Posebna ponudba!
Spodnje hlače za dečke, zimske,
dolge ...............S	12.90
Spodnje hlače, moške, dolge, iz podloženega trikoja......S	29.90
Posteljno blago, rožasto,	120 5ir.	.	.	S	17.90
Flanelaste rjuhe, 220 dolge	...	S	49.90
Trgovska hiša
TOMSCHE
BELJAK-VILLACH
4. leto / š»evil*<a48
Po zadnji seji
J rejšnji četrtek se je sestala avstrijska jx> 5 a.nsha zbornica ali državni zbor k svoji zadnji seji. Po sklepu samega državnega ^ °ra< je poslanska zbornica predčasno raz-PUscena in nove volitve bodo dne 22. fe-»ruarja 1953.
K-0 poročamo o tej zadnji seji sedanjega zavneg^ zbora, se moramo spomniti dela ga državnega zbora, ki je bil izvoljen dne y- oktobra leta 1949.
trri °Slanska zlK)rnica a,i državni zbor, ki ga nar(vi^e'0 tVdi narodni svet> je zastopstvo la •CXla|' } a ‘/v°b svoje zastopnike na pod-R1 splošne, enake, neposredne in tajne vo-n:"e Pravice za dobo štirih let. Zastopniki no l° a nat:0 V državnem zboru vršijo zako-j. aJn° oblast in nadzorstvo nad vso dr-to uPravo. Zato so izvoljeni in sestav-J r! v državnem zlx>ru razni odseki, tako »o	g*avn* °dsek, ki vrši svojo nalo-
1 v časir, ko je državni zbor razpu-^-^tedaj, dokler se ne sestane novi
,r^Poščeni državni zbor je bil drugi v deltf1 avst^jski republiki. Kakor je bilo dj-z V Plvern, tako je bilo tudi v drugem dvf>h neim zboru delo pod vplivom koalicije
-trij,ke.j„d4 Hz. .	; cvi) m pa avstrnske sociahstič-
S ra"ke (SPOe). To pa nam že tudi po-3 >1	vsc delo avstrijskega parla-
flro .l, °4!laciti 7 eno samo besedo: kom-ii&tiJt'. t. U Se zrcali v v'seh zakonih, v vseh odloZ'. ' iin uredbah in prt vseh važnejših srp I itVai‘ kompromis pa je samo «eka onja pot med dvema naziranjima, ki mo-j, ta biti včasih silno različni. Pri takih ^mpromisih mora vedno nekdo popustiti, ',adno Pa oba. Ker pa so postala mnenja obema vladnima strankama v zadnjem fiad 7el<> raz^™a 111 ni bilo volje za bii	popuščanje na nobeni strani, je
4elo VV i -l kompromis nemogoč in vsako če; ed- . avnem zboru je postalo nemogo-litve mi ^hod je bil razPust in. nove vo-
poslaZakonu nna avstrijski državni zbor 165 1'Wnc,ev‘ Star latinski pregovor pravi: Ko-zbor g av’ tobko misli. Ker so v državni 6a narodu določeni najboljši iz naro-Prič- ifVSai ^ako bdo Pravilno — bi mogli sv^j. 0Vati. da bo vsak poslanec delal po bil;	Pameti. Toda v resnici so
in s Sl poslanci razdeljeni na štiri skupine lajjj 1110 ndsli teh štirih skupin so bile v par-Ue. m11.' zaznavne in tudi edino merodaj-skupina je bib skupina av-«Janr C	stranke, ki je štela 75 po-
Štela J: Druffa skupina - socialistična - je pitl ('.poslancev, skupina VdU 15, sku-j)°sj ev’čarskega bloka 5 poslancev in trije jj. nci so se izjavili, da so neopredeljeni. WStV0 naPora obeh glavnih skupin v par-vrst^ntu je bilo v tem, da bi ohranili med host ,! svojih poslancev čim večjo enot-^ • čim večjo edinost, čim večjo discipli-strant ° .tega ne bi bn°’ bi ntogla večinska gubo a izgubiti veeino. Ta strah pred iz-StOji. Ve^ine pa je bilo tudi vodilo pri obeh & tl T kib strankah v vseh letih skupne-Ui0 |.a- Zato pa se je tudi zgodilo, da so ‘bani1 P°slanci ene ab druge obeh glavnih W k glasovati proti svojemu prepričanju.
Po Pač drugače niso smeli. Ako bi pa šli Uji};'°u- ki jo jim je mogoče narekovalo tia oj',0 prepričanje, bi se moglo zgoditi, je J^bva stranka izgubi večino. Ta strah v adoval vse delo sedaj razpuščenega pavnega zbora.	r 6
tnt)r:lv° mišljenje obeh vladnih strank bo-^ n/Tedeli šele sedai Pred volitvami, ko \ >n ve^ treb^ ozirati na želje koalicij-«šbn;ranke v vkadi- Ker pa je človek dru-Va v- 11111 je ze v naprej določeno, da 'ii (jj.^veti v družbi in da se mora zato tu-^ žbi prilagoditi. Življenje samo ni nič s ga. kakor samo sklepanje samih kom-
svetov n ih in chzrn a č ih do go d kov
27. novembra
Avstrija v mednarodnem svetu
Cena 1 ši(inq
Politični razgovori
V ponedeljek, dne 24. novembra, je odpotoval avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber v New York, da bi se tam raztovarjal z zastopniki onih držav, ki so obljubile, da bodo podpirale brazilski predlog zaradi Avstrije pred glavno skupščino Združenih narodov. Že v torek je zunanja minister prispel v New York. Verjetno se bo razgovarjal v VVashingtonu tudi z zastopniki ameriške vlade.
Pred svojim odhodom v Ameriko je zunanji minister izjavil dunajskim časnikarjem, da bo razprava o avstrijskem vprašanju pred Združenimi narodi pokazala, 'kaj želi Sovjetska zveza. Nadalje je minister izjavil, da bi bila avstrijska vlada pripravljena razgovarjati se tudi naravnost z vlado v Moskvi, ako bi ta na to pristala.
Gospodarske pogodbe
Na mednarodni konferenci za ureditev predvojnih dolgov je te dni avstrijski za-
stopnik izjavil, da Avstrija še ni svobodna, kakor ji je bilo to zagotovljeno v Moskvi dne 1. novembra leta 1943. Zato se tudi še ne more svobodno razvijati in zato tudi ne more sprejemati obveznosti, ki jih more sprejemati samo popolnoma neodvisna in svobodna država. Tudi ni pravično zahtevati od Avstrije, da bi prevzela plačilo obveznosti, ki jih je sklenila, pa nato ne izpolnila, bivša vlada nemškega rajha. Pravično tudi ni, je nadalje izjavil avstrijski zastopnik, da bi morala prevzeti Avstrija gotove dolžnosti, ako sama ne dobi priznanja za medvojno škodo. Končno pa bi mogla prevzeti Avstrija razne obveznosti samo v toliko, v kolikor bi s tem ne bil oviran njen gospodarski razvoj in napredek.
Dne 10. decembra se bodo začela v Miinchnu pogajanja o ureditvi blagovnega obmejnega železniškega, cestnega in rečnega prometa med Avstrijo in Zapadno Nemčijo. To naj bi bil začetek in podlaga no-\ ih meddržavnih odnosov med tema dvema državama.
Irak po stopinjah Irana?
Poleg Irana, katero državo imenujejo tudi Perzijo, leži v Prednji Aziji ob rekah Evfrat in Tigris proti Perzijskemu zalivu država Irak. Njeno glavno mesto je Bagdad, ki ima okrog 300.000 prebivalcev. Površina Iraka je preko 400.000 km2 (40 koroških dežel), prebivalcev pa ima malo manj kot Avstrija. Irak je kraljestvo, za mladoletnega kralja pa vlada regent. Prebivalci so Arabci in kurdi.
Irak bi bila država brez posebnega bogastva in bi se malokdo za njo zanimal, če ne bi teklo iz njene zemlje bogastvo, smrdljiva tekočina — petrolej, ki pa večkrat v teh državah diši tudi po krvi.
Izkoriščanje petrolejskih vrelcev imajo razne britanske petrolejske družbe, med katerimi prevladuje ..Iraška petrolejska družba”. Ta je ravno te dni dogradila 888 km dolg petrolejski cevovod, ki ima premer 75 cm in ki veže iraške petrolejske vrelce ter čistilnice z lukami ob sredozemski obali in
predvidevajo, da bodo leta 1953 pretočili po tem cevovodu že 30 milijonov ton petroleja (10.000 vlakov po 30 vagonov).
Med kratkimi vestmi danes poročamo, (la je odstopil dosedanji iraški ministrski predsednik, novo vlado pa je sestavil vrhovni poveljnik iraške vojske, general Mah-mud Nur el Din. To se je zgodilo zaradi protivladnih, protiameriških ter protibri-tanskih demonstracij v Bagdadu. Pri tem je bilo 10 oseb ubitih, 52 oseb pa ranjenih. Množica je zahtevala nove volitve, enako volilno pravico za vse; zažgala je tudi nekaj britanskih in ameriških poslopij.
Novi ministrski predsednik je razglasil obsedno stanje v Bagdadu, napovedal je nove volitve na podlagi novega volilnega zakona. Nadalje je obljubil znižanje davkov, odpravo korupcije in izboljšanje življenjskih razmer. - V Londonu se bojijo, da bi mogli iti dogodki v Iraku po isti poti kakor so šli v Perziji.
Proti »Judom in komunistom'
V komunističnem svetu je že nujna potreba od časa do časa prirediti posebne procese, ki naj pokažejo »izdajalce pravega komunizma” in pa krivce, da ni mogoče še uresničiti obljub o paradižu na zemlji. Tak proces je te dni tudi v Pragi.
Pred sodiščem je 14 obtožencev, med katerimi je kar 11 Judov. Glavni obtoženec je bivši generalni tajnik češke komunistične stranke, Rudolf Slansky. Ta je bil komunist že od mladih let, je bil od leta 1938 do 1944 v Sovjetski zvezi in je bil pozneje slkoraj vsemogočen v češkem javnem življenju. Drugi na zatožni klopi je bivši češkoslovaški zunanji minister Clementis. Za njim pa so še drugi, ki so tudi v češkem javnem življenju zavzemali odlična mesta. Vsi pa so bili že vedno prepričani komunisti.
promisov. Vsak pa mora pri tem upoštevati, da so nekatera načela in nekatere bistvene točke, od katerih ni mogoče popustiti. Tako je tudi v državnem življenju.
Zato bodo volivci dne 22. februarja povedali, z delom katere skupine v razpuščenem državnem zboru so bili najbolj zadovoljni. Povedali bodo, v koliko kompromise, ki sta jih sklepali obe vladni stranki odobravajo. Povedali bodo tudi, če si še v naprej želijo takega dela, kakor ga je pokazal drugi avstrijski državni zbor na svojih 103 sejah, kolikor jih je skupno bilo.
Vsi obtoženi po vrsti izjavljajo kakor naučeni, da so izdali komunistična načela, da so delali proti Sovjetski zvezi in za odcepitev češkoslovaške od prijateljstva s Sovjetsko zvezo. Vsi so vohunili za Veliko Britanijo in predvsem za Združene države, sodelovali so z jugoslovanskimi komunisti, bili so orodje v rokah imperialistov. Jude, ki so v velikem številu zastopani v tem procesu, dolžijo, da predstavljajo peto kolono fašizma. Obdolžujejo jih, da so sodelovali z izraelskim ministrskim predsednikom Davidom Ben Gurionom in z drugimi ministri imperialističnih vlad.
Proti tem obdolži tvam že protestirajo vlade Izraela, Švedske in tudi druge, ker so vse te obtožbe navadne izmišljotine brez vsake najmanjše podlage resnice.
Proces bo te dni zaključen in bo končal vsaj z nekaterimi smrtnimi obsodbami, ki naj bodo strašilo in nauk vsem, ki bi še mogli misliti drugače, kakor pa to naroča uradna komunistična stranka.
RAZSTAVA DRŽAVNIH ŽELEZNIC
V Celovcu bo v restavracijskih prostorih na glavnem kolodvoru odprta dne 29. novembra ob 10.30 razstava pod geslom: „Kaj veste o avstrijskih državnih železnicah?” -Obisk razstave priporočamo.
KRATKE VESTI
Avstrijski škofje so ob koncu letošnje škofijske konference, ki je bila dne 12. in 13. novembra na Dunaju, izrazili najpreje zadovoljstvo nad izredno uspelim katoliškim shodom na Dunaju, nato pa so sporo-*ldl.zabvab> vscm’ ki so pripomogli do tako sijajne manifestacije našega verovanja.
V	Innsbrucku je bila podpisana v soboto 6. avstrijsko-nemška trgovska pogodba.
Države vzhodne Evrope dolgujejo Avstriji na dobavljenem blagu 10.6 milijonov dolarjev; od tega češkoslovaška 3.2, Poljska 4.6 in Romunija 2.8 milijonov dolarjev.
V	Beogradu se je mudil namestnik vrbovega poveljnika ameriških oboroženih sil v Evropi general Handy. Posvetoval se je s predstavniki jugoslovanske vojske o obrambnih vprašanjih jugovzhodne Evrope.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Eisen-howei je že deloma določil ministre svoje bodoče vlade. Zunanji minister bo John Poster Dulles, vodja urada za skupno varnost (MSA) pa bo Harold Stassen.
Na Poljskem so preosnovali vlado po sovjetskem vzorcu. Namesto državnega predsednika bo vzpostavljen Državni svet. Dosedanji državni predsednik Bjerut, ki je tudi glavni tajnik komunistične stranke, pa je postal ministrski predsednik.
Po poročilih iz Beograda namerava obiskati jugoslovanski ministrski predsednik, maršal Tito, London, v drugi polovici meseca marca prihodnjega leta.
V	Iraku je odstopila vlada, katere predsednik je bil Mustafa Alumari.
Egiptovski ministrski predsednik general Nagib je sporočil, da sta se vladi Velike Britanije in Egipta sporazumeli v bistvenih vprašanjih glede bodočnosti Sudana.
V	Conshoctonu v Združenih državah je umrl predsednik največje ameriške delavske zveze, American Federation ob Labor William Green, star 79 let. Zaradi izrednih zaslug za delavstvo in zaradi velikega za-upanja je bil izvoljen 28-krat za predsednika Delavske zveze. Bil je izrazit nasprotnik komunizma.
V	i.4 urah in / minutah je preletelo prvo potniško letalo pot iz Los Angelesa na za-padni obali Združenih držav do Kopenha-gena na Danskem preko severnega tečaja.' Pot je dolga R 550 km in je za 1.740 km krajša kakor pa dosedanja pot preko Atlantskega morja.
Pri poizkusu doseči vrh najvišje gore na svetu (Mont Everest) ste se smrtno ponesrečila dva nosača in pa en vodnik. Ni še poročil, kako daleč pod vrhom je že švicarska ekspedicija.
V	Neaplju v Italiji je umrl v starosti 80 let znani italijanski modroslovcc Benedetto Croce. Pogreba se je udeležil tudi italijanski državni predsednik. Croce je bil velik nasprotnik fašizma pa tudi komunizma.
Zapadno-nemški zvezni kancler dr. Adenauer je izjavil uredniku nekega ameriškega nemškega časopisa, da je nemška mladina odločena upirati se vsaki obliki totalitarizma, bodisi komunizmu ali nacizmu.
