Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LETO
SrHJIHiS
Murska Sobota, 6. februarja 1938.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5»/t dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 6.
Pogled v preteklost
Mesec dni je že za nami, odkar smo stopili v novo razdobje in pustili za sabo dneve, ki so se strnili okrog letnice 1937. Odmaknjeni od preteklega leta, ob dovršenih izkazih, se lahko z zadovoljstvom ozremo nazaj na našo gospodarsko bilanco, o kateri brez pretiravanja lahko trdimo, da je bila ugodna. Kakor za leto 1936., tako lahko rečemo tudi za leto 1937, da je bilo v znamenju vsesplošnega napredka našega celokupnega gospodarstva. Ta dvig je opaziti od leta 1935. dalje. Vse gospodarske panoge, razven kmetijstva, izkazujejo že lani boljšo bilanco, ko za leto 1936. Res je, da smo lani pridelali toliko koruze, kakor še nikoli poprej. To je pomenilo mnogo, če upoštevamo, da smo leta 1936. pridelali koruzo v taki množini, kakršne ne pomnimo v vseh letih po svetovni vojni, a lanska letina pa je prejšnjo presegala še za 3 odstotke. Na žalost pa so ostale žitarice obrodile kaj slabo. Leta 1936. smo imeli rekordno žetev pšenice in prav tako koruze in to istočasno, kar se redko dogaja. Žitarice pa so lani tako slabo obrodile, da je žetev bila izpod povprečne letne žetve zadnjih 5 let in je bila žetev za 20 odstotkov manjša, ko v letu 1936.
Cene pšenici so bile lani še dokaj ugodne, dražja, z ozirom na prejšnja leta, pa je bla koruza katere cene so bile posebno proti koncu leta kaj visoke. V našem izvozu je v novembru mesecu 1937. koruza zavzela prvo mesto. Izvoz koruze je bil v tem mesecu Štirikrat večji ko v istem mesecu leta 1936 in dvakrat večji ko v oktobru leta 1937. Sploh pa se je naša zunanja trgovina v preteklem letu povečala za okrog 29 odstotkov, to je za preko tri milijarde dinarjev. Izvoz in uvoz je znašal v zadnjih 11 mesecev pr. 1. 10.413 milijonov dinarjev, napram 7.407 milij. din. v istem razdobju leta 1936. Ne le, da je naša zunanja trgovina leta 1937, in to brez meseca decembra, dala viška 10 milijard 400 milijonov dinarjev, povečal se je predvsem tudi naš izvoz in to za okrog 50 odstotkov. Ti odstotki se nanašajo na vrednost prodanega blaga. Če bi pa računali po količini, pa
znaša presežek lanskega leta, napram letu 1936 več ko 67 odstotkov. Posebno mnogo smo izvažali lesa in koruze. Samo koruze smo izvozili v prvih 11 mesecih 1.1. za 612 milijonov dinarjev, kar je za 550 milij. din. več ko leta 1936, ko smo izvozili za okrog 63 milij. din. Kljub slabi letini pšenici smo prodali za okrog 200 milij. din. več ko leta 1936, ko smo za pšenico dobili 376 milijonov din. Veliko povečanje izkazuje prodaja lesa. Za izvožen les smo lani dobili skoraj pol milijarde din. Povečanje znaša 478 milijonov din ali 85 odstotkov. Zelo pa je poskočil naš izvoz bakra n ostalih rud, katerih smo prodali za okrog 100 milijonov din. Tudi živina je šla dobro v prodaj na inozemskih tržiščih. Izvoz se je povečal za 105 milijonov dinarjev ter je znašal za prvih 11 mesecev 1,305 milij. dinarjev.
Z ozirom na ugodno izvozno bilanco so poskočile cene vsem proizvodom. Med cenami v začetku leta 1937 in onimi na koncu leta, je 15 odstotkov razlike. Vendar pa nismo še dosegli višino cen izza leta 1926 , ko so bile za 20 odstotkov višje od današnjih. Porast cen kmečkim proizvodom je ugodno vplivalo na celokupno našo gospodarstvo. Najlepši dokaz za to je nudila Vojvodina, kjer je cena zemljišč bila koncem leta za 400 odstotkov višja ko v začetku leta 1937. To nam dovolj jasno priča, da je kmetijstvo zopet postalo donosno in, da so kmetje vsaj v žitorodnih krajih zopet prišli do denarja. Kljub vsem tem ugodnim številkam pa je bilo gozdarstvo, rudarstvo, industrija in obrt v preteklem letu še na boljšem in se je povspelo še do večjih zaslužkov ko kmetijstvo. Statistika o nacionalnih dohodkih izkazuje za leto 1937. okrog 14.288 milij. din, kar je 1982 milij. din. več ko leta 1936. Zadovoljivo povečanje je opaziti še pri trgovini, pri kreditnih in zavarovalnih ustanovah in pri prometu.
Dohodek kmetijstva pa je padel napram letu 1936, za 945 milijonov dinarjev, kar znaša okrog 5 odstotkov. Leta 1937 je znašal dohodek poljedeljstva in živinoreje okrog 22,052, napram 22.997 milij. din leta 1936. V splošnem pa smo kljub temu na-
predovali, ker se izguba v eni panogi krije z večjim dohodkom v drugi. Omenili smo že, da za-znamenuje velik napredek tudi naša industrija. Položaj se je v veliki meri poboljšal radi tega, ker smo se zopet dokopali do izgubljenega italijanskega tržišča. Oživela pa je tudi obrt, ker se je povečala kupna moč prebivalstva. Popravil se je tudi položaj bank, kar je posebno opaziti v naši banovini.
Stalno dviganje cen je imelo za posledico, da so se povečali tudi državni izdatki. To pa ni povzročilo v državnem gospodarstvu ni-kakih težav, ker se je z oživljanjem gospodarstva povečal tudi dohodek države. In prvič se je zgodilo v zadnjih sedmih letih, da so celokupni državni dohodki meseca avgusta lanskega leta presegli vsoto ene milijarde dinarjev. Nič manjši niso bili dohodki tudi v naslednjih mesecih. Posebno so se povečali dohodki carine in od posrednih davkov, kar je v zvezi z ojačanjem kupne moči celokupnega prebivalstva. Presežek dohodkov države napram izdatkom znaša v letu 1936-37 skoro 513 milij. dinarjev. S tem denarjem je država poravnala dolgove, ki so nam jih naprtile leta krize.
Ob vsem tem se vsakdo upravičeno vprašuje kakšno bo pa tekoče leto? Prerokovanje, za državo, ki je poljedeljskega značaja, kjer je vse v božjih rokah, je težko. Za vsako drugo gospodarsko panogo se lahko ustvari načrt: toliko mora znašati proizvod,
POLI
Banska uprava je odobrila proračun Kmetijske zbornice za dravsko banovino. Tozadevni razglas je bil že objavljen v »Službenih novinah". Iz njega je razvidno, da znaša proračun 1,100.000 d:n. Ti izdatki se bodo krili z novo doklado na zemljiški davek v iznosu 5 odstotkov osnovnega državnega davka. Poleg banovinskih in občinskih doklad bodo sedaj še tudi doklade za Zbornico.
V nedeljo, dne 6, februarja, bodo pri nas kakor tudi v nekaterih drugih banovinah, senatorske volitve. Volitve senatorje? se vršijo na sedežih banovin, tako da je za vsako banovino samo eno volišče. Za dravsko banovino bo volišče v Ljubljani.
Poleg drugih Imajo pravico voliti senatorja tudi poslanci. Ta
za toliko ga bomo prodali, tolik bo naš dobiček. Kmetijstvo pa je izstavljeno tolikim činiteljem, ki so izven našega območja, tako da je prava loterija: če zadene-mo, je dobiček, če nam pa sreča ni naklonjena, pa bo izguba. A to še ni vse! Kaj nam pomaga rekordna letina, če je v drugih državah prav takšna. Blago izgubi na vrednosti, če ni kupcev. Naše druge gospodarske panoge, razen poljedeljstva in živinoreje, pa so še na tako nizki stopnji, da ne morejo bistveno vplivati na celokupno naše narodno gospodarstvo.
Trenutno so cene naših glavnih proizvodov še precej ugodne. To velja predvsem za cene naše rude, katere izvoz se od leta do leta povečuje ter nam prinaša vedno večje dohodke. Na splošen položaj po svetu, ki stoji v znamenju vseobčega oboroževanja, lahko sklepamo, da se bo izvoz rud iz naše države še povečal in s tem tudi naš dohodek. To bi bila edina postavka v našem gospodarstvu, o kateri lahko govorimo z neko gotovostjo. O vseh drugih panogah pa so računi nejasni. Kljub temu pa gledamo z največjo vero v bodočnost, ker smo prepričani, da sreča, ki se nam je zasmejala, po „sedmih suhih letih", v katerih se je du-šilo vse naše gospodarstvo, ne more končati svojo blagodejno pot, po kratkih dveh letih, ki so bili prekratki, da bi zacelile rane, ki so jih zasekale vsesplošne razmere.
TIKA
pravica pa je bila odvzeta onim poslancem, ki so bili izvoljeni na listi dr. Mačka, a ki so pozneje raje ostali doma in se niso udeležili dela v narodni skupščini. Proti temu so se sedaj pritožili prizadeti poslanci, češ zakaj niso bili vpisani v volilni imenik. Okrožno sodišče v Zagrebu kakor tudi v Splitu sta zavrnili pritožbe in obrazložili svojo odločitev s tem, da poslanci niso prisegli v skupščini in da njihovi mandati niso potrjeni. Mačkovi poslanci so se vsled tega pritožili še na višje mesto.
Neko glasilo iz tabora JRZ piše o državi sledeče: „V notranji politiki je bila borba ob predlogu konkordata tak dogodek, katerega posledice se bodo vlekle še v naslednjem letu. Ono te borbe je dvojno naziranje o državi.
predsednikom dr. Stojadinovfčem daljši razgovor.
Avstrijska vlada se je morala pri nemški vladi opravičiti radi dogodka, ki ga je povzročil knez Hohenberg, sin v Sarajevu ustreljenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ta možakar je namreč kar na lepem ustavil pred prostori zastopništva nemških državnih železnic na Dunaju in s palico stolsel na tla nemški grb ter ga poteptal. Na policiji se je knez izgovarjal s pijanostjo.
V	Ženevi se je začelo stoto za-sedanje sveta Društva narodov. Na dnevnem redu so med drugimi razprava o vojni na Daljnem vzhodu in določitev roka za prihodnji sestanek razo-rožitvene konference. V okviru zasedanja pa so tudi važni politični sestanki med zastopniki posameznih držav.
V	odgovor na že opisani incident, ki ga je povzročil knez Hohenberg, ko je razbil nemški grb, so se spet začeli gibati dunajski hitierjevci s tem, da so začeli razbijati izložbe dunajskih židovskih trgovcev. To izvršijo na ta način, da se vozijo skoraj vsako noč skozi glavne trgovske ul/ce na motorjih in obsipajo izložbe s kamenjem. Samo v eni noči so razbili okoli 70 izložb.
Albanski kralj Zogu se bo baje poročil z grofico Gersrdisio Aponyjevo. Nevesta je hčerka grofa Julija Apo-nyija, 22 let stara in sedaj uradnica v madžarskem narodne « muzeju.
Na Daljnem vzhodu je prišlo do zaostritve položaja, radi spora, ki je Izbruhnil med Rusijo in Japonsko. Vzrok razprtije je, ker Japonska noče izročit! Rusiji rusko poštno letalo, ki je zasilno moralo pristati na msnd-žurskih tleh. V odgovor na to, je Rusija prekinila vse poštne zveze z Japonsko, brije p« pripravlja še druge ukrepe.
V	Grčiji so odkrili zaroto, v katero so zapleteni politiki bivših političnih strank, ki so širili letake, v katerih so pozivali prebivalstvo k uporu. Zarotniki so nameravali ubiti (udi kralja in ministrskega predsednika ob priliki kske večje svečanosti.
Plačevanje davkov
V kolikor nam je znano, so prekmurski davkoplačevalci v minulem le-tu plačali 90°/o odmerjenega davka in je le malo onih, ki niso svoje davčne obveznosti popolnoma zadostili, to pa ne iz razloga, da niso hoteli plačati, ampak le rsdi skrajne bede in pomanjkanja pridobitne možnosti, če bi pa vsi davkoplačevalci pravočasno plačali odmerjeni davek, bi davčna uprava takoj po novem letu vsem občinam nakazalapripadajočoobčinskodoklado.
Prebivalci Prekmurja smo torej naj-točriejši plačevale! davkov, saj ni druge pokrajine, ki bi toliko % davkov plačala. Iz tega je razvidno, da se Prekmurci prav dobro zavedajo svojih dolžnosti, ki jih napram državi imajo.
Ko to ugotavljamo, moramo na žalost pripomniti, da oblastvo vse premalo ceni točno plačevanje davkov, kajti druge pokrajine, dasi so v plačevanju davkov daleč za nami, dobivajo sorazmerno več podpore in najdejo pri merodajnih faktorjih boljše razumevanje za raznovrstne potrebe.
Karneval Mure lepo uspel!
V	živahnem vrvenju in žuborenju je potekel v torek, dne 1. februarja tadicionalni ples, ki ga vsako leto vzorno in vneto pripravlja ter organizira agilni Športni klub Mura.
V	slikoviti pestrosti, valujoči pisanosti harmonično ubranih toalet in mask je ta vsakoletna revija soboške in okoliške družbe žela popolen uspeh.
Veselo razpoloženje v vseh zelo okusno prirejenih prostorih Sokolske-ga doma je dvigalo mojstrsko sodelovanje slovitega ljubljanskega orkestra »Odeon" Proti juiro je igrala ciganska godba, v ruski kavarni pa tamburaški zbor Mure. Prav veselo jebilotudi vbaru,
»Karneval" je v pravem pomenu besede odlično uspel, B lo je veliko število mask. Ena lepša od druge, ena originalnejša od druge.
Prireditve naših športnikov niso poselili samo Sobočsnci ia bližnja okolica — prišli so gostje iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja, Laškega, Ormoža, Ljutomera, Lendave, Čakovca, Vsrsždina—pa celoiz Beograda.Zagre-ba, Broda itd., nekateri tudi iz inozemstva in vsak je odnesel najboljše utise.
Vrlim organizatorjem vsestransko uspelega XIV. športnega plesa čast in priznanje.
Veliba zborononja Zvbzb poliedeljs&iii delavcem
Zveza poljedeljskih delavcev bo priredila več velikih zborovanj za svoje člane deiavce ter tudi za ostale poljedelske delavce, ki so njeni somišljeniki, pa še niso člani, imajo pa namen čimprej pristopiti.
Za zborovanja so določene sledeče nedelje: 6. februarja v Bogojini, 13 februarja v Šaiovc h, 20, februarja v Beltincih in 13. marci v Soboti.
Začetek zboro?anja bo povsod okoli 11. ure dopoldne.
V katerih prostorih se bodo zborovanja vršlia, bomo pravočasno javili v razglasih, ki je bomo razposlali po ?seh krajih, ki so v bližini vasi, oziroma mesta, kjer se bo zborovanje vršilo.
*
Zveza poljedeljskih delavcev naznanja vsem delavcem, da sklepanje pogodbe z raznimi palirji, k! najemajo delavce za delo v Nemčijo, nI veljavno, Za delo v Nemčiji se veljavno sklene pogodba lahko samo v prisotnosti delegata nemškega državnega
zavoda za posredovanje tiela v Berlinu, Ta delegat bo prišel k B .rzi dela v Soboto in bo tam nabiral delavce ia sklepal z njimi pogodbe. Vse d;u-go, kar tu razni palirji sklepajo, ni veljavno. Taki pslirji lahko samo popišejo in predložijo imena delavcev, katere gospodar putera vpiše v pogodbo in predloži borzi deša, da odobri. Nekateri palirji so baje začeli pobirati cd delavcev nagrade po 200 do 500 dinarjev za to, ker so je vzeli na delo, oziroma so je priporočili svojim poznanim delodajalcem.
Delavci! Ne dajie se zapeljaU sli prevariti od takih brezsrčnih oderuhov.
Delavski voditelji! Apeliramo r*a vas, d* to pošteno in siromašno ljudstvo ne izžemate več. Dovolj je bilo žega. Vse delavce opozarjamo, d^ naj vsak slučaj sproti prijavijo ns Zvezi poljedeljskih delavcev v Soboti. Ista bo poskrbela, daniti" eden ta« paiirne bo smel iti m delo v Nemčijo. Isto velja (udi za one, ki gredo v Francijo.
Odbor ZPD.
Nekateri namreč pravijo in dokazujejo, da je naša država razširjena nekdanja kraljevina Srbija. Če je torej temu tako, potem se pač morajo vsi zakoni nekdanje kraljevine Srbije raztegniti na vse razširjeno ozemlje. Drugi pa trdijo, da je država Jugoslavija nova tvorba, ki je nastala po svobodnem sporazumu Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V kratkem se bo sestal gospodarski svet Male antante. Z ozirom na to je imel sejo rumunski odsek Male antante, na kateri so razpravljali o bodočem delovnem programu. Sklenjeno je bilo, da se mora na tem zasedanju revidirati posamezne točke gospodarskih dogovorov Male antante, ki niso redile pričakovanih uspehov. Tako zahteva Rum unija spremembo dogovora v izvozu žita v Češkoslovaško, pa tudi naša država in Češkoslovaška $o predložile razne izpre-minjevalne predloge.
Finančni odbor Narodne skupščine je slednjič zaključil razpravo o proračunskih izdatkih posameznih ministrstev. K proračunu je izjavil finančni minister sledeče: »Znesek 1270 milijonov dinarjev, za kolikor je proračunski predlog dohodkov večji od sedaj veljavnega preračuna nikakor ne predstavlja nove obremenitve. Tu ne gre za nove dajatve, niti za kak nov pritisk dsvanega vijaka. Gre samo za dvig dohodkov v zvezi z zboljšanjem gospodarskega stanja v državi. Ves ta znesek 1270 milijonov din se nahaja skoro brez Izjeme že v presežkih do hodkov po sedanjem proračunu za leto 1937 38° H koncu so bili še sprejeti vsi računski deli proračuna. Bodoče delo finančnega odbora bo, da pro uči in še sprejme finančni zakon.
Prvo zasedanje stalnega sveta držav Balkanske zveze, ki hi se morilo vršiti že v nekajdneh v turški pre sloin?ci Ankari, je bilo odgodeno do srede februarje. Konferenci bo predsedoval grški ministrski predsednik Metaxas.
Turški zunanji minister se je na poti v Ženevo ustavil zs kratek čas v naši prestolnici, kjer je imel z min«
D. Ž.
T. Fery.
„Moje dame in moja gospoda", je nadaljeval in si z robcem obrisal čelo. V dvorani je kar završalo. Ni mu preostalo nič drugega, kakor ponovno popraviti svojo izgovorjeno napako, spomnivši se, da govori ssrno damam, Povrhu tega mu je žena zagrozila s tem, da mu je strahovitim bicom pod mizo zadela v kurje oko, da ga je kar streslo. Ponovil je še enkrat, zdaj že bolj možato in energično:
»Moje dame!"
Nastala je grobna tišina. Le njegova žena ga je pod mizo vsa ogorčena obdelavala z svojo visoko peto.
»Moje dame", je še enkrat ponovil. »Ker je torej cenjena in visoko spoštovana gospa .... morala nujno odpotovati in na občo željo moje gospe žene . . . ." Tukaj se mu je zadrgnila beseda, ker ga je žena tako neusmiljeno brcnila v kurje oko, da bi od bolečin skoraj zajavkal. Videč to neka dama, malce bolj usmiljenega srca, se je takoj sklonila k svojemu možu in mu zašepetala: »Revmatik je, kakor ti". Večerilo se je. Počakal je, da pri-
žgejo luč in potem je nadaljeval: »Da, na željo moje žene, sem prevzel to velevažno funkcijo".
Nastalo je viharno odobravanje in menda ravno io ga je spravilo v iz vanredno dobro voljo, L'ce mu je zagorelo in nazadnje je bil že tako predrzen, dfj je mahnil z roko in prosil za nadaljno besedo,
»Nočem danes* — je povdaril, »predajati besede ostalim funkcionarjem, temveč takoj preidem k vprašanju kar se tiče nove predsednice. Vprašanje je, katera cenjena dama bi želela kandidirati in na kakšen način naj bi potekle te v zgodovinsko važne volitve. Jaz mislim moja gospoda, (pardon — moje dame) da je stvar treba urediti z mirnim potom. Vem, da je v vaših cenjenih srcih itak zabeležena tista, ki bo danes tako srečna, da bo lahko postala predsednica tega plemenitega društva. Zato vas prosim, da mi soglasno izjavite za katero glasujete, na kar bom kmalu razglasil izid volitev".
Dame so zardevale, kajti želja vsake je bila postati predsednica. Mučni trenotki, ki so se vrstili kar cele pol ure, so namestnika tako vznemirile, da je bil prisiljen vstati in govoriti dalje.
„Torej . . , torej ..." js jecljal. »Preidem na glavno točko dnevnega reda. Mislim, d?i ste mojo prejšnjo izjavo vzele na znanje, zalo smatram za potrebno, da vsa imena navzočih dam preberem in katero so vaša cenjena »prsa" zaželela najtopleje. enoglasno izvolimo za predsednico". Z mize je vzel imenik članstva in začel na ves glss imenovati članice: »Gospa Železnova!"
Gospa Železnova, ki je sedela v njegovi neposredni bližini, je vsa zar dela, se mu priklonila in nato pogie dala v strop. Biia je prepričana, da bo to leto ona tista srečna, ki se bo lahko oponašala z predsedniškim nazivom. Toda oglasila se ni nobena. Tu pa tam je kak moški zakašljal v niskem basu, potlej je spet vse utihnilo. Gospa Železnova je kar gorela od jeze. Spomnila se je na prostovoljni prispevek, katerega je darovala za Miklavža v prid siromašnim in nepreskrbljenim otrokom. Ta nepričakovani molk je tako silno deloval na njeno, že itak slabo srce, da se je čutila popolnoma izven sebe. Šele, ko je slišala klicati drugo ime, se je prebudila iz globokega sna.
„Kot druga cenjena dama" — je
nadaljeval namestnik, »bi bila gospa MalSjeva!"
Kakor pri prvi, teko tudi pri tej je nekoliko počakal, potem pa nadaljeval: »Gospa Ljubejeva!" Molk. Tudi njemu se je zdelo vse nekam neumno in zato se je narshio nasmihal. Spomnil se je na svojega prijatelja f lozofa, ki je do skrajnosti sovražil ženske. Ta mu je večkrat? pripovedoval o ženskah. Imel je prav. »Ta človek je res pameten!*, si je dejal.
Gospa Ljubejeva, ki ie nekdaj še v svojih dekliških letih slovela kot ena izmed najlepših dam, je počasi vstala in malce nervozno siknila:
»Gospod namestnik In ostale kolegice! Jaz mislim, da je naša pot napačna. Iz tega ne bo nič. Predlagala bi tajne volitve. Vsaka bi dobila listek in na ta listek bi vsaka napisala ime tiste kolegice, katero misli predlagati.
»Tudi jaz sem za to", se je oglasila gospa Železnova, ki se je med tem že nekoliko potolažila, vendar se ji je še poznalo, da je silno užaljena.
»Tako jel", je bilo slišati od vseh strani in gospod namestnik je ta sklep smatral kot soglasno sprejet.
(Dalje sledi.)
Za ime soboS&e gimnazije
V minulem šolskem letu izšla je iz profesorskega zbora soboške gimnazije misel, ki je bila 21. I 1938 ob pre davanju Prekmurskega muzejskega društva izročena javnosti.
Z jesenjo je dobila državna gimnazija zopet svoj prvi razred višje šole. S tem je dana podlaga za njeno izpopolnitev, da bo v treh letih postala popolna. S tem, da bo postala so-boška gimnazija popolna, naj dobi tudi svoje ime, ki ga tu prediagamo: poimenuje naj se v „drž real, gimnazijo kneza Kocla".
Utemeljitev:
1.	Prekiriurje — Siovenska krajina — je vse od naselitve po Slovencih v 6 stol. oa do pre t rata bilo pod tujo oblastjo. I-nelo je en sam svetel tre nutek v svoji zgodovini, kratka leta, ko rcu je vladal panonski knez KoceS (861 — 876). Prekmursko slovensko ljudstvo se ga ne spominja več, kajti dolgoletna doba madžarske nadvlade mu je povsod vrinila ime svojega prvega kralja, simbol Madžarske, sv.
Štefana. Zato je treba ljudstvu zopet priklicati v spomin njegovega Kocla, prvega glasnika njegove sedanje svo bode, da ob njem pozabi ime siovan stvu sovražnega sv. Štefana.
2.	Da to ime dobi vprav gimnazija, je važno radi teg§, ker bedo s tem vse geaerac je, ki bodo Me skozi to gimnazijo, živele pod vtisom tega nacionalnega imena. Ob spominu na dobo Kociovc vladavine se bodo mlade generacije navzele trdne slovenske slovanske zavesti, ki j h bo vodila pri njihovem poznejšem delovanju.
3.	Knez Kocel je pni krščanski prekmurski knez, ki je s svojo politično podporo največ pripomogel sv. Cirilu in Metodu, da sta uspela s svojimi slovanskimi cerkvenimi načrti. Kocel je z uvedbo in močnim podpiranjem slovanske begoslužbe storil prve korake, da bi se uresničila jugoslovanska kulturna svoboda.
4 Poimenovanje gimnazije po kne zu Kociu, ki je bil po rodu Slovak, bi izpričevalo naše prijateljstvo z repu blškc Češkoslovaško. Ssj je bil knez Kocei tisti, ki je že v devetem stoletju deloval v smislu slovanske skupnosti.
5,	Slovesno poimenovanje gimnazije po knezu Kcclu naj zbudi zanimanje za Prekmurje v vsej slovenski javnosti, da ga ta podpre v strmljsnju po zgraditvi novega gimn. poslopja.
6.	S slovesnim poimenovanjem hoče gimnazija dati javno zahvalo prosvetnemu ministrstvu, ki je ustreglo prošnji Prekmurja po popolni girrsna-ziji in jo oživotvorilo. G!mnazija hoče na skrajnem severu naše države resno vršitis^ejo nacionalno poslanstvo.
Naši sezonski delavci
Kakor vsako leto se začinjajo tudi letos pred Berzo dela v Murski Soboti trumoma zbirati sezonski delavci. Poizvedujejo za deio, sklepajo pogodbe in se pripravljajo za odhod na sezon ska dela v našo dižavo in inozemstvo, Uradniki Borze dela imajo sedaj dovolj dela, misiimo pa, da bo težko viem potrebam in željam naših delavcev ustreči, čeravno imajo veliko oporo v Zvezi poljedelskih delavcev.
Potreba za zaslužkom, prehrano delavcev in svojih družin, je pri nas, z ozirom na gosto naseljenost naroda, prav velika. V zadnjem poletju so našli naši delavci v Franciji in deloma v Nemčiji precej ugodno zaposlitev in zaslužek. Poznamo jih mnogo, ki so si s svojo pridnostjo in varčnostjo prihranili precejšni kapital. Vsled nestabilnosti inozemskih valut, posebno v Franciji, je zaslužek naših delavcev precej zmanjšan. V kolikor so pred
tem strmeli za odhod na delo v Francijo, v toliko se sedaj, radi nizke valute, ne potegujejo za delo v Francijo.
Po nekaj letih so v lanskem letu zopet sprejeli naše delavce na delo v Nemčijo, vendar niso naši delavci, radi strogih valutnih predpisov, dosegli onega zaslužka, kakor bi ga sicer mogli, če bi nemški denar pri nas mogli boljše vnovčiti.
Giasom časopisnih vesti, je nemška vlada za tekoče leto dovolila zaposlitev v Nemčiji 30 000 italijanskih in 10 000 madjarsirih delavcev. To je v! soka številka in če se uresniči, bodo naši sezonski delasci zopet mnego prikrajšani na zaposlitvi v Nemčiji. Toda z ozirom na pridnost, skromnost, spretnost in vstrajnost naših sezonskih delavce?, ki uživajo že od nekdaj povsod najboljši sloves, upamo, da bedo preveč prizadeti o zaposienju v Nemčiji.
Legija koroških borcev
sporoča svojim članom in nečlanom :
Predstavniki Zveze legsjenarjev za osvobodite? severnih krajev, v kateri je včlanjena tudi naša organizacija, so se pretekli teden vrnili iz Beograda. Akcija glede uresničenja naših zahtep je v teku. Ker so v te namen potrebni tudi statistični podatki, pozivamo zad njič vse refiektante na priznanje dobro voljstva, da se do 25. februarja t. 1. zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred Škof jo 18 1, pismeno aii ustno ob delavnikih med 17 in 19 uro.
G avni odbor ne mote obveščati o tem vsakega poedisica, deloma zaradi neznanja bivališča, deloma pa tudi zaradi previsoke poštnine in drugih ovir tehničnega značaja. Smatrajte to vest za posiedne vabilo k prijavi. — Za pismen odgovor in pojasnila priložite znamko za Din 2,- Popisovanje rtf ektantov ss bo definitivno zaklju čilo dne 25 februarja 1938,
Legija smatra, da je s tem izpolnila svojo tovariško dolžnost in odklanja odgovornost za škodo, ki bi nastala posameznikom zaradi opustitve prijave!
Desinfekcijska sredstva
Razne bolezni v grlu prihajajo v zimskem času in deslrsfektcr iz Murske Sobote ima toliko dela, da sam ne ?e, kako bi svoj važni posel dobro opravil, da bt bile za vse prav. Šolo v Predanovcih je že dvskrat desinficira!, bolezen v griu pa Se ni popolnoma prenehala. Ljudje iščejo pomoči v M Soboti., pa to ra vedno potrebno. Moderna medicina skuša proučevsti in vporabijati stara preizkušena sredstva zdravilnih rož, korenin in sploh go-moljice vseh vrst. Bolj kot so grenka, bolj so zdrava. Take iznajdbe so večkrat presenetljive. I?i naravnost razveseljivo čudodeine, če kar nenadoma po pomoti najdemo njih zdravilno mo5. Nek profesor botanike v Nemčiji je prinesel domov smrdljivo krešo. V naglici jo je vrgel pod posteljo. V postelji pa so bile stenice in čez 3 dni ga ni več ne grizlo, ne žgalo vse ste niča so šle na kreJo, ker jim je duh ugajal. To se je zgodilo 1. 1847. kot čitam v knjigi gospodinjstva žz tiste dobe in tistih krajev. Tako smo v Pre-danovcih iznašli novo razkutevalno sredstvo zoper srbeščic? v grlu in zoper opeklino v želodcu. Recept je čisto enostaven. Naribaj 16 gomolj od ,Da-lije* ta grenkoba ima moč, da pomori vse bacile, ne bo te več ne žgečkalo, ne peklo. S to količino desinficirati celo občino, to ni potrebno. Zakaj bi zdravi v jed mešali grenkobo. To je samo za tistega, ki ga v resnici žgečka in peče v grlu. Vojaki so nosili v vojsko zoper kolero češenj.
ZALAR MARIJA, šolski upravitelj.
DOMAČ
murska Sobota:
—	Napredovanje. Tukajšnji direktor drž. realne gimnazije g. ing. Ivo Zobec je napredoval v 4. po!, skupino 2. stopnje, čestitamo 1
—	Autobusnl izlet v inozemstvo. Tujsko prometno društvo v M. Soboti namerava prirediti 3. avgusta t. 1. sutobusni izlet v: Celovec, Beljak, Treviso, Vsrona, M'lano, Lucern, ZU rich, Bregenz, Miinchen, Salzburg, Bruck, Gradec in nazaj v M. Soboto. Izlet bo trajal 10 dni, prevozili bomo 2200 km in pri tem bomo videli najlepše kraje Avstrije, Italije, Švice in Nemčije. V$i stroški tega izleta znašajo 2450 D n. Stem se plača vsa vožnja, hrana, stanovanje, potni list, vizum in vodstvo. Izlet se pa izvrši le tedaj, če bo najmanj 20 priglaleu-cev. Tozadevna navodila bodo sledila potom posebne okrožnice. Stroške izleta bo pa treba že naprej plačati in sicer 450 Din mesečno, začenši z 1. marcem. Priglasitev za izlet je nasloviti aa : tujsko prometno društvo v M Soboti.
—	Koncert Akademskega pev skega zbora (APZ) iz Ljubljane se bo vršil 27. t. m. v Sokolsfcem domu v Murski Soboti. Na ta datum že sedaj opozarjamo našo javnost, ker bo
Poštni avtobus zgorel
Dne 31. januarja 1938 ob 13.10 uri je na vožnji med Mursko Soboto in Rogaševcih zgorel v Rankovcih poštni avtobus. Avtobus je prevozi! 240 000 km., je prišel dne 16. januarja iz generalne reparature, bil je v dobrem stanju in je 1« zgolj nesrečnesu s-u-čaju fr pisati nesrečo.
Očividec pripoveduje:
Sedel se?n v bližini šoferja ia opazoval ves potek vožnje, V Rankovcih se je pričel avtobus nenadoma ustavljati. Pri tem se je slišalo neko praskanja in šro sem vpraisl šoferja kaj je to, sem opazil skozi luknjiče motorja plamen, Šoferja sem takoj opozoril, da v motorju gori. Šofer je avtobus ustavil tako, da so lahko potniki izstopili. Šele ko so bili vsi zunaj, je planil ogenj iz motorja proti no-irajiiosti voza. Ko je šofer opazil, ka ko se plamen čimbolj širi, je takoj odtrgai dohodno cev in jo tako ukrivil, da ni mogel ogenj do bencinskega tanka, Stem je obvaroval voz, da ni popolnoma zgorel. Na So so v naglici rešili stvari iz voza. Šofer se je povspel na goreči avtobus ter zsčel metati na tla kovčeke in kolesa pot nikov. Ko je rešil vso prtljago je skočil iz 21/2 m. visoke strehe na tla.
Prebivalstvo je priteklo takoj na kraj nesreče in čez nekaj časa so prišli tudi gasilci z brizgalno.
Bila je velika nevarnost, da eksplodira tank, v katerem se je nahajalo 50 kg. bencina. Požrtvovalnemu delu gasilske čete v Rankovci se je zahvaliti, da ni bila nesreča še večja.
Takoj poklicana komisija iz Ljubljane je ugotovila vzrok nesreče. Do nadaljnjega stopi v veljavo stari vozni red in odpade opoldanska vožnja proti Rogaševcem. Mesto sedanjega odhoda ob 12. in 17.30 uri, bo avtobus vozil proti Rogaševcem samo enkrat in sicer ob 15. (3 uri popoldne.)
Stem je prizadet ves naš gorički kot, ki je skozi te nesreče zgubil nujno potrebno dvakrat dnevno vozno zvezo. Naprošamo našega g. poslanca, da zastavi na merodajnih mestih ves svoj vpliv, da dobimo tako] zopet drugi avtobus in sicer tak, ki bo odgovarjal našim potrebam.
E PESTI
pomenil ta dan kulturni dogodek prve vrste, manifestacijo slovenske narodne pesmi. APZ si je za časa svojega desetletnega delovanja, z izredno požrtvovalnostjo in discipliniranostjo, s svojim na strokovno podlago postavljenim delom pridobil priznanja širom naše države in preko njenih mej. Ob priliki koncerta v Beogradu I. 1930, ga je blagopokojni kralj Aleksander odlikoval z redom Jugoslovenske krone z željo, da ponese našo narodno pesem po vsej domovini. APZ izpolnjuje to nalogo vztrajno in z veliko vnemo. Razen manjših koncertov v slovenskem podeželju je priredil nad 30 velikih koncertov v Ljubljani, Mariboru, Celju, Beogradu, Sarajevu Tej nalogi bo sledil tudi, ko bo 27. febr. v polni zasedbi zanesel slovensko pesem v skrajni severni del naše domovine,
—	Dospeli so najnovejši veliki
spomladanski in poletni modni jour-tiali. Dobijo se v knjigarni HAHN I. v Murski Soboti.
—	Prijave za posebni brzoviak PUTNIK na Evhartsttčnl kongres v Budimpešti (25.- 30. maja) sprejesa Tujskoprometno društvo M. Sobota (Grad), Vozna cena 190 din.
Neprestani požari v obmejnem avstrijskem kotu.
V okolici sosedje avstrijske Radgone je zlobna roka zopet na deiu ter je v teku enega meseca zaoetila kar tri požare, Tokrat je na vrsti Slovenska Gorica, sedaj Windischgoritz, ki je ena izmed onih slovenskih vasi, ki jih je ob prevratu zadela ona kruta usoda, da so vkijub pretežni večini slovenskih naselbin pripadli sosedni avstrijski republiki.
Pred božičnimi prazniki zvečer točno cb 8, uri je sirena na rotovžkem stolpu avstrijske Radgone naznanila pravkar izbruhi! požar. Takrat je zadela požarna nesreča posestnico Marijo Luther v Siovenski Gorici pri Radgoni oa avstrijskem obmejnem ozemlju. Zgorel je škedenj z vsa zaiogo sena in slame ter je utrpeia prizadeta posestnicanad 15.000 Din škode. Kmalu nato je dobil grozilno pismo njen sosed Alojz Zwe;fier, pri kateremu so se grožnje uresničile 14 dni pozneje. Tudi njemu je zlobna roka podtaknila požar ter mu je bil upepeljen takisto škedenj z vso zaiogo sena in slame. Utrpel je okrog 20 000 Din škode. Pri posestniku Zweifierju je izbruhnil požar zvečer okrog 7. ure, torej eno uro poprej kot pri posestnici Mariji Luther. Po požaru pri posestniku Zweiflerju je prejemal grozilna pisma posestnik Bagula Alojz istotam. Pri njemu je izbruhnil požar minuii petek, dne 21. januarja t. 1. in zopet eno uro prej, kGt pri prejšnjem posestniku t. j. ob 6, uri. Tudi njemu je zgorel škedenj in vsa zaioga sena in slame tako, da utrpi škode okrog 30.000 Din. Pri vseh navedenih požarih je pomagala reševati razven domače in mestne gasilske čete tudi gasilska četa iz Gornje Radgone v smislu medsebojnega vzajemnega dogovora z mestno avstrijsko gasilsko četo v Radgoni.
Vkijub temu, da so doslej tudi drugi posestniki prejemali grozilna pisma, ki so v upravičenih skrbeh, da jih v doglednem času zadene ista usoda* kakor prejšnje, orožniitvu doslej ni uspelo Izslediti zlobne roke.
—	Na dan 15. februara 1938, gorilne održat če te u komandi mesta Murska Sobota u 11 časova prva direktna pogodba za prodaju pomija za vreme od 1. aprila do 30. septembra 1938 god. Svaki ponudač treba da ima sledeča dokumenta: a) uverenje o državljanstvu; b) uverenje o plačenom porezu. Kaucija u iznosu od 100 Din polaže se istoga dana do 10 časova kod komande mesta Murska Sobota. Iz kancelarije komande mesta Murska Sobota broj 63 od 25. januara 1938 god.
P u c o n c i
—	Popravek. Šolski upravitelj v Puconcih gospod Titan Josip nam je poslal sledeči dopis v priobčitev. — Izjava. Z ozirom na članek „Lola", objavljen v M. Krajini dne 23. januarja, podpisana kot režiserka igre resnici na ljubo izjavljam, da je šolsko upraviteljstvo izdalo prepoved šolskim otrokom za udeležbo igre iz enostavnega vzroka, ker se je igra vršila v gostilniških prostorih in tudi besedilo igre mu ni bilo predloženo v pregled, radi česar je bil prepoved popolnoma upravičen in v skladu s tozadevnimi odloki. Da bi se kdo radi te prepovedi „čudil", je smešno in zlobno 1
—	Puconci, 24. januar 1938. — Lokay Elza, učiteljica.
DOPISI:
—	Gor. Lendava. »Ciganski godci bodo svirali, plesalce in plesalke animirali, obleka lahko je navadna ali praznična, le volja vaša naj bo vese-lična I Prijatelji, le pohitite k nam v vas, da proslavite pustni čas".
—	Sv. SebeSčan. V 4. številki „Slo-venskega gospodarja" (26.1. 1938.) se je neki gospod obregnil tudi ob uči-teljstvo tukajšnje fare. Ni nam znano, ali se je to dogodilo radi dopisnikove nemirne krvi, ali pa iz verske .gorečnosti". Svetujemo pa temu gospodu, da najprej pomete svoj lastni prag. Z maslom na glavi ni dobro hoditi na sonce I
—	Gor. Lendava. Na občnem zboru Jadranske Straže v G. Lendavi je bil z malimi izjemami izvoljen stari odbor z g. dr. Lukmanom na čelu. Delovanje društva je bilo v preteklem letu vsestransko zelo živahno, med drugim je poslalo društvo na svoje stroške na letovanje na morje šest otrok, kar je bilo omrgočeno le s požrtvovalnim delom odbornikov in ostalega članstva. Za uspešno delovanje društva zaslužijo posebno zahvalo poleg odbora ge. Mr. Kleinrathova in Kovače~a. Kakor vsako leto bo priredilo društvo tudi letos svojo predpustno zabavo, ki se bo vršila dne 26. februarja pri g. Maršiku in sicer v obliki »Planinske-ga plesa". Priprave so že v polnem teku. Opozarjamo na to prireditev okoliška društva s prošnjo, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
—	Teden nesreč. Vsled poledice je padla Horvat Frančiška iz D. Slaveče in si zlomila desno ključnico. — Pri vlačenju plohov se je ponesrečil Šoštarič Vincenc iz Sotine. Plod mu je zlomil desno nogo nad gležnjem.
—	Kranjec Štefan iz Doličev je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico.
—	Dvodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v ponedeljek, dne 14. februarja in v pon-deljek, dne 21. februarja 1938, obakrat od 8,—12. ure in od 14.—18 ure. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in se zanimanci lahko udeležijo enega ali drugega.
—	Izdavanje pod zakup zemljišta u s. Mačkovcu. U komandi mesta Murska Sobota na dan 10. februara 1938 godine u 11 časova održat če se
pogodba za izdavanje pod najem vojno- državnog pašnjaka u selu Mačkovcu, za vreme od 1. aprila 1938 god. do 31. marta 1939. god. Uslovi za po-godbu mogu se videti svakog radnog dana kod komande mesta Murska Sobota. Kaucija u iznosu od 20 Din polaže se istog dana kod komande mesta do 10 sati. Pravo na pogadanje irnaju sva gradanska (civilna) lica, koja imaju dokumente propisane uslovima. Iz kancelarije komande mesta Murska Sobota, broj 60 od 25. januara 1938 godine.
SOKOL
V četrtek dne 10. februarja 1938 se vrši v Sokolskem domu (velika dvorana) vsakoletni OBČNI ZBOR s pri-četkom ob 20. uri. Župni delegat br. Hočevar.
Udeležba je za vse članstvo obvezna.
19. II. in 20. II. 1938 »Vesela b o 2 j a pot«. Vesela ljudska igra v treh dejanjih v Sokolskem Domu v Murski Soboti. Je to pristna ljudska igra, zajeta s planinskih krajev. Snov je povzeta po znani noveli „De-kle na nebeški lestvi". Dramatizaciji so ohranjene vse vrednote novele: pristnost, dobrodušnost in humor.
V igri srečujemo docela verjetne osebe, povezane z ljubeznijo do svoje grude in vere, ki se je nikakor ne da ločiti.
Tu je Slemenski gospod. Župnik, dobrodušen, šegav, včasih karajoč, pa vseskozi pravičen. Ob vsaki priliki je dober vodja svojih ovčic in skrbno pazi, da mu katera ne mahne preko plota.
Planšarica Marička, sirota na tem svetu ima samo sebe, svoj smeh, dobro voljo in lep del naivnosti. Trdno veruje v Marijo na Gori in se obrača do nje v vseh težavah in tudi uspehih.
Toliko za danes, ostale osebe popišemo v prihodnji številki našega lista.
Gospodarski drobiž
V	preteklem letu se je iž
naše države izselilo 16.000 ljudi od teh je šlo 5000 v prekmorske države, da si poiščejo zaslužek kruh. Izseljevanje leta 1937 je bilo za 50 odstotkov večji ko leta 1936. V sporedno s tem se je tudi dotok izseljeniškega denarja pomnožil v primeri s prejšnjimi leti. Leta 1937 so izseljenci poslali v domovino okoli 300 milijonov dinarjev, med tem ko je leta 1936 znašal dotok izseljeniškega denarja 264 milijonov din. Tujih delavcev pa je pri nas vsega skupaj 26.000.
Leta 1936 je bilo v naši državi 394 stavk, pri katerih je sodelovalo 1,000.037 delavcev. V prvih 10 mesecih lanskega leta pa je bilo samo 151 stavk z 38.113 delavci.
V	Mariboru bodo zgradili letališče. Z deli bodo pričeli v najkrajšem času. Stroški bodo znašali okrog 500 000 din. Tako bo uresničena želja Mariborčanov, da bo Maribor vključen v letalski promet.
Lani se je blagovni promet na naših železnicah ponovno povečal in se je že precej približal rekordnemu prometu leta 1929. V vsem preteklem letu je bilo na-tovorjenih 1,683.000 vagonov. V primeri z najslabšim letom 1933, ko
je bilo natovorjenih le 1,378.200 vagonov, je bilo lani število natovorjenih vagonov za 22 odstotkov večje. V primeri z rekordnim letom 1929 (1,700.600 vagonov) smo lani zaostali le še za 1 %.
Ves naš kovani denar bodo prekovali v nove novce s sliko Nj. Vel. kralja Petra II.
Rrezobvezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Din 232 50 „ 145-„ 46-60 , 4710
Angleški funt sterling 1 kom Francoski franki 100 , Amerikanski dolar 1 „ Isti v čeku	1 _
1
46 50
150-24-
Kanadijski dolar Italjanska lira Češke krone	100 „
Nizozemski forint 1 „ Nemška marka v bankovcih 1 kom
„ , v srebru 1	„ „ 12 —
Avstrijski šiling v bankovcih 100	, , 875'—
H šil. v srebru in drobiž 1	„ 8 50
Magjrarski pengo po 100 kom	„ 900 —
Urug. peso 1 „	„ 17-50
Argent peso 1 ,	.11-50
Čekovne marke za 100 RM	1.440—1.460 Tečaji deviz v dnevnikih.
izdelovanja Združbe trgovcev Murski Soboti.
CENIK najvažnejših življenskih potrebščin
Sladkor v kockah in prahu	1 kg Din 16.— Sladkor kristalni	1 kg Din 14.50 Sol mleta morska z vrečo	1 kg Din 3,— Sol mineralna z vrečo	1 kg Din 2.75 Sol min. za živ. z vrečo	1 kg Din 1.75 Moka pšenična la. Ban. Ogg	1 kg Din 4,— Moka pšenična domača Ogg	1 kg Din 3.75 Moka ržena Ia.	1 kg Din 3.50 Moka ržena Ha.	1 kg Din 3.25 Kavini surogati »Franck"	1 kg Din 18.— Kava pražena »Minas"	1 kg Din 68.— Kava pražena „Santos"	1 kg Din 80.— Riža glazirana navadna	1 kg Din 7.— Riža karolina	1 kg Din 10.— Rozine grške navadne	1 kg Din 12.— Rozine grške prima	1 kg Din 16.— Milo „Ziatorog" in .Schicht"	1 kg Din 12.— Milo „Zlat." in BSchicht" terp.	1 kg Din 13.-V bodoče bodemo od časa do časa objavljali vedno dnevne cene	raznemu blagu na domačem tržišču.
11 oralov, hiša zidana in v dobrem
Posestvo«
stanju, istotako gospodarsko poslopje, vinograd, gozd, travnik se proda. Vpraša se pri KAČIČ MELHIOR, Negova 22, p. Ivanjci.
PRODAM NOVI ŠIVALNI STROJ ter popolnoma novo MOŠKO KOLO in ŽENSKO KOLO. Naslov se poizve v Prekmurski tiskarni v M. Soboti.
Proda se
na VBleoDsestvu v Rohičanii!
1 komad sečkara na elcktr. ali Loko-
rnobilski pogon. 1 komad Gope! kompletno. 1 komad Stahlachse (nared) 60 mm 6 m dolgo za uporabo v mlin. Stavbeni les, tesan in okrogel v Ra~ kičanu in v Vadaic h. Štaflne, Ieme.e, žrde, kolje za sadno drevje, škrgetlne okrogle in žagane, (akacijove, jaličo-
ve in borove), brejde za trse. Proda se tudi vel komadov plemenskih bikov, različne starosti od enega leta naprej.
CM	Uprava.
VABILO
na VII. REDNI OBČNI ZBOR,
ki ga bo imela
KREDITNA BANKA D. D. v Murski Soboti
v soboto, dne 19. februarja 1938. ob 16. uri v bančni posvetovalnici v Morski Soboti, Lendavska cesta št. 1. z nastopnim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika, določitev sarutina-torjev, ugotovitev sklepčnosti imenovanje zapisnikarja.
2.	Poročilo načelstva o poslovanju v letu 1937.
3.	Predložitev bilance ter računa izgube in dobička z dne 31. decembra 1937.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Odobritev bilance ter računa izgube in dobička in sklepanje o razrešnici načelstva.
6.	Sklepanje o vporabi poslovnega dobička v smislu določil § 31. pravil.
7 Volitev nadzorstva za eno poslovno leto. 8. Slučajnosti.
§ 20. Pravica do glasovanja pripada samo na temelju one delnice, ki je vpisana vsaj tri mesece pred občnim zborom v knjigo delnic. Vsaka akcija daje en glas.
Delničarjem, ki tako izkažejo svojo glasovalno pravico, se izdajo na njih ime glaseče se legitimacije z označbo založenih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Pooblastilo mora dati delničar vsakikrat na ta način, da izpolni pooblastilni vzorec, ki je natisnjen na zadnji strani legitimacije.
§ 21. Pravico glasovanja na občnem zboru imajo delničarji, ki založe 8 dni pred občnim zborom in do njegove otvoritve njih glasovalno pravico utemeljujoče delnice oz. začasno potrdilo pri blagajni banke. V Murski Soboti, dne 29. januarja 1938.
RIIPIM m»ihen voziček, rabljen (pa-====== "ser ali slično). DOMAJNKO
Murska Sobota.
Proda se Hiia
z vsemi pritiklinami in lepim fundušom na dobrem mestu v Murski Soboti. Več se po-izve v KMEČKI POSOJILNICI v M. Soboti.
GM3 CNft
Ce pokliče Bog i sebi
naše svojce ali znance, se oddolžimo njihovemu spominu tako; da jim poklonimo vence in druge potrebščine, ki so v običaju. Pred nakupom si oglejte brezobvezno mojo zalogo : umetnih vencev od Din 60 — naprej.
TRAKOV ZA VENCE v vseh barvah
z napisom od Oin 20«- naprej. MRTVAŠKIH PRTOV (šlarov) org. v vseh barvah od Din 40'— naprej. MRTVAŠKIH PRTOV svilenih v
vseh barvah od Din 200*— naprej.
O
v
Miroslav Domajnbo, H. Sobota
poleg stare apoteke, prej Gašpar. g

Prode se hlie
z vsemi pritiklinami v Murski Soboti, Stara ulica 13. Več se poizve v Šolski ulici 12.
STROJNIK
se sprejme v stalno letno službo, prednost ima, ki je ob enem kovač. HARTNER, Murska Sobota.
Posl. št. I 1091/37
Dražbeni oklic
Dne 1. marca 1938 ob 8 uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiv.
Zemljiška knjiga: Bakovci 1/8 in 1/56 vi. št. 2.
Cenilna vrednost: 3840 Din.
Najmanjši ponudek : 2560 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sreslio sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. dne 31. dec. 1937.