Leto XVII. f Celju, dne 16. decembra liMlT. Štev. 147 DOMOVINA J*M aUiBerjevI centi it 3. — Dopise blagovolite fran-klraU. rokopisi m ne vračajo. lxha|a trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in pelek ter vejja ia Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta « kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in drujr«. delele toliko več, kolikor zna*:i poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta S kron SO vin. Naoučnina se pošilja upra\ ni-tvu. plač aje «e vnaprej. se plačuje od VBake petit-vrste po -H) vinarjev «a v*a-kokrat: za večje inserate in mno^okratno lnneriranj« znaten popust Štajerski narodnjaki in naprednjaki ■aročujte in širite največji spodnje-štajerski slovenski list »DOMOVINO"! Priporočajte jo znancem in prijateljem ! -Domovina izhaja trikrat na teden is stane mesečno I K. četrtletno H K. poluleino ti K. Čimveč prijateljev si pridobitno, čimveč ljudi čila naš list. tem odločnejše lahko širimo iti zagovarjamo svoje ideje. Naj bi ne bilo zlasti nobenega slov. inteligcnta vsakega >tanu na Sp. Stajerju, ki bi ue bil naročen na .Domovino-! Slovenski spodnještajerski inteligenci — resno besedo. Vsakomur, kdor le količkaj zasleduje slovensko politično življenje, je dobro znano, da so krenil, letos slovenski klerikalni državnozborski poslanci v vladni tabor in stopili v najožje stike z nemškimi krščanskimi socijalci in klerikalci. O zadnjem koraku piše nekdo v srbskem -Slov. Jugu": -S tem so slovenski klerikalci nehali biti slovenska narodna stranka. Odsedaj se jih naj smatra samo jednim delom splošne avstrijske klerikalne organizacije, katera hoče narodno vprašanje nerešeno iztisniti iz državnega zbora, na njegovo mesto postaviti versko vprašanje in izzvati verski boj." Tako piše politik, ki ni morda toliko sovražen slovenski -liberalec", ai sam udeležen našega notranjega političnega boja in si mora tedaj toliko lažje ustvariti jasno in nepristransko sodbo Prodrla je pred kratkem v slovenski spodnještajerski svet vest, da namaravajo spodnještajerski klerikalci, kateri so se skrili za navidezno ne-transki »odbor za novi list" izdati ta naše razumništvo posebno, večkrat na teden izhajajoče časniško glasilo, katero bi se borilo zlasti proti Neukem ter .kazalo našim političnim stran *m, kako jim je vršiti narodno dolžtusL* Prišli smo tedaj na Spodnjem Štajerskem tako daleč, da si upajo gospodje A la dr. Korošec, dr. Verstov-fteo, vikar Gorišek. Roškar. dr. Povalej e tutti quanti, kateri odločno zagovarjajo vstop klerikalnih slovenskih poslancev v tabor one vlade, katera z vsemi močmi, z vsem upravnim aparatom podpira nemštvo po spodnješta-jerskih mestih in trgih, cinično oznanjati našemu razumništvu. da se bodo z njegovo pomočjo odlot-uo borili proti Nemcem! Mirne duše prisojamo našemu razumništvu toliko politične šole, da ne bo dalo izrabljati poštenega svojega narodnega prepričanja v namen svojih najhujših nasprotnikov, kateri rabijo sedaj denarja in materijalne podpore, da bi mogli zatreti ne le vsako odkrito narodno, temveč tudi vsako napredno gibanje tned slovenskim narodom na Sp. Štajerskem. Saj so z zgoraj omenjeno izjavo .odbora' nehote pritrdili, da .Slov. Gospodar** danes v boju proti Nemcem ue šteje nič več. Ali so res tako naivni* da bo nase razumništvo verjelo, da bodo pri novem listu drugačni? Glavni cilj novega lista je seveda uničenje celjske -Domovine", kateri očitajo, da izrablja svojo časniško moč izključno le proti .sobratom" in da slovenske narodne stvari noče braniti v povoljni meri proti našim narodnim sovragom. Zakaj pa smo se borili proti tem -sobratom" to zgoraj imenovana gospoda. katera nima v nobenem ozira častne politične zgodovine za seboj, tega .odbor za novi list" ne pove. Pa povemo mi! Zato. ker zahtevajo bojkot naprednih slovenskih trgovcev, ker rujejo proti edinemu narodnemu obrambnemu društva, Ciril - Metodovi šolski družbi, ker obrekujejo in sku-šajo oškodovati naše učiteljstvo ia aradništvo, ker v naših mestih in trgih posečajo nemške gostilne in trgovine, ker pobijajo delo naše mladine na mejah, ker so letos v največji meri zakrivili poraz Slovencev v mariborskem okr. zastopu in tako gre to naprej. Naši bralci posamezne slučaje itak poznajo. In kaj delajo aa gospodarskem polju? V Celja skušajo uničiti staro celjsko -Posojilnico", s katero celjsko slovenstvo stoji in pade, enako