Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 10.	V Ifybijarfi, dne 1. oktobra 1936	XVS, leto.
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina meseč no 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev 30-40.
\
Po spremembah
Rok za prijave po novi uredbi o spremembah invalidskega zakona je potekel dne 30. septembra 1936.
Vloženih je bilo veliko prijav na invalidsko sodišče. Vsak, ki je čul o nekih spremembah, je hitel s prijavo, češ sedaj bom vendar dobil svoje pravice.
Nova uredba pa žal ni vsega popravila. Še veliko zadev ni vpošteva-nih. Za to je bilo mnogo prijav brez pomena. Invalidsko sodišče jih je moralo zavračati z utemeljitvijo, da se nova uredba dotičnega, kar nekateri prosijo, ni spremenila in da take prijave ne pridejo v poštev. Cel čas, od aprila do konca septembra je invalidsko sodišče nekako sortiralo prijave tako, da je samo zavračalo brezpredmetne, vpoštevajoče pa je odločilo za rešitev.
Po večini vsi, ki se jim po novi uredbi ne more ničesar priznati in katerih prijave so brezpredmetne, so dobili takoj po tem ko so jih vložili, zavrnjene z utemeljitvijo, da nova uredba v njihovem slučaju ni ničesar spremenila. V slučajih pa, kjer se bodo prijave vpoštevale in jih invalidsko sodišče ni zavrnilo, so bile takoj vpeljane poizvedbe in so bili nekateri že tudi klicani k ponovnim pregledom, ako je bilo treba. Take ugodne prijave bo začelo invalidsko sodišče reševati sedaj v oktobru, ko je potekel rok za vlaganje. Če bo na kako prijavo prišlo neugodno rešenje, ima dotični pritožbeni rok 15 dni, kakor tudi 6 mesečni rok za ponovno sojenje.
Seveda vseh prijav ne bo mogoče naenkrat rešiti: Nekateri bodo dobili rešenja prej, drugi bodo morali pa pač čakati mogoče tudi še več mesecev. Rešitve šo odvisne tudi od poizvedb.
Veliko je še vprašan j, ki se niso nič zboljšala. Nova uredba niti polovičarsko ni popravila mizerne zaščite vojnih žrtev, ona je popravila samo malo delce.
Ostali so še vedno reducirani in so se jim prijave zavrnile, ako so jih vložili n. pr. onim, ki imajo sodnijske kazni, onim, ki imajo manj kot 30% tudi če so pozneje dobili več procentov, invalidom-bolnikom, ki niso imeli pred 17. majem 1923 najmanj 80%, vsem onim, ki se niso prvič prijavili do 17. maja 1923, vsem, ki so bili v času onesposobi jenja v zadrugi in ista ni bila siromašna, vsem vdovam, katerih možje so umrli kmalu po vojski, doma pa niso bili ocenjeni za invalide itd. Vsake vrste slučaji so stali po novi uredbi nevpoštevani in so dotični še vedno brez pravic.
Invalidi in vdove, ki jim nova uredba ni nič zboljšala in so dobili prijave zavrnjene, pa naj za to ne obupavajo, ker mi se bomo borili naprej za nadaljna zboljšanja. Postopoma hočemo doseči pravično rešitev. Saj imamo za spremembo invalidskega zakona iz leta 1929 že tri dodatne zakone odnosno uredbe in sicer od 4. decembra 1929, od 18. septembra 1930 in od 1. aprila 1936. Torej upajmo, da bomo dosegli še nadaljne nove spremembe.
Mi se nikakor ne moremo zadovoljiti s takim stanjem invalidskega vprašanja kot je sedaj. Tudi dotični, v katerih rokah je naše vprašanje, Morajo uvideti, da s sedanjimi malimi spremembami še ni pravično in zado-v°ljivo rešeno. Sedanja uredba je bila sPrejeta pač v duhu časa, vendar pa Prinese čas in razmere tudi nekaj boljšega.
v Predpogoj za pravično rešitev vprašanja vojnih žrtev mora biti, da se siromašnost po invalidskem zakonu po-
stavi na pravičnejši temelj ne po času onesposobljenja in ne po zadružnih davkih. Malenkostne kazni tudi ne smejo biti vzrok za izgubo vseh pravic. Zaščito je treba zboljšati tudi ostalim invalidom-bolnikom, kajti vojna ni napravila samo rane in otrple ude, pač pa tudi težke bolezenske posledice. Povišanja procentov morajo biti bolj stvarna, invalidska sodišča je treba popolnoma spremeniti, ne pa da se osemnajsto leto po vojni še samo rešuje in rešuje.
Še več drugih stvari je treba urediti ako se hoče, da bo zaščita vojnih žrtev Ves socijalna in pravična. Mi ne smemo imeti zaščitenih in nezaščitenih vojnih žrtev. Ne moremo si predstavljati 100% invalida brez vseh pravic.
Davčni cenzus kol
prejemanja
Uredba od 1. aprila 1936 o spremembah in dopolnitvah Invalidskega zakona od leta 1929 je uvedla v invalidsko zakonodajo novost. Ta novost je progresivno dodeljevanje materijelne pomoči po višini osnovnega letnega po-srednjega davka, s katerim so obdavčeni državljani, ki so zaščiteni z invalidskim zakonom. Ta odredba je ena ; najlepših in najgloblje naprednih ! uredb v novem invalidskem zakonu, i Ta odredba je naravnost nasprotje reakcionarni naredbi iz § 99 Invalidskega zakona iz leta 1929, ki z davčnim s cenzusom od 120 Din letnega davka, j preprečuje prejem invalidske podpore j — invalidnine.
S to naredbo invalidskega zakona j od 1929. leta, je, kakor znano, izgubil i pravico na invalidnino vsak invalid, i ki je, pa četudi samo za 1 Din, plače-! val letno davka v znesku 120 Din. Vse ! te siromašne vojne žrtve, so bile po-j stavljene v eno vrsto s privilegiranimi.
I To je, v siromake, ki plačajo 120 Din i neposrednih davkov, a še lahko pre-j jemajo invalidnino in v siromake, ki j plačajo nad 120 Din neposrednega I davka, in ne morejo prejemati inva-i lidnine.
Kdor pozna naš sistem obdavčeva-I nja, ne more trditi, da je ta in ta bo-' gat, ali da je siromak, če plača 140 ali j 160 Din neposrednega davka. Vsi ti i so dejansko siromaki, samo da se eden j od drugega razlikujejo v toliko, da je ! tisti s 160 Din davka večji siromak od i tistega, ki plača 170 Din davka. Isto-! tako tisti, ki plača 120 Din, je večji ; siromak od tistega, ki plača 140 Din davka. Tisti, pod 120 Din davka pa je naravnost berač.
Storjen je bil veliki greh, da že v Invalidski zakon od 1929. leta ni bil vnesen ta sistem odmeritve višine invalidnine, ki ga imamo zdaj. Razlog, kajpada, je jasen. Invalidski zakon od 1929. leta ni bil inspiriran iz humanosti in iz socialne pravičnosti. Še več: odločilni so takrat izrecno osvojili sistem dodelitve v invalide, ki je sistem beračev-invalidov in siromakov-invali-dov delil v bogate in siromašne, da bi tako čim večjemu številu invalidov, »na podlagi zakona« odvzel materijalno podporo. Na podlagi takega pojmovanja in takšnih »potreb« je bil ustvarjen Invalidski zakon leta 1929, Invalidski zakon leta 1929, ki je zdaj z mnogimi izpremembami razmesarjen.
Ali se sploh izplača dokazovati, da ni pravično, ne plačevati invalidnino
To kaže sistematično trebljenje in likvidacijo invalidskega vprašanja.
V par mesecih se bo pokazala nova slika, koliko je nova uredba zboljšala stanje zaščite vojnih žrtev. Marsikdo bo res prišel vsaj do svojih delnih pravic, toda to je še vse malenkostno. Novo stanje ne bo pokazalo zadovoljivega rezultata.
