Poštartna plačana.	Pozamczn* štev. Din t-
Štev. 8.	V L;ub8jan3, v petek dne 20. fetmiarla 11525.	Leto ¥111.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
fsfiaja vsak petek.
3T» roonlca: Četrtletno Din 7-50, polletM Dia 15" celoletno Din 30-—.
Začetek nove dobe in dela v državi
Po zmagi Narodnega bloka je imel v sredo ministrski svet pod predsedstvom kralja sejo, na kateri se je ugotovilo, da je vlada enotna iti močna — Vlada je sklenila stopiti pred nove skupščino z dalekosežnim delovnim programom, ki obsega najbolj pereče zakonske predlog«
v korist ljudstva — Tigri si še naprej oblizujejo rane
V sredo popoldne se je vršila v Beo*! gradu z napetostjo pričakovana seja mi« nistrskega sveta pod kraljevim predsed* stvom. Opozicija je trdila, da pride na tej seji do razčiščenja političnega polo« žaja in da se pokaže ali c stane pri smer« nicah Narodnega bloka ali pa krene razvoj zopet v novo smer. Ta trditev sicer ni bila točna, ker je položaj že od volitev sem popolnoma čist, dejstvo pa je, da je bila na posvetovanju v sredo v prisotnosti vladarja in z njegovim popol« lim odobravanjem politika Narodnega doka na manifestanten način utrjena ter aražena v delovnem programu vlade, :aterega načela so bila soglasno odebre« »a. Tako je režim Narodnega bloka na viden način utrjen, enotnost obeh koali« anih narodnih strank je še pojačena s .em, da so z delovnim programom pre« rzele kcalirane stranks nove medsebojne >bveznosti.
Glede na popolnoma trden položaj rlade, ki razpolaga z zanesljivo in popol« loma delazmožno večino v skupščini je ačunati le, da bodo v vladi izmenjane t>csamezne osebnosti in se morda izvrši *udi izprememba v zasedbi enega ali dru« gega ministrstva. Politične spletke, ki so jih od volitev sem pletli po Beogradu razni opozicijski voditelji in zlasti kleri* kalci, so sedaj za vsakogar vidno razbite.
Vlada Narodnega bloka je danes ne* kako slovesno prevzela vodstvo politike, ki je bila 8. februarja odobrena od večine naroda.
Ni treba, da bi tu ponavljali in znova poudarjali, koliko prizadevanja in samo* itajevanja je pokazal nas mladi kralj finsko poletje, ko je divjal v skupščini in izven nje najljutejši boj tako zvanega širšega in ožjega bloka proti narodnim strankam. Storil je vse, kar je bilo le mogoče, da bi se našla podlaga za «brat* ski sporazum«. Dal je celo blokašem ne* omejeno oblast v državi v roke. tekom nekaj mesecev se je že na dejanjih Ko* rošec«Radičevega režima pokazalo, da gospodje blokaši sporazuma nočejo, pač pa hočejo s pomočjo vladne moči ustva* riti v državi vse predpogoje za državljan«
sko vojno in razpad. Blokaški režim ni storil niti najmanj za izboljšanje obsto« ječega stanja v državi, uredil ni niti enega gospodaiskega niti enega social« nega niti enega kulturnega vprašanja. Karkoli je ta režim vzel v roke, je po« menilo le povečanje ljudskega nezado* voljstva in gorja. Prišlo je celo tako da* leč, da je postal najresnejše ogrožen ob« stoj same države.
Blokaški režim je moral pasti v inter« esu države in naroda zaradi svoje nepo« štenosti in nesposobnosti. Z njim je bil doprinešen za vsakega iskrenega Jugo« slovena dokaz, da se po tej poti naše notranjepolitične razmere ne smejo več razvijati. Kakor je kralj šel do skrajnih mej popustljivosti napram blokaškemu poskusu, tako ie bil kot najvišji čuvar državnih in narodnih interesov v trenut« ku, ko je kriza prikipela do vrhunca, pri« moran zlomiti situacijo ter poveriti vod« stvo države Narodnemu bloku, ki je nudil dovolj jamstva za mirno in trezno ureditev države na podlagi obstoječih temeljnih zakonov. Storil je to s pred« postavko, da bo njegovo odločitev odo« bril pri novih volitvah tudi narod.
Meseca novembra začrtana ravna črta v državni politiki je dobila pri volit« vah 8. februarja z večino Narodnega bloka najvišje potrdilo. V sredo se je vršila pod predsedstvom samega kralja seja celokupne vlade, da se še na manifestan« ten način predoči v notranjosti države in v zunanjm svetu popolna edinost med ljudsko voljo, večino narodne skupščine in vladarjem v naziranju za nadaljnji razvoj naših notranjepolitičnih dogod« kov.
Vlada je vpričo kralja pokazala ne« moteno enotnost in neomajno vztrajnost, da hoče do zadnjega izvajati veliki pro« gram narodnega in državnega edinstva, do konca izvesti vsa ustavna določila ter dati ljudstvu zakone, ki omogočajo nje« gov napredek in blagostanje. Kar se je šest let zamudilo, bo treba v krajšem času nadomestiti in popraviti.
Resna volja, da hočeta vlada in njena parlamentarna večina nadaljevati začr*
tano pot, se vidi že iz poteka seje kron* skega sveta, v kateri se je debata sukal* večinoma le o delovnem programu nove skupščine. Celo vrsto najbolj perečih ljudskih vprašanj je postavila vlada n« svoj program.
Po tolikih ovirah pride sedaj vendarle enkrat do rešitve zakon o invalidih. Mali človek v državi je postal naravnost žrtev bank in neurejenih finančnih razmer. Zato smatra vlada Narodnega bloka kot vrlo nujni zadevi zakona o kmetijskem in obrtniškem kreditu.
Davidovič«Koroš5eva vlada je pustila čisto v nemar stanovanjske vprašanje,
dasi visi na njem obstoj tako stotisočev najemnikov kot hišnih posestnikov. Se« daj je čas, da se ta stvar polagoma spravi s sveta brez ogrožanja enih ali drugih. Eno najbolj važnih vprašanj je vsekakor vprašanje izenačenja davkov v državi. Vlada Narodnega bloka je že kot volilna vlada postavila pod predsedstvom dele* gata Šavnika posebno komisijo za študij tega dalekosežnega in zamotanega, a za zadovoljstvo naroda tako nujnega vprašanja. V sredo je vlada sklenila, da po« stavi tudi zakon o izenačenju davkov v svoj delovni program.
Poleg teh socialnih in gospodarskih zakonskih načrtov je vlada sklenila pred« ložiti novi skupščini tudi večje število tako zvanih političnih zakonskih načrtov. V Bosni še danes nimamo občinskih avtonomij, v drugih pokrajinah slone občinske uprave na različnih, ponajveč zastarelih zakonskih določbah. Nova skupščina bo dala vsej državi enoten in času odgovarjajoč občinski zakon. Zlo* raba tiskovne svobode se je izkazala za najopasnejšo infekcijsko bolezen v državi. Češkoslovaška in vse druge drža« ve so uvidele nujnost, da se povojni tiskovni zakon uredi, kakor to zahtevajo državni in narodni interesi Pri nas je ta zadeva tem bolj nujna, ker nimamo enot* nega tiskovnega zakona za vso državo. Posebno važno je. da po novem tiskov* nem zakonu ne bodo mogli biti odč vorni uredniki poslanci, d' bi xa plotoiu m
poslanske Imunitete nekaznovano uga« njali zločine.
Skupščina hoče tudi na šolskem polju ustvariti red in jasnost. Zakon a osnov* nih in srednjih šolah bo med prvimi programskimi točkami nove zbornice.
Delovni program vlade Narodnega bloka žc sam na sebi postavl ja na laž vse ene vesti, ki so jih zadnji čas v svrho prikritja svojega poraza širili po b'o« kaških listih pri volitvah tepeni in žigo« sani blokaši in njih pomočniki. Sedaj je dobil zaslužen odgovor na sve je intri« gantske in usiljevalne poskuse zlasti dok«
tor Korošec, ki za naprej svojih obupa* nih volilcev ne bo mogel več varati z «izprcmtmbo kurza». Skoda je Ie. da SIc< venci niso hoteli v izdatno večji meri poslušati naših svaril pred «tigrovsko» politiko. Sami so si škodovali, sami one# mogočili, da bi bila Slovenija v Narod« nem bloku zastopana tako. kakor bi bil njen življcnski interes. Povedali smo opetovano, da od tigiovske politike naše ljudstvo drugega ne bo imele kof škodo. Tigri si sedaj oblizujejo rane. Skoda, da bodo tigrovske rane oblizovali tudi tisti, ki so jim zopet šli na led in nas niso po« slušali, ko smo jih svarili.
Ustava odreja, da se mora novoizvoljena Narodna skupščina sestati mesec dni po iz-f ršenih volitvah Ker smo imeli volih e 8. februarja, se izvoljeni poslanci sestaneio k prvi seji na soboto dne 7. marca. Živimo torej ravno v prehodni dobi od izvršenih voli ev Ao sestanka Narodne skupščine. V obeh političnih taborih, v vladnem in opozriskem, sc vršijo živahne priprave za zasedanje Narodne skupščine Vladr pripravite obse'en delovni program, ki se mora izvesti v blagor ljudstva in enotne države, opozicija pa samo kuje načrte, kako bo uganjala zgagarstvo in si razbijala bulico ob čvrsti vladni fronti Narodnega bloka
V sredo popoldne se je pod predsedstvom kralja Aleksandra vršila
velevažna seja ministrskega sveta,' na kateri se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki jih mora vlada rešiti v novi Narodni skupščini, da naša Jugoslavija dobi čvrsto podlago za nadaljnji razvoj. Predvsem bo treba rešiti državni proračun, ki je podlaga vsakega državnegj gospodarstva. Tako nato pride na vrsto zakon o invalidih, ki so najbolj potrebni nujne pomoči. Za naše poljedelce in obrtnike pa bodo ogromne važnosti
zakon o kmetijskih kretfHil*, za^o?! o obrtni
banki in zakoi o izenačenju davkov, ki takoj nato pridejo zapored na vrsto. Pole^ teh navaja delovni program vlade še pre-polrebr-e zakone o občinah, o cestah in potili, o izenačenju sodišč v vsej državi, o oblastih in samoupravah ter tiskovni in stanovanski zakon.
Delovni program naše vla ~e je ogromen.
a rešiti ga je ireba m vlada ga to tudi rešila, ker bo m^ete v Narodni skupščini čvrsto večino. šest let smo zapravili z brezplodnim prerekanjem in zanemarjali pošteno delo v Narodni skupščini, ki bi bilo vsemu troime-nemu narodu lahko že zdavnaj začelo roditi vse lepše plodove kakor pa jalovi o let i klerikalnih avtonomis ov in drugih ljudskih sleparjev. Tekom teh šestih let :e e nagromadila kopica perečih problemov in vlada Narodnega bloka zda j. viha rokave, da začre kar cd kraja Volja je tu, treba je le Še potrpi.'e-nja in uvidevnosti ljudstva, da se vse ne d& rešiti en .dan, saj je ie ljubi Tog za ustvaritev sve a porabil celih šest dni, sedmega še te I počival...	j
Seja minirfrfkrga sveta pod kral'evim predsedstvom je dala cbsto'u vlade Narod-!
nega bloka najaiou.esi fundament. $ tem, da se jc pod predsedstvom samega vladar'a razpravljalo o velikih načrtih za nadaljnje vladanje, so z enim mahom
posekane vse spletke,
s katerimi je poraženi opozicijski blok, posebno pa še dr. Korošec, skušal zadnje dni povzročiti zgago v vladi, izigrati samostojne demokrate in vsaj sebe in sv o e tigre prisliniti na ministrske stolčke. Danes dr. Korošec in z njim opozicijski gereraii lahko z debelimi črkami stavijo na svoje prapore:
»Vse smo zavozilil«
Odslej so obsojeni na pr?zno rjoverre, A naj počnejo, kar hočejo. ljudstvo, ki jim je pri zadnjih volitvah s čudno zaverovanostjo v prazne obljube, pri ras pa še posebno pod peklenskim priti kom politiku joče duhovščine. znova poverilo zaupanje, bo končno ie moralo sprevide i. r'a tigrovsko počet e pomeni pronasf, delo Na-odnega bloka pa blrgostanie za vse in vsakogar v Jugoslaviji. Vodstvo klerikaTre strar^e se zaveda svetega brezuprega stanja prav tako, kakor se m s ponosom zavedamo, da nas bosta v novi Narodni skuoseini pri ogromnem delu za luid-stvo in državo zastopala raša dva raicdlio-neša moža: minister dr, Gregor Žer;av in dr. LiuttevH Pivko.
7urr»o:e države s rolnim zanimanjem zasIecIuie'o razvoj v naši notranji politiki in raldanaio vladi Narod^e^a bloka pcpolro znuoanje Tekoči odnošaii med nami irr sosednimi državami ki so ^ed vo1:1no borbo zastali, so zdai zoret sproženi v tir. •
Gospodarska po^aaifa z Ifa*i*o
re od torka zopet redno in smotieno nadaljujejo;
trgovinska po?a'an'a z Madžarsko
so bila v sredo zaključena,
avstrijska republika pa je pravkar zaprosila,
naj n?ža država tudi z n o sklene irgcvirsko pogodbo. Naši v za emni ednešaji s Ceško-
Gospodična MiusI
Napisal 4 * *
(Dalje.)
Vsa srečna se je Kamnarjeva Mirni tisti dan vrtela v šumenju mestnega življenja. Tekala je z ulice v ulico, naposled je zavila v znano gostilno, kjer jc naročila kosilo. Segla je po časopisu. Vladni svetnik Karel Pintar umrl,* je čitala med domačimi novicami. »Oho«, je vzkliknila, »celo vlada ima dandanes svetnike!« Nato jc odložila časnik, ker ni čutila razpoloženja za čitanje, kar je zapazil tujec pri okrogli mizi ter se ji jc uljudnc približal.
•Srečko Prosek, poštar,« se ji je predstavil z lahkim poklonom.
•Mirni Kamnarjeva, učiteljica,» se jc zlagala poštarju, ki si ji ravno tako nadel izmišljeni naslov, dasi je bii le pismonoša
•Oprostite « j prisedel gospod Prosek k njeni mizL »Dolgčas je biti sam . . .s
•Izvolite, izvolite,« ie hitela gospodična Mimi v ulogi učiteljice enorazredne ljudske šole v Zabrdju. Začela je tožiti o porednosti otrok, o pomanjkanju zabave na kmetih, potem je prešli, na draginjo; le o načinu šolskega pouka m hotela govoriti, ker se je bala izdati pomanjkljivost izobrazbe.
Uloga »poštarja« je bila v boljših rokah. Srečko Prosek ie imel kot pismonoša, vpo-
gled v uradne stvari, ki seveda gospodično •učiteljico* niso zanimale, ker r uradovanju ni Imela nikakega pojma. Všeč ji je bila njegova govorica, ker je skoro vsakemu stavku dostavil: »prosim, gospodična*. Presenetila pa jo je ponudba, da jo }e »poštar* pripravljen pospremiti v Zabrdje Ponosna b. bila sicer na tako spremstvo, a danes ga j«, mo-: rala odkloniti, drugače se razkrije njena laž.)
Pokoren njeni želji, se ie »poštar* pripravil na odhod. «Na svidenje, gospod,čua!» se jt poslovil med vratmi z obljubo, da jo poseli na njenem domu. »Dobro dcšli!* ga je povabila prijazno. Natakarica je prinesla kosilo. Komaj se je »gospodična® dotaknila jedilnega orodja, je vstopit v sobo drug gospod, elegantnejši od prejšnjega. Naročil si je vrček piva ter je sedel k okrogli mizi. »Gospodičnam je srkala okusno juho, na skrivaj pa je ogledavala pri-Sleca, ki se jt skrivoma obračal proti njej. Pogleda sta se ujeia ...	,
•Ce se mi predstavi,* je sklepala na tinem, «rnoram zamenjati ulogo; učiteljice nečem igrati več.*
Neznanec je mdetem že zbiral besede in kanilu nato sta golčala pri eni rrizi: Mimi Kamnarjeva. poštarica, in Siavko Brežina, zasebni uradnik. Le-ta je ni kotel dolgočasiti s svojimi uradnimi težavami, tem več pa je vedela ona o poštnih zadevah, s katerimi io je pravkar seznanil odišli pismonoša.
