februar
1	S Ianacij
2	C Svečnica
3	P Blaž	+
Andrej, Koiz.g SNI. Pčedpostna 6 P Doroteja ' T Romuald
8	S Janez iz Mate
9	6 Apolonija
'O P školasttka + 1 ]j_Lnrika M. B. '2 N 2. Predpostna }3 P Line. r., Jordan U T Valentin »5 S Faustin « 6 Julijan«
OVEN

PRVI SLOVENSKI LIST 'AMERIKI
Vedo: ga vero in mrod — ca pravico te retnU* — od boja 9» etMffel
glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. dru2ine v jolietu; s. p. družbe sv. mohol CHIGAGI; zapadne slov. zveze v denver, colo, in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah.
(Official Organ of four Slovenian Organisationt)
IA *
/
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH^
r-7
Posredovalno delo Francije in Anglije za končanje vojne v Španiji ni povsem uspešno. — General Franco zahteva, da pride Negrin k njemu in se mu brezpogojno poda. — Tisti, ki so krivi zločinov, pridejo pred sodišče.
Pariz, Francija. — Posredovalna pogajanja,ki jih zadaje dni vodite Francija in An-a z nacijonalistično vlado ^nerala Franca v Španiji za dosego miru, niso prinesla Mčakovanega uspeha. Fran-c° se namreč ne strinja s po-ki se mu stavijo.
Po
poročilih, ki prihajajo iz ^esta Burgos, kjer ima Fran-|ova vlada svojo prestolico, je ^anco gladko odbil pogoj, da s® izreče splošno pomiloščenje Za vse, ki se zdaj bojujejo na vladni
strani. V splošnem, l'ravi Franco, sploh ni treba n*kakih posredovalcev med nJim in vladnimi voditelji, Marveč edini način, da se do-seže m'ir, je ta, da pride min. r'l'edsednik
Negrin z vsemi Malimi vodilnimi osebnostmi ;ePublikanske vlade z njemu ^ se mu brezpogojno poda.
tem mu mora izročiti vso "'ttilerjjo in vse bojne aeropla-rje> s katerimi razpolaga via-Dočim se nadalje Franco ''"Vezuje, da ne bo izvajal nizkega maščevalnega pritiska , splošnem na tiste, ki se zdaj na strani vlade, si pa °henem pridržuje pravico, da pStavi pred sodišče tiste, ka-.6ri so krivi umorov ali vele-j^aje; s temi se bo postopa-0 ^a enak način, kakor bi se za etlaka dejanja v mirnem času.
Kakor omenjeno, Franco ni aklonjen nikakim posredova-od zunaj. Vendar pa, ako P® demokratični velesili, Franca in Anglija, vztrajate pri v°jem posredovalnem delu, mu ® Pri tem Anglija ljubša kot
lo do
^ncija, kajti prva je vsaj de-^a priznala njegovo vlado, ^im Francija še zdaj odlaša .Priznanjem. V francoski via
'ttiajo namreč večino tisti, ki
di
^htevajo, da se mora Franco ,bvezati, da bo izrečena splošna brezpogojna amnestija za vse ^Publikanske voditelje, predno j,0 njegova vlada priznana od Racije. S to zadevo se bo ba-11 francoski vladni kabinet po-°vno na seji, ki je sklicana za
a torek.
^KONCA SE ZAVEZALA DO SKRAJNOSTI
. Chicago, 111.— Ruby Luther Njen mož Harold sta zad-Petek' pripovedovala poli-Potek svojega zakonskega . v'.ienja, ki je bilo dokaj nenadno. Ovadena sta bila, da pačita in se pri tem poslujeta svojega 19 mesecev arega otroka, da izzoveta '°cUtje. Kakor sta povedala, i.a poročila pred štirimi le-] v Tusla, Okla.; žena je bi-J tedaj stara le 13 let, mož j^j ^4. Kmalu po poroki je p^ož ob delo in ni mogel v 'ti drugega; meseca no-^ mbra sta prišla v Chicago, ki* Je tu mali prihranek potekel, sta se odločila
^vita. Ker pa sta bila stra
NESOGLASJE VODITELJEV
Predsednik Azana za mir, Negrin proti.
Pariz, Francija. — Glede tega, ali bo v Španiji v do-glednem času zavladal mir, se zdi, da je v prvi vrsti' odvisno, kateri obeh voditeljev republikanske Španije bo zmagal, ali predsednik Azana,ali min. predsednik Negrin. O Azanu ie znano, da pritiska za sprejem m5ru čimprej, dočim stoji Negrin na stališču, da se ima voditi odpor do skrajne-ga konca. Kakor govore poročila, namerava Azana v kratkem odpotovati iz Pariza, kjer zdaj prebiva v španskem poslaništvu, v Madrid, da bo vodil razgovore z ostalimi člani vlade.
-o-
DEJANSKO POKAZALI LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA Rochester, Ind. — Sosedje in prijatelji družine Nich. Baltes so pokazali, da jim ljubezen do bližnjega ni samo lepa fraza, marveč so jo tudi dejansko pokazali. Pred dvema tednoma je tej družini uničil požar hišo, toda takoj jim je prišla pomoč, da se je moglo spraviti šest malih otrok, kar jih ima družina, pod streho. Okoličani so namreč prispevali materij al in delovne moči,da so zgradili družini začasno bivališče; pri delu je bilo zaposlenih 15 mož.
JETNIK POBEGNIL Z DRVEČEGA VLAKA
Fond du Lac, Wis. — Pod nadzorstvom dveh šerifov sta se dva kaznjenca vozila z vlakom iz Superior v državno kaznilnico v Waupun. V bližini mesta Neenah pa je eden kaznjencev, 28 letni M. 01-•sen, skočil skozi okno drvečega viaka in pobegnil. Skočil pa je za njim tudi eden šerifov, Ed Kelly, in je po dolgem lovu pobeglega končno tudi ujel. Izgubil pa je pri tem skoraj vse, kar je imel pri sebi, orožje, denarnico, Papirje, itd. Vendar je policije pozneje našla vse, izvzemši denarnice. .
ZANIMIVOSTI O PAPEŠTVU
Par malo znanih določb glede
papeštva.
Vatikan. — Med tem, ko so kardinali iz celega sveta na potu v Vatikan k volitvam novega papeža,pa se zdaj posveča pozornost raznim zanimivostim glede papeštva, ki ,so drugače malo znane. Prva med temi je, da bodo pri sedanjih volitvah navzoči vsi živeči kardinali, kar se že dolga stoletja ni zgodilo. Doseglo se je to, ker je prejšnji papež podaljšal dobo od smrti papeža do volitev od prejšnjih uesetih na 15 dni. — Malo je znano tudi, da je za papeža lahko izvoljen vsak moški kristjan, tudi, če ni duhovnik, oženjen ali samec, samo, da ni krivoverec ali razkolnik. Vendar pa je bil skozi zadnjih 550 let redno izvoljen samo kardinal. Papež Cele-slin V. .izvoljen v 1294, je bil zadnji lajik na papeškem tro-nu.
NAPAD NA MUSSOLINIJA SE ZANIKA
Rim, Italija. — V bližini •Vfussolinijeve vile je bil neki miličnik zadnji teden obstre-ljen od nekega moškega, iz česar se je domnevalo, da je bil napad naperjen proti Mussoliniju. Vlada pa zanika Resničnost teh vesti, češ, da gre le za nekega blazneža.
SVOJEVRSTNA TATVINA
Chicago, 111. — Predno bodo vlomilci, ki so vdrli zadnji teden v blagajno Permo Product Co., lahko uživali sad svojega truda, jih čaka veli-' ko delo. Prodati bodo morali namreč 210,600 gramofonskih Igel, kajti to je bilo vse, kar so dobili pri vlomu.
šel drug drugemu izpred oči, dokler bosta živela,in pri tem je žena dala dovoljenje možu.
g	PULCKCI, SIČI Se UU1UC11ČI .1« celici uma uuvuijeujc
^ beračenje in sta bila pri da ji lahko izkoplje oči, ako ^ tudi zelo uspešna, kakor bi prelomila svojo prisego
,)Q . -. ^^ ^ ^ — -________mož je dal njej enako pravi.
<kVlto ljubosumna drug na	<.0. Vsled te prisege se tudi
.,.uSega, sta že prej sklenila	pri beračenju nista ločila drug
4 ^eno pogodbo, da ne bo	od drugega.
MOLK ŠEL ŽENSKI NA ŽIVCE
Worchester, Mass. — Skozi šest let se ni m'ed zakoncema Mr. in Mrs. Azernov izpre-govorila niti besedica, ali, bolje rečeno, mož ni izpregovo-ril niti besede; kadar ji je ho-;el kaj povedati, ji je napisal i.a tablico in še pri tem se je omejeval le na najnujnejše. Težko bi se našla kaka ženska, ki bi mogla molčati toliko časa, in po šestih letih je tudi Mrs. Azernov prišla do mnenja, da je tega dovolj, ter .'ie šla tožit za razporoko, navajajoč krutost kot vzrok. Sodnik ji je ugodil.
PO KAT. SVETI)
—	Chicago, 111. — Tukajšnjemu pomožnemu škofu Sheilu se je pred kratkim podelil naslov ''admiral of the flagship fleet" v American Airlines, in sicer v priznanje za njegove zasluge, ko pospešuje letalske aktivnosti med chicaško mladino.
—	Des Moines, Ia. — Red Usmiljenih sester je zadnje dni kupil tukaj za $25,000 neko protes«tantovsko bolnico, Vatera pa že od 1932 ni poslovala; preuredila se bo v dom za stare ljudi. Protestanti so kupili to bolnico od kon-yregacijonalistov v 1926.
—1 Amsterdam. — Cerkveni Icorogi se izražajo, da se iz govora, ki ga je nedavno imel Hitler, lahko povzema, da ni upanja, da bi med naziji in med Cerkvijo prišlo do sporazuma. Hitler je povdarjal, da ni bil še nihče preganjan zaradi vere, dočim je znano o napadih nazijev na škofe in cerkveno lastnino.