nameravajo storiti v Maribora in tudi v Ptaja. Vsakdo lahko gleda ostndno gonjo proti celjski -Zadružni Zvezi". In kdo uprizarja to gonjo? Oni -sobratje", katerim baje mi ne dovoljujemo njih -prepričanja". Še le zadnji čas nagovarja prof. Verstovšek. človek, kateri ima o zadružništvu toliko pojma kakor zajec na boben. slov. denarne zavode k odpadu od celjske -Zveze". Proti takim -sob ratom". k i ao v narodnem oziru absolutno nezanesljivi in slabijo naš narod s cepljenjem gospodarskih sil, se mora .Domovina" bojevati v interesu naroda samega. Mi smo vselej proglašali, da je potrebno skopno delo na gospodarskem polju n tam. kjer nam preti Nemec. Zahtevamo pa sa se in slov-inteligenco, katera stoji za nami in je naprednega mišljenja svobodo prepričanja, svobodo svetovnega nazi-ranja. V tem praveu bo pisala .Domovina" tudi v Novem letn in pričakujemo. dn nas bo v boja za tem ciljem podpirala vsa slovenska inteligenca na Spod. Štaj<*r--kem. S ponosom in smelo trdimo, da je n;iš boj opravičen i z narodnopolitičnih i z narodnogospodar-darskih ozirov. Posebej še opozarjamo slovensko meščanstvo in tržanstvo. uradništvo vsake vrste, naj podpira naš list. kateri se bori proti pretirani in narodovi skupnosti škodljivi gospodarski politiki poslaucev -Kmečke zveze". Spominjamo tn ua draginjsko glasovanje in ua govor poslanca Korošca glede sladkorja. Naj bi si uprav naše razumništvo prizadejalo odpreti našemu kmečkemu ljudstvu oči glede popolnoma napačne iu demagogične gospodarske politike -Kmečke zveze". Kličemo vse slovensko razumništvo. ki je dobre volje in želi našemu narodu dobro, naj podpira -Domovino", naj dela z njo. da bode zavladala na Sp. Štajerju svoboda vesti in prepričanja. da ne zapademo gospodstvu na-zadnjaštva. ki je našemu narodu politično in gospodarski v pogubo. Politični pregled. Domače dsisle. Minuli petek je bila v zbornici končana splošna debata o nagodbi. Za predlog posl. Kratznerja. naj se preide v podrobno razpravo o nagodbi, je bilo oddanih 256 glasov in 140 gl.^ov proti. Da bode nagodba sprejeta, o tem ni bilo dvoma, pač pa je prineslo glasovanje samo mnogo iznenadenj. Nemški agrarci so ostali zvesti svojemu opozicijalnemu stališču, oddavši svoje glasove proti nagodbi. samo 6 nemških agrarcev. in i»icer 6 osebnih prijateljev nemškega ministra-rojaka Peschke je glasovalo za nagodbo. Ker je Peschka vstopil kot zaupnik nemških agrarcev v Beckov kabinet, je s tem njegov položaj kot minister postal sila tažaven. da. naravnost nemogoč. Koj po glasovanju se je raznesla govorica, da Peschka odstopi in da mu bode dr. Pergelt naslednik. Ta premena je sicer neizogibna, čeprav je baron Beck odločno zatrdil, da vsled tega glasovanja ne nastane kriza v nemškem minister-stvu. če ne takoj, moral bode Peschka v kratkem odstopiti, toda z njim pojdejo š< ostali neparlamentarni ministri in sicer: naačui minister dr. Mnrchet, minister pravosodja dr. Klein in minister notranjih reči dr Bienerth. Govorilo se je, da prevzame nančno mi-nisterstvo Poljak dr. Bobrzjnjski, pod-predsednik gališkega deželnega šolskega sveta. Na ta način bi Poljaki imeli tr1 ministre in bi tndi Čehi morali zahtevati zase še tretji portfelj. katerega bi tudi dobili, ako bi se energično potegnili zanj: Jugoslovani dobe pri tej barantiji belokranjsko železnico in nemško gimnazijo v Ljubljani — Pri vsej tej stvari je igral baron Beck pravzaprav malo smešno vl^o. Še nedavno je zastavil ves svoj vpliv na Praška, naj prevzame češko minister-stvo in naj nemškim agrarcem ua ljubo odstopi od svoje upravičene zahteve, da se mu izroči poljedelski portfelj. Pri glasovanju so pa uemški agrarci vkljub vsem tem ljubeznivostim in vsemu udinjanju barona Becka glasovali proti nagodbi in s tem protizročili novo krizo v ministerstvu. Pri glasovanju se je odcepilo tudi U štajerskih klerikalcev pod vodstvom barouu Mor-seya od kršč. soc. stranke ter je glasovalo proti nagodbi. To je Luegerja razdražilo. sklical je takoj svoj klub in hoče barona Morseva prisiliti, da se pokori strankarski disciplini, ali da izstopi. Ostali klerikalci so glasovali vsi složno za nagodbo. Neprijeten utis je napravilo to. da prejšnji trgovinski minister dr. Foft ni bil pri glasovanju o nagodbi. na kateri je vendar sam sodeloval. V soboto je bila kratka seja. Podrobna debata o jagodbi se začne danes ter bode jutri dovršena. V sredo in