Naročnina listu: =
Celo leto . . K Kk— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „	2*50
Mesečno . . „ 1-— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15*—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Ins er ati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
»
Uredništvo in npravniStvo: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Šoštanj ska posojilnica in g Miloš Stibler.
Zadnja številka „Zadruge“ priobčuje članek: „Šoštanj“, v katierem urednik s smelostjo napada — mene in gospoda nadrevizorja Pušenjaka. V strokovnem listu hi pač pričakovali več objektivnosti in nepolitičnih tendenc, resnice in stvarne razprave o zadružnih zadevah.. Ce se urednik strokovnega.: lista ne more povspeti do te višine, bi mu blagohotno svetoval, da vsaj ne napada tako nerodno ljudi, ki se za njega toliko brigajo, kot za lanski sneg. Resnici na ljubo pa, si usojlam nekatjere točke v gZjadrugi“ popraviti.
Vsakdo se Vam mora smejati, če Sitai ta-le stavek: „Zadružno zvezo v Celju je stalo ogromno dela, predno se je šoštanjska zadeva uredila.“ Vodil: sem celo akcijo glede sanacije, ker so me naprosili kmetje; zato vem, koliko zajslug ima celjskja Ziadr. zveza pri celi zadevi, Ce Celjani tudi ne priznajo nobene zasluge meni, mi bodo morali vendar pritrditi, da sem bil vsaj vpleten v to zadevo ; zato jo tudi poznam. Celjska Zadružna zveza je izvršita pri celi akciji to ogromno delo, da je odposlala poročilo na nar mestnijo, kar je morala storiti. Kar sem pa jaz dosegel, tö vedo vsi drugi, ki še mislijo pravično. Nimam navade, se v javnosti ponašati s dvojimi političnimi vspehi, toda zavračati moram z vso odločnostjo očitanje kakega Stiblerja, da gbi ne bil v interesu 600 šoštanjsfcih kmetovalcev podpiral sanaeijei,“ Vi, gospod Stibler, imate drzno čelo, če si upajte kaj takega trditi celo v strokovnem listu. Obračun za to drznost ne izostane. 'Moja dolžnost je bila, da sem zastopal na občnem zboru interese članovi, ki se ne razumejo na Vaše bilance. Na stotine deležnikov me je prosilo posredovanja in • zastopstva. Ali bi naj pri-ustil, da bi bili kmetje, ki ne razumejo mahinaciji v lepo se bliščečih bilancah, potrdili balapco in se še globlje zakopali in prevzeli zopet vso odgovornost?! Kot vesten človek tega ne morem storiti nikjer in pa nikdar. Bilanca je izkazovala, dapiravno je dobila Zadružna zvezat že izplačanih (2010.000'K od države, za leto 1913 zopet izgube 71.501 K 1 vin. Nekaj ur pred občnim zborom je revizor bilanco popravljaj in postavil med dohodke svoto 60.280 K, katero so podpisali nekateri kmetje v popolnem prepričanju, da jim ne bo treba plačevati niltii vinarja. Vendar je pa ostala v bilanci še zguba v znesku okroglb 11.000
PODLISTEK.
V deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(DaJje.)
Odtod je še bolj razširjena znana« egiptska o-česna bolezen. Mrliča ovitega v rute in pokritega s priora na deski nesejo v mošejo, da se tam nad njjm nekaj moli, potem pa na pokopališče.
Ce se pa izviješ iz tega vrvenja in drvenja, pri katerem nas je dragoman opominjal, naj pazimo na svoje žepe, ki se jim pa nič ni hudega zgodilo, če se odtegneš temu vpitju in petju v kak večji, modernejši prodajalni lokal, si pa mirno in prijazno postrežen. iPrinesejo ti kar stol, da si lahko sede izbereš, postrežejo ti zastonj tudi kavo in vodoj, da te žeja prehitro ne prežene in si bolj temelji/to izprazniš svoje evropske žepe, tem bolj ko Še večkrat tudi dragoman dobiva od trgovca na skrivnem dividende pri večjih kupčijah za uslugo, da je trgovcu pripeljal kupce.
Pa pustimo kraj nervoznega dela in življenja, na kar se pa sicer človek tudi tako navadi, da ohrani mirno kri pri vsem hrušču in grušču,.'ter pojdimo na mesta miru, molitve in učenja!
Najstarejša mošeja v Egiptu je Amrova v Stori Kairi. Amr, vojskovodja kalifa, Omarja, je 1, 641 premagal takratni krščanski Egipt ter uvedel v deželo Mohamedovo vero. Takb je prišel Egipt kmalu po ustanovitvi nove vere pod njegovo zastavo.
Mohamed, rojen v Mekkti 570 po Kr., je začel v 40. letu svoje starosti med svojimi arabskimi rodovi oznanovati novo vpro. Do tedaj so imeli ti Arabci neko prazno vero, toda kot potomci Abrahamovi po njegovem sinu Izmaelu, so si ohranili nekaj vere v Boga Abrahamovega. Kot trgovski pomočnik je Mohamed , na mnogih potovanjih spoznal judovsko in krščansko vero, seveda ne popolno.jKot oznanjevlatelj nove vere, zlasti potem, ko je odšel v Medino leta, 622, s katerim letom začenjajo mohamedani šteti leta;, je
K.	Kakor hitro bi kmet|e potrdili to bilanco, bi prevzeli zopet kot deležniki vso odgovornost. (To sem pa moral preprečiti, ker ne morem na tako lahkomiselni način spravljati ubogih siromakov še v večje obveznosti in v propad in nalagati tista bremena, ki so jih zakrivili nepravičniki, Špekulanti in brezvestni zadrugar. |i, kmetom, ki niso ničesar zakrivili in so popolnoma nedolžni. Kako naj nadalje kot zastopnik deležnikov potrdim bilanco, v kateri je izkazajnih dohodkov hiše na Dunaju 987 K 78 v, tožnih stroškov za to hišo 412 K 10 v, torej čistega dobička le 575 K 88 v, za tisto slavno hišo, katero je morala po dobrem posredovanju dr. Kukovca prevzeti posojilnica za 485,445 K; to svoto izkazuje namreč bilanca iz 1. 