Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. septembra 2019 - Leto XXIX, št. 36 stran 2 Umetnost je skupni jezik - naj bo to tudi slovenščina »Porabje je tako blizu – in kljub temu tako daleč« stran 4-5 MOŠKI SO PLELI KORBLE, ŽENSKE PA CEJKARE stran 6 Molili so za očete stran 7 2 Umetnost je skupni jezik - naj bo to tudi slovenščina V organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem je med 25. in 30. avgustom v mono- mentoric iz Slovenije. V preteklih letih smo izvajali delavnice na temo slikarstva, V delavnici, ki jo je vodila Ajda Tomazin, so ustvarjali gibljive skulpture stavnem prostoru delavnico vodila likovnica in plesalka iz Kranja Ajda Tomazin. Mladi udeleženci iz Slovenije, Avstrije in Italije so pod njeno taktirko izdelovali »gibljive skulpture«. »Učenci se najprej gibajo po prostoru, nato rišejo in se končno spet malo gibajo. Skozi prostor in svoje telo ustvarjajo kompozicije. Vsak dan delamo neko novo stvar, ki jim odpira percepcijo na telo in likovno umetnost,« je pojasnila strokovnjakinja za koreografijo in performans. Udeleženci so med tem izrezovali geometrične like, jih pobarvali in nato namazali z jedilnim oljem. Vse te figure so nato navezali na žice in tako ustvarili zanimive, gibljive konstrukcije. »Na začetku kolonije je bilo malce težko, saj gre vseeno za abstraktni jezik. Danes pa smo že v fazi rezanja teh likov, ki bodo lebdeli v zraku, nastajajo torej nekoliko bolj oprijemljive stvari,« je dejala Ajda Tomazin. Mešane skupine so sestavljali šolarji iz štirih držav. Edini fant med udeleženci, Luka Lah z avstrijske Koroške, je poudaril, da zelo rad riše. »V Porabje sem prišel, da bi spoznal nove prijatelje, novo državo in nove kraje,« štrskem Slovenskem domu kiparstva in mozaikov, letos potekala 49. mednarodna pa smo se odločili za nekaj (Koroška) likovna kolonija mladih. Pred dobrim pol stoletjem so podobna mladinska srečanja začeli prirejati v Vuzenici na slovenskem Koroškem, pobudi so se pridružile zamejske slovenske skupnosti. Zveza Slovencev na Madžarskem je med organizatorji od leta 1992, smo izvedeli od sekretarke krovne orga- Vanesa Šulič z Gornjega Senika si je naredila sovo nizacije Gyöngyi Bajzek. »Na vrsti smo vsako četrto leto, te mladinske kolonije so pomembne za nas. Med drugim zato, ker v Porabju nimamo svojih mladih slovenskih likovnikov. Kolonija predstavlja torej motivacijo za našo mladino, da bi se poklicno ukvarjala z umetnostjo,« je dejala sekretarka in dodala, da posledično primanjkuje tudi slovenskih likovnih mentorV doživljajskem parku v Rábahídvégu jev v Monoštru. »Prosili smo pomoč od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, novega.« se je nasmehnil. Sodelavka in prišli do obeh letošnjih Ob našem obisku je v raz- Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Sofija Krevatin je v Monošter pospremila mlade udeleženke iz okolice Trsta. »V predlanskem letu Škofje Loke Anja Fabiani. »Ustvarjamo ptiče. To so šivani kipi, konstrukcija je iz žice, okoli katere navijemo Udeleženci so se spoznavali tudi s Porabjem, med drugim so obiskali monoštrski muzej se je kolonija odvijala pri nas, v kraju Lonjer. Učenke, ki so sedaj v Porabju, so bile tudi takrat dejavne. Na kolonijah se mladi družijo, polnilo, nato pa otroci našijejo več vrst blaga,« smo izvedeli od umetnice, ki se z izdelovanjem igrač iz blaga ukvarja ob slikarstvu. »Učen- V drugi delavnici – pod vodstvom Anje Fabiani – so otroci izdelovali razne ptice spoznavajo nove pokrajine, toda tudi nove načine likovnega ustvarjanja,« je izpostavila tržaška Slovenka. Srečanje z mladimi rojaki iz zamejstva pa navdušuje tudi udeleženke iz matične domovine. »Tukaj se veliko družim s svojo sosedo, sestro in sošolko iz višjih razredov, spoznala pa sem tudi prijazne ljudi iz Avstrije, Italije in Madžarske,« je pripovedovala Vita Medved iz Vuzenice. V predprostoru konferenčne dvorane v prvem nadstropju Slovenskega doma se je odvijala druga delavnica, ki jo je vodila akademska slikarka iz Porabje, 5. septembra 2019 ci z veseljem sodelujejo, saj obstaja veliko različnega blaga in raznih ptičev. Vse je odprto za njihove želje. Mladi še niso obremenjeni z zunanjim svetom, ampak črpajo iz notranjosti. In otroci vidijo res največ tistega, česar mi ne vidimo. Ko so starejši, jih je treba ponovno naučiti videti stvari,« je svoje prepričanje izrazila Anja Fabiani. Nedaleč od skupne mize je ležal velik kup raznobarvnega blaga, tako so lahko otroci res po svoji volji izdelovali sove, pingvine ali papige. »Cilj kolonije je, da se druži- 3 Ptuj: Dnevi poezije in vina jo mladi Slovenci iz zamejstva,« smo slišali od Norberta Gerencsérja, vodje monoštrske likovne kolonije, obenem spremljevalca štirih udeleženk iz Porabja. »Tukaj dobijo možnost, da slišijo slovensko govorico v živo, med tem pa uživajo v ustvarjanju. Umetnost je tako ali tako skupni jezik za vse,« je podčrtal mladi pedagog, ki je udeležence pospremil tudi na popoldanske dejavnosti. Le-te so vključevale obisk term v Monoštru, potepanje po krajinskem parku v Rábahídvégu ter ogled znamenitosti v Porabju. »Večina šolarjev in kolegov je prvič v naši pokrajini, zato smo se odločili, da jim pokažemo tudi Porabje,« je dodal Norbert Gerencsér, ki se je spominjal, da čeprav so bili mladi udeleženci ob prvem večeru dokaj zadržani, je sodelovanje na delavnicah kmalu steklo. V obe skupini so bili šolarji razporejeni na igriv način, z namenom, da bi bile delavnice »mednarodne«. »Skupen jezik je slovenščina in upamo, da se bodo otroci naučili česa novega, morda tudi nekaj strokovnih izrazov,« je še dejala sekretarka ZSM Gyöngyi Bajzek. V petek, 30. avgusta, popoldne se je v Slovenskem domu odvijala zaključna prireditev kolonije, na kateri so staršem in soorganizatorjem iz vseh štirih držav predstavili končne izdelke ter zavrteli najboljše posnetke s srečanja. Razstava pa je bila na ogled samo tistega dne, udeleženci so namreč svoje stvaritve odpeljali s seboj domov - v Slovenijo, Italijo, Avstrijo, in seveda tudi v okolico Monoštra. (Slika na 1. strani: Udeleženci, mentorji, spremljevalci in organizatorji 49. mednarodne likovne kolonije mladih na dvorišču Slovenskega doma v Monoštru.) -dmfoto: K. Holec MAGIJA BESEDE, KI NAS PRIBLIŽA SOSEDOM IN SAMIM SEBI Vsekakor so Dnevi poezije in ki festivalskega programa. V so pesmi prevedli. prepričanje utemeljil: »Nikavina v Sloveniji nekaj poseb- štirih skritih kotičkih so obi- Odprto pismo Evropi, dogo- kor nisem hinavec, saj sem nega, čeprav niso edini lite- skovalci prisluhnili besedam vor zanj je bil sprejet v Berli- z enim in drugim mislil rarni festival. Med smrtno resno.« ugledne sodi tudi Slovenija je gostila mednarodna Vilenipoezijo z vsega sveta. ca, katere osrednji Prišlo je dvajset pedel se dogaja v istoisnikov iz šestnajstih menski kraški jami, držav. Nastopili so torej pod zemljo. na več kot šestdeseV času, ko številni tih prizoriščih, od ugledni strokovintimnih branj na njaki opozarjajo, vrtovih gostiteljev da zanimanje za do ladje na valovih knjige upada in jih Ljubljanice. Letošnji kupujejo le redki ljučastni gostje so bili bitelji lepe besede, srbska pesnica Radso bile tudi letošnje Nastopajoči v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih: Milan Dekleva, Slovenija; Monika Rinck, Nemčija; mila Lazić in kitajski prireditve v progra- Stanka Hrastelj, Slovenija; Jose F.A. Oliver Nemčija; Miljana Cunta, Slovenija; Birgit Müller-Wieland, rojena pesnik Bei Dao ter mu mednarodnega v Avstriji, živi v Nemčiji; Jan Wagner, Nemčija, in Gregor Podlogar, Slovenija, ter Aleš Šteger, vodja festivala omenjeni Ilija Trojafestivala Dnevi ponow. Poezija in vino, ki je moderiral nastop pesnic in pesnikov v nemškem in slovenskem jeziku. ezije in vina dobro, Pomembna vloga je celo nadpovprečno obiskane, in poeziji festivalskih gostov. nu leta 2017, je letos za uvod pripadla pesnikom sodobne čeprav se jih je v kratkem Ljubitelji poezije so namreč v osrednje dogajanje na Ptuju nemške poezije, med njimi času zvrstilo kar 22, pretežno le petnajst minut prej zvedeli, prebral Ilija Trojanow, bolgar- Janu Wagnerju, Moniki Rinck, v severovzhodni Sloveniji in kje je tisti večer skrita lokaci- sko-nemški pisatelj, prevaja- Birgit Müller-Wieland in Josenajveč na Ptuju, kjer festival ja. Zbrali so se