v četrtek pride na dnevni red proračunski provizorij, v petek in v soboto pa zakon o davku na sladkor. Gališki deželni zbor, kateri je imel biti sklican 15. t m., da sprejme nov deželni volilni red. ne bo več sklican, ampak razpuščen. nove volitve se bodo vršile po starem volilnem redn. Isto-tako bode s češkim deželnim zborom in novimi deželnozborskimi volitvami. Wekerle stavi glede prihodnjega hrvatskega sabora svoje nade na Star-čevičance. kateri vtegnejo postati bodoča vladna večina. Predno se je sabor sešel, pozval je Wekerle dr. Franka k sebi v Pešto. Frank je to vabilo tudi sprejel in konferiral z Wekerlom dolgo časa. V interesu Hrvatske bi pa bilo. da bi bil dr. Frank Wekerlovo vabilo odklonil ter mu v odprtem pismu pojasnil svoje mnenje in stališče svoje stranke. Bolje bi tudi bilo, da bi bili njegovi pristaši opustili v sabora vse demonstracije in Rakodczaya na lep način vrgli, ne dovolivši mu proračaaa. Sabor bi bil sicer tadi tako razpuščeo. a Madžari bi ne imeli za to aasilstvo pred Evropo uiti seoce izgovora, dočim se sedaj sklicujejo oa to. da je s Uko večiuo vsako parlamentarno delo nemogoče in da je bila vsled tega razpustitev neizogibna. Za Hrvatsko nastopa s novimi volitvami nova doba političnih nasilstev in hudodelstev. kater« bodo moral ubogi narod prenašati Kakodczaj je dober učenec svojega mojstra Hedervarjrja ter ga bode r volilnih nasilstvih. če je to sploh še mogoče, gotovo prekosil. Starčevičanci pa so na najboljši poti. da postanejo vladna stranka, z njim pride tudi na Hrvatskem klerikalizem na krmilo ▼ ogrskem parlamentu je bil sprejet pooblastilni zakon v 2. in branjn proti so glasovali Hrvatje in aastopniki nemadtarskih narodnosti. S tem je nagla in pravočasna rešitev nagodbe ua Ogrskem zagotovljena Vnanje države. Prusko. Pruska vlada je sklenila spremeniti protipoljske zakonske predloge o razvlastevanju v tem smislu, da se smejo ti zakoni uporabljati samo proti Poljakom. Konservativcem so bili vladni protipoljski predlogi premalo .patriotični". ker bi bilo vender mogoče. da bi se na temelju teh zakonov tudi kakega Nemca lahko ekspropri-jiralo Zahtevali so torej, naj se v zakonu jasno in točno izreče, da se smejo samo Poljaki eksproprijirati. Nemci pa nikdar. Vlada je ta .moralni in patriotični" predlog sprejela ter bo v tem smisln premenila svoj načrt. Svojo zahtevo, naj se ji dovoli 400 milijonov mark za odkup poljske zemljiške posesti, je pa skrčila na 275 milijonov. Tako bode ta zakon na večjo čast in slavo nemške kulture kmalu sprejet in uvrščen v pruski driavni zakonik. Pfui Teufel! Dopisi. la Slovenskih goric na aaslov prof. Verstovška. Prišlo mi je v roke slučajno neko pismo .znanega" mariborskega profesorja Verstovška. Pismo se glasi: Oprostite da Vas nadlegujem. Leto se konča; skrbite da sklene Vaše načelstvo v posojilnici pristop k Ljubljanski Zadr. Zvezi. Treba je delati dejanski; le dejstev s«* še bojijo naši nasprotniki. Torej na delo Vse drugo oskrbi Ljubljanska Zadružna Zveza. S spoštovanjem: Ne poznam tega gospoda osebno, a po vsebini tega pisma predstavljam si petelina, kateri prilomasti pred sosedov hrani ter si od svete jeze skube perje, ker se drugi, domači kokot veselo šeta med domačo perotnino. Ostal bi bil u petelin doma med svojimi piščeti, ne trebalo bi se mu jeziti nad svojim vrstnikom zakaj on bi isto lahko de*al A sedaj ko vidi. kako oni zadovoljno koraka med svojci, peni se jeze, ker rad bi i on pri sosedu vpo-gledal v poln sod. A ne upa si na dvor S sveto jezo popiha jo toraj za prvi grm v nadi. da se vendar katera kokoš odstrani od svojega krdela ter ne vedoč kje jo čaka usoda, pride v njegovo bližino. Tako od zadej škili ter si brusi kljun, ker ne more priti do zaželjenih ciljev. A med tem pride spet tuj kokot, ter mu vdere v njegovo lastno dvorile. Živi v izobilju, ~ »«j njegov glavni sovražnik domači kokot — sline cedi po sosednih kokoših. In tako. ker se je spravljal nad atvari. koje niso bile njegove, ni dobil ničesar. Toda pustimo daljni razvoj teh petelinovih teženj, ter preidimo zopet k zgornjemu pismu. V tem oblastnem pisma pravi prav kakor diktator Julijus Cezar: skrbite:--Kaj neki si domi&ljuje U gospod? Mar misli, da imašolarčke pred svojo osebo, kateri bodo pOBlnšali njegove oblastne grožnje, kateri se bodo zbali njegove Šolske rutice, ako bo le malo zalagal? Misliti bi moral, da ima