1911. Največia brezvestnost bi pa bila, če bi bil potrdil postavko 60.280 K, katero je v zadnjem trenutku postavil revizor v bilanco. S tem pritrdilom bi si deležniki sami nadeli vrv okoli vratu. Zhano je, da so deležniki podpisali svote, ki presegajo v pogostih slučajih premoženjske sile, radi tega, ker se jim je reklo, da jim ne bo treba plačati niti vina<rj,a. Dognano je tudi, da je okrajni sodnik ravnal bona fide v dobri veri, ker je bil prepričan sam, da ne bo treba plačevati t.eh svot. Zato je baje nekaterim tudi rekel, da je vse eno, če podpišejo 1 K ali 1000 kron. Ljudje so v zaupanju v sodnika podpjsavali in zato so tem bolj razburjeni, ker so padli nevede in kakor trdijo, zapeljani v nove obveznosti. Teh svot ne morem priznati kot obveznih. Kateri deležniki se prostovoljno podvržejo, bodo tudi radi nosili bremena. Želel bi sam, da se taki deležniki najdejo ! toda pod pretvezo jih spraviti v obveznost, ni pošteno. Zjastopal sem pri celi akciji vestno našega kmeta, sedaj ga pà naj pustim na cedilu? To mènda želijo cefljški gospodje in Miloš Stibler! Pošteno delajjte in našli se bomo pri skupnem delu. Groženj še pa jaz nikjer ne vstrašim, najmanj od ljudi, ki so okjrog Stiblerja. G. Stibler se bo že moral naučiti, da bo tudi on spoštoval in v-pošteval ljudi, ki niso njegovega liberalnega mišljenja. Samo naj pozneje ne kriči, da ga preganjamo, če bomo imeli, odsihdob večkrat priliko se baviti z njegovim zadružnim delom. Izzval me je z neosnovan ni mi napadi, zato se naj ne čudi nad odporom. O zaslugah celjske zveze za Šoštanj pa naj ne piše več. ■Nie poznam drugih ‘zaslug, kakor da je posojilnica, ko je bila docela na polomu, brez vsega prometa in poslovanja, morala plačevati Zadružni zvezi v najhujši krizi pred konkurzom do 7% obresti; bila je posojilnica za zvezo le molzna Krava, kakor sem tudi že osvetlil na pristojnem mestu. Ce more Zadru-
učil v,ero v enega boga Allaha, in sebe izdajaj kot naj večjega Alahovega preroka ; Abrahama, 'Mojzesa, Jezusa Kristusa pa je smatral kot manjše preroke. Poudarjal je božjo sodbo: človeku je že naprej sojeno življenje v nebesih ali v, peki«; Bogu mora človek služiti zlasti z molitvijo, s postom i im z miloščino. Strog post je celi mesec, Hi se imenufe ramadan, v času okoli našega avgusta* Cel dan do solnčnega zahodni ne smejo ničesar jesti. Ko solnce zajde (in se, kakor n. pr. v Carigradu dO( s kanoni znamenje), smejo pa jesti, kolikor hočejo, tudi celo noč. Ob tar kem postu zvečer prihajajo v obilnem številu v svoje molilnice, k,i jih v mestih krasno razsvetljujejo znotraj in zunaj na visokih minajretSh. Svojo obutelj pri molitvi snemajo z nog ter bosi ali v nogavicah o-pravljajo isvojo molitev. Se tujcev ne pustijo v na-vadnjih čevljih v svoje molilnice, ajmpak mu dajo vrhno obutelj čez čevlje, kakor nosimo gajoše; če pa ni dosti vrline obutelji, pa se mora tudi tujec izuti.,
V Carigradu sem bil v cerkvi ali sedaj mošeji Svčte Modrosti (Hagija Sofija) pri taki pobožnosti na postni večer. Od enega minareta do drugega so bile napeljane žice, na njih so pa bile luči nastavljene v obli,ki črk, M so značile izreke iz Mohamedovega sv. pisma ali Korana: Ker ni bilo več vrhnih čevljev, pa smo šli v nogavicah v nekdaj iako krasno v zlatu in srebru ter mramorju se bliščečo cerkev.. Dasi so (Turki odstranili iz cerkve vse, kar bi jih spominjalo na krščanstvo, venda<r se še tuintam poznajjo kaki mozaiki v stenah kot odlomki krščanskih podob. Drugače je pa cerkev celo prazna. Spredaj, kjer je bil glavni oltar, tam so malo na stran zid izdolbli nekoliko. Ta izdolbina je njih Svetišče, kibla, ki kaže vedno smer proti Mekki. Na desni od hjible je majhna prižnica, na katero se pride po vi|sokih stopnicah.
Ko srno prišli, je bila mošeja že polna vernikov, ki so tiho stali drug poleg drugega, seveda, samo moški. 'Ženske molijo doma ali pa predejo v posebnem času in v posebne mošeje. Sedežev ali stolov
žna zveza izgubiti pri Glavni v Ljubljani nad 100.000 K. je njena /dolžnost, — vsaj je vlekla lepe obresti in delala, vsako, leto druge bilance — da prevzame na sebe znesek, ki manjica, in ne zahteva tega od kime-tov, ki so nedolžni. Dokler pa se ne otrese dunajske hiše, kaitlere tudi niso kupovali kmetje, pa ne bo reda, v posojilnici in bo ta vedno pred Honkurzom in v nevarnosti vedno večje izgube. Tioliko za danes o Šoštanju in njegovi posojilnici. G. Stibler lie na plan, zmenimo se še lahko več!
Dr. Karl Verstovšek, državni in deželni poslanec.
Liberalni shod v Mariboru«
Včeraj, dne 26. aprila, se je v mariborskem Narodnem domu vršil javen shod liberalnega političnega društva j,/Maribor.“ Velikanski rudeči plakati so že več Kot teden dni pred sii odom, vabi |li Slovence iz okolice in iz mesta na ta shod, kateri bi naj imel namen, pridobiti Narodni strapki v mariborski okop lici novih bojevnikov. Frakarji so vabili na v,se mogoče načine ljudi in jih zvijačno zvabljali na zborovanje. Koncipijent dr. Pipuša, dr. Weixl, je že na slavnosti SOOletnice vstoličenja kordških vojvod v ve-stibulu Narodnega doma Kot najnovejši Kolporter delil posebne listke, s katerimi se je vabilo na shod, in je obdaroval goste tudi z „(Mariborskim Glasnikom.“ Zadnjo soboto pa sta uradnik Kejžar infprof* Pirc v Studencih pripravljala železničarje za shod*. Soditi po agitaciji bi morali priti naj shod vsaj 400 do 500 ljudi* A koliko jih je bilo? Steli smo popolnoma natančno in našteli smo, da je v dvorani poleg govornikov in naših mož skupno 113 oseb. V prednjem delu jih je sedelo 69i, pri vhodu pa jd (stalo 44 oseb. Med temi 113 udeleženci je bilo kakib 25 naših mož. Shoda, so se udeležili med drugimi isledeči liberajni velmožje: dr. Rosina, dr, Pipuš, Rapoc, dr. Pivko, dr. Poljanec, prof. Pirc, dr. Turner, Kejžar, dr. Gosak, „mož brez stranke“ Podobnik, Voglar, Stegnar, agent Veras, trgovci Sepec, Berdajs in Šoštarič itd. Med zborovalci je bilo več odvetniških uradnikov in koncipijentov, nekaj davčnih in sodnijsHiJi uradnikov, notarski koncipient Ašič, 5 dijakov, 3 posojilniški Ur radniki, več učiteljev, 11 penzijonistov, 24 železničarjev, 7 delavcev; okoliško kmečko prebivalstvo pa je predstavljal edini ruški Lingl, ki pa je skoro celo zborovanje prespal, sedeč na mehki stranski blazini. Torej eden in edin kmet, pa Še ta je spal spanje pravičnega liberalca.