Dne 19. novembra je stopil v veljavo mednarodni dogovor o varnosti življenj na morju. Dogovor je sklenilo 18 držav, ki ima vsaka vsaj po en milijon registrskih ton ladjevja. Poleg Združenih držav so podpisale ta dogovor v glavnem zapadno-evrop-ske države ter še Izrael, Pakistan, Nova Ze-landija, Južna Afrika in Jugoslavija.
K Jugoslovanskemu 'ministru Borisu Kidriču, ki je močno obolel na bolezni, ki razkraja kri, je bil poklican v Beograd še tretji angleški zdravnik, sir Lionel Whitby. la je eden najboljših specialistov na svetu za krvne bolezni. Zdravstveno stanje bolnika se je izboljšalo.
Politični teden
Po svetu...
Napovedano potovanje novega predsednika USA na Korejo daje po pravici dovolj vzroka za razmišljanja. To pomeni najprej, da hoče novi predsednik, ki krmili usodo večjega dela človeštva, ki ni pod ko-munistič. režimi, izpolniti obljubo, katero je dal svojim volivcem. Z izpolnitvijo te obljube bo stal pa tudi pred težkimi odločitvami, katerih se ne bo mogel izogniti. Te odločitve bodo največjega pomena za vojno ali mir.
Kakšen vojaški in politični položaj imamo danes pred seboj radi korejskega vojaškega spopada?
Vojna na Koreji in kar je z njo v neposredni zvezi,-je pač barometer odnosov med Vzhodom in Zapadom, tukaj merita svoje moči komunistični in zapadni svet. Žal je treba ugotoviti, da se nevarnost nove svetovne vojne ni nič zmanjšala.
Kakšno vojaško stanje bo Eisenhorver našel na Koreji? — Na vsak način zadovoljivo. UNO-armada je najmodernejše oborožena, številna (medtem je uspelo tudi domače južno-korejske divizije dobro izvežba-d) in je v vsakem času sposobna upreti se svojemu sedanjemu nasprotniku. Eisenho-vveir more na svoji vojaški tehtnici tudi upoštevati utež 600.000 vojakov čang-kaj-šeko-ve vojske na Formozi. More računati v slučaju razširitve vojne na pomoč Filipinov in Avstralije, na zavezništvo Japonske in predvsem ha vsa nova atomska orožja, ki so jih v zadnjih mesecih izdelale Združene države' ameriške. Pri tem je treba podčrtati, da ima Eisenhotver za vsako svojo odločitev že tudi pristanek celotnega ameriškega javnega mnenja, kakor se je pokazalo po njegovi izvolitvi.
Kompromisni predlogi Indije in Anglije
Pogajanja v Panmundžonu so se prekinila na vprašanju repatriacije vojnih ujetnikov. Teh je petkrat več v UNO-ujetni-Ških taboriščih kot v komunističnih. Sever-no-korejci zahtevajo, naj bodo nasilno re-patriirani vsi, medtem ko Amerikanci, oz. sklep UNO pravi, da smo tisti, ki to prostovoljno žele. Posredovalni indijski predlog pravi, naj bi poslali domov takoj tiste, ki se javijo, ostale naj bi naselili v nekem taborišču na nevtralnem ozemlju in pO 90 dneh naj bi komisija, sestoječa iz nevtralnih držav, vsakega zaslišala in odločila, ali naj ga pošljejo domov ali ne. Temu predlogu so Amerikanci nasprotovali, medtem ko je angl. zunanji minister Eden že pristal na to stališče. Ameriško časopisje pravi, da vojni ujetniki ne smejo biti predmet kravje kupčije. Ker so se tudi nekatere ostale države zapadnega sveta pridružile indijskemu predlogu, v dobri veri, da bi s tem moglo priti do prekinitve vojne na Koreji, bo verjetno tudi ameriško stališče popustilo.
Sovjeti skušajo diplomatsko korejsko vojno obrniti v svoj prid s tem, da zavračajo krivdo za dosedanje neuspehe pri pogajanjih za sklenitev miru na Koreji, na Ame-rikance. Pri tem jim je delno uspelo zasejati nekaj nesporazumov med države zapadnega sveta. K temu so časovno prišle še ameriške volitve in povzročile razumljivo nervoznost med še nezadostno organiziranim zapadnim svetom. Tega dejstva se zavedata tudi ameriška vlada in javnost. Obisk Eisen-howerja pri Trumanu je zato imel namen pokazati vsemu svetu, da se ameriška politika v svojih gledanjih na komunistični svet ni in ne bo spremenila. Kvečjemu si Amerikanci niso vedno edini v načinu, kako cilje te politike najuspešnejše doseči.
cozi in N emci, ne morejo doprinesti k boljši evropski vzajemnosti.
Bonnski parlament odložil razpravo o ratifikaciji sporazuma o soudeležbi Zapadne Nemčije v Atlantsko obrambno zvezo
Tudi to dejstvo ne pospešuje panevropske zamisli, vendar je treba poudariti, da je s to odločitvijo pač bilo nekaj odloženega, kar pa bo uresničeno. Tudi tukaj so bili merodajni politični momenti v zvezi z izvolitvijo novega ameriškega predsednika. Eisenhotver je v svoji volilni kampanji veliko prijaznega povedal o Nemcih in to so si tudi malo prehitro zapomnili. Tako se je zgodilo, da so proti Adenauerjevemu predlogu za takojšnje sprejetje sporazuma o udeležbi zapadne Nemčije pri obrambi zapadne Evrope celo lastni pristaši v toliko glasovali proti, da je bil predlog odbit. Malo pred tem je tudi ameriški komisar v zapadni Nemčiji, general Mac Cloy, izjavil, da je posarsko vprašanje le ..majhnega pomena” in verjetno je tudi ta izjava vplivala na duhove poslancev, ki so v tej izjavi videli namig, da smejo udariti odločneje po mizi. Posledica nemškega oklevanja pa ni rodila kaj pametnega, ker so obenem tudi tisti krogi v Parizu, ki so ves čas že nasprotovali sprejemu Nemcev v Atlantsko zvezo, mogli s prstom pokazati nanje in reči: ..Preveč smo popustili, prav nam je." — Jasno je, da imata zdaj oba velika zagovornika Panevrope — Schuman in Adenauer težke skrbi in morata začeti znova tam, kjer sta bila pred dolgimi tedni.
... in pri nas v Avstriji
Predno se je avstrijski državni zbor razšel, je še enkrat pokazal enotnost, kakor jo je pokazal le malokdaj v zadnjih treh letih. Pri državnozborskih volitvah leta 1949 je prvič nastopila v avstrijski politični zgodovini volilna skupina neodvisnih, to je VdU. Že takrat so to skupino pri volilni propa-
gandi ovirali v sovjetskem območju Avstrije komunisti. Zato je bil tudi volilni uspeh te skupine v sovjetskem območju zelo malenkosten.
Pred kratkim pa je izdal sovjetski poveljnik v Dunajskem novem mestu (Wiener Neustadt) odlok, da je VdU na sovjetskem območju prepovedana volilna skupina. Proti temu odloku je najpreje protestirala vlada in nato so se zedinile v poslanski zbornici vse tri glavne avstrijske stranke, da proti takemu postopanju ostro protestirajo. Le poslanci komun istčne stranke so se izjavili za pravilnost odloka sovjetskega komandanta. Seveda je veliko vprašanje, če je k tej enotnosti s VdU nagnilo poslance OVP in pa SPO sočustvovanje s VdU ali veliko navdušenje za demokracijo, v kateri sme nastopati vsaka pravilno prijavljena volilna skupina. To edinost je najbrž povzročil strah, da se more jutri dogoditi tudi OVP in SPO na Sovjetskem območju nekaj podobnega kakor pa se je danes pri-godilo VdU.
Na zadnji seji je parlament še odobril finančni zakon za leto 1953. V tem zakonu je predvideno, koliko morajo prispevati občine in dežele k stroškom države in koliko jim prepusti osrednja uprava za občinske in deželne potrebe. V prihodnjem letu bodo morale dežele in občine skupno plačati 175 milijonov šilingov državi več kakor pa so plačale letos. Ker pa je predvideno, da bodo v bodočem letu tudi dohodki na davkih manjši kakor pa so letos in to približno za pol milijarde šilingov, bodo tudi za toliko manj dobile občine in dežele.
Sicer sta obe glavni avstrijski stranki obljubili, da pred koncem božičnih praznikov ne bo volilnih shodov in pa volilne propagande. Kljub temu se pa že sedaj jasno vidi, da to ne bo popolnoma mogoče. Zato stranki ne sklicujeta naravnost volilnih shodov, vendar pa najdeta na raznih drugih zborovanjih zadosti možnosti, da zastopniki ene ali druge stranke razpravljajo že tako kakor bi bili na volilnem shodu.
Tako je govoril minister za socialno skrbstvo delavcem in nameščencem delavnic državnih železnic v Floridsdorfu, kjer jc očital ČWP, da hoče pač ohraniti na sedanji višini (ali nižini) plače, ne pa tudi cen, ker je ta stranka — po izjavi ministra — zastopnica industrije in kapitala na splošno.
Na zaupniškem sestanku v Beljaku je go voril socialistični minister ing. Waldbrun-ner, ki je pozval navzoče, naj zagotovijo pri prihodnjih volitvah zmago socializmu-Končno je obljubil minister — in to je zvenelo že čisto po volilnih obljubah še tole. Ako se volivci odločijo za njegovo stranko, bo ta ugodila vsem njihovim željam in zahtevam ter bosta s tem zagotovljena mir in blagostanje. Verjetno se g. minister sam zaveda, da ta stvar le ni tako lahko izpeljiva.-kakor je to obljubil.
Nasprotno pa je govoril na zborovanju' v Grazu finančni minister dr. Kamitz in je v svojem govoru ponovno poudaril, da ni nikdar niti zahteval niti predlagal kake ga znižanja rent ali pa plač. S svojim »a Črtom novega proračuna pa je hotel doseči stalnost denarja, stalnost prejemkov m stalnost cen. Zahteval pa je varčevanje. Sa mo zdrava finančna in gospodarska politi j* zagotavlja namreč stalno zaposlitev in sta ne prejemke.
Podobno so govorili tudi na zborovanju zveze gospodarstvenikov v Celovcu, kjer so tudi zagovarjali politiko,finančnega mini-
stra kot pravilno. In predsednik OVP ing'
„	,	.	^-------^ jt
Raab je na zborovanju žen izjavil, -- , treba z večjim poudarkom skrbeti za materialno izboljšanje družine in da je zate treba doseči zvišanje sedanjih družinski doklad.	•
Že sedaj pa je mogoče razvideti, da bo pu prihodnjih volitvah precej — če že ne o ločilno - vplivalo na eni strani marksisti -( no naziranje popolnega materializma, n drugi strani pa zagovarjanje krščanski t n čel tudi v javnem življenju.
Prve dolžnosti predsednika Eisen!iowerja
VERSKO PREGANJANJE V KOMUNNISTICNIH DRŽAVAH
Na sovjetsko pobudo se nadaljuje versk«1 preganjanje v komunističnih državah..
Notranji minister vzhodne Nemčije J uradno posvaril protestantovsko cerkev
ker „se vmešava v državno suverenost”.
Novoizvoljenega predsednika čakajo še nekatere naloge, preden bo prevzel vsakodnevne posle ameriškega predsednika.
Prejšnji teden se je Eisenhotver v Wa-shingtonu sestal s predsednikom Trumanom.
V kratkem bo odletel na Korejo, kjer se bo sestal z ameriškimi vojaškimi in diplomatskimi zastopniki na Daljnem vzhodu.
Dne 14. decembra se bo sestalo 531 volilnih mož, ki bodo formalno izvolili Eisen-hotverja, ker morajo glasovati za onega kandidata, ki je v njihovem volilnem okrožju dosegel večino glasov. Rezultat bodo poslali predsedniku senata. Opoldne 6. januarja se bo sestal kongres na skupni seji, da prešteje glasove volilnih mož in proglasi
Eisenhotverja za predsednika.
Na ustoličenje 20. januarja se pripeljeta po običaju oba predsednika. Prisega novega predsednika se bo vršila na ploščadi nad velikimi stopnicami Kapitola.
Po prisegi bo Eisenhotver izrekel uvodno poslanico, v kateri bo označil glavne smernice svoje politike.
Po ustoličenju ali še prej bo imenoval svojo vlado in načelnike drugih vladnih ustanov.
Proračunsko poslanico in gospodarsko poročilo bo še podal Truman, seveda v sporazumu z Eisenhotver jem. Ni še znano, ali bo Eisenhotver že sedaj podal tudi zvezno poslanico, ki med drugim napoveduje tudi zakonodajne predloge.
Tudi'komunistični časopis „Neues DeUl schland” napada zahodnonemške cerkveflc oblasti, ker so pozvale pastorje v obeh nah Nemčije, da molijo za verske vodite J f ki jih preganjajo in ki so v komunistični zaporih zaradi vohunstva, nezakonite pf sesti strelnega orožja in drugih lažnivih 0 | tožb.	ji
Prejšnjo soboto je papež Pij XII. v Va kanskem mestu ob sprejemu apostolskegj vizitatorja v Ukrajini, ki živi zdaj v eksi ' obtožil komunistični režim, da preganja"
hovnike v Ukrajini, zaradi česar je nast*^ v vrstah duhovnikov velika vrzel. Omel1
v vrstan aunovniKov vcu^a vizci.
je, da je več škofov umrlo, druge škofe P
so nasilno odstranili iz njihovih škofij ^
živijo deloma v izgnanstvu, deloma pa . koncentracijskih taboriščih, vse to samo & radi zvestobe do cerkve.
Eitenhourer in Stevemon za ohranitev svobode
Novoizvoljeni predsednik Eisenhotver in guverner Stevenson sta po radiu dala izjavi o ohranitvi svobode.
Politični položaj v Evropi se ni spremenil na bolje
Prihodnjo nedeljo bodo posarske volitve in bonnska vlada je v resnici pozvala Po-sarce, naj se vzdrže glasovanja in s tem dokažejo, da so za priključitev k Nemčiji. S tem proglasom so odnosi med Francijo in Nemčijo ostali na dosedanji točki, če se niso še poslabšali. Pred dnevi je umrl eden izmed posarskih politikov, ki so bili Nemčiji prijazni. Štirje neznanci so vdrli v njegovo stanovanje in stikali za nemškimi tiskovinami. Prišlo je do prerivanja in dve uri zatem je omenjeni politik umrl. Nemci trdijo zdaj, da je bil umorjen, medtem ko posarske policijske oblasti uradno pravijo, da ga je kot starega človeka radi živčne prenapetosti zadela srčna kap. Polemike, ki so v zvezi s tem dogodkom nastale med Fran-
Eisenhotver je med drugim izjavil: „V današnjem svetu ne more svoboda živeti v eni državi, pa naj bo ta država še tako močna, ako se je ne ohrani tudi v drugih važnih delih sveta. Za življenje v svobodi je potrebno, da lahko vsi viri in gospodarstva svobodnih dežel nudijo primerno življenjsko raven svojim narodom, neodvisno od sovražnih držav. Dokler ni mogoče tega doseči, lahko izpolni gospodarski pritisk to, česar ne morejo vojaške formacije. Zato je potrebno, da podpirajo vsi svobodni naror di svobodo v državah, kjer svoboda še obstoja. Boljševiški svet vodi največjo kam-
panjo zgodovine, da bi uničil možnost samostojnega mišljenja ljudi in njihove glave napolnil s popačenimi lažnivimi mislimi. Ljudje verujejo lažem samo, če ne slišijo resnice. Komunisti so izolirali svoje narode in skušajo preprečiti, da bi čuli resnico. Edina pot, da se prepreči ta zločinski poskus s človeškimi mislimi je, da se ljudem pove resnico, da bodo zatirani narodi tako lahko spoznali laž.”