Dokler bomo imeli gori navedena glavna vprašanja odprta, dokler bodo taki riedostatki v invalidski zakonodaji, ne moremo govoriti o kaki rešitvi invalidskega vprašanja. Zato bo treba čimprej pristopiti k novemu delu. Invalidska organizacija hoče prva na to delovati. Da bi le našla razumevanje tudi na drugih kompetentnih mestih, da bodo začeli pripravljati nova zboljšanja in da se bodo tudi čimprej izvršila. Ne zahtevamo ničesar nemogočega. Vse to, za kar se borimo, smo že imeli, kajti ako primerjamo, kako je
bilo invalidsko vprašanje urejeno prva povojna leta ali pa danes, vidimo strašno redukcijo in zelo žalostno stanje. Ako je bilo tedaj mogoče, mora biti tudi sedaj.
Invalidska organizacija sama, je pokazala že več načinov, kako bi se dalo vprašanje dokaj povoljno rešiti, toda ni se hotelo nič vpoštevati. Najbolje in najpovoljneje se bo invalidsko- vprašanje rešilo s sodelovanjem invalidske organizacije. Ona pozna zmožnosti in ima tudi dovolj uvidevnosti in obzira do države, kaj je mogoče in kaj ni mogoče.
Ko vidimo, kaj nam je prineslo nove- zboljšanje in kaj nam je še ne-obhodno treba, moramo zaključiti to naše premišljevanje le z apelom: Popravimo takoj vse glavne nedostatke invalidskega zakona, da bo socialno pravično rešeno!
pogoj is pravice invalidnine
invalidu, ki plača 120 Din davka, a je enako pohabljen, kakor invalid, ki sploh ne plačuje davkov, ali pa samo, recimo, 17 Din?
In če se vzame v obzir siromaštvo, ki je dokazano z višino letnega davka, je pravično, da se vsi invalidi izpod te normale prejemajo polno invalidnino, «siotako je nesporno siromaštvo turi: tistih invalidov, ki plačajo, recimo 140 Din letnega davka, le da je to siromaštvo, če hočemo računsko konstatirati, za 20 ali 10% manjše. Zato je popolnoma prav, da se je zdaj uredilo progresivno prejemanje invalidnine.
Nočemo zanikati svojega mišljenja, ki ga imamo in smo ga javno in vedno izražali še od začetka miru, namreč, da davčni cenzus sploh ne spada v invalidsko zakonodajo.
Država je obvezna, da vsakemu svojemu državljanu, pohabljenemu ali zbolelemu na vojni, da odškodnino po določenem odstotku sposobnosti in po svojih finančnih možnostih. Bogatemu človeku je v čast in ponos njegove rane in bolezen, ki jih je dobil v vojni. Tako to uvažujejo in cenijo drugi kulturni narodi in ne mešetarijo z nobenim davčnim cenzusom.
A ker pri nas ni tako, tedaj pa je potrebno, če že mora tako biti, da bo ta cenzus čimbolj pravičen. Pri nas se tretira zelo globoko napačno. Najprej je sprejet v invalidskem zakonu. To je prva napaka. Nato se je šlo še da-
S Ije. Vzela se je tako nizka stopnja, da i je iz siromašnih, v boju žrtvovanih ljudi, na tak način ustvarjena cela vrsta ljudi — siromakov.
Z uredbo od 1. aprila 1936 so te grobe napake popravljene, vendar se je ustavilo na pol pota. Treba je nada-: Ijevafi z revizijo nepravilnih odredb. To je lahko narediti, če bo dobra volja, da se dosedanja invalidska zakonodaja podvrže realni in neobhođni reformi.
Davčni cenzus treba v resnici normirati, ali v taki splošni obliki, ki mora biti mnogo, mnoso bolje pravična, kakor je danes. Vsi tisti, ki so v vojni pohabljeni in bolni z manjšo delavno sposobnostjo, mo'-ajo imeti pravico na sorazmerno denarno podporo, če ne plačajo več kakor 300 Din neposrednih davkov letno.
To bi bil pravičen cenzus. Vse, kar je pod tem, je krivica. Ali ta cenzus v znesku 300 Din mora biti razdeljen v 7 skupin z razlike po 30 Din od vsake skupine. Tako bi se invalidnina progresivno pravilnejše razdelila. Tistim. ki plača jo 120 Din davka, pridala bi dalje polnih 100% invalidnine. Ostali pa. ki plačajo 150 Din, bi prejemali 90% polne invalidnine.
180 Din davka 80% invalidnine
210 Din davka 70% invalidnine
240 Din davka 80% invalidnine
270 Din davka 50% invalidnine
300 Din davka 40% invalidnine
To bi bil eden najbolj pravičnih načinov, da se regulira vprašanje cenzusa. kot pogoja za pravico prejema invalidnine.
France Blagotinšek:
Ali je nezakonsko rojstvo nemorala ?
Invalidski zakon bi moral po -svojem namenu spadati v prvo kategorijo socijalnih zakonov, to je da bi moral dajati vojnim žrtvam le dobrine, ter bi ne smel vsebovati nič takega kar bi prinašalo škodo ali celo krivico. Sedanji invalidski zakon, z novelo vred pa lahko uvrstimo v očigled njegovih socijalnih dobrin v najnižjo kategorijo socijalnih zakonov. Vsekakor pa bi od invalidskega zakona iz 1. 1929 vendarle še ostalo nekaj dobrega, ako ne bi razna nesocijalna, često nepravniška, dostikrat'pa celo protizakonita tolmačenja zakona, pokvarila njegovo dobro osnovno smisel. Mnogo je bilo že napisanega o raznem takem »tolmačenju« invalidskega zakona, mnogo je bilo debat in predlogov po naših zborovanjih, uspeh vsega tega pa je bil vedno enak ničli. Tolmačenje invalidskega zakona glede davčnega cenzusa
po rodbinskih zadrugah prinaša vojnim invalidom v Sloveniji mnogo škode in dela krivico, ker rodbinske zadruge v Sloveniji dejansko in zakonito ne obstojajo. Med drugimi tolmačenji sedanjega invalidskega zakona je zlasti absurdno tolmačenje o nemorali nezakonskega rojstva. Invalidski zakon iz 1. 1929 določa, da izgubijo zaščito po tem zakonu vse vojne vdove, ki so se udale nemoralnemu življenju. Ta določba invalidskega zakona pa se tako tolmači, da se je udala vojna vdova nemoralnemu življenju tedaj, če je po smrti svojega, v vojni padlega moža porodila nezakonskega otroka. Vse vojne vdove, katere so dobile nezakonske otroke, so s tem tolmače-njem invalidskega zakona izgubile invalidsko zaščito.
Tako tolmačenje invalidskega zakona pa je zgrešeno, je nepravniško,
je socijalno krivično, smatrati pa bi ga mogli celo kot škodljivega osnovnim državnim interesom. Ako bi določili senat ali zbor najodličnejših pravnikov v državi, da naj odda svoje mnenje, je-li nezakonsko rojstvo smatrati za seksualno nemoralo, bi bilo mnenje prav gotovo nikalno, kajti drugačno ne more biti, ker bi bilo smešno pred vsem svetom. Tako tolmačenje invalidskega zakona je tedaj absolutno nepravniško. Pa tudi iz človeškega stališča ne moremo tako nezakonsko rojstvo smatrati kot nemoralno. Znano je, da se večina vojnih vdov ni mogla vnovič poročiti, bodisi vsled družinskih, gospodarskih ali socijalnih prilik in če je katera od teh grešila morda samo enkrat, ob težki uri svoje slabosti, kdo je upravičen grešnico kamenjati? Po pravniških razlagah ni seksualno življenje nika-ka nemorala, dokler se to izživlja po naravnih zakonih, pa bilo to v zakonu ali izven zakona. Značilno je tako tolmačenje invalidskega zakona posebno še radi tega, ker nastane greh, oziroma nemoralnost šele potem, ko se rodi nekak corpus debeti — t. j. nezakonski otrok. Vojna vdova, ki ima pri tem srečo v nesreči, da je nerodovitna, ali da njeno dejanje ne zaživi, more živeti normalno seksualno življenje, pa ji nikdo ne bo mogel očitati nemoralnega življenja. Iz vsega tega bi se moglo sklepati, da je po takem tolmačenju zakona nemoralno le rojstvo nezakonskega otroka. Nasprotno pa je smatrati rojstvo nezakonskega otroka kot izredno moralno dejanje. Katera nezakonska mati pusti danes v dobi raznih mazačev in drugih več ali manj znanih sredstev za odpravo telesnega plodu, — da ji sad njene izvenzakon-ske ljubezni zaživi in se rodi, mora imeti v sebi veliko versko in moralno silo, in je že samo s tem storila junaško in moralno dejanje. Saj mora vsaka taka mati računati tudi s tem, da jo bo družba, v tem pogledu še zelo zastarele miselnosti, prezirala in jo bojkotirala. Pa še nekaj bi bilo pripomniti: nezakonske matere se običajno ne rekrutirajo iz pocestnic in vlačug, ki se erotično nenormalno in nemoralno izživljajo, marveč iz čisto poštenih deklet ali vdov, ki so morda sledile klicu svoje ljubezni, ali pa so padle kot žrtve zakona človeške narave. Pri vsem tem pa je od človeške družbe krivično in še zelo krivično, da
vsikdar najstrožje obsodi in kaznuje samo grešnico, in niti ne vpraša, če morda ne nosi grešnik večjo polovico krivde. Tako tolmačenje invalidskega zakona je tedaj iz pravniškega in človeškega stališča nevzdržljivo.
