ži SOŠKI TEPHIR
Leto l. Šteo. 19. O- Gorica, sobota to. n smembra 1945 -4	Cena L. 3.—
11. November
Vse, kar se dogaja v Demokratični Federativni Jugoslaviji, nas zanima. Zato, ker gledamo v ljudski oblasti, na kateri sloni vse življenje narodov in države, uresničenje tega, za kar smo se tudi mi borili, česar pa še ne smemo uživati — uresničenje prave svobode, enakopravnosti, demokracije. Zato, ker občudujemo napore jugoslovanskih narodov pri obnavljanju mest, prometnih zvez gospodarstva in kulturnega življenja. Tudi v tem imamo mi še vezane roke. Skratka — zaninia nas vse, ker vemo, da vse to, kar danes delajo naši bratje, ki že živijo v mejah Jugoslavije, nas še čaka; ker vemo, da je prav od tega, kar oni danes delajo, odvisno, kdaj se jim bomo pridružili tudi mi, kdaj bo Primorska priključena k Demokratični Federativni Jugoslaviji.
In pred jugoslovanskimi narodi še ni bilo naloge, od katere bi bi la tako zelo odvisna naša usoda, kot je odvisna od volitev v Usta vodajno skupščino.
11. november bo dan, ko bodo demokratična načela, kateri so jugoslovanski borci s krvjo zapisali med zakone nove Jugos avi je, potrjena z glasovi volivcev in bodo s tem postala temeljni zakon nove države. Ta dan bodo jugoslovanski volivci še enkrat pred vsem svetom povedali, da nočejo več starega, da nočejo več na čelu države ljudi, ki jih ne bodo brigale potrebe države niti toliko kot lastno razkošje, da nočejo več kralja in njegove druščine, temveč da hočejo tako oblast, ki bo zrastla iz ljudstva, in bo delala za ljudstvo, da hočejo ljudsko republiko.
Prav s tem, da bodo voli'i < pc vseh mednarodnih predpisih, z vso točnostjo in demokratičnostjo, ki je v Jugoslaviji zajamčena bolj kot kjerkoli drugje, uza konile oblast ljudstva, jo postavile na temelj pisane Ustave, bodo te volitve še dvignile moč nove Jugoslavije, dvignile bodo njen ugled v svetu, dale ji bodo mož nost, da svoje pravice še bobi od točno zahteva kot sedaj.
To se nas Primorcev predvsem tiče.
Poznamo že odločnost, s katero jugoslovanski voditelji zahtevajo priključitev Primorske k Jugoslaviji in se s tem borijo za u-resničenje naših davnih teženj. Poznamo tudi vse naše sovražnike, ki skušajo to preprečiti, poznamo njihovo borbo proti priznanju naših pravic, proti Jugoslaviji, proti svobodi in proti ljudski demokraciji, ker bi jim bilo ljubše, da bi vse ostalo pri starem tako kot je bilo tedaj, ko jim ni nihče branil svobodno izkoriščati našega skupnega premoženja, ko niso za svoje sleparije in izdajstva pred nikomer odgovarjali. Vemo tudi, da jim v tej njihovi borbi nobeno sredstvo ni preveč podlo. Vse njihovo zahrbtno orožje od klevet do laži jim bo izbito, ko bodo volitve v Ustavodajno skupščino pokazale voljo Jugoslovanov tako jasno, da jo bodo razumeli tudi oni, katerim ni dovolj ne zgodovina, ne kri in ne beseda, ampak so jirn potrebne številke zato, da spoznajo kakšen je položaj v Jugoslaviji, kako je ljudstvo razpoloženo in kaj zahteva. Vsi Jugoslovanski narodi pa zahtevajo priključitev Primorske k demokratični federativni Jugoslaviji.
NARODI JUGOSLAVIJE VOLIJO TITA
S Titom so šli v borbo — s Titom so premagali fašizem in osvobodili deželo od okupatorja — in s Titom stopajo v novo srečnejše življenje
V nedeljo, dne 11. novembra t. 1. so volitve, pri katerih si izbira ljudstvo za poslance res najboljše predstavnike za Ustavodajno skupščino, ki bo imela dva doma: Dom narodov, v katerega bo vsak narod Jugoslavije — ne glede na svojo številčno moč — izbral po 25 svojih zastopnikov, in Zvezni dom, v katerega bo jugoslovansko ljudstvo na vsakih
40.000	volivcev izvolilo po enega poslanca; zato bo vsak volivec istočasno in na istem mestu glasoval dvakrat.
Ljudska oblast je uvedla poleg skrinjic kandidatov Ljudske fronte Jugoslavije še tako imenovano skrinjico brez liste. Globoka demokratičnost uvedbe te skrinjice je neoporečna; tako lahko glasujejo tudi oni volivci, ki ne žele voliti kandidatov Osvobodilne fronte, Ljudske fronte Jugoslavije; s tem pa je hkrati dan neizpodbiten odgovor na vse manevre reakcije, »opozicije«. Kakor znano, se hoče reakcija abstinirati in tako prikriti klavrnost »opozicije«. Na ta način pa vsaj ne bodo mogli več lagati po volitvah doma in v svetu, češ da ni bila svobodno izražena volja jugoslovanskih narodov, ker se opozicija ni udeležila volitev.
Izkušnje Ljudske fronte
Kakšne izkušnje ima Ljudska Fronta od osvoboditve dalje? Te izkušnje so pokazale, da vladajo med narodi Jugoslavije pravilni odnošaji, kadar gre za to, kakšna bo država, kako bo urejena oblast in v čigavo korist. Iz vojne in boja jugoslovanskih narodov je
bila ustvarjena enotnost in volja narodov, da žive v skupni državi; ljudstvo Jugoslavije želi biti pripravljeno in sposobno organizirati svoje življenje. Iz predvojne nesloge je bilo z vojno proti so-
vražniku ustvarjeno bratstvo in želja, da se ureja'danes država v miru. V Ljudski fronti ni onih starih politikantskih nesoglasij in sporov, kakor je to bilo nekdaj. Niti Grol, niti Šubašič, niti neki Šutej in nekakšni drugi ne morejo razbiti gibanja ljudstva, ker je to sila, ki je in bo.
Moč Ljudske fronte
Ali je to kriza, kadar se ljudstvo zaveda, da ima samo svojo usodo v svojih rokah in da mu bo tako, kakor bo samo storilo?
Nikakor ne; nihče drugi ne bo u-stvaril tega novega življenja, drugače ne more biti. Ljudstvo je vstalo, se razmahnilo ter ustvarilo in organiziralo sebi boljše življenje.
Ljudska fronta kot politična sila jugoslovanske zemlje ne vidi niti propada dežele, niti propada narodov Jugoslavije. Nasprotno.
Ljudska fronta vidi voljo in ljubezen narodov, razpoloženje, da dela, da ustvarja, da gre bolje in da bo vedno bolje.
Sila in volja ljudstva bo odvrgla vse, kar ga moti na njegovi poti; zato je važna moč Ljudske fronte, zato je važno, kar pravi Ljudska fronta, ki izraža resnično voljo ljudstva v Titovi Jugoslaviji. Ako bi ne bilo Ljudske fronte, ako ne bi bilo enotnosti, ne bi nikdar mogli organizirati države, povečati dela in predstavljati tako moč, kakor jo predstavlja v inozemstvu Jugoslavija. V državi vseh enakopravnih narodov si danes ljudstvo samo voli svojo oblast; to, da more ljudstvo to oblast, ako ni dobra, spremeniti, pomeni veliko stvar, katere mi danes mogoče še ne moremo vsi razumeti; ljudstvo to vedno bolj razume in bo zato ljudska oblast vedno močnejša.
Na volitve!
Volitve, prve svobodne volitve, za Tita, za ljudstvo, za republiko se vršijo z zavestjo, da mora ljudstvo s svojim pristankom izbrati ljudi, ki bodo v ustavodajni skupščini sklenili vrhovni zakon te obstoječe, močne, velike in čvrste demokratične skupščine in bodo končali delo organizacije jugoslovanske države ter razglasili vsem in vsakomur, kakšna je oblika te države; končano je z onim, kar je bilo.
Naj ljudstvo preko svojih zastopnikov v veliki narodni skupščini proglasi zvezo narodnih republik Jugoslavije s svojo ljudsko oblastjo pod vodstvom največjega sina narodov Jugoslavije tov. Tita.
Pregled svetovnih dogodkov
V znamenju volitev
Jugoslavija je kakor na presečišču raznih prizadevanj; na južnih mejah je Grčija in Italija. V Grčiji je še vedno reakcija tista, ki daje deželi z umori in požigi pečat posebne »civilizacije«; v Rimu pa se je vsidrala nazadnjaška vlada.
V Jugoslaviji bodo volitve 11. novembra; jugoslovansko ljudstvo je doseglo enotnost in bratstvo, sedaj mu bodo volitve omogočile napredek. Tudi v Avstriji, Albaniji in Grčiji se pripravljajo na volitve; demokratične sile v Avstriji in Albaniji so močne.
Majhna Albanija je vstala po dolgi fašistični okupaciji ko prerojena in se je z vso vnemo lotila gospodarske obnove. Na Danskem pa je ljudstvo že volilo. Volitve so pokazale tudi to, da si vsi evropski narodi žele resnične demokracije. Značilno je dejstvo, da je dobila Komunistična partija šestkrat več glasov kakor L 1939.
Jugoslovanski narodi poglabljajo prijateljske zveze z miroljubnimi in res demokratičnimi sosedi, posebno še z bratskimi slovanskimi narodi: Bolgar), Čehi in Slovaki.
Z nacionalizacijo velikih tovarn in bank je Češkoslovaška odstranila ovire nadaljnega razvoja proizvajalnih sil in demokratičnega napredka. Pred vojno so nadzirali mednarodni karteli češkoslovaško gospodarstvo. Prišlo je tudi do tega, da so podpirali češkoslovaški industrije) in finančniki izročitev Škodovih tovarn nemškim oboroževalnim koncernom:	Kruppu, »Hermann
Goering - Werke« in drugim; tako so zastopniki težke industrije v Češkoslovaški postopno pripravljali izdajstvo. Predsednik Beneš in njegova vlada imata izkušnje iz bližnje preteklosti; zato so sedaj odvzeli vsa sredstva tem reakcionarnim kapitalističnim skupinam ter jih izročili
državi v dobrobit vsega ljudstva; češkoslovaško ljudstvo hoče biti gospodar v lastni hiši in bo v njej tudi odločalo.
Delovno ljudstvo Češkoslovaške je prišlo s podržavi j en jem veleindustrije, delniških bank in privatnih zavarovalnih družb do prve večje pridobitve; za reakcionarje pa, ki so sanjali o tem, kako bi spremenili Češkoslovaško v mednarodne kartele in truste pomeni to poraz na celi črti.
V mnogih zahodnoevropskih državah so socialno gospodarske reforme, zlasti pa nacionaliza Jja težke industrije ter nadzorstvo trustov, še vedno samo volivna gesla, ker napredujejo priprave za tozadevne reforme s polževim korakom.
Češkoslovaška je napravila velik korak naprej
Amerika se ne bo nikdar pridružila kakemu bloku proti Sovjetski zvezi
Pot, ki jo je ubrala češkoslovaška vlada s tem, da je nacionalizirala težke industrije, združena skladišča, zavarovalne družbe, prehranjevalne industrije i. dr. je
Mi še ne moremo te naše volje izpovedati tudi z volilnimi kroglicami, zato se tembolj zavedamo pomena teh kroglic v rokah že uradno priznanih jugoslovanskih državljanov, pomena novega zmagoslavja, ki ga bo Ljudska fronta Jugoslavije doživela 11. novembra.
mnogo pripomogla k utrditvi go'-spodarske neodvisnosti te dežele.
Vse te velike češkoslovaške tovarne in banke so bile do nedavnega v ozki zvezi s številnimi tovarnami in bankami v srednji in jugovzhodni Evropi. V času pred nacionalizacijo so voditelji progresivnega demokratičnega razvoja vodili hud boj z reakcionarnimi krogi veleindustrije, ki so sc krčevito držali svojih postojank, da bi ostali »država v državi« in mogli tako izvajati nadzorstvo nad vladno politiko.
Zunanji minister Združenih a-meriških držav James Byrnes je izjavil, da se ne bo Amerika pridružila nobeni skupini držav v Evropi, ki bi imela sovražne namene proti Sovjetski zvezi. »Daleč smo od tega«, tako je začel minister »da bi se protivili pravici drugih narodov, da razvijajo politiko dobrega sosedstva, slično politiki, ki jo mi sami izvajamo. Tako gledamo na primer s simpatijami na prizadevanja Sovjetske zveze, da se čim bolj prijateljsko zbliža s svojimi sosedi v
osrednji in vzhodni Evropi. V celoti se zavedamo njenih posebnih interesov za varnost v teh deželah in smo te interese priznali v sporazumih, ki smo jih sklenili z ozirom na zasedbo in nadzorstvo bivših sovražnih držav«.
Byrnes je nato nadaljeval: »Lahko razumemo odločnost ljudstva Sovjetske zveze, da nikdar več ne dopusti, da bi se v teh deželah izvajala politika, ki je namenoma naperjena proti varnosti Sovjetske zveze in njenega načina življenja. Amerika se
o)ÌIaaifcstaclja »
ne bo nikdar pridružila niti eni skupini onih dežel, ki imajo sovražne namene proti Sovjetski zvezi. Prav tako pa smo prepričani, tla se ne bo pridružila Sovjetska zveza sovražni zaroti ki bi bila naperjena proti nam na tej polobli«.
Zunanji minister je omenil tu-
Moskovska »Pravda« piše, da ni mogoče iti molče preko dogodkov v Indoneziji in Indokini. Danes se vršijo oboroženi boji med krajevnim prebivalstvom in zavezniškimi četami.
Anglonizozemske in anglofran-coske oborožene sile v Indoneziji in v Indokini uporabljajo vojne ladje, letala, tanke in topništvo. Izgube med Indonezijci in Indo-kitajci so precej visoke; tudi na drugi strani so žrtve, med njimi britanski general Mallaby, ki je poveljeval britanskim četam.
Vojna svobodoljubnih naro-
Iz raznih strani Gorice in okoliških vasi prihajajo dnevno protesti ratli aretacij, ki so se vršile v nedeljo, 4. novembra v Gorici. Prizadeti so silno ogorčeni nad dejstvom, da je zavezniška vojaška komisija aretirala prav tiste, ki so se ves čas borbe proti fašističnemu nasilju najodločneje borili na strani zaveznikov. Protesti prihajajo tudi radi samega surovega postopanja pri aretacijah.
Okrožni odbor SIAh za Goriško smatra za svojo dolžnost, ila zaščiti vse antifašiste, ki so včlanjeni v Antifašistični Uniji. Zato odločno protestiramo proti u-krepom ki jih je podvzela policija proti nekaterim našim članom in zahtevamo, da se jih takoj izpusti na svobodo.
Navajamo samo nekaj primerov ki so nam znani in ki potrjujejo naše trditve, da so aretirani najbolj pošteni protifašisti:
Tov. Furlan Ciril iz Vogerskc-ga - partizan iz leta 1943.
Tov. Sosič iz Staregore pri Gorici - partizan iz leta 1943.
di gotor predsednika Trumana o zunanji politiki; v zvezi s tem je pripomnil: »Smo mišljenja, da morajo biti vsi narodi svobodni, da si sami izberejo svojo obliko vladavine ob pristanku onih, ki naj bi živeli pod njo in tako, da bo to odgovarjalo njihovemu načinu življenja«.
dov proti fašističnim zasužnje-valcem je zapustila globok odmev v mišljenju kolonialnih ljudstev; junaška borba za mir in svobodo, izjava o idealih Združenih narodov, ustanovitev stalne organizacije in konferenca v San Franciscu — vse to je vzbudilo nade kolonialnim ljudstvom, da se bo red, ki je vladal pred vojno, spremenil.
Sovjetsko zastopstvo je ponovno poudarilo na konferenci v San Franciscu posebno važnost kolonialnega vprašanja pri ohranitvi splošnega miru.
Tov. Darinka Boškin iz Pevme - stara partizanka, bolničarka pri IX Korpusu.
Tov. Lojzka Nardin iz Voger-skega - kurirka v časih najhujše nacifašistične kontrole.
Tov. Blažič Marija iz Št. Mavra - aktivistka protifašističnih organizacij že iz leta 1942.
Prosimo Zavezniško Vojaško Upravo, da intervenira pri policiji, da se popravi krivica storjena antifašistom s tem da se jih takoj izpusti na svobodo in s tem ublaži ogorčenost vseh proti fašistov.
Pričakujemo upoštevanja našega protesta.
Smrt fažizmu - svobodo narodu!
Okrožni Odbor Slovansko-Itali janske	Antifašistične
Unije za Goriško.
Festival dela
Festival dela, ki se je Imel vršiti v Gorici v nedeljo, dne 11. novembra t. 1. je preložen na nedeljo, dne 18. t. m. Iz tehničnih razlogov.
V Gorici je dne 4. novembra, reakcija s pomočjo svojih somišljenikov iz Vidma in bližnjih krajev Italije izkoristila obletnico poraza Avstro-ogrskega militarizma z neke vrste organizirano nacionalno in šovinistično manifestacijo. Namen manifestacije, ki so jo z vsemi sredstvi in silami že dolgo pripravljali, je bila ta, da se zaveznikom dokaže, da je Gorica italijanska. Cel mesec so trajale priprave. Trosili so po noči nekoliko serij raznih letakov kar na debelo. Vsebina pa je bila izzivalna in v fašističnem slogu. Pozivali so italijansko prebivalstvo, naj nikakor ne pozabi na svoiih 600.000 mučenikov, ki so padli v prvi imperia^tični vojni za veličino Italije. Raztrosili so tudi letake, ki so pozivali italijanski živelj na bojkot Slovencev, pripadnikov Slovansko - Italijanske Antifašistične Unije. Priporočali pa so ljudstvu, naj se druži s »poštenimi« Slovenci. Seveda so mislili pri tem na belogardistične bandite in četniške morilce, ki so se zatekli v slovensko Primorje ob priliki zloma fašizma.
Slični pozivi na iavno sodelovanje z izdajalci slovenskega naroda, ki so za časa okupacije skupaj z Mussolinijevimi črno-sraičniki in SS-ovci morili in požigali, nam pa samo dokazujejo, da so prireditelji »patriotičnih« manifestacij resnični ostanki fašizma v »demokratični« obliki.
Okoli 10 ure se ie začela zbirati študentarija na Korzu Vittorio, sicer ie postaialo ob ulicah mnogo radovednežev, ki so držali špalir: delovno ljudstvo pa, ki je v borbi proti fašizmu in okupatorju odigralo vodilno vlouo je ostro nastopilo proti izzivačem in preprečilo na Korzu formiranje šovinistične povorke. Pri tem se je izkazalo brutalno početje policistov. ki so začeli z aretacijami pravih antifašistov, ki so protestirali proti »manifestantom«. Nastalo je živo kretanje z jeepsi in motornimi vozili, ki so imeli nalašč za to montirane sirene, s katerimi so skušali preplašiti razjarjeno delovno ljudstvo in s tem zavarovati fašistične provokatorje, ki so tvorili jedro manifestacije. A kljub temu so liudske množice prepevale protifašistične pesmi in vklikale: »Dol z reakcijo! Živelo italijansko slovansko bratstvo!«
Večinoma so se udeležili praznovanja starodavne imperialistične zmage Z namenom, da prekrijejo sveže sramote fašizma tisti, ki za te sramote nosijo največje odgovornosti. V prvi vrsti šovinistični študentje, bivši oficirji in podoficirji savojske vojske, črnoborzijanci, bivši pripadniki organizacije Todt, goriški magnati, učiteljice, ki so izgubile svoja službena mesta v ne-itali-janskih krajih. Pogosti so bili klici »dol s s’ciavi« in tudi »dajte jim olja«.
Ob isti priliki je peljal po Korzu kamijon dve krsti z zemeljskimi ostanki dveh obešenih borcev, in Garibaldinci so jih spremljali iz Furlanije v domači kraj. Skupina provokatorjev in manifestan-tov je na njih pljuvala in jih psovala s »prodanci in izdajalci«. Torej, borce, ki so osvobodili deželo od fašizma in okupatorja so ti »demokrati« počastili z nazivi, ki ponižujejo čast resničnih sinov italijanskega naroda.
Takoj v začetku je govornik povedal, da so ga nepričakovano in nujno poklicali iz Vidma. Nato je imel spominski govor. Po govoru je skupina udeležencev pela stare rimske imperialistične pesmi kot n. pr. »Sonce ki vstajaš, ne boš videlo večje stvari kot je Rim«. Dasiravno se je govornik držal v mejah zmernosti ni radi tega zadovoljil mnogo
poslušalcev, ki so godrnjali, češ, da niso prišli sem da bodo poslušali tako govorjenje. Očividno je, da govornik ni poznal goriške sodrge in drhali, ter tega, zakaj je pravzaprav ta uprizarjala manifestacijo.
Marsikje so se pojavili nasilneži, ki so silili lastnike hiš, da so izobesili zastave. Po Korzu so hodili nasilneži oboroženi s palicami, sprva ovitimi v papirju, pozneje pa so jih tudi rabili, ko so se prepričali, da jih vojaška poli-ja skrbno spremlja in ščiti. Palice so rabili pripadniki A.G.I. (Associazione giovanile italiana). Neka ženska, ki so jo po aretaciji izpustili je pripovedovala, kako so policisti na komandi pretepali nad 60 letnega starčka in ker ni mogel hoditi so ga suvali. Z nekim italijanskim borcem, ki se je že boril v Španiji in bil v garibaldinskem odredu so prav tako surovo postopali. Vsega skupaj je bilo aretiranih okrog 20 antifašistov.
Bratstvo, in boljšo bodočnost, o kateri je bilo toliko hrupa, se ne ustvarja le z obujanjem in poveličanjem imperialistične slave, ki je že zdavnaj minula, temveč s počastitvijo novih svežih grobov, ki so posledica vrtoglavice iz časa imperialistične slave; gr »hov ki so okrog Gorice, da ne govorimo o neštetih v Brdih in na Krasu; grobov, ki kličejo nebo za pravico. Niso pa imeli včerajšnji manifestanti za vse te padle za pravično stvar ob priliki Vseh Mrtvih niti enega venca, niti ene cvetlice in ne ene lučice, s katero bi se oddolžili njihovemu svetemu spominu.
Odgovor gospodu iz Vidma
Gospod Allatere je bil v naglici in nalašč V«»klican iz Vidma v Gorico, da je ob priliki praznovanja zmage iz 1918. leta govoril v spominskem parku.
Med drugim je dejal, da je Italija v prejšnji vojni zmagala zato, ker se je bojevala ne za tujo zemljo, marveč za to, da očuva svoj dom in da pripomore k zmagi pravice in svobode v svetu. Pristavil je:	»600.000 padlih v
prejšnji vojni kliče: borili smo se za naše domove in nismo hoteli niti pedi zemlje, ki ni naša«.
Čeravno niste bili g. Allatere, popolnoma pripravljeni — kot ste sami ob začetku govora nekai namignili — vendar bi si morali vsaj ob spomeniku padlih prihraniti tako neresnična dokazovanja! Ako ste se tudi vi zgodovino naše zemlie učili le iz fašističnih knjig. — no katerih so celo mesteca Tolmin, Idrija, Po-. stojna itd. »italianissime« — potem je bolje, da greste držat govorance o razmerah v tem delu Julijske krajine nc več v Gorico, marveč v take kraje, kicr o Slovencih sploh še nikdar slišali niso in hi vam zato mogoče verjeli.
Ko trdite, g. Aliatele, da vaših
600.000	mrtvih ni botto niti pedi tuje zemlie. kako to, da ste vseeno že 1918. L, ko so bile vaše premnoge žrtve še sveže v grobovih, udrli v našo zemljo, sc ie polastili in začeli uganjati politiko kolonizacije in raznarodovanja. Tudi v Komnu, v Rihemberku, na U-stjah, itd. ste se pojavili in ste te vasi pozneje na lastno roko spremenili v razvaline in pepel, ker ste uvideli, da ste po prejšnji vojni storili usodno napako in da jih bo treba zdaj za vedno izgubiti. Do Postojne ste šli tedaj in še se vam ni zdelo predaleč in bila ie to naša zemlja. Tla so vam postala prevroča ob oboroženi vstaji vsega primorskega ljudstva 8. septembra 194.3. leta in ste jo ponižno in v vsej naglici popihali.
Ako pa nameravate še prikrivati krivice, ki nam jih je prineslo
leto 1918, potem pomenja to, da si ne moremo — sodeč namene po besedah — obetati od vas prav nič. Neizpodbitna dejstva govore, da je bila imperialistična zmaga, ki ste jo ravnokar praznovali, tako krivična, da je povzročila v drugi svetovni vojni, ki ji je sledila, mnogo in mnogo več kot
600.000	žrtev ne samo mirnim sosedom ampak tudi vam samim.
Proti komu smo se torej 1943. leta na Primorskem vsi kot eden dvignili v oboroženem poletu, če ne proti okupatorju iz 1918. leta. Upor smo nadaljevali tudi proti novim okupatorjem in iz njega smo po krvavi borbi izšli zmagoviti.
Ko pridete, g. Allatere, prihodnjič v Gorico, (pa naj bo to ma-kar 18. novembra — dan sankcij ali »giornata delle sanzioni« —) vam svetujemo, da se bolj temeljito pripravite.
NEKil! D KNIETIM
Zelo potrebna je danes pri nas obnova drevesnic, ki bi nam nudile mlada drevesa za obnovitev sadjarstva. Pred vojno smo nabavljali mlada drevesca v Gorici na kmečkem inšpektoratu, ki iih je dobival iz Italije. Večina drevesc je bila okužena od raznih bolezni zlasti od raka. Sadjerejci so imeli zato prav malo usneha. Če hočemo danes obnoviti nasade in odpraviti te kužne bolezni, ki nam uničujejo nasade in sa-djerejo si moramo postaviti drevesnice, s katerimi ' bomo lahko sami preskrbovali naše sadjereje. Postaviti pa iih moramo na zemljišča, kjer jih dosedai ni bilo in gojili jih bomo iz semen ali koščic.
Naši kmetijski odseki so že pričeli z nabiranjem semen, pešk in koščic. Semen za jabolko smo že nabrali v zadostni meri ne samo za Primorsko temveč za celo Slovenijo. Nadaljujemo z nabiranjem koščic češpelj in breskvic. Vsi oni ki imajo te vrste koščic naj jih izroče kmetijskim referentom in bodo tako prispevali k izboljšanju naše sadjereje ki je tako važen del gospodarstva. Ne bomo pa vsak po svoje in zase gojili drevesa. Pokraiinski NOO ima na razpolago strokovnjake, ki se bodo s tem bavili. bodo izbirali namreč pra-«a semena in bodo posebno pazili na to da dobijo nasadi pravo lego in premi-ren prostor za čim boljši uspeh. Pri sadiereii ie potrebna dobra in temei i ita	nega. obrezovanje,
škroplenje. Če bomo to delo dobro in pravočasno opravili bomo prav gotovo dosegli mnogo. Zlasti pred zimo moramo vsi prijeti za delo. Naša Primorska ima prav leno lego za nasade in vinograde. Lahko v kratkih letih pokažemo svetu, kaj smo vsega sposobni z našo dobro voljo. Zato vsi na obnovo kmetijstva in gospodarstva, da si v novi Jugoslaviji zagotovimo boljšo in srečnejšo bodočnost.
Udarniško delo - Števerjan
•
Mladina iz naše vasi je prav u-darniško šla na delo. Napravila je 50 q drvi za 14. bolnico v Gradiški in 30 q drvi za našo šolo. Sploh se naša mladina na vseh poljih lepo udejstvuje in je le želeti, da bi se tako in še lepše izkazala tudi za naprej.
Proslavo 28. obletnice Oktobrske revolucije smo praznovali tudi pri nas. Tov. Hlede Stanko nam je v dobro zasnovanem govoru obrazložil pomen te pomembne obletnice za vse delovno ljudstvo, kar so vsi navzoči vzeli na znanje, glasno vsklikajoč tov. Stalinu in Sovjetski zvezi. Tov. generalisimu Stalinu je bila odposlana brzojavka. Nadalje se je razpravljalo o gospodarstvu in šolstvu. Razvila se je živahna diskusija, v katero je poseglo več navzočih.
M Pacifiku še vedno teče kri
Proslav ZB. obletnice Ohtobrshe revolucije
6. t. m. so Goričani v Ljudskem domu svečano proslavili 28. obletnico velike Oktobrske socialistične revolucije. Dvorana Ljudskega doma je bila že ob 8. uri zvečer dobesedno nabita in množica je nestrpno pričakovala napovedana govora. Prvi je govoril po italijansko tov. Gasparini o pomenu velike Oktobrske socialistične revolucije. V svojem govo-ru je na drobno prikazal razvoj m težave, ki jih je premagala v svoji težki in krvavi borbi slavna Boljševiška partija pod vodstvom velikega Lenina in Stalina. Med drugim je dejal, da se je proti ruski revoluciji boril ves kapitalistični svet in da so vse imperialistične reakcionarne sile na vsak način hotele zadušiti revolucijo. ki je,zrušila caristični in kapitalistični sistem in osvobodila Rusijo od vsakega socialnega in narodnega zatiranja.
Ob zaključku svojega govora je bil burno pozdravljen in množica je vzklikala velikemu Leninu, Stalinu, Titu, Togliattiju in slavni Rdeči armadi.
Kot drugi govornik je nastop:! tov. Julij Beltram, okrožni tai.uk SIAU-ja, ki se je med drugim spomnil na zgodovinski govor tov. Jurija Dimitrova ob priliki 7. kongresa komunistične interna cionalc v Moskvi, v katerem je bila podana točna analiza naraščajočega fašizma. Že takrat je Dimitrov trdil, da je fašizem najbolj reakcionaren in najbolj šo
vinističen imperializem, ki bo neizbežno privedel do druge sve tovne vojne. Velika SZ in njena slavna Rdeča armada sta v tej drugi vojni prestali naivečje preizkušnje. Poudaril je, da se mera vse človeštvo zahvaliti le nepremagljivi Rdeči armadi, ki j : pod najtežjimi okoliščinami sprva premagala svražnika na svoji zemlji in za tem osvobodila cel > vrsto evropskih držav od naci'.a šizma. Poudaril je, da imamo mi Slovani v SZ svojega najzvestejšega zaveznika, ki je ne samo moralno, temveč tudi materialno pomagal našemu ljudstvu, da se je osvobodilo.
Po govorih so izvajali deklamacije v italijanskem in slovenskem jeziku, ki so pozdravljale Stalina in Oktobrsko revolucijo, nakar je pevski zbor zapel »Bilječan-ko«. Ljudstvo pa je za tem zapelo internacionalo in še razne slo-vensko-italijanske revolucionarne pesmi.
Iz proslave je bil odposlan tov. Stalinu sledeči brzojav:
Generalisimu Stalinu Moskva.
Protifašistična Gorica proslavlja obletnico lrelike socialistične oktobrske revolucije in pozdravlja ]relikega voditelja svobodoljubnega človeštva.
Ponovno zagotavljamo, da bomo vztrajno kot veliki Stalin zasledovali visoke cilje svobode in demokracije.

«««««««♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦*♦♦♦♦♦
Mrn*ni nrihar slncansko Italijanske antifašistične unije za GoriSko
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAV!
V GORICI
\
a
n
3
3
n
J
S
58
S
3
■B®
31
«
w
S
d
i.
3
«•
È
Z
Z
2
Z
a
2
2
5
2
*
S

2
M
2
2
2
M
«*
*■
2
2*
2
2
2
M
P
N«
«
2
i
m
IZ HUSIH KRHJEV
Iz Podgore
V zadnjem času se je v naši vasi znatno razširilo naše politično in kulturno delo med našim delavsko kmečkim prebivalstvom. Imeli smo skupni sestanek vseh vaških odborov. Take skupne sestanke smatramo za nujno potrebne, tako da je s tem dana prilika vsem načelnikom vaških organizacij, da pred vsemi zbranimi člani poročajo o svojem delovanju. Živahna debata in diskusija vseh tovarišev pokaže ravno razgibanost teh sestankov. Imamo ASIZ, ki je temelj vsega vaškega gibanja in ravno te dni smo končali z vpisovanjem vseh zdravih sil antifašističnega pokreta. Dosegli smo sijajne uspehe in to je jasen dokaz, da je ljudstvo zrelo in da prav pojmuje čas v katerem živimo. Imeli smo dobro obiskano zborovanje, na katero so prišli tudi tovariši italijanske narodnosti. Italijanski delegat je imel na zbrane bodrilne besede ter je priporočal posebno italijanskim zborovalcem, naj se pridno vpisujejo v organizacijo ASIZ-a. kakor so to Slovenci kar plebiscitarno napravili. Govorilo se je tudi o naši slovenski šoli. V ljudsko šolo se je vpisalo 60 italijanskih otrok in čez 100 slovenskih. A dobili smo pet italijanskih učnih moči, tako da pride na 12 otrok po en učitelj. A o tem mogoče ob prvi priliki še kaj! Naše geslo: V slogi in bratstvu je moč!
Iz Vitovelj
Naša mladina je napravila sklep, da si mora pripraviti mogočen steber za našo zastavo. Takoj so šli na delo. Čeravno je deževalo so jo mahnili veselo pojoč v bližnji gozd in ni minulo dolgo, ko so se vfnili s 13 m. dolgim drogom. Ko je veselo zaplapolala naša zastava so se zgrnili mladinci in vaščani okrog droga ter zapeli navdušene pesmi, vzklikali našim borcem in FDJ.
Iz Grgarja
25. oktobra t. 1. je zasedala v Grgarju okrajna skupščina, katere se je udeležilo 32 odposlancev. Zasedanje je òtvoril predsednik okrajnega NOO, nato je tov. Aljančič, iz poverjeništva podal politični pregled notranje preureditve Jugoslavije in Julijske kraiine, poudarjajoč gospodarsko borbo, ki jo lahko uspešno izvojujemo le na skupnem polju zadružništva ter načrtnega in enotnega gospodarstva.
Iz raznih poročil referentov, in odposlancev je bilo razvidno, da je okrajni odbor že rešil obilo nalog v našo korist in napredek. Skupščina je nato razrešila celotni okrajni narodno osvob. odbor, nakar so se vršile ponovne volitve. V nov okrajni Izvršni odbor je bilo izvoljenih tudi nekaj članov iz prejšnjega. Vsi so zagotovili skupščini vso požrtvovalnost in predanost v korist naroda.
Tov. Zvonimir tajnik okrajnega NOO, je podal referat o zadružništvu in sindikatih in pov-daril nujnost, da se vse delavstvo organizira za zaščito interesov delavnega razreda. Skupščina je med drugim sprejela sklep za čim prejšnjo postavitev zadružne podružnice v okraju, za obnovo vseh šolskih ali za šolstvo primernih poslopij in za vzpostavitev sindikalne organizacije:
Kal nad Kanalom
Med zločini, ki so jih na naši zemlji storili italijanski okupatorji je eden najbolj tipičnih, obsodba, ki jo je 22. in 23. aprila 1932. izreklo italijansko posebno sodišče za državno varnost nad našimi fanti.
30. novembra 1930. je bil poleg naše vasi ustreljen v avtomobilu financar Cesare Rastrelli. Italijanska policija je zato aretirala celo vrsto naših ljudi in jih brez nikakih dokazov o njihovi krivdi obsodila nekatere tudi na 30 let ječe. Ko pa je financar Pauli Carlo iz Benetk ležal na smrtni postelji, je dejal da so ti ljudje po nedolžnem v zaporu in da je ta zločin izvršil on sam, baje, radi ljubosumnosti. Tudi »Gazzettino di Venezia« je tedaj priobčil njegove izjave. Tako so torej fašisti prikrivali svoje zločine in dolžili naše poštene in mirne ljudi. Danes ti nedolžni trpini zahtevajo verifikacijo obsodbe in plačilo moralne in materialne škode.
Iz Bovca
V	bovškem okraju, ki je prav-tako razdeljen po obeh conah je prehranjevalno stanje precej različno. V coni A se ljudstvo pritožuje, da ni skoraj nič aprovizacije napram velikim potrebam, da mora še za to prehrano čakati. Drugače pa je v coni B, kjer apro-vizacija zadostuje in nekatere vrste blaga še preostajajo. Tobačnih izdelkov je dovolj, v Bovcu pa morjo kupovalci kupovati cigarete po visokih črnoborzijanskih cenah.
V	vaseh Trenta in Soča, kjer je ljudstvo precej ubožno, saj raste samo nekaj krompirja, vlada sedaj dobro razpoloženje. Po cesti ki pelje iz Kranjske gore, vozijo vsak dan tovorni avtomobili, ki prevažajo hrano v Trento in v vasi Soča in Čezsoča.
Danes so ljudje teh vasi preskrbljeni in ženice pravijo: „Za-dovoljni smo, da smo osvobojeni in da smo že enkrat v varstvu Titove Jugoslavije, ki tako skrbi za nas”. To so besede, ki jih govori našo preprosto, zavedno kmečko ljudstvo.
« * *
Guverner Bovškega okraja, kapetan Beatt, je na ljudsko zahtevo naročil naj se na Žagi očistijo šolski prostori, kjer se bo pričel šolski pouk, kajti ljudstvo se je izrazilo, da pouk se bo na vsak način, hočeš ali nočeš, mogel pričeti.
Dne 29. oktobra je tajnik krajevnega NOO na Žagi, tovariš I-van Žagar, šel k gospodu kapetanu in mu javili, da so prostori očh ščeni. zato se pouk lahko prične. Na vnrašanje g. kapetana ali ima-io učitelja, ie tajnik odgovoril, da jih ima io in dal imena tovarišic Žagar Hermine in Rot Marije. (Ti tovarišici sta učili ilegalno še v času borbe). G. kapetan je izjavil, da one dve nista priznani in da bo šel v Gorico ter tam poskrbel druge. Tajnik mu je dejal, da ni stvar kar tako enostavna. Se zgodi lahko to, da on pripelje poln kamijon učiteljev od zunaj, težko na bodo šli otroci v šolo takim, ki iih ni domače ljudstvo izvolilo.
»Naj pa bo!« je dejal g. kapetan in ponudil za bodoče hrano za šolske otroke. Ker pa še ni ku-. hinje. je dejal, naj gredo zaenkrat kar po družinah.
Iz Rezije
V	vasi Prato obstoja staro županstvo in postaja italijanskih orožnikov. Civilna policija je sestavljena po večini iz bivših ozopovcev. Ne patrolirajo, pač pa se tišče doma. V začetku oktobra so se odprle italijanske šole kjer poučujejo učitelji iz notranjosti Italije. Dva rezijanska učitelja so Nemci v Vidmu ustrelili, ker so delovali za partizane. Ljudstvo v Reziji ne more izražati svojih idej in svoje naklonjenosti napram našemu narodno o-svobodilnemu gibanju, ne da bi jim grozili z zaporom. Tudi ni nobenih organizacij. Ljudstvo je
prepuščeno samo sebi. ZVU je nakazala sledečo hrano za prebivalstvo Rezije: 1 deci, olja, sladkor samo za otroke, 200 gr. kruha in pol kg. testenin na mesec na o-sebo.
MIKI V BUDIH Hil DELU
V pisarno okrajnega NOO sc je začulo oddaljeno petje, ki je prihajalo vedno bliže. Vsi smo stekli k oknu. Videli smo četo, ki je bila kaj zanitniva, kajti oborožena je bila z vsem mogočim o-rodjem za sekanje in pripravljanje drv. Bili so udarniki, ki so si s svojim udarniškim delom pripravili potrebno količino drv za šolo v Kojskem. Udarniki iz vasi Huma in Brestja so si postavili svoj udarni dan, da naberejo čim več goriva, ki naj bi grelo otroke v šoli.
Pred sedežem Okrajnega NO se je zaustavila vsa četa. V prvi vrsti je nosil mlad fant zastavo, za njim so bili uvrščeni v lepem redu po trije ostali fantje in dekleta. Za četo pa so vozili s svojim počasnim korakom voli in konji vozove, polno naložene z drvmi. Pred okrajnim sedežem so zapeli partizanske pesmi in nato odkorakali veselih in potnih obrazov od dela dalje. Še dolgo se je čulo oddaljeno petje in korakanje pridnih delavcev ter ropotanje težkih vozov.
ZAKAJ PA TO?
Zavezniški oficir, ki zastopa kmetijstvo pri zavezniški vojaški upravi v Gorici je izdal naredbo s katero prepoveduje oddajo kmetijskih potrebščin: goriva za traktorje, semena, vprežne živine, ki izhaja iz vojnega plena in kmečkega orodja vsem onim krajem, ki niso nadzorovani po kmetijskih uradih.
Na podlagi te odredbe je deželni kmetijski inšpektorat v Gorici odbil prošnjo tov. Jožefa Arčon iz Renč, s katero je naprosil potrebni petrolej za pogon traktorja za oranje. Koliko so Renče doprinesle v borbi proti fašistom je javnosti dobro znano. Znano je tudi, da so fašisti Renče večkrat izropali in požgali ter da nimajo vprežne živine. Odrekati Renčam gorivo za motorno oranje znači:	preprečiti obnovo
kmečkega gospodarstva in uvajati isti sistem proti našim porušenim ter izropanim vasem, kot ga je okupator uporabljal v dobi narodno osvobodilne borbe za kraje, ki so iih bili partizani o-svobodili.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
GLAS IZ LJUDSTVA
Prejeli smo več dopisov, kjer nam dopisniki v ostrih besedah opisujejo delovanje nekaterih naših duhovnikov. Resnično, težko nam je pri srcu, ko beremo te dopise. Saj skoro ne moremo verjeti, da so nekateri izmed naših dušnih pastirjev izgubili povezanost z našim slovenskim narodom, s tisto ogromno večino našega primorskega ljudstva, ki je vse tvegalo za našo osvobodilno borbo in za katero so padli naši najboljši sinovi.
Tako nam pišejo iz Vrtojbe, prav krščansko verni vaščani, da izrablja njih domači g. župnik prižnico v bolj politične namene, s tem, da uganja protiljudsko politiko. Enake pritožbe smo prejeli iz Kanala o tamkajšnjem, komaj došlem g. kaplanu, o katerem govorijo, da drži politično uro namesto, da bi raz prižnice oznanjal božjo besedo. Enako poročilo imamo o marijinoceljskem g. župniku, ki se je šele po daljšem oklevanju odločil, da je storil svojo stanovsko dolžnost in krstil otroka enega izmed naših aktivistov, da ne govorimo o župniku Zornu in don Osgnaku iz Breginj-
skega kota, o katerih bomo o prvi priliki bolj obširno še spregovorili.
Kako vse drugače se spominjamo drugih g. duhovnikov, ki so kakor oni g. župnik izpod Mata-
GROBOVI
Na praznik vseh Svetih se je zbrala na grobovih žrtev, ki so padle za našo svobodo, velika množica ljudi, da počasti njihov spomin. Duhovnik je najprej blagoslovil grobove tistih, ki so padli kot obsojenci za svoje domoljubno delo. Pevski moški zbor iz Gorice pa je zapel žalostinki »Blagor mu...« in pa »Mile pop lordanov«. Nato je ljudstvo krenilo na grobove padlih talcev, ki so jih ustrelili na goriškem gradu. Tu je bilo zbranih tudi več sorodnikov teh mučenikov. Ljudstvo se je z vseh strani zgrnilo o-koli grobov in v nemem spoštovanju pričakalo duhovnika, ki je grobove blagoslovil in spontano spregovoril o ljubezni do žrtev, katerih okrašeni grobovi pričajo, da se ljudstvo zaveda, da so ti trpini žrtvovali svoje življenje za vsestransko svobodo. Ljudstvo ni moglo zadržati solz, ko je sbor ponovno odpel drugo žalo-stinko. Ob teh grobovih se je marsikdo zamislil: vsi, ves narod ie bil obsojen na isto usodo; njihova prelita kri nas je rešila prekletstva tlačiteljev in morilcev.
$ * *
Domači fantje iz Šmartnega so odšli pod Matajur, da prenesejo v domačo zemljo naše padle tovariše in tovarišice, ki so dali svoja mlada življenja za našo svobodo. Duhovnik tamkajši|^ fare je naše fante prijazno sprejel in na obletnico smrti je imel sv. mašo zadušnico za padle žrtve izza no-vemberske ofenzive 1943. leta. Sploh se je g. župnik vedno prizadeval, da nam ustreže in s tem se je pokazal pravega ljudskega duhovnika.
Tako smo se v par dneh poslovili od 11 mladih žrtev nacifaši-stičnega treorja, a še so razkropljeni zemeljski ostanki naših borcev širom cele Slovenije in čakajo na prekop. Naša vas je precej požgana, čakamo in verujemo v tisti veliki dan, ki nam bo dal našo popolno svobodo in priključitev k FDJ.
Vsa vas se je odela v žalno svečanostno obleko. Z oken so visele zastave s črnim florom. Ljudje po hišah ,so stopali tiho in govorili le polglasno, kot ne bi hoteli motiti svečanosti dneva. Začulo se je mrtvaško zvonenje. Kmalu nato se je zvrstila procesija liudstva za tremi krstami. Pred krsto je nosil partizan zastavo, ki je vihtela nad tremi krstami in jih od časa do časa pobožala s svojim dotikom. Krste so nosili domači partizani.
Deževalo je. Pogrebna povorka se je vila po cesti in prispela na pokopališče, kjer so bile pripravljene tri jame. Ko so partizani odložili težko breme z ramen na tla in je tovariš z vasi govoril v poslednji pozdrav svojim prijateljem, se je nebo še bolj stemnilo in zlilo z neba svoj srd nad tremi žrtvami. Vsa tri trupla so bila prenešena z Matajurja, ki te dni odpira svoje grobove in jih vrača dragim svojcem na vaška pokopališča. Ko so bile pogrebne svečanosti opravljene, se je tudi nebo zjasnilo, kot da bi se samo pomirilo nad tem, da bodo trije borci počivali sredi svojih.
Kdo so bili ti trije? V prvi krsti je ležal mlad fant. 16 let je imel, ko je bil odšel z vasi v gozd. Ni še zavestno vedel kakšna bo ta borba. Slutil ie le, da mora iti, da se maščuje za vse doma, za o-četa, mater, ki so prestali pod italijanskim fašizmom obilo gorja. Čutil je, da gre za nekaj svetega, za nekaj, za kar lahko tvega svo-
jurja, vsestransko pomagali našim partizanom, ob prenosu naših borcev, držali nagrobne govore in se rade volje odzvali potrebam vseh tistih, ki so za to prosili.
TULIJO...
je življenje. Tako mladega so u-jeli, sam si je moral skopati jamo, predno so ga pobili. Njegova mlada kri je oškropila slovensko zemljo na Matajurju. Tudi v drugi krsti je partizan, ki so ga pobili kot žival. V eni pa leži mlado dekle. Na svoji kurirski poti so jo prijeli. Vse mučenje ni pomagalo — dekle ni izdalo ničesar. Fašistične zveri so jo v svoji jezi nad junaštvom mladega dekleta zmučile do smrti. Sedaj se je tudi ona vrnila v svoj domači kraj, za katerega se je borila in dala svoje mlado življenje.
Molče so se poslavljali vsi vaščani od svojih treh in v srcih obljubili, da bodo trdno čuvali to, za kar so dali trije mladi svojo kri.
* * *
Najbolj žalostni dnevi so vedno tam okrog vseh Svetih, a letos še posebno. Ni bilo dneva, da bi ne bil v eni ali drugi vasi pogreb. Vsak dan so se razlegali o-tožni glasovi zvonov. V nedeljo 28. p. m. smo v Dobrovem slovesno pokopali tovariše Palik Guida, Morevčič Cvetka, Klinec Stanka, Bučinel Valda in Bo-jančič Rada. Briški fantje in možje so v partizanskih oblekah v lepem redu nosili krste, ki so bile pokrite z jugoslovansko zastavo. Ob straneh so šle v špalirju naše tovarišice v belih oblekah in uniformah. Domača godba je igrala nepretrgoma ganljive žalostinke. Pri odprtih grobovih se je od padlih borcev poslovil dr. Šlibar, ▼ imenu društva »Lipa« pa tov. France Markočič.
Za vaščane in Brice sta spregovorila dr. Avgust in Viljem Sfi-'ligoj. Pevski zbor je zapel žalo-stinko »Žrtvam«.
Pravtako slovesno smo položili nekaj dni pozneje v domačo zemljo truplo tovariša - junaka Sirk Stanka, katero smo prenesli iz Šempetra *v Benečiji.
* * *
V	Solkanu se je vršil v nedeljo pogreb partizana Antona Gorjan. Častna straža soborcev in ogromna množica občinstva ga je spremljala na tej zadnji poti. Pri odprtem grobu se je v imenu Solkancev poslovil od padlega junaka tov. Štrukelj. Cela vas se je odela v žalne zastave.
* * *
V	Bukovici so vzidali spominsko ploščo 18 žrtvam, ki so o i 1943. do 1945. leta darovali svoja mlada življenja za našo osv Jm-jenje. V četrtek je sledilo odkritje te plošče in ob tej priliki je predsednik krajevnega NOO za Bukovico imel nagovor in domači pevski zbor je zapel »Žrtvam«. Dr. Šlibar se je v ganljivih besedah poslovil od padlih tovarišev ter spomnil navzoče na našo štiriletno borbo za svobodo. Kljub dežju je velika množica ljudstva solznih oči poslušala govornika, trdno prepričana, da niso bile naše žrtve zaman, ampak da pride dan, ko bo naša svoboda popolna.
* * *
Milo, žalostno so zapeli zvonovi v Krombergu. V domačo zemljo smo spremili naše padle borce Kodelja Milana, njegovega brata fožeta in Viket Viktorja Prvi je padel v Selu pri Brestovici na Krasu, drugi je položil svoje mlado življenje na oltar osvobojene domovine v Dorenbergu in iretji tovariš' je padel pod svincem o-kupatorja nad Osekom. 29. p. m. so se zgrnile več tisočglave množice ljudstva iz Gorice il sose ;-
Žalna svečanost na goriškem pokopališču
« oJUanifesčacija »
ne bo nikdar pridružila niti eni skupini onih dežel, ki iriiajo sovražne namene proti Sovjetski zvezi. Prav tako pa smo prepričani, da se ne bo pridružila Sovjetska zveza sovražni zaroti ki bi bila naperjena proti nam na tej polobli«.
Zunanji minister je omenil tu-
Moskovska »Pravda« piše, da ni mogoče iti molče preko dogodkov v Indoneziji in Indokini. Danes se vršijo oboroženi boji med krajevnim prebivalstvom in zavezniškimi četami.
Anglonizozemske in anglofran-coske oborožene sile v Indoneziji in v Indokini uporabljajo vojne ladje, letala, tanke in topništvo. Izgube med Indonezijci in Indo-kitajci so precej visoke; tudi na drugi strani so žrtve, med njimi britanski general Mallaby, ki je poveljeval britanskim četam.
Vojna svobodoljubnih naro-
Iz raznih strani Gorice in okoliških vasi prihajajo dnevno protesti radi aretacij, ki so se vršile v nedeljo, 4. novembra v Gorici. Prizadeti so silno ogorčeni nad dejstvom, da je zavezniška vojaška komisija aretirala prav tiste, ki so se ves čas borbe proti fašističnemu nasilju najodločneje borili na strani zaveznikov. Protesti prihajajo tudi radi samega surovega postopanja pri aretacijah.
Okrožni odbor SIAU za Goriško smatra za svojo dolžnost, da zaščiti vse antifašiste, ki so včlanjeni v Antifašistični Uniji. Zato odločno protestiramo proti u-krepom ki jih je podvzela policija proti nekaterim našim članom in zahtevamo, da se jih takoj izpusti na svobodo.
Navajamo samo nekaj primerov ki so nam znani in ki potrjujejo naše trditve, da so aretirani najbolj pošteni protifašisti:
Tov. Furlan Ciril iz Vogerske-ga - partizan iz leta 1943.
Tov. Sosič iz Staregore pri Gorici - partizan iz leta 1943.
di gotor predsednika Trumana o zunanji politiki; v zvezi s tem je pripomnil: »Smo mišljenja, da morajo biti vsi narodi svobodni, da si sami izberejo svojo obliko vladavine ob pristanku onih, ki naj bi živeli pod njo in tako, da bo to odgovarjalo njihovemu načinu življenja«.
dov proti fašističnim zasužnje-valcem je zapustila globok odmev v mišljenju kolonialnih ljudstev; junaška borba za mir in svobodo, izjava o idealih Združenih narodov, ustanovitev stalne organizacije in konferenca v San Franciscu — vse to je vzbudilo nade kolonialnim ljudstvom, da se bo red, ki je vladal pred vojno, spremenil.
Sovjetsko zastopstvo je ponovno poudarilo na konferenci v San Franciscu posebno važnost kolonialnega vprašanja pri ohranitvi splošnega miru.
Tov. Darinka Boškin iz Pevmc - stara partizanka, bolničarka pn IX Korpusu.
Tov. Lojzka Nardin iz, Voger-skega - kurirka v časih najhujše nacifašistične kontrole.
Tov. Blažič Marija iz Št. Mavra - aktivistka protifašističnih organizacij že iz leta 1942.
Prosimo Zavezniško Vojaško Upravo, da intervenira pri policiji, da se popravi krivica storjena antifašistom s tem da se jih takoj izpusti na svobodo in s tem ublaži ogorčenost vseh protifaši-stov.
Pričakujemo upoštevanja našega protesta.
Smrt fažizmu - svobodo narodu!
Okrožni Odbor Slovansko-Itali janske	Antifašistične
Unije za Goriško.
Festival dela
Festival dela, ki se je imel vršiti v Gorici v nedeljo, dne 11. novembra t. I. je preložen na nedeljo, dne 18. t. m. Iz tehničnih razlogov.
V Gorici je dne 4. novembra, reakcija s pomočjo svojih somišljenikov iz Vidma in bližnjih krajev Italije izkoristila obletnico poraza Avstro-ogrskega militarizma z neke vrste organizirano nacionalno in šovinistično manifestacijo. Namen manifestacije, ki so jo z vsemi sredstvi in silami že dolgo pripravljali, je bila ta, da se zaveznikom dokaže, da je Gorica italijanska. Cel mesec so trajale priprave. Trosili so po noči nekoliko serij raznih letakov kar na debelo. Vsebina pa je bila izzivalna in v fašističnem slogu. Pozivali so italijansko prebivalstvo, naj nikakor ne pozabi na svoi'h 600.000 mučenikov, ki so padli v prvi imperiaSstični vojni za veličino Italije. Raztrosili so tudi letake, ki so pozivali italijanski živelj na bojkot Slovencev, pripadnikov Slovansko - Italijanske Antifašistične Unije. Priporočali pa so ljudstvu, naj se druži s »poštenimi« Slovenci. Seveda so mislili pri tem na belogardistične bandite in četniške morilce, ki so se zatekli v slovensko Primorje ob priliki zloma fašizma.
Slični pozivi na javno sodelovanje z izdajalci slovenskega naroda, ki so za časa okupacije skupaj z Mussolinijevimi črnosrajčniki in SS-ovci morili in požigali, nam pa samo dokazujejo, da so prireditelji »patriotičnih« manifestacij resnični ostanki fašizma v »demokratični« obliki.
Okoli 10 ure se ie začela zbirati študentarija na Korzu Vittorio, sicer ie postaialo ob ulicah mnogo radovednežev, ki so držali špalir; delovno liudstvo pa, ki je v borbi proti fašizmu in okupatorju odigralo vodilno vlo<>o je ostro nastopilo proti izzivačem in preprečilo na Korzu formiranje šovinistične povorke. Pri tem se je izkazalo brutalno početje policistov. ki so začeli z aretacijami pravih antifašistov, ki so protestirali proti »manifestantom«. Nastalo je živo kretanje z jeepsi in motornimi vozili, ki so imeli nalašč za to montirane sirene, s katerimi so skušali preplašiti razjarjeno delovno ljudstvo in s tem zavarovati fašistične provokatorje, ki so tvorili jedro manifestacije. A kljub temu so liudske množice prepevale protifašistične pesmi in vklikale: »Dol z reakcijo! Živelo italijansko slovansko bratstvo!«
Večinoma so sc udeležili praznovanja starodavne imperialistične zmage Z namenom, da prekrijejo sveže sramote fašizma tisti, ki za te sramote nosijo največje odgovornosti. V prvi vrsti šovinistični študentje, bivši oficirji in podoficirji savojske vojske, črnoborzijanci, bivši pripadniki organizacije Todt, goriški magnati, učiteljice, ki so izgubile svoja službena mesta v ne-itali-janskih krajih. Pogosti so hili klici »dol s s’ciavi« in tudi »dajte jim olja«.
Ob isti priliki je peljal po Korzu kamijon dve krsti z zemeljskimi ostanki dveh obešenih borcev, in Garibaldinci so jih spremljali iz Furlanije v domači kraj. Skupina provokatorjev in manifestan-tov je na njih pljuvala in jih psovala s »prodanci in izdajalci«. Torej, borce, ki so osvobodili deželo od fašizma in okupatorja so ti »demokrati« počastili z nazivi, ki ponižujejo čast resničnih sinov italijanskega naroda.
Takoj v začetku je govornik povedal, da so ga nepričakovano in nujno poklicali iz Vidma. Nato je imel spominski govor. Po govoru je skupina udeležencev pela stare rimske imperialistične pesmi kot n. pr. »Sonce ki vstajaš, ne boš videlo večje stvari kot je Rim«. Dasiravno se je govornik držal v mejah zmernosti ni radi tega zadovoljil mnogo
poslušalcev, ki so godrnjali, češ, da niso prišli sem da bodo poslušali tako govorjenje. Očividno je, da govornik ni poznal goriške sodrge in drhali, ter tega, zakaj je pravzaprav ta uprizarjala manifestacijo.
Marsikje so se pojavili nasilneži, ki so silili lastnike hiš, da so izobesili zastave. Po Korzu so hodili nasilneži oboroženi s palicami, sprva ovitimi v papirju, pozneje pa so jih tudi rabili, ko so se prepričali, da jih vojaška poli-ja skrbno spremlja in ščiti. Palice so rabili pripadniki A.G.I. (Associazione giovanile italiana). Neka ženska, ki so jo po aretaciji izpustili je pripovedovala, kako so policisti na komandi pretepali nad 60 letnega starčka in ker ni mogel hoditi so ga suvali. Z nekim italijanskim borcem, ki se je že boril v Španiji in bil v garibaldinskem odredu so prav tako surovo postopali. Vsega skupaj je bilo aretiranih okrog 20 antifašn stov.
Bratstvo, in boljšo bodočnost, o kateri je bilo toliko hrupa, sc ne ustvarja le z obujanjem in poveličanjem imperialistične slave, ki je že zdavnaj minula, temveč s počastitvijo novih svežih grobov, ki so posledica vrtoglavice iz časa imperialistične slave; gr »hov ki so okrog Gorice, da ne govorimo o neštetih v Brdih in na Krasu; grobov, ki kličejo nebo za pravico. Niso pa imeli včerajšnji manifestanti za vse te padle za pravično stvar ob priliki Vseh Mrtvih niti enega venca, niti ene cvetlice in ne ene lučice, s katero bi se oddolžili njihovemu svetemu spominu.
Odgovor gospodu iz Vidmu
Gospod Allatere je bil v naglici in nalašč poklican iz Vidma v Gorico, da je ob priliki praznovanja zmage iz 1918. leta govoril v spominskem parku.
Med drugim je dejal, da je Italija v prejšnji vojni zmagala zato, ker se je bojevala ne za tujo zemljo, marveč za to, da očuva svoj dom in da pripomore k zmagi pravice in svobode v svetu. Pristavil je:	»600.000 padlih v
prejšnii vojni kliče: borili smo se za naše domove in nismo hoteli niti pedi zemlje, ki ni naša«.
Čeravno niste bili g. Allatere, popolnoma pripravljeni — kot ste sami ob začetku govora nekai namignili — vendar bi sr morali vsaj ob spomeniku padlih prihraniti tako neresnična dokazovanja! Ako ste se tudi vi zgodo-vino naše zemlie učili le iz fašističnih knjig. — no katerh so celo mesteca Tolmin, Idrija, Postojna itd. »italianissime« — potem ie bolje, da greste držat govorance o razmerah v tem delu Julijske kraiine ne več v Gonco, marveč v take kraie, kicr o Slovencih sploh še nikdar slišali niso in bi vam zato mogoče verjeli.
Ko trdite, g. Allatej-e, da vaših
600.000	mrtvih ni hot#o niti pedi tuje zemlie. kako to, da ste vseeno že 1918. L, ko so bile vaše premnoge žrtve še sveže v grobovih, udrli v našo zemljo, sc ie polastili in začeli uganjati politiko kolonizacije in raznarodovanja. Tudi v Komnu, v Rihemberku, na U-stjah, itd. ste se pojavili in ste te vasi pozneje na lastno roko spremenili v razvaline in pepel, ker ste uvideli, da ste po prejšnji vojni storili usodno napako in da jih bo treba zdaj za vedno izgubiti. Do Postojne ste šli tedaj in še se vam ni zdelo predaleč in bila ie to naša zemlja. Tla so vam postala prevroča ob oboroženi vstaji vsega primorskega ljudstva 8. septembra 1943. leta in ste jo ponižno in v vsej naglici popihali.
Ako pa nameravate še prikrivati krivice, ki nam jih je prineslo
Na Pacifiku še vedno teče kri
Proslav Z8. obletnice Obtobrsbe revolucije
6. t. m. so Goričani v Ljudskem domu svečano proslavili 28. obletnico velike Oktobrske socialistične revolucije. Dvorana Ljudskega doma je bila že ob 8. uri zvečer dobesedno nabita in množica je nestrpno pričakovala napovedana govora. Prvi je govoril po italijansko tov. Gasparini o pomenu velike Oktobrske socialistične revolucije. V svojem govoru je na drobno prikazal razvoj in težave, ki jih je premagala v svoji težki in krvavi borbi slavna Boljševiška partija pod vodstvom velikega Lenina in Stalina. Med drugim je dejal, da se je proti ruski revoluciji boril ves kapitalistični svet in da so vse imperialistične reakcionarne sile na vsak način hotele zadušiti revolucijo. ki je,zrušila caristični in kapitalistični sistem in osvobodila Rusijo od vsakega socialnega m narodnega zatiranja.
Ob zaključku svojega govora ie bil burno pozdravljen in množica je vzklikala velikemu Leninu, Stalinu, Titu, Togliattiju in slavni Rdeči armadi.
Kot drugi govornik je nastop i tov. Julij Beltram, okrožni tii-dk SIAU-ja, ki se je med drugim spomnil na zgodovinski govor tov. Jurija Dimitrova ob priliki 7. kongresa komunistične interna cionalc v Moskvi, v katerem je bila podana točna analiza naraščajočega fašizma. Že takrat je Dimitrov trdil, da je fašizem najbolj reakcionaren in najbolj šo
vinističen imperializem, ki bo neizbežno privedel do druge sve tovne vojne. Velika SZ in njena slavna Rdeča armada sta v tej drugi vojni prestali naivečje preizkušnje. Poudari! je, da se mera vse človeštvo zahvaliti le nepremagljivi Rdeči armadi, ki je pod najtežjimi okoliščinami sprva premagala svražnika na svoji zemlji in za tem osvobodila ce! > vrsto evropskih držav od nacija šizma. Poudaril je, da imamo mi Slovani v SZ svojega najzvestejšega zaveznika, ki je ne samo moralno, temveč tudi materialno pomagal našemu ljudstvu, da se je osvobodilo.
Po govorih so izvajali deklamacije v italijanskem in slovenskem jeziku, ki so pozdravljale Stalina in Oktobrsko revolucijo, nakar je pevski zbor zapel »Bilječan-ko«. Ljudstvo pa je za tem zapelo internacionalo in še razne slo-vensko-italijanske revolucionarne pesmi.
Iz proslave je bil odposlan tov. Stalinu sledeči brzojav:
Generalisimu Stalinu Moskva.
Protifašistična Gorica proslavlja obletnico 1’elike socialistične oktobrske revolucije in pozdravlja Velikega voditelja svobodoljubnega človeštva.
Ponovno zagotavljamo, da bomo vztrajno kot veliki Stalin zasledovali visoke cilje svobode in demokracije.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
					

Okrožni odhor slowansko Italijanske antifašistične unije za «orlško
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI
V GORICI
leto 1918, potem pomenja to, da si ne moremo — sodeč namene po besedah — obetati od vas prav nič. Neizpodbitna dejstva govore, da je bila imperialistična zmaga, ki ste jo ravnokar praznovali, tako krivična, da je povzročila v drugi svetovni vojni, ki ji je sledila, mnogo in mnogo več kot
600.000	žrtev ne samo mirnim sosedom ampak tudi vam samim.
Proti komu smo se torej 1943. leta na Primorskem vsi kot eden dvignili v oboroženem poletu, če ne proti okupatorju iz 1918. leta. Upor smo nadaljevali tudi proti novim okupatorjem in iz njega smo po krvavi borbi izšli zmagoviti.
Ko pridete, g. Allatere, prihodnjič v Gorico, (pa naj bo to ma-kar 18. novembra — dan sankcij ali »giornata delle sanzioni« —) vam svetujemo, da se bolj temeljito pripravite.
NERi)] 0 HMETimU
Zelo potrebna je danes pri nas obnova drevesnic, ki bi nam nudile mlada drevesa za obnovitev sadjarstva. Pred vojno smo nabavljali mlada drevesca v Gorici na kmečkem inšpektoratu, ki iih je dobival iz Italije. Večina drevesc je bila okužena od raznih bolezni zlasti od raka. Sadjerejci so imeli zato prav malo usneha. Če hočemo danes obnoviti nasade in odpraviti te kužne bolezni, ki nam uničujejo nasade in sa-djerejo si moramo postaviti drevesnice, s katerimi bomo lahko sami preskrbovali naše sadjereje. Postaviti pa iih moramo na zemljišča, kjer jih dosedai ni bilo in gojili jih bomo iz semen ali koščic.
Naši kmetijski odseki so že pričeli z nabiranjem semen, pešk in koščic. Semen za jabolko smo že nabrali v zadostni meri ne samo za Primorsko temveč za celo Slovenijo. Nadaljujemo z nabiranjem koščic češpelj in breskvic. Vsi oni ki imajo te vrste koščic naj jih izroče kmetijskim referentom in bodo tako prispevali k izboljšanju naše sadjereje ki je tako važen del gospodarstva. Ne bomo pa vsak no svoje in zase gojili drevesa. Pokrajinski NOO ima na razpolago strokovnjake, ki se bodo s tem bavili. bodo izbirali namreč nra^a semena in bodo posebno pazili na to da dobijo nasadi pravo lego in premi-ren prostor za čim boljši uspeh. Pri sadi ere ii je potrebna dobra in temeliita nega, obrezovanje, škroplen ie. Če bomo to delo dobro in pravočasno opravili bomo prav gotovo dosegli mnogo. Zlasti pred zimo moramo vsi prijeti za delo. Naša Primorska ima prav leno lego za nasade in vinograde. Lahko v kratkih letih pokažemo svetu, kaj smo vsega sposobni z našo dobro voljo. Zato vsi na obnovo kmetijstva in gospodarstva, da si v novi Jugoslaviji zagotovimo boljšo in srečnejšo bodočnost. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Udarniško delo - Steverjan
•
Mladina iz naše vasi je prav u-darniško šla na delo. Napravila je 50 q drvi za 14. bolnico v Gradiški in 30 q drvi za našo šolo. Sploh se naša mladina na vseh poljih lepo udejstvuje in je le želeti, da bi se tako in še lepše izkazala tudi za naprej.
Proslavo 28. obletnice Oktobrske revolucije smo praznovali tulli pri nas. Tov. Hlede Stanko nam je v dobro zasnovanem govoru obrazložil pomen te pomembne obletnice za vse delovno ljudstvo, kar so vsi navzoči vzeli na znanje, glasno vsklikajoč tov. Stalinu in Sovjetski zvezi. Tov. generalisimu Stalinu je bila odposlana brzojavka. Nadalje se je razpravljalo o gospodarstvu in šolstvu. Razvila se je živahna diskusija, v katero je poseglo več navzočih.
a
&j
3
3
n
35
&
K
M
•3
»
as
M
S*
N
5
«d
&
i
a
3
IZ HUSIH KRHIElf
Iz Podgore
V zadnjem času se je v naši vasi znatno razširilo naše politično in kulturno delo med našim delavsko kmečkim prebivalstvom. Imeli smo skupni sestanek vseh vaških odborov. Take skupne sestanke smatramo za nujno potrebne, tako da je s tem dana prilika vsem načelnikom vaških organizacij, da pred vsemi zbranimi člani poročajo o svojem delovanju. Živahna debata in diskusija vseh tovarišev pokaže ravno razgibanost teh sestankov. Imamo ASIZ, ki je temelj vsega vaškega gibanja in ravno te dni smo končali z vpisovanjem vseh zdravih sil antifašističnega pokreta. Dosegli smo sijajne uspehe in to je jasen dokaz, da je ljudstvo zrelo in da prav pojmuje čas v katerem živimo. Imeli smo dobro obiskano zborovanje, na katero so prišli tudi tovariši italijanske narodnosti. Italijanski delegat je imel na zbrane bodrilne besede ter je priporočal posebno italijanskim zborovalcem, naj sc pridno vpisujejo v organizacijo ASIZ-a. kakor so to Slovenci kar plebiscitarno napravili. Govorilo se je tudi o naši slovenski šoli. V ljudsko šolo se je vpisalo 60 italijanskih otrok in čez 100 slovenskih. A dobili smo pet italijanskih učnih moči, tako da pride na 12 otrok po en učitelj. A o tem mogoče ob prvi priliki še kaj! Naše geslo: V slogi in bratstvu je moč!
Iz VHhovelj
Naša mladina je napravila sklep, da si mora pripraviti mogočen steber za našo zastavo. Takoj so šli na delo. Čeravno je deževalo so jo mahnili veselo pojoč v bližnji gozd in ni minulo dolgo, ko so se vtnili s 13 m. dolgim drogom. Ko je veselo zaplapolala naša zastava so se zgrnili mladinci in vaščani okrog droga ter zapeli navdušene pesmi, vzklikali našim borcem in FDJ.
Iz Grgarja
25. oktobra t. !. je zasedala v Grgarju okrajna skupščina, katere se je udeležilo 32 odposlancev. Zasedanje je òtvoril predsednik okrajnega NOO, nato je tov. Aljančič, iz poverjeništva podal politični pregled notranje preureditve Jugoslavije in Julijske kraiine, poudarjajoč gospodarsko borbo, ki jo lahko uspešno izvojujemo le na skupnem polju zadružništva ter načrtnega in enotnega gospodarstva.
Iz raznih poročil referentov in odposlancev je bilo razvidno, da je okrajni odbor že rešil obilo nalog v našo korist in napredek. Skupščina je nato razrešila celotni okrajni narodno osvob. odbor, nakar so se vršile ponovne volitve. V nov okrajni Izvršni odbor je bilo izvoljenih tudi nekaj članov iz prejšnjega. Vsi so zagotovili skupščini vso požrtvovalnost in predanost v korist naroda.
Tov. Zvonimir tajnik okrajnega NOO, je podal referat o zadružništvu in sindikatih in pov-daril nujnost, da se vse delavstvo organizira za zaščito interesov delavnega razreda. Skupščina je med drugim sprejela sklep za čim prejšnjo postavitev zadružne podružnice v okraju, za obnovo vseh šolskih ali za šolstvo primernih poslopij in za vzpostavitev sindikalne organizacije:
Kal nad Kanalom
*
Med zločini, ki so jih na naši zemlji storili italijanski okupatorji je eden najbolj tipičnih, obsodba, ki jo je 22. in 23. aprila 1932. izreklo italijansko posebno sodišče za državno varnost nad našimi fanti.
30. novembra 1930. je bil poleg naše vasi ustreljen v avtomobilu financar Cesare Rastrelli. Italijanska policija je zato aretirala celo vrsto naših ljudi in jih brez nikakih dokazov o njihovi krivdi obsodila nekatere tudi na 30 let ječe. Ko pa je financar Pauli Carlo iz Benetk ležal na smrtni postelji, je dejal da so ti ljudje po nedolžnem v zaporu in da je ta zločin izvršil on sam, baje, radi ljubosumnosti. Tudi »Gazzettino di Venezia« je tedaj priobčil njegove izjave. Tako so torej fašisti prikrivali svoje zločine in dolžili naše poštene in mirne ljudi. Danes ti nedolžni trpini zahtevajo verifikacijo obsodbe in plačilo moralne in materialne škode.
Iz Bovca
V	bovškem okraju, ki je prav-tako razdeljen po obeh conah je prehranjevalno stanje precej različno. V coni A se ljudstvo pritožuje, da ni skoraj nič aprovizacije napram velikim potrebam, da mora še za to prehrano čakati. Drugače pa je v coni B, kjer apro-vizacija zadostuje in nekatere vrste blaga še preostajajo. Tobačnih izdelkov je dovolj, v Bovcu pa morjo kupovalci kupovati cigarete po visokih črnoborzijanskih cenah.
V	vaseh Trenta in Soča, kjer je ljudstvo precej ubožno, saj raste samo nekaj krompirja, vlada sedaj dobro razpoloženje. Po cesti ki pelje iz Kranjske gore, vozijo vsak dan tovorni avtomobili, ki prevažajo hrano v Trento in v vasi Soča in Čezsoča.
Danes so ljudje teh vasi preskrbljeni in ženice pravijo: „Za-dovoljni smo, da smo osvobojeni in da smo že enkrat v varstvu Titove Jugoslavije, ki tako skrbi za nas”. To so besede, ki jih govori našo preprosto, zavedno kmečko ljudstvo.
$ * *
Guverner Bovškega okraja, kapetan Beatt, je na ljudsko zahtevo naročil naj se na Žagi očistijo šolski prostori, kjer se bo pričel šolski pouk, kajti ljudstvo se je izrazilo, da pouk se bo na vsak način, hočeš ali nočeš, mogel pričeti.
Dne 29. oktobra je tajnik krajevnega NOO na Žagi, tovariš I-van Žagar, šel k gospodu kapetanu in mu javili, da so prostori očn ščeni. zato se pouk lahko prične. Na vnrašanje g. kapetana ali ima-io učitelja, ie tajnik odgovoril, da iih imajo in dal imena tovarišic Žagar Hermine in Rot Marije. (Ti tovarišici sta učili ilegalno še v času borbe). G. kapetan je izjavil, da one dve nista priznani in da bo šel v Gorico ter tam poskrbel druge. Tajnik mu je dejal, da ni stvar kar tako enostavna. Se zgodi lahko to, da on pripelje poln kamijon učiteljev od zunaj, težko oa bodo šli otroci v šolo takim, ki iih ni domače ljudstvo izvolilo.
»Naj pa bo!« je dejal g. kapetan in ponudil za bodoče hrano za šolske otroke. Ker pa še ni ku-. hinje. je dejal, naj gredo zaenkrat kar po družinah.
Iz Rezije
V	vasi Prato obstoja staro županstvo in postaja italijanskih orožnikov. Civilna policija je sestavljena po večini iz bivših ozopovcev. Ne patrolirajo, pač pa se tišče doma. V začetku oktobra so se odprle italijanske šole kjer poučujejo učitelji iz notranjosti Italije. Dva rezijanska učitelja so Nemci v Vidmu ustrelili, ker so delovali za partizane. Liudstvo v Reziji ne more izražati svojih idej in svoje naklonjenosti napram našemu narodno o-svobodilnemu gibanju, ne da bi jim grozili z zaporom. Tudi ni nobenih organizacij. Ljudstvo je
prepuščeno samo sebi. ZVU je nakazala sledečo hrano za prebivalstvo Rezije: 1 deci, olja, sladkor samo za otroke, 200 gr. kruha in pol kg. testenin na mesec na o-sebo.
MIKI V BUDIH M DELU
V pisarno okrajnega NOO se je začulo oddaljeno petje, ki je prihajalo vedno bliže. Vsi smo stekli k oknu. Videli smo četo, ki je bila kaj zanimiva, kajti oborožena je bila z vsem mogočim o-rodjem za sekanje in pripravljanje drv. Bili so udarniki, ki so si s svojim udarniškim delom pripravili potrebno količino drv za šolo v Kojskem. Udarniki iz vasi Huma in Brestja so si postavili svoj udarni dan, da naberejo čim več goriva, ki naj bi grelo otroke v šoli.
Pred sedežem Okrajnega NO se je zaustavila vsa četa. V prvi vrsti je nosil mlad fant zastavo, za njim so bili uvrščeni v lepem redu po trije ostali fantje in dekleta. Za četo pa so vozili s svojim počasnim korakom voli in konji vozove, polno naložene z drvmi. Pred okrajnim sedežem so zapeli partizanske pesmi in nato odkorakali veselih in potnih obrazov od dela dalje. Še dolgo se ie čulo oddaljeno petje in korakanje pridnih delavcev ter ropotanje težkih vozov.
ZAKAJ PA TO?
Zavezniški oficir, ki zastopa kmetijstvo pri zavezniški vojaški upravi v Gorici je izdal naredbo s katero prepoveduje oddajo kmetijskih potrebščin: goriva za traktorje, semena, vprežne živine, ki izhaja iz vojnega plena in kmečkega orodja vsem onim krajem, ki niso nadzorovani po kmetijskih uradih.
Na podlagi te odredbe je deželni kmetijski inšpektorat v Gorici odbil prošnjo tov. Jožefa Arčon iz Renč, s katero je naprosil potrebni petrolej za pogon traktorja za oranje. Koliko so Renče doprinesle v borbi proti fašistom je javnosti dobro znano. Znano je tudi, da so fašisti Renče večkrat izropali in požgali ter da nimajo vprežne živine. Odrekati Renčam gorivo za motorno oranje znači:	preprečiti obnovo
kmečkega gospodarstva in uvajati isti sistem proti našim porušenim ter izropanim vasem, kot ga je okupator uporabljal v dobi narodno osvobodilne borbe za kraje, ki so iih bili partizani o-svobodili.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
GLAS IZ LJUDSTVA
Prejeli smo več dopisov, kjer nam dopisniki v ostrih besedah opisujejo delovanje nekaterih naših duhovnikov. Resnično, težko nam je pri srcu, ko beremo te dopise. Saj skoro ne moremo verjeti, da so nekateri izmed naših dušnih pastirjev izgubili povezanost z našim slovenskim narodom, s tisto ogromno večino našega primorskega ljudstva, ki je vse tvegalo za našo osvobodilno borbo in za katero so padli naši najboljši sinovi.
Tako nam pišejo iz Vrtojbe, prav krščansko verni vaščani, da izrablja njih domači g. župnik prižnico v bolj politične namene, s tem, da uganja protiljudsko politiko. Enake pritožbe smo prejeli iz Kanala o tamkajšnjem, komaj došlem g. kaplanu, o katerem govorijo, da drži politično uro namesto, da bi raz prižnice oznanjal božjo besedo. Enako poročilo imamo o marijinoceljskem g. župniku, ki se je šele po daljšem oklevanju odločil, da je storil svojo stanovsko dolžnost in krstil otroka enega izmed naših aktivistov, da ne govorimo o župniku Zornu in don Osgnaku iz Breginj-
skega kota, o katerih bomo o prvi priliki bolj obširno še spregovorili.
Kako vse drugače se spominjamo drugih g. duhovnikov, ki so kakor oni g. župnik izpod Mata-
GROBOVI
Na praznik vseh Svetih se je zbrala na grobovih žrtev, ki so padle za našo svobodo, velika množica ljudi, da počasti njihov spomin. Duhovnik je najprej blagoslovil grobove tistih, ki so padli kot obsojenci za svoje domoljubno delo. Pevski moški zbor iz Gorice pa je zapel žalostinki »Blagor mu...« in pa »Mile pop lordanov«. Nato je ljudstvo krenilo na grobove padlih talcev, ki so jih ustrelili na goriškem gradu. Fu je bilo zbranih tudi več sorodnikov teh mučenikov. Ljudstvo se je z vseh strani zgrnilo o-koli grobov in v nemem spoštovanju pričakalo duhovnika, ki ie grobove blagoslovil in spontano spregovoril o ljubezni do žrtev, katerih okrašeni grobovi pričajo, da se ljudstvo zaveda, da so ti trpini žrtvovali svoje življenje za vsestransko svobodo. Ljudstvo ni moglo zadržati solz, ko je zbor ponovno odpel drugo žalo-stinko. Ob teh grobovih se je marsikdo zamislil: vsi, ves narod ie bil obsojen na isto usodo; njihova prelita kri nas je rešila prekletstva tlačiteljev in morilcev.
$ * *
Domači fantje iz Šmartnega so odšli pod Matajur, da prenesejo v domačo zemljo naše padle tovariše in tovarišice, ki so dali svoja mlada življenja za našo svobodo. Duhovnik tamkajšr^ fare je naše fante prijazno sprejel in na obletnico smrti je imel sv. mašo zadušnico za padle žrtve izza no-vemberske ofenzive 1943. leta. Sploh se je g. župnik vedno prizadeval, da nam ustreže in s tem se je pokazal pravega ljudskega duhovnika.
Tako smo se v par dneh poslovili od H mladih žrtev nacifaši-stičnega treorja, a še so razkropljeni zemeljski ostanki naših borcev širom cele Slovenije in čakajo na prekop. Naša vas je precej požgana., čakamo in verujemo v tisti veliki dan, ki nam bo dal našo popolno svobodo in priključitev k FDJ.
Vsa vas se je odela v žalno svečanostno obleko. Z oken so visele zastave s črnim florom. Ljudje po hišah ,so stopali tiho in govorili le polglasno, kot ne bi hoteli motiti svečanosti dneva. Začulo se je mrtvaško zvonenje. Kmalu nato se je zvrstila procesija liudstva za tremi krstami. Pred krsto je nosil partizan zastavo, ki je vihtela nad tremi krstami in jih od časa do časa pobožala s svojim dotikom. Krste so nosili domači partizani.
Deževalo je. Pogrebna povorka se je vila po cesti in prispela na pokopališče, kjer so bile pripravljene tri jame. Ko so partizani odložili težko breme z ramen na tla in je tovariš z vasi govoril v poslednji pozdrav svojim prijateljem, se je nebo še bolj stemnilo in zlilo z neba svoj srd nad tremi žrtvami. Vsa tri trupla so bila prenešena z Matajurja, ki te dni odpira,svoje grobove in jih vrača dragim svojcem na vaška pokopališča. Ko so bile pogrebne svečanosti opravljene, se je tudi nebo zjasnilo, kot da bi se samo pomirilo nad tem, da bodo trije borci počivali sredi svojih.
Kdo so bili ti trije? V prvi krsti je ležal mlad fant. 16 let je imel, ko je bil odšel z vasi v gozd. Ni še zavestno vedel kakšna bo ta borba. Slutil je le, da mora iti, da se maščuje za vse doma, za o-četa, mater, ki so prestali pod italijanskim fašizmom obilo gorja. Čutil je, da gre za nekaj svetega, za nekaj, za kar lahko tvega svo-
jurja, vsestransko pomagali našim partizanom, ob prenosu naših borcev, držali nagrobne govore in se rade volje odzvali potrebam vseh tistih, ki so za to prosili.
TULIJO...
je življenje. Tako mladega so u-jeli, sam si je moral skopati jamo, predno so ga pobili. Njegova mlada kri je oškropila slovensko zemljo na Matajurju. Tudi v drugi krsti je partizan, ki so ga pobili kot žival. V eni pa leži mlado dekle. Na svoji kurirski poti so jo prijeli. Vse mučenje ni pomagalo — dekle ni izdalo ničesar. Fašistične zveri so jo v svoji jezi nad junaštvom mladega dekleta zmučile do smrti. Sedaj se je tudi ona vrnila v svoj domači kraj, za katerega se je borila in dala svoje mlado življenje.
Molče so se poslavljali vsi vaščani od svojih treh in v srcih obljubili, da bodo trdno čuvali to, za kar so dali trije mladi svojo kri.
* * *
Najbolj žalostni dnevi so vedno tam okrog vseh Svetih, a letos še posebno. Ni bilo dneva, da bi ne bil v eni ali drugi vasi pogreb. Vsak dan so se razlegali o-tožni glasovi zvonov. V nedeljo 28. p. m. smo v Dobrovem slovesno pokopali tovariše Palik Guida, Morevčič Cvetka, Klinec Stanka, Bučinel Valda in Bo-jančič Rada. Briški fantje in možje so v partizanskih oblekah v lepem redu nosili krste, ki so bile pokrite z jugoslovansko zastavo. Ob straneh so šle v špalirju naše tovarišice v belih oblekah in uniformah. Domača godba je igrala nepretrgoma ganljive žalostinke. Pri odprtih grobovih se je od padlih borcev poslovil dr. Šlibar, ▼ imenu društva »Lipa« pa tov. France Markočič.
Za vaščane in Brice sta spregovorila dr. Avgust in Viljem Sfi-'ligoj. Pevski zbor je zapel žalo-stinko »Žrtvam«.
Pravtako slovesno smo položili nekaj dni pozneje v domačo zemljo truplo tovariša - junaka Sirk Stanka, katero smo prenesli iz Šempetra V Benečiji.
* * *
V	Solkanu se je vršil v nedeljo pogreb partizana Antona Gorjan. Častna straža soborcev in ogromna množica občinstva ga je spremljala na tej zadnji poti. Pri odprtem grobu se je v imenu Solkancev poslovil od padlega junaka tov. Štrukelj. Cela vas se je odela v žalne zastave.
* * *
V	Bukovici so vzidali spominsko ploščo 18 žrtvam, ki so o i 1943. do 1945. leta darovali svoja mlada življenja za našo osv .bo-jenje. V četrtek je sledilo odkritje te plošče in ob tej priliki je predsednik krajevnega NOO za Bukovico imel nagovor in domači pevski zbor je zapel »Žrtvam«. Dr. Šlibar se je v ganljivih besedah poslovil od padlih tovarišev ter spomnil navzoče na našo štiriletno borbo za svobodo. Kljub dežju je velika množica ljudstva solznih oči poslušala govornika, trdno prepričana, da niso bile naše žrtve zaman, ampak da pride dan, ko bo naša svoboda popolna.
* * *
Milo, žalostno so zapeli zvonovi v Krombergu. V domačo zemljo smo spremili naše padle borce Kodelja Milana, njegovega brata fožeta in Viket Viktorja Prvi je padel v Selu pri Brestovici na Krasu, drugi je položil svoje mlado življenje na oltar osvobojene domovine v Dorenbergu in tretji tovariš je padel pod svincem o-kupatorja nad Osekom. 29. p. raso se zgrnile več tisočglave množice ljudstva iz Gorice ia sose
Žalna svečanost na goriškem pokopališču
nih vasi, da se oddolžijo snominu teh treli junakov.
V	veličastnem sprevodu so vihrale zastave našega osvobojc-nja tokrat ovite s črnim trikom •iladina je nosila krasne vence in «opke cvetja. Pri odprtih grobovih so spregovorili pretresij besede č. g. župnik Vodopivec, dr. Šlibar in mlad pionir rečko. Pevski zbori iz Kromberga in Solkana so zapeli ganljive žalo-stinke. Ob tej priliki se zahvaljujemo posebno vaščanom iz Brestovice, Dorenberga in Oseka ter vsem znancem in prijateljem za vso pomoč pri odkopu in prevozu naših borcev za svobodo.
* • *
Dne 15. aprila 1944. se je izvršil pred cerkvijo v Sovodnjah strašen zločin. Nemški in italijanski nacifašisti, katerim je poveljeval zloglasni capitano Vecchiati — sedaj svoboden v Trstu — so obesili dva naša najboljša sinova, študenta partizana Nego eana Mozetič z Renč in tov. Santina Mitrovič iz Dalmacije. Oba sta pripadala k sabotažni skupini in sta z brezprimernim prezirom vsake nevarnosti povzročila sovražniku škodo, bodisi da sta minirala železniške proge, ali pa da sta reševala iz bolnice ranjene partizane in to kljub skrbn. straži od strani naci-fašistov. Tov. Santin se je sam ustrelil, ker jim ni hotel pasti živ v roke, Negovana so pa ranjenega ulovih ter gnali v Gorico, kjer je bil izpostavljen sramotenju mimoidočih. Zopet so ga peljali v Sovodnje ter ga obesili. Tedaj so z veliko težavo dobili sled za nemškim ka-mijonom, ki je odpeljal žrtve na-ci-fašističnega nasilja in so pravilno slutili, da so bile vržene v neko vdolbino, ki se nahaja ob Soči in katero so fašisti za umirali. Devet mož je skozi 5 dni kopalo in ko so dvignili krog 40 m3 zemlje so končno našli izmaličena trupla naših borcev. Odkritju tega nezaslišenega zločina od strani okupatorja so pnso stvovali predstavnik SIAU-ja za Goriško, gospoda kapetana Sas son od A.I.S. ter dopisniki naših časopisov.
• * *
Iz Temnice na Krasu so pripeljali zemeljske ostanke padlega borca za svobodo, tov. Marušič Alojza ter ga ob veliki udeležbi prebivalstva in med petjem žal <-stink, ki jih je pel pevski zbor odreda JA, položili k večnemu počitku na pokopališče v Opa-tjemselu.
* * *
V	Štandrežu smo imeli dve žalni svečanosti: na praznik vsen Svetih smo počastili sedem gro bov, ki so jih domačini lepo o-krasili; v njih počiva sedem borcev, ki so padli v boju za osvoboditev Gorice. Naslednji dan pa je bil prenos dveh domačinov, ki so bili prekopani v hrib'') O-bakrat se je zbrala velika množi ca, da počasti žrtve, ki so padle za svobodo naroda. Mešani in moški zbor prosvetnega društva pa sta zapela več žalosti ik. Tako se ljudstvo klanja spominu svojih borcev, svojih najboljših si nov.
» * *
V	Bovcu smo imeli na dan vseh Svetih slavnosten pogreb. K večnem počitku smo položili zmuče-no truplo tov. Pregelj Alojza, ki je padel v borbi pri Grgarju. Tov. Triglav, tajnik ok. odbora SIAU-ja se je v ganljivih besedah poslovil otl padlega borca in izjavil našo trdno voljo, da očuvamo spomin naših padlih junakov za svobodo.
• • •
Dne 29. t. m. smo imeli svečan pogreb tov. Ivana Ivančiča iz Čezsoče, katerega so se udeležili partizani iz Bovca in veliko število občinstva. Pri tej priliki so i-meli naši tovariši partizani nekaj nevšečnosti od strani zavezniške policije. A pozneje se je zadeva razčistila.
• * •
Dne 28. p. m. se je vršil v Tolminu prenos zemeljskih ostankov 18 borcev in talcev, ki so darovali svoja mlada življenja za lepšo bodočnost nas vseh. Veličastne žalne manifestacije, se je udeležilo nad 3000 ljudi; poklonjenih je bilo nad 70 vencev in cvetja. Sledile so žalostinke in nagrobni govori predsednika okr. NOO in komandanta mesta Tolmina. Tov. Fili je prednašal z občutkom pomembno deklamacijo in naša vojska je s salvostreli izkazala padlim tovarišem zadnji pozdrav.
$ * $
V	Neblem v Brdih se je vršil pokop tov. Šibau Vladimirja našega borca za svobodo. Isti dan se je vršil tudi pogreb tov. Kon-cut Lojzeta, ki je dal svoje • dado življenje na oltar domovine. V slovo so jima bile zapete žalostn-ke, tov. Drago in tov. Garibaldi nec sta imela pa poslovilne govore.
* « *
Na Vogerskem smo položili v rodno zemljo, ki jo je tako srčno ljubil, truplo padlega borca za naše osvobojen j e tov. Janka. Od januarja 1943. je stal v prvih partizanskih vrstah dokler ga ni sovražnikova krogla podrla. V Vipavi, kjer je bil najprvo pokopan mu je izkazala JA vse vojaške časti in tudi Šempas se je oddolžil spominu našega padlega junaka. — Domača vas je v žalosti pričakovala njegovo izmučeno truplo. Mladina AFŽ in pionirji so nosili v sprevodu vence in žalne zastave. Ganljivo se je poslovil ob odprtem grobu njegov tovariš, poveličeval je hrabrost pokojnika in ga pokazal mladini in ljudstvu za vzgled požrtvovalnosti.
* * *
Vaško pokopališče v Avču iz-gleda kot lep cvetličen vrt. Najlepše pa sp okrašeni tihi domovi padlih boVcev za svobodo tov. Pepča, Edvina in Franca. Mlad:-na naše vasi pa se ni spomnila samo teh grobov, ona je šla in poiskala tudi druge raztresene gomile izven naše vasi. Lepo jih je uredila in okinčala z jesenskim cvetjem. Tudi grobove štirih tovarišev, ki so pokopani v bližini naše Soče je obiskala in ko jim je nasula svežega cvetja so ji misli uhajale v tista zgodovinska leta naše borbe in se vprašala: »Kakšna bo usoda Soče?« Odgovor so ji dali padli junaki, k’ so žrtvovali svoja mlada življenja za naše osvobojenje. Cilj za ka terega so šli v boj in katerega so nam izročili v nadaljno izvedbo se mora uresničiti: naša Soča'
* » *
Na dan vseh Svetih smo imeli v Podgori žalno sv. mašo za vse padle borce v tej osvobodilni voj ni. V cerkvi ob katafalku je ni izpostavljena deska z imeni vseh padlih tovarišev za naše osvobo ienje. Istotako se je na pokopa lišču nadaljevala svečana spominska proslava, katere se je udeležila velika množica ljudstva.
* * *
V	Medani smo položili k večnemu počitku truplo 18 letnega tovariša Milana Kocina, katero smo pripeljali izpod Matajurja. Ob ogromni udeležbi ljudstva smo izročili rodni grudi te junaške zemeljske ostanke; domačini so zapeli pretresljive žalostinke in je godba iz Krmina igrala žalne koračnice. Poleg drugih vencev smo videli v sprevodu tudi venec, ki ga je prineslo s seboj odposlanstvo naših vrlih Ga ribaldincev.
Misli na „Vseh mrtvih dan“
Na goriškem pokopališču počiva veliko število talcev, še večje število borcev ali na en ali drugi način poklanih in umorjenih tovarišev. Raztreseni so po vsem pokopališču, kot so jih slučajno razmetali fašistovski gospodarji. Lepo so jim bili okrašeni grobo-
vi s cvetjem in trobojnicami, a naj lepše izmed vseh ona skupina talcev, ki spi večno spanje v severnem kotu pokopališča. Vse to je lepo, vendar ni dovolj. Mislim, da bi bilo prav, da bi tem junakom svobode odstopili najvidnejši del pokopališča. Takoj pri vhodu, morda desno, pred nemškimi skupnimi grobovi, kjer bi jim uredili po umetniškem načrtu prostor večnega domovanja. Krona vsega bi pa moral biti skupen umetniški spomenik. To je najmanj, kar lahko napravimo za tovariše, kil so darovali vse za našo svobodo!
Naj vzamejo to na znanje tudi naši upodabljajoči umetniki za e-ventuelne načrte.
Rusko pokopališče v Trenti
Ko je Avstrija leta 1918. delala avtomobilsko cesto iz Trente do Kranjske gore so pri tem delu uporabljali več tisoč ruskih ujetnikov. Nekoč v zimi je ogromen plaz zasul barako, kjer so bili nastanjeni Rusi in pri tem je 3Ò0 ljudi prišlo ob življenje. Letos se je hotelo oddolžiti prebivalstvo Trente na slovesen način našim bratom Rusom. Žene so pripravile lep venec v obliki srca in ga okrasile z rdečo zastavico.
Mladina je poskrbela, da so bili grobovi očiščeni in popravljeni, ter položila vence in cvetje na grobove. Po žalni sv. maši je krenil sprevod ljudstva na pokopališče kjer so bili grobovi blagoslovljeni. Podporočnik Narodne O-brambe se je spomnil v lepem govoru teh ruskih vojakov, ki spijo daleč proč od rodne zemlje, naši borci JA so jim zapeli pa žalo-stinko »žrtvam«.
I Kultoma rubrika 1
PEVSKA PRIPEDITEV
V	soboto, dne 10. trn. m. ob 7. uri in pol zvečer in v nedeljo 11. t. m. ob 4. uri popoldne bodo nastopili v dvorani Ljudskega doma vsi pevski ,?bori iz Gorice; mešani in moški zbor pevskega in glasbenega društva v Gorici pod vodstvom Emila Komela in Ivana Siliča, mešani zbori i^ Solkana, Podgore in Pevme ter ženski iz Kronberga pod vodstvom Ivana Brajdota, mešani in ženski zbor iz Štandreža pod vodstvom Franca Lupina ter mešani in ženski zbor iz Vrtojbe pod vodstvom Cirila Siliča. Združeni ženski in mešani zbori bodo nastopili pod vodstvom Ivana Siliča. O-pozarjamo občinstvo, da posebnih vabil in plakatov ne bo. Za vstopnino so prostovoljni prispevki. Občinstvo- opozarjamo tudi, da v dvorani kajenje ni dovoljeno in prosimo, da blagovoli to upoštevati. Pridite, da boste slišali našo mogočno pesem.
Spored je sledeči J. Aljaž: Oj zbogom, ti planinski'svet; Neznani skladatelj: VeriČck narodnih; P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj; F. Venturini: Mi smo ubežniki; Ž. J.: Polka je ukazana; A. Medved: Nazaj v planinski raj; Hudovernik: Naša zvezda; M. Apih: Bilečanka; R. Sirtiorii-ti: Mile pop Jordanov; B. Ipavec: Ej tedaj; F. Ferjančič: Lahko noč; A. Medved: Zvezna; F. Gerbič: Slavček, daj mi petje svoje; Z. Prelovec: Pozdrav; Gobec-Ven-turini: Pesem o svobodi; Dev-Pir-nik: Soči; V. Vodopivec: Dve pesmi za ženski zbor.
Nastopilo bo preko 300 pevcev in pevk, pri skupnem nastopu pa nad 200.
* • ♦
V	Gradišču se je vršila 28. p. m. velika proslava našega pesnika S. Gregorčiča. Nastopili so pevski zbori iz Gradišča, Bukovcee, Pr-vačine, Renč in Dorenberga. Mladinke iz vasi so v narodnih nošah zapele in zaplesale kolo; »Bratje v kolo se vstopimo...« Tudi naši
najmlajši so nastopili in se dobro izkazali.
* * *
Naša mladina iz Stržišča je pred tedni priredila dobro uspel miting, katerega se je udeležila velika množica ljudstva. Saj tudi ni nič čudnega. 25 let smo morali molčati; tako je hotel fašižem, ki nas je hotel tudi na kulturnem polju zadušiti.
* * *
Iz Kneže nam poročajo, da se vršijo tam redni sestanki in da prosvetno delo dobro nadaljuje. Obračamo se še posebej na našo mladino, ki naj pokaže res smo-treno delo, ki bo v korist vasi in njim samim v čast. Torej na delo!
* * *
Na Kobariškem komaj čakajo nove knjige in koledar za leto 1946. Po vseh vaseh se popisujejo naročniki. Do sedaj prednjači vas Idrsko, ki je prva pobrala denar za naročnino. V vasi, ki šteje 100 hišnih številk se je vpisalo 98 naročnikov. Kobarid ima do sedaj 108 naročnikov, Breginj 55, Staroselo 35 in Sužid 26 naročnikov.
'Df^flMA
Dramsko društvo v Gorici je i-melo dne 3. novembra t. 1. v dvorani Ljudskega doma svojo otvoritveno predstavo s Cankarjevo dramo v treh dejanjih:	Jakob
Ruda.
Pred pričetkom predstave se je predsednik A. Kozman obrnil do poslušalcev, ki so napolnili dvorano ter jim obrazložil naše kulturno udejstvovanje v dramski umetnosti takoj po prvi svetovni vojni in poznejšo ukinitev vseh naših društev, ki so jo povzročili fašisti.
Cankarjeva drama »Jakob Ruda« je imela prav gotovo — po skoro petih desetletjih — večji učinek na občinstvo in je bila sprejeta z večjim razumevanjem kot pa ob njenem nastanku. Saj se je dogajalo isto tudi pri Ibsenovih dramah, ki so bile v avantgardi in občinstvo — ki je živelo r tistem miljeju — ni moglo ali ni hotelo razglabljati težkih socialnih problemov, ki so jih skušala reševati dela velikega Norvežana In vseh pisateljev širom Evrope, ki so se pri njem učili. Tako nas je našla ta doba mnogo boli spre-iemljive za razumevanje dramatičnih razpletljajev, ki jih skuša reševati pisatelj.
Igralci dramskega društva v Gprici so se poglobili v svoje u-loge, igrali so v celoti prav dobro, kar je hvaležno občinstvo potrdilo s prisrčnimi aplavzi. Gotove pomanjkljivosti se bodo sčasoma izgladile. Režija tov. Breganta, ki je igral tudj naslovno ulogo, je bila povsem zadovoljiva. Želeli bi. da bi nas dramsko društvo res večkrat — da ne rečemo stalno — razveseljevalo s podobnimi prireditvami, ki si jih slovensko občinstvo od srca želi.
Vojaška proslava
V ponedeljek, 12. t. m. bodo čete 88. divizije »Modri vragi« praznovale v Gorici »Dan Zmage« nad centralnimi državami izza leta 1918. Na vojaškem vežbališču se bodo zbrale čete, zaukazan bo enominuten molk v čast padlim borcem, nato bo sledil mimohod po Korzu na Travnik, kjer bo vojaška parada. Domneva se, da bodo čete prispele na Travnik nekaj pred poldnem.
DARUJTE
ZA TISKOVNI SKLAD „ SOŠKEGA TEDNIKA “
DARILA
Komisija za socialno skrbstvo sporoča:
Ob priliki obletnice poroke tov. Salvadori-Černigoj Ane iz Gorice je ista darovala lir 2000 okrajnemu soc. skrbstvu. Tov. Černigoj Mili je v isti namen poklonila lir 500. Obema najiskrenejša zahvala.
ZA TISKOVNI SKLAD SOŠKEGA TEDNIKA
so darovali :
Prijatelji našega lista iz Pevme. Podgore in Gorice so zbrali v gostilni tov. Komavli-ja v Pevmi lir 834.
Abramič Vincenc iz Volčjedra-ge št. 82 je daroval lir 10.
POIZVEDBE
Ferligoj Alojz, roj. 17.10.1911 iz Gorice, več let v službi pri tvrdki A. Koren, je šel septembra 1943. med partizane. Znano nam je, da se je javil sredi septembra 1943. pri naši Komandi na Vogerskem, a od takrat ni bilo več glasu o njem. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči uredništvu našega lista.
ZHHUHLH
Najiskrenejša zahvala vsem ki s* na kateri kali način sočustvovali ob izgubi naših ljubeznivih sinov in bratov;
Kozem Franca in Zorn Jožefa
ki so kot junaki darovali življenje na oltar domovine in so bili pokopani dne 30.-31. oktobra 1945 na domače pokopališče.
Posebna zahvala K.N.O.O., godbi, pevcem, govornikom, domačim organizacijam, mladini iz Tabra, sorodnikom, darovalcem vencev in cvetlic ter vsem ostalim, ki so se udeležili pogreba.
Žalujoči slarši; bratje in sestre
Prvačina, 31. oktobra 1945.
NOVI URNIK DUTDBUSOV
Odhod Iz Gorice; dnevno, izvzemši nedelje
V	Trst ob 7 uri
V	Videm ob 6.30, 12 in 16 uri
V	Červignan ot) I6 ifri
V	Palmanovo ob 15 uri
V	Gradež bb 13 in 14 uri
V	Tržič ob 15 uri
V	Sv. Lucijo ob .'fi.30 in 14 uri
V	Tolmin ob 14 uri
V	Gradiško ob 13, 14, 15 in 18 uri
Vsak torek, četrtek in soboto;
v Pàdova ob 6 uri (v zvezi za Bologno)
V četrtek in nedeljo:
v Milan ob 6 uri.
NOVI VLAKI
Od 5. novembra bodo na progi 'Trst-Gorica-Videm vozili sledeči potniški vlaki! Trši, glavna postaja odhod 5.30, prihod v Gtirico 6.33, odhod 6.39, prihod v Videm 7.25;
Trs?'glavna postaja odhod 13.30, prihod v Gorico ob 15, odhod iz Gorice
15.4,	prihod v Videm 15 55.
Trst glavna postaja odhod 16.40, prihod v Gorico 18.21, odhod 18.33, prihod v Videm 19.25;
Videm, odhod 5.30, prihod v Gorico 6.38, odhod 6.46, prihod v Trsi 8.11.
Videm, odhod 13 06, v Gorico 13.58, odhod 14.02, prihod v Trst 15.29; Videm, odhod 17.15, prihod v Gorico
18.04,	odhod 18.10, prihod v Trst 19.32; Z istim dnem bodo ukinjeni naslednji
vlaki: Trst glavna postaja, odhod 9.25, prihod v Gorico 11.10; Marnano, odhod 13.58, prihod v Videm 14.14; Marnano, odhod 18.07, prihod v Videm 18.24.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, „Ljudski dom" pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici Najemnik: „Primorski dnevnik"