opravka z moži. kateri tudi sami znajo presoditi. kaj mora in kaj ne sme biti A najmanj dajo se komandirati od ka kega grškega ornega («■»> Pomisli naj gospod, ali ne ljubi otrok svoje matere, ki ga je dojila, vzgajala, dajala mu dobrih naukov za življenje ? In taka mati nam je '»ila do sedaj naša celjska Zadružna Zveza, ki nas je peljala vodeč nas za roko kakor majhnega otroka čez brv. da bi ne padli v globočino. kjer bi nas pogoltnili tolmuni Velikokrat se mečejo ljudem polena pod noge iz same sebičnosti ker je ta ali oni že preveč pridobil ua ugledu, toraj hajd---—v brezno ž njim! A preidimo na drugi eitat slavnega grškega modnjana .le dejstev se Ae bojijo naši nasprotniki!" Kdo in kaj so ti nasprotniki ? To so mo bratje po krvi. to so ljudje, ki govore isti jezik, to so bitja, ki Si; negnjejo ljubezen do domovine, kojim še bije v prsih srce za očetnjavo! In ker imajo še čnt za svoj .mili. mali" narod, kojega bi radi vzdržali, kojemu bi radi dali isto prostost, isto svobodo, iste predpravice, postavili ga na isto stopinjo gmotnosti. kakor imajo vse to v izobilju vsi dragi narodi. -so jim trn v peti. niso jim več bratje po krvi. niso jim več otroci iste matere Slave — — sovražniki so jim in nasprotniki! Ti gospodje ne poznajo kralja Svatopluka ter njegovih sedem sinov, ne poznajo ali nočejo poznati znano butare šibic, ne poznajo skupnosti-vzajemnosti. Razpor hočejo sejati io ga sejejo ti Ijodje med naš rod. ne pomišljojoč. da je to naša pogibelj, da tira to h koncu, da nas to vrle konečno v propast In ni zadosti tem gospodom že dosedanji Ijoti politični boj, prenesti g.i hočejo z vso silo tudi na gospodarsko polje, ker nas hočejo tudi tam razdvojiti. »Torej na delo!" je sklenil ta gospod svoj nknz. Delamo za blagor našega rodu. delamo v njegov procvit, po svojih najboljših močeh in z vso dobro voljo. A delamo proti poturicam. delamo proti napredujočemn nemčizmu, a nikdar. kar posebej povdarjam, pošteno misleč in nesebični Slovenec ne bo obračal orožja proti otrokom iste matere Slave, proti samemu sebi. imel bo pa vselej nabrošen nož za iz-dajico. za tlačite! ja milega nam roda. Na delo torej, i Vi gospod — delajte i Vi a ne obračajte ostrine proti lastnemu narodu, ampak naperite ves ,svoj diktatorski talent le proti pravemu sovražniku, nikdar sitemu Nemca. Takaj treba sorojake vspodbnjati k delu, a nikdar ne rezati rane teleso svojemo, da konečno ne izkrvavi. Stavka v Trotu. V Trstn, dne 12. decembra 1907. — Policija na konjih in peš, orožniki z nasajenimi bodali, stavknjoči zasebni težaki (fa-kini — Handlanger) v gručah — to je slika, ki jo nudi Trst tekoči teden. Vse po mestu govori o stavki. Minulo nedeljo so imeli zasebni telaki, katerih ntegne biti vseh do sedem tisoč, v gledišču Fenice velik shod, na katerem je bila sklenjena z velikim pavdoSeojem stavka, da prisilijo tem potom gospodarje k izpolnitvi tistih zahtev, ki so jih. vlolene po spomenici, odklonili: zvišanje plače od sedanjega maksima 480 K na 6 K in znilanje delavnega časa od 10 na 9 nr. Kar se tiče preoga. se mora priznati. da je zahte\a opravičena, kajti livljenje postaja tndi v Trstu od ure do ure dražje Glede znižanja delavnika naj pripomnim, da je ITnija Se-veroamerikanskih Držav že leta 1868 vpeljala po vseh državnih podjetjih zakonitim potom ose m urni dnevni čas. Gospodarji, med katerimi je le neznatno številce Slovencev »večine so Grki. Turki ali laški irredentovci se izgovarjajo. da je splošni gospodarski položaj tak. da težakom ne morejo ustreči V resnici pa jn stvar taka. da so gospodarji leto dni sem organizirani in hočejo poskusiti svoje sile za organizacijo težakov Znano je. da se je zvršil v zad* njem času v Trstu velik političen preobrat: pri zadnjih volitvah so propadli laški irredentovski liberalci na celi črti in Trst zastopajo štirje soci-jalistični poslanci in eden slovenski narodujak. Kajpada, da je moral zapustiti tak nenadni preobrat v celem tržaškem življenju svoj sled: izginiti je mornl strupeni italijanski šovinizem, nehalo se je po zaslugi socialistov javno blatenje Slovencev in ko je očital .Piccolo" poslancu Pitoni ju, da se poteguje kot Italijan za državno slovensko šolo v Trstu, je dejal Pitoni v .Lavoratoreju": .Slovenski otroci so tu — jaz jih nisem vstvaril". Ko so izpadle volitve leta 1897 čisto italijansko. so obesili laški liberalci na svojo hišo velik