na info točki, lec in založnik. Odprto pismo ju F. A. Oliverju. Nemški pesnije objavila vrsta ki so bili skupaj s slovenskimi najbolj znanih in vodjem festivala Alešem medijev v Evro- Štegrom gostje v Vrtu spomipi, v Sloveniji nov in tovarištva na Petanjcih. pa Delo, Dnev- V prijetnem okolju in ob tistih nik in Večer, po- obiskovalcih, ki jih poezija zagovor z avtor- nima, so brali Miljana Cunta, jem je bil na TV Milan Dekleva, Stanka HraSlovenija. Vse- stelj in Gregor Podlogar. bina pisma, na Branja so bila tudi v Slovendveh straneh skih Konjicah (v Žički kartuSobotne prilo- ziji), Majšperku, Ormožu, Kige Dela, je bila dričevem, Ljubljani in drugih zelo raznolika krajih. Še nikoli ni bila vrhunin se ni dotikala ska mednarodna poezija tako samo umetno- blizu in dosegljiva, še nikoli ni sti in poezije, njena izjemna moč pritegoV programu festivala Poezija in vino je tudi Pavlova hiša, kulturni dom štajerskih Slovencev v Potrni marveč tudi vala toliko pozornosti poslupri avstrijski Radgoni. Pesmi sta brala Jose F.A. Oliver in Glorjana Veber (na fotografiji). Svojo občečloveških, šalcev in bralcev od blizu in trijezično zbirko Weißer Rahmen, weißes Bild/ Bel okvir, bela slika/Fehér keret, fehér kép, ki je izšla v univerzalnih daleč. Skratka, magija besede, Literarni zbirki Pavlove hiše pa je predstavil Helwig Brunner. vrednot. Avtor ki nas je približala sosedom in organizirajo. Prvič je bila v organizatorji pa so jih pospre- je opozoril na krivice v svetu, samemu sebi. »Promenada program vključena Murska mili do skritega kotička, tisti denimo s stavkom: »Moja hči poezije je pohod čiste radoSobota, drugič Vrt spominov večer namenjenega nastopu se je v šoli učila, da neki pre- sti, festival pa po svoji odprin tovarištva na Petanjcih, pesnikov. Pogovarjal sem se z možni Švicar porabi toliko tosti in sobivanju z obiskoizven Slovenije pa že večkrat udeleženko enega teh branj in kot cela vas v Afriki.« Zato valci in prebivalci Ptuja,« je Pavlova hiša v Potrni pri av- zatrdila mi je, da gre za pose- vse mednarodne institucije dejal Aleš Šteger, ki je popeljal strijski Radgoni in Varaždin ben užitek poslušanja poezije preprečujejo nujno potrebno po mestu pesnike in pesnice z na Hrvaškem. Organizatorji v izvirniku in slovenskem pre- preureditev globaliziranega vseh koncev sveta. so tudi letos opozarjali na vodu. Vsa branja v tujih jezi- ekonomskega in finančnega Tekst in foto: zasebna branja, ki so med kih spremljajo tudi slovenski sistema, je bil kritičen avtor Ernest Ružič najbolj priljubljenimi dogod- prevodi, najpogosteje tistih, ki Odprtega pisma, ki je svoje Porabje, 5. septembra 2019 4 »Porabje je tako blizu – i PREKMURJE Kultura Čiglij je leto tisti cajt, gda je dosta lüstva na dopusti, se v prekmurskom glavnom varaši dosta vsega godi, sploj ka se tiče kulture. V mejsecaj juliji in avgusti so lidge zdaj že več lejt vajeni, ka pridejo v petek večer na Trg kulture, gé se v okviri Soboškega poletja na odri notpokažejo različni glasbeniki ali skupine. V soboto se godi neka podobnoga, s tem ka je oder menši, prizorišče pa bole intimno, zatau se te večeri zovejo Skrito dvorišče. Skrb za obe prireditvi ma Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Dvaur Hranilnce prekmurskih dobrot (tak se zove soboški turistično-informativni center) so za dve svojivi prireditvi tau poletje vöponücali tüdi pri soboški Pokrajinski in študijski knjižnici. Sploj drüga prireditev, stera je bila pred kratkim, je bila trno fajna, vej pa so dvaur s svojo poezijo napunili štirge pesniki (nemško-bolgarski Ilija Trojanow, Makedonka Katica Kulavkova, Lou Raoul iz Francije, pa domačin Denis Škofič), steri so sodelovali na zdaj že eričnom festivali Dnevi poezije in vina. Ta zanimiva prireditev, stero organizera založba Beletrina, se iz Ptuja, gé je njeni glavni tau, iz leta v leto bole seli po vzhodnon tali Slovenije, stalna partnerica festivala pa je tüdi Pavlova hiša v Potrni. Ške ena zanimiva prireditev se v Murski Soboti godi konec mejseca avgusta. Že 14. leto po redi je bilou v varaši vse v znamenji plesa. Fronto, tak se zové festival modernoga plesa, je pred leti na noge postavo Matjaž Farič, erični prekmurski plesalec in koreograf. On je že od vsega začetka umetniški vodja in direktor toga festivala, steroga zanimivost je tau, ka plesalci, steri pridejo iz več rosagov, ne plešejo samo v gledališki dvorani ali pouleg nje, liki po cejlom varaši, tüdi po vilicaj in trgih. Silva Eöry 30. avgusta se je iztekel štiriletni mandat dosedanjemu generalnemu konzulu Republike Slovenije v Monoštru dr. Borisu Jesihu. V zadnjih dneh njegovega uradnega bivanja v Porabju smo ga obiskali v pisarni na Generalnem konzulatu RS, kjer smo ga spraševali o izkušnjah v preteklih štririh letih, o pogledu na trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem ter o izzivih, s katerimi se ta peščica Slovencev sooča v prihodnosti. - Gospod Jesih, na sredini decembra 2015 sva se v podobnih okoliščinah pogovarjala nekje v Sombotelu, takrat ste bili monoštrski slovenski generalni konzul šele mesec dni. Kakšna je bila vaša predstava o Porabju takrat in ali se je spremenila? »Ta podoba je bila zelo podobna tisti, ki sem jo nato doživel. Jasno pa je, če se človek dnevno srečuje s težavami, zapleti in tudi uspehi neke skupnosti, ugotovi, da so le-ti iz Ljubljane ali Budimpešte videti popolnoma drugačni. Ko jih doživljaš skupaj s tistimi, ki se morajo z njimi ubadati vsakodnevno, je to povsem druga zgodba.« - V zadnjih letih je monoštrski generalni konzulat skorajda izgubil konzularno vlogo. Je bila vaša glavna naloga zastopanje interesov tukajšnje slovenske skupnosti? »To je bila primarna naloga, in sicer tako v odnosu do Madžarske kakor tudi do Republike Slovenije. Še posebej smo si prizadevali, da bi naredili nekaj več na področju gospodarstva. To je bilo naporno, orali smo ledino. Že vseh dvajset let poslušamo, kako dobro bi bilo, če bi slovensko gospodarstvo stopilo v Porabje. To pa ni tako preprosto. Vsa štiri leta sem pri svojem delu temu posvečal izjemno veliko pozornosti, na začetku smo imeli manjše uspehe, denimo ko smo kakšnemu slovenskemu ali mad- žarskemu gospodarstveniku pomagali skleniti kakšen posel čez mejo. V zadnjih dveh letih pa smo le naredili preboj. Upam, da bo prva malo večja slovenska investicija v Porabju, konkretneje v monoštrski industrijski coni, zaživela, če ne že do konca letošnjega leta, pa vsaj v prihodnjem letu. Gre za naložbo z delovnimi mesti, ki bodo zares zahtevala tudi znanje slovenskega jezika. Mislim, da je to izjemnega pomena. Če bo na začetku na voljo le nekaj deset delovnih mest, bom že zadovoljen.« - Ali bo to dobra priložnost za Porabske Slovence? »Enkratna priložnost. Pa ne samo za njih, kajti ta prostor ob meji je gospodarsko zanimiv in se tega slovensko gos-odarstvo mogoče ne zaveda v zadostni meri. To je pokazal tudi poslovni forum v lanskem številu šolani, kot so bili nekoč. Večina jih ob slovenskem in madžarskem jeziku obvlada še kakšen svetovni jezik, močne.« - V preteklih štirih letih ste si prizadevali, da bi izgradili partnerske odnose tudi s predstavniki madžarske politike na lokalni, regionalni in državni ravni. »Imeli smo res odlične odnose. Radi poudarjamo, da se je odnos Madžarske do slovenske narodnostne skupnosti izboljšal. To pa ne pomeni, da do tega odnosa nismo kdaj pa kdaj kritični. Mene je posebej veselilo, da četudi sem bil kritičen, če sem na kakšno stvar opoPeti generalni konzul v Monoštru je bil Boris Jesih zoril, nisem naletel na neodobravanje kar je za gospodarski razvoj ali odpor. Sogovorniki so mi velikega pomena.« obljubili, da bodo poskusili zadevo v najkrajšem možnem času rešiti. Temu so v veliki meri prispevala zasedanja slovensko-madžarskih manjšinskih mešanih komisij, ki jih sicer v zadnjih dveh letih ni bilo. Upam, da bodo odgovorni v obeh državah kmalu priredili zasedanje, saj so ta srečanja kar veliko stvari premaknila naprej. Če ne v letu dni, pa v dveh-treh letih.« - Koncept Razvojnega programa Slovenskega Porabja V imenu Zveze Slovencev sta se od njega poslovila dosedanji predsednik Jože je bil predstavljen prav na Hirnök in sedanja predsednica Andrea Kovács enem od teh zasedanj. letu, na katerem so sodelovale - Trudili ste se tudi za oživi- »Razvojni program je nekaj gospodarske zbornice Pomur- tev stikov s sosednjimi slo- najbolj pomembnega, kar se ja, Zalske in Železne županije venskimi občinami. je v zadnjem času zgodilo v Poter generalna konzulata iz »Želeli smo pospešiti tudi rabju. Skrbi pa me nekoliko, Monoštra in Lendave. Bil sem drugačno, ne le gospodarsko da so se stvari na določeni ravizjemno presenečen, saj se je sodelovanje z obmejnimi ob- ni očitno ustavile in ne gredo foruma udeležilo skoraj sto činami. V primerjavi s tem, naprej. Na nedavnem sprejegostov in je prišlo do sto pet- kar je bilo pred štirimi leti, mu ob slovenskem državnem deset B2B sestankov. V gospo- je tega veliko več. Če pa sem prazniku sem že poudaril, da darstvu torej obstaja interes, nekoliko kritičen, menim, da si ne morem predstavljati, da nenazadnje so se na nas zme- ostaja še veliko manevrskega ta program - sedaj, ko je šel raj znova obračali gospodar- prostora. Po skoraj tridesetih tako daleč - ne bi bil potrjen stveniki iz vse Slovenije in nas letih samostojne Slovenije in s strani madžarske vlade. To prosili za pomoč pri vzpostav- demokracije v obeh državah bi bilo veliko razočaranje, ljanju stikov z madžarskim se ponovno začenjajo vzpos- ne le za slovensko skupnost, trgom. To je enkratna prilož- tavljati povezave, ki so bile temveč za celotno območje. nost tudi za mlade Porabske v prejšnjem sistemu v tem Saj je ta pokrajina v tem žepu Slovence, ki so danes v večjem prostoru kljub železni zavesi nekoliko zapostavljena, tudi Porabje, 5. septembra 2019 5 in kljub temu tako daleč« ko gledamo v odnosu do županije kakor tudi do centralnih oblasti. Ta program je res priložnost za vse ljudi, ki tukaj živijo, da dobijo boljše pogoje za življenje. Za manjšino je to še toliko bolj pomembno kot za večino.« pričan, da temu ni tako. Porabje je po eni strani tako blizu, po drugi strani pa tako daleč. Danes imamo neverjetne možnosti za sodelovanje na vseh področjih. Kljub zapletom z mejami v Evropi je meja med Madžarsko in Slovenijo tako- Na poslovilnem kosilu s Porabci, s katerimi je največ sodeloval - Govorila sva o podpori, ki jo porabski skupnosti nudi madžarska država. Kako ocenjujete pomoč matične Slovenije? »Ni potrebno posebej poudarjati: če Slovenija v zadnjih dobrih tridesetih letih ne bi finančno in politično podpirala Porabskih Slovencev, danes sploh ne bi bilo večine manjšinskih inštitucij. Sam bi pa osebno želel, da bi bilo poleg finančne pomoči iz ene in druge države tudi več vsebinske pomoči. Moramo vedeti, da so Porabski Slovenci majhna skupnost, njeni človeški resursi so omejeni. Tudi strokovna in vsebinska pomoč bi bila včasih dobrodošla, želel bi si je več s strani obeh držav.« - Ali se je prepoznavnost Porabja v Sloveniji v zadnjih letih kaj izboljšala? »Ljudje imajo na splošno marsikdaj izkrivljeno podobo o Porabskih Slovencih. Mene je slovenski novinar z avstrijskega koroškega radia vprašal, ali menim, da so Porabski Slovenci v primerjavi s Slovenci iz Avstrije in Italije zapostavljeni. Odgovoril sem: če bi vprašal Porabskega Slovenca, bi verjetno pritrdil. Sam pa sem pre- rekoč neprepoznavna, ljudje se vozijo in ne vejo, ali so v Sloveniji ali v kakšni sosednji državi. Vse stvari pa potrebujejo svoj čas, vsega se ne liko Porabskih Slovencev je in koliko društev imajo, pridemo do fenomena. Sem zelo vesel, da je upokojensko društvo eno najbolj aktivnih, istočasno pa me navdaja tudi s skrbjo. Želeli bi si namreč, da bi bilo najbolj aktivno društvo mladih. Mi smo si zelo prizadevali, da bi si Društvo porabske mladine po organizacijski krizi zopet opomoglo. Pričakujem, da bodo starejši kolegi priskočili na pomoč pri organizaciji. Nekaj stvari se je v zadnjih letih vendarle dogodilo, tudi v povezavi s Slovenijo in drugimi zamejskimi mladinskimi organizacijami. Ko ljudje vidijo, da to ni nekaj groznega, da se lahko drugje nekaj brez problemov dogaja, stvari zelo hitro stečejo.« - Za sodelovanje s slovenskimi partnerskimi organizacijami je vendarle potrebno uporabno znanje slovenskega jezika. »Mladi imajo veliko možnosti Predsednik DSS Martin Ropoš se je zahvalil za 4-letno sodelovanje da narediti od danes do jutri. Zmeraj pravim, da je najbolj pomembno, da so vse dejavnosti usmerjene k temu, naj ljudje laže in bolje živijo. Le tako bodo laže ohranjali tudi svojo identiteto.« - Bili ste v vsakodnevnih stikih s temi ljudmi. Prisotni ste bili skoraj na vseh dogodkih Društva porabskih slovenskih upokojencev, podpirali ste tudi Društvo porabske mladine. »Če pogledamo statistično, ko- za udejstvovanje v Sloveniji, izobraževanja, tečaje in prireditve. Njihov glavni protiargument je, da ne znajo dovolj dobro slovensko. Seveda se vse to nekje začne, ampak odkrito povem, da je šolstvo trenutno največji problem v Porabju. To sem že večkrat poudaril, čeprav so bili nekateri s tem zelo nezadovoljni. Glede na vložena sredstva iz ene in druge države je rezultat porazen. Če se šolstvo ne bo vsebinsko, didaktično in or- ganizacijsko reformiralo, bo delo postalo Sizifovo. Šola se spreminja povsod po svetu, v Budimpešti in v Murski Soboti, spreminjati se morajo tudi porabske šole. Modernizirati se morajo in učitelji se morajo temu prilagoditi. Po osmih letih šolanja bi morali otroci vedeti kaj več kot le osnove slovenskega jezika. Odgovornost je pri vseh manjšinskih organizacijah - ne le pri upravitelju - in tudi pri matični Sloveniji ter madžarski državi. Slednja nenazadnje financira te šole in bi se morala vprašati, zakaj, kakšni so rezultati. Če se na šolskem področju ne bo nekaj naredilo, potem bodo vse ostale stvari veliko težje ali pa celo brezupne.« - Kaj polagate na srce svoji naslednici? Na kaj naj bo še posebej pozorna? »Nerad dajem nasvete tistim, ki prihajajo za mano. Sem trdno prepričan, da bo moja naslednica to delo opravljala izredno dobro, po najboljših močeh. Porabskim Slovencem pa bi zaželel malo več sistematičnega pristopa. Štiri leta se pogovarjamo s predstavniki manjšine, da bi bilo potrebno narediti nek seznam kadrov. Vsi vemo, da imamo ljudje omejen rok trajanja: nekateri imamo mandate, drugi gredo v pokoj. Mene skrbi to, da bodo nekateri odšli in ne bo nikogar, ki bi prišel za njimi. To se bo poznalo na medijih, na gospodarstvu, na kulturi. Jaz bi želel, da bi se manjšina, večina in matica zavedali, da je potrebno delati sistematično na usmerjenem izobraževanju kadrov. Pouk slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji na primer ne sme biti odvisen od slučajne odločitve posameznih dijakov in staršev. Seveda ne moreš nobenega prisiliti, ampak če mladim ljudem pravočasno predstaviš prednosti slovenskega jezika, se zanj laže odločijo.« -dmfoto: K.Holec Porabje, 5. septembra 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Vsigdar več ftičov ostane pri nas September pišemo, mlajši so že v šaulo šli, ftiči, steri ne zdržijo vö zimau pri nas, se pa napautijo proti Afriki. Tau, ka je od leta do leta vsigdar bola toplo, se pokaže v tejn tö, ka vsigdar več ftičov ostane pri nas na zimau. V Železni županiji najbola štorklje, črni kosi, jastrebi pa šmarnice. Dočas, ka so prvin samo tiste štorklje ostale pri nas, stere so betežne bile, zdaj že ostanejo taše tö, stere nišo bajo nejmajo. Dapa tau so tö vöpokazali, ka tisti ftiči, steri so odišli, več dni prvin nazaj domau pridejo, kak pred desetemi lejti pa telko prvin začnejo gnejzdo redti. Tau ka vsigdar več ftičov ostane doma pa tau ka prvin nazaj domau se prinesejo, je vse zato, ka vsigdar bola toplejše pa kračiše so zime. Ta tendenca je najbola značilna za štorklje, vejn zato, ka one vse pojejo, nej samo korate kak tau največ lüstva misli, liki müši pa vse fela male stvari. Če pozimi voda ne zmrzne, te še v vodej si tö najdejo kaj pogesti. Tau so tö vpamet vzeli, ka vsi ftiči, ka ostanejo, dapa najbole štorklje - zavolo mraza - bola skrjej pridejo k ramom, gde lüstvo žive. Zato, ka si gora na raur sedejo pa tam se segrejvajo, gda je fejst mrzlo. Zavolo tauga té domanje štorklje dosta baukšo kondicijo majo sprtolejt kak tiste, tazmantrane, stere več gezero kilomejtrov letijo po zraki. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Boris Pahor je slavil 106. rojstni dan Zamejski pisatelj Boris Pahor, pričevalec fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji, je 26. avgusta slavil 106. rojstni dan. V ljubljanski knjigarni Konzorcij sta ob tej priložnosti Mladinska knjiga in Cankarjeva založba pripravili tradicionalno srečanje. Najbolj znano Pahorjevo delo je roman Nekropola iz leta 1967, v kateri opisuje taboriščno izkušnjo med drugo svetovno vojno v taborišču Natzweiler-Struthof in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Roman je bil preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Za svoja literarna dela je prejel vrsto nagrad in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador RS. Večkrat se omenja kot kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo. Umrl je Ivan Oman V 90. letu starosti je umrl Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze (SKZ). Bil je eden ključnih ljudi pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije. Bil je eden izmed pobudnikov in soustanoviteljev SKZ, ki je nastala 12. maja 1988 v Unionski dvorani v Ljubljani. Na ustanovnem zboru je bil Oman izvoljen za predsednika SKZ, ki velja za prvo demokratično stranko, ustanovljeno v času t. i. politične pomladi, predhodnico današnje SLS. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil Oman kot kandidat Demosa izvoljen za člana predsedstva Slovenije, v katerem so bili še Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Dušan Plut in Milan Kučan. To funkcijo je opravljal do leta 1992, v letih 1992‒1996 pa je bil na listi Slovenskih krščanskih demokratov izvoljen za poslanca prvega sklica državnega zbora. Po izteku mandata se je poslovil od aktivne politike, a vendar kot starosta ostal pomembna osebnost slovenske pomladi. Vloga ženske na podeželju Pomurja in Porabja MOŠKI SO PLELI KORBLE, ŽENSKE PA CEJKARE Etnologinja Jelka Pšajd iz soboškoga Pomurskega muzeja se je pri svojom deli že večkrat spravlala s te od enoga zvedla, ka je v enoj prekmurski vesnici biu mauž, steri je duga leta skrbo za svo- pravlo, ka je tau moško delo, samo Jelka Pšajd pravi, ka so lončarom dostakrat pri deli pomagle ženske: »Istina gé, ka je moški sedo za šajbo pa redo lončarske izdelke. Samo prva je trbe- dobila nikše erbe, vej pa je njena držina trno srmaška bila. Te je ona po par lejtaj vidla, ka nedo mogli tak živeti, vej pa so meli dugé. Moža, njegvo mater, pa svoje dejte je doma njala in Krmljenje prašičev, Prosenjakovci, 1952. Foto: Jože Kološa – Kološ. temami, stere so zanimive tüdi za Porabske Slovence. Tak je nej dugo toga nazaj javnosti nutpokazala, kakša so bila inda svejta ženska pa moška dela, sploj na paverstvih, tak v Pomurji kak v Porabji. »Inda svejta je bilou tak, ka je bilou vöftalano žensko in moško delo. Istina pa tau gé, ka so moški delali samo moška dela, ženske pa so delale ženska dela, pa zatok tüdi moška dela. Tau je bilo te, gda je moških nej bilou pri rami, ali dostakrat tüdi te, gda so bili, pa so ženske vseeno delale moška dela. Sploj pa so ženske mogle pomagati te, gda so se vekša dela delala na paverstvi, tak kak sta žetev pa mlatitev. Če dobro poglednemo stare kejpe, vidimo, ka pri mlatilnici stogi polonje žensk pa polonje moških. Tau zaznamüvle, ka so te ženske skor tak delale kak moški,« pravi Jelka Pšajd, stera se je pri svojom raziskovanji največ cajta spravlala s cajtom po drügi svetovni bojni pa vse do 80. let 20. stoletja. Po pregledi literature in terenskom deli ugotavla, ka so v Pomurji in Porabji za ženska označena tista dela, stera so vezana na delo vertinje, tak v rami kak okauli njega. Trbelo je vse sküjati, pospraviti, deco pa celo držino na skrbi meti, pouleg toga pa so ženske na skrbi mele tüdi betežnike, starce, največkrat so tau bili stariške od moža. »Morem prajti, ka sam na tereni tüdi moške spitavala, pa sam jo betežno ženo, pa je nej steu, ka bi njemi sto pri tom pomago. Samo tau je tistoga cajta rejsan bilou trno rejdko,« pove sogovornica in cujda, ka je bilou žensko delo največkrat takšo, za steroga so na gazdiji nej daubili plačilo. Moški pa so delalali na njivaj, na skrbi so meli maro, delali so s škermi in mašinami, pa tüdi rokodelska dela, sploj pozimi, gda je bilou več cajta za tau: »Znamo, ka so meli po vesnicaj dosta ezermeštrov. Košare in korble so v glavnom pleli moški, zanimivo pa je, ka so se s kukorčnim lüpinjom bole ženske spravlale. One so cejkare, pa tüdi stauce plele. Sploj za Porabje znamo, ka so tau delale ženske. Ka se tiče rokodelcov, gé ške en zanimivi primer. V Prekmurji, največ so jih meli v vesnici Renkovci pouleg Törnišča, so bili znani kupinari, steri so se z djajci in kokaušami spravlali, jih küpivali in te dale odavali. Na eni mestaj, sploj na Goričkom in tüdi v Porabji, so jim pravli pütari. Na Markastom so tau samo moški delali, na Goričkom in v Porabji pa so tau delale tüdi ženske. Razlika je bila samo v tom, ka so renkovski kupinari šli tüdi dale od svojoga dauma, vse do Rovaške, ženske pa so djajca odavale samo v svoji vesnici, pa mogauče ške v sausedni vesnicaj.« Tüdi za lončare se je dostakrat Mlatitev na Goričkem, 1930-1950. Foto: Ernest Ferencek. lo najti ilojco, jo pripraviti za delo na šajbi. Po tistom, gda so bili piskri pa vse drügo, ka se je vse ške delalo, zgotovleni, je tau trbelo posišiti, dati v peč, na konci pa ške iti odavat. Dosta toga so ženske delale.« Jelka Pšajd je iskala tüdi tau, ka se je zgaudilo, ka je mogla ženska moško delo prejkvzeti: »Dostakrat se je zgaudilo, tak pač pride v žitki, ka je mauž biu pidjanec, pa je te nej lado več žmetno fizično delati. Ena ženska mi je pravla, ka je dovica gratala, pa se je nej stela več ženiti. Ali zavolo toga, ka je nej sfolgala vse sama napraviti, si je vseeno ziskala moža. Samo té moški je začno piti, tak ka je vseeno mogla vse delo na verstvi sama opraviti.« Ške ena stvar je zanimiva. Ponavadi je tak bilou, ka se je po gostüvanji žena preselila na moužov dom. Če je tašča, moužova mati, ške živela, sta se mogle zgučati, ka de stera delala. Od držine do držine je bilou inači, ali dostakrat je tak bilou, ka je glavno rejč mela mati, »sneja jo je mogla baugati, pa je šla rajši zvün rama delat, tašči pa njala, ka je küjala in delala v rami.« Nevola je tüdi bila, če je sneja premalo štafirunge prinesla k rami. »Spaumnim se ene pripovesti, ka mi jo je povedala ena ženska z Goričkoga, stera je nej Porabje, 5. septembra 2019 odišla v Francijo delat. Domau je pošilala peneze. Te se je pa tak zgaudilo, ka je dejte mrlo, ona pa je ostala v Franciji. Domau, k žlati, je prišla komaj te, gda je že stara bila. Ges sam se z njauv pogučavala te, gda je bila stara 86 let,« je raztolmačila Jelka Pšajd in cujdala, ka je bilou več takših žensk, stere so si v cajti med drügo svetovno bojno svoj vsakdanešnji krüj v Franciji slüžile in ga pošilale držini domou: »Bila je takša, ka je doma pistila dejte, v Franciji pa je moškoga spoznala, pa je tüdi njemi rodila dejte. Gda je po par lejtaj prišla domau, je tisto dejte v Franciji pistila. Po dugi lejtaj, gda je tau francuško dejte gorzrsalo, jo je prišlo iskat. Pripovejdali so mi, ka je bila ena takša mati, stera je tau svoje dejte zatajila. Gé pa tüdi ena lepša zgodba. Zvedla sam, ka je bila ena drüga ženska, stera je bila toga svojoga deteta trno vesela in ga je srečna sprejela v svoj ram. Škem povedati, ka je žitek rejsan žmeten biu in je inda svejta dostakrat trno žmetno bilou biti ženska.« (Slika na 1. strani: Sejalka, Prekmurje, 1956. Foto: Jože Kološa – Kološ.) Silva Eöry Kejpi: Arhiv Pomurskega muzeja 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 22. Dva brata pa velikani V davni cajtaj, gda so na zemlej eške orijaške ojdli, sta živela dva brata, šteriva sta mogla za stariše sploj dosta pa trdo delati; za lon pa sta dobila več vdarcov kak za gesti. En dén sta v lesej, pod ednim veukim rastom drva kalala pa sta vönajšla, ka vujdeta. Slobaud sta vzela od eden drügoga ino si obečala, ka se za pau leta pá srečata pod tistim rastom. Mlajši brat je odišo po lesej prauti večernomi sunci ino prišo do djame, v šteroj so orijaške živeli. Té so bili nesmileni ino človečo mesau so tö geli. Ranč te pa so nej bili doma. Pojep je o tem nika nej znau, zatok se je odlaučo, ka de tam spau. Skriu se je pod veukov postelov. Za en malo so velikani prišli domau ino dojlegli počivat. Pojep je od straja nej mogo zaprejti oči, zatok je poslüšo, ka so orijaške med sebov pripovejdali. Prvi je pravo: »Nej daleč od téc geste eden mlin, v šterom živé edna lejpa dekla. Zranje odidem po njau.« Drügi je velo, ka pozna edno drejvo, pod šterov je pokopan veuki kinč. Pauleg tiste drejve prej eden srmački cimerman živé, šteri pa nika ne vej od toga bogastva. Drügi dén prej sam dé po kinč. Tretji je tomačo: »Vejm za grad, na šteroga lidgé audaleč vodau nosijo. Včasik pri gradi geste eden kamen, na šterom edna veuka žaba sedi ino skrb má na stüdenec, šteroga vretina se skriva pod kamlom. Tau žabo škém zranje bujti pa go gospodari pokazati, vej je pa bogati dar obečo.« Štrti je pá pravo: »Čí našoga krala je žmetno betežna, depa gi eden padar ne more vrastvo dati. Pomaga gi leko samo djabka s tiste djablani, štera pred našov djamov rasté. Zranje škém tau djabko odnesti na grad, vej te mi krau svojo čér za ženo dá.« Po tistom so orijaške zaspali. Pojep je tüoma vö z djame skoraco, vtrgno tisto djabko ino odišo. Oprvin je odleto k ma je pripovejdo od svoje sreče ino ga pauzvo na svoj grad. Depa starejši brat je nej sto ž njim titi, liki je raj odišo mlinari pa ma pravo: »Skrb mejte, zranje zrankoma vam šké eden velikan čér zgrabiti!« Te je odišo k cimermani pa ma velo, aj vösečé tisto drejvo pa na tistom mesti začne kopati. Srmak ga je baugo ino veuki kinč vöskopo, en tau od njega pa pojbi dau. Tisti se je od cimermana napauto na grad, gde je sfaldjavalo vodé. Graščaki je pravo, aj zapovej bujti žabo ino zdigniti kamen. Gospodar ga je baugo ino njegvi slüžabnicke so pod kamlom najšli veuki stüdenec. Za lon je graščak pojbi veuko bogastvo dau. Od slejdnjim je mladenec üšo v kralesko palačo, gde so vsi žalüvali zavolo betega kralične. Pojep je krali velo, aj ga pela k betežnoj čéri, ka go ozdravi. Krau ga je rejsan pelo v kralične ižo, mladenec je staupo k dekli pa gi v roké dau čüdodelno djabko. Komaj je vgriznila v sad, je že zdrava bila. Krau se ma je lepau zavalo ino ma dau čér za ženo. Dau ma je dosta grünta pa eden veuki grad, na šterom sta leko vküper živela. Zmejs je minaulo djenau pau leta ino mlajši brat je odišo na mesto, za štero sta se zgučala. Tam je že najšo starejšoga brata, šteroma se je v tom časi lagvo godilo. Mlajši v djamo velikanov. Vüpo je, ka se ma gnaka sreča zgodi kak njegvoma brati. Doj pod postelo je lego ino čako orijaše. Té so se povrnauli sploj čemerni: vse so zamidili. »Nekak nas je mogo čüti,« so pravli ino začnili iskati po djami. Pod postelov so najšli starejšoga brata, ga vözvlekli ino ga požrli. Tak je biu starejši brat kaštigan zavolo toga, ka je nej biu zadovolen s tem, ka ma je ponüdo mlajši brat. Tisti pa je eške dugo živo na gradi, srečen pa zadovolen s kraleskov čerdjauv. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Molili so za očete Društvo Marijina pot je že šestič organiziralo romanje po vseh odsekih Marijine poti s ciljem, da bi povezalo narode Srednje Evrope in razvijalo njihove skupnosti. Romanje 1Úton (po isti, po eni poti) je celodnevna božja pot po odsekih 1400-kilometrske Marijine poti od Mariazella (Avstrija) do kraja Csíksomlyó (Romunija, Transilvanija), posamezne romarske skupine na ta dan, (ponavadi v soboto po prazniku Marijinega vnebovzetja) prepešačijo od 20 do 25 km. Po Marijini poti so tudi letos hodili gorički in porabski verniki, ki so romarsko pot začeli v Markovcih in pod vodstvom župnika Dejana Horvata preko Verice-Ritkarovcev, Sakalovcev in Slovenske vesi prispeli v Monošter. Med potjo so molili in peli, molili so tudi molitev za očete, ki jo je napisal sombotelski škof János Székely: »Zahvaljujemo se ti za očete, ki so poslani, da bi bili odposlanci in izvrševalci tvoje očetovske dobrote, modrosti in skrbi pri lastnih otrokih. Zahvaljujemo se za njihov trud in ljubezen. Pomagaj, Gospod, očetom!« Pri vhodu v monoštrsko baročno cerkev sta romarje iz Halogya, Goričkega in Porabja pozdravila murskosoboški škof Peter Štumpf in monoštrski župnik dekan Imre Bodorkós. Celodnevno romanje so zaključili s sveto mašo, ki jo je daroval soboški škof, ter pogostitvijo po njej. L.R. Horváth Porabje, 5. septembra 2019 ... DO MADŽARSKE Tibor Szanyi ustanovil novo ekosocialistično gibanje Tibor Szanyi, bivši podpredsednik Stranke socialistov, ki so ga s te funkcije razrešili pred nekaj meseci, ker je bil kritičen do vodstva lastne stranke, je ustanovil novo ekosocialistično gibanje, ki ga je poimenoval »Da«. Osnovne vrednote gibanja bodo pravičnost, enakovrednost in soglasje, je povedal ustanovitelj, ki je pobudo prvotno utemeljil s tem, da stranka socialistov več ne zastopa interesov levo, sploh pa radikalno levo usmerjenih ljudi. Po novem označuje gibanje kot »madžarsko vejo globalnega preživetja«. Kot je povedal, skupni cilj je preživetje, in če pogledamo samo ekološke katastrofe v letu 2019, je veliko novih nalog na tem področju, ki se jih moramo lotiti tudi na Madžarskem, saj se sedanje politične strukture na žalost ukvarjajo še z nekdanjimi izzivi in niso kos novim nalogam. Na vprašanje, ali bo kasneje nastala iz gibanja tudi kakšna zelena stranka, je odločno odgovoril, da ne. Na Madžarskem več kot 4,5 milijona ljudi dela Po najnovejših podatkih Centralnega statisničnega urada je zaposlenih na Madžarskem 4 milijone 518 tisoč ljudi, to je za 34 tisoč več kot pred enim letom. V starostni skupini od 15 do 64 let dela več kot 70 odstotkov ljudi. Hkrati se je za 8 tisoč zmanjšalo število brezposelnih in za 26 tisoč gospodarsko aktivnih občanov. Stopnja zaposlenosti med mladimi od 14 do 24 let se je znižala za pol odstotka in je 28,3-odstotna, kar kaže na to, da se mladi kasneje zaposljujejo ali si poiščejo zaposlitev v drugih državah, kamor se tudi preselijo. Za 2,8 odstotka se je dvignila stopnja zaposlenosti med starejšnimi (od 55 do 64 let), trenutno je 56,6-odstotna. Registrirana brezposelnost je 3,4-odstotna, kar praktično pomeni, da je ni, saj se v določenih panogah srečujemo s pomanjkanjem delovne sile. 8 Srce me je domau vleklo Djartjina Ančika, po možej Ko- »Vejn zato, ka Ritkarovci kak vač, je v Ritkarovci gorrasla, crkveno tak kancalaja smo potistim ka se je oženila, sta z se k Gorenjom Seniki držali, možaun v Traušči zidala, gde še gnesden živeta. Stare kejpe, stere sva gledala, je od matere pa od babe erbala. Ranč kak tisto leseno škatülo, gde te kejpe držijo, na steroj tau piše, ka Regalia Media. Sprvoga sem se ranč nej spravlo s tej napisom, samo sledkar, gda sem zagledno, ka je cejna v koroni gornapisana. Ka je moglo tau biti, Djartjina Ančika (Kovács Istvánné, Ana Šulič) ka je 100 falatov 20 kron koštalo, eden falat 20 filerov? Na srejdi dapa leko zato, ka moja mati škatüle se pa stari vogrski grb so z Gorenjoga Senika bili.« Držina pred domanjov ižov vidi. Samo sledkar prejk interneta sem najšo pa zvedo, ka v tauj staroj škatüli so gnaksvejta dojan odavali. - Ančika, odkec ste erbali tau staro škatülo? »Tau še od moje matare, gda smo go sé k nam pripelali. Ona je v tauj škatüli mejla vsefela stare papire. Med tejmi je edna stara pogodba, gda sta moj dejdek Alajoš Šulič pa baba Julia Holec ram erbala od starišov. Te papir je na Gorenjom Seniki biu podpisan leta 1922. - Kak tau, ka na Gorenjom Seniki? je osem mlajšov bilau doma, oča je samo dva brata emo, dapa obadva sta preminaula. Te so še partizani bili pa gda je gnauk prejküšo na Slasko, te je taminau, več ga je niške nej vido. Drügi brat, gda bi rutjivati mogo, on je tü prejk na Slasko odišo, tam so ga zgrabili pa potistim te on tü taminau.« - Od matere bratje ali sestre še živejo? »Že samo najmenša sestra, Vantjina Marika žive, drügi so že tapomrli.« - Na taum starom tjejpi je Vantjina familija, znali bi taprajti, sto vsi so na kejpi? »Dejdek pa baba, sestre, bratje od moje matare, Anin mauž, zato ka te je ona že oženjena bila, ozak pa eden stari človik se vidi, tau je ali očin ali materin brat biu. Te kejp se je doma naredo pred ramom.« - Kak na prvom kejpi tak na tom kejpi vaša baba trno lejpi gvant majo. Tü gde so sami dolavzeti, tašo alo majo, ka gumbe so tak poprejk zašite. Oni so baukše živeli kak drügi tistoga ipa? »Oni so nika več nej meli kak drügi, gda so ram zidali, cigle so doma z rokami redli, tak ka bola srmaško so živeli. Dapa tistoga ipa je tak bilau, ka vsakši, če ranč srmak biu, je emo eden lejpi gvant, steroga je k meši noso ali če je kakšno gostüvanje bilau, leko obleko. Leko ka ovak so bausi pa ro- Ančika z dvöma sestrama - Od stere družine je bila? »Ona je od Vantjini bila, njij njavi odli, dapa eden svetašnji gvant je vsikši emo.« - Sto je na taum kejpi, gde tri dekle stojijo, edna starejša pa dvej mlajšivi? »Starejša je Giza, moja mati, njema se je tau vidlo. Pogledni, moja mama kakšni lejpi gvant mejla, pa te so ga še tak dali šivati, doma s sobolicami. Ona Etiketa na stari škatüli drüge dvej pa njene sestre, Magduška pa Marika.« - Kelko lejt razlike je bilau sta se nikak febrauara ženila, kak je tau prvin šega bila, vidi se na drejvi, ka nejma listja. Tašoga reda, pozimi je najbaukše bilau, bilau je mesau, vino, nika nej trbelo hladiti, drügo pa tau, ka je vsakši čas emo pozimi.« - Sto so tisti na slejdnjom kejpi, steri pred ramom stojijo? »Tau je naša familija doma pred ramom, zvün méne, zato ka te je še mené nej bilau. Mati, oča, dejdak, najstarejša brata Djoži pa Zdavanjski kejp starišov Toni.« - Vi se spomnite med vašo materdjov pa med na dejdeka? malov sestrov? »Samo telko, ka so mati praj»Velka razlika je bila, mama se li, aj poglednem, dejdak kak je dvatrestoga naraudila, Mag- lopau spijo v sobi, pa tau gda duška štirdesetprvoga, Marika so škrinjo dolazabijavali, kak pa štirdesetpetoga leta. Zato grdau je tau bovnjarilo.« je telko vekša moja mati od - Ka je z ramom? drüge dvej sestre.« »Odali smo ga, potistim ka so - Na taum kejpi, steroga sem stariške tapomrli. Dja sem se v roke vzejo, se vaša mati pa sploj težko vcujvzela, gda smo oča ženita, rejdko sem vido sé v Traušče prišli, štiri, pet dni tašo po vasaj, ka bi moški ta- sem tü bila pa sem mogla došoga reda kalap meli. mau, zato ka srce me je domau »Ne vejm, kak tau, ka je moj vleklo. oča klabük emo, vejn zato, ka Karči Holec Porabje, 5. septembra 2019 9 Srečanje Agraslomaka na sejmu Agra Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija DA SLOVENSKA ZEMLJA NE BI ŠLA PO GOBE Predstavniki slovenske zamejske kmetijske koordinacije Agraslomak so se tudi letos zbrali Agraslomaka rešujejo tudi nekatera pereča vprašanja, »ne le kmetijska, ampak tudi tista, ki so Predsednica ZSM Andrea Kovács z ministrom za Slovence Petrom J. Česnikom na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na delovnem kosilu so se srečali s kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec in ministrom za Slovence z zamejstvu in po svetu Petrom J. Česnikom. »To združevanje in povezovanje se mi zdi izjemnega pomena, pa tudi to, da institucije, ki skrbimo tako za področje manjšin v zamejstvu kot kmetijstva, poskušamo pomagati tudi s finančnimi sredstvi,« je poudarila Aleksandra Pivec. Vladimir Čeligoj, ki je pri kmetijskem ministrstvu zadolžen za povezovanje koordinacije Agraslomak, je izpostavil, da je kar se tiče kmetijstva v zamejstvu »raznolikost izredno velika. vezana na vprašanje slovenskega jezika v zamejstvu. Sicer pa se podobno kot v Sloveniji tudi pri Vse od ustanovitve leta 1996 Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija sodeluje z različnimi organizacijami in ustanovami v Sloveniji in sosedstvu, z Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko, v Sloveniji pa tudi s severno Primorsko in tamkajšnjo fundacijo Pot miru. V spremljajočem programu sejma Agra v Gornji Ragoni pa sta Ustanova dr. Anteja Trstenjaka in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pripravili razpravo na temo Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Uvodna nagovora sta imela Dušan Gerlovič, predsednik upravnega odbora Ustanove dr. Trstenjakove fundacije, in Na prvem delovnem srečanju Šiftarjeve in Trstenjakove fundacije so sodelovali Stojan Habjanič, Mihael Jožef Toman, Ernest Ebenšpanger in Dušan Gerlovič Člani Agraslomaka z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec Nova direktorja RA Slovenska krajina Viktorija Hanžek in Tamás Kovács V vsaki državi je svoja specifika, tako da se soočamo z različnimi stvarmi. Program sodelovanja in povezovanja temu primerno prilagajamo.« Tajnik Kmečke zveze Trst Erik Masten je dejal, da s pomočjo njih obdržale tudi male kmetije: »Mladim prevzemnikom je treba pomagati. Če bodo zapustili kmetije, bo tudi slovenska zemlja šla po gobe.« Tamás Kovács, ki skupaj z Viktorijo Hanžek od začetka avgusta vodi Razvojno agencijo Slovenska krajina, je na srečanju najprej pojasnil, da se trudijo, da bi v okviru čezmejnega projekta ETHOS LAND v Porabju ponudbo obogatili z lokalnimi produkti in dodal: »V bližini kmetije smo kupili zemljišče, na katerem želimo urediti parkirišče za avtobuse, poleg tega bi želeli povečati tudi naše prenočitvene kapacitete, in sicer tako, da postavimo bungalove. Pri tem malce zamujamo, saj je parcela leta 2017 pridobila zaščito v okviru Nature 2000. Sedaj delamo na tem, da se ta PRVI STIKI S FUNDACIJO DR. ANTONA TRSTENJAKA nas v zadnjem času veliko govori o škodi, ki jo povzroča divjad.« Miha Zablatnik, predsednik Kmečko-izobraževalne skupnosti, ki je v Gornjo Radgono pripotoval z avstrijske Koroške, je izpostavil, da se trudijo, da bi se pri zaščita zbriše, saj gre po našem mnenju za parcelo, ki je znotraj urbanega naselja, poleg tega je v lokacijskem načrtu označena kot parcela, namenjena za turistično dejavnost.« Kmetijsko ministrstvo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu sta se že pred dvema letoma zavzela za to, da bi podobno vzorčno kmetijo, kot stoji v Porabju, dobili tudi Slovenci na Hrvaškem. Predsednik Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski Kotar in nosilec kmetije Zoran Ožbolt je pojasnil, da so pridobili gradbeno dovoljenje. Sam pričakuje, da bo kmetija dokončana v štirih letih. Silva Eöry Fotografije: Silva Eöry in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ernest Ebenšpanger, predsednik uprave Šiftarjeve fundacije. S tem se je začelo sodelovanje med fundacijama. Podatki, ki jih je na osnovi analiz predstavil Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete v Ljubljani, bi morali zaskrbeti slehernega prebivalca Slovenije, namreč kakšne kakovosti so vode v državi. Ocena velja za slovenske reke, jezera in druga zajetja. Analiza je pokazala, da so vsi izviri in zajetja v Triglavskem narodnem parku bolj ali manj onesnaženi s fekalijami. In drugi primer: iz čistilnih naprav odteka voda, ki ni manj onesnažena kot tista, ki je speljana v napravo. Zato so podatki o številu čistilnih naprav zavajajoči. Za veliko umetno jezero pri Ptuju je zaradi nabirajočega se mulja dejal, da je to mariborska greznica. Kar tri četrtine voda v Pomurju je onesnaženih in tudi na ostalih območjih ni dosti drugače. Onesnažene so tudi vode v gramoznicah, po nekaterih podatkih kar tri četrt. Toman je prepričan, da je rešitev samo ena, in sicer v spremenjeni kmetijski politiki, v zmanjšani rabi gnojil kot tudi zaščitnih sredstev. Stojan Habjanič pa je predstavil možnosti namakanja kmetijskih površin ob Muri. V presojo je ponudil preprostejše tehnične rešitve, kot so vodna kolesa in mlini, ki bi poganjali črpake. Tekst in foto: Ernest Ružič Porabje, 5. septembra 2019 10 Risausko vandrivanje - 8. Središče ino najvišiši raur Slovenije Gda sem gdasvejta šegau emo svoje padaše po Sloveniji voziti, smo prvi den vsikdar pri Celji doj s štajerske avtoceste prišli, pa se prejk Laškoga v dolini Save nut v Ljubljano pripelali. Po par dnevaj smo se domau naglo, po avtocesti (autópályán) nazaj vozili. Na naja letošnjom risauskom vandrivanji pa sva se s padašom vrnau naaupek odlaučila: v petek večer sva stela s Sombotela s kem prva v slovenski glavni varaš priti, slejdjen den, v torek, pa sva mela eške cejli den pred sebov, zatok sva odebrala staro poštijo kraj Save. Gda sva se lepau pomalek prauti varaši Litija pelala, sem zagledno edno malo žuto tablo, na šteroj je pisalo, ka je vesinca Vače samo šest kilomejterov daleč. Na pamet mi je prišlo, ka je v etoj vesi geometrično središče Slovenije (GEOSS) pa sem sto tau erično mesto pokazati svojoma pautniki. Brž sem indeks v lejvo zakapčo, pa sva se že vozila gor po bregej. Tau je samo baja bila, ka mi je padaš do tega mau nej ovado, ka ma lagvo grtüje, če se poštija naglo na lejvo pa na pravo vugiba. Pa eške tau sem tö pozabo, ka je center Slovenije nej djenau vu vesi Vače, liki v Spodnjoj Slivni, eške dale po bregaj. Donk sva brezi vekši problemov taprišla pa si poglednila obelisk, šteroga so postavili leta 1982. Gda sem ge od slejdnjim tam odo, je eške stau veuki zemljevid (térkép), na šterom je leko vsikši vüdo, ka rejsan v samom centri Republike Slovenije stogi. Toga sem zdaj nej najšo, pa ka mi je eške bole falilo, nindrik je nika nej pisalo od tzv. »vaške situle«, male bronaste posaude, štero so človeče rauke naredile pred 2500 lejtami. Ništerni pravijo, ka je indašnjo lüstvo ž njé pivo točilo, gvüšno pa je, ka so male stvarine pa lidi s posaude namalali na ništerne slovenske dokumente pa par- vice tö. cejlom svejti, vej pa tam že od Moj padaš je mogo eške leta 1825 varijo (küjajo) fajno gnauk veuko sapo vzeti, med štajersko pivo. Tau sploj eričzelenimi, vlakimi bregami sva no piti je ranč tak nej moglo se napautila nazaj na glavno vujti globalizaciji, od leta 2015 poštijo. Istina je, ka se je ta je fabrika v holandski rokaj. tö dosta vugibala, vej je pa Savi žmetno zapovödati, kak aj tečé. Z en kraj so se vozili avtonge, z drügi kraj pa se je vlekla železniška štrejka, štero so med Ljubljanov pa Celjom prejkdali leta 1849, v cajti avstrijskoga cesara Franca Jožefa. Na etoj poštiji je najvekša čüda eden raur nej daleč od varaša Trbovlje, šte- V geometričnom centri Slovenije držijo veuke svetke, depa zdavanja tö ri je visiki 360 mejterov pa je tak najvišiša zidina v cejloj Pomalek sva se odpelala vö z Sloveniji. Ništerni računajo, Laškoga, šteroga sploj dosta ka je sedmi najvišiši raur na turistov gorpoiške zavolo ter- Marija Zavetnica s köpenekom je originalno stala blüzi vinešnji dveri bazilike cejlom svejti, zozidali so ga do leta 1976 cuj k termoelektrarni (hőerőmű). Če ga štoj šké z aparatom dojvzeti, more z avtonom staniti, vej je pa raur tak graubo visiki, ka cejloga med pelanjom ranč ne vidimo. Za en malo sva za sebov pistila Savo ino prišla v dolino Savinje, bole djenau do varaša Laško. Tau slovensko imé pozna venak največ lüdi po malne kaupance pa cvejtnoga festivala tö, ino se pomalek pripelala v tretji najvekši slovenski varaš Celje. Po krivi poštijaj sva se zdignila k Staromi gradi s Friderikovim pa Pelikanovim törmom, o šteraj pa je bilau že telko napisanoga v naši novinaj, ka samo telko cujdejem, ka v büféni sploj dober kafej küjajo. Slovenija vsakšo leto malo ovaška grata. Donk je špajsno bilau, ka na avtocesti med Celjom pa Mariborom nindrik ne piše, gde trbej prauti varaši Ptuji dojtiti. Če má štoj dober spomin, vej, ka je prava poštija prauti Pragerskomi. Što pa samo table šté, ga té odpelajo skoro do Maribora, te pa na avtocesto A4 prauti rovačkoj grajnci. Edno je gvüšno, po mali štajerski vesnicaj tak ne dročkajo več kamioni s cejle Evrope pa turistom je tö bole komaut po baukšoj poštiji titi. Na toj nauvoj avtocesti že pred Ptujom na pamet vzememo edno veličastno cerkev na ednom malom bregej. Erična prauškarska bazilika na Ptujskoj Gori je posvečena Mariji Zavetnici s plaščem (köpenekom). V cajtaj törski bojn je prej Blajžena Devica na njau spistila eden čaren oblak, tak so go neprijateli nej najšli. Brejg so zavolo toga dugo zvali »Črna gora«. S padašom sva se nej držala naprejspisani regul ino se odpelala gor na parkplac, ki je malo bliže cerkvi, štero so zgotovili leta 1410. Eške od tistec pa sva mogla v najvekšoj junijskoj ici pejški koracati prauti vreji, če rejsan so nas malo trauštale lejpe štacije po pauti. Té so nej vüzemske, liki nutpokažejo edne tale raužnoga venca. Vrkaj pred bazilikov je nika nej kazalo na tau, ka je tau erična prauškarska cerkev. Skoro njuga je nej bilau, na terasi male krčmé so štirge moški gurtali mrzlo pivo, s farofa pa se je čülo, ka eden dühovnik - lagvim - mlajšam veronávuk držijo. Po vnaugi stubaj sva splezdila k dveram sakralne zidine, štero so za baziliko razglasili sveti oča Benedikt XVI. leta 2009. Gnes vidimo na baročnom oltari cerkve relief z Marijov, štera na mili zové v svojo toplaučo. Pod njenim köpenekom se skriva 82 lidi, na njini obrazaj leko spoznamo portrete s časov pred šeststau lejtami. Največ cerkveni pa Porabje, 5. septembra 2019 posvejtni voditelov geste, med drügimi vidimo Bernarda III. Ptujskoga, šteri je dau cerkev zozidati. Če sva že bila na visini 343 mejterov, sva poglednila na šurko Dravsko paule med bregami Pohorje, Slovenske gorice pa Haloze. V daljini sva na pamet vzela varaš Ptuj, pa se napautila na tau 15 kilomejterov dugo paut. Za en malo sva prišla do kraleske reke Drave, na bregej štere že dvej gezero lejt stogi mesto z indašnjim rimskim imenom Poetovio. S padašom sva več nej mela mauči - pa volau tö nej - ka bi po strmi stubaj splezdila na grad, pa si poglednila erično panoramo z redečimi ptujskimi strejami. Mela sva bole konkretne probleme: moj padaš sploj rad gej burek (pečeno testau s škipkami) pa sva ga v pet dnevaj nindrik nej najšla. Nej sem srečo emo, vej je pa na dveraj pekaraja, gde sem šegau emo tau balkansko dobrauto na Ptuji küpiti, pisalo, ka je že od davnik zaprejti. V svojoj naivnosti sem eške v trej restavracijaj spitavo, ali baugnedaj burek odavajo, zaman. Prva kak liki bi se povrnaula na parkplac, sva s padašom staupila v klaušter svetoga Petra ino Pavla, šteroga je januara 1945 bomba zavadila pa ga včasik na nikoj djala. V komuništarski cajtaj so nej steli obnauviti tau Božo ižo, tam je delüvala pošta. Nauvo cerkev so zgotovili leta 2004, v njej pa leko vidimo vse tisto staro tö, ka je ostalo po bombardéranji. Sunce se je pomalek spiščavalo za ptujski brejg. S padašom sva stala pri Dravi ino čütila, ka se gnauk vse konča. Gledala sva vodau, v sveklini valauv so se pred naja očami blisketali kejpi s preminauči pet dni. Znala sva, ka človek dosta vse leko v žitki zgübi - lejpe spomine pa ma niške ne more vkraj vzeti. (konec serije) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 06.09.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Zdravje Slovencev: Farmakogenetika, dokumentarna oddaja, 11.50 Alpe-Donava-Jadran, 12.25 Začnimo znova: Inšpektor Mario, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 TV-izložba, 16.25 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Čist zares: Notranje oblikovanje, 17.55 Infodrom, poletje 2019: Šola, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Frfra in Cufek: Strojno pranje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ptuj 2019, 3. del, oddaja TV Maribor, 21.25 Sledi: Damin gambit - Poslednje poteze Milana Vidmarja, oddaja TV Maribor, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Dvojica na Manhattnu, francoski film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo PETEK, 06.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 13.55 Dober dan, 15.05 Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, 15.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.05 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.50 Koncert Uroša Periča z gosti, 18.20 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 18.50 Čist zares: Notranje oblikovanje, 19.15 Videotrak, 20.00 Nogomet kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Poljska, 22.55 Televizijski klub: (Lj)ubil te bom, 23.50 Videotrak SOBOTA, 07.09.2019, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Čist zares: Notranje oblikovanje, 10.55 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.00 Lahka živila – ponarejevalci okusov, francoska dokumentarna oddaja, 15.55 Nova dvajseta: Ljubi ne ljubi, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Radost sobivanja, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Reaktivčki: Bioluminiscentni zaliv, Portoriko, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Planet samskih, poljski film, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Sherlock (IV.): Lažnivi detektiv, britanska miniserija, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 07.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini: Valerija Skrinjar - Tvrz, 2. del, dokumentarna oddaja, 10.50 Pluti je treba! (Navigare Necesse Est), dokumentarni film, 11.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 13.25 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Poljska, 15.35 V ritmu volovske vprjege, dokumentarni feljton, 16.20 Brata v vetru, avstrijski film, 18.00 Ama Dablam, izsanjane sanje, dokumentarni film, 19.00 Videotrak, 20.05 Slavnostni koncert iz milanske Scale (Dunajski filharmoniki, Gustavo Dudamel in Plácido Domingo), 22.15 Zvezdana: Dragi tata, 23.00 20 let knap 'n' rolla, koncert skupine Orlek, 1.25 Videotrak, 2.25 Zabavni kanal NEDELJA, 08.09.