nji, samo preproge so na tleh, na katerih tudi sedijo ali ležijo. Začela se je molitev. Duhovni spredaj in njih pomočniki so peli in opravljali räjzno gibanje,, ki so ga posnemale vse množice. Najprej denejo roke z razprostrto dlanjo za ušesa. Potem roke stegnejo navzdol. Nato glajvo in hrbet priklonijo vodoravno ter roke drže na kolenih. Najdalje pokleknejo ter se z glavo, s čelom, dotikajo tal. Končno klečijo ter kleče sedijo na. petah. Teh peijero situacij se ponavlja v različnem1 sporedu in v različnih presledkih. Petje je včasi bolj tiho, bolj mirno, seveda enoglasno, skoro samo recitiranje; včasih pa zavpijejo bolj žalostno ali bolj goreče. Telesno gibanje pa delajo vsi enaj-komerno, kakor telovadci v. taktu. 'Močen utìs napravijo te množice, ki, s tiho resnobo padajo v prah pred svojim Aflahom. Ne sramujejo se svoje vere tudi zunaj molilnice, na prostem, na. liadji itd. Kjerkoli je veren mohamedanec, razprostre Kako preprogo ali tudi svojo suknjo na tla ter tam opravlja., molitev z omenjenim gibanjem.
Kdaj, je kakih 250 miljonov ljudi 'Mohamedove vere, torej nekaj manj kakor pol toliko kakor vseh kristjanov, ki jih je nad 550 milijonov. Ko so se začeli širiti izven Arabije, so izpreminjaji krščanske cerkve v svoje molilnice. Njih lastne molilnice pa so bile v začetfkii jako preproste. Drugega ni bilo kakor ograjen prostor pod milim nebom. Sčasoma so ograjo delali vedno lepše, so zidali stebrišča s streho, dvor pa še je ostal pod milim nebom. Saj za službo božjo niso potrebovali kaj posebnega, Ker nimajo ni-kake daritve.
Na to prvotno obliko mohamedanskih molilnic nas spominja Amrova mošeja. Ođ prve, 1. 643 po Kr. od Amra iz opeke, na solincu posušene, zidane mošeje ne stoji sicer celo nič več. Pozneje so dvor v sredini razširili, ter kot Štirioglato ograjo postavili stebrišča iz krščanskih, od drugod vzetih stebrov. Teh mramornih stebrov je bilo nekdaj 366. Zdaj je vse bolj zanemarjeno.
!	(Dalje prih.)
Shod je otvoril in vojdil ter prav nedolžno pozdravil advokat dr. Koderman kot predsednik društva „'Maribor.“ Prvi je govoril, advokat dr. Vladimir Sernee, ki je govoril o čOOletni zgodovjini Slovencev. Govoru, ki je priznaval zasluge Slomšeka in drugih duhovnikov za narodnost, se je videlo, da ne sodi v liberalni okvir. Za njim je prišel na vrsto ljubljanski advokat in poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Sta-roznana reč je, ;da je ta gospod velik prijatelj fraz, to je pokazal tudi s svojim plitvim govorom,. Glodal je ob „visoki politiki“ in slikal svojim advokatskim kolegom strašno zver, ki v obliki Vseslovenske Ljudske Stranke izdaja vladi in Nemcem koroške in štajerske Slovence. (Dr. Rosina se je nervozno stresel pri misli na to strašno pošast!.) Z dr. ■ Ravniharjem naši mariborski liberalni prvaki niso bili posebno zadovoljni. Utis njegovega govora je bil minimalen. — Naslednji govjornik dr. Alojzij Kukoviče pa se je lotil z velikim trudom in naporom štajerske pošasti — obstrukcije. V potu svojega obraza se je dobri mož trudil vedno bolj skromnemu številu zborovalcev {liberalci so namreč postajali lačni) predočiti, Ida je ta „nesrečna“ obstrukcija sama škoda, škoda in • škoda. Neka svečana tema je legla na obraz voditelja liberalne stranke, ko je skušal dokazovati, da je on, dr. Kukovec, edini predstavitelj pravega idealnega slovenskega poslanca v deželni zbornici. Ko je našteval, kako energično je on branil pravice Slovencev y, Celju, Ptuju in Mariboru, ter zahteval, da se da Slovencem v teh mestih to kar jim gre, je povedal strmečim liberalcem (kakih 65 zborovalcev je še bilo v dvorani), da so „Nemci cvilili od jeze.“ Strašno!!! Pa še bolj bi bilo to strašno, če bi bilo resnična. Zavoljo Kukovjca še noben Nemec ni zacvilil ; pač ' pa i-mamo Kukovca na sumu, da jo zacvilil, ko je nemški poslanec Negri spravil v deželno zbornico Kukov-čevo lepo zadevico pod kozolcem. Ob koncu je liberalni voditelj tudi snubil nove pristajše, pozival svoje zveste, naj za božjo voljo vendar bolj, krepko porivajo liberalno barko v mariborski okolici naprej, sicer bodo klerikalci pri prihodnjih volitvah liber, stranko docela pohrustali. Prvokrat sem slišal govoriti dr. Kukovca, katerega sem si vedno predstavljal kot orjaškega govornika, pred ikaterim bi cvilili — Nemci. Res pa je, da ga, kar se seslajve (govora, kakor tudi prednašanja tiče, ogromna večina naših kmečkih govornikov daleč prekaša, Med njegovim govorom so zborovalci po vzgledu ruškega Linglna skoraj zadremali na svojih sedežih. Nobenega navdušenja! K besedi se je oglasil priprost slovenski deCavec Medvešek, ki je hotel, kaljor se je videlo, govoriti nekaj o potrebi narodne obrambe. A predsednik dr. Koderman se je Medvešekovega nastopa itako ustrašil, da se je sklicava! na izdani JŠpeiscetl“, po katerem ne dobi nobeden drug besede, ko[t oni, ki so na tem lističu. Lepo to ni, Če se priprdstemu človeku, ki je še celo član jugoslovanske željezničarske organizacije, kar krajtkomalo odtegne beseda, ko hoče govoriti o potrebi narodne obrambe. Koncipijent dr. Weixl je prečrtal par resolucij in — bil je konec. Z uspehom shoda, ki ga je celo nek liberalec označil kot klavernega, smo zadovoljni, liberalci pa gotovo ne. Pribijemo, da naše ljudsfvo, zdravo kmečko in delavsko jedro našega poštenega ljudstva, ni maralo za liberalni cirkus, čeravno so vabili nanj z uprav amerikansko reklamo.
Naše prireditve«
Maribor.
Skupina Jugoslovanske Strokovne jZtveze za mariborsko okolico (Krčevinai-Leitersberg) je imela včeraj, dne 26. aprila, dopoldne pri Coblnu v Krčevini svoj občni zbor. Po poročilu o, delovanju skupine in volitvi novega odbora je govoril predsednik štajerskega okrožja J. S, Z. gospod Franjo Žebot o predmetu: Kje naj išče slovenski delavec svojo srečo?
Maribor.
V nedeljo*, dne 26. aprila, je uprizorila najša orlovska organizacija krasno uspelo ;gledališko predstavo JMikloVa Zala.“ Igralo se je to pot nad vse pričakovanje dobro. Pred igro smo občudovali novi društveni pevski zbor, ki je pod veščim vodstvom g. Juvana prav dobro zapel nekaj pCvskih točk. Gosp. Juvanu, ki je tudi spretno vodil režijo, naša zahvala. Udeležba je bila zelo velika. Društveni prostori pomočniškega društva so bili do zadnjega kotička napolnjeni. Občinstvo si želi še več enakih prireditev našega vrlega Orla.
Braslovče.
Slovenska Kmečka Zveza je včeraj zborovala v Braslovčah. Shod je otvoril g. Bošnjak ter predlagal za izvolitev predsednika g. župana Raka, kar se je soglajsno sprejelo. Na to je poročaj poslanec dr. Korošec o državnem in deželnem zboru, koje poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje.
Ponikva.
Ob zelo obilni udeležbi članov in vlagateljev se je vršil sedmi občni zbor naše posojilnice. Obč. zbor je otvoril načelnik posojilnice, deželni poslanec Jak. Vrečko, ki je pozdravil navzoče ter oddal besedo g. nadreVizorju VI. Pušenjaku, ki nam je podal sliko gospodarskih razmer ob času denarne krize, opozarjal na dragocene nauke za. kmetijsko zadružništvo in pozival navzoče, dai se naj ' v bodoče kakor dosedaj marljivo poslužujejo domače posojilnice. Vsa poročila so zborovalci vzeli z zadovoljstvom na znanje, ker izkazujejo lep napredek posojilnice. V daljšem govo-
ru je podal predsednik poslanec Vrečko (Zgodovino 7-letnega ) dela posojilnice, omenil težkoče,,1 katere je morala posojilnica v začetku od strani nasprotnikov prestati in njen stalen napredek, ki je sad požrtvovalnega dela in zaupanje jaranov, katero izkazujejo posojilnici. Dober obisk prireditve bo imel kot posledico, da se bodo večkrat priredila pri nas predavanja, obljubili so nam razni predavatelji, da nas bodo obiskali in nam marsikaj koristnega povedali.
Politični pregled.
Nižjeavstrijski deželni zbor.
.„Wiener Zeitung“ z dne 24. f. m. razglašuje ce’ sarski patent, s katerim je sklican k zasedanju niž-je-avjstrijski deželni zbor z 28. aprilom t, 1.
Deželnozborske volitve na Tirolskem.
Na Tirolskem so tik pred deželnozborskjimi volitvami in sicer voli splošna kurija dne 27. aprjila ih census-kurija dne 29. aprila. Volitve se bodo vršile na podlagi popolnoma novega volilnega reda in so tem pomembnejše, ker se ne bodo vršile v znajmenju boja med krščanskimi socijajci in konservativci, kajti posrečilo se je tirolskemu episkopatu z lepa poravnati spor, ki je dosedaj vladal med obema strankama, Vsled sklenjenega kompromisa se že sedaj trdi, da bodo kompromisni kandidatje Iztrgali liberalcem šest do sedem mandatov iz mesitne skupine, ki so bili do sedaj v rokah tirolskih liberalcev. Združene tirolske krščanske stranke bodo šle .z navdušenjem v boj zoper svobodomislece.
Belgija pred volitvami.
Dne 24. maja se bodo vršile volitve v bejgjijsko zbornico in sicer je razpisanih od 186 mandatov te zbornice polovica, to je 88 mandatov, Od teh 88 mandatov so do sedaj katoličaini imeli 43 in opozicibnalci 45 mandatov. Med tem, fco vlada na strani opozicio-nalcev popolna resigniranost in o kaki živahni volilni agitaciji ni duha ne sluha, so katoličani ieno(ni in se z navdušenjem pripravljajo na volilni boj. Vo-lilnie Šanoe stoje za katoličane zelo ugejdno in že sedaj se govori in zatrjuje, da si utegnejo tokrat priboriti katoličani še štiri nove mandate, v na||slabšem slučaju si pa bodo ohranili| dosedanje Število svojih majndatov. V sedanji belgijska zbornici imajo katoličani 16 glasov večine nad vsemi opozicijonalnimi strankami.
Anglija In Franclja.
Kakor znano, se je mudila od torka, dne 21. t. m. do 24 t. m. angleška kraljevska dvojica v Parizu,. Obisk je imel političen pomen. Dne 24. t. m. do9 poldne se je izdal uradni komunikfa o konferencah francoskih isn angleških državnikov. Konference so dognale popolno enotnost v naziranju obeh vlad. 0-sobito se povdarj a potreba mirovne politike v svrho uzdržavanja ravnotežja in miru v Evropi, v katero svrho delujejo solidarno Francija, Anglija In pa Rusija.
Mehika in Severna Amerika.
Tudi Mehikanci zabiilježujejo uspehe. Vladni mehikanski vojaki so vdrli dne 25. t. m. pri mestecu Larddo v deželi Texas čez mejo in zažgali mesto Novo Laredo. Laredo, prej cvetoče mesto je danes kup razvalin. Amerikanske brzostrelne puške so ubile 2 Mehikanca. Drugi dan zjutraj je plapolal ogenj še iz celih vrst poslopij, tako, da je bila vsaka možnost o-genj vdušiti popolnoma izključena. Mehikanci so te grozne požige vprizorili s pomočjo petroleja in drugih nevarnih olj. Kakor omenjeno, sta izmed Mehikancev ubita samo dva, eden, ko je hotel mednarodni most z dinamitom pognati v zrak, drugi, ko je nameraval razdejati neko železniško progo. — V Združenih državah severoamerilšfcih so pred kabinetno krizo. Med člani vlade vlada nesoglasje glede na postopanje proti Mehikancem, Vojni tajnik zahteva, da se uporabi ne samo mornarica, ampak vse vojaštvo zoper Mehikance! državni tajnik Bryan pa se temu — protivi.
Raznoterosti.
Iz sodne službe. Nadoficijal Franc Marinko v Konjicah je premeščen na Laiško; kancelist Jakob Peteršiinek pa pride iz Kozjega v Konjice. |Za kan-celista v Kozjem je imenovan orožniški stražmojsfter Ivan Ratej,
Iz učiteljske službe. Stalni učitelj v Makolah Božidar Gselman je imenovan za učitelja vi Petrovčah; provizorični učitelj v Studenicah Ivan Živko je imenovan za| stolnega učitelja in provizorična : učiteljica v. Novištifti Cirila Deleja je imenovana za stalno učiteljico.
Občni zbor Slovenske Kmečke Zveze se bo vršil, kakor že naznanjeno, dne 8. maja, ob 1. uri popoldne, v Celju v hotelu „beli vok,“ Govori voditelj koroških Slovencev dr. Brejc. Somišljeniki in vrli pristaši Slovenske Kmečke Zveze, razvijmo že sedaj živo agitacijo za obilno udeležbo na ta velepomemben občni zbor !
Zdravje našega vladarja. V soboto zvečer ob !48. uri sta se sešla dr. Kerzl in prof. lOrtner k posvetovanju glede vladarjevega zdravja, Izid tega posveta je sledeči : Splošno razpoloženje monarha je bilo tekom današnjega dne v obče zadovoljivo. Mrzlice ni bilo, apetit je popoten Ob 8. uri se je podal cesar po svoji navadi k počitku. NajdvojVodinja* Valerija, ki je bila do sedaj pri cesarju, je odpotovala v Wallsee.
O noči pa poroča korespondenca JViljem“, )da je vladar po noči nekoliko kašljal, splošno pa je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Izdal se je včeraj bule-tin, ki pravi:	„Katar Nj. Veličanstva polagoma po-f
jenja. Cez dan je bil sputum obilen, expektorajcija (iz-kašljanje) popolnoma lahka. Kerzl, Ortner.“ Dopoldne je sprejel vladar princa Leopolda bavarskega, kneza Montenuovo in nekatere druge dvorjane.
Pošta in uradna tajnost. .„(Marburger Zeit.“ pripoveduje v sobotjni številki na dolgo, in široko o internih dogodkih na tukajšnjem telefonskem uradu. Dogodkov, ki se pripovedujejo, ni mogoče drugemu zaznati nego uslužbenim osebam. Vprajšamo öijsto mirno in resno*, ali namerava predstojnik tukajšnjega poštnega, brzojavnega in telefonskega urada prisiliti svóje uslužbence, da se držijo zaprisežene u-radne tajnosti, magari da so tudi ženske.
Enaka mera. Sodriijdka obravnava Pišek-Lob-nik Še ni končana, vendar kvasi sobotna .„jMarbur-gerca“ celo v uvodnixu o tem procesu, seveda ne v prilog poslancu Pi^eku. Na nekaj smo radovedni, ali se bo tudi proti „Marburgerci“ dvignila radi tega tožba ali ne. Mi poznamo list, proti fcalteremu se je nekaj sličnega uprizorilo.
Nekaj o Linhartu. Zlnajno je, da je govoril na izzivalnem nemškem shodu, ki se je vršil preteklo nedeljo v Sinčivasi, med drugimi tudi urednik umazanega „Štajerca.“ Zadnji „Mir“ prinaša o njem sledečo zanimivost, ko pravi: Klat predzadnji je govoril Linhart iz Ptuja). Linhart je bij socijalni demokrat in anarhist, prej pa je že Igral razne druge politične barve. Znano je, da so anajrhisti proti vsaki drža|vi im najhujši sovražniki pa(trijof|izma|. In ta Linhart je kazal na shodu na Slovence kot veleizdajalce in razpravljal o avstrijskem patriotizmu. Taksnemu možu, s tako preteklostjo, so stiskali roke vitez dr. Metniz, dr. Lemisch, vitez pl, Burger, ta cvet koroške (aristokracije. Dober tek! Vsak človek ima pa;č svoj o-kus. In zastopniki koroškje aristokracije tujdi svojega, ki jim ga res ne zavidamo.
Sadna razstava. Kmetijska, podružnica St. Jurij ob juž. žel. namerava v slučaju ugodne sadne letine letošnjo jesen prirediti sajlno razstavo za Spod. Štajersko, nakar interesente, osobito kmetijske podružnice celjskega brežiškega in konjiškega okraja že sedaj opozarjamo.
Sprememba voznega reda na, južni železnici. S
1.	majnikom je na vseh progah južne železnice vpe-i lian poletni vozni red in sicer: Proga Dunaj—'T,rst. Ekspresna vlaka Dunaj—(Budimpešta})—Tirolsko— Riviera Štev 1009a in 1009b ne bosta po letu vozila. Nova brzovlaka na koroški progi Štev. 1007 in 1008, in sicer proga Dunaj—Maribor, začneta voziti s 14., oziroma s 14. junijem in sicer sta to dnevna brzovlaka; na progi Maribor—Beljak bosta pa že vozila sl., oziroma z 2. majnikom ter bo vpeljan Ido 13. oziroma 14. junija pri teh ,Vlaki|h direktni vozovni promet iz Dunaja, oziromaj na Dunaj po brzovlakjlh štev. 1 in 2 proge Dunaj—iTJrsit, ki vozflita po dnevu. Da se za časa največjega prometa, ito je ob šolskem sklepu, nekoliko razbremenijo koroški in tržaški podnevni brzovlaki, bodo upeljani novi brzovlajki štev. 7 in 8 za časa od 27, in 28. junija, do 15. in 16. julija in od 26. in 27.. avgusta do 14. in 15. septembra, deloma do Trsta in od Trsta (na 10. uro zvečer, o-ziroma 8. uro zjutraj) ter do Beljaka ‘in od Beljaka glavni kolodvor (vlak štev. 1007a;, ob 9.29 dopoldne). Vsakemu vlaku bo v obeh dobah priklopljen tudi jedilni voz do Trsta in iz Trsta). Ob delavnikih pred nedeljami in prazniki bo vozil nov brzovlatk Štev. 7-1007a do Beljaka ter brzovfvafc (štev. 1008ar8 ob nedeljah in praznikih, izvzemši 16. avgust, od Beljajka. V tem slučaju bo priklopljen jedilni voz le med Dunajem in Mariborom. Osebni vlak štev. 75 bo vozil 15 minut poprej. — Proga Maribor—Franzjensfeste. S 1. majnikom bosta vozila dnevna brzovlaka štev. 1007 in 1008 vsak dan in sicer do* 12., oziroma 13. junija do Beljaka in od Beljaka, v ča^u od 13, do 14. junija do 13.—14. septembra pa do Franzensfeste in od Franzensfeste, in od 14-15. junija do 29.-40. septembra zopet do in od Beljaka. Brzovjfatk št. 1009 bo postal na postaji Velikovec-Sinčaves, brzovlak št. 1010 pa ne. Osebni vlak štev. 415 bo vozil iz mariborskega glavnega kolodvora 20 minut pozneje, torej ob 6.20 zjutraj, vsled, tega bo pa tudi nasprotni vlak štev, 426 došel v Maribor že ob 6.34 zjutraj. Vlak štev. 419 bo vozp iz mariborskega glavnega kolodvora 26 minut pozneje ter bo prišel v Franzensfeste ob 3.32 zjutraj. — Lokalne železnice. Na progi Poljčane^-Konjice in Slov. Blistrica ni nobenih izpre-memb. Na progi Grobelno—Rogatec bosta imela oba vlaka štev. 2901 in 2902 zvezo ž osebnima vlakoma štev. 36 in i73 proge Dunaj—Trst. Vlak štev. 2903 bo imel zvezo le z brzovlakom štev. 1. Ptujski vlak št. 227 bo od! 1. majnika naprej vpzilf iz Maribora ob 1 uni 15 min, popoldne in bo vozil le do Pragarskega, zaltem bo vozil nazaj do kilometra 294.3 in na to v Ptuj. Osebni vlak štev. 228 bo vozil iz Ptuja 19 min. pozneje, torej ob 4.22 popoldne. Ptujski Vlak Št. 229 bo vozil iz Maribora še le ob 5.30 popoldne ter prišel V Ptuj ob' 6.38 zvečer.
Štajerske.
Celje. V zadnji „Zadrugi“ daje liberalni zadrugar S tibier lepe nauke liberalni zvezi in Agromer-kurju v Ljubljani, Zanimivo je, da to stori mož, ki je vedno zahajal na občne zbore liberalne zveze v.
Ljubljano in roko v roki z ljubljanskimi liberalci u-bijal klerikalnega zmaja, ki baje, stragi tudi v — zar družništvu. Ob vsaki priliki se je bralo o prijateljskih odnašiajih obeh liberalnih zvez, oficijelni obiski so so vršili tuintam, a naenkrat — tak preobrnit. O tem razpravljajo vneto naši liberalni mladini in izražajo veliko začudenje nad tem, da nastopa kot sodnik — proti „bratski“ zadružni organizaciji Stibler, isti g. Stibler, ki je na Štajerskem mnogo zadrug ustvaril, bil je zelo plodovit, a jim ni dal življenjske sile ter skoraj vse od njega ustanovljene zadruge pričakujejo skorajšnje smrti, ki jih naj reši vseh muk. ;Mož, ki nima zaznamovati nobenih uspehov na zadružnem polju, ampak je vznevoljil skoro vse(starejše posojil-ničarje, kar so liberalci opetovano poudarjali, bi bolje storil, da bi — člamca o Agromerkurju ne spisa) Mi beležimo le to razpoloženje med našimi liberalci, in omenimo ob enem, da so tukajšnji bančni krogi zelo zadovoljni z nastopi Stiblerja, ker priteka vedno več denarja od starih posojilnic iz ,„|Simpatij“ do „nestrankarskega“ dela Stiblerja, v banke in celjsko liberalno posojilnico, a vedno manj v — liberalno zvezo, katera še vedno zahteva za kredit od svojih članic 7—8’/2% obresti.
Rogatec. Dne 15. t. m. je pogorelo posflbpje A. Zaloker v Zagaju do tal. Ana Zajloker im njen mož se nahajata v Donawitzu pri Ljubnem na Zgornjem Štajerskem, kijer je nfen mož zaposlen kot tovarniški delavec. Na svoje posestvo si je nakopala velike doL gov|e in zato so jo zadnji Čas upniki nadlegovali dan za dnem. Ker ji pa tudi njen oče Gregor Čebular, ki stanuje na njenem posestvu, ni mogel dajati obso-Jutno nič več denarja, ga je hči v več pijstmih pred kratkim pregovorila, naj biišo zažge, kar je on tudi storil. Tako sta se mislila rešSiti izijfinancftijelne zagate in se polastiti visoke zavarovalnine, ker je Ana Zialoker namreč pred nekaj meseci zavarovala svoje posnpje, vredno 4500 K, za 900 K. Iz tega se da pa sklepati, da je že delj časa mislila na to, da bi se nepravičnim potom rešila svojih dolgov. Očeta in pa hčer so zaprli in izročili sodišču.
St. Vid nad Valdekom. N,a prizadevanje državnega poslanca gospoda Karola Versilo višeka se je za tukajšnjo župnijo ustanovila pošltna nabiralnica. Po-' št a se dostavlja vsak dan, ki je delavnik), kar je velik napredek za najšo okofiico. Hvala in zasluga gre našemu neumorno delavnemu poslancu.
Književnost in umetnost.
„Oljki.“ Glasbena Matica v Ljubljani je v sredo, dne 22. aprila, prvikrat proizvajala novo skladbo znajmenitega našega domačega skladatelja P* Hu-golina Satin er j a. P. frugolili nam je v kratkem času podaril skladbe, kakoršhih še Slovenci nismo imeli. Za daljšo kompozicijo pesmi „Jeftejeva prisega“ smo občudovali pred dvema letoma prvi slovenski oratorij „Vnebovzetje Marijino“, ki je poln čarobne milobe. In zidaj se divimo novi skladbi i„t01jki“1, v kateri na)m je podal kantato v treh delih -za, soli, zbor in orkester. Zlanimanjje za to premiero je bil)o veliko. „Unionova“ dvorana je bila natlačeno polna. Razun ljubljanskih dostojanstvenikov, deželnega predsednika dr. Schwarza, deželnega glavarja dr. Šušteršiča, deželnega odbornika dr. LampeSta itd,, je prišel tudi Še knezonadškof goriški dr. Sedej z Ijubljajnskim knezo-škofom dr. 'Jegličem. Tudi iz Štajerskega je bilo več ljubiteljev ;gl|asbene umetnosti. Pevsk)i zbor, je (štel 170 pevk in pevcev1 ter tri soliste, baritonist Ivap Levar, operni pevec v Aajchenu, doma iz Rajkeka pri Postojni, sopranisti n j a, gospa Hermsdorf-Bilina, koncertna pevka v Karlsruhe, doma iz Ljubljane, t(er ajtistinja Sever, članica pevskega zbora Glasbene Matice, — polnoštevilen orkester je bil vojaški. V začetku je orkester proizvajal prav dobro novo skladbo mladega slovenskega skladatelja Hochreiterja, c. kr. okrajnega komisarja na Dunaju, ki je bil, kakjor P. Hugo-lin, osebno navzoč, „DyoniziŠko uverturo.“ Kantata „Ojki“ je res lepa, moderna skladba), ki naredi na poslušalca najboljši utis. Gregorčičeva! lepa pesnitev dobi v skladbi življenje. Čuvstva,, miijsli, strah, groza, molitev, smrt, mir — vse ti stopi živo pred oči. Ljubka je cvetna nedelja, nevihta, je slikana jakjo naravno in mirno pada rahel dež po goreči molitvi hiše gospodarja. Iskreno je izraženo hrepenenje po miru v srca in sveta viharju. Turobno nas uvajaj orkester k mrtvaškemu odru, kjer spava mož nevzdramno \spar nie, ter drobi v srca mi;r ob koncu težav in boja. A kar nas pri tem še posebno prijetno razveseli, je to, da je s pesnitvijo tudi skladba tako pristno 'domača, slovenska. Dal Bog, da še nam P). 'Hugolin podari mnogo tako lepih in krasnih reči! V vencu, ki mu ga je podarila Glasbena Matica, naj vidi želje slovenskega ljudstva po tako lepem cvetju na polju — glasbene umetnosti.	„ -
Predavanje sufražetke mis Sylvia Pankhurst v Budimpešti.
Izvirno poročilo našega poročevalca.
Budimpešta, 16. aprila 1914.
Znaina sufražetka Pankhurst iz Londona prireja po vseh svetovnih mestih zadnji čas predavanja o gibanju za žensko volilno pravico na Angleškem ter je govorila včeraj tudi tukaj o tem predmetu. Velika
redoutna dvorana je bila napolnjena, najlveč z ženskami, ki so se tu v Budimpešti zadnji čas začele za to gibanje zelo zanimati. Burno pozdravljena sufražetka je povdarjala začetkom velik pomen ženske Volilne pravice. Govorila je o slabih plačah za ženske, kar sili stotine in tisoče : mladih dekjlic, da se izgubijo, da padejo v roke prostitucije.
To gibanje datira iz leta 1805. Oče predavateljice spada k prvim pristašem ženske volilne pravice. Razvijati se je začelo to gibanje zelo hitro od leta 1904 naprej. Omenjenega leta se je vršila internacionalna ženska konferenca. Naslednje. leto se je podala mati predavateljice v spodnjo zbornico parlamenta, hoteč mirnim potom doseči rešitev ženske volilne pravice. Ker pa ni ničelsar dosegla, sklenile so sufražetke, iizvojevati svojo namero bojnim potom in so v to svrho začele prirejati demonstrativne pohode združene z razbijanjem šip, tepenjiem in napadanjem ministrov in drugih državnikov, razruševanjem cerkva in dr. Prepričane so, da tem pötom dosežejo svojo zmago. Pogum jim daje osobito dejstvo, da so se tudi moški leta 1832 posluževali istih sredstev za dosego volilnih pravic ter jih tudi dosegli. Govorila je nadalje o kaznih,, koje so zelo stroge; anglejški policijski agenti in ves policijski aparat sploh je zelo brutalen in neizprosen napram sufražetkam. Kakor znano, štrajka vsaka sufražetka v zaporu s tem, da noče jesti nobene hrane in se le s silo hrani na ta način, da vsaki dan enkrat prlidte zdravnik, ki štrajkujoči skozi nos do želodca porine gumijevo cev. Na ta način se jim dnevno enkjrat dovaja hrana. Pri tem si je že marsikatera pokvjarilja želodec, da, celo nekaterim so potrli po več zob in tudi predavateljica se je pritoževala, da ima sama od tega nasilnega krmljenja stralšno pokvarjen želodec. In kljub vsem tem strogim kaznim ter zaporom ne bomo odjenjafe. Sedai imamo na Angleškem že boljša tla.
Ko so leta 1908 sklicale yeliko zborovanje, se jih je že udeležilo 800.000, in v zadnjem času, pravi Pankhurst, imajo sufražetke na svoji strani že jako mnogo pristaJŠev tudi v parlamentu; upanje je torej upravičeno, da se jim ta vroča želja v najkrajšem času izpolni. Končno je še izrekla nado, da se bodejo tudi na Ogrskem ženske za svoje prarvice živahno potegnile in sladko upa, da bo 'šlo bolj gladkim potom kot na Angleškem, kar pa mi, ki poznamo Tjszo in mažarski sistem, skoraj dvomimo* Pljoskanjei se ob koncu njenega govora ni hotelo poleči.
Ko se je vozila sufražetka Pankhurst iz Dunaja proti Budimpešti, ji je bilo iz ročne taške ukradenih 600 K. Naznanila je to včeraj /tukajšnji policiji, ki je takoj uvedla preiskave in poizvedovanja*. No, mis Pankhurst bo vsaj imela nekaj spominov na ta „Magyar-orzsag.“ — Jutri predava na Dunaju o temi: „Žensko gibanje na Angleškem“, kjer vlada za to že veliko zanimanje. Prihodnji teden je namera-vaila govoriti tudi v Draždanih. Tamošnja policija je pa, kakor se brzojavlja ,,,'Az Estu“, predavanje prepovedala, Kot vzrok je navedla dejstvo, da je bila mis Pankhurst že predkaznovana!	-r.
Hmelj.
Tudi v pretečenem tednu • se je le prav malo popraševalo po hmelju in se je na hmel.skem trgu v Žatcu le malo hmelja prodalo, ozirom® pokupilo, pri čemer so se nagibale cene v prid kupcev.-» Dne 23. a-prila je pa napravila izjemo neka večja pivovarna), ki je pokupila naravnost od producentov okrog 100 bal žatečkega hmelja po 255—200 K za stot. iTudi še neki kupec iz Nemčije je nakupil 14 bal hmelja po 250 K za balo. V obče so se pa gibale cene žaltečke-mu hmelju med 242—285 K za stot. Za najnižjo ceno 242 K se je pokupilo le nekaj malega, po najvišji ceni 285 K le hmelj prima-kakovosti. Zdi se pa, kakor
da bi vsled toplega vremena hotelo postaji popraše-vanje po hmelju živahne j e in ni izključeno, da bi se pod takimi okolščinami cene zvišale, ker so zaloge le prav majhne. Kupčija s tujim hmeljem je bila pa le malenkostna. Drugi tuji nežatečki avstrijski brneli se. je kupoval za ceno med 150 do 220 K. Hmelja manj vredne kakovosti je sicer dosti v zalogi, toda po njem ni dosti popraèeyanja. Končno razpoloženje je mirno, sklepčne cene sie še sedaj nagibajo v prid kupcev. Vsled krasnega vremena so dela na hmeljiščih dogotovljena, le žice se še prepregajo in hmeljovke zab|ijajo.
Razgled po svetu.
Nezaslišana grozovitost nemškega inženirja.
Že večkrat smo navedli sfučaje, ki so pričali^ kako Nemci razširjajo kulturo po svojih kolonijah. Zamorce in druge inozemce smatrajo za živino. Ö groznem slučaju poroča „„Petit Parisien“ iz Bejruta: Pri grair dbi bagdadske železnice je Šefinženir z bičem nagnal odposlance delavcev, ki so se prišli pritožit. Delavci so začeli nato demonstrirati proti inženirju. Inženir pa je odredil, daj je lokomotiva z ,vso hitrostjo zavozila v delavce, ki so stali naj železniškem tiru. 9 delavcev je bilo usmrčenih, 43 pa ranjenih. Velik del delavcev pa je poskakalo v bližnjo reko, da se rešijo. Večji del delavcev je utonilo. Šefinženir je pobegnil k nemškemu Konzulu v Aleppu.
Železnice. Železniško omrežje znaša nad eh mdijon kilometrov. Amerika presega vse: 5154.523 km dolžine ima, dočim ima Evropa vsega skupaj 357.168
km.	Afrika in Avstralija stojita skoraj vzporedno:
; rva ima 38.882 km, druga, pa 38.980 km. Azija ima 90.688 km železnic.
Sto-urni dan se imenuje knjiga, kamero je založila tvrdka Braumüller na Dunajju in v tipskem in ki se peča z razdelitvijo jdneva v 100 in ne, kafkor do sedaj, v 24 ur. Spisal jo je dunajski publicist I. C. Baroldn, ki na praktičen a enostaven način predlaga dotično razdelitev dneva. Pisatelj se opira v prvi vrsti na desetinski računski sistem, ki je upeljan že iza skoro vsa merila. Ta knjiga vzbuja zanimanje pri različnih interesiranih krogih. Pisatelj Barolin je povabljen tudi na sestanek znanstvenikov v Hannover, kjer se bo razpravljalo tudi o praktični razdelitvi dnevnega časa.
Dnevi treznosti v Rusiji. Rusko notranje ministrstvo . je sklenilo, proglasiti tri dni v mesecu apri lu (20., 21. in 22.) vsakega leta za splošne ruske — praznijKe treznosti. Te dni ne 1 smejo prodajati alkohola niti v jedilnicah, restavracijah in ostalih gostilnah, izvzemši prvorazredne hotele.
dama, ki gleda na pravilno reg vanje kože osobito če hoče odstraniti r*zne pege n-, obraza in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, k« t je staro, priznano Bergmanovo Karbolfeeržvepleno milo
znamka Steckenpferd
od Bergmana & Coni p., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vinarjev. Dobi se v lekarnah, drožerijab, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
Število slušateljev na vseučilišču v Pragi. V zimskem semestru 1913-1014 je bilo naj bogoslovni fakulteti vseučilišča v Pragi 144 slušateljev, na pravoslovni 2154, na medicinski 1163, na modroslovni 1339. To veliko število, 4740, dokazuje potrebo drugega Češkega vseučilišča v Brnu.
Zahvala.
Za izredno številne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki se nam je izkazalo ob smrti naše nepozabne mamice
Ane Ozmec Seinkovič,
izreka v svojem in obeh svojih sester imenu tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so na kakeršnikoli način počastili spomin drage rajnke.
Zlasti se zahvaljuje mnogoč. g. duh. svetovalcu Valentinu Cajnko za sprevodno vodstvo kakor tudi njegovemu spremljevalcu preč. g. mons Proštenek-u iz Varaždina, veleč, g hajdinskemu župniku Janezu Toman za globokočutne besede ob odprtem grobu in vsem mnogoč gg. duh. sotovaršem, slav. domačemu in gorskemu učitelstvu, veleč, pevcem in pevkam, blagim sorodnikom in prijateljem iz Središke župnije in v obče vsem, ki so spremili predrago mamko na zadnji poti.
Jožef Ozmec, župnik.
Sv. Lovrenc na Drav. polju, dne 26. aprila 1914.
Prva Južnoštajerska Ivinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Č’sto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte ee s poskušnjo! Obiščite naše kleti!
-Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša raspošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo jizkih cenah. Rasni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz želez®, medenine in tapeciranega pohištva. Slobodan nakup.	Slčbodno na ogled.
Ilnstrovani ceniki brezplačno!
Slovenska Kmečka Zveza uljudno vabi na redni Občni zbor» ki se vrši dne 3. maja 1914: ob 1. uri popoldne v Celju v dvorani hotela „Beli vol“. Med drugimi govori na občnem zboru voditelj koroških Slovencev dr. Janko Brejc iz Celovca. Slovenci ! Slovenke ! Pridite v obilnem številu !
Loterijske številke.
Trst:	22. aprila	22	72	50	89	33
Dcnaj : 25. aprila	19	20	24	6	40
Kaljiva semena
MK
f wfMö

razpošilja
Srn*»
Haar. VAN EK
PRAGA Vado? trg
„Pri zlati goski“
Poslal bom franko eden higrometer (kazalo vremena) vsakomur, ki mi bo poslal 30 naslovov poljedelcev, posestnikov, učiteljev, gospodarjev, tovar-ničarjev, težakov itd.
2 leti stara kiše
visoko pr tličje, pol k h» od Celja, s lepim vrtom z» Jelenja-o, popolnoma \>- ►to stoieča ob okrajni cesti C lfe —Teharje, tik lepega -kovega gtzcia, primerna za kakega penzijonista, se iz proste roke ugodno proda. Tozadevna natančna pojas la daje Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju.
Hlape«
se sprejme 1. majDika 1914 v službo javna bolnišnice v Mariboru. — Mesečna plača 20 kron.
Službo lice mladenka, izurjena v kuhinjskih in VBeh gospodinjskih opravilih. Najraje bi nastopila v kakem trgu ali večji vasi. Naslov pove upravuištvo pod št. 398
Agitirajte za
f»
Stražo
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Ojiremljen« z a.jboljiiml «troji, z iastnlm električnim obratom, najnovejtlml črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tlakar* »ho »troho «padajoča dela kakor t časnike, knjige, brošure, atenske In druge koledarje.
Za vid. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne uapise. Za slavne občinske, šolske- in druge urade : uradne zavitke, ozuanila, uapise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice. cenike, dopisnice, naslovnice, lepake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva : pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drogo.
Za krčmarje in prireditelje veselic : jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice,' različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
OO O 0 0
Trgovsko-obrtna
1
regiatpovana zadruga as omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li fi? 01	Rentni davek vplačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in
stuje po	I Q iztirjanje, (laja prédujfnie eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
član zadruge ali ne in jih obrestuje
po najkulantnejših pogojih.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru r.
z. z n. z.
Hranilno trln/TO 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4Vs%, proti trimesečni odpovedi po 4s/.0/»- Obresti se pripisujejo h kapitala nranime Viuylc l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kij prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97,078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
DAOAnla or» /lalaln le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5'/.%, na vknjižbo sploh po 5Vi°/o, na vknjižbo in poroštvo po 4 UaUJlia O« Uajdjll 53/4% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
lTaodun	so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih arah se sprejema
UrdUIHi	in izplačuje denar.
Ija eo dlSlijtišTk 'n Pr°šnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
■*	J J	v»*- Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica
registrovapa zsdrups z neom. zarezo
Obrestuje hranilne vloge po 1 0 I2 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek piaéa posojilnica sama.
4
Daje posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel «Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža.“
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.