Guverner Adlai Stevenson pa je med drugim izjavil, da je rešitev svobode najbolj zagotovljena s trdno voljo, da se postane svoboden. Dostavil je, da je dolžnost svobodnih vlad in ustanov, da zaščitijo to voljo do svobode, jo podpirajo in branijo kjer koli je mogoče in najdejo primerna sredstva za to.
OBČINSKE VOLITVE NA GORISK^
Za nedeljo, dne 14. decembra t. L, so
pisane občinske volitve v občinske zast°^
v Gorici in v 13 občinah na Goriškem občine so: Fara, Sredipolje, Gradiška, dež, Mariano, Tržič, Ronke, Romans, V lenje, Škocijan ob Soči, št. Peter ob So
Turjak in Starancan.
Volitve bodo po novem volilnem zakofj ki predvideva večinski sistem. V obči o9, j do 10.000 prebivalcev, bo dobila lista, j doseže največ glasov, štiri petine svetcmjj cev, naslednja lista pa ostalo petino. V činah nad 10.000 prebivalcev, med kat spadata tudi Gorica.in Tržič, pa dobi ^ tretjini svetovalcev ona lista ali stranka^ dobi največ glasov, ostalo tretjino pa sif delijo vse druge liste.
Slovenci bodo nastopili v Gorici s *V<,1
Španija - članica UNESCO
kandidatno listo, ki bo imela znak lip^ vejice.
V sredo, dne 19. novembra, je postala tudi Španija, kot 66. država, članica organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO). Glasovanje je bilo v Parizu, kjer zboruje ta organizacija. Za sprejem Španije je glasovalo 44 držav, štiri države so bile proti, sedem zastopnikov ni glasovalo in trije zastopniki niso bili navzoči.
Za sprejem Španije so glasovali med drugimi zastopniki treh zapadnih velesil, torej Združenih držav. Velike Britanije in Francije. Nadalje sta glasovala za Španijo tudi
zastopnika Zapadne Nemčije in Avstrije. Proti pa so glasovali zastopniki Mehike, Burme, Urugvaya in pa Jugoslavije.
Zaradi tega glasovanja se razburjajo posebno socialistične stranke in avstrijski socialisti napadajo zveznega ministra za prosveto dr. Kolba, ki je dal avstrijskemu zastopniku naročilu, naj glasuje za Španijo. Celovška „Volkszeitung” pa se temu postopanju socialistov čudi, ker protestirajo proti Španiji, sklepajo pa prijateljstvo z jugoslovansko komunistično stranko, ki je tudi diktatorska.
IZPLAČILO ODŠKODNIN
Glavni odsek državnega zbora je skh-Pj
na svoji zadnji seji tudi o odškoduj žrtvam fašizma. Po tem sklepu j izplačane odškodnine takole:	Zneski ,
š 3.017 v celoti takoj, ko bo postavno P znana pravica do prejemanja odškod"1 j Zneski do š 12.068 bodo izplačani v obrokih po Š 3.017 in zneski preko š j--j bodo izplačani v štirih enakih letnib ^ rokih. V posebno nujnih slučajih P? J mogoče tudi doseči, da bodo izplačan* enkrat zneski do 20.000 šilingov.
Nadaljevalne šole
Po šolskem zakonu mora vsa mladina po Štirinajstem letu obiskovati nadaljevalno •šolo.
Učni načrt za nadaljevalno šolo predpisuje tedensko za fante sedem in za dekleta-osem ur pouka.
Leta 1945 je bilo določeno po učnem na-irtu za nadaljevalne šole v vseh krajih, ki imajo po šolski odredbi dvojezično šolo, da se mora poučevati slovenščina po eno uro tedensko.
Nedavno je bilo v Velikovcu zborovanje mučiteljev za nadaljevalne šole. Pri tej pri-liki je bil tudi razgovor o pouku slovenščine, ker v okrožnici pristojnega nadzornika ni bilo o tem nobenega govora. Uči-teljj so odločno zahtevali, da mora pristojna šolska oblast tudi v tem pogledu zavzeti točno določeno stališče. Pri tem razgovoru
iznenadilo izmikavanje g. nadzornika, vladnega svetnika Maurerja, ki je bil mnenja, da itak duhovnik poučuje verouk v slovenskem jeziku in bi tako bili dve uri slovenskega pouka.
Ivo smo Sprejeii na uredništvu poročilo o O"1 dogodku, je predsednik Narodnega
sveta, dr. Joško Tischler, takoj interveniral pri nadzorniku, vladnem svetniku Maurerju, ki pa je gornje misli odločno zanikal.
Poleg tega moramo ugotoviti, da ima dolžnost skrbeti za pouk veronauka škofijski ordinariat.
Mi pa moramo odločno protestirati proti odpravljanju tega malega drobca slovenskega pouka iz nadaljevalne šole. Tu se mora gojiti ljubezen do branja in tudi pripovedovanja, da bo dobila mladina veselje in zanimanje za branje, ker brez branja ni izobrazbe in ni gospodarskega napredka. Tudi govorniške vaje spadajo v tak pouk slovenščine, da se mladina uči izražati svoje misli in se tako usposobiti, da bo v življenju branila tudi svoje interese in potrebe.
Desetletja se pri nas prakticira, da se pri mladini načrtno ubija vsako veselje do izobraževanja in potem se gospodje, ki so za tako početje odgovorni, čudijo gospodarski zaostalosti. Dajte mladini, to, kar ste ji dati dolžni in mladina si bo v življenju sama pomagala. Gospodu inšpektorju Maurerju pa bi zelo svetovali, da bolj točno pazi, da se bodo predpisi izvrševali.
n-' ' n,edelj°’ dne 19- oktobra, je praznoval 1 jubileje preč. g. župnik, dekan in prošt ti bard Hiilsmann, ki je župnik v Ham-rnu v Renski pokrajini v Nemčiji. Pra-■ oval pa je 40-letnico mašništva, 40-letnico 1 ,ST?eSa pastirovanja v Hambornu in 40-bornu° ^asdrovanja met^ Slovenci v Ham-
i tnno^306 Pros^aVe se je udeležila velika njeg°vih faranov iz Hamborna, Mun°|C ^	tucb škof dr. Keller iz
-obli Sf1 d mn°go duhovščine in zastopniki Slove 1'.-' I.edvsem pa so se udeležili proslave -Z Pbuuborna pa tudi iz ostale icije m iz vse Zapadne Evrope, se življenje jubilanta je ozko povezano v v jenjem in usodo slovenskih izseljen-
Jubilej v Hambornu
ci v Porenju. Zato je odšel skupno s preč. g. B. Tensundernom v našo lepo domovino, da bi se tam naučil slovenskega jezika. Hotel je slovenskim rudarjem v Porenju oznanjati vero v Boga in ljubezen do Marije, kraljice Slovencev, v slovenskem jeziku.
Majhen je slovenski narod po številu, in razkropljen po vsem svetu, zato pa tem bolj ceni može tujih narodnosti, ki so spoznali slovensko dušo in ki so si pridobili slovenska srca s svojim požrtvovalnim delom. Gospod jubilant je spoznal in se je vedno ravnal po resnici, da morajo Slovenci v tujini ohraniti poleg svoje vernosti tudi svojo kulturo in z njo svoj materini jezik ter ljubezen do svoje domovine.
^ev Zel/ T usouo siovensKtn izseljen- Naj bi tudi v bodoče Bog spremljal s svo-‘da l>o deT ,g?slovec s5 je odločil jubilant, jo milostjo delo jubilanta in ga ohranil še oval kot dušni pastir med Sloven- mnogo let med slov. izseljenci v Porenju.
Izseljenec iz Francije piše:
Pred vojno smo izseljenci dobivali razne katoliške liste iz Jugoslavije. Sedaj ne prejemamo niti enega več, iz enostavnega razloga, ker jih je zatrla nova „prostost”.
Ravno te dni smo zvedeli, da je bil ukinjen zadnji katoliški listič, ki je z velikimi težavami izhajal v Ljubljani pod naslovom: Oznanila. Vsebina je bila popolnoma nepolitična, le verskega značaja.
Tako ljudstvo, ki je v ogromni večini katoliško, nima nobenega katoliškega glasila več. Nam v tujini, ki smo vajeni tiskovne svobode, se zdi to morda čudno, toda kdor pozna novega duha, ne more kaj drugega pričakovati. Ta duh po svojem nauku sovraži vsako vero, zlasti še katoliško. Imenuje vero opij, strup za ljudstvo. Zato jo zatira, kjer more. Ker so pa korenine vere pregloboko v srcih ljudstva, ker jih ne more izruvati z enim sunkom, gre počasi po stopinjah.
Taka stopinja je tudi onemogočiti vsak katoliški list, kar nam kaže slučaj ukinje-nja katoliškega lističa ..Oznanila”.
Takoj po vojni je moral prenehati, češ da ni papirja. Z ozirom na zunanaji svet, ki se zanima za verske razmere v raznih državah, je bilo začasno dovoljeno, da izhaja kot tednik na 4 straneh. Kmalu je bil skrčen na 2 strani in je izhajal na 14 dni. Da ne bi prišel preveč med ljudstvo, je bilo število izvodov omejeno, da ne omenimo, da je bil vsak osumljen ne vem katerega zločina, če ga je vzel.
Sedaj je popolnoma ukinjen.
Izseljenci se zgražamo nad takim nespametnim početjem, ki ni v čast odgovornim oblastem.
M I
Jhet ima danes preveč zakonov in zajx>-cai. Najlepši in najkrajši zbornik - deset zapovedi - je marsikateri zavrgel; • Pa je v pravem smislu besede pokvar-^ čoln na brezkončnem morju. Zato je svo'1 SrCe Utilmil0 in človek ne zasluži več 1 va Plemenitega imena. Egoizem — pra-f m • Ša.našega časa — se širi vedno dalje veka pajel žal že naše?a slovenskega člo-iivo , Kedkokdaj še najdeš na vaseh tisto da KUPnost> je prej nekoč družila sose-' sosedom ter je bila kras naših vasi.
radi?10 VSeh dejanj Je Postal profit. Za-‘ tega se zaničuje materina govorica, za-
S L I
radi tega se ne spoštujejo nedelje in prazniki, zaradi tega veljajo — le premnogo-krat samo na zunaj — kot merilo sposobnosti trdi, brezdušni paragrafi, ki od posameznega nič karitativnega ne zahtevajo, nič, kar velja za večnost.
In vendar — koliko ljudi ve za večnost! I udi na jesenski naravi spoznamo sled večnosti. Se vedno vodi svet najboljši Oče; On, ki je vsakomur dal svobodno voljo, da svobodno spozna, kje se začne njegova dolžnost, zakaj lepše svobode si ne moreš misliti.
France Zidnik
Umrli Slovenci v Belgiji
V času od 1. 12. 1951 do srede novembra so umrli v okolici Charleroi in Mons-a tile Slovenci:
Peter Klavžar (v Couillet) iz Jesenice nad Cerknem, Anton Kirbiš (v Quaregnon) iz Zg. Dupleka pri Mariboru, Peter Mažgon (v Hautrage) iz Raven pri Cerknem, Janez Detela (v Paturages) iz Trbovelj, Anton Miklič (v Jumet) iz Tlak na Štajerskem, Franc Bajt (v Gilly) iz okol. Cerkna na Goriškem, Jože Pavšič (v Mondgny-sur-Sam-bre) iz Lokovca nad Kanalom, Julijana Deželak (v Chatelineau) iz Trbovelj, Alojz Kovač (v Charleroi) iz Vel. Trna na Dolenjskem, Alojz Jazbec (v Chatelet) iz Gor. Leskovca, Stanko Savli (v Auvdais) iz Lokovca, Eugenio Rukin (v Farciennes) iz Lombaja v Benečiji in Alojz Berk (v Dam-premy) iz Trbovelj.
Pregovori
Nikdar se ne obotavljaj danes napraviti to,^ kar je danes mogoče storiti. Ne veš namreč, če ne bo jutri mogoče že prepozno, ako boš to naredil ali pa nameraval narediti šele jutri.
a, e* * M a user:
Koroški Slovenci in izseljenci
Kaj morejo storiti koroški Slovenci, ki živijo na svoji slovenski zemlji, za rojake v tujini? Kako naj bi se vez med izseljenci in koroškimi Slovenci utrdila?
To je dvoje vprašanj, na katero gotovo večkrat jromislimo, ko govorimo in beremo o naših rojakih v tujini. Kako pa naj vendar pomagamo mi, koroški Slovenci, ki imamo sami svojih skrbi dosti, še rojakom v tujini? Sicer je res, da živimo koroški Slovenci na svoji zemlji, toda se moramo trdo boriti za svoj narodni obstoj in v tem boju izčrpavamo skoraj vse svoje sile. Zato je razumljivo, da je za nas večkrat težko, da bi v teh razmerah gledali na splošne narodne razmere. Toda zavedati se moramo: Cim bolj na široko bomo odprli svoja srca za splošna narodna vprašanja, čim bolj bomo dvignili svoj pogled iznad ozkih meja naše koroške zemlje, čim bolj se bomo zanimali za verske, politične gospodarske in kulturne razmere, pod katerimi živijo Slovenci v matični državi in čim bolj se bomo zanimali za naše slovenske izseljence v tujini, tem več moči in odpornosti bomo črpali iz tega v borbi za svoj obstoj in napredek na lastni zemlji.
Koroška je bila nekoč zibelka slovenske kulture. Dala nam je velike može — voditelje. Na Koroškem je nastala naša najstarejša kulturna ustanova, Družba sv. Mohorja, ki je dolga desetletja delala, delala ne za sebe, ampak za pravo prosveto med vsem slovenskim narodom. Danes naj bi spet v Celovcu nastalo kulturno središče ne samo za koroške Slovence, ampak tudi za naše izseljence, posebno za one v Zapadni Evropi.
Neodpustljivo bi bilo, če bi mi, ki živimo na svoji rodni zemlji, pozabili na svoje brate in sestre v tujini in bi zanje premalo storili. Izseljenci po svetu zaradi razmer danes ne morejo imeti tistih vezi s Slovenjo, kakor si to želijo. Zato pa mora biti njih stik z nami, z brati in sestrami y tej prelepi Koroški, tem bolj živ.
Naši ljudje v tujini neizmerno ljubijo našo zemljo, besedo in pesem. Na sebi doživljajo, kako resnične so pesnikove besede, ki pravi:
»Domovina, ti si kakor zdravje,
koliko si vredna, tisti le spoznal je,
ki te je izgubil..
Najpomembnejšo zvezo z našimi izseljen-ci P0, Zapadni Evropi so vzpostavili naši »Slavčki”. Ti so jim prinesli pozdrav slovenske zemlje. Prinesli so s svojim obiskom po Nemčiji, Holandski, Belgiji in Franciji svežega slovenskega zraka v dimnate pokrajine tamkajšnjih rudnikov in velemest. Kako so oživela slovenska srca ob tem obisku. Dokazali so, da živijo na Koroškem zavedni Slovenci, ki ljubijo svoj narod, ki pa imajo srce tudi za svoje brate v tujini. Ta vez, ki je bila s tem vzpostavljena med koroškimi Slovenci, naj bi se vedno bolj utrjevala.
