Leio IV*§ štev. 9. V Celju, iorefc due 24. Januar ja 1922. Poštnina plačsmi u gotovini. •a H9P cV^ ^^^^^¦h^^I^b fl^HB JHSSm wBbSL ¦ ISraff hbHK ' ¦»¦ ' v %\\ J^ .^^m ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BK^^L l^m^^^^^^^^^^BiGB^^K ^^I^^^^^HMi^^^^^MÜB ^DBl^^l^^^^^^riri^^^^^Hfe' Stane letno 48 Din, ...-rfJin, za inozenistvo letno 120 Din — Oglasi za mm vi ^efstolpca 40 p. Reklame rned tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stanc 50 p. Izti-jfa vsaK torek, četrleK in sofooio. Urednistvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon št. 53. Upravnišlvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon št. 65. jj=ü Račun kr. poStnega čekovnega urada Stev. 10.066. c=ä Tako govori priprost delavec! Dočini so je v skoro vse tiaše kroge zajedcl naravnost obupen defetizem in je izginilo vsaktcro id'calnciSc naziranje, doCiin slišitc dancs lahko baš iz vrst in- teligentnejših slojev neprestano zabav- Ijanjc in psovanje na vsc. kar je v zvc- zi z našo novo narodno državo. dočim sc je v vso našo družbo zajedel duh razdi- ranja, ra/krajanja in bnezkončrtcga jacii- knvanja, se dvigajo iz masc zabavljačev in razdiralcev naše mlade države (iii- sevni junaki jakega. občudovanja vretl- nega moralnega in naeijonalnega ideja- iiznia. Ljubljanski dnevnik »Jutrov< je v svoji božieni številki razpisal nagrade za najboljšc odigovorc na vprasanje: *Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?« Izmed vec" ko 2000 oseb. ki so posla- '*-' odgovorc, je dobil prvo nagrado ko- vaški pomoenik Ivan Kokali iz Dragom- 'ia pri Uomžalah. Odgovor priprostega obrtniškega delavca kaže toliko iskre- nega in idealnega domoliubia, toliko zdrave politiene razumnosti in toliko moenc vere v bodočnost našega jugo- slovanskega naroda, da sc čutinio dolZ- Ilc- njegove besede Donatisniti in le želi- ino, da si jih globoko vtisne v sre? zlastl j oni del naše inteligcnce. ki s svojini ne- prestanim zabavljanjem dokazuje, kalco globoko, silno globoko je njena moralna in' nacijonalna zavest pod zavestjo pn- inostega delavea iz Gorenjske. Evo: »Potrebno je, da se s ponosom za- vedamo zlate svobode; da imanio pravo Ijubezen do na5e mile rnatcre Jugoslavi- •ie, dalje da delujemo v slo.iri. ker sloga jači, a uesloga tlači. Potrebno je, da za- "pamo sedanjemu vodstvu rtržave. Saj ie izvolj'eno od nas, ki liubimo in ccninio svojo domovino, svoje brate in sestre. Predvsem in najbolj potrebno pa je: l>elo, trczuost in pravo spoznanje- DoIZ- nost vsakega Jugoslovana ie. da dela, kakor delajo nrravlje. kadar iim je krura roka razdtia njih givezd'o. Delo je tako potrebno v naši inladi državi, da ne smerno niti minute po ncDotrebncm za- inuditi. Vsi moranio gledati na to, da čhn več prid'd.amo. Pri delll si bonio pri- dobili novih moči, da se skupno upremo Pioti knitemu sovražniku Alkoliolu, kl v Sloveniji tako grozno Äosoodari. Pri njem posedamo vsc dolge PToste case in larnaino, kako je hudo življenje v Jugo- slaviji, ker je. slabo vodstvo in so visoki clavki. Nato pa pokličcmo še eiio rriero, da se utolažinio. To so davki, ki nas uni- enjejo gmotno in diiševno! Od tod toliko nezadovoljnosti in bede! Tu je slabo vodstvo vsakega posameznika. Da bo- mo pa zniožni sc tcmn sovražnikti upr-c- ti, treba nani pravega spoznanja. Ho pravega spoznanja pridemo. ako si vza- tnemo v prostem easu v rokc dobrc knjl- ge in časopise, ki nas že dalje časa opo- minjajo in vspodbujajo k temu. kar ie nam najbolj potrebno. Naša verska dolž- nost jc ljubezen do bližnjega, zato glej- mo, da rešimo vsakega izmed naših bra- tov, ki tava zaslepljen nevodoma po na- pačni poti. Z vso silo zavrnimo pa one, ki imajo v vse to vpogled, pa nas le brez usmiljcnja tirajo v prcpad. ker hočejo, da bi sc mi žrtvovali za niih hudobne namt'ne. Pokažimo jim hrbct, kajti oni niso pravi Jugoslovani, oni so tujčevl lilapci, za njila delo so pripravljeni, ua tiijih straneh, Judeževi srebrniki. Vse to nam je treba storiti, potem bo mo lažje prepnstili od nas izvoljenemu vodstvn države, da nam ustvari veliko in rnoeno. Jugoslavijo.« Sttuiqvaiijsko vpraS^nje v Colju in dm god. Vprašank stanovanjskc bede jc bilo ol\ prvega početka emiuentno socijalno vprašanje. Nimamo ga samo v naši dr- žavi, ampak v enaki ali še hnjši nicri ka- kor pri nas ga čutijo tudi v vseh drugih državah, eelo v najbogateiši vseli dana- šnjih držav, v Zcdinjcnih državah. Sta- j novanjska beda in pa nezaposlenost sto- i in stotisočev sta daneš brczdvonmo dva ! najresnejSa socijalna problcma. | Razlogi za stanovanjsko mizerijo so ! isti v Kvropi in Ameriki. ZaČasa vojne Je : bila stavbena podjetnost popolnoma u- ; ytavljüna, zakaj vse razpoložljivc üc- { lavne moei so sc nporabilc v vojni inclu- j striji. Nc le vse moei, ampak tudi ves kapital. Po vojni so txi visokc ceire ma- j terijalu in visokc place preurečile vsako ; privatno inicijativnost, stavbena obrt se ' »i mogia povrniti k normalni aktivnosu. | Tako vidimo, da je oočetkom Ian- ' skega leta primanjkovalo samo v Nju- ; jorku 70.000 stanovanj, zlasti za slro- mašncjšc sloje. V ostalih velikih mestiii Amcrikc je bil položaj isti. V Njujorku Ljudsko vseučilššče w Celju. Danes v pondeljek ob pol 20. uri predava g. dr. Mano Derean! r>0 vzgo^i nase itiiudtne v/ äolski doba*'. Vstop sanio odraslim. so morale dati oblasti po voini na razpo- lago 30.000 stanovanj, katcra so iste ob- lasti pred vojno kot zdravju škodljiva m j za človeško pro-bivanic ncdostojna za- ' prle. Amerikanci so prvotno stali pasivno naprain problemn, pričakujoč naravni proccs ozdravljcnja. Ko pa so videli, da s~ nie nc gane, je amerikanski kongrcs • po dolgiM razpravah koneem 1. 1920 skk- ( nil, da sc vse hiše, zgrajene med 1. apr. 1921 in !. aprilom 1924, oprostc vsakega davka. Uspeh je bil v'elikanski. V casu od 26. febr. do 15. okt. 1921 jc bilo samo v Njujorku napravljenih načrtov in pn- I prav za zgradnjo ogromncga števila hii | i za 38.000 stanovani. { 85% tch his se ie žc I. nov. gradilo. i Do zaeetka 1. 