transparent z nadpisom: .Amen", češ konec je Slovencev; v Trstu ni več Slovenca. Deset let zatem se poteguje italijanski socijalist za slovenske šole v Trstu! Povsem naravno, da so tudi delavsko organizacije v Trstn s prav malimi izjemami vse socijalistične — saj dobiš celo direktorje raznih bank. visoke uradnike etc., ki se javno prištevajo socialistom. Toda nekateri kratkovidni slovenski narodnjaki, ki jim ni prav, da je polegla narodna strupenost v Trstn in se more italijanski kakor slovenski livelj mirno razvijati drng ob drugem, ki si lele nazaj starih časov strasti in razvnemanja. da jim je dana prilika nastopati kot ljudski tribuni — nekaj takih bistrih glav je znašlo, da so slovenski socijalisti premalo narodni etc., dasi je znan fakt, da je bil prvi. ki si je upal nalepiti po Trstu slovenske plakate, da je bil prvi. ki je govoril v Trstn pod milim nebom v slovenskem jeziku ravno — slovenski socialist*) Kar je manjkalo Slovencem na narodni moči, to jim je dala strankarska disciplina socialistov. V Trstu pa hočejo sedaj Slovenci streti moč socijalizma z Narodno Delavsko Organizacijo. Konec »ledi. Slovenske novice. Štajersko. — Is Celja. Slišali smo dva rnska koncerta sester černeeki, ali pravzaprav slišalo ga je samo onih par ljudi, dvoje, troje todbin, katere so koncert obiskale in nekaj dijakov. Obisk je bil navzlic oni neprijetni aferi s ljubljansko gledališko intendanco naravnost sramoten. V soboto so bile baje cene previsoke, v nedeljo pa tudi ob navadnih cenah ui prišel nikdo. Prazna dvorana je seveda slabo vplivala tndi na umetnici; vse izvajanje je imelo *) Bil je (o p»f alovenski delavec, ki w> H v oni dobi le ai oglaail k aocUlim. Op »red. nekaj prisiljenega in nezadovoljna oa sebi. Ne moremo podati strokovnj*. ške ocene; a če človek posluša V«r« Černeeki pri klavirju, zgine dvorana, zgine slaba volja in čustvo sramn radi slabega obiska; slišiš samo tiste določene krepke in sveže ndarce. čuti* grozo in strah v Schnbert-Lisztovea .KrlkOnigu". In kako poje Nadežda Černicki! Ne razumeš besedila, le tn-intam udari kaka znana beseda na uho. diviš se samo temu veličastnemu, tako naravnemu in polnemu altu. kateri je bil skoro presilen za našo malo dvorano. škoda, da naše občinstvo ne zna ceniti takih koncertov. — Koncert češkega oddelka „Narodne godbe" v „Nkalnl kletl" nain je nudil mnogo zabave. Godba koncetrirala je precej novih in starih komadov v splošno zadoveljnost Želimo samo godbi, naj krepko napreduj* ter nam nudi v predpustnem času več takšnih zabav v domačih slovenskih gostilnah. Društvena gostllniea »Slov. delavskega podpornega društva v Celju* je dobila minoli teden jako dobra in pristna vina, ki se točijo po primerno nizki ceni. — To se je tudi takoj opazilo, kajti drn-štveniki so se začeli oglašati v gostilni vedno gosteje. — Naj bi vai člani tega društva ob vsaki priliki v ozir jemali društveno gostilnico, potem pa bi jim tudi vsikdar zamogla nuditi dobro kapljico — K današnjemu dopisu Ii Trata se num zdi potrebno pripomniti to. da smatra .Domovina" delavsko vprašanje za zelo važno slovensko vprašanje. Mezdni boj. ali boj našega delavstva za zboljšanje gmotnega strinja se bije v Trstn največkrat, zato so ti boji tržašsega delavstva za vse slovenske delavstvo merodajni — me-rodajni v tem obziru, da se delavstvo in slovenski politiki lahko na teh bojih uče, najuspešnejše bojne taktike. Dobro je, da se o tem vprašanju pogovorimo odkrito in je razbistrimo z raznih strani. Prepuščamo besedo vsakomur. ki bi hotel o tem povedati svoje mnenje s pripomnjo, da naj vsak dopisnik svoj članek tudi podpiše. — V Višnji vasi pri Vojnlkn so bili izvoljeni na celi črti narodnjaki. Nemškutarji so sicer agitirali zlasti proti našemu zaslužnemu županu gosp. Lipužu, pa so dosegli to. da je dobil v 3. razredu največ od oddanih glasov, namreč 32. Volitve se nemškutarji niso naravnost udeležili. Upamo, da prevzame g. Lipul še županstvo. — T Laškem trgu je bil včeraj pogreb soproge gosp. lapana Weberja, gospe Amalijo Weber, roj. Horjak. N. v m. p.! — Polarni brambl v Orehovi vasi pol Mariborom je naklonil cesar Franc Jolef 150 kron iz avoje lastne blagajne. — Is ..Posavske fttrale" — .Straža". Kakor naznanja uprav ništvo »Posavske strale", se list sprem- ni po Novem letn v »Stružo" in se preseli v Celje, kjer bo trikrat na teden l/haj«L .Posavska strala" je pomogla