—r Fond du Lac. — Eden tukajšnjih župnikov, Rev. H. G.- Riordan, je v nekem govoru izrazil mnenje, da bo v Španiji po koncu vojne uvedena za kakih 8 do 10 let diktatura, na k;ar se bo v deželo povrnila demokracija, podobna ameriških
VOD TA UKRAIINCEV
Ukrajinci iz obeh svojih pokrajin, ruske in poljske, imajo v inozemstvu organizirane napadalne čete, ki čakajo na trenotek, ko bodo stopile v akcijo za dosego neodvisnosti svoje domovine. Slika kaže voditelja teh čet, Dimitro Klempusa.
POSTNE
POSTAVE
Določila za post in vzdržek
tekom postnega časa, ki nastopi to sredo, na Pepelnico.
Pred svojim odhodom v P.im k volitvam novega papeža je kardinal Mund(elein podpisal določbe za post in vzdržek, veljaven tekom postnega časa, od pepelnice do Velike sobote opoldne. Te postave jo kardinal izdal za svojo, chicaško, nadškofijo, a so v bistvu iste, kakor veljajo za vso ostalo katoliško cerkev.
Med postnim časom se mora razločevati m'ed dnevi, na katere velja samo post,in med dnevi, ko je veljaven post in vzdržek. Na dan posta je dovoljen samo eden popolni obed na dan, pri katerem se sme tudi meso jesti, dočim morata oba druga obeda biti lahka, brez mesa. Na dan posta in vzdržka je sicer tudi enako dovoljen eden polni obed na dan, toda na te dneve se ne sme jesti niti meso, niti mesna juha.
Nedelje v postnem času so izvzete iz vseh določb, toda vsi drugi dnevi v tem času so dnevi posta. Povrhu tega pa so srede, petki in sobote v postnem času tudi dnevi vzdržka, namreč, da ni meso dovoljeno. Izvzeta pa je od tega sreda v Velikem tednu, ko velja samo post brez vzdržka. Poleg nedelj ne veljajo postne določbe še za Veliko soboto popoldne in pa za praznik sv. Patricija, v petek, 17. marca.
Posta so se primorane držati vse osebe od 21. leta do izpolnjenega 59. leta starosti. K vzdrž-ku pa so obvezane vse osebe, kakor hitro dosežejo starost 7 let. Dovoljujejo pa se razne izjeme, kakor za delavce in za slabotne osebe.
Omenjeno je tudi, da je čas za opravo velikonočne dolžnosti letos od 26. februarja do 4. junija.
-o-
CELO LOKOMOTIVO SKRIJE ZA VŽIGALICO
Philadelphia, Pa. — Na Franklin institutu se je zadnji t'eden postavil na razstavo vzorec lokomotive, ki vzbuja splošno pozornost. Ta vzorec je izvršil neki A. S. Boyer iz Reading, Pa., in je tako majhen, da se ga lahko skrije za polovico vžigalice. Kljub temu so j v njem vse podrobnosti, ki pa se lahko vidijo le pod drobnogledom.
Iz Jufjfoslumje
Zagonetna usoda Marije Bengalijeve iz Cerovca pri Šmartnem, ki se je pred petimi leti poročila v Slavonskem Brodu in sedaj za njo ni več sledu. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz Jugoslavije.
Z DRAGULJI BO PLAČANO ZA BEGUNCE
Perpignan, Francija. —Delno odškodnino za stotisoče španskih beguncev, za katere mora skrbeti Francija, so francoska sodišča že pridobila. Za milijone dolarjev vrednosti so namreč dala zapleniti raznih draguljev, ki so jih begunci prinesli s seboj iz Španije. Povrhu tega pa se je naložila še visoka denarna globa tistim, ki so skušali to bogastvo skrivaj spraviti preko meje v Francijo.
Brezuspešno iskanje
Litija, 29. jan. — Marija Bengalijeva iz Cerovca pri Šmarnem, se je pred petimi leti poročila v Slavonskem Brodu s precej mlajšim poštnim uradnikom Vargo. Prve čase je redno pisala domov. Nekoč je privedla tudi svojega moža. Ko pa sta dvignila doto in vnovčila hranilno knjižico, se Marija ni več javila. Poštar Varga je bil pred letom premeščen v Zagreb in odtlej ni za Micko sledu.
Pred božičnimi prazniki je hotela odpotovati v Zagreb njena 76 letna mati. Domači so ji zaradi starosti ubranili pot. Namesto nje je stopila v Zagreb soseda. Poiskala je poštarja Vargo, ki pa ji je trdil, da sploh ni poročen in da Marije Bene-galijeve nikoli ni poznal. Nato sta krenila v Zagreb brat France, ki sedaj gospodari na gruntu, in litijski komandir Baum-kirhner. Zglasila sta se na pošti, a sta zaman čakala. Varge tisti dan sploh ni bilo. Minil je že poldrugi mesec in zagonetka se še ni pojasnila. Zagrebška policija je zaslišala Franca Vargo in je izpovedal, da sta se z Marijo sporazumno razšla, ker je njegova plača premajhna za skupno življenje. Varga je dejal, da se je Marija prostovoljno odstranila v Beograd in je dobila službo pri neki družini.
Spet so bila vsa poizvedovanja zaman. Domači so nato dobili neka pisma, podpisana od Micike, pa so ugotovili, da so ponarejena. Na zagrebško policijo je Vargo privedel neko žensko, katero je predstavil za Miciko in zatrdil, da pojdeta*z ženo za božične praznike domov v Cerovec in da bota domače oštela, ker jim povzročata toliko sitnosti. Bengalijevi so ju pričakovali, a ker jih ni bilo, so pisali Vargi. Odgovor je prišel v hrvaščini, zakaj sitnarijo in moža gonijo na policijo. Bengalijevi so spoznali, da to ni Mi-cikina pisava, kajti ona je vedno pisala slovensko in so stvar sporočili zagrebški policiji, ki je spet pozvala Vargo k zaslišanju. Prišel je močno prepaden. Tresel se je in se razburjal, zakaj da mu Benegalijevi povzročajo sitnosti. Na vprašanje, zakaj nista odšla o božiču domov, je Varga odgovoril: "Domači naj nikar ne vabijo Micke k sebi. Oni že vedo, zakaj je užaljena. Domov se ne bo več javila, ker ji še niso vsega izplačali, kakor je bilo pri poroki domenjeno."
Ta odgovor, ki je Benegalije-ve močno presenetil in potrl, je seveda gola izmišljotina. Marija Benegalijeva je ob poroki dobila takšno balo, kakršne že dolgo ni imela v teh krajih nobena druga, razen tega pa je imela tudi precej svojih prihrankov. Med Micko in domačimi ni bilo nobenih nesoglasij. Usoda Marije Benegalijeve je torej še nadalje zagonetna in nepojasnjena, če-
prav je Zagreb tako blizu. Do mačini in okoličani nestrpno iz-prašujejo, kaj je s pogrešanko in zakaj je ni mogoče nikoli najti, kadar pride kdo od domačih ali kdo drugi v Zagreb, da bi jo videl živo in zdravo. Storjeni bodo novi koraki, da se zagonetka Marije Benegalijeve popolnoma pojasni.
Posteljo je oplenil
V	stanovanje Ivana Stanov-nika v Kožar j ah pri Ljubljani se je splazil pred kratkim ne-znan tat in odnesel s postelje kar tri odeje in eno prevleko za prešito odejo. Stanovnik trpi nad 1200 dinarjev škode.
-o-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Gerda Bader, rojena Heinen, soproga komercijalnega ravnatelja za kiej v Mostah. — V Rovih pri Kamniku je umrl Alojzij Jerman, posestnik in ugleden mož, ki je bil 37 let župan občine Ro--va in 42 let načelnik Hranilnice in posojilnice. Star je bil 77 let. — V Trbovljah je umrla Fran j a Ternovič, posestnica in gostilni-čarka.
Kravo s® ukradli iz hleva
Na mariborsko policijo je prišel posestnik Avgust Fraj-man iz Gačnika in prijavil, d3 mu je bila ponoči ukradena iz zaprtega hleva krava, vredna 3000 dinarjev.
-o——
Nesreča pri delu
V	Logu pri Litiji se je ponesrečil 18 letni Jože Povše. Ko je delal na seniku, je padel in se prav nevarno poškodoval, da so
ga moi-ali oddati v bolnico. -0-
Zaklad je našel
V	vasi Sepčinu je neki kmet, ko je kopal v svojem vinogradu, našel sedem kilogramov težak lonec, ki je bil poln rimskih novcev.
Hišo je zadel
( Zasebni uradnik v Zagrebu Simon Paldin, je pred nekaj meseci obiskal svojega brata, ki ja v službi italijanskega konzulata v Atenah na Grškem. Nekega večera ko sta bila v kavarni, je pristopil k njima prodajalec srečk, ki ni prej odnehal, da je Simon kupil od njega srečko. Pred kratkim je brat sporočil Simonu, da je njegova srečka zadela drugi glavni dobitek, hišo v Atenah na Grškem, vredno 150.000 dinarjev.
—.—o-
Nesreče V Javoru, občina Dobrunje je padel po stopnicah v neki gostilni 29 letni posestnikov sin Anton Mlaakr tako nesrečno, da si je močno poškodoval glavo. — V Mali Slivnici pri Velikih Laščah se je nevarno obstre-lil na lovu 60 letni mizarski pomočnik Andrej Dobravec, ki je dobil močno poškodbo na obrazu.
Stran,, 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 21. februarja 1930
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in drrevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
NaroSnina:
Za celo leto ....................................$5.00
Za JJ61 leta ..................___8.50
Za čttn lefa -_________________________ 1.50
2a Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo leto_______________________—___________$6.00
Za pol leta __________________________ 3.00
Za četrt lefii ________________________ 1.75
Posatnezfia številka ____________________ 3«
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued .daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .....................
For half a year ________________
For three months .............