1924 prieakniejo dograd- | nje stanovanj za 300.000 oseb. | Tudi našc ininistrstvo za socijalno j politiko je izdalo v tcj smeri naredbe. ki ; zagotavljajo oproščcnje davka za vsc I novc stanovanjskc stavbe. ki se v goto- vern casu dozidajo. Namen te naredbe le bil isti kakor sklep amerikanskega kon- gresa. Uspeh pa jc bil v naši držav!, zlasti v Sloveniji. naravnost minima- len. -- Ne bomo prciskovali vzrokov, ker bi pomcnilo to brezplodno tratenjc easa. Dejstvo jc, da se je v Sloveniji dozdaj zidalo silno malo — zlasti še tudi pri nas v Celju. Tckom zadnjih let od nrevrata sc >c o vprašanju v nnši javnosti veliko raz- pravljalo. Tudi so se vršilc razne enkerc za cele pokrajinc in v posameznih me- stih. Tudi v Celju smo žc imeli več taklh enket, sklicanih od raznih ciuitcljcv, Storili so se tudi razni sklepi. ki so pa doslej vsi padli v vodo. . Tudi v našem listu smo vprašanje obravnavali že z ruznih strani. Drugi tu- kuištiji ivknUit ffst jc istotako že I. 1919 m 1920 razpravljaj o vprašanju. Predlagal k ustanovitcv podobnega društva, ka- kor jc bilo šemalno društvo, ki bi naj zgradilo veliko, 50 stanovanj obsegajo- če stanovanjsko poslopje. Priporoeal je posebno najemninsko doklado zlasti na velika stanovanja v ta nam-en. da se zbc- re veeji fond v svrho zgradbe enega ail vce stanovanjskili poslopij. Za nocoj (24. tm.) zveeer je mestnP stanovanjski urad ponovno sklical raz- nc kapitalno moene oscboiu zavode na- šega mesta in okolice na posvetovanje v mestno dvorano. Upamo. da se.jjodo vsi povabljenci vabilu odzvali in da sc bo na zborovanju posvetilo pcrečemn vprašanju važnost, ki mil srrc. V smislu zadnk1 stanovanjske iia- redbc bodo tudi celjske bankc morale zidati poslopja za stanovanja vsaj za svoje nslužbcncc;. Njihovc ugovore )e višja oblast odbila in tako jc pričakovati. da sc spomladi prieno graditi v Celju vsaj tri nova stanovanjska poslopja. Za- družna Zveza sc je iz lnstne incijallvc odločila za zgrad'bo novega poslopja Tm Kralja Petra cesti. Tovarnar Westen jc postavil — čc sc ne motimo - - doslei že dve novi stanovanjski hiši v Gabcr- iih, viendar na naše začudcnie eujcmo. da hočc vanjc naseliti iz Avstrijc impor- tirane ncmške iislužbencc. Veletrgovcc Rakusch namerava spomladi prioctl z zgradnjo novega skhdišea na Spod. L'a- iiovzu in bo pozneje svoi Eisenhof pre- tvoril v stanovanja. Ako se posreei uresničiti tckom i. 1922 vse te uaerte, jc upanie. da bomo imeli do jeseni t. 1- vsai 50 novih stano- vanj, kar bi hrezdvonmo pomcnilo ve- liko olajšavo na5c sednnic stanovanjske mizerije. Prieakujemo, da bomo iz cln- canja zadnjih treh let in od vecnih po- svetovanj in razprav in sklcpov presli končno tudi v Celju k dijanjem. 1 RBOVELJSKE RAZMERE PREÜ NA- RODNO SKUPŠČ1NO. Seja narodne skupščine dnc 20. tin. je bila posvečena intcrpelacijam. V raz- pravo je prišla interpclacija pcslanca dr. Milana Koriuia na ministra za zürne in rude zaradi razmer v trbovc:jskem rudniku. Minister 2ika Rasailovie je po- jasnil razvoj razmer v Trbovl.iah od po- cetka do. zadniega časa ter ie izjavil, da se je velika in znana dclavska stavka v Tibovljah koncem leta 1920. končala a pogodbo nicd delodajalci in delavci, po katcri so se delavccm povišale mezdc v EMILE ZOLA: Za eno uro Ijubozni. (Prevedel E. Simnic.) I. Malo mesto P..... je zidano na griču. Ob vznožju starih okopov teče ozek in precej globok ootok. Chanteclair, ki ga najbrže tako naziyaio radi kristal- nega šumljauja vode. Ce prides po poti 'ü Versaillesa, gneš pri južnih yratih me- sta 6L>2 Chanteclair po kamenitem mostu f'.,^"" s.aniim obokorn, na njegovih niz- n MSin°r ^1 ^«^ožcnih owajah seai- io KaKor na klnn^v. A -i ¦ • , nno-fw-iri-iin ^1-" starcki iz mesta, se pogovana o m solnči|o Nfl Q{{ strain se v/penja „lica Bcau.Solcil \m koncu katcre je mireil tih prostor t •Ouatrc femmes, tlakovan /. velikimi kanini, prcrasCen z gosto travo, ki Ra spreminja v praveati travnik. Vsc liišc spijo, le semintja opozorijo koraki zaka- snelih kakega psa, da zala.ia za vrati hleva. Dvakrat na dan oživi ta pozabljc- ni kotiček, ko arm do častniki k obedu na uiici Beau-Solcil. Bilo je to v hiši nekega vrtnana na levo, kjer je stanoval Julien Michon. ^rtnar mu je dal v najem wliko sobo v Prvcm nadstropju. Ker ie ta človek sta- noval na drugi strani hiše. na ulico Catherine, ob kateri je ležal vrt, je živcl tu popolnoma mirno; imel ie ppsebni-j stopnjicc in posebna vrata. Takoj ko je prišel dornov, se je zaprl, mož star šele petindvajset let, popolnoma kakor kak samski malomeščan. Mladi mož jc zgubil očeta in mater žv. v zgodnji mladosti. Miehoni so bill se- dlarji v Alluetsu pri Mantesu. Po njiliovi smrti jc poslal stric otroka v zavod. Po- ziiejie je tudi stric umti in Julien je oprav- Ijal službo odpravitelja na pošti v P... Zato je dobival letno petnaiststo fran- kov brez upanja na veejo plačo. 2ivcl ie varčno in zadovoljno, nikakor si ni mo- gcl misliti, da bi bila kaka druga služba boljša in bi ga bolj osreeila kakor je nje- gova. Velik, močen, koščcn ie Julien imel velike roke, ki so mu bile v napotje. Cu- til se jc z«elo ncrodnega, irlavo je nosil sklonjeno, kakor bi ga izklesal kak prav neroden kipar. To ga ie naredilo plaS- 'jivega posebno v druzbi gospodičen. Neka pcrica rnu je rekla, da ni tako ne- roden in pri priči je bil cisto zmeden. Po "''ei je šel z dolgimi koraki. mahaje z rokami krog sehe, s pobcSeno glavo in sknvljenim lirbtom. dp.bi preje prišcl do- mov. \ sled svojega nerodneea vedenja je bil vedno v strahu in sc je povsod ho- tel skriti. Zdelo se jc, da se je hotel po- starati brez tovarišije, brez ljubimke kakor kak puščavnik. To življenje ga ni čisto nič težilo. Julien se jc počutil čisto srcčncga. Nje- goVa duša j>e gledala jasno in mirno v svet. Živcl je čisto resno po določenlh pravilih. Zjutraj je šel v pisarno in prl- ccl rnirno srbeti za vcčer; za kosilo jc pojedcl kos kruha in nadaljeval svoje pisarniško dclo, potem ie večerjal. se vkgel in zaspal. Drugi dan mu je prl- ¦neslo solnce isto delo isto monotono zivljcnjc in tako se je nadal.ievalo tedne in mesecc. Ta jednakomerni tek življe- nja sc je pa naenkrat spremenil. Po vc- eerji se je napotil po uliei Beau - Soleil, se vscdcl na ograjo mostu. nustil, da so mu visele noge nad vodo in -gledal nc- prestano pod seboj Chanteclair poslu- sal kristalni glas srobrnih valčkov. Pil je tukaj polno čašo monotonije. V tem trenutku se je zdel sam sebi Dodobcn it- trujeniin voloni, ki so vl'ekli eel dan plug, zvecer pa mirno prežvckujcjo v hievn sladko seno. Vrbc so povesale nrt obeh bregovih svoje blede glave in skri- vale svoja obličja. Nebo jc prepregaia tenka inreza mraka, on pa je ostal v tej veliki tišini navdušen in prepričan, aa je Chanteclair tako srečen kakor on, ker teče vedno po isti travi sredi tako lepc tišine. Ko so zabliščele zvezde, je §el domov spat, navzet čistega svežega zraka. Pozneje se ie Julien zaeel kratkoča- siti z drugo rečjo. Proste dneve jc Sei na sprehod, čisto sam, srečen. da more daleč iti in se vrniti zvečer ves iitrujen domov. Dobil je tudi tovariša mutca. graverja, s katerim se .ie sprehajal roko v roki čez Mail ecJe popoldnove, ne da bi izmenjala med sabo tudi eno znamc- nje. Drugič je razdražil pri kavarni »des Voyageurs« z mutccm dnr/bo dam. linel jc psa, ki mu ga je novozil vox- Ohranil mu je tak svet snomin. da ni ho- tel imeti nobene živali vee uri sebi. Pri pošti se je zabaval z desetletno paglav- ko, razcapano, boso deklieo. ki je proda- iala vžigalice. Obdaroval jo je z denar- jem in ni hotel vzeti njencga blaga. Jezil se Je in vrgel na skrivai mali denar. Nik- dar ga niste snečali v družbi kake žen- ske, zvečer je bil na mostni ograji. De- lavke iz P...-., močne prebrisanke so ga koncčno tudi pri mini pustile, Ajjue- dajoč ga hropečcga prcd niimi. tjffu- hem so se mu posmehovalc in se iz nje- ga norčevalc. Eni v mestu so ü o a« 11 iziiusu 100 milijonov kron. Ceprav Je spomladi nastopila zboljšanie glede ?iv- lienskih potrebšein, lii rudarsko glavar- stvo hotelo znižati mczde. kar pomc- nja, da je naklonjcno d'davstvn. V no- venibru so delavci zahtevali 57 milijonov krun. Rudarsko glavarstvo pa ni. hotelo prcvzoti tega na sebe ter se ie obrnilo na pristojno oblast, to je na ministrstvo. Prcd nekoliko dncvi je bila določena ko- misija, ki jo tvorijo delegati ministrstva in dclavstva in ki je šla na lice mesta, da prouči vprašanje. Dr. Korun je prefl- lagal, naj se prcide na dncvni red s tern, da se vzamc na znanje izjava ministra za šuinc in rude, da bo vlada skrbela za točno izvršitev 8. točke mezdiie pogod- be, da sc sorazmerno s cenami življcn- skih potrebščin zvišaio tudi draginjskc doklade. Ministrski odbor za zunanjc zadcve niesto parlamentarnega. Radikalci, ki odklanjajo parlamentarni odbor za zu- nanjc zadeve, prcdlagajo sedai kot ne- kak kompromis, naj bi se v ministrskem svetu samem sestavil ož.ii komite, v ka- terem bi bila zastopana vsaka grupa vladine večinc po enern ministni. '* Velesile nastopile oroti Habsburža. nom. Poslaniki Anglije, Franciie in Ita- !ijc so javili 20. januarja švicarski vladl f.-klep veleposlaniške konfcrcnce, da so zavezniki odločeni za slučaj novega pu. stolovskega poskusa cksccsarja Karla in ekscesarice Zitc deportirati oba iz Madeire na kak osatnclejši otok. 0 tern sklepu je bihi obveščena tudi portugal- ska via da. Dnevni red svelovne gospodarske konSereiice v Gcnovi. »Elair« objavlja avtentieno bescdilo dnevnesra reda go novske konfercnce, kakor ga je sklenil vrhovni svet v Cannesu dne 1. januar- ja. Dnevni red obsega sledeee točke: 1. Posvetovanje o možnosti praktiene izvedbe načel, ki jih vscbuje sklcp vr- hovnega sklcpa v Cannesu oci 6. Jan. 1922. 2. Mir v Evropi naj se postavi na t'-ajno podlago. 3. Ustvariicv potrebmh prcdpogojev za upostavitev zaupanja, ne da bi bile s tern dotakniene mirovne pogodbe. 4. Finanena vprašanja, denar- j.tvo, proniet bankoveev. državne finan- ce v svojih odnošajih do obnove ter or- ganiziranjc javnih in zasebnih kreditöv. 5. Gospodarska in trgovinska vprašaajn, olajšave in janistva za uvgz in izvoz. posiavna in pravna jamstva za trgovln- ske operacije, varstvo industrijske, litc- rarne in umctniške svojine. konzularna pravila, pripustitev inozemcev in njiho- vih trgovinskih podjetij. kolikoi" se tiee- jo gospodarskill operacij, tehnična po- rn oč za industrijsko obnovo. 6. Prornet- na • sredstva. Kakor poročaio listi, sc jo fraucoska vlada odloeila. da bo priznala sklepe caiincSke se.jc vrliovncga sveta glede sklicanja evropske jrospodarske konference v Qenovi in privolila tudi v to, da se konference aktivno udeležiia tudi Nemčija in Rusija. a le pod goto- vimi pogoji (priznanje doltrov mirovnih pogodb itd.). Vsak Jugoslovan mora biti član »Jugoslovanske Matlce«! trcba čuvati takih dečakov. ki so tako sladki in ki živijo sami za se. Julienov raj, kraj, kjer se ie lahko prosto in svobodno oddahnil, je bila nje- gova soba. Samo tukaj se ic čutil var- nega pred svetom. Postavil se je krepko po koncu in se smeial sam zase- Ko se jc pogledal v zrcalo, je obstal pred njim, presenečen, da zgleda še tako nilado. Soba je bila prostorna. v n.iei ie stal ve- lik kanape, okrogla miza z dveina stolo- ma in enini naslonjačeni. Kljub lemu je pa imel šc dovolj prostora za svoje spr-c- hode. Postclja se je zgubila v globočlnl neizmerne alkovie. Mala orehova oniara med oknoma je bila kakor otroška igra- ča. Nikdar ni pisal izven svoic pisarne In berilo ga je utrudilo. Stara da ma, pri ka- teri je imel hrano, si .ie trdovratno do- mišljala, da ga bode vzgojila za pame't- ncga človeka in inn je posojcvala razne romane; a priuesel jih ii ie nazaj. ne da bi znal, kaj Je bila njihova vsebina, ker ni imel prav nobencga sinisla za te koni- pliciranc povesti. Slikial je nekoliko. ved- no isto glavo, žensko v nrofilu. strogega obraza, s Sirokimi trakovi. z vrsto bise- rov okrog vratu. Edina njegova strast ie bila godba. Gele večere je igrai na flavti to je bila njegova najvcčja zabava. (Dalje prih.) JDS. Krajevna organizacija .IDS v Tr- bovljah inia občni zbor v eetrtek 26. jan. ob 6. uri zvcčer v prostorih ge. Forte na j Vodah. Vse člane prosimo udeležbc. Iz Korotana. Šolska iineiiovanja na Koroškeni. Nadučiteljska mesta je Višji šolski svet v seji 20. tin. odda): v Dravogradu Ivann Kurašu, v Kotljah Adolfu Sokolu, v Mc- žici Ivaiui h'leinigu, na Tolsternvrhu Pe- tru Močniku, v Crni Iv. Kuharjn. V Üu- štanj je imenovaiia za učiteljico 1-ma Kotnik-Düli. V Železni Kaplji se jc poročilo v lanskem letu nič manj kot 30 parov. To j3 število, ki presega vsa dosedanja v tej sari. Kakor vse kaže, naša KoroŠka še ne bo izumrla. Novo nemško nasilje. Dne 3. t. in. so hoteli prirediti zavedni Slovenci v &ko- cjanu igro »Krivoprisežnik«. za kar so dobili tudi dovoljenje od pristojne obla- sti. Bilo je žc vse pripravljeno, da se igra prične, občinstvo k bilo tudi že zbrano in sicer v prav lepem številu. Tedaj pa so nenadoma prid.rveü v dvo- rano pijani šovinistični ncmčurji ter sc s heil-klici vrgli na občinstvo, «a iztirali iz dvoranc ter preprečili, da se igra ni mogla vršiti. Tako postopajo koroški nemčnrji z našim ljudstvom. Mariborske novice. Planinski pies, združen s oohorskim sejnioin priredi v sredo 1. februarja tl. Mariborska podriižnica SPD v glavni In v^seh postranskih üötzovih dvoranah v Mariboru. Ta planinska orireditev, zdru- žena s pohorskim sejmom. bo gotovo cna izined najvcčjih atrakcij sezije: v planinskcm stilu kar na.iokusnejšo in u- nietniško okrašcne prostrane dvorane, 2 vojaški godbi. krasno okra&p.ni paviljoni z vinsko kapljico. prekašaiočo nektar, ter jestvinami in pecivom vseh vrst, dr- ča, planinska kramariia ter vse polno drugili planinskemu slosru Drilagojenih znamenitosti. Vse pa bo združcval v i- d'ejno celoto in hannoniio »Planinski 5a- ljivec«. svetovni list pod odgovornlm nredništvom za ta večer poscbej osoko- ljcnega planinskega kozla: nrava prav- cata planinska nebesa z rajaniein v pla- ninski, narodni ali promenadni noši. — Vstopnice le po 10 Din so v prcdprodaji pri druStvenili odbornikili ter v trgovi- nah. označenih na plakatih in zveč^r pri blagajni. Na svidenje v planinskcm raju! Ljudsko vseučilišče v Mariboru. Pred- sednik ljudskega vseučilišča župan Or- čar otV'Ori tekoei tcden nrcdavanja s pri- lnernirn nagovorom. Nato bo imel prvo predavanje profesor Favai o Ijudskih vseučili.ščili in njiliovi potrebi za ljudsko prosveto. Skupna palača mariborskih bank. Mariborske banke bodo zidale skupa] veliko poslopjc. Vodja te akcijc je rav- natelj Anglobanke g. Mally. V poslopju bodo imclc poslovne prostore v.sc bankc in vrhu tega bode šc kakih 500 sob. Za primernim prostorom sc baie žc pridno poizveduje. 80-letnico je slavil 21. tm. v Petro- vem selu pri Mariboru odlični naš znan- stvenik in prijatelj mladine dr. Pavel Turner. Daj Hog, da nam slavljcnec o- stane še dolga leta svcž in eil! OBČNI ZBOR GREMIJA TRdOVCEV V CEL.JU se je vršil vnedcljo, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne o\> povoljni udeležbi čla- nov- S tern 'Občnim zborom se ie zaklju- čila 3 letna poslovna doba prvega s!o- venskega načelstva te trgovske korpo- racije. Iz porocila je bilo razvideti, da sc je gremij pod vodstvom slovenskega tr- govstva razvijal prav povolino in da ima zaznamovati izdatne konkretne uspelie. Posrečilo se je, urediti financijelno sta- nje gremija in nabrati rezerve nad 44.000 K, pri eemur jc treba povdarjatl, da je prispeval gremi.i za razne dobro- delne naniene v teku zadnjih treh let svoto okrog 60.000 K; da Pa ic tudi od prejšnje uprave prevzelo slovensko vod- stvo med aktivi 20.000 K avstrijskega vojnega posojila, dalje dolg, ki se je v svrho tega podpisa napravil od strant preišnjega vodstva, kar je sedaj popoi- noma sanirano. Poročilo načelstva se je odobrilo. Za bodoče poslovno leto se je skle- \ nilo pobirati doklado v izmeri. ki bo o- mogočala po kritju vseh rednih izdatkov j ¦dotacijo rczervnili fondov gremija v iz- j datncjsi izrncri. Opusti pa sc v bodoee 1 pobiranje odkupnine in gremij v tern o- j ziru ne bo več posredoval pri razdelit- | vah podpor trgovcev posameznim kor- I poracijam in društvoin. Pomočniški zbor ie prcdlagal po svojih delegatih sklep formahie kolektiv- ne pogodbe. Pogod'ba kot taka siccr ni bila sklenjena, sklen-ien pa je za vse čla- ne gremija obvezen sklep, da morajo plačcvati isti svoje nastavljcncc po po- sebno dolooenem tarifu. ki omogočiije nastavljcncem statin primerno eksistcn- co. Povišale so se easu primerne pri- stoibine novih elanov in nastavljcnccv. Pri volitvah za bodočo 3-letno p«- ¦slovno dobo je bilo izvolkuo soglasno slcdece načclstvo: R. Stermccki načelnik, I. Ravnikar I. nač. namestnik. Fran Lcskovšek II. nač. namestnik, od'borniki: Fran Strupl, Fran Lukas, Alojz Drofenik. Jernej Pla- ! huta Karl Loibner, Fr. Vrtovec. Konceno }e bila spreieta resolucija, da se pri bodoci razdelitvi kraljcvine \ oblasti celjsko okrožje kot gospodarska enota ne deli, ampak v oelor.i nrideli eni ali drugi oblasti. Ako se prideli inari- borski oblasti, mora biti Sava mcia med obenia oblastima. DISKUSIJSKI VEČER DEMO- j KRATSKE S'TRANKE je v pctek 21. tin. j ob 8. uri zvečer v veliki sobi gostilne pri Belem volu. Na dnevnein redu je važno gospodarsko vprašanje. Somišlienike va- bimo k obilni udeležbi. Splošna gospodarska zadruga, po- družnica v Celju je irnela 22. tm. obeni /bor. V prcteklem ktu izkazuje 50.000 K čistega dobieka. Odbor ie predlagal Ii- kvidacijo podružnice. Občni zbor pa je sklenil, da se v svrho sklepanja o tcm predlogu sklioe za 5. febr. nov izredni občni zbor. Fiazočaran bo v.c .kdo, kdor sc udc- lcži v sredo 1. svečana v celjskcm Nar. donni »Plesa ob Jadranski obali«. Prccl- priprave, ki so velikanske. so v polncm teku. Sodcluje vojaska godba dravske divizije. Inienova«i.ie elanov v komisijo za vzdrževalna deia pri uravnavi Savinje. V smislu razglasa pokrajinskc uprave v Ljubljani z dne 22. novembra 1^21 štev. 6297 Uradni list St. 144 se ic scstavila komisiia za tehnično in ekonornsko izvr- šitev zgradbe in vzdržcvanja naprav za uravnavo Savin je v progi od Mozirja do Celja. siedete: 1. Zastopnik Qcneralnc iušpekeije voda in vodja komisije: genc- ralni inšpektor inž. Ivan Sbrizai. 2. Prav- ni zastopnik: kr. okraini komisar pri okr. glavarstvu v Celju dr. Leon Brniicko. 3. Za zastopnika okrainih načelnikov in obcinskih predstojnikov ie bil izvoljcn Liane Steblovnik, posestnik v Rečici na Paki (obe. Smartno ob Paki). 4. Grad- beni vodja: grad'beni svetnik iiv/. Ivan Marck. Tatvina. Lampret Vinko iz Laporj, potcpu-h brcz posla, je bil aretiran 20. tm. v pekarni Frana Kaea na Glavnein trgu, ker je ukradel iz blagajnc, ko se je pro- dajalka za trenutck iz trgovine odstra- nila, 1000 K. Pri vratih je pa stal Karol Dobovišek, katcrcmu ie denar izročil. Tudi tega so aretirali in našli nri njem še 879 kron. Prijavni urad ccljske policije išcc slcdeče osebc, katere se naj zglasijo: 1. Dr. Harry Schreiner iz Požege; 2. Jožei Ossoini, višji knjigovodia Austro-Orient- hankie na Dunaju; 3. Brača Carič. Aretacije. 21. tm. ob doI 3. uri zjutra] ste bili aretirani Marija Muhič, brczpo- stlna natakarica iz Maribora in Hedvika Langer, kontoristinja iz Maribora, l&r sta se okrog potepali in možke zasledo- vali. — Ker je na novi oesti razgrajal in nočni mir kalil, jc bil aretiran Jožef Sket. delavee v tovarni Westen. Pri aretaciji se je uprl stražniku in se vrgcl na tla. Le s pomočjo drugih stražnikov ie bil prl- ved'en na stražnico. Kon.ia sta se splašila. Mesar Ivan Knez ie 23. tin. dop. ustavil dva dirjajo- ča konja, ki sta se odtrgala od voza. •— Spravili so jih v hlev hotela Skoberne. Pozncje so našli tudi sani. ki so sedaj na dvorišču tukajšnjega magistrata, o kočijažu pa ni ne duha ne sluha. Doseda- nje zasledovanje o kočijažu in lastniku je bilo brezuspešno. Otrok izginil. 8-letni sinček Brunon čcvljarja Rudolfa Leskoška na Ljubljan- ski cesti (mitnica) jc v nedeljo 22. tm. ob 10. uri dop. šel k maši in se od takrat ni več vrnil. Ne ve se. ali se nm ie zgodila nesrača. Dečko je mal, svetlih las, je imel erne nogavice in sivo obleko. Ce bi kdo kaj vedel, naj to nujno sporoči all polieiji ali pa starišem na Ljubli. cesti (initnica). Sokolstvo. Celjski Sokol razglaša, da se vrsi te- lovadba moške dece vsak pondeliek 3n četrtek od 3.—4. ure popoldnc. telovad- ba trg. obrtnega naraščaja vsak ponde- ljek in petck od pol 8. do pol 9. ure zvo- ce r. Turistika in sport. Sportni klub Celjü ima nocoj 24. tm. v gostilniških prostorih Narodnega donia svoj letni občni zbor. Razdeliene bodo pri tej priliki tudi diplome za zadnjo pla- valne tekrne. Med slovenskim mešcan- stvom bi bilo žcleti mnogo več zanima- nja za razvoj sporta v Celiu. zato se naj obČMiega zbora našega sportncga kluba, ki v težavnih razmerah pridno deia, v velikem številu udelcži. Šolska iineiiovanja na bivšcm Šta. jerskem. V seji Višjega šolskcga sveta 19. in 20. januarja je višji šolski nadzor- nik Uabršček poročal o Ijudskeni šolstvu ria bivšern Štajerskem, med drugim o a- feri mestnega šolskega sveta v Maribo- ru, ki se je bra nil izvršiti skliep Višjega sol. sveta, da poucuje v Mariboru tja pru deljena učiteljica Reismanova. Pritožbo mestnega šol. sveta zoper skleo Višjcga šolskega sveta je pokrajinska nprava za- vrnila. Mestna občina bo tudi sama mo- lala plačati učno moč, ki io ie mestui šoi- ski svet nastavil polcg ReismaiUive. — Oddala so se slcdeča učiteljska m!esta na bivSem Stajerstoe-m: za nadučitelja na deški soli v Celju je imenovan Joslp. Uizjak, za nadučiteljico na dekliški o- snovni šoli istotam Ivanka Zupančič. Na dcški osnovni soli v Celju so inicnovanl za učitelje Pestcvšek Rihard, Vudler Maks. Valenčič Josip, Pregelj Ciril in Voglar-Knezova Roza. na ženski ljudsKi šoli v Celju učiteljice: Zupanek Barbara, Bizjak Josipina in Oradišnik Minka. Na deküski ljudski soli v Celju obdrži vod- stvo nadučitelj Cxel še do konca leta. Za učitelje v Marenburgu se imcnujejo: Lavrič Stanko, Muršec Ivan in Knajiic Olga. — Na osnovnih šolah v Mariboru so imenovani za nadučitelje: Vabič l'i'a- njo, Kožuh Milko, Tomažič Ivan in Vo- denik Martin, za ucitclje pa: Nerat Ivan, Mauciu Rudolf, Ravter Mirko. Karničnik Minko, Petrič Ludovik, Malcnšek .loslp, Horvat Albin, Šmulek Ivan, Osterc An- ton in Scrajnik Franc. Zasedba štirih niest se odloži. Imcnovanje za one, ki zq stan.ukjo v mestu, velja od dncva Iine- iiovanja. za dnige z zaeetkom šolskega leta 1922/23. Za učiteljico v Hočah sc inienuje Zevnik Terczija. v St. nju v si. (Joricali Roth Marija. v Limbušii Franja Hribarjeva, pri Sv. Lovrencu nad Mari- borom pa Troha Pavla. V Pobrcžju se za scdaj zasede cno samo učiteljsko mcsto, ki ga do'bi Krhljanko Fran. V Radvanju so imenovani za učitelje: Jordan Ivan, Rustija Drago, Zalar Marija in Rober Ana. Na d'eski ljudski šoli v Studcncih pri Mariboru se oddajo tri mesta (Alt Alek- sander, Roškar Franc in Planer Albert). Na dekliški osnovni šoli v Studencih se istotako od štirih učiteliskih mest zasc- dejo le tri (Ana Hren, Frania Rcbol in Josipina Mlinarič). V Razvanju jc irnc- novana za učitcljico Antonija Šijanec, pri Sv. Andražu v SI. Gor. Antonija Mank'o- Rebol. Za nadučitelja pri Sv. Križu nad Mariboroin je imenovan Franjo Klugler, pri Sv. Martinu na Pohorju Ivan Zaga- žen, v Sv. Lenartu Jos. Velner. v Lo- kah pri Sv. Jurju ob Tab. Izidor Koch, za učitelja in voditelja pri Sv. Miklavžu tia Dravskem polju Avgust Rozman. Ucite- ljsko mesto v Lajtersbergu-Krčevini ie dobil Fran Haberman. Začasno pridelje- ni so: Ladislava Volavšek v Sv. Emi, Rihard Pabst in njegova žena v Orniožu Vojtch Hren v Tepanjah. — Stalno upo- kojen je nadučitclj Rud. Koser v Vitanju. Učitelj Ivan Jakše umrl. Diu 19. ja- nuarja je uinrl v ljubljanski iavni bolnici jr. Ivan Jakše, učiteli na Vranskem, predsednik učiteljskega društva za vran- .-v;v. 9 »N OVA DOB A* Strati 3. •ski okraj. Pokojni Jakše. dober in blag tovariš svojim dmgom, jc bil cden izmetf najboljših in najsposobndših narodnih delaveev v vranskcm okraiu; neprecen- I jive so zlasti njegove zasluge v podrob- vieni prosvctncm delu. sai je bil duSa vscmu društveiicniii življeniu na Vran- skcm in okoliei. Bil ie tudi zaveden in odločen somišljenik Demokratske stran- kc. Blag mu spomin! Zahteve zelezniearjüv. Predsednik koaliranih žclezničarjev Joca Stanoje- vie jc dal novinarjcm sledečo izjavo. Želczničarji zahtcvajo enkratno ponioC v višini mesečne place za nabavo oblc- kc in drugih potrebščin. Novi minister saobračaja Andrija Stanič ie izposloval od niinistrskcga sveta odlok, da se taka podpora železničarjem da. Drugič zahte- vajo železničarji povišanie dosedanjili draginjskih doklad. Minister ie na to za- htcvo pristal. Tretia zahtcva se tiče službenc pragmatike. katero vprašanje k najtežje. Joca Stanojevič odbija vpra- šanje štrajka in pravi, da bi se dalo c- vcntualno s pasivno rezistenco mnogo vee doseei, posc-bno ker stavko onemo- gočiije tudi zakon o zaščiti države. Papež Bciiedikt XV. umrl. 22. ja- nuarja ob 6. uri zjutraj je umrl p< pež Benedikt XV. Njegovo rodbinsko ime jc bilo Jakob Delia Chiesa. Rodil sc jc Iz plemenitaške rodtmic- markizov Delia Chiesa vPegli na Rivieri zaDadno od Genove. Dovršil je gimnazijo, pravn>e študije, postal doktor prava in nato se je posvetil bogoslovnim študiiam. Potem ie študiral še štiri leta na akademiji za administrativnc in diplomatics cerkve- ne službe. Due 25. niaja 1914 ga je pa- pež Pij X. imenoval za kardinala. 3. sep- (embra istega lcta pa jc bil izvoljeu za "Papcža. Brezdvomno ic bil velik diplo- mat in državnik. Znano je. kako se je prizadeval v svetovni vo.ini za vpostav- ljenjc mini med narodi. vendar se mu ni posreeilo doscči, kar Je zejel. Skrbel ie tudi za vojne intcrnirancc, ujetiiike in bolnike. Tudi za porrtoč gladuioči Rusijji je s posebno okrožnico pozival ves civi- lizirani svet. Velike svotc je- žrtvova! za reveže. sirote in žrtve voine. Začel ic tu- di akcijn za otroke in io otvoril z darom 100.000 lir. Prosveta- Koncert v Slovenjirradcu. Due 15. jan. tt. sta priredila pevsko društvo in salonski orkestcr v Stovenj- gradcu koncert, na katerega moramo biti Slovenjgradeani ponosni. Vsporcd ]e bil pester in dobro izbran. Z veseljeni u- ffotovimo, da ic moški zbor pod vod- stvom neiimornega dirigenta s:osp. Loj, zeta Kranjca napravil velik korak na- prcj. Najlepša točka je bila dr. Kimovčc- va: »Zaručenka«. ki je bila tudi zapeta najboljše. Mcd tem, ko ie bila ccla Ada- nričeva: »Tarn gori za našo vasjo« ncka- ko nesigurna, sc je Volaričev: «Večer« izvajal precizno in nam je Pred vscm ugajala točnost nastavkov. Baritonist jc bil prav dobro razpoložcn. Omeniti je še^ da jc bilo zborovo spreinljevanje brez- liibno. Izin-cd pesmi, ki jih je prednaSal mešani zbor, ,se je najbolie zapela Oru- mova: »Veneek narodnih pesmi«, pn koji je zbudila našo pozornost ročua iz- govorjava in fino prednašanie. Tudi Ju- vančcva: »Na goro« je bila dobra, zlasti zborovo spremljanic. Oospodu dirigentu eastitan.o k n- spehu. Kvartet (Moric, Germovšek, Ci- žek, Kranjc) nam je zapel dvc tcžki Foersterjevi pesmi: »Razbita eaša': in »Njega ni«. Posebno prva je bila dobro zaniisljetia in zapcta z globokin1 čustvo- vanjejn. 2eleti bi bilo, da bi nas kvartet i)ri prihodnjem nastopu seznanil tudi z niodcruo slovensko pesmijo. kcr je trc '¦a. da spozna na§c občinstvo poia8-Oma tticli to stran. Orkcstcr je -*asviral pod, aktirko Küspoda ^telia šcrbeca Sest ock. Vsc so bie prav dobro izbrancde- loma tczju dcloma !:ihka ffIasba< tako da je vsakdo izmed uosi,isaicev mogci najti svoje. V pestre melodije Parniovc- ga: »Vcselega pastirja« se je orkester zamislil prav dobro. Poleg Dvor-akovin »Humorcsk« so se dobro izvaiale »Rlu ske narodne« (Ccljski koniponist Kubi- Sta), predvsem pa mol melodija v !l;«- taktu. Pri »Volga« - motivu ic vzkipelo vsakemu Slovanu sree. Najbolie pa nam h ugajala «Pomladna pesem» (Mendel- sohn), kj sc je igrala precizno in z on'- čutkom. Tudi Čclist je prisel tu na svoi fačun. Pri Fučikovih »Sanjskih idealih« Je dokazal orkestcr svojo rutino. 2al, da je to Ie koncertni valček! — Splošna želja je, da priredita pevsko dništvo in salon- ski orkester še večkrat tako leP večer. «Jadrajika«. Leto II. Št. 1. Vsebimi: Urcdnica: Naprej čez ostrine in bodičje! — Fr. 2gur: Pesem davninc. — JVJai. (iregoričeva: Veronika Deseniška. Zgo- dovinska tragedija. — Mar. Stepančiec- va: Izprehod po Skandinaviii. — Alek- «•andra: V parku. — J. Palška: Strojc- vodja Ivanek. — J. M.: Duhovniški celi- bat; postna postava. — Vita Tihodolska: Oj sumite! ..-. — Drobtine. Narodno zdravje. Dr. Vladimir Mogilnicki: i\OVO SREDSTVO PROF. F. F. FRIEDMANNA ZOPER JETIKO. Ce sem si dovolil nazvati sredstvo prof. Friedmaniia (»Tuberkulose Keil- und Schutzmittel Fricdmann«) n o v i m sredstvom, pristavim takoj. da je ono novo samo še za našo jugoslovansko javnost. V drugih kulturnih deželali, po- sebno v Nemčiji, tudi na Francoskem In Angleškem, zdravniki že par let uporati- ljajo to sredstvo z »clo ugodnini uspc- hom zoper jetiko, časopisje pa o njem često poroča. Fricdmannovcga sredstva ne smemo po priliki staviti v eno vrsto z raznimi »novimi zdravili« zoper jetiko, katera slavljcna na šarlatanski način v dnevnikih, perijodično motijo javnost in vlečejo lahkovcrnim d'enar iz žepa. Pač pa je Friedmannovo sredstvo najboljše zdravilo zoper jetiko in odkritje Fried- manna bode •— kakor se zdi — pomcnilo cpoho v zgodovini zdravilstva- Za to nam jamčijo imena učenjakov. ki sred- stvo dobro poznajo. Tako pravi pariški profesor-zdravnik: »Od časov Pasteur- ,ia ni še bilo odkritja v zdravilstvu, ki bl merilo tako da&eč, niti ki bi zasluzilo tak velik sloves. Sc eno ali dva odkritja lakšiie važnosti in človeštvo bi bilo o- zdravljeno od — zdravilstva.« Znani prof. Schleich smatra Fried- mannovo sredstvo za »najboljše in naj- čudnejš.: zdravilo vscga zdravilstva^. (»Das beste und verblüffendste Heilmit- tel der gesammten Heilkunde«.) Navzlic temu naše časopisje molči o tako važ- nem odkritju. In vendar se naša javuost zelo živo zanima za vsako novo sred- stvo zoper jetiko. Dosedanji »sta,ri« na- čini zdravljenja jetike niso ravno odpo- vedali. Vsak izmed nas zdravnikov, ki uporabljamo v praksi Kochovski tuber- kulin zopcr jctiko, je že velikokrat o- zdravil jetiko na ta »stari« način. Ain- !-ak zdravljenje s tubcrkulinom zahteva od1 bolnika veliko gmotnih žrtev in potr- pežljivosti, ker traja več mesecev in let. V zadnjum easu sem dajal bolnikom, ki uiso /.možni. da pridejo k zdivivniku za- ratli injekcij tubcrkuljnn, do nučinu Spc- cijalista Petruschky-ja njegovo tuberku- linovo mazilo (Linimentum tubereulini). '1 o je sicer naprcdek v zdravljenju s tu- bcrknlinoin, ker prihrani bolniku stroške injekcij in potovanja in si bolnik sani vtira mazilo v kožo od cue kapljice na- prej. Ta način pa ni splošno uporabljiv, ker tako rnočno sredstvo. kot je tuber- kulinovo mazilo, se sme izročiti samo intcligcntncmu in zancsliivemu bolniku. Sploli pa je štcvilo onih, ki se ptistijo zdraviti s tutocrkulinom minimalno v primeri z ogromnim .štcvilom. vseh bol- nili za jetiko, ker zdravljenje s tuberkii- linom ni vsakemu dostopno! Taisto velja o zdravijenju jetike v zdraviliščih. Čc pa še dostavimo, da vse mere, ki ž njiinl razpolagamo, da se preproči okužcnjc s tuberkelbacili, niso kos zamašiti vsen virov infekcijj. postane nčividno, da z do- sedaujimi sredstvi nismo kos zajeziti razširjenja jetike in da bi boi zoper je- tiko moral vsted tega obtičati na mrtvr točki. Pač pa bi sc jetika dala iztrebiti, čc bi zdravilstvo razpolagalo s spccifič- nim zdravilom, ki bi bilo enako dostop1- no tudi za nešteto množino bolnikov Iz vrst siromašnega Ijudstva. ali na ee bi odkrilo celo metodo obrainbnega cep- Ijenja zoper jetiko. In baš taksno sred- stvo-je odkril prof- Friedmann! Kaj je sredstvo prof. Friedmaniia in kakšna je njiegova znanstvena podlagaV Znano jc, da nekatere kuznc bolcz- !li. n. pr. rudečico, legar. sifilis itd. člo- vek dobi samo enkrat in da se ga druglč ne lotijo. To dejstvo si tolmacimo tako, da so v povzročiteljih dotičnc boleznl, torcj v bakturijah rndečice, legarja. sifi- !e ltd. snovi, »antigene«, ki vspodbujajo Organizern obolelega k tvorbi specitičnih obrambnih in zdravilnih protisuovi. Cc orgauizem natvori zadostno množino ta- kih obrambnih snovi, postane dotični človek neokužljiv z ono boleznijo, all doseže zoper njo imunitcto. ki ji pravi- mo aktivna imuniteta, kcr je nostala pri aktivni soudeležbi organizma. V teni po- znanju temelji Jeimerjevo cepljeuje clo- veka zoper koze, ali pa Pasteurjevo cc- pljenje zoper steklino, cepljenje doniačih živali zopier nekatere najboli Jievarne kužne bolezni. Tudi povzročitclji člove- ške jetike, tj. Kochovske palčice vsebujc- jo «antigenc«, ravnotako kot povzrocitc- IJ1 drugih kužnih bolezni. hi ko je Koch 1. 1890 prvič naredil svoi tubcrkulin (gli- ccrinov izvlcčck iz odkritih njirn umetno vzgojcnih tuberkelbacilov) ie pričakoval, da bo njegov tubcrkulin vsoboval vse »antigenc« za izvlečck uporabljcnih pal- čic, da sc bo torej dal rabiti kot obramb- no cepivo zoper jetiko. Kochova priča- kovanja sc niso uresničila. ker palčice jetike človeka in sploh toplokrvnih živali iniajo zelo strupenc lastnosti (»visoko virulenieo. intoksiciteto«), vrhutega pa sc še »antigene«, kot kcmično rahlo zvcza- nc snovi vcčinoma razvežejo med pri- pravljanjem izvlečka (za katcri treba s eve da palčice usmrtiti.) Kochn se torcj ni posrečilo dobiti zoper jetiko obramb- !io cepivo. Pač pa je njegov tubcrkulin ubvcljal kot zdravilo in je naravnost ne- precenljiv za spoznauje jetike v zgod- njih štadijih. (Dalje mihodnjič.) Socijalna politika. ODQOJA IN ZAŠČITA OBRTNO- INDUSTRUSKEGA NARAŠCAJA. (Elaborat iz ministrstva za soc. politiko, ki nam ga je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec-) (Dalje.) III. Pr'esk.rba in pouk izven delavnicc. Splošno jc mmcnjc in tudi praksa, da je s poukom vajenca v delavnici zavr- šeno ii'cenje in zadoščcno vsem potrc- bam, ki se tičtjo vajeniskc izobrazbe. Gotovo je danes vsaj 70% vseh vajen- ccv, ki no posečajo med učno dobo no- benih sol, nobenih tečajev in kateri po- stanejo pomočniki samo z dovršcnjem pouka v praktičncm dclu v delavnici. Pri niladoletnih delavcih jc položaj še sla- bejši, radi česar je naše industrijalno delavstvo telesno zelo slabotno in clu- šcvno na vrlo nizki kulturni stopuji. Tudi ostali del vajeništva in mlado- letnega delavstva jc Ie v majhnem ob- Svgu dcležen sistematičnega in pravilnc- ga tcorctičncga pouka v obrtno nadalje- valnih šolah in tečajih. Temu pouku se posveča od obeh strani - tako od vajen- cev in učitcljev, kakor od učnih moj- strov — premalo vazn'osti in pazljivosti in obema je to Je nekaka s/fnost, katcre sc hočc vsakdo na najlntrdši in najlažji način resiti. Krivda leži glavno v okol- ščini, da sc vršc te šole odnosno tečaji v večernih urah. ob času, ko je učitelj žc izmučen od svojega normalnoga pouka. a vajence okraj'san v svoiem prostem odinoru. Tcorctieni pouk vajenca izven dc- Livnice je sestavni in glaviii del vajenl- škega pouka in povsod in v vsakem slučnju se mora zakonsko uveljavftf princip, da niorajo va.ieiicl in mladoletnl dclavci od 14—18 leta brezpogojno po- sečati obrtne Sole, se mora vstvariti za. koii, da se lieben va.?enec brez povoljne- ga vspelia obrtne sole ne more izučiti obrti. Ueno spričcvalo mora dobiti vale- nce le tedaj, ako jc zadostil obern dolž- nostini, praktienemu in tcorctičneniu po- ukti in to spričevalo nai bo le tedaj ve- ljavno, ako je od obeh činitcl.iev — sole in mojstra — skupno izstavlfeiio. Olede tega teoretienega pouka se niorajo v prvi vrsti postaviti sledeča na- čela: a) pouk sc ima vršiti mcd dclavnim casom, ob rednih popoldanskih «rali; b) pouk mora biti obligatoričen za vsc vajence in za celo učno dobo, a za mladnletne dclavce od 14—18 lcta; c) pouk mora biti podržavljen in sl- stcmatično urejen za vse sole po cnem učncm programu. Prvi dvc načeli ste tako samoobscbl razumljivi in od vseh mcrodajnih strani tolikokrat priznani iu osvoieni. da ni iz- gubljati besed v tem poglcdu. Omenim samo. da vstvarjajo moderna industri- jalna podjetja po lastni inieijativi iz pra- vilnega razumevanja potrebc žc davno sama v svojih podjetjih strokovne sole, akoravno jc vzdrževanje njih zvczano z velikimi stroški. Tega bi oodietja gotovo ne storila, ako bi ti stroški nc donašali posebnih koristi podjetju, to je, ako bi te sole ne dajale podjetju boljše delavstvo in s tem večji efekt dela. (Dalje prihodnjič.) Narodno gospodarstvo. DAVEK NA POSLOVNI PROMET. Olede tega davka. koii oredstavlja sedaj za naše kupčijske in obrtne kroge prevažno vprašanje in glede katcrega obstoja v prizadetih krogih vsled najraz- ličnejših poročil v časopisih velika ne- jasnost, je preitla Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v sredo od gosp. sin. lninistra dr. Kumanudija sledečo br- zojavko: »0 priliki izpremembe pravil- nika za izvršenje zakona o davku na po- slovni promet bode se storilo vse, kar je mogoče, v zmislu vaših zahtcv, v koll- kor to dopuste mejö samega zakona. Obvestite o tem svoje Clane«. likratu jc prejela Trgovska in obrtniška zbornica za Slovcnijo od gencralne direkeije ne- posrednih davkov slcdeči dopis: »Na u- slniene in pismenc predstavke zbornic ter pristojnih lokalnih trgovskih organi- zacij gospodu finanenemu ministru v za- devi davka na poslovni promet jc gene- ralni direkeiji neposrednih davkov po uaroeilu sin. ministrstva cast, obvestlti zbornico, da se bode z ozirom na izpre- mciTi'bc, katere so zadele Uredbo o dav- ku na poslovni promet v Zakonodajnem odboru Narodne skupščine, o priliki nje- nega uzakonjenja izpremenil v nckoüko tudi izvršilni pravilnik. O priliki izpre- membe pravilnika bode se vodil račun o željah in predstavkah zbornic. v kolikor niso v nasprotju s samim zakonom, za- tegadelj, ker se pravilnik mora brezpo- gojno gibati strogo v m'ejah zakona sa- miega. Qeneralni direkeiji je cast, prositi zbornico, da vzamc to na znanje ter da o tem obvesti lokalne or- ganizaeije svojega področia«. Prcdsto- ječa obvestila so' posledica številnih prl- zadcvanj raznih gospodarskih organiza- cij, katcre se trudijo. da dosežejo izpre- membo zakona o posloviiem prometu, katcrega po njegovi strukturi smatrajo v obstojeeih razmerah za praktično iic- izvcdi.üvega in katerega so izvrsilne na- redbe še poslabšale na breme interc- sentov. Razne vesti. Otroci — razbojniki. Sarajcvski po- liciji se je posrcčilo, da jc zaslcdila veli- ko vlomilsko tolpo, katcre člani so bili izključno otroci. Tej tolpi je pripadala tudi rodbina Vrzal, sestojcča iz niatere in treh sinov. Tolpa jc izvaiala najnevar- ncj^e tatvine v trgovinah, cerkvah In samostanih. Pokradla ie pribllžno za pef milijonov krön. Kakor so člani tc mla- dostne tolpe prlznali, so izvrSili 17 veli- kih tatvin in nckoliko drznih vloniov v dobi treh mo.sccev. Zopct železniška nesreča. Na progl Batajnica-Boljevci je skočil te dni za- radi slabih pragov vlak št. 5513 iz tira. Nekaj voz jc razbitih in jc Skoda znatna. Prisrčno pismo rumunske kraljiice Marlj'e ßeograd, 22. jan. Beojrraisku »Poli- tika« objavlja pjsmo. ki ffa ic izročila njenemu dopisniku ob priliki bivanja v Sinaü rumunska kraljica Marija. Obljub- li:.i, da poseti v kratkem Beograd in Dn- brovnik. Kraljica ie odlična poznavalka naše zemlje. V pismu izraža veliko ra- dost, ki jo čuti, da se njena ljubljena ličerka omoži z možem, ki ie hraber vo- jak in velik patrijot. Njena heerka je na- vajena dela in bo vse svoje sposobnosti posvetila zernlji, ki io l.iubi. Pospescvala bo zlasti umetnost in poeziio. Njena ra- dost bo tem veeja. ako bo imela srečo videti, da bo njena hčerka s svojimi yr- Iinanii postala mati svojega naroda. To jc njena najljubša želia- Kralj Aleksarider obišče s kra!.jevsko zaročcnko Priinorfe. Beograd, 22. jan. Krali Alcksauder bo prebival meseca marca s kraljico Marijo in njeno hčerko, svoio zaročen- ko, v Primorju. Obiskali bodo tudi otoke. Split in Šibcnik. Kedaj bo poroka? Beograd, 22. jan. Qovori se, da bo poroka kralja Akksandra z rumunsko Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 9. POSOJILNICA V CELJU ¦ ko uti an n tu ¦¦ km am o* at am %m mm ttt *a b up mj h «at ^ leta 188O. v lastni palači NARODXI DOM Rezervni fondi in vrssdna'1»! lads »ih hsss čcz K 7,000,000. Eden najstarejših slofenskih denarnih zavodoY. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. ¦ "* II Ui ¦ to a 1 ! do B B Oaja posojila na menice, vknjižbe in v tekoöem raöunu. Oiwas-ja trgovske in obrtne kredite. Financipa industrij- OOOOtQi ska podjetja. Ob^vlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. CbdliQiiQiiai \ Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. R^äjäst^row, fereditna in staavbena Stanje r«Äfept»e K 130.001?* "LASTNI DOM" Račun öekovnega urada St. 10.316. Sprejema hranilne vSoge in jih ebf*L»tuje po 41/2°/o **ia-I <« pol K od sto, pvoti odpovedi (5%) pe* od sto. Stanje hraniSnih vlog a K 4,000.000. kraljičino na pravoslavno Vcliko noč. Mi še gotovo, ali bo v Beosrradu ali Buka- rešti. Kronanjc bo menda istočasno s poroko, niaziljenje na na Vidov dan. Kneginja Jelena poide na Hvar. Beo^rad, 22. jan. Njena Visokost kneginja Jekna se naseli stalno na oto- ki! Hvani v Dalmaci.ii. Ob papeževi smrti. Rim. 22. jan. V svoji poslcdnji volj'i jc umrli papež Iknedikt določil; da se njegovo truplo v pontifikalni oblcki izpo- stavi 3 urc na papeškem nrcstolu, nato pa 2 dni v cerkvi Sv. iPetra. Vodstvo papeškili poslov jc prcvzel kardinal Oa- spari. Iz Narodne skupščinc. Beögrad, 22. jan. K debati o vladnl deklaraeiji so se prijavili še noslanci dr. Ivanič (rad. disident). Arašič (zcmljo- radnik), Gostinčar (SLS). Verietno jc, "da bosta govorila tudi Pašič in Pribičevič. Zag^rebška borza ostane. Beosrad, 22. jan. Vse vesti o zatvo- litvi zagrebske borze .so izmišljene. So- dijo, üa so izšle iz bcograjske čaršije. Pogaianja z Italijo se bodo nadaljevala. Beograd, 22. jan. Semkai je dospel lias rirnski poslanik Antoniievič in ie konferiral z zunanjim ministroin NinčL eem. V inforiniranih krogih se govori, da se bodo trgovska pogajania z Italijo kmalu nadaljcvala in da Italiiani v kratkem izpraznijo trct.io cono. V B^eo- gradn se pricaknjc orihod itaiiianskc de- legaciie. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tlskarna v Cclj«. Blagajničarka in prodajalka se sprejmeta v trgovini Flor'ijan Gai;šek, Loka pri Žusmu. 46 2—1 D najem se odda takoj dobro urejena kovačnica. zaneslji- vemu in treznemu kovaču. Natančneie se izve v upravi »Nove Dobe«. V pritllčju hiše št. 3 v Kapuclnski ulici je bllo Ukraden^ v Četrtek 19. tni. iz predsobe: doiga, črna zimska suknja s črnim ža- metastim ovratnikom, irno podvieko križem prežtepano in po doigem vre- zanimi žepi; par novih, visokih, črnih, boks-damskih čevljev; ena rujava, težka zimska, že no§ena športna Čepica; dve novi Sčetinasti krtači, ena je črna, čisto bel hrbet in male vrste, druga pa ima rudeč hrbet in je bolje dolge in ozke oblike. Pred nakupom navedenih stvari se svari, oziroma se dotičnežči naj takoj izroči policiji. Hazširlojte „Nqvq Doho'! C^MfinmMin obstoječe iz dveh stanoviinje z^rzi ni Zagreba se z&mLnja za enako v Celju. Tomo Miletič, Zagreb, llica 73. 90 2—2 200 hi ljutomeržana proda OskrbniStvo graščine v 83 3-3 G0RHJ1 RADGONI. S HU Hill y NOVO BLAGO Povsem zrela I se dobiua pousod. I Prifl firvaiska Mm salami, w\W tm iri H5Ü 1GII1K SlilOUi d. d. 1169 Petrinja 30-21 i Glavno zastopstvo zaSlovenlJo: R. Bunc i * dir*ug | Ceije Ljubljana Maribor Združena vranska društva: Čltainica, Ciril - Metodova podružnica, Sokol, Vranska vüa in Podružnica jugoslov. matice, naznanjajo tužno vest, da je preminul njihov odbor- nik, predsednik, podstarosta oziroma soustanovitelj, gospod Ivan Jakse učitelj na Vrans'rem dne 20. januarja 1922 ob 8. uri dopoldne v deželni bolnici v Ljubljani. Truplo blagega pokojnika se prepelje iz Ljubljane na Vransko, kjer se bo v torek dne 24. tm. ob pol 4 popoldne vršil pogreb iz sokolske telovadnice na pokopališče. Neumornemu druStveniku bodi ohranjen blag spomin I Vransko, dne 21. januarja 1921. z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v modno trgovino R. STERMECK1, Celje. Stanovati mora pri stariših ali sorodnikih. 96 2—1 Prodajaiko sprejmem takoj v manufakturno trgovino. Hrana, stanovanje in vsa oskrba v Iiiši, plača po dogovoru. Ponudbe na trgovino : J, Sfnigovcy Soštanj. 2 -1 Uceiika se sprejtne v trgovino mesaneg'a blaga; stara mora biti najmanj 14 let Naslov v upravi »Nove Dobe«. 94 2—I Nova wiia v Petrovčah z 1 oralom zemlje, se takoj proda. Vpraža se pri g. Jarh, Petrovče. Pr^da se močan Stvalni stroj za f-ev- llarje ali sedlarje pri Pak u, 88 2-2 Šolska ulica 11. Hriiiov Jv in orehi les v deblih kakor tudi rezan, kupuje tovarna ,Fenkalac 85 v Zagrebu. 2—2 Pri poriudbah se naj navede cena. s\r\s\j~ips<(\nw}"-s~f~ ri-<~[ "-" ' '*'~l-'~^-'*«"»