dr. Ben-koviču do državnozborskeica mandata; boj proti brežiškim Nemem je pač sedaj nepotrebna stvar, ker sedi »na-rodno-radikalen" dr. Benkovič le v d i lavni zbornici. Brelice so pa tako lepo nemškuurske kakor so bile prej. .Strala" dr. Benkovičeva bo tedaj našo inteligenco učila .narodnosti" iti celjsko okolico preparirala za .Kmečko zvezo". Na te liiuanice pač nikdo ne sede. ker vemo, da bi bil tudi inkaj boj proti Nemcem postran ka reč, kakor hitro bi prišel kak Povab j do mandata. — Iz Nlorenjgrade«. Tombol«, ki se j* priredila t Narodnem doma v Slovenjgradcu v korist ubogim Šolarjem slovenske šole. je prav dobro uspela. Prostori so bili natlačeno polni. Nemci m tombole niso udeležili, pa tudi nikakih dobitkov poslali, čeravno so se potrebščine do sedaj skoro samo pri aemftib trgovcih nakupovale. Krajni šolski Hvet pa naj sedaj več ne premi-Mjuje, kje naj svoje potrebščine kupi, ravuoUko stariii otrok slovenske šole. Vsaj se itak vse dobi pri narodni tvrdki Drulkovič & Valenčič po najboljši ceni. — ,8loveneu" v odgovor! V .Domovini" St. 145 smo pisali v političnem pregleda, da .slov. duhovniški (t j. klerikalni) poslanci nimajo vobče nobenega smisla za ublaievanje sedanje obče (k-aginje živeta; sani so siti vsak dan, 4e so pa drugi tndi, jim je vse jedno. Za te imajo samo katolištvo in vero — s« se pa denar in polne tre-Uhe- Radi tega je .Slovenec" čisto is sebe; zavija, da smo očitali duhovnikom splošno polne trebuhe in si pri-vošč* *e nekaj prav sirovih osebnih napadov. Vprašali pa bi č. .Slovenca": ali so res vsi ljudje na Kranjskem zadovoljni s sedanjo draginjo? Posebno siromaki, kateri so tudi volilci kakor bogataSi? Pri nas na Štajerskem niso in zato odobravajo žal tudi po krivdi slov. klerikalnih poslancev ponesrečen poskus soc. dem. posl. storiti kaj proti obči draginji. — Občin« Zavre pri Ptajn je imenovala državnega poslanca gosp. dr. Miroslava Ploja v svoji seji dno 1. dec. enoglasno svojim častnim občanom radi posebnih zaslug za občino. V ravno isti seji je bil imenovan enoglasno častnim občanom občine Zavre tndi g. nadučitelj Josip Troh«. — It Bretic. Pri dopolnilnih vo-litvah v osebno-dohodninsko cenilno komisijo so zmagali pri vseh treh skupinah združeni Slovenci. — Is Urit. Znani Mlakar iz Hoš-nice je lovil včeraj pri nas slepe miSi. hočem reči posestnike, kateri bi ga volili januarja v deželni zbor. Ne boš Jaka! — Pasivna rezlstenea poštnih uradnikov se je razširila sedaj tadi na Češko in Moravsko. Na Štajerskem je ni veliko čutiti; kvečjemu. <*a zaostajajo zavoji, pisma pa se redno do-oašajo. — Na Teharjih bo gosp. Ogradi, celjski opat, v nedeljo. 22. decembra blagoslovil novo sedaj dogotovljeno cerkev. Posebno lepo delo je glavni oltar, katerega je izgotovila za svoto 15.000 kron narodna tvrdka Čamernik v Celjn. — It 61. Jnrja ob Jutni želez-■lel. Neki mladenič Vitomir Zličar se uganja v zadnji štev. .Slov. Gosp." v .Domovino"-, aev6, č? se stopi mački n« rep, zacvili. Sicer je res zelo lepo od njega ia tovariije, da so tako navdušeni ii cerkveno petje, tapše pa bi še bile, iko M v „Slov. Gosp." tudi odkritosrčno povoda! zakaj? Da pa so nafti cerkveii pevci in pevke dobri kristjani, tega ie dvomimo; saj spolnjujejo nekateri Uko vzorno pno zapoved naše vere: ljnbijo se med seboj. — Umrl je prejftnjo nedeljo pri St Lenartu v Slov. gor. novomašnik Mart Kramberger. Razmere so ga silile iti v bogoslovje. — V Radgoni se naselijo spomladi trije eskadroni 16. huzarskega polka — V Podčetrtku je umrl zadnjo sredo vpokojeni nadučitelj g. Fr. Sle-menšek. f Gradcu je okoli 500 otrok bolnih na oSpicah. Sedem Sol je zaprtih. — Is Vlšajevaal se nam piše: .V .Domovini" od 11. dec. poročate, da je grof Strassoldo najstarejši iupan v Avstriji. To pa ni resnica, temveč imamo mi štajerski Slovenci župana, ki uraduje te 38 let in to je gospod Jote Llpuš, župan v Višnjivasi pri Vojniku. Od 1. sept 1867 je bil 3 lota obč. svetovalec in pote« dosedaj 38 let nepretrgoma tupan." (Ker poznamo g. tupana LipuSa Se posebej kot navdušenega naprednega narodnjaka, smo za to oposoritev tem bolj hvaletni. Op. uredn.) — Pri Sv. Knulgnudl na Pohorja je razpisano nadučiteljsko mesto. Dvorazrednica in 2. plač. razdr. Prošnje do 10. januarja 1908 na krajni šolski svet. — Zaprli so v Maribora trg- pomočnika tvrdke Martinz v Gosposki ulici Kračnika. roj. Korošca, njegovo