Uumk
(34. nadaljevanje)
^eter se na široko smeje. Grega tudi.
Se druSače ie y kakor takrat z Lojzem. Zunaj Jtri£^n globoka noč, Grega pa govori o otrocih in svojih
Preden zaspita, Gregor vedno reče: letej" * dobro odrezal. Na preteto pozno si se za-
2
rosnimi očmi se mu je smejala.
"Pa vekaš,” je rekel.
"Ko si me tako stisnil. Tak trdin si, Peter."
Je bila
že čez polnoč, ko je doma zaklepal vrata.
rat je obrnil ključ.
®r naprej ga je držal v roki.
Vo , e k,iuč! Vse odklene. Se srce, čeprav je tako glo-skrito kakor Petrovo.	8
hUrarbara. Pa ie P° malem vso noč vekala. Pozno v ^ečp ?e. J1 l.e zazdeIo, da je prišla do sreče. Do velike • m se ji je celo življenje skrivala, daj se ne bo več.
12.
jer°«ei?ar Je biI take volje, da ga je kar nosilo. Da Vba akarJey betin vendar unesel. Terno je zadel z K/V6	kakor je Kočarjeva pa čeprav bi
^ °n kobalil do Begunj za njo. Je ni! nogo je udaril Prosenar ob tla.
^em neumen,” je sam sebe kregal. »Kakor da t v.kaj. Pn tem-’’
jj»tenesel je bil pa vendarle. Se do Reze je bil bolj pri-j^kor ponavadi, čeprav ni bila za nobeno stvar iSarj J‘ je pisal iz ječe. Prodaja je gotova stvar. Fe-J Pride iz ječe. Na Jamnik ga ne bo več.
Saj Prosenarja ne zanimajo Lojzeve krače. Samo eno ga je vzdignilo, ko mu je Reza pokazala pismo. Lojz postavlja ceno za Rakarjevino. Sedemdeset tisoč kron.
Prosenar se zavoljo lepšega zmrduje, po njem pa vse vriska. Klemansko bo Peter vesel! To je pametna cena.
»Kar odpiši mu, da je prav. Veliko je, pa bom dobil . kupca. Če Peter ne bo zmogel, ga najdem drugje.”
Prosenar naravnost k Rakarju. Peter je cepil drva. »Pusti te grče. Imam novico, ki te bo grela celo zimo.”
»Na frdamanovo ste dobre volje, stric,” se je smejal Peter.
»Lojz je sam postavil ceno za bajto in zemljo. Rezi je pisal. Brez komisije, brez pisačev. Sedemdeset tisoč kron. A?”
Peter je spustil sekiro in kar zijal.
»Samo sedemdeset tisoč?”
»Nič več. Tako v pismu stoji. Sem sam bral.”
»Potlej bi se skoraj vse pokrilo.”
»Saj sem rekel,” je mahnil Prosenar po Petrovi rami. Peter je kar klecnil.
»Komisija bi nemara bolje ocenila. Prodalo bi se pa težko. Je pa tako, da nič ne vaš. Prav pod ceno bi Lojz tudi ne hotel prodati. Takole — odkrito rečeno - pa tudi ni nič. Si gospodar in nisi gospodar. Lojz bi samo jemal, delal nič, ti bi pa tudi ne mogel po svoje gospodariti. Vseskozi bi imel zvezane roke. In še tako povem, da bi me bilo kar sram, če bi lahko lastno domačijo kupil za groš. Tebe tudi.”
Peter samo kima. Najraje bi jo kar pri priči ubral do Barbare.
»Toliko, da veš,” se smeje Prosenar. »Zdaj bo čas, da se z Barbaro zmenita, kdaj bosta stopila do župnika. Zdaj pred zimo bi ne bilo napak.”
Se Peter se je smejal. In se je še potlej, ko je Prosenar že odšel. Sekiro je zarinil v tnalo, da je kar .zaškripala.^ Potlej je pa sedel v drvarnico na macesnov ploh.
1 akale novica! Za vse sedemdeset tisoč kron. Deset tisoč manj kakor je cenil Prosenar.
Peter spet računa. Počasi obrača številke v glavi. Barbarina bajta, prihranki, macesni. Veliko posode ne bo treba. Se bo kar močno pokrilo. Tistega tisočaka, ki bo morda zmanjkal, bo pa pri Tomažinu dobil. V gmajni ga bo odslužil.
Potlej Peter misli na Barbaro in premišlja, kako dolga je bila pot do nje. Seveda, lahko bi bila krajša, pa je sam delal ovinke.
Kar mimogrede je jutro. Se teden se tako ne vleče kakor se je Peter bal.
Ko sta v soboto zaklenila bajto in je Grega šel okrog in okrog nje, če je vse v redu, je Peter že mendral.
»No, nič se ne ženi. Le počasi. Barbara te bo še sita.”
Počasi sta kobalila proti Jamniku.
Bila je lepa sobota. V Petru tiho veselje, ki ga doslej v življenju še ni občutil.
Ko sta šla mimo Kačnika, se je usulo iz bajte. Deset otroških rok se je stegnilo po Gregi.
Petru je bilo neznano toplo, ko je gledal Grega v tem otroškem roženkrancu.
Pri njem ne bo tako velik. Pa da bi se vsaj dvoje rok nekoč stegnilo po njem.
Vsaj dvoje!
•
Tako je Jamnik v zimi. Kakor vsako leto. Nekaterim je zima kakor ponavadi, drugim v veselje in pričakovanje. Reza pri Prosenar ju je že vsa nesrečna. Ne zdrži več. Samo mesto še vidi pred seboj. Mesto in fabriko, Jamnika je tako sita, da je vesela že nedelje, ko gre v Kropo k maši. Sicer ji Prosenar še vedno poje litanije zavoljo Lojza, toda Rezi nobena beseda ne gre k srcu. Dekla ne bo več Gospa bo. Jamnika še pogledat ne pride več nazaj.
Peter je tudi ves ihtav. Ko Lojza spuste, bosta zavoljo domačije kar brž naredila. Potlej bosta pa z Barbaro stopila do župnika.
(se nadaljuje)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne.
Izšla je znamenita knjiga „CIRILMETO-DIJSKA IDEJA”. Knjiga spada v vsako katoliško družino in naj bi jo skrbno prebral vsak slovenski katoličan. — Knjigo dobite pri vseh župnih uradih.
iiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
nas mTiomkem
MIKLAVŽ PRIHAJA
Kaj boste dali svojim otrokom za darilo? Če hočete dati res nekaj vrednega, ka bo otroke veselilo in jim bo tudi v trajno korist, jim kupite lepo slikanico z življenjepisom Dominika Savija, mladega svetnika. Ob njegovem zgledu matere lahko vzgajate svoje otroke k pridnosti, ubogljivosti in pobožnosti. To je najlepše ilustrirano življenje mladinskega vzornika.
Slikanico dobite za nizko ceno 10 šilingov pri „Našem tedniku” in v Mohorjevi tiskarni v Celovcu.
Zelo lepo, vredno in primerno darilo za odrasle ob Miklavžu in za Božič je .»VEČNO ŽIVLJENJE”, najboljši molitvenik, ki ga doslej imamo.
Kupite ga svojim prijateljem, ki jim hočete narediti veselje. Pošljemo ga po Vašem naročilu tudi v tujino Vašim znancem, ako ga zanje naročite. Cena je 35,50 in 62 šilingov (navadna in boljša vezava). Dobi se pri »Našem tedniku” in pri Mohorjevi tiskarni v Celovcu.
IZPOD TURJA
Zadnjič smo brali v »Tedniku”, da je mož peljal svojo ženo na sejem v št. Jakob. Pri tem smo se spet enkrat pošteno nasmejali. Saj drugače nam pač ne gre tako dobro, da bi nam bilo za smeh.
Preje v poletju je sonce tako pripekalo, da se je vse sušilo, zdaj nam pa že dež dolgo nagaja. Zato pa tudi ne moremo biti prav dobre volje, ko je zdaj dela, da se iz njega ne vidimo, delavcev pa je povsod premalo. Zelo nas skrbi, kako bomo preživeli bližnjo zimo, oziroma kako bomo preživeli našo živino, pa četudi je je polovico manj v hlevu kakor prejšnja leta.
Zato pa je čisto prav, da nam »Tednik” včasih tudi kaj bolj smešnega pove, da vsaj za trenutek pozabimo svoje vsakdanje skrbi. Ko smo torej brali, kako sta se onadva veselila na „č’savo župo, na prate in na mošt”, smo se tudi mi zavedli, da te reči res spadajo na vsak sejem in da brez č’save župe in brez prat še sejma ni. In zraven sta se onadva pritoževala, da v št. Jakobu letos še mošta nimajo. Pa je res tako, če se že naješ onih dobrih stvari do sita, je pa tudi zlata kapljica dobra, In če sadja ni, pa tudi kapljice ni in ni kaj prodati, zato pa je tudi denarnica bolj prazna in si ni mogoče kaj drugega privoščiti, ko je vse tako drago.
In ko sta naša znanca prisopihala do cerkve v št. Jakobu, sta tam doživela spet novo razočaranje, nič ni bilo orglanja in to na semenji dan. To pa res ni lepo za tako župnijo kakor je št. Jakob, da še organista nimajo. Tako dolgo je že prejšnja or-ganistinja opravljala to službo; vsa čast ji. Toda morali bi le malo naprej misliti, saj vendar vsak človek nekoč obnemore. Dobri gospodar pravočasno skrbi, kdo bo njegov naslednik.
Pri nas smo pa le malo na boljšem, ko nas je dobri Bog obdaroval s sadjem. Precej smo naprešali mošta, nekaj smo pa tudi žganja napravili. Jabolk imamo dosti za zimo, pa tudi v denarnico nam je kanilo nekaj šilingov. Če nas še Bog obvaruje kužne bolezni pri svinjah, bo že šlo. Tako sc bomo preko zime okrepčali, v vigredi bomo pa morali spet dobro prijeti za delo.
ŠT. LOVRENC PRI ŠKOCJANU
Včasih jo mahnem kam na sprehod, da se malo raztresem. Tako sem jo neke nedelje ubral proti št. Lovrencu za Dravo. Lep jesenski, sončni dan je bil. Listje je padlo že z dreves. Tam od Obirja je vlekel topel
'm-.
Prišel sem k novi cerkvici, ki je bila blagoslovljena v svetem letu 1950 v oktobru, kot so mi domačini povedali. Cerkvica stoji na lepem prostoru. Okrog je prav čedno pokopališče. Zid so prav to jesen izgotovili.
Streha na zidu je iz strešne opeke. Delo je dovršil zidarski mojster g. Gomernik iz Sinče vasi. Na pokopališču sta komaj dva groba: Johann Jager, po domače štefl, ki ima že nagrobni kamen, je umrl 1951. In letos umrli Volina Johan, ki je umrl star komaj 22 let, ko ga je ubil električni tok, ko je napeljeval elektriko v kleti. Doma je bil fant iz bližnje vasi Peračije.. Drugače je pokopališče še prazno.
Nato sem stopil še v cerkev. Na pročelju nad cerkvenimi vrati je slika sv. Lovrencija, od slikarja VVeissa. V cerkvi so imeli ravno popoldansko pobožnost. Molili so ljudje sami rožni venec in litanije, nato so peli še kar lepo Marijine pesmi. Ni bilo sicer dosti ljudi notri, zlasti sem malo katerega videl od mladih. Na levi strani v cerkvi sem videl nove klopi. Vsedel sem se kar v zadnjo klop. Kar ugodno se je sedelo, ker sem bil že malo zmučen od poti. Poskusil sem še klečati, da sem preizkusil mizarja, če je klopi tako naredil, da se da klečati in sedeti. Pa se je kar dobro klečalo, samo kolena so me začela boleti, zato sem se brž usedel. V nekaterih cerkvah imaš klopi, ko ne moreš ne sedeti ne klečati, ampak si v njih zvit kot vprašaj. Zvedel sem, da je klopi naredil mizarski mojster iz Srč, g. Rose. Ko bodo klopi še na drugi strani, bo cerkvica kar lepo izgledala. Gledal sem še glavni oltar pred seboj, ki mi je zelo ugajal. Cerkvica je napravila name lep vtis. V njej se da lepo in zbrano moliti in tudi petje lepo odmeva, kljub temu, da je cerkvica majhna.
Po pobožnosti sem jo zavil malo k štefl-nu, da sem si privezal malo dušo. Kar dobro sem bil postrežen. Na keglišču pa je bilo mladine kot mravljincev. Takoj sem rešil uganko, ki sem jo imel prej v cerkvi, ko nisem videl mladih ljudi notri. Oni imajo popoldansko pobožnost kar v »podruž-
CENEJŠI SNO!
Moške spodnje hlače iz posebno toplega, barvastega barhenta kom. S 39.— Flanelaste rjuhe rosa 220 cm dolge S 49,— Kovtri zelo lepi in trpežni 148.—, 168,— 188,— Flanela vzorčasta, meter	S 16.80
Barhenti lepi vzorci	od S 14.80
Zavese krasni vzorci	od S 15.—
Flanela enobravna	S 12.80
Tekstilna trgovina
ROLF KASSIG
Celovec-Klagenfurt, Benediktiner Plati 7
ŠMIKLAVŽ OB DRAVI
»Kraljica neba, Gospa sveta, pred prestolom Svete Trojice bodi naša priprošnjica.” Sončen dan je bil ta naš praznik v megli in dežju letošnjih jesenskih dni. Sončen in jasen glas imata naša dva klicarja k lepšemu življenju.
SLOVENJI PLAJBERK
Preden nas bo zapadel sneg, ki se nam vedno bolj in bolj ponuja, se hočemo tudi mi še oglasiti.
Poljske pridelke smo že davno vse pospravili in zdaj že naši drvarji pridno »lifrajo” les, da bodo mogli potem kmeti »furati”. Zato si že nekateri želijo snega. Drugi zopet hočejo imeti še kopne ceste, da bi lažje mogli priti drug do drugega. Saj je pozimi ravno čas za obiske in za pogovore ob toplih pečeh.
Pralne stroje - Alfa in Mlele separatorje
za posnemanje mleka, mlatilne stroje vseh vrst in velikosti, čistilnike za žito, izruvače za krompir, kakor tudi vseh vrst druge gospodarske stroje kupite — tudi na mesečna odplačila — pod zelo ugodnimi pogoji pri domačem podjetju
Johan Lomšek
Zaloga strojev in koles. — Zagorje-št. Lipi, p. Eberndorf (Dobrla vas), Koroško.
niči”, v gostilni. Kmalu sem jo mahnil proti domu. Sonce je zahajalo in obetala se je mrzla noč. Se enkrat sem se ozrl nazaj in videl ves St. Lovrenc, ki so ga obsevali poslednji sončni žarki. »Zbogom” sem rekel, »pa še drugič na svidenje."
