilo sklep o zadevi,, ki ni spadala po določbah statuta v njegovo področje, ali ako ta sklep ne ustreza določbam statuta, je ta sklep neveljaven, ničen, t. j. absolutno ničen, ki ga ni moči niti po upravnem odboru, niti po drugem faktorju ratihabirati. To sledi iz pravnih pojmov o absolutni in relativni neveljavnosti pravnih opravil. Absolutno nični: sklepi ne stopijo nikdar v veljavo, niti po obojestranski volji prizadetih strank, oni ne eksistirajo. Sanacija je možna le z novim' pravilnim sklepom kompetentnega faktorja (glej Krainz § 130). Zgolj odobriti je moči le relativno nično pravno opravilo. Relativno nično pa je opravilo, kadar je dopustna poznejša dopolnitev dejanskega stanu, ki je sicer nedostaten za učinkovanje. Dr. Strohal pravi,^) da so to pravna opravila »bei denen die-nachtragliche Erganzung des zum Wirksamwerden unzureichenden Tatbestandes zulassig ist, zB. durch Genehmigung des vom gesetz-lichen Vertreter geschlossenen Geschaftes. Solche .Falle haben«,. pravi pisatelj dalje, »miteinander gemein, dass die angestrebte Rechtsvvirkung zunachst nicht eintritt, so dass sich das Rechtsge-sčhaft als vorlaufig unwirksam darstellt. Rechtlich bedeutungslos ist aber der erganzungsbediirftige Tatbestand deswegen noch nicht. Ein gewisses Mass von Rechtswirkung besteht noch darin, dass der unvollstandige Tatbestand der nachtraglichen Genehmigung fahig ist.« Pozitivni zakoni, n pr. o. d. z. v §§ 244, 865, 1016, pa določajo, kdaj je podano kako relativno nično, a po naknadni odobritvi pravno omogočeno pravna opravilo. Glede zavodov, ki so, kakor hranilnice, pod nadzorstvom javne uprave, določa § 867. o. d. z.. 282 O pravni kvalif. bistva in Pravnih opravil funkcionarjev hranilnic. ki velja, če se upošteva marginalni napis §§ 26. in 526. o. d. z. tudi za moralične, torej juristične osebe, da se ravna veljavnost njih pogodb po določbah statuta. To je ob sebi umevno; v statutu je obsežena vsa ustava in organizacija takega zavoda. Če torej statut nima določbe o relativno ničnih sklepih organov zavoda, bodisi upravnega odbora ali ravnateljstva, jih ni moči po nobenem faktorju odobriti, torej zlasti ne sklepov ravnateljstva po upravnem odboru. Politično oblastvo in v!adni komisar imata pa itak le nadzorstvo nad upravo, opozarjata na njene nedostatke ter skrbita za njih odpravo, do upravnih poslov (odobritve sklepov) pa nimata nobene pravice. V ostalem pa: relativno nične sklepe je moči odobriti po višjem faktorju le, ako gre za odobritve sposoben sklep, Ako je sklep od koga neveljaven, ne koristi nobena odobritev, ker »dopolnitve potreben dejanski stan«, ki bi imel določno mero pravnega učinka, sploh ni podan Formalno, a tudi stvarno neveljavnih pravnih opravil nikdar ni moči odobriti. Ženitne in dedinske pogodbe med nedol. pogodnikoma, dasi zastopana po zakonitih zastopnikih, nikdar ne more ratihabirati varstveno sodišče, ako se pogodba ni sklenila v obliki notarskega akta. Pravico, sklepati prodajo občinskega imetja ali dobra, imajo le občinski odbori. Za veljavnost teh sklepov imajo občinski redi določne predpise (n. pr. za bivšo Štajersko §§ 37, 38, 42 in 58.) Ako bi bil župan sam prodal tako imetje ali dobro, ne bi bilo moči odobriti sklep po prejšnjem deželnem odboru. Ta odbor bi bil pač zahteval pravilen sklep občinskega odbora. Ta razprava tudi kaže nepravilni nazor, da je z odobritvijo letnih računskih zaključkov po upravnem odboru, ki jih predlaga ravnateljstvo temu odboru, smatrati za odobreno vse poslovanje ravnateljstva, in da to še manj velja glede odobritve računskih zaključkov po takozvanem preglednem odboru občine, Čigar člani navadno niti niso funkcionarji hranilnice. V zadnjem času je teklo in še teče več pravd mestnih hranilnic proti bivšim (nemškim) funkcionarjem zaradi po\Tačila škode, ki so jo napravili tožiteljicam s protištatutarnim podpisom avstrijskih vojnih posojil. Ker morejo hranilnice le uspevati, ako poslujejo strogo po določbah svojih pravil in je zato v tem smislu izdan tudi regulativ, je popolnoma neumestno, ozirati se pri razsoji takih pravd na katerokoh oportuniteto, ali se ravnati celo po načelu: »quieta non movere«.