ljubico in neko kramarico Vozič. Krač-nik je izmaknil počasi svojemu gospodarju veliko raznega blaga iz trgovine. — Slovenske šole na Intl ne bodo več oskrbovale šolske sestre. Kakor poroča .Slov. Gosp ". je odpovedalo vodstvo šolskih sester v Mariboru oskrbovanje slov. poduka v Soli na Muti .radi neprilik od strani radikalnega dijaštva". (Zdi se nam. da je bila jedna tistih neprilik opozoritev na slabe učne uspehe v šoli.) Ne obtalujemo tega dejstva; šoli gotovo ne bo v škodo. Cadimo se samo tistemu očivid-nemn hrepenenju spraviti .Družbo" v zadrego, dasi čč. šolske sestre prav dobro vedo. da tive samo od slovenskih grošev. — Podčastniške surovosti, ua katerih naši vojaki novinci za časa njih izvetbanja toliko trpijo, bodo morale popolnoma prenehati. Domobranski minister je ukazal, da se mora zabraniti vsako trpinčenje in poniie-valno psovanje vojakov, posebno od strani podčastnikov. Vojaškim sodiščem je naročil strogo in neprizanesljivo kaznovanje takih prestopkov, zlasti z degradacijo. Na ta način se bo prišlo počasi surovemu obnašanju podčastnikom proti novincem vokom. — Nesreča. V Mariboru je dne 13. t m. padel iz HI. nadstropja v Sodni jskih ulicah St 16 desetletni sin Erih nadmlinarja Rarman-a na dvorišče ter obletal pri priči mrtev. — ? Ljutomeru se je otvoril minulo nedeljo nemški šolski vrtec, katerega je ustanovil nemški .Schul-verein". — Iz Slovenjgradca. 1. Pridob-ninska komisija III. in IV. razreda za slovenjegraški okraj za dobo 1908/9 sestoji iz naslednjih udov: a) III. razred: Iv. Schuller. mesar in gostilničar, dr. Iv. Tomschegg, c. kr. notar, oba v Slovenjgradcu. Jože \Vid-moser, gostilničar in trgovec v Vuhredu ter Vinko Ježovnik, drž. poslanec itd. v Velenju. b) IV. razred: Jože Prusch. mizar v Slovenjgradcu. Josip Lampret tovarnar v Šoštanju. Ivan Verdnik, župan in lesni trgovec v OtiSkem vrhu, Jakob Blažon, c. kr. davčni oficijal v Slovenjgradcu. Konrad IrSič, gostilničar v Mislinji in Iv. Lukas, gostilničar v Ma-reuberku. 8. Volitve v ceuilno komisijo* so se vršile dne 7. grudna 1907 in je bil v I. v o 1 i I n e m r a z r o d n izvoljen udom Franc NVoschnagg ml. tovarnar v Šoštanju z 10 glasovi, čim je ostal odvetnik dr. Franjo Mayer v Šoštanju z 9 glasovi v manjšini; namestnikom je bil izvoljen tovarnar Fr. Pototschnig v Slovenjgradcu. V III. volilnem razredu je bil udom izvoljem odvetnik dr. Franjo Mayer v Šoštanju s 124 glasovi, med tem ko jih je nasprotni kandidat dobil 117, devet glasov je bilo razcepljenih. Namestnikom je bil izvoljen Lovro Vavpot hranil, knjigovodja v Slovenjgradcu. Pričakujemo sedaj od vlade, da se pri imenovanju udov in namestnikov upošteva slovenske večine in se najmanj še jeden Slovenec imenuje udom te komisije, d« bo razmerje obeh strank pravilno. — Gg. dr. Korošcu Ii Plška je veliko n« tem, d« bi si pridobil« priznanje .Domovine". G. Pišek je sedaj izposloval 3000 K podpore za občino Tinje. 1500 K občino Hrastovec in 10.000 K za soeni okraj Slov. Bistrica. Proti tej prenizki odmeri za slovenje-bistriški okraj se je g. Pišek pritožil. Obljubuje tudi podporo za konjiški okraj. Poslanec dr. Korošec Se sicer ne ve natanko številk, a misli, da dobi rogaški okraj še 40.000 kron podpore. — .Domovina" je hotela s svojimi noticami le doseči, da bi se gg. poslanci za avoje okraje res nekoliko potrudili. Kakor je videti, sta nas gg. poslanca dr. Korošec in Pišek ubogala in storila kar je bilo možno storiti, predvsem pa lepo glasovala za nagodbo. Plačilo ni izostalo! — Radovedni smo samo. kedaj se bo zganil g. orjak Roškar, da vlada še oni sramotni vsoti 2000 kron za gornjeradgonski okraj nekoliko dodene. Potem pohvalimo tudi njeg«! Saj pri glasovanju za nagodbo je bil lepo priden in glasoval za vlado proti koristim svojih stanovskih tovarišev. Naj spomni sedaj vlado, da s par tisoč kronami premami goljufano ljudstvo. — K .štraj k u" četrtoletnikov v Maribora. V pondeljek. dne 9. t m. je poklicala .