.„..$5.00 ...- 2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ..................................$6.00
For half year ________________________________ 3.00
For three months _________________________ 1-75
Single copy ....................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. Na dopise brez podpisa Se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Efl^erefi as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act pf March 3, 1879.
J. M Trunk:
Ampak v Ameriki smo videli vseslovanski kongres, in mivosti mesta Sheboygan. Z
Kaj Slovani?
Kakor so se v zadnji dobi politične razmere v Evropi zasukale, so vsi znaki na dlani, da za Slovane še ni bilo tako kritičnih časov. In kako se postavljajo Slovani v ti odločilni krizi? Izgleda, da oni sami sploh ne igrajo nobene vloge. Poglejmo.
"Rusija je za slovanstvo popolnoma izločena. Ako je bilo v caristični Rusiji nekaj panslavizma, je bil le bolj političnega kova s% pravoslavno slano, ampak nekaj ga je le bilo. Zdaj ruski Slovan kot Slovan ne govori več, ali ne more govoriti, ker moč je v drugih rokah, in če je še kaj pravih slovanskih Rusov pri moči, se ne morejo niti ganiti, ko za vsako kretnjo čepi — čistka. Kar se tam zdaj dela, se dela le iz internacionalnega vidika, za kako slovanstvo tam ni prostora, Slovan je iz Rusije izločen.
Tudi vsaj neko vez med Slovani je prejšnja Rusija še tvorila. Za ogrožene Srbe je Rusija potegnila meč. Zdaj med Slovani ni nobene vezi, pač pa le neplodonosno mrtvilo, celo medsebojno sovraštvo.
Poljaki nikoli niso bili Slovani. Zdaj sploh ne vedo, kaj so. Begajo zdaj proti Berlinu, zdaj proti Moskvi, dokler jih ne zagrne nemško morje, ne več kaka delitev. Za slovanstvo so z Rusi vred izgubljeni, še več, pri Cehih in Rusinih ali Ukrajincih so postali nepremostljiva zavira za vsako rešitev slovanstva.
Cehi so do najnovejše dobe stali še najbolj na stališču slovanstva, Slovaki so bili pa od nekdaj edinole Slovaki. Cehi so na tleh, obupavajo, za slovanstvo zdaj med njimi ni nobenega upanja. Slovaki se veselijo kakor nerazsodna deca, svoje — avtonomije. Ali je sebičnost ali zaslepljenost? Neko gnezdice so našli, in vse okoli tega gorskega kurnika za Slovake ne obstaja, slovanstvo naj gre radi njih žabam pet.
Rusini kot Slovani ne pomenijo ničesar. Nobenega širšega in slovanskega obzorja nimajo, prepirajo se le s svojim najbližnjim sosedom. Miljone štejejo, za slovanstvo ničesar ne štejejo.
Bolgari se ne bodo zlahka iznebili mongolske polovice. Imajo nekaj zelo dobrih lastnosti, poznajo pa le sebe, kolikor sami pridejo vpoštev. Za interese skupnega slovanstva bi se težko kak Bolgar zganil. Na zunaj so pod vplivom tujcev, in če bi se kdaj teh iznebili, bi prišle razmere, kakor zdaj v Rusiji, sosedi pa na nož.
Dosedanji obstanek Jugoslavije je pokazal, da je slovanska vzajemnost že pri dveh sosedih, ki govorita isto narečje, ne morda le slovanski jezik, po .svobodni volji nemogoča. Srbi in Hrvati nikoli ne bodo skupaj, Slovenci se morajo pa ravnati po razmerah med Srbi in Hrvati. Jugoslavija se je še držala po koncu, ker ji ni pretila nobena zunanja nevarnost. Zdaj se je ta prikazala, in če bi bila Jugoslavija za življenje, bi morala kriza in nevarnost od treh strani prikazati to življenjsko moč. Mesto moči je pa pokazala le podvojeno razcepljenost, in zunanji sovražnik je pripomogel le trenutno v toliko, da se ni že začelo notranje klanje. Kdo naj pri takih obupnih razmerah le more misliti na kako — slovanstvo ?
Ako govorim o slovanstvu ali celo o panslavizmu, nikakor ne mislim na pretirano poudarjenje narodnosti, kakor delajo to Nemci pri svojem rasizmu, mislim le na neobhodno potrebno zavedanje, da je Slovan le Slovan in more napredovati prav v vseh panogah le na podlagi svoje slovanske narodnosti, toraj svoje naravne istinitosti. Kadar se ne vede več kot Slovan, ali se ne more, ko je izgubil narodno svobodo, je izločen tudi iz kulturnega napredka, zapisan naravnost smrti.
Kakor pa zdaj razmere med Slovani kažejo, je slovanstvu zadrgnjen vrat, tako pri kaki slovanski vzajemnosti (panslavizmu v najboljšem pomenu), kakor tudi pri kulturnem razvitku posameznih slovanskih plemen, ker so ta plemena večinoma v borbi med seboj (Poljaki zoper Cehe, Rusince .. . Hrvati zoper Srbe .. .) in kakega vseslovan-škega odpora zoper prodirajoči germanizem in italijani-zem nikjer ni. Prej je bila carska Rusija vsaj neko strašilo, kadar se je prikazala nevarnost za slovanstvo, ali za kako slovansko pleme, zdaj je Rusija le koruzno strašilo.
menda bo zopet v kratkem.
Dasi nisem zopet kongres kot tak, ker smatram prav vsako slovansko udejstvovanje za koristno in umestno, moram, žal, smatrati ta kongres le za farso, ker ni izraz nobene vseslovanske mentalitete, temveč le forciranje komunistične ideje pod krinko vseslovanstva in dalje izraz opozicije zoper obstoječe slovanske vlade, toraj naravno razdiralno delo, ne konstruktivno udejstvovanje, ko gre tem "Vseslovanom" v prvi vrsti za to, da čim bolj kompromitirajo kako vlado, ne pa za to, da bi v zvezi z vlado okrepili odpor slovanstva zoper pretečo nevarnost nemškega in laškega fašizma ali totalitarizma. To je vseslovanska otročarija, ni pa nobeden vseslovanski kongres, ker kak resen vseslovanski kongres bi se moral uprizoriti v skladu s slovanskimi vladami, naj bodo te v trenutku še tako lda-verne ali pomanjkljive. Vsaka opozicija zoper obstoječo vlado kompromitira vseslovanski odpor zoper nevarnost, in zato nevarnosti ne bo nikoli zmanjšala, in če bi bila Amerika tudi pravilno torišče za odpor, kar pa po mojem mnenju ni. Parade bodo morda in govorance in telegrami in protesti, jutri bo pa sonce enako vzhajalo, nevarnost vseslovanstvu pa ogrožala slovanstvo neomejeno še naprej.
Niti obstoječe slovanske vlade se ne morejo postaviti med seboj na kako skupno odpornost zoper nevarnost, in zdaj hočejo opozicijski elementi slovanstvo rešiti pred nevarnostjo z najostrejšo opozicijo zoper slovanske vlade! Vse kaže, da so SloVani tudi po zadnji svobodi ostali še vedno le politični otročaji, in se niso ničesar naučili.
Slovani potrebujejo slovanskega Napoleona, Bis-marcka ... ta pa se še ni porodil.


Iši.


m m cmKm^	^:c-
POJDIMO NA AGITACIJO ZA KATOLIŠKI LIST!
Canonsburg, Pa.
Za malo prostora bi prosila v listu, da napišem nelcaj vrstic. Zlasti bi prosila vse naročnike tega lista, da bi sedaj, ko se ravno vrši kampanja za Amer. Slovenec da bi vsak izmed vas dobil najmanj po enega novega naročnika. Jaz obljubim, da bom to storila. Moramo z vsemi silami agiti-rati za ta list, ki nam prinaša toliko lepega berila vsa,ki dan. List je res vreden vsega priporočila in vreden, da se potrudimo, da se še bolj razširi m'ed naše rojake. Poglejmo samo kaj pišejo drugi listi, zlasti tisti, ki sami sebe imenujejo da so napredni. Vedno eno in isto ponavljajo v svojih kolonah, da ni Boga in pa da je človek izšel iz "afne" ali po amerikansko iz mon-key-a. Če boš pa ti kakemu takemu rekel, da je on sam kot monkey, ti bo zagrozil, da te pojde tožit. Sami res nočejo biti taki, drugim pa pripovedujejo in silijo to svojo naduto trditev. Meni se zdi, da če bi ne bilo toliko tistega neumnega prerekanja, 'bi bolj prijateljsko živeli. Mi "nazad-njaki" bi živeli lepo mirno v prepričanju da je Bog naš stvarnik, oni "napredni:", pa da je bil tisti njih prvi-mon-key, od katerega sedaj toliko pišejo, pa bi bila mirna Bosna. Morda se bo tista ži-valica sčasoma naučila še brati, ko pa trdijo, da ima skoro prav tak razum kot človek. Toda, če bi res do tega prišlo
njegovim avtomobilom sva hitro obšla razne' kraje, katere sem želel videti. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Gorenc za vso izkazano gostoljubnost, kakor tudi njihovemu sinu Joe, ki je bil tudi prav prijazen. Mr. in Mrs. Gorenc, kakor tudi njihovega sina povabim da ob priliki pridejo k nam na Willard. Jim bomo tudi mi poskušali po svojih močeh postreči jn jim vrniti gostoljubnost. — Potem sem bil še pri sv. maši, kjer sem posebno občudoval otroke,kako lepo so molili v cerkvi. Se pač pozna, da imajo čč. sestre za učiteljice in vzgojiteljice. Po sv. maši smo se še nekoliko pogovorili s č. Fathrom Potočnikom, še en Zbogom in že smo odbrzeli naprej proti našemu cilju — Chicagi.
Med potjo je naš šofer, č. Father Marcel Marinšek gotovo pozabil da ne sme prehitro voziti. Videli smo namreč tablice ob cesti, na katerih je bilo napisano da ne voziti več kot 85 *milj, pa smo mislili.da lahko malo bolj navijemo, ne ^da bi imeli zaradi tega kako sitnost. Toda kmalu začuje.mo za seboj glasno trobljenje in že je bil policaj vštric nas in dal znamenje da naj ustavimo in mu sledimo nazaj na policijsko stražnico. Nič ni bilo hudega, samo našemu šoferju se je reklo, naj bo v prihodnje bolj previden. Zopet smo se odpeljali nalprej in sedaj bolj previdno.
V Chicago smo prišli ob 1 uri popoldne. Vreme je bilo v Chicagi prav gorko za ta čas, saj je kazal toplomer 45 stopinj nad ničlo. Jaz sem ostal pri moji hčeri, katera je-tam omožena, Faither Marcel in Father Murn pa sta se odpeljala naprej k sv. Štefanu in od tam v Lemont, 111. k posvetovanju važnih zadev. Drugi dan sem obiskal več znancev, med drugimi tudi č. Fathjra Bernarda. Prav vesela sva 'bila oba in sva se precej časa razgovarjala. Od tam sem šel obiskat tudi družino Mr. in Mrs. Trinko, kjer je bilo prav veselo snidenje. Posebno ma-m'ica so bili veseli. Postregli sta mi s hčerko kar najbolje. Nazadnje pa je naju njih sta. j ate 1 j ice in prijatelje, ki * gaI rejši sin Mike odpeljali prav
pridejo obiskat. — Pozdrav, na dom m°Je hčere> za kar
prav lepa hvala.
Da sem bil tudi v tiskarni Amerikanskega Slovenca, to
in bi začeli brati slovenske časopise, zlasti napredne, pa bi se morda tudi jezile, ali cclo protestirale, kot protestira tukaj rojena mladina, zlasti ta, ki ni našega naroda, pa včasih bere v slovenskem časopisu angleško stran in naleti na pisanje, s katerim se ne strinja.
Naj še omenim, da sem bila hudo bolna. Zato se na tem mestu zahvalim vsem, ki so me v bolezni obiskali in me tolažili, zlasti še tudi, ker ste mi prinesli toliko lepih cvetlic. Lepa hvala' in obljubljam, da vas ne bom pozabila dragi prijatelji in prijateljice. Res fe, da šele, ko je človek bolan, spozna svoje resnične pri
vsem čitateljem tega lista.
Rose Krall
NEPOZABNA VOŽNJA V CHICAGO IN NAZAJ NA WILLARD
Willard, Wis.
Točno ob 1 uri popoldne odrinemo. Vse je bilo v najlepšem redu in vožnja je bila prav ugodna. Okrog 7 ure zvečer smo dospeli v Sheboygan. Večerjo smo dobili pri čč. sestrah, ker se tam ravno nahaja sestra našega č. Fa-thra Marcela. Prav po domače smo se razgovarjali. Po večerji smo se pa odpeljali k Mr. Jos. Gorencu, kjer je bil tudi prav domač sprejem in tudi postregli so nam kar najbolje. Jaz sem ostal tam čez noč. Drugi dan mi je pa Mr. Gorenc razkazal razne zani-
se ze samo po sebi razume. Naročili so mi mnogo pozdravov za vse Willardcane. — Zadnji dan pred odhodom sem obiskal tudi drugo mojo hčerko Pavlino, sorodnike Mr. in Mrs. Jazbec, kjer je bil prav zares ljubko domač sprejem in kjer so nam postregli z vsem najboljšim in česar ne bom! nikoli pozabil. — Potem sem obiskal še Mr. in Mrs. Jos. Jeras. Ker mi ni čais dopuščal, sem se prav v kratkem poslovil. Mr. Jazbe-cov sin Edwin, nas je prav v Chicago odpeljal, za kar najlepša hvala.
V četrtek okrog 10 ure dopoldne smo se zopet odpeljali proti Willardu. Ko smo zapuščali Chicago, j'e bilo prav
gorko vreme. Vozili smo prav povoljno. Okrog 4 ure popoldne je začelo nalahko dežje-vati in postajalo je tudi že bolj hladno. Ko sem to opazil,sem pripomnil, da bomo danes zvečer imeli še sneg in naj-brže celo pravi sneženi vihar. Father se mi nasmeje in pravi, da tega ne verjame. —
Okrog 6 ure je pa začelo že močno pihati in tudi snežiti, da smo morali večkrat ustaviti in prav počasi in previdno voziti. Do našega domačega mesteca Neillsville je še šlo. Ko smo pa zavili z glavne ceste na cesto ki vodi na Willard, smo že bili v snegu, iz katerega nismo mogli ne naprej ne nazaj. Pred nami je tičalo v snegu že par kar in en truk. Mrzel sever je bril tako ostro, da smo ga čutili do kosti. Father stopi hitro doli, da dene verige na kolesa. Tudi jaz sem hitel pomagati, toda kaj, ko sem bil ves premražen. K sreči je prišel neki farmar z lopato in nam pomagal, da stalo avto porinili naprej. Father je hotel karo obrniti, pa že so bila prva kolesa v jarku. Morali smo vsi trije prijeti, da smo karo zaobrnili. Naš sklep je bil, da vozimo naprej proti Green-woodu. Od Greenwooda je šlo nekaj časa prav povoljno, toda kakih 300 čevljev od Olso-novega kornerja, smo bili že zopet v zametih,da nismo mogli ne naprej ne nazaj. Father Murn so določili, da o-stanemo kar v avtomobilu čez noč in morda bi tudi ostali, če bi imeli dovolj gasolina. Gospoda sta začela z brevir-jem, jaz sem pa premišljeval nag prav neroden položaj. Tako smo čakali na rešitev morda kako uro. Tedaj pa Father Marinšek pogleda, koliko imamo še gasolina. Na žalost ugotovi, da ga je komaj še za kaki dve uri in potem je gorkota preč. Kaj storiti? Drugega nam ni kazalo, kot iskati kako pomoč. Odpravil sem se jaz k Mr. Olso-nu. Pokličem ga in mu razložim naš položaj. Obljubil je, da pride s ' konji in nas potegne iz snega. To bi bil tudi storil,pa je k sreči prišel skoro v istem času sneženi plug in nas rešil iz neprijetnega položaja, nakar smo počasi vozili za njim proti Willardu.
Naj še omenim, da je Fa. iher Murn svetoval, da bi molili v stiski rožni venec. To smo tudi napravili, toda moja molitev je bila prav silno raztresena. ker sem' vedno mislil na to. če bomo srečno prišli na Willard. — No, okoli 12 ure smo res po dolgih mukah privozili na Willard. Bili smo morda kakih 200 čevljev od župnišča in Faither je hotel avto zaobrniti. Na nesrečo je pa to napravil, prehitro in avto je že bil v jarku. Toda, ker smo bili tako blizu doma, smo vse skupaj pustili tam in šli v župnišče k počitku. — Povem naij cenjenim bralcem še to, da je bilo tisto noč in drugi dan silno mrzlo, kajti bril je oster sever, pred katerim tudi topla obleka kaj malo izda. Mene je pa potegnil domov Mr. Charlie Perko, za
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Poroka
Calumet, Mich. — V tukajšnji cerkvi Srca Jezusovega, sta se pred kratkim poročila Joseph Krajacich in Helen Kolb. Ženin je hrvatske narodnosti, sin dobre poznane Mrs. Katarine Krajacich, nevesta je pa nemške narodnosti.
Rojenice
Cleveland, O. — Vile rojenice so se pred kratkim oglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Kure in so jima podarile krepkega sinka. — Častil ke"!
Nesreča rojak«
Rock Springs, Wyo. — P"'1 delu v premogovniku se je pred kratkim hudo ponesrečil rojak Frank Vrhunc in je bil pripeljan v bolnišnico.
Žalostna vest
St. Michael, Pa. — Rojak Albin Vrtačnik je te dni prejel iz stare domovine žalostno sporočilo, da mu je na Vačah pri Litiji umrla njegova mati Marija Vrtačnik v častitljivi starosti 85 let. Zapušča enega , sina, tukaj v Ameriki pa dva.
Podlegel
Akron, O. — Poškodbam, ki jih je dobil pri padcu po stopnicah v Slovenskem klubu v Keftmore, O., je podlegel rojak Joseph Lovko. Pri padcu si je zlomil vrat in je drugi dan umrl v bolnišnici. Bil je star 64 let.
Nevarno zbolela
Cleveland, O. — Tukaj je nevarno zbolela rojakinja Mrs, Antonija Lekšan z Empire Ave. kateri želijo prijatelji in prijateljice skorajšnje-1 ga okrevanja.
Rojakinja zbolela
Lorain, O.— Težko je zbolela tukaj dobro poznana rojakinja Mrs. Agnes Jančar, S 30th St. Morali so jo odpeljati v bolnišnico, odkoder se je pa srečno vrnila domov in se :<i zdravje polagoma obrača na bolje.
Smrt rojaka na vzhodu
Brooklyn, N. Y. — P0 dolgi bolezni je umrl star tukajšnji naseljenec John Anzlovar v visoki starosti 71 let. Doma je bil iz vasi Trata, fara Kopriv-nik. Tukaj zapušča žalostno soprogo Josephinio, sinove John, Rudy in Leon ter dve hčeri; Josephino in* Amalijo, por. Sta'm'pfel. Nadalje dva brata Frank in Antona in sestro Kamme. Pokojni je bil naročnik Amer. Slovenca, Novega Sveta in Ave Maria. —' N. P. v M.
kar mu hvala lepa! — Taka je bila naša vožnja iz Chica-ge na Willard. Nič kaj prijetna, kaj ne dragi čitatelji.
Ludwig Perushek
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(53)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs
Močno jc bil zvit Atan Thome, vendar skoro ni vedel, kako bi začel reševati iz zagate sebe in prijatelja Lal Taska. "Ce nama ohraniš življenje," je končno začel hinavsko prositi Thome; "'ti bom povedal važna navodila — navodila, ki bodo morda obvarovala tebe in tvoje ljudstvo velike nesreče."