V prejšnji številki »Našega tednika” smo že pisali o novih zvonovih v Smiklavžu. Kar naprej pa še mislimo na slovesnost blagoslovitve zvonov in tudi na nove zvonove. Zato moramo zadnje poročilo spopolniti še s sledečim dodatkom:
Pevci so zapeli stare znane pesmi, ki so jih peli že leta 1910, ko je cerkev pogorela, ko so zvonovi padli iz lin in ko so jih 30. oktobra 1910 slavnostno blagoslovili in popravljene dali nazaj v stolp, ki je bil postal tudi žrtev požara. Zgodovinske so bile te pesmi, ki jih je učil naš stari zaslužni organist Janez Rutar. Leta 1910 in leta 1952 iste pesmi, katera fara se more s tem postaviti? Ta pesem pa se glasi:
»Kot bi fara bila mrlič, kot da smo ljudje zanič, žalosten je bil Smiklavž, ko zvon nobeden ni zapel.”
Tako je deklamiral drugi razred pred zvonom. Tega si pa ne pustimo dopasti, zato so dokaz zvonovi. Prvi razred pa je zvonu, ki je posvečen na čast angelom varuhom, obljubil svojo zvestobo, da ga bo poslušal. Večji — pa upamo, da bo postal srednji — nosi napis v čast Matere božje:
Dve leti je stal križ nedotaknjen, šele zdaj je menil neki zlobnež, da mu bodejo podobe in napisi preveč v oči. Neko jutro najdejo ljudje križ pomazan in z grdimi, nemškimi pa tudi z nekaj slovenskimi be sedami popisan. Tistega, ki je to zlobno dejanje storil, vsi pošteni in verni ljudje obsojajo. Tega mnenja bodo tudi mimo-vozeči se pošteni tujci, ki imajo še malo omike v svojem srcu. Sovražniki Kristusovega križa so, kakor kaže zgodovina, še vedno žalostno končali svoje življenje. Roka božja bo enkrat tudi tega zlobneža dosegla-
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V nedeljo, dne 23. novembra, sta se poročila v naši cerkvi Ivanka Vauti, pd. Ha ninova v Šmihelu in dipl. trgovec Dolb Picej, asistent pri finančnem ravnateljstvu v Celovcu. Poročno mašo je daroval č. g-Alojzij Vauti, župnik v Selah, poročal pa je ženinov brat, č. g. Jože Picej, župnik v Šmihelu. — Svatba je bila pri Likebu. Novemu paru prav iskreno čestitamo! Obilo sreče in blagoslova božjega. — Daljše porer čilo priobčimo prihodnjič.
Zdaj, ko mraz tako pritiska, sta si mislila Hermina in Hanzi Mak, tovarniški delavec iz Borovelj, ki je doma iz Sel, nadalje Jakob Užnik, žagar na Pufarju in Terezija Koban, da bi bilo prav, da bi zlezli v skupno gnezdo. Tako je bila Wundrova ojset dne 16. novembra. Svatba je bila v »taber-ni” od nevestinega brata. Jakob Užnik in Terezija Koban, vdova, pa sta se poročila dne 23. XI. Ker sta že bolj v letih, sta napravila koj najhen obed pri Serajniku v Bodnu.
Letos smo imeli v naši mali gorski občini kar 11 porok, 9 v Plajberku in dve v Brodeh. Vsem novoporočencem iskrene čestitke in mnogo božjega blagoslova. Porodov je bilo do zdaj že 12. Seve je bilo pri vseh teh svatbah in krstih veliko veselja in ob ponedeljkah pa tudi veliko »plavih”.
Po vsaki poroki so še v teku enega meseca »umivali kolena tetam”, kakor je že stara navada. Samo pozabljajo ljudje, da je bila stara navada le taka, da so »kolena umivali” ob nedeljah popoldne, ne pa ob sobotah. Zdaj pa je ljudem več vreden po-nedeljski zaslužek, kakor pa nedeljska služba božja. Bojijo se za izostanek ponedelj-skega zaslužka, ne pa greha, če opustijo nedeljsko službo božjo. Stari ljudje tudi pravijo, da je včasih bil »zrnat” ob L uri ponoči; danes mora biti pa šele ob 4. uri ali še pozneje zjutraj, da se še več popije in več pobije in je potem nujno ponedeljek brez dela ali pa nedelja brez sv. maše.
Zidali smo letos tudi pridno. Ožekarjev Herman je svojo hišo popolnoma dogradil. Lepo je bilo, ko so se 22. X. vsi njegovi bratje in sestre zbrali s starši vred v lepi dograjeni hišici in prisluhnili besedam duhovnika, ki je molil, da naj v tej hiši kraljuje mir, krotkost, ponižnost in čednost in da naj angel božji brani, varuje in vodi vse prebivalce te hiše. Nato so vsi navzoči molili sv. rožni venec in še enkrat skupno prosili za božji blagoslov. Tudi drugi kmetje in gospodarji, kakor Mezan, Bošt, Repic, Ogriz, Kovač, Kovačič, Fišter, Wunder, Žark in Oret, ki mu je v vigredi pogorelo, so popravili svoje hiše ali gospodarska poslopja.
ZGORNJA VESCA
(Surovo dejanje). Štefan Schelander, p. d. Lapuš, ki je bil dalje časa v ruskem ujetništvu, je napravil obljubo, da postavi, če se srečno vrne v domovino, na svojem zemljišču pri cesti zidan križ. Res se je vrnil in je pustil napraviti na svojem zemljišču pri cesti lep križ, katerega je bogato poslikal slikar, ki je tudi v celi okolici, tudi v bilčovski fari, poslikal in prenovil križe.
SELO PRI ŠKOCJANU
V nedeljd, dne 23. tega meseca, je naš^ vasico zadela velika nesreča. Zvečer nekaka ob pol 8. uri smo opazili pri gostilničarju in kmetu Seničniku plamen. V hipu je hi'0 celo gospodarsko poslopje v ognju. Kar naJ je bilo bližnjih, smo hitro rešili živino 'll hlevov. Kmalu se je dvignil plamen in n3 nebu smo videli velik sij. Sirene požarnil’ domov so tulile in tovarniška sirena iz Sinče vasi je klicala požarne hrambe na pomoč-Kmalu so bile na mestu, pa je bilo že pfe; pozno, da bi kaj rešili. Prišli so požarni brambovci iz Kamena, Peračije, Sinče vasi in Velikovca. Ker ni bilo vetrovno, ni bilo(
širil
tako velike nevarnosti, da bi se ogenj naprej. Zato so obvarovali p°leS gospo i darskega poslopja stoječo hišo. škoda je_v.^ lika. Saj je zgorelo vse seno in krma, ki letos tako manjka, nadalje vsi stroji in dru go gospodarsko poslopje. Vzrok ognja je se
neznan.
ROŽEK
Dolgo se že nismo več oglasili v „Te^ niku”, pa tudi danes pridemo le s kratko, 3 veselo novico. Na god sv. Andreja, t. j. prvo adventno nedeljo, bomo obhajali v naši župniji slovesnost blagoslovitve noveg3 zvona. Dosedaj smo imeli samo mali z.vonv teži približno sto kilogramov. Razumljiv je, da so si mnogi farani želeli vsaj še eneg3, da bo mogoče razločiti, kaj zvonenje p0, meni. Ta želja se nam bo sedaj izpolni1,1' imeli bomo poleg starega zvona z gl38?111 „f” še novega z glasom „c”, s težo 235 kikj gramov. Vlila ga je livarna Biihl na Tit0] skem.
Na slovesno blagoslovitev novega zvon3, dne 30. novembra, vabimo vse prijatelje 1 znance od blizu in daleč, posebno pa in s° sednjih župnij.
BLAGE OB ZILJI
Ena se nam je želja izpolnila, ta -
smo dobili novega stalnega dušnega pasnr ja v osebi preč. gospoda dr. Klinarja. In ^ prav pred začetkom adventnega časa, bomo tako imeli vsako jutro svitne sv. n’3 še. Kako je župniji, ki nima stalnega duh0 nika, to smo mi v zadnjih letih že večlj3. bridko občutili. Sedaj smo pa zadovolj0 in veseli in kličemo iz srca našemu noveu1 dušnemu pastirju: »Dobrodošli in prisr011^ pozdravljeni”! Vemo, da nam bodo dob dušni pastir, saj so izkušen in učen gosP°.( Dobro vemo tudi mi, kako bridko 1. mnogokrat našim duhovnikom, ko mn°| žele, da bi jim bil tudi duhovnik, ki P1^, stavi ja Kristusa, le orodje za njihove str3 karske namene, ,ki imajo vse druge 01 >( se jim pa duhovnik
kot rešitev duš. Če se jim pa vda, ga pa napadajo odkrito ali — kar še slabše — zahrbtno in politično. Za 11 je bilo dovolj nauka in od tega bi se rali vsi učiti, da je moral v mučeniStvo ^ smrt g. Schuster, naš bivši župnik, ki g3 ' ( bomo nikdar pozabili in to samo zato, je bil pastir in ne najemnik!	,
Za upravljanje naše fare do sedaj se IjT
zahvaljujemo g. kaplanu iz Sv. Štefana- ^ vemu dušnemu , pastirju ■ pa obljublj3'
ljubezen in pokorščino, ker vemo, da pred vsevednim Bogom odgovornost za 1 j še duše. Počutite se dobro med srečni Vašimi Ziljani!
UodjuMMd, fUMtl
I
Slovensko prosvetno društvo -Edinosf v Štebnu
ima na razpolago lepe slovenske knjige po zelo zmernih cenah
Knjiga je najlepše in najcenejše darilo za Miklavža in za praznike
Obiščite- ttafo UmI* itdto- /
uuuuiiniminnminimM»imnuimwmiiiimniw|i|l^//
JtteMo k dati poroki - a grob Stou&tske oddate v eadiu
Neizprosna smrt Gorenčanom letos zelo prizanaša. V celi fari je letos zahtevala samo 4 žrtve, 2 stara moža in 2 majhna otroka. če bo smrt do konca leta tako milostno postopala z nami, potem bo letos poteklo 105 let, odkar je smrt zahtevala tudi najmanjše število svojih žrtev. Leta 1847 so umrli samo štirje farani.
V prejšnjih časih, ko zdravniška veda še ni bila tako izpopolnjena in je bilo le težko dobiti in tudi plačati kakega zdravnika, je imela smrt seveda bolj proste roke. Tako nam poroča naša farna kronika, da je le'a •905 zahtevala smrt v naši fari doslej naj-večje število svojih žrtev in sicer kar 24 po hevihi.
čeprav nam je smrt doslej tako usmiljeno prizanašala, se je pa vendar začuda po-Sosto oglašala ravno pri Boštjanu na Ledu.
£bte 17. nov. letos je prišla po Boštjanovega starega ata. Že so se veselili in pripravljali rajni ata, da bodo obhajali s svojo dobro in zvesto ženo čez poldrugo leto '-•ato ojset, ko je nenadoma potrkala smrt In jim pretrgala nit življenja, potem ko so doživeli 81 vigredi. -
Rajni Boštjanov ata (Pistotnik Florijan) so se rodili v Žvabeku pri Janu. Izmed Janovih otrok so bili oni najstarejši. Sedaj so 'e vsi pomrli razen gosp. pri Janu. V svoji 'Oiadosti so se izučili kolarstva. Ko so do-rasli v fanta, so si poiskali tostran Drave, rumljah pri Hauzarju dobro vzgojeno Pm?0 Aloizli°’ s katero so 22. avgusta .04 v župnijski cerkvi sv. Stefana v žva-n U’-.V Prisostnosti g. župnika Randlna,
[ ozncjšggn prošta v Do5rli vasi> skienpj
C^Vn blagoslovljen zakon. Po poroki so dl ,,se j leta v Žvabeku, ko so se pri „Mu-nu . kjer je bila menda tedaj najbolj ZVlta dolarska obrt, posvetili tej obrti.
Leta 1908 so prišli s pridno ženo k Bošt-J nu na Led, kjer so tedaj havžvali še želj11?1 slar*V k'i so prišli od Hauzarja v Drum-1 >U i-e Pokojni krepko prijel za kmet-
0	teo in se trudil in mučil na lepem ostjanovem gruntu polnih 44 let. V zako-
se je rodilo sedem otrok, od katerih je ^ po lojstvu v 6. letu starosti umrl, ostale kruhu L<AtCno zredili in jih spravili h
Kakor je življenje vsakega človeka pre-
•	eteno na samo z lepimi rožami veselih “Ogodkov, ampak tudi s trnjem in osatom trPljenja, raznovrstnih težav in preizkušenj,
° je bilo tudi v življenju Boštjanovega toa' 77 Morali so prestati grozote obeh sve-^ vmh vojn. Koliko trpljenja so morali
na {dene-
ka|ezUU pater de Herdia v Mehiki (Ameri-gia ■ C sPlsa^ knjigo „Una Fuenta de Ener-« a = vir moči ali sile. V Ameriki je pred ^ r leti izšel prevod te knjige v slov. jeziku.
*	.knjigo ni tako lahko dobiti. Zdaj je v .Unščini spisana knjiga izšla tudi v nem-
jeziku in sicer v Inomostu, založništvo sin'13, knjiga stane 42 šilingov. Ima na-kn- Ein? Quelle tler Kraft (vir moči). V Pgi najdemo sledečo zgodbo:
1	adškof Areiga je leta 1868 vizitiral žup-teJ° ?an Juan de Ia Hucana v Mehiki. Pri
m je nadškof naletel na nekega hrome-sif.,moža- Škof je vprašal moža: »Odkod pa
(j V? neke gore, ki je več kot 15 milj od-‘ Jena od tukaj,” je odgovoril hromi mož. "Kako pa si prišel semkaj?”
”b!a muleju, oče.”
”Ali si oženjen?”
»Vdovec sem in imam dve hčeri.”
”jn tvoj poklic?” - »Lovec sem oče.” »Lovec?” je začudeno vprašal škof. »Kaj R nviš?” - »Lovim jelene, oče.”
»Jelenc? — človek, to je nemogoče!"
»1 o bi bilo seveda nemogoče, če bi mi pomagal nebeški Oče.”
^ ačuden je nadškof moža prosil, naj mu hj 0 natančneje razloži svoj način živi je-
^»Loslušajfe, oče,” je mirno odgovoril sVQ.mi- »Vsak dan, ko vstanem, molim k Jeniu Očetu v nebesih. Potem pokosiv-h* 111 s« vlečem, kakor pač gre, s svojo na polje. Po malo korakih, ki jih p Pravim izven hiše, mi Oče v nebesih že V r3V.i zaProJenega jelenčka. Ustrelim ga, nJ1 bčerki prideta, ga odereta in deneta in z divjačino (mesom), kožo in žive ViCin' katero prothimo, se že leta predamo.”
Hlu of se je čudil in je prosil moža, naj P°ve molitev, s katero si ubogi mož
užiti v prvi svetovni vojni, ko je bila Boštjanova hiša takorekoč v središču med dvema vojskujočima se taboroma, koliko trpljenja zopet med drugo svetovno vojno, ko je vsa družina ponoči in podnevi trpela v neprestanem strahu, da jo eden ali drugi vojni tabor pobije, odvede v izgnanstvo in uniči prelep Boštjanov dom. Posebno hud udarec pa je zadel rajnega očeta, ko jim je v drugi svetovni vojni v kraju Kirkenes, v daljni Norveški, ob Severnem ledenem morju, padel sin Hanzi. Vse te nesreče, križe in težave pa so rajni ata junaško in možato prenašali ob vztrajni podpori svoje ljubeče žene skoroda pol stoletja.