črna deska" v mariborskem učiteljišču .nepokorne" gojence zopet k pouku. Dijaki so se odzvali polno-številno, pričakujoč z napetostjo na-daljnih dogodkov. Njihovo radovednost pa je kmalu m »itil deželni nadzornik, ki je v spremstvu ravnatelja počastil 4. letnik ter vprašal dijake, ali Se mislijo dalje .Strajkati" v slučaju, da ostane Majcen. Kakor je bilo pričakovati, odgovorilo se mu je z .da", na kar naznani nadzornik, da se četrti letnik spet zaključi na nedoločen čas. Radovedni smo. kak sad bo obrodilo to postopanje. Tukaj se jasno vidi, kake razmere vladajo pri našem šolstvu. Raji naj se poizgubi med svetom truma nadebudnih dijakov, kakor pa da bi se skrivil jednemu nesposobnemu učitelju, za katerega hrbtom se skrivajo razni Napotniki in kanoniki Majceni. mogoče tudi kak Lueger. le en las na glavi. Pri tak;h ljudeh se ne vpraSa za sposobnost tem se gre le za .mišljenje". Bolj fanatičen si, več veljaš pri teh maziljenih gospodih. Glejte, napredni učitelji, kako dobro bi se Vam godilo, če bi se hoteli le malo klanjati kakemu gospodu tupniku ali pa dekanu, v mnogih slučajih pa te kaplan zadostuje. Ne razumem Vas torej, da ste si izvolili tako stranko, kjer imate le trpljenje In pregaujanje. No hvala Boga, vsi vendar niso Majceni! Da se pa tudi najdejo ljudje pri nas v Mariboru, ki mislijo ravno nasprotno, so nam najlepši dokaz prispevki za te .štrajkujoče" di.ake. V kratkem č-tsu se je nabralo od raznih stranij bl zo 300 gld. in vedno še dohajajo nove podpore. V tem slučaju velja pregovor: .Ljudski glas, božji glas". Kako spoštujejo dragi profesorji našega učenjaka Majcen a, lahko spoznamo. če pregledamo rubriko o prispevkih kjer se lahko med drugim čita: profesor N. N. 10 K. Da bi se skrivali za dijaki nemški hujskači, kakor so razni Majcenovi prijatelji po časopisih farbali. je popolnoma neresnično Takaj se ne gre za nacijonalne mržnje. ampak edino le za osebo Majcenovo. v katerem slučaju zgine vsaka narodnost. V slučaju, da se Majcen odstavi, bi pač bilo veliko vredno, če bi se naši poslanci malo pobrigali, da zasede njegovo mesto zopet Slovenec, in ue Nemec, kakor si to nemški časopisi telijo. Volitve v celjski okrajni zastop. Boj v velepoeestvu za celjski okrajni zastop je Ml zi dine« končan v prilog Nemce«; njihovi kandidat je ti Galle Hubert, tr. Jebornegg, Kari Jellek, Hens Jeschounig, Joie Lenko. Kurt v. Mayer, Han« baron Riihiing, Julij Sadnik, Joie Wolf, Fran Zotti so zmagali z večino 3 glasov (40) proti slovenskim kandidatom: (gg. proit Ogradi, kanonik Gre-goreč, graičik Suinik, iupan Sirca, veiepos Podgoršek, graičak Fridrich, notar Bii, veleposestnik Zanier, veleposestnika Kič in Št Koželj), ki m dobili po 37 glitov. Zjutraj je bilo razmerje 40:40, i ireb je odločil nemiko večino v komisiji gg: Rakusch, Jibornegg in kan Gregorec), katera je rizveljivili 3 slovenske glase (dr. Dečko, Praunseisovi dediči in k. obč. Leveč) in tiko Nemcem pripomogli do - ..zmage". Naj se jo nikar ne veselijo, izrabljali je ne bodo nikoli. Slovencem prav tako preostaja obstrukciji v obč. zastopih Žalec in Št Jur kakor so grozili Nemci, di v slučaju slovenske zmage ne polije mesto Celje mtopniki v okr zistop. Posebej moramo pohviliti vzorno dieciplino ilov. kmečkih veleposestnikov, kateri niso hoteli niti kompromisi z Nemci sprejeti. Zmagalo Je m krivičen ničin mesto md okolico. Obsojilo se je posebno Sodniki od Siv. mosti in brati Jiniča Listnica uredništva. ptsj, Mmartla aa Pakl: Hvala, prid« prihodnjih. Ormot: Hvala, prosimo le! Isto Slov. Bistrica. Slikarji pozor! V lepem trgu na Spod. Štajerskem je mesto Ea treznega slikarskega mojstra, brez konkurence. Zahteva se nekaj kapitala. Vpraianja naj se v polije jo pismeno, na upravnUtvo .Domovine" Celje. eift a-i S Iziti j« teiko pričakovani 1 Koledar I Milici 1908. H Uredil det. m. nadaoraik i llfvart ■ III. telo po pol ne j ti letaik ■ vsebino: M Kratek opia nmae ii vi nore je; ilata S pravila tivinoreji. krmljenje goveje ■i *»» tiviue ia pratitev. 3-1 IKeja domaČe perutnine, mlekarstvo, prri*.ki'vaiije in boleini mleka. Obdelovanj« travnikov, naprava la osnle-vanje travnik i*, amua ia na>avaa gnoj la. Sadje reja ŽifiaoidravuiUvo. Vinoreja. Tabele ia merjeni« lesa Kmet. «akoni. Hmeljarstvo. Merjenje le-a. PreraC. v kile. orale in hektarje. Koledar, nejmi in to mnogo dragega. Vezan je leto« v posebno mofno platno. Cama • mM« ■ MO in * nsro."a pri I«. « Ljalljani. Vsled prihranitve d-age^a povzetja g mm se na) tiiear.t-i;i Ma.a ieli »luži* Mj n nHlnliInlpi Leoitia v Celja, Gosposka ulica. M7 I Kupujte narodni kolek! veše slovenske ill nemški- steliogl-alije želi vstopiti v »idvetniškn ali notarsko pisarno. Potludhe na iipravtiištvo »Domovine". . i .laz [»odpisani Jožo Vogrin. posestnik iz Co-getineov v Slov. goricah izjavljam s lein izrecno.