Uradnik Brežinz se ji ob razstanku ni ponudil, da jo pospremi na poti v Zabrdje, obljubil pa ji je, slično prejšnjemu častilcu, svoj poset. Gospodična »poštarica» se je tudi njemu pokazala na videz počaščena, v srcu Pa ni verjela, da se bosta-še kdaj videla v življenju.
Ko se je »gospodična* drug? dan vrnila iz mesta, je pri Kamnariu vladala zopet medsebojna ljubezen. Nrhče ji ni pokazal kake nevotie, celo Malka ji je bila prijazna in mati jo je kar obsula z vpiašanji po novicah, ki jih prodajajo v mestih na drobno in na debelo.
Hči.je zamolčala da je igrala v mest« ulogi učiteljice in peštarice, pravila pa je na dolgo in široko o smrti svetnika — čigar ime je pozabila — kf ga proslavljajo bogati in revni, nizki ter imenitni meščani.
»Mimi, kakšna sreča!« jo je blagrovala mati. »In .avno v tem velikem času si se podala v mesto.*
»Svetnika je videla,* se je smejala Malka, opazivši radost svoje gospodinje.
«Kaj še,* jo je Mimi zaničljivo zavrnila, pojasnjevaie materi, ua le časopisi pišejo o njem.
»Torej ga nisi videla? O jej!* je zdihovala mati.
»Bukve je brala.* ji je nagajala Malka, odhajajte z elasnim smehom na njivo.
Popisi
Kranjska:
JEZICA. Znani „kmet" se v volilni številki ^Kmetijskega lista" zaganja v mene. Za enkrat nm njegovo žaljivo pisanje oproščam, opozarjam ga le na previdnost v izrazih. Sploh je bolje, da ne prihaja preve^na sobice. Orjuna mu je morala sapraraensko zraeškti štrene, da jo zmerja s pretepaško banao. Pri tem se spominjam, da je bil neki St. Cunder nekoč sam nekak Orjunaš ia da je zbiral kole za boj s šišenskimi pobalini. še pred dobrini mesecem je silil več oseb na vpis v Orjuno in pripravljal njen ustanovni občni zbor. Sploh jc bila Orjuua visoko cenjena pri ,,Ruskem carju", dokler ni prišlo do poloma s konzumom. Ideje konzuma pa seveda niso umazali ne Orjunasi, ne Sokoli in ne Žerjavov d, amppak njen skrajno nerodni organizator. Polom je moral priti, kakor hitro so ljudje doznali, da stoji za lepo idejo konzutna umazano osebno dobičkarstvo. Samo gospod „kmet" iz »Kmetijskega lista" ima "nevenljivo zaslugo, da je danes ideja konzuma na Jezici za dolgo ča3a umazana. Stalnega spoštovanja, , ki ga ima g. Bukovec med Posavci, njemu nič ne zavidamo. Ni treba posebej dokazovati, da tudi mi spoštujemo vsakega nasprotnika poštenjaka, ne pa političnih švigašvag. Na naslov treznih mož iz SKS pa tole: Za skupen nastop SKS in Narodnega bloka proti klerikalcem — in ta bo še mnogokrat potreben — je treba opustiti vsako prenapeto bojevitost Vse zdražbarje, ki motijo po nepotrebnem mir v naprednih vrstah, je treba postaviti na hladno. Kogar žene srce h koritom, naj jo mahne h klerikalcem, med naprednjaki naj delajo le pošteni in znalajni i ljudje. Pazite, možje iz vrst SKS, da ne boste dali zastopstva Vaše stranke v roke nezrelim ne-razsodnežem. Preveč spoštujem starejše pristaše SKS, a katerimi sem opetovano skupno bil boj proti klerikalizmtt, da bi me otročji dopisnik »Kmetijskega lista" v tem kaj premenil. Ako Vas je že enkrat osmešil s polomom konzuma, mu ne nasedajte še v čem drugem. Sladke besede so
cuo, njegova dosedanja dejanja pa drugo. — J. Kregar.
KAMNA GORICA. Evo Vam par novic enkrat tudi iz naše vasi. Prva je, da se nsra je »lemenaiar" skesal in nam ne bo pel nove maše, na žalost vseh tercijalk, a aa veliko veselje gotovih devic in celo cerkvenih pevk. Da, tudi pevke moram omeniti, lar so same mlade devico, ki imajo to ne bas lepo navado, da med božjo službo mečej<> papirčke na spodaj stoječe iaute, menda v opozorilo, naj še zanje molijo. No, v n*ši vasi srno vendar tako srečni, da imamo | župnika na svojem mesta. Naš dušni pastir ne I prinaša politike v cerkev. Tudi našega župana j moramo pohvaliti, ker dela za korist občine in j nam je uredil pot. Zaenkrat dosti, pa še drugič I kaj. — Op a zovalec. : KRASNJA. Razpust občiuskega odbora in j odstavitev, župana v Krošnji posebno boli žup-j stika g. Knola ia njegove podrepnike. Zato je \ svojo jezo stresel na prižnici 3. t. m. ter se j vpričo živega Boga v tabernaklju prav debelo , lagal. Toda z lažmi in zmerjanjem gospod ICnoi ne bo opral nesposobnosti, sleparstva in proti-postavnega delovanja odstavljenega župana in njegovega »kunštnega" tajnika. Zato obveščamo tukaj vse Krašnjane, zakaj je odletel župan. 2e pri zadnjih občinskih volitvah sta župan in tajnik izdala iistiue, za katere nista bila opravičena. Te listine so bile krivo sestavljene in zato je sodišče prijelo župana in tajnika. Zapora jih je rešilo samo to, ker sta se izgovarjala, da nista tega vedela in da nista mislila nič slabega- pri tem. Že zaradi tega bi bila oblast lahko župana odstavila kot nesposobnega človeka, toda mu je prizanesla, upajoč, da se poboljša. Pa se ni. Pri teh skupščinskih volitvah sta pa zagrešila še | večje protipostavnosti. Župan je reševal volilne reklamacije brez izvoljene komisije, volilne imenike je pa njegov tajnik skrival, da jih niso mogli volilci videti, kakor zakon predpisuje, To vse je dognal po pričah srezki poglavar. Pa le druge reči je zagrešil. Nato je prišel revizor, ki je našel denarne knjige v takem neredu, da se je mudil dva dni, preden je površno vse pregledal. Iz ieh knjig se vidi vsa nezmožnost in ne-
slovaško in Rumunijo pa se po zmagi Narod-! nega bloka le še utrjujejo^ dočiro glavni; evropski velesili, Francija in Anglija, potom svojega časopisja izražata svoje zaupanje v bodočnost naše države. Vse to v zvezi z ustaljeno vredno-tjo našega denarja na vseh inozemskih borzah daje iepo spričevalo, da je naša država končno krenila na pravo pot.
V evropski politiki se zadnje dni [»osebno resno pretresajo
sovražnosti med Grčijo in Tttržijo,
ki sta se znova sprli zato, ker ie iuršlca vlada izgnala iz Carigrada grškega patrijarha ter začela znova preganjati grško prebivalstvo. Ogorčenje v Grčiji je silovito, spor se suče na ostrini noža, vendar pa je npati, da se bo s posredovanjem Zveze narodov še pravočasno poravnal.
Napeti odnošai; vladajo tudi
med Nemčijo in Rumunijo,
ker Nemčija ne mara povrniti škode, ki io je med vojno v rumunskih krajih povzročila s strašnimi rekviziti jami. Rumunija se zdaj maščuje na ta način, da izganja nemške podanike ter namerava zapleniti celotno v Ru-inuniji se nahajajoče nemško imetje. Ker bo tudi Nemčija gotovo vračala milo za drago, \c obe državi nahajata v hudi medsebojni — gospodarski vojni.
Tudi Anglija in Italija sta zadnje dni imeli konflikt
zaradi izrabljanja peiroiejskih vrelcev v Albaniji.
Anglija je, kakor znano, pri pobiranju gospodarskih dobrot povsod prva in si je tudi v Albaniji znala zagotoviti izrabljanje petro-lejskih vrelcev. To pa Italijanom, ki se postavljajo kar za nekake kuratorje albanske dežele, nikakor ne gre v glavo in jezno rogo-vilijo proti angleški vladi. Prerekanje še ni končano, medtem pa seveda Anglija mimo dalje izvaja svoj petrolejski monopol v Albaniji.
Po končanem delu v kuhinji se Je odpravila na polje tudi mati. «Miml,» je poklicala hčerko, <ma polje grem.*
«Z vami pojdem,« je prlskakljala Mimi po Stopnicah.
cZ mano?« je ostrmela mati, preinišljevaje, če se bo hči lotila dela, ali pojde le gledat, kako se trudijo drugi.
»Da le gre,* si je mislila nazadnje, «bo že napravila eno ali drugo reč.» Ni ji bilo toliko radi sebe, marveč radi sosedov, ki so po krivici obsojali njeno hčer. Kakšna radost za užaljeno mater, če ji bo današnji dan prinesel zadoščenja! Kamnarjeva hiša je na dobrem glasu; ni izključeno, da se oglasi kak ženin, če bi hči pokazala voljo do gospodinjstva. Za doto bo skrbela mati: čim lepše in večje bi se našlo ognjišče, tem bolj široko je pripravljena odpreti svojo rejeno denarnico.
V takih mislili je stopala Kainnarica z mo-tiko na rami poleg svojo hčere, praznično oblečene. »Jej, jej! Taka gre na njivo,» je žalovala na tihem, oziraje se naokrog, če jo kdo opazuje. Naravnost bi ji bila najrajši povedala, kakšno mnenje kroži o njej po okolici. A poznala Je hčerino občutljivo srce; beseda, ki io je hotela izgovoriti, ji je obstala na jeziku.
cMamlca, čemu vam bo motika?» je pričela Mimi ljubeznivo.
«Tur$čico okopavamo,* ie odgovorila mati s grenkim nasmehom.
iNeprijetno delo. Človek se omaže.» »Obleka se osnaži, roka umije . . Vode nam, hvala Bogu, še niso obdavčili.« i Vi se šalite, mamica.« »Tudi v šali sc lahko skriva resnica.* »Vi mislite, mamica, vi hočote reči .. .» elzveš, če boš pridna.« cHm, če bom pridna,« Je zardela Minil, razume vsi materin migljaj, da naj se oprime dela Milo se ji je storilo ob misli, da ji niti lastna mati ne privošči snažne obleke in belih rok. Rekla pa ni ničesar, molčala je tudi mati.
Prispeli sta na niivo. <tOho, gospodična,» sc jc hčeri posmehljivo priklonila Malka, ponujajoč jI motiko, zasajeno v zemljo zraven nje. Bridko se je nasmehnila Mimi lesenemu orodju; zavihala je široke rokave, privila k sebi šumeče belo krilo ter je pričela okopa-vati. Dobro se Je sukala nekaj časa, kmalu pa je jela postopati ter si ogledavati roke. Čim bolj jih je brisala 7. belim robcem, tem večji in grši so postajali madeži, zadani od rjave prsti, in tem bolj jo je skelela nežna dlan.
«Roke Jo bolijo,« se jI je rogala Malka ter oponašala njeno pritajeno stokanje, dokler je ni ošvrknil materin srepi pogled, ki ji je prepovedal vsako opazko.
Mimo Kamnarjeve njive je vodila vozna občinska pot. Tu so hodili iu vozili domala vsi vaščani, zakaj večina zabrdskega polja se je nahajala na tisti strani. Bližnjica, ki ie
peljala čez travnike po dolini, je bila krajša za nekaj minut, toda nihče se ni izognil danes daljše poti, to pa radi Kamnarjeve pgospo-dične«, ki se je na njivi v sredi med Malko In materjo borila z motiko. Mnoge je zanimala ujena pridnost, katero so hoteli oceniti v soglasju z onimi, ki so trdili, da »gospodična* ni za nobeno rabo, česar je kriva slepa materina ljubezen.
Kamnarica se je delala, kakor da ne vidi namigavanja in mežikanja mimoidočih, v resnici pa ni prezrla nobene le količkaj sumljive kretnje, Jn vsaka jo je kakor z nožem zboda v srce. Leka svoji bolezni je iskala v delu, motika v njeni roki je bila podobna stroju, katerega žene izvrstna gonilna moč. Poglavitno se ji je zdelo, da napreduje delo, zakaj velik prostor okopane turščice bo najglasneje govoril, da pri Kamnarju ne lenarijo.
Za zahodnimi gorami je ugasnil zadnji ajln* čni žarek. — »Dekleta," je velela Kamnarica, „zdaj pa le hitro domov." Malki je pokazala bližnjico, da bo potratila manj časa, sama pa je zavila po glavni poti z utrujeno hčerko, ki se je skoro opotekala. Ni ji ugajalo njeno molčanje, čeprav upravičeno zaradi prestanega pora.
,,Mimi," se ji je dobrikala, „daaes si bfla
pridna."
„Eli," se je hčerki zdehnilo v odgovor.
„Kako so te gledali," je ponosno nadaljeval«. »Mislili »o, da si se aam izneverila, ps «o jo
sposobnost od Knofa pohvaljenega župana. Pri proračunski seji je župan na vprašanje odbornika štruklja, ali je kaj prebitka iz tekočega leta, rekel, da bo še. primanjkljaj. Revizor je šele spravil na da« prebitek; če bi župan po pravici povedal pri seji, da je prebitek, bi občina ne imela letos zemljiških priklad. Ker pa jc prebitek utajil, so morali priklads določiti. Oblast je tedaj izprevidela, da tako ne more in nc sme iti naprej, zato je odstavila župana in ker je tudi občinski odbor sokriv teh nepravilnosti, je pa vse skupaj razpustila. In sedaj vpije g. Knol na prižnici, da tako poštenega in dobrega župana nismo še imeli. Ljudje božji, ali ni to sramota za božjega namestnika, da z lažmi pere župana? Pa gospod Knol se je še več zlagal. Pri prevzemu občinskega premoženja od prejšnjega župana je bil g. Knol navzoč in je videl, ko je g. Golovc izročil novemu županu tri hranilne knjižice z okrog 2000 K. Da je v ubožnem zakladu danes večji znesek, je zasluga odbornika g. Štruklja, ki je $ pritožbo na glavarstvo prisilil, da so se vplačane denarne kazni morale naložiti v hranilnica O. Knol trdi, da je prejšnji odbor pustil dolg, bil pa je sam priča, ko je g. Golovc poleg omenjenih hranilnih knjižic izročil novemu županu nad 1600 kron denarja. Dalje se je župan pregrešil, ker ni dal prebitka v hranilnico, kakor zakon ukazuje, temveč je denar lepo doma imel in je bilo že lansko leto nad 6000 K preostalega denarja. Tako se ne gospodari z občinskem premoženjem in če bi bil kdorkoli župan, bi ga oblast odstavila; zato je morala tudi Tončnika. Kako nesramni so tisti, ki so sestavili sedaj neki protest, lahko vsakdo spozna. Tisti pa, ki so se podpisali, lahko uvidijo iz našega pojasnila, da je župan kriv sam, da je sfrčal. Kdor tega ne verjame, kar 6mo tu navedli, naj gre pa k ge-rentn g. Klopčiču gledat denarne knjige, v katerih je vsa županova in mežnarjeva nezmožnost z rdečo tinto m s številkami naslikana. G. Knol naj pa še naprej v hiši božji pere zamorca in »krtači" liberalce, toda resnice ne bo utajil, čeprav se vseh paragrafov »Lažnjivega Kljukca" iz glave nauči.
