Letnik 1912.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan 1. dne maja 1912.
Vsebina: St. 87. Ukaz o redu državnih preskušanj za dosego živinozdravniškega diploma na živinozdravniških , visokih šolali.
Pri tem je šteti posamezna predavanja in vaje v tisti izmeri ur, s katero so bila napovedana v se-znarnku predavanj, določenem za dijake.
V učnih semestrih pred opravo 1. državne pre-skušnje, oziroma v semestrih po njej se lahko ne-dostajajoče število ur kakega semestra izravna z urami, kar jih je več v drugem semestru.
§ 3.
Semestri, ki jih je dijak kakor reden slušatelj prebil na inozemski živinozdravniški visoki šoli, se morejo samo tedaj všteti za veljavne,
a)	ako je bil dijak na dotični inozemski živiuo-zdravniški visoki šoli vzprejet na podlagi izkaza stadij, ki se more smatrati za enakovreden zrelostnemu izpričevalu tuzemske srednje šole (gimnazije, realne ali reformne realne gimnazije, realke)in
b)	ako kaže vsak semester, ki ga je všteti, poprečno potrdilo frekvence o najmanj 20 učnih urah na teden.
Profesorski zbor ima pravico vračuniti dva taka semestra; pri tem ho moral v dvomnih primerih, ali so predloženi studijski izkazi enako vredni s tuzemskimi zrelostnimi izpričevali, poprej izprositi odločbo ministra za bogočastje in nauk.
Ali in s katerimi pogoji se more za veljavne vračuniti več nego dva semestra te vrste ter takih
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 23. aprila 1912 1.
o redu državnih preskušenj za dosego živinozdravniškega diploma na živinozdravniških visokih šolah.
Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 29. marca 1912. 1. se gledč dosege živinozdravniškega diploma na živinozdravniških visokih šolah v porazumu s c. kr. poljedelskim ministrstvom in gledé c. in kr. živino-zdravniške visoke šole na Dunaju hki atti v porazumu s c. in kr. vojnim ministrstvom izdaja naslednji red državnih preskušenj:
' #
8 l.
Za dosego živinozdravniškega diploma je treba, da je kandidat v lastnosti rednega slušatelja dovršil vsaj osem vštevnih semestrov živinozdravniških naukov na živinozdravniški visoki šoli in z uspehom naredil tri živinozdravniške državne preskhšnje.
§ 2.
Semester je všteven samo tedaj, če je kandidat v njem veljavno hodil v predavanja in vaje v izmeri najmanj 20 učnih ur na teden.
(Slovenlsch.)
57
C) s* )
— ' >
semestrov, ki jih je dijak prebil na drugih ne na živinozdravniških visokih šolah ali na drugačnih sorodnih zavodih tuzemstva ali inozemstva, odloča od primera do primera minister za bogočastje in nauk zaslišavši profesorski zbor.
§ 4.
Za pripustitev k državnim preskušnjam mora kandidat prositi v rektoratu ter predložiti predpisane izkaže.
§ 5.
Kadar prôsi kandidat za pripustitev k 1. državni preskušnji, oziroma k prvim posameznim preskušnjam te preskušnje (§ 7), mora predložiti:
1.	svoj krstni ali rojstveni list;
2.	svoje za tuzemstvo veljavno zrelostno izpričevalo ali, ako ne pripada tuzemstvu, tista izpričevala, na kojih podlagi je bil za rednega slušatelja vpisan v matico ;
3.	knjigo zglasilnico (oziroma od rektorata izdan izkaz), iz katerega se vidi, koliko semestrov je vštevnih na podlagi predavanj in vaj (§ 2, drugi odstavek), v katera je veljavno hodil; knjiga zgla-silnica mora, da bo kandidat pripuščen k posameznim preskušnjam iz anatomije ter iz histologije in embriologije, tudi dokazati, da je dva zimska semestra hodil v anatomijske vaje za prepariranje in en semester v histologijske vaje:
4.	dokaz, da je položil vsakočasno plačno preskusno takso (§.§ 7 in 31).-
§ 6-
• Pri I. državni preskušnji so preskusni predmeti :
a)	fizika za veterinarske medicince,
It) obča zoologija in nauk o parazitih,
c)	botanika za veterinarske medicince.
d)	kemija za veterinarske medicince vštevši nauk
o krmljenju,
e)	anatomija domačih živali,
f)	fiziologija in
tj) histologija in embriologija.
Pod a) do vštevši c) oznnmenjeni predmeti se preskušujejo samo teoretsko, ostali h krat u teoretsko in praktiško.
§ 7.
Posamezne preskušnje 1. državne preskušnje iz predmetov, ožnarnunjenili pod n) do vštevši <•), se
lahko delajo že v zadnjih šestih tednih drugega, ali v prvih šestih tednih tretjega vštevnega semestra, preskušnja iz predmetov, navedenih pod d), že v zadnjih štirih lednih četrtega vštevnega semestra.
Posamezne preskušnje I. državne preskušnje iz predmetov, oznamenjenih pod a) do vštevši d), ki niso bile opravljene že do k onca četrtega semestra, morajo dotični dijaki delati v teku prvih šestih tednov petega semestra.
Teoretsko-praktiške posamezne preskušnje iz (e) .anatomije domačih živali“, (f) .fiziologije“ in (g) .histologije in embriologije“ je delati vedno po ostalih posameznih preskušnjah v prvih šestih tednih petega semestra.
Kandidati, ki posameznih preskušenj I. državne preskušnje ne delajo v spredaj oznamenjenih roko-vih. temveč se zglasijo k I. državni preskušnji z dokazom najmanj štirih vštevnih semestrov, morajo vse njene posamezne preskušnje narediti v roku šestih tednov.
§ 8.
Kadar prosi kandidat za pripustitev k II. državni preskušnji, mora predložiti:
1.	Izpričevalo o uspešno opravljeni I. državni preskušnji;
2.	izpričevalo o kolokviju, opravljenem z najmanj .dobrim“ uspehom o enciklopediji kmetijstva;
3.	abšolutorlj, ki dokazuje, da je po I. državni preskušnji obiskoval najmanj štiri vštevne semestre; za prvega teh štirih semestrov je šteti tistega, v čigar teku je kandidat dobil cenilo o prestani 1. državni preskušnji (§ 28); toda pri vseh posameznih preskušnjah I. državne preskušnje je moral biti apro-biran že do poteka prvih šestih tednov, računaje od zakonitega začetka semestra, ali ako mu je bila ne-doslajala aprobaoija iz ne več nego enega preskusnega predmeta, je moral preskušnjo iz njega prebiti še pred potekom semestra Drugače ta semester ni všteurn v štiri semestre drugega oddelka študij;
4.	potrdilo, ki ga je izdal voditelj podružnice za uvedbo v živir.ozdravniško prakso, o tem, da je kandidat z uspehom delal v taki podružnici;
5.	dokaz, da je položil preskusno takso.
§ 9-
Iz prilog, zahtevanih v tj 8, ad 3, mora bili nadalje razvidno :
<i) daje kandidat v poteku svojih naukov hodil v se-
meslralne kolegije o Interni kliniki z buialriko
vred 1er v kolegije o kirurgiški kliniki po štiri semestre in v kolegije o porodničarski kliniki en semester;
h) da je praktiško delal v teh klinikah, nadalje v patologijskih sekcijskih vajah, patologijsko-histologijskihjbakteriologijskih, živalsko-higijen-skih in v podkovnih vajah ter v vajah v higijeni mesa.
§ io.
Pri II. državni preskušnji so preskusni predmeti :
a) Patologijska anatomija, h) farmakologija,
c)	bakteriologija in higijena živali.
d)	higijena mleka in nauk o živilih,
e)	higijena mesa,
f)	specijalna patologija in terapija notranjih bolezni domačih živali in
g)	buiatrika.
Pod b) oznamenjeni predmet se preskuša samo teoretsko, ostali se preskušajo hkratu teoretsko in praktiško.
§ M.
Kadar prosi kandidat za pripustitev k 111. državni preskušnji, mora predložili:
1.	Izpričevalo o uspešno opravljeni 1. in 11. državni preskušnji,
2.	absolu tori j,
3.	dokaz, da je položil preskusno takso.
§ 12.
Preskusni predmeti III. državne preskušnje so:
a)	živinoreja,
b)	kirurgija in zdravilstvo oči,
<) podkovstvo,
d)	porodničarstvo,
e)	nauk o kužnih boleznih,
f)	veterinarska policija in
g)	sodno živinozdravstvo.
Pod a) do vštevši e) oznamenjeni predmeti se preskušajo hkratu teoretsko in praktiško, ostali samo teoretsko.
« 13.
Vse posamezne preskušnje II. in prav tako posamezne preskušnje III. državne preskušnje, pri katerih je dopustna samo enotna zglasitev za vse posamezne preskušnje dotične državne preskušnje,
morajo kandidati narediti v teku roka šestcrih tednov.
Kandidatom, ki so v tem roku naredili samo eno ali več posameznih preskušenj II. ali III. državne preskušnje, bodisi z uspehom ali brez uspeha pa se ne oglasijo pravočasno k ostalim posameznim pre-skušnjam dotične državne preskušnje, naj rektorat razpiše rokove za te posamezne preskušnje v šestem tednu te dobe. (§ 30, drugi odstavek.)
§ H.
Vse državne preskušnje se vrše javno, toda rektor (§ 16, prvi odstavek), oziroma predsednik preskuševalne komisije (§ 18) lahko omeji pristop na živinozdravnike in dijake živinozdravništva.
§ 15.
Za redne izpraševalce poslujejo zastopniki do-tičnih preskusnih strok.
Če ni rednega izpraševalca ali če je zadržan, je privzeti tisto učno moč živinozdravniške visoke šole ža namestujočega izpraševalca, koje stroka je dotičnemu preskusnemu predmetu najbližja.
§ 16.
Posamezne preskušnje I. državne preskušnje, ki se vršč v rokovih po § 7 (prvi trije odstavki), vršč praviloma dotični izpraševalci sami, to je ne da bi se sestavila preskuševalna komisija (§ 17). ako dela kandidat preskušnje prvikrat, toda rektor lahko tudi za take posamezne preskušnje sestavi presku-ševalno komisijo ali je lahko v njih navzoč po svojem preudarku.
Ponavljati pa se morajo take posamezne preskušnje in enotna oprava I. državne preskušnje po § 7, zadnji odstavek, in oprava II. in III. državne preskušnje se mora vršiti vedno pred preskuševalno komisijo (§ 17).
8 17.
Preskuševalna komisija je sestavljena iz predsednika, dotičnega izpraševalca in pri II. in 111. državni preskušnji še iz vladnega komisarja; temu je prepuščeno biti po svojem preudarku navzoč tudi pri I. državni preskušnji.
V vsakem posameznem preskusnem dejanju morata biti navzoča vsaj dva uda komisije.
Rektor določi kraj, čas in red posameznih preskusnih dejanj, kliče nanju izpraševalce (g 15).
eventualno predsednika (§ 18), obvesti vladnega komisarja in ukrene, da se rokovi preskušnje kandidatom javno naznanijo z lepakom.
§ 18.
V preskuševalni komisiji predseduje rektor; ako ga ni ali ako je zadržan, stopi na njegovo mesto najprej prorektor in v drugi vrsti eden izmed obeh namestnikov, ki ju profesorski zbor vsako leto za to izvoli iz svoje srede.
§ 19.
Vladne komisarje, ki morajo biti diplomirani živinozdravniki in lahko pripadajo tudi učiteljskemu zboru živinozdravniške visoke šole, imenuje minister za bogočastje in nauk v porazumu s poljedelskim ministrstvom pred začetkom vsakega učnega leta Za njega dobo.
§ 20.
Teoretske posamezne preskušnje vsake državne preskušnje se vršč vedno v istočasnem preskusnem dejanju.
Ako se vršč teoretske posamezne preskušnje pred preskuševalno komisijo, se v eni seji ne more preskušati več nego šest kandidatov.
Določiti število kandidatov, ki se naj hkratu preskušajo pri teoretsko-praktiških posameznih pre-skušnjah, je prepuščeno rektorju, če se dela I. državna preskušnja v rednih rakovih (§ 7, .prvi trije odstavki), v ostalem pa predsedniku preskuševalne komisije.
§ 21.
Preskusna dejanja vršč dotični izpraševalci pod primernim nadzorstvom predsednika preskuševalne komisije ter pri II. in III. državni preskušnji tudi pod nadzorstvom vladnega komisarja.
Ta dva imata pravico vplivati na stavljanje vprašanj in na trajanje preskušnje in tudi sama staviti kandidatu vprašanja.
§ 22.
Preskušnja Iraja pri samo teoretskih posameznih preskušnjah za vsakega kandidata praviloma četrt ure; pri hkratu teoretskih in praktiških preskušnjah je trajanji' preskušnje določiti za vsakega kandidata primerno dalje po tem, kolikor zahteva dana mu praktiška naloga.
§ 23.
Uspeh vsake posamezne preskušnje naj ozna-meni, in sicer edino izpraševalec s cenilom , odlično“, „zadostno* ali „nezadostno“, oznani naj ga predsednik preskuševalne komisije, oziroma pri posameznih preskušnjah po § 16, prvi odstavek, izpraševalec, naj.ga vpiše v kandidatovo knjigo zgla-silnico ter v glavni zapisnik in v njem naj ga podpišejo izpraševalec, oziroma vsi udje preskuševalne komisije.
Nobene državne preskušnje ni smatrati za uspešno opravljeno, ako kandidat ni pri vseh posameznih preskušnjah dobil vsaj cenila „zadostno“.
Ako položi 50 h takse, ki pripada pisarniškemu zakladu živinozdravniške visoke šole, ter 2 K kolkov-nine, lahko dobi kandidat kolkovano izpričevalo o opravljeni posamezni preskušnji, ki sta ga podpisala rektor in izpraševalec.
§ 24.
Ako dobi kandidat pri eni ali več posameznih preskušnjah državne preskušnje cenilo „nezadostno“, mora tisto preskušnjo ponoviti, ko je opravil vse posamezne preskušnje dotične državne preskušnje.
Ko je kandidat delal vse posamezne preskušnje državne preskušnje, naj se mu v primeru reprobacije čim preje določijo rokovi za ponavljanje ponesrečenih posameznih preskušenj, in sicer naj to stori pri posameznih preskušnjah, opravljenih po § 16, prvi odstavek, samo pred izpraševalcem, profesorski zbor zaslišavši izpraševalca, sicer pa predsednik preskuševalne komisije v porazumu z dotičnimi strokovnimi izpraševalci in pri II. in III. državni preskušnji tudi v porazumu z vladnim komisarjem.
Ako kandidat samo pri eni posamezni preskušnji ni odgovoril, je odmeriti rok praviloma z dvema mescema, ob reprobaciji v več posameznih preskušnjah pa s tremi do šestimi mesci.
Rokovi se smejo odmeriti tudi krajše, ako je bil kandidat reprobiran pri posameznih preskušnjah državne preskušnje, ki jih je delal najprej.
§ 25.
Ako kandidat ob prvi ponovitvi ene ali več posameznih preskušenj zopet ne odgovori, veljajo za drugo ponavljanje dotičnih posameznih preskušenj enaka določila.
§ 26.
K tretjemu ponavljanju ene ali več posameznih j preskušenj državni' preskušnje more kandidata
pripustiti minister za bogočastje in nauk na predlog profesorskega zbora; pri tem se mu lahko naroči, da posluša dotične preskusne stroke, včasih pa tudi druge stroke vsega živinozdravniškega študija prej še en ali več semestrov.
§ 27.
Ako kandidat pri tem tretjem ponavljanju ne dobi pri vseh preskušnjah, ki jih mora delati, cenila „zadostno“, je za vselej izključen od nadaljevanja živinozdravniških naukov in od dosege živinozdravniškega diploma na tuzemski živinozdravniški visoki šoli ter tudi od pridobitve diploma na podlagi v inozemstvu doseženega živinozdravniškega diploma.
§ 28.
Ako je dobil kandidat pri vsaki posamezni pre-skušnji ali ob nje ponavljanju vsaj cenilo „zadostno“, vzame rektor (§ 16, prvi odstavek), oziroma predsednik preskuševalne komisije, ko je opravljena zadnja posamezna preskušnja, iz posameznih v glavni zapisnik vpisanih cenil glavno cenilo za celo državno preskušnjo.
Glavno cenilo je le tedaj ustanoviti z „odlično“, ako je bil kandidat to cenilo dobil pri večini posameznih preskušenj in ako ni bil reprobiran pri nobeni posamezni preskušnji.
Uspeh državne preskušnje je vpisati v glavni zapisnik in ga naznaniti kandidatu.
§ 29.
Ako položi kandidat 1 K takse, ki pripada pisarniškemu zakladu živinozdravniške visoke šole, ter 2 K kolkovnine, dobi izpričevalo o opravljeni državni preskušnji, ki ga izda rektorat.
§ 30.
Ako kandidat zamudi za preskušnjo določeni rok brez tehtnih opravičevalnih razlogov, zapade za dotično posamezno preskušnjo določena kvota.takse* in izpraševalci in udje komisije prejmejo polovico njim sicer pripadajoče takse* ; ostane*k pripade; pisarniškemu zakladu živinozdravniške visoke šole. Ko je vnovič položil dotično kvoto takse, določi rektor za posamezno preskušnjo nov rok. (§ 13, tretji odstavek).
Ako kandidat tudi v lem nadaljnjem roku ne* deda te; preskušnje brez tehtnega opravičevalnega
razloga, je ravnati z njim tako, kakor da bi ne bil prebil dotične posamezne preskušnje.
O tehtnosti opravičevalnih razlogov odloča profesorski zbor.
§ 31.
Taksa za vsako posamezno preskušnjo I. državne preskušnje znaša, če se dela v rokovih po § 7 (prvi trije* odstavki), in sicer tudi tedaj, če; se je po § 16 (prvi odstavek) postavila preskuševalna komisija, po 10 K, ki pripadajo izpraševalcu, sicer pa po 15 K.
Taksa za vsako posamezno preskušnjo II. in III. državne preskušnje znaša po 20 K.
Od preskusnih taks po 15 K, oziroma 20 K dobi predsednik preskuševalne komisije in pri II. in III. državni preskušnji tudi vladni komisar po 5 K, izpraševalec pa po 10 K.
Ob vsakem ponavljanju ene ali več posameznih preskušenj jo položiti vedno polovico za prvo opravo dotične posamezne preskušnje plačane takse.
§ 32.
Ako je kandidat z uspehom prebil vse državne preskušnje, dobi živinozdravniški diplom na pergamentnem papirju (§§ 34 in 35), ko je
a)	predložil krstni ali rojstveni list 1er domovnico
in zrelostno izpričevalo,
b)	položil 30 K takse in
c)	storil pismeno obljubo (§ 33).
§ 33.
Obljuba, ki jo mora podati kandidat v učnem jeziku visoke šole in podpisati s svojeročnim podpisom, naj se glasi;
Obetam s svojim podpisom, da se bodem v izvrševanju svojega poklica izkazoval vestnega, vnetega in ustrežnega, da bodem varoval čast svojega stanu, po moččh pospeševal živinozdravniško znanje in natančno in zvesto izpolnjeval vse dolžnosti, ki so mi z zakoni in ukazi predpisane za izvrševanje mojega poklica.
S 34.
Živinozdravniški diplom, ki ga naj podpišejo rektor in dva redna profesorja, še izdaja v latinskem jeziku in si; glasi:
Nos Rector et Professores caes. (et) reg. aeademiae veterinarke (...............) hoc diplo-
(Slovenisoh.)
58
Kos XXXIV. 87. Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 23. aprila 1912.
»
mate promulgamus ac testamur dominum.............
oi'iundum ex.............in.............postquam
rerum veterinariarum studia auctoritate et volun-tale caes. et reg. Apostolicae Majestatis prae-scripta rite absolvit et severis examinibus legi-timis laudabilem in medicina veterinaria scientiam et facultatem probavit, ad medici veterinarii gradum promotum esse eumque cum artis veterinarke exercendae tum testimoniorum legitimorum in rebus veterinariis conscribendorum ius atque potestatem habere.
In cuius rei fidem hoc diploma sigillo aca-demiae muniendum curavimus et nostra manu subscripsimus.
§ 35.
Inozemci, ki so dosegli živinozdravniški diplom na tuzemski živinozdravniški visoki šoli, s tem ne dobé pravice izvrševati živinozdravniško prakso v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dokler niso dosegli avstrijskega državljanstva.
Obrazec diploma za inozemce mora imeti temu določilu ustrezajočo pripomnjo. Besedilo se glasi:
Nos Rector et Professores caes. (et) reg.
academiae veterinarke........... .hoc diplomate
promulgamus ac testamur dominum...............
oriundum ex........ in...............postquam
rerum veterinarian! studia auctoritate et voluntate caes. et reg. Apostolicae Majestatis praescripta rite absolvit et seven's examinibus legitimis laudabilem in medicina veterinaria scientiam et facultatem probavit ad medici veterinarii gradum promotum esse eumque in civitatem vel Austriacam vel Hungarian! ascriptum cum artis veterinariae exercendae tum testimoniorum legitimorum in rebus veterinariis con-scnbendorum ius atque potestatem habere.
In cuius rei fidem hoc diploma sigillo academiae muniendum curavimus et nostra manu subscripsimus.
§ 3G.
Glede pogojev, po katerih morejo živinozdrav-niki, ki so pridobili živinozdravniški diplom na visoki šoli (učilišču) izven kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, doseči v tuzcmstvu veljaven živinozdravniški diplom, naj veljajo določila mini-strstvenega ukaza z dne 11. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 135) §§ 1, 2, 3 in 4 (prvi in drugi odstavek) z izpremembami, ki se podajajo iz tega reda državnih preskušenj.
§ 37.
Profesorski zbori morajo glede uredbe preskušenj oziraje se na krajevne razmere^n v okviru spredaj stoječih določil z odobrenjem ministra za bogočastje in nauk določiti posebna navodila.
§ 38.
Ta ukaz dobi moč za tiste dijake, ki so začeli živinozdravniške nauke od zimskega semestra 1911/12, s časom, ko se objavi in se torej razveljavljajo vsa temu ukazu nasprotujoča določila razpisa tega ministrstva z dne 27. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 80) o živinozdravniškem učnem načrtu, nadalje ukaz tega ministrstva z dne 28. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 134) in z razpisom tega ministrstva z dne 14. julija 1910.1., št. 26142, ukrenjena začasna določila o fakultativni opravi prve stroge diplomske preskušnje ter § 5 ukaza tega ministrstva z dne 11. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 135).
Bräf s. r.
Hussarck s. r.