Kraljica Atka si ni mogla niti v mislih predstavljati kake nevarnosti, ki bi ji pretile, vendar, kakor vse ženske, so te A-tanove besede vzbudile v njej radovednost, zato se je nekoliko sklonila naprej, med tem ko je Atan Thome tako skrivnostno govoril, da bi še ljaj več izvedela od njega.
"Močna tolpa," je začel že nekoliko bolj pogumno pripovedovati Atan; "je na poti v Athair. Njihov namen je, da ugrabijo veliki dijamat, kateri je menda v tvoji posesti. Njihov vodja je mogočni Tarzan, moj in tvoj sovražnik." Tako je govoril Atan Thome in pričakoval milosti od kraljice.
"Sedaj sta prosta," je govorila Atka; "toda ne hodita iz mesta. Toboti, ki žive na 'drugem kraju, so naši sovražniki in slabo bi se vama godilo, če vaju vjamejo." — Nato je poklicala vojaškega poveljnika in mu naročila, naj zasede vse prehode. Vlovi pa naj vodjo tolpe, ki hiti proti Athairju,
tri
3 o § £
» «2. > g
o w
(T
M.
«->• S? ® S a
—
S" i ~ š g
2L
M g
JO g"
o cr (3 o
k <
°
k
tt TJ
0
B
1 CTQ
•d
o_
Torek, 21. februarja 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran s
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
ČETRTA NEDELJA V FEBRUARJU
"Dohajajo me krivde moje tako. da spregledati ne morem; Več jih je, ko je moje glave las, ^di srce moje me zapušča" (Ps. 39, 13).
Kako malo dni življenja tvojega je bilo pač brez greha. Precej jih, ako moreš; prehodi vse zivljenje in vse kraje in prilike, ko si grešil. Ni treba, da postals malodušen, ampak opominjati te morajo na pokoro. Ker ^aš toraj vedno grehov, da jih °bžaluješ in se pokoriš, kako mo-reš biti tako prešeren in dobre v°lje? Bolest pokore naj bi ne Prenehala, ker ne preneha povod blesti in pokore: saj dan na dan iznova grešiš. Tudi le en &reh bi bil zadosti, da se pokoriš yse svoje življenje. Ko bi se mo-ral pokoriti po strogi pravično-sti, bi globoki potoki solz in vsa dela svetnikov ne zadostovala, fli te ne uči tega pekel? Večen Jok in stok čez grehe vlada tam, a ne zadostuje, da bi izbrisal gl'eh, in bi tudi ne zadostoval, ako bi bili prokleti, mesto da so zakrknjeni v hudem, resno prijavljeni, da se spokorijo, kajti časa za izpreobrnenje za nje
ni več. Ali hočeš biti v pokori zanikern ker je usmiljenje božje veliko? Potreben ti je duh pokore in vsak dan se moraš zatajevati, ako hočeš rešiti dušo svojo.
Že po naravi smo vsi nagnjeni k mehkužnosti in mesenosti. "Mehkužneži pa kraljestva božjega podedovali ne bodo" (1 Kor, 6, 10). Duh pokore mora ali ukrotiti meso, ali pa bo meso duha pahnilo v pogubljenje. "Tarem svoje telo in usužnju-jem, da bi sam ne bil zavržen, ko drugim oznanjujem" (1 Kor. 9, 27). Odreci toraj mesu vsaj one želje, ki morejo postati duši nevarne, da te ne spravijo tja, kjer pokora nič ne izda in nič ne hasne, kjer traja dokler Bog ostane Bog, in kjer te ne spravi z Bogom, temveč pahne v obup. Ne boj se pokore. Po pravi pokori ne postaneš žalosten in potrt. Bridka je sicer, a ta bridkost duši neizrekljivo prija, prav kakor zdravilo, ki odstrani smrtni strup. Prinaša ti velik mir in ono veselje sv. Duha, ki vse presega.
IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE

»OMIlMKICrl
Populacijski problemi goriške pokrajine
Te dni je izdal dr. Vincene patte, ravnatelj uradov gori-skega korporacijskega sveta, Opravo o populacijskih problemih goriške pokrajine. V : ^Jej obeležuje nekaj pomembnejših dejstev, ki priča-o nekaterih populacijskih tudi rasnih posebnostih po-{^ajine. Navajamo jih po občnih izvlečkih iz knjige, ki jih objavili italijanski listi. V prvi vrsti ugotavlja pisec osnovi statističnih podatkov iz let 1910, 1921 in 1931, (j . 7 '
vlcl ,]e moški element v številki premoči nasproti ženske-Ta premoč se kaže v vsej JUlijski krajini in predstavlja ^jeno posebnost nasprotj dru-^'ttt pokrajinam države, a v 8°riški prihaja najbolj do iz-fa2a. Obče je znamenje vital-6 moči primitivno zdravega V goriški pokrajini se a premoč moških prebivalcev Mi po vojni sorazmerno ni nnogo spremenila, posebno pri moških v starosti ac t • Poznejši letniki so spričo v°jne na,ravno v obratnem Minerju z ženskim elemem Nedvomno bi se morala ^ presoji razlogov tega v }ratnega razmerja poleg °.lnih žrtev primerno npošte-tudi obča odselitev doma.
Co
1 '£a elemfenta iz dežele v polovici "desetletja 1910 "^1920, ki je bila zopet znat-močnejša pri moškem, ka-pa pri ženskem spolu, ^r. Catte uvršča goriško °krajino na osnovi svojih na-podanih z biološkega in £.0sPodarskega vidika, med •Pično italijanske dežele. Kot °Seben argument za to mu . uzi celo okoliščina, da se je, k«r beleži "Gazzetino" j.^^ričo radikalno različnih in populacijskih posebno-j 1 (od 1000 prebivalcev jc bi-Po italijanski uradni statiki leta 1921 v pokrajini Italijanov, 292 Slovencev, Hrvatov in Srbov pa 5 ^/^dnikov drugih narodno-^ , ter zaradi proporcionalno . ^ročne asimilacije pojavil in neposreden kvali. j, lvni vpliv na ritem narav-naraščanja prebival-
j "
^gospodarskih in socialnih 01lščin izvaja pisec tudi po-
jav, da se v kraških in alpskih krajih pokrajine sklepa manj zakonskih zvez kakor v furlanskih krajih, a da je kljub temu naravni prirastek prebivalstva v onih revnih krajih večji od prirastka prebivalcev teh rodovitnih nižin. Tudi v tem pojavu dr. Catte ne vidi rasno različnih vplivov. Čeprav si razlaga veliki naravni prirastek gorskega in kraškega prebivalstva z gospodarsko nujno potrebo, da se "spričo mačehovske zemlje gospodarska produktivna moč družinske edinice ojači z novimi delovnimi 'močmi", ugotavlja v zaključnem poglavju, da se vprav iz revnejših krajev pokrajine ljudje najbolj odseljujejo. V 1. 1931—1936 se je odselilo iz goriške pokrajine letno po 33 ljudi na 1000 prebivalcev.
Nadomestek za to izgubo je priseljevanje (skoraj 30 na 1000 prebivalcev), ki pa ne izvira iz sosednih južnih in jugovzhodnih, nego predvsem iz jugozapadnih pokrajin. Dejansko je tre'ba priznati, da postaja pokrajina zmerom bolj "južnjaška", kakor to pravi "Gazzettino", a obenem izgublja tudi zmerom bolj svoje biološke prednosti. Pri sedanjem razvoju bi se utegnile piščeve navedbe glede rasne tipičnosti goriškega prebivalstva v nekaj stoletjih morda dejansko uresničjti..
Težke opekline
V Maričih pri Črnem vrhu v Istri se je v hiši Peretičevih pripetila huda nesreča. Komaj 4 letni Silvij Peretič je bil sam doma. Starši so morali po opravkih. Otrok pa se je spravil na ognjišče in je prevrnil nase kotel z vrelo vodo, ki ga je bila gospodinja pristavila k ognju za polento. Otroka so našli nekaj ur pozneje v obupnem; stanju. Naslednjega clne je v tržaški bolnišnici umrl.
•iSL 'j^li. ■
Pred sodiščem
Pred goriškim sodiščem je bil proces proti 38 let staremu Stanislavu Nikolavšiču iz Števerjana in 40 let staremu Albinu Mijanu iz Ločnika pri Gorici. Lani sta se brez potnega lista odpravila čez mejo, a sta se kmalu spet vmila do-
mov. Obsojena sta bila na zaporno kazen po 6 mesecev ter na globo po 2000 lir. Prijavljen pa je bil sodišču 35 letni Rafael Križman iz Ri-hemberka, ki je pred dvema tednoma zbežal preko meje,
-o-
Smrtna nesreča Pri gradnji nove električne centrale v Ložicah blizu An-hovega ob Soči, se je smrtno ponesrečil Aleksander Kleč iz To'fmina. Z večjo skupino delavcev je bil zaposlen pri raz-streljevanju skalovja, skozi katero nameravajo izvrtati predor, da bi po njem napeljali Sočo v novo podzemsko električno centralo. Ko so baš razstrelili velik skalnati blok, se je na Kleča zvalila skala, ki je bila težka več stotov, in mu zdrobila prsni koš ter lobanjo. Kleč je bil pri priči mrtev.
Velik požar
V Bovcu v gostilni "pri "Zvezdi", ki je last Ferdinanda Mlekuža, je bil velik požar. Vse kaže, da so ga povzročile iskre, ki so iz dimnika zašle na' podstrešje hiše, na katerem je bilo okrog 70 stotov sena. Ogenj se je za-ladi močnega vetra naglo razširil, tako da so se morali gasilci in vojaki, ki so prihiteli na pomoč, dolgo boriti, da so ga vsaj delr.o omejili. Požar je uničil ostrešje velike stavbe, vse seno, okrog 200 m drv in mnogo pohištva. Lastniku in najemnici, ki je imela v najemu gostilno, je povzročil okrog 35.000 lir škode,
KRATKE NOVICE
Logaršče pri Podmelcu. Že
nad mesec dni smo zakovani v sneženi in ledeni mraz. Pot v dolino ni brez nevarnosti. Te dni sta na poti v podmel-ško župno cerkev spodrsnila v globino dva dečka: 12 letni Evgen Cvek in 13 letni Viktor Klavžar ter obležala v Klav-žah. Ročno je prihitel občinski zdravnik g. dr. Albert Gentili. Prvemu je na licu mesta glavo zašil, drugega,ki si je zvini! eno roko in nogo ter dobil tudi notranje poškodbe, je za silo obvezal, ter oba poslal v goriško bolnišnico.
#
Umrl na ulici zadet od srčne kapi. Pred kratkim je bil poklican tržaški Rdeči križ, naj nujno prihiti na trg Bar-bacan, kjer je nekemu štiridesetletnemu možu postalo nenadoma slabo. Preden je pa rešilni voz privozil na kraj nesreče, je mož že izdihnil. Zdravnik je samo še ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi, nakar so mrliča, 10 letnega Rudolfa Vitalija iz
Trsta, prepeljali v mrtvašnico.
*
Kneža. (Smrt najstarejšega vaščana). Dne 7. januarja je umrl naš najstarejši vaščan, 97 letni Franc Smrekar, p0 domače Ruderc, oče znanega ameriškega župnika in pesnika Andreja Smrekaria, ki je 'eta 1913, še ne 45 let star, umrl v Collinwood v Severni Ameriki. Naš sosed in vaščan Franc je bil do zadnjega čil m zdrav ter je ohranil dober vid in sluh. Rad je pripovedoval, kako je bilo "njega uni", ko je hodil v Brda po vino! Svoj čas je namreč imel daleč
okrog znano gostilno.
*
Solkan. V nedeljo 15. jan. smo pokopali drž. vpokojenca g. Josipa Korsiča, ki je dočakal nekaj nad 70 let. Rodil se je v Solkanu iz znane in ugledne družine Koršičev. Služboval je_ v Trstu, v Pulju, na Reki in na zadnje v Milanu. Kot vpokojenec je živel v Gorici.
*
Gorelo je na posestvu Josipa Semroya na Novem svetu pri Črnem vrhu. Tu je požar uničil senik in prav velike množine sena. Škode je bilo za 17.000 lir, ki je bila pa vsa krita z zavarovalnino. ,,
OBISKUJE SOSEDE
Načelnik kubanske armade, Batista, dela zadnje čase obiske v sosednjih deželah. Pred kratkim je bil v Zed. državah, na kar je posetil Mehiko in na gornji sliki ga vidimo na levi, ko se razgovarja s predsednikom Cardenasom (na desni).
TO IN ONO IZ DOMOVINE
Statistika prebivalstva
V župniji Črnomelj je bilo lansko leto rojenih 97 otrok. (Leta' 1934 je bilo še rojenih 152 otrok, kar je bilo normalno ,od tedaj pa število rojstev vedno pada). Umrlo je 58 oseb. Otrok, ki niso dosegli prvegaj leta je umrlo 11; .60 let starih je umrlo 10, nad 70 let jih je umrlo 16, nad 80 let starih je umrlo 10. Najstarejša ženska ki je umrla je bila Neža Zupančič, rojena 1851. Poročenih je bilo lansko leto v župniji 29 parov.
Nesreča otroka
Na zakurjen štedilnik je v Počeniku pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah padel 2 letni viničarski sin Jernej Rojs in se nevarno opekel ter so ga morali oddati v bolnico.
v	-o-i
Ni ji uspelo
Celjsko okrožno sodišče je obsodilo 38 letno služkinjo Katarino Žgank iz Legnega na, tri mesece zapora, pogojno na dve leti. Kati je imela hranilno knjižico, ki se je glasila na ime Kati Ulčar. V knjigi je bilo vpisanih 435 dinarjev, Kati Žgank je pa iz tega napravila, da izkazuje knjižica 8435 dinarjev in je to knjižico prodala nekemu Ratovniku za 1351 din. Ra-tovnik je goljufijo kmalu spoznal in je Kato ovadil, nakar je sledila sodba.
Slovenske služkinje za Anglijo
Iz Maribora poročajo, da je pred kratkim neka agencija začela zbirati služkinje in kuharice, ki bi hotele sprejeti službo v Angliji. Oblasti so se informirale o stvari in prona-šle, da gre za resno akcijo. Na Angleškem je namreč pomanjkanje služkinj in poprej so jih vedno dobivali iz Avstrije. Sedaj pa Anglija ne sprejema več služinj iz bivše
DENARNE POŠILJKE
nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene:
Za 100 Dinarjev........$ 2.45
Za 200 Dinarjev........$ 4.75
Za 300 Dinarjev........$ 7.00
Za 500 Dinarjev........$ 11.00
Za 1000 Dinarjev........$ 21.50
Za 2000 Dinarjev........$ 42.50
V ITALIJO:
Za 50 Lir.....................$ 3.25
Za 100 Lir......................$ 6.30
Za 200 Lir......................$12.00
Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati:
Za $ 5.00 .................$ 5.75
Za $10.00 ................$10.85
Za $15.00 ________________$16.00
Za $25.00 ....................$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
18«9 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Avstrije in jih je začela iskati drugod.
Obsojen ubijalec
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil obsojen na štiri leta in en mesec robije 23 letni Gabrijel Damiš, doma iz Zgornje Korene v Slovenskih goricah. Obsojen je bil, ker je leta 1938 v Zgornji Koreni zabodel 17 letnega posestniškega) sina Viljema Vi-čanskega. Damiš se je zagovarjal s silobranom,pa je ven dar bil obsojen.
-o--
Korajžf>n deček
Nekega popoldneva je majhen nepoznan fantek ob Pristanu stanujočim Mariborčanom preskrbel pravcato senzacijo. Igr'al se je na ledenih ploščah na Dravi. Naenkrat je tok vode precej veliko ledeno ploščo oddaljil od brega. Fante je imel v roki lesen Kol in ko je videl, da sega njegov kol do dna, se je lah-komišljeno podal preko deroče Drave. Kjer je bila voda globoka je s kolom veslal, kjer je pa dosegel dno, je ploščo odrival in jo tako srečno pr.ivedel na nasprotni breg, v veliko zadovoljstvo stotine gledalcem, ki so s strahom v srcu gledali drzno početje, da bodo valovali tanko ploščo prelomili, fante pa utonil. Ko je fante opazil, da je hitel proti njemu stražnik, je naglo zbežal, da ga ni dobil v roke.
Napad
Neki kočarski sin je pred kratkim napadel 51 letnega soposestnika Jožefa Sati er j a iz Janežovskega vrha. občina Sv. Urban pri Ptuju. S kolom ga je udarjal po glavi in ga tudi po vsem telesu poškodoval. Satlerja so morali odpeljati v ptujsko bolnico.
-o-
Hrbtenico si je zlomil
Težka nesreča je zadek'. 31 Jetnega Franca Jelena iz Sevčnika pri Sv. Andražu pri Velenju. Padel je namreč s podstrešja v hlevu in si zlomil hrbtenico. Odpeljali so ga v celjsko bolnico.
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
39 leto pri K. S. K. Jednoti
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo
nad $17,000.00. Skupno število članstva 491 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jcrina, predš. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
Beseda o tem in onem
PISMO RUSKEGA ŽENSTVA
(Povzeto po listu "Češka žena")
Dospelo je pismo iz Rostova. Vsebovalo je iskren apel žena, ženam vsega sveta. Nečloveške krutosti prizadjane ženam v Iiostovu, potrjujejo prejšnji pogovori in pismena poročila očividcev, v deželi neusmiljenih krivic.
Naj sledijo kratki izčrpki iz pisma:
"Me žene iz Rostova, matere, žene in hčere se obrača-irio v globokem obupu na ženstvo vsega civiliziranega sveta, Posebno svarimo one, ki jih po svetu varajo z goljufivo propagando. One, ki dvomijo, ali ki poznajo fakte in so indiferentne, kakor tudi one, ki v svoji priprostosti ne razumejo nevarnosti, ki jim grozi:
"To pismo, ki je krik našega obupa, pošiljamo vsem vam! Pisano je v veliki nevarnosti, za naša življenja in poslaino potom posebnega načina, akoravno dostava tega pisma ni gotova. Prosimo vas, razširite med ženstvo vsega -veta vsebino tega pisma. Jasno vam bo, zakaj je nepodpisano, ampak zagotavljamo vas, da je pisano s krvjo src ruskega ženstva.
"To ni apel za pomoč, ali protekcijo, ki je nembgoča. Niti celo za kako sočustvovanje ne prosimo. Me smo prenehale biti človeška, bitja. Mi vas samo svarimo, da se ne daste ve pre vari ti z največjo prevaro "paradiža", ki ga vam po svetu obljubljajo komunisti, s katerim vam pripovedujejo, da se bodo vam izboljšale delavskle razmere in da bodo žene postale neodvisne in enake možem.
"Ne! V Rusiji ni ne obljubljenega "paradiža", ne boljših delavskih razmer, niti ne osvoboditve za ženstvo.
"Vzeli so nam iz rok gospodinjstvo1 in lahka tovarniška dela in prisilili nas k težkemu delu poleg moških v tovarnah, rudnikih in na poljih. Ta "o-svoboditev" ženstva po moških, ki so si obdržali 85% lahkega 'dela po uradih, postavlja ženstvo k najtežjim delom.
"Iz nas so najredili zveri! V komunistični državi smo prenehale biti žene, matere in hčere. Smo sužnje, katere kaznujejo komunisti z surovimi kožami, pomanjkanjem, ki je slabše od smrti. Zasužnjene smo težkemu delu in najbolj zopernim hudobnostim".
"Me trpimb od našega 12 leta, nekatere še od bolj zgodaj. Od te starosti če hočemo kos suhega črnega kruha, ali če hočemo zaposlitve,smo prisiljene, da prodamo svoja telesa ! Če se ne podamo, postanemo žrtve nasilja. Odpor ali ugovarjanje proti oblastem je brez vsake koristi, ker se to smatra za "buržvazno do mišljavost", kar je kaznjivo".