POLJANSKA DOLINA. Skupščinske volitve, ki so sc v dolini izvršile mirno so za nami in napiednjaki demokratje smo ž njim kljub vsemu zadovoljni Boljšega uspeh.- pri razcep-
ljenosti naprednih strank, še več pa zaradi du- j obiskana In igralo se je ta naše razmere prav hovniškega pritiska na nevedne volilce, ni bilo: dobro, če se pomisli, kakšne žrtve doprinašajo pričakovati. Stari, onemogli možje, ki jih celoj naši igralci, ki se poleg svojega kmetskega ali
zimo ni bilo s hribov, so ta dan prišli kljub nad vse slabem vremenu in slabi poti. Čudno ni. Poljanski župnik je imel zadnjo nedeljo pridigo s priporočilom, da one volite, ki so od Boga določeni, in pridiet vsi, četudi je slaba pot. In prifli so skoro do zadnjega. Prišli so tudi oni, ki so prej obljubovali in se pridušali, da nikamor ne gredo. Klerikalec je pač klerikalec, na njega se ne zanašaj, kajti ti spadajo pod star pregovor: „ Mnogo klobukov, malo mož pod njimi." Seveda je h klerikalnemu uspehu pripomoglo mnogo tudi to, da so se po županih ali njihovih slugih in tajnikih delila vabila in pozivi k volitvam, kar smatrajo nevedneži kot ukaz. Tudi
obrtniškega opravila ter drugih poklicev ačijo v prostih in poznih večernih urah še svojih vlog; nekateri morajo hoditi do ure hoda k vajam v Sokolski dom. To so žrtve, ki jih zna preceniti le tisti, ki vse to opazuje in preživlja. Zatorej vsem tem požrtvovalnim delavcem in delavkam vsa čast in priznanje; drugega plačila tako ne dobe. — Na pustno nedeljo bo priredilo Kmetsko bralno društvo zabavo s plesom in maškarado na Savodnju ob treh popoldne v prostorih na-šega zavednega požrtvovalnega brata Franca Tel, bana. Dohodek je namenjen v prosvetne namene. LTdeležite se te prireditve posebno tudi naši somišljeniki iz oselške občine, da se primerno po-
šola se je zlorabila v te namene. V dolini ob zabavate in da tudi vmes katero rečemo za pri-ineji, kjer bi bila jako potrebna šola s posvet- j hodnje, kaj in česa bo treba, da se bo naša na-nim učiteljem, ima zdaj župnik zasilno šolo.; predna stvar tem bolje razvijala in napredovala. Župnik je kar po otrocih pošiljal vabila na vo- j — Na pustni večer pa priredi naš Sokol v dru-litve za klerikalno stranko. Doslej je ta župnik I štvenem domu maškarado za člane in po teh vpe» veljal za zmernega, ki se ni vtikal v politiko. Ne ljane goste. Obeta se lepa zabava. Za male
more skoro biti drugače, kakor da je dobil strog ukaz od zgoraj. V Poljanah, kjer je bil klerikalni komisar, ki je imel svoj kvartir oba dni v farovžu, so tudi prinesli opoldne za vso klerikalno komisijo najfinejše in najboljše kosilo. Kmet, ti pa zabavljaš na slabe čase; draginjo, davke m ceno živini. Kdo je tvoj največji iz-sesovalec? Ti garaš, a tu se maste Pred volitvami se ti je vse to od naše strani, tudi v »Domovini" pojasnjevalo. Zastonj, preslišal si, zato si pa tudi sam sebi pripiši vse to. Klerikalci so bili trdno prepričani o zmagi separatistov v državi. Z ošabnostjo so klicali čuvarji njihovih
stroške bo dosti smeha. Bratje in sestre, ta večer v Sokolski dom!
GORENJI LOGATEC Lažnivi »Slovenec« je tudi pri naših klerikalcih prišel ob kredit. Posebna izdaja z naznanilom zmage opozicijonal-nega bloka je vse pobožnjakarje od župnika do Sajovčeve mame spravila iz ravnotežja. Tako sijajno zmago treba tudi sijajno praznovati. Kres na Taboru je imel otvoriti slavje. Čakali so le še telegrama, ki naj bi potrdil »Slovenčeve" vesti. Toda brzojava noče biti od nikoder. Kaj pa, če bi »Slovenec" zopet lagal kot že tolikrat? la
skrinjic: SLS, dr. Korošec, češ, ta je naš rešitelj1 Sajovčeva mama pošljejo v liberalno hišo p« in odrešenik. Ko so drugega dne po volitvah rJutr0"' a katere^a so ^ takoi P°učili' da i01
pričele prihajati vesti o zmagi Narodnega bloka, so pač začeli začudeno kremžiti obraze, kakor bi uživali grenek pelin. Dr. Korošec ostane pač le veliki tiger z majhnim pomenom. Nas rrprednjake čaks v prihodnje še veliko dela. i
je ..Slovenec" zopet potegnil. In zmagoslavje je izginilo iz pobožnega obličja. S kresom seveda ni bilo nič. Pa bi tudi v primeru klerikalne zmage ne bilo nič z njim ker to naj si črna gospoda le zapiše za uho, da se v naprednem in narod-
Zato pa brez odpočifka naprej na delo in pri nem Gornjem Logatcu državotvorni elementi
vztrajnosti bodo drugič uspehi lepši.
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Naš Sokol je priredil v nedeljo 15. t. m. gledališko predstavo z veselico in plesom., Igrala se je igra »Deseti brat". Prireditev je bik prav dobro
dobili po zobeh. Drugič bodo v govorjenju bolj previdni..
„Ne razumem, mamica, jasneje govorite," jo je prosila hčerka z utrujenim glasom.
»Hočem, ker si bila pridna," se je nasmehnila, nakar ji je pričela razlagati, kaj se je o njej govorilo.
„Kdo je slišal?" je vprašala pogumno .gospodična', uverjena, da ji mati ne bo mogla dati pravega odgovora.
„lvan," se je sklonila mati proti hčerki ter je (iho dostavila: „In sram ga je bilo."
„Ivan?" je vzkliknila Mimi, užaljena, ker se je sramuje rodni brat Nedolžno je povesila glavo v zavesti, da trpi, česar ni zaslužila.
»Danes je Ivan drugačnih misli in z njim vsakdo, ki te je videl na njivi. Delo daje človeku ugled, potem pa dota... Takšne ne bo imela nobena druga v Zabrdju.'4
»Zakaj dota?"
»Dola vabi snubce," jo je učila mati
»Kmetskih ne maram."
„Pa se boš kesala," jo je opomnila mati. »Kmetija ima v zemlji korenine."
»Zato ste mi vsilili motiko," se je razljutila Mimi. »Pa jo bom odložita. Moja duša hrepeni p* mestu, na deželi je dolgčas.4*
ne bodo dali izzivati od črnih brezdomovincev. — V zadnjem času smo imeli dva primera, da so se vnele saje, enkrat v Gradu, enkrat pri Lenassiju. Pravijo, da je temu kriva dimnikarjeva zani-krnost. Naj bi se oblast malo pobrigala za stvar, dokler ni večje nesreče. — Prijatelj, ali si že storil svojo dolžnost napram sokolskemu domu? — Poročili so se v zadnjem tednu naši vrli somišljeniki: Alojzij Moljk, Jakob Nagode in Valentin Leskovec. Vsem trem mladim parom želimo vso
»Kake prijateljice se okleni," ji je svetovala mati. »Druščina te bo razvedrila. Z Brezarjevo Anico sta bili včasih neločljivi..."
»Zdaj je ne maram," se je zadrla ošabno,j sre^0 j »preponižna je.'
Mati je utihnila. Ponižnost se ji je zdela j KRTINA. Dne 5 t m. smo imeli v naši oklepa čednost, drugače pa Anice ni marala hvaliti čini redko slavnost. Kralj jt odlikoval za 301etn®
radi Ivana, čigar srce je skušala rešiti pred njo; grajati je pa tudi ni hotela, ker jo je mislila staviti svoji hčerki za vzgled.
županovanje našega vrlega župana g. Piraata. V okusno okrašenem šolskem poslopju se je vršila v ta namen cela slavnost. Ob 1. uri popoldne
Molče sta vsaka po drugi strani pota prispeli,	se je pripeljal naš srezki poglavar dr. Ogrin,
na dvorišče. Materi se je mudilo v kuhinjo, hčeri	da izroči in pripne odlikovancu zlato svetinjo. K
pa v sobico, da sc preobleče in umije. Malks. ji je	slavnosti so se zbrali mnogoštevilni prijatelji,
prinesla tople vode, nakar se je podala k svi-	znanci in zastopniki raznih uradov kakor tudi
njaku, kjer jo je čakalo še mnogo dela. Jezno je	šolska mladina. Srezki poglavar dr. Ogrin je v
odpirala in zapirala vrata ter se le redkokdaj	toplem govoru orisal vrline in zaslužnost go-
ozrla čez ograjo na cesto, odkoder se je čulo	spoda odlikovanca in slednjič vsem zbranim raz-
govor jen je od dela idočih sosedov.
»Kaj pa gospodična?" so jo vpraševali nagajivo, vedoči, da si Malka in Mimi nista posebno naklonjeni.
»Umiva se in pa strašno je trudna, ves život jo boli."
»Dela ni vajena," je omenil čvrst možakar, »pahljača je za bele roke, motika jih ožuli in umaže."
Glasno ao se smejali sosedje njegovemu izvajanj«, ,
* (Dalie prihodnjič.)
ložil pomen domovinski ljubezni in vdanosti ter zvestobe do države. S klici »slava" vladarju ie zaključil besede, nakar so šolska mladina in navzoči zapeli »Bože pravde". Sledile so čestitke občinskega odbora, zastopnika domačih fantov, učiteljstva ter male deklice, ki je v vezanih besedah čestitala in podala slavljencu šopek. Pri tem ganljivem prizoru nobeno oko ni ostalo suho. Mladina je nato zapela še poseoen, nalašč za to priliko zložen pozdrav županu, nakar se je župan g. Pirnat, globoko ginjen, zahvalil za odlikovanje ter naprosil gospoda srezkega pogi*
varja, naj lo njegovo zalivalo sporoči Njegove-1 ] Raka zopet napredna. Že danes bi lahko bila,. Veličanstvu kralju in ministra za Sume in rude1 če ne bi pri volitvah nekateri možje, ki se sicer g. dr. Žerjavu, ki ga je predlagal v odlikovanje, j prištevajo k SKS, so pa le slepo orodje v rokah Šolarji in pevci so nato zapeli drugo kitico „Bože j graščaka Franceta Drnovška, agitirali na vso pravde" in se je slovesnost končala s ponovnimi moč le proti naši stranki. Kr5or ni hotel iti ž , klici „slava" vladarju in Jugoslaviji Sledilo je j njimi, eo m« prigovarjali, naj voli rajši v prvo s pogoščenje šolske mladine in vseh navzočih. Med skrinjico, lo je v klerikalno. Dokazi na razpo- j napitnicami slavi jencu, srezkemu poglavarju, lago! Fej, hinavci! Skrajno žalostno! Daleč je. učitelju g. Šmajdku in drugim so ostali vaščani! padla SKS na Raki ped vodstvom znanega btv- ( in gostje zbrani pozno v noč. Vmes so pokali šaga avstrijskega pet oJizaika Fr. Drnovška. Če.
A __-	I______i.l!	/-In «/•. - C	Ka ČlA tolm	l-.r, Im^ljl »vnlft Tinin^
topiči in oznanjali okrog, da se vrli krtinski občani zavedajo svoje dolžnoeti in spoštovanja do župana ter visoko cenijo to kraljevo odlikovanje, 8 katerim je počaščena tudi vsa krtinska
bo šlo tako naprej, bo kmalu svoje maloštevilne vojščake pripeljal pod klerikalno snarelo, kamor ga pač srce vleče nazaj v spominu na krasne | čase med vojno, ko je bil že absolutni gospodar
občina. Odlikovancu kličemo: Se na mnoga leta! na občini. Tedaj smo se ga bali skoro vsi, danes
I a") ga pa že vsi pametni in treznomisleči na-ZUZEMBERK. Orjuna bo priredila v ne-' predni možje zapustili, čudimo se le še trem deljo 22. L m. ob 7. zvečer na kegljišču gostilne1 možem, ki so v resnici pravi naprednjaki in od-g. Polajnar veselično prireditev z godbo, ple i ločni nasprotniki klerikalizma, pa še ne izpre-som, šaljivo pošto itd. Odbor vabi vse iskrene J gledajo, kam jih je tukajšnji načelnik SKS pn-Jugoslovene ter prijatelje orjunaikega pokreta, vedel.
da se v čim največjem številu udeležijo prire- MEDIJA-1ZLAKE-. Spoštovano ur^ništvo! dihe. Glede na čisto nestrankarski značaj or-1 Na-jr,rej pošiljamo vsi čitatelji »Domovine" iz ganizacije naj se ie vendar enkrat opuste vsa 1 oko1ice p^jSentjurja (pri Zagorju ob Sav) brat-strankarska m osebna nasprotstva, da bo zavla-1 ski pozdr3v _ kratko Vam hočemo opisati, dala tudi v našem tako razkričanem trgu pnjetna [ kal,0 s0 se dne 8. februarja vršile volitve na na-družabnost Vse, kar iskreno.čuti jugoslovensko, 5em volišču v iziakah. Gospod župnik je ves dan naj se oklene naše organizacije, -i edina pred-1 imff eko „lave 0pravk-i in skrbi. Mašo je opia-stavlja zlasti v sedanjih tako razburkanih časi vil hitro, nato pa je navzlic grdemu vre-enotno natijonalno fronto. Kdor Jugosloven, fe , mem, ves dan skakal okro» in se trudil za žive}
in mrtve, da pridobi še kako kroglico za klerikalno skrinjico. Ko smo ga tako videli okrog dir-
Orjunaš!
BELA KRAJINA. Zadnje volitve so pokazale, da smo imeli prav, in seda j je marsikomu jati, smo si pač vsi mislili: mar bi raje študiral žal, da je tako neumno volil. Nemanič ne bi bil krščanski nauk in naj bi sinovom in hčeram raz-izvoljen niti, če bi bil dobil vse glasove do zzd- j lagal četrto božjo zapoved, da se ne bi klerikalnega, ker je bil količnik mnogo večji kakor vsi nim staršem godilo kdaj tako, kakor se v toikaj-glasovi Belokranjcev. Klerikalci so se ga hoteli; š n ji fari godi nekemu staremu možičku, ki je na lep način iznebiti in zato so mu dali tak svojemu sinu izročil lepo posestvo, zdaj pa imi okraj, ki je po številu premajhen. To je bilo ne- to -^a zahvalo da ga sin očitno prezira. Znano pošteno. Nasprotno pa je Narodni blok združil je tudi, da ima naš župnik veliko besedo pri dva okraja, črnomeljskega in novomeškega, da tistih orlovskih igrah v Toplicah. Lani se je pri bi naš kandidat lahko dobil zadostno število eni taki igri nevarno prehladil neki fant, ki še glasov. Če so potem volilci raje verjeli Prepe- zdaj leži težko bolan. Župnik ga pa v tej težki luliu in klerikalcem, je popolnoma naravno, da bolezni k*r celo leto ne gre niti pogledat. Zakaj ni bil izvoljen naš kandidat. Bivši minister ima pa je Kristus hodil bolnike obiskovat? Omenjeni pri vladi gotovo več vpliva kakor pa kak človek, fant zd-j obžaluje, da se je dal zapeljati k or-ki se mora vedno držati za suknjo kakega žup- lovskim prireditvam. Obžalovali pa bodo tudi še nika, da se ne izgubi \ Beogradu. Belokranjcij drugi, ki se dajo navezovati r.a klerikalne koso prav grdo pljunili na staro belokranjsko slogo., medije ia prav posebno bo še nekdaj žal tistim, Raje so dajali kroglice tujepm, ki jih niso nikoli ki so slepo volili klerikalno stranko, niti videli kakor pa zaslužnemu domačinu. Da-1 BEGUNJE. Prav slabe „špegle" mora imeti nes so silno poparjeni, ker so krivi, da je ostala j dopisnik „Slovenca" z dne 11. t. m., da ni naprej Bela Krajina brez zastopstva v parlamentu. Ne vide!, kam bodo padale naše kroglice pri ne-verujejo niti »Domoljubu" niti „Slovencu", da j deljskih volitvah. Ni čuda, da je bil izid volitev Nemanič ni izvoljen. V Beli Krajini je treba iz-1 zanj kakor udarec s kolom po glavi in mu zaprl vršiti še mnogo važnih gospodarskih del in sedaj sap0. Z neumnim besedičenjem hoče Hblažiti veli-je to te":ko, ker smo ostali brez poslanca. Vsa ] kanski poraz črne politike v naši občini.. Nič ni
pomaealo tekanje od volilen do volilca, nič ni koristila pijača, ki je bila zvrnjena po grlih v hiši tipičnega alkoholista. Tudi mi se čudimo — pa le velikanski galantecsii klerikalcev, ki so nam blagovolili pripeljati 89. volilca z vozom na volišče. Smola, kaj? Z neumnim gobezdanjera hote dopisnik omalovaževati ministra dr. Žerjava, ki zato ne bo odtegnil svoje naklonjenosti, temveč bo ugodil tudi hadaljnim željam in potrebam naše občine. On je že dokazal, da njegova politika ni „tigrovska", to je obljubarska, in da rad stori dobro v splošno korist, katero uživa tudi tak klerikalni dopisun. Na dopisnikovo natolcevanje o plačanih agitatorjih se nam ne vidi vredno odgovarjati. Naj jih imenuje! Mi vprašamo samo, kdo je naročil uro molitve za razsvetljenje volilcev in kdo je plačal pijačo na dan volitev klerikalni gardi? Eno je gotovo: da so Begunje napredne in da bi bila kaj revna prva skrinjica, če ne bi tisula vanjo svojih kroglic polnoštevilna črna vojska iz LeS.
krivda pade na tiste, ki so Vas nagovarjali, da vržete kroglro v prvo skrinjico. Odgovornost pa nosijo v prvi vrsti politikujoči duhovniki, ki so Vas plašili z vsemi mukami, da ste volili klerikalno. Pred svetom je Bela Krajina osramočena.
KOKRA. „DomoIjubovim" izzivačem iz Preddvora bodi na uho povedano 6amo to: Strašno vas boli lepa številka 60, katero smo dosegli s „takim življenjem"; zato kričite. Z vami dalje debatirati ni vredno, lcer ste strahopetci in se ne upate priti s podpisom na dan. Zahrbtno strelja le neznačajnež! Gg. Alfonza in Kvadru pa kličem: Le tako pogumno po začrtani poti naprej do zmage! Zdravo! — Kok/ska jjtilka alJ Juta, lakor hočete vi, svetohlinti.
RAKA. Nedeljske volitve 30 pokazale, da ludi pri nas napredujemo, čeravno so se kleri-Vald in nekateri samostojni generali zakleli, da nas bodo uničili, sir,o vendar od zadnjih volitev napredovali za 96 glasov, dočirn so klerikalci izgubili 136 glasov. Se enkrat volitve, pa bo
SftajesrsTta:
LAŠKO. Zadnje volitve so ponovni dokaz, da je naša občina ena najzanesljivejših demokratskih trdnjav v Sloveniji in za ponosnim Kranjem gotovo prva. Brez vsake večje agitacije je oddalo za našo stranko 129 odločnih mož volilne kroglice. Ker je bilo 6 naših mož kot komisarjev po raznih voliščih, smo tedaj v resnici dosegli število 135. Pri volitvah 1923. smo imeli 83 glasov, pri občinskih lanskih volitvah i31. Napredujemo tedaj od volitev do volitev. Kterikald so sedaj dobili 56 glasov, za 1 več kakor leta 1923, Njih volilci so rekrulirajo iz nerazsodnih mož, zlasti pa užitkarjev, ki jih odrivajo s kmetov v trg. Naš župnik je pri teh volitvah pokazal svojo pravo zagrizenost Rohnel je s pri žilice, da se je majal stari cerkveni stolp. Splošna sodba je, da spada ta tnožak na kako gorsko faro, ne pa na laški dekanat. Tudi Radič je imel pri nas srečo. „Ujaga!4 je 4 glasove in to od ljudi, ki so pred nedolgim prišli v Laško ter radi iskali pomoči in podpore pri demokratih. Neumljivo je, da more slovenski in teiigent se tako daleč is pozabiti, Nemci so pridobili 4 glasove, tako da jih štejejo 17. Žalostno je to, da njihovo število narašča; nekdo je rekel, da imajo mlade. No, v resnia so pa volili z Nemci poleg Freteeta, tega zvestega Zupančevega pajdaša, razni obrtniki, ki se jih še drži stara nemškutarija. Gledati bo Lašča-nom na to, da se pridobe za Laško narodni ia napredni obrtniki, da bo tudi v tem stanu zavladala ona zavest, ki prevladuje sicer v vseh naših krogih. Z izidom volitev smo seveda zelo zadovoljni ter kličemo vrlim našim volilcem: Čast in slava Vam! Živeli! — Lepa slavnost se je vršila v nedeljo v Laškem. G. H. Mationi je že 53 let član našega vrlega gasilnega društva ter je bil kot tale odlikovan z zlato kolajno, ki mu jo je pripel na prsa sreski poglavar gosp. | Pinkava. Po odlikovanju, ki se je vršilo na glavnem trgu, kjer so imeli nagovore gg. poglavar, župan dr. Roš in župni tajnik Holešek. je bil skupen obed v sokolski dvorani, katerega se je udeležilo večje število gasilcev iz Trbovelj, Hrastnika in šmarjete. Vrsto napitnic je otvoril župni podnačelnik g. Avgust Dolinšek, ki je v krasnem govoru vzklikal Njegovemu Veličanstvu kralju. Govorili so še gg. dr. Roš, Elsbacher, Majcen, Holešek, Jelene. Slavnost se je vršila v znamenju složnega prijateljstva in je imela značaj najlepše iskrenosti. Želimo g. Mationiju, da še dolgo vTsto let deluje zdrav v priljubljenem mu društvu, slednjemu pa, da se še za-naprej razvija tako kot do sedaj. Naj ostane narodno in napredno!
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Radi pioti-ljudskega delovanja tigrov 6e pri nas klerikalne vrste redčijo m z veliko hitrostjo zmaguje naprednost. To so pokazale sedanje skupščinske volitve, kajti število naprednjakov od zadnjih skupščinskih volitev je poskočilo od 9 na 51 gla-! sov. Vsa čast našim naprednim volilcem, ki so I glasovali za ljudi, kojih namen je, da bodo delali v narodni skupščini za korist kvnetekega iti delovnega ljudstva.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo, 8. t. m. se je naš g. župnik zopet skopni na de-mokrate in se mimogrede obregnil na napredne časopisje. Napadel je napredno politiko in nje ne pripadnike z nastopnim primerom: Na svet« so ljudje, ki se jim omrači um iu ia te so hiSc, ki jim pravimo norišnice v katerih je več oddel kov. V nekaterih oddelkih so ljudje, ki so na« ravnost nevarni; čc bi ti prišli na prosto, bi vsi pobili, raztrgali in požgali Drugi se zopet «a-mo smejo, kažejo prijazne obraze in čakajo od rešenja. S prvimi je primerjal današnje državo tvorne elemente in dostavil, da so oni sami po-
nočnjakf, pijane! in razgrajači. Premislite, Ijud-' novani župan vzgled nasilnega kričača, posebno,' mi vdan;, pa procvita In stopa lepi bodočnosti
je, kaj boste delali in komu boste sledili. S tem kadar je v drugem stanju. Taki so klerikalni žu-je prešel na volitve ter je svoje backe poučil,1 pani. Naprednjaki, zapomnite si to za bodoče ob-kako je treba voliti, da bo vera podprta. Sedaj činske volitve in obračunajte z volkovi v ovčjih
pa vprašamo g. župnika: kdo je ponočnjak in pijanec? Mnogo je prič, ki so videle, da so ravno njegovi najboljši pristaši in kolovodje SLS, kakor cerkveni ključar Rebozel in Brezjan nosila na dan volitev, to je na dan spredaj omenjenega govora g. župnika v cerkv' cele Štefane" pijače iz farovža na volišče, kjer so skoro vsakega vo-lilca po domače „pokraftali", da ni padel v ome-dlevico, ko se je dotaknil prve skrinjice in spustil v njo kroglico. Kaj neki pravi k temu g. župnik? Ali je prav, napajati volilce na volišču? Ali prav, biti neposlušen ukazom najvišjega pastirja rimskega papeža in ustavnih zakonov? Mar mu je ukaz papeža in zakon! Volitve so tu! Tudi kovač kuje železo, dokler je vroče. Klerikalni agitator v mašniški halji obdeluje neza
kožah. G. župana pa svarimo glede takih izbruhov klerikalnega prepričanja. Pozivamo rnero-dajne oblasti, da si take stvari ogledajo.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Naš novi občinski zastop je takoj v prvi seji znižal občinske do-
nasp-eti. Zdravo 1
CERŠAK. Četrta božja zapoved veli, da morajo otroci spoštovati svoje starše. Toda ta božja zapoved ne velja le za otroke, temveč tudi za starše, ki morajo ljubiti svoje otroke, ako hočejo, da bo otrok nje vzljubil. A v naši občini imamo moža, ki svojih sedem otrok iz prvega zakon - ne mara, temveč jih smatra za trn r neti
klade na 50 odst. To je klerikalce tako razburilo, Eden izmed teh leži na smrtni postelji, t. oč? me da so zapustili sejo: gg. kanonik Bohanec, od- pravi: ,.Pripravi se m sam, pomagati ti nt mo> slavi jeni župan Anderluh in celo kovač Lorgar, | rem, ker te jc Bog kaznoval!..Tako torej ki je tudi kmet. Klerikalci ne privoščijo kmetom: klerikalni oče tolaži svojega bolnega potomca, olajšanja davkov, zato so vložili ugovor znani j takšna so klerikalna zdravila. Poznamo ga pa Graner, Ribezi iz konzuma in organist, češ, da j že iz vojnih časov, da ne ljubi svojih otrok. Imel je ta sklep neveljaven. Kmetje, zapomnite si je štiri sine \ vojni, če je teten prosil za svoje prijatelje! Upali so na volitve, da bo nova pomoč v denarju ali jestvinah, se je ta ljubez-klerikalna vlada razveljavila sklep občine. Sedaj njivi oče vedno razburil, češ: čemu njemu postno prepričani, da bo pravica zmagala in bodo moč, ko ima na fronti itak vsega obilo. Mlajši
iSm.rMMi tA	Ak^inetril, Af\L-l-,/1 _ r!n in tirt nnirr,flll it ifa l i»anclr	lliptnišfva
imeli Šmarčani 50 odst. občinskih doklad. — j sin je po povratku iz italijanskega ujetništva vedne vernike z volilnimi gesli, mesto da bi j vedno bolj pogosto se slišijo pritožbe o pismo-' bolehal na jetiki in v par mesecih umrl. A ko je jim razlagal besedo božjo, hujska proti napred-, noši Šeligi. Ta je politik, v državni službi paj ?e ležal na smrtni postelji, ga je oče takole to-
nim strankam, mesto da bi pospeševal razmah krščanstva. Blati iz sv. mesta napredno časopisje, namesto da bi učil božjo besedo. Jeseni berači s trudom pridelano pijačo od kmeta, da
rabimo nastavljence, vestne in nepristranske. — j laži': „Kak si živo, tik N>š umro!" Starši, rav-Iudi nekateri drugi, ki opravljajo državno služ-; najte pošteno s svojimi otroki drugače tudi za vat bo, so se slabo obnašali. Država je bila v ne-j pride plačilo, ki vam ne bo milo! varnosti, pa so šli proti njej. To si bo treba za- j gj, PETER NA MEDVEDJEM SELU
ga v svoje agitatoržke namene pozneje ž njoj pomniti. — Slovenci zelo cenimo pregovore. V. Volitve so za nami! čast in hvala onim našim opijani, ga pošlje na volišče in tako zadosti črni kmečki posojilnici bomo izročili malemu tajniku ' raožem in fantom, ki so vstrajali kljub vsem ne-
diplomc z napisom. Jabolko ne pade daleč c^. zas'išanim prožim n. šera nika, njegovih
klerikalni strasti političnega hujskanja. Gotovo 6e ne spominja več krščanskega izreka, ki pravi: Gorje mu, kdor pohujša enega teh malih! Bolje bi bilo, da si obesi mlinski kamen na vrat, ter se potopi v globočino morja itd. Koliko tnalih, kolik* otrok je navzočih vsako nedeljo po cerkvah, ki morajo namesto krščanskega nauka ^ _________
poelašati najostudneje klevete in blatenja, dosti-	'SOvaEČan~ih.
krat celo svojih staršev in odrastlih bratov. Ni iudno, da se že otroci branijo hoditi k službi božji, dasi o vsem ne razumejo dosti. Kadar pa »ima ljudi v svetišču, pa zabavlja čez brezverce in vpije, da je vera ▼ nevarnosti, da vera peša itd. Opozarjamo našega župnika, da konča s htijskanjor ir blatenjem v svoji politični blaznosti, sicer mu pripravimo po njegovem nedeljskem receptu v kakem kloštru stanovanje, kakor ga je on sam opisal 8. t nt s prižnice. Vsaka reč ima svoj konec in svoje meje in zato upamo, da ga bo tudi farovškim hujskačem oskrbel njihov najvišji vladar v Rimu, in to v najkrajšem času.	Faran.
RIMSKE TOPLICE. Na tukajšnjem pošt nem uradu nimamo aikakega reda. Gospodična poštna upraviteljica, ki je protežirala sedaj bolnega poštnega dostavljača, kateri je ob vsaki priliki udrihal po naprednem časopisju cek med službo, je sedaj mesto njega nastavila 11 letnega fanta, ki vzame pošto na svoj dom, kjer se pisma pregledajo, preden jih fant odda strankam. Gdč. poštarica naj se bolj briga za svoj posel in man) za tarok, ki ga igra z raznimi židovskimi Nemd. Stranke je vljudno prosimo, nai vendar enkrat napravi red. Pri nas živi neki gospod, ki aas zapusti vsaka dva meseca po enkrat za tri do štiri dnL Na njegovem stanovanju se zbirajo večinoma nemškutarji, med njimi tudi politiku-joči duhovniki, ki se razumejo na dobra vina in ki sklepajo načrte ter sanjajo o zlatih časih Avstrije. Ali je danes mogoče, da ima. trgovski pot-
drevesa.	j podrepnikov in Radičevih agentov. Klerikalci so
BOČNA. V nedeljo 15. t m. ob pol 10. uri dosegli v Sloveniji večino, ki jim pa, kakor smo zvečer so neznani zlikovci naskočili dom tukaj- { že našim domačinom naprej dopovedovali, nit ne šnjega kolarja, ki je občno znan kot izurjen ro-: koristi. Narodni blok, za katerega smo šli v boj, kodelec, pameten mož in skrben družinski oče.1 je dobil v državi od 315 poslancev 16 3, kar Kljub temu mož ne uživa posebnih simpatij pri oomeni nad rolovirc /s»h *>oslancev in klerikalci svoith sovaščanih. V Bočm namreč nismo kar s svojimi 20 poslanci * dV^c rt bodo pobi-tako. Biti moraš magnat in trden pripadnik j rali z vladne mize. Ista v*oda h zadela tudi edinozveličavne SLS, šele potem postaneš ime- gv Puclja, ki stoji popolnoma osamljen. Sedaj nitna osebnost. In to sta oni cvetki, ki ne dičita bo uvidel tudi najbolj neveren Tomaž, kako ve-našega vrlega kolarja. Mož namreč pazno zašle- lika škoda je za naše štajersko kmetijstvo, podu je razvoj političnih dogodkov, zato tudi (A sebno pa še za ožji okraj, da naše ljudstvo nI volitvah pikogar ne poprašuje, v katero skrinjico v večjem številu	'-roglic za našega krneč-
mu je spustih kroglico. Predobro ie z?veda, od kega kandidata D<*rfenika. Drofenik je član Na-koga sme kot rokodelec pričakovati pomoči in j rodnega bloka in če bi bil izvoljen, bi imeli boljših razmer. V nedelje zvečer pa je bil njegov ( štiri leta domačina kmeta v vladni večini. Da bi dom atakiran s kamni, pri čemer so mu bile! nam on kot tak mnogo koristil, uvidi drnes tudi razbite štiri šipe. Sklepati je, da je bil naskok J tisti, ki nam je ob raznih prilikah prikimaval, na njegov dom insceniran po njegovih političnih. a nas v odločilnem trenutku zapustil. Ti straho-nasprotnikih, zagrizenih SLSarjih, ki se ob vsaki pete so krivi, da ne bo Drofenika v vladi. Manj-priliki radi ponašajo s svojo krščansko kulturo kalo mu je približno le 300 glasov! Drugi zopet in moralo! Le tako naprej, mi pa ostanemo zvesti so šli v dobri veri za g. Pudja, dasi ni bilo na
pristaši onih, ki jim je vsikdar na srcu blagostanje države in naroda. Malo nas je še sicer v Bočni, a ti smo krepki ter nekaj zaležemo. Bočna
štajerskem nikakih izgledov zanj. Izvoljen je bil le na Kranjskem. Da pa ne bomo imeli od Puc-lieve izvolitve niti najmanjše koristi, ie jasno kot
ne more biti baš ponosna na svoje politično za-■ beli dan. Ker r.c gre z Narodnim blokom, bo
slepi jene junake!
CrRŠAK. Volitve so minule, z njimi je konec marsikakega blebetanja in težkih skrbi Zebotovih agitatorjev. Posebno gg. župnik in kaplan sta se na dan volitev na prižnici tako nučno napenjala, da »o ljudje mislili: Zdaj-zdaj se bosta
■ sameval >.:a*or v jesen; zaunii »is.i; :ia urevesu. _Sedaj pr. te malo rase domače politike: Klerikalni voditelji so prve dni po volitvah potegnili svoje verne ovčice, da so zmagali. Tudi naJe domače klerikalne večine so se prve dni postavljale in kokodakale kakor petelin na gn-ju. Javn«
oa obeh voliščih, v Št. llju in v Selnici ob Muri. Gospod Zebotček lahko uvideva, da Selnica in v^eršak postajata zanj trda oreha. Pri teh volitvah se je \ Ceršaku posebno zavzemal za Ra
nik, nezmožer kakšnegr slovanskega jezika, pri | diča ntki mladi gospodič, *:i se je preko noči nas toliko dohodkov? Toliko za danet.	t prevalil v čudotvorno republikanstvo ter seboj
ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Kakor povsod tako znajo tudi tukajšnji umni klerikalci, osobito pa župani, uporabljati svoja
potegnil tudi par dobrih ljudi. Uspeh njegov pa jc navzlic temu neznaten. Narodni blok je pri u&E dobre napredoval. Prijatelji in prijateljice.
častna mesta v agitacijske namene SLS. Dokaz k; iitate ..Domovino", bodite vsi trdni in ne
za to: Zupan občine Sv. Krištof je prepovedal svojemu bratu, ki je sicer demokrat, da voli na-prednjake, češ, da mora takoj zapustiti stanovanje in da ne dobi niti koščka zemlje več pri njem, ako se ukazu ne pokori Pripomniti je, da je ime-
dajte sc farbati od raznih klerikalnih ali repu blikanskib priganjačev, ostanite neomajni naprednjaki in širite »Domovino". Klerikalna avtonomija je propadla, Stipičina republika je v špehkamri Naša enotna Jugoslavija, kateri smo
smeje... Mi naprednjnki sicer nismo tako osveie željni, vendar pa se ne bomo dali izzivati, sicer bomo znali vse gospode, ki imajo kaj masla na glavi, postaviti na solnce. V prvi vrsti opominjamo g. iupnika, ki je hodil v soboto pred volitvami bolnika sprevidet in je agitiral z Najsvetejšim. Kaj ne, Vaš trud je bil zamanj, pa ne trud nas naprednjakov, kakor ste blagovolili vprašati v nedeljo našega somišljenika. Pa tudi ona dva bratca, ki sta žugala volilcem, drugim zopet vince točila, si naj dobro pregledata člen 94. volilnega zakona in njega posledice. Gospoda, le ne izzivati, sicer bo zasmrdelo! — Gospoda župnika prosimo v imenu faranov, da paj bo * pridigo v bodoče vedno tako kratek,
kakor je bil na dan volitev. Gašperjevi gospe' Trezi bo pa menda že g. župnik davke plačal in mirna Bosna!
MESTINJE. Glede tukajšnje podružnice Kmetijske družbe, kateri načeljuje zagrizen klerikalni agitator M. G., so se pričele širiti vesti o raznih nerednostih. V našem interesu je, da se zadeva razčisti, in zato pozivamo oblastvo, da I ti nekoliko ogleda delovanje podružničnih čini- j teljev. °odružnica Kmetijske družbe mora delo-, vsti v korist nas vseh.
HUM PRI ORMOŽU. Poročil se je posestnik g. Jožef Podgorelec v Krče^inah s posest-nikovo hčerko gdč. Alojzijo Podgorelec iz Lo-perčič. Poroka se je izvršila v podružnici sv. Ivana v **edeIjo popoldne Istega dne so bile poroke še pri treh njegovih sosedih, tako da se niso mogli udeležiti vsi vseh gostij, kakor je drugače običaj. Bilo srečno vsem!
SV. PETER POD SVETIMI GORAMI. Našemu kantanu leži »Domovina" v ielodcu. P«»<»chnc <i ja "va tedna pred volitvami je besnel proti njej in zmerjal nas, bralce »Domovine 4, da smr hudiču napisani. Ko se je enkra* tako razkoi ačevai, je pa le dobil vrnjeno da je on prav: tiger. S jimi nastopi je kaplan zaigral ves ugled med tukajšnjim ljudstvom, ker vsi uvi-devarao, da bi bilo bolje, če ni se briga! za svoje duhovniško s'užbc kakor pa za politično gonj i Mi mv nismo v ničemer nevoščljivi, pr vnščinn mu od srca kloo^se, pražena jetrca, vino in šc druge dobroif s katerimi mu strežejo njegovi re Ki zavezniki. Zahtevamo pa, da naš lisi „Do-movioo'- pust popolnoma v miru. ker ' svoji goi jc nič ne r^eže, temveč .,Domovine" še raje CitSTic, : it ;r r»r dal miru bo le sani opekel.
ŠT. ILJ V SLOVENSKIH GORICAH. Cuj-te, guspaud urednejk, kej Vam jas mam za napisat, kej su naš farmašter nedielu 8. lebrara gura na kancli puvidalL Nejtuparvu su pridigali, kku se mareta žinim nu pa nevista žinit, da je per Baugi prau. Tautu se mi je še tikau numalu dupadlu. Pr nah, ku su pa tautu pridigu gur herali, su pa nanc nači zafejli. Nejpraj su še žajnske putulažili, de nasmaiju bejt hujde, de su se na Svajčncu malu zezdražile, ker bojo tikaj na Južetcvo didum teu puvidli, kej ej prau. Nah su pa začejli od volitve praviti, kko pač mare vsak mož na volijšče jit nu pa suju dužnaust nepravit. Rikli su teu, de bu ja vsak vulu tikau, de se nede jeim nu pa Baugi zamjeru? vričti mare pač keuglu v prvu kejštu. Prusili su tou žajnske, de nej duma mulije za suoje može nu pa za sijne, de jih nede hudajč zmej 'u, de bi ki nah v kjeru draugu keištu keuglu vargli. Vejte, guspaud urednejk, ku sn jas taute besejde čju, me je kar smajh lamu. Nu pa sn si teu inejslu, duj de pa te za mene mulu, ku nejmam bidniga, naj matere pa kar babe. Zatu pa tukaj ričem, de kej pumaga farmaštri tautu pravit nu pa vičejt, kr tautu mare kau vsak vijdet, kej ma za sturit. Jas ku nejsn daugu v šaulu huodu — pa še te sn per dverah sidu — pa seglejh dubru vajm, de tikaj nejč nej rajsn. ka farmašter praviju. S tautim samu nas strašiju, de je vira v nevar-nusti; tautu je samu larilari. Jas pač ričem, Baug dej, de bi le demukrati gveijavali, te bu pač za nas buge orbetare teu kmalu bolši. — Demokrat.
VELIKA NEDELJA. V miru in redu so se vršile pri nas volitve v državno skupščino. Vsak še tako zarukan in nerazsoden hlapček ie spustil brez vsakršnih pripomb kroglico v volilno skrinjico. Samo visokorodni gospod profesor dr. Lastavec, ki zahreščijo nad vsakim pastirčkom in vsako ženico, če jih prav ne titulira 7. vprašanjem: „Ali ne veš, kdo sem jaz?", so čutili nepremagljivo potrebo, da so med volilnim aktom v volilnem lokalu pred volilno komi-
sijo v svoji avtonomistični navdušenosti žalili nositelja tiste, kandidata in volitce 4. skrinjice. Ce so hoteli gospod doktor pri tej priliki doku- \ mentirati s svojo nesmiselno blebetavostjo svojo neizmerno modrost ali pa se pobahati z drznim izzivanjem pred volilci, češ, jaz znam več ko krave „štriglati" in svinje „fojtrati", o tem naj premišljajo njihovi pajdaši. Z zadovoljnim nasmeškom, da so junaško nastopili proti »izdajalcem", so spustili gospod doktor kroglico v skrinjico onih, v bližini katerih še nočejo biti med sv. mašo v cerkvi. Gospod profesor dr. Lastavec, zapomnite si dobro: Polomili se jo že pošteno s svojim monarhističnim navdušenjem v Avstriji. V svoji preveliki gorečnosti za avtonomijo boste želi drugič polomijo v Jugoslaviji, kjer tokrat vaš sin Franz Josef išče službe in kruha. — Volilci 4. skrinjice.
MARIBORSKA OKOLICA. Iz mariborske okolice nam je poslal neki narodni stiho-tvorec naslednjo pesem:
Borba je sedaj končana, zmaga pa izvojevana zgagarjem vso moč iz rok, strgal Narodni je blok.
Zdaj Korošec se huduje, ker se tigrov broj zmanjšuje, če naprej tako bo šlo. črnih tigrov več ne bo.
Ravnikovi radikali prav sramotno so propali. Ravnik kakor Ravnihar sta enakovreden par.
Tudi Markovič je Božo na medvedovo pil kožo. Deržič, Roglič, Ribarič, ali res vas sram ni rtič?
Zdaj spoznali smo kričače, klerikalcem priganjače. Da ste vi res narodnjaki, mislijo le še bedaki
Jugoslavija široka v rokah Narodnega bloka I To najlepši je pojav, živel Pivko in Žerjav!
SV. JURIJ NA PESNICI. Ker se je razen »Domoljubu" tudi »Straži" in »Slovenskemu Gospodarju'' zavezal predolgi jezik, se je šentjurski časopisni mazač zatekel k »Slovencu" in s preostalo mu gnojnico obrizgal še ntene. Neznosno ga peče, ker prodajam in širim »Domovino", ki piše golo resnico in cdpira ljudem oči. Prav zato jo psuje, d? je »najgrši list, ki je ta čas pri nas kot časnik izhajal," mojo osebo pa blati in črni pred ljudstvom, češ, da sem se »pred vojno pri ljudskem štetju dal za Nemca vpisati", in da sem »tisti trgovec, ki se pesebno razume la znižanje cen — navzgor". Dopisnika pozivam, naj stopi pogumno izza plota in se predstavi javnosti s polnim imenom ter z dokazi v roki, da si tako izbriše s Čela pečat lažnivca in ostudnega obrekovalca, ki me namenoma blati. Vprašam ga, kod je pasel svoje podle in hinavske oči takrat, ko so me leta 1908. zasledovali šentjurski velenemci s samokresi v rokah in me hoteli ubiti kot „windisches Schwein", ko so me zaradi mojega slovenskega imena nad trgovino »Franc Dobaj" smešili kot »Fran* Dobaj", in to v času, ko je tukajšnji župni urad šentjurskim nemškim mogotcem kot članom cerkvenoskladnega odbora nemški dopisoval in tako zatajil slovenski uradni jezik, ko je sedaj slavni dr. Fran Ceh bil »Sanatoriumbesitzer" sanatorija »Friedens-heim" in se na medicinskih stekleničicah ter škatljah proslavljal s »Hausa^ctheke". Da, to je bilo v onem času, ko je toliko opljuvani in za-
ničevani g. Robnik v 3. razredu utrakvistične čok poučeval naše otroke ter riatihoma, vztrajno in smetreno gojil slovenski jezik s takim uspehom, da je n. pr. njegova bivša učenka lahko ob prevratu prevzela občinsko tajništvo in ves čas do danes vzorno slovenski uradujeje; to je bilo takrat, ko je isti s srbskimi vojnimi ujetniki dogradil novo šolsko stavbo brez vsiljivega »Schtilvereina" in »Sudmarke", ki sta imela svoje mogočne bojevnike v sosednji Zg. Sv. Kungoti in Svečini, izmed katerih eden je ob prevratu po Zebotovi milosti postal jugoslavenski gerent, danes pa je župan. Pripravljenega je še mnogo gradiva za grmade, določene potomcem srednjeveških inkvizitorjev. Toda za danes dovolj! Vse, ki so ljubitelji svetlobe in napredka, pa vabim, da pridno prihajajo po »Domovino" in si jo naročajo. — Franjo Dobaj, trgovec.
SV. KRIŽ PRI MARIBORU. Naš župnik g. Martin Gaberc je v »Slovenskem gospodarju" zopet nekaj načcčkal. Jezi ga, da je pri Sv. Križu veliko naročnikov »Domovine", jezi se tudi na Verdonico, ki „Domovino" razdeljuje. Bog ne daj, da bi dobil Martinek poštno nabi-ralnico v svoje roke, tedaj bi menda vse liberalne časopise raztrgal. Verdonica pa tega noče, ampak razdeljuje nepristransko vse časopise, ki prihajajo semkaj. Smešno je, če g. župnik trdi, da je »Domovina" pohujšljiv list. Menda so pač mnogo bolj pohujšljive knjige, ki jih j« spisal škof g. Jeglič in ki ste jih delili z Mohor-skimi krščanskimi knjigami. Tudi Vi, g. župnik, ne vplivate baš najbolje na mladino s svojimi grdimi izreki, katere ste že mnogokrat rabili v Verdonikovi gostilni. Ce pa se že re« hočete „Dcmovine" znebiti, pojdite ob sobotah, ko jo pismonoša prinese tja v Hajkov gozd in jo vzemite pismonoši iz torbe, da je ne bo prinesel j \ nabiralni«. Napravite to, če ste tako mogočni
j	Pri Sv. Križu gre en glas:
j:	»Le Domovina je za nas!"
i	Ko bilo tu še ni Martina,
ni bila znana »Domovina". On sam po fari jo razširja, potem pa se nad njo vznemirja.
■	Povemo še mu tudi to:
Ko ga pri Križu več ne bo, politike bo grde konec poln miru bo zopet lonec.