Moč za vse trpljenje pa so črpali Boštjanov ata iz zaupne molitve v Boga, iz sv. maše in iz prejema sv. zakramentov. Kako hu-do jim je bilo posebno zadnja leta, ko so jim noge skoraj odpovedale, da niso mogli več v cerkev k sv. maši. Kolikokrat so v solzah potožili: »Oh, kako rad bi šel v cerkev pa ne morem!”
Svoje življenje so prav lepo sklenili. Uredili so vse svoje posvetne skrbi za družino in za dom. Domačijo so pa prepustili sinu Franceljnu.
Ko so začutili, da se jim že bližajo zadnji dnevi, so poklicali duhovnika in Bog jim je dal posebno milost, da so mogli pol ure pred smrtjo prejeti še enkrat sveto Popotnico v srečno večnost. —
Rajni Boštjanov ata so bili veselega značaja. Bog jim je dal tudi velik pevski dar, katerega so pa lepo izrabili v božjo čast in v korist svojemu bližnjemu. Že v zgodnjih fantovskih letih so pristopili v Žvabeku k cerkvenemu pevskemu zboru, kjer sta s pok. g. župnikom Uranšekom ob prepevanju naših lepih cerkvenih in narodnih pesmi doživela mnogo veselih ur.
Se eno posebno lepo lastnost so imeli rajni Boštjanov ata, namreč to, da so bili vedno pripravljeni pri cerkvi kaj pomagati. Kadar je bilo treba kaj popraviti ali obnoviti, so bili gotovo vselej zraven Boštjanov ata. Tako vemo, da so že v Žvabeku veliko pomagali, posebno pa še na Svetem mestu pri svetomeški Materi božji, kjer je glavni oltar delo njihovih rok.
Na svetomeško Mater božjo so vedno mislili. Kako hudo jim je bilo zadnja leta, ko niso mogli več poromati k Njej.
lulno smo prepričani, da jim je sveto-meska Mati božja, ki je Srednica vseh mi-losu, za vse dobrote, ki so jih izvršili v svojem življenju, izprosila zasluženo plačilo v nebesih. Naj počivajo v miru! Vsem sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje!
vsak dan izprosi od ljubega Boga jelenčka.
„ Tega pa ne storim, oče!” je odločno odgovoril hromi.
»Zakaj ne?” — »Ker me je sram.”
»1 oda, moj sin, ali ne poveš molitve svojemu nebeškemu Očetu?” — »Da, toda to je pa kaj drugega!” - »Povej mi jo vendar!”
»Te molitve se nisem naučil v nobeni knjigi in nihče je še ni slišal!”
»Povej mi jo, naj bo, kakršna hoče!”
»No dobro, če mi ne zamerite, Vam jo hočem povedati: V svoji koči pokleknem in rečem svojemu nebeškemu Očetu čisto preprosto: Nebeški Oče, ti si mi dal ti dve hčeri in ti si mi poslal tudi to bolezen, da ne morem hoditi. Svoji hčeri moram preživljati in oblačiti, da te ne moreta žaliti, lorej, moj Oče v nebesih, pošlji mi jelenčka v bližino, da ga lahko ustrelim, in moji revni družini bo pomagano!”
Škof je pozorno poslušal. Ubogi hromi mož pa je končal svoje pripovedovanje: »Tako se glasi moja molitev, oče. Ko jo končam, grem z gotovostjo na polje, da bom dobil zaprošenega jelenčka od nebeškega Očeta. In sem ga tudi vedno dobil! V dolgih dvajsetih letih moje bolezni mi ta pomoč ni še nikdar manjkala. Kajti moj nebeški Oče je dober, čez vse mere dober!” Pater de Heredia sklepa svojo zgodbo o lovcu na jelene takole:
V Sahuayo sem imel misijon, pri katerem sem mnogo pridigoval o molitvi. Govoril sem o Abrahamu, Tobiju in drugih svetnikih, katerih zaupna molitev je bila vedno uslišana. Za sklep sem pripovedoval zgodbo o lovcu na jelene. Po pridigi je prišlo več prebivalcev kraja k meni in so mi izrazili svoje zadovoljstvo nad pridigo. Nato sem vprašal enega izmed mož:
»No, moj sin, kaj praviš o lovcu na jelene?”
»Oče,” je odgovoril, »tudi pri nas v Sa-huayo so ljudje, ki tako in s takim zaupanjem molijo!”
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
30. nov.: 7.15 verski govor — jutranji koncert. —
1.	dec.: 11.30 tedenski pregled — mojstri besede. —
2.	dec.: 14.30 zdravnik — po svetu. — 3. dec.: 14.30 za gospodinjo — hannonika. — 4. dec.: za mladino. — 5. dec.: 14.30 komentarji — po svetu. — 6. dec.: 8.45 za ples — Spon. 18.30 iz stvaritev koroške pesnice Milke Hartmanove. — 7. dec: 7.15 verski go-vor — glasba.
Slovenska nova maša v Rimu
Pod gornjim naslovom smo objavili v št. 43. »Našega tednika” med drugim tudi, od kod vse so bili letošnji slovenski no-vomašniki, oziroma kje so imeli nove maše. Tu je omenjeno, da je bila ena slovenska nova maša tudi v Furlaniji. Z ozirom na to smo prejeli dopis, s katerega vsebino se v celoti strinjamo in ki ga zato tudi v celoti ^objavljamo, da tako popravimo nepravilnost. — Dopis se glasi:
»Velecenjeni gospod urednik! — Protestiram proti pisanju članka o novi maši v Rimu (g. Zdešar). V njem pravi pisec, da je bila letos ena nova maša v Furlaniji.
I’o ni res! — Pisec misli novomašnika Pe-tričiča, ki bo služil na Koroškem. Ta gospod je doma iz Benečije, to je Beneške Slovenije, ki ni bila nikoli Furlanija. Benečani sami pravijo svoji zemlji Slovenjščina ali Benečija in jo ločijo od Furlanije, kjer bivajo »Lahi”, to je Furlani. — Furlanija ni slovenska pokrajina, Benečija pa je. - Toliko v vednost Vam in piscu. Sicer pa prisrčne pozdrave!”
Sonet mojemu domovju
Izlivaš srečo v blaženi milini, o pesem, ki opevaš domovino!
Obirja, Pece, Olševe višino v odmevu tvojem vidim spet v bližini.
Mogočne gore, v zimski ve belini ste dolgo še pod majniško modrino, pozdravljate prijazno me v dolino in čuvate v kraljevski me višini!
Naj vaša zemlja, gore, grob mi bodi!
Pri vas je zibelka mi revna tekla. Najlepše sonce izza Pece hodi!
Ta gruda vedno je rojakov bila! Ljubezen, zemlja, nam rodiš iz jekla, hladiš srce kot kerubina sila!
Valentin Polanšek
Moje šolanje in življenje
(Nadaljevanje)
Spet moram začeti pisati — že manj rad — in zopet kaj malega popraviti ter se nekako opravičevati. V št. 40 »Našega tednika” je tiskano ime profesorja mojega brata Vedenig namesto Benedig. Imamo v škofiji Benedikte, Benetke in Wedenige z „g” in s ,,k” na koncu. Živel pa je v St. Pavlu tudi prof. p. Herman Venedig. Prof. Gachovetz je pa učil tam latinsko in nemško v L razr. že 1. 1863, ne šele 1. 1868. — Prof. Franki je bil Rentmeister (gozdnar), ne Renten-meister (gl. št. 41 „N. ted.”).
Opravičevanje radi tepene koze
Zvedel sem, da so se ženske na-me jezile, ker sem se bil maščeval v jezi nad ubogo živaljo, ki se ni hotela pasti, ampak je hlastala le po listju, vzpenjajoč se po grmovju in drevescih. Rekel sem: Kaj šele bo, ko pridejo na dan še večji moji grehi? Moram nežne duše malo potolažiti. — »Pa duhovnik!” je nemara katera vzdihnila. Predvsem moram prositi, da bralci ločijo med »prej in pozneje”. Tudi v življenju svetnikov berete o nekaterih, da so v mladosti grešili, nekateri celo hudo, pa so vkljub temu postali še svetniki spokorniki.
1 ako tudi fant, ki se je kaj pregrešil, še more postati duhovnik. So nekdaj res nekateri življenje svetnikov pisali tako, da so popisovali samo njihovo svetost in čudežno delovanje, tako da je res kdo mogel misliti, da so svetniki že kar spočetka bili taki, sveti in popolni. Saj slišimo govoriti: »Ja, so bili pač svetniki, mi pa smo slabotni ljudje in grešniki!” To se skoraj tako sliši kakor: Bog je že ustvaril dve sorti ljudi, svetnike in grešnike in kakor je človek ustvarjen, tak pa je in ne more drugačen biti.
Moderni popisovalci življenja svetnikov pa prikazujejo svetnike take, kakršni so v
Parilmke (Futterdampfer), pralne stroje
oiali pod usodnimi pteiUnfmi pogoji
KURT MARKTL & CO.
kmetijski stroji in nadomestni deli
CELOVEC-KLAGENFURT, St Peter, končna postaja obusa. Viiikemiarktei Sirasse Nr. 117
PROMET NA ŽELEZNIŠKI PROGI .
VRATA-MEGVARJE - TRBIŽ
Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku nam sporoča, da ne odgovarja dejstvu vest, ki smo jo priobčili v št. 45 našega lista z dne 6. novembra t. 1. o morebitni delni ukinitvi prometa na železniški progi Vrata-Megvarje—Trbiž in o preusmeritvi prometa po cesti oziroma po drugih progah; vse to pa v zvezi z deli pri elektrifikaciji omenjene železniške proge.
V resnici pa na tej progi ne bo preložen niti potniški promet na cesto niti tovorni promet ne bo preusmerjen v Italijo preko postaj na Jesenicah ali v Innichenu.
hoče, cem cpi/oce!
Žimnice (modreci), tridelni, posebna cena	279.—
Flanelaste rjuhe 225x150 velike, samo 49.80 Posteljno perje od	33.60
Damske zimske hlače, tople	28.—
Damske flanelaste nočne srajce	73.—
Moške spodnje hlače iz barhenta	34,70
Moške flanelaste pižame	101,80
Flanela ali barhenti, perilo, nogavice, pletenine krojaške potrebščine v največji izbiri po naj nižjih cenah
jUistkke & Ca.
Celovec > Klagenfurt
8.-Mai-StraBe 3 in Neuer Platz
Največja izbira športnih in smučarskih čevljev ter čevljev vseh vrst
B E H R
BELJAK-VILLACH \Vidmanngasse 43 — Italiencr Strasse 17 Nove podplate in reparature vseh sandal in gumijastih čevljev
človeški naravi bili od rojstva in mladosti, kako so se spreobrnili, potem pa borili s strastmi, slabostmi in svetom ter so se s trudom dokopali do čednosti, svetosti in manjše ali večje krščanske popolnosti. Le Kristus in njegova Mati sta bila popolna, brez madeža in graje, brez napake od vsega začetka. Sicer pa je le majhno število takih svetnikov, na katerih bi ne bilo opaziti posledic izvirnega greha. Tudi apostoli od kraja niso bili brez graje, šele v šoli Kristusovi so se opilili in spopolnili. — Sv. Avguštin je kot zrel svetnik o svojih mladostnih letih zapisal tole sodbo: »Tantil-lus puer et tantus peccator = še tako mali deček, pa že tako velik grešnik."
Kdo od nas ni grešil? Jaz sem se svojih grehov, tudi neusmiljenosti in premale obzirnosti do živali in ljudi obtožil že davno in nedavno tu v tem časopisu še javno. Jezo žensk pa vzamem na-se za pokoro. Nežno čuteče ženske moram le pohvaliti radi usmiljenja. Saj sv. pismo pove, da se pravični usmili tudi živine. Gotovo usmiljeno in rahlo čuteče srce dela čast ženskemu spolu. Naj bi ga le vedno in povsod pokazale do krivično preganjanih in se vedno zavzemale za pravično ravnanje in kaznovanje.
Te dni sem v časniku bral, kako otroku lahko zelo škoduje, če misli ali občuti, da je krivično kaznovan, kar se lahko zgodi n. pr. v nagli jezi. Takle otrok more zdvomiti nad pravico sploh in to je huda reč. Otrok (sploh človek) mora vedeti, zakaj je kaznovan in se mora zavedati, da kazen zasluži.
Tu pa se začne moja ponovna obtožba in obenem nekako opravičilo. Ali sem jaz nespametni kozi mogel dopovedati, zakaj se jezim, drugače kakor z udarci po zbirčnem gobcu? Ravnal sem nezavestno po pravilu, katero sem slišal — seveda šele v bogoslovju: »In quo quis peccat, in eo et punitur = v čemur se kdo pregreši, v tem se tudi kaznuje”.
O?-n nal& mluduiG
Mladina piše:
mm:


„ r’ %‘’'i	f k* '> •
f	■ 1 " '
dcuMHMtec

1nfrSZ>

Mi&dzstt
‘	■ I ■

Akt .
.... ^

Barometer poznate. Z njim merimo zračni pritisk ali tlak. Če raste - tako pravimo — bo lepo vreme, če pada, bo dež in ne-
;Vudi narodi imajo nekak barometer in z njim merijo vreme bodočih desetletij, ali in kako bodo mojstrih naloge, katere jim od-kaža Previdnost v koncertu ljudstev sveta. Ta barometer je naše kulturno udejstvovanje, naše zanimanje za prosveto. Izpričana resnica je, da morejo kulturno razgibani, duhovno in duševno zdravi narodi težkoče časa lažje premagati kakor samo še gospodarsko zainteresirana ljudstva.
Celo za vsakega poedinca' je njegova večja ali manjša kulturna briga znamenje njegove mladosti ali njegovega staranja. Star je, čigar razum je okostenel ob vsakodnevnih skrbeh in čigar srce je otrpnilo za vse lepo in dobro, čudno je, kako hitro se
besedi. Mraz je pri takih ljudeh in zdi se ti, kot bi jih obdajal nekak neprijeten hlad.
Če samo bežno pregledamo nenavadno razveseljivo delavnost naših kulturnih krogov v Celovcu - štejte izhajajoče knjige, mesečnike, tednike, priložnostne spise -se nam zdi, da je ta delavnost nekako pred-znamenje novega prosvetnega razmaha naših vrst od Brda do Pliberka. Pravijo, da bodo ponekod že zaprašene partiture spet vzeli v roke in se spet združili v pevske družine. Trdijo, da je mladina več fara spet
Iz krškega bogoslovja
Jako razveseljivo je, da je cela stran v ..Tedniku” posvečena slovenski mladini in sprejema tudi njen živahen odmev. Mogočno sredstvo je, ki skuša mladino med seboj zbližati in ji odpreti pogled v globine in zaklade slovenske kulture. Resno stremljenje po višjih vzorih in idealih naj bi nam zbudilo čilo in čvrsto mladino, ki bo znala premagovati hudo z dobrim in uveljavljati človeško dostojanstvo in poslanstvo.
Ob grobu in svetišču svete Heme se vas, dragi bralci v domovini in v tujini, v svojih molitvah radi spominjamo. Povezani smo torej v prvi vrsti z nadnaravnim sredstvom, a poleg tega tudi z naravnim preko našega lista. Morda vas bo zanimalo, kako se imamo v semenišču, zato hočem nekaj sporočiti.
Po lepih, prehitro minulih počitnicah, smo se bogoslovci začetkom oktobra zopet vrnili v tiho zavetje semenišča. Božji klic nas je privedel k nadaljni neposredni pripravi za duhovniški poklic. Bog daj, da bo novo študijsko leto blagoslovljeno z napredkom v duhovni in srčni izobrazbil
Ko smo se meseca julija poslavljali,^ so nas zapustili štirje sobrati, ki so dokončali dolga leta študiranja in vstopili v dušno-pastirsko službo. Tesno nam je bilo pri si-cu, a dožnost je klicala: ..Pojdite in učitel
Ob tej priliki Vas, prečastiti gg. kaplam, prisrčno pozdravljamo in prosimo za Vaš ..memento” pri sveti daritvi.
Z zadovoljnim srcem moremo poročati, da nam je božja previdnost poslala petnajst začetnikov-bogoslovcev. V slovensko akademijo so vstopili štirje. Pridno se hočemo vaditi v materinščini. Središče naše družine bodo nedeljske akademije, ki naj bi nas urile in vežbale v milodoneči materinski besedi. Zrcalo našega osebnega udejstvovanja bo naš list „Bratoljub”. Njemu bomo odkrivali vse lepe misli, doživljaje, skušnje in načrte. Vodnik naj bo k vsemu, kar je svetega, dobrega in lepega.
Tudi domača pesem naj bo naša zvesta spremljevalka. Hvalevredni dar božji je>
de
Ko
So,
za
ml
]
kal pa de v i vo< ■lek Be 12.
da smo Slovenci prijatelji pesmi in petja, jkoi Tega velikega daru se bomo v prostih urah
lega veiiKega uaru se oornu v piu&tm posluževali in si tako večkrat razveseljevali tTi( ----	S lij(
srca.
Poslušali smo slovensko radijsko oddajo:
.	i i*	____lil
“*	J	. ~,	(_‘Jq
Mladina poje mladini”. Kar ponosni m k0
navdušeni smo, da so se marijaniščniki s ^ ; svojim lepim petjem tako možato postavili- 'to Vsa hvala in priznanje njihovi požrtvoval- ^ nosti in ljubezni za krasno slovensko p6-	(
seml	8eg
Krka, dne 15. novembra 1952.
<1ar
Rudi Safran, bogoslovec
Naše prireditve
g—h———i n im .... .................
Gojenke kmetijsko-gospodinjskega tečaja • v i ..i -i	vr Untuprtii nri Veli-
Zajec sc je vzpel kvišku ter mu rekel: „Ce je 1° res, se ti ne bo slabo godilo; saj ležiš do ušes v travi.”
zine. riuijo, na	-— . i	t^ojenne	KmeiijSR.tr- j 0
odrsko navdušena in	išče le primerne igre.	.	sestrah v št.	Rupertu pri	Veli-
In govorijo, da si naša lepa beseda v knjigi j.ovcu bomo na praznik Brezmadežne pri-
PO SVETU
in listu pridobiva vedno več prijateljev. re(jjje v telovadnici ..Narodne šole” Mari-Morda imajo pri tem nemalo zaslugo naši jansk0 akademijo, pridni študenti. Če vse te napovedi niso sa- y	ho
mo pobožne želje, si smemo res čestitati. Saj	...»
je prosveta ne samo najlepsi, marveč tudi
ta okostenelost na zunaj v
pncim stucienu. cm vse te napuvtn.	y akademiji hočemo najprej pozdraviti
mo pobožne želje, si smemo res čestitati. Saj ^ p^stitj našo nebeško Mater, nato pri-, dobro Čudno je, kako mtro se je prosveta ne samo najlepši, marveč tudi kazati> kako l(qi0 in vamo je hoditi z Ma-
elost in oledenelost izrazita celo najhvaležnejši kos javnega udejstvovanj rijo slcozi življenje.	. ugotovila škodo, katero so morali starfi plačan.
ueaslem blesku oči in dolgočasni in jamstvo nase mladosti m bodočnosti.	prav vse> ^ bhm m daleč, ze zdaj pri- sy Franciji bo v kralkem ,ctaio z navpičnim dvr
----------------------- “X--------------------------------■K:--- gom (Hubschrauber) odložilo na vrhu stolpa n«*
Kuharski tečaji. Dne 17. novembra sta se začela uharska tečaja na Suhi v župnišču in v Ch ri Mlinarju.
Pred kratkim so otroci ljudske -šole poškodoval, telefonski vod na progi Salzburg-Zell. Policija J
SEZNAM IGER
Glede izbire iger vam nudi uredništvo ..Našega tednika” zadosti gradiva in smo vedno pripravljeni za nasvete. - V naslednjem objavljamo seznam iger, katere lahko dobite pri nas:
Trije kralji, božična legenda v treh zgod-
bah.	............
Henrik gobavi vitez, božični misterij v štirih slikah (spis. Ksaver Meško). Vrtnar, ki se je smrti bal, enodejanka. Botra svetuje, dekliški prizor.
Umirajoča cvetka, dekliški prizor.
Igra o dobroti, zgodba v štirih slikah iz teh težkih dni.
Slovanska apostola, zgodovinska igra v petih dejanjih.
Modrost, prizor iz Cirilove mladosti. Smrt sv. Cirila, blagovestnika, enodejanka z epilogom.
Domov, dramatska slika v enem dejanju. Hlapec Jernej in njegova pravica, drama v devetih slikah.
Vrnitev, drama v treh dejanjih. Strahomir, izvirna romantična igra v petih dejanjih.
Mlada Zora, romantični igrokaz v treh dejanjih.
(Se nadaljuje prihodnjič)
PROSVETAŠI POZOR!
Uprava »Našega tednika” ima še
OBVESTILO St. Jakob v Rožu
Zaradi velikega zanimanja in na splošno željo ponovi farna mladina v nedeljo, dne 30. novembra, ob pol treh pri Cvitarju »Počeni prstan”
ljudsko igro s petjem v petih dejanjih. Vabimo bližnje in daljne, da si ogledajo ganljivo igro zakonske ljubezni in zve-
Uprava »INasega icunuci ihl*	to ganljivo igio zukcuisrc	...
približno 240 iger izposojenih pri stobe, pa tudi maščevalne hudobnosti. Igra raznih kulturnih skupinah, prosv. bo že četrtič ponovljena, torej dokaz, da je društvih in posameznih prosvetaših. res lepa.
__	«• v	_____4-1»» n -m i frVtf1
Vse vljudno prosimo, da nam igre nemudoma vrnejo, ker jih nujno potrebujemo. Kdor pa igro trenutno rabi, naj nam sporoči naslov igre in število dejanj.
Nadalje prosimo vse, ki imajo še druge igre, kakor so razvidne iz našega seznama, naj nam jih posodijo in pošljejo v prepis. Po prepisu igre takoj vrnemo.
v devetih siiKan.	=	°
..........................................
Za naše otroke:
Jlefati seieto
ZA SMEH
Davek od dohodkov. Sodnik: „Tožcni ste, da se brez dela okoli potepate! Zakaj pa nočete delati?”
Potepuh: „Ker bi moral potem davek od dohodkov plačevati.”
Lažnjivi svet. Ko je nekdo dobil sporočilo o smrti svojega prijatelja, se je začudil in rekel. ,,Zdaj je svet tako lažnjiv, da še sporočilu o smrti ne verjamem, dokler ne slišim sporočila iz ust mrtvega sa-
mega.
rajati, starejši, posebno moški, pa pojejo; |	VOLK IN zajec
gotovo tudi tisto znano: „V Phberci, v jar- | Volk je bil moi;no ranjen ter je ležal bolan. Ker maci V Škofovi škatljici .,	| nobena žival ni prišla blizu, je poslal jako lačen.
R. Vouk.
Na. glavnem trgu je vse polno ljudi. Stojnica stoji pri stojnici; vse so nakopičene do vrha. Vidiš najrazličnejše blago: kuhinjsko posodo pdleg sladkorčkov, čevlje in škornje vseh vrst, blago, moške in ženske obleke, klobuke, sode, cokle, košare, grablje, kmetijske stroje in druge reči. Prodajalci vpijejo in ponujajo ter hvalijo svoje blago. Vsak trdi, da je njegovo najboljše in naj-cenejše ... Tudi v trgovinah je živahno življenje. Ljudje si kar podajajo duri iz rok v roke.
Kmetje so se pripeljali z vozovi na sejem. Drugi ljudje so prišli s. kolesi, z avti ali z vlakom, mnogo pa jih je prišlo peš. Marsikateri kupi to in ono, lepo število pa je takih, ki so prišli le na sejem, da si ogledajo pisano življenje (vrvenje), ali da se srečajo z znanci in prijatelji. In tako je se* jem za marsikoga pravi praznik.
Na posebnem mestu je živinski sejem. Tam postajajo in kupujejo kmetovalci domače živali: govedo, ovce, svinje, včasih celo kakega konja ali žrebeta. Dolgo in prepričljivo razpravljajo in barantajo, preden je kupčija gotova. Saj to ni malenkost, prodati ali kupiti celega vola.
Če je končno le prišlo do kupčije, sta navadno oba dela zadovoljna. Pri kozarcu piva se še dolgo razgovarjajo o živini, sejmu in vseh mogočih vprašanjih, čestokrat se oglasi tudi harmonika. Mlajši začnejo
Pia seitriu
Kar zagleda zajca.
„0, da bi postal enkrat zdrav," je rekel volk glasno, „prav rad bi žrl travo kakor druge živali in nobene živali bi več ne usmrtil.”
gom (HubsenrauDer;	*	. j
kapele v St. Cloud (predmestje Pariza) Marijin k»P' Kapela je posvečena „Naši ljubi Gospe od zra » ' ki je patroninja letalcev.
Trenutno je na Japonskem 166 katoliških šol# tere obiskuje 50.000 učencev. Večina dijakov in P1* cej učiteljev ni kat. vere.	i
Raketna lovska letala. - V kraju okoli Moskve poskusi pokazali, da imajo raketna lovska leta ^ hitrost 2700 km na uro in se lahko spustijo v viši« do 35 km. Pri razvoju teh letal so bili menda stopani tudi nemški inženirji in raziskovalci. L** za tozadevne informacije pravi nadalje, da dela jetska zveza še hitrejša raketna lovska letala, ** tera dosežejo na uro 4600 km in višino do 65 km- S Najslavnejši pomorščak našega časa je Jacipies Yves Le Toumclin, ki je dne 19. sef tembra 1949 zapustil bretonsko pristanišče Le CrO* sic in se po 1021 dneh srečno povrnil domov. M|a ^ Toumclin je sin kapitana in je pred vojno obiskov pomorsko šolo in poslal pomorski častnik. Po voj" sc mu je posrečil načrt in dal je graditi jadrni"1; s katero se je odločil prepluli ocean. Jadrnica n1" devet ton, je deset metrov dolga in tri in pol & tre široka ter ima devet metrov visok jambpr. ^ sledovih Krištofa Kolumba je jadral čez Atlanb ocean. Karibsko morje, skozi Panamski kanal v r cifik, dosegel Kokosove otoke ter prispel med N<V Gvinejo in Avstralijo do Indijskega oceana. Zaf^ ugodnih vetrov sc mu je tam posrečilo prepluli - - - "	■ nihče f
18 dneh 2500 milj, rekord kakršnega še
dosegel. (1 milja—1.852 m).

Vse je živo, vse veselo, kramar tam si briše čelo, vsak hiti, stoji, kupuje,. šum, ropot povsod se čuje. Mamica, to vam dam ceneje! Solar svoje groše šteje ..,
Je predrago, jc predrago, bom poiskal drugo blago!
Le poglejte, gospodična, tale jopa je odlična!
Kaj, toliko meter stane, kdo to kupi, kdo to vzame? Očka, kaj boš kupil meni?
50	te plošče tu jeklene?
51	ti videl mojo ženo?
Ne! Sosedovo Ireno!
Glej, denarnica je prazna!
Res je, ti si pa počasna! Fantje, bomo eno peli? Prosim, kaj ste vi želeli? Ampak lepa je ta krava!
Kaj, kobila je ja zdrava! Zbogom, Janez, vse pozdravi, meni se vrti v glavi.... Skromen, skromen je dobičekl Ne verjamem, ti si tiček!
ZesuJjfik
R. Vouk
Koroški ljudski pesnik in pevec (8. nadaljevanje)
Tudi »Bistriški jager” nam slika veselo lovčevo življenje, ki po planinah »strelja rehelne”.
Vojaškega življenja in njegovih težav se tičeta »Pesem od štelenge” in »Pesem kra-a njskega rekruta”. V prvi nam predočuje = mladeniča, ki mora spomladi na nabor, ker 3 kralj
’ma svoje ministre, njih glave so bistre, so sicengo 'meli, so to govorili, storili so rat: moramo vojsko pelat!
V jeseni se poslavlja od staršev, bratov _ in sester. A tudi »dečva se joče, ker pojde 1 njen šoce”, obljubljajoč mu, da ga bo sku-1 Šala »sfrajati”.	,
| Se bolj realistično nam opisuje trpljenje S in muke, ki jih je moral prestati »kranjski | rekj-ut” prve tedne pri vojakih.
| Žlahtni vinski kapljici je posvečena „Pe-| sem od vinske trte”. Na spodnjem Koro-| škem je nekoč uspevala tudi vinska trta, | Najdalj časa jc rasla šc v Žitari vesi. Ker pa
vsak to trtico časti, se je je spomnil tudi V sičjak, kajti
„bodi v stanu, kirem hočt, ^ vsak se z vincem rad odmoči.” »Pesem rajnega župnika” poje slavo^ Globasnici umrlemu župniku AjholcerJ V sedmih kiticah nam slika Lesičjak vrlij in kreposti tega dušnega pastirja ter ga s vi za vzgled vsej globaški župniji.
Spremisli vsak človek Je' tisti spomin, me žalost obide, prej da izgovorim:
Gospod Albert so umrli, naš dušni pastir, ni jih zdaj videt nikjer.
S prstjo obloženo je njih mrtvo telo, dušo so poslali gor v sveto nebo, gor, kjer jc Marija, vse svete reči, njih duša sc um veseli.
Pri prkTgi so kazali svojo ojstrost, so hotli pokazat duhovsko dolžnost, da bi se spokorili pregrešni ljudi, da bi enkrat zveličani b'li. (^e nadaljuje)
Kamering
nov vir energije
Prejšnji torek so vzpostavili obratovanje v novi elektrarni pod Belim jezerom (Weissensee) na Zg. Koroškem. Proizvodnja toka v tej elektrarni je omo-8°čila znižanje cene električnega toka na Koroškem Q približno 10 odstotkov.
i S pripravami za gradnjo te elektrarne so začeli
*	v septembru leta 1950, z gradnjo samo pa v spomladi leta 1951.
Projekt novih naprav te elektrarne predvideva, tako izrabiti naravno silo vodovja Belega jezera in odtočnega potoka — VVeLssenbach. Dograditev 'Idctrarne Kamering je prvi, toda najglavnejši del
*	načrtu izrabe teh vodnih sil. Do nove elektrarne roclijo cevi do turbin v padcu 162 metrov. S po-*enno ureditvijo je bilo mogoče izrabiti vodovje
eSa jezera tako, da je zmogljivost nove elektrarne '. . 0 konjskih sil. Pri tej ureditvi bo mogoče izčistiti 98 odstotkov letne odtočne količine vode "cl<-‘ga jezera. Pri, tem pa je še posebno važno n Pomembno, da pride od celokupne množine elek-|J. e sile, ki jo bo dajala nova elektrarna, 17 mi-^J°ntiv kilovvattnih ur na zimski čas in 20 milijo-cl°k na Poletie- Važno je tudi to, da dela nova j. .tarna samo podnevi in daje torej tok ob času. °Je Poraba največja.
cidovje pri novi zajezitvi ob Belem jezeru ima
niost iz železnega betona v dolžini 83.5 metrov.
Pri gradnji te elektrarne je bilo udeleženih več podjetij, med katerimi moramo omeniti predvsem sledeča:
Poleg raznih večjih podjetij, ki so dobivale stroje, opremo in turbine, moramo omeniti še veletrgovino z železnino Filli & Co. iz Celovca. Ta je dobavila potrebno železje, jeklo, železne nosilce, železne mre-
'J.000
m3, je 30 metrov visoko in 76- metrov dolgo
^omogoča zajezitev 1.3 milijonov kub. metrov
Najtežavnejše delo je bil izkop 1.400 metrov dol-S"1 Prei*ora> ki vodi vodne mase 80 metrov glo-L 0 v dolino Drave. Predor je v notranjosti ob-? P°polnoma z betonsko oblogo.
’ ^tna zajezitev je izvedena v upognjenosti in to 'ki soda. Nad zidovjem je nad slapom, po crem odteka odvišna voda v globino 30 metrov,
silo. Te baterije je dobavilo znano koroško podjetje- iz Bistrice v Rožu Akkumulatoren-Fabrik Dr. Leopold Jungfer.
Nova elektrarna je v ponos lastniku, to je „KELAG”, ki preskrbuje koroško industrijo, obrt in vse prebivalstvo z elektr. tokom. V ponos pa je ta elektrarna tudi vsem delavcem, ki so pri zgradbi te elektrarne sodelovali.
Ker voda Belega jezera ni primerna za uživanje, je poskrbelo za spremembo te vode v dobro pitno vodo celovško podjetje ing. Ernst Pichl. V obliki greznice je bil napravljen studenec, ki more dajati tako količino pitne vode, da bi z njo mogli oskrbeti mesto z 20.000 prebivalci.
že in pregraje, vodne brane ter potrebno pločevino.
Vsaka večja elektrarna mora imeti naprave, da more oddajati vsaj delno tok tudi v času, kadar bi zaradi okvar proizvodnja toka odpovedala. Mora imeti torej velike baterije, ki so napolnjene z elektr.
Pomen višinskih zajezitev
Proizvodnja električnega toka je v veliki meri odvisna od količine vode v naših rekah. Ta količina pa je najmanjša v zimskem času. Industrija in obrt pa ne moreta znižati v zimskem času svoje porabe električne energije,
Zato so velikega pomena zajezitve v naših gorah, ki nam zagotavljajo možnost izrabe zajezenega in nabranega vodovja v naših gorah. Te, v poletju nabrane množine vode, izrabljajo nato naše elektrarne v zimskem času. Belo jezero je že samo na sebi re-zervovar, iz katerega bo sedaj tudi v zimskem Času odtekala voda v obliki električne energije po vsej Koroški in še naprej po Avstriji.
V zadnjih petih letih je bilo izdanih za ureditev elektrarn v Avstriji nad 5 milijard šilingov. Zato pa se je tudi proizvodnja električne energije v tem času več kot podvojila in bo dosegla v letu 1952 že nad 8 milijard kilovvattnih ur.
6/at^SacMS..
if
|/ri A n KARNTNERELEKTRIZPI5
AKTIEN6E5ELLSCHAFT
Koroška veletrgovina z železom in železnino Filli & Co, Celovec-Klagenfurt
Jeklo za vrata, nosilci, jekleno omrežje, železo v palicah, pločevina in cevi

Vse vrste SVinČCniH akumulatorjev proizvaja v najboljši kakovosti
Akkumulatorenfabrik DR. LEOPOLD JUNGFER
Bistrica v Rožu — Feisfrifz i. R., Karnten
Celovška plinarna spet obratuje
Prejšnja celovška plinarna, katere sliko ol>javljamo, je postala žrtev bombnega napada t dne 19. februarja 1945. Le visok dimnik je še ostal in karal, od kod peljejo plinske cevi v kuhinje posameznih celovških gospodinjstev.
Z obnovo plinarne zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogofe začeti in šele, ko je dalo potrebna sredstva na razpolago vodstvo ERP-delegacije za Avstrijo, je bilo mogoče z delom obnove začeti. Sredi meseca septembra letos je bil nato obrat spet vzpostavljen. Dnevno proizvaja plinarna 5000 kub. metrov plina, katerega ogrevalna vrednost je 4200 kalorij. Poleg plina pridobivajo v plinarni tudi koks in pa katran (Teer).
Tako ima danes Celovec tri vire energije: električ-
ni tok, toploto (iz daljnovodne ogrevalne naprave) in plin. Z obnovo plinarne bo znatno zmanjšana potreba po električnem toku, ki ga bo v ostalem mestna občina v povečani meri proizvajala v svoji daljnovodni ogrevalni napravi, kjer bo postavljen v kratkem še tretji turbogenerator.
Stara celovška plinarna je v času po prvi svetovni vojni silno zastarela, zaradi pomanjkanja sredstev pa ni bilo mogoče obnavljati niti plinskih cevi. Zato so začeli leta 1929 z zgradbo nove plinarne, ki je proizvajala plin zelo racionalno. Celovška plinarna pa je bila takrat privatno podjetje, ki je zaradi takratnih gospodarskih razmer večkrat menjalo lastnika, dokler ni postala plinarna leta 1930 last akc. družbe Brandenburgische Elektrizitats-Gas- und
CELOVŠKA MESTNA PODJETJA
Celovška plinama

A**11
•«
s«1"*'

1	ul>o!
‘°0 w


A* eVeV
tt»- ^tev^	. 0	„\Viv V°
eVeWvcn	1	svtVve	^cv

re\o^cU’ Sl Veitct ' 1

Bogu, najvišjemu Gospodu, sc je dopadlo, da je odšel k Njemu po večno plačilo, Njegov služabnik, prečastiti gospod
župnik v p., dekanijski svetnik, tik konslstorialni svetnik
Andreas Raidl
ki je umrl nepričakovano hitro, po prejemu zakramenta sv. poslednjega olja, v petek, dne 21. novembra 1952, ob 11.30 v 77. letu starosti.
V ponedeljek, dne 24. novembra, je bil v farni cerkvi St. Georgen am Sandhof ob 9. uri za pokojnim slovesni rekviem.
Istega dne ob 14. uri so bili zemski ostanki pokojnega slovesno blagoslovljeni in položeni k zadnjemu počitku v duhovniško grobnico centralnega pokopališča.
Celovec, St. Georgen am Sandhof, dne 24. novembra 1952.
Vglobokižalosti:
DEKANIJSKA DUHOVŠČINA CELOVEGMESTO.
Dobro jutro - dober dan,
SCHLEPPE-pivo vsaki dan!

VVassenverke v Berlinu. Ta družba je plinarno in vse njene naprave znatno izboljšala in izpopolnila. Petnajst let nato je postala plinarna ruševina jkk! posledicami druge svetovne vojne.
Celovec ni bil med prvimi mesti, ki so dobili plinsko razsvetljavo. Ko je leta 1858 dobil plinsko razsvetljavo Salzburg, je tudi Celovec začel misliti na to. Dne 26. marca leta 1859 jc celovški mestni svet sklenil s podjetjem L. A. Riedinger pogodi)« za razsvetljavo mesta s plinom. Z zgradbo plinarne pa je začelo omenjeno podjetje šele 1. maja 1862.
Pogodba se je glasila, da mora postaviti podjel 190 plinskih svetilk, od katerih ima vsaka svetli 14 sveč.
V juliju leta 1862 so začeli ob velikem zani|l|, nju Celovčanov polagati po mestnih ulicah pli^ cevi. Poleg mestne občine za razsvetljavo pa jc* prvi odjemalec plina takratna realka. V letu 1® je oddala plinarna že 609.000 kub. metrov p*'1 Pač pa jc takoj nato oddaja zelo nazadovala zal* konkurence električnega toka. šele ko so začet večji meri plin uporabljati za kuhanje in ogtf nje, sc je tudi poraba plina stopnjevala.
r
MOBEL
MSI
'Kuftcrar VILLACH
lepe oblike in poceni v veliki Izbiri
BELJAK
Hailenerstr. 1
Damski in otroški plašči, obleke, kril* najugodneje pri
H. O L B O R T BELJAK - VILLACH, Morltschstrassc Nr. 1 (nasproti Park hotela, vhod iz veže)
Elektromotorje, elektrotehnične potrebščine, ureditev krajevnih omrežij, instalacije, popravila, gradnje, načrti
ING.
FRANZ DULLNIG
CELOVEC- KLAGENFURT Pischcldorferstrasse 4, Telefon 18-22

ŽIT ARA VAS - ST. LIP5 Vabilo
V nedeljo, dne 30. novembra, ob 2. ^ fX)poldne uprizori fartia mladina iz. Lipša v Prosvetnem domu v Žitari vasi i' dejansko opereto ..Miklavž prihaja”. Nc Ijo navrh, t. j. dne 7. decembra, pa opereto ponovili v St. Lipšu.
Starši naj prinesejo darila za otrok6 Rutarju in za St. Lipš v župnišče.
Iskreno vabljei^
PRODAJA
PRAKTIČNO MISLITI - PRAKTIČNO DAROVATI!
Na tisoče zadovoljnih odjemalcev v Avstriji vedno znova potrjuje: BOŽIČNA DARILA NAROČITE PRI MODENMULLER GRAZ. TO VAM PRIHRANI ČAS IN DENAR! - Nylon nogavice, brez napak, močne, trajne kvalitete, samo 24.90, z močno peto in črnim šivom IIVV, posebno elegantne, 32.40; Perlon nogavice, s finimi petljami II W, samo 29.80; damske hrapave nogavice bombaž, v vseh barvah, kompletno dolge, 9.95, res prvovrstne, v vseh barvah 12.40; damske svilene nogavice najboljša strpacna kvaliteta, brez napak 12.90; damske nogavice za vsako vreme, najfinejša kvaliteta, s svilo toplo podložene, 11 W 17.90, la 19.80; moške strpacne nogavice prvovrstne 7.90; Schladminger nogavice, zelo tople, za otroke 13.90, za dame 14.90, za gospode 15.90; Tiger nogavice mehke in tople 9.80; Nappa-usnjene rokavice, topia pletena podlaga, brez napak, za dame 99.50, za gospode 119.—; Irotirne brisače la bombaž, indanthren 45x90 11.90, 50x100 18.90, res težka kvaliteta 50x100 21.90; prvovrstni prepleteni namizni prti, lepi vzorci, 140x140, na obeh straneh uporabljivi, lahko pralni, samo 29.80; ljubki otroški žepni robci beli in barvni, samo 1.90; elegantni damski žepni robci 5.—; moški žepni robci 6.90; močni žepni robci, pisani, neobrobljeni, 3.50, obrobljeni 3.90; volnene rute, enobarvne, v vseh barvah 12.90, težka kvaliteta 14.50; volneni šali karirani 9.80; flanclne rute, strapacne, kompletno velike, bele z barvno borduro, samo 39.70, sive samo 42.90, najboljša kvaliteta, barvne z borduro, samo 49.40; Bia-brisače bombaž, trajne barve, neobrobljene 7.90; brisače za posodo neuničljive, nc-obrobljene, 4.95; damske garniture čist bombaž, fina kvaliteta, zelo tople, v velikosti 3 do 6, 26.90; damske nočne srajce iz trikoja, tople 53.90; damske flanelaste nočne srajce, rahle tople, 57.90; damske tople hlače, posebno tople, od 19.50; močne flanelaste nočne srajce mehke in tople 65.—; moške srajce čisti bombažni frcnch, kariranc in črtkastc do velikosti 42, samo 38.90; moške flanclne srajce strapacna kvaliteta, prepletene, črtkaste, samo enkratna izredna cena, 45.—; flanelaste športne in smučarske srajce barvne modno karirane, do velikosti 42, samo 53.90; moške s]>odnje hlače iz gradla tople, pol-hrapave, 34.50; krasno volneno platneno blago, se ne mečka, karira-no, samo 19.80; barhenti za obleke in noše, v vseh bravah, 12.90; prvovrstna pralna flanela, v vseh barvah 10.50, rožasta 12.90; blago za perilo, pikčasto 9.80; športne flanelc za srajce in bluze, prepletene, rdeče ali modro karirane, 12.90, pisano karirane 14.90; la Molilno, močno, brez napak, 86 cm 4.90: Molilno za rjuhe čisti bombaž, posebno močan, 150 cm 16.50; posteljnina, rožičasta ali modro rožasta, 120 cm 14.90, 16.70; posteljnina, prepletena, rdeče ali modro črtkasta, 120 cm 13.90; barhent za spodnje hlače, modro črt-kast, mehek in topel, samo 11.90; blago za predpasnike zelo strapacno, samo 11.90; volna z znamko, v vseh barvah, 5 dkg 4.40; domača volna siva, 5 dkg 2.95, 4.35, l>ela 5.20; stoječe otroške igrače Baby 49.80, z očmi, ki zaspijo, pristne lase, 79.80; toaletno milo, fino parfumi-rano, v darilnih zavojčkih po 3 komade 4.50, 5 kosov 5.80, najfinejše 3 kosi 9.80; domače pralno milo, spet cenejše, 1 kg sveža teža, samo še 7.60.
Specialna razpošiljalna trgovska hiša MODENMULLER že od 1891 GRAZ, Murg. 19. Dnevno razpošiljanje po povzetju. Zavojnina gratis. NASA GARANCIJA: AKO VAM NE BO DOPADLO ZAMENJAMO ALI VRNEMO DENAR.
MALI OGLASI
Kdor išče delavca, kdor išče (1f bo, ako kaj kupuješ, ako P*0^, — k vsemu Ti pripomore *
oglas v T,Našem tedniku”.
Prodam dve ,,l)auer” baterij' radio. Ponudbe na upravo lista'
KINO
CELO V EGKLAG EN EUR* Prechtl
Predstave oh 16 (K) IH 15 in ^ Od 28. nov.: do L dec: regiment’*
Stadthcater
Predstave ob 16. in 18. uri, nedeljkih tudi ob 20. uri-Od 28. do 30. nov.: „Drci klel114 Worte”
BELJAK VILLACH Bahnhollichtspicle
Predstave ob 12., 14., 16., 18-^J
20.30, ob nedeljah in p raz0
tudi ob 10. uri dopoldne-
(XI 28. nov. do L dec.: schenk des Himmels"
_____________________>
Ikon-Filmsko gledališče v Pili*
Od 29. do 30. nov.: „Stadt] (za mladino nad 14 leti)-
______________________________
KINO DOBRUI VAS
Dne 29. nov.: „Der fidele (tudi za mladino)
Dne 30. nov.: *Der fidele
IP11'
ZA PRIPRAVO KOLIK
KUPITE VSAKE VRSTE žlahtne Sn meiane začimbe, kolofoni! In drugo Dnevno točno raznoSlljanle po požtl
ČREVA
M strokom*« trgom««
MAK GRAMILLER
CELOVEC’KLAGENFURT. Atilergasse 14. Telefon 45-59
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik", Celovec Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje letno. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroški Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna L>rnTJ>c sv. Mohorja, vsi v Cdovcu, Viktringer Ring 26. — Tel. Rt.ev. uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev-