Od sarajanja in mnoshenja novih
fadnih plemen,
Pred vezh letmi fo uzheni rnoshje zhudno perkasen svedili in veliko fkrivnoft fposnali, do namrezh, kakor pri vfi shivali, fta tudi pri vfi raftljini, to je pri vfim kar is korenine rafte, po dva fpola: farne z in famiza. Pri shivalih fta fpola tako o d 1 o z h e n a, de fl e d n i p o f e b e j in sa-fe shivi. Tudi pri nekterih r aftlji nah fe to najde; tako fo ene lorberjove ali figove drevefa goli famzi, druge pa gole ali zhifte famize ; pri konopljah , hmelu , in fhpinazhi fo ene ftebliza  famzi,   druge pa famize;  pri jagodah
fo ene korenine famzi, druge famize. De taki famzi nobeniga fadu ne dajo, je vfim vertnarjem vedno snano. — So druge raftljine, pri kterih fta fpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, famez infamiza,fe snajdeta na eni-mu in ravno tiftimu fteblu; tako fo pri di-njah, buzhah, kumarah in pri vfih raftljinah, ki fo tega plemena, ene zvetlize zhifli famzi, druge zhifte famize ; turfhizhni lat ali klaf (krish) je famez, lafza pa, ki fe fpodaj is klafu ob zve-tenju perkashejo, flifhijo k famizhni pripravi; per lefki, orehu, hraftu in koftanju fo tako imenovani brenklji ali janzhiki famzi, famize pa fo drugej na vejizah in druge podobe. — Nar vezh plemen je pa tazih drevef, selifh in trav, de ft a oba fpola v eni zvetlizi, kakor pri jabelkah, hrufhkah, zhefhnjeh, brefkvah, fljivah i. t. d. Na te rezhi uzheni rnoshje, k fe selifh ar j i (bo t a nikar ji) imenujejo, fo k loshej-fhimu dopovedanju in rasumu med feboj po teh raslozhkih in po fhtevilu famzhikov in famizhiz v eni zvetlizi vfe raftljine v nektere rede, shlahte in rodovine fpravili ali sverftili, in fhtevilo sdaj snanih raftljivnih plemenov feshe bliso do 100,000! v kterim fhtevilu pa je, poftavim : jabelko, ali hruf lika, ali vinfka terta li sa edino pleme poterjeno. Ob zvetenju, kadar fe ima fadje sarajati, fe prikashe na famzhikih prah, k fe zvetni ali šaro dni prah imenuje. Ko zvetezho lefko, ali zvetezho turfhizhno fteblo dregnefh, bofh vidil žele oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. JNi ga famzhniga zvetja bres sarodniga prahu, zhe ga ravno s fvojimi preflabimi ozhmi vfelej viditi ne sampremo. Vfi tovorizhi, ktere zhebele okoli leta na sadnjih noshizah sa rejo fvojih zhervi-zhev v panje snafhajo , fo li zhifti zvetni prah. Zhebela fe v zvetlizo globoko sarine , de na nje dnu fladko mokroto polishe , med tem fe s sa-rodnim praham oprafhi, slelaje pa od ene zvetlize do druge prah s fprednjimi noshizami po febi pobrifhe , in ga kar je mogozhe vkup fpravi, potem ga s frednjimi na sadne noshize pertifne. Na eni poti is panja slete obifkuje zhebeliza le eniga plemena zvetje, in fe vede , kakor de bi to pot nobene druge zvetlizhize ne vidila; sna biti, de bi fe sarodni prah vezhfortnih zvetliz ne fprijemaval. Kdor bi hotel zhebele na njih pafhi oblesovati, bi samogel v enim letu fe isuzhiti, de bi vfelej vedil is kakiga zvetja je zhebela pri-nefla, sakaj tovorizhi fo po raslozhkih zvetja, v farbi in v fvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je nam snano ,  fo is  koftanja  in  nar vezhi is flibovne.
(Konez  fledi.)
58
Od sarajanja in mnoshenja novih
fadnih plemen,
(Konez.)
Zvetni prah mora k famizhni per-pravi priti, bodi fi, de na-njo pade, ali pade je na-njo sanefen , fizer fe fad ne more saroditi. Poglej pri zvetezhi lefki popje na bolj oftarizhe-nih vejizah, ter bofh vidil, de is nekterih popkov fe rudezhe serkaliza prikashejo; te fo famizhna perprava, na ktero zvetni prah pade, in ktera ga v fe potegne, de fe lefhnik sarodi. Pri zvetezhi turfhizi fe lafiza is klafu pokonzhno ras-proftore, de na vfako pofebej lahko zvetni prah pade, ga v fe potegnejo in serna sarode, potem lafiza omagajo in fe pofufhe.
Zvetezhi orehiki imajo neke roshizhke, na ktere fapiza is brenkljev zvetni prah napihlja , de fe sarode. Kir fo pa famzi pre dalezh od famiz, kakor poftavim pri buzhah, zhebele in druge letezhe shivalize, ki po zvetju shivesh ifhe-jo , od famzov na famize zvetni prah sanafhajo. Imamo na dvorifhu lepo lorberjevo, pa famizhno drevo ; li enkrat pred vezh letmi je nekaj sern rodilo, zhebele fo, kakor fe nam dosdeva, is fofedoviga lorberjeviga drevefa, ki je famez, zhes ftrehe zvetni prah sanefle, de fo fe serna sarodile.
Kadar je ob zvetju gorko prijetno vreme , in fapiza pihlja, pravijo, de bo dofti fadja; zvetni prah lahko fvoji namen dofeshe, fadje fe lahko saraja; zhe je pa ob tim zhafu pre mersezhe, deshevno ali megleno, pravijo, de ne bo fadja, sakaj zvetni prah fe pohabi, ali od megle pre moker, ali od deshja ispran, ne more fadu sa roditi.
V lepim vremenu zvetni prah , od fapize ali letezhih in leseozhih shivaliz sanefen, tudi kri-shem saraja. Zhe femenfki kapuf in vohravt bliso eden drusiga vfadifh, ne bo ne eno ne drugo feme koriftno. Ko ga vfejefh, bofh imel med kapufam vezh ftebliz, de bodo vohravtu, in med vohravtam , de bodo kapufu podobne; to je, bofh imel, kakor pravijo, vezh norzov ali pankertov. Ko na njivo med rumeno turfhizo ne-ktere rudezhe ali plave turfhizhne serna vfejefh, bofh po vfi njivi veliko pifaniga klafja perdelal; na krish fe je turfhiza sarajala.
Tudi mnogotero fadje fe samore , ko fi je v shlahti in bliso eden drusiga rafte, na krish sa-rajati ; is takih na krish sarajanih pefhek nove fadne plemena sraftejo. Tako fe tudi v refnizi godi, de od leta do leta smerej naprej noviga plemena jabelk, hrufhek, fljiv i. t. d. dobivamo. Zhe hozhemo eno pleme s fvojimi laftnoftmi ne-omadeshovano ohraniti, jo moramo na druge deb-liza vzepili; zhe sheljimo pa nove plemena imeti, ii jih snamo is na krish sarojenih pefhek sre-diti. Dokler nifo tedaj ljudje zeplenja rasumili, jim je moglo teshko biti, fadne plemena zhifte ohraniti,   in   vfe   sdaj  tako   imenovane  shlahtne
ali nar shlahtnejfhi fadne plemena fo is perviga le is pefhek sraftle.
Po franzoskih proti poldnevu lesheozhih deshelah je vezh sbrifanih in vmetnih gofpodov, kteri na fvojih velikih semeljfkih vlaftinah shive, in is kratkozhafnofti, po fvoji shelji in volji fi nove fadne plemena isrede. S ojftrim resilzam odreshejo v zvetlizah fadniga drevefiza, ki ga v lonzu rede, vfe famzhike ob pravim zhafu, to je poprej kakor sarodni prah dajo ; potem prenefo is drugofortniga tudi v lonzu isrejeniga drevefiza s metlizhizami zvetni prah na gole famizhize. Na to visho sarojene pefhke vfejejo, te nove drevefiza eno leto kefneji na druge debliza vzepijo, in tako samorejo she v fhterih ali petih letah is. vfejanih pefhek sasheljeno novo fadno pleme viditi in pokufhati. Is franzoskih deshel fe smerej naprej na vfe kraje fveta nove shlahtne fadne plemena sanafhajo.
Potrebno fe je nam sdelo te zhudne in lepe perkasnje in preprizhane refnize tukaj v mifli vseti, is tega namena, de bi fe druge refnize, od kterih bi snalo v lih novizah vzhafi govorjenje biti, loshej rasumile.                 m. Vertovz.
62