RUŠE. Na dan volitev so Ruše zopet pokazale svoj narodno-napredni značaj. Posebno d* lavstvo se je dobro držalo. Začelo se je otresali raznih internacionalnih hujskačev. Zanimivo je bilo gledati razočarane obraze, ko se je zvedel rezultat Seveda posledice niso izostale. Začela se je pljuvalna tekma na člane SSDU in ugotoviti moram, da je najbolj izvežban v tej stroki vice-posestnik Cerk. Obljubljeno je bidi bilo, da M bo pustilo živeti Orjunašem (v tem primeni SSDU) še do volitev. Zato smo toliko bolj veseli zmage Narodnega bloka, ker s ion je rešeno naše življenje. Zasanjali so pit tako močno o prevratu, da je socijalist Moravčnik že nekaj noči pred volitvami zavohal par avtomobilov mu-nicije, katero je b?je Orjuna dala pripeljati v Ruše za vsak slučaj. Razširile so se tudi vesti — od iste strani —, da pride na dan volitev četa Orjune, katera bo razbila tovarno za dušik. Od vsega tega pa ni ostalo nič drugega kakor dejstvo, da smo častno zmagali v Rušsli in v Jugoslaviji. Delavstvo pa, ki si organizirano v SSDU, ne kreni s svoje začrtane «oti. Odločna na delo, ker delo se šele začne! Ni dovolj, alw ste organizirani in plačujete redno članarino, aa» pak privedite v organizacijo vse svoje sotrpin^ udeležujte se sestankov in predavanj, sodelujte povsod, kjer se vam nudi prilika, čitajte časopia*
revije, spise, katere vam nudi organizacija, in ne dajte se begati od raznih hujskačev in raznih vedno nezadovoljnih elementov. Le na ta način boste lahko z zadovoljstvom pogledali čez par let nazaj na uspehe, katere boste dosegli s svojo lastno voljo in s pomočjo sedaj izvoljenih poslancev Narodnega bloka. Delavstvo pa, ki si stalo pri teh volitvah ob strani, nevede, kam bi se pri-klopilo, in delavstvo, katero si bilo v kaki drugi organizaciji, si lahko izprevidelo, kje j? razumevanje za pravi gospodarski procvit države in s tem tudi boljši gmotni položaj delavstva. Zato se ti ne bo težko odlomiti, kam imaš kreniti. Na eni strani trezno gospodarsko delo v nacionalni državi, na drugi strani pa hujskanje,, demagogija, koritolovstvo. V delu za državo delaš za lastno blagostanje. — Narodnjak.
ikm«sUj&iil P&ltic
NESTANOVITOST TRAVNIŠKE RUŠE.
Trava.ška ruša je sestavljena iz raznih trav, deielj in drugih dobrih in slabih zelišč. Vse to se ravna po prirodni legi travnika, po podnebju, po la&jaostth zemlje itd.
Ta travniška niša, ki je za posamezne kraje in lege precej značilne sestave, pa ni stanovitna, človek bi sodd, da bi morala ostati v ist<i& razmerah zmeraj enaka. To se pa ne Rodi, ampak ruša se v svoji sestavi iz-preminja. Prej dobra travniška ruša postane siaba in malovredria. Dobre trave in detelje izginjajo, mesto njih se pa prikazuje raznovrsten plevel, ki kvari košnjo v vsakem pogledu. Travnik postane plevela, kakor njiva, ki je slabo obdelana. Na zanemarjenih travnikih se je že vsak lahko prepričal, da je poslala ruša slaba in da je namesto dobrih in tečnih tra/ vse polno različnega plevela, ki nima nobene prave vrednosti ia ki kvari pridelano krmo v enem in dragem pogledu.
Nasprotno pa tudi la'-ko opazujemo, kako se slabo obraščeni travniki popravijo, če jih dobro-oskrbujemo in gnojimo. Prej plevelu i travni i dobijo zopet gOsto rušo raznih trav in drugih zdiSč.
Ta nesianovita osi travniške ruše, to nieno pešanje in po drugi sTaui ta opomoč in izboljšanje ruše uaat bodi opomin, da se te treba za take ia^emembe bolj brigati, kakor smo bili do sedaj vajeni, saj sloje s tem v najtesnejši zveri prihodki naših travnikov, če je travniška niša dobra in gosta, potem je naša dolžnost, d?, jo skušamo v tej dobroti ohraniti. Dosegli bomo to t dobrim obdelovanjem travnika in z dobrim gnojen;«!?. če pa vidimo, da je začela ruša pešati a! i da je sploh slaba, redka ia malovredaa, potem ji je freba pomagati, da se zopet popravi,'ojači in izboljša. Največ se da v tem t«-imeni doseči z dobrim gnojenjem in s podse fviio dobrega travnega semena.
Podsetev lakih opešanih travnikov je važna zlasti v tem primeru, če manjka na travniku dobrih visokih ia nizkih trav in če manjka pripravnih detelj.
Travniška ruša ni danes več vprašanje zgolj prirodnih vplivov, ampak je vprašanje našega dela in prizadevanja. Današnji čas pa zahteva, da »e ne zanašamo zgolj na prirod-ne vplive in na dobro ali slabo «letino», ampak da storimo, kar je v naši moči, da se travniški pridelki dvignejo in v svoji tečnosti in dobroti zboljšajo.
Gospodarstvo
TRŽNI PREGLED.
ŽITO. Ker so v Ameriki žitne cene znatno padle, se opaža sedaj tudi pri nas ©slabljenje cen, kajti sicer bi moral prenehati vsak izvoz. Posebno močno so nazadovale cene pšenici v Banatu, k er se dobi blago celo že po 400 Din. Na novosadski borzi se je zadnje dni trgovala pšenica po 450 do 466 Din, (urščica po okrog 202 do 217 Din, moka «0» po 667 Din za 100 kg.
ŽIVINA. Cens se malo spreminjajo. Na zagrebškem sejmu so se trgov ali za kilogram žive teže: voh, prvovrstni 12 Din 50 p do
14	Din, drugovrstni 11 do 12 Din 50 p, tretjevrsini 8 do 9 Din 50 p, krave, pno-vrstne 10 I)m 50 p do. 12 Din, drugovrstne 8 Din do 9 Liin 50 p, tretjevrstne 6 Din do 7 Din 50 p, telea 16 Din 50 p do 18 Din, svinje, nepitane 13 do 15 Din, pitane 16 do
15	Din.
KRMA se je trgovala na zagrebškem sejmu: seno po 75 do 100 Din in detelja po 100 do 125 Din za 100 kg.
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 18. t. m v devizah: 100 avstrijskih kron za 8 dve tretjini pare, 100 italijanskih lir za 252 do 255 Din, 1 dolar za 61 do 62 Din, 100 češkoslovaških kron za 181 dinarjev 70 pat do 184 dinarjev 70 par, 100 švicarskih frankov za 1181 do 1191 Din.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le JDomovma" ie za sias!
Tedenske novosti
*	Nas novi roman. Naš kmečki pisaielj g. Anton Stražar stopi v kratkem zopet pred j bralce «Donw>vine» z novo romantično in, vseskozi zanimivo povestjo «Zavržena lju-be/en». Naši bralci bodo gotovo tudi razpiet tega romana, zgrajenega na resničnih dogodkih, zasledovali s splošno pozornostjo in napetostjo. Mišljenje in ravnanje licemersldh ljudi, ki z lokavostjo in hinavščino gazijo srečo dveh mladih zaljubljencev (Trdinovega Jakoba in Samčeve Katarince), težki doživljaji zapeljanega in zamčevanega dekleta, ki ie -odpravi'eno z doma našlo službo v nekem župnišču, in končno prizori iz življenja dobrih in slabih duhovnikov — vse to napravlja naš novi roman za prvovrstno čtivo, s katerim bo nedvomno ustreženo bralcem in bralkam «Domovine». Opozorite še znance in prijatelje na to povest, da se pravočasno naročijo na «Domovino», ki si dosledno prizadeva, da slovenskemu čitanja željnemu ljudstvu ustreže z lepimi podlistki, zanimivimi novicami in z odkrito besedo v vsaki javci zadevi Zalo pa tudi po vsej Sloveniji gre glas: Le «Domovina» je za nas!
*	Rumunska kraljica v Beograda. V torek je prispela v Eeograd mati naše kraljice, rumunska kraljica Marija. Te dni bo na čast rmminski kraljici prireje;) v Beogradu dvorni ples.
*	Odlikovanje odličnega rodoljaba. Z redom sv. Save IV. stopnje je bil odlikovan g. dr. Vilko Maurer, notar v Kočevju, odličen naš somišljenik. Iskreno čestitamo!
*	Odlikovanje. Gregor Grešnik, kovač v tovarni za kose v Slovenjgradcu, je v priznanje zvestega službovanja odlikovan z zlato -svetin io,
*	Dr. Krac er za sulolčisarje liivse južne železnice. Te dni se je vršila v prometnem ministrstvu seja odbora bivše južne železnice, j Na predlog dr. Kraaaerja se jc ob tej priliki,
razpravljalo tudi o miloščinarjih. Odbor ie sklenil predlagati prometnemu ministrstvu, naj odredi nadaljnje izplačevanje miloščin, ki jih ljudje tako zelo potrebujejo, in sicer v isti izmeri kakor doslej. Zadevo smatra odbor južne železnice za zelo nujno, ker morajo priti miloščinarji čimprej do svojih prejemkov.
*	Jubilej kranjskega župana. V torek jo slavil (»Oletnico svojega rojstva g. Ciril Pire, župan v Kranju in odličen narodni delavec. Velikemu poborniku za narodne in kulturne ideale kličemo ob visokem jubileju tudi mi: še na mnoga leta!
*	Elektrifikacija Ptuja bo kmalu dovršena. Glavni kabli so večinoma že položeni. Sedaj so^ v tiru instalacijska dela v posameznih hišah. Kakor vse kaže, bo težko pričakovana elek rična razsvetljava pričela funkcijonirati že v drugi polovici prihodnjega mesea.
*	Mali vodovodi na deželu Ministrstvo za kmetijstvo m vode je prejelo iz Nemčije večjo količino materijala za male vodovoae. Materijal se bo porabil za napravo vodovodov na deželi v onih krajih, kjer jih bo predlagala posebna za to določena komisija.
*	Koliko neposrednih davkov se je plačalo leta 1924. Ravnateljstvo neposrednih davkov v Eeogiadu je zbralo točne podatke, koliko davka se je plačalo v lanskem letu. Iz teh podatkov je razvidno, da ie na Hrvatskem bilo vplačanih 289.910.802 Din 58 p, v Bosni in Hercegovini 220.727.275 Din, v Vojvodini 363,178.627 Din 96 p, v Sloveniji je bilo vplačanih 185,938.719 Din 39 p, v Dalma:iji 39.370.961 Din 12 p ter v Srbiji in črni gori 309,380551 Din 83 p. Celo no je torej bilo vplačanega reposrednjega davka 1 milijardo 408,506.937 Din 80 p.
*	Nov načrt stanovanjskega zakona. Ministrstvo za socijalno politiko pripravi a načrt novega stanovanjskega zakona, ki bo v najkrajšem času dovršen. Načrt oo;ega samo ureditev odnošajev med najemniki in hišnimi posestniki, dočim se bodo ostala stanovanjska vprašanja uredila s posebnimi zakoni
*	Nemci pri nas in Slovenci v Avstriii. Te dni sta se zglasiia pri prosvetnem ministru Svetozaru Pribičeviču dva nemška poslanca ter zahievaia pojasnila glede ukini ve nemških paraleli na lugoslovenskih srednjih šolah. Minister jima je odgovoril, da je to represalija za postopanje avstrijske vlade v zadevi slovenskih šoi na Koroškem.
*	Druga obletnica dr. Tavčarjeve smrti. V četrtek 19. t. m. sta potekli dve leti, odkar je umrl pisaielj in politik ar. Ivan Tavčar.
*	Reorganizacija finančne uprave. Pod predsedstvom delegata ministrstva financ dr. Karla Šavnika se je v torek sestala v finančnem ministrstvu v Beogradu posebna komisija, ki ima nalogo izdela i načrt za reorganizacijo, oziroma izenačenje državne finančne uprave.
*	Jagoslovenski konzulat na Reki. Na novo ustanovljeni jugoslovenski konzulat na Reki je pričel poslovati. Uradi konzula a se nahajajo začasno v hotelu «Royal».
*	Volilni dogodki. Pišejo nam: Na raznih voliščih po deželi so se pripetili ob volitvah razni veselost. vzbujajoči dogodki. V nekem kraju je prišel volilec pred klerikalno komisijo, ki mu je takoj povedala: «Prva jc naša SLS.» Volilec pa se je kratko odrezal: «Ta je d.,.!» Za kazen, ker jih je tako obsodil, so mu takoj odvzeli glas. Drugi volilec, opozorjen pri vstopu na volišče od klerikalnega čuvarja; «Prva je i;aša,» jc zabrusil nazaj: «Druga pa oaša!»
*	Ne selite ue v Argciitšaijo! Od generalnega leoezulata kraljevine SHS v Btienos
Airesu je dospela vest, da vlada v Argmtinfji velika brezposelnost radi slabe žetve, zastran česar se ne priporoča izseljevali je v Argentini jo.
*	Smrt 1071etnega starčka. V selu Tulje v Hercegovini je umrl v starosti 107 let kmetovalec Nikola Ristič. Bil je do zadnjega dobre volje. Mož je živel vedno zelo zmerno, ni pit in ne pušil
*	Iz Jugoslavije je bil izgnan dr. Teodor Beikes, dopisnik nemškega lista «Berliner Tagebla!ta», radi lažnivega poročanja o razmerah v naši državi.
*	Močno neurje je razsajalo zadnje dni v Bohinju. Bohinjsko jezero je bilo zelo razburkano Ker je v jezeru še led, je trgalo ledene plošče in jih treskalo ob obalo.
*	»Domoljub* v novih hlačah. Ker je bil prejšnji »Domoljub* zaradi svoje sirove in hujskaške pisave ustavljen, so klerikalni voditelji v Ljubljani začeli sedaj izdajati tednik ■•Novega Domoljuba*, ki pa se od prejšnjega razlikuie le v štirih črkah v naslovu. »Novi Domoljub* ie seveda silno potreben, kajti kdo bi pa sicer posirovljal in poneumnjeval slovensko ljudstvo.
*	Tudi »Straža* in »Slovenski Gospodar* vstajata od mrtvih. »Straža* ie že izšla, in sicer pod novim imenom *Naša Straža*.
*	V Trnovljah pri Celja je nastal požar
v kozolcu posestnika Bobnerja. Gasilci so ogenj omejil le na kozolec.
*	V Vojniku pri Celja je umrl v nedeljo ponoči upravitelj hiralnice g. Franc Hriber-nik v 62. letu starosti. Poko nik je bil vesten uradnik in mož-poštenak. Blag mu spomin!
*	V Hotinji vasi pri Maribora je izbruhnil požar pri posesniku in gostilničarju Francu šušteršiču. Zgorelo mu je seno, nekaj gospodarskih strojev in leseno podstrešje, šušter-šič je bil zavarovan.
*	V Poljčanah je umrla gospa Pavlina Krolnikova, rojena Germel, soproga tamoš-njega nadpoštarja g. Antona Krolnika. Bila je dobra žena. Blag ji spomin!
*	Pri Sv. Antona v Slovenskih goricah sta pogorela kočarja Jakob Potrč m Slaček. Radi močnega vetra in pomanjkaira vode je imel ogenj prosto pot in je vse upepelil.
Beležke
4- Kako so radikalci in liberalci vodili volitve. Pod tem naslovom priobčuje «Domc-ljub» uvodni članek, v katerem piše gorc-stasne stvari o volitvah — seveda na Hrvat-
_______________________ ____________ skem, v Vojvodini in drugod. O volitvah v
Obleko si je sicer* moraia napravit novo, a Sloveniji pa pravi,^da^so se vršile Je dovolj njena duša je ostala črna. Te dni bo izšel	'" ' ~J M "" " --*— :
tudi »Slovenski Gospodar*, toda ne bo smel imeti poslanca za odgovornega urednika.
*	Samomori v Zagreba leta 1924. Število samomorov v Zagrebu je v primeri s prejšnjimi povojnimi leti precej padlo. Lani je bilo samo 35 samomorilcev. Med temi je bil najmlajši star 17 let, a najstarejši 68 let.
*	Velika tatvina v Zagrebu. Neznani vlomilci so v ponedeljek ponoči vlomili v župno cerkev sv. Ivana v Zagrebu ter odnesli razne cerkvene dragocenos i v skupni vrednosti 36.500 Din. O vlomilcih ni sledu.
*	V znamenju noža. V nedeljo zvečer se je vračal posestnikov sin Franc Gabrijel iz Pristave pri Veliki Loki proti domu. Na poti ga je napadlo več neznancev, ki so ga z noži težko poškodovali. Gabrijel, ki je zadobil po vsem životu težke rane, je bil prepeljan v ljubljansko bolnico.
*	Strašna zver v človeški podobi. Kmečki fant Anton Vlahovič iz Farkaševec je v bližini svoje hiše srečal štiriletno dekletce, ga zgrabil, odnesel v hlev ter mu tam z nožem pre-rezal grlo in trebuh, še živega je vtanil v vrečo, nesel v svinjak ter skril v jamo pod deskami. Ljudje, ki so slišali otroško stokanje, so vdrli v svinjak, kjer se jim ije nudit grozen prizor. Izvlekli so otroka hitro iz jame, a ie bilo že prepozno. Nesrečno ide-kletce je kmalu nato podleglo groznim po-
mimo, ker je seveda Slovenija majhna in bi ga klerikalni backi sami lahko prijeli za utesa, če bi se preveč lagal. Zato piše »Domoljub* rajši o voli venih grozodejstvih drugod, kakor pisarijo njegovi prijatelji v drugih pokrajinah o grozodejstvih in nasilja pri volitvah v Sloveniji. Niti eden niti drugi pa ne piše, kaj je v Sloveniji uganjala poli-tikujoča duhovščina, ko je zlorabljala vero za volitve, žugala babjevernim volilcem s hudičem in peklom ter jim pretila, da jih ne bo pokopala po cerkvenih obredih, ako ne bodo volili SLS. »Domoljub* laže o nasilju pri volitvah tudi zato, da bi prekril zmago Narodnega bloka v državi in poraz dr. Korošca, ki bo s svojimi tovariši tigri zopet lahko samo vlekel dijete v Eeogradu, a v narodni skupščini ne bo pomenil ničesar.
4- Enaka mera za vse! Kmet-demokr&t nam piše: Pristaše SKS je izid volitev precej iztreznil, ker sc spoznali, da bi v ckrilju Narodnega bloka več dosegli in da je raz-cepl enost naprednih vrst koristila samo klerikalcem. Tudi med njimi pridobiva sedaj ideja napredne koncentracije vedno več tal. »Kmetijski list* piše, da je za tako koncentracijo potrebno predvsem medsebojno spoštovanje in dos'ojnb pisanje o svojem političnem nasprotniku. Tudi mi smo tega mnenja. Naj pa gospodje v SKS nikar ne mislijo, da samo njih boli ostra beseda. Ali mislijo
+ Klerikalci beračijo, pa nič ne plačajo.
Klerikalnemu hujskanju je zadnje čase nasedlo mnogo ljudi, ki so se zapeljani iz pozabili, da so se pregrešili proti zakonom, zaradi Česar morajo nositi tudi posledice, ki so iz tega nastale. Klerikalci sedaj beračijo v svojih listih za te svoje žrive denarne prispevke, dasi imajo dovolj bogatih zavodov in ustanov, s pomočjo katerih bi jih lahko podprli. To je stara klerikalna metoda. Ljudi spravijo v nesrečo, plačajo pa naj drugi. Radovedni smo, koliko bodo prispevali za žrtve svoje brezvestnosti klerikalni poslanci, škof dr. Jeglič in tisti politikujoči duhovniki, ki se uklanjajo komandi iz Ljubljane. Dvomimo, da bi odprli svoje mosnjičke. Doslej je bilo še vedno i ako, da se je reklo: Ti, kmet, plačaj, pa tiho bodi, saj bog zato lahko v nebesih prepeval z angeli!
4- AvtOBomijo je prodajal te dni dr. Korošec. Trkal je na vrata pri Pašiču in Pribi-čeviču ter pravil obema, da klerikalci niso tako hudi, kakor se delajo, in da bi tudi pro dali svojo avtonomijo, če bi se jim kaj dalo takoj na roko. Pašič in Pribičevič sta oba dr. Korošca zelo prijazno sprejela in ma odgovorila, da mu za njegovo avtonomijo ne moreta da!i ničesar na roko, pač pa na tisto stran, kjer menda hrbet izgubi svoje pošteno ime. Dr. Korošec je nato izjavil beograjskim novinarem, da je položaj brezupen, zarodi česar so klerikalci res tako hudi, kakor se delajo.
Prosveta
Škodbam. Strašnega zločinca so »izsledili in morebiti, da imajo drugi bolj debelo kožo?
zaprli.
Iz raznih krajev
•	Na Glincah pri Ljubljani 'e umrl posestnik in gostilničar g. Fran Pavlič. Blag mu spomin!
•	V Nadleskn pri Starem trga je umrla ga. Alojzija Kržičeva, rojena Lovko. Blag ji spomin!
•	Na Savi pri Jesenicah je umrla ga. Jera Vovkova, rcjena Muhovec, v 61. letu starosti. Blag ji spomin!
•	V Kamnika je danes pogreb g. Antona Potočnika, trgovca, ki je umrl v Ljubljani. Blag mu spomin!
•	V Konjicah je umrla gdč. Josipa Gcd-ničeva. N. v m. p.l
Volilna agitaci a SKS je bila v glavnem naperjena proti SDS, medtem ko je klerikalcem zelo prizanašala, dasi je klerikalna politika bila doslej največja ovira napredku slovenskega kmeta. Ako hočete, da boste vzbujali pri političnih nasprotnikih spoštovanje, potem se poslužuj e v političnem boju tudi sredstev, s katerimi boste to lahko dosegli! Ves boj proti klerikalcem v Sloveniji je vzdržala SDS sama in kdor je napadal ter ob-rekoval v tem boju demokrate, je pomagal klerikalcem! Ako zahtevate spoštovanja od demokratov, potem vedite, da mora veljati enaka mera za obe strani, tudi za vas. Upajmo, da so zadnje volitve izmcdrile predvsem ljubljanske voditelje SKS in da bomo v bodoče svoje postopanje uravnali v korist splošni napredni stvari.
Vino in voda. Prepir med njima v spevi. Za triglasni zbor in dvospev s spremljev*-njem klavirja ali harmonija. Priredil A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču ob Dravi. — To je naslov skladbe, naslanjajoče se deloma n» znano narodno melodijo, ki si bo radi svoe melodijoznosti na mah osvojila srca naše mladine. Osnovnim šolam in izobraževalnim drušlvom skladbo za javne prireditve toplo priporočamo. Cena partituri 12 Din, besedilu in navodilu 3 Din 25 p. Dobi se pri skladatelju v Središču in pri vseh večjih knjigo-tržcib.
Prijatelj dobre knjige si naroči »Grudo«,
mesečnik za ljudsko prosveto. Naročnina znaša samo 30 Din letna Naroča se pri upravi «Grude», Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. V tekočem letniku izhajajo lepe pesmi, povesti, igre, kmetijsko-strokovni in gospodarski spisi itd. List ima tudi vedno mnoga lepih slik. Pišite upravi, pa Vam pošlje por samezno številko na ogled.
Iz demokratske stranke
Plenarne seje krajevnih organizacij se bodo vršile: V petek 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer na Bohinjski Bistrici, v Kranju, na Vrhniki (za k. o. Vrhnika, Drenov Grič), v Dolenjem Logatcu in v Šmarci. Ustanovni občni zbor k. o. se bo vršil istega dne ob isti uri v Pre-serju v gostilni g. Koširja. Plenarnih sej se udeleže delegati iz centrale.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisi brez podpisa gredo brez izjeme 1 koš.
Preddvor. Vaš dopis v taki obliki bi nam nakopal tožbo, čeprav je lahko vse res, kar s'e napisali. Prinesemo Vam isto v; kratkttt besedah, ako Vam je prav.
Volile em Narodnega bloka!
Naša nacijonalna ideja se je v Sloveniji j okrepila in dosegla 8. februarja vidne uspehe j v vseh volilnih okrožjih. Tekom zadnjih dveh i let so bataljoni naših volilcev narasli za ' okroglih 40 odst. 24.000 ttas je že, ki smo jasno izrazili, da se. zavedamo skupnosti z državo. Naše napredovanje se ne more ustaviti. Izjave z mnogih volišč že dokazujejo, da vpliva rezultat volitev blagodejno na daljno konsolidacijo našega naprednega življa.
Neuspeh v mestu Ljubljani še ni poraz. Napredna Ljubljana, ki ni zaslužila sramote, ne more pasti. Mo i.o se oni, ki hočejo srcu Slovenije udariti pečat klerikalizma.
Vam, prijatelji iz mariborsko - celjskega volilnega okrožja, bi bil dolžan po sarem! običa'u izreči zahvalo, ker ste mi kot nosilcu j liste Narodnega bloka izrazili popolno za-i
tipanje. A ich besed vam nI treba, ker ne pri- j čalcujete zahvale. Vaša želja je samo, da tire-' dimo svoje vrste še bolj in da dosežemo še lepše uspehe in popolno zmago. Kdor je storil mnogo, obžaluje, da ni storil še več. To je duh, ki nas ooživlja in ki je porok, da prinese naše delo za kulturno, gospodarsko in nacijonalno povzdigo Slovenije v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev še večjih uspehov.
Stotine brzojavnih in pismenih pozdravov ter čestitk smatram za izraz globoke radosti prijateljev Narodnega bloka in mojih osebnih prijateljev. Hvala vam! Zdravo!
Maribor, dne 13. februarja 1925.
Dr. Ljodevit Pivko,
narodni poslanec.
Vlada reda in zakona
Zakoni &e morajo spoštovati
Z zmago Narodnega Moka so naši klerikalci doživeli veliko razočaranje. Računali 60, da bo Radič dobil v hrvatskih pokrajinah toliko mandatov, da bi lahko v njegovi in Davidovičevi družbi igrali vodilno vlogo v državni politiki. Ta račun pa se je izkazal kot napačen, kajti Radič Bi obdržal zaradi svoje vrtoglavosti niti dosedanjih postojank.
Klerikalci sami so dobili svoje mandate samo
uahujskali šentviško prebivalstvo k stavki šolskih otrok, češ, da vlada preganja krščansko učiteij-stvo. Klerikalni poslanec Smodej je priredil v Št. Vidu shod, na katerem je pozval starše, naj toliko časa ne pošiljajo otrok v Šolo, dokler se ne vrneta v Št. Vid ljubljenki duhovnih gospodov v škofovih zavodih in dekaniji.
Starši so hujskanju nasedli in obok v resnici niso dva dni poslali v šolo. Tako so izzvali kleri-
Sloveniji in še tu so izšli iz volilnega boja po kalci upor proti zakonitemu oblastvu. Vlada pa
mmI<< »Ioka..	- ■ ■ -	_______ .1 .4....... J C i «1 I H I ftl^ilMir ri ■ l/il rn A-« a/4	1» !ti UaI
Številu glasov precej zmanjšani, povsod drugod pa so jim volilci pokazali hrbet. Ako bi v Sloveniji ne bilo duhovniškega nasilja, bi ne dobili niti teh mandatov.
Zidnje volitve so pokazale, da klerikalci po-Casi, toda zanesljivo nazadujejo in da razpada SLS zaradi brezplodne politike dr. Korošca in tovarišev. Tega ne bo mogla ustaviti nobena sila, tem manj, ker sta stranki Narodnega bloka zmožni s svojo večino točno izvajati svoj gospodarski in socialni delovni program.
V prvem razočaranju so skušali radičevci v več krajih na Hrvatskem in drugod izrabiti j razburjenje volilcev, nastalo v volilnem boju, z& povzročitev nemirov in neredov, ki naj bi vladi Narodnega bloka onemogočili nadaljevanje rednega dela. S tem so nameravali pred javnostjo dokazati, da sedanja vlada ni sposobna za vzdrževanje reda in miru in da ni druzega izhoda kakor kapitulacija pred radičevci, klerikalci, separatisti in podobnimi elementi, ki jim ni toliko ležeče na stvarnem delu za ljudsko blaginjo in blagostanje države kakor pa na strankarskem koristolovstvu in koritarstvu.
Vendar pa so se zelo zmotili tudi v teh računih. Vlada Narodnega bloka je pokazala odločno, da je popolnoma kos svoji nalogi, da je vlada dela in reda ter da ne pusti nikomur kršiti zakonov. Neredi, ki so jih povzročili radičevci v hrvatskih pokrajinah, so bili v kali zadušeni in obljube boljševikom v Moskvi, da ee bo Radič v primeru slabega izida volitev polastil s silo oblasti, so se izkazale kot prazne.
Radičevemu zgledu so skušali slediti tudi slovenski klerikalci. Sicer niso pokazali toliko poguma kakor radičevci, skušali pa so vseeno na-hujskati nepoučeno podeželsko prebivalstvo proti oblastvom, da bi povzročili neprijetnosti vladi Narodnega bloka.
Značilen za njihove namene je naslednji primer: šolska oblast je iz ši Vida nad Ljubljano prestavila drugam dve učiteljici, ki sta bili zelo priljubljeni tamošnjim duhovnikom. Brez vzroka ju gotovo niso prestavili, vendar pa so klerikalci
si ni dala ničesar diktirati od klerikalnih boljše-vikov.
Starši, ki niso poslali otrok v šolo, so bili kaznovani z občutnimi globami, hujskači so bili ovadeni državnemu pravdništvu ter se bodo morali zagovarjati pred sodnijo, razpuščen pa je bil tudi občinski odbor v St Vidu, ki je z županom na čelu podpiral šolsko stavko.
Najžalostuejše pri celi stvari je, da imajo zakonite posledice tega upora proti oblastvu nositi predvsem zapeljanci in da so se hujskači v črnih suknjah umaknili y zaledje ter pustili svoje žrtve na cedilu.
Klerikalni poizkus, izzvati nerede in nemire, je bil v kali zadušen. Pokazal pa je navedeni primer vso brezvestnost klerikalnih voditeljev, ki se jim ne smilijo niti lastni pristaši, kadar jim gre za zadostitev svoji maščevalnosti. Pahnili eo ljudi v nesrečo in šleode jim ne bodo povrnili!
Kakor radičevcem na Hrvatskem, tako se je klerikalcem v Sloveniji popolnoma ponesrečil načrt ribarjenja v kalnem. Sedaj 3eveda vpijejo o nasilju vlade. Na vsem svetu pa ni vlade, ki bi z mimo krvjo gledala rovarjenje protidržavnih elementov. Zaprisežena dolžnost vlade je bila, da stopi na prste vsem hujskačem in rovarjem in da zagotovi zakonu potrebno spoštovanje.
Nas samo veseli, da je vlada pokazala svojo odločno voljo za red in mir. Dovolj je bilo že hujskanja, zadosti časa je že počivalo gospodarsko in socialno delo v javnem življenju radi klerikalnega in radičevskega rovarjenja.
romanja, vsakovrstna pobiranja a strani vsakovrstnih čudnih cerkvenih bratovščin, katerim že imena ne vemo. Največ pa znosijo po nekaterih krajih naše domovine kmetski ljudje za maše, ki so dandanes drage, da jih. je treba skoro z zlatom plačali.
Sicer pa je res: vsakdo razpolaga s svo< jim denarjem, kakor hoče, ako ga ima dosti. Kaj drugega je pa pri ubožnem ljudstvu. In baš ti ljudje so najbolj vsiljivi glede tega. Povsod vzdihovanje in moledovanje, a če kaj zasluži, takoj nese v farovž za mašo: za iz-preobrnjenjc grešnikov, da bi mož ne bil brezverec, da bi krava ne zvrgla itd.
V nekaterih krajih nanesejo in plačajo toliko maš, da jih dotični župnik in kaplan ne more a prebrati, če bi leto imelo tudi tisoč dni. Take maše, prav za prav denar, so prejšnje čase posamezni duhovniki pošiTali svojim prijateljem duhovnikom v kraje, kjer so ljudje bolj razsodni v trm osirit. To pa ni bilo všeč škofijstvu, ki si ie mislilo: Tudi jaz moram nekaj imeti od tega. In zadnje čase, nekaj let sem, morajo denar za take odvišne maše, ki jih ni mogoče opraviti doma, poslati škofijstvu, ki nato odtegne gotove odstotke in potem se da naprej — kolikor se sploh da — kakemu izvolencu, najbrŽe najboljšim političnim priganjačem. Le malo ali nič se ne naredi zastonj v božjo čas. Povsod se išče le dobiček. Nihče pa ni tako lakomen kakor varuhi cerkve. Končno pa še omenjamo, da krščanski nauk ne zahteva od nas plačevanja maš, pač pa pošteno življenje, kajti sicer bi si bogataši lahko z denarjem zaslužili nebesa, revež, ki nima denarja in ne more plačati maš, ali vsaj ne toliko, pa bi moral zato v pekel. Pošteno življenje, ljubezen do bližnjega, pravičnost napram sovražnikom, miroljubnost, to ie potrebno za krščanskega človeka. Duhovščina pa naj po Kristusovem vzgledu ne gleda na denar, da bo tako dajala lepši vzgled in da se ne bodo pohujševali preprosti Ijuii.e, ki že žal vidijo v duhovniku osebo, hlastajočo le po denarju, ter tako v sebi pokvarijo pojme o krščanstvu.
Zanimivosti
NAJVEČJE POSLOPJE SVETA.
Italijanski arhitekt Mario Talanti je te delal načrt za največte poslopje sveta. Po tea
Vse le za dobiček
(Z dežele.)
Naši kmetski liudje tožijo o slabih časih in o stiskah za denar. Mnogo ieh tožb je upravičenih. Je pa tudi res, da naše kmetsko ljudstvo v nekaterih kra ih nekako iz baha-vosti preveč izda za nepotrebne stvari. Pomislimo samo, koliko se je zadnji dve leti izdalo za zvonove, kar bi se bilo lahko opravilo lahko z manjšimi stroški. Potem razna
načrtu naj bi se zgradila 88nadstropna palača v Rimu. Arhitekt je ta načrt predložil italijanskemu ministrskemu predsedniku MuSso-
liniji, kf se x o rjcfri izrazil zdo pohvalno, a takcj tudi izjavil, da ne moreta ne on in ne vlada dati potrebnega denarja, da bi se to ogromno poslopje zgradilo, kajti stalo bi okrog pol milijardo lir ali v našem denarju 1 milijardo 300 milijonov dinarjev. Pa ni niti verjetno, da bi ta vsota zadostovala za takšno ogromno poslopje.
Načrt bo torej najbrž ostal le v oblakih, čeprav v zadnjem času zopet trde, da se ho dobil potrebni denar. Rimski umetniki takšni zgradbi sploh nasprotujeju, češ, da takšen velikan med poslopji ne more imeti nič lepega in nič umetniškega na sebi.
POPOLN SGLNČNI MRK V AMERIKI.
Dre 24. prejšnjega meseca so imeli v Ameriki popo'n solnčni mrk. ki ga pa pri ras nismo videli, ker je za nas Evropejce namreč v času mrka bila noč. Mrk se je pričel v državi Minnessotii, kjer je solnce izšlo že na-
■	pol zakrito. Nato je senca prekoračila severno mejo Wisconsina in Mirhigana, del Kanade,
i južni del države New Vork. severovzhodno1 PennsyIvanijo. Connectieut, Phode Island in' ves long Island. Ob ela e Atlantsko mor e v smeri proti Evropi ter je izginila severno od angleških otokov.
Kakor e znano, povzroča sclnčni mrk ; luna. Za zvezdcslovce je solnčni mrk vel'ke ' važnosti, kajti se ob mrku moreo opazovati ' mnoge skrivnosti razbel ene solnčne površine, i : Za opazovanje mrka so se pripravili zlasti v New Vorku, k er se je v to svrho dvignilo 1 v zrak \ e: zrakoplovov z učeniahi. V New Vorku se je lu~a rekaj minu pred csmo u~o . zjutraj dotaknila roba solnčne plošče. ra*o
■	se je pomikala proti sredini. Kmalu po pol I 1 devetih se e rebo priče*o temniti in pckaza'e
so se r ezde. Neke posebr.e svetlobne črte sc se pomikale po tleh in zidov ju. m si er s tako nagli o, kakor ieče človek Kaj e niuov vzrok, znanost še ne ve. Tremi-ek popolnega, mrka :e ie mplp bližal.Deset minut po de^l vetilt 'e zagrnila lunina senca New York in j pcstslo e emro kakor o polnoči. Nastaa ie grobna tišina in r.e^k strah je obšel 1'udi. j Vse e gledalo proti solncu. ki ;e bilo popolnoma zakrito. Obdnialf so ga svefebni .. »-.• tv,	v nemir v podobi pah-
se Trma nahaja v sred'ni, zakrije solnce, četudi 40t)i<rat manjše telo kakor solnce, je pa zato tudi 400krat bliže zemlji kakor solnce
Solnčni mrk se more natančno določiti in napovedati tudi več stoletij naprei V davnih časih, ko si ljudje tega po ava niso znali razlagati, so ga smatrali za nadnaravno prikazen, ka ere so se zelo bali.
Najpomembnejši solčnj mrk je bil 28, maja 585. pr. Kr. v deželah ob Sredozemskem morju. To je bil tudi prvi mrk, ki je bil od učenjakov napovedan, in sicer ga je z vso računsko natančnostjo izračunal grški modrijan Thales. V istem času je divjala krvava vojna v Mali Aziji med Ferzijci in Lidijci. Med najhu šim spopadom ye solnce nenadoma zatemnelo in nastala je temna noč. Obe vojski je obšla groza in boj se je končal. Razglašen je biF mir in v družinah obeh nasprotujočih si vladarjev so obhajali ženito-van e.
V Zedimenih državah ne bo več popof-nega solnčnega mrka do leta 1970 , ko se bo videl v državah Georgia in Florida. Leta 1927. bo solčni mrk v Angliji in Skandinaviji, Ie*a 1932. v Karadi. leta 1979 zopet v Zedi-njenih državah, leta 1999. v Angliji. Drugi trvrki se bedo videli večinoma v puščavah in po inorjih
„ popatnt,
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
EERNHARDINSK1 PSI.
V bv'ci ob alpskem pre*azu St. Bcrnliard v višini 2472m se nahaa stavni samostani sv. Bemliarda, ki se omenja žs v zgodovini j '0. stoletja. Sedanji samostan seveJa ni več I tako star, venriar ^a izvira iz leta 1660. 1
hardinski menihi opravljaj torej zelo človekoljubno delo, ki je za tamošnjo pokrajino zelo potrebno. Nešteto ljudi, ki so se pozimi izgubili v tamošaiem snegu, so ti menihi že rešili, pri čemer so jim naprecenljivo delo opravljali bernharciinski psi, ki so izučeni tako, da v najkrajšem času izvohajo in izsledi; vsakega ponesrečenca.
X Po vrvi iz 19. nadstropja se je ob nedavnem požaru v Njujorku rešil neki uradnik. Ko je pomoči v hiši izbruhnil požar, je pripel d:>l<o vi v ob okno in sc začel iz devetnajstega nadstropja spuščati »a ulico. Toda vrv je bila prekratka in siromak je ob-visel pri sredi, ko se je že bližala nevarnost, da inu vrv bdgori. V tem so k .sreči prihiteli gasilci, ki so visečega uradnika ujeli v raz rrostrto plahto, s kakršno vobče prestregafd obupane nesrečnike pri požarih.
V pokraj.ni Okrog samostana leži sn^g običajno devet meseccv v letu. Tnmošnji menihi ima;o dolžnost, da v svojem poslopju sprejmejo vse popotmke ne glede na njihovo
lia.e. i Uu-Ci) 'lo je najiedkejsi, a tudi najlepši prizor na nebu, ki pa e trajal samo dve minuti. Nato je zopet padci prvi solnčni žarek na ženijo. Izginilo je žaienje okolij 6olnčne oble in tema e prenehala. F tke, ki so se med tem poskrile, so pričele prihajati;	'
iz skrivališč.	i vero ali narodnost ter jih oskrbijo: zlasti pa
Razlaga solnčnega mrka je enostavna.' morajo menihi v snežnih metežih iskati po-iuna se iw svojem potu v vsermrju vrti tako, nesrečence s pomočjo iznčenih psov, tako da pride s sclnef m in zemljo v euo črto. Ker j zvanih bemhardhicev, ter jih reševati. Ikrn- i
Kako peieš volneno Mago. Volnene stvari ne smeš prati v luga, a tudi z milom jih ni dobro prati. Najbolje se perejo v vodi, v katero si vlila poprej nekoliko amonijaka, in sicer pride na 20 litrov vode pol litra amonijaka. Posebno fine volnene stvari pereroo v posebni vedi, ki ji primešamo krompirjeve kaše. Olunljen krompir skuhamo namreč redko kašo, ki naj stoii dva do tri dni na toplem prostoru, da se malo okisa. To kislo kašo razredčimo z vodo in v tej zmesi naj ostane perilo en dan in eno noč, a potem ga Lepe rimo v čisti vodi.
Čiščenje nožev. Vzemi polovico razrezanega krompirja in polovico belega drobnega peska ter čisti s to zmesjo nož. Potem nož operi v čisti vodi, krepko obriši in nož se b« svetil kakor zrcalo.
Afeo se psfrolej vžere v svetiljkl, vlij vanje malo mleka in takoj bo ogenj ugasnil.
Proti kuhinjskim ščurkom In dragemu mrčesu, ki te nadlegujejo v hiši, je dobre sredstvo petrolej, ki ga polij po mestih, k!ot se mršss nahaja.	*
Sočutja želi.
Vrag naj jih razume, današnje ženske. Zgodilo se je, da je poročeni ženski poginil kanarček. Oblekla se je v črnino, jokala noč in dan ter dala živalco spodobno pokopati.
iMož jo je tolažil na vse pretege, pa mu je teden dni ie z jokom odgovarjala.
Po enem tednu se je toliko potolažila, da je mogla že vsaj deloma pametno govoriti, šla je k možu in mu rekla: «Drngi moj, glej, da me boš ljubil in da mi boš dober. Seda', ko mi je kanarček umrl, imam samo še tebe na tem božjem svetu.. >
Umerjenost.
V	vinskem kraju je župnik priporočal svojim faranom umerjenost v pijači in razlagal: •Vidite, ljudje božji, tudi jaz pripoznam, da se glažek dobrega vinca večkrat prileže. Toda vedno je treba vzeti pol vina in j>ol vode.«
«Saj tudi mi tako delamo,® odvrne kmet Jaka za vse: cPol leta pijemo samo vino, ko pa vina zmanjka, pa pijemo pol leta čisto vodo. Iu to je ista stvar!«
Zlomljena nosa.
Ožbovtn je po nesrečnem naključju spodrsnilo In si je zlomil nogo. Prenesejo ga domov v posteljo in pokličejo zdravnika. Ker se je Ožbovt nekako zvijal v bolečinah, ga zdravnik začne tolažiti: «No, no, jutri bo že boljše!«
Ko pride zdravnik drugo jutro in začne Ožbovtu previjati nogo, se je Ožbovt res drža! čisto mimo. Zato ga zdravnik vpraša:
»No, torej. Danes vas noga že ne boli,«
«Ta, ki ml jo obvezujete, že ne,» se odreže Ožbovt, češ: »Menite, da sem vam včeraj pokazal bolečo nogo?«
Takšno so.
Janez pride k sosedovim v vas, pa najde lepo Maričko samo doma.
«Ti si pa danes nekam bleda, Marička!« začne Janez pogovor.
«No, mi pa povej kaj takega, da me bo rdečica obliki,« pravi nato Marička.
Ženska nega.
Zgodilo se je, da je zakonski ženi zbolel mož na smrt. Noč in dan je bila ob njegovi postelji in mu stregla. Njeni pozornosti se je moral zahvaliti, da se mu je obrnilo na bolie. Solznih oči se ji je takole zahvalil: « Mislil sem, da me ne ljubiš, toda v moji bolezni si mi neštetokrat dokazala svojo brezmejno ljubezen. S čim naj ti poplačam ?»
Odgovor preljube ženice je bil naslednji: «Kaj pa zlodja misliš, da bi vdova s tremi otroki, kakor bi bila jaz, če bi ti umrl, mogla drugega moža kar s kljuke sneti?*
Čadcn dobitek.
Gašper in Ožbovt sta igrala karte. Gašper Je imel srečo in je Ožbovta popolnoma obral.
In ko Ožbovt ni imel več denarja, je zastavil svoj prstan in uro. Oboje je izgubil.
V	svojem obupu pravi Ožbovt: «Vse, kar mi je še ostalo, jc moja žena. Igrajva še eno
[ partijo, če dobim, mi žena ostane; če Izgubim, ie moja žena tvoja last.»
Igrala sta in Ožbovt je zopet izgubil.
Gašper, ki je dobi! igro, je prebledel in zaiecljal: «Oh, pustiva te neumnosti, saj nisva zares igrala, saj sva le za salo.. >
Loka vos t.
Peter: »Pomisli, ponoči mi Je pobegnila žena!«
Pavel: «Ni mOgoče! A ti tega nisi niti opazil?«
Peter: «0, kako ne, vide! sem jo, ko se je odpravljala. Pa sem se potajil kakor bi spal, drugače bi morda niti ne bUa odšla...»
Nepoboljšljiv.
Janeza Pretepača so fantje na žegnanju tako obdelali s kolci in pestmi, da je obležal. Župnik ga pride spovedat in mu pravi: «Po-. glej, Janez, morda ne boš okreval. Ali odpuščaš onim, ki so te tako sirovo potolkli?«
Janez tedaj premisli in končno odgovori: «Da, gospod župnik, če se ne izližem, tedaj vsem odpuščam. Toda če ozdravim, jim sam Bog ne bo pomagal, beštijam!...»
Sedal je dobro! pravi mož, ko mu je nie gova pametna žena zdrgnila hrbet in ude Fellerjevim bolečine olajšujočim Elsa
fhiidom. Imate h bolečine v udih, nahod, glavobol, zobobol, grče? Ali trpite na slabosti, slaben spanju, nervoznosti? Poizkusite Feilerjev Elsa-fluid, ki vam bo v hudih dneh dober prijatelj. Zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 specijalnima steklenicama z zavojnino in poštnino za 62 Din pri lekarni E n g e a V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
(j^'Prve novosti potnIadnegHinetrieffrblaga^Ž
Domače sredstvo, ki vam je potrebno
ia ki bo tudi pri v as ob vsaki priložnosti pokazalo. cIh vam olajša bolečine, je: LEKAR tURJA PELI ERJA ELSA KU ID.Vrelec moči! Že skozi 26 le! iz\uSen in priljubljen! Znotraj za želodec. pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic nn sladkorju Hitro deluje ko* sredstvo za drgnenie pri revmatičnih bolečinah in v vseh primerih, kjer je masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu r.raku. je enako dobro ta oči, uSesa. zobe, glavo, usta in grlol Z tavojnino In poštnino stanejo: i 1 zavoj s 6 dvojnatlm; ali 2 special stek. 62 Din
2	zavoja s 6 dvojnatimi in 2 speci M stek 96 Din.
3	zavoji t 12 dvojnatimi in 2 »per.ial stek 130 I »in fl zavojev s 18 dvojnatimi in 6 »pedal. stek. 240 Din.
Naročila točno nasloviti na:
EUGEN V. FEt-LER, lekarnar
v Stubici Donji, Elsatrg 360. Hrvatska.
Za doiioibiiev /»» j» re ori|>o(0<!ajo- t.l.SA 9 V KI) SK.K KAMJICk ih ifilodoc. ki posipuleio [ir^bivo 1» EUU ZAOOKSiil SOS ntuU Itnšlju iu boleMo»ni r praih
Prepričajte se
preti nakupom
da se dobi dobro in trpežno blago za moške in žensko obleke, kakor tudi vse droge potrebščino (S MBS 5ešk
izdelek)
* * ^ * ^
° ^ * *
/ * * //
Lastni izdelek odej . Konjski kod g)
J. Stjepušin
SiSAK »
priporoča boljše tamimricc, strune, partitnre in ostale potrebščine za vsa glasbila.

bcs dobi
pri blagovnem oddelku Zadružne Zveze v Celju.
Zveza je dala to galico preizkusiti pri državnem kmetusUem zavodu v Mariboru dne 28. januarja 1925. in je preiela sledeči izid: Po kemijski preizkušnji vsebuje preiskana modra galica 25 62«/. bakra (Cn) in 0 01'/o Fe, Os.
Mnenje: Preiskani vzorec ima sestavo prvovrstne modre g&iice in je ista 100%.
ii
Odgoronil urednik Andrej Ražem.
izdala konzorcij »Domovine*.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.