"Kadar se poročimo ni nikdar iz ljubezni (ljubezen je smatrana tudi za "buržvazno domišljavost"), ampak zgolj zato, da smo deležne bivališča, da imamo kje spati in bivati. Možje, če imamo otroke, nas brez razlike kmalu zapuste, kot nekoristne".
"Naši otroci, katerim ne moremo nuditi najpotrebnejšega za življenje, kmalu postanejo pocestni vandrovčki, podeč se od vasi do vasi, od mesta do mesta, kot tolpe lačnih psov, iskajoč kaj za jesti. To je bodoče prebivalstvo Rusije, vzgojeno po komunistih".
"In me žene, ki smo začele z 12 leti postajati matere, postajamo s 25 leti že pravi iz-vržki. V tovarnah nam pred pisujejo najtežja dela; v rud
nikih delamo v temi; na poljih v gručah od 30 do 40 vlačimo pluge. Čestokrat padajo po naših hrbtih biči. Žene smo za nadomestila za potrte traktorje in nadomeščamo tudi konje, katerih primanjkuje. Če katera px*otestira, jo mučijo z lakoto. Po mestih in industrijskih distrik,tih plačujejo ženske od 60 do 120 rub-Ijev. Od tega; so prisiljene prispevati raznim posojilom in za razne podpore. Ostanek mora služiti za nakup prehrane, za obleko, itd."
"Oni, ki so v veljavi pri ob-iasti imajo boljša stanovanja. Stanovanjskj apartmenti spadajo državi in mi moramo plačevati za mala stanovanja veliko več, kar so preje računali privatniki. V teh tesnih stanovanjih živi nas od šest do osem moških in žiensk v eni sobi".
"Obleke se dobi z velikimi težava'ml Največ žensk je oblečenih v cunje. V cunje o-vijamo tudi noge, ker ni obuval."
"Me, ki vam to pišemo, smo preje spadale k kmečkemu stanu pod carjem. Toda zapadle smo prevari po padcu carjzma, sanjajoč, da bomo u-živaHe nebesa po padcu cari-zma. A zdaj smo prepričane, da je komunizem najslabši režim, morilec, izkoriščevalec in največji žalitelj žsenstva".
"Mnoge zapadejo samomor-stvu, ker jim je ljubša smrt v takih razmerah, kakoršne je ustvaril v Rusiji komunizem, kakor pa življenje".
"Prepričane smo, da ta opis naših razmer bo dvignil ženstvo vseh civiliziranih dežel, da bodo spregledale in postale pozorne, da ne bodo nasedale lažem komunizma, kakor smo me. Pod komunizmom se zgubi dom, otroke, moža in še življenje. Vse žene postanejo sužnje, kakor stalo me".
"Naš glas je glas ruskega ženstva, ruskih mater, ki danes hiramo v trpljenju lakote in mraza. To je glas neskončno trpečih, ki se pa nadejajo, da se jih bo enkrat Bog usmilil".
Podpisane: Žene iz Rostova ob Donu."
Tako pišejo ruske žene.
Tudi med Slovence so začeli zadnje čase komunistični plačanci širiti komunistične nauke pod plaščem nekega "antifašizma". Slovenske ma-iere po Ameriki bodite' čuječe, kakšne nauke se si tem zanaša v vaše hiše. Čujte glas nesrečnih ruskih žena!
Bodite pozorne dokler jc čas!
Škof Morris pravi: "Odloč-no izjavljam, da v tem raz-krajajočem svetu ni potreba nobene stvari bolj, kakor do-l brega in močnega katoliškega tiska!"
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1938.
Predsednik: Leopold Kushlan, 6411
St. Clair Ave.
Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd.
Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr.
M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr.
A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
J. F. Seliskar, Jr.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.

GUZAJ
LJUDSKA POVEST
Spisal JANUŠ GOLEČ
Zid ni poslušal gostilničarja, saj ga ni razumel, gomje-štajerski tovariš je samo kimal in se delal, kakor da je že prav, kar so napravili gonjači, ki so prejeli zvečer natančna navodila. Žida je odpeljal Leskovšekov hlapec po cesti proti Sevnici, štajerski Mihi je odkresal po slovesu od Abrahamovega prijatelja kar peš proti St. Jurju, je imel dovolj časa za nakladanje volov.
Na večer iz Sevnice se vrnuli hlapec je pripovedoval Leskovšekovim, da je pretaknil žid celi sevniški trg, a ni zadel niti na enega od gonjacev in niti na en kupljeni živinski rep, dasi je bil pošteno izplačal 11 parov volov in 9 debelih telic. Para čifutska je jokal, ko je ovajal žan-darjem, ki so ga tolažili, naj le počaka še nekaj časa, morda se je pripetih gonjačem kaj nenadnega, kam neki hočejo pobegniti s tolikim krdelom živine.
Ko je on nahranil konja in se odpeljal Iz Sevnice, še ni bilo niti duha in ne sluha o židovih gonjačih in o živini.
Ko je čul Leskovšek voznikovo poročilo, je pripomnil, kako je razločil v noči po korakih živine, da gre cela trajba proti Št. Jurju in ne v Sevnico. Zadevo je omenil pri zajutreku obema gospodoma, a je bil oni z golimi koleni mnenja, da je že tako prav, kakor so storili gonjači. Ako je bilo enemu znancu po godu, zakaj bi ne bilo drugemu, si je mislil in se ni več brigal za zadevo, ker sta se prekupca razšla.
Hrvaški žid iz Jaške pod Zagrebom ni čul nikdar več ne o gonjačih in ne o plačani živini. Žandarmerija je poizvedovala nekaj tednov brezuspešno krog Sevnice ter Jurkloštra, seveda brez vsakega uspeha. V resnici in v srcu je celo vsak privoščil, da je neznanec iz Gornje Štajerske vsaj enkrat zvabil ter ogoljufal tolikanj pretkanega hrvaškega čifuta. Na Leskov-šekovem dvorišču ukradeno židovo živino je prodal Guzaj in tovariši brez vseh tež-koč ter spodtikljajev od strani oblasti na znanem sejmu v Lembergu pri Poljčanah 5. avgusta.
Znameniti, od Hrvatov, Štajercev in Nemcev iz Gornjega Štajerja obiskani sejmi so bili in najbrž še tudi so na Sv. gorah nad Št. Petrom. Sloviti živinski sejmi so se razvili iz svetogorskih božjepotnih prilik, ki so priljubljene spodnještajer-skm Slovencem in Hrvatom daleč preko Zagreba. Sejmišče je pod cerkvijo na lahnem pobočju ob gozdu in križišču stez proti Sv. Petru in Bizeljskem. Dogon in odgon živine sta precej težavna, ker je svetogorski hrib strm Potne težave se premagajo, da je le kupčija dobra.
Nadaljnja bolj znana žrtev guzajstva je postal sejm na Sv. gorah 7. septembra pred praznikom Male Gospojnice, ko so na Gorah od tisoČev in tisočev obiskani romarski shodi.
Guzajevi pomagači so se podali na gorski sejem peš "vsak od svojega doma preko Sv. Trojice v Dobležicah, Buč, Sv. Miklavža na Polju in Št. Petra na Goro. Guzaj sam se je peljal v gozdarski obleki na kolesju od Lesične mimo Kozjega v Pod-sredo že popoldne pred sejmom. Za tokrat je bil načrt, da bo ostal on v Št. Petru, kjer se naj zbirajo tovariši po izvršenih napadih na kupce in prodajalce, ker kar z živinskim ropom in tatvino pač tokrat na
takem hribu nikakor ne bi šlo.
V Podsredi je spregel Guzajev voznik v že bogznaj od kedaj znani krčmi pri Pre-skarju kraj trga. G. graščinski uslužbenec se je sprehajal po trgu, kjer je bil tedaj prvič. Ko je zvedel, da je Podsreda že staroznan trg, se je nasmihnil začudeno, kedo zlodja je obdaril to slamnatostreho selo s trškimi pravicami. Radi zasmeha nevoljne so mu pokazale Podsredčanke s ponosom na pranger, ki stoji nekako na sredini trga in baš na posest znamenitega kamna je navezana trška čast in pravica Podsrede izza davnih — davnih časov.
Podsredčki pranger je že od nekdaj v spodnjih krajih znamenitost ter jabelko ostrih prepirov med Podsredo ter Št. Petrom. Pranger je bil znak nekdanje sodne pravice, vidimo ga še po več spodnje-štajerskih trgih, ki so v neposredni bližini kake srednjeveške graščine ali njenih razvalin. Pranger v Podsredi je kamenita soha na podstavku iz apnenca. V sohi je bil železen obroč in veriga, za katero so priklepali tatove in druge zločince, da jih je vsakdo mimoidočih lahko videl in si spustil nad njimi jezo s psovanjem. Kazen na prangerju je veljala kot zelo sramot-na.Podsrečki pranger že gotovo ni žigosal javno nad 100 let nobenega zločinca, a je ostal na svojem mestu kot spomin na nek-aanje čase javnega izvrševanja kazni. Ta pranger je že bil pred desetletji v noči od Šentpetranov izmaknjen ter odpeljan v Št. Peter. Iz cele zadeve se je izcimila sodna pravda in Podsrečani so dobili punčico očesa nazaj. Da bi ga zavarovali pred nepoštenimi in tatinskimi rokami, so priklenili kameniti steber z močnimi železnimi drogi. Kljub tej skrbi so se dogajale v prevratni dobi z zgodovinskim sramotilnim kamnom sitnosti. Da bo za večno mir, so v najnovejšem času Podsrečani kamen na debelo oblekli v cement, da je presneto težek in je ponočna tatvina brez opaženja naravnost izključena.
Baš ta podsrečki pranger si je ogledoval Guzaj od vseh strani, zmajeval z glavo in menil na glas: "Babnice, ve ste pač tako malo mešike ter narobe v glavi, ako mislite, da vam bom verjel, da je to.razpo-kano kamenje trška krona." Pljunil je po prangerju, ženskam pa pokazal dolg nos in hotel nazaj k Preskarju na vino ter piigrizek. S pobalinskim obnašanjem se je g. graščinski nameščenec tokrat urezal kakor najbrž nikoli poprej. Liki grom in strela iz jasnega so se zakadile užaljene tržanke v tujega gozdarja. Na mah je bil ves v pljunkih, klobuk razčesan na cesti in logar je padel po tleh, da je zakoloba-ril prah, kakor bi bila urezala težka granata na sredino trga. Še na tleh ležečega so že pobesnele Podsrečanke suvale z nogami, da se je kotal kakor sod. Gorje, če bi bil potegnil revolver in ustrelil med ženski svet tudi le za postrašenje! V tem slučaju bi bil linčan in tega se je najbrž zasmehovalec trškega znamenja zavedal, se pobral v največji zmedi in beži — beži k Preskarju in za skrbno zaklenjena vrata.
(Dalje prih.)
-o-
Škof Swint je zapisal: "Ako katoličan le kaj čita, pa ne čita katoliškega lista, tak slučaj je slučaj brez upa".
CHICAGO POTREBUJE KELLY A
Župan Kelly je najbolj sposoben upravitelj izmed vseh.
V Chicagi se bije baš te dni huda vroča bitka za nominacije za županske kandidate raznih strank. Redna demokratska stranka je prišla po temeljitem proučevanju do zaključka, da v svojih vrstah ne more najti bolj primernega ,bolj sposobnega za županski urad, kakor je doseda-
VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG"
Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen:
KOLEDAR za leto 1940.
VEČERNICE, povest "Pravica do živ-Ij«nja".
ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, in poslednji snopič.
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopi«. JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenik.
Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1939. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej Seli Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpr.ejeh.da ne bo zamudil.
KNJIGE STANEJO _______$1.25
z vezanim molitvenikora pa.„$1.50
NaroČila za Ameriko sprejema:
___Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road Ghieegoj-Hl.----------- -
nji župan g. Edward J. Kelly. Pa ne samo redna demokratska stranka je takega prepričanja, ampak tudi premnoge civilne neodvisne organizacije so istega prepričanja, da vsaka sprememba v sedanji upravi mesta Chicage bi ne prinesla nobenega izboljšanja, marveč le nazadovanje.
Župan Kelly je po poklicu inženir. Kot dolgoletni upravitelj v prejšnjih letih v raznih uradih kot chicaških parkov in tako dalje, ga je že pred leti usposobilo, da je seznanjen z skoro vsemi upravnimi edinicami mesta Chicage. To je, da pozna obrat in upravljenje istih. Iz teh je prišel na vrhovno župansko upravo leta 1933. Pod nje-
govim županovanjem se je v mestu marsikaj izboljšalo. Ob njegovem nastopu je bilo n. pr. mesto silno zadolženo. Policaji in mestni uslužbenci niso prejemali že po sedem do 03em mesecev rednih plač. Pod njegovim vodstvom je mesto prišlo do rednega plačevanja plač. Znižal je proračun in uvedel praktično poslovanje v marsikaterem uradu. Pod njegovim vodstvom se je začelo tudi bolj skrbeti za snago in sanitarnost v mestu. Pod njegovim vodstvom se je izvedlo uspešno dve leti zaporedoma svetovno razstavo. Zdaj se je začelo graditi podzemsko železnico in še marsikaj je v njegovem programu za izboljšanje mesta Chicage.
Vse to so Že * doseženi fakti, dočim njegovi nasprotniki le še samo obljubljajo, kaj bi in kako. Ali bi to kar obljubljajo tudi resnično izvedli, je drugo veliko vprašanje. Obenem pa redna demokratska stranka že radi svojega ugleda skrbi, da postavi za svoje kandidate le res preizkušene dobre kandidate.
Iz teh razlogov torej demokratski volilci naredijo najboljše, da izvolijo za županskega rednega kandidata svoje redne demokratske stranke župana Edward J. Kellya.	(Ogl.)
-o-
Nevarna igra otrok
V vasi Gorica, v občini Le-skovcu, ki drži skozi njo električni daljnovod, so trije šolanji metali v žice palice in kamenje v izolirane porcelanaste nastavke na drogih in povzročili precejšnjo škodo, katero bodo seveda morali njihovi revni starši povrniti.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Pisano polje
J. M* Tmnk
M. KLARICH & SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven- s
ska katoliška podporna organizacija v _Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-SIovenska && Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 45-letnega obstanka $6,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, opcracije, proti bolezni in onenioglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B'' se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko, prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec ,in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.	. •
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega'k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika;. JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
wnn«—'hn—— mi—mm—«u—uk—u»—nn—
Drobiž.
Louis Mohar. Cleveland, O., pripoveduje v "Napreju", kako je bilo v Španiji. Legionar-jem nočem kratiti junaštva, dasj bo preveč cukra. Opisuje prvi napad. Sicer so bili v zakopih, dasi sta bila "v celem bataljonu le dva krampa in tri lopate". No, naj bo. Nasprotnik je streljal s kanoni, metal bombe, obstreljeval s šrapneli", žvižgalo je okoli nas in bobnelo, da sem mislil, da ne bo nihče ostal živ". In rezultat vseh bomb, šrapne-lov, kanonov, strojnic? "Enemu tovarišu je kamenje razbi-io glavo, trije pa so bili lažje ranjeni". Ali ni le tudi malo luštno ?
Tudi svetinjice omenja. Seu kralunta, prav sveta mora biti i'oba, ko so svetinjice. Menda pa je le nekaj grizlo, in sve-iinjice so hladilen flajšter. Ali so tudi cerkve požigali s sve-tinjicami na prsih?
Še več. "Kutar" je pri nas psovka. Španci menda pravijo duhovniku "kuta", in g. Mohar pravi, da je naletel na — ku-tarja, in ta kuta ali kutar ga je pozdravila "salud, interna-cionalista", in "Špahci so irrie-!i radi tega kutarja, ki se je dobro razumel na obvezava-nje ran in še bolj na kuhanje". Celo meni je pri tem malo odteglcfi Intemacionali-sti pridejo tudi v Leadville, o tem ni dvoma, naj le kje malo poči. Ko gre cerkev v dim, bo fajmoštrije konec. Kakor grejo baje španski duhovniki "nižjih šarz", kakor meni g. Mohar, med republikance, tako jaz sicer nikoli ne bom šel med internacionali-ste, lahko me Ipa primorajo, in sumim, da je marsikak španski "kuta"' šel, ker je moral iti, in če me primorajo, kuhal bi pa le primoran, saj se razumem na polento, in prav zato mi je odleglo. Ko-lekt tedaj ne bo,to se razume, ko ne bo cerkev, a'mpak v kotlu bo morda le še kaka skorja tudi za — kuharja al,i ku-to ali kutarja. Španski kutar-ji in kuharji naj se pa sami poglihajo z republikanci, "z ljudstvom" in nekoč tudi z Bogom. Kakih "višjih šarz" pa ne bo, se fcojim, ako so sami šli, pač pa bodo šarše, če so bili primorani — kuhati, ko niso mogli več fajmoštro-
vati. Ni še vse brez upov.
*
Konca borbe v Španiji še hi. Lahko pridejo še razni zapletljaji. Tudi pri koncu bi bil uspeh teh borb le uničenje Španije, in težko, da bi se ^''OiiifiiBiiiiniijfniiiiiniiMiiHiirrfBiiiiiiBaiiifiBjiiiMinnnNiMHiMiEi
mogli Spanci s parom voziti, kakor so mnogi upali. Baski in Katalonci bodo ostali še naprej separatisti, in Španci sami so tudi pod nacionalističnim' praporom razdvojeni. Dober mož, ki dobro pozna razmere med Španci, pišie o nacionalistih: "Večina, ki želi zmago nacionalistov, se deli v štiri skupine. Prvo tvorijo resnični Španci, moški in ženske, katerih versko in patrio-tično čustvovanje se je okrepčalo v preganjanju. So taki, ki so bili "liberalno opredeljeni" republikanci, ki so šli '/. ljudsko fronto in levičarji, ki pa zdaj vidijo, da vodi pot sovjetskega režima le skoz' zmešnjave do popolnega uničenja. Mnogi nekatoliški Španci so za politiko desničarjev in za osebno imovino, lastnino. Končno so taki, ki želijo le konec borbe, hočejo mir ne glede na to, katera stranka naj zmaga".
Vidim, da naše časopisje že zdaj malo bolj ugodno piše o Francu, ampak tudi mir ne bo lahak.
GLEDALIŠKI IGRALEC
Nekemu igralcu je vodstvo gledališča prepovedalo improvizirati na odru. Igralec se je mo-prišla za njim na oder konja, ral ukazu ukloniti. Ko po sta ki sta nastopila z njim v igri, sta napravila nekaj konjskega-Občinstvo je bilo v veliki zadregi, improvizator pa je porabil priliko in rekel: "Prijateljčka, ali ne vesta, da je direkcija strogo zabranila vsako improvizacijo?"
-o-
Mesec katol. tiska je tukaj* agitirajmo za razširjenje "Am. Slovenca"!
„ 23 LET IZKUŠNJE
m Pregleduje oči in,predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
i	1801 So. Ashland Avenue
m	Tel. Canal 0523
H	Uradne ure: vsak dan od
(g	zjutraj do 8:30 zvečer.
l^iiiHiiiiHiigiinniiBiiBiiiiHiiiiaiii'aiiwiiiii
9. 1
300 svetih maš letno
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo.
Zanesljivo
moderno
zmerno
ZOBOZDRA VNIŠTVO
DR. JAMES W. MALLY
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom)
CLEVELAND, OHIO
Pratike
Našim čitateljem sporočamo, da smo pre-jeli zalogo
Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
IIIMIIIIIMBMIIMIMIMMIIII
Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dok* ler ne poide zaloga.
Vsak komad stane s poštnino vred
2S centov
Naročajo se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermajc Road, CHICAGO, ILL.