Socijalno krivično pa je tako tolmačenje zakona vsled tega, ker odbija že itak od življenja samega dvakrat kaznovani žrtvi to, kar ji pripada po vsem temeljnem pravu. Ubija ji vero v človeško pravičnost, rodi često revščino ter vzgaja nezadovoljstvo, ki je v današnjih časih silno nalezljiva, pa tudi zelo, zelo nevarna bolezen.
Naša kraljevina Jugoslavija je zelo lepa in naravnost .bogata, vendar še mlada država. Naš narodni, državni pa tudi gospodarski razvoj se bo dvigal samo tedaj, ako bodemo znali obdržati zadostno število rojstev. Zemlje in vseh pogojev za mogočen razvoj imamo dovolj; če razmere danes’ v notranjosti še niso popolnoma urejene, se bodo te brezdvomno že popolnoma uredile v prihodnji generaciji. Po nekaterih sosednjih državah, v katerih imajo to lepo lastnost, da gledajo iz pondeljka tudi še v četrtek, v soboto in nedeljo, ne pa samo v torek, delajo intenzivno na zvišanju rojstev svojega ljudstva. V svojem hotenju po zvišanju rojstev so tako pametni, da ne kategorizirajo rojstva v zakonska in nezakonska, marveč imajo preši očmi samo čimvišje število. Zelo je dvomljivo, da bi si lahko ravno mi Jugoslovani privoščili luksus pobijanja rojstev in to še celo s socijalnim! zakoni.
Še to bi bilo omeniti, da nezakonski otrok, katerega je porodila vojna vdova, postane vkljub svojemu nemoralnemu rojstvu vendar polnopraven državljan, z vsemi pravicami in dolžnostmi. Če je deček, postane vojak, služi vojsko in bo branil domovino če bo to potreba. Vse to pa bo moral storiti kljub temu in neglede na dejstvo, da je bil na njegovo rojstvo zakonito udarjen pečat nemorale. Po takem razglabljanju se nehote vsili vprašanje, — kje je nemorala na desni ali na levi?
Že kratko razmotrivanjfe pokaže kako krivično in popolnoma n.evzdrž-Ijivo je tako tolmačenje invalidskega zakona v tem pogledu. Potrebno bo brezpogojno tozadevno storjene krivice popraviti, in sicer čimpreje'popraviti, kajti star in resničen pregovor pravi: Krivica je mati vsega zja!
Gospodarska kriza in Anglija
Beseda >kriza« in vse tegobe, ki se okrog te besede sučejo, zadeva vse delovno ljudstvo in posebno vojne žrtve. Vojne žrtve so tisti del človeške družbe, ki se jih dotika splošno zlo dvakrat, trikrat, dobrine, ki so jih deležni ostali, pa gredo mimo vojnih žrtev.
Zato pa se hočemo nekoliko danes tudi v našem listu pozabavati z gospodarsko krizo, in kako gleda na njo Anglija.
Ko se govori v Angliji o krizi, tedaj se istočasno misli na dva različna pojava: Na stalno, »redno«, kronično in morda neodpravljivo krizo, katera spremlja že nekoliko desetletij Veliko Britanijo in na najnovejšo »začasno« krizo, ki je skočila v gospodarsko življenje pred nekaj leti in je tako-rekoč mednarodna gospodarska kriza, objemajoč mednarodno gospodarstvo.
Diagnoza prve krize, takozvane »redne«, je že davno ugotovljena. Znameniti gospodarski strokovnjaki so proučili njene razloge, beležili njen potek, opredelili ji razvitek in pokazali, kako bi se jo dalo premagati, če se pa pri vsem tem studiranju in zdra-vilim ta pojav nadaljuje, pomeni, da obstoja neka fatalnost in nekaki drugi element dogodkov, katerim ljudje niso kos. Liberalizem in protekcionizem, dve gospodarsko-politične misli Angleške. Medtem pa liberalci in konservativci, ki so v svoje politične programe vnesli te misli, in prevzemali oblast, jo zopet zapuščali, niso niče-lar ukrenili, da bi se to zlo odpravilo.
V vprašanju druge, sodobne in sedanje krize, so učena mišljenja zelo neodločna. Poslovni in politični misleci
še niso uspeli,, da konkretno opredelijo naravo te krize in da bi predložili končnoveljavna sredstva sanacije. Gospodarstveniki poznanih imen, politiki, bančniki, industrijci, vsi ti so govorili, napovedovali svoja mišljenja, označevali potek v bodočnost, določevali dobe, ali njihovi napori niso obustavili fatalni razvoj dogodkov.
Gospodarski barometer v Angliji pada še dalje. Število brezposelnih se je podvojilo. Čez dva milijona delavcev nima dela. Nezavarovani se ne štejejo, ker ni kontrole v njihovih številkah. Uvoz je, napram lanskemu letu v istem času padel za t2.4 odstotke, izvoz pa za 18.9 odstotkov. Splošno poslabšanje je zabeleženo pri rudarjih, poljedelcih, industriji, mornarištvu, železnici in v bankah.
Politiki in gospodarstveniki se sprašujejq, ali je kriza dospela do vrhunca in če ni čas, da »obrnemo noči hrbet in se napotimo k zarji«.
Da se najde pravilni odgovor, je potrebno, da v glavnih potezah zabeležimo razvoj tega pojava.
Gospodarska kriza ni nič drugega kakor zapoznela posledica hiperpro-duktivne mrzlice, ki je po vojni objela vse industrije z optimizmom, ki je po 1919. letu gnal industrijo, da čez mero uveljavi svoje iniciative. Medtem, dokler je rastla produkcija, ni v istem razmerju rastla sposobnost uporabe. Z druge strani so ogromni prostori Rusije, Kitajske in Italije radi revolucij in vojn izgubili značaj gospodarskega ventila in je odliv gospodarske poplave v te kanale bil zelo neznaten.
In naravno je, da se. vsled tega svetovno gospodarstvo zdaj ruši.
Teoretična, klasična igra uporabe | in ponudbe, ki je morala, logično, pri- ' vesti do takojšnjega zniževanja cen. i Medtem pa poslovni svet, zvezan z verigami trustov in kartelov, brez vsakega socialnega čustva, grabi neizmerne dobičke. Strahovite sile pohlepa so igrale vlogo, ki so vplivale na naravni potek gospodarstva, ter dušile razvoj gospodarskega reda. V konkretnem slučaju so te šile zadržavale fatalne do- , godke, in umetno vzdrževale trge tudi takrat, ko so stvarni pogoji trga začeli postajati težki. Woll Street, in po nekakšni fiziološki simpatiji, vse evropske borze, so bile v deliriju špekulacije. Višek industrijskih dobrin je bil . na svojem vrhuncu, ko so se začeli j opažati prvi znaki krize na svetovnem ' gospodarskem obzorju. Pozneje — je prišel polom. Posledice so bile tem težje, ker so se ponajveč delali umetni napori, da bi se ustavila kriza.
Vsi gospodarski strokovnjaki so si edini, da je padec cen na veliko glavni vzrok sedanjemu stanju. V nekaterih industrijah je bil polom cen naravnost fantastičen. Ko padajo cene, so izgledi zaslužka manjši, stroji se gibljejo utrujeno, in industrijci zavijajo jadra, a nikdo se ne zavzame za resno. Velike industrije poskušavajo najti izhod s pomožnimi sredstvi in kompenzacijami. Tu je na prvem mestu carin-
ski protekcionizem, s katerim se ohranjajo cene na umeten način na višini, z vidikom lepih zaslužkov, kakor se vidi po današnji dirki za tarifo in po uporno visokimi cenami na drobno, ki nikakor nečejo slediti primerno cenam na veliko. Industrijec postaja trgovec-industrijec. Možnost sanacije obstoja, ali industrija počasi pada, brezposelnost pa raste.
Kakor potres, ciklon in kakor vsaka elementarna nevihta, tako tudi gospodarska kriza biča dvakrat: Prvič, ko so množice preveč zaposlene, drugič, ko obubožani konzument, objet od brezposelnosti, ustvarja okrog industrije puščobo in zastoj.
Vrhunec krize pa bo napočil šele tedaj, ko bo produkcija, vsled prenapolnjenosti skladišč, kratkomalo prenehala. Takrat se bo počasi vrnilo ravnotežje med ponudbo in potrebo na najnižji stopnji cen. Tedaj bo dolžnost države, da ustvari konjunkturo, ojači poljedelstvo in povzdigne splošno civilizacijo. Cene na veliko so padle na nižino pred 40 leti. Ravnovesje bi moralo priti. Tako se misli in čaka v Angliji. Medtem pa politika tudi tam razkraja moči in duhove. In to, kar bi se naj pospešilo, se nahaja v stalnem odlašanju. A težka industrija računa na vojne.
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov
800.000 kmetovalcem
bo odpisanih 3 milijarde dinarjev dolga na račun države in denarnih zavodov.
Izšla je uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, ki so nastali pred 20. aprilom 1932.
Kdo je kmet?
Kmet v smislu te uredbe je vsakdo, ki mu je poljedelstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine ali z najemniki (zlasti ako je mladoleten in bolan), ako njegovi obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz poljedelstva in posest ne presega površine 50 ha obdelane zemlje oziroma ipri rodbinskih zadrugah 100 ha. Potrdilo o tem, da je kdo kmet v smislu te uredbe da občina.
Višina dolga
Kot dolgovi v smislu te uredbe se smatrajo dolgovi, ki skupno ne presegajo Din 250 ali pa presegajo Din 500.000.
Katerega dolga ni smatrati za kmetski dolg v smislu uredbe?
Med kmetske dolgove ne spadajo javne dajatve, z zakonom odmerjene pristojbine, blagovni dolgovi do 500 Din, nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso izpremenjeni v menične terjatve, dolgovi, v kolikor so pokriti z ročno zastavo, dajatve na račun plač, terjatve obrtnikov, obveznosti iz podedovanja itd., terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke.
Kako se določi višina dolga?
Višina kmetskih dolgov se določi tako, da se, obračunajo neplačane pogojene obresti, vendar ne nad 12 odstotkov na leto do 20. aprila 1932, in se prištejejo glavnici.
Prenos dolgov na Priv. Agrarno Banko
Uredba določa, da morajo denarni zavodi prenesti vse kmetske dolgove v smislu te uredbe na Privilegirano Agrarno Banko, in sicer na ta način, da odpišejo 25 odst. dolga v breme svojih rezervnih fondov in do 50 odst. glavnice (akcijskega kapitala ali deležev).
Za 50 odst. prenešenih dolgov bodo denarni zavodi priznani na kontu Priv. Agrarne Banke. Teh 50 odstotkov prenešenega dolga bo Priv. Agrarna Banka izplačala denarnim zavodom v 14 letih s 3 odst. obrestmi. Za ostalih 25 odst. pa bodo prejeli denarni zavodi obveznice, ki se bodo obrestovale po 3 odst. in izplačale v 20 letih.
Dolgovi pod in nad Din 25.000
Če celotni kmetov dolg ustanovam, izračunan na gori naveden način, ne presega 25.000 Din, se zniža za 50 odst..
če pa presega 25.000 Din, je treba dolg posebej preceniti glede na imovinsko stanje vsakega dolžnika in se bo znižal za 3 odst. Dolžniki, katerih skupni nezmanjšani dolg, po tej uredbi znaša več ko 50 odst. vrednosti njihovega imetja v času razprave o znižanju njihovega dolga, lahko zahtevajo znižanje dolga do 50 odst. Vrednost zemljišča se določi na osnovi katastral-nega čistega dohodka.
Sklep o znižanju dolga bodo izdala sodišča v kraju, kjer dolžnik stanuje. Dolžniki se imajo v roku v mesecev od dneva, ko se objavi ta uredba, obrniti s pravilnimi prošnjami za znižanje dolga do krajevno pristojnega sodišča. Prošnji morajo priložiti iz-kazilo, da so kmetje, seznam svojih upnikov z višino in pravno osnovo dolga, seznam in označbo vrednosti nepremičnin in premičnin ter vseh dohodkov, dalje izkazilo občinske uprave o številu hišnih članov in o številu in vrednosti živine in drobnice. Dolžniki, ki ne ravnajo tako, izgube pravico, da bi se mogli okoristiti znižanja dolga.
Odplačilo dolgov
Tako znižan dolg bodo kmetje-dolž-niki odplačevali Priv. Agrarni Banki potom davčnih uprav s 41/*} % obrestmi v 12. letih, po tem-le načrtu.
Od vsakih 100 dinarjev
Plačil, rok	obresti	odplačilo	ost. dolg8
15. nov.	Din	Din	Din
1936	3			100.—
1937	2.79	7.01	92.99
1938	2.58	7.22	85.77
1939	2.35	7.45	78.34
1940	2.12	7.68	70.64
1941	1.88	7.92	62.72
1942	1.64	8.16	54.56
1943	1.38	8.42	46.14
1944	1.12	8.68	37.46
1945	0.86	8.94	28.52
1946	0.58	9.22	19.30
1947	0.30	9.50	9.80
1948			9.80		
Olajšave za zadruge
P AB daje olajšave zadrugam in drugim svojim dolžnikom, ki bi se nanje sicer ne nanašale določbe te uredbe. Tako bo P AB znižala za 25 odst. dolgove na obveznice svojih dolžnikov-zadružnikov, oziroma kmetskih zadrug za poljedelski kredit.
Ta dolg bodo morali navedeni dolžniki izplačati v 12 letih po 4 in P°* odst. obresti, Dolžniku dolgoročnih ^hipotekarnih posojil more PAB znižati dolg največ za 25 odst. Tak dolg imajo dolžniki vrniti v 15 letih po 5 odst. obresti.
Kmetski dolgovi pri Drž. hipotekarni banki
Vsem hipotekarnim dolgoročnim posojilom pri DHB, dovoljenim kmetom, ki so se kot taki zadolžili v času po končani vojni do 20. aprila 1932, se zniža obrestna mera na 4 in pol odst., računajoč od prve plačane anuitete, ki dospe po uveljavitvi te uredbe. Razen tega se jim podaljša rok izplačila posojila na 32 let, računajoč od dneva prvotne zadolžitve.
Dotacija fonda pri PAB
Računu Posebnega fonda za ureditev kmetskih dolgov pri PAB pridejo ti-le zneski:
a)	dotacija države v znesku 5 milijonov Din vsako proračunsko leto, počenši z letom 1937-38.
b)	dividende, ki pripadajo državni in razredni loteriji po čl. 39. zakona o
PAB in
c)	prebitek dividend, ki bi jih PAB mogla izplačati delničarjem preko 3% na delnico.
Dolgovi na blagu
nastali pred 20. okt. 1931 iz nakupa blaga se plačajo v 12 enakih letnih obrokih brez odbitka in obresti.
Dolgovi privatnikom
Dolgovi zasebnikom se znižajo za 50 odstotkov in se plačajo v dvanajstih letnih obrokih s 3 odst. obrestmi. Ako je pa kmet-dolžnik boljše situiran, kakor upnik, njegov dolg ne spada pod zaščito.
Zamuda enega dolžnega obroka
brez tehtnega opravičila ima za posledico izgubo zaščite in upnik ima pravico takoj iztirjati ves dolg.
NeksJ glede davčnih potrdil
Na večkratna izpraševanja in zahteve je Oblastni odbor preko Središnjega odbora v Beogradu interveniral pri Ministru financ, da bi davčne uprave izdajale vojnim žrivam davčna potrdila z letošnjim zmanjšanim davkom.
Prošnja se je glasila takole:
Člani se pritožujejo, ker davčne uprave izdajajo davčna potrdila za leta 1936 na podlagi davka iz leta 1935.
Finančni zakon za budžetsko leto 1936/37 je znižal davek na zemljišča in hiše približno za 20%.
Organizacije prosijo, da se naroči davčnim upravam, ako je davek za leto 1936 že predpisan, da bi izdajale davčna potrdila vojnim žrtvam na podlagi novega zmanjšanega davka. To je važno radi cenzusa po invalidskem zakonu.
Središnji odbor je podkrepil ta predlog našega Oblastnega odbora in ga poslal Ministrstvu financ. Sedaj pa je dobil Oblastni odbor odgovor od Ministrstva financ, ki pravi:
»Vsi invalidi, kateri mislijo, da imajo {jo novi uredbi pravico do ponovnega sojenja, naj vlože prošnje na Invalidsko sodišče s pripombami: da za sedaj ne morejo dobiti od Davčnih uprav potrdila o predpisu davka in da bodo taka potrdila predložili pozneje, kadar bo odmera gotova za to, da taki invalidi ne bodo izgubili pravico na pravočasno prijavo.
Iz tega torej sklepamo, da se bo vpoštevalo le letošnje odmere, ki so znižane.
Kako nekateri izkuSajo organizacijo T
Že zadnjič je tovariš iz Novega mesta v svojem dopisu, ki ga je objavil v našem glasilu, opozarjal naše člane in članice na točnost podatkov, to je, da ne zavajajo organizacije z napačnimi in netočnimi podatki v njihovih zadevah, ker to škodi ugledu organizacije in njihovi stvari sami. Ker je bilo tako opozorilo povsem potrebno, hočemo danes nekoliko povedati, kako se to godi.
Kdor v organizaciji dela, mora zelo Pogostokrat opaziti, posebno pa je bilo opaziti sedaj ko so člani in članice vla-* gali prijave po novi uredbi, kako so se izogibali dati točne podatke.
Mnogi pošiljajo dopise preko organizacij ali pa tudi sami, da naj se jim
! posreduje ali napravi, da bodo dose-j gli zaščito. Namesto, da bi natanko po-1 jasnili kako njihova stvar stoji, ali ka-I ko je bila rešena pravijo, da so izgu-i bili vse dokumente in da sploh ne ve-i do, zakaj so izgubili pravice. Drugi ; zopet trdijo, da niso dobili v roke no-I bene rešitve. Včasih pa zopet povedo : čisto drugi vzrok izgube pravic, kakor pa je v resnici. Pogostokrat pa trdijo, da so se v redu prijavili, kar tudi ni res.
Vsak tak si misli: Organizacija le delaj in poizveduj, mogoče pa le kaj dosežeš, jaz itak že vem, da ni nič. Ako pa po pravici povem, pa organizacija ne bo hotela nič storiti.
To je nekako izkušanje organizacije in nalaganje brezplodnega dela. Tudi ni lepo, da se stanovsko organizacijo vodi za nos s takimi potegavščinami.
Posamezni zastopniki organizacije se gredo v takih slučajih osebno informirat in iskat podatke. Iz aktov pa razvidijo, da je dotični prejel rešenje z natančno obrazložitvijo zakaj se mu ne prizna pravice, da je dobil celo po-
Nov® članske knjižice in kartoteke
Plenarna seja središnjega odbora našega udruženja je sklenila, da se vse stare članske knjižice zamenjajo z novimi in da bo treba napraviti novo statistiko vseh članov in članic. Rok za zamenjavo je stavljen do konca tega leta. Nove članske knjižice so manjše, bolj enostavne in lienejše, zelenkaste barve. Tudi bo treba izdelati nove po-pisnice in naložiti kartoteko. Središni odbor in nekateri oblastni odbori že zamenjavajo članske knjižice, ki so tiskane nekatere v cirilici, druge pa v latinici v srbohrvatskemu jeziku. Naš Oblastni odbor želi vsekako dobiti zopet članske knjižice za našo banovino v slovenščini in bo vse potrebno preskrbel za dobavo istih. Stvar hoče rešiti pri prihodnji plenarni seji v Beogradu, ki bo predvidoma v drugi polovici oktobra. Naše organizacije pa že sedaj opozarjamo, da bo treba izdelovati nove popisnice in novo stati-I stiko ter najbrž tudi članske knjižice. ! ki jih bo seveda izdajal Oblastni od-1 bor. Gledali bomo, da bo cena minimalna. Naš oblastni odbor hoče uvesti popolno statistiko članstva po prepisih rešenj, da bo imel točne podatke vse-j ga članstva in da bodo razvidni vsi podatki v slučaju ako bo potreba koga ščititi. S tem bo prihranjenih mnogo poizvedovanj. Organizacije naj se pripravijo na eventualno popisovanje, vsa navodila bodo pa dobile potom okrožnic.
Dobil! bomo nov pravilnik o invalidskih voznih olajšavah
Pred kratkim je že izšel nov pravilnik o voznih olajšavah, o katerem smo že poročali. Dotični pravilnik tudi predvideva, da se za osebe, zaščitene z invalidskim zakonom izdajo posebni predpisi v sporazumu med ministrom za promet in ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje. Sedaj se nam poroča, da je komisija odrejena v sporazumu z gori navedenima ministroma že izdelala posebni pravilnik o voznih olajšavah oseb, zaščitenih z invalidskim zakonom iz leta 1929 in z novo uredbo o spremembah tega zako-kona.
Po tem novem pravilniku bodo vži-vali invalidi še enkrat toliko polovičnih voženj za privatna potovanja. Torej sedaj so imeli tri polovične vožnje na leto, ko izide nov pravilnik pa jih bodo imeli šest. Predno izide ta pravilnik o invalidskih voznih olajšavah želimo, da bi se dotična komisija ozirala še na nekaj naših želj. Nikjer ni slišati kaj o enakih pravicah za vojne vdove, sirote in stariše, ki so zaščiteni z Jnvalidskim zakonom. Zakaj bi ti ne vživali ugodnosti kakor mnogo drugih manj potrebnih?
i . Druga naša želja za katero se borimo že celo leto je, da bi se zopet vpe-1 Ijalo star način, podaljševanja in izstavljanja invalidskih železniških legitimacij. Po lanskem pravilniku je bilo
sebej pojasnjeno, ko je pismeno še vprašal. Izkaže pa se tudi, da ni izgubil rešenj pač pa jih noče pokazati. Opazili smo tudi že, da je kdo dobil prvotno ugodno rešeno pozneje pa odbito, toda organizaciji ni poslal zadnjega rešenja temveč prejšnje ugodno, potem pa se pritožuje: »Kako to, da ne dobim.« Včasih pa kdo trdi, da je izgubil vsled davčnega cenzusa, izkaže pa se, da vsled kazni ali zamude roka i. t. d.
To smo hoteli povedati, dotičnim, ki mislijo, da bodo s takimi podatki kaj dosegli. Popolnoma brez pomena je, dajati take napačne informacije, ker se itak izkaže, kaj je resnica. Dotični tudi ne more nič doseči, pač pa samo nalaga veliko nepotrebnega dela in smeši organizacijo.
Vsak naj nudi organizaciji točne informacije, ker bo to bolj v korist njemu. Z napačnimi podatki se nič ne doseže. Organizacija sama rada pomaga pri zbiranju podatkov in se posluži vseh sredstev, da komu kaj doseže ako se sploh da doseči.
vpeljano, da smo morali vse nove legitimacije in vsa podaljševanja prositi v Beograd. Imamo že zadnje četrtletje tega leta, pa še vedno nimajo vsi invalidi podaljšanih legitimacij. Nov pravilnik naj zopet spremeni način tako, da bo legitimacija izdajala in podaljševala zopet Direkcija državnih železnic v Ljubljani. Ko bo povišano število polovičnih voženj od trikrat na šestkrat na leto, bo treba zaprositi za nove kupone, ki se nalepijo v železniške legitimacije. Ako bo treba zopet te kupone naročati v Beogradu, bo mnogo pisarenja in čakanja. Ako se hoče invalidom in ostalim vojnim žrtvam nuditi res neko ugodnost, da jo morejo izkoristiti, je treba cel postopek poenostaviti. Zakaj pa za druge izdaja vse tukajšnja železniška direkcija, samo za invalide mora biti izjema?
Poset francoskih in iieniškfh bivših borcev
‘ Zadnjič smo že objavili program za öbisk bivših francoskih borcev iz solunske fronte, ki so zopet posetili našo državo. Naš Oblastni odbor je skupno z Udruženjem rez. oficirjev in Organizacijo dobrovoljcev pripravil vse potrebno za sprejem od Rakeka do Ljubljane. Od Središnjega odbora je dospel v Ljubljano tov. Lješevič. Dne 7. septembra t. 1. zvečer je šlo spremstvo, med katerim so bili tov. Lješevič iz Beograda, tov. Tomc in Mirtič od našega Oblastnega odbora s posebnim vlakom na Rakek. S triurno zamudo je privozil vlak na Rakek in sicer šele po 9. uri zvečer. Francozi so navdušeno pozdravljali z vzkliki »Živela Jugoslavija«, naše ljudstvo pa z »Živela Francija, živeli francoski borci in organizacija Poillus d’ Orient!« Tov. Lješevič jih je na kratko pozdravil v francoskem jeziku. Udeleženci, kakih 150 po številu, med njimi tudi dame, so hitro prestopili na naš vlak, ki je odbrzel proti Ljubljani. Ob 10. zvečer je vlak dospel na glavni kolodvor v Ljubljani, kjer so došlece pozdravili zastopniki oblasti, organizacij, francoski konzul in mnogo občinstva. Godba »Zarje« je zasvirala par komadov in francosko himno. Po pozdravnih govorih so se Francozi podali v hotel k večerji in že okoli pol 12. zvečer so se odpeljali naprej do Zagreba, kjer so prenočevali. Pričakuje se tekom oktobra t. 1. še druga skupina bivših francoskih borcev iz solunske fronte.
Poroča se tudi, da je prišla manjša skupina bivših nemških borcev na nekdanjo fronto pri Skoplju. Po številu jih je bilo samo 17 in jih je vodil g. Schlifer iz Diisseldorfa. Najprej so se ustavili v Beogradu, kjer so jih pozdravili razni zastopniki, nakar so obiskali nemško, angleško, jugoslovansko in francosko vojaško pokopališče. Prenočili so v hotelu »Bristol« nato pa odpotovali v Skoplje obiskat tamošnje nemške grobove. G. Schlifer je držal na pokopališčih govore, s katerimi je poveličeval padle heroje. Iz Jugoslavije so potovali Nemci naprej v Grčijo.
Razna pojasnila
Danes v posebnem članku objavljamo odgovor ministrstva financ na našo intervencijo glede izdajanja dav-čnili potrdil po letošnjem zmanjšanem davku. Ker gre leto že h koncu, je gotovo zemljarina za leto 1936 že povsod odmerjena. Ker pa je zemljiški in hišni davek za 20% manjši, se bo tudi davčni cenzus po invalidskem zakonu za toliko zmanjšal.
Mnogi invalidi in vdove, ki nimajo svojih invalidskih zadev še rešenih, so predložili k prošnjam, vlogam ali pritožbam davčna potrdila po davku iz prejšnjih let. Dotični lahko naknadno predlože sedaj nova davčna potrdila po davku iz letošnjega leta. Sicer pa invalidsko sodišče kljub predložitvi davčnih potrdil vedno uradno vpraša Davčne uprave glede podatkov o davkih, potem pa upošteva le dotične uradne podatke Davčnih uprav. Mislimo, da je vsled tega nepotrebno pošiljati nova davčna potrdila k prošnjam, vlogam ali pritožbam.
Potrebno je le, da imajo Davčne uprave taka navodila, da bodo upoštevale v davčnih potrdilih ali tozadevnih uradnih sporočilih že letošnje manjše davke.
9
Državni upokojenci predlagajo prijave za doklade Finančni direkciji samo enkrat na leto, in sicer meseca oktobra vsakega leta. Poprej so jih predlagali dvakrat letno. Za vojne invalide pa velja še vedno, da morajo prijavne pole za dodatke predlagati Finančni direkciji dvakrat na leto. Popolnoma zadosti bi bilo, ako bi tudi invalidi predlagali prijave le enkrat v letu. Stanje se prav za prav nič ne spremeni, vendar pa morajo invalidi hoditi na Davčne uprave in na občine, da jim potrdijo prijavne pole.
Naše udruženje namerava tozadevno intervenirati, da bodo tudi invalidi predlagali prijave za dodatke samo v oktobru, kakor drugi državni upokojenci.
+
Zaostankov invalidnin je vkljub že večkratnemu naknadnemu nakazovanju vendar še vedno precej na dolgu. Za državne uslužbence in upokojence finančna direkcija pošilja mesečne prijave zaostankov ali razlik na prejemkih in se potem tudi mesečno otvar-jajo nadnadni krediti. Ker bi bil tak način tudi prikladnejši za zaostanke invalidnin, naj udruženje za to zaprosi. Veliko lažje bi se zaostanki invalidnin polagoma mesečno nakazovali, kakor v gotovih letnih, ali pa še večjih terminih. Navadno narastejo za zaostale invalidnine milijonske vsote, potem pa ni nikdar moč izvojevati naknadni kredit.
*
Ako invalid zaprosi za ponovni pregled, ker se mu je poškodba poslabšala, pride pred superrevizijsko, to je drugoinštančno komisijo. Nekateri vprašujejo, zakaj jih ne pregledajo najprej prvoinštančne pregledne komisije pri vojnih okrožjih? To pa tudi za to, ker proti superrevizijskemu pregledu ni nobene pritožbe. Ako invalid z oceno ni zadovoljen, se v tem slučaju niti ne more pritožiti.
Po § 39 invalidskega zakona je namreč določeno, da se take invalide, ki se jim pozneje invalidnost poveča, in da prosijo za ponovni pregled, komisijsko pregleda v divizijskih vojaških bolnicah. Torej vsled tega so poklicani vsi dotični, ki prosijo za ponovni pregled pred superrevizijsko komisijo, ki posluje v vojaški bolnici.
Kako je z Invalidskimi pogrebi?
Po § 31. invalidskega zakona iz leta 1929 se pogreb vojnega invalida izvrši s predpisanimi vojaškimi častmi, ako je to v pokojnikovem kraju mogoče?
Prejšnja leta se je radevolje nudilo vojaški pogreb za vsakega priznanega invalida, ako so sorodniki zaprosili. Letos marca, ko je v Celju umrl tov. Janec in pozneje tudi tov. Frelih, pa je bila prošnja celjskega krajevnega odbore od strani Vojnega okrožja odklonjena z motivacijo, da po točki 597 pravil službe II. del pripada po-
greh z vojaškimi častmi samo bivšim oficirjem in podoficirjem, redovom pa le, če so aktivni. Pogreb invalidu pa pripada le, ako je dotični služil v naši vojski in se je vdeležil kot tak bojev na fronti. Po. § 4 invalidskega zakona pa se smatra za' vojnega invalida le oni bejevnik, ki je vršil obvezno voja-sk© dolžnost v naši vojski. Torej ako je služil v bivši avtstro-ogrski ali kaki drugi vojski, mu vojaški pogreb ne pripada.
Naše udruženje je zaprosilo za tozadevno odločbo Vojno ministrstvo. Sklicevalo se je, da invalidski zakon in tudi njegov § 31 velja za vse po temu zakonu zaščitene osebe. Ako se vsem priznavajo druge pravice, se mora tudi pogreb z vojaškimi častmi. Glede izraza »v naši vojski« pa je smatrati tako, da je invalidski zakon tudi za bodoče invalide,'torej za jugoslovansko vojsko. Sicer je res omenjeno v § 31 invalidskega zakona »š
I predpisanimi vojaškimi častmi«. Na ta način se lahko smatra kakor pač predpisujejo vojaški predpisi. Vendar pa ako invalidski zakon popolnoma priznava invalide vseh bivših vojsk, ne more delati razlike glede pogrebov za nebenega. Od vojnega ministrstva smo dobili ' pojasnilo, da je celjski vojni i okrug postopal popolnoma v smislu odredb pravil sliižbe ll. del. Točka 597 teh pravil odreja, da se pogreb odredi le za invalide, ki so bili podoficirji, ker pa tov. Janec ni bil podoficir ampak samo kaplar, mu pogreb ni spadal.
To pojasnjujemo našim invalidom, ako bodo v bodoče zaprošali za pogrebe z vojaškimi častmi. Vendar pa vojno ministrstvo ne pravi, da bivši av-stro-ogrški vojaki invalidi ne spadajo pod § 4 invalidskega zakona odnosno, da bi jim po § 31 invalidskega zakona ne spada! vojaški pogreb, ako so bili podoficirji ali oficirji ?
Zatorej ne odlagajte s poravnavo ' članarine, in ne zanemarjajte svoje prepotrebne organizacije; katera je naša edina zaslomba in moč.
Važen sestanek. Predsednik jugoslovanske sekcije »Fiflaka« g. Ljubomir Stefanovič, odvetnik iz Beograda in predsednik Središnjega odbora udruženja vojnih invalidov tov. Božidar Nedič sta koncem avgusta t. 1. odpotovala v Berlin, radi sestanka s predstavniki nemških bojevnikov in v svrho sporazuma v različnih skupnih vprašanjih, hi globoko zadevajo interese bivših borcev vseh držav. Sestali so se delegati raznih držav. Iz Berlina sta naša delegata odpotovala v Varšavo, kjer bosta kot jugoslovanska delegata »Fidaka« zastopana na njegovem kongresu.
Zagorje. Podpisani člani K. o. si dovoljujemo potom lista »V. I.« vprašati Invalidsko sodišče, da ne bomo neprestano tarnali pri K. o. in čakali, kdaj prejmemo na naše- prijave rešen ja od sodišča iz Ljubljane in iz Beograda, kakor tudi pravilno priznane, ter s krvjo pridobljene pravice do invalidske podpore. Vložili smo: Dolanc Marija iz Kojšice dne-24. IV, t. 1.. Ocepek Ana, iz Žvarujj 4 dne 29. IV- t. L. Vodenik Franca, Zg. Tepe 5 dne 30. IV. t. L, Rebolj Franc in žena Jožefa, Zabava 1 za dva padla sinova dne 30. IV. t. 1., Bazelj Marija 2. Vi t. h, Borštnar Marija dne 3. V. t. L, Juvan Jožefa. Jablana, dne 4. V. t. ],, Jerman Janez, Sušje, dne 4. V. t. L. Erklavec julija, Loke, dne 4. V. t. L, Vozelj Jernej, Loke 45, dne 7. V. t. h. Logar Štefan. Hu-deravne, dne 5. VI. t. 1. Vozelj Jože, Brezovica, dne 10. V. t. L, Golčnik Jernej, Orehovica 23, dne 12. V. t. L, Prašnikar Franca. Podzid 7, dne 12. V. t. 1., Lazar Franc, Briše, dne 13. V. t. L, Celestina Ludvik iz Magovnika 5. dne 17. V. t. h, Lukančič Ignac, Št. Jurij, dne 22. t. L, Razpotnik Franc, dne 5. VI. t. L, Robavs Jože, iz Znojil 5. dne 7. VI. t. 1. Razpotnik Bernard, Šemnik 39, dne 12. VIL t. L, Razpotnik Franc, iz Suše 4. dne 25. VII. t. ].. RöbaVs lože, dne 1. IX. t. L, Grošelj Jakob, [a-voršca 26, dne 1. IX. in Ceglar Agata. Toplice, dne 24. VI. t. 1.
Kako, da prejmejo vsi oni, ki jim sprememba inv. zak. ne nudi, zaščite v par tednih rešitve, mi ubogi pohabljenci pa čakamo rešen j ter pomoči toliko časa, da nas bo trla zopet zima brez vseh pravic.
Prosimo, da se na naše, gori navedene prijave ozira in nujno reši; ker težko čakamo na zaščito.
„laSečitc
$k©Sf*fe ra«® —
bolmi“
Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Novem mestu nam sporoča: Priobčujemo sledeče vrstice našemu članstvu in širši javnosti, da presodi na podlagi zdravega razuma, ne pa po suhoparnih, birokratsko napisanih datumih in razlagah invalidskega zakona, kako kričeče krivice se gode nesrečnim vojnim žrtvam. Mesto, da bi merodajni faktorji, ki odločajo o ; usodi brezpravnih vojnih žrtev z iskrenim pomilovanjem, z globokim -socialnim čutom in z socialno pravično razlago zamotane invalidske zakonodaje, spremljali stremljenje'vojnih žrtev za dosego njih s krvjo zasluženih pravic, gledajo kako bi jih reducirali. Vojne žrtve si same radi nevednosti in pomanjkanja zmožnosti kljub vidnim in nepobitnim dokazom na lastnem telesu ne morejo pomagati, da bi si izvojevali svoje pravice. Mesto- da bi nudili merodajni faktorji prizadetim vojnim žrtvam vsakovrstno pomoč na razne poizvedbe in vprašanja iščejo zelo pogosto od vojnih žrtev prav nestvarne dokaze. Če bi skušala katera vojna žrtev na nedopusten način izigravati zakon in merodajne oblasti, je pač dovolj sredstev na razpolago, da se pride takemu brezvestnemu početju z zakonitimi sredstvi v okom. Nikakor pa ni dopustno-, da še več, naravnost sramotno je, izigravati pravične, poštene in nedolžne vojne žrtve, ki
Flaše
Heb	Ina
fpillteoip
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo, dne 4. oktobra 1936 ch 14. uri na Trgu Svobode v Mariboru javno do-i hrodehro invalidsko tombolo, katere dobiček je ;namen jen v korist najrevnejšim vojnim žrtvam- in članom tegš Krajevnega odbora za božičnico.
Ke? je prireditev soeijalnega in dobrodelnega namena, naprošamo naše člane in članice, kakor tudi vso ostalo javnost za čimveejo udeležbo.
Krajevni odbor se bo potrudil, da bo nudil pri tej prireditvi vsem ude-; ležencem razvedrilo, zlasti vsem onim. ki jim bo sreča‘mila. Ako vpoštevamo splošno krizo in pomanjkanje denarja, bodo vendar lahko dobili samo za Din 2 ali glavni dobitek kompletno spalnico; ali druge dobitke, ki jih bo še več, med temi dve damski in štiri moška kolesa, otomana, voz premoga, dve odeji itd.
Tudf ostali dobitki bodo bogati in lepi. Predvidenih je 200 amb. 100 tern, 50 kvatern, 25 kvintern in 12 deset-tern, in se bo zadelo razne oblačilne in življenjske potrebščine. Upamo, da bo ta prireditev ena nejlepših.
člane in članice tega Udruženja opozarjamo, da pridno in agilno agitirajo pri svojih znancih in prijateljih, da se v lepem številu udeleže dobrodelne tombole, katera je v korist nas samih.
Opozar jamo-, da imamo za to tombolo omejeno število tombolskih kart na razpolago, zato priporočamo da si jih vsak igralec čimprej nabavi. Dobijo se v invalidski pisarni. Rotovški trg 1 ali pa pri tajniku tov. Pravdiču Martin-u, Slomškov trg 14.
Zatorej 4. oktobra 1936 vsi na invalidsko dobrodelno tombolo. V slučaju slabega vremena se vrši tombola p -ihodnjo nedeljo, 11. oktobra 1936 na . istem prostoru.
Ponovno opozarjamo, da si vsak pravočasno preskrbi srečke komad po Din 2—- ali 5 kart za kovača. Prodajale se bodo tudi po ulicah in na bolj prometnih prostorih, izključno pa samo dotlej, dokler bo razpoložljiva zaloga.
Pravdič Martin s. r.
Dvignite železniške legitimacije.
Člani Krajevnega odbora U. V. I. v Mariboru, ki so svoječasno predložili železniške legitimacije v svrho pro-longiranja za leto 1936, se vabijo, da iste čimprej dvignejo- v invalidski pisarni med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 11. ure.
Isto tako se vabijo vsi oni člani, ki so prosili za nove legitimacije, da pridejo v pisarno podpisat prošnjo za iz-stavo istih in ker po nalogu ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje v Beogradu mora vsak zase vložiti prošnjo za novo legitimacijo.
Za Krajevni odbor:
Pravdič Martin s. r.
Proslava na Jesenicah.
Dne 11. oktobra bo zveza jugoslovanskih delavcev v Franciji pred poslopjem narodne šple na Jesenicah od-
ksila spomenik Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju. Ob tej priliki bo prišlo na jesenice okroglo tristo rudarjev.
K tej veliki slovesnosti so vabljeni tudi vojni invalidi in vdove, ne samo iz območja jeseniškega krajevnega udruženja vojnih invalidov, pač pa tudi vsi invalidi radovljiškega okraja. Zlasti pa invalidi iz Jesenic naj se slovesnosti udeleže polnoštevilno. Kje bo zbirališče za skupen sprevod, do danes še ne vemo, vendar bo- to že na kak način Označeno, da bo lahko vsakemu invalidu omogočeno, da bo takoj našel svojo skupino. Priporoča se, da si invalidi nataknejo invalidske znake.
Krajevni odbori Bled in Radovljica ter Kranj naj nam do nedelje 4. oktobra javijo število udeležencev.
Udruženje vojnih invalidov.
Krajevni odbor Jesenice.
Trebnje. Krajevni odbor v Trebnjem je imel v nedeljo dne 13. 9. t. 1. svojo izredno sejo. Na tej seji je oddal svoje predsedniške posle dolgoletni predsednik Blagotinšek France, sodni oficijal v; Trebnjem, ker je premeščen v Celje. V svojem poslovilnem nagovoru se je zahvalil vsem sodelavcem, ki so ga požrtvovalno podpirali, ter jih je pozival, da naj ostanejo še naprej tako složni in delavni, da bo ostal ugled Krajevnega odbora vedno na. častni višini. V lepih besedah se je poslovil od njega predsednik nadzornega odbora Anton Perovšek, ki je poudarjal, da je; bilo pod njegovim pred-fipdstvom mnogo storjenega. Postavljen je,bil v tem času na njegovo inicijativo in ob sodelovanj ti impozanten vojni spomenik, ki je danes v ponos Krajevnemu odboru. Krajevni odbor pa si je pridobil v kraju tudi zelo lep ugled tako pri oblastvih kakor pri prebivalstvu samem, pri vojnih žrtvah pa popolno zaupanje. Imenom celega Krajevnega odbora je želel odhajajočemu predsedniku na povem mestu mnogo sreče.
Predsedniške posle je prevzel do občnega zbora podpredsednik Pirc Anton. V vseh stvareh pa se naj člani obračajo sedaj na tovarišico Čufar Frančiško, trafikantinjo v Trebnjem.
Člani in članice Krajevnega odbora v Ljubljani, se ponovno opozarjajo, da se premogovna akcija bliža koncu. Vsi eni. ki nameravajo premog naročit; in tega do, sedaj še niso storili, naj se takoj zglase v društveni pisarni med uradnimi urami vsak dan od 9. do 12.
Obenem se naprošajo člani in članice, ki so premog dobili že na dom dostavljen, da pridejo čimpreje v društveno pisarno k obračunu, kjer se jim bo izročil obenem listek telit niče.
Odbor.
Poravnajte zaostalo članarino.
Bliža se konec leta 1936, toda se po članskem imeniku opaža, da še mnogi člani mariborskega Krajevnega odbora niso poravnali članarine za leto 1936. Vabijo se vsi zamudniki, da svoje dolžnosti čimprej urpde, v nasprotnem slučaju se jim vzame pravica do podpore in do našega glasila »Vojni invalid«.
so s svojo lastno krvjo in padlimi sinovi postavili temelj naši težko pričakovani državi. Vši in vsakdo, ki odloča o usodi ponižanih, skoro popolnoma pozabljenih, preziranih, pohabljenih, do »krajnih meja življenja duševno in telesno izčrpanih vojnih žrtev naj pomni, da cele potoke prelite krvi ni teklo zastonj. Ne kličite prokletstva Božjega na vas in vaše otroke, ki se na žalost za vse storjene krivice najraje iznese na ljubljenih otročičih, ki za pogreške in grehe starr šev niso pray ničesar zakrivili. Ponavljamo, prelita kri za nastanek naše ljubljene domovine Jugoslavije ni tekla zastonj, zato popravite še ob pravem času vojnim žrtvam storjene krivice. Uredba k invalidskemu zakonu iz leta 1929. z dne 25. marca 1936 je prinesla sicer nekaj zboljšanja, vendar se je tudi tokrat prezrlo veliko neobhodno potrebnega. Noveliran invalidski zakon, po predlogih in s sodelovanjem naših invalidskih udruže nj je nujno potreben že v prihodnji proračunski razpravi. Mora se uveljaviti že vse pridobljene pravice naših vojnih žrtev. Kdor bo povoljno in zadovoljivo rešil na pravičen način invalidsko' vprašanje, si bo pridobil simpatije in zaupanje vsega jugoslovanskega naroda, neglede na politično pripadnost posameznih vojnih žrtev. Tako presojajo položaj odkriti, pravični. nepristranski in socialno čuteči naši rodoljubi, katerim je povoljna in pravična rešitev invalidskega vprašanja ravno toliko pri srcu, kakor blagostanje, napredek in razmah naše mlade države na vseh poljih našega državnega in narodnega gospodarstva. Merodajne oblasti naj skušajo s pravično rešitvijo invalidskega vprašanja pridobiti nam tisto trdno zaupanje, ki smo ga imeli vsi, ki smo namen.; in končni cilj svetovne vojne razumeli in poznali, da bo naše strašno trpljenje ovekovečeno v zgodovini naše prave domovine — ljubljene in, težko pričakovane Jugoslavije. Vžgite v naših srcih ljubezen do domovine, da bomo s ponosom trkali na vpognjena prsa: '■'Ponošen' šem, da 'šem 'jugoslovanski vojni invalid, vse kar sem pretrpel na fronti, rad pozabim, ker mi domovina vrača milo za drago.«
Prišlo bo nekaj veselja v naša potrta srca le tedaj, če se bodo povsod na merodajnih mestih vpoštevale naše upravičene težnje in zahteve, če se bo gledalo na nas povsod s sočutjem, če se bo tolmačilo in sodilo pri določitvi procentov invalidnosti — delanezmož-nosti ter pri priznanju invalidnine, invalidske podpore in pomoči po faktič-nem stanju v smislu humane pravne razlage naše invalidske zakonodaje, ne pa po dosedanji suhoparni birokratski metodi, ki je povzročila od leta 1929 dalje nešteto gorja v. vrstah invalidov in njihovih družin. Vsakdo, ki odloča o usedi kake vojne žrtve, naj postopa milo, sočutno in pravično. Prepričani smo trdno, da bi marsikatera označba procentov invalidnosti in marsikatero rešenje invalidskih sodišč drugače izpadlo, pri čemur pa bi se najmanje ne kršilo kako določilo invalidskega zakona. Žal se na to okolnost pri pri-znanju pravic vojnim žrtvam prerado pozabi. Invalidski zakon iz leta 1929 v zvezi z uredbo z dne 25. marca 1936 je toliko elastičen, da se ga da raztezati na vse strani. Ö tem se je prepričal že lahko vsak, ki ga je temeljito preštudiral in poseduje nekaj zmožnosti za njega pravilno razlago. Tolmači se.ga najrajše v škodo vojnim žrtvam. Čeprav ima g. minister socijalne politike in narodnega zdravja v § 10 uredbe z dne 25. marca 1936 pooblastilo, da more ne glede na vsaki rok zahtevati ponovno sojenje tudi v prid vojnih žrtev, čeravno se je na podlagi te določbe posrečilo že več 20% invalidom doseči ponovni pregled in tudi zvišanje procentov radi poslabšanja zdravstvenega stanja, čeravno je brisanih mnogo kazni po § 42 invalidskega zakona iz 1. 1929 z edinim na--menom, da bi prizadete vojne žrtve pridobile zopet vse pravice do invalidske zaščite, se dotičnih ne prizna. Torej napravite pravično revizijo.
Iz'lsia Udruženj<* vojnih invalidov. Odg > vorni urednik: Matej Jevak, Miklošičeve 5t 13. Tiska tiskarna »Slovenija« * Ljubljani, predstavnik Albert Kolman