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.15 Vojna in jaz: Anton, nemška otroška, igrano-dokumentarna serija, 10.40 TV-izložba, 10.55 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Ptuj 2019, 3. del, oddaja TV Maribor, 14.45 TV-izložba, 15.00 Čevljarna, kratki igrani film AGRFT, 15.15 Poletje 1993, španski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Čez planke: Po sledeh Bauhausa, 100-letnica najvplivnejše šole umetnosti, 18.20 Melodije morja in sonca 2019, 18.40 Muk: Brez povezave, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Življenje je praznik, koprodukcijski film, 22.00 Intervju, 22.50 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 V upanju na čudež – iskanje zdravila proti Parkinsonovi bolezni, britanska dokumentarna serija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo NEDELJA, 08.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.45 Videotrak, 7.45 Duhovni utrip: Radost sobivanja, 8.00 Koda, 8.35 Glasbena matineja, 10.00 Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dokumentarni portret, 10.50 Čez planke: Križarjenje po Bližnjem vzhodu, 11.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 13.35 Žogarija, 14.20 Codelli, igrano dokumentarni film, 16.00 Ambienti, 16.50 Tri sekunde, ruska športna zgodovinska drama, 19.00 Videotrak, 20.00 Skrivnosti mest II.: Lizbona, britanska dokumentarna serija, 20.55 Žrebanje Lota, 21.05 David Bowie - zadnjih pet let, britanski dokumentarni film, 22.45 Zvezdana: Dragi tata, 23.35 Videotrak, 0.35 Zabavni kanal PONEDELJEK, 09.09.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Zdravje Slovencev: Alkoholizem, dokumentarna oddaja, 11.45 Obzorja duha: Stiški opat, 12.25 Začnimo znova: Dvojka, dvojčica, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: 100 let Univerze v Ljubljani, 14.25 TV-izložba, 14.35 S-prehodi: Marko Sosič, režiser in pisatelj, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! – izbor, 18.05 Bacek Jon: Deskar, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.20 Žar legende, 23.30 Glasbeni večer, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo PONEDELJEK, 09.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 10.30 Otroški program: Op! 11.00 Dobro jutro, 13.45 Dober dan, 14.30 Sledi: Damin gambit - Poslednje poteze Milana Vidmarja, oddaja TV Maribor, 15.15 Prava ideja: Roboticsx, programske rešitve za pametne robote, 15.45 Prisluškovalec svetov, dokumentarni film, 16.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.55 Kjer bom doma (VI.): V dobrem in slabem, avstralska nadaljevanka, 19.00 Otroški program: Op! 19.20 Videotrak, 20.00 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Izrael, 22.55 Eda - zgodba bratov Rusjan, TV-priredba gledališke predstave, 0.20 Videotrak, 0.55 Zabavni kanal TOREK, 10.09.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Umetnost igre, 12.25 Začnimo znova: Johnny - nadomestni Toni, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.35 Duhovni utrip: Radost sobivanja, 14.50 TV-izložba, 15.25 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Nevihta, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kronika Hitlerjevega življenja – kako se rodi diktator, nemška dokumentarna serija, 20.55 Ničevo seme, novozelandska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Erika Fürst, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo TOREK, 10.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, Porabje, 5. septembra 2019 OD 6. septembra DO 12. septembra 11.00 Dobro jutro, 13.55 Dober dan, 14.40 Francozi v Posočju, dokumentarni feljton, 15.15 Slovenski magazin, 16.00 Poletna noč: Poklon Marjani Deržaj, 17.50 Kjer bom doma (VI.): Sol zemlje, avstralska nadaljevanka, 18.55 Adrenalinci: Zorbing, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Videotrak, 20.00 Gala večer slovenskih koreografij SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, 20.50 Prava ideja, 21.2 Auroville - utopiji naproti, francoska dokumentarna oddaja, 22.20 Prevara (IV.), ameriška nadaljevanka, 23.25 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.45 Zadnja beseda! - izbor, 0.30 Videotrak, 1.00 Zabavni kanal SREDA, 11.09.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Koda, 12.20 Začnimo znova: Tonijeva najbogatejša izkušnja, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 TV-izložba, 16.00 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski vodni krog: Mostnica, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 18.00 Knjiga o džungli: Pogumni mungo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Brexit - podla kampanja, angleški TV film, 21.40 Ižanska pravda, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 Slovenski vodni krog: Mostnica, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 11.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 13.45 Dober dan, 14.50 Ambienti, 15.25 Otoki svetlobe, dokumentarni film, 16.40 Čez planke: Po sledeh Bauhausa, 100-letnica najvplivnejše šole umetnosti, 17.55 Kjer bom doma (VI.): Tema in svetloba, avstralska nadaljevanka, 18.55 Od popka do zobka: Prebavila, zabavno-poučna oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Na utrip srca: Vinogradnik in vitez, glasbeno-dokumentarni film, 21.00 Žrebanje Lota, 21.05 Moje mnenje, 22.05 Bruce Springsteen o sebi, britanski dokumentarni film, 23.15 Žar legende, 23.25 Varuhi civilizacije, dokumentarni film, 0.25 Videotrak, 0.55 Zabavni kanal ČETRTEK, 12.09.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Slovenski vodni krog: Mostnica, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 12.20 Začnimo znova: Toni tone, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.30 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Družbeni fenomeni: Fenomen kuharskih oddaj, 17.55 Na kratko: Socialna mobilnost, 18.00 Žanov svet: Naglica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji, dokumentarna oddaja, 0.25 Družbeni fenomeni: Fenomen kuharskih oddaj, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 12.09.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.45 Videotrak, 11.15 Dobro jutro, 14.05 Dober dan, 15.05 Vzpon mesta, dokumentarni film, 15.55 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 16.35 Ptuj 2019, 3. del, oddaja TV Maribor 18.00 Kjer bom doma (VI.): Proti toku, avstralska nadaljevanka, 18.55 Otroški program: Op! 18.55 Aktivatorji, 19.20 Videotrak, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Mura, 3. kolo, 22.15 Ambienti, 22.50 Slovenska jazz scena, 23.25 Videotrak, 23.55 Zabavni kanal Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Podpisali sporazom v podporo kandidaturi Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnjaščini oz. bosanščini, srbščini (latinica), italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. V primeru, da delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku (60 do 150 vrstic). Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019. Urad bo dela sprejemal do vključno 2. 12. 2019, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca aprila 2020. Svečana razglasitev/podelitev nagrad bo sledila predvidoma v aprilu ali maju 2020. Podpornicam Lendave pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025 so se minuli petek pridružili še avstrijska Radgona in obe krovni narodnostni organizaciji Porabskih Slovencev. Sporazum o sodelovanju sta skupaj z lendavskim županom Janezom Magyarjem v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave podpisala predsednika Andrea Ko- vács in Martin Ropoš. Pred podpisovanjem partnerstev je potekala tudi tradicionalna tematska konferenca, tokrat z naslovom Forum Lendava – Europa Futura, na kateri je o položaju Porabskih Slovencev spregovorila slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss. Več o dogodku v naslednji številki Porabja. Tekst in fotografija: Silva Eöry Dodatne informacije dobite na tel. št. (+386) (0)1 230 80 11 (dr. Zvone Žigon) ali preko elektronske pošte: zvone.zigon@gov.si. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB