#k* < Pastirski listi Dr. Mihael Napotnik knezoškof Lavantinski. V Mariboru, 1916. V lastni taloibi. — Natisnila tiskarna sv. Cirila. hMu la skoti. mri kajdaka I l|llljaat S' I I 3968 'I I Bazilika preblažene device Marije, Matere milosti, v Mariboru, astirski listi. Spisal, zbral in na svetlo dal Dr. Mihael Napotnik, knezoškof Lavantinski. o Druga knjiga. o V Mariboru, 1916. V lastni založbi. — Natisnila tiskarna sv. Cirila. Jf A r C- «/ irj ,, 1 113968 K vpeljavi druge knjige Pastirskih listov. a večkrat izražene želje dobrih dušnih pastirjev sem leta 1906 v prvi knjigi, ki šteje 786 strani drobnega tiska v os- merki, priobčil vse svoje dotlej spisane pastirske liste. Precej debela zbirka je dobro došla neutrud¬ nim delavcem v vinogradu in vrtu Gospodovem, kakor so mi ti blagi možje navadno zatrjevali in se mi srčno zahvaljevali za prejeti zvezek. Od tedanje izdave je minilo deset let, in v tej dobi je nastalo zopet lepo število različnih nadpastirskih poslanic, ckp. M- jih z delom preob¬ loženi duhovniki vnovič v eno knjigo zbrane radi pri rokah imeli. Zategadelj sem oskrbel pri¬ čujočo knjigo, po kateri, kakor želim in tudi s tem določim, se naj vselej vnaprej navajajo po¬ snetki ali navedki iz mojih pastirskih pisem in ne po katerikoli drugi izdaji. Tudi o prvi knjigi veljaj to! V obeh bukvah so listi skrbno poprav¬ ljeni ter še po nekod primerno pomnoženi. V knjigo sem sprejel še tudi skupne nad- pastirske liste avstrijskih škofov do preljube du¬ hovne črede, ker sem jih pomagal deloma sam sestavljati in sem potem rade volje vse podpisal, vsled česar so postali moja last in posest. Listi 1* Z 4 so urejeni ali razvrščeni po časovnem redu in šteti kot nadaljevanje listov v prvi knjigi. Ob na¬ čelu vsakega je na kratko povedana glavna vsebina. Kakor sem prvi zbirki pridodal „prinos k zgodovini imenovanja, potrjenja in posvečenja vsakočasnega knezoškofa Lavantinskega po metro¬ politu Solnograškem“, enako sem drugi tej zbirki pridostavil razen nekaj krajših spisov ponatis dveh svojih starejših sestavkov, ki bi mogla po moji misli še danes koristiti duhovnikom in neduhov- nikom. In to sta življenjepis glasovitega ir¬ skega patrijota Danijela 0'Connellain spisek o krasoti in vzvišenosti svetega Pisma po duho¬ vitem Francozu Francu Rene Vicomte de Chateaubriand. Sladko veselje bi mi srce polnilo, ko bi s predležečo knjigo prav obilo koristil častivrednim gospodom duhovnikom in po njih tudi ostalim vernim Lavantincem, o katerih smem vesel pisati, kar je pisal sv. Pavel o svojih Korinčanih: Nas list ste vi, pisan v naša srca, kije znan in ki ga bero vsi ljudje. Očitni ste kot Kristusov list, zložen od nas in pisan ne s črnilom, ampak z duhom živega Boga, ne na kamenite plošče, ampak na mesene plošče srca. (II. Kor. 3, 2. 3). Skromno delo bodi pred vsem posvečeno časti božji in potem rasti prave blaginje milih mi ovčic. Drugega dobička ne iščem, ker ga ne smem iskati, kakor le slavo božjo in nebeški mir dobrih ljudi. Posebej še namenim in podarim ta zbornik častitim duhovnim sotrudnikom na polju Gospodovem v vedno hvaležni spomin na lani tiho prazno vani srebrni jubilej svojega nadpastirskega delovanja. Čeprav sem vsled vojnih časov odpo- vedaljvse zunanje slovesnosti, sem vendar prejel od dušnih pastirjev in ljubih ovčic mnogo čestitk in raznih daril. Zlasti dragocena mašna obleka rdeče barve, darovana mi od vrle duhovščine, ostane pri škofiji kot krasno zunanje znamenje njene notranje ljubezni do nadpastirja. Kar je pisal sv. apostol Pavel svojim znancem in prijateljem, sodim, da smem jaz o svojih so- pomočnikih ponoviti: Bratje, tega nisem pisal, da bi vas žalil, marveč da bi vas izpod- budil kakor svoje preljubljene sinove. (I. Kor. 4, 14). Če semvas pazlistom žalil, se ne kesam, temveč se veselim zdaj, pa ne zato, ker ste se razžalostili, a na¬ paja da ste se razžalostili na pokoro. . . G]au'deo, quod in omnibus confido in vobis. Rad ujem se, da se smem v vsem zanašati na vas. (II. Kor. 7, 8. 9. 16). V Mariboru, ob šestindvajsetletnim slovesne introniza- cije v stolni cerkvi sv. Janeza krstnika, dne 17. meseca novembra Gospodovega leta 1915. f Mihael, knezoškof. PASTIRSKI LISTI. XLVI. Postni pastirski list z dne 20. januarja 1907 o poklicu in o stanovskem križu. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knez in škof Lavantinski, pošlje častiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije po¬ zdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro od Boga Očeta in Sina v edinosti Svetega Duha! Unusquisque in qua vocatione vocatus est, in ea permaneat! Vsak naj ostane v tem po¬ klicu, v katerem je bil poklican! (I. Kor. 7, 20). V Gospodu ljubljeni škofljani! H Sikst V. blaženega spomina je zapovedal v .P temeljni določbi, ki se začenja z besedami Ro- manus Pontifex, Rimski papež, z dne 20. decembra 1585, da naj škofje katoliškega sveta ob go¬ tovih časih obiščejo grobove svetih apostolskih prvakov Petra in Pavla v Rimu ter da naj pri tej priložnosti nasled¬ niku sv. Petra natanko in podrobno poročajo o izvrševanju svoje nadpastirske službe, o stanju svojih škofij, o živ¬ ljenju in delovanju duhovščine ter o veri in o krščanskem življenju jim izročenih vernikov. Pokoren tej vzveličavni odredbi, sem potoval dne 3. novembra Ianjskega leta v prestolno mesto kraljestva Kristusovega na zemlji, sem obiskal vsega češčenja vredne grobove svetih apostolov ter sem molil ob njih za svoje lastno in vseh svojih ljubih škofljanov dušno vzveličanje; pa sem zatem imel redko srečo, da sem smel skupnega > 7 ^ I N očeta in učenika vseh kristjanov, papeža Pija X., dvakrat in sicer dne 7. in dne 14. novembra, videti in govoriti ž njimi. Pripovedoval sem svetemu očetu o zvesto-cerkvenem mišljenju in o bratovski složnosti, o požrtvovalnosti in dušoskrbni gorečnosti svoje duhovščine, svetne in redov¬ niške; pravil sem jim o zanesljivi vernosti in pobožnosti svojih vernikov, naj si živijo v samostanski tihoti ali med šumnim svetom; nisem pa tudi molčal o tistem brezbožnem in obžalovanja vrednem gibanju, ki ima nesrečni namen, odtujiti avstrijske katolike njihovi sveti veri, pa tudi njihovi dragi domovini. Temu nasproti sem zagotavljal svetega očeta o naši otroški, brezpogojni pokorščini, o naši naj¬ zvestejši vdanosti ter neomahljivi ljubezni. Pri tem sem izročil vidnemu poglavarju svete Cerkve kot znamenje ljubezni mile darove duhovnikov in ostalih vernikov, da bi jim vsaj malo olajšal in oslajšal izvrševanje njihove prevzvišene službe. V zahvalo so mi vrhovni Pastir svete Cerkve izpolnili vse prošnje, katere sem jim prednašal — tako pred vsem prošnjo za povišanje nove župnijske cerkve Matere božje v Mariboru k časti bazilike — pa so blagoslovili duhovščino in vse vernike ter so mi zopet in zopet na¬ ročili, naj v svoji stolni cerkvi slovesno podelim sveti apo¬ stolski blagoslov, kar sem z veseljem izvršil na visoki božični praznik preteklega leta. Da bi pa vas, preljubi škofljani, v najobilnejši meri za časnost in večnost storil deležne očetovskega blagoslova, sem sklenil, v tem svetem času molitve in posta, pokore in poboljšanja vas k prav resnobnemu in modrostnemu življenju nagniti in izpodbuditi. Želel bi namreč, vneti vas za vestno, prav veselo izpolnjevanje vsakdanjih stanovskih dolžnosti, ker zavisita pred vsem od tega vaš časni blagor in vaša večna sreča. Stari pisatelji pripovedujejo o labirintu, to je o pod¬ zemeljskem hodniku, čigar pota so se križala semtertja brez konca in kraja: kdor je v njega zašel, se je izgubil in ni več mogel najti izhoda. Lepega dne je hotel radoveden mla¬ denič obiskati skrivnostni labirint. Neka razumna žena mu da modri nasvet, naj vzame klopčič in naj priveže nit pri vhodu, potem pa naj med potjo klopčič previdno odvija. Če hoče zopet na svetlo, treba mu je le nit na klopčič navijati, in gotovo bo rešen. Kakor v tem hodniku., enako vodijo v človeškem živ¬ ljenju razni poklici križem in semtertja. Da ne zabredemo in ne zajdemo, nam daje razumna in modrosti polna gospa, naša nad vse skrbna mati sveta Cerkev, pameten nauk, naj se trdno in nepremično držimo, kakor vo¬ dilne niti, svojega, od Boga namdanegapoklica. Kar je naš Gospod in Vzveličar Jezus Kristus dejal o apostolih, velja o poklicu vsakega posameznega kristjana: Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas iz¬ volil in sem vas postavil, da greste in sad ob¬ rodite, in da vaš sad ostane. (Jan. 15, 16). Gospod Bog je, ki človeka pokliče, kakor to očitno in jasno uči razsvetljeni apostol narodov, sv. Pavel, ko piše v listu do Korinčanov: Kakor je Bog vsakega poklical, tako naj živi; tako učim po vseh cerkvah. (I. Kor. 7, 17). In tri vrste pozneje jedrnato opominja: Vsak naj ostane v tem poklicu, v katerem je bil poklican. (I. Kor. 7, 20). Dvojni pa je poklic za vsakaterega izmed nas, preljubi moji škofljani: splošni in posebni. Prvi, glavni poklic je naš zadnji cilj in konec, drugi pa je pripomo¬ ček, da dosežemo svoj poslednji namen. Bog namreč hoče, da se vsi ljudje vzveličajo. In to je naš splošni ali poglavitni poklic. In Gospod Bog hoče, da dosežemo svoj zadnji cilj, eden kot duhovnik, drugi kot učitelj, tretji kot uradnik, četrti kot vojak, peti kot rokodelec, šesti kot kmetovalec ali pa kot preprost služabnik in delavec. In to je posebni poklic. Nihče pa se ne more vzveličati brez križa Kristu¬ sovega. Le v križu je vzveličanje in življenje. Le križev pot vodi v raj, ki ga je Adam izgubil in Jezus Kristus zopet pridobil, le križev pot vodi v nebesa. Če pa je najti vzve¬ ličanje in rešenje edino le v križu, tedaj iz tega samoobsebi 9 <- sledi, da mora biti, kakor splošni, tako tudi posebni poklic kristjana križ. In tako je tudi, preljubi moji verniki! Težavno in trudapolno je, doseči večno vzveličanje. Ne¬ beško kraljestvo silo trpi, in le kateri rabijo silo, to je, kateri se trudijo in napenjajo, ti ga potegnejo na se. (Mat. 11, 12). In kakor je splošni poklic, to je do¬ sega nebeške blaženosti, težaven, enako je tudi posebni poklic kristjana poln skrbi in bridkosti, je poln trpljenja in križa. In ravno križ poklica naj bo predmet mojega le¬ tošnjega postnega pastirskega lista, da se tako Bogu za¬ hvalimo za veliko milost poklica, da ga po prejemu zakra¬ mentov svete pokore in svetega rešnjega Telesa prosimo odpuščanja in mu damo zadoščenje, ako do zdaj nismo izpolnjevali prav in pristojno svojih stanovskih dolžnosti, pa da mu sveto obljubimo, da bomo odslej zmeraj tako živeli in delovali, kakor to terja naš poklic. O božji Vzveličar, od tebe in k tebi smo poklicani vsi, četudi po raznih potih: daj nam, prosimo te prisrčno, v tem, tvojemu grenkemu trpljenju in tvoji bridki smrti po¬ svečenem času jasno spoznati, da nas more zares osrečiti in vzveličati edino le križ poklica! O crux, ave, spes unica! O križ, bodi pozdravljen, ti, naš edini up! Mnogoljubljeni v Gospodu! jIP“@|tara resnica je in izkušnja kaže, da ljudje vedno IlliiU iščejo izgubljeni raj. In iščejo ga na tem svetu ter si ne dajo vzeti svojega mnenja, da ga v resnici morajo najti na tem svetu. Slavni kalif kordubski, Abderaman (f 788), je hotel na vsak način biti srečen. Za uresničenje svoje najsrčnejše želje je imel neizmerna sredstva na razpolago. Potrošil je bogate zaklade več pokrajin ter si ž njimi pozidal sijajno palačo in jo je čudovito okrasil. Stebri iz dragocenega marmorja, sinjemodri, z zlatimi zvezdami obsejani oboki, -> 10 <- veleumetne rezbarije, preproge iz jutrovih dežel, težkosvilene zavese, prelepi stenski okraski: vse je pomagalo poviševati blesk tega razkošnega doma. Kroginkrog so bili mični na¬ sadi in dražestni vrtovi s prijetno duhtečim cvetjem in grmičjem. Po lavorikovih in mirtovih gajih je bilo vse živo krilatih ptičic pevk, in med logovi so blestela kristalnočista jezera, v katerih so se igrale zlate ribice in so se zrcalile vse krasote. Gotovo bi bilo vse to lahko človeka osrečilo, ako bi bilo sploh mogoče, na zemlji najti popolno srečo. Toda sredi vseh teh Iepotij in krasotij se je Abderaman dolgočasil ter se čutil celo zapuščenega in nesrečnega. V svojem dnevniku izpove neprenehoma srečo loveči vladar, da je imel v triintridesetih letih svojega vladanja le štiri¬ najst srečnih dni, in še ti niso bili brez skrbi. Zares, ljubi moji, zemlja je vsled prvega greha pre¬ nehala biti paradiž dišečih cvetlic; obsojena je, da nosi trnje in osat; in zato pač sreča ni med pisanimi rožami, ki jih smemo trgati mi človeški otroci; ali je vsaj med vsemi cvetlicami tista, ki najhitreje zvene in usahne. Zastonj lo¬ vimo srečo brez sape, hlastno in nestrpljivo kakor otrok, ki po cvetoči livadi leta za svetlopisanim metuljčkom: kri¬ lata živalica se nam vedno izmakne v trenutku, ko menimo, da jo imamo. Janez Bolfank pl. Goethe, kralj posvetne slave, je pisal takole enemu svojih prijateljev: „Vedno se je mislilo, da sem jaz eden najsrečnejših ljudi na zemlji. Smem pa te zago¬ toviti, da ne morem našteti niti štirih tednov v vsem svojem življenju, ki bi o njih lahko rekel, da so bili srečni tedni. Vedno čutim nekaj v svojem notranjem kakor kamen, ki bi naj bil odvaljen, pa se odvaliti ne da.“ — In toliko slavljeni državnik pl. Bismarck je izrekel na višini svoje priljubljenosti te-le besede: „Srečen človek sem bil v svojem življenju le malokdaj; če seštejem redke minute, ko sem uživa! čisto srečo, pač ne naštejem vsega skupaj več ko štiriindvajset ur.“ Zares, naj si izmislimo, kar si hočemo, da bi imeli na zemlji vse lepo in srečno, zemlja ostane dolina bolečin, £ 11 * dolina solz. Močno se motijo sami in vodijo druge v hudo zmoto vsi, ki trdijo, da je mogoče imeti in uživati že na tem svetu nebesa in njih popolno srečo, da se le poprej poruši in razsuje obstoječi družabni red. Na njegovih raz¬ valinah naj potem primerno zacvete tako zaželjeni raj. Ne in nikdar ne, dragi moji škofljani! Popolna in prava sreča je šele tam zgoraj nad zvezdami; tukaj na zemlji je in ostane vedno in vedno tudi nadloga in stiska, trud in bolest, boj in znoj. O bogatem vitezu Gerhardu iz Kempena sem bral, da si je dal pozidati čudovito lepo hišo ter jo krasno ozaljšati. Da jo slovesno posveti gostoljubnim namenom, povabi k sebi vse sosedne plemiče ter jih z dragoceno pojedino pogosti. Po končanih zdravicah se obrne k svojim gostom ter jih vpraša: Kaj pač mislite, nisem li jaz najsrečnejši človek na svetu? Je li kaj, česar bi še pogrešal? Vsi na- vzočni, kakor se to samoobsebi umeje, so besedam pritrje¬ vali Le en vitez je bil drugega mnenja ter je odgovoril: Tvoja hiša, ljubi prijatelj, je vsekakor izvrstno in pravilno sezidana; da pa bo docela izvrstna, moraš še prej-zazidati majhna vratca. In katera, vpraša Gerhard začuden? Tista, skozi katera te bodo v kratkem času nesli iz tega doma na pokopališče. Dokler je ta izhod odprt, tvoja hiša nikakor ni kraj popolne sreče. — Gerhardu so segle modre besede tako globoko do srca, da je še živ zapustil prekrasno hišo ter je vstopil v samostan, da bi bil enkrat vreden nemin¬ ljive, večne sreče. Da, ta svet je domovina križa. In prav tako, ker le v križu je vzveličanje, in cruce sola salus. Le križ in bo¬ lečina vodita k večni blaženosti, h kateri smo brez izjeme vsi poklicani. Kaj čuda potem, da ima vsaka služba svojo težavo, vsak stan svoje breme, vsak poklic svojo nadlogo. Le posezimo v človeško življenje in vsepovsod bomo našli križ poklica! V posvetnem zmislu je vladar, najvišji. O, kako so knezi in vladarji srečni, tako se gostokrat misli! In vendar, kolikega zatajevanja samega sebe, kolike požrtvovalnosti, 12 <- kako neprestane čujočnosti in neumorne delavnosti je treba vladarju, da vestno zadosti vsem odgovornosti polnim dolžnostim svoje vzvišene službe! Kako polno skrbi je njegovo življenje zlasti v naših nemirnih časih, ko se pre¬ zira zakonita oblast, pokorščina pa zaničuje! Kako marsi¬ kateri knez mora vzdihovati s sv. Ferdinandom, kraljem portugalskim: O ti z lata krona, kako si znotraj polna ostro bodečega trnja! — Kraljevske krone ne varujejo pred bo¬ lečino srca, ne zabranjujejo toka solza. V duhovnem zmislu stoji duhovniški stan na prvem mestu; vedno še je najlepši in najvišji stan, naj reče kdo, kar hoče. In vendar, kako zelo tlači duhovnika breme nje¬ gove službe, o katerem pravi najzgovornejši cerkveni očak, sv. Krizostom, da je celo za angeljske rame pretežko; kako ga tlači, če preudarja svojo veliko odgovornost pri altarju, v izpovednici, na pridižnici, v šoli, ob bolniški postelji; kako ga stiska, če razmišljuje, se li ni katera duša pogu¬ bila po njegovi krivdi, je li storil vse za nje rešitev, ni li dajal pohujšanja s svojim življenjem, se li ne bo pogubil sam, ko drugim pridiguje, kakor se je tega bal celo sv. Pavel, ki se je junaški trudil, doseči končni cilj, plačilo od zgoraj dobi j enega poklica božjega v Kristusu Jezusu. (Filiplj. 3, 14). Ko so naznanili sv. papežu Piju V. (1566 do 1572) iz dominikanskega reda njegovo izvolitev za poglavarja svete Cerkve, je prebledel in ganljivo zaklical: „Ko sem bil še preprost menih, sem zanesljivo upal, da bom vzveličan; za škofa izvoljen sem si bil že v velikih skrbeh; kot papež pa moram skoraj obupati nad tem, da bi dosegel večno vzveličanje. Kako hočem namreč dati Bogu račun za toliko duš, ko morem težko rešiti svojo lastno dušo?“ — In pa¬ pež Leon XI. (f 1605) je milo vzdihnil na smrtni postelji: „Oh, koliko bolje bi bilo za me, da bi bil kje služil kot samostanski vratar, kakor pa, da sem nosil ključe nebeš¬ kih vrat!“ Večkrat že sem slišal reči: Duhovnikom ali še bolj škofu se dobro godi! Res, Bogu sem hvaležen in zmeraj 13 mu bom najponižnejšo hvalo dajal za sveti mašniški po¬ klic, katerega bi si vedno in vedno zopet izbral; to pa smem in morem reči, da sem prejel na svojem sedanjem mestu več neprijetnih kakor prijetnih vtisov. Od zunaj za¬ sramovanje in zmerjanje in porogljiv zasmeh, od znotraj bridkost, težava in bolest. Zraven tega skrb za vse cerkve. Kdo oslabi, in bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo, pač lahko tožim in vprašam s sv. Pavlom vred? (II. Kor. 11, 28, 29). Kruh, ki ga jem, pač ni medeni kruh. Moj mašni plašč navadno nosi podobo križa; spominja naj me ne le Kristusovega križa, marveč tudi križa mojega poklica; pa tudi škofovski križ, ki ga nosim na prsih, ima isti namen. Da pa hitimo dalje v premišljevanju stanovskih križev, omenim, kako hitro in lahko je najti križ v zakonskem stanu. Saj že pregovor pravi: Zakonski jarem, težek jarem, zakonski stan, žalosten stan. Kolike bridkosti napravljajo otroci in skrb za vsakdanji živež! Koliko nadlog povzro¬ čajo posli! Vse to težko prenašajo že zakonski, ki žive med seboj v krščanski ljubezni in slogi. Pa kaj potem, če izgine hišni mir, če se ohladi medsebojna ljubezen, če se vselijo v hišo prepir in nemir, sovraštvo in črt? Ali v kaki družini vlada ljubi mir in nič ga ne moti: tu pa umrje dobri oče. Kdo popiše križ uboge vdove, kdo naslika križ osirotelih otročičev? Kako milosrčno in sočutno govori sveto Pismo o vdovah in sirotah: Vdovi in siroti nikar ne škodujte! Če ju bote oškodovali, bota vpili k meni, in jaz bom uslišal njuno vpitje, in vnela se bo moja jeza. (Eksod. 22, 22—24). Nikar ne žalite tujca in sirote in vdove, tudi jim ne delajte sile in ne krivice! (Jer. 22, 3). Kako težek poklic imajo v naših dnevih mojstri, ko vobče vlada prostost selitve in raznovrstno tekmovanje, ko že vsakdo išče lastni dobiček in lastno moč, čeprav na škodo bližnjemu. Kaj vse mora mojster pretrpeti od svojih pomočnikov, kako mu obtežujejo življenje visoke najem¬ ninske in trgovinske cene in draginja vsakdanjega živeža!'^ -> 14 <- Pa šele pomočnik, kako težek križ mu je naložen! Kdo na svetu je bolj zapuščen kakor ubog rokodelski pomočnik, zlasti če se poda v daljno tujino? Tu mu ne stojijo ljubi starši ob strani, da bi ga varovali; tu se ne najde zvest prijatelj zanj, da bi mu dajal dobre nasvete. Revež .nima doma, kjer bi se mogel razvedriti in razveseliti, kakor si poželi njegovo srce. Prepuščen je samemu sebi, ali pa je navezan na tovariše, katerim je ne redkokrat vražje veselje, če zapeljejo koga, ki je še bil nedolžen. O križ poklica! Kako senčne strani ima uradniški stan! Ta neprestana navezanost, to suhoparno življenje v pisarni brez vse iz- premembe, venomerna odvisnost, vedno moreča skrb za milost v očeh predstojnikov! In kaj potem, če koga zadene vsled zvijačnih spletk nezasluženo preziranje, če se mu ne pripoznajo resnične zasluge, če se preskoči pri imenovanjih in odlikovanjih? — In kaj vse mora vojak strpeti in pre¬ nesti! Ta točna pokorščina, ta strogi vojaški red, mučno- naporna služba in k temu še vedna pripravljenost, da bo treba vsak trenutek, ko zadoni bojna tromba, morda za vselej vzeti slovo od svojih domačih ter žrtvovati blago in kri za Boga, cesarja in domovino! Mnogi mojih škofljanov so poklicani, da služijo kot hlapci in dekle, in marsikateri težko občuti križ in breme služabnega poklica. Vse hiše so služečim odprte, in vsaka hiša se lahko pred njimi zapre. Spadajo k vsem družinam, in vsaka družina jih sme odpustiti; vzgajajo otročiče, kakor da bi bili ti njihova last; ko pa otroci odrastejo, nočejo več poznati in se sramujejo svojih nekdanjih dobrotnikov. Varujejo in množijo bogastvo svoje gospode, in ne vedo, kako gospoda rabi bogastvo. Omililo se jim je in ljubijo vse domače, ali v bližnjih dneh se morajo vsemu odreči. O naj,- ubožnejši med vsemi ubožci! Toda dovolj! Mislim, da sem navedel s stanovskimi križi vred približno vse poklice in stanove, katerim po naj¬ svetejši volji božji pripadajo prebivalci široširne Lavantinske škofije. O vseh velja beseda modrega Siracida: Veliko težav je prisojenih vsem ljudem, in težek jarem —15 leži nad Adamovimi otroki . . od njega, ki sedi na častitljivem prestolu, do tega, ki je ponižan v prah in pepel; od njega, ki je oblečen v viš¬ njevo oblačilo in nosi krono, do tega, ki je po¬ krit z navadnim platnom. (Sir. 40, 1. 3. 4). Mnogoljubljeni v Gospodu! si ti imenovani in neimenovani poklici in stanovi vzdihujejo pod butaro svojih križev ter se težko in čakaje ozirajo po tolažilu in okrepčilu, da ne bi ob¬ nemogli pod težo bremena. Ko sem potoval po škofiji, da obiščem svoje vernike in jim podelim zakrament svete birme, se mi je enkrat na¬ kazala za stanovanje preprosta soba, v kateri je nad po¬ steljo visela zelo pomenljiva stenska slika. Božje dete Jezus, v levi roki s krono in na rami s križem, gre navzgor po ozki, s trnjem posuti poti proti oblakom v nebesa. Za tem nositeljem križa sledijo dečki in deklice, mladeniči in mla¬ denke, možje in žene iz najrazličnejših stanov; vsi obloženi z večjimi ali manjšimi križi. Eni so prišli že precej daleč, drugi imajo šele prve stopnje za seboj in se že opotekajo, tretji dosežejo le prvo stopnico in vržejo proč svoje breme, četrti še le od tal pobirajo butaro, in zadnji mimo gredo, ne meneč se za njo. Resnično, podoba je iz življenja vzeta in posneta. Zemlja je posejana s križi. Ljudje jih morajo pobirati, jih jemati na rame in tako nastopati svojega trpljenja pot. Na tem potu srečajo božjega križenosca, Gospoda in Vzveli- čarja Jezusa Kristusa. Tudi on je moral zadostiti dvojnemu poklicu, splošnemu in posebnemu. Prvi poklic mu je bil odrešenje človeškega rodu iz jarma in bede pregreh. Kako težaven poklic! Da ga izvrši, zapusti Jezus desnico svojega Očeta, sedež svoje glorije, radost nebeškega raja; pride semdol v solzno dolino, postane človek, vzame podobo hlapca na se, postane nam vsem enak, izvzemši greh, preživi triintri- željno 16 <- deset let v uboštvu in siromaštvu, je obrekovan in pre¬ ganjan, izdan, prodan in zatajen, ujet, bičan in s trnjem venčan, slednjič umrje najsramotnejše in najbridkejše smrti na križu. O težek, o bridek, da, najtežji in najbridkejši križ poklica! Posebni poklic božjega Odrešenika je bil raznovrsten. Kot otrok je bil staršem pokoren in poslušen, je obiskoval tempelj svojega nebeškega Očeta, je čast izkazoval učeni¬ kom postave, je odgovarjal na njihova vprašanja ter jih je sam izpraševal. (Luk. 2, 41 — 51). Kot mladenič je delal v delavnici svojega svetega rednika in krušnega očeta; zato je bil imenovan tesar (Mark. 6, 3) ali tesarjev sin (Mat. 13, 55). Po smrti sv. Jožefa je postal Jezus samostojen mojster in je z delom svojih rok priskrboval vsakdanji živež sebi in svoji božji Materi, dokler ni začel javno učiti. Tako je ljubi Vzveličar izvrševal svoj poklic, kot sin, kot delavec, kot varih. Ne 'še dovolj! Jezus je dalje imel poklic učenika. Oznanjeval je do tedaj neslišan nauk, pridigoval je večne resnice, učil je nebeško modrost. To je bila težavnejša naloga, kakor si jo moremo misliti. Izredno težavna je bila naloga učenika resnice, pravice in ljubezni nasproti judov¬ ski trdovratnosti in trdosrčnosti, napram farizejski hinav¬ ščini in hudobiji, nasproti paganski nevernosti in prevzet¬ nosti. Bil je trd, zelo težeč križ posebnega poklica, križ trudapolnega dela, obtežen s težo zaničevanja in najgrše nehvaležnosti. In kako je nosil božječloveški Vzveličar križ svojega poklica? Pogumno i n s ta n o vi t n o, odgovarja sv.Tomaž Vilanovljan: Pogum je jemal iz volje božje, stano¬ vitnost pa iz vzgleda, ki nam ga je hotel dati. Če se more primerjati vse življenje božjega Odrešenika na zemlji neprestanemu vrtu na Oljiski gori, se sme reči, da je venomer klical: Ne moja, ampak Očetova volja naj se zgodi! (Luk. 22, 42). Sveta'volja nebeškega Očeta je bila, ki je sem od vekomaj odločila božječloveškemu Vzveličarju splošni in posebni poklic. In ta najsvetejša -> 17 <- volja nebeškega Očeta je podpirala in krepila človeško naturo v Kristusu, ki je včasih malodane obupala in ob¬ nemogla. Tudi mi, krščanski moji škofljani, nikakor ne smemo dvomiti, da nas je vsevedni in vsedobrotljivi Bog poklical v stan, v katerem se ravno nahajamo; da nam je on na¬ kazal službo, ki jo moramo oskrbovati. To uči nepobitno iz lastne izkušnje slavnoznani apostol sveta, sv. Pavel, ko piše svojemu ljubljenemu učencu sv.Timoteju: Bog nas je odrešil in poklical s svojim svetim poklicem, ne po naših delih, ampak po svojem sklepu in po milosti, ki nam je bila dana v Kristusu Je¬ zusu pred začetkom sveta. (II. Tim. 1, 9). In če nam božji Mojster in Učenik zagotavlja, da se nič ne zgodi brez božje volje, da niti las ne pade z naše glave brez božje vednosti (Luk. 21, 18), kako bi bilo potem mogoče, da naš poklic na zemlji ne bi bil določna volja božja, ko vendar naj po njem dosežemo svoj višji, nadnaravni poklic, to je večno vzveličanje. Vesela resnica, da smo od vsesvetega in vsepravičnega Boga bili poklicani v stan, v katerem živimo in delujemo, ta prevažna resnica je polna sladke tolažbe, je polna krepilne moči in vedno na novo poživljajoče sile. Kdor to ve, kdor si to k srcu vzame in kdor se po tem ravna, živi zadovoljno v svojem, enkrat izbranem poklicu, je srečen časno in bo presrečen vekomaj. Prava izvolitev stanu je odločilna. Da se pri tem ne zmotimo, je treba, da se pred izvolitvijo mnogo, posvetu¬ jemo in da goreče molimo. Mlademu Tobiju je sv. nad- angelj Rafael razodel sklep božji glede na njegovo zaroko s Saro, Raguelovo hčerjo. In kako srečno je živel Tobija v tej zakonski zvezi, in kako presrečni so bili starši obojih zakonskih! (Tob. 6, 11 — 13). Da izvolitev stanu ne bo kriva in slaba, naj se vsakdo zateče k svojemu sv. angelju varihu, ki gleda v božjih sklepih, kam je vsakateri poklican, in ki more tudi odstraniti vse težkoče in ovire, ki se komu pri¬ pravljajo od katerekoli strani. -> 18 <- V vsakem stanu, kajpada dovoljenem in poštenem, se človek zamore vzveličati, če zvesto in natanko po bož¬ jih zapovedih izpolnjuje svoje obveznosti in dolžnosti. Seveda se lahko tudi v vsakem stanu na vekomaj pogubi. Judež, izvoljeni spremljevalec in prijatelj Gospodov, je padel v greh in v večno pogubljenje tako, da ga Kristus zove sina pogube in o njem izreče strašno besedo: Bolje bi bilo temu človeku, da bi nikdar ne bil rojen. (Mark. 14, 21). In o njegovem koncu pravi sveto Pismo: Šel je in se je z vrvjo obesil (Mat. 27, 5), pa se je po sredi razpočil, in se je izsul ves njegov drob . . in je šel v svoj kraj. (Dej. ap. 1, 18. 25). Če se je to zgodilo nad zelenim lesom, kaj se more zgoditi nad suhim? Če se Gospodov apostol vekomaj pogubi, kdo sme potem brezskrbno zreti v svojo večnost? Vsak stan postane lahko za tistega, ki v njem pregrešno živi, široka cesta pogubljenja, ki vodi na kraj, kjer črv ne umrje in kjer je jok in škripanje z zobmi. Ker nas je torej Bog poklical v stan, v katerem ži¬ vimo; ker je njegova volja, da vestno in zvesto izpolnju¬ jemo svoje stanovske dolžnosti; zato naj sleherni izmed nas pogumno vzame križ poklica na svoje rame ter ga naj vprihodnje požrtvovalno nosi po opominu Gospodovem: Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ in naj hodi za me¬ noj. (Mat. 16, 24). Kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. (Mat.10,38). Kakor Kristus, enako nas tudi njegovi apostoli opo¬ minjajo, da potrpežljivo nosimo križ poklica. Sv. Peter piše vernikom v svojem prvem katoliškem listu: Ako dobro delate in voljno trpite, je to prijetno pri Bogu. K temu ste namreč poklicani, ker je tudi Kri¬ stus za nas trpel in vam je zapustil vzgled, da hodite po njegovih stopinjah. On ni stori! greha, tudi ni bila najdena prevara v njegovih ustih. On, ko je bil preklinjan, ni klel; ko je trpel, ni pretil; temveč se je vdal njemu, kateri £ 19 ga je krivično sodil. On je naše grehe nosil v svojem telesu na lesu, da bi odmrli grehom in živeli pravičnosti; po njegovih ranah ste bili ozdravljeni. (I. Petr. 2., 20—24). In v drugi svoji okrož¬ nici opominja prvak apostolov kristjane, naj si po dobrih delih zagotovijo svoj poklic in pridobijo pristop v nebesa. Bratje, prizadevljite si bolj in bolj, da ugoto¬ vite po dobrih delih svoj poklic in svoje izvo¬ ljen j e! (II. Petr. 1, 10). In glasovih apostol, ki je bil obenem izdelovalec ša- torov, ki je sklenil, nič druga ne vedeti med verniki kakor le Jezusa Kristusa in njega križanega (I. Kor. 2, 2), in ki je smel trditi, da je s Kristusom vred na križ pribit in da nosi znamenja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu (Gal. 2, 19; 6, 17): ta za evangelj božji na čudovit način izvoljeni apostol nas opominja ganljivo in živo, da vdano nosimo križ poklica. Prosim vas jaz, jetnik v Gospodu, da spodobno živite po poklicu, h kateremu ste poklicani, z vso ponižnostjo in krotkostjo in potrpljivostjo! (Efež. 4, 1. 2). Zlasti spada semkaj kla- siško mesto iz prvega lista do Korinčanov, od koder je tudi posnet moj vodilni rek in ki se glasi: Kakor je Go¬ spod vsakemu odločil, kakor je Bog vsakega poklical, tako naj živi... Vsak naj ostane v tem poklicu, v katerem je bil poklican. Si bil suženj poklican, naj te nikar ne skrbi... Zakaj kdor je kot suženj v Gospodu poklican, je svoboden v Gospodu; istotako kdor je kot svoboden pokli¬ can, je suženj Kristusov... Bratje, vsak naj v tem, v čemer je bil poklican, ostane pri Bogu! (I. Kor. 7, 17. 20—22. 24). V tem zmislu je apostol zmeraj molil za svoje, da bi jih Bog vredne storil svojega zvanja in dopolnil v njih vse sebi prijetno dobro in delo vere v moči. (II. Tesal. 1, 11). Preljubi, vsakdo more v svojem stanu delati dobro, nabi¬ rati si zasluge in kopičiti zaklade, ki jih ne moreta ukončati ne rja ne molj, niti jih morejo ukrasti tatje. (Mat. 6,20). Duhovnik, 9 * -> 20 <- poslanec božji, opravlja svoje pobožnosti, dela naporno toliko, da ne obnemore, v izpovednici, na pridižnici, v šoli, ob bolniški postelji, pa si misli: Tako Bog hoče. On me je izbral za svojega namestnika, on me je izvolil za srednika, da vodim k njemu po Kristusovi krvi odrešene duše. Zato hočem iz ljubezni in pokorščine do njega svoje stanovske dolžnosti vestno in zadovoljno izpolnjevati. Delo dobrega in zvestovdanega služabnika božjega je Gospodu prijetno in zaslužno pred njim. Zato se bo tudi izpolnila nad njim obljuba Jezusova: Kjer sem jaz, tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi, ga bo počastil moj Oče. (Jan. 12, 26). Krščanski učitelj podučuje in vzgaja izročeno mu šolsko mladino z razumno marljivostjo, večkrat med velikimi ovi¬ rami in zaprekami, med preziranjem in zaničevanjem, da celo med nehvaležnostjo in neuspešnostjo. Pa misli si ter se tolaži: Božji prijatelj otrok me je poklical v učiteljski stan, da vodim ljube otročiče k njemu, in zato delam z veseljem in bom enkrat zaslišal vzveličavne besede: Res¬ nično, povem vam, kar ste storili kateremu mo¬ jih najmanjših bratov, ste meni storili... In ti pojdejo v večno življenje. (Mat. 25, 40. 46). — Verno- pobožni dijak uporablja vestno od Stvarnika mu podarjene talente ter se neumorno uči predmetov, ki mu jih šola na¬ laga. Naj si mu je tudi težavno, učiti se, izdelovati naloge, držati se šolskega reda: on srčno vztraja, dobro vedoč, da si po božji volji mora človek nabirati v mladih letih potrebnega znanja, če hoče postati pozneje koristen ud človeške družbe. In če vrhutega po vzgledu svetih in uče¬ nih mož pridno zahaja v šolo križa k Jezusu Kristusu, ki je pot, resnica in življenje (Jan. 14, 6), tedaj pri svojih študijah ne bo zabredel na kriva pota, marveč bo spoznal resnico, bo v luči resnice neprenehoma hodil, in resnica ga bo rešila vseh grešnih vezi ter ga bo večno vzveličala. (Jan. 8, 32). Pobožnoverni delavec se muči in ubija v potu svojega obraza in si misli: Tako hoče vsemogočni Bog, ki 21 me je poklical v delavski stan; njemu hočem žrtvovati potne srage, za njegovo čast in za svoje vzveličanje se hočem truditi. Ko bo večer in bo Gospod poklical k sebi svoje delavce, tedaj bo pridni delavec prejel svoje plačilo. — Bogaboječ rokodelec stoji od ranega jutra do poznega ve¬ čera v svoji delavnici, in prešinja ga misel: Neskončno usmiljeni Bog mi je odločil to rokodelstvo; zato hočem izvrševati svoje delo iz ljubezni in hvaležnosti do Boga. Temu vrlemu rokodelcu bo govoril Gospod: Prav, dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom črez veliko postavil; pojdi v veselje svo¬ jega Gospoda! (Mat. 25, 21). Poštenjak kmetovalec obdeluje svoje polje z naporom vseh svojih moči v dobrem namenu, rekoč: Nad vse modri in dobrotljivi Bog te je postavil v ta stan, da priskrbuješ z obdelovanjem zemlje sebi in svojim vsakdanji kruh; zato naj bo ves moj opravek in ves moj trud darovan Očetu v nebesih! Ta Bogu vdani oratar bo prejel plačilo, kakršno zasluži in ga je vreden vsak dober in zvest delavec. — Krščanskoverni trgovec teka za svojo kupčijo, prepotuje daljne dežele in tuja morja, pa si misli: Božja previdnost mi je odločila, da iščem po daljnih in tujih krajih svoj in svoje družine vsakdanji kruh. Voljno pokoren tej božji previdnosti, hočem oskrbovati svojo kupčijo ter darovati vso svojo skrb in vse svoje delo Gospodu. Blagosrčni mož je enak evangeljskemu kupčevalcu, ki išče do¬ brih biserov in najde dragocen biser, s katerim si kupi nebeško kraljestvo. (Mat. 13, 45. 46). Po dobrem namenu se izpreminjajo naša stanovska opravila v sveta, Bogu prijetna dela ter prinašajo naši duši obilo bogatega zasluženja in večno plačilo v nebesih. Vsako delo, storjeno iz dobrega namena, je nekaka služba božja, s katero izkazujemo Gospodu Bogu ljubezen, pokorščino in češčenje. Dela pa rokodelec in dninar z nevoljo, misli kmetovalec samo le na svoj dobiček, trgovec na svoje bo¬ gastvo: tedaj je ves trud in napor brez zasluženja pred Bogom, brez veljave za nebesa. Iščite najpoprej kra- ^ 22 <- Ijestva božjega in njegove pravice, in vse to vam bo privrženo. Delajte si denarnice, ki se ne starajo, zaklade v nebesih, ki ne ginejo. (Luk. 12 , 31 . 33 ). O, kako častitljiv, kako srečen in blažen je vsak stan, če smo prepričani, da nam ga je Bog določil, in če po tem prepričanju izpolnjujemo svoje stanovske dolžnosti! Ko bi si vendar ljudje to k srcu vzeli v naših viharnih in nevarnih dnevih! Bilo bi mnogo manj nezadovoljnežev in nesrečnežev, in marsikateri bi ne težili in ne grenili življenja sebi in drugim, in najmanj bi si kdo drago življenje ši¬ loma vzel. Kateri stan je najsrečnejši, sem slišal prilično vprašati? Ne vem, kako bi jaz veljavno rešil važno vprašanje. Vem le toliko, da je slednji stan srečen, v katerem more poklicani človek služiti Bogu in rešiti svojo dušo. Nevaren in nesrečen bi bil le tisti stan, v katerem bi kdo ne mogel rešiti svoje duše, čeprav bi želel in hotel. Vendar takega stanu in po¬ klica ni. Pač se ne more tajiti, da je med stanom in stanom razloček. Po vsej pravici pripazuje sv. Bernard: „Večje in številnejše so nevarnosti v posvetnem stanu kakor v du¬ hovniškem, in več je priložnosti za dobra dela v duhov¬ niškem kakor v posvetnem stanu.“ Pa stan samobsebi nikogar ne more posvetiti in vzveličati, marveč človek mora sam dajati stanu svetost in v njem delovati z božjo milostjo in pripomočjo. Nihče nima ključa do nebeških vrat že v svojih rokah. Nihče ni zavarovan zoper pekel. Zapade mu lahko navadni človek, pa tudi duhovnik in posvetnjak, redovnik in kralj, pa tudi škof in papež. Vsak stan ima svoje dolžnosti in odgovornosti; noben ne varuje pred večnim pogubljenjem, in nobeden ne izključuje od večnega vzveličanja. Vsak škofljan more doseči svoj zadnji cilj in namen v stanu, ki si ga je izbral s pomočjo milosti božje. Če bi bil Bog vedel, da dotičnik ne bo mogel rešiti svoje duše, četudi bi hotel, v stanu, h kateremu spada: Gospod Bog bi mu bil v svoji neskončni ljubezni in usmilje¬ nosti odločil in podelil drug poklic. Tako pa to ni bilo 23 <- potrebno, ker more doseči dušno vzveličanje v svojem sedanjem stanu. Nič čuda, da imajo najrazličnejši stanovi svoje zastop¬ nike med svetniki v nebesih. S križem svojega poklica so si odprli nebesa ponižni berači, kakor sta sv. Aleksij in sv. Bene¬ dikt Labre, pa tudi mogočni knezi, kakor sv. Stefan, kralj ogrski, in sv. Ludovik IX., kralj francoski. Svetniki in večno vzveličani so postali menihi in puščavniki, kakor sv. Pavel, sv. Anton, sv. Bernard, pa tudi taki, ki so sredi med zape¬ ljivim svetom živeli in delovali, kakor kmet sv. Izidor, dekli sv. Cita in sv. Notburga. V veselje Gospodovo so šli veliki cerkveni učeniki, kakor sv. Krizostom, sv. Avguštin, sv. Hiero¬ nim, sv. Tomaž Akvinski, sv. Bonaventura, pa tudi preprosti, neuki ljudje, kakor sv. Germana, pastirica, sv. Paskal Bajlon, tudi pastir in pozneje vratar frančiškanskega samostana. Celo trdemu vojaškemu stanu pripada mnogo svetnikov, kakor so sv. Sebastijan, sv. Mavricij, sv. Evstahij, sv. štiri- deseteri mučeniki, sv. Florijan, sv. vitez Jurij in mnogi drugi. Ct. £< ', 28 <- Najtrajnejša podlaga pravi ljudski blaginji je in ostane sveta vera, katero nam je božje-človeški Vzveličar Jezus Kristus prinesel iz nebes, za katero je žrtvoval svoje živ¬ ljenje in katero je izročil Cerkvi, ki jo je ustanovil, da jo hrani in brani čisto, da jo pridno oznanjuje in razširja. Cerkev Kristusova posreduje narodom dragocene zaklade naukov in milosti, ji izročene, in v izvrševanju le-te svoje vzvišene naloge ne sme in ne more biti nikakor zadrževana in ovirana. Lahko se more pa zgoditi, da možje, ki ne verujejo trdno resnic svete krščansko-katoliške vere in ki ne spo¬ štujejo, kakor se spodobi, njenih častitljivih naprav, da takšni slaboverni, pravim, v državnem zboru ne zastopajo verskih koristi tako, kakor morate vi želeti in pričakovati. In zato ne volite nikogar, ki hoče izpodriniti v dosego časne in večne sreče toliko potrebno krščansko-katoliško vero iz javnega življenja in iz državnih naprav. Pač pa volite može, ki v svojem lastnem srcu čutijo, kolike veljave in vrednosti je za človeka sveta vera; može, ki so globoko prepričani o dobrodejno delujoči sili in moči blagodarov svete Cerkve za človeško življenje, in katerih lastno življenje se doma in očitno strinja s tem prepričanjem. Gotovo je vsak dobromisleči Lavantinec globoko v svojem srcu prepričan o neizogibni potrebi in nenadomest¬ ljivi koristi versko-nravne, krščanske vzgoje šolske mladine. Blagor otrok na tem in na onem svetu terja, da njih poduk in vzgoja slonita na sveti veri, da jih prešinja duh edinovzve- ličavne svete Cerkve. In zato naj se le takšni možje od¬ pošljejo v državni zbor, ki so kremenite volje, hrabro se potegovati za versko-nravno vzgojo šolske mladeži. — Prav tako je sleherni vrli škofljan trdno prepričan, da je neraz- družnost med kristjani veljavno sklenjenega zakona, kakor jo je učil in zaukazal božji Učenik in Postavodavec Jezus Kristus in so jo potrdili njegovi sv. apostoli, prvi pogoj in najvarnejša obramba družine, pa da je neodstopna terjatev družabnega reda in blagostanja. In zatorej se naj volijo takšni zastopniki ljudstva, ki se neomahljivo držijo le-te -> 29 zlate resnice, ki jo pogumno branijo, ki se nje izpodkopa¬ vanju odločno ustavljajo. K uspešnemu razvoju izvrstno nadarjenih narodov naše mnogojezične države je treba narodnostnega miru. Vsak narod ima prirojeno in zgodovinsko pravico, da obstoji; poleg njega živeči narod mu njegovih pravic ne sme ne kršiti ne kratiti. Pravici posameznega naroda pa stoji naproti dolžnost, skrbeti, da ostane staročastitljiva monarhija, pod katere varstvo in zavetje je postavila pre¬ vidnost božja narode avstrijske, edina, mogočna, slavna. Zakaj le na znotraj edina in na zunaj mogočna država more poedinim ljudstvom zagotoviti razvoj njihovih moči, pa jim premore ohraniti blagonosni mir. Vedno še velja stari rek: Če bi Avstrije ne bilo, bi se morala ustvariti. Ljubezen do lastnega naroda se mora družiti s pra¬ vičnostjo do sosednega naroda in s skrbjo za celoskupno monarhijo; ona mora biti neločljivo zedinjena z zvesto vdanostjo do ljubljenega očeta cesarja in do njegove pre¬ svetle vladarske hiše. Če se bodo marljivo gojile le-te domoljubne čednosti, tedaj državni zbor nikdar ne bo po¬ dajal svetu žalostnega prizora strastnih narodnostnih bojev. Bo enkrat poravnan ta tako zoprni kakor pogubni prepir, potem bo krepko zacvetela in zlati sad rodila delavna lju¬ bezen do svete Cerkve, požrtvovalna vdanost do ožje in širje domovine, pravo spoštovanje do oblasti, postavljene od Boga. Volite torej izkušene in modre može, ki terjajo vaše pravice, ne da bi kratili pravice drugih; ki ljubijo celoto, ne da bi slabili del; ki terjajo svoj del, ne da bi rušili ce¬ loto; ki se resnobno trudijo, da bi se narodnostna vpra¬ šanja rešila s pomočjo krščanske pravičnosti in ljubezni! Dajte svoje glasove možem, ki se od preskrbne matere Cerkve učijo tiste modrosti, zmernosti in pravičnosti, kakor jo ona razodevlje v vseh sličnih vprašanjih! Kjer veje Duh božji, tam različnost govorice druži srca v edinosti . 1 1 Avstrijski škofje so izdali dne 15. novembra 1904 o narod¬ nostnem vprašanju prav podučen, vsepovsodi z veseljem pozdrav- Vroč boj se bije in hude nevarnosti pretijo na so¬ cialnem ali družabnem polju. Nasprotja, ki že kaj¬ pada obstojijo med koristmi posameznih stanov, se še poostrujejo, zla se pretiravajo in terjatve po izboljšanju gospodarskega stanja gredo tako daleč, kakor se pač težko dajo izpolniti. Tisti, ki zagovarjajo prežive želje poedinih stanov, žalibog pozabljajo in prezirajo resnico, da so vsi stanovi skupaj ena družina božja. Kakor noben človeški ud sam za se ne tvori telesa, marveč le zveza vseh udov sku¬ paj, podobno tudi ne more noben stan sam za se delati človeške družbe, marveč le medsebojna zveza vseh stanov. Vsak stan, naj si ima to ali ono opravilo, mora služiti vsej človeški družbi in mora pripomagati k blagostanju celoskupnosti. In zato naj se izberejo za poslance taki možje, ki so si ohranili toplo čuteče srce za potrebe posameznih stanov, pa tudi bistro oko za celo družbo. Volijo naj se vrli, raz¬ sodni in miroljubni možje, ki obstoječih vrzel v človeški družbi ne razširjajo z vzbujanjem nezaupnosti in nezado¬ voljnosti, marveč ki s krščansko pravičnostjo in ljubeznijo skušajo premostiti zevajoče prepade s tem, da vse pre¬ udarjajo brez predsodkov, pa da se resno trudijo, pra¬ vično izravnavati nasprotja in izdatno pospeševati občni blagor. Da, v državni zbor naj se odpošljejo taki odlični in odločni možje, ki so po temeljitem znanju, po mnogoletni izkušnji in po težavno pridobljeni spretnosti sposobni, da sodelujejo pri ureditvi in spravi različnih teženj rokodelcev, obrtnikov, poljedelcev, posestnikov in ubogih delavcev; možje, ki so resne volje, delovati na to, da se po dobrem socialnem zakonodajstvu slabim oskrbi zaslomba pred mo¬ gočnimi, da vrlo in pošteno delo najde varstvo pred ne¬ poštenim tekmovanjem. ljen list, ki je bil objavljen v mnogih domačih in inostranskih časopisih. Primeri: Archiv fiir katholisches Kirchenrecht. Mainz, 1905. 2. zvezek, str. 337—342. -> 31 <- Seveda, popolnega raja ne more nihče več uživati na zemlji, tej dolini solz, tej domovini križa. Nadloga, stiska in revščina, posledice greha, se ne bodo dale nikdar docela od¬ praviti. Dokler solnce vzhaja in zahaja, dokler teče čas sveta, dokler žive ljudje na zemlji, se bo zmeraj našla siromaščina. Uboge bote vedno imeli pri sebi (Mat. 26, 11), je veljalo za čas, ko je ljudomili Sin božji hodil po zemlji, in bo na tem svetu veljalo neprenehoma. Prav močno se motijo sami in vodijo druge v zmoto, ki menijo, da morejo vse križe in vse skrbi spraviti s sveta ter obogatiti in osre¬ čiti vse ljudi. Kakor se ne more odpraviti neenakost med ljudmi, tako se tudi nikdar ne da povsem poravnati raz¬ ličnost v njih zunanjih razmerah. Toda ubožcev, ki bi si radi pridelali vsakdanjega kruha, pa si ga nikakor ne morejo; ki stradajo in nikogar ne naj¬ dejo, da bi jih nasitil; ki so brez strehe in ne dobijo pre¬ nočišča; ki vzdihujejo na bolniški postelji, in jim nihče ne postreže: takovšnih siromakov naj bi ne bilo v človeški družbi, urejeni po krščanskih načelih. Treba je torej ustva¬ riti družabni red, v katerem ne bo ostala nobena nadloga brez tolažbe, brez utehe, brez pomoči. To se bo dalo doseči, če bodo vzvišeni vzgledi in nebeški nauki in blagodari našega božjega Gospoda in Vzveličarja močneje zavzeli in globlje prešinili človeška srca; če se bodo občine, dežele in države v svojem socialnem delovanju dale voditi od duha krščanske ljubezni, in če bodo skrbele za to, da so¬ cialno zakonodajstvo vedno napreduje v krščanskem duhu. Zato se naj pošljejo v naš državni zbor taki poslanci, ki se nepremično držijo vzveličavnih načel krščanstva, ki imajo srce, polno sočutja za duševne in telesne potrebe svojega bližnjega, in ki so pripravljeni, po postavni poti in z dovoljenimi ker opravičenimi sredstvi odpomoči raznim zlom. Treba je poiskati može, ki spoznavajo z besedo in z dejanjem večno resnični nauk, da brez Boga ne more obstati prava sreča, brez večnosti ne povsem zadovolju¬ joče upanje, brez krščanske vere ne resnično osrečevalna ljubezen. -> 32 <- Možem pa, ki hočejo ljudem iz srca iztrgati vero na troedinega Boga, na neumrljivost človeške duše, na večno življenje, vero na Sina božjega, na od njega ustanovljeno sveto Cerkev, ki je kraljestvo božje na zemlji; 1 2 možem, ki hočejo odvzeti svetemu zakonu zakramentalni značaj in njegovo nerazdružljivost; 3 možem, ki hočejo ločiti nedolžne otročiče od njihovega božjega prijatelja Jezusa Kristusa in od njihove vsekdar zveste prijateljice deviške matere Marije, kakor od njihovih angeljev varihov in svetnikov nebeških: 3 takim pomilovanja vrednim možem niti enega glasu, niti besede priznanja! V Gospodu ljubljeni verniki! volivci, naj si bodo kateregakoli stanu in po- jl!§cf/§8|l klica, naj volijo močnoverne, domoljubne, za narodnostni in družabni mir vnete može! Vseh, ki volijo in ki bodo izvoljeni, bodi vzajemno geslo: Vse za vero, dom, cesarja! jozue, junaški voditelj Izraelcev, je v zadnjem zboro¬ vanju, ki ga je sklical pred svojo smrtjo v Sihemu, govoril ljudstvu takole: Na izbiro vam je dano: Izvolite si danes, kar vam dopade, komur ste dolžni po¬ sebno služiti...Jaz in moja hiša bomoGospodu služili . . . In ljudstvo je odgovorilo Jozuetu: Gospodu, svojemu Bogu, bomo služili, in po¬ korni bomo njegovim zapovedim! (Joz. 24, 15. 24). Z ozirom na to pretresljivo poročilo svetega Pisma prosim vsemogočnega in vsedobrega Boga, da naj na ma¬ terino priprošnjo Marije, varihinje avstrijske monarhije, vlada 1 Pastirski list o takoimenovariem gibanju „Proč od Rima“ z dne 2. aprila 1899. 2 Škofijski pastirski list od dne 19. marca 1906 in skupna posla¬ nica avstrijskih škofov od dne 18. oktobra 1906 o teh pogubnih po¬ skusih. — 3 Škofijski pastirski list od dne 24. maja 1906 in skupna poslanica avstrijskih škofov z dne 18. oktobra 1906 o tem brezbožnem početju. 33 * in vodi vaša srca tako, da bo vaša volitev dobra, da bo prinesla obilo blagosti in blagoslova Cerkvi in državi! Bog miru pa bodi z vami vsemi! Amen. (Rimlj. 15, 33). V Mariboru, na praznik varstva sv. Jožefa, dne 21. aprila 1907. f Mihael, knez in škof. XLVIII. Postni pastirski list od dne 25. svečana 1908 o življenju in delovanju zlatomašnika papeža Pija X. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knez in škof Lavantinski, sporoči častiti duhovščini in vsem dragim vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro od Boga Očeta in Sina v edinosti Svetega Duha! V Gospodu ljubljeni škofljani! |j>repomenljivo leto je za nas katoliške Avstrijce tekoče leto 1908. Od nedavno minulega dne 11. svečana teče petdeseto leto, odkar se je v danes znani in slavni masa- bijelski votlini pri Lurdu deviška mati Marija prvič čudežno prikazala pobožni in ponižni deklici, častivredni služabnici božji Bernardiki Soubirous, ki je bila rojena leta 1844 ter je umrla kot usmiljena sestra leta 1879. Dne 24. februarja tistega leta 1858 je tam privrel na dan zdravilni studenec, čigar voda se sedaj razpošilja že po vsem širnem svetu. 3 * 34 Mesec dni pozneje, na praznik Marijinega oznanjenja, se je razodela s svetlim žarom obkrožena Gospa, ko je rekla preprosti pastirici, ubogi mlinarjevi hčerki: Jaz sem brezmadežno Spočetje! Osemnajsti- in zadnjikrat se je Brezmadežna prikazala na praznik naše ljube Gospe Karmelske dne 16. julija 1858. 1 — Tako torej stopi letos svetovnoslavna vdolbina in krasna Marijina bazilika Lurška v ospredje pozornosti vsega katoliškega sveta. Tudi mi hočemo važni Marijanski jubilej, čigar milosti polnemu slavljenju velja dobri namen molitve, ki so ga 1 Leta 1864 so v Lurški votlini postavili krasni marmornati kip Marijin, katerega je leta 1876 Pariški poslanec svete stolice v imenu papeževem slovesno venčal. — Papež Leon XIII. so dne 11. julija 1890 dovolili, da smejo škofije, ki za to prosijo, obhajati dne 11. februarja praznik prikazanja Matere božje z lastnimi dnevnicami in z lastno mašo. Za Lavantinsko škofijo je bila dovoljena maša z oficijem Apparitionis B. M. V. Immaculatae na prošnjo od dne 8. maja 1895 z določbo kon¬ gregacije svetih obredov z dne 14. maja 1895. — Končno so sveti oče Pij X. z dekretom kongregacije svetih obredov od dne 13. novembra 1907 razširili veseli praznik na vso Cerkev ter so dne 27. novembra 1907 odobrili dotični dostavek k 6. berilu v brevirju. — Za slovesnosti, ki se bodo morda vršile povodom Marijinega jubileja, bo govornikom in pridigarjem prav dobro služil moj pastirski list od dne 11. februarja 1904, ker obširno in podrobno obravnava brezmadežno spočetje Marijino. (Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 579 — 611). — Bogat vir za zgo¬ dovino tega predmeta je dragocena knjiga, ki jo je spisal globokoučeni škof Nitriški, Avguštin pl. Roskovanyi, pod naslovom: Beata Virgo Maria in suo conceptu immaculata et monumentis omnium saeculorum de- monstrata. Accedit amplissima litteratura. 13 vol. Pestini et Nitriae, 1873—1889. — Slovstvo o milostnih uslišanjih v duševnih in telesnih potrebah, zlasti o izrednih in hipnih ozdravljenjih v Lurški duplini, je že prav obširno. Najbolj zanesljivo in bogato po vsebini je delo: Dr. George Bertrin, Histoire critique des evenements de Lourdes. 15. ed. Pariš, 1907. Slovenski prevod: Dr. Jurij Bertrin, Kritična razprava o Lurških čudežih. I. del. Ljubljana, 1906; II. in III. del. Ljubljana, 1907. — O Lurdu še med ostalimi pišejo: Dr. Ivan Križanič, Lurška Mati božja. Za verno slovensko ljudstvo. Maribor, 1884. — Henrik Lasserre, Lurška Mati božja. Poslovenil Fr. Marešič. V Ljubljani, 1881. — Isti pisatelj, Lurški čudeži. Poslovenil isti. V Ljubljani, 1902. — Lurški majška Mati božja. Prirejena za šmarnice. — Janez Godec, Lurška mati božja. Šmar¬ nice in molitvenik. V Celovcu, 1904. 35 sveti oče sami za mesec februar odobrili in blagoslovili, primerno časovnim in krajevnim razmeram, praznovati s srčno radostjo in z gorečo pobožnostjo. V sijajni Marijini baziliki Mariborski, kjer smo že v tem pomenu slavili 9. 10. in 11. svečana t. 1. veličastno tridnevnico, bom — tako upam — enkrat v dnevih, ki nam budijo sladek spomin na čudovite prikazni nebeške Gospe, posvetil novi umetno izdelani stranski altar na čast Lurški Materi božji. In v razsežni župniji Rajhenburški bom, če ljubi Bog da, dne 16. julija blagoslovil in položil temeljni kamen novi krasno- lepi župnijski cerkvi, ki bo v naši škofiji tretja in največja cerkev Marije Lurške. Veličajna svečanost se bo vršila letos tudi v Mariji¬ nem Celju. Sveti oče papež Pij X. so namreč o priložnosti lanjskega 750 letnega jubileja Marijaceljske božje poti 1 on- dotni monumentalni hiši božji podelili kaj visoko odliko¬ vanje. Sveti oče so povišali priljubljeno romarsko cerkev v čast bazilike ter vrhutega dovolili, da v papeževem imenu izvrši Dunajski apostolski poslanec, vzvišeni knez Januarij di Belmonte, dne 8. septembra tega leta izpodbudni obred venčanja staročastitljive čudodelne podobe v Marijinem Celju. — Tudi pojde posebni romarski vlak v zlati Lurd iz Dunaja dne 4. maja, iz Ljubljane pa dne 11. maja 1908 tako, da bodo moji ljubi škofljani imeli dovolj ugodnih prilik, ako hočejo iti v tekočem letu na jubilejno božjo pot v čast Kraljici, brez madeža izvirnega greha spočeti. — Slednjič se bo še priredilo od 10. do 31. avgusta tega za nas zgodovinski tako znamenitega leta prvo štajersko ljud¬ sko romanje v sveto deželo, v Palestino. Na le-ta prvi skrivnosti polni jubilej hočemo, preljub- ljeni, pozidati dva druga velepomembna jubileja, to se pravi, slaviti ju hočemo pod mogočnim varstvom najsve¬ tejše device Marije. Naj s tem zasije katoliški stvari vse- povsodi zarja boljših dni, zlasti pa naj naši dragi domovini 1 Glej: Dr. Michael Napotnik, Predigt anlafilich der Hauptjubel- feier des 750jahrigen Bestehens der Wal!fahrten nach Mariazell, gehalten in der Gnadenkirche am 15. August 1907. Wien, 1907. Strani 28. 3* 36 zažari jasno solnce ljubega miru, ki ga nikdar več naj ne zatemni noben oblak pogubnih narodnostnih razprtij. Dva najvišja dostojanstvenika sta, ki na nju gledajo v tem letu vseh izobražencev oči ne le iz našega cesarstva, marveč celega sveta. Obema je usoda mila, da delujeta Bogu v čast in ljudstvu v blagor noter do skrajnih mej človeškega življenja. Nad obema božjima namestnikoma na zemlji se izpolnjuje obljuba božja: Z dolgim življenjem ga bom napolnil in mu bom pokazal svojevzve- liČanje. (Ps. 90, 16). Njih Svetost papež Pij X. praznujejo prihodnjega dne 18. septembra svoj zlatomašniški jubilej, in Njih cesarsko in kraljevsko Veličanstvo naš ljubljeni cesar in gospod Franc Jožef I. slavijo nastopnega dne 2. decembra šestdeset¬ letnico blagoslovljene svoje vlade. Kako srčno radost mo¬ rata občutiti ta dva zastopnika najvišje oblasti na zemlji, ko se ozirata nazaj na svoje dolgo življenje, bogato slavnih in podložnike osrečujočih del! Kako sladko tolažbo njima daje zavest, da ju človeštvo poveličuje kot svoja dobrotnika in osrečevalca, da se okoli nju razlega veseli slavospev hvaležnih narodov! Z največjim zadovoljstvom lahko gledata oba vladarja po božji milosti nazaj na svoje življenje, polno žrtev in dobrih del, pa se moreta veseliti spodobne hvaležnosti narodov, izročenih njuni skrbi. Vendar pa v tem ne zreta plačila, ki ga pričakujeta pri Bogu in ga bota prejela od Boga. V tem vidita le izredno, njima od nebes na stare dni podeljeno dobroto, katero njima previdnost božja da okušati že na tem svetu v poroštvo, v napoved in pred- okus večne sreče. Ker torej naš sveti oče Pij, po božji previdnosti deseti, praznujejo dne 18. septembra letošnjega leta petdesetletnico svojega mašništva, zato hočem, preljubljeni v Gospodu, s pričujočim pastirskim listom obrniti vašo pozornost na našega prvega, bogato oblagodarjenega jubilarja, kakor vam bom poslal posebni podučni list, ki vam bo predočeval presvetlega cesarja in njihov demantni jubilej. 37 Tako torej hočemo, preljubi Lavantinci, s pomočjo troedinega Boga, katero naj nam s svojo mogočno pri¬ prošnjo izprosi Marija, mati brezmadežna, sveti Jožef Pra¬ vični, varih svete Cerkve ter krstni patron svetega očeta in svetlega cesarja, in pa sveta papeža Pij I. in Pij V. •— s tako izprošeno božjo pomočjo, pravim, hočemo premišlje¬ vati življenje in delovanje našega slavno vladajočega papeža Pija X., velikega duhovnika, ki je v svojih dneh bil Bogu prijeten in ki je bil pravičen najden, in kateremu ni enakega, ki bi se držal kakor on postave Najvišjega . 1 To premišljevanje naj nam bo v poduk in v izpodbujo, naj nam služi v bodrilo in pridno posnemo! V Kristusu ljubljeni verniki! Siracid poje starozakonskemu višeduhovniku >nu prelep hvalospev, ko piše: „Simon, veliki duhovnik, je utrdil v svojem življenju hišo Gospodovo .. . On je skrbel za svoje ljudstvo in ga rešil pogina . . . Kakor se sveti zgodnja danica sredi megle in kakor polna luna ob svojih dneh in kakor solnce v svoji svetlobi: enako se je svetil on v božjem tempelju, kakor blesteča mavrica med veličastnimi oblaki in kakor cvetoče cvetlice v spomladanskih dneh in kakor lilije ob potokih in kakor dišeče kadilo v poletnih dneh, kakor svetel ogenj in kadilo užgano na ognju, kakor posoda iz čistega zlata, ozaljšana z vsakovrstnimi dragimi kameni, kakor rodovitna oljika, kakor cipresa, ki se na kvišku vzdiga: tak je bil on, kadar je častno oblačilo oblekel in je bil napravljen z vso lepotijo. Kadar je šel k svetemu altarju, je čast dajal sveti obleki. Ko pa je prejemal darove iz rok duhovnikov in sam pri altarju stal, krog njega pa njegovi bratje: je bil kakor ceder, usajen na Libanonski gori.. . Potem je šel doli in je vzdignil svoje roke nad ves zbor Izraelovih otrok, da je 1 Berilo o praznikih svetih spoznavavcev in škofov ali velikih duhovnikov, vzeto iz Eccli. 44, 16. 17. 20. -> 38 <- izkazal Bogu čast s svojimi ustnicami in se razveselil v nje¬ govem imenu.“ (Eccli. 50, 1. 6—13. 22). Takšnega hvalevrednega, častitljivega in vzvišenega duhovnika Gospodovega so se izkazali naš sveti oče kot primicijant in kaplan, kot župnik in kanonik, kateremu so bile poverjene razne zaupne službe, kot škof in kardinal- patriarh — pa se izkazujejo zdaj kot papež, ki od zgodo¬ vinski znamenitega dne 4. avgusta leta 1903 sem vodijo in vladajo našo edino, sveto, katoliško in apostol¬ sko Cerkev. Rim in Rieze sta daleč narazen, po Piju X. pa sta stopila v tesno medsebojno zvezo. Prijazni kraj Rieze, ki ga krasi župnijska cerkev, posvečena sv. apostolu Matevžu, stoji v staročastitljivi škofiji Trevizo, spadajoči k Beneški nadškofiji, in se v lepi legi razprostira tja proti Tirolski meji. Tu je imel Janez Krstnik Sarto malo posestvo, kjer je s svojo ženo Marjeto Šanson, poročeno mu dne 13. fe¬ bruarja 1833, živel prav bogoljubno, vzgledno in izpod- budno. Dne 2. junija 1835 je bil iz tega krščanskega zakona rojen otrok, ki je drugi dan pri svetem krstu dobil ime Jožef Melhior. Dne 2. junija tekočega leta dopolnijo torej papež Pij X. triinsedemdeseto leto svojega življenja. V zgodnji mladosti že so bistroumnega dečka njegovi verni starši vadili v pobožnosti in v strahu božjem. V krščanskem nauku ga je natančneje podučeval domači žup¬ nik. Izvrstno pripravljen je pridni učenec prejel leta 1846 v stolni cerkvi mesta Azolo sveto birmo in kmalu potem tudi prvo sveto obhajilo. Na to se je mladi Sarto posvetil študijam v mestu Kastelfranko, kamor je od svojega rojst¬ nega kraja dan na dan hodil peš, ne meneč se ne za vro¬ čino in mraz, ne za veter in dež, ne za blato in prah, dostikrat z obuvalom črez ramo in ne redkokdaj za južino le s koščkom suhega kruha. Ko bogato nadarjeni in nežnodušni mladenič razodene svoj poklic za sveti mašniški stan, zaprosi njegov domači župnik pri Beneškem patriarhu za vsprejem nadebudnega dijaka v duhovsko semenišče ter mu pridobi brezplačno -> 39 <- mesto v Padui, v slavnem mestu čudodelnika sveta, sv. Antona. Osem let je Jožef Sarto tu študiral z najizvrstnej- šim uspehom tako, da so ga kot 23 letnega bogoslovca milostljivi škof Treviški, Anton Farina, dne 18. septembra 1858 s papeškim dovoljenjem posvetili v duhovnika. Na¬ slednjega dne 19. septembra je služil novoposvečenec v svoji domači cerkvi prvo sveto mašo v nepopisno radost svoje ljube matere Marjete — njegov dobri oče so v Gospodu zaspali že dne 4. maja leta 1852. Ta dva dneva, 18. in 19. september leta 1858, sta ravno za tekoče jubilejno leto papeža Pija X. 1908 posebej pomenljiva, ker tedaj se bodo mogle vršiti razne svečanosti v veseli spomin na mašniško posvečenje in na novo mašo Njih Svetosti, velikega du¬ hovnika, ki je bil v svojih dneh Bogu prijeten. Mladi, za čast božjo in za pravo srečo bližnjega vneti novomašnik, čigar delež je postal Bog (Ps. 15, 5), je bil najprvo nastavljen za kaplana v Tombolo. Tu je zaslul kot goreč pridigar, izvrsten katehet in neumoren izpovednik v cerkvi in ob bolniški postelji: vse ga je ljubilo in spo¬ štovalo, kar se je jasno pokazalo, ko je dobil kaplan Sarto meseca junija leta 1867 župnijo Salzano blizu Benetk in je moral zapustiti milo mu Tombolo. Tudi v Salzanu je deloval veliki duhovnik, kate¬ remu ni bilo enakega, ki bi se držal kakor on postave Najvišjega, z gorečo vnemo za vzveličanje neumrljivih duš, dokler ni bil izvoljen leta 1875 za stolnega kanonika v Trevizu, kjer mu je bilo poverjeno razen drugih opravil duhovno vodstvo semenišča, kesneje pa dostojan¬ stvo kancelarja, generalnega in kapiteljskega vikarja. Sarto, izborno izobražen v vseh teoloških vedah in vajen v zata¬ jevanju samega sebe, je izvrševal dolžnosti teh prevažnih služb z vidnim blagoslovom božjim v korist in prid vsem svojim podložnikom. Kaj čuda, če so neumorno delavnemu duhovniku za¬ upali vedno višje in težje službe. Dne 10. novembra leta 1884 imenujejo rajni papež blaženega spomina Leon XIII. -i 40 <- tako blagonosno delujočega kanonika Jožefa Sarto za škofa mesta Mantue, rojstnega kraja najslavnejšega rimskega pesnika Virgilija; dne 16. novembra istega leta pa podeli v Rimu kardinal Parocchi, doma iz Mantue, novoizvoljenemu nadpastirju škofovsko posvečenje. Ta dan torej je bil Jožef Sarto postavljen od Svetega Duha, da vlada cerkev Man- tuansko, in ta dan so letos v Rimu izbrali za očitno slav¬ ljenje zlatomašniškega, za ves svet pomenljivega jubileja našega najvišjega učenika, duhovnika in pastirja. Brž ko zasede Jožef Sarto škofovsko stolico, že začne goreče, kakor prerok Elija, izvrševati svojo nad- pastirsko službo. Pred vsem si je želel dobro podučenih in neomadežanih duhovnikov, ki so sleherni škofiji najlepša dika in najvišja čast. Zatorej si je neutrudno prizadeval, da bi napravil in ohranil vzorni red med duhovščino svoje škofije. Enako se je neprenehoma trudil, da bi prenovil, dvignil in okrepil cerkveno življenje med svojimi škofljani, kar jasno izpričuje škofijska sinoda, ki jo je obhajal v Mantui leta 1888. Njegovo apostolsko delovanje so vsepovsod priznavali in občudovali. Umevno je torej, da so dalekovidni papež Leon XIII. velikega duhovnika Mantuanskega, ki je utrdil hišo Gospodovo, ki je skrbel za svoje ljudstvo in ga rešil pogina, dne 12. junija 1893 proglasili za kar¬ dinala svete rimske Cerkve ter so ga dne 15. junija istega leta imenovali za naslednika sv. Lavrencija Justinijana, prvega patriarha Beneškega. Ko se je poslavljal od Mantue, so pričale bridke solze, kako odkritosrčno so škofljani ljubili in spoštovali svojega nadpastirja. Še preden se je preselil v pomorsko mesto Benetke, mu je umrla močnoverna in pobožna mati v rojstni hišici v Riezu, na Svečnico dne 2. februarja 1894. Ko so bile premagane razne ovire in težkoče, ki so kardinalu Sarto branile, zasesti patriarško stolico, je sledil njegov slovesni vhod v sijajni dom sv. Marka v Benetkah, v najčarobnejšem mestu celega sveta, dne 25. novembra 1894. Pri tej priložnosti je novi patriarh pozdravil navzočne -> 41 vernike z genljivim nagovorom, ki je segel vsem globoko v srce. Visokočastitljivi govornik je razlagal, da mora on kot škof zastopati mesto Kristusovo in biti med svojimi ovčicami takorekoč kakor Kristus pot, resnica in živ¬ ljenje. Pot s svojim vzgledom, resnica s svojo besedo, življenje s svojimi deli. V vsem pa mu ljubezen bodi zve- zda-vodnica; ker, kaj bi bil, tako je zaklical presvetli cer¬ kveni knez, v srcu globoko ganjen, tja med množico sol¬ zečih se poslušalcev, kaj bi bil, če ne bi ljubil svojih! Kar je novi patriarh obljubil v svojem prvem nagovoru, je zvesto izpolnjeval do konca. Poglavitni dokaz za to je škofijska sinoda v Benetkah leta 1898, katere se je duhov¬ ščina udeležila v mnogobrojnem številu. — Zelo veličastne in sijajne so bile med drugim tudi svečanosti, ki jih je kardinal Sar to, patriarh Beneški, priredil meseca maja, junija, julija in avgusta 1900 v cerkvi sv. Jurija na malem otoku povodom stoletnice, odkar je bil izvoljen benediktinec Gregorij Bar¬ naba Chiaramonti v konklavu pri sv. Juriju v Benetkah dne 14. marca 1800 za papeža z imenom Pij Vil. Veličastna jubilejna slavnost je najbrž tudi nekaj pripomogla, da je kardinai-patriarh Sar to pozneje postal papež z imenom Pij X. 1 — Tako je bil krepkovoljni in čednosti polni kar- 1 Stoletnico izvolitve Pija VII. so praznovali v baziliki sv. Jurija na majhnem otoku v Benetkah. — Pij VI. je umrl dne 29. avgusta 1799 v Valenciji. Sovražniki svete Cerkve so vriskali, češ, s Pijem VI. je umrl zadnji papež. Pa 35 kardinalov se je zbralo v Benediktinskem samo¬ stanu pri sv. Juriju v Benetkah. Volivno zborovanje se je pričelo dne 1. decembra 1799 in je bilo končano dne 14. sušca 1800 z enoglasno izvolitvijo kardinala Barnaba Chiaramonti iz reda sv. Benedikta. Novo- izvoljenec si je pridejal ime Pij VII. Venčanje s trojno krono se je vršilo dne 21. marca v dvorani nad glavnim vhodom samostana sv. Jurija. Pij VII. je ostal do dne 24. maja v Benetkah in je služil sveto mašo v raznih mestnih cerkvah. Dne 25. maja je odšel v Paduo, da obišče cerkev ondotnega svetnika. Vrnivši se v Benetke, je odpotoval dne 6. junija v Rim, kjer je dne 3. julija imel slovesni vhod. Vladal je 23 let in je umrl v Rimu, dne 20. avgusta 1823. Za spodobno praznovanje stoletnice izvolitve Pija VII. je bil se¬ stavljen poseben odbor. Predsednik mu je bil kardinal Sarto, Beneški patriarh, člana pa Marino Frattin, rektor sv. Jurija Večjega, in Msgr. 42 dinal-patriarh Sarto začas svojega škofovanja na vse strani neodjenljivo delaven, dokler ni bil povzdignjen k najvišji časti, ki se da doseči na tem svetu, ki je pa tudi najtežja butara. Ko so sivolasi modri papež Leon XIII. dne 20. julija 1903 mirno in blaženo v Gospodu zaspali, se je napotil Jožef kardinal Sarto v Rim k volitvi novega papeža. V jutro dne 31. julija, pred pričetkom volivnega zborovanja, se je služila v Vatikanski kapeli sv. Pavla slovesna maša na čast Svetemu Duhu. Za svetim opravilom je sledil na¬ govor učenega govornika, prelata Vincencija Sardi, ki je opozoril zbrane kardinale na veliko važnost čina, s katerim Aleksander grof Sanfermo, apostolski misijonar in protonotar. — Tudi jaz sem dobil vabilo k tej redki svečanosti. Priložena je bila spominska svetinjica in podoba Pija VII., nadalje spored svečanosti s podobo kardinala-patriarha, z lepimi slikami okrašena slavnostna knjižica: „Venezia e Pio VII. Maggio-Agosto 1900“ in pa dnevnik „La Difesa 15.—16. Maggio 1900“. Vabilo, ki mi ga je poslal slavnostni odbor, se glasi: Residenza per le feste centenarie di Pio VII. Venezia. Venetiis XXX. Maj. 1900. Amplissime ac reverendissime Princeps-Epjscope Marburgensis! Hoc anno Venetiis in Basilica S. Georgii, auspicante Deo, cele- brantur solemnia festa in merr.oriam electionis SS. Pii Papae VII. tribus vicibus, hoc est mensibus Maio, Iulio et Augusto. Prima vice sacris interfuerunt solemniis nostris adnuentes precibus Emmus Cardinalis Missia Archiepiscopus Goritiensis, Reverendissimus Episcopus Terge- stinus nec non Serenissimus Archiabbas S. Martini de Pannonia. Modo consulentes decori solemnitatum mensis Augusti, audemus nomine Eminentissimi Cardinalis Patriarchae Venetiarum, rogare V. R., ut diebus IV. et V. eiusdem mensis dignetur praesentia sua decus honoremque solemnitatibus tribuere. Dum assensum V. R. confidenter expectamus, gratias ex corde profitemur, significantes omnibus quoad victum et domum nos providisse. Vale! Servus devotissimus Josephus Alexander ex Comitibus San¬ fermo, Praelatus Infulatus ac Protonotarius Apostolicus. 43 volijo papeža, in na kreposti, ki so izvoljencu potrebne. Štiri poglavitne lastnosti imej zlasti izvoljenec: svetost življenja, učenost, pravičnost in ljubezen, ker se papež kot namestnik dobrega božjega Pastirja ne sme strašiti, če treba, dati tudi življenje za svoje ovčice. In takovšen naslednik čudovitemu Leonu XIII. je bil na praznik sv. Dominika, dne 4. velikega srpana 1903, iz¬ voljen za papeža. Bil je to glasoviti kardinal Sarto, ki je na vsestransko prigovarjanje s solzami v očeh sprejel iz¬ volitev ter si pridejal ime Pij X., „zaupajoč na priprošnjo papežev, ki so proslavili čislano ime s svojimi čednostmi in ki so branili sveto Cerkev z močno, pa milo roko 11 . 1 Vsled preobilnih skrbi in poslov v domači škofiji se prijaznemu povabilu nisem mogel odzvati; zato sem pisal Msgr. Aleksandru San- fermo naslednji list: Reverendissime et serenissime Domine! Accepto nuntio de mense Augusto anni labentis celebrandis solemnibus festis in memoriam electionis Summi Pontificis Pii VII. felicissimae memoriae, pro eo ac debui, summopere laetatus sum. Sed maximis distentus curis, officio meo episcopali coniunctis, Venetias venire non possum. Pro amore et honore, quem mihi Domi- natio Vestra serenissima exhibere parata fuit, eas quas par est refero gratias. Atque his me Reverendissimae Dominationi Vestrae plurimum commendo. Datum Marburgi a. d. Kal. Aug. 1900. f Michael, Episcopus Lavantinus. 1 V najslajšem spominu ima sveta Cerkev vse papeže z drago¬ cenim imenom Pij. Papež Pij I. (142—157) je prelil kot mučenec svojo kri za Kristusovo Cerkev. — Pij II. (1452—1464) je bil darežljiv pri¬ jatelj in podpornik umetnosti in znanosti. — Njegov pobožni nečak Pij III. je vladal le nekaj dni 1503. — Pij IV. (1559—1565) si je pri¬ dobil neminljivih zaslug, ker je dovršil leta 1563 sloviti Tridentinski cerkveni zbor, ki je imel najvažnejše trajne posledice za preosnovo svete Cerkve. — Pij V. (1566—1572) z najlepšim vseh priimkov Sveti je bil neodjenljivo delaven za versko-nravno oživitev in prenovitev človeške družbe. Večnega spomina vredna je sijajna zmaga, ki so jo priborili kristjani pod njegovim papeževanjem pri Lepantu 1571 nad starim sovražnikom cele Evrope, nad Turki. — Pij VI. (1775—1799) je umrl v pregnanstvu kot neupognjen branitelj svete Cerkve nasproti Na- —-> 44 <- Naslednjo nedeljo, dne 9. avgusta, so bili novi papež v veličastni baziliki sv. Petra po slovesnem svetem opravilu venčani s tiaro ali s trojno papeško krono med pretreslji¬ vimi besedami: „Sprejmi tiaro s trojno krono in vedi, da si oče kraljev in cesarjev, vladar vesoljnega sveta, namestnik našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki mu bodi čast in slava od vekomaj do vekomaj! Amen.“ Tako venčani so zatem povzdignili novi višeduhovnik Pij X. svoje roke ter blago¬ slovili verno ljudstvo. Kdo se ne spominja tu prelepih besed, s katerimi opisuje Jezus Sirah velikega duhovnika Simona, ko je pri¬ hajal v tempelj? „Kakor solnce v svoji svetlobi, enako se je svetil on v božjem tempelju. In kakor blesteča mavrica med veličastnimi oblaki, in kakor cvetoče cvetlice v spo¬ mladanskih dneh in kakor lilije ob potokih .. kakor svetel ogenj .. kakor posoda iz čistega zlata, ozaljšana z vsako¬ vrstnimi dragimi kameni.. kakor cipresa, ki se nakvišku vzdiga: tak je bil on, kadar je častno oblačilo oblekel in je bil napravljen z vso lepotijo. Kadar je šel k svetemu altarju, je čast dajal sveti obleki. Ko pa je prejemal darove iz rok duhovnikov in sam pri altarju stal, krog njega pa njegovi bratje: tedaj je bil kakor ceder, usajen na Liba¬ nonski gori... Potem je šel doli in je vzdignil svoje roke nad ves zbor Izraelovih otrok, da je izkazal Bogu čast s svojimi ustnicami in se razveselil v njegovem imenu.“ Tako je torej postal namestnik Jezusa Kristusa, na¬ slednik prvaka apostolov sv. Petra, najvišji škof vesoljne Cerkve in gospodar posestev svete rimske Cerkve: mož, poleotiu I. — Njegov naslednik Pij VII. (1800—1823) je po krvavi francoski vstaji zopet uredil cerkvene razmere ter je šel rajši v pre¬ gnanstvo, kakor da bi bil odstopil od pravic svete Cerkve. — Pij VIII. blagega značaja je vladal le eno leto (1829—1830) in torej ni mogel doseči znamenitih uspehov. — Zato pa je Pij IX. (1846—1878) pri naj¬ težavnejših razmerah vodil sveto Cerkev slavno in blagonosno, kakor redkokateri njegovih prednikov na sedežu sv. Petra. Prav, da se že vršijo priprave in preiskave, da bi bil prištet svetnikom. — Novit Do- minus Pios de tentatione eripere. Gospod ve Pije (Pobožne) rešiti iz skušnjave. (II. Petr. 2, 9). 45 čigar politika je bil samo le Kristus, čigar ime je značilo mir in složnost; mož, ki je imel bogato in temeljito iz¬ kustvo v dušoskrbju, ki je bil povsem izveden v oskrbo¬ vanju raznovrstnih cerkvenih poslov; mož, ki je pred vsem bil svojim skrben oče in požrtvovalen pastir. To bi bil v ozkem obrisu tek življenja velikega du¬ hovnika, ki mu zdaj veljajo besede: Tu es Petrus! Ti si Peter! To bi bila površna slika svetega očeta, sveto Cerkev danes mirno, srečno in slavno vladajočega papeža P i j a desetega, s katerim sem že trikrat govoriti ter jih občudovati imel zaželjeno priložnost. Na podani sliki najdeš že vse poteze velevažnega poslanja, katero so Pij X. prejeli kot naslednik slavljenega Leona XIII. in kateremu se ne¬ dvomno ne bodo nikdar izneverili . 1 V Kristusu ljubljeni verniki! naslednjem hočemo natanje premišljevati, kako ču¬ dovito so izvrševali sveti oče Pij X. v kratkih letih svojega papeževanja najvišjo in najtežjo pastirsko službo. Iz tega premišljevanja pa hočemo izvajati sklepe, kako se 1 Kdor se hoče natanje podučiti o dosedanjem življenju in delo¬ vanju Pija X., najde podrobne podatke v naslednjih životopisih svetega očeta: Anton de Waal, Papst Pius X. Ein Lebensbild des Heiligen Vaters. V Monakovem, 1903. 2. izdava 1907. —I. Seivvert, Unser Heiliger Vater Papst Pius X. Ein Lebensbild, dem katholischen Volke geschildert. Donauvvorth, 1903. — F e vre. V Parizu, 1904. — Dr. Jos. Schmidlin (1903). — I. d e Narfon. V Parizu, 1904. — F. I. Rie- penhausen, Piusbuch. Heiligenstadt, 1904. — P. Tom. Vilfanova O. Cap., Unser Heiliger Vater Pius X. Fiir das Volk geschildert. V Briksenu, 1904. Str. 105. — Giovanni Milan e s e, kanonik v Trevizu, je spisal kratek življenjepis svetega očeta v italijanskem jeziku. — Luigi Daelli, Pio X. Cenni biographici con 400 illustrazioni. Bergamo, 1906. 4°. 400 str. Med dosedanjimi življenjepisi papeža Pija X. je brez dvoma naj¬ boljši: krasno delo Dr. Angelo Marchesan, Papst Pius X. im Leben und Wort. Autorisierte Ubersetzung aus dem Italienischen (Papa Pio X. nella sua vita e nella sua parola) von Kolumban Artho. Einsiedeln, 1905. Velika 8°. 627 strani s 720 podobami, med njimi barvana foto¬ grafija svetega očeta in 22 drugih prilog. Delo je povsem znanstveno 46 naj vedemo mi do skupnega očeta in vodnika vseh kri¬ stjanov. — Vsestransko in blagonosno delavnost našega svetega očeta kažejo njihova mnogoštevilna opravila: po¬ gostni sprejemi in nagovori, apostolski listi in učene okrož¬ nice, modre naredbe in nameravane preosnove glede na cerkveno upravo. Temeljna je njihova željno pričakovana prva, jasna in lahko umevna okrožnica E supremi Apostolatus ca- thedra, objavljena na rožnivensko nedeljo 4. vinotoka leta 1903. V tem za dušo in srce izpodbudnem okrožnem pismu so zarisali novo-venčani papež osnovni načrt svo¬ jemu vladanju. Že kot bivši patriarh Beneški so si izvolili geslo, vse prenoviti v Kristusu. To geslo slavnega apostola sveta, sv. Pavla, instaurare omnia in Christo, vse prenoviti v Kristusu, vzeto iz lista do Efežanov (1, 10), je po besedah sedanjega patriarha zapadne Cerkve kratek posnetek njegovega načrta za vrhovno vodstvo Cerkve Kristusove. Pij X. hočejo vse prenoviti v Kristusu, da bo vse in in vendar pisano prav živahno in zanimivo. Pisatelj Dr. Marchesan je profesor slovstva v Treviškem semenišču, rojak in nekdanji učenec papežev, obenem arhivar in knjižničar stolnega kapitelja, tudi član kra¬ ljevskega odbora za Beneško deželno zgodovino. Zato mu je bilo to¬ zadevno gradivo povsem znano in so njegovi podatki zgodovinski celo verodostojni in zanesljivi. Naj še bodo omenjeni ti-le spisi: Pius X. Seine Handlungen und Absichten. Gedanken und Anmerkungen eines Beobachters. Aus dem Italienischen iibersetzt. V Reznu, 1905. — Dr. Alexander Hoch, Papst Pius X. Ein Bild kirchlicher Reformtatigkeit. V Lipsiji, 1907. 8°. Str. VII + 250. — Dr. Alexander Hoch, Kirche und Zeitgeist. Die hauptsachlichsten Hirtenschreiben Pius X. als Kardinals und Patriarchen von Venedig. Ins Deutsche iibertragen. StraBburg, 1907. — Johann Dillinger, Papst Pius X. Ein kurzes Lebensbild. V Celovcu, 1907.— Dr. Chrysostomus S tangi, Die Statthalter Jesu Christi auf Erden. Geschichte der romischen Papste vom hi. Petrus bis Papst Pius X. Dritte Auflage, besorgt von Dr. Peter Wilhelm Lex. V Reznu, 1907. (O Piju X. na str. 763—767). — „Življenje svetega očeta Pija X.“ v slovenskem jeziku je prinašal cerkveni list „Bogoljub“. Leto II. v Ljub¬ ljani, 1904. v vsem Kristus. (Kol. 3, 11). Človek more k Bogu dospeti le po Jezusu Kristusu. Drugega temelja namreč nihče ne more vložiti razen tega, ki je vložen in ki je Jezus Kristus (1. Kor. 3, 11), in nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mogli biti vzveličani. (Dej. apost. 4, 12). Kristus mora biti začetek in konec sleherni preosnovi. Vse drugo pride samoobsebi. Pot h Kristusu pa vodi skozi vzveličavno napravo od njega ustanovljeno, namreč skozi rimsko-katoliško Cerkev. Zatorej moramo njene nezmot¬ ljive nauke in modre zapovedi trdno vsi verovati in zvesto izpolnjevati. Da se razširja, povišuje in ukoreninja kraljestvo božje na zemlji in gospodstvo božje v človeških srcih, v to naj krepko sodelujejo duhovniki in ostali verniki z besedo, z dejanjem in z vzgledom. Z vso vnemo naj se v šoli in v cerkvi podučujejo v krščanskem nauku otroci in odrasli, mladi in stari. K prenovljenju krepostnega življenja v Kri¬ stusu zelo mnogo pripomorejo društva kateregakoli imena, da so le osnovana na podlagi večno veljavnih načel svete apostolske Cerkve. S to prvo velevažno in pomembno apostolsko okrož¬ nico je v tesni zvezi Motu proprio z dne 18. grudna 1903, pismo, v katerem papež Pij X. „iz lastnega nagiba 11 obravnavajo krive nazore o krščanski demokraciji, podajejo prava načela za krščansko ljudsko gibanje ter navajajo devetnajst izvrstnih pravil za delovanje v prid krščanskemu ljudstvu. Po teh pravilih naj bi se vedno ravnali vsi kato¬ liški rodoljubi. Srečni, presrečni tisti, ki si prisvoje le-ta modrosti polna navodila ter se jih zvesto in vestno drže v svojem javnem življenju in delovanju! Nadaljnje važno pismo, tudi Motu proprio ali iz lastnega nagiba, so izdali Pij X. na praznik sv. Cecilije dne 22. listopada 1903. V tem pišejo ljubitelj vsake prave umet¬ nosti zoper posvetne vplive na cerkveno glasbo in petje, katero želijo sveti oče dvigniti in izboljšati. Že kot škof v Mantui in kot patriarh v Benetkah so si prizadevali, da bi odstranili slabe navade v rečeh cerkvenega petja in cer- 48 kvene glasbe, in da bi oboje preustrojili na bolje. 1 Zdaj so kot papež v imenovanem odloku razložili načela, po katerih naj se vrši pri božji službi cerkvena glasba. V tem oziru so pridejali poseben N a vod, ki naj bo vprihodnje, rekel bi, zakonik cerkvene glasbe. V pismu, poslanem generalnemu vikarju kardinalu Respighi na praznik brezmadežnega Spočetja dne 8. decem¬ bra 1903, dokazujejo naš sveti oče, da je treba preosnovati cerkveno glasbo v zmislu zgoraj omenjenega „Navoda“ najprej v Rimskem mestu. To bo namreč vplivalo na zu¬ nanje vernike, ki prihajajo v središče krščanstva, da bodo tem rajši obiskovali cerkve in grobove svetnikov, pa se s tem večjim veseljem udeleževali službe božje. — Dekret kongregacije svetih obredov z dne 8. prosinca 1904 dolo¬ čuje na izrecno povelje svetega očeta, da ima „Navod“ o svetem petju splošno veljavo in da se mora vesoljna Cer¬ kev natanko po njem ravnati. 1 Neminljivo zaslugo so si pridobili Pij X. s tem, da so vzgojili in izobrazili slavnega glasbenega mojstra Lavrencija Perosi, katerega so v Mantui spoznali, v duhovskem poklicu potrdili in začas študij skrbno podpirali, v duhovnika posvetili in v Benetkah nastavili kot kapelnika v katedrali sv. Marka. —■ Perosi je pri vsaki priliki pokazal, kako je svojemu vzvišenemu zaščitniku in dobrotniku prisrčno hvaležen in spoštljivo vdan. Dne 13. aprila 1904 je vodil mojster Perosi v vatikanski dvorani „Sala regia“ proizvajanje svoje „Poslednje sodbe" vpričo svetega očeta in njihovih dvorjanov. V isti dvorani tudi vpričo papeža in 21 kardi¬ nalov in mnogoštevilnih rimskih plemenitašev sta se proizvajali njegovi najnovejši deli: Transitus animae in O Padre N ostro (Dante, Purgatorio XI. v. 1—21) dne 28. decembra 1907 pod osebnim vod¬ stvom skladatelja. Perosi, rojen dne 20. decembra 1872 v Tretoni, je prejel svojo glasbeno izobrazbo v Milanu in v Reznu; 1894 je postal kapelnik pri stolnici sv. Marka v Benetkah; od 1898 sem opravlja isto službo pri Sikstinski kapeli v Rimu. Njegove skladbe so oratoriji: Trpljenje Gospodovo po evangelistu Marku, Izpremenjenje Kristu¬ sovo, Obujenje Lazarjevo; nadalje Velikonočni oratorij, Božični oratorij, Mozes, Leon Veliki, Kristusov vhod v Jeruzalem. Vrhutemu več slovesnih maš, en requiem, psalmi, skladbe za orgle in orkester. 49 <- Uspešnemu prizadevanju svetega očeta, preosnovati in izboljšati cerkveno glasbo, je prav dobro došla trinajst- stoletnica smrti slavnega papeža Gregorija I. Velikega (590—604), katero so Pij X. ovekovečili s podučnim apo¬ stolskim pismom lucunda sane od 12. marca 1904. Ker je sv. cerkveni učenik Gregorij kot papež cerkveno petje temeljito preosnoval in ga za vso prihodnost izdatno iz¬ boljšal z ustanovitvijo pevskih šol, zato njegov naslednik Pij X. v istem duhu iznova gorko priporočajo skrbno go¬ jitev prave svete glasbe, gregorijanskega petja, vsem cer¬ kvam katoliškega sveta. Z odlokom od 25. aprila 1904 so zapovedali, naj se iznova izdajo liturgične ali bogoslužne knjige z gregorijanskimi napevi. Da so naš sveti oče otroško pobožnega srca, raz- odevlje prisrčno in goreče češčenje preblažene device in matere božje Marije. Že kot deček so prav pogosto obis¬ kovali mično, Materi božji posvečeno cerkvico Madonna di Cendrole blizu Rieza. In če so v poznejših letih došli v domače kraje, niso nikdar izpustili pota k tej prijazni kapeli. Kot papež pa so prosili svoje ljube rojake, naj molijo tam za njih. — Kot škof v Mantui so navadno v romarski cerkvi Madonna d e 11 e Grazie Materi milosti priporočali svoje vsakdanje skrbi in težavne načrte. — Kot patriarh so znali spraviti do veljave starodavno navado Benečanov, da so namreč zopet začeli izpolnjevati svoje dni storjeno obljubo, vsled katere so vsako leto na praznik Marijinega obiskovanja prinašali v krasno cerkev Madonna d el la Salu te svoje zaobljubne darove. Ko so bili patriarh Sar to povišani na sedež sv. Petra, so nemudoma pisali prijazen in ljubezniv list škofu Tarb- skemu, v čigar škofiji se nahaja Marijino mesto Lurd. Med drugim pravijo: „Kakor naši predniki, tako se tudi mi pripo¬ ročamo njenemu materinemu varstvu. V zaupanju na njeno pomoč se trdno zanašamo, da bo katoliška Cerkev rešena vseh nadlog in nevarnosti, ki ji pretijo. 11 Nadalje so Pij X. obnovili naredbo svojega slavnega prednika Leona XIII. o posvetitvi meseca oktobra v čast nebeški Devici in o javni 4 -> 50 pobožnosti svetega rožnega venca. O priložnosti petdeset¬ letnega jubileja slovesnega razglašenja verske resnice, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, so Pij X. dne 2. svečana 1904 priobčili okrožnico Ad diem illum. V njej so potrdili katoliške kristjane v veri na to vzveli- čavno resnico ter so jim priporočili otroško-vdano češčenje milosti polne Device. Tudi so sveti oče zložili že 8. septem¬ bra 1903 lepo molitev v čast brez madeža spočeti Kraljici nebeški ter so podelili odpustek 300 dni enkrat na dan vsem, ki opravijo sladko molitev. Bistrovidni čuvar na visokem svetovnem Stražišču očetovski skrbijo ne le vobče za vesoljno Cerkev, marveč tudi za posamezne dežele in države. Tu sem spada pomen¬ ljiva in tehtna poslanica Certum consilium (II termo proposito) z dne 11. junija 1905, naslovljena na italijanske škofe, ki nujno terja, da vsi neprenehoma sodelujejo pri prenovitvi neumrljivih duš v Kristusu. Katoličani naj zedi¬ nijo svoje moči v namen, da se z vsemi pravičnimi in po¬ stavnimi pripomočki uprejo sovražnikom svete Cerkve; da zopet priborijo Kristusu častno mesto v družini, v šoli, v človeški družbi; da branijo ugled zakonite oblasti, ki je od Boga postavljena in Boga zastopa; da zagovarjajo koristi ljudstva in delavcev; pa da se neustrašeno potegujejo za pravice božje in za pravice božjega kraljestva na zemlji. Ker očetovski opomin in svarilni glas nista imela povsem za- željenega uspeha, so poslali Pij X. italijanskim nadpastirjem dne 28. julija 1905 resno pismoPieni Tanimo, kjer kličejo odločno k redu vse tiste, ki zagovarjajo nevarne novotarije. Duhovniki in vsi verniki naj bi v tesni zvezi s papežem in s škofi skupno delovali za slavo božjo in za vzveličanje neumrljivih duš. S strahom in s skrbjo za prihodnost so napolnile srce našega svetega očeta Cerkvi sovražne postave v Franciji, ki se imenuje prvorojena in torej najstarejša hči krščanstva: postave namreč, ki merijo na popolno ločitev Cerkve od države. Zoper pogubno ločitev francoske ljudo- vlade od svete apostolske stolice so papež Pij X. vložili 51 slovesen ugovor v svoji okrožnici Vehementer nos, ki so jo poslali francoskim škofom, duhovnikom in verni¬ kom dne 11. februarja 1906, to je na obletnico prikazni Lurške Gospe, ki obsipava sem od leta 1858 francosko deželo s tako izrednimi milostmi in dobrotami. „Načelo ločitve Cerkve od države,“ tako pravijo v tej okrožnici, „je povsem krivo in napačno, je pogubna zmota, je hudo raz- žaljenje Boga, začetnika in vzdrževalca človeške družbe, kateremu moramo izkazovati ne le zasebno, marveč tudi očitno češčenje. To načelo nasprotuje redu božjemu na zemlji, ki terja složnost in soglasje med Cerkvijo in državo/ Tudi v nagovoru, ki so ga imeli v kardinalskem konzisto- riju dne 21. svečana 1906, globoko obžalujejo namestnik Jezusa Kristusa žalostne razmere, ki so zvestim sinovom svete Cerkve in francoske domovine v toliko škodo. Srčna in resnobna poslanica je naredila globok vtis na vse Cerkvi zveste in prijazne kroge, pa tudi na druge. V obrambo božje uprave svete Cerkve, v varstvo ne- oddatnih pravic papeža in škofov, ki imajo oblast, da prosto razpolagajo s Cerkvi potrebnim premoženjem, zlasti s cer¬ kvenimi poslopji in s hrami božjimi: so izdali Pij X. dne 10. avgusta 1906 pozornost vzbujajočo encikliko Gravis- simo officii munere, ki kaže, da sveta apostolska stolica pazljivo zasleduje dogodke na Francoskem in da se jasno zaveda težav sedanjega položaja, vendar pa ne¬ omajno trdno zaupa na božjo moč ter se zanaša, da se bodo tudi zmešnjave na Francoskem obrnile na bolje. Ta duh preveva tudi dne 6. januarja 1907 priobčeno poslanico, ki pričenja s francoskimi besedami Une fois encore’ (reci: Un foas ankor) in daje navodila za varstvo cerkve¬ nega imetja. 1 Primeri: Dr. E. Eichmann, Pius X. und Frankreich. (Die Kultur. Vierteljahrschrift fur Wissenschaft, Literatur und Kunst. Herausgegeben von der Leo - Gesellschaft. 8. letnik, 3. zvezek, str. 264 — 282). — Sag- miiller, Die Trennung von Kirche und Staat. Mit 13 Beilagen, enthal- tend offizielle Aktenstiicke iiber die Trennung von Kirche und Staat in Frankreich. Mainz, 1907. — Paul Sabatier, Zur Trennung der Kirchen vom Staat. Autorisierte Ubersetzung aus dem Franzosischen. Berlin, 1907. 4* * 52 <- Glede na borbo zoper nasprotnike resnice in pravice se na sicer miroljubnega in spravljivega Pij a X. lahko obrne beseda, ki jo je Gospod govoril velikemu preroku Jeremiju: „Ti torej opaši svoja ledja in vzdigni se, ter govori jim vse, kar ti jaz zapovem. Ne boj se jih; jaz bom namreč skrbel, da se jih tebi ne bo treba bati; ker jaz te storim danes trdno mesto in železen steber in bronast zid zoper vso deželo ... Bojevali se bodo sicer zoper tebe, pa te ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, reče Gospod, da te rešim.“ (Jerem. 1, 17—19). Da, ladja sv. Petra se maja, a se ne potopi. Noben vihar je ne more streti. Bog do¬ pušča, da so njegovi izvoljenci izkušani, nikdar pa ne do¬ pusti, da bi jih hudoba za vselej premagala. „Fluctuat saepe nurnero, 11 piše slavni Pij II. (1448—1464) v svojem pismu Vocavit nos z dne 13. oktobra 1458, „Apostolica navis, sed non demergitur; concutitur, sed non frangitur, sed non expugnatur. Tentari sinit Deus electos suos, vinci non sinit.“ Zgodovina kmalu že dvatisočletnega obstoja svete katoliške Cerkve nepobitno dokazuje to dejstvo, to resnico. Preskočimo druge dežele, n. pr. Rusko-Poljsko, kjer so morali Pij X. s posebnim pismom Tribus circiter annis z dne 5. aprila 1906 braniti katoliške prebivalce pred nevarnim početjem krivoverskih Marijavitov, omenimo še našo drago domovino, kjer uživajo katoličani zlato svobodo, kar mora tudi Pij a X. v srcu veseliti: saj so rojeni pod avstrijskim žezlom, ker je Benečija spadala do leta 1866 k Avstriji. Boleti pa mora svetega očeta, kakor je tudi avstrijskim nadpastirjem v nepopisno žalost, da se nekateri v svojo nesrečo in pogubo obračajo od edino prave Cer¬ kve, da ne slušajo njenega materinega glasu, da se upirajo njenim nezmotljivim naukom in njenim vzveličavnim zapo¬ vedim. To je dalo preskrbnemu pastirju pastirjev povod, da so poslali dne 6. marca 1905 avstrijskim škofom lju¬ beznivo pismo Austriam catholico čaram nomine, v katerem globoko obžalujejo grozno škodo, ki jo je po¬ vzročil odpad od svete Cerkve med prebivalci Avstrije, domovine znamenitih in slovitih dejanj. Opominjajo tudi, naj se krepko upremo sovražnim nameram, da ostane vrlemu ljudstvu ohranjen najdražji zaklad: edino vzveličavna katoliška vera. 1 Izdaten pripomoček k temu je med drugim tudi katoliški tisk. Zato so papež Pij X. v ljubezni polnem listu Quem catholici od 27. januarja 1906 s srčnim veseljem pohvalili in iskreno priporočili ustanovitev in po¬ spešitev Pijevega društva, ki mu je namen, podpirati in razširjati dober tisk. Srčno radost je vzbudilo pismo, ki so ga papež Pij X. poslali dne 10. januarja 1908 načelniku katoliškega tiskov¬ nega društva za Ogrsko. V tem pismu hvalijo in priznavajo zasluge, katere so si v najnovejšem času pridobili avstrijski katoličanje za dober tisk, ter izrazijo svoje izredno veselje, da si tudi ogrski katoličani prizadevljejo, ustaviti strupeni in pogubni vir, iz katerega se jemlje in širi raznovrstno zlo našega veka: popačen in izprijen tisk z združenimi močmi izpodriniti s tiskom resnice, kreposti in pravice. Dasiravno skrbijo papež Pij X. za posamezne dežele tako, kakor da bi bili le za nje postavljen zvesti pastir, vendar niti za trenutek ne izgubijo vseobčne blaginje ve¬ soljne Cerkve iz svojih bistrih oči. Neutrudno delujejo na to, da se sveta vera razširja in da globlje prodira po vseh peterih delih sveta. V svrho povišanja svete Cerkve in po- vzdige verskega življenja se ne ustrašijo nobenega truda, nobenih žrtev in stroškov, ki jih stane proglasitev novih svetnikov. Kot patriarh Beneški so se sedanji sveti oče zlasti iz ljubezni do velikega svetnika Asiškega, sv. Fran¬ čiška, krepko potegovali, da bi bil prištet blaženim slavni kapucin o. Marko Avijanski, rojen leta 1631, umrl na Dunaju dne 13. avgusta 1699. Ta redovnik je v Avstriji z nenavad¬ nim uspehom pridigoval in je kot moder svetovalec cesarja Leopolda L, zlasti pa kot odločen glasovalec v vojnem svetu za vojsko zoper Turke pomagal rešiti krščanski svet leta 1683 pri osvoboditvi Dunaja in leta 1688 pri osvojitvi 1 Primeri o tem škofijske sinode iz let 1900, 1903 in 1906; pa tudi Pastirske liste. V Mariboru, 1907. Str. 663 —672. 54 <- mesta Belgrada. — Dne 15. januarja 1905 so Pij X. prišteli blaženim tri mučence iz Košič (Kaschau): Hrvata Marka Križevčana in njegova dva tovariša v trpljenju: jezuita Ste¬ fana Grodecz in Melhiora Pongracz. 1 * — Dne 28. avgusta 1907 so Pij X. odobrili starodavno češčenje, ki ga je verno ljudstvo od pamtiveka izkazovalo Zdislavi Berki- janski, tretjerednici sv. Dominika, rojeni na Češkem okoli leta 1210, umrli leta 1252. — Tudi so Pij X. zelo na¬ klonjeni prošnjam, da se sprejmejo v zapisnik vzveličanih: služabnica božja Magdalena, nadvojvodinja avstrijska (ro¬ jena dne 14. avgusta 1532 v Inomostu, umrla dne 10. sep¬ tembra 1590 v Halu na Tirolskem), ustanovnica nekdanjega kraljevega zavoda plemenitih gospa v Halu; nadalje dva častita služabnika božja: Janez Nepomuk Tschiderer, 3 škof Triden¬ tinski, umrl dne 3. decembra 1860, in še Franc Jožef Rudi- gier, škof Linški, blaženo v Gospodu zaspal dne 29. no¬ vembra 1884; svetnikom pa da se prišteje slavnoznani apostol mesta Dunajskega, redemptorist blaženi o. Klement Marija Hofbauer. Zvesti svojemu geslu, vse prenoviti v Kristusu, želijo in pospešujejo naš sveti oče Pij X. s krepko voljo branje in preučevanje svetega Pisma. Ko je bila v Rimu leta 1902 osnovana družba z namenom, razširjati med ljudstvom sveto Pismo nove zaveze, so radostno pozdravili ter iz celega srca blagoslovili družbo s pristavkom: „Evangelij je knjiga vseh in za vse.“ Dne 6. maja 1904 so pisali nekemu pre- lagatelju svetega Pisma pomenljive besede: „Zlasti pa nam je ljubo, da bo tvoje delo izvrstno služilo krščanskemu ljudstvu, ker se bodo, kakor slišimo, razširjale med ljud¬ stvom priročne izdave po nizki ceni, ki bodo obsegale novi 1 Dr. K. Horvat, Život blaženog Marka Križevčenina mučenika. Zagreb, 1904. — Kirchliches Verordnungs-Blatt fiir die Lavanter Diozese. 1904. Štev. VI. odst. 47 in 49. ‘‘ Anton Tait, Leben des ehrw. Dieners Gottes Johann Nep. von Tschiderer, Filrstbischofs von Trient. Nach den Prozessakten und beglaubigten Urkunden dargestellt. Mit Genehmigung des Verfassers, Postulators im Seligsprechungsprozess, ins Deutsche iibertragen von P. Leo Schlegel, Cisterzienser. Trient, 1908. (Str. XVI + 598). * 55 <- zakon obenem z izbranimi deli stare zaveze. Naša živa želja je, da bi velevažno podjetje, ki bo neizmerne koristi za vzveličanje neumrljivih duš, našlo mnogo vnetih pod- pornikov.“ H koristnemu učenju svetega Pisma izpodbujajo Pij X. v apostolskem pismu Scripturae sanctae z dne 23. februarja 1904, poslanem biblijski komisiji, usta¬ novljeni od slavnega prednika Leona XIII., kateri komisiji podelijo sveti oče s tem dopisom velike predpravice. Dne 27. marca 1906 pa so priobčili list Quoniam in re bib- lica o branju in učenju svetega Pisma v duhovskih seme¬ niščih. 1 Kakor so Leon XIII. visoko cenili in pogumno branili neoskrunjenost in ugled knjige knjig, enako Pij X. skrbno pazijo, da se sveto Pismo pravilno razlaga. To zadostno dokazujejo raznovrstni odloki rimske biblijske komisije o razlagi posameznih svetopisemskih stavkov. Najnovejši Motu proprio Praestantia Scripturae sacrae od 18. novembra 1907 določuje veljavo sodbe, ki jo izreče biblijska komisija o kakem mestu svetega Pisma; tudi na¬ vaja cerkvene kazni, katerim zapadejo vsi, ki zanemarjajo rimske odredbe zoper zmote naših časov. — Meseca julija minulega leta 1907 so opozorili sveti oče katoliški svet na petnajststoletnico sv. Janeza Zlatousta, ki je dne 14. sep¬ tembra 407 obnemogel in umrl v pregnanstvu, in ki je bil najznamenitejši pridigar in najizvrstnejši razlagatelj svetega Pisma v vzhodni Cerkvi. Kako gorijo sedanji sveti oče za vzveličanje duš, iz¬ pričuje in potrjuje prelepi okrožni listAcerbo nimis z dne 15. aprila 1905, ki za vse škofije določa stanovitno, marljivo in potrpežljivo podučevanje malih in odraslih v resnicah svete vere. Pij X. so v prospeh poduka v krščanskih res¬ nicah v Rimu preosnovali in z odlokom od 5. grudna 1905 potrdili nadbratovščino krščanskega nauka, ustanovljeno od papeža Pavla V. blaženega spomina. Za prihodnost bi bilo 1 Dr. Norbert Peters, Papst Pius X. und das Bibelstudium. Pa- derborn, 1906. 8°. 84 strani. — Synodus dioecesana Lavantina anno 1906 concita et facta. Marburgi, 1907. Cap. CVIII. pagg. 188—207. 56 velikega pomena, ako bi se starodavna in častitljiva, z od¬ pustki bogato obdarovana bratovščina krščanskega nauka uvedla in skrbno gojila v vseh župnijah naše škofije, kakor so veleli Pij X. in kakor je bilo sklenjeno na škofijski sinodi leta 1906.’ Sveta dolžnost, skrbeti za verski poduk nežne mladine, je nagnila svetega očeta, da so s pismom La necessita do kardinala vikarja Petra Respighi dne 15. junija 1905 zaukazali za rimsko okrožje tako imenovani enotni katekizem z željo, da bi ga sprejele tudi druge škofije ter bi se tako dosegla vsaj v Italiji enotna oblika katekizma. 1 2 Kakor znano, so se sovražniki svete Cerkve, tajivci božjega razodetja, nasprotniki krščanskega državnega in družbenega reda predrzno spravili nad svetost, enotnost in nerazveznost krščanskega zakona, kar sem obravnaval v svojem pastirskem listu dne 19. marca 1906. Avstrijski katoličani so ogorčeni hudobno in brezbožno početje od¬ ločno zavrnili, ko so se mu uprli ter ga obsodili z nad štirimi milijoni protiglasov in podpisov. — Papež Pij X. si prizadevljejo, da bi kolikor mogoče olajšali predpise za veljavno in dovoljeno sklepanje zakonov. V tem zmislu so izdali dne 18. januarja 1906 apostolsko pismo Provida sapientique cura, s katerim so razširili veljavo Triden¬ tinskega dekreta Tametsi na vso Nemčijo; z odlokom Ne temere od 2. avgusta 1907 pa so objavili nove do¬ ločbe o zarokah in porokah. 3 1 Synodus dioecesana Lavantina 1906. Marburgi, 1907. Str. 296 do 324. — 2 Compendio della Dottrina cristiana prescritto da Sua Santita Papa Pio X. alle Diocesi della Provincia di Roma. Roma, 1905. (Acta sanctae Sediš. Vol. XXXVIII. fasc. 3. die 15. Odobriš 1905. Pag. 129 et 130). 3 Primeri: Dr. August Knecht, Die neuen eherechtlichen De¬ krete. Koln, 1908. — Dr. Johann B. H a ring, Das neue Ehedekret Ne temere. Eine Gegeniiberstellung der alten und neuen kirchlichen Eheschliefiungsform. Oraz, 1907. — Dr. Martin Leitner, Die Verlo- bungs- und EheschlieBungsform nach dem Dekrete Ne temere. Re¬ gensburg, 1908. — P. H. Noldin S. I., Decretum de sponsalibus et matrimoniis S. C. C. 2. Aug. 1907. cum declaratione. Oeniponte, 1908. 57 « Vobče hočejo Pij X. cerkveno pravo izboljšati in, kolikor se da, prirediti izpremenjenim časovnim razmeram; zato so z Motu proprio Arduum sane od 19. sušca 1904 zaukazali kodificiranje ali času primerno vknjiženje cerkvenega prava. Težavno delo so poverili posebej izvoljeni komisiji učenih kardinalov, katere predsednik so sam sveti oče. Dne 24. marca 1904 je papežev državni tajnik obvestil vse kato¬ liške škofe o imenovanem Motu proprio. Nadpastirji naj bi z ozirom na svoje kraje poročali v Rim, v katerih točkah si želijo izpremembe obstoječega cerkvenega prava. 1 Dne 15. aprila 1904 so sveti oče določili število 42 svetovalcev in sodelavcev za tozadevna pripravljalna dela. Kot pravi naslednik sv. Petra, kateremu je božji Učenik slovesno dejal: Jaz sem prosil za te, da ne jen j a tvoja vera; in ti..potrjuj svoje brate (Luk. 22, 32), in kateri je pozneje očitno izpovedal svojo trdno vero v Kristusa pravega Boga — torej kot zvest naslednik močno- vernega prvega rimskega papeža so Pij X. dozdaj prav vestno skrbeli; da ostanejo resnice krščansko-katoliške vere čiste in nepokvarjene. Prepovedali so branje nekaterih knjig, ki so se izkazale sveti veri nevarne in škodljive. 2 V nago¬ voru dne 17. malega travna 1907 so razodeli zbranim kar¬ dinalom svojo srčno bolečino in globoko žalost nad napadi, ki ž njimi zunanji in notranji sovražniki preganjajo edino pravo, krščansko-katoliško vero. Z velevažnim dekretom Lamentabili sane od 3. julija 1907 so nezmotljivi uče¬ nik svete Cerkve zavrgli in obsodili 65 hudih in pogubnih zmot naših dni. Največje in najblagonosnejše delo Pij a X. pa je in ostane temeljito premišljena enciklika Pas cen d i Dominici gregis, izdana na praznik rojstva Marijinega 1 Škofje Solnograške metropolije so se v ta namen zbrali v knezonadškofijski palači v Solnogradu ter se v šestih sejah dne 6. 7. in 8. vinotoka 1904 temeljito in natanko posvetovali o predlogih, ki bi se naj z ozirom na naše kraje upoštevali pri urejevanju in spisovanju cer¬ kvenega prava. Uspeh svojih posvetovanj so namah naznanili v Rim. 2 Josef Hilgers S. I., Die Biicherverbote in Papstbriefen. Freiburg, 1908. VIII+108 strani. Dostavek. -> 58 dne 8. septembra 1907. Čudovita razprava opisuje kratko in jasno raznovrstne zmote sedanjega časa, kakor se po- kazujejo v modroslovju, v zgodovini, v kritiki in v bogo¬ slovju, ter jih odločno zavrača v prid in v korist ter v veselje vsem odkritosrčno vernim kristjanom. Duhovita okrožnica, ki je pogumno razkrila in neustrašeno obsodila že zelo razširjene in ko strup pogubne krive nauke glede na vero in versko življenje — ta enciklika je že sama za¬ gotovila imenu Pija X. neminljiv spomin. Dne 18. listopada 1907 so jo sveti oče s svojo apostolsko polnomočjo po¬ trdili v posebnem Motu proprio; zdaj ima torej veljavo nezmotljivega izreka apostolskega sedeža. Zares, Pij, veliki duhovnik, utrjujejo vsvojem življenju hišoGo- spodovo, skrbijo za svoje ljudstvo in ga rešu¬ jejo pogina. 1 Naš sveti oče se ustavljajo krivi in lažnivi vedi ter jo obsojajo, branijo pa in podpirajo pravo, bodisi duhovno bodisi posvetno znanost. Ustanovili so poseben zavod, v katerem izborni katoliški učenjaki resno in skrbno gojijo vsakovrstne vede. Visoko učeni kardinali Marijan Rampolla, Peter Maffia in Deziderat Mercier so predstojniki tega za¬ voda. Za tajnika je kardinal Merry del Val s prijaznim 1 Izvrstno, zelo podučljivo razlago k odloku Lamentabili san e, ki se imenuje tudi „Syllabus“ in v katerem papež naštevajo zmote naših časov, je spisal Dr. Prane H e i n e r, vseučiliščni profesor v Friburgu v Brisgoviji: Der neue Syllabus Pius X. oder Dekret des hi. Offiziums Lamentabili vom 3. Juli 1907. Mainz, 1907. Sveti oče so se mu za učeno delo zahvalili s pismom svojega državnega tajnika Merry del Val z dne 21. decembra 1907. — Omenjena še bodi knji¬ žica: Acta Pii PP. X. Modernismi errores reprobantis. Oeniponte, 1907. 8°. 72 strani, in od svetega očeta tudi pohvaljeno delo: Dr. Anton Michelitsch, Der biblisch-dogmatische „Syllabus“ Pius X. samt der Enzyklika gegen den Modernismus und dem Motu proprio vom 18. November 1907. Oraz, 1908. (2. izdava). — Zelo porabna za pri¬ digarje in govornike je od nekega akademiškega pridigarja v Inomostu spisana knjižica: Was ist der Modernismus? — Priporoča se tudi delo prelata in profesorja Elija Blanc, L’ Encyclique Pascendi do- minici gregis et le Decret Lamentabili sane exitu. Pariš, 1907. — Francoski duhovnik Janez B. Lemius je izdal spomenito en- 59 pismom določil avstrijskega zgodovinarja dvornega sveto¬ valca Ludovika Pastor, ki je vseučiliščni profesor v Ino- mostu in ravnatelj avstrijskega zgodovinskega zavoda v Rimu, in ki ima redek ugled med učenjaki vsega sveta. — Pij X. tudi želijo, da bi bilo ustanovljeno in vkratkem odprto katoliško vseučilišče v Solnogradu, kar so posebič omenili v listu, ki so ga pisali sedanjemu kardinalu in knezonadškofu Solnograškemu. V Gospodu ljubljeni škofljani! lako so papež Pij X. ignis ardens et effulgens, svetlo goreč ogenj, ki razsvetljuje temo zmot, so ogenj, ki dobrodejno greje in jasno žari. Oni so luč sveta in vogelni kamen, nad katerim je neomajno trdno pozidana hiša božja, naša sveta Cerkev. Zelo pomenljiv je grb Njih Svetosti, našega slavnega zlatomašnika, ki izza Vatikanskega ozidja sodoločujejo usodo sveta. Pod papeškimi znaki, ki so trojna krona ter ključi sv. Petra in palij, počiva krilati lev sv. Marka z evan¬ geljsko knjigo in z mečem v prednjih šapah: nepremagljivi prvoboritelj za vero Kristusovo. Ta podoba znači našega svetega očeta kot srčnega branitelja apostolske vere. — Spodaj zagledaš na viharnih morskih valovih močno in varno sidro: znamenje stanovitnega upanja. V prvem pa¬ stirskem listu za škofijo Mantuansko, leta 1886, so pisali prihodnji Pij X. tako-le: „Za svoj grb sem si izvolil sidro, znamenje krščanskega upanja. Saj je upanje po besedah sve- cikliko Pascendi v obliki ljudskega katekizma: Catechisme sur le Modernisme d’apres 1’ Encyclique Pascendi dominici g regi s. Izvrstno porabna knjižica je bila vobče z veseljem sprejeta. Naš sveti oče sam so lepo delce, ki je izšlo že v drugi izdavi, posebej pohvalili. Italijanski prevod je oskrbel in že priobčil P. Joppolo pod naslovom: II catechismo sul modernismo secondo 1’ Enciclica Pascendi Domi¬ nici gr egi s. Pripravlja pa se ravnokar španski, angleški in nemški prevod. — Sestav modernistiških zmot temeljito in pregledno presoja obsežna knjiga: Dr. Anton Gisler, Der Modernismus. Einsiedeln, 1912. Vel. 8°. Str. XXVIII + 686. -> 60 <- ega Pisma varno in trdno sidro za dušo. (Hebr. 6, 19). Upanje edino me zvesto spremlja skozi moje življenje. Ono mi je najbolj držna opora v dvomih in negotovostih, pa mi je zanesljiva pomoč v moji lastni slabosti. Jaz menim upanje na Kristusa, ki tudi najslabšega človeka oboroži s požrtvovalno blagodušnostjo tako, da vse premore z božjo pomočjo. Vse premorem v njem, ki me močnega dela, pravi apostol.“ — Na osrednjem polju papeževega grba se lesketa zvezda s šesterimi žarki: morska zvezda, zvezda Betlehemska, znamenje ljubezni, miru in sprave. Kdo se tu ne spomni besed Siracida o velikem duhovniku Simonu: „Bil je kakor jutrnja zvezda sredi megle, kakor polna luna ob času svoje svetlobe.. bil je kakor svetel ogenj, ignis effulgens!“ Preljubi! Zdaj poznamo plemenito dušo in blago srce našega svetega očeta; vemo, koliko dobrega so storili v korist in prid katoliškemu svetu v kratkem času štirih do petih let; zdaj znamo, da so Pij X. globoko prepričani o svetosti in veljavi, o dolžnosti in odgovornosti svoje apo¬ stolske službe. Kar so kot patriarh Beneški na rožnivensko nedeljo 1899 pisali, velja zdaj o njih: „Rimsko papeštvo edino stoji med razvalinami v svojem veličastvu neomajano; vedno novo moč dobiva sredi viharjev, ki hrujejo nad človeškimi rodovi. Pač minejo zemeljske naprave, Bog pa ostane in obenem z Bogom ostane njegov namestnik, ki je prejel od njega neminljive obljube. Kakor kralja, kate¬ remu so sovražniki šiloma vzeli blesteče znake njegove kraljevske časti, dobri podaniki pripoznavajo, tudi če je v borni obleki; ga spoštljivo pozdravljajo, ko ga zagledajo; pa ga, če gre v pregnanstvo, spremljajo s solzami v očeh, želeč mu božjega varstva: enako se more zgoditi, da na¬ silni sovražniki ugrabijo papežu vse, kar ima od ljudi, nikdar pa mu ne morejo iztrgati, kar je prejel od Boga. Zmeraj ga bodo verni kristjani spoznavali po njegovem blagodejnem vplivu in po njegovi neusehljivi ljubezni, in vsi ga bodo častili ter slavili. V svoji nesreči bo še nadalje brisal žalostnim solze, pa bo podučeval nevedne in vlival balzam v neštevilne rane ubogih človeških trpinov.“ 61 Ker so papež nezmotljivi učitelj, vrhovni delivec mi¬ losti, ki jih hrani sveta Cerkev, najvišji pastir in najzanes- ljivši vodnik našim dušam, zato se hočemo nepremično okleniti častitljivega vrhovnega poglavarja svete Cerkve ter mu podati novih dokazov svoje ljubezni in pokorščine, svojega spoštovanja in svoje vdane zvestobe. 1 Nadalje hočemo po opominu sv. apostola Pavla, da naj se opravljajo prošnje, molitve, priporočitve in zahvalitve za vse ljudi, za kralje in vse ob¬ lastnike (I. Tim. 2, 1.2), moliti za namestnika Kristuso¬ vega na zemlji: darovali bomo Gospodu Bogu za Pij a X. v letu njihovega zlatomašniškega jubileja več molitev kakor navadno, več svetih maš, obhajil in rožnih vencev. V aposto¬ latu molitve se je glasil dobri namen za mesec januar 1908: mašniški jubilej svetega očeta. Zares, vsi Lavantinci naj molijo, da bo prineslo tekoče leto častitljivemu zlatomašniku mnogo tolažbe in veselja, vsem kristjanom, da, vsem ljudem pa mnogo milosti in bogatega blagoslova božjega. Duhovniki ' Kaj so papež pravim in dobrim otrokom svete Cerkve, so se¬ danji sveti oče, ko so bili še škof v Mantui, tako le opisali v svojem pastirskem listu leta 1886, o priložnosti petdesetletnega mašniškega jubileja Leona XIII.: „Nam so papež varih svetega evangelja, branitelj in razlagatelj naukov Jezusa Kristusa, vrhovni delivec milosti svete Cerkve, častitljivi poglavar vseh katoliških kristjanov, najvišji pastir naših duš, nezmotljivi učitelj in zatorej tudi najzanesljivši voditelj. Naši nasprotniki dobro vedo, da se naslanja moč svete Cerkve na papeštvo, in da je naslednik sv. Petra skala, na kateri trdno stoji sveta vera. Od¬ tod njih zlobno početje, da ravno papeštvo najhuje napadajo. Toda čimbolj se trudijo, da bi omajali našo vero, našo ljubezen in vdanost do poglavarja svete Cerkve, tem tesneje se ga moramo okleniti z no¬ vimi dokazi svoje vere, svoje pokorščine in svojega spoštovanja." O božji ustanovitvi primata ali papeške oblasti govori tudi moj pastirski list od 25. marca 1890, katerega bodo pridigarji mogli dobro porabiti v letošnjem letu. — Izvirno delo, iz katerega lahko zajemamo vse potrebne podatke o tem predmetu, je spisal že zgoraj imenovani škof Nitriški, Avg. pl. Roskovanyi, pod naslovom: Romanus Pontifex tam- quam primas Ecclesiae et princeps civilis e monumentis omnium saecu- lorum demonst. Acc. ampliss. litteratura. 16 volum. et 4 volum. suppl. Nitriae, 1867—1890. 62 in vsi verniki naj pokažejo, kako sveto in drago jim je mašništvo, kako častit jim je jubilejni venec, ki krasi čelo velikega duhovnika, ki mu je dana polna oblast duhovniške, učeniške in pastirske službe. Boj se Gospoda iz vse svoje duše in njegove duhovnike imej v časti! (Eccli. 7, 31). Tudi hočemo, predragi v Gospodu, svetemu očetu, ki so milosrčen, kakor oče izgubljenega sina, veselega srca pokloniti v obilnejši meri milih darov, ki so jim neobhodno potrebni za težavno vladanje svete Cerkve, kraljestva, ki obsega vesoljni svet. Časniki so poročali, da so Njih Veli¬ čanstvo, naš ljubljeni cesar, že poslali bogat jubilejni dar častitljivemu zlatomašniku na prestolu sv. Petra. Po pre- vzvišenem vzgledu darujmo tudi mi obilnejši Petrov novčič, ki ga bom, če ljubi Bog da, sam nesel v Rim in osebno izročil Njih Svetosti. Poleg tega bomo slavili petdesetletnico papeževega mašništva tudi z javnimi svečanostmi. Sveti oče sami ne želijo hrupnih slavnosti: za svojo osebo bi najrajši v tihi samoti svoje domače kapelice, v pobožnem pogovoru z Jezusom v najsvetejšem zakramentu, molili za vse ljudi in objokovali pregreške minulih 50 let. 1 Vendar pa hočemo, sveti Cerkvi v slavo in svojim dušam v vzveličanje, redki jubilej slovesno praznovati, vkolikor nam dopuščajo kra¬ jevne in časovne razmere. Meseca maja 1906 sem priobčil v Cerkvenem zaukazniku od rimskega osrednjega odbora osnovani spored slavnosti, ki se bodo vršile ob zlati maši 1 Sveti oče so članom osrednjega odbora za pripravo njihove zlate maše dne 10. februarja 1907 med drugim pripomnili to le: „Se si fosse trattato soltanto della povera Sua persona, avrebbe perferito di passare la data commemorativa nel segreto della Sua privata capella in amoroso colloquio con Gesti Sagramentato, pregando per tutti e piangendo le mancanze, che avesse commesse nei suoi cinquant’ anni di sacerdozio. Ma nella sua qualifica di Vicario di Christo non puo esimersi dali’ accettare e dal compiacersi di queste manifestazioni dei figli suoi, che dimostrano la loro fede ed il loro attaccamento alla Sede Apostolica." (L’ Osservatore Romano. Domenica 10. Febbraio 1907. Num. 35). Njih Svetosti. 1 Na to se je že lanjsko leto sestavil škofijski odbor iz zastopnikov plemstva, duhovščine, meščanstva in drugih stanov ter je razposlal dne 29. junija 1907 že znani „Oklic za pripravo na dostojno praznovanje zlate svete maše svetega očeta Pija X.“ Živo želim, da bi se vsepovsod upoštevala in natanko izpolnjevala navodila, ki jih ponuja ta „oklic“. Vsaka župnija, vsak zavod, vsaka bratovščina, vsako društvo, zlasti družba vednega češčenja, da, vsak posameznik naj po svojih močeh pripomore k prav sijaj¬ nemu uspehu jubilejnih slavnosti. Ker bi nastale razne težave, če bi škofija za se pri¬ redila posebni romarski vlak v Rim, zato se naj škofljani, ki želijo obiskati glavno mesto krščanstva, pridružijo av¬ strijskim romarjem, ki odidejo z Dunaja dne 28. aprila 1908 in dospejo v Rim dne 2. maja. 2 Kdor pa ne more potovati v Rim, naj v duhu božjepotnike spremlja, naj se ž njimi raduje in ž njimi moli, da vsemogočni in vsedobri Bog ohrani in krepi, brani in varuje svojega namestnika na zemlji v srečo in korist narodom sveta. Za našo škofijo določim kot skupni cerkveni praznik častitljivega papeževega jubileja 15. nedeljo po binkoštih ali 20. dan meseca septembra 1908. Na predvečer, to je soboto, 19. septembra, naj se po vseh cerkvah svečano zvoni z vsemi zvonovi. Drugi dan, v nedeljo, naj bo slovesna služba božja s primerno pridigo in z zahvalnico Te Deu m 1 a u d a m u s. Posebej sveto leto je bilo Izraelcem petdeseto leto, za čigar veselo praznovanje jim je slavni vodnik Mozes v svoji tretji knjigi dal postavna navodila. Po vsej deželi se je razlegal trobentni glas, vse se je radovalo, vse je miro¬ valo in počivalo. Krepko je oživela vera v Boga, Gospoda vse dežele, in utrdilo se je zaupanje na njegovo neskončno modro previdnost. Ubogi so dobivali vsakovrstno podporo. 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo. 1906. Štev. X. odst. 70. str. 101—103. 2 Glej novi oklic, razglašen dne 7. februarja 1908. -i 64 <- V tem oziru naznanja izreden pomen jubilejnega leta Moze- sova zapoved: Revertetur homo ad possessionem suam et unusquisque rediet ad familiam pristi- nam: quia iubilaeus est quinquagesimus annus. — Človek pridi zopet k svoji lastnini in sle¬ herni se vrni k svoji ljubi družini: zakaj sveto je petdeseto leto. (Lev. 25, 10.11). To veljaj v duhovnem oziru za naše letošnje jubilejno leto: Človek, pridi zopet k svoji lastnini, k mi¬ losti božji, ki je življenje tvoji duši ter ti da in zagotovi pravico do očetove hiše, do nebes! Sleherni se vrni k svoji ljubi družini, k sveti Cerkvi, in po njej k ne¬ beški družini — zakaj sveto je petdeseto leto. Milost božja bodi z vami vsemi, predragi, ki stanovitno ljubite Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa (Efež. 6, 24) in ga nad vse častite v njegovem na¬ mestniku na zemlji! Bogu pa vseusmiljenemu, ki pre¬ more vse obilneje storiti, kakor prosimo ali umejemo . . njemu čast v Cerkvi in v Kristusu Jezusu po vseh rodovih od vekomaj do veko¬ maj! Amen. (Efež. 3, 20. 21). V Mariboru, na praznik sv. apostola Matija, dne 25. svečana 1908. f Mihael, knez in škof. 65 <- XLIX. Zlati mašniški jubilej papeža Pija X. a) Vdanostno pismo avstrijskih škofov dne 18. sep¬ tembra 1908 poslano svetemu očetu Piju X. ob nji¬ hovem zlatomašniškem jubileju. Beatissime Pater! denuo expectatione Romam versus orbis licus oculos convertit, etenim Urbs aeterna, venustate refulgens, omnes nationes ad se iterum invitat. Tuum nomen est, Beatissime Pater, cui celebrando so- lemnia parantur. Proxime namque quinquaginta anni comple- buntur, ex quo ad presbyterii dignitatem evectus es. lilo iam die consecrator Episcopus coram se genuflexo Tibi bene- dicens precatus est, „ut sis benedictus in ordine sacerdotali“. Precatio illa mirabilem in Te effectum consecuta est. Ex infimo enim altaris gradu altius in dies in ordine sacer- dotali ascendisti, doneč inscrutabili divinae Providentiae nutu in altissima Petri cathedra consedisti, factus sacerdos magnus, sanctae Ecclesiae praefectus, cui uni in Sancta Sanctorum in profundum mysteriorum Dei pateret aditus. Futura solemnia non modo Tibi ratio laetandi sunt, sed pastoribus fidelibusque omnibus. Etenim festum iubi- lare, quod Tu, Beatissime Pater, iam iam celebraturus es, festum est Patris amantissimi, qui paterno amore omnes filios amplectitur; festum est Capitis totius corporis my- stici lesu Christi, quod est Ecclesia, a quo unitas, veritas, miriš sed veris modis, ad omnia membra diffluit; festum est Pastoris vigilantis, quf agnis et ovibus sana pascua indigitat haecque a veneficis secernit. Haec nos Episcopi omnes Austriacae ditionis perpen- dentes, apprime persentimus, diem Tuum iubilarem com- mune nostrum nostrorumque fidelium festum constituere. Quare in iubilaei sacerdotalis solemnibus ad Te, Beatissime Pater, exultabundi, gratulabundi accedimus, pietatis filialis sensa exprimimus. Neque enim latere potest nos, quanto 5 '> 66 ^ in Te Patre divinitus donati sumus. Quaedam sollicitudinis Tuae paternae in nos argumenta iam litteris anno superiore Vindobona ad Te missis enumeravimus. Verum longe ex- cellit, quod nuper a Te accepimus. Ea est, quae „de Mo- dernistarum doctrinis“ inscribitur Encyclica. Et nos quidem cum multiformem ac lubricum Moder- nismi errorem quo occultius ac periculosius serpere ani- mosque et conscientias quorumdam densioribus in dies tenebris obvolvere animadverteremus, in magna versabamur sollicitudine, incerti haerentes, qui harum novitatum futurus esset exitus. Nostras Tibi ea de re angores litteris supra laudatis aperuimus. Neque id frustra fecimus. Litteris enim die Nativitatis beatissimae Mariae virginis testo scriptis auxilio nobis venisti. Modernismi errores ad extremas usque, quibus se occultabant, latebras insecutus eruisti eorumque obscuras origines, artificia, iniqua consilia mundo detexisti. Dixisti, et facta est lux, et divisae sunt tenebrae a luce. In hac luce iam omnia nobis clarescunt. Apostolica libertate doctrinas iniquas cum auctoribus perstrinxisti ac stylo deciso, quid nobis agendum sit, ut tanto vulneri remedium adhibeatur malumque quantocius e mentibus catholicorum eradicetur, docuisti. Utinam hostes philosophiae ac dogmatis Christiani venerabilium traditionum, luce superna perculsi, ad saniora consilia redeant! Interim, Beatissime Pater, ex intimo corde gratias agi- mus Tibi, quia „Petrus locutus est per Pium“ verba veritatis, quae antiquorum sapientiam cum hodierno scientiarum et culturae progressu mire componunt. Nos, Sanctissime Pater, semper praeceptis Tuis dieto audientes erimus Tuorumque consiliorum fidi executores, numquam non memores, omnem laborum profectum auctoritatisque praesidium ex aretissima unione cum Petri Sede provenire. Dies itaque iubilaris, Pater Sanctissime, serenus arri- deat Tibi sitque longae ac hilaris senectae, quam nulla nubes obfuscet, nuntius. Haec Tibi cum fidelibus nostris a Deo O. M. precamur. 67 Nostrum erit, Beatissime Pater, hac occasione fide- lium mentes et corda ad amorem erga Petri Cathedram iterumque excitare, vincula caritatis, obedientiae et reve- rentiae inter Christi Vicarium et Pastores eorumque fideles magis magisque confirmare; nostrum erit filios laetantes ad pedes Petri piis peregrinationibus ducere, fideles ad preces supplicationesque Deo et beatissimae Mariae virgini pro Tua incolumitate effundendas adhortari; demum ad sub- sidia, quibus Ecclesiae multiplicibus indigentiis pro viribus subvenire valeamus, colligenda, quasi amoris filialis erga Patrem pignus externum. Tu autem, cum die illo ad Principis apostolorum aram Sacrum oblaturus accedes, vota nostra nostrasque preces ibi reponere et Deo benedicenda offerre veliš. Utinam Te Summo Sacerdote interčedente, Deus pacis et unitatis in familia catholica partium studia compescat, animorum dis- sensiones tollat, odia extinguat, ut unum fiant omnes, quot- quot Te, Patre ac Rectore, nomen christianum profitentur. Ut autem nationum in fide catholica et obedientia Sanctae Sediš sociandarum opus etiam in nostra Austria, tot nationum varietate distincta, in dies magis proficiat nosque ei complendo strenue adlaboremus: Benedictionem Tuam, donorum omnium coelestium ac bonorum profec- tuum pignus tutissimum, super nos ac populos nostros abunde effundas, subnixe precamur. Vindobonae, die 18. Septembris 1908. Antonius Iosephus Cardinalis Oruscha, Archiepiscopus Viennen. — Oeorgius Cardinalis Kopp, Episcopus Vratislavien.— Leo Cardinalis de Skrben- sky, Archiepiscopus Pragen. — loannes Cardinalis Puzyna, Episcopus Cracovien. — loannes Cardinalis Katschthaler, Archiepiscopus Salisburgen. — Francis¬ cu s Sal., Archiepiscopus Olomucen. — Andreas, Archi¬ episcopus Leopolien, Ruthenorum. — Iosephus, Archi¬ episcopus Leopolien. Latinorum. — Matthaeus, Archi¬ episcopus Iadren. — Iosephus, Archiepiscopus Leopolien. 5 * 68 Armenorum. — Franciscus Borgia, Archiepiscopus Goritien. — Emmanuel Ioannes, Episcopus Litomericen. — Ioannes Bapt., Episcopus Parentin. et Polen. — Iose- phus, Episcopus Gurcen. — Franciscus Maria, Epi¬ scopus Lincien. — Michael, Episcopus Lavantin. — Phi- Iippus, Episcopus Spalaten. et Macarscen. — Col orna n - n us, Episcopus Tricalen., apostolicus Vicarius castrensis. — Iosephus Gregorius, Episcopus Ragusin. — Leo- poldus, Episcopus Seccovien. — Franciscus, Episcopus Catharen. — Ioannes Bapt., Episcopus S. Hippolyti. — Constantinus, Episcopus Premislien., Sanachien. et Sam- borien. Ruthenorum. — Antonius, Episcopus Veglen.— Antonius Bonaventura, Episcopus Labacen. — Iose¬ phus Sebastianus, Episcopus Premislien. Latinorum.— Leo, Episcopus Tarnovien. — Franciscus, Episcopus Tergestin. et Iustinopolitan. — Iordanus, Episcopus Pha- ren. — Iosephus, Episcopus Reginae-Hradecen. — Vin¬ centi us, Episcopus Sebenicen. — Coelestinus, Episco¬ pus Tridentin. — Gregorius, Episcopus Stanislaopolitan. Ruthenorum. — P a u 1 u s, Episcopus Brunen. — Iosephus, Episcopus Brixin. — Iosephus, Episcopus Budvicen. O $<"0 b) Sveta maša po namenu svetega očeta Pija X. na praznik petdesetletnice njihovega mašništva dne 16. novembra 1908. Dne 14. avgusta 1908 je iz Rima došlo kn. šk. ordina¬ riatu nastopno pismo: Reverendissime Pater I etus nostra sodalitas Sacerdotum, quae titulo in- signitur „Reginae Apostolorum“ et Romae suam sedem habet in aede sacra sancti Francisci Xa- verii, vulgo nuncupata CARAVITA, eadem merito gloriatur, sodales olim habuisse suos sanctum Leonardum a Portu Mauritio et sanctum Ioannem Baptistam de Rossi. Iamvero, accedente festivo iubilaeo summi Pontificis Pii X. in id con- silii sese induxit, adhortandi nimirum clerum itaiicum, Epi * 69 scopatum compellans, ut sexta decima die proximi No- vembris, qua die Pater Beatissimus in Basilica S. Petri solemni celebritate sacerdotii sui iubilaeum recolet, omnes qui ipsi adhaerent, sacrum faciant ad mentem summi Pon- tificis. Quae res, ut facilius succedat, appositi moduli mit- tentur, qui ex singulis subscribi possint. Qui moduli a sin- gulis subsignati, ad Caravitae praesidem Romam remittendi sunt ad hunc finem, ut, in libellum splendide collecti, Bea- tissimo Patri tamquam communis gaudii testes offerantur. Nostrum hoc consilium benevolentissime excepit Em.mus Cardinalis Vicarius Sanctitatis Suae, ut eius quae hic ex- hibemus verba testantur. Apprime novimus quemdam e nostris fratribus uni ex Congregationibus romanis addictum, commoda šibi oc- casione oblata, misisse ad exterum Episcopatum nostras litteras, quae clero italico undique dedimus, sed sine mo- dulis adhaesionis. ltaque cogitavimus praesentem hanc oc- currentius mittere una cum modulis consiliumque propo- nere huiusmodi. Summus Pontifex iam ab initio festivi huius iubilaei, exprobrans clamosas gestientium signifi- cationes, aperte dixit, hoc se malle et šibi cordi esse et placere, siquidem opera solidiora ad bonum animarum fo- rent instituta. lam nemo ignorat, quo detrimento animarum, romanae operariae iuventutis perniciosa labes invalescat utroque in sexu, et in officinis et quocumque loco labo- riosis operibus inservit. Videtur enim ibi constitutum tamquam centrum, in quo religio et boni moreš oppugnantur, et socialismus inva- lescit. Atque haec calamitas Summi Pontificis animum summo maerore consternat. Omnia autem, quae ad hanc malorum illuviem propulsandam catholicorum vires moliuntur, minima vere sunt nec sufficiunt. Itaque a variis sodalitatibus huius Ecclesiae, quae centrum fuit semper Apostolatus, institutae fuerunt praesertim in bonum operariae iuventutis faemineae, plures officinae scholaeque, ut aiunt, professionales reli- gioni penitus obnoxiae, atque omnibus studiis omnique industria contenditur a damnosissima pernicie, quae fidem 70 moresque labefactat, plurimas operarias adolescentes remo- vere. Sed haec opera, quae diurna solum caritate fulciuntur, aegre incedunt et deficere etiam possunt, nisi stabili patri- monio ditentur. Summus Pontifex, qui haec omnia apprime novit et magnopere approbat, nullum aliud subsidium potest illis praebere quam modicam quotannis pecuniae summam. Quare occurrenter in hoc faustissimo iubilaeo in animo est et desiderio huiusmodi sodalitates ipsi exhibere bene firmatas, multiplicatas et pro praesenti rerum conditione constitutas, accedente adiumento catholici Episcopatus, quod expetivimus. Opportunum autem putavimus Episcopatum gallicum et italum secludere, quos rerum publicarum per- turbatio penitus expoliavit et ad incitas redegit. Reverendissimorum Episcoporum nomina, qui huic operi insignis caritatis favebunt, quod Romae admodum necessarium est, in pergamena scribentur et Sanctitati Suae peculiari studio offerentur. Oblationes dirigi poterunt P. loanni M. Bonanni S. I. directori Congregationis Sacerdotum. Romae Via del Seminario 120. — vel Revmo Monsignor D. lorio - Da- taria Apostolica - Quirinale. Preces unanimes sacerdotum catholicorum ac etiam magis sanguis Agni divini, velit, praecamur aeternum Pa- trem šibi demereri, ita ut meliores dies Pontifici Summo et Ecclesiae et toti humanitati decurrant. Reverenter osculantes sacrum Circulum, honorem ducimus, nos ipsos profiteri servos humillimos P. lOANNES M. BONANNI S. I., Director Congregationis. Rev. Dominus D. lORIO, Praefectus. Rev. Prof. MICHAEL CARROZZI, a Secretis. Na to pomenljivo in vse hvale vredno povabilo je izdal kn. šk. konzistorij dne 18. avgusta 1908 štev. 3897 na vse kn. šk. dekanijske urade Lavantinske škofije okrožnico, ki se glasi: „V Rimu je odbor družbe duhovnikov, ki ima Kraljico apostolov za svojo patrono. Ta odbor je povabil vse svoje 71 društvenike, da bi vsi dne 16. novembra 1908, ko bodo služili sveti oče svojo zlato sveto mašo, darovali sveto mašo po namenu papeža Pija X. Ta odbor, ki ima svoj sedež pri cerkvi sv. Frančiška Ksav., „Caravita“ imenovani, je poslal tudi kn. šk. konzistoriju vabilo, da bi vsi čč. gg. mašniki, ki ljubijo svetega očeta, služili dne 16. novembra 1908 sveto mašo po namenu svetega očeta in naznanili svoja imena omenjenemu odboru, ki jih bo v posebni knjigi poklonil svetemu očetu ob njih zlati sveti maši. Mč. g. dekan ste torej povabljen, da razpošljete to okrožnico po svoji dekaniji, da jo čč. gg. preberejo in le tisti podpišejo, ki obljubijo dne 16. novembra 1908 služiti sveto mašo po namenu svetega očeta Pija X. Okrožnica se naj potem vrne semkajT V veliko veselje in tolažbo kn. šk. ordinariatu so se odzvali prijaznemu povabilu večidel vsi duhovniki ter ob¬ ljubili, da bodo služili dne 16. novembra 1908 sveto mašo po namenu zlatomašnika Pija X. — v znamenje svojega spoštovanja, svoje vdanosti, hvaležnosti in ljubezni, ki so jo dolžni namestniku Kristusovemu na zemlji, rimskemu papežu. Z radostjo je potem kn. šk. ordinariat naznanil rav¬ natelju zgoraj imenovane družbe v Rimu tudi imena dotič- nih duhovnikov, ko mu je pisal: Admodum Reverende Pater! Ad litteras Vestras circulares, die 14. Augusti 1908 nobis praesentatas, nominis mei subscriptione me obligavi, die 16. Novembris anni vertentis sacrum persolvere ad in- tentionem Suae Sanctitatis PP. Pii X. Per litteras currentes die 18. Augusti et clerum meum dioecesanum invitavi, ut idem faciat. Laetitiae plenus Vobis refero: Totum capitulum meum cathedrale, omnes profes- sores tam theologici instituti quam gymnasiorum et paeda- gogiorum nec non fere omnes in cura animarum constituti sacerdotes plus quam 350, quorum nomina adiacentes plagae exhibent, cum gaudio in se susceperunt obligationem, * 72 ^ nominata faustissima die 16. Novembris mecum applicare ad intentionem Beatissimi Patris iubilaeum sacerdotale in Vaticano celebraturi. Ut sit omnium nostrum una vox: „Oremus pro Pontifice nostro Pio X: Dominus conservet eum et vivificet eum, et beatum faciat eum in terra, et non tradat eum in animam inimicorum eiusP Marburgi in Austria, die 3. Novembris 1908. f Michael m. p. Episcopus Lavantinus. o ~“0 c) Zahvala svetega očeta papeža Pija X. za če¬ stitke avstrijskih škofov in vernikov k petdeset¬ letnemu jubileju njihovega mašništva izrečena v Rimu zbranim nadpastirjem dne 17. novembra 1908. j,reljubljeni v Gospodu! Dne 17. novembra 1908 so se vaši v Rimu pričujoči nadpastirji zbrali, da izročijo slavnostno pismo in izrazijo najvišjemu nadpastirju svete Cerkve k petdesetletnemu jubileju njego¬ vega mašništva prisrčne čestitke vseh avstrijskih škofov in vaša iskrena voščila. Z ne manjšo radostjo kakor nas bodo tudi vas napolnile besede, s katerimi so sveti oče izrekli svoje veselje in svojo zahvalo. Zaslišite jih torej s spošt¬ ljivo pazljivostjo! „„Ljubljeni sinovi in častiti bratje! Zahvalim se Vam, da ste se sešli k mojemu jubileju v tako obilnem številu in da me krepite ter razveseljujete s svojo navzočnostjo. Vselej ste mi dobrodošli, pa sedaj ste mi pripravili celo izredno radost. Danes Vas lahko nagovorim z besedami sv. Pavla: „Kdo je naša tolažba? Vi ste naša tolažba. Hvaljen bodi Gospod, ki nas tolaži v vseh naših nadlogah!“ Jaz sem v velikih stiskah, z nadlogami obložen, tla¬ čijo me razne težave. Kaj me naj tolaži v tem položaju, če ne Vaša pričujočnost, Vaša molitev, Vaše sočutje? Saj silni so sovražni napadi, ki prete sveti veri; od vseh strani in povsod jo zatirajo. Boj na življenje in smrt se je 73 vnel zoper Cerkev in njene nauke. V tem boju me morate Vi podpirati, morate se z menoj vojskovati z delovanjem v svojih škofijah. V molitvah svete maše, ki sem jo služil včeraj v slav¬ nostni spomin svojega jubileja, ste slišali, kako nas Gospod vse opominja k čujočnosti. Čujte! Čujte nad svojo du¬ hovščino, da bo svetila vsem kot vzor in vzgled vsaka- tere čednosti. Cujte nad vzgojo svoje duhovščine v semeniščih, da bode, rabim besede sv. Hieronima, Bog duhovnikova last, kakor bi naj bil duhovnik božja last! Čujte nad ljudstvom, Vam izročenim! Pomislite, kako mu povsod preti nevarnost, kako ga povsod zalezuje so¬ vražnik vzveličanja. Čujte zlasti v sedanjih časih, ker časi so hudi! O njih velja, kar piše sv. Pavel: Ne morejo več prenašati zdravega nauka, marveč ljubijo nauke, ki ščegečejo ušesa in ugajajo nasladnostim srca. Vi pa čujte, oznanjujte božjo besedo, naj bo ljudem priložno ali nepriložno! Oznanjujte jo torej neprenehoma, brez strahu in brez ozira na po¬ svetno modrost, ki Vam morebiti vabljivo šepeta na uho, da je bolje molčati, da ni času primerno, očitno oznanje¬ vati resnico. Ne, nikar ne molčite! Seveda naj Vas vodi potrpežljivost in previdnost; naj Vas pa ne zapelje, da bi molčali, ko je čas govoriti. Sedaj je treba, da naravnost in očitno vsemu svetu oznanjujete čisto resnico, da so¬ vražnik ne naseje ljuljke med ljudstvo, ko Vi molčite. Zo¬ pet torej opominjam, ne molčite in ne bojte se pred vsem svetom pričati za resnico! Z vso močjo pridigujte čisti nauk Kristusov ter tako izpolnjujte svojo sveto dolžnost! Ne molčite, da Vam molk ne bo v obsodbo! Pri tej priložnosti se Vam tudi zahvalim za vse, kar ste mi dobrega storili, za vse žrtve in darove, ki ste jih prinesli Petru v njegovih stiskah in potrebah. Zahvalim se svojim ljubim bratom, kardinalom in škofom. Spominjajte se me v molitvi! Sicer Vam pa vsem, kar gotovo priča¬ kujete, dam oblast, da podelite enkrat kateregakoli dne £ 74 <- apostolski blagoslov, s katerim naj bo združen popolni odpustek za vse, ki bodo prej vredno prejeli zakrament svete pokore in sveto obhajilo. Blagoslovim Vas iz vsega srca! Ponesite moj blago¬ slov tudi svojim duhovnikom in vernikom! Recite jim, da jih nosim v svojem srcu in da se priporočam njihovim molitvam! Bodite vsi eno v ljubezni in v molitvi! Sveti nadangelj Rafael Vas spremljaj na potu v domo¬ vino, da se bote zdravi in srečni vrnili v svoje škofije! Amen/ 1 V Mariboru, na praznik brezmadežnega spočetja device Marije, dne 8. decembra 1908. f Mihael, knez in škof. L. Demantni vladarski jubilej presvetlega cesarja Franca Jožefa I. a) Pastirski list pisan dne 4. vinotoka 1908 o šest¬ desetletnem vladarskem jubileju Njih Veličan¬ stva cesarja Franca Jožefa I. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knez in škof Lavantinski, pošlje častitim duhovnikom in vsem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov, pa jim želi vse dobro v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha! V Gospodu ljubljeni škofljani! ex, in aeternum vive! Kralj, živi na veko¬ maj! (Dan. 6, 21). Ko se je hotel veliki prerok Daniel zahvaliti perzijskemu kralju Dariju za kraljevsko varstvo ter za izredne dobrote in milosti, je na¬ vdušeno zaklical: Rex, in aeternum vive! O kralj, živi na vekomaj! —75 Enako moremo tudi mi pri spominu na mnogotere in velike dobrote, darove in milosti, ki smo jih prejeli in užili od svojega dobrotljivega očeta in vladarja, ob priliki de- mantnega jubileja Njegove vlade klicati: Imperator et rex noster, in aeternum vive! O naš cesar in kralj, živi na veke! Bodi srečen, kakor more biti kdo srečen le v nebesih! Naj obstoji tvoj slavni rod in tvoje mogočno cesarstvo v svojem sijaju tja do najdaljnje prihodnosti v zmislu, kakor se od davnih časov bere staroslavno geslo A. E. 1. O. U. Austria erit in orbe ultima. Avstrija edina izredno oteta uničbe. Pred desetimi leti so praznovali papež Leon XIII. demantni jubilej svojega mašništva, in Njih Veličanstvo naš cesar so slavili zlati jubilej svoje vlade. V tekočem letu obhajata v občno veselje prav tako najvišja namestnika božja v sveti Cerkvi in v avstrijsko - ogrski državi svoja jubileja: Njih cesarsko in kraljevsko Apostolsko Veličanstvo praznujejo šestdesetletnico svoje vlade, in Njih Svetost papež Pij X. slavijo petdesetletnico svojega duhovništva. Na blagega papeža zlatomašnika sem vas opozoril v svojem pastirskem listu z dne 25. svečana 1908, v katerem sem opisal Njihovo življenje, naslikal Njihovo delovanje v raznovrstnih duhovskih službah, zlasti kot naslednika sv. Petra na papeškem prestolu, pa sem priobčil navodila, kako bi naj slovesno praznovali Njihov zlatomašniški jubilej. V isti namen je bil tudi razposlan že dne 29. rožnika 1907 „Oklic za pripravo na dostojno praznovanje zlate svete maše svetega očeta Pija X.“ in so bila dne 31. sušca 1908 razglašena „Naročila zastran jubilejnih pročesij“ za papeža in za cesarja. V mojo srčno radost mi prihajajo od vseh strani pri¬ jetna poročila, da ste slavili in da slavite, ljubljeni škofljani, zlatomašniški jubilej našega skupnega očeta in nezmotlji¬ vega učenika papeža Pija X. z vsem veseljem in v vsej ljubezni s tem, da ste se številno in živahno udeleževali cerkvenih pobožnosti: misijonov, duhovnih vaj, devet- in tridnevnic, procesij v za to odločene Marijine cerkve, kjer 76 <- ste dobivali popolne odpustke, in da še darujete molitve, sveta obhajila, svete maše in rožne vence, zlasti pa mile darove za svetega očeta, kot Petrov novčič in kot prispevek za zlati kelih in za jubilejno sveto mašo, ki jo bodo sveti oče služili v baziliki sv. Petra prihodnjega dne 16. listopada, to je na dan svojega škofovskega posvečenja v letu 1884. S tem dnevom začne obenem teči srebrni jubilej Njihovega škof o vanja. Vrhutega je več duhovnikov in drugih vernikov iz naše škofije potovalo z avstrijskim romarskim vlakom v Rim, da se osebno poklonijo svetemu očetu ter prejmejo Njihov očetovski blagoslov. Zopet drugi škofljani so šli na božji pot v Lurd, da bi tam v goreči molitvi prosili deviško mater Marijo, naj s svojo mogočno roko varuje in brani vzvišenega namestnika svojega božjega Sina na zemlji. Z ozirom na dopise, ki so dosedaj došli kot odgovor na moje prijazno vabilo z dne 18. vel. srpana 1908, se gotovo za¬ našam, da bodo dne 16. listopada t. 1., to je, na dan zlate primicije Njih Svetosti, malone vsi duhovniki moje škofije služili 'sveto mašo po namenu najvišjega zlatomašnika v Rimu, in da bodo svoje intencije združili z dobrim name¬ nom svetega očeta. Mile darove za Petrov novčič in drago¬ ceno sliko predmestne župnijske cerkve Matere milosti v Mariboru, dne 7. listopada 1906 odlikovane z naslovom manjše bazilike, sem osebno izročil svetemu očetu ob priliki zasebne avdijence, ki sem jo imel dne 18. vel. travna tega znamenitega jubilejnega leta. V povračilo so mi Pastir na skali sv. Petra naročili, da naj v Njihovem imenu po¬ delim vsem svojim vernim ovčicam sveti blagoslov. Svojim vsak čas požrtvovalnim duhovnikom sem podelil prejeti apostolski blagoslov ob sklepu letošnjih, nenavadno šte¬ vilno obiskanih duhovnih vaj dne 28. velikega srpana. Kakor srečno živimo pod zaokroženo, ali tukaj prav rečeno, ravno pastirsko palico, enako zadovoljno živimo tudi pod perotmi dvoglavega cesarskega orla. S pričujočim listom hočem vas, ljubi moji Lavantinci, prijazno in nujno povabiti, da se častno udeležite slovesnosti, s katerimi bo 77 <- Cerkev slavila drugi znameniti jubilej, briljantni jubilej vlade našega nad vse milostnega cesarja in vladarja. Tam v prekrasni prestolni dvorani knezonadškofijske palače v Olomucu na Moravskem se je dne 2. grudna vi¬ harnega leta 1848 dovršil dogodek svetovno-zgodovinskega pomena. Cesar Ferdinand I. Dobrotljivi (1835—1848) se je odpovedal vladarski kroni ter jo je izročil svojemu bratu, presvetlemu nadvojvodu Francu Karolu, ki pa je svoje dedne pravice dal prepisati na svojega najstarejšega, v cesarskem gradu Schonbrunnu dne 18. vel. srpana 1830 rojenega sina. Osemnajstletni cesar je vsem narodom staro- častite Habsburške monarhije oznanil in razglasil nastop svoje vlade pod slovečim imenom: Franc Jožef I. In tako slavijo Njih cesarsko in kraljevsko Apostolsko Veli¬ čanstvo, naš vobče češčeni in iskreno ljubljeni deželni oče prihodnjega 2. dne brez madeža spočeti devici Mariji po¬ svečenega meseca decembra šestdeseto obletnico, odkar so zasedli cesarski prestol. Mimogrede opomnim, da je 6. dne Marijinega meseca majnika letošnjega pomenljivega leta minilo šestdeset let, odkar je poznejši vrhovni vojskovodja pri Sv. Luciji dne 6. maja 1848 prvikrat stal sredi v ognje¬ nem dežju in v bojnem gromu: takrat so krog nadvojvoda Franca Jožefa večkrat prav na gosto padale krogle, on pa je ostal popolnoma miren in hladnokrven. Junaški maršal grof Jožef Radetzky je na lastne oči videl, tako piše v svojem poročilu „na večer v Veroni dne 6. maja 1848,“ poslanem c. kr. vojnemu ministrstvu, kako je krogla iz so¬ vražnega topa padla celo blizu nadvojvoda, on pa ni trenil niti z očesom. Vrli prebivalci širne Avstrije, četudi raznovrstni po go¬ vorici in značaju, po šegah in zgodovini, praznujejo vendar v lepem soglasju radostni in častni dan, kakršnega še nik¬ dar ni bilo, odkar stoji preslavna Habsburška država. Kajti noben vladar iz sloveče Habsburške rodovine ni vladal skozi dvanajst petletij, to je celih šestdeset let, nad mno¬ goterimi avstrijsko - ogrskimi narodi. Cesar Friderik IV. (1435—1493) je doslej vladal najdalje, pa vendar samo le * 78 <- 58 let. Ni čudno, da noben narod noče zaostati za drugim, vsi hočejo spomin na znameniti dan, na demantni jubilej blagoslovljene vlade svojega presvetlega gospoda in cesarja, ovekovečiti z deli krščanske ljubezni do bližnjega, s pod¬ piranjem ubožcev in sirot, z lajšanjem nadlog in trpljenja vsem, ki so pomoči potrebni, z dejanji omike, z izdelki umetnosti in znanosti. Nastalo je že in še bo ustvarjenih mnogo naprav v občekoristne in dobrodelne namene. Tudi v Lavantinski škofiji bodo o dostojnem praznovanju tako redkega jubileja še poznim rodovom pričale zale župnijske cerkve, ki so bile letos pozidane ali jih še zidajo, n. pr. v Teharjih, v Dolu in v Rajhenburgu; pričal bo dragoceni glavni altar pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah in umetno dovršeni stranski altar v Mariborski baziliki Matere milosti, posvečen Kraljici brez madeža izvirnega greha spočeti, mogočni varihinji Avstrije; nadalje nove veličastne orgle v stolni cerkvi v Mariboru, potem jubilejni zvonovi, n. pr. v Artičah, v Framu, v Središču in pri Sv. Petru poleg Rad¬ gone; dijaške ustanove, kakor za dijake Celjske gimnazije; tudi drugo dijaško semenišče, ki se namerava zidati; potem dobrodelne ustanove v priboljšek pičlo plačanim orglavcem in pa novo žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru, ki je bilo v letošnjem jubilejnem letu dne 27. kimavca slo¬ vesno otvorjeno in blagoslovljeno in čigar zgradba je veljala do 330.000 kron. Tudi venčane glave se spoštljivo klanjajo častitljivi osebi cesarja in kralja jubilarja Franca Jožefa I. Takovšen prizor je bilo občudovati dne 7. maja 1.1. v cesarskem gradu Schonbrunnu. Mogočni vladarji so našemu, med vsemi kralji in cesarji, kar jih je sedaj na svetu, najbolj priljubljenemu monarhu k šestdesetletnici vladarstva osebno izrazili vdana voščila in srčne čestitke. Če pa v tujih deželah našega cesarja tako časte, kako se potem Njihovi lastni državljani naj ne veselijo in ne radujejo? Najprej se je dne 21. veli¬ kega travna tekočega cesarskega leta poklonilo 82.000 otrok na Dunaju svojemu skrbnemu deželnemu očetu ter je pri¬ pravilo sivolasemu monarhu obilo tolažbe in radosti. Dne -> 79 12. rožnika 1908 se je pred očmi cesarja jubilarja vršii zgodovinski jubilejni obhod, ki se je posrečil tako sijajno, da mu je zagotovljen ne le v avstrijski, marveč v svetovni zgodovini časten prostor. Kdor je slišal na ta cesarski dan slavnostne vzklike navdušenja in veselja, sme reči, da je bil pričujoč pri dogodku občezgodovinskega pomena, pri dogodku, ki je na vse udeležence napravil najblagodejnejši vtis. Ko se je bližal konec nepregledno dolgega izprevoda očem Njih Veličanstva, so na dano znamenje zapeli vsi zvonovi po številnih cerkvah Dunajskega mesta in so peli hvalno in zahvalno pesem Te Deum laudamus. Zares, za posvetnim slavljenjem izrednega cesarskega jubileja ne smejo zaostati cerkvene svečanosti. Ne, naj se mu spodobno pridružijo, in naj se v ta namen vršijo slo¬ vesne službe božje s primernimi govori, naj se priredijo zahvalne in prosivne procesije; verniki naj z duhovniki vred darujejo sveta obhajila in svete maše ter opravljajo goreče molitve za zemeljsko in nebeško srečo Njih Veličanstva ter presvetle cesarske rodovine. Cerkveno slavljenje cesarskega jubileja mora imeti namen, da se vsemogočnemu in vse- dobremu Bogu iz dna srca zahvalimo za vse milosti in dobrote, ki jih je izkazal častitljivemu jubilarju, in pa za vse dobro, kar je nam v obilni meri podelil v času šestdeset¬ letne vlade Njih Veličanstva. Vrhutega naj bi imenovano slavljenje zasadilo, ali bolje rečeno, prav močno oživilo in uglobilo, okrepilo in utrdilo v blagih in dovzetnih srcih vseh avstrijskih podanikov hvaležno ljubezen, neomahljivo zvestobo in nepremakljivo vdanost do vladarja-jubilarja in do presvetle cesarske hiše. 1 1 O življenju in delovanju presvetlega cesarja poročajo med dru¬ gimi te-Ie knjige: Jos. Ciperle, Cesar Franc Jožef I. V Ljubljani, 1879. — Fr. Hubad, Franc Jožef 1. V Ljubljani, 1888. — Isti pisatelj, Franc Jožef L, cesar avstrijski. V spomin 50 letnice Njegove vlade spisal slo¬ venski mladini. V Ljubljani, 1898. Str. 72. — Jožef Apih, Naš cesar. Spomenica ob 50 letnici njegove vlade. V Celovcu, 1898. Str. 207. — Tomo Zupan, Naš cesar Franc Josip I. 1848—1898. Povodom petdeset¬ letnice njegovega vladarstva. Ljubljana, 1890. Z 31 podobami. Str. 67. — Anton Kosi, Iz življenja našega cesarja. Povodom šestdesetletnice 80 <- To je tudi edini namen mojega pričujočega pastirskega in podučnega lista, čigar vsebino naj nesmrtni kralj več¬ nosti, Kristus Jezus, na materino priprošnjo Marije, ki je varihinja Avstrije, spremlja s svojim blagoslovom in z rodo¬ vitno roso svoje milosti! V Gospodu ljubljeni verniki! razlogov je dovolj, ki nas vse, pastirje in ov- silijo, da slovesno praznujemo demantni jubilej vladarstva našega ljubega in dragega cesarja. Na prvem mestu je sveta zapoved tistega, ki je sam sebe imenoval kralja, seveda kralja nevidnega, nebeš¬ kega kraljestva: Dajte cesarju, kar je cesarjevega! (Mat. 22, 21). Vernim in bogoljubnim prebivalcem široširne Avstrije ponuja šestdesetletni cesarski jubilej prav lepo in zaželjeno priložnost, da dajo cesarju, kar je cesarjevega, vladarstva cesarja Franca Jožefa I. 1848—1908. V Ljubljani, 1908. — V spomin štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. (Drobtinice. XXIII. letnik. Uredil Dr. France Lampe. V Ljubljani, 1889. Prvi del. Slavnostni spomini. Stran 3—46. Govori o priliki cesarjeve štiridesetletnice. Stran 47—82). — Dr. Leo Smolle, Das Buch von uri- serem Kaiser. 1848—1888. Festschrift aus AnlaB des 40jahrigen Jubi- laums Seiner Majestat des Kaisers Franz Josef L Na Dunaju, 1888. S 34 slikami. Str. 240. — Isti pisatelj, Fiinf Jahrzehnte auf Habsburgs Throne. 1848—1898. Na Dunaju, 1898. — Velikansko delo te vrste s krasnimi slikami in podobami (jaz sem plačal zanj 100 K), nosi naslov: Viribus unitis. Das Buch vom Kaiser. Mit einer Einleitung von Dr. Josef Alexander Freiherr v. Helfert, herausgegeben von Max Herzig. Na Dunaju, 1898. Folio. Str. XXIV -j- 322. — Die Regierungszeit Seiner Majestat des Kaisers und Konigs Franz Josef L Geschichtliche Riick- schau von Robert Rostok, k. und k. Hauptmann. 3. izdava. V Gradcu. Vel. 8°. Str. 482. Podatki iz vladarske dobe Njih Veličanstva so pre¬ gledno sestavljeni ter zaznamenovani poletih (1848—1902). Isti pisatelj je priobčil poleg drugih spisov: Erinnerungsblatter an weiland Ihre Majestat Kaiserin und Konigin Elisabeth. V Pragi, 1903. Vel. 8°. Str. 136. Prav porabno delo je: Kaiservvorte. Festschrift zum 50jahrigen Re- gierungsjubilaum Seiner k. und k. Apostolischen Majestat Franz Joseph L, Kaiser von Osterreich, Konig von Bohmen usw. und Apostolischer Konig von Ungarn. Herausgegeben von L. K. Nolston. Na Dunaju, 1898. Vel. 8°. Str. XXII + 425. — W. Wachtler Kanonikus, Osterreichs -> 81 kakor jim je petdesetletni jubilej mašništva svetega očeta bil radosten povod, da so dali Bogu, oziroma njegovemu vidnemu namestniku na zemlji, papežu Piju X., kar je božjega. Krščanska vera je s svojim blagodejnim vplivom omi¬ lila, osladila in posvetila razmerje med vladarjem in pod¬ ložniki. Krščanstvo vidi v vladarju namestnika božjega in v podanikih otroke in ljudstvo božje. Zato so v luči krščan¬ stva narodi ene države ena velika družina, državni poglavar je pa njihov skupni oče in gospodar. Odtod nežna navada, da vladajočega kneza imenujemo deželnega očeta, podanike pa njegove sinove in hčere. Prav primerno pripazujejo papež Leon XIII. slavnega spomina v temeljni okrožnici z dne 1. novembra 1885 o uredbi krščanskih držav: Vlada naj bo pravična, ne oblastno gospodljiva, ampak očetovski mila. In Njih Veličanstvo, naš monarh, so ob priliki srebrne svoje poroke dne 27. malega travna 1879 Kaiser Franz Josef I. Sein Leben und Streben. 2. izdava. Na Dunaju, 1890. Str. 168. Isti pisatelj je spisal: Das Jubilaumsbuch vom vielge- liebten Kaiser Franz Josef I., der Seine Volker durch fiinfzig Jahre mit vaterlicher Sorgfalt liebt und ieitet. Winterberg, 1898. Str. 159. Nadalje je izdal: Der alte treue Radetzky. Sein reichbewegtes Leben und Stre¬ ben. Podersam, 1895. Str. 160. — Thomas Christian Arbeiter, Zur Fiinf- zigjahres-Erinnerung an die Reise Ihrer Majestaten Kaiser Franz Josef I. und Kaiserin Elisabeth von Osterreich durch Karnten und Steiermark im September 1856. V Gradcu, 1906. 8°. Str. 56. — Osterreichs Hort. Geschichts- und Kulturbilder aus den Habsburgischen Erblandern. Eine Festgabe zur Jubelfeier des Kaisers Franz Josef L 1908. Herausgegeben von einem Kreise vaterlandischer Schriftsteller. Na Dunaju, 1908. Zve¬ zek 2. Str. 462—507. — V spomin cesarjevega jubileja je izšlo veliko delo, za katero sem plačal 29 K: Dr. Friedrich Umlauft, Osterreich’s Land und Leute in Wort und Bild. Vaterlandisches Prachtvverk. Na Dunaju, 1908. Folio. Str. 292. — Hermine Proschko, Unseres Kaisers diaman- tenes Jubelfest. Ein Festbiichlein fiir Osterreichs Jugend. Na Dunaju, 1908. Mala 4°. Str. 112. — Sechzig Jahre auf Habsburgsthron. Festgabe zum 60jahrigen Regierungsjubilaum Sr. Majestat Kaiser Franz Josef L Na Dunaju, 1908. 2 zvezka. Z 31 umetnimi prilogami in blizu 200 po¬ dobami. — Dr. Michael Napotnik, Gebet, was des Kaisers ist, dem Kaiser! Marburg, 1914. 8°. Str. 244. O demantnem jubileju je govor na strani 56 do 63. 6 -> 82 <- izpregovorili genljive besede: Jaz sem ponosen in sre¬ čen obenem, da smem narode, ki jih obsega moja država, imeti za svojo veliko družino. Iz povedanega sledi jasno in očitno, kaj so podložniki dolžni vladarju, namreč isto, kar so otroci po četrti božji zapovedi dolžni svojim staršem:ljubezen, spoštovanje, pokorščino. Prva čednost dobrih podanikov, ljubezen, mora biti zares otroška; vplivati mora na notranje mišljenje, pa se kazati na zunaj v besedah in v dejanjih. Enako dobrim otrokom morajo deželani svojemu vladarju zmeraj vse dobro hoteti in blagoslova iz nebes želeti, kakor je pobožni očak Jakob blagoslavljal egiptovskega kralja Faraona. (I. Moz. 47, 10). — Ljubezen naj se razodevlje v govorjenju. Pod¬ ložni naj goreče molijo za svojega, od Boga postavljenega vladarja, da bi ga Bog vodil po potu modrosti, pravičnosti, srčnosti in vsakovrstnih čednosti, ki so vladarju potrebne. Zato vas opominjam, piše od Boga razsvetljeni apostol narodov sv. Pavel škofu Timoteju in njegovim ovčicam, da naj se opravljajo prošnje, molitve, pripo¬ ročanja in zahvale za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike, da bomo mirno in pokojno ži¬ veli v vsej pobožnosti in čistosti. (I. Tim. 2, 1—3). Pokorni temu apostolskemu opominu so radi molili prvi kristjani za paganske oblastnike, celo za take, ki so jih preganjali; pa so radi molili katoliški kristjani vseh časov za dobro srečo in blaginjo svojih vladarjev in predstojnikov. Stari Tertullian piše na 25. poglavju svoje sloveče knjige „Apologeticum“ v obrambo krščanske vere tako le: „Mi molimo iz dna srca za vse cesarje, da bi jim Bog dal dolgo življenje, mirno vlado, varnost v lastni hiši, hrabre vojne čete, odkritosrčno vdane svetovalce, pošteno ljudstvo, sve¬ tovni mir in vse, karkoli si želijo kot navadni ljudje in kot cesarji/ Tudi še dandanes opominja sveta Cerkev svoje vernike, da pri očitni službi božji h Gospodu Bogu molijo in prosijo: „Razsvetli in potrdi v vsem dobrem duhovske in svetne gosposke in oblastnike, da bodo pospeševali vse, 83 <- kar more pripomoči k tvoji časti, k našemu vzveličanju, k miru in sreči vsega krščanstva! 11 V Avstriji se sem od časov papeža Klementa XIII. (1758 — 1769) opravljajo za vladarja posebne cerkvene mo¬ litve, katere so papež Pij IX. svetega spomina iz spošto¬ vanja do našega cesarja s prelepim, za avstrijskega monarha hvale polnim odlokom Fulget z dne 10. svečana 1860 vnovič potrdili ter zaukazali, da morajo duhovniki ime Njih Veličanstva imenovati pri sveti maši v tihi molitvi pred povzdigovanjem, pa da se morajo odmoliti prošnje za ce¬ sarja pri farni službi božji ob nedeljah in praznikih, na veliki petek in veliko soboto, kakor tudi v litanijah vseh svetnikov pri popoldanski službi božji in pri procesijah na Markovo ter prve tri dni križevega tedna.' Tudi vlagajo od lanjskega leta sem duhovniki moje škofije slednji četrtek med mašne molitve Oratio pro Imperatore, molitev za cesarja. Tako pa pošiljajte, krščanski škofljani, vsekdar, zlasti v letošnjem jubilejnem letu, proti nebesom prav pobožne in goreče molitve za cesarja, da bi Bog, ki z večno močjo vse vlada, razlil na presvetlega jubilarja v zvrhani meri svoj vsemogočni blagoslov in svojo nebeško milost! Enako hočemo svojo otroško, neusehljivo ljubezen do deželnega očeta kazati tudi v dejanju in v žrtvah. Kot zvestim držav¬ ljanom nam je dolžnost, da ostanemo cesarju neprenehoma, tudi v resnih časih, srčno vdani, da Njih Veličanstvo bra¬ nimo in da, če treba, žrtvujemo za domovino ter za očeta domovine blago in kri, kakor pojemo v genljivo-lepi ce¬ sarski himni: Vse za dom in za cesarja! Za cesarja blago, kri! Z delavno ljubeznijo pa se mora družiti tudi otroško spoštovanje do presvetlega cesarja. Prvi knez apostolov sv. Peter zapoveduje v svojem prvem listu krščanskim vernikom strah božji in češčenje vladarja: Boga se bojte 1 Gesta et statuta Synodi dioecesanae anno 1896 celebratae. Marburgi, 1897. Cap. XXII. pag. 386 — 392. 6 * -> 84 Sr in kralja častite! (1. Petr. 2, 17). In drugi apostolski knez sv. Pavel veli vernikom: Dajte vsakemu, kar ste dolžni, spoštovanje, komur spoštovanje, čast, komur čast! (Rimlj. 13, 7). Dolžno spoštovanje mora biti pred vsem znotraj v srcu ukoreninjeno ter ob¬ segati sveti strah, s katerim vladarja nad vse cenimo. Vla¬ darji so namestniki božji. Bog je vesoljni svet ustvaril ter mu je dal večno veljavne zakone. Mrtva priroda in žival, ki nimata pameti, izpolnjujeta božje zakone prisiljeno, ker se jim ne moreta ustavljati. Človek pa, ki ima dar razuma, bi naj izpolnjeval božjo postavo prostovoljno in zaslužno. Duhov- ske in verske zadeve urejuje Bog po svoji sveti Cerkvi. V posvetnih rečeh je državni poglavar namestnik božji, ki ima vse svoje veličastvo od Boga, kakor uči večna Modrost v knjigi knjig z besedami: Po meni kralji kraljujejo in zapovedniki določujejo, kar je pravično. Po meni poglavarji gospodujejo in mogočni pravico določajo. (Preg. 8, 15. 16). In slo¬ viti učitelj narodov sv. Pavel pravi kratko pa dobro: Ni oblasti od drugod kakor od Boga, katere pa so, so od Boga postavljene. (Rimlj. 13, 1). Notranje spoštovanje se mora nadalje razodevati v besedi in v dejanju. O svojem, od Boga postavljenem vla¬ darju moramo spoštljivo govoriti in njegovih pravičnih na- redb ne smemo zlovoljno presojati, marveč njegove blage namene moramo krepko in stanovitno braniti pred hudoželj- nim tolmačenjem in podtikanjem. Slavni zakonodavec in vodnik Izraelskega ljudstva, Mozes, je dal prepoved: Pred¬ stojnikov ne obrekuj in kneza svojega ljudstva ne preklinjaj! (II. Moz. 22, 28). Dolžno spoštovanje naj se slednjič kaže po dobrih delih: Hočeš pa, da bi se oblasti ne bal, piše izvoljeni apostol sveta krščanskim Rimljanom, delaj dobro in imel boš hvalo od nje. Zakaj božja služabnica je tebi v prid. Ako pa hudo delaš, se boj; ne nosi namreč zastonj meča. Zakaj božja služabnica je maščevalka k straho¬ vanju tistega, ki hudo dela. (Rimlj. 13, 3. 4). -> 85 <- K pravi ljubezni in k odkritosrčnemu spoštovanju do vladarja mora kot tretja družica pristopiti popolna po¬ korščina, ki obstoji v vestnem izpolnjevanju vsega, kar je v pravo srečo in blaginjo domovine po pravičnih po¬ stavah zaukazano. Pokorščina je v naših časih tem potreb- nejša, ko se na vseh straneh širi duh nasprotstva in nepo¬ korščine, duh nespoštljivosti in upornosti proti oblasti, od Boga postavljeni, in proti zakonitemu redu. V živi veri v Jezusa Kristusa je poslušnost lahka in zaslužna, ker je tudi Sin božji bil pokoren do smrti, smrti panakrižu. Zato ga je tudi Bog poveličal in mu dal ime, ki je nad vsa imena, da se v imenu Jezusovem vsako koleno pripogiblje teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. (Filiplj. 2, 8—10). Seveda, oče laži in upora, stari izkušnjavec in zape¬ ljivec, peklenski satan, hoče ljudi odvrniti od pokorščine do gosposke, od Boga postavljene, ko jih slepi s prevar- ljivo besedo neomejene svobode in prostosti. Pa prostost stare zapeljive kače je lažniva in pogubna. Prava prostost ni neodvisnost od zakonite oblasti, ne, marveč v tem je prava svobodnost, da nas nihče ne ovira v izvrše¬ vanju naših pravic in v zvestem izpolnjevanju naših dolž¬ nosti. Po vsej pravici poudarjajo Leon XIII. v zgoraj po¬ hvaljeni encikliki Immortale Dei o krščanski državni upravi: „Pokorščino odpovedati in ljudske množice klicati k uporu in nasilstvu, je zločinstvo zoper božje veličastvo, prav kakor zoper človeško dostojanstvo 11 . Stojte torej trdno, ljubi .moji, in ostanite neomajani v pokorščini in vdanosti do državnega poglavarja, dobro vedoč, da ima Bog, stvarnik in gospodar vesoljnega sveta, svoje pravice nad nami, katere pa je v občni blagor in v našo srečo deloma odstopil posameznim ljudem. To uči prvi rimski papež sv. Peter, ko z vso resnobo vernike opominja: Bodite podložni vsaki človeški stvari zavoljo Boga, bodisi kralju, kot najvišjemu, ali namestnikom, kot od njega poslanim! Zakaj to je volja božja. (I. Petr. 2, 13—15). In njegov apostolski --> 86 <- tovariš, od Boga najbolj razsvetljeni razlagavec božjih skriv¬ nosti, odločno kliče vernike k pokorščini do postavljene gosposke, rekoč: Vsak človek bodi višji oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod kakor od Boga; katere pa so, so od Boga postavljene. Kdor se torej oblasti ustavlja, se božji volji ustavlja. Kateri pa se ustavljajo, sami sebi po¬ gubljenje nakapajo... Zatorej morate podložni biti, ne samo zavoljo strahovanja, marveč tudi zavoljo vesti. (Rimlj. 13, 1. 2. 5). V navedenih besedah sv. Pavla, ki najlepše pojas¬ njujejo, kar je rekel božji Vzveličar Pilatu: Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko ti ne bi bila odzgo¬ raj dana (Jan. 19, 11), se nahajajo glavna pravila, ki so za katoliškega kristjana v politiki merodajna in odločilna; one popolnoma jasno oznanjujejo vero, da vsa oblast gosposke izvira iz Boga; one povedo celo razumljivo, kaj pomeni častitljivi naslov: Cesar po božji milosti. Zato je kla- siško trinajsto poglavje čudovito lepega lista do Rimljanov državnim gosposkam in mirnemu razvoju človeštva več koristilo, kakor vse učene razprave o državi in o njenih pra¬ vicah sem od paganskih modrijanov pa tja do najnovejših učiteljev državnega prava. Omenjeno krščansko, apostolsko načelo so verniki vseh časov visoko cenili ter so se zvesto po njem ravnali. V izvrstnem spisu do cesarskega namestnika Skapula zagotavlja bistroumni zagovornik krščanstva Tertullian: „Mi častimo cesarja, kakor je nam dovoljeno in njemu koristno, kot človeka, ki stoji Bogu najbliže in ki ima vse, kar je in velja, od Boga, in le Boga samega nad seboj.“ — Tako pa se tudi vi, preljubljeni, nepremično trdno držite tega krščanskega načela, in dandanes tem trdneje, čimbolj se hudobne moči teme trudijo, da bi zatemnile žar vladarske krone, s katerim jo obsevajo besede božje. Spoznajte in častite v Njih Veličanstvu namestnika božjega Veličastva, ki je za vse, karkoli stori, odgovoren Bogu, svojemu naj¬ višjemu Gospodu! Da hranimo in branimo Njih ugled, to -> 87 <- je tembolj potrebno, ker so naš dobri cesar s podelitvijo ustave pravico zakonodajstva deloma odstopili državni zbornici in deželnim zborom. Svoje prepričanje, da se je treba zvesto držati zakonite od Boga postavljene gosposke, hočemo zlasti v tekočem cesarskem jubilejnem letu kazati s krščansko dobrodelnostjo, z marljivo udeležbo pri cer¬ kvenih jubilejnih slovesnostih, z molitvijo za milost in po¬ moč božjo, ki je Njih Veličanstvu neizogibno potrebna k srečnemu vladanju narodov, Njim izročenih. Molitve v ta namen nikakor ne smemo malo ceniti ali prezirati, ker Bog navezuje delitev svojih milosti na molitev; in verska resnica je, da potrebujemo k vzveličanju svoje duše milost in po¬ moč božjo. Sveti Tridentinski zbor določno uči: Bog ne zapoveduje nič nemogočega, marveč s svojo zapovedjo opominja, da storimo, kar moremo, pa da si izprosimo, kar presega naše moči, in on pomaga, da moremo izvrševati, kar je zapovedano. (Seja VI. pogl. 11). V Gospodu ljubljeni verniki! slovesno praznujemo šestdesetletnico slavnega vla¬ danja svojega dobrotljivega monarha, ter j a nadalje hvaležnosti polno srce. Dobro vemo, da je dedna, slave polna hiša Habs- burško-Lotarinška, katere venčani poglavar so cesar Franc jožef I., tista vez, ki neločljivo druži po govorici, šegah in zgodovini tako različna ljudstva raztegnjenega cesarstva, da jih ona varuje in brani, pa jim je poroka za svobodni razvoj njihove narodnosti. Njih Veličanstvo presvetli jubilar s svojim, od previdnosti Njim narekovanim, dne 12. sve¬ čana 1849 izbranim geslom viribus u ni tis, z združe¬ nimi močmi so enkrat izgovorili ta le prepomenljivi sta¬ vek: „Avstrija mora biti vsem narodom zavetje. 11 In kmalu po nastopu vlade so tedaj še mladostni cesar odposlanstvu moravskega deželnega zbora dejali premišljevanja vredne besede: „Katerikoli jezik govorijo narodi moje širne države, Jaz zaupam, da se bodo vsi pripoznali in izkazali kot zveste sinove skupne domovine. 11 To cesarjevo zaupanje bi naj -> 88 ne¬ avstrijski narodi v letu Njihovega bisrnega jubileja prav posebno opravičili s prisrčno zahvalo in hvaležnostjo za vse skozi šest desetletij v najbogatejši meri prejeto varstvo in za vso obrambo svojega dela, napredka in razvoja. Zares, nikdar se ne moremo Bogu dosti zahvaliti za neprecenljivi dar prirojene zakonite vladarske rodovine. Iz¬ redno dobroto nam je pač težko primerno ceniti; pa jasneje spoznamo njen pomen, njeno vrednost in važnost, če po¬ gledamo na dežele, ki jim ni dana enaka sreča. Kjer ni vladarja, razpade ljudstvo. (Preg. 11, 14). Zgodo¬ vina uči,“ piše neki učeni zgodovinar naših dni, „da tistim narodom sveti posebna zvezda sreče, katere vodi skozi stoletja nepretrgano ista knežja rodovina, in pri katerih si podajata roko razumevanje ljudstva od zgoraj in zvestoba do vladarja od spodaj. 11 In tako je pri nas, Bogu bodi čast in hvala! Slavne zgodovine avstrijske si brez blagoslovljene vladarske hiše izvoljenih Habsburžanov niti misliti ne moremo. Zato se hočemo in moramo v tem znamenitem jubilejnem letu Gospodu vojnih čet v vsej ponižnosti za¬ hvaljevati, da milostno ohranjuje našo v svetovni zgodovini slovečo vladarsko dinastijo; pa ga hočemo in moramo tudi prav prisrčno prositi, naj jo še vprihodnje dobrotljivo brani in varuje, da vselej ostane resnično: S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije. Živi cesar, domovina: Večna bodi Avstrija! K veselemu slavljenju izrednega cesarjevega jubileja nas nadalje nagiblje misel na blago in plemenito srce, na sijajne vladarske kreposti častitljivega in vzvišenega monarha. Komu ni znana natančna vestnost Njih Veličanstva v izpolnjevanju vladarskih dolžnosti, Njih nesebična požrtvovalnost za vse cesarstvo, Njih neumorna in trudapolna delavnost — našemu cesarju pač ni treba nikdar obžalovaje reči, kakor je dejal rimski cesar Tit: Dan sem izgubil, ker oni ne izgubijo niti minute — nadalje Njih 89 <- skrbna previdnost, neupogljiva krščanska ravnodušnost in trdno zaupanje v Boga v vseh položajih življenja? Kdo ne pozna njih viteške resnicoljubnosti in pravičnosti, odkrito¬ srčne bogaboječnosti in pobožnosti? Pač le sveta božja volja je bila, da so bili naš cesar, skoraj neposredno preden so prevzeli težavne vladne posle, potrjeni z milostmi in darovi Svetega Duha, ki so človeku trdna in varna opora v vseh bojih, trudih in težavah in ki katoliškemu kristjanu dajejo zmožnost, da more izpolnjevati svoj od Boga mu odločeni poklic. Na praznik sv. apostola Jakoba, dne 25. malega travna 1848, je tedanji prejasni nadvojvoda Franc Jožef iz rok apostolskega škofa prejel zakrament svete potrditve. Preteklo je torej letos tudi šestdeset let, odkar so Njih cesarsko in kraljevsko Apostolsko Veličanstvo v dvorni kapeli v Inomostu bili birmani od premilostljivega knezo- škofa Tridentinskega po imenu Janez Nepomuk Tschi- derer. S hvaležnostjo do Boga se spominjamo pomen¬ ljivega dogodka, da je birmal našega viteškega cesarja mož, ki bo v bližnjem času prištet vzveličanim. Rajnemu knezo- škofu je že podeljen častni naslov: služabnik božji. Po spominu na častitljivo osebo posredovalca birmske milosti je pri našem monarhu gotovo tudi spomin na prejem svete potrdbe dobil žar večje svetosti. Delivec darov Svetega Duha je po svoji ločitvi od sveta gotovo sam postal pred prestolom božjim varih in mogočen priprošnjik svojemu presvetlemu birmancu, ki je zdaj tudi med tistimi, kateri želijo in se trudijo, da bi bil globokoverni in pobožni škof Tschiderer kmalu prištet blaženim. Njih Veličanstvo so za katedralno cerkev v Tridentu še nedavno darovali krasno oljnato sliko častitljivega služabnika božjega Janeza Ne- pomučana Tschiderer. Slavni cerkveni učenik Hiponski, sv. Avguštin, riše in opisuje na 24. poglavju 5. knjige o „Mestu božjem 11 , čigar najvrlejši meščan je bil on sam, neposnemljivo lepo vse prednosti in kreposti, ki so krščanskemu vladarju v čast in srečo. „Krščanske vladarje imenujemo srečne, če -> 90 <- pravično vladajo, če se ne prevzamejo, ako jih kdo priliz- ljivo hvali, marveč si ostanejo svesti, da so umrljivi ljudje; če s svojo močjo služijo božjemu veličastvu in kolikor mogoče širijo njegovo češčenje; če se Boga boje, ga ljubijo in časte, če polagoma kaznujejo, hitro pa odpuščajo; če prisojajo kazni le vkolikor je potrebno, da morejo državo vladati in braniti, ne pa, da nasičujejo svojo jezo in so¬ vraštvo; če prav tako prizanašajo, ne, da bi krivica ostala brez kazni, marveč, ker pričakujejo poboljšanje; če ostrost odločb, h katerim so prisiljeni, poravnajo z milobo usmi¬ ljenja in z obilnostjo dobrot; če stroške za osebni sijaj tembolj omejujejo, čim več imajo na razpolago; če rajši gospodujejo nad strastmi, kakor nad katerimikoli ljudstvi, in če vse to storijo, ne iz poželenja po ničemurni in minljivi slavi, marveč iz hrepenenja po večnem vzveličanju. Takšni krščanski vladarji so srečni, zdaj po upanju, pozneje pa bodo v resnici srečni, ko se bo izpolnilo, kar pričakujemo.“ Veličasten je vladar, kakor ga slika na tem mestu duhoviti cerkveni učenik. Tu zaznamenovane tri poglavitne čednosti vzglednega vladarja, katere tudi škof Fenelon, imenovan Kambrejski orel, v klasiškem spisu „Dogodki, ki jih je doživel Telemah“, terja od vsakega vladajočega kneza, namreč bogaboječnost, pravičnost in mo¬ drost, dičijo tudi našega cesarja. Da navedem le nekoliko, kdo ne pozna in ne občuduje pobožnega srca našega vzvišenega monarha? Prilično so izgovorili izpodbudne besede: „Jaz si štejem v čast, če morem svojo vero in svoje upanje v Njega, ki po njem kralji vladajo, pokazati v dejanju.“ In občeznan je zlata vredni cesarjev izrek: „Moja želja je, da meni izročeni narodi imajo časne dobrote, ne da bi prišli ob večne.“' In ona druga genljiva izpoved: „Jaz molim k Vsemogočnemu, naj mi da moč, da ne bom opešal v vestnem izpolnjevanju svojih vladarskih dolžnosti in da bom srčno zdržal v neprestanem prizadevanju za občno blaginjo in za ohranitev blaženega miru.“ Cesar Franc Jožef so bili po križarskih vojskah med vsemi cesarji zapada prvi, ki so obiskali sveti grob 91 <- božjega Odrešenika, kakor je brati na monumentalni mo¬ zaični sliki, ki je bila oskrbljena za kapelo avstrijske božje- potne hiše v Jeruzalemu v proslavo šestdesetletnega cesar¬ skega jubileja.' Ko so presvetli cesar na svojem pobožnem potovanju v sveto deželo, za katere osvoboditev se je nepozabni junak iz rodovine Lotarinške in prvi kralj Jeruzalemski, Oottfried Bouillonski (f 1100), svoj čas hrabro boril — dne 9. novembra 1869 prišli na višavo, odkoder se vidi sveto mesto, so stopili raz konja, pa so padli na kolena ter poljubili sveta tla, kjer je hodil božji Vzveličar, in so bili nekoliko časa kakor zamaknjeni v tiho premišljevanje in v gorečo molitev. Nenavadni prizor je vse spremljevalce močno ganil, in cesarjev vhod v Jeruzalem je spominjal na slovesni vhod Gospodov na cvetno nedeljo. Ni še dosti! Kako globok in silen vtis — omenim, kar sem videl večkrat z lastnimi očmi — napravi na vse pričujoče, če na veliki četrtek vidijo, kako se Njih Veličan¬ stvo v obredni dvorani cesarskega gradu pomikajo na ko¬ lenih od enega dvanajsterih starčkov do drugega, pa jim noge umivajo in z lanenim prtom brišejo; če gledajo, kako na veliki petek v dvorni kapeli Njih Veličanstvo pred sve¬ tim, na tla položenim razpelom, kakor si ga je Njihov pre¬ svetli praded, v pesmih slavljeni Rudolf Habsburški, izbral za svoje vladarsko žezlo, padejo na kolena ter po¬ ljubijo svete rane Križanega. To je bogaboječnost! In gle¬ dalcem ter udeležnikom stopijo solze v oči, če na visoki praznik presvetega rešnjega Telesa vidijo presvetlega cesarja in kralja, kako prešinjeni od' žive vere stopajo z gorečo svečo v roki skozi ulice in po cestah Dunajskega mesta za Kraljem kraljev v podobi kruha, da tako v sijajnem iz- prevodu vredno počastijo Boga, svojega najvišjega zapo- vednika, kakor je sploh pobožno češčenje najsvetejšega 1 Sacrum Redemtoris sepulcrum post cruciatas expeditiones om- nium imperatoruni occidentalium Primus invisit. — Sveti Odrešenikov grob je po križarskih vojskah med vsenii cesarji zapada (Franc Jožef) Prvi obiskal. -> 92 <- altarnega Zakramenta v vladarski hiši Habsburški od dav¬ nih časov v navadi. 1 Verno in pobožno mišljenje se zrcali iz prelepih be¬ sed, s katerimi so cesar-jubilar končali nagovor, ko so se jim dne 7. vel. travna 1.1. poklonili sosedni vladajoči knezi. Rekli so: „Jaz prosim božjo previdnost, naj Vaša Veličan¬ stva in vse zvezne kneze za vse čase vzame v svoje mi¬ lostno varstvo!“ In ko so Njih Veličanstvo dospeli v Ischl, kjer navadno bivajo v poletju, so na pozdrav gornjeavstrij- skega deželnega glavarja dne 27. rožnika 1.1. odgovorili, da se veselijo na odpočitek v tej lepi deželi zlasti letos, „ko Mi je milost božja podelila doživeti šestdeseto leto Moje vlade., in Jaz molim k Vsemogočnemu, da naj rosi na to deželo svojo milost in svoj blagoslov. 11 Cesar torej molijo za svoje podložne. Pri tako genljivih prizorih očitnega vero- izpovedanja se na našem presvetlem vladarju uresničujejo lepe besede cesarske pesmi: Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo. Pač po pravici imenujejo papež Pij IX. v zgoraj na¬ vedenem apostolskem odloku Fulget našega cesarja naj- vdanejšega in najljubeznivšega sina svete Cer¬ kve ter izredno pobožnega vladarja. Druga poglavitna vladarska krepost, pravičnost, enako sije iz življenja našega mnogoizkušenega monarha. Res je ena najtežavnejših vladarskih dolžnosti, vselej in povsod in najbolj pri razsodbah v mnogikrat zelo važnih, številnih in zapletenih slučajih, do pičice zadostiti vsem načelom pravičnosti, zlasti v avstrijsko-ogrski monarhiji. Pa kjer je pravi strah božji združen s premišljenostjo in z izkušnjo, tam sijajno uspeva tudi pravičnost. In tako je pri 1 Primeri moj tozadevni govor ob priliki 16. razstave cerkvene obleke v Mariboru dne 17. mal. travna 1898 v slavni spomin na zlati cesarski jubilej. (Venite, adoremus! Družba vednega češčenja presvetega rešnjega Telesa in za podporo ubožnih cerkev Lavantinske škofije v svojem osemnajstletnem blagonosnem delovanju. Maribor, 1901. Str. 84 do 93. § 19). 93 <- Njih Veličanstvu našem presvetlem cesarju, ki s krepko roko zvesto branijo blaginjo in pravico vseh prebivalcev svojega obsežnega cesarstva. K bogaboječnosti in pravičnosti pristopa kot tretja družica modrost. Tu velja izrek svetega Pisma: Timor Dei initium sapientiae. Začetekmodrostijestrah božji. (Ps. 110, 10). Strah božji ali bogaboječnost pa je prva krepost Njih Veličanstva, zato se v vsem Njihovem dejanju in delovanju kaže tudi modrost. Modre so določbe in na- redbe presvetlega cesarja, in venčajo jih sijajni uspehi. Tudi onstran državnih mej visoko cenijo modre nasvete našega mnogoizkušenega monarha in vsi častijo Njih kot najbolj zanesljivega variha in branitelja svetovnega miru. Papež Leon XIII. so v svojem govoru do avstrijskih romarjev dne 16. mal. travna 1888 po pravici s poudarkom naglašali, da „imamo mi Avstrijci dovolj vzroka, da v svo¬ jem srcu družimo vdanost do papeža z ljubeznijo do vla¬ darja. Isto hoče tudi sveta Cerkev, ki svojim vernikom odločno zapoveduje pokorščino in vdanost do vladarjev, in ona si v sedanjem času želi kakor vzornih katoličanov, tako na drugi strani prav dobrih meščanov in prav zvestih državljanov/ Ponosni smo tudi lahko na častno pohvalo, s katero poveličujejo rajni papež Leon XIII. čednosti in vrline našega častitljivega državnega poglavarja v apostolskem pismu z dne 5. malega srpana 1881 o ustanovitvi hierarhije ali škofij v Bosni, kakor tudi v papeškem listu z dne 15. rožnika 1887 o željah in potrebah svete Cerkve v po¬ sameznih deželah: zatrjujejo namreč, da zaupajo in se za¬ našajo na pravo vernost in na pobožno srce presvetlega cesarja in kralja. In v odgovoru na čestitko cesarskega odposlanca o priliki škofovskega jubileja leta 1893 so sveti oče zlasti pohvalno naglašali otroško ljubezen in vdanost, ki jo Njih Veličanstvo v svojem srcu do Njih gojijo, ter tudi izredno pobožnost in pa varstvo, ki ga svetli cesar dajejo vsemu, kar se tiče svete vere. Njih Veličanstvo so res po¬ kazali in še kažejo svoje globoko spoštovanje in dajejo -> 94 <- dokaze svoje odkritosrčne ljubezni do vrhovnega poglavarja svete Cerkve ob raznovrstnih priložnostih, tako tudi ob slav¬ ljenju zlatomašniškega jubileja sedaj blagonosno vladajočega papeža Pij a X., kateremu bo iz Avstrije poseben odposlanec čestital. Sveti oče pa so tudi že večkrat našemu cesarju poslali svoj apostolski blagoslov. V odgovoru na pozdrav tirolskih romarjev dne 1. vel. travna 1908 so dejali sveti oče: „Blagoslovim s posebno ljubeznijo vašega vzvišenega monarha Franca Jožefa ter molim, da bi ga Gospod ohranil še mnoga leta v srečo njegovega širnega cesar- stva.“ In pri avdijenci avstrijskih romarjev dne 6. maja 1908 so Pij X. pred vsem blagoslovili častitljivo glavo našega cesarja in cesarsko družino: „Benedico sopratutto 1’augusto Capo deli’Imperatore, la imperiale Famiglia. 11 Na zadnjem in najodličnejšem mestu omenjam obču¬ dovanja vredno dobrotljivost in milodarnost Njih Veličanstva. Leta 1886 je neki tuji in torej gotovo nepri¬ stranski pisatelj slavil neomejeno radodarnost našega člo¬ vekoljubnega cesarja tako le: „Avstrija ima moža, ki za dobrodelne in občekoristne namene, za cerkve, šole in bol¬ nišnice, ob času kužnih bolezni, potresov in povodenj, za oškodovane po toči in po ognju, vedno in vedno nedo- merno mnogo žrtvuje. Mislim namreč Franca Jožefa I., cesarja avstrijskega, ki je že dolgo vrsto let v navedene namene daroval in še daruje velikanske vsote tistega denarja, ki je od države odločen za cesarsko hišo, pa tudi od svo¬ jega zasebnega premoženja. Pač ni dvoma, da razdeli ta monarh na leto sam več miloščine, kakor vsi ostali evropski vladarji skupaj. Bog ohrani blagosrčnega in ljudomilega cesarja v srečo vsem raznovrstnim narodom njegovega cesarstva, da bodo posnemali izpodbudni vzgled svojega skupnega deželnega očeta, pa da bodo opustili nesrečni prepir ter v slogi in v miru Boga poveličevali in mu služili. 111 Že do leta 1886 so presvetli cesar iz svoje zasebne blagajne razdelili za dobrodelne namene 24 milijonov gol- Leopold Kist, Kreuz und Kreuzvveg. Mainz, 1886. Str. 461 nsl. -> 95 <- dinarjev. In od takrat je bilo zopet razdanih gotovo ravno- toliko milijonov, katere je angelj nebeškega plačila zapisal v knjigo življenja. Kajti, kje je dežela, mesto, občina ali škofija, ki bi v sili in stiski ne bila prejela pomoči in pod¬ pore iz darežljive roke očeta-vladarja ? Neminljiv spomenik iz dobrih del usmiljenja in ljubezni so si Njih Veličanstvo postavili v srcih svojih podložnikov. Kako usmiljenega srca so Njih Veličanstvo, oznanjuje glasno tudi cesarski vojni ukaz z dne 26. listopada 1907, s katerim so pomilostili na tisoče ubogih državljanov, ki so se izselili v tujino, ker so doma pogrešali kruha in dela, pa so se tako pregrešili zoper postavno vojaško dolžnost, ker se niso o pravem času vrnili v domovino: presvetli cesar so jim odpustili kazen ter jim omogočili vrnitev v ljubo domačijo. Prav tako je najvišje pomiloščenje z dne 18. kimavca 1908 prineslo od- puščenje in milost tisočerim nesrečnežem, ki so se zagrešili zoper državne postave ter so zapadli pravični kazni. — Srečna dežela, katere kralj je blag, lahko kličemo s Pridigarjem stare zaveze! (Pridig. 10, 17). V Gospodu ljubljeni škofljani! )ri pogledu na tako plemenito, častitljivo osebnost nam ne bo težko, v cesarskem jubilejnem letu obnoviti svojo hvaležno ljubezen, neomajano zvestobo in vdanost do svojega vladarja, ki mu ni enakega na svetu. Vse Avstrijce naj oživlja in navdušuje ob šestdeset¬ letnici blagoslovljene vlade ljubljenega in ljubečega cesarja le eno čustvo, čustvo spoštljive ljubezni, vnetega spošto¬ vanja in voljne pokorščine do blagodušnega jubilarja, do najblažjega prijatelja in dobrotnika ljudstva na najlepšem cesarskem tronu, kar jih je na zemlji. Veselja polni cesarjev demantni jubilej naj pomiri duhove; naj kakor olje, vlito na viharno morje, ogladi razburkano valovje. Gospod, ki je enkrat na zaupno prošnjo svojih apostolov zapovedal viharju, da je nastala velika tihota (Mat. 8, 25. 26), Gospod -> 96 <- miru naj milostno podeli, da se bodo v sedanji jubilejni dobi avstrijski narodi približali drug drugemu kot prebivalci ene močne države, kot udje ene, enotne slavne monarhije; in da bodo odslej v stanovitni slogi vzajemno pospeševali pravo krščansko omiko in izobrazbo, pa da bodo utrjevali moč in ugled prelepega, ker mnoga ljudstva in narečja obsegajočega cesarstva, ki je sredi v srcu Evrope delo Kralja kraljev, naredba božje previdnosti. O da bi se naselil blaženi mir in ž njim blagoslov in prava sreča po vseh pokrajinah širnega cesarstva in kraljestva, ki mu na svetu ni enakega! Jubilejni slavnostni izprevod na Dunaju dne 12. rožnika tekočega leta je bil presunljiva in vesela slika miru in sloge med tako izvrstno nadarjenimi narodi avstrij¬ skimi. Seveda, prava sloga je hči krščanske ljubezni in pravičnosti. Zatorej morata imenovani dve krščanski čed¬ nosti avstrijskim narodom biti zvezdi vodnici in morata uravnavati in urejevati njih medsebojno razmerje. Pravič¬ nost narode povzdiguje. (Preg. 14, 34). In ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni za¬ vistna . . ne išče svojega in se ne da razdražiti. Ljubezen je vez popolnosti. (I. Kor. 13, 4. 5; Kol. 3, 14). Vsakemu patriotu mora biti prva in sveta naloga, delovati v ljubezni in pravičnosti v ta namen, da razno¬ vrstna ljudstva živijo drugo poleg drugega in složno med seboj v zadovoljnosti in v najlepšem miru. Vse vladajoča previdnost božja je hotela in tako uredila, da v staročastit- ljivi avstrijsko-ogrski monarhiji prebiva mnogo narodov. Tako jim je naložila neizogibno dolžnost, da kot dobri so¬ sedje živijo drug pri drugem, da se medsebojno branijo in podpirajo, ne pa prepirajo, napadajo in slabijo. Zlasti bi mo¬ ralo biti izključeno vsaksebno nasilstvo, ki nikdar ne koristi, škoduje pa vselej, ker razgreva duhove in ruši mirno sosedstvo. V hiši Avstrije imajo vsi državljani dovolj prostora in lahko vsi prebivajo skupaj mirno in prijetno. Monarhija „je pro¬ storno stanovanje za rodove raznovrstnih narečijtako so se izrazili mladostni vladar v cesarskem razglasu ob nastopu 97 * vlade dne 2. grudna 1848. V prestolnem govoru dne 14. ve¬ likega travna 1869 pa so rekli: »Avstrija naj bo prostorni dom, namenjen, da objema vse mnogotere narode, naj govore katerikoli jezik, z enako pravičnostjo, z enako ljubeznijo, z enako skrbjo za njih srečo in za ohranitev njih narod¬ nosti. “ In v slovečem vojnem povelju, danem v Chlopyju dne 16. kimavca 1903, poudarjajo presvetli cesar kot resno dolžnost vsega vojaštva, »da se da prešiniti od duha edi¬ nosti in složnosti, ki spoštuje vsak narodni značaj in rešuje vsa nasprotja s tem, da vrline posameznih ljudstev vodi in obrača v blagor celoskupne države.“ Da, mi hočemo po svojih močeh pri nastalih neso¬ glasjih iskati, kar nas druži, odpravljati, kar nas loči, krepko in previdno gojiti medsebojno prizanesljivost in vzajemnost. Takšno plemenito, domoljubno prizadevanje ne more ostati brez uspeha, ker pravo avstrijsko miroljubno ljudstvo itak noče nesrečnega razpora in prepira. Pri željah posamez¬ nikov, četudi so opravičene, moramo zmeraj pred očmi imeti skrb za občnost in pri vsej tudi dobro urejeni lju¬ bezni do lastnega naroda in do ožjega doma moramo še vedno više ceniti vneto ljubezen do skupne slavne do¬ movine. Pri takem mišljenju, in če bo najti dovolj krščanske prizanesljivosti, bo med avstrijsko-ogrskimi narodi zopet zavladal srčno zaželjeni mir. Božji Odrešenik je prišel na svet, da bi nam prinesel mir, mir ne le z Bogom, temveč tudi z ljudmi, in da bi odpravil sovraštvo med razdvojenimi narodi, kakor uči sv. apostol Pavel na znamenitem drugem poglavju lista do Efežanov: Vi, ki ste bili nekdaj da¬ leč, ste se približali v krvi Jezusa Kristusa. Za¬ kaj on je naš mir, kateri je iz obeh (iz Judov in nevernikov) eno storil in je podrl srednjo steno, sovraštvo, po svojem mesu, da je izdvehustva- ril po sebi enega novega človeka in mir napra¬ vil; in da je oba v enem telesu z Bogom spravil po križu, ker je umoril sovraštvo sam po sebi. In ko je prišel, je oznanjeval mirvam, ki ste bili 7 * 98 <- daleč, in mir njim, ki so bili blizu; ker po njem imava oba v enem Duhu pristop kOčetu. Zatorej niste več gostje in tujci, ampak ste someščani svetnikov in domačini božji, pozidani na stalo apostolov in prerokov, in poglavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus, na katerem je vse zidovje sestavljeno in raste kvišku v sveti tem¬ pelj v Gospodu. (Efež. 2, 13—21). Bog daj, da bi narodi avstrijski, spravljeni in v krščan¬ ski ljubezni zedinjeni, na blagdan cesarjevega jubileja stopili k altarju! O kako bi se vsi veselili, če bi se dan demant- nega jubileja Njih Veličanstva mogel praznovati kot dan sprave vseh, presvetlemu vladarju v enaki ljubezni in spošt¬ ljivosti vdanih narodov avstrijsko - ogrskih! To bi bilo za vzvišenega jubilarja, ki je pri slavju svojega srebrnega vla¬ darskega jubileja dne 2. grudna 1873 dejal mestnemu za- stopu Dunajskemu, „da je ljubezen njegovih narodov sreča njegovega življenja,“ najdražje darilo, ker naš dobrotljivi deželni oče gotovo v svojem srcu želijo, kar je sivolasi apostol sv. Janez zapisal kot svojo zadnjo srčno željo: Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in v resnici! (I. Jan. 3, 18). Božji Vzveličar je opominjal svoje apostole k edinosti in ljubezni ter je pomenljivo pristavil: V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med seboj. (Jan. 13, 35). In jaz kličem vsem svo¬ jim ljubim Lavantincem katerekoli narodnosti z višepastir- skim glasom: Na tem se spozna pravi in dobri Avstrijan, da svoje sodržavljane prisrčno ljubi in da nikogar ne iz¬ ključuje iz svoje ljubezni. V tem zmislu in v tem duhu hočemo praznovati bližnji cesarski jubilej, ki ga bodo pomnili vsi pozni rodovi. Blagor ljudstvu, ki se zna radovati in Bogu hvalo peti! (Ps. 88, 16). Zedinjajoča vez ljubezni do cesarja in do domovine bodi znamenje jubilejnega leta ter obenem veselo napoveduj blaženo prihodnost prele¬ pemu cesarstvu. Sloga in edinost naj bo stalen spomenik 99 <- naše vdane ljubezni in našega globokega spoštovanja do presvetlega cesarja in gospoda, ki svoje milo žezlo že celih šestdeset let srečno giblje nad našo ljubljeno domovino, medtem ko Habsburžani že nad šeststo let blagonosno in slavno gospodarijo Avstriji. V neomahljivi zvestobi do pri¬ rojene vladarske rodovine hočemo vsekdar biti in ostati izpodbuden vzgled drugim narodom na zemlji. Jubilej šestdesetletnega vladanja Njih Veličanstva se po vsej škofiji na razne načine praznuje že sem od 2. grudna lanjskega leta 1907. Imenovanega dne sem služil v zahvalo za ozdravljenje dragega cesarja in v pripravo na željno pričakovano jubilejno leto v stolni cerkvi pri sv. Janezu krstniku slovesno višeduhovniško mašo. V teku leta 1908 so bile po vseh štiriindvajsetih dekanatih prirejene nena¬ vadno mnogoštevilno obiskovane jubilejne procesije v na¬ lašč za to odločene Marijine cerkve, pri katerih so verniki pobožno molili za papeža in za cesarja ter so dobivali popolni odpustek. Sedaj pa napovem za skupno cerkveno slavnost to le. Prihodnjo prvo adventno nedeljo, dne 29. listopada, naj dušni pastirji s pridižnice vas vernike opomnijo na pristojno praznovanje znamenite svečanosti, pa vas naj povabijo, da se z vnemo udeležite slovesne službe božje slavnostnega dne 2. grudna. Pri popoldanski službi božji naj ostane Naj¬ svetejše eno uro v očitno počeščenje izpostavljeno. Poleg navadnih molitev naj se moli tudi sveti rožni venec, in pobožnost se skleni z zakramentalnim blagoslovom. Začetek jubilejne slavnosti same naj se naznani na predvečer, to je dne 1. grudna, š prazniškim polurnim zvon¬ jenjem. Po vseh cerkvah Mariborskega mesta naj se zvoni od pol sedmih do sedmih. Dne 2. grudna pa naj obstoji slavnost iz slovesne svete maše (Missa votiva dess. Trini- tate cum oratione pro Imperatore sub ima conclusione, Gloria, Čredo) z zahvalnico Te Deu m. K svetemu opra¬ vilu naj se tudi slavni cesarski in drugi uradi pravočasno povabijo. V Mariborski katedrali bom sam ob devetih služil višeduhovniško mašo in bom zapel Te Deum laudamus, T -> 100 <- na kar se naj zvonovi po vseh mestnih cerkvah svečano glasijo, dokler ne bo končana zahvalnica. Tudi v zasebnih mašah naj duhovniki na imenovano prvo adventno sredo vložijo zbirno molitev za cesarja. Po cerkvah na deželi se sme, če razmeram to bolje odgovarja, peti slovesno sveto mašo na prvo adventno nedeljo. Da je priporočati tudi druge pobožnosti in dobra dela, kakor darovanje svetih obhajil, molitev rožnega venca in križevega pota, zlasti miloščina, se umeje samo po sebi. — Na ljubeznivi praznik brezmadežnega spočetja Marijinega, dne 8. grudna, pa se naj opravi po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah zahvalna služba božja kot primeren sklep in zaključek vseh treh letos praznovanih, veselja in milosti polnih jubilejev. Tako hočemo, ljubi moji, združeni prositi pravičnega in dobrotljivega Boga, kateremu je hiša Habsburška zvesto služila sem od svojega početka, in v katerega so naš cesar Franc Jožef zmeraj trdno zaupali — prositi hočemo Boga, naj Njih cesarsko in kraljevsko Veličanstvo, našega cesarja-jubilarja, čigar grb krasi dvoglavni orel s križem in z mečem, ohranjuje še leta in leta! Božja previdnost nam ne more podeliti boljšega blagoslova, kakor da nam še dolgo obvaruje očeta domovine. Dneve na dneve do- daješ kralju, njegova leta podaljšuješ od roda do roda. (Ps. 60, 7). Srebrni, zlati in demantni venec naj okrog cesarske krone še pritrdi obroč iz železa. Gospod Bog je sicer vsemogočen, pa eni močni sili se umakne, molitvi namreč, ki ima dolgo roko. Molitev ponižnega človeka oblake predere in se ne vto- laži, dokler se tja do prestola ne približa, in ne odstopi, dokler je Najvišji ne pogleda. (Sirah 35, 21). Nič ni močnejše, pravi razsvetljeni cerkveni učenik sv. Alfonz Liguori, od človeka, ki zna prav mo¬ liti; kajti kdor moli, postane deležen božje vse¬ mogočnosti. V zaupanju na božjo moč molitve izpro¬ simo torej po posebni priprošnji preblažene device Marije, kateri je Avstrija sem od 18. velikega travna 1647 kot svoji varihinji posvečena; po priprošnji sv. Jožefa, ki gaje -> 101 cesar Leopold I. leta 1675 izvolil Avstriji za variha in ki je naš deželni patron in krstni patron obeh jubilantov, Njih Veličanstva in Njih Svetosti, pa na priprošnjo sv. Fran¬ čiška Serafskega ter vseh svetih varihov avstrijsko- ogrske države, izprosimo, pravim, polno mero blagoslova in sreče cesarju-jubilarju, presvetli vladarski rodovini ter celi Avstriji! Sicer pa, bratje, veselite se, bodite popolni, opominjajte se, bodite ene misli, imejte mir, in Bog ljubezni in miru bode z vami! (II. Kor. 13, 11). Amen. V Mariboru, na nedeljo svetega rožnega venca in praznik sv. Frančiška Asiškega, dne 4. vinotoka 1908. t Mihael, knez in škof. o~=$o b) Vdanostno pismo avstrijskih škofov z dne 26. no¬ vembra 1908 do Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. o priložnosti demantnega vladarskega jubileja. (b najvišjem šestdesetletnem vladarskem jubileju so avstrijski škofje izročili presvetlemu cesarju vdanostno spomenico, katero so Njih Veličanstvo v četrtek dne 26. novembra 1908 v slovesni avdijenci mi¬ lostno sprejeli. Znamenita listina se glasi tako le: Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo! Premilostni gospod! Veselo ganjeni se bližamo najpokorneje podpisani nadškofje in škofje avstrijski vzvišenemu prestolu Vašega Veličanstva, da se Vam najspoštljiveje poklonimo. Za veliko družino avstrijskih narodov prevesel, za zgodovino naše drage domovine prepomenljiv in željno pričakovani jubilejni dan je dan, ki ga bomo praznovali še pred koncem tekočega leta. ■* 102 <- Slave polna je zgodovina častite vladarske hiše Habs¬ burško-Lotarinške, pa nad vse razveseljivi dogodek, da bi član njenega presvetlega roda nosil državno krono šest desetletij, bo zgodovina kmalu imela zaznamovati prvikrat. Dne 2. decembra tega leta bo preteklo šestdeset let, odkar je Vaše ces. in kralj, apostolsko Veličanstvo zasedlo enega najstarših in najlepših prestolov svetnih vla¬ darjev in odkar blagonosno dviga milo vladarsko žezlo nad mnogimi izvrstno nadarjenimi in bistroumnimi narodi in ljudstvi svoje monarhije. Siloviti dogodki, važnih nasledkov polne vojske, raz- sežne državniške izpremembe je prinesla ta doba staročastiti pa nikdar se starajoči monarhiji in ji je naložila tudi marsi¬ katere zelo težke žrtve. Vendar pa so vse te notranje in zunanje vojne, izpremembe in izkušnje, žalosti in radosti le še bolj in bolj utrdile vez, ki jo je vse vladajoča božja previdnost tistega zgodovinski znamenitega dne 2. decembra viharnega leta 1848 zvila med Vašim Veličanstvom in Va¬ šimi podložniki. Zatorej se osrečeni narodi avstrijski, različni sicer po jeziku in značaju, edini pa v ljubezni in v spošto¬ vanju do svojega vzvišenega skrbnega vladarja, že dolgo v hvalevredni vnemi pripravljajo na častni in ju¬ bilejni praznik, kakršnega mogočno cesarstvo-kraljestvo še ni videlo sem od svojega mnogostoletnega obstanka. No¬ beno ljudstvo noče za drugim zaostati; vsa hočejo svetovno¬ zgodovinski praznik, bisrni jubilej blagoslovljene vlade Vašega ces. in kralj, apostolskega Veličanstva vredno ove¬ kovečiti s prireditvami najraznejših vrst, zlasti, kakor je to najbolj po blagosrčni želji Vašega Veličanstva, z ustanovami in darovi za dobrodelne in občekoristne namene. Tudi mi, prespoštljivo podpisani nadškofje in škofje, z radostjo porabimo priložnost, da v edinosti z vsemi naši nadpastirski skrbi izročenimi verniki izpolnimo svojo dolžnost ter izrazimo Vašemu Veličanstvu k preslav¬ nemu spominskemu dnevu dopolnjenega šestdesetega leta vlade najglobokejše spoštovanje, najiskrenejšo zahvalo in najodkritosrčnejše čestitke. K temu nas nagiblje sveta volja božja, katero nam je razodel naš večni Gospod in Kralj, božji Vzveličar, z neizpremenljivo zapovedjo: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega 11 , in na ka¬ tero je prvi rimski papež sv. Peter vernike tako odločno opomnil, rekoč: „Bodite podložni vsaki človeški oblasti, bodisi kralju kot najvišjemu ali vojvodom, kakor od njega poslanim! Bojte se Boga in častite kralja ! 11 Nadalje smo vsi globoko v srcu prepričani, da je slavna dedna Habsburška rodovina, katere venčana glava je Vaše ces. in kralj, apostolsko Veličanstvo, tista družeča in zato neizogibno potrebna vez, ki drži po govorici, zna¬ čaju in zgodovini tako mnogolične sestavine edinovrstnega, na milijone prebivalcev broječega cesarstva v srcu Evrope neločljivo skupaj, vez, ki jim podaje najvarnejše zavetje in jim zagotavlja prosti razvoj njihove samostojnosti. In zato gledajo vsi zaupno in hvaležno tja k svojemu ljubljenemu cesarju-jubilarju. Vrhutega občudujemo na Vašem Veličanstvu redko blagosrčnost in velikodušnost ter svetlovzorne vladarske čednosti: neomejeno vestnost v izpolnjevanju dolžnosti, skrajno požrtvovalnost za celo državo, neumorno delavnost v službi državne edinosti, modro skrb, neupog¬ ljivo krščansko ravnodušnost in srčnost v najhujših dnevih izkušnje, neomahljivo zaupanje na Boga v vseh, tudi naj¬ težavnejših položajih življenja, globoki strah božji in blago- srčno dobrodelnost, ki jo je Vaše Veličanstvo potekom šest¬ desetih let svojega vladanja darežljivo izvrševalo ne le do posameznikov, marveč tudi do celih občin, družb, društev in zavodov, do cerkev, samostanov in do šol. Ko so naša srca pri pogledu na nalogo, od božje previdnosti odkazano presvetli cesarski rodovini, in na sijajne vladarske čednosti Vašega Veličanstva prešinjena od najglobokejše spoštljivosti in vdanosti do Vaše posvečene osebe, so obenem polna najprisrčnejše hvaležnosti do Gospoda Boga, da je uslišal naše in nam izročene črede vroče molitve ter nam je ohranil očetovskega deželnega -> 104 <- vladarja. Mnogotisočeri Te Deum laudamus, ki se bo zapel in odpel v vseh hišah božjih cele razsežne monarhije, bodi izraz te hvaležnosti, izkazane delivcu sleherne milosti in dajalcu vsakega dobrega daru! Preiskreno zahvalo izrečemo tudi Vašemu Veličanstvu za varstvo, ki ste ga dajali naši sveti Cerkvi in vsem prizadevam in napravam, ki morejo pospeševati večno in časno srečo človeške družbe in državljanov; za neutrudno delo, ki ga je Vaše Veličanstvo skozi šestera desetletja v požrtvovalni skrbi posvečevalo blaginji države in njenih prebivalcev; za neštevilne dobrodelne ustanove in za dela usmiljenja, izkazana posameznim podložnikom in vsemu cesarstvu. Blagoslov božji ne more zapustiti države, katere vladar je izvršil toliko blagega, je storil toliko dobrega. Blagovoli torej Vaše ces. in kralj, apostolsko Veličan¬ stvo o priliki demantnega jubileja svoje vlade milostno sprejeti čustva naše neomahljive zvestobe, neiz- premenljive vdanosti in nikdar usehljive hva¬ ležnosti! Nobena moč na zemlji nas ne more ločiti od skale sv. Petra. Nič nas pa tudi ne more odtrgati od naše dedne vladarske hiše Habsburške, od našega cesarja-jubi- larja, od naše krasne avstrijske domovine. Vselej se bomo trudili po svojih močeh, da zasadimo čustva otroške ljubezni in požrtvovalne pokorščine tudi v srca svojim vernikom, prepričani, da so to najvarnejši okopi in zidovi Habsburški. Viribus unitis, z združenimi močmi hočemo s svojimi dobrimi duhovniki po geslu z Bogom za cesarja in za domovino skrbeti, da bodo naši verniki neprenehoma in prav goreče molili za Vaše Veličanstvo, da bodo stanovitno s svojimi dejanji kazali resnično domoljubje ter da bodo varovali in hrabro branili starodavne vzore zvestih Avstrijcev. Vsemogočni in vsedobri Bog naj spremlja kakor do¬ slej tako tudi odslej Vaše Veličanstvo in presvetlo cesarsko hišo na mogočno priprošnjo deviške Matere božje in vseh drugih varihov predrage Avstrije, zlasti na priprošnjo ljube sv. Elizabete, kateri na čast smo lani praznovali sedem- -i 105 <- stoletnico njenega rojstva, s svojim nepremagljivim var¬ stvom, da se bodo neprenehoma uresničevale besede gen- ljive avstrijske himne: Živi cesar, domovina! Večna bodi Avstrija! Gospod življenja in smrti, ki je Vašemu Veličanstvu po daljšem bolehanju zopet podaril dragoceno zdravje, naj raztegne dni Vašemu Veličanstvu do skrajnih mej člove¬ škega življenja v pravo korist in blaginjo narodom velikega cesarstva! Solnce nemotenega miru in čiste sreče naj obseva do najpoznejše večerne zarje življenje, Vašemu Veličanstvu od vseusmiljenega Boga odmerjeno, še leta in leta! Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija! Bog ohrani in obvari, Bog osreči in blagoslovi Vaše Veličanstvo, našega premilostnega in preljubljenega de¬ želnega očeta, našega dobrotljivega in slavnega cesarja- jubilarja! Na Dunaju, dne 26. novembra 1908. Anton Jožef kardinal Gruscha, knezonadškof Dunajski. — Jurij kardinal Kopp, knezoškof Vratislav- ski. — Leon kardinal pl. Skrbenski, knezonadškof Praški. — Janez kardinal pl. Puzyna, knezoškof Kra¬ kovski. — Janez kardinal Katschthaler, knezonadškof Solnograški. — Frančišek Sal. Bauer, knezonadškof Olomuški. — Andrej Sceptycki, nadškof Lvovski, obr. gr. — Jožef Bilczevvski, nadškof Lvovski, obr. lat. — Matej Dvornik, nadškof Zaderski. — Jožef Teodoro- w i c z, nadškof Lvovski, obr. arm. — Frančišek Borgia Sedej, knezonadškof Goriški. — Emanuel Janez Sčho- bel, škof Litomeriški. — Janez Flapp, škof Poreško- Puljski. — Jožef Kahn, knezoškof Krški, — Frančišek Marija Doppelbauer, škof Linški. — Mihael Napotnik, knezoškof Lavantinski. — Filip Nakič, škof Spljetsko- Makarski. — Koloman Belopotoczky, škof Trikalski, apostolski vojni vikar.— Jožef Gregor Marčelič, škof 106 <- Dubrovniški. — Leopold Schuster, knezoškof Sekovski. — FrančišekUccellini, škof Kotorski. — Janez Krst n. Ro BI er, škof Št. Hipolitski. — Konštantin Czechovicz, škof Przemiselski, obr. gr. — Anton Mahnič, škof na Krku. — Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof Ljub¬ ljanski.— Jožef Sebastijan Pelczar, škof Przemiselski, obr. lat. — Leon Wal^ga, škof Tarnovski. — Frančišek Ksav. Nagi, škof Tržaško-Koprski. — Jordan Zanino- vič, škof Lesinski. — Jožef Doubrava, škof Kraljevo- graški. — Vincencij Pulišič, škof Šibeniški. — Celestin Endrici, knezoškof Tridentinski. — Gregor Chomiszyn, škof Stanislavski. — Pavel Fluyn, škof Brnski. — Jožef Aitenweisel, knezoškof Briksenski. — Jožef Hulka, škof Budjeviški. c) Vdanostno odposlanstvo avstrijske duhovščine do presvetlega jubilarja-cesarja. četrtek, dne 26. novembra 1908, predpoldne ob 11. uri se je avstrijska katoliška duhovščina po¬ klonila Njih Veličanstvu. Dohod je bil pri Novih stopnicah na zunanjem Dvornem trgu, ki so bile lepo okra¬ šene in z zelenjem ozaljšane. Vrste pešcev cesarske telesne straže so stale ob obeh straneh stopnic. V Novi dvorani, v katero je rimsko-katoliška duhovščina došla mimo dvojne straže gardistov, jo je razvrstil višji ceremonijar grof Cholo- niewsky. Slavnostno odposlanstvo, katerega so se iz Lavan¬ tinske škofije poleg nadpastirja knezoškofa udeležili prelat stolni prošt Karol Hribovšek, Ptujski prošt Jožef Fleck in kanonik Martin Matek, je vodil Emi¬ nenca kardinal-knezonadškof Dunajski Dr. Gruscha. Ob 11.uri se je podal najvišji komornik grof Gudenus v cesar¬ ske zasebne prostore ter je naznanil odposlanstvo k avdijenci. Ko se je vrnil, so brž za njim vstopili vladar, oblečen v praznično ces. in kralj, feldmaršalsko uniformo, v Novo dvo¬ rano. V polukrogu je stala rimsko-katoliška duhovščina, in -> 107 globoko ganotje je nastalo v vrstah cerkvenih knezov, ko so zagledali Njih Veličanstvo. Sprejeli so vladarja z radost¬ nim pozdravnim vzklikom, za kar so se cesar milostno za¬ hvalili. Kardinal-knezonadškof Dr. Gruscha je Njih Veličan¬ stvo tako le nagovoril: Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo! V najglobokejšem spoštovanju se bliža avstrijski epi- skopat, združen z zastopniki svetne in redovne duhovščine, vzvišenemu prestolu Vašega Veličanstva, da bi izrazil svojo čestitko in svoje počeščenje k praznovanju Vašega demant- nega vladarskega jubileja. Ta jubilejni praznik, ki mu ni enakega v zgodovini naše staročastite monarhije, je za nas vse postal skupen jubilejni svetek. Šestera desetletja Vaše slavne vlade, ki se zdaj bližajo svoji dopolnitvi, so vedno bolj in bolj utrdila vezi patriotične ljubezni in zvestobe med Vašim Veličan¬ stvom in med narodi avstrijskimi. Presvetla vladarska rodovina, katere slavno venčanega poglavarja častimo v Vašem Veličanstvu, ona je in ostane družeča vez v veliki državi narodov, in posvečena oseba Vašega Veličanstva nam vsem sveti po mnogih sijajnih vladarskih čednostih, po neomahljivem zaupanju na Boga in po požrtvovalni vestnosti v izpolnjevanju dolžnosti. S svojimi duhovniki in verniki združeni hočemo po himni Te Deum laudamus Bogu Vsemogočnemu izreči zahvalo za posebno varstvo, s katerim je božja previdnost doslej spremljala Vaše Veličanstvo, in hočemo Boga naj- prisrčneje prositi, da nam na priprošnjo svetih varihov Avstrije ohrani našega iskreno ljubljenega deželnega očeta še mnoga, mnoga leta do najpoznejšega življenskega ve¬ čera v srečo narodov, izročenih Njihovemu vodstvu. Blagovoli Vaše Veličanstvo sprejeti spoštljivi izraz naše hvaležnosti za blagosrčno podpiranje vseh cerkvenih naprav v pospešitev verskega in domoljubnega mišljenja in živ¬ ljenja, kakor tudi za očetovsko skrb, ki jo je Vaše Veličan¬ stvo v tej dolgi dobi posvečevalo dušni in telesni blaginji podložnikov po neštevilnih delih usmiljenja. £ 108 Sr Naposled prosimo, da smemo najpokorneje izraziti svojo neizpremenljivo zvestobo in svojo neomahljivo vdanost do Vašega Veličanstva in do dedne vladarske hiše. Bog blagoslovi, Bog ohrani in obvari Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo! Njih Veličanstvo cesar so blagovolili odgovoriti: Dobra sreča Mi je odločila, da sem šestdesetikrat do¬ živel dan, ob katerem sem zasedel prestol Svojih očetov. Ko se s pobožnim srcem zahvaljujem božji previdnosti za to redko milost, občutim srčno veselje in radost, ker vidim okrog Sebe zbrane škofe in druge zastopnike avstrijske svetne in redovne duhovščine. Najsvetejša dobra človeškega rodu so položena v Vaše roke. Vi oskrbujete, kar je vzvišeno nad vse izpremembe časa, da, nad vse minljivo, namreč to, kar je v človeku večno. Z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti svoje duhovske službe pa izkazujete tudi državi in vsej človeški družbi veliko, da, neprecenljivo dobroto. Vsakdanja skrb bo vedno ločila duhove; prepir in razpor med strankami sta neiz¬ ogibna. Vaš poklic pa je, da oznanjujete spravo in mir, ki si ga svet sam ne more dati. Vera je varno sidro, ob katerem vsakdo najde zanes¬ ljivo podporo v bojih in viharjih svojega življenja. Pri ver¬ skem poduku in pri izvrševanju svojega poklica se smete vedno zanašati na varstvo državne oblasti. Jaz sam sem zvest sin svete Cerkve, ki Me je učila vda¬ nosti v težavnih urah, ki Mi je dajala tolikokrat tolažbo v ne¬ sreči, ki je bila Meni in Moji hiši zvesta voditeljica na vseh potih življenja. Njenim zastopnikom izrečem ob današnjem za Me nepozabnem dnevu Svojo najtoplejšo in osebno zahvalo. - o— d) Zahvala cesarja njih ljudstvom. jih Veličanstvo presvetli cesar, ki so kot „zvest sin Cerkve 11 posvetili svoj jubilejni dan s tem, da so bili pričujoči pri tihi sveti maši v Schon- brunnski grajski kapeli in potem še pri slovesni zahvalni 109 * službi božji v Dunajski dvorni kapeli, so svojim narodom poslali naslednje lastnoročno pismo: Ljubi baron Bienerth! Nebeška milost Mi je prisodila, da sem mogel s Svojimi narodi po 60 letih slaviti obletnico dneva, ob katerem sem zasedel prestol Svojih prednikov. K nepregledni vrsti dokazov ljubezni in zvestobe v dolgem teku let se pridružijo sedaj neštevilne izjave naj¬ srčnejše vdanosti, katerih sem bil deležen ob tej nenavadni priliki. Iz tega sem vnovič spoznal jasno, kako nepretrgljive so vezi, s katerimi je skupna sreča, skupna žalost, združila vladarja z ljudstvom. Svečanost sedanjih trenutkov je v Mojih očeh povzdignilo spoznanje, s kakšnim živahnim tekmovanjem so se vršila dela človekoljubja, ki bodo z nadaljnjim blagoslovom oznanjevala še poznim rodovom plemenitost ustanovnikov. Najčistejše veselje pa Mi je bilo pripravljeno s tem, da se je, po Moji želji, v tako izdatni meri poskrbelo za najbolj pomoči potrebni del človeštva, za uboge otroke. Ako se bota olajšala s temi blagosrčnimi darili skrb in siromaštvo, ako se bo ustavila solza marsi¬ kateri materi, tedaj najdem v tem najdragocenejši sad tega znamenitega leta. Spoznanje, da dinastiška misel ali prepričanje o po¬ trebnosti postavne vladarske rodovine s svojo zedinjajočo silo prevladuje vse razlike in vsa nasprotja, mi daje zago¬ tovilo, da sedanje tako pomenljive in sijajne častitve ne bodo minile z dnevom, marveč da bodo dalje živele v spominu kot znamenje čistega soglasja med Mojo hišo in med Mojimi narodi. — Ganjen po istih novih dokazih davno potrjene zveste vdanosti do Moje osebe, izrečem vsem, ki so pripomogli z besedo in z dejanjem k tej slovesnosti, Svojo iskreno cesarsko zahvalo ter Vam naročim, da to javno razglasite. Na Dunaju, dne 4. decembra 1Q08. Franc Jožef 1. r. Bienerth 1. r. 110 <- e) Praznovanje cesarskega jubileja dne 2. decembra in sklep jubileja dne 8. decembra 1908. B terkveno slavljenje veselega spomina na zgodo- j, vinsko znameniti 60 letni vladarski jubilej Njih _ j Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. se je v škofijskem prestolnem mestu Mariboru vršilo natanko po odredbah in navodilih, danih od premilostljivega gospoda knezoškofa v pastirskem listu z dne 8. oktobra 1908. Omenjeni pastirski list se je tri poprejšnje nedelje, dne 8. 15. in 22. novembra, s pridižnic bral namesto nedelj¬ skih pridig, kar je vernike za jubilejno slavnost pripravilo ter napolnilo s pravimi čustvi prazniškega veselja. S kon- zistorialnim odlokom z dne 16. novembra 1908 št. 5501 so bili cenjeni uradi povabljeni k slovesni službi božji dne 2. decembra, ostalim vernikom pa se je oznanil slavnostni spored prvo adventno nedeljo dne 29. novembra s pridiž- nice in še z razglasom na cerkvenih vratih stolne cerkve. Tisto 1. adventno nedeljo je bilo v stolnici po navadnem popoldanskem krščanskem nauku od Vs,5. do VA ure Naj¬ svetejše k očitnemu počeščenju izpostavljeno, pri čemer se je molil sveti rožni venec in so bile opravljene litanije vseh svetnikov z molitvami za papeža in cesarja. V poteku 1. decembra se je mesto bogato okitilo z zastavami. Ko se je zmračilo, se je vil od mestnega urada prirejen izprevod z bakljado in godbo po mestnih ulicah. Namesto občne razsvetljave so se pobirali mili darovi za mestne ubožce. Navzlic znatnim darovom v ta namen so prebivalci Mariborskega mesta znotranjemu plamenu na¬ vdušene ljubezni do jubilarja - cesarja sami od sebe dali sijajen izraz: kmalu po 6. uri zvečer se je povsod za¬ pazilo mnogo hiš razsvetljenih. Z zelenjem ozaljšana okna knezoškofijske palače, raz katero sta plapolali dve mogočni cesarski zastavi in katere vhod je bil obkrožen s svežim zelenim vencem, so od 6. do 7,8. ure žarela v približno 100 lučicah. Na srednjem oknu prvega nadstropja je bil pritrjen barvast zastor ali transparent s podobo cesarja- * 111 <- jubilarja. Tudi na ograji hodnika okrog stolnega zvonika se je svetilo približno 40 pisanih lampijonov. In med tem, ko je polnila velika množica ljudstva stolni trg in mestne ulice, občudujoč dobro uspelo razsvetljavo, je od y g 7. do 7. ure slavnostno zvonjenje iz zvonikov vseh mestnih cer¬ kev naznanjalo jubilejni praznik avstrijski. Dne 2. decembra ob 9. uri predpoldne so imeli Njih Ekscelenca prevzvišeni gospod knezoškof, ogrnjen z dolgim plaščem — Cappa magna — in noseč veliki križ cesarskega avstrijskega Franc Jožefovega reda, skozi glavna vrata slo¬ vesni vhod v stolno cerkev. Medtem je pevski zbor pel Jurij Zollnerjev „Ecce sacerdos magnus“. Nove jubilejne orgle so bile vtoliko dogotovljene, da se je moglo na njih ta dan prvikrat orglati. Pontifikalne maše so se udeležili državni in mestni uradniki — vojaštvo je obenem imelo lastno službo božjo v Marijini baziliki — nadalje zastopniki učnih zavodov, katoliških društev v mestu z društvenimi zastavami in verniki v izredno obilnem številu. Pevski zbor je kaj točno izvajal Ign. Mittererjevo mašo v čast presvetemu srcu Jezusovemu (posamezni glasovi, zbor in orkester) z vlo¬ gama: 1. Schiitky „Benedicta et venerabilis es“ in Jož. Gruber „Domine, salvum fac Imperatorem nostrum“. K zahvalni pesmi Te Deu m so zvonovi vseh mestnih cerkev svečano zvonili. Med cesarsko pesmijo so se prevzvišeni Nadpastir z asistenco vred podali v južno stransko ladjo stolne cerkve ter so tam blagoslovili krasno spominsko ploščo, ki so jo sami dali vzidati v vedni spomin na cesarski jubilej, kakrš¬ nega doslej še ni poznala avstrijska zgodovina. Ploščo je načrtal profesor bogoslovja in c. kr. konservator Dr. Avguštin Stegenšek, izdelal pa jo je iz kararnega marmorja kamenoseški mojster Karol Kociančič za ceno 200 K. Napis je naslednji kronogram: franCIsC o . IoSEPHO . I. In . aVstrIae . natIonIbVs XII. LVstrIs sapIenter . regnantI eX. Voto. DICatVM . * 112 s' Števne črke kronograma so rdeče barve, druge pa črne. Spodaj stoji z manjšimi črkami zarisano: MICHAEL . PR . EP. F. F. Na zgornjem robu, ki kaže zobčast nastavek, počiva umetniški izvršena avstrijska cesarska krona, ob obeh stra¬ neh obsenčena od lavorikovih mladik. Na okrasku, ki ga nosi spodnji rob, sta iz kamena izbočeno izklesani letnici 1848—1908. Plošča je vzidana v obočni steber ob evangelj¬ ski strani altarja srca Marijinega v primerni visočini ter je s krono in s spodnjim okraskom 1 m visoka ter 63 cm široka. — Podobna spominska plošča za papeža jubilarja Pija X. se namerava vzidati na enakem prostoru desne (severne) stranske ladje. Ko je tako cesarjev jubilej bil spodobno in izpod- budno sklenjen, se je — tudi po naročilu zgoraj navede¬ nega pastirskega lista — na mili praznik brezmadežnega spočetja Marijinega, dne 8. decembra, v vseh župnijskih in samostanskih cerkvah škofije vršila zahvalna služba božja kot sklepna slavnost treh v tem letu praznovanih milosti polnih jubilejev. V stolni cerkvi so služili ob 10. uri pred¬ poldne prevzvišeni gospod knezoškof slovesno pontifikalno mašo, pri kateri je dobro izurjeni zbor marljivega Mari¬ borskega Cecilijinega društva z vzgledno točnostjo pel Dr. Wittovo mašo v čast sv. Luciji in k sklepu zahvalnico Te Deu m s spremljanjem pozavn. O, da bi bili duhovni sadovi jubilejnega leta 1908 trajni in da bi nam Bog za njimi podelil novih milosti! patroCInante . sanCta . VIrgIne . MarIa . sIne . Labe . ConCepta . IVbILantes pIVs . X. franCIsCV s . IosephVs I. feLICes. VIVant: -> 113 <— LI. Postni pastirski list z dne 24. prosinca 1909 o iz- podbudnem poteku treh jubilejev v pretečenem letu 1908 in letos o zlatem jubileju preselitve škofijskega sedeža od Sv.Andreja na Spodnjem Koroškem v Maribor na Spodnjem Štajerskem (1859—1909). sporoči častitim duhovnikom in vsem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha! slavili tri prepomenljive jubileje in v katerem nas je ne¬ skončno usmiljeni Bog obdaroval, res, kar obsipal z ne¬ beškimi milostmi in z zemeljskimi dobrotami. Dne 11. februarja 1908 smo pričeli slaviti zlati jubilej čudovitih prikazovanj brez madeža spočete device in božje matere Marije ubogi pastirici v sedaj slavnoznani Masa- bijelski votlini pri Lurdu, dandanes najbolj obiskovanem božjepotnem mestu na svetu. Milosti in veselja polni, tako ljubeznivi jubilej traja še do 11. svečana tekočega leta; toda mi Lavantinci smo ga slovesno že sklenili dne 8. grudna lanjskega leta na mili praznik brezmadežnega spočetja Marijinega. Kdo bi mogel povedati, kdo popisati, koliko dobrega za dušo in srce je prinesel Marijin jubilej prebi¬ valcem naše razsežne škofije o priliki številnih cerkvenih slovesnosti, misijonov in duhovnih vaj, devetdnevnic, tri- dnevnic in procesij, katerih so se moji ljubi verniki povsod in po vsej široširni vladikovini udeleževali z občudovanja vredno vnemo?' O, da bi vendar goreča ljubezen do Boga 1 Prim. Personalstand des Bistums Lavant in Steiermark fiir das Jahr 1909. V Mariboru, 1909. Str. 216 —239. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knez in škof Lavantinski, V Gospodu ljubljeni verniki! etečeno leto 1908 ostane v zgodovini naše škofije zaznamenovano z zlatimi, da, z bisrnimi črkami. Bilo je zares srečno in veselo leto, v katerem smo 8 -> 114 <- in do božje Matere ostala trpežna in stanovitna med pastirji in med ovčicami! Požrtvovalna ljubezen naj čimprej pozida novo župnijsko cerkev „Marija Lurd“ z dvema zvonikoma in s tremi ladjami v obširni fari Rajhenburški, ter naj tako za pozne rodove postavi znamenitemu Lurškemu jubileju neminljiv spomenik! Da, zidajmo z združenimi močmi novo hišo njej, ki jo kličemo hišo zlato in ki je kot vrata nebeška odprla že milijonom vrata v nebesa, pa jih bo odprla, kakor smemo upati, tudi nam! Z velikim navdušenjem smo, predragi moji, v pre¬ teklem letu praznovali tudi zlati jubilej mašništva Njih Sve¬ tosti, našega sveto Cerkev sedaj srečno in slavno vlada¬ jočega svetega očeta Pij a X. Vsa škofija, dušni pastirji in verne ovčice, vsi smo se ob tej priložnosti klanjali najvišjemu Pastirju črede Kristusove na skali sv. Petra; vsi smo izkazovali skupnemu očetu krščanstva spoštovanje, ljubezen in pokorščino z duhovnimi in s telesnimi darovi: z molitvami, s svetimi obhajili, z udeležbo pri cerkvenih pobožnostih, z deli krščanskega usmiljenja, s prispevki za Petrov novčič, ki je svetemu očetu za vladanje vesoljne Cerkve tako zelo potreben in katerega sem Njim izročil v zasebni avdijenci dne 18. majnika minulega leta, ko sem Njim obenem poročal o naših čestitkah in dobrih željah k Njihovemu zlatomašniškemu jubileju. V povračilo sem prejel od Njih očetovsko zahvalo, apostolski blagoslov ter obljubo višepastirske molitve. Sijajno je bilo videti, ko so se svetemu očetu skupno poklonili avstrijski škofje, duhovniki in drugi verniki. Po jubilejni slavnosti, ki se je vršila dne 16. listopada 1908 v cerkvi sv. Petra, so se naslednjega dne, na praznik sv. Gre¬ gorija čudodelnika, avstrijski nadpastirji zbrali okrog naj¬ višjega Pastirja svete Cerkve, pa so mu izročili slavnostno pismo ter ponižno in spoštljivo čestitali k vzvišenemu in slavnemu jubileju njegovega duhovništva. Krasne besede, s katerimi so sveti oče avstrijskim škofom izrazili svojo radost in zahvalo, ste, preljubi verniki, slišali iz mojega pastirskega lista, poslanega vam dne 8. decembra 1908. Globoko ganjeni so se sveti oče zahvalili za vse mile darove, ki so bili prineseni „Petru v njegovih stiskah in potrebahpa so blagoslovili vse blagosrčne darovalce. S sv. apostolom Pavlom je izpovedal danes „živeči Peter 11 , da smo mi njegova tolažba, za kar Gospoda hvali, ki ga podpira v vseh nadlogah. V trudih in naporih, ki jih imajo vidni namestnik Kristusov, v težavah, ki Njih tlačijo, v boju na življenje in smrt, ki se je vnel zoper Cerkev, zoper njene nauke in naprave, Njih tolaži naša molitev, naše sočutje, naša vdanost in zvestoba. Škof vseh škofov so opominjali zlasti nas škofe k čujočnosti nad duhovščino, da bo svetila vsem kot vzor in vzgled vsake čednosti, nad bogoslovci, da bodo, ko postanejo duhovniki, božja, Bog pa njihova last; k čujočnosti nad verniki, katerim od vseh strani pretijo nevarnosti in katere povsod zalezuje sovražnik vzveličanja. Današnji čas ne more več prenašati zdravega nauka, mar¬ več ljubi nauke, ki ščegečejo ušesa in ugajajo nasladnostim srca. Zato naj služabniki Kristusovi in delivci skrivnosti božjih neustrašno in srčno oznanjujejo večne, vzveličavne resnice, bodisi, da je ljudem prijetno ali neprijetno. Dan¬ danes moramo očitno vsemu svetu oznanjevati čisto, celo in neprikrajšano resnico, da sovražnik ne zaseje ljuljke med ljudstvo! Pri slavljenju zlatomašniškega jubileja vrhovnega po¬ glavarja Cerkve Kristusove tudi svet ni zaostal. Tudi on je razveselil skupnega očeta vsega krščanstva s prisrčnimi čestitkami in Njih je razveselil z znamenitimi darili. Prav pomenljiv in dragocen je jubilejni dar našega ljubljenega cesarja, bisrnega jubilarja, zlatOmašniku papežu Piju X., namreč zlati naprsni križ, ob čigar robu žari napeljanih 60 briljantov in 50 rubinov, med njimi pa podoba Križa¬ nega iz čistega zlata. Štiri križeve konce krasijo angeljske glavice. Druga plat umetno izdelanega križa nosi na zlati plošči, ki se da odvzdigniti, v latinskem jeziku ta le napis: „Franc Jožef I., cesar in kralj, ki je šestdeset let izvrševal svoj vzvišeni poklic, čestita papežu Piju X., ki je skozi pet¬ deset let opravljal svojo sveto službo. V letu obojnega 8 * -> 116 <- jubileja 1908“. Misel na obojni jubilej je tudi jasno izra¬ žena v številu 60 demantov in 50 rubinov. Tudi druge dežele, kakor Bavarska in Belgijska, Ho¬ landska, Španska, Pruska in Ruska, so odposlale izredne poslance ter jim velele, da se naj poklonijo ter izročijo čestitke častitljivemu jubilarju na sedežu sv. Petra. Vsi so se udeležili dne 16. novembra 1908 v krasno ozaljšani ba¬ ziliki sv. Petra višeduhovniške službe božje, katero so opra¬ vili sam sveti oče. — Med deželami, ki so posebej čestitale svetemu očetu, smo pa pogrešali tisto, ki šteje največ ka¬ toličanov in ki se je poprej rada imenovala prvo hčer svete Cerkve, naše skupne matere. Dežela, katero je deviška mati Marija pred vsemi drugimi odlikovala po svojih mnogo¬ številnih prikazovanjih, pa jo še odlikuje po velikih in očit¬ nih čudežih, povzroča Njih Svetosti slednji dan novo skrb in žalost. Zato pa hočemo mi svetega očeta vselej pod¬ pirati z gorečo molitvijo. Junaška devica Orleanska, Joana d’Are, ki bo v največji cerkvi sveta, pri sv. Petru v Rimu, dne 18. aprila tekočega leta prišteta blaženim, 1 ona naj izprosi od Gospoda Boga njegovemu namestniku na zemlji popolno prostost in svobodo na apostolskem kraljevskem prestolu! Kakor minulo, tako je tudi tekoče leto za našega svetega očeta papeža Pija X. jubilejno leto. Dne 16. no¬ vembra 1908 se je namreč pričel srebrni jubilej škofovanja Njih Svetosti, ker so bili bivši kanonik v Trevizu, Jožef Sar to, dne 16. novembra 1884 od Mantuanskega rojaka kardinala Parocchi v Rimu posvečeni za škofa Mantuan¬ skega. Tudi ta jubilej, ki bo končan prihodnjega dne 16. listopada in ki nas bo živo spominjal 25 let, odkar je Sveti Duh (Dej. apost. 20, 28) izvolil in postavil sedanjega svetega očeta, da kot apostolski škof vladajo cerkev božjo 1 Na praznik svete Družine Nazareške, dne 24. prosinca 1909, je bil v Vatikanu vpričo svetega očeta prebran odlok kongregacije svetih obredov Virorum, qui laude militari z dne 24. januarja 1909, s katerim je bila potrjena resničnost treh čudežev, ki so se zgodili na priprošnjo Joane d’ Are in ki so potrebni, da bo smela in mogla biti prišteta blaženim. —> 117 <- v Mantui, bo za Avstrijo pomenljiv in nepozaben. Avstrij¬ cem tako dragi služabnik božji, Klement Marija Hof- bauer (Dvorak), rojen dne 26. grudna 1751 v Tasovicah na Moravskem in 1785 posvečen v mašnika, bo namreč letos proglašen za svetnika. 1 V glavnem in prestolnem mestu Dunaju je blaženi služabnik božji sveto živel, z iz¬ rednim blagoslovom deloval ter oskrbel naselitev družbe redemptoristov, katero je ustanovil cerkveni učenik sv. Al¬ fonz Marija Liguori; na Dunaju je umrl dne 15. sušca 1820 in tam tudi počiva in pričakuje vstajenja. Slavnost kanoni¬ zacije, to je slovesnost, ko bo že leta 1888 blaženim pri¬ šteti apostol in prenovitelj Dunajskega mesta proglašen za svetnika, se bo vršila na spomlad, najbrž v aprilu (18.) ali v Marijinem mesecu (20. do 30. majnika). — Prebivalci avstrijske države, zlasti presvetla cesarska hiša z vladarjem- jubilarjem na čelu, bodo s svetim Klementom Hofbauer gotovo dobili in imeli mogočnega zagovornika in priproš- njika pred sedežem božjim. Kot dan za vkupno cerkveno slavnost srebrnega ško¬ fovskega jubileja Njih Svetosti določim 24. nedeljo po bin- koštih ali 24. november 1909. Na predvečer slavnostnega dneva naj se vrši po vseh cerkvah svečano zvonjenje. V ' Posl, Clemens Maria Hofbauer, der erste deutsche Redemp- torist. V Reznu, 1844. — Sebast. Brunner, Klemens Maria Hofbauer und seine Zeit. Na Dunaju, 1858. — Michael Haringer C. ss. R., Leben des ehrw. Klemens Hofbauer. 2. izdava. 1880. — P. Matthaus Bauchinger, Der selige Clemens M. Hofbauer. Ein Lebensbild. Na Dunaju, 1902. 4. izdava. — P. Georg Freund C. ss. R., Festfeier zur Beatifikation des seligen Klemens Maria Hofbauer. Na Dunaju, 1888. — Isti, P. Klemens Maria Hofbauer, ein Mann der Vorsehung. V Monastiru, 1903. — Isti, Der selige Klemens Maria Hofbauer. Na Dunaju, 1890. Druga izdava. Tretja je izšla 1906 po smrti pisateljevi. (Prim. P. Johann Polifka C. ss. R., P. Georg Freund C. ss. R. Na Dunaju, 1907. Str. 437). — Na praznik sv. Družine, dne 24. januarja 1909, je tajnik kongregacije svetih obredov v Vatikanski konzistorialni dvorani vpričo Njih Svetosti papeža Pija X. prebral dekret Nondum vivis excesserat z dne 24. prosinca 1909 o zadevi dveh čudežev, ki sta bila h kanonizaciji vzveličanega redemp- torista-duhovnika Klementa Marije Hofbauer še potrebna in sta se že sedaj resnično zgodila. 118 nedeljo potem se naj opravi slovesna služba božja s pridigo in z zahvalnico Te Deum laudamus. Pripomnim še z vsem poudarkom, da teče sem od 24. dne februarja letošnjega leta 1909 sedemstoletnica, odkar je bil ustanovljen serafski red sv. očeta Frančiška. Takrat namreč je osnoval sv. Frančišek, rojen 1182 in umrl 1226 v Asisiju, svoj vse hvale in slave vredni red, ko je sklenil pričeti spokorniško življenje. Ko je leta 1209 v staročastiti cerkvi Marije od angel j e v, katero je sam popravil in obnovil s kamenjem, ki si ga je izprosil od dobrih ljudi, iz evan¬ geljskega branja (Mat. 10, 9. 10) med sveto mašo spoznal svoj poklic, je začel z nenavadnimi uspehi oznanjevati po¬ koro. Svojim učencem, ki so se kmalu od vseh strani zbi¬ rali okrog njega, je dal modrosti polna pravila ter je tako vpeljal prvi red za moške, drugi red za ženske in tretji red za vernike med svetom. Kakor beremo v frančiškanskem brevirju, je položil sv. Frančišek dne 16. aprila 1209 v roke papeža Inocenci ja lil. večne obljube. Tako se je pričela celo izredna naprava velikanskega pomena, ki je v teku sedemsto let dozorila in bo še vprihodnje rodila zlatih sadov. Trojni red sv. Frančiška je od svojega početka do današnjih dni čudovito dosti storil in izvršil za čast božjo in za vzveličanje ljudi. Prinesel je sveti Cerkvi in narodom sveta neizmerno blagoslova božjega. Veselilo bi me in bi rad videl, ako bi se potekom tega leta vršile po¬ sebne jubilejne slovesnosti v vseh k naši škofiji spadajočih cerkvah in samostanih sv. Frančiška, kakor tudi po žup¬ nijah, kjer cveti in prospeva tretji red, 1 čigar udje se rav- 1 Generalni minister frančiškanskega reda, P. Dionizij Schiller, je že z določbo Septimo ab ordine nostro z dne 25. sušca 1906 opomnil vso redovno družbo na bližajoči se 700 letni jubilej, za čigar slavljenje je obljubil dati še posebna navodila. Prečastiti P. General želi, da bi bil obenem proslavljen jubilej čudežnega pozvanja in Spre¬ obrnjenja sv. Frančiška in jubilej obstanka njegovega reda. (Acta ordinis fratrum minorum. Ad Claras Aquas, 1906. Str. 119). — P. Phi- libert Seebock O. F. M., Das 700jahrige Jubilaum der Griindung des seraphischen Ordens des hi. Vaters Franziskus 1209—1909. V Inomostu, 1909. Strani 58. -> 119 <- najo po sv. Frančiška geslu „moj Bog in moje vse“ in med katerimi so bili tudi veliki Leon XIII. in so sedanji sveti oče Pij X. V Gospodu ljubljeni škofljani! jazen zlatih jubilejev, Lurškega in Rimskega, smo praznovali mi Avstrijci v preteklem letu tudi še bisrni jubilej blagoslovljene vlade Njih cesarskega in kra¬ ljevskega apostolskega Veličanstva, našega mnogoljubljenega in obče spoštovanega cesarja Franca Jožefa I. Od zgo¬ dovinski znamenitega dne 2. decembra 1848 sem je sedanji veleslavni vladar našega cesarstva svojim mnogoterim na¬ rodom moder, mil in dobrosrčen gospodar. Vsled odličnih vladarskih čednosti cesarja in kralja Franca Jožefa so tudi druge, zlasti prijateljske države, na dostojen način pro¬ slavile šestdesetletnico vladanja našega predragega dežel¬ nega očeta. V trajni spomin na velepomenljivo, v avstrijski zgodo¬ vini najlepše leto 1908 smo Lavantinci priredili kaj izpod- budne svečanosti v cerkvi in zunaj cerkve, pa smo osnovali razne občekoristne ustanove, naprave in podjetja. Kar je ob svojem času zvesti Amasa obljubil, želel in prisegel kralju Davidu, je tudi vseh Lavantinskih škofljanov obljuba, čestitka in srčna želja, izražena Njih Veličanstvu k briljant¬ nemu vladarskemu jubileju: Tui sumus.. et tecum... Pax, p a x tibi et pax adiutoribus tuis; te enim adiuvat Deus! — Tvoji smo .. in s teboj držimo... Mir, mir tebi in mir tvojim pomočnikom; kajti tebi pomaga tvoj Bog! (I. Paral. 12, 18). — Globoko ganljiv je bil prizor, ko so se prečastiti avstrijski škofje s častito duhovščino vred dne 26. listopada 1908 poklonili Njih Veličanstvu, svojemu častitljivemu cesarju-jubilarju. Nadpastirji in okrog njih samostanski prelatje in redovniški predstojniki, zastopniki stolnih kapiteljev in ostale duhov¬ ščine, so izročili presvetlemu jubilarju slavnostno pismo, v katerem izražajo Njih apostolskemu Veličanstvu svoje iz srca kipeče veselje nad Njihovim bisrnim jubilejem, Njim -> 120 <- zagotavljajo svoje najglobokejše spoštovanje, svojo ljubezen in vdano zvestobo, se spominjajo Njihovih vzornih vladar¬ skih čednosti, pa se Njim zahvaljujejo za hranitev svete Cerkve in za vsa dela krščanskega usmiljenja. „Blagovoli torej Vaše ces. in kralj, apostolsko Veličan- stvo“, tako se glasi v srce segajoči sklep lepo sestavljenega slavnostnega pisma, „o priliki demantnega jubileja svoje vlade milostno sprejeti čustva naše neomahljive zvestobe, nespre¬ menljive vdanosti in nikdar usehljive hvaležnosti! Nobena moč na zemlji nas ne more ločiti od skale sv. Petra. Nič nas pa tudi ne more odtrgati od naše dedne vladarske hiše Habsburške, od našega cesarja-jubilarja, od naše krasne avstrijske domovine. Vselej se bomo trudili po svojih močeh, da zasadimo čustva otroške ljubezni in požrtvovalne pokorščine tudi v srca svojim vernikom, prepričani, da so to najvarnejši okopi in zidovi Habsburški. Viribus unitis, z združenimi močmi hočemo s svojimi dobrimi duhovniki po geslu „z Bogom za cesarja in za domovino 11 skrbeti, da bodo naši verniki neprenehoma in prav goreče molili za Vaše Veličan¬ stvo, da bodo stanovitno s svojimi dejanji kazali resnrčno domoljubje ter da bodo varovali in hrabro branili starodavne vzore zvestih Avstrijcev. Vsemogočni in vsedobri Bog naj spremlja kakor do¬ slej tako tudi odslej Vaše Veličanstvo in presvetlo cesarsko hišo na mogočno priprošnjo deviške Matere božje in vseh drugih varihov predrage Avstrije, zlasti na priprošnjo ljube sv. Elizabete, kateri na čast smo lani praznovali sedemsto- letnico njenega rojstva, s svojim nepremagljivim varstvom, da se bodo neprenehoma uresničevale besede genljive avstrijske himne: Živi cesar, domovina! Večna bodi Avstrija! Gospod življenja in smrti, ki je Vašemu Veličanstvu po daljšem bolehanju zopet podaril dragoceno zdravje, naj raztegne dni Vašemu Veličanstvu do skrajnih mej člove¬ škega življenja v pravo korist in blaginjo narodom velikega 121 <- cesarstva! Solnce nemotenega miru in čiste sreče naj obseva do najpoznejše večerne zarje življenje, Vašemu Veličanstvu od vseusmiljenega Boga odmerjeno, še leta in leta! Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija! Bog ohrani in obvari, Bog osreči in blagoslovi Vaše Veličanstvo, našega predragega in preljubljenega deželnega očeta, našega dobrotljivega in slavnega cesarja - jubilarja!“ Na čestitko, s katero so prečastiti gospod kardinal nadškof Dunajski v zmislu slavnostnega pisma nagovorili presvetlega cesarja, so Njih Veličanstvo blagovolili glasno in jasno odgovoriti z naslednjimi, globoko pomenljivimi, vsem udeležencem slavnostne deputacije v srce segajočimi besedami: „Dobra sreča Mi je odločila, da sem šestdesetikrat do¬ živel dan, ob katerem sem zasedel prestol Svojih očetov. Ko se s pobožnim srcem zahvaljujem božji previdnosti za to redko milost, občutim srčno veselje in radost, ker vidim okrog Sebe zbrane škofe in druge zastopnike avstrijske svetne in redovne duhovščine. Najsvetejša dobra človeškega rodu so položena v Vaše roke. Vi oskrbujete, kar je vzvišeno nad vse izpremembe časa, da, nad vse minljivo, namreč to, kar je v človeku večno. Z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti svoje duhovske službe pa izkazujete tudi državi in vsej človeški družbi veliko, da, neprecenljivo dobroto. Vsakdanja skrb bo vedno ločila duhove; prepir in razpor med strankami sta neiz¬ ogibna. Vaš poklic pa je, da oznanjujete spravo in mir, ki si ga svet sam ne more dati. Vera je varno sidro, ob katerem vsakdo najde zanes¬ ljivo podporo v bojih in viharjih svojega življenja. Pri ver¬ skem poduku in pri izvrševanju svojega poklica se smete vedno zanašati na varstvo državne oblasti. Jaz sam sem zvest sin svete Cerkve, ki Me je učila vdanosti v težavnih urah, ki Mi je dajala tolikokrat tolažbo v nesreči, ki je bila Meni in Moji hiši zvesta voditeljica na vseh potih življenja. Njenim zastopnikom izrečem ob današ- 122 <- njem za Me nepozabnem dnevu Svojo najtoplejšo in osebno zahvalo. “ Njih Veličanstvo presvetli cesar so posvetili veseli dan svojega jubileja, 2. december 1908, res kot zvest sin svete Cerkve tako, da so bili najprej pri tihi sveti maši v Schonbrunnski grajski kapeli, potem so se pa še izpod- budno udeležili v Dunajski dvorni kapeli slovesne zahvalne službe božje. Dne 4. grudna istega leta pa so sporočili svojim narodom zahvalo z Najvišjim lastnoročnim pismom, v katerem pravijo: »Nebeška milost Mi je prisodila, da sem mogel s Svo¬ jimi narodi po 60 letih slaviti obletnico dneva, ob katerem sem zasedel prestol Svojih prednikov. K nepregledni vrsti dokazov ljubezni in zvestobe v dolgem poteku let se pridružijo sedaj neštevilne izjave naj¬ srčnejše vdanosti, katerih sem bil deležen ob tej nenavadni priliki. Iz tega sem vnovič spoznal jasno, kako nepretrgljive so vezi, s katerimi je skupna sreča, skupna žalost združila vladarja z ljudstvom. Svečanost sedanjih trenutkov je v Mojih očeh povzdignilo spoznanje, s kakšnim živahnim tekmovanjem so se vršila dela človekoljubja, ki bodo z nadaljnjim blagoslovom oznanjevala še poznim rodovom plemenitost ustanovnikov. Najčistejše veselje pa Mi je bilo pripravljeno s tem, da se je, po Moji želji, v tako izdatni meri poskrbelo za najbolj pomoči potrebni del človeštva, za uboge otroke. Ako se bota olajšala s temi blagosrčnimi darili skrb in siromaštvo, ako se bo ustavila solza marsi¬ kateri materi, tedaj najdem v tem najdragocenejši sad tega znamenitega leta. Spoznanje, da dinastiška misel ali prepričanje o po¬ trebnosti postavne vladarske rodovine s svojo zedinjajočo silo prevladuje vse razlike in vsa nasprotja, Mi daje zago¬ tovilo, da sedanje tako pomenljive in sijajne častitve ne bodo minile z dnevom, marveč da bodo dalje živele v spominu kot znamenje čistega soglasja med Mojo hišo in med Mojimi narodi. — Ganjen po istih novih dokazih davno potrjene zveste vdanosti do Moje osebe, izrečem vsem, ki so pripomogli z besedo in z dejanjem k tej slovesnosti, Svojo iskreno cesarsko zahvalo. 1 * Tako, ljubi moji, je bila lanjska dvojna slavnost zelo koristna in tolažljiva, ker so se vsi katoliški narodi avstrijski, čeprav ločeni in raznovrstni po govorici in po rodu, pri tem dvojnem jubileju izkazali edine in čutili kot prave ka¬ toličane in kot pristne Avstrijane. Vera v Jezusa Kristusa in prepričanje o božji ustanovitvi svete Cerkve sta zedinila tolikera in različna ljudstva tako, da smo videli v njih vzvi¬ šeni vzgled popolne edinosti čutenja in mišljenja pri zu¬ nanji navidezni raznoterosti pogojev za telesno življenje. Pokazalo se je, da smo Avstrijci enega duha in enega srca. Delujmo in potegujmo se zedinjeni tudi vprihodnje za zmago katoliške Cerkve in za slavo svoje razsežne in krasne domovine avstrijske! Obe sta naše materi, in mi smo njuni otroci. Tako bomo najizdatneje tolažili užaljeno srce svetega očeta papeža Pij a X. in bomo najbolj razveseljevali blago srce premilega cesarja Franca Jožefa I., ki v tem letu slavijo 40 letnico (1869) svoje božje poti v Jeruzalem. Dvi¬ gajmo torej hrabro in ponosno pred vsem svetom častit¬ ljivo zastavo svete Cerkve in zmagoslavni prapor naše monarhije in pokažimo pri vsaki priliki, da smo dobri ka¬ toličani, pa tudi zvesti Avstrijani. Mnogoljubljeni v Gospodu! namenite jubilejne slovesnosti navadno trajno vpli¬ vajo na človeško srce. Zgodi se marsikaj dobrega in blagega, kar se drugače ne bi nikdar izvršilo. V tekočem letu 1909 praznuje naša škofija zlat jubilej. Pred pet¬ desetimi leti namreč je bil prestavljen staročastitljivi ško¬ fijski sedež od Sv. Andreja v Labodski ali Lavantinski do¬ lini v Maribor na Spodnjem Štajerskem. V svojih posledicah prepomenljivega dogodka se hočemo letos posebej spo¬ minjati, hočemo ga s trajnimi dobrodelnimi napravami še bolj in globlje vtisniti v spomin sebi in svojim potomcem, in se hočemo tako že sedaj pripravljati na primerno prazno- -> 124 vanje 700 letnega obstanka naše škofije, kateri jubilej bomo slavili dne 10. majnika leta 1928.' Krepkovoljni in čednostni nadškof Solnograški Eber- hard II. (1200—1246) iz starodavnega roda Truchsen (Trixen) na Koroškem, ali po drugih preiskovalcih iz ple¬ menite rodovine Regensberg na Švicarskem, je ustanovil z dovoljenjem slovečega papeža Inocencija 111.(1199—1216) in s pritrjenjem rimsko-nemškega cesarja Friderika II. (1212—1250) leta 1212 pri Sv. Andreju na Koroškem kole- giatni kapitelj, čigar kanoniki so živeli po redovnem pra¬ vilu cerkvenega očeta sv. Avguština. S tem je bil položen temelj ustanovitvi Lavantinske vladikovine. Šestnajst let pozneje je osnoval goreči metropolit s privoljenjem papeža Honorija 111.(1216—1227) in z odo- 1 Georgii Stobaei de Palmaburgo, Episcopi Lavantini, Epistolae ad diversos. V Benetkah, 1749. — Karlmann Tangi, Reihe der Bischofe von Lavant. V Celovcu, 1841. (Seznamek slovstva str. V nasl). — Jakob Stepischnegg, Georg lil. Stobaus von Palmburg, Fiirstbischof von La¬ vant. (Im Archiv fiir Kunde osterreichischer Geschichtsquellen. 1856. XV) . — Franz Kosar, Anton Martin Slomšek, Fiirstbischof von Lavant, dargestellt in seinem Leben und VVirken. V Mariboru, 1863. — Ignaz Orožen, Das Bistum und die Diozese Lavant. I. del. V Mariboru, 1875. Str. V nsl. — Gaben des Katholischen Pressvereines in der Diozese Seckau fiir das Jahr 1888. V Gradcu, 1888. (II. Geschichtliches. 3. Ignaz Franz Zimmermann, Fiirstbischof von Lavant. Ein Lebensbild von J(osef) H(ofrichter). Str. 97—148). — Nekrolog. Ignaz Franz Zimmer¬ mann, Fiirstbischof von Lavant. (Ime pisatelja in tiskarne ni pripisano, tudi ne datum. Folio. 4 strani). — Dr. Hermann Zschokke, Die theolo- gischen Studien und Anstalten der katholischen Kirche in Osterreich. Na Dunaju, 1894. Str. 775—786. — Dr. Josef Pajek, Aus dem Garten der Lavanter Diozese. V Mariboru, 1899. — Isti, Die Fiirstbischofiiche Residenzstadt Marburg mit ihren Vororten. V Mariboru, 1900. — Dr. Josef Schmidlin, Die katholischen Zustande in Deutschland vor dem dreifSigjahrigen Kriege nach den bischoflichen Diozesanberichten an den Heiligen Stuhl. I. Teil. Osterreich. V Freiburgu v Brisgoviji, 1908. (O Lavantinski škofiji str. 102—118). — Drobtinice za leto 1861. V Mar- burgu. (Selitev sedeža Lavantinskega škofijstva v Marburg. Str. VII do XVI) . — Zgodovinski Zbornik. Priloga Ljubljanskemu škofijskemu listu. Ljubljana, 1895. Osmo leto, štev. 9. — Dr. France Lampe, Drobtinice. XXIV. letnik. V Ljubljani, 1890. (Dr. Jakob Maksimilijan Stepišnik, knezoškof Lavantinski. Str. 83—99). -> 125 brenjem Solnograškega kapitelja škofijo Lavant pri cerkvi sv. apostola Andreja v Lavantinski dolini na Spodnjem Ko¬ roškem. Od slavnega nadškofa Eberharda 11. izgotovljeno latinsko ustanovno pismo je bilo priobčeno dne 10. maj- nika 1228 in določuje med drugim to le: „Ker nadškof ne more uspešno vladati izročene mu preštevilne duhovne črede in ker želi deliti svoje breme z drugimi, zato po¬ stavi s privoljenjem papeža in Solnograškega kapitelja nov škofijski sedež na Lavantinskem pri cerkvi sv. Andreja, kjer je bil že ustanovil redovni korarski kapitelj; vendar naj vsled ustanovitve nove škofije Solnograški kapitelj ne trpi nobene škode. Od nadškofa izvoljeni, umeščeni in z dohodki ob¬ darovani Lavantinski škof naj vpričo Solnograškega kapi¬ telja obljubi nadškofu pokorščino in naj priseže vdanost in zvestobo do Cerkve in do Solnograškega nadškofa. 14 Kot dostavek k ustanovni listini je nadškof izdal tudi pismo, v katerem pridržuje sebi in svojim naslednikom pra¬ vico izvolitve, potrditve in posvetitve Lavantinskih škofov. Od tistega časa sem ima nadškofijski sedež sv. Ruperta v Solnogradu edini na vsem katoliškem svetu omenjeno iz¬ redno predpravico. Meje novi škofiji so bile določene šele kesneje s pismom, danim v Brežah v letu Gospodovem 1244. Ker se je ta mejna listina zgodaj izgubila, jo je na prošnjo Lavan¬ tinskega stolnega prošta nadškof Friderik 11. pl. Walchen (1270—1284) v Solnogradu dne 13. aprila 1280 nanovo dal izdelati. Škofija je obsegala le župniji Sv. Andrej in Laboto (Lavamund) na Koroškem, na Štajerskem pa župnije Remš¬ nik nad Marenbergom, Veliki Florijan, Št. Peter pri Linden- bergu, Šmarje v Sulmski dolini in dandanes neznani kraj Sussenteller. Prvi škof Lavantinski je bil Ulrik 1. (1228-1257), o katerem pravijo, da je bil prej nadškofijski dvorni kapelan in župnik v fari Haus, odkoder je morebiti dobil ime Ulrik pl. Haus. Po drugih preiskovalcih je dobil svoj priimek od Štajerske žlahtne rodovine plemenitih Haus, ki je tedaj cvetela in slula in od katere je bojda izhajal, ali pa, -> 126 <- ker je bil rojen v kraju Haus na Gornjem Štajerskem. Škof Ulrik ni imel v svojem življenju mirnih dni. Z Ek- bertom, Bamberškim škofom, je šel na vojsko zoper Ber¬ narda, vojvoda Koroškega; z nadškofom Eberhardom se je udeležil provincijalnega deželnega zbora v Landshutu, leta 1243 pa škofovskega zborovanja v Brežah. Podpisal je kot priča več cerkvenih listin, in da bi pospešil zgradbo nekega ženskega samostana v Judenburgu, je podelil od¬ pustek 40 dni vsem, ki bodo kaj prispevali k stavbi. Novo ustanovljena škofija Lavantinska je izprva šteia le malo cerkev in kapel; bila je tako majhna, da je škof lahko prehodil, počenši pri mestu Sv. Andraž, vso svojo vladikovino v poldrugem dnevu. Šele ko so bile za cesarja Jožefa 11.(1765—1790) uravnane meje notranje-avstrijskim škofijam, je pridobila škofija Lavantinska nekdanji Veli- kovski okraj na Koroškem in prejšnji Celjski okraj na Spodnjem Štajerskem. O priliki omenjene omejitve je bilo dne l.majnika 1785 na najvišjem mestu določeno, da naj bo Celje sedež knezoškofa Lavantinskega. Vendar je bil že dne 29. avgusta tistega leta preklican ta najvišji odlok, češ, Lavantinski škofovski sedež ostane pri Sv. Andreju. Pod blagoslovljeno vlado cesarja Franca 11.(1792 do 1806) kot dednega cesarja Avstrijskega Franca 1. (1806 do 1835) je bilo sklenjeno leta 1804, da naj pripade Mari¬ borski okraj Lavantinskemu nadpastirju, čigar sedež se preseli od Sv. Andraža bodisi v Maribor ali v Celje ali pa celo v Slovensko Bistrico ali v Ptuj; on pa naj prepusti svoje župnije na Koroškem Krškemu knezoškofu. Težavna pogajanja so bila prekinjena po bojnih homatijah v prvih dveh desetletjih 19. stoletja in so se zopet pričela šele po sklenjenem miru leta 1822. Njih uspeh je bil, da mora vsled najvišjega odloka z dne 12. rožnika 1832 škofovski sedež Lavantinski ostati še vprihodnje v Št. Andraškem mestu. Šele za slavne vlade cesarja Franca Jožefa 1.(1848 do danes) je bilo slednjič rešeno važno in težavno vpra¬ šanje zaradi omejitve Lavantinske škofije in zastran dolo¬ čitve njenega prestolnega mesta. Okrog leta 1850 se je vnovič -> 127 <- vršila uravnava mej za škofije na Koroškem in na Štajer¬ skem, vsled katere je prepustila Sekovska škofija dekanije in župnije nekdanjega Mariborskega okraja Lavantinski vla- dikovini, ta pa je odstopila svoje dekanate in fare na Ko¬ roškem škofiji Krški. Škofji sedež Lavantinski je bil pre¬ nesen s stolnim kapiteljem vred v spomina vrednem letu 1859 od 631 let stare, na najskrajtii meji se nahajajoče prestolnice pri Sv. Andražu v Maribor, kar je stalo nedo- povedno dosti žrtev, truda, dela, časa in denarja. Zadnji, do svoje smrti pri Sv. Andreju vladajoči Lavan¬ tinski škof je bil Franc Ksav. Kuttnar (1843 — 1846). Rojen je bil dne 26. vinotoka 1793 v Šahmandolu v župniji Št. Vid pri Zatičini na Dolenjskem kot sin ondotnega trgovca in posestnika Franca Kuttnar. Obiskoval je domačo šolo v Št. Vidu, glavno šolo, gimnazijo in bogoslovje pa v Ljub¬ ljani. Ko dovrši z odliko bogoslovne študije, ga posveti dne 21. grudna 1816 njegov škof Avguštin Gruber (1816 — 1824) za mašnika. Kot stolni kapelan in pridigar pri škofijski katedrali v Ljubljani deluje z vso gorečnostjo v izpovednici, med ljudstvom, pri bolnikih, zlasti pa na pridižnici. Pri tem si nakoplje že v drugem letu svojega službovanja krvni kašelj, ki ga je mučil v svojih posledicah do groba. Zato mu podeli škof Avguštin dne L oktobra 1818 službo škofijskega dvornega kapelana in konzistorial- nega zapisnikarja, toda z naročilom, da naj pomaga še tudi pri stolni župniji v dušoskrbju. Ko zamenja njegov visoki pokrovitelj, sloveči škof Avguštin Gruber, v prosincu leta 1824 Ljubljanski ško¬ fijski sedež z nadškofijsko stolico Šolnograško (1824—1835), se tudi Kuttnar poslovi od svoje ožje domovine ter najde za celih dvajset let v staročastitljivem Solnogradu drug prijetni dom. V plačilo za mnogotere in velike zasluge in v pripoznanje izredno hvalevrednih lastnosti postane sča¬ soma duhovni svetovalec, zapisnikar in prisednik nadškofij¬ skega konzistorija, leta 1828 pravi konzistorialni svetovalec in še v istem letu namestnik stolnega kustosa. Leta 1830 mu je bilo izročeno škofijsko vrhovno nadzorstvo nad šolami v nadškofiji, in leta 1832 je prejel čast stolnega korarja. — Vse svoje življenje je posvetil verskim vajam in vzgoji mladine, svoj čas je vestno porabil za izpolnjevanje stanovskih dolžnosti, svoje dohodke pa je potrošil za dobra dela ljubezni do bližnjega in za preučevanje svete znanosti. Ko je odlični knezoškof Lavantinski Ignac Franc Zimmermann, rojen 26. julija 1777 v Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem in 19. majnika 1824 slovesno za škofa imenovan, dne 28. septembra 1843 mirno v Gospodu zaspal, tedaj je kardinal nadškof Friderik VI. knez Schvvar- zenberg (1836—1850, umrl 1885 kot nadškof v Pragi) imenoval dne 23. listopada 1843 Solnograškega kanonika Franca Ksav. Kuttnar za Lavantinskega škofa. Kot tak je bil dne 28. grudna 1843 slovesno potrjen in dne 3. sušca 1844 posvečen v častitljivi Solnograški stolnici, ki je bila že mnogokrat priča enakih apostolskih posvečenj. Pri ume- ščenju ali pri svečani intronizaciji, ki se je vršila na praznik sv. Jožefa, dne 19. sušca 1844, v katedralni cerkvi sv. apo¬ stola Andreja, je novi nadpastir govoril svojim duhovnikom v srce segajoče besede, kakor jih je tudi zapisal v svojo krasno latinsko poslanico z dne 19. marca 1844 do svetne in redovne duhovščine; pa je prisrčne opomine polagal na srce zbranim vernikom in je izdal genljiv pastirski list za svoje škofljane. Dasiravno slabotnega zdravja, je vendar Franc Ksaverij z veseljem izvrševal cerkvena opravila, posvečenja in blagoslovljenja, težavna birmovanja in razna cerkvena obiskovanja. Bil je vzgled škofa, kakor ga opisuje sv. apostol Pavel v listu do Tita: Škof mora biti brez pregreška, kakor božji hišnik . . do tujcev p o- strežljiv, dobrotljiv, trezen, pravičen, svet, zdržljiv, držeč se resnične besede, ki je po nauku, da mu je mogoče, oznanjevati zdravi nauk. (Tit. 1, 7—9). Drugo nedeljo v svetem postnem času, dne 8. sušca 1846, prejme težko in dolgo bolni nadpastir svete zakra¬ mente za umirajoče; nato glasno odmoli Tridentinsko vero¬ izpoved, se zahvali s povzdignjenimi rokami za milost, da -> 129 <- ga je Bog obvaroval neprevidene smrti, blagoslovi vse pri¬ čujoče in obljubi, da bo v nebesih molil za svoje, če ga Bog milostno vzame k sebi. Malo pred polnočjo je blagi trpin izdihnil svojo dušo. — Franc Kuttnar si je bil sam pripravil in blagoslovil kraj počitka. Dal je križevo ali pokopališčno kapelo pri Sv. Andreju znotraj olepšati, zunaj ji je prizidal lično vežo, spodaj pa je pozidal prostorno grob¬ nico ter jo namenil vsem Lavantinskim škofom kot počiva¬ lišče, katero je sam slovesno blagoslovil dne 29. septembra 1845. Tam počiva sedaj od ll.sušca 1846 sem od svojih trudov in bolečin. Na dan pokopa je v stolnici govoril Lavantinski korar Anton Slomšek presunljive besede o ho¬ tenju in delovanju, o življenju in o smrti dragega pokojnika. 1 Njegov naslednik knezoškof Anton Martin, rojen 26. novembra 1800 v župniji Ponikvi, 8. septembra 1824 posvečen v mašnika, 30. majnika 1846 od Eminence kardi¬ nala nadškofa Friderika kneza Schvvarzenberg ime¬ novan za škofa Lavantinskega, kot tak dne 2. julija istega leta potrjen, 5. julija pa posvečen, je stoloval le do sredine meseca avgusta 1859 pri Sv. Andreju. Dne 31. majnika 1859 je bil s prvimi večernicami visokega praznika vnebohoda Kristusovega slovesno sklenjen stolni kor v Št. Andražu. Premilostljivi nadpastir so dospeli dne 19. avgusta 1859 v Dravsko mesto, od vinskih trt obkroženo in venčano. Dne 3. septembra so bile z večernicami svečano započete korne molitve v čedno prenovljeni in kot nevesta ozaljšani novi katedrali pri sv. Janezu krstniku v Mariboru. Naslednjo angeljsko nedeljo, dne 4. septembra 1859, se je vršila v novi stolnici slovesna intronizacija prvega v Mariboru stolujočega knezoškofa Lavantinskega, Antona Martina ' Prim. Dr. Wiery, Franz Xaver Kuttnar, Fiirstbischof von Lavant. Nekrolog. V Celovcu, 1846. Vel. 4". str. 8. — Njegov prvi pastirski list začenja z besedami Haud procul a vestris confiniis natus, govori o njegovi izvolitvi za Lavantinskega škofa in nje sprejetju, po¬ zdravlja stolni kapitelj, vabi dekane, župnike in vse dušne pastirje k požrtvovalnemu delu, opominja samostansko duhovščino k izpolnjevanju redovnih pravil, izpodbuja bogoslovce k pridnemu učenju in k pobož¬ nemu življenju ter konča z opominom k molitvi za papeža, cesarja in nadpastirja. 9 130 Slomšek, katere so se udeležili knezoškofijski stolni ka¬ pitelj, do 100 duhovnikov, predstojniki raznih oblastev in nešteta množica vernikov od daleč in blizu. Slovesen in veličasten je bil njihov prvi vhod v Mariborsko stolico, pa še bolj svečan in pretresljiv je bil njih zadnji izhod iz nje. Dne 24. septembra 1862 je Gospod nad življenjem in smrtjo poklical v boljše življenje dobrega nadpastirja, ki so bili kot pridigar, vzgojitelj in pisatelj izredno bogat na zaslugah. V večnem spominu bo živel pravični. (Ps. 111, 7). Njihov naslednik, 53. Lavantinski škof, so bili Jakob Maksimilijan, rojen v Celju 22. julija 1815, v mašnika posvečen 2. avgusta 1838 in za knezoškofa imenovan dne 21. decembra 1862, posvečen pa 18. januarja 1863. Bili so iskren prijatelj svete vede, zlasti cerkvene zgodovine. Žrtvo¬ vali so mnogo za dostojno prenovitev stolne cerkve, še več pa za razširitev in utrditev dijaškega semenišča. Zaspali so mirno v Gospodu dne 28. rožnika leta 1889. V Gospodu ljubljeni škofljani! [zmed rajnih Lavantinskih nadpastirjev sta vladala Lavantinsko cerkev dva 1 leto, osem jih je ško- fovalo 5 let, sedemnajst 10 let, dvanajst 15 let, pet 20 let, šest 25 let; dva sta bila škofa 30, eden 31 in eden celo 34 let: vsi pa so bili apostolski možje, ki so združevali učenost s pobožnostjo. Bili sp poslanci miru, ki ga je Jezus Kristus ljudem iz nebes prinesel in na zemlji zapustil. Časno in večno osrečevalni mir so oznanjevali in ohranjevali z besedo, z dejanjem in s peresom. Bili so zvesti delivci najvišjih skriv¬ nosti božjih, bili so požrtvovalni pastirji ovčicam Kristu¬ sovim, vidni angelji varihi svojim škofljanom. Trudili so se po svojih močeh, da bi privedli vse njim izročene duše do vzvišenega cilja, za katerega jih je ustvaril in odločil trikrat sveti. Bog. Kakor je pripeljal sv. Andrej, naš škofijski patron, svojega brata Simona k božjemu Vzveličarju (Jan. 1, 40—42), enako so vodili Lavantinski škofje svoje ovčice k božjemu Pastirju, da ga vedno bolj spoznavajo in ljubijo -> 131 * in posnemajo. To je prava krščanska ljubezen, ki vodi bliž¬ njega k večnemu vzveličanju, ne pa k večnemu pogubljenju. In vrli prebivalci naše častitljive škofije so vedno iz¬ kazovali svojim duhovnim očetom, učenikom in pastirjem otroško ljubezen, zvesto vdanost in voljno pokorščino, in tako so bili vredni, pa tudi deležni njihovega nadpastirskega blagoslova. Lavantinski škofljani so radi in ubogljivo poslu¬ šali glas svojih dušnih pastirjev, ko so jim oznanjevali s pridižnice besedo božjo, ali so jih klicali k izpovednici, ali vabili k mizi Gospodovi, ali jim razgiaševali zapovedane postne dni v sveti Cerkvi. Verniki naše vladikovine so se izkazovali kot požrtvovalni škofljani in so radi doprinašali in na altar polagali bogate darove za škofijske potrebe. Bodi naša škofija, ki jo Bog obilno blagoslavlja z naravnimi in nadnaravnimi dobrotami, tudi vprihodnje močnoverna in neomadežana cerkvena srenja, odlična po krepostnih delih, čista škodljivega kvasu boječnosti in verske brezskrbnosti, prosta popačenosti in brezverstva! Krščanski očetje naj bodo tudi škofje ali čuvarji svojim družinam, da bota v njih cveteli in gospodovali vera in krščanska čednost! Krščanske matere naj z molitvami in s prošnjami in s sol¬ zami vzrejajo in blažijo srca svojih ljubih otrok in poslov! In krščanski učitelji in vzgojitelji naj bodo mladini pravi očetje, ko jo podučujejo, in prave matere, ko jo vzgojujejo! V trajni in veseli spomin na zlati jubilej srečne preselitve škofijskega sedeža od Sv. Andraža v Maribor nameravam pozidati v škofiji drugo dijaško semenišče, v katerem se bodo odgOjevali pridni in vrli bogoslovci, da tako odpomorem po svojih močeh vedno bolj občut¬ nemu pogrešanju duhovnikov. Zaupam neomahljivo trdno na milost in pomoč božjo, krepko pa se tudi zanašam na priznano požrtvovalnost velečastitih duhovnikov in mnogo- čislanih vernikov. Pač vsak škofljan je v prvi vrsti dolžen, da skrbi, kolikor premore, za zadostno število mladeničev, ki se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. Kdor je bogat na časnem premoženju, bo težko, kar ima odveč, potrošil bolje in Bogu prijetneje, kakor če daruje za potrebni 9 * 132 naraščaj dobrih duhovnikov. Tako bo pred vsem izpolnil opomin modrega Salomona: Počeščuj Gospoda s svo¬ jim premoženjem! (Preg. 3, 9). Če tudi naša škofija ni preobložena s posvetnim bogastvom, pa je zelo bogata na krepostih; tu namreč so doma še dosti živa vera, trdno upanje in požrtvovalna ljubezen do Boga in do bližnjega. Te vzvi¬ šene čednosti pa so močen vir, iz katerega bodo pritekali potrebni prispevki za sicer težavno, pa vzveličavno podjetje. Gospodovega blagoslova pri tako imenitnem delu gotovo ne bomo pogrešali. Ne iščem denarja svojih škofljanov, marveč njihove neumrljive duše, ki jih želim enkrat vzeti s seboj! Deus scit, quod non mentior. Bog ve, da ne lažem. (II. Kor. 11, 31). Da se bomo pa skupno zahvalili vsedobremu Bogu za vse milosti, katere je podelil naši škofiji po rajnih škofih, in da bomo molili za pokojne dobrotnike ter jim izprosili večno plačilo v nebesih, zato naročim s tem, da se naj vrši 14. nedeljo po binkoštih, na osmino praznika svetih angeljev varihov, to je dne 5. septembra 1.1., v vseh žup¬ nijskih cerkvah slovesna zahvalna služba božja s primerno pridigo, h koncu pa se naj zapoje Te Deum laudamus. Sicer pa hočemo do zadnjega dihljaja zvesto živeti po naukih svete krščansko-katoliške vere, hočemo pogosto pre¬ jemati svete zakramente, zlasti v milosti polnem velikonočnem času, hočemo se natanko držati tako zelo olajšane postne po¬ stave, hočemo vestno izpolnjevati svoje stanovske dolžnosti. K temu nam naj podeli vsemogočni in vseusmiljeni Bog svojo milost, ki vse premore! Njemu pa, kijemogočen, da vas potrdi po mojem evangeliju..samemu mo¬ dremu Bogu, njemu bodi čast in slava po Jezusu Kri¬ stusu od vekomaj do vekomaj! Amen. (Rimlj. 16, 25. 27). V Mariboru, na praznik svete Družine Nazareške in sv. škofa-mučenca Timoteja, dne 24. prosinca 1909. f Mihael, knezoškof. -> 133 <- Lil. Latinska in poslovenjena apostolska listina papeža Pija X. z dne 20. maja 1909 o vsprejetju blaženega Klementa Marije Hofbauer, duhovnika iz kongrega¬ cije najsvetejšega Odrešenika, v zapisnik svetnikov. Litterae Apostolicae. Beatus Clemens Maria Hofbauer, sacerdos professus Congregationis SS. Redemptoris, in Sanctorum coelitum album refertur. PIUS EPISGOPUS servus servorum Dei ad perpetuam rei memoriam. neffabili Dei providentia sanctus Clemens Maria Hofbauer inter septentrionales nationes suscitatus est, qui afflictam apud eas tune temporis rem catholicam erigeret ac restitueret. Ipse enim debilitatam popularium suorum fidem, collapsos moreš, exemplo, verbis, operibus redintegrare conatus est: ipse erga hanc aposto- licam beati Petri Sedem neglectum ac pene intermissum obsequium revocavit; ipse religiosis sodalibus suis, sancti Apostolski list. Blaženi Klement Marija Hofbauer, redovni duhovnik kongregacije najsvetejšega Odrešenika, se vsprejme v zapisnik svetnikov. Pij ŠKOF služabnik služabnikov božjih v večni spomin. vedna previdnost božja je med severnimi na- vzbudila sv. Klementa Marijo Hofbauer, da bi v njih obnovil in povzdignil katoliško mišljenje in življenje, ki je bilo v tisti dobi izpodkopano. Zakaj trudil se je oslab¬ ljeno vero in propalo nravnost svojih rojakov oživiti z vzgledom, z besedo in z dejanjem; obnovil je zanemarjeno in skoraj odpovedano pokorščino do te apostolske stolice sv. Petra; z največjim trudom je svojim redovnim bratom, 134 <- Alphonsi filiis, viam laboriosissime expedivit, qua, vix eo vita mortali functo, Vindobonam feliciter inducti sunt ac cito in longinquas terras propagati. Igitur exultat laetitia animus, quod auspicatissimo hoc die Nobis contingat, pro supremo eo munere, quo, tametsi indigni, Ecclesiam Dei admini- stramus, adeo bene meritum virum in Sanctorum numerum adscribere eumque totius orbis christifidelibus demonstrare, cuius eximias virtutes sedulo imitentur quemque apud Deum adhibeant deprecatorem. Ortus est Clemens Maria tenui fortuna Tassovici in Moravia anno MDCCLI ante diem VII kalendas ianuarias, ac eodem die baptizatus, Ioannes est appellatus, quod nomen in Clementem posterius commutavit. Patrem nactus est Petram Paulum Hofbauer, Ianium; qui viridi aetate anno MDCCLVIII cum interiisset, Maria Steer mater nondum septennem puerum nutrivit pieque educavit. Ule vero, et maternae disciplinae obsequens et sua sponte, adultas vir¬ tutes in tenera aetate prae se ferebat, assiduas fundens preces, ieiunans, quibus abstinebat aequalibus pauperibus sinovom sv. Alfonza, pripravil pot, ki so po njej kmalu po njegovi smrti srečno prišli na Dunaj in se hitro razširili v oddaljene dežele. Radosti nam torej poskakuje srce, da nam je ta veleslavni dan odločeno, po najvišji oblasti, po kateri, dasi nevredni, vladamo Cerkev božjo, toliko zaslužnega moža vsprejeti v zapisnik svetnikov in ga vernikom vsega sveta dati v vzgled, da skrbno posnemajo njegove izredne čednosti ter imajo v njem priprošnjika pri Bogu. Rojen je bil Klement Marija Hofbauer ubožnim star¬ šem v Tasovicah na Moravskem dne 26. decembra leta 1751 in še istega dne krščen na ime Janez, ki si ga je pozneje izpremenil v Klementa. Oče mu je bil mesar Peter Pavel Hofbauer; po njegovi prezgodnji smrti leta 1758 je mati Marija roj. Steer odredila še ne sedemletnega dečka ter ga pobožno odgojila. Deček je bil materi pokoren in se je že v nežni mladosti samorad odlikoval po dozorelih čednostih, je neprenehoma molil, se postil, jedi, ki si jih je pritrgal, dividens cibos, sacras aedes antiquius quam pueriles iocos celebrans. Quare eum vulgo homines admirabantur, dilige- bant condiscipuli, magister ludi laudabat, loči sacerdotes observabant, quibus Sacrum facientibus pie ministrare in deliciis habebat. Equidem in sacrum eorum ordinem cooptari, iam tum beatus puer flagrabat desiderio: eum vero ad vacandum studiis nullae suppeterent opes, contra vero victum quaeri- tandi urgeret necessitas,. anno MDCCLXVH, matre patria- que domo relicta, Znaim, urbem propinquam, petiit et arti pistoriae tres annos apud Franciscum Dobsch operam dedit. Deinceps pistor fuit in Bruckensi coenobio canonicorum Praemonstratensium; ibique locus ei datus est, eximium in proximum amorem exhibendi in magna annonae caritate, quae fuit anno MDCCLXXI, atque in typho, qui deinde grassatus est. Coenobii illius abbas erat Gregorius Lambeck, qui, adolescentem diligens, eum šibi famulum addixit ve- niamque ei concessit, ut in coenobii gymnasio litteris latinis operam daret. Sed, anno MDCCLXXV Gregorio vita functo, je delil ubogim vrstnikom, hišo božjo je cenil više kakor otroške igre. Zato so ga ljudje vobče občudovali, součenci so ga ljubili, učitelj ga je hvalil, domači duhovniki, ki jim je z naj večjim veseljem stregel pri sveti maši, pa so bili pozorni nanj. Že tedaj je srečni deček srčno želel, vsprejet biti v njih red. Ker pa je za študije pogrešal sredstev in ker je bilo že potrebno poiskati si svojega kruha, se je leta 1767 poslovil od matere in domače hiše ter se je podal v bližnje mesto Znojm, kjer se je tri leta učil pekarije pri Frančišku Dobš. Nato je bil pekovski pomočnik v premonstratenskem samostanu v Brucku, kjer je imel priložnost, začas velike lakote leta 1771 in legarja, ki je nato razsajal, pokazati svojo izredno ljubezen do bližnjega. Opat tega samostana je bil Gregor Lambeck, ki je mladeniča vzljubil, ga vzel za svo¬ jega strežnika ter mu dovolil latinske študije v samostanski gimnaziji. Toda po Gregorijevi smrti leta 1775 je Janez za- 136 loannes e coenobio egressus est, cumque sacris disciplinis studendi non daretur potestas, a terrenisque deliciis ab- horreret animus, vitam solitariam in oppido Miihlfrauen agere instituit. Quam vix per annum continuare datum fuit, doneč Iosephus II. imperator lege vetuit, ea ratione vitam duci: tune deserta solitudine, ad urbem Bndwits se con- tulit ibique slavico sermone didicit loqui. Anno vero MDCCLXXVIII Vindobonae pistoriam fa- ciebat loannes in taberna a piro ferreo una cum Petro Kunzmann, cum quo Romam ad Apostolorum sepulera pedibus peregrinatus est. Pariter anno MDCCLXXXII alterum pedestre iter Romam ambo iniverunt, consilio non revertendi Vindobonam, sed solitariam vitam in Italia suscipiendi. Igitur Roma Tibur petierunt, et, consilio patrando naeti opportu- num locum, a Barnaba Chiaramonti urbis eius Episcopo, qui fuit postea Summus Pontifex Pius VII., solitariorum vestibus induti sunt, nominibus mutatis: loannes enim est appellatus Clemens, Petrus vero Emmanuel. Cum vero in pustil samostan. Ker mu ni bilo mogoče svetih študij na¬ daljevati in ker je čutil mržnjo do posvetnega veselja, je začel puščavniško življenje v mestecu Miihlfrauen (Milifron). Še leta dni ni preživel v samoti, ker je cesar Jožef II. postavno prepovedal puščavniško življenje; zapustivši sa¬ moto se je podal v mesto Budjevice (na Moravskem), kjer se je naučil češčine. Leta 1778 pa je bil Janez zopet pekovski pomočnik na Dunaju, kjer je v pekariji „pri železni hruški“ delal skupaj s Petrom Kunzmann, s katerim je peš potoval v Rim h groboma sv. apostolov. Ravnotako sta leta 1782 drugokrat ubrala pešpot v Rim z namenom, da se ne povrneta na Dunaj, ampak da postaneta puščavnika na Laškem. Zato sta se iz Rima podala v Tivoli in ko sta našla svojemu namenu primeren kraj, ju je škof istega mesta, Barnaba Chiara¬ monti, pozneje papež Pij VIL, preoblekel v puščavniško obleko ter jima izpremenil imeni: Janez je dobil ime Kle¬ ment, Peter pa Emanuel. Ko pa je Klement v tej samoti -> 137 <- ea solitudine Clemens comperisset, haud solitarii magis vitam quam apostoli a se Deum exposcere, Vindobonam est reversus, ut theologiae operam daret. Ibi id sancto viro fauste contigit, quod cum Thaddaeo Hubi, et ipso sacerdotium adipisci exoptante, amicitiam contraheret; quodque ad tolerandam vitam piarum quarum- dam sororum, cognomine Maul, uterque subsidiis uteretur: contigit vero id infaustum, quod in doctores inciderint, qui, prout eius tempestatis erat, haereses novatorum catholicae doctrinae permiscere non vererentur. Quamobrem, divinarum rerum scientiam ex purissimo fonte haurire exoptantes, optimum consilium arbitrati sunt, Romam petere. Offende- runt ibi sodales a SS. Redemptore, paulo ante a sancto Alphonso institutos; quorum mirati pietatem, petierunt in numerum eorum adscribi. Prolixo sunt animo excepti, quam- quam peregrini erant, et Clemens erat iam tres et triginta natus annos, Thaddaeus tres et viginti: ac, breviore tiro- cinio peracto, professi sunt religionem ante diem XIV ka- spoznal, da mu Bog ni odločil življenje puščavnika, temveč življenje apostola, se je povrnil na Dunaj, da bi se posvetil bogoslovnim naukom. Posrečilo se je tamkaj svetemu možu, da je s Tadejem Hubi, ki je tudi želel postati duhovnik, sklenil prijateljstvo, in da sta se oba seznanila s pobožnimi sestrami, po imenu Maul, ki so ju podpirale; nesreča pa je bila, da sta prišla k učenikom, ki se niso bali v takratnem duhu zmote novotarjev primešavati katoliškemu nauku. Ker pa sta ho¬ tela vedo o svetih rečeh zajemati iz najčistejšega vira, sta spoznala za najbolje, podati se v Rim. Tamkaj sta našla člane kongregacije najsvetejšega Odrešenika, ki jo je bil nedavno poprej ustanovil sv. Alfonz; občudovaje njih po¬ božnost sta prosila vsprejema pri njih. Bila sta z veseljem vsprejeta, dasi sta bila tujca, in je bil Klement že 33 let, Tadej 23 let star; po okrajšanem noviciatu sta dne 19. marca 1785 storila sveto obljubo in črez 10 dni sta bila v Aletri posvečena za duhovnika. -> 138 <- lendas Aprilis MDCCLXXXV et decem post diebus Aletrii sacerdotio aucti sunt. Romae in theologicis studiis cum aliquid temporis insumpsissent, Vindobonam sunt reversi, ut sancti Alphonsi congregationem in ea civitate constituere aggrederentur. Verum exploratum eis fuit, per leges a Iosepho II. latas nullum locum dari huiusmodi negotium in ditione Austriaca administrandi. Igitur iussi Stralsundam in Pomeraniam se conferre, dum eo habent iter, Emmanuel Kunzmann fuit obvius, qui iam fuerat quum pistoriae Vindobonensis ta- bernae tum Romanarum peregrinationum tum Tiburtinae solitudinis Clementis socius; eumque in congregationem SS. Redemptoris ut laicum sodalem exceperunt. Varsavia ea tempestate Polonici regni erat caput, in eaque Germanorum non parvus numerus causa negotiorum commorabatur. His, si fidem catholicam profitebantur, pro- prium erat templum sancto Bennoni dicatum, in quo caere- monias iam curaverant patres e Societate lesu: qua ex- stincta, nec amplius ullus erat, qui serviret templo, nec Germanorum incolarum qui spiritualem curam gereret. Ergo Ko sta v Rimu nekaj časa porabila za bogoslovne študije, sta se povrnila na Dunaj, da bi tamkaj vpeljala kongregacijo sv. Alfonza. Toda spoznala sta, da po postavah Jožefa II. v Avstriji ni prostora za tako podjetje. Naročilo se jima je torej, podati se v Stralsund na Pomerskem. Med potjo se sestaneta z Emanuelom Kunzmann, ki je bil Klementov tovariš že v pekariji na Dunaju, na romanjih v Rim in v samoti tivolski, ter sta ga kot brata vsprejela v kongrega¬ cijo najsvetejšega Odrešenika. V Varšavi, ki je bila tedaj glavno mesto Poljskega kra¬ ljestva, je zaradi kupčije živelo tudi precejšnje število Nemcev. Katoliški Nemci so imeli svojo lastno hišo božjo, posve¬ čeno sv. Benonu, kjer so že očetje iz družbe Jezusove oskrbovali službo božjo. Ko so jih pregnali, ni bilo nikogar, ki bi skrbel za svetišče in za duhovne potrebe Nemcev. Ko je torej Klement s svojima tovarišema prišel v Varšavo, -> 139 <- Varsaviam Clemens sociique eius cum advenissent, ponti- ficio Legato optimum visum est, non sinere illos ulterius progredi Germanorumque eis animas procurandas commit- tere: ac rei huiusce transigendi a moderatoribus eorum facile veniam impetravit. Quare Clemens, quique cum eo erant, anno MDCCLXXXVII Varsaviae ad sancti Bennonis consederunt. Ac initio quidem, ut erant alienigenae, civium Varsaviensium adversas experti voluntates, maledicta ob- trectationesque patienter toleraverunt, gloriam Dei unice quaerentes et salutem animarum proximorumque commoda studiosissime procurantes. Incredibile est, pecuniae quantam vim pauperibus Clemens divideret. At orborum puerorum potissimum mi- serebatur, quorum magnus numerus erat, per bella, quae tune crudeliter agebantur, parentibus necatis: eis apud sancti Bennonis aedificavit orphanotrophium sedulamque eorum, tamquam mater amantissima, curam gerebat: suis manibus lavabat mundabatque, docebat christianae religionis rudi- menta, per ostia atque tabernas, quibus eos nutricaretur, eleemosynas quaeritabat: grandiores faetos diversis artificiis je papežev nuncij spoznal za najbolje, jih ne pustiti dalje, temveč jim izročiti dušno pastirstvo Nemcev, za kar je od njihovih predstojnikov lahko dobil dovoljenje. Zato se je Kle¬ ment s svojimi sobrati leta 1787 nastanil v Varšavi pri sv. Benonu. Kot tujci so morali v začetku veliko nasprotstva Varšavcev prenašati, a potrpežljivo so prenašali zasramo¬ vanja in obrekovanja, saj so iskali edino le čast božjo in vzveličanje duš in srečo bližnjega. Neverjetno je, koliko denarja je Klement razdelil med ubožce. Najbolj pa so se mu smilile sirote, katerih je bilo veliko število, ker so njih starši bili žrtve tedanjih ljutih bojev; tem je dal sirotišče sezidati pri sv. Benonu in je skrbel za nje z materino ljubeznijo. Umival in snažil jih je z lastnimi rokami in podučeval v temeljnih resnicah svete vere. Da bi sirote lahko hranil, je po hišah in gostilnah prosil miloščine. Ko so dorasli, jih je izročal sposobnim 140 * per idoneos magistros instituebat, ut vitam possent tolerare, vel, quos vitae religiosae proclives comperiret, in sodalium suorum numerum cooptabat. Viri tantam caritatem Varsavienses cives suscipientes, iam suum erga eum animum mutaverant, iam ei favebant templumque sancti Bennonis non ex urbe modo frequentes adibant, sed e continentibus etiam agris. Interea enim alios plures šibi ille socios adsciverat, sive natione Germanos sive etiam Polonos, qui sacra suis popularibus ministrarent, aliquot etiam Gallos, qui patrios tumultus turbasque fugien- tes illuc confugerant. Quare in eo templo, quum Germanico tum Polono sermone, pluries in die habebantur conciones ac sacri ritus piaeque exercitationes ad excolendam christi- fidelium religionem. Aede sacra refecta, aucta et ornata, splendido apparatu divinus cultus celebrabatur, magnificae supplicationes ducebantur, sacrae expeditiones et Varsaviae et in provincia eius susceptae sunt: quare ad meliorem frugem multi sunt homines adducti aut hebraei vel haeretici ad fidem catholicam. Pro sacris concionibus errores refutabat rokodelcem, da bi se izučili rokodelstva in si priskrbeli hrano. Tiste, ki so imeli poklic za redovniški stan, je vsprejel med svoje sobrate. Ko so meščani varšavski videli svetnikovo ljubezni¬ vost, so ga začeli spoštovati in so mu bili prijazni ter so cerkev sv. Benona radi obiskovali ne le iz mesta, temveč celo iz daljnih vasi. Pridružilo se mu je več somišljenikov, Nemcev in Poljakov, ki so svojim rojakom delili svete za¬ kramente, celo tudi nekaj Francozov, ki so jih spori in nemiri v domovini pregnali tjakaj. Vsled tega so redovniki večkrat na dan pridigovali nemški in poljski, obhajali sveto daritev in z različnimi pobožnostmi povzdigovali versko življenje. Dozidali, povečali in okrasili so cerkev, z veliko sloves¬ nostjo so obhajali službo božjo, prirejali so veličastne procesije in romanja v Varšavi in po deželi. Mnogo jih je začelo novo življenje, mnogo judov in krivovercev se je izpreobrnilo. S pridižnice je Klement zavračal zmote -> 141 <- Clemens, quos mali libri insinuabant, ab iisque legendis homines deterrebat; pios simul impiis libris opponebat, ac praecipue sancti Alphonsi scripta inter populum disseminare conabatur. Cum vero unius urbis finibus, quo flagrabat, nequiret studium beatus vir continere, anno MDCCXCV sodales a SS. Redemptore in urbem Mietau induxit, quod Curlandiae provinciae est caput; anno autem MDCCCII in oppido Lutkowa et Radsumin. Verum maximo eum opere pungebat, quod, lesu ex- stincta Societate, iuventutis institutio iaceret, et sacrae dis- ciplinae abiectae essent. Ergo Varsaviae instituit ephebeum, in quo optimis artibus adolescentes imbuti, ut, quemque appellabat Deus, clerici fierent aut inter religiosos sodales exciperentur. Postquam vero regnum Poloniae est eversum, et Varsavia urbs in ditionem Borussiae regis cessit, Polonis suis institutis infausta quaeque providens, animum Clemens adiecit, ut sodalitio a SS. Redemptore in Oermania quaereret tutiores sedes, in iisque adolescentes pie docteque institui curaret. in svaril pred slabim berilom, po katerem se je ravno širila kriva vera. S pobožnimi knjigami je izkušal izpodriniti brez¬ božne in zlasti se je trudil, da se spisi sv. Alfonza raz¬ širijo med ljudstvo. Ker se njegova gorečnost ni mogla omejiti samo na eno mesto, zato je leta 1795 upeljal svoje redovnike v Mitavo, glavno mesto Kurlandije, leta 1802 pa tudi v mesti Lutkovo in Radzumin. Najbolj je Klementa bolelo, da se je zanemarjala od- goja mladine kakor tudi sveta veda, ko so bili pregnali jezuite. Zato je v Varšavi ustanovil zavod, ki bi se v njem mladeniči izobraževali, da bi bili tisti, kateri bi imeli poklic, vsprejeti v mašniški in redovniški stan. Ko pa je poljsko kraljestvo razpadlo, in je Varšava prišla pod oblast Prusije, tedaj je Klement spoznal nevarnost, ki je pretila njegovim poljskim zavodom. Hotel je torej kongregaciji najsvetejšega Odrešenika poiskati varnejše bivališče v Nemčiji, kjer bi se mladeniči odgojevali v pobožnosti in vedah. ❖ 142 Sr Quare, a viro principe Ioanne Schwarzenberg invitatus, volenti animo in praedium eius anno MDCCCII se con- tulit, ut in vetere quodam et corruente coenobio a monte Tabor nuncupato sodales Alphonsianos collocaret, ibique sesquiannum mansit, ad novam domum constituendam so¬ dales confirmandos, iuvandam christifidelium plebem. Inde cum in ltaliam cum tribus clericis peregrinatus esset, quos sacerdotio initiari curaret, annoque MDCCC1V Varsaviam rediisset, certior factus est, montis Tabor sodales intolerabili quarumque rerum inopia premi, Accurrit igitur, ut afflictos erigeret egestatemque eorum, si qua potestas daretur, sub- levaret. Cumque simul consueto studio, ad excolendas po¬ puli Christiani animas, operam daret, farna eius per vicini- tatem pervulgata, Tribergo legati ad eum advenerunt, qui civitatis eius nomine peterent, ut illuc quoque mitteret ex suis sodalibus, qui rem religiosam eodem fervore procu- rarent. Eo cum quibusdam sodalibus ipse profectus est, eorumque opera brevi res immutatae sunt: namque fides Ko ga je torej povabil knez Janez Schvvarzenberg, se je z velikim veseljem podal leta 1802 na njegova posestva, da bi na nekih starih samostanskih razvalinah na gori Ta¬ bor pripravil pribežališče svojim bratom. Ostal je tamkaj poldrugo leto, da je sezidal novo hišo, tolažil in utrdil svoje brate in podpiral vernike v okolici. Ko se je po svojem potovanju v Italijo, kamor je bil odšel s tremi kleriki, katere je hotel dati posvetiti, vrnil v Varšavo leta 1804, je izvedel, da so njegovi sobratje na gori Tabor v neznosni stiski. Hitel je tja, da bi obupane brate potolažil in jim po mož¬ nosti pomagal v sili. Ko pa je tudi tamkaj z njemu lastno gorečnostjo neumorno deloval za povzdigo krščanskega življenja in se je glas o njem raznesel po vsej okolici, so prišli k njemu poslanci iz božje poti Triberg ter so ga v imenu mesta prosili, naj bi jim dal nekaj sobratov, ki bi z isto gorečnostjo v povzdigo krščanskega življenja delovali tudi pri njih. Takoj se je napotil sam z nekaterimi tovariši v Triberg, in po njih nevtrudnem delovanju so se razmere 143 * renovabatur, pietas excitabatur, adventabant peregrinantium turbae, ut pietati satisfacerent et sancti viri verba exciperent. Unde Dei inimicorum impotens dolor extitit, qui moliti sunt, ut Alphonsiani sodales eo in oppido manere vetarentur. Igitur Clemens perfugium aliquod in urbem Baben- hausen quaesivit, ac, venia principis Anselmi de Fugger, religiosos sodales clericosque operam studiis dantes, Tri- bergo et e montis Tabor coenobio, illuc deduxit: ipse hospitio utebatur parochi Weinriedi, quod oppidum mille fere passus aberat. Erat ibi assiduUs in confessionibus ex- cipiendis, habendis concionibus, aegrotantibus ac morien- tibus visitandis, aspera per itinera, per pluvias, nives atque pruinas. Babenhausen saepius petens, scholas visitabat, obambulantibus adolescentibus animumque recreantibus hu- manissimum se comitem praebebat, fratri Norberto, minus perito coquo, in cibis praeparandis erat auxilio. Verumtamen hic quoque ab impiis hominibus depravatisque clericis maledicta multa, convicia, obtrectationes Clementi religiosis- kmalu izpremenile: vera se je obnovila, pobožnost vzbudila tako, da so ljudje trumoma zopet romali v Triberg, da bi zadovoljili svojo gorečo pobožnost in slišali besede svetega moža. Vsled tega pa se je vzbudila onemogla jeza sovraž¬ nikov božjih, ki so si na vso moč prizadevali, redempto- ristom onemogočiti bivanje na tem svetem kraju. Zato je Klement iskal zavetja v mestu Babenhausen ter je svoje sobrate in bogoslovce, ko je dobil dovoljenje od kneza Anzelma Fugger, preselil iz Triberga in z gore Tabor tjakaj v majhno hišico, ki jo je najel, sam pa je bil gost župnika v Weinriedu, mestu približno tisoč korakov oddaljenem od Babenhausena. Tamkaj je neumorno izpove¬ doval, pridigoval, obiskoval bolnike in umirajoče po grdih potih, v deževju in metežu. Pogosto je prihajal v Baben¬ hausen, da bi videl svoje bogoslovce v šoli, in ko so hodili na izprehod, jih je prijazno razveseljeval; bratu Norbertu, ki ni bil posebno izurjen v kuhanju, je pomagal pripravljati jedila. Pa tudi tukaj je moral Klement s svojimi sobrati od strani 144 Sr que eius sodalibus toleranda fuerunt. Cum vero Baben- hausensis principatus regno Bavarico addictus est, sodales a SS. Redemptore per vim inde deturbati in Helvetiam confugerunt. Quamquam, paulo ante eam expu!sionem, ex iis locis iam Clemens decesserat, trepidis nuntiis excitus, quos Var- savia receperat, ut laborantibus suis ope, consilio, denique praesentia praesto esset. In itinere tamen aliquantum con- stitit Vindobonae, ut denuo periciitaretur, an quid ibi loči suae congregationi inveniri daretur. Ut vero perspexit, huius- modi rei nullam spem esse, iter pergens, mense decembri anni MDCCCVI Varsaviam pervenit. In ea civitate quot- quot erant impii et catholicae veritatis hostes, quotquot occultis societatibus nomen dederant, sodales a SS. Re¬ demptore, quos Bennonitas nuncupabant, odio implacabili prosequebantur; quippe exploratum erat, hoc esse iis in locis Ecclesiae catholicae columen ac validissimum pro- pugnaculum. Horum creverant spiritus, cum Gallorum exer- citus Varsavia potitus est, quos sperabant infestiores etiam hudobnih ljudi in zanemarjene duhovščine pretrpeti mnogo zasmehovanja, zasramovanja in zaničevanja. Ko pa so kne¬ ževino Babenhausen priklopili Bavarski, so s silo izgnani redemptoristi zbežali v Švico. Malo pred tem izgnanjem je Klement zapustil Baben¬ hausen, in sicer vsled žalostnih poročil iz Varšave, da bi pomagal svojim zatiranim bratom z besedo in dejanjem. Potoma se je pa za kratek čas ustavil na Dunaju, kjer je iznova poizkusil dobiti prostor za kongregacijo. Ko pa ni bilo nobenega upanja, se je napotil dalje in je decembra leta 1806 prišel v Varšavo. Vtem mestu so vsi brezbožneži in sovražniki katoliške resnice, vsi udje skrivnih društev preganjali z nepotolažljivim srdom redovnike najsvetejšega Odrešenika, ki so jih imenovali Benonite; zakaj očitno je bilo, da so bili ti najmočnejši braniki in stebri katoliške Cerkve v tej deželi. Ko so si Francozi osvojili Varšavo, je rastla njih predrznost le še bolj, ker so pričakovali, da bodo ti še ljutejši -> 145 atque Borussos religioni fore. Neque impias eorum spes imminuerat, quod, anno MDCCCVII per conventionem a Tilsit appellatam, ea regio Saxoniae fuerit adiudicata, cuius Fridericus Augustus rex, quamvis religione esset catholicus idemque pius ac benevolus, totus tamen erat in Gallorum imperatoris potestate. Quare illi in nefarium bellum perti- nacius instabant ac religiosos sodales obtrectationibus, mendaciis, libellis petebant, in scenis plebeculae maledictis et conviciis eos obiectabant, sperantes, his se artibus turbas esse concitaturos atque eos per ignominiam exturbaturos. Ac res quidem flagitiosis eorum inceptis prospere cessit. Nam sabbato sancto anni MDCCCVII1 centurionum mi!itumque Gallorum petulantia, inter ipsos sacrae aedis parietes tumultuatum est. Lutetiam Parisiorum delata re, iussus est Saxoniae rex, patres Bennonitas e Polonia ex- terminare. Igitur, ante diem XII kalendas Iulii, urbe milita- ribus praesidiis occupata, militum valida manus ad sancti Bennonis emissa est, qui sodales omnes a SS. Redemptore, nullo facto iudicio, velut nocentes homines, curribus im- sovražniki vere kot Prusi. Njih brezbožno upanje prav nič ni oslabelo, ko je po tilsitski pogodbi leta 1807 ta kos dežele pripadel Saksonski. Zakaj kralj Friderik Avgust, dasi katoličan, pobožen in dobrodušen, je bil popolnoma v oblasti francoskega cesarja. Tako so postajali sovražniki svete Cerkve v krivičnem boju vedno trdovratnejši, re¬ dovnike so zasmehovali in zasramovali, jih napadali v knjigah, so dopuščali, da jih je .v glediščih zasramovala in psovala drhal, v trdni nadi, da bodo na ta način množico nahujskali, one pa sramotno izgnali. In pri tem zlobnem počenjanju jim je bila še sreča mila. Vsled izzivajočega in drznega obnašanja francoskih častnikov in vojakov je prišlo na veliko soboto leta 1808 v cerkvi do hudega pretepa. Ko se je to izvedelo v Parizu, je saksonski kralj dobil povelje, da izžene Benonite iz Polj¬ skega. Zatorej so dne 20. junija 1808 zastražili mesto in poslali precej močno posadko vojakov k cerkvi sv. Benona, 10 £ 146 posuerunt et in castrum Ciistrin, quae in provincia Borus- sica Brandenburgensi est munita urbs, deductos in custo- diam dederunt: tum, aliquo spatio intermisso, iussus quisque est in patriam regionem redire: quare Clemens cum uno clerico Martino Stark Vindobonam perrexit. Ita tot tam graves diuturnique labores, uno temporis puncto, miserrime sunt ad nihilum redacti: sub idem enim fere tempus so- dales a SS. Redemptore e reliquis etiam domibus disiecti sunt, quas in Polonia aut in Russia instituerant. Haud tamen tam gravi času Clemens fractus est: qui Vindobonae eo animo apud Italicorum templum constitit, ut omnes labores de integro suscipere paratus esset in animarum utilitatem. Ut vero eum non fugiebat, securitatis urbanae custodes in se oculos intentos liabere suasque actiones diligenter investigare, ratus est, primis eis tempo- ribus, habendis sacris concionibus esse šibi abstinendum. Igitur, segregem ducens vitam, non intermissis precibus operam dabat, divinum cultum in ea Italicorum aede singu- lari pietate procurabat, ritus catholicos inusitato quodam ki so vse redovnike najsv. Odrešenika, ne da bi jih sodiii, kakor zločince naložili na vozove ter jih odpeljali v ječo v trdnjavo Kuštrin v pruski pokrajini Brandenburg. Crez nekaj časa so slehernemu jetniku ukazali, vrniti se v svojo domo¬ vino. Zato je Klement s klerikom Martinom Stark potoval na Dunaj. Tako je bilo veliko, težavno, trudapolno delovanje v enem trenutku uničeno. Zakaj v istem času so tudi re¬ dovnike najsv. Odrešenika ostalih samostanov na Poljskem in Ruskem razgnali na vse strani. Toda Klementa ta nesreča ni potrla. Z neomajanim po¬ gumom ostane na Dunaju pri italijanski cerkvi, pripravljen na novo začeti z vsem delom za blagor duš. Ker je pa ve¬ del, da ga redarji natanko opazujejo in ga korak za korakom zasledujejo, zato se mu je zdelo potrebno za nekaj časa opustiti pridigovanje. Ločen od vsega sveta je neprenehoma molil in v laški cerkvi opravljal službo božjo z izredno po¬ božnostjo in z nenavadno spoštljivostjo. Dunajčani so ob- * 147 <- decore atque honestate celebrabat. Viri pietatem ac studium cives admirantes coeperunt id templum frequentare i11ique peccata confiteri. Nec vero obliti eius erant veteres illi amici et contubernales, quibuscum necessitudinem contraxerat, cum Vindobonae pistor erat: cumque ad eorum domos saepe invitaretur, ipse inter coenandum convivarum animos piis sermonibus excolebat. Interim sancti viri pietatis et in fovenda populi reli- gione alacritatis cum farna percrebresceret, Sigismundus de Hohenvvarth Vindobonensis archiepiscopus eum elegit, qui sanctimonialibus Ursulinis a confessionibus esset earumque templi rector. In domicilium ergo se contulit, quod ab eis, una cum cibo quotidiano, praebebatur. Hoc tempore ipse arbitratus est, šibi oblatam esse facultatem, aliquanto maiora in animarum utilitatem aggrediendi: cuius rei iudicatu dif- ficile est, utrum maior esset difficultas an necessitas. In summa enim quum improborum hominum audacia tum segnitie ac stupore christifidelium, unus omnium Clemens non dubitavit catholicam fidem verbis atque actionibus con- čudovali njegovo pobožnost in njegovo skrb za duše, po¬ gosto so prihajali v cerkev in opravljali sveto izpoved. Tudi njegovi stari prijatelji iz časa, ko je bil na Dunaju še pekovski pomočnik, ga niso pozabili. Ko so ga večkrat povabili na svoj dom, je med obedom izpodbujal goste s pobožnimi pogovori. Ker se je medtem vest o pobožnosti in gorečnosti svetega moža širila vedno dalje in dalje, ga je dunajski nadškof Žiga pl. Hohenvvarth' nastavil za izpovednika uršulink in ravnatelja njihove cerkve. Podal se je torej v svoje novo stanovanje, ki ga je dobil pri njih s hrano vred. Spoznal je sedaj, da mu je vendar enkrat omogočeno, kaj več storiti za vzveličanje duš, in ne moremo presoditi, ali je to bilo bolj težko ali bolj potrebno. Pri največji drznosti malopridnežev in verski mlačnosti kristjanov je Klement bil edin, ki je vedno in povsod spoznaval in očitno kazal svojo vero z besedo in z dejanjem. Prvi je bil, ki je prevzel 10 * 148 stanter profiteri ac prae se ferre; omnium primus perarduum opus suscepit, ut pietatem pristinam referret et hominum religionem, velut a sepulcro, ad vitam excitaret. Plurimum quidem exemplo proficiebat: in templo enim Ursulinarum cum Sacrum faciebat, cum fidelibus sanctam Eucharistiam dividebat, cum habebat supplicationes, dignitatem atque fervorem viri et quas effundebat lacrimas ita homines mira- bantur, ut quadam invincibili vi ad Deum et caelestia, ipso eius conspectu, sese pertrahi sentirent. Aedem, quam squa- lidam horridulamque acceperat, sordibus emundavit, deco- ravit ornamentis; supellectilem, vaša, vestes, quae postremo ad cultus divini decentiam dignitatemque pertinerent, com- paravit. Ita restituta aede et instructa, Ecclesiae catholicae caeremonias assidue, sancte, honestissime in ea conficiebat, per festos dies apud frequentem intentumque populum habebat conciones. Hisce concionibus inconcussam suam fidem, in Deum caritatem, in Matrem eius ac Caelites, in mortales omnes, infundere in auditorum animos pro viribus nitebatur; eaque kaj težko nalogo, kakor iz groba obuditi v novo življenje nekdanji verski čut in pobožnost ljudstva. Najbolj je vplival njegov vzgled. Če je v uršulinski cerkvi služil sveto mašo, če je vernikom delil sveto obhajilo, če je opravljal pobož¬ nosti, so ljudje občudovali njegovo častitost in gorečnost in solze, ki jih je prelival, tako zelo, da so že pri po¬ gledu nanj čutili v sebi nepremagljivo privlačno silo k Bogu in nebeškim rečem. Cerkev, ki jo je prevzel zanemarjeno in nesnažno, je očistil in olepšal z okraski; nakupil je svete posode in obleko, kar je bilo potrebno za dostojno službo božjo. V tej prenovljeni in opravljeni cerkvi je marljivo, sveto in prav častitljivo izvrševal bogoslužna opravila in ob cerkvenih praznikih je številni in pazljivi množici oznanjeval besedo božjo. V svojih govorih se je trudil na vso moč, da bi vcepil v srca svojih poslušalcev sebi lastno neomajano vero, go¬ rečo ljubezen do Boga, do Matere božje, do svetnikov in -> 149 Sr se facilitate in eos insinuabat, ut mentes convinceret, flec- teret voluntates, corda permoveret: quare ad sermones eius plebecula concurrebat; at cum ea permixti nobiles ac di- vites et ecclesiastici viri divinarum disciplinarum peritissimi. Cumque dissoluti quoque ac derisores adolescentes eo identidem convenirent, non semel est factum, ut talium etiam, orationis vi, pervicacia frangeretur, quique venerant ad irridendum, a sancto viro demisse peterent, ut suam exciperet confessionem eiusque discipuli aut etiam religiosi sodales evaderent. Nec, si quae erant res, quibus imperan- tium voluntates offendi possent, aut si qua catholica dog- mata pervagantibus erroribus maxime adversarentur, de iis, ut ceterorum concionatorum fere consuetudo erat, caute tacebat: sed libere constantissimeque loquebatur, prout ferre necessitatem et animarum utilitatem arbitrabatur. Unde ho- minum non exiguus numerus, sermonibus eius commoti, errores abiiciebant, perditos moreš emendabant atque ad Deum se et ad virtutem conferebant. Hi vero, a quo fuerant ad Deum perducti, in eius do vseh ljudi; vplival je nanje tako močno, da je izpre- obrnil njih srca in vpognil njih voljo. Vsled tega je ljudstvo kar vrelo k njegovim pridigam in vmes se je vmešal marsi¬ kateri bogatin in plemenitaš, cerkven dostojanstvenik in učenjak. Prihajali so tudi lahkomiselni sramotilci in ne samo enkrat se je dogodilo, da je njegova mogočna beseda strla njih zakrknjenost, da so isti, ki so prišli se norčevat s pridigarjem, ponižno pro;- . svetega moža, da bi jih izpo¬ vedal, da so postali njegovi učenci'in posamezni tudi re- demptoristi. Bilo je marsikaj, kar je jezilo svetne oblastnike, in marsikatera verska resnica je bila v kričečem nasprotju z obstoječimi zmotami. O tem so dunajski pridigarji pre¬ vidno molčali, da se ne b mu zamerili. Klement ni ravnal tako. Govoril je odkrito leustrašno, kakor so to terjale verske potrebe in blagor dus. Pod vplivom njegovih besed so se mnogi odpovedali zmoti, pa so poboljšali svoje živ¬ ljenje in se obrnili k Bogu in k čednosti. -> 150 <- disciplinam se studiosissime tradebant eique confitebantur peccata: quamobrem Clementi in excipiendis confessionibus multum laboris ac temporis erat quotidie consumendum; miramque industriam sedulitatemque in sacro obeundo mu- nere expromebat. Haud diu poenitentes retinebat: sed, in¬ tima eorum penetrans, quin opportuna remedia praeberet cuique, neminem dimittebat. Existimans reliquarum virtutum columen humilitatem esse, humiliabat poenitentes; simul erga Deum et Matrem eius excitabat eorum confidentiam atque anxios tranquillos faciebat; fugiebat immodica ac nimia; mansuetudinem adhibebat, quam numquam a gravi- tate et prudentia seiungebat. Ad poenitentiam et exomo!o- gesim peccatores adigere, omnibus viribus, omnibus indu- striis nitens, ad hoc publicas adhibebat conciones, ad hoc privata colloquia et familiares suasiones; hoc a Deo sup- pliciter petebat ac beatam Virginem sanctosque interponebat deprecatores; ut hoc impetraret, corpus afflictabat: quoties vero desiderii fiebat compos, id ei optatissimum accidebat atque gestiebat laetitia animus. Izpreobrnjenci so se vdano prepuščali njegovemu vod¬ stvu in so se njemu izpovedovali. Zato je Klement imel mnogo truda in je prebil vsak dan mnogo časa v izpovednici. Pri tem opravilu je svetnik imel občudovanja vredno spret¬ nost. Dolgo izpovedencev ni zadrževal, a nobenega ni od¬ pustil, ne da bi mu dal njegovemu dušnemu stanju primernih sredstev. Prepričan, da je ponižnost podlaga vsem čednostim, je spokornike poniževal, a obenem je vzbujal v njih zaupanje v Boga in v Mater božjo, pomirjeval boječe, ogibal se je vsake posebnosti in pretiranosti; bil je mil, pa tudi modro oster. Na vso moč in z vsemi sredstvi se je trudil, grešnike pri¬ praviti k pokori in sveti izpovedi, in je v ta namen rabil pridige, zasebne razgovore, prijazne opomine. Zato je vneto molil Boga ter prosil pomoči blaženo devico Marijo. Da bi dosegel to, je bičal svoje telo; in kadar je zaželjeno dosegel, se je veselil iz vse svoje duše. Toda pri toliki skrbi za tuje ni pozabljal njemu po- > 151 <- Erga alienos adeo sollicitus, in Ursulinas virgines, suis curis potissimum permissas, mirum qua alacritate uteretur: praesertim cum ad mille ab eis puellae educarentur; quare sperandi suberat locus, caritate Dei flagrantibus institutri- cibus, eadem caritate tenellos adolescentularum animos ut ipsae accenderent eaeque vicissim in domesticos suos, in parentes necessariosque ignem hunc divinum essent iniec- turae. Ergo omnes nervos in collapsa virginum disciplina restituenda intendit, quibusdam ex illis frustra reluctantibus, quae malebant in ea laxitate iacere. Vigilabat, ut, quibus divino Sponso votis adigebantur, sancte praestarent; pec- cantes suaviter corripiebat vel, si severitate erat opus, se- verius castigabat; auctor eis, ut otium obtrectationesque odio capitali haberent, item tristitiam, at crucem hilari ac volenti animo amplecterentur, humilitatem in deliciis habe¬ rent, quippe quae virtutum est radix et principium. Quare, monitis sancti viri illis obsequentibus, curis respondentibus, disciplina regularis brevi relata est et Ursulinarum mona- sterium refloruit. sebno izročenih uršulink. Z občudovanja vredno vnemo je skrbel za nje. Pri njih se je vzgojevalo do tisoč deklet. Upati je bilo, da bodo učiteljice, same prešinjene od lju¬ bezni do Boga, isto ljubezen vnele v mladih srcih učenk, ki jo bodo'prenesle na starše in sorodnike. Zato si je pri¬ zadeval, da bi se obnovil nekoliko zrahljan samostanski red, proti čemer so se zastonj upirale nekatere, ki so ljubile udobnost. Pazljivo je čul nad vestnim izpolnjevanjem Bogu storjenih obljub. Prijazno je oppminjal tiste, ki so se pre¬ grešile, če pa je bilo potrebno, jih je tudi ostro karal. Navajal jih je, da naj pred vsem sovražijo lenobo in med¬ sebojna nasprotovanja, enako tudi žalost; da pa naj križe in težave prenašajo z veselim in radovoljnim srcem; da naj ljubijo ponižnost, ker je ona vseh čednosti korenina in podlaga. Ker so se pokorile njegovim opominom in se niso zoperstavljale njegovemu svetemu prizadevanju, se je zopet vpeljal red, in samostan uršulink je procvital. 152 <- Verum, si qua ex religiosis sororibus vel ex puellis apud illas commorantibus morbo arripiebatur, tune vero paterna Clementis sollicitudo maxime prodibat: invisebat eam, solabatur, suadebat, non in aerumnae, sed in Dei in- signis beneficii numero eum morbum haberet. Quod si letalis morbus erat, praesto erat assidue, caelestia solatia deprecabatur moriturae, animos addebat, quibusque spiri- tualibus praesidiis, usque ad ultimum anhelitum, eam affi- ciebat. Sed ne extranei quidem aegri ac moribundi Clementi leviori erant curae, non sine illorum animarum maximo fructu. Cuius rei ita per civitatem pervulgata erat farna, ut, si gravius quis aegrotaret, nec modo de corporis, sed de animae quoque eius salute iam desperaretur, omnibus ad- iumentis frustra adhibitis, ad sancti Hofbauer caritatem extremum refugium esset. Ule vero sui potestatem quavis ex causa numquam negabat; sed promptus alacerque ac- currens et in itinere Dei virginisque Mariae opem implorans et aliorum quoque, praesertim Ursulinarum sororum, ad¬ hibitis deprecationibus, viribus adeo nitebatur supernisque Če je obolela kaka sestra ali kaka samostanska go¬ jenka, je Klement kazal očividno očetovsko ljubezen; obis¬ koval je bolnico, jo je tolažil in ji prigovarjal, da naj ima bo¬ lezen ne za trpljenje, ampak za posebno dobroto božjo. Če je bila bolezen smrtnonevarna, se ni ganil od postelje, je prosil nebeške tolažbe za umirajočo in ji je z duhovno tolažbo pomagal do zadnjega dihljaja. Tudi drugim, ki so bili zunaj samostana bolni ali na smrtni postelji, je prihitel z velikim dušnim haskom na pomoč. Zaradi tega je bil v mestu tako poznan, da je bila njegova ljubezen zadnje pri¬ bežališče, če je kdo hudo obolel in so že vsi obupali nad njegovim telesnim in dušnim ozdravljenjem ter ni bilo več nobene pomoči. Nikdar ni odrekel svoje pomoči, temveč je hitro in rad priskočil na pomoč. Gredoč je molil Boga, prosil Marijo pomoči, pa tudi drugim, zlasti uršulinkam se je priporočal v molitve, in božja pomoč ga je tako podpi¬ rala, da je malone vselej izpreobrnil tudi najtrdovratnejše -> 153 « iuvabatur praesidiis, ut etiam contumacissimos ac Dei legis- que eius iamdiu oblitos in eius gratiam semper fere re- conciliaret. Ita plurimas, ex ipsis interni faucibus animas ereptas, salvas praestitit. Vicem illorum magno opere dolebat Clemens, qui extra catholicam Ecclesiam degunt; cumque sciret, tales quoque homines, concionum suarum adductos farna, eis saepe inter- esse, eorum mentes ac voluntates trahere ad catholicam veritatem studiose conabatur. Numquam vero conviciis ho¬ mines laedebat, sed proponebat catholicae religionis digni- tatem atque decorem, dogmata declarabat, Sacramenta il- lustrabat: his rebus desiderio audientium animos accendebat, ut sese tam sanctae religioni addicerent. Nec, quibus sua- serit, sunt pauci inventi: quippe fervore hominis invitabantur, ingenuitate quaque in Deum proximumque caritate aestua- bat; simplicitatem et perspicuitatem mirabantur, qua coram doctis atque rudibus de abstrusis fidei mysteriis agebat; verebantur vitae sanctimoniam, quae e vultu, ex oculis, ex habitu elucebat. ltaque singulis fere hebdomadis erat aliquis, grešnike, ki so že davno pozabili Boga in njegove zapovedi. Tako je rešil mnogo duš večnega pogubljenja. Zelo težko je Klement prenašal usodo tacih, ki so ži¬ veli zuftaj katoliške Cerkve; in ker je vedel, da tudi taki hodijo poslušat njegovih pridig, si je zelo prizadeval, da bi jih prepričal o katoliški resnici. Nikdar ni žalil ljudi z oči¬ tanji, temveč je ie razpravljal, kako lepa in vzvišena je ka¬ toliška vera, razžagal je verske člene in nauk o zakramentih in je srca poslušalcev napolnil s tolikim hrepenenjem, da so radi vsprejeli resnico. Mnogo jih je privabil s svojo go¬ rečnostjo, vnel in prepričal s svojo plemenitostjo in iskreno ljubeznijo do Boga. Vse ga je občudovalo, kako preprosto in vendar jasi- e govoril pred učenimi in neučenimi o vi¬ sokih verskih : lenostih. Spoštovali so njegovo svetost, ki mu je sijala z obraza, iz oči in s cele njegove postave. Skoro vsak teden je kdo prosil, bodisi učenjak ali plemenitaš, bodisi jud ali krivoverec, za vsprejem v katoliško Cerkev. -> 154 magni etiam nominis ac doctrinae vir, qui aut ex haeresi fidem catholicam profiteretur aut hebraeus baptismum ex- posceret. Pueros Clemens diligebat ab iisque diligebatur: qui, si quando obvium habebant, viae se addebant comites do- mumque usque prosequebantur eum. Ipse fidei rudimenta eos docebat, eorum animum conformabat ad sanctam sy- naxim primum excipiendam; apud parentes instabat, ut pie liberos instituerent. Cumque moleste ferret, quod per id tempus Vindobonae ephebea non exstarent, in quibus ca- tholice adolescentes instituerentur, Adamo Miiller ac dein- ceps Friderico de Klinkowstrom fuit auctor, ut darent huic negotio operam eisque, in eo transigendo, auxilio fuit. Puellae vero, quae ab Ursulinis educabantur, paternae ei curae fuerunt. At ne corporales quidem proximorum necessitates neglectui erant pauperum sollicitus, praesertim si quos, ex locupleti statu deiectos, paupertatis pudebat; eos ut iuvaret, libenter ipse cibo abstinebat. Pauperibus pecuniam, vestes, cibaria, panem potissimum afferebat. Misericordem enim Klement je ljubil dečke, dečki so pa ljubili tudi njega; če so ga srečali, so se mu pridružili in ga spremljali domu. Podučeval jih je v temeljnih resnicah svete vere ter jih pri¬ pravljal na prvo sveto obhajilo. Staršem je prigovarjal, naj otroke pobožno odrejajo. In ker mu je bilo težko, da takrat na Dunaju ni bilo zavodov, v katerih bi se dečki odgoje- vali katoliško, zato je pridobil Adama Miiller in Friderika pl. Klinkowstr6m, da sta se posvetila tej katoliški vzgoji in jima je pomagal pri tem. Za dekleta, ki so se odgojevala pri uršulinkah, je skrbel prav po očetovski. Pa tudi telesnih potreb bližnjega ni zanemarjal. Skrbel je za ubožce, zlasti za takšne, ki so bili poprej v boljšem gmotnem stanju, pa so obubožali in se sramovali svojega siromaštva. Da bi tem pomagal, večkrat sam ni jedel. Reve¬ žem je dajal denarja, obleke, zlasti kruha. Ker je bila njegova dobrotljivost znana, so mu dajali peki, njegovi prijatelji, in sancti hominis voluntatem pernoscentes, seu pistores amici eius, seu sanctimonialium a Visitatione moderatrix, panes ei dono mittebant, quos ille, domo mane egrediens, in- iiciebat in crumenam atque interdiu esurientibus dispertiebat. Cum vero, in ea publicae rei inclinatione, Ursulinae virgines, quibus a confessionibus erat, rei familiaris facta iactura, in inopiam incidissent, quis narrare posset, qua sollicitudine, quibus industriis earum egestatem conatus sit sublevare? Maximis in angustiis, aliquando ad eas vim pecuniae non mediocrem attulit; eiusque inductus auctoritate Cardinalis Olmuciensis Archiepiscopus ab imperatore fratre impetravit, ut ex imperiali gaza devotarum mulierum aes alienum dis- solveretur. Clemens postquam totum diem, ad gloriam Dei am- plificandam, impigre absumpserat, cum tandem domum vespere concedebat, non eum quies, sed nova quaedam et gravis et fructuosissima occupatio exspectabat. Inveniebat enim amicis discipulisque domum refertam: viginti erant, triginta, postremis annis etiam quinquaginta adolescentes, alii operam theologiae dantes, alii medicinae aut legibus, prednica sester Marijinega obiskovanja kruha, ki ga je s seboj jemal v žepih, ko je zjutraj odhajal z doma, in delil med stradajoče. In ko so uršulinke, katerim je bil izpovednik, v tedanjih zmešnjavah izgubile svoje premoženje in osirotele, kdo more povedati, s koliko skrbjo in s kakimi sredstvi jim je skušal pomagati v njih stiski! V največji sili jim je nekoč prinesel precejšnjo vsoto denarja. Na njegovo prošnjo je olomuški kardinal nadškof dosegel pri cesarju, svojem bratu, da so se dolgovi uršulink poplačali iz državne blagajne. Ko je Klement ves dan marljivo delal v večjo čast božjo in končno zvečer prišel domu, ni imel miru, ampak čakalo ga je novo trudapolno, seve koristno delo. Hišo je našel polno prijateljev in učencev. Zbranih je bilo 20, 30, zadnja leta tudi po 50 mladeničev, ki so študirali ali bogo¬ slovje ali zdravilstvo ali pravo. Tudi uradniki so bili med njimi. Vse je sprejemal prijazno ter izpodbujal njih mlada cum iisque publici scribae permixti: hos humanissime ex- cipiebat iuvenilesque animos familiaribus colloquiis, cohor- tationibus excolebat, piis Iectionibus, quas enarrationibus interpellabat. Nec universorum modo, sed singulorum quo- que sollicitus erat: nemini assentabatur, sed ingenue veri- tatem proferens eorum spiritualia commoda quaeritabat; iuveniles continebat spiritus; castigabat, si quem peccantem deprehendebat, sive dives ille esset seu pauper, omnibus aeque iustus; alacres volebat eos esse atque sinceros: nam, si qui pietatem simularent, ab iis vehementer refugiebat. Quare fidentes ii iuvenes eximiis his artibus, ea sanctitate, ea facilitate hominem praeditum unice diligebant ac reve- rebantur, ex oreque eius pendentes ei se omnino permit- tebant. Ita ex vespertino hoc labore, uberes ille fructus per- cepit: nam, de eo domestico amicorum circulo, alii quidem exstiterunt actuosi sacerdotes, divinae gloriae et animarum salutis studiosissimi; alii evangelica consilia sequuti con- gregationi a SS. Redemptore aut Religiosis aliis sodalitiis sese addixerunt; alii, qui laici manserunt, in suo quisque srca s prijateljskimi predavanji in pogovori ali z verskim berilom, ki ga je razlagal. Z vsakim je ravnal primerno nje¬ govim posebnostim; nikomur šeni prilizoval, temveč vselej je resnico povedal naravnost, saj mu je bil le dušni blagor zmeraj pred očmi, mladeniško ošabnost je brzdal in grajal pogreške pri vsakomur, bodisi da je bil bogat ali ubog, vsem je bil enako pravičen; želel je, da so vsi odkrito¬ srčni in veseli, hinavsko pobožne je odločno zavračal. Zato so mu mladeniči zaupali, ga ljubili in so častili moža, ki so ga krasile take lastnosti, tolika svetost in prijaznost, viseli so mu na ustih ter mu bili docela vdani. Zato je žel lepe sadove tega večernega truda; nekateri izmed teh prija¬ teljev so namreč postali svetni duhovniki in so se odlikovali po gorečnosti za čast božjo in vzveličanje duš. Drugi, ki so sledili za evangeljskimi sveti, so vstopali v kongregacijo najsvetejšega Odrešenika ali v druge redove; drugi zopet, ki so ostali laiki, so vsak v svojem stanu in poklicu dajali ~> 157 <- instituto ac statu, integritatis, innocentiae, religionis singu- laria exempla praebuerunt; omnium plurimum valuit opera ad collabentem in ea civitate et pene afflictam rem catho- licam erigendam et confirmandam. Verum, in saluberrimis inceptis aggrediendis, quo ala- crior sanctus Hofbauer erat, eo suberat maior causa catholici nominis inimicis, qui rerum summam fere tenebant in ma- nibus, eum odendi omnibusque viis perniciem eius conandi. Igitur eius nomen apud archiepiscopalem Curiam detulerunt: quo ex periculo cum ille evasisset, apud Franciscum I. im- peratorem, uti noxium hominem arguerunt, qui, ad publicam tranquillitatem tutandam, ex finibus imperii deturbandus esset: at negavit imperator, esse verum, civem Austriacae ditionis exilio indemnatum multare. Ut vero compererunt inimici homines, congregationis a SS. Redemptore, cui in eo imperio legitimus locus non erat, Clementem esse sodalem, nullam iam ei incolumitatis rationem superesse arbitrati sunt. Denuntiantibus necesse esse descisceret a congrega- tione aut Austriam relinqueret; non dubitavit ille confirmare, vzvišen vzgled prave neomadežanosti, nedolžnosti in ved¬ nosti; vsem pa je bila prva skrb, povzdigniti in okrepiti v tem mestu izpodkopano, da skoraj docela uničeno katoliško mišljenje. Razumljivo je torej, da so sovražniki vere, ki so imeli moč v svojih rokah, tega svetega moža, ki se je z neumorno gorečnostjo lotil vsakega koristnega podjetja, sovražili in ga na vsak način skušali pogubiti. Zato so ga tožili pri nadškofijskem konzistoriju, in ko'niso nič opravili, so ga tožili pri cesarju Francu I., češ, da je nevaren človek, ki se ga zaradi javnega miru mora izgnati iz dežele. Cesar pa je to odbil, češ, krivično je, avstrijskega državljana brez sodnijske obravnave izgnati iz dežele. Ko pa so sovražniki izvedeli, da je Klement ud kongregacije najsvetejšega Od¬ rešenika, ki v Avstriji postavno ni bila dovoljena, so mislili, da je že izgubljen. Tem, ki so mu povedali, da mora ali kongregacijo ali domovino zapustiti, je brez pomisleka od- quam deserere religionem, malle se patria carere. Qua sig- nificatione viri laetitia illi gestientes ad imperatorem retu- lerunt, petere patrem Hofbauer, ut per eum šibi fas sit in terras Ionginquas transmigrare. Beatus vir, quamquam moerebat impendentem calami- tatem, omnia tamen Deo sedato corde permittebat. At non eadem animi aequitate usus est Vindobonensis Archiepi- scopus, cui indignum visum est, et illum per dolum iniuriam- que circumveniri et pastoralibus suis curis commissae civitati tantam iacturam exilio iliius imponi. Quapropter, tametsi senectute pene erat confectus, adiit imperatorem resque quo in loco essent aperte demonstravit. Ipsis iis diebus Romam erat imperator profecturus; quare, Praesulis sermone commotus, de eo negotio quidquam, absente se, statui vetuit. Romae interim Pius VII. Pontifex per Legatum suum Vindobonensem quum de eximiis sancti Hofbauer in reli¬ gionem promeritis, tum de vexationibus, quibus exagitabatur, admonitus fuerat. Cum ergo Franciscus I. Austriae impera¬ tor anno MDCCCXIX Romam advenit, de hac re cum eo govoril, da raje zapusti domovino kakor kongregacijo. Ta izjava je razveselila sovražnike, ki so sporočili cesarju, da oče Hofbauer prosi dovoljenja, da sme oditi v inozemstvo. Daši je preteča nevarnost Klerrjenta zelo skrbela, je vendar ravnodušno vse prepustil božji previdnosti. Ni pa bil tako miren dunajski nadškof, kateremu se je zdelo ne¬ častno, da se s svetim možem ravna tako zahrbtno in kri¬ vično in da se njegovi pastirski skrbi izročenemu mestu z njegovim izgonom prizadene tolika škoda. Oslabel od starosti tako, da so ga težko nosile noge, se je podal k cesarju in mu odkrito razložil stališče. Ravno iste dni je cesar name¬ raval potovati v Rim; zato je na željo nadškofovo dal po¬ velje, da se v njegovi odsotnosti ne sme nič ukreniti v tej zadevi. Medtem je papeža Pij a VII. njegov dunajski posla¬ nec obvestil o velikih Hofbauerjevih zaslugah za vero in o bridkostih, ki jih mora prenašati. Ko je torej cesar Franc I. leta 1819 prišel v Rim, je papež zaupno govoril ž njim o tej -> 159 <- Pontifex familiariter colloquutus, facile principi persuasit, adeo eximium virum per nefas affici molestia. Cuius rei cum maximo opere imperatorem poeniteret rationemque excogitaret, qua illata homini damna resarcirentur, Vincen- tium Darnaut Sacerdotem, quem a confessionibus habebat, adhibuit in consilium: hic vero negavit, quidquam posse accidere Clementi exoptatius, quam si congregationem a SS. Redemptore in Austria constituendi fieret potestas. Per- placuit imperatori res, qui ex ipso itinere litteras Vindo- bonam dedit, vi quarum iussus est pater Hofbauer con- gregationis leges exhibere et proponere rationem, qua in Austriam ipsa induceretur. ilie, insperata laetitia commotus, mandatum alacriter curavit; octobrique mense ipsius anni MDCCCX1X supplicem libellum tradidit imperatori de con- gregatione a SS. Redemptore in Austriam inferenda. Ecce ergo Clemens antiquissimi voti factus est compos. Verumtamen non placuit Deo, fidelem servum exoptatum rei eventum suis oculis percipere: ut qui in diuturno vitae curriculo tot sanctissima incepta disiici conspexerat, tot zadevi ter ga je lahko prepričal, da se po krivici preganja tako izvrsten mož. Cesar je to zelo obžaloval ter premišlje¬ val, kako bi poravnal možu prizadeto krivico. Posvetoval se je s svojim izpovednikom o. Vincencijem Darnaut, ki mu je dejal, da Klementa ne bi nič bolj razveselilo kakor dovoljenje, da se v Avstriji sme vpeljati kongregacija najsvetejšega Od¬ rešenika. Ta nasvet je cesarju zelo ugajal. Še med potjo je pisal na Dunaj, naj o. Hofbauer predloži pravila kongregacije in naj navede, na kak način bi se kongregacija mogla usta¬ noviti v Avstriji. Ves blažen od nepričakovanega veselja je o. Hofbauer hitro ustregel visoki želji ter je vložil meseca oktobra istega leta 1819 prošnjo, da bi se naj uvedla kon¬ gregacija najsvetejšega Odrešenika v Avstriji. In glej, končno se je izpolnila Klementova dolgoletna želja. Vendar pa Bogu ni dopadlo, da bi njegov zvesti slu¬ žabnik zaželjeni srečni uspeh gledal z lastnimi očmi; da bi on, ki je na dolgem potu svojega življenja moral gledati, 160 <- labores dissipari, huic, ne in extrema quidem aetate, vel spiritualis voluptatis aliquid in hoc mundo concederetur. Equidem corporis robustas vires natura nactus erat, eas tamen deminuerat iamque plane exhauserat et aetas exacta et numquam intermissi labores, longinqua itinera per imbres nivesque aut per solis aestum pedibus obita, laboriosae conciones, ad exedram poenitentiae multas quotidie horas sessiones productae; noctes ad morientium lectum vigilatae. Quamquam corporis deficientes vires pristina animi sup- plebat alacritas eademque in Deum ac proximum caritas: quare nihil laboris in confessionibus excipiendis remittebat aut in habendis concionibus aut in discipulis docendis hor- tandisque. Ita fractus consumptusque, ante diem VII idus martias anni MDCCCXX ad sacram Italorum aedem se contulit, solemne Sacrum acturus, in solatium animae mulieris prin- cipis Iablonovvskae, quae diem supremum nuper obierat Romae ac de congregatione a SS. Redemptore bene in Po- lonia meruerat. Ut vero in perfrigida tempestate niveque kako je toliko najsvetejših podjetij splavalo po vodi, da je bilo toliko naporov brezuspešnih, užival vsaj na koncu svo¬ jega življenja kaj duhovnega veselja na tem svetu. O. Hof- bauer je bil sicer krepke narave, vendar pa so njegova visoka starost, njegovi neprestani dolgi poti v dežju in snegu, v mrazu in vročini, njegove naporne pridige, vsakdanje mnogo- urno sedenje v izpovednici in noči, ki jih je prebedel pri umirajočih, zmanjšale njegove telesne moči, da, skoraj izčr¬ pale. Vendar je njegove telesne pojemajoče moči nadomestila poprejšnja duhovna gorečnost in ljubezen do Boga in do bližnjega; zato pa ni nič popustil pri izpovedovanju, pridi- govanju, pri podučevanju in opominjevanju učencev. Ko je bil tako potrt in izdelan, se je dne 9. marca 1820 podal v italijansko cerkev, da je tam opravil mrtvaško sveto opravilo za dušni blagor kneginje Jablonovske, ki je malo poprej umrla v Rimu in si je bila dobrih zaslug pridobila za kongregacijo na Poljskem. In ker je šel v cerkev v * 161 5r maxima pedibus illuc perrexit, adeo gravior factus est mor- bus, ut Sacrum conficiendi vires vix suppeditaverint. Inde curru domum vectus lectulo iacuit ac morbi dolores mo- lestiasque remediorum patienti animo toleravit, medico in omnibus morem gerens discipulisque, qui, cum famulus nullus esset, ei ministrabant. Quos ex vetere instituto non intermittebat solari, hortari, docere, imo et eorum audire confessiones. Corpore languescente, erat animus ad Deum erectus, quem ferventibus precibus petebat: nullum ei de- siderium, nulla voluntas, nisi ut voluntati illius se plane subiiceret. Tertio idus martias summo ardore morientium sacramenta excepit: postquam vero cum morte diem solidum luctatus est, idibus martiis, meridies cum esset sonumque aes sacrum ederet, contigit, ut eius discipuli ceterique, qui adstabant, in moribundum intenti, animum id soni non ad- verterent: tum ille, viribus extremis collectis, monuit eos, horam esse Virginem ab angelo salutatam invocandi. Id cum pie ipsi praestitissent, e precibus surgentes deprehen- derunt, sanctum virum iam animam egisse. hudem mrazu in visokem snegu peš, se je njegova bolezen poslabšala tako, da je le težavno skončal sveto daritev. Domu so ga pripeljali z vozom, in je legel v posteljo; potrpežljivo je prenašal bolečine, ki sta mu jih prizadevali bolezen in zdravitev; ubogal je v vsem zdravnika in učence, ki so mu stregli, ker ni imel strežnika. Po stari navadi ni nehal učencev tolažiti, opominjati, podučevati in še celo izpovedovati. Telo je zmeraj bolj slabelo, njegov duh pa se je povzdigoval k Bogu ter goreče molil. Druge želje, drugega hrepenenja ni imel, kakor da se popolnoma podvrže sveti volji božji. Dne 13. marca je z veliko pobožnostjo prejel svete zakramente za umirajoče. Celi dan seje boril s smrtjo. Bilo je 15. marca. Ko je opoldne zvonilo, so učenci in okrog stoječi preslišali zvon¬ jenje, tako so namreč bili zamaknjeni v umirajočega. Zbral je svoje slednje moči ter jih opomnil, da je čas, Marijo počastiti z angeljskim češčenjem. Pobožno izvršijo njegov ukaz, pa ko vstanejo od molitve, zapazijo, da je svetnik izdihnil svojo dušo. ll £ 162 De eius obitu in vulgus ut rumor exiit, omnium com- moti sunt animi frequentesque ad cadaver concursus facti sunt: nec magis pacem ei deprecabantur a Deo, quam deprecatorem apud Deum adhibebant; reverenter mortua membra osculabantur: quaerebant aliquid secum inde au- ferre, quod ut sanctas reliquias colerent. Cum vero illo ipso die cadaver elatum est, incredibile est dictu, nullo condicente, quanta convenerit undique multitudo prosequentium ad cathedrale templum, velut ac de viro ageretur, qui amplis- simum dignitatis locum in re publica tenuisset. Advenerant ex suburbiis pauperum greges, viduarum, puerorum, arti- ficum, qui gratum pro acceptis beneficiis animum postremo significarent; antecessores atque auditores ex archigymnasio, qui supremos magistro redderent honores; permixti his publici scribae, tribuni, centuriones, humanis artibus, litteris, scientiis exculti viri, sacerdotes, religiosi sodales, patricii homines, matronae nobilissimae; ipsum cadaver duodecim adolescentes humeris sustentabant vel nobiles vel honesto loco nati. Ita, inter magnas conspicientium turbas, ad Sancti Vest o njegovi smrti je naredila presilen vtisk na ljudstvo, ki je trumoma vrelo k mrliču. Niso toliko prosili za njegov dušni mir, temveč so ga kot priprošnjika pri Bogu klicali na pomoč in spoštljivo poljubovali njegove mrtve ude. Mnogi so se trudili, vzeti s seboj kaj v spomin, kar bi častili kot svetinje. In dasi je bil pogreb istega dne in ni tega nihče razglasil, se je vendar zbrala nepregledna množica žalujočih od vseh strani, ki ga je spremljala k stolnici ravno tako, kakor da bi bil visok državni dostojan¬ stvenik. Iz predmestij je prišlo brez števila ubožcev, vdov, učencev, rokodelcev, ki so mu hoteli zadnjič izkazati hva¬ ležnost za prejete dobrote. Prišli so profesorji in slušatelji visoke šole, da bi svojemu učitelju izkazali zadnjo čast. Po¬ mešani med njimi so bili uradniki, vojaki, častniki, umetniki, pisatelji, duhovniki, redovniki, odlični možje in visokorodne gospe. Mrliča je nosilo 12 mladeničev, ki so bili vsi iz ple¬ menitih in imenitnih rodbin. Sprevod je med dolgimi vrstami -> 163 Stephani maximum templum ventum est; unde postridie cadaver ad coemeterium sanctae Mariae ab Ensersdorf est delatum, et, expiatorio Sacro celebrato, ibi conditum. Clementis mortalibus reliquiis magnus ibi habitus ho- nor. Ad eius enim sepulcrum cuiusvis ordinis et conditionis homines quum Enzersdorfio affluebant, tum e vicinis oppidis et Vindobona ipsa venerabundi peregrinabantur, tumulum floreis coronis decorantes atque ex eo glebas, terram, flores, herbulas tollentes. Inventi etiam sunt, qui erga sanctum virum hac re promerent pietatem, quod iuxta eius ossa se sepeliri voluerint. At magno opere interim eos sancti Cle¬ mentis discipulos pigebat, qui, stratam ab eo viam alacriter ingressi, congregationi a SS. Redemptore sese addixerant eiusque Vindobonae domum feliciter instituerant; pigebat, in- quam, parentis dilectissimi corpus, alieno in loco, tam longe a se, servari atque honorari. Illud igitur, anno MDCCCLXII pridie nonas novembres ad suum templum sanctae Mariae Scalaris, sonantibus tintinnabulis, inter maximam christi- fidelium frequentiam, Vindobonam deportaverunt et in ho- gledalcev prišel do veličastne cerkve Sv.Štefana; odtod so drugi dan truplo prepeljali v pokopališko kapelico v Marija Enzers- dorf, kjer je bilo po opravljeni slovesni zadušnici pokopano. Klementovim zemeljskim ostankom so tamkaj izkazovali veliko čast. K njegovemu grobu v Enzersdorf so prihajali obiskovalci vsakega stanu in poklica. Iz sosednjih mest in iz Dunaja samega so pobožni verniki romali tja, krasili go¬ milo z venci in z nje jemali s seboj grude, prst, cvetlice in rastline. Nekateri so izražali svoje spoštovanje do svetega moža z željo, da bi po smrti bili pokopani poleg njega. Zelo je bolelo Klementove učence, ki so njega posnemajoč vstopili v kongregacijo najsvetejšega Odrešenika in si na Dunaju postavili svoje domovanje, da se telo ljubljenega očeta hrani in časti tako daleč proč od njih v tuji zemlji. Zato so dne 4. novembra leta 1862 med veličastnim zvonjenjem in ob velikanski udeležbi krščanskega prebivalstva zemelj¬ ske ostanke svetnika prenesli na Dunaj v cerkev Marija ll* 164 nestissimo sepulcro peramanter deposuerunt. Quae dum aguntur, mulier quaedam, pectore laborans et a medicis de- posita, subito est restituta sanitati. Quare in sanctum Hof- bauer hominum est pietas aucta, et ad novum eius sepul- crum ampliores in diem honoris significationes delatae. Nec tamen interea sancti viri virtutum e sodalium ani- mis, amicorum, discipuiorum omniumque, qui eum cogno- rant, memoria exciderat; neque eius praeclarae sanctitatis refrixerat populi Christiani opinio; convalescebatque vulgo eius opis fiducia et exspectatio deprecationis, praesertim cum nova quotidie proferrentur beneficia, eo sequestre non sine prodigio a Deo impetrata. Igitur hisce de rebus anno MDCCCLXIV Vindobonensis Archiepiscopi potestate ordi- naria quaestio instituta est; tabulisque eius Romam delatis et a sacrorum Rituum Congregatione cognitis, Pius IX. Pontifex Maximus, ante diem XVI kalendas martias anni MDCCCLXVIII commissionem manu sua signavit, de Cle- mentis Hofbauer ab eadem sacra Congregatione causa beatificationis et canonizationis suscipienda. Igitur minora Stiegen in so jih pokopali z veliko častjo. Pri tej slovesnosti je nenadoma ozdravela neka na prsih bolna žena, ki so nad njo zdravniki že obupali. Raditega je ob tem novem grobu češčenje sv. Klementa Marije Hofbauer rastlo od dne do dne. Medtem pa so se' še zmeraj spominjali čednosti sve¬ tega moža njegovi sobratje, prijatelji, učenci in vobče vsi, ki so ga poznali, kakor se tudi prepričanje krščanskega ljudstva o njegovi dični pobožnosti nikakor ni zmanjšalo, temveč nasprotno, zaupanje v njegovo pomoč in priprošnjo se je zmeraj bolj krepilo, posebej še potem, ko so se skoraj vsak dan na njegovo priprošnjo z božjo pomočjo godila čudežna ozdravljenja, ki jih je leta 1864 dunajski nadškof vsled svoje oblasti ukazal uradno preiskati. Listine o teh preiskovanjih so poslali v Rim kongregaciji svetih obredov v pretres, in nato je papež Pij IX. dne 14. februarja leta 1868 postavil posebno komisijo v to svrho, da se Klement Marija Hofbauer prišteje med blažene in svetnike. Najprej iudicia peracta sunt, et de singulis virtutibus auctoritate apostolica confectae quaestiones: quibus a sacra Congre- gatione ternis comitiis mature perpensis, idem Pontifex Maximus, arino MDCCCLXXVI pridie idus maias, solem- niter decrevit, constare de virtutibus theologalibus, fide, spe et caritate in Deum et proximum, nec non de cardinalibus prudentia, iustitia, fortitudine et temperantia earumque ad- nexis venerabilis servi Dei Clementis Mariae Hofbauer sa- cerdotis professi e congregatione SS. Redemptoris, in gradu heroico, in času et ad effectum, de quo agitur. Tum de miraculis aggressum est iudicium, ac duo sunt proposita: unum instantaneae perfectaeque sanationis ado- lescentulae Agnetis Fiath a coxalgia scrophulosa, imminente sinistri femoris spontanea luxatione; alterum instantaneae perfectaeque sanationis Mariae Hofmann ab hernia crurali sinistra incarcerata, letalibus stipata symptomatibus. De utro- que postquam ter disceptatum est, constare decrevit Leo XIII. Pontifex Maximus ante diem IX kalendas martias anno MDCCCLXXXVI. Idemque anno eodem ante diem XI ka¬ še je vršilo še več preiskovanj, v katerih so vsled apostol¬ ske oblasti preiskovali čednosti tega moža. V treh kongre- gacijskih zasedanjih so jih pretresali, in nato so sveti oče dne 14. maja leta 1876 slovesno izjavili, da častitljivi slu¬ žabnik Klement Marija Hofbauer, redovnik kongregacije najsvetejšega Odrešenika, v tem slučaju in po namenu, za katerega se gre, brez dvoma poseda v najvišji meri božje čednosti: vero, upanje in ljubezen do Boga in do bližnjega, kakor tudi štiri poglavitne čednosti: modrost, pravičnost, srčnost, zmernost in druge, ki so v zvezi ž njimi. Nato so začeli preiskovati čudeže. Predložena sta bila dva. Prvi o nenadnem in popolnem ozdravljenju deklice Neže Fiat, ki so se ji vsled škrofuloze vneli kolkovi sklepi in je celo pretila nevarnost kolkovega izpahnjenja — in drugi: hipno in popolno ozdravljenje Marije Hofmann, ki je imela kilo na levi strani z vnetjem —- znamenje bližajoče se smrti. Po trikratni natančni preizkušnji je papež Leon lendas decembres decrevit, tuto procedi posse ad solemnem venerabilis Clementis Mariae Hofbauer beatificationem. Nec ita longo interposito intervallo, anno MDCCCLXXXVIII ante diem IV kalendas februarias, apud Vaticanam beati Petri aedem, solemne concelebratum est, quo Clemens Maria Hofbauer in beatorum caelitum est numerum relatus. Cum vero, ipso deprecante, nova a Deo patrata mira- cula dicerentur, idem Pontifex Leo XIII., anno MDCCCXCVI ante diem XVIII kalendas ianuarias, resumptionis causae sig- navit commissionem. Tria tum miracula protulerunt postula- tores; ex his duo probaverunt. Primum anno MDCCCXCV mense martio factum est Neapoli, eoque sanitatem recupe- ravit Amalia Conte, quae septimum iam mensem aegra trahebat, sicca arthritide laborans, morbusque in dies in- gravescens in insanabilem anchylosim cesserat. Beati Cle¬ mentis icone laevo genu fervidis cum precibus admota, mulier, cui ante ortum movendi nulla supererat facultas, sustentaculo proiecto, repente vita, motu, vigore praeditum habuit. XIII. dne 21. februarja 1886 oba slučaja proglasil za prava čudeža. Istega leta dne 21. novembra pa je odločil, da se z gotovostjo lahko prične slovesno prištetje častitljivega Klementa Marije Hofbauer med blažene, kar se je tudi zgodilo že dne 29. januarja leta 1888 v vatikanski baziliki sv. Petra. Ker pa je Bog na njegovo priprošnjo storil nove ču¬ deže, je papež Leon XIII. dne 15. decembra leta 1896 po¬ stavil drugo komisijo, ki bi naj obnovila proces. Predloženi so bili trije čudeži, ki sta izmed njih dva bila dokazana. Prvi se je zgodil meseca marca leta 1895 v Neapolju; ozdra¬ vela je namreč Amalija Conte od sedemmesečnega mučnega protina, ki se je dan za dnem hujšal in se izpremenil v neozdravljivo sklepno otrplost. Deklica je med gorečo mo¬ litvijo položila podobo blaženega Klementa na levo koleno in glej, takoj je vrgla od sebe bergle, in hipoma je imela v kolenu življenje, gibljivost in moč. -> 167 <- Alterum miraculum contigit in Malerdorfiensi coenobio sororum Franciscalium, februario mense anni MDCCCXCV1I. Vigora Verzinger in devotarum virginum erat numero, quae tuberculosi pulmonari iactabatur: morbus autem, cum ac- cederet pleurites acuta eiusdem indolis tubercularis, ita ad fatalem exitum properabat, ut supremis sacramentis mulier munita fuerit. Institutis vero, ad sanctum Clementem ex- orandum, precibus novendialibus, sub earum exitum, Vigora tranquillo somno arripitur, ex eoque mane expergefacta, integre ac perfecte sanata e lectulo surgit. De huiusmodi prodigiis, postquam, iuxta institutum a maioribus morem, apud sacrorum Rituum Congregationem est disceptatum, Nos, ante diem IX kalendas februarias huius anni MDCCCCIX, solemniter ediximus, constare de duobus propositis miraculis, scilicet de primo, instantaneae per- fectaeque sanationis Amaliae Conte ab arthritide sicca in sinistro genu; atque de altero, instantaneae perfectaeque sanationis Vigorae Verzinger a tuberculosi pulmonari et pleuritide. Iterumque decrevimus, VI kalendas maias, tuto Drugi čudež se je prigodil v samostanu frančiškank v Malerdorfu februarja leta 1897. Sestra Vigora Werzinger je bolehala na sušiti, h kateri se je pridružilo tuberkulozno vnetje prsne mrene tako, da se je že bližala neizogibna smrt in je bolnica morala prejeti svete zakramente za umi¬ rajoče. V tem položaju je opravila devetdnevni«) v čast bla¬ ženemu Klementu, in ko jo je že skoraj dovršila, je mirno zaspala in zjutraj se je vzbudila popolnoma zdrava ter za¬ pustila bolniško posteljo. Ko je kongregacija svetih obredov po stari šegi pre¬ iskala ta dva čudežna dogodka, smo dne 24. januarja 1909 slovesno oznanili, da sta oba predložena dogodka prava čudeža, namreč prvi: hipno in popolno ozdravljenje Amalije Conte od suhega protina v levem kolenu - in drugi: hipno in popolno ozdravljenje Vigore Werzinger od sušice in tu¬ berkuloznega vnetja prsne mrene, in smo dne 26. aprila leta 1909 določili, da se sme pričeti proglasitev blaženega 168 <- procedi posse ad solemnem beati Clementis Mariae Hof- bauer canonizationem. Quibus omnibus expletis, tradito a maioribus more, Consistorium secretum indiximus, in quo, ante diem III kalendas maias huius anni, Fratrum Nostrorum sanctae ro- manae Ecclesiae Cardinalium sententiam rogavimus. Qui, de beati Clementis Hofbauer rebus gestis, virtutibus et mi- raculis de rebusque in eius causa actis, dilecti Fratris Nostri Cardinalis Sebastiani Martinelli audita oratione, perplacere šibi responderunt, eximium illum virum in Sanctorum nu- merum cooptari. Tum, Consistorio publico ipso eo die con- vocato, dilectus filius Philippus Pacelli Nostrae consistorialis aulae advocatus pro eiusdem Beati canonizatione diserte peroravit de eaque quantocius celebranda Nobis humiliter supplicavit. Nos vero, cum animo reputantes, de negotio agi maximi ponderis et gravitatis, existimavimus, precibus, ieiuniis, largitionibus piisque aliis operibus, divini Spiritus adhuc esse implorandam opem, qui lucern claritatis suae super mentem Nostram effundere dignaretur. Interim, a sacra Klementa Marije Ftofbauer za svetnika. Nato smo po stari šegi naših prednikov napovedali tajni konzistorij, v katerem smo dne 29. aprila 1.1. poizvedeli sodbo naših bratov kardinalov svete rimske Cerkve. Ko so slišali govor našega ljubega brata kardinala Sebastijana Martinelli o delih, čednostih in čudežih blaženega Kle¬ menta in o preiskovalnih obravnavah, so odgovorili, da radi pritrdijo proglasitvi vrlega moža svetnikom. Se istega dne se je sklical javni konzistorij, ki je v njem naš ljubi sin Filip Pacelli, odvetnik konzistorialne kurije, s prepriče¬ valnimi besedami govoril za proglasitev blaženega med svetnike ter je iskreno prosil, da bi se to čim prej uresni¬ čilo. Mi pa smo, uvažujoč, da se gre za zelo važno zadevo, za dobro spoznali, z molitvijo, s postom in z dobrimi deli prositi še Svetega Duha pomoči in razsvetljenja našega razuma. Medtem smo s pismom svete konzistorialne kon¬ gregacije o tem obvestili ne le bližnje, temveč tudi odda- ❖ 169 <- Consistoriali Congregatione datis litteris, curavimus, ut non viciniores modo venerabiles Fratres Episcopi, sed remotis- sirni quoque de tam gravi negotio fierent certiores, qui se ad Urbem conferrent Nobisque sententiam suam panderent, de honoribus Sanctorum beato Clementi Hofbauer ac beato Iosepho Oriol, quem cum illo coniunximus, decernendis. Hi ex universo orbe cum frequentes convenissent, de causa plane edocti, tum ex iis, quae acta coram Nobis iam fuerant, tum ex sacrorum Rituum Congregationis documentis, quo- rum singulis tradita fuerunt exempla, in semipublicum Con- sistorium coram Nobis coactum, ante diem III idus maias, convenerunt. Nec tantum venerabiles Fratres Nostri S. R. E. Cardinales, sed et Patriarchae, Primates, Archiepiscopi, Epi¬ scopi unanimi voluntate ad hanc canonizationem absolven- dam Nos cohortati sunt. Cuius rei instrumenta, a dilectis filiis Sediš apostolicae notariis pubiice confecta, in tabula- rium sacrorum Rituum Congregationis relata sunt. Igitur huiusce canonizationis solemnia celebrare in basilica vaticana constituimus, hac XIII die ante kalendas ljene častivredne brate škofe, da naj pridejo v Rim in se izjavijo o časti, ki se naj prizna svetnikoma blaženemu Kle¬ mentu Hofbauer in blaženemu Jožefu Oriol, ki smo ga njemu pridružili. V velikem številu so se sešli iz vseh krajev sveta. Iz obravnav, ki so se vršile v Naši pričujočnosti, in iz listin kongregacije svetih obredov, katerih ponatisek smo vsakemu izročili, so se natanko podučili o procesu ter se dne 13. maja zbrali k poljavnemu konzistoriju, ki smo ga bili sklicali. In ne le častiti naši bratje, kardinali svete rimske Cerkve, temveč tudi patriarhi, primasi, nadškofje in škofje so Nas soglasno izpodbujali, da dokončamo to kanonizacijo. Tozadevne listine, ki so jih sestavili Naši ljubi sinovi, notarji apostolske Stolice, so se shranile v arhivu kongregacije svetih obredov. Določili smo, da se proglašenje svetnikov vrši v vati¬ kanski baziliki dne 20. maja, spominski dan Našega Gospoda, ki je vpričo svojih učencev šel v nebesa, da nas stori de¬ ležne svojega božanstva. Določili smo tudi cerkve v dobi- -> 170 iunias, qua Domini nostri celebramus memoriam, qui, di- scipulis suis cernentibus, est elevatus in coelum, ut nos divinitatis suae tribueret esse participes. Ac templis statutis ad sacras indulgentias lucrandas, hortati sumus christifideles, ut, vera cordis contritione, novensiles šibi sanctos facerent propitios et benevolos caelestium donorum deprecatores. Statuta faustissima dies cum advenerit, omnes tum saecularis tum regularis deri ordines, singuli romanae Cu- riae Praesules et Offidales, venerabiles Fratres Nostri S. R. E. Cardinales, Patriarchae, Primates, Archiepiscopi, Episcopi convenerunt. Quibus solemni supplicatione praeeuntibus, Nos vaticanam basilicam ingressi sumus magnificentissime ornatam. Tune dilectus Frater Noster Cardinalis Sebastianus Martinelli, praepositus canonizationi huic procurandae, per- orante dileeto fiiio Philippo Pacelli, sacrae consistorialis aulae advocato, vota Nobis Sacrorum Antistitum detulit nec- non religiosae familiae a SS. Redemptore, cumque iterum et tertio iisdem votis et precibus institisset: divini Paracliti afflatu Nos humiliter implorato, ad honorem sanctae et in- vanje odpustkov in smo opominjali vernike, da naj bi si po pravi spokornosti novoproglašena svetnika naklonili kot dobrotljiva priprošnjika za nebeške darove. Ko je napočil določeni presrečni dan, so se zbrali zastopniki svetnega in redovnega duhovništva, predstojniki in uradniki rimske kurije, Naši častiti bratje, kardinali svete rimske Cerkve, patriarhi, primasi, nadškofje in škofje. Z njimi smo vstopili v slovesnem vhodu v najveličastneje okrašeno vatikansko baziliko. Tam nam je Naš ljubi brat, kardinal Sebastijan Martinelli, kateremu je proces proglašenja bil iz¬ ročen, v govoru Našega ljubega sina Filipa Pacelli, odvet¬ nika svete konzistorialne kurije, predložil trikrat ponovljeno iskreno prošnjo škofov in redovne družine najsvetejšega Odrešenika. Ko smo ponižno poklicali Svetega Duha na pomoč, smo v čast presvete nerazdeljene Trojice, v pro¬ slavitev in pospešitev svete vere, po oblasti N. G. J. Kr., sv. apostolov Petra in Pavla in po nam samim lastni oblasti, '> 171 <- dividuae Trinitatis, ad catholicae fidei incrementum et decus, auctoritate Domini Nostri lesu Christi, sanctorum aposto- lorum Petri et Pauli et Nostra, matura deliberatione et voto Fratrum Nostrorum S. R. E. Cardinalium, Patriarcharum, Pri- matum, Archiepiscoporum, Episcoporum consilio, praedictum beatum Clementem Mariam, sacerdotem professum e con- gregatione SS. Redemptoris, eiusdemque congregationis ultra montes propagatoris insignis sanctum confessorem esse declaravimus. Cui sociavimus eodem decreto beatum Iose- phum Oriol, presbyterum beneficiarium Barcinonensis eccle- siae sanctae Mariae Regum. Memoriam sancti Clementis Mariae Hofbauer quotannis in martyrologio, die eius natali, referri mandavimus et cunctis christifidelibus, qui ea die exuvias eius venerati fuerint, indulgentiam septem annorum totidemque quadragenarum perpetuo impertivimus. Gratiis deinde Deo optimo maximo actis, solemniter rem divinam fecimus et post evangelii lectionem confertissimam et ex- sultantem multitudinem cohortati sumus, ut novensilium sanctorum gratiam, imitatione virtutum, šibi potissimum po zrelem premisleku na željo in svet Naših bratov, kardi¬ nalov svete rimske Cerkve, patriarhov, primasov, nadškofov in škofov oznanili, da je imenovani blaženi Klement Marija Hofbauer, redovni duhovnik kongregacije najsvetejšega Od¬ rešenika, znameniti razširjevatelj te kongregacije v pokrajinah onstran alp, svet spoznavalec. V istem odloku smo mu pridružili blaženega Jožefa Oriol, duhovnika beneficiata pri cerkvi Marije Kraljev v barcelonski škofiji. Obenem smo odredili, da se naj spomin sv. Klementa v martirologiju obhaja vsako leto na njegov rojstni dan (za nebesa), in smo vsem vernikom, ki bi tega dne počastili njegove svetinje, na večne čase podelili odpustek 7 let in 7 kvadragen. Nato smo se zahvalili najvišjemu Bogu, smo služili slovesno sveto mašo ter po evangelju mnogoštevilno zbrano in veselečo se mno¬ žico vernikov opominjali, naj bi si izprosili naklonjenost novo- proglašenih svetnikov zlasti s posnemanjem njihovih čednosti. Ko smo podelili slovesni apostolski blagoslov, smo ukazali, 172 conciliarent. Deinde, benedictione apostolica solemniter im- pertita, apostolicas has litteras manu Nostra et S. R. E. Car- dinalium signatas, sub plumbo expediri mandavimus. Habetis, filii dilectissimi, in sancto Clemente Hofbauer, quum reliquarum virtutum tum potissimum constantiae et fortitudinis eximium specimen, quod non modo suspiciatis laudibusque efferatis, sed acri etiam studio imitemini. Quo- ties ille moerentibus oculis conspicatus est, diuturnorum ad Dei gloriam ac animarum salutem susceptorum laborum fructus, uno scelestorum hominum impetu, disiectos et ad nihilum redactos! Quoties quotque dissitis in locis, ab anno MDCCLXXXV, quo sacerdotio vix initiatus reversus est Vindobonam, ad annum MDCCCXX, qui vitae postre- mus fuit, congregationem suam a SS. Redemptore aggressus est ultra montes inferre ac firmiter stabilire! Quamquam vero tot conatus suos in vanum cedere videbat, fractus numquam est, numquam animum despondit. Nam Deo fi- debat, ad gloriam eius ampliandam enitebatur: ex uno loco exturbatus, sese ad alterum conferebat eosdemque labores da se ta od Nas in od kardinalov svete rimske Cerkve pod¬ pisani apostolski list potrdi z Našim pečatom. Tako imate, preljubi sinovi, v sv. Klementu Hofbauer izvrsten vzgled kakor vseh čednosti sploh, tako posebej vzgled stanovitnosti in srčnosti; ne občudujte in ne hvalite ga samo, temveč skrbno ga posnemajte! Kolikokrat je mo¬ ral gledati s solznimi očmi, kako so pregrešni ljudje v tre¬ nutku uničili uspeh dolgotrajnega dela v čast božjo in v blagor duš! Kolikokrat in na koliko oddaljenih krajih je poizkušal vpeljati in utrditi kongregacijo najsvetejšega Od¬ rešenika onstran alp od leta 1785, ko se je kmalu po svo¬ jem posvečenju vrnil na Dunaj, do leta 1820, ki je bilo zadnje v njegovem življenju! In dasi je videl toliko svojih trudapolnih poizkusov brez uspeha, ni bil nikdar potrt, nikdar obupan. Zakaj zaupal je Bogu, za čigar čast se je edino trudil. Pregnan iz enega kraja je hitel drugam in se je iznova lotil istega dela. Bogate sadove njegovega truda -> 173 * in animarum salutem de integro suscipiebat. Verum tot eius laborum posteri uberrimos fructus perceperunt; atque hodie sanctus Clemens Vindobonensis apostoli nomen est con- sequutus; ac, eo vix vita functo, facta tandem discipulis eius copia se congregationi a SS. Redemptore addicendi, Vindobonae eam constituerunt; brevique illa in longinquas terras longe lateque propagata est. Ita fidelis servi Deus laboribus prolixe benedixit sanctaque eius optata implevit. Vos ergo, dilectissimi filii, sancti viri exempla imitemini. Nune quoque catholicae fidei debacchantur hostes, eisque, tamquam mundi huius dominis, quae velint, omnia permissa esse viden- tur. Vos vero fortes estote neque cadatis animo; consurgite, ad proelia Dei strenue pugnanda; ingruentia mala a vobis, a familiis vestris, ab hominum consortio defendite; propugnate sanctam Christi fidem, hanc Sedem apostolicam, spiritualia ve- stra bona ac proximorum vestrorum; nolite hosti umquam ce- dere aut e pugna pedem referre. Ita constantiam vestram Deus omnipotens fortunabit atque Ecclesiae suae, christianis natio- nibus, christifidelibus omnibus faustiora tempora adducet. so želi njegovi potomci. In danes je Klement odlikovan z imenom dunajski apostol. Takoj po njegovi smrti je bilo njegovim učencem omogočeno vstopiti v kongregacijo najsvetejšega Odrešenika, ustanoviti jo na Dunaju in odtod razširjati v druge dežele. Tako je Bog delo svojega zvestega služabnika bogato blagoslovil in izpolnil njegove svete želje. Vi pa, preljubi sinovi, posnemajte vzgled svetega moža! Tudi danes se veselijo sovražniki in ker imajo oblast v svojih rokah, mislijo, da jim je vse dovoljeno. Vi pa bodite stanovitni in ne izgubite poguma! Vstanite in vojskujte se neustrašno za Boga! Odbijajte pretečo nevarnost od sebe, od svojih družin in od človeške družbe! Branite sveto vero Kristusovo, apostolsko Stolico, svoj in svojih bližnjih dušni blagor! Nikdar se ne umaknite sovražniku, ne zapustite sve¬ tega boja! Bog vsemogočni bo blagoslovil vašo hrabrost in bo svoji Cerkvi, krščanskim narodom in vsem vernikom dal boljše čase. —> 174 <- Omnibus itaque, quae inspicienda erant, bene perpen- sis, certa ex scientia atque auctoritatis Nostrae plenitudine, omnia et singula praedicta confirmamus, roboramus atque iterum statuimus universaeque Ecclesiae catholicae denun- ciamus; mandantes, ut praesentium litterarum transumptis sive exemplis etiam impressis, manu alicuius notarii sub- scriptis et sigillo viri in ecclesiastica dignitate constituti munitis, eadem prorsus fides adhibeatur, quae hisce Nostris litteris haberetur, si exhibitae forent atque ostensae. Si quis vero paginam hanc Nostrae definitionis, de- creti, mandati, re!axationis et voluntatis infringere vel teme- rario ausu contraire aut attentare praesumpserit, indigna- tionem omnipotentis Dei et sanctorum Petri et Pauli apo- stolorum eius se noverit incursurum. Datum Romae apud sanctum Petrum, anno Incarna- tionis dominicae millesimo nongentesimo nono XIII kalendas iunias, Pontificatus Nostri anno sexto. PIUS PP. X. Po dobrem premisleku te zadeve potrjujemo in na¬ znanjamo vsej katoliški Cerkvi v trdnem spoznanju svoje oblasti vsa gornja izvajanja v celoti in v posameznostih in zapovemo, da se prepisom ali natiskom tega Našega apo¬ stolskega lista, če so podpisani od kakega notarja in po¬ trjeni s pečatom kakega cerkvenega dostojanstvenika, ravno- tako veruje, kakor bi se verovalo temu Našemu listu, če bi ga kdo pokazal in predložil. Če bi se pa kdo drznil, ta list, ki obsega Naše od¬ redbe, odloke, naročila, potvoriti ali ga napadati, mu ugo¬ varjati, naj ve, da si bo nakopal jezo vsemogočnega Boga in apostolov sv. Petra in sv. Pavla. Dano v Rimu pri sv. Petru v 1909. letu po učlovečenju Gospodovem dne 20. maja, v šestem letu Našega papeževanja. Pij PP. X. -> 175 <- LIH. Postni pastirski list z dne 10. prosinca 1910 o krščanskem domoljubju. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knez in škof Lavantinski, pošlje častiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije po¬ zdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro od Boga Očeta in Sina v edinosti Svetega Duha! Kristus je za nas trpel in vam je zapustil vzgled, da hodite po njegovih stopinjah. (I. Petr. 2, 21). V Gospodu ljubljeni Lavantinci! veselo-pobožnem spominu mi ostane deveto po¬ tovanje v Rim, katero sem nastopil meseca maj- nika lanjskega leta 1909, da obiščem častitljiva grobova svetih apostolov Petra in Pavla. Dne 14. majnika so me sveti oče sprejeli v zasebni avdijenci, in tedaj sem Njih Svetosti poročal o versko-nravskem stanju staročastite, že pred blizu sedemsto leti ustanovljene škofije, potem pa sem jim izročil mile darove, med njimi več tisoč kron za nesrečne prebivalce na Siciliji in Kalabriji, katere je tako grozno zadel strašni potres v noči 28. grudna 1908. Papež Pij X. so se ganjenega srca zahvalili za milodare ter mi veleli, da naj sporočim škofljanom njihovo očetovsko za¬ hvalo in njihov višeduhovniški blagoslov, kar sedaj z veliko radostjo in gorkoto izvršim. Na visoki praznik Gospodovega vnebohoda, dne 20. majnika 1909, sem se udeležil veličastne slovesnosti, s katero sta bila svetnikom prišteta španski duhovnik Jožef Oriol in avstrijski redemptorist Klement Marija Hof- bauer. Nad vse sijajna slavnost ostane vsem rimskim božjepotnikom iz Avstrije za vselej nepozabljiva in spomina vredna. Kakor so videli zvesti učenci Jezusovi svojega bož- 176 <- jega mojstra z Oijiske gore iti v nebesa, enako smo videli romarji v patriarhalni baziliki sv. Petra, opirajoči se na nauk rimskega papeža, ki so nezmotljivi, kadar sodijo o svetosti vzveličanih udov svete Cerkve, videli smo, pravim, v duhu vnebohod dveh zvestih služabnikov Jezusovih, čudodelnega dušnega pastirja Jožefa Oriol iz Barcelone in močno- vernega redemptorista Klementa Hofbauer iz Dunaja. In kakor so se apostoli globoko presunjeni vrnili z Oijiske gore v Jeruzalem, podobno smo tudi mi romarji potovali iz središča krščanstva zopet domu, polni srčne radosti nad vsem, kar smo videli, ter smo nesli veselo oznanilo tudi tistim, ki smo jih morali doma pustiti. Skrivnosten in presilen vtis napravi na pričujoče pri¬ zor, kadar namestnik Kristusov in naslednik sv. Petra kot nezmotljivi učitelj vseh katoliških kristjanov raz svojo uče- niško stolico svečano oznani: Duša novega svetnika je v nebesih, je na vekomaj vvrščena med nebrojne množice tistih, ki se po zmagoslavnem boju na zemlji zdaj na veke radujejo nevenljivega venca v nebesih. Nebeška blaženost in čednostni žar svetnikov sije nazaj na mater Cerkev, ki jih je vzgojila do tako visoke stopnje krščanske popolnosti, do dovršene svetosti, in ki jih sedaj časti in slavi kot svoje najboljše sinove in najblažje hčere. V krepostih svetnikov pa Boga pred vsem častimo, ker je on po čudežih svoje vsemogočnosti in usmiljenosti izvoljene vvrstil med svet¬ nike, in ker so ti z vsemi prednostmi in milostmi v prvi vrsti njegovo delo. Še živim vernikom pa hoče Cerkev v svojih svetnikih pred oči postaviti svetle vzore in vabljive vzglede vsakovrstne čednosti ter jih tako izpodbuditi, da svetnike zvesto posnemajo in se stanovitno po njih ravnajo. V vseh časih so bili in bodo v sveti katoliški Cerkvi svetniki, ker je svet njen ustanovitelj, ker so sveti njeni nauki in zakramenti, in ker ona z najkrepkejšimi pripomočki na¬ peljuje in vodi svoje ude k svetosti. Odkar je bil leta 993 sv. Ulrik, škof Avgsburški, v Rimu po papežu Janezu XV. prištet svetnikom vesoljne Cerkve, je ostala pravica, pro¬ glašati svetnike, pridržana rimskemu papežu. Krepkovoljni * 177 <- papež Urban VIII. (1623—1644) in globokoučeni Bene¬ dikt XIV. (1740—1758) sta priobčila obširne določbe, s katerimi sta natanko uredila proces ali obred postopanja v tej zadevi. Pred kanonizacijo ali proglasitvijo svetosti se vselej vrši beatifikacija ali proglasitev blaženosti. Že za to stopnjo, na kateri zastane in obtiči mnogo procesov, se z največjo vestnostjo, ki naj izključi vsak dvom, preiskujejo čednosti in čudeži blaženega. V trenutku, ko je izvršena beatifikacija, postane novi blaženec deležen očitnega češčenja v cerkvah katoliškega sveta. Vendar pa se sme navadno le na krajih, kjer je živel, deloval ali je bil pokopan, postavljati mu altarje in raz¬ obešati njegovo podobo v počeščenje. Navadno tudi ni do¬ voljeno, pod njegovim imenom služiti svete maše in med mašne obrede vlagati molitev njemu na čast. Cerkev le preneha od dneva, ko je dotičnik vzveličanim prištet, moliti in maševati za njegovo dušo, priporoča pa vernikom, da kličejo blaženca kot priprošnjika na pomoč in da mu izka¬ zujejo češčenje. Ako češčenje blaženega v njegovi domovini raste in se vedno razširja, in če vsedobri Bog, čudovit v svojih svetnikih, z novimi čudeži poveliča blaženca, tedaj se more izvršiti njegova kanonizacija. In šele od dneva, ko je bil kanoniziran, opravlja sveta Cerkev — prvikrat opravi njen poglavar sam — novemu svetniku v čast daritev svete maše, stavi pod njegovim imenom altarje in cerkve, slavi njegov god ter izpostavlja njegovo podobo z glorijolo ali s svetniškim žarom okrog glave očitnemu češčenju v hišah božjih. Sedaj vesoljno Cerkev srečmo in slavno vladajoči pa¬ pež Pij X. so razglasili že več novih blažencev in svet¬ nikov. Dne 8. prosinca 1905 je bil blaženim prištet za vzve- ličanje duš goreči župnik Arski, Janez Krstnik Vianney. Dne 15. prosinca istega leta je bila enaka čast prisojena trem od kalvincev v Kašavi na Ogrskem leta 1619 mučenim duhovnikom: Janezu Marku, rojenemu 1588 pri Sv. Križu v Zagrebški škofiji, Štefanu Grodecz in Melhioru Pongracz iz družbe Jezusove. — Izredno veličastna je bila slovesnost 12 178 <- dne 28. majnika 1906, ko je bilo vzveličanim prištetih 16 karmelitinj, ki so kot žrtve francoske revolucije pretrpele mučeniško smrt dne 17. julija 1794 ter se zdaj bleste med zvezdami na nebu svete Cerkve v svitu dvojne slave, mu- čeništva namreč in devištva, v tolažbo in izpodbudo vsem, ki tu na zemlji trpe preganjanje zavoljo Kristusa. Dne 20. majnika 1908 je bila sprejeta med blažene za vzgojo krščanskih deklic prezaslužna, leta 1846 umrla šolska sestra Marija Magdalena Postel, dne 24. majnika istega leta pa sloveča ustanoviteljica gospa od presv. srca Jezusovega, Magdalena Zofija Barat (f 1865). — Leta 1909 dne 25. aprila je bil v cerkvi sv. Petra priobčen apostolski, dne 11. aprila 1909 spisani odlok, ki povišuje med blažene častitljivega očeta Janeza Eudes (* 1601 f 1680), modrosti polnega ustanovitelja Eudistov ali Jezusove in Marijine družbe svetnih duhovnikov. 0 prav primernem času, ko francoska cerkev vzdihuje pod tolikimi težavami, in ko hočejo sovražniki krščanskega imena uničiti krščansko ljubezen do domovine, je bila pri- poznana čast blaženih na belo nedeljo, dne 18. aprila 1909, junaški devici Orleanski Joani d’Are, v nepopisno radost vsem pravim rodoljubom. — Dne 2. majnika 1909 je bilo v vatikanski baziliki med vzveličane prištetih 34 mučencev iz Kokinkine, Tonkina in iz Kitajskega. Med njimi se na¬ haja duhovnik iz dominikanskega reda Frančišek de Capil- las, mučen dne 15. prosinca 1648, častni škof in apostolski vikar Štefan Teodor Cuenot, umrl v Foganski ječi dne 14. listopada 1861, nadalje duhovniki iz družbe za zunanje misijone v Parizu: Peter Frančišek Neron, z mučeništvom venčan dne 3. listopada 1860, Janez Venaud, dne 2. svečana 1861 grozovito mučen, in Janez Peter Neel, dne 18. svečana 1862 silovito umorjen. Ostali devetindvajseteri blaženi mu¬ čenci so ondotni rojaki, 17 jih je Ananitov, 12 Kitajcev. 1 1 Njihova častitljiva imena se glasijo: duhovniki Janez Hoan, Pavel Loc, Peter Qui, Peter Luu, Pavel Lebao-Tinh, Lavrencij Nguyen-van- Huong, Matej Nguyen-van-Dac, Jožef Luu, Emanuel Le-van Phung in Peter Dao-van-Van; tem se pridružijo preprosti verniki: Mihael Hodinh- 179 * Prvo proglašenje svetnikov pod blagoslovljenim papeževanjem Pij a X. se je vršilo dne 11. grudna 1904, ko sta bila zapisana v seznamek svetnikov dva redovnika, apostolski škof Aleksander Sauli iz družbe regularnih kle¬ rikov barnabitov in redovni brat Oerard Majella iz družbe najsvetejšega Odrešenika. — Druga takovšna veličajna sve¬ čanost, izvršena od sedanjega nositelja trojne papeške krone dne 20. majnika 1909, je bila namenjena že zgoraj imeno¬ vanima duhovnikoma: Jožefu Oriol, misijonarju Barcelon¬ skemu, in Klementu Hofbauer, apostolu Dunajskemu. Nas Avstrijce pa čaka še nadaljnje duhovno veselje in počeščenje. Dne 8. oziroma 23. avgusta 1905 je bil pri¬ občen odlok kongregacije svetih obredov o pripravah za proglasitev blaženosti in svetosti častitljive služabnice božje, Magdalene, nadvojvodinje Avstrijske s priimkom kraljice, blage osnovateljice zavoda za plemenite in meščanske hčere v Hallu na Tirolskem. 1 — Dne 5. oziroma 6. grudna 1905 se je zgodilo isto zastran častitljivega služabnika božjega, Franca Jožefa Rudigier, znamenitega škofa Linškega. In z dekretom od 27. oziroma 28. avgusta 1907 je kongregacija svetih obredov potrdila češčenje, ki ga že od davnih časov izkazujejo služabnici božji Zdislavi Berkijanski iz Jablone v Hy, veliki mandarin, Frančišek Trung, Jožef Le-Dang-Thi, Pavel Hanh in Neža Lethi-Tahnh-Bade. Dvanajsteri blaženim prišteti Kitajci sezovejo: Katehist Jožef Tchang Tapong, semeniščana Jožef Tchang in Pavel Tchen, in verniki: Hieronim Lou Tin-mey, Lavrencij Quang, Janez Krst. Lo, Martin Ou, Janez Tchang, Janez Tchen z ženami Agato Lin, Marto Quang in Lucijo Y Kou-po. — Neža Lethi-Thanh-Bade je bila vzorna mati šesterih sinov. (Acta Apostol. Sediš. Comment. officiale. Dne 1. ju¬ nija 1909. Zv. I. štev. 10. str. 452 nsl). 1 Papstliches Dekret, betreffend die Selig- und Heiligsprechung der Ehrwiirdigen Dienerin Oottes Erzherzogin Magdalena von Oster- reich. Innsbruck, 1905. 8°. str. 14. — Josef Liensberger, Konigin Magda¬ lena, das ehrwiirdige Marienkind aus dem Hause Habsburg. (Elisabeth- Blatt. V. Jahrgang. Heft 5. Mai 1910. Str. 85 nsl). — Erzherzogin Magdalena und das Kloster Thurnfeld der Salesianerinnen in Hall bei Innsbruck. (Das Licht. Missionsschrift. VIL Jahrgang. Nr. 82. Oktober 1912. Str. 1092—1096).— Katholische Kirchenzeitung. Salzburg, 2. April 1914. Nr. 13. Str. 138. 12 * 180 škofiji Litomeriški, tretjerednici sv. Dominika; tako ji je po¬ deljen častni priimek: venerabilis, častitljiva . 1 Mnogoljubljeni škofljani! imenovani blaženi in svetniki so bili na zemlji resti posnemovalci Jezusa Kristusa in so zdaj v nebesih za vselej deležniki njegove večne glorije. Božji Vzveličar nam je zapustil veličasten vzgled, da naj stopamo in zvesto hodimo po njegovih stopinjah, kakor so storili to svetniki, ki so vsled tega tudi postali za nas merodajni vzori. Božji Učenik nam je v vseh položajih in okolnostih življenja najvarnejši kažipot in najzanesljivši voditelj. Treba nam je le premišljevati njegovo življenje in učenje, ozirati se na njegovo dejanje in nehanje, in pravo bomo zadeli v najtežavnejših vprašanjih in razmerah. K tem je šteti dan¬ danes ravnanje glede na ljubezen do naroda in domovine. Vzveličavno in prav primerno bo, da v letošnjem postnem pastirskem listu premišljujemo, kaj smo z ozirom na bož¬ jega Gospoda in Vzveličarja dolžni domovini, kateri pri¬ padamo po rojstvu ali po življenju. Premišljujmo torej krščansko domoljubje na podlagi apostolskega iz¬ reka : Kristus je za nas trpel in nam je zapustil vzgled, da hodimo po njegovih stopinjah. Vse Bogu na čast in nam v mir! v * * Dom, domovina! Kako sladko in milo donita te imeni! Redkokateri človek je tako trdočuten, da mu srce ne bi utripalo hitreje in veseleje, ko govori ali sliši govoriti o svoji ljubi domovini, zlasti če se mudi v tujini. Tedaj se ga včasi polasti silno hrepenenje po predragem domu, hrepenenje, ki neredko narašča v koprnečo srčno bol tako, da prizadeti začne hirati in bolehati, dokler ga ne odreši 1 Prim. Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1906. Št. VI. odstavek 40. str. 79 in 80. —■ Isti, 1906. Št. XI. odstavek 87. str. 118 in 119. — Isti, 1908. Št. III. odstavek 13. str. 47 in 48. 181 <- zgodnja smrt. Domotožje izpodjeda življenjsko moč tudi sicer močnim ljudem. — Koliko pesem je bilo zloženih in navdušeno petih v proslavo domovini; koliko sijajnih slav¬ nosti je bilo prirejenih iz ljubezni do dragega domovja! Vendar pa domoljubje s tem še ni pri kraju, in nikakor niso izpolnjene s tem vse dolžnosti do domovine. Pravega domoljubja nas uči s svojim prevzvišenim vzgledom mili in ljubeznivi Odrešenik božji. Ljubi moji! Kaj žalostna je prikazen v škofiji, da vsako leto mnogoteri zapustijo domačijo ter odpotujejo v daljni svet, večidel sebi in drugim v pogubo. Božji Vzveličar je ostal v svoji domovini. Bila je izvoljena dežela, katero je bil Bog obljubil in po mnogih čudovitih prikazo¬ vanjih in znamenjih posebnega varstva tudi podaril Abra¬ hamovemu zarodu. Obljubljeno deželo so Izraelci ljubili s prevneto, neugasljivo ljubeznijo. Dokaz temu so presunljive pesmi žalostinke, ki so jih popevali, ko so se v kazen za pregrehe morali preseliti v pregnanstvo ter živeti pod tujim jarmom. Najlepši domoljubni spev je pač žalni psalm, ki so ga peli Judje v babilonski sužnosti in ki začenja: „Ob babilonskih rekah, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe, ki so ondi, smo obesili svoja glasbila. Ker tam so nas popraševali, ki so nas odpeljali v sužnost, po glasovih naših pesmi, in ki so nas odgnali, so veleli: Zapojte nam katero pesem izmed Sionskih spevov! Kako bi peli pesem Gospodovo v tuji deželi? Ako tebe pozabim, o Jeruzalem, bodi pozabljena moja desnica. Jezik mi naj obvisi na nebu, če se ne bom spominjal tebe, če ne bom stavljal Jeruzalema na začetek svojega veselja!“ (Ps. 136, 1—6). V srcu nas gane in mozeg nam pretrese žalostinka, ki jo je med solzami in vzdihi zapisal veliki prerok Jere¬ mija ob razvalinah svojega ljubljenega Jeruzalema: „Kako samotno stoji mesto, sicer polno ljudstva: kakor vdova je postala gospa narodov; kraljica dežela je podvržena davku. Preseljuje se Juda zavoljo stiske in trde sužnosti; prebiva med narodi in ne najde miru: vsi preganjalci (Jeruzalema) 182 <- ga napadajo med stiskami. Pota na Sion žalujejo, ker jih ni, ki bi prihajali k praznovanju; vsa njegova vrata so po¬ drta, njegovi duhovniki vzdihujejo, njegove device so brez krasu, in mesto samo je vtopljeno v bridkosti. Izginila je od Sionske hčere vsa njena lepota: njeni poglavarji so po¬ stali kakor ovni, ki ne najdejo paše in gredo oslabljeni pred pogonjačem. (Žal. pes. 1, 1. 3. 4. 6). Pomisli Gospod, kaj se nam je prigodilo: ozri se in poglej naše osramotenje! Naša dediščina je prišla na tujce, naše hiše na inostrance. Sirote smo brez očeta, naše matere so kakor vdove. Vodo svojo pijemo za denar, svoja drva dobivamo za plačilo. Za vrat uklenjene nas gonijo, utrujenim ne dajo pokoja. Minilo je veselje našega srca, v žalost je spremenjen naš kor.“ (Žal. pes. 5, 1 — 5. 15). Božji Vzveličar je torej ostal v deželi, tako bogati na sreči in nesreči, v domovini svoje deviške matere Marije, v domovini svojega neomadežanega rednika Jožefa in njunih slavnih predstaršev. Sicer je Marija z Jezusom in Jožefom zapustila domača tla, ko je Herod božjemu Detetu stregel po življenju; pa po grozovitneževi smrti se je sveta Dru¬ žina nemudoma vrnila v svojo ljubo domovino, katere po¬ tem Jezus ni več zapustil do smrti, čeprav je vedel, da ga čaka v rojstni deželi najgroznejša in najsramotnejša smrt. Vabljivi vzgled božjega Odrešenika bodi vedno pred očmi vsem, ki silijo iz domačih krajev. Izseljevanje iz Spod¬ nje Štajerske kakor iz drugih avstrijskih dežel izredno in nevarno narašča od leta do leta. Mnogoteri prodajo po¬ sestva, drugi pozaklenejo prebivališča ter odjadrajo z rod¬ bino črez širno morje v daljno Ameriko. Ko sem se nekoč vračal iz Rima v Maribor, prihiti med kratkim postankom brzovlaka na Zidanem mostu k meni preprost kmetič ter me prosi, da naj podelim sveti blagoslov družbi izseljencev iz Brežiškega okraja. Nedopovedno me je v srcu užalostilo in zabolelo, ko sem zagledal veliko število krepkih mož in žen, mladeničev in mladenk, da, mater z dojenčki v naročju in z dečki in deklicami ob strani, in ko sem blagoslovil množice in se poslovil od njih morebiti, da jih nikdar več 183 * ne vidim. Na mojih birmskih potovanjih pretečenega leta se mi je več dušnih pastirjev ustno ali pismeno pritožilo, koliko vendar njihovih župljanov živi v tujini, in kako ne¬ prenehoma narašča preseljevanje in izseljevanje. V neki župniji sem izvedel, da biva v Ameriki 800 župljanov, v drugi, da jih živi tam 300. 1 Koliko telesne in duševne siro- maščine bo pač tukaj najti! Nedavno me je obiskal misijonar, ki deluje že 28 let v severo-ameriški zedinjeni državi Teksas. Pri pogovoru o žalostnem pojavu izseljevanja je pripomnil: „I.e nikomur ne svetovati, da naj zapusti domače kraje ter se preseli v Ameriko. Večina izseljencev obžaluje nepremišljeni korak, ker kmalu pridejo do bridkega spoznanja, da bi se jim godilo doma dosti bolje, če bi delali enako naporno in marljivo, kakor se morajo truditi in pehati v tujini.“ In dne 7. prosinca tekočega leta se je pri meni mudil frančiškanski misijonar, ki že dalje časa opravlja dušoskrbje za avstrijske priseljence v Novem Jorku; tudi on je naglašal, kako večina naših ljudi ondi peša na duhu in hira na telesu. V Ameriki doseže, pripomnil je med drugim vneti dušni pastir, le mali odstotek priseljencev resnično blagostanje navzlic visokemu zaslužku, za katerega pa se terja tudi primeroma težje in napornejše delo; mnogi namreč niso vajeni gospodariti z večjimi denarnimi vsotami, zato si ne le nič ne prihranijo, marveč se nasprotno vdajo zapravljivosti ter tako padejo v siromaštvo. Vrhutega jim prete od hišnih gospodarjev in 1 V letih 1895 in 1896 se je izselilo n. pr. v Brazilijo, da ne omenim drugih pokrajin, kakor Kanade in Argentinije, iz Avstro-Ogr¬ skega 22.000 oseb. Po avstrijskem statistiškem mesečnem listu iz leta 1907, str. 172, je živelo leta 1900 v zedinjenih severoameriških državah 491.743 Avstrijcev. Kakor poroča statistiška centralna komisija, se je leta 1907 izselilo v Ameriko 177.023 Avstrijcev. Po računskem poročilu avstrijskega društva sv. Rafaela za leto 1908 je došlo v zedinjene države v fiskalnem ali državnem letu 1907/08 iz Avstro - Ogrske 168.509 izse¬ ljencev. Od 1. prosinca do 30. listopada 1909 je odpotovalo samo le črez Trst po avstrijsko-ameriški črti 15.185 potnikov v Severno in 4743 v Južno Ameriko. Samo meseca novembra se je preselilo 1024 ljudi v Severno in 1180 v Južno Ameriko. 184 voditeljev gospodarskih podjetij razne nevarnosti, ker se dajo prelahkomiselno zapeljati k pijančevanju in k drugim pregreham. Ker pogrešajo duhovnikov, veščih njihovi govo¬ rici, postanejo tudi v verskem oziru mlačni tako, da se vsled izseljevanja poizgubi ne le mnogo delavnih moči za lepo našo domovino, marveč tudi na stotisoče neumrjočih duš za nebeško kraljestvo . 1 — Naša domača zemlja, mislim, je še zmeraj toliko bogata na raznih virih, da si morejo iz njih njeni pridni in krepostni prebivalci prizasluževati po¬ trebnega kruha. Nadalje je pokazal Jezus pravo domoljubje tako, da ga ni nosil samo v srcu, marveč ga je razodeval v dejanju. Jezus je delal za svojo domovino. Bivanja v domo- 1 Od vrlega misijonarja sem prejel prijazno pismo, v katerem nadrobneje našteva nevarnosti, preteče izseljencem, in sicer: 1. Pogre¬ šanje duhovnikov, veščih njihovemu jeziku, je zelo veliko. Zato naši ljudje nekaj nedelj v začetku še obiskujejo cerkev, pozneje pa, ker go¬ vorice ne umevajo, izostajajo. Večkrat leta in leta niso v stanu opraviti svete izpovedi. 2. Strastno delovanje raznih verskih odpadnikov, drugo¬ vercev in krivovercev, ki na vse mogoče načine vabijo k odpadu od katoliške Cerkve po vseh mestih. 3. Naši ljudje delajo po raznih tovar¬ nah in rudokopih, kjer so izpostavljeni vedni smrtni nevarnosti. Kako žalostna so poročila o katastrofah ali velikih nesrečah v premogovnikih! Zadnji slučaj se je pripetil v Cherry 111., kjer je okrog 200 rudarjev bilo živih pokopanih v neizmernih globinah, kjer so glada in žeje grozno poginili. 4. Res zaslužijo nekateri po 4 do 5 dolarjev (15 do 25 kron) na dan. Toda koliko morajo zato trpeti in delati! In vendar pri vsem tem nimajo ničesar ali le malo prihrankov. 5. Koliko jih pokvari slaba tovarišija! Saj srečujemo v domovini dan na dan vdove pri živih možeh, sirote pri živih očetih. Odpotovali so ti v Ameriko ter so tam pozabili svojih dragih. 6. Res, tudi tam je Bog, so cerkve, tudi tam jih nekaj najde srečo in blagostanje; a koliko več jih izgubi svojega Boga, za¬ pravi svojo vero in s tem svojo časno in večno srečo! 7. Zategadelj naj bi ljudje ne verjeli pretiranim poročilom nekaterih rojakov v Ame¬ riki, raznih agentov, ki navajajo ljudi k izseljevanju! 8. Naj bi nikdar ne šel v Ameriko sam mož in doma pustil družino. To je nedopovedno zlo za domačijo in tujino. 9. Naj bi nobeden ne šel v novi svet, če že mora iti, ne da bi se oglasil pri svojem dušnem pastirju ter ga vprašal za svet in se po njem ne obrnil do „družbe sv. Rafaela za varstvo". In 10. naj bi se vsakdo izselil le v kraje, kjer se nahaja duhovnik, po- znatelj njegovega jezika, h kateremu bi se priglasil hitro ob prihodu. -> 185 <- vini ni kolikor mogoče izkoriščal v svoj prid in dobiček, ampak je delil dobrote na dobrote povsod v deželi, po kateri je hodil semtertja od kraja do kraja. Učil je nevedne vzveličavnih resnic, blagoslavljal je matere in otroke, kazal je zbeganim pravo pot, svaril je grešnike, grajal trdovrat- neže, kaznoval oskrunjevalce tempelja. Nasičeval je lačne, tolažil žalostne, reševal obsedene iz oblasti hudih duhov. Da, Jezus je izkazoval svojim rojakom vsa dela telesnega in duhovnega usmiljenja. Ni bilo nesreče ne nadloge, v kateri ne bi bil pomagal kot rešitelj in usmiljeni Samaritan. Njegovo domoljubje je bilo brez prenehljaja delavno, po¬ polnoma se žrtvujoče človekoljubje, je bila nesebična lju¬ bezen, ki je kraljica in krona vseh čednosti. Božji Vzveličar je odkrival svojo ljubezen do domo¬ vine, ker je spoštoval in izpolnjeval hvalevredne šege in postave v deželi. Daši Gospod nebes in zem¬ lje, je bil Jezus vendar pokoren ljudem, zlasti svoji materi in svojemu krušnemu očetu. Dvanajstletni deček potuje v sveti pokorščini do postave, kakor je bilo v navadi, s po¬ božnimi starši v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku. V tempelju moli in obišče tempeljsko šolo, kjer se po obsto¬ ječem običaju vsede med učenike, jih posluša in izprašuje. Ko se z Marijo in Jožefom vrne v Nazaret, jima je bil pokoren, kakor opiše sv. evangelist Lukež s kratkimi pa prepomembnimi besedami skrito življenje Mesijevo v Gali¬ leji. (Luk. 2, 51). In kakor je večina palestinskih prebivalcev živela od pridnega dela svojih rok, tako je hotel Vzveličar posvetiti delo s svojim vzgledom. Pomagal je krušnemu očetu v delavnici, in ko je sv. Jožef, tesar, najbrž že zgodaj umrl, je delal Jezus sam, da preživi sebe in svojo božjo Mater. Ni čuda, da je ljudstvo, ko je pozneje delal čudeže, popraševalo: Ali ni ta tesar? (Mark. 6, 3). Ali ni te¬ sarjev sin? (Mat. 13, 55). V dobi, ko je javno učil, je dobrotljivi Vzveličar ob¬ čeval po domači šegi s prebivalci Judeje in Galileje. Obi¬ skoval jih je po hišah, je jedel ž njimi in se pogovarjal, naj so bili bogati ali ubogi, visoki ali nizki, mladi ali stari, -> 186 <- učeni ali preprosti, pravični ali grešni. — Spoštovanje do postave in do zakonite oblasti je pokazal Jezus očitno, ko je dal farizejem, ki so ga izkušali z vprašanjem: Ali se sme davek dajati cesarju ali ne, večno znameniti odgovor: Reddite, quae sunt caesaris, caesari; et quae sunt Dei, Deo! Dajte cesarju, kar je ce¬ sarjevega, in Bogu, kar je božjega! (Mat. 22,17. 21). Vzveličar je določil neizpodbitno načelo: Kar po pravici gre cesarju, treba cesarju dati; vtoliko mu moramo biti po¬ korni, da poleg tega ne kršimo svojih dolžnosti do Boga. Po tem pravilu in vodilu se je ravnal božji Učenik v javnem življenju, zlasti ob koncu svojega življenja na zemlji. Ko mu nekdo izmed ljudstva veli: „Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino,“ mu odgovori: „Clovek, kdo me je postavi! za sodnika ali delivca črezvaju?“ (Luk. 12, 13. 14). Kristus ni grajal človeka, da je iskal pravico, pa izpovedal je, da se kaj takšnega ne strinja z njegovim poklicem, in da si torej oškodovani naj išče pravice pri postavni oblasti. Toda Jezus je koj porabil priložnost, da stori dobro delo; zato je rekel pričujočim: „Glejte, in va¬ rujte se vse lakomnosti: zakaj nikogar življenje ni odvisno od obilnosti premoženja. 11 V dokaz jim je povedal priliko o bogatem možu, ki je sklenil podreti svoje žitnice ter se¬ zidati večje, da bi vanje spravil vse bogastvo in porekel svoji duši: Duša moja, obilo blaga imaš spravljenega za prav mnogo let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje! Bog pa mu je rekel: Neumnež, to noč bodo terjali tvojo dušo od tebe; kar si pa spravil, čigavo bo? (Luk. 12, 15—20). iz pokorščine do gosposke, katere se je poslužila višja in večna Moč in Modrost, da izvrši veliki sklep, po katerem je Jezus deloval in trpel, gre Odrešenik sovražnikom naproti, se da ujeti, zvezati in odgnati, in zapove vzkipelemu Petru, naj vtakne meč v nožnico. Pride pred sodni stol krivičnikov Ana in Kajfa, Pilata in Heroda. Ko mu omahljivi deželski oblastnik Pilat razlaga, da ima oblast ga križati in oblast ga izpustiti, pripozna mu Jezus to oblast ter še pristavi, da mu je dana od zgoraj. Ne imel bi nobene oblasti 187 do mene, ko bi ti ne bilo od zgoraj dano. (Jan. 19, 11). In Jezus se da zasramovati, bičati, s trnjem venčati, da si naložiti težki križ na rame, da se nanj pribiti in se ž njim vred povišati. Tako je bil Jezus do smrti in sicer do smrti na križu pokoren svojemu nebeškemu Očetu in ljudem, vkolikor so imeli oblast od zgoraj po božji določbi ter so bili izvrši¬ telji božje volje. Vzvišeni vzgled Sina božjega, ki je bil staršem pokoren, naj si vzamejo k srcu ter premišljujejo zlasti sinovi in hčere, ki iz nepokorščine do ljubih staršev zapuščajo svoje rojstne hiše in silijo v tuje kraje, da bi mogli tam živeti svobodneje in se nositi bolj gosposki, ki pa ne pomislijo, da je domač črni kruh slajši kot beli kruh v tujini. Močni in zdravi odhajajo iz domače hiše, oslabljeni, bolehavi, potrti na duši in na telesu se večinoma vračajo domu, in potem so sebi v težek križ, svojim domačim v nadlogo in sramoto, rojstnemu kraju pa v občutno škodo. Domoljubje je dejanski razodeval naš Gospod in Vzveličar z dobrim vzgledom, ki ga je dajal izza otro¬ ških let svojim sodeželanom. Zmeraj je izpolnjeval zapovedi in postave, vedno je bil resnica in pravica. Njegovo pre¬ sveto življenje, zrcalo vsakovrstne čednosti, je bilo some¬ ščanom v izredno korist, ker jim je dvigalo duha, blažilo srce, izpodbujalo voljo. Tako si je pridobil dobrotljivi Vzveličar nepojmljivih in neizmernih zaslug za Palestince. — Preden je Samuel odložil sodniško svojo službo in ko se mu je bližala smrt, je storil vpričo ljudstva čudež: na njegovo klicanje je dal Gospod hipoma gromenje in dež (I. Kralj. 12, 18); in potem se je' starček pozval na svoje neomadežano življenje ter je poklical vse Izraelsko ljudstvo, da mu naj glasno izpriča, da je opravljal sodniško službo nesebično in pravično. „Glejte, postaral sem se in sem osi¬ vel. Tako sem hodil pred vami od mladih let do današnjega dne; glej, tukaj sem! Govorite o meni pred Gospodom, ali sem delal komu krivico ali silo, ali sem sprejemal iz koga roke darilo ?“ In vse ljudstvo je dalo blagemu možu v znamenje, kako ga spoštuje, čisla in ljubi, najčastnejše 188 izpričevalo. Zavpilo je kakor z enim mogočnim glasom: „Nisi nam delal ne sile ne krivice, pa tudi nisi iz nobenega roke nič sprejemal ... Gospod je priča!“ (1. Kralj. 12, 2—5). Tudi Jezus se je vpričo Judov skliceval na svoje ču¬ deže in je terjal od njih vero, da je obljubljeni in dopo- slani Mesija. Ako meni nočete verjeti, verujte de¬ lom! (Jan. 10, 38). Pa še več! Česar Samuel ni mogel vprašati svojih sodeželanov, je vprašal Jezus pričujoče: Kdo izmed vas me bo prepričal greha? (Jan. 8, 46). In nihče se ni oglasil ne z očitanjem, ne z najmanjšo pri¬ tožbo. In vprašanje, kakršnega še nikdar ni nihče stavil in ga ne bo, je bilo izrečeno pred najhujšimi sovražniki. In molčali so. In njihov molk, molk sovražnikov, je sijajnejše izpričevalo, kakor bi bila najvišja pohvala iz ust prijateljev. — Dober, lep in vzvišen vzgled zapre nasprotnikom besedo in koristi v vsakem oziru. O, ko bi imela vsaka dežela le pridne, krepostne in delavne prebivalce, tedaj bi bila zares obljubljena dežela: življenje v njej bi bil predokus in pred- užitek življenja v nebeški domovini! Prava lepota dežele ni v krasnih gričih in divnih dolih, v žitnem polju in pi¬ sanih livadah, v rodovitnih vrtih in vinogradih, marveč v bogaboječih, pobožnih prebivalcih. In moč in sila narodova niso skale in pečine, temveč je skalnata vera, pa sta trdno upanje in močna ljubezen. Lep, divno-lep je bil raj, v ka¬ terem sta prebivala in katerega sta obdelovala naša prva roditelja; vendar vsa njegova lepota in krasota ju ne bi bila popolnoma osrečila, če se jima ne bi bil razodeval Bog in če mu onadva ne bi bila v ljubezni vdana. Njuni odpad od Očeta nebeškega, greh, je uničil raja nepopisno lepoto in je pokončal njuno neizrekljivo srečo. Jezus, naš božji mojster, je ljubil svojo domo¬ vino. Ni pa bilo v ljubezni vdano njegovo srce mrtvi grudi, marveč ljudstvu, ki si je tam postavilo svoj dom, ki je tu sezidalo čudovito lepi tempelj, ki je zgradilo krasna mesta, prijazne trge, divne vasi in sela. Prisrčno domoljubje doni iz gorja, ki ga je božji Vzveličar zagrozil nekaterim bolj odlikovanim mestom, da bi odvrnil od njih pretečo pogubo: -? 189 <- „Gorje tebi, Korozajn! Gorje tebi, Betsajda! Zakaj ako bi se bili v Tiru in Sidonu godili čudeži, ki so se godili pri vas, bi se bili že davnaj pokorili v ostrem oblačilu in v pepelu ... In ti Kafarnaum, ki se povzdiguješ do neba, ti boš pahnjen v pekel!“ (Mat. 11, 21. 23). Prenežno ljubezen do domovine izdajejo solze, katere je priljudni Jezus točil nad bogato z milostmi obdarjenim, pa za vzveličanje malomarnim mestom Jeruzalemom. V duhu gleda strašni konec, ki čaka mesto, polno ljudstva, in pre¬ sunjen od bolesti, mu zakliče: „Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obkrožili z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; in bodo v tla pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamena na kamenu, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. 11 (Luk. 19, 42—44). Pretresljiva ta tožba jasno izraža vročo željo, da se ne bi izpolnilo preteče zlo. Da bi odvrnil od mesta pogibelj, se je Jezus trudil, pridobiti prebivalce za se ter jih tako obvarovati nesreče, pa zastonj. Zato je povzdig¬ nil svoj glas v otožni, srčno ljubezen dihajoči klic: Jeru¬ zalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamenjaš tiste, kateri so k tebi poslani; kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor kokla zbira svoja piščeta pod peruti, pa nisi hotel! Glejte, vaša hiša vam bo zapuščena pusta! 11 (Mat. 23, 37. 38). Tako oznanjujejo besede in dejanja božjega Vzveličarja sočutno, postrežljivo in darežljivo ljubezen do prebivalcev prelepe Palestine. Ljudi pred nesrečo svariti in varovati, je ljubezen. V nesreči jih omilovati in obžalovati, jim po mo¬ čeh pomagati in jih podpirati, je požrtvovalna ljubezen do bližnjega, ljubezen, katero nam je milosrčni in dobrodelni Vzveličar zapovedal z besedami: Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil. (Jan. 13, 34). Takovšna ljubezen priskoči bližnjemu z marsikatero žrtvijo na pomoč, tudi če je težavno, tudi če ni upati nobene časti, marveč je pričakovati nehvaležnost, zasramovanje in zasmeh, preziranje in preganjanje. To je * 190 * tista ljubezen, kateri je zapel glasoviti apostol narodov sv. Pavel hvalnico, kakor lepše ni nihče zložil ne pred njim in ne za njim: „Ko bi govoril človeške jezike in angeljske,. ljubezni pa bi ne imel, bi bil kakor brneč bron ali zvenčeč škrobotec. In ko bi znal prerokovati in bi vedel vse skriv¬ nosti, in imel vso učenost; in ko bi imel vso vero tako, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem. In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in ko bi dal svoje telo, da se sežgem, ali ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi. Ljubezen je potrpljiva, dobrotljiva; lju¬ bezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje; ni častilakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice; vse pre¬ trpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikdar ne preneha. 11 (I. Kor. 13, 1 — 8). Zares, ko bi takovšna ljubezen vodila ljudstva in narode, tedaj bi svoje meče prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe; in nič več ne bi narod zoper narod vzdigoval meča, in ljudje ne bi se dalje vadili za vojsko. (Iz. 2, 4). Jezus Kristus Bogčlovek je žrtvoval vse za svojo domovino. Posvečeval jo je z molitvijo, katero je opravljal v Nazaretu, v Jeruzalemu, na višinah, kakor n. pr. na Oljiski gori, klečeč ali pa z obrazom ležeč na zemlji; posvečeval jo je s svojimi nauki, s čudeži in stopinjami. Najvišje po¬ svečenje pa je podelil domači zemlji, ko jo je namočil s svojo dragoceno krvjo. Vse to je vzrok, da je Palestina še dandanes domačinom in tujim božjepotnikom tako neskon¬ čno ljuba in draga, tako častitljiva, cenjena in sveta. Go¬ spodove molitve, pota, čudeži, njegova kri, vse je bilo v prvi vrsti namenjeno Palestinskim rojakom v blaginjo. Za nje je Sin človekov kri prelil, je žrtvoval življenje in vse imetje, tudi zadnje oblačilo. Njim je odstopi! svojega Očeta, ko jih je učil moliti: Oče naš, kateri si v nebesih! (Mat. 6, 9). Njim je umirajoč zapustil svojo mater, ko je zaklical s križa: Glej, tvoja mati! (Jan. 19, 27). Da, njim je dal vse, kar je imel, tudi samega sebe, ko je dejal pri zadnji večerji: Vzemite in jejte, to je moje telo! -> 191 <- Vzemite in pijte v s i (iz keliha): to je moja krinove zaveze, katera bo za njih veliko prelita v odpu- ščenje grehov! (Mat. 26, 26 — 28). Tako je Jezus ljubil, kakor je učil: Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. (Jan. 15, 13). Najvišja stopnja ljubezni do bližnjega je, če kdo žrtvuje, ako treba, ne le čast, imetje in zdravje za tiste, katere ljubi — prijatelje in sovražnike — marveč če daruje tudi svoje življenje. Tako je ljubil Kristus. Bil je dobri, ljubeznivi Pastir, ki je toliko skrbel za svoje ovčice, da je dal življenje za njih vzveličanje. (Jan. 10, 15). Ko bi prebivalci dežele ali države prijazno med seboj občevali, ko bi kot dobri sosedje radi drug drugemu po¬ magali in se podpirali, ko bi si napake in slabosti veliko¬ dušno odpuščali in se voljno drug za drugega žrtvovali: kako veselo in srečno bi bilo življenje v tisti deželi, v tisti državi! Kakšnih čudežev ni izvršilo krščansko domoljubje viteške device Orleanske, blažene Joane d’Are! In koliko občudovanja vrednih uspehov je dosegel sv. Klement Ma¬ rija Hofbauer s svojo gorečo ljubeznijo do Boga in do bližnjega. In v čednosti neomahljive junakinje, šestnajstere v grozno smrt pod morivno sekiro obsojene karmelitinje, so trem redovnim obljubam pridejale še prisego, da hočejo radovoljno darovati življenje za mir nesrečni svoji domovini. Bog je z dopadenjem sprejel njihovo žrtev. Po 17. juliju 1794 se je polegla strahovlada francoske prekucije. Pa, ljubi moji, premišljujmo dalje ob vzgledu Kristu¬ sovem krščansko čednost domoljubja! Premili Vzveličar je ljubil Izraelsko ljudstvo, ni pa sovražil prebivalcev drugih dežel. Njegovo srce ni bilo tako tesno, da bi v njem le lastni narod našel prostora. Jezus ni bil le Odrešenik Izraelcev, marveč vsega sveta. Cena njegove najsvetejše krvi ni bila tako nizka, da bi ž njo odkupil od večne smrti samo le eno ljudstvo. Ne, za vse narode in za vsa ljudstva je prelil svojo dragoceno kri, in vsi naj bi bili deležni zlatih sadov odrešenja. 192 <- Visokega pomena je že bilo, da so božje Dete v jas¬ licah prišli molit poleg betlehemskih pastirjev tudi Modri iz daljnih jutrovih dežel, ki niso bili judovskega rodu. Po¬ tem se je Jezus v otroških letih mudil v Egiptu; ko je javno učil, je obiskal deželo Gerazenov (Mat. 8, 28), je prišel v mesto Sihar, kjer je pri Jakobovem studencu samaritanski ženi oznanjeval vzveličavne nauke (Jan. 4, 5 nsl), je preho¬ dil pokrajino ob Tiru in Sidonu (Mat. 15, 21) ter je ondi ozdravil od hudega duha silno mučeno hčer kananejske žene. Da, ljubezni polni Jezus je pohvalil ponižno in sta¬ novitno vero ravno te paganske matere. (Mat. 15, 28). Enako je ozdravil bolnega hlapca rimskemu stotniku v mestu Ka- farnaumu ter je proslavil njegovo občudovanja vredno vero vpričo vsega ljudstva z besedami: Resnično vam po¬ vem, tolike vere nisem našel v Izraelu! (Mat. 8, 10). In ravno pri tem dogodku je Vzveličar popolnoma jasno povedal, da ni prišel na svet samo za judovsko ljud¬ stvo, ko je svečano oznanil: „Povem vam pa, da bo jih veliko prišlo od vzhoda in zahoda, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu: otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v vnanjo temo.“ (Mat. 8, 11. 12). Vzveličarja vsega sveta se je Gospod imenoval v prijetni priliki o dobrem pastirju z besedami: „In imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pri¬ peljati, in bodo poslušale moj glas, in bo en hlev in en pastir.“ (Jan. 10, 16). In Jezus je razširil srce svojim apo¬ stolom, ko jih je pred vnebohodom z Oljiske gore razpo¬ slal po vesoljnem svetu z naročilom: „Pojdite in učite vse narode, in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha! Učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapove¬ dal! In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta!“ (Mat. 28, 19. 20). Jezus je oznanjeval veselo sporočilo o vzveličanju za ves svet, je trpe! in umrl za vse ljudi, je vsem otrokom Adamovim odprl rajska vrata. Vendar je, zvest božjemu načrtu za odrešenje človeškega rodu, pridigoval svoj evan- gelj najprej Izraelcem, »katerih last je bilo posinovljenje in 193 <- veličastvo in zaveza in postavodaja, in služba božja in obljube; katerim so pripadali očaki in iz katerih je bil on sam po mesu rojen.“ (Rimlj. 9, 4. 5). Da je Kristus odprl nebesa vsem narodom, je sam razodel apostolu, kateremu je dal ključe nebeškega kraljestva (Mat. 16, 19), po posebni prikazni, ki ga je podučila, da niso izključeni od vzveličanja tisti, ki se ne prištevajo judovskemu ljudstvu. Ko se je Peter branil klati in jesti od nečistih živali, ki so bile v platnenem prtu, je zaslišal trikratni klic: Kar je Bog očistil, ti ne imenuj nagnusno! (Dej. ap. 11, 9). In Peter, ki je hipno spoznal, da Bog ne gleda na osebo, marveč mu je v vsakem ljudstvu ljub, kdor se ga boji in dela pravico, je nemudoma krstil pagana Kornelija z dru¬ žino vred. (Dej. ap. 10, 48). Po stopinjah božjega mojstra so hodili njegovi učenci. Ko je Peter svojim sobratom v Jeruzalemu pripovedoval o krstu neverskega stotnika Kornelija iz Cezareje, so pove¬ ličevali Boga, rekoč: Torej tudi ajdom je Bog dal pokoro k življenju! (Dej. ap. 11, 18). Apostoli so ljubili sorojake, niso pa izključevali od krščanske ljubezni drugih narodov. Prečudoviti vzgled nam je izvoljeni apostol narodov sv.Pavel, ki je želel sam zavržen biti, ločen od Kristusa, namesto svojih bratov, ki so bili nje¬ govi rojaki po mesu (Rimlj. 9, 3), le da bi se oni vzve- ličali; pridigoval pa je vendar tudi Arabcem, Sircem, Gala- čanom, Maloazijatom, Macedoncem, Grkom, Rimljanom, Ilircem, Špancem, skratka, vsem rodovom in ljudstvom na zemlji, h katerim je prišel na svojih apostolskih potovanjih. V ljubezni do Kristusa je objemal vse narode, kajti tu ni razločka med Judom in Grkom; ker eden je Gospod vseh, bogat za vse, ki vanj kličejo. (Rimlj. 10, 12). V ljubezni do Jezusa je združeval ta „homo Iudaeus a Tarso“, ta mož judovskega rodu iz Tarza (Dej. ap. 21, 39) vsa ljudstva, ker ni ne pa¬ gana ne juda, ne divjaka ne skita, ne sužnjega ne prostega, ampak vse in v vsem Kristus. (Kol. 3, 11). 13 -> 194 <- Zares, nikakor ni zvest učenec Jezusov, kdor druge narode prezira in zaničuje, pa jih sovraži in napada, ker ne zna razločevati med ljudstvom in njegovimi slabostmi; kdor oboje preganja in črti, namesto da bi obsojal napake in pregreške ter slabe lastnosti in razvade, ljubil pa osebe. Najnovejši svetnik avstrijski, Klement Marija Hofbauer, se je ravnal po vzvišenem vzgledu božjega Odrešenika in njegovih svetih apostolov: poln ljubezni in gorečnosti se je trudil ter je blagoslovljeno deloval po različnih pokrajinah na Poljskem, Badenskem in Bavarskem, na Moravskem, Nižeavstrijskem, v Švici in Italiji, zlasti pa v glavnem in prestolnem mestu Dunaju. Sveta katoliška Cerkev, ki obsega že po svojem imenu vse narode, uči in zapoveduje, da moramo čislati bližnjega in spoštovati sosednje narode. V tej vesoljni Cerkvi je krista- lizovana in oživotvorjena misel ljubezni in pravičnosti. Ko bi se le to dvoje njenih večno veljavnih načel: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in vse, karkoli hočete, da ljudje store vam, tudivi njim storite: vsestranski zvesto in vestno izpolnjevalo, potem bi bili pač za vselej odslovljeni nizkotni in zoperni narod¬ nostni prepiri. Res, krščanske zapovedi ne smemo zabiti: Kakor sam sebe ljubiš, tako ljubi tudi svojega bližnjega. Kakor svoj narod ljubiš, tako ljubi tudi druge narode! Predragi! Božji Gospod in Vzveličar nam je zastran ljubezni do naroda podal še prevažen nauk, ko narod¬ nosti ni stavil in povzdigoval nad vero. V naših dneh se motijo in druge vodijo v zmoto vsi, ki pri skrbi za zemeljsko domovje pozabljajo na večno-lepo, nebeško domovino. Ljudje, ki so se proč obrnili od Boga, kličejo: „Narodnost nad vse.“ Toda narodnost ne sme postati malik, ampak ljubezen do naroda mora biti vravnana po božjih in cerkvenih zapovedih. Usmiljeni Vzveličar je živo želel srečo in zemeljsko blaginjo svojih rojakov, zato jim je lajšal raznovrstno trpljenje; pa pred vsem mu je bilo na skrbi njihovo trajno, večno vzveličanje. Če jim je to zagotovljeno, je pridobljeno vse za nje. Zato je Kristus opominjal in 195 svaril pred pretirano skrbjo za časne potrebe: „Ne skrbite vznemirjeni, rekoč: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblačili? Ker vaš Oče nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Iščite torej najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to vam bo privrženo!“ (Mat. 6, 31 — 33). Judje so pričakovali Mesija, ki bi jih privedel do sve¬ tovne vlade, kakor so jo imeli Rimljani v svojih rokah. Ker Kristus Gospod ni utemeljil zemeljskega kraljestva, marveč je pred Pilatom določno oznanil, da njegovo kralje¬ stvo ni od tega sveta (Jan. 18, 36), zato so ga sta- rejšine ljudstva zavrgli ter ga niso hoteli pripoznati za pri¬ čakovanega in pridoposlanega Mesija. Pa kaj bi bilo judom koristilo zemeljsko, četudi še tako veliko in mogočno kra¬ ljestvo? Pomenilo bi slavno in sijajno dobo v njihovi zgo¬ dovini, pa za večnost se ne bi štelo. Kaj bi bilo hasnilo posvetno vladarstvo judovskim državljanom in državljankam, ako po kratkem življenju na zemlji ne bi mogli priti v ne¬ beški Jeruzalem? Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? (Mat. 16, 26). In kaj škoduje človeku, če ves svet izgubi, pa svojo neumrjočo dušo vzveliča? Za ta svet človek ne živi. Ko bi bili judje vstopili v vidno kraljestvo Kristusa Boga-kralja, tedaj bi bili, kakor meščani božjega kraljestva na zemlji, deležni svetovne vlade svete katoliške Cerkve, katere dom obsega vse narode, in imeli bi pravico do nebeške slave. Kar je večno, ima prednost pred časnim. Božji Vzve- ličar je hotel ljudem zagotoviti večno blaženost; zato jih je učil, vsak čas visoko ceniti in čislati vero, za katero je on žrtvoval kri in življenje. To je večno življenje, je dejal, da spoznajo tebe, edinopravega Boga, in Jezusa Kristusa, katerega si poslal. (Jan. 17,3). In njegova zapoved se glasi: Ljubi Boga nad vse! V živi veri v Boga in v goreči ljubezni do njega so videli in našli tudi sveti apostoli pravo blagostanje narodov. Enako se mora krščanski patriot venomer potegovati za sveto vero, da zagotovi svojemu narodu večni obstanek. 13 * -> 196 <- Storiti mora to, čeprav ga zategadelj rojaki-bratje obrekujejo in napadajo, češ, da je brezdomovinec, sovražnik in izda¬ jalec naroda, da je ovir narodne slave in veljave. Tolaži naj se z Gospodovo prerokbo: Spomnite se besed, katere sem vam govoril: Hlapec ni večji od Go¬ spoda. Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali! (Jan. 15, 20). Dobro vemo, kako so judje Jezusa sovražili in pre¬ ganjali, kako so ga dolžili, da zapeljuje ljudstvo, da brani plačevati davek. Naposled so ga tožili, da Boga preklinja in ljudstvo šunta, na kar je bil obsojen k smrti in na križ pribit. Nič bolje se ni godilo njegovim zvestim učencem, svetim apostolom. Judje, njihovi bratje, prav ti so bili, ki so jih vsepovsod zasledovali in preganjali. Apostoli so bili možje svojega naroda, pa njihov nauk ni bil nauk sinagoge. Prvaka apostolov so lastni rojaki tirali pred višji zbor, pa so ga bičali, v ječo vrgli in izkušali umoriti. Jakob starejši, eden izmed treh odličnejših in zaupnejših učencev Jezu¬ sovih, je bil v Jeruzalemu z mečem obglavljen. In kaj vse je moral pretrpeti od svojih bratov nekdanji goreči branitelj judovske postave Savel in poznejši vneti oznanjevalec vzve- ličavne vere Kristusove, Pavel! Ko so ga nekoč judje zagledali v tempelju, so našču¬ vali nanj vse ljudstvo, pa so ga prijeli in so vpili: Možje Izraelci, pomagajte! To je tisti človek, ki vsepovsod uči zoper ljudstvo in postavo in zoper ta le kraj! Tedaj se je vznemirilo vse mesto, in ljudstvo je skupaj drvilo: in so zgrabili Pavla ter ga vlekli iz tempelja . . in so ga hoteli umoriti. Ko se je pod varstvom poveljnika rimskih vojakov, pagana Lizija, začel zagovarjati, so ga poslušali do besed: »Gospod mi je rekel: pojdi, ker poslal te bom daleč med nevernike 11 — tedaj pa so povzdignili glas ter divje vpili: Proč z zemlje s takim! Ni vreden, da živi! In so proč metali svoja oblačila in prah kvišku lučali. (Dej. ap. 22, 21—23). Pozneje ga je judovski zagovornik Tertul pred deželskim oblastnikom Feliksom po krivem tožil tako le: „Našli smo, da je ta človek kuga, da napravlja upor zoper vse jude po 197 «• vesoljnem svetu, in da je poglavar uporne stranke Nazare¬ čanov. Izkušal je celo oskruniti tempelj, in smo ga tudi zgrabili in hoteli soditi po svoji postavi. 11 (Dej. ap. 24, 5. 6). Kdo je bil pač boljši domoljub, Tertul ali Pavel? O hi¬ navščina ! Ko dojde Pavel v Rim, pokliče k sebi najimenitnejše jude in jim razlaga od jutra do večera nauk o kraljestvu božjem ter se trudi, da bi jih prepričal o Jezusu iz postave Mozesove in iz prerokov. Ker pa so bili needini med seboj in so začeli odhajati, jim je Pavel rekel: „Znano vam bodi torej, da je nevernikom poslano to vzveličanje božje; in oni bodo poslušali! 11 (Dej. ap. 28, 17 nsl). Tako so slav¬ nega Taržana lastni rojaki vsepovsod preganjali, tožili, bi¬ čali ter sovražnikom izdajali. In vendar je sv. Pavel ljubil svoj narod z edino pravo ljubeznijo, z ljubeznijo do Jezusa Kristusa, za katerega je hotel pridobiti vse judovsko ljud¬ stvo. Ko bi bila Palestina sprejela nauk Jezusa Kristusa in njegovih apostolov, bi bil judovski narod pač še dandanes lastnik obljubljene dežele, in aramajščina bi se še govorila najbrž ter bi imela svoje slovstvo. Ker nihče ne more položiti drugega teme¬ lja razen tega, ki je položen, kateri je Kristus Jezus (I. Kor. 3, 11), je vsakemu pravemu domoljubu sveta dolžnost, da brani svojemu narodu sveto vero, da ga va¬ ruje verske mlačnosti, zlasti pa odpada od edine, svete katoliške in apostolske Cerkve. Vera je za narod najdražje bogastvo. Brez vere ne more nihče časno in večno osrečiti posameznikov, zato tudi ne naroda. Prava omika, ki blaži notranjega človeka, njegovo dušo'in srce, prospeva le na podlagi bogoslužnosti v krščanski veri. Kaj je francoskemu narodu v večjo čast in slavo, to, da je močnoverna juna¬ kinja devica Orleanska, blažena Joana d’Are, zmagoslavno vodila vojaške čete v boj zoper sovražnike domovine, ali pa to, da so brezbožni vstaši brezsrčno umorili blagega kralja Ludovika XVI. in občudovanja vredno kraljico Marijo Antonijo, hčer slavne avstrijske cesarice Marije Terezije, in da so krvoločno kakor divje zveri poklali tisoče in tisoče * 198 najblažjih sinov in hčera francoske zemlje? Če propadeta vera in čednost v narodu, tedaj pade narod sam v naj¬ hujšo sužnost. V Gospodu ljubljeni verniki! povedanega razvidimo, kako veličasten vzgled nam je zapustil Jezus Kristus, naš Gospod in Bog, glede na domoljubje, da zasledujemo nje¬ gove stopinje in zvesto po njih hodimo. Toda sv. Peter, knez in prvak apostolov, povdarja v zgoraj navedenem temeljnem izreku zlasti, da je Jezus za nas trpel in nam je tako zapustil vzgled, da torej ne moremo po njegovih potih za njim hoditi brez trpljenja. Zdaj živimo v svetem času trpljenja Gospo¬ dovega. V milosti polnem velikonočnem času hočemo radi premišljevati grenko trpljenje in bridko smrt našega Go¬ spoda in Vzveličarja, hočemo vestno izpolnjevati postno postavo in vredno prejemati zakramenta svete pokore in presvetega rešnjega Telesa. Zlasti naj se letos odlikujejo možje in naj dajejo dober vzgled. Oni naj pridno prihajajo k izpovednici in naj radi pristopajo k mizi Gospodovi! Častito od mrtvih vstali Vzveličar je šel z dvema možema po deželi in je govoril ž njima, pa ga nista spoznala. Ko pa so sedli k mizi in je Jezus prelomil kruh ter ga jima dal zaužiti, sta ga hipoma spoznala. Da, pri gostiji ljubezni je spoznanje. Možje, ki Jezusa premalo poznajo, bi spoznali pri njegovi mizi ter okusili, kako dober in sladek je, kako sladek je njegov jarem in kako lahko je njegovo breme! Sveti Klement Marija Hofbauer je deloval na Dunaju tako blagoslovljeno zlasti s srčno-pobožnim češče- njem najsvetejšega božjega Zakramenta. Kakor sv. Alfonz Marija Liguori, enako je njegov duhovni sin, Klement Hofbauer, sam pobožno častil in druge navajal k češčenju evharistiškega Vzveličarja ter je tako povsod, kjer je delo¬ val v dušnem pastirstvu, dosegel najčudovitnejše uspehe. V kruhu močnih je našel nekdanji pekovski pomočnik, ki 199 je pri pečenju kruha vedno mislil na kruh amgeljski, v ne¬ beški mani, pravim, je našel oče Hofbauer moč in kre¬ post, da je srečno premagoval vse ovire, ki so se kopičile pred njim. Duhoviti pesnik Caharija Werner je nekoč dejal: Med živimi so mi znani le trije močni možje: Napoleon I„ Goethe in oče Hofbauer. ,, Ako bodo možje, kateregakoli stanu in dostojanstva, z vestnim izpolnjevanjem četrte cerkvene zapovedi bližnjemu dajali dober vzgled, bodo tudi drugi škofljani z veseljem opravili velikonočno pobožnost, in Velika noč bo za pre¬ bivalce Lavantinske vladikovine izreden praznik najčistejšega veselja in najslajše radosti. Exeamus igitur, pojdimo torej vun k Jezusu na Golgoto., in nosimo njegovo zasramovanje! Saj nimamo tukaj stalnega mesta, temveč iščemo prihodnjega. Ubogajte svoje predstojnike in bodite jim podložni! . . Molite za nas! . . Bog miru pa, ki je izpeljal od mrtvih velikega Pa¬ stirja ovc v krvi večne zaveze, Gospoda našega Jezusa Kristusa, naj vas stori pripravne k vsa¬ kemu dobremu delu, da storite njegovo voljo! Prosim vas pa, bratje, prijazno sprejmite to be¬ sedo tolažbe! Milost bodi z vami vsemi! Amen. (Hebr. 13, 13 nsl). V Mariboru, na praznik presladkega imena Jezu¬ sovega, dne 16. prosinca 1910. f Mihael, knez in škof. LIV. a) Spomenica avstrijskih škofov, poslana dne 8. novembra 1910 svetemu očetu papežu Piju X. o časovnih razmerah. Beatissime Pater! mperii Austriaci Episcopi, qui e superiorum tem- porum instituto his diebus, cum de summis nostrarum dioeceseon rebus consilium habituri Vindobonam convenimus, nihil prius, nihil antiquius duxi- mus, quam Sanctitati Tuae litteris salutem dicere ab Eaque benedictionem Apostolicam petere, qua firmati bonis cum ominibus labores nostros inchoaremus. Pro qua benedictione nobis benigne transmissa Sanctitati Tuae gratias maximas referimus. Nune autem antequam discederemus nostrasque dioe- ceses repeteremus, non potuimus nobis temperare, quin his litteris ad Te missis iterum pietatis sensa Tibi expromere- mus et quae animos nostros angunt, filiorum fiducia aperi- remus. Etenim in dies magis, Sanctissime Pater, nobis per- suadetur Te peculiari Dei optimi providentia in his gravis- simis tempestatibus Dei Ecclesiae datum esse. Et re quidem vera id, quod in ingressu Pontificatus Tibi proposuisti instaurare omnia in Christo, non minore sapientia quam animi fortitudine ad exitum perducis. In- stauras profeeto in Christo omnia, quae in ordine naturae et gratiae condita sunt. Ab immis namque fundamentis, quibus uterque ordo nititur, exorsus, rationis et fidei leges forti et, cui nulla vi resisti potest, dextra, adstruis; connu- bium, quod divina Sapientia inter rationem et fidem nexuit, sacrosanctum ac inviolabile servari iubes, non secus aeriter insequens eos, qui ratione agnosticismi undis submersa fidem solarn extollunt, quam eos, qui fidem, quam a summo coelo egressam principari fas est, rationi subiici, quin ratione etiam absumi velint. Beatissime Pater! Belli contra modernismum, quod omnium haereseon conlectum merito appellasti, a Te suscepti institutum et gerendi ratio iusta nos admiratione afficiunt, £ 201 <- ita ut nesciamus, utrum in ea re magis sapientiam, an pa- tientiam ac perseverantiam celebremus. Ex quo enim aitis non secus ac concinnis verbis Encyclicae „Pascendi“ prae- ceptores modernismi dissimulationis integumentis evolvisti et nudasti, potente manu usque adhuc insequeris nusquam consistere sinens, quum in id unum animum intendas, ut a familia catholica, quam in veritate sanctificari oportet (Ioan. 17, 17), omnis error procul arceatur reductique ad fontes vivos doctrinae purae fideles sanctis operibus Deo fructificent. Et nos in dies magis intelligimus, quantum Sanctitati Tuae respublica Christiana debeat. lam enim ad extrema periculorum ventum erat, ita ut, nisi auxi!io venisses, pes- sima timenda fuissent. Neque secus nobis remedia, quae tanto malo occurrendo elegisti nobisque arripienda suges- sisti, probantur, prout est censorum institutum vel consilium, quod a vigilantia audit, tandem quod omnes, qui Ecclesiae ministerio se dedicant vel in aliquo ecclesiastico munere dignitateve collocandi sunt, professionem fidei modernismi errores condemnantem iureiurando firmatam elicere iubes. Neque tamen summis his negotiis intento Tibi, Beatis- sime Pater, minus curae omnia alia sunt, quae rationibus Ecclesiae conducere possint. Quid enim quod ad salutem sive temporalem sive aeternam pertinet, a corde Tuo alienum est? Quis pietatis Tuae viscera haud experitur? Tu Epi- scopos, quos Deus in summa arce Sion collocavit, instruis, quomodo non vocatos a Sanctuario arceant; quomodo iu- venes in sortem Domini assumptos in disciplinis sacris et in moribus tanta vocatione dignis-instituant; Tu amovibili- tatis parochorum disciplinam, quo et Episcopi in tam gravi negotio securius agant et parochorum iura in tuto ponantur, sapienter moderaris; Tu summi Magistri partes sumens Clero catholico vitae spiritualis et asceticae christianae prae- cepta explicas; Tu sacerdotibus gregis fidelium magistris ac pastoribus verbi Dei praedicandi et catechismi expli- candi officium gravissimum religiose obeundum inculcas; Tu religiosos et moniales regulae primigeniae integritatis £ 202 <- aemulator ad consiliorum evangelicorum perfectionem in- formas; Tu plebeiorum, qui in sudore vultus panem come- dunt, salutis studiosissimus, actionem socialem provehis praeceptisque salutaribus temperas; Tu gregem fidelium, in hac lacrymarum valle laborantem, ne deficere possit in via, ad pascua vitae aeternae ducis, ad frequentiam divinae agapis invitans, adhortans; Tu denique parvulos panem petentes, pane eucharistico refici iubes, ut Iesus in tenella aetate mysterio amoris šibi adstringat, ne saeculum prae- ripiat. Iure itaque merito usurpare Tibi licet illud apostoli: Omnibus omnia factus sum, ut omnes facerem salvos. (1. Cor. 9, 22). Quantis porro curis ecclesiarum sollicitudo pectus Tuum implet! Quantae Te temporum iniquitates aggravant! Quae inimici Dei in Gallia, Hispania, Lusitania, Italia alibi- que gentium in Ecclesiam Dei iniquo consilio moliuntur, quomodo animum Tuum haud stringant? Quanta inde Tibi aegritudo! Quis enim infirmatur, et Tu non infirmaris? Quis scandalizatur, et Tu non ureris? Pro his aliisque maximis laboribus et molestiis, quae reipublicae christianae commodis consulturus suscepisti, meritae iustaeque gratiae Tibi sunto. Nos autem, Beatissime Pater, firmiter spondemus praeceptis Tuis paratissime nos obsecuturos nec quicquam neglecturos esse, quod ad con- silia Tua adsequenda valet. Persuasum profecto est catholicis, Pastorem diligentis- simum in summa arce excubias agere ipsorumque utilita- tibus invigilare; ideo securi et tranquilli agunt Deo pro tanto Pontifice gratias, dicentes: Persentit infernus auctoritatis Pontificiae pondus opusque suum labare videns, saevit et infremit. Id nuper identidem factum vidimus. Cum enim Litteris encyclicis memoriae iubilari S. Caroli Borromaei digne celebrandae, historiae testimonio innixus, auctores et fautores falsi nominis reformatorum iustissimo iudicio per- strinxisti, hostes Dei ex latebris prorumpentes quasi ex condicto turbas concierunt, ut animos catholicorum ab Ec- clesia abalienarent eiusque odio imbuerent. Necdum hi con- -> 203 <- ticuerunt, cum in ipsa alma Urbe, Sanctitatis Tuae sede, infernus aliam evomuit in Pontificatum et Ecclesiam blas- phemiam, ita ut orbis catholicus totus immis visceribus ingemuerit. Hac occasioneTe, Beatissime Pater, ingemiscere aevi- que iniquitatibus illacrymari vidimus. — Utinam Patris la- crymae coelum penetrent, a filiisque ingratis vindictam iusti Dei avertant! Nos quoque huc congregati tantae impietatis crimen vehementer lugemus, indignabundi detestamur. Lacrymae Tuae, Beatissime Pater, nobis Tecum communes sunt. In tantis rerum asperitatibus nostrae pietatis sollemnis asseve- ratio Tibi levamento sit. Ecce, coram Deo hic supplices ad- sistimus manusque ad coelum tollentes ex immis animis oramus pro Pontifice nostro Pio, ut Dominus Eum con- servet, beatum faciat Eum in terra et non tradat Eum in animam inimicorum Eius. Atque utinam quam primum illucescat aurora illius diei, quo catholicorum familia per orbem late diffusa Patrem suum ab aiieno imperio intactum plena libertate frui laetetur! Sanctissime Pater, ne quaesumus a magnis inceptis, quae vitae christianae reformandae suscepisti, desistas! Forti manu gubernacula Ecclesiae dirigas. Et nos, qui Te duce pretiosa ordinis supranaturalis dona generi humano integra servemus oportet, consiliis salutaribus instruas, adhortatio- nibus firmes, iniqui aevi fluctibus agitatos, ne submergamur, dextera porrecta adleves. In Te namque firmitas nostra con- stat, cum Tu sis petra inconcussa, cui Ecclesia superstructa consurgit; nos autem temporum - vicissitudinibus eatenus superiores sumus, quatenus arma nostra Tecum conso- ciamus. Ex Te itaque infirmitati nostrae ad proelia Domini fortiter pugnanda animus accedat. Tu, cum haeres sis illius gratiae, quam Dominus ultima illa nocte rogatione ad Patrem fusa Simoni impetravit, nos Fratres Tuos, laborum Tuorum socios, benedictione Apostolica confirma, ne fides nostra, ne nostra erga Sanctam Sedem Romanam pietas deficiat. Vindobonae a. d. VI. Idus Novembris 1910. 204 Antonius Iosephus Cardinalis Gruscha, Archiepiscopus Viennen. — Georgius Cardinalis Kopp, Episcopus Vra- tislavien. — Leo Cardinalis de Skrbensky, Archiepiscopus Pragen. — loannes Cardinalis Puzyna, Episcopus Cra- covien., per ipsius Auxiliarem An atoli um, Episcopum Irenopolitan. — loannes Cardinalis Katschthaler, Archi¬ episcopus Salisburgen. — Franciscus Sal., Archiepiscopus Olomucen. — Andreas, Archiepiscopus Leopolien. Ruthe- norum. — Iosephus, Archiepiscopus Leopolien. Latinorum. — Iosephus, Archiepiscopus Leopolien. Armenorum. — Franciscus, Archiepiscopus Tyrien. et Coadiutor Viennen. — Vincentius, Archiepiscopus Iadren. — Franciscus Borgia, Archiepiscopus Goritien. — loannes Bapt., Epi¬ scopus Parentin. et Polen. — Michael, Episcopus Lavantin. — Philippus, Episcopus Spalaten. et Macarscen., per Vincentium, Archiepiscopum Iadren. — Colo m anus, Episcopus Tricalen., Apostolicus Vicarius castrensis. — Iosephus Gregorius, Episcopus Ragusin., per Vincen¬ tium, Archiepiscopum Iadren. — Leopoldu s, Episcopus Secovien. — Franciscus, Episcopus Catharen. — loannes Bapt., Episcopus S. Hippolyti. — Constantinus, Epi¬ scopus Premislien., Sanachien. et Samborien. Ruthenorum. — Antonius, Episcopuš Veglen. — Antonius Bona¬ ventura, Episcopus Labacen. — Balthasar, Episcopus Gurcen. — losepus Sebastianus, Episcopus Premislien. Latinorum. — Leo, Episcopus Tarnovien. — Iordanus, Episcopus Pharen., per Vincentium, Archiepiscopum Iadren. — Iosephus, Episcopus Reginae-Hradecen. — Coelestinus, Episcopus Tridentin. — Gregorius, Epi¬ scopus Stanislaopolitan. Ruthenorum., per Constantinum, Episcopum Premislien. Ruthenorum. — Paulu s, Episcopus Brunen. — Iosephus, Episcopus Brkin. — Iosephus, Episcopus Budvicen. — Rudolphus, Episcopus Lincien. — Iosephus, Episcopus Litomericen. — Franciscus Petro ni o, Vicarius Capituli Tergestin. -> 205 <- b) Odgovor in zahvala svetega očeta papeža Pija X. z dne 7. januarja 1911 na zgorajšnjo spomenico avstrijskih škofov. Dilecto filio nostro Antonio Iosepho S. R. E. Presb. Card. Gruscha Archiepiscopo Viennensi et Venerabilibus Fratribus ceteris Archi- episcopis et Episcopis ditionis Austriacae. PIUS PP. X. Dilecte Fili Noster, Venerabiles Fratres salutem et Apostolicam Benedictionem! uas vos haud ita pridem, cum solemne consilium de communibus vestris rebus Vindobonae habe- retis, misistis ad Nos plenas amoris et officii litteras, iis Nos magna cum voluptate perlectis, facere non possumus, quin vobis et agamus ingentes gratias et vehe- menter gratulemur. Etenim in his temporum acerbitatibus, quae domi forisque tantas Nobis curas et molestias exhi- bent, omnino labori et aegritudini succumbendum Nobis foret, nisi divinus Auctor et Conservator Ecclesiae infirmi- tatem Nostram praesenti ope sustentaret. Sed, praeter Dei benignitatem, maxime Nos recreat et reficit studium sacro- rum Antistitum, qui voluntatis necessitudine, non solum dignitatis, Nobiscum cohaereant suaque navitate et industria onus Apostolatus aliqua ex parte Nobis allevent. Hoc nempe numero vos esse, probe iam scimus: verumtamen praeclara illa vel significatio vestrae erga Nos pietatis, vel professio intimae cum Apostolica Sede vestrum coniunctionis, vel de- claratio obsequii et fidei, qua praeceptis optatisque Romani Pontificis obtemperare studetis, opportuno Nobis, nec medi- ocri solatio fuit; et ob eam rem Nostra vobis gratia debetur. Ulud autem causae est, cur vobis gratulemur, quod e coetu Vindobonensi ad explenda boni Pastoris officia atque partes maiorem videmini sumpsisse alacritatem et praecipue in illa incubuisse, quae hodie vestram diligentiam in primis requirunt. Nam quod in Nostra ponitis laude, quidquid ad hanc diem in utilitatem Ecclesiae gessimus, quodque praesertim ea miramini et effertis, quae Nos de cohibenda peste modernismi, de augenda auctoritate Epi- scopi in ordinatione paroeciarum, de communicatione Cor- poris Christi maturanda pueris constituimus, vos quidem pie humaneque facitis; nihil enim Nos aliud egimus, ac Nostrum officium munusque postulabat: sed tamen intel- ligimus omnem vos daturos esse operam, ut quae universis Episcopis praescripta sunt, ea vos pro virili parte accuratis- sime exsequamini. Ceterum non eget hortationis Nostrae quasi stimulo vestra virtus: satis ardorem vestrum elabo- randi pro Ecclesia excitat atque acuit ipsa, quae ingravescit contra Ecclesiam, conspiratio improborum; hinc est, quod convicia nuper facta adversus Romanum Pontificatum et con- tumelias recentius maiestati Religionis in hac alma Urbe im- positas tam vos indigne tulistis tamque graviter conquerimini. Itaque, ut rogatis, divinae gratiae munera, quibus labor vester adiuvetur et fructuosus fiat, precamur, effuse in vos de caelo defluant, eorumque auspicem, vobis, dilecte Fili Noster et Venerabiles Fratres, cleroque et populo vestro apostolicam benedictionem amantissime impertimus. Datum Romae apud S. Petrum die VII. mensis lanuarii anno MCMXI, Pontificatus Nostri octavo. Pius PP. X. LV. Pastirski list avstrijskih škofov, poslan dne 16. novembra 1910 duhovščini o njenih dolžnostih v naših dnevih. Archiepiscopi et Episcopi ditionis Austriacae dilecto ac venerabili Clero suo salutem a Domino! Venerabiles Fratres! [raesules Vestri Vindobonae in Domino congregati gravissimum muneris sui officium esse duxerunt, litteras pastorales verba tum consolationis tum exhortationis proferentes ad Vos, fratres carissimi, dirigere. 207 Difficilia enim sunt tempora et periculis plena. Cum Mathathia debemus dicere: „Nunc confortata est superbia et castigatio et tempus eversionis et via indignationis. Nune ergo, o filii, aemulatores estote legis et date animas vestras pro testa¬ mente) patrum vestrorum et mementote operum patrum, quae fuerunt in generationibus suis.“' Iamiam adsunt illa tempora, de quibus Christus Dominus prophetavit: „Et eritis odio omnibus gentibus propter nomen meum. Et tune scan- dalizabuntur multi et invicem tradent et odio habebunt in- vicem. Et multi pseudoprophetae surgent et seducent multos. Et quoniam abundavit iniquitas, refrigescet caritas multo- rum . 112 Quam plurimi catholici dicunt, si non verbis, saltem faetis: „Venite et fruamur bonis et non praetereat nos flos temporis. Coronemus nos rosis, antequam marcescant, nul- lum pratum sit, quod non pertranseat luxuria nostra. Nemo nostrum exors sit luxuriae nostrae, ubique relinquamus signa laetitiae, quoniam haec est pars nostra. Opprimamus pauperem iustum et non parcamus viduae. Sit autem for- titudo nostra lex iustitiae.“ s Nostro quoque tempore saepissime verificatur dictum Spiritus Sancti: „Impius, cum in profundum venerit peccatorum, contemnit . 114 Surgunt etiam nune temporis pseudoprophetae, sicut Christus prae- dixit, et dant signa et prodigia, ita ut in errorem inducantur (si fieri potest) etiam electi 5 . Quid igitur Nobis et Vobis, fratres carissimi, agendum et providendum est, ut animabus pretiosissimo Christi san- guine redemptis nune temporis adeo periclitantibus quovis optimo modo succurramus et honorem Dei in terris auge- amus? Respondet Simon Petrus, princeps apostolorum: „Fra- tres, sobrii estote et vigilate, quia adversarius vester diabolus tamquam leo rugiens circuit, quaerens quem devoret. Cui resistite fortes in ftde.“ r ‘ Et revera „haec est vietoria, quae vincit mundum, fides nostra . 117 Iustus iuxta effatum Spiritus Sancti ex flde vivit 8 ; eo magis igitur sacerdotes ex fide • I. Machab. 2, 49-51. - 2 Matth. 24, 9-12. - 8 Sap. 2, 6-11. — * 4 5 Prov. 18, 3. — 6 Matth. 24, 24. — 6 1. Petr. 5, 8. 9. — 7 I. Ioan. 5, 4. — 8 Rom. 1, 17. 208 <- vivere debent, et tota vita sacerdotalis manifestatio quaedam et explicatio fidei catholicae sit oportet. In omnibus Christi fidelibus fides est initium et radix et fons bonorum operum; eo magis in sacerdotibus fides catholica debet esse omnium laborum et studiorum principium et finis. Sacerdotes sine fide vel cum modica fide sunt „nubes sine aqua, quae a ventis circumferuntur, arbores autumnales, infructuosae, era- dicatae 111 , sunt „cisternae dissipatae, quae continere non valent aquas“ 2 , sunt milites sine armis, sunt sal infatuatum, „ad nihilum valens ultra, nisi ut mittatur foras et concul- cetur ab hominibus 113 . Ex fide supernaturali efflorescit fortitudo illa apo- stolica, qua in omnibus aerumnis et casibus adversis mu- neris nostri stamus immobiles et animis intrepidis, scientes ex fide revelata, quod proeliemur proelia Domini. Eadem fides revelata edocet nos, quod Christus Dominus apostolos suos paulisper trepidantes consolatus estverbis: „Confidite, ego vici mundum.“ 4 Et cum apostoli in procella maris prae angustia cordis clamassent ad Dominum: „Salva nos, pe- rimus“, Christus tandem aliquando expergiscens increpavit eos dicens: „Quid timidi estis, modicae fidei? Tune surgens imperavit ventis et mari, et faeta est tranquillitas magna.“ 5 Idem Dominus, qui omnipotentia sua imperavit ventis et mari, promisit Ecclesiae suae, quod portae inferi non prae- valebunt adversus eam. Et reversurus ad Patrem consolatus est apostolos, dicens: „Ecce, ego vobiseum sum omnibus diebus usque ad consummationem saeculi!“ 6 Revera, fratres carissimi, Dominus prope est, Dominus nobiseum est, ad- iuvans nos semper et dans fructus laborum nostrorum tempore praestituto a Patre. Non est causa nostra, quae agitur a nobis, sed est causa Dei omnipotentis, qui iuxta Psalmistam 7 irridebit inimicis suis et subsannabit eos; est causa Domini, qui iureiurando promisit, se suos, qui in mundo sunt, non esse relicturum. 1 Ep. Iud. 12. — 2 Ier. 2, 13. — 3 Matth. 5, 13. — 4 ioan. 16, 33. — 3 Matth. 8, 26. — 6 Matth. 28, 20. — 7 Ps. 2, 4. Confidite er go, fratres carissimi, et estote viri, pleni Špiritu Sando et corroborati fortitudine apostolica. Nihil est Ecclesiae, operibus Dei et sacerdotum laboribus tam peri- culosum nihi!que quod quemlibet progressum adeo impediat, quam quaedam depressio animorum, quae inchoato nondum proelio iam omnia perdita autumat et adhortationibus et conatibus aliorum respondere solet: „Quis contra torrentem? Quid proficit, quid proderit?“ Reminiscamini, .venerabiles fratres, Deum esse robur nostrum; et si Deus nobiscum, quis contra nos? Mementote, fontes et radices actionum salutem animarum concernentium non solum consistere in conatibus nostris, sed multo magis in gratia Dei, qui etiam ex lapidibus potest suscitare filios Abrahae'. Deus omni- potens misit nos et praecepit nobis docere omnes gentes et docere eos servare omnia, quaecunque mandavit nobis. Dei causam agimus, cuius angelus ad obiectionem: „Quo- modo fiet istud?“ ž responsum dedit: „Quia apud Deum non erit impossibile omne verbum. us Propterea, fratres ca¬ rissimi, agite macti virtute in munere vestro et in officiis vestris! Habemus assistentiam Dei, cuius brachium nondum abbreviatum est et pugnat pro nobis. Habemus insuper gratiam muneri nostro sacerdotali divinitus annexam, gra- tiam iliam, quae est in vobis per impositionem manuum nostrarum. Rogamus Vos, venerabiles fratres, ut in dies magis resuscitetis hanc gratiam, qua Deus ipse šibi quasi officium imposuit, nobis omnia subsidia et adiumenta, ad salutarem et efficacem curam animarum necessaria, submini- strandi. Quo magis urget proelium et propriae vires defi- ciunt, eo magis indigemus auxi!io de Sancto et tuitione de Sion. Vivamus igitur et operemur ex fide supernaturali, quae fides praestabit nobis firmissimam fiduciam, tandem aliquando vincendi vel potius emendandi inimicos Dei et adversarios Ecclesiae. Nullo modo diffldendum est de Ecclesia et de fructu laborum nostrorum. Haec docet fides catholica. Nam divinus * Matth. 3, 9. — 3 Luc. 1, 34. — 3 Luc. 1, 37. 14 Salvator, qui nobiscum est usque ad cofisummationem sae- culi, dixit: Coelum et terra transibunt, verba autem mea non transibunt. Attamen non solum fides revelata, sed etiam sana ratio et historia, quae est magistra rerum, docent, de Catholicismo nullo modo esse desperandum, sicut adver- sarii iactant. Ecclesia catholica est organismus in orbe ter- rarum maximus et firmissimus; regnum Dei, quod non est de hoc mundo, non solum est antiquissimum, sed etiam celeberrimum, amplissimum et in seipso maxime unitum, unitum quippe doctrina, sacramentis et hierarchia. Nullus alius organismus est taliter excultus et potest ubique terra- rum tam efficacibus mediis finem suum assequi ac Ecclesia catholica. In quolibet, etiam minori pago habet iste orga¬ nismus saltem unum virum litteris instructum, scilicet ani- marum curatorem, qui se totum servitio Ecclesiae sollemni voto mancipavit. Et in qualibet parochia habet iste orga¬ nismus tabernaculum conventuum saltem unum, et qualibet dominica est concursus fidelium, quorum corda verbi Dei praedicatione et cultu divino, concurrentibus quasi omnibus artibus humanis cum gratia divina, ad amorem Dei et aesti- mationem Ecclesiae sursum elevantur. Et uno eodemque die festo innumerabiles fere sacerdotes in numerosissimis ecclesiis verbis politis et doctis loquuntur ad populum et praedicant eandem prorsus doctrinam et eadem sacramenta et obedientiam erga eandem hierarchiam. Ubinam in orbe terrarum, venerabiles fratres, est organisatio tam late diffusa, tam firma, tam efficax? Et qua de causa sumus modicae fidei, cum insuper veritas divina et gratia Dei nobis assistant?! Gonfidite igitur, fratres carissimi, et nolite timere! Di- camus et oremus cum beato Paulo apostolo: „Sicut abun- dant passiones Christi in nobis, ita et per Christum abun- dat consolatio nostra. Ul Sed oeconomiae gratiarum Dei proprium est, ut divinae gratiae, quae nunquam deest, semper correspondere debeat cooperatio nostra. Quocirca nos sacerdotes orare et con- II. Cor. 1, 5. fidere debemus, quasi a sola gratia dependeant omnia, et debemus insimul laborare omnibus viribus, quasi a sola cooperatione nostra sperandus esset fructus. Deus promis- sionibus suis non deerit et certissime operabitur, quod suum est. Si et nos operamur, quod nostrum est, cura nostra ani- marum proculdubio trigesimum aut sexagesimum aut etiam centesimum fructum dabit . 1 Et de hac cooperatione nostra tantopere necessaria adiungimus in sequentibus hortamenta et obsecrationes ad Vos, fratres carissimi. Opus praecipuum cuiuslibet hominis atque eo magis cuiuslibet sacerdotis est sanctificatio sui ipsius. Si volumus iuxta tesseram Pii X. gloriose regnantis omnia instaurare in Christo, necesse est, ut prius instauremus nos ipsos in Christo lesu. Haec est reformatio maxime necessaria atque utilissima, reformatio in dies possibilis, reformatio neque fumum neque strepitum faciens, nec disputationes et lites pariens, utique vero saluberrimos fructus afferens. Haec in- super est reformatio, de qua in tremendo iudicio primo loco nobis erit reddenda ratio; et nihil proderit coram omnipo- tenti iudice, si tempore vitae nostrae reformationem totius mundi negnon Ecclesiae instantissime poposcerimus, refor¬ mationem autem nostriipsorum neglexerimus. Quapropter satage, venerabilis frater, quotidie in sanctificatione et re- formatione tuiipsius procedere, ne cum aliis praedicaveris, ipse reprobus effjciaris ! 2 En praesto sunt media sanctifica- tionis plurima et efficacissima: oratio, meditatio, examen conscientiae, adoratio sanctissimi Sacramenti, confessio, pia lectio, exercitia spiritualia. Gravissimum negotium cuiuslibet diei est progressus in sanctificatione nostra, ex quo progressu omnes labores nostri adiutorium Dei in dies maius haurient. Ex studio seipsum in dies magis sanctificandi efflo- rescit exemplum bonorum operum, quod est evangelium vivum pro fidelibus. „Pietas ad omnia utilis “, 3 monet Doctor gentium discipulum suum Timotheum. Pietas utilis, immo necessaria est ad curam animarum. Nam sacerdos, qui ca- 1 Matth. 13, 8. — * I. Cor. 9, 27. — 8 1. Tim. 4, 8. ritatem et gratiam sanctificantem non habet, est iuxta Apo- stolum velut aes sonans aut cymbalum tinniens'. Numero- sissima sunt dona, quae a sacerdotibus postulantur nostris praesertim temporibus. Sed donum praecipuum, quod iure meritoque in quOlibet sacerdote quaeritur, est donum sancti- tatis vitae. Sacerdos, cuius vita Evangelio contraria est, est contradictio in semetipso et scandalum non solum coram Deo et Ecclesia, verum etiam coram mundo. Homines sae- culares saepissime obliviscuntur, omnes et proinde etiam se ipsos esse obligatos omni tempore ad servitium Dei; attamen nunquam obliviscuntur, sacerdotem totaliter esse mancipatum et obstrictum ad exemplum bonorum operum. Propterea, quae in aliis levia videntur, in sacerdotibus ha- bentur graviora et oriuntur scandala. Homines saeculares e. g. frequentant spectacula, frequentant caupones et parvi- pendunt pericula animabus suis exinde imminentia; sed scandalizantur, si sacerdotes eadem spectacula eosdemque caupones frequentant, atque optime norunt, talia decoro clericali esse omnino contraria necnon esse occasionem proximam graviter peccandi. Ad nos sacerdotes et munus nostrum potissimum pertinet illud sancti Pauli: „Haec est voluntas Dei, sanctificatio vestra“ ž et illud in Apocalypsi: „Qui iustus est, iustificetur adhuc, et sanctus sanctificetur adhuc ! 113 Unacum pietate indiget sacerdos nostris praesertim temporibus scientia. „Labia enim sacerdotis custodient sci- entiam et legem requirent ex ore eius, quia angelus Domini exercituum est , 111 docuit propheta Malachias iam de sacer¬ dotibus antiqui foederis. Scientia hodie dum est quasi regina mundi, et sub velamento et praetextu scientiae adversarii sanctae Ecclesiae aciem construunt et impetus in dies vehe- mentiores faciunt contra veritatem divinitus revelatam. Opus est igitur, ut impetus huiusmodi armis eiusdem generis re- pellantur et profligantur. Militia sacra instructa sit oportet contra turmas magistrorum prurientium auribus. Quilibet • I. Cor. 13, 1. — * I. Thess. 4, 3. — 3 Apoc. 22, 11. — 4 Ma- lach. 2, 7. —> 213 sacerdos hoc saeculo debet esse apologeta tum vita tum doctrina et scientia sua, sicut monet beatus Paulus: „Potens sit exhortari in doctrina sana et eos, qui contradicunt, ar- guere. Sunt enim multi etiam inobedientes, vaniloqui et se- ductores, quos oportet redargui.“' Sacerdotibus praeprimis necessaria est scientia sacra. Ipsa est muneris eorundem et dicitur pro sacerdotibus merito sacramentum octavum. Omnes disciplinae scientiae sacrae colendae sunt, maxime autem pro indigentia temporum illa disciplina, qua redditur rationabile obsequium nostrum. Etiam disciplinae saeculares, si tempus permittit, colantur eo praesertim fine, ut earum subsidio veritas revelata melius defendatur. Venerabiles fratres! Amate et scrutamini scripturas! Nolite pati iacturam temporis! Discite ab adversariis! Quot sunt doctoreSj qui totas pene noctes insomnes ducunt et super elucubrationes suas vigilant, ut demonstrent religi- onem Christi esse inanem et Ecclesiam eius funditus ever- tendam. Et nos, quos dixit Dominus non servos sed ami- cos suos, et quibus concredidit animas pretiosissimo ipsius sanguine redemptas, poterimus quaerere otium cum digni- tate vel poterimus indulgere allotriis? Venerabiles fratres, „caritas Christi urget nos *. 112 Pericula animarum et necessi- tates Ecclesiae expostulant ab unoquoque nostrum labores assiduos et strenuos. Ecclesia catholica aequiparanda est domui gravi incendio manu adversariorum devastandae. Tempore incendii non quaeritur, quid sit strictum cuiuslibet officium, forsan documentis statutum, sed unusquisque, qui est bonae voluntatis, quantum potest, tantum audet. Sic et nos, zelo domus Dei incensi, debefnus laborare unitis et totis viribus. Labor autem noster sit praeter curam anima¬ rum maxime studium scientiarum. In clero sunt permulta ingenia sagacia. Consulendum et magnopere incutiendum est, ut quilibet sacerdos šibi eligat disciplinam praeamatam, in qua, quin necessaria in aliis disciplinis negligat, excellere studeat. Tali modo patria mox abundaret sacerdotibus revera * Tit. 1, 9—11. 2 II. Cor. 5, 14. -> 214 doctis ad decus et maximam utilitatem ecclesiarum. Hac ratione cito citius conticesceret rumor ille de inferioritate scientifica deri, et homines, quos vocant intelligentes, qua- tenus deviaverint a recto tramite, facilius invenirent reditum ad Ecdesiam. Quapropter, venerabilis frater, labora sicut „bonus miles Christi lesu, in omnibus labora, opus fac evangelistae, ministerium tuum imple!“’ Hac occasione iterum atque iterum Vos exhortamur, fratres carissimi, ut strenue et collatis viribus adlaboretis ad ideam universitatis catholicae propagandam et ad funda- tionem dictae universitatis Salisburgi instituendae efficaciter promovendam. Ad principaliores sacerdotum labores pertinent prae- dicatio verbi Dei et catechisatio parvulorum. Aevum nostrum prae se fert characterem quendam materialisticum. Studia hominum magis apparent defixa in terrenis, et sensim sine sensu etiam Christifideles obliviscuntur moniti Doctoris gentium: „Quae sursum sunt, quaerite, ubi Christus est in dextera Dei sedens, quae sursum sunt, sapite, non quae super terrarn . 112 Contra hoc studium terrestre, quod est concupiscentia oculorum, concupiscentia carnis et superbia vitae, est remedium praedicatio verbi Dei et institutio iuven- tutis Christiana. Verbum Dei iuxta sanctum Paulum 3 est vivum et efficax et penetrabilius omni gladio ancipiti. Sed efficacia ista plane mirabilis inest solummodo praedicationi clare conceptae et pie praemeditatae. Studium igitur et meditatio praedicationi verbi Dei sive in ecclesiis sive in scholis instituendae praecedant necesse est. Catholica in¬ stitutio iuventutis per catechesin eo gravioris est momenti, quia institutio haec pro maiori parte discipulorum est unicus per totam vitam cursus systematicus de doctrina et vita Christiana. Longe maior pars hominum ad summum tantum scit et tantum exercet de religione Christiana, quantum in scholis per catechistam didicerit et assuetus fuerit. Depo- situm fidei, quod in cordibus discipulorum reposuerit cate- 1 II. Tim. 2, 3; 4, 5, — * Col. 3, 1. - 3 Hebr. 4, 12, chista, est illa sirnima, ex cuius abundantia per totam vitam hauriendum erit, ex quo amplius elucet, catechesin esse rem gravissimi momenti. In aetate tenera est tempus acce- ptabile et in iuventute sunt dies salutis, quando innocentia cordis unacum virtutibus infusis offert catechizantibus ter- ram bonam et optimam, quae suo tempore dabit fructum centuplum. Unde iterum atque serio inculcamus, catechesin esse rem maximi momenti eamque proinde diligenti prae- paratione indigere. Eia, fratres carissimi! Christus Dominus praecepit nobis: „Euntes in mundum universum praedicate evangelium omni creaturae.“' Creaturae Dei praedilectae sunt proculdubio parvuli, quia divinus Salvator ait: „Sinite parvulos et nolite eos prohibere ad me venire, talium enim est regnum coelorum.“* Pro cura animarum et universim pro toto munere sa- cerdotali magnopere commendanda est urbanitas quaedam in consuetudine hominum, urbanitas scilicet sacerdotalis, quae est flos et fructus virtutum sacerdotalium, scilicet hu- militatis, mansuetudinis, caritatis, temperantiae, castitatis. Nemo non scit, quantopere urbanitas praesertim ab homi- nibus cultioribus aestimetur et quomodo defectus quidam urbanitatis in cura animarum radix gravissimorum malorum esse possit. Divina Sapientia nos admonet: „Fili, in man- suetudine opera tua perfice et super hominum gloriam di- ligeris. Quanto magnus es, humilia te in omnibus et coram Deo invenies gratiam. Altiora te ne quasieris et fortiora te ne scrutatus fueris. Sed quae praecepit tibi Deus, illa co- gita semper!“ 3 Haec cogitando et in mansuetudine et hu- militate agendo et conversando amabili illa urbanitate prae- diti erimus, qua Christifideles obedientia ac reverentia erga sacerdotes faciles redduntur. Magnopere Vobis, venerabiles fratres, commendamus mutuam caritatem, fraternitatem ad invicem, solidari- tatem clericalem. Psalmista ait: „Ecce, quam bonum et quam iucundum habitare fratres in unum!“ 4 Et in prover- ' Marc. 16, 15. - » Matth. 19, 14. — 8 Eccli. 3, 19-22. - ‘ Ps. 132 , 1 . -> 216 biis legimus: „Frater, qui adiuvatur a fratre, quasi civitas firma . 111 Et Christus, rex et exemplar sacerdotum, docet: „Mandatum novum do vobis, ut diligatis invicem, sicut dilexi vos, ut et vos diligatis invicem. In hoc cognoscent omnes, quia discipuli mei estis, si dilectionem habueritis ad invicem .“ 1 2 Ex mutua caritate et fraternitate oritur soli- daritas cleri, nostris temporibus adeo necessaria. Sicut Christus praedixit , 3 odit nos mundus. Ecclesia eiusque mi¬ nistri fere undique circumdantur inimicitiis. „Anticlericalis- mus“ est tessera eorum, qui convenerunt in unum adversus Dominum et adversus Christum eius. Quo maior est nu- merus inimicorum nostrorum, eo magis necessaria est soli- daritas cleri. „Omne regnum in seipsum divisum desola- bitur et domus super domum cadet ,“ 4 ita monet Christus Dominus. Adhortamur Vos, fratres carissimi, verbis sancti Pauli: „Obsecro itaque vos, ut digne ambuletis vocatione vestra, qua vocati estis, cum omni humilitate et mansuetu- dine, cum patientia supportantes invicem in caritate, solliciti servare unitatem spiritus in vinculo pacis .“ 5 Absit igitur a, clero omne genus zelotypiae, quae satis frequenter occurrit inter clericos. Zelotypia est filia invidiae. Caritas est virtus divina, invidia et zelotypia adversantur caritati et proinde sunt vitia capitalia, radices peccatorum, ex quibus caterva vitiorum pullulat. Abundet ergo caritas uniuscuiusque ve- strum ad invicem ! 6 Militia sacra est iuxta mentem Salvatoris acies bene ordinata. Summo Pontifici subditi sunt Episcopi et Episcopis subditi sunt sacerdotes. Inter singulos gradus hierarchicos intercedit relatio, quae a canonistis dicitur maioritas et obedientia. Obedientia canonica est elementum constituti- vum Ecclesiae, et sacerdos, qui detrahit superioribus obe- dientiam, concutit, quantum ad ipsum pertinet, fundamentum Ecclesiae. Eximiis praeconiis celebratur in sacris litteris virtus obedientiae. „Melior est obedientia quam victima .“ 7 1 Prov. 18, 19. — 2 loan. 13, 34. 35. — " Ioan. 15, 19. — 4 Luc. 11, 17. — 6 Ephes. 4, 1 — 3, — 6 II. Thess. 1, 3. — ' 1. Reg. 15, 22. 217 „Multo melior est obedientia quam stpltorum victimae. 11 * „Mens iusti meditatur obedientiam .“ 2 Monemus igitur Vos, venerabiles fratres, verbis sancti Pauli: „Obedite praepositis vestris et sutjiacete eis. Ipsi enim pervigilant quasi rationem pro animabus vestris reddituri, ut cum gaudio hoc faciant et non gementes. Hoc enim non expedit vobis .“ 3 Unde etiam sanctus Augustinus monqt: „Neque impecare inferio- ribus potest, nisi superiori. se ipse subiiciat. Et haec est pax, quae datur in terra hominibus bonae voluntatis: haec vita consummati perfectique sapientis .“ 4 Et revera, uti te- statur historia Ecclesiae, non expediunt clero inobedientia et insubordinatio. Quotiescunque enim subtrahere coeperunt Episcopi obedientiam Summo Pontifici debijam, Ulico facti sunt famuli potestatis saecularis, quae dominabatur in ipsos. Et quotiescunque sacerdotes. subtraxerunt obedientiam Epb scopis debitam, facti sunt subditi et servi- plebis neenon demagogorum, qui dominabantur cum austeritate et potentia in clerum. Et quia inobedientia ex superbia procedit et quia Deus superbis resistit, humilibus autem dat gratiam, saepe^ numero sacerdotes inobedientes quasi in poenam insub- ordinationis suae facti sunt servi passionum suarum, immo etiam circa fidem naufragium passi sunt. Sacerdos vere obediens omnia mandata superiorum et maxime decreta Summorum Pontificum suscipit cum reverentia filiali. Per- suasum enim habet, quod Summus Pontifex,, quippe qui super custodiam positus est , 5 melius scit, quid Ecclesiae et clero prosit. Et si quid statuitur, cuius ratio in momento non apparet aut quod minus opportunum videtur, sacerdos vere obediens nihilominus promptum obsequium praestabit. Scit enim, iudicium de necessitate et opportunitate legum ecclesiasticarum esse praeppsitorum et non subditorum. Et tale obsequium est quam maxime meritorium. Servate igitur et defendite, fratres carissimi, obedientiam canonicam et quo magis ipsi obedientiam colueritis, eo perfectius et lubentius subditi Vestri obedientiam Vobis praestabunt. > E cele. 4, 17. — ’ Prov. 15, 28. — 8 Hebr. 13, 17. — * Ex libro de sermone Domini in monte. — 6 Habacuc 2, 1. 218 Imperium nostrum, qua late patet, contentionibus scatet politicis, nationalibus et socialibus. luxta monitum Apostoli „Nemo militans Deo implicat se negotiis saecularfbus“', sacerdotes hisce contentionibus ne se immisceant, nisi eo consilio, ut ubique locorum principia catholica observentur et res ad eorundem principiorum tramitem componantur. Clerus iuribus politicis, quippe quae omnibus civibus com- petunt, utatur, sed cum moderamine, quod ex dignitate status clericalis, ex officio boni exempli nec non ex fine Ecclesiae desumendum est. Clerus persuasum habeat, opti- mam curam animarum etiam apicem artis politicae esse. Inhaerentes axiomati ab ipso Domino statuto: „Reddite, quae sunt caesaris, caesari, et quae sunt Dei, Deo,“ 2 sacer¬ dotes ab officiis patriotismi numquam et nullo modo de- ficient et pro temporum indigentia explicabunt fidelibus verba Pauli apostoli: „Non est potestas, nisi a Deo; quae autem sunt, a Deo ordinatae sunt... Ideo subditi estote propter conscientiam. Reddite omnibus debita, cui tributum, tributum, cui vectigal, vectigal, cui honorem, honorem.“ 3 Episcopis alte persuasum est, clerum ad id quoque vo- cari, ut actionem quam socialem vocant, iuxta spiritum Eccle¬ siae et doctrinam a Leone XIII. fel. record. traditam promoveat et evolvat, attentis regionum et populi necessitatibus. Clerus vero huic actioni salubriter intentus semper prae oculis habeat, ut dum terrenis indigentiis levamen aliquod affert, Christi spiritum in Christiana plebe vivificet. Insuper memor sit clerus in actione sua sociali iam memorati moniti apo- stolici: „Nemo militans Deo implicat se negotiis saecula- ribus.“ 4 Ideo in institutionibus oeconomicis et industrialibus regendis nonnisi consulto Ordinario partes praecipuas agat nec inconsulto Ordinario munus praesidis aut arcarii pecunia- rum subeat. Ad actionem cleri socialem pertinet etiam cura de associationibus catholicis e.g.magistrorum, iuvenum, opificum, operariorum. Clerus ipsis invigilet et operam impendat, quin tamen his intentus ea, quae stricte sunt muneris sui, negligat. * II. Tim. 2, 4. — 1 Matth. 22, 21. — * Rom. 13, 1. 5. 7. — 4 II. Tim. 2, 4. 219 De caetero, fratres carissimi, sentite cum Ecclesia! Cavete ab erroribus huius saeculi, praeprimis ab erroribus modernistarum, quorum deliramenta Summus Pontifex Pius X. gloriose regnans iam identidem condemnavit. In dies magis urget pugna inler fidem et infidelitatem. Sunt hostes infra muros et extra muros. Nam modernistae veniunt ad vos in vestimentis ovium, intrinsecus autem sunt lupi ra- paces. 1 Attendite ergo ab hisce falsis prophetis! Adversarii isti eo periculosiores sunt, quo magis valet de ipsis verbum Domini: „Et inimici hominis domestici eius.“’ Urget intra muros pugna cum modernistis et extra muros pugna contra rationalismum, materialismum et anarchismum. Negantur dogmata fundamentalia revelationis, creationis, redemptionis, immo negatur ipsa existentia historica Christi lesu. Crescunt vi et numero molimina contra thronos et altaria. Augetur audacia inimicorum Christi per inertiam multorum fidelium, quorum caritas refrigescit. Monemus igitur Vos, venerabiles fratres, verbis Mathathiae morituri: „Nunc ergo, o filii, aemulatores estote legis et date animas vestras pro testa- mento patrum vestrorum! 113 Summus Pontifex Pius X. glo¬ riose regnans inimicos crucis Christi iisdem armis repulsurus est, quibus ipse Dominus de mundo, qui in maligno erat, et de satana victoriam reportavit. Propterea restauraturus est omnia in Christo. Collaboremus, fratres carissimi, cum summo duce nostro et instauremus nos et gregem nostrum in Christo. Vigilate et orate: „Vita vestra abscondita sit cum Christo in Deo.“ * 4 Laborate in vinea Domini cum fiducia, expectantes beat^m spem! Benedictio Dei omnipotentis f Patris et f Filii et Spi- ritus f Sancti descendat super vos et labores vestros et maneat semper! Vindobonae, die 16. Novembris 1910. Nomina ut superius pag. 204. > Matth. 7, 15. — * Matth. 10, 36. — 5 1. Machab. 2, 50. — 4 Col. 3, 3. -> 220 * LVI. Skupni pastirski list avstrijskih škofov z dne 13. novembra 1910 vernikom o trojnem zlu sedanjih časov. Nadškofje in škofje avstrijski sporočijo vsem vernikom svojih škofij pozdrav ter jim želijo mir in blagoslov v Jezusu Kristusu, Gospodu našem! ™ ©Sr smo se Vaši nadpastirji, meseca 'MS?! novembra tekočega leta 1910 zopet na Dunaju v Gospodu zbrali k resnim posvetovanjem o mnogih in prevažnih stvareh, ki se tičejo svete vere in Cerkve. Te priložnosti ne moremo opustiti, da Vas ne bi pozdravili,,.v skupnem pastirskem in podučnem listu, da Varji,,ne bi izpregovorili v vsej ljubezni besed poduka in izppdbude, opomina in svaritve. Resni in hudi -so dnevi, v katerih živimo. Radostnega srca sicer pripoznavamo, da se v vseh pokrajinah naše drage domovine krepko vzbuja sveta krščapsko-katoliška vera, da, se povsod razcveta novo versko življenje, da se tisti, ki so bili doslej boječi in neodločni, v ne malem številu z otro¬ ško zaupnostjo in pokorščino zopet oklepajo svoje skrbne matere, svete katoliške Cerkve, in da se z obnovljeno po¬ žrtvovalnostjo in vnemo potegujejo ter neustrašno nastopajo za čast božjo in svojih duš vzveličanje. Z veliko zadovolj¬ nostjo pritrjujemo, da so se veselo razvila in dvignila razno¬ vrstna katoliška društva, kakor društvo katoliških mojstrov* pomočnikov in delavcev, in vsa druga, ki se trudijo, rešiti važno in težavno socialno ali družabno vprašanje, zlasti, da vedno bolj uspeva od Pija X. z apostolskim pismom dne 27. januarja 1906 pohvaljeno in toplo priporočeno Pi- jevo društvo za razširjanje dobrih knjig in spisov. Ko premišljujemo in uvažujemo neutajljivp napredova¬ nje krščansko-katoliškega življenja po vseh naših škofijah, moramo zaklicati s slavnim apostolom narodov: Hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in vas imamo ne¬ prenehoma v spominu v svojih molitvah, in pom¬ nimo dejanja vaše vere in truda in ljubezni in £ 221 ^ potrpežljivosti v upanju v Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa pred Bogom in Očetom našim, (i. Tes. 1, 2. 3). Vendar pa pri sliki naših časov poleg solnčne s'trani ne smemo prezreti njene senčne plati, ne smemo si prikri¬ vati od vseh strani pretečih nam nevarnosti. Le obžalova¬ nja vredna slepota bi se ihogla varati o tem, da prav v naših dnevih nasprotniki s peklenskim srdom napadajo Cerkev božjo, in da njeni mnogoštevilni in mogočni so¬ vražniki, dasi jih ločijo ne le razlike mišljenja marveč naj¬ hujša nasprotja prizadevanj, vendar če se gre zoper kato¬ liško vero in Cerkev, stoje skupaj ramo ob rami ter se vztrajno bore z raznim orožjem za en namen, za razrušitev kraljestva božjega na zemlji, in v tem boju jih ne druži večja ljubezen marveč tem hujše sovraštvo. Zato čutimo v sebi dolžnost, da Vas, predragi v Qo- spodu, opozorimo na preteče nevarnosti naših časov, 1 da Vam pokažemo najpoglavitnejša verska zla sedanjih dni, zla, ki sicer niso nova, za katerih odpravitev in odstranitev pa je treba prav zato, ker so se že globoko ukoreninila, složnega in odločnega sodelovanja vseh, ki so dobrega mišljenja in blage volje. Opozoritev na poglavitne napake našega časa in izpodbudo k odločnemu boju zoper nje si štejemo v svojo nadpastirsko dolžnost po apostolskem Opominu: Pazite na se in na vso čredo, v kateri vas je Sveti Duh škofe postavil, vladati Cerkev božjo, ki jo je pridobil s svojo krvjo! (Dej. ap. 20 - 28 >- _ ,J' Mnogoljubljeni v Gospodu,! ogubnim in nevarnim napakam časovnim prištevamo pred vsem nevednost v verskih resnicah in v zvezi ž njo brezvernost ali vsaj versko mlačnost in brezskrbnost. Katbliškega mišljenja biti, pa ne katoliško živeti in delovati, je nezmiselno in protislovno. Mnogi pa še ne morejo povzpeti do verskega življenja, ker niso pod¬ učeni v verskih resnicah. Od zgodnje mladosti jim je bil veronauk kakor jezikoslovje ali računstvo ali kakor priro- doslovje in zgodovina le šolski predmet, v katerega pa se niso uglobili toliko, da bi jim postal prepričanje in edino pravo svetovno naziranje. Zato tako malo navdušenja, tako malo požrtvovalnosti, tako malo gorečnosti, tako malo zve¬ stobe, zatajevanja in premagovanja samega sebe! In veči¬ noma tičijo ravno bolj olikani stanovi globoko v verski nevednosti; ne poznajo krščansko-katoliške vere, marveč le potvaro vere, kakor jim jo kaže svet, ki v hudem tiči. (I. Jan. 5, 19). Svoje dni sta dobri vzgled in poduk v domači hiši nadelovala katehetu pot, sta pospeševala, pojašnjevala, utr¬ jevala njegove nauke; dandanes naj bi dve učni uri vero- nauka na teden naredili iz otrok značajne in prepričane kristjane! Ne da se tajiti, da avstrijski katehetje, podpirani od blagih učiteljev, izredno veliko storijo in se mnogo tru¬ dijo, pa ker so posamezni z delom preobloženi, so dejanski uspehi primeroma neznatni. Trdo in žalibog dostikrat ne¬ uspešno delo je, brez zaslombe domače vzgoje in tuintam z ovirami od strani Cerkvi nasprotnih učiteljev, učiti šolske otroke katekizem. Neredko se otroci naučijo besed kate¬ kizma le na pamet, da bi globlje prodrli v vzveličavne res¬ nice, da bi se zavedali njihovega pomena ter jih primerno obračali na življenje, o tem ni skoraj govoriti. Če Vas na tem mestu opozorimo na delovanje društva „Svobodne šole“, čigar udje ne nameravajo druga, kakor da bi odpravili iz šole postavno še zagotovljeni veronauk in ž njim potrebno združene verske vaje ter bi tako ople¬ nili šolo krščanskega in verskega značaja; če moramo v svojo veliko žalost opazovati, da se misli in namere tega protikrščanskega društva močno ukoreninjajo v vedno več¬ jem delu avstrijskega učiteljstva: se li naj še čudimo, ako so se verska nevednost in ž njo brezvernost ali vsaj brez¬ brižnost zastran krščanske vere že polastile širših krogov ? Zato Vam priporočamo v nasprotju s pogubnim prizade¬ vanjem zgoraj imenovanega društva prekoristno delovanje katoliškega šolskega društva in že v našem pastir- * 223 £ skem listu od noverhbra 1901 pohvaljeno in vse podpore vredno podjetje za ustanovitev katoliškega vseuči¬ lišča. Naravna posledica opisanih razmer je, da more graje- vredno gibanje „Proč od Rima u , katero vodijo politiški na¬ gibi in katero pospešujejo denarne podpore iz tujine, še nadaljevati svoje pogubno, razdirajoče delo: našo katoliško Avstrijo preplavlja s svojimi neresničnimi in obrekljivimi spisi, še vedno snuje nova središča, kjer se oznanjuje kriva vera in tajitev Kristusa; še vedno pošilja črez našo mejo nove oznanjevalce odpada s hudobnim in z ostudnim na¬ ročilom, da bi sejali sovraštvo zoper Cerkev ter vabili k odpadu od nje. Ne moremo brez globoke žalosti v srcu misliti na sramotitve, ki se množijo v Avstriji zoper kato¬ liško Cerkev, kakor še ni bilo slišati, nadalje na hujskanje, s katerim se ljudstvo zapeljuje k odpadu od vere svojih očetov, na neukrotljivo sovraštvo, ki hoče katoliške zavode in naprave in njihove zastopnike spraviti v posmeh in za¬ ničevanje. Kakor smo Vas vse že v svojih obeh skupnih pastirskih listih z dne 2. aprila 1899 in z dne 15. novem¬ bra 1901 krepko svarili pred tem sramotnim početjem, enako Vas tudi danes na vso moč pred njim svarimo. Toda,: kdo so nesrečneži, ki poslušajo vabljive besede zapeljivcev? Večidel so tisti, ki so vzrastli v verski neved¬ nosti ter so se že davno odtujili cerkvenemu življenju. Kdor je v resnicah svete vere dobro podučen in je trden v ver¬ skem prepričanju, tisti se ne bo nezvesto obrnil od svoje božje Cerkve. Zatorej, mnogoljubljeni, ostanite v veri (I. Kor. 16, 13), ki je začetek človeškega vzveliča- nja, podlaga in korenina vse pravičnosti (Trid. zbor, seja VI. pogl. 8), in skrbite za tako potrebni verski poduk, ker je prav nevednost v verskih stvareh eden naj¬ močnejših virov, iz katerega pritekata nevera in odpad od vere. Zlafeti se obračamo s svojo nadpastirsko besedo do Vas, krščanski starši, ki imate v prvi vrsti dolžnost, da se udeležujete verskega podučevanja in vzgojevanja. Saj ste Vi prvi učitelji svojih otrok in tudi potem, ko so dobili še druge učitelje in vzgojitelje, rnorate Vi skrbno paziti, da se utfdijo v veri in okrepijo v kršč&ftskem življenju. Čim trdneji so v znanju verskih resnic, tem zvesteje se bodo držali večno veljavnih naukov krščansko-katoliške vere in bodo s svojim življenjem kazali, da visoko spoštujejo in drago cenijo sveto vero. Zlata knjiga, katero so srečno in slavno vlada¬ joči papež Pij X. v svoji okrožnici'Acerbo ni mi s z dne 15. aprila 1905 pohvalili in priporočili kot poglavitni pri¬ pomoček za prenovitev človeške družbe, naš katekizem icatoliškega veronauka, naj dobi prostor v Vaših dru¬ žinah, naj ne bo le šolska knjiga, marveč z veseljem pre- birana knjiga za dom in za življenje. Varujte se skrbno, da ne bote puščali svojih otrok rasti v nevednosti in v malomarnosti zastran verskih resnic, ali da jih ne bote v njej potrjevali s slabim vzgledom ter uničevali vzveličavnih vtisov katoliškega veronauka, ki ga otroci dobivajo v šoli in v cerkvi, in da ne bo Vaša krivda, ako se otroci ne bodo nikdar povzpeli do temeljitega znanja in do spoštovanja edinovzveličavne krščansko-katoliške vere, ali ako jo bodo celo zaničevali in sčasom izgubili. Glejte, da ne zani¬ čujete katerega teh malih, ki v mene verujejo! (Mat. 18, 10). Pri tem priporočamo svojim ljubim škofljanom v pod¬ poro z molitvijo in z milimi darovi vsa društva, ki krepko pospešujejo katoliško ljudsko gibanje, se pogumno borijo zoper Umetno gojeno odpadanje od vere in ki imajo namen, pomagati pri zidanju silno potrebnih cerkev. Kjerkoli nastane nova hiša božja, tam se odpre nov vir nadnaravnega živ¬ ljenja ih blagoslova za človeško družbo. Enako toplo Vam priporočamo branje dobrih katoliških listov, ki so zelo uspešni in pripravni pripomočki zoper 'skrivno nevero in potuhnjeno brezverstvo. i( Nadaljnje zlo ali hudo, na katerem boleha in močno trpi naš čas, je grozno se razširjajoča javna nenravnost. Povsod po ižbbraženem svetu se že leta sem kaže neutaj- ljivo propadanji sramežljivosti, ki mora napolnjevati vse resno misleče s strahom in skrbjo za prihodnost. Neovrgljiv -> 225 <- dokaz za našo trditev je dejstvo, da se družba kato¬ liško ločenih zakoncev 11 , čeprav se ji je prvi tozadevni po¬ izkus ponesrečil ob vzgledni odločnosti krščansko vero in krščansko krepost ljubečih katoličanov, da se ta družba vnovič upa, predrzno se oglašati, da bi dosegla od državne oblasti razdružitev svojih zakonov in dovoljenje k zopetni ženitvi. Zakon, ki je po apostolskem nauku velik zakra¬ ment v Kristusu in v Cerkvi (Efež. 5, 32), naj bi bil ponižan v navadno pogodbo človeškega samoljubja; možu in ženi naj bi bilo omogočeno, skleniti drug zakon, ko še vendar po postavah božjega in nravnega reda, katerih ne more izpremeniti noben človeški postavodajalec, nerazrušno obstoji njun prvi zakon. Se li ne bi reklo to, omajati te¬ meljne podlage družabnega življenja in razuzdanosti od¬ preti prosto pot? Tu velja neizpremenljiva beseda Gospo¬ dova: Kar je Bog združil, naj človek ne loči. (Mat. 19, 6). Zato ponavljamo svojo izjavo, ki smo jo zapisali v skupnem pastirskem listu z dne 18. oktobra 1906: „Ne moremo imeti za pravo preosnovo zakona ničesar, kar bi moglo omajati zakramentalni značaj in nerazdružnost za¬ kona ter tako sploh v nevarnost spraviti trdno podlago zakonske vezi; pač pa vidimo v vsem tem vir nedopovedne pogube za človeško družbo. 11 Zlasti pa daje ta le okolnost misliti, da se nenravnost v naših dnevih ne razširja le po mestih, marveč se začenja razlivati tudi po deželi, da je prodrla že globoko v mladin¬ ske kroge, in da nastopa predrzno in nesramno kakor nik¬ dar prej tako, da starši, učitelji, vzgojitelji in dušni pa¬ stirji dostikrat obupno tožijo, češ, da jim ni mogoče, ohra¬ niti izročene jim mladine v nedolžnosti. Poglavitni vzrok nravstvenega propada tiči nedvomno v vedno bolj se raz¬ širjajoči odvrnitvi od Boga, v mlačnosti in sovražnosti zo¬ per vero, v nepoznanju in preganjanju svete Cerkve. Ne¬ vernost in nenravnost povzročujeta druga drugo. Kakor izpremeni nečistost človeka v brezverca, tako zopet nevera vodi v nesramnost. Naj se tudi posreči posamnim izvolje- 15 226 nim značajem, da iz ozirov na naravno dostojnost prema¬ gujejo moč strasti, ki je človeku prirojena, vendar da ostane ves narod brezgrajen in neomadežan, za to je treba žive vere v vsemogočnega in neskončno svetega Boga, trdne vere v višjo, božjo postavo, ki podrejuje nizke človeške nagone večnemu namenu in cilju neumrjoče duše, zaslužiti si nebesa. Zato tudi brez zveste vdanosti do Boga in do njegove namestnice na zemlji, svete Cerkve, ni upati no¬ bene čednosti in nobenega pravega izboljšanja sedanjih obžalovanja vrednih razmer. Razen omenjenega poglavitnega vzroka pokvarjenosti so še drugi, katere je iskati poleg vzgleda in zvijačnosti hudobnih zapeljivcev po prepričanju vseh, ki obdelujejo to vprašanje, v nesramnih spisih in podobah, ki pre¬ raščajo in preplavljajo mesta in vasi: spise pošiljajo brez¬ vestneži v ogromni množini med ljudstvo, podobe pa iz¬ postavljajo na ogled v prodajalnah in izložbah, ali jih raz¬ kazujejo v časniških naznanilih, v panoramah, kinematogra¬ fih in bioskopih ali v raznih igrokazih, ki so povzeti iz prirode in večkrat iz nedostojnega življenja. Ta način na¬ peljevanja k nenravnosti zadevlje vse stanove, nizke in vi¬ soke, in kar je najžalostneje, v vsaki starosti, ter jih nekako s i 1 i k prestopkom zoper sramežljivost. Da se v tem oziru res izboljša kugi podobno zlo, je treba z vsemi močmi skrbeti, da se ljudski naraščaj ne okuži že v najzgodnji mladosti. K temu se pa terja, da mladino varujemo po¬ vodnji raznih nesramnosti, ki se ji ponujajo pri vsakem koraku, v spisih in podobah, v gledaliških igrokazih in pri raznovrstnih veselicah in zabavah. Ob takih priložnostih prejeti vtisi in dobljeni spomini se trdno primejo živahne mladostne domišljije, zastrupijo srce in zlomijo moč, s ka¬ tero se je doslej ustavljalo pregrehi. Kakor pa pristoji Cerkvi, šoli in domu naloga, mladino versko-nravno vzgajati, enako je državna oblast v prvi vrsti poklicana, da s svojo krepko roko pomaga odbijati mnoge napade in nevarnosti, ki v javnosti pretijo sramežljivosti mladine in poštenemu življenju ljudstva. Država je v res- 227 sa¬ nici dala postave, ki bi naj zabranjevale razširjanje nemo¬ ralnosti; treba je le, da se izvršujejo. Zato je Vaša dolž¬ nost, preljubi verniki, da ne prenašate mirno nesnage in gnusobe, in da terjate izvrševanje postavnih določb. Ne hodite torej brezskrbno mimo nesramnosti, ki se Vam vsi¬ ljujejo, marveč srčno pokažite, da se čutite razžaljene po nedostojnostih, ki se Vam predrzno ponujajo, pa da niste voljni, trpeti skrunitev spodobnosti in poštenosti. Tako bo že samobsebi izginil znaten del nesnage, ki se zdaj razširja brez ovire. Da, krščanski možje, ne bojte se, naravnost izraziti svoje nevolje zoper vsako žaljenje dostojnosti, nravnosti in poštenosti: javno v ljudskih zastopih, na shodih in v društ¬ vih, v časnikih, spisih in knjigah; pa tudi zasebno naj si vsakateri šteje v dolžnost, da bo na pristojnem mestu za¬ hteval in terjal odstranitev grdobij, kjerkoli jih bo zapazil. Vsi imamo pravico do varstva pred žaljenjem sramežljivosti, in to pravico braniti je vsak posameznik dolžen človeški družbi. Društvo vrlih mož, ki bi se bojevalo zoper javno nečednost, bi bilo času prav primerno kot središče, do ka¬ terega bi se mogel obrniti vsakdo, ki bi si pomišljal osebno nastopati v tej žalostni zadevi, da bi osrednje društvo ukre¬ nilo, kar je primerno in potrebno. Pa tudi Vi, krščanski starši, storite vse svoje, da se odvrne občna popačenost! Gledajte neprenehoma na kr¬ ščanski red in strah v svojih hišah in družinah, svesti si apostolskega izreka: Ako kdo za svoje in zlasti za domače nima skrbi, je vero zatajil in je hu jši od nevernika. (1. Tim. 5, 8). Napeljujte svoje ljube otroke in posle k strahu božjemu in k pravi krščanski pobožnosti, odvračajte od njih vse, karkoli bi jim moglo uničiti nedolž¬ nost in izpriditi srce! Odpravite iz svojih hiš dnevnike, spise in knjige, ki sramotijo in izpodkapajo sveto vero in krščansko krepost, in ki sejejo v mladostna srca razjeda¬ joči strup neverstva in izpridenja! Naročite pa v svoje hiše dobre spise in časnike, ki branijo in pospešujejo vernost in krščansko življenje v Vaših družinah! Saj gre za naj- 15 * 228 ^ lepše in najdražje, za nedolžnost mladostnih src, za ohra¬ nitev zdravja in kreposti našega ljudstva. Spoštujte pa tudi sami in cenite sveto zakonsko zvezo, ki je močna trdnjava zoper izgrede poželenja, kakor jasno uči sv. apostol Pavel v svojem prvem listu do Korinčanov. (1. Kor. 7, 2). In Vi, krščanski mladeniči in krščanske mladenke, ni¬ kar ne žrtvujte cveta svojega življenja pregrehi, marveč pri¬ zadevajte si z vsemi močmi, da bo ostal najkrasnejši biser Vaše duše neomadežan! Zato ubogajte svoje starše, bodite ponižni in delavni! Varujte se vseh slabih tovarišij in iz¬ ogibljite se priložnosti v greh! Pazite na svoje počutke, hodite v pričujočnosti božji, ljubite molitev in priporočujte se slednji dan, zlasti v vsaki izkušnjavi, v mogočno varstvo preblažene device Marije, bodite vneti in vestni v izpolnje¬ vanju svojih krščanskih dolžnosti, prejemajte pogosto, če mogoče dan na dan, svete zakramente in gojite z od¬ pustki bogato obdarovane bratovščine in cerkvene družbe, ki Vas navajajo k bogoljubnemu življenju! O kako lep je čist rod v svojem sijaju! Večen je njegov spomin, ker je spoznan pri Bogu in pri ljudeh! (Modr. 4, 1). Tretje poglavitno zlo našega časa je neurejeno hre¬ penenje in poželenje po neodvisnosti, čigar najvišja stopnja je boj zoper zakonito oblast in nepokorščina do gosposke, postavljene od Boga. V tem boju se spravljajo ob veljavo vse podlage, na katerih sloni blagostanje člo¬ veške družbe. Skoraj ni javne uredbe, katere ne bi na¬ padale močne stranke, da bi jo razdrle. V dokaz naj ome¬ nimo le najnovejše dogodke. Ne poveličujejo li očitnih upor¬ nikov, ki so brez strahu oznanjevali vstajo in so napelje¬ vali ljudstvo k boju zoper obstoječi državni red, da, celo ustanavljali šole, da bi v njih vzgajali mladino za svoje iz- dajske in nasilne namene, ne povišujejo li takšnih vstašev kot junakov, jih li ne slavijo kot mučencev svobode miš¬ ljenja? In koga ne napolnjuje z grozo in s studom najno¬ vejši državni preobrat, ki se je izvršil (v Srbiji) z nepopis¬ nim nasilstvom in prelivanjem krvi? -> 229 ^ Enako brezobzirno zaničujejo in sramotijo cerkveno oblast. Modernisti ali novodobneži, ki so poizkušali pre¬ pojiti katoliški nauk o veri in krščanskem življenju z na¬ zori nevernega modroslovja in krive posvetne modrosti ter ga prenarediti in pokvariti tako, da ga ne bi bilo več spo¬ znati, ti novodobneži hočejo ne le oslabiti terjatve verskega življenja, marveč tudi otresti odvisnost od cerkvene oblasti kot neprijetno omejitev človeške prostosti. Modernizem za¬ res ni domišljena nevarnost, marveč je veliko versko zlo našega časa, ki povzroča veri in kreposti neizmerno škodo. Daši se mu je vdalo v naših krajih le malo katoličanov, vendar ni izključen ves strah pred nevarnostjo, ker jo po¬ spešuje način, po katerem se skoraj povsod goji ta veda in znanost, in ker jo samoobsebi povzročuje človeški na¬ puh, ki se zanaša le na lastno moč ter se upira vsakemu nadzorstvu, torej tudi vsaki višji oblasti. Zato so naš sveti oče Pij X. v temeljni okrožnici Pascendi Dominici gregis z dne 8. septembra 1907 z apostolsko odločnostjo nastopili zoper modernizem kot zmoto, ki vsebuje ali zapopada vse krive nauke, ter so v omenjeni okrožnici in pozneje v Motu proprio ali v pismu iz lastnega nagiba z dne 18. novembra 1907 in 1. septem¬ bra 1910 priobčili natančna navodila, kako odvrniti in pre¬ magati to zmoto. Zares, ni potrebno danes in ne bo nik¬ dar potrebno, da bi Cerkev odstopila od katerih svojih večnih, vzveličavnih resnic, ki ne ugajajo svetu, in da bi morala pri miru pustiti učenjake, o katerih se misli, da nji¬ hova mnenja ne potrebujejo nobenih popravkov, in da bi Cerkev mogla od njihove duhovitosti pričakovati krepko pomoč in veliko slavo. Tu velja opomin sv. Pavla Timo¬ teju: Zapovem ti pred Bogom, ki vse oživlja, in pred Kristusom Jezusom, ki je pričal pod Pon¬ či jem Pilatom dobro pričevanje, da ohraniš za¬ poved brez madeža in brez graje do prihoda Gospoda našega Jezusa Kristusa! (I. Tim. 6, 13. 14). Da, mi si hočemo z božjo pomočjo ohraniti vero svo¬ jih očetov čisto in nepokvarjeno po prelepem vzgledu sv. -> 230 <- Hilarija, ki je zaklical: „Melius est mihi in hoc saeculo mori, quam alicuius potentia dominante castam veritatis corrumpere virginitatem. Bolje mi je, da umrjem na tem svetu, kot da hi na ukaz kakršnekoli oblasti oskrunil čisto devištvo resnice. 11 Kakšno stopnjo je doseglo v naših dnevih zaničeva¬ nje cerkvene oblasti, jasno osvetljuje nezaslišan način, kako se je župan rimskega mesta, Ernest Nathan, nedavno pre¬ drzni!, sramotiti papeštvo. Besede, ki jih je mestni poglavar izustil preteklega 20. septembra ob štirideseti obletnici po- silne osvojitve rimskega mesta po naskoku na vrata „Porta Pia“, so morale napolniti vse katoličane z globoko žalostjo in z največjo nevoljo. Ves govor, prazna primera med se¬ danjim Rimom in Rimom pred 1870, je bil poln zavijanj verskih in zgodovinskih resnic, poln sramotitev papeštva in nezmotljivosti, s katero je vsled volje Kristusove obda¬ rovan najvišji učenik in pastir vesoljne Cerkve. Od Boga poslanim papežem, ki so odnekdaj izredno pospeševali zna¬ nost, izobrazbo in omiko, si upa predstojnik rimske občine očitati, „da omejujejo mišljenje na najožjo mero, da hočejo za vsako ceno s svojimi dogmami ali nespremenljivimi nauki rešiti nadvlado nevednosti. 11 Tudi svobodomiselni časniki v Italiji in po drugih de¬ želah so ostro obsodili od sovraštva do Cerkve in od pro¬ stozidarske zbesnelosti narekovani govor. Namestnik Kri¬ stusov in naslednik sv. Petra so v posebnem pismu do svojega generalnega vikarja kardinala Petra Respighi pri¬ občili ugovor zoper te žalitve. Tudi katoličani v Italiji in po vsem katoliškem svetu so krepko ugovarjali zoper kri¬ vico, ki je tudi nje najhuje razžalila. Preteklega 6. novembra se je v ljudski dvorani dunajske mestne hiše zbralo več tisoč katoliških mož, da naravnost obsodijo brez primere podlo sramotenje svete apostolske stolice. Tudi mi avstrij¬ ski nadškofje in škofje povzdignemo v svojem in v Vašem imenu glas ter slovesno ugovarjamo zoper zgoraj omenjeno grdo početje rimskega župana, zoper sramotitve našega svetega očeta in naše svete Cerkve. Obenem izpovemo 231 <- vnovič svojo srčno željo, da se naj ustvarijo razmere, po katerih bota papežu zagotovljeni popolna in resnična pro¬ stost in neodvisnost. Preljubljeni v Gospodu! jako smo razvili pred Vašimi očmi v glavnih po¬ tezah sliko žalostnih razmer v sedanjem času, da bi Vas opozorili na nevarnosti, ki pretijo sveti materi Cerkvi in predragi domovini, in da bi Vas izpod- budili h krepkemu odporu zoper nje. Primite torej za božje orožje, da se morete braniti ob hudem dnevu in v vseh rečeh popolni obstati! (Efež. 6, 13). Čujte, ostanite v veri, moški se obnašajte in bodite trdni! (I. Kor. 16, 13). Da, kažite hrabrost in srčnost, kadar treba spoznati vero ali jo braniti pred pretečimi nevarnostmi! Skrbite pa tudi za temeljit poduk v krščanskih resnicah in zapovedih: poznanje vere je najzanesljivši pripomoček, da jo cenimo in spoštujemo, je najmočnejše varstvo pred odpadom od vere. Potrudite se, da bo Vaše življenje brezgrajno, izpod- budno! Čujte nad svojimi otroki in nad vsemi, ki so iz¬ ročeni Vaši skrbi, navajajte jih z molitvijo, z besedo in z dobrim vzgledom k strahu božjemu in k pravi pobožnosti, in odvračajte od njih kugo greha in zapeljivosti! Držite se krepko in zvesto nerazrušljive Petrove skale, vidnega namestnika Sinu božjega Jezusa Kristusa na zemlji, rimskega papeža Pija X., ki kot zlatomašnik in škof-jubilar, obkroženi od toliko sovražnikov, z modrostjo in očetovsko milobo, pa tudi z neupogljivo odločnostjo vladajo sveto Cerkev, kraljestvo božje, neomahljivi "v uresničevanju svo¬ jega gesla: vse obnoviti v Kristusu, kar so zopet prav jasno pokazali z najnovejšimi odredbami o večkratnem, da, vsakdanjem svetem obhajilu in o starosti prvoobhajancev. Sprejemajte njihove ukaze in odloke vselej s tistim spošto¬ vanjem in svetim strahom, kakor se spodobi za zvestega in prepričanega katoličana! Razveseljujte njihovo težko izkušano očetovsko srce s požrtvovalno, otroško-vdano ljubeznijo! ❖ 232 Enako ostanite zvesti podaniki našemu ljubljenemu in vobče češčenemu cesarju-jubilarju, ki so v tekočem letu v splošno veselje dopolnili 80. leto svojega življenja, čigar 62 let je bilo posvečenih in žrtvovanih občnemu blagosta¬ nju. Nobene prazne trditve in obljube naj Vas ne omajajo in ne zmotijo v zvestobi in v vdanosti do prestola in do presvetle cesarske hiše! Sicer pa bratje, karkoli je resnično, karkoli sramežljivo, karkoli pravično, karkoli sveto, kar¬ koli ljubeznivo, karkoli je dobrega imena, če je kakšna čednost, če je kakšno hvalevredno ob¬ našanje, to mislite! In mir božji, ki ves um pre¬ sega, varuj vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu! (Filiplj. 4, 8. 7). Amen. Dano na Dunaju, na praznik varstva preblažene de¬ vice Marije, dne 13. novembra 1910. Anton Jožef kardinal Gruscha, knezonadškof Dunajski. — Jurij kardinal Kopp, knezoškof Vratislav- ski. — Leon kardinal pl. Skrbensky, knezonadškof Praški. — Janez kardinal pl. Puzyna, knezoškof Kra¬ kovski, zastopan po Anatolu, škofu Irenopolskem, po¬ možnem škofu Krakovskem. — Janez kardinal Katsch- t hal er, knezonadškof Solnograški. — Frančišek Sal., knezonadškof Olomuški. — Andrej, nadškof Lvovski, gr. obr. — Jožef, nadškof Lvovski, lat. obr. — Jožef, nad¬ škof Lvovski, arm. obr. — Frančišek Ksav., nadškof Tirski, koadjutor Dunajski. — Vincencij, nadškof Zader- ski. — Frančišek Borgia, knezonadškof Goriški.— Ja¬ nez Krstnik, škof Poreško-Puljski. —^ Mihael, knezoškof Lavantinski. — Filip, škof Spljetsko-Makarski, zastopan po Vincenciju, nadškofu Zaderskem.— Kol o man, škof Trikalski, apostolski vojni vikar. — Jožef Gregor, škof Dubrovniški, zastopan po Vincenciju, nadškofu Zader¬ skem. — Leopold, knezoškof Sekovski. — Frančišek, škof Kotorski. — Janez Krstnik, škof Št. Hipolitski. — Konstantin, škof Premiselski, gr. obr. — Anton, škof na Krku. — Anton Bonaventura, knezoškof Ljubljan- 233 <- ski. — Baltazar, knezoškof Krški. — Jožef Sebastijan, škof Premiselski, lat. obr. — Leon, škof Tarnovski. — Jor¬ dan,« škof Lesinski, zastopan po Vincenciju, nadškofu Zaderskem. — Jožef, škof Kraljevograški. — Celestin, knezoškof Tridentinski. — Gregor, škof Stanislavski, za¬ stopan po Konstantinu, škofu Pfemiselskem, gr. obr.— Pavel, škof Brnski. — Jožef, knezoškof Briksenski. — Jožef, škof Budjeviški. — R u d o I f, škof Linški.— Jožef, škof Litomeriški. — Frančišek Petronio, kapiteljski vi¬ kar Tržaško-Koperski. LV11. Postni pastirski list spisan dne 2. svečana 1911 o Judežu Iškarijotu. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knez in škof Lavantinski, pošlje častiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije po¬ zdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro od Boga Očeta in Sina v edinosti Svetega Duha! V Gospodu ljubljeni škofljanil Nobeden se ni pogubil, kakor le sin pogubljenja, (jan. 17, 12). MjS|,omenljivo podučno poslanico so Vam dušni pa- jnj spraNl stirji s pridižnice prebrali dne 8. prosinca teko- .nLJažeJ; čega leta: bil je skupni pastirski list avstrijskih škofov, spisan na praznik varstva Marijinega dne 13. listo- pada 1910, ki je v krepkih besedah govoril o trojnem zlu naših časov, o verski nevednosti, javni nenravno¬ sti in drzni upornosti zoper višjo, od Boga po¬ stavljeno oblast. Kot četrta škodljivka sedanjega časa bi se bila še mogla omeniti vedno bolj razuzdana poželji- 234 vost po posvetnem uživanju. Zvesto in vestno izpolnjeva¬ nje naukov, opominov in svaritev, ki jih najdete v času primernem pastirskem pismu, bi bilo Vam in Vašim v časno blagostanje in v večno vzveličanje. Naj bo torej nadpastir- ska poslanica vsem škofljanom zvezda-vodilja na potu živ¬ ljenja, polnega nevarnosti. Najnovejši odloki našega, vesoljno Cerkev srečno in slavno vladajočega papeža Pija X. o prevažnih cerkvenih zadevah, tako med drugim o pogostnem, da, vsakdanjem prejemanju najsvetejšega altarnega zakramenta in o starosti prvoobhajancev, bodo predmet skrbnih posvetovanj na ško¬ fijski sinodi, katero sem na visoki praznik svetih Treh Kra¬ ljev velel oznaniti vernikom v Mariborski katedrali, in sem jo tudi dal na milostno znanje Njih Svetosti v vdanostnem pismu z dne 20. grudna 1910, in katero nameravam s po¬ močjo božje milosti koncem avgusta tekočega leta obha¬ jati s svojimi ljubimi sodelovalci v vinogradu in v vrtu Gospodovem. Ker so torej skrb vzbujajoče časovne razmere bile opisane že v zgoraj pohvaljenem nadpastirskem listu, in ker bomo najnovejše, prevažne papeževe odloke skrbno razpravljali na bližnjem škofijskem zboru, zato sem sklenil, v svojem letošnjem postnem pastirskem listu govoriti o enem izmed Gospodovih učencev. Že v postni po¬ slanici z dne 16. svečana 1897 sem Vam obljubil, da Vam bom tuintam razlagal dogodke iz trpljenja Gospodovega. Saj je sveto trpljenje Jezusa Kristusa neusehljivi vir vzve- ličavnega poduka, sladke tolažbe in močne okrepčave za nas uboge zemeljske otroke. Po besedah medosladkega cerkvenega učenika sv. Bernarda stori trpljenje Jezusa Kri¬ stusa še dandanes, da se zemlja trese, da skale pokajo, da se grobovi odpirajo, da se pregrinjalo raztrga od vrha do tal. In tako sem obravnaval v postnem podučnem spisu z dne 20. prosinca 1895 večnega spomina vredno zadnjo večerjo Gospodovo, zlasti skrivnostno ustanovitev najsve¬ tejšega zakramenta ljubezni, kar nam je obnovilo in vnelo našo ljubezen do božjega pogostitelja. — V pastirskem listu £ 235 z dne 16. svečana 1897 sem govoril o genljivem umivanju nog, dogodku, ki nam najbolj živo predstavlja neizrekljivo ponižnost Sina človekovega. — V zvesto poslušanem in pazljivo prebiranem velikonočnem listu z dne 11. svečana 1899 sem z Vami premišljeval sedmere bolečine deviške matere Marije, in tako smo vnovič svojo otroško ljubezen vneli do žalostne Matere božje ter smo se okrepili in utr¬ dili za krščansko potrpežljivost v nadlogah in težavah živ¬ ljenja. — V večkrat natisnjenem velikonočnem pismu z dne 25. sušca 1901 sem narisal največje zmagoslavje Jezusa Kristusa na zemlji, njegovo častitljivo vstajenje, kar je v nas nanovo poživilo in pomnožilo tri božje čednosti vero, upanje in ljubezen. V letošnji podučni poslanici, moji ljubi, Vam hočem pa predočiti tistega učenca Gospodovega, o katerem nam poroča apostol ljubezni prestrašne besede božjega Učenika: Nemo ex eis periit, nisi filius perditionis. No¬ beden izmed njih se ni pogubil, kakor le sin po¬ gubljenja. (Jan. 17, 12). Morebiti se bo pokazalo, da je tudi to moje pismo prav času primerno. — V Gospodu preljubljeni! Minil je šumni čas posvetnih veselic, poze- meljskih naslad, in povrnil se je čas pokore in žalovanja, posta in zatajevanja. Prav resnobno in svareče nam je do¬ nela na uho duhovnikova beseda na sveto pepelnično sredo, ko so nam popepelili čelo z blagoslovljenim pepelom: Le prah si, o človek, in v prah se boš izpremenil, brž ko ti smrt zatisne oči. Zakaj torej srce vezati na zemljo, kjer ni najti pravega miru, niti popolne sreče? S pepelnico se je pričel kvadragezimalni ali štirideset- danski postni čas. Danes praznuje Cerkev že prvo postno nedeljo. Sveti post bi naj po prav primernem izreku močno- besednega sv. Krizostoma postal in bil za kristjana čas duhovne pomladi. Kakor v ljubi spomladi vse klije, se po¬ mlaja in prenavlja, enako naj bi katoliški kristjan slekel sta¬ rega človeka greha ter oblekel novega človeka milosti in resnice, kakor krepko opominja apostol narodov sv, Pavel v listu do Efežanov. (Efež, 4, 22. 24), 236 <- Sveti post je čas pokore in poboljšanja, je čas obrnitve od grešne poti in povrnitve na pot čednosti. Zakaj post je posvečen in namenjen zlasti pobožnemu spominu na trpljenje in smrt našega Gospoda in Vzveličarja Jezusa Kri¬ stusa. Bridko trpljenje in grenka smrt božjega Odrešenika naj bo poglavitna misel katoliškega kristjana v štirideset- danskem postnem času. Ta vzveličavna misel naj prevla¬ duje, očiščuje, vodi in uravnava vse druge misli. To svojo željo razodevlje Cerkev že s tem, da zapoveduje za postni čas, nositi pri službi božji vijolično obleko in zakriti svete podobe na altarjih s podobami iz zgodovine Kristusovega trpljenja. Tudi oznanjevalci božje besede, postni pridigarji, si navadno izberejo primerne resnice za premišljevanja, da napeljujejo svoje poslušalce k duhu pokore, ki bi jih naj napolnjeval v tem svetem času. Zlasti je bridko trpljenje božjega Odrešenika predmet, ki ga cerkveni govorniki premišljujejo in svojim poslušalcem na srce polagajo. Saj ni pripravnejšega, pa tudi ne bogatej¬ šega vira za postne pridige, kot je trpljenje božjega Trpina. Skozi skoraj devetnajst sto let se že razlaga in premišljuje^ pa še vedno premaguje, presunja in pretresa duše in srca. Pač so bile spisane o njem že cele knjižnice, in vendar daje isti predmet dovolj snovi za vedno nova, globoko v srce segajoča premišljevanja. In tako si hočemo, predragi, tudi mi celo v duhu Cerkve iz žaloigre, polne najhujših bolečin pa tudi najobil- nejših milosti, ki se je vršila pred blizu 1878 leti v sveti deželi, izbrati posebno en prizor ali si poiskati zlasti eno osebo, ki je igrala pač najžalostnejšo ulogo vtem za ves svet pomenljivem igrokazu. Tistega človeka dejanje in ne¬ hanje hočemo premišljevati, ki je v zapisnikih apostolov povsod imenovan na zadnjem mestu in zaznamenovan kot Gospodov izdajalec: to je Judež, sin Simonov, s priimkom Iškarijot, kar se pravi mož iz Karijota, mesta v Judeji. Pri premišljevanju hudobnih namenov in naklepov sramotnega izdajalca se nam bo jasno zasvetila nad vse velika do¬ brotljivost, s katero je nastopal božji Učenik proti svo- • 237 ^ jemu najnesrečnejšemu učencu pred grehom, in nam bo sijajno zažarela prisrčna ljubezen, katero mu je izka¬ zoval po grehu ali po izvršenem hudodelstvu. In vzorni vzgled našega Gospoda in Učenika nam bo podal nad vse vzveličavne nauke. Pred vsem nam bo razodel tolažbe polno resnico, da Bog ponuja tudi greš¬ niku svojo milost, in če se grešnik pogubi, je to njegova lastna krivda in sramota. Nadalje bomo posvarjeni pred obupom nad božjo milostjo, ki je greh zoper Sve¬ tega Duha in ki večinoma zabrani izpreobrnjenje. Trpeči Vzveličar naj nam vsem nakloni svojo dobrotljivost in usmi¬ ljenje, da bomo zapustili pogubni pot pregrehe in da bomo nastopili kraljevo pot čednosti ter ostali na njej do konca. Vihra zastava križa in nas vabi k pokori. Odpovejmo se grehu, in sreča naša bo večna! Gospod, reši nas, da se ne pogubimo, kakor sin pogubljenja! V Gospodu ljubljeni verniki! fP*|ilavni rimski vojskovodja in državnik, julius Caesar, je imel preljubljenega prijatelja, po imenu Bruta. Pa kako je Brutus povrnil uglednemu Caesarju srčno prijateljstvo? Dne 15. marca leta 44 pred Kristusom gre Julius Caesar v senat k državnemu zborovanju, da bi se tam posvetoval s senatorji o sreči in nesreči rimske repu¬ blike ali ljudovlade. Na stopnicah k senatski dvorani ga napade četa zavratnih morilcev ter mu zada sedemindvajset smrtnih ran. Pa le ena edina je zapekla junaka, smrt prezira¬ jočega. Le ena je zadostovala, da je plemenitemu Rimljanu življenje zagrenila, da mu ga je vzela. Bila je rana, ki mu jo je zasekal ljubljeni prijatelj Brutus. Hropeč odpre Caesar smrtno-trudne oči, in ko zazre med morilci Bruta, zakliče prevzet od bolečine: Et tu, mi fili, Brute! Tudi ti, moj sin, Brutus! In sedaj zapre oko za vselej zavratno umorjeni, blagosrčni mož. Umirajoči je hotel reči: Ah, prijatelj moj, tudi ti med mojimi smrtnimi sovražniki! Koga naj še ve¬ seli življenje, če ga izda in zataji njegov drugi jaz, njegov najboljši prijatelj? 238 <- Ta tako resnična kakor pretresljiva dogodba mi pade vedno v spomin in mi pride vselej na misel, kadar berem evangeljsko poročilo o ostudnem izdajstvu, katero je izvršil Judež Iškarijot nad Jezusom. Kaj ne, ljubi moji! Kako je vendar to moralo globoko raniti premilo srce božjega Vzve- ličarja, ko je videl, da je na skrivnem prodan od svojega spremljevalca, od tovariša pri mizi, od svojega učenca in apostola! Kako strašno in vražje zločinstvo je moralo biti to izdajstvo, bote hitro umeli, ko bomo premislili mnoge in velike dobrote, katere je Judež prejel od Jezusa. Ne bom Vas spominjal dobrot, ki jih je Judež Iška¬ rijot prejemal skozi več let; tudi nočem govoriti o milosti, da je bil izmed mnogoštevilnih učencev izbran za apostola; tudi ne o odlikovanju, da je bil postavljen za variha in oskrbnika skupne blagajne; ne o daru, da je mogel čudo¬ vito ozdravljati bolnike in izganjati hudobne duhove; ne o sladki sreči, da je smel Jezusa spremljati, poslušati nje¬ gove nebeške nauke, gledati vedne dokaze njegove vsemo¬ gočnosti, svetosti in vsevednosti, in da je vrhutega še na skrivnem kakor drugi apostoli užival njegov poduk — ne, o vseh teh neštevilnih milostih in darovih hočem molčati in jih preskočiti; pa z vsem poudarkom bom govoril in posebej razpravljal o tisti izredni ljubezni, prijaznosti in dobrotljivosti, katero je Jezus izkazal izdajalcu neposredno pred izdajstvom. Poslušajte, preljubi kristjani, in strmite! Vi dobro ve¬ ste, da je Jezus veliki četrtek zvečer svoje ljube apostole zbral za slovo k skrivnostni zadnji večerji. Vsi dvanajsteri izvoljeni učenci so bili pričujoči. Ko so v prostorni, s pre¬ progami, z blazinami in zagrinjali ozaljšani visoki dvorani ležali ali sedeli okoli mize, je pričel božji Vzveličar z ve¬ selo ganjenim srcem tako le govoriti: Iz srca sem želel, jesti z vami to velikonočno jagnje, preden grem v trpljenje. (Luk. 22, 15). Pa srčno veselje Gospodovo se je kmalu skalilo, ko je, užal j en v duh u, svoj govor sklenil z odločno in slovesno napovedjo: Resnično, res¬ nično vam povem, eden izmed vas me bo izdal. ^ 539 (Jan. 13, 21). Strašna, grozna obtožba! Gospod in Učenik torej pozna svojega izdajalca. Izdajalec je eden izmed dva¬ najsterih. On sedi pri mizi. Deležen je skupne gostije. Da bi ga odvrnil od peklenskega naklepa, ga prestraši Jezus s pretresljivim klicem: Gorje človeku, po katerem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da ne bi bil rojen tisti človek. (Mat. 26, 24). Kako so vendar morale te besede, ostre ko brušen meč, zadeti razkrinkanega Judeža globoko v dušo, rezati in prodirati mu v dno srca! Morale so udarjati učenca ko gromne strele z neba. Kako pretresljiv vtis so pač naredile na nedolžne, svojemu Učeniku zvesto vdane apostole! Z neizrekljivim strahom so jih napolnile. V evangelju beremo: Silno žalostni so se med seboj spogledali, kakor bi hoteli na obrazu spoznati izdajalca. Poizvedovali so in Odrešenika popraševali drug za drugim: Gospod, ali sem jaz? (Mat. 26, 22). To vprašanje je zatrjenje mirne vesti: Gospod, ti veš, da kaj takšnega nimam v mislih! Obenem je izraz nezaupnosti do samega sebe: Vendar pa sem slab, grešen človek; možnost, da globoko padem, ni izključena. Ognjeviti Peter je sedel kakor na žerjavici. On na¬ migne Gospodovemu ljubljencu Janezu, rekoč: Kdo je, o komur govori? Tedaj se nasloni Janez Jezusu na prsi in vpraša: Gospod, kdo je? Jezus odgovori natihoma: Tisti je, kateremu bom podal pomočeni kruh. In je pomočil kruh in ga dal Judežu Iškarijotu, sinu Simonovemu. (Jan. 13, 23—26). Milosrčni Vzveli- čar je kolikor mogoče prizanesljivo ravnal s hudobnežem, da bi mu olajšal izpreobrnitev. Jezus ni izdal svojega iz¬ dajalca. Razodel je sicer ovadnika, pa z znamenjem, ki je bilo razumljivo le Janezu, in ta je shranil skrivnost večne Modrosti v svojem srcu. Sicer pa je Janez prav dobro poznal svojega apostolskega tovariša. On edini ga imenuje tur, tata, ki je za se jemal, kar je prišlo v mošnjico. Ti milo- dari so bili sicer neznatni, darovani od pobožnih žen in drugih prijateljev Gospodovih. Pa večkrat je nedostajalo denarja zato, ker ga je oskrbnik za se porabil. 240 <- Tako so apostoli neko soboto bili lačni, da so klasje trgali in jedli. Drugikrat niso mogli plačati običajnega tempelj¬ skega davka; in Jezus je moral storiti čudež, da so ga porav¬ nali. Čudno je, da za pripravo velikonočne večerje ni bil iz¬ bran Judež, ki je navadno imel oskrbeti vse, kar je bilo v zvezi z vsakdanjim življenjem majhne družbe, marveč je bila ta pri¬ prava poverjena Petru in Janezu. Judež je bil pač tat. Janez je to vedel in je brž umel znamenje Gospodovo. — Nekje sem čital na vprašanje, zakaj da je Peter svojega tovariša vprašal, kdo je izdajalec, ta le odgovor: Peter je hotel ve¬ deti ime izdajalca, da bi zabranil izdajstvo, in umoril bi bil Judeža, ako bi bil izvedel, da je on tisti nezvesti učenec. Saj je Simon Peter pozneje potegnil svoj meč, in ne da bi čakal odgovora Gospodovega na vprašanje: ali naj udarimo z mečem, je mahnil po Malhu, velikega duhovnika hlapcu, ki je bržkone prvi in najkrepkeje silil v Gospoda, udaril je Peter, pravim, z mečem po nasilnežu in mu je odsekal desno uho. (Jan. 18, 10). Judež Iškarijot, čigar vest se je močno oglašala, sedaj ni mogel mirovati; moral je nekaj reči, da odvrne od sebe sum. Zato se je hlinil, da bi vse druge premotil, in nago- vorivši Učenika z navadnim nazivom rab bi, ne kakor so ga imenovali apostoli gospod, je dejal ne odkritosrčno Jaz sem, marveč vprašajoč: Numquid ego sum, rab bi? Sem li jaz, rabbi? In Učenik mu da sicer tih, le njemu razumljiv, pa popolnoma jasen odgovor: Ti si rekel. (Mat. 26, 25). Bila je to pri judih navadna oblika pritrditve in je pomenilo tisto, kar: Da, ti si! Sedaj je Judež lahko izpre- videl, da je spoznan, in je mogel od svoje strani potrebno storiti, da popravi grozno, božjemu Učeniku in Gospodu prizadeto krivico, to se pravi, mogel je svojo krivdo priznati in prositi odpuščenja, spokoriti se in dati zadoščenje. Pa izdajal- čevo srce ostane še nadalje neobčutno ko kamen, trdo ko jeklo. Vendar božji Učenik ne odjenja v svoji prizanesljivosti, dobrot¬ ljivosti in skrbi za nesrečnega učenca, marveč stori, kar le more. Po nepristranski razlagi semkaj spadajočih mest sve¬ tega Pisma in po soglasnem izročilu skoraj vseh cerkvenih -> 241 * očetov, učenikov in bogoslovcev je bil Judež pričujoč pri postavitvi presvete evharistije ali najsvetejšega zakramenta 1 . Vzveličar ga je pripustil, da bi poleg dosege drugih skriv¬ nostnih namenov tudi ozdravil nevero, v katero je Judež zabredel v Kafarnaumu glede na najsvetejši altarni zakra¬ ment. — Ko je Jezus po čudoviti pomnožitvi kruhov na¬ sitil več tisoč ljudi v puščavi in na to v Kafarnaumu raz¬ lagal ljudstvu svoj nauk o pravem, živem kruhu iz nebes, katerega bo dal v svojem najsvetejšem mesu in v svoji najdražji krvi, in ko je nastal med judi prepir o načinu te skrivnosti, tedaj je dejal Gospod s popolno razločnostjo in z vsem poudarkom: Resnično, resnično vam po¬ vem, ako ne bote jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne bote imeli življenja v sebi! Moje meso je res jed, in moja kri je res pi¬ jača. (Jan. 6, 53 nsl). Navzlic nedvoumnim besedam je mnogo učencev odslej zapustilo Gospoda. To govorje¬ nje je trdo, so rekli in so odstopili od Gospoda in niso več ž njim hodili. Jezus pa je terjal trdno vero v to skriv¬ nost in je vprašal apostole: Hočete tudi vi oditi? Po prelepem odgovoru prvaka apostolov sv. Petra: Gospod, h komu po j demo? Ti imaš besede večnega živ¬ ljenja. Mi smo verovali in spoznali, da si ti Me¬ sija, Sin božji: je izrekel Jezus prvo resno, Judeža Iška- rijota se tičočo svaritev: Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil, in eden med vami je zlodej! Ti, Peter, si si¬ cer govoril v imenu vseh dvanajsterih, katere sem si izbral za svoje najzaupnejše učence — pa eden izmed vas je ne¬ veren, ker nezvest, in je moj izdajalec. Judež je bil torej vrgel 1 Primeri: Sigmund Bernhard S. J., Uber die Frage von der Ge- genwart des Verraters bei der Einsetzung der hi. Eucharistie. (Zeit- schrift fiir katholische Theologie. Innsbruck, 1911. Band XXXV. I. Quar- talheft. Str. 30—65. — Isti avtor v istem časopisu Innsbruck, 1912. Band XXXVI. II. Quartalheft. Str. 411-416). — Urban Holzmeister S. J., Die Passionsliteratur der letzten 6 Jahre (1909—1914). Eine Uber- sicht liber die Behandlung der Hauptfragen aus dem Leiden Christi. (Zeitschrift fiir katholische Theologie. Innsbruck, 1915. II. Quarta1heft). O omenjenem vprašanju govori pisatelj od strani 324 do strani 327. 16 -> 242 od sebe vero v Kristusa, in le časni dobiček še ga je ve¬ zal na Vzveličarja. Bile so posvetne mesijanske nade, bilo je pričakovanje pozemeljskega kraljestva, bila je lakomna želja, zagotoviti si polagoma s tatvinami iz skupne blagajne brezskrbno življenje, če bi izpodleteli drugi načrti za pri¬ hodnost. Vzveličar je torej dopustil izdajalcu, da je zaužil nje¬ govo presveto telo. Kolika potrpežljivost, kolika prizanes¬ ljivost! Dal mu je v jed telo, katero je Judež judom prodal za ceno sužnja; ponudil mu je v pijačo kelih svoje krvi, katero je Judež dal po nedolžnem preliti. O Christi beni- gnitatem! O ludae dementiam et insaniam! O dobrotljivost Kristusova! O zaslepljenost in podivjanost Judeževa, kliče sv. Janez Zlatoust, ko opisuje ta prizor! 1 Kdo more prav presoditi Jezusovo srčno bolečino nad prvim nevrednim obhajilom? Malo prej še se je Gospod ponižal in je hi¬ navcu umil noge, kakor ostalim apostolom; pri tem mu je dal ljubezniv opomin, ko je otožno nanj nameril besede: Vi ste čisti, pa ne vsi. (Jan. 13, 10). Eden je nečist, on je izgubil posvečujočo milost. Kako ljubezni polna po- svaritev, pa brez uspeha, brez najmanjšega vpliva na nespo- korno Judeževo srce! Ko božji Učenik to vidi, izreče, nahajajoč se s svojimi učenci zopet pri mizi, besede: Kar misliš storiti, stori brž! Nobeden teh pa, ki so bili pri mizi, ni vedei, čemu je to rekel. Eni namreč so menili, ker je Judež mošnjo imel, da mu je Jezus rekel, kupi, kar za praznik potre¬ bujemo, ali da bi kaj ubogim dal. (Jan. 13, 27—29). Torej še sedaj apostoli niso slutili in razumeli, da je Judež v resnici izdajalec. Tako mu je Jezus prizanašal, tako nemogoče se je zdelo enajsterim, da bi eden iz njihove male družbe mogel biti tako izpriden. Besede: Stori brž, kar misliš storiti, niso besede povelja, marveč besede dovoljenja in pripuščenja. Judež je ves čas ohranil prosto voljo, svoj naklep izvršiti ali ne. Pa ko je vzel grižljaj, je De proditione ludae homil. 1. 243 šel brž vunkaj. Bila je pa noč. Erat autem nox. (Jan. 13, 30). Te Janezove besede imajo nekaj v svoji kratkosti genljivega in pretresljivega. Judež je šel vun v temno noč. Noč je nastopila tudi v njegovem srcu, noč večne teme. Tja skozi nočno temoto je hitel Iškarijot k sinedristom, da bi zvito in prekanjeno brez hrupa izvršil v črni noči svoj črn zločin. Predstavi se visokemu zboru, obrekuje svojega Moj¬ stra in stavi zborovalcem svojo ponudbo: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? (Mat. 26, 15). Tako govori domačin Sina božjega, tako pravi tisti, ki je bil od Boga odločen, da bi sodil pri vesoljni sodbi dvanajstere rodove Izraelske! Tako malo in tako nizko ceni Judež svo¬ jega Mojstra in Gospoda! Oni pa so mu privolili tri¬ deset srebrnikov. (Mat. 26, 15). Torej za trideset sre¬ brnih denarjev proda Judež svojega Učenika! Ta vsota je bila enaka ceni, ki se je morala plačati v krvno odkupnino za sužnja, če ga je vol prebodel. (II. Moz. 21, 32). Mazilo, katero je Marija Magdalena nekaj dni prej izlila na telo Gospodovo kot za njegov pogreb (Mat. 26, 12), je cenil Judež na 300 denarjev. Bogčlovek pa mu je bil, kakor ubog suženj, vreden le 30 srebrnikov. — O globočina propalosti, zaslepljenosti! Čimbolj je rastlo poželenje po denarju, tem¬ bolj zaslepljen in zmeden je postajal Judež. Ker ni mogel ugrabiti tistih 300 denarjev, se je sporazumel z velikimi duhovniki in s starejšim' ljudstva, da bi si pridobil denar in njihovo prijaznost. In jutri, preden bo zatonil dan, bo že prelita kri Pravičnega, katerega je prodal. Preljubi! Gotovo se Vam vsiljuje vprašanje, kako more človek tako daleč zabresti, tako globoko pasti. Judež Iška¬ rijot izkraja ni bil hudobnež. Pridružil se je bil dvainsedem- deseterim učencem Gospodovim in je bil izmed njih izvo¬ ljen za apostola. Seveda, služba nikogar ne vzveliča, mar¬ več le dobro opravljanje službe. Kot apostol Mesijev je Judež pridigoval, bolnike ozdravljal, hude duhove izganjal. Pri tem pa je pustil satanu vhod v svoje srce, ki je sedaj šel vanj (Luk. 22, 3) tako, da ga je Gospod sam imenoval 16 * -> 244 satana. (Jan. 6, 71). Polagoma se je Judež izgubil v po¬ svetnih opravkih in se zaljubil v denar. V teh skrbeh je izgubil razumnost in zmisel za višje dobrote, preden je prav zapazil; prevladajoča strast lakomnosti je zadušila vero v poslanega Mesija in potem še ljubezen do Učenika. To je pokazal Judež v Kafarnaumu pri obljubi presvete evha¬ ristije in v Betaniji ob maziljenju Gospodovem. Pri tej po¬ slednji priložnosti je nevoljno dejal: Zakaj se to mazilo ni prodalo za tristo denarjev ter dalo ubogim? To pa je rekel, ne da bi mu bila skrb za uboge, temveč, ker je bil tat in je mošnjo imel in nosil, kar je bilo v njo vrženo. (Jan. 12, 4—6). Učenec ob¬ dolži s tem Učenika, da sodeluje pri potratni zapravljivosti. Od notranje sodbe in od godrnjanja preide k očitni graji in sramotitvi. On, ki se farizejski spotika nad maziljenjem, postane tudi soapostolom v pohujšanje, ker jih zapelje v mrmranje zoper Gospoda in Učenika. O nizkotnega, hinav¬ skega mišljenja mož iz Karijota, da bi bila vendar s teboj izumrla ta toli grda vrsta ljudi! Tako se je pogrezal Judež vedno globlje. Ni hotel ravno križati svojega Učenika; pa dobička, ki se mu je ponujal, ni hotel izgubiti. Menil je, da Čudodelniku iz Naza¬ reta izdajstvo ne bo toliko škodovalo. Vsled svoje globoko ukoreninjene lakomnosti ni več poslušal Jezusovih opo¬ minov in svaritev. Kaj da bo iz tega prišlo, bi bil lahko slutil, bi bil lahko spoznal iz raznih napovedb Učenikovih, češ, da bo nevernikom izdan in umorjen; pa v svoji za¬ slepljenosti ni o tem razmišljal, se je ustavljal milosti ter upiral Odrešenikovi dobrotljivosti in ljubezni. Hočemo li, moji ljubi, tudi mi nasprotovati milosti svojega Vzveličarja, ustavljati se njegovi mnogovrstni lju¬ bezni, uho zapirati njegovim opominom? Hočemo li biti, kakor Judež, zakrknjeni in trdovratni, otrpnjeni in uporni? Ne in ne! Gospod nas ne zapusti nikdar; s pomočjo svoje milosti in svojega usmiljenja izkuša nas obvarovati greha. To dela z notranjim razsvetljenjem, z izkazovanjem raznih dobrot, z opomini in s svarili, ki jih slišimo s pridiž- -> 245 <- niče, v izpovednici, od svojih predstojnikov in prijateljev, po glasu svoje vesti. Z vsem tem nas Bog in naš Gospod odvrača od greha. Ne izneverimo se, kakor Judež, tej do¬ brotljivosti, da bi izvršili svoje grešne naklepe, da bi izdali Jezusa njegovim sovražnikom, grehu! Ne, preljubeznivi Je¬ zus, mite nočemo izdati in zatajiti! Ne odtegni nam svoje ljubezni, ne zapusti nas! In to nam zadostuje, da bomo tvoji zvesti učenci in učenke tu na zemlji in tam v večnosti. Pa premišljujmo, preljubi, dalje, kako je božji Vzve- ličar po izvršenem izdajstvu izkazal trdosrčnemu učencu svojo neskončno ljubezen in dobrotljivost, da bi ga vsaj po grehu nagnil h kesanju, k pokori in poboljšanju ! Judež se je iz obedne dvorane oddaljil od svojih so¬ bratov, je zapustil Jezusa. Pa Jezus ni izpustil svojega prenesrečnega apostola iz oči, ni ga zavrgel iz srca. Vedno in vedno zopet se je spominjal učitelj učenca, prijatelj pri¬ jatelja, brat sobrata, gospod služabnika. Po zadnji večerji je Vzveličar svojim enajsterim apostolom v slovo govoril najpretreslivejše besede, kakor nam jih po vzvišeni vsebini poroča učenec ljubezni, sv. Janez. Po teh v srce segajočih besedah je odmolil Jezus višeduhovniško molitev, v kateri se je svojemu nebeškemu Očetu zahvalil za vso ljubezen in ga je obenem prisrčno prosil, naj ohrani apostole edine kakor doslej tako odslej. Zakaj nobeden izmed njih se ni pogubil, kakor le eden, sin pogub¬ ljenja. Tako se je spominjal Jezus tudi v zadnji molitvi svojega izdajalca Judeža. Ljubezen je dobrotljiva, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, vse prenese, vse pretrpi, nikdar ne jenja. Po molitvi Gospodovi so vsi zbrani zapeli veliki halel, hvalno in zahvalno pesem, in so na to zapustili dvorano zadnje večerje, pa so šli po ulicah in cestah Salemskih, so prekoračili potok Kedron ter so po sloveči, na svetih pri¬ povedih bogati dolini Jozafat stopali navzgor na Oljisko goro, kjer je Gospod v vrtu Getzemani ali vrtu Oljiske stiskalnice večkrat po svoji navadi molil in premišljeval. Tokrat je bila zadnja pot, ki jo je nastopil tja ob ponočni -> 246 uri s svojimi dragimi učenci. Dospevši na Oljisko goro vzame Jezus tri najdražje apostole, Petra, Jakoba in Janeza, s seboj, se oddalji tudi od njih za nekaj korakov ter moli trikrat z vso prisrčnostjo k nebeškemu Očetu, naj gre kelih trpljenja mimo njega. Groza v njegovi duši mu izpremeni potne srage v krvave kaplje, ki so padale in tekle ljubemu Vzveličarju dol po milem božjem licu, v katero zreti hre¬ penijo tudi angelji v nebesih. Pač marsikatero krvavo kapljo mu je iztisnil in izžel nesrečni Judež. Zakaj Jezus je videl, da bo za njega zastonj umrl na križu. Da je Vzveličar v krvavem potu, v najmučnejši dušni bolečini, mislil na izda¬ jalca, razvidimo iz tega, da je pri svoji tretji povrnitvi k apostolom zaklical: Dosti je! Tisti, ki me bo izdal, je blizu. (Mark. 14, 41. 42). In ko je do smrti žalostni Vzveličar še govoril, se je že približal zapeljivec ljudi, tisti, ki jim bi naj bil vodnik, namreč Judež, na čelu razbojniške drhali, ki je bila oboro¬ žena s svetiljkami in z bakljami, z meči in s koli. Kakšen nastop! Večno luč iščejo z leščerbami, da bi jo tema ugas¬ nila. Leva iz Juda lovijo s palicami. — Sedaj se je vršil najčudovitejši prizor med Sinom človekovim in njegovim izdajalcem; pri tem je Vzveličar delal čudeže vsemogočnosti in ljubezni, da bi še v najodločilnejšem trenutku rešil Ju¬ deža, ga spravil na pot vzveličanja. Ko Jezus zapazi krdelo sovražnikov, jim gre naproti poln častitljivosti in veličastva, poln srčnosti in oblasti, pristopi k njim in jih vpraša: Koga iščete? Odgovorili so mu: Jezusa Nazareškega! Jezus jim reče: Jaz sem. Stal pa je tudi Judež pri njih, kateri ga je izdal. Kadar jim je tedaj rekel: Jaz sem, so odstopili in padli na zemljo. (Jan. 18, 4-6). Kako? Oboroženi in hrabri vojščaki — pa padejo na zemljo in obležijo vsled enega vprašanja, odgovora in pri¬ trdila? Je li Iskani poslal strelo z neba, ki jih je treščila ob tla? Je li zapovedal angelju morivcu, ki je nekdaj pobil v asirskem šotorišču sto in pet in osemdeset tisoč mož (IV. Kralj. 19, 35) in je zdaj ob zemljo vrgel to tolovajsko -> 247 « drhal? Ne, vse to ne! Pa izpolnile so se psalmistove be¬ sede: „Gospodov glas je močen, Gospodov glas je veli¬ časten; Gospodov glas polomi cedre; Gospodov glas pre¬ seka ognjeni plamen; Gospodov glas pretrese puščavo.“ {Ps. 28, 4—8). Jezus je razodel s tem kakor tudi s hipnim ozdravljenjem odsekanega ušesa pri hlapcu Malhu le svojo vsemogočnost, da bi rešil Judeža, svojega ljubljenega učenca, da bi mu pokazal, da bi bila njegova peklenska kupčija brezuspešna, ako bi ne bila božja volja, in da torej naj obžaluje svoj zločin ter se udeleži sadov odrešenja. Pa, o trdosrčnost hudodelca! Čudež vsemogočnosti ostane brez učinka. Neskončno prizanesljivi in usmiljeni Vzveličar gre dalje v svoji ljubezni. Se enkrat vpraša: Koga iščete? In zopet odgovorijo: Jezusa Nazareškega. In ko so vstali, je pristopil Judež, se približal Vzveličarju in je rekel: Ave, rabbi! Zdrav bodi, učenik! In ga je poljubil. (Mat. 26, 49). Nekdaj je rekel JoabAmasu: Bodi pozdravljen, moj brat! In ga je poljubil. In pri tem mu je zabodel meč v bok, da je umrl. (II. Kralj. 20, 9. 10). Enako ravna Judež. Jezus dopusti pozdrav in poljub in reče: Ju¬ dež, prijatelj, čemu si prišel? (Mat. 26, 50). S po¬ ljubom izdaješ Sina človekovega? (Luk. 22, 48). O občudovanja vredna ljubezen in usmiljenost premilega Od¬ rešenika! Jezus zakliče: Judež! Kaj ne, predragi? V naj¬ višji radosti kakor v najgloblji žalosti zakličemo samo le ime prijateljevo ali sovražnikovo. Ko je David slišal, da je padel v vojski njegov ljubljeni pa popačeni sin Absalom, je zavpil bolestno: Absalom, moj si-n! Moj sin, Absalom, Absalom! Hudo izkušani kralj ni mogel klicati drugega imena, ko le Absalom, Absalom! Tako je zaklical tudi Ju- lius Caesar le ime Brutus. Enako je poklical Jezus svojega smrtnega sovražnika po imenu, kakor da bi hotel reči: Ju¬ dež, Judež, kako strašno nesrečo pripravljaš meni, pa še hujšo sebi! Na to razširi Jezus še bolj svoje pastirsko srce, da -bi poiskal izgubljeno ovco, in svoje očetovsko srce, da bi £ 248 <- rešil izgubljenega sina. Vpraša namreč Judeža: Prijatelj, čemu si prišel? Arniče, prijatelj! Pač redko kje beremo, da bi bil Jezus koga imenoval svojega prijatelja. Apostole je sicer imenoval prijatelje, pa nobenega ni posebej klical s tem sladkim, milim imenom. Le Lazarja, nedolžnega brata ljubih sestric Marte in Marije, je imenoval svojega prijatelja in je celo jokal ob njegovem grobu. Sedaj pa pravi božji Mojster svojemu največjemu sovražniku prijatelj, da bi mu po¬ kazal svojo neizmerno ljubezen. Več Jezus ni mogel sto¬ riti. Da, še več je storil. Izdajalec poljubi Mojstra, in on mu tega ne zabrani. Kako nekaj nenavadnega! Na nobeni strani svetih evangeljev ne nahajamo zapisano, da bi se bil Jezus dal kedaj na lice poljubiti. In imel je prav blage pri¬ jatelje kakor Marijo, Jožefa, oba Janeza, Lazarja, Petra in druge. Le enkrat beremo v evangelju, da si je pustil od velike spokornice iz Magdale noge s solzami kesanja po¬ močiti in poljubiti. (Luk. 7, 38. 45). Vendar na lice se Jezus ni dal poljubiti. Le izdajalcu Judežu Iškarijotu je izkazal izredno to odlikovanje. Kristus objame hinavca, ga pritisne na svoje srce, mu ponudi lice v poljub. O čudež ljubezni! More li najboljši prijatelj svojo prisrčno ljubezen razodeti bolj jasno, izraziti bolj živo? Tega ne more. In Jezus je vse to storil, da bi Judeža rešil. Pa vse zastonj, vse brezuspešno! S pečatom ljubezni, z znamenjem srčne združitve, z nemim, pa prav razumljivim govorom zvestobe, s poljubom zapečati in potrdi Judež svoje hinavstvo, svoj grozoviti čin ter izvrši naj- grše izdajstvo nad svojim nedolžnim in pravičnim Učeni¬ kom. Jezus mu ponudi svojo ljubezen, svoje prijateljstvo, svojo milost po izvršenem napadu, po dognani krvavi kup¬ čiji, po storjenem grehu. Pa Judež obmolči, nične odgovori, potem ko je Učenika izdajski poljubil, kakor piči strupeni gad. Sramotni Judežev poljub je bil od nekdaj znamenje in podoba nezvestega, hinavskega ravnanja z bliž¬ njim. Judež se je za vselej ločil od Jezusa. Judeževo izdaj¬ stvo na Sinu božjem je bilo pri danih okolnostih pač naj¬ večje hudodelstvo, ki ga je svet kedaj videl. 249 <- O najnesrečnejši dvanajsterih blagovestnikov! Ko bi vendar bil odhitel in svoj greh obžaloval ter objokoval! Po pokori bi bil vstal od svojega globokega pada, enako kakor drug apostol, ki se je tudi prav hudo pregrešil zoper svojega Gospoda. Z vso ljubeznijo bi ga bil Vzveličar po svojem vstajenju sklenil v svoje poveličano naročje, ostal bi bil njegov prijatelj, brat in apostol. Ko je Judež videl, tako poroča njegov apostolski tovariš sv. Matej, da je Je¬ zus obsojen, se je skesal ter je nazaj prinesel trideset srebrnikov velikim duhovnikom in sta- rejšinom, rekoč: Grešil sem, ker sem izdal ne¬ dolžno kri. Oni pa so rekli: Kaj to nam mar? Ti glej! In je vrgel od sebe srebrnike v tempelj. (Mat. 27, 3—5). Ko je Judež iz obsodbe svojega Učenika k smrti na križu spoznal velikost svojega zločina, se je skesal, pa njegovo kesanje ni bilo veljavno in nič mu ni koristilo, ker je bilo končno le neurejeno brezmerno žalovanje. Tudi se je izpovedal: Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri. Pa ni se izpovedal svojega greha pred tistim, pred katerim bi se bilo moralo zgoditi. Dal je zadoščenje, ker je preklical obrekovanje zoper božjega Mojstra in od sebe vrgel krvni denar — s katerim so kupili takoimenovano njivo krvi v Hinnomski dolini za pokopališče tujcev — in ker je izkušal razdreti dogovor z velikimi duhovniki. Pa zadoščenje je bilo preslabo. Iz ust božjega Učenika bi bil moral sprejeti naročilo, kaj mu je storiti v spravo za iz¬ dajstvo. Soudeleženci strahovitega hudodelstva so Judeža od¬ pravili s posmehljivo trdosrčnostjo. Kaj to nam mar? Ti glej! Ko se je Judež ponudil za izdajstvo, so ga sine- dristi ali udje visokega zbora prav veselo sprejeli in so mu bržkone izpregovorili marsikatero priliznjeno besedo. Ko pa je prišel k njim v veliki bridkosti, da bi preklical in razdrl pogodbo, o, tedaj sirovi možje niso imeli nobenega sočutja s stisko njegove nesrečne duše! Zavrnili so ga s porog¬ ljivim posmehom. O kako prijazen sprejem bi bil našel ^ 250 Sr skesani Judež pri svojem Mojstru! Jezus bi ne bil ugasnil tlečega stenja in bi ne bil strl nalomljene trstike. Ne boj se, moj sin, zaupaj, tvoj greh ti je odpuščen, to radostno in tolaž- ljivo zagotovilo bi bil zaslišal od hudo užaljenega Vzveli- čarja. In če bi ga bilo preveč sram in bi se ne bil upal stopiti Gospodu pred oči, bi bil vendar našel pribežališče grešnikov, deviško mater Gospodovo! Tako pa je obupal nad božjim usmiljenjem. In kakor je nekdaj Ahitofel, ko je spoznal, da so mu izpodleteli njegovi naklepi, hitel z boj¬ nega polja domu in se je obesil (II. Kralj. 17, 23), enako je šel Judež proč et laqueo se suspendit, in se je z vrvjo obesil. (Mat. 27, 5). Tako je obrodilo drevo za¬ služeni sad. Obešeno truplo je padlo iz visočine na tla ter se po sredi razpočilo, in se je izsul ves njegov drob. In Iška- rijot je odšel na svoj kraj. (Dej. ap. 1,18. 25). Grozni konec ostudnega izdajalca naglaša tudi izraz, ki se sicer rabi le o živali: suspensus crepuit medius, obešen je poginil, je počil po sredi. Tako je končal Judež s samomorom. In z umorom samega sebe, pravi najslavnejši tolmač svetega pisma sv. Hie¬ ronim, je Judež Jezusa bolj razžalil kakor z izdajstvom. Zakaj sadovi odrešenja so šli zanj v izgubo. Izpolnilo se je od božjega Preroka iz Nazareta zažugano gorje: Gorje tistemu človeku, po katerem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek. (Mark. 14, 21). V Gospodu ljubljeni škofljani! ® ustimo najnesrečnejšega med človeškimi otroki in obrnimo se k samim sebi! Zasledujmo vzveli- čavne nauke, ki izvirajo za nas iz povedane do- godbe! Najprvo izvemo v svojo sladko tolažbo, da nam Bog deli svojo milost ne le pred grehom, da se ga moremo obvarovati, marveč tudi po grehu, da ga moremo za¬ pustiti. Nikdar niso grešniku vrata milosti zaprta, nikdar mu * 251 « ni zabranjena vrnitev. In če si, ljubi kristjan, s kakršno¬ koli grešno grdobijo ranil očetovo srce, še vedno najdeš v njem sprejem in pribežališče. Bog ostane tvoj oče, tvoj najboljši oče, čeprav si ti že prenehal biti njegovo dete. Njegova ljubezen je neskončna, njegova dobrotljivost nes¬ premenljiva. Govori ti kakor oče izgubljenemu sinu: O grešnik, moj sin, o grešnica, moja hči, zakaj zapuščaš in žalostiš svojega Gospoda, svojega Odrešenika, svojega Boga? Zakaj si tako nehvaležen in nezvest, tako nehvaležna in ne¬ zvesta? Zares, ljubi moji, težko je umeti, da se grešnik ne vzdigne in ne povrne k Bogu, če resno premisli, s kako očetovsko dobroto in milobo ga želi Najvišji po storjenem grehu sprejeti v spravo in ljubezen. Zatorej, predragi, nikar dalje ne odlagajte, vrnite se v tem milosti polnem postnem času po skrbnem izpraševanju vesti, po odkritosrčnem ob¬ žalovanju grehov, po trdnem sklepu poboljšanja, po dobri izpovedi in radovoljnem zadoščenju — vrnite se k Bogu, svojemu Stvarniku, Odrešeniku in Posvečevalcu! In ako bi bili med vami grešniki in grešnice, katerih grehi bi bili od gnusa rdeči kot škrlat in številni ko zvezde na nebu, ko trava na travniku in ko pesek ob morju, v krvi Jagnje- tovi po čisti in resnobni velikonočni izpovedi oprani bodo beli ko volna in sneg. Pogum torej in zaupanje! Sedaj so dnevi vzveličanja, ko je Odrešenik umrl za naše grehe. Glejte, paganski stotnik stoji, na prša trkajoč, pod križem, Magdalena objema križ, Dizmas razbojnik visi skesan ob križu — in vseh se Gospod spominja ter jim obljublja raj! Judeža je satan odgnal od Jezusa, bo li v tem velikonočnem času ta zlodej koga izmed vas zopet odvrnil, pregnal od izpovednice, mu zabranil izkesano izpoved? Druga tolažljiva resnica, katero razodevlje Jezusovo ravnanje z Judežem, je, da ne povzročuje Bog grešnikove trdovratnosti in nespokornosti. Nespokornost izvira edino le iz hudobne volje grešnikove. Grešnik sam zakrkne svoje srce, ko zametuje milost, ki se mu ponuja, in ko kopiči greh na greh ter pomnožuje svoje hudobije. Če sveto Pismo 252 pravi, da je Bog zakrknil srce egiptovskemu Faraonu, da ni izpustil izraelskega ljudstva; ali da judje niso mogli ve¬ rovati, ker jim je, kakor piše Izaija, Gospod oči oslepil in srca otrdil, da niso ničesar videli in opazili, moramo te be¬ sede takoleumeti: Bog je pripustil, da so Faraon in judje ostali trdovratni. Judje niso mogliverovati, ker niso hoteli verovati, pripazuje kratko in krepko najslavnejši cerkveni učenik, sv. Avguštin. (Tract. 53. in Ioannem). Torej trdovratnost prihaja le od človeka samega. Zato se moramo skrbno varovati, da se ne protivimo božji milosti, da nik¬ dar ne preslišimo glasa božjega in glasa svoje vesti, da ne odlagamo izpreobrnjenja, da ne ostajamo v grehu nespo- korni in da tako ne postanemo otroci večnega prekletstva in pogubljenja. Nobeden se ni pogubil kakor le sin pogube. Ko je Judež opazil strašne posledice svoje grozne hudo¬ bije, ko je moral krvavo bičanje božjega Učenika, njegovo neizrekljivo boleče venčanje s trnjevo krono in sirovo za¬ sramovanje, da, njegovo obsodbo k najsramotnejši smrti na križu pripoznati za svoje delo, tedaj ga je minila lakomnost po denarju, tedaj se je pač zavedel božanstva svojega Mojstra, in umrl bi žalosti in sramote, pa bilo je prepozno! Iškarijot ni imel ponižnosti, ki reši, ni poznal solze kesanja, ki dušo očisti; pogrešal je zaupanje v Boga, ki človeka dvigne, če je padel. Njegovo izdajstvo se mu je zdelo prehudobno, da bi moglo biti odpuščeno. Da bi ven¬ dar bil premislil in si k srcu vzel zgodbo izgubljenega sina, katero je slišal iz Jezusovih ust! Tako pa brezverni, v upa¬ nju oslabeli in na ljubezni ubogi mož obupa nad božjim usmiljenjem, in s tem obupom zapečati svoje večno po¬ gubljenje. Do poslednjega dne bodo Judeževo življenje v zgo¬ dovini vedno jemali za svarilni vzgled. Judež Iškarijot se stavi pred oči kot prvak zvijačnežev, kot značilni izraz vse hudobije. On je nekako strah in grozo vzbujajoča pred- podoba grešnikova. Grešnik ne misli in ne namerava, da bi svojega Boga pribil na križ. Le svojemu poželenju hoče * 253 <- zadostiti ali prosto pot pustiti svojim nagonom, nagnje¬ njem in počutkom. Da s tem Boga žali, sluti sicer, sliši celo notranji glas: smrtni greh je, kar počenjaš; pa strast prevpije glas vesti, in on izvrši svoje delo, izvrši ga zopet in zopet in ne odjenja. Pride enkrat ura, ko spozna, kaj je delal, da je Boga žalil, da je kakor Judež svojega Vzveli- čarja na križ pribijal. Umrl bi sramote in žalosti, pa pre¬ pozno je. Ne more se več povzpeti do zaupanja v Boga, ne more obuditi nadnaravnega, popolnega ali vsaj nepo¬ polnega kesanja, ki je potrebno za veljavno izpoved, on postane otrok pogubljenja. Da, vse to vedo ljudje, in ne pomislijo! To je tragika ali žaloigra nepoboljšljivega greš¬ nika! Mi pa, mnogoljubljeni, mi hočemo odslej skrbno pre¬ iskovati svoje dušno stanje in hočemo spoznavati svoje pregrehe ter premišljevati, kako bi se rešili iz njih. Svetega Petra in ne Judeža hočemo posnemati, ako smo kot ne¬ hvaležni Adamovi otroci zatajili in izdali svojega božjega Gospoda in Vzveličarja. Obadva apostola sta hudo zašla in grešila; pa eden je svoj greh prav obžaloval, drugi ne - in je obupal. Oba je zadel mili pogled Kristusov, pa prvi je v tem pogledu videl ljubezen in usmiljenje, drugi je gledal le prekletstvo in pogubljenje. Če smo sledili za Petrom v greh, hočemo za njim hoditi tudi v pokori, ker dobro vemo, da Bog noče smrti grešnikove, marveč, da se izpreobrne od svojih hudih del in grešnih potov, in da živi. (Eceh. 18 , 23 ; 33 , 11 ). Učimo se pred vsem mi, duhovniki Gospodovi, iz Judeževega vzgleda, v kako globok .prepad more strast tre¬ ščiti služabnika Kristusovega! Judež se je dal po nevred¬ nem posvetiti v mašnika in je nevredno prejel prvo in zad¬ nje obhajilo. Tako se je pogubil prvi duhovnik nove za¬ veze tisti dan, ko je večni višeduhovnik žrtvoval na križu odrešilno daritev za vzveličanje vesoljnega sveta. Če je ste¬ ber Cerkve prevrgla in zlomila moč peklenskih viharjev, kaj more zadeti nas slabotne trstike? Če je izvoljeni apo¬ stol mogel pasti tako globoko, kaj se more zgoditi nam -> 254 <- nevrednežem, če se vdamo svoji strasti? Po prijenljivosti do strasti bi lahko zašli tako daleč, da bi se tudi nam mo¬ ralo reči: Vam bi bilo bolje, da bi ne bili rojeni! Pa ne in ne, mi nočemo biti Judeževe duše! Mi se hočemo tesno Jezusa oklepati, njegovi Cerkvi zvesto služiti in njene pred¬ stojnike odkritosrčno spoštovati in ljubiti. Ostanite neomahljivo zvesti učenci in verne učenke Jezusa Kristusa vi, Bogu posvečeni prebivalci samostanov! Verujte neomajno trdno v resnično in bistveno pričujočnost božjega Vzveličarja v presveti evharistiji; častite in molite najsvetejši zakrament altarja in prejemajte ga vselej v vsej ljubezni in ponižnosti! Judež se je pri čudoviti obljubi in pri še čudovitejši postavitvi te največje skrivnosti božje ljubezni vdal neveri, katero je otrdil s hinavskim zaužitjem presvete jedi. Ker je Judež nevredno jedel kruh in pil kelih Gospodov, je postal kriv telesa in krvi Gospodove, še pre¬ den je Gospoda v smrt izdal. S tem nevrednim zauživanjem si je jedel in pil sodbo, večno smrt namesto večnega živ¬ ljenja. Med redovniki in redovnicami naj ne bo takovšnih Judeževih duš! Judež je zapustil Jezusa, je izstopil iz njegove družbe ter je šel v sinagogo. Izdajstvo! Kako ostudna, grda beseda! Vsa stoletja, vsa ljudstva, tudi najbolj divja, so za- znamenovala izdajstvo kot podlo, sramotno, zaničevanja vredno hudodelstvo. Izdajalec, odpadnik! Kateremu količkaj poštenemu človeku, da, kateremu hudobnežu, ki se drugače ne ustraši nobenega zločina, se nekako nerazumljivo ne studi izdajalec, ubežnik? In če tak brezznačajnež svojega največjega in najboljšega dobrotnika izda in izroči njego¬ vim najhujšim sovražnikom v roke, tedaj človeški jezik ne najde več besede, ki bi prav izrazila in označila črno de¬ janje. Take morejo biti le nesrečne Judeževe duše, ki se izneverijo svoji najboljši materi, sveti katoliški Cerkvi, ka¬ tera jih je obsipavala s preobilnimi dobrotami, ki jo izdajo in se še pogajajo: Kaj mi hočete dati, in jaz jo zapustim? O nezvesti, o Judeži! Njim velja sodba sv. Petra: Bolje bi bilo za nje, da bi nebili spoznalipotapravice, -i 255 <- kakor da so po spoznanju spet odstopili od svete zapovedi, ki jim je bila izročena. (II. Petr. 2, 21). Po vsej pravici more sveta Cerkev tožiti s psalmi¬ stom: Ko bi me bil preklinjal moj sovražnik, bi bil, seveda, prenašal; in ko bi bil govoril hudo zoper mene tisti, ki me sovraži, bi se bil more¬ biti skril pred njim. Toda ti, ki si bil ene misli z menoj, moj vodnik in moj znanec, ki si z menoj užival sladko jed — smrt pridi nad nje, lažnive prijatelje! (Ps. 54, 13—16). Kaj je imel Judež od plačila za ovadbo, kaj od greha? Greh vselej nosi v sebi smrt, in njegov konec je smrt. Greh spravi človeka ob pokoj vesti, ugrabi mu ves mir, vse upanje in vso krepkost. Dušno življenje iz Boga ugasne, in tako postane hiravo telesno življenje nadležno breme. Ni čuda potemtakem, da se pri vladajoči brezbožnosti in verski brezskrbnosti tako pogostoma dogajajo umori in uboji, da se tako množijo samomori. Greh nasprotuje na¬ ravi, najbolj pa samomor. To bi naj pomislili tisti, ki so v nevarnosti, da bi v mračnih trenutkih, pri spominu na ve¬ likost svojih grehov, izgubili iz srca vse upanje. Nikdar naj ne obupajo v svojih grehih, in če bi bili veliki in še večji kot greh Judeža Iškarijota. In če bi kdorkoli sam bil storil grehe vsega človeštva — nam se zvrti pri misli na to težo grehov — vendar bi smel, da, moral bi upati, da mu bo odpuščeno, ako se izpreobrne. Dokler živi grešnik na zemlji, tako dolgo je še zanj usmiljenje. Gospod se je usmilil prešestnika in morilca Davida, je izkazal milost očitni grešnici Magdaleni, je odpustil pred se pripeljani in pre- šestva krivi ženi, je obljubil skesanemu razbojniku na križu svoje kraljestvo: o vi obupani, ozrite se zaupno na sveti križ, in Križani vam bo podal roko v spravo, bo s solzami otroške pokore in skalnatega zaupanja izpral vaše grehe in bo tako rešil vaše neumrjoče duše! V teži in stiski svojih pregreh hočemo vsi prositi Je¬ zusa, da nas naj razsvetli in okrepi s pomočjo svoje mi¬ losti. Izpovedati se hočemo in ne goreti; v svetem obha- 256 jilu z Jezusom se združiti in ne se ločiti od njega. Do konca hočemo ostati zvesti učenci Jezusovi; otroci večne luči hočemo biti in ne sužnji večne teme! V to nam daj vsemogočni in vsedobri Bog svojo vse premagujočo milost in nas napolni z vsem zemeljskim in nebeškim blagoslovom! Amen. V Mariboru, na Svečnico ali na praznik darovanja Gospodovega, dne 2. svečana 1911. f Mihael, knez in škof. — LV1II. Pastirski list z dne 24. majnika 1911, govoreč o državnozborskih volitvah leta 1911. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knez in škof Lavantinski, sporoči vsem svojim ljubim škofljanom pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v Kristusu Jezusu, Gospodu našem! Considerate, fratres, viros ex vobis boni testimonii, plenos Špi¬ ritu Sancto et sapientia! Ozrite se, bratje, po možeh izmed sebe, ki imajo dobro izpri- čevanje, ki so polni Svetega Duha in modrosti! (Dej. ap. 6, 3). V Gospodu ljubljeni škofljani! [asa ljuba in draga Avstrija stoji sedaj v znamenju živahnega volilnega gibanja. Dne 28. sušca te¬ kočega leta sem kot član gosposke zbornice od njenega visokega predsedništva prejel naznanilo z dne 27. sušca 1911 št. -j^, da je po dopisu gospoda minister- skega predsednika z dne 27. sušca 1911 št. državni zbor vsled Najvišjega pooblaščenja odložen z dnevom 27. sušca tekočega leta. -> 257 S cesarskim poveljem od 30. sušca 1911, priobčenim v državnem zakoniku z dne 31. sušca 1911 št. 57, je bila poslanska zbornica državnega zbora razpuščena in zauka¬ zana nemudna priprava in izvršitev novih volitev. Po raz¬ glasu gospoda ministra za notranje zadeve z dne 8. aprila 1911 se naj vršijo splošne volitve za poslansko zbornico v vojvodini Štajerski dne 13. junija, morebitne ožje volitve pa 20. junija 1911. Tako bote, krščanski možje z volilno pravico, na pri¬ hodnji praznik slavnega čudodelnika sveta, sv. Antona Pa- duana, dne 13. junija, vdrugič imeli priložnost, da bote na temelju postave z dne 26. svečana 1907 (drž. zak. številki 17 in 18) volili poslance v avstrijski državni zbor. Prvikrat ste volili na podlagi splošne, enake, neposredne in tajne vo¬ lilne pravice dne 14. majnika 1907 tako, da je delovanje prve, sedaj predčasno razpuščene ljudske zbornice trajalo blizu štiri leta. Kakor sem takrat poslal katoliškim volilcem svoje ško¬ fije na praznik varstva sv. Jožefa dne 21. aprila 1907 pa¬ stirski list, ki sem ga pisal v dobrem namenu in so ga tudi vsepovsod z veseljem sprejeli in radi prebirali', enako sem jim namenil tudi sedaj pred bližnjo drugo volitvijo 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1907. Št. VI. odst. 43. str. 73—75. — Častita duhovščina najde zastran volitev merodajna navodila v raznih sinodalnih odlokih: Gesta et statuta Synodi dioece- sanae anno 1896 celebratae. Marburgi, 1897. Pogl. II. str. 203 nsl. — Actiones et constitutiones Synodi dioecesanae anno 1900 peractae. Mar¬ burgi, 1901. Pogl. XXXI. str. 242 nsl. Zlasti je pomenljivo L. poglavje imenovane sinodalne knjige, v katerem so z. ozirom na krasne okrož¬ nice Leona XIII. navedena pravila za volilce in za voljence. (Str. 491 nsl). — Škofijski zbor leta 1906 je priobčil vrlo dobra načela o splošni, enaki, neposredni in tajni volilni pravici, še preden je bila zakonito vpeljana. (Synodus dioecesana Lavantina, 263 dalci so delali, kakor da bi pravkar šlo za njihovo večno vzveličanje. Krščanski sestrici, ljubezen in pravičnost, sta znali ogladiti, karkoli je bilo ostro, zravnati, karkoli je bilo grčavo in krivo, znižati in premagati, karkoli se je pokazalo previsoko. Da, kjer se srečata in poljubita, kjer prebivata in kraljujeta ljubezen in pravičnost, tam delata čudeže! V Gospodu ljubljeni škofljani! krbite vsi, vsak po svoje, eden z dobrim nasve¬ tom, drugi z molitvijo ali s kakšnim drugim do¬ brim delom, da se Sodo dobro obnesle volitve, ki se imajo vršiti črez nekaj dni! Katoliški možje, ki imate volilno pravico, pojdite srčno in mirno na volišče in volite poslance, ki se bodo dali voditi in vladati od načel kr- ščanskeljubezni in pravičnosti! Dajte le tistim kan¬ didatom svoje glasove, katerim bo žarna zvezda ljubezni in pravičnosti zvezda vodilja na potu poslaniškega življe¬ nja. Poslanci takšnega mišljenja in razpoloženja bodo v novi poslanski zbornici popolnoma vršili svojo dolžnost, dali bodo vselej Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Svoje govore bodo tako urav¬ navali, da jih pred Bogom ne bo tožila nobena beseda. Močnoveren in čednosten odposlanec bo pri more¬ bitnih razpravah o verskih stvareh, pri posvetovanjih o šoli, o zakonski zvezi, ki je zakrament in ne le samo navadna pogodba, nadalje o razmerju med državo in Cerkvijo in o družabnih vprašanjih, ki so, hočeš nočeš, v zvezi z nauki in zapovedmi krščanske vere, vselej našel in neomahljivo hodil pravo pot; v zadevah svojega naroda bo postopal tako, da sosednih narodov ne bo napadal, žalil in oško¬ doval; skrbel bo za svojo ožjo domovino, ne da bi izgubil iz oči in kršil celotno Avstrijo; osebnih želj in teženj ne bo stavljal nad občno blagostanje ljudstev. S svojim ges¬ lom „za Boga, cesarja in domovino" bo zares trajno zvest in vedno vesten, ter zato srečen in osrečujoč zastop¬ nik in rešitelj koristi svojih volilcev. Ako bi volili vsi av- £ 264 <- strijski narodi v državni zbor može, ki poznajo katoliško vero in tudi živijo po njenih zlatih naukih, potem bi bila dosežena sprava in poravnava, kar bi vsem slutilo v ne¬ izmerno korist. Predragi! Vi veste ceniti vrednost ustavne vlade in njen pomen za narodnostni, družabni, gospodarski in deloma tudi za verski razvoj države; zato bote tudi vedeli, komu da dajte pri novih volitvah za poslansko zbornico svoje zaupanje in svoje glasove. Volite, kakor ste sami, močno- verne, cesarju zveste, domoljubne zastopnike! Ka¬ toliškim volilcem so primerni le katoliški poslanci. Kandi¬ datom, katerih svetovno naziranje se ne ujema z versko- nravnim mišljenjem škofljanov, niti enega glasu, niti ene besede priznanja! Sovražnika svete Cerkve, neprijatelja dedne vladarske hiše, nasprotnika katoliške Avstrije — njega ne voliti! Nikar se ne dajte pri volitvah premotiti po praznem govorjenju, češ, da n. pr. politika nima nič opraviti z vero. „Ko bi tako ugovarjanje le ne bilo lažnivo in zvijačno, pripazujejo avstrijski škofje v svojem volilnem pastirskem listu z dne 15. svečana 1891. Pa saj sami vidite slednji dan, kolikokrat se državni zbori pečajo z zadevami, ki so v naj¬ tesnejši zvezi z vero in s Cerkvijo. More li torej ono go¬ vorjenje biti pošteno? Prav tisti, ki tako govore, bi verne katoliške može na vso moč radi odpravili iz državnih zbor¬ nic, da bi svoje verske, to je, veri in krščanstvu sovražne nazore tem brezobzirneje do veljave spravili v vseh držav¬ nih zadevah. Odkar si državne zbornice le premnogokrat pripisujejo pravice cerkvenih zborov, so katoličanje prav posebno dolžni, za svoje zastopnike pošiljati v nje take može, ki so v cerkvenih rečeh dobro izvedeni ter imajo srce in se zanimajo za svojo Cerkev — brez ozira na to, da nas mora krščanska resnica voditi v vseh človeških zadevah/ 1 Nikakor pa volilno gibanje ne sme dobiti viharnega značaja. Bog'je Bog miru. Zaradi volitev se nikar ne ' Dr. Mihael Napotnik, Pastirski listi. V Mariboru, 1907. Str. 85 in 86. -> 265 <- dajte zapeljati k nemirom in zvoditi k zdražbam ali celo k nasilstvom! Svet naj vidi in spozna, da v Lavantinski ško¬ fiji pošiljajo značajni volilci značajne može v državni zbor. Tako pa zasadite in razvijte, krščansko-katoliški možje, prav visoko svoj prapor — ne zastavo vetrnico — da bodo vsi vedeli, kdo daste! Zberite se krog bandera, ki je ozalj¬ šano s križem in z dvoglavnim orlom, in držite se ga ne¬ omajno! Ono ima še vedno v volilni borbi svojo privlačno in premagujočo moč. Kakor po božji previdnosti izbrano geslo našega presvetlega cesarja-jubilarja viribus unitis, z združenimi močmi, bodi vodilno načelo Vašim deja¬ njem in delovanju Vaših novih odposlancev! Svoje pričujoče podučno in izpodbudno pismo sem pričel z besedami, s katerimi so nekdaj apostoli prijazno povabili in pozvali prvo krščansko srenjo, da si naj izbere može, ki bodo, polni milosti in moči in modrosti, umeli skrbeti za slogo med Helenisti in Hebrejci, za pravično ravnanje z vdovami in s sirotami, kratko, za mir in red v veselo se množeči občini. In sedaj sklenem svoj velikonočni list z besedami De¬ janja apostolov, ki nam izpričujejo vzveličavni učinek apo¬ stolskega opomina: „In govor je ugajal vsej mno¬ žici. In so izvolili može, polne vere in Svetega Duha. Med izvoljenimi je bil Štefan, zoper katerega so se vzdignili Li- bertinci, in so se z njim prepirali, pa se niso mogli ustav¬ ljati modrosti in duhu, ki je govoril iz njega. 11 (Dej. ap. 6, 1. 5. 9. 10). Tako naj blagoslovi vsemogočni in vsedobri Bog tudi Vaše volitve v Vašo in nas vseh dobro srečo! Jaz sem pisal, Bog pa daj svojo pomoč! V Mariboru, na praznik Marije, pomočnice kristjanov, dne 24. majnika 1911. f Mihael, knezoškof. 266 <- LIX. Mednarodni evharistični kongres na Dunaju leta 1912. a) Dne 25. decembra 1911 priobčena napo¬ ved prireditve mednarodnega evharističnega shoda na Dunaju od dne 12. do 15. septembra 1912L Po svoji ustanovitvi najsve¬ tejšega Zakramenta reši nas, o Jezus! (Prošnja vsled odloka Pija X. z dne 8. februarja 1905 sprejeta v litanije presv. imena Jezusovega). e dne 3. decembra tekočega leta, pri 29. občnem zboru družbe vednega češčenja presvetega reš- njega Telesa in v podporo ubožnih cerkev La¬ vantinske škofije, oziroma pri otvoritvi od družbe prirejene razstave cerkvene obleke, sem mnogoštevilnim udeležencem naznanil veselo poročilo, da se bo v prihodnjem letu 1912 v poglavitnem in prestolnem mestu našega cesarstva na Dunaju vršil XXIII. mednarodni evharistični kongres ali shod. In razni katoliški listi so nagloma to radostno vest razglasili po vsej širni vladikovini. Bližajoče se leto 1912 bo za katoliško Avstrijo 'zna¬ menito in spomina vredno leto, ker bo za vso prihodnost dobilo in za vse bodoče čase nosilo pomenljivo častno ime evharistično leto. Od tega leta naprej se bo tudi svetovno mesto Dunaj prištevalo tistim srečnim mestom, v katerih so že zborovali evharistični svetovni kongresi ali občni shodi v čast zakramentu presvetega rešnjega Telesa. Prva takšna slavnost se je vršila v mestu Lille od 28. do 30. junija 1881, druga v Avignonu od 13. do 17. septembra 1882, tretja v Ltittichu od 5. do 10. junija 1883, četrta v Freiburgu v Švici od 9. do 13. septembra 1884; peta je bila v Toulousu od 20. do 25. junija 1886, šesta 1 Dr. Mihael Napotnik, Povabitev in poziv k primernemu praz¬ novanju evharističnega leta 1912 v škofiji Lavantinski. V Mariboru, 1912. Mala 8". Str. IV + 134. * 267 * v Parizu od 2. do 7. julija 1888, sedma v Antvverpenu od 16. do 21. avgusta 1890, osma v Jeruzalemu od 14. do 21. maja 1893. Nadaljnje so bile v Reimsu od 25. do 29. julija 1894, v Paray le Monialu od 20. do 24. septembra 1897, v Bruselju od 13. do 17. julija 1898, v Lurdu od 7. do 11. av¬ gusta 1899, v Angersu od 4. do 9. septembra 1900, v Na- murju od 3. do 7. septembra 1902 in v Angoulemu od 20. do 24. julija 1904. V pričujočnosti svetega očeta papeža Pija X. se je slavil XVI. tozadevni svetovni shod v Rimu od 1. do 4. junija 1905; naslednji je bil obhajan v Tour- nai-ju od 15. do 19. avgusta 1906, potem v Metzu od 6. do 11. avgusta 1907, v Londonu od 9. do 13. septembra 1908, v Koloniji od 3. do 8. avgusta 1909, katerega sem se sam osebno udeležilL XXI. shod se je vršil v Montrealu od 6. do 11. septembra 1910 in zadnji v Madridu od 25. do 29. junija 1911 1 2 . K napovedani svetovni slavnosti bodo prihiteli pač vsi avstrijski nadpastirji in najbrž bo došla tudi večina ogrskih cerkvenih knezov. Enako je pričakovati precejšnje število škofov iz tujih dežel; saj bodo tudi sveti oče Pij X., ki so za svojega papeževanja toliko storili za poveličanje in proslavljenje najsvetejšega Zakramenta, kakor pač maloka¬ teri drugi Njihovih prednikov, po svojem odposlancu za¬ stopan na Dunajskem evharističnem zboru, čigar varstvo so milostno prevzeli naš presvetli cesar Franc Jožef I. Ne¬ dvomno bodo tja dospeli iz vseh dežel in od vseh strani sveta duhovniki in redovniki, pa tudi drugi verniki iz naj¬ različnejših stanov v množini, ki je ne bo lahko prešteti. Srčno pa želim, da bi se tudi naša staročastita ško¬ fija prav vneto in goreče, bodisi neposredno bodisi po¬ sredno, udeležila bližnje evharistične svečanosti. Po vsej razsežni škofiji se naj prirejajo v evharističnem letu 1912 1 Prim. Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, letnik 1909. V Mariboru, 1909. Odst. 73. str. 123—126. 8 Potem sta bila praznovana XXIV. evharistični shod od 23. do 27. aprila 1913 na otoku Malti in XXV. od 22. do 26. julija 1914 v Lurdu na Francoskem. -> 268 <- raznovrstne slovesnosti v moljenje in počeščenje zakramen¬ talnega Boga-kralja, kakor n. pr. tridnevnice, devetdnevnice, duhovne vaje, misijoni, praznični obhodi, pogostna obha¬ jila kakor odraščencev iz vseh stanov tako tudi učeče se mladine iz šol vseh vrst: iz ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol z moškimi pripravnicami in z ženskimi uči¬ teljišči vred. Častivredni dušni pastirji si naj v nastopnem letu po- gostoma izberejo presveto evharistijo kot milosti in bla¬ goslova najbolj polno oporoko našega božjega Go¬ spoda in Vzveličarja za nas, svoje sinove in hčere na zemlji, za predmet svojim pridigam, nagovorom in predavanjem. Med zborovanjem od vseh dobromislečih željno pričako¬ vanega kongresa in zlasti na veliki dan procesije s presve¬ tim rešnjim Telesom, ki se bo gotovo nepopisno veličastno razvila in bo najbrž vse dosedanje prekosila po sijaju in krasoti, in Bog daj tudi po zbranosti in pobožnosti, tedaj se naj priredijo evharistične molitevne ure, obhodi in enake slavnosti. Upati je, da bodo tisti, ki se kongresa ne bodo mogli udeležiti, prejeli dovolitev, da bodo doma zadobili vse v tem oziru podeljene odpustke. Za potrebne priprave k prav obilni udeležbi Lavan- tincev pri svetovnem shodu bo še osnovan poseben od¬ bor, ki bo udeležencem na pomoč, da bodo lahkeje dosegli svoje svete namene. Odborniki bodo skrbeli za vstopne listke, za morebiti potrebne posebne vlake, za stanovanja, za pevce, bandera, narodne noše. Posameznim narodnostim bodo na Dunaju odkazane lastne cerkve za njihove pobož¬ nosti, kakor se bodo sestavili tudi narodnostni odseki. V poravnavo ne malih stroškov bodo duhovniki in lajiki po svojih močeh radi prispevali. Z morebitnim preostankom bo zidana na Dunaju krasna cerkev v veden spomin na XXIII. občni evharistični shod. Kakor vse cerkvene bratovščine in vsa katoliška dru¬ štva po škofiji, enako bi naj razvila prav živahno delovanje zlasti tako krepko se razcvetajoča družba vednega češčenja presvetega rešnjega Telesa in v podporo ubožnim cerkvam £ 269 * v Lavantinski škofiji, ki je slavila v tekočem letu 1911 tri¬ desetletnico svoje ustanovitve in šteje do 27.000 vrlih udov ter je doslej izdala blizu 35.000 kron za svoj sveti namen: v evharističnem letu naj priredi svečanost, ki bo nadkrilje- vala vse njene dosedanje občne zbore in razstave. Podobno se naj na škofijski sinodi leta 1903 sklenjena in dne 27. novembra 1904 dejanski vpeljana' „večna mo¬ litev" po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah vrši z vso vnemo in pobožnostjo, pa tudi z vso lepoto in kra¬ soto. Isto veljaj zlasti o evharistični tridnevnici, ki se naj po ukazu svetega očeta Pija X. z dne 10. aprila 1907 slavi tri dni po prazniku sv. rešnjega Telesa ali ob času, ki ga za dotično župnijo določi škofijstvo 2 . Tudi dvestotriintri- deseteri udje bratovščine duhovnikov za moljenje presv. Zakramenta ljubezni, uvedene dne 6. novembra 1895, naj povišajo in povečajo svojo gorečnost v pobožnosti do pre¬ svete altarske skrivnosti. Ob teh vzvišenih priložnostih se lahko izdatno po¬ rabi moj pastirski list z dne 20. januarja 1895 o neskončni ljubezni Jezusa v zakramentu altarja in o povratni ljubezni vernikov do Jezusa' 1 . V tem duhu in zmislu je sestavljena tudi moja pridiga, ki sem jo govoril ob priliki evharističnega shoda duhovnikov v Marijinem Celju — kakor smo takov- šen sestanek imeli dne 22. novembra 1900 v stolnici v Ma¬ riboru ob udeležbi 90 svetnih in redovniških duhovnikov — dne 3. septembra 1908 na podlagi začetnih besed mašne hvalnice na praznik presvetega rešnjega Telesa: Hvali, Sion, Rešenika, Hvali Kralja, Učenika S petjem slave in časti! 4 ' Ecclesiae Lavantinae Synodus diocesana anno 1904 coadun. Marburgi, 1904. Cap. CIV. alin. 3. pag. 911. — Synodus dioec. Lavan- tina anno 1906 concita et facta. Marburgi, 1907. Cap. CXX. pag. 384 S qq. _ » Synodus dioecesana Lavant. anno 1906 concita et facta. Mar- burgi, 1907. Pag. 378 sqq. nota 1. — 5 Dr. Mihael Napotnik, Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 199—217. — 4 P. Othmar Wonisch, Erin- nerungsblatter an die Jubilaums- und Kronungsfeierlichkeiten in Maria- Zell in den Jahren 1907 und 1908. St. Lambrecht, 1909. Str. 86 — 103. £ 270 <- V ta namen bodo tudi prav dobro služili razni na¬ govori, ki sem jih imel na občnih zborih in pri odkritju razstav večkrat pohvaljene družbe vednega češčenja, in ki so bili potem natisnjeni \ Izbrano gradivo za pridige v evha¬ rističnem letu o presveti evharistiji kot zakramentu in zlasti kot daritvi ponujata sinodalni knjigi od let 1897 in 1904. „ Kratek pouk o daritvi svete maše, najdražjem zakladu svete Cerkve 11 , ki se nahaja v sinodalni knjigi leta 1904 1 2 , se je dosedaj marljivo rabil v domači škofiji in zunaj nje. Prav porabno je tudi poglavje o vsakdanjem prejemanju presvete evharistije v sinodi 1906 3 . Vrhutega nameravam z božjo pomočjo svoj prihodnji pastirski list pokloniti in posvetiti evharističnemu Bogu-kralju v najsvetejšem Zakramentu. Te¬ daj bom gotovo že tudi mogel priobčiti natančnejša navo¬ dila za omenjeni shod v proslavo presvetega rešnjega Te¬ lesa. Tako pa se naj v evharističnem letu 1912 v naši škofiji zgodi vse, kar se le premore zgoditi, v glorijo zakra¬ mentalnega Boga-kralja! V ta namen naj dušni pastirji vsaj poglavitno vsebino pričujoče okrožnice razglasijo vernikom s pridižnice na novo leto, dne 1. januarja, ali vsaj na vi¬ soki praznik sv. Treh Kraljev, dne 6. januarja znamenitega leta 1912. Od tega dne do sklepa evharističnega kongresa se naj pri popoldanski službi božji ob nedeljah in praznikih za srečen izid zakramentalne slavnosti moli Oče naš, Češčena Marija in Čast bodi Očetu s pristavkom: Češčen, hvaljen bodi vsaki čas — najsvetejši božji Zakrament! Predstoječo nadpastirsko poslanico sklenem s proš¬ njo, ki so jo papež Pij X. z odlokom z dne 8. februarja 1 Venite, adoremus! Družba vednega češčenja presv. rešnjega Telesa. V Mariboru, 1901. Na straneh 31, 33, 39, 46, 66, 77, 84, 100, 106 nsl. — 2 Gesta et statuta Synodi dioecesanae Lavant. anno 1896 cele- bratae. Marburgi, 1897. Str. 274—286. — Ecclesiae Lavantinae Synodus dioecesana anno 1903 coadun. Marburgi, 1904. Str. 287—460. — 3 Syn- odus dioecesana Lavantina anno 1906 concita et facta. Marburgi, 1907. Str. 355—384. 271 1905 veleli vvrstiti v litanije presvetega imena Jezusovega: Po svoji ustanovitvi najsvetejšega Zakramenta reši nas, o Jezus! V Mariboru, na veseli Božični praznik, dne 25. decem¬ bra 1911. t Mihael, knezoškof. 0"5=5-o- b) Pastirski list z dne 14. januarja 1912 o pomenu in pripravi evharističnega shoda tero naročilih zastran njegovega obhajanja. Pange lingua gloriosi Corporis mysterium Sanguinisque pretiosi, Quem in mundi pretium Fructus ventris generosi R e x effudit g e n t i u m ! Marijinem Celju, na najslavnejši Marijini božji poti v Avstriji, tam se je ob slovesnem venčanju staročastitljive čudodelne podobe vršil evhari¬ stični shod duhovnikov dne 3. septembra 1908. Pri tej dobrodošli mi priložnosti sem v ondotni veličastni baziliki na podlagi začetnih besed hvalnice v mašnih molitvah za praznik presvetega rešnjega Telesa: Hvali, Sion, Rešenika, Hvali Kralja, Učenika S petjem slave in časti!: govoril primerno pridigo o vprašanju: Kaj je storil Kri¬ stus za nas, in kaj storimo mi zanj? Po izpodbudni cerkveni slovesnosti se je pričelo v proslavo evharističnega Višeduhovnika zborovanje duhovnikov, pri katerem je bila med drugim izražena želja, da bi se naj priredil enkrat tudi v Avstriji mednaroden evharistični kon¬ gres ali shod v čast najsvetejšemu Zakramentu. Z največjo radostjo sem pozdravil sproženo misel in sem obljubil, da 272 «r bom predložil v tej zadevi sklenjeno resolucijo prečasti¬ temu škofovskemu odboru na Dunaju ter jo tam prav toplo zastopal in priporočalDne 20. septembra istega leta sem pri občnem zboru družbe vednega češčenja presvetega reš- njega Telesa za Lavantinsko škofijo, oziroma pri otvoritvi od družbe prirejene razstave cerkvene oprave, zopet očitno izrazil željo, da bi se naj kmalu tudi v Avstriji slavil evha¬ ristični shod, kakor se je vršil nedavno v Londonu, prej v Metzu, še poprej v Namurju in v drugih mestih 1 2 . Svojo v Marijinem Celju dano obljubo sem zvesto izpolnil takoj pri naslednjem jesenskem zborovanju škofov¬ skega odbora in sicer v VI. seji dne 27. novembra 1908. Med predmete, ki bi se naj obravnavali pri tem zborovanju, je bila vsled mojega priporočila sprejeta tudi „Prireditev evharističnega kongresa na Dunaju“ (št. 23). Moje o tem predmetu prednašano poročilo so zborovalci z odobrava¬ njem vzeli na znanje, in vzbudila se je misel, da bi se naj osnoval poseben odsek za izvršitev stavljenega predloga 3 . Od tistega časa se je pri škofovskih zborovanjih vedno ponavljal razgovor o prevažnem predmetu 4 . Vrhu- tega me je sedaj že v Gospodu počivajoči zborovalni pred¬ sednik, kardinal knezonadškof Anton Gruscha, kesneje večkrat povabil na pogovor o tej zadevi v svojo palačo. In v XIII. seji zbora vseh avstrijskih škofov, dne 17. novembra 1 P. Othmar Wonisch, Erinnerungsblatter an die Jubilaums- und Kronungsfeierlichkeiten in Mariazell in den Jahren 1907 und 1908. St. Lambrecht, 1909. Str. 49. — 2 Das Vaterland. Wien, 22. September 1908. Št. 433. str. 9. 3 Primeri: Protokoli der XL. Konferenz des bischoflichen Komi- tees in Wien vom 24. bis 28. November 1908. Olmiitz, 1909. Str. 4 in 8. — V petem zvezku mojih zapiskov o škofovskih zborovanjih, „No- tanda de conferentiis episcopalibus" stoji pri „VI. seji dne 27. novem¬ bra 1908“ opazka :Moj predlog zastran mednarodnega evha¬ rističnega svetovnega shoda enoglasno sprejet. Ta izid posvetovanja je v pisanem konferenčnem zapisniku jasneje izražen ko pozneje v tiskanem. 4 Protokoli der XLII. Konferenz des bischoflichen Komitees in Wien vom 5. bis 7. November 1910. Olmiitz, 1911. Str. 4. štev. Vlil. 1. 273 <- 1910, je predsednik naglašal nujno potrebnost, „da se brž- kobrž pričnejo priprave za evharistični kongres leta 1912, če bi kongres naj bil skupna prireditev vesoljne Avstrije 111 . Preblagi kardinal Gruscha je bil že odredil potrebno, da se začne izpeljavati nameravano velikansko podjetje. Vsedobri Bog je blagoslovil započeto delo tako bo¬ gato, da se je v VI. seji škofovskega odbora dne 10. no¬ vembra 1911 moglo dati zagotovilo, češ, da se priprave vrše z ugodnim uspehom, in da se je za veličajno sloves¬ nost zatrdno določil čas od 12. do 15. septembra 1912. Navzočni škofje so soglasno sprejeli naslednje predloge: 1. Leto 1912 se naj slavi v Avstriji kot evhari¬ stično leto in se naj kot takšno vernikom razglasi s po¬ sebnimi pastirskimi listi. 2. V posameznih škofijah se osnujejo škofijski odbori: a) za pripravo na slavljenje evharističnega shoda v po¬ sameznih škofijah in zlasti še za pospeševanje zglasitve k udeležbi in za oskrbo vstopnic poedinim osebam, društvom, skupščinam (občinskim zastopom, veteranskim društvom itd). b) za pripravo posebnih železniških vlakov ali uredi¬ tev večjih skupin za potovanje h kongresu. c) za pospeševanje pogostnega oziroma vsakdanjega svetega obhajila, zlasti v dnevih evharističnega shoda, v vseh cerkvah po škofiji, pri katerih biva duhovnik, ki se ne bo udeležil shoda. Škofijski odbori imajo svoje središče v pripravljalnem odboru na Dunaju — Wien, I. Bezirk, Stephansplatz Nr. 5 — kamor je treba pošiljati vse dopise in napovedi in vsa vprašanja. 3. Duhovniki so vabljeni, da v pridigah in krščanskih naukih pogostoma opozarjajo vernike na pomen evharistič¬ nega kongresa ter mu tako zagotovijo mnogoštevilen obisk in veličasten, Avstrije vreden izid. 4. Potovalni govorniki in kratki podučni, med ljud¬ stvo razširjeni spisi naj vedno oživljajo, vzbujajo in ohra- 1 Protokoli der bischoflichen Versammlung in Wien vom 8. bis zum 17. November 1910. Olmiitz, 1911. Str. 14. 18 -> 274 <- njujejo zanimanje za shod, kar se naj zgodi tudi s tem, da se bo pri vseh pobožnostih v čast najsvetejšemu Zakra¬ mentu od 1. januarja 1912 naprej (pri očitni službi božji) skupno z verniki posebej molil en Oče naš za srečen izid kongresa, in da bodo v cerkvah med evharističnim letom postavljeni nabiralniki za mile darove in prispevke. 5. Ker je nameravano, da bodo pri slavnostnem ob¬ hodu prišli do veljave vsi udeleženi narodi v svojih nošah, zato se naj ljudstvo večkrat opozori na ta načrt, da bo udeležba dostojna in slovesnosti primerna. Pri razpravah, ki smejo obsegati le evharistične pred¬ mete, enako pri pobožnostih in obhodih se bo vodstvo shoda oziralo na razne jezike in narodnosti. Na shodu bodo uravnani razni odseki, n. pr. odsek „družbe duhovnikov molilcev 1 11 , odsek dijaštva itd. 6. Da se zagotovi pokritje stroškov, se pričakujejo primerni prispevki od prečastitih škofov, premožnejših re¬ dovniških družb in samostanov, kakor tudi od imovitih duhovnikov in drugih vernikov: v ta namen se naj uvede nabiranje po škofijah. Morebitni preostanek se bo založil kot donesek k stavbi nove cerkve, ki bo na Dunaju pozi¬ dana v spomin na evharistični kongres h Prej imenovani osrednji odbor za evharistični shod mi je tudi poslal kratko, od predsedništva priobčeno in se¬ dem točk obsegajočo razpravo, ki pojasnjuje bistvo, po¬ trebnost in število kakor dosedanjih evharističnih shodov, tako čas in kraj prihodnjega, ki nadalje opozarja na nje¬ gove naloge in na pripomočke za njegovo prireditev ter končuje s prijaznim vabilom k mnogoštevilnemu obisku svetovne svečanosti. Besedilo kratkega, pa času potrebnega sestavka je naslednje: I. Kaj je mednarodni evharistični kongres? Mednarodni evharistični kongres je sestanek vseh sta¬ nov katoliškega sveta z namenom, da se pospešuje vera v 1 Protokoli der XLIII. Konferenz des bischoflichen Komitees in Wien vom 7. bis 13. November 1911. Wien, 1911. Str. 10 in 11. pričujočnost Jezusa Kristusa v Zakramentu altarja in da se utrdi najtesnejša združba s Kristusom. Kongres se imenuje „evharističniker je sveta evharistija ali najsvetejši Zakra¬ ment altarja središče in cilj vsega sestanka, s katerim se poživi in pred vsem svetom očitno spozna vera v pričujoč¬ nost našega božjega Vzveličarja v najsvetejšem Zakramentu altarja, ter se obudita in pospešita po prejemu svetega obhajila katoliško življenje in katoliško delovanje v vsakem stanu, v vsaki starosti in vsakem spolu. II. Je li mednarodni evharistični kongres potreben? V našem, na veri ubogem času je kajpada postalo potrebno prirejati take sestanke, da se okrepi vera v sla¬ bih, da se vdihne boječim srčnost spoznavanja in zaniče¬ vanje človeškega strahu ter da se pred vsem svetom očitno pokaže, kako velikanski, neskončen zaklad nudi sveta evha¬ ristija za vse položaje življenja. III. So li že bili večkrat taki kongresi? Doslej je bilo že dvaindvajset evharističnih kongre¬ sov. Med temi se je vršil prvi v francoskem mestu Lille, osmi v Jeruzalemu, šestnajsti v Rimu, devetnajsti v Lon¬ donu, dvajseti v Koloniji, enindvajseti v Montrealu v Ame¬ riki in dvaindvajseti leta 1911 v Madridu. Kongresa v Madridu se je udeležil kralj, ki je bil va¬ rih kongresa, potem kraljeva hiša, ministri in vojaštvo; vsi so se dostojno poklanjali evharističnemu Vzveličarju, in Njega Veličanstvo kralj si je štel v čast, kardinala-odpo- slanca svetega očeta pogostiti na svojem dvoru, pač vzvišen vzgled visokega mišljenja, ki so ga-posnemali plemenitaši v Madridu s tem, da so dali na razpolago svoje palače odličnim kongresnim obiskovalcem duhovskega in svetnega stanu. IV. Kje se bo vršil leta 1912 mednarodni evharistični kongres? Za leto 1912 je kot sedež mednarodnega evharistič¬ nega kongresa določeno glavno in prestolno mesto Dunaj. < 18 * 276 <- Sedaj bo prvikrat, da obhaja Avstro-Ogrska v svojih mejah mednarodni evharistični kongres. Zato pa bodi vsem kato¬ ličanom Avstro-Ogrske mar, da se vrši kongres kolikor mogoče slovesno; vsi, bodisi visokega ali nizkega stanu, morajo skupno delati na to, da bo XXIII. svetovni kongres dostojen in da se ga udeleži prav obilno število. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo presvetli cesar so milostno prevzeli varstvo kongresa. V. Kedaj se bo vršil mednarodni evharistični kongres? Kongres je nastavljen za čas od dne 12. do dne 15. septembra, torej za dobo, ki je ugodna za udeležence od blizu in daleč ter obeta živahno udeležbo vseh slojev ljud¬ stva. Dne 12. septembra je obletnica, ko je leta 1683 pri¬ hitel kralj Sobieski s svojo armado po prejetem svetem ob¬ hajilu s Kahlenberga (Golovca) pred Dunaj in je pomagal rešiti Dunaj in z njim vse zapadne dežele iz turškega na- silstva. Zadnji kongresni dan, to je dan 15. septembra, je praznik Marijinega imena, ob katerem se ravno slavi rešitev Dunaja. Kongresni dnevi so torej obenem patriotični spo¬ minski dnevi. VI. Kaj bo nudil ta kongres? V čast presvetemu Zakramentu altarja se bodo služile vsak dan v metropolitanski cerkvi sv. Štefana slovesne pon- tifikalne maše in popoldanske pontifikalne pobožnosti z blagoslovom ter bodo govorjene pred- in popoldanske pri¬ dige od škofov in duhovnikov. Razen tega se bo tam vršilo tudi slednji dan slovesno zborovanje. V drugih cerkvah, ki so blizu Štefanovega trga, bodo tiste slavnosti obhajale razne narodnosti, tudi bodo najete dvorane za posvetovanja. V čast najsvetejšemu Zakramentu bodo okrašene ceste, zlasti tiste, po katerih se bo pomikala slovesna procesija dne 15. septembra. V vsaki cerkvi velikega mesta naj prejemajo dan na dan vsi stanovi v obilnem številu sveto obhajilo. Obenem bo izpostavljen v moljenje in češčenje najsvetejši Zakrament. * 277 <- Zunanjim udeležencem se bo oskrbelo stanovanje in vodstvo po mestu; tudi bodo poskrbljene znižane cene za vožnjo po železnici in posebni vlaki. O priliki kongresa se bo mogla obiskovati tudi krasna razstava cerkvenih umetnin. VII. Kako se bodo dobila sredstva za to prireditev? Razen visokih daril in prispevkov tistih, ki jim bo večji tujski promet v korist, bodo dohajala denarna sred¬ stva po doneskih oseb ali družin, ki se bodo kongresa udeležile s tem, da se prijavijo in vplačajo določeni zne¬ sek 10 K. Zato se pa bodo smele udeleževati vseh kon¬ gresnih prireditev, dobe znake, voditelja po Dunaju kakor tudi popolno, z ilustracijami okrašeno poročilo v obliki knjige, ki jim bo doposlano, brž ko izide. Kdor se udeleži kongresa le posamezne dni, si na¬ roči karto-udeležnico po 2 K za poljuben dan in dobi s tem tudi pravico do 50-procentnega popusta na železnicah. Milosti, dobrot in darov kongresa morejo deležni po¬ stati tudi tisti, ki ne pridejo osebno. Ako se vpošlje done¬ sek, postane posameznik ali družina ud kongresa, se ude¬ leži duhovnih milosti in dobrot in še prejme povrhu celo poročilo v obliki z mnogimi ilustracijami okrašene knjige, ki bo obsegalo vse pridige, govore in izpodbude, ki bo krasilo družinsko mizo ter bo bralca navduševalo še v poz¬ nih letih. Pridite torej mnogoštevilno k evharističnemu kongresu na Dunaj ! Tu gre za čast Najvišjega v najsvetejšem Zakramentu altarja, tu velja v čast Avstro-Ogrski. pred vsem svetom po¬ kazati, da tekmujejo pri nas vsi, visoki in nizki, da postane mednarodni evharistični kongres zmagoslavni praznik svete vere. H kongresu, ki se je vršil v Montrealu leta 1910, je prihitel iz Pittsburga 800 angleških milj daleč in na svoje stroške pevski zbor, da zapoje v Montrealu Tantum ergo v čast evharističnemu kralju. Kdor pa ne more’ priti osebno, naj se udeleži sam ali po družinah kongresa s tem, da naroči karto-udeležnico 278 pri svojem pristojnem župnijskem uradu in da v svoji do¬ movini prejme sveto obhajilo, da ne izgubi koristi kon¬ gresa in podeljenih milosti in odpustkov. Naročila zastran evharističnega leta v Lavantinski škofiji. Zgoraj navedenim predlogom v zadevi evharističnega shoda sem večinoma že zadostil v svoji „Napovedi prire¬ ditve XXIII. mednarodnega evharističnega kongresa na Du¬ naju od 12. do 15. septembra 1912“. Moj pastirski list z dne 25. decembra 1911 so vsi duhovniki po škofiji pozdra¬ vili z odkritosrčnim veseljem ter so ga na novega leta dan ali pa potem na visoki praznik svetih Treh Kraljev razgla¬ sili vernikom s pridižnic 1 . Radostno vest soverniki po vsej razsežni škofiji sprejeli z resničnim navdušenjem. Vsepo- vsodi so dejali verno-pobožni škofijam': Pripomagati hočemo po svojih močeh, da bomo pripravili Bogu-kralju v najsve¬ tejšem Zakramentu veličasten zmagoslavni izprevod po av¬ strijskih pokrajinah, oziroma po vladikovini Lavantinski. V neki župniji so farani, stopivši iz cerkve, kjer so slišali na¬ poved izredne slovesnosti, vneto klicali: Vsi bi se je radi udeležili! Enako sem opazil, da je oznanilo evharističnega shoda pri vseh odposlanstvih in posameznikih, ki so me obiskali ob novem letu, našlo prav razumno odobravanje. Da, da, so mi dejali, naj se le vrše na vseh koncih in kra¬ jih kar najlepše in največje svečanosti v čast presvetemu in prečudovitemu Zakramentu! Prvi, temeljni evharistični shod je obhajal božji Vzve- ličar sam v visoki, na gori Sion v Jeruzalemu se nahajajoči in s preprogami ter z blazinami dostojno opravljeni dvo¬ rani, uTtsp&ov (hyperoon). Pri tej večnega spomina vredni slavnosti srečamo izraz eS^apioTslv (evharistejn), hvaležen biti, zahvalo izreči, zahvalno molitev k Bogu opraviti; za¬ torej e6x« p-a-cfa (evharistija) zahvala, zahvalna molitev, dober dar, zlasti sveta večerja. V evangelju sv. Matevža be- 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1. januarja 1912. Štev. I. odst. 1. str. 1—6. 279 ^ remo: Jezus je vzel kruh in g a je posvetil in raz¬ lomil ter dal svojim učencem in je rekel: Vze¬ mite in jejte: To je moje telo! In j e vzel kelih, je zahvalil aptaTirj.aa $ (evharistezas) in jim dal, re¬ koč: Pijte iz njega vsi! (Mat. 26, 26. 27). Grška be¬ seda evharistija, zahvala, pomeni vsled načina, po katerem je Gospod postavil najsvetejši Zakrament altarja, resnično, pravo in bistveno pričujočnost Jezusa Kristusa na altarju pod podobama pšeničnega kruha in vina od vinske trte. Sveta Cerkev je to skrivnosti polno pričujočnost Kri¬ stusovo vedno častila z najglobokejšo spoštljivostjo, z najgorečnejšo molitvijo in z najvdanejšo ljubeznijo ter je potekom časa svoje češčenje očitno kazala, zlasti s slavlje¬ njem častitljivega praznika presvetega rešnjega Telesa. Na¬ šemu času pa je bilo prihranjeno, da je dobilo javno in vneto češčenje najsvetejšega Zakramenta višji in ves svet obsegajoči značaj v mednarodnih evharističnih kongresih, ki združujejo v sebi vse katoličane brez razločka glede na govorico, na običaje, na narodnost in napredek. Pa kako so nastali splošni evharistični kongresi ali, kar pomeni latinska beseda kongres, shodi častilcev pre¬ svete evharistije? Dne 4. avgusta 1859 vzveličano v Go¬ spodu zaspali župnik Arski, Janez Krstn. Marija Vianney, čigar grob sem obiskal meseca septembra 1910, je bil iz¬ redno goreč častilec presvetega rešnjega Telesa, in prav pred tabernakeljem je dosegel tako visoko stopnjo sve¬ tosti. Po njegovem vzgledu so začele pobožne duše da¬ jati Vzveličarju zadoščenja in nadomeščenja za krivice in žalitve, storjene mu v presveti evharistiji. Marljivo so oprav¬ ljale ponočno moljenje najsvetejšega Zakramenta in prire¬ jale so v malem obsegu evharistične shode. To tiho, sveto delo je zelo pospešil spis Lyonskega duhovnika P. Brideta: „Le salut social par 1’Eucharistie. Rešitev človeške družbe po evharistiji 11 . Takisto so ga pospešile knjižice slavnega Msgr. Gastona de Segurja (f 9. junija 1881): „La France au pied du saint Sacrament. Francija na kolenih pred sve¬ tim Zakramentom,“ potem „La tres sainte Communion 1860. 280 Presveto obhajilo 1860“ (1908 je izšla pri Kirchheimu v Mogunciji 148. izdava) in »Tedensko obhajilo.“ Omenjeno evharistično gibanje je tudi močno pospe¬ ševal dne 1. avgusta 1868 blaženo v Gospodu umrli Peter Eymard, in pospešuje ga še od njega ustanovljena kongre¬ gacija najsvetejšega Zakramenta ali družba evharistincev, katerih lastnina je na južnem Tirolskem v mestu Bozenu prostoren samostan in prav lepa, pod varstvom našega presvetlega cesarja-jubilarja stoječa cerkev presvetega srca Jezusovega, namenjena moljenju najsvetejšega Zakramenta. Tudi je osnoval P. Eymard za duhovnike, ki delujejo v dušnem pastirstvu, družbo duhovnikov-molivcev, za druge vernike pa bratovščino najsvetejšega Zakramenta. O hvalevrednem delovanju za povišanje češčenja pre¬ svete, moljenja vredne evharistije, zlasti po prirejanju manj¬ ših evharističnih shodov, je izvedel apostolski škof v me¬ stih Genf-Lausanne, Kašpar Mermillod, ki je sam imel in priobčil celo vrsto krasnih pridig o najsvetejšem Zakra¬ mentu altarja. Blagosrčni nadpastir je koj spoznal važni pomen evha¬ rističnega gibanja ter je izrekel željo, da bi se naj širilo po prireditvi občnih evharističnih zborov. Za izvršitev vzvišene misli se je sestavil stalen odbor, ki je nameraval obhajati prvi občni evharistični shod v Luttichu, kjer so pred šestimi stoletji na iskrene prošnje sv. Julijane device slavili prvi praznik presvetega rešnjega Telesa. Vsled hudega obolenja ondotnega škofa pa je bil v mestu Lille dne 28. junija 1881 otvorjen prvi mednarodni evharistični kongres. V preteklih treh desetletjih od 1881 do 1911 v Evropi, Aziji in Severni Ameriki obhajani in v mojem pastirskem listu z dne 25. decembra 1911 natanje opisani dvaindvaj- seteri zakramentalni shodi so nepopisno mnogo pripomogli k povišanju vere, k poveličanju svete Cerkve, k preobnov- ljenju verskega življenja. Po vsej pravici so naš sveti oče Pij X. v svojem nagovoru pri tajnem konzistoriju dne 27. novembra 1911 zlasti krepko naglašali mnogotere ko- 281 <- risti evharističnih kongresov za vero in za čednostno živ¬ ljenje: Mirum, quantum eodem conferunt conventus illi Eu- charistici, quos catholici homines quotannis ex omnibus partibus confluentes celebrare solent! Čudovito je, koliko dobrega prinašajo evharistični shodi, ki jih katoličanje, od vseh strani zbrani, praznujejo vsako leto! Naša doba je doba kongresov ali shodov. Vsako leto se zbirajo v enem ali drugem mestu najblažji možje raznih narodov k posvetovanju o gojitvi vzvišenih vzorov občne omike, o pospeševanju vede, umetnosti in obrtne znanosti, o vprašanjih in nalogah mladinske vzgoje, o ohranitvi miru Spodobi se pač, da se tudi katoličani vseh jezikov in kra¬ jev sveta zbirajo krog Jezusa Kristusa, temeljnega in vo¬ gelnega kamena vse omike, da se združujejo k slavljenju osrednje skrivnosti svojega verskega prepričanja in življe¬ nja. Spodobi se, da krščansko-katoliški verniki vseh naro¬ dov in ljudstev složno sodelujejo za poveličevanje prebla- žene Matere učlovečenega Sina božjega in Odrešenika člo¬ veškega rodu, kakor se je na prelep način to godilo na petem Marijanskem, v Solnogradu od 18. do ’21. julija 1910 vršečem se občnem shodu, o čemer obsežno, nedavno iz- išlo poročilo doprinaša neoporekljive dokaze, ponuja sijajna izpričevanja 1 2 . Med pobožnostjo do preblažene device Marije in med češčenjem presvetega rešnjega Telesa obstoji prav tesna zveza. Deviška Mati božja nas vedno vabi in vodi k tihemu 1 Tako so se vršili med drugim: v Baselu 1904 VII. mednarodni shod za občno versko zgodovino, v Berlinu 1908 IV. mednarodni shod za zgodovinske vede, v Kopenhagenu 1908 XV. mednarodni shod za spoznavanje orientalskih ali vzhodnih jezikov in narodov, v Kairi 1909 II. mednarodni shod starinoslovcev, za katerim bo sledil III. v Rimu od 9. do 16. oktobra 1912. 2 Bericht iiber den fiinften Marianischen Weltkongrefi, abgehalten zu Salzburg vom 18. bis 21. Juli 1910. Unter dem hohen Protektorate Sr. Eminenz des hochwiirdigsten Herrn Kardinal-Fiirsterzbischofs Dr. Johannes Katschthaler. Herausgegeben vom Lokal-Komitee des V. Ma¬ rianischen Weltkongresses. Salzburg, 1911. Vel. 8°. VI + 704 + XV strani. £ 282 tabernakelju, k mizi Gospodovi, k skrivnosti polni daritvi svete maše. Pobožni samostanski brat fra Angelico je to misel izrazil v svoji na presno slikani „Zadnji večerji“ pri sv. Marku v Florenciji, ko je uprizoril Vzveličarja, kako deli posvečene hostije svojim učencem, in devico Marijo, kako se kleče, zatopljena v molitev, udeležuje slovesnosti zadnje večerje. — Papež Pij X. so podelili dne 19. decem¬ bra 1904 nepopolni odpustek 200 dni vsakikrat in popolni odpustek na praznik brezmadežnega Spočetja tistim, ki sle¬ herni dan opravijo kratko molitvico: Z Marijo, brez madeža spočeto, molimo in hvaležno častimo, kličimo in tolažimo presveto in preljubeznivo evharistično srce Jezusovo 1 . Na takovšnih shodih se kaže, da je sveta Cerkev ka¬ toliška ali vesoljna. Tu se vidi njen mednarodni zna¬ čaj, ker se jih udeležujejo škofje, duhovniki in drugi ver¬ niki iz vseh poklicev in stanov, iz raznih držav, dežel in pokrajin. In vsi si prizadevljejo, da bi dosegli globokejšo spoznanje in višjo pobožnost, pa da bi očitno pokazali vero glede na veliko skrivnost presvete evharistije. Po vsem svetu razširjeno poveličevanje evharističnega Kristusa in okrepljenje evharističnega življenja v vseh katoliških krogih je namen, za katerega tekmujejo evharistična zborovanja. Saj je najsvetejši Zakrament postavljen za vse narode sveta. Nasproti teženju po posvetnem in nasproti mnogo- stranskemu tajenju vsega nadnaravnega je potrebna izpo¬ ved vere v osebnega, večnega, pa vendar blizu nas v pre¬ sveti evharistiji med nami bivajočega Boga, ki je globoki vir vse nadnaravne resnice in vsega vzveličanja. Evharistični kongres uresničuje višeduhovniško moli¬ tev Gospodovo ob slovesni postavitvi najsvetejšega Za- 1 Pij X. so tudi obdarovali z vsakokratnim odpustkom 300 dni (9. decembra 1906 oziroma 23. januarja 1907) naslednjo molitev k pre- blaženi devici Mariji za razširjanje navade vsakdanjega svetega obha¬ jila: O devica Marija, naša ljuba Gospa od presvetega Zakramenta, ti slava krščanskega ljudstva, radost vesoljne Cerkve, vzveličanje vsega sveta, prosi za nas in podeli vsem vernikom pravo pobožnost do pre¬ svetega rešnjega Telesa, da bodo vredni postali vsakdanjega obhajila! Amen. -> 283 <- kramenta za zedinjenje vernikov med seboj, s Sinom in z Očetom. (Jan. 17, 21). Izpolnitev besed ut omnesunum sint, da bi bili vsi eno, cor unum et anima una, eno srce in ena duša, to je, cerkvena edinost se dviga iz enake ljubezni in iz enakega češčenja od strani vseh na- vzočnih brez razločka glede na starost, narodnost, bogastvo in izobrazbo kakor iz skupnega, mogočnega studenca gor k najdražjemu zakladu krščanstva. Kakšen prizor, če poznajo vsi otroci svete matere Cerkve brez izjeme, v medsebojni slogi, ljubezni in zvestobi pri vsej bogati raznovrstnosti le en namen za svoja posvetovanja, le eno središče svojega zborovanja: počeščenje Vzveličarja v najsvetejšem Zakra¬ mentu! Sveti Tridentinski zbor imenuje presv. rešnje Telo znamenje edinosti, vez ljubezni, znak složnosti. (Sej. XIII. pogl. 8). In tako se bo vršila na Dunaju v septembru teko¬ čega leta zares kraljeva redka katoliška slovesnost veselja in radosti, ki že zdaj nadkriljuje dosedanje takovšne slo¬ vesnosti, ker je njeno varstvo prevzel naš ljubljeni cesar- jubilar in apostolski kralj. Sklepna teoforična procesija bo prevesela slavnost, bo najvišji praznik presvetega rešnjega Telesa. Dunajski svetovni shod bo izreden dogodek. Raz¬ vil se bo veličastno navzlic ali bolje prav zaradi različnosti udeležencev po rodu, govorici, narodnosti, stanu in poklicu. Pokazalo se bo, da katoliška Avstrija z vsemi svojimi na¬ rodi in ljudstvi noče zaostajati za nobenim narodom sveta, kadar gre za čast in slavo ljubezenskega Zakramenta. T e- daj bo vsak jezik pričal, da jeOospod Jezus Kri¬ stus v časti Boga Očeta. (Filiplj. 2, 11). In k temu se hočemo tudi mi Lavantinci pripravljati in sicer pridno pri¬ pravljati. Po vseh svojih telesnih in duševnih močeh ho¬ čemo nadelovati pot Gospodovo! Veliki papež Leon XIII. blaženega spomina so hoteli ob bližajoči se jim smrti kot oporoko svojega nauka in življenja priporočiti krščanskemu ljudstvu presveto rešnje Telo kot največjo versko skrivnost v sredotočju vsega cer¬ kvenega življenja, kot namen in konec vseh vaj pobožnosti, 284 kot vir vse moči in veljave svete Cerkve, kot najbolj božji, iz srca Odrešenikovega došli dar, po katerem bi se naj na- daleč razširili sadovi njegovega odrešenja. Leon XIII. so hoteli v vseh srcih vzbuditi in vzgojiti hvaležnost, pobož¬ nost, ljubezen, spoštovanje in češčenje do prečudežnega Zakramenta. Zato so poslali katoliškemu svetu svojo zad¬ njo, ljubezni in milobe polno okrožnico Mirae caritatis z dne 28. maja 1902. V njej stojijo zapisane te le besede: „Pred vsem se naj dela na to, da se bo po vsem kato¬ liškem svetu nanovo razcvetela in razširila navada pogost¬ nega obhajila. K temu opominja vzgled prvotne Cerkve, to hočejo določbe cerkvenih zborov, to je nauk očetov in svetih pisateljev v vseh vekih. Zakaj kakor telo, enako po¬ trebuje tudi duša pogostoma primerne hrane. Najtečnejša hrana pa se nam ponuja v svetem obhajilu. Proč torej od¬ ločno z vsemi predsodki in pogostnemu obhajilu naspro¬ tujočimi mnenji! Proč s praznim strahom in z vsemi le na videz bogaboječimi razlogi, po katerih se mnogi dajo odvrniti od mize Gospodove! Saj tukaj gre za najbolj blagoslova polni pripomoček, ki ga ima verno ljudstvo, da se reši pretirane skrbi in pohlepnosti zastran zemeljskega premoženja, pa da si zopet pridobi ter ohrani krščansko naziranje o življenju.“ Kakor so modrosti polni Leon XIII. neprenehoma opo¬ zarjali na najsvetejši altarni Zakrament kot na najkrepkejši pripomoček zoper stiske in potrebščine sedanjega časa, enako delajo vztrajno tudi njihov slavni naslednik. Papež Pij X. imajo pri vseh višepastirskih dejanjih pred očmi vi¬ soki namen, preobnoviti krščanstvo v Kristusu. Noben pri¬ pomoček pa ne bo vodil k zaželjenemu namenu tako gotovo in tako naglo, kakor prisrčno češčenje in vneto prejemanje presvete evharistije. Zares, kako bi se dal svet bolje pre¬ noviti v Kristusu, kakor po tem najtesnejšem občevanju, po tem združevanju s Kristusom? Nikjer nismo viru svo¬ jega življenja tako blizu kakor v presvetem Zakramentu. Vse notranje življenje v svoji vabljivi lepoti in krasoti, v svoji vzvišenosti in slavi, v svoji sreči in v svojem blago¬ slovu izvira iz tega neusehljivega studenca. 285 <- Prvi kristjani so zajemali svojo nepremagljivo moč iz Kristusa, ki je v njih živel, ki so ga tolikokrat zauživali v presvetem rešnjem Telesu, ki jim je podeljeval nekaj svo¬ jega življenja tako, da so živeli, kakor poprej ni noben člo¬ vek živel in ni mogel živeti. Četrto prošnjo Oče naša „daj nam danes naš vsakdanji kruh“ so si razlagali pred vsem kot izraz želje Kristusove, da bi naj vsak dan prejemali kruh življenja. Ni čudno, da umeva mnogo cerkvenih oče¬ tov pod vsakdanjim kruhom v Oče našu v prvi vrsti vsak¬ danji evharistični kruh ali presveto rešnje Telo 1 . Zdelo se je, da so ti zvesti učenci Kristusovi ljudje iz drugega sveta. Sijaj čistosti, ki jih je obseval, ljubezen, ki je razsvetljevala in posvečevala njihovo življenje, srčnost, s katero so na¬ stopali proti svojim preganjalcem: vse to je bilo neverni¬ kom nekaj povsem nenavadnega, nadčloveškega. Mala družba pohlevnih kristjanov je slavila zmago nad rimsko državo in nad vso zemljo. Kaj čuda, če naš sveti oče tako željno želijo povrni¬ tev k prvotnemu krščanstvu, k notranjemu, verskemu živ¬ ljenju prvih kristjanov, ter se trudijo, za njo pripraviti pot! O, te prvotne krščanske navade bi naj ne bile nikdar iz¬ umrle, te hvalevredne šege bi naj ne bile nikdar prenehale! Krog sebe vidimo dandanes vstajati nekako novo pagan- stvo. Kako bomo ostali stanovitni, kako pridobili druge ne¬ srečneže na svojo stran? Z življenjem v Kristusu! To življenje pa si bomo ohranili, okrepili in do popolnosti vzgojili po pogostnem obhajilu. In tako se razlagajo same po sebi vse od Pija X. odrejene določbe glede na presveto rešnje Telo. Tudi njihove preosnove zastran cerkvenega petja in cerkvene glasbe so namenjene zlasti v proslavo presvete evharistije kot daritve. Papež Pij X. pospešujejo kolikor možno prireditve evharističnih shodov. Šestnajsti se je vršil v Rimu v Vati¬ kanu od 1. do 4. junija 1905 v njihovi pričujočnosti. Ob i Johann Peter Bock S. J., Die Brotbitte des Vaterunsers. Ein Beitrag zum Verstandnis dieses Universalgebetes und einschlagiger pa- tristisch-liturgischer Fragen. Paderborn, 1911. 286 tej priložnosti so sveti oče potrdili molitev za razširjanje pobožne navade vsakdanjega obhajila ter so jo obogatili z odpustkom 300 dni. — Kmalu potem in sicer dne 20. de¬ cembra istega leta 1905 je izdal po naročilu svetega očeta sveti konciljski zbor sloviti odlok Sacra Tridentina Syn- odus o pogostnem, da, o vsakdanjem prejemanju sve¬ tega obhajila. Po razglasitvi te odločilne odredbe je izšel dne 14. februarja 1906 odlok Urbis et Orbis, vsled katerega morejo verniki, ki prejemajo vsak dan sveto obhajilo, do¬ bivati vse odpustke, pa ne da bi jim bilo treba sleherni teden opravljati sveto izpoved. — Dne 12. julija 1905 je bil za prvoobhajance kakor tudi za njihove starše in sorod¬ nike do tretjega kolena podeljen popolni odpustek, in za vse druge udeležence pri tej svečanosti so bili odločeni nepopolni odpustki. — Zatem je izrekla sveta stolica dne 15. septembra 1906, da je pogostno obhajilo priporočati tudi otrokom J . — Dne 7. decembra 1906 so sveti oče do¬ volili, da smejo bolniki, ki že mesec dni ležijo brez goto¬ vega upanja na skorajšnje ozdravljenje, po nasvetu svojega izpovednika, ako prebivajo v hišah, kjer se shranjuje Naj¬ svetejše, ali ako imajo predpravico, da se v hišni kapeli služi sveta maša, enkrat ali dvakrat na teden, drugi bolniki pa enkrat ali dvakrat na mesec prejeti sveto obhajilo, če¬ prav so poprej zaužili kaj tekočega, kaj kot pijačo (per mo- dum potus). Dne 10. maja 1907 je apostolski sedež izrazil željo, da bi se kot priprava na praznik presvetega rešnjega Te¬ lesa pred istim vpeljala z bogatimi odpustki obdarovana devetdnevnica; zakaj nič ni boljšega in vzveličavnejšega ko množiti in razširjati med krščanskim ljudstvom češče- nje najsvetejšega Zakramenta. Tudi tridnevnica v osmini praznika presvetega rešnjega Telesa bi se po naročilu sve¬ tega očeta z dne 10. aprila 1907 naj vršila v pospešitev pogostnega svetega obhajila v vseh stolnih in pod goto- 1 Theologisch-praktische Quartal-Schrift. Linz, 1908. Str. 454—456, odst. XXV. -> 287 <- vimi pogoji tudi v župnijskih cerkvah. — Apostolski odlok z dne 7. maja 1907 določuje, da morejo vsi verniki, ki se v zasebnih ali domačih kapelah udeležijo svete maše, tam pristopiti k svetemu obhajilu, kar dotlej ni bilo dovoljeno. Dne 10. avgusta 1906 so Pij X. potrdili evharistično zvezo duhovnikov za razširjanje pogostnega, da, vsakdanjega ob¬ hajila ter so jo povzdignili v čast nadbratovščine. Vrhutega so bile z odpustki odobrene posebne mo¬ litve v počeščenje najsvetejšega Zakramenta. Pobožni po¬ gled na sveto hostijo z vzdihljajem Moj Gospod in moj Bog, kadar je Najsvetejše izpostavljeno ali pa med povzdigovanjem svete hostije pri sveti maši, je bil dne 12. junija 1907 odlikovan z vsakokratnim odpustkom 7 let in 7 kvadragen in s popolnim enkrat na teden, če se opravi vsak dan in se prejme sveto obhajilo. — Dne 5. julija 1904 so podelili Pij X. za daritveno molitev z dobrim namenom ob pričetku svete maše odpustek 300 dni, kolikorkrat se kdo udeleži svete maše, in enkrat na mesec popolni od¬ pustek, ki se mora obrniti v prid tudi vernim dušam, ako se molitev opravlja pred sveto mašo ob nedeljah in praz¬ nikih 1 . — Dne 26. oktobra 1907 so sveti oče dovolili od¬ pustek 300 dni, ki se da nakloniti tudi dušam v vicah, za molitev, s katero se darujejo vse svete maše za uboge grešnike, ki so v smrtnem boju in bodo tisti dan umrli. Razen tega zadobijo vsi duhovniki, ki služijo sveto mašo, in vsi verniki, ki se je udeležijo, 100 dni odpustka, če le obudijo dobri namen te daritvene molitve. Tudi ta odpu¬ stek se more obrniti umrlim v korist in pomoč. Naslednji vzdihljaji so bili obdarovani z odpustki: Hvaljeno inčeščeno bodi presveto evharistično srce Jezusovo! Dne 12. junija 1905, vsakikrat 300 dni. — Evharistično srce Jezusovo, usmili se nas! Dne 27. decembra 1907, 300 dni vsakikrat, — Naša ljuba Gospa od najsvetejšega Zakramenta, prosi za 1 J. Mullendorf S. J., Pius X. als Forderer der Verehrung des allerheiligsten Sakramentes. Innsbruck, 1908. Str. 32. štev. 1. 288 nas! Dne 30. decembra 1905, pred izpostavljenim Najsve¬ tejšim 300 dni. — Za duhovnike je bil dne 10. decembra 1907 z odpustkom 300 dni obdarovan ta ie vzdihljaj: Cor Jesu eucharisticum, cordis sacerdotalis exem- plar, miserere nobis! Evharistično srce Jezu¬ sovo, vzor duhovniškega srca, usmili se nas! — S 1. avgustom 1907 so sveti oče dovolili, da se v vseh ženskih samostanih s klavzuro, v vseh cerkvenih zavodih, duhovskih hišah in semeniščih, v katerih se nahaja orato¬ rij z vedno shranjenim Najsvetejšim, morejo v sveti noči rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa služiti tri svete maše ali po razmerah ena sveta maša; in da se tedaj sme deliti sveto obhajilo, in da vsi, ki se ob tej priložnosti ude¬ ležijo službe božje, zadostijo svoji dolžnosti zastran posve¬ čevanja praznikov. — Dne 8. februarja 1905 je bila v lita¬ nije presvetega imena Jezusovega po prošnji „Po svojem vnebohodu 11 vvrščena evharistična prošnja: Per sanctissi- mae Eucharistiae institutionem tuam libera nos, Jesu! Po svoji ustanovitvi najsvetejšega Zakramenta reši nas, o Jezus! Dne 22. novembra 1905 so podelili sveti oče Pij X. mnogo odpustkov nadbratovščini evharističnega srca Jezu¬ sovega, katero so leta 1903 v Rimu v novi cerkvi sv. Joa- hima osnovali očetje redemptoristi in katera ima namen, izkazovati božjemu Srcu češčenje in zahvalo, pa mu po- vračevati ljubezen za neskončno ljubezen, s katero je Vzve- ličar postavil moljenja vredni Zakrament in s katero hoče ostati med nami do konca dni. — Sicer pa stojijo vse po¬ božne vaje v čast presvetemu srcu Jezusovemu, ki so jih Pij X. priporočili s podelitvijo odpustkov, v tesni zvezi s češčenjem presvete evharistije. — Dne 11. avgusta 1908 se je vršil v Vatikanu zbor kongregacije svetih obredov, ki se je posvetoval o vprašanju, bi li bil prišteti blaženim in svetnikom služabnik božji Peter Julijan Eymard (1811 do 1868), slavni apostol v najsvetejšem Zakramentu priču¬ jočega Vzveličarja? Kot drugi najslavnejši evharistični odlok papeža Pija X., dopolnitev prve poglavitne odredbe z dne 20. decembra £ 289 ^ 1905, velja nedvomno dekret Quam singulariChristus a more z dne 8. avgusta 1910 o starosti prvoobhajancev. Njega razglasitev je vzbudila splošno pozornost. Vseskrbni papež hočejo, da se vsemu katoliškemu svetu, velikim in malim otrokom, deli kruh življenja, katerega nam je božji Vzveličar v neumevni ljubezni sam pripravil v vsakdanjo hrano, kot meso za življenje sveta. (Jan. 6, 52). Spo¬ znanje žalostnih razmer po vsem svetu je dalo svetemu očetu povod za važno in velikansko podjetje. Da, če bo mladina evharistično vzgojena, sodi duhovit pisatelj, če bo otrokom začela dišati božja hrana za naše duše, in se bodo privadili na njeno pogostno uživanje, tedaj bo prihodnji rod gledal zmago preosnovnih načrtov Pija X. Skupni oče krščanstva hočejo vse svoje sinove in hčere, odrasle in male, v najvdanejši ljubezni zediniti v Ljubezni do konca ter jih zbrati krog skrinje nove za¬ veze, okrog evharističnega Boga-kralja Jezusa Kristusa, ka¬ teremu se klanja zemlja, pa jih hočejo nasititi in okrep¬ čati z nebeško mano. Pij X., ki so tudi obsodili in zavrgli modernistične ali novodobne zmote o svetih zakramentih, so papež presvetega rešnjega Telesa. Mirno moremo reči, da izmed 257 papežev v tem oziru noben ni storil v krat¬ kem času toliko, kolikor so dovršili sedanji namestnik Kri¬ stusov na zemlji v maloštevilnih letih svojega blagoslovlje¬ nega papeževanja. Tu se zlasti kažejo kot žareči ogenj, ki ga je Kristus prinesel na svet in je hotel, da gori in sveti, užiga in plamti. Prihodnost pripada evharistiji; to je sklep božje previdnosti, tako piše neki redovnik v razpravi o zgodnjem in pogostnem obhajilu- po novem odloku o prvoobhajancih. Da bi torej v duhu našega svetega očeta prav mnogo pripomogel k počeščenju in poveličanju presvetega rešnjega Telesa v evharističnem letu in da bi primerno zadostil zgo¬ raj pohvaljenemu predlogu škofovskega odbora (2, a—c), sem pri konzistorijalni seji dne 3. januarja tekočega leta dal sestaviti odbor za našo škofijo, ki si naj na vso moč prizadevlje, da bo evharistično leto v vsej Lavantinski vla- 19 -> 290 <- dikovini poteklo dostojno in izpodbudno. Upam, da bodo izvoljeni odborniki voljno in veselo posvetili ter žrtvovali svoje moči svetemu namenu in cilju. V častnem predsedništvu škofijskega odbora so: Dr. Mihael Napotnik, knezoškof, Msgr. Karol Borom. Hribov¬ šek, stolni prošt, in Dr. Janez Krstn. Mlakar, stolni dekan. Predsedništvo prevzamejo: Jožef Majcen, kanonik, nje¬ gova namestnika: Martin Matek, kanonik, in Franc Moravec, stolni in mestni župnik. Poslednji bo vodil ženski, pred¬ zadnji pa moški pododbor, in njuna naloga bo, da ohranita nepretrgano zvezo z občnim odborom. Odborniki in odbornice so: Vsi gospodje dekani in dekanijski upravitelji, katerim bo med drugim pripadala skrb za izpolnitev seznamkov ali tabel, ki jih bo potrebovala osrednja pisarna evharističnega kongresa, da pripravi udeležencem stanovanja 1 . Nadalje: Jožef Kardinar, c. kr. profesor vero- nauka v Celju, Dr. Franc Lukman, prof. bogoslovja v Mari¬ boru, Dr. Anton Medved, c. kr. profesor veronauka v Mari¬ boru, Ferdinand Pšunder, mestni vikar v Ptuju, Dr. Matija Slavič, profesor bogoslovja v Mariboru, Dr. Jožef Somrek, profesor bogoslovja v Mariboru, in Jan. Krstn. Vreže, c. kr. profesor veronauka v Mariboru. Gospodje: Anton Steinklauber, stavbni tehnik v Mari¬ boru, Jožef Dufek, član društva katoliških mojstrov v Mari¬ boru, Ferdinand Gologranc, stavbni mojster, cerkveni ključar opatijske in mestne župnijske cerkve v Celju, Janez Gra- tschan, nadsprevodnik v pokoju, Jožef Melzer, zasebnik, Anton Moser, železniški ključavničar v Mariboru, Janez 1 Tabele bodo imele naslednje razpredele: Comitatus decanalis: Dioecesis: Terra: -> 291 Možina, nadučitelj v pokoju, cerkveni ključar proštijske in mestne nadžupnijske cerkve v Ptuju, in Anton Šerbela, že¬ lezniški delavec v Mariboru. Gospodična Ana Eichler, članica družbe vednega če- ščenja, gospe: Terezija Fuchs, predsednica zveze krščanskih gospa, baronica Lebzeltern v Mariboru, baroninja Antonija Pach-Hansenheimb, članica družbe katoliških gospa, c. kr. kontreadmirala ali pomorskega podvodja soproga v Mari¬ boru, gospodična Terezija Poschl, zasebnica v Mariboru, gospa Marija Raschka, c. kr. davčnega upravitelja vdova v Ptuju, gospodična Marija Schmiderer, zasebnica v Mariboru, gospe: Leopoldina Schellander, c. kr. finančnega svetovalca vdova v Celju, in Jeanetta pl. Zhuber, c. kr. gozdarskega svetovalca soproga v Mariboru. Na Dunaju je prevzela gospa nadvojvodinja Marija Anunciata protektorat ali varstvo nad sodelovanjem kato¬ liških gospa pri pripravah za kongres. Druge nadvojvodinje so izrekle, da so rade pripravljene, stopiti na čelo posa¬ meznim gospejnim odsekom za shod. Predstoječi mnogoudni odbor ima svoje središče v pripravljalnem kongresnem odboru na Dunaju (Wien I., Stephansplatz, 5), in njegove seje se bodo vršile navadno v stolno-mestnem župnišču v Mariboru. Delovanje mu je v poglavitnih potezah začrtano v večkrat omenjenem pred¬ logu 2, a—c. V pripomoč k pokritju gotovo ne pičlih stroškov za svečanosti evharističnega shoda se naj vrši v nedeljo po prazniku srca Jezusovega, dne 16. junija t. 1., po cerkvah darovanje okoli altarja, in darovane doneske naj dušni pa¬ stirji nemudoma pošljejo kn. šk. konzistoriju. In sedaj se obrnem do svojih ljubih škofljanov in prosim vse prav prisrčno za pobožno molitev, da bi bilo bogato blagoslovljeno, kar se bo v znamenitem evharistič¬ nem letu godilo in vršilo po vsej obširni škofiji. Priča¬ kujem od tega leta mnogo dobrega in koristnega ter si obetam v Bogu nenavaden razvoj in povzdig pobožnosti do najsvetejšega Zakramenta po razsežni vladikovini, v ka- 19 * -> 292 teri se je z vpeljavo stalnih majhnih evharističnih shodov, to je večne molitve, započete dne 27. novembra 1904, pre¬ budilo izredno delavno evharistično življenje. Vsepovsodi neprenehoma nastajajo nova, umetniški dovršena svetišča z altarjem, kjer se opravlja daritev svete maše, in s taber- nakeljem za presveti Zakrament. Razen prekrasne, triladijske in dvostolpne Marijine bazilike v Mariboru sem v dobi svojega dvajsetletnega škofovanja posvetil še 25 drugih cerkev. In prelepa, tudi triladijska in dvostolpna cerkev v čast lurški Materi božji v Rajhenburgu že željno čaka svojega slovesnega posvečenja. Pa na božjem blagoslovu sloni vselej in za vsakega vse: in ta blagoslov si izprosimo in pridobimo z molitvijo. Zato prisrčno in najprisrčneje vabim vse Lavantince k mar¬ ljivi molitvi. V mojem napovednem listu z dne 25. decem¬ bra 1911 zaukazani molitvi za srečen uspeh in izid bližnje zakramentalne slovesnosti se prav zaslužno pridene nasled¬ nja, od Pija X. za evharistično tridnevnico v osmini praz¬ nika presvetega rešnjega Telesa namenjena molitev: Molimo! O presladki Jezus, prišel si na ta svet, da obogatiš vse duše z življenjem svoje milosti, ter se jim, da bi mogle to življenje v sebi ohraniti in gojiti, daješ vsak dan v naj¬ svetejšem Zakramentu v zdravilo za njihove bolezni in v podporo v njihovi slabosti. Ponižno te torej prosimo, razlij dobrotljivo na vse svojega Svetega Duha, da bi se tiste duše, ki so morebiti omadežane s smrtnim grehom, vrnile k tebi in zopet prejele življenje milosti, ki so ga izgubile z grehi; tiste pa, ki so po tvoji dobroti s teboj združene, da bi, če le mogoče, pristopile slednji dan k tej nebeški go¬ stiji, da bi si po njej pokrepčane pridobivale zdravilo zoper vsakdanje odpustljive grehe, da bi mogle ohraniti življenje milosti in bi tako vedno bolj očiščene dosegle večno vzve- ličanje v nebesih! Amen \ 1 Sveti oče Pij X. so dne 30. maja 1905 podelili vsem vernikom, ki to molitev pobožno molijo, enkrat na dan 300 dni odpustkov in po- -> 293 <- V dnevih kongresa 12. 13. in 14. septembra t. J. se naj služi pri vseh župnijskih cerkvah, katerih dušni pastirji se ne bodo udeležili shoda, pred izpostavljenim najsvetej¬ šim Zakramentom sveta maša z dvema blagoslovoma. Na praznik presladkega imena Marijinega dne 15. septembra, ko bo shod na Dunaju sklenjen s slovesno procesijo, se naj v vseh cerkvah, kjer je shranjeno presv. rešnje Telo, po rani in po pozni službi božji pred izpostavljenim Naj¬ svetejšim odmolijo litanije presv. srca Jezusovega. Primerno bo, zlasti to nedeljo prirediti skupna sveta obhajila, in kjer bodo razmere dopuščale, tudi procesijo z Najsvetejšim. Te izredne slovesnosti naj dušni pastirji v nedeljo poprej, na praznik rojstva Marijinega, vernemu ljudstvu oznanijo s pridižnice ter ga naj povabijo, da se jih udeleži pobožno in v obilnem številu. Tako pa naj na zgoraj omenjeni dobri namen prav goreče molijo vsi škofijam: duhovniki in redovniki, prebi¬ valci samostanov in posvetni stanovi, tudi otroci, zlasti tisti, ki bodo v tem letu prvikrat pristopili k mizi Gospo¬ dovi. Pri vladanju take velike škofije se vedno opiram in trdno zanašam na molitev vseh škofljanov kot na redno pomoč v svojem apostolskem poklicu. Tudi zdaj zaupam na njo in pričakujem po njej za evharistično svečanost bla¬ goslovljen izid. Prvi in zadnji dan shoda 12. in 15. septembra sta oba za Avstrijo prav pomenljiva spominska dneva. Dva¬ najsti september je zgodovinska obletnica, odkar so pred 229. leti krščanske rešilne čete pod poveljstvom poljskega kralja Sobieskega osvobodile Dunaj'in z njim vse zapadne dežele turškega jarma. Zmagovalci pa so šli v odločilni polni odpustek enkrat v mesecu na katerikoli dan pod navadnimi po¬ goji, ako to molitev vsak dan molijo ter kakšno cerkev ali očitno ka¬ pelo obiščejo. (Julij Lintello D. J., Mladini! Pogostno in vsakdanje sv. obhajilo. V Ljubljani, 1911). — Razne molitve in pobožnosti k Vzveli- čarju v najsvetejšem Zakramentu se nahajajo v knjižici: Družba ved- nega češčenja presvetega rešnjega Telesa in v podporo ubožnih cerkev Lavantinske škofije. Drugi natis. V Mariboru, 1909. Str. 15—81. * 294 boj, ko so bili zjutraj dne 12. septembra poprej prejeli iz rok božjega služabnika o. kapucina Marka d’Aviano, gore¬ čega častilca svete evharistije, sveto obhajilo v cerkvi na Kahlenbergu. In na 15. september pade praznik Marijinega imena, katerega je vpeljal papež Inocencij XI. v hvaležni spomin na ponovno osvoboditev Dunaja in na rešitev za- pada iz turškega nasilstva. In tekoče leto 1912 je preznamenito za ves katoliški svet, ker je spominsko leto, da je pred šestnajstimi veki večni Rim gledal celo novi čudež: prikazanje križa, na ka¬ terega je paganstvo dotlej še vedno zaničljivo pribijalo krist¬ jane in začetnika krščanstva. Dne 28. oktobra 312 je drevil Maksencij z Janikulskega griča nasproti cesarju Konštantinu in njegovim četam, ki so taborile onstran reke Tibere. Križ se je bil Konštantinu Velikemu in njegovim vojščakom pri¬ kazal že v Galiji, kose je dan nagibal, z napisom: In hoc vinces. V tem boš zmagal. Križ je bil znak imena Kri¬ stusovega, in cesar je dal napraviti la baru m, novo in slave polno bojno bandero, lesketajoče se zlata in biserov, na vrhu s čudovitim imenopisom, obkroženim z blestečo krono. In svoji lastni čeladi in ščitom svojih bojevnikov je tudi vtisnil to zmagoslavno znamenje. Maksencij po številu vojščakov dvakrat močnejši, je bil pred odhodom na bojišče povprašal sibilinske bukve ter je žrtvoval leve, da bi izvedel prihodnost. Odgovorili so mu vedeževalci: Sovražniku Rimskega mesta se bliža poslednji dan. Prerokovanje ni varalo. Maksencij, prevzeten vsled afričanske zmage, je bil odložil v začetku svoje vlade nadeto krinko usmiljenja in prizanesljivosti ter je prihrul v Italijo, je prevrgel tukaj kipe Konstantinove in mu je napovedal vojsko, ko se je ta mudil v Galiji. Kon¬ stantin je nagloma prihitel s svojo armado v Rim, pa je napadel pri Milvijskem mostu mnogo močnejšega in ošab¬ nega nasprotnika ter ga je zapodil v beg tako, da je str- 295 <- moglavil v Tibero ter z večjim delom svoje vojske utonil v valovih — drugi Faraon, drugo ljudstvo Egipčanov 1 . Po zmagi nad smrtnim sovražnikom krščanstva je Konstantin izpred Ulpijeve bazilike na Trajanovem trgu razglasil konec starega paganskega in slovesni začetek no¬ vega krščanskega sveta. In na ta čudoviti prizor prevaž- nega pomena nas spominja letošnje evharistično leto, v katerem hočemo Kralju večne glorije prirediti, kakor še nikdar prej, sijajno zmagoslavno pot po naših deželah in vhod v naša srca. Naš labarum triumphans, naše , zmagovalno bandero bodi presvetorešnjeTelo! V tem znamenju bomo zmagali! Svoj podučni list končam, kakor sem ga pričel, z za¬ četnimi besedami himne, ki jo poje Cerkev na veliki četr¬ tek, ko se prenaša sveta hostija v zakramentno kapelo: Poj, o jezik, pesem blago V čast Telesa rešnjega! Slavi tudi Kri predrago, Ki jo dal za greh sveta Sin device je Marije, Kralj vseh Ijud.stev in Gospod! V Mariboru, na praznik presvetega imena Jezusovega, dne 14. januarja 1912. f Mihael, knezoškof. o$$-o 1 Tako imenovano Konštantinovo dvorano Vatikanske palače kra¬ sijo znamenite slike iz življenja prvega krščanskega cesarja Konstan¬ tina: Prikazanje sv. križa, Konstantinova bitka, krst Kon¬ stantina in njegovega sina, podaritev Rimskega mesta. Največji umotvor „Konštantinovo bitko" je po načrtih Raffaelovih do¬ vršil njegov najdarovitejši učenec Oiulio Romano. Umetnik si je izbral trenotek odločilne zmage. Konštantin prodira na bistrem konju črez pobite sovražnike in vihti svojo sulico v Maksencija, ki se s ko¬ njem vred potaplja v valovju. * 296 <- c) Postni pastirski list z dne 1. svečana 1912 o ev¬ harističnem Jagnjetu božjem. MIHAEL, po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in škof Lavantinski, sporoči mnogočastiti svetni in redovni duhovščini in vsem ver¬ nikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Sina in Svetega Duha! Ecce, Agnus Dei! Glejte, Jagnje božje! (Jan. 1, 36). V Gospodu ljubljeni škofljani! m li stojimo v znamenju in se nahajamo v službi ' 1 evharističnega zborovanja, ki se bo vršilo tekom ) tega leta v staročastitem cesarskem mestu Du¬ naju od dvanajstega do petnajstega septembra. O pomenu, primernosti in zlatih sadovih, ki jih od njega pričakujemo, sem vam vse, kar je potrebno vedeti, razložil v dveh pa¬ stirskih poslanicah z dne 25. decembra 1911 in z dne 14. januarja 1912. Vrhutega pa sem vam še obljubil v napovedi redkega velepraznika, da bom letošnji postni pastirski list popolnoma posvetil evharističnemu Vzveličarju. Tej svoji obljubi zadostim in ustrežem s tem, da v pričujočem pa¬ stirskem listu razpravljam o nekem cerkvenem simbolu ali znamenju, v katerem se nam tako pogosto in tako rad pred- očuje naš božji Gospod in Vzveličar. Vsemogočni in dobrotljivi Bog naj obilo blagoslovi po premogočni naši zagovornici, preblaženi devici Mariji, in na nebeško priprošnjo sv. Paskala Bajlonskega, po Leonu XIII. postavljenega variha evharističnih društev, moje početje! Saj hočem pisati in govoriti in delati le v njegovo slavo in v dušno blaginjo moji nadpastirski skrbi izročenih ovčic. O Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! V Gospodu ljubljeni verniki! c c e, Agnus Dei! Glejte, Jagnje božje! Tako je klical sv. Janez krstnik v Betaniji onkraj Jor¬ dana, kjer je krščeval in kjer je videl Jezusa hoditi. Ko pa je Jezus k njemu prišel, da bi se dal krstiti, je njegov pred¬ hodnik zaklical: Glejte, Jagnje božje, glejte, ki od¬ jemi j e grehe sveta! (Jan. 1, 29. 36). V mnogovrstnih znamenjih in podobah našega bož¬ jega Vzveličarja srečujemo že od nekdaj jagnje. Sveti postni čas nas neprenehoma spominja daritev jagnjeta. In Velika noč ne pomeni nič druga, kakor prav daritev božjega Jagnjeta. V prelepem velikonočnem predglasju nas vabi Cerkev in opominja k posebnemu slavljenju več¬ nega Boga, cum Pascha nostrum immolatus est Christus. Ipse enim verus est Agnus, qui abstulit peccata mundi. Qui mortem nostram moriendo destruxit et vitam resur- gendo reparavit — ker je bilo zaklano naše velikonočno Jagnje, Kristus. Zakaj on je pravo Jagnje, ki je odvzelo grehe sveta, ki je uničilo našo smrt po svoji smrti in nam je pridobilo življenje po svojem vstajenju. Na starosivih stenah v katakombah, v teh podzemelj¬ skih pokopališčih prvih kristjanov, nahajamo jagnje razno¬ vrstno in prav pogosto naslikano od rok prvih kristjanov. Ravno isto zazremo v mozaikih in freskah bazilik kot zna¬ menje, v katerem je misel daritvene smrti Kristusove združena z mislijo njegove zmage, naše duševne hrane in naše hoje za njim. V njegovi postavi se kaže krotka in ponižna vdanost, s.katero za nas grešnike daruje svojo kri. Semtertam stoji na zelenem griču, in na njegovo povelje pritekajo izpod njegovih nog štiri reke raja, ki pomenijo potoke božjih milosti, katere nam je pri¬ dobilo, ali tudi štiri evangelje, po katerih se je slava nje¬ govega poveličanja raznesla na vse štiri strani sveta. Po¬ zneje so ljubeznivemu Jagnjetu še pridejali križ, na katerem veselo in prosto vihra zmagoslavna zastava. V tej pomenljivi podobi se večinoma še dandanes predstavlja, časti in slavi. ^ 298 1. Od greha naših prvih staršev sem je jagnje s človekom v tesni zvezi. Brez jagnjeta bi bil človek zapal pravični jezi božji. Abel je daroval na altarju iz ruševine najlepše jagnje svoje črede, dokler ni bil sam umorjen kakor nedolžno jagnje po morilni roki svojega brata Kajna in je tako postal jasna predpodoba božjega Jagnjeta, ki je bilo po svojih bratih izdano v smrt in darovano na altarju svetega križa. — Abraham, oče vernikov, je žrtvoval na gori Moriji skrivnostnega ovna, ki je bil zamotan v trnje in čigar kri je pordečila za Izaka postavljeni altar. Kesneje je Bog razodel glasovitemu vodju izraelskega ljudstva, Mozesu, pasho ali velikonoč, katero so prazno¬ vali z daritvijo jagnjeta in s slovesno večerjo, kjer so za- uživali meso velikonočnega jagnjeta. Prva tako znamenita velika noč in vsi poznejši velikonočni prazniki so skozi petnajststo let zadostovali judovskemu ljudstvu. Vendar je bilo to velikonočno jagnje le temna predpodoba, dasi lahko umevno ker naravno znamenje drugega Jagnjeta, čigar da¬ ritev je imela biti dragocenejša in mnogo močnejša. „Zakaj vse, kar je Mozes po božjem povelju odredil o daritvi ve¬ likonočnega jagnjeta, kaže tja na Kristusa,“ uči papež Leon Veliki v svojem 68. govoru. (Sermo 68). Izaija, ta evangelist med preroki, je prosil in molil goreče k Bogu: Emitte Agnum, Domine, domina- torem terrae! Pošlji, Gospod, Jagnje, gospodo- valca zemlje! (Iz. 16, 1). Veliki prerok je prejel milost, da se je s preroškim pogledom oziral tja v čase Mesija, poslanca božjega, Jagnjeta božjega, in da je pokazal na njegovo potrpežljivo trpljenje z besedami: Sicut ovis ad occisionem ducetur et quasi agnus coram ton- dente se obmutescet et non aperiet os suum. Kakor ovca bo peljan v zaklan j e in kakor jagnje, ki molči pred njim, ki ga striže, in ne bo odprl svojih ust. (Iz. 53, 7). Katero jagnje je podobno Jagnjetu, ki je po njem Izaija hrepenel in ga naznanjal? Katera velikonočna večerja je enaka gostiji, pri kateri se napovedano Jagnje stavi po- -> 299 <- vabljenim gostom na mizo? Ko so se časi obljubljenega Mesija dopolnili, je hodil ljudoljubni Jezus tam ob Jor¬ danskem obrežju, in sv. Janez, zadnji in največji prerok stare zaveze, je svoje učence in poslušalce na njega opo¬ zoril z večno znamenitim klicem: Ecce, Agnus Dei, ecce, qui tollit peccata mundi! Glejte, Jagnje božje, glejte, ki odjemlje grehe sveta! V tem trenutku je bil oznanjen resnični in pravi ve¬ likonočni praznik. Svet je imel sedaj istinito in popolno Jagnje, imel je skozi štiri tisoč let tako željno pričakovano Jagnje božje. Prikazalo se je Jagnje, ki je bilo čistejše od tistega, ki ga je odbral pravični Abel, skrivnostnejše ko oven, ki sta ga našla Abraham in Izak na gori Mo¬ riji, bolj brezmadežno ko vsa jagnjeta, ki so jih Izraelci darovali v Egiptu, v puščavi in v deželi Kanaan. To je bilo Jagnje, za katero je Izaija prosil in čigar odrešilne lastnosti je natanko napovedal. Bilo je Jagnje božje, katero je Janez krstni k očitno pozdravljal in po¬ veličeval, zaradi česar ima na cerkvenih podobah pri sebi redno kot znak jagnje, in s trstnega križa, ki ga navadno drži v roki, visi trak zbesedami: Ecce, Agnus Dei! Bilo je Jagnje polno kratkosti in potrpežljivosti, ki je prelilo svojo kri za človeške otroke, da so utekli strašnemu meču morilnega angelja. V krvi Jagnjetovi so bili obeljeni. (Apok. 7, 14). To Jagnje je videl apostol ljubezni, sv. Janez, na križu viseti. In prišli so vojaki in so potrli kosti obema razboj¬ nikoma, šli pa so spoštovanja polni mimo križa božjega Jagnjeta. Sv. Janez, ki je zraven stal, je videl v tem izpol¬ nitev svetega Pisma in je zapisal v spominu na Mozesovo velikonočno jagnje (II. Moz. 12, 46; IV. Moz. 9, 12) na¬ slednje besede: To pa se je zgodilo, da se izpolni Pismo: Nobene kosti mu ne strite! (Jan. 19, 36). To je bilo tisto Jagnje, o katerem je pobožni dvornik etijopske kraljice Kandace, potujoč na vozu po puščavi, glasno bral preroške besede: Kakor ovca je bil peljan v zaklanje, in kakor je jagnje brez glasu pred -> 300 <- njim, ki ga striže, tako tudi on ni odprl svojih ust. In glej! Gnan od božjega Duha se pridruži diakon Filip poduka željnemu možu, stopi od njega povabljen na voz, sede k njemu in mu oznanjuje, začenši s tistimi besedami, veselo poročilo o Jezusu. In ko nadaljujeta pot, prideta do neke vode, in zakladnik reče: Glej, tu je voda! Kaj za¬ držuje, da me krstiš? In Filip odvrne: Ako veruješ iz vsega srca, se sme zgoditi. On mu odgovori in reče: Verujem, da je Jezus Kristus Sin božji. In mahoma veli voz ustaviti, in oba stopita v vodo, in Filip krsti zakladnika. Ko pa stopita iz vode, vzame Duh Gospodov Filipa, in za¬ kladnik ga ni več videl. Nadaljeval pa je vesel svojo pot. (Dej. ap. 8, 27—39). Jagnje, na katero je pokazal veliki oznanjevalec pokore sv. Janez kot na Jagnje, ki odjemlje grehe sveta, poznata zlasti tudi prvaka apostolov in veliki apokaliptik ali gledalec božjih skrivnosti na Patmu. Naše velikonočno Jagnje, Kristus, je darovano, piše apostol sveta, sv. Pavel, v svojem prvem listu Korinčanom (I. Kor. 5, 7); in v listu do Hebrejcev dokazuje slavni apostol moč Kristusove da¬ ritve, nas rešiti grehov: Če namreč kri kozlov in jun¬ cev . . omadežane posveti v telesno očiščenje, koliko bolj bo kri Kristusova, ki je po Svetem Duhu samega sebe brez madeža daroval Bogu, očistila našovest odmrtvih del, da bomo služili živemu Bogu. (Hebr. 9, 13—14). In prvi papež, sv. Peter, opominja kristjane k resnično svetemu življenju, ker morajo vedeti, da niso z minljivimi rečmi, z zlatom ali s srebrom, odkupljeni od ničemurnega življenja, ampak z drago krvjo Kristusa, kakor ne- omadežanega in nedolžnega Jagnjeta. (I. Petr. 1, 18. 19); saj je tudi judovsko velikonočno jagnje moralo biti brez madeža. (Eks. 12, 5). In v skrivnem razodetju je gledal Janez, ta prerok med evangelisti, večkrat podobo Jagnjeta, ki je bilo zaklano in zavoljo tega vredno, odpreti knjigo s sedmerimi pečati in prejeti oblast in božjost, modrost in moč, čast in slavo in hvalo. (Skr. raz. 5, 6. 12). * 301 <- 2. S to Janezovo prispodobo najsvetejšega Vzveličarja in njegove daritvene smrti smo, ljubi moji, dospeli do druge resnice, ki jo moramo vedeti o jagnjetu. Mogočni govornik Izaija je prosil Boga, da bi poslal Jagnje kot gospodovalca sveta. Emitte Agnum, dominato- rem terrae! Pošlji Jagnje, gospodovalca zemlje! Jagnje nas ni le rešilo večne smrti in nas ne hrani le s svojim mesom za večno življenje, marveč hoče tudi vladati, gospodovati in zapovedovati. Biti hoče kralj. In tako je tudi. Velika noč glasno in neoporečno oznanjuje Jagnjetovo gospodstvo. Ko je Janez v skrivnem razodetju videl, da ni bil nihče vreden spoznan, odpreti knjigo s sedmerimi pečati, in ko je vsled tega silno jokal, mu reče eden izmed štiriindvajseterih starejšin: Ne jokaj! Glej, premagal je lev iz Judovega rodu! Ne fleveris! Ecce, vicit leo de tribu Juda! (Skr. raz. 5, 5). In to sladko in kre¬ pilno tolažbo nam stalno deli Velika noč. Res, zmagal je lev iz Juda. Pa če je lev, kako še po¬ tem jagnje? V ljubezni do grešnega človeka, katerega je odrešil s svojo drago krvjo in katerega hrani s svojim me¬ som, se je hotel Kristus pokazati kot jagnje. Toda Vzveličar je moral kot Bog in človek nad svojimi in odrešenega člo¬ veštva sovražniki gospodovati; kajti „njemu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji 11 . (Mat. 28, 18). In ravno v tem je Jezus Kristus lev, kateremu se ne more nič ustav¬ ljati, katerega ne more nič premagati in obvladati. Ko je bil s križa snet, je bil podoben zaspalemu levu. Pa kmalu se je uresničilo prerokovanje očaka Jakoba: Mlad lev je Juda; počivaš, ležiš ko lev in ko levinja; kdo ga bo vzdramil? (I. Moz. 49, 9). Z lastno močjo in oblastjo se je Kristus prebudil na Veliko noč in je šel poveličan iz zaprtega groba. Tako je on na krvavi način umorjeno in častitljivo zopet oživelo Jagnje daritve. Za nas je od mrtvih vstali Vzveličar jagnje, lev pa za svoje nasprotnike. Moč in krotkost sta v njem zedinjeni; on je češčeno in zmagoslavno Jagnje. Res¬ nično je in bo resnično, kar Cerkev v pasijonskem času, 302 <- v velikem tednu in na praznik najdenja svetega križa poje: Regnavit a ligno Deus! Z lesa vlada Bog! S tem pristavkom „a ligno“ berejo psalm 95, 10 Tertullian, Lak- tancij, sv. Cyprian, sv. Avguštin in večina latinskih cerkvenih očetov po rimskem psalteriju ’. Čudovito lepo in vzvišeno popisuje sv. evangelist Ja¬ nez v skrivnem razodetju češčenje in moljenje božjega Jagnjeta od strani nebeščanov. „In padle so četvere živali in štiriindvajseteri starejšini pred Jagnje, in vsi so imeli harfe in zlate čaše, polne kadila, kar so molitve svetnikov. In peli so novo pesem, rekoč: Vreden si, o Gospod, vzeti knjigo in odpreti njene pečate, ker si bil umorjen in si nas odkupil Bogu s svojo krvjo iz slehernega rodu in jezika in ljudstva in naroda; in si nas storil našemu Bogu v kra¬ ljestvo in v duhovnike, in mi bomo kraljevali na zemlji .. . In sem slišal glas mnogih angeljev okrog prestola in živali in starejšin; in njih število je bilo tisočkrat tisoč. In so klicali z velikim glasom: Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, prejeti oblast in božjost, modrost in moč, čast in slavo in hvalo! In vse stvari, kar jih je v nebesih in na zemlji in pod zemljo, in kar jih je na morju in kar jih je v njem, vse sem slišal reči: Njemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu bodi hvala in čast in slava in oblast na veke vekov! In četvere živali so rekle Amen! In štiriindvajseteri starejšini so padli na svoja obličja in so molili njega, ki živi na veke vekov.“ (Skr. raz. 5, 8—14). 1 Primeri Bellarmitia, Thalhoferja in Mavra Wolterja o razlagi psalma 95, 10. Staro besedilo se je glasilo: Commoveatur a facie eius universa terra: dicite in gentibus: Quia Dominus regnavit a ligno. Zato poje Cerkev v vzvišeni, od sv. Venancija Fortunata zloženi himni: Impleta sunt, quae concinit David fideli carmine, Dicendo nationibus: Regnavit a ligno Deus. Zdaj bilo je dopolnjeno, Kar David peval je zvesto, Ko ljudstvom je oznanjeval. Da z lesa Bog bo kraljeval. -> 303 <- Nekega dne je Jezus jezdil krotek, sedeč na osleku, žrebetu podjarmnega živinčeta, kot kralj v Jeruzalemsko mesto. Pa meščani niso marali, da bi on vladal nad njimi. In ko je Pilat rekel judom: Glejte, vaš kralj, so kričali: Proč z njim, proč! Križaj ga! In ko je na to dejal: Vašega kralja naj križam, odvrnejo višeduhovniki: Mi nimamo kralja. Nato so ga prijeli vojaki, ga bičali, so spletli krono iz trnja in mu jo posadili na glavo ter so mu ogrnili škrlatast plašč. In so pristopili k njemu, govoreči: Ave, rex Iudaeorum! Pozdravljen, kralj judov! In so ga peljali s križem obloženega na kraj, ki se imenuje mesto mrtvaških glav ali Golgota. Tam so križali njega in z njim vred dva razbojnika. In višeduhovniki s pismarji in starejšini so ga zasramovali, rekoč: Če je kralj izrael¬ ski, naj stopi s križa! Tudi eden izmed obeh razboj¬ nikov ga je preklinjal, rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama! Pilat pa je hebrejski, grški in latinski sestavil napis in ga je pritrdil na križ nad njegovo glavo. Bilo pa je pisano: Jezus Nazareški, kralj judov! Rekli pa so višeduhovniki Pilatu: Nikar ne piši: Kralj ju¬ dov, ampak da je rekel: Kralj judov sem. Pilat pa je odgovoril: Kar sem pisal, sem pisal! S tem napisom je dal deželni oblastnik, ne da bi bil slutil, Vzveličarju pravi naslov. Zares! Regnavit a ligno Deus. Z lesa vlada Bog. Mi pa, pr el j ubij eni, se ne bomo pridružili tem za¬ slepljenim in trdovratnim judom, ampak dobrosrčnemu ljud¬ stvu, ki je sledilo za Jezusom v puščavo, ga spremljalo na goro, in ko je bilo na čudežni način nasičeno s petimi ječmenovimi kruhi in z dvema ribama, ga je hotelo na¬ rediti za kralja, navdušeno kličoč: On je resnično prerok, ki ima priti na s vet. (Jan. 6, 2-14). Po vzgledu teh hvaležnih Izraelcev dajmo se tudi mi voljno vladati in voditi od njega, ki nas hrani in krepča z nebeškim kruhom, s svojim telesom in s svojo krvjo. Njemu, evharističnemu Bogu-kralju se hočemo zlasti v tem milosti polnem letu klanjati v neomahljivi zvestobi in ljubezni. Neprenehoma naj letos doni tja po vsej škofiji in naj odmeva od vseh * 304 <- strani vabilo svete Cerkve k jutrnjicam praznika presvetega rešnjega Telesa: Christum regem adoremus dominantem gentibus: Qui se manducantibus dat Spiritus pinguedinem! Kristusa kralja molimo, gospodovalca ljudstvom: ki daje uživajočim ga Duha obilnost! 3. Zadnje te besede, predragi v Gospodu, nas vodijo k tretji resnici o jagnjetu, k resnici namreč, da po¬ meni jagnje Jezusa v zakramentu presvetega rešnjega Telesa, in da nam ga predstavlja kot našo dušno hrano v svetem obhajilu. Saj ponavlja sveta Cerkev, ko deli sveto obhajilo, zmeraj besede pred¬ hodnika Gospodovega, ki je pripravljal srca svojih poslu¬ šalcev na prihod Jezusov, rekoč: Glejte, Jagnje božje, glejte, ki odjemlje grehe sveta! Kafarnaum ob Genezareškem jezeru, Gospodu najbolj priljubljeno mesto, je bil tisti srečni kraj, kjer je Kristus obljubil evharistično gostijo. V tamkajšnji shodnici, obkrožen od apostolov, je govoril Jezus zbranim judom upapolne besede: „Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta . . . Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed, in moja kri je res pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, ki mene je, živel zavoljo mene. To je kruh, ki je prišel iz nebes; ne kakor so vaši očetje jedli mano in so pomrli; kdor je ta kruh, bo živel vekomaj. 11 (Jan. 6, 51. 52. 55 — 59). S temi jasnimi besedami dano obljubo je nebeški Vzveličar izpolnil pri zadnji večerji. Obednica na Sionski gori je večnega spomina vredni kraj postavitve presvetega rešnjega Telesa. Ko je bilo zaužito predpodobno jagnje in je bila končana velikonočna večerja (Luk. 22, 20), „je vzel Jezus kruh in ga je posvetil in razlomil ter dal učencem, in je rekel: Vzemite in jejte, to je moje telo! In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal, rekoč: Pijte iz njega vsi, zakaj 305 to je moja kri nove zaveze, ki bo prelita za mnoge v od- puščenje grehov!“ (Mat. 26, 26—28). S tem je na mesto predpodobnega in simbolnega ali znamenstvenega velikonočnega jagnjeta stopilo evharistično velikonočno Jagnje. Starozakonsko velikonočno jagnje so smeli zauživati le tisti, ki so po obrezi pripadali izraelskemu ljudstvu in so bili postavno čisti. Novozakonsko velikonočno Jagnje morejo zauživati le po zakramentu svetega krsta očiščeni in posvečeni zvesti udje svete katoliške Cerkve. Imamo altar, piše sv. Pavel Hebrejcem, od katerega ne smejo jesti tisti, ki služijo šatoru. (Hebr. 13, 10). In kristjane v Korintu tolaži, rekoč: Ali oprani ste ali posvečeni ste ali opravičeni ste v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga. (I. Kor. 6 , 11 ). Starozakonsko velikonočno jagnje so zauživali z opres- nim kruhom in z grenkimi zelišči; kristjani pa bi naj pre¬ jemali evharistično Jagnje s spokornim in z očiščenim srcem. Zato opominja sv. Pavel Korinčane: Postrgajte stari kvas, da bote novo testo, kakor ste opresni; za¬ kaj naše velikonočno Jagnje, Kristus, je daro¬ vano. Obhajajmo torej Veliko noč ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in maloprid¬ nosti, marveč v opresni h kruhih čistosti in res¬ nice! (I. Kor. 5, 7. 8). — Z zauživanjem velikonočnega jagnjeta so se Izraelci združili z Bogom, ki jih je z mo¬ gočno roko peljal iz Egipta in vodil v obljubljeno deželo. V svetem obhajilu se zedinimo z Jezusom, ki nas zago¬ tavlja : Kdorjemoje meso in-pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem (Jan. 6, 57), in ki nas krepča z nebeško mano na potovanju po puščavi tega življenja v obljubljeno deželo nebeško. Izraelci so jedli velikonočno jagnje prepasani okoli ledij, z obutali na nogah in s popotno palico v roki, po¬ polnoma pripravljeni za odhod iz egiptovske sužnosti. Mi pa moramo evharistično Jagnje božje prejemati tako pri¬ pravljeni, kakor da bi morali še tisti dan umreti. Saj nas 20 306 -\ opominja Vzveličar sam: Vaše ledje bodi opasano., in vi bodite podobni ljudem, ki pričakujejo svo¬ jega gospoda, kedaj se bo vrnil iz ženitnine, da mu, kadar pride in potrka, takoj odpro. (Luk. 12, 35. 36). Tudi s trdnim zaupanjem in z živo vero moramo pre¬ jemati sveto obhajilo, kakor nam sv. Pavel veleva: State ergo, stojte torej, opasani okoli ledja z resnico, obuti na nogah za oznanjevanje evangelja miru; primite ščit vere invzemite čelado vzveličanja! (Efež. 6, 14 nsl). 4. Po doslej povedanem pomenja jagnje božjega Vzve- ličarja kot našo rešnjo daritev, kot našega Gospoda in kot našo dušno hrano. Jagnje zaznamenjuje in pomeni slednjič tudi Kristusove odrešene e, zlasti apostole in potem ver¬ nike sploh. Božji učenik je govoril ponovno v svojih pri¬ likah o jagnjetu in je označil s tem svoje vernike, svojo čredo. Svoje zveste spremljevalce imenuje svoja jagnjeta in svoje ovce. Pošlje jih kakor ovce med volkove. (Mat. 10, 16). Tam na obrežju Tiberijskega jezera je velel Jezus Petru, ko ga je bil ta zagotovil svoje odkritosrčne ljubezni: Pasi moja jagnjeta! In rekel mu je drugič: Pasi moja jagnjeta! In k tretjemu mu je naročil: Pasi moje ovce! (Jan. 21, 15—17). Jagnjeta najprej in potem ovce je izročil Jezus Simonu Petru, ker ga je postavil za pastirja vseh pastirjev, mu po¬ veril nadvlado nad vso Cerkvijo. Peter je postal pastir ja¬ gnjet in ovc, otrok in staršev, podložnikov in predstojnikov. Semkaj spada tudi čudovito mila prilika o dobrem pa¬ stirju, ki nam jo pripoveduje sv. Janez (Jan. 10, 1—6. 11—16), in ganljiva zgodba o izgubljeni in zopet najdeni ovci, ki nam jo poročata sveta evangelista Matevž (Mat. 18, 12—14) in Lukež (Luk. 15, 3—7). Vzveličar sam je dobri pastir, ki pozna svoja jagnjeta in svoje ovčice in da za nje svoje življenje. On je pastir in škof naših duš, h kateremu smo se mi, blodeče ovce, izpreobrnili (I. Petr. 2, 25); on je princeps pastorum, knez pastirjev, od katerega bi naj -> 307 * prejeli nevenljivi venec slave. (I. Petr. 5, 4). On je pastor magnus, veliki pastir, ki je s svojo krvjo in smrtjo in s svo¬ jim vstajenjem sklenil in potrdil novo zavezo. (Hebr. 13, 20). Kristusovi verniki so torej pred vsem od dobrega božjega Pastirja odkupljene in odrešene ovčice in jagnjeta, ki jih on vodi in hrani. Zaradi tega bi se ga naj zvesto in neomahljivo oklenile, se po njegovem nauku ravnale; ne¬ prenehoma naj bi se dale hraniti in nasičevati z njegovim kruhom in z njegovim mlekom, z njegovim evharističnim telesom in z njegovo predragoceno krvjo. Ako dobro premislimo to, kar je bilo do sedaj po¬ vedano o jagnjetu, potem se nam bodo popolnoma zjasnile razne podobe, v katerih se božji Vzveličar simbolno ali prispodobno predstavlja kot jagnje, katero so krščanski umetniki od prvih časov sem do današnjega dne imeli za najbolj priljubljen predmet svoji umetnosti. Tako nam predstavlja n. pr. neka od starinoslovca Armellinija v spalnici sv. Tekle najdena slika očaka Abra¬ hama, ki kaže svojemu sinu Izaku božje Jagnje, stoječe na bregu. — Na svetovnoznanem nagrobnem kamnu Ju¬ nija Bassa v Vatikanu so v podobi jagnjeta uprizorjeni razni dogodki in čudeži iz življenja Gospodovega; tako na primer: Jagnje (Janez) krsti Jagnje (Jezusa), Jagnje (Jezus) pomnoži kruhe, Jagnje obudi Lazarja 1 . V baziliki sv. Petronille so našli ostanke neke slike, ki kaže Jagnje ob vznožju križa, nedvomno podoba božje daritve na Golgoti, in ob njegovih prsih goloba z oljično vejico v kljunu, kar pomenja krščansko dušo, uživajočo rajski mir. — Na nekem kamnu v katakombah sv. Kallista stoji pod okr¬ vavljenim križem belo Jagnje, in na križevi prečnici sedi golob z večlistno oljično mladiko. Mnogoštevilne so tudi podobe, na katerih ima jagnje eno ali drugo evharistično znamenje. V katakombah sv. Domitille se nahaja jagnje, ki nosi na pastirski palici mlečno posodo, in v katakombah sv. Petra in sv. Marcellina > Anton de Waal, Der Sarkophag des Junius Bassus in den Grotten von St. Peter. Rom, 1900. Str. 65—77. 20 -s 308 <- stoji omenjena posoda, mlečna vedrica, v sredi svetlih žar¬ kov, na hrbtu jagnjeta, ki ima poleg sebe palmove veje. Starinoslovci vidijo v tem evharističen pomen, kakor so sploh simbol mleka umevali v tem zmislu. Sv. Pavel piše Korinčanom, da jim je dal kakor nedoraslim mleka piti, in ne trdne jedi (I. Kor. 3, 1. 2), in da, kdor pase čredo, tudi je od mleka črede. (1. Kor. 9, 7). In Hebrejci so po¬ stali mleka potrebni in ne trdne hrane. Slednji namreč, kdor dobiva mleko, je nevešč v nauku o pravičnosti; zakaj otrok je še. (Hebr. 5, 12, 13). In sv. Peter opominja vernike, naj kakor novorojeni otroci hrepenijo po duhovnem, neskvar- jenem mleku, da bodo po njem rastli v vzveličanje, če so le že pokusili, kako sladek je Gospod (I. Petr. 2, 2. 3). Vrhutega je Izaija prerokoval, da bo Sin Device užival sirovo maslo in strd (Iz. 7, 15), in da bodo njegovi služab¬ niki imeli priložnost, brez denarja in celo zastonj si kupo¬ vati vina in mleka (Iz. 55, 1). Po teh navedkih je bilo nekaj naravnega, sprejeti mleko za simbol ali za znak presvetega rešnjega Telesa. Cerkveni očetje pogosto obračajo besede Visoke pesmi: Prišel sem na svoj vrt, pil sem svoje vino s svojim mlekom (Vis. pes. 5, 1), na presveto rešnje Telo. Klement Aleksan¬ drijski imenuje Dete, to je Telo Kristusovo v najsvetejšem Zakramentu, naravnost mleko. (Paedag. 1, 6). Jasnejši še nam postane pomen te podobe po prikazni v nebesa za¬ maknjene sv. Perpetue v ječi, kakor jo je sama opisala z naslednjimi besedami: „Videla sem neizmeren vrt in sredi vrta častitljivo postavo starčka v pastirski obleki, ki je molzel ovce. Vzdignil je glavo, me pogledal in rekel: Lepo je od tebe, moja hči, da si prišla semkaj. In me je poklical k sebi in mi dal piti troho sesedenega mleka, ki ga je bil namolzel. Jaz sem jo sprejela s sklenjenimi rokami in zaužila. In vsi okoli stoječi so zaklicali Amen! Vsled odmeva svojega glasu sem se prebudila in sem še čutila, ne morem izreči, kakšno sladkobo v ustih‘“. Ta podelitev sese- 1 Leopold Fonck S. J., Die Parabeln des Herrn im Evangelium. Innsbruck, 1904. Str. 860. -> 309 s- denega mleka se je vršila na isti način, kakor so v stari Cerkvi delili sveto obhajilo, in tako se sme namolzeno mleko nedvomno razlagati kot kruh močnih, kot jed, s katero je Habakuk pokrepčal Daniela vlevnjaku; kot kruh, čigar užitek je krepčal preroka Elija štirideset dni na potu do hriba Horeba. Tako je torej jagnje z mlečno posodo po¬ vsem podobno ribi s krušnjakom na hrbtu, ki je v prvotni Cerkvi vedno pomenjalo evharističnega Vzveličarja. Podoba dobrega pastirja je bila v starokrščanski umet¬ nosti kaj priljubljena in navadna. Na katakombnih slikarijah, na sarkofagih ali krstah in pri drugih kiparskih proizvodih ne zazremo nobene podobe tako pogosto. Najstarejše po¬ dobe nam kažejo dobrega pastirja, kako nese najdeno ovco na svojih ramah nazaj k čredi, ali pa ima na hrbtu mlado jagnje v svojem plašču, čigar konci so zvezani na prsih. Mnogoštevilni so prizori, v katerih prihajajo jagnjeta in ovce na raznovrsten način s Kristusom v zvezo; sedaj vidimo nekatere pri nogah Vzveličarjevih, ki stoji med Petrom in Pavlom ali v sredini apostolov; sedaj stopi na Gospodovo mesto Jagnje, stoječe na bregu, ali križ ali monogram Kri¬ stusov, med tem ko stoje na obeh straneh jagnjeta, ali pa se od desnice in levice bližajo, tupatam tudi prihajajo iz simbolnih mest, Jeruzalema in Betlehema, kakor se to vidi na mozaiku v apsidi ali na steni za altarjem cerkve sv. Kozma in sv. Damijana v Rimu. Ovca na ramah dobrega pastirja pomenja pač pred vsem z Bogom spravljenega grešnika; pomeni pa tudi dušo umrlega, katero pridruži Vzveličar množini izvoljenih. Od tretjega stoletja sem se prikazuje druga vrsta podob dobrega pastirja. On ne nosi več ovce na ramah, ampak stoji ali sedi in pase čredo, jo brani pred sovražniki in jo varuje volkov in druge divjadi. 5. Po teh kratkih opazkah o starokrščanskih podobah dobrega pastirja se vrnimo nazaj k premišljevanju staro¬ davnih slik, ki predstavljajo jagnje. Ko je bil tristoletni strahoviti boj paganstva s krščansko vero, v katerem so bili preliti potoki nedolžne krvi in so se Jezusovi verniki skrivali po katakombah, končan s slavno zmago krščanstva, -> 310 <- tedaj so smeli kristjani očitno spoznavati svojo vero, ob¬ hajati službo božjo in oznanjevati strmečemu svetu vzvišene skrivnosti svete vere, katere so si poprej upali predstavljati le v simbolih ali v skrivnostnih slikah. Toda priljubljeni simbol jagnjeta so obdržali tudi v poznejših stoletjih. V prvih časih krščanstva je podoba jagnjeta v zvezi z mlečno posodo ali s pastirsko palico, kakor je bilo to primerno nauku, ki so ga skrivali pred neverniki. V poznej¬ ših vekih se slika s križem, s kelihom, z altarjem ali z apo¬ kaliptično knjigo s sedmerimi pečati, kar jasno kaže na krvavo daritev na križu in na evharistično daritev svete maše. Tako nahajamo v cerkvenih slikah Jagnje, ležeče na križu ob knjigi s sedmerimi pečati. Iz njegove srčne rane pritekata kri in voda. Glavo obdaje žar v podobi križa, kakor ga rabijo umetniki, da označujejo božje osebe; torej pomeni tukaj žar božanstvo Jagnjeta. Na neki pateni iz šestega veka leži daritveno Jagnje na altarju, ki stoji ob vznožju križa; pod prečnicama stojita A in S — alfa in omega, to je začetna in končna pismenka grške abecede, kot simbol Jezusa Kristusa, ki je začetek .in konec. Nad vse jasen je pomen Jagnjeta, ki se upodablja stoječe na knjigi s sedmerimi pečati, in iz njegove odprte prsne rane teče kri v kelih. Čudovito lepa je neka mozaik- podoba iz šestega stoletja. Jagnje stoji na prestolu v senci križa, obsvetljeno z žarki pomenljivega sijaja. Iz odprte prsne strani teče kri v kelih in lije izpod keliha kot kri stranske rane, kakor teče tudi iz jagnjetovih nog kot kri iz štirih ostalih ran Križanega, ter se tako razliva v peterih rekah preko zemlje. Druga slična podoba nam kaže Jagnje na altarju, ki stoji ob vznožju križa, ležeče kakor mrtvo, in iz njegove smrtne rane teče kri na zemljo. Na teh dveh po¬ dobah so pač izražene besede božjega Jagnjeta: To je moja kri, ki bo za mnoge prelita. (Mat. 26, 28). Za¬ res! Odkar je Jezus izgovoril te besede, teče neprenehoma kri iz njegovih ran kot daritev v spravo, zadoščenje in opravičenje vseh ljudi vseh narodov in krajev. Jagnje je pripadalo in še pripada zaradi svojega glo- 311 <- bokega pomena k najnavadnejšim in najbolj priljubljenim cerkvenim okraskom, zlasti pri altarjih. Jagnje blesti na antipendijih in tabernakeljih, ali stoji nad tabernakeljem, ali diči cerkvene stene, krasi cerkvene zastave, purifikatorije in druga cerkvena oblačila ter oživlja raznovrstno cerkveno opravo. Kadar pomeni jagnje božjega Vzveličarja, tedaj nosi vselej žar v podobi križa, kar je krščanska umetnost pri- devala in še prideva le trem božjim osebam. Najimenitnejša jagnjetova podoba kot altarna slika je delo bratov Huberta in Janeza van Eyck in sluje po svetu pod imenom češčenje Jagnjeta; nahaja se naglavnem altarju stolne cerkve sv. Bavona v belgijskem mestu Gentu. Napraviti sta dala zalo podobo Jodok Vijt in njegova žena, in dovršena je bila leta 1432. Jagnje stoji na altarju in pre¬ taka iz odprte srčne strani svojo rešnjo kri v pred njim stoječi kelih, od desne in od leve strani pa ga obkrožujejo klanjajoči se mu štirinajsteri angelji z orodjem trpljenja. Iz¬ pod altarja izvira studenec v sedmerih potokih, podoba svetih zakramentov, studencev žive vode, ki teče v večno življenje. Na obeh straneh se vrste skupine apostolov in papežev, škofov in duhovnikov, prerokov in pravičnih stare zaveze, kraljev in knezov in neštevilnega ljudstva, da molijo Jagnje in uživajo sadove njegove daritve. Slavni slikar, Jožef vitez Fuhrich, je na svoji glasoviti sliki paganska in krščanska Roma nasproti grabljivi volkulji, znamenju rimskega mesta, postavil podobo Jagnjeta, ki se je darovalo za svet in čigar kri je za vse čase očišče¬ valni in posvečevalni studenec človeštva. 1 Jagnje se prideva tudi nekaterim svetnikom kot zna¬ menje in pomenja njihove čednosti kakor nedolžnost, lju¬ beznivost, čistost, kratkost, pokornost, požrtvovalnost. Tako drži nedolžni Abel, čigar daritev omenja sveta Cerkev v kanonu ali tihi maši obenem z Abrahamovo in Melkizede- kovo daritvijo, na rokah jagnje. — Starozakonska čista Su- 1 P. Albert Kuhn O. S. B., Roma. Die Dsnkmale des christlichen und heidnischen Rom. Mit 690 Illustrationen. Einsiedeln, 1877. Str. 376, 416 in 417. -> 312 <- sanna se slika kot jagnje, stoječe med volkom in lisjakom, ki pomenita znana dva pohotna starca. Tako namreč je na presno slikana v Cimitero di Pretestato, v grobišču sv. Pretestata, kar dokazuje napis. Iz te podobe, jagnje med volkom in lisjakom, je posamezni kristjan mogel brati za se važno resnico, zajemati pa tudi tolažljivo zaupanje v Boga. Nadalje se slika srečni oče še srečnejšega otroka, pre- blažene device Marije, sv. Joahim, s pastirsko palico in z jagnjetom na rokah, ker je od svoje črede nesel jagnje v Jeruzalem, da bi ga žrtvoval ter si izprosil blagoslova za zarod. Največji, rojen od žene, sv. Janez krstnik, ki ga verniki vsled njegovega brezmadežnega rojstva in vednega devištva, vsled njegove čudovite ponižnosti in izrednega zatajevanja samega sebe splošno in neizmerno častijo, se, kakor smo že zgoraj pripomnili, kaj rad obrazuje z jagnjetom v raznovrstni staji, ker je pokazal na Mesija kot Jagnje božje. Enkrat se predstavlja Janez z Jagnjetom na desni roki, in črez njega visi pisni zvitek. Drugokrat drži na ste¬ gnjeni roki knjigo, na kateri leži Jagnje s križem. Tretjikrat se obrazuje oblečen v kratko suknjo iz velblodje dlake, ogrnjen s plaščem, in z Jagnjetom na roki. Slavna, iz plemenite rimske rodovine rojena devica in mučenica, sv. Neža, katere god praznuje sveta Cerkev vsako leto dne 21. in 28. januarja, se obrazuje tudi z jagnjetom in sicer ali zavoljo podobnosti imena (Agnes — agnus) ali za¬ voljo svoje nedolžnosti ali pa zaradi tega, ker se je svojim od žalosti potrtim staršem osem dni po svoji smrti prika¬ zala sredi množice devic s snežnobelim jagnjetom pri sebi. Kot mučenica navadno drži palmovo vejo, tupatam knjigo ali puščico ali meč v roki ali ima krvni obroček krog vratu. Drugokrat se predstavlja s palmovo vejo v levici in z jagnjetom, ki se ob njej na kvišku vzpenja; zopet drugo¬ krat je njeno lice obrnjeno proti nebu, od koder prihaja angelj s palmovo vejico, medtem ko boža drug angelj jagnje pri njenih nogah; na mnogih drugih podobah drži jagnje na roki ali pa je jagnje pri njenih nogah, medtem ko gleda devica proti nebu. Znamenito je tudi to, da se v prelepi, -> 313 <- njej posvečeni cerkvi, katero je Konstantin Veliki v Rimu postavil, vsako leto 21. januarja blagoslovijo jagnjeta, iz čijih volne se izdelujejo paliji, izrazi nadškofovske oblasti. Njena sorodnica po imenu, sv. opatica Neža Monte- pulčanska (f 20. aprila 1317), se zaradi svoje nedolžnosti in pobožnosti slika tudi z jagnjetom, potem s knjigo in z lilijo, tupatam tudi z novci pri nogah, v znamenje, da je zaničevala pozemeljsko bogastvo. — Sv. Koletta, ki je vpeljala v red sv. Klare zopet prejšnjo ostrost in je umrla v Gentu 1447, se navadno upodablja z jagnjetom in s škr- jančkom, ker sta jo te ljubeznivi živalici radi spremljali. — šv. H umi lita, opatica Valombrozanskih redovnic (f 22. maja 1310), se slika z jagnjetovo runo nad pajčolanom, ker se je tako nosila kot samostanska prednica v Florenciji. — Sv. puščavnik Abraham, sovrstnik sv. Efrema, se pred¬ stavlja oblečen v jagnjetovo kožo, sv. Pahomij, prvak pu- ščavnikov, pa v obleki brez rokavov, ki je napravljena iz runa. Naposled še imenujem dva velika svetnika, ki se upo¬ dabljata pogosto z jagnjetom. Prvi je sv. Andrej Cor- sini, ki je umrl 16. januarja 1373 kot škof Fiezolski. Nje¬ gova mati je imela v sanjah prikazen, da je porodila volka, ki se bo pri vratih karmeličanskega samostana izpremenil v jagnje. Zato je posvetila otroka preblaženi devici Mariji in ga je skrbno vzgojevala v pobožnosti. Svetnik nosi na podobah škofovska ali tudi redovniška oblačila s pastirsko palico v roki, in pri njegovih nogah ležita volk in jagnje. Drugi svetnik je Seraf Asiški, sloviti obnovitelj krščanskega življenja, sv. Frančišek, ki ga tupatam tudi obrazujejo z jagnjetom. Takšen kip krasi n. pr. pridižniško streho v veličastni župnijski cerkvi sv. Trojice v Slovenskih goricah. Sveti redovnik stoji na slemenu in pri nogah mu stoji jagnje, ki se milo ozira kvišku v svojega svetega ov¬ čarja in mu gleda v obraz. Pri glavnih vratih iste cerkve stoji na epistolski strani nad vhodom na kor v zidni duplini kip dobrega Pastirja, njemu ob strani je videti več ovc; za drevesom se skriva zlodej ter ščuva na nje zadaj prežečega volka. 314 <- V Gospodu ljubljeni škofljani! resnici ganljivo in izpodbudno je brati, kako je sv. Frančišek ravnal s prirodo. Vse mu je bilo brat in sestra, živo in neživo bitje. Posebej je ljubil tiste stvari, ki so ga po svojih lastnostih spominjale Kristusa, tako jagnje, ki mu je budilo spomin na potrpež¬ ljivost in krotkost njegovega ljubljenega Gospoda in Vzve- ličarja. Ako je srečal jagnjeta, jih je pozdravil, pa tudi ona so mu hitela naproti in so venomer zvesto gledala v njega. Ko se je nekega dne bližal s svojim sobratom Pavlom, provincialom pokrajine Ankonske, mestu Ozimu, je zagledal na paši čredo koz in kozlov in med njimi snežnobelo ja¬ gnje . 1 Frančišek je postal in rekel svojemu spremljevalcu: Ne morem pogledati jagnjeta, da bi se ne spomnil Kristusa, ki je odvzel grehe sveta. Glej, kako brezskrbno in mirno se pase med kozli! Povem ti, tako ponižno se je vedel naš Gospod Jezus Kristus med farizeji in višeduhovniki. Poglej, kako se da blago jagnje odrivati od boljše paše, ne da bi se branilo; če bi ga gnali v mesnico, bi ne odprlo ust. Bojim se, da se bo to kmalu z njim zgodilo. Prosim te, moj sin, zaradi ljubezni Kristusove, rešiva to jagnje, pla¬ čajva kupnino zanj in odpeljiva ga izmed teh kozlov! • Ko sta govorila o odkupnini, je prišel po tisti poti neki kupec, in ko je slišal njuno željo, je plačal zahtevano ceno za jagnje, katero je potem Frančišek peljal s seboj v Ožimo. Medpotoma je rekel Pavlu: Ali ni to jagnje, vzeto izmed kozlov, podobno nedolžnemu človeku, ki živi med grešniki? Če se ga nihče ne usmili in ga ne reši, se iz¬ pridi med njimi in se večno pogubi. Ne ustrašimo se za¬ torej nobenih težav in stroškov, kadar gre za to, da rešimo duše iz zank hudega duha in iz mrež zapeljivega sveta. ' Seraphici Doctoris s. Bonaventurae Legendae duae de vita s. Francisci Seraphici editae a PP. collegii s. Bonaventurae. Ad Claras Aquas, 1898. Str. 84 nsl.— P. Bernhard Christen von Andermatt, Ge- neralminister des ganzen Kapuziner-Ordens. Das Leben des hi. Fran- ciscus von Assisi. Innsbruck, 1889. Str. 292 nsl. -> 315 <- Pojdimo kakor Vzveličar v puščavo za izgubljenimi ovcami, preiščimo vse ceste in kote, pa prehodimo vse jame in pre¬ pade; vabimo jih k sebi s prijaznimi besedami in poslu¬ šajmo, kje nas kličejo na pomoč; in potem hitimo k njim, naložimo jih na rame in vzemimo jih v naročje in nesimo jih z veseljem k Nadpastirju, k Jezusu Kristusu! V Ozimu je prepustil Frančišek odkupljeno jagnje skrbi pobožnih redovnic samostana sv. Severina. „To jagnje vam bodi ljubo in drago 14 , tako jim je govoril, „skrbite pridno zanj in bodite nedolžne, čiste, krotke in ponižne, kakor je ta nežna stvar božja ! 44 Bogoljubne redovnice so z veseljem sprejele ljubeznivo jagnje, pa so ga zvesto ču¬ vale in marljivo krmile. Spominjale so se zlatih in pomen¬ ljivih naukov svetega redovnika in so se tudi po njih rav¬ nale. Ko so dobile od jagnjeta zadosti volne, so napravile iz nje oblačilo in ga poslale sv. Frančišku, ki je dar z ve¬ seljem sprejel in pri tej priložnosti povedal dogodek tudi svojim bratom. „G!ejte, ljubi otroci 44 , je še navsezadnje pri¬ stavil, „tako prejme vsako dobro delo svoje plačilo, dosti¬ krat že na tem svetu, gotovo pa v večnosti. O kakšno ve¬ selje bomo čutili, ko bomo na desnici večnega sodnika zagledali jagnjeta, ki smo jih kedaj iskali v puščavi in jih rešili iz rok tolovajev in iz žrela grabljivih volkov, pa smo jih pripeljali nazaj k čredi ter izročili skrbnemu pastirju! Kako se nam bodo tedaj zahvaljevala ter se z nami veselila in Boga hvalila celo večnost ! 44 Po teh prelepih naukih in po vzvišenem vzgledu se- rafinskega svetnika asiškega hočemo tudi mi, dragi La- vantinci, zvesto ravnati svoje-dejanje in nehanje, svoje mišljenje in življenje. Pred vsem pa hočemo in moramo mi, duhovniki Gospodovi, ki tolikrat poveličujemo v gloriji pri sveti maši Jagnje božje, Sina večnega Očeta; mi, ki dan za dnevom nosimo božje Jagnje v svo¬ jih rokah in ga povzdigujemo k češčenju; mi, ki s pri¬ pomnjeno glavo in s trikratnim trkanjem na prsi k njemu molimo za usmiljenje in mir živim ter ga prosimo za mir od trpljenja in za večni pokoj v nebesih mrtvim; mi, ki k * 316 <- njemu kličemo ob koncu litanij, da bi nam Gospod priza¬ nesel, nas uslišal in se nas usmilil; mi, oskrbniki in delivci božjih skrivnosti, pravim, smo dolžni in moramo pred vsem po vzoru svetih apostolov zvesto in voljno slediti za božjim Jagnjetom ter voditi in izpodbujati svoje ovčice k stanovit¬ nemu nasledovanju. Od Kneza pastirjev nam izročeno čredo vernikov mo¬ ramo, kakor nas opominja prvak apostolov sv. Peter (1. Petr. 5, 2—4), skrbno čuvati in pasti ter ji svetiti po potih z lepim vzgledom lastnega življenja, ker potem bomo prejeli od božjega Nadpastirja nevenljivi venec. Zaslužili si bomo, ko bo prišel Sin človekov v svojem veličastvu ter vsi an- gelji z njim in se bo vsedel na prestol svojega veličastva in bo ločil vse narode enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov; ovce bo postavil na desnico, kozle na le¬ vico — takrat, pravim, si bomo zaslužili, ob prihodu dobrega Pastirja, da bomo postavljeni s svojimi ovčicami na desnico in da bomo slišali od Kralja sodnikov vzveličavno sodbo: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! (Mat. 25, 31—34). Tako s.e nam bo srečno izpol¬ nilo, za kar prosimo dan na dan, ko si oblačimo mašno albo: Belega me stori, o Gospod, in očisti moje srce, da bom — in sanguineAgni dealbatus, vkrvi Jagnje- tovi opran — užival večno veselje! Kakor so dolžni dušni pastirji, enako so zavezani tudi krščanski starši ter učitelji in vzgojitelji neutrudno skrbeti za svoja nedolžna jagnjeta, za otroke in gojence, odvračati od njih volkove v ovčjih oblačilih, tatove in razbojnike (Jan. 10, 8), da ne bodo v svoji preprostosti zapeljani, marveč da bodo ostali za vselej dobre ovčice črede Kristusove. Od nekdaj sem blagoslavljajo rimski papeži ob določenih letih na belo nedeljo med slovesno sveto mašo, po od¬ petem Agnus Dei, voščene svetinje, ki se zavoljo vtisnjene podobe božjega Jagnjeta imenujejo Agnus Dei. Te zakra¬ mentalne delijo vernikom in tudi cerkvam, da jih spoštljivo shranjujejo. Nekdaj so dajali takšne blagoslovljene podobe -> 317 <- krščencem, katere so v prvih časih Cerkve imenovali agni ali agnelli, to je jagnjeta ali jagnjiče, primerjajoč jih Kristusu božjemu Jagnjetu, na pot v življenje v vedni spomin na prejeto milost svetega krsta in v stalni opomin, da naj ohra¬ nijo neomadežano krstno nedolžnost. V knjigi Pregovorov beremo, da grešniki mlade ljudi kakor brezskrbno in razposajeno jagnje, agnus lasciviens, zapletajo v zanke in jih oklepajo v železje. (Preg. 7, 22). In modri Siracid pravi: Kakor se ne druži volk z jag¬ njetom, tako tudi grešnik ne s pravičnim. (Sir. 13, 21). Zategadelj se morate vi, krščanski mladeniči in krščan¬ ske mladenke, skrbno ogibati hudobnih ljudi, ki ne mislijo z vami pošteno občevati, se morate varovati volkov v ov¬ čjih oblačilih in zvitih lisjakov, da vas ne bodo ujeli in pogubili. O Davidu beremo v knjigi Sirahovi: Z levi se je igral v svoji mladosti kakor z jagnjeti in z medvedi kakor z mladimi ovcami. (Sir. 47, 3). Res, v zvezi z božjim Jagnjetom se morate vojskovati zoper sovražnike, in Jagnje bo zmagalo, ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, in kateri so z njim, tisti so poklicani, iz¬ voljeni in verni. (Skr. razod. 17, 14). Če se bote hrabro bojevali in si ohranili nedolžnost, bote pridruženi deviški množici sto štiriinštirideset tisočerih, katere je sv. Janez videl v nebesih spremljati Jagnje, kamorkoli je krenilo, pa jih slišal peti novo pesem, kakor glas velikih voda in kakor glas močnega groma in kakor glas citrarjev, pesem, katere ni mogel nihče drugi peti. (Skr. razod. 14, 1—4). Lev preži vedno na plen, govori modri Pridigar v starem zakonu, enako greh.na tiste, ki delajo kri¬ vico. (Sir. 27, 11). Zoper to nevarno pošast, namreč zoper smrtni greh, morate vi, ljubi moji, ki ste že bili od njega premagani, Jagnje božje klicati na pomoč, da vam odvzame greh, da vam ga izbriše v zakramentu svete pokore. Blagor jim, ki so oprali svoja oblačila v krvi Jagnjetovi! (Skr. razod. 22, 14). Če ste se tako očistili, potem pristo¬ pite pogumno k velikonočnemu gostovanju, kličite skesano s paganskim stotnikom Kafarnaumskim: O Gospod, jaz 318 <- nisem vreden, da greš pod mojo streho, potem pa prejmite z veseljem evharistično Jagnje, in okrepili se bote po njegovem zauživanju tako, da se bote zmagonosno voj¬ skovali zoper leva, zmeraj na vas prežečega, zoper greh. Na starih mozaikih v Rimu, v Raveni in še po drugod se pogosto ponavljajo slike, kako jeleni, podobe pobožnih duš, pijejo iz rek, ki izvirajo izpod pečine, na kateri stoji Jagnje. Enako tem jelenom moramo mi hrepeneti in žejati po vodah resnice in pravičnosti, kar je Kristus, in iz njih pridno zajemati. V tekočem evharističnem letu hočemo tudi mi, preljubi, pogostoma tešiti svoj glad in gasiti svojo žejo s prejemanjem nebeškega kruha in evharistične pijače. V tem pomenljivem letu bi jaz želel priti k vsem škoflja- nom, non in virga, sed in caritate et špiritu man- suetudinis, ne s pastirsko palico, marveč z lju¬ beznijo in v duhu krotkosti (I. Kor. 4, 21), da bi vam osebno delil nebeški kruh, ki ima vso sladkost v sebi. Za¬ kaj, kakor je Jezus nekdaj živo želel, v veliki dvorani v Jeruzalemu jesti s svojimi apostoli velikonočno jagnje ter jim podeliti prvo sveto obhajilo, enako še dandanes in vselej prisrčno hrepeni, dati samega sebe nam vsem, tudi največjim toda izpreobrnjenim grešnikom, kot pravo veliko¬ nočno Jagnje pri svetem obhajilu v nebeško hrano. Največji med preroki, Izaija, govori kaj rad in pogosto o blaženostih mesijanskega kraljestva. Povsod bo vladal sladek mir, volk bo pri jagnjetu bival, leopard le¬ žal pri kozliču, lev in ovca bota skupaj hodila, in majhen deček jih bo pasel. (Iz. 11, 6). Vse so¬ vraštvo bo nehalo med ljudmi. O, da bi se ta mesijanski sladki mir udomačil med avstrijskimi narodi, ki so vsi od¬ kupljeni z drago krvjo Kristusa, kakor neomade- žanega in nedolžnega Jagnjeta! (I. Petr. 1, 19). Ka¬ kor pastir zbira ovce, enako bi se naj dali vsi od svojih pastirjev zbirati krog božjega Jagnjeta, od katerega ni nihče izključen, nobeno ljudstvo, nobeden stan, noben človek. Predragi! Če bomo na zemlji božje Jagnje v edinosti in ljubezni molili in častili ter se stanovitno udeleževali mi- 319 <- losti njegove daritve, potem bomo v nebesih prišteti tistim sto štiriinštirideset tisočerim zaznamenovanim iz vseh rodov Izraelovih otrok, ki stoje pred Jagnjetom in ga proslavljajo. (Skriv. razod. 7, 4. 9). Vstopili bomo v božje mesto, o ka¬ terem piše sv. Janez tako skrivnostno: „In svetišča nisem videl v njem. Gospod namreč, vsemogočni Bog, je njegovo svetišče in Jagnje. In mesto ne potrebuje ne solnca ne lune, da bi svetila v njem, zakaj Veličastvo božje ga raz¬ svetljuje in njegova luč je Jagnje. In narodi bodo hodili v njegovi luči, in kralji zemlje bodo prinašali vanj svoje veličastvo in svojo čast... Nič omadežanega ne pojde vanj, tudi nič, kar dela gnusobo in laž, marveč le tisti, ki so za¬ pisani v Jagnjetovi knjigi življenja. 11 (Skriv. razod. 21, 22 — 27). Predragi v Gospodu! V najtrdnejšem upanju, da bomo nekoč stopili v nebeški Jeruzalem, sklenem pričujoči svoj pastirski list z zaupnim vzklikom: O Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši naše prošnje, usmili se nas in podeli nam mir, dona nobis p a- cem, časni in večni mir! Amen. In tako s e zgodi! V Mariboru, na god evharističnega svetnika, Ignacija iz Antiohije, škofa in mučenika, dne 1. svečana 1912. f Mihael, knezoškof. 320 zgoraj pohvaljeno družbo dva nagovora. Enega sem imel dne 30. aprila 1890, drugega pa pri znamenitem, ker biser¬ nemu mašniškemu jubileju in dvajsetletnici papeževanja svetega očeta Leona XIII. in obenem zlatemu jubileju ali petdesetletnici vladanja našega ljubljenega in dragega ce¬ sarja Franca Jožefa I. posvečenem, občnem družbenem zboru dne 17. aprila 1898. 1 1. Velika gostija perzijskega kralja Asuera. Homo quidam fecit coenam mag- nam et vocavit multos. — Neki človek je napravil veliko večerjo in jih je mnogo povabil. (Luk. 14, 16). Preljubi častilci presvete evharistije! Ifflo dobroti in milosti božje previdnosti že skoraj 10 ff.ftoSsJ let vladam izročeno mi Lavantinsko škofijo. In v tem času že devetokrat slovesno tukaj odprem razstavo cerkvene obleke. Pri tej priložnosti obhajam pa tudi občni zbor hvalevredne družbe vednega češčenja presv. rešnjega Telesa. V vsem je bilo menda že 17 občnih zborov, vsaj poročilo za leto 1898 je že sedemnajsto. Letošnja razstava se mi zdi zopet lepša in krasnejša od prejšnjih, ker so razpostavljene tako raznovrstne in mnogoštevilne reči. Prav tako! Kajti mi moramo v teh ža¬ lostnih časih nevere, malovere in verske brezbrižnosti očitno in glasno spoznavati svojo sveto in edinovzveličavno vero v Jezusa Kristusa in po njej živeti. Ta bogata razstava cer¬ kvene obleke pa je res vidno znamenje in je jasen izraz žive vere in dejanske ljubezni, katero izkazujejo presv. reš- njemu Telesu družbeni predstojniki in požrtvovalni udje. Pred seboj imamo sedemnajsto letno poročilo o druž¬ benem vsestranskem delovanju. Poročilo ima času prav 1 Venite, adoremus! Družba vednega češčenja presvetega reš¬ njega Telesa in za podporo ubožnih cerkev Lavantinske škofije v svo¬ jem osemnajstletnem blagonosnem delovanju. Maribor, 1901. Str. 84 do 94 in 100 do 103. 321 primeren vvod. Govori namreč o sloveči cerkvi Sv. Duha na Sionski gori v Jeruzalemu, ki stoji na kraju slavne obed- nice, v kateri je Jezus Kristus obhajal zadnjo večerjo. Za kristjana gotovo ni slavnejšega in svetejšega kraja, kakor je ta jedilnica. V njej je naš Gospod na najslovesnejši na¬ čin s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje in je postavil presv. rešnje Telo. Sobana je bila krasno z blazinami olep¬ šana in s preprogami preprežena. Tej dvorani so podobne naše cerkve, ki so prave jedilnice, v katerih nas Jezus Kristus živi s svojim telesom in s svojo krvjo za večno življenje. Sveta in vzvišena večerja v jeruzalemski obednici me spominja največje gostije, ki nam o njej pripoveduje sveto Pismo stare zaveze. V Estrinih bukvah se tista pojedina tako le opisuje: „V dneh Asuera, ki je kraljeval od Indije do Etiopije nad 127 deželami, je bil Susan poglavitno mesto nje¬ govega kraljestva, ko je sedel na prestol svojega kraljestva. V tretjem letu svojega kraljevanja pa je napravil veliko go¬ stovanje vsem svojim vojvodom in služabnikom, najmogoč¬ nejšim izmed Perzijanov in imenitnejšim izmed Medijanov in poglavarjem svojih dežel, da bi pokazal slavno bogastvo svojega kraljestva ter velikost in imenitnost svoje mogoč¬ nosti, dolgo časa, namreč 180 dni. In ko so bili dnevi gostovanja dopolnjeni, je povabil vse ljudstvo, ki je bilo v Susanu, od najvišjega do naj¬ manjšega, in je ukazal sedemdnevno pojedino napraviti na dvorišču vrta in loga, ki je bil s kraljevo skrbjo in roko zasajen. In visele so na vseh straneh nebesnobarvne in rdeče in višnjeve popetine, obeše‘ne na platnenih in škrla- tastih vrveh, ki so bile v slonokoščene roče vtaknjene in na marmornih stebrih pripete. Tudi so bile pripravljene zlate in srebrne blazinice na tleh, ki so bila s smaragdovim in pariškim kamnom vložena in po čudoviti izpremembi pisano okrašena. Pili so pa povabljeni iz zlatih kozarcev, in jedi so se prinašale v vedno drugih posodah. Tudi naj¬ boljše vino se je dajalo v obilnosti, kakor se je spodobilo kraljevemu veličanstvu. In ni ga bilo, ki bi bil silil piti nje, 21 -> 322 * ki niso hoteli, temveč kakor je bil naročil kralj, ki je po¬ stavil za vsako mizo enega svojih višjih, da naj sleherni jemlje, kolikor hoče.“ (Est. 1, 1—8). Jelite, predragi v Gospodu, da je to prekrasen opis velike gostije, katero je perzijski kralj Asuer — v svetovni zgodovini se imenuje Kserkses 1. (485—464) — priskrbel naj- prvo skozi 180 dni velikašem svojega velikanskega kraljestva, obsegajočega 127 pokrajin, in na to vsemu ljudstvu skoz 7 dni v svojem prestolnem mestu! A veličastnejša od te je tista gostija, katere predpodoba sta bili ravno popisana gostija in pa gostba, o kateri govori sv. evangelist Lukež (Luk. 14, 1 — 23), to je tista sveta ve¬ čerja, katero je Jezus Kristus pripravil pred svojo smrtjo apostolom in vsem odrešenim, to je zakrament presvetega rešnjega Telesa. Neprimerno večja je zadnja večerja že glede na osebo tistega, ki jo je pripravil. Asuer je bil sicer mogočen kralj, pa bil je umrljiv. Jezus pa, ki nam je postavil presv. Za¬ krament, je mogočni in nesmrtni kralj vseh časov, je večni Gospod nebes in zemlje. Neizrekljivo večja je dalje glede na jedila. Perzijski kralj je dal svojim gostom najizvrstnejše jedi in najizbor- nejša vina. A mnogo izvrstnejše reči nam ponuja Jezus Kristus pri svoji mizi. On sam se nam daje v jed in pijačo. „Vzemite in jejte, to je moje Telo! (Mat. 26, 26). Jaz sem kruh življenja. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.“ (Jan. 6, 48. 52). In katera jed bi še mogla biti dražja in okusnejša, kakor je ta nebeški kruh, ki nas živi za večno življenje? Večja je gostija Jezusova, kakor je bila gostija Asue- rova, z ozirom na povabljene goste. Perzijski kralj je povabil na gostijo kneze in namestnike svojega ogromnega kraljestva in vrhutega še prebivalce svojega stolnega mesta. Udeležilo se je torej te kraljevske gostije pač na tisoče podložnikov. Toda kaj je to število v primeri s številom -> 323 <- tistih, katere je Kristus Gospod povabil k svoji mizi? Vse, ki jih je s svojo drago krvjo odkupil, je tudi povabil k svoji gostiji. Za vse je Jezus postavil ta zakrament, vsem je pristopna ta miza, za vse je pogrnjena. In če tudi vsi pridejo in še ponovno pridejo, se vendar vsak obilno na¬ hrani in okrepča, med tem ko perzijski kralj ni mogel tako bogato in obilno pogostiti prebivalcev svojega kraljestva. Ko bi le povabljeni gostje prav radi in pogostoma priha¬ jali k vedno pripravljeni mizi Vzveličarjevi! Gostija božjega Vzveličarja je neizmerno večja ko ona perzijskega kralja z ozirom na dolgost časa. Gostija Asuerova je trpela za državne velikaše 180 dni in za ljud¬ stvo 7 dni. Ta radodarnost je občudovanja vredna in sko¬ raj neverjetna, tako, da bi pač dvomili o resničnosti tega poročila, ko bi ne bilo zapisano v svetem Pismu. A kaj je 187 dni proti temu, kako dolgo je pogrnjena miza Gospodova? Ta miza ostane pokrita do konca sveta, ker ravno z ozirom na najsvetejši Zakrament velja pač pred vsem beseda Gospodova: Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta! (Mat. 28, 20). Isti Vzveličar, ki pride v svetem obhajilu v naša srca, je šel v srca apostolov, v srca kristjanov, mučencev in spoznavalcev prvih stoletij, kakor tudi v srca vseh kristjanov do današnjega dne, in bode šel v srca vseh, ki bodo vprihodnje z živo vero uži¬ vali ta kruh življenja. Naposled je presveta večerja Kristusova neskončno večja od gostije perzijskega kralja z ozirom na učinke. Gostje Asuerovi so bili nasičeni le telesno in so kmalu potrebovali zopet hrane, da so -mogli živeti. Gostija pa, ki nam je pripravljena v altarnem Zakramentu, hrani naše duše za večno življenje. Kdor je ta kruh, bo živel veko¬ maj. (Jan. 6, 59). Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil na poslednji dan (Jan. 6, 55), zagotavlja Vzveličar sam. Ta gostija torej oživlja, hrani in krepča našo neumrljivo dušo in polaga v naše trohljivo telo klico neumrljivosti, klico častitega vstajenja. 21 * ❖ 324 <- Velecenjeni poslušalci! jz tega, kar sem povedal, lahko spoznate in sklepate, kako sveta in vzvišena gostija je ta, v kateri se sam Kristus uživa, se ponavlja spomin njego¬ vega bridkega trpljenja, se duša z milostmi na¬ polnjuje insenam daje zastava prihodnje slave. Pač se moremo blažene in srečne imenovati, da se smemo udeleževati nebeške te gostije. Moramo si pa tudi skrbno prizadevati, da bo naša obednica lepo in dostojno opravljena. Za to skrbi naša družba vednega češčenja že skoraj osemnajst let. Letos si je pridobila zopet 1025 novih udov in tako ima sedaj vseh članov skupaj 17.689 — lepa četa, ki pred stopnicami milostnega prestola Jezusovega, pred tabernakeljem oskrbuje noč in dan častno stražo. Letnih dohodkov družbenih je bilo 2937 gld. 62 kr., če se prištejejo prejšnjim dohodkom, dosežejo čudovito visoko vsoto 33.625 gld. 18 kr. Mnogo drage obleke, po¬ sode in oprave se je zopet naročilo za ubožne cerkve v škofiji. Družba je prava zakladnica Lavantinskih cerkev, kakor je najsvetejši Zakrament največji zaklad katoliške Cerkve. Družba je zmagoslavje za celo škofijo, kakor je zakrament ljubezni zmagoslavje za vesoljno Cerkev. Zmago¬ slavje hočemo slaviti danes v cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim in potem prihodnji praznik sv. rešnjega Telesa. Gospod načelnik z obema odbornikoma in gospa pred¬ sednica s svojima dvema prisednicama, kakor tudi gospe in gospodične, ki so za družbo marljivo delale, slavijo po pravici že zdaj zmagoslavje pri tej lepi razstavi. Blagrujem jih vse, kakor tudi vse ostale ude podpiratelje, prijatelje in dobrotnike, ker bodo na sodnji dan lahko rekli Jezusu Kri¬ stusu: Gospod, mi te nismo samo oblekli in pod streho vzeli v osebi ubogih, ampak mi smo ti postregli tudi v tvoji lastni osebi v najsvetejšem altarnem Zakramentu. In slišali bodo blaženo zadnjo razsodbo: Pridite, blagoslovljeni mo¬ jega očeta, posedite kraljestvo, ki vam je pri¬ pravljeno od začetka sveta! (Mat. 25, 34). K sklepu svojega višepastirskega nagovora se zahva¬ ljujem vsem pričujočim in nepričujočim udom za dosedanjo podporo hvalevredne družbe in prosim še za daljnjo pomoč, ker je še vedno ubožnih cerkev, ki so skoraj podobne bor¬ nemu hlevcu v Betlehemu, obenem odprem to razstavo in podelim nadduhovniški blagoslov v dokaz svoje hvaležnosti, kakor tudi v znamenje svoje naklonjenosti in v zagotovilo nebeškega blagoslova. Blagoslovi vas vsemogočni Bog Of če in f Sin in Sveti f Duh! Amen. 2. Papež Leon XIII., pospeševalec družb vednega če- ščenja in evharističnih shodov. Habsburžani, vneti častilci presvetega rešnjega Telesa. Predragi v Gospodu! nemalim veseljem odpiram danes 16. razstavo cer¬ kvene obleke in obhajam obenem občni zbor družbe vednega češčenja. Letošnji občni zbor in letošnja razstava obleke te pre¬ lepe družbe sta in ostaneta posebno pomenljiva, ker sta se priredila v veseli in hvaležni spomin na 60 letnico mašništva svetega očeta Leona XIII. in na petdesetletnico slavnega vladarstva našega preljubega in predragega cesarja Franca Jožefa 1. Že v začetku tekočega leta sem izrazil svojo prisrčno željo, da bi naj vsa društva v Mariboru in po škofiji slo¬ vesno praznovala ta dva redka jubileja. Saj je pa tudi po¬ trebno zlasti dan današnji, ko se kršita avtoriteta in red, da svojima od Boga nam postavljenima vladarjema, svojima skrbnima očetoma, rimskemu papežu in našemu cesarju javno pokažemo svojo neomahljivo zvestobo in vdanost, svojo iskreno ljubezen in neodjenljivo pokorščino. Družba vednega češčenja je torej prav dobro storila, da je letošnjo razstavo posvetila papeževemu in cesarjevemu jubileju. Današnja razstava je pa tega dvojnega jubileja tudi vredna, kajti gotovo je najdragocenejša in najsijajnejša iz- * 326 med vseh dosedanjih razstav. Že bogata razstava cerkvene obleke in mnogoštevilno obiskan občni zbor prav dostojno slavita oba visoka in prevzvišena jubilanta; a razen tega še bodo družbeni udje danes popoldne v stolnici in v cerkvi sv. Alojzija molili za svetega očeta in za svojega cesarja. In res imajo družbeni udje vzrokov dovolj, da molijo za svetega očeta, našo Cerkev slavno vladajočega papeža Leona XIII., ker so sedanji sveti oče veliki prijatelj in za¬ vetnik družbe vednega češčenja. Družbeniki pa imajo tudi dovolj povoda, moliti za njih Veličanstvo, slavnega cesarja Franca Jožefa, ker oni in vsa cesarska hiša habsburška prav goreče častijo najsvetejši in božji zakrament presv. rešnjega Telesa. Predragi v Gospodu! veti oče Leon XIII. so se mnogikrat o družbi ved¬ nega češčenja pohvalno izrekli. Dne 2. majnika 1878 so poslali genljivo pismo nadbratovščini vednega češčenja, ki ima v Rimu na nomentanski cesti krasno cerkvico in lep samostan. Tej nadbratovščini je bila pridružena tudi naša družba vednega češčenja dne L prosinca 1882. V majniku leta 1897 sem osebno obiskal v Rimu ta zavod vednega češčenja. Tam sem molil v prelepi cerkvici pred noč.in dan izpostavljenim najsvetejšim Zakramentom za napredek naše Lavantinske družbe vednega češčenja. Namestnica odsotne prednice mi je navdušeno pripovedo¬ vala, da se družba vedno bolj in bolj širi po katoliškem svetu, in je z vidnim veseljem pripomnila, da se je tudi mariborska družba vednega češčenja pridružila rimski nad¬ bratovščini. V omenjenem apostolskem pismu pišejo sveti oče med drugim tudi to le: „Mnogoštevilnim in plemenitim dejanjem vere in pobožnosti, ki jasno izpričujejo ljubezen in vdanost do svete Cerkve in apostolskega sedeža, se mora gotovo tudi prištevati pobožna in cvetoča družba, ki ima namen, češčenje najsvetejšega Zakramenta vedno bolj razširjati in pospeševati bodisi s pobožnim moljenjem bodisi s tem, da oskrbuje uboge cerkve s potrebno olepšavo. -> 327 <- Klečeč pred najsv. Zakramentom in darujoč dannadan svoje molitve vsemogočnemu Bogu, zadoščujete za vse temu Zakramentu ljubezni storjene žalitve; vaša pridnost in vaše delo pa oskrbujeta cerkve s posvečeno okrasbo in olajšavata službo božjo. Tako delate za blagor svojih bratov in pomagate širiti sveti evangelj in povzdigovati sijaj službe božje. Vaše zasluženje pred Bogom ne bode malo. Ostanite torej zvesti in goreči v započetem delu in v svojem sklepu! Bog pa naj utrdi vašo vero, užge vašo ljubezen in vas naj oblagodari s svojimi milostmi, da en¬ krat prejmete večno veličastno plačilo!“ Dne 1. svečana 1879 so izdali sveti oče odlok, vsled katerega se je sedež pobožne in od blage gospe Ane Meeus ustanovljene nadbratovščine prenesel iz Belgije v Rim. Papeževo pismo z dne 21. junija 1881 je to preselitev potrdilo in dalo nadbratovščini pravico, da ji smejo pri¬ stopiti druge družbe, in da mora dotične diplome podpisati družbeni kardinal-protektor. Ker mi ne pripušča čas, omenjati še drugih naredeb svetega očeta glede na družbo vednega češčenja, hočem častiti zbor opomniti samo še na evharistične shode, katere sveti oče na vso moč podpirajo, kar izpričuje njihovo pismo Providentissimus Deus z dne 28. novembra 1897. V tem pišejo sveti oče: „Po mojem mnenju je pač največja nam od Boga podeljena milost, da napreduje pri vernikih češčenje presvetega rešnjega Telesa vsled pogostnih shodov, ki so se v ta namen vršili v zadnjem času. Kakor sem že pri drugi priložnosti opomnil, ga ni izdatnejšega sred¬ stva, ki bi katoličana navduševalo za spoznanje žive vere in za vse kristjanu pristojne kreposti, kakor je pobožnost do Zakramenta ljubezni, ki je vir miru in edinosti. 11 S tem pismom so sveti oče postavili tudi sv. Paskala Bajlonskega za patrona evharističnih shodov in vseh dru¬ štev, ki se tičejo evharistije, bodisi da so že ustanovljena ali pa da se bodo še ustanovila. Pomenljivo je zlasti, da so ravno tega svetnika, ki je bil preprost frančiškanski brat, izbrali in postavili za patrona evharističnih društev. -> 328 <- Zakaj niso sveti oče izvolili za to junaškega mladeniča, sv. Tarcizija, ki je svoje življenje žrtvoval za sv. rešnje Telo? Zakaj niso odbrali za to kakega slavnega cerkvenega učenika, ki je nauk o sv. rešnjem Telesu globokoumno osvetlil in po¬ gumno branil? Ali zakaj niso te časti podelili možem viso¬ kega stanu, kakor češkemu vojvodu sv. Venceslavu ali sv. Ludoviku kralju francoskemu, ki sta obadva bila goreča častilca sv. rešnjega Telesa? Sveti oče Leon XIII. so hoteli s tem posebno počastiti ubožce in delavce ter jih povabiti, da bi kakor sv. Paskal pri svojih delih in opravilih v Zakramentu ljubezni iskali tolažbe, in zadovoljnosti, krepčanja in plačila. Sv. Paskal bi naj pa svojim tovarišem v njih uboštvu in pri njih težkem delu kazal pot k mizi Gospodovi in k presveti daritvi na altarju. Kakor je božji Vzveličar sam pri zadnji večerji najprej ubogim ribičem in delavcem lomil kruh življenja, ravno tako je njegov vidni namestnik na zemlji mislil najprej na ubogi in služeči stan, ko je dal častilcem sv. rešnjega Telesa priprošnjika in patrona. Paskal Bajlon (roj. leta 1540 v Aragoniji, umrl 1. 1592) je bil samostanski brat reda sv. Frančiška. Ves svoj čas je porabil za molitev in delo. Že kot pastir ni bil nikdar brez posla. Njegov bogati gospodar je imel veselje z dečkom, ker je bil priden in pobožen. Zato ga je hotel vzeti v mesto in ga sprejeti za svojega sina, ker ni imel lastnih otrok. A Paskal je ostal rajši pastir, misleč, da bode kot hlapec laglje postal podoben Jezusu v zakramentu sv. rešnjega Telesa. Kot redovniški brat je v vsakem samostanu opravljal najnižja in najtežavnejša opravila. Živel je le ob kruhu, vodi in zelišču. „Uboštvo ima nekaj sladkega na sebi“, tako je govoril. Res, med milijoni svetnikov še nobeden ni našel v bogastvu zadovoljnosti in prave sreče. Misel na Jezusa Kristusa, bogatega Gospoda in mojstra, ki je v njegovi bližini prebival v tabernakelju ter je v svetem obhajilu bil njegov ponižni služabnik, mu je lajšala in sladila vsako žrtev in vsak trud. K svetemu obhajilu je pristopal vedno mimo in po¬ nižno. Ni zavijal oči in ni vzdihoval. Na obrazu že se mu je bralo veselje nad visokim obiskom Jezusa v svetem obhajilu. Kadar je pristopil k svetemu obhajilu, je bil popol¬ noma vglobljen v premišljevanje in je večkrat zaklical: „0 moj Bog in o moj Gospod, kdo sem jaz, da se me spomi¬ njaš in me osrečuješ! O moj Vzveličar, jaz ti darujem svojo dušo in svoje mlačno srce! 1 ! Evharistična društva torej niso mogla dobiti boljšega zagovornika. „Naj vzgled in varstvo tega svetnika pomno¬ žita med kristjani število tistih, ki slednji dan darujejo svojo gorečnost, svoj namen, svojo ljubezen Jezusu Kristusu, ki je največji in najbogatejši vir prave sreče.“ S to željo sklepajo Leon XIII. zgoraj omenjeno pismo o evharističnih shodih in društvih, za kar jim mora biti vsak član našega društva vednega češčenja hvaležen ter mora moliti pred Najsvetejšim za njih srečo in blagor. Predragi v Gospodu! rav primerno je, da se je letošnja razstava cerkvene obleke priredila tudi v proslavo petdesetletnice vla¬ danja našega presvetlega cesarja. Saj so naš cesar po vzgledu svojih prednikov iz presvetle hiše Habsburške goreč častilec Jezusa Kristusa v sv. rešnjem Telesu. Pred več ko 600 leti so prišli nad rimsko državo grozni, brezvladni časi. Strah in zmedenost sta se polastila tudi najpogumnejših mož. V tistem hudem času so se obr¬ nili ljudje v molitvi do njega, ki. edini more pomagati — do Jezusa Kristusa, ki v najsvetejšem Zakramentu živi, kra¬ ljuje, zapoveduje. In Bog, ki se navadno poslužuje neznatnih pripomočkov pri izvršitvi svojih namenov, je razodel v sre¬ dini 13. stoletja nuni, blaženi Julijani v Liittichu, da se naj v proslavo najsvetejšega Zakramenta obhaja poseben praznik. In res se je vpeljal v Liittichu leta 1246 praznik sv. rešnjega Telesa. Papež Urban IV. (1261—1264) je razširil leta 1264 ta praznik po vsej katoliški Cerkvi ter določil, da se naj -> 330 ta svetek povsod slovesno slavi v četrtek po binkoštni osmini z veliko procesijo s sv. rešnjim Telesom. Kakor sveži dih spomladnega vetra se je začelo mirno in oživljajoče širiti evharistično gibanje po mrzlem in temnem svetu, razširjaje povsod blagoslov in mir. Bila je res božja previdnost, da je bil v tistih žalost¬ nih časih ravno Rudolf Habsburški, navdušen častilec sv. rešnjega Telesa, izvoljen za cesarja. Kdo, predragi v Gospodu, ne pozna prelepe dogodbe iz življenja tega veli¬ kega, vernega cesarja? In vendar se te plemenite črtice iz življenja zmernega, pravičnega, junaškega in pobožnega ce¬ sarja vedno zopet in zopet rade pripovedujejo in opisujejo. Grof Rudolf je bil nekoč na lovu, kar zasliši od daleč milo doneči glas zvončka. Ko sledi za glasom, sreča du¬ hovnika, ki je nesel presveto rešnje Telo kot zadnjo po¬ potnico umirajočemu možu. Verni grof stopi takoj s konja ter poklekne in počasti sv. rešnje Telo. Ko pa vidi duhov¬ nika sezuvati si obutev, da bi prekoračil narasli potoček, ga takoj posadi na svojega konja, da hitreje in brže opravi svojo dolžnost. Nad glavnim vhodom v cerkev presv. srca Jezusovega, katero so sezidali evharistinci, naselivši se vsled najvišjega cesarskega odloka z dne 28. junija 1896 v Bozenu na Tirolskem, v spomin vladarskega jubileja Njih Veličanstva, predočuje pridvižna umetniški izdelana podoba veličastni prizor, kako Rudolf Habsburški izkazuje dobro delo duhov¬ niku, nosečemu najsvetejši Zakrament. To prigodbo je opeval nemški pesnik Schiller v pre¬ lepi baladi ali epiški pesni: „Grof Habsburški 11 : 1 Na lov je podal se žlahtni junak, Za divjo se kozo ozirat, Oproda mu nese orožje in rog. In kadar na krasnem konju tje v log Zelene dobrave prijaha, Iz dalje je zvonček nasprot se glasil, ' Poslovenil Janez Vesel-Koseski. (Razne dela pesniške in igro- kazne Jovana Vesela-Koseskiga. V Ljubljani, 1870. Str. 11—14). -> 331 * En mašnik z rešnjim Telesom je bil, Pred njim cerkovnik primaha. In grof pripogne do zemlje se tje, Ponižno glavo razkrivši, Da vredno časti, kar otelo je vse, Človeka v pogubi zljubivši. Vrši pa po logu en potok dereč Od silne nevihte in plohe kipeč, Ki zapre popotnima staži, In mašnik na stran zakrament položi, Iz noge potegnit obutev hiti, Da potok šumeči pregazi. Kaj delaš? — zakliče mu grof nasprot, Čudivši se činu njegovem’ — Obhajat mrjočega idem, gospod, Ki bliža se grobu gotovem. In glejte, ko brvi približal sem se, Odnesel napihnjeni potok jo je, In dalej hoditi ne da mi; Zato, da bolniku zveličanje bo, Zdaj mislim potoka kipečo vodo Prebroditi z bosmi nogami. Zdaj dene na lastnega konja ga knez In krasne mu brzde ponudi, Da previdi bolnika z jedilom nebes In svetih dolžnost’ ne zamudi. Po dovršenem svetem opravilu hoče dati duhovnik konja grofu nazaj. A grof mu odgovori: „Nikdar več ne bom rabil konja, ki je nosil mojega Gospoda in Stvarnika. Obdržite ga za cerkveno službo. “ Ganjen vzame duhovnik konja in želi blagodušnemu grofu, naj ga Bog, kateremu je v najsvetejšem Zakramentu izkazal tako izredno čast, visoko poviša in povzdigne na tem in onem svetu. „Bog vari me — reče mu grof zavzet — Da konja jemal bi za svoj’ga, £ 332 <- Jezdaril na lov in boj bi ga spet, Ki stvarnika nosil je moj’ga! In ako imeti ga tebi ni mar, Ostane naj službi cerkveni v dar, Saj temu on bil sporočen je, Od koj’ga v najem posvetno oblast In blago imam in zdravje in čast In dušo in kri in življenje. 11 Tak tudi naj Vsegamogočni sam, Ki prošnje se grešnika vsmili, Časti vam doseči da tukaj in tam, Kakor vi ste ga zdaj počastili. Vobče znana je prigodba, kako je cesar Maksimi¬ lijan 1. (1448—1519) kot mladenič na lovu med strmimi pečinami tako imenovane „Martinove stene 11 v zgornji Inski dolini zašel tako, da ni mogel več naprej in ne nazaj. Sprem¬ ljevalci so ga po daljšem iskanju zapazili v nevarnem po¬ ložaju, pa niso mogli nikakor do njega. Ko je Maksimilijan spoznal, da je zastonj vsako upanje, je zapisal, ves vdan v voljo božjo, na pergamentni listič besede: ,,Pojdite mi po duhovnika, da mi pokaže najsvetejši Zakrament in me tudi blagoslovi, ker ne morem sprejeti svete popotnice! 11 In listek je vrgel v globočino. Nemudoma prihiti duhovnik z monštranco, spremljan od neštevilnih, solzečih se molivcev, ter blagoslovi Maksi¬ milijana, ki je zbral vse svoje duševne in telesne moči in se vrgel na kolena, da počasti in moli Jezusa Kristusa ter potem umrje vpričo svojega božjega Gospoda in Vzveli- čarja. Toda glej, nenadoma pristopi k njemu mladenič v deželni noši ter mu poda roko, rekoč: „Gospod, katerega ste klicali, živi in kraljuje. Pošlje me v vašo rešitev, sledite za menoj!“ In takoj stopa Maksimilijan ob roki svojega vodnika po navpični pečini navzdol, kjer ga pozdravi nje¬ govo ljudstvo s strmenjem in z občudovanjem. Neznani vodnik je izginil nespoznan. Gotovo je bil v monštranci gospodujoči zakramentalni Bog, ki je v največji nevarnosti * 333 <- poslal svojega angelja, naj vodi njegovega častilca in mo¬ livca varno črez prepade, da mu noga ne zadene ob kamen. V cesarskem gradu Franzensburg pri Laksenburgu še shra¬ njujejo zgoraj omenjeno monštranco ter jo radi kažejo tujim obiskovalcem nekdanje lovske graščine. Jaz sem večkrat videl zelo preprosto monštranco. Iskren častilec presvetega rešnjega Telesa je bil cesar Karol V. (1519—1556). Leta 1530 je obhajal na Dunaju z največjo slovesnostjo praznik presvetega rešnjega Telesa. Pri velikanski procesiji je nosil mogunški nadškof Najsve¬ tejše, cesarjev brat kralj Ferdinand in brandenburški grof pa nebo. Cesar je pobožno spremljal Najsvetejše z gorečo svečo v roki. Verno ljudstvo je bilo globoko ganjeno, ko je videlo mogočnega vladarja spremljati veličanstvo evhari¬ stičnega Kralja, ter ga je po procesiji navdušeno pozdravljalo. Cesar Karol V. je tudi s tem kazal svoje globoko spoštovanje in prisrčno ljubezen do najsvetejšega Zakra¬ menta, da je bil vsak dan z genljivo pobožnostjo pri sveti maši. Enkrat se mu je naznanilo med sveto mašo, da ga prosi neki tuji poslanec v važni zadevi za avdijenco. Cesar pa odgovori, da je zdaj sam v avdijenci pri svojem na j svetejšem Gospodu. Ko je ta mogočni vladar, v čigar kraljestvu ni nikdar zatonilo solnce, v samostanu sv. Justa v Španiji ležal na smrtni postelji, je z nepopisno po¬ božnostjo prejel sveto popotnico z besedami: Moj Gospod Jezus, zdaj prebivaš ti v meni, daj, da jaz kmalu prebivam večno pri tebi! Tudi cesar Ferdinand II. (1619—1637), ki je kot nad¬ vojvoda leta 1611 pozidal kapucinski samostan sv. Cecilije v Celju in ki počiva v mavzoleju ali krasni rakvi v Gradcu, je goreče častil presveto rešnjeTelo. Prilično sliši na lovu zvon¬ ček, ki mu naznanja, da nese duhovnik sveto popotnico k bolniku. Takoj gre duhovniku naproti, stopi s konja in kleče pričakuje Najsvetejšega. Duhovnik mu podeli sveti blago¬ slov, in cesar ga peš spremlja v bolnikovo stanovanje, kjer ponižno kleči, dokler ne opravi duhovnik svoje službe. Pre¬ den duhovnik zapusti borno bajtico, reče bolniku: „Veselite -> 334 <- se! Dva kralja sta bila danes pri vas: kralj nebeški, Jezus Kristus, in Ferdinand, kralj češki.“ Takrat še namreč verni in krepostni knez ni bil cesar, a kmalu potem ga je dohi¬ tela ta čast, čemur so se čudili celo volilni knezi. Kot cesar je Ferdinand bil še bolj goreč varih svete katoliške vere in častilec presv. rešnjega Telesa. V stiskah in težavah, ki so obiskale vernega vladarja, pri vseh nemirih in uporih v njegovih deželah, v vseh potrebščinah in nadlogah se je zatekal k najsvetejšemu Zakramentu. Dal je opravljati javne pobožnosti, da bi si izprosil varstvo in po¬ moč iz nebes. Tudi sam je prišel s svojimi dvorniki častit izpostavljeno presv. rešnje Telo, pred katerim je večkrat po cele ure preklečal. Cesar Ferdinand III. (1637—1657), ki je leta 1647 izročil Avstrijo v varstvo Marijino, o čemer še sedaj priča Marijina soha „Na Dvoru“ na Dunaju, si je izvolil presveto rešnje Telo za variha svoje vojske. Ko so Švedi oblegali Rezno (Regensburg), je dal v taboru obhajati procesijo sv. rešnjega Telesa. In Gospod vojnih čet in mogočni pomočnik v vsaki sili je podelil njegovemu orožju zmago. V malo dneh so morali Švedi oditi. Flabsburška princesinja Ana, žena francoskega kralja Ludovika XIII. (1610—1643), je ustanovila prvi samostan vednega češčenja presvetega rešnjega Telesa, ko je v ne¬ mirnih časih vladala namesto svojega mladoletnega sina Ludovika XIV. (1643—1715). V samostanu je bila zala ka¬ pelica, ki se je prepustila blaženi Mehtildi od najsvetejšega Zakramenta. Dne 12. marca leta 1654 se je začelo z velikimi slovestnostmi vedno češčenje, katero je otvorila kraljica- vdova, klečeča s svojim spremstvom v veliki ponižnosti pred Kraljem vseh kraljev. Po tem češčenju večnega Kneza miru se je zopet vrnil ljubi mir v državo. Pobožna ustano¬ viteljica prve družbe devic, ki noč in dan molijo najsvetejši Zakrament v duhu zadoščenja za vse hudobije, žalitve in za vsa zasramovanja presvetega Zakramenta, je mirno v Gospodu zaspala leta 1666. O blagi cesarici Eleonori, soprogi cesarja Leopolda L -> 335 sr (1658—1705), pripovedujejo, da je med sveto mašo vedno klečala. Enkrat ji priporočajo, naj se preveč ne trudi in naj vsaj nekaj časa sedi pri sveti maši. A cesarica odgovori: „Nihče mojih dvornikov si v moji pričujočnosti ne upa sedeti, dasiravno sem le uboga grešnica; in jaz bi naj sedela pred svojim Bogom in Gospodom ?“ Nekoč je ta bogaboječa cesa¬ rica izgubila med sveto mašo ravno v tistem trenutku svoj po¬ gled, ko je pri povzdigovanju molila sveto hostijo. Drugi so jo omilovali, a plemenita gospa odgovori: „Kakor se je zgo¬ dilo, tako je tudi prav! Jaz si ne želim več pogleda. Moj zadnji pogled je veljal najsvetejšemu Zakramentu. V tem minljivem življenju pač nisem mogla nič večjega in nič lepšega gledati. 11 Ta odgovor me spominja kanonizacijske listine sv. Terezije (1515—1582), v kateri beremo naslednje besede: „Ako hoče kdo pozidati visoko stavbo krščanskih čednosti, mora imeti za podlago trdno vero. Sveto vero torej si je sv. Terezija tako stanovitno in nerazrušljivo utrdila, da se sme primerjati po besedah Gospodovih modremu možu, ki je svojo hišo postavil na pečino. Kajti sv. Terezija je tako trdno verovala in spoštovala zakramente svete Cerkve in vse druge katoliške verske resnice, da po svojem last¬ nem izpovedanju o nobeni drugi reči ni imela večje goto¬ vosti. Po tej verski luči razsvetljena je gledala telo Gospoda našega Jezusa Kristusa v najsvetejšem Zakramentu tako jasno z duševnimi očmi, da po svojem lastnem izreku ni imela nobenega vzroka zavidati tistih, ki so imeli srečo Gospoda gledati s telesnimi očmi. 11 O veleslavni cesarici Mariji Tereziji (1740—1780) sem vam, predragi v Gospodu, že pripovedoval leta 1892 pri slovesnem odkritju razstave. Še ne cesarica je bila leta 1736 poročena s Francem Lotarinškim. Nad poročnim aitar- jem je tedaj stala veličastna monštranca s presveto hostijo, pred katero je klečal in molil genij, predstavljajoč Avstrijo. Pod monštranco je blestela v velikih črkah beseda Eucha- ristia, to je zakrament altarja. In pod tem izrazom so se lesketale tri besede: Hic Austriae vita. To pomeni: Tukaj je Avstrije življenje. -> 336 * O kolika resnica je skrita za temi besedami: Tukaj je Avstrije življenje! Premnogi člani slavne habsburške hiše so bili kaj goreči častilci presvetega altarnega zakra¬ menta. V njem so iskali in tudi našli tolažbo, pomoč in brambo. Njihove vroče molitve niso ostale neuslišane. Av¬ strijski vladarji so v najtežavnejših in najnevarnejših dobah okusili vso resnico pomenljivega izreka: Hic Austriae vita. Tu je Avstrije življenje. Glasovita cesarica Marija Terezija je bila goreča častilka presvetega Zakramenta. Vsak dan je bila pri sveti maši, v nedeljo in praznik pa pri očitni službi božji. Pogosto je prejemala sveto obhajilo ter pred tabernakeljem iskala tolažbe in pomoči v vseh svojih težavnih vladarskih poslih. Skrbela je zmeraj za vedno češčenje presvetega Zakramenta po dunajskih cerkvah in po vsej državi. Lastnoročno je izdelovala dragoceno in umetno cerkveno obleko ter je tudi druge gospe k temu navduševala. Marsikatero cerkev v cesarstvu je obdarovala s tako obleko. Tudi v naši škofiji se hrani od preblage cesarice podarjen mašni plašč v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija pri Gornjem gradu. Slavnoznani vojskovodja, feldmaršal nadvojvoda Al¬ brecht je dal pred krvavo bitko pri Kustozzi svoje vojake blagosloviti z Najsvetejšim. Po dobljeni zmagi pa je na polju pokleknil in Boga zahvalil za zmago. Kot dvorni ka- pelan in učni ravnatelj na Dunaju sem maševal neko nedeljo na njegov namen v zakristijski kapeli dvorne Avguštinske cerkve. Nadvojvoda je med sveto mašo klečal in pobožno prejel sveto obhajilo. Po sveti maši pa mi dene rajni maršal (f 1895): „Prisrčna Vam hvala, da ste mi podelili Gospoda!“ Bližja sorodnica rajnega nadvojvoda Albrechta, avstrij¬ ska nadvojvodinja Marija Kristina, soproga španskega kralja Alfonza XII. in sedanja (1898) kraljica-vladarica, je tudi napolnjena z duhom habsburškim, z ljubeznijo in s spoštovanjem do presvetega Zakramenta. Enkrat je mlada kraljica v Madridu srečala duhovnika, ki je nesel sveto po¬ potnico bolniku. Nemudno stopi iz dvornega voza in ga prepusti duhovniku, sama pa je peš spremljala presveti -> 337 <- Zakrament. To je bil izpodbuden vzgled za ljudi, ki so se pridružili visoki častilki in spremljali Najsvetejše. Habsburžani so bili torej vedno goreči častilci evha¬ rističnega Kralja. Tudi sedanji slavno vladajoči cesar Franc Jožef ne zaostaja za svojimi predniki. Ko je leta 1885 jahal k velikim vojaškim vajam blizu Dunaja, mu pride naproti duhovnik s sveto popotnico. Njih Veličanstvo takoj ustavi konja in po vojaški izrazi čast in spoštovanje presvetemu rešnjemu Telesu, na kar mu duhovnik podeli sveti blagoslov. Leto za letom spremlja njih Veličanstvo z gorečo svečo v roki z nadvojvodi, ministri in drugimi dostojanstveniki na veliki petek presveti Zakrament iz dvorne kapele v ka¬ pelo božjega groba, na veliko soboto popoldne ob 4. uri pa nazaj. Na veliki četrtek in še večkrat v letu pobožno prejme sveto obhajilo. Nekoč je bila ob tej priložnosti dvorna cerkev zaprta, a vladar zapove vrata odpreti, rekoč: „Saj smejo vsi moji podložniki to videti.“ Veličastna je vsako leto na Dunaju procesija sv. reš- njega Telesa. Presvetli cesar se je vsako leto udeleži z vsemi nadvojvodi, ministri in dvorniki. Neki belgijski jezuit jo je enkrat opazoval skozi okno Avgustineja in od lepote ves prevzet zakliče: „Tako lepo procesijo še moremo samo v nebesih videti!“ Naš presvetli cesar je torej poln duha svo¬ jih prednikov. Kakor ti, tako časti pobožno tudi on in po¬ veličuje Jezusa Kristusa v najsvetejšem Zakramentu in daje tako svojim narodom najlepši in najplemenitejši vzgled. Prav ima torej in hvalo zasluži mariborska družba ved- nega češčenja, ker tako izredno slovesno slavi petdesetletni ali zlati jubilej Njih Veličanstva. Naj pa tudi vsi njeni udje goreče molijo za presvetlega cesarja in za blagor njegovih podanikov, da se nekdaj vsi skupaj snidejo pred obličjem troedinega Boga v nebeškem veselju. Jaz sem govoril, Bog pa naj bogato blagoslovi moje besede! 22 338 <- 3. Dopolnitev škofijskega evharističnega odbora. f ed urejevanjem zgorajšnjih sestavkov in tega spisa za ponatis sem prejel od osrednje pisarne XXIII. mednarodnega evharističnega kongresa „iz Dunaja, na praznik Svečnice 1912“ pismo z naslednjimi podpisi: po¬ kroviteljica nadvojvodinja Marija Anunciata, vodi¬ teljica odseka za propagando nadvojvodinja Marija Terezija, predsednica gospejnih odsekov Jožefina kne¬ ginja Trauttmansdorff, predsednica odseka za propa¬ gando Marta Mautner pl. Markhof. V pismu se mi je naznanilo, da se je že uredil na Dunaju v prospeh evhari¬ stičnega kongresa gospejni odbor pod vodstvom že imeno¬ vanih najvišjih in visokih gospa; in obenem se je prosilo, da bi se tudi v Mariboru osnoval gospejni odbor. Če bi pa škofija že imela takovšen odbor, se naj o tem poroča ter naznani dotično predsedstvo. Res, že v konzistorialni seji dne 3. januarja 1912 sem dal sestaviti škofijski svet s pododboroma, obstoječima iz gospej in gospodov. Škofijski svet, v kolikor so mu prišteti duhov¬ niki, je tako le sestavljen: Častno predsedništvo: Dr. Mihael Napotnik knezoškof, Msgr. Karol Borom. Hribovšek stolni prošt in Dr. Janez Krstn. Mlakar stolni dekan. Predsednik: Jožef Majcen kanonik. Njegova namestnika: Martin Matek kanonik in Franc Moravec stolni in mestni župnik. Poslednji bo vodil ženski, predzadnji pa moški pododbor, in njuna na¬ loga bo, da ohranita nepretrgano zvezo s škofijskim svetom. Odborniki so: Vsi gospodje dekani in dekanijski upravitelji, katerim bo med drugim pripadala skrb za izpol¬ nitev seznamkov ali tabel, ki jih bo potrebovala osrednja pisarna evharističnega kongresa, da pripravi udeležencem stanovanja. Nadalje: Jožef Kardinar, c. kr. profesor veronauka v Celju, Dr. Franc Lukman, profesor bogoslovja v Mariboru, -> 339 * Dr. Anton Medved, c. kr. profesor veronauka v Mariboru, Ferdinand Pšunder, mestni vikar v Ptuju, Dr. Matija Slavič, profesor bogoslovja v Mariboru, Dr. Jožef Somrek, profesor bogoslovja v Mariboru in Janez Krstn. Vreže, c. kr. profesor veronauka v Mariboru. Da bi povsem ustregel zgoraj omenjeni prošnji, so bili povabljeni z dopisom kn. šk. Lavantinskega konzisto- rija z dne 1. marca 1912 štev. 1030 dotični udje pododborov gospej in gospodov, da se formalno sestavita, za ponede¬ ljek dne 4. marca ob 3. uri popoldne oziroma za torek dne 5. marca ob 11. uri dopoldne v stolno in mestno župnišče v Mariboru. Enako povabilo je bilo še doposlano grofu Schonbornu v Slivnici pri Mariboru in baronu dr. Štefanu Neugebauer, c. kr. namestnijskemu tajniku v Mariboru; potem še grofici Schonborn-Chotek v Slivnici pri Mariboru, gospej Weiss pl. Schleussenburg, soprogi c. kr. okrajnega glavarja v Mari¬ boru, baroninji Ani Neugebauer, roj. grofici Thurn-Taxis, soprogi c. kr. namestnijskega tajnika v Mariboru, baroninji Knobloch, soprogi c. in kr. polkovnika v Mariboru, in ba¬ roninji Teuchert-Kauffmann pl. Traunsteinburg v Mariboru. Stavbnemu tehniku g. Antonu Steinklauber se zavoljo nje¬ gove preselitve v Trst povabilo ni več moglo doposlati. Dne 4. marca 1912 ob 3. uri popoldne je bil ustanovljen pododbor gospodov. Navzočni so bili kanonik Martin Ma¬ tek, stolni in mestni župnik Franc Moravec, Jožef Dufek, Ferdinand Gologranc, Janez Gratschan, Jožef Melzer in Jurij Štern; štirje gospodje so opravičili svojo odsotnost. Pred¬ sednik škofijskega sveta za XXIII. mednarodni evharistični kongres, kanonik sen. Jožef Majcen, pozdravi z jedrnatimi besedami zbrane, se jim zahvali, da so prišli, ter jim raz¬ loži namen današnjega sestanka, povod evharističnega kon¬ gresa na Dunaju, pomen evharističnih sestankov sploh in nalogo dieceznega odbora. Na to je bil sestavljen pododbor gospodov in vsi priču¬ joči so naglašali, da stopijo z veseljem vanj. Na predlog pred¬ sednika je bil soglasno voljen za pododbornega načelnika 22 * -> 340 <- kanonik Martin Matek. Ko je predsednik še naznanil pri¬ čujočim, da bodo izišli sestavki premilostljivega gospoda knezoškofa o evharističnem kongresu, priobčeni v Cerkvenem zaukazniku za leto 1912, štev. I. in II., obenem z letošnjim post¬ nim pastirskim listom in z dvema evharističnima govoroma vred v posebni knjižici, ki se bo kmalu doposlala odbornikom, je prevzel g. Martin Matek vodstvo moškega pododbora. Pred vsem se je zahvalil pričujočim za zaupanje, z volitvijo mu izkazano, ter je obljubil, zanašajoč se zaupljivo na krepko sodelovanje od strani pododbornikov, da bo po vseh svojih močeh pospeševal evharistični kongres. Govoril je tudi s prepričevalnimi besedami o delu, ki ga ima izvršiti pod¬ odbor, izpodbujal navzočne, da so stavili nekatere predloge, ter je sklenil sejo zahvalivši se vsem za njihovo prisotnost. Pododbor gospodov je tako le sestavljen: V častnem načelništvuso: Franc grof Schonborn v Slivnici pri Mariboru, Adam Weiss pl. Schleussenburg, c. kr. okrajni glavar v Mariboru, Dr. Štefan baron Neugebauer, c. kr. namestnijski tajnik v Mariboru, Alfons Conte Zabeo na Faalu. Načelnik je: Martin Matek, doctor rom. in iure ca- nonico, kanonik in ravnatelj kn. šk. duhovšnice v Mariboru. Udje so: Jožef Dufek, član društva katoliških mojstrov v Mariboru, Ferdinand Gologranc, stavbni mojster, cerkveni ključar opatijske in mestne župnijske cerkve v Celju, Janez Gratschan, nadsprevodnik v pokoju v Mariboru, Jožef Mel- zer, zasebnik v Mariboru, Anton Moser, železniški ključav¬ ničar v Mariboru, Janez Možina, nadučitelj v pokoju, cer¬ kveni ključar proštijske in mestne nadžupnijske cerkve v Ptuju, Anton Šerbela, železniški delavec v Mariboru, in Jurij Štern, hišni posestnik v Mariboru. Enako je bil osnovan dne 5. marca t. 1. ob 11. uri do¬ poldne v stolnem in mestnem župnišču gospejni pododbor. Seje so se udeležile gospa Weiss pl. Schleussenburg, baro- ninja Pach-Hansenheimb, baroninja Knobloch, Jožefina ba¬ ronica Lebzeltern, gospa Terezija Fuchs in gospodične Ana Eichler, Terezija Poschl in Marija Schmiderer. —> 341 Svojo odsotnost so opravičile baroninja Neugebauer, Jeanetta pl. Zhuber in Marija Raschka. Sejo je vodil pred¬ sednik škofijskega sveta in na njegov predlog sta bila iz¬ voljena za načelnico Antonija baroninja Pach-Hansenheimb, c. in kr. kontreadmirala soproga, in za njenega svetovalca stolni in mestni župnik Franc Moravec. Ko je sprejela baroninja svojo izvolitev, je bilo odbrano častno načelništvo. Oospejni pododbor je tako le urejen: V častnem načelništvu so: Gabriela grofinja Schonborn-Chotek v Slivnici pri Mariboru, Karolina plem. Nemethy, roj. grofica Scharffenberg, c. in kr. feldmaršallajt- nanta soproga v Mariboru, Klelia kontesa Zabeo na Faalu. Načel n i c a j e: Antonija baroninja Pach-Hansenheimb, c.in kr. kontreadmirala soproga v Mariboru. Konsulentje: Franc Moravec, stolni in mestni župnik v Mariboru. Pod¬ odbor niče so: Ana Eichler, članica družbe vednega češčenja v Mariboru, Terezija Fuchs, predsednica zveze krščanskih gospa v Mariboru, Olga baroninja Knobloch, c. in kr. polkovnika soproga v Mariboru, Jožefina baronica Lebzeltern v Mariboru, Ana baroninja Neugebauer, roj. gro¬ fica Thurn-Taxis, c. kr. namestnijskega tajnika soproga v Mariboru, Terezija Poschl, zasebnica v Mariboru, Marija Raschka, c. kr. davčnega upravitelja vdova v Ptuju, Marija Schmiderer, zasebnica v Mariboru, Leopoldina Schellander, c. kr. finanč. svetovalca vdova v Celju, Hermina baroninja Teuchert, rojena baronica Kellner-Kollenstein v Mariboru, Gizela Weiss pl. Schleussenburg, c. kr. okrajnega glavarja soproga v Mariboru, in Jeanetta pl. Zhuber, c. kr. gozdar¬ skega svetovalca soproga v Mariboru. Udje obojnega pododbora, ki so se udeležili sej dne 4. in 5. marca t. 1., so se močno zanimali za evharistični sestanek ter mu obljubili vso svojo pripomoč. Iz tega se da sklepati, da se bo v Lavantinski škofiji slavilo evhari¬ stično leto vredno in dostojno. Že dosedaj so bile vsled nadpastirskega povabila v „Napovedi prireditve XXIII. mednarodnega evharističnega ^ 342 sr kongresa na Dunaju 11 z dne 25. decembra 1911 semkaj na¬ znanjene mnogoštevilne evharistične slovesnosti. Tako so se vsled tega znamenitega povoda vršili v tekočem letu 1912 misijoni in so se opravljale ljudske du¬ hovne vaje v župnijah: Videm, sv. Marjeta ob Pesnici, Marija Nazaret, Cirkovce, Lembah, sv. Jurij ob južni želez., Trbovlje, sv. Tomaž, sv. Peter v Savinjski dolini, sv. Primož na Po¬ horju, sv. Martin za Dreto. Nadalje so bile evharistične tridnevnice in molitvene pobožnosti pri sv. Petru niže Maribora, v Svetinjah, v Ljuto¬ meru, v Podčetrtku, v Olimju, v Celju, na Dobrni, v Hočah, v Bučah, pri sv. liju v Slov. gor. in v Slivnici pri Mariboru. Zlasti slovesne tridnevnice sta slavila v Mariborski baziliki Matere milosti pod vodstvom č. o. Janeza Pristov duhovnika iz družbe Jezusove v Ljubljani in č. o. frančiš¬ kana Ambroža Thaler iz Inomosta Marijina družba za mla¬ denke in tretji red sv. Frančiška Asiškega. Enako tridnevnico je pozneje praznovalo pod vod¬ stvom č. o. redemptorista dr. Avguština Rosler tudi katoliško gospejno društvo v stolni in mestni župnijski cerkvi v Mariboru v dnevih pred praznikom žalostne matere božje (25. do 29. marca 1912). Potuj torej, ljuba poslanica, v krščanske družine La¬ vantinske, pa pridobivaj njih srca, vzbujaj v njih hvaležno ljubezen do evharističnega Vzveličarja ter bodi povsod zve¬ sta in zanesljiva zvezda-vodnica in prinašaj vsem bralcem blagoslov in pozdrav od Nadpastirja! O Jesu in sanctissimo Sacramento, miserere nobis! 1 O Jezus v najsvetejšem Zakramentu, usmili se nas! V Mariboru, na praznik sv. Gregorija Velikega, dne 12. marca 1912. f Mihael, knezoškof. 0 ~=~o ' Vsakikrat 300 dni odpustka, ki se more darovati tudi vernim dušam v vicah. (Pij X., dne 20. maja 1911). £ 343 <- e) Pozdrav udeležencem zborovanja škofijskega sveta, ki se je vršilo v Mariboru v slavnostni dvorani knezoško- fijske palače dne 9. aprila 1912 za XXIII. mednarodni evha¬ ristični kongres na Dunaju od 12. do 15. septembra 1912. * Preljubi zborovalci! no vzvišena in veličastna cerkvena slovesnost bliža nam Avstrijcem. To je nameravana pri- itev XXIII. mednarodnega evharističnega kon¬ gresa za Avstrijo, to državo narodov, po čemer samem že svetovna slavnost dobiva v resnici mednarodni značaj. To je slavnost, kakor se ni v Avstro-Ogrski še nikdar priredila in kakršne sedanji rod pač ne bo več doživel. 1 Dr. Mihael Napotnik, Odprite vrata! Kralj slave prihaja! Končni klic k blagodarnemu slavljenju evharističnega leta v Lavantinski škofiji. V Mariboru, 1912. Mala 8°. strani 171. — Iz vpeljave vabne knjižice bodi posneto to le: Malo tednov še in začne se željno pričakovani XXIII. mednarodni evharistični kongres v svetovnem mestu Dunaju, kjer živi in vlada naš ljubljeni cesar Franc Jožef. Tedaj bomo mogli z Davidom peti psalm o slovesnem vhodu Gospodovem in kli¬ cati : Attollite portas principes vestras et elevamini p o r- tae aeternales: et introibit rex gloriae! Quis est iste rex gloriae? Dominus virtutum ipse est rex gloriae! Pridvignite prvaki svoja vrata, in odprite se večna vrata, da vstopi kralj veličastva! Kdo je ta kralj veličastva? Gospod vojnih čet je kralj veličastva! (Ps. 23, 9. 10). Da, mogočna dvorna grajska vrata na Dunaju* so že pripravljena, da se odpro na stežaj, da obhaja in slavi Gospod, močni in mo- * Prva grajska vrata, imenovana „da‘s finstere Tor", je dal cesar Leopold I. postaviti leta 1660. Prav v tem okraju je bil leta 16S3 iz¬ bojevan krvavi boj z groznimi Turki. Vsled francoskih naskokov so se ta zgodovinska vr^ta zrušila leta 1819. Slavni cesar Franc I. je pustil po načrtu mojstra stavbarja Petra de Nobile sedanja orjaška vrata po¬ zidati. Leta 1821 jim je bil temeljni kamen položen in leta 1824 so jih slovesno odprli. Proti „ringu“ slonijo peteri drzni oboki na izredno debelih kame- nitih stebrih z napisom: Franciscus I. Imperator Austriae 1824. Znotraj proti cesarskemu dvoru nosi pročelje znamenito geslo Franca cesarja: lustitia regnorum fundamentum. Pravica kraljestev podlaga. Na hrbtu ali vršnju velikanskih vrat je bila leta 1826 pod krasnim ša- 344 Ni čudo, da nekaj mesecev sem opazujemo v naši preslavni Avstriji in v naši ožji prelepi domovini močno gibanje, ki je že silno ganilo visoke in nizke, bogate in uboge, duhovnike in lajike, može in žene, mladeniče in mla¬ denke, da celo učečo se mladino vsakovrstnih šol. Veletok navdušenja se ne da zajeziti, on narašča in kipi vedno više in više, dokler ne bo našel v milijonskem mestu ob sinji Donavi svojega blagovitega odtoka. Plamen navdušenja pla¬ pola zmerom više in više. Nad nami Avstrijci se bodo še uresničile besede sv. Pavla: Spectaculum facti sumus gočni, v boju silni Gospod, evharistični Vzveličar svoj zmago¬ slavni vhod. Na ta veličastni vhod zakramentalnega Boga-kralja hočem še v zadnji uri opozoriti svoje preljube škofljane, da gredo, če že drugače ni mogoče, vsaj v duhu temu Kralju večne slave naproti, da ga z na¬ vdušenimi vzkliki in s pobožnimi molitvami poveličujejo. Svojo povabitev in prošnjo, da se naj vredno prejme evharistični Bog-človek, Jezus Kristus, sem dragim škofljanom že razposlal v pre¬ prosti knjižici, ki je bila vsepovsod ljubeznivo sprejeta tako, da je njena izdaja — kakor bi trenil — pošla.** Od mnogih strani se želi in celo nujno terja nova izdaja, toda rajši hočem poslati škofljanom drugo knjižico, ki vsebuje in oznanjuje nekaj novih misli o presveti Evharistiji. Priobčujem tudi to, kakor prejšnjo, primerno olepšano knjižico v vedni spomin na tekoče evharistično leto, ki so se v njem prirejale iz¬ redno mnoge in velike slovesnosti v čast in hvalo, v počeščenje, slav¬ ljenje in moljenje evharističnega Odrešenika po vsej razprostrani škofiji Lavantinski in se bodo še prirejale. Potuj torej, skromna knjižica, srčno in veselo med globokoverne škofljane ter vabi vse nujno k veliki evharistični gostbi ljubezni! Kralju večnosti pa, neumrljivemu, nevidnemu, edinemu Bogu bodi čast in hvala vekomaj! Amen! (I. Tim. 1, 17). torom služena sveta maša v zahvalo za ozdravljenje preljubljenega cesarja Franca. To izpričuje lepa slika Dunajskega umetnika betra Fendi, katera visi v dvornem muzeju. Dne 15. septembra 1912 se bi pa naj na tej spo¬ minski višini vršila sklepna služba božja evharističnega kongresa, med¬ tem ko bodo spodaj naokrog stale po „ringu“ sem došle procesije ljudstev in narodov. ** Dr. Mihael Napotnik, Povabitev in poziv k primernemu pra¬ znovanju evharističnega leta v škofiji Lavantinski. V Mariboru, 1912. Strani 133. * 345 mundo et angeli s et hominibus. Na ogled smo postali svetu in angeljem in ljudem. (I. Kor. 4, 9). Že v pretečenem letu 1911 sem opozoril svoje pre¬ ljube škofljane na letošnjo svetovno slavnost, v tekočem letu sem jim poslal dva podučna lista in dne 3. januarja 1912 sem v konzistorialni seji sestavil pripravljalni škofijski odbor za zadeve avstrijskega evharističnega shoda. Ta se je polagoma izpopolnil in sestoji zdaj iz duhovniškega, moškega in ženskega komiteja, ki so si v svojih tozadevnih sejah že izvolili predstojnike, zapisnikarje, blagajnike in taj¬ nike. Danes, na preveseli velikonočni torek se je to trojno svetovalstvo zbralo v tej preprosti škofijski dvorani, da bi z združenimi močmi iznašlo najboljša in najkoristnejša sred¬ stva za uspevanje XXIII. evharističnega svetovnega kongresa in se tistih posluževalo pogumno. Z radostnim srcem vas vse navzočne sprejmem v svoji hiši najprijazneje ter vas vse najtopleje pozdravim. Vsem tukaj pričujočim hočem čestitati, vsem nekaj želeti, vsem nekaj obljubiti in vse nekaj prositi. Predvsem čestitam predragim duhovnikom, da se morejo posredno ali neposredno udeleževati proslavljenja evharističnega Višeduhovnika. O kaj bi bili mi duhovniki brez najsvetejše Evharistije? Solnce brez luči, brez moči in brez toplote. Naša čast in sreča, naša slava in blaženost je naša oblast, evharističnega Vzveličarja klicati iz nebes na altar, vernikom ga dajati kot dušno hrano za večno življenje in deliti njegove svete zakramente. Čestitam nadalje blagim gospodom, ki se za javno češčenje evharističnega Gospoda in Vzveličarja srčno po¬ tegujejo, isto pospešujejo, širijo in povzdigujejo. Mnogo judov se je jezilo nad učlovečenim Sinom božjim in je pred Pilatom vpilo: Nočemo, da bi ta vladal nad nami. Niso hoteli, da bi bil Kristus njih kralj, njih vladar. Vendar možje kakor Nikodem, Jožef Arimatejec in glasoviti stotnik pod križem so se neustrašno potegnili za Jezusa Kristusa. Zadnji je očitno izpovedal svoj čredo ali svojo vero v Jezusa, ko je hrabro klical tja med blodno in zmedeno množico: Ta je -> 346 Sin božji! On je pravičen! In ugledni svetovalec ve¬ likega zbora, Jožef iz Arimateje, je srčno stopil pred Pilata — audacter introivit ad Pilatum — ter je zahteval mrtvo telo Jezusovo. In ko mu je bilo podarjeno, ga je vzel, pa zavil v tančice in s pomočjo Nikodemovo položil v nov v skalo vsekani grob ter je zavalil kamen pred grobna vrata. (Mark. 15, 43—46). Da, od apostolov pričenši do danes je bilo nešteto krdelo mož vsake starosti in vsakega poklica, ki so junaški spoznavali, častili in zagovarjali evharističnega Boga-kralja. Te junake nasledujmo stanovitno! Čestitam nadalje gospem, ki so se žrtvovale in se bodo še žrtvovale za XXIII. evharistični svetovni shod. O kako vdano so služile ljubemu Vzveličarju pobožne žene Marta in Marija, Magdalena in Saloma in mnoge druge! V kako genljivem razmerju stoje vendar blage žene do evharističnega Odrešenika! Najvzvišenejša Gospa sveta, Regina coeli et Domina terrae, kakor se slavi Marija v maš¬ nih molitvah na praznik oznanjenja Marije device, je Je- zusčku oskrbela in dala prvo oblačilce. Saj so pastirji našli v Betlehemu (hiši kruha) Dete v plenice povito. Mati božja je pripravljala oblačila božjemu dečku, mladeniču in možu Jezusu, sama ga je odgojevala in živila. Za triletnega očitnega delovanja so pobožne žene oskrbovale božjemu Učeniku in njegovim učencem prebi¬ vališče in hrano. In po njegovi smrti na križu so ostale na Golgoti, pa so dale Jezusu poslednja ogrinjala ter ga sprem¬ ljale k zadnjemu počitku v grobu. In na velikonoč zjutraj so hitele h grobu z balzamom in dišavami, da bi pomazi- lile sveto telo Gospodovo ter ga tako obvarovale trohnobe. In od žalosti globoko presunjene žene so takoj verovale v častito vstajenje Jezusovo. Enako je podpirala Marija in so podpirale pobožne žene apostole v njih duhovniški, učeniški in pastirski službi. Zlasti so stregle plemenite gospe apostolu sveta, sv. Pavlu, ki mu ga ni vrstnika, na njegovih apostolskih potih in po¬ tovanjih. Neumrljiva so imena častivrednih žen, ki jih be¬ remo v listih apostola sveta, sv. Pavla, kakor Lidija, Evo- -> 347 <- dija, Sintiha, Kloa, diakonisa Feba, Priselila, Marija, ki se je mnogo trudiia za kristjane, Trifena in Trifoza, Perzis, Julija, Olimpija, Klavdija in vse ostale sotrudnice glasovitega učitelja narodov. In obilo, obilo je število svetih žen in devic, ki so potekom 19 stoletij vse svoje življenje žrtvovale in posve¬ tile službi Gospodovi: v postrežbi ubožcev, v podučevanju in odgojevanju ljubljencev božjega Prijatelja otrok, v samo¬ stanski tihoti in samoti, v pobožnosti in bogoljubnosti. Vneto posnemajoč te vzvišene prikazni ženskega spola slu¬ žijo rade in požrtvovalno večnemu Kralju in njegovemu kraljestvu na zemlji, sveti Cerkvi, tudi katoliške gospe v naši škofiji. Zato se veselijo prihodnjega svetovnega evha¬ rističnega kongresa in si bodo na vse možne načine priza¬ devale, da pospešujejo po svojih močeh njega srečen izid. Tako sem torej iz srca čestital vsem navzočnim udom škofijskega odbora k sijajnemu svetovnemu kongresu, ki se ima vršiti na Dunaju od 12. do 15. septembra. Tej topli čestitki pristavim živo željo, da naj evharistični Vzveličar in Zdravnik vse prisotne in odsotne škofljane ohrani zdrave, krepke in čvrste, da se bodo mogli evharističnih pobožnosti in slovesnosti udeleževati z veseljem in s traj¬ nim uspehom. V tretje obljubim vsem blagim škofljanom, da bom v ta namen molil za vse. Vrhutega napovem in prisežem, da bom neprenehoma sodeloval v zvezi z visokocenjenim trojnim odborom v dostojno proslavo mednarodnega evha¬ rističnega kongresa na Dunaju kakor tudi spomina vrednega evharističnega leta 1912 po vsej razsežni Lavantinski ško¬ fiji. Moja pomoč, moje sodelovanje, moja ljubezen vam je zagotovljena. Končno nekaj prosim. Moja prošnja je ta, da naj prečislani škofijski odbor zastavi vse svoje moči, da bo napovedani evharistični shod za škofijo poln blagoslova, poln najlepših sadov. Posameznim škofljanom kakor tudi celi škofiji naj sevsema prinese trpežno dobrih, da, zlatih sadov in darov. 348 <- Poživi in pokrepi naj vero v resnično in bistveno pri- čujočnost Jezusa Kristusa z božjo in človeško naravo v sveti Evharistiji. Nanovo naj vzbudi in utrdi zaupanje v evharističnega Boga-človeka, ki je premagal svet in ki vabi vse k sebi, da bi jih poživil, in ki nas uslišuje v vsem, česar ga prosimo po njegovi volji. (1. Jan. 5, 14). Zaneti in razžari naj vnovič našo ljubezen do Zakramenta ljubezni! Kongres naj poglobi, poviša in razširi evhari¬ stično bogoslužje v srcih vernikov. Pomnoži naj goreč¬ nost v pogostnem prejemanju svetega obhajila ter naj mnogo pripomore, da se neprenehoma popravljajo vse pre¬ svetemu srcu Jezusovemu v najsvetejšem Zakramentu stor¬ jene krivice. Še eden nadvse važen namen naj doseže XXIII. evha¬ ristični kongres. Jezusova zapoved je, da se naj njegovi učenci ljubijo med seboj, kakor jih je on sam ljubil. (Jan. 15, 12). Da, ta medsebojna ljubezen naj bi bila celo značilna lastnost njegovih učencev. In v višedu- hovniški molitvi po postavitvi presvete Evharistije je ta krščanski ideal ali vzor ljubezni jasno izražen v besedah: Da bodo vsi eno, kakor si ti Oče v meni in jaz v tebi; da bodo eno v nama! (Jan. 17, 21). Od Boga razsvetljeni apostol narodov, sv. Pavel, izraža socialni po¬ men presvete Evharistije kratko in krepko s stavkom: Ker eden kruh, smo mnogi eno telo, mi vsi, ki smo deležni enega kruha. (1. Kor. 10, 17). Čudovito, pač gotovo ne slučajno govori Dejanje apo¬ stolov v enem dušku o vsakdanjem lomljenju kruha in o znameniti skupni posesti premoženja v prvi krščanski občini. Evharistično zedinjenje z Bogom - človekom je v človeku podlaga ljubezni do Boga in do bližnjega. Ljubezen, edi¬ nost in sloga naj vlada med vsemi, ki se hranijo z evha¬ rističnim kruhom. Bratovsko prijateljstvo in bratovska slož¬ nost naj vladata med gosti ene nebeške gostije. Evharistični kongres naj torej med izvrstno nadarjenimi narodi Avstro-Ogrske goji in krepi medsebojno ljubezen, blažilni mir in medsebojno odkritosrčno dobrohotnost. V -> 349 <- tem zmislu in duhu se naj vršijo pričeta in nadaljnja opra¬ vila za avstrijsko svečanost. Prečislani prijatelji in precenjene prijateljice kongresa! Svoje štiri namene — čestitko, željo, obljubo in proš¬ njo — sem tako s tem brez vseh ovinkov razodel. Vsemo¬ gočni in vsedobri Bog pa daj k temu svojo srečo in blago¬ slovi moje besede! Prepričan sem, da bodo vsi pričujoči s svojo goreč¬ nostjo in s svojimi milodari mnogo in veliko pripomogli k zmagoslavju evharistične vere, nade in ljubezni. Kakor helar evangeljske vdove, enako bo tudi majhno darilce ubož- nega moža in siromašne žene mnogo vredno. In mnogo majhnih darov znaša toliko, kolikor velik dar. In ravno ti darovi in dokazi ljubezni do skritega Boga v najsvetej¬ šem Zakramentu bodo prinesli dobrotnikom večno srečno plačilo. Svoj nagovor v današnji evharistični slovesni skupščini končam z opominom sv. Pavla do Kološanov in Solunčanov: Kai eu/ap-csTCc ytv£Tik. Et grati estote! In bodite evhari¬ stični ali hvaležni! (Kol. 3, 15). ’Ev Travi! eo/apwieiT£. In omnibus gratias agite! Haec est enim voluntas Dei in Christo lesu in omnibus vobis. V vseh rečeh bodite evha¬ rističnega mišljenja ali dajajte zahvalo! Zakaj to je volja božja v Kristusu Jezusu do vas vseh. (I. Tes. 5, 18). V tem hvaležnem in navdušenem počutju podelim pri¬ čujočim svoj višeduhovniški blagoslov, ki naj vse spremlja in podpira pri nadaljnjih posvetovanjih in sklepih kot porok nebeškega blagoslova! Sit nomen Domini benedictum ex hoc nune et usque in saeculum! Adiutorium nostrum in nomine Domini, qui fecit coelum et terram! o-5=cO 350 <- f) Pastirski list od dne 6. rožnika 1912 o evhari¬ stičnem Pelikanu. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, sporoči častivrednim dušnim pastirjem in vsem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v imenu našega Gospoda in Vzveličarja Jezusa Kristusa. Pie Pelicane, lesu Domine! Me immundum munda tuo sanguine! Dobri Pelikan, o Jezus usmiljeni! Madeže izpere naj mi tvoja kri! (Sv. Tomaž Akvinski v zakramentni hvalnici: Molim te ponižno, tukaj skriti Bog). V Gospodu ljubljeni škofljani! aj močno gibanje se širi že mesece sem po naši slavni avstrijski domovini. Ono gre od mesta do mesta, prihaja s hriba v dolino, hiti od gradov in graščin plemenitašev k palačam bogatinov in se urno bliža skromnim hišam ubožcev. Vsi zvesti otroci svete Cer¬ kve in ljube matere Avstrije hočejo vzajemni biti v misli, da bodo svojo krščansko-katoliško vero pokazali v dejanju, in hočejo z združenimi močmi pripomagati k primerno veli¬ častnemu slavljenju evharističnega svetovnega shoda, ki bo zboroval v starodavnem cesarskem mestu Dunaju od 12. do 15. septembra letošnjega, vednega spomina vrednega leta. Jaz sem v treh pastirskih listih in sicer z dne 25. decembra lanjskega leta 1911, z dne 14. januarja in z dne 1. februarja tekočega leta 1912 ter še v posebnem povabilnem in poziv¬ nem spisu že povzdignil svoj nadpastirski glas tja po vsej razsežni škofiji in sem dal razviti zastavo miru, razgrniti ban¬ dero tistega vzveličavnega miru, ki nam ga je prineslo evha¬ ristično Jagnje in ki po njem vsi željno hrepenimo ter ga neprenehoma stanovitno in pogumno iščemo. Očitno hočemo pričati svojo trdno vero v velikega evharističnega Boga, hrabro hočemo v dejanju pokazati svojo otroško £ 351 sr ljubezen do matere Cerkve, hočemo pa tudi brez strahu in ovinkov razodeti svoja domoljubna čustva. Saj so Njih ces. in kralj, apostolsko Veličanstvo, naš premilostni cesar in vladar, prevzeli najvišje varstvo in po¬ kroviteljstvo nad zares mednarodnim avstrijskim evha¬ rističnim shodom, pa so obljubili svojo najvišjo pričujoč- nost pri teoforični procesiji in pri veličastni sklepni slav¬ nosti ter so s tem nekako dali znamenje svojim v Kristusa verujočim podložnikom, naj se udeležijo vzvišenega češče- nja in zmagoslavja, ki se bo priredilo evharističnemu Vzve- ličarju sveta v osrednjem in poglavitnem mestu mnogo- narodne habsburške monarhije. Od vseh strani sveta pri¬ hajajoči verski sobratje naj izvejo ter se naj prepričajo, da avstrijske in ogrske narode neusehljivo navdušuje in ne¬ ugasljivo vnema zvesta ljubezen do Boga in Cerkve, do cesarja in domovine. Od začetka tekočega leta sem do sedanje ure so se vršile v staročastitljivi škofiji Lavantinski že raznovrstne, milosti polne evharistične pobožnosti, katerih so se verniki vsake starosti, vseh stanov in poklicev udeleževali v izredno obilnem številu in z nenavadno vnemo in gorečnostjo. Ta- kovšnih slovesnosti bo gotovo še mnogo več do konca evharističnega leta, ki ga bomo mi Lavantinci tudi še po srečno končanem dunajskem kongresu praznovali z dobrimi deli pobožnosti tako, da bo bogato blagoslovljeno za raz- prostrano vladikovino. Da bi pripravil in pridobil svoje preljube škofljane za darovanje, vršeče se v nedeljo po prazniku srca Jezusovega v prid XXIII. evharističnemu svetovnemu kongresu, vobče da bi pridejal k žarečemu plamenu vnetega navdušenja za bližajočo se mednarodno slovesnost še iskrico, bi rad v svojem pričujočem pastirskem in podučnem listu izpod- budno govoril in razpravljal o Jezusu Kristusu, po¬ žrtvovalnem Pelikanu, ki nas v presveti Evharistiji hrani s svojim lastnim mesom in s svojo lastno krvjo. Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo, usmili se nas in napolni nas z ljubeznijo do svoje ljubezni brez konca! 352 <- Preljubljeni v Gospodu! v nauku o cerkvenih prispodobah? Izdelovalcem globoko- in bogatomiselnih podob dobro znani ptič, ki ga jaz mislim, spada v vrsto povodnih ptičev in sicer tako imenovanih plavutonožcev. Ta največji ptič med ptiči-plovci je iztegnjenega trupla in primeroma majhne glave. Pokriva ga belo, rožno-barvno, kot svila mehko perje. Vrat mu je dolg in tenek, kljun je posebne oblike, ploščat, raven in obsejan z rdečimi pikami, oči pa so črešnjevo-rdeče. Podoben je labodu, presega ga pa po svetlosti in velikosti. Zgornja plat kljuna je gladka in ob koncu močno zakrivljena. Spodnja plat obstoji iz dveh čeljustnih kosov, ki nosita med seboj precej veliko, zelo raztegljivo kožo. 1 V to na spodnji čeljusti visečo, mošnjato vrečo more naša ptica sprejeti do 30 funtov vode. Da nakrmi svoje mladiče, nastavi nesit, kakor tudi imenujejo znanega ptiča, kljunovo ost na prsi, katere mu krije celo redko in razčesano perje, ter iztisne ujete ribe iz vratne vreče. Pri tem se mu seveda prsi neredko pordečijo od ribje krvi. Naš ptič prebiva po toplejših krajih vseh delov sveta, zlasti se zadržuje ob nilskem izlivu v Egiptu. Štejejo deset vrst od njega; tri vrste domujejo v naši Evropi. Pelikan, tako se imenuje skrivnostni ptič, se prišteva biblijskim ali svetim, to je tistim mnogoštevilnim pticam, ki jih omenja sveto Pismo. V hebrejščini slove njegovo ime kaat, toliko kolikor bljuvač, od glagola ko, bljuvati. 2 1 C. Plinius Secundus, Naturalis historia 10, 66. (Edit. Carol. May- hoff. Lipsiae, 1875. Str. 190). 2 Xlp bljuvati, nxj7 bljuvač, pelikan, id est vomens, eo quod in faucibus habet ingluviem et sinum instar uteri, quo pisciculos cum aqua excipit, sed aquani revomens piscibus vescitur. — Cornelius a Lapide piše v razlagi k Iz. 34, 11: Huius avis hebraeum nomen kaat, vomitus vel vomitor, evidenter sumitur ex eius more, sacculum suum iis, quae in eo continentur, exonerandi, ut suam vel pullorum farnem compescat. (Edit. Pariš. 1877. Pag. 451 not. 2). do izmed vas ne pozna imena skrivnostnega ptiča, ki je tako zelo priljubljen v krščanski simboliki ali 353 Pelikan namreč zopet izvrže, kar je prej spravil v svoj goltanec, in tako krmi mladiče. Najpoprej je pelikan v Levitiku ali v tretji knjigi Mozesovi imenovan med pticami, ki jih Izraelci niso uživali. De avibusnon com ed ere deb eti s .. onocrotal u m! Izmed ptičev ne smete jesti . . pelikana! (Lev. 11, 18). To prepoved je ponovil in potrdil sinovom Izraelskim Devteronomij ali peta knjiga Mozesova: Immundasaves.. ne comedatis .. onocrotalum! Nečistih ptic., ne jejte., pelikana! 1 (Devter. 14, 17). Pelikan se rad mudi v samotnih pustinjah in znaša ali stavi tam zlasti na plavajočih, nerodovitnih otokih svoje veliko in okorno gnezdo. Vsled teh znakov ga kot prebi¬ valca peščenih puščav omenja največji starozakonski prerok Izaija, ki je napovedal, da bode Bog ponižal sovražnike Izraelske, namreč Idumejce, in da bo izpremenil njihove po¬ krajine v pustinje, katerih se bodo polastile živali samotarke. Et possidebunt illam onocrotalus et ericius. In deželo bota posedovala pelikan in jež. (Iz. 34, 11). Podobno kazen je zagrozil prerok Sofonija Asircem. Jahve bo uničil Asurja; razsul bo mesto Ninive v prah in podr- tino, in med njegovimi razvalinami bota bivala pelikan in jež. Onocrotalus et ericius in Iiminibus eius morabuntur. Pelikan in jež bota stanovala na njegovih pragih. (Sofon. 2, 14). Najbolj znano o pelikanu govoreče svetopisemsko mesto se nahaja pa v pretresljivem psalmu o Gospod, 1 Zgoraj stoji v hebrejščini kaat, bljuvač, tukaj šalah, najbrž pe- likan-potapljavec. V Vulgati beremo obakrat onocrotalus, to je pelecanus onocrotalus, pelikan kričavec, tako imenovan zavoljo kričavega glasu, podobnega osličevemu kriku ali rigu — Svog (asinus) in Kpoxav (sonare). — Mimogrede bodi povedano, da Arabci uživajo pelikanovo meso. Muhamedancem bi bilo pravzaprav to prepovedano. Pa ko so si, kakor je pravljica, pri zidanju kaabe ali slovitega svetišča v Meki morali od daleč prinašati vodo, so v kratkem pogrešali potrebnih nosačev. Zidarji so se pritoževali, da morajo roke brez dela križem držati. Tedaj pošlje Alah na tisoče nesitov ali pelikanov, ki so svoje goltance napolnjevali z vodo ter jo prinašali zidavcem. 23 354 usliši mojo molitev, ki ga razlagalci obračajo na Me¬ sija v njegovi zapuščenosti in žalosti, v njegovi veliki brid¬ kosti. Iz Mesijevega potrtega srca prihajajo vzdihljaji. V svoji stiski žalostno kliče: Similis factus sum pellicano 1 solitudinis; factus sum sicut nycticorax in do¬ micili o. Enak sem postal pelikanu v puščavi; postal sem kakor ponočni ptič v (podrtem) domu. (Ps. 101,7). Pelikan ljubi močvirne samote, prestoji, kakor v žalost zatopljen, cele dneve v tihem molku na pustem skalovju ob pobrežju ter preži, ne da bi se ganil, na živež. Zgoraj navedeno mesto mesijanskega psalma obširno razlaga slavni škof Hiponski, sv. Avguštin, v svojem govoru o psalmu 101, pri čemer nanaša pelikana v puščavi na božjega Vzveličarja. 2 Pri tem nam pove, kar se je ob nje¬ govem času pisalo in govorilo o pelikanu. ,,Quod enim dicitur vel etiam legitur de hac ave, id est de pelicano, non taceamus; non aliquid affirmantes temere, sed tamen non tacentes, quod, qui scripserunt, et legi et dici voluerunt. Nikakor ne nameravam,“ piše glasoviti cerkveni učenik, „trditi kaj brez zadostnega vzroka kot gotovo resnico. Ven¬ dar pa ne bi rad zamolčal, kar so zapisali pisatelji z name¬ nom, da se naj bere in pripoveduje. 11 „Pravijo, da pelikani s kljunom ubijejo svoje mla¬ diče v gnezdu in potem za njimi tri dni žalujejo. Naposled se samica sama hudo rani ter izlije svojo kri nad mladiče. 1 Tu srečamo ime pellicanus. Temeljiti tolmač svetega Pisma Cornelius a Lapide pristavlja k temu izrazu: Forte a pelle cana, quam habet; est enim instar cygni, qui totus est candidus et quasi canus — pellicanus, belokožec, morebiti od bele kože, ki jo ima; podoben je namreč labodu, ki je ves bel in kakor osivel od starosti. (Commentaria in Sophoniam prophetam cap. 2,14. Edit. Pariš. 1874. Tom. XIV. pag. 294). Navadno se piše pelicanus ali pelecanus ter se izvaja ime iz grškega itšXe%avog, to je od TisAez.am biti, suvati, sekati, udarjati (tceŽez.oc se¬ kira), ker pelikan s kljunom ali s perutmi močno bije, suva ali udarja na vodno vršino. 2 Enarratio in Psalmum 101. Sermo 1. num. 7 et 8. (S. Aurelii Augustini Hipponensis Episcopi opera omnia. Edit. I. P. Migne. Pariš, 1841. Tom. IV. col. 1298—1300). -> 355 * Vsled politja z materino krvjo mladiči zopet ožive . .. Če je temu res tako, tedaj se da prav dobro obrniti na njega, ki nas je oživil s svojo krvjo— qui nos vivificavit sanguine suo... Pelikan ima torej veliko podobnost s Kristusom, po čigar krvi smo bili obujeni k življenju, cuius sanguine vivificati sumus.“ „Se li pa prilega tudi Kristusu,“ vpraša dalje sveti Avguštin, „da pelikan umori svoje mladiče? Gotovo! Saj velja o njem: Jaz umorim in jaz oživim; jaz uda¬ rim in jaz ozdravim. (Devter. 32, 39). Ali bi neki bil v Savlu umrl preganjalec, ako ne bi bil udarjen z nebes? (Dej. ap. 9, 4). In ali bi bil obujen oznanjevalec božje be¬ sede Pavel, če bi ga ne bila oživila kri Jezusova? Vpra¬ šajmo, kaj je s puščavo ali s samoto, ker psalm naglaša pelikan v puščavi. Prepričan sem, da to pomenja roj¬ stvo Kristusovo iz prečiste Device. On sam, sol us, je bil rojen iz Device. Zato je pelikan v samoti. 111 Tako je obračal duhoviti Avguštin pelikana ali bolje njegove značilne lastnosti na božjega Vzveličarja. K pisa¬ teljem, na katere se sklicuje sveti Avguštin, ne da bi na¬ vedel imen, je prištevati zlasti Physiologus (pogl. 8), ki so ga takrat visoko cenili in marljivo prebirali. 1 2 Razen že orne- 1 Puto ego hic intelligi Christum natum de Virgine. Solus enim sic, ideo solitudo: in solitudine natus, quia solus ita natus. (Op. cit. edit. cit. col. 1300. num. 8). 2 Physiologuš, Prirodoslovec, je anonimni ali brezimni pisatelj prirodoslovja živečih in bajeslovnih živali. Knjiga obsega zbirko nekako 50 krščansko-alegoričnih ali priličnih opisov deloma pravljiških živali. Ime je prešlo na knjigo samo. Pisatelj je ostal neznan. V starodavnih časih sta veljala za pisatelja ali Salomon ati Aristotel. Ker se v opisih živali zelo upošteva krščansko-simbolno razumevanje, zato stavijo ne¬ kateri učenjaki nenavadni spis v cvetno ali zlato dobo Aleksandrijske šole, torej v sredino drugega stoletja. Dolgo časa so Physiologa pri¬ pisovali sv. Epifaniju Salaminskemu (f 405). Bil pa je spisan dolgo pred njim. Spis je bil prvotno sestavljen v grščini in v četrtem veku preve¬ den v latinščino, v 11. in 12. stoletju pa prestavljen v mnogotere druge jezike. V srednjem veku je bil zelo razširjen, in pogostoma so ga rabili v umetnosti in znanosti. Zlasti je bil znan okrasju v gotiškem 23* -> 356 <— njenih čudnih lastnosti in šeg pelikanovih se navajajo še marsikatere druge. Pelikan ne prenaša le gladu in žeje, samo da nahrani in napoji svoje mladiče, temveč si v sili rani celo prsi ter z lastno krvjo pokrepča mlade pelikane. Ta pri starejših prirodoslovcih se nahajajoča pripovedka je nastala najbrž vsled tega, ker pelikanovi mladiči, iskajoč si hrano, vlačijo ribe iz meha ob goltancu svoje matere. Nadalje pripovedujejo, da pelikan požira školjke ter jih, ko so se v njegovem želodcu ogrele in omehčale, zopet izmeče, da more laglje odpreti lupine ter priti do mesa v školjkah . 1 V starih časih se je vobče verovalo, da si pelikan predira prsi ter z lastno krvjo hrani svoj zarod. To mnenje je bilo v zvezi s posebnim načinom, kako ta vodna ptica krmi svoje mladiče. Lahko se je starim porodila ta misel, ker so mogli le bolj iz daljave opazovati življenje in po¬ četje plahega ptiča. Tedaj se jim je ponudil prizor, kako so se pri krmljenju mladičev prsi pelikanove pordečile od krvi, od krvi namreč od njega zadavljenih ali od mladičev iz goltne vreče izvlečenih rib. Tako je veljal pelikan v stari dobi kot podoba najpožrtvovalnejše materine ljubezni. K tej splošno sprejeti prispodobi je legenda ali pravljica pridejala še nadaljnjo potezo. Pripoveduje namreč, da pe¬ likan, ako mu mladiče pomorijo kače, njihove najhujše sovražnice, žaluje za njimi tri dni, potem pa si razkljuva prsi ter s prelito krvjo obudi mladiče k življenju. Če je tako že v paganskih časih veljal pelikan za znamenje najpožrtvovalnejše ljubezni, se je moral v krščanski dobi pokazati kot važna in pomenljiva podoba ljubezni slogu. Ko se je v 16. stoletju poizgubil zmisel za simboliko ali za nauk o prispodobah, je tudi Physiologus prišel ob veljavo, pa v novejšem času si jo je pri mnogih zopet pridobil, ker umetniki vnovič iz njega zaje¬ majo svoje snovi. (Friedrich Lauchert, Oeschichte des Physiologus. Strassburg, 1889). Med dandanes razširjenimi znamenji treh božjih čed¬ nosti, grozdja in pšeničnega klasja, jagnjeta in srca stoji pelikan še vedno nepremakljivo na svojem mestu. 1 Tako znameniti Aristotel v svojem opisu živali. Animalia (9, 10). -> 357 <- božjega Vzveličarja, ki je svojo kri za mnoge prelil v odpuščenje grehov. (Mat. 26, 28). V tej uporabi je dobila genljiva prispodoba še le svoj pravi in popolni po¬ men. Že nevernikom lepega pomena polna podoba je pre¬ jela šele v krščanstvu vse bogastvo svetega in skrivnost¬ nega simbola ali znamenja. Podoba pelikanova je že stala v preddvoru paganstva, in krščanska umetnost jo je spre¬ jela v svetišče Cerkve kot pomenljivo znamenje za okrasje ali ozaljšanje svojih del. Podobo je krščanska umetnost po vsej pravici pridržala, ker izraža neko resnico in je torej vobče opravičena. Zato ni čuda, da nas že zgodaj v krščanski dobi sre¬ čuje legenda ali pripovedka o pelikanu in na njej osno¬ vana primera in prispodoba. Kakor je bilo že zgoraj raz¬ loženo, nam poroča sv. Avguštin starodavno pripoved o pelikanu in pravi, da ima pelikan, ako je povest res¬ nična, podobnost s Kristusom, po čigar krvi smo prejeli življenje. V obojnem pomenu je pelikan, ki s svojo krvjo mladiče krmi in k življenju obuja, sveta, po lepi in globoki misli odlična podoba Vzveličarja, ki nam je s svojo zmago nad smrtjo vrnil življenje, obenem pa postal naš dušni živež v najsvetejšem Zakramentu altarja. Ta primera se ponavlja tudi pri drugih cerkvenih očetih n. pr. pri sv. Hieronimu, sv. Petru Damijanu, sv. Izidoru 1 . Zlasti srednjeveški pisatelji radi omenjajo pelikana, n. pr. Evstatij, Evherij. 2 Da se njegovo ime mnogokrat najde v spisih mistikov ali pisa¬ teljev o krščanskih skrivnostih, kakor pri Amandu Suzonu, in v pridigah mogočnih in slavnih govornikov, je lahko um¬ ljivo. Da bi se bil pelikan uporabljal že v starokrščanski umetnosti, nekateri trdijo, drugi pa tajijo. 3 Tem bolj znana pa je pripovest o pelikanu krščanski umetnosti srednje¬ veške dobe. Kot znamenje Vzveličarja na križu je bil pe¬ likan neštetokrat porabljen na cerkvenih izdelkih. 4 1 Etvmol. XII. 7. — 2 Prim. Samuel Bochart, De animal. sacr. Script. Lond. 1663. II. 301. — 3 Fr. Xav. Kraus, Real-EncykIopadie der christlichen Altertiimer. Freiburg im Br., 1885. Str. 604 in 605. — 1 Wolf- gang Menzel, Christliche Symbolik. Regensburg, 1854. ZvveiterTeil. Str. 207. Zavoljo vzvišene misli, ki je izražena v tem znamenju, so najduhovitejši krščanski umetniki to prispodobo ljubili, jo čislali ter visoko cenili. Največji krščanski pesnik Dante Alighieri (1265—1321) je porabil to primero v svoji divni pesnitvi Divina Comedia in sicer v 25. spevu od 112 do 115 vrste svojega Raja, kjer ta največji modroslovec med pesniki imenuje pelikana kot podobo Vzveličarja pri po¬ stavitvi nebeške hrane in pri odrešitvi človeškega rodu na križu. Dante poje in pravi tu o sv. apostolu Janezu: Questi e colui, che giacque sopra ’1 petto Del nostro Pellicano, e questi fue D’ in su la croce al grande uficio eletto. To je tisti, ki je slonel na prsih Našemu Pelikanu, in ki je bil S križa dol izvoljen za važno službo. In najslavnejši pesnik med modroslovci sv. Tomaž Akvinski je zložil veličastno zakramentno himno Adoro te devote, latens Deitas — Molim te ponižno, tukaj skriti Bog — katero je Cerkev sprejela med za¬ hvalne molitve po daritvi svete maše in ki je prešla tudi med ljudske cerkvene pesmi. V tem evharističnem hvalo¬ spevu moli sv. Tomaž ponižno in pobožno k božjemu Pe¬ likanu, Jezusu Kristusu, rekoč: Pie Pelicane, lesu Domine! Me immundum munda tuo sanguine, Cuius una stilla salvum facere Totum mundum quit ab omni scelere. Dobri Pelikan, o Jezus usmiljeni! Madeže izpere naj mi tvoja kri, Katere ena dragocena kapljica Ves svet oprati more vsega madeža. 1 1 Neki starodavni latinski pesnik izraža pripovedko in prispodobo o pelikanu tako le: Pelecanus avis, propriis quae suo sanguine vitam Restituit pullis, transfigens pectora rostro, Mystica pro nobis Christi morientis imago. -> 359 <- Od krščanskih pesnikov in pevcev je prešlo upodab¬ ljanje pelikana v cerkve, kjer krasijo takovšne podobe po največkrat tabernakelje. Pelikana prav radi in pogosto upri¬ zarjajo v znamenje ljubezni Kristusove v delu odrešenja in v sveti večerji, v kateri se obnavlja Vzveličarjevo trpljenje. Ker se pripoved o pelikanu razlaga z ozirom na Kristu¬ sovo smrt na križu, zato neredko predstavljajo pelikana nad podobami križanja. Tako sem videl v dominikanskem samostanu sv. Marka v Florenci nad veličastno sliko „Kri- žanje“ od £ra Giovanni da Fiesole navrhu podobo pelikana, kako nasičuje svoje tri mladiče s svojo srčno krvjo . 1 — Kot evharistični simbol ali znak je pelikan še dandanes prav priljubljen. To milo in zanimivo podobo nahajamo kaj pogosto v naših cerkvah, ne kakor da bi se pripovedka prejšnjih časov še verovala, marveč v posne¬ manje stare častitljive navade. V Gospodu ljubljeni škofljani! d davnih časov sem je tajnostni ptič pelikan znamenje najpožrtvovalnejše ljubezni. Gotovo ste že sami slišali ali brali o tej zanimivi in zname¬ niti ptici, ki si iz ljubezni do mladih pelikanov razkljuva prsi ter jih pri pogrešanju potrebnega živeža hrani z lastno krvjo. Pri krmljenju svojih mladičev nastavi kljun na prsi ter tako iztisne pogoltnjene ribe iz priveska ob vratu. Ta navada in pa okolnost, da se mu bele prsi tuintam porde¬ čijo od ribje krvi, je povzročila raznovrstne pripovedke. Med drugim pravijo, da samica v preveliki ljubezni ali pa pelikanova največja sovražnica, "kača, umori mladiče. Pelikan ptica, ki s svojo lastno krvjo mladičem Vrne življenje, ko z ostrim kljunom rani si prsi, Kristusa križanega skrivnostna za nas je podoba. 1 V župnijski cerkvi sv. Barbare pri Vurbergu se nahaja na kri¬ ževem altarju nad skupino križanja čedna podoba pelikana s tremi mladiči. — Na novem baldahinu te cerkve lesketa poleg znamenj imena in srca Jezusovega, keliha in jagnjeta v srebreni vezenini podoba pe¬ likana. * 360 Potem pa pride samec, si s kljunom razpara prsi ter obudi mladiče s svojo krvjo, ki jo po njih razlije, zopet k življenju. Podobo bajeslovnega pelikana, kako pita svoje mla¬ diče s svojo lastno krvjo, lahko pogostokrat najdete na cerkvenih vratah, na altarju, ki je nekako srce cerkve, na tabernakeljskih durih, na altarnih prtih , 1 na kelihih, patenah, monštrancah, na plaščkih za ciborije, na pafah ali pokrivalih za kelihe in na drugih cerkvenih opravah in predmetih. Naši predniki so prav primerno izvolili pelikana, ki z lastno krvjo redi svoje mladiče, da so izrazili požrtvo¬ valno ljubezen božjega Odrešenika v najsvetejšem Zakra¬ mentu. Prizor je izredno ljubezniv, kako mladi pelikani 1 Na kupolastem tabernakelju mestno-župnijske cerkve sv. Jerneja v Slovenski Bistrici se vidi izredno veliki pelikan, ki svoje tri mladiče hrani s svojo srčno krvjo. Podoba je 53 cm visoka, obe razprostrti pe¬ rutnici znašata 84 cm. Pelikan stoji v gnezdu, ki je 38 cm dolgo, 33 cm široko in 4 cm visoko. Pelikanov vrat je zavit na desno stran; s klju¬ nom si dela rano na prsih, iz katere teče kri. Pod pelikanom se stegu¬ jejo za krvjo trije mladiči. Cela podoba je rezana iz lesa in je posre¬ brena. Na pelikanovem hrbtu med perutnicami je vvrtan iz lesa nizek svečnik za „škofovo svečo". Drugi dve podobi pelikana se nahajata v 30 cm visokem in 28 cm širokem grbu na škropilniku iz belega marmorja pod korom župnijske cerkve. V sredini grba je lipov list, razdeljen po povpični in poprečni črti v štiri dele; v zgornjem levem in spodnjem desnem delu se nahaja po ena podoba pelikana, popolnoma enaka tisti nad tabernakeljem; v zgornjem desnem in spodnjem levem delu pa stoji v vsakem po en vrček, zelo podoben vrčku za mašno vino. Nad grbom je zapisano: + PA + E + in pa + 1644 +. Mestni župniki Slovenjbistriški so imeli v svojem grbu peli¬ kana, kakor je videti na njihovih pečatih. Podobi pelikana so pridevali lastne znake, ki so si jih izvolili za grb, in začetnice svojega imena. — Mestni grb je utrjen dvostolpen grad, čigar srednji del krasi dvoglavni avstrijski orel z razprostrtimi krili. Po doposlanem nam poročilu visi v mestni hiši nekoliko drugačna podoba mestnega grba. Nad zelenim poljem se vzdiguje mestno obzidje z mestnimi vratmi in z dvema stran¬ skima stolpoma. Med njima stoji enonadstropna hiša, nad njo plavata dva orla, obrnjena z glavo drug proti drugemu in noseča cesarsko krono. Ob strani desnega orla je žezlo, ob strani levega meč. — Na listini „Robothabolizions Kontrakt der Stadtpfarr Windischfeistriz“ z dne 1. ju¬ nija 1787 je podpisan župnik „Johann Baptist Saffoschnigg, Stadtpfarrer 361 stegajo svoje vratiče k okrvavljenim prsim krmeče jih ma¬ tere ter na široko odpirajo kljunčke, da bi prestregli vsaj kapljico tople krvi, ki jim jo podaje pelikanka iz svo¬ jega osrčja. Pelikan predočuje evharističnega Vzveličarja, ki hrani svoje z lastnim mesom in z lastno krvjo. Drobne ptičice pa, ki tako hlastno koprnijo po kapljicah materine krvi, kaj neki pomenjajo? Prirodni nagon jih sili vedno zopet pri materi iskati živeža, da morejo rasti in se razvijati, si ohraniti in okrepiti življenje, sicer bi začele hirati in bi poginile. Mali pelikani nas torej opominjajo, naj v ohranjenje in okrep- čanje nadnaravnega življenja hitimo tja k božjemu P e 1 i - und Orundobrigkeit allda“ (1778—1794). Podpisu je pristavljen okrogel pečat te le oblike. V podolgastem, v tri polja razdeljenem ščitu vidimo na levi zgoraj križ, na desni sidro, v sredi spodaj pa p e 1 i k a n a, ki z lastno krvjo napaja svoje tri mladiče. Najbrž pomenja to tri božje čed¬ nosti, le da je za znamenje ljubezni namesto običajnega srca porabljen pelikan. Ob straneh ščita se vije navzgor na levi pšenično klasje, na desni z grozdjem obložena trta, na vrhu pa je med začetnicami župni¬ kovega imena I B-S kelih s hostijo. Za župnikom sta podpisana dva po¬ oblaščenca župnijskih podložnikov, in za njima „Jakob Sailler, Burger und Rats-Freund der Stadt Feistritz als erbettener Nahmens Fortiger". Pod¬ pisu pridejani pečat nam kaže pod imenom „Hilbert“ podobo pelikana. Ludv. pl. Grubenfelsovo ustanovno pismo z dne 15. februarja 1785 je podpisal „Jochan Bap. Michel. Director & Benef.“ Njegov pečat pred¬ stavlja med pšeničnim klasjem in vinskim trsjem na mašni knjigi stoječ kelih in nad tem pelikana s tremi mladiči. — Na „Sprejemnem pismu" v zadevi ustanove Ane Goriupp z dne 1. aprila 1808 je podpisan „Dr. loan. Ev. Andree, Stadtpfarrer" (1806—1821). Na njegovem pečatu je videti od baročnih okraskov obkrožen ščit s podobo pelikana, nad ščitom klobuk doktorske ali kakšne rimske časti s trakovi, vmes pa za¬ četne črke I. E. A. Na oknu blizu Marijinega altarja v župnijski cerkvi sv. Križa v Poljčanah vidimo mično, na steklo slikano podobo pelikana, ki s krvjo napaja prvega mladiča, medtem ko še dva druga odpirata svoja kljuna proti materi. Pod podobo se nahaja napis: Kri Kristusova, na¬ poji me! — Tabernakeljska vratca krasnega glavnega altarja v veličastni župnijski cerkvi presv. Trojice v Slov. gor. krasi nenavadno lepa skupina pelikanov. — Nad prostorom za izpostavljanje Najsvetejšega na glav¬ nem altarju župnijske cerkve sv. Jurija pod Tabrom blesti prikupljiva podoba za svoje mladiče se žrtvujočega pelikana. kanu, da nas poživi in pokrepča s svojim mesom in s svojo krvjo. Po tej božji jedi in po tej božji pijači moramo željno hrepeneti. Ako ne jemo mesa Sinu človekovega in ne pijemo njegove krvi, ne bomo imeli življenja v sebi. Uživanje tega mesa in te krvi nas hrani v večno življenje. (Jan. 6, 54. 55). Pa kdo še danes veruje, bi kdo vprašal, pripoved iz staro¬ davnih časov, da si pelikan prebode in odpre s kljunom prsi, da bi preživil z lastno krvjo svoj zarod ? Saj prihajajo krvavi sledovi na prsnem perju pelikanovem odtod, da tuintam do krvi pregrizne ribice, s katerimi pita mladiče iz vreče ob kljunu, ali pa da mladi pelikani s presilnim hlastanjem po živežu ranijo svojo mater. Vendar resnici sami to ni na škodo, dasi je podobo, katera jo predstavlja, narisala, na¬ slikala ali izklesala verna, preprosta domišljija. Čeprav pe¬ likan ne hrani z lastno krvjo svojega lačnega in žejnega zaroda, vendar to dela božji Vzveiičar vse ure in vse dni. Mladi pelikani pa so nam s svojim silovitim koprnenjem in hlepenjem po krvnem živežu v vzgled in v poduk za naše hrepenenje po Kristusovem mesu in po Kristusovi krvi. In krvaveče ribice so, ki z njimi krmi pelikan svoje in ki po njih mladiči tako silno poželijo. Tudi to je po¬ menljivo, kakor Vam nameravam ob svojem času pobliže pojasniti. Pri dvakratni čudoviti pomnožitvi kruhov in rib je vzel Jezus kruhe in ribe, je zahvalil, pa jih je prelomil ter dal svojim učencem, in učenci so jih razdelili ljudstvu. In vsi so jedli in so bili nasičeni. (Mat. 14, 13—21; 15, 29—36). Pelikan se živi od rib. In nebeški Pelikan je sprejel od apostolov kos pečene ribe, jedel od nje in jim dal nazaj, kar je ostalo. (Luk. 24, 43). In po svojem častitljivem vsta¬ jenju je pripravil poveličani Vzveiičar ob liberijskem jezeru svojim učencem gostijo, jih je povabil k njej ter jim po¬ stregel in jim je dal tudi ribo. (Jan. 21, 1—13). Riba pa je najbolj priljubljena starokrščanska podoba evharistične ribe, Jezusa Kristusa. Ta krvaveča riba, učlovečeni Sin božji, je kot Odrešenik prelil svojo kri za nas in nam daje •* 363 * v spomin na svojo krvavo trpljenje svoje meso in svojo kri v živež. Tako je pelikan kaj ljuba evharistična prispodoba božjega Gospoda in Vzveličarja, ki nas v najsvetejšem Za¬ kramentu nasičuje z lastnim mesom ter napaja z lastno krvjo. Jezus Kristus je ljubeznivi, usmiljeni sveti Pelikan, ki si sam seka rane v prsi, da bi hranil svoje. Zares! Jezus je Pelikan s krvavečim srcem. Njegovo božje-človeško srce je krvavelo pri pogledu na nesrečno hčer Sionsko tako, da je solzeč se zaklical: Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in jih kamenjaš, kateri so k tebi poslani; kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoja pi- ščeta pod perute, in ti nisi hotel! (Mat. 23, 37). Kristus je bil večkrat obiskal Jeruzalem ter posvaril sveto mesto, da bi odvrnil od njega strašno kazen. Ko je na krotkem tovornem živinčetu slovesno jezdil v Jeruzalem, je sredi med češčenjem in slavljenjem od strani ljudstva glasno jokal in klical: O mesto Jeruzalemsko, da bi bilo spo¬ znalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obkrožili z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; in bodovtlapotlačili tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamena na kamenu, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. (Luk. 19, 41 44). Tri leta je srce božje obiskovalo izvoljeno ljudstvo z vsakovrstnimi čudeži ljubezni, in v zahvalo je ljudstvo pe¬ ljalo svojega dobrotnika na Golgoto, na višino vseh bolečin. Vzveličar je zaključil in dovršil svojo učeniško službo z zgorajšnjimi, srce pretresujočimi besedami opomina in pri¬ tožbe do ljudstva. Pa ljudstvo je ostalo v svoji hudobiji in ni spoznalo velikega dneva svojega obiskanja ter je za¬ tajilo svojega Mesija, začetnika miru. Vendar Jezus ostane skrbni in ljubeznivi Odrešenik, ki hoče ljudstvu podeliti vzveličanje, brž ko se k njemu izpreobrne. Kakor orel plava -> 364 * nad svojimi mladimi, enako razprostira on svoja krila in nosi ljudstvo na svojih ramah. (V. Moz. 32, 11). Pripovedka, češ, da si pelikan razmesari prsi, da bi s krvjo napojil svoje mladiče, se razlaga o Kristusovi smrti na križu in se naobrača na presveto Evharistijo. Na večnega spomina vredni veliki četrtek prvega ti¬ hega tedna je dal Jezus v svoji neskončni ljubezni učencem svojo lastno kri v pijačo. Apostoli so torej bili prvi mladi pelikani, katere je božji Pelikan nasitil s svojim mesom ter napojil s svojo krvjo. In to tako skrivnostno kakor mi¬ losti polno, za večno življenje krepčajočo hrano je namenil nebeški Pelikan vsem, ki postanejo povodi svetega krsta njegovi otroci, njegovi mladiči. — In na veliki petek, ob tem najgroznejšem dnevu dni, si je ta sveti Pelikan odprl prsi, da bi odrešil ljudi večne smrti. Kakor je on ljubil, enako ni mogel ljubiti noben človek; tako ljubi le samo Bog. Jezus si je resnično dal odpreti žile, ko so mu pre¬ drli roke in noge ter prebodli stran. On je gojil pravo, čisto, delavno, postrežljivo ljubezen. Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, marveč da bi stregel in dal svoje življenje v odrešenje mnogih. (Mark. 10, 45). V svetem obhajilu se zedinimo s to ljubeznijo do smrti, z Jezusom. In ta združitev napravi obhajanca tudi ljubezni¬ vega in požrtvovalnega do drugih ljudi. O ko bi vsi de¬ lavci in delodajalci, vsi gospodarji in posli, vsi predstojniki in podložniki radi prejemali sveto Evharistijo, kako edini bi bili in kako srečne in zadovoljne bi se čutili! Ako bi vsi vodniki ljudstva redno pristopali k svetemu obhajilu, med narodi in ljudstvi bi vladala ljuba vzajemnost in sladek mir. Ljubezen zedinja in združuje, sovraštvo in prepir pa ločita in razdvajata. V tekočem evharističnem letu hočemo zvesto gojiti in slaviti kraljico čednosti, sveto ljubezen. Pri pelikanu! Ta naslov bi želel napisati na sleherno naših mnogoštevilnih cerkev. Saj nosijo gostilnice, v katerih gostje dobivajo kruha in vina, tupatam ta pomenljivi napis. V hišah božjih pa se nam ponuja ne zemeljska, temveč -> 365 -< nebeška hrana, to je Kristusovo meso in Kristusova kri pod podobama pšeničnega kruha in grozdnega vina. Da bi vendar vsi krščansko-katoliški prebivalci moje škofije prav pridno obiskovali te božje gostilnice ter veselo zauživali meso in kri Kristusovo! Ta jed nič ne stane; krepi pa nas za večno življenje. Ona je zares milostna hrana, ki poživlja goste na duši in na telesu za časnost in za večnost. Zgoraj navedeni psalm 101 molijo škof z duhovniki vred na petem mestu pri pripravi za posvečenje cerkve in altarja. Saj je hiša božja prebivališče evharističnega Pelikana. Kakor na Golgoti tako žrtvuje nebeški Pe¬ likan tudi tukaj svojo srčno kri in svoje življenje v spravo za naše grehe. Na gostoma v naših cerkvah se nahajajočih podobah pelikanov gledamo, kako se mladiči stiskajo k pe¬ likanu ter hlastno srkajo njegovo srčno kri. Enako naj bi se mi, Gospodovi učenci in učenke, držali nebeškega Pelikana, božjega gostitelja, ter naj bi željno zauživali njegove milosti. Torej za njim! Z vročim hrepenenjem pričakovani Odrešenik se je napravil enakega pelikanu v puščavi. Naša prva mati Eva ali pravzaprav stara kača je umorila tiste, ki so po ustvarjenju bili njegovi otroci. Tedaj si je on, njih pravi oče, na križu odprl srce v božjih prsih in je razlil nad mrtve svojo dragoceno kri ter jih je oživil. In neprenehoma jih kliče k sebi ter vabi uboge: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obloženi, in jaz vas bom poživil! (Mat. 11, 28). Kdo izmed nas bi ne bil truden in obložen z grehi? Zato moramo radi obiskovati nebeškega Peli¬ kana v samoti, božjega Vzveličarja v ječi njegove ljubezni, v tabernakelju, ter mu potoževati svoje bridkosti in težave. S krvavečim srcem bi naj hodili po potih bolečin, katere je hodil Jezus in prehodil. In Gospod se bo dobrotno na nas oziral ter nas bo milostno podpiral. Tudi mi bi naj bili podobni prebivalcu puščav, pelikanu, v tem, da lju¬ bimo samoto in premišljujemo o svojih, božjemu Vzveli- čarju storjenih razžaljenjih in da jih popravljamo s pokoro in poboljšanjem. Zavoljo bolj hripavega in otožnega glasu 366 * pelikanovega se ž njim prispodabljajo spokorniki in žalo- valci.' Pelikan živi večinoma v vodi; zna pa tudi izvrstno lepo po zraku leteti. Živimo tudi mi čisto in nedolžno in dvigajmo se radi z raskave površine zemeljskega obla v jasne višave nebeške! Tako pa ljubimo vsi, predragi, tega dobrotljivega Pelikana; zahvaljujmo se mu za njegovo neskončno lju¬ bezen, ne pustimo ga samotno žalovati v naših cerkvah; obiskujmo ga marljivo; popravljajmo po svojih močeh raz¬ žalitve, ki se mu godijo v Zakramentu zakramentov! Pomno¬ žimo in povišajmo zlasti v tem, presvetemu srcu Jezusovemu posvečenem rožnem mesecu svoje češčenje do svojega va- riha in rednika! In kažimo v tem evharističnem letu z be¬ sedo in z dejanjem svojo vdano ljubezen do evharistič¬ nega Pelikana! Držimo se ga zvesto in trdno kakor sv. Janez, ki je smel počivati na njegovem srcu, in kakor njegova božja mati Marija in pobožne žene, ki so stale pod križem, s katerega je tekla in kapljala njegova presveta kri na zemljo. Marsikatera cerkev ima dragoceno podobo pelikana, ki napaja svoje mladiče z lastno krvjo. Izdelana je umetniški iz žlahtne kovine, iz zlata ali iz srebra. Za Loreto je bil pred leti napravljen zlat pelikan, čigar kri so zaznameno- vali pristni, pravi rubini. Te prijazne in prikupljive podobe so radi izpostavljali in še izpostavljajo ob velikonočnem času na glavnih altarjih v opomin krščansko-katoliškim vernikom, da bi se naj vedno spominjali neizmerne ljubezni Jezusove v najsvetejšem Zakramentu altarja, in da bi si naj tešili glad s to čudovito jedjo ter gasili žejo s krvjo, ki bistro priteka iz vrelca ljubezni, iz prsi Vzveličarjevih. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. (Jan. 6, 55). Pie Pelicane, lesu Domine! Mili 1 Ob rudem et lugubrem eius vocem poenitentes et gementes assimilantur pelicano sive onocrotalo, pripazuje Cornelius a Lapide v razlagi k Levit. 12, 18. (Edit. Pariš. 1877. Tom. II. pag. 66). Pelikan, o Jezus naš Gospod, večno vzveličavno vstajenje nam podeli nekdaj vsem: pastirjem, jagnjetom in ovčicam! Srce Jezusovo, življenje in vstajenje naše, usmili se nas! Amen. V Mariboru, na preveseli praznik presvetega rešnjega Telesa, dne 6. meseca rožnika 1912. t Mihael, knezoškof. 0$=c0 g) Pastirski list z dne 7. julija 1912 o evharistični Ribi. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knez in škof Lavantinski, sporoči častivrednim dušnim pastirjem in vsem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v imenu našega Gospoda in Vzveličarja Jezusa Kristusa. Et venit Iesus et accipit panem et dat eis et piscem similiter. In Jezus pride in vzame kruh in jim ga da in enako tudi ribo. (Jan. 21, 13). V Gospodu ljubljeni škofljani! edno bliže in bliže prihajajo veliki dnevi slavja XXIII. evharističnega svetovnega shoda. In zmeraj večje postaje v srcih željno pričakovanje in živo zanimanje. Vse se z navdušenjem skrbno pripravlja: da slavi v staročastitljivi krščanski Vindoboni praznik, kakršen se ne vrne več tako kmalu in kakršnega bo zdaj živeči rod pač težko še kdaj doživel. Tudi mi Lavantinci smo se po svojih močeh priprav¬ ljali in se pripravljamo za primerno praznovanje vzvišene in veličastne svečanosti. Kakor v stolni cerkvi, enako so se vršile že vsepovsod po škofiji raznovrstne evharistične 368 slovesnosti in pobožnosti. In jaz sem priobčil evharistična pastirska lista o Jagnjetu božjem in o nebeškem Pelikanu. Da bi evharistično leto prav posebno odlikoval ter napravil nepozabno prebivalcem svoje škofije, bi rad spisal v njem trilogijo ali tri skupaj spadajoče razprave. Zatorej priobčim pričujoči podučni list, ki govori o tretji živalci kot priljubljeni podobi božjega Gostitelja in Hra¬ nitelja. Evharistični Bog-kralj naj blagoslovi moj pastirski list in naj blagoslovi njegove poslušalce, bralce in izpolnjevalce! Predragi v Gospodu! ll^^krivnostna je živalca, ki kakor jagnje in pelikan 'KUHI pomenja in predočuje našega božjega Gospoda in Vzveličarja, kakor ga častimo in molimo pod podobama pšeničnega kruha in grozdnega vina. Nedvomno poznate vsi to priljubljeno prispodobo presvete Evharistije. To je riba, ki se imenuje grški ichthys, latinski pa piscis. 1. Riba se prišteva kakor jagnje in pelikan biblijskim ali svetim in levitski večinoma čistim živalim, to se pravi tistim, ki jih omenja knjiga knjig 1 in so jih Izraelci smeli zauživati. Živali, katere se redijo v vodah, tako se glasi dotična postava Mozesova, je vam pripuščeno jesti. Vse, kar ima plavute in luskine, v morju, v rekah in v ribnikih, smete jesti. (III. Moz. 11, 9).— In prav ta le luskinasta, ljuba vodna žival, riba, zavzema izredno znamenito mesto v svetih knjigah stare in nove zaveze, kjer se pač najgošče imenuje. Že brž v prvem po¬ glavju prve knjige Mozesove je govor o ribah. Elohim, Gospod Bog, je sklenil ustvariti človeka kot kralja stvarstva, ut praesit piscibus maris et volatilibus 1 F. Vigouroux, Dictionaire de la Bible. To na široko zarisano biblično delo, od katerega je izšlo že 37 zvezkov (zadnji konča z be¬ sedo Temple), razpravlja podrobno s porabo cerkvenih in drugih znan¬ stvenih virov o imenih vseh živali, ki so omenjene v svetem Pismu. £ 369 <- coeli, da bi gospodoval nad ribami v morju in pticami pod nebom. In Bog je ustvaril prva dva človeka in jima je rekel: Dominamini piscibus maris! Gospodujta nad ribami v morju! (I. Moz. 1, 26. 28). Gospodovati pomenja med drugim hraniti se od rib, kakor je tudi Mozes dal Izraelcem postavo, da smejo uživati ribe s plavutami in z luskinami. 2. Ko je po vesoljnem potopu Bog sklenil z Noetom novo zavezo, je blagoslovil očaka in njegove sinove, rekoč: »Naraščajte in množite se in polnite zemljo! Strah in trepet pred vami naj navdaja vse živali zemlje! Vse ribe morja so vam dane v roke.“ (1. Moz. 9, 1. 2). Med egiptovskimi kaznimi se nahajajo tudi ribe. Mozes je dejal po božjem povelju Faraonu: »Glej, jaz bom udaril s palico, ki jo držim v roki, v vodo reke, in izpremenila se bo v kri. Tudi bodo ribe, ki so v reki, umrle — mori en tur. In Mozes je vzdignil palico ter je z njo vpričo Faraona in njegovih udaril v vodo reke, in izpremenila se je v kri. In ribe, ki so bile v morju, so umrle. (II. Moz. 15, 20. 21). In tako so morale čiste, nedolžne ribice, katerih nek¬ daj ni zadelo prekletstvo vesoljnega potopa, trpeti in umreti za rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Rešeno ljudstvo je pozneje na svojem potovanju po brezvodni peščeni pu¬ ščavi hrepenelo po ribah, ki jih je uživalo v Egiptu. Spo¬ minjamo se, je žalostno klicalo, rib, ki smo jih za¬ stonj jedli. (IV. Moz. 11, 5). 3. Ribo srečamo nadalje v zlatih naukov polni knjigi Jobovi. Pobožni in potrpežljivi Job opozarja svoje prijatelje tudi na ribe v morju, da bi jim dokazal, kako so brezbož- neži z dopuščenjem božjim dostikrat srečni. „Loquere terrae et respondebit tibi et narrabunt pisces maris! Ogo¬ vori zemljo, in ti bo odgovorila in pripovedovale bodo ribe v morju!“ (Job 12,8). Divja riba plenivka se namreč skriva v morski globini ter ima mirnejše življenje, kakor ga imajo krotke ribice zlasti mirivke, ki se zadovoljujejo z rastlinsko hrano. 24 4. Pač vsi izmed vas, ljubi moji, poznate čudovito dogodbo mladega Tobija z velikansko ribo, ki ga je ob po- brežju reke Tigrisa hotela požreti in katere ga je rešil njegov zvesti tovariš in vodnik Rafael. Tobija je na povelje svojega mogočnega variha ujel veliko ribo, jo je razdelil, si vzel od nje srce, žolč in jetra in še nekatere dele njenega mesa, ki so mu nasoljeni služili v popotnico ali v živež na potu, ostalo pa je spekel na licu mesta. O, takovšnih rib, ki pretijo človeku v morju tega sveta, je še zmeraj dosti in sicer velikih in malih. Treba se jih je skrbno izogibati in varovati. — Srce, žolč in jetra te ne¬ varne ribe so dobro služila mlademu Tobiju pri lastni re¬ šitvi in pri rešitvi njegove neveste Sare in pri ozdravitvi oslepelega očeta. Marsikateri kristjan tudi boleha na mreni ali oslepelosti duhovnega očesa. Popolnoma slep je za dobro. Ne vidi neskončno modrega vladanja božje previd¬ nosti na svetu in v Cerkvi. Jezus, luč sveta, bi mu lahko in bi mu čisto gotovo prerezal mreno ter odprl oči, ako bi se zaupno obrnil nanj in k njemu. 1 5. Pretresljivo opisuje starozakonski Pridigar negoto¬ vost konca človeškega življenja. Otožno kliče Salomon: „Človek ne ve svojega konca, marveč kakor lovijo ribe s trnkom . . enako se lovijo ljudje ob hudem času, ko hipoma prihruje nad nje. Nescit homo finem suum, sed sicut pisces capiuntur hamo .. sic capiuntur homines in tempore malo, cum eis extemplo supervenerit.“ (Pridig. 9, 12). Človek vobče ne pozna izida svojih opravkov in ne ve, mu bodo li prinesli srečo ali nesrečo. Kakor se ribe in 1 V starih časih so pripisovali ribjemu žolču raznovrstno zdravilno moč. Pa še dandanes je riba v zdravilstvu važnega pomena. Kot zdra¬ vilo sluje n. pr. ribje mazilo, ribje olje, ribja mast. — Filistejci so po poročilu svetega Pisma po božje častili Dagona, ki je imel lice in roke od človeka, truplo pa od ribe. Sirci so častili z ribjimi daritvami ribjo boginjo Atargatis, in njeni svečeniki so se posvečevali z zauži- vanjem svetih rib. Babilonci pa so molili Od a ko na, malika v podobi pol človeka pol ribe. — Da so bile splošno pri obmorskih narodih starega veka ribe predmet verskega češčenja, je znano iz poročil pa- ganskih pisateljev kakor Herodota, Ksenofonta in Strabona. 371 ptice nepričakovano in na mnogotere načine 1 zalezejo in vlovijo, enako napade človeka nenadoma vsakovrstna nesreča in nezgoda. 6. David, sloviti pesnik in pevec psalmov na kraljevem tronu, poveličuje in hvali Boga zavoljo človeka, povišanega v Mesiju ali Odrešeniku: „Vse si podvrgel njegovim no¬ gam . . ribe v morju, ki se sprehajajo po stezah morja. Omnia subiecisti sub pedibus eius..pisces ma- ris, qui perambulant semitas maris.“ Zavoljo člo¬ veka, obnovljenega in počeščenega v Kristusu Maziljencu, zapoje bogovneti psalmist prelepi hvalospev: „Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!“ (Ps. 8, 9. 10). In zahvaljuje se Gospodu za vodstvo v zgodovini, za varstvo Izraela v Egiptu. Zakaj izpremenil je egiptovske vode v kri in poslal je smrt njih ribam. (Ps. 104, 29). 7. Ne redkoma beremo o ribi v svetih spisih prero¬ kov. Veliki videc Izaija ostro opominja Izraelsko ljudstvo k izpreobrnjenju, češ, da ga more rešiti le božja vsemogoč¬ nost. Zakaj Gospod govori tako: „Mar li nimam moči rešiti? Glej, s svojim pretenjem izpremenim morje v puščavo in reke v suho zemljo; in ribe gnijejo brez vode ter mrjejo v žeji.“ (Iz. 50, 2). In mogočni žalovalec iz Anatota, prerok Jeremija, oznani Izraelcem rešitev iz sužnosti, rekoč, da govori Bog: „Glej, jaz bom poslal mnogo ribičev, pravi Gospod, in jih bodo lovili.“ (Jer. 16, 16). Razlagalci svetega Pisma obračajo te besede na vrnitev iz sužnosti ter umevajo pod ribiči tiste judovske poglavarje, ki so ljudstvo zbrali kakor ribe ter ga odpeljali nazaj v domovino. To svetopisemsko mesto se nadalje obrača na apostole in njihove naslednike, ki so vodili jude in nevernike k božjemu Vzveličarju. 1 Ribji lov se je vršil in se navadno vrši še dandanes z neko harpuno ali metalno sulico, s trnkom ali pa z mrežo, bodisi z manjšo metalno mrežo, pritrjeno na držaj, ki jo ribič vrže v vodo ter z njo dvigne ujete ribe, bodisi z večjo vlačno mrežo, ki se nastavi v ši¬ rokem krogu, zadrgne nad obkroženimi ribami ter izvleče ali potegne z njimi vred na suho. 24 372 * In prerok, ki ga je sv. Hieronim imenoval morje božje besede, labirint božjih skrivnosti, Ezehiel, naznani egiptov¬ skemu Faraonu kazen s tem, da pusti Gospoda Boga tako le govoriti: „Glej, jaz pridem nad te, Faraon, egiptovski kralj, veliki zmaj (krokodil), ki ležiš sredi svojih rek in go¬ voriš: Moja je reka in jaz sem se sam naredil. Dal bom brzdo (trnek) na tvoje čeljusti in ribe tvojih rek bom prilepil ktvojim luskinam: in te bom izvlekel iz srede tvojih rek, in vse tvoje ribe se bodo držale tvojih luskin. In vrgel bom tebe in vse ribe tvoje reke v puščavo. 11 (Ezeh. 29, 3—5). Zares, mogočna podoba, pod katero se zažuga Egipčanom grozna kazen! Najbolj znana starozakonska knjiga, ki govori o ribi, je prepomenljiva knjiga preroka Jona, tega nestalnega goloba, kakor ga imenuje sv. Hieronim zavoljo njegovega imena Jona, to je golob. Sleherni kristjan pozna zgodbo o poslanju tega preroka v Ninive, da bi oznanjeval prebival¬ cem svetovnega mesta pokoro in izpreobrnjenje. Pozna tudi njegovo nezgodo na barki in ve, da ga je požrla morska riba ter ga šele na njegovo molitev in na povelje Gospo¬ dovo zopet vrgla na suho. Tukaj stopi prvikrat riba v zvezo z božjim Odrešenikom, ker je Jona, ki je bival tri dni v trebuhu ribe, postal predpodoba v grob položenega in iz groba častito vstalega Vzveličarja, na kar se je Jezus Kristus sam skliceval. Čudovito znamenje terjajočim pismarjem in farizejem je dejal božji Učenik: Hudobni in prešuštni rod išče zna¬ menja; pa znamenje se mu ne bo dalo razen znamenja Jona preroka. Zakaj kakor je bil Jona v trebuhu morske ribe tri dni in tri noči, enako bo Sin človekov v srcu zemlje tri dni in tri noči. Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom in ga bodo obsodili, ker so pokoro delali na oznanjevanje Jonovo. In glej, več kakor Iona je tukaj! (Mat. 12, 39—41). Prizori iz zgodbe našega predpodobnega preroka se nahajajo zelo pogosto na starokrščanskih spomenikih. Pred- očujejo nam, kako vržejo Jona v morje in kako ga požre 373 morski som, kako ga poslednji zopet izbljuje, kako počiva v šatoru, ki ga senči zeleneča rastlina, kako sedi ali leži pod ovenelim bršlinom. Kakor je božji Vzveličar sam raz¬ lagal usodo Jonovo in njegovo čudovito rešitev tretji dan kot predpodobo svojega počivanja v grobu in svojega vsta¬ jenja, enako so zrli prvi kristjani v zgoraj imenovanih po¬ dobah spomin na trpljenje in smrt, na grob in vstajenje božjega Vzveličarjad Preljubi v Gospodu! vedeli ste zdaj, kako mnogokrat se v starem zakonu vŽvMši, omenja v čisti vodi živeča riba, o katere pripodob- nem razmerju do učlovečenega Sina božjega bom kmalu govoril. Vendar še bolj v navadi je njeno ime pri svetih pisateljih knjig nove zaveze. Ravno v svojih najmilejših pripovestih nas vodijo štirje sveti ev&ngelji dol v ribovita vodovja. 1. Pred vsem spada semkaj sveti evangelj, ki se bere v prošnjem tednu, o iskanju in najdenju, o trkanju in od¬ piranju, o prositvi in dajatvi. Nebeški Oče gotovo usliši zaupno molitev. Zakaj, je li kje človek, ki bi svo¬ jemu sinu., ako ga prosi ribe, podal kačo? (Mat. 7, 9. 10). Ali kakor beremo pri sv. Lukežu: Kdo izmed 1 Sicut ergo lonas ex navi in aivum četi, ita Christus ex ligno in sepulchrum vel in mortis profundum. Et sicut ille pro his, qui tem- pestate periclitantur, ita Christus pro his, qui in saeculo fluctuant. (S. August. epist. CII. ad Deograt. qu. VI. de Iona. — De civit. Dei XVIII. c. 30). Sv. Hieronim je zastopal mnenje, da se more Jona po¬ polnoma naobračati na Gospoda — lonas propheta . . totus referri ad Dominum. (In Ion. c. 1). In krščanska umetnost je bila istega na- ziranja. Na neki zlati čaši počiva namesto Jona znamenje Vzveličarjevo, riba, pod tikvenim zeliščem, s katerega visijo sedmeri sadovi, znamenje polnosti Svetega Duha. Kakor je vstajenje Gospodovo predpodoba in zastava vesoljnega vstajenja in zlasti poveličanega vstajenja v Kristusovi milosti umrlih vernikov, enako se je verska resnica o vstajenju mesa predstavljala prvim kristjanom prav pogostokrat z dogodki iz življenja preroka Jona. (F. X. Kraus, Real-Encyklopadie der ehristlichen Alter- tiimer. Freiburg im Breisgau, 1883. Str. 69 pri besedi Jonas). * 374 <- vas prosi očeta ribe; pa mu bodal namesto ribe kačo? (Luk. 11, 11). Podoba je sama v sebi jasna in sled¬ njemu lahko umljiva. Oče svojemu otroku, ki ga prosi po¬ trebnega vsakdanjega živeža, ne bo dal kaj malovrednega ali celo škodljivega, namesto kruha ali ribe kamen ali kačo. Kruh je najnavadnejši in najpotrebnejši živež; pa tudi riba se v morskih in obvodnih pokrajinah prišteva k skoraj ne¬ ogibno potrebnim živilom. Iz zgorajšnjih lahko umevnih vzgledov je Kristus povzel za življenje tolažbe polni nauk: „Ako torej vi, ki ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dal dobro tistim, ki ga prosijo. 11 (Mat. 7, 11). Kdo ne pozna nadalje presunljive prilike o ribji mreži? „Nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki se vrže v morje in zajme rib vsake vrste. Ko je napolnjena, jo izvlečejo in na bregu sede odberejo dobre v posode, malovredne pa odmečejo. 11 (Mat. 13, 47. 48). Kristus sam je paraboli ali priliki pridodal kratko razlago: „Sic erit in consummatione saeculi. Tako bo ob koncu sveta. Angelji pojdejo venkaj in bodo odločili hudobne iz srede pravičnih in jih bodo vrgli v peč ognja: tam bota jok in škripanje z zobmi. 11 (Mat. 13, 49. 50). V nebeškem kraljestvu na zemlji, v sveti Cerkvi, se godi kakor pri ribolovu na morju. Kakor se namreč v mrežo ujamejo dobre ribe s slabimi vred, slično so v kraljestvu Kristusovem tukaj na zemlji pravični skupaj z grešniki. Splošna ločitev je prihranjena času dopolnitve ob koncu vekov. Razen te od Vzveličarja samega naglašene pogla¬ vitne misli zapazujejo tolmači svetega Pisma še marsikatere druge zveze med ribjim lovom in med Cerkvijo Kristusovo. Gospod sam je obrnil podobo o ribjem lovu na apostolsko delovanje svojih učencev, ko je velel Petru in Andreju: Hodita za menoj, in vaju bom storil ribiča ljudi! (Mat. 4, 19; Mark. 1, 17). Vsled tega umevajo sv. Gregor Veliki in drugi cerkveni očetje pod morjem vesoljni svet in pod ribami ljudi. Ribiči so jim apostoli in njihovi nasled¬ niki; in ribjo mrežo tolmačijo o vidni Cerkvi Kristusovi ali tudi o oznanjevanju evangelja. Dobre in slabe ribe so podoba pravičnikov in grešnikov. Ribica kot podoba po¬ sameznega kristjana zavzema znamenito mesto v spisih cer¬ kvenih očetov in v katakombah ali podzemeljskih grobiščih. Zlasti pa je riba priljubljena na podobah in napisih in v delih cerkvenih pisateljev kot znamenje Kristusa, ki je veliki in najboljši nebeški lchthys, to je Riba, kakor bo to v naslednjem še pobliže pojašnjeno. 2. Pri premišljevanju o ribi kot podobi Jezusa Kri¬ stusa — kdo ne misli tu na dvakratno čudovito pomnoži- tev kruhov in rib in na dvakratni enako čudoviti ribji lov? Najpoprej je bilo nasičenih 5000 mož s peterimi kruhi in z dvema ribama, in nabralo se je še dvanajst košev ostankov. Sleherni apostol je napolnil e n jerbas, kakršnega so navadno s seboj jemali na potovanja. 1 (Mat. 14,13—21). Pri drugi spomina vredni pomnožitvi kruhov in rib je bilo 4000 mož s sedmerimi kruhi in z nekaterimi ribami do sitega nahranjenih. Ostalo je še sedem polnih košaric. (Mat. 19, 29—36). To dvoje nasičenje velike množice ljudstva s kruhi in z ribami je viden dokaz božje vsemogočnosti in usmiljene ljubezni Odrešenikove. Globokega pomena je tudi to, da je dal božji Učenik po rokah apostolov kruhe in ribe pred¬ ložiti tisočem in pobrati preostale koščke. Ti dve čudoviti pomnožitvi kruha sta jasni predpodobi skrivnostne daritve in hranitve, ki se v evharističnem, v zakramentalnem kruhu skozi vsa stoletja kot čudež vsemogočnosti in darežljive dobrotljivosti božje ponavlja in izvršuje v rokah katoliških škofov in mašnikov. Ni čuda, da je-bil evangeljski prizor dvakratne pomnožitve kruha prav posebno priljubljen staro¬ krščanskim umetnikom. Simbolna naobračba teh dveh čude¬ žev na presveto Evharistijo se mnogokrat najde tudi pri svetih cerkvenih očetih. 3. Sv. apostol in evangelist Matevž nam pove vzrok, zakaj da moremo govoriti o ribi s v. P e t r a. Ko so v 1 To je edini čudež, ki ga nam poročajo vsi štirje evangelisti. (Mark. 6, 32 — 44; Luk. 9, 10—17; Jan. 6, 1—15). -> 376 sr Kafarnaumu tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, terjali od Petra davčni groš ali zapadlo tempeljsko dačo enega srebrnega novca, mu je Jezus rekel: „Da jih ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek in prvo ribo, ki se ujame, vzemi in ji odpri usta in boš našel stater; tega vzemi in jim ga daj za me in za se!“ (Mat. 17, 26). Iz zgodbe o ribi z davčnim staterjem 1 razvidimo, da Kristus ni hotel tam, kjer se je šlo za postavno, od po¬ božnih v Izraelu zvesto izpolnjevano zapoved in kjer ni imel opraviti s hudobnimi ljudmi, biti nikomur v spotiko in tistim, v katerih rešitev je bil prišel, ni hotel dati nobe¬ nega pohujšanja. Obenem pa je razodel z načinom pre- skrbitve davčnega denarja svojo božjo moč. Z ozirom na prvaka apostolov ima čudež še poseben pomen, ker nam zopet izpričuje, kako izredno prednost mu je Vzveličar dajal pred drugimi apostoli. Peter sam je posredovalec pri izvr¬ šitvi čudeža; le zanj in za se da Gospod na čudoviti način plačati tempeljski davek. Nas pa potrjuje ta nenavadni čudež z ribo v veri na resničnega Sina nebeškega Kralja. Poživlja naše zaupanje na njegovo mogočno in vsak čas nam gotovo pomoč. Uči nas radovoljne uklonitve pod obstoječe zapovedi in opu¬ stitve vsega, kar bi bilo bližnjemu v nepotrebno spotiko. 4. Izredno mično in slikovito nam pripoveduje sv. Lukež prvi čudež na morju ali prvi čudoviti ribji lov. Ko je bil Jezus jenjal iz ladje Petrove ljudstvo učiti, je dejal Simonu: „Pelji na globoko, in vrzite svoje mreže 1 Stater pomenja na našem mestu sveti šekel ali štiri drahme, približno 270 helarjev ali vinarjev. — Kateri vrsti da je pripadala od Petra ujeta riba, se seveda ne da posneti iz evangeljskega poročila. Živaloslovje je v spomin na ubogega ribiča iz Betzajde (t. j. iz Ribo- hišja) odlikovalo neko vrsto rib z imenom Chromis Petri. Pred leti so mi pokazali morski ribiči na Reki ribo sv. Petra. Na vratu je imela temno liso, češ, da jo je Peter tam s palcem stiskal, dokler ni skočil stater iz njenega žrela, vtisk prsta pa da je ostal. V večjih izdavah svetega Pisma se nahaja njena slika. (Dr. Joseph Franz von Allioli, Die heilige Schrift des alten und neuen Testamentes. Illustrierte Volksausgabe. Berlin, 1892). -> 377 <- na lov! In Simon je odgovoril in rekel: Učenik, vso noč smo delali in nismo nič ujeli; na tvojo besedo pa bom vrgel mrežo. In ko so bili to storili, so zajeli veliko šte¬ vilo rib; njih mreža pa se je trgala. 11 „In so mignili tovarišem, ki so bili v drugem čolnu, da naj pridejo in jim pomagajo. In so prišli in so napol¬ nili oba čolna tako, da sta se topila. Ko pa je videl Simon Peter to, je padel Jezusu h kolenom, rekoč: Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek! Groza namreč je bila obšla njega in vse, kateri so bili ž njim, nad vlakom rib, ki so ga bili storili ... Jezus pa je rekel Simonu: Ne boj se, odslej boš ljudi lovil! In so potegnili čolna h kraju ter so vse popustili in šli za njim. 11 (Luk. 5, 1 —11). Kristus je izbral za oznanjevalce svojega evangelja može iz ubogega, poštenega, neodvisnega, dela in žrtev vajenega ribiškega stanu. Najmanj šesteri med apostoli so razločno zaznamenovani kot ribiči: Peter in Andrej, Jakob in Janez, Tomaž in Natanael. Tudi Filip je bil iz ribiškega mesta Betzajde. S storjenim čudežem je hotel Gospod svo¬ jemu zvestemu brodarju Petru podeliti obilno plačilo za napor in za žrtev tako težko zasluženega počitka po truda- polni noči. Hotel pa je tudi zbuditi in okrepiti vero in za¬ upanje ubogih ribičev, pokazati jim sliko njihovega prihod¬ njega delovanja ter jih izpodbuditi k veseli in požrtvovalni vnemi za njihov vzvišeni poklic, v katerem so imeli pri¬ čakovati mnogo truda in dela, pa tudi bogatih uspehov. Peter in njegovi tovariši so postali ribiči ljudi. Mreža je bil božji nauk, ladja sveta Cerkev, ribe so bili ljudje na širnem morju sveta, pobrežje je bila večnost. Na ta veliki čudež nas pogosto spominjajo ribe in ribiči, kakor jih gledamo na starokrščanskih spomenikih, o čemer bom brž spodaj govoril. Tukaj bodi takoj opisana druga, od istega sv. evan- gelista Lukeža nam izporočena čudovita dogodba. Častit¬ ljivo vstali Vzveličar je obiskal v Jeruzalemu apostole v trenutku, ko sta jim učenca iz Emavsa pripovedovala, kaj da se je zgodilo na potu in kako da sta ga spoznala pri * 378 lomljenju kruha. Ko sta še govorila, je stal Jezus v njihovi sredini ter jim je rekel: „Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se! Prestrašili so se pa in zbali ter so menili, da vidijo duha... In ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa še niso verovali od veselja in so se čudili, je rekel: Imate kaj jesti tukaj? Oni pa so mu ponudili kos pečene ribe in sat medu. In je vpričo njih jedel ter vzel ostanke in jim dal.“ (Luk. 24, 36—43). Tako je torej poveličani Vzveličar sam jedel od ribe, ki so mu jo apostoli predložili. Pečeno ribo so kakor ob Mozesovih enako ob Kristusovih časih radi zauživali. Pač še dandanes noben obiskovalec svetih krajev v Palestini ne zapusti obljubljene dežele, ne da bi okusil jordanskih ali genezareških rib. Ribe so od nekdaj sem veljale za apo¬ stolsko jed. 5. Drugi in najimenitnejši ribji lov pripoveduje ljub¬ ljenec Jezusov, orel med evangelisti, sv. Janez Cebedid. Po dvakratnem prikazanju vstalega Gospoda so se apostoli po naročilu svojega Učenika (Mat. 28, 7; Mark. 16, 7) podali v Galilejo, kjer so jih čakala njegova nadaljnja razodetja. Prvo med prikazanji v Galileji se je dogodilo ob prelepem jezeru Tiberijskem na ta le način. Dejal je Simon Peter šesterim svojim tovarišem: „Rib grem lovit. Mu poreko: Gremo tudi mi s teboj. In so šli in stopili v čoln; in tisto noč niso nič ujeli. Ko se je pa jutro storilo, je Jezus stal na bregu; učenci pa niso spoznali, da je Jezus. Jezus jim tedaj reče: Pueri, otroci, imate kaj jesti? Odgovorili so mu: Ne! Reče jim: Vrzite mrežo na desno stran čolna in bote našli! Vrgli so potem in je niso mogli vleči zavoljo obilnosti rib. Rekel je tedaj tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, Petru: Gospod je! Ko je Si¬ mon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal zgornje obla¬ čilo (bil je namreč brez njega) in se je spustil v morje. Drugi učenci v čolnu pa so prišli .. in so vlekli mrežo z ribami. Ko so tedaj stopili na suho, so videli žrjavico pripravljeno in ribo na njej in kruh. Jezus jim reče: Prinesite rib, ki ste jih ujeli! Simon Peter je stopil •? 379 <- noter in je izvlekel mrežo na suho 1 , polno veli¬ kih rib, sto in tri in petdeset. In dasiravno jih je bilo toliko, se mreža ni strgala. Jezus jim reče: Venite et prandete! Pridite in jejte! Nobeden tistih pa, ki so se vsedli k jedi, se ga ni upal vprašati: Kdo si ti? Zakaj vedeli so, da je Gospod. In Jezus pride in vzame kruh in jim ga da in enako tudi ribo.“ (Jan. 21, 3 —13). To je najčudovitnejši ribji lov, ki nam ga poroča sveti evangelj, pri čemer so apostoli od svetega strahu prevzeti poveličanemu Učeniku naproti izpregovorili le edino bese¬ dico N e, in pri čemer sv. Janez ne pozabi povedati niti najmanjših posameznosti ter teh podatkov ne zamolči, ka¬ kor da bi bili nepotrebni, n. pr. da je bila mreža vržena na desno stran čolna — na desno stran bodo postavljeni tudi izvoljenci pri poslednji sodbi — nadalje število ujetih, le velikih in dobrih rib, število lovečih učencev, izrečno zagotovilo uspeha: invenietis, našli bote. Božji Vzveličar je podal apostolom zopet dokaz svoje ljubezni in svoje moči, da bi jih pred začetkom apostol¬ skega dela utrdil v stanovitnem zaupanju na svojo pomoč. 1 Na ta prizor menda spominja tako imenovani ribičev prstan, annulus piscatoris. Ta papežev uradni prstan nosi podobo sv. Petra, sedečega v čolnu in vlekočega ribjo mrežo. Ribičev prstan kaže ime vsakokratnega papeža ter se od Klementa IV. (1265—1268) sem rabi kot pečat za papeška pisma. Po smrti papeževi ga vsakokrat prelomijo. — Kongregacija svetih obredov je dne 10. aprila tekočega leta 1912 odobrila zelo pomenljivo, več vrstic ter tri molitve obsegajoče besedilo za slovesno blagoslovljenje novega ribiškega čolna. V prvi molitvi prosi blagoslavjajoči duhovnik Boga, ki je ločil Vode od suhe zemlje in je postavil človeka za gospodovalca nad ribami v morju ter je čudežno napolnil mreže apostolov, za rešitev ribičev iz vseh nevarnosti, da bi ujeli veliko množino rib in bi potem sami, bogato obloženi z zasluženji, dospeli v pristanišče večnega vzveličanja. Nadaljnja molitev je prošnja h Gospodu, naj blagoslovi delo ribičev, kakor je nekdaj blagoslovil trud apostolov, ko jim je dejal „Vrzite mrežo na desno stran čolna in bote našli", da bi tako oveseljeni nad obilnostjo blagoslova zmeraj častili svojega Odrešenika. (Acta apostolicae Sediš. Ann. IV. vol. IV. Die 21. Maii 1912. Num. 10. Str. 373 in 374). -* 380 <- Obenem jim je od Gospoda tako bogato blagoslovljeni ribji vlak mogel biti podoba apostolskega dela z njegovimi napori, žrtvami in uspehi, kakor tudi podoba čudovite raz¬ širitve kraljestva božjega na zemlji. Sveti očetje so ta čudež mnogovrstno nanašali na častitljivo dopolnitev kraljestva božjega ob koncu vekov, češ, da na njo opominja čas po častitem vstajenju Vzveličarjevem, gotova napoved, da se bo mreža napolnila na desni strani čolna in da se navzlic množini rib ni raztrgala, potem štetje rib na pobrežju in razločna omenitev 153 velikih rib, katerih število se raz¬ laga o množini izvoljencev. 1 To je tista znamenita svetopisemska dogodba, ki je za¬ vzemala v starokrščanski Cerkvi tako izredno važno mesto. Sveta Cerkev je brž v začetku poudarjala in naglašala mi¬ stični ali skrivnostni pomen te evangeljske jutrne gostbe ob morskem pobrežju. Sin božji je po učlovečenju prišel v vodovja človeškega rodu, je bil za nas ujet in položen v ogenj trpljenja. Ta gostija je navadno veljala pri svetih očetih in na prvokrščanskih spomenikih za podobo evha¬ ristične, zakramentalne gostije, ali pa se je tudi tolmačila o večni gostiji vzveličanja v slavi nebeški. 6. Kristus se predstavlja v stari Cerkvi neštetekrati pod podobo ribe. Ob tedanjem času je prevladoval grški jezik. Grški pa se imenuje riba, kakor je bilo že omenjeno, — ichthys. To pa so ravno začetne črke častnih na¬ slovov Odrešenikovih, Trpoo? Xpcaxo? S-eoO utoj atoinfjp — Jezus Kristus božji Sin Vzveličar. Nobene prispodobe niso v prvo- krščanski Cerkvi pred Konštantinom Velikim uporabljali bolj pogosto kakor ribo. a Sveti cerkveni očetje in pisatelji ome¬ njajo ribo kot prispodobo na neštevilnih mestih. In umet- 1 Tolmači so se trudili, da bi prišli do dna skrivnostim zago¬ netne številke 153. Sodili so naprimer, da je izraženo izpreobrnjenje nevernikov v številu 100, judov v številu 50, po veri v presveto Trojico (3). Najduhoviteje, kakor vselej, je tolmačil to število sv. Avguštin v svojem govoru 248, 4. — a P. Albert Kuhn, Die Denkmale des christ- lichen und des heidnischen Rom in Wort und Bild. Einsiedeln, 1897. Str. 76 in 87. 381 <- nik je ribo risal, slikal ali klesal njeno podobo na spome¬ nike vsake vrste ali je pisal namesto tega grško besedo T/tK)c na pečate, nagrobnike, prstane, zapestnice, na bisrne pečatnike, svetilke, steklene posode, krstne kamene, rakve. 1 To globokomiselno znamenje je celo in čisto krščan¬ skega početka. Ni ga treba iskati v sirski veri, kjer se riba nahaja kot sveta jed v službi boginje Atargatis. Svoj prvi vzrok ima v pomenljivem razmerju, v katerem stoji po eno¬ glasni razlagi svetih očetov r i b a v zgoraj navedenih evan¬ geljskih poročilih do trpečega in evharističnega Vzveličarja. Tolmačenje ribe kot znamenja za Kristusa je starejše od tistega znanega oddelka sibilinskih knjig, 2 v katerem stoji sloviti akrostihon ali pesemski odlomek, čigar začetne črke tvorijo besede TujooOs Xptaxos -3-sou uto? acoTTjp (aiaupog), Jezus Kristus božji Sin odrešenik (križani). Z ozirom na to imen¬ sko pesem piše najduhovitejši med cerkvenimi učeniki, sv. Avguštin: „Ako se vvrstijo začetne črke peterih grških besed druga za drugo, nastane beseda tyiK>g, riba, ki v skrivnostnem pomenu zaznamenjuje Kristusa. 113 Kristus se imenuje riba, ker si je privzel člove¬ ško naravo. Saj imenujejo to življenje pogostokrat morje, v katerem se ljudje premikajo in gibljejo kakor ribe v vo¬ dah. Kristus se imenuje riba, ker je Odrešenik sveta. Kakor so ribe nekdaj pomrle za rešitev Izraelcev iz egip¬ tovske sužnosti in kakor je riba, ki jo je mladi Tobija ujel, rešila Saro hudega duha ter vrnila staremu Tobiju luč oči, podobno je Kristus riba, ki je bila žrtvovana za odrešenje sveta. Kristus se imenuje riba kot začetnik in ustano- 1 Profesor Pischel, ud kralj, pruske akadefnije znanosti v Berolinu, je leta 1905 poizkušal dokazati, da je krščansko znamenje ribe indij¬ skega izvira; pa je bil temeljito zavrnjen z nasprotnimi dokazi. (Stimmen aus Maria Laach, 1905. Zv. 8. str. 341 — 352. — Dr. Dolger, Ichthys, das Fischsymbol in friihchristlicher Zeit. V Rimu, 1910). — * Lib. VIII. 217 nsl. (Pitra, Spicil. Solesm. III. 524: De pisce symbo!ico). — 3 Horum graecorum quinque verborum, quae sunt Trpou? Xptar6s %-zob utop ocor/jp, quod est latine Iesus Christus Dei Filius Salvator, si primas litteras iungas, erit cytK>S, id est pisci s, in quo nomine mystice intel- ligitur Christus. (De civit. Dei. XVIII. 23). -> 382 <- vitelj svete Cerkve. Cerkev imenujejo ladjo ter jo v podobah predstavljajo kot ribiško ladjo ali ribiški čoln. Jezus se imenuje riba, ker je hrana našim dušam. Ime ali znamenje ribe je bilo v prvih časih izpovedanje vere v božjega Odrešenika in izraz upanja na ohranjenje in od¬ rešenje po njem. V Gospodu ljubljeni verniki! povedanega vam bodo prispodobna predstavljanja ribe v starokrščanskih grobnicah solčno jasna. Kakor dandanes povsod vidimo in beremo mono- gram ali imenopis iis- ki izraža presveto ime Jezusovo, 1 enako nahajamo v istem zmislu v staročastitljivih katakombah ali podzemeljskih grobiščih podobe rib. Med krščanskimi simboli ali znaki je zavzemal seveda križ zmeraj prvo mesto. Za njim je sledila kot drugo priljubljeno znamenje riba kot podoba kakor Kristusa tako njegovih vernikov. 1. Najstarejša uprizoritev ribjega simbola se nahaja v cemeteriju ali v grobnici sv. Domitille ter spada v zadnja leta prvega ali pa v začetek drugega krščanskega stoletja. Nagrobnih spomenikov, ki predstavljajo ribo, je znanih približno sto. Skoraj vsi se pripisujejo prvim stoletjem. Od začetka četrtega stoletja sem je ta znak redkeje porabljen. 2 Na nekem grobnem kamenu je izklesano med dvema ribama sidro z napisom riba živih, to se pravi, Kristus je Vzveličar živih. — Na podobi neke ribe stoji prošnja atoaae:, reši, in hoče izraziti: Kristus, reši nas! — Večkrat vidimo poleg sidra ribo; to pomenja, upanje in rešitev je Kristus. — Ne redko se vidi na grobovih poleg ribe golob miru z oljično vejico. To pomeni željo: in 1 Dr. Mihael Napotnik, Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 242—247. — » Franz Xav. Kraus, Geschichte der christlichen Kunst. Freiburg, 1895. I. Str. 91 nasl. — Wilhelm Follner, Der Walfisch und die Gothik. (Der Kunstfreund. Innsbruck, 1907. Letnik XXIII. zv. IX. in X. str. 174—177). -> 383 pace et in Christo! Živi v miru in v Kristusu! — Pogo- stoma je narisana riba obenem z jagnjetom in z golobom; to izraža: Kristus je naše vzveličanje in naš mir. V zgoraj imenovanih grobnicah sv. Domitille sta upo¬ dobljeni dve ribi, ki sta oviti okrog ražnja. Pomenita Kristusa, ki je moral iti skozi ogenj bridkosti, trpljenja in smrti, da je odrešil svet. Sv. Avguštin pripomni kratko in krepko: Pisci s assus — Christus passus est. Pečena riba je trpeči Kristus. 1 Po prečudovitem ribolovu, o katerem poroča četrti evangelj, so učenci Gospodovi sto¬ pili na suho ter videli na pobrežju žrjavico in ribo na njej. Na nekaterih podobah ne pomenja riba Kristusa, marveč kristjana. Ko je Kristus poklical dvoje bratov Petra in Andreja od ribarstva v apostolsko službo, jima je dejal: Storil vaju bom ribiča ljudi (Mat. 4, 19; Mark. 1, 17), to se pravi, ljudi bota izpreobračala h krščanstvu. Apostoli so bili ribiči ljudi, in tisti, ki so se dali ujeti v mrežo nji¬ hovega nauka, so bili podobni ribam. In mi smo ribe z ozirom na sveti krst. Riba živi v vodi, in kristjan je krščen z vodo. Kristjan bi se naj tako ločil od judov in ne¬ vernikov, kakor se loči riba od drugih živali, vkolikor je namreč prekletstvo, ki je v vesoljnem potopu zadelo vse živali, prizaneslo v vodi živečim ribam, iz istega vzroka je voda posvečena za krščevanje, in je dovoljeno v post¬ nem času zauživati ribe, medtem ko je meso drugih živali prepovedano. „Mi smo“, pravi stari Tertullian, „ribice velikega ri¬ biča, ki je Kristus, ker smo bili po Kristusu v vodi krsta prerojeni in ker se moremo le tedaj vzveličati, če ostanemo v tej vodi.“ 2 In božji Vzveličar sam je primerjal 1 Tractatus 123. in Ioannem. — ' „Nos pisciculi secundum t^D-uv nostrum Iesum Christum in aqua nascimur, nec aliter quam in aqua permanendo salvi sumus.“ De bapt. 1. (F. X. Kraus, Real- Encyklopadie der christlichen Altertiimer. Freiburg im Breisgau, 1881. Str. 520). V tem zmislu se primerja krstni kamen z ribnjakom ter se imenuje piscina. 384 nebeško kraljestvo, Cerkev, mreži, ki jo vržejo v morje in ki zajme vsakovrstne ribe. (Mat. 13, 47 nsl). Na staro¬ krščanskih grobnih spomenikih tako pogosto se nahajajoča podoba ribe je znamenje, da tam počiva kristjan. S pogledom na doslej o ribi povedano se ne smemo čuditi, daje bila riba prvim kristjanom tako ljuba in draga, tako častitljiva in sveta. Nosili so ribice iz slonove kosti ali iz žlahtnih kovin okrog vratu, imeli so jih na pečatnih prstanih, rabili jih kot hišno lepotičje. 1 * * * V Se bolj jasna in 1 Riba je igrala in še zmeraj igra posebno ulogo v ljudski pravljici, v legendi in pripovedki. Ribe se tupatam predstavljajo kot dobrotljiva in postrežljiva bitja. V Mesini visi v neki cerkvi posušena riba, tista, ki je nekoč na povelje Matere božje, katero so mornarji kli¬ cali na pomoč, zamašila nepristopno razpoko v ladji. — Ko je sv. Com- gallus trpel glad, mu je angelj prinesel ribo, enako sv. Gualtheriju v Neaplju. In če je bil Peter Gonzalez (sv. Elmo) lačen, so priplavale ribe sameobsebi ter so se dale od njega ujeti in speči. — Ob samo¬ stanu sv. Morica na Savojskem je ribnik, v katerem živi zmeraj ravno toliko rib, kolikor je v samostanu menihov. Ako se kateremu menihu bliža smrt, tedaj zazrejo poprej mrtvo ribo plavati na površju ribnika. Ribe opominjajo ljudi na posvečevanje nedelj. V Horbu (na Švabskem) po nedeljah nikdar ne pečejo kruha. Enkrat pa se je le zgo¬ dilo. Tedaj je nekdo vrgel ribam v potoku nekaj koščkov tistega nedelj¬ skega kruha; pa ribe se jih niso dotaknile. Začuden vzame drugega kruha, ki je bil spečen na delavnik, ter jim ga vrže. Tega so hlastno pogoltnile. Od tistega časa noben pek ne peče več kruha v nedeljo. — Ribe veljajo od nekdaj kot dober in bogat lovski plen. Zlorabiti pa se tega ne sme, drugače izostane blagoslov morja. Morje ob otoku Helgo- landskem je bilo ob svojem času prepolno sledov ali slanikov. Ko pa so otočani nekoč grešili, ker so ujetega sleda s šibami tepli in zopet spustili v morje, so izostale vse ribe. V legendi se večkrat pripoveduje, kako se je meso izpremenilo v ribo, da se ni oskrunila svetost posta. Svetniki Colganus, Molva, Konrad puščavnik, Silaus, Angelus in drugi so izpreminjali mesne jedi, katere so jim ljudje ponujali iz nevednosti ali iz hudobije ob postnem času, v ribe. — Neki hudobnež je hotel pobožnega duhovnika spraviti ob dobro ime in je napolnil vrečo z mesom ter rekel, češ, da je to v postu dobil od duhovnika. Ko pa so vrečo odvezali, so v njej bile ribe. Zelo stare so pripovedi o ribi, ki nazaj prinese in vrne davno izgubljene reči. Pri Indih najde slovita Sakuntala svoj prstan v ribjem trebuhu, enako pri Grkih Polykrates, v judovskem Talmudu pa Salomon. Izgubljeni prstan sv. evangelista Marka prinese riba iz morske globine 385 umevna bo nam ta navada, če natanje premislimo in pre¬ sodimo priljubljeno zvezo ribe z najsvetejšim altarnim Zakramentom. na površino. V Benetkah shranjujejo ta prstan kot znak gospostva nad morjem. Bordonijeva slavna slika nam predočuje ribiča, ki izroča senatu ali starejšinstvu najdeni prstan v znamenje, da mesto ne bo nikdar pro¬ padlo v mornarstvu in v prvenstvu na morju. Ta čudna pripovedka je v zvezi z vsakoletno slovesnostjo „poroke Benetek z morjem", pri kateri vržejo dragocen prstan v morje. (WoIfgang Menzel, Christliche Symbo- lik. Regensburg, 1854. Str. 290 nsl). Med vsemi ribami je bila najbolj v časti ščuka, ker se zdi, da se nahajajo v sestavi njene lobanje ali v kosteh njene glave vsa orodja trpljenja Kristusovega: križ, križa obeh razbojnikov, sulica, kladivce itd. Zato pri ščuki noben čarovnik s svojimi čarovnijami nič ne pre¬ more. Pa kako je prišla ščuka s trpečim Vzveličarjem v tako tesno zvezo? Ko so bili biriči ujeli Jezusa na Oljiski gori, so ga vlekli črez potok Kedron v Jeruzalem. Na brvi, ki je vodila črez potok, so s po¬ trpežljivim Jagnjetom božjim uganjali svoje brezsrčne šale. Suvali so v spone vklenjenega Odrešenika, potegovali so ga za vrvi, s katerimi je bil zvezan, tako, da je padel z gugave deske v Kedronski potok. Mlada ščuka prestrašena poskoči iz vode. Pri trepetajočem svitu bakel in svetilk je zazrla bledo, od bolečin potrto in upadlo obličje Boga- človeka. Njeno drugače trdo in mrzlo srce je občutilo globoko usmi¬ ljenje z Odrešenikom in to sočutje ji ni ostalo nepoplačano. Od tistega trenutka nosijo ščuke v kosteh svoje glave natančne posnetke ali po¬ dobe vseh mučil in orodij trpljenja Gospodovega. Ribo pridodajejo mnogim svetnikom kot njih pridevek (atribut) ali znak (simbol) ali znamenje (emblem). Sv. Amalberga iz rodu fran¬ kovskih knezov, devica (f 772), ima na desni in na levi poleg sebe ribo, ker so rakev s svetnico, ki je odplula na ladji brez vesla, spremljale neštete ribe. — Sv. Anton Paduanski ima večkrat pri nogah ribe kot pridevek. — Začetnika rodu Karolingovcev, pozneje škofa sv. Arnulfa, slikajo z ribo, ki drži prstan v žrelu. Pripoveduje se, da je Arnulf, še kot posvetnjak, vrgel prstan v reko Mozelo, rekoč: „Jaz ne verjamem, da bi bili moji grehi pred Bogom izbrisani, ako mi ne da zopet dobiti tega prstana." Črez nekaj let ga je našel v ribi, ki so mu jo prinesli na mizo. — Sv. Attilanus je zapustil svoj škofovski sedež, je vrgel svoj prstan v vodo ter prosil Boga, naj mu da, ako ga bo nazaj prejel, s tem znamenje, da so mu grehi odpuščeni. Prstan so našli v ribjem želodcu. Attilanus se je vrnil v svojo škofijo v Zamoro ter je opravljal svojo službo še osem let (f 1009). Sv. Benno, škof Misenski in apostol Slovanov, zvest zaveznik papeža Gregorija Vil. v njegovem boju s Henrikom IV., se navadno 25 386 2. Izredno pomenljivo, tolažljivo in podučljivo je v prvotni Cerkvi razmerje ribe do presvete Evharistije, do Kristusa, vkolikor je naš živež, naša hrana v svetem ob- upodablja z ribo in s ključi v njenem gobčku. Pri svojem odhodu v Rim je bojda izročil ključ Misenske stolnice kanonikom z naročilom, da naj ga vržejo v Elbo, brž ko bi bil cesar izobčen iz Cerkve in bi nje¬ gova stranka vendar hotela posluževati se stolnice. To se je zgodilo. Po vrnitvi sv. škofa iz Rima pa so ujeli v Elbi veliko ribo, in na njenih plavutah je visel tisti ključ. — Sv. Bertholda, generalnega priorja kar- melitov, slikajo v njegovi redovni obleki, nosečega ribe in kruh, ker je oboje čudežno pomnožil. — Njegov tovariš po imenu, sv. Berthold, opat samostana Engelberg v Švici, se tudi predstavlja blagoslovljajoč ribe. Dosegel je namreč s svojim blagoslovom, da je postalo jezero pri Stanstadu, dotlej brez rib, tako bogato na ribah, da so se dale same rade loviti. Sv. opat Brendanus Irlandski ima za znak ribo, ker pripoveduje njegov življenjepis to le: Ko se je peljal črez morje in je na ladji služil sveto mašo, so priplavale od vseh strani ribice ter so se je pobožno udeležile, da bi tako lene ljudi opomnile na njihovo dolžnost. — Sv. Eansvvida, hči Edvvalda sina sv. Ethelberta, opatinja ima kot zna¬ menje poleg sebe dve ribi in polovico prstana. — Sv. Egvvinu, škofu Worchesterskemu na Angleškem, se prideva na slikah velika riba, ki v žrelu drži dva ključa. Da bi se pokoril za svoje posvetno življenje, ki ga je živel v mladosti, si je dal noge vkleniti v verige ter je vrgel oba ključa k sponam v morje kakor v poroštvo, da bo ostal do smrti tako vklenjen. Pa njegovi spremljevalci ujamejo veliko ribo, v katere trebuhu sta se našla oba ključa. Svetnik je spoznal v tem znamenje volje božje, ki bi mu naj naznanilo konec njegove pokore. In rešil se je spo¬ kornih verig, v katere se je bil dal prostovoljno vkleniti. — Sv. Elmo, oznanjevalec pokore na dvoru Ferdinanda III. Španskega, se je vlegel, po neki osebi spravljen v hudo izkušnjavo, v svojem plašču na živo žrjavico in je ostal nepoškodovan. Pri stavbi nekega mosta so se mu dale ribe same rade vloviti. Umrl je 1246. Španski in Portugalski ribiči ga častijo kot svojega patrona. Upodabljajo ga kot dominikanca v pla¬ šču, z žrjavico in z ribami. Zgodovinar Frankov, sv. Gregorij Tourski, nosi na podobah ribo v roki, ker je z ribjimi jetrami čudovito ozdravil svojega očeta. — V stolni cerkvi v Koloniji stoji na desni strani kipa sv. Gereona sv. Kenti- gernus, škof Glasgowski na Škotskem, ki drži v desnici škofovsko pa¬ lico, v levici pa prstan v gobcu ribe, imenovane losos. To se nanaša na spravo, ki jo je svetnik dognal med kraljem in njegovo ženo. Kra¬ ljico so obdolžili, da je dala svoj dragoceni zakonski prstan nekemu vitezu. Na lovu je kralj zapazil ta prstan na roki spečega viteza, ga je 387 hajilu, torej evharistična Riba . 1 Znan je pa tudi ribji kruh, pecivo iz posušenega, zmljetega mesa ribe trske ali polenovke, ki je v Norvegiji in podrugod zlasti ribičem dragocena jed. V grobnicah sv. Lučine, ki segajo nazaj v prvo krščan- na tihem potegnil s prsta ter vrgel v reko. V ječo vržena kraljica se zateče k sv. Kentigernu, ki naroči njenemu odposlancu, naj spusti trnek v reko Clyd ter mu prinese prvo ribo, ki jo bo ujel. Bil je losos, in ko so ga iztrebili, so našli prstan, katerega je svetnik poslal kraljici. Ona ga je brž dala kralju ter tako dosegla spravo. Sv. Mauritius, škof Angerski, je nekoč, tako pripoveduje legenda, prepozno prinesel umirajočemu sveto popotnico ter je vsled žalosti nad tem zbežal na Angleško. Med begom je izgubil na morju zakristijske ključe Angerske stolnice. Sedem let pozneje so potovali odposlanci ime¬ novanega mesta na Angleško iskat svojega ljubljenega nadpastirja. Te¬ daj skoči riba v njihov čoln, ki je imela pri sebi izgubljene ključe. Zato je svetnikov znak velika riba, ki drži v žrelu cerkveni ključ. — Sv. Pa- troclus, mučenec za časa cesarja Avrelijana 274, se upodablja v bojni opravi ter kaže s prstom na ribo, ki drži v ustih biser, čemur se pri¬ pisuje simbolen pomen. Najbolj znana je pa riba sv. Udalrika, škofa Augsburškega. Po pobožni pravljici je sedel nekega dne sv. Udalrik s sv. škofom Konra¬ dom Kostniškim pri mizi zatopljen v bogoljubne pogovore, in nobeden izmed njiju ni mislil na jed. Bilo pa je ravno v četrtek po polnoči, že v petek vjutro. Tedaj pristopi vojvodski poslanec iz Dillingena s pismom ter prejme za pot kos še na mizi se nahajajočega mesa. Urno hiti nazaj in hoče bogaboječega škofa pri vojvodu očrniti kot hinavca. Pa glej, meso je bilo izpremenjeno v ribo. Zato se sv. Udalrik slika z ribo in tako ga predočuje neki A. Diirerjev lesorez. 0 sv. Zenonu, škofu Veronskem, se pripoveduje, da je odposlan¬ cem cesarja Galliena, ki so ga našli pri ribjem lovu, s katerim se je po vzgledu apostolov prav rad pečal, podaril tri ribe. Nezadovoljni z darom so ukradli še četrto ter so si hoteli -vse štiri ribe skuhati v vroči vodi. Pa ukradena riba je živa plavala po vrelem kropu. Zato ima sv. Ženo kot pridevek ribji trnek z ribo, ali pa mu riba tuintam visi ob škofovski palici. (Heinrich Detzel, Christliche lkonographie. Freiburg im Breisgau, 1896. Zv. II. str. 695 pod besedo Fisch. — Christliche Kunstblatter. Linz, 1908. Št. 3. priloga. Str. 46 pri besedi Fisch). 1 Ad. Reiners, Der Fisch, das gebrauchlichste und bekannteste Symbol und geheime Zeichen der Urkirche fiir die eucharistische Feier und Kommunion. (Das Heilige Messopfer in seinen Oeheimnissen und Wundern, Wien, 1904. Str. 46 — 50). 25 -> 388 <- sko stoletje, je na steni dvakrat upodobljena riba, ki na hrbtu nosi iz vrbja spleteno košarico s peterimi kruhi in s steklenim kelihom polnim rdečega vina — torej s podo¬ bama presvete Evharistije. Staročastitljiva slika oznanjuje jasen, vsem umljiv nauk. V jerbasu iz vrbja so shranjevali v prvih vekih Evharistijo pod podobo kruha. To razvidimo iz pisma sv. Hieronima Rustiku, kjer piše slavni ta tolmač svetega Pisma: „Nihče ni bogatejši od tistega, ki nosi telo Gospodovo v jerbasu iz vrbja in njegovo kri v stekleni čaši .“ 1 Takovšni s posvečenimi kruhovimi obročki (coronae) napolnjeni jerbasčki iz vrbja ali bičja se nahajajo zlasti na stenskih slikah v katakombah sv. Lučine in sv. Kallista. Nosi jih na svojem hrbtu riba, ki pomenja Jezusa Kristusa ali pa tudi spominja na Evharistijo, ali pa stojijo na zemlji ali visijo na treh verižicah, ki se zgoraj združijo v eno. Posve¬ čene hostije so bile večinoma okrogle ploščice, zaznameno- vane z znamenjem križa. Včasih so imeli ti kruhi, v katere je bil zarezan križ, obliko obročkov. Okrogla oblika pomenja večnost, zato njena poraba pri kruhu večnega živ¬ ljenja. Prej omenjena podoba ribe, noseče na hrbtu kruh in vino, je bila le kristjanom umljiva in pomenljiva: riba jim je na skrivnosten način predočevala Kristusa pod podobama kruha in vina, dar pri daritvi svete maše, dušni živež v sve¬ tem obhajilu, kateri je kakor živa plavajoča riba, žrtvujoča samo sebe, noseča na sebi podobi kruha in vina. V grobnicah sv. Kallista je na svodnem polju na¬ slikana trinogata miza, na njej so trije kruhi in riba, okrog mize pa stojijo sedmeri s kruhom napolnjeni, iz vrbja sple¬ teni jerbasi. Riba je Kristus, žrtvujoč se na altarni mizi pod podobo kruha. Riba namreč leži mrtva na trinožni mizi, ki je služila že paganom za žrtvenik. Kristus pa je tudi dušni živež, kar pomenja bogata zaloga svetega kruha v sedmerih jerbasih, ki nehote spominjajo na pomnožitev 1 Epist. 125. ad Rusticum num. 20. Nihil illo ditius, qui corpus Domini in canistro vimineo et sanguinem portat in vitro. (F. X. Kraus, Op. cit. str. 523). -> 389 <- kruhov kot na predpodobo najsvetejšega altarnega Zakra¬ menta in svetega obhajila. Najsvetejši Zakrament altarja je tista žitnica, v kateri najdemo obilo kruha, ki nas hrani za večno življenje. Žitne shrambe egiptovskega Jožefa so go¬ tovo predpodoba svetih zakramentov, zlasti zakramenta za¬ kramentov, presvete Evharistije. Zgoraj opisani sliki naproti je videti sedmero mož (Peter s šestimi tovariši) okrog mize. Na mizi je v dveh skledah po ena riba. 1 Pred mizo stoji osem s kruhi na¬ polnjenih jerbasov. Pomen te znamenite stropne slikarije je zgodovinski. Spominja nas na čudoviti ribji lov v evangelju sv. Janeza, kjer se je Kristus po svojem častitem vstajenju prikazal učencem ob bregu prijaznega jezera Genezareškega zgodaj vjutro ter jih je ljubeznivo vprašal: Pueri, otroci, imate kaj jesti? In ko jim je pripomogel k bogatemu vlaku 153 velikih in dobrih rib ter jim pripravil gostijo, jih je milo povabil: Pridite in jejte! In je vzel kruh ter jim ga je dal in enako tudi ribo. V isti katakombi se nahaja mnogopomembna stenska slika, ki predočuje izpremenjenje kruha v telo Kristusovo. Na trinožni žrtveni mizi ležita riba in kruh. Mož na des¬ nici iztega blagoslovljajoč svojo roko nad mizo, na levi strani mize pa moli ženska oseba. Slavna slika podaje nauk: Duhovnik izpreminja kruh v Kristusa, v ribo. V molitev zatopljena žena, tako imenovana orantinja, predstavlja kr¬ ščansko občino ali sveto Cerkev v molitvi, morebiti celo Marijo, ki pa je tudi podoba device in matere Cerkve. 2 1 Umetniki stavijo poleg drugih jedil neredko na mizo zadnje večerje ribo zavoljo njene simbolne zveze s Kristusom. Na slikah svete večerje vidimo pred gosti stati jerbase s kruhom in skledice z ribami. Tako leži sedem kruhov na mizi in dvoje rib v plitvi posodi na slavni sliki Zadnja večerja v San Apollinare v Raveni. V kartuzijanskem samostanu v Granadi se nahaja slika zadnje večerje, na kateri leži v skledi namesto jagnjeta riba. 2 Raffael Santijevo delo je svetovno znana Marijina slika: jVla- donna del pešce, z ribo, ki je shranjena v muzeju v Madridu. Al- tarna podoba je bila prvotno slikana za Marijino kapelo, katero so v San Domenico v Neaplju oskrbeli za tiste, ki so hoteli moliti za varstvo 390 <- V starokrščanskih katakombah ali grobnicah se na¬ hajajo razen že omenjenih podob preroka Jona, od ribe vrženega na suho, tudi slike mladega Tobija z ribo.' Po sodbi sv. Avguština je bila riba, katere zdravilno moč je ali ozdravljenje od zloglasne, v Neaplju domače očesne bolezni. Iz tega vzroka je Raffael privzel v sliko mladega Tobija z ribo ob roki njego¬ vega spremljevalca nadangelja Rafaela (zdravilo božje). Madona, kra¬ ljeva gospa s potezami, ki silijo k spoštovanju in obenem vabijo k za¬ upanju, sedi na prestolu s širokim podstavom spredaj in z mogočnim zastorom zadaj. Pogled ima obrnjen na mladega Tobija, ki ga angelj vodi k njej. Preobvladan od svetega strahu poklekne Tobija na koleno in od bojazljivosti bi ne mogel storiti koraka naprej, ako bi ga ne držal ter peljal angelj poln brezpogojnega zaupanja in s proseče navzgor obrnjenimi očmi kot priprošnjik svojega varovanca k dobrotljivi Materi in k Detetu, polnemu ljubezni, usmiljenja in milobe. Jezus se ljubeznivo obrača k malosrčnemu Tobiju, ob čigar desni roki visi riba, leva rokica mu počiva na svetem Pismu, kjer sv. Hieronim, njega največji tolmač in razlagalec, pravkar bere zgodbo o Tobiju. „Dete in očarljivo lepi angelj v svoji zares Lionardski milini data z drugimi osebami na sliki vred skupino, ki je edina na svetu", pripazuje Henrik pl. Wolfflin. Iz te podobe so pač zajemali trdno vero in neomahljivo zaupanje tisti, ki so prihajali semkaj molit za svoje oslepele in na očeh bolne domače, ali pa jim je samim pretilo ali jih je napol že napadlo hudo to trpljenje. Jožef vitez pl. Fiihrich je tudi naslikal lepo podobo: Ozdrav¬ ljenje slepega Tobija. Stari Tobija sedi in pred njim klečeči sin briše z desnico njegovo desno oko z ribjim žolčem. Rafael stoji mla¬ demu Tobiju na desni ter mu z levico narahlo vodi roko k očesu oče¬ tovemu. Pri nogah teh treh pazljivo sedi psiček, ki je spremljal mladega Tobija na daljnem in dolgem potovanju. Na zidu je lastovičje gnezdo, v katero pravkar prileti lastovica. V srednjem veku so visoko cenili starokrščanske simbole in znake. Riba je zavzemala znamenito mesto v gotiki. (Prim. Wilhelm Follner, Der Walfisch und die Gothik. Razprava v listu „Der Kunstfreund". Innsbruck, 1907. Letn. XXXIII. zv. IX. in X. str. 174-177). Gotiški slog pozna tako imenovani ribji mehur (mrežni okrasek, čigar obod ali krog je na eno stran koničasto podaljšan ter ob znotranjem robu ve¬ činoma obsajen z nastavki, podobnimi nosovom). — Podobe in sliko- pisna znamenja srednjega veka se dandanes zopet više cenijo, ker nam ponujajo v resnici pravi zaklad izvrstnih podučno-nazornih pripomočkov, iz katerega imajo marsikatere posameznosti še zdaj življensko moč. 1 Jos. Wilpert, Katakombenbilder. Fisch. (Malereien der Kata- komben Roms. 2 zvezka. 1903). -> 391 Tobija izvedel od angelja, predpodoba Kristusova: Kristus je bil riba. Rekel pa je nadangelj Rafael, ki se navadno upodablja z ribo v levici in s popotno palico v desnici, o srcu tiste ribe Tobiju: „Iztrebi to ribo in si ohrani njeno srce! Zakaj koristno zdravilo je ... Ako kosec njenega srca položiš na žrjavico, prežene njegov dim vsakršne hude duhove bodisi od moža ali od žene tako, da k njima nič več ne pridejo. 11 (Tob. 6, 5. 8). Če pa je že Tobijeve ribe srce, ta tako slaba podoba srca Kristusovega, imelo takovšno čudovito moč, kakšno ču- dovitno zdravilo je potem šele srce Kristusovo za obrambo zoper zalezovanja satanova! Da, ta presveta evharistična Riba, Kristus Jezus, nas v svetem obhajilu napravi ognje¬ vite leve tako, da postanemo strašni peklenskemu sovraž¬ niku. Da pa je to srce res krepko in izdatno zdravilo, mora biti položeno na gorečo žrjavico, to se pravi, obhajanec mora k obhajilu s seboj prinesti v srcu ogenj prave po¬ božnosti in živo vero, trdno zaupanje, sveto kesanje, pla¬ menečo ljubezen. 3. Bogati ribji vlak 1 se da tudi dobro obrniti na na¬ sledke in milosti svetega obhajila. Ko so bili učenci Go¬ spodovi vso noč delali brez uspeha, so vrgli na povelje Učenikovo svojo mrežo še enkrat v morje ter so ujeli to¬ liko množico rib, da se je mreža trgala in da so napolnili dva čolna. — Še bogatejši blagoslov nam prinaša prejem najsvetejšega altarnega Zakramenta. Morebiti je pravkar prešla trudapolna noč, doba trpljenja in nadlog; pa če smo potrpežljivo vztrajali, prejmemo zdaj tem večje milosti, ka¬ kršne so: razsvetljenje uma, moč za opravljanje dobrih del, gorečnost za pridobivanje krščanskih čednosti, tolažba, mir in veselje. Zares, po vredno prejetem obhajilu plavamo v veselju in v radosti, kakor šviga riba in se igra v bistrem valovju. 1 Svetovnoznana je tapetna podoba Raffaelova: Čudoviti ribji lov. __ Lepo sliko „Bogati ribji lov“ je ustvaril mojster Jožef pl. Fiih- rich. — Prav ljubezniva in genljiva je oljnata slika: Ribolov sv. Pe¬ tra od Janeza Schraudolph (f 1879 v Monakovem). 392 * Delavni apostoli so strmeli nad čudežem, ki se je zgo¬ dil. Zakaj sv. Lukež pravi: Groza je bila obšla vse . . nad vlakom rib, ki so ga bili storili. Da, Peter je ves presunjen in ponižno zakliče: Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek! Takovšni občutki naj bi navdajali tudi nas pri svetem obhajilu: moljenje in za¬ čudenje, da se je Bog ponižal k nam, in ponižno spoznanje lastne slabosti in nepopolnosti. Namen velikega čudeža je bil, pridobiti Petra in nje¬ gove tri tovariše Andreja, Janeza in Jakoba, da bi se popol¬ noma in za vselej pridružili Gospodu. Zato je dejal Jezus Simonu: Ne boj se, odslej boš ljudi lovil! In Go¬ spod je dosegel, kar je želel in hotel. Evangelj nam to iz¬ pričuje s kratkimi pa pomenljivimi besedami: In so poteg¬ nili čolna h kraju ter so vse popustili in šli za njim. To bi moral biti tudi zlati sad svetega obhajila, da se popolnoma vdamo in darujemo Vzveličarju ter se od¬ povemo vsemu tako, da postane Jezus naša last. Z njim nam je nebeški Oče vse podaril. (Rimlj. 8, 32). Jezusu se moramo pridružiti in se ga zvesto držati. V morju živi neka vrsta slabotnih, nežnih ribic. Ako slutijo in čutijo, da se pripravlja k viharju, ki bi jih mogel s silo razburkanega valovja treščiti ob pečine ter pobiti, se obe¬ sijo v skupinah kar najtesneje ob skalo in se je držijo, kakor bi jih prilepil, dokler se vihar ne izdivja in ne poleže. Ljubi moji! Nobeno morje ni viharnejše od širokega morja sveta s svojimi vodami in valovi, s svojimi globočinami in pečinami, s svojimi meglami in ledeniki. Nobeno morje ni bolj razburkano ko morje življenja. Skala, katere se moramo oprijeti in držati, je Jezus Kristus. 1 Ta nepremagljiva skala 1 Pomena polno sliko Jezus ribič je izvršil mojster Jožef pl. Fiihrich. Pod vodstvom apostolov in njihovih naslednikov dospejo mno¬ goteri verniki na desnici Jezusovi v varnem čolnu srečno na obrežje večnosti. Drugi na levici Jezusovi so podobni potapljajočim se, katerim je vihar razbil ladjo in ki se v morju borijo z valovi ter so v vedni nevarnosti, da jih požro grozne morske pošasti. Ljubeznivi mladenič, ribič Jezus, stoji ob morskem bregu, v levici -—■* 393 <- pa je tudi Peter in njegov naslednik papež Pij X., na kate¬ rega je sezidal Kristus svojo Cerkev. Riba živi v čistem elementu, v vodi; podobno naj živi kristjan le v čistem elementu. Zlasti moramo čisti biti pri prejemu svete Evharistije, nedotaknjeni od poželjivosti mesa, poželenja oči in napuha življenja. Drugače čiste in snažne ribe ogrdi in pokvari neka alga ali morska praprot v vodi tako, da dobijo okus po blatu ter izgubijo na svoji vred¬ nosti in ceni. V čisto vodo položene zopet izgubijo nepri¬ jetni duh. 1 Varujmo se okuženja po hudobnih ljudeh, da bomo dober duh Kristusov pred Bogom, in da se bo prijetna dišava spoznanja Jezusovega po nas povsod raz¬ širjala! (II. Kor. 2, 14. 15). Nekdaj je nastala prislovica, ni ne meso in ne riba,, in je veljala dvomljivim neodločnežem med prvimi kristjani, ki niso bili ne popolnoma paganski in ne popolnoma kr¬ ščanski. Mi hočemo biti povsem in popolnoma krščansko- katoliški ter hočemo z besedo in z dejanjem zlasti v tekočem evharističnem letu— pričati svojo vero v božjo, evharistično Ribo, to je v resnično, pravo in bistveno s križem kot trnkom, za katerega se eden ponesrečencev oprijemlje ter dviga iz morja; v desnici drži kelih s hostijo, in ob roki mu visi krasen venec s palmovimi vejami. Božja jed, nebeška krona, zmagovalne palme bi naj vnele naša srca, da se popolnoma darujemo in izročimo Jezusu, da se držimo sv. Petra, ki nam ga podoba predočuje s ključi kot zakladnika božjega. Zadaj na desni vidimo razpete ribiške mreže apostolov. Saj je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki, vržena v morje, zajme vsakovrstne ribe. Ko bo ob sodnjem dnevu, katerega tehtnica naznanja, dvignjena polna mreža, tedaj bodo dobre ribe sprejete v nebeške ribnike, malopridne pa bodo zavržene. O Gospod, ne daj, da bi bili mi med poslednjimi ! ■ Francoski učenjak dr. Leger je na podlagi podrobnih preiskav naznanil Pariški znanostni akademiji, da na ribe tako škodljivo vpliva pričujočnost neke „Oscillaria“ imenovane alge, za katero je kalužasto dno v ribnikih rodovitno zarejališče. — Redilna moč in vrednost svežih, prekajenih, nasoljenih in posušenih rib je velika. V njih se nahaja jajčna beljakovina in maščoba kakor v živalskih ali mesnih jedilih. Morejo to¬ rej kakor meso prav dobro služiti in po mnogih krajih tudi služijo v hrano, ki se uživa obenem z rastlinskimi jedili. 394 pričujočnost Vzveličarja kot Boga in kot človeka v moljenja vrednem altarnem Zakramentu. Polni te žive vere naj dušni pastirji poskrbijo in se potrudijo, da bodo v tem, zakra¬ mentalnemu Zdravniku naših duš posvečenem letu tudi Bolniki prejeli kruh močnih . 1 — Za veličastno slavljenje evharističnega svetovnega praznika nam je treba rib sv. Petra z davčnim denarjem v ustih, potrebujemo zlatih in srebrnih ribic, da plačamo evharističnemu Bogu-človeku davek svoje molitve, hvalitve in častitve. O mojem pričujočem poduku bi lahko kdo rabil pre¬ govor, delphinum natare doces, ker podučujem svoje mnogoljubljene škofljane v stvareh, ki jih sami izvrstno umevajo, kakor če bi kdo hotel učiti delfina plavati, ki s svojim brzim plavanjem prekosi vse druge plavajoče živali, da, on prehiti celo ladje; ali pa orla letati —■ aquilam volare doces — ki je poleg lastovice med ptiči to, kar je delfin med ribami. Pa dobri, poslušni otroci sprejemajo od blago mislečega očeta tudi večkrat ponovljene nasvete in nauke vedno voljno v prid in korist. ' Prav radi pripovedujejo in opevajo „čudež o Alborayskih ribah v Valenciji". Neki bolnik je poslal po sveto popotnico. Vzdigne pa se strašen vihar. Vendar srčni dušni pastir vzame Najsvetejše ter hiti v viharju in nalivu k bolnemu župljanu. Pravkar stopa črez deročo reko. Tu pade. Z naporom vseh moči se mu posreči vstati. Pa zlati kelih so bili silni valovi odnesli. Iskali so ga po reki navzgor in navzdol ter ga naposled našli zamotanega v naplavljenem vejevju, toda odprtega in brez treh vanj položenih nebeških biserov. Dobri duhovnik je zastokal ter padel na kolena, žalostno kličoč: Kako te naj najdem v široki reki, o presveti Zakrament! Se li naj vrnem brez tebe v Alborayo? Tedaj mu zakličejo ribiči: Obrni tja po valovju svoje oči! Tri ribice so molele svoje glavice nad vodo in vsaka je nesla v ustih hostijo. Približajo se duhovniku in položijo svete hostije v kelih, kate¬ rega jim je podržal. Na to se zaženejo kvišku in z veselim skokom pozdravijo kelih pod obokom visokih, na pobrežju rastočih dreves. Ta ciborij se še shranjuje. Nanj so dali upodobiti ribe, držeče svete hostije, spodaj pa vdolbsti besede: „Kdo more tajiti skrivnost tega kruha, če •nas neme ribe učijo verovati?" (Eucharistikum, Lieder zu Ehren des allerheiligsten Altarsakramentes von Jacinto Verdaguer. Ins Deutsche iibertragen von B. Schuler. Miinchen, 1906). 395 <- Vsi duhovniki in drugi pobožni verniki Lavantinski častijo božjo Ribo, Jezusa Kristusa, ter se je neločljivo držijo. Vsi imajo veliko prednost in dobro lastnost rib. Ribe se namreč odlikujejo s tem, da nikdar ne govorijo brezpo- trebno, in če govorijo, tedaj je to izrednega pomena. Svo¬ jega časa nikdar ne tratijo z brezkoristnim in praznim go¬ vorjenjem. Tudi zvesti učenci Kristusovi ne govorijo brez¬ koristno. Ne govorijo o samih sebi in nočejo o sebi go¬ voriti, tudi ne, da bi se o njih govorilo. Nemi so kakor ribe. Ako pa govorijo, tedaj govorijo jasno in glasno. Ne gubijo časa in ga ne tratijo z brezplodnim in s praznim besedičenjem. Če pa govorijo, tedaj govorijo zastopno z dejanji. Tako krepko hočejo govoriti in v resnici govorijo v evharističnem letu. Popolnoma krivo je mnenje, da ribe ne dajejo sploh nobenih glasov od sebe. Tega ne premorejo samo, marveč so v stanu glasove tudi poljubno izpreminjati . 1 Pa naj raz¬ pravljajo veščaki o ribjih govorilih in čutilih, jaz moram ostati pri svojem predmetu ter hvalo izreči prirediteljem izpodbudnih evharističnih pobožnosti, tem evharistincem, ki so molčeči kakor ribe, pa vendar razločno govorijo: s sklepanjem rok, s premikanjem ustnic pri molitvah in vzdih¬ ljajih, z darovanjem kron in helarjev za svete namene. Povsem na tihem delajo za nebesa, ki si jih hočejo pridobiti in si jih bodo tudi pridobili. Na nebu se nahajajo 1 Nenaravnih glasov ne omenjani; n. pr. slanik daje takovšne glasove, če se ujame v mrežo. Po profesorju Bridgesu se ribe v navad¬ nem svobodnem življenju oglašajo tako, da premikajo en del svojega trdega okostja ter ga drgnejo ob drugo. Kosti imajo raskavo površje in zato nastane pri drgnjenju glas. — Na podlagi izkušenjskih preiskav se more trditi, da imajo ribe svoje čute. Riba sliši — slušno čutilo, labirint ali sluhovod, se najde pri vseh ribah — pa le prav slabo, ker tudi najmočnejši šum ali hrup izgubi v vodi svojo moč. Nasprotno pa ribe zelo natanko čutijo ter se spustijo v beg pri najmanjših tresljajih. Riba vidi, pa bolj v bližini, da zazre svoj plen, manj na velike razdalje. Tudi čut voha je zadostno razvit. Okus je poleg tipa najbolj po¬ poln pri ribah. Salmoide so sladkosnednice med ribami. Mrena najde s tipom svojo pot tudi v najkalnejši vodi. ■S 396 <- tudi ribe. Razsežno ozvezdje v živalskem krogu med po¬ vodnim možem in kozličem, obstoječe po zvezdoslovcu Heissu iz 128 prostemu očesu vidnih zvezd, imenujemo enako kakor dvanajsto znamenje živalskega kroga ribe. Veliko sozvezdje morski som ali kit ob ekvatorju ali zemeljskem ravniku in južno od njega je vidno v jeseni in po zimi. Neko ozvezdje severnega neba se imenuje Del- phinus, delfin. 1 Po zanesljivih poročilih svojih življenjepiscev je sv. Anton Paduan nekoč pridigoval ob morskem pobrežju v Riminih ribicam z blagoslovljenim uspehom. Vse je pazljivo poslušalo in vleklo na uho: ribe vsake vrste in velikosti, ki so bile priplavale h kraju, so mirno poslušale bogovne- tega hvalitelja njihovega ustvarjenja, njihovega pomena v kraljestvu prirode in njihovih dobrih del, izkazanih božjemu Vzveličarju in njegovim apostolom, in po prejetem blago¬ slovu so izginile v morju. 2 Enako tudi jaz, to trdno upam, nisem s svojim pri¬ čujočim podučnim listom zastonj pridigoval svojim boga¬ boječim škofljanom. S ponižnim zaupanjem v milostno po¬ moč Jezusovo smem zaklicati: Vso noč sem delal in sem nekaj ujel. In zdaj vas blagoslovim s prisrčnim povabilom, da radi in pogosto kakor vsak čas tako zlasti v tekočem evha- 1 V tropičnem ali vročem in v zmernotoplem morju živi morski mesec ali so In,čna riba, tako imenovana zaradi svoje stisnjeno- ploščate, okrogle oblike. — Po idelerju sta se največja planeta na¬ šega osolnčja, Jupiter in Saturn, v decembru leta 7 pred Kristusom — ki bi moglo biti rojstno leto Kristusovo — približala drug drugemu na eno stopnjo ter sta morala tako ponujati izredno zanimiv prizor. To stanje zvezd premičnic se je dogodilo v ozvezdju ribe, ki so jo sim¬ bolno razlagali o Kristusu, in je veljalo mnogim za zvezdo modrih iz jutrove dežele. Stari judje so pričakovali svojega Mesija prav ob dobi, ko bo stalo solnce v znamenju rib. To je bilo zadnje znamenje v letu, ko so še začenjali leto ob Veliki noči v znamenju kozliča. (Wolfgang Menzel,.Op. cit. Erster Teil. Regensburg, 1854. Str. 288). 2 P. Leopold Cherance, Der hi. Franziskus von Assisi. Einsiedeln, 1885. Str. 185 nsl. 397 <- rističnem letu zauživate zakramentalno R i b o kot sladko dušno hrano, kakor vam jo dušni pastirji radi delijo, rav¬ najoč se zvesto po evangeljskih besedah: In Jezus je vzel kruhe in ribe, je zahvalil ter jih razlomil in dal svojim učencem, učenci pa so dali ljudem. In so vsi jedli in se nasitili. (Mat. 15, 36. 37). Blagoslovi vas vsemogočni in vsedobri Bog Of če in f Sin in Sveti f Duh! Amen. V Mariboru, na praznik predragocene krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa, dne 7. julija 1912. f Mihael, knezoškof. o-X-o h) Govor pri občnem zborovanju družbe vednega češčenja in slovesne otvoritve razstave paramentov v Ma¬ riboru dne 15. maja 1904 o evharističnih svetnikih ali o vzglednih častilcih presvetega rešnjega Telesa. Predragi družbeniki! Domine, semper u« uuuu F an>_... .. u .. daj nam za vselej ta kruh! (Jan. 6, 34). l[tirinajstikrat doživim danes veliko veselje, da mo¬ rem slovesno odpreti razstavo paramentov in obenem obhajati tudi občni zbor te vse hvale vredne škofijske družbe vednega češčenja presvete Evha¬ ristije. V tekočem letu storim to s toliko večjim veseljem, ker je to leto jubilejno leto in ostane kot tako pomembno za imenitno družbo in za vso obširno škofijo. Zlati marijanski jubilej teče od 8. decembra 1903 ter bo srečno potekel dne 8. decembra 1904. Obuja nam sladki in blaženi spomin, da je bila dne 8. decembra 1854 slo¬ vesno proglašena verska resnica, da je Marija z ozirom na neskončno zasluženje Jezusa Kristusa bila obvarovana sle- -> 398 * hernega madeža izvirnega greha. — Od 7. septembra do 7. decembra 1904 se morejo tudi moji ljubi škofljani ude¬ leževati jubilejnega odpustka. Letošnje leto ostane nam vsem Lavantincem nepo¬ zabno, ker se s prvo adventno nedeljo tega marijanskega jubilejnega leta po vsej veliki škofiji upelje večno češčenje presvetega rešnjega Telesa in to vsled sklepa lanjske ško¬ fijske sinode. Obilne odpustke za to kakor tudi še druge ugodnosti sem že prejel iz Rima. S tem se pač začne nova doba blagoslovljenega delo¬ vanja prelepega društva, nova doba klanjanja in moljenja, češčenja in proslavljanja presvetega Zakramenta ljubezni za staroslavno, leta 1228 ustanovljeno škofijo; in s tem bo mogočna reka milosti in blagodarov začela teči po vsej obširni vladikovini in bo poslej neprenehoma tekla in se razlivala. V trajni spomin na letošnjo izredno bogato razstavo cerkvene obleke in na občni zbor društva društev hočem spoštovane udeležence duhovno razveseliti ter izpodbuditi z govorom o evharističnih svetnikih ali o posebno vnetih častilcih in molivcih, o posebno srčnih braniteljih in zagovornikih Zakramenta zakramentov. Preljubi evharlstinci! namenito poglavje o kruhu iz nebes je napisal ljub¬ ljenec Jezusov, Cebedid Janez. In sicer je to kla¬ sično šesto poglavje, eno izmed najdaljših, ker šteje ali vsebuje 72 vrst. Govori o čudežni pomnožitvi peterih kru¬ hov in dveh rib. Potem, ko je Jezus čudežno pomnožil kruhe in ribi ter nasitil mnogo tisoč mož, je hodil po morju. V Kafarnaumu so judje zahtevali večje čudo. Ob tej priliki je nebeški Učenik govoril o neminljivi hrani, o ne¬ minljivi pijači, ki sta in bota njegovo meso in njegova kri. Mnogi so se spotikali nad tem trdim govorom ter so zapu¬ stili velikega čudodelnika in učenika iz Nazareta. Apostoli so ostali stanovitni in so po ustih svojega poglavarja, sv. Petra, slovesno izjavili: Gospod, h komu pojdemo? Ti imaš -> 399 sr besede večnega življenja. In mi smo verovali irt spoznali — et nos credidimus et cognovimus — da si ti Kristus, Sin božji. (Jan. 6, 69. 70). Mi, je rekel Peter, in je imel v mislih vse apostole. Božji Vzveličar, ki pozna srce in preiskuje obisti, ga je popravil, rekoč: Ali vas nisem dvanajst izvolil, in eden med vami je zlodej. S tem je Jezus označil svojega nesrečnega učenca Judeža, ki ni veroval v obljubo postavitve čudežnega Za¬ kramenta, pa tudi ni odšel, kakor so drugi učenci zapustili Jezusa. Oni globoko pomembni vzklik množic, ko je ljubi Vzveličar svojo hrano imenoval kruh, mi prav posebno ugaja. Dixerunt ergo ad eum: Domine semper da nobis panem hunc! Rekli so mu: Gospod, daj nam za vselej ta kruh! Resnično, pomenljiva beseda! Velika zahteva! Gospod, daj nam za vselej ta kruh! Da, za gotovo in za trdno, ta kruh je božji Gospod in Vzveličar dal njim in nam vsem za vselej. O, da judje niso hoteli verovati, da ga niso ho¬ teli sprejeti! Med zvestimi učenci Gospodovimi, to je med katoliškimi kristjani so se nahajali vedno vneti in goreči častilci tega večnega kruha, presvetega rešnjega Telesa. V krasni cerkvi presvetega Srca Jezusovega v Bozenu se okrog tabernakelja vrstijo najznamenitejši zastopniki častilcev presvetega Zakra¬ menta vseh krščanskih časov. V dragocenih mozaikih so upodobljeni svetniki vseh stanov, dežel in časov, ki so bili v posebno tesni zvezi s presveto Evharistijo. Taki navdu¬ šeni častilci, molivci in prejemala' angeljskega kruha naj sedaj gredo mimo našega duhovnega očesa! Preljubi! Vsakemu izmed nas je pač jasno, da je med vsemi človeškimi otroki na zemlji preblažena devica Marija bila najbliže božjemu Odrešeniku in za njo sv. Jožef, Pravični. Oba sta molila Besedo božjo, kruh iz nebes v jaslicah v Betlehemu, v tej hiši kruha, v tem prvem taber- nakelju, v tej prvi krščanski hiši božji; potem v tempelju v Jeruzalemu, v hiši v Nazaretu, ki je bila pravi šator božji, -> 400 <- sveta hišica božja, časa santa, med Palestinci, kakor se še vidi v Loretu. Marija je bila pričujoča in proseča pri čudežnem izpremenjenju vode v vino, pri tej lepi predpo- dobi čudovitega izpremenjenja na altarjih. V najnovejšem času je Marija po pravici dobila častni naslov Naša ljuba Gospa od presvetega Zakra¬ menta, ki izhaja od velikega apostola presvete Evharistije, od Petra Julijana Eymarda. Sveto Cerkev slavno vladajoči papež Pij X. so to priznali dne 30. decembra 1905 in 10. ja¬ nuarja 1906, ko so vsem vernikom, ki pred izpostavljenim Najsvetejšim pobožno molijo „Naša ljuba Gospa od pre¬ svetega Zakramenta, prosi za nas“ podelili odpustek 300 dni. Tako nam je Marija v češčenju najsvetejšega Zakra¬ menta dana za predpodobo, pa tudi za priprošnjico. Prvi kristjani so bili stanovitni v nauku apostolov, združeni v lomljenju kruha in v molitvi. Središče, voditeljica teh pobožnosti je nedvomno bila Mati božja. Kako globok je bil pač njen vpogled v skrivnosti polni al- tarni Zakrament in kako goreča njena molitev pred najsve¬ tejšo Evharistijo! Po Gospodovem vnebohodu je taberna¬ kelj bil Marijin magnet. Večinoma je pač preživela pred njim. Tamkaj so bila njena nebesa na zemlji; tam je našla njega, ki ga je njeno srce vedno iskalo in ljubilo, ki je po njem hrepenelo in drhtelo. Pred tabernakeljem je premišlje¬ vala neizmerno ljubezen svojega božjega Sina do ljudi, jo je molila, se za njo zahvaljevala ter prosila milosti in usmiljenja za grešni rod človeški. Tukaj je poravnavala ža¬ litve in prosila odpuščenja za nehvaležnost, za nečast in vse krivice človeštva do tega neskončnega, nebeškega da¬ rila ljubezni. S tako pobožnostjo, s kakršno je bila Marija pri sveti maši kot spominu krvave daritve na križu na Golgoti, ni bil nihče nikdar pri sveti skrivnosti. In višino je dosegla njena pobožnost v svetem obhajilu, v prejemanju evhari¬ stičnega Gospoda in Vzveličarja. To so bili najslajši tre¬ nutki za Marijo, ki so močno hladili in zdravilno tolažili njeno bolečino zaradi ločitve od ljubljenega Sina. ~> 401 * In tako nam je deviška mati Marija najvzvišenejša in najveličastnejša predpodoba v češčenju, moljenju in preje¬ manju evharističnega Boga-človeka. Naj nam Marija po svoji materini priprošnji izprosi od Gospoda tistih milosti, ki nas storijo pripravne, njega v najsvetejšem altarnem Zakramentu vedno bolj čislati, častiti in ljubiti. V tem zmislu jo bomo zaupno klicali: Naša ljuba Gospa od presvetega Zakramenta, prosi za nas! Na tozadevni, od rimskega slikarja narisani in od cerkvene oblasti odobreni podobi nosi Marija na levici božje dete Jezusa, v čigar desnici je kelih z nad njim visečo hostijo, med tem ko levica vabi k prejemanju nebeške hrane. Čudno! Večje število zlasti velikih, čudežnih milosti izkazuje Marija v Lurdu pri velikih evharističnih procesijah, ali pa ko bivajo bolniki pri daritvi svete maše ali ko molijo pred Najsvetejšim. Za Marijo materjo božjo se je pač pred vsem odliko¬ vala sv. Magdalena po svoji plamteči, vdani ljubezni do Jezusa tako, da po pravici more veljati za vzor vsem lju¬ biteljem najsvetejšega Zakramenta. Brez bojazni in obotav¬ ljanja je božjemu Vzveličarju v hiši farizejevi izkazala lju¬ bezen in češčenje, ko se mu je vrgla k nogam, mu rahlo¬ čutno močila noge s solzami pokore, jih brisala z lasmi svoje glave, jih poljubovala ter mazilila z dragocenimi dišavami. To je bil čin javnega moljenja in češčenja najsvetejšega telesa Jezusovega. Marija Magda¬ lena je mazilila tisto telo, ki se v najsvetejšem Zakramentu posebno časti po slovesnem izpostavljenju, ki se pri sveti maši moli pod svetima daritvenima podobama na altarju. Po¬ zneje nahajamo Magdaleno v služb-i osebe Jezusove. Med večerjo v hiši Simona gobavca je Marija razbila ala- bastrovo posodico ter izlila dragoceno nardno olje na Je¬ zusovo glavo tako, da se je vsa hiša napolnila z dišavo. Ko so Gospoda sneli s križa, je imela skrb, mrtvo telo nebeškega Mojstra maziliti z dragimi dišavami. Marija Mag¬ dalena se je torej na prav izreden način odlikovala po svoji gorečnosti v vunanjem češčenju Boga-človeka, v kultu bož¬ jega Telesa. 26 -> 402 <- Farizeji so godrnjali, ko je spokornica mazilila noge Gospodu; tudi Judež se je razvnel nad tem. Mnogi imajo še dandanes velikanski razvoj evharističnega bogoslužja za potrato in za zgolj vunanjo pobožnost. Toda opravičenje te svete žene po besedah Gospodovih: Dobro delo je storila nad menoj, velja vsem, ki kakoržekoli pospešu¬ jejo in podpirajo krasoto svetišč, lepoto zakramentalnega kulta. Sv. Magdalena se imenuje „apostola apostolorum“. Gospod ji je posebno naročil, da naj apostolom oznani njegovo častitljivo vstajenje. Njena junaška ljubezen jo je posebno pripravila za apostolat. Ta ljubezen ji je tudi pri¬ dobila pohvalo Gospodovo: Ker je mnogo ljubila, se ji bo tudi veliko odpustilo, in Marija je izvolila najboljši del. Za Marijo, za sv. Jožefom in Magdaleno sledi kot straž¬ nik tabernakelja tisti mož božji, ki je ljudi pripravljal na prihod Mesijev in mu jih je potem naproti peljal, kličoč večno pomenljive besede: Ecce, Agnus Dei! Glejte Jagnje božje, glejte, ki odjemlje grehe sveta! (Jan. 1, 29. 36). Te besede se izgovarjajo še dandanes in se bodo do konca dni izgovarjale pred delitvijo in preje¬ manjem svetega obhajila v zvezi s ponižnim vzklikom pa- ganskega stotnika v Kafarnaumu: Gospod, nisem vre¬ den, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. Kakor sv. Janez krsti tel j, enako se morata kot za¬ stopnika prvega krščanskega stoletja glede na češčenje in poveličevanje čudežne tabernakeljske skrivnosti navesti zlasti učenec-ljubljenec Jezusov, sv. apostol Janez, ki je pri zadnji večerji slonel na prsih Jezusovih in iz čigar roke je pozneje Marija prejemala sveto Evharistijo, in slavni apostol sveta, sv. Pavel, ki tako veličastno poroča postavitev pre¬ svetega rešnjega Telesa s prvimi tremi evangelisti vred in čigar srce je bilo po izreku sv. Krizostoma srce Kristusovo — cor Pauli cor Christi. V naslednjem veku je veliki krščanski modrijan in slavni mučenec sv. Justin izročil rimskemu cesarju Antoninu Piju —> 403 c— apologijo ali vekoviti zagovor v obrambo divje preganjanih kristjanov. V tem dragocenem spisu govori učeni sveti pisatelj obširno o sveti Evharistiji in o daritvi svete maše. Pagani so namreč kristjane dolžili, da pri svojih bogo¬ služnih sestankih morijo otroke ter uživajo njih meso — strašna, grozovita obdolžitev. Neverniki so krivo umevali in krivo tolmačili skrivnostni nauk o mesu in o krvi Kristu¬ sovi, ki ju duhovnik v svetem obhajilu daje vernikom v dušno hrano. Nauk o presveti Evharistiji je bila skrivnost, ki so jo poznali le tisti, katerim se je razodela, in to, zato, da se Najsvetejše obvaruje onečeščenja po nevernikih. Sveto Evharistijo so kristjanom označevali le pod podo¬ bami, kakor jagnjeta in ribe. In od Boga razsvetljeni Justin je izpodbil strahovito obdolžitev ter je potrdil svojo vero v presveto rešnje Telo z mučeniško smrtjo okoli leta 167. Papež Leon XIII. so ukazali, da se naj njegov slavni spomin praznuje vsako leto dne 14. aprila s posebnim ofi- cijem in s posebno mašo. Prezanimivega in preljubeznivega zastopnika neomah- ljive vere v presveto tabernakeljsko skrivnost ima tretje krščansko stoletje, namreč dečka, strežnika ali akolita, sv. Tarči zija 1 , patrona ministrantov in prvoobhajancev. Ko je cesar Valerian (253—260) besno preganjal kristjane, so se ti s papežem sv. Štefanom poskrili v katakombah. Toda že marsikateri spoznavalec je medlel v ječi in čakal mučeniške smrti. Neutešeno hrepenenje so jetniki seve še imeli — hrepenenje po svetem obhajilu. In poverila se je mladeniškemu akolitu naloga, da ponese sveto Evharistijo ujetim ali skritim vernikom. Upali so, da bodo preganjalci najmanj nadlegovali njega še kakor otroka. Toda Tarcizija so vendarle spoznali, in pokazati bi bil moral biričem pre- čudežno strašno skrivnost, ki jo je nosil skrito pod obleko. Ker pa se je prav hrabro branil, so ga s kamenjem in pa¬ licami tako obdelovali, da je padel na tla in do smrti iz- pehan izdihnil svojo dušo. 1 Namesto Tarcisius stoji Tarsicius v delu: Damasi Epigram mata. Recensuit et adnotavit Maximilianus ihm. Lipsiae, 1895. Pag. 21. num. 14. 26* 404 Zdaj so biriči preiskali njegovo obleko, toda našli niso ničesar. Zakaj pogumni deček je ali pred smrtjo še zaužil svete hostije, ali pa jih je vsemogočni Bog čudežno storil nevidne. Morilcev se je zdajci polastil tolik strah, da so pustili ležati svojo žrtev ter so pobegnili kar najhitreje. Kristjani so pokopali telo prvega mučenca presvete Evharistije v imenitni katakombi sv. Kallista, kjer je mla¬ demu junaku, ki je v službi altarja svoje življenje venčal z mučeništvom, pozneje slavni papež Damaz I. (366 — 385) posvetil epigraf ali grobni napis, ki se glasi: Tarcisium sanctum Christi sacramenta gerentem Cum malesana manus premeret vulgare profanis, Ipse animam potius voluit dimittere caesus Prodere quam canibus rabidis coelestia membra. Ko je Tarcizij skrivaj ponesel Boga svetotajstvo, sili ga zlobna drhal k nečuveni strašni oskrumbi. Raji pogumni junak ubijalcem življenje daruje, kakor naščuvanim psom Telo bi prepustil nebeško. Danes počiva truplo mladega mučenca za božjo skriv¬ nost tabernakeija v dominikanski cerkvi v Rimu. Krščanski dečki in deklice naj goreče častijo svojega svetega vrstnika Tarcizija ter ga naj srčno prosijo za prav vredno češčenje in pogostno prejemanje češčenja vrednega in milosti polnega Zakramenta zakramentov. K temu jih naj močno izpodbudi naslednja povest o Tarciziju naših dni. Meseca julija 1909 so brezbožneži v Barceloni na Špan¬ skem cerkve oskrunjevali, samostane naskakovali, da, vse, kar je svetega, so z nogami teptali. Neko jutro je hotel po¬ božen duhovnik s svojim strežnikom v cerkvi, pripadajoči delavskemu okraju, opraviti najsvetejšo daritev. V istem tre¬ nutku prihruje drhal prekucuhov k hiši božji, da bi jo ople¬ nili in oskrunili. Duhovnik hiti k tabernakelju, vzame hitro Najsvetejše, da bi ga obvaroval onečeščenja in oskrumbe. Toda, kje ga naj varno skrije? Častiti gospod, zakliče postrežnik, deček kvečjemu star 12 let, dajte meni ljubega Boga! Ker je bila sila huda, zaupa ❖ 405 <- duhovnik Najsvetejše pobožnemu dečku, ki ga skrije pod svojo siromašno obleko na prsih in naglo zapusti cerkev, v katero so že udirali prevratniki, ki pa dečka niso nadlego¬ vali. Dobri otrok hiti in leti v stanovanje staršev. Glejte tukaj ljubega Boga, kliče, prinesem ga iz cerkve semkaj, da ga skrijem pri nas! Nesrečnež, se jezi njegov oče, kaj si storil? Hočeš li, da poginemo zaradi tega? Glej, da se hitro odpraviš! Odidi iz naše srede! Od lastnega očeta odbit, potrka deček pri sosedih na vrata. Toda tudi tukaj si ne upa nihče, bežnega Vzveličarja vzeti pod streho — iz strahu pred anarhisti. Tu govori ubogi ministranček sam pri sebi: V mestu nimajo poguma, ker imajo premalo vere in ljubezni; toda zunaj na deželi, tam so še katoličani, ki se ne bojijo, k njim se hočem zateči. In takoj preleti polja in trate ter dospe do samotne ubožne koče ravno opoldne, ko je bila vsa družina zbrana okrog mize pri skromnem kosilu. Prinesem vam lju¬ bega Boga, blagovolite ga sprejeti, meščani so mu po¬ kazali vrata — je trepetaje in jokaje jecljal od dolgega hoda popolnoma onemogli deček. Ljubi Bog pri nas in z nami ? Tako je vprašal vrli go¬ spodar, pa se je hitro vzdignil od mize ter je glavo ponižno nagnil in upognil. Mi smo tega docela nevredni. Vendar, ker je prišel k nam, ga hočemo iz srca sprejeti s prijazno, četudi slabo gostoljubnostjo. In bogaboječa gospodinja je nebeškemu gostu nemudoma pripravila prostorček v veliki stari omari. In v tem siromašnem tabernakelju so dobri kmetje imeli pod streho nepoznanega in pregnanega evha- harističnega Boga-človeka, dokler.se Barcelona ni zopet uredila in pomirila. Njih ljubi domek je postal mična cer¬ kvica, kjer so le polglasno govorili, vsakdanje molitve zju¬ traj, opoldne in zvečer pa kleče opravljali pred odprtimi vraticami z zelenjem in s cvetlicami okrašenega tabernakelja evharističnega Vzveličarja. Zlasti pobožno so večkrat pred njim molili sveti rožni venec. Ko se je mesto pomirilo, so posvečene hostije slovesno prenesli v prejšnjo cerkev. Ta drugi Tarcizij in vsa bogoljubna družina sta bila priprav- 406 <- ljena, poprej žrtvovati življenje, kakor prepustiti Gospodovo telo pohlepni četi. 1 Slavnoznano zastopnico neizpremenljive vere v pre¬ sveto rešnje Telo ima četrto krščansko stoletje. To je sv. devica in mučenica Barbara, ki spada nedvomno med tiste velike svetnike, ki so prav posebej češčeni in priljubljeni po vsem katoliškem svetu. Kakor v vseh katoliških deželah, tako najdemo tudi v naši škofiji mnogo cerkev, ki so po¬ zidane njej v čast, in v mnogih drugih cerkvah zazremo stranske altarje ali pa kipe in podobe te glasovite svetnice, ki jo verniki že od pamtiveka prosijo, da bi jim pri božjem prestolu izprosila milost svetih zakramentov za umirajoče. Sv. Barbaro predstavljajo umetniki s kelihom v desnici, ,nad katerim se vzdiga sveta hostija, in z mečem v levici. Brez dvoma je svetnica v svojem grozovitem mučeništvu za¬ jemala moč in krepost iz skrivnosti Evharistije ter je v njej spoznala žito izvoljenih in vino, iz katerega po¬ ganjajo device — frumentum electorum et vinum ger- minans virgines. (Zah. 9, 17). Njen bogati in ugledni oče Dioskur v Nikomediji v Bitiniji jo je dal zapreti v stolp, da bi jo ločil od vsakega stika in občevanja s kristjani. Duh božji pa je prodrl zidovje. Barbara ga je spoznala ter je pred svojo smrtjo prejela svete zakramente. In med potjo na morišče (f 306) je prosila neskončno usmiljenega Boga, da bi pač vsem, ki bodo častili njen spomin, podelil milost, da morejo še pred smrtjo prejeti sveto popotnico in sveto poslednje olje. Klasični hagiograf Surij iz kartuzijanskega reda pripo¬ veduje, da je pri požaru leta 1448 v Gorkumu ogenj zgrabil pobožnega, bogatega moža, Henrika Stock po imenu. V tej nesreči zaupno kliče na pomoč sv. Barbaro, ki jo je kot varihinjo umirajočih prav pridno častil, in dasi je njegovo telo že bilo skoraj popolnoma pooglenelo, je vendar še mogel pred smrtjo prejeti svete zakramente, zlasti sveto 1 Annales salesiennes. 24. letnik št. 8. str. 254. — Lux. Das Licht. Missionsschrift der Oblaten des hi. Franz von Sales. VII. letnik št. 76. april 1912. str. 991—993. — Eucharistische Blumen. 1. Heft. (Emmanuel. Buchs, 1915, Nr. 9. S. 166—168). ❖ 407 <- popotnico, iz rok svojega izpovednika Teodorika Pauli, ki je še pravočasno prihitel. Povsod je znan dogodek iz življenja sv. Stanislaja Kostka, ki je na Dunaju obolel in zastonj prosil krivover¬ nega gospodarja, da naj dovoli vstop katoliškemu mašniku, ki bi mu podelil svete zakramente. V tej stiski je sveti mla¬ denič milo prosil sv. Barbaro. In prikaže se mu v sprem¬ stvu dveh angeljev ter mu prinese kruh življenja, nebeško mano. Še stoji na Dunaju hiša, ki se je v njej dogodil ta čudež. Dotično sobo so izpremenili v kapelo, v kateri sem jaz večkrat opravil daritev svete maše. O, da bi nam vsem sv. Barbara, jpremogočna zavetnica srečne smrti, izprosila milost, da moremo prejeti svojega evharističnega Boga, preden zatisnemo oči za to življenje! Razume se pa, da je najboljša priprava na srečno smrt pobožno življenje. V petem veku se slavi sv. Vigilij, ki je Tridentinsko cerkev vladal in vodil od leta 385 do leta 404 ali po drugih od 388 do 405, kot neutruden, vedno čujoč — kar pove že ime Vigilij — častilec, poveličevalec in molivec pre¬ svetega rešnjega Telesa. Za evharističnega božjega Pastirja v tabernakelju je zvesti pastir žrtvoval svoje delavno in čednostno življenje. Sv. škof in mučenec Vigilij je patron Tridentinske škofije. V naši škofiji se njegov god slavi dne 3. julija. Pripoveduje se o njem, da si je na svojih nad- pastirskih obiskovanjih posebno prizadeval, da se sveta služba božja obhaja dostojno, in da je brez pomude in brez odlaganja odpravljal nedostojne obrede. V dolini Ran- dena je sv. škof razbil malika Saturna, raz čigar marmornati podstav je zbranemu ljudstvu oznanjeval besedo božjo. Razdraženi pagani so pogumnega moža zadevali s kameni in puščicami, dokler ni ves okrvavljen, oči in roke k nebe¬ som povzdigajoč in genljivo se zahvaljujoč za milost mu- čeništva, izdihnil svoje svete duše. Njegovo telo so v zma¬ goslavnem izprevodu prenesli v Trident, kjer počiva v lepi, njemu na čast pozidani baziliki. V šestem stoletju je glasovit gorečnež za čast hiše Gospodove: veliki ustanovitelj reda, sv. Benedikt (f 21. 408 marca 543), blagoslovljeni pisatelj zlatega pravila, zme¬ raj veljavnega zakonika krščanske popolnosti, po katerem je modro in zmerno razdelil življenje samostanske družine v molitev in delo. — Koj tukaj bodi povedano, kako je bil eden izmed mnogih slavnih nositeljev njegovega imena: sv. Benedikt (Jožef) Labre (1748—1783) nad vse goreč molivec in prejemalec evharističnega, zakramentalnega Boga. Kakor njegov sveti patron, slavni patriarh zahodnih menihov Benedikt, enako je tudi Labre že kot deček kazal življenje in mišljenje moških let. V tihi hišici pobožne tete Ane Teodore Hezmeperque je dete nastopilo pot svetosti. Ponižnost, pokorščina in nedolžnost so bile čednosti, ki so posebno dičile dečka. Molitev in učenje sta se menjavala pri njem. Rad se je mudil v vaški cerkvi pred tabernakeljem ali pred podobo Matere božje, ki jo je iskreno častil vse svoje življenje. Srečen, da je kot ministrant smel streči pri sveti maši, se je doma razveseljeval s tem, da je sam „ maševal “. Dvanajst let star je Benedikt prišel k stricu Francu Jožefu Labre, ki je bil tedaj župnik v Erinu in ki se je ponudil, da mu poda začetna navodila v latinščini. Za svojo prvo nalogo pa je duhovnik-stric imel to, nečaka dobro pripraviti na prvo sveto obhajilo, po katerem je Benedikt z gorečim koprnenjem hrepenel. S to slovesnostjo So združili sveto birmo. Škof Oaston de Pressy, ki mu je osebno podelil sveto obhajilo, je bil globoko ganjen nad Benediktovim do¬ stojnim, pobožnim vedenjem. Odslej je Benedikt mesečno najmanj enkrat prejel svete zakramente; vsako jutro je bil v cerkvi, kjer je premišljeval in potem stregel pri sveti maši. Med dnevom je večkrat šel v cerkev, obiskat najsvetejši Zakrament. Pred tabernakeljem je Benedikt spoznal svoj poklic, češ, da naj bo namreč v sredi med svetom vzgled ubogega spokornika, berača in božjepotnika in da naj po¬ snema revno življenje Jezusovo. Leta 1770 je Benedikt začel novo življenje. Kot ubog potovalec je hodil od svetišča do svetišča. Obiskal je vse najslavnejše božje pote na Francoskem, v Italiji, v Španiji, -> 409 v Švici in na Nemškem. Neomejena je bila njegova ljubezen do Boga, v čigar pričujočnosti je vedno bival. Prav iz¬ redno ljubezen je imel do Jezusa v presvetem rešnjem Te¬ lesu, bodisi da je Najsvetejše bilo izpostavljeno v očitno češčenje, zlasti pri štirideseturni molitvi, bodisi da je bilo zakrito v tabernakelju. Ljudje so ga imenovali „ubožca od štirideseturne molitve 11 . V pričujočnosti presvetega Zakra¬ menta je notranji ogenj ljubezni sijal z njegovega sicer bledega in suhega lica tako, da je bilo rdeče in se je kazalo izpremenjeno kakor po angeljskem smehljanju. Kjerkoli je na svojih božjih potih prišel v cerkev, tam je klečal pred tabernakeljem nepremično na kolenih do večera in včasih celo po več ur pozno v noč. Nepopisen je ogenj ljubezni, s katero je prejemal sveto obhajilo, za katero je naredil vselej dvojno pripravo, bližnjo in daljnjo. Slednja je obsegala čistost vesti od slehernega, tudi najmanjšega madeža greha. Navadno je Benedikt Labre pred svetim obhajilom opravil izpoved, pred katero si je natanko izprašal svojo vest. Po izpovedi je hitel k nogam Jezusa v tabernakelju ter si je predstavljal, kakor da bi bil eden izmed deseterih gobavcev, ki jih je Jezus ozdravil. Tako torej dobro pripravljen se je približal mizi Gospodovi ponižno in v resnici pobožno tako, da so se mu vsi, ki so ga videli, spoštljivo čudili in divili, zlasti, če so ga videli vroče solze prelivati od hrepenenja, prejeti Jezusa. Bog je temu svetniku v premišljevanjih pred tabernakeljem dal gle¬ dati svojo velikost in svoje veličastvo, vsled česar je veno¬ mer vzdihoval po zedinjenju z najvišjim bitjem. Ko je Benedikt čutil, da se mu bliža smrt, je še bolj pogosto prejemal zakramenta svete pokore in presvetega rešnjega Telesa. Dva dni pred svojo smrtjo je prejel sveto obhajilo v Rimu v cerkvi sv. Ignacija pri altarju sv. Alojzija s toliko pobožnostjo in s tolikim hrepenenjem, da je du¬ hovnik, ki je maševal, priznal, da je občutil redko skesanost in notranjo ginjenost, ko je opazil krog glave služabnika božjega svetel žar, in da se ne spominja, da bi bil kdaj sveto mašo služil bolj pobožno in zbrano kakor ta dan. Drugi dan je na smrt bolni romar prebil največ časa v cerkvi sv. Praksede pred Najsvetejšim, ki je bilo ravno iz¬ postavljeno zaradi štirideseturne molitve. Še na dan smrti so ga videli moliti v cerkvi „Dei Monti“. Tukaj se je one¬ svestil tako, da so ga morali prenesti v hišo nekega me¬ ščana po imenu Zuccarelli, kjer je črez nekaj ur sladko v Gospodu zaspal dne 16. aprila 1783. Pri tej priči se je po¬ vsod po rimskih ulicah zaslišal klic: svetnik je mrtev! Njegovo telo so pokopali v njemu priljubljeni cerkvi „Dei Monti“. Papež Pij IX. so ga dne 20. maja 1860 proglasili za blaženega, in Leon XIII. so ga dne 8. decembra 1891 prišteli svetnikom. 1 Dva izmed preslavnih duhovnih sinov sv. Benedikta sta v naslednjih dveh stoletjih zastopnika mnogih in velikih častilcev evharističnega božjega in Marijinega Sina. Sedmo stoletje znači sv. papež Gregor Veliki, od čigar smrti (f 604) je ravno letos (1904) preteklo 1300 let, vsled česar so papež Pij X. izdali dne 12. marca 1904 krasno okrožnico Jucunda sane o svojem mnogoslavljenem predniku. Ka¬ kor kralj David, enako je Gregor I. poveličeval s svojimi cerkvenoglasbenimi deli službo trikrat svetega Boga. Kla¬ sični cantus Gregorianus povišuje, povzdiga in poveličuje evharistični kult, evharistično daritev. — Osmo stoletje častno zastopa veliki apostol Nemčije, sv. škof in muče¬ nec Bonifacij, ki je na binkoštni praznik leta 754 umrl mučeniške smrti in o čigar preblagoslovljenem življenju in delovanju sem dne 10. februarja leta 1906 izdal obširno pastirsko poslanico. 2 V štirih naslednjih vekih se venčani veljaki imenujejo in slujejo kot posebni častilci presvete Evharistije. V deve¬ tem stoletju velja kot goreč častilec presvetega Zakramenta vojvoda westfalski, sv. Wittekind, ki se je izpreobrnil po prikazni ljubega Jezusčka v sveti hostiji. — Deseto stoletje zastopa sv. Venceslav, češki kralj in mučenec, ki je na- 1 M.-P. B. S., Rosen aus dem Oarten Oottes. (Tabernakel-Wacht. XVI. letnik. April 1912. Zv. 4. str. 78—82). — 2 Dr. Michael Napotnik, Send- und Lehrschreiben. Marburg, 1911. Str. 843 — 865. £ 411 * vadno z lastno roko pripravljal pšenično moko za hostije in sam stiskal grozdje za mašno vino. V najhujši zimi je ponoči obiskoval cerkve, v katerih je bil hranjen najsvetejši Zakrament ljubezni. V enajstem stoletju je sv. Štefan, kralj ogrski, nepre¬ nehoma deloval za poveličanje evharističnega Boga-kralja. Pozidal je mnogo cerkev ter jih opravil kar najbogateje. Da bi priklical božji blagoslov na svoje ljubljeno ljudstvo, je goreče molil na stopnicah altarjev. Vrhutega je ustanav¬ ljal samostane, katerih prebivalci so s pobožno molitvijo in s podukom krščanskega nauka kakor tudi s svojim vzgle¬ dom pripomagovali k izpreobrnitvi nevernega ljudstva. Da bi zagotovil cerkvi obstanek, je Štefan razdelil celo kraljestvo v deset škofij, pa je izvrstne može imenoval za škofe ter pod¬ redil njih vladikovine v Ostrogonu ustanovljeni nadškofiji. Vse te koristne naredbe je verni kralj upeljal z dovo¬ ljenjem in odobrenjem tedanjega papeža Silvestra II. Zato mu je namestnik Kristusov podelil nenavadne predpravice, poklonil mu je kraljevsko čast ter mu poslal zlato kraljevsko krono z velikim zlatim križem s pooblastilom, da si naj istega kakor apostol da nositi pred seboj. „Zakaj, tako je rekel papež, če mene imenujejo apostolskega, gotovo za¬ služi imenovan biti apostol tudi tisti, ki je tako številno ljudstvo pridobil za Kristusa. 11 Od te dobe velja lepi častni naslov apostolski kralj ogrski. Toda Štefanovo prizadevanje, z zidanjem cerkev in samostanov Boga poviševati pred svetom, se ni omejevalo samo na Ogrsko, temveč tudi v drugih deželah in mestih, celo v Rimu, v Raveni, v Carigradu in v Jeruzalemu jih je dal nekaj pozidati. — Do deviške matere' Marije je kralj Štefan gojil prav izredno, v resnici gorečo pobožnost. V posebni listini je sebe in vse kraljestvo postavil pod okrilje in za¬ vetje preblažene Device, njeno podobo pa je dal kovati na zlat in srebrn denar ter je njej v čast pozidal v Stolnem Belgradu cerkev, ki se je z njo po krasoti in blesku težko merila kaka druga. Notranje stene so bile okrašene z umet¬ ninami kiparstva, tla so blestela od najlepšega marmorja, 412 vse altarne plošče so bile prevlečene s čistim zlatom in posejane z dragocenimi kamenčki, istotako so bili oprav¬ ljeni tudi vsi tabernakelji, kelihi in ciboriji. Mašni plašči so bili vezeni s svilo v zlatu. Pozneje je bila cerkev kraj, kjer je dolga vrsta ogrskih kraljev bilo venčanih in pokopanih. Pobožnost ljudstva do Matere božje je dosegla toliko vi¬ šino, da so pri izgovarjanju imena Marijinega pripogibali desno koleno in se v znamenje največje spoštljivosti do tal priklanjali pred njeno podobo. V gradovih plemičev so stale kapele, kjer je več svetilk iz medovine ali srebra noč in dan gorelo pred podobo Marijino. Velikaši kraljestva so celo na vojsko jemali s seboj podobo Marijino ter jo iz¬ postavljali v svojih šatorih. Po kraljevem vzgledu niso vsled spoštovanja izgovarjali imena Marijinega, marveč so jo ime¬ novali le ljubo Gospo ali našo Gospo. Ko se je dne 15. avgusta leta 1038 smrt bližala nedo¬ sežnemu kralju - spoznavalcu, je zahteval svete zakramente ter opominjal vse pričujoče, da se naj trdno oklepajo ka¬ toliške vere ter vadijo v ljubezni in pravičnosti. Potem je povzdignil oči in roke k nebesom ter vzkliknil: „0 kraljica nebes, Mati Odrešenika sveta, tvojemu Sinu izročim sveto Cerkev s škofi in z mašniki vred, kraljestvo z vsemi velikaši in z vsem ljudstvom, tebi izročim svojo lastno dušo!“ Tako je umrl prvi apostolski kralj ogrski na veseli praznik veličastnega vnebovzetja Marijinega sladke in bla¬ žene smrti. Papež Benedikt IX. je Štefana prištel svetnikom ter je preložil njegov praznik na 2. september, ker je ta dan bila po pripomoči svetnikovi rešena trdnjava Peštanska. Dvanajsto stoletje nam kaže sv. Leopolda, mejnega grofa avstrijskega, kot posebno vnetega častilca Kralja slave. Leopold, rojen na praznik sv. Mihaela leta 1073 in umrl dne 15. novembra 1136, je pripadal mogočni grofovski rodbini Babenberžanov. Vsi Babenberžani so si prislužili častne pridevke n. pr. Leopold I. Presvetli, Albrecht I. Zmago¬ viti, Leopold II. Srčni, Ernst Hrabri, Leopold III. Lepi, čigar še lepši ker sveti sin je ravno Leopold IV., Leopold VI. Krepostni, Friderik I. Katoliški, Leopold VII. Sloviti. V Leo- -> 413 %■ poldu IV. Svetem so bile zedinjene Babenberžanom lastne čednosti kakor v središču in žarišču. Leopold je že kot deček tako napredoval v čednost- nem življenju, da so ga povsod nazivali Pobožnega, Leopoldus Pius. Leopold se je z izrednim veseljem mudil pri sveti molitvi, pri tem najljubšem opravilu vseh resnično velikih duhov; rad je prebiral knjigo knjig ter si nabiral iz svetega Pisma najmodrejša navodila za življenje in najizvrst- nejša načela za svoje tako blagoslovljeno delovanje in rav¬ nanje. Potrebščina njegove bogoljubne duše je bila, vsak dan se udeležiti najsvetejše daritve, da celo na potovanjih in v taboru, kakor še danes zgodovinski priča v zakladnici v Klosterneuburgu shranjeni popotni in prenosni altar — posteklena podoba (Emailfigur), ki jo tam kažejo, je namreč od premakljivega altarja. Svojo dušo je pogostoma krepčal s prejemanjem kruha močnih ter je svojega Vzveiičarja po¬ božno molil in hvaležno častil. Pred tabernakelj je Leopold hodil tudi po modra na¬ čela za vzorno vzgojo svojih ljubih otrok, izmed katerih je drug drugega nadkriljeval po bistrem duhu in plemenitem srcu. Tako se je odlikoval Oton, brizinški škof, po svoji požrtvovalni gorečnosti za duše in po svoji izredni uče¬ nosti — sluje kot prvi kronist, kot največji zgodovinar svoje dobe. Konrad, solnograški nadškof, se je odlikoval po svoji evangeljski modrosti in apostolski odločnosti, Albrecht pa po občudovanja vredni gorečnosti v molitvi, zavoljo česar se imenuje Pobožni. Četrti sin in poznejši mejni grof Leopold V. si je s svojo brezprimerno dobrot¬ ljivostjo pridobil priimek Radodarni. In kateri Avstrijan ne pozna Henrika 11. Jasomirgotta, prvega avstrijskega voj¬ voda, ki je po svoji poštenosti, pobožnosti in po obil¬ nih ustanovah svojemu slavnemu očetu postal celo po¬ doben? Tako je odredil seve šele pozneje začeto zidanje veličastne cerkve sv. Štefana in ustanovitev šotskega samo¬ stana na Dunaju. Z bogaboječimi sinovi so za palmo krščanske popolnosti tekmovale bogoslužne hčere, izmed katerih je Jedert vstopila v samostan, ki ga je bila sama usta- -> 414 <- novila, druge pa so v svetem zakonu živele tako vzgledno, da so jih primerjali ženam, ki se v Salomonovih Pregovorih hvalijo in slavijo kot srčne, bogoljubne duše. (Preg. 31, 10). Kakor so Leopolda IV. v življenju imenovali Pobož¬ nega, tako so ga kmalu po smrti začeli častiti kot svetnika. Bog sam je grob svojega pobožnega spoznavalca počastil z znamenji in s čudeži vsake vrste. In že zdavnaj je bil marmornati krov njegovega mnogo obiskanega groba izdol- bljen od kolen pobožnih romarjev, ko so Rudolf IV., prvi nadvojvoda avstrijski, kakor kesneje tudi cesar Friderik IV. in mnogi drugi knezi, med njimi celo Matija Korvin, po¬ prosili pri rimskem papežu za odobrenje očitnega češčenja čudodelnega svetnika. Papež Inocencij VIII. je izvršil zaže- ljeno preiskovanje in proglašenje za svetnika, ko je izdal dne 6. januarja 1485 kanonizacijsko listino ter sprejel Leo¬ polda v zapisnik svetnikov. Pri tej slovesnosti je imel največji govornik svoje dobe, grof Frančišek Paduanski, odvetnik na papeškem dvoru, pred papežem, pred kardinali in cesarskimi odposlanci po vsebini in obliki enako dovršen pohvalni govor. Cesar Maksimilijan I. je poslal Tomaža iz Celja, doktorja obojega prava, stolnega prošta dunajskega in škofa v Kostnici, v Rim k slovesnemu razglašenju velikega Babenberžana za svetnika, ki se naj v prihodnje vselej izkaže kot mogočen zavetnik kakor Nižeavstrijskega tako cele Avstrije, kakor pravi in poje pesnik: Heil dir, mein Osterreich, ein heiPger Name Glanzt auf dem alten Babenberger Throne! Auch heute noch durchgliiht die reine Flamme Des vvahren Glaubens deine Fiirstenkrone. O mochte stets des alten Babenbergers Segen Geleiten dich auf des Geschickes dunklen WegenL' Živela Avstrija, mi očetnjava! Ime preslavno tvoj prestol obseva, krasi te Babenbergov davna slava, in kneze danes vernost še ogreva. O naj pradedov božja sreča mila usodo tvojo vedno bi vodila! Trinajsto stoletje, ta doba najbolj žive vere, šteje pač največ in največjih častilcev presvetega rešnjega Telesa, ka¬ kor so sv. ustanovitelj reda, Frančišek Asiški, njegova duhovna hči sv. Elizabeta, deželna grofinja Turingije, sv. Julijana iz Liitticha, izvoljeno orodje previdnosti, da se vpelje veseli praznik Telovo, serafski cerkveni učenik sv. Bonaventura in angeljski učenik sv. Tomaž Akvi- nec, kateremu je papež Urban IV. naročil, da naj sestavi oficij in mašni obrazec za Telovo. Vekoviti krščanski bogoslovec in modroslovec se je v zvesti pokorščini takoj lotil dela. In iz njegovega srca so pri- kipeli oni preizvrstni himni in hvalospevi — resnično pesni ljubezni — in tisti čudoviti sestavi psalmov, antifon, respon- zorijev in beril, ki so najlepši biseri vse telovske liturgije. Vzvišena in veličastna poezija, s katero angelj šole poveli¬ čuje angeljski kruh, mu je po pravici pridobila častno ime pevca presvetega rešnjega Telesa. Toda ponižnemu domi¬ nikancu se njegovo delo ni zdelo dovolj vredno visokega Zakramenta. Preden ga je torej izročil papežu, ga je položil, kakor pripovedujejo, v redovni cerkvi na altar k nogam podobe Križanega ter je prosil Jezusa, naj bi mu vendar dal spoznati, ali mu je prijetno njegovo delo in ali ni kaj nevrednega zapisal o njem. Ko je svetnik tako pri nogah Križanega iskreno molil, njegovo delo pa razprostrto ležalo na altarju, je zaslišal s križa besede: Tomaž, dobro si pisal o tem mojem Zakramentu! To čudovito raz¬ pelo se še danes časti v nekdanji dominikanski cerkvi v Orvietu. Potolažen po tem nebeškem potrjenju svojega dela je sv. učenik izročil isto papežu Urbanu IV., ki je bil ves sre¬ čen ter je strmel nad tem zlatim duševnim delom, ki tako primerno izraža misli in čustva cele Cerkve do evharističnega Vzveličarja. Dne 19. junija leta 1264 je papež Urban prvi¬ krat v Orvietu praznoval Telovo, ob kateri priložnosti sta se tudi prvikrat pela maša in oficij sv. Tomaža Akvinčana, da poslej nikdar več ne potihneta do konca katoliškega sveta. V štirinajstem stoletju se kot veren in goreč častilec presvete Evharistije imenuje in slavi vzveličani Henrik iz Božena, patron delavskega stanu in poljedelcev. Nje¬ gov rek je bil: Iščite najpoprej božje kraljestvo, namreč v tabernakelju, drugo vam bo privrženo! — Toda neko po¬ vsem nežno evharistinko vam naj tukaj imenujem, namreč vzveličano Imeldo Lambertini. Šolska mladina ima za patrona sv. Alojzija, rokodelci sv. Jožefa, poljedelci sv. Izidora, služabniki sv. Notburgo, mornarji sv. škofa Miklavža. Prvoobhajanci pa so po papežu Leonu XIII. dobili za pa- trono blaženo Imeldo, da se ji priporočajo v izprosbo milosti za vredno sveto obhajilo. Imelda je bila rojena v Bolonji leta 1322 kot hči grofa Egona Lambertini. Pobožna mati je darovala in posvetila svoje dete Gospodu Bogu ter obljubila, z vso skrbnostjo in vestnostjo isto odgojiti za nebesa. In Imelda te svete naloge svoji ljubi materi ni nikdar obteževala; zakaj že zgo¬ daj je kazala nagnjenje k izredni pobožnosti. Najslajše njeno veselje je bilo, obiskovati cerkev in tamkaj pred taberna- keljem moliti božjega Vzveličarja. Tudi doma je izpremenila svojo sobico v kapelo, kjer se je najraje mudila ter samot¬ nost tako vzljubila, da je sklenila, v samostanu se popol¬ noma Bogu posvetiti in darovati. Z otožnim srcem sta grof in grofinja Lambertini sprem¬ ljala svojo devetletno hčerkico v samostan dominikank Val de Pietra. Imelda je bila v samostanu vsa srečna in ve¬ sela. Središče njene ljubezni in njenega življenja pa je bil ljubi Odrešenik v tabernakelju. Le to ji je povzročalo veliko dušno bridkost, da še premlada ni smela prejemati svetega obhajila. Večkrat je s solzami v svojih nedolžnih očeh prosila za to milost izpovednika in prednico, a vselej je dobila od¬ govor: Ko boš stara 12 let. Nato se Imelda obrne naravnost k Tistemu, ki je nekoč vzkliknil: Pustite male k meni priti in ne branite jim! In v resnici! Božji Prijatelj otrok je uslišal njeno otroški-pobožno prošnjo in molitev. Bilo je na predvečer visokega praznika vnebohoda Gospodovega, dne 12. majnika leta 1333, ko se Imelde po¬ lasti nepopisno hrepenenje po angeljskem kruhu. Na praznik se je v samostanski cerkvi Val de Pietra, ne daleč od 417 <- Bolonje, opravila slovesna služba božja; po končani sveti maši odpre celebrant tabernakelj, vzame zlati ciborij s po¬ svečenimi hostijami, se poda k nunam ter jim podeli zakra¬ mentalnega Vzveličarja. Imelda kleči, moli, joče, upa. Sestre se vrnejo zopet na svoje prostore, zdi se, da je njena mila prošnja brezuspešna. Nikakor ne! Iz ciborija plava sveta hostija prosto v zraku tja k majhni nuni. Nebeška dišava napolni redovno cerkev. Vseh navzočnih vernikov se po¬ lasti sveti strah in spoštovanje. Hostija visi pred glavo Imel- dino, dokler se ne približa duhovnik ter jo s trepetajočo roko podeli čisti nevesti Kristusovi. Imelda kleči kakor zamaknjena z zaprtimi očmi. Njeno obličje bledi, deklica se topi v blaženosti. Sestre opazujejo v svetem strahu in občudujejo srečno tovarišico, ki se ne gane. Polagoma se ji približajo, jo kličejo po imenu, se je rahlo dotikajo — toda Imelda je nepremična. Srce, ki je prejelo ljubega Vzveličarja, ne utripa več, od veselja je po¬ čilo. Ženin je peljal svojo čisto nevesto od evharistične gostbe na nebeško ženitnino. Vsi so bili nad čudežnim dogodkom globoko ganjeni, zlasti pa grof in grofinja Lam- bertini, ki sta zadnjikrat poljubila svoje na mrtvaškem odru ležeče dete, po čigar obličju je bil razlit nebeški mir. Sveto truplo so v marmornati krsti slovesno pokopali najbliže tabernakelju. Dne 24. februarja leta 1582 so ga v dragoceni rakvi v slovesnem izprevodu prenesli v novi dom domini- kank v Bolonjo. Papež Leon XII. so kanonizirali nežno nuno leta 1826 in Leon XIII. so jo izvolili za zavetnico prvo- obhajancev. Kot zastopnica vnetih častilcey in gorečih prejemalcev skrivnosti polnega kruha, ki hrani za večno življenje, v pet¬ najstem stoletju bodi navedena sv. devica Lidvina. Za njeno trpljenje so besede starčka Eleazarja primeren napis: Gospod, ki imaš sveto vednost, ti dobro veš, da velike bolečine trpim v telesu, v duši pa jih rad prenašam iz strahu pred teboj. (II. Mak. 6, 30). Ta junakinja potrpežljivosti v svojem dolgoletnem in razno¬ vrstnem velikem trpljenju je bila rojena v Šidamu v južni 27 -> 418 <- Holandiji leta 1380 kot hčerka ubogih in pobožnih staršev, je vzrastla v nedolžnosti in ponižnosti ter je neprenehoma molila, da bi jo Bog obvaroval čutne ljubezni, da bi mogla le njega samega ljubiti s čistim srcem in z nedolžnim te¬ lesom. Njena molitev je bila uslišana. Bolezen je izjedla njeno lepoto, da je noben snubač ni več nadlegoval, kakor poprej. Toda bolezen je ni več zapustila do smrti. Štirinajst let je jedla in pila čudovito malo; in zadnjih devetnajst let ni užila skoraj nobene trde hrane. Najsvetejše je bilo edino, ki jo je vzdrževalo duševno pa tudi telesno pri življenju. Enako se je dolgo časa ohranil pri življenju vzveličani pu- ščavnik Nikolaj iz Fliie. Po posebni milosti od zgoraj ni imela Lidvina pri prejemu svete hostije nobene ovire, medtem ko ni mogla sicer ničesar spraviti po grlu. V torek v velikonočni osmini leta 1433 je bila odrešena gro¬ zovitih bolečin; sladko je zaspala v Gospodu. Po smrti ni bilo več nobenega sledu ran in uljes na njenem telesu. Celo telo je bilo popolnoma neoskrunjeno; lice se je sve¬ tilo kakor poveličano. Njene svete kosti počivajo v doma¬ čem kraju Šidamu. Eden najznamenitejših apostolov za pogostno, da, vsakdanje sveto obhajilo je v šestnajstem stoletju modrosti polni ustanovitelj družbe Jezusove, sv. Ignacij Lojo- lanski (f 31. julija 1556). Kmalu po svoji izpreobrnitvi je začel svoj evharistični apostolat po vseh mestih, kamor je prišel. Sam je dajal dober vzgled s pogostnim prejemanjem svetega obhajila. Pogostno prejemanje božje hrane je pri¬ poročal ne samo pobožnim ženam, marveč vsem vernikom, da, celo očitnim grešnikom, ko so se izpokorili in izpre- obrnili k Bogu. Popolnoma v zmislu slavnega obhajilnega odloka Sacra Tridentina Synodus z dne 20. decembra 1905 je sv. Ignacij pisal neki redovnici v Barceloni: „Kar se tiče vsakdanjega svetega obhajila, so v prvi cerkvi komunicirali vsi kristjani vsak dan. Ni nobene določbe svete Cerkve in nobene razsodbe svetih cerkvenih očetov in bogoslovcev, ki bi prepovedala vsakdanje sveto obhajilo tistemu, ki po -> 419 njem hrepeni in ga zahteva. Ako ste torej prosta smrtnih grehov ali grehov, ki jih imate sama za smrtne; če sodite, da vsakdanje sveto obhajilo vaši duši več koristi ter vas v ljubezni do Boga bolj vnema in vas v službi božji ohranja in izpopolnjuje, potem ne dvomite, dovoljeno vam je, da, bolje je, da komunicirate vsak dan.“ Kako zelo je bil sv. Ignacij prešinjen ljubezni do presvetega rešnjega Telesa, nam zgovorno pričajo solze, ki jih je prelival pred tabernakeljem in zlasti pri najsvetejši daritvi. Kot drug goreči častilec presvetega rešnjega Telesa se odlikuje v tem stoletju sv. Paskal Bajlon, ki so ga papež Leon XIII. z apostolskim pismom od dne 28. no¬ vembra 1897 postavili za patrona ali nebeškega variha vseh društev in bratovščin presvetega rešnjega Telesa, sedanjih kakor tudi prihodnjih. Paskal Bajlon je bil rojen dne 17. majnika leta 1540 v Torre-Hermosa, majhnem trgu na Špan¬ skem. Svoja mladostna leta je večinoma preživel kot pastir očetove črede v globoki pobožnosti in v angeljski nedolž¬ nosti; nato je vstopil v frančiškanski samostan kot ubog brat lajik ter je umrl dne 17. majnika leta 1592. Sv. Paskal Bajlon nam je vzgled ljubezni do presve¬ tega rešnjega Telesa, ki jo je kazal dejanski s tem, da je visoko čislal najsvetejšo daritev, pogostoma prejemal sveto obhajilo in pridno obiskoval Najsvetejše. Že v nežni mla¬ dosti ga je neka skrivnostna moč vlekla k Jezusu v pre¬ svetem Zakramentu. Kadar je le mogel, je bil navzočen pri sveti maši, prejel sveto obhajilo ter je cele ure klečal pred tabernakeljem kakor prikovan k tlom. Ko nekega dne ni mogel biti pri sveti maši ter se je .moral zadovoljiti, na polju le v duhu biti pričujoč, zapazi tukaj tedaj, ko je v župnijski cerkvi ravno zvonilo k povzdigovanju, da sveta hostija v žarni monštranci, nevidno od angeljev držana, pred njim plava v zraku, kakor da bi bila prišla k njemu, da jo more moliti in poveličevati. Veliko spoštovanje, ki ga je sv. Paskal imel do naj¬ svetejšega Zakramenta, se je po njegovi smrti razodelo po več čudežnih dogodkih. Njegovi življenjepisci poročajo med 27 * 420 <- drugim in tudi zgoraj pohvaljeno apostolsko pismo slavnega Leona XIII. ima ta podatek, da se je mrtvo truplo svetnikovo, ki je med slovesno zadušnico v samostanski cerkvi odprto ležalo na odru, hipoma vzdignilo, ko je duhovnik pri iz- premenjenju povzdignil sveto hostijo, oči odprlo in zopet zatisnilo, ko je tudi duhovnik hostijo zopet položil na altar, kar se je enako dogodilo pri povzdigovanju keliha. O, da bi se vendar vsi katoliški Lavantinci z največjo spoštlji¬ vostjo obnašali pred neskončnim božjim veličastvom, ki kraljuje v tabernakelju, svesti si besed, ki jih je nekdaj Go¬ spod Bog iz gorečega grma govoril Mozesu in ki veljajo tudi za krščansko hišo božjo: Sezuj svojo obutev! Zakaj kraj, kjer stojiš, je svet kraj (Eksod. 3, 5), ali besed psalmistovih : Tvoji hiši, o Gospod, se spodobi svetost na večne čase. (Ps. 92, 5). Med izvoljenimi častilci presvete Evharistije v sedem¬ najstem stoletju se zlasti odlikuje prva svetnica v Ameriki, sv. Roza Limanska. Rojena leta 1586 v peruanskem glavnem mestu Lima kot hči nepremožnih staršev, je zgo¬ daj kazala zelo nežen strah pred Bogom. V polnem cvetu devištva bi morala Roza izmed številnih snubačev vzeti sina bogate vdove za moža; toda ostala je zvesta Jezusu in si je priborila od matere dovoljenje, vstopiti v tretji red sv. Dominika. Zdaj je pomnožila svoja pokorila na heroičen ali ju¬ naški način. V domačem vrtu si je iz desek naredila zelo majhno celico, v kateri je z Jezusom združena delala, molila in premišljevala. V svojih mnogih bridkostih in nadlogah, bodisi zunanjih bodisi znotranjih, je zajemala sladko krep¬ čilno tolažbo iz presvete Evharistije. Tedensko je smela tri- do štirikrat komunicirati. Njeno zedinjenje z Jezusom je bilo tako popolno, da ga je imela vedno pred očmi pri vseh opravilih in pogovorih. V 32. letu je Roza nevarno zbolela, in bolečine v vseh udih telesa so dosegle toliko stopnjo, da zdravniki niso vedeli ne svetovati ne pomagati, ampak so le strmeli nad to podobo muk, medtem ko je ona le molila: Gospod, po- -> 421 <- množi moje trpljenje, pa tudi mojo ljubezen! Umrla je z vzklikom na jeziku Jezus bodi z menoj dne 24. av¬ gusta leta 1617. Papež Klement IX. je Rozo Limansko leta 1668 proglasil za blaženo, Klement X. pa leta 1671 za svetnico ter je njen god določil za trideseti dan meseca avgusta. Najlepši kras osemnajstega stoletja je pač sv. Al¬ fonz Marija Liguori, rojen v Neapelju leta 1696 in umrl v Noceri dne 1. avgusta leta 1787. Kot dijak je rad molil, redno zahajal k službi božji, komuniciral vsak teden in je prebil slednji dan nekaj časa pred presvetim rešnjim Telesom. Pri tem je tako izvrstno napredoval v svojih študi¬ jah, da je šele 17 let star že bil doktor prava in vobče iskan odvetnik. Ko pa ga je pri neki pohvalno izpeljani razpravi njegov nasprotnik opozoril na eno edino besedo, ki jo je bil prezrl in ki je ravno izpremenila vso stvar, je priznal svojo zmoto ter zapustil dvorano z vzklikom: „0 ti varljivi svet, zdaj te poznam! Rajši zadnji služabnik v Cerkvi, ka¬ kor prvi gospod pri sodniji.“ Zdaj je Alfonz postal duhovnik leta 1726. Kmalu je spoznal žalostno zanemarjenost ljudstva v verskem oziru ter je leta 1732 ustanovil misijonski red, kongregacijo re- demptoristov, v duhovno pomoč, in potem je bil kot mi¬ sijonar na pridižnici, v izpovednici in s peresom neumorno delaven za obnovitev verskega življenja. Papež Klement XIII. mu je leta 1762 izročil škofijo Sant’ Agata dei Goti pri Neapelju, in papež Pij VI. je skoraj že osemdesetletnemu starčku na lastno prošnjo odvzel to težko breme. Alfonz se je nato podal v misijonsko hišo pri Noceri, kjer je do svoje smrti pisateljeval za svoj red in zlasti za vso Cerkev. Papež Gregor XVI. ga je leta 1839 slovesno razglasil za svetnika, in papež Pij IX. ga je leta 1871 prištel cerkvenim učenikom. Svetnikovi številni dogmatični, moralni in po¬ božni spisi, od cerkvene oblasti odobreni, so dragocen zaklad za učene in neučene. Med temi se poleg moralke zlasti odlikujejo „ Lepote Marijine 11 in „0 bi skovan ja najsvetejšega altarnega Zakramenta,“ ki so izšla 422 v neštetih izdajah in bila preložena v najrazličnejše jezike. 1 Ta svetovno znana „Obiskovanja“ pod podobo kruha skri¬ tega Boga so prvi spis od Boga razsvetljenega cerkvenega učenika in začenjajo z besedami: „Glej, tukaj je vir vsega dobrega: Jezus v Zakramentu, ki nam kliče: Si quis sitit, veniat ad me! (Jan. 7, 37). O kake potoke milosti so svetniki vseh časov zajemali iz tega studenca najsvetej¬ šega Zakramenta, kjer nam Jezus deli vsa zasluženja svo¬ jega trpljenja, kakor je napovedal prerok: Haurietis aquas in gaudio de fontibus Salvatoris.“ (Iz. 12,3). In iz tega ne- usehljivega vira božjih milosti je prejemal tudi naš veliki svetnik moč in silo, ki jo je potreboval pri izvršitvi svojih občudovanja vrednih slovstvenih del. Duhovni sin ravnokar slavljenega svetega cerkvenega učenika je v devetnajstem stoletju sloveči zastopnik vseh gorečih častilcev Najsvetejšega, namreč glasoviti apostol Dunajski, sv. o. Klement Marija Hofbauer, rojen dne 26. decembra leta 1751 v Tasovicah na Moravskem in umrl dne 15. marca leta 1820 na Dunaju. Njegova največja želja je bila, postati duhovnik. Še pekovski pomočnik je pri pe¬ čenju kruha najraje mislil na tisti poglavitni del svete maše, v katerem se pšenični kruh izpreminja v najsvetejše telo Gospodovo. Leta 1784 je v Rimu vstopil v kongrega¬ cijo redemptoristov, leta 1785 pa je bil v mašnika posve¬ čen in je deloval najprej v Varšavi in končno na Dunaju preblagonosno. Kakor je sam v tabernakelju imel zaklad ljubezni in vir moči, enako je tudi svoje vodil tja in je bil trdno pre¬ pričan, da najdejo tam najvarnejše zavetje svoji veri in nrav¬ nosti. Učil in opominjal je vernike, prav pogosto prejemati duhovno sveto obhajilo, ter jih je vabil, pridno obiskovati Najsvetejše zlasti v cerkvah, kjer se je opravljala štirideset- 1 Slovenska prestava neprimerno lepega dela je izšla ravno v tekočem evharističnem letu 1912 pod naslovom: Obiskovanje presve¬ tega Zakramenta in vselej neomadeževane Device Marije za vsaki dan meseca od sv. Alfonza Ligvori. Po italijanskem izvirniku poslovenil in založil Karol Tribnik, župnik. V Ljubljani 1912. 8°. str. 101. 423 <- urna molitev. Oče Hofbauer je bil, ki je pogostno preje¬ manje svetega obhajila spravil zopet do veljave. V cerkvi pri sv. Uršuli, kjer je oskrboval dušno pastirstvo, je bilo videti sleherni dan obhajancev, med njimi mnogo mladih mož, dijakov in uglednih visokih gospodov. Povsod je znano njegovo zaupanje, trdno ko skala, v evharističnega Vzveličarja. Ko je bil v Varšavi s svojimi v najhujši sili, je šel v cerkev k tabernakelju, pa je poklek¬ nil in z najbolj otroškimi besedami tožil ljubemu Vzveli- čarju svojo stisko. Da, šel je po stopnicah gori k altarju ter je lahno potrkal na vrata tabernakelja, kakor bi hotel božjega Vzveličarja, apostolom podobno, na pomoč klicati: Gospod, pomagaj! Zdaj je čas! Ko se je Klement povrnil domov, mu je odličen gospod izročil vsoto denarja, s katero se je odpomoglo bridki stiski. — Dne 20. majnika leta 1909 so papež Pij X. zaslužnega apostola Dunajskega prišteli svetnikom. Še danes hvalim Gospoda Boga, da sem se mogel udeležiti sijajne kanonizacijske slovesnosti v naj¬ večji cerkvi sveta, v patrijarhalni baziliki sv. Petra. Predragi družbeniki! l,ako sem vam v duhovni poduk, v vzveličavno iz- podbudo in posnemo predočil najizbornejše za¬ stopnike pobožnih častilcev, gorečih prejemalcev in srčnih zagovornikov čudežnega Zakramenta v vseh sto¬ letjih obstanka naše svete matere Cerkve. Samo ob sebi je umevno, da bi še bil lahko navedel mnogo drugih, kakor n. pr. sv. Filipa Nerija, sv. Klaro, sv. Katarino Sijensko, vzveličano Marjeto Marijo Alakok. Toda zdaj imate dovolj vzgledov, ki jih morete in morate posnemati. V dvajsetem stoletju bo zmagoslavna palma glede na visoko spošto¬ vanje, povzdigo in priporočbo pogostnega in vsakdanjega prejemanja presvete Evharistije in njenega poveličanja pač prisojena našemu svetemu očetu papežu Piju X. Ob sklepu se najsrčneje zahvalim častitemu predstoj- ništvu in vsem udom čudovito lepe družbe za vse, kar sa -> 424 <- žrtvovali časa, denarja, dela in molitve. Svoji višepastirski zahvali pridenem nujno prošnjo, da stanovitni ostanete pri tem milosti polnem društvu vednega češčenja presvetega rešnjega Telesa in za olepšavo ubogih cerkev Lavantinske škofije! Gospod, daj nam za vselej ta kruh! Oče naš, daj nam danes naš vsakdanji kruh! Jaz sem govoril, Bog pa daj, da se zgodi! o~=$-o i) Popis z dne 30. junija 1912 evharističnih po¬ božnosti in slovesnosti v Lavantinski škofiji. sled mojega povabila v napovedi prireditve XXIII. mednarodnega evharističnega kongresa na Du¬ naju od dne 12. do 15. septembra 1912 so bile v naši škofiji v moje prisrčno veselje že praznovane mnogoštevilne evharistične pobožnosti. Nekatere izmed njih sem že omenil v svoji knjigi „Povabitev in poziv k pri¬ mernemu praznovanju evharističnega leta v škofiji Lavan- tinski“ na strani 131. Tako so se vršili misijoni in so se opravljale ljudske duhovne vaje v župnijah Videm, sv. Marjeta pri Pesnici, Marija Nazaret, Cirkovce, Lembah, sv. Jurij pri Celju, Trbovlje, sv. Tomaž, sv. Peter v Savinjski dolini, sv. Primož na Pohorju, sv. Martin za Dreto. Nadalje so bile evharistične tridnevnice in molitevne pobožnosti pri sv. Petru niže Maribora, v Svetinjah, v Lju¬ tomeru, v Podčetrtku, v Olimju, v Celju, na Doberni, v Hočah, v Bučah, pri sv. liju v Slov. gor. in Slivnici pri Mariboru. Kaj slovesne tridnevnice sta slavila pod vod¬ stvom č. o. Janeza Pristov, duhovnika iz družbe Jezusove v Ljubljani, in č. o. frančiškana Ambroža Thaler iz Inomosta Marijina kongregacija za mladenke in tretji red sv. Frančiška Asiškega v Mariborski baziliki Matere milosti. Odkar je bila izdana zgoraj imenovana knjižica, so se, kar je veselo, evharistične slavnosti izdatno pomnožile, 425 in če jih zdaj tukaj navedem, hočem !e pokazati, kako glo¬ boko je vtisnjena v srca mojih pobožnih in dobrih škof- ljanov, ki se tako radi klanjajo Bogu-kralju v najsvetejšem Zakramentu altarja, misel o evharističnem kongresu in letu. Misijoni so se vršili in opravljale ljudske du¬ hovne vaje v Breznu, pri sv. Magdaleni v Mariboru, v Šmarju, pri Mariji Snežni na Velki in v Mozirju. Evhari¬ stična misijona se bota vršila v Širju od dne 7. do 15. sep¬ tembra in pri sv. Petru na Medvedovem selu v tretjem adventnem tednu 1912. Tridnevnice in molitevne pobožnosti šobile pri sv. Andražu nad Polzelo, pri sv. Antonu v Slov. gor., v Dobovi, pri sv. Florijanu pod Bočem, v Hajdinji, pri sv. Juriju v Slov. gor., v Konjicah, v Jarenini, pri sv. Janžu na Dravskem polju, v Koprivnici, pri sv. Križu blizu Ljutomera, pri sv. Križu nad Mariborom, v Loki, pri sv. Lavrencu nad Mariborom, pri sv. Mihaelu nad Mozirjem, pri sv. Mihaelu pri Šoštanju, pri sv. Miklavžu blizu Ormoža, pri sv. Petru na Medvedovem selu, pri sv. Petru na Kronski gori, v Ptuju (v proštijski in mestno-nadžupnijski cerkvi), na Pri¬ hovi, v Brežicah, na Razborju (pri Loki), v Ribnici, na Remšniku, v Rogatcu, v Zrečah, pri sv. Rupertu v Slov. gor., pri sv. Štefanu vštric Žusma, v Stopercah, v Stranicah, v Laškem, v Selnici, v Vitanju in v Vurbergu. Podrobneje pa opišem tiste evharistične svečanosti, ki so se vršile zlasti v mestu Mariborskem in ki gotovo ostanejo vsled svoje izredne prireditve in svojih uspehov, ki so jih dosegle, vernikom v neizbrisnem spominu. Evharistična tridnevnica od dne 25. do 29. marca 1912 ob priliki velikonočne pobožnosti katoliškega gospejnega društva dejanske kr¬ ščanske ljubezni v stolni in mestno-župnijski cerkvi v Mariboru. — Za slovesnost je bil izdan na¬ slednji spored. Pondeljek dne 25. marca ob 6 zvečer Veni, Sancte Spiritus, litanije imena Jezusovega s svetim blagoslovom, */ s 7 prvi govor. Torek dne 26. marca od 8—10 dopoldne izpostavljenje presvetega rešnjega Telesa, 426 svete maše ob 8. in 10. uri. Ob 5 zvečer izpostavljenje; ob 6 litanije imena Jezusovega s svetim blagoslovom, V* 7 drugi govor. V sredo 27. marca od 8—10 dopoldne iz¬ postavljenje, svete maše ob 8. in 10. uri. Ob 5 zvečer iz¬ postavljenje, ob 6 litanije imena Jezusovega s svetim bla¬ goslovom, J / 4 7 tretji govor. Četrtek 28. marca od 8—10 dopoldne izpostavljenje, svete maše ob 8. in 10. uri. Ob 5 zvečer izpostavljenje, ob 6 litanije imena Jezusovega s svetim blagoslovom, 1 / i 7 četrti govor. Petek 29. marca ob y, 7 zjutraj peti govor, ob 7 sveta maša z blagoslovom, skupno sveto obhajilo, zahvalna pesem s svetim blago¬ slovom. Č. o. Avguštin Rosler, doktor bogoslovja in lektor v kolegiju redemptoristov v Mauternu, bo kot vodja tri- dnevnice vsak dan v izpovednici. Četrtek dne 28. marca bo od 5 do y 4 7 zvečer še posebej priložnost, da se opravi sveta velikonočna izpoved. Svoje veselje in zanimanje za pobožnost sem pokazal s tem, da sem ob začetku osebno zapel Veni, Sancte Spi- ritus, bil pričujoč pri vseh govorih, pa da sem delil ob koncu mnogoštevilnim družbenicam sveto obhajilo ter poplačal vse stroške. Petindvajsetletni jubilej II. konference Vin- cencijevega društva v stolni in mestni župniji v Mariboru v slavje evharističnega leta v ne¬ deljo dne 21. aprila 1912. — Za to pomenljivo slo¬ vesnost je bil izdan ta le program. A) V stolni cerkvi ob 6 zjutraj prvi društveni govor. Ob y g 7 slovesna sveta maša na namen društva s skupnim svetim obhajilom. Ob 4 popoldne drugi društveni govor; slovesne litanije z da¬ rovanjem okoli altarja pred drugim svetim blagoslovom v prid društvenim ubogim. B) V prostorih katoliškega društva pomočnikov (Apo- thekergasse, „Stadt Graz“, I. nadstropje) ob y,6 zvečer občni zbor. 1. Uvodna molitev. Pesem „Der Herr ist gross.“ 2. Pozdrav navzočnih po društvenem predsedniku. 3. Poročilo društvenega tajnika. 4. Poročilo društvenega blagajnika. Pesem „Bone lesu.“ 5. Slavnostni govor: Die 427 <- Eucharistie und die christliche Charitas (Evharistija in kr¬ ščanska ljubezen. Prof. dr. Anton Medved). Pesem „An die Konigin des Friedens.“ 6. Slučajnosti. 7. Sklepna molitev. Kot društveni protektor ali varih sem služil v stolnici po prvi društveni pridigi slovesno sveto mašo in ob koncu občnega zbora sem razložil v svojem govoru na podlagi začetnih besed nedeljske maše „Misericordia Domini plena est terra, alleluia,“ koliko dobrega je konferenca že storila v 25 letih svojega obstanka za Mariborske uboge tako, da sme po vsej pravici reči: „Misericordia Domini plenum est Marburgum, alleluia,“ da nadalje čestitam konferenci k nje¬ nemu dosedanjemu delovanju ter jo izpodbudim k nadalj¬ njemu uspešnemu delu za časno in večno srečo ubogih. 1 Navzočne je pozdravil društveni predsednik Jožef Dufek, o delovanju konference je poročal kanonik Jakob Kavčič in o društvenem premoženju Jožef Melzer. V 25 letih svo¬ jega obstanka in tihega delovanja je prejela konferenca 35.896 K 96 h ter izdala 35.704 K 71 h. Evharistično slavje v cerkvi šolskih sester v Mariboru dne 2. maja 1912. — Spored. Dopoldne 1. Ob 8 pontifikalna maša. 2. Po evangelju a) nagovor, b) sprejem novih družbenic; med sveto mašo skupno sveto obhajilo družbenic in gojenk iz roke Njih Ekscelence prevzvišenega nadpastirja. 3. Zakramentalni blagoslov Tan- tum ergo — Genitori. 4. Najsvetejše ostane izpostavljeno v očitno moljenje od strani sester, družbenic in gojenk do V 2 4 popoldne. Popoldne 1. Ob y 2 4 evharistični nagovor. 2. Teofo- rična procesija po samostanskem vrtu. 3. Povratek v cerkev, posvetitev srcu Jezusovemu, „Kvišku srca!“ 4. Te Deum laudamus. — Oba govora sem imel sam, sprejel vpričo predsednika o. Henrika Heitger iz družbe Jezusove nove 1 Obširno poročilo je bilo ponatisnjeno v „Katholische Kirchen- zeitung." Salzburg, 2. Mai 1912. Nr. 18. Str. 281. Ta list je prinesel v štev. 26 z dne 27. junija 1912 (str. 389—391) tudi slavnostni govor „Die Eucharistie und die christliche Charitas." 428 družbenice v Marijino kongregacijo učiteljic ter sem nosil pri zakramentalni procesiji popoldne monštranco. Prvi govor je veljal bistvu in namenu Marijinih kongregacij ter njih trdni in močni organizaciji; v drugi pridigi popoldne pa sem govoril na podlagi besed Jezusovih „Simon, sin Ja¬ nezov, ali me ljubiš“ o naši dolžnosti do Vzveličarja, priču¬ jočega v najsvetejšem Zakramentu altarja. Dolžni smo mu evharistično živo vero, trdno upanje in odkritosrčno ljubezen. 1 Evharistična slavnostna akademija v veliki dvorani kn. šk. duhovskega semenišča v Mari¬ boru. — Spored, ki je bil sestavljen v latinskem jeziku, slove v slovenski prestavi: Spored evharistične slavnosti, ki se vrši v duhovskem semenišču Lavantinske škofije v Mariboru peto nedeljo po Velikinoči t. j. dne 12. maja 1912. A) Dopoldne 1. Ob 5 l / 2 slovesna sveta maša pred Naj¬ svetejšim, med sveto mašo obhajilo bogoslovcev. 2. Ob 9 izpostavljenje presvetega rešnjega Telesa v moljenje od strani bogoslovcev do 4. ure popoldne. B) Popoldne 1. Ob 4 evharistična pridiga, častiti del svetega rožnega venca, litanije vseh svetnikov, Te Deum laudamus. 2. Ob 5 '/ 2 glasbena in govorniška slavnostna akademija, a) J. Haagh: Sacris sollemniis. Za moški zbor in bariton solo. b) Latinski govor. O. Janez Cilenšek, c) M. Haller: Coenantibus illis. Za moški zbor in bariton solo. d) Slovenski govor. G. Alojzij Rezman. e) Fr. Schubert: „Gott ist meine Zuversicht.“ Za glasovir in harmonij, f) Nemški govor. G. Frančišek Lukman, g) M. Haller: Tu es Petrus. Za moški zbor s spremljevanjem na glasoviru. Čast in hvala bodi vsaki čas najsvetejšemu božjemu Za¬ kramentu ! Slovesnost je bila mojemu srcu v izredno veselje. Zato sem šel že ob 4 popoldne v semeniško cerkev sv. Alojzija, kjer sem bil pri evharistični pridigi ter zapel ob koncu cerkvene svečanosti zahvalno pesem Te Deum. 1 Mariengriisse aus Marburg. 11. Jahrgang. Marburg a/Drau, im Juli 1912. Nr. 5. Str. 76 in 77. -> 429 <- Bil sem tudi pričujoč pri slavnostni akademiji, pa sem nago¬ voril ob sklepu bogoslovce v latinskem jeziku ter jim položil, oziraje se na sveto Evharistijo, podobno peterim cerkvenim zapovedim pet postav na srce: črede (veruj), spera (upaj), ama (ljubi), adora (moli), communica (zauživaj)! Pri slav¬ nostni akademiji je razpravljal govornik semeniški duhov¬ nik J. Cilenšek oficij zaTelovo, ki ga je sestavil sv. Tomaž Akvinski, semeniščana A. Rezman in Fr. Lukman pa sta obširneje razlagala posamezne dele oficija, zlasti slavnostne himne in mašno sekvenco „Lauda Sion. 111 Evharistična majniška pobožnost v stolni in mestno-župnijski cerkvi v Mariboru. — K po¬ božnostim v stolni in mestno-župnijski cerkvi v Mariboru, ki so najbolj priljubljene in zato tudi najbolj obiskovane, prištevamo majniško pobožnost v čast preblaženi devici Mariji. Letos v evharističnem letu pa bi se naj ta pobož¬ nost posebno slovesno vršila. Od dne 1. do 17. maja so govorili razni mestni duhovniki podučno in izpodbudno o Mariji in o daritvi svete maše. Dne 18. maja pa je prihitel semkaj iz Trsta č. o. Vid Loinger iz družbe Jezusove, da konča v navduševalnih govorih vzvišeno snov, združi mestne prebivalce najtesneje s Kristusom v svetem obha¬ jilu ter jih ogreje za očitno poklonitev evharističnemu Bogu- kralju. v Častitemu govorniku se je njegov namen posrečil docela. Dne 31. maja zjutraj je prejelo iz mojih rok nad 800 vernikov telo Gospodovo, zvečer pa se je vršila po sklepni pridigi teoforična procesija, kakršne še pač ni bilo v Mariboru. H genljivi svečanosti so prišla vsa mestna ka¬ toliška društva s svojimi zastavami. Med obhodom s pre¬ svetim rešnjim Telesom so bila vsa poslopja v bližini krasno razsvetljena, verniki pa, ki so šli v procesiji z go¬ rečimi svečami v roki, so glasno molili z menoj ter slavili in poveličevali Boga v najsvetejšem Zakramentu altarja. < Katholišche Kirchenzeitung. Salzburg, 23. Mai 1912. Nr. 22. Str. 322. — Glasnik najsvetejših src. V Mariboru, 1912. Štev. 7. str. 103—105 in štev. 8. str. 117—119. £ 430 «r Tudi glasba je stopila ta večer v službo Najsvetejšega. S hodnika čarobno razsvetljenega stolnega zvonika semdol se je slišal mogočni glas pozaun in trobent, v cerkvi pa je poviševal evharistično slavlje na vzoren način pevski zbor stolnega in mestnega cecilijinega društva. 1 Evharistična slavnost ces. in kr. vojaštva v Mariboru v nedeljo dne 23. junija 1912. Po slav¬ nostni pridigi, ki jo je imel v stolnici ob 1 / 2 10 dopoldne kanonik ravnatelj duhovšnice Martin Matek, sem služil ob pričujočnosti zastopnikov vseh svetnih in vojaških uradov, mestnega župana, ravnateljev tukajšnjih srednjih šol in uči¬ teljišč, gojencev c. in kr. infanterijske kadetne šole in mno¬ goštevilne množice vernikov slovesno pontifikalno mašo z zahvalnico Te Deum laudamus. Moški zbor, broječ 98 pevcev, je zapel Adlerjevo slavnostno mašo. Po ena častna četa c. in kr. infanterijskega polka štev. 47 in c. kr. bram¬ bovskega infanterijskega polka št. 26 je oddajala na stolnem trgu med svetim opravilom običajne pozdravne strele. Po zakramentalnem blagoslovu sem nesel monštranco pred glavna vrata ter tam blagoslovil moštvo in veterance. 2 Ob enih popoldne sem povabil zastopnike v kn.-šk. palačo k agapi ali h gostbi ljubezni, pri kateri sem govoril primerno napitnico s trikratnim „Vivat“ na Njih c. in kr. Apostolsko Veličanstvo. V članku „Eucharistie und Mili- tar,“ ki ga je priobčila „Katholische Kirchenzeitung“ v Solnogradu (v štev. 28. z dne 11. julija 1912, str. 419—421), je ponatisnjena kratka vsebina moje napitnice ter se glasi: Prečislani gostje! Spomina vredno ostane leto 1912 za našo ljubljeno domovino Avstrijo. V cerkveni zgodovini bo ovekovečeno na zlatem listu. V cerkvenem jeziku se imenuje evhari¬ stično leto, ker je posvečeno in odmenjeno češčenju in 1 Katholische Kirchenzeitung. Salzburg, 13. Juni 1912. Nr. 24. Str. 367. - 2 Gregorianische Rundschau. Monatsschrift fur Kirchenmusik und Liturgie. Graz, August 1912. Nr. 8. Str. 122. -> 431 proslavljenju božjega Vzveličarja, kakor je dejansko, res¬ nično in bistveno pričujoč pod podobama pšeničnega kruha in grozdnega vina, elementov najsvetejše Evharistije, ki je vse razsvetljujoče in ogrevajoče solnce svete katoliške Cerkve. Evharističnemu Bogu-kralju velja tudi mednarodni XXIII. evharistični kongres, ki se bo vršil pod najvišjim varstvom Njih c. in kr. Apostolskega Veličanstva, našega vobče češčenega in zvesto ljubljenega cesarja in dežel¬ nega očeta, v milijonskem mestu ob Donavi v zgodo¬ vinsko znamenitih dnevih od 12. do 15. septembra. To svetovno slavje bo pač veličastno in mogočno, kakršnega še nikdar ni videla staročastita, pa zmeraj mladeniška habs¬ burška monarhija. Že danes je število odjemalcev kon¬ gresnih kart večje, kakor je bilo število udeležencev na XX. evharističnem kongresu v Koloniji (3.—8. avgusta 1909), katerega sem se osebno udeležil in na katerem je korakalo 50 do 60.000 mož v evharistični procesiji. Toda vsi moji ljubi škofljani ne morejo potovati v staro cesarsko mesto, na Dunaj, da bi se tam poklonili Kralju glorije. In vendar bi vsi radi nekaj pripomogli k nje¬ govemu češčenju in moljenju. Zato so se vršile do zdaj in se bodo še vršile potekom leta razne evharistične sveča¬ nosti po vsej razsežni škofiji. Med temi zakramentalnimi prazničnimi dnevi pač za¬ vzema današnja slovesnost kaj odlično mesto, ker je tako visoko povzdignila duha in srce ter razodela močno vero, trdno upanje in zvesto ljubezen do presvete Evharistije. Manifestacije so se udeležili blagi zastopniki visokih svet¬ nih uradov. Tudi na Dunaju se bodo udeležili evharistič¬ nega kongresa dvorni in državni dostojanstveniki. Zlasti pa je bila naša današnja slovesnost vojaška ter je ne¬ dvomno popolnoma odgovarjala željam najvišjega vojsko¬ vodja, ki je prevzel varstvo svetovnega kongresa ter tudi obljubil sodelovanje Dunajskega vojaštva. Istotako bodo obiskali kongres nadvojvodi in nadvojvodinje, ki skrbijo po svojih močeh za priprave, da se bo dostojno -> 432 <- vršil. In kakor se nam zdaj poroča, se bo polnoštevilno udeležil dvor s cesarjem na čelu priredeb evharističnega kongresa. Tudi je že znano, da se je ponudil cesar, ki je zvest sin svete katoliške Cerkve in prisrčen častitelj pa¬ peža Pija X., da pogosti papeževega odposlanca Viljema kardinala van Rossum v cesarski dvorni palači. Velecenjeni gostje! V evharističnem letu sem prav po¬ sebno evharistično razpoložen in je moje mišljenje po¬ vsem evharistično — v najožjem pomenu te besede — in tako se zahvalim iz dna svojega srca za prireditev današ¬ nje vzvišene vojaške svečanosti v proslavo evharističnemu Odrešeniku sveta. Prečastitemu c. in kr. apostolskemu voj¬ nemu vikarijatu bo gotovo v nemalo veselje poročilo o da¬ našnji evharistični slovesnosti, ki se je vršila tako dostojno. In zares! Vojaštvo ima neizrekljivo visoke zasluge za lju¬ bega Vzveličarja. Vojak, ki je brezpogojno veroval v vse¬ mogočnost Jezusovo, je izgovoril večno znamenite besede, ki se pač milijonkrat ponavljajo dan na dan po vsem ka¬ toliškem svetu: Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho! Vzveličar sam se je čudil nad toliko močno vero, ko je priznal, da po vsem Izraelu ni našel tolike vere. In v tistem trenutku je bil stotnikov bolni hlapec ozdravljen. Prostodušen vojak je dalje bil, ki je prvi molil čredo ali vero v križanega Odrešenika sveta, v trenutku, ko je Križanega zapustilo vse, nebo in zemlja. Tedaj je položil poveljnik službujoče rimske čete na Golgoti svojo živo veroizpoved tja k nogam Križanega, kličoč: Res, ta člo¬ vek je Sin božji! (Mark. 15, 39). Resnično, ta človek je pravičen! (Luk. 13, 47). Vojaštvo posnema ti dve in druge predpodobe in vzglede, ko še tudi zdaj izkazuje čast evharističnemu Vzve- ličarju. Kadar sreča vojaški oddelek najsvetejši Zakrament, ko ga nese duhovnik kot popotnico k umirajočemu, izkaže mu običajno počastitev. Na Telovo spremlja zmeraj častna straža Najsvetejše k četverim evangeljskim postajam in častna kompanija oddaje pozdravne strele. In tako so tudi 433 naši pridni vojaki sopraznovali današnje evharistično slavje in pripomogli k njegovi prelepi prireditvi. Vsa garnizona se je poklonila Kralju slave. Moštvo je imelo svojo službo božjo v cerkvi sv. Alojzija. Gospodje generali (pet po šte¬ vilu), štabni oficirji, oficirji in vojaški uradniki obenem s prihodnjimi oficirji, sedanjimi kadeti, so bili pa pričujoči v starodavni stolnici pri slovesni pontifikalni maši. Da izrazim nad tem svoje veselje in svojo hvalež¬ nost, sem se zatekel k starokrščanski navadi. Prvi kristjani so se zbirali, kakor znano, po dokončani službi božji k agapi, k obedu ljubezni. To je bila gostija, ki je vzdrževala in pospeševala bratovsko ljubezen, vzajemnost in edinost. Prvi kristjani so ljubili drug drugega tako, da pagani tega niso razumeli in so klicali: Glejte, kako se ljubijo med seboj! K podobni, kaj zmerni gostbi sem povabil prečislane goste in zdaj se jim, zlasti gospodom generalom, najprisrč- neje zahvalim za njihovo dobrohotno in ljubeznivo odzvanje. Ob sklepu svoje napitnice pa se obrnem v duhu do Njih Veličanstva, našega premilostljivega cesarja in gospoda, ki bodo po svoji udeležbi na bližnjem evharističnem sve¬ tovnem kongresu prav posebno odlikovali to versko-cer- kveno slavnost. Kar smo danes dopoldne že peli in molili v cesarski pesmi: Bog ohrani, Bog obvari Nam cesarja, Avstrijo! Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj, Če bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni. Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri! kar smo, pravim, v cerkvi molili in obljubili, to bomo zdaj pri veseli ljubezenski gostiji ponovili! In v tem dinastičnem mišljenju in domoljubnem razpoloženju kličem: Njegovo 28 -> 434 * cesarsko in kraljevsko Apostolsko Veličanstvo, naš ljubljeni cesar-jubilar in Najvišja vladarska hiša naj živita! Cerkveno-glasbena prireditev v stolni in mestno-župnijski cerkvi v Mariboru dne 27. ju¬ nija 1912. — Tu so sodelovali pevski zbor stolnega in mestnega cecilijinega društva, dijaki srednjih šol, koncertna pevkinja gospodična Zofija Wessel iz Maribora, gospoda žup¬ nik Karol Grossauer in pevskega kora ravnatelj Alojzij Kofler iz Gradca. Spored je bil naslednji. 1. Aleksander Guilmand: Religiozni marš na podlagi Handelove skladbe. 2. G. F. Handel: Halleluja! Zbor iz oratorija „Der Messias 11 . 3. An¬ ton Dvorak: Tri biblijske pesmi za en glas s spremljevanjem orgel iz op. 99. a) Hore, Gott, mein Flehen (Gospod, usliši mojo molitev, ps. 60). b) An den Wassern zu Babylon (ob babilonskih vodah, ps. 136). c) Wende dich zu mir (obrni se k meni, ps. 24). Poje g. župnik K. Grossauer. 4. Feliks Mendelssohn-Bartholdy: Lauda Sion za Soli, zbor in orke¬ ster. 5. G. F. Handel: Largo za godalni kvintet in orgle. 6. Maks Filke: Te Deum, op. 101, Njih Svetosti papežu Piju X. posvečen, mešan zbor z orkestrom. — Vstopnice za prihranjene sedeže po 2 K so se dobivale od dne 24. ju¬ nija naprej v stolni in mestno-župnijski pisarni. Prosto¬ voljni doneski so se hvaležno sprejemali na dan prireditve pri vratah stolne in mestno-župnijske cerkve. Cerkveno-glasbeno predstavo, pri kateri sem se na¬ hajal v presvetišču, je priredil ob priliki in v korist XXIII. evharističnega svetovnega kongresa na Dunaju gospejni pododbor evharističnega škofijskega sveta v Mariboru, kateremu je načelovala neutrudno delavna predsednica gospa baroninja Antonija Pach - Hansenheimb, soproga c. in kr. kontreadmirala. Pri predstavi je prostorno stolnico napolnjevalo izbrano občinstvo iz vseh slojev mestnega prebivalstva ter je tako pokazalo svoje veliko zanimanje za pravo cerkveno umetno glasbo. Čisti dobiček cerkveno- glasbene prireditve je znašal nad 500 K. 1 1 Katholische Kirchenzeitung. Salzburg, 1912. Nr. 27. Str. 408. — Gregorianische Rundschau fiir Kirchenmusik und Liturgie. Graz, Au- gust 1912. Nr. 8. Str. 122 nsl. 435 <- Vrhutega sta priredili vzvišene evharistične slovesnosti katoliško delavsko društvo v Mariboru v bazi¬ liki sv. Marije, matere milosti, s slovesno službo božjo ter z očitnim moljenjem Najsvetejšega dne 28. aprila 1912 in dekliška družba stolne in mestne župnije v Mariboru s tridnevnimi duhovnimi vajami, ki jih je vodil superior misijonske hiše pri sv. Jožefu nad Celjem. Srednje, ljudske in meščanske šole v Mariboru so obhajale evharistično leto s prav slovesnim prejemom prvega svetega obhajila, z mnogoštevilno udeležbo pri evharistični majniški pobož¬ nosti v stolni in mestno-župnijski cerkvi in z dejanskim sodelovanjem na koru pri vojaški službi božji dne 23. ju¬ nija ter pri cerkveno-glasbeni prireditvi dne 27. junija 1912. Za gojence c. kr. učiteljišča v Mariboru so bile pred binkoštmi in po binkoštih evharistične pridige. Dne 23. ju¬ nija so prejeli maturantje, 44 po številu, sveto obha¬ jilo in je bil zanje nagovor o evharistiji kot pripomočku pri vzgojevanju. Ob priliki šolskega sklepa in svečanosti 10 letnega obstanka deželnega ženskega učiteljišča v Ma¬ riboru dne 6. julija 1912 so prejele po slovesni sveti maši v Marijini baziliki vse gojenke podobice v spomin na ev¬ haristično leto. V pospešitev visokih in vzvišenih namenov evhari¬ stičnega kongresa na Dunaju je poslal do konca julija 1912 moj škofijski odbor osrednji pisarni na Dunaj že nad 3000 kron, ki so jih žrtvovali moji darežljivi škofijam' dne 16. ju¬ nija t. j. v nedeljo po prazniku srca Jezusovega pri daro¬ vanju okoli altarja in mnogi drugi častilci presvetega altar- nega Zakramenta. Za udeležitev pri evharističnem kongresu na Dunaju se je do tiste dobe priglasilo 1176 Lavantincev, med katerimi je bilo 126 duhovnikov, 637 mož in 413 žensk. Ker so se oglašali udeleženci še zmeraj, je bilo že tedaj upati, da bo njih število gotovo presegalo številko 1200. Vse k časti in hvali evharističnemu Bogu- človeku Jezusu Kristusu! o-$$o 28 -> 436 <- j) Pridiga v frančiškanski cerkvi na Dunaju dne 14. septembra 1912 o nalogi: Kako povzdigniti med Slo¬ venci češčenje presvetega rešnjega Telesa? Et quum intrasset Jesus Hierosolymam, com- mota est universa civitas, dicens: Quis est hic? Populi autem dicebant: Hic est Jesus propheta a Nazareth Galilaeae! — In ko je šel Jezus v Jeruzalem, se je zganilo vse mesto, rekoč: Kdo je ta? Ljudstva pa so rekla: Ta je Jezus, pre¬ rok iz Nazareta Galilejskega! (Mat. 21, 10. 11). V Gospodu pobožno zbrani kristjani! ^ezus prihaja! Jezus je tu! Kdo bi dopovedal, kakšen šum in hrup, kakšno vrvrenje in drhtenje je nastalo po Palestini, kadar je počil v kakem kraju glas: Jezus je prišel! Jezus je tu! Jezus prihaja z gore, so klicale neštete množice, ki so prihitele iz raznih krajev, ko je Jezus prihajal z gore, kjer je izbral izmed svojih učencev dvanajst apostolov. Apostoli so šli, polni svete ginjenosti, za svojim božjim mojstrom. Ljudstvo, polno zaupanja, je sililo k njemu, je obračalo po¬ glede vanj, pa je želelo, slišati njegov nauk in najti pri njem pomoči v svojih telesnih potrebščinah. Vsa množica, po¬ udarja sv. Lukež, je iskala, se ga dotakniti, ker je šla moč iz njega in je vse ozdravila. (Luk. 6, 19). In res, Jezus jim pokaže svojo čudodelno moč, ko vsakega ozdravi, ki je prišel k njemu. Pa še več. Sede nekoliko nad ravnino, odpre svoja usta ter jim razkrije temelje svojega kraljestva in jim pojasni glavna načela svojih postav v ve- koviti pridigi na gori. (Mat. 5. 6. in 7. poglavje. Luk. 6, 20 nsl). Vtisek čudovite te pridige na gori je bil nepopisen. Vsi poslušalci so strmeli in so spoznali iz njegovih besed, da ima oblast, dajati postave, oznanjevati zapovedi. Vzveličar pride, zadoni glas po mestu Kafarnaumu. Na ta presunljivi klic prihiti paganski stotnik, pade na ko¬ lena pred Jezusa in ponižno prosi: Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho; toda, reci le z besedo, in ozdrav- -> 437 * ljen bo moj hlapec! In usmiljeni Jezus je občudoval glo¬ boko ponižnost in močno vernost zavednega Rimljana in mu je nemudoma ozdravil bolnega hlapca. (Mat. 8, 5 nsl). Jezus prihaja iz hiše v Kafarnaumu, kjer je bival na¬ vadno, na obrežje Oenezareškega jezera in že sedi tam po¬ leg morja — tako je zagrmelo po mestni okolici, in ljudje so se zbrali v tolikem številu krog njega, da je stopil v čoln in sedel. Vsa množica pa je stala ob jezeru — pre¬ tresljiv prizor. In Jezus je učil v prilikah, v katerih je str¬ meči množici razlagal pomen, važnost in lastnosti nebeškega kraljestva, katero je prišel ustanavljat na zemljo; pa jim je pojašnjeval raznovrstne dolžnosti, ki jih imajo udje njego¬ vega božjega kraljestva. (Mat. 13, 1 nsl. Mark. 4, 1 nsl. Luk. 8, 1 nsl). Izredno genljiv je dogodek, ki nam ga tako živo opi¬ suje apostol, evangelist in prerok sv. Janez v klasičnem 6. poglavju svojega duhovitega evangelja, katero nam kaže vse ljubezni in vse usmiljenosti polno srce Jezusovo. Apo¬ stoli so se bili pravkar vrnili s prvega svojega misijonskega pota — sila utrujeni in spehani, žejni in lačni. Ljudstvo pa je tiščalo za njimi k Jezusu tako, da se je s svojimi apo¬ stoli umaknil na drugo stran Oenezareškega jezera v samoto, da si tamkaj vsi odpočinejo. Sv. Marko pravi: In Jezus ni mogel očitno v mesto iti, temveč je bil zunaj v samotnih krajih — in so hodili k njemu od vseh strani. (Mark. 1, 45). Toda, ko so izvedele množice, kam da je'šel veliki čudo¬ delnik iz Nazareta, so hrule nagloma za njim. Ko jih je Jezus zagledal, so se mu v srcu zasmilile. In hipno jih je začel z nekoliko vzvišenega mesta učiti vzveličavnih resnic. Medtem se pa zmrači, in človekoljubni Jezus jih ni hotel odpustiti lačnih od sebe, da bi kje na potu ne oma¬ gali. Vpraša torej Filipa: Odkod bomo kupili kruha, da bi ti jedli? S tem vprašanjem je hotel Jezus le izku¬ šati. Poznal je namreč slabo vero svojih učencev. Obenem pa jih je hotel s tem opozoriti na velikanski čudež, ki ga je sklenil storiti. Filip mu odgovori: Za dvesto denar¬ jev kruha ne zadostuje, da bi vsakateri dobil le -> 438 kaj malega. Andrej, brat Petrov, reče Jezusu: Mladenič je tukaj, ki ima pet ječmenovih kruhov in dve ribi, ali kaj je to med toliko ljudi? Bilo je namreč samih mož okoli 5000. Vendar Jezus jim je velel sesti po travi in trati; in potem je vzel kruhe, je zahvalil ter jih dal razdeliti med množice, ki so bile razvrščene v skupinah po 50 mož. In ravno tako je storil tudi z ribama. In ko so bili vsi nasičeni, so napolnili apostoli še dvanajst košaric s kosi, ki so preostali od peterih ječmenovih kruhov in od obeh dveh rib. Čudež ta čudoviti je vnel vse pričujoče, da so govorili med seboj: Ta je resnično prerok, ki ima priti na svet. Ko je pa Jezus videl, da ga hočejo za kralja oklicati — upali so, da bi jim ne bilo v^č treba skrbeti za vsak¬ danji kruh, ko bi postal Jezus njihov kralj — tedaj se je umaknil na goro. Drugo jutro ga pridejo iskat v njegovo mesto Kafarnaum, kjer so izvedeli, da se nahaja v shod¬ nici. Tukaj se je pričel med njimi prevažni, prepomenljivi pogovor, iz katerega se je razvila veličastna napoved Jezusa Kristusa, češ, da bo dal kot božji Sin svojim vernikom svoje telo in svojo kri v hrano za večno življenje. S to obljubo je Jezus pripravil svoje učence na postavitev pre¬ svetega rešnjega Telesa, ki jo je potem črez dve leti iz¬ vršil v obednici na Sionu pri zadnji večerji. Vzveličar je tu, zadonelo je nekega večera po mestu Jeruzalemskem. In skrbne matere so prinesle in pripeljale svoje ljube otročiče ter prosile Jezusa, da jih naj blagoslovi. Ko so jih apostoli odrivali, jih je posvaril božji prijatelj otrok z besedami, ki še vedno od tedaj donijo po širnem kato¬ liškem svetu in ki so nam postavile ljudske šole: Pustite malim k meni priti in ne branite jim, ker takih je nebeško kraljestvo! (Mat. 19, 13 nsl. Mark. 10, 14). In detoljubni Vzveličar je jemal materam otroke iz naročij, pa je na nje roke polagal, jih objemal, blagoslovljal in bla¬ goslovljene vračal presrečnim materam. Jezus jaše na tovornem živinčetu v mesto, zabuči pet dni pred velikim četrtkom po Jeruzalemu. Et commota est -> 439 * universa civitas. In vse mesto je bilo po koncu. Ljudstvo mu je hitelo naproti, je svoja oblačila razgrinjalo na pota, sekalo veje z dreves in stljalo tja na steze, drugi pa so s palmami v rokah drvili Njemu v pozdrav, ki je prihajal v imenu Gospodovem. Ko so k velikonočnemu prazniku zbrani judje popraševali: Kdo je ta, so ljudstva od¬ govarjala: Ta je Jezus, prerok iz Nazareta Ga lilejskega. Populi autem dicebant: Hic est Je- sus, propheta a Nazareth Galilaeae. (Mat. 21, 10 . 11 ). Ta cvetno-nedeljski prizor v Jeruzalemu se ponavlja te dni na Dunaju, v staročastiti prestolnici mogočnega av¬ strijskega cesarstva. Dunaj je te dni središče in ognjišče vsega katoliškega sveta. Krščansko-katoliški verniki vseh stanov in poklicev so prihiteli od vseh strani sveta, da se v vsej vdanosti in zvestobi, v vsej pokorščini in ljubezni očitno poklonijo Kralju glorije, da ga javno počastijo in proslavijo. Zdaj se uresničuje beseda sv. Marka — et conveniebant ad eum undique, in prihajali so k njemu od vseh strani. (Mark. 1,45). To se bo zlasti zgodilo jutri na god presladkega imena Marijinega, ko bo Jezus slavil svoj slovesni vhod in obhod po Dunajskih ulicah, trgih in krajih. To bo dan od Boga dan. O njem bo zaveljala preroka Ezehijela (24, 2) zapoved: Sin člo¬ vekov, zapiši si ime tega dneva! Sploh ti dnevi, da govorim s svetim Pismom, ne bodo prišli nikdar v pozabljenje. Vsi rodovi po vseh deželah kra¬ ljestva jih bodo praznovali. Isti sunt dies, quos nulla umquam delebit oblivio: et per singulas generationes cunctae in toto orbe provinciae celebrabunt eos. (Ester. 9, 28). Misel in želja, da se priredi tudi v naši Avstriji med¬ naroden evharistični shod, kakršnih je bilo že dvaindvajset praznovanih po raznih mestih sveta, je bila sprožena v Marijinem Celju dne 3. septembra 1908 o priložnosti zbo¬ rovanja duhovnikov na čast in v proslavo evharističnega Višeduhovnika. Pri tem odločilnem zborovanju sem bil tudi 440 <- jaz navzočen ter sem z največjim veseljem pozdravil izra¬ ženo misel in sem obljubil zborovalcem, da bom v tej za¬ devi storjeni sklep predložil prečastitemu škofijskemu od¬ boru na Dunaju, pa ga v njem tudi toplo zastopal in vneto priporočal, kar sem vestno izvršil, držeč se starega gesla: Po Mariji k Jezusu! Res, mi Avstrijci smo najpoprej obhajali svetovni Marijanski kongres v Solnogradu’ ter smo tako pripravili in nadelali pot mednarodnemu evharistič¬ nemu shodu, ki ga zdaj slavimo na Dunaju. Rajska radost prešinja moje srce, ko vidim, da je med častivrednimi duhovniki in med čislanimi verniki našel ta znameniti shod toliko prijateljev, pomočnikov, darovalcev. Obilo število evharistincev iz drage mi škofije Lavantinske in iz vseh sosednjih škofij je dospelo v nadmilijonsko mesto Dunajsko proslavljat evharističnega Boga-kralja. Rade volje sem sprejel prijazno povabilo, da naj ob tem spo¬ minskem shodu izpregovorim blagim vernikom iz vseh slo¬ venskih vladikovin podučno in izpodbudno besedo o pre¬ sveti Evharistiji. Vem sicer in sem docela prepričan, da gorijo vaša srca in plamtijo ljubezni do Jezusa v najsve¬ tejšem Zakramentu — drugače ne bi bili pripotovali k temu veličajnemu slavju — vendar bom na željo pripravljavnega odbora poskusil pokazati, kako bi se dalo med nami še povzdigniti in pospešiti češčenje presve¬ tega rešnjega Telesa? Saj po besedah angeljskega učenika sv. Tomaža Akvinca v sekvenci Lauda Sion ne moremo nikdar dovolj poveličati presvete Evharistije. Quantum potes, tantum aude! Quia maior omni laude, Nec laudare sufficis. 1 Pri sijajnem, tudi od Lavantincev ne prepičlo obiskanem shodu sem kot njegov predsednik imel razne pozdravne in odzdravne govore in pridigo o čudoviti veri Matere božje, kakor vse to najde blagi čitatelj v obsežnem poročilu: Bericht iiber den fiinften Marianischen Welt- Kongress, abgehalten zu Salzburg vom 18. bis 21. Juli 1910. Salzburg, 1911. Vel. 8°. Krasno opremljena knjiga šteje VI + 704 + XV strani. Zgornji podatki se nahajajo na str. 90—133. 145—162. 163 nsl. 171. 178 nsl. 187 nsl. 218. 219. 224 — 230. 285. -> 441 Kolikor moreš, daj mu hvalo! Vedno hvališ ga premalo. Zatem želim živo in vroče, da bi Jezus prav rad ho¬ dil po naših krasnih krajih, deleč in izkazujoč dobrote, ka¬ kor je hodil po Palestini, darujoč milosti. Da pa ostane pri nas, da nas ne zapusti, ga moramo pri sebi pridrževati, kakor sta storila to tista dva blažena učenca, ki sta poto¬ vala v Emaus. In sta ga silila, rekoč: Ostani z nama, ker se mrači in se je dan že nagnil. In je šel ž njima noter. In ko je ž njima pri mizi bil, je vzel kruh in ga je posvetil in zlomil in njima podal. In odprle so se njima oči, in sta ga spo¬ znala. In sta rekla med seboj: Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko je po potu govoril in nama pisma razlagal? (Luk. 24, 29—32). Tantum ergo Sacramentum veneremur cernui! Vsi ponižno počastimo ta presveti Zakrament! V Gospodu ljubljeni kristjani! Joložimo pred vsem trden temelj rešitvi stavljenega _ vprašanja: Kaj storiti, da se povzdigne če- ščenje presvetega rešnjega Telesa med nami? 1. Močna podlaga napredku v poveličevanju najsve¬ tejšega Zakramenta je živa evharistična vera, je neomajljivo evharistično upanje, je goreča evharistična ljubezen. Najprvo treba žive evharistične vere, to se pravi, trdne dejanske vere v evharističnega Vzveličarja ali v njegovo resnično, pravo, bistveno pričujočnost v sveti hostiji, v pre¬ sveti Evharistiji. Najsvetejši altarni Zakrament je globoka skrivnost — mysterium fidei ga imenuje mašni kanon — katere ne moremo s svojimi čuti tipati, s svojim ome¬ jenim umom spoznati ali doumeti. Le en čut nam tukaj vsaj nekoliko pomore, nas tukaj nekako podpira — sluh. Mi namreč slišimo besede: To je moje Telo. To je kelih moje Krvi. In kdo govori tako? Božji učenik, večna res¬ nica in modrost, ki ne more prevariti in ne prevarjena biti. * 442 <- Glejte, ljubi moji! Na gori Tabor je rekel nebeški Oče o Jezusu: Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam ve¬ selje (dopadenje), tega poslušajte! In najhujši sovražniki Kristusovi, farizeji, so morali pred vsem svetom pričati: Mojster, mi vemo, da si resničen indaporesnici božjo pot učiš. (Mark. 12, 14). In božji Vzveličar sam je terjal vero, preden je v Ka- farnaumu obljubil, postaviti zakrament svojega Telesa in svoje Krvi. To je delo božje, je zatrjeval Gospod ljudstvu, da verujete v tega, katerega je Oče po¬ slal. (Jan. 6, 29). Kdor veruje v mene, ne bo nikdar žejal. (Jan. 6, 35). In volja tega, ki me je poslal, je ta, da ima vsak, kdor vidi Sina in veruje v njega, večno življenje, in jaz ga bom obudil po¬ slednji dan. (Jan. 6, 40). Resnično, resnično vam povem: Kdor veruje v mene, ima večno življe¬ nje! (Jan. 6, 47). So pa nekateri med vami, ki ne verujejo. Jezus je namreč od začetka vedel, ka¬ teri so, da ne verujejo, in kdo je, ki ga bo izdal. (Jan. 6, 64). Jezus je tu zlasti mislil na Judeža Iškariota, ki ni veroval, kar je Jezus obljubil, namreč da postavi naj¬ svetejši Zakrament. Judež ni veroval, pa tudi ni odšel, kakor so odšli mnogi drugi učenci. Zato je Jezus izrekel grozne besede pri tej priložnosti: Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil? In eden med vami je zlodej — di a bol us. (Jan. 6, 71). Da, glede na presveto Evharistijo veljajo besede Kri¬ stusove: Kdor veruje, bo vzveličan; kdor ne ve¬ ruje, bo pogubljen. Kdor ne veruje, je že sojen. Pri Kafarnaumu so enajsteri apostoli vrlo dobro prestali poizkušnjo svoje vere. Ko so namreč mnogoteri učenci zapuščali božjega Učenika, ki je napovedal postavitev pre¬ svetega altarnega Zakramenta, katero obljubo je izpolnil pri zadnji večerji, in ko jih je Mojster vprašal: Hočete tudi vi oditi, tedaj je stopil živahni apostol Peter pred Gospoda ter je v imenu svojih blagih sotovarišev izpo¬ vedal živo vero, rekoč: Gospod, h komu pojdemo? * 443 Ti imaš besede večnega življenja! In mi smo verovali in spoznali — et nos credidimus et cognovimus — da si ti Kristus, Sin božji! (Jan. 5, 70). Tudi mi spoznajmo danes in spoznavajmo vselej neu¬ strašno svojo vero v nauk božjega Sina, v nauk njegove nezmotljive ker od Svetega Duha vodjene svete Cerkve, v nauk namreč: da je Jezus Kristus kot Bog in človek, s svojim telesom in s svojo dušo, s svojo človeško in božjo naturo resnično, pravo in bistveno pričujoč v presveti Ev¬ haristiji, ki je in ostane do konca dni ena največjih in naj¬ višjih verskih skrivnosti. Blagor jim, ki ne vidijo in vendar verujejo, kliče in zagotavlja nam nebeški Uče¬ nik. Zato govorimo s sv. Petrom: Tu es Christus, Filius Dei vivi! Ti si Kristus, Sin živega Boga! (Mat. 16, 6). Kličimo s sv. Tomažem: Dominus meus et Deus meus! Moj Gospod in moj Bog! (Jan. 20, 28). O Gospod, mi vsi verujemo trdno in stanovitno, če¬ prav ne vidimo in ne umejemo; mi verujemo, ker si ti go¬ voril, ki si večna resnica in modrost; mi verujemo s svojo materjo Cerkvijo, ki je steber in temelj resnice; mi veru¬ jemo, dasi ne umevamo, ker moreš ti, vsemogočni Bog, več izvršiti, kakor premoremo mi, uboge stvari, doumeti. Čredo, quidquid dixit Dei Filius. Nil hoc verbo veritatis verius! Rad verujem, kar Sin božji govori, ker nad to res¬ nico resnice ni! Veliki velevnik našega časa se glasi: Veruj v Jezusa, pa tudi v svoj obstoj! O Slovencih veljaj pohvala, ki stoji v evangelju sv. Janeza o kraljeviču, ki je prišel Jezusa prosit za bolnega sina: In on je veroval z vso svojo hišo (Jan. 4, 53), namreč v čudovito ozdravljenje po Jezusu. Na evharistično krepko in delavno vero zidajmo evhari¬ stično upanje, to je, pričakujmo zvesto in neomahljivo, da nam bo božji Vzveličar dal, kar nam je obljubil in česar potrebujemo. Ko se je Jezus na viharnem morju prikazal preplašenim apostolom — je hodil po morju in sicer ravno tedaj, ko je potem obljubil, postaviti presveto Evharistijo, -> 444 <- da bi pokazal, kako je čudovito njegovo telo, da zamore po vodni gladini hoditi in bo tudi lahko zakrito v podobi kruha — tedaj jih je tolažil, rekoč: Confidite, ego sum! Nolite timere! Zaupajte, jaz sem! Nikar šene bojte! In je stopil k njim v čoln, in vihar je pre¬ nehal. (Mark. 6, 50. 51). In ko se je ljubi Odrešenik pred zadnjo večerjo od svojih učencev poslavljal in jim napove¬ dal bridkosti in pregone, jih je tolažil, govoreč: Confidite, ego vici mundum! Zaupajte, jaz sem premagal svet! (Jan. 16,33). Enako govori tudi meni in tebi, krščan¬ ski poslušalec: Confide, fili! Zaupaj, sin! (Mat. 9, 2). Vso svojo zaupnost stavljajmo na njega, ki je vsemogočen, neskončno usmiljen in vselej zvest v svojih obljubah! Za¬ upno kličimo v hudih težavah, stiskah in izkušnjavah z Jezusovimi učenci: Domine, salva nos, perimus! Gospod, otmi nas, poginjamo! (Mat. 8, 25). Ravno pri evharistični mizi se spominjajmo zagotovila Kristuso¬ vega: Prosite in bote prejeli! Trkajte in odprlo se vam bo! Iščite in našli bote! Ravno pri in po svetem obhajilu, ko se sklenemo z Jezusom in ko on v nas prebiva, je vzveličavna priložnost, da mu potožimo vse dušne in telesne težkoče in potrebščine. Tu prosimo lju¬ bega Vzveličarja, da se bo nad nami izpolnilo, kar je oblju¬ bil prejemalcem svojega presvetega Telesa: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem... Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj. Drugi veliki velevnik naših dni je: Zaupaj v Jezusa,, pa zaupaj drug drugemu! Iz evharistične vere in iz evhari¬ stičnega upanja izvira, kakor sama ob sebi, in mogočno priteka evharistična ljubezen. Presveta Evharistija je skriv¬ nost, je spomin, je zaklad neskončne ljubezni Jezusove do nas. Kdaj je postavil Gospod ta najsvetejši zakrament? In qua nocte tradebatur, nam odgovarja slaviti sv. Pavel. (I. Kor. 11, 23). Tisto noč torej, ko je bil izdan sovražnikom, na večer pred svojim bridkim trpljenjem, ob času, ko so 445 si¬ ni u neusmiljeni človeški otroci pripravljali žolča, tedaj jim je on pripravil nebeško mano, ki ima vso sladkost v sebi. V dobi, ko so si izmišljali hudobneži vsakovrstne muke za njega, tedaj jim je on odprl vir veselja in tolažbe. Zares, ko je svoje ljubil, jih je 1 j u b i 1 d o k o n c a. (Jan. 13,1). Jezus je zahoteval od svojih apostolov ljubezen, ker jih je sam poprej ljubil. Največjo in najvišjo ljubezen pa jim je izkazal na veliki četrtek pri zadnji večerji v dvorani na Sionu, ko je ustanovil daritev svete maše, katero evhari¬ stično daritev je prvi sam opravil, ko je s tem postavil za¬ krament svetega rešnjega Telesa in zakrament mašniškega posvečenja, posvetivši jih v mašnike in škofe! S tem de¬ janjem je izkazal Jezus svojim apostolom in vsem ljudem neizmerno ljubezen. Zato se imenuje po pravici najsvetejši Zakrament -spomin ljubezni, znamenje ljubezni. To ljubezen je tako nemogoče zapopasti, kakor je nemo¬ goče spoznati skrivnost izpremenjenja pšeničnega kruha v evharistično telo in grozdnega vina v kri Kristusovo. Tu velja le vzklik psalmistov: Memoriam fecit mirabilium suorum misericors et miserator Dominus: E s- c a m dedittimentibusse! Spomin svojih čudežev je naredil milostljivi in usmiljeni Gospod: Jedi je dal njim, ki se ga boje! (Ps. 110, 4. 5). Ljubezen moramo, predragi, povračevati z ljubeznijo. Ljubezen terja protiljubčžen. Pri vsaki sveti maši, v tej vedni ponovitvi krvave daritve na križu, pri vsakem svetem ob¬ hajilu, tem vednem ponavljanju zadnje večerje, poprašuje ljubi Jezus udeleženca, kakor je vprašal sv. Petra, preden mu je izročil nadpastirsko oblast: D i J i g i s me? Diligis me plus h is? Ali me ljubiš? Ali me ljubišboljko ti le? Srečen, trikrat srečen in vekomaj blažen, kdor sme od¬ govarjati s sv. Petrom: Domine! Tu omnia nosti. Tu scis, quia amo te! Gospod, ti veš vse. Ti veš, da te ljubim! (Jan. 21, 15—17). Rdeča jabolka imajo rdečo barvo navadno le na in v lupini. Vendar sem že našel jabolko, ki je bilo rdeče noter do sredine. Naša ljubezen do evha¬ rističnega Jezusa prešinjaj vse naše zunanje in notranje! £ 446 sr Ljubimo ga s srcem! Tretji veliki velevnik časa je: Ljubite Jezusa, pa ljubite tudi drug drugega! Kdor je poln žive vere v evharističnega Boga-človeka, poln trdnega upanja v evharističnega Vzveličarja in poln vnete ljubezni do nja, tisti bo zvesto in vestno posvečeval nedelje in zapovedane praznike, bo rad in pridno obiskoval službo božjo, pred vsem sveto mašo, pri kateri se pripravlja najsvetejši Zakrament, pa se bo z veseljem udeleževal vseh evharističnih slovesnosti, kakor se vršijo, postavim, na ve¬ liki četrtek, na Telovo, pri izpostavljenju božjega Zakramenta in ob podobnih priložnostih. Vse take svečanosti bi se naj obhajale, kolikor le mogoče, izpodbudno, veličastno, krasno, sijajno. S tem bi bil položen držen temelj k povzdigi vrednega češčenja presvetega rešnjega Telesa med verniki po naših škofijah. Na tem fundamentu se more in mora dalje in vedno više in više graditi svetišče, primerno in pristojno evharističnemu Bogu-kralju. Pri tej vzvišeni stavbi, pri tem božjem delu morajo vsi duhovniki in vsi drugi verniki mar¬ ljivo in požrtvovalno pomagati. Ta vsestranska pripomoč je nadaljnje sredstvo, povzdigniti in poglobiti, razširiti in podaljšati kult najsvetejšega altarnega Zakramenta. 2. Pred vsem in najizdatneje morajo duhovniki po¬ speševati in povzdigovati češčenje presvetega rešnjega Te¬ lesa med nami. To je njihov poklic in namen, to je njihova posebna dolžnost in njim lastna služba. Hoc facite in meam commemorationem! Hoc facite, quotiescumque bibetis, in meam comme¬ morationem! To delajte v moj spomin! To de¬ lajte, kolikorkrat pijete, v moj spomin! (Luk. 22, 19. — L Kor. 11, 24. 25). S temi slovesnimi besedami je Jezus Kristus, večni višeduhovnik po redu Melhizedekovem, svo¬ jim apostolom in vsem njihovim pravim naslednikom v duhovniški službi podelil skrivnostno oblast in moč, ne¬ prestano ponavljati v Cerkvi izredni čudež, ki ga je storil sam pri zadnji večerji. Zategadelj uči Tridentinski zbor: »Daritev in duhovniška služba sta po božji uredbi tako 447 <- združeni, da se je obojna nahajala v vsaki postavi. Ker je torej v novi zavezi prejela sveta katoliška Cerkev sveto evharistično daritev, ki je po Gospodovi ustanovitvi vidna, zavoljo tega se mora tudi priznati, da je v njej novo, vidno in zunanje duhovništvo, na katero je prešla starozakonska duhovniška služba. Da je bilo duhovništvo ustanovljeno od tistega Gospoda našega Vzveličarja in da je bila apo¬ stolom in njihovim naslednikom v duhovništvu izročena oblast, posvečevati, darovati in deliti njegovo Telo in Kri . . to izpričuje sveto Pismo in je učilo od nekdaj ustno izro¬ čilo svete Cerkve. 11 (Seja XXIII. poglavje 1). Katoliški duhovnik je torej v najožji dotiki in v naj¬ tesnejši zvezi z najsvetejšim Zakramentom altarja. Zatorej je tudi v prvi vrsti poklican in dolžen, povzdigovati če- ščenje najsvetejšega Zakramenta. Zato velja pred vsem njemu: Črede in Deum eucharisticum, confide in eo, ama eum, adora eum in sanctissimo Sacramento! Mašnik je častni stražar in čuvar evharističnega Telesa Jezusovega. Ni pa groznejše sramote za vojaka stražnika, kakor če za¬ pusti mesto, na katero je bil postavljen, da ga varuje in brani. Enako tudi duhovnik ne sme zapustiti svojega mesta pred tabernakeljem. Bivati v cerkvi pred Najsvetejšim, mu mora biti najslajše veselje. Haec requies mea in sae- culum saeculi. Hic habitabo, quoniam elegi eam. To je moj počitek. Tukaj bom počival, ker sem si ga izvolil. (Ps. 131, 14). a) Pa tudi tukaj velja geslo: V združenju je moč. Z združenimi močmi morajo duhovniki pospeševati evha¬ ristični kult, potem ne bo pogrešati .uspeha, napredka, do¬ bička, sadu. V tem oziru je vsega priporočila vredna bra¬ tovščina molitve najsvetejšege Zakramenta za duhovnike. Confraternitas sacerdotalis: adora- tionis sanctissimi Sacramenti. Ta odpustkov polna bratovščina je pridružena nadbratovščini v Parizu, ki šteje nad 80.000 udov. V Lavantinski škofiji je bila času pri¬ merna bratovščina dne 6. novembra 1895 vpeljana in šteje 233 bratov-družbenikov. Glavno vodstvo se nahaja v sa- -> 448 <- mostanu kongregacije najsvetejšega Zakramenta v Bozenu na južnem Tirolskem. Duhovniki-udje te bratovščine oblju¬ bijo po eno uro na teden moliti Jezusa v skrivnosti njegove ljubezni. Da ne pozabijo dane obljube, pošljejo vsak mesec ali vsaj vsak drugi mesec listek, na katerem so zapisane ure, prebite pred Najsvetejšim, pošljejo, pravim, te zapiske škofijskemu vodju, ki jih predloži od časa do časa glav¬ nemu vodstvu. O tej pobožni duhovniški družbi so modri papež Leon XIII. pisali v okrožnici z dne 28. maja 1902 tako le: „Duhovniki, katerim je Kristus Odrešenik izročil oblast, pripravljati in deliti skrivnosti svojega Telesa in svoje Krvi, ne morejo v resnici bolje povračevati prejete prevzvišene časti, kakor da na vso moč pospešujejo nje¬ govo evharistično čast in hvalo ter da, ustrezajoč željam njegovega najsvetejšega Srca, vabijo in vodijo duše vernikov k vzveličavnim virom tolikega zakramenta in tolike daritve. 11 Pri počeščenju najsvetejšega Zakramenta naj služijo duhovnikom v vzgled in posnemo sv. Alfonz Marija Li- guori, sv. Klement Marija Hofbauer in glasovih apostol Evharistije P. Peter Julian Eymard, ki je z odobrenjem pa¬ peža Pija IX. leta 1856 v Parizu osnoval kongregacijo du¬ hovnikov od najsvetejšega Zakramenta. Da bi pa tudi zunaj samostana pospeševal slavljenje nikdar zadosti češčenega presvetega rešnjega Telesa, je ustanovil kongregacijo ali družbo najsvetejšega Zakramenta za svetne duhovnike. Pre- zaslužni pospeševatelj evharističnega kulta je, vobče slavljen in ljubljen, umrl dne 1. avgusta 1868. b) Leta 1883 je bilo na Dunaju ustanovljeno duhov¬ niško društvo molitevno: Associatio perseverantiae sacerdotalis. Ob koncu leta 1910 je štelo v 217 ško¬ fijah 29.409 živih udov, med katerimi se nahaja 364 du¬ hovnikov Lavantincev. Sotovariši se zavežejo ali zaobljubijo, da bodo slednji dan pobožno obiskali Jezusa, v Zakramentu ljubezni pričujočega. Kadar bi bili pa zadržani, se bodo vsaj v duhu podali pred tabernakelj ter bodo s kratkimi pobožnimi vzdihljaji molili Jezusa v presveti Evharistiji. 449 c) Podobno dolžnost prevzamejo in si naložijo du¬ hovniki, ki so udje družbe duhovnikov na čast pre¬ svetemu srcu Jezusovemu vobrambo in pomno- žitev duhovniškega duha. Prekoristna ta družba je ustanovljena že v raznih škofijah in prinaša obilo vzveli- čavnega sadu. Za Lavantinsko vladikovino je bila utemeljena na sinodi, leta 1911 ob navzočnosti 260 dušnih pastirjev obhajani. Društvena pravila so že natisnjena v sinodalni knjigi, ki bo kmalu izšla. 1 Prepričan sem, da bodo požrtvo¬ valni duhovniki z veseljem pristopili k vse hvale in vse podpore vredni družbi ter bodo tako vzajemno pospeševali kult ali češčenje najsvetejšega altarnega Zakramenta. S tem bodo kazali svetu, da so učenci Jezusovi. d) Priporočena bodi še evharistična zveza (liga) duhovnikov, ki vodijo vernike k vsakdanjemu svetemu ob¬ hajilu. Pij X. so jo potrdili dne 11. avgusta 1906 ter si ž njo pridobili častno četo vnetih pospeševalcev svojih vzvi¬ šenih evharističnih namenov in sklepov. 3. Duhovnike, vnete častilce, molivce in zagovornike presvete Evharistije, morajo pridno nasledovati in posnemati verniki, ki so tudi dolžni po vseh svojih močeh povzdigo¬ vati in razširjati bogoslužje presvetega rešnjega Telesa. Brezmerno, neizrekljivo ljubezen je božji Vzveličar iz¬ kazoval človeškemu rodu po svojih čudovitih delih in de¬ janjih, zlasti po svoji smrti na križu. Vendar najsvetejši Zakrament nam stavlja pred oči dejanje ljubezni, ki presega vsa dejanja Jezusove ljubezni do nas. Zakaj, to je delo ljubezni, ki ne traja le kratek čas, kakor trpljenje in smrt, temveč se razteza do konca dni ter- neprestano deli verni¬ kom vseh jezikov, časov in krajev vzveličavni sad krvave daritve, opravljene na križu. Zatorej morate, preljubi moji, božjemu Vzveličarju povračevati to izredno ljubezen. Godilo se bode pa to, če bote radi obiskovali, pobožno molili in vredno prejemali Jezusa v najsvetejšem Zakramentu. 1 De sodalitate sacerdotum in honorem sacratissimi cordis lesu ad conservandum et promovendum spiritum sacerdotalem. (Operationes et constitutiones Synodi dioecesanae Lavantinae anno 1911 congregatae. Marburgi, 1912. Cap. CLXIX. pagg. 589—604). 29 450 a) O kako so vendar, kristjani predragi, hrepeneli pravični in pobožni stare zaveze po obljubljenem Mesiju! Preroki so po njem vzdihovali: Rosite nebesa od zgo¬ raj in oblaki naj dežijo Pravičnega! Odpre se naj zemlja in naj rodi Vzveličarja! (Iz. 45, 8). In zdaj ko biva v naši sredi; zdaj ko smo toliko srečni, da ima svoj sedež v naših cerkvah, bi li ne bila kazniva malo¬ marnost in zanikarnost pa ostudna nehvaležnost, ko bi ga ne obiskovali, ko bi ravnali ž njim kakor s tujcem, za ka¬ terega se ne zmenimo, katerega ne maramo. Kaj, ko bi se moral ljubi Vzveličar pritoževati nad nami, kakor je smel tarnati nad Izraelskim ljudstvom: Sem limar bil Izraelu puščava ali pozna (nerodovitna) zemlja? Zakaj pravi moje ljudstvo: Odstopili smo in več ne pridemo k tebi? (Jer. 2, 31). Kot Vzveličar je stopil Jezus v najožjo zvezo z nami. S tem, da je sprejel človeško na¬ turo, je postal ne le naš najzvestejši prijatelj in tovariš, temveč naš brat, meso od našega mesa. Kako bi mogli njemu, svojemu nebeškemu prijatelju in bratu, odrekati to, kar izkazujemo svojim zemeljskim prijateljem in znancem: namreč čast pogostnega ali vsaj večkratnega obiska? In nam ne bo li ta dolžnost spoštovanja in hvaležnosti tem lajša in slajša, ako pomislimo in preudarimo, kako milo nas On, večna modrost, zagotavlja: Veselje mi je, bivati s člo¬ veškimi otroki? (Preg. 8, 31). Kaj, ko bi nam veljala bridka pritožba Jezusova: V sredi med njimi sem, pa me ne poznajo. V svojo posest sem prišel, pa moji me nočejo sprejeti. (Jan. 1, 11. 26). ^ Pravičnost in vljudnost pa terja od nas, da tistemu, katerega obiščemo, izkažemo primerno spoštovanje, da mu damo dolžno čast. Ker je Jezus v najsvetejšem Zakramentu pravi, živi Bog, Bogu pa gre najvišja čast, to je moljenje, zato je jasno kakor opoldansko solnce, da ga moramo v tej skrivnosti v vsej ponižnosti in pobožnosti moliti. V tem Zakramentu zakramentov je pričujoč tisti Bog, ki ga je večni Oče vpeljal med svet, rekoč: In molijo naj ga vsi an¬ gel ji božji! (Hebr. 1, 6). Tisti prebiva v njem, pred 451 katerim so Modri iz Jutrovega klečali (Mat. 2, 11), katerega so apostoli v Galileji molili. (Mat. 28, 17). Sveti cerkveni zbor Tridentinski izobčuje vse tiste iz cerkvene družbe, ki bi tajili, da se mora e d i noro j ene mu Sinu božjemu v zakramentu Evharistije izkazovati tudi zuna¬ nja čast molitve. (Seja XIII. kanon 6). Zategadelj mašnik pri sveti maši povzdigne posvečeno hostijo in kelih s pre¬ sveto krvjo, da molijo verniki kleče presveto telo in pre¬ dragoceno kri Kristusovo. In naša sveta katoliška Cerkev je tudi vsak čas svo¬ jemu božjemu ustanovitelju in ženinu v Zakramentu altarja očitno in slovesno izkazovala dolžno češčenje in moljenje. V ta namen je uvedla visoki in veseli praznik presvetega rešnjega Telesa, ki daje vernikom priložnost, očitno kazati in razodevati svojo vero v pričujočnost Jezusa Kristusa v zakramentu presvete Evharistije ter ga skupno pred vsem svetom pobožno moliti. Zato je nadalje v sveti Cerkvi na¬ vada, izpostavljati presveto rešnje Telo na altarju vernikom v javno počeščenje. Toda tudi, če je sveto Telo skrito v tabernakelju, opominja ljubeča mati svoje otroke na priču¬ jočnost nebeškega ženina V presvetem Zakramentu in jih spominja dolžnosti, ga ponižno častiti in moliti, ker in ko prižiga pred altarjem, na katerem je shranjen najsvetejši Zakrament, večno luč, ki bi naj gorela noč in dan v poduk in spomin pričujočnosti Jezusove v zakramentu ljubezni in pa v vidno znamenje naše goreče ljubezni do njega. Kakor použiva ogenj olje v svetilnici, enako bi se naj tudi naša srca použivala kot žgavni dar Vzveličarju na čast v njegovi ljubezni in v njegovi službi. V poveličanje tega božjega Za¬ kramenta se daje blagoslov s presvetim rešnjim Telesom, se nosi to Telo očitno in slovesno bolnikom kot popotnica v neskončno večnost. V taisti namen, namreč pospeševati spoznanje, ljubezen in češčenje presvete Evharistije in zado- ščevati Jezusu za vse žalitve in skrunitve, ki se mu godijo v tej skrivnosti ljubezni, v ta vzvišeni namen, pravim, so vpe¬ ljane tudi različne, od rimskih papežev potrjene in z bogatimi odpustki obdarovane pobožne družbe in bratovščine. 29* * 452 <- c) Obiskujte torej, preljubi moji, pridno in molite po¬ božno ta najsvetejši Zakrament! Vendar če prijatelj obišče prijatelja in ga spoštljivo in pristojno pozdravi, potem se došli prijatelj rad povabi na gostbo, na obed ali na ve¬ čerjo. Ko je evangeljski prijatelj obiskal svojega prijatelja, mu je ta postregel s tremi kruhi, katere si je celo moral izposoditi. (Luk. 11, 5. 6). In kateri pravi, odkritosrčni pri¬ jatelj bi se obotavljal ali celo ustavljal, prisesti h gosto¬ ljubni mizi ter se udeležiti gostbe ljubezni? Podobno mo¬ rajo katoliški kristjani zahajati k mizi Gospodovi, katero pripravlja in pogrinja Jezus Kristus, sam obenem gostitelj in gostivni dar. In s to mislijo smo prišli do najboljšega sred¬ stva, kako povzdigovati med nami češčenje najsvetejšega altarnega Zakramenta, ki je bilo in je in bo pogostno vredno prejemanje svetega obhajila. V tem oziru pa napredujmo stopnjema! 4. Da se bodo ljubi verniki privadili pogostnemu in vsakdanjemu svetemu obhajilu, naj se najprvo vpelje po vseh škofijah, kjer je še ni, večna molitev. Ta prelepa in pri kupljiva pobožnost se opravlja vsak dan celega leta zaporedoma po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah v podnevnih urah, to je od šeste ure zjutraj do šeste ure zvečer. V Lavantinski škofiji se je začela milosti in odpustkov polna pobožnost s prvo adventno nedeljo, dne 27. novembra 1904, vsled sklepa na škofijski sinodi leta 1903 storjenega. Za to evharistično, nad vse ljubljeno pobožnost sem od svetega očeta Pija X. izprosil po¬ sebne predpravice in obilne odpustke. Večna molitev se vrši in obslužuje po vsej vladikovini z izrednim navdu¬ šenjem, in kakor se glasijo poročila dušnih pastirjev, tudi z obilnim dušnim pridom in haskom. Verniki se že vnaprej veselijo nežne slovesnosti. Dekleta okrasijo altar, da je ves v zelenju in cvetu. Po fari vladajo in kraljujejo ob molitevnih dnevih mir, veselje, zadovoljnost, spravljivost. Neki dekan mi je pisal, da se mu zdi, češ, da hodi tiste dni Jezus po duhovniji od hiše do hiše. Osem let je že vpeljana pobož- -> 453 «r nost, in jaz še nisem slišal najmanjše žal besede, n. pr. kdo bo plačeval sveče, kdo bo prihajal molit ob času žetve, košnje, trgatve? Ravno narobe. Škofljani se mi na mojih kanoniških potovanjih in obiskovanjih iskreno za¬ hvaljujejo za blagodejno in blagoslovljeno napravo. O res! Kdo dopove, koliko milosti in dobrot steče iz tabernakelja skozi cerkvena vrata tja po dotični župniji, po celi dekaniji in po vsej razsežni škofiji. Tabernakelj je naš Betlehem, naš Nazaret, naša Kana in naša Betanija, pa je Oljiska gora, Sionska obednica, Golgota, vrt z božjim grobom, je Emavs. Ti vsakdanji molitevni shodi so kakor nepretrgani evha¬ ristični kongresi. Farani se v češčenju presvete Evharistije vrstijo po stanovih, po občinah ali srenjah, po vaseh in trgih. In duhovniki dajejo najlepši vzgled pri večni mo¬ litvi. Shajajo in zbirajo se pri svetem šatoru, kjer oprav¬ ljajo skupno svoje molitve, potem pridigujejo, izpovedu¬ jejo in delijo skrbno sveta obhajila. Blage volje se vestno ravnajo po dobrih nasvetih, danih jim na diecezni sinodi leta 1906. 1 5. Kaj primerno in pripravno sredstvo, pospeševati večkratno sveto obhajilo in tako povzdigovati češčenje presvete Evharistije, je družba vednega češčenja svetega rešnjega Telesa in v podporo ubo¬ gim cerkvam. Priporočljiva družba je razširjena že po mnogih škofijah in kjer še ni ustanovljena, tam se kmalu osnuj. V Lavantinski cerkvi je bila ustanovljena že dne 27. maja 1881, potem nadbratovščini v Rimu pridružena dne 1. januarja 1882, in šteje danes 26.906 družbenikov, ki darujejo vsakoletno po krono ali vsaj po dva helarja na mesec. Dohodkov se je nabralo doslej 134.560 kron, ki so bile uporabljene za cerkveno obleko in razno drugovrstno opravo. V tej cerkveni družbi se nepopisno mnogo dela na tihem v čast in proslavo evharističnega Vzveličarja. Vsi 1 De communi sacerdotum participatione in adorationibus corani sanctissimo Sacramento. (Synodus dioecesana Lavantina anno salutis. 1906 facta. Marburgi, 1907. Cap. CXX. pag. 384 sqq). č 454 <- stanovi in poklici so tu zastopani, tekmujejo med seboj. Gospe in gospodične šivajo, pletejo, vezejo; učeni gospodje pa delajo načrte za umetno izdelovanje mašnih oblačil — vse zastonj, vse za Bog plačaj, vse za vbogajme. In vsako leto se pripravi bogata razstava vkusno in postavno nare¬ jenih paramentov. Vsestranski pridobiček za razprostrano škofijo je neprecenljiv. In letos se je mnogo paramentov napravilo in poslalo na Dunaj za namene evharističnega shoda. 6. Nadaljna pripomoč, pospeševati evharistični kult, je tridnevnica, ki bi se naj po naročilu papeža Pija X. z dne 10. aprila 1907 obsluževala vsepovsodi tri dni po prazniku svetega rešnjega Telesa in sicer ob času, ki ga za župnijo določi prečastito škofijstvo. Se ve, da se mora ta tridnevna evharistična slovesnost obhajati z vso gorečnostjo, pobožnostjo in skrbnostjo, da rodi in prinese zaželjenega zlatega sadu. Tej tridnevnici pridodajem kot izvrsten pripomoček za pospešitev in povzdigo evharističnega bogoslužja prelepo in nad vse prikupljivo pobožnost na čast najsve¬ tejšemu srcu Jezusovemu. Njen poglavitni namen in pomen je častiti presveto srce božje; ali to srce živi in bije v presveti Evharistiji. V srcu Jezusovem se časti nje¬ gova nedomerna ljubezen do človeškega rodu. In ta lju¬ bezen se pa najbolj kaže in razodevlje v zakramentu al- tarja, ki se zato imenuje zakrament ljubezni. Tej ljubezni velja zlasti pobožnost ob prvih petkih ali prvih nedeljah v mesecu, ko se izpostavlja sveto rešnje Telo in se preje¬ majo obhajila, ki bi naj zadoščevala za neštete žalitve in skrunitve, ki se godijo Jezusovemu srcu v altarnem Zakra¬ mentu od strani nehvaležnih, malo- ali celo mrtvovernih, brezbožnih ljudi. Ta pobožnost prvega petka v čast srcu Jezusovemu mogočno pospešuje pogostno prejemanje svetega obhajila in s tem povzdiguje tudi češčenje evharističnega Boga- človeka. Že Leon XIII., neminljivega spomina, so dovolili dne 28. junija 1889, da se sme prvi petek vsakega meseca -> 455 <- služiti zaobljubna ali votivna maša na čast srcu Jezuso¬ vemu v tistih cerkvah, v katerih se opravlja tega dne po¬ sebna pobožnost v počeščenje božjega Srca. Po odloku svete kongregacije za obrede z dne 21. januarja 1899 so izrekli sveti oče željo, da bi se naj toliko priporočena in že v mnogoštevilnih krajih vpeljana vaja, opravljati prvi petek vsakega meseca pobožnost do najsvetejšega srca Jezusovega, vedno dalje in dalje razširjala. Ko bi se pač nežno-mila pobožnost udomačila po naših škofijah! Pred izpostavljenim najsvetejšim Zakramentom bi se služila sveta maša, bi se molile litanije presvetega Srca, bi se ponovila od Leona XIII. naročena genljiva posvetitev; častilci pre¬ svetega Srca bi pa prejeli spravna in zadostivna obhajila ter bi naposled še molili molitve v dosego ali za prido¬ bitev vseh za to pobožnost odločenih in podeljenih od¬ pustkov. O, kako bi vse to vplivalo blagodejno na po- vzdigo evharističnega bogočastja! Prihodnost je presvete Evharistije! Zgoraj omenjene pobožnosti so krepke pripomoči, povzdigniti med nami češčenje presvetega rešnjega Telesa — toda le tedaj, kadar se jih verniki pridno, skrbno, sta¬ novitno poslužujejo. Zatorej pa se radi udeležujte, ljubi moji, vseh pobožnosti, ki se vršijo v počeščenje presvetega rešnjega Telesa! Štejte si v čast, kjer in kadar in kakor¬ koli se vam ponudi priložnost, očitno pred vsem svetom spoznavati, kazati in pričati, da verujete v Jezusa v najsve¬ tejšem Zakramentu, da se ne sramujete, spodobno pokle- kovati pred altarjem, kjer je shranjeno Najsvetejše, da ča¬ stite in molite evharističnega Jezusa. kot svojega Gospoda in Boga, da ga ljubite kot svojega Odrešenika in da srčno želite, da bi ga vsi ljudje po vsem svetu ljubili in molili. V Gospodu ljubljeni kristjani! jerkoli se bodo duhovljani zgoraj naštetih sredstev v povzdigo evharističnega kulta radi posluževali, tam se bodo z veseljem poprijeli najizdatnejšega pripo¬ močka, ki je pogostno prejemanje presvetega 456 ^ rešnjega Telesa, je pridno pristopanje k mizi Go¬ spodovi. Jezus Kristus je postavil presveti Zakrament altarja, ne le, da se za nas daruje pri sveti maši in nam prilastuje neskončne milosti, neizmerna zasluženja krvave daritve na križu, temveč tudi zato, da se daje našim dušam v svetem obhajilu v hrano, ki nas krepi v nadnaravnem življenju in nam je zastava več¬ nega življenja. Ako je Jezusu veselje, med nami prebivati, in ako željno želi, da ga radi obiskujemo in se radi pri njem mudimo, še pač nedvomno srčneje želi, da ostanemo v njem in on v nas, da se ž njim družimo, kar se godi po svetih ob¬ hajilih. In naš božji Vzveličar je naravnost zapovedal, da naj prejemamo njegovo sveto Telo. Pri napovedi in obljubi tega skrivnostnega Zakramenta je rekel Jezus množicam: Res¬ nično, resnično vam povem, ako ne bote jedli mesa Sinu človekovega in ne bote pili njegove krvi, ne bote imeli življenja v sebi. (Jan. 6, 54). Kdor si ne ohrani nadnaravnega življenja, življenja milosti, ta nima pravice do večnega življenja, ne more priti v ne¬ besa; marveč on zapade večni smrti, zapade večnemu po¬ gubljenju. Po nauku Kristusovem pa si ohranimo, vzdr¬ žimo nadnaravno življenje, če zauživamo njegovo meso in kri. Zategadelj je nedvomno naša najsvetejša, naša najvzve- ličavnejša dolžnost, prejemati sveto obhajilo. Vendar nebeški učenik, ki je zapovedal prejemanje zakramentalnega kruha, ni veleval, kolikokrat in kdaj da ga naj prejmemo. Prvi kristjani so se shajali vsak dan, da obslužujejo mašno daritev in da zauživajo nebeško mano. Bili so, piše sv. Lukež, stanovitni v nauku apo¬ stolov in združeni v lomljenju kruha in v molitvi. (Dej. ap. 2, 42). Ko je pa potekom časa poje¬ mala prva gorečnost in so se nahajali kristjani, ki leto za letom niso pristopili k mizi božji, tedaj je bila sveta mati Cerkev primorana, svoje otroke po ostrih kaznih opomniti njihovih dolžnosti. Zaukazala je na IV. Lateranskem cer¬ kvenem zboru, obhajanem v Rimu leta 1215, da mora sle¬ herni kristjan, ki se pameti zaveda, vsaj enkrat v letu in 457 ^ sicer o velikonočnem času prejeti sveto obhajilo. Ako tega ne stori, se mu naj po smrti odreče cerkveni pogreb. Po¬ temtakem smo dolžni najmanj enkrat v letu prejeti sveto obhajilo. Enako nas veže dolžnost v smrtni nevarnosti, ker je sveta Evharistija popotnica ob preselitvi v večnost. Kdor bi ne hotel v smrtni nevarnosti prejeti svete popotnice, tisti bi zakrivil veliko pohujšanje, bi pa tudi kazal veliko nemarnost glede na vzveličanje svoje neumrjoče, dragocene duše: on bi se pregrešil hudo, grozno, pogubno. Ker je postavil Jezus Kristus najsvetejši Zakrament našim dušam v živež za nadnaravno, večno življenje, želi sveta Cerkev, da bi naj verniki prejemali sveto obhajilo pogostoma v letu. Telo hranimo večkrat na dan, dušo pa bi naj nasitili enkrat v letu? Tako vprašuje sv. Karol Boromejski. Sveti cerkveni zbor Tridentinski želi, da bi verniki vselej pri sveti maši ne samo le du¬ hovno, ampak tudi zakramentalno prejemali sveto Evharistijo. (Seja XXII. poglavje 6). Ta izrek jasno razodevlje živo željo naše svete Cerkve, da bi nam¬ reč naj katoliški kristjani slednji dan zaužili nebeško hrano, kruh angeljski, božjo mano, ter tako zajemali od ondot vedno obilnejših sadov posvečenja, krščanske po¬ polnosti, svetosti, pravičnosti. V zmislu teh besed nezmot¬ ljivega Tridentinskega koncilja uči rimski katekizem to le: Župnik je dolžen, vernike pogostoma opo¬ minjati, da, kakor skrbi jo za vsakdanji kruh telesu, tako tudi hranijo neumrljivo dušo vsak dan s tem zakramentom. Kakor potre¬ buje telo telesne, enako potrebuje naša duša duhovne hrane. (Drugi del. 4. pogl. 60. odstavek). 1. S temi navedki sem hotel pred vsem odrasle svoje drage poslušalce pripraviti in pridobiti za to, da bodo vprihodnje pogostno in vsakdanje sveto obhajilo pospeše¬ vali. Začnite pogumno in brez zamude izvrševati glasoviti odlok svetega očeta Pija X. SacraTridentina S y n - odus z dne 20. decembra 1905, v katerem, slavno in srečno vladajoči papež z vsem poudarkom priporočajo -> 458 * vernikom, češ, da naj vsak dan pristopijo k svetemu ob¬ hajilu, kakor je bila častita navada v prvih časih svete Cerkve. K temu ni treba izpovedi, zadostuje čista vest ali stan posvečujoče milosti božje in pravi, dobri, čisti namen, to je, Bogu služiti in dušo vzveličati. Obenem so vidni poglavar božjega kraljestva na zemlji odredili, da morajo predstojniki vseh redovnih hiš, moških in ženskih, skrbeti, da se bo ta odlok vsako leto v osmini praznika presve¬ tega rešnjega Telesa v domačem jeziku prebral redovniški družbi. In nadpastirjem so najvišji pastir naročili, da naj razglasijo ta odlok in ga še naj posebej pošljejo ali pri¬ občijo semeniščanom, župnikom, duhovnikom sploh. Izpolnjujte, ljubi moji, če ste zvesti in dobri otroci svete matere Cerkve, željo in naročilo svetega očeta Pija Dese¬ tega! Pristopajte pogosto in, če vam dopuščajo stanovske dolžnosti, vsak dan k zakramentalni gostbi! Sveto obha¬ jilo varuje v vas nadnaravno življenje; vam daje moč, se ustavljati raznim izkušnjavam, premagovati težave, ki vas ovirajo v dobrih delih, ki se vam kakor gore kopičijo na potu krščanske popolnosti, ki vam branijo, stanovitnim biti do konca. Kako vendar boleha človeška družba in kako mlačna je v vajah čednosti! Njega, ki jo edini premore ozdraviti, tega odriva; njega, ki ga neizmerna ljubezen do ljudi, ta umetnica tega Zakramenta, vedno pridržuje nevid¬ nega na zemlji. Vsega napora je treba, da iz Evharistije kot bogatega vira vpliva življenje Jezusovo obilneje in obil¬ neje na vse, ne le na zasebnike, marveč na vse ljudstvo in vse sloje. Krščanski očetje in go s po dar ji ! Ne zane¬ marjajte pri svojih mnogih skrbeh, ki jih imate za posvetno, najvažnejše skrbi za to, kar je edino potrebno — skrbi za dušo! Sicer postanete mlačni in se pogubite. Ako ne bote jedli mesa Sinu človekovega, ne bote imeli v sebi življenja. V vzgled vam naj služijo sv. Jožef in drugi goreči častilci in molivci presvetega rešnjega Telesa. In vi, krščanski mladeniči, kako mnogim in velikim nevarnostim, ki pretijo vaši nedolžnosti, se vam je ustavljati! Pogostno -> 459 <- vredno sveto obhajilo vam bo pripomoglo, da si bote ohranili čistost in se obvarovali vsake grešne razvade. Pre¬ sveto rešnje Telo je kruh, ki potrjuje človeško srce (Ps. 103, 15), in je vino, ki rodi device. (Zah. 9, 17). Pristopajte tja k altarju ali mizi Boga, ki razve¬ seljuje vašo mladost! Vzgledi vam naj bodo izvo¬ ljene duše, kakor so sv. Alojzij, sv. Stanislaj Kostka, sv. Paskal Baylon in drugi mladi molivci in prejemalci pre¬ svete Evharistije. In ve, krščanske žene, matere in gospo¬ dinje, morate gojiti v svojih hišah strah božji, morate po¬ lagati v srca svojih otrok in svoje družine kal pobožnosti. Kako bote dosegle to, ako niste same pobožne, bogo- Ijubne? Pobožnost, bogoljubnost pa si vnemate v sebi po svetih obhajilih. O koliko križev, težav in bridkosti imate in kako lahko ste nepotrpežljive! Kje dobite moč zoper vse te nadloge? Pri tistem, ki je tako ljubeznivo tolažil žalostno vdovo v Najmu (Luk. 7, 13), pa se je tako milo oziral na jo¬ kajoče žene Jeruzalemske. (Luk. 23, 28). V vzgled vam naj služi sv. Mati božja, potem sv. Elizabeta, deželna grofinja v Turingiji, in mnoge druge svete žene, ki so iskreno častile in gostokrat prejemale kruh močnih. In ve, krščanske mladenke, ste zalezovane neprenehoma od hudih so¬ vražnikov, od lastnega mesa, od hudobnega sveta in od peklenskega leva, ki hodi okoli in vas hoče pogubiti. Po¬ gostno sveto obhajilo vas bo najvarneje vbranilo vseh zlob¬ nih napadov. Vzgled vam naj bodo sv. Barbara, sv. Lidvina, sv. Roza Limanska. In vi, bogati in i m e n i t n j, učite se prave lju¬ bezni in dobrotljivosti od Njega, ki je povsodi dobrote delil in ki ni žrtvoval le svojega, ampak daje tudi samega sebe! Pritecite in ponižno molite svojega Gospoda v ta- bernakelju ter ga prejemajte v evharističnem kruhu! In po- zemeljsko bogastvo vam bo pridobilo nebeško kraljestvo. Vzor vam bodi sv. Leopold, sv. Venceslaj, sv. Štefan kralj Ogrski in slavni Rudolf grof Habsburški. Prihajajte k ta- bernakelju pridno tudi vi, siromaki in zapuščeni, * 460 <- pa se učite potrpežljivosti in zatajevanja od Njega, ki je povsem ubožen postal, ko je bil vendar bogat, in ki je kot vsemogočni stvarnik nebes in zemlje skrit pod siromašno podobo kruha v zakramentu presvetega rešnjega Telesa, v katerem vam je obenem zapustil spomin svojega trpljenja in svoje smrti. Pridite, in spoštljivo molite ter skesano prejmite ta Zakrament, in vaše uboštvo se bo izpremenilo v stalno bogastvo! Vzgled vam bodi vzveličani Henrik iz Božena, čigar geslo je bilo: Iščite najpoprej božje kralje¬ stvo v tabernakelju, drugo vam bo privrženo; potem sv. Benedikt Labre, berač, sv. Frančišek Asiški, ženin ubož- nosti. 2. Toda, papež Pij X. ne vabijo le odraslih k pogost¬ nemu svetemu obhajilu, temveč kličejo k sveti večerji tudi ljube otroke, ki so rdeči cvet sedanjosti in sladek up prihodnosti. In ravno z otroki hočejo začeti in doseči pre¬ novitev in preobrazbo krščansko-katoliškega sveta v Kri¬ stusu. Zato so dne 15. septembra 1906 odločili, da veljaj zgoraj navedeni evharistični odlok ne le za dorasle, ampak tudi za otroke, to se pravi, da naj tudi otroci po prvem svetem obhajilu večkrat in vsak dan prejmejo sveto obha¬ jilo. Še mnogo več so storili sveti oče za nedolžne otroke. Dne 8. avgusta 1910 so izdali drugi prevažni evharistični odlok Quam singulari Christus amore in sicer o starosti prvoobhajancev, o zgodnjem obhajilu otrok. Ta odlok, ki se mora vsako leto v domačem jeziku in sicer o velikonočnem času prebrati vernikom, je vzbudil splošno pozornost. Pij X., vidni namestnik božjega Detoljuba, želijo in velijo, da naj gredo otroci, kakor hitro k pameti pridejo, k prvemu svetemu obhajilu in da ga naj potem pogostno in vsak dan, če mogoče, prejmejo kakor veliki ali odrasli otroci. O, če bo otrokom dišala nebeška hrana, če bo mla¬ dina evharistično vzgojena, potem bo prihodnji rod gledal zmago preosnovnih načrtov papeža Pija X. O, da mali dečki in male deklice spodobno, pobožno, vzgledno preje¬ majo angeljski kruh, o tem sem se že sam večkrat prepri¬ čal. V mestu Paray-le Monialu v cerkvi čudovitega prika- 461 <- zanja Jezusovega srca Marjeti Mariji Alakok sem obhajal še menda ne šestletnega dečka, kateremu je žarelo lice gi¬ njenosti in radosti. Moral sem se črez obhajilno mizo sklo¬ niti in globoko pripogniti, da sem milemu detetu položil božjega Detoljuba na jezik. Na birmovanju sem letos mnogo celo majhnih otrok obhajal, ki so se vsi izpod- budno obnašali pri mizi Gospodovi. V neki fari sem ob¬ hajal fantiča, ki se je pridružil drugim šolskim otrokom in še celo ni bil pri izpovedi, ker še ni za šolo. Toda vedel se je tako pobožno in dostojno, da ga ni bilo ločiti od drugih obhajancev. Gospod katehet je zapazil šele pozneje pomoto in je žaloval. Jaz pa sem tolažil blagega gospoda, češ, da sem koj zapazil nedolžnega otroka kot še ne pri¬ pravljenega za sveto obhajilo, pa sem ga vendar obhajal, ker se je toli lepo obnašal in je tako hrepenel po rajskem kruhu. Rekel sem katehetu, da je deček vredneje prejel sveto hostijo, kakor sva jo midva pri sveti maši. Pustite torej malim k Jezusu hoditi in ne branite jim; zakaj takšnih je nebeško kraljestvo! Otroci pa naj posne¬ majo sv. Tarcizija, sv. Imeldo Lambertini, Alenčico Organ, ki je bila rojena v Waterfortu na Irlandskem 1903 in je umrla 1908. Prvič je bila obhajana 1907 in potem še 31- krat do svoje blažene smrti. Dali so ti vijolici najsvetej¬ šega Zakramenta priimek Alenčica od svetega Boga, ker je najsvetejši Zakrament vedno imenovala sveti Bog.' Mali naj pridno prejemajo velikega Boga v majhni hostiji. 3. Da bi se pa veliki in majhni otroci tem rajši ude¬ leževali svete večerje, nebeške gostije, bi se jim moralo tu pa tam med letom pripraviti prav slovesno sveto obha¬ jilo. Doslej se je pripravljala taka skupna mična in genljiva slovesnost le prvoobhajancem — odslej pa se naj prireja obenem za male in velike otroke. > P. Hildebrand Bihlmeyer O. S. B., Klein-Nelli „vom heiligen Gott.“ Das Veilchen des allerheiligsten Sakraments. Nach dem Engli- schen von Dr. J. Scanell. Freiburg, 1912. Poslovenil P. Vincencij Kunstelj r. m. br., Mala Lenčica od Svetega Boga. Zgodba nekega svetega otroka na Irskem. V Gorici, 1914. * 462 <- V Rimu je papežev generalni vikar Peter kardinal Respighi ustanovil družbo, ki bi naj razširjala znameniti odlok Quam singulari po svetu in v njegovem zmislu pripravljala otroke za prvo sveto obhajilo. Pij X. so družbo z apostolskim pismom Sublimem divi Petri cathe- dram od dne 4. januarja 1912 potrdili ter ji podelili vse predpravice, ki gredo Primariis Unionibus de iure, tako, da je postala matica, ki si sme pridruževati vse enake družbe po vsem katoliškem svetu. Preljubi krščanski starši, učitelji, vzgojitelji, prijatelji in varihi otrok, učite se pri tabernakelju ceniti duše vam izročenih otročičev ter zbirajte te lilije okoli tabernakelja in vodite te ljubljence Jezusove k svetim obhajilom, in rastli bodo v starosti in modrosti in milosti pred Bogom in pred ljudmi! Nakopali bi si strašno odgovornost, ko bi vaši go¬ jenci po vaši krivdi izgubili čistost srca ter zabredli v pre¬ grehe, še preden so okusili angeljski kruh, še preden so prejeli svojega evharističnega Ljubitelja. Katehetiški kongres in evharistični kongres se dobro ujemata. Oba vodita otroke tja, kamor jih želijo Pij X. — k božjemu Detoljubu. 4. Uspešno sredstvo za povzdigo češčenja presvete Evharistije je večkratno pridigovanje o tem Zakramentu za¬ kramentov. Zlasti je priporočati razlaganje, natanje tolma¬ čenje tozadevnih rimskih določeb glede na altarno skriv¬ nost, kakor so jih izdali papeži Pij IX., Leon XIII. in Pij X. Prav koristno je, govoriti o polajšavah s pogledom na oratorije, na bolnike, na zadobivanje odpustkov po prejema¬ nju svetega obhajila. Mnogostranski hasek je, razpravljati v cerkvenih govorih o raznih molitvah, o kratkih pa krepkih vzdihljajih na čast presvetemu Zakramentu, ki so oblago- darjeni z bogatimi odpustki, popolnimi in nepopolnimi. Tu je še rudnik čistega zlata, pristnega zaklada. O vsem tem so verniki večidel slabo podučeni, in vendar bi te koristne naprave radi poznali in bi se jih priložnostno radi poslu¬ ževali. Kdo ne bi rad vedel, kake odpustke dobiva, kadar n. pr. spremlja sveto rešnje Telo k bolniku — papež Ur¬ ban VI. je za to pot podelil 100 dni odpustkov. 463 5. Da se poglobi in poviša med nami češčenje bož¬ jega Zakramenta, bi trebalo prirejati evharistične shode po vseh škofijah. Taki shodi so že obiski cerkev ob večni molitvi. Potem se naj obhajajo evharistni sestanki v posa¬ meznih dekanijah; zatem bi se naj sklicali škofijski shodi najpoprej za duhovnike. V Mariboru smo imeli takovšen kongres v stolnici dne 22. novembra 1900, katerega se je udeležilo 90 svetnih in redovnih delivcev božjih skrivnosti. Drugo leto bi se sklical evharistični shod za duhovnike in svetovnjake le ene škofije. Ko bi se te priprave vrlo ob¬ nesle, in dvoma ni, potem bi se napovedal občni ev¬ haristični shod za vse škofije, v katerih so naseljeni Slo¬ venci. Vendar bi jaz želel, da se ravnamo po staročastitem geslu: Po Mariji k Jezusu. Praznujmo torej najprej marijanski kongres, kakor se je v Solnogradu leta 1910 vršil takovšen shod, na katerem so bili tudi Slovenci častno zastopani in kateri je bil vvod v sedanji mednarodni evha¬ ristični shod na Dunaju. Taka zborovanja so nepopisno koristna, ker udeležence ohrabrijo, navdušijo, utrdijo za dobro, sveto, nebeško reč. 6. Priporočljiv pripomoček za vedno širje, višje in globlje slavljenje presvetega rešnjega Telesa je gotovo tudi iskati v tem, da se poljudno in učeno prav pridno piše o presveti Evharistiji. Tiskana beseda proslavljaj Besedo, ki je meso postala in ki v presveti Evharistiji med nami prebiva. V znanstvenih listih bi se naj razpravljalo pogostoma o različnih vprašanjih in predmetih, semkaj spadajočih. In drugi katoliški časopisi bi naj gošče poročali o cerkvenih prireditvah, slovesnostih, dogodkih, mesto da pišejo toliko o rečeh, ki ne blažijo bralcev, kakor so pomori, pretepi, poboji, tatvine, skrunitve vsega, kar je sveto, čisto, ne¬ beško. Meni se zdi, da se cerkveno življenje pri nas ne ugloblja, ampak razblinja. Le prevečkrat se zgodi, da je cerkveno opravilo vunanji in slučajni privesek, da je po¬ stranska reč, da se najme zavoljo lepšega in ker je tako navada in se tako več doseže. Za cerkvenim opravilom na¬ vadno sledi v kaki gostilni dolgotrajno popevanje, popiva- -> 464 nje, prazno govoričenje, igranje, končno še plesanje in reči, ki naravnost nasprotujejo posvečevanju nedelj in praznikov. Tudi letos smo mnogo, mnogo zamudili. Kaj primeren čas je bilo tekoče leto, da bi se bil proslavljal vsepovsodi evharistični višeduhovnik, nebeški učenik in večni kralj. Pristojno bi bilo, letos veliko pisati in govoriti o najsve¬ tejšem, kar ima svet, kar ima Cerkev. Letos se nam je po¬ nujala prelepa priložnost, kakršna se ne vrne kmalu, da bi bili vnemali in navduševali vernike za božji Zakra¬ ment ljubezni, sloge in edinosti. Po vsem Slovenskem bi se bil moral poveličevati Kralj glorije, Kralj miru. Tu se je mnogo zamudilo za povzdigo evharističnega kulta. Vse druge slavnosti bi se bile morale odložiti na poznejši čas. Kdor se ne ravna po svetopisemskem izreku: Vse ima svoj čas, škoduje več, ko koristi. Različne in vendar v istem času obhajane svečanosti ostanejo brez blagoslova, brez dobrih posledic. Sicer pa sem uverjen, da bote, ljubi moji poslušalci, vsi, vsak v svojem poklicu in po svojih močeh, ob vsaki dani priložnosti vprihodnje pospeševali in povzdigovali če- ščenje najsvetejšega Zakramenta. V tem prepričanju me potrjuje gorečnost, s katero so dušni pastirji in njih ver¬ niki že v tem letu po nekaterih krajih prirejali slovesnost nad slovesnostjo v proslavo evharističnega Boga-človeka. Vnaprej pa bodi Evharistija središče in žarišče vsega bo¬ goslužja in bogočastja, vseh pobožnosti, cerkvenih družb in bratovščin. V raznih nabožnih prireditvah se kopajo cisterne, ki nimajo žive vode in odvračajo od tabernakelja, kjer je studenec živih voda, ki tečejo tja v večno življenje. (Jan. 4, 14). Vse ostale pobožnosti se naj sučejo okoli ev¬ harističnega Solnca; od tega naj prejemajo luč, gorkoto, rodovitnost! Solnčnica je vedno obrnjena k solncu ne le ob jasnem temveč tudi ob oblačnem vremenu. Ta cvetica sledi za solncem, kamor to gre, če tudi proč gre, do za¬ tona. Tako hodi pravi, zvesti kristjan vedno za Jezusom, je vedno z Jezusom — ali gre na Tabor ali na Oljisko goro ali na Golgoto. ❖ 465 V Gospodu pobožno zbrani kristjani! ako sem vam preprosto razložil, kaj nam je po¬ četi, da povzdignemo in povišamo med nami če- ščenje in slavljenje presvetega rešnjega Telesa. Naštetim sredstvom še bodo drugi pridodali boljših in iz¬ datnejših. Vendar če se bomo navedenih pripomočkov mar¬ ljivo posluževali, bomo izvršili veliko, nesmrtno delo. Pri- sezimo torej, da hočemo svoje dobre sklepe, obljube in načrte vnaprej izpolnjevati, izvrševati, uresničevati! Je li mogoče, da prebiva Bog med ljudmi na zemlji? Ako te nebesa in nebes nebesa ne obsežejo, koliko manj ta hiša, ki sem ti jo postavil. (II. Kron. 6, 18). Tako je go¬ voril modri Salomon v tempelju, kjer je bila shranjena škrinja zaveze. In Bog se mu je prikazal in mu je zagotovil, da bo prebival na tem kraju ter bo slušal in uslišal molitve svojega ljudstva. In kralj Salomon se je začudil, da se je neskončni Bog ponižal s svojega najvišjega prestola stopiti in milostno prebivati med ljudstvom. In klical je kakor nekdaj Mozes: Ni drugega ljudstva tako velikega, ki bi imelo svoje bogove tako blizu, kakor je naš Bog pri vseh naših molitvah. (Devt. 4, 7). Toda, kaj je škrinja zaveze v primeri z našim taberna- keljem, v katerem prebiva Bog-človek Jezus Kristus, v kate¬ rem je resnično in bistveno pričujoč? Ne presega li ta pri- čujočnost druge božje Osebe v naših cerkvah škrinje zaveze, kjer je le od dobe do dobe prebivalo veličastvo božje, kakor presega resnica senco, presega solnce prve žarke jutrnje zarje? Kaj je čudovitejše, kakor je ta milosti polna priču- jočnost učlovečenega Boga? Bog, čigar sedež so nebesa, zemlja pa podnožje njegovo, Bog, ki mu služijo kerubi in serafi, pa se mu klanjajo vsi angeljski kori in vsi zbori vzve- ličanih duhov, Gospod in Kralj neba in zemlje, Jezus biva v tej solzni dolini, ima sočutje in usmiljenje z našim trp¬ ljenjem, šteje in briše naše solze, izpreminja, bi rekel, zemljo v nebesa, ker hoče biti med nami, da moremo ž 30 -> 466 <- njim prijateljski občevati, ga zaupno prositi, mu razodevati vse svoje potrebščine, izlivati pred njim svoje srce, da, družiti in ediniti se ž njim v svetem obhajilu! O neum- ljiva in neprecenljiva dobrota, o neizmerna milost! Kaj bi nas, kristjani predragi, moglo zadrževati, bližati se prestolu milosti, kamor nas tako milo vabi božji Vzve- ličar, rekoč: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom okrepčal! (Mat. 11, 28). Na gori Sinaj se je Bog prikazal Izraelcem med groznim grmenjem in bliskanjem, tukaj pa ni ničesar, kar bi nas plašilo in vznemirjalo. Naš ljubi Vzveličar je tu pri¬ čujoč v bornih podobah kruha in vina. Ni čuda, da je cerkveni učenik sv. Alfonz Liguori z ozirom na sladko to¬ lažbo in radost, katero je užival pred tabernakeljem, zapi¬ sal v začetku svojih svetovno znanih in vpbče občudovanih obiskovanj presvetega rešnjega Telesa nastopne besede: „Veruj mi, vse je nespamet: slovesnosti, igre, veselice in zabave, vse veselje sveta je polno bridkosti. To vem iz lastne, le prebridke izkušnje. Nasprotno pa te zagotovim, da daje Kristus duši, ki se nekoliko zbrana pomudi pred najsvetejšim Zakramentom, več tolažbe, kakor jo more dati ves svet z vsemi svojimi slavnostmi in veselicami.“ Zatorej pa poslušajte, premili moji kristjani, glas mi¬ losti, vabilo Gospodovo, in okušajte, kako sladek je Gospod (I. Petr. 2, 3), kako tolažljivo je, prebivati pri božjem Vzveličarju, kako veselo, se pogovarjati ž njim, z nebeškim prijateljem, in kako nad vse osrečevalno je, se pri njem gostiti! Spomin na evharistične obiske in na prejeta obhajila vam ob smrtni uri ne bo v trepet in obup, mar¬ več v najslajše tolažilo in upanje prihodnjega častitljivega vstajenja in večno srečnega življenja. Evharistični Jezus bode vaš milostni sodnik. In zdaj po svojem evharističnem govoru sem sam ves evharističen ali poln hvaležnosti postal, kakor opominja sv. Pavel: Eo^dpiaiot YtvEaD-e. Bodite hvaležni! Eii^aptaTeits Iv Ttavit Tip 0su. Bodite v vsem hvaležni do Boga! Večna hvala torej vsedobremu Bogu, da nam je dal učakati evha- -> 467 ristično leto! To so dnevi, ki ne pridejo nikdar v pozabljenje; in vsi rodovi po vseh deželah kraljestva jih bodo praznovali. (Ester. 9, 28). Za to milost se bom še posebej zahvalil pri višeduhovniški sveti maši. In zdaj naj bodo Pavlove besede do Solun- čanov moje besede do vas vseh: Eo^aptaTfij tc]> 0£(jj jtspl o;j.wv. Bogu se zahvalim zavoljo vas. (I. Tes. 1, 3). Bogu pojem glorijo ter se vam, častitim duhovnikom, iskreno zahvaljujem, da se tako mnogoštevilno udeležujete slavja ali triumfa evharističnega višeduhovnika. Prav vroča zahvala tudi vsem drugim vernikom za vse prenesene žrtve na času, denarju, delu, moljenju in morda tudi na zdravju. Toda spomin svojega trplje- n j a nam je zapustil Gospod v čudežnem Zakramentu. Zato se veseli udeležujmo tega, česar spomin je veliki ta Zakrament. — Srčna hvala tudi vsem doma ostalim, ki so v duhu združeni z nami in ki bodo jutri poviševali evha¬ rističnega Boga-kralja pri mašah, pri obhajilnih mizah, v teoforičnih procesijah. Posebna hvala bodi izražena čč. oo. frančiškanom, ki so nam blage volje prepustili svojo zalo cerkev, posve¬ čeno slavnemu sv. Hieronimu, da smo se v njej shajali in zbirali k evharističnim službam božjim. To svetišče nam ostane v preprijetnem spominu. Bilo nam je kaj priročno, ker stoji v sredi ogromnega mesta, v bližini katedrale sv. Stefana, v soseščini naših prebivališč. Sklepno prosim neskončno usmiljenega Boga, da bi se vsi udeleženci XXIII. evharističnega svetovnega kongresa udeležili presrečnega vhoda v nebo, kjer bomo pri nebeški gostiji z angelji in s svetniki prepevali: Njemu, ki sedi na tronu, in Jagnjetu bodi čast in hvala in slava in oblast na veke vekov! Amen. (Apok. 5, 13. 14). Tako bodi in se zgodi! 30 -> 468 * k) Poročilo o XXIII. internacijonalnem evharističnem shodu na Dunaju. 1. Udeležba Lavantinske škofije pri evharističnem kongresu Dunajskem. |vstrijski škofje so soglasno sprejeli v VI. seji ško¬ fijskega odbora dne 10. novembra 1911 med drugimi naslednji predlog: V posameznih škofijah se osnujejo škofijski odbori: a) Za pripravo na slavljenje evharističnega shoda v posa¬ meznih škofijah in zlasti še za pospešitev zglasitve k ude¬ ležbi in za oskrbo vstopnic poedinim osebam, rodbinam, društvom, skupščinam (občinskim zastopom, veteranskim društvom itd), b) Za pripravo posebnih železniških vlakov ali ureditev večjih skupin za potovanje h kongresu, c) Za pospeševanje pogostnega oziroma vsakdanjega svetega ob¬ hajila, zlasti v dnevih evharističnega shoda, v vseh cer¬ kvah po škofiji, pri katerih biva duhovnik, ki se ne bo ude¬ ležil shoda. Da bi se izvršil prevažni predlog, je bil v kn. šk. konzistorijalni seji dne 3. januarja 1912 sestavljen škofijski odbor, ki bi se naj na vso moč trudil, da bi evharistično leto v vsej Lavantinski vladikovini poteklo primerno in iz- podbudno. 1 Odbor je štel tri pododbore: duhovniški, moški in ženski. Slednja dva sta bila formalno sestavljena dne 4. oziroma 5. marca 1912 v stolnem in mestnem župnišču v Mariboru. Na velikonočni torek dne 9. aprila 1912 se je vršilo v največji dvorani knezoškofijske rezidence prav živahno zborovanje vseh članov škofijskega odbora iz mesta in iz škofije. Ko sem kot predsednik tega odločilnega zborovanja pričujoče prisrčno pozdravil, sta bila voljena v škofijski od¬ bor še tajnik in blagajnik. Iz tega odbora je bil voljen iz- ' Dr. Mihael Napotnik, Povabitev in poziv k primernemu praz¬ novanju evharističnega leta 1912 v škofiji Lavantinski. V Mariboru, 1912. Str. 13—14. 40 nsl. -> 469 <- vrševalni odbor, ki je prevzel nalogo vse preskrbeti, da se morejo škofljani lahko udeležiti evharističnega shoda na Dunaju. Predsednik izvrševalnemu odboru gospod kanonik Jo¬ žef Majcen je prebral začasni spored za evharistični kon¬ gres na Dunaju, njegova namestnika kanonika Martin Ma¬ tek in Franc Moravec pa sta razjasnjevala nalogo, ki jo imajo izvršiti moški in ženski pododbor oziroma odbor¬ niki škofijskega odbora zunaj Maribora, vsi gospodje de¬ kani in dekanijski upravitelji. Izvrševalni odbor se je po znamenitem zborovanju nemudoma poprijel svojegd dela, je imel skoraj vsak teden svojo sejo ter je ostal v najtesnejšem stiku z osrednjo pisarno evharističnega kongresa na Du¬ naju (I. Stephansplatz 5) in s škofijskim evharističnim od¬ borom v Ljubljani. Z dopisom od dne 22. marca 1912 je naročil pri osrednji pisarni na Dunaju 221 slovenskih in 30 nemških plakatov za posamezne župnije v naši škofiji. Imenovana pisarna je poslala dne 29. marca 1912 nemške lepake s prošnjo, da si naj skrbijo oklice v drugih jezikih škofijski odbori sami. Na to je natisnila tiskarna šv. Cirila v Mari¬ boru 300 nabitkov in 300 zglasilnih pol. Z dopisom z dne 11. maja 1912 so prejeli kn. šk. dekanijski uradi primerno število pozivov in zglasilnih pol, obenem pa tudi navodilo, kako jih naj spišejo posa¬ mezni kn. šk. župnijski uradi. Pridejana je bila prošnja, da naj pošljejo častiti dekanijski uradi spisane zglasilne pole svojega dekanata vsaj do 15. julija 1912 škofijskemu od¬ boru v Maribor, da jih more ta pripos'lati do dne 31. julija 1912 osrednji evharistični pisarni na Dunaju, kar seje tudi pravočasno zgodilo. Kaj živahna korespondenca se je razvila med našim in med škofijskim odborom v Ljubljani. Osrednja pisarna na Dunaju je namreč določila Slovencem za evharistične slovesnosti in večerne pobožnosti zalo cerkev oo. franči¬ škanov v I. okraju v bližini prvostolnice sv. Štefana. Zato je bilo treba, natanko se dogovoriti, kako in kedaj bi se -> 470 <- naj vršile evharistične slavnosti in kdo bi naj govoril na njih. Tozadevna dopisa Ljubljanskega škofijskega odbora z dni 26. aprila in 14. maja 1912 je vzel naš odbor s pis¬ mom od dne 15. maja 1912 rade volje na znanje ter mu je obenem obljubil, da bo postopal ž njim složno v tej zadevi. Dne 14. junija 1912 je povprašal pri nas škofijski od¬ bor Ljubljanski zastran skupnega stanovanja udeležencev in zaradi sporeda za slovenske sekcije na Dunaju ter je stavil predlog, da se naj za cerkvene slovesnosti naprosijo prečastiti škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki, za ev¬ haristične govore pa najboljši govorniki iz Mariborske, Krške, Goriške, Tržaške in Ljubljanske škofije. Govori bi naj obdelovali naslednje predmete: a) Kaj vidi Jezus iz ta- bernakelja po naši domovini? b) Kako povzdigniti med Slovenci češčenje presvetega rešnjega Telesa? c) Vnanje ravnanje in spoštovanje do Najsvetejšega, d) Pogostno sveto obhajilo in mladina, e) Kako napeljati može k po¬ gostnemu svetemu obhajilu? f) Katoliško izobraženstvo in praktično katoliško življenje, g) Karitativno delovanje kot sad svetega obhajila (s posebnim ozirom na ženske). Izvrševalni odbor je imel 6 sej in si je mnogo dopi¬ soval s škofijskim odborom v Ljubljani, dokler se stvar ni dognala v splošno zadovoljnost. Od obojnega odbora na- prošen sem služil dne 14. septembra 1912 ob 6. uri zjutraj ob številni asistenci slovesno višeduhovniško sveto mašo in potem imel do poslušalcev, ki so v vkusno okrašeni cerkvi čč. oo. frančiškanov komaj našli prostora, primeren govor o načinu, kako povzdigniti med Slovenci češčenje presvetega rešnjega Telesa, 1 zvečer istega dne pa je dobro govoril dr. Anton Medved o katoliškem izobraženstvu in o praktičnem katoliškem življenju. 2 3 Nekateri škofljani so se udeleževali cerkvenega evha¬ rističnega slavja v prvostolnici sv. Štefana, kjer sem razla¬ gal na večer dne 12. septembra 1912 tisočerim in tisočerim 1 XXIII. mednarodni evharistični kongres na Dunaju 1912. Slo¬ venski odsek. Tiskarna oo. Mehitaristov. Na Dunaju. Str. 43 — 66. — 3 Idem. Str. 66—73. -> 471 poslušalcem daritev svete maše od začetka kanona ali tihe maše do Očenaša.’ V nekaterih poročilih, da celo v Kammelovem sestavku, in listih je bilo brati, da sem na večer dne 12. septembra 1912 v prvostolnici sv. Štefana razlagal daritev svete maše od darovanja do povzdigovanja. Da temu ni bilo tako in da sem v resnici govoril o drugem delu svete maše od za¬ četka kanona ali tihe maše do Očenaša, bodi v dokaz tukaj priobčeno pismo, ki so ga mi pisali Njih eminenca kardinal- knezonadškof Dunajski, dr. Frančišek Nagi, dne 13. julija 1912: „Kranichberg, 13. Juli 1912. Euere Exzellenz! Im Programm des kommenden eucharistischen Kon- gresses sind Abendandachten mit Predigten von Bischofen angesetzt. Ich hatte schon lange die Absicht Euere Exzellenz zur zvveiten dieser Predigten einzuladen, vvollte aber zu- gleich das Thema angeben, vvelches vom vorbereitenden Komite erbeten wird. Dasselbe ist mir nun gestern hieher zugekommen, wo ich einige Tage zur Inspection weile. Es wurde also von der Rednerkommission beschlos- sen, die Hauptteile der hi. Messe zu behandeln 1. Vor- messe incl. Opferung. II. Wandlungsteil bis excl. Pater noster. III. Kommunionteil. Die Exegese des MeB- textes soli fiihrend sein. Euere Exzellenz werden nun gebeten, die II. Predigt am 12. Sept. 8 Uhr abends zu iibernehmen. Ich erlaube mir ein diesbeziigliches in der letzten Sitzung erstattetes Referat beizulegen. Ftir die I. Predigt ist Exzellenz Rossler erbeten, fiir die III. hat Exzellenz Szeptycki zugesagt. Mit der ergebensten Bitte, dem Ansuchen zu will- fahren, bin ich mit herzlichem BrudergruBe Euerer Exzellenz sehr ergebener f Fr. Card. Nagi m. p.“ 1 Dr. Karl Kammel, Bericht iiber den XXIII. internationalen eu¬ charistischen Kongress, Wien 12. bis 15. September 1912. Wien, 1913. Str. 374 do 390. £ 472 <- Odgovor na prijazni dopis se je glasil tako le: „Eure Eminenz! Hochwiirdigster Herr Kardinal-Fiirsterzbischof! Erst vergangenen Sonntag kehrte ich von meinen diesjahrigen groBeren Visitationsreisen heim und komme so erst jetzt in die Lage, das vvertgeschatzte Schreiben vom 13. Juli 1912 naher in Ervvagung zu ziehen. Dem darin geauBerten Wunsche werde ich nach meinen Kraften zu entsprechen suchen. Anbei erlaube ich mir ein zvveites, eben heute erschie- nenes •/. Biichlein, betreffend den eucharistischen KongreB, zur giitigen Entgegennahme zu iibermittein. Indem ich den reichlichsten Segen Oottes auf alle die gevvaltigen, mit dem herannahenden Kongresse in Verbin- dung stehenden Arbeiten herabflehe und mich angelegent- lichst ins Gebet empfohlen sein lasse, bin ich mit aus- nehmender Hochschatzung Euer Eminenz sehr ergebener Marburg, am 14. August 1912. f Dr. Michael Napotnik, Fiirstbischof." Na to pismo je došel iz Dunaja dne 16. avgusta 1912 naslednji odgovor: „Euere Exzellenz! Hochvviirdigster Herr Fiirstbischof! Recht sehr danke ich fiir das langersehnte Schreiben, vvelches mir die Zusage der Ubernahme der eucharistischen Predigt bringt und noch dazu ein schones Geschenk, das „Offnet die Tore!“ etc. beifiigt. Euere Exzellenz haben in der Propaganda fiir den Eucharistischen KongreB wirklich GroBartiges geleistet, ich habe mit Vergniigen die betreffenden Diozesanblatter ge- lesen und freue mich nun, zusammengefaBt in schoner Buchform wieder alles und noch mehr vor Augen zu haben. Ja! Arbeiten gibt es jetzt gar viele fiir mich, ich muB deswegen mich auch in Wien aufhalten, da immer Bespre- chungen und Beratungen notvvendig sind. * 473 Mit herzlichem Grafi bittet um Memento Wien, 16./8. 1912. Euerer Exzellenz dankergebener f Fr. Card. Nagi m. p.“ Stanovanje in hrano je oskrbel izvrševalni odbor za Lavantince na evharističnem kongresu posebej. Možje so stanovali v IV. okraju, Schaumburggasse 8, ženske pa v IV. okraju, Alleegasse 11, Phorusgasse 10 in Waltergasse 16. Zajutrk so dobivali v IV. okraju, Schleifmiihlgasse 2, Schonburggasse 28, Karolinengasse 26 in Frankenberg- gasse 11. Obedovali in večerjali pa so v IV. okraju, Hech- tengasse 4. O vožnji udeležencev na Dunaj se je posvetoval iz¬ vrševalni odbor že spočetkoma in je mislil najprej na po¬ seben železniški vlak iz Trbovelj do Dunaja. Ko je izvedel za približno število božjepotnikov, je stopil odbor s ko- mercijalnim ravnateljstvom družbe c. kr. priv. južne želez¬ nice v dogovor. Ker so se mu stavili od tam pa nespre¬ jemljivi pogoji, se je določil za porabo redno vozečih vla¬ kov, za katere je izposlovala osrednja pisarna na Dunaju pri južni in državni železnici po vsej Avstriji znižane vozne cene, 50 odstotkov pri tretjem ter 30 odstotkov pri drugem in prvem razredu. To ceno pa je mogel dobiti, kdor si je kupil „vožno legitimacijo“ za 30 vinarjev. Tako so se pe¬ ljali naši Lavantinski udeleženci na Dunaj z osebnim vla¬ kom štev. 34 v dveh oddelkih, in sicer je drugi odrinil 15 minut za prvim. Za enako znižanje voznih cen je prosil izvrševalni odbor s pismom z dne 1. avgusta 1912 tudi pri deželno- železniškem uradu v Gradcu za progo Poljčane-Konjice. Toda prošnja je bila dne 3. avgusta 1912 odklonjena s pri¬ stavkom, da se ji z ozirom na kratko progo in na koleke, ki bi se morali plačati, ne more ustreči. Duhovniki Lavantinske škofije so prebivali na Du¬ naju v I. okraju pri katoliških zasebnih družinah, hrano pa so dobivali deloma pri restavraterju Jožefu Werle v I. okraju, Brandstatte, deloma pri restavraterju Korneliju Tro- -> 474 * jan v IV. okraju, Alleegasse 46. Zaradi maševanja na Du¬ naju so dobili duhovniki od osrednje pisarne poziv, da naj prinesejo s seboj amikt, purifikatorij in celebret od svo¬ jega prečastitega ordinariata. Našim duhovnikom je dal c el eb ret preč. kn. šk. Lavantinski ordinariat na prošnjo izvrševalnega odbora z dekretom od dne 28. avgusta 1912 štev. 3936. Da so mogli potem duhovniki na Dunaju ma¬ ševati, so si morali še kupiti posebno karto po 50 h (ho¬ stija, Cerkvenik, ministrant), ki jim je naznanila cerkev in čas za celebriranje svete maše. Bodi še omenjeno, da je mnogo Lavantincev prebivalo in hrano dobivalo pri svojih sorodnikih in znancih. Od dne 27. julija do dne 5. septembra 1915 je imel izvrševalni odbor z dovoljenjem prečastitega kn. šk. ordi¬ nariata v bogoslovju, koroške ulice štev. 1, svojo pisarno, v kateri so vsak dan uradovale tri osebe. Največ dela in težav je povzročila izvrševalnemu odboru sestava kon¬ gresnih udeležencev po zglasilnih polah, zapisava kongres¬ nih kart in voznih legitimacij. Zglasilne pole so vsebovale število evharistincev (duhovnikov in laikov) in število kon¬ gresnih kart po 10 in 6 kron ali po 2 kroni; naročilo sta¬ novanj za 5 dni, oziroma za 4, 3 dni in dva dneva v posebni sobi ali skupni hiši; število uniformiranih kongresistov. Pripetilo se pa je, da zglasilne pole niso bile pravilno se¬ stavljene, da so se nekateri zglasili pozneje, da so drugi zopet spremenili kesneje svojo prvo napoved, da so se mnogi zglasili neposredno ustmeno ali pismeno v pisarni, da se je marsikateri pripeljal na Dunaj ter se je šele tam zglasil pri odborniku, ki se je že nahajal na Dunaju, ali da se je zglasil v osrednji pisarni sami. In vendar je moral imeti izvrševalni odbor točen seznamek vseh Lavantinskih udeležencev evharističnega shoda na Dunaju. Kongresne karte so bile, kakor rečeno, različne, po 2 kroni ali po 10 in 6 kron. Kdor si je kupil listek po 10 kron, se je mogel udeležiti vseh slavnosti in vseh zbo¬ rovanj, pa je prejel knjigo-vodnico po Dunaju, kongresno znamenje in ilustrovano kongresno poročilo. Kdor je imel -> 475 <- list po 6 K, ni dobil kongresnega poročila. Kdor si je pa kupil karto po 2 K, t. j. dnevno karto, se je smel ude¬ ležiti vseh slavnosti in zborovanj tistega dneva. Dnevna karta za soboto dne 14. septembra je veljala tudi za ne¬ deljo dne 15. septembra 1912. Z dnevnimi kartami nista bili združeni knjiga-vodnica po Dunaju in ne kongresno znamenje. Dijaki visokih in srednjih šol so dobivali po¬ sebne listke po 3 K; niso pa prejeli vodnika po Dunaju in ne kongresnega znamenja. Če so še doplačali 4 krone, tedaj se jim je zagotovilo kongresno poročilo. Po zapisniku izvrševalnega odbora se je udeležilo ev¬ harističnega kongresa na Dunaju Lavantincev 1401, med njimi je bilo 109 duhovnikov. Nahajali so se med njimi tudi zastopniki katoliškega delavskega in katoliškega mojster- skega društva, Vincencijeve družbe in Marijine moške kon¬ gregacije iz Maribora. Priglasilo se je iz dekanij: Staritrg 24, Celje 108, Kozje 32, Dravskopolje 48, Braslovče 30, Konjice 68, Velika Nedelja 84, Jarenina 24, Sv. Lenart v Slov. gor. 60, Ljutomer 151, Mahrenberg 4, Maribor na desnem Drav¬ skem bregu 30, Maribor na 1. Dr. br. 257, Šmarje 46, Nova- cerkev 25, Gornjigrad 37, Ptuj 143, Rogatec 36, Vuzenica 7, Zavrče 12, Šaleška dolina 8, Laško 40, Videm 53 in Slo¬ venska Bistrica 74 udeležencev. Izvrševalni odbor je naročil pri osrednji pisarni na Dunaju ter je od nje prejel 286 kongresnih kart po 10 K, 822 po. 6 K, 106 dnevnih kart po 2 K, 12 dijaških kart po 3 K, 1226 voznih legitimacij po 35 h in 50 kongresnih znamenj po 50 h. Za vse to je odposlal na Dunaj 8409 K 10 h. V seji dne 16. julija 1912 je sklenil izvrševalni odbor, da oskrbi udeležencem Lavantincem še lastno kongresno znamenje, majhno kolajno s kelihom in križcem in z napi¬ som „Lavant.“ Graver Avguštin Zach na Dunaju, VII. okraj, Kandlgasse 22, je izdelal 1320 takih znamenj za 191 K 50 h. Izvrševalni odbor je tudi prosil z vlogo od dne 5. av¬ gusta 1912 pri užitnijsko-davčnem uradu na Dunaju, da bi ne obdačil živil, ki bi jih imeli naši romarji v svoji popotni 476 prtljagi. C. kr. finančno okrajno ravnateljstvo je odgovorilo z dopisom z dne 16. avgusta 1912 štev. 1-2590, da takošnja oprostitev ni dopustljiva, sicer se bo pa naročilo, da se bota izvršili preiskava in obdačenje prtljage kongresnih udeležencev točno in brezgrajno. Razen že imenovane vsote 8409 K 10 h je prejela osrednja pisarna evharističnega kongresa na Dunaju: 300 K kot dar knezoškofa Lavantinskega, 3000 K za skupno hra¬ no udeležencev, 2400 K za skupna in 1624 K za zasebna stanovanja, 943 K za boljšo hrano v restavracijah, za mašne karte 89 K, dne 19. novembra 1912 kot prispevek za zi¬ danje spominske kongresne cerkve 1 na Dunaju pa 1500 K. 1 O tej zaobljubni stavbi piše arhitekt Dr. Karol Holey: Die Eucharistische Gedachtniskirche. In nachster Zeit soli der Bau der Eucharistischen Gedachtniskirche in Angriff genommen vverden, die zur immervvahrenden Erinnerung an den Eucharistischen KongreB im Jahre 1912 als Statte evviger Anbetung errichtet vverden soli und zu der im letzten Herbste am Jahrestage des Kongresses in Gegenvvart des Kaisers der Grundstein gelegt vvorden ist. Die Kirche wird sich unvveit vom Donauufer am Kaiserplatz in der Brigittenau er- heben, wo die Kaiser-Franz-Josefbriicke zur Kaiserstadt hineinfiihrt, gleichsam ein befestigter Briickenkopf und ein Wahrzeichen am Ein- gang zur Stadt, vveithin sichtbar vom Donaustrom, eine Statte des Glau- bens und des Gottvertrauens. Der Bauplatz hat einen Flacheninhalt von 10.000 Quadratmeter. In nachster Nahe steht die alte Brigittaka- pelle, die an Wiens schvverste Zeiten erinnert, daneben das Forsthaus, das durch die Gnade des Kaisers den Franziskanerinnenmissionarinnen Mariens iiberlassen vvurde, gevvissermaBen die Wiege des. groBen Baues, der sich nun dort erheben wird und der eine Kirche fiir 3000 Personen, ein Kloster fiir 80 bis 100 Schvvestern der Franziskanerinnen- missionarinnen Mariens, die mit der immervvahrenden Anbetung Werke der Nachstenliebe verbinden, ein Gebaude fiir diese charitativen Werke, endlich ein kleines Haus fiir drei Priester umfassen vvird. Die Verbindung der Kirche mit diesen Baulichkeiten bedeutet praktisch und kiinstlerisch einen Gevvinn. Denn eine Kirche in der GroBstadt, die allein steht, vvird innerhalb des riesigen Hausermeeres nur dann zur Geltung kommen, wenn sie sehr groB ist oder mit sehr r eichen Mitteln erbaut vverden kann. Wenn aber die Baugruppe an Masse gevvinnt, vvird die Silhouette des ganzen Baues bevvegter und lebendiger und die anschlieBenden Gebaude konnen die Bedeutung der Kirche steigern. Die Kirche liegt mit der Eingangsfront gegen den Kai- 477 <- Skupaj je torej dobila osrednja pisarna na Dunaju iz La¬ vantinske škofije 18.265 K 10 h. Za uradovanje v Mariboru se je izplačalo 603 K 57 h. Z ozirom na sklepno evharistično procesijo na Du¬ naju v nedeljo dne 15. septembra 1912 je poslal Dunajski „odbor za procesijo 11 po osrednji pisarni s pismom z dne 5. junija 1912 izvrševalnemu odboru posebno „Navodilo za evharistično procesijo na Dunaju dne 15. septembra 1912. Nadvodstvo knez Alojz Schonburg, namestnik knez Eduard Liechtenstein. 11 Po tem navodilu bi naj bile tvorile teoforični obhod razne skupine s posebnim imenom in s posebno številko. Več skupin bi naj bila 1 kolona in več serplatz, von ihm getrennt und gleichzeitig mit ihm verbunden durch ein Atrium. In der Sehlinie der Brucke steht frei der 70 Meter hohe Turm. An die eine Langsvvand der Kirche schlieBt sich das Kloster an, das mit dieser einen, vom Kreuzgang umgebenen, inneren Kloster- hof einschlieBt. Die Kirche ist den Traditionen der altchristlichen Zeit ent- sprechend als B a s i 1 i k a geplant, mit einem Atrium und einem frei- stehenden Glockenturm. Vom Kaiserplatz fiihren funt Tore in den rings von Saulengangen umgebenen Vorhof, das Atrium, ein Vorbereitungs- raum, ein Ort der Sammlung. Hier soli ein Brunnen zu Ehren des hi. Franziskus erbaut vverden, um die vveihevolle Stimmung dieses Raumes zu erhohen. Das Mittelschiff hat eine Breite von 13, die Seitenschiffe von 7-20 Meter, die Gesamtiange des Mittelschiffes betragt 58 Meter. An der Eingangsvvand wird eine Orgelempore und das Sangerchor un- tergebracht. Beiderseits stehen Saulen aus verschiedenfarbigen Marmor mit verschiedenartig skulpierten Kapitalen, die auf die Eucharistie be- zugnehmen, tragen die Bogen, welche die drei Schiffe trennen. Ueber den Bogen an der Wand des Hochschiffes soli ein Fries in Mosaik angebracht vverden. Zvvolf Stufen iiber dem Langhaus steht unter ei¬ nem durchbrochenen Baldachin der Hochaltar. In der Apsis dahinter sind Mosaikdarstellungen mit der Anbetung des Lammes und Huldi- gungsszenen fiir die heiligste Eucharistie gedacht. Dag Kloster besteht aus einem ebenerdigen Trakt, der auBer- halb der Klausur liegt, und einem dreifliigeligen, zvveistockhohen Trakt fiir die Klosterraume innerhalb der Klausur. Das Werkhaus enthalt die Raume fiir einen Kindergarten und eine Krippenanstalt. Weite lichte Gange ermoglichen den Kleinen bei schlechtem Wetter Bevvegung in geschlossenem Raum, weite Ter- rassen bieten bei giinstigerer Wittecung Aufenthalt und von den Ter- 478 kolon 1 četa. In res so bile v procesiji 3 čete, prvo je vodil dr. Eduard knez Liechtenstein, drugo Jožef grof Ledochowski in tretjo Alfred knez Liechtenstein. Poveljnika prve in druge čete sta bila telefonično zvezana s povelj- ništvom na junaškem trgu (Heldenplatz). Nadpoveljnik je bil Karol grof Hoyos, ki je stal na vnanjih grajskih vratah (Ausseres Burgtor). Ko je bila skupina Lavantincev, ki je imela tri pod¬ skupine (Maribor, Celje, Ptuj), za evharistično procesijo naglašena, je došlo iz Dunaja drugo „navodilo“ in še „razvrstitev“ skupin. In ko se je naznanilo, da pride iz La¬ vantinske škofije nekaj nad 700 mož in mladeničev k evha¬ ristični procesiji na Dunaj pod imenom „Gruppe Lavant,“ smo dobili številko 86 in kot zbirališče se nam je odkazala frančiškanska cerkev. Od tam so odšli naši možje in mla¬ deniči ob V, 8 uri zjutraj ter so prišli po ulicah Singer- strasse, Riemengasse, Wollzeile, Postgasse, Dominikaner- bastei, Wiesingerstrasse ob 8. uri k prvi četi in šesti koloni, Biberstrasse. rassen aus sind groBe Spielhofe zugangig, die bei schonem Wetter ge- niigend Platz fiir die Spiele der Kleinen bieten. In einem anderen Flugel wird in einer Apotheke und einem Ambulatorium eine Station fiir die Hauskrankenpflege erhal- ten; fiir die geistigen Bediirfnisse sorgt eine Volksbibliothek und ein eigener Raum dient als Bureau d’oeuvre de mariage. Ein groBer, fiir 500 Personen raumbietender Kongregationssaal soli tagsiiber fiir einen Kurs fiir geistig zuriickgebliebene und schwachsinnige Kinder, in den Abendstunden fiir die Kongregationen, fiir Vortrage, Kino und Theater- vorstellungen dienen. Der Saal hat eigene Garderoben, eine Biihne, Galerien und die notwendigen Nebenraume. Im ersten Stockvverk des Werkhauses sind die Lehrzimmer der Haushaltungsschule, eine groBe Kiiche, ein Vortragssaal, ein Stickereiatelier und eine Fortbildungs- schule untergebracht. Das Priesterhaus bietet in zwei GeschoBen und einer Mansarde Wohnraume fiir drei Priester, fiir Gaste und den Sakristan. In Souterrain ist ein Saal fiir die Armen, welche die Kloster- suppe erhalten, untergebracht. Der Eingang in das Priesterhaus ver- mittelt auch den Zugang zur K r y p t a, die sich unter der Kirche be- findet und einen Fassungsraum von 500 Personen aufweist. -> 479 <- Ime „Gruppe Lavant“ je bilo sprejeto v oficijelni za¬ pisnik in se je nosilo pri procesiji pred skupino na leseni, belo barvani, 70 cm dolgi in 40 cm široki tabli; 16 cm nad njo je bila na belem papirju tiskana številka 86. Možje in mladeniči, ki so hodili s procesijo, so nosili na levi strani svojih prs kongresno znamenje. Žene in mladenke niso bile v procesiji, marveč so delale po skupinah špalir. Dekleta in žene iz naše škofije, ozaljšane s kongresnim znamenjem, so se zbirale ob V28 uri zjutraj v I. okraju, Hegelgasse, ter so morale biti ob 10. uri dopoldne v I. okraju, Kolo- vvratring, kjer so se postavile v špalir. Za duhovnike, ki bi šli z velikansko ljudsko procesijo, je izdala osrednja pisarna knjižici „Ordo processionis cum ss. Sacramento die 15. Septembris 44 ter „Instruktion fiir die Teilnehmer am Kleruszug. 44 Iz naše vladikovine so ostali skoraj vsi duhovniki v procesiji pri svojih župljanih, katerih sploh niso ves čas na Dunaju zapustili, ker jih je izvrše- valni odbor s pismom z dne 3. septembra 1912 naprosil, češ, da naj pozdravijo došle udeležence svetnega stanu na Dunaju, pa da jih naj zapeljejo v skupna stanovanja in da naj ž njimi v stiku ostanejo do konca. Duhovščina je nosila v procesiji talar ali črno suknjo oziroma talar in roket. Nadškofje in škofje so nosili v pro¬ cesiji vijoličast talar, roket, mantelet, bel pluvijal, infulo in pastirsko palico; opatje prelatsko obleko svojega reda, ro¬ ket, mantelet oziroma mozet, bel pluvijal in navadno mitro; protonotarji in infulirani prelatje ali proštje vijoličast talar, roket, mantelet, bel pluvijal in navadno mitro; udje stolnih in kolegijatnih kapiteljev korno obleko,, roket in mozet. V procesiji je korakalo do 8000 duhovnikov. V nedeljo dne 15. septembra 1912 se je vršila evha¬ ristična procesija na Dunaju navzlic močnemu deževju na osebno željo presvetlega cesarja po določenem redu. V prvi četi je stopalo 41.000, v drugi 26.729 in v tretji 16.000, torej skupaj 83.729 mož in mladeničev. Vseh udeležencev je bilo blizu 150.000. Najsvetejše, pred katerim sta klečala kardinallegat Wilhelm van Rossum in Dunajski kar- -> 480 * dinal Frančišek Nagi, so peljali v dragocenem, steklenem cesarskem vozu. Za njim so sledili v vozovih cesar in nad¬ vojvodi. Zaradi dežja je izostala sveta maša na vnanjih vratah cesarskega dvora, zato pa je potem kardinallegat služil sveto mašo v dvorni kapeli, kamor je bilo shranjeno po končani procesiji presveto rešnje Telo. Po evharističnem kongresu na Dunaju je bilo še pri¬ rejeno zahvalno romanje v Marijino Celje, katerega se je udeležilo okoli 300 Lavantincev. Kongresiste iz naše škofije, ki so se pripeljali dne 11. septembra 1912 ob 2. uri popoldne srečno na Dunaj, so na južnem kolodvoru pozdravili zastopniki našega izvrše- valnega odbora in osrednjega odbora na Dunaju ter njim prideljeni vodniki in vodnice. Dunaj jih je sprejel nad vse prisrčno ter jih je prav ljubeznivo pogostil. Zato pa naši ljudje tudi niso našli dovolj besed, da bi izrazili svoje za¬ čudenje nad vsem, kar so videli, slišali in doživeli, in da bi se pristojno zahvalili za vso ljubezen, s katero se je skrbelo za nje. Kaj prijeten vtis se dobi tudi od tega, kar je doživel izdajatelj predležeče knjige. Dne 10. septembra 1912 mu je poslal Dunajski župan g. dr. Jos. Neumayer prav vkusno izdelano, 8 cm dolgo in 5 cm široko bronasto tablico, ki jo je dala mestna občina kovati v spomin na evharistični kon¬ gres (zum 23. internationalen Eucharistischen Kongress 1912 gewidmet von der Stadt Wien) in ki predstavlja zu¬ nanja grajska vrata z altarjem na višini, pri katerem se je nameravala služiti sveta maša po slovesni procesiji. Dotični dopis gospoda župana se glasi: „Pr. Z. 15130 ex 1912. Eure Fiirstbischoflichen Gnaden! Ich beehre mich Euer Furstbischoflichen Gnaden in der Anlage ein Exemplar der im Auftrage der Gemeinde Wien anlaBlich des XXIII. internationalen Eucharistischen Kongresses gepragten Plakette ergebenst zu ubermitteln. Genehmigen Eure Exzellenz den Ausdruck vorztiglicher 481 Hochachtung, womit ich zeichne Euer Fiirstbischdflichen Gnaden ergebener Wien, Dr. Josef Neumayer m. p. arn 10. September 1912. Biirgermeister.“ Sprejem zanimive spominske ploščice je bil potrjen z nastopnim zahvalnim listom: „Euer Hochvvohlgeboren 1 Hochzuverehrender Herr Burgermeister! Fiir die mit wertgeschatzter Zuschrift vom 10. Sep¬ tember 1912 Pr. Z. 15130 ex 1912 mir iibermittellte, im Auf- trage der Gemeinde Wien anlaBlich des XXIII.. internatio- nalen Eucharistischen Kongresses gepragte Plakette sage ich Euer Hochvvohlgeboren meinen verbindlichsten Dank. Die Medaille wird fiir mich ein liebes und kostbares Er- innerungszeichen an die unvergeBlichen Tage der so er- hebenden und vviirdevollen Kundgebung der katholischen Glaubensliberzeugung iiberhaupt und zumal an die treue Anhanglichkeit der edelgesinnten Wiener Bevolkerung zum eucharistischen Heiland bilden. Moge der sakramentale Gottkonig, zu dessen Verherrlichung die frisch und froh bliihende Kaiserstadt in diesen Tagen soviel beigetragen hat, liber dieselbe die Fiille seiner Segnungen stromen lassen! Dies vom Grunde meines Herzens vviinschend, bin ich mit ausnehmender Hochachtung und Verehrung Euer Hochvvohlgeboren sehr ergebener Wien, f Dr. Michael Napotnik, am 14. September 1912. Fiirstbisehof." Dne 14. septembra je bil na cesarskem dvoru sijajen sprejem, na katerega se je povabilo, zavoljo njegove zani¬ mivosti tukaj priobčeno v spomin, glasilo: „Einladung zum Empfange bei Hofe, Samstag, 14. September 1912, um '/* 8 Uhr abends, in Wien (Hofburg) fiir S. F. G. Herrn Fiirst- bischof von Lavant Napotnik. Adjustierung: Die Herren Generale erscheinen in Dienstes- oder Inhabers- Uniform, die ubrigen Herren vom Militar en parade ohne Dienstab- zeichen, die Herren vom Zivile in Frack, Staatsbeamte in Uniform. Toilette der Damen: Abendtoilette. Zufahrt: an 31 der Botschafterstiege. Versammlung: im groBen Redoutensaal. Wer zu erscheinen verhindert ist, wolle sich in S. M. Oberst- hofmeisteramte (Hofzeremonielldepartement) baldmoglichst entschuldigen. 11 — Pri tej priložnosti je bil povabljenec kot pridigar v katedrali sv. Štefana milostno nagovorjen od pre¬ svetlega cesarja ter je poročal Njih Veličanstvu o nad vse izpodbudnem poteku evharističnega shoda. Vrhutega so došla razna dragocena znamenja v spo¬ min na evharistično slavje, ki bodo z znamenjem iz Kolo¬ nije (1909) vred 1 svojedobno izročena škofijskemu muzeju. Doposlana so bila tudi mnoga posebna povabila oziroma častne vstopnice k raznovrstnim zborovanjem in preda¬ vanjem n. pr. zastran pospeševanja misijonov, mladeniške vzgoje, h koncertom in verskim igrokazom, k cerkvenim razstavam in drugim evharističnim prireditvam. Enoglasna sodba vseh Lavantincev, ki jih je božja previdnost pripeljala k tem preznamenitim svetovnim slo¬ vesnostim, je bila ta, da jim bodo dnevi XXIII. mednarod- * Znamenje iz Kolonije je ovalna, zgoraj in spodaj topo koni¬ časta, 4 cm visoka in 3 cm široka bronasta ploščica. Njena sprednja emajlirana plat kaže na višnjevem polju v beli in zlati barvi Jagnje božje, stoječe na knjigi s sedmerimi pečati, iz čigar prsi teče kri v pod¬ stavljeni kelih. Pod knjigo se blišči znani monogram Kristusov, ob robu je v zlatih črkah na rdeči podlagi napis: XX. internat, eucharistischer Kongress. Coeln. 1909. Na XXIII. evharistični kongres spominjata razen zgoraj omenjene plakete Dunajskega mesta in tudi že opisanega znaka za udeležence iz Lavantinske škofije še dve znamenji. Prvo je bronast škit, 4 */„ cm visok in 3 ‘/s cm širok. Na zlatem polju blesti evharistično Solnce s srcem Jezusovim v sredini, pod solncem stoji katedrala sv. Štefana, črez njen spodnji del se razprostira napis: „XXIII. internationaler euchari¬ stischer Kongress. Wien. 1912.“ Levi zgornji kot škita krasi pšenični klas, desni kot pa lepotiči vinska trta. Druga spominska svetinjica „officielle Medaille des euchari- stischen Weltkongresses“ je okrogla bronasta plošča, katere premer znaša 5 cm. Prednja stran predstavlja božjega Vzveličarja, držečega v levici evharistični kruh, v desnici pa kelih presvete krvi. Črez ploščo, ob obeh straneh Vzveličarja, beremo napis: „XXIII. congressus interna- tionalis eucharisticus Vindobonae 12.—15. Sept. MCMXII.“ Nasprotna plat kaže katedralo sv. Štefana, izza katere sijejo žarki vzhajajočega solnca. 483 nega evharističnega kongresa na Dunaju ostali za vselej v najslajšem spominu. Ko je bilo prihodnje leto dotiskano poročilo o evharističnem kongresu na Dunaju, ga je izvrše- valni odbor nemudoma razposlal naročnikom. Predstoječega poročila ne moremo lepše skleniti, ka¬ kor z naslednjim dostavkom. Presvetla gospa nadvojvodinja Marija Anunciata je poslala Lavantinskemu nadpastirju dne 1. junija 1913 naslednje pismo: „Euer Exzellenz! Zum Andenken an den XXIII. Eucharistischen Con- greG in Wien 1912 hat Seine Heiligkeit Papst Pius X. eine Anzahl Bilder gespendet, mit welchen der besondere Se- gen des Heiligen Vaters verbunden ist. Von dieser gna- digen Absicht vvurde noch Seine Eminenz der hochselige Cardinal Nagi in Kenntnis gesetzt. An die Verteilung der Bilder kniipft sich die ausdruckliche Bestimmung, sie mo- gen eine Auszeichnung sein ftir diejenigen, welche zum Gelingen des Congresses in hervorragender und aufopfe- rungsvoller Weise beigetragen haben. Als Protektorin der Damen-Comites des Congresses habe ich die Verteilung der ftir die Damen bestimmten Bilder ubernommen und erlaube mir Euer Exzellenz eine Anzahl derseiben zu iibersenden mit der Bitte, diese der Prasidentin des Damen-Comites Ihrer Diozese und solchen Damen uberreichen zu wollen, vvelche Euer Exzellenz im Sinne der obigen Bestimmung, ohne Riicksichtnahme auf ihre gesellschaftliche Stellung, dieser Auszeichnung am vviirdigsten erscheinen. Insbesondere erlaube ich mir Euer Exzellenz auf Baronin Antonie von Pach und Grafin Gabrielle Schon- born-Chotek aufmerksam zu machen, welch’ erstere, so viel ich weiB, als Prasidentin des Damen-Comites fiir die Dio¬ zese Lavant designiert war, vvahrend letztere sich in Mar- burg um die Propaganda fiir den Congress sehr verdient gemacht hat. Wien, den 1. Juni 1913. Erzhgn. Maria Annunziata m. p.“ 31 * 484 5r Spominskih podob svetega očeta Pija X. je došlo semkaj 15. Vsaka podoba je 30 cm visoka in 14 cm široka. Na vrhu je v črto zlatega roba vpleten papežev grb, ki kaže v zgornjem srebrnem polju leva sv. Marka, v spodnjem višnjevem pa morsko zvezdo in sidro. Doprsna slika sve¬ tega očeta Pija X. zavzema zgornjo polovico spomenika. V spodnji polovici, pod sliko bereš nastopno latinsko be¬ sedilo papeževega blagoslova: „Universos et singulos, qui ad splendidum Euchari- stici Conventus Vindobonensis exitum studia et operam contulerunt, benigna caritate complectimur et iisdem fausta quaeque ac salutaria in praemium a Domino adprecantes, grati et benevolentis animi testem, Apostolicam Benedic- tionem amantissime impertimus. Ex Aedibus Vaticanis mense Septembri an. 1912. Pius PP. X.“ Podobam je bila priložena prestava tega besedila, ki ima naslednjo vsebino: Vse in vsakega posebej, ki so svoje skrbi in svoje moči posvetili srečnemu izidu veli¬ častnega evharističnega kongresa na Dunaju, objamemo s prisrčno ljubeznijo, jim v plačilo želimo vse dobro in vzveličavno od Gospoda ter jim v znamenje svoje hvalež¬ nosti in naklonjenosti v vsej ljubezni podelimo apostolski blagoslov. Dano v Vatikanu, meseca septembra leta 1912. Pij PP. X. Po želji presvetle Nadvojvodinje sta s posebnim pis¬ mom dobili po eno spominsko podobo baroninja Antonija Pach in grofinja Gabriela Schonborn-Chotek, ostalih 13 podob pa je bilo razdeljenih pri slovesnem odkritju raz¬ stave družbe vednega češčenja presvetega rešnjega Telesa v Mariboru dne 21. septembra 1913 med tiste plemenite gospe in blage gospodične, ki so se v škofijskem evhari¬ stičnem odboru ali v odboru in družbi vednega češčenja izredno trudile za slavje evharističnega kongresa na Dunaju. £ 485 £ Dne 28. septembra 1913 je bil Nadvojvodinji za pre¬ lepe spominske podobe poslan naslednji zahvalni list: „Durchlauchtigste Erzherzogin! Gnadigste Frau! Mit dem hochstvverten Schreiben vom 1. Juni 1913 haben mir Eure Kaiserliche und Konigliche Hoheit 15 Bil- der zu iibersenden die hohe Giite gehabt, welche der Hei- lige Vater Papst Pius X. zum Andenken an den XXIII. Eucharistischen Kongrefi in Wien 1912 gespendet und sie mit Seinem besonderen Segen mit der Bestimmung ver- bunden hat, sie mogen eine Auszeichnung fiir diejenigen sein, die zum Gelingen des Kongresses in hervorragender und aufopferungsvoller Weise beigetragen haben. Im hohen Sinne Eurer Kaiserlichen und Koniglichen Hoheit habe ich je ein Bild der Prasidentin des euchari¬ stischen Damenkomitees Baronin Antonie Pach und der Grafin Gabriele Schonborn-Chotek mit einem besonderen Schreiben iibermittelt, wahrend ich die iibrigen 13 Bilder bei der am 21. September 1. J. in Marburg stattgefundenen Paramentenaušstellung des Anbetungsvereines nach Verle- sung Hochstdero Schreibens jenen Damen iiberreicht habe, die fiir den eucharistischen Kongrefi mit besonderem Eifer tatig vvaren. Und so erhielten je ein Bild: Fraulein Maria Schmi- derer Prasidentin, Fraulein Anna Eichler Prasidentin-Stell- vertreterin, Fraulein Therese Poschl und Fraulein Elise Frohm, Assistentinnen des Damenkomitees im Anbetungs- und Paramentenvereine, Frau Olga Baronin Cnobloch k. und k. Oberstleutnantsgattin, Frau Anna von Jettmar k. k. Finanzratsgattin, Frau Josefine Baronin Lebzeltern, Anna Baronin Neugebauer k. k. Statthaltereisekretarsgattin, Frau Marie Schneider k. und k. Regimentsarztenswitwe, Frau¬ lein Antonia Stupca Lehrerin, Hermine Freifrau von Teu- chert, Frau Gisela Weiss von Schleussenburg k. k. Statt- haltereiratsgattin und Frau Jeanette von Zhuber k. k. Forst- ratsgattin. Ich schatze mich iiberaus gliicklich, Eurer Kaiserlichen * 486 <- und Koniglichen Hoheit den ehrfurchtsvollsten Dank dieser iibergliicklichen Damen mit der hoflichsten Bitte darbrin- gen zu diirfen, diesen Dank gnadigst entgegennehmen zu wollen. Oewi6 wird diese hohe und ganz unerwartete Auszeichnung fur die Beteilten ein vveiterer machtiger An- sporn sein, in Hinkunft dem Eucharistischen Heilande mit noch mehr brennender vverktatiger Liebe zu dienen und so ihrer Hande FleiB in seinen Dienst stets opferwilligst zu stellen. Geruhen Hochstdieselben auch meinen ehrerbietigsten Dank fur die iibersendeten Bilder gnadigst genehmigen zu woIlen! Eurer Kaiserlicheri und Koniglichen Hoheit unterta- nigster Ftirstbischof no Marburg, Dr. Michael Napotnik/ am 28. September 1913. K Laudes et gratiae sint omni momento sanctissimo et divinissimo Sacramento! 487 <- Vendar pa je tu navedenih 1401 oseba iz vseh štiri¬ indvajset dekanij obsežne Lavantinske vladikovine. Vsi stanovi so tu zastopani, duhovniki in učitelji, izobraženci in preprosti delavci, največ pa jih je kmetijskega stanu. Vsi so se zedinili v proslavo Vzveličarja v najsvetejšem Zakramentu in so se s svojimi doneski združili v podporo stavbe velike evharistične cerkve na Dunaju. To svetišče bo vsem avstrijskim rodovom pričalo v prihodnjih časih o pobožnosti in darežljivosti prebivalstva prekrasne Lavan¬ tinske škofije. DekanijaMarlborl.Dr.br. Stolna in mestna žup¬ nija Maribor. Njih Ekscelenca Dr. Mihael Napotnik knezoškof Lavantinski itd, Hribovšek Karl infulirani stolni prošt, Dr. Mlakar Janez inful. stolni dekan, Majcen Jožef, Voh Jernej, Dr. Matek Martin, Moravec Franc, Kavčič Ja¬ kob: stolni kanoniki, Bogovič Ivan, Haubenreich Alojzij kn. šk. ekspedijent, Dr. Hohnjec Jožef profesor bogoslovja, Janežič Rudolf spiritual, Dr. Lukman Frančišek profesor bogoslovja, Markošek Janez c. kr. prof. veron. na realki, Dr. Medved Anton c. kr. gimn. prof. veronauka, Dr. Slavič Matija prof. bogoslovja, Dr. Somrek Jožef prof. bogoslovja, Dr. Stegenšek Auguštin prof. bogoslovja, Trafenik Jožef stolni koralist, Dr. Tomažič Janez kn. šk. dvorni kapelan, Vreže Janez c. kr. prof. veronauka učit. izobr., Katoliško delavsko društvo, Katoliško društvo mojstrov. Badoko Marija, Barovnik Andrej, Bauman Jožef, Bla- schitz Avguštin, Bračko Antonija, Brandl Jožef, Brauhardt Ana, Brenkovič Ivana, Markiza de Buzzaccarini Pija, Mar¬ kiza de Buzzaccarini Aledusa, Markiza F. O. de Buzzacca¬ rini, Markiza Fina de Buzzaccarini, Cvahte Lovrenc, Dolenc Gašpar, Dufek Jožef, Dufek Antonija, Faschinsky Marija, Felber Miroslav, Fischer Frančišek, Fischer Ivana, Fischer Jerica, Fischinger Marija, Fluger Ana, Fras Jožef, Fuchs Alojzija, Fuchs Marija, Gajšek Janez, Geršak Ana, Geršak Vincenc, Geršic Frančišek, Gitschtaler Janez, Glaser Julijan, baroninja Godi, Grah Anton, Gregorec Marija, Greifoner Frančišek, Gseliman Ana, Gsellman Štefan, Hengl Karl, * 488 * Heric Frančiška, Heric Julijana, Herman Jožef, Hlustig Aloj¬ zija, Hlustig Ljudovik, Hois Janez, Hois Marija, Hren Wil- helm, ligo Peter, Ivanuša Terezija, Janžekovič Andrej, Katzian Katarina, Kaučič Alojzij, Kirbisch Alojzija, Kirbisch Jožef, Klabus Jurij, Klamfer Janez, Kordon Jožef, Koren Alojzija, Korošec Jožefa, Kos Janez, Krepek Andrej, Krepek Anton, Krepek Frančišek, Krepek Marija, Križanič Marija, Krona- bethvogel Elizabeta, Kuhar Uršula, Kuster Franc. Lackner Ana, Lackner Emilija, Lebzeltern Marija ba¬ ronica, Lesjak Ivan, Lesjak Marija st., Lesjak Marija ml., Lesjak Teodor, Leskovar Ana, Dr. Leskovar Jožef, Leskovar Marija, Letonja Jozefina, Levart Frančiška, gospa pl. Liebe, Lobes Janez, Lobnik Anton, Loschnik Stefi, gospa pl. Lowen- thal, Lukovnak Terezija, Marčič Ana, Martschitsch Janez, Marko Terezija, Medvešek Martin, Melzer Jožef, Moder Frančišek, Moder Marija sen., Moder Leo, Moder Marija jun., Moser Karl, Murschetz Franc, Nekrep Jožef, Novak Fran¬ čiška, Novak Frieda, knjeginja Odescalchi, Pach baroninja in njena služabnica, Pak Janez, Pauscha Ana, Peklar Alojzij, Perofnik Ana, Pintar Matija, Pivec Janez, Pergler Marija, Pergolt Frančišek, Perkič Marija, Pleteršek Franc, Pleteršek Ana, Plotsch Anton, Polantschitsch Jožef, Polan- tschitsch Terezija, Pollizer Marija, Polzi Jurij c. kr. prof. v p., Radej Franc, Ribič Antonija. Senekovič Janez, Skočir Jozefina, Sorko Frančišek, Soršak Marija, Spende Marija, gospa Suppanz, Supanc Jo¬ žefa, Supanc Leopold, Supančič Jakob, Svenšek Matija, Stanzich Terezija, Stegenšek Neža, Steinklauber Anton, Štern Jurij, Stiebler Angela, Stiebler Frida, Stiebler Jozefina, Stie- berc Roza, Stranjšak Frančiška, Stranjšak Tomaž, Stupca Antonija, Schalko Terezija, Šerbel Jožef, Šešerko Helena, Šlebinger Janez, Slik Marija, Šlik Franc, Slik Jedert, Schnide- ritsch Marija, Schusteritsch Jožef, Schwarz Helena, Schewe- der Janez, Schweiger Zofija, Tašner Janez, Temerl Terezija, baronica Teuchert, Turk Rudolf, Ulčar Sebastijan, Ulčnik Janez, Urbanek Frančišek, Ussar Bogoljub, Veber Ivana, Veritti Anton, Veronik Frančiška, Veršec Jurij, Veršec ❖ 489 <- Marija, Visočnik Lorene, Vreže Marija, Wach Amalija, Wamlek Jožef, Wamlek Janez, Wamlek Valentin, Weber Ivana, Winkler Avgust, Wochl Andrej, Wolf Jožef, Writz Janez, grof Zabeo Alfonzij, grofinja Zabeo Klelija, grofica Zabeo Karolina, grofica Zabeo Antonija, grofica Zabeo Pija, grof Zabeo Giovanni, Zebe Kristina, Zemljič Karl, Zvvirn Rajmund. Predmestna župnija Matere Milosti. P. Heric Gra- cijan frančiškan, P. Kokol Hadrijan frančiškan, Bračko Antonija, Brumen Marija, Poljanec Katarina, Povalec Marija, Valentan Magdalena, Verovnik Florijan, Verovnik Rozalija. Sv. Martin pri Vurbergu. Kumer Ignac, Kumer Ivana, Majerič Ana, Majerič Martin, Thaler Julijana, Tepeh Frančišek. Sv. Barbara pri Vurbergu. Kocbek Marija, Krepek Matevž, Pehan Neža. Selnica. Božiček Frančišek kapelan, Pipuš Ivana, Zmerc Ivana. Sv. Križ pri Mariboru. Galunder Filip. Sv. Peter pri Mariboru. Štrakl Matevž župnik, Tomažič Marija, Wolf Jožef. Sv. Marjeta ob Pes¬ nici. Frangež Jernej župnik. Sv. Martin v Kamnici. Novak Anton župnik, Doško Simon, Lorbek Anton, Nerat Janez, Nerat Marija, Mole Matija, Standegger Antonija, Standegger Ivan, Standegger Marija, Ursig Amalija, Višner Anton. (257). Dekanija Bistrica Slovenska. Slovenska Bistrica. Bohak Frančišek dekan in mestni župnik, dr. Ferdinand grof Attems, Breznik Anton, Grili Henrik, Kolander Janez, Pinter Alojzij, Prettner Anton, Repič Jernej, Satler Pavel, Sturm Jakob, Vehovar Frančišek, Zafošnik Mihael sen., Za¬ fošnik Pavel, Spodnja Polskava. Heber Frančišek župnik, Frangež Marija, Godec Anton, Hrastnik Terezija, Paul Janez, Paul Julijana, Stampfl Frančiška. Makole. Lendovšek Mi¬ hael župnik, A h ec Anton, Ahec Ana, Črnoga Jurij, Hajšek Matija, Mlakar Ana. Majšberg. Marinič Jakob župnik, Bedenik Jožef, Geiser Jernej, Grobelšek Janez, Kodrič Ma¬ tija, Korošec Alojzij, Korže Ana, Korže Janez, Pišek Fran¬ čišek, Pohleven Andrej, Sagadin Valentin, Vedlin Janez, Verdnik Neža, Verdnik Janez. Poliča n e. Cilenšek Alojzij župnik, Pahole Neža, Pahole Marija, Polanec Frančišek, -> 490 <- Sluga Janez, Sluga Roza. Laporje. Medved Martin žup¬ nik, Kac Marija, Pivec Janez. Tinje. Medvešek Janez žup¬ nik, Ferk Janez, Dušej Martin, Marguč Anton, Smogavc Anton, Smogavc Matija, Šega Matevž. Studenice. Čede Jožef župnik, samostan Magdalenaric Marija Gnadenbrunn, Bohak Roza, Fuchs Frančišek, Golob Marija, Kaučič Fran¬ čišek, Kitek Frančiška, Kitek Jakob, Kosirnik Ludvik, Ko¬ sirnik Terezija, Lešnik Alojzija, Malus Janez, Muhič Konrad, Prešern Marija, Pšeničnik Antonija, Turin Anton, Wory Alojzij, Žgajner Ivana. (74). Dekanija Braslovče. Braslovče. Vogrinec Ivan ka- pelan, Brinove Frančišek, Jošovc Gašper, Kodre Marija, Prislan Frančišek, Rovšnik Blaž, Strojanšek Frančišek, Vod- lak Marija, Vodlak Matevž. Vransko. Grofica Lilly Alberti, baronica Wittembach Isabela, Golob Jožef. Sv. Pavel pri Voljski. Končan Fortunat župnik, Brezovar Neža, Cilenšek Frančišek, Golavšek Frančišek, Kregar Anton, Rupnik Ma¬ rija, Skok Antonija, Skok Filip, Stupar Alojzij, Vedenik Fer¬ dinand, Žohar Terezija. Sv. Jurij pod Tabrom. Čulk Aloj¬ zij, Lončarič Jožef. Sv. Andraž nad Polzelo. Jodl Ivan župnik, Brinovšek Anton, Čremočnik Terezija, Majhenič Ferdinand, Uratnik Jakob. (30). Dekanija Celje. Celje. Javšovec Frančišek superijor, Kardinar Jožef c. kr. prof. veron., Kitak Frančišek misijonar, Kosi Jakob mestni kapelan, Bandek Neža, Bohm Melanija, Dirnberger Jožef, Dirnberger Marija, Dornig Neža, Filipan¬ čič Roza, Friedrich Fr. Toni, Frohlich Marija a), Frohlich Marija b), Gajšek Ana, Gajšek Ana sen., Gajšek Janez, Gologranc Ferdinand, Hervatin Josipina, Hervatin Marija, Hervatin Rozalija, Huhnerbein Aleksandrina, Koprivnik Je¬ rica, Korun Frančišek, Korun Marija, Kostevč Lucija, Ko- štomaj Terezija, Kretzner Ivana, Kruhar Matevž, Kullich Leopoldina, Lebič Ana, Lukec Ivan, Mak Ela, Martini Jožef, Martini Josipina, Matič Filip, Matič Karolina, Naprudnik Marija, Planinz Wilhelm, Podgoršek Jožef, Pušnik Frančišek, Staudinger Ana, Stojan Ana, Šušterič Jožef, Šušterič Tere¬ zija, Valečka Frančiška, Voučko Marija, Zdolšek Frančišek, -> 491 «• Zorger Eleonora. Žalec. Doberšek Frančišek kapelan, Schreiner Frančišek kapelan, Pirnat Amalija, Roter Jožef, Škorjanc Alojzij. Teharje. Razbornik Ivan kapelan, Če- mažar Luka, Franzi Jožefa, Gajšek Frančišek, Gurski Berta, Herman Apolonija, Hrovat Frančišek, Mastnak Valentin, Spar- hakl Ludovik, Šuhel Jožef. Griže. Ozimič Jožef kapelan. Sv. Peter v Savinjski dolini. Dr. Jančič Ivan župnik, Ant- loga Ivana, Breznik Friderika, Četina Frančišek, Čremožnik Antonija, Čremožnik Frančišek, Divjak Martin, Divjak Te¬ rezija, Gerlih Frančiška, Golčer Štefan, Hropot Jakob, Hro- pot Filip, Jordan Anton, Kolenc Frančiška, Košak Gašper, Kot Ana, Kot Martin, Kuder Janez, Lilija Elizabeta, Mak Jožef, Mastnak Štefan, Novak Jernej, Orešnik Jurij, Parfant Anton, Parfant Frančišek, Parfant Julijana, Sedminek Fran¬ čišek, Sedminek Štefan, Slimšek Janez, Trglav Alojzij, Ušen Frančišek, Ušen Vinko, Vasle Jožef, Vašel Herman, Vipot¬ nik Matija, Vrečar Ivana, Zupanič Ana, Žgank Andrej. Pol¬ zela. Hrovat Alojzija, Jošovc Marija, Loparnik Peter učitelj, Parfant Uršula, Šušter Apolonija, Zagoričnik Vinko. (108). Dekanija Dravsko poljo. Hoče. Grušovnik Adam dekan in nadžupnik, Čiček Marija, Florjančič Frančišek, Flor¬ jančič Jakob, Frangež Frančišek, Frangež Jernej, Kerschitz Ana, Kselman Jožef, Lešnik Janez, Lobnik Jakob, Macher Franc, Pfeifer Marija, Šeško Konrad, Visočnik Janez. Cir¬ kovce. Beranič Štefan, Korže Vinko, Lah Jurij, Lobnik Antonija, Pauman Jernej, Pauman Matevž, Pernat Anton, Pernat Helena, Svenšek Frančišek. Sv. Lovrenc na Drav¬ skem polju. Ozmec Jožef župnik, Babič Marija, Finžgar Janez, Ozmec Marija, Traun Janez. Sv. Janez na Dr. polju. Colnarič Martin, Dobnik Jakob, Dobnik Martin, Ekart Gre¬ gor, Fric Anton, Gojčič Mihael, Greif Anton, Kirbiš Tomaž, Šolar Alojzij, Toplak Ivan. Slivnica. Hirti Frančišek župnik, Falež Štefan, Kotnik Boštjan. Fram. Muršič Frančišek župnik, Ačko Marija, Ačko Rok, Horvat Matilda, Leskovar Apolonija, Lešnik Ferdinand, Zrnko Alojzija. (48). Dekanija Gornjigrad. Gornjigrad. Rabusa Jakob kapelan. Sv. Frančišek. Zavolovšek Ignac. Solčava, -> 492 Šmid Mihael župnik, Germel Kristijan c. k. poštar, Kle- menšek Helena, Klemenšek Rok, Krivec Jerica, Plesnik Gre¬ gor, Plesnik Janez, Plesnik Neža, Suhadolnik Matija, Suha¬ dolnik Ivana, Štiftar Jožef, Štiftar Marija, Vršnik Marija, Vršnik Martin. Luče. Jezovčnik Jerica, Jezovčnik Ivan, Je¬ zernik Marija, Jezernik Vincenc, Krive Ivan, Plaznik Jakob, Plaznik Jožef, Plaznik Marija. Rečica. Veninšek Florijan, Veninšek Janez. Sv. Martin za Dreto. Kitak Jakob žup¬ nik, Bric Janez, Kitak Ana, Šporn Frančišek, Tomin Fran¬ čišek. Sv. Mihael nad Mozirjem. Gunčer Jožef župnik. Mozirje. Fidej Frančišek. Nazaret. Celinšek Jožef. Sv. Peter Bočna. Zagožen Jožefa, Zagožen Boštjan, Zagožen Uršula. (37). Dekanija Jarenina. J areni na. Čižek Jožef dekan in župnik, Hasl Julijana, Heržič Alojzij, Kokelj Marija, Pacher- nik Rozalija, Viher Alojzija. Sv. Jakob v Slov. gor. Plateis Frančišek, Plateis Gabrijela. Sv. 11 j v Slov. gor. Vračko Ewald župnik, Baumann Ivan, Ehrlich Frančišek, Ehrlich Frančišek star., Ehrlich Ana, Thaler Frančišek, Vaupotič Štefan, Vaupotič Antonija, Vernik Alojzij, Vernik Anton. Svečina. Janžekovič Vid župnik, Bohanec Frančišek, Šer- binek Jurij. Sv. Jurij ob Pesnici. Zemljič Matija župnik. Dobaj Anton, Zemljič Šimon. (24). Dekanija Konjice. Konjice. Hrastelj Frančišek arhi- dijakon, Podpečan Jernej kapelan, Berglez Štefan, Blajh Jožef, Čebulak Katarina, Černec Roza, Jošt Leopold, Jošt Terezija, Kovač Jožefa, Kragolnik Matija, Kragolnik Marija, Kuk Ignac, Lazar Marija, Leskovar Janez, Mušič Helena, Osvatič Ignac, Pučnik Terezija, Srabotnik Gvido učitelj, Vodenik Terezija, Vrečko Marija, Žohar Marija. Prihova. Kumer Karl župnik, Bukovšek Anton kapelan, Bečan Ana, Flis Jožef, Goričan Janez, Muc Anton, Muc Marija, Pučnik Anton obč. predst,, Rak Rudolf, Rudolf Mihael, Skerbinšek Jožef obč. predst. Čad ram. Bezenšek Jurij papežev ko¬ mornik in župnik, Fortunat Janez, Regoršek Pavel, Srebre Frančišek, Srebre Jožef, Srebre Rozalija. Loče. Korošak Jakob kapelan, Habjan Terezija, Košir Alojzija, Sproger Mar- -> 493 * jeta, Verhovnik Antonija, Zidanšek Janez. Zreče. Škofič Marko kapelan, Fabijan N. učiteljica, Hrovat Alojzij, Kovač Anton, Kovač Janez, Sadek Frančišek, Sadek Karl. Žiče. Leben Neža, Potočnik Marija, Skrobar Marija, Žuraj Jakob. K e bel j. Jurač Jakob, Kos Marija, Kos Marko, Smogavc Ivana, Smogavc Matija. Sv. Jernej pri Ločah. Cvahte An¬ ton, Cvahte Matilda, Košir Marija, Marguč Andrej, Marguč Ivan, Marguč Janez, Pak Cecilija, Ratej Antonija. (68). Dekanija Kozje. Kozje. Tomažič Marko dekan in žup¬ nik, Dr. Jankovič Frančišek drž. poslanec, Druškovič Jožef, Druškovič Frančiška, Kolar Andrej, Kovačič Martin, Kranjc Jakob, Stukl Anton. Sv. Peter pod Svetimi gorami. Kunej Alojzij, Kunej Janez, Ulčnik Martin. Podsreda. Krohne Jožef župnik. Podčertek. Pajk Matevž, Počivavšek Janez, Počivalšek Matevž. Sv. Vid Planina. Guček Jožef. Olimje. Kotnik Jožef župnik, Andrejak Viktorija, Grobelšek Fran¬ čišek, Kotnik Frančišek, Kotnik Janez, Kotnik Matija, Pajk Anton, Toplišek Martin, Toplišek Uršula. Dobje. Romih Janez, Salobir Jožef. Pilštanj. Rauter Jakob župnik. Buče. Bovha Anton, Kolar Anton, Pavlič Anton. Planinski trg. Žibret Frančišek. (32). Dekanija Laško. Laško. Dr. Kruljc Frančišek dekan in nadžupnik, Pavlič Frančišek kapelan, Apuš Anton, Apuš Marija, Belej Jožef, Herman Hedvig, Herman Hedvig sen., Herman N., Hrastnik Mihael, Koblič Frančišek, Lapornik Frančišek, Lapornik Martin, Ličnik Anton, Ličnik Janez, Ličnik Marija, Pinter Jožef, Rosman Ferdinand, Šanca Ja¬ nez, Teršek Mihael, Topolec Karolina. Loka. Breznik Ana. Sv. Rupert nad Laškim. Gašparič Jakob župnik, Oblak Jožef, Pertinač Frančišek, Pertinač Janez, Pirnat Blaž, Raz- boršek Janez, Tratnik Martin. Trbovlje. Jamšek Nikolaj kapelan, Pečnak Jožef kapelan, Kolarič Marija. Rimske toplice. Šnuderl Maks, Ulaga Karl, Ulaga Tomaž. Sv. Miklavž nad Laškim. Ožek Vinko, Pavčnik Anton. Sv. Lenart nad Laškim. Časi Frančišek župnik. Širje. Pl. v. Hornik Julius, Ekscel. pl. v. Hornik Teodor, baronica pl. v. Hornik Hermina. (40). £ 494 Dekanija Sv. Lenart. Sv. Lenart v Slov. gor. Arnuš Alojzij, Diemat Marija, Diemat Roza, Gole Sofija, Jagodič Terezija, Kurnik Jakob, Oman Alojzija, Tomažič Sofija, Zem¬ ljič Anton, Živko Frančišek, Živko Marija. Sv. Rupert. Babosek Jožef, Babosek Genovefa, Golob Martin, Herman Ivan, Kranvogel Vinko, Vrlič Frančišek, Vrlič Marija. Sv. Trojica v Slov. goricah. P. Kasijan Zemljak župnijski upravitej, Borko Magdalena, Bračič Matija, Dobaja Marija, Erman Janez, Fras Marija, Klobasa Alojzij, Klobasa Marija, Knaflič Ivana, Križan Jakob, Križan Martin, Letnik Marija, Močnik Blaž, Močnik Marija, Ploj Marija, Ploj Tomaž, Rojko Marija, Rojko Rudolf, Slanič Jožefa, Vreznik Valen¬ tin. Sv. Benedikt. Paulič Peter kapelan, Bračič Ana, Ploj Anton, Senekovič Frančišek. Sv. Ana na Krempergu. Dr. Suhač Anton dekan in župnik, Hirz Natanael, Holzapfel Fran¬ čišek. Rumpler Karl, Špindler Marija, Winter Frančišek. Sv. Bolfenk pri Bišu. Vodošek Jožef župnik, Bezjak Eliza¬ beta, Fras Jakob, Horvat Frančišek, Simonič Frančišek, Šuc Marija. Sv. Jurij v Slov. gor. Bosina Ivan kapelan, Brezner Karl, Lutz Ivan, Roškar Alojzij, Roškar Janez. Marija Snežna. Zohrer Marija. (60). Dekanija Ljutomer. Ljutomer. Jurkovič Martin de¬ kan in župnik, Lovrec Andrej kapelan, Toplak Jožef kapelan, Kosi Alojzij bogoslovec, Babič Jakob, Babič Marija, Bab¬ nik Antonija, Bobnar Tomaž, Brunčič Jožef, Brunčič Kata¬ rina, Čeh Jožef, Červič Alojzij, Dunaj Alojzij, Ficka Anton, Fric Ivan, Jurša Frančišek, Kapun Janez, Kerman Ana, Ki- kec Mihael, Kosi Avguštin, Kosi Frančišek, Kovačič Ja¬ kob, Krajnc Marija, Kuzma Uršula, Lašič Ana, Lipovec Ma¬ rija (Podgrad), Lipovec Marija, Lipovec Martin, Luknar Ma¬ rija, Maguša Anton, Maguša Marija, Markovič Ana, Marko¬ vič Frančišek, Makoter Matevž, Mir Helena, Misleta Alojzij, Novak Peter, Novak Frančiška, Novak Ivana, Novak Ma¬ rija, Pušenjak Mihael, Rakovec Alojzij, Rajh Jakob, Roškar Andrej, Rus Matevž, Semenič Jerica, Semenič Jožefa, Slana Martin, Stih Alojzija, Šoštarič Marija, Šoštarič Ludovik, Šoš¬ tarič Terezija, Trojnar Anton, Veras Ana, Vessner Jožefa, -> 405 <- Vozlič Neža, Vunderl Frančiška, Zemljič Antonija. Sv. Ju¬ rij ob Ščavnici. Holz Jožefa, Kreft Ivana, Muhič Frančišek. Sv. Peter pri Radgoni. Osenjak Martin župnik, Benko Janez, Čagran Marija, Čančala Jakob, Fekonja Janez, Kra- bonja Anton, Krabonja Marija, Kaučič Frančišek, Kaučič Jožef, Lasbacher Jakob, Leskošek Leopoldina, Lončič Janez, Lončič Marija, Mlinarič Anton, Rajh Frančišek, Sattler Ja¬ kob, Senica Alojzij, Srt Jožef, Stefanec Terezija, Trstenjak Alojzij, Trstenjak Marija. Kapela. Meško Martin župnik, Cvetko Ana, Kaučič Janez, Kaučič Marija, Ketiš Matevž, Korošec Andrej, Korošec Anton, Markovič Frančišek, Mauko Frančišek, Moder Marija, Novak Ana, Pertl Kvirin, Puhar Frančišek, Pukljavec Ljudovik, Pukljavec Marija, Rola Janez, Rožman Frančišek, Safošnik Janez, Slana Ivana. Sv. Križ. Weixl Jožef župnik, Bohanec Frančišek, Črnjavič Marija, Čuk Alojzija, Čuk Frančišek, Domanjko Alojzij, Domanjko Marija, Filip Peter, Granfula Frančišek, Haupt¬ man Ignac, Horvatič Ivana, Jandl Julian, Jureš Alojzij, Jureš Terezija, Jurinec Katarina, Kardinar Frančišek, Kardinar Ma¬ rija, Kralj Marija, Lešnik Frančišek, Muhič Jernej, Novak Frančišek, Osterc Alojzij, Paulič Marija, Ploj Marija, Pučko Andrej, Rožman Jožef, Slana Jernej, Slavič Anton, Slavič Katarina, Slavič Marko, Šalamun Ana, Šalamun Jakob, Šoš¬ tarič Jakob, Špindler Marija, Vaupotič Alojzija, Vaupotič Ja¬ nez, Vaupotič Frančišek, Vaupotič Frančiška (Leskovec), Vaupotič Frančiška (Logarovci), Vaupotič Matija, Žnidarič Frančišek, Žnidarič Marija. Mala Nedelja. Kocpek Ivana, Korošec Ana, Korošec Jakob, Lesjak Frančiška, Sobočan Štefan, Sterniša Andrej, Sterniša Frančiška, Zmazek Fran¬ čišek. (151). Dekanija Mahrenberg. Remšnik. Podvinski Anton župnik, Krelj Jožefa, Wagner Marija. Muta. Hurt Franči¬ šek župnik. (4)- Dekanija Maribor d. Dr. br. Predmestna župnija Sv. Magdalena. GabercSimon častni kanonik in dekan, Črnko Jožef župnik v pokoju, Stergar Anton predmestni kapelan, Šegula Frančišek predmestni kapelan, Žolgar Vinko pred- £ 496 <- mestni kapelan, Potočnik Matevž, Pšunder Julijana, Ruprich Emil, Ruprich Emilija, Uranjek Alojzij, Uranjek Marija, Zie- sel Frančiška, Ziesel Karolina, Ziesel Terezija. Ruše. Be- čela August, Bečela Marija, Cerk Jožef, Cerk Marija, Jurše Jožef, Lakoše Frančišek, Lakoše Marija, Rep Janez, Šerc Janez, Šerc Marija. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Horvat Friderik župnik, Slavič Frančišek župnik v p., Stabuc Jer¬ nej kapelan, Paulič Jakob. Puščava. Zernko Gašper žup¬ nik, Korman Jožef. (30). Dekanija Nova cerkev. Nova cerkev. Dr. Gregorec Leopold dekan in župnik, Arlič Alojzij, Arlič Anton, Pintar Janez. Vojnik. Potovšek Jožef župnik, Ogulin Janez ka¬ pelan, Bezgovšek Alojzij, Florjane Marija, Klinc Frančišek, Mimik Marija, Samec Ignac, Skale Marija, Terjašek Barbara, Terjašek Neža. Vitanje. Arzenšek Alojzij župnik, Glazer Jožef, Javornik Jernej, Jiršič Anton, Skok Frančišek. Do¬ ber n a. Kukovič Friderik župnik, Delčnjak Helena. Sv. Martin v Rožni dolini. Ozvatič Frančišek župnik, Koklič Ljudmila, Videnšek Frančišek, Videnšek Matija. (25). Dekanija Ptuj. Ptuj. Fleck Jožef prošt in mestni nad¬ župnik, Pšunder Ferdinand mestni kapelan, Brez Anton, Brez Marija, Colnerič Janez, Friedman Filip, Jager Augu- štin, Kovačič Cecilija, Kraker Ana, Medonig Marija, Mlaker Marjeta, Možina Janez, Naglič Frančiška, Plavčak Ivana, Rosen- feld Marija, Rosenfeld Rihard, Sellinschegg Ela, Tenjer Ivana, Tenjer Miklavž, Valenko Terezija. Sv.Peter in Pavel v Ptuju. P. Pij Vakselj minorit, Brenčič Frančišek, Brenčič Janez, Brenčič Mihael, Kramberger Frančišek, Kuhar Janez, Osoj¬ nik Janez, Rašl Apolonija, Simonič Janez sen., Simonič Ja¬ nez jun., Šamperl Jožef, Tobijas Janez, Toplak Frančišek, Ver Frančišek, Vrabl Janez, Zelenko Anton, Zelenko Eliza¬ beta. H ajdi n ja. Toman Janez župnik, Godec Frančišek, Rodošek Janez, Sagadin Roza, Škofič Jakob, Šlamberger Andrej, Štrucl Janez, Štrucl Martin, Urbani Elizabeta, Zu¬ panič Antonija, Zupanič Frančišek, Zupanič Marija, Zupa¬ nič Matevž. Sv. Urban. Malajner Karl kapelan, Čeh Aloj¬ zij, Čeh Frančišek, Gregorec Jedert, Januš Alojzij, Klemenčič -> 497 * Anton, Klemenčič Magdalena, Kramberger Franc (Škrinjar), Kramberger Franc (Dolič), Kramberger Franc (Dolič) sen., Rojko Terezija, Simonič Marija, Simonič Vinko, Tašner Karl. Vurberg. Kolarič Ljudovik, Kolarič Marija. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Skvarč Jožef kapelan, Dominko Marija, Flos Neža, Florvat Franc sen., Horvat Franc jun., Horvat Franc jun., Horvat Marjeta, Horvat Marija, Janžekovič Neža, Koren Terezija, Koser Franc, Kuhar Terezija, Lacko Jedert, Lah Andrej, Pignar Jedert, Pignar Jakob, Rakuša Franc, Repič Jožef, Šamperl Anton, Šamperl Uršula, Šegula Anton, Ti- kvič Paulina, Toplak Neža, Zagoršak Elizabeta, Zorman Alojzij, Zorman Ivan. Sv. Marko niže Ptuja. Aielšek Ivan kapelan, Belšak Roza, Ciglar Jakob, Cimerman Marija, Gla- žar Marija, Janžekovič Marko, Korošec Franc, Kosi Marija, Kostanjevec Jožef, Kovačič Franc, Kovačič Jožef, Korošec Marija, Ljubeč Marija, Obran Jožef, Primožič Janez, Roškar Peter, Rožmarin Franc, Rus Marija, Skuhersky Ana, Strelec Jedert, Šešerko Franc, Šilak Marija, Štrafela Marija, Toplak Elizabeta, Valič Martin, Vajda Jedert, Veršič Janez, Vincek Andrej, Zagoršak Frančišek, Zagoršak Marjetica, Zemljarič Ivana jun., Zemljarič Ivana sen., Zemljarič Jožef, Zotlar Anton, Žnidarič Marija. Polenšak. Janžekovič Marija. Sv. Andraž v Slov. gor. Ilešič Frančišek, Lovrec Ljudevit, Rebec Vinko, Simonič Alojzij. Sv. Marjeta niže Ptuja. Belšak Simon, Bezjak Franc, Bezjak Tomaž, Erženjak Jedert, Roškar Janez, Roškar Martin, Ožinger Franc, Petrovič Alojzij, Pukšič Anton, Stumberger Frančišek, Stumberger Marija. (143). Dekanija Rogatec. Rogatec. Bele Andrej, Kores Ivan ekonom, Ozvvaldič Janez. Sv. Križ pri Slatini. Korošec Frančišek nadžupnik, Cverlin Marija, Cvetko Ja¬ nez, Hermans Elizabeta, Hermans Marija, Pelko Matevž, Petek Marija, Plemenitaš Mihael, Prah Antonija, Roškar Ja¬ nez, Šrot Anton. Sv. Ema. Kaštrun Matevž. Sv. Peter na Medvedovem selu. Gomilšek Frančišek župnik, Cverlin Janez, Debelak Simon, Fink Antonija, Inkret Štefan, Jančič Alojzija, Kovačič Frančišek, Vehovar Ana. Sv. Florijan 32 -> 498 <- pod Bočem. Roškar Martin župnik. Sv. Rok ob Sotli. Še¬ gula Frančišek župnik. Stoperce. Kos Matija, Vratič Ig¬ nac. Žitale. Bukšek Frančišek, Jus Sofija, Krajnc Jožef, Krušič Janez, Krušič Marija, Mikolič Jernej, Mikolič Jurij. Kostrivnica. Franz Ernst, studiosus, Franz Olga. (36). Dekanija Stari trg. Stari trg. Ješovnik Jožef, Slem- nik Jernej. Sv. Martin pri Slovenjgradcu. Gams Jožef, Goršek Mihael, Hribernik Franc, Strmčnik Jurij, Strmčnik Julijana. Slovenjgradec. Čižek Alojzij mestni župnik, Bučinek Antonija, Debelak Katarina, Frass Marija, Frass Lovrenc, Meh Maria, Nussbaumer N., Skaza Elizabeta, Skaza Peter, Zepitsch Jožef. Sv. Janez pri Spodnjem Dra¬ vogradu. Trobentar Jožef. Sv. Miklavž. Vračun Frančišek župnik. Sv. IIj. Krušič Frančišek. Pameče. Jurko Janez, Sili Janez. Sv. Florijan v Doliču. Jastrobnik Aleksij, Ja- strobnik Janez. (24). Dekanija Šaleška dolina. Skale. Rotner Ivan dekan in župnik, Kropivšek Valentin kapelan, Čugmus Jožef učitelj, Čanč Martin, Lastnik Florijan. Sv. Martin pri Šaleku. Spital Martin, Spital Peter. Šoštanj. Zapušek Jožef. (8). Dekanija Šmarje. Šmarje. Sinko Frančišek kape¬ lan, Bakšič Frančišek, Novak Alojzij, Novak Janez, So¬ vine Jožefa, Sovine Matija, Stoklas Jožef, Šileč Leopold. Dramlje. Ogrizek Frančišek župnik, Jesenek Blaž, Ko¬ žuh Frančišek, Slemenšek Gregor, Slemenšek Marija, Šket Alfonzij, Verbič Jakob, Vodušek Mihael, Zabukovšek Anton. Zibika. Smole Frančišek. Slivnica. Kozinc Janez župnik, Jagodič Alojzij kand. teolog., Tanšek Jurij. Sv. Štefan. Zdolšek Andrej župnik. Ponikva. Mlaker Jožef, Pepelnak Frančišek. Sv. Jurij ob južni železnici. Mikuš Valentin župnik, Kavčič Jožef kapelan, Bajc Jakob, Ferlež Janez, Ferlež Marija, Gračner Marija, Gračner Šte¬ fan, Hrovat Elizabeta, Kovačič Frančišek, Koprivc Terezija, Oset Janez, Oset Marija, Siple Marija, Slomšek Ana, Slom¬ šek Frančišek, Slomšek Jakob, Soler Neža, Šumej Anton, Vengušt Frančišek, Vrečko Ana, Zdolšek Antonija, Žličar Mihael. (46). -> 499 <- Dekanija Velika Nedelja. Velika Nedelja. Men- hart Jakob župnik, P. Krajnc Krizostom, Bogša Anton, Bogša Rozalija, Kosi Alojzij, Hržič Marija, Kuharič Florijan, Marinič Alojzij, Meško Frančiška, Meško Ivan, Petek Julijana, Ribič Ivan, Škerlec Frančišek, Šnajdar Ferdinand. Ormož. Gliebe Andrej župnijski upravitelj, I. R. Kubinek župnik, Plaveč Te¬ rezija, Vaupotič Frančišek. Središče. Cajnkar Jakob župnij¬ ski upravitelj, Srša Matevž kapelan iz Slavonije, Borko Ivan, Bratuša Ivan, Bratuša Marija, Hlebec Marija, Klobučar Jo¬ žefa, Kocjan Frančišek, Kolarič Frančišek, Kolarič Katarina, Kušter Julijana, Kušter Jožef, Lašič Martin, Srša Frančišek, Šalamun Marija, Štampar Anton, Sambolec Ana. Sv. Mi¬ klavž pri Ormožu. Meško Jožef župni upravitelj, Bogša Janez, Bogša Lovrenc, Lukman Ivan, Pajek Eva. Svetinje. Filipič Janez, Goršič Janez, Grmič Marija, Lah Jakob, Mag¬ dič Ferdinand, Novak Neža, Nevoljnik Jakob, Petovar Leo¬ pold, Petovar Elizabeta, Pihlar Alojzija, Pihlar Matija, Roz- manič Antonija, Viher Eva, Zadravec Ana, Zadravec Fran¬ čišek, Zobovič Anton. Sv. Bolfenk na Kogu. Borko Ivan, Munda Jožef, Sever Mihael, Zadravec Elizabeta. Sv. To¬ maž. Canjkar Tomaž, Canjkar Peter, Dovečar Ana, Dove- čar Marija, Kranjc Ivana, Kranjc Martin, Kranjc Ivana (Hra- njegovci), Kranjc Martin (Hranjegovci), Kosi Jakob, Majcen Alojzij, Majcen Jožef, Majcen Frančišek, Majcen Janez, Munda Ana, Rajh Martin, Rajh Tomaž, Rajh Uršula, Šti- berc Marija, Zelenjak Janez, Zemljič Frančišek, Zmazek Jo¬ žefa, Zmazek Martin, Vrbnjak Marija. Sv. Lenart. Oz¬ mec Frančišek. (84). Dekanija Videm. Videm. Lassbacher Anton kapelan, Bernardič Ignac, Colner Antonija, Colner Frančišek, Colner Marija, Colner Marija sen., Fakin Anton, Kos Avgust, Knez Terezija. Brežice. Mešiček Jožef dekan in mestni župnik, Držič Janez, Držič Marija, Fliess Ljudmila, Mešiček Fran¬ čiška, Novak Janez, Šepec Marija, Šepec Terezija, Zorko Frančiška. Sevnica. Dobršek Ivan župnik, Mlinarič Fran¬ čišek, Šindelač Marijana, Vertačnik Marija, Vresk Mihael. Bizeljsko. Palir Jakob kapelan, Kozjek Jožef. Kopriv- 32 * -> 500 <- niča. Cvetko Jurij kapelan. Rajhenburg. Tratnik Jožef I. kapelan, Gaberc Martin H. kapelan, Gaberc Alojzij Cand. theolog., Ausenak Frančišek, Berger Jožef, Cerjak Martin, Dorr Pavla, Kelhar Martin, Kelhar Terezija, Kink Marija, Kosar Jožefa, Medved Marija, Rezec Neža, Rezec Frančišek, Zidar Frančiška, Žičkar Antonija. Artiče. Bolkovič Anton župnik, Dernač Jakob trgovec. Zdole. Šoba Alojzij, Omer- zel Frančišek, Pleterski Janez. Piš ec e. Srabočan Anton župnik, Agrež Neža, Gerec Frančišek, Ogorevc Janez, Ver- šec Jurij, Veršec Marija. (53). Dekanija Vuzenica. Sv. Anton na Pohorju. Panič Jožef župnik, Kanop Mihael, Kovač Janez, Krištan Pongrac, Mravljak Janez, Petrun Janez, Pušnik Gašpar. (7). Dekanija Zavrče. Z a vrč e. Budigam Janez. Sv. Bar¬ bara pri Borlu v Halozah. Vogrin Ivan župnik, Reicher Amalija, Reicher Marija. Sv. Trojica v Halozah. P. Ber¬ nardin Šalamun župnik, P. Zorko Matija minorit, Marinič Jožef, Serdinšek Urban, Šprah Jedert. Sv. Vid pri Ptuju. Holc Neža, Petrovič Simon, Vindiš Jožef. (12. Skupaj 1401). Lastno skupino s svojo oskrbovalno pisarno za aka- demično mladež so imeli na Dunaju poleg drugih visoko- šolcev tudi bogoslovci. Ti so se priglašali naravnost na Dunaju, zato niso navedeni v zgornjem imeniku. Mariborska duhovšnica je bila na svetovnem evharističnem shodu pre¬ cej dobro zastopana. Gospodje bogoslovci so imeli svoj akademični odsek z lastnimi predavanji. Iz Maribora so se jih udeležili ti le gospodje bogoslovci: Bohak Jakob, Čeplak Ferdinand, Grifič Ignacij, Hanžič Janez, Jarh Konrad, Jeraj Jožef, Klobasa Andrej, Kozar Mar¬ tin, Lukman Franc, Oblak Janez, Rezman Alojzij, Slavič Janez, Sternad Friderik, Štiglic Franc, Toplak Franc, Vese¬ njak Pavel. Da se je zlasti po mestih doseglo tako nepričakovano število udeležencev, so mnogo pripomogli razni pododbori. Med gospejnimi sotrudnicami sta se odlikovali zlasti baroninja Antonija Pach in grofinja Gabriela Schonborn- £ 501 <- Chotek. Kakor prva je prejela tudi druga gospa od svetega očeta Pija X. blagoslovljeno sliko, kakor je bilo že ome¬ njeno na strani 485. Slika ji je bila doposlana z naslednjim pismom: Hochgeborene Frau Grafin! Mit dem hochstvverten Schreiben vom 1. Juni 1913 geruhten mir Ihre Kaiserliche und Konigliche Hoheit Frau Erzherzogin Maria Annunziata als Hochste Protektorin der Damenkomitees ftir den XXIII. eucharistischen Kongress in Wien eine Anzahl der Bilder zu iibersenden, die Se. Heilig- keit Papst Pius X. zum Andenken an diesen Kongress ge- spendet und mit Seinem besonderen Segen verbunden hat. Der Bestimmung des Heiligen Vaters gemaB, daB die Bilder eine Auszeichnung tur diejenigen seien, vvelche zum Gelingen des Kongresses in hervorragender und aufopfe- rungsvoller Weise beigetragen haben, und im Sinne des oberwahnten Schreibens Ihrer Erzherzoglichen Durchlaucht erlaube ich mir der Hochgeborenen Frau Grafin als Ehren- prasidentin des Damen-Subkomitees ftir die Lavanter Dio- zese in der Anlage ein Exemplar des Andenkens Sr. Heiligkeit Papst Pius X. zu ubersenden. Gleichzeitig statte ich Ihrer Hochgeboren Frau Grafin meinen verbindlichsten Dank ab ftir die muhe- und opfer- volle Tatigkeit, mit welcher sich Hochgeborene Frau Grafin um den so segensreichen Erfolg des XXIII. eucharistischen Kongresses in Wien 1912 verdient gemacht haben. Mit dem Ausdrucke vorzuglicher Hochachtung Ergebener Marburg, am 12. Juni 1913. Dr M ichaeJ Napotnik, Fiirstbischof. Res, veličastno je število tiskanih imen udeležencev svetovnega evharističnega kongresa iz Lavantinske škofije. Ta imenik bodi vsem v trajno veseli spomin! O, da- bi bila vsa ta imena zapisana tudi v knjigo življenja Jagnjeta! (Apok. 21, 27). * 502 <- 3. Račun Lavantinskega kn. šk. odbora za sve^ Dohodki. V Mariboru, dne 14. oktobra 1912. -> 503 tovni evharistični shod na Dunaju leta 1912. Izdatki. Zgoraj imenovani odbor. i Gotovina se je porabila za razpošiljanje kongresnih poročil. Preostanek se je poslal kot podpora Lavantinske škofije dunajski centralni pisarni. -> 504 LX. Postni pastirski list z dne 6. januarja 1913 o Kristusu, zmagovitem vladarju vsega sveta, in o šestnajststoletnici Milanskega odloka, ki ga je izdal cesar Konstantin Veliki. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, izporoči častivredni duhovščini in vsem prebivalcem svoje ško¬ fije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro od Boga Očeta in Sina v edinosti Svetega Duha! Christus vincit. Christus regnat. Christus imperat. V Gospodu ljubljeni škofljani! ristus zmaguje. Kristus vlada. Kri¬ stus gospoduje. Če se je ta staročastiti rek kedaj in kje uresničil, tedaj se je to zgodilo lanjsko leto v naši ljubi Avstriji na veličastni, sijajno uspeli evharistični svečanosti Dunajski. Ta veselja in tolažbe polni vzklik so mogli soglasno zagnati vsi, ki so na XXIII. mednarodnem evharističnem kongresu bili priče tistega ne¬ popisnega zmagoslavja, ki so ga ne le posamezni verniki, marveč vsi avstrijski narodi s svojim globoko vernim cesar- jem-jubilarjem pripravili Jezusu Kristusu v najsvetejšem Za¬ kramentu, ko so mu izkazovali kraljevske časti ter se mu klanjali kot svojemu Kralju. Velikanska evharistična procesija narodov je udeležencem in gledalcem vzbudila jasno zavest o resnici: Christus vivit et vincit. Christus regnat et guber- nat. Christus imperat et triumphat. Kristus živi in zmaguje. Kristus vlada in zapoveduje. Kristus gospoduje in se proslavlja. Milosti polno, evharistično leto smo sklenili na god sv. Silvestra, na starega leta resni dan, s slovesnimi za¬ hvalnimi pobožnostmi. V stolnici, materi vseh cerkev po škofiji, sem še dne 28. decembra posvetil prostor za evha¬ ristično bogoslužje, ko sem konsekriral sedmi in zadnji -> 505 prenovljeni altar v stolni cerkvi na čast hrabremu vojščaku Kristusovemu, sv. Florijanu. In potem se je vršila zadnje tri dni pojemajočega leta v prestolnici, kot venčanje evharistič¬ nih slovesnosti in kot vsakoletni sklep sem od leta 1904 v škofiji vpeljane vedne zakramentalne pobožnosti, med izredno obilno udeležbo vernih meščanov večna molitev v poče- ščenje evharističnega Boga. Preteklo spominsko leto je bilo za celo razsežno Lavantinsko škofijo leto radosti, miru in blagoslova, leto vzveličavne povzdige src od minljivih ze¬ meljskih dobrin tja gori k neminljivim nebeškim zakladom. Tako številne in dobro uspele slovesnosti so se težko kdaj vršile v katerem drugem cerkvenem letu, kakor v cer- kveno-zgodovinski tako znamenitem letu 1912. Svečanost se je vrstila za svečanostjo v 221 gosto naseljenih župni¬ jah prerazsežne vladikovine. Evharistični misijoni in du¬ hovne vaje, evharistične devetdnevnice in tridnevnice, evha¬ ristični shodi in obhodi, skupna obhajila, molitevne ure in enake svete pobožnosti so se prirejale v počeščenje veli¬ kega Boga v mali hostiji, v vzveličanje neumrjočih duš. Da, prav to spominsko in zahvalno leto nam je vsem vzbudilo zavest, kako neizmeren zaklad imamo v najsve¬ tejšem Zakramentu, in kako je vse naše duhovno in nrav¬ stveno prerojenje odvisno od tega, da svojemu Gospodu in Vzveličarju v Evharistiji zmeraj stojimo blizu po veri, upanju in ljubezni. — Tozadevna semkaj došla in v letoš¬ njem škofijskem šematizmu ali seznamku duhovnikov de¬ loma natisnjena poročila razodevljejo in nepobito dokazu¬ jejo veselo to resnico. In zatorej se globoko v svoji duši čutim dolžnega, da izrečem za tolike blagoslovljene uspehe in sadove pred vsem neskončno dobremu Bogu najponižnejšo zahvalo. Za¬ kaj, Gospod je vodil in vladal srca po svoji milosti ter je dajal prizadevanjem vnetih dušnih pastirjev in krepkemu sodelovanju pobožnih vernikov svoj vsemogočni blagoslov. Njemu bodi torej hvala in zahvala! E^aptoretts up #aj>. Zahvaljujte se Bogu, kakor tolikokrat svetuje in opominja sv. Pavel v zlati knjigi svojih listov! -> 506 <- In po vzgledu in vzoru ravno tega drugega kneza apostolov izrazim svojo nadpastirsko zahvalo vsem duhov¬ nikom po škofiji in vsem drugim škofljanom, kateri so ra- dovoljno poslušali moj pastirski glas ter so za njim sledili, "ki sem ga povzdignil v svojih lanjskih štirih podučnih po¬ slanicah v počeščenje in poveličanje moljenja vredne pre¬ svete Evharistije. Enako so ljubi verniki obe knjižici, kateri sem priobčil z istim vzvišenim in svetim namenom, z ži¬ vahnim zanimanjem prebirali ter si njune nauke koristno k srcu jemali. Zatorej zagotovim s sv. Pavlom vse svoje drage škofljane: Jaz sem do vseh evharističnega in hva¬ ležnega čutenja in mišljenja. Eoyapun&>, jaz hvalim Boga za vas vse. S tem pa, predragi moji, vpliv in delo evharistične svečanosti nikakor nista končana, marveč se morata šele zdaj prav pričeti. Navdušenje, ki ga navadno vzbuja slav¬ nostni sijaj in blesk, če vladarji praznujejo svoj vhod v mesta, da se pokažejo podložnim ter sprejmejo njihove po¬ klonitve, začne pojemati, ko so praznični dnevi preminili. Drugače pa mora biti pri visokem in veličajnem verskem prazniku, čigar čudovito pozorišče je bilo staroslavno, veri zvesto cesarsko mesto Dunaj. Evharistični shod je dokon¬ čan; pa za nas se je pričel. Mi hočemo za evharističnim Bogom-kraljem zvesto hoditi, za njim stanovitno slediti in mu vdano služiti. Najbolje in najveljavneje se bomo Gospodu zahvalili za mnoge in velike evharistične dobrote, ako si bomo po vseh dušnih in telesnih močeh prizadevali, stanovitno ohraniti in marljivo rabiti žlahtne in dobre sadove evharističnega leta. Pod božjim varstvom tako sijajno dovršeni evhari¬ stični shod ne bodi le začasno mogočna izpoved našega krščansko-katoliškega verovanja in mišljenja, marveč vplivaj okrepčevalno in vtrjevalno na vse versko-nravstveno življe¬ nje! Kot zlati sad te v svoji vrsti edine prireditve se naj povsod pokaže večja vnetost v krščanskem, družinskem in vsem drugem družabnem življenju. Vsepovsod se razvijaj versko navdušenje in na čednostih bogato življenje! Vzve- '> 507 ličavni nasledki in uspehi spomina vrednega evharističnega leta naj bodo stalni, naj postanejo trajno rodovitni. In zategadelj bi rad v svojem letošnjem postnem pa¬ stirskem listu natanje govoril o stalnih uspehih lanjskega, evharističnemu Bogu-kralju posvečenega leta in o njihovi marljivi prisvojitvi in porabi v pričujočem, slavlje¬ nju zmagovitega Vladarja vesoljnega sveta odmenjenem letu, to pa v prid in korist duhovni čredi, poverjeni moji pastirski skrbi in obrambi. Na mogočnem obelisku ali stebru pred patriarhalno baziliko sv. Petra v Rimu v kamen vdolbeni rek: Christus vincit. Christus regnat. Christus imperat: nam je veljal kot program za leto 1912 in veljaj nam kot geslo za leto 1913! Evharistično srce Jezusovo, pridi k nam Tvoje kra¬ ljestvo ! V Gospodu ljubljeni verniki! eličajna evharistična svečanost na Dunaju je bila obču¬ dovanja vredna izpoved žive katoliške vere v skriv¬ nostni Zakrament altarja, v pravo, resnično in bistveno pri- čujočnost božjega Vzveličarja v najsvetejši Evharistiji. In ta vzveličavna vera ostani med prebivalci širne škofije zmeraj živa in delavna! To vero je terjal božji Učenik pri čudoviti obljubi ne¬ beškega kruha v Kafarnaumu od ljudstva. Jaz sem kruh življenja; kdor k meni pride, ne bo lačen, in kdor v mene veruje, ne bo žejen. (Jan. 6, 35). Je¬ zus je dušni živež; da se ga s pridom- udeležimo, v to je treba vere. Jezus je to vero terjal od svojih apostolov. In Peter jo je nemudoma izpovedal v imenu svojih sotovari- šev, ko je zaklical: Gospod, h komu pojdemo? Ti imaš besede večnega življenja. In mi smo verovali in spoznali, da si ti Kristus, Sin božji. (Jan. 6, 69. 70). Apostoli so zvesto sledili za svojim Učenikom, dokler niso na prvi večnega spomina vredni veliki četrtek pri •? 508 <- zadnji večerji v Sionski dvorani prejeli živega kruha iz nje¬ govih posvečenih rok. Judež Iškarjot že ni veroval na pred- obljubo nebeškega kruha v sinagogi ali shodnici v Kafar- naumu in ni veroval na njeno izpolnitev v obednici na Sionu, pa je prejel sveto obhajilo brez vere ter si je tako sam jedel grozno smrt. Po vzgledu svetih učencev Gospodovih in še zlasti njegovega slavnega apostola Pavla je vladala med prvimi kristjani vera v presveti Zakrament altarja tako trdna, da je niso premogle omajati niti ječa niti muke in ne smrt. Ohranimo si zvesto, predragi, to vzveličavno vero in rav¬ najmo natanko po njej svoje življenje! Poglavitno zlo našega časa je boj zoper Kristusa. Nasprotniki ne verujejo vanj in ga hočejo iztrgati iz srca vsem ljudem. Greh našega časa je nevera. To je greh sveta, da ni veroval v Jezusa Kristusa. (Jan. 16, 9). Nevera je tajfun, viharni vrtinec, ki povzroča strašna raz¬ dejanja v današnji družbi. Nevera je samum, tista žgoča in strupena sapa, ki vse opali in zaduši. Zmaga pa, ki pre¬ maga svet, je naša vera. Kdo je, ki premaga svet, kakor kdor veruje, da je Jezus Sin božji! (I. Jan. 5, 4. 5). Kralji tega sveta imajo v katoliški veri zastavo svojih prestolov in kron, in njihova ljudstva podlago svo¬ jega vzveličanja in blagostanja. Močnoverni udeleženci XXIII. mednarodnega evhari¬ stičnega shoda so nadalje razodeli neomahljivo zaupanje v evharističnega Odrešenika in Vzveličarja. Pokazali so očitno, da svojih src ne navezujejo na časno blago, marveč da hrepenijo in težijo po višjih, večnih dobrinah. Krščansko upanje jim je tu napolnjevalo in širilo srca, tisto od Boga podprto in potrjeno pričakovanje, ki človeka v vseh težavah in nadlogah krepi in tolaži, ki iz ubožcev dela bogatine, ker jim kaže zaklade, katerih ne sneta rja in molj, ker jim daje zreti domovino, ki bo rešila vse uganke življenja ter bo izpremenila njihovo vero v vzveličavno gledanje. Res¬ nično, resnično vam povem... Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Ako kdo je od tega -> 509 ^ kruha, bo živel vekomaj; in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta... Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življe¬ nje, in jaz ga bom obudil poslednji dan... Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. (Jan. 6, 47. 51. 52. 55. 57). Dandanes zlasti je treba, da je naše upanje trdno in neomahljivo, da nas tolikere navidezne zmage hudobnega sveta, poželjivega mesa in poglavarja teme ne spravijo ob pogum, pa nas ne zvabijo na kriva pota. Zakaj jih toliko živi v požel j en ju mesa, v poželjenju oči in v na¬ puhu življenja? (I. Jan. 2, 16). Zato, ker pogrešajo božjo čednost krščanskega upanja. Oni so, kar so, samo le za ta svet. Oni obdelujejo svoja polja, vodijo svoje gospodarstvo, se pečajo s svojo kupčijo, opravljajo svojo službo, se učijo in prebirajo znanstvene knjige le zato, da bi si služili de¬ nar, pridobivali premoženje, uživali življenje, dosezali čast in slavo. Kar presega vse to, po tem ne vprašajo. Kaj so jim mar Bog, Cerkev, duša, pogled onkraj groba v večnost in velika, težka odgovornost pred večnim, vsevednim in neskončno pravičnim sodnikom? Oni tavajo po temi, pa mislijo, da hodijo v luči; imajo se za modre in razsvetljene ter zro z zaničevanjem na tiste, ki hodijo pobožno in zvesto in ponižno v luči njega, ki je pot, resnica in življenje. (Jan. 14, 6). Vi pa, preljubljeni kristjani, hodite neprestano v luči svete katoliške vere in krščanskega upanja! Ne izgubite se v pozemeljske stvari, marveč povzdigujte neprenehoma oči in roke in srca-gori k jasnim višavam nebeškim, kjer sedi naš Vzveličar in Zagovornik na desnici' Očeta in kjer ima za nas pripravljena večno lepa prebivališča! Pa hitrost, ve-, lika hitrost je potrebna; zakaj čas hiti in življenje hiti, in dneva in ure nihče ne ve, ko Gospod zakliče in pride. Evharistično častno leto z dobro uspelo svetovno družinsko svečanostjo na Dunaju je razodelo najiskrenejšo ljubezen katoliških kristjanov do Sina božjega in Mariji¬ nega v presveti Evharistiji. Ognja te ljubezni niso mogle -> 510 <- nobene vode pogasiti, nobene nezgode zadušiti. Multae aquae non potuerunt exstinguerecaritatem, nec flumina obruent illam. Velike vode niso mogle pogasiti ljubezni in reke ne je utopiti. (Vis. pes. 8, 7). Pač smo pogrešali žarnega solnca, pa v srcih deset- tisočev in stotisočev udeležencev iz vseh dežel preslavne Habsburške monarhije in z vsega krščansko-katoliškega sveta je bilo izšlo drugo solnce, katerega ni moglo nič za¬ temniti: goreča ljubezen do velikega Boga-kralja v mali hostiji. Sama ljubezen je bila, ki je pomagala kongresistom vse slabo vreme ure in ure dolgo potrpežljivo prenašati, vse težave voljno in veselo trpeti za Kralja večne slave. Da, žrtev je shod terjal mnogo in mnogo; toda nikjer ni bilo zapaziti žalosti in pobitosti, pač pa povsod veliko po¬ gumnosti in blagodušnosti. Tej požrtvovalni ljubezni do Boga se je kot ljuba sestrica pridružila dejavna ljubezen do bližnjega. S sočut¬ jem, s pomočjo, z dobrim nasvetom in z izpodbudno be¬ sedo je stal katoličan katoličanu kot brat, kot sestra v Kri¬ stusu ob strani. Med mnogimi narodi in ljudstvi, zbranimi na Dunaju, sta vladali blagodejna složnost in edinost. Zlasti se je ta iz Zakramenta ljubezni zajeta nad vse požrtvovalna ljubezen kazala naproti najvišjemu protektorju ali varihu kongresa ves čas med shodom, najbolj pa med teoforično procesijo, ki je na „Trgu junakov 11 na znotranji strani veli¬ kanskih dvornih vrat, ki vodijo v cesarski grad, dosegla svoj vrhunec. Torej požrtvovalno to ljubezen do evharističnega Vzve- ličarja, do njegove Cerkve in njenega vidnega poglavarja, potem do našega cesarja in do naše avstrijske domovine hočemo neprenehoma hraniti in gojiti, jo vselej kazati v svojem dejanju in nehanju. Ta ljubezen, ljubi moji, ne bo v vaših srcih nikdar ugasnila, ako bote vestno izpolnjevali testament ali oporoko božjega Gospoda in Vzveličarja, to se pravi, ako bote radi pogostoma pristopali k mizi Gospo¬ dovi. Zaupno pričakujem, da bodo v tekočem letu vsi moji škofljani, katere veže četrta cerkvena zapoved, prihiteli k -> 511 <- svatovski gostbi Jagnjetovi, prejeli sveti velikonočni kruh f , zaužili svojo dušno evharistično hrano. Kaj sladek in dragocen sad evharističnega svetega leta bi pač bila medsebojna ljubezen med vrlimi prebivalci staro- častitljive škofije Lavantinske, kakor seveda cele čudovito krasne monarhije. V složnosti je moč; v njej je veselje in mir, sreča in blagoslov, vzveličanje in pravo blagostanje.. Zdaj so resni dnevi, so težavni časi; pa premagali jih bomo, ako bomo neomahljivo stali in držali s katoliško Cerkvijo in s svojo ljubo Avstrijo. Kristusov prapor in avstrijsko cesarsko bandero nam bodita paladij in panir, pomoč in zastava, bodita nam krščanski labar! Ohranimo si edinost v veri kot otroci svete Cerkve in edinost v veliki družini avstrijskih narodov kot državljani tega cesarstva! Ves širni svet vedi, da naše zvestobe in vdanosti do papeža in ce¬ sarja nobena ščuvajoča ali uporna moč uničiti ne more! Tako pa vam naj bodo v dar in delež trajni sadovi evharističnega spominskega leta! Perseverantiam in bonis operibus tribuat vobis omnipotens et misericors Dominus! Stanovitnost v dobrih delih podeli vam vsemogočni in usmi¬ ljeni Gospod, kakor molim v obredu podelitve apostolskega blagoslova, ki ga navadno na visoko velikonočno nedeljo delim v stolnici svojim dragim škofljanom v imenu svetega očeta papeža! V Gospodu ljubljeni verniki! preteklem letu smo se klanjali v vsej ljubezni, zve¬ stobi in spoštljivosti dobrotljivemu in milemu evharističnemu Bogu-kralju. V tekočem letu pa ho¬ čemo in moramo zmagovitemu Zapovedovalcu ve¬ soljnega sveta izkazovati svojo nespremenljivo pokor¬ ščino, svojo nikdar omahujočo vdanost. V tem letu slavi katoliški svet 1600letni jubilej sve¬ tovnega, za vse veke pomenljivega dogodka. Paganstvo in krščanstvo sta se do cesarja Konštantina Velikega borila med seboj na življenje in smrt — prvo s silo orožja, drugo z mečem resnice in heroiške mučeniške potrpežlji- 512 * vosti. Skoraj polnih tristo let je Gospod Bog pustil svojo Cerkev preganjati in kristjane hudo stiskati in zatirati, da bi svet uvidel, kako da v Cerkvi vlada in deluje božja moč in ne človeška modrost. Pa zasvital in napočil je vzveličavni dan, ko je Gospod ukazal morju in viharju, in sta nastala tihota in mir. Letošnje leto 1913 nas spominja za krščanstvo izredno srečnega leta 313, katero je katoliški Cerkvi s slovitim Mi¬ lanskim tolerančnim ediktom ali razglasom verske svobode po stoletja dolgem času krvavega preganjanja prineslo za- željeno prostost veroizpovedanja. Leto 313 je bilo za kri¬ stjane leto rešitve, s čimer jih je obdaril in osrečil prvi krščanski imperator ali cesar rimske svetovne države. Oče cerkvene zgodovine, škof Evzebij Cezarejski, nam poroča, da mu je Konstantin s prisego potrdil, češ, da se mu je prikazal na nebu svetel križ, obkrožen z napisom: ’Ev totraj) vrz«. V tem zmaguj! In v naslednji noči da se mu je Vzveličar v spanju prikazal ter mu velel, da si naj izbere in oskrbi podobo križa, kakor jo je na nebu videl, kot zastavo L 1 Imperatori admirabile quoddam signum a Deo missum apparuit. Quod si quidem ab alio quopiam diceretur, haud facile auditores fidem essent habituri. Verum cum ipse victor Augustus nobis, qui hanc histo- riatn scribimus, longo post tempore, cum videlicet in eius notitiam et familiaritatem pervenimus, id retulerit et sermonem sacramenti religione firmaverit; quis posthac fidem huic narrationi adhibere dubitaverit? Praesertim cum id, quod subsecutum est tempus, sermonis huius veri- tatem testimonio suo confirmaverit. Horis diei meridianis, sole in occa- sum vergente, crucis tropaeum in coelo ex luce confiatum, soli super- positum, ipsis oculis se vidisse affirmavit, cum huiusmodi inscriptione: Hac vince. Eo viso et seipsum et milites omries, qui ipsum nescio quo iter facientem sequebantur et qui spectatores miraculi fuerant, ve- hementer obstupefactos. (Eusebii Pamphili, De vita Constantini. Lib. 1. cap. 28. Edit. I. P. Migne. Parisiis, 1844. Patr. lat. tom. VIII. col. 22). V naslednjih treh poglavjih 29. 30. in 31. poroča Evzebij, kako se je Kristus cesarju v spanju prikazal in mu zapovedal, da se naj poslužuje zagledanega znamenja v obliki križa kot bandera v vojski, na kar je Konstantin dal po zlatarjih umetniški v vsej krasoti izdelati takovšno znamenje, imenovano labarum od keltskega lab, vzvišati — med Konstan¬ tinovimi četami je bilo precejšnje število Keltov. (Cit. edit. col. 22 et 23). -> 513 <- Zgornje poročilo potrjujejo po glavni vsebini tudi drugi pisatelji. Laktancij pripoveduje o čudovitih sanjah cesarjevih; pagan Nazarij piše o čudežnih prikaznih na nebu, ki so bojda bile videti kratko pred vojsko v Galiji in ki so vnaprej oznanjevale zmago Konstantinovo. Verjeti smemo, pripomni sloviti cerkveni zgodovinar in poznejši kardinal - knezonadškof vitez R a u s c h e r, da je Bog moža, ki bi naj krščanstvo rešil iz stiske preganjanja, po izrednem potu privedel do spoznanja resnice. Kon¬ stantin je dal napraviti na svojem poglavitnem banderu, labar imenovanem, znamenje, ki je obenem pomenjalo ime Vzveličarjevo in križ, po katerem je bil svet odrešen, nam¬ reč medsebojno združeni začetni grški pismenki / ^tv , presvetega imena Kristusovega X (H) in P (R) v J' Dne 28. oktobra 312 je Konštantin premagal krvo¬ ločnega preganjalca kristjanov Maksencija v odločilni bitki pri Milvijskem mostu nedaleč od Rima, na kar je kot samovladar ali edini gospodovalec nad zapadnim delom rimske države med veselim navdušenjem svojih hrabrih vojščakov obhajal slovesni vhod v Rim. Vse ljudstvo mu je radostno naproti hrulo ter ga slavilo kot rešitelja. Rimski senat je sezidal svojemu dobrotniku prekrasni, do danes ohranjeni slavolok z napisom: Rešitelju mesta, uteme¬ ljitelju miru. Pozneje je bil triumfatorju ali slavnemu zma¬ govalcu postavljen spominski steber, ki ga je predstavljal z banderom križa in z napisom: „V moči tega vzveličav- nega znamenja sem rešil vaše mesto nasilstva ter sem vrnil senatu in rimskemu ljudstvu prostost in prvotni blesk. u Tako se je zasvetil križ vun iz Rima vsemu omike in iz¬ obrazbe zmožnemu človeštvu. V začetku naslednjega leta 313 je Konštantin v zvezi s svojim svakom Lici ni jem v Milanu, katero škofijo je tedaj vladal sveti škof Mi roki es, izdal preznameniti odlok — edictum pro religionis libertate — s katerim je bila razglašena svoboda Cerkve. 1 Velike svete Helene veliki ■ Prevažni odlok nam je ohranjen v Evzebijevi cerkveni zgodovini (Hist. Eccl. X, 5) grški, v Laktancijevem delu de mortibus persecu- 33 514 sin je postal varih kristjanov in častilec krščanstva, dasi- ravno se je dal krstiti šele proti koncu svojega življenja — umrl je v Nikomediji dne 22. maja 337. Želel je namreč krščen biti v potoku Jordanu, čigar voda je bila posvečena po krstu Kristusovem, pa vedno zopet oviran po državnih opravkih ni mogel doseči svoje blage namere. Slavni imperator je dovolil kristjanom prosto izvrše¬ vanje verskih dolžnosti ter je zaukazal povrnitev zaplenjenih cerkev in cerkvenih posestev. On je pospeševal prestop paganov h krščanstvu; on je rešil duhovnike dolžnosti, opravljati mestne službe; on je določil, da bodi osvoboditev torum 48 pa latinski. Najdemo ga v zbirki Constantini Magni decreta et constitutiones, priobčeni po I. P. Migne, Patr. lat. tom. Vlil. Parisiis, 1844. Str. 106—110. — Zavoljo njegove sive starosti in izredne imenit¬ nosti bodi tu poslovenjen po latinskem besedilu, ki ga najdeš v Cerkve¬ nem zaukazniku za Lavantinsko škofijo z dne 25. aprila 1913, štev. V. odst. 48. str. 91 nsl: Odlok o prostosti Kristusove Cerkve, ki sta ga izdala cesarja Konstantin in Licinij v Milanu spomladi leta 313. Ker smo spoznali, da se verska prostost ne sme kratiti, temveč da se mora prepustiti sodbi in volji posameznikovi, da po mišljenju svojega duha ravna z verskimi rečmi, zato smo sklenili, da naj dobijo kakor vsi drugi tako tudi kristjani dovoljenje, spoznavati svojo vero ter po njej živeti. Ker pa so bile v odloku, v katerem se jim je to dovolilo, različne sekte po vrsti in po imenih naštete, zato se mnogi najbrž tega reda niso držali. Iz tega vzroka sva midva, Kon¬ stantin in Licinij, ko sva srečno prišla v Milan in zasledovala vse, kar je v prid in korist državi, med drugim, kar se nama je zdelo vsem in na mnogih krajih koristno, sklenita urediti pred vsem to, v čemer ob¬ stoji češčenje božjega bitja, to je, da se podeli kristjanom in vsem drugim prostost, izpovedati katerokoli vero; to pa zato, da bi bilo bo¬ žanstvo, naj si bo katerokoli, nam in vsem, ki živijo v našem cesarstvu, naklonjeno. To svojo voljo smo z dobrim in s pravim namenom raz¬ glasili, da se nikomur ne krajša prostost, izvoliti si krščansko vero ali se je držati. Slehernemu bodi dovoljen©, okleniti se tiste vere, o kateri sodi, da mu je koristna, da bo nam božanstvo tako izkazovalo v vseh rečeh svojo naklonjenost in dobrohotnost. Nadalje se nam je primerno zdelo odpisati, da smo sklenili odpraviti vse ločinke, ki so bile za- znamenovane v našem prejšnjem pismu, katero smo tebi poslali. Skle¬ nili smo tudi, da se odpravi vse, kar bi utegnilo prinesti nesrečo in kar se ne strinja z našo krotkostjo, in da smejo vsi tisti, ki so sklenili ži¬ veti po krščanski veri, to vero vnaprej brez vse ovire svobodno in dor 515 sužnjev, kakor je bila v Cerkvi v navadi, pred državo pravno veljavna; on je prepovedal, vžigati kaznjencem sramotna znamenja v obraz, češ, da se podoba božja ne sme skru¬ niti; on je dopustil narejati oporoke v korist katoliški Cerkvi. Kazen križanja je bila odpravljena in zapovedano je bilo posvečevanje nedelj. — Kaj mogočno je posegel slavni, cesar v prihodnost rimske države, ko je pozidal mesto, ki je do naših dni ohranilo njegovo ime, in je vanj prestavil svoj vladarski sedež ter ga je olepšal s čudovito krasnimi cerkvami in palačami. Križ je tujcu blestel naproti po vseh ulicah. sledno ohraniti. To smo sklenili naznaniti tebi, da boš vedel, da smo kristjanom podelili popolno prostost njihovega veroizpovedanja. Kar smo pa popolnoma dovolili tem, o tem veš, da je dovoljeno tudi drugim, ki se hočejo držati svoje vere. Jasno je namreč, da je našim mirnim časom primerno, da se da vsakemu prostost, izvoliti si katerokoli vero in se je držati. To smo pa storili zato, da se ne bi zdelo, kakor da bi delali krivico katerikoli veri. Olede na kristjane pa določimo še naslednje: Prostore, ki so se v njih shajali kristjani, o katerih smo izdali v prejšnjem pismu do tebe drugačen odlok, naj vsi tisti, ki so jih ali od države ali od koga drugega kupili, takoj brez odlaganja vrnejo kristjanom, ne da bi terjali denar ali povrnitev kupne cene. Enako naj tisti, ki so takšne prostore prejeli v dar, takoj vse vrnejo kristjanom. Vsi tisti, ki so take prostore kupili ali v dar prejeli, naj prosijo nas odškodnine; obrnejo naj se do prefekta, ki je v dotični krajini sodnik, da tako upoštevamo njihove zahteve. Skrbeti moraš, da se vrne vse to brez odlašanja krščanski občini. Znano pa je, da so kristjani poleg prostorov, kjer so se navadno shajali, imeli še druge, ki niso bili last posameznikov, temveč lastnina skupin. Zastran teh prostorov ukaži, da se po prej navedenem zakonu nemudoma vrnejo tistim kristjanom, to je dotični skupini in družbi; upoštevaj pa zgoraj navedeno določbo, da vsi tisti, ki izročijo brezplačno te prostore, smejo od nas pričakovati odškodnino. In v vsem tem moraš kolikor mogoče obračati vso svojo pozornost in skrb na zgoraj omenjeno krščansko družbo, da se bo kar najhitreje izvršilo to povelje, s katerim hočemo po svoji milosti v tem oziru poskrbeti tudi za občni mir v državi. Tako namreč bo nam, kakor smo- že rekli, božja skrb in dobrohotnost, ki smo jo že mnogekrati izkusili, za vselej trdno in stalno zagotovljena. Da pa bota nadalje ta zakon in naša blagohotnost vsem znana, zato je potrebno, da se ta odlok povsod razglasi in da se vsem oznani, da ta določba naše dobrohotnosti ne bo mogla ostati nikomur neznana. 33 * £ 516 £ Po zadobljeni rešitvi se je začela cvetoča pomlad za ^katoliško Cerkev. Kristjani so zapustili svoja skrivališča, pa so prihiteli na beli dan iz svojih podzemeljskih grobnic ter so nastopili javno in očitno, odločno in pogumno za svojega božjega Gospoda in Vzveličarja Jezusa Kristusa. Po vseh koncih in krajih so stavili častitljive hiše božje ter so sno¬ vali dobrodelne zavode za vsakovrstne nadloge in bolezni. Sveta služba božja se je vršila javno z vso krasoto in po¬ božnostjo. Po strašni zimi skoraj dolgih tristo let je napočil čas čudovitega procvita inaše svete vere. Katoliška Cerkev, rešena iz verig paganskega nasilja, je nastopila svoj slave- polni zmagovalni obhod po vsem vesoljnem svetu. Tedaj je po vsej pravici in resnici veljalo: Christus vincit. Christus regnat. Christus imperat. Kristus zmaguje. Kristus vlada. Kristus gospoduje. Ni čuda, da se nahaja Jezus Kristus kot božji, nebeški imperator ali zapovedovalec predstavljen na mozaikih v starih bazilikah, pa tudi upo¬ dobljen na kamenu in na platnu. Ta vzvišena misel se po¬ tekom časa ponavlja mnogokrat in mnogokrat, kakor se na¬ haja zgoraj navedeni rek prav pogosto kot napis na razno¬ vrstnih predmetih. Tudi rimsko-nemški cesar Karol Veliki (768 do 814) je imel geslo: Christus regnat, vincit, triumphat. Kristus kraljuje, zmaguje, se proslavlja. — Leta 1900 so bili v vseh župnijskih cerkvah po naši škofiji pritrjeni spominski križi z napisom: Christus Deushomo vivit, regnat, imperat. 1 Zares! V zgodovinski tako znamenitem letu 313 so se uresničile k začetku svete maše na god svetih treh Kraljev ali na praznik razglašenja Gospodovega iz preroka Malahija posnete svetopisemske besede: Ecce, advenit Domi- 1 Actiones et constitutiones Synodi dioecesanae anno 1900 in- stitutae. Marburgi, 1901. Pag. 143. — Kaj prikupljivo podobo božjega Vzveličarja kot divina Maiestas, kot božje Veličanstvo, sem videl v samostanu častitih očetov redemptoristov na Dunaju (I. Salvatorjeva ulica 12). Nebeški zapovednik sedi na tronu, ogrnjen v vladarski, v veličastne gube nabrani plašč, s cesarsko krono na glavi in z žezlom v levici. Njegovo obličje terja spoštovanje, pa je obenem tudi milo in privabljivo. Zato podoba hipoma zavzame gledalcu oko in srce. -> 517 <- nator, Dominus, et regnum in manu eius et po- testas et imperium! Glej, došel je Zapovedova- lec, Gospod, in kraljevska čast počiva v njegovi roki ter moč in oblast! Odslej je prišla vedno bolj in bolj do veljave vzvišena misel o najvišjem gospostvu in vladarstvu Kristusovem nad vesoljnim svetom. Ne nahaja se več nobeno posebno ljudstvo božje. Narod Jezusa Kri¬ stusa so vsi krščanski narodi. Izvoljeno ljudstvo so vsa krščanska ljudstva na zemlji. Ves človeški rod bi naj molil učlovečenega Boga, velikega Kralja zemlje. Zakaj Jezus ima kot Sin božji prirojene in kot Odrešenik pridobljene vla¬ darske pravice nad njim. In njegovo kraljestvo ena, sveta, katoliška in apostolska Cerkev se naj razširja, dokler ne obseže in ne objame vseh narodov. In njegovo sveto mesto ni Jeruzalem, marveč večni Rim, kamor se odslej obrača tok vseh ljudstev. Tega vladarja ime edino je vzveličanje kakor posameznim dušam tako celim narodom. Pred tem presvetim imenom se morajo pripogibati vsa kolena v ne¬ besih, na zemlji in pod zemljo. Ljudem ni dano nobeno drugo ime, v katerem bi se mogli vzveličati. In drugega temelja ne more nihče položiti razen njega, ki je položen, Kristus Jezus. Na povelje Njih Svetosti, Kristusovo Cerkev topot slavno in srečno vladajočega papeža Pija X., bi se naj v tekočem letu po vsem katoliškem svetu praznično obhajal spomin na zmago križa nad paganstvom pod cesarjem Konštantinom. V Rimu se je vsled dopisa državnega tajnika kardinala Merry del Val z dne 24. januarja 1912, poslanega milostljivemu gospodu kardinalu Francu Pav¬ ijanu Cassetta, škofu Fraskatskemu, sestavil veččlenski odbor, ki bi naj vodil nameravane slovesnosti z nasvetom in z dejanjem. 1 Imenovani osrednji odbor za šestnajststo- ietnico glasovitega odloka Milanskega je dne 1. marca 1912 priobčil glavne načrte slavnostnega sporeda, ki so mi bili doposlani dne 2. aprila istega leta, na kar sem v svojem ' Acta Apostolicae Sediš. Roniae, die 15. Februarii 1912. An. IV. vol. IV. Num. 3. str. 131 nsl. -> 518 <- odgovoru dne 8. maja 1912 z veseljem pozdravil osnovani spored ter sem nemudno imenoval za te slovesnosti ško¬ fijski svet ali odbor, katerega je predsednik rimskega od¬ bora Marius knez Chigi v pismu od meseca maja 1912 štev. 108 odobril z zahvalo. Osrednji odbor namerava v zvezi s krajevnimi odbori zasnovani slavnostni red med drugim tako le izvršiti. Blizu Milvijskega mosta tam, kjer je cesar Konštantin premagal svojega paganskega nasprotnika Maksencija, bo postavljena nova cerkev kot spomenik, ki naj prihod¬ njim rodovom kliče v spomin tiste znamenite dogodke in naj obenem zadošča verskim potrebščinam tamkaj nastalega mestnega okraja. Nadalje bi se naj priredile povsod v Italiji in podrugod slovesne zahvalne pobožnosti in posebne slav¬ nostne svečanosti, kakor bi se naj priobčili tozadevni znan¬ stveni in poljudni spisi, da bi se tako vsi pobliže seznanili s pomenom važnega zgodovinskega in verskega dogodka. Poleg splošnega slavja ostane?* posameznim pododborom prepuščeno, da uravnajo slovesnosti, kakor nanesejo kra¬ jevne razmere. Dne 28. oktobra 1912, na obletnico bitke leta 312, se je vršilo v Lateranski palači, v kateri je Konštantin prebival in katero je pozneje podaril rimskemu papežu, sijajno zborovanje visokih svetnih in cerkvenih dostojan¬ stvenikov, na katerem je bilo slišati izvrstne govore, raz¬ pravljajoče zmago Konštantinovo, in na katerem so bili sprejeti koristni in primerni sklepi. Nameravane Konštan- tinske slovesnosti bi se naj pričele dne 30. marca tekočega leta s službo božjo v katakombah sv. Domitille, odkoder se bode potem evharistična procesija pomikala mimo katakomb sv. Kaliksta k baziliki sv. Sebastijana — v spomin, da je Cerkev stopila iz katakomb na beli dan. Od 6. do 13. aprila se bo vršil v Lateranski nadba- ziliki slovesen sveti misijon in bo tretjo nedeljo po veliki noči zaključen z veliko pontifikalno službo božjo ob pape¬ škem altarju v Lateranu, katere se bodo udeležili vsi diplo¬ matski ali poslaniški zbori in vsi v Rimu bivajoči kardinali -> 519 <- in škofje. Po slovesnosti, prirejeni dne 30. aprila v baziliki sv. Pavla fuori le mura, se bo v dnevih 2. 3. in 4. maja obhajala tridnevnica v cerkvi svetega Križa in tistega dne bo na hribu Monte Cavo pri Rimu odkrit visok spo¬ minski križ. Na večer imenovanega dne bodo vsi griči v okolici večnega mesta čarobno razsvetljeni. Na visoki bin- koštni praznik bodo sveti oče sami v domu sv. Petra opra¬ vili slovesno službo božjo, in na večer tistega 11. maja bo uprizorjena slavnostna razsvetljava pročelj cerkve sv. Petra, Laterana in sv. Marije Večje kakor drugih znamenitejših cerkev v Rimu. Tudi rimski katoličanje bodo povabljeni, da razsvetlijo svoje hiše. Med celim jubilejnim letom se bodo v raznih rimskih cerkvah prirejale primerne slovesnosti, ka¬ tere bodo potem spodobno končane v baziliki Liberijanski ali pri sv. Mariji Večji dne 8. decembra z zahvalno službo božjo. Sicer pa gre veseli glas, da bodo papež Pij X. s po¬ sebno okrožnico povabili vse katoličane sveta k pristojnemu slavljenju šestnajststoletnice Cerkvi podeljenega miru. 1 Tudi XXIV. mednarodni evharistični kongres se bo praznoval v tem znamenju. Po zmagoslavju, prirejenem ev¬ harističnemu Bogu-kralju v naši ljubi Avstriji leta 1912, se zdi, da ne bo mogoče prirediti mu drugega, tistemu po¬ dobnega; in vendar se prebivalci v sredi med tremi deli sveta Evropo, Afriko in Azijo ležečega otoka Malte po¬ gumno in veselo pripravljajo na slavljenje bližnjega evha¬ rističnega svetovnega shoda in nič ne dvomijo, da bodo v dnevih od 23. do 27. aprila s svojo ognjeno vernostjo in globoko pobožnostjo prav dostojno povišali slavo presvete Evharistije. Saj se je na Malti mudi! veliki apostol Kristu¬ sov sv. Pavel, pa je tam oznanjeval Križanega ter delal ču¬ deže. Ta največji apostol vseh časov je bil zmagovit le s svetim križem; z njim si je osvojil skoraj ves tedaj znam' izobraženi svet. On, ki je več delal ko vsi drugi apostoli, 1 O že prirejenih in še nameravanih spominskih slovesnostih pri¬ naša poročila poseben list, od katerega sta izšla že dva zvezka pod na¬ slovom: XVI Centenario della pace dellaChiesa 313—1913. Roma. 1. Set- tembre 1912. Strani 24. Dalje Roma. 2,Ottobre — Novembre 1912. Strani 32. 520 se ni hvalil z ničimer drugim razen edinole s križem Kri¬ stusovim, kakor sam pričuje z vzklikom: Mene pa Bog varuj, da bi se z drugim hvalil kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa! (Gal. 6, 14). Pri Melitencih sta še prav živi tista vera in pobožnost,, kateri so njihovi očetje prejeli od sv. Pavla in kateri so hrabri vitezi jeruzalemski na svojem otoku branili in varo¬ vali. Malteški vitezi so se junaški vojskovali za Kristusa in se vojskujejo še zmeraj srčno pod nepremagljivim labarom ali praporom svetega križa. Nekdaj so prebivalci otoka Malte ali Melite sv. Pavla in njegove spremljevalce z veli¬ kimi častmi častili — multis honoribus nos honora- verunt, poroča sv. Lukež (Dej. apost. 28, 10) — koliko čast bodo pač hoteli izkazati evharističnemu Vzveličarju!. S sv.. Pavlom učiteljem narodov in z vsemi mnogimi in vnetimi križevimi častilci se hočemo v tem spominskem, letu izredno delavno potegovati za češčenje in poveličevanje svetega križa. Močnoverni Tirolci so na Dunaju med evha¬ rističnim shodom nosili visok, mogočen križ po ulicah in cestah državnega poglavitnega in prestolnega mesta ter so z njim obstali ob spomeniku nepozabnega zmagovalca Aspernskega na „Trgu junakov 11 , ravno kjer je zavil častni voz z Najsvetejšim proti dvornemu ali cesarskemu gradu. V Gospodu ljubljeni škofljani! hvaležni spomin na rešitev naše svete matere Cerkve iz preganjanja po paganskih oblastnikih in na njeno povišanje po Milanskem razglasu verske prostosti hočemo v tekočem letu prirejati primerne svečanosti po tistem načinu, kakor so se vršile lanjsko leto. Vselej je prav koristno in vzveličavno, ako pri svojem de¬ janju in nehanju, pri svojem ravnanju in delovanju imamo pred očmi trdno določen cilj in konec, in ako se ne damo odvrniti od pota, ki pelje k njemu. Če se bomo v letoš¬ njem letu nepremakljivo držali takovšnega dobrega vodila in ravnila, tedaj bomo ob koncu leta prav tako zadovoljni zrli nazaj na njegov potek, kakor radostno gledamo nazaj na bogato blagoslovljeno leto 1912. Tedaj pa bodi v zvestem izpolnjevanju lani nam vnovič naročenih dolžnosti naš načrt za pričujoče spominsko leto: vsestransko okoriščanje iz evharističnega bogoslužja, s či¬ mer se bomo Gospodu Bogu najbolje zahvaljevali za ves blagoslov, ki ga je po veri svetega križa v teku šestnajst stoletij izlival črez ljudstva, in za vse darove in milosti, katerih smo mi sami postali deležni. To pa bo tudi naj¬ boljša molitev, da bi sveti križ zmagal še nad novodobnim paganstvom ter združil v svoji senci vse Cerkvi še tuje narode. Poveličevanje božjega Imperatorja ali Oblastnika, poviševanje njegovega kraljestva na zemlji, reševanje od greha in premagovanje nasprotnikov s čednostnim življe¬ njem nam bodi v tekočem letu glavna naloga in pogla¬ vitno delo! Križanega Sina božjega moramo očitno spoznavati v duhu tistega apostola, ki je kot izvoljena posoda nesel ime Jezusovo pred kralje in narode. Nam je to ime moč božja, novodobnim kristjanom pa je skoraj že postalo, kar je bilo judom in paganom, namreč spotika in nespamet. Kristusa našega vojskovodja preslavno ime in njegov že dvatisoč let nepremagljivi prapor križa bota vsekdar naši bojni zna¬ menji, s katerima bomo njegovo kraljestvo na zemlji, ki ga zakleti sovražniki hočejo razrušiti, zmagovito branili in še dalje razširjali, za kar dannadan v Očenašu prosimo in mo¬ limo: Pridi k nam tvoje kraljestvo! Ves silni boj naše dobe je naperjen proti Cerkvi; in ker so rimski papež njen vidni poglavar, zato merijo napadi večinoma na njih, na skupnega očeta krščanstva, na najvišjega učenika, škofa in pastirja. In zatorej hočemo nastopati in se bomo po svojih močeh potegovali za neoddatne pravice rimskega papeža; papeža-kralja bomo v vladanju svetovne monarhije, svete Cerkve, z duhovnimi in z denarnimi pripomočki podpirali; zlasti pa bomo za namestnika Jezusa Kristusa goreče mo¬ lili. O, moč z božjim Vzveličarjem združene molitve je naj- -> 522 večja moč! Da, za njim, ki po svojem Pavlovem geslu in- staurare omnia in Christo razvija zastavo obnovitve kraljestva Jezusa Kristusa na vseh straneh verskega življenja v družini in v sleherni drugi družbi, za njim hočemo sle¬ diti v zvesti ljubezni. Kristus živi, deluje in blagoslovlja v svoji Cerkvi; njegov namestnik pa so tačas papež Pij X. „Da bomo papeža ljubili“, tako so z vsem poudarkom dejali papež Pij X. dne 19. novembra 1912 pri sprejemu odposlanstva družbe duhovnikov Apostolske zveze, ,,moramo premisliti, kaj da so papež. Oni so varih verskih resnic in krščanskih čednosti. Oni varujejo vsa načela, ki vzdržujejo družini častitljivost, narodom moč in neumrjočim dušam svetost. Oni so svetovalec knezom in ljudstvom. Oni so poglavar, pod čigar vlado se naj nihče ne čuti ob¬ teženega, ker zastopajo Boga samega. Oni so oče v naj- širjem pomenu besede 11 . Potemtakem hočemo zlasti mi, duhovniki Gospodovi, izkazovati Njih Svetosti otroško pokorščino in prisrčno spoštovanje, da - bi nas ne zadela bridka tožba, ki so jo sveti oče v svojem ravnokar omenjenem jedrnatem nago¬ voru odeli v naslednje besede: „Mi živimo v žalostnem in težavnem času, v katerem je treba celo duhovnike opomi¬ njati: Ljubite svetega očeta! In kako naj ljubimo sve¬ tega očeta? Non verbo neque lingua, sed opere et veritate, to se pravi, ne z besedo ne z jezikom, marveč v dejanju in v resnici. Če kdo ljubi kakšno osebo, tedaj se trudi, da deluje primerno njenim mislim, njeni volji in njenim željam. Na ta način moramo ljubiti Boga, da si prizadevljemo izpolnjevati njegovo voljo in tako združevati svojo lastno voljo z voljo božjo: si quis diligit me, sermonem meum servabit ako me kdo ljubi, bo izpolnjeval moje besede. Če torej ljubiš svetega očeta, tedaj se ne prepiraj o tem, kako daleč te pač vežejo njihovi ukazi in v katerih stvareh je treba ubogati svetega očeta; ne reci, da niso govorili dovolj jasno, kakor da bi bili dolžni vsakemu posamezniku razložiti svojo voljo; o njihovih poveljih naj nihče ne dvomi, opravičujoč se z izgovorom vseh nepokornežev, češ, da ne -> 523 ukazujejo sveti oče, temveč možje okoli njih; nadalje se naj ne omejuje delokrog, v katerem bi oni smeli izvrševati svojo zakonito oblast. Tudi se naj ne stavljajo z veljavo papeževo v nasprotje učeni možje, ki se ne ujemajo s pa¬ pežem. Čeprav so tisti možje visokoučeni, vendar niso sveti; zakaj kdor je svet, ne more papežu ugovarjati“. Ne, mi duhovniki in drugi verniki Lavantinski hočemo vsakčas svojega nezmotljivega učenika, svojega najvišjega duhovnika in vrhovnega pastirja radovoljno ubogati, njihove nauke in določbe zvesto izpolnjevati, tako, da bomo po pravici mogli na se obrniti sklepne besede njihovega zgoraj navedenega, med ganutjem in solzami prednašanega govora: „Vi pa, ljubljeni bratje, prisegate, da bote papežu služili z ljubeznijo in z otroško vdanostjo. Bog vas ohranjuj v vaših dobrih sklepih ter vas krepčaj s svojim blagoslovom, kate¬ rega prosim nad vas, nad vaše sobrate, vaše družine, nad vse vam drage osebe, da bi bili vsi ti deležni vsakovrstne tolažbe 11 . Prav gotovo bomo božjega vladarja nebes in zemlje naj- vredneje častili, ako bomo njegovega namestnika in pa na¬ slednika sv. Petra v njegovem kraljestvu na zemlji spodobno spoštovali, cenili in ljubili. — Enako bomo Kralju, kateremu vse živi, nedvomno dopadljivi, če ostanemo svojemu ce¬ sarju po božji milosti in apostolskemu kralju vdani v zvesti ljubezni, če stanovitno molimo zanj in za domovino. Njih Veličanstvo so položili za svoja ljudstva evharističnemu Vzveličarju dva milijona k nogam. Oni so poslali gospe nadvojvodinje na čelo posameznim odborom, da bi ta vzgled vdihnil ljudstvu navdušenje, ki je bilo potrebno za takovšno svečanost. Dne 12. septembra 1912 so presvetli vladar sami s svojo mnogoštevilno družino pristopili k mizi Gospodovi ter so tam molili k evharističnemu Vzveličarju za svoje narode. In ko so dne 15. septembra brez ozira na neurje in na vse ugovore ukazali, da se naj vrši evharistična pro¬ cesija, so dejali: Kako lep bi bil sklep mojega življenja, če bi moral vsled evharističnega shoda zboleti in umreti. Ko so sveti oče to zaslišali, so rekli: To je zares cesarska —-> 524 <- beseda. In pri novoletnih sprejemih so se Pij X. proti avstrijsko-ogrskemu zastopniku izrazili tako le: „Bog ohrani Njih Veličanstvo, cesarja-jubilarja, zakaj njihovo delo miru še ni dovršeno! Samo le oni morejo svet obvarovati na¬ daljnje nesreče/ Mi bomo, predragi moji, jubilej zmage krščanstva še posebej vredno proslavili, ako bomo kraljestvo božje v nas samih okrepili in povišali. V spominskem letu osvoboditve in odrešenja Cerkve iz spon paganskih oblast¬ nikov se hočemo ohraniti proste velikih grehov, vezi more¬ biti storjenih smrtnih grehov pa v zakramentu svete pokore za vselej razvozlati in raztrgati; božje in cerkvene zapovedi hočemo vestno izpolnjevati ter sebe in druge posvečevati. Pogostoma in po razmerah tudi vsak dan hočemo prejeti najsvetejši Zakrament altarja, zaužiti kruh močnih, kateri je večno življenje in daje večno življenje. (Jan. 6, 54. 55). Ker pa bo po nauku Kristusovem sleherno kra¬ ljestvo, samo zoper sebe razdeljeno, razdejano, in nobeno mesto ali hiša, zoper sebe needina, ne bo obstala (Mat. 12, 25), zato hočemo mi katoliški kristjani biti in ostati edini. Nasprotniki so edini v napadih na nas in naše kraljestvo božje. Bodimo tudi mi edini v obrambi zoper nje. Dokler držijo papež in škofje, duhov¬ ščina in ljudstvo v veselju in žalosti, v bojnih in mirnih časih skupaj, tako dolgo ostanejo nepremagljiva moč in sila. Smo pa needini, tedaj smo razkropljena čreda, smo pobita četa. V tem zmislu, v tem dobrem duhu se naj vršijo v te¬ kočem letu cerkvene slovesnosti. Med drugim se naj pri¬ redijo skupna obhajila mož in mladeničev, žen in mladenk, ljudsko-šolskih otrok in sleherne druge šolske mladine. Vsemu svetu hočemo pokazati, da smo še popolnoma in povsem katoliški kristjani, da katoliško krščanstvo ni za¬ starelo, marveč da še krepko živi in da bo preživelo vse svoje nasprotnike. Porečejo naj še pozni rodovi: Kristus ni bil nikdar bolj ljubljen kakor dandanes. -i 525 <- Peto nedeljo po veliki noči, dne 27. aprila, se naj vrši po vseh župnijskih cerkvah cele škofije skupno obhajilo v zvezi z udeleženci XXIV. mednarodnega evha¬ rističnega shoda na Malti, to pa tembolj, ker so sveti oče podelili zanj popolni odpustek, ki se more darovati vernim dušam v vicah. Po tem skupnem obhajilu bo sklepni dan nameravanega svetovnega kongresa postal v resnici evha¬ rističen dan. Čudno! Prav za to nedeljo je od škofijske sinode leta 1896 zapovedana molitevna ura pred izpostav¬ ljenim Najsvetejšim za odvrnitev treska in hudega vremena, draginje in bolezni, sploh žalostnih in hudih časov. Kako primerno bi bilo, ako bi se verniki udeležili imenovane po¬ božnosti letos v izredno obilnem številu ter bi se pri tem v srcu spominjali najnovejšega evharističnega shoda na otoku Malti! Prvo nedeljo po prazniku srca Jezusovega, dne 1. junija tekočega leta, pa se naj priredi cerkveno daro¬ vanje, čigar donesek se bo porabil za omenjeno zidanje ba¬ zilike v čast svetemu križu v Rimu. Pobožnost ob prvih petkih v mesecu in zlasti ob prazniku srca Jezusovega z obnovlje- njem posvetitve temu božjemu Srcu in s spravnim obha¬ jilom bodi opravljena prazničneje, ko drugekrati. Poleg tega se naj osnavljajo in govorijo primerne pridige o Jezusu Kristusu kot Kralju kraljev, o božji ustanovitvi svete Cer¬ kve, o njenih znamenjih, o njenem razširjanju in trajnem obstanku, o njenih blagodarih in dobrotah, kakor tudi o božji in blagoslova polni napravi papeštva. 1 Podobno se naj oskrbijo za zborovanja katoliških društev in zvez po¬ ljudna predavanja o visokem pomenu važnega zgodovin¬ skega in verskega dogodka v letu 313.'Pomenljivi god po¬ višanja sv. Križa dne 14. septembra, ki pade v tekočem letu ravno na 18. nedeljo po binkoštih, praznuj se iz¬ redno slovesno! Pred njim bi se mogla vršiti tridnevnica, med katero bi častiti dušni pastirji svoje vernike s primer- > Dr. Mihael Napotnik, Pastirski listi. V Mariboru, 1006. Str. 33_44 344_.181, 402—431, 452—490. — Dr. Michael Napotnik, Serid- und Lehrschreiben. Marburg, 1911. Str. 893—913. -> 526 <- nimi cerkvenimi govori pripravili na vredno skupno obha¬ jilo in na prav izpodbudno procesijo z Najsvetejšim. Ravno v našem času, ko peklenski sovražnik podžiga od vseh strani boj zoper krščansko-katoliško vero, je prav potrebno, da slovesno praznujemo prvo zmago svete Cer¬ kve, pa se radujemo pravega miru, ki ga je Kristus Gospod svetu prinesel in zapustil po zmagovitem znamenju svetega križa. Križ Kristusov je bil prapor, pod katerim so bila razglašena tista načela, ki so rešila človeški rod iz sramote malikovalstva in suženjstva, ki so ljudem prinesla resnično prostost, enakopravnost in bratstvo, ki so ženskemu spolu vrnila njegovo visoko častitljivost in njegove pravice. Ome¬ njena načela so bila, ki so podarila krščanskim narodom tisto čudovito složnost in vzajemnost, ki je bila skozi toli- kera stoletja varihinja in braniteljica človeštva in njegove omike. Vredno in pravično je torej, da zmago križa v hva¬ ležnem spominu svečano praznujemo ter se pri tem zedi¬ nimo pod ravnotistim slavnim znamenjem zmage v spo¬ znanju prave vere, v odkritosrčni in resnični vdanosti do božjega Odrešenika, pa da se bratovski združimo v tisti krščanski ljubezni, ki je svetu najboljša zastava blagodej¬ nega miru . 1 Dan, ko to pišem, je visoki praznik obiska Kraljev pri Kralju. Epifanija ali razglašenje Gospodovo je prvo očitno češčenje božjega deteta Jezusa, in sicer po modrih knezih, katere je blesteča zvezda čudovito pripeljala v Betlehem. Vendar njim je svetila tudi trojna zvezda močne vere, kot skala trdnega upanja in najpožrtvovalnejše ljubezni. 0 kolikokrat se je obnovil prizor tega moljenja Jezu¬ sovega po svetih treh Kraljih! Sv. Ludovik je položil kraljevsko krono pred altar. Sv. Venceslav je hitel ob ponočnem času tja v hišo božjo, da bi molil Kralja kraljev pod podobo pšeničnega kruha. Sv. Leopold, mejni grof avstrijski, je bil vsako jutro pobožno pričujoč pri sveti masi 1 Slavnostni spored rimskega osrednjega odbora z dne 1. marca 1912. (XVI Centenario della pace della Chiesa. Roma, Settembre 1912. Str. 15). -> 527 <- ter je tam prisrčno prosil Boga za modrost, da bi mogel vladati svoje ljudstvo v pravičnosti in v miru ter delovati v čast Najvišjemu. — Tako pa bodi tudi naše češčenje evharističnega Boga-kralja nadaljevanje tistega prvega raz- glašenja Gospodovega v betlehemskem hlevu in njegovega češčenja po pobožnih pastirjih in modrih Kraljih! Prikazala se je milost Boga, Vzveličarja na¬ šega, vsem ljudem, ki nas uči, da se odpovejmo hudobiji in posvetnim željam ter trezno, pra¬ vično in bogaboječe živimo na tem svetu, čaka¬ joč vzveličavnega upanja in častitljivega pri¬ hoda velikega Boga in Vzveličarja našega Jezusa Kristusa . . . Milost božja bodi z vami vsemi! Amen. (Tit. 2, 11—13; 3, 15). V Mariboru, na praznik razglašenja Gospodovega, dne 6. januarja 1913. f Mihael, knezoškof. -^?>#r- LXI. Pastirski list z dne 13. aprila 1913 o navodilih za dobitev jubilejnega odpustka ob 16001etnici od cesarja Konštantina Velikega v Milanu raz¬ glašenega odloka. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, izporoči s pričujočim pastirskim in podučnim listom vsem du¬ hovnikom in vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov v Kristusu Jezusu Gospodu našem! V Gospodu ljubljeni škofljani! n Mg jgjjfrSčansko- katoliški svet praznuje v tekočem letu 1913, kakor sem vam to že naznanil v svojem pastirskem listu z dne 6. januarja 1913, Konštan- tinov jubilej ali veseli spomin na slavni in prepomenljivi 528 Milanski odlok iz znamenitega leta 313, s katerim je bil po skoraj tristoletnem groznem preganjanju podeljen naši sveti Cerkvi tako močno zaželjeni mir. Da bi se sladki spomin na ta zgodovinski dogodek prav primerno in prav koristno praznoval, v ta namen se vršijo v Rimu in po drugih škofijah velike slovesnosti in zahvalne pobožnosti, o katerih sem vas tudi že obvestil v svojem letošnjem velikonočnem listu. Vse te nameravane slovesnosti pa so prejele krasen venec s popolnim odpustkom, ki so ga sveti oče Pij X. v obliki splošnega jubileja z apostolskim pismom Magni faustique eventus od dne 8. marca 1913 podelili vsem vernikom, ki bodo zvesto izpolnili določene pogoje. To prevažno pismo Njih Svetosti, očeta in pastirja vsega krščanstva, se glasi tako le. Papež Pij X. vsem krščanskim vernikom, ki bodo brali pričujoče Naše pismo, pozdrav in apostolski blagoslov! Spomin važnega in veselega dogodka, ki je po njem bil pred šestnajstimi stoletji podarjen sveti Cerkvi mir, na¬ polnjuje vse katoliške narode z veliko radostjo ter jih na¬ giblje k dobrim in pobožnim delom, pa sili zlasti Nas, da naj odpremo zaklade nebeških darov, da se v Gospodu udeležite obilnih iz te slovesnosti nabranih sadov. Spo¬ dobno namreč in pravično hoče biti, da se praznično spo¬ minjamo od cesarja Konštantina Velikega v Milanu razgla¬ šenega odloka, ki je kmalu sledil za zmago nad Maksencijem, zadobljeno pod častitljivo zastavo križa, odlok, ki je storil konec krvavim preganjanjem kristjanov ter je poslednjim dal tisto prostost, katere cena je bila kri božjega Odreše¬ nika in njegovih mučencev. Tedaj je slavila vojskujoča se Cerkev prvo tistih zmag, ki so v vsakateri njeni dobi vselej sledile za raznovrstnimi preganjanji, in od tistega dne naprej je delila človeškemu rodu vedno večje dobrote. Ljudje so namreč začeli pola¬ goma zapuščati praznoverno češčenje malikov ter se v 529 <- svojih postavah, dejanjih in napravah boljinbolj oprijemati krščanskega življenja, in tako se je zgodilo, da sta na zemlji zacveteli pravica in ljubezen. Primerno se nam torej zdi, ako ob tej veseli prilož¬ nosti, ko slavimo tako izreden dogodek, prisrčneje molimo k Bogu, k deviški Materi božji in k drugim nebeščanom, zlasti k svetim apostolom, da bi vsi narodi obnovili čast in slavo Cerkve ter se zatekli v naročje tako ljubeznive matere; da bi po svojih močeh zavrnili zmote, s katerimi si zaslepljeni sovražniki vere prizadevljejo zatemniti njen blesk; da bi z globokim spoštovanjem častili rimskega pa¬ peža, pa da bi z vernim duhom spoznali, da je katoliška vera obramba in opora vseh stvari. Tedaj bomo smeli upati, da bodo ljudje vnovič uprli oči na križ ter v tem vzveličav- nem znamenju premagali kakor sovražne zaničevalce krščan¬ skega imena tako neukročena poželjenja srca. Da pa bodo ponižne molitve po vsem katoliškem svetu ob tej slovesni stoletnici vernikom v tem večjo du¬ hovno korist, zato smo se odločili, podeliti za nje popolni jubilejni odpustek, ter prisrčno opominjamo vse sinove in hčere svete Cerkve, da združijo svoje molitve in pobožne vaje z Našimi in da se v prav obilni meri poslužijo ponu¬ jene jim jubilejne milosti enako v vzveličanje duš kakor v korist svete vere. Zategadelj v zaupanju na usmiljenje vsemogočnega Boga in na veljavo svetih apostolov Petra in Pavla vsled tiste najvišje oblasti, ki nam je bila brez Našega zasluženja dana od Boga, in tudi po posvetovanju s častivrednimi Svojimi brati, kardinali svete rimske .Cerkve, generalnimi inkvizitorji, dovolimo s tem pismom in podelimo popolni odpustek vseh grehov, enak odpustku splošnega jubileja ali svetega leta, vsem vernikom obojnega spola, ki prebi¬ vajo v tem Našem večnem mestu ali pa bodo semkaj došli, ako bodo v tekočem letu v času od Bele nedelje, ko se pričnejo slovesnosti v spomin cerkvenega miru, do praznika brezmadežnega spočetja preblažene device Matere božje po dvakrat obiskali bazilike sv. Janeza v Lateranu, 34 sv. Petra prvaka apostolov in sv. Pavla zunaj mestnega obzidja ter bodo tam nekoliko časa po Našem namenu molili k Bogu za prospeh in povišanje svete katoliške Cer¬ kve in apostolskega sedeža, za uničenje krivih ver in za izpreobrnitev vseh, ki živijo v zmoti, za edinost krščanskih vladarjev ter za mir in slogo vsega vernega ljudstva; in ako bodo med tem časom enkrat vredno prejeli zakrament svete pokore ter pristopili k svetemu obhajilu in razen tega po svojem premoženju darovali miloščino za ubožce ali, če jim je ljubše, za dobre namene. Tistim pa, ki ne morejo priti v sveto mesto, podelimo enak popolni odpustek, ako v istem času šestkrat obiščejo v svojem domačem kraju cerkev ali cerkve, enkrat za vselej zaznamenovane od škofa, in ako opravijo druge pobožnosti in vsa dobra dela, ki smo jih zgoraj našteli. Razen tega dovolimo, da se ta popolni odpustek sme in more po pri¬ prošnji nakloniti tudi vernim dušam, ki so se v stanu mi¬ losti božje ločile iz tega življenja. Tudi popotniki po morju ali na suhem morejo zadobiti imenovani odpustek, ako opravijo, ko dospejo na svoj dom ali kam drugam na do¬ ločeno postajo, zgoraj navedena dobra dela ter obiščejo šestkrat stolno ali drugo večjo oziroma župnijsko cerkev svojega domačega kraja ali postajališča. Redovnim osebam obojnega spola pa, tudi tistim, ki živijo v samostanih z ostro klavzuro, in vsem vernikom, ki so med svetom ali v samostanih, v ječi ali v sužnosti, ali zavoljo telesne bolezni ali vsled druge kakršnekoli ovire zadržani, da ne morejo opraviti vseh ali nekaterih omenjenih dobrih del, dovolimo in damo olajšavo, da jim jih more izpovednik izpremeniti v druga dobra dela ali preložiti na drugo bližnjo dobo ter jim naložiti takovšna dela, kakršna bodo izpovedenci mogli izvršiti, in podelimo tudi oblast, dati izpregled od obhajila otrokom, ki še niso bili pripu- ščeni k mizi Gospodovi. Vrhutega damo vsem vernikom svetnega in duhov- skega stanu, bodisi da so med svetom ali v samostanih, v kateremkoli redu ali zavodu, tudi v takšnem, ki bi ga bilo -> 531 <- treba posebej imenovati, dovoljenje, da si morejo v ta na¬ men izbrati iz potrjenih izpovednikov kateregakoli svetnega duhovnika ali redovnika. In te pravice se smejo poslužiti tudi redovnice, novinke in druge samostanske sestre, če je le dotični izpovednik potrjen za redovnice. Takovšen izpo- vednik ima, ako pridejo te osebe med določenim časom k njemu k izpovedi z namenom, zadobiti jubilejni odpustek in opraviti druga v to potrebna dela, naslednje oblasti: Tokrat in le in foro conscientiae, v pomirjenje vesti pred Bogom, jih sme in more odvezati od izobčenja, su¬ spenzije ali odstavitve in od drugih cerkvenih obsodeb in kazni, ki so odločene in odmerjene od cerkvenega prava ali od cerkvene oblasti, tudi če so pridržane škofom in Nam ali apostolskemu sedežu, celo v slučajih, ki so komur¬ koli in rimskemu papežu in apostolskemu sedežu na po¬ seben način pridržani in ki so drugače izvzeti v kakor¬ koli velikih pooblaščenjih. Nadalje sme in more izpovednik odvezati od vseh grehov in prestopkov, težkih in velikih, tudi pridržanih ško¬ fom in Nam in apostolskemu sedežu, kakor je bilo zgoraj rečeno. Naložiti pa mora vzveličavno pokoro in drugo, kar je zapovedano, in ako se gre za krivoverstvo, se mora iz- povedenec prej s prisego odpovedati zmotam, kakor to terja cerkveno pravo. Tudi premore izpovednik vse katerekoli, tudi s prisego potrjene in apostolskemu sedežu pridržane obljube izpre- meniti v druga dobra in vzveličavna dela. Izvzeta je vselej obljuba vedne čistosti, obljuba vstopa v samostanski red in obljuba obveznosti, katero je kdo sprejel v korist tretji osebi ali pri kateri se gre za pravice drugih; nadalje ob¬ ljuba spokornih del, katera si je kdo naložil, da bi se vpri- hodnje obvaroval gotovega greha, razen če je izpremenitev takovšna, da bi moglo drugo dobro delo enako kakor prej¬ šnje zabranjevati ponavljanje greha. Izpovedencem, ki so že prejeli svete rede, tudi redovnikom, zamore izpovednik dati izpregled od skrivne iregularnosti ali nepravilnosti, ki jim zabranjuje izvrševanje sprejetih ali pa sprejetje višjih redov. 34 * £ 532 sr S tem pismom pa ne nameravamo dati izpregieda od kakršnekoli druge nepravilnosti, nastale iz pregrehe ali iz pogreška, bodisi da je očitna ali skrivna ali znana, tudi ne od druge nezmožnosti ali nesposobnosti za sveto službo, nastale na kakršenkoli način. Tudi ne mislimo dati nikomur pooblaščenja, da bi podelil takovšen izpregled ali da bi izpovedencu vrnil sposobnost in prejšnje stanje (glede na izvrševanje svete službe), niti ne v pomirjenje vesti pred Bogom. Enako ni Naša volja, da bi razveljavili določbo svo¬ jega prednika Benedikta XIV., ki začenja z besedami Sacra- mentum poenitentiae, in pojasnila, ki so ji pridejana. Tudi se ne smejo in ne morejo okoristiti s tem pismom tisti, ki so bili od Nas in od apostolskega sedeža ali od katerega prelata ali cerkvenega sodnika imenoma izobčeni, odstavljeni, s prepovedjo kaznovani ali drugim sodbam in kaznim podvrženi in kot takovšni očitno razglašeni, razen če so v določenem času dali zadoščenje ter so se, ako je bilo potrebno, spravili z dotičniki. Če bi pa v določenem času po izpovednikovi sodbi ne mogli dati zadoščenja, tedaj dovolimo, da smejo dobiti odvezo v pomirjenje vesti samo le v ta namen, da se udeležijo jubilejnega odpustka, in pod pogojem, da se obvežejo dati zadoščenje, kakor hitro jim bo mogoče. Zatorej v moči svete pokorščine s tem ostro zapo¬ vemo in ukažemo vsem škofom po vesoljnem svetu in njihovim namestnikom in uradnikom ali, kjer teh ni, tistim, ki opravljajo dušoskrbje, da naj razglasijo ali dajo razglasiti pričujoče pismo, bržko prejmejo njegov prepis ali odtis, po svojih cerkvah in škofijah, deželah, mestih, trgih, pokrajinah in vaseh, in da naj verno ljudstvo z oznanjevanjem božje besede kolikor mogoče pripravijo za prejem odpustka ter mu določijo cerkev ali hiše božje, ki jih naj obiskuje, kakor je bilo zgoraj povedano. Veljave predstoječega pisma ne ovirajo prejšnje apo¬ stolske naredbe in določbe, zlasti tiste ne, s katerimi je bila oblast odvezovati od tam naštetih slučajev tako pri- ❖ 533 <- držana vsakokratnemu rimskemu papežu, da bi ne mogle nikomur pomagati niti podobne niti drugačne podelitVfe odpustkov in takovšnih oblasti, razen če se izrečno omenijo ali posebej izvzamejo; tudi ne pravilo, da se ne smejo podeljevati odpustki ad instar, to je tako, da bi veljali v vseh med seboj podobnih slučajih; tudi ne pravila, na¬ vade in predpravice katerihkoli redov, bodisi da so bile dane pod prisego in podprte z apostolskim odobrenjem ali s kakršnimkoli drugim potrjenjem; slednjič tudi ne apo¬ stolska pisma, dana, potrjena in obnovljena v prid ime¬ novanim redovom, družbam in zavodom ter njihovim udom. Vse te posamezne naredbe, tudi če bi bilo treba nje in vso njihovo vsebino s posebnimi, podrobnimi, izrečnimi in lastnimi izrazi, ne pa s splošnimi enakovrednimi opom¬ bami omeniti ali drugače kakorkoli zaznamenovati, ali bi bilo treba ravnati se pri tem po kakšnem izrednem pravilu:. misleč, da smo njihovo vsebino s tem zadosti jasno izrazili ter se držali v to potrebne in navadne oblike: za topot posebej, imenoma in izrečno razveljavimo v ta namen, da se more izvršiti predstoječi odlok, kakor razveljavimo vse drugo, karkoli bi mu nasprotovalo. Da bo slednjič pričujoče Naše pismo, ki se ne more poslati na vse posamezne kraje, laglje došlo vsem na znanje, zato hočemo, da veljajo njegovi prepisi ali odtisi, lastno¬ ročno podpisani od javnega notarja in potrjeni s pečatom cerkvenega dostojanstvenika, vsem vernikom po vseh krajih za enako verodostojne, kakor bi bilo to izvirno pismo, če bi se jim izročilo ali pokazalo. Dano v Rimu pri Sv. Petru, pod pečatom Ribičevim, dne 8. marca 1913, v X. letu Našega papeževanja. Po posebnem naročilu svetega očeta: l_ -j. 5 R. kardinal Merry del Val, državni tajnik. 1 i Acta Apostolicae Sediš. Letnik V. zvezek V. V Rimu, dne IS. marca 1913 Štev. 4. str. 89—93. — Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo z dne 5. aprila 1913. Odst. 35. str. 61-63. -> 534 ^ V Gospodu ljubljeni verniki! ste torej slišali prelepo pismo o jubilejnem od- pustku, poslano vam od svetega očeta, kraljestvo Kristusovo na zemlji, sveto katoliško Cerkev, srečno in slavno zdaj vladajočega papeža Pija X., s katerim so na izreden način odlikovali šestnajsto stoletnico v veseli spo¬ min na dragoceno listino cerkvene prostosti od leta 313 in na zmago svetega križa. In sveti oče ne želijo ničesar srč¬ neje, kakor da se v najobilnejši meri poslužite bogatih za¬ kladov milosti, ki so vam jih odprli. V zmislu in v duhu zgoraj pohvaljenega apostolskega pisma in vsled škofom podeljenega pooblaščenja odredim in določim s tem v zadobitev jubilejnega odpustka naslednje. 1. Nauk o odpustkih se naj s pridižnic kratko in um¬ ljivo pojasni. Odpustek imenujemo odpuščenje časnih kazni, katero deli sveta Cerkev izven zakramenta svete pokore, ko je greh že odpuščen. O odpustkih mora vsak katoliški kristjan verovati, da je sveta Cerkev od Jezusa Kristusa prejela oblast deliti odpustke, in da je zelo koristno, prido¬ bivati si odpustkov. Sveta Cerkev deli odpustke, da vzbuja v nas duha pokore in da nam plačuje gorečnost, s katero opravljamo spokorna dela; in nadalje, da pomaga naši sla¬ bosti, ker moremo le malokdaj Bogu tako zadostiti, kakor smo dolžni. Da dobimo odpustke, bodisi nepopolne, po katerih se nam odpusti samo nekaj časnih kazni za greh, ali pa po¬ polne, po katerih se nam odpustijo vse časne kazni za greh, je treba, da smo v stanu milosti božje in da določene pogoje izpolnimo natanko in z namenom, da bi zadobili odpustke. 2. Jubilejni odpustek ali odpustek svetega leta je vselej popoln odpustek, ki ga Rimski papeži ob gotovih časih in okolnostih s posebnimi prednostmi in predpravicami po¬ deljujejo. fžpovedniki prejmejo oblast, odvezovati od vseh škofu in skoraj od vseh papežu pridržanih grehov, nadalje izpreminjati večidel vse neslovesne obljube v druga dobra -> 535 <- dela ter še z drugimi prireditvami pospeševati vzveličanje neumrljivih duš. 1 3. Doba sedanjega jubilejnega odpustka se je pričela za Rim in za vse katoliško krščanstvo na Belo nedeljo, dne 30. marca 1913. Za našo škofijo imej ta milosti polni čas svoj slovesni začetek, ko bo došel in bo prebran pri¬ čujoči pastirski list, na šesto nedeljo po Veliki noči ali na nedeljo Exaudi dne 4. maja. Na večer te prve majniške nedelje se naj po angeljevem češčenju po vseh župnijskih cerkvah škofije skozi četrt ure slovesno zvoni. 4. V zadobitev popolnega odpustka v Konštantinskem spominskem letu se terja natančna izpolnitev vseh pogojev, ki so zapovedani v zgornjem apostolskem pismu. V Rimu, v središču in poglavitnem mestu krščanstva, je potreben dvakratni obisk večjih bazilik sv. Janeza v Lateranu, sv. Petra v Vatikanu in sv. Pavla zunaj mestnega obzidja. Po¬ božni obiskovalec mora tamkaj po namenu svetega očeta moliti za prospeh in povišanje svete katoliške Cerkve in apostolskega sedeža, za prenehanje krivih ver, za Spre¬ obrnjenje krivovercev, za edinost krščanskih vladarjev ter za mir in slogo vsega vernega ljudstva. Ker so sveti oče določitev cerkev, ki jih bo treba obiskati v posameznih škofijah, prepustili premilostljivim Nadpastirjem, zato določim in zaznamenujem za stolno in mestno župnijo v Mariboru kot jubilejni cerkvi kn.-šk. stol- 1 Moj pastirski list z dne 30. novembra 1899 govori podrobneje o odpustku svetega leta ter podaje tudi slovstvene pripomočke za na¬ tančnejši poduk o tem predmetu. (Send- und Lehrschreiben. Marburg, 1911. Str. 469 — 477. — Kirchliches Verordnungs-Blatt fiir die Lavanter Diozese. Štev. VII. z dne 1. junija 1899. odst. 30). Koristna pravila in navodila o velikem jubileju leta 1901 se nahajajo v cerkvenem zaukaz- niku za Lavantinsko škofijo z dne 15. marca 1901. Odst. 25. črke A. B. C. str. 59—67. Prav lep in poraben nauk za duhovnike, kako storiti sveto leto rodovitno in milosti polno, bereš v istem cerkvenem zaukaz- niku odst. 27. str. 71—74. — Primerjaj tudi postni pastirski list z okrož¬ nico Leona XIII. Tametsi futura z dne 1. novembra 1900, pisan dne 20. januarja 1901 o napovedi in pripravi za sveto leto v domači Lavantinski škofiji. (Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 432-451). 536 nico obenem mestno-župnijsko cerkev sv. Janeza krstnika in baziliko Matere milosti v Graškem predmestju. Imeno¬ vani, obiskovanju določeni cerkvi naj ostaneta ob jubilej¬ nem času, ki traja do prihodnjega 8. decembra, ves dan vernikom odprti. Za druge župnije po škofiji se prepusti določitev ju¬ bilejnih cerkev župnijskim predstojnikom. Vendar pa ti ne smejo izpustiti poglavitne cerkve posameznih župnij. Razen župnijske cerkve zamorejo za to izbrati tudi podružnice, pa ne več ko dve, ki naj ne bodo preveč oddaljene, da se morejo verniki tem laglje v prav obilnem številu udeležiti odpustka. Kapele brez pravice maševanja ne veljajo za obiskovanja. Kjer se torej določijo tri cerkve, tam je treba te ob¬ iskati po dvakrat. Kjer se zaznamenujeta dve cerkvi, se morata ti dve obiskati po trikrat. In kjer je v to izbrana le ena cerkev, tam se mora tista obiskati šestkrat. Kjer se vrši obiskovanje cerkev skupno v procesijah ali obhodih,, tam naj na krajih, kjer so za obisk določene tri cerkve ali dve, vsaka procesija obišče vse te tri ali obe cerkvi. Pri, treh cerkvah se morata prirediti dve procesiji, in pri dveh hišah božjih je treba treh obhodov. Kjer je določen le en hram božji, tam je zapovedan šestkratni obisk, čeprav v obliki procesije. 1 Z ozirom na sedanji jubilej, ki nam daje kaj ugodno priložnost, da očitno spoznamo in pokažemo svojo vero, se prav posebno priporoča udeležitev pri slovesnih procesijah in obhodih. Zakaj skupne molitve in skupna obiskovanja cerkev so močen nagib, ki vzbuja in pospešuje v vernikih vero in duha pokore. Milost božja se izliva nad kristjane v obilnejši meri, ako se združijo stoteri in tisočeri verniki ob istem času in z istim namenom. Saj je od Jezusa Kristusa že zedinjenju dveh ali treh v molitvi zagotovljeno uslišanje. 1 Glede na te procesije bi se duhovniki in verniki morebiti mogli držati reda, določenega za veliki jubilej leta 1901. (Kirchl. Verordnungs- Blatt fiir die Lavanter Diozese vom 15. Marž 1901. Štev. V. odst. 25 C. črka b. str. 66). -> 537 * Enak jubilejni odpustek zamorejo zadobiti tudi mor¬ narji in popotniki, če na kraju, kjer se ravno mudijo, šest¬ krat obiščejo stolno ali poglavitno oziroma župnijsko cer¬ kev dotičnega kraja. Redovnikom in redovnicam, tudi takovšnim, ki ne smejo nikdar zapustiti samostana, potem vsem drugim du- hovskim in svetnim osebam, ki ne uživajo prostosti ali so v ječi, enako bolnikom in vsem, ki so drugače kakorkoli zadržani, zapovedane pogoje popolnoma ali vsaj deloma izpolniti, premore izpovednik naložiti druga dobra dela ali pa izpolnitev zaukazanih pogojev preložiti na poznejši čas, začasno pa jim naložiti tisto, kar izpovedenci premorejo izvršiti. Za ženske samostane in tiste, ki imajo z njimi enake predpravice, veljaj, da obiščejo prebivalci samostana v za- dobitev svetega odpustka šestkrat samostansko cerkev.. 5. Molitev v zadobljenje jubilejnega odpustka se mora opraviti po namenu in naročilu svetega očeta „za prospeh in povišanje katoliške Cerkve in apostolskega sedeža, za prenehanje krivih ver, za izpreobrnjenje vseh, ki živijo v verski zmoti, za edinost krščanskih vladarjev in pa za mir in slogo vsega vernega ljudstva 11 . Pri vsakem jubilejnem obisku cerkve je treba molitev za odpustek pobožno opraviti. Sicer pa ni zapovedano do¬ ločeno besedilo molitve, marveč zadostuje volja, moliti po zgoraj zaznamenovanem namenu poglavarja svete Cerkve. Kdor torej pri vsakokratnem obisku cerkve zato, da bi dobil jubilejni odpustek, po predpisanem namenu pobožno zmoli pet ali sedem Očenašev in Češčenamarij s Čast bodi Očetu, tisti zadosti svoji tozadevni dolžnosti. Ven¬ dar pa je primerno in se svetuje, zlasti pri skupnih jubi¬ lejnih cerkvenih obiskih, da se udeleženci poslužijo tistih molitev, ki so cerkveno potrjene in odobrene. 1 » Takovšne molitve za odpustke se nahajajo v „Svetem opravilu očitne službe božje za-Lavantinsko škofijo". V Mariboru, 1887. Str. 133—140. 538 6. V pridobitev letošnjega jubilejnega odpustka se na¬ dalje terja enkratni vredni prejem zakramentov svete pokore in presvetega rešnjega Telesa. Ta prejem pa se mora zgo¬ diti prav v ta namen, da bi se zadobil odpustek svetega leta. Ako bi bil kdo iz drugega vzroka, morebiti vsled stor¬ jene obljube, dolžen opraviti sveto izpoved ter pristopiti k svetemu obhajilu, tedaj bi takovšen prejem svetih zakra¬ mentov ne zadostoval za pridobitev jubilejnega odpustka. V lagljo izpolnitev navedenih pogojev je vsem verni¬ kom svetnega in duhovskega stanu in tudi udom sleher¬ nega reda ali duhovnega zavoda dovoljeno, da si po lastni razsodbi izberejo izpovednika izmed svetnih ali redovnih duhovnikov. Enako pravico imajo tudi sestre, novinke in druge osebe, ki morajo prebivati v samostanu, če je le do- tični duhovnik potrjen za njih izpovedovanje. Izbrani izpovednik ima oblast, odvezati od vseh ško¬ fom in skoraj od vseh papežu pridržanih grehov in cer¬ kvenih kazni, nadalje izpremeniti večinoma vse neslovesne obljube v druga dobra dela ter celo podeliti izpregled ali rešitev od nekaterih skrivnih iregularitet ali nepravilnosti 1 . Izpovedniki imajo tudi dovoljenje, otrokom, ki bi radi prejeli odpustek, pa še niso bili pri svetem obhajilu, dati izpregled od obhajila. Vendar pa jim naj zato naložijo drugo, razmeram primerno nadomestilno dobro delo n. pr. molitev treh Očenašev, treh Češčenamarij s Čast bodi Očetu. 7. Kot nadaljnji pogoj za pridobitev razpisanega od¬ pustka se terja delitev miloščine. Visokost miloščine za- more vsakateri sam določiti po meri svojega premoženja. Miloščina se daruje ali za uboge ali pa v porabo za dobre in pobožne namene n. pr. v podporo obstoječega ali še nameravanega deškega semenišča, v korist raznim družbam za stavbo cerkev po škofiji, v prid Petrovega novčiča za svetega očeta. Ubogim, ki ne zmorejo niti male miloščine, ' Izpovedniki naj jubilejno papeško pismo natanko preučijo, da bodo vedeli, koga smejo izpovedati, od katerih grehov in kazni odve¬ zati in katere duhovne dobrote morejo podeliti svojim izpovedencem. -> 539 <- sme izpovednik naložiti drugo nadomestilno delo. Premožni naj žrtvujejo po namenu svetega očeta večjo miloščino. 8. Ta jubilejni odpustek se more po odredbi svetega očeta nakloniti po priprošnji tudi vernim dušam v vicah. Pripomnjeno bodi, da ostanejo med dobo tega izred¬ nega jubileja vsi drugi popolni in nepopolni odpustki, ki so bili kedaj od papežev podeljeni, v svoji veljavi. 9. Ob nedeljah in praznikih naj duhovniki pri popol¬ danski službi božji po Očenaših, ki se molijo k sklepu svetih litanij, glasno opravijo z verniki naslednjo molitev: Izkaži nam dobrotljivo, o Gospod, svojo neizrečeno milost, da nas ne samo vseh grehov odvežeš, temveč tudi kazni, katere za nje zaslužimo, odrešiš. Duhovnik: Gospod, ne ravnaj z nami po naših grehih! Ljudstvo: In ne povračuj nam po naših hudobijah! Oče naš, Češčena Marija, Čast bodi Oče¬ tu .. . Amen. Na praznik brezmadežnega spočetja Marijinega, dne 8. decembra, se naj pri popoldanski službi božji zapoje Te Deu m, da se bomo tako Gospodu Bogu primerno zahvalili za milost jubilejnega odpustka. Na večer tistega ponedeljka se naj čas jubilejnega odpustka po navadnem zvonjenju angeljevega češčenja sklene s četrturnim zvonje¬ njem z vsemi zvonovi župnijskih cerkev. 10. Od milosti polne dobe jubilejnega odpustka, ki sega od 30. marca do 8. decembra, je nekako ločiti slav- jenje 1600 letnega jubileja rešitve svete Cerkve iz pagan- skega preganjanja vsled svetovno-zgodovinskega Milanskega odloka iz leta 313. Hvaležni in dejanski spomin na dobljene dobrote je Gospodu Bogu kaj prijeten in dopadljiv. Ko je bil Gospod vojnih čet z mogočno roko pripeljal Izraelce sredi skozi rdeče morje ter potopil njihove preganjalce v morskih va¬ lovih, tedaj je dejai rešenemu ljudstvu: Habebitis autem hunc diem in monumenlum et celebrabitis eum sollemnem Domino in generationibus vestris 540 <- cultu sempiterno! Imejte pa ta dan v spomin in praznujte ga slovesno Gospodu v čast od roda do roda z večno službo božjo! (Eksod. 12, 14). V spomladi letošnjega leta je preteklo 1600 let, odkar je bil Izrael nove zaveze iz valov rdečega morja krvavih preganjanj rešen z Milanskim odlokom velikega cesarja Konštantina od leta 313. Po tem cesarskem odloku je pre¬ jela do tedaj preganjana in zatirana Cerkev zlato prostost, in vera Kristusova je bila pripoznana za očitno vero in deset let pozneje za edino v državi veljavno vero. In to leto naj v hvaležni spomin na veliko dobroto nebes slo¬ vesno praznujemo, tako nas opominja glas našega svetega očeta, namestnika božjega na zemlji. O tem takoimenovanem Konštantinovem jubileju sem obširneje govoril v svojem letošnjem postnem pastirskem listu, in ostanejo vsa tamkaj dana navodila glede na pri¬ merno in vzveličavno praznovanje tega zahvalnega jubileja v veljavi. Tako se naj vrši v nedeljo Rogate, dne 27. aprila, v vseh župnijskih cerkvah cele škofije, če le mogoče, skupno obhajilo v zedinjenju z udeleženci XXIV. mednarodnega evharističnega shoda na Malti, ker so sveti oče za to po¬ delili popolni odpustek, ki se more obrniti v prid vernim dušam v vicah. Prvo nedeljo po prazniku srca Jezusovega, dne 1. ju¬ nija tekočega leta, se naj priredi cerkveno darovanje, čigar donesek se bo porabil za nameravano zidanje bazilike v čast svetemu križu v Rimu. Pobožnost ob prvih petkih v mesecu in zlasti ob svetku srca Jezusovega z obnovljenjem posvetitve temu božjemu Srcu in s spravnim obhajilom bodi v tem spominskem in zahvalnem letu opravljena slo- vesneje ko drugekrati. Pomenljivi god povišanja svetega križa dne 14. sep¬ tembra, ki pade v tekočem letu ravno na 18. nedeljo po binkoštih, naj se praznuje izredno slovesno. Pred njim bi se mogla vršiti tridnevnica, med katero bi častiti dušni pastirji svoje vernike s primernimi cerkvenimi govori pri- £ 541 <- pravili na vredno skupno obhajilo in na izpodbudno, duha in srce povzdigujočo procesijo s svetim križem na čelu in z Najsvetejšim v sredini. Sicer pa bi se mogla primerna slavnost v počeščenje svetega križa, tega najvišje časti vrednega znamenja in po- močka našega odrešenja, prirediti že na praznik čudovitega najdenja pravega križa po sveti cesarici Heleni v četrtem veku, ki je napolnilo vse krščanstvo z radostjo in ki ga sveta Cerkev zdaj obhaja vsako leto dne 3. maja. Prihod¬ nost je križa in Križanega. Zatorej zvesto h križu in Križanemu! Kakor smo milosti polno evharistično leto 1912 na god sv. Silvestra sklenili s slovesnimi zahvalnimi pobož¬ nostmi, enako hočemo jubilejno leto 1913, v katerem se ponižno poklanjamo zmagovitemu Imperatorju ali Vladarju sveta in njegovemu žezlu, svetemu križu, tudi na starega leta dan slovesno končati s hvalnico in z zahvainico T e Deu m laudamus. Konec jubilejnega leta bodi na Silve¬ strov večer po običajnem zvonjenju k angeljevemu češčenju odlikovan s četrturnim zvonjenjem z zvonovi vseh cerkev. V Gospodu ljubljeni škofljani! letošnjem letu praznovani jubilej postani za nas in za našo sveto katoliško Cerkev jubilejno leto, leto radosti, v pravem pomenu besede! Za nas bode ono res leto veselja, ako bomo kralje¬ stvo božje v nas, to je kraljestvo milosti, utrdili po svojem rešenju iz jarma greha, ker smo po besedah oznanjevalca križa, sv. Pavla, v prostost poklicani. (Gal. 5, 13). Za- . torej izvršujte marljivo telesna in duhovna dela krščanske ljubezni ter se potrudite, da bote z zvesto izpolnitvijo za¬ povedanih pogojev zadobili veliki jubilejni odpustek. Enako bo to leto jubilejno ali radostno leto za kato¬ liško Cerkev, učiteljico, vzgojiteljico in ljubečo mater na¬ rodov, ki je strla vezi suženjstva in vpeljala med narodi postave krščanskega življenja, pravice in ljubezni: ako se 542 <- bodo tesneje med seboj sklenile vrste vernikov in ako se bodo „vsi narodi, to so besede našega svetega očeta, ob- novivši čast in slavo Cerkve, zatekli v naročje te ljubeznive matere, da bi po svojih močeh zavrnili zmote, s katerimi si zaslepljeni sovražniki vere prizadevljejo zatemniti njen blesk; ako bodo z globokim spoštovanjem častili rimskega papeža, pa bodo z vernim duhom spoznali, da je katoliška vera obramba in opora vseh stvari“. Bodimo zvesti otroci svoje matere Cerkve! Njene radosti naj bodo naše radosti, njene bolečine naše bolečine! Ohranimo ji požrtvovalno pokorščino in vdano ljubezen v vseh razmerah izprememb polnega življenja na zemlji! Kažimo v tem za Cerkev in za državo prevažnem letu radi z besedo in dejanjem svojo zvestobo do obeh najviš¬ jih oblasti, do papeža in cesarja. Držimo trdno k poglavarju Cerkve, k skali Petrovi! Poslušajmo voljno besede Pija X., od njegovih ustnic prihaja resnica! Dne 19. aprila letošnjega leta praznuje Avstrija 200- letni jubilej dne 19. aprila 1713 razglašene, za monarhijo temeljne, ker nerazdeljivost podedovanih dežel in postavno nasledstvo habsburške vladarske rodovine določujoče prag¬ matične sankcije, iz katere je prihajalo naši domovini ne¬ izmerno mnogo blagoslova, čigar trajno delujočo moč iz¬ kušamo mi zdaj kot priče. Ta 200 letnica naj še bolj utrdi vez edinosti med vladarjem in ljudstvom. 1 V tekočem letu se obhaja v naših deželah tudi jubilej zgodovinske bitke narodov pri Lipskem, kjer je bil dne 19. oktobra 1813 pod vrhovnim poveljstvom avstrijskega maršala Karola kneza Schwarzenberga premagan drzni Koržan Napoleon, in je bila Evropa rešena njegovega neznosnega jarma. Stojmo neomahljivo zvesto k svojemu cesarju! Mo¬ limo za svojega cesarja-jubilarja in za Avstrijo! O, poleg 1 Med tiskom zgornjega pastirskega lista sem prejel krasno slav¬ nostno knjigo: Die pragmatische Sanction. Authentische Texte samt Erlauterungen und Ubersetzungen. Im Auftrage des k. k. Ministerprasi- denten Carl Orafen Stiirgkh herausgegeben von Dr. Gustav Turba, a. o. Universitats-Professor. Wien, 1913. Vel. 8°. Str. XV -j- 202. -> 543 * dela je tudi molitev eno izmed poglavitnih dejanj, s kate¬ rimi kažemo svoje domoljubje in pa vdanost do svojega vladarja. Ako ostane zavoljo naše molitve roka Vsemogoč¬ nega razprostrta nad našim ljubljenim cesarjem in nad našo ljubo Avstrijo, tedaj smemo zaupno zreti v prihodnost, in naj jo zakrivajo še tako temni in grozeči oblaki. Tako pa torej praznujmo z vzveličavnimi sklepi in s hvaležno radostjo to stoletnico, in združeni z vsemi zve¬ stimi katoličani sveta prosimo Gospoda svete Cerkve, da naj razodene tudi v naših dnevih moč svetega križa ter pripelje njegove sovražnike k spoznanju resnice, da naj tudi dandanes podeli v vseh deželah svoji Cerkvi mir in pro¬ stost v svojo slavo in v blaginjo vsega sveta. Sperare lice- bit, s to srčno željo svetega očeta sklenem svoj jubilejni list, mi smemo upati, da bodo ljudje vnovič uprli oči na križ ter v tem vzveličavnem znamenju premagali kakor so¬ vražne zaničevalce krščanskega imena tako neukročena po- željenja srca. Beseda od križa je tistim, ki se pogubijo, nespamet; njim pa, ki so oteti, to je nam, moč božja. (I. Kor. 1, 18). In zdaj povzdignem desnico k zna¬ menju križa ter vam podelim blagoslov, ko molim k nebe¬ som: Blagoslovi vas vsemogočni Bog Ofče in f Sin in Sveti f Duh! Amen. V Mariboru, na visoki praznik sv. Jožefa, ženina Marijinega in variha katoliške Cerkve, dne 13. aprila 1913. f Mihael, knezoškof. 544 LXII. Govor na katoliškem -shodu v Ljubljani dne 27. avgusta 1913 o svetem Križu, v katerem znamenju je zmagal Konstantin Veliki in zmagamo mi svoje sovražnike. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Milostljivi nadpastirji! Mnogočislani gospod predsednik! Predragi, v znamenju Križa zbrani zborovalci! n hoc vici! V tem sem zmagal! Dne 11. septem¬ bra svetega leta 1900 sem na drugem katoliškem shodu — obiskal sem tudi prvega v letu 1892 in tretjega 1906 — ob koncu svojega bornega govora povzdig¬ nil dragoceni križ, ki so ga mi bili z bogatimi odpustki oblagodarili slavni Leon XIII. in sem ga bil ravnokar pri¬ nesel iz Rima — zdaj visi nad mojo posteljo in bi naj po¬ čival nekdaj v mojih odrevenelih rokah na mrtvaškem odru — ta sveti križ s Križanim sem povzdignil, pravim, ter sem ž njim blagoslovil tedanje mnogobrojne zborovalce, ki so z vso spoštljivostjo prejeli sveti blagoslov. Po podeljeni blagoslovitvi z velikim križem je nastalo nepopisno navdu¬ šenje v proslavo kraljevega znamenja. Klicati sem smel: Veni, vidi et crux vicit. In letos je zopet sveto leto, in v ljubljeni Ljubljani se zopet vrši katoliški shod z izredno vnemo, žaroto in po¬ žrtvovalnostjo od strani obiskovalcev. In jaz sem bil vnovič povabljen od vse hvale in pohvale vrednega pripravljalnega odbora, da bi naj prevzel govor o delavni ljubezni v Cer¬ kvi. Toda v svojo nemalo žalost nisem mogel blagi želji ustreči — to pa zavoljo slovesne blagoslovitve novega veli¬ kanskega, tri milijone kron vrednega državnega mostu črez Dravo v Mariboru — o, da je katoliškim prebivalcem v srečo, kakor je bil Milvijski most leta 312 rimskim kristja¬ nom v zmago! Čast in hvala Bogu, da sem mogel še dospeti vsaj na sklepno slavnostno zborovanje četrtega katoliškega shoda, ki presega po svojem sijaju in veličju, nadkriljuje po številu, navdušenju in dalekosežnih sklepih vse svoje tri prednike. ❖ 545 <- Nedvomno! Ta veličastni shod je najlepše in najpristoj- nejše proslavljenje Konstantinovega jubileja. Ta znameniti jubilej bi moral pač ves svet slaviti, ko bi mu bila resnica in resnoba za pravo prostost, za ljubi mir, za človeško čast, za pravico, za vse blaginje, ki so triumfirale po sv. Križu nad pagansko silovitostjo. Mi katoličani moramo zastopati pri tem jubileju vse človeštvo. Svet nima zmisla zanj, ker se gre za krščansko vero, za katoliško Cerkev in njene svete naprave. Svet se noče in se morda ne zna več rado- vati o svobodi Kristusove cerkve in še manj pa se za njo potegovati in boriti. Pa prvi kristjani so si izvojevali ljubo prostost s svojo vnemo za vzveličavno vero in za vestno življenje po njenih naukih. Te občudovanja vredne junake in junakinje posnema četrti katoliški shod v Ljubljani. Jedro in mozeg mojih pozdravnih besed, govorjenih na tem slovesnem zborovanju, naj bodo besede našega svetega očeta papeža Pija X., ki stojijo v razpisu svetega leta ali v napovedi jubilejnega odpustka v sladki spomin na šestnajststoletnico razglasa glasovitega odloka Milanskega spomladi leta 313. Sperare licebit, homines oculis ad Cru- cem denuo fixis, in hoc salutari signo et Christiani nominis osores et effrenatas cordis cupiditates omnino devicturos. Upati smemo, da bodo ljudje, ko svoje oči zopet obrnejo in uprejo v Križ, v tem vzveličavnem znamenju zavsem pre¬ magali sovražnike krščanskega imena in pa razbrzdana po- željenja svojih src. Konštantinova zmaga pri Milvijskem mostu blizu Rima dne 28. oktobra 312 in Konštantinov milanski odlok iz leta 313 sta najimenitnejša zgodovinska dogodka za razvoj krščanstva. Čudovito, večkateri zgodovinarji trdijo, da je prav tega leta 313 umrl zadnji najsrditejši preganjalec krist¬ janov. Ko je siloviti Dioklecijan iz spravljivega edikta spo¬ znal, da so vsi njegovi načrti uničeni, je postal tako žalosten in otožen, da si je dne 28. aprila 313 končal življenje. Pra¬ vijo, da je iz svoje palače v Saloni skočil v morje. Tekoče leto 1913 je leto Križa, njegove zmage, nje¬ gove proslave, njegovega triumfa. Križ je pripomogel Kon- 35 546 * štantinu do popolne zmage nad divjim sovražnikom krščan¬ stva, nad cesarjem Maksencijem. Križ je pripravil zmagovalca Konstantina Velikega do izdave prepomembnega odloka v korist naši sveti katoliški Cerkvi. V Križu bomo gotovo tudi mi premagali, kakor poudarjajo Pij X., dva zopernika, in sicer nadvladali bomo sovražnike krščanskega imena in ukrotili bomo razbrzdana poželjenja svojega srca. V Križu ljubljeni zborovalci! apovedano dvojno zmago si bomo privojevali ter si priborili prostost od zunanjih in notranjih sovraž¬ nikov tedaj, ako bomo predvsem spoznavali očitno in za¬ sebno križanega Kristusa, ako bomo neomajano in neome¬ jeno verovali v Boga-človeka Jezusa, ki edini je pot, resnica in življenje. Drugega imena ni, v katerem bi se vzveličali in rešili. Drugega temelja ne more nihče vložiti, kakor tistega, ki je vložen, ki je Kristus Jezus. V njega moramo verovati, to se pravi, verovati moramo v vse njegove verske nauke in živeti moramo po vseh njegovih zapovedih. Le takšna vera je, ki svet premaguje. Nad durmi domačih hiš, nad vratmi občinskih kakor tudi deželnih in državnih pisarn, zlasti pa seveda nad glav¬ nim vhodom v naše cerkve, bi naj bil z velikimi črkami zapisan izrek, ki so ga prvi kristjani tako radi izgovarjali in pa pisali po katakombah: Trjaoos Xpiotos 0sou awcY)p. Jezus Kristus, Sin božji, Odrešenik. Ta vera je navduševala apostole, je prešinjala prve kristjane, je rodila milijone mu¬ čencev in mučenk, je vzgojila brez števila devic in devič¬ nikov, izpoznavalcev in izpoznavalk. Ta vera nas mora na¬ vduševati, sicer nas bodo pognali nazaj v katakombe. Poveličujmo sveti Križ, kakor ga je poviševal sveti Peter, ki je umrl na njem, kakor ga je cenil njegov brat sv. Andrej, ki je na njem izdihnil svojo dušo; kakor ga je povzdigoval apostol narodov, ki ni hotel drugega znati kakor le Kristusa in tega križanega, in ki se je ponašal le s križem; kakor ga je častila sv. Helena, ki je tako dolgo iskala les sv. križa, dokler ga ni našla; kakor ga je čislal Konstantin Veliki, ki si je dal postaviti kip v desnici s križem in podpisom: V tem znamenju sem rešil Rim tri¬ noga ter sem senatu in ljudstvu pridobil stari sijaj; kakor ga je proslavljal cesar Heraklij, ki ga je bosonog in golo¬ glav nesel na Golgoto; kakor sta ga oznanjevala pred 1050 leti po naših pokrajinah sveta solunska brata Ciril in Metod; kakor si ga je izbral cesar Rudolf Habsburžan za svoje žezlo; kakor je iskal cesar Ferdinand II. pri njem rešitev in je zaslišal tolažilne besede s križa: Ferdinande, ego te non deseram! Kakor ga je prosil pomoči avstrijski maršal Karol knez Schwarzenberg pred grozno bitko pri Lipskem dne 18. oktobra 1813, v kateri je slavno zmagal največjega vojskovodjo; in kakor ga je ljubil tisti zmagonosni povelj¬ nik, ki je sestavil bojni načrt za armade treh vladarjev pri Lipskem, vrlo znani oče vojakov Jožef grof Radetzky, pridni molivec svetega rožnega venca. Križ bo naša zmaga, ako se neodjenljivo držimo Kri¬ stusovega kraljestva na zemlji — svete katoliške Cerkve. O sladko, pretehtno ime Cerkev! Najdeš Ii besedo, ki bi bila po vsebini enaka tej? Ne najdeš je. Ta beseda obsega več kot vse zlate zaklade Kalifornije, vsebuje več kot vse dragocenosti celega sveta. Nepremagljivo močen je, ki ima Cerkev. Po njej se mu ni bati ne Boga, ne sveta, ne člo¬ veka, ne peklenskega zlodeja. Vredno in pravično, pristojno in koristno je, za njo živeti, delati, trpeti, jo braniti, za njo umreti. Da je Križ naša zmaga, stojmo nepremično ob strani Kristusovega namestnika, Pija X., čigar desetletni jubilej pa- peževanja praznujemo ravno ta mesec. Pij X. ne poznajo in nočejo poznati druge politike kakor politiko Križa — to je trpljenje, požrtvovanje, delovanje do zadnjega zdihljaja. Kaj pa so nam papež? Ko je na vatikanskem zboru prišlo do glasovanja o papeževi nezmotljivosti, tedaj je stopil iz¬ med mnogovrstnih misijonskih škofov misijonski nadškof iz Kine, že ves sivolas, tja pred Pijev tron in se je vrgel na tla, kličoč: Tu es Petrus! Fides tua non deficit. Con- -> 548 <- firma fratres tuos! Ti si Peter! Tvoja vera ne jenja. Potrdi svoje brate! Vsi pričujoči konciljski očetje so bili globoko v srcu ganjeni in presunjeni. Da, papež so naslednik sv. Petra, apostola vere. Pe¬ trova živa vera v božjega Vzveličarja je sveta dediščina rimske stolice. To je treba naglašati dandanes, ko pri kato¬ liških kristjanih ni več tako močne vere v božjega Gospoda in Vzveličarja in tako tudi ne trdne zvestobe do rimskega papeža, kakor je bila v prvih treh vekih, ko so se kristjani radi zbirali okoli svojih svetih očetov, rimskih papežev, vladarjev božjega kraljestva na zemlji. Tu es Petrus! Držimo se Rima! Rim je naš — kakor se bere ime nazaj — časni in večni mir. Da zmagamo sovražnike krščanskega imena in raz¬ brzdana poželjenja svojega srca, ravnajmo se po krščansko- katoliških načelih v zasebnem, v družinskem in družabnem, v javnem življenju! Katoliška načela so nas doslej reševala in le ona nas bodo tudi vprihodnje varovala. Katoliška načela so labar, ki zmaguje že blizu dvatisoč let in bo zmagoval do konca dni. Katoliški kristjani moramo biti, to je zvesti učenci, vestni nasledovalci in posnemovalci Kri¬ stusovi, živi udje njegovega telesa, njemu vdani z vsem dejanjem in nehanjem, z dušo in s telesom, z umom in voljo. Ne cepimo, ne ločimo se nekako tako v kristjane in katoličane. Le edino katoliško krščanstvo je vzveličavno, je rešilno za nas na tem in drugem svetu. Kar je katoliško, je tudi krščansko; ali narobe ne velja. Zvodenena'načela so najnevarnejši sovražnik našega časa. Razgrnimo torej le pogumno krščansko-katoliško zastavo in pustimo jo vihrati in plapolati blagonosno tja v javni svet. Vexilla regis pro- deunt. Naprej zastava Križa! To bodi naš labar, bodi naš skupni dramilni klic! Da zmagamo v Križu, treba nam je krotiti sovražnike lastnega srca, se otresti slabih nagnjenj, grešnih napak in razvad; treba nam je premagovanja samega sebe in zataje¬ vanja, brzdanja hudih strasti. Kralji moramo postati. Gospo- -> 549 dovati in zapovedovati moramo svojim slabostim. Kraljestvo božje je v nas. Za to kraljestvo milosti božje se bojujmo neprestano! Da vedno zmagujemo, ljubimo svojo domovino, staro- častito neprekosno krasno Avstrijo, ki nas je doslej srečno branila pogina! Ljubimo preslavnega cesarja-jubilarja Franca Jožefa I., očeta avstrijskih narodov, starosto vseh vladarjev sveta, cesarja, ki zvesto varuje in brani tradicijo prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega! Staro žezlo Av¬ strije, križ, ki žari na cesarski kroni, bode še dalje nepre¬ magljivi branik vladarja in vladancev. Ljubezen do širje in ožje domovine pa bomo kazali najbolj s tem, če bomo skrbeli za krščansko življenje nje¬ nih prebivalcev. O, ne blagostanje ne slava ne mogočnost ne številnost: vse to ne zagotovi našemu ljudstvu prihod¬ nosti. To premore le moralna moč, moralna krepost. Ta rešilna moč pa korenini v strahu božjem, v vestnem izpol¬ njevanju božjih in cerkvenih zapovedi, v vestnem izvrše¬ vanju stanovskih dolžnosti, v pridni porabi božjih sredstev, v dejanski ljubezni do Boga in do bližnjega, do doma in do¬ mačinov. S tem in le tako si bodo Slovenci pridobili slavo in veljavo pred Bogom in pred ljudmi. Slovenska dežela bo čislana in občudovana, dokler bo spomlad čas cvetja in jesen čas sadja. V Križu zbrani zborovalci! eki rimski cesar je zaukazat veliko vojaško parado. K temu ogledu je povabil cesar senatorja, ki je slul zavoljo svojega patriotizma. Tik cesarja je smel stati slavni domoljub in si ogledovati veličastne prizore. Nastopila je prva vrsta, prva četa. Veteranci-dosluženci so mirno in molče korakali mimo, onemogli vsled ran in prestanih naporov. Na njihovem banderu so stale besede: Mi smo branili domovino. Pri tem pogledu se je senator razjokal ter je rekel cesarju: Ah, vsi ti ne morejo več bra- £ 550 <- niti moje ljube domovine! — Zdaj prikoraka druga četa. Bili so možje, ki so pravkar služili in so bili v boju. Ob glasovih tub in trobent so pridospeli. Na njihovem praporu so lesketale besede: Mi branimo domovino. In zopet se milo razjoče senator, rekoč: Tudi ti, oslabljeni že v vojni, ne morejo več krepko braniti ljubljene moje Rome. Kdo naj čuva in varuje mojo domovino? In sedaj dospe tretja četa — krepki mladeniči. Iz nji¬ hovih vrst ni pela ne tuba in ne trobenta; marveč donel je jasen glas iz njihovih zdravih prs: Pro patria! Pro patria! Na njihovi zastavi pa so žarele besede: Mi bomo branili domovino. Tedaj je poskočilo senatorju srce radosti, da je vesel in potolažen dejal cesarju: Ti, ti so nada naše domovine. Premili moji zborovalci! Mi se vojujemo za dvojno domovino; za nebeško in pozemeljsko. Če pridobimo prvo, nam bo pridodana tudi druga. Tu velja in bo vedno veljalo: Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegove pravice in vse drugo vam bo privrženo! V tej borbi spadajo nekateri z menoj vred k prvi četi. Slava jim! 21 let je preteklo že od prvega katoliškega shoda v Ljubljani. Na njem sva se naha¬ jala le dva nadpastirja: rajni kardinal Missia in moja malen¬ kost. Mnogo jih je šteti k drugi armadi: Čast in hvala jim! Največje pa je tretje krdelo — upapolna mladina. Bog jo bla¬ goslovi ! Naj se bojuje tako, da ne izgubi večnih posestev, ko si pridobi časnih. Rex victor, kralj zmagovalec, pa je in bo tisti, ki nosi zastavo s križem in s krono. Za njim pogumno in ne¬ ustrašno ! Kot vojščaki Kristusovi si priborimo prostost ali svobodo otrok božjih in dedičev nebeškega kraljestva — kamor nas popelje Kristus, ko se bo prikazal s križem v svoji gloriji na oblakih neba! In zdaj povzdignem tisti dragoceni križ — ecce, lignum crucis, in quo pependit salus mundi — ter blagoslovim z dovoljenjem domačega milostljivega gospoda knezoškofa vse tri čete zvestih boriteljev za vero, dom, cesarja. Mnogo- ^ 551 <- častite gospode duhovnike lepo prosim, da mi naj odpevajo na moje petje: Sit nomen Domini benedictum! Ex hoc nune et usque in saeculum. Adiutorium nostrum in nomine Domini! Qui fecit coelum et terram. Benedicat vos omnipotens Deus Pa f ter et Fiflius et Spiritus f Sanctus! Amen. Kristus živi, in ker živi, zmaguje, in ker zmaguje, tudi vlada. Amen ali sveti križ božji! * * * Navdušenje množic, piše poročevalec o sklepni slav¬ nostni seji, je med govorom rastlo od stavka do stavka ter ob koncu prikipelo do viška, potem pa je prešlo v pobožno ganutje, s katerim so zborovalci kleče prejeli blagoslov, podeljen jim od visokega govornika z znamenitim svetim križem. — In vsi še navzočni peteri nadpastirji in drugi na odru se nahajajoči častni gostje so segli v roko prevzviše- nemu slavitelju Križa ter mu s tem izrazili zahvalo za govor, ki je tako lepo in sijajno sklenil katoliški shod. Zborovalci so stoje zapeli „Hvala bod’ Gospod Bogu“, potem pa „Liepa naša domovina 11 . Z burnimi pozdravi na odhajajoče škofe so se množice pričele razhajati . 1 » Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani 1913, V Ljubljani, 1913. Str. 294 do 301. -> 552 LXIII. Postni pastirski list z dne 25. januarja 1914 o starozakonski družini Tobijevi vpoduk krščan¬ skim družinam. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, sporoči častivrednim dušnim pastirjem in vsem vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro od Boga Očeta in Sina in Svetega Duha! Angelj Rafael nas spremljaj na potu, da se v miru, zdravju in veselju vrnemo na svoj dom! (Uvod k cerkveni popotni molitvi). V Gospodu ljubljeni verniki! prisrčno hvaležnostjo do vsedobrega Boga in do . njegovega skrbnega namestnika na zemlji, papeža JfaaaaŽM; Pija X., mislim nazaj na srečno potovanje v Rim, ki sem ga nastopil meseca vinotoka lanjskega, na jubilejih bogatega leta tja aa limina apostolorum ali k častitljivim grobovom svetih apostolov, in na katerem so me spremljale in varovale pobožne molitve mojih škofljanov duhovskega in svetnega stanu. Za blagoslov in varstvo na potovanju, ki so mi ga izprosili ljubi škofljani, sem se jim na grobu svetih apostolov-prvakov Petra in Pavla iskreno zahvalil ter obenem goreče molil za njih blaženost na zemlji ter za njih vzveličanje v nebesih. Zlasti sem v patriarhalni baziliki velikega potovalca sveta, sv. Pavla, prosil Gospoda Boga za pomnožitev in vtrditev edinovzveličavne katoliške vere, krščanskega upanja in dejanske ljubezni v srcih svojih duhovnih otrok. Leto mojega desetega potovanja v Rim je bilo leto, ki nas je spominjalo na srečno rešitev naše svete Cerkve iz temne noči katakomb ali podzemeljskih grobišč po zgodovinski pomenljivem Milanskem razglasu verske prostosti od spo¬ mladi leta 313. Bilo je znamenito leto, ki nam je neprene- £ 553 <- honaa klicalo v spomin resnico: Vzveličanja ni najti kakor le v križu. Za raznovrstne potrebščine vseh svojih škofljanov, zlasti za potrpežljivo in v voljo božjo vdano prenašanje vseh križev, velikih in malih, sem v Rimu več¬ krat služil sveto mašo. V nedeljo dne 26. oktobra svetega jubilejnega leta sem pri milostno mi podeljeni zasebni avdijend izročil svetemu očetu mile darove Lavantinske škofije — med njimi ne malo zbirco za Konštantinovo baziliko svetega Križa blizu Milvijskega mosta — darove, ki so jih sveti oče sprejeli z mnogim veseljem in s prisrčno zahvalo ter so za nje v svoji očetovski ljubezni vsem Lavantincem, duhovnikom in redovnikom, obema semeniščema, vsem šolam, vsem žen¬ skim samostanom, vsem katoliškim društvom in družbam ter vsem drugim vernikom dali svoj najvišepastirski blago¬ slov. V srcu vzradoščeni nad mojim poročilom o neutrudno pridnih dušnih pastirjih in o njihovih vernih ovčicah so me skupni nadduhovnik krščanstva pooblastili, da podelim apostolski blagoslov, ko bom obiskal redovne hiše, škofij¬ ske zavode in župnije. V stolni cerkvi sv. Janeza krstnika v Mariboru sem podelil ta očetov blagoslov s popolnim odpustkom dne 8. decembra, ki je bil sklepni dan svetega leta 1913. Razentega so milosrčni oče krščanstva uslišali vse moje, v prid škofiji jim prednašane želje in prošnje, za kar jim hočemo ostati vedno zvesti, zmeraj pokorni otroci ter jim s svojo vdano ljubeznijo dajati povračilo za vse bridke in težke skrbi, ki jim jih prinaša vladanje ve¬ soljne cerkve Kristusove v tako viharnih časih in ki jim jih pripravlja brezveren in brezsrčen svet. K temu nas bo vselej izpodbujala gotova zavest, da imamo v nasledniku sv. Petra skalni temelj, ki ga je položil sam božji Gospod in Učenik. Poživljen in okrepčan po blagoslovu svetega očeta sem se iz metropole narodov vesel vrnil v svojo domovino ter sem storil trdni sklep, da bom ravno na podlagi besed mo¬ drega Siracida: Očetov blagoslov utrjuje otrokom hiše (Ekli. 3, 11): v svojem letošnjem postnem pastirskem 554 ^ listu v časno in večno srečo vseh družin svoje škofije go¬ vori^ o neki vzgledni družini starega zakona. Da bi mogel svojo dobro namero izvršiti v vsestran¬ sko vzveličanje, prosim nebeškega Očeta za njegov vse¬ mogočni blagoslov, z očakom Jakobom zaupno govoreč: Non dimittam te, nisi benedixeris mihi. Ne iz¬ pustim te, dokler me ne blagosloviš. In zanesljivo pričakujem uslišanje svoje prošnje, kakor je zapisano o Jakobu: Et benedixit ei in eodemloco. In ga je blagoslovil na tistem kraju. (Gen. 32, 26. 29). Poleg tega bodi pri obisku dotične starozakonske družine nas vseh popotna molitev: Angelj Rafael nas spremljaj na potu, da sevmiru, zdravju in veselju vrnemo na svoj dom! V Gospodu ljubljeni! ajdragocenejša knjiga knjig, sveto Pismo, nam pri¬ poveduje mnogoštevilne dogodbe, ki jih zmeraj zo¬ pet in zopet radi poslušamo ali beremo, ker iz njih več ali manj odsevajo dogodki našega lastnega življenja. Kdo ne posluša ali ne bere vselej rad genljive zgodbe o egiptov¬ skem Jožefu, o Samuelu, o Davidu in Jonatanu, o Esteri in Juditi, o Jakobu in Jonu, o Judu Makabejcu? Sveti Duh je vodil pisatelje božjih knjig, da so v njih vse prav na¬ tanko opisali, da bi se mi ob tem izpodbujali in da bi slavili božjo dobrotljivost, pa bi stavili svoje zaupanje na Gospoda ter hodili po njegovih potih navzlic vsem oviram in zaprekam. Najbolj podučnim in izpodbudnim zgodovinskim knji¬ gam svetega Pisma se nedvomno prišteva prelepa zgodba obeh nesmrtnih Tobijev, starega in mladega. To občudo¬ vanja vredno družinsko življenje je kakor prav za naše vi¬ harne, vsemu družabnemu redu resno nevarne čase opisano in zasluži, da bi ga neprenehoma premišljevali ter si ga jemali k srcu. Bolj koristnih in bolj času primernih naukov in opominov za očete in matere, za otroke in posle, za premožne in siromake, za gospodarje in delavce, za upnike in dolžnike, za bogate in uboge, bo težko najti kje drugod. Ta hišna knjiga božja uči svetost zakona, ki je temelj dru¬ žine, družbe, države in Cerkve, tega božjega kraljestva na zemlji. Svari pa tudi pred njegovo oskrumbo, ki je pre¬ kletstvo in pogin človeškega rodu. Zato pridite, ljubi škof¬ ijam', in poslušajte me, jaz vas hočem učiti strahu božjega s pomočjo zlate knjige Tobijeve! Tobija — to hebrejsko ime pomenja tisto, kar Go¬ spod je dober — je bil kot sin Tobijelov iz roda Nef- talijevega rojen v enako imenovanem mestu Neftali v zgornji Galileji. Ker so dečku ljubi starši zgodaj umrli, ga je Debbora, mati njegovega očeta, kaj bogaboječe vzgojila, kakor nam pripoveduje grško besedilo naše knjige. 1 Izvrstna stara mati je, kakor je to sama dobila izročeno od svojih častitljivih prednikov, vtisnila in vcepila pobožno življenje in strah božji v vestnem izpolnjevanju svete postave svo¬ jemu vnuku globoko in neizbrisno v srce. In Tobija je živel zvesto po vzveličavnih načelih svoje staročastite hiše. Izpolnjeval je v svoji mladosti natanko zapovedi božje postave, kakor to jasno in določno izpričuje o njem sveto Pismo. (Tob. 1, 8). 1 Valentinus Locli, Vetus Testamentum graece iuxta LXX Inter- pretes. Ratisbonae, 1886. Str. 475. pogl. 1. vrsta 8. — V lažje razume¬ vanje našega starozakonskega spisa morejo služiti ti le pripomočki: Dr. K. Outberlet, Das Buch Tobias iibersetzt und erklart. Miinster, 1877. — Anton von Scholz, Commentar zum Buche Tobias. 1889. — Dr. Joseph Selbst, Dr. I. Schusters und Dr. I. B. Holzammers Handbuch zur Bibli- schen Oeschichte. I. Band. Freiburg im Breisgau, 1906. - P. Bernhard Schmid O. S. B., Das Buch Tobias dem kathoiischen Volke erklart. Miinchen, 1899. — Dr. Hermann Josef Schmitz, Tobias, ein Vorbild fiir die Katholiken der Gegenwart. Mainz, 1904. — Dr. Paul Vetter, Das Buch Tobias und die Achikar-Sage. (Theologische Quartalschrift. Tii- bingen. Letn. 1904. str. 321—364 in 512—539. Letn. 1905. str. 321—370 in 497—546). — Dr. Johannes Nikel, Die Vervvendung des Alten Testa- mentes in der Predigt. Breslau, 1913. — Dr. Adolf Fah, Die Junglinge des Alten Testaments. Einsiedeln, 1913. — Dr. Adalbert Schulte, Bei- trage zur Erklarung und Textkritik des Buches Tobias. (Biblische Stu- dien, herausgegeben von Prof. Dr. O. Bardenhevver. XIX. Bnd. 2. Heft. Freiburg, 1914. Vel. 8°. str. 145). 556 ❖ In dasiravno je bil vrlo vzgojeni Tobija najmlajši med vsemi v Neftalijevem rodu, vendar ni delal nič otročjega v svojih dejanjih in podjetjih — nihil puerile gessit in opere. Ko so vsi iz njegovega rodu hodili k zlatim teletom, ki jih je dal postaviti nesrečni kralj Izraelski Jeroboam v Danu in v Betelu, in so tam uganjali ostudno malikovanje, se je mladostni Tobija ogibal njihove druščine; hodil pa je v Jeruzalem ter je tam v svetem tempelju molil in poveličeval Gospoda, edinega Boga Izraelovega. (Tob. 1, 4 — 6). Ker so po Mozesovi postavi morali vsi moški Izraelci trikrat v letu, in sicer ob treh poglavitnih praznikih Izraelskih, priti pred obličje Gospodovo, to je k njegovemu svetemu pre¬ bivališču (Eks. 34, 23), zato je Tobija potoval v Jeruzalem ob velikonočnem prazniku v hvaležni spomin na čudovito rešitev svojih prednikov iz egiptovske sužnosti, ob binkošt- nem prazniku v veseli spomin na veličastno oznanjenje božjih zapovedi na gori Sinaj kakor tudi v zahvalo za bogato blagoslovljeno žitno žetev in slednjič ob prazniku šatorov v tolažbe polni spomin na čudovito vodstvo Izrael¬ cev po arabski puščavi. (Devt. 16, 16). Ne zadosti! Pobožni Tobija je tudi zvesto daroval svoje prvine in desetine. (Tob. 1, 6). S tem je razodeval svojo notranjo vero, da je vse njegovo premoženje in bo¬ gastvo lastnina božja in da je on le oskrbnik svojega po¬ sestva. Da, Tobija je vse to izpolnjeval tako natanko in tako rad, da je vsako tretje leto celo izpreobrnjenim paga- nom, ki so živeli med judi, pa niso imeli lastnih zemljišč, marveč so morali živeti od miloščine, dajal vso desetino. (Tob. 1, 7). Milosrčni Neftalit je imel še navado, nadaljnjo desetino dajati tudi tujcem, ki so bili brez posestva v Izra¬ elu in torej odvisni od milih darov. Tako je živel Tobija po bogoljubnih vodilih ter se je ravnal po blagih dejanjih svojih staršev in predstaršev, kakor so bili Tobijel, Ananijel, Aduel, Gabael. Mo¬ ral se je tako in ni se mogel drugače obnašati. To je moč svetega izročila v družini; to je visoka vrednost duhovne dediščine svetih čednosti, zlasti trdne zvestobe v veri, pa neomahljivega zaupanja v Boga in požrtvovalne ljubezni, ki prehaja od očetov na otroke in otrok otroke — dediščine, mnogo dražje od zlata in dragocenejše od vsakega zemelj¬ skega bogastva. Debbora, vernopobožna stara mati, je svojega T o b i j a tako vzorno izredila s svojo molitvijo, s svojim vzgledom in s svojim podukom. Kaj bi bilo postalo iz malega siroteja brez odločne in krepostne Debbore? Čed- nostni mladeniči se ne prikažejo kar nenadoma na površju, ne, marveč oni so dozoreli sad pobožnih, leta in leta po¬ navljanih vaj in navad v družini. Dečke izredijo v čednostne mladeniče in v svete može sveti starši. Pomnite to, krščan¬ ski očetje in krščanske matere! Visoko cenite pobožna iz¬ ročila v svojih družinah! Zapuščajte dobre šege in vzveli- čavne navade svojim potomcem! Tedaj bo vaša hiša stala trdno, pa bo stala dolgo in dolgo. Toda, ljubi moji, sledimo dalje za vrlim To bi jem v njegovem stanovitnem izpopolnjevanju samega sebe! Ko je vzrastel v moža, pristavlja pomenljivo sveta knjiga, je vzel za ženo Ano iz svojega rodu. (Tob. 1, 9). Kot mož, torej ne prenagljeno in brez premisleka, ne pre¬ mlad in še preslaboten, si je izbral Tobi ja ženo iz svojega rodu, kakor je to velela postava, da bi se posamezni rodovi Izraelski ohranili v svoji čistoti in enoti. In Gospod ga je blagoslovil za to, da je po šegi svojih očetov storil pre- važni korak, ki pelje v zakonski stan. Ana, to je vrla ali mila, mu je bila zvesta in požrtvovalna pomočnica v mirnih in nemirnih časih. Podarila mu je sina, kateremu je dal svoje ime Tobija in katerega je, kakor pravi sveto¬ pisemsko poročilo, od mladosti učil Boga se bati in se ogibati vsega greha. (Tob. 1, 9. 10). Kakor je bil Tobija sam vzgojen, prav tako je vzgojil svojega lju¬ bega sina, ki mu je tudi postal popolnoma enak v zvesti veri in v opravljanju dobrih, zaslužnih del. O, sveti očetje izredijo in vzgojijo tudi svete sinove in svete hčere! Bla¬ žena Katarina Emmerich je podedovala svojo globoko vernost in svoje vzorne čednosti od svojega močnovernega in krepostnega očeta. Ljubi moji! Kakor se čisti srebro v ognju in čedi zlato v žareči peči, enako čisti in izkuša Gospod srca v ognju trpljenja. (Preg. 17, 3). Resničnost tega Salomonovega iz¬ reka je tudi Tobija s svojo ženo in svojim sinom vred popolno izkusil. Vsa družina je stanovitno služila Bogu ter ga je zvesto častila. Vendar so jo zadevale bridke izkušnje, pa le zato, da bi jo še bolj utrdile in očistile, jo izpopolnile ter storile še bolj vredno in sprejemljivo za nebeške milosti. Vsled brezbožnega življenja izvoljenega ljudstva Izra¬ elskega je Gospod Bog večkrat dopustil, da so tuji vladarji ljudstvo napadli, premagali in ga odpeljali v trpljenja polno sužnost, kjer se je moralo ostro pokoriti za svojo grdo nehvaležnost in za svoje hude pregrehe. Seveda so bile tedaj šiloma odvedene tudi pobožne družine, ki pa so tako le našle priložnost, izpričati svojo neizpremenljivo zvestobo do Boga, svojo neomahljivo vdanost do njegovih zapovedi in svojo stanovitnost v dobrem. In tako se je morala tudi poštena rodbina Tobijeva podati v asirsko sužnost Izra¬ elskega ljudstva, kjer pa je tudi neomajno zvesta ostala hvalevrednim šegam in navadam svoje ljube domovine in svoje mile domačije. Popolnoma jasno in očitno nam to povedo besede svetega poročevalca: Ko je Tobija s svojo ženo in s sinom vred prišel v sužnost v mesto Ninive in so vsi jedli od jedi nevernikov, je on varoval svojo dušo in se ni nikdar omadeževal z njih jedmi. (Tob. 1, 12). V daljnem paganskem mestu Ninive so si Izraelci pač mislili, da jih ne vežejo več Mozesove jedilne postave, meneč, mi jemo, kar tukaj prav vsi jedo; tudi se moramo udeleževati gostij pri nevernikih in se torej ne moremo ravnati po svojih jedilnih prepovedih. Pa oče Tobija in njegovi domači se niso oskrunili s prepoveda¬ nimi jedili. Tako nam je vestni mož krasen vzgled v izpol¬ njevanju raznih postavnih predpisov. On tudi postne po¬ stave ni prelomil. Ni čudno, da sveto Pismo o njem tako le govori: Ker se je Tobija iz vsega svojega srca sporni- £ 559 njal Gospoda, zato mu je Bog dal milost vočeh kralja Salmanasarja, in ta mu je dal oblast ho¬ diti, kamorkoli je hotel, in mujebilodopuščeno delati, karkoli je hotel. (Tob. 1, 13. 14). To bi ja si je torej s svojim značajnim nastopom pridobil kraljevo na¬ klonjenost in zaupanje. Priljubil se je Salmanasarju, in ta si ga je izvolil za svojega dvornega oskrbnika ter mu je podelil posebno dovoljenje, da je smel iti, kamorkoli je hotel. 1 Te ugodne priložnosti se je blagi Neftalit kaj pridno posluževal za izvrševanje dobrih del telesnega in duhovnega usmiljenja. „Tobija je hodil k vsem, ki so bili v sužnosti, in jim je dajal vzveličavne opomine. Ko je bil pa prišel v Ragez, mesto Medov, in je od tega, s čimer ga je bil kralj obdaroval za njegove zasluge, imel še deset talentov srebra; in ko je videl med veliko množico svojih rojakov Gabela, ki je bil iz njegove rodovine, pomoči potrebnega, mu je dal na dolžno pismo omenjeno težo srebra.“ (Tob. 1, 15—17). Kdo izmed nas, preljubi, ne občuduje požrtvovalne ljubezni do bližnjega na tem usmiljenem Samarijanu, ki je s svojimi soujetimi rojaki delil žalost in veselje, ki je so¬ bratu v sili le proti podpisu, ne da bi terjal obresti, izročil in posodil deset talentov srebra, to je blizu 12.000 tolarjev. Toda vsemodri Bog je hotel svojega ljubljenca povzdigniti na še višjo stopnjo popolnosti, zato ga je obiskal z mno¬ gimi in velikimi bridkostmi in težavami. Po smrti Salma- nasarjevi je namreč prevzel vlado njegov sin Sena h eri b, ki je pa vsled svoje strašne nesreče v Judeji — zavoljo njegovega bogokletstva je prišla huda kazen neposredno od Boga nad njegove čete: v eni noči je angelj Gospodov pobil v asirskem tabru 185.000 mož — grozno preganjal Izraelce v sužnosti, in ki je tudi starega To bi j a hudo so¬ vražil in je zato ukazal, ga umoriti ter mu odvzeti vse pre- 1 Po grškem besedilu pravi'Tobija o sebi: xai 7j[jLYjV aihoO ayopaaTYj?, in bil sem njegov (kraljev) nakupovalec. Kot takšen je smel potovati, kamor je hotel, celo meje Asirske je smel prekoračiti, da je mogel za kraljevi dvor nakupiti, kar je bilo potrebno. 560 moženje. Toda bogaboječi N ef tal it se s tem ni dal stra¬ šiti, da ne bi nadaljeval svojih dobrih del usmiljenja do preganjanih sobratov. Ta izredni, sočutja polni rodoljub jim je bil vse: krušni oče, učenik, tolažnik, pogrebnik. Tobija, tako pripoveduje sveto Pismo genljivo lepo, „je vsak dan hodil k vsem svojim rojakom ter jih je tolažil, in slednjemu je od svojega premoženja delil, kolikor je le mogel. Lačnim je dajal jesti, nage je oblačil, mrtve in ubite pa je skrbno pokopaval. 11 Ko je novi kralj pomoril mnogo Izraelovih otrok, je Tobija pokopal njih trupla. Da bi se izognil vsled tega razsrjenemu vladarju, je Tobija s svojo ženo in sinom zbežal iz Niniv ter je našel, izgubivši vse imetje, skrivališče pri svojih prijateljih, ker so ga mnogoteri kaj radi imeli in visoko čislali. V tej veliki nesreči je bila preganjana družina Tobijeva vendar mnogo srečnejša od družine asirskega kralja, v kateri so se sinovi vzdignili zo¬ per lastnega očeta. Petinštirideseti dan po Senaheribovi vrnitvi iz Judeje sta ga njegova lastna sinova Adramelek in Sarazar v njegovem prestolnem mestu umorila. (Iz. 37, 38). Grozovita morilca svojega očeta sta pobegnila v Ara- rat. Za nesrečnim očetom je sledil na prestolu njegov tretji sin Asarhadon. In ljudoljubni Tobija se je smel zopet vrniti na svoj dom in je dobil nazaj vse svoje premoženje, pa tudi prejšnje vobče uživano spoštovanje. (Tob. 1, 18—25). Vendar pa težke izkušnje in nadloge nedosežnega očeta niso nehale, ne, marveč so se še množile in po¬ viševale, da bi se tako tudi njegovo zasluženje poviševalo in množilo. Ob nekem prazniku Gospodovem je pripravil darežljivi Tobija za nekatere iz svojega rodu, ki so se bali Boga, dobro gostovanje. Ko se je njegov sin, ki je šel vabit gostov, povrnil z žalostnim poročilom, da nekdo iz¬ med Izraelskih otrok leži zadavljen na cesti, je Tobija ljubeznivo pogostil povabljence, sam pa je popustil kosilo ter prišel še tešč k mrliču in ga je vzel in skrivaj zanesel v stransko hišo, da bi ga po solnčnem zahodu varno po¬ kopal. Potem še le je zaužil svoj kruh v žalosti in strahu. In ko je bilo solnce zatonilo, je šel in je na tihem pokopal mrliča. -> 561 <- Tedaj so ga sosedje grajali, rekoč: Že je bilo zapo¬ vedano zavoljo te reči te umoriti, in komaj si ubežal smrt¬ nemu povelju in zopet mrtve pokapaš! Tobija pa, ki se je bal Boga bolj kakor kralja, je pobiral trupla umor¬ jenih in jih je skrival v svoji hiši ter jih opolnoči pokapal. Prigodilo se je pa, da je nekega dne od pogrebov truden in spehan prišel na svoj dom; in ko je k steni legel in zaspal, mu je iz lastovičjega gnjezda padla gorka smet v oči, in je v 56. letu svojega življenja oslepel. (Tob. 2, 1 - 11 ). To je bila huda in grozna nesreča za blagega očeta. To izkušnjo pa je Gospod zato pustil priti nad Tobija, da bi, kakor sveti Job, sosedom dajal vzgled potrpežljivosti. Ker se je namreč od svoje mladosti vselej bal Boga ter je izpolnje¬ val njegove zapovedi, zato se ni pritožil zoper Boga, da je prišla nanj nadloga slepote, marveč je ostal stanoviten v strahu božjem ter je Boga hvalil vse dni svojega življenja. (Tob. 2, 12—15). Zares, zdaj se je godilo slepemu To bi ju kakor nek¬ daj ubogemu Jobu. Oba očeta sta trpela po nedolžnem, pa nista godrnjala zoper Boga, temveč sta ga hvalila ter sta povzdigovala njegovo ime. Zavoljo njune bogoljubnosti so ju sramotili tisti, ki bi ju morali tolažiti. Kakor so po¬ božnega Joba njegovi prijatelji v soglasju z njegovo ženo zasramovali, enako so tudi prijatelji pravičnega Tobija zasmehovali njegovo življenje, porogljivo ga povprašujoč: Kje je tvoje upanje, zavoljo katerega si dajal miloščino in pokapal mrtve? 'Tobija pa jih je po¬ svaril z večno lepimi besedami: Nikar tako ne govo¬ rite! Zakaj otroci svetnikov smo in čakamo tistega življenja, katero bo dal Bog tistim, kiga v svoji zvesti veri nikdar ne zapustijo. Tudi Ana njegova žena ga je obsipala s hudimi očitanji in je zaseg- ljivo klicala: Vidi se, da je prazno tvoje upanje, in kaj ti je tvoja miloščina pomagala, se je zdaj pokazalo. (Tob. 2, 22). 36 -> 562 Predragi v Gospodu! ovsem pošteni Tobijelid je stal zdaj na višini svojih težkih izkušenj, pa tudi na vrhuncu svoje stanovitne zvestobe. Ni se pritoževal, ampak potrpežljivo in Bogu popolnoma vdano je prenašal vso krivico in vse zlo. S solzami in z vzdihljaji se je obračal k Bogu, čigar namere in naredbe so modre, čigar sodbe so pravične, či¬ gar pota so usmiljenje in resnica. Sramotivne besede so¬ rodnikov, zlasti nepremišljene zasege sicer za družino prav skrbne gospodinje so pravičnega moža tako globoko v srcu bolele, da je prosil Gospoda, naj ga reši, če je njegova sveta volja, iz stiske tega življenja ter ga naj pusti umreti v sladkem upanju večnega življenja. Ta njegova prošnja ni bila nedovoljena ali pregrešna, marveč je bila dobra in hvalevredna, ker si je želel ločitve iz življenja, da bi ne mogel več Boga žaliti, ampak da bi se združil z njim na vekomaj. Tudi M oz e s je v žalosti nad nepokorščino svo¬ jega ljudstva molil k Bogu, da ga naj pusti umreti. In Elija, preganjan od brezbožne kraljice Jezabele, je prosil Gospoda za milost, da bi ga vzel s tega sveta. Enako željo po smrti nahajamo pri mnogih drugih svetnikih v hudih bridkostih. Saj pripozna tudi glasoviti apostol Pavel, da je teža njegovih stisk tolika nad njegove moči, da se je naveličal živeti. (II. Kor. 1, 8). Tako je mogel in smel tudi Tobija v svojih premnogih nadlogah in težavah vzdiho¬ vati in hrepeneti po smrti, ker se je popolnoma prepustil volji večnega Boga, ki najbolje ve, kaj človeku služi in ko¬ risti v vzveličanje. Pač heroičen ali junaški vzgled potrpež¬ ljivega prenašanja tudi največje nesreče daje Tobija vsem mehkužnežem naših dni, ki nočejo nobene bolečine več pogumno prenesti, marveč si v domišljeno neznosnem trpljenju zoper vse prepovedi Boga in razuma sami vzamejo življenje ter umrjejo Judeževe grozne smrti. O globočina modrosti in znanja božjega! Kako ne¬ razumljive so njegove sodbe in kako neizvedljiva so nje¬ gova pota! Moljenja vredna božja previdnost zna dogodke -> 563 <- v življenju pravičnih tudi, če so ti še tako daleč ločeni drug od drugega, čudovito spraviti v medsebojno zvezo. Eadem die contigit, ravno tistega dne, ko je bil Tobija v Ninivah zasmehovan od svoje žene, se je prigodilo, da je v E k b a- tani’ Raguelova hči Sara, katero je bil Bog odločil za ženo mlademu Tobiju, tudi slišala očitanje od ene izmed dekel svojega očeta, češ, da bi bila ona, ne pa hudobni duh, umorila sedmero z njo poročenih mož. Kakor se je torej Tobija v svoji nezgodi zatekel k Bogu z molitvijo, enako je tudi Sara pri grozni obdolžitvi umora svojih sedmih mož v nežni molitvi prosila Boga, da bi jo rešil iz strašne, ne- zadolžene sramote ali pa da bi jo vsaj vzel s tega sveta. Obe nedolžni duši sta torej trpeli veliko sramoto, s tem pa sta si zaslužili, da jima je došla čudovita pomoč in tolažba. I n i 11 o tem pore, tisti čas, tako konča tretje poglavje naše bogonavdihnjene knjige, je bila obeh molitev usli¬ šana pred častitljivim obličjem najvišjegaBoga, in angelj Gospodov, sveti Rafael, je bil poslan, dabioba ozdravil, ker so njune molitve ob enem času prišle pred obličje Gospodovo. (Tob. 3, 24. 25). Potemtakem je bil tukaj sv. Rafael zdravilna moč božja, služabni duh, poslan v službo zavoljo tistih, ki bi naj prejeli vzveličanje. Hudo izkušani Tobija je zdaj mislil v svoji preprosti nedolžnosti, da bode Bog kar uslišal njegovo molitev ter ga odpoklical s tega sveta. Zato je pozval k sebi svojega ljubljenega sina in mu je podal zlate, večno veljavne nauke in opomine, kakor so slavni očaki, kadar so čutili, da se jim bliža zadnja ura, poklicali svoje sinove k smrtni postelji, jim dali vzveličavnih naukov ter jim podelili očetovski bla- 1 Tako imenuje grško besedilo to mesto. Po Vulgati se mu je reklo Ragez, pa to je bil drug kraj od tistega, kjer je prebival Tobijev dolžnik Gabel. Da v veliki državi večkatera mesta nosijo enako ime in je le po pridevkih spoznati njih posebna lega, to se primeri še dan¬ danes prav pogostokrat. Tako je stal ta Ragez ob Medijskem gorovju Ekbatana in se je mogel imenovati Ragez-Ekbatana ali tudi samole Ekbatana, kakor je res imenovan v septuaginti in v dobrih rokopisih. 36 * -> 564 '* goslov. Poslušajte zdaj, ljubi moji, prisrčne, družabno pre- znamenite opomine starega To bi ja mlademu Tobiju! „Moj sin“, tako začne govoriti hudo trpeči oče, ^po¬ slušaj besede mojih ust in vtisni si jih globoko v svoje srce! Kadar bo vzel Bog mojo dušo k sebi, pokoplji moje telo in spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja! Za¬ kaj spominjati se moraš, kakšne in kako velike nevarnosti je pretrpela zavoljo tebe. Kadar bo pa tudi ona dopolnila čas svojega življenja, tedaj jo pokoplji poleg mene! Vse dni svojega življenja imej Boga pred očmi in varuj se, da kdaj ne privoliš v greh in da ne puščaš v nemar zapovedi Gospoda našega Boga! Od svojega premoženja dajaj mi¬ loščino in svojega obraza ne obračaj od nobenega ubožca; tako namreč se bo zgodilo, da tudi Gospod od tebe ne bo obrnil svojega obličja!“ „Kakor premoreš, tako bodi usmiljen! Ako imaš obilo, dajaj obilo! Če imaš malo, se potrudi, tudi malo rad po¬ deliti! Zakaj dobro plačilo si nabiraš za dan stiske, ker miloščina reši vsega greha in smrti ter ne dopusti duši priti v temo. Veliko zaupanje pred Bogom daje miloščina vsem, ki jo delijo.“ „Varuj se, moj sin, vse nečistosti in zraven svoje žene nikdar pregrehe ne poznaj! Napuhu ne pusti gospodovati ne v svojih mislih ne v svojih besedah; zakaj v njem se je začela vsa spačenost. Kdor ti kaj dela, temu brž daj plačilo, in zaslužek tvojega najemnika naj nikdar pri tebi ne zaostane! Česar nočeš, da bi kdo drugi storil tebi, glej, da tega nikdar ti drugemu ne storiš!“ O, kolik pomen imajo za človeško družbo vsi ti vzve- ličavni opomini o pokorščini do očeta, o pokopu in ne sežigu njegovega trupla, o spoštovanju do mnogo trpeče matere, o pokopu njenega trupla vštric umrlega moža, o vednem življenju v pričujočnosti božji, o dajanju miloščine, o čistosti, o zakonski zvestobi, o pobegu pred napuhom, o nemudnem plačilu zaslužka za storjeno delo, o pravi lju¬ bezni do bližnjega! In ravno to je očetu Tobiju v najvišjo čast, da je božji Učenik njegove besede vzel v svoja naj- —> 565 — svetejša usta ter se je kakor na to svetopisemsko mesto sklical, ko je namesto Tobijeve prepovedi dal zapoved: Vse, karkoli hočete, da ljudje vam storijo, tudi vi njim storite! Zakaj to je postava in preroki. (Mat. 7, 12). Teh besed ne beremo ne v postavi ne v drugih prerokih, marveč le tukaj v bukvah Tobijevih (4, 16). Pa poslušajmo dalje v srce segajoče opomine, ki jih daje smrtnotrudni oče svojemu nadepolnemu sinu! „ Uživaj svoj kruh z lačnimi in ubogimi, s svojimi oblačili pa oblači nage! Svoj kruh in svoje vino porabi za pogreb pravičnega, ne jej in ne pij pa od tega z grešniki! Išči vselej dobrega sveta pri modrem človeku! Vsak čas hvali Boga in prosi ga, da vodi tvoja pota in da vsi tvoji sklepi obstojijo pred njim. Naznanim ti tudi, moj sin, da sem, ko si ti bil še otrok, deset talentov srebra posodil Oabelu v Ragezu, Medijskem mestu, in njegov rokopis imam pri sebi. Zatorej poskušaj, kako boš do njega prišel in od njega dobil zgoraj omenjeno vsoto srebra in mu dal nazaj njegovo dolžno pismo!“ Kaj slovesno je sklenil Tobija svoje globoko ganljive opomine: Noli timere, fili mi, nikar se ne boj, moj sin; siromašno sicer živimo, paveliko bogastvo bomo imeli, ako se bomo Boga bali in se ogibal i vsega greha ter delali dobro! (Tob. 4, 1—23). Tako se glasi zlata zadnja oporoka starega Tobija mlademu To bi ju. To prekrasno poglavje bi se naj v vsaki družini pogostokrat bralo, bi se naj v svojih podrobnostih vredno cenilo ter stanovitno izpolnjevalo. Familije, ki se tru¬ dijo ravnati svoje življenje po tem .evangelju ali po teh na¬ čelih, gotovo živijo srečno in zadovoljno. Ako se bo rešilo zdaj ves svet vnemirjajoče socijalno ali družabno vprašanje, tedaj se bo srečno rešilo le tako, kakor je rešeno v zlati družinski knjigi Tobijevi. Pa berimo dalje v tej naučni knjigi socijalne vede! Na očetov poduk je odgovoril Tobija, ta izredni mladenič, edino prave, njegov značaj jasno osvetljujoče besede: Om- nia, quaecumque praecepisti mihi, faciam, pater! Vse bom storil, karkoli si mi zapovedal, oče!. ^ 566 <- (Tob. 5, 1). In nemudoma se je lotil izvršitve najtežjega naročila, namreč izterjatve izposojenega denarja. S tesnob¬ nim srcem se je pripravljal na odhod, zakaj pot je bila dolga, vlekla se je po neznanih krajih, peljala je v tujo hišo, in vodnika ni bilo tu. Pa trdno zaupajoč na Boga in zvesto pokoren očetu, je To bi ja naglo našel tovariša za daljno pot in ga je pripeljal k očetu. Ta ga je previdno izkušal, mu li more zaupati svojega sina, ter mu je obljubil primerno plačilo, ko ga je voditelj pomiril z zagotovitvijo: Zdravega bom peljal tvojega sina tja in zdra¬ vega bom ti zopet pripeljal nazaj. Za slovo je oče Tobija blagoslovil oba popotnika s prelepimi besedami: Srečno hodita! In Bog bodi z vama na potu! In njegov a n gel j vaju spremljaj! (Tob. 5, 20. 21). Z vzveličavnim blagoslovom očetovim osrečen, je sin veselo odpotoval, spremljan, ne da bi to spoznal, od an- gelja Rafaela v podobi zalega sopotnika. Z njima je tekel tudi domači zvesti psiček. Po prvem dnevu sta prenočila ob riboviti reki Tigris. Kosije hotel T o b i j a v njej ohla¬ diti svoje prašne, trudne noge, je brzo priplavala silno velika riba, da bi ga napadla. T o b i j a je v prvem strahu na ves glas zavpil, kličoč svojega spremljevalca: Domine, invadit me! Gospod, nad mene gre! In poklicani pomočnik mu je rekel: Primi jo za plavute in potegni jo k sebi! Potem iztrebi ribo in si shrani od nje srce, žolč in jetra, ker so to koristna zdravila. Prigodba Tobijeva z ribo je bila naredba božje pre¬ vidnosti, ki se je hotela poslužiti ribe za pripomoček, da izvrši svojo namero. Kosci ribe, ki bi si jih naj shranil, niso imeli sami ob sebi zdravilne moči, marveč bi naj bili To bi ju le zunanje znamenje skrivaj delujoče moči božje. Podobno se -je Jezus poslužil slin, pomešanih s prahom, da je ozdravil sleporojenega, ne da bi bil ta pripomoček kaj drugega ko zunanje znamenje. Ko sta naša dva potovalca na daljnjem potovanju do¬ spela do mesta Ekbatane, je vprašal Tob i ja svojega spremljevalca: Kje hočeš, da ostaneva? In ta je odgovoril, rekoč: Tukaj je neki mož po imenu Ragu el, sorodnik iz -> 567 * tvojega rodu, in ta ima edino hčer z imenom Sara. Tebi gre vse njegovo premoženje, in ti jo moraš vzeti za ženo. Temu je Tobija ugovarjal in pripovedoval, češ, daje bila Sara zaročena že sedmim možem, ki pa so vsi umrli, ker jih je hudi duh pomoril. Zato se boji, da bi se kje tudi njemu kaj takega ne zgodilo in da bi, ker je edini otrok svojih staršev, njihovih sivih las od bridkosti ne spravil pod zemljo. Modri prijatelj je tedaj mladeniču v njegovih skrbeh to pojasnil, da je namreč tistih sedmero mož sklenilo zakon brez ozira na Boga le iz poželjivosti, in da nad takšnimi ima hudi duh zares oblast. Ti pa, tako je sklenil nebeški svetovalec svoj nauk, ostani s Saro tri dni stanoviten v molitvi! — Tobija in njegov pajdaš sta bila od Ragu el a prav prijazno sprejeta, in vse je prišlo tako, kakor je na¬ povedal razumni spremljevalec in kakor je nedosežno lepo opisano v sedmem in osmem poglavju naše svete knjige. Na prisrčno prošnjo novoporočenega Tobija se je podal njegov postrežljivi pomočnik s štirimi hlapci Ragu- elovimi in z dvema kamelama tja v daljni Ragez h Ga- belu, kateremu je dal nazaj njegovo dolžno pismo in je prejel od njega brez ugovora vse denarje ter ga je nago¬ voril, da je šel z njim na ženitnino. Ko je vestni Gabel stopil v hišo Raguelovo ter zagledal mladega Tobija, ga je poljubil, se razjokal ter zaklical blagoslov božji nanj kot na sina predobrega očeta, ki je pravičen in se Boga boji in daje miloščino. Prav tako je govoril blagoslov nad Saro in nad njenimi starši. In ko so vsi rekli Amen, tako prav podučno končuje deveto poglavje, so šli k pojedini. Pa tudi svatovščino so obha¬ jali v strahu Gospodovem. (Tob. 9, 12). Ljubi moji, vem, da ste pri poslušanju opisanih do- godeb že posneli iz njih vzveličavne nauke ter ste obudili dobre namene in koristne sklepe; pa preden storimo to natanje, se moramo še ozreti na bridke skrbi očeta T o- bija in matere Ane zavoljo dolge zamude njunega ljubega sina Tobija. Z nedopovednim hrepenenjem sta priletna roditelja pričakovala vrnitev svojega edinega otroka. Oba -> 568 sta bila vsled dolgega, strahu polnega čakanja silno otožna ter sta jokala in žalovala kaj bridko. Pa Tobija, mož vere, je ostal stanoviten v trdnem zaupanju na božjo pomoč in je neprenehoma molil ter pogumno tolažil svojo ženo, ki se je vdajala brezmerni žalosti. Ana, kakor njen mož, iz roda Neftalijevega, je bila zvesta in poštena, pa delavna in nad vse skrbna za gospodinjstvo. Ni pa imela Neftalitinja globokovernega duha in je bila zato kaj lahko vznemirljiva. Ko je bil T o- b i j a svoje premoženje večinoma razdelil med uboge ter je k temu še oslepel, tedaj je bila njegova žena nekako prisiljena, s tkanjem skrbeti za potrebni vsakdanji živež. Ko je pa nekoč prinesla kozliča domu in je To bi ja to zapazil, je dejal: Glejte, da bi kje ne bil ukraden! Dajte ga nazaj njegovemu gospodarju, ker kaj ukradenega ne smemo ne jesti innesedotakniti. To bi ja ni mogel verjeti, da bi si bila njegova žena s tka¬ njem prislužila kozliča, še manj, da bi ga bila ukradla. Bal se je pa, da ga je morebiti tisti, od katerega ga je žena prejela ali kupila, pridobil po nepoštenem potu in ga je zato oddal za manjšo ceno. Skrbni opomin slepega Tobija nikakor ni bil izraz nezaupnosti do Ane, marveč dokaz njegove poštenosti, ki se boji in vestno izogiblje tudi sence kakšne krivičnosti. Namesto pa, da bi bila svojemu ljubemu možu mirno pojasnila, kako da stvar v resnici stoji, se je čutila Ana po tistem opominu razžaljeno in je začela moža zasegati ter grajati njegovo pobožnost in radodarnost, kakor da bi bil on pri svoji nesebičnosti delil miloščino zavoljo časnega plačila ali v mnenju, da mora delavna lju¬ bezen do Boga in do bližnjega vselej prinesti le posvetni dobiček. Po pravici je vzkliknil slavni modrijan Hiponski, sv. Avguštin: „Kako slepa je bila ta žena! Kako jasno pa je bilo duhovno oko njenega moža! Ona se je veselila zu¬ nanje solnčne svetlobe, on pa znotranje pravičnosti. Kaj izmed obojega pač zasluži prednost ? ai 1 Sermo in Matth. 18. c. 15. (Cornelius a Lapide, Commentaria jn Tobiam. Parisiis, 1877. Zv. IV. str. 276). £ 569 <- Nasprotno pa je bila ljubezen blage matere A n e do sina nad vse velika in nežna. Ljubši ko ves denar in vse premoženje ji je bil njen pridni in dobri otrok. To izpričuje njeno obnašanje po njegovem odhodu. Ko sta bila zala mla¬ deniča zapustila domačo hišo, je začela mila mati jokati in glasno možu toževati: „Palico najine starosti si vzel in od naju poslal. O da bi nikdar ne bilo teh denarjev, po katere si ga poslal! Saj sva bila zadovoljna pri svojem uboštvu in sva za bogastvo imela to, da sva videla svojega sina.“ Tako je od žalosti potrta mati v svoji ljubezni do sina ob¬ sojala nesrečni denar ter s tužnim srcem hrepenela po si¬ novi vrnitvi. Se le na tolažilne besede krepkovernega očeta, češ, da sina spremlja dober angelj božji, ki ga bo zdra¬ vega nazaj pripeljal, je mati jenjala z jokom ter utihnila s svojim tarnanjem. • Ko pa je ljubljeni sin izostal črez določeni čas, tedaj je skrbna ljubezen v srcih osivelih staršev vzbudila novo bridkost in tugo. To bi ja se je razžalostil z ženo vred in oba sta se začela solziti. Medtem pa, ko se je oslepeli oče kmalu pomiril in vdal v voljo božjo, se je mati prepustila neutešljivi bolesti in je vedno zopet ponavljala svoje mile tožbe za že, kakor je mislila, izgubljenim sinom. „Heu, heu, mi fili! Oh, oh, moj sin! Zakaj sva te poslala na tuje, tebe, svetlobo najinih oči, tebe, palico najine starosti, tebe, tolažbo najinega življenja, tebe, upanje najinega zaroda! Saj sva v tebi samem imela vse, zato bi te ne bila smela od sebe pustiti. 11 V tem žalostnem položaju se je zopet pokazala vsa dušna plemenitost in vsa junaška srčnost sta¬ rega To bi ja. Dasiravno sam v najhujših skrbeh zavoljo nenavadno dolge zamude željno pričakovanega sina, je vendar premagoval in krotil svojo žalost in otožnost ter je v trdnem zaupanju na zanesljivega spremljevalca s po¬ božnimi besedami tolažil ženo. Pa v bolečini materinega srca je „Ana slednji dan tekla vun ter je gledala kroginkrog na vse strani in je obhodila vsa pota, kjer je bilo upanje, da bi utegnil sin priti nazaj, da bi ga, ako bi bilo mogoče, že od daleč zagledala priti.“ (Tob. 10, 7). Zares, more li 570 mati pozabiti svojega otroka, da bi se ne usmi¬ lila sinu svojega telesa? (Iz. 49, 15). Medtem pa ni pozabil dobri sin svojih ljubečih in ljubljenih staršev. Z enako ljubeznijo in skrbnostjo jim je povračeval njihovo ljubezen in skrb. Čeprav je Ragu el na¬ govarjal moža svoje hčere, češ, da naj ostane dalj časa pri njem, je vendar ta silil, brez odloga odpotovati, poln otroškega sočutja govoreč: Vem, da moj oče in moja mati že dneve štejeta, in da se njuno srce žalosti. Ozi¬ rajoč se na to genljivo otroško ljubezen do priletnih staršev, je dal Ragu el svojemu zetu Saro in polovico vsega svo¬ jega premoženja ter ga je s spremstvom vred odpustil s pomenljivim blagoslovom: Sveti angelj Gospodov bodi na vajinem potu in vaju zdrava tja pri¬ pelji, da najdeta vse prav pri svojih starših in davidijo moje oči vajine otroke, preden umrjem! In starši so objeli svojo hčer in so jo poljubili ter odpu¬ stili z zlatimi nauki za njen poklic kot hišne matere in gospodinje. (Tob. 10, 11—13). Te prevažne opomine pa hočemo pozneje n^tanje premišljevati, ker moramo zdaj spremljati naše popotnike iz E k b a t a n e v Ninive. Ko je T o b i j a po enajstih dnevih s svojo veliko karavano dospel na pol pota proti Ninivam, tedaj ga ni moglo nič več pri potujoči četi zadržati. Po nasvetu svojega razumnega vodnika je To bi j a zapustil mnogoštevilno spremstvo in je hitel naprej s svojim skrbnim spremljevalcem — njima ob strani je tekel zvesti psiček. Spremljevalec je svojemu varovancu na potu še dajal pre- modre nauke, kako naj namreč pri vstopu v očetovo hišo moli Gospoda svojega Boga in ga zahvali, kako naj stopi k svojemu očetu, ga poljubi in koj pomazili nad očmi z ribjim žolčem. T o b i j a je pospešil svojo pot proti domu. Njegova mati pa je sedla vsak dan ob pot vrh griča, odkoder je mogla daleč videti. In ko se je s tega mesta ozirala po njegovem prihodu, je od daleč zagledala urno korakati dva moža in je brž spoznala svojega prihajajočega sina — kako -> 571 <- bi se tudi moglo motiti materino oko? Tekla je v hišo in zaklicala svojemu možu: Glej, tvoj sin prihaja! in že je priskakljal zvesti psiček in tako potrdil veseli dohod težko pričakovanega otroka. Tedaj ni mogel slepi oče več ostati v hiši. Poklical je strežnika, da ga je ob roki peljal prihajajočemu sinu naproti. In ga je objel in poljubil, on in njegova žena, in oba sta jela od veselja jokati. Kakšno svidenje! Kdo popiše presrečna čustva roditeljev in njiho¬ vega otroka? To se da bolje občutiti, kakor povedati ali opisati. Svidenje sladka beseda, kakor slovo trpko ime! Pa svidenje? Oče je vendar slep. Toda kmalu bo zopet videl solnce in sina. Mladi To bi ja je potegnil z ribjim žolčem črez očetove oči, in mrena pred njimi se je odluščila. In šestdesetletni Tobija je zopet zadobil luč oči in pogled, in začel je slaviti božjo dobrotljivost in vsemogočnost, kličoč: Hvalim te, Gospod, Izraelov Bog, ker ti si me pokoril in ti si me zopet ozdravil! In glej, jaz vidim Tobija, svojega sina! (Tob. 11, 17). Gotovo! Resničneje in lepše ko tukaj bi ne bil mogel noben pesnik ne stare in ne nove dobe opisati prizora ve¬ selega svidenja v družini po dolgi ločitvi. Sedem dni po prihodu mlajšega Tobija je došla tudi njegova žena Sara z vso družino, s svojim ženitnim blagom in z denarjem pravičnega G a b e I a. Kolika, pre¬ bogata obdaritev! Oče je dobil nazaj popolnoma ves iz¬ posojeni 'denar. Njegov sin si je pripeljal čednostno gospo¬ dinjo na dom in z njo pridobil kaj bogato doto. Zares! Gospod oboža in obogati, poniža in poviša. (I. Kralj. 2, 7). Kaj ne, predragi moji, velike, da, nad vse velike so bile dobrote, ki jih je bil nepoznani vodja izkazal vsej dru¬ žini To bi j e vi! Čim večje pa so dobrote, tem večja bodi tudi hvaležnost. Takovšen duh hvaležnosti je vladal v bla¬ goslovljeni familiji starejšega in mlajšega Tobija. Kaj moremo dati temu svetemu možu, ki je hodil s teboj (Tob. 12, 1), je vprašal presrečni oče svojega še srečnejšega sina? Ta pa si ravno tako ni znal svetovati. Slednjič je kaj ljubo in nežno dejal očetu: Prosim te, moj oče, povabi ga, morebiti, da bi se ponižal, polovico vsega, kar smo prinesli s seboj, vzeti za se! In sta poklicala sijajnega mladeniča, splendidum iuvenem, ter sta ga začela prositi, da bi hotel sprejeti po¬ lovico vsega, kar so prinesli. Tedaj jima je velel, da naj hvalita Boga ter si z molitvijo, s postom in z miloščino nabirata neminljivih zakladov. Potem pa se jima je razodel za nebeškega poslanca, rekoč: „Jaz sem angelj Rafael, eden izmed sedmerih, ki stojimo pred Gospo¬ dom. Ko sta to slišala, sta se prestrašila in sta trepetaje padla na svoj obraz. In angelj jima je rekel: Mir vama bodi! Nikar se ne bojta! Zakaj ko sem bil pri vas, sem bil po božji volji; Boga hvalite in njemu slavo pre¬ pevajte! Zdelo se je Sicer, kakor da bi bil z vami jedel in pil; toda jaz imam nevidno jed in pijačo, katere ljudje ne morejo videti. Zdaj pa je čas, da se povrnem k njemu, ki me je poslal. Vi pa hvalite Boga in oznanjujte vsa njegova čudesa! In ko je bil to izgovoril, je bil vzet izpred njunih oči in ga nista mogla več videti. Tedaj sta tri ure na obrazu ležala in Boga slavila; in ko sta vstala, sta oznanje¬ vala vsa njegova čudovita dela.“ (Tob. 12, 15 — 22). Stari Tobija pa je zapel prekrasno hvalnico in za- hvalnico, v kateri slavi mogočnost in veličastvo Gospoda Boga ter povišuje in hvali modrost njegovih obiskovanj. Božji mož opominja vse otroke Izraelove k petju enake hvalne pesmi, grešnike k pokori, izvoljene k stanovitnosti ter napove, da bo zemeljski Jeruzalem, ki bo medtem še razdejan, spet pozidan in češčen med knezi in narodi zemlje, napove pa tudi zmago duhovnega Jeruzalema, to je svete Cerkve, in slednjič slavo in sijaj nebeškega Jeruzalema. „Vrata tega Jeruzalema bodo zidana iz safira in smaragda, in iz dragih kamenov vse okrožje njegovega ozidja. Z belo blestečimi in čistimi kameni bodo vložene vse njegove ulice, in po njegovih trgih se bo prepevala aleluja. Češčen bodi Gospod, ki ga je povišal, in on naj nad njim kraljuje veko¬ maj !“ (Tob. 13, 1 — 23). Ta bogonadarjeni starozakonski prerok je po ozdrav¬ ljenju svojih oslepelih oči še živel 42 let ter je dosegel sta¬ rost 102 leti. Pred koncem svojega življenja je prerokoval pokončanje ošabnih Niniv in je svojim domačim nasvetoval, da naj po njegovi in njegove žene Ane smrti nagloma zapustijo to brezbožno mesto. Ob odločilni uri svoje smrti je poklical k sebi svojega preljubljenega sina in njegovih sedem sinov, svoje vnuke, in jim je slovesno rekel: „Po- slušajte, otroci moji, svojega očeta! Služite Gospodu v res¬ nici in glejte, da delate, kar mu je prijetno! In svojim otro¬ kom zapovedujte, da delajo pravico in delijo miloščino, da mislijo na Boga in ga hvalijo vsak čas v resnici iz vse svoje moči!“ Iskreno ljubljeni oče je bil kaj spoštljivo pokopan v Ninivah, in zraven njega so pozneje v isti grob položili drago mater k počitku. Potem se je njih ubogljivi sin s svojo ženo in z otroki in otrok otroki izselil iz Niniv ter se je povrnil k staršem svoje žene v Ekbatano. In jih je našel zdrave v lepi starosti in je za nje skrbel in jim je ob smrti oči zatisnil. Ljubezni polni zet je dobil vso dedi¬ ščino hiše Raguelove in je videl svojih otrok otroke do petega kolena. In ko je bil dopolnil devetindevetdeset let v strahu Gospodovem, so ga pokopali v miru. „In vsa njegova rodovina in ves njegov zarod“, tako končuje zadnje poglavje naše prelepe knjige, „je ostal stanoviten v dobrem življenju in v svetem zadržanju tako, da so bili prijetni Bogu in ljudem in vsem prebivalcem v deželi. 11 (Tob. 14, 17). Preljubljeni v Gospodu! do izmed vas ni ganjen in ni izpodbujen po pod- učljivi in mični zgodbi bogaboječe družine Tobi- jeve? Ta sveta knjiga, ki so jo najstarejši cerkveni očetje imeli za božjo in so jo nezmotljivi cerkveni zbori v Flo¬ renci, Tridentu in Vatikanu prištevali navdihnjenim knjigam, nam kaže na dogodkih v tej Bogu dopadljivi, svetim po¬ stavam zvesti Izraelski rodbini, da življenje vere, upanja v £ 574 <• Boga in dejanske ljubezni nikdar ni brez božjega blagoslova in varstva. Tu gledamo prijetno sliko vernega in pobožnega družinskega življenja, v katerem so bila merodajna le sveta in zato vselej vzveličavna načela. Stari Tobija je sijajen vzgled krščansko-katoliškim možem našega časa. Tobija je ohranil in v dejanju kazal edino pravo vero v živega Boga sredi med brezvernimi sovrstniki. Še ko je bival v domovini, ni hodil k zlatim teletom na Samarijske višave, marveč je redno potoval v Jeruzalem k poglavitnim praznikom Gospodovim. Vestno je oddajal svoje darove in radovoljno je delil desetino celo nevernikom, ki so, ker so bili brez posesti v Izraelu, morali živeti od milih darov. Ko je vzrastel v moža, si je previdno in premišljeno izbral iz svojega rodu Ano za ženo, in ta mu je podarila sina, kateremu je odločil svoje lastno, glo¬ boko pomenljivo ime. Ves rod je nosil kaj znamenita imena kakor: Tobijel in Tobija, Ananijel in Aduel, Gabael in Ra- guel, Debbora, Ana in Sara. Da, starši naj pustijo svojim otrokom pri krstu dati imena svetnikov, katerih vzgled jih bo vnemal za sveto življenje in katerih priprošnja jih bo podpirala; nikar pa naj ne dobivajo spotikljivih, izmišljenih priimkov ali imen praznih bogov in paganskih oseb, od katerih ne morejo posneti nobenega dobrega vzgleda za življenje in ne pričakovati nobene pomoči. Bogoljubno živ¬ ljenje in veren strah božji v izpolnjevanju svete postave je skrbni gospodar vsadil tudi svoji ženi in svojemu sinu v srce. Kakor je on sam živel po pobožnih načelih in de¬ janjih svojih prednikov, enako se je morala vsa njegova hiša po tem ravnati in se tega stalno držati. Njegova mo¬ litev, njegov način življenja, njegovo dejanje in nehanje, vse to je prešlo družini v navado. Svojega sina je vzgojil po¬ polnoma po staročastitljivem rodbinskem izročilu. Učil ga je, kakor pove sveto Pismo, od mladosti, Boga se bati in ogibati se vsega greha. Quemabinfantia timere Deum docuit et abstinere ab omni p e c - cato. (Tob. 1, 10). — Bogoljubno družinsko življenje je Tobija s svojimi domačimi pridno nadaljeval tudi v asirski -> 575 * sužnosti. V daljnih paganskih Ninivah si je obvaroval svojo dušo neoskrunjeno in se ni omadeževal z uživanjem prepovedanih jedi. Zvesto je posvečeval praznike, vestno je daroval prvine in desetino, natanko je izpolnjeval zakon¬ ske zapovedi, nikdar ni prelomil postne postave. Krščanski možje, očetje in gospodarji! Posnemajte marljivo in nasledujte ta blesteči vzgled in vzor v izpolnje¬ vanju zapovedi, ki jih je Gospod dal na gori Sinaj med gromom in bliskom in ki so postave življenja za vse ljudi. One so neizpremenljive, ker neogibno potrebne. One bodo veljale, dokler bodo ljudje živeli na zemlji. Na njih se ne more in ne sme nič izpremeniti, tudi ne črka. Božji Vzve- ličar teh zapovedi ni razveljavil, marveč jih je izpopolnil, dovršil, povišal v duhovno postavo. Dopolnil jih je z na¬ tančnejšim izpolnjevanjem, z boljšim razlaganjem in s po- deljenjem potrebnih milosti. Nikar ne mislite, je očitno zaklical, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. Zakaj resnično vam povem: dokler ne prejde nebo in zemlja, le ena črka ali ena pi¬ čica ne bo prešla od postave, dokler se vse ne zgodi. (Mat. 5, 17. 18). Vse desetere zapovedi nas vežejo — kakor tri prve: veruj v enega samega Boga, ne imenuj po nemarnem njegovega imena in posvečuj praznik, enako tudi sedem naslednjih: spoštuj očeta in mater, ne ubijaj, ne prešestuj, ne kradi, ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega, ne želi svojega bližnjega žene in ne njegovega blaga. Mi imamo tudi tri poglavitne praznike božič, veliko noč in binkošti. Ni nam sicer več' treba darovati jagnjet, mi moramo pa s pobožnostjo biti pri sveti maši, kjer se daruje Jagnje božje. Nimamo več obrednih očiščevanj, ki so Izraelce sicer spominjala na greh, pa jim ga sama ob sebi niso mogla izbrisati; pač pa imamo zakramente, ki nas, ako jih veljavno in vredno prejemamo, rešujejo greha in nam podeljujejo vzveličavne milosti. Enako imamo posvečevanja in blagoslovljenja, zakramentalije, po katerih tudi narava ali natura postaja deležna milosti od- -> 576 <- rešenja. Ni nam treba sicer več darovati prvin in desetin, pa sveta ljubezen sama rada prinaša svoje darove k altarju, da krasi hišo Gospodovo in vzdržuje njegove služabnike. Nimamo sicer več ostrih jedilnih postav, imamo pa, seveda že prav mile in lahke, postne zapovedi in prepo¬ vedi. Nimamo sicer več podrobnih Mozesovih predpisov za sveti zakon, imamo pa modre zakonske postave družini v blagor. Vse zapovedi torej, ki so od Boga neposredno ali posredno, to je po njegovem naročilu od svete Cerkve dane, moramo sveto držati. O vseh velja božjega Postavo- dajalca beseda, govorjena bogatemu mladeniču, ki ga je vprašal: Dobri učenik, kaj naj storim, da zadobim večno življenje: Ako hočeš v življenje iti, izpolnjuj za¬ povedi! (Mat. 19, 17). Kažite torej v dejanju, krščanski očetje in gospodarji, svojo krščansko-katoliško vero s skrbnim izpolnjevanjem božjih in cerkvenih zapovedi! Brez zvestega izpolnjevanja svetih zapovedi in brez izvrševanja cerkvenih določb si ne morete ohraniti edino vzveličavne vere. Česar kdo ne izvr¬ šuje, temu se sčasoma odvadi. Vera brez življenja, brez dobrih del izgubi svojo moč, kakor iz telesa brez duše izgine življenje. Posvečujte torej nedelje in praznike, pre¬ jemajte svete zakramente, držite postno postavo! Katoliški možje! Pristopajte po goreči želji svetega očeta Pija X. k mizi Gospodovi! Sveto obhajilo je v prvi vrsti stvar krščanskih mož, ker ravno možje bi naj bili častna straža evharističnega Boga-kralja. Ali ne? Niso li bili možje, ki so bili prvi za vredne spoznani, zaužiti Telo Gospodovo? Ni li bil mož, ki je počival na Vzveličarjevem srcu v dvo¬ rani zadnje večerje? In niso li samole možje, ki imajo skrivnostno oblast, pripravljati kruh življenja na altarju? Kolika čast, kolike predpravice! Varujte jih! Bodite Tobiji v svojih družinah, in te bodo potem družine z Bogom in ne brez Boga, z vero in s krepostjo in ne brezverske in brezbožne, z delavnostjo in marljivostjo in ne zanikarne in lenobne! Vi ljubi očetje morate skrbeti za ohranitev katoliške vere in krščanskega reda v svojih ❖ 577 <- družinah. Vi morate odvračati od hiše vse, kar vero in red izpodjeda ter ruši. Pogrebnice družin, rušiteljice njih na¬ ravne, verske in gospodarske krepkosti so: nevernost, po- željivost, nečistost. Kar torej goji in redi to troje, to je treba odstraniti, kakor napuh, nezmernost, pijanost, ki je najhujša sovražnica človeškega rodu, nespodobnost v obleki in v obnašanju, slabo tovarišijo, škodljivo branje. In to poslednje je dandanes še zlasti nevaren škodljivec krščan¬ ske družine. Skrbite torej za dobro berilo v hiši! Oče T o- bija je pridno bral sveto Pismo ter je pri dani priložnosti utrjeval in tolažil sebe in svoje domače z napisano besedo božjo. Ko je na primer spravil na cesti pobranega mrliča v hišo ter potem zaužil svoj kruh v žalosti, se je spomnil besed preroka Amosa: Vaši praznični dnevi se bodo izpremenili v jok in žalost. (Amos 8, 10). Sicer pa so vse njegove iskrene molitve in pobožnosti, kakor vsi njegovi genljivi opomini in družinski nauki pre¬ veti od izrekov svetega Pisma. — Krščanski gospodarji, skrbite, da bo n. pr. izvrstna podučna in izpodbudna knjiga slavnega redovnika P. Lenarta Goffine ali kakšna druga ka¬ toliška razlaga evangeljev in vzveličavnih naukov, kakor tudi „Hoja za Kristusom 11 in „Življenje svetnikov“ vašim družinam pri rokah! Prav tako skrbite za katoliški tisek; veri sovražnih in pohujšljivih spisov pa ne trpite, ne pod¬ pirajte in ne berite jih ne sami, pa tudi svoji družini jih ne pustite brati! Spoštovanja in posnemanja vredni oče To bij a je bil tudi resničen in goreč domoljub. On je ostal v svoji domo¬ vini, dokler ga niso s silo odgnali v tujino. On je delal za svojo domačijo, je spoštoval njene postave in hvalevredne navade, je dajal njenim prebivalcem dober vzgled, jih je ljubil, je molil in žrtvoval za nje. To svoje domoljubje je izvrševal tudi v pregnanstvu, ko je svoje rojake v sili in stiski obiskoval, tolažil, učil, podpiral in jim napovedoval vrnitev v obljubljeno in ljubljeno deželo Palestinsko. — Podobno naj tudi očetje in gospodarji svoje ljudi učijo pravega domoljubja, domoljubja namreč, ki se kaže v lju- 37 ^ 578 <- bežni do matere Cerkve, v ljubezni do domovine, v ljubezni do preslavne Avstrije. Družine, ki so polne krščanskega domoljubja in se dajo od njega voditi, so najtrdnejše opore in najmočnejši stebri Cerkve, občine, dežele, monarhije. — Še zadnji, mogočen pripomoček, ki je z njim T o b i j a svojo družino v dobrih in hudih dnevih ohranil srečno ter jo povzdignil do veljave, moram navesti, to je molitev. Da, ako oče moli, tedaj vlada hišo. Ako oče moli, tedaj varuje hišo. Ako oče moli, tedaj blagoslovlja hišo. Ako oče moli, tedaj osrečuje in bogati hišo. Krščanski očetje, molite in molite neprestano za se in za svoje, ljubite in častite svoje lastne angelje varihe, častite in kličite pa na po¬ moč tudi angelje varihe svojih žen, svojih otrok in vseh domačih! Da pa se doseže popolni uspeh pri vzgoji družine, morajo očete v dobrem in pravičnem vodstvu hiše pod¬ pirati še blage matere. Iz familij, v katerih vlada med očetom in materjo složnost glede na versko življenje, izha¬ jajo čednostni otroci, ki so potem pravi kras Cerkve in države. Ana, zakonska družica starega Tobija, je bila kaj varčna, za svojega moža in za sina vedno skrbna gospo¬ dinja. Neftalitinja je imela čut za družino. V veliki sili je sama prislužeVala potrebni živež za obitelj. Vrli sin ji je bil ljubši in dražji ko zemeljski zakladi, ko ves denar in vse bogastvo. Resnično, najdragocenejši biser družine so dobri, pridni otroci. Katoliške matere in gospodinje, posne¬ majte z vso vnemo Tobijevo staro mater, pobožno Deb- boro, in njegovo ženo, delavno Ano, pri vzgoji in izreji svojih, od Boga vam podarjenih otrok! Bodite cele žene in podpirajte družini v korist svoje može v odvračanju slabega berila od hiše! Tudi ve ste odgovorne za spise in časnike. Saj je vaša dolžnost, da imate odprto oko za otroke in posle in da torej skrbite za to, da je duševna hrana, ki prihaja v hišo, dobra in zdrava, ne pa slaba in škodljiva. — Najuspešneje pa bote svojim družinam zagotovile srečo z gorečo molitvijo za svoje može, za svoje otroke in vse do¬ mače. Materina molitev zida in utrjuje otrokom hiše. Obra- 579 čajte se prav pogostokrat k svojim in svojih domačih ati- geljem varihom za varstvo in hišno obrambo ! 1 Vi, krščanski mladeniči, imate častitljiv in posnemanja vreden vzgled na mladem Tobiju. Ta je s srčnim ve¬ seljem sprejel vse nauke in opomine svojega priletnega očeta ter mu je slovesno obljubil, da hoče vse zvesto iz¬ polnjevati. Sivolasi oče mu je naročil, da naj od Raguela izterja in domu spravi večje posojilo, in ubogljivi sin je šel iskat tovariša in je kmalu našel zalega mladeniča kot zvestega spremljevalca na težavnem potu v daljno mesto Ragez. In ta čedni mladenič je bil nebeški poslanec, ki ga pa Tobija ni spoznal. Kakor se je božji Vzveličar po svo¬ jem vstajenju učencema na potu v Emavs prikazal v podobi popotnika, njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spo¬ znala, podobno so bile tudi staremu in mlademu Tobiju oči zadržane, da nista nadangelja Rafaela spoznala. Tudi vi, ljubljeni mladeniči, morate neki dolg prinesti nazaj v hišo nebeškega Očeta. To so talentje in darovi, moči in zmožnosti, ki vam jih je prisodil in podelil vse- modri Bog. To so vaši dolgovi. Pa tudi vam stoji ob strani nebeški tovariš, sv. angelj varih, ki gleda skrivnosti božje in zato kaj dobro pozna pot, po katerem morate hoditi, da dospete v nebeški dom. On vaš premore z modrimi nasveti in z vzveličavnimi navdihi ohraniti na stezi, po kateri bote mogli svoje največje premoženje, neumrjočo dušo, varno vrniti Očetu v nebesih. Preden je Tobija s svojim vodnikom odrinil z doma, si je še izprosil očetov blagoslov za daljno pot. Srečno potujta! In Bog bodi navajinem potu! in njegov angelj vaju spremljaj! Tako je zaklical ganjenega srca oslepeli Tobija mladima odpotovalcema v slovo. O prelepi 1 O angeljih kot služabnikih božjih in varihih ljudi, katere varu¬ jejo in branijo, za nje prosijo ter njih molitve in dobra dela nosijo pred tron božji, in kako jih naj častimo in ljubimo, sem govoril s po¬ sebnim ozirom na angelja angeljev, sv. Mihaela, v svojem veliko¬ nočnem listu z dne 16. januarja 1898. (Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 286 —331). 37 * -> 580 * blagoslov! Pobožni oče je želel obema mladeničema an- gelja božjega za spremljevalca — in ta je bil že tu. Pač staročastitljiva in nad vse vzveličavna je navada, da starši svoje otroke blagoslovljajo, kakor so to delali očaki in očetje v starem zakonu, in kakor je božji Vzveličar klical maleže k sebi, pa jih je jemal v naročje, objemal in blagoslovljal. Veselega srca sta prišla oba popotnika k Tigru, v ka¬ teri reki si je mladi Tobija hotel ohladiti in okrepčati svoje trudne in prašne noge. Pa brž ko se je dotaknil vode, glej, že je naglo priplavala silna riba, da bi ga na¬ padla in požrla. Na pomoč poklican, mu je njegov tovariš svetoval, da naj prime velikansko ribo za plavute ter jo naj potegne k sebi. Tobija je nemudoma izvršil dani mu nasvet. Tudi tebi, krščanski mladenič, pretijo na potu tvojega življenja mnogotere nevarnosti. Tu se nahajajo v morju tega sveta velike in male ribe, ki te hočejo pogoltniti. To so tvoje lastne strasti, ki se nagloma začnejo gibati in nad teboj vladati; to so vabljive izkušnjave sveta, ki te hoče zagrniti v svojo mrežo in v njej pridržati; to je stari za¬ peljivec ljudi, satan, ki se kakor zvita kača plazi za teboj in išče, da bi te pogubil. Pa tudi tebi pomaga sveti angelj varih, ki je mnogo, mnogo močnejši, kakor je moč mesa, sila sveta in oblast pekla. Nekdaj so dobri angelji pod vodstvom svojega kneza sv. Mihaela premagali hudobne duhove v nebesih, oni bodo jih vendar tudi zdaj na zemlji tem lažje in tem gotoveje ukrotili. Toda vi, ljubi moji mladeniči, jih morate prositi za njihovo varstvo in obrambo, ne smete se igrati z izkušnjavami, marveč morate brez odloga na pomoč poklicati svojega nebeškega variha ter urno posluhniti nje¬ gov glas. Če on opominja, mladenič, tega ne smeš storiti, to pelje v pekel! Ali če on svetuje, stori to, to je dobro! Tedaj se ravnajte brez obotavljanja in odlašanja po njegovih navdihih, in vi bote zmagovali in vladali nad svojimi sovražniki! Ko sta popotnika na nadaljnjem potu dospela v me¬ dijsko mesto Ekbatano, je vprašal Tobija svojega iz¬ kušenega spremljevalca: Kje hočeš, da ostaneva? In * 581 * ta je odgovoril: ,,Tukaj je neki mož po imenu Ragu el, sorodnik iz tvojega rodu, in ta ima hčer z imenom Sara. 1 i jo moraš vzeti za ženo. Snubi jo torej pri njenem očetu, in dal ti jo bo za ženo.“ Zdaj je začel T o b i j a ugovarjati in je pripomnil, da je sam slišal, češ, da je bila Sara zaročena že sedmim možem, -ki pa so vsi umrli, ker jih je hudi duh pomoril. Zato se boji, da bi se kje tudi njemu kaj enakega ne pripetilo. Angelj Gospodov pa ga je podučil, da so tisti možje sklenili zakon brez ozira na Boga le iz poželjivosti in da niti niso bili vredni deviško-čiste Sare. Nad takšnimi ima hudi duh seveda oblast. Ti pa, je rekel boječemu mladeniču njegov učitelj in voditelj, ostani s Saro-tri dni v molitvi, in hudi duh bo pregnan! In ko je bil Tobija vzel Saro za ženo, je molil: O Gospod, ti veš, da je nisem zavoljo naslad n osti vzel za ženo, marveč samo iz ljubezni do zaroda, po ka¬ terem naj se tvoje ime hvali vekomaj! (Tob. 8, 9). O, kako podučno je vse to za vas, katoliški mladeniči! Sleherni izmed vas je od Boga poklican za določen stan: eden za duhovniško čast, drugi za redovniško življenje, tretji je poklican za kmeta ali za rokodelca, četrti za vo¬ jaško službo. Ta bi naj ostal samski, oni bi naj stopil v zakonski stan. V vsakem poštenem stanu se moremo vzve- ličati, kakor sem to resnico pojasnil v svojem pastirskem listu z dne 20. januarja 1907. Le prav si moramo izvoliti svoj poklic. Da se pri tej izvolitvi ne zmotimo, je treba, da se zatečemo k svojemu svetemu angelju varihu, ki v božjih sklepih gleda, k čemu nas je Bog poklical, in ki zamore odstraniti ovire, ki nam jih delajo sorodniki ali celo nepoklicani svetovalci. Molite torej, dragi mladeniči, v ta dobri namen, da bi si izvolili pravi stan, in vaša izvolitev bo vzveličavna, kakor je bila pri mladem Tobiju, ki se je popolnoma zaupal svojemu nebeškemu varihu. Za vas, krščanske device, pa je Sara, hči Ragu el a in Ane, prelep vzor in vzgled. 1 Sara je bila bogaboječa i p. Hubert Klug O. M. Cap., Heldinnen der Frauenwelt. Biblische Vorbilder fiir Jungfrauen. Freiburg, 1913, 582 *• in pobožna, je ljubila očeta in mater ter je živela čisto in sramežljivo. Nikdar ni poželela moža in svojo dušo je ohranila nedolžno in neomadežano. Nikdar se ni mešala med razposajene igralce in plesalce, in ni se družila z lahkomiselnimi ljudmi. Numquam cum ludentibus miscui me, neque cum his, qui in levitate ambulant, participem me praebui — tako je smela govoriti Bogu v molitvi. Kaj pridno je skrbela za red v hiši, zlasti za lepo obnašanje med posli. Vso svojo krepost pa je pokazala v nesreči in v trpljenju. Ena izmed dekel, katero je zavoljo nekega pre- greška po pravici pokarala, jo je grozno obrekovala, češ, da je ona sama skrivaj pomorila sedmero mož, ki so bili po vrsti ž njo poročeni, in da hoče zdaj tudi deklo umoriti. Nedolžna mladenka je potrpežljivo prenašala grda očitanja strupenega jezika in se je v svoji neizrekljivi žalosti za¬ tekala k Bogu. Podala se je v zgornji hram svoje hiše, kjer se je tri dni in tri noči postila, je molila in s solzami Boga prosila, naj jo reši te sramote, da bi veljala za ubi¬ jalko svojih mož in bi po želji maščevalne dekle ostala brez zaroda. Sklep njene pomenljive in prisrčne molitve je tako vzvišen in veličasten, da si ne morem kaj, da bi ga tukaj ne navedel. ,,K tebi, o Gospod, obračam svoje obličje, k tebi povzdigujem svoje oči. Prosim te, o Gospod, da me rešiš iz zadrege tega očitanja ali da me vsaj vzameš s tega sveta. Ti veš, Gospod, da nisem nikdar poželela moža in da sem svojo dušo ohranila čisto vse pože- I ji vos ti. Moža vzeti pa sem privolila v tvojem strahu, ne iz svoje poželjivosti; in ali jaznisembilanjihvredna, ali pa oni mene niso bili vredni, ker si me mo¬ rebiti prihranil kateremu drugemu možu. Zakaj tvoj sklep ni v človeški oblasti, (človek ga ne more umeti). To pa slednji, kdor tebe časti, ima za gotovo, da bo nje¬ govo življenje venčano, ako je dobro prestal izkušnjo, in da bo rešen, ako je bil v bridkosti, in da bo, ako je bil kazni podvržen, smel priti k tvojemu usmiljenju. Saj se ne yeseliš našega pogubljenja; ker za hudim vremenom na- -> 583 sr rediš tihoto in za jokom in stokom nas napolniš z ve¬ seljem. Tvoje ime, o Bog Izraelov, bodi češčeno vekomaj!“ (Tob. 3, 14—23). To je, krščanska dekleta, vaš sijajni vzor in vzgled čednosti; posnemajte ga, in ve bote ostale vselej in povsod iz nebes blagoslovljene! Tako torej, ljubi moji, sta bila nedolžna Sara in čed- nostni To bi ja prav dobro pripravljena na medsebojno snubitev. Tobija in njegov zvesti kažipot sta bila v hiši Ragu el o vi zelo prijazno sprejeta. Ragu el je s solzami v očeh objel svojega sorodnika Tobija ter ga je poljubil in rekel: Benedictio sit tibi, fili mi, quia boni et optimi viri filius es! Blagor ti, moj sin, ker si sin dobrega in najboljšega moža! (Tob. 6, 7). Tudi Ana, njegova žena, in Sara, njuna hči, sta jokali. Pri napravljeni gostiji je potem Tobija prosil za Saro v zakon. Ko se je blagi Raguel z ozirom na žalostno usodo prejšnjih mož pomišljal z odgovorom, mu je izvedeni vodnik rekel: Nikar se ne boj, jo temu dati, zakaj on se Boga boji! Tedaj je Raguel privolil in je prijel svoje hčere desno roko in jo je položil v desnico To bij evo, govoreč genljivo blagoslovno molitev, ki jo je Cerkev sprejela v „mašo za ženina in nevesto 11 : Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov bodi z vama, on naj vaju zveže in dopolni nad vama svojblagoslov! In so vzeli papir ter so naredili ženitno pismo. Sara pa je jokala. Tedaj ji je mati rekla: Srčna bodi! Gospod nebes ti daj veselje za žalost, ki si jopretrpela! (Tob. 7, 15—20). Naslednji odstavek podaje krščanskim zaročen¬ cem izredno lep nauk. Medtem ko je namreč na prošnjo Tobijevo njegov zastopnik sam potoval v Ragez h Ga- belu, tam od njega prejel posojeni denar in ga povabil na ženitnino svojih varovancev, sta se Tobija in Sara kot „otroka svetnikov 11 pripravljala na vredni vstop v posvečeni zakonski stan. Oba sta ostala tri dni stanovitna v molitvi in postu. Očividno se na to angeljevo naročilo ozira sveti cerkveni zbor Tridentinski, ko opominja zaročence, ^ 584 ❖ da se naj pred sklenitvijo ali vsaj tri dni pred izvršitvijo zakona odkritosrčno izpovejo svojih grehov ter pobožno prejmejo sveto obhajilo. 1 Z molitvijo in s postom sta T o- bija in Sara ukrotila hudega duha, ko sta še sežgala ribje srce in jetra v vidno znamenje, da ga je Rafael pre¬ gnal v strahovito puščavo zgornjega Egipta. Na prav preprosto in skromno ženitnino je došel iz Rageza tudi rodni sobrat Oabel. Ko ga je Tobija zagle¬ dal, je vstal ter ga je poljubil. Gabel pa je jokal, hvalil Boga ter govoril čudovito lepe blagoslovne besede, ki so se potekom časa vse docela izpolnile: „Blagoslovi te Bog Izraelov, zakaj ti si sin izvrstnega moža, ki je pravičen in bogaboječ in daje miloščino! Blagoslov naj pride tudi nad tvojo ženo in nad vajine starše! Vidita naj svoje otroke in svojih otrok otroke do tretjega in četrtega kolena. In vajin zarod naj blagoslovi Bog Izraelov, ki kraljuje od ve¬ komaj do vekomaj. Vsi so rekli Amen“. (Tob. 9, 9 —12). Potem so obhajali svatovsko gostijo v strahu božjem, to se pravi, z veseljem sicer, pa v mejah zmer¬ nosti in poštenosti. Po slovesnosti je odrinil Tobija s Saro proti domu. Pri slovesu so starši prisrčno opominjali svojo hčer, tasta in taščo spoštovati, moža lju¬ biti, družino vladati, hišo oskrbovati in samo sebe brez graje ohranjevati. (Tob. 10, 13). O, kako globoko pomenljiv poduk za vsako zakonsko ženo in hišno mater! Podobno je pozneje opominjal sv. apostol Pavel priletne žene, da naj mlajše učijo razumnosti, da bodo ljubile svoje može in otroke, da bodo čiste, trezne, dobrot¬ ljive in svojim možem pokorne, da se ne bo sramotila be¬ seda božja. (Tit. 2, 3—4). Rimski katekizem je temeljni ta poduk za ženine in neveste sprejel in razširil. 2 V družinah, kjer se izpolnjujejo ti zlati nauki, se ne moti hišni mir, tam se ne pogreša hišni blagoslov. Tobija je pri svoji vrnitvi našel ljube starše pri živ¬ ljenju ter je ozdravil slepega očeta s porabo zunanjega, 1 Seja XXIV. de reform, matrimonii. Pogl. 1, — 3 Del II. pogl. 8, vprašanje 27. -> 585 so¬ naravnega pripomočka, kateremu je Bog podelil čudovito moč. Oče Tobija je bil telesno slep, duhovno pa bistrega pogleda. Nahajajo se pa hišni očetje, ki so duhovno slepi. Oni ne vidijo ali pa nočejo videti, da se v njihovi hiši ne živi krščanski. To duhovno slepoto zamore odvrniti sveti angelj varih, če se le pokliče na pomoč. — Nekateri cer¬ kveni očetje zrejo v Tobijevi ribi znamenje ali predpodobo Jezusa Kristusa, po čigar trpljenju je bil premagan hudobni duh, je bila ozdravljena naša slepota in je bil razsvetljen vesoljni svet. To pomenijo tudi pogostne podobe Tobija z ribo v starokrščanskih katakombah ali podzemeljskih gro¬ biščih in na starokrščanskih spomenikih. 1 V tolaživni knjigi Tobijevi se nahaja kaj koristen družabni nauk tudi o skrbni gojitvi dobrega prija¬ teljstva in sosedstva med družinami. Kdor najde pravega prijatelja, kdor ima blagega soseda, on ima dražji zaklad, kakor sta zlato in srebro. Blagosrčni Ragu el je dal za slovo svoje hčere „zaklati dve debeli kravi in štiri ovne ter pripraviti gostijo vsem svojim sosedom in vsem prijateljem 11 . (Tob. 8, 22). Stari Tobija je „na neki praznik Gospodov v svoji hiši priskrbel dober obed in je nekatere iz svojega rodu, ki so se bali Boga, povabil, da bi se z njim gostili 11 . Po vrnitvi mladega Tobija in po prihodu njegove žene Sare, „sta še prišla Ahior in Nabat, Tobijeva bratranca, vesela k njemu in sta mu srečo rekla zavoljo vsega dobrega, kar mu je Bog izkazal. In so imeli gostijo ter so se vsi radovali z velikim veseljem 11 . (Tob. 11, 20. 21). Sveta knjiga Tobijeva podaje tudi vam krščan¬ skim poslom kaj dobre nauke za življenje. Vi ste za familijo velik dar božji, ako ste pošteni in zanesljivi, zvesti in ubogljivi in lepega obnašanja. Takovšni pridni posli so se nahajali v družini Raguelovi. Tako so brez ugovorov štirje hlapci z dvojno tovorno živino spremljali Tobijevega • Primeri pastirski list o evharistični Ribi z dne 7. julija 1912. V tej knjigi na straneh 367 do 397. — F. X. Kraus, Real-Encyklop;idie der christlichen Altertiimer. Freiburg im Breisgau, 1886. Zv. 11. str. 871 nsl. 586 ❖ tovariša v Ragez h Oabelu in zopet nazaj. Dekla, ki jo je Raguelova žena poslala pogledat, kako se godi mla¬ dima zaročencema, je naglo izvršila povelje ter prinesla dobro naznanilo, nuntiavit bonum nuntium, dasta Tobija in Sara zdrava in srečna. In hlapci, ki jim je gospodar Ragu el ukazal izkopati jamo, so storili to brez obotav¬ ljanja. Ko se je pa Bog usmilil zaročencev, so na dano povelje takoj zopet zasuli grob, preden se je dan zaznal. Takisto so se radi podali na pot vsi hlapci in vse dekle, ki jih je Ragu el svojemu zetu in svoji hčeri dal kot delež premoženja. Skrbno so spremljali karavano in potem zvesto služili v družini svojega novega gospodarja. — Tudi stari Tobija je imel postrežljivega služabnika, o katerem pravi sveto Pismo, da je svojega slepega gospodarja voljno ob roki peljal naproti domov prihajajočemu sinu. — Seveda, med pridnimi posli v hiši Raguelovi se je nahajala tudi prav jezična in hudobna dekla, ki je domačo hčer Saro po krivici obrekovala, da bi se maščevala za to, ker je bila od nje posvarjena, kakor si je zaslužila. Ker so zvesti in zanesljivi posli tako dragocen zaklad v družini, zato imajo gospodarji in gospodinje tudi dolžnost, skrbeti za njih blagostanje in vzveličanje. Morali bodo namreč tudi za nje slično kakor za svoje otroke enkrat dajati oster odgovor. Kaj čuda, da sta Ragu el in Ana svoji odhajajoči hčeri, zdaj Tobijevi ženi, med drugim tudi naročila, gubernare domum, dobro vladati in voditi družino. Seveda se morajo posli dati podučiti in voditi ter se ne smejo proti svoji gospodi obnašati uporno in trmoglavo. Marsikateri gospodar in marsikatera gospo¬ dinja imata mnogo več trpeti kakor njuni posli. Njima je treba skrbeti za streho in hrano, za obleko in za dostikaj drugega, od česar ostali ljudje v hiši celo nič niso priza¬ deti. Spoštujte in ljubite torej, krščanski posli, kakor sinovi in hčere svoje gospodarje, kakor beremo pri preroku Ma- lahiju: Sin spoštuje očeta in hlapec svojega gospoda. (Mal. 1, 6). Jakob je dvajset let zvesto služil svojemu ujcu Labanu tako, da mu je mogel reči: „Ti veš, kako sem ti služil, in kako je tvoje premoženje narastlo v mojih rokah. Malo si imel, preden sem prišel k tebi, in zdaj si obogatel, in Gospod te je blagoslovil po mojem prihodu ... Noč in dan sem prenašal vročino in spanje je bežalo od mojih oči. In tako sem ti dvajset let služil v tvoji hiši.“ (Gen. 30, 29.30; 31, 40.41). Gotovo, takšnim poštenim in pridnim služabnikom bo veljala večnega sod¬ nika sodba: Prav, dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom črez veliko postavil. Pojdi v veselje svojega Gospoda! (Mat. 25, 21). Ljubi moji! V dobri družini se tudi z živadjo, zlasti z domačimi živalmi, milo ravna. Te se potem družini pri¬ vadijo in ji postanejo vdane ter se ji tuintam izkažejo kaj hvaležne. Saj skrbi božja previdnost tudi za živali in se jih poslužuje v dosego svojih ljubezni polnih namenov. Po¬ glejte, govori božji Učenik, ptice pod nebom; ne se¬ jejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš Oče nebeški jih živi! (Mat. 6, 26). Ali, se li ne prodata dva vrabca za en helar? In leeden izmed njih ne bo padel na zemljo brez vašega Očeta. (Mat. 10, 29). Mladi Tobija gotovo ni slabo ravnal z do¬ mačim psičkom, ki je urno za njim sledil na daljno pot. Ta psiček je bil kesneje naznanjevalec veselja za težko čakajo¬ čega očeta. Kaj ljubezniv je ta prizor. „Tedaj je pritekel pes, ki je bil z njima na potu, naprej in je, kakor da bi bil do¬ hajajoči oznanjevalec, razodeval svoje veselje. 11 (Tob. 11,9).’ Slednjič nam vsem, predragi škofljani, čudovito krasna zgodovinska knjiga Tobijeva pridiguje še prevažno dru¬ žabno dolžnost: dolžnost hvaležnosti do Boga in do 1 Največji grški pesnik Homer je svojo giasovito junaško pesem Odisejo izdatno olepšal z opisom zvestega psa. Ko se je bil Odisej, prepotovavši daljne neznane kraje, po dvajsetletnih vožnjah križem sveta vrnil na svojo posest, ga je spoznal njegov domači pes Argus, ki si ga je bil nekdaj sam izredil. Popolnoma zanemarjeni hišni čuvaj je vzdignil na umazanem ležišču glavo, zamahljal z repom in povesil ušesa; bil je pa preslab, da bi se približal svojemu gospodu — in je pri tej priči poginil. Ko je Ulises videl svojega Argusa v tem stanju, si je skrivaj otrnil solzo. (Odiseja. XVII. speva v. 291—327). £ 588 593 <— Letos preteče tudi petindvajset let, odkar se je začelo praznovanje evharističnih kongresov. Petindvajseti medna¬ rodni shod v čast najsvetejšemu Zakramentu se bo prav primerno vršil od 22. do 26. julija ravno v Lurdu, kjer se je Mati evharističnega Boga-kralja leta 1858 čudovito pri¬ kazala pobožni pastirici kakor v viden dokaz resničnosti štiri leta poprej oznanjenega nauka o brezmadežnem Spo¬ četju. Poslednji evharistični dan, na praznik sv. Ane, matere Marijine in stare matere Jezusove, naj se vsi Lavantinci, duhovniki in ostali verniki, z udeleženci svetovnega Lur- škega zborovanja v duhu ponižno zberejo krog evharistič¬ nega Boga-kralja. Zatorej se naj v župnijskih cerkvah osmo pobinkoštno nedeljo Najsvetejše slovesno izpostavi k mo¬ litvi, in se naj vršijo skupna obhajila ter priredijo teoforične procesije. Tako torej bo zamoglo biti po primernem praznovanju naštetih jubilejev tudi leto 1914 tako bogato blagoslovljeno za našo škofijo, kakor sta bili spominski leti 1912 in 1913. Zdaj pa je že čas, da se povrnem tja, odkoder sem izšel. Naj bi bila podoba pobožnega Tobija nam vsem potrdba v naši sveti katoliški veri, naj bi po njegovem junaškem vzgledu ravnali svoje življenje na zemlji, v žalosti in veselju trdno zaupajoč na Boga, ki je naše vzveličanje, naše življenje in naše vstajenje. V tem duhu in zmislu se vrzimo, kakor Izraelski višeduhovnik v Najsvetejšem, na svoj obraz in darujmo kadilo molitve s trepetajočim srcem: O Bog, dodeli, da nas angel j Rafael na potu spremlja, da se v miru, zdravju in veselju po¬ vrnemo na svoj dom! Amen. V Mariboru, na god svete družine Nazareške Je¬ zusa, Marije in jožefa, dne 25. januarja v letu vzveličanja 1914. t Mihael, knezoškof. 38 594 <- LXIV. Nameravano, toda vsled nastale vojske od¬ povedano praznovanje petindvajsetletnice škofovanja. 1. Litterae pastorales a Praesule, quintum episco- patus sui lustrum prope diem complente, ad clerum Lavantinum dimissae die 25. Iulii 1914. MICHAEL, Dei grata miseratione Princeps-Episcopus Lavantinorum, venerabili clero pacem et salutem omneque bonum in nomine Domini! Adiuvantibus et vobis in oratione pro nobis, ut ex multorum personis eius, quae in nobis est donationis, per multos gratiae agantur pro nobis. (II. Cor. 1, 11). Venerabiles fratres ac filii dilecti! aeculi quadrans evolvitur ab inito munere meo episcopali, quo suscepto salutatorias ad vos di- rexi litteras, quibus vobis notificavi proprium programma pro exercendo sacro officio pastorali simulque vestrum suffragium atque auxilium pro capta provincia adeo gravi expostulavi. 1 Recordatio facti huius laetabilis tenerrimis grati animi sensis erga Deum replet cor meum, quoniam intime per- sentisco, in magnis multisque operibus perfectis nihiluin propriis meritis, sed totum Dei piae miserationi esse ad- scribendum. Potentissimo ac clementissimo Deo trinouni ergo sit omnis laus, honor et gloria in saecula saeculorum! Hacce haud parvam vitae meae portionem efficientis temporis intercapedine, pro instabili humanarum rerum con- ditione, multa acciderunt cordi meo gravia et amara, verum- tamen plura grata et suavia. 1 Send- und Lehrschreiben. Marburg, 1911. Pagg. 7—24. Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Pagg. 6—22. Vigesimumquintum anniversarium ab inito episcopatu meo proxime celebraturus, 1 haud indignum et incongruum, sed aequum ac salutare fore spero, vestris, venerabiles fratres, obiicere oculis, quae tanto temporis cursu nobis evenerunt tristia quaeque grate affecerunt viscera mea cordaque tetigerunt vestra. In Domino Deo confido, vobis pro eo, quem omni oblata occasione demonstrastis, fraterno filialique erga me affectu, hanc rem minime ingratam, sed frugiferam esse futuram. Alias litteras ad populum fidelem tempore oppor- tuno daturus sum. Venerandi fratres ac filii! nter ea, quae quinque lustrorum sacri principatus fluxu aegre afficiebant animum meum quaeque vos quoque mecum aegre ferebatis, praeprimis recenseo, religi- osae pietatis ac moralitatis statum in populo, nostrae curae pastorali concredito, non omnino respondisse desideriis votisque nostris. Haud raro observavi in quibusdam am- plissimae dioecesis partibus se manifestantem negligentiam in frequentando cultu divino, in auditione verbi Dei, in missione iuventutis ad institutiones catecheticas. Modo dictis addo haud minores a lege divina vitae- que christianae perfectione aberrationes. Insuper comme- moro immoderatum spirituosorum usum, luxuriae inquina- menta, violentias varias, detestabilem blasphemandi con- suetudinem. Item consigno crebriores rixas, litigandi cum proximo studia, pruritum šibi ad invicem nocendi clamque palamque. Quae, ut equidem mihi persuadetur, non postre- > Ad solvendas quaestiones circa sollemnia iubilaei adventantis iam propositas et ad praecavendas alias interrogationes hicce praeno- tatur dies celebrationis memorati semiiubilaei episcopalis, quae erit feria III. post Dominicam XVII. post Pent. seu dies 29. mensis Septembris anni dilabentis 1914. Cum respectu ad nominationem die 27. Septem¬ bris 1889 factam praefixa dies memorialis incidit iam in annum iubi- larem impletum. Posterior festivitas importuna apparet ob frigus in- gravescens. 38 ^ 596 mae causae sunt multarum non solum moralium, verum etiam socialium calamitatum nostrarum. Magna consimili modo moestitia afficiebat actuque afficit cor meum commiseranda, magis in dies invalescens rerum ad religionem sacram spectantium indolentia atque practica, ut ita dicam, incredulitas. Pernicies haec in oppidis maioribus potissimum grassatur atque eam plerumque in- vasit hominum classem, quae altioris culturae laude solet gloriari. Inde fit, ut salubris ieiunii et abstinentiae ecclesia- sticae disciplina parum observetur in hoc concivium genere, ut pauci tantum sacramenta poenitentiae et sanctissimae Eucharistiae frequentent, perpauci pabulum verbi divini appetant, sacrosancti Missae sacrificii auditioni diebus Do- minicis et festivis interveniant. Et si homines idgenus sollemnitatis cuiuspiam ergo aut convenientiae gratia intersunt sacrae functioni, sese ita gerunt, ut vix aedificationi sint plebi fideli cunctisque, nec dum fide ac omni religionis sensu exutis. Profecto! Lamen- tatio mea desuper facta in primis litteris meis festalibus hodiedum incipi potest: „Amare deplorandum, quousque hac in parte devenerimus. Quanta negligentia et inadver- tentia atque ignavia plurifariam reperitur in re tanti momenti! Fratres amantissimi, moliamur omni zelo pastorali, ut dili- genti observatione tertii praecepti decalogi et primi Eccle- siae ab omnibus glorificetur DominusP 1 Profanatio dierum sacrorum, vilipensio sacramentorum et contemptio verbi divini moerore me et dolore vos co- operatores in vinea Domini et luctu omnes sinceros patriae amatores replere debent, quum cuncti non possint non perspicere, quod succusa religione, sola et unica hac vere solida humanae societatis basi, omnia in peius ruere sit necessarium. De acerbis tractans, reticere non possum amaritudi- nem, in qua anima mea fuit, quum etiam intra septa sanc- tuarii tales reperissem, qui vel non responderent sacri sui Op. cit. Pag. 15. -> 597 <- muneris partibus, vel in vita sacerdotali minus probabiles se exhiberent, praepositis suis subdole adversarentur, vel vero plane a virtutis tramite sic deviarent, ut seriis ad sacrorum canonum normam subiici debuerint hortamentis. Aperte fateor, in Christo carissimi, nihil dari in tanta tribu- lationum multitudine, quod acrioribus cor meum pungere possit ictibus, quam dum viros, sublimissimo altaris mini- sterio consecratos, vocationis suae oblitos lugens conspicio. Mundi moralis namque putredo vix vixque posset tales facere progressus, si illi, qui ex institutione divina sal esse debent terrae, eidem non succumberent corruptioni. Tenebrae iniquitatis augentur et magis condensantur, si etiam eorum, qui lux esse obligantur mundi quive propterea sunt positi super candelabrum, ut luceant omnibus, qui in dioecesi sunt, obfuscetur splendor aut plene deficiat. Ne- minerm sane illud fugit, vel secundas vel adversas Ecclesiae res magnam partem ab ipsius administrorum pendere mo- ribus multoque plus ad animarum salutem unum proficere sacerdotem, qui recte in officiis ambulat, quam plurimos, qui claudicaverunt a semitis suis. (Ps. 17, 46). Re sane vera, sacerdotum vita exemplaris est antemurale ad- versum immoralitatem mundi! Disserens de ingratis semiiubilaei mei episcopalis vi- cissitudinibus, sileo iteratas nec leves nec vitae discrimine carentes meas infirmitates, quum hae valetudines meam solummodo personam concernant, sed mirae Dei benigni- tati grates defero debitas et humillimas, quod in provectiore aetate mea sic mentis et corporis mei vires conservare di- gnata est, ut adhucdum defungi valeam incumbente mihi munere, cuius onera angelicis quoque humeris a sacro- sancto Concilio Tridentino (sess. VI. cap. 1. de reformatione) formidanda praedicantur. Exsultavit cor meum in Do¬ mino et exaltatum est cornu meum in Deo meo! (I. Regg. 2, 1). At longe maioris sunt ponderis illae, quibus toto, de quo mihi sermo est, tempore dioecesis nostra quoad cor- relationes internas exposita fuit, motiones nationales. 598 Ecquidem sic me natura sentio comparatum, ut nihil re- fugiam magis quam influere in turbidas politicarum rerum pertractationes variaque partium invicem semet impugnan- tium studia. At vero pro conditione officii mei pastoralis influxum nullo modo valui declinare, qui ingratas sensa- tiones et inquietudines in animo meo suscitavit. Ad omne moderationis studium purissimamque sane intentionem im- possibile mihi fuit, impetus evitare iniuriosos. Pravi retri- buerunt mihi mala pro bonis. Nonnumquam potuerim cum Psalte patiente conqueri: Factus sum adversantibus in parabolam. (Ps. 68, 12). Huiusmodi impia improperia et opprobria dira non raro vulneraverunt cor et corpus meum, ut emarcuerim. Sed in Deo speravi, non ti- mebo, quid faciat mihi homo. (Ps. 55, 11). Dominus protector vitae meae, a quo trepidabo? (Ps. 26, 1). Aestuantes passionum fluctus nondum compositi pu- tari queunt, qui status ingrate tangit spiritum meum. At plene mihi persuasum teneo, res controversas rite consti- tutum iri, quum plena coeperit regnare inter dioecesanos sincerae fiduciae reciprocitas. Singularum familiarum sors tune demum prospera est, dum inter familias membra har- monia obtinet ac mutua viget beatae pacis tranquillitas. Res nationales feliciter coordinantur et stabiliuntur super fundamento sobriae nationalitatis veraeque libertatis, salva semper monarchica dignitate, securitate et integritate. Immovero, nationes desinent misere inter se dissidere se- seque veluti hostes impugnare, si religionem christianam sincere et integre colent, quae mutuam caritatem iniungit et inter diversas gentes medium parietem maceriae solvit inimicitias. (Ephes. 2, 14). Dissensiones ac di- visiones inter incolas unius eiusdem dioecesis mihi sat suf- ficientes pariunt inamoenitates, ac utinam non pro posteri- tate nostra plane amaros ferant fructus! Magnum cordi meo moerorem incessanter incussit lugubris status Ecclesiae, communis christianorum matris et magistrae, ex tot tantisque summo eius Capiti illatis iniuriis promanans, Immortalis memoriae Papa Leo * 599 <- XIII. et nune gloriose gubernans regnum Christi in terris Pontifex Maximus Pius X. impiis ausibus impetiti iuste sane saepius conclamare poterant cum vate magno IsaTa: Et terra infecta est ab habitatoribus, quiatrans- gressi sunt leges, mutaverunt ius, dissipaverunt foedus sempiternum. (Is. 24, 5). Ideoque cohortor vos hac opportunitate et impense rogo, perdilecti, ut et piis ad Patrem coelestem suspiriis et conquirendis collatisve quisque pro modulo suo propriis quoque subsidiis afflictam beatissimi Patris nostri Pii PP, X. sortem alleviare strenue adnitamini! Vere perenni ob- stringimur Suae Sanctitati gratitudine, quod praeclaro illo dieto Paulino instaurare omnia in Christo tam in- trepide tuetur catholicam religionem, propugnat veritatem et iustitiam, tam efficaciter propagat regnum divinum in terris. Vera humani generis cultura et civilitas sine fide romano-catholica subsistere nequit. Desinant idcirco iniqui- tates, contra Sanctam Sedem hucusque exhibitae! Hisce prolatis absolvuntur, quae de ingratis transacti temporis mei vicibus vobis, coaevis adiutoribus meis fide- libus, innuenda existimavi eum in finem, ut ex eis quaedam scholiorum adinstar in propriam utilitatem conversuri sitis. Impraesentiarum vero gratias persolvamus Deo, moerentium consolatori, pro acceptis beneficiis tribulationum et afflic- tionum nec non pro virili fortitudine, qua eas feliciter su- peraverimus. Utinam pro Deo aspera semper perpessi fuissemus! In Deo dilecti fratres et filii! Vos et contri- stamini et consolamini simul, vos et condoletis et congau- detis una mecum. Transeamus igitur, consideratis ingratis et oblivioni iam datis, ad laetiora et iucundiora obiecta transacti in episcopatu temporis mei! Secundum multi- tudinem dolorum meorum in corde meo: con- solationes tuae laetificaverunt animam meam. (Ps. 93, 19). Inter delicias meas spirituales primum obtinet locum laetitia, quod fides catholica, sperandarum substantia rerum, argumentum non apparentium, nostrae salutis ini- tium, fundamentum et radix omnis iustificationis, sine qua impossibile est ad filiorum Dei consortium pervenire, huius quadrantis saeculi cursu firma et inviolata per- stiterit in dioecesi Lavantina nec sensibilia passa sit de- trimenta, immo nonnulla etiam ceperit incrementa, conver- sionibus aliquorum iudaeorum gentiliumque factis. Defec- tiones personarum, quae temporalium commodorum potius quam aeternae suae salutis rationibus ductae vel vero a fautoribus sic cognominatae apostasiae a Roma seductae fuerunt, compensationem nactae sunt in ampliori numero eorum, qui divini Spiritus gratia operante catholicae fidei agnoverunt veritatem inque maternurn Ecclesiae sinum, cui infelici antenatorum suorum facto erepti fuerant, redierunt. Item complures decepti et in errorem seducti a fide catho- lica, a vero ovili apostatae, mox reconciliati sunt Ecclesiae romanae. O bone Deus, amor meus! Superabundante ini- quitate aperuisti et effudisti diluvium gratiarum in reme- dium hominum. Hanc conservatae in dioecesi nostra fidei integritatis prosperitatem pro eo maiori divinae bonitatis charismate debeo reputare, quo periculosiora, multipliciora infestioraque sunt arma, quibus tempore nostro oppugnatur eadem sacro- sancta fides eiusque matrix et conservatrix: una, sancta, catholica et apostolica Ecclesia. Et sicuti dulce dehinc in pectus meum redundat gaudium, ita ad immortales pro pretioso dono Numini supremo gratias agendas me sentio libenterque nos omnes profiteor obligatos. Quam in rem sacram promovendam haud parum con- tulerunt quinque Synodi dioecesanae, annales conferentiae pastorales, perpetua adoratio Sanctissimi ex voto tertiae Synodi anno 1904 introducta in universa dioecesi, praeterea numerosae congregationes et societates piae, praecipue autem populares illae missiones, quae per totum tempus praesulatus mei singulis annis in variis parochiis fuerant institutae, quas pro viribus continuandas sum curaturus. Ad felicem istam a me memoratam dioecesanorum in 601 ^ catholica fide, quae est radix in homine coelestis vitae et fundamen, quo tota christianae perfectionis tamquam fabri- catio nititur, firmitatem ac constantiam post divini Numinis gratiam apostolicis vestris et laboribus et sudoribus ango- ribusque, in Christo carissimi, in acceptis referendam esse intime persuasus sum. Peritia porro incredibilem in corde meo excitavit vo- luptatem, laetatum est cor meum etexsultavit lin- gua mea (Ps. 15, 9), quod clerus Lavantinus vigil digne sua vocatione ambulat, invicta cum patientia portat pondus diei et aestus, in explendis gravis sui muneris officiis et in procuranda aeterna animarum salute fervore zeloque apostolico laborat atque insudat. Quam salutarem con- tentionem vestram, čari curiones, gloria mea et gau- dium (I. Thess. 2, 20), summis grati animi affectibus in praesenti recolo et in futuro recolam, iugiter deprecando Deum, ut vobis suae dona gratiae largiatur ubertim. Magnam aeque cepi laetitiam ex eo, quod tot ecclesias noviter exstructas aut congrue ampliatas et convenienter restauratas consecrare potuerim. Inter quae sanctuaria emi- net dilecta sponsa mea et matrix dioecesanea, ecclesia ca- thedralis, cum intra tum extra apte renovata venusteque decorata. Item enitet ac excellit basilica Matris miseri- cordiae Marburgi erecta, quae sua amplitudine, ornamen- torum magnificentia et aptitudine ad suscitandos et alendos in cordibus precantium pios adorationis supremi Numinis et venerationis beatissimae et gloriosissimae semperque virginis Mariae sensus fulget. 1 Specialem commemorationem merentur parochialis ecclesia beafae Mariae sub titulo Im- maculatae Conceptionis Reichenburgi magnifice aedificata et festo Visitationis B. M. V. decurrente anno a me sollem- nissime consecrata, 3 porro templum s. loannis Bapt. in Čadram, > Dr. Michael Napotnik, Privilegia, quibus gaudet suburbana pa¬ rochialis Ecclesia beatae Virginis Mariae, matris misericordiae. Mar¬ burgi, 1907. 8°. pagg. 41. — Idem, Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Orazervorstadt zu Marburg. Marburg, 1909. 2. Aufl. 8°. Pagg. 538. — 2 In perpetuam singularis festivitatis -> 502 <— fanum s. Bartholomaei in Vojnik, aedes s. Pauli in Pragvvald, s. Ruperti in Videm aliaeque quam plurimae, ad quarum exstructiones dioecesani hilariter pro viribus suis contribu- erunt. Hoc sub intuitu permultum profuerunt uniones, pro renovandis vel vero aedificandis locis sacris institutae . 1 Inter eventus cordi meo iucundos refero amplius, quod seminarium puerorum dioecesanum, Victorinum-Maxi- milianum nuncupatum, ita sit comparatum saltem in genere, ut desideriis, quae sobrie foveri possint, respondeat . 2 Sub- sistentiae media et status instituti materialis pro praesenti quidem sufficiunt. Puritas morum irreprehensibilis et spiritus pietatis, quo iuvenes animantur, laudabilis. A seminario de- pendet sacerdotum excellentia atque adeo felix populi sors. Hinc est, quod sacrosanctum Concilium Tridentinum tantam circa debitam seminariorum ordinationem exeruerit sollici- tudinem. Propterea et tenuitas mea totis viribus et nervis connititur, ut novum studiosae iuventutis viridarium aedifi- cetur Celeiae, ubi duo c. r. gymnasia exstant. Suave solamen cordi meo ingeneravit ac peperit parit- que seminarium maius sive clericorum, quod est cor dioecesis, pariter ampliatum et quidem aedificio veteris c. r. gymnasii, pro quo nova domus fundata fuit. Seminarii status prosper dicendus est ob bonam disciplinam dome- sticam, ob studium sacrae Theologiae indesinens, ob ge- nium alumnatus haud saeculare et mundanum, šed eccle- siasticum et sacrum. Affluat ecclesia Lavantina sacerdotibus, qui probe doctrina ac virtutibus idoneis instructi, sic aliorum saluti serviant, ut suae non capiant detrimentum! Pro quo memoriam Consecratori dono dedit aedificator pretiosam effigiem, manu artificiose pictam, repraesentantem novam basilicam Marianam cum inscriptione: „EccIesia Reichenburgensis B. M. V. de Lourdes, quam Michael, Princeps-Episcopus Lavantinus, XXV. sacri principatus anno sollemni ritu consecravit II. Iulii MCMX1V.“ ' Petindvajset let cerkvene umetnosti v Lavantinski škofiji 1889 do 1914. (Ljubitelj krščanske umetnosti. L letnik. 3. in 4. zvezek. V Mariboru, 1914. Pagg. 85—264). — ! Dr. Mihael Napotnik, Vtisnite si te moje besede v svoja srca in v svoje duše! Govor do semeniščanov in semeniške zgodovine obris. V Mariboru, 1910. Pagg. 187, -> 603 <- dono coelesti iuxta votum in Synodo dioecesana, anno 1903 habita, emissum oravimus et oramus et orabimus. Item dulce lenimen ac levamen mihi crearunt et creant instituta sororum piarum scholarum, tum intra dioecesim tum extra propagata et mirum in modum florentia. Celebris congregatio sororum scholarium, parvula in agro Dominico quondam plantula, brevi hoc temporis spatio in arborem excrevit, varias in partes lateque ramos suos protendit ac saluberrimos religioni et dioecesi et patriae fructus profert. Ista vere christiano-catholica prolium educatio, cui tota vi- rium contentione incumbunt s. Francisa' Assisinensis filiae spirituales, fons est beneficiorum feracissimus, quorum ampli¬ tudo clare patescit, quum puellulae, tam praestantem edu- cationem nactae, matres evadant et hausta in iuventute sa- lutaria principia in suorum natorum corda instillent. 1 Aequalem laetitiam pararunt parantque mihi cuncta religiose administrata monasteria utriusque sexus, item piae confraternitates et congregationes, sodalitia opificum, ope- rariorum, iuvenum. Haec instituta sunt inaestimabilis pretii hac praesertim aetate nostra, qua irreligio omnisque generis impietas totum videtur velle mundum inundare. Equidem gaudeo de telici successu organisationis catholicae in pe- rampla dioecesi. Salutiferae societates catholicae magna in- dustria eriguntur et bene diriguntur. Silentio praeterire curas ac sollicitudines nequeo, quas membra conferentiarum inclyti s. Vincentii a Paulo et sociae diversarum societatum, ad officia excolenda christianae ca- ritatis constitutarum, exhibuerunt pauperibus omnis generis. E scita et sollerti hac cura vix credibilis utilitas manat in humanam societatem. Magna namque cum sui sacrificio impensa opera non ad solas se restringit corporis indigen- tias, sed ad ea etiam extenditur, quae ad statum pertinent animae, quae morum inducere possint emendationem, praeser- vare a relapsibus. 1 Plura desuper exhibet liber: Dr. Michael Napotnik, Gebet, was des Kaisers ist, dem Kaiser! Marburg, 1914. Pagg. 158—244. 604 Perquam gratum valdeque iucundum accidit cordi meo, quod decursu vigintiquinque annorum a reditibus episco- patus mei, suffragante divina benedictione, profluentibus potuerim aliquas deputare numorum summas in sacros provehendae divinae gloriae promovendique cultus religiosi fines, item in alleviandam deficientium fratrum nostrorum, itidem studiosae iuventutis denique pauperum in variis pa- rochiis existentium sortem miseram. Consimili modo contuli denarios ad scientificam culturam provehendam inter ada- matos pervetustae dioecesis habitatores per bonos libros, egregia folia periodica, utilia diaria, per sarta tecta rerum antiquarum et artificialium. sancfo sacerdote Zacharia: BenedictusDominusDeus Israel, quia visitavit et fecit redemptionem p 1 e- bis suae! Atvero, germani compares (Philip. 4, 3), licet annorum, quibus excoluimus vineam Domini Lavantinam, series sit magna, perpauca absolvimus et nostri est, ut maiora perficiamus, ut manipulos et fructus uberiores de agro et horto Dei Lavantino congregemus in horreum et in calathum ac percipiamus competentem mercedem, quam paravit Dominus servis bonis et fidelibus. (Luc. 6, 23). Quovis momento debemus esse parati, ut, dum veniet Do¬ minus, reddamus rationem villicationis nostrae. (Luc. 16, 2). In rebus bene actis omnis pars tribuenda Deo, postea benevolentiae hominum in acceptis referenda. Faustos et nefastos eventus ovanter obtuli, offero et oblaturus sum Deo, diviti in misericordia. Omnia facta gratissimo erga divinam bonitatem pectore recolo simulque auxilium imploro ad residuos vitae nostros dies. Deus Dominus forti- tudo mea! (Hab. 3, 19). Fratres venerabiles ac filii dilecti! ispectu habito ad allata Iaetus iubilo cum ancilla Domini et matre mea Maria: Magnificat anima mea Dominum! Et concino cum 605 <- Postero quoque tempore Deo dante pro salute ho- minum mihi creditorum aeterna cum ardore laboraturus sum, in cunctis agendis et tractandis doctrinam ac legem sanctae Ecclesiae ex conscientia servando et perpetim Deum obsecrando, ut catholici orbis Magistro et Duci, cuncta in Christo instauranti, ad consummandum opus propitius annos fortunet! Erga Maiestatem Suam Apostolicam pariter in officio obedientiae et amoris manebimus atque Regem re- gum iugiter exorabimus, ut Imperatorem nostrum semper Augustum Franciscum Iosephum, hoc nomine Primum, pa- trem patriae, auctorem publicae pacis et vindicem iustitiae, salvet et felicitet! Id eo ferventius praestabimus, quum sua caes. ac reg. celsitudo, serenissimus archidux Austriae-Este Franciscus Ferdinandus, throni heres, religionis catholicae pius cultor ac fautor, una cum sua egregia coniuge, celsissima ducissa Sophia de Hohenberg, in urbe Sarajevo nefasto die 28. Iunii volventis anni violenter e vivis sublatus nostrae- que spei nefarie sit ereptus. Attoniti tanto facinore eiusque horrendis sequelis, comittendo nos divinae providentiae, enixim supplicaturi sumus pro animabus serenissimorum principum nec non pro tota avita dynastia Habsburgica, quam Deus Optimus Maximus conservet sospitem ad pacem et columen patriae nostrae nostraeque Ecclesiae catholicae! In Deum, qui me ex multimodis in episcopatu ortis aerumnis et adversitatibus eripuit atque magnis consola- ^ionibus cumulavit, inconcusse spero, quoniam et adhuc eripiet et cumulabit. In gratiarum ačtione adiuvate me etiam vos, fratres mei čari s si mi et desideratissimi (Philip. 4, 1), ut pro acceptis multis doniš per multos gratiae reddantur bonorum datori, Deo! Adiuvantibus et vo- bis in oratione pro nobis, ut ex multorum per- sonis eius, quae in nobis est, donationis per multos gratiae agantur pro nobis. (II. Cor. 1, 11). Praesentis epistolae pastoralis finem facio cum urgente voto: Sine intermissione oremus pro invicem, ut omnes —606 ❖ omni benedictione coelesti et gratia repleamur per Christum Dominum nostrum! Amen. Datum Marburgi, festo s. Iacobi apostoli, die 25. mense Iulio anno reparatae salutis 1Q14. f Michael, Praesul Lavantinorum. —o— 2. Epistolae, semiiubilaeum concernentes. a) Litterae gratulatoriae, die 24. lulii 1914 datae a Reverendissima „Segreteria di Stato di Sua Santita“. Segreteria di Stato di Sua Santita. Dal Vaticano, die 24. lulii 1914. No. 72627. Illme ac Revme Domine! Haud sane abs re Cathedralis istius Ecclesiae Cano- nici, subeunte episcopatus tui anno vicesimo quinto, in eam devenerunt sententiam, ut et auspicatae rei nuntium Beatissimo Patri mittendum censerent et Apostolicam ab Eo tibi peterent Benedictionem. Quae enim in datis ad rem litteris officiosissimis perillustres iidem viri persequuti sunt actuosae caritatis tuae documenta, immo dicam monumenta, ea plane sunt quae te Episcopum praestent cum pastoralis officii diligentissimum, tum observantia studiisque Cleri populique tui apprime dignum. Perampla sane haec sunt oblatarum commendatio pre- cum: easque scito tanta Augustum Pontificem fuisse amplexum benignitate, ut non modo tibi peramanter bene- dixerit amplissima benedictione spirituali in caelestibus in Christo, sed tibi ipsi gratulatus ex animo diuturnum frugi- ferumque episcopatum, facultatem etiam libenter tribuerit,. recurrente sollemni, quam dixi, celebritatis die, Clero po-'' puloque tuo Papalem impertiendi Benedictionem, cum In- dulgentia plenaria in forma Ecclesiae consueta lucranda. Quam sane occasionem libenter vel ipse arripio, ut gratulationes votaque mea uberrima tibi offeram meque Amplitudini tuae profitear Addictissimum R. Card. Merry del Val. Illmo ac Revmo Domino Dno Michaeli Napotnik, Episcopo Lavantinorum _o_ Marburgum. 607 Nunziatura Apostolica No. 2031. Viennae, die 29. Iuiii 1914. Illustrissime ac Reverendissime Domine! Heic inclusas honorem habeo ad Dominationem Tuam lllustrissimam ac Reverendissimam litteras transmittere, qui- bus Eminentissimus ac Reverendissimus Dominus Cardi- nalis a Secretis Status Suae Sanctitatis nomine Beatissimi Patris vota depromit occasione iubilaei Episcopalis Ampli- tudinis Tuae. Dum autern ex parte mea etiam hac fausta occasione Dominationi Tuae ex corde gratulor, omnia fausta ab Omni- potenti Deo apprecando, ea qua par est profunda venera- tione permaneo Dominationi Tuae Illustrissimae ac Reverendissimae Addictissimus in Christo f Raphael, Archiep. Laodicen. Nuntius Aplicus. Illmo ac Revmo Domino Dno Michaeli Napotnik, Episcopo Lavantino. —o— b) Litterae responsoriae, gratum pro gratulatione animum significantes. Eminentissime ac Reverendissime Domine Cardinalis! Litterae aestimantissimae, die 24. lulii 1914 No. 72627 datae nuperque mediante Reverendissima Nuntiatura Apo¬ stolica Vindobonensi mecum benigne communicatae, quibus Eminentia Vestra Reverendissima domine Beatissimi Patris vota occasione semiiubilaei mei Episcopalis gratiose de- promere simulque ex propria parte tenuitati meae gratulari dignata est, cor meum dulcissimo repleverunt solatio. Qua sublimis Sediš Apostolicae gratia, unita cum fa- cultate a Sua Sanctitate gratiosissime mihi concessa, im- pertiendi scilicet die iubilari Papalem Benedictionem cum Indulgentia plenaria, devinctum me persentisco, ut eo arctius adhaeream Beatissimo Patri, infallibili Orbis catholici Ma- gistro et Duci, eoque ardentius omnes mentis et corporis vires impendam operae et labori in Dei gloriam animarum- que immortalium salutem aeviternam. Attamen qurn futurum sit, ut per tristissimas tempo- rum circumstantias ad externas, quaecumque in mente fue- rint, celebritates iubilares in opportuniores dies differendas, si non penitus omittendas cogar, iam haud dubito. Quapropter humillimas pro accepto beneficio peragens gratias ad interim totam rem divinae providentiae committo et cum singularis observantiae et specialis venerationis per- sisto sensis Eminentiae Vestrae Reverendissimae devotissimus ac obsequentissimus servitor f Michael, Episcopus Lavantinorum. Marburgi in Austriaca provincia Styria, die 17. Augusti 1914. Eminentissimo ac Reverendissimo Domino Raphaeli Cardinali Merry del Val, Suae Sanctitatis Status Secretario, Romam. —o- Excellentissime ac Reverendissime Domine Archiepiscope! Pro benigna litterarum Eminentissimi ac Reverendis- simi Domini Cardinalis Suae Sanctitatis Status Secretarii, die 24. lulii 1914 No. 72627 datarum, transmisstone nuper- rime facta, nec non pro gratulatione ad semiiubilaeum meum Episcopale, cor meum consolante et confortante, Domina- tioni Vestrae lllustrissimae intimas defero grates. lamvero ob adeo tristia temporum adiuncta, in quibus dilecta patria nostra modo versatur, aequum et opportunum mihi videtur, differre quinimmo omittere externas, quae- cumque in mente fuerint, celebritates iubilares. Qua in re usque adhuc haesitans, totam rem divinae committendo providentiae, instanter rogo, ut Amplitudo Vestra Reverendissima adnexum litterarum exemplar •/-. cum Eminentissimo Domino Cardinali Status Secretario benevole communicare dignetur. 609 Interim cum singularis venerationis et observantiae .nsis persisto Dominationi Vestrae Excellentissimae qua Nuntio Apostolico devotissimus et obsequentissimus servitor f Michael, Praesul Lavantinorum. Marburgi in Styria, die 17. Augusti 1914. Excellentissimo, Ulustrissimo ac Reverendissimo Domino Raphaeli Scapinelli di Leguigno, Archiepiscopo Laodicensi, Nuntio Apostolico, o Vindobonam. 3. Odpoved praznovanja petindvajsetletnice škofo- vanja, izdana dne 17. septembra 1914, in zahvala za jubi¬ lejna darila izrečena dne 4. oktobra 1914. a) Odpoved. Venerabili clero Lavantino! Litteris meis pastoralibus, ad clerum Lavantinum die 25. lulii 1914 dimissis, praenotavi diem celebrationis semi- iubilaei mei Episcopalis et quidem feriam III. post Dominicam XVII. post Pentecosten seu diem 29. mensis Septembris anni dilabentis 1914simulquepromisi,aliam epistolam congruentem ad populum fidelem tempore opportuno daturum me esse. Ob tristes temporum circumstantias, quae interim ex inopinato irruerunt in Austriam nostram dilectissimam, consilia nostra mutanda venerunt. Dum enim tot concives nostri, militiae addicti, sanguine suo vindicant iniurias ab adeo infensis hostibus adamatae patriae nostrae illatas eam- que contra eorum immanes impetus tuentur ac defendunt, nobis non est tempus iubilandi et gaudendi, sed orandi et plangendi. Quamobrem semiiubilaei memorati quaecumque in votis erant festivitates hisce renuntiantur et ad tempora Deo dante tranquilliora dilatae declarantur. Litterae vero pastorales populo fideli destinatae iamque ante eventus bellicos praeparatae proximis forsan diebus typis deman- 39 * 610 * dabuntur et perdilectis animarum pastoribus mittentur pra eorum arbitrio fidelibus praelegendae. lnterim omnium fiant obsecrationes, postu- lationes.. pro omnibus hominibus, pro regibus et omnibus, qui in sublimitate sunt, ut quietam et tranquillam vitam agamus! (I. Tim. 2, 1.2). Marburgi, testo lmpressionis ss. Stigmatum in corpore s. Francisci Seraphici, die 17. Septembris 1914. f Michael, Princeps-Episcopus. b) Zahvala. Venerabili clero Lavantino! Festivitates, occasione semiiubilaei Episcopalis mei intentas, ob tristissimas conditiones temporum, quae in- terim in Austriam nostram dilectissimam irruerunt, litteris circularibus, die 17. Septembris 1914 No. 4770 datis, revo- cavi et ad tempora Deo dante tranquilliora dilatas declaravi. Reverendissimum Capitulum cathedrale tamen cum proprio tum universi Cleri dioecesani nomine ad peracta a me in munere Episcopali quinque lustra die onomastico meo filialis obedientiae, reverentiae et dilectionis vota mihi substravit ac sensa grati animi pandit ob „innumera bene- ficia, quae tam popuio fideli quam Clero dioecesano lar- gissime praestiterim“. Insuper dilaudatum Capitulum obtulit mihi perpulchrum donum, ornatum videlicet pontificalem completum, quem Vos, filii mei carissimi, in memoriam quinti episcopatus mei lustri transacti haud parvo certe pretio comparastis. Hoc loco non omittere velim mentionem perpulchrorum paramentorum, ab Archidiaconiae et Archiparochiae Gono- biziensis vigili animarum pastore et a piis congregationum virorum et mulierum, iuvenum virginumque sodalibus ibi- dem degentibus dono mihi datorum. Item inter alia munera pretiosa eminent indumenta sacerdotalia, a societate per- petuae sanctissimi Sacramenti adorationis Marburgensi mihi destinata. 611 Quae cuncta dulci me laetitia affecerunt, et valde de- sidero, convenientes Vobis pro omni charitate referre grates. Addo debitam gratiarum actionem pro numerosis, quae ex plurimis peramplae dioecesis partibus mihi obvenerunt, litteris gratulatoriis. Inter quas nonnullae, exempli causa ab admodum re- verendis praepositis Abbatiae Cisterciensium reformatorum Reichenburgensis, domus Missionis s. Vincentii a Paulo et conventus Capucinorum Celeiensis, congregationis Sale- sianae Wernseensis, porro per officia decanalia in Altenmarkt, Cilli, Frasslau (ubi specialem mentionem meretur chrono- gramma compositum: EPlSCOPATVS LVSTRA QVINQVE VT FEL1CIBVS AL1IS BENIGNE AVGEANTVR FAXIT DOMI- nVS), Gonobiz, Friedau, Neukirchen, Pettau, Saldenhofen, Schalltal, Tiiffer, Rann missae, cor meum vulneraverunt tam egregia verborum electione quam sensis sincerum amorem spirantibus. Quicumque modis dictis et insuper in orationibus met meminerant, eis Dominus ipse sit merces magna nimis! Non cesso, gratias agens pro vobis, memoriam vestri faciens in orationibus meis. (Ephes. 1, 16). Deus autem pacis.. aptet vos in omni bono, ut faciatis eius voluntatem! (Hebr. 13, 20. 21). Marburgi,festos. FrancisciSeraphici,die4,Octobris 1914. j Michael, Praesul Lavantinorum. — o— c) V prijetni spomin bodi tu natisnjeno povabilo stolnega kapitelja Lavantinskega dekanijskim uradom zastran zgoraj pod b) omenjenega ornata. Mnogočastiti gospod dekan! Sapientiam ipsorum narrent populi et lau- dem eorum nunciet ecclesia. (Eccli. 44, 15). Prihodnje leto 1914 bo za našo škofijo nad vse ime¬ nitno in v njeni zgodovini prepomenljivo. Dne 27. oktobra 1914 bo namreč doteklo 25 let, odkar 39* -> 612 <- so Njih ekscelenca, naš premilostljivi gospod knez in škof Mihael, v starodavnem Solnogradu prejeli škofovsko posvečenje. Kdo more našteti vse, kar so prevzvišeni nadpastir v teh letih za svojo škofijo storili, trpeli, darovali! To ve le Bog in je zapisano v bukvah življenja, pa tudi v srcih hva¬ ležnih duhovnikov in vernega ljudstva, v škofijskih sinodah in v župnijskih kronikah. Samo sinodalnih knjig je pet zvezkov, ki obsegajo skupaj 3823 strani; vrhu tega so še izdali okoli osemdeset nabožnih in podučnih knjig in spisov, katere so brezplačno razdelili med duhovnike in vernike. Darovali so pa tudi neštete vsote za cerkve, za usta¬ nove, za ubožne zavode, za izboljšanje plače organistom, za štipendije bogoslovcem in dijakom. Pri tolikem, plemenitem in požrtvovalnem delovanju veljajo po vsej pravici našemu prevzvišenemu nadpastirju besede, ki jih je zapisal modri Siracid o izraelskih velmožih: „Sapientiam ipsorum narrent populi et laudem eorum nunciet ecclesia.“ (Eccli. 44, 15). Zares, naše ljudstvo in zlasti še častita duhovščina je svojemu premilostljivemu višepastirju dolžna vselej hvalo in zahvalo, kakor uči sv. Krizostom: „Optima beneficiorum custos est ipsa memoria beneficiorum et perpetua confessio gratiarum.“ (Hom. super Matth. 25). Posebno bo pa za to prilika prihodnje leto, in ni dvoma, da so gospodje duhovniki že mislili, kaj bi se naj storilo, da ostane ta veseli dogodek v vednem spominu. V stolnem kapitelju smo se o tem posvetovali in po vsestranskem prevdarku smo določili nasvetovati častiti duhovščini, da priskrbi za svete pontifikalne maše ornat rdeče barve z bogatimi zlatimi okraski. Tak ornat bo stal po proračunu častitih šolskih sester najmanj 6000 kron. Lavantinska škofija šteje štiri in dvajset dekanij, in če vsaka dekanija nabere in vpošlje povprek 250 K, bo spo¬ minek vreden preimenitne slovesnosti. Tudi udje stolnega kapitelja bodo radi prispevali po svojih močeh. -> 613 <- Obrnemo se torej do Vas, mnogočastiti gospod dekan, z vljudno prošnjo, da naberete od častitih duhovnikov svoje dekanije podpise in seznamek darov, ki so jih po- samni poklonili. Nabiralno polo z nabrano vsoto pripošljite lesem na osebo msgra Karola Hribovšek, stolnega prošta. Najprimerneje se utegne to zgoditi o priliki, ko pridejo možje iz vseh dekanij po sveta olja. Zadeva naj ostane za zdaj tajna, po dovršeni slav¬ nosti bomo pa priobčili dohodke in stroške z imenikom darovalcev in darov. V Mariboru, na obletnico posvečenja milostljivega gospoda kneza in škofa Mihaela, dne 27. oktobra 1913. Kn. šk. stolni kapitelj Lavantinski. —o— 4. Pastirski list, spisan dne 25. julija 1914 in vsled nastale vojske ne priobčen, o srebrnem jubileju nad- p a s t i r o v a n j a. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, sporoči častiti duhovščini in vsem ljubim vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v imenu Gospodovem! Gratia autem Dei sum id, quod sum. Po milosti božji pa sem to, kar sem. (I. Kor. 15, 10). V Kristusu ljubljeni škofijam! svojem velikonočnem listu, pisanem na imenitni praznik sv. Družine nazareške, dne 25. januarja 1914, sem navedel več važnih jubilejev, ki jih moremo v tekočem vzveličavnem letu praznovati v srčno pričevanje in v stalno utrjenje svojega krščansko-katoliškega verskega življenja. Enega jubileja pa nisem omenil, ker sem ga hotel za se, prav zbranega duha, obhajati v tihi samoti v nekem staročastitem Marijinem svetišču. Zdaj pa sem 614 izvedel, da so se že lanjsko leto za mojega bivanja v več¬ nem Rimu doma začele vršiti priprave za očitno slavljenje zgoraj omenjenega jubileja. In podobna želja mi je bila tudi izražena ob novoletnem čestitanju od strani v obilnem šte¬ vilu zbrane duhovščine. Prečastiti kn.-šk. stolni kapitelj je v zaupni prikupljivi okrožnici do gospodov dekanov z dne 27. oktobra 1913 časti¬ vredne dušne pastirje opozoril na bližnji jubilej ter jih je prijazno povabil k oskrbi prav pomenljivega darila. Dobro! Ako slavljenje rečenega jubileja pripomore kaj k slavi božji ter napravi veselje ljubim škofljanom, tedaj bo služilo tudi meni v nepopisno radost, ker meni je sladko veselje, delati drugim veselje. Da, vse v tem oziru prirejeno in izvršeno naj služi v prid in hasek škofiji in ne meni v dobiček! Božja naredba je namreč, da preteče prihodnjo jesen 25 let, odkar sem bil nevrednež imenovan za nadpastirja Lavantinske škofije, posvečen v škofa ter umeščen v pre¬ stolni cerkvi sv. Janeza krstnika v Mariboru. Pri veliki nedostatnosti svojih telesnih in duševnih moči sem se pri nastopu dolžnosti in odgovornosti polne cerkvene službe po človeški sodbi mogel nadejati pač le kratke vrste let koristnega delovanja. Toda Bog, ki izvoli, kar je slabotno, v dosego svoje presvete volje, mi je brez mojega zasluženja dodelil svojo vsemogočno pomoč, da pod bremenom težkih in mnogih stanovskih dolžnosti v teh petkrat petih letih svojega škofovanja nisem obnemogel, dasiravno so me pogosto obiskale telesne nadloge in sem večkrat precej nevarno obolel. Za to, kakor za vse bogate milosti nebes sem se hotel v tihi samoti v tem jubilejnem letu prisrčno in iskreno za¬ hvaliti vsemogočnemu in vsedobremu Bogu, svojemu ne¬ beškemu Očetu, svojemu božjemu Vzveličarju in svojemu posvečevalcu Svetemu Duhu. Samoumevno bi tamkaj v molitvi in zlasti pri daritvi svete maše izrekel svojo najpri- srčnejšo zahvalo tudi vsem mnogim ljubim, ki so me v pet¬ indvajsetih letih mojega delovanja za zemeljsko in nebeško srečo mnogih stotisočev škofljanov tako požrtvovalno pod- 615 pirali. Svojim že rajnim sodelavcem pa bi, za nje proseč, klical: Spite mirno na svetih pokopališčih! Spite mirno do večno srečnega vstajenja! Da bi torej primerno odgovoril na mnogotera mi že došla vprašanja zastran nameravanega jubilejnega slavja in da bi zabranil morebitna nova povpraševanja, zato sem sklenil priobčiti naslednji pastirski in podučni list glede na obhajanje škofovskega jubileja. Ljubi moji! ponižno zahvalo moram klicati s svetim apostolom Pavlom: Gratia autem Dei sum id, quod sum. Po milosti božji pa sem to, kar sem. (1. Kor. 15, 10). Zares! Božja milost je bila, ki mi je dala močnoverne in globokopobožne starše ter bogaboječe brate in sestre. Na ljubem očetovem domu sem bil povsem krščansko- katoliški vzgojen in pozneje sem v šoli od blagih, modrih učiteljev dobival poduk in izobrazbo. Kadar premišljujem o svojem srečnem napredovanju na raznih šolah in učiliščih, tedaj moram nehote vzklikniti tja gori k nebesom: Gospod, moj Bog in moj Oče, ti si dober, ti si dober! Misericor- dias tuas in aeternumcantabo. Tvojausmiljenja bom.vekoma j prepeval. (Ps. 88, 2). Božje delo in vodstvo je bilo, da sem stopil po kon¬ čanih gimnazijskih študijah v vojaški stan, v katerem sem si mogel nabrati vzveličavnih izkušenj za duhovski poklic, ki sem si ga bil izvolil že v zgodnji mladosti. Vzvišeni in sveti bogoslovni nauki so me napolnili z gorkim navdu¬ šenjem za svojedobno delovanje- v slavo božjo, v vernih duš tolažbo in v bližnjega blaženost. Na praznik sv. apostola Jakoba, dne 25. julija 1875, sem bil od rajnega knezoškofa Jakoba Maksimilijana, svojega poznejšega blagega mentorja in mecena ali skrbnega variha in velikega dobrot¬ nika, posvečen v mašnika. Slajše in srčnejše radosti ko na ta božji dan nisem nikdar več do danes doživel in ne občutil. Božja previdnost je bila, da sem mogel v višjem iz- obraževališču za svetne duhovnike pri sv. Avguštinu na -> 616 Dunaju najpoprej kot gojenec in kesneje kot ravnatelj dalje in globlje prodreti v preznamenito proučenje svete teološke vede ter pri tem tudi spoznati izvrstne lastnosti avstrijsko- ogrskih narodov na njihovih nadarjenih, po sveti modrosti in krščanski čednosti vroče koprnečih in nepokojno hre¬ penečih duhovnikih. In dobrega božjega Pastirja pazljivost in skrbnost je bila, ki me je vodila in spremljala v raznovrstne dušo- skrbne službe ter me je v njih varovala in podpirala, kakor naprimer kot kapelana v Vojniku, kot c. in kr. vojnega ku¬ rata v Bosni, kot duhovnega pomočnika v Sevnici, kot kornega vikarja in kateheta v Mariboru, kot profesorja na bogoslovnem škofijskem učilišču in kot podravnatelja v kn,- šk. duhovšnici v Mariboru. Povsod sem se čutil srečnega ter sem si živo želel, da bi na slehernem od predstojnikov mi odkazanem mestu smel služiti do konca življenja, mogel delovati do smrti. Nepozabni mi ostanejo mali in odrasli, za katere mi je bilo skrbeti in delati, katere sem imel voditi in vladati. Nekaj nedopovedno izpodbudnega in tolažljivega je razmerje, je medsebojni vpliv med duhovnikom in ljud¬ stvom, med izpovednikom in izpovedencem, med katehetom in učencem, med dajalcem in prejemalcem miloščine. Neskončno usmiljenje božje je bilo, ki je dopustilo, da sem bil, ubogi človek brez zasluženja, dne 27. septembra 1889 od blagega, dne 10. aprila 1890 mirno & Gospodu zaspalega knezonadškofa Solnograškega, Frančiška Pav- Ijanskega Alberta Eder, za škofa Lavantinskega ime¬ novan, dne 26. oktobra za tem v metropolitanski cerkvi pri sv. Rupertu in Virgiliju slovesno potrjen ter dne 27. oktobra posvečen. Dne 17. novembra tistega leta 1889, na 23. ne¬ deljo po binkoštih in na praznik sv. Gregorija Čudodelnika, se je izvršila slovesna intronizacija ali javno umeščenje na staročastitljivi škofijski sedež Lavantinski. In božja dobrota in darina je bila, da sem mogel dozdaj po svojih močeh uresničevati v pastirskih listih ob svojem na¬ stopu duhovščini in vernemu ljudstvu dne 25. decembra 1889 zarisani načrt za prihodnje delo, to se pravi, da sem mogel £ 617 pospeševati troedinega Boga slavo in njegove Cerkve božji namen, potem duhovnikov vzveličanje in ljudstva dobro srečo in mir. Za četrtstoletnega vladanja razsežne in gosto obljudene škofije sem prepotoval štirikrat vso vladikovino ter obiskal vse štiriindvajsetere dekanate z njihovimi 221 župnijami. Vrhutega sem mogel z božjo pomočjo sklicati pet škofijskih sinod, praznovati evharističen shod duhov¬ nikov, prirediti zborovanje katehetov ter dvoje posvetovanj vseh dekanov v Mariboru. Izredna milost nebes je bila, da se je moglo v škofiji izvršiti tako dosti in tako mnogo v počeščenje in poveličanje, v povišanje in moljenje evharističnega Boga-kralja. Na ško¬ fijskem zboru leta 1903 sklenjena vpeljava vednega češčenja najsvetejšega Zakramenta je bila prvo adventno nedeljo, dne 27. novembra 1904, dejanski uresničena v vseh župnij¬ skih in samostanskih cerkvah, in večna molitev se od tistega časa vrši vselej in povsod z vso lepoto in krasoto, pa tudi z izredno prisrčnostjo in pobožnostjo. Razentega sem po¬ svetil že 28 cerkev, 29. me že čaka, ter sem jih blagoslovil v svete palače evharističnega Boga - človeka. Med temi se nahaja umetniški zidana, od papeža Pija X. s častmi in pred¬ pravicami bazilike odlikovana predmestna župnijska cerkev pri sv. Mariji, materi milosti, v Mariboru. In dne 2. julija kot na svetek Marijinega obiskovanja tekočega radostnega leta 1914 sem kar najbolj praznično posvetil prekrasno novo župnijsko cerkev s tremi ladjami in z dvema zvonikoma v Rajhenburgu in sicer v čast de¬ viški Materi božji Lurški. Vednega spomina vredno pač ostane to posvečenje cerkve, ker se je zgodilo v zname¬ nitem letu demantnega jubileja slovesnega oznanjenja verske resnice o brezmadežnem spočetju preblažene device Marije, naše preslavne Kraljice. Ne zadosti, ampak še več! Meseca julija se je vršil tudi XXV. evharistični svetovni kongres ravno v slavnem Marijinem mestu Lurdu, kjer sem dne 26. sep¬ tembra 1910 pred vsemu svetu znano Lurško votlino očitno blagoslovil čudovito lepi, v Parizu iz belega marmorja izkle¬ sani Marijin kip za glavni altar, kakor sem dne 29. septembra 1910 v prijazni cerkvi srca Jezusovega v Paray le Monialu blagoslovil prekrasno, tudi v Parizu iz dragocenega mar¬ morja narejeno podobo srca Jezusovega za desni stranski altar v novem Rajhenburškem svetišču. Vsa cerkvena slav¬ nost v Rajhenburgu je bila nekako majhen evharističen shod, ker so se je udeležili stoteri in tisočeri verniki iz Stajarske in Ogrske, iz Kranjske in Hrvaške ter iz drugih dežel. Brezmerna ljubezen božja je bila, da smo se jaz in mnogi škofljani mogli udeležiti leta 1910 petega občnega Marijanskega kongresa v Solnogradu in leta 1912 sijajnega mednarodnega evharističnega shoda na Dunaju. Po teh dveh veličastnih zborovanjih narodov se je versko življenje po vsej škofiji veselo prebudilo in povzdignilo, se je močno okrepilo in pospešilo. Alleluia! Confitemini Domino, quoniam bonus, quoniam in aeternum misericordia eius! Alleluja! Hvalite Gospoda, ker je dober, ker na vekomaj je njegovo usmiljenje! (Ps. 135, 1). Preljubi moji! Pač pravično in potrebno je, da se z ozirom na prejete izredne milosti pred vsem najponižneje zahvalim troedinemu Bogu, brez čigar stalne pomoči ne moremo dovršiti ničesar, torej tudi ne najmanjšega in ne najneznatnejšega. Njemu samemu bodi čast in hvala, slava in molitev! Iubilemus Deo in voce exsultationis! Prepevajmo Bogu z glasom veselja! (Ps. 46, 2). V izvrševanju svoje težavne učeniške, višeduhovniške in nadpastirske službe sem zaupal neomajno v Boga, nisem pa se zastonj opiral in zanašal tudi na ljudi. In tako izrečem za Bogom svojo najsrčnejšo zahvalo prečastitemu stolnemu kapitelju za neutrudno podporo v ne lahkem vodstvu pre- razsežne škofije. Gospodje kapitularji so mi bili v resnici to, za kar sem jih prosil v svojem prvem latinskem pastir¬ skem listu z dne 25. decembra 1889. Certo certius non sperabo contra spem, fore, ut me vos, senatus et corona Episcopi, maturis consiliis auxiliisque prosecuturi sitis, ma- nentes mihi in crucibus ferendis Simones Cyrenaei. Bili so mi Simoni Cirenejci, ki so mi kaj radovoljno pomagali no¬ siti križ škofovske službe. -> 619 <- Potem sporočim svojo nadpastirsko vročo zahvalo častitim dušnim pastirjem vsake vrste za krepko pomoč v oskrbovanju vsem nam drage in ljube škofije. Vse nade, ki sem jih stavil na nje v svojem zgoraj navedenem pa¬ stirskem listu, so se popolnoma izpolnile. Duhovniki po škofiji so delali neumorno z besedo in s peresom, so de¬ lovali vzorno z dejanjem in s svojim vzgledom. Darežljivi plačnik za vse storjene žrtve jim bodi večni Višeduhovnik, božji Učenik in dobri Pastir — Jezus Kristus sam! Pristojno zahvalo izrazim nadalje mnogocenjenim ura¬ dom, ki so mi z odkritosrčno dobrohotnostjo bili v pomoč pri izpolnjevanju mnogoterih dolžnosti mojega poklica, ki so me krepko podpirali v izvrševanju nadpastirske službe. Od njihove strani ni bilo nikdar pogrešati blagovoljnega presojanja, ni bilo pogrešati uvaževanja in pospeševanja dobre skupne stvari. Na svojih potovanjih po škofiji sem našel med vami, predragi verniki, mnogo pobožnega duha, mnogo cerkve¬ nega duha, mnogo požrtvovalnega duha in tudi mnogo plemenitega duha do moje uboge osebe. Zato me žene in sili v dnu mojega srca, da vam za vsa izkazana mi dela ljubezni, za vso zvesto vdanost in pokornost neprikrito iz¬ rečem svojo toplo škofovsko zahvalo. Kakor je pisal sv. Pavel svojim ljubljenim Korinčanom, slično morem, enako smem tudi jaz pisati. Veliko je moje zaupanje do vas, ve¬ lika moja slava zavoljo vas. Poln sem tolažbe, prebogat na veselju pri vsej svoji bridkosti. (II. Kor. 7, 4). Kar sem vam v svojem prvem podučnem pastirskem pismu dne 25. decembra 1889 zaznarrienoval kot vašo dolžnost do škofa, namreč spoštovanje, pokor¬ ščino in molitev, to ste zvesto in radi izpolnjevali. De¬ livec vsega dobrega vam bodi za to pravični plačnik! O, kdor je predstojnike Cerkve spoštoval in poslušal, ta še nikdar ni tega spoštovanja in poslušanja obžaloval. Na- obratno pa je mnogim prineslo globoko srčno žalost, da so zanemarjali in zavrgli opomine in svaritve cerkvenih predstojnikov. 620 <- Nadalje se čutim dolžnega, da se še posebič zahvalim ljubim staršem, dobrim učiteljem, izvedenim vzgojiteljem in skrbnim varihom drage, upapolne mladine, ker mi je šolska mladina pri izkušnjah iz veronauka v obiskovanih župnijah napravljala tako sladko veselje in radost s svojimi izvrst¬ nimi odgovori in s svojim vzglednim obnašanjem. Kdor skrbi za dobro vzgojo mladeži, tisti skrbi za srečno pri¬ hodnost. Kakršna mladina, takovšna prihodnost. Prav posebej se zahvalim pridnim otrokom za po¬ božne in ganljive molitve, ki so jih opravljali za moje zdravje in mojo srečo, kakor se tudi po neodpustni dolž¬ nosti zahvalim za pogostne pobožnosti, ki so se vršile v samostanih in zavodih za ohranitev mojega zdravja ali pa za njega vrnitev, če sem ga bil izgubil. Bog podeli posamez¬ nemu mnogo dobrot, ako ga mnogi za to prosijo. Da v resnici, obilo ljubezni, obilo zvestobe, obilo vdanosti sem si izkusil v teh petkrat peterih letih svojega škofovanja med preblagimi prebivalci staročastite, dne 10. maja 1228 ustanovljene škofije. Zato sem služil sveto mašo vsakikrat v obiskanih župnijskih cerkvah za pozemeljsko blaginjo in nebeško blaženost dotičnih župljanov. In na svojih potovanjih v Rim, Genuo, Paduo, Milan, Loreto, Asisi, Monte Gargano, Neapel, Subiaco, Monte Casino, Tersat, Kolonijo, Lyon, Lurd, Paray le Monial, Pariš, v Marijino Celje, v Mariaplain nisem nikdar opustil, opraviti daritev svete maše tudi za vse ljube Lavantince. Skrb za dušno vzveličanje v moje varstvo izročenih ovčic me je spremljala na vseh stezah križem sveta, zlasti na božjih potih k čudo¬ delnim svetiščem, za katerih obisk sem v dolgi dobi svojega škofovanja našel lepo, prijetno priložnost. V Kristusu ljubljeni škofljani! ste slišali mojo dolžno in preprosto zahvalo. starem, vendar vedno novem pregovoru pa zahvala nova prošnja. In zatorej pridenem iz¬ raženi zahvali nemudoma svojo prisrčno prošnjo, naj me milost božja tudi vprihodnje podpira in krepi, da bi mogel -> 621 <- še prav mnogo storiti za našo ljubo mater Cerkev. Enako naj mi tudi odslej stanovitno pomagajo molitve in priproš¬ nje vernikov, da bi vendar ne obnemogel v dobrem, da bi vendar ne prejemal zastonj milosti božje, da bi vendar ne popustil in opešal v delavni, vse obsegajoči ljubezni. Bratje, prosim vas po Gospodu našem Jezusu Kristusu, pomagajte mi s svojimi molitvami za me pri Bogu! (Rimlj. 15, 30). Doba, polna trudov in skrbi, polna bridkosti, dela in težav je pretekla sem od 1889 kot leta mojega prihoda v škofijo. Z božjo milostjo podarim in posvetim tudi za vso k življenju še odločeno mi prihodnost svojo ljubezen in svoje delo, svoje življenje in svojo srčno kri Cerkvi, škofiji, domačiji, domovini. S trdno skalo Petrovo hočem v neomajni zvestobi, s svojim cesarjem v nespremenljivi vdanosti, s svojimi škofijam' po vezi medsebojne postrežljive ljubezni ostati neločljivo zedinjen. Le tako in ne drugače bom mogel zamujeno popraviti ter naložene mi dolžnosti z blagoslovljenim uspehom iz¬ polnjevati. Svetemu križu obljubljam, da bom po mogočni priprošnji sv. Andreja, variha škofije, njegov častitelj in branitelj. Brezmadežni obetam, da bom ostal njen zvesti služabnik. Zagotavljam, da bom neomahljivo stal in držal k svojim vernopobožnim škofljanom. In tako mi preostaje le še molitev, da bi mi Bog dal moč, izpolnjevati težavno nalogo, z njegovo milostjo stanovitno sodelovati, z njo vred neprenehoma truditi se v svojem svetem poklicu. In Boga prositi in njemu žrtvovati hočem za vse svoje škofljane, da bi vse storil srečne.ter enkrat vse videl vzve- ličane. Po svoji najboljši volji, vesti in vednosti sem vselej pospeševal in bom pospeševal to, kar je najboljše prebi¬ valcem moje škofije. Imam za resno nalogo svojega živ¬ ljenja, vztrajno delati na to, vkolikor namreč zadostujejo in dopuščajo moje slabotne moči, da bi kraljeval med mojimi škofljani sladek mir, da bi vladala med njimi blažena slož¬ nost, da bi vsi v plemenitem tekmovanju delovali za rast in cvet škofije, za pravi blagor ljube domačije, za srečo in mogočnost avstrijske domovine. Še le tedaj zacvete njih blagostanje, če prebivajo drug poleg drugega v medseboj¬ nem miru, če jih ovija, sklepa in druži vez nespreglednih dveh postav, namreč krščanske ljubezni in krščanske pra¬ vičnosti. Kot katoliški škof objemam vse škofljane s pastirsko ljubeznijo in gojim le eno edino skrb, da bi svoje nadpa- stirske dolžnosti do vseh uspešno in koristno izpolnjeval. Do vseh imam le eno čustvo, čustvo dobrohotnosti. Do vseh me navdaja le ena misel, misel na njihovo časno in večno blaženost. Jaz molim za vse, nikogar ne izključujem iz mo¬ litve, tudi tistih ne, ki so mi izvabili vzdihljaje iz prsi ter so izželi in morebiti še bodo izžemali solze iz že otemnelih oči. Kristus je svojo dragoceno kri prelil za neumrjoče duše, bi li jaz naj za nje ne pretakal solz? Da, vsi mo¬ ramo biti rešeni, ko bo nastopila zadnja, za vso večnost odločilna katastrofa, poslednja sodba! V tem vzveličavnem duhu in zmislu hočem na praznik angelja variha vesoljne Cerkve, sv. nadangelja Mihaela, dne 29. septembra tekočega jubilejnega leta, opraviti jubilejno daritev. V pontifikalno mašo bom sklenil vse škofljane, da bomo vsi mogli vsak čas reči: Po milosti božji smo postali to, kar smo, in njegova milost v nas ni bila prazna. (I. Kor. 15, 10). Ta svoj od prehvaležnega srca narekovani jubilejni list sklenem s Pavlovimi blagoslovnimi besedami: Mir bodi bratom in ljubezen z vero od Boga Očeta inGospodaJezusaKristusa! Milostbodizvsemi, ki ljubijo Gospoda našega Jezusa Kristusa s stanovitnostjo! Amen. (Efež. 6, 23. 24). V Mariboru, na god sv. matere Ane, dne 26. julija 1914. t Mihael, knezoškof. Opomba. Predstoječi pastirski list naj dušni pastirji preberejo vernikom s pridižnic, kadar se jim dozdevlje primerno. o —> 623 <- 5. Dve jubilejni slovesnosti petindvajset¬ letnega škofovanja pred odpovedjo. Preden se je odpoved jubilejnih slovesnosti razglasila, se je praznovala že dvojna svečanost tako lepo in tako veselo,, da vsaka zasluži kratkega opisa, a) Svečanost petindvajsetlet¬ nega jubileja v mariborski knezoškofijski duhovšnici. Pomenljiva prikazen je, da se je v istem zavodu, ki ga v pastirskem listu z dne 25. julija 1914 imenujem „srce škofije 11 in ki mi je pred vsem pri srcu, vršila prva sloves¬ nost srebrnega škofovega jubileja. Saj pa tudi drugače ni moglo priti, ker so mladi gojenci duhovskega stanu polni spoštovanja in ljubezni do svojega duhovnega očeta, od katerega prejmejo v mašniškem posvečenju dobrote in mi¬ losti, ki jih telesni starši nikakor ne morejo dati. Ko je ob prazniku svete Družine nazareške izšel pa¬ stirski list, ki vabi, da se naj v letu 1914, ki je znamenito za ves katoliški svet in polno pomembnih jubilejev, proslavlja enajsta stoletnica smrti nabolj krščanskega cesarja Karola Velikega, potem stoletni jubilej zmagoslavnega vhoda trpina - papeža Pija Vil. v Rim, zlati jubilej prištetja očeta jezuita Petra Kanizija blaženim, petdesetletni jubilej slovesne beatifikacije častitljive Margarete Marije Alakok, pred vsem pa demantni jubilej slovesnega razglašenja verske resnice brezmadežnega spočetja preblažene device Marije, tedaj so bogoslovci še nekako pogrešali srebrnega jubileja škofo¬ vanja svojega nadpastirja. Da bi se torej poleg drugih jubilejev obhajala tudi obletnica, znamenita za celo starodavno in obširno Lavan¬ tinsko škofijo, je duhovšnice ravnateljstvo z bogoslovci priredilo dvojno svečanost. Prva se je vršila dne 8. majnika v cerkvi sv. Alojzija, druga pa 10. majnika v slavnostni hišni dvorani. Cerkvena slovesnost je slušateljem bogo¬ slovja povzročila mnogo duhovnega veselja. Očividna je bila njihova radost, da imajo v svoji sredini nadpastirja ter slišijo iz njegovih ust tolažilne in izpodbudne besede. Predmet pozdravnega govora so bili dogodki v taboru Izraelcev in Filistejcev. (I. Kralj. 17, 1 —54). Bogoslovci so -> 624 <- dobili za vzgled mladega Davida in za prihodnje duše- skrbje so prejeli na pot isto orožje, ki ga je nosil junaški David, namreč pastirsko palico — vero, pračo — upanje, pastirsko torbico — ljubezen in pet kamenčkov, ki jih je hranil David v torbici, namreč pobožnost, pridnost, pokorščino, molitev in zmernost. Med slovesno sveto mašo so pristopili vsi bogo¬ slovci k mizi Gospodovi. Dobro izurjeni pevski zbor nadepolnih teologov je med najsvetejšo daritvijo izvrstno proizvajal umetne pevske skladbe. Po končani službi božji so bogoslovci še prejeli po naročilu svetega očeta Pija X. apostolski blagoslov. Za cerkveno slovesnostjo je sledila nastopno nedeljo, dne 10. majnika, slavnostna govorniška in glasbena akademija. 1 Prostorna hišna dvorana je bila izpremenjena v pisan vrt, poln duhtečega cvetja in vabljivega zelenja, ter je bila električno razsvetljena. Nad odrom je bil z vencem pisanih rožic okra¬ šen umetno razsvetljen mnogobarvni monogram nadpastirja in Brezmadežne. Ob zgornjem in spodnjem robu so se svetile letnice 1889 — 1914 in 1854— 1914. Akademijo so počastili s svojo navzočnostjo kapitu- larji, profesorji bogoslovja, mestni duhovniki in gojenci deškega semenišča. Točno ob določeni uri (7 2 6 zvečer) je pričel akademijo moški pevski zbor z mogočno P. H. T h je¬ lenovo papeško himno: Kjer je Petra Cerkev. Skladba je naredila zelo močen vtis, ker jo je pel mnogoštevilni in dobro izvežbani zbor bogoslovcev s spremljanjem harmonija. Ko so se ti mogočni akordi porazgubili po dvorani, je stopil na oder četrtoletnik gospod Jakob Bohak. V latin¬ skem govoru „Maria sine labe concepta — gloria Ecclesiae“ je poslušalcem na podlagi svetopisemskih besed „Ti si slava 1 Academia sollemtiis rhetorica et musicalis, quam Ceisissimo, Reverendissimo et Excellentissimo Domino Domino D ori Michaeli Napotnik, Principi-Episcopo, quinqu e per lustra dioecesim Lavantinam Dei providentia gubernanti, die 10. mensis Maii 1914 ovantes d. d. d. alumni theologiae dioecesis La- vantinae Marburgi. £ 625 ^ Jeruzalema, ti radost Izraela, ti čast našega ljudstva 14 (Judit. 15, 10) narisal slavo Brezmadežne potekom cerkvene zgodo¬ vine. Pokončanem govoru je zapel moški zbor B. Kothe- jevo četveroglasno „Ave Marija 11 , ki je bila v harmonični zvezi z govorom. Nato je pričujočim v skrbno sestavljenem nemškem govoru naslikal tretjeletnik Evgen Lorger Karola Velikega kot branitelja katoliške Cerkve. ^Dne~ 287 januarja 1914 je minilo 1100 let, odkar je slavni vladar izročil svojo dušo Vsemogočnemu. 1 Naslednja veličastna skladba A. Kothe- jeva za četveroglasni moški zbor in solo „Salvum fac regern 11 je naredila na poslušalce prav močen vtis. Kot šesti del je bil na sporedu slovenski govor „Zmagoslavje Cerkve 11 , katerega je prednašal prvoletnik Martin Avšič. Opisal je gostom boje in ovire, s katerimi se je morala vojskovati Kristusova nevesta od njenega početka do današnjih dni. Nešteti sovražniki, znotranji in zunanji, je niso mogli uničiti, saj je pozidana na skalo sv. Petra. Poleg drugih jubilejev je omenil govornik tudi škofov srebrni jubilej. „ Ali naša današnja slovesnost ima še poseben namen. Hočemo namreč primerno slaviti petindvajsetletni jubilej, odkar je pastirska palica naše obširne in prelepe škofije izročena našemu prevzvišenemu in premilostljivemu knezu in škofu. Mislimo, da obhajamo ta za celo škofijo, zlasti pa za našo hišo, preveseli jubilej najbolje s tem, da naro¬ čila svojega od Boga postavljenega nadpastirja zvesto iz¬ polnjujemo vsak čas, ne le z besedami, ampak v dejanju. Zato hočemo vselej v poslušni zvestobi slediti svojemu očetovski skrbnemu nadpastirju in Boga, delivca moči in vseh milosti, prositi v prisrčni molitvi, kakor nas uči sveta Cerkev: „Michael, antistes noster, štet et pascat in fortitu- dine tua, Domine, in sublimitate nominis tui!“ Končno so pevci zapeli J. Modlmayrjevo pesem 1 Času primerni govor je bil priobčen v listu „Untersteirische Volks-Zeitung". Marburg, 16. 23. 30. Mai 1914. Jahrgang 6. Nr. 20—22. 40 626 <- „Cerkev Kristusova 11 za moški zbor in za spremljanje glaso- virja. Ta skladba je bila gotovo najlepša in najvplivnejša. Najprvo se sliši mogočen enoglasen, nato četveroglasen moški zbor z bariton-solo. Vsi udeleženci so bili kaj vzra- doščeni, veseli in zadovoljni, ker je prireditev v cerkvi kakor v dvorani krasno uspela. Izredno rad sem izrazil svojo zado¬ voljnost in sicer v soglasju s sporedom v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. Pri vsaki posamezni točki sem pristavil še novih misli v duhovno korist prirediteljem slavnosti, v proslavo Brezmadežne in pa v spomin prezaslužnega ce¬ sarja Karola Velikega. H govoru v proslavo Cerkve sem naprimer omenil trojni triumf, dogodek iz življenja papeža Pija VIL, ki so se zmagovito vrnili v Rim, medtem ko je njihov zatiralec Napoleon Bonaparte moral iti v prognanstvo. Drugo slavje je bilo, da so Pij IX. povzdignili o. Petra Kanizija med bla¬ žene in so izdali znameniti syllabus, seznamek sodobnih zmot (1864). Tretji triumf je bil, ker so isti papež častilko srca Jezusovega Margareto Marijo Alakok prišteli vzveliča- nim. Tudi mednarodni evharistični shodi so za Cerkev lep triumf, ker so se že pričeli pred 25. leti. Sklepno sem izrazil željo, češ, da bi naj obe sloves¬ nosti z dne 8. in 10. majnika obilo koristili. Bogoslovci naj bi dobro pomnili, kar so slišali na god prikazni sv. Mi¬ haela in pa ta dan o Mariji, Karolu Velikem, o Marjeti Alakok in o patru Petru Kaniziju. Bodi jim: Spečim e n vi rt uti s virgo Maria rebus in angustis fida patrona! V nagovoru je bila izrečena zahvala mnogočastitemu ravnateljstvu, vrlim govornikom, dobrim pevcem in vsem blagim sotrudnikom zaradi lepega uspeha. V dokaz izredne radosti so bili povabljeni za naslednjo prošnjo nedeljo v goste vsi gospodje ravnatelji in tudi vsi duhovšničani v knezoško- fijsko palačo. Tako se je razvila iz prvih dveh svečanosti tretja kot njihova dopolnitev. Mladi kleriki so bili torej prvi gostje svojega knezoškofa v srebrnem jubileju. To po- goščenje pa bi jim naj bilo v izpodbudo k zvestemu iz¬ polnjevanju stanovskih dolžnosti, sedanjih in prihodnjih. —> 627 <— Ko so se namreč pri pokriti mizi telesno okrepili, jim je pogostitelj s porabo evangelja prošnje nedelje (Rogate) položil na srce četverni rogo ali prosim. 1. da naj pred vsem ostanejo stanovitni v taboru Kristusovem, kakor so slišali v prvem govoru na pomenljivi praznik prikazni sv. Mihaela. 2. da si zapišejo v dušo apostolski opomin sv. Jakoba iz nedeljskega berila (Jak. 1, 22—27) in naj bodo ne samo poslušalci besede, ampak tudi delavci. 3. da brzdajo svoj jezik po vzgledu Janeza Nepomuka, čigar god smo ravno včeraj obhajali, in 4. da naj molijo in prosijo za sve¬ tega očeta in za deželnega očeta, presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Z napitnico svetemu očetu in slavno vladajočemu avstrijskemu cesarju: Sua Sanctitas et Sua Maiestas vivant: se je sklenila tretja slovesnost mariborskih bogo¬ slovcev pri agapi ali gostiji ljubezni. Tako velja o trojnem praznovanju ob dnevih 8. 10. in 17. majnika 1914 v proslavo srebrnega škofovega jubileja znani rek: Omne trinum per- fectum. b) Svečanost v spomin petindvajsetletnega škofovanja v glavnem zavodu častitih šolskih sester v Ma¬ riboru. Kmalu potem, bilo je osmi dan po Kristusovem vne¬ bohodu dne 28. majnika 1914, je hotel tudi zavod šolskih sester v Mariboru izpolniti v pastirskem listu izraženo željo nadpastirjevo ter obhajati ženski mladeži zelo primerni demantni jubilej razglašenja brezmadežnega spočetja Mari¬ jinega. Pa častite redovnice niso mogle pozabiti mnogoterih dobrot, katere jim je v dobi zadnjih petindvajseterih let na¬ klonila roka škofova. Zato so v sebi čutile dolžnost, da so tudi raztegnile obseg v pastirskem listu zaznamenovanih jubilejev s tem, da so obenem z demantnim jubilejem v čast brezmadežne Device še slavile hvaležni spomin petin¬ dvajsetletnega pastirovanja svojega knezoškofa. Že nekaj dni pred slavnostnim dnevom je bilo videti po zavodu prav živahno gibanje. Pletli so vence, pripravljali 40 * —^ 628 <- so cvetje in zelenje. In res, vsa telovadna sobana je bila izpremenjena v vkusno okrašeno slavnostno dvorano, ka¬ kršne nima mesto Mariborsko. Vsak steber, vsaka podoba, vsaka stena, sploh vse je bilo ovenčano z bršljanom, s smrečjem in s cvetlicami. Povsod so bile vmes vpletene papeževe in cesarske barve. Tudi na vstopnem hodniku v pritličju kakor na stopnicah se je razodevala izredna slo¬ vesnost in prazniška radost. To je oznanjeval tudi napis na vratih Salve in Domino, namenjen za sprejemni pozdrav jubilarja. Omenjenega slavnostnega dne, ob peti uri popoldne, se je v dvorani zbralo mnogo šolskih otrok. Tudi vse go¬ jenke šolskega zavoda so bile tukaj v prazniški, beli obleki. Dospelo je semkaj mnogo odlične gospode, kakor samo¬ stanski opat Odilo Franki O. S. B. od Sv. Pavla v Labudski dolini na Koroškem, kanoniki, razni profesorji, ravnatelja H. Schreiner in dr. J. Tominšek, okrajni šolski nadzornik J. Dreflak, odvetnik dr. J. Leskovar, stotnik Ed. Blaha, zdravnik dr. K. Ipavic, duhovniki iz mesta in okolice ter mnogi drugi gostje. Tudi več podružnic materine hiše šolskih sester je poslalo svoje zastopnice. Čakati ni bilo treba dolgo. Kmalu so zazvonili zvo¬ novi samostanske cerkve v znamenje, da se pričenja slo¬ vesnost. Zastor se je dvignil in takoj so sledili pozdravni govori, ki so jih imele Magda H o rak, Vida Mulej in Marija V o š n j a k. Ker vzgaja zavod razne narodnosti, so se slišali govori, kakor so bile prednašane tudi naslednje deklamacije v običajnih občevalnih jezikih. Spored slavnosti je bil naslednji: 1. „Mit klingendem Spiel“. Koračnica za gosli in klavir. H. Dostal. — 2. Prolog. Govorila E. Milster, III. letn. 1 — 3. Friihlingsszene“. Pesem. Uglasbil Abt. 1 Prolog, sestavljen od prof. bogoslovja g. Dr. F. Lukmana, bodi v spomin tukaj priobčen. Nach Jahrhunderten wird der weite Weg der Weltgeschichte gemessen. Welch gevvaltige Umvvandlungen konnen sich in einem Jahr- hundert vollziehen! Ohne Ubertreibung darf man sagen, dass die ein- zelnen Jahrhunderte, von denen Klio uns erzahlt, das Antlitz der Erde 629 <- Deklamacije v proslavo 25 letnice Njih ekscelence. 1. Nemško prednašala B. Schmidt, I. letn. — Slovensko prednašala J. Šamperl, II. letn. — 2. „Hrepenenje po pomladi 11 . Pesem. Uglasbil Ig. Hladnik. — 3. Sv. nadangelj Mihael, vodja nebeških čet, varih sv. Cerkve, zaščitnik vi¬ sokega jubilarja. Sestavil P. F. Schiith. Prednašale: J. Po¬ ljanšek, I. letn., Lotte Peyer, I. letn., E. S tanek, I. letn.— 4. Slavospev. Skladba za zbor, gosli in glasovir. E. Ropaš. Marijin jubilej. 1. „Brezmadežni“ (1854—1914). S. Sar- denko. Prednašala P. Rogina, I. letn. 2. Himna „Kdo je ta?“ Uglasbila Ropaš. — 3. Aus „Marien!eben“. Kantata z nicht nur verandert, sondern ganzlich umgestaltet haben. — Ein Viertel- jahrhundert ist eine bedeutende Wegstrecke im Menschenleben. Die gottliche Vorsehung hat es Eurer Exellenz vergonnt, durch fiinf Lustren das apostolische Amt in einer ausgedehnten Diozese auszuuben. Es waren funfundzvvanzig Jahre schwerer Arbeit, banger Sorgen, aber auch Jahre, gekront mit Erfolgen, erfiillt von Segen. Das Denkmal dieser Jahre ist die ganze Diozese. — Oestatten daher Eure Exzellenz, dass wir Eurer Fiirstlichen Gnaden zum fiinfundzvvanzigjahrigen Bischofs- jubilaum im Namen der Anstalt und des ganzen Hauses in Dankbarkeit die ehrfurchtsvollsten Gliickwiinsche darbringen. Das silberne Bischofsjubilaum talit in ein Gedachtnisjahr bedeu- tender weltgeschichtlicher Ereignisse. Vor 1100 Jahren sank in die Aachener Kaiser-Gruft Karl der GroBe, jener Mann, der die Idee eines christlichen Einheitsstaates geistig erfasst und, soweit Menschenkrafte reichen, mit eiserner Willenskraft vervvirklicht hat. — Vor 100 Jahren eilte der Glticksstern des Europabezvvingers Napoleon in rasendem Lauf dem Untergange zu, wahrend das von Christus gestiftete und beschiitzte Papsttum in Pius VII. die Auferstehung zur Freiheit feierte. — Vor 50 Jahren vvurde der Apostel von Deutschland und Osterreich, Petrus Canisius S. J., den Seligen beigezahlt und im selben Jahre erhielt die Botin des heiligsten Herzens, Maria Margareta Alacoque, die Ehre der Seligen. Vor allem aber ist das Jahr 1914 ein Jubeljahr der Gottesmutter. Am 8. Dezember dieses Jahres werden 60 Jahre verflossen sein seit der feierlichen Verkiindigung des Glaubenssatzes von der unbefleckten Empfangnis Marias. Moge Maria, die Mutter der Christenheit, ihre schiitzende und segnende Mutterliand ausstrecken iiber unseren I locli- vviirdigsten Oberhirten und ihn beschirmen bis an die aufiersten Grenzen menschlicher Lebenszeit! Das ist unser aller aufriehtigster Wunsch und inniges Gebet. 630 deklamacijami in živimi slikami. Uglasbil P. Piel. a) Uvodni zbor. b) Deklamacija. Prednašala M. Kos, III. letn. c) Alt- solo. d) Podoba. Brezmadežno spočetje, e) Deklamacija. Pred¬ našala A. Wassitsch, III. letn. f) Končni zbor. — 4. „Ave Maria“. Skladba za zbor, gosli in harmonij. Ig. Hladnik. Med deklamacijami se je nahajala prav čedna sloven¬ ska slavnostna pesem, sestavljena od šolskih sester po jubilejnih, sedanjemu nadpastirju Lavantinskemu v čast zapetih čestitkah gospodov župnikov Mat. Zemljiča pri Sv. Tomažu blizu Ormoža in Franca Ks. Meška pri devici Mariji na Žili blizu Beljaka. 1 Tudi igrokaz, ki ga je priredil učeni jezuit Ferdinand Schiith, Praef. stud., prof. Če na obzorju nebnem dvigajo megle se, z roso jutranjo pretkane, če ptice lahkokrile črez poljane, pevaje slavo božjo, švigajo, če v rosi nam srebrni sto in sto cvetic dehtečih se smehlja naproti, če vso naravo v bujni tej lepoti mladostni solnčni žarki oblijo, če v mrak večerni z line zvon glasan Devici angeljski pozdrav zapoje, če svod nebeški v noči prekrasan prižge tam gor zvezdic neštete broje: tedaj pač človek čuti silno moč, s katero celo stvarstvo ga prešinja; ta veličasten kras občudujoč, se nehote Najvišjega spominja, in v srcu se rodi mu želja sveta, iz želje pa vzkipi beseda vneta: „Da vsi ljudje bi skoraj že spoznali Boga in njega zakone čislali; da bi kraljestvo še Njegovo vedno bolj razpelo svoja krila črez rodove." V kraljestvo svoje, vojvod dični kras, poklical Bog, Prevzvišeni, je Vas. Tedaj pač duh je Vaš v trepetu molil: „Da Bog za butaro i moč bi dal! Gospod pri delih vseh mi stoj na strani, dobrotno blagoslavljaj Ti trud moj mi!“ O duhu tem nam priča vsa škofija, o duhu tem vse cerkve govore, besed se Vaših v njih plamen razlija in verniki poslušajo strme: Tako apostoli so govorili, tako plamteče oni so učili! O duhu tem nam knjige govorijo, ki v nje duha ste položili sad, kako ob čitanju srca drhtijo, saj slednja je beseda — svetel zlat! Stoletja bodo dela ta živela in src stotero še za dobro vnela. Let dvajset pet in vedno, vedno delo, počitek, mir je len Vam bil neznan in nič v srce Vas huje ni bolelo, ko če brez dela minil kak bi dan, brez dela za Boga, za verne Vaše, brez dela za koristi duše naše. Iskali niste sebe vsa ta leta, iskali vedno ste le božjo čast, pri srcu bila Vam le Cerkev sveta, napredek njen in njena močna rast. Vse delo Vaše je iskalo eno: Ime Gospoda v vsem naj bo češčeno! Zato ponosno se oziramo nazaj. Pri Vas nam je iskati blagih vzorov, ki kakor geniji z nebeških dvorov prijazno vabijo nas v divni raj! 631 philos. curs. 2 et theol. dogm. spec., Script., Revisor libro- rum, Confessarius in t., pod naslovom „Sv. Mihael kot voj¬ skovodja nebeški, varih Cerkve in krstni patron jubilanta 11 , je prav duhovita pesem. Mnogo vzvišenih misli je tu iz¬ raženih v krasni obliki. V spomin bodi tu pod črto natis¬ njen poslednji, od tretjega genija govorjen del. * 1 Vi, blagi nadpastir, ste nas zvesto vodili dvajset in pet že dolgih let, prisrčna hvala Vam! Vzor Vam bil je Mihael, nebeški vojvoda. On prosi naj pri Bogu, da še mnogokrat obhajate preslavni dan, še mnoga leta ste voditelj čredi zvesti, ki verno sluša glas ljubljenega pastirja. Zatorej, mili nadpastir, sprejmite na tem mesti, preskromne, a od¬ kritosrčne, svete želje: Bog Oče večni, sveti Gospodar nadzvezdja, naj vodi, čuva, varje, blagoslavlja Vas! On, ki s častjo Vas to ovenčal je, ki vladati Vam dal let dvajset pet, naj Vas živi do skrajnih, skrajnih let! 1 Schutzengel Du der Kirche — Du machfger Geisterfiirst, Wir flehen und wir hoffen, auch uns Du schiitzen wirst. Sieh hier die Diozese, der groBen Kirche Teil, Du bist auch ihr verbunden, zu sorgen fiir ihr Heil. Sieh doch! Hier Dein Schiitzling, der Deinen Namen tragt, Als Fiirst und Fiihrer kraftig die Christen fiihrt und pFlegt, Mit treuer, zarter Liebe als Hirt die Kinder hegt. — Da musst Du mehr doch sorgen fiir diesen Kirchenteil, Mehr muss am Herzen liegen Dir dieses Sprengels Heil. Die Kirche, fest auf ihrem Felsengrund Behiitet von Sankt Michaels starker Hand, Tragt ihren Segen weit und breit ins Land, Und ihre Lehre wird den Volkern kund. So vvachst und vveitet sieh St. Peters Dom. Und alle Stamme hilfesuchend scharen In Diozesen sieh um Petri Rom, In allen Sprachen flieflt der Quell der Wahrheit, Die Nationen seh’n des Giaubens Klarheit. Nur miissen sie in Demut ihn bevvahren. So sandte wohl St. Michael unsern Vatern Die reine Lehre durch der HeiFgen Mund; Trotz Heidenvvut in Kampf und Sturmeswetter Tat St. Modest uns Christi Lehre kund. Und sieh’, es keimt und wachst das Samenkorn, Beschiitzt, betreut von frommer 'Priesterhand. Der Kirche Engel schiitzt auch dieses Land, Po glasbenem slavospevu skladateljice in učiteljice E. Ropaš, ko se je še enkrat združil ves pevski zbor z do¬ nečimi glasovi glasovirja in gosli v proslavo srebrnega kne- Ha.lt rein die Saat von Unkraut, Irrvvahns Dorn. Da mit dem Erzfeind dringen wilde Horden Des Halbmonds in das schone Eden ein, Alliiberall sie sengen, rauben, morden. Das Land, es raucht von Blut und Feuerschein, Doch steht St. Michael auch hier im Streite Der schwer bedrangten Christenheit zur Seite. Der Halbmond sinkt vor seinem lichten Sterne, Sein bleicher Schein droht bald mir aus der Ferne. Doch schlimmer als der Tiirken wilde Scharen Erheben heut der Holle Machte sich, Dem Glauben drohen groBere Gefahren, Darum St. Michael erbarme Dich! — Und nun, o Himmelsfiirst, noch eine Bitte: Sieh Deinen Schiitzling hier in unsrer Mitte, Als Fiirst dem Fiirsten bist Du Hilfe schuldig, Dem Trager Deines Namens zeig Dich huldig. Du fiihrtest einst die treuen Engelscharen, Du fiihrtest mutig sie zum sichern Sieg; Er fiihrt die Herde mitten in Gefahren Im zweiten Geisterkampf um Christi Lehr. So steht der Hirte mutig auf der Wacht, Ein echter Michael in Geisterschlacht. Du Fiirst der Engel, leih’ ihm Deine Waffen, Lass nicht die schwache Menschenkraft erschlaffen! Der Helm des Glaubens und der Gottestreue, Er schiitze ihn in diesem heiBen Streit, Er dečke ihn im Kampfe stets aufs Neue Und mach ihn gegen Hieb und StoB gefeit. Das Schvvert der Rede und der Wissenschaft Schwingt geistesmachtig er mit Riesenkraft, Doch Du gib ihm des Engelgeistes Schneide, DaB er die Wahrheit von dem Irrtum scheide. Sein Tugendschild fangt auf die giffgen Pfeile, Mit denen Spott und Luge auf ihn zielt. Doch Du erhalte ihn zu unserm Heile, Dafi auch sein Herz den harten Schmerz nicht fiihlt, O fiihre ihn in solchem schvveren Krieg Durch Nacht zum ew’gen Licht, durch Kampf zum Sieg! zoškofovega jubileja, se je pričelo predavanje druge skupine v počeščenje Brezmadežne. Tudi proizvajanje tega dela se je vrlo dobro posrečilo. Tu se je zopet lepo vrstilo deklamovanje, petje, živa po¬ doba, samospev, skupno petje, spremljano z godbo gosli in harmonija. Spored je bil zaključen z živo sliko in krasno pesmijo v latinskem jeziku „Ave Maria 11 , skladbo znanega slovenskega skladatelja Ignacija Hladnik. V svojem pohvalnem in zahvalnem nagovoru sem med drugim tudi to le omenil: V cvetličnem mescu majniku se povsod prirejajo tako zvani cvetlični dnevi, tu so vijolčni dnevi, tam rožni dnevi, podrugod nagljevi dnevi in zopet kje lilijini dnevi, zvončkovi dnevi. Ob teh dnevih se po¬ nujajo cvetlice, in za nje se dobiva dar za uboge, stiskane, vsakovrstne reveže. Na Dunaju se je nedavno nabralo na ta način nad 136.000 kron. Celi majnik stojimo v znamenju cvetličnega dneva. Saj je ves ta mesec s svojim zelenim in cvetnim krasom en sam cvetlični dan. On velja čudežni cvetlici, velja roži vseh rož, liliji vseh lilij, velja preslavni kraljici, deviški materi Mariji. V svojem letošnjem velikonočnem pastirskem listu sem navedel več jubilejev, ki jih lahko obhajamo, da po- krepimo in pokažemo svoje življenje vere, upanja in lju¬ bezni. Prvo mesto zavzema demantni jubilej slovesne raz¬ glasitve vzvišene verske resnice o brezmadežnem spočetju preblažene device Marije (8. decembra 1854). Častite šolske sestre so torej sklenile, čisto po moji želji, slovesno obhajati ta Marijin jubilej. Ta sklep je vse hvale vreden. Kaj namreč se bolj prilega temu šolskemu zavodu, kakor slaviti Kraljico devic, poveličevati Mater bož¬ jega Učenika? Ta slovesnost bi naj bila v majniku, mescu Marijinem. In nastavila se je na današnji dan, na veličastno osmino vnebohoda Kristusovega. Temu jubileju velja glavni del slavnostnega sporeda, ki se je tako izborno dovršil, da zaslužijo vse sodelovalke vence iz majniških cvetlic. Pa gotovo se jim odpovejo Mariji na čast. Da, njej gre vsa slava in proslava, vsa čast -> 634 <- in veljava, vsa hvala in radost! Da bi bila vendar vedna pomlad, to je mir in veselje ter sreča in blagoslov, odlo¬ čena gojenkam tega zavoda! Toda častite sestre so s svojo prednico vred prekoračile okvir mojega pastirskega lista, dasi imajo obljubo pokor¬ ščine. Slovesno so namreč danes obhajale jubilej, katerega moj pastirski list ne omenja. Pa kaj premorem proti de¬ janski krščanski ljubezni, ki je tako iznajdljiva, ki je naj¬ večja med božjimi in krščanskimi čednostmi! Ta ljubezen se veseli resnice. In res je, da teče od 27. septembra lanjskega leta 1913 petindvajseto leto, odkar je Bog v svoji neskončni milosti določil mene nevredneža za pastirja Lavantinski škofiji. Dovršen bo ta srebrni ško¬ fovski jubilej 17. novembra 1914. Srce mi narekuje, da vsem, ki so sodelovali pri točkah, namenjenih praznovanju tega jubileja, izrekam do¬ stojno zahvalo — ne ker so veljale moji osebi — ampak ker se je stvar dobro posrečila. Le milost božja je bila, po kateri sem, kar sem, ako setn sploh kaj. Usmiljenost božja me je poklicala, me je vodila, me je krepila, me je dosedaj ohranila pri življenju. Bogu bodi torej večna hvala in zahvala! Toda ljubi škofljani so me krepko podpirali v moji dolžnosti in odgovornosti polni službi. Ta šolski zavod s svojimi prebivalci ni izvzet. Tu se je za mene molilo, pre¬ jemala so se sveta obhajila, otroci so se katoliško vzgajali in izobraževali. Zato izrekam danes svojo toplo nadpastirsko zahvalo s prošnjo, da se me tudi vprihodnje prav izdatno podpira v vodstvu obsežne škofije. Danes želim tudi vse blage osebe, ki so delovale pri izvršitvi slavnostnega sporeda, odlikovati. Pa vence, ki jih zaslužijo, zvijem v en venec in venčam s tem slavljeno majnikovo Kraljico. Vendar pa podelim danes samostanski prednici toliko kron, kolikor je sester in gojenk v hiši (300 K). S temi se naj pripravi kaka gostba, ali pa se naj gojenkam izroči po ena srebrna krona. Za posamezne pa, 635 *> ki so sodelovale, sem odločil knjige in v nje zapisal po¬ daritev: Učenki oziroma učiteljiščni gojenki N. N. v spomin na jubilejno svečanost pri šolskih sestrah v Mariboru, dne 28. maja 1914. Najtoplejšo zahvalo izrekam za darovani bujni šopek! Človek se komaj nagleda teh krasno zbranih cvetic. Te različne cvetice hočem nemudoma zdaj razdeliti. In sicer bom daroval lilije majnikovi Kraljici, vrtnice svetemu očetu Piju X. v znamenje ljubezni; zlate tej e naj veljajo cesarju-jubilarju v dokaz zlate zvestobe. Binkoštnice naj prejme blaga prednica z željo, da bi njo napolnil Sveti Duh s svojimi darovi in sadovi. Spominčice darujem ljubim šolskim sestram, da bi ohranile vedno v spominu svoja redovna pravila. Vijolice naj imajo kot znamenje ponižnosti novinke šolskih sester, dišeče šmarnice pa gojenke ženskega učiteljišča, da razširjajo vonjavo vere, znanosti in domoljubja. Marjetice pa pomenijo šolske otroke. Kakor so one preproste, enaki bi naj bili tudi otroci. Mnogoštevilne so te rožice pisane in bele, tako mnogo¬ številne pa bi naj bile tudi dobre lastnosti, čednosti in zasluge dragih otrok. Potem jih bo vsakdo vesel. Sklepno pa prosim vsedobrega Boga, da podari vsa¬ kemu izmed nas venec nebeške glorije. In v tem duhu podelim nadpastirski blagoslov, ki bo najboljši konec da¬ našnje izredno lepe in mične svečanosti. 636 LXV. Pastirski list z dne 10. avgusta 1914 o navo¬ dilih duhovnikom in vernikom za dobo vojske. sporoči častitim dušnim pastirjem in vernemu ljudstvu svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v imenu Gospodovem! Reminiscere miserationum tuarum, Do¬ mine, et misericordiarum tuarum, quae a saecuio sunt, ne umquam dominentur nobis inimicinostri! Libera nos Deus Israel ex omnibus angustiis nostris! . Spomni se svojih usmiljenj, o Gospod, in svojih milosti, ki so od vekomaj, d a nikdar ne bodo gospodovali nad naminaši sovražniki! Reši nas, o Bog Izraelov, iz vseh naših stisk! (Iz 24. psalma vzeti uvod k votivni maši ob času vojske). lik Marije Snežne, Maria a d •iprošnjo preblažene Device pod poveljstvom princa Evgena pri Petrovem Varadinu pri¬ dobljena slavna zmaga nad sovražnikom Avstrije, sem pre¬ jel iz Rima naslednji resni breve ali oklic, ki so ga sveti oče papež Pij X. dne 2. avgusta tekočega leta poslali vsemu katoliškemu svetu — ad universos orbis catholicos hortatio. 1 „V trenotkih, ko se skoraj vsa Evropa potaplja v vrtinec strahovite vojske tako, da se slehernemu, ki le ne¬ koliko pomisli njene nevarnosti, grozote in posledice, go¬ tovo krči srce bolečine in strahu, se čutimo tudi Mi kaj hudo prizadete, in dušo Nam polni prebridka žalost, tem 1 Acta Apostolicae Sediš. Commentarium officiale. Ann. VI. vol, VI. Romae, die 3. Augusti 1914. Num. 11. pag. 373, MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, V Gospodu ljubljeni škofljani! avgusta, na kateri god je bila 637 bolj, ker Nas skrbi blagostanje in življenje tolikerih vernikov, tolikerih ljudstev. V tej toliki splošni zmešnjavi in v dej odločilni uri občutimo in se zavedamo, da očetovska lju¬ bezen in apostolska služba od Nas terjata, da naj tem skrbneje obračamo srca vseh kristjanov tja, od koder prihaja pomoč, h Kristusu namreč, h knezu miru in k najmo¬ gočnejšemu sredniku med Bogom in med ljudmi 11 . „K njegovemu prestolu milosti in usmiljenja, to je Naš opomin, se naj zatekajo vsi katoličani vesoljnega sveta in zlasti možje iz duhovništva; poslednjih naloga bo razentega, da bodo po navodilu svojih škofov v vsaki župniji prirejali očitne molitve v ta namen, da bi usmiljeni Bog, takorekoč utrujen po pobožnih prošnjah, čimprej od¬ vrnil plamene pogubne vojske ter bi milostno vdihnil vla¬ darjem posameznih držav misli miru in ne bridkosti. Rim, v Vatikanu, dne 2. avgusta 1914. Papež Pij X.“ Izvoljeni apostol miru, skupni oče krščanstva, izpod- bujajo v navedenem pismu vse katoličane sveta, da se naj zbirajo pred Bogom, Gospodom vojske in miru, ter ga naj prisrčno prosijo za odvrnitev ali vsaj omejitev vojske, trdno prepričani, da bo ladjica Petrova srečno prestala vse vi¬ harje vsake dobe. Sicer pa naj katoliški kristjani v vseh deželah zvesto izpolnjujejo tiste dolžnosti, ki jih jim nalaga njihova dobra vest. Škofje naj v teh težavnih časih, ki so prihruli nad nas, odrejajo molitevne ure, in škofljani, zlasti še duhovniki, se naj pridno zbirajo k molitvi ter naj Go¬ spoda iskreno prosijo, da bi nas rešil iz stisk in nadlog grozne vojske. Že na god sv. Marte, dne 29. julija, sem razpisal cer¬ kvene pobožnosti in molitve ob času vojske za vso škofijo. 1 In v svoje nemalo veselje izvem, da duhovniki in verniki dana navodila kaj radi in prav natanko izpolnjujejo. Z od- ' Naročila zastran cerkvenih pobožnosti in molitev ob času vojske. Njih cesarsko in kraljevsko Apostolsko Veličanstvo, naš preljubljeni cesar-jubilar, so iz Išla včeraj, dne 28. julija 1914, av- lokom od 1. avgusta 1914 sem naročil vsem župnijskim uradom, da naj pošiljajo mile darove za vojščake ali za njih uboge družine kn.-šk. ordinarijatu, ki jih bo oddajal na mesta, upravičena za njih sprejemanje. 1 V okrožnici z dne strijsko-ogrskim narodom poslali globoko resen manifest ali oklic, v ka¬ terem so razglasili vojno stanje med našo monarhijo in med Srbijo. Zategadelj priobčim kot nadpastir za obseg Lavantinske škofije naslednja naročila, ki jih naj častiti dušni pastirji in verniki do preklica vestno iz¬ polnjujejo. 1. Vsi duhovniki po škofiji naj pri svetih mašah vlagajo ora- tionem ex Missa tempore belli „Reminiscere“, molitev iz maše ob času vojske, kolikorkrat le rubrike to dopuščajo. — 2. V vseh župnijskih in samostanskih cerkvah se naj pri glavni sveti maši moli vsak dan „za našega cesarja, za cesarsko armado in za našo do¬ movino" Oče naš in Češčena Marija. — 3. Po nedeljah in praz¬ nikih se naj pri popoldanski službi božji opravlja tridelna molitev ob vojski (O Bog, kateri vojske potiraš ... z močjo svoje desnice. Po Gospodu našem . . . Amen) ter se h koncu prideni trikrat Oče naš in Češčena Marija. (Sveto opravilo očitne službe božje za Lavantinsko škofijo. V Mariboru, 1887. Stran 58). — 4. Kolikorkrat gospodje župniki spoznajo za primerno, naj ob nedeljah in praznikih priredijo pred iz¬ postavljenim Najsvetejšim molitevno uro, h kateri naj župljane prijazno povabijo. — 5. Pridigarji naj izpodbujajo vernike, da svoje molitve in svoja dobra dela, zlasti sveta obhajila, Gospodu vojnih čet, močnemu pomočniku v stiski, posebej darujejo za cesarja in ljubo domovino in za avstrijsko vojno armado. Poslužujmo se stanovitno mogočnega orožja molitve, ki sega celo do prestola božjega, ker dela Gospoda milostljivega in usmiljenega. „Bog je naše pribežališče in naša moč, je pomočnik v stiskah, ki so nas tako zadele. Zatorej se ne bomo bali, ako bi se tudi zemlja gibala in bi se gore prestavljale v sredo morja. Gospod vojnih čet je z nami!“ (Ps. 45, 2. 3. 8). — V Mariboru, na praznik sv. Marte, dne 29. julija 1914. — f Mihael, knezoškof. — Opomba. Predstoječa naročila naj dušni pastirji razglasijo vernemu ljudstvu s pridižnice. 1 Št. 3814. Okrožnica. Kn. šk. župnijski uradi se s tem opozo¬ rijo, da naj vse mile darove, ki jih morebiti duhovniki ali verniki v de¬ narju nameravajo žrtvovati v dobrodelne namene ob času vojske, po¬ šiljajo ali edinole kn. šk. ordinarijatu potom dekanijskih uradov, ali pa da vsaj o vrednosti in visokosti morebiti drugam podeljenih daril sem¬ kaj poročajo. Pravično in potrebno je vendar, da se bo Lavantinska škofija svojedobno mogla izkazati, kaj da je ob tej priložnosti storila in koliko darov je prispevala. Kn. šk. ordinarijat se bo rad posluževal svoje 630 6. tekočega meseca so častiti dušni pastirji dobili podrobna pravila za svoje ravnanje v sedanjem, tako nemirnem času. 1 Vrhutega sem imel sam dne 29. julija jedrnat 'nagovor do vojaštva in ljudstva, zbranega pred mojo hišo, ter sem ga cerkvenopravne oblasti prirejati ob primernem času darovanja za ime¬ novane namene tudi v vseh župnijskih cerkvah po škofiji. Predstoječi odlok naj nemudoma kroži po ondotnem dekanatu! — Kn. šk. Lavan¬ tinski ordinarijat v Mariboru, dne 1. avgusta 1914. — f Mihael, knezoškof. 1 Z. 3970. An die hochw. F. B. Pfarramter. Durch den Ernst der Zeit, durch peinliche Vorfalle und durch die kaum zu erm.essende Trag- weite der gegenvvartigen Ereignisse fiir die Zukunft, sieht sich das F. B. Ordinariat dringend veranlasst, der hochvviirdigen Diozesangeistlichkeit folgende Weisungen zur genauen Darnachhaltung mit allem Nachdruck zu erteilen: 1. Die hochvviirdige Geistlichkeit galt bisher allgemein als treu osterreichisch gesinnt und hat sich als solche auch immerdar be- kannt und erwiesen. Diesen guten Ruf darf sie sich in der gegenwartigen ernsten Zeit nicht nehmen lassen; vielmehr muss sie gerade in diesem Punkte als Muster und Vorbild dastehen. Bereits sind einzelne Mitglieder des geistlichen Standes infolge unbedachter Aufierungen oder Ffandlungen verhaftet vvorden. Das Urteil beziiglich der Schuldfrage ist noch nicht gefallt worden; solite aber die Untersuchung den Tatbestand einer wirk- lichen Schuld ergeben, so miisste das F. B. Ordinariat auf das entschie- denste eine derartige Pflichtvergessenheit verurteilen. Infolge dieserVer- haftungen entstehen allenthalben Verdachtigungen gegen die Priester beziiglich ihres osterreichischen Patriotismus. Allein die Priester diirfen nicht den mindesten Zweifel weder durch ihr Reden, noch durch ihr Benehmen dartiber aufkommen lassen, dass ihre Liebe zum osterreichi¬ schen Vaterlande echt und unverfiilscht ist. Wird jedoch gegen einen Priester ein diesbeziiglicher Verdacht rege, oder wird er das Opfer einer Verleumdung, so suche er gesetzlichen-Schutz und bevveise die Reinheit seiner Oesinnung. 2. Auch die Glaubigen sind eindringlich davor zu warnen, aufre- genden oder irgendvvie beunruhigenden Geriichten Gehor zu schenken. Sie sollen aber auch selbst jede Ausserung vermeiden, die zu wie immer gearteten Missverstiindnissen Anlass geben konnte. 3. Ferner ist, um Missverstiindnisse zu vermeiden, zurzeit im gegebenen Falle nur die schvvarz-gelbe oder kaiserliche Fahne zu hissen, als die gemeinsame Faline aller osterreichischen Volker. 4. Der hochvviirdigen Diozesan¬ geistlichkeit vverden die im Kirchlichen Verordnungs-BIatte Nr. Vlil ex 1914 veroffentlichten Vorschriften beziiglich der kirchlichen Andachten und Gebete vvahrend der Zeit des Krieges neuerlich in Erinnerung gebracht, auf dass dieselben allenthalben gewissenhaft beobachtet werden. Das glaubige Volk ist bei allen sich darbietenden Gelegenheiten zu 640 osrčeval, da naj v teh usodnih dnevih neomajno stoji k E$ogu za cesarja in za domovino. In dne 2. avgusta sem služil sveto mašo pod milim nebom in sem po obnovitvi slovesne prisege krščanskim vojakom dal očetovski opomin, da naj junaški sučejo orožje strahu božjega, pokor¬ ščine do cesarja in ljubezni do avstrijske do¬ movine. Da bi pa svoje ljube škofljane, zlasti vse dušne pa¬ stirje, še bolj izpodbudi! in vnel za požrtvovalno dejanje in nehanje v prid in korist od sovražnikov stiskane domo¬ vine in njene hrabre armade, zato jim pošljem še naslednji podučni pastirski list. Moja najiskrenejša molitev pa je in ostane uvod k zaobljubni maši ob času vojske: Spomni se svojih usmiljenj, o Gospod, in svojih mi¬ losti, ki so od vekomaj, da nikdar ne bodo go¬ spodovali nad nami naši sovražniki! Reši nas, o Bog Izraelov, iz vseh naših stisk! Predragi v Gospodu! ikdar bi ne bil mislil, da kedaj ne bom našel besed, ki bi z njimi kakšno zločinstvo zaznamenjal kot to, kar je. In takšno zločinstvo se je dogodilo v nedeljo, dne 28. junija tega leta v glavnem mestu Bosne. Ono belehren, zu trosten und durch Hinvveis auf die gottliche Vorsehung, die alles zum Besten lenkt und leitet, zu errnutigen. Auch beziiglich der Sammlungen ist das h. a. Zirkulare vom 1. August 1914 Z. 3841 auf das genaueste zu befolgen. 5. Schliesslich wird der hochwiirdige Diozesan- kierus auf die hochbedeutsamen, wie fiir unsere aufgeregten Zeiten gegebenen Synodalstatuten (Actiones et const. Syn. dioec. Lav. anno 1900 institulae. Marburgi, 1901. Cap. XXXI. pagg. 242—249. — Opera- tiones et const. Syn. dioec. Lav. anno 1911 congregatae. Marburgi, 1912. Cap. CLXXV1I. pagg. 733—752) aufmerksam gemacht, wo es unter an- derem heisst: Vigilet, ne se tradat immoderato nationalismo, quo foret scandalo adversariis! In omnibus teneat modum, ne videatur magis humana quam coelestia curare et Iaedat decus clericale. Sed si quid patimini propter iustitiam, beati! (I. Petr. 3, 14). — F. B. Lavanter Ordinariat in Marburg, ara Feste der Verklarung unseres Herrn Jesus Christus, den 6. August 1914. f Michael, Fiirstbischof. -> 641 <- je neposredna predzgodovina naših sedanjih stisk in bridkosti. Še danes ne morem limeti — tega groznega dogodka. Še vedno bi ga rajši ne verjel, ko bi ga ne moral. Dva dobro namerjena strela iz samokresa sta tega usodepolnega dne zadela avstrijsko-ogrsko državo v srce. Preblagi avstrijski nadvojvoda-prestolonaslednik Franc Ferdinand d’Este in njegova plemenita soproga sta bila od najetega morilca na en dan zavratno ustreljena. Neminljivih zaslug si je pridobil močnoverni nadvojvoda za domovino in za armado. Za umorjenega prestolonasled¬ nika in soprogo, za žalujočega cesarja in za hudo ogroženo domovino smo molili in bomo nadalje molili. Da pa bomo mogli bolje umeti nasledke krvavega zločina, poslušajmo, kaj sveto Pismo misli in govori o knežjem umoru. Ko so mladostnemu Davidu njegovi spremljevalci svetovali, da naj umori v votlini Engadski spečega kralja Savla, je mladi junak zaklical svojim ljudem: „Gospod mi bodi milostljiv, da ne storim kaj takega svo¬ jemu gospodu, maziljencu Gospodovemu, da bi položil roko nanj; zakaj maziljenec Gospodov je.“ In David je z odločno besedo pomiril silovitost svojih ljudi ter je priza¬ nesel Savlu. (I. Kralj. 24, 7. 8). Ko je neki Amalekit umoril kralja Savla, mu vzel krono, ki je bila na njegovi glavi, in naročnico z njegove rame ter je oboje z žalostnim poročilom vred prinesel Davidu, je ta pretrgal svoja oblačila, in vsi možje, ki so bili z njim, so žalovali in jokali in se postili do večera za Savlom in za njegovim sinom Jonatanom, ker sta padla pod mečem. Tedaj je dejal David mladeniču: Kaj, ali se nisi bal iztegniti svoje roke in ubiti maziljenca Gospo¬ dovega? In David je poklical enega svojih mladeničev in mu je rekel: Plani nanj in poderi ga! In on ga je udaril, da je umrl. In David je zapel presunljiv?) žalostinko za Savlom in njegovim sinom Jonatanom, za prežal im a, ki sta bila pobita na višavah Izraelskih, ki sta padla kot junaka. (II. Kralj. 1, 10. 14—19). Strašna kazen je dohitela oba morilca Izbozeta, sina 41 -> 642 <- Savlovega. Zlobneža sta skrivaj šla v njegovo hišo in sta ga, spečega na postelji, prebodla ter mu vzela glavo. Ko sta prinesla glavo Izbozetovo k Davidu v Hebron, je ta velel svojim ljudem, da naj ubijejo oba morilca nedolž¬ nega Izb ožet a. Ubitima so potem odsekali roke in noge ter so ju obesili ob ribniku v Hebronu. (11. Kralj. 4, 10—12). Neki mož se je branil umoriti nepokornega sina Da¬ vidovega Abšaloma, ko je ta po izgubljeni bitki na po¬ begu, jahajoč na živinčetu, z lasmi obvisel na vejevju ko¬ šatega hrasta. Ko je Joab obljubil možu deset sekljev srebra in pas, je odgovoril vrli Izraelit: „Ako bi odtehtal tudi tisoč srebrnikov v moje roke, bi vendar ne iztegnil svoje roke proti kraljevemu sinu/ 1 Tedaj je vzel vojsko¬ vodja Joab tri sulice ter jih je zasadil nehvaležnemu sinu v srce. Ko je David izvedel to, se je razžalostil, je šel v zgornji hram in je jokal. Gredoč pa je vzdihoval: Moj sin Absalom, Absalom, moj sin! Kdo mi da, da jaz umrjem mesto tebe? Absalom moj sin, moj sin Absalom! In ko je ljudstvo slišalo govoriti, kralj žaluje za svojim sinom, se je ogibalo, iti tis,ti dan v mesto. (II. Kralj. 18, 11. 12. 14. 33; 19, 1—3). Ko sta sovraštvo in hinavstvo pogubila kneza Ab- nerja in je David prejel žalostno vest, je jokal za Ab- nerjem, kličoč: Ne kakor s t ra h o p et n ež i umirajo, je umrl Abner. In David je dejal svojim služabnikom: Ali ne veste, da je danes padel knez in največji v Izraelu? Gospod povrni tistemu, ki je storil hudo, po njegovi hudobiji! (II. Kralj. 3, 27. 33. 38. 39). Moji ljubi! Zdaj veste, kakšen vnebovpijoč greh je knežji umor, ki božjo pravičnost prav posebej kliče h kazno¬ vanju. Ni čudo, da se je kakor orkan vzdignil silni vihar ogorčenja po vseh deželah, kjer vladata prava izobrazba in omika, ko je ifne 28. junija tekočega leta zadonel žalostni glas: Ali ne veste, da je padel knez, najvišji knez za cesar¬ jem v Avstriji, in je padel pod nNco brezbožnih izdajalcev in upornikov! Franc Ferdinand je bil knez, izhajajoč iz najbolj plemenitega in častitega knežjega rodu na svetu, -> 643 <-- iz Habsburške vladarske hiše, in je bil poklican, da bi en¬ krat nosil od Boga podeljeno, mogočno cesarsko-kraljevsko krono svojih očetov. On je bil knez globoke vernosti, vi¬ teške pogumnosti, najpožrtvovalnejše ljubezni do vseh av- strijsko-ogrskih narodov in ljudstev. In ob njegovi strani je postala žrtev ostudnega na¬ pada prava kneginja, odlična po čednostih in dobrih delih, po občudovanja vredni zvestobi do svojega visokega so¬ proga. Padla je tistega dne, ob tisti uri. In tisti dan in tisto uro je izgubilo troje nedolžnih otrok svoje drage in mile starše. Nedolžno prelita kri našega upapolnega prestolo¬ naslednika in nedolžno prelita kri blage žene in matere, ki se ni imela z ničimer braniti, vpije gori k nebesom za maščevanje. Toda maščevanje ni naše, marveč tistega, ki govori po svojem velikem apostolu Pavlu: Moje je ma¬ ščevanje. (Rimlj. 12, 19). Gospod bo plačitelj in povračnik. Mi hočemo le svojo dolžnost do umorjene knežje dvojice izpolnjevati, hočemo se preminulih vedno pobožno spominjati v molitvi. Junaški Juda Makabejec je nabral dvanajst tisoč drahem srebra in jih je poslal v Jeruzalem, da bi se opravila daritev za grehe mrtvih, ki so padli v bitki, ker je dobro in pobožno mislil o vstajenju. Sveta in dobra je misel, moliti za mrtve, da bi bili re¬ šeni grehov. (II. Mak. 12, 43. 46). In tako hočemo tudi mi za oba visoka rajnika moliti, da bi stala med svetimi kralji in knezi nebeškega kraljestva, katerih čednosti sta na zemlji tako zvesto posnemala, in da bi za zemeljsko knežjo krono prejela venec večnega življenja. Oba preblaga mrtva bota naprej živela v svojih delih, po svojem vzgledu; živela bota v nebeški slavi in bota molila za svoje otroke, za svojo Avstrijo, za Habsburško rodovino. Preljubi moji! Pravično in potrebno je pač bilo, da je avstrijsko-ogrska država v spravo za grozodejstvo v Sa¬ rajevu, ki je ves izobraženi svet preplašilo in pretreslo kakor blisk in grom z jasnega neba, poklicala zarotnike in morilce na odgovor. V krepkem dopisu z dne 23. julija 1914 so bile zvijačni in spletkarski Srbiji naznanjene potrebne 41 * -> 644 <- terjatve za poravnavo knežjega umora in za varstvo avstrijsko- ogrske monarhije. One so bile sad dolgotrajnih in skrbnih premišljevanj. Ker se Srbija v svoji prevzetnosti pravični terjatvi ni ob določenem času uklonila na zadovoljiv način, zato so bile na večer 25. julija pretrgane diplomatske zveze s sosedno, Avstriji tako sovražno deželo. Nadalje je bila vsled Najvišjega odloka Njih ces. in kralj. Apostolskega Ve¬ ličanstva z dne 28. julija 1914 kraljevsko-srbski vladi dopo- slana napoved vojske. Istočasno so Njih Veličanstvo iz Išla dne 28. julija priobčili lastnoročno pismo in slovesni razglas ali manifest. Ta cesarska poslanica avstrijsko-ogrskim narodom je sve- tovno-zgodovinska listina prikupljive preprostosti, pretresljive resničnosti, izpodbudljive odločnosti. Mogočen vtis napravlja že začetek cesarskega razglasa in neomahljivo zaupanje na Boga razodevlje njegov sklep. Pa zaslišite, ljubi moji, ne- skrajšano besedilo spominskega, klasiškega manifesta! Mojim narodom! Najiskrenejša Moja želja je bila, da bi leta, ki so Mi po božji milosti še odločena, posvetil delom miru in da bi Svoje narode obvaroval težkih žrtev in bremen vojske. Božja previdnost je sklenila drugače. Spletke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo, da v varstvo časti Svoje države, v obrambo njenega ugleda in njene moči, v zaščito njene posesti po dolgih letih miru primem za meč. V svoji nehvaležnosti je kraljevina Srbija le prehitro pozabila, da smo jo od prvih početkov njene državne sa¬ mostojnosti do najnovejše dobe, Moji predniki in Jaz, pod¬ pirali in pospeševali, ter je že pred leti nastopila pot od¬ kritega sovraštva nasproti Avstriji. Ko sem po treh desetletjih blagoslova polnega, mirnega dela v Bosni in Hercegovini Svoje vladarske pravice raz¬ tegnil na ti deželi, je ta Moj korak v srbski kraljevini, čije pravice s tem niso bile prav nič prikrajšane, povzročil iz¬ bruhe nebrzdane strasti in najbolj zagrizenega sovraštva. -> 645 <- Moja vlada se je takrat poslužila lepe pravice močnejšega ter je z najskrajnejšo prijenljivostjo in milobo terjala od Srbije samo le znižanje vojne na mirovno stanje in obljubo, da bo vnaprej hodila pota miru in prijateljstva. V istem duhu zmernosti se je Moja vlada, ko se je pred dvema letoma Srbija vojevala proti turški državi, ome¬ jila na varstvo najvažnejših življenskih pogojev za monar¬ hijo. Temu postopanju se je imela Srbija v prvi vrsti za¬ hvaliti, da je dosegla vojni namen. Upanje, da bo srbska kraljevina uvaževala potrpežlji¬ vost in miroljubnost Moje vlade in da bo držala dano be¬ sedo, se ni izpolnilo. Vedno više plamti sovraštvo zoper Mene in Mojo hišo, vedno bolj očitno stopa na dan namen, s silo od¬ trgati neločljive dele avstrijsko-ogrskega ozemlja. Zločinsko početje sega prek meje in hoče na jugo¬ vzhodu države izpodkopati temelje državnega reda, hoče v ljudstvu, kateremu posvečujem z očetovsko ljubeznijo vso svojo skrb, omajati zvestobo do vladajoče hiše in do do¬ movine, hoče zapeljati doraščajočo mladino ter jo nahuj¬ skati k zločinskim dejanjem blaznosti in veleizdajstva. Vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena za¬ rota, katere strašni uspeh je Mene in Moje zveste narode zadel v srce, odkriva daleč vidno krvavo sled tistih skriv¬ nih spletkarij, ki so se v Srbiji začele in od tam vodile. To neznosno početje se mora zajeziti, neprestanemu izzivanju Srbije se mora napraviti konec, ako hočemo, da se ohranita čast in ugled Moje države nedotaknjena ter se njen državni, gospodarski in vojaški razvoj obvaruje vednega motenja. Brezuspešno je Moja vlada še zadnjikrat poskusila, da bi z mirnimi sredstvi dosegla ta namen ter Srbijo z resnim opominom nagnila k boljšemu ravnanju. Srbija je zavrnila umerjene in pravične terjatve Moje vlade in je odklonila, da bi izpolnila tiste dolžnosti, ki so v življenju narodov in držav naravni in potrebni temelj miru. 646 In tako sem prisiljen, z orožjem ustvariti neizogibna poroštva, ki naj Moji državi zagotovijo trajen mir na znotraj in na zunaj. V tej resni uri se popolnoma zavedam vse daleko- sežnosti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vse¬ mogočnim. Jaz sem vse presodil in preudaril. Z mirno vestjo na¬ stopim pot, ki Mi jo kaže Moja dolžnost. Jaz zaupam na svoje narode, ki so se v vseh viharjih vselej zbirali v edinosti in zvestobi krog Mojega prestola ter so bili za čast, velikost in moč domovine vsekdar pri¬ pravljeni za največje žrtve. Jaz zaupam na hrabro in požrtvovalne navdušenosti polno avstrijsko-ogrsko armado. In Jaz zaupam na Vsemogočnega, da bo Mojemu orožju podelil zmago. Franc Jožef 1. r. Sttirgkh 1. r. Presunljivi razglas je bil vsepovsod po razsežni mo¬ narhiji z radostnim, nepopisnim navdušenjem sprejet. Po vseh krajih je ljudstvo z velikanskimi prireditvami očitno pokazalo svoje domoljubje. Pri visoki plemenitosti in pri mnogokrat izkušeni miroljubnosti našega presvetlega cesarja- jubilarja je namreč državljanom jasno, da je napovedana vojska potrebna in pravična vojska. Naš ljubljeni deželni oče niso želeli vojske. Boj jim je bil vsiljen. Z vzgledno potrpežljivostjo so prenašali najhujše skrunitve mednarod¬ nega prava, dokler je bilo še kaj upanja, da se bo zavratni sovražnik dal po mirnem potu pogajanj privesti do spo¬ znanja svoje krivice. Sele tedaj, ko so ostali vsi poizkusi mirnega sporazumljenja brezuspešni, se je nasprotniku na¬ povedala vojska, da bi bil on prisiljen, spoštovati meje pra¬ vice, ne pa, da bi se pridobile nove dežele, ne, da bi se ustreglo nebrzdani častihlepnosti. Vse to je pripomoglo, da sta se takoj ob priobčenju cesarskega razglasa pokazali med narodi navdušenost in požrtvovalnost, ki presegata najdrznejša pričakovanja. Zdaj -> 647 <- mislijo vsi državljani mogočnega cesarstva isto, čutijo isto, spoznajo, da so udje velike enote, to je staročastite Habs¬ burške države. Zdaj so vsa politiška in narodnostna na¬ sprotja poravnana. Zdaj oživlja in prešinja vse stranke avstrijsko-ogrske velevlasti čustvo požrtvovalne ljubezni do očetovskega vladarja, do prekrasne domovine. Kakor je donelo že po deloma zaukazani mobilizaciji tja po vseh kronovinah, tako buči zdaj po splošnem vpoklicanju vsega vojaštva tem mogočneje: Vse za vero, dom, cesarja, Za cesarja blago, kri! Vendar same, čeprav še tako krepke, besede nikdar ne zadoščajo, najmanj v časih grozne vojske, katerih težki nasledki se niti ne dajo preračunih; besedam se morajo pridružiti še dejanja, velika dejanja, izredna dejanja. Zatorej pridenem svojim prejšnjim odredbam še nadaljnja naročila za radovoljno se žrtvujočo duhovščino in za skrajno po¬ žrtvovalno verno ljudstvo. Pred vsem morajo v teh nevarnosti polnih časih častiti duhovniki svoje naloge dobro znati in jih zmagovati. Du¬ hovščina lavantinska je vzgajala vrlo ljudstvo v domoljubnem duhu, da bi v resnih dnevih radovoljno in zvesto izpolnje¬ valo svoje svete dolžnosti do cesarja in domovine. Zlasti pa bo duhovščina svoje dolžnosti zdaj veselo in vestno izvrševala. Ona naj podučno, tolažljivo in pomirljivo vpliva na ljudstvo, da mu neosnovane govorice ne bodo naprav¬ ljale nemira in nepotrebne skrbi. Tukaj velja svaritev božjega Vzveličarja v evangelju votivne maše ob času vojske: Vi- dete, ne quis vos seducat! Aud i turi enim estis proelia et opiniones proeliorum. Videte, ne tur- bemini! Glejte, da vas kdo ne zapelje! Slišali bote namreč vojske in govorjenja o vojskah. Glejte, da se ne prestrašite! (Mat. 24, 4.6). Ljubi verniki se naj opominjajo k delom krščanske ljubezni do bližnjega. Lavantinska duhovščina si štej v čast, da se v besedi in dejanju udeležuje vseh domoljubnih pri¬ reditev in nabiranj milih darov v prid vojščakom ali v ^ 648 <- korist njih ubogim družinam, ali da takšna podjetja sama jemlje v roke ter blage vernike izpodbuja k dejanski ude¬ ležbi. Dušni pastirji bodo svoje župljane ljubeznivo opo¬ minjali in navajali k medsebojni pomoči in podpori pri raznovrstnem delu. Vojska naj nas uči, da smo ena dru¬ žina, da smo ljudstvo med seboj se ljubečih bratov. Vojska naj vse škofljane medsebojno zbliža, da bodo pozabili, kar jih sicer loči in deli. Vsi morajo pripomoči, da se odpomore vsled vojske nastali stiski in da se olajšajo težave in nadloge, ki spremljajo vojno stanje. Zdaj se uresničujejo v zgoraj na¬ vedenem evangelju stoječe besede Jezusa Kristusa: V z d i g n i 1 se bo narod zoper narod, in kraljestvo zoper kraljestvo. In kuge in lakote in potresi bodo po mnogih krajih. (Mat. 24, 7). Duhovniki se bodo ogibali vsega, kar bi moglo kakorkoli in kjerkoli vzbuditi nespo- razumljenja, sumničenja, krive sodbe, nevoljo in zamero. Oni morajo vse svoje duševne in telesne moči posvetiti in darovati službi domovine v njeni nevarnosti in stiski. Sta¬ novsko čast je treba visoko ceniti in skrbno varovati, dobro ime je treba vztrajno braniti in zagovarjati. Preljubi verniki! Naša preljuba in prelepa domovina potrebuje zdaj mož, ki ne omahujejo in ne odjenjujejo v zvestobi do prestola in altarja. Danes velja klic hrabrega junaka Juda Makabejca do svojih: Prepašite se in bodite junaški možje in bodite pripravi jeni, bo¬ riti se zoper te narode, ki so se zbrali zoper nas, da bi pokončali nas in naše svetišče! (I. Mak. 3, 58). Kot skala trdno upanje, ki ga stavijo presvetli vladar na svoje podanike, se mora popolnoma uresničiti: „Jaz za¬ upam na svoje narode, ki so se v vseh viharjih vselej zbi¬ rali v edinosti in zvestobi krog Mojega prestola ter so bili za čast, velikost in moč domovine vsekdar pripravljeni za naj večje žrtve. “ Z nepopisnim navdušenjem je sledil za klicem pre- ljubljenega očeta-cesarja precejšnji del mojih škofljanov pod črnožolti nepremagljivi prapor slavne hiše Habsburške, tisti prapor, ki je mnogotere avstrijsko-ogrske narode vedno -> 649 ❖ neločljivo edinil in jih ho neprestano družil. In vsi v vojsko poklicani Lavantinci se bodo v starodavni zvestobi in po¬ gumnosti borili za cesarja in domovino in bodo zmagali ali pa bodo kot junaki padli in umrli. In doma ostali bodo svoj trud in svoje delo radi pomnožili, da bodo po svojih močeh pripomogli k srečnemu izidu strašne vojske, da bodo pripo- magali k skorajšnji dosegi blagodejnega miru. Njih neome¬ jena ljubezen in zvestoba do Najvišje dinastije ali vladarske rodovine in do staročastite monarhije, te predobre ma¬ tere vseh avstrijsko-ogrskih narodov in ljud¬ stev, bota delali čudeže, seveda z vsemogočnim blagoslo¬ vom od zgoraj. V Gospodu ljubljeni škofljani 1 kako času primerno je branje v votivni ali za¬ obljubni maši ob času vojske! Vzeto je iz 42. poglavja v knjigi velikega preroka Jeremija. „Tiste dni so pristopili vsi poglavarji bojnih čet,“ tako začenja berilo, „in so rekli Jeremiju preroku: Moli ti za nas h Gospodu, svojemu Bogu! In Gospod je go¬ voril Jeremiju. In on je sklical vse kneze vojnih čet in vse ljudstvo od najmanjšega do največjega in jim je rekel: To govori Gospod, Izraelov Bog, h kateremu ste me poslali, da naj položim vaše prošnje pred njegovo obličje: Ako mirni ostanete v tej deželi, vas bom zidal in ne podiral, vas bom sadil in rie izdiral; že sem namreč potolažen po nesreči, ki sem vam jo storil. Nikar se ne bojte babi¬ lonskega kralja, pred katerim se plašni tresete! Nikar se ga ne bojte, govori Gospod; ker jaz sem z vami, da vam pomagam in vas rešim iz njegove roke. In milost vam bom izkazal in se vas usmilil in vam bom dal prebivati v vaši deželi, govori Gospod, Vsemo- gočni.“ (Jer. 42, 1. 2. 4. 9 12). Preljubi moji! Tudi mi se hočemo v vsej ponižnosti in z vsem zaupanjem v tem strahovitem vojnem času prav vneto obračati k vsemogočnemu in vsedobremu Bogu s priprošnjami in z molitvami. On je naša tolažba in naše pribežališče. Ponižno upamo, da nas vsemogočni pomočnik ne bo zapustil v sili, marveč da nas bo osrčil s svojimi besedami: N o 1 i t e m e t u e r e, quiavobiscum sum ego, ut salvos vos faciam! Et dabo vobis misericor- dias et miserebor vestri. Nikar se ne bojte, ker jaz sem z vami, da vas rešim! In milostvambom izkazal ter se vas bom usmilil. Zlasti moramo moliti, da bi Kralj kraljev varoval in blagoslovljal našega preskrbnega deželnega očeta, da bi nam ohranjeval Njihovo predragoceno življenje še leta in leta. In molili bomo za težko izkušanega cesarja, da bi zaupali na Boga, kakor David, da bi bili moder ko Salomon, srčen ko Gedeon, potrpežljiv in vdan ko Job. Nadalje hočemo tudi za novega prestolonaslednika in za vso cesarsko rodovino z gorečnostjo neprestano moliti. Strašno je, kako črtijo našo preslavno vladarsko hišo za¬ grizeni sovražniki Avstrije. 1 Marija, čudovita varihinja Av¬ strije, in vojvoda nebeške vojne Mihael in vsi sveti angelji varihi in mogočni patroni naj vedno čuvajo in branijo Habsburški rod. Da, zdaj se naj opravljajo molitve, prošnje in priprošnje za kralje in vse oblastni¬ ke! (I. Tim. 2, 1.2). Če kedaj, potrebuje naša avstrijska domovina, ki je v teh viharnih in nevarnih časih tako obkrožena od pre¬ kanjenih sovražnikov in izdajalcev, prav sedaj našo molitev, molitev odraslih in malih, zlasti pa molitev nedolžne mla¬ dine. In mi hočemo za svojo domovino in za njeno hrabro armado darovati vsako le mogočo žrtev na času in delu, na denarju in premoženju, na trpljenju in zatajevanju. Vojska je v roki božji mogočen pripomoček, da se ljudje duhovno preobnovijo, da se očistijo in poboljšajo, da se vadijo v čednosti ter si nabirajo zasluženja. Dnevi izkušnje obrnejo pogled človekov z zemlje k nebesom. Mladi Tobija je molil v hudi stiski: K tebi, o Gospod, obračam svoje obličje, k tebi vzdigujem svoje 1 K. u. k. Ministerium des AuBern, Diplomatische Aktenstiicke zur Vorgeschichte des Krieges 1914. Wien, 1915. Vel. 4°. Strani XII -j- 115. 651 oči. Češčeno bodi tvoje ime, o Bog naših očetov, ki, ko se razsrdiš, izkazuješ usmiljenje in ob času nadl oge odpu ščaš grehe tistim, ki te kli¬ čejo. (Tob. 3, 13. 14). Ponižajte se torej, kličem k sklepu s sv. Petrom, glasovitim apostolom vere, pod mogočno roko božjo, da vas poviša ob času obiskanja. Vso svojo skrb zvrnite nanj, ker njemu je skrb za vas! Bo¬ dite trezni in čujte in stojte trdni v veri! Bog vse milosti pa, ki nas je poklical k svoji večni slavi v Kristusu Jezusu, nas bo po kratkem trpljenju izpopolnil, utrdil in okrepil. Njemu bodi čast in gospodstvo na vseh vekov veke! Milost bodi vsem vam, ki stevKristusuJezusu! Amen. (I. Petr. 5, 6 nsl). V Mariboru, na god sv. mučenca Lavrencija, dne 10. avgusta 1914. f Mihael, knezoškof. LXVI. Smrt Pija X. in izvolitev Benedikta XV. a) Nuntius tristis de morte Pii PP. X. et responsum. Nuntiatura Apostolica. Nr. 2097. Viennae, die XX. Augusti 1914. Illustrissime ac Reverendissime Domine! j,aximo animi moerore tristissimo fungimur officio communicandi cum Amplitudine Tua Reverendis- «i.nrrnr.,.,)i sima nuntium de morte Sanctissimi Patris Pii PP. X., quae hodie hora secunda matutina evenit. Deficit animus, ut latius scribamus de hoc gravissimo luctu Ecclesiae et universi populi Christiani. Inscrutabile Altissimi consilium de genu adorantes, pientissimi Patris electam animam sacrificiis et precibus Amplitudinis Tuae, Cleri et populi Dioeceseos commendamus; omnesque Deum 652 * clementissimum deprecamur, ut Ecclesiam suam, tam acerbo dolore affectam, quamprimum dignetur recreare solatio novi Pastoris. Sensibus profundae aestimationis et peculiaris obser- vantiae permaneo Amplitudini Tuae Reverendissimae in Christo addictissimus f Raphael, Archiep. Laodicen. Nuntius aplicus. Illmo ac Revmo Domino Dno Michaeli Napotnik, Episcopo Lavantin. —o Curia episcopalis Lavantina. Nr. 4285. Marburgi, die 22. Augusti 1914. Excellentissime, Illustrissime ac Reverendissime Domine! Maximam cordi meo moestitiam incussit nuntius fune- stissimus de inopinata morte Sanctissimi Domini nostri Pii PP. X., quae die 20. Augusti hora secunda matutina evenit. Consimili moerore tum clerum tum gregem fidelem Lavantinum affecit casus mortis tanti Pontificis, Magistri et Pastoris, omnia in Christo instaurare prospere adnisi. Debitas defero gratias humiles pro litteris, Viennae die XX. Augusti 1914 Nr. 2097 benigne datis, de Iuctuosissimo obitu Beatissimi Patris, quas hodierna die 22. decurrentis mensis Augusti percepi. Circa sollemnia funeraria pro defuncto Summo Anti- stite peragenda iam dedi mandata necessaria pro ecclesia Lavantina nec non pias preces pro eligendo novo Pontifice Romano fundendas praescripsi. Sensis profundissimae venerationis et singularis ob- servantiae persisto Excellentiae Tuae Reverendissimae addictissimus servitor f Michael, Episcopus Lavantinorum. Excellentissimo, lllustrissimo ac Reverendissimo Domino Raphaeli Comiti S c a p i n e 11 i de Leguigno, Archiepiscopo, Nuntio Apostolico. Vindobonam, -> 653 <- b) Odredba mrtvaške pobožnosti za rajnim papežem Pijem X. in naročilo za Bogu prijetno izvolitev novega papeža. z glavnega mesta vesoljnega sveta, iz Rima, je nepri¬ čakovano došla prežalostna vest, da so sveti oče dne 20. avgusta ob 1 uri 20 minut zjutraj mirno v Gospodu zaspali. Se dne 2. avgusta tega vojnega leta so sveti oče po¬ slali katoliškemu svetu globoko premišljeno listino, v kateri izvoljeni apostol miru vse katoličane prisrčno vabijo, da naj v teh hudo nevarnih časih svoja srca obračajo tja, odkoder edino prihaja pomoč, h Kristusu Jezusu, knezu miru in najmogočnejšemu sredniku med Bogom in med ljudmi. Zdaj pa so veliki pospeševalec miru blaženo v Go¬ spodu preminili, ko so gotovo bili poprej nedopovedno mnogo trpeli vsled nastale svetovne vojske. Po verjetnih poročilih so se sveti oče še v zadnjih dnevih pred svojo smrtjo mnogo in mnogo trudili, da bi preprečili ali vsaj omejili in zmanjšali strahote svetovnega boja. Da je vendar izbruhnil strahoviti svetovni požar, to je shujšalo Njihovo bolehno stanje ter pospešilo smrt. Tako je vse krščanstvo izgubilo svojega skupnega očeta, svojega vrhovnega nezmotljivega učenika, svojega višeduhovnika in najboljšega pastirja, za to pa je pridobilo, kakor ponižno upamo, novega zagovornika in mogočnega priprošnjika pri Bogu. Upravičena žalost je občna, ona je žalost vsega sveta. Tudi v Lavantinski škofiji so ji že dali primeren izraz zastopniki raznih uradov, različnih stanov, društev in zvez, redov in družb cerkvenih. Previsoka čast tako pobožnega papeža 1 terja tudi spodobne mrtvašnice. Zato se je z okrožnicama od 22. avgusta 1914 štev. 4282 in zopet od 22. avgusta 1914 štev. 4284 zastran zadušnic po rajnem papežu Piju X. odredilo to le: 1 O življenju in delovanju bogoljubnega papeža Pija X. govori natanko moj pastirski list z dne 25. svečana 1908. (Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo. Letnik 1908, štev. 11. str. 9-24. Pričujoča knjiga str. 33 - 64). Pij X. 654 £ I. Kn.-šk. stolno-mestnemu župnijskemu uradu, župnij¬ skima uradoma pri Sv. Mariji in pri Sv. Magdaleni, predstoj- ništvu šolskih sester iz tretjega reda sv. Frančiška Asiškega v Mariboru. 1. V tukajšnji prestolni in mestno-župnijski cerkvi, v župnijskih cerkvah obeh predmestnih župnij pri Sv. Mariji v Graškem predmestju in pri Sv. Magdaleni, kakor tudi v Marijini cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru, se naj danes, v nedeljo in v ponedeljek, dne 22. 23. in 24. avgusta t. I., zvoni z vsemi zvonovi, vsakikrat po eno uro in sicer od 11. do 12. ure predpoldne. 2. V tukajšnji stolnici se bo vršilo za rajnim svetim očetom papežem Pijem X. dne 24. avgusta ob 4. uri popoldne mrtvaško opravilo s tremi nokturni ali nočnicami in s hval¬ nicami; potem pa se bo v torek dne 25., v četrtek dne 27. in v petek dne 28. avgusta t. I. vsak dan ob 9. uri pred¬ poldne brala slovesna mrtvaška peta sveta maša in Libera. K poslednjemu opravilu bodo povabljena tudi p. n. državna, mestna in vojaška oblastva. 3. V župnijskih cerkvah obeh predmestnih župnij pri Sv. Mariji v Graškem predmestju in pri Sv. Magdaleni v Mariboru se naj enako prihodnji petek, dne 28. avgusta t. 1., vendar ob 7. uri ali še poprej, opravi slovesna mrtvaška peta sveta maša in Libera. 11. Vsem kn.-šk. župnijskim uradom. 1. Od tistega dne naprej, ko pride pričujoča odredba župnijskim predstojnikom v roke, se naj tri dni zaporedoma pri vseh cerkvah po eno uro zvoni in sicer ob takšnem času, ki se ob njem navadno ne zvoni mrličem. 2. V vseh župnijskih cerkvah po škofiji zunaj Maribora se naj na dan, ki se naj poprej oznani vernikom, ob pri¬ merni uri opravi slovesna mrtvaška peta sveta maša in Libera. Toda katoliški svet ne sme le žalovati, on mora tudi prisrčno in iskreno prositi nevidnega poglavarja svete Cerkve, Jezusa Kristusa, čigar namestnik na zemlji so vsako- 655 <- kratni, postavno izvoljeni rimski papež, da naj svoji osiroteli nevesti, eni edini, sveti, katoliški in apostolski Cerkvi kmalu milostno podeli svojih treh zadnjih namestnikov vrednega naslednika na prestolu sv. Petra v Rimu. Izpolni naj se obljuba, ki jo beremo v evangelju maše za izvolitev papeža: Non relinquam vos orphanos; veniam ad vos. Ne bom vas zapustil sirot; prišel bom k vam. (Jan. 14, 18). Da bi si torej Gospod Bog obudil zvestega du¬ hovnika, kakor se moli v uvodu k zaobljubni maši za srečno izvolitev novega papeža, ki bo delal po njego¬ vem srcu in po njegovi duši (1. Kralj. 2, 35), zato so se z drugo zgoraj omenjeno okrožnico naročile te le očitne molitve in pobožnosti: V vseh župnijskih cerkvah po škofiji se naj prvo ne¬ deljo po zadušnicah za papeža Pija X. opravi posebna po¬ božnost za Bogu prijetno izvolitev novega papeža. To ne¬ deljo se naj presveto rešnje Telo izpostavi predpoldne dve uri in popoldne eno uro k očitni molitvi; pred glavno sveto mašo se naj zapoje Veni Creator Spiritus, potem pa se naj služi Missa votiva sollemnis pro eligendo Summo Pontifice. S popoldansko službo božjo se naj sklene po¬ božnost za izvolitev novega papeža. (Ako bi se v kateri župniji ta pobožnost ne mogla izvršiti pred izvolitvijo no¬ vega papeža, tedaj seveda izostane). V litanijah vseh svetnikov se naj moli namesto mo¬ litve za papeža molitev za izvolitev novega poglavarja svete Cerkve iz maše pro eligendo Summo Pontifice, ki se v prevodu nahaja v Cerkvenem zaukazniku za leto 1903, štev. IX. odst. 64. 65. strani 120 in 122. Kakor hitro se bo izvedel izid volitve novega papeža, se naj to nemudoma oznani vernikom z opominom, da naj molijo za novega poglavarja svete Cerkve. Prvo nedeljo potem se naj v vseh župnijskih cerkvah opravi v zahvalo slovesna služba božja z zahvalno pesmijo Te Deu m laudamus. Od tedaj naprej se naj v litanijah zopet moli navadna molitev za papeža. Na krajih, kjer se nahajajo javne oblasti, se naj tiste na prijazni način obvestijo o zgoraj navedenih mrtvaških opravilih. Kn.-šk. Lavantinski ordinarijat v Mariboru, dne 22. av¬ gusta 1914. t Mihael, knezoškof. Opomba. Predstoječo odredbo naj dušni pastirji brez odlaganja razglasijo, ko jim pride v roke. Abhinc in Missa quotidie addatur Collecta e Missa pro eligendo Sunimo Pontifice, in Canone vero omittantur verba: famulo tuo Papa nostro Pio. Feliciter finito conclavi publicetur nomen novi Papae ac in Ca¬ none expressis verbis eius fiat mentio. In Missa sollemni pro eligendo Sunimo Pontifice sumatur formulare Suscitabo, col. rubri, Gloria, Oratio utia, Čredo, Praefatio de ss. Trinitate, ultimum Evangelium s. Ioannis. —o— c) Nuntius laetus de electione Benedicti XV. et responsum. Nuntiatura apostolica. Nr. 2161. Viennae, die 3. Septembris 1914. Excellentissime ac Reverendissime Domine! austissimum nuntium communicare festino cum Am- plitudine Tua Reverendissima de electione hodie sequuta in Summum Pontificem Eminentissimi D. D. Car- dinalis Jacobi Della Chiesa, qui šibi nomen imposuit Bene- dictus XV. Exultanti animo Deo Optimo Maximo gratias humil- limas agamus, qui Ecclesiam Suam de novo Patre et Pa- store iuxta Cor Suum tam cito providere dignatus est; atque enixe rogemus, ut ei supereffluentes benedictiones et auxilia in multos annos misericorditer praebeat, ad populi Christiani et universae humanae societatis salutem, pacem, felicitatem comparandam. -> 657 <- Faxit Deus omnipotens, ut qui nune venit benedictus in nomine Domini, salutares, laetos, uberrimos fructus ex apostolico Suo ministerio semper obtineat; ac in tanta tem- porum acerbitate tranquillam in optato portu mysticam Eccle- siae navem, fortiter ac suaviter gubernacula tenens, feliciter perducat. Tam felicia omina et vota auspicans, Amplitudini Tuae sensus meae devotionis significo ac Tibi permaneo libenter addictissimus in Christo f Raphael Archiep. Laodicen., Nuntius Apostolicus. ——O— Curia episcopalis Lavantina. Nr. 4571 . Excellentissime, Illustrissime ac Reverendissime Domine! Ineffabili laetitia me affecerunt litterae aestimantissimae de die 3. Septembris 1914 Nr. 2161, quibus Amplitudo Tua Reverendissima mecum communicare dignata est, ipsa die 3. Septembris anni currentis in Summum Pontificem electum fuisse Eminentissimum Dominum Iacobum Cardinalem Della Chiesa, qui šibi nomen imposuit Benedictus XV. lam Dominica praecedenti, quae fuit XIII. post Pente- costen, in ecclesia mea cathedrali et in omnibus dioecesis Lavantinae ecclesiis parochialibus Sanctissinium ante meri- diem per duas horas et pomeridie per unani horam expo- situm erat, ut fideles coram Rege eucharistico orarent pro telici et Deo grata novi Pontificis electione. Item in Missa sollemni praemisso hymno „Ven'i Creator Spiritus“ cele- brata Deum enixe precati sumus, ut donet et det Ecclesiae suae bonum Patrem et pervigileni Pastorem. Et revera, cito clementissime exauditae sunt preces nostrae. Habemus Papam, Summum Pontificem Benedictum XV., quem Deus conservet et vivificet et beatum faciat in terra et non tradat in animam inimicorum eius! Dominica, quae fuit XIV. post Pentecpsten, in ecclesia cathedrali Regi saeculorum immortali et invisibili pro feli- 42 ^ 658 * citer peracta electione Summi Pastoris, Doctoris et Rectoris Benedicti XV. gratias egimus humillimas simulque rogavimus, quatenus secundum magnam misericordiam suam Ei super- effluentes benedictiones et auxilia praestet, ut omnibus christifidelibus salutem, pacem et vitam aeternam comparare possit. Et has preces etiam omnes animarum pastores una cum grege eis commisso per totam dioecesin Dominica sequenti fundent. Et litteris meis pastoralibus, quas in adiacente Folio officiali Dioecesis Lavantinae de die 10. Septembris 1914 Nr. 4541 publicavi, dioecesanos meos hortatus sum, ut una mecum voveant Summo Pontifici Benedicto XV. filialem reverentiam, fidelem amorem plenamque obedientiam. Orationes nostrae devotae eo tendunt, ut Sancta Maria, regina Apostolorum, cum tota Curia coelesti Pontifici-Regi auxilium praebeat et intercedat pro eo, quatenus oves suas in viam salutis aeternae per semitam veritatis et virtutis dirigere possit. Det Deus ergo Beatissimo Patri Benedicto XV. ad gubernandam Ecclesiam in tanta temporum acerbitate gra¬ tias necessarias! Interim cum singulari veneratione ac peculiari obser- vantia persisto Excellentiae Tuae Reverendissimae addictis- simus servitor f Michael, Episcopus Lavantinorum. Marburgi in Austria, die 7. Septembris 1914. Excellentissimo, Illustrissimo ac Reverendissimo Domino Raphaeli Comiti S c a p i n e 11 i di Leguigno, Archiepiscopo Laodicensi, Nuntio Apostolico, Vindobonam. o d) Pastirski list z dne 3. septembra 1914 o srečni izvolitvi papeža Benedikta XV. z odredbo za¬ hvalne službe božje. 659 <- MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, sporoči častitim dušnim pastirjem in vsem drugim škofljanom pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v imenu Gospodovem! Ne participentur Sancta, doneč exsurgat Pontifex in ostensionem et veritatem. Ni udeležbe pri svetih skrivnostih, dokler ne vstane višeduhovnik in se ne pokaže v resnici. (Darovanje v maši za izvolitev papeža. 111. Esdr. 5, 40). V Gospodu ljubljeni verniki! kaj hude, v kaj žalostne čase je padla smrt prepobožnega papeža Pija X., čigar vse mišljenje in hrepenenje, vse dejanje in nehanje je imelo sveti namen, vse obnoviti v Kristusu. Milijonov in milijonov vernih kristjanov je zrlo nanj kot na v prvi vrsti poklicanega srednika in najbolj miroljubnega sodnika v nastali grozni svetovni vojski. Zdaj pa bodo rajni papež pred sedežem božjim mogočen priprošnjik za mir sveta, čigar zopetna sklenitev bo zelo velika, bo pretežavna naloga njihovega naslednika. Bogu bodi gori v nebesa poslana tisočera zahvala, da je v svoji neskončni milosti našo molitev v nedeljo 30. av¬ gusta 1914 v zaobljubni maši za izvolitev novega papeža tako nagio uslišal. „V globoki ponižnosti 11 , tako smo vzdi¬ hovali pri sveti daritvi, „te milo prosimo, o Gospod, da v svoji neskončni dobrotljivosti presveti rimski Cerkvi po¬ deliš tistega poglavarja, ki bo po svoji pobožni gorečnosti za naše vzveličanje tebi vselej prijeten, tvojemu ljudstvu pa po modrem vladarstvu v slavo tvojega imena vsekdar častitljiv. “ Že četrtek 3. septembra je zaklical najstarši kardinal- dijakon z velikega baikona nad vratmi bazilike sv. Petra tja dol med nedogledne množice ljudstva, zbrane na naj- 42* 660 * lepšem trgu sveta, zgodovinski znamenite, tolažljive besede: Naznanim vam veliko veselje. Papeža imamo v osebi Njih eminence prečastitega gospoda kardinala Jakoba D el la Chiesa, ki si je pridejal ime Benedikt XV. In brž so zadoneli zvonovi vseh cerkev večnega mesta, in verno rimsko ljudstvo je navdušeno pozdravilo novo¬ izvoljenega nadduhovnika. Telegraf in telefon sta, kakor na krilih zračnih valov, bliskoma oznanila zgodovinsko pomen¬ ljivi dogodek tja po vsem široširnem svetu. Tudi v našem ljubem Mariboru so nemudoma, ko mi je došla dne 3. sep¬ tembra ob l h 55' popoldne prevesela vest, zvonovi staro- častite stolne cerkve praznično zapeli svojo zahvalno pesem. Že četrti volilni dan — volitev se je pričela dne 31. av¬ gusta — v četrtek 3. septembra je stopil dekan svetega kardinalskega zbora, spremljan od najstaršega kardinala- mašnika in prvega kardinala-dijakona, pred Njih eminenco prečastitega gospoda Jakoba kardinala Della Chiesa s prevažnim vprašanjem, sprejme li postavno izvolitev za poglavarja svete katoliške Cerkve? Po kratki, pač goreči molitvi in po zaupnem vzdihljaju k Bogu je izvoljenec pri¬ trdil pomenljivemu vprašanju ter je dobil v tem odločilnem trenotku popolno jurisdikcijo ali najvišjo oblast nad vso Cerkvijo neposredno od Kristusa kot njegov vidni namest¬ nik na zemlji. Kardinal Della Chiesa je s tem prejel najvišjo čast, prevzel pa tudi najtežjo butaro na zemlji. Novoizvoljeni papež so si pridejali blaženo, božji Cerkvi srečo in blagoslov naznanjajoče ime Benedikt, pod katerim bodo vidno družbo vseh pravovernih kristjanov, rimsko¬ katoliško Cerkev, kot njen najvišji duhovnik blagoslovljali, kot njen najvišji učenik učili in kot njen najvišji pastir vo¬ dili in vladali. Potem so bili izvoljenec oblečen v papeška oblačila, so zasedli svoj prestol ter so sprejeli od svojih volilcev prvo pozdravljenje in počeščenje. Kardinali so po¬ kleknili pred njih ter jim poljubili najprej nogo jn potem roko, na kar so jih sveti oče ljubeznivo objeli. Ta izraz vdanosti in spoštovanja so očetje kardinali pozneje pono¬ vili na različnih krajih drugikrat in še tudi tretjikrat. 661 <- Po tem genljivem prizoru so sveti oče prvikrat slo¬ vesno podelili apostolski blagoslov rimskemu mestu in vesoljnemu svetu, in sicer z znotranjega balkona v patri¬ arhalni baziliki sv. Petra. Kakor je bilo prvo dejanje novega rimskega papeža podeljenje višeduhovniškega blagoslova, enako bodi vse njihovo vladanji pod božjim varstvom mir in neprenehljiv blagoslov za vse krščanstvo, za ves člo¬ veški rod, kar ravno pomenja njih papeško ime Benedikt, Blagoslovljen. Njihova izvolitev se je izvršila pravkar ob času usodepolnih odločitev za ljudstva cele Evrope, da, vseh peterih delov sveta. Benedikt XV. zasedejo prestol rimskega škofa ter primejo za žezlo svete katoliške Cerkve v krvavih dnevih, v katerih se dozdevlje, da se majejo te¬ meljni stebri sveta. Ves krščansko-katoliški svet je z največjo pazljivostjo, kakor morebiti še nikdar ne poprej, pričakoval sedanjo iz¬ volitev papeža, ker je v tem viharno in nevarno razburjenem času svetovne vojske prav posebno čutil potrebnost močnega vodnika na potu miru in vzveličanja. Pač čudovito! Navzlic zdaj vladajočim velikim nasprotstvom med raznimi narodi so se zbrali kardinali iz vseh, tudi iz med seboj se vojsku¬ jočih držav v Rimu, v srcu krščanstva, ter so izvolili v kaj kratkem času za skupnega poglavarja katoličanov kneza, ki je visoko vzvišen nad vsemi nemiri. Ali ni, ljubi moji, kakor da bi sredi groznega vojnega požara že plaval angelj miru tja po razdvojenem svetu? Razne vlade so kaj rade omo¬ gočile kardinalom potovanje v Rim, s čimer so priznale globoki, zgodovinski pomen papeške volitve, ter so se tako nehote že mirno srečale med seboj'. O, da bi skoraj smeli klicati s svetim duhovnikom Zaharijem: „Benedictus Dominus Deus, hvaljen Gospod Bog, ker nas je rešil naših sovražnikov ter je vravnal naše noge na pot miru!“ (Luk. 1, 68. 71. 79). Tako je torej Jezus Kristus zopet v kratkem in sicer v nepričakovano kratkem času izpolnil svojo obljubo, ki smo jo preteklo angeljsko nedeljo dne 30. avgusta v mariborski prestolnici in v drugih cerkvah po škofiji slišali peti v evan- -> 662 <- gelju slovesne maše za Bogu prijetno izvolitev novega pa¬ peža, obljubo namreč: N on relinquam vos orphanos; veniamadvos. Ne bom vas zapustil sirot; pri¬ šel bom k vam. (Jan. 14, 18). Naš božji Gospod in Vzve- ličar Jezus Kristus je postavil novega vladarja svojemu kraljestvu na zemlji, je dal sv. Petru vrednega naslednika in njegovi ladjici modrega krmarja. Ena, sveta, katoliška in apostolska Cerkev ima vnovič svojega vidnega poglavarja, svojega višeduhovnika, svojega nositelja nebeških ključev. Krščanstvo ima zopet skupnega očeta. In apostolski sedež se veseli svojega nezmotljivega učenika in čreda Kristusova svojega vrhovnega dobrega pastirja in Rim svojega škofa škofov. V svoji neizmerni ljubezni je božji Ustanovitelj zopet podelil svoji Cerkvi papeža, ki bodo posvoji pobožni gorečnosti za naše vzveličanje njemu vedno prijeten, njegovemu ljudstvu pa po modrem vla- darstvu v slavo najsvetejšega Imena vsekdar častitljiv. Tako smo molili v zaobljubni maši za srečen izid papeške volitve in bomo na ta namen neprestano kli¬ cali in prosili Svetega Duha, darežljivega delivca svojih sedmerih darov in svojih dvanajsterih sadov, da naj po¬ deli svetemu očetu svojo vsemogočno pomoč. Zato se naj po sprejemu pričujočega lista v vseh župnijah po škofiji pol ure praznično zvoni, in v nedeljo potem se naj opravi slovesna služba božja z zahvalnico Te D e u m laudamus. Odslej se naj v častitljivem mašnem kanonu povza¬ mejo zopet besede una cum famulo tuoPapa nostro Benedicto, in v svetih litanijah se naj opravlja zapove¬ dana molitev za papeža Benedikta, da se vsemogočni večni Bog usmili svojega služabnika, našega vrhovnega pastirja, ter njih vodi po potu večnega življenja, da bodo z njegovo pomočjo, kar je njemu troedinemu Bogu pri¬ jetno, želeli in z vso močjo storili. — Benedictus, qui venit in nomine Domini! Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! -> 663 <- Natanji podatki o življenju sedanjega svetega očeta so doslej še širjemu svetu malo znani ali skoraj neznani. Novoizvoljeni papež so se poprej imenovali Jakob Della Chiesa. Rojen so bili v Pegli blizu Genove dne 21. novembra 1854 kot sin plemenite rodovine, šolali so se v mestu Genovi ter so bili leta 1875 na ondotnem vse¬ učilišču proglašen za doktorja pravoslovja. Potem so učeni pravoslovec vstopili v slavni rimski kolegij Capranica, so bili 1878 posvečen v mašnika in na to sprejet v dobro znano visoko akademijo dei Nobili ecclesiastici. Po dokon¬ čanih študijah so Jakob Della Chiesa opravljali službo v tajništvu za izredne cerkvene zadeve pod tedanjim glaso- vitim tajnikom Marijanom Rampolla del Tindaro. Z Rampollom so se Della Chiesa podali kot po- slaniški tajnik v Madrid ter so tam ostali do leta 1887. Ko je nadarjeni nuncij Rampolla bil imenovan za kardinala- državnega tajnika, so bili tudi msgr. Jakob Della Chiesa prideljen temu tajništvu ter so se povzpeli sča¬ soma do časti tajniškega namestnika, katero so obdržali tudi ob predzadnjem izpraznjenju apostolskega sedeža in v prvih štirih letih slavne vlade Pija X. Leta 1907 so jim sveti oče podelili po smrti kardinala-nadškofa Dominika Svampa osirotelo nadškofijo Bolonjsko. Šele v zadnjem, dne 25. maja 1914 od papeža Pija X. sklicanem javnem konzistoriju so bili nadškof Della Chiesa imenovan za kardinala z naslovno cerkvijo SS. Quattro Co- ronati. V vseh svojih mnogih in raznih poklicih in službah so Della Chiesa storili neizmerno mnogo dobrega in lepega. Bili so vobče spoštovan' in priljubljen zlasti za¬ voljo svoje izredne ljubezni do ubožcev, zaradi svoje glo¬ boke učenosti in občudovanja vredne spretnosti v reševanju raznih poslov, vsled svoje izpodbudne, ker prisrčno resnične pobožnosti. Zdaj so vrli kardinal-nadškof povišan v vrhov¬ nega poglavarja svete Cerkve ter so si kot takovšen pride- jali ime Benedikt XV. Zadnji papež tega imena, preučeni Benedikt XIV. (1740—1758), so bili dne 31. maja 1675 v Bolonji rojen. Slavni Prospero Lambertini, kakor so se -> 664 š- poprej imenovali, so bili kot kardinal od leta 1731 do svoje izvolitve za papeža dne 17. avgusta 1740 nadškof v Bolonji. H kronanju, ki se bo v bližnjem času vršilo, bodo novoizvoljenega papeža na krasni nosilnici, sedia gestatoria, prinesli v cerkev sv. Petra, in med tem bo pred njimi sto¬ pal ceremonijar, ki bo trikrat sežgal zvitek prediva z bese¬ dami: „Sveti oče, tako mine slava sveta! 11 Potemtakem se papež v trenotku, ko prejmejo znamenje najvišje časti, ki jo more doseči umrljivi človek, namreč papeško tijaro, opomnijo na ničnost in minljivost posvetne časti in oblasti. Dospevši v baziliko sv. Petra služijo papež sveto pon- tifikalno mašo, med katero se vršijo posebni obredi. Po molitvi confiteor ali po izpovedi grehov molijo trije kardinali-škofje molitve, v katerih prosijo Svetega Duha po¬ sebne pomoči za novoizvoljenega papeža. Sveti oče dobijo na to od najstaršega kardinala -dijakona palij in naposled prejmejo od kardinalov zapovedano tretje ter zadnje poče- ščenje. Po prvi mašni molitvi se pojo litanije, v katerih eden izmed kardinalov-dijakonov pokliče na pomoč trikrat Kristusa, dvakrat Marijo, enkrat razne svetnike, na kar pevski zbor zaprosi: Tu illum adiuva, ti mu po¬ magaj! Na to pojeta dva dijakona list in evangelj najprej v latinskem in potem v grškem jeziku. Poraba obeh litur- giških jezikov pri maši ob kronanju papeževem izraža edi¬ nost vere v vesoljni Cerkvi. Po Agnus Dei se podajo nadduhovnik na sedež ter zaužijejo sveto hostijo. Po kon¬ čani službi božji zasedejo papež, pokrit še s škofovsko mitro, papeški prestol, in zdaj se izvrši kronanje. Prvi za najstaršim kardinalom-dijakonom se približa papežu ter njim sname škofovsko mitro. Na to njim posadi najstarši kardinat- dijakon triregnum ali trojno papeško krono na glavo z be¬ sedami: ^Sprejmi s tremi kronami ozaljšano tijaro in vedi, da si oče knezov in kraljev in dežel vesoljnega sveta, na¬ mestnik našega gospoda Jezusa Kristusa, ki mu bodi čast in hvala od vekomaj do vekomaj! Amen“. 665 V Gospodu ljubljeni verniki! j>o genljivem vzgledu častitih očetov kardinalov hočemo tudi mi vsi, duhovniki in drugi verniki, venčanemu papežu, svojemu svetemu očetu Benediktu XV., ponižno izkazati svoje počeščenje s tem, da v pričujočnosti evharističnega Boga-kralja slovesno ob¬ ljubimo, da bomo vidnemu kralju nebeškega kraljestva na zemlji do smrti ohranili in vselej v dejanju kazali otroško spoštovanje, zvesto ljubezen in radovoljno po¬ korščino. Da, zares! Svetemu očetu smo dolžni najgloblje spoštovanje kot izvoljenemu višeduhovniku, o katerem beremo v zaobljubni maši za srečno izvolitev papeža: „Sleherni veliki duhovnik, izmed ljudi izbran, je za ljudi postavljen v to, kar se tiče Boga, da žrtvuje darove in da¬ ritve za greh in da zamore usmiljenje imeti s tistimi, ki so nevedni in na krivem potu. In nihče si ne vzame sam časti, razen kdor je poklican od Boga kakor Aron“. (Hebr. 5, 1. 2. 4). In v gradualu ali nastopni molitvi črtamo: „Veliki duhovnik je najvišji duhovnik med svojimi brati, nad čigar glavo je bilo izlito mazilno olje in čigar roke so bile po¬ svečene v duhovstvo, in kateri je oblečen v sveta oblačila (Lev. 21, 10), da bi bil usmiljen in da bi zadobival ljudstvu odpuščenje grehov 11 . (Hebr. 2, 17). Papežu smo dolžni najzvestejšo ljubezen kot svojemu najvišjemu učeniku, o katerem so očetje nezmot¬ ljivega občnega vatikanskega zbora v slovesni seji dne 18. julija 1870 na podlagi svetega Pisma in neprestanega ustnega Izročila izrekli, da je nezmotljiv, kadar govori s svoje učeniške stolice, to je, kadar v svoji službi kot učenik in pastir vseh kristjanov vsled svoje najvišje apostolske oblasti odločuje o verskih in o nravstvenih naukih, ki jih mora verovati vsa Cerkev. V tem slučaju so rimski papež z božjo pomočjo, ki je bila obljubljena sv. Petru, deležen tiste nezmotljivosti, s katero je po volji božjega Odrešenika oblagodarjena sveta Cerkev glede na odloke v verskih in 666 nravnih resnicah. Zavoljo tega so takovšne razsodbe rim¬ skega papeža že same na sebi, ne da bi potrebovale še pritrdila Cerkve, nespremenljive. 1 Obljuba moči od zgoraj in poslanja Svetega Duha, ki ga je božji Vzveličar napovedal svojim apostolom po besedah svetega evangelja v maši za izvolitev papeža, velja tako zlasti o prvaštvu Petrovem: „Jaz bom Očeta prosil, in vam bo dal drugega Tolažnika, da pri vas ostane vekomaj, Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ga tudi ne pozna. Vi pa ga bote poznali, ker bo pri vas ostal in bo v vas.“ (Jan. 14, 16. 17). Papežu Benediktu XV. smo dolžni popolno po¬ korščino kot svojemu najvišjemu pastirju, kateremu ve¬ ljajo večnega spomina vredne besede ustanovne listine o prvaštvu sv. Petra: „Ti si Peter, skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo prema¬ gala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in kar¬ koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. (Mat. 16, 18. 19). Pasi moja jagnjeta! Pasi moje ovce!“ (Jan. 21, 15—17). S temi božjimi izreki je bilo sv. Petru in vsem njegovim postavnim naslednikom izročeno vrhovno vodstvo svete Cerkve, pa jim je bila dana neomejena vla¬ darska oblast nad vso čredo Kristusovo. In zatorej hočemo kot dobri in hvaležni otroci vse- skrbne matere Cerkve svojega svetega očeta papeža Bene¬ dikta XV. iz vsega srca in iz vse duše in iz vse misli spoštovati, ljubiti in ubogati. Vrhutega hočemo za njih pridno in pobožno moliti, da bi njih Bog ohranjeval, oživ¬ ljal in osrečeval na zemlji, in da bi njih ne dal v voljo njihovih sovražnikov! Da, večni višeduhovnik, pastir in učenik Jezus Kri¬ stus podeli novoizvoljenemu papežu moč, da bodo vse sveti veri odtujene ali do nje malomarne in mlačne narode 1 Concil. Vatic, sess. IV. cap. 4. Constit. dogm. de Ecclesia Chrjšti. 667 privedli nazaj h katoliški, edinovzveličavni Cerkvi, pa jih v njej potrdili in za vselej ohranili! 1 Sveta Marija, kraljica apostolov, sv. Mihael, vojvoda nebeške vojne in angelj-branitelj syete Cerkve, sv. Jožef, varih svete Cerkve, sv. Jakob, krstni patron svetega očeta, in sv. Benedikt njihov imenski pomočnik, sveta apostola- kneza Peter in Pavel, in vsi vi angelji in svetniki božji, pomagajte papežu - kralju in prosite za njih, da bodo vse, ki so izročeni njihovi nadpastirski skrbi, varno vodili po ozkem potu, ki pelje v življenje, da jih bodo stalno ohranili na stezi resnice in čednosti! Udeležujte se zdaj, ljubi moji, prav goreče svetih skrivnosti, ker je vstal in se je pokazal v resnici višedu- hovnik! In milost Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa in ljubezen božja in delež n ost Svetega Duha bodi z vami vsemi! Amen. (11. Kor. 13, 13). V Mariboru, v osmini praznika svetih angeljev varihov, dne 3. septembra 1914. f Mihael, knezoškof. Opomba. Predstoječi pastirski list naj dušni pastirji preberejo vernikom s pridižnice v nedeljo po prejemu. Kot zaobljubna maša v zahvalo za srečni izid papeške volitve se more vzeti Missa de ss. Tri- nitate, col. alb., Oloria, Collecta pro Papa sub una conclusione, Čredo, Praefatio de ss. Trinitate, ultimum Evangelinm s. loannis. 1 Naslednik Pija X., Silnega- ognja, se v znani prerokbi, ki jo nekateri zgodovinarji pripisujejo sv. Malahiju, nadškofu Irskeftiu, drugi pa odločno odrekajo (Prophetiae de fuluris Pontificibus ronianis), imenuje Religio depopulata, kateri priimek se more različno tol¬ mačiti. (Primeri: Hochst merkvviirdige, uralte, vor siebenhundert Jahren ausgesprochene Prophezeiung iiber Papst Pius IX. und die letzten eilf Papste, vom hi. Malachias, Primas und Erzbischof von lrland. 4. Atifl. Wien, 1861. Str. 16 nsl). 668 <- LXVII. Praznovanje posebej pomenljivih cesarskih dnevov v vojnem letu 1914. Ob znamenitih cesarskih dnevih prvega vojnega leta so bili dušnim pastirjem poslani večkateri vodilni odloki. a) Slavje 18. avgusta 1914 kot rojstnega dneva Njih ces. in kralj, apostolskega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. Častitim kn.-šk. župnijskim uradom! zredni dogodki terjajo izredne odredbe. V tako i resnih časih, kakor so zdaj nastopili za avstrijsko- 8} ogrsko državo, je prav in potrebno, da na ne¬ navaden način pokažemo svojo zvestobo in ljubezen do cesarja in domovine, pa tudi svojo darežljivo požrtvovalnost, kadar je treba lajšati vsled časovnih razmer nastalo gorje. Da to storimo, k temu nam ponuja lepo priložnost bližnji, vse avstrijsko-ogrske narode zedinjajoči rojstni dan našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Zato se naj natanko izvršijo naslednja naročila: 1. Verniki se naj posebej s pridižnice povabijo, da se mnogoštevilno, da, polnoštevilno udeležijo cerkvene sloves¬ nosti ob cesarjevem rojstnem godu, vršeče se dne 18. av¬ gusta t. I., oziroma, kjer je tako bilo dozdaj v navadi in je primerneje krajevnim razmeram, v nedeljo, ki sledi za 18. avgustom. 2. Slavljenje cesarjevega rojstnega dneva naj v tekočem vojnem letu obstoji v tem, da se s slovesno sveto mašo združi kratka in krepka pridiga o sveti dolžnosti, ki nas veže, da dejanski priskočimo na pomoč tistim, ki so vsled vojske prišli v silo in stisko. V zvezi s tem se naj brez odmora še med svečanostjo, kakor je v navadi, v cerkvi pobirajo mili darovi za uboge družine in posameznike, katere je mobilizacija in vojska hudo zadela. 3. Nameravano pobiranje darov se naj vernikom po¬ prej oznani ter se jih naj poduči, da bo polovica darovanega denarja poslana visoki c. kr. namestniji za društvo avstrij¬ skega „Rdečega križa“, ki oskrbuje ob času vojske ranjen¬ cem potrebno postrežbo, polovica pa se bo porabila v -> 669 podporo tistim ubožcem v dotičnem okraju samem, ki so po odhodu domačinov v vojsko ostali brez pomoči. 4. Ves znesek cerkvenega darovanja naj župnijski uradi s prispevki čč. gg. duhovnikov vred brezizjemno potom dekanijskih uradov nemudoma pošljejo kn.-šk. ordi¬ nariatu, ki bo skrbel, da bodo mili darovi nagloma izro¬ čeni svojemu namenu ter izkazani v cerkvenem zaukazniku. Na visoki in vzvišeni rojstni praznik Njih Veličanstva, našega preljubljenega in težko izkušanega cesarja-jubilarja, naj vsi, duhovniki in verniki, enodušno izpričajo svoje od¬ kritosrčno avstrijsko-domoljubno mišljenje in svojo požrtvo¬ valno darežljivost. Dajte, kar je cesarjevega, cesarju! (Mat. 22, 21). Dobrotljivosti pa . . nikar ne poza¬ bite, ker takšni darovi dopadejo Bogu! (Hebr. 13, 16). Pokaži se torej v dejanju vsepovsod po škofiji pravo avstrijsko domoljubje! Dulce est pro patria pati! Kn.-šk. Lavantinski ordinarijat v Mariboru, na god sv. Filumene, dne 11. avgusta 1914. f Mihael, knezoškof. —o— V) Slavljenje previsokega im en dan a Njih ces. in kralj, apostolskega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I., dne 4. oktobra 1914. Častitim kn.-šk. župnijskim uradom! tem tako resnem letu bodi god Njih ces. in kralj, apostolskega Veličanstva, ki ga bomo obhajali na milosti in odpustkov bogati praznik svetega rožnega venca, dne 4. oktobra 1914, splošen molitevni dan. V ta sveti na¬ men se naroči naslednje: 1. V vseh župnijskih in samostanskih cerkvah po ško¬ fiji se naj na predvečer preslavne godovnice, v soboto dne 3. oktobra, pred angeljskim češčenjem pol ure svečano zvoni z vsemi zvonovi. 2. V nedeljo, dne 4. oktobra, ostani 670 <- po prvi službi božji Najsvetejše izpostavljeno črez dan, in pobožnost se popoldan skleni z molitevno uro. 3. Kjer razmere to dopuščajo, tam se more pred molitevno uro ali po njej vršiti procesija z Najsvetejšim. 4. Predpoldne pred slovesno službo božjo se naj verniki v primerni pridigi opomnijo na visoki pomen znamenitega dneva ter povabijo, da naj prisrčno in stanovitno molijo za Njih Veličanstvo cesarja-jubilarja, za vso prevzvišeno habsburško dinastijo in za hrabro cesarsko armado. 5. Ko bomo pred Zakramentom ljubezni, v katerem se nam božji Vzveličar popolnoma žrtvuje, opravljali svojo po¬ božnost za cesarja in domovino, hočemo mu svojo ljubezen dejanski pokazati s tem, da se bomo darežljivo spomnili bolnih, ranjenih, padlih vojščakov in njihovih siromašnih družin. Kakor nam je rojstni dan Njih ces. in kr. apostolskega Veličanstva, našega presvetlega cesarja, ponudil prav dobrodošlo prilož¬ nost, da smo očitno pokazali svoje domoljubje z milimi da¬ rovi za ranjence in za uboge domače v boju se nahajajočih vojščakov, enako nam bodi slavni imenski god našega pre- ljubljenega cesarja-jubilarja prijeten povod in vzrok, da bomo poleg vencev, ki jih hočemo posvetiti božji materi Mariji, tudi okrog venčane glave Njih ces. in kr. apostolskega Veličanstva, našega preljubega vladarja, v hvaležni ljubezni ovili venec milih darov za ranjene vojščake in za njihove družine. Nebeški priprošnjik našega preblagega cesarja, sv. Fran¬ čišek Asiški, je v svoji brezmerni ljubezni do ubogih storil obljubo, da nikdar ne bo nobenega ubožca, ki ga bo prosil miloščine, brez podpore odpustil. Za tem vzorom svojega krstnega patrona sledeč, so tudi Njih Veličanstvo, naš pre- skrbni vladar, za svoje pomoči potrebne podložne, za uboge vdove in sirote, zlasti za otroke, vselej imeli očetovsko srce in darežljive roke. Posnemajmo ta vzvišeni vzgled! Daro¬ vali smo sicer že precejšnje vsote, in nebeško plačilo za to nam ne bo izostalo. Vendar pa dolgo trajajoča vojska prinaša vedno novih potrebščip in terja od nas stanovitne požrtvovalnosti. 6 71 <- Zato se naj v vseh župnijskih in tudi v vseh samostanskih cerkvah po škofiji nedeljo dne 4. oktobra tekočega vojnega leta, po prejšnjem povabilu s pridižnice, pri cesarski maši ali pri slovesni popoldanski službi božji priredi darovanje v ko¬ rist našim v boju ranjenim pogumnim vojščakom. Kjer bi to ne bilo primerno, tam se naj darovanje nadomesti le s po¬ biranjem milih darov z nabiralnikom po cerkvi. Seveda so mili darovi popolnoma prepuščeni dobri in prosti volji ver¬ nega ljudstva ter je izključeno sleherno kakorkoli imenovano siljenje. Hilarem enim datorem diligit Deu s. Ve¬ selega darovalca namreč ljubi Bog. (II. Kor. 9, 7). Kaj izdatna, ker Bogu zelo prijetna miloščina je pač tudi molitev. Vse nabrane darove naj čč. župnijski uradi po deka¬ nijskih uradih nemudoma pošljejo škofijstvu, ki jih bo brez odlaganja predložilo pristojnemu mestu, kakor se je doslej to godilo brez zamude. — Estote ergo misericordes, sicut et Pater vester misericors est! Bodite to¬ rej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen! (Luk. 6, 36). Kn.-šk. Lavantinski ordinarijat v Mariboru, na praznik B. M. V. de Mercede, dne 25. septembra 1914. f Mihael, knezoškof. o c) Slovesnost ob dopolnjenem 66. letu vladar- stva Njih ces. in kralj, apostolskega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa L, dne 2. decembra 1914. Častitim kn.-šk. župnijskim uradom! srcu slehernega pravega avstrijskega domoljuba se gotovo vzbuja želja, v tem glasovitem letu prav posebno slaviti kakor rojstni dan in imenski god, enako tudi spomin na dopolnjeno 66. leto blagoslovljenega vladanja Njih ces. in kralj, apostolskega Veličanstva, našega preljubljenega cesarja Franca Jožefa I. Da se bo torej ta 4 -> 672 <- prepomenljivi dan tudi v naši škofiji primerno praznoval, zato se naroči nastopno: 1. V vseh župnijskih in samostanskih cerkvah po škofiji se naj na predvečer znamenite slavnosti, v torek 1. decembra 1914, pred angeljskim češčenjem pol ure slo¬ vesno zvoni z vsemi zvonovi. 2. V nedeljo dne 29. novem¬ bra se naj verniki s pridižnice prijazno povabijo, da se v prav obilnem številu udeležijo cerkvene svečanosti dne 2. decembra, oziroma, kjer tako po krajevnih razmerah bolj sodi, naslednjo nedeljo 6. decembra t. 1. Na krajih, kjer se nahajajo javna oblastva, se naj tista vljudno obvestijo o zgoraj omenjenem domoljubnem slavju. 3. V nedeljo dne 6. decembra ostani v vseh župnij¬ skih in samostanskih cerkvah, tudi tam, kjer se je slovesna služba božja vršila že 2. decembra, po prvem svetem opra¬ vilu Najsvetejše izpostavljeno črez dan, in pobožnost se popoldne skleni z molitevno uro. Tudi se naj verniki v primerni pridigi opomnijo na visoki pomen zgodovinski- znamenite slavnosti ter povabijo, da naj pobožno in za¬ upno molijo za Njih Veličanstvo presvetlega cesarja, za vso prevzvišeno habsburško vladarsko hišo in pa za hrabro avstrijsko armado. 4. Ob koncu svete maše za cesarja dne 2. oziroma 6. decembra se zapoj zahvalna pesem Te Deu m in na to cesarska himna: Bog ohrani! 5. Domoljubno cerkveno slovesnost bi gotovo močno povzdignilo, ako bi se že dne 1. decembra cerkvena poslopja primerno okrasila in bi se ta predvečer hiše po mestih, trgih in vaseh razsvetlile. fr. Molimo za našega cesarja Franca Jožefa! R-. Ohrani, o Gospod, našega cesarja in usliši nas na dan, ko za Njih prosimo! Kn.-šk. Lavantinski ordinarijat v Mariboru, na god darovanja Marije device, dne 21. novembra 1914. f Mihael, knezoškof. * 673 * LXVIII. Pastirski list z dne 25. decembra 1914 duhov¬ ščini in vernikom o posvetitvi presvetemu srcu Jezusovemu. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, sporoči častitim dušnim pastirjem in vernemu ljudstvu svoje škofije pozdrav in blagoslov ter želi vsem vse dobro v imenu Gospodovem! Gospod ne odvrača in ne zametuje od svojega srca človeških otrok. (Žal. pes. 3, 33. Iz vhoda svete maše za praznik srca Jezusovega). V Gospodu ljubljeni škofljani 1 enavadne nezgode časa terjajo nenavadne odpo- močke. Ko se je pred sto leti več vojnih čet navalilo na malo, le lastni obrambi prepuščeno deželo Tirolsko, da bi jo iztrgale dobremu cesarju Francu, tedaj so v ponovnih bojih zmagali neizurjeni kmetje in go¬ spodarji nad izurjenimi vojskovodji. Krepkoverno tirolsko ljudstvo se je bilo leta 1796 po svojih najimenitnejših za¬ stopnikih na shodih ter v deželnem zboru v Božen u inv Inomostu s slovesno obljubo posvetilo presvetemu srcu Jezusovemu. In božji Vzveličar, nebeški ta zaveznik, ki so se ga Tirolci v sili in vojni stiski neomahljivo držali, jim je po¬ delil požrtvovalno zvestobo do vladarske hiše, stanovitno ljubezen do širje domovine in izreden blagoslov božji, ki je počival na vojnem načrtu in na orožju preprostega ljud¬ stva ter njegovih voditeljev in črnovojnikov. Ljubi moji! V naših dnevih pa je bila ne le enemu narodu avstrijskemu, marveč celi dragi domovini, njenemu preljubljenemu vladarju in cesarju-jubilarju ter vsem njenim ljudstvom od združenih nasprotnikov vsiljena trda vojska, ki velja varstvu prave vere, vladarskih pravic in narodne prostosti, kakor pred vsem naši presvetli cesarski hiši. Kam 43 -> 674 se naj pobožnoverni in v ljubezni do domovine že mnoge- krati preizkušeni narodi avstrijski zaupno obrnejo v težkih stiskah sedanjih dni? V novembru 1914 mi je došlo od prečastitega go¬ spoda kardinala-nadškofa Dunajskega prijazno pismo, v ka¬ terem je bilo med drugim to le brati: Upam, da govorim le v visokovašem zmislu, ako tudi mi škofje, ki nas je lju¬ bezni polno srce našega božjega Pastirja postavilo za pa¬ stirje svoji čredi, vsak v svoji škofiji, v imenu nam izročenih katoličanov posameznih narodov v skupni duhovni vojski molitve sklenemo v tem času stiske in vojne nevarnosti zavezo z božjim srcem Jezusovim. Srce Jezusovo hočemo prositi, da naj ono varuje in blagoslovlja našega presvetlega cesarja in kralja, naše hrabre vojščake, avstrijsko - ogrske narode in nas vse, ki se mu bomo posvetili, in da bi nas vodilo do slavne zmage in do stalnega miru. Potem pa hočemo tudi za vse prihodnje čase v naši domovini polni hvaležnosti prav slovesno praznovati svetek srca Jezusovega z vsakoletno obnovitvijo zaveze med srcem božjega zavez¬ nika in med zvestimi katoliškimi narodi naše monarhije. To bi bil najlepši sklep nepozabnega evharistiškega kon¬ gresa ali shoda leta 1912. Navedene besede so mi bile iz srca pisane. Z navdu¬ šenjem sem Njih Eminenci v listu z dne 22. novembra 1914 naznanil, da z radostjo pozdravljam nameravani načrt, v tem času stiske in vojne nevarnosti skleniti v krepki duhovni vojski molitve zvesto zavezo z božjim srcem Jezusovim. Blaženi božični večer pa mi je prinesel od prevzvišenega predsedništva škofovskih zborovanj iz Prage dva skupna pastirska lista avstrijskih škofov, namenjena častiti duhov¬ ščini in pa vernemu ljudstvu, s pripombo, da so misel, naj bi se v težkih stiskah sedanjega časa zaveza katoliškega ljudstva v naši monarhiji s presvetim srcem Jezusovim ob¬ novila skupno in ob istem času, odobrili vsi prečastiti ško¬ fijski ordinarijati popolnoma in z veseljem. Sprejmite torej, predragi, z voljnim srcem skupno be¬ sedo svojih od Boga vam danih Nadpastirjev! * 675 <- V ljubezni Kristusovi zedinjeni nadškof]e in škofje avstrijski sporočijo vsem svojim srenjam pozdrav in blagoslov od Gospoda! Preljubljeni v Gospodu! katoliška dežela Tirolska bila napadena aAfc M od Napoleonovih čet in je morala ostati brez po¬ moči, tedaj so se vrli Tirolci postavili pod varstvo pre¬ svetega srca Jezusovega ter so z božjo pomočjo izgnali korziškega nasilneža iz svoje dežele. Od tiste dobe sem je hrabro in močnoverno ljudstvo tirolsko neprene¬ homa ponavljalo svojo posvetitev presvetemu srcu Jezusovemu. In prav pred izbruhom sedanje svetovno¬ zgodovinske vojske je deželno zastopstvo obenem z vernim ljudstvom tirolskim vred pri slovesni posvetitvi presvetemu srcu Jezusovemu z navdušenjem klicalo: „Zato prisego po¬ novimo, srcu Jezusa ’zročimo!“ Ko so ob nastopu našega stoletja razsvetljeni papež Leon XIII. videli, kako da narašča moč hudega in da se pripravljajo veliki dogodki, so posvetili ne le katoliško Cerkev, temveč vesoljni človeški rod presvetemu srcu Je¬ zusovemu. V globokomiselni občni okrožnici z dne 25. maja 1899 so Leon XIII. utemeljili to posvetitev presvetemu srcu Jezusovemu. In kaj so si glasovih' papež obetali od nje? Ako bodo izročitev presvetemu srcu Jezusovemu po na¬ čelu skupnosti vseh ljudi pred Bogom izvršili prav mnogi in vsi iz vsega svojega srca, tedaj bo to zveste katoličane potrdilo v njihovi veri in ljubezni, malomarnim in mlačnim se bode pa ob srcu Jezusovem vnela ljubezen, in tistim, ki Gospoda v njegovi ljubezni še ne poznajo, bo to spoznanje izprosila skupna molitev Cerkve. In katoliški svet je po¬ slušal glas namestnika Kristusovega. Kako izpodbudno se je vršila ta posvetitev po vsej naši državi, pred vsem v našem poglavitnem in prestolnem mestu Dunaju, kjer so Njih Veličanstvo naš častitljivi cesar sam, obkrožen od velikašev svojega cesarstva, posvetili sebe, svojo hišo in vse svoje narode srcu Jezusovemu! 43 * 676 Preljubi v Gospodu! Novo leto, ki smo ga nastopili, je za našo domovino in za nas vse najvišjega pomena, ker bodo bližnji dnevi za dolgo prihodnost odločili našo srečo ali nesrečo. Še divja strašna vojska z vsemi svojimi grozo¬ tami ob mejah naše države, domovina krvavi v svojih si¬ novih iz tisoč ran, morivni angelj izpreminja zdaj to zdaj ono hišo v veliko grobišče: žalost, stiska in nevarnost vsepovsod! In grozni borbi še ni videti konca! Kje, tako vprašamo z imenitnim papežem Leonom XIII., je najti pomoči v tej povodnji zla? Kdo more storiti tej nadlogi konec? Kdo drugi kakor Jezus Kristus, edinorojeni Sin božji. Zakaj „nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mi mogli vzveličani biti“. (Dej. apost. 4, 12). Zatorej se naj to, kar smo pred 14 leti glede na posvetitev presvetemu srcu Jezusovemu za¬ čeli, danes v našem cesarstvu izpopolni, razširi in poglobi! Nas presvetli cesar so nam v tem zopet dali najlepši vzgled, ko so sebe, svojo hišo in svoja ljudstva na visoki praznik Matere božje, dne 8. tekočega meseca decembra, posvetili najsvetejšemu srcu Jezusovemu. 1 1 Ganljiva molitev, s katero so avstrijski cesar na praznik brez¬ madežnega spočetja preblažene device Marije, 8. decembra 1914, s ce¬ sarsko rodovino vred v Schonbrunnski kapeli posvetili sebe in vso svojo hišo presvetemu srcu Jezusovemu, se v izvirniku glasi tako le: „Herr Jesus Christus, Sohn des lebendigen Gottes und Konig des Himmels und der Erde, mit lebendigem Glauben und in tiefster Demut nahe ich micli den Stufen des Thrones deiner gottlichen Ma- jestat und bete dich an im allerheiligsten Sakramente des Altars, zu vvelchem die Glieder des Hauses Habsburg eine ganz besondere Liebe und Verehrung als heiliges Erbe von ihrem Ahnherrn Rudolf iiber- kommen haben. Siehe, o Herr, von zahlreichen und iibermachtigen Feinden be- droht, wie noch nieinals seit Bestand dieses Reiches, ervvarte ich mit meinen Volkern Hilfe und Schutz von deinem gottlichen Herzen im allerheiligsten Sakramente des Altars. Zu diesem deinen gottlichen Herzen rufen wir aus der Tiefe unserer Seele. Und so vveihe ich denn in dieser heiligen Stunde deinem aller¬ heiligsten, gottlichen Herzen mich und mein Haus und schlieBe mit 677 Ljubezen in zvestoba do presvetega srca Jezusovega se naj ne kažeta več samo le v zasebni pobožnosti neka¬ terih bogoljubnih duš, marveč v njo se naj zlijeta vera in ljubezen naših katoliških narodov — češčenje srca Jezuso¬ vega postani najljubša pobožnost katoliškemu ljudstvu! Tistim, ki se niso še doslej privadili tej milosti polni pobož¬ nosti, naj bodo namenjene nekatere temeljne misli o tem predmetu. Navekomaj velja beseda Jezusa Kristusa, kakršne svet še nikdar poprej ni slišal: Dana mi je vsa oblast v ne¬ besih in na zemlji. (Mat. 28, 18). Potemtakem je slednja stvar podložna najvišjemu in neomejenemu gospodstvu Je¬ zusa Kristusa, „da se v imenu Jezusovem pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo 11 . (Filiplj. 2, 10). To je neminljiva pravica božja. Seveda more posamezni človek v luciferjevem napuhu odreči Kristusu Gospodu najvišje to češčenje tukaj na zemlji, pa s tem ničesar ne izpremeni na resničnosti neomejenega gospod- stva Jezusa Kristusa. Smrti in sodbi ne uide, in „vso sodbo je Oče izročil Sinu“. (Jan. 5, 22). Moljenje ali najvišje češčenje gre pa Jezusu Kristusu tudi kot človeku, to je njegovemu telesu in njegovi duši vsled neizrečno tesnega zedinjenja božje in človeške narave v drugi osebi presvete Trojice. Zato so moljenja vredne dir, gottliches Herz, einen heiligen Bund gegen alle unsere sichtbaren und unsichtbaren Feinde. Gottlicher Erloser, Konig der Konige, Herr der Heerscharen, sei du mit deinem heiligsten Herzen fortan. und fiir immer unser aller- hochster Bundesherr, hilf uns im Kriege und hilf uns im Frieden ! Dir zu FiiBen legen wir den Dank tiir alle deine Hilfe und fiir alle Erfolge, die unser heldenmiitiges Heer bis zur Stunde iiber unsere zahlreichen Feinde errungen hat. Dir allein vvollen wir auch in Zukunft die Ehre unserer Siege weihen, dir die Segnungen des Friedens danken. Du aber, o getreues Herz Jesu, gib uns die Gnade, dir ewig treu zu bleiben ! Mutter Gottes Maria, Konigin des Himmels, deren unbefleckter Empfangnis das Haus Habsburg seit Kaiser Ferdinand II. Tagen in be- sonderer Verehrung ergeben ist, sei du die Zeugin unseres Bundes mit dem heiligsten Herzen deines Sohnes am Feste deiner unbefleckten Empfangnis und bitte fiir uns! Amen.“ ■» 678 <- njegove svete roke: Kolikokrat so se iztegnile, da so blagoslovljale in bolnike ozdravljale, dokler niso bile predrte po žrebljih na križu. Moljenja vredne so njegove noge: Kolikokrat so pešale v službi v prid ljudem, dokler niso bile tudi one z žreblji prebodene in na križ pribite. Mo¬ ljenja vredna so njegova usta: Kolikokrat so govorila be¬ sede iz nebes, besede izpodbude, tolažbe in nedopovedne ljubezni! Moljenje zaslužijo njegova sveta glava in nje¬ gove rane in njegova kri, ki smo bili po njej odrešeni, moljenja vredno je tudi njegovo presveto srce — vse pa vselej v živi zvezi z ostalim telesom in z dušo in v neločljivem zedinjenju z njegovo božjo osebo. Zakaj bi naj bilo ravno njegovo presveto srce predmet našega posebnega češčenja? Srce je znamenje in podoba ljubezni, kakor tudi v govorici vseh narodov srce izraža ljubezen. „On nima srca“, to hoče reči, on je brez ljubezni; „on ima dobro srce“, to se pravi, on je poln ljubezni in dobrote; „daruj mi svoje srce“, to pomeni, ljubi me! V po¬ dobi srca spoznavamo neizmerno ljubezen učlovečenega Sina božjega, ki ga je nagnila, da si je v odrešenje ljudi privzel podobo hlapca, da je v ozdravljenje človeških bo¬ lezni storil neštevilne čudeže, da je ustanovil Cerkev, po¬ stavil zakramente, da si je v najsvetejšem Zakramentu altarja ustvaril novo vrsto pričujočnosti, ker je hotel zmeraj ostati med nami, da nam je poslal Svetega Duha z njegovimi sedmerimi darovi, kratkomalo v srcu Jezusovem gledamo ljubezen, ki nas neprenehoma in neutrudno z dobrotami obsipava. Tako obseza češčenje srca Jezusovega vse skrivnosti naše svete vere in je torej najobčnejša, najsplošnejša med vsemi pobožnostmi. Zato je Gospod tudi dejal blaženi Margareti Alakok (Alacoque), katero si je bil izvolil, da bi po njej vpeljal na svetu posebno češčenje svojega presve¬ tega srca: „Tu glej moje srce! To srce, tako goreče od ljubezni do ljudi, da je za nje žrtvovalo vse moči, da se je použilo in da ničesar ni opustilo, da bi jim z zaneslji¬ vimi dokazi izpričalo to neskončno ljubezen.“ -> 679 <- In kaj je hotel Gospod doseči z razodetjem svoje go¬ reče ljubezni? Gospodstvo nad človeškimi srci hoče imeti, ki mu gre kot kralju človeškega rodu vsled pravice, pridobljene po ustvarjenju in odrešenju — našo ljubezen hoče imeti, da bi nas po tej ljubezni posvetil, nam dal oblast, postati otrokom božjim (Jan. 1, 12), ter nas povzdignil do vzveličanja v gledanju njegovega veličastva — človeška srca hoče pomirjati, tolažiti, krepčati. Zato Gospod z neutrudno stanovitnostjo trka na duri človeških src. Milijoni mu odgovarjajo: Tvoji smo in tvoji hočemo ostati. Drugi — in morebiti njih večje število se trdovratno ustavljajo njegovi ljubezni in pravijo z judi: Nočemo, da bi ta kraljeval nad nami. (Luk. 19, 14). In vendar ni nobena doba tako zelo kakor naša potrebovala moči in milosti presvetega srca Jezuso¬ vega. Tri slike neskončne ljubezni, ki napolnjuje srce učlo¬ večenega Sina božjega, vam bodo to prav dobro pojasnile. Najprej slika ljubezni Odrešenikov e, kakor jo je Gospod dal zreti blaženi Margareti. Plameni švigajo vun iz Srca. Oni pomenijo gorečo ljubezen Njega, ki je rekel o sebi: „Ogenj sem prišel pri¬ nest na zemljo in kaj hočem, kakor da se vname!“ (Luk. 12, 49). Toda glej, iz plamenov se vzdiguje križ, in božje Srce je prebodeno, iz njega tečejo kaplje dragocene krvi, in to Srce je še ovito s trnjevim vencem. Ne spada li ta podoba božjega Srca prav v naših dnevih v sredo med trpeči človeški rod? Vojska je. Smrtni angelj žanje grozno žetev, cvet naših mož pada pod nje¬ govimi krvavimi mahljaji. Solze vdov in sirot teko v potokih. Poleg njih stopajo stare zemeljske nadloge: uboštvo, sila, bolezen, hiranje. Tu pa upiramo svoj pogled na srce Jezusa, našega Vzveličarja, s križem in s trnjevim vencem. On, ki ni le pogledal marveč je tudi stopil doli v globočino trpljenja, on je vse trpljenje in vse gorje tega sveta posnel in združil ter ga je kot neizmerno težko breme na Oljiski gori položil na svoje božje srce, si ga je kot trnjevi venec ovil krog svoje glave in ga je potem kot težki križ zadel na svoje rame, dokler ni na ravno tistem križu izkrvavel v strašnem smrtnem boju. Da je on, edini, ki je bil brez vsake krivde, vse trpljenje nosil pred nami, to nam daje pogum in moč. In če se tudi naše srce tuintam v bolečini krči — ob po¬ žrtvovalni ljubezni Vzveličarjevi postanemo močni in sami požrtvovalni. Mi ne moremo biti brez njegove božje besede, pa še bolj potreben je človeškemu rodu njegov božji vzgled! Jezusovo srces povzdignjenim kri¬ žem in s trnjevim vencem je največja dobrota za človeški rod! Druga slika božjega Srca. Kaj je ljubeznivše ko Dete božje v naročju svoje Matere? Vendar pri tej sliki premalo občutimo ljubezen, ki nam jo je izkazal Jezus kot odrešenik. Jezus na križu: tu se kaže ljubezen Odrešeni- kova, pa v grozni in presunljivi podobi. Naše srce pa si želi mile in prikupljive ljubezni Odrešenikove. In glej, tu naslika on sam podobo dobrega Pastirja z ovčico na rami. On je ubogo izgubljeno ovco s spretno roko rešil iz trnja, jo je naložil na svoje rame ter z veseljem nesel na dom. Ta slika gane naše srce; tukaj namreč se Gospod kaže le v svoji milosrčnosti in usmilje¬ nosti do grešnega človeštva. To je bila prvim krist¬ janom ob času katakomb najljubša podoba, ki jih je na¬ vduševala za mučeniško smrt. Prostovoljni greh, smrtni greh, kaj da je? Sin božji je moral na križu umreti, da je zanj zadostil, in treba je cele vsemogočnosti božje ljubezni, da more ubogega greš¬ nika pripeljati nazaj v hišo Očetovo. Kolika tolažba je tukaj v podobi dobrega Pastirja! Njegovo srce ga žene, da hiti za grešnimi dušami ter jim vedno zopet in zopet ponuja odpuščenje in rešenje iz stisk slabe vesti. On ne dela tako, kakor dela svet. Svet nima srca za tiste, ki so se mu dali spraviti v pogubo. Svet zapeljuje kakor satan v raju: on vabi v greh, in če so nesrečneži padli, tedaj jih obsodi in zapusti. Ko je prevarljivi svet izgubljenega sina oplenil in onečastil, ga je poslal k svinjam, naj jih pase. Ko se je £ 681 <- Judež vsled pekoče vesti obupno solzil pred svojimi zapeljivci, so mu oni odgovorili: ,,Kaj nam mar, ti glej!“ (Mat. 27, 4). Ne tako Jezus! On pa gre neutrudno za izgubljencem, da bi ga ganil h kesu in k vrnitvi ter ga potem sprejel z dokazi nežne in prisrčne ljubezni. Izgubljenemu sinu je treba le obuditi hrepenenje po milosti Odrešenikovi in se skesano pri spovedi obtožiti, in zagotovljen sme biti, da uživa zopet ljubezen božjega Srca, ki noče smrti grešnika, marveč da se izpreobrne in živi. (Ezeh. 33, 11). In še ena slika srca Jezusovega. Okrog Go¬ spoda so se nekoč, kakor mnogekrati, gnetli ubožci in bolniki in slabotni in kruljevi in slepi. Njegovo presveto Srce je zatrepetalo vsled tolikega zemeljskega gorja. Rekel je: Množica se mi smili. (Mat. 15, 32). In ozdravil je ljudstvu bolnike ter je množicam dal jesti. Na tej sliki raz¬ prostira Vzveličar svoje roke in kliče vsem križenoscem: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil! (Mat. 11, 28). Presveto Srce je prineslo svetu še več ko svetost in pravičnost, užgalo je na zemlji tudi sveti ogenj krščanske ljubezni do bližnjega. Preden je Sin božji postal Sin človekov, so bili slabejši kot sužnji podložni močnejšim, trpini in ubožci so bili brez pomoči in od vseh zapuščeni. On pa je naredil siromake za svoje brate. Zato je prišel na svet kakor oni, je živel in umrl kakor oni. In ko se je hotel ločiti od zemlje, nam je izročil ubožce in stiskane kot svojo najdražjo zapuščino. Kdor njega ljubi, mora ljubiti tudi tiste, ki si jih je on izvolil za svoje brate. Tako je božje Srce ovilo uboštvo in nesrečo kakor z žar¬ nim vencem ter ju je za vse čase zavarovalo in blagoslo¬ vilo. Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, to ste storili meni. (Mat. 25, 40). Ako dandanes zlasti v tej težki dobi uboštvu in ne¬ sreči strežejo in čast izkazujejo angelji ljubezni v človeški podobi, tedaj je to žarek neizmerne ljubezni božjega Srca! Nič nas ni tako zelo ganilo kakor tolažilne besede, ki so jih domačini klicali za našimi junaškimi na bojišče odhaja- 682 jočimi vojščaki: ^Zaupajte! Vaši otroci so zdaj naši otroci, in vaše družine so izročene naši skrbi!“ To je krščanska vzajemnost in krščanska ljubezen, kakor je ni ro¬ dila le sila časa, marveč kakor je vznikla iz Srca božjega. In ako v izvrševanju krščanske ljubezni do bližnjega tekmujejo vsi narodi naše razsežne domovine, te¬ daj so že našli podlago edinosti in moči. Med tem ko v nasprotjih življenja marsikaj loči narode naše domovine, jim ena reč bodi in ostani skupna: katoliška vera in ljubezen do Jezusa! Le ena tekma ali skrb vladaj med njimi, tekma namreč v ljubezni do presvetega Srca in do Cerkve. Živa vera bo razširila srce in vest slehernemu na¬ rodu, in v tem se naj uči narod od naroda. Tako stoji Jezus s svojim ljubečim, s trnjem ovitim in odprtim srcem sredi med človeškim rodom ter z veli¬ častnim mirom kliče tja v medseboj se stiskajoče in pre¬ ganjajoče človeške otroke: Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker jaz sem krotek in iz srca ponižen, in bote našli mir svojim dušam! Moj jarem namreč je sladek, in moje breme je lahko. (Mat. 11, 29. 30). In je li mogoče verjeti, da je zoper ta načrt ljubezni božje svet poslal v boj svojo znanost in svojo moč, da so zoper njega cesarji rimske države iz¬ dajali svoje krvne odloke, modrijani pomakali svoja peresa v zbadljivo sramotenje, biriči vihteli svoje sekire in premo- tene drhali vlačile gorivo h grmadam? je li kaj, česar so¬ vražniki dve tisočletji sem niso poizkušali, da bi Jezusa Kristusa z njegovim ljubezni žarečim srcem pregnali z al- tarjev in uničili njegovo kraljestvo v človeških srcih? Toda vse zastonj! Resnica, ki jo je božje Srce pri¬ neslo na svet, in veliki zakon njegove ljubezni zmagujeta na svetu in odsevata na grobovih svojih nasprot¬ nikov v tem lepši luči. V četrtem stoletju se je bil rimski cesar Julijan, od¬ padnik, pred učenjaki in veljaki svojega dvora zaklel, da bo zatrl krščansko ime na zemlji, brž ko bo dokončal pravkar začeto vojsko s Perzi. Zmagonosno je prodiral ob obrežju -> 683 <- Evfratovem in je pošiljal svojim prijateljem sijajna poročila o zmagah. Takrat je srečal Libanius, eden njegovih zaup¬ nikov, nekega kristjana na ulicah Antijohijskih in ga je z ošabnim nasmehom vprašal: „Kaj pa dela vaš tesarjev Sin?“ „Prav zdaj,“ odgovori kristjan, ,,dela tesarjev Sin mrtvaško krsto. 11 Bila je to krsta predrznemu odpadniku, ki je pre¬ magan ležal na bojišču in stregel z rokami kri, ki mu je vrela iz prebodenega srca, in jo je lučal proti nebu ter bogokletno vpil: „ZmagaI si, Galilejec!“ Tako je bilo še skozi vse veke. Ne vemo sicer, čigavo krsto ima Jezus Kristus prav zdaj v delu; pač pa vemo, da je on še vse svoje sovražnike videl v grob pasti. Da, Kristus živi, Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, kakor je z zlatimi črkami vklesano na obelisku sredi trga sv. Petra v Rimu! Dobri in pravični bodo zmago Kristusovo oznanjevali v slavospevih, hudobni pa v onemoglem srdu. Vendar pa moramo zmago Kristusovo mi priprav¬ ljati med ljudmi in vrhutega z m o 1 i t v a m i za njo p r o s i t i. Oboje spada skupaj, boj za kraljestvo božje in mo¬ litev. Če velja ta zakon božje vlade nad svetom že v mirnih časih vsakdanjega življenja, potemtakem velja tem¬ bolj za dobo krvave vojske, kakor jo moramo zdaj doživeti. Naše znamenje boja in zmage je presveto srce Jezusovo! Ako se torej danes za vselej posvetimo presve¬ temu srcu Jezusovemu, tedaj to pomenja: a) O Jezus, v hvaležnosti za tvojo neskončno ljubezen ti obljubimo neomahljivo zvestobo v spoznanju svoje vere. b) Vsak dan hočemo moliti, delati in trpeti s tistimi svetimi nameni, s katerimi si ti molil, delal in trpel. c) Kolikorkrat mogoče, hočemo prejemati sveto ob¬ hajilo, da bomo živeli v resničnem združenju s teboj. Zdaj pa padimo na kolena in molimo z ustmi in s srcem: O najslajši Jezus, Odrešenik človeškega rodu, spo¬ znamo v živi veri, da si v najsvetejšem Zakramentu altarja kot Bog in človek, torej tudi s svojim presvetim srcem, resnično, dejansko in bistveno pričujoč! V najglobokejšem spoštovanju te molimo. Tvoji smo po nezasluženi milosti vere in tvoji hočemo ostati. Da pa bomo s teboj tem tes¬ neje združeni, zato posveti danes sleherni med nami sebe, vsi pa posvetimo svojo domovino tvojemu presvetemu Srcu. Dobri Jezus, poslušaj danes posebej naše prošnje! Odpusti tistim med nami, ki te zaničujejo in sramotijo, tudi tedaj, če vedo, kaj delajo. Ostani pri nas, o Jezus, ker se mrači in tvoja resnica zelo pojema med nami. Prešini z močjo svoje ljubezni vsa srca, ki se ti upirajo; vzdrami z nadlogami, če je potrebno, malomarne mlačneže, ki tebe pozabljajo. Tistim, ki hočejo osnovati srečo človeške družbe v vednem napredku brez tebe, daj spoznati, da si edino le ti pot, resnica in življenje, in da brez tebe gineta mir in prostost med ljudmi. Božji tolažnik, obriši solze tistim, ki jokajo; in ako vidiš koga obupanega, odpri mu pribežališče v svojem srcu in vdihni mu upanje na odpuščenje in večno življenje! Preljubeznivi Jezus, glej, krvava vojska je nam že zdaj prinesla skrbi, bolečine in žalosti. Usmili se naših očetov, mož, sinov in bratov, ki se nahajajo na bojiščih. Daj jim pogum in moč, da bodo sovražnike premagali. Pripelji jih srečno k nam nazaj, ali če niso več med živimi, daj jim v plačilo za njih žrtev večno življenje v gledanju tvojega veli¬ častva. Blagoslovi našega cesarja, cesarsko hišo in našo domovino, ki ti hoče ostati večno zvesta v veri. Prikrajšaj dneve naše stiske. Slava naše zmage bodi tvoja, in dobrote miru hočemo hvaležno sprejeti kot darove tvoje milosti. Podeli vsem ljudstvom naše države mir in red, da se bo od konca do kraja našega cesarstva razlegal le en glas: Visoko hvaljeno bodi presveto srce Jezusovo, po katerem nam je do- šlo vzveličanje; njemu bodi čast in hvala na vekomaj! Amen. Dano na sveti Božični praznik 1914. * ❖ Preljubljeni v Gospodu! prisrčno zahvalo vsedobremu Bogu morem reči, da se je naša Lavantinska škofija z duhovniki in drugimi verniki že prav pogostokrat slovesno posvetila pre¬ svetemu srcu Jezusovemii. 685 Dne 16. in 20. junija leta 1875 so se mnogoštevilni škofljani posvetili božjemu Srcu, kakor sem vam to razložil v svojem postnem pastirskem listu z dne 19. januarja 1902 o najsvetejšem srcu Jezusovem. 1 Duhovniki so se mu iz¬ ročili in poklonili posebej na drugem škofijskem zboru dne 2. oktobra 1896. Vsa škofija pa se mu je darovala dne 17. junija 1898. Takrat sem vam poslal list, v katerem sem dejal: „0, da bi se vsi Lavantinci v goreči pobožnosti okle¬ pali tega Srca, da bi pri njem iskali pomoči! Čimbolje se bo ta pobožnost širila in utrjevala, tem boljši in srečnejši bo postal svet, tembolje bo pojemala in slabela peklenska moč. Manje bo revščine in siromaštva, manje prepira in razdvoja, manje malosrčnosti in obupnosti. Nasproti pa bo več sreče in blagoslova, več miru in složnosti, mnogo več potrpežljivosti v trpljenju in stanovitnosti v dobrem, in blažena smrt bo delež neštevilnim nesrečnežem, ki se na¬ hajajo v zmotah.“ 2 Kako primerne so vendar te besede po¬ ložaju sedanjega časa! In ko so slavni papež Leon XIII. z genljivo okrožnico Annum sacrum dne 25. majnika 1899 izročili krščanstvo in vse človeštvo preusmiljenemu srcu Jezusovemu, Kralju, ki ima prirojeno in pridobljeno pravico do človeškega rodu, tedaj se je zopet cela Lavantinska škofija posvetila vsemo¬ gočnemu in vsedobremu Srcu na vzvišeni praznik svetih apostolov Petra in Pavla, dne 29. junija 1899. Posvetitev se je obnovila po opravljeni tridnevni pobožnosti na god srca Jezusovega oziroma naslednjo nedeljo leta 1900; kakor so se duhovniki tudi na tretjem škofijskem zboru, dne 7. septembra tistega leta 1900, in 'na četrtem, dne 10. av¬ gusta 1906, vnovič posvetili in zaobljubili preljubeznivemu Srcu. 3 Tudi o priložnosti posvetitve presvetemu srcu Jezu¬ sovemu dne 29. junija 1899 sem vam pisal izpodbudne besede, ko sem vam zaklical: „Pri Jezusovi ljubezni in vaši ' Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 504 535. — 336. — 5 Idem, str. 515 in 516. Idem, str. -? 686 <- ljubezni do samih sebe in do svojih vas prijazno vabim in lepo prosim, da se z duhom in s srcem udeležite tega častit¬ ljivega in svetega dejanja. Kdo bi se pač ne hotel posvetiti, bi se ne hotel zopet in zopet izročiti srcu Njega, ki bo enkrat naš sodnik in ki nas zdaj k sebi ljubeznivo vabi in kliče: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste ob¬ teženi, in jaz vas bom poživil! 11 (Mat. 11, 28). 1 Na škofijski sinodi leta 1903 sem priobčil posebno določbo o češčenju presvetega srca Jezusovega in pre- čistega srca Marijinega, v kateri sem duhovnikom naročil, da naj izpodbujajo verno ljudstvo ne le k notranjemu, mar¬ več tudi k zunanjemu češčenju presvetega Srca s tem, da vsako leto prav svečano praznujejo god srca Jezusovega s posvetitvijo, da temu Srcu posvetijo vsak prvi petek in vsako prvo nedeljo v mesecu, kakor sploh ves mesec junij, da dalje s prisrčno pobožnostjo častijo podobe srca Jezu¬ sovega, da skrbno gojijo bratovščino srca Jezusovega, ki je skoraj že v vseh župnijah po škofiji vpeljana, da se vpisujejo v družbo apostolstva molitve, da radi pošiljajo z odpustki obdarovane vzdihljaje k srcu Jezusovemu in da po vsaki tihi sveti maši s pobožnim srcem molijo: Presveto srce Jezusovo, usmili se nas! 2 Tudi na tej sinodi so se duhovniki z menoj vred dne 28. avgusta 1903 pobožno posvetili presvetemu srcu Jezusovemu, kakor se je to zgodilo na obeh poslednjih sinodah dne 10. avgusta 1906 in dne 1. septembra 1911. Pri tem še bodi omenjeno, da smo se na teh dveh škofij¬ skih zborih s posebno posvetivno molitvijo darovali in iz¬ ročili tudi prečistemu srcu Marijinemu, kakor se je vsa razsežna škofija dne 8. decembra 1904 z lastno molitvijo posvetila brezmadežnemu spočetju deviške matere Marije. 3 Dne 22. avgusta 1906 je rimska kongregacija za od¬ pustke in svete ostanke priobčila za ves katoliški svet 1 Idem, str. 394. — 2 De cultu sacratissimi cordis lesu et puris- simi cordis Mariae. (Ecclesiae Lavantinae Synodus dioecesana anno 1903 coadunata. Marburgi, 1904. Cap. LXXIV. pagg. 539 - 551). — 3 Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 607 in 608. 687 * poseben odlok Quo perennis o vsakoletni posvetitvi presvetemu srcu Jezusovemu, vsled čigar sem svojim du¬ hovnikom naročil, da naj od leta 1907 vnaprej vsako leto na praznik srca Jezusovega v vseh župnijskih cerkvah, v katerih se ta god slovesno praznuje, pred izpostavljenim Najsvetejšim z vernim ljudstvom vred s predpisano moli¬ tvijo obnovijo posvetitev presvetemu srcu Jezusovemu. 1 Da bi v svoji škofiji krepko pospešil pobožno če- ščenje presvetega srca Jezusovega, zato sem že na prvi sinodi leta 1896 vsem izpovednikom dal oblast, da smejo na praznik srca Jezusovega in med celo osmino vernike odvezovati od škofu pridržanih grehov. 2 Enako sem od svetega očeta papeža Leona XIII. leta 1899 za Lavantinsko škofijo izprosil dovoljenje, da se smejo litanije srca Jezu¬ sovega moliti tudi pri očitni službi božji. 3 V počeščenje in pobožno premišljevanje najsvetejšega Srca so na mnogih krajih pozidali kapele, so postavili al- tarje, pripravili kipe in slike. Tako je bil v srcu škofije, v stolni cerkvi v Mariboru dne 1. decembra 1898, postavljen predragoceni altar srca Jezusovega in dne 26. oktobra 1899 od mene slovesno posvečen v pričujočnosti mnogočastitih gospodov dekanov škofije, cenjenih gospodov zastopnikov slavnih uradov in prav mnogih vrlih meščanov. K pobožnosti budivno svetišče je posvečeno blagemu in veselemu spominu šestdesetletnega mašništva in dvajsetletnega papeštva Njih Svetosti papeža Leona XIII., kakor tudi spominu zlatega vladarskega jubileja Njih apostolskega Veličanstva. 4 Razentega sem v 25 letih svojega škofovanja posvetil šest altarjev v čast in hvalo presvetemu srcu Jezusovemu in sem na svojih birmskih potovanjih blagoslovil kaj lepo število kapel in podob v proslavo temu božjemu, usmiljenja polnemu Srcu. 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo. Leto 1907. Štev. III. odst. 12. str. 37 in 38. — 4 Gesta et statuta Synodi dioecesanae anno 1896 constitutae. Marburgi, 1897. Cap. VIII. pag. 289. alin. 2. — 3 Cer¬ kveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo. Leto 1907. Str. 38. — 4 Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 516. 688 <- V mestni župniji v Brežicah je bila leta 1899 osnovana družba za zidanje cerkve, ki ima po izpremembi svojih pra¬ vil vzvišeni namen, postaviti novo cerkev srca Jezusovega. Vse družbeno premoženje je doslej doseglo vsoto 26.846 K 40 h. O da bi se vendar to podjetje, prvo te vrste v škofiji, z božjo pomočjo dovršilo srečno! O tem svetišču bo pač veljala bolj kakor o jeruzalemskem tempelju tolažbe polna obljuba: Ondi bodo moje oči in ondibomojesrce vse «lni. (III. Kralj. 9, 3). V Gospodu ljubljeni škofljani! rav po pravici morem reči: Lavantinska škofija je škofija srca Jezusovega. In zategadelj se bote tudi sedaj prav radi ravnali po mojem pastirskem glasu ter se bote obenem z menoj in s svojimi dušnimi pastirji vred posvetili presvetemu Srcu. Prečastito predsedništvo škofovskih zborovanj je za svečano posve¬ titev in za sklenitev zaveze namenilo, kolikor bi bilo mo¬ goče, 1. dan januarja 1915, vendar pa je natanje določbe, kakor preložitev slovesnosti na kakovšen poznejši praznik, zlasti tam, kjer bo to potrebno zavoljo pičlega časa, za¬ voljo prestave skupnega lista v razne jezike in zavoljo drugih važnih vzrokov, popolnoma prepustilo pozameznim škofijam. Zatorej naročim za našo škofijo to le: 1. Posvetitev presvetemu srcu Jezusovemu se naj iz¬ vrši v vseh župnijskih in samostanskih cerkvah škofije prvo nedeljo po razglašenju Gospodovem, dne 10. januarja 1915. 2. Na praznik sv. treh Kraljev se naj slovesnost po¬ svetitve in zaveze s primernim povabilom oznani vernemu ljudstvu. Pri tem se naj verniki opomnijo, da prejmejo za¬ krament svete pokore in pristopijo k mizi Gospodovi. 3. V nedeljo dne 10. januarja 1915 se naj pri pred- poldanski službi božji s pridižnice prebere vernemu ljud¬ stvu skupni pastirski list avstrijskih škofov, in potem se naj pred izpostavljenim Najsvetejšim slovesno sklene po- svetivna zaveza z molitvijo, ki se nahaja v pastirskem listu. 689 s- Gospoda Kristusa pa posvečujte v svojih srcih! (I. Petr. 3, 15). Tedaj bo namreč mir božji varoval vaša srca. (Filiplj. 4, 7). Saj Gospod ne od¬ vrača in ne zametuje od svojega srca človeških otrok. Amen. V Mariboru, na sveti Božični praznik, dne 25. decem¬ bra 1914. f Mihael, knezoškof. - LXIX. Postni pastirski list z dne 25. januarja 1915 o papežu Benediktu XV., o njihovi prvi encikliki Ad beatissimi od dne 1. novembra 1914 ter o našem razmerju do svetega očeta. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, sporoči vsem vernikom Kristusovim svoje škofije pozdrav ter jim želi srečo, blagoslov in vse dobro v imenu Gospodovem! Ipsmn audite! Njega poslušajte! (Mat. 17, 5). V Gospodu ljubljeni verniki! >ežko kedaj so nas v tako kratkem času zadeli 111 ! enako žalostni in bridki dogodki, kakor zlasti v ■SeŠBj drugi polovici preteklega leta. Dne 28. februarja 1914 so naš globokoučeni in po¬ božni metropolit, premilostljivi gospod kardinal-knezonad- škof Dr. Janez Krstnik Katschthaler, mirno v Gospodu zaspali, in dne 3. marca je bilo njihovo truplo v rakvi veličastne stolnice sv. Ruperta in sv. Virgilija v Soino- gradu pokopano. Spomin cerkvenega kneza, bogatega na čednostih in dobrih delih, ostane v naši škofiji vselej bla¬ goslovljen. Slovesna vpeljava njihovega naslednika, pre- 44 ^ 690 <- častitega gospoda knezonadškofa Dr. Baltazarja Kalt- ner, v velikih dolžnosti in odgovornosti polno nadpastirsko službo dne 5. julija 1914 se je vršila v prav nemirnem času, da, skoraj že v znamenju vojske. Doba njihove vlade bodi in ostani doba miru in blagoslova za vso nadškofijo! 1 Usode polnega dne 28. junija lanjskega leta sta bila Njega cesarska Visokost nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Zofija Hohenberg v Sarajevu po samokresnih krogljah smrtno zadeta ter sta v nekaj trenotkih umrla vsled hudih poškodb. Globoko pre¬ sunjeni smo žalovali za preblagima pokojnikoma ter smo molili in še molimo za obeh rajnih dušno vzveličanje. S srčnim ganotjem in z mnogo tolažbo nas je napolnil ce¬ sarski razglas ali najvišji lastnoročni list z dne 4. julija 1914, v katerem so se Njih ces. in kralj. Veličanstvo med drugim tako le izrazili: „Šestinpol desetletij sem delil s svojimi na¬ rodi žalost in veselje, tudi v najtežjih urah vedno si svest svojih vzvišenih dolžnosti, svoje odgovornosti za srečo in nesrečo milijonov, za katere bom moral dajati račun Vse¬ mogočnemu. Nova bridka izkušnja, ki jo je nerazumljiva previdnost božja poslala Meni in Mojim, bo v Meni utrdila sklep, na potu, ki sem ga spoznal za pravi pot, stanoviten ostati do zadnjega dihljaja v prid in korist Svojim narodom. In ako bom enkrat poroštvo njihove ljubezni mogel kot najdragocenejše izročilo zapustiti Svojemu nasledniku, tedaj bo Meni to najlepše plačilo Moje očetovske skrbi. Naro¬ čim Vam, ljubi grof Sturgkh, da vsem, ki so se v teh ža¬ lostnih dnevih v stanovitni zvestobi in vdanosti zbirali krog Mojega prestola, oznanite Mojo najprisrčnejšo zahvalo 11 . 2 Grozni nasledki vnebovpijočega knežjega umora so nagloma nastopili. Dne 28. julija prežalostnega leta 1914 je izšel vsega spomina vredni cesarski manifest ali oklic avstrijsko - ogrskim ljudstvom, v katerem je bil oznanjen ' Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo z dne 1. marca 1914. Štev. II. odst. 10. str. 59 nsl ter z dne 26. julija 1914. Štev. VII. odst. 61. str. 122 nsl. — 2 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo z dne 16. julija 191-4. Štev. VI. str. 109—112. -> 691 <- začetek vojnega stanja med monarhijo in sosedno srbsko deželo. 1 Za tem so sledile druge napovedi vojske. Skoraj vsa Evropa se je zapletla v boj, ki zdaj divja med mnogimi narodi in državami. Poklicani apostol miru, skupni oče krščanstva, papež Pij X., so v svojem sila resnem pismu z dne 5. avgusta 1914 opominjali katoličane vesoljnega sveta, da se naj za¬ upno zatekajo k sedežu milosti in usmiljenja Jezusa Kri¬ stusa, kneza miru in najmogočnejšega srednika med Bo¬ gom in med ljudmi, in da ga naj ponižno prosijo za od¬ vrnitev požrešnega ognja pogubne vojske. Milo srce sve¬ tega in pobožnega Pija X. ni dolgo prenašalo razgrajajoče svetovne vojske. Ta vojska je moja smrt, tako so dejali sveti oče, in dne 20. avgusta vojnega leta 1914 so ob 6. uri zjutraj zvonovi sv. Petra naznanili nepričakovano, prežalostno vest o blaženi smrti papeža, ki bodo v cerkveni zgodovini ostali slaven zavoljo svoje odločnosti, s katero so branili pravi Kristusov nauk, zavoljo svoje gorečnosti, s katero so po¬ speševali češčenje presvete Evharistije, in za¬ voljo svoje ljubezni, s katero so objemali vse kristjane ter so kot dober oče svojim otrokom pomagali v vseh nad¬ logah. V pregloboki žalosti smo stali ob mrtvaškem odru visokega mrliča. In naša žalost je bila tem večja z ozirom na nevarni položaj časa, ki je napolnjeval narode in ljudstva v Evropi s strahom in trepetom, - V kripti ali grobnici pod tlakom bazilike sv. Petra, blizu konfesije ali grobišča sv. Petra, prvaka apostolov, počivajo zdaj zvesti namestnik Je¬ zusa Kristusa od svojega, sveti Cerkvi posvečenega apo¬ stolskega dela ter pričakujejo dan častitega vstajenja. 3 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo z dne 14. avgusta 1914. Štev. X. odst. 68. str. 139 do 146. — 2 Cerkveni zaukaznik za Lavan¬ tinsko škofijo z dne 24. avgusta 1914. Štev. XII. odst. 88. str. 170 nsl. 3 Globokovernemu papežu nameravajo v Vatikanski baziliki po¬ staviti spodoben nagrobni spomenik. V ta namen je tudi Lavantinska škofija darovala lep delež, namreč 1700 kron, kar neovržno izpričuje vdanost in ljubezen njenih prebivalcev do rajnega svetega očeta Pija X. 44* 692 Ljubi moji! Žalovali smo za svojim vrhovnim Pastirjem, Učenikom in Višeduliovnikom, toda brez skrbi in straha za prihodnost. Papeži umirajo, vendar papež, naslednik sv. in do apostolskega sedeža. V stalni spomin naj bodo tukaj priobčena dotična pisma. a) Naročitev zbirke milih darov in poročilo o tem v Rim. Nr. 573. An alle F. B. Dekanalamter! Se. Eminenz der Hochvviirdigste Herr Raphael Kardinal Merry del Val, Mitglied der Kardinal - Kommission, die Se. Heiligkeit Papst Benedikt XV. zur Errichtung eines Denkmals fiir den selig im Herrn ruhenden Heiligen Vater Papst Pius X. in der Vatikanischen Patriarchal- basilika in Rom eingesetzt hat, richtete an mich unterm 15. Janner 1915 nachstehendes Schreiben: Commissione cardinalizia per 1’ erezione del monumento al S. Padre Pio X Romae, die 15. lanuarii 1915. nella Patriarcale Basilica Vaticana. Illme. ac Revme. Domine! Innotuisse arbitror Amplitudini Tuae Beatissimum Patrem Bene- dictum XV., inito vix pontificatu, animum statim curasque adiecisse ad honorarium tumulum perillustri Decessori Suo Pio X. in ipsa Patri- archali Basilica Vaticana exstruendum. Providentiaque Ipsius constitutus iam est Patrum Cardinalium Coetus, qui curam gerat perficiendi operiš; cui quidem Iocus in eadem Basilica iam est peritorum virorum consilio assensuque Pontificis destinatus. Huic Coetui Sanctitas Sua, praeter subscriptum, accensere benigne dignata est Eminentissimos Dominos Octavium Cagiano de Azeveda et Cajetanum Bisleti, qui Pio X. operam suam studiumque navarunt qua Praefecti Domus Pontificiae; eorumque porro eo iam consilia spectant, ut quam honorificentissime tantus Pon- tifex apud posteros celebretur. Quamquam vero onus conferendi stipem ad rem necessariam ex consuetudine proprium potissimum eorum sit Cardinalium, qui a pro- xime defuncto Pontifice creati sunt, exigit tamen pietas, ut catholicorum omnium studiis ac liberalitate honestetur Pontifex, qui uno eodemque paterno animo catholicos omnes complexus est iisdemque omnes auxit beneficiis. Accedit etiam, quod ea sit Vaticani templi maiestas, is Pon- tifex honorario tumulo commendandus in eadem posteris, ut haud sane exigua sit pecuniae vis, quae ad opus perficiendum requiritur. Est igitur cur confidam fore, ut apud dioecesis tuae fideles ita foveas memoriam ac benefacta Pii X., ut, pietate ipsa submonente, unusquisque eorum adigatur ad symbolam, etsi minimam, conferendam: quam tu quidem provide admodum feceris, si diligenter colligendam curaveris Romam- qtie transmiseris. 693 Petra, živi in ne umrje. Božji ustanovitelj svete katoliške Cerkve neprenehoma skrbi za svojega namestnika v mesi¬ janskem kraljestvu na zemlji. In on ga je poslal že dne Verum id, pro delato mihi munere, satis esse arbitror me vix attigisse: novi enim quanti tu quidem semper feceris Pium X. et qua caritate memorialu iilius prosequaris. Nihil proinde dubito, quin vel hac libenter sis usurus occasione, ut hoc etiam officii genere singularem pietatem tuam obtesteris in Pontificem, cuius nomen erit profecto in catholicorum omnium benedictione, quippe qui et Apostolicam Sedem sanctissimis illustravit vitae exemplis et Ecclesiam ita vigilanter guber- navit, ut catholicas opes mirifice auxerit, firmarit. Interim maximae existimationis meae tibi sensus obtestor, quibus sum et permanere gaudeo Amplitudini Tuae addictissimus ... R. Card. Merry del Val. Illustrissimo e Reverendissimo Mons. Michele Napotnik, Vescovo di Lavant. Die kindliche Ehrfurcht vor dem sichtbaren Oberhaupte der hei- ligen katholischen Kirche verlangt es, dali ali e Katholiken des Erd- kreises durch ihre Opferfreudigkeit jenem Heiligen Vater ein Denkmal setzen, der ali e Katholiken mit ein und derselben vaterlichen Liebe umfing. Die hochvviirdigen Herren Seelsorgepriester werden demgemafi eingeladen, in schuldiger Dankbarkeit fiir die zahllosen geistlichen WohI- taten, die sie durch die Giite Sr. Heiligkeit Papst Pius X. empfangen haben, eine kleine Opfergabe zu spenden und etwa in entsprechender Weise auf die Glaubigen freundlich einzuvvirken, dati auch sie $ich durch ein Scherflein an der Errichtung eines vviirdigen Denkmals fiir Papst Pius X., der ihnen durch die Forderung des ofteren Empfanges des allerheiligsten Altarssakramentes seitens der Erwachsenen und seitens der Kinder unvergeBlich bleiben soli, beteiligen. Die hochvviirdigen F. B. Pfarramter vvollen die gesammelten Liebesgaben im Wege ihrer F. B. Dekanalamter ehestens, lang- stens jedoch bis 15. Marž I. J., ariher abfiihren, damit sie sodann von hieramts noch vor Ostern an die anfangs genannte Hochvviirdigste Kardinalkommission in Rom iibersendet werden konnen. Moge die Diozese Lavant unter den vielen Diozesen des katho¬ lischen Erdkreises vviirdig vertreten sein! F. B. Lavanter Ordinariat in Marburg, am 10. Februar 1915. y Michael, O— Fiirstbischof. Ad Nuni. 573. Eniinentissime Domine Cardinalis! Litteras aestimantissimas Eminentiae Vestrae Reverendissimae, datas die 15. mihique allatas die 30. lanuarii 1915, libenti animo com- 694 3. septembra krvavega ieta 1914 v osebi 60 letnega kardi- nala-nadškofa Bolonjskega, Jakoba Della Chiesa, ki si je po postavni izvolitvi v papeža, izvršeni od svetega kardi- municavi cum dioecesis meae Lavantinae clero populoque fideli omnes- que invitavi, ut suum quisque obolum conferat ad expensas pro monu- mento Pii PP. X. congruente erga tantum Pontificem debitae pietati. Cunctorum enim gratae memoriae fixum est, quot et quanta beneficia spiritualia ex saluberrimis imprimis eucharisticis Sanctissimi Patris de- mortui decretis in universum orbem catholicum emanaverint. Collectas, quae confiuent, una cum mea meique Capituii cathe- dralis symboIa ante Paschae festum Eminentiae Vestrae Reverendissimae transmittendas curabo. Quod dum reverenter nuntio, cum singularis observantiae et venerationis persisto sensis Eminentiae Vestrae Reve¬ rendissimae devotissimus ac obsequentissimus servitor Marburgi in Austria, + Michael, die 18. Februarii 1915. Episcopus Lavantinus. Eminentissimo ac Reverendissimo Domino Raphaeli Cardinali Merry del Val, Archipresbytero sacrosanctae Patriarchalis Basilicae Vaticanae, Romam. b) Prva pošiljatev nabranih darov in zahvala za nje. Num. 1362. Eminentissime Domine Cardinalis! Litteris meis de die 18. Februarii anni dilabentis Eminentiae Vestrae Colendissimae reverenter nuntiavi, me collectas, quae pro mo- numento Pii PP. X. fel. rec. in dioecesi mea Lavantina confluxerint, ante testa Paschalia Romam transmittendas curaturum esse. Exinde officia decanalia huc proposuerunt 1330 (mille tercentas triginta) coronas, quas una cum meo obolo 100 (centum) coronarum et mei Capituii dono 25 (viginti quinque) coronarum, in sitnima 1455 (mille quadringentas quinquaginta quinque) coronas, via c. r. cassae parsimonialis Vindobonensis Eminentiae Vestrae Reverendissimae sub- sterno. Reliqua dona, fors ventura, data occasione transmittentur. Interim quaecunque sunt fausta et felicia ad testa Paschalia ex- optans, maximae existimationis ac venerationis sensa obtestor Eminen¬ tiae Vestrae Reverendissimae devotissimus et obsequentissimus servitor Marburgi in Austria, t Michael, die 30. Marth 1915. Episcopus Lavantinus. Eminentissimo ac Reverendissimo Domino Raphaeli Cardinali Merry del Val, Archipresbytero sacrosanctae Patriarchalis Basilicae Vaticanae, Romam. Piazza della Sagrestia 31, Roma. ilime. ac Revme. Domine! Humanissimas litteras accepi die 30. Martii elapsi datas, quibus Amplitudo Tua mihi benigne transmittere curavit 1455 coronas, in ista 695 * nalskega zbora, pridejal prepomenljivo ime Benedikt XV. Morebiti se še nikdar ni v cerkveni zgodovini pokazalo delovanje božje previdnosti tako jasno in očitno, kakor dioecesi collectas in exstruendum funereum monumentuni Pii X. P. M. in Patriarchali Basilica Vaticana. Eximium hoc pietatis testimonium in Pontificem desideratissimum vehementi animo amplexus sum et nomine tum meo tum caeterorum Cardinalium, qui eidem funereo operi accu- rando sunt praepositi, gratias quam plurimas ago. Intimae existimationis meae sensus profiteor et permaneo Ampli- tudini Tuae addictissimus 10. Aprilis 1915. R. Card. Merry del Val. lllustrissimo e Reverendissimo Mons. Michele Napotnik, Vescovo di Lavant. c) Druga pošiljatev milih darov in zahvalno pismo. Num. 5065. Eminentissime Domine Cardinalis! Ad litteras aestimantissimas, datas die 15. lanuarii anni dilabentis, Eminentiae Vestrae Reverendissimae die 30. Martii 1915 Num. 1362 mille quadringentas quinquaginta quinque coronas uti collectam pro monumento Pii PP. X. in dioecesi mea Lavantina factam substravi. A die 30. Martii usque ad diem 10. Septembris anni vertentis adhjuc in dioecesi 245 (ducentae quadraginta quinque) coronae collatae sunt, quas hisce Eminentiae Vestrae Reverendissimae transmitto. Maximae existimationis ac venerationis sensa obtestor Eminentiae Vestrae Reverendissimae devotissimus et obsequentissimus servitor Marburgi in Austria, f Michael, die 12. Septembris 1915. Episcopus Lavantinus. Eminentissimo ac Reverendissimo Domino Raphaeli Cardinali Merry del Val, Archipresbytero sacrosanctae Patriarchalis Basilicae Vaticanae, Romam. —o— Excellentissime, Illustrissime ac Reverendissime Domine Archiepiscope! Velit Amplitudo Vestra Reverendissima adnexas meas litteras una cum collectis 245 K (ducentis quadraginta quinque coronis) austriaci valoris, quae per c. r. cassam postalem transmittuntur, Eminentissimo Domino Raphaeli Cardinali Merry del Val substernere. Pro qua gratia grates intimas exhibendo persisto cum singularis venerationis et observantiae sensibus Excellentissimo Domino Nuntio Apostolico addictissimus et devotissimus servitor Marburgi in Austria, T Michael, die 12. Septembris 1915. Episcopus Lavantinus. Reverendissimae Nuntiaturae Apostolicae, Vindobonam. o- -> 696 tukaj. Prst božji je očividen ob začetku papeževanja Bene¬ dikta XV. 1 Novoizvoljeni in dne 6. septembra v Sikstinski kapeli slovesno venčani papež, rojen v Genovi v palači Taglia- vacca župnije Nostra Signora delle Vigne na praznik Mari¬ jinega darovanja dne 21. novembra 1854, izhajajo iz staro- častite rodovine mejnih grofov Della Chiesa, ki pripadajo od 15. stoletja sem Genovskemu mestnemu plemstvu. Njihov oče Jožef, pomorski častnik, so umrli dne 25. maja 1892 v Rimu in njihova mati Johana grofinja Migliorati v Pegli dne 9. julija 1904. Po dokončanih ljudskih in pet¬ letnih gimnazijskih šolah je nadarjeni deček študiral modro- slovje v nadškofijskem semenišču (1869—1871). Jeseni 1871 se je marljivi mladenič vpisal na visoki šoli svojega rojst¬ nega mesta ter se je po očetovi želji posvetil pravnim naukom, čeprav se je sam odločil za duhovski stan. V vse- učiliščnih letih je plemeniti Jakob Della Chiesa zbiral krog sebe tovariše enakega mišljenja in jih je navduševal, da naj čas in delo žrtvujejo katoliškim društvom in do¬ bremu tisku. To je bilo apostolstvo izvoljenih med svetom živečih mladeničev. Po pridobljeni doktorski časti svetnega prava se je Della Chiesa podal v Rim in je vstopil dne 15. no- Roma, 12 Settembre 1915. Illmo. e Revmo. Signore! Ho ricevuto ieri la sua pregiata lettera del 12 Settembre No. 5065, colla quale ha avuto la bonta di parteciparmi 1’ invio di una cospicua offerta per il Monumento da erigersi nella Basilica Vaticana, alla santa memoria del grande e compianto Pontefice Pio X. Prego Vostra Signo- ria Ulma. e Revma, di voler gradire i sensi della mia viva riconoscenza e di quella dei miei Eminentissimi Colleghi della Commissione Carcli- nalizia. Nelle eircostanze penose del momento attuale si deve doppia- mente apprezzare questo contributo di filiale pieta verso la memoria del defunto Padre e Pastore. Voglia gradire, Monsignore, 1’ omaggio della mia gratitudine, mentre con alta stima e venerazione mi e grato rifermarmi, della Signo- ria Vostra Ulma. e Revma. devotissimo R . Card . Merry del Va l. Illmo. e Revmo. Signore Monsignor Michele Napotnik, Vescovo di Lavant. J Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo z dne 10. septembra 1914. Štev. XIII, odst. 95. str. 180 nsl. 697 vembra 1875 v staročastiti, od kardinala Capranica ustanov¬ ljeni kolegij pri Sv. Mariji v Akviru ter je obiskoval bogo¬ slovna predavanja na Gregorijanski univerzi pri odličnih pro¬ fesorjih iz družbe Jezusove, kakor so bili sloviti očetje Fran- zelin, Mazzella, Palmieri, Patrizi in Ballerini. Dne 21. decem¬ bra 1878 je bil izvrstni bogoslovec posvečen v mašnika in je koj drugi dan služil svojo prvo sveto mašo pri Sv. Petru. Novoposvečeni mašnik je bil potem sprejet v zavod Acca- demia dei Nobili Ecclesiastici ali v papeško diplomatsko šolo, pa si je leta 1880 pridobil doktorat iz cerkvenega prava ter je 1882 dovršil raznovrstne, za diplomatiško službo potrebne študije. Svoj sveti poklic so goreči duhovnik začeli izvrševati v kongregaciji za izredne cerkvene stvari, katere izveden tajnik je takrat bilMarianus RampolladelTindaro, pozneje slavni državni tajnik Leona XIII. Življenje D el la Chie- sovo je ostalo odslej najtesneje združeno z bogato nadar¬ jenim Ram pol lom, gotovo predobra šola za prihodnjega papeža. Začas Rampollovega poslaništva v Madridu so bili Del la Chiesa tajnik nuncijature, v kateri službi so si na¬ brali bogatih izkušenj in temeljitega znanja. Potem so delo¬ vali pod bistroumnim Rampollom v državnem tajništvu ter so bili dne 23. aprila 1901 imenovan za državnega pod¬ tajnika. Tedaj so pričeli modri in vneti prelat z diplomati, poverjenimi pri apostolskem sedežu, živahno osebno obče¬ vanje ter so se popolnoma priučili vsemu diplomatiškemu poslovanju. V svoji lastnosti kot državni podtajnik so došli Della Chiesa dvakrat, in sicer v letih 1889 in 1890, v uradnih poslih tudi na Dunaj. K delu potrebno moč so neutrudno delavni služabnik božji zajemali iz molitve, iz češčenja presvetega rešnjega Telesa, iz pridigovanja, izpovedovanja, iz tolaženja in pod¬ piranja ubožcev in iz pomoči potrebnim vsake vrste. To vidno nagnjenje do dušoskrbja je pač bilo Piju X. nagib, da so gorečega monsignorja dne 16. decembra 1907 povišali na nadškofijski sedež Bolonjski in jim dne 22. decembra sami v Sikstinski kapeli v znamenje svoje izredne očetovske 698 <- ljubezni podelili škofovsko posvečenje — torej svojemu ne¬ posrednemu nasledniku na prestolu sv. Petra. Od 23. februarja 1908 do 25. avgusta 1914 so novopo- svečeni nadškof vsestranski razvijali svojo pastirsko skrb v razsežni nadškofiji. Obiskovali so z gorečo vnemo župnije, pridigovali so neredko štirikrat do petkrat na dan, terjali red in snažnost v hišah božjih, pa so skrbeli za ubožce in siromake vsake vrste. Prav posebno skrb so nadduhovnik posvetili poduku in vzgoji duhovščine. Sezidali so novo škofijsko semenišče. Pri nastalih tožbah so najprej poizku¬ šali pot poduka in očetovskega opomina, bili pa so tem neizprosnejši, ako ta pot ni vodila do uspeha. S posvetnimi uradi so gojili prijazno razmerje in so znali prav dobro ceniti koristne nasledke takovšnega mirnega, Bogu prijetnega skupnega delovanja. Ko so apostolski nadpastir obhodili vso razprostrano nadškofijo, potem so nastopili božjo pot v Lurd s svetim namenom, da se tam Brezmadežni otroški zahvalijo za njeno materino varstvo in pomoč. Njihove mnoge in velike zasluge za težavno nadškofijo Bolonjsko, eno največjih in najvažnejših škofij v Italiji, so Pij X. poplačali v svojem zadnjem dne 25. maja 1914 javno praznovanem konzistoriju s sprejemom med kardinale svete rimske Cerkve. Tako so bili Della Chiesa od božje pre¬ vidnosti same izšolan in vzgojen, da bi v preresnih časih zasedli prestol sv. Petra ter z močno roko vodili in vladali vesoljno Cerkev. Za cerkveno zgodovino pomenljivega dne 3. septembra 1914 so bili mož božji Jakob Della Chiesa, in to že globoko v znamenju silne svetovne vojske, izvoljen za krepkega krmarja ladjici Petrovi. Pač iz spoštovanja do slavnega nadškofa Bolonjskega, v Bolonji tudi rojenega Pro- spera Lambertinija, pozneje papeža Benedikta XIV., enega izmed najučenejših papežev vseh časov, so si novi papež pridejali imenitno ime Benedikt XV. Da, božji blagoslov spremljaj in podpiraj vselej očeta narodov in vse njihove otroke! 1 * Franz Ehrle S. J., Von Pius X. zu Benedikt XV. (Stimmen der Zeit. Freiburg im Breisgau, Dezember 1914. Tretji zvezek, str. 201—219). 699 <- Ljubi moji! Poglavitno prizadevanje našega svetega očeta je danes in bo jutri in bo vselej, voditi vse k ljubezni Jezusa Kristusa. „Videtis, venerabiles Fratres, quam necesse sit, omni studio eniti, ut lesu C h ris ti caritas rursus in hominibus dominetur! Hoc certe semper Nobis propositum habituri sumus: velut proprium Nostri Pontificatus opus. 11 „Glejte, častiti bratje 11 , tako so pisali sveti oče na praznik vseh svetnikov dne 1. novembra 1914 vsem škofom katoliškega sveta, „kako potrebno je, se z vso gorečnostjo truditi, da bo ljubezen Jezusa Kristusa zopet zavladala v človeških srcih. To hočemo Mi gotovo vedno imeti pred očmi kot pogla¬ vitno nalogo svojega papeževanja.“ Od te iskrene ljubezni do božjega Gospoda in Vzve- ličarja prešinjen, so Benedikt XV. ob nastopu vlade dne 8. septembra, na god Marijinega rojstva 1914, poslali vsem katoličanom sveta svoje apostolsko pismo Ubi pri m um, v katerem po vzgledu svojega prednika, svetega in ne¬ smrtnega spomina vrednega Pija X., opominjajo z resnobnimi besedami k molitvi za vzveličavni mir. „Medtem ko bomo sami oči in roke k nebesom povzdigovali,“ tako beremo med drugim v tem prvem znamenitem listu našega svetega očeta Benedikta XV., „in ko ne bomo nehali moliti k Najvišjemu, prosimo, rotimo in opominjamo vse sinove Cerkve, zlasti posvečene, da brez prenehanja, bodisi v zasebni molitvi bodisi v javnih pobožnostih, prosijo Boga, - P. Ansgar Pollmann, Benedikt XV. aus der Familie der Della Chiesa. Diessen-Miinchen, 1915. Strani Vlil -j- 323. Šesto poglavje (str. 168 do 236) pripoveduje o rojstvu in o predstarših Benedikta XV. in o razmerju papeževe rodovine do Nemčije. Znamenita je tudi razprava o znanem Malahijevem prerokovanju (str. 33 nsl). — Dr. Franz Puchas, Papst Benedikt XV. Kurzer Lebensabriss fiir das Volk. Graz-Wien, 1915. Dr. Anton de Waal, Der neue Papst, unser HI. Vater Benedikt XV. Hamm in Westf., 1915. — Christian Pesch S. J., Papst Benedikt XV. und die Note der Zeit. (Stimmen der Zeit. Freiburg im Br., Februar 1915. Četrti zvezek, str. 301—313). — Papst Benedikt XV. Apostel des Weltfriedens. Biographische Skizze nach authentischen Quellen von Historicus. Wien, Briinn und Leipzig, 1914. Strani 48. vladarja in gospodarja vseh reči, naj v svojem usmiljenju odloži šibo svoje jeze, ki ž njo tepe ljudstva zavoljo njihovih grehov. Preblažena Devica in Mati božja naj pod¬ pira skupne prošnje, tista, katere rojstvo danes slavimo in ki je trpečemu človeškemu rodu, svetla kakor jutrnja zarja miru, podarila Tistega, po katerem je večni Oče hotel vse spraviti s seboj in umiriti po krvi njegovega križa, kar je ali na zemlji ali v nebesih.“ (Kol. 1, 20). Od vroče ljubezni do Boga in od prave ljubezni do bližnjega navdihnjen, so Benedikt XV. na praznik vseh svetnikov 1914 po navadi in po načelu rimskih papežev ob nastopu pontifikata izdali prvo svojo okrožnico A d bea- tissimi apostolorum Principis cathedram, name¬ njeno vsem nadpastirjem, ki so v milosti in edinosti zdru¬ ženi z apostolskim sedežem. Ta okrožnica, polna zares višeduhovniškega duha in v lepem jeziku učeča časovne razmere in stanje človeške družbe, obseza navodila in na¬ ročila, ki peljejo k miru med narodi in ljudstvi, k miru v lastnem srcu, k ozdravljenju človeške družbe. Ta željno pri¬ čakovana izjava poglavarja katoliškega krščanstva je temelj¬ nega pomena, in pač vredno in pravično je ter povsem vzveličavno in potrebno, da jo po vsej njeni vsebini pri¬ občim svojim preljubim škofljanom z ozirom na evangeljski ukaz: Njega poslušajte! Častitim bratom, patriarhom, primatom, nadškofom, škofom in drugim ordinarijem, ki so v miru in edinosti združeni z apostolskim sedežem, BENEDIKT PAPEŽ XV. Častiti bratje, pozdrav in apostolski blagoslov! sedež preblaženega prvaka apostolov po skrivnost¬ nem sklepu božje previdnosti brez svojega zaslu- ženja povzdignjen, kamor Nas je Kristus Gospod z ravno tistimi besedami kakor Petra poklical: „Pasi moja jagnjeta, —-> 701 <— pasi moje ovce 11 , 1 smo brž obrnili z največjo dobrohotnostjo in ljubeznijo svoj pogled na duhovno čredo, ki je bila iz¬ ročena Naši skrbi. Zares, neštevilna je ta čreda, saj obseza vse ljudi, ene tako, druge drugače. Vse ljudi namreč, kolikor- koli jih je, je Jezus Kristus odrešil iz sužnosti greha, ko je v ceno za nje prelil svojo kri, in ni ga človeka, ki bi bil izključen od dobrot in milosti odrešenja. Potemtakem ima božji Pastir človeški rod deloma že v varnem zavetju svoje Cerkve, deloma pa ga hoče še tja pripeljati, kakor ljubez¬ nivo zatrjuje: „Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva, tudi tiste moram pripeljati, in poslušale bodo moj glas “. 2 Mi vam nikakor nočemo prikrivati, častiti bratje, prvo, kar smo občutili v srcu, je bilo, gotovo po božji dobrot¬ ljivosti vzbujeno, nedopovedno hrepenenje po gorečnosti in ljubezni, da bi delali za vzveličanje vseh ljudi. In pri sprejetju papeške službe je bila naša želja in molitev prav tista, kakor je bila Jezusova malo pred smrtjo na križu: „Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, katere si mi dal !“ 3 Sedanja vojska. Ko smo se z višine apostolskega prestola ozrli krog sebe ter nekako v enem hipu pregledali tok dogodkov po svetu, tedaj nam je stopil pred oči prežalostni položaj člo¬ veške družbe in presunila Nas je bridka bolečina. Kako bi namreč bilo mogoče, da bi srca skupnega očeta vseh ljudi hudo ne vznemiril prizor, ki ga zdaj ponuja Evropa in ž njo vred vesoljni svet, prizor, ki ž njim v primeri morebiti, od¬ kar pomnijo ljudje, še ni bilo ne groznejšega ne žalostnej- šega? Dozdevlje se, da so zares nastopili tisti dnevi, o katerih je Kristus prerokoval: ,.Slišali bote vojske in govor¬ jenje o vojskah .. . Vzdignilo se bo namreč ljudstvo zoper ljudstvo in kraljestvo zoper kraljestvo 11 . 4 Vsepovsod gleda oko grozno sliko boja, in skoraj ni zdaj druge stvari, ki bi bila ljudem v mislih. Najbolj mogočna in cvetoča ljudstva so prijela za meč. Kaj čuda, ako se, dovolj oskrbljena s > Jan. 21, 15-17. — 2 Jan. 10, 16. - 3 Jan. 17, 11. - J Mat. 24, 6. 7. 702 -< strahovitim orožjem, ki ga je v najnovejšem času iznašla vojna umetnost, z neko nenavadno krvoločnostjo napenjajo, da bi se med seboj uničila? Razdejanju in morjenju torej ni mere. Dan za dnevom napaja zemljo topla kri in jo po¬ krivajo ranjena in mrtva trupla. Ko gledaš ljudi, ki so drug drugemu tako sovražni, boš mogel li reči, da so vsi ti - otroci enega skupnega očeta, deležniki iste narave, udje iste člo¬ veške družbe? Boš spoznal li v njih brate, ki imajo enega Očeta v nebesih? Med tem pa, ko se neštete čete srdito med seboj bojujejo, ječijo v bolečinah in nadlogah, teh tužnih spremljevalkah vojske, mesta, hiše, posamezniki. Ne¬ izmerno raste od dne do dne število vdov in sirot; vsled oviranih kupčijskih potov zastaja trgovina; neobdelana leže polja; mirujejo umetnosti; v straheh so bogatini, v stiskah siromaki, v žalosti pa se nahajajo vsi. Po teh skrajnih nezgodah ganjen, smo brž pri nastopu papeštva občutili v srcu dolžnost, da se spomnimo posled¬ njih besed svojega prednika, papeža preslavnega in pre¬ svetega spomina, in da z njih ponovitvijo začnemo apo¬ stolsko svojo službo. Zatorej smo se z vročo prošnjo obr¬ nili do njih, ki vladajo in vodijo države, da naj pomislijo, koliko solz in krvi se je že prelilo, in da naj čimpreje ljudstvom vrnejo dobrote blagodejnega miru. O, naj Nam vendar dobrotljivi Bog premilostno podeli, da bo veselo oznanilo, ki so ga peli angelji ob rojstvu božjega Odreše¬ nika, kmalu zadonelo tudi zdaj, ko smo Mi nastopili službo njegovega namestnika: „In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!“* Poslušajo naj Nas — to prosimo — tisti, ki imajo v svojih rokah srečo in nesrečo držav! Saj se vendar naj¬ dejo druga pota, druga sredstva, po katerih se morejo po¬ praviti krivice, ako so se zgodile. Ta naj poskusijo držav¬ niki z odkritosrčnim duhom in z blagovoljnim srcem, med tem pa naj odložijo orožje. Ljubezen do njih samih in do vseh narodov, ne lastni dobiček, Nas priganja, da tako go¬ vorimo. Nikar torej naj ne dopustijo, da bi ostal ta glas prijatelja in očeta brezuspešen! 1 Luk. 2, 14. -> 703 <— Vendar ni le sedanja krvava vojska, ki prinaša ljud¬ stvom nesrečo, Nam pa žalost in skrb. Drugo grozno zlo je še, ki razjeda mozeg človeški družbi, in to napolnjuje vse, ki zanj vedo, s strahom; kajti ne glede na škodo, ki jo je že napravilo in jo še bo napravilo državam, moramo po pravici reči, da je ravno ono — seme sedanje strahovite vojske. Odkar je namreč v upravi držav prenehala veljava zapovedi in naredb krščanske modrosti, ki imajo vendar v sebi pogoje za obstoj in stanovitnost državnega reda, od- tedaj so se države same ob sebi začele majati v svojih temeljih, in nastopila je takovšna popačenost duhov in iz¬ prijenost src, da se zdi, ako Bog nagloma ne bo pomagal, preti že pogin človeški družbi. Opazujemo namreč ta le zla, da v medsebojnem razmerju med ljudmi ni najti dobro¬ hotne ljubezni, da se prezirata veljava in zakonita oblast predstojnikov, da se posamezni stanovi krivično med seboj preganjajo, da ljudje po ničemurnih in minljivih dobrotah hrepenijo tako željno, kakor da bi ne bilo drugih rijnogo imenitnejših dobrin, namenjenih človeku, da si jih pridobi. V teh štirih rečeh tičijo po Našem mnenju prav tolikeri vzroki, zakaj da je človeška družba tako zelo vznemirjena. Vsi skupaj se torej moramo potruditi, da se izruje to četvero zlo, in sicer s tem, da se vrne veljava krščanskim načelom, ako nam je v resnici volja, pomiriti in prav urediti občno stanje. 1. O medsebojnem razmerju ljudi. Po nauku Kristusovem. Kar se tiče prvega, ni Kristus Gospod, ki je prav zato prišel iz nebes, da bi zopet ustanovil med ljudmi po ne¬ voščljivosti hudobnega duha razdejano kraljestvo miru, hotel, da bi ono slonelo na drugi podlagi, kakor le na pod¬ lagi ljubezni. Zato je tolikokrat ponavljal: „Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj 11 ; 1 „to je moja zapoved, da se ljubite med seboj 11 ; 2 „to vam zapovem, da se ljubite med seboj 11 : 3 kakor da bi bila njegova služba in naloga edino 1 Jan. 13, 34. — J Jan. 15, 12. — 1 Jan. 15, 17. in samo le ta, pripraviti ljudi do tega, da bi se ljubili med seboj. In je li kje dokaz ali nagib, ki bi ga Jezus ne bil porabil v ta namen? On nam vsem veli, pogled obračati gori proti nebesom: „Zakaj eden je vaš Oče, ki je v ne¬ besih 44 . 1 Vse, brez razločka narodnosti, jezika ali mišljenja, uči moliti enako molitev: „Oče naš, kateri si v nebesih 14 . 2 On zatrjuje celo, da Oče nebeški v deljenju naravnih darov ne gleda na zasluženja posameznikov: „Ki daje svojemu solncu vzhajati nad dobrimi in hudobnimi in daje deževati nad pravičnimi in krivičnimi .“ 3 Kakor pravi, da smo bratje med seboj, tako nas imenuje svoje brate: „Vi vsi pa ste bratje ; 4 da je on prvorojeni med mnogimi brati . 145 Naj¬ močnejši nagib k bratovski ljubezni, celo do tistih, ki jih naravna prevzetnost prezira, pa je ta: On hoče, da spoznamo tudi v najzadnjem siromaku čast njegove osebe. ,,Kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni . 44 6 In ni li h koncu svojega življenja prisrčno prosil Očeta, da bi bili vsi, ki bodo verovali vanj, po vezi ljubezni eno? „Kakor ti Oče v meni in Jaz v tebi . 44 7 Naposled je, viseč na križu, zlil svojo kri v nas vse, da bi se, nekako združeni in strjeni v eno telo, ljubili med seboj tako, kakor udje enega in tistega telesa. Po nauku sveta. Vendar daleč in daleč drugačni so nazori sedanjih časov. Nikdar morebiti se ni toliko, kolikor dandanes govorilo o bratovstvu med ljudmi; da, brezskrbno se prezira evangeljski nauk ter se molči o vzveličavnem delu Kristusa in Cerkve, hvali pa se bratovska ljubezen kot ena največjih pridobitev novodobne omike. V resnici pa se med ljudmi nikdar ni postopalo manj bratovski kakor sedaj. Srdita sovraštva div¬ jajo med različnimi ljudstvi; narod ločijo od naroda bolj prepiri kakor krajevne meje; v enem in tistem mestu, med istim zidovjem se vnemajo razni stanovi meščanov v med¬ sebojni zavisti in mržnji; med zasebniki pa vlada v vseh rečeh sebičnost kot najvišja postava. 1 Mat. 23, 9. — a Mat. 6, 9. — 8 Mat. 5, 45. — 4 Mat. 23, 8. — 1 • 1 Rimlj. 8, 29. — 6 Mat. 25, 40. — 7 Jan. 17, 21. 705 <— Vidite, častiti bratje, kako potrebno je, se z vso go¬ rečnostjo truditi, da bo ljubezen Jezusa Kristusa zopet za¬ vladala v človeških srcih. To hočemo Mi gotovo vedno imeti pred očmi kot poglavitno nalogo svojega papeštva; prav na to delajte tudi vi, to je Naš opomin. Ne nehajmo lju¬ dem v spomin klicati in v dejanju izvrševati nauk Janezov: „Ljubimo se med seboj ! ltI Dobre in vsega priporočila vredne so nedvomno dobrodelne naprave, na katerih je tako bogata sedanja doba; toda še le tedaj, če kaj pripo- magajo k pomnoženju prave ljubezni do Boga in do bliž¬ njega, so v resnici koristne; ako k temu ničesar ne pripo¬ morejo, tedaj nič ne veljajo: zakaj „kdor ne ljubi, ostane v srn rti “. 2 2. O priznanju avtoritete ali postavne oblasti. Po nauku sveta. Drugi vzrok splošnega nereda, smo rekli, leži v tem, da nista več sveti ljudem veljava in oblast predstojnikov. Odkar namreč nekaterim ugaja, početek vse človeške oblasti izvajati ne od Boga kot stvarnika in gospodarja vseh stvari, marveč od proste volje ljudi, odtedaj so vezi dolžnosti, ki morajo biti med predstojniki in podložniki, tako oslabele, da so videti, kakor da bi skoraj že prenehale. Nedomerno hrepe¬ nenje po prostosti, združeno z upornostjo, je namreč polagoma vse okužilo in ni prizaneslo niti družini, ko je vendar jasno kakor luč, da v njej izvira oblast iz prirodnega zakona; da, kar je najbolj obžalovati, vrinilo se je celo v svete prostore. Odtod se poraja zaničevanje postav, odtod prihajajo nemiri med ljudstvom, odtod je predrzno grajanje vsega, karkoli je zapovedano; odtod so se našla stotera pota za porušitev veljavnega reda; odtod izvirajo grozna hudodelstva tistih, ki se ne bojijo pokončevati bližnjemu premoženje in živ¬ ljenje, rekoč, da njih ne veže nobena postava. Po nauku Cerkve. K tej pokvarjenosti dejanja in nehanja, ki podira red v človeški družbi, Mi, ki Nam je od Boga izročeno oznanje- * I. Jan. 3, 23. — s I. Jan. 3, 14. 45 -> 706 <- vanje resnice, nikakor ne smemo molčati. Zatorej spomin¬ jamo narode na tisti nauk, ki ga ne more izpremeniti no¬ bena človeška domišljija: „Ni oblasti od drugod, kakor od Boga; katere pa so, so od Boga postavi jene V Kdorkoli je torej med ljudmi predstojnik, bodi da je vladar bodi da je od vladarja odvisen, njegova oblast izhaja od Boga. Zato uči sv. Pavel, da je treba, ne iz drugih vzrokov, marveč ker to terjata vera in vest, izkazovati pokorščino tistim, ki vsled svoje oblasti zapovedujejo, razen če bi ukazovali kaj zoper božje zapovedi: „Zatorej morate podložni biti, ne samo zavoljo kazni, marveč tudi zavoljo vesti“. 2 Z besedami Pavlovimi se zlaga, kar uči knez apostolov: „Bodite torej podložni vsaki človeški oblasti zavoljo Boga, bodisi kralju kot najvišjemu ali vojvodom, kakor od njega poslanim .. .“ 3 Iz tega sklepa apostol narodov, da se tisti, ki se trdovratno ustavlja postavnemu oblastniku, zoperstavlja Bogu ter si služi večne kazni: „Kdor se torej ustavlja oblasti, se ustavlja božji volji; kateri pa se ustavljajo, sami sebi kopljejo pogubljenje 11 . 4 Veljava oblasti v javnem življenju. Pomislijo naj to vladarji in voditelji narodov ter naj pre¬ udarijo, je li pametna in javni oblasti ter državam koristna misel, ločiti se od svete vere Jezusa Kristusa, od katere ima oblast sama toliko pomoči in podpore. Zopet in zopet naj se vprašajo, je li državna modrost, hoteti, da bi bil nauk evangelja in Cerkve izključen iz državne uprave, iz javnega poduka mladine. Iz izkušnje je le predobro znano, da člo¬ veška oblast izgubi veljavo tam, odkoder je izgnana vera. Kar se je namreč prigodilo prvemu človeku, ko se je izne¬ veril svoji dolžnosti, to zadene navadno tudi države. Brž ko je njegova volja odpadla od Boga, so v njem nebrzdane strasti zavrgle vlado volje; enako tam, kjer vodniki ljudstva zaničujejo božjo veljavo, navadno zaničuje ljudstvo njihovo veljavo. Ostaje seveda to, kar je pač v navadi, da se namreč zatre nevarno gibanje množic s silo; toda s kakšnim uspe¬ hom? S silo se uženejo telesa, ne pa duhovi. 1 Rimlj. 13,1. — 2 Rimlj. 13, 5. — 8 1. Petr. 2,13. 14. — 4 Rimlj. 13, 2. 707 <- 3. O družabnem miru. Ako pa je uničena ali oslabljena tista dvojna vez, kr drži telo vsake družbe skupaj, namreč vez udov z udi po medsebojni ljubezni in vez udov z glavo po pokorščini do postavne oblasti, kdo se bo mogel potem še čuditi, častiti bratje, videč, da je ta človeška družba razdeljena kakor v dve bojni četi, ki se srdito in silovito borita med seboj? Na eni strani stojijo tisti, ki jim je srečna usoda podelila alt lastna pridnost prinesla veliko bogastvo, in njim nasproti so siromaki in ubogi delavci, polni sovraštva in nevoščlji¬ vosti do prvih zato, ker ne morejo enako dobro živeti kakor oni, čeprav so ž njimi ene in tiste narave. Ako so namreč enkrat zaslepljeni po praznih obljubah lažnivih voditeljev, po katerih volji se navadno popolnoma ravnajo, kdo jih bo potem še prepričal, da iz tega, če so ljudje enaki po naravi, ne sledi, da bi morali v družbi vsi zavzemati enako mesto, marveč da gre posamezniku tisto stanje, katero si je s svojim delom in obnašanjem, ako ni bilo izrednih zaprek, ustvaril? Če torej siromašnejši črtijo bogatejše, kakor da bi si bili ti prilastili tuje blago, tedaj ne grešijo le zoper pravičnost in ljubezen, temveč ravnajo tudi proti zdravi pameti, zlasti zato, ker je tudi njim na voljo dano, da si poskušajo, če hočejo, s poštenim delom izboljšati svoje stanje. — Kakšno in koliko škodo pa prinaša ta zavistni boj stanov poedincem in človeški družbi, o tem ni treba govoriti. Vsi vidimo in obžalujemo pogostne stavke delav¬ cev, vsled katerih se tok zasebnega in javnega življenja tudi v najbolj potrebnih poslih mnogekrati na mah ustavi; enako tudi hrupne nastope nezadovoljnih in razgrajajočih množic, pri katerih se neredko prigodi, da se stvar odloči z orožjem in da teče človeška kri. Krščanstvo, rešitelj človeške družbe. Ne bomo tukaj ponavljali dokazov, s katerimi se dajo prepričevalno ovreči zmote socijalistov in njihovih sodrugov. To je z visoko modrostjo storil Leon XIII., Naš prednik, v svojih spomina vrednih okrožnicah. In vi, častiti bratje, 45 * -> 708 bote po svoji gorečnosti skrbeli, da se nikdar ne bodo po ¬ zabila tista prevažna načela, marveč da se bodo v katoliških društvih in zborovanjih, pri oznanjevanju božje besede, v očitnih spisih Naših somišljenikov učeno razpravljala in po¬ navljala, kadarkoli bo priložnost to nanesla. Vendar moramo pred vsem — ne pomišljamo se tega ponoviti — z vsako¬ vrstnimi dokazi in nagibi, ki nam jih podajajo evangelj ali človeška narava ali red v javnem in zasebnem življenju, vse opominjati, da se naj po božji zapovedi z bratovskim srcem ljubijo med seboj. Sicer moč te ljubezni gotovo ni tolika, da bi odpravila različno razdelitev premoženja in torej razliko stanov — to je ravno tako nemogoče, kakor, da bi v živem telesu imeli vsi udje enako delo in veljavo - vendar pa bo ljubezen dosegla, da se bodo višji nekako približali nižjim ter bodo ž njimi ravnali ne le pravično, kakor se spodobi, temveč dobrohotno, prijazno, potrpežljivo; ti poslednji pa, da se bodo veselili sreče prvih in da bodo zaupali v njihovo pomoč, prav tako, kakor se med sinovi ene družine mlajši opira na varstvo in pomoč starejšega. 4. O namenu vseh človeških dejanj za večnost. Toda, častiti bratje, zla, ki smo jih dozdaj obžalovaje naštevali, imajo skupno globoko korenino in ako se dobri z vsemi močmi ne potrudijo izruvati te korenine, tedaj gotovo ne bomo dosegli tega, kar želimo, namreč stalnega in traj¬ nega miru v človeški družbi. • Nauk sveta. Kaj da je ta korenina, nam jasno pove apostol: „Ko¬ renina . .vsega hudega je poželjivost“. ] In zares, če stvar prav opazujemo: vsa zla, na katerih zdaj boleha človeška družba, izvirajo iz tega studenca. Brezverske šole, ki po- kvarjajo mlada srca, mehka kakor vosek; spisi, ki vsak dan ali v presledkih slabo vplivajo na mišljenje neizkušene mno¬ žice, in druge zadeve, o katerih odločuje javno mnenje, vse to, pravimo, je napolnilo človeška srca s tisto prepogubno I. Tim. 6, 10. - 5 = 709 zmoto, da človek nima upati drugega večnega življenja, v katerem bo resnično srečen; tukaj, tukaj na zemlji da je njegova sreča v bogastvu, v posvetni časti, v uživanju na- sladnosti tega življenja. Potemtakem se nihče ne bo čudil, ako ljudje, po svoji naravi ustvarjeni za srečo, s tisto silo, s katero hrepenijo po vsem dobrem, odrivajo vse, karkoli jih ovira ali jim je napoti v dosegi zemeljske sreče. Ker pa zemeljske dobrote niso na posameznike enako razdeljene in ker mora državna oblast zabranjevati, da posameznik ne prestopa mej svoje prostosti in si ne prisvaja kaj tujega, zato se črti javna oblast, zato tleje v srcih siromakov za¬ vist do bogatinov, zato se razni stanovi sovražijo in pre¬ pirajo med seboj. Drugi se namreč trudijo, na vsak način doseči in ugrabiti, česar nimajo, drugi pa obdržati in še pomnožiti, kar imajo. Po nauku Kristusovem. Ker je Kristus Gospod vedel to vnaprej, zato je v tisti nebeško-vzvišeni pridigi na gori posebej razložil, v čem da obstoji blaženost človekova na zemlji. Reči se mora, da je Gospod s to pridigo položil nekako temelj krščanskemu modroslovju. Celo ljudje, ki jim je vera povsem tuja, pri¬ znavajo, da pridiga na gori obseza čudovito modrost in najpopolnejši verski in nravski nauk, in nedvomno so vsi enega prepričanja, da pred Kristusom, ki je resnica sama, o tej stvari nihče ni učil ne kaj podobnega ne z enako resnobo in močjo, niti ne s tako prisrčno ljubeznijo. Te božje modrosti notranji in najgloblji zmisel pa je, da je to, kar imenujemo dobro zemeljskega življenja, le na videz dobro, ne pa v resnici. Zatorej te dobrote tudi niso takšne, da bi po njih uživanju človeško življenje moglo biti srečno. Po božji naredbi namreč bogastvo, čast, naslada človeku ne samo ne prinesejo sreče, mnogoveč se človek mora vsemu temu zavoljo Boga odreči, če hoče doseči pravo srečo. »Blagor vam ubogim! Blagor vam, ki zdaj jokate! Blagor vam, ko vas bodo ljudje sovražili in ko vas bodo izganjali in zasramovali in zametovali vaše ime -> 710 <- kakor hudo ! 111 Po bolečinah namreč ter stiskah in nadlogah tega življenja si odpiramo, ako jih prav prenašamo, vhod k tistim popolnim in neminljivim dobrotam, „ki jih je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo 11 . 2 Vendar pa se zdi, da je ta verski nauk od večine ljudi zanemarjen, pri mnogih povsem pozabljen. Toda potrebno je, častiti bratje, da se vsi duhovi preobnovijo po tej resnici; drugače ljudje in človeška družba ne bodo prišli do mira. Tiste torej, katere tlačijo kakršne¬ koli nadloge, opominjamo, da naj ne upirajo svojih oči na zemljo, kjer smo tujci, marveč naj jih povzdigujejo k ne¬ besom, kamor potujemo: „saj nimamo tukaj obstoječega mesta, temveč iščemo prihodnjega 11 . 3 Sredi v bridkostih življenja, s katerimi Bog izkuša stanovitnost svojih služab¬ nikov, pa naj pogostokrat pomislijo, kaj da jim je priprav¬ ljeno v plačilo, ko bodo izšli kot zmagovalci iz teh nevar¬ nosti: „Zakaj naša sedanja, kratka in lahka nadloga nam pripravlja neizmerno visoko, večno čast, ki vse presega 11 . 1 Slednjič je treba z vsemi močmi in silami delati na to, da bo v ljudeh oživela vera v nadnaravne stvari in se bo vzbudilo spoštovanje in upanje večnih dobrot ter hrepe¬ nenje po njih. To mora biti poglavitna naloga vam, častiti bratje, ostali duhovščini in vsem Našim vernikom, ki se trudijo, zbrani v razna društva, pospeševati slavo božjo in dobro srečo človeške družbe. V enaki meri namreč, kakor se bo pri ljudeh množila vera, bo pojemalo njih neredno poželjenje po dosegi ničemurnih zemeljskih dobrot, in ko bo oživela ljubezen, bodo se sčasoma polegli družabni ne¬ miri in boji. 5. Notranje cerkvene razmere. Spomin Piju X. Zdaj pa, če obrnemo pogled od človeške družbe k lastnim zadevam Cerkve, opazimo pač marsikaj, kar more Našo dušo, presunjeno po toliki stiski sedanjih časov, vsaj nekoliko potolažiti in okrepiti. Kajti poleg preočitnih do- 1 Luk. b, 20-22. — 3 I. Kor. 2, 9. — 3 Hebr. 13, 14. - 4 II. Kor. 4, 17. £ 711 $■ kazov tiste božje moči in nepremagljivosti, ki je Cerkvi lastna, Nam prinašajo ne malo tolažbe zlati sadovi delavne skrbnosti, ki Nam jih je zapustil naš prednik Pij X., kateri je razsvetlil apostolski sedež z vzgledi nad vse svetega življenja. Vidimo namreč, da je vsled njegovega dela vobče med duhovščino vzplamtela verska gorečnost, da je vzbu¬ jena pobožnost krščanskega ljudstva, da sta povečana v krščanskih društvih delavnost in red, da so ustanovljeni in po številu pomnoženi škofijski sedeži, da je za poduk duhovskega naraščaja z ozirom na cerkvene postave in, vkolikor je potrebno, na časovne razmere vse oskrbljeno, da so* od poduka v svetih vedah odstranjene nevarnosti predrznih novotarij, da je cerkvena glasba urejena tako, da prav služi veličastvu svetih skrivnosti; da je povišana le¬ pota službe božje; da je po novih misijonih oznanjevalcev evangelja krščansko ime daleč razširjeno po svetu. Velike so res zasluge Našega prednika za Cerkev, in še poznejši rod jih bo hranil v hvaležnem spominu. Ker pa je njiva hišnega očeta, o kateri govori evangelj, po božjem pripuščenju vedno pristopna hudobiji sovražnega človeka, zato ne bo nikdar nastopil čas, v katerem bi je ne bilo treba obdelovati, da rastoča ljuljka ne zaduši dobrega sadu. Ker torej mislimo, da tudi Nam velja, kar je Bog rekel pre¬ roku: „Glej, postavil sem te danes nad ljudstva in kraljestva, da izdiraš in podiraš .. da zidaš in sadiš 11 ,’ zato si bomo, ko¬ likor bo v Naših močeh, prizadevali, karkoli bo hudo, zabranje- vati, dobro pa pospeševati, dokler Knezu pastirjev ne bo volja, terjati od Nas računa o oskrbovanju izročene Nam službe. Nekatere posebej pomenljive reči. Zdaj torej, častiti bratje, ko vas vse nagovorimo prvi¬ krat po Svojem listu, se Nam zdi pripravna priložnost, da se dotaknemo nekaterih poglavitnih reči, katerim smo skle¬ nili posvečevati svojo posebno skrb; tako se bodo, ako bote vi pospeševali in podpirali s svojim delom Naše delo, tem prej pokazali zaželjeni sadovi. Jer. 1, 10. 712 s- Opomin k edinosti v Cerkvi. V vsaki družbi ljudi, iz kateregakoli vzroka so se ze¬ dinili, je za uspeh skupnega dela največje važnosti', da po¬ samezni udje delajo za enaki namen v najvišji slogi. Zato Nam je pred vsem skrbeti, da prenehajo vse kakršnekoli needinosti in razprtije med katoličani, in da vprihodnje ne nastanejo še nove, marveč, da so vsi povsem edini v mislih in dejanjih. — Dobro vedo sovražniki Boga in Cer¬ kve, da služi sleherna nesloga v naših bojnih vrstah njim v zmago; zategadelj se držijo stare navade, da, kadar vidijo katoličane bolj edine, tedaj poskušajo zvijačno zasejati med nje seme prepirov ter tako razdreti njih edinost. O, da bi se jim vendar ta poskus ne bil tolikokrat posrečil v toliko škodo vere! Ako je torej zakonita oblast odločno kaj za¬ povedala, tedaj ni nikomur dovoljeno prezirati zapovedi zato, ker mu ne dopada; marveč vsakdo naj podvrže svoje osebno mnenje sodbi tistega, kateremu je podložen, ter se naj v pokorščini po njej ravna, kakor je dolžen v svoji vesti. — Enako se nobeden, ki ni poklican, naj ne nosi, bodisi v knjigah in časnikih bodisi v javnih predavanjih, kakor da bi bil v Cerkvi učenik. Vsem je znano, komu da je od Boga izročeno učeništvo v Cerkvi; njemu torej ostani ne- prikrajšana pravica, da govori po svoji razsodnosti, kadar hoče; drugim pa je dolžnost, da ga verno poslušajo ter so pokorni njegovi besedi. V vprašanjih pa, v katerih se more brez nevarnosti za vero in cerkveni red — ker še ni padla odločitev apostolskega sedeža — zastopati različno mnenje, seveda ni nobenemu zabranjeno, povedati in braniti, kar misli. Vendar pa bodi od teh razprav daleč vsaka nezmer¬ nost v besedi, ki bi mogla hudo žaliti ljubezen; sleherni naj brani svoje mnenje, prostodušno sicer, vendar pa po¬ hlevno, in naj si ne lasti pravice, tistim, ki so nasprotnega mnenja, samole zavoljo tega podtikati sumljivo vero ali ne¬ zanesljivost v mišljenju. Mi hočemo, da se Naši tudi varu¬ jejo tistih imen, ki so se v novejšem času začela rabiti za ločitev katoličanov od katoličanov: njih se naj ogibljejo ne č 713 * le kot »pogubnih novotarij v besedah 11 , ki niso primerne ne resnici ne pravici, ampak tudi, ker iz njih izvirata velika nemirnost in zmešnjava med katoličani. Moč in narava ka¬ toliške vere je takšna, da se ji ne more ničesar dostaviti in ničesar odvzeti: ali se vsa sprejme ali pa vsa zavrže. „To je katoliška vera, in kdor nje zvesto in trdno ne bo veroval, ne bo mogel vzveličan biti.“' Ni torej treba pridevkov za zaznamovanje katoliške veroizpovedi; zadostuj vsakemu tako le izpovedati: „Kristjan je moje ime, katoličan pa moj priimek 11 ; naj se le potrudi, da bo v resnici to, kar se ime¬ nuje. O modernizmu in novodobnem duhu. Sicer pa od tistih, ki so se posvetili delu v skupno korist katoliške stvari, terja Cerkev dandanes vse drugo,, kakor da bi tratili čas z vprašanji, ki nič ne koristijo; terja,, da si prizadevljejo z vsemi močmi, vero ohraniti nespre¬ menjeno in čisto vsake sence zmot, predvsem pokorno sledeč za Tistim, ki ga je Kristus postavil variha in tolmača resnice. Nahajajo se tudi dandanes, in ne preredki, ki jim, kakor pravi apostol, „ugaja, kar ščegeče ušesa, in ki si, ker ne trpijo zdravega nauka, izbirajo po svojih željah učenike ter odvračajo ušesa od resnice, obračajo pa se k basnim 11 . 2 Napihnjeni namreč in navzeti visokega mnenja o človeškem duhu, ki je v resnici, seveda z božjo pomočjo, neverjetno napredoval v spoznanju prirode, so nekateri, zanašajoč se na lastno sodbo, začeli prezirati veljavo Cerkve ter so v svoji predrznosti zašli tako' daleč, da so se upali, božje skrivnosti same in vse, kar je Bog ljudem razodel, meriti s svojim umom ter prikrojevati duhu sedanjih časov. Tako so nastale grozne zmote modernizma, ki ga je Naš prednik prav imenoval „posnetek vseh krivih ver 11 in ga je slovesno obsodil. To obsodbo torej, častiti bratje, Mi v vsem obsegu s tem ponovimo; in ker še ni popolnoma zatrta ta pogubna kuga, marveč se še zdaj tuintam, čeprav skrivaj, dalje plazi, zato opominjamo vse, da se kar najskrbneje varujejo 1 Veroizpoved sv. Atanazija. — 2 II. Tim. 4, 3. 4. 714 sr kakršnegakoli okuženja s tem zlom, o katerem se primerno more trditi, kar je Job izrekel o drugem zlu: „Ogenj je, ki do pogube žre in vse mladike s korenino izruje 11 . 1 — In ne želimo le, da bi se katoličanje varovali samo zmot, marveč tudi mišljenja ali, kakor pravijo, duha modernistov. Kogar ta duh vodi, tisti z mržnjo zametuje vse, karkoli spominja na starodavne čase, željno pa se oprijemlje, kjer le more, novotarij: v govorjenju o božjih rečeh, v oprav¬ ljanju službe božje, v katoliških napravah, celo v zasebnih pobožnih vajah. Hočemo torej, da vsem ostane tisto načelo očetov sveto: „Nič se naj ne obnavlja, razen kar je iz¬ ročeno 11 . Sicer se moramo tega načela trdno držati pred vsem v resnicah vere; vendar pa je treba, da se po njem ravnamo tudi v stvareh, ki dopuščajo izpremembo, čeprav tudi v teh večinoma velja pravilo: Non nova, sed noviter— ne novega, temveč na novo. Pospeševanje katoliških društev. Ker pa, bratje častiti, ljudi k očitnemu izpoznavanju vere in k življenju po načelih vere najuspešneje izpodbujajo bratovski opomini in medsebojni vzgledi, zato se sila ra- dujemo, da nastajajo vedno nova katoliška društva. Srčno želimo, da bi tista ne le naraščala, marveč hočemo, da bi prav pod Našim varstvom in z Našo pomočjo vedno cve¬ tela: cvetela pa bodo, ako se bodo stanovitno in zvesto ravnala po navodilih, katera jim je že dal ali katera jim še bode dal apostolski sedež. Katerikoli se torej kot člani takšnih društev trudijo za Boga in Cerkev, naj nikdar ne pozabijo, kar kliče Modrost: „Pokoren človek bo govoril o zmagi 11 . 2 Ako namreč ne bodo poslušni Bogu po pokor¬ ščini do vodnika Cerkve, si tudi božje pomoči ne bodo pridobili in se bodo zastonj napenjali. Potrebnost pobožnih in poslušnih duhovnikov. K vsemu temu pa — da bo imelo uspeh, ki ga pri¬ čakujemo — veste, častiti bratje, da je potrebno modro in ' Job 31, 12. — » Pregov. 21, 28. --> 715 <-— marljivo delo tistih, ki jih je Kristus Gospod poslal kot „delavce v svojo žetev“, to je duhovnikov. — Zato mora biti, to umejete, prva vaša skrb, da bote v tistih, ki so med vami že posvečeni, gojili stanu primerno svetost, druge pa, ki se pripravljajo na duhovski poklic, da bote z najboljšimi nauki in opomini prav vzgojevali za tako sveto službo. Da bi to storili blage volje prav goreče, k temu vas — čeprav vaša marljivost ne potrebuje opomina — opominjamo in tega vas tudi prosimo. Gre se namreč za takšno stvar, da nobena druga ni večjega pomena za blaginjo Cerkve. Ker sta o tem posebej govorila Naša prednika, Leon XIII. in Pij X. blaženega spomina, zato nimamo Mi tukaj še kaj pristaviti. Le to vas prosimo, svarite in skrbite, da se na- redbe obeh premodrih papežev, zlasti Pijev „Nauk duhov- nikom“, nikdar ne bodo pozabile, temveč kar najvestneje izpolnjevale. O pokorščini duhovnikov posebej. Nekaj pa je, česar ne smemo zamolčati: Vse duhov¬ nike namreč, kar jih je, hočemo kot svoje preljube sinove opomniti, kako zelo jim je v njih lastno vzveličanje in v uspešno izvrševanje svete službe potrebno, da je slednji s svojim škofom najtesneje zedinjen in škofu celo pokoren. Žal, da tiste prevzetnosti duha in upornosti, ki je lastna sedanjim časom, niso prosti, kakor smo zgoraj z žalostjo omenili, vsi služabniki Gospodovi; in neredko se zgodi nadpastirjem Cerkve, da jih zadenejo razžaljenja in napadi od tam, od koder bi po pravici smeli pričakovati tolažbe in pomoči. Pa tisti, ki tako žalostno zanemarjajo svojo dolžnost, naj vnovič in vnovič pomislijo, da je oblast tistih božja, katere je „Sveti Duh postavil škofe, da vladajo Cer¬ kev božjo 11 . 1 In če se, kakor smo videli, ustavlja Bogu, kdor se ustavlja katerikoli postavni oblasti, tedaj nedvomno mnogo bolj brezbožno ravnajo tisti, ki ne izkazujejo po¬ korščine škofom, katere je Bog posvetil s pečatom svoje oblasti. „Ker mi ljubezen 11 , tako sv. mučenec Ignacij, „ne 1 Dej. apost. 20, 28. 716 š- dopušča molčati o vas, zato vas brž opomnim, da bodite edini v besedi božji. Zakaj Jezus Kristus, neločljivo naše življenje, je beseda Očetova, in enako so škofje širom sveta postavljeni v besedi Očetovi. Zato je vaša dolžnost, da se v edinosti držite besede škofove 14 .' Kakor ta preslavni mu¬ čenec, enako so učili vsi cerkveni očetje in učeniki. — In zares, pretežko breme nosijo cerkveni nadpastirji že zavoljo težavnih časov, in še težja je njihova skrb za vzveličanje izročene jim črede: „Oni namreč čujejo kakor taki, ki bodo dajali odgovor za vaše duše 14 . 2 Ali se ne morajo brezsrčni imenovati tisti, ki jim z odpovedjo dolžne pokorščine po- množujejo to breme, to skrb? „To ni za vas dobro 44 , 3 bi jim rekel apostol, in sicer zato ne, „ker je Cerkev z duhov¬ nikom zedinjena množica in za svojim pastirjem hodeča čreda 44 . 4 Iz tega sledi, da ni s Cerkvijo, kdor ni s svojim škofom. Žalostno stanje apostolskega sedeža. Ugovor zoper osvojitev cerkvene države. In zdaj, častiti bratje, k sklepu svojega lista, se ne¬ hote vrnemo k temu, s čimer smo začeli. In vnovič z go¬ rečo molitvijo prosimo konca tej prenesrečni vojski za člo¬ veško družbo in za Cerkev: za človeško družbo, da bi, ko bo sklenjen mir, v resnici napredovala v vsakovrstni omiki; za Cerkev Jezusa Kristusa pa, da bi prosta vseh ovir na¬ daljevala od konca do kraja sveta svoje delo ljudem v po¬ moč in v vzveličanje. — Res, Cerkev že predolgo ne uživa popolne prostosti, kakršna ji je potrebna, in sicer odkar njenemu poglavarju, rimskemu papežu, ni več na razpolago tista posest, ki si jo je bil po sklepu božje previdnosti po¬ tekom stoletij pridobil v varstvo svoje prostosti. Odvzetje te posesti je ne malo vznemirilo katoličane, kakor ni moglo to drugače biti. Vsi namreč, ki se imenujejo otroci rimskega papeža, naj si bodo blizu ali daleč, po vsej pravici smejo terjati, češ, da naj ne bo nobenega dvoma, da je njihov 1 V listu Efežanom 3, 2. — 2 Hebr. 13, 17. — 3 Hebr. 13, 17. — 4 Sv. Ciprijan Florenciju in Pupijanu v listu 66 (69). -~> 717 <- skupni oče v oskrbovanju apostolske službe resnično in celo očividno neodvisen od vsake človeške oblasti. Zatorej, kakor zelo želimo, da bi ljudstva čimpreje sklenila mir med seboj, tako tudi želimo enako, da bi za poglavarja Cerkve prenehalo to neprimerno stanje, ki iz večkaterih razlogov silno škoduje miru narodov. Terjatve torej, ki so jih Naši predniki, ne iz človeških ozirov marveč vsled svoje svete službe, večkrat stavili v tej stvari, da bi branili pravice in čast apostolskega sedeža, Mi iz enakih vzrokov s tem po¬ novimo. Preostaje, častiti bratje, ker so srca vladarjev in vseh tistih, ki morejo konec storiti omenjenim grozotam in nad¬ logam, v božji roki, da povzdignemo svoj glas v molitvi k Bogu ter v imenu vsega človeškega rodu zakličemo: „Daj mir, o Gospod, v naših dnevih!“ On, ki o sebi pravi: „Jaz sem Gospod .. ki dajem mir“, 1 naj, po naših molitvah ganjen k usmiljenju, kmalu pomiri valove viharjev, ki pretresajo tako državno kakor versko družbo. Milostno nam stoj ob strani preblažena Devica, ki je rodila Kneza miru, ter sprejmi ponižnost Naše osebe, papeško našo službo, Cerkev in ž njo duše vseh ljudi, odrešene po krvi njenega božjega Sina, v svoje materino varstvo in zavetje! V zastavo nebeških darov in v znamenje svoje nagnje¬ nosti iz srca podelimo vam, častiti bratje, vaši duhovščini in vašemu vernemu ljudstvu apostolski blagoslov. Dano v Rimu pri Sv. Petru, na praznik vseh Svetnikov, dne 1. novembra 1914, v prvem letu Našega papeštva. PAPEŽ BENEDIKT XV. * * * V Gospodu ljubljeni verniki! ako so torej Benedikt XV., Blagoslovljen, govorili v svoji požrtvovalni in usmiljenja polni pastirski ljubezni, in njihova jasna beseda je vzbudila vsepovsod najvišje občudovanje. Skrbni dobri '* Iz. 45, 6. 7. -> 718 <- pastir nam vsem, celi svoji čredi, kažejo tja na najhujša telesna in duševna zla, ki se širijo v človeški družbi. Na¬ štejejo vzroke in nam podajo pripravne odpomočke. Naša stvar je zdaj, da si vzamemo njihove opomine k srcu ter uravnamo po njih svoje delovanje. V krasni okrožnici na¬ risani načrt delovanja Benedikta XV. bodi tudi naš načrt za prihodnost. S papežem v soglasju hočemo misliti in čutiti, govoriti in delati. Kakor Benedikt XV. v svojem višeduhovniškem srcu objemajo vse ljudi, lastne otroke in še zunaj Cerkve tava¬ joče, enako si hočemo mi, kolikor je v naših močeh, pri¬ zadevati in na to delovati, da se bo izpolnilo vroče hrepe¬ nenje Odrešenika sveta po enem pastirju in enem hlevu. Sveti oče občutijo srčno bolečino nad trpljenjem svojih otrok vsled grozne svetovne vojske in goreče molijo k nebesom za svetovni mir. Tudi mi žalujemo nad nesrečami in nadlogami boja, ki ga nismo hoteli imeti, marveč nam je bil vsiljen od premočnih sovražnikov, vendar pa smo popolnoma vdani Bogu, vanj trdno zaupamo in ga prosimo zmage in miru. Sveti oče vidijo v grehu notranji vzrok zunanje vojske in nas opominjajo k stanovitnemu boju zoper ta vzrok boja. Oni želijo od vseh izvrševanje ljubezni kot zdravilo proti razporu in prepiru, proti zdražbi in neslogi. Oni terjajo pokorščino do sleherne, od Boga postavljene oblasti in gosposke. Oni obsojajo neupravičene sodbe, svarijo pred novotarstvom, zlasti pred modernizmom, tem posnetkom vseh krivih ver, in pred njegovim duhom in njegovimi na¬ meni. Oni prepovedujejo lakomnost in zapovedujejo, obra¬ čati minljive stvari na Stvarnika vsega dobrega, na Boga, da bodo imele njegov blagoslov. Oni opominjajo katoliške duhovnike, da naj stojijo na višini svojega poslanja in svoje naloge ter da naj grešnemu človeštvu posredujejo z besedo in vzgledom in pa z neumornim delom in naporom milosti odrešenja. Vse te nauke in opomine moramo v veseli po¬ korščini in z najglobokejšim spoštovanjem sprejeti kot na¬ vodila- in naročila tistega Učenika, nad katerim se je na gori -> 719 izpremenjenja slišal „glas iz oblaka: Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam svoje veselje; njega poslušajte!“ (Mat. 17, 5). Ljubezen Kristusova do ljudi je gnala Benedikta XV., da so od nastopa papeštva sem delovali kot knez miru.. Za vzvišeni praznik miru, za sveti božič, so želeli doseči vsaj premirje med vojskujočimi se državami; ta krščanski predlog sicer ni bil venčan z zunanjim, pač pa z moralnim uspehom. Zato pa je bil blagosrčni trud svetega očeta za izmenjavo vojnih ujetnikov, ki so postali nesposobni za nadaljnjo vojaško službo, vsestranski prijazno sprejet. Dne 31. decembra 1914 so poslali papež Benedikt XV. Njih apostolskemu Veličanstvu, našemu blagemu vladarju - jubi- larju, ta le brzojav: „V zaupanju na čustva krščanske lju¬ bezni do bližnjega, od katere je Vaše Veličanstvo prešinjeno, prosimo Vaše Veličanstvo, da bi končali to nesrečno leto ter začeli novo z dejanjem vladarske plemenitosti s tem, da Vaše Veličanstvo sprejmete Naš predlog, naj bi se iz¬ vršila med vojskujočimi se državami izmenjava za vojaško službo vprihodnje nesposobnih vojnih ujetnikov. 11 Presvetli cesar so na to odgovorili svetemu očetu z naslednjim ljubeznivim brzojavom dne 1. januarja 1915: „Globoko ganjen po čustvih krščanske ljubezni do bliž¬ njega, ki je Vaši Svetosti narekovala blagosrčno misel iz¬ menjave vojnih ujetnikov, spoznanih kot nesposobnih za vojaško službo, sem brzojavno že naročil svojemu poslancu pri sveti stolici, naj naznani kardinalu državnemu tajniku, da moja vlada načeloma iz srca odobruje ta lju¬ beznivi predlog in da bo nemudoma začela z državami, ki pridejo v poštev, pogajanja, ki naj dovedejo predlog Vaše Svetosti k dejanskemu uresničenju/ Za to preblago dejanje bo papežu-kralju ves izobra¬ ženi svet iz srca hvaležen. Zlasti bodo deležniki te dobrote vedno dajali in izkazovali hvalo vzvišenemu knezu miru. Nadalje so Benedikt XV. v srčnem sočutju za bridkosti nesrečnih, tako mnogoštevilnih vojnih ujetnikov, kakor za tolikere družine, ki so si v skrbi za svoje domače, ker ni- -> 720 <— majo od njih nobenega poročila, in v hrepenenju, nakloniti vsem tem brez razločka vere, govorice in narodnosti vsako le mogočo pomoč in podporo, z odlokom svete kongrega¬ cije za izredne cerkvene stvari odredili, da naj duhovniki, ki umejejo jezik vojnih ujetnikov, tiste tolažijo in se jim ponudijo kot prijazni sredniki med njimi in njihovimi dru¬ žinami, ki so si morebiti v strahu in skrbeh zavoljo iz- ostalih poročil. Razentega so Benedikt XV. sami zložili genljivo lepo molitev za vrnitev miru in so določili molitevni dan za ves svet, in sicer za Evropo 7. dan februarja, za ne¬ evropske škofije pa 21. dan marca 1.1. In dne 22. januarja so obhajali papež tajni konzistorij, kjer so v svojem na¬ govoru do kardinalov vnovič dali izraz svoji srčni žalosti nad pogubno vojsko ter so zopet obljubili, da se bodo trudili za olajšavo žalostnih nasledkov vojske in za končni mir, vkolikor jim bo to dovoljevala apostolska služba. Tudi so zastopnik božji na zemlji naznanili, da se bodo udeležili spravne pobožnosti v cerkvi sv. Petra ter so sklenili z željo, naj bi bilo na priprošnjo presv. Device, pod katere varstvo so postavili svoje papeževanje, podeljeno svetu, da bi se vrnil mir v Kristusu in da bi imel vprihodnje med ljudmi svoje stalno prebivališče. Zares, sveti oče, cerkveni knez brez armade in dežele, so edina oseba na svetu, čigar miroljubnost morejo vsi pripoznati kot pravo in čisto. Papež kot namestnik božji, kot oče vseh katoliških kristjanov, da, vsega človeškega rodu, stojijo tako visoko nad človeškimi nameni in stran¬ kami, da imajo pač potrebni ugled za posredovanje miru med narodi. Kaj čuda, da želijo Benedikt XV. v svoji požrtvovalni ljubezni do Boga in do bližnjega zadostiti tej svoji vzvišeni, mirovni nalogi? Kot vzor in vzgled krščanske ljubezni do bližnjega so se nam sveti oče nadalje pokazali ob strašni nesreči potresa, ki je zadela srednjo Italijo, zlasti kraje krog Avez- zana. Ko so došli prvi ranjenci v papeško bolnišnico Santa Marta, so papež brž obiskali ranjence, so stopili tja k vsakemu posameznemu izmed približno 60 nesrečnežev, so ga ljubeznivo nagovorili, potolažili ter so vse obdarovali s srebrnimi svetinjicami in s svojim apostolskim blagoslovom. * Tako umevajo Benedikt XV. svojo sveto službo. Pridružimo se Njim torej z otroško ljubeznijo, z neomahljivo vdanostjo in s popolno pokorščino! Sledimo za Njimi, in nikdar ne bomo zašli v zmoto! Kakor sledijo naši hrabri, vrli vojščaki s sijajno navdušenostjo in požrtvovalnostjo za svojim najvišjim vojskovodjem, podobno hočemo tudi mi z enako zvestobo in z enako vdanostjo in z enako lju¬ beznijo vrhovnemu poglavarju Cerkve pokorni biti in za Njim hoditi. K temu naj podeli nam vsem svojo milost in svoj sveti blagoslov vsemogočni in vsedobri Bog Ofče in f Sin in Sveti f Duh! Amen. V Mariboru, na praznik Marijinega očiščevanja ali na Svečnico, dne 2. februarja v letu vzveličanja 1915. f Mihael, knezoškof. LXX. Pobožnosti v dosego blaženega miru. a) Molitev k deviški materi Mariji, kraljici miru. Častitim kn. šk. župnijskim uradom! veti oče Benedikt XV. nas s svojo besedo in s svojim vzgledom opominjajo, da naj pobožno molimo, da bi Bog kmalu odvrnil od nas šibo grozne vojske. Zlasti bi se naj v tej hudi stiski priporočali preblaženi devici Mariji, ki se poleg drugih častnih priimkov imenuje kraljica miru. V čast kraljici miru so že papež Pij IX. dne 23. septembra 1846 potrdili lepo molitev ter so za njo podelili odpustek 300 dni, kolikorkrat se moli, enkrat na mesec pa 46 -i 722 popolni odpustek pod navadnimi pogoji, ako se opravi slednji dan skozi en mesec. Omenjena molitev je podobna znani molitvi „Spomni se“, ki je vzeta iz spisov sv. Bernarda in ki jo je v 17. veku zlasti na Francoskem vneto priporočal in med vernim ljud¬ stvom uspešno razširjal jezuit o. Klavdij Bernard. Obenem ž njim je živel v Parizu kartuzijanec Jakob Dijonski, ki se je z vsemi močmi trudil, z molitvami in s skupnimi pobož¬ nostmi izprositi od Boga konec tedanji tridesetletni vojski (1618—1648). ' Pobožni menih je molitvi „Spomni se“ pristavil kot uvod prošnjo za mir, in tako izpopolnjeno molitev so ne¬ kateri francoski nadpastirji za svoje škofije obdarovali z nepopolnimi odpustki. Že v letih 1641 in 1646 so si papeževi odposlanci na Francoskem prizadevali, za to molitev do¬ biti od svetega očeta odpustke za vesoljni svet — pa brez uspeha. Ko so pa v sredini preteklega stoletja v Evropi zopet divjali boji in upori, so papež Pij IX. uslišali prošnjo jezuit¬ skega generala Janeza Roothaana s tem, da so omenjeno molitev obogatili z odpustki, kakor je zgoraj povedano. Molitev je prav primerna, da se med vernim ljudstvom razširi in pobožno moli tudi zdaj, ko občno hrepenenje po miru postaje vedno močnejše. Glasi se pa tako le 1 : Ave, augustissima regina pacis! Sanctissima Mater Dei, per sacratissimum cor lesu, Filii tui, principis pacis, fac, ut quiescat ira ipsius, et regnet super nos in pace. Memorare, o piissima virgo Maria, non esse auditum a saeculo, quemquam tua petentem suffragia esse derelictum. Ego tali animatus confidentia ad te venio. Noli, mater Verbi, verba mea despicere, sed audi propitia et exaudi, o clemens, o dulcis virgo Maria! Sei gegriiBt, o erlauchteste Konigin des F r i e d e n s! Heiligste Mutter Gottes, durch das allerheiligste Herz Jesu, deines Sohnes, des Friedensfursten, bewirke doch, 1 Franz Beringer, Die Ablasse. Paderborn, 1906. Str. 206. 723 <— daB sein Zorn sich besanftige, und daB er in Frieden iiber uns herrsche. Oedenke, o giitigste Jungfrau Maria, daB es von Ewigkeit her nicht gehort wurde, daB jemand, der dich um deine Fiirbitte anflehte, verlassen worden sei. Durch solches Vertrauen ermuntert, komme ich zu dir. O Mutter des ewigen Wortes, verschmahe doch meine Worte nicht, sondern hore mich gnadig an und erhore mich, o milde, o siiBe Jungfrau Maria! Češčena, veličastna kraljica miru! Presveta Mati božja, po najsvetejšem srcu Jezusa, svojega sina, kneza miru, stori, da miruje njegova jeza in da on vlada nad nami v miru! Spomni se, o ljuba devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki se je tvoji priprošnji priporočal. S tem zaupanjem navdan pridem k tebi. Nikar ne zavrzi, o mati večne Besede, mojih besed, temveč sliši me milostno in usliši me, o milostljiva, o sladka devica Marija! * * * Častitim dušnim pastirjem se s tem naroči, da raz¬ širjajo med verniki predstoječo molitev. Opravlja naj se ves čas, dokler še bo trpela sedanja vojska, zlasti pa se naj moli pri majniški pobožnosti, da nam bo mogočna kra¬ ljica miru izprosila potrebno zmago in vzveličavni mir. Kn. šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru, dne 19. aprila 1915. f Mihael, knezoškof. - O -. b) Odredba glede na molitev papeža Benedikta XV. in na mašno molitev za mir. Venerabilibus officiis parochialibus! anctissimus Pater Benedictus PP. XV. ad horribilis belli flagellum avertendum et desideratam pacem a Deo impetrandam specialem composuit orationem. Ad quam communiter recitandam iuxta decretum Eminentissimi Do- 46 mini Cardinalis Status Secretarii Petri Gasparri de die 10. Ianuarii 1915 uti per totam Europam ita in dioecesis nostrae Lavantinae ecclesia cathedrali caeterisque ecclesiis parochia- libus et regularibus singularis devotio coram exposito san- ctissimo Sacramento in cleri populique aedificationem Do- minica Sexagesimae, die 7. Februarii 1915, peracta est. Praedictam orationem, quo crebrius et efficadus a Christifidelibus iteretur, Sanditas Sua decreto Supremae S. Congregationis S. Offidi de die 21. Ianuarii 1915 indulgen- tia CCC dierum, defunctis quoque applicabili et, quotiescum- que in praesentibus rerum adiundis persolvatur, lucranda ditavit. 1 Quo fado non minus quam pluribus effatis aliisque adionibus apprime notis — Sujumus Pontifex vehemens suum patefecit desiderium pacis inter orbis terrarum nationes accelerandae. Eadem mente, quam primum scilicet obtinendi a Deo finem praesentis luduosissimi belli, idque per potentem intercessionem Matris divinae, quae inter alios nobilissimo Reginae pacis titulo adornatur, Sanctitas Sua tenore decreti Eminentissimi Domini Cardinalis Status Secretarii de die 9. Aprilis 1915 stabilivit, ut oratio pro pace a se composita durante proximo mense beatissimae virgini Mariae conse- crato in devotione maiali per totum orbem catholicum quoti- die recitetur. Cui orationi in dieta devotione persolvendae Summus Pontifex indulgentiam CCC dierum semel in die lucrandam et indulgentiam plenariam in forma Ecclesiae consueta ab eis fidelibus lucrandam, qui per viginti saltem dies participaverint illius recitationi, anneetere dignatus est. 2 Hoc Summi Pontificis mandatum venerabili clero La- vantino hisce proponitur fideliter adimplendum ita, ut di- laudata oratio, cuius versiones inveniuntur in decreto Pr. Ep. Ordinariatus Lavantini de die 27. Januarii 1915 No. 506, ad finem devotionis maialis a sacerdote functionem sacram peragente una cum grege fideli in lingua vulgari pie per- 1 Folium officiale Dioec. Lavantinae, 1915. Num. IV. alin. 20. 2 Acta Apostolicae Sediš. An. VII. vol. VII. Romae, die 20. Apri¬ lis 1915. Num. 7. pag. 193. 725 5r solvatur. — Elapso vero mense Maio, si circumstantiae praesentes perduraverint, idem fiat singulis diebus Domi- nicis et festivis ad finem devotionis pomeridianae post preces tempore belli iam praescriptas.' In nostra porro dioecesi ex ordinatione diei 29. Iulii 1914 ab omnibus sacerdotibus in sacrosancto Missae sacri- ficio, nisi rubricis id prohiberetur, oratio ex Missa tempore belli per diuturnum iam tempus, id est per novem menses, quotidie inserebatur. 8 — Iamvero, quod Beatissimi Patris intentioni communique pacis desiderio magis consentaneum esse videtur, hisce cunctis dioecesis Lavantinae sacerdotibus inde a die 1. Maii 1915 loco ora- tionis tempore belli collecta ex Missa pro pace ceu ab Ordinario imperata non solum singulis Sabbatis, verum etiam quotidie, rubricis permittentibus, usque ad revoca- tionem in sacro Sacrificio inserenda praecipitur. Auctis ita precibus et obsecrationibus moveri dignetur Dominus, ut benedicat populo suo in pace! (Ps. 28, 11). Pr. Ep. Ordinariatus Lavantinus Marburgi, die 21. Aprilis 1915. f Michael, Praesul. o c) Prošnja za mir v Lavretanskih litanijah. odtisu svoje vojne pridige z dne 31. oktobra 1915 sem omenil, da so sveti oče Benedikt XV. dali škofom oblast, dovoliti v svojih škofijah za dobo vojske pristavek posebne prošnje za mir ob koncu Lavre¬ tanskih litanij. 1 * 3 Dotični rimski odlok z dne 16. novembra 1915 se glasi tako le: 1 Folium officiale Dioecesis Lavantinae, 1914. Num. VIII. alin. 63 et 64. punct. 3. — 8 Idem, punct. 1. 3 Dr. Michael Napotnik, Trostet einander mit diesen Worten! Marburg, 1916. Str. 28. Sacrae Congregationis pro negotiis ecclesiasticis extraordi- nariis decretum de invocatione addenda postremo loco in Litaniis Lauretanis. ExAudientia S a n c t i s s i m i die 16. Novembris 1915. Episcopi complures, nomine etiam deri populique sui, supplices Apostolicae Sedi preces adhibuerunt, ut de- cernere vellet, in Litaniis Lauretanis, post invocationem Regina sacratissimj Rosarii, ora pro nobis, hanc adiid: Regina pacis, ora pro nobis, quo facilius chri- stianus populus, interposita sic Beatissimae Virginis de- precatione, optatissima pads munera impetraret. Cum hac de re ad SS. D. N. Benedidum divina providentia Papam XV. infra scriptus S. Congregationis a negotiis ecdesiastids extraordinariis Secretarius pro officio retulerit, Beatissimus Pater, eorundem Antistitum populique iis commissi votis obsecundare cupiens, omnibus Ordinariis potestatem be¬ nigne facit, ex qua, pro sua quisque dioecesi, permittere possint, ut in Litaniis Lauretanis redtandis, quoad praesens hoc bellum duraverit, postremae Reginae sacratissimi Ro¬ sarii invocationi ea, quae sequitur, subiidatur: Regina pacis, ora pro nobis! Contrariis quibuslibet non obstantibus. Datum Rornae, e Secretaria eiusdem S. Congregationis, die, mense et anno praedictis. Eugenius Pacelli, Secretarius. 1 Vsled oblasti, podeljene mi v predstoječem odloku, sem dne 21. decembra 1915 za čas vojske dovolil svojim škofljanom, pristavljati ob koncu Lavretanskih litanij prošnjo: Kraljica miru, prosi za nas! 2 1 Acta Apostolicae Sediš. An. Vil. vol. VII. Romae, die 30. No¬ vembris 1915. Num. 18. pag. 498. 5 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1915. Štev. XVI. odst. 103. str. 226. 727 LXXI. Pastirski list z dne 24. maja 1915 o vojnih molitvah v mesecu juniju 1915, posvečenem srcu Jezusovemu. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, pošlje častitim dušnim pastirjem in vsem ljubim vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v Kristusu Jezusu, Gospodu našem! Iosue invocavit Altissimum potentem in oppugnando inimicos undique. Et audivit ilium magnus et sanctus Deus. Jozue je klical Najvišjega vsemogočnega, ko se je bojeval s sovražniki od vseh strani. In veliki in sveti Bog ga je uslišal. (Sir. 46, 6). V Gospodu ljubljeni škofijani! huda in resna doba je pred dobrimi desetimi 2 seci nastopila za našo ljubo Avstrijo. Tedaj so i naš preblagi in miroljubni cesar-jubilar pri¬ siljen, sovražni sosednji deželi napovedati vojsko, da bi z orožjem pridobili poroštva, ki naj Njihovi državi zagotovijo trajen mir na znotraj in na zunaj. Tako so sami dejali v Svojem znamenitem mani¬ festu ali klicu do avstrijskih narodov dne 28. julija 1914, ki sem vam ga oznanil v svojem pastirskem listu na god sv. Lavrencija, dne 10. avgusta 1914. 1 V tem pastirskem pismu sem vam obenem dal na¬ vodila in pravila za dobo vojske, ki se je vnela in v kateri so se mogočni in zviti sovražniki združili zoper staročastito Avstrijo in njeno edino zvesto zaveznico. 2 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo. V Mariboru, dne 20. avgusta 1914. Štev. X. odst. 68. str. 139—146. — Pastirski listi. Druga knjiga. V Mariboru, 1916. Str. 644 nsl. * K. u. k. Ministerium des AuBern, Sammlung von Nachvveisen fiir die Verletzungen des Volkerrechts durch die mit Osterreich-Ungarn Krieg fiihrenden Staaten. 1. Nachtrag. Abgeschlossen mit 30. April 1915. Wien, 1915. Vel. 4°. strani IX -(- 122. 728 < Dodanes so se naši hrabri vojščaki junaški borili zo¬ per veliko sovražno premoč ter so uspešno branili meje ogrožene avstrijske domovine. Zdaj pa je vstal zoper nas nov sovražnik, in kar vsa domoljubna avstrijska srca naj¬ huje boli in peče, je to, da je ta sovražnik naš prejšnji dozdevni prijatelj, ki je bil več ko trideset let v tesni zvezi s preslavno avstrijsko-ogrsko monarhijo. Brez veljavnega vzroka in razloga je italijanska vlada dne 4. maja tekočega leta 1915 preklicala svoje pogodbe z Avstrijo ter se je pridružila njenim številnim nasprotni¬ kom. Avstrijska vlada ni mogla nepostavne in krivične odpovedi vzeti na znanje in je v preresnem dopisu z dne 21. maja 1915 pojasnila Italiji svoje pravično stališče ter je njej prepustila vso odgovornost za motenje toliko potreb¬ nega miru. 1 Pa te jasne in miroljubne besede niso našle posluha pri italijanski vladi. Ravno na visoki binkoštni praznik, ko smo slavili prihod tolažnika Svetega Duha ter ga pro¬ sili, da naj odvrne od nas sovražne sile in nam naj podari zaželjeni mir, ravno na ta tolažljivi svetek, pravim, je itali¬ janski kralj napovedal vojsko našemu presvetlemu cesarju- jubilarju. In tako nas zdaj od vseh strani stiskajo silni sovražniki. Toda božje oko bo bedelo nad pravico, in božji prst bo maščeval vsako njeno poškodbo. Ko so izraelsko ljudstvo krog in okrog napadali so¬ vražni narodi, tedaj je junaški Jozue v obrambo zoper nje klical na pomoč najvišjega Boga. In vsemogočni in ne¬ skončno dobri Bog je vrlega moža milostno uslišal. Enako molijo tudi naš globokoverni vladar v teh bridkih časih in prosijo Vsemogočnega, da naj blagoslovi naše zastave in da naj vzame našo pravično stvar v svoje milostno varstvo! S to zaupno molitvijo skle- 1 K. u. k. Ministerium des AuBern, Zur Vorgeschichte des Krieges mit Italien. Wien, 1915. 8°. Strani 33. — Idem, Diplomatische Akten- stiicke betreffend die Beziehungen Osterreich-Ungarns zu Italien in der Zeit vom 20. Juli 1914 bis 23. Mai 1915. Wien, 1915. Vel. 4°. strani XVI + 210. 729 <- pajo namreč svoj pretresljivi manifest ali klic, ki so ga na dan italijanske bojne napovedi, to je dne 23. maja 1915, z lastnoročnim pismom poslali gospodu ministrskemu pred¬ sedniku grofu Stiirgkhu z naročilom, da ga razglasi vsem Njihovim narodom. V tem prostem pa veličastnem cesar¬ skem razglasu veje duh mirne vesti in obenem umljive ne- volje viteškega moža nad nezvestobo zaveznika, pa veje tudi duh prepričanja o pomoči božji, o požrtvovalnosti avstrij¬ skih narodov in o gotovi zmagi pravične stvari. Čudovita listina svetovno zgodovinskega pomena se glasi tako le; Mojim narodom! Kralj italijanski je Meni napovedal vojno. Prelom zve¬ stobe, kakoršnega zgodovina ne pozna, se je zgodil od strani italijanske kraljevine do njenih dveh zaveznikov. Po zvezi več ko tridesetletne dobe, med katero je Italija mogla množiti svoje ozemlje ter se razvijati do ne¬ pričakovanega cveta, Nas je ob uri nevarnosti zapustila in je z razvitimi zastavami prestopila v tabor Naših sovražnikov. Mi Italiji nismo grozili, nismo kratili njenega ugleda, nismo posegali v njeno čast in v njene koristi. Mi smo vselej zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji izkazovali Svoje varstvo, ko je šla na bojišče. Mi smo storili več. Ko je Italija obračala svoje po¬ željive poglede črez naše meje, smo bili Mi, da bi ohranili prijateljsko razmerje in mir, pripravljeni k velikim in brid¬ kim žrtvam, ki so Naše očetovsko srce posebno bolele. Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da mora izko¬ ristiti trenutek, se ni dala potolažiti. In tako se mora iz¬ vršiti usoda. Mogočnemu sovražniku na severu so se Moje armade v desetmesečni velikanski borbi in v najzvestejšem vojnem pobratimstvu s četami Mojega presvetlega zaveznika zmago¬ valno zoperstavljale. Zahrbtni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustozo in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Radetzkyja, nadvojvoda Al- 730 <- brechta in Tegetthoffa, ki živi naprej v Moji vojni moči na suhem in na morju, so mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili meje monarhije. Jaz pozdravljam Svoje v boju izkušene, zmagovite čete. Jaz zaupam njim in njihovim voditeljem. Jaz zaupam Svo¬ jim narodom, katerih brezprimerni požrtvovalnosti gre Moja najiskrenejša očetovska zahvala. Vsemogočnega pa prosim, da naj blagoslovi Naše za¬ stave in da naj vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo! Na Dunaju, 23. maja 1915. Franc Jožef 1. r. Stiirgkh 1. r. Neminljiv spomenik bo ta cesarjev manifest do nje¬ govih narodov. Vem, da so nam vsem, ljubi moji, klene besede našega preblagega deželnega očeta globoko segle v srca. Razžalostile so nas, obenem pa tudi povzdig¬ nile in navdušile. Pokazale so nam, kje da naj poleg hra¬ brosti naše armade in poleg lastne stanovitnosti v obrambi mile domovine iščemo tolažbe in pomoči — namreč pri Gospodu vsega usmiljenja in vse utehe. S kraljem Davidom kličemo: Bog je naše pribežališče in naša moč; on je pomočnikvstiskah, ki so nas hudo zadele. Zatorej se ne bomo bali, ako bi se tudi zemlja tresla in bi se gore pogrezale v sredo morja. Gospod vojnih čet je z nami; naš sprejemnik je Bog Jakobov, ki vojske miri tja do kraja sveta, lomi lok in krši orožje in sežiga škite zognjem. 735 Mnogočastitim kn. šk. dekanijskim uradom! Hvalite Gospoda vsi izvoljeni, obhajajte dneve veselja in slavite ga! (Tob. 13, 10). približuje se dan, ko bo doteklo 25 let, odkar vladajo naš prevzvišeni nadpastir obširno Lavantinsko škofijo. Petindvajset let paziti na se in na čredo, ki šteje nad petstotisoč duš, voditi cerkev, ki ima nad pet¬ sto duhovnikov, kolika odgovornost! Ako imenuje sv. Kri- zostom duhovniško službo za angeljske rame pretežko, ali ne velja to toliko bolj o škofovski službi? Prevzvišeni jubilant izvršujejo visoko čast, v katero jih je postavil Sveti Duh, z apostolsko gorečnostjo. Šestkrat so obiskali vse štiriindvajsetere dekanije in so v njih delili zakrament sv. birme, polovico škofljanov smejo šteti med svoje birmance, med svoje duhovne sorodnike. Na vsaki župniji, kjer birmujejo, navdušeno oznanjujejo božjo besedo, svarijo z očetovsko ljubeznijo, opominjajo v vsej potrpež¬ ljivosti in uku. (Tim. 4, 2). Z vztrajnim zanimanjem se udeležujejo katehez in ve¬ likodušno obdarujejo tiste, ki se odlikujejo v znanju krščan¬ skega nauka. Kot duhovni oče nas vse želijo imeti časno in večno srečne, zato mašujejo za nas, opravljajo z genljivo pobožnostjo mrtvaške molitve za naše rajne, blagoslavljajo nas, naša žitna polja in naše vinske gorice. Pertransit bene- faciendo! Besede psalmistove: Gospod, ljubil sem lepoto tvoje hiše (Ps. 25, 8): veljajo v posebni meri tudi o prevzvišenem jubilantu. V poteku 25 let so posvetili razen mnogih altarjev 28 cerkev in skoraj ni vizitacije, da bi z njo ne bilo zvezano tudi blagoslovljenje ali posvečenje raznovrstne cerkvene oprave. Ker je od pastirovanja odvisno življenje vernikov, so premilostljivi nadpastir svoje duhovnike zbrali slednje leto k duhovnim vajam in petkrat k škofijskim sinodam, pri katerih so se z njimi posvetovali o zadevah vladikovine in pastirstva. Sinodalne določbe so z nepopisnim trudom 736 « zbrali v peterih sinodnih knjigah, v katerih najde zdaj vsak dušni pastir navodila za razne slučaje pastirovanja. Sam učenjak in neutrudljiv pisatelj, čigar blaženo pero nam je rodilo okoli 80 knjig in knjižic, so dali povod, da je zagledal „ V o d i t e 1 j strokovni list za bogoslovne vede, leta 1897 beli dan in da je začel izhajati „Ljubitelj krščan¬ ske umetnosti 11 . Z vzgledom in z besedo so izpodbudili tudi svoje duhovnike k marljivemu literarnemu delovanju. Kot, pravi naslednik Kristusovih apostolov gorijo z apostolskim navdušenjem za blagor svete Cerkve. Ni bilo večje cerkvene slavnosti, katere bi se ne bili udeležili osebno ali, če to ni bilo mogoče, katere bi ne bili vsaj pismeno pozdravili. Spomnimo se svetovnega Marijanskega kongresa v Solnogradu, svetovnih evharističnih shodov v Kolinu in na Dunaju, mislimo na Marijino slovesnost v Linški stolnici, na kronanje čudodelne podobe v Marijinem Celju, na štiri katoliške shode v Ljubljani. Ne pozabimo provincijalne sinode v Solnogradu in škofovskih konferenc na Dunaju. Povsod nahajamo sledove modrega in pogumnega delovanja pre- vzvišenega jubilanta. — In če velja sobrata pozdraviti, ko nastopi nadpastirsko ali pastirsko službo (tako trikrat v Solnogradu, potem v Celju, v Konjicah in v Ptuju) ali mu govoriti slovo, ko zatisne v smrtnem spanju trudne oči (na- primer v Gradcu in Mariboru), tedaj se prikažejo v prijatelj¬ ski ljubezni naš premilostljivi vladika na pridižnici in njihova mogočna beseda pretresa srca poslušalcev. Kakor za sveto Cerkev, enako plameni srce prevzvišenega jubilanta tudi za srečo Avstrije in za blagor presvetle vladarske hiše. Ne samo kot vojaški kurat, ampak tudi kot nadpastir so se postavili v službo mile očetnjave in od Boga postavlje¬ nega vladarja. Zato se udeležijo vsake pomenljive patrijo- tične slavnosti in poveličujejo tisto v vznesenih nagovorih. Ni domoljubnega podjetja, ki bi ga velikodušno ne podpirali. Besede Svetega Duha: Njegovo miloščino oznanjuje občestvo svetnikov (Eccli. 31, 11): veljajo v pravem pomenu o radodarnosti presvetlega knezoškofa. Ni nam treba ome¬ njati, da najde v njihovi hiši vsak revež hrane in potrebne podpore, mi opozarjamo le na razne cerkve, cerkvena podjetja, blagodejne ustanove, družbe krščanske milosrč¬ nosti, katerim načelujejo kot protektor, in razna dobrodelna društva, povsod se kaže njihova radodarna roka in njihovo ime je zapisano med ustanovniki in največjimi dobrotniki. S pogledom na obširno delovanje prevzvišenega nad- pastirja naznani kn. šk. stolni kapitelj s privoljenjem Njih ekscelence, premilostljivega knezoškofa, vsem mnogočastitim dekanijskim in župnijskim uradom in samostanskim pred¬ stojnikom spored slovesnosti, ki se bo vršila v spomin petindvajsetletnice škofovanja. Prevzvišeni nadpastir obhajajo petindvajsetletnico ško¬ fovanja na god sv. nadangelja Mihaela, t. j. 29. septembra 1914. Ta dan služijo ob desetih dopoldne v stolnici ponti- fikalno sveto mašo, po zadnjem evangelju podelijo papežev blagoslov s popolnim odpustkom in za tem sledi zahvalnica Te Deu m. Po slovesni sveti maši je skupno čestitanje, katerega se naj udeležijo p. n. čč. gg. dignitarji, dekani, kn. šk. kon- zistorijalni in duhovni svetovalci, profesorji, mestna duhov¬ ščina in redovni predstojniki, ki naj bodo prej tudi pri slo¬ vesni sveti maši. Na predvečer pred godom svetega Mihaela, t. j. 28. septembra 1914, se naj pri vseh cerkvah pred večno lučjo eno uro slovesno zvoni. Zunaj stolne župnije, torej splošno po škofiji, se vrši jubilejna slovesnost 11. oktobra, to je 19. nedeljo po Bin- koštih, in naj obsega primerno pridigo, slovesno sveto mašo in Te Deu m. Vernikom se petindvajsetletnica škofovanja naznani 27. septembra, 17. nedeljo po Binkoštih, s pridižnice. Ljud¬ stvo se naj povabi, da poveličuje slavnost z molitvijo, s sprejemanjem svetih zakramentov, z drugimi pobožnostmi v cerkvi in s primernimi prireditvami zunaj cerkve. Omne, quodcumque facitis in verbo aut in opere, omnia in nomine Domini Jesu Christi, gratias agentes Deo et Patri per ipsum! (Col. 3, 17). 47 738 Predstoječi spored slovesnosti v spomin petindvajset¬ letnega škofovanja prevzvišenega nadpastirja Mihaela je kn. šk. stolni kapitelj namenil razposlati mnogoč. kn. šk. deka¬ nijskim uradom Lavantinske škofije. Toda vsled nastale vojske so premilostljivi gospod knezoškof z okrožnico od dne 17. septembra 1914 št. 4770, objavljeno v Cerkvenem zaukazniku za Lavantinsko škofijo, 1. 1914 št. XV. odst. 125 str. 219, odpovedali vsa namera¬ vana slavja: „Quamobrem semiiubilaei memorati quaecun- que in votis erant festivitates, hisce renuntiantur et ad tempora Deo dante tranquilliora dilatae declarantur“. Z ozirom na to odpoved je bila na dan 29. septembra 1914 v Mariborski stolnici le slovesna sv. maša. Ob 11. uri dopoldne pa je izrazil kn. šk. stolni kapitelj Njih ekscelenci v svojem in v imenu mnogočastite duhovščine in vernikov najspoštljivejše in najiskrenejše čestitke za god in petindvaj¬ setletnico ter Njim je izročil pontifikalni ornat rdeče barve, ki sta ga oskrbela stolni kapitelj in duhovščina s prosto¬ voljnimi darovi in ki so ga izgotovile častite šolske sestre v Mariboru. Ker so pa bile slovesnosti za škofijsko petindvajset¬ letnico lanjsko leto preložene na ugodnejši čas, je prosil kn. šk. stolni kapitelj dne 19. aprila leta 1915 premilostlji- vega gospoda knezoškofa, naj bi milostno dovolili, da se za leto 1914 nameravana svečanost sme praznovati letos in sicer 25. julija, ko poteče 40 let, odkar so Prevzvišeni pre¬ jeli iz rok svojega prednika na škofijski stolici zakrament svetega mašni škega posvečenja. Premilostni vladika so naročili, da naj izostanejo z ozi¬ rom na čas grozne vojske vse slovesnosti, češ, da veljajo še zmeraj besede, pisane pri odpovedi praznovanja škofijskega jubileja: „Dum tot concives nostri, militiae addicti, sanguine suo vindicant iniurias ab adeo infensis hostibus adamatae patriae nostrae illatas eamque contra eorum immanes im- petus tuentur ac defendunt, nobis non est tempus iubilandi et gaudendi, sed orandi et plangendi 11 . Ko Njih je pa prosil kn. šk. stolni kapitelj, da bi vsaj dovolili za dan 25. julija -> 739 <- 1915 v stolnici in v župnijskih cerkvah Lavantinske škofije slovesno sveto mašo, so v cerkveno svečanost privolili. Vsled tega naznani kn. šk. stolni kapitelj mnogoč. du¬ hovščini, da se bo služila dne 25. julija 1915, t. j. na deveto pobinkoštno nedeljo, ob 10. uri dopoldne v tukajšnji stol¬ nici pontifikalna sv. maša z zahvalnico Te Deu m; obenem pa prosi in vabi, da se služi tisto nedeljo ali prvo prosto nedeljo po 25. juliju t. 1. v vseh župnijskih cerkvah naše škofije po primerni pridigi slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo Te Deu m laudamu s, h kateri se naj prijazno po¬ vabijo verniki s prošnjo, da molijo pobožno za premilost- ljivega gospoda nadpastirja ter za Njih darujejo sveta obhajila. Kn. šk. Lavantinski stolni kapitelj v Mariboru, dne 25. aprila 1915. _<>_ b) Razdelitev slik v znamenje zahvale za služene svete maše. Mnogočastitim kn. šk. dekanijskim uradom! prijazni spomenici z dne 25. aprila 1915, naslovljeni na mnogočastite kn. šk. dekanijske urade, je na¬ znanil kn. šk. stolni kapitelj v Mariboru častivredni duhov¬ ščini, kako je nameraval praznovati moj srebrni škofovski jubilej v lanjskem letu 1914. Priobčil je nadalje v tej okrožnici, da sem vsled na¬ stale vojne z listom od dne 17. septembra 1914 štev. 4770 (Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo. Leto 1914. štev. XV. odst. 125. str. 219) odpovedal vse nameravane slovesnosti. Vsled te odpovedi je bila na dan 29. septembra 1914 v Mari¬ borski stolni cerkvi le slovesna sveta maša, po kateri mi je bil izročen za god in za petindvajsetletnico nadpastirovanja dragoceni (velja 10.000 K) pontifikalni ornat rdeče barve. Kakor je kn. šk. stolni kapitelj tudi omenil v svojem pismu na kn. šk. dekanijske urade, me je nagovarjal dne 19. aprila 1915, češ, da bi naj dovolil, da se za leto 1914 nameravana svečanost sme praznovati letos in sicer dne 25. julija, ko poteče 40 let, odkar sem prejel iz rok svojega pre¬ blagega prednika zakrament svetega mašniškega posvečenja. 47 * * 740 <- Pripomnil je še, da sem naročil, naj izostanejo z ozi¬ rom na žalostni čas grozne vojske vse slavnosti, da pa sem dovolil za dan 25. julija 1915 v Mariborski stolnici in v župnijskih cerkvah Lavantinske škofije slovesno sveto mašo. Zahvalim se že zdaj iz srca mnogočastitemu stolnemu kapitelju za slavje omenjenega dvojnega jubileja, zahvalim se že zdaj cenjeni duhovščini za vse svete maše, ki se bodo za me služile dne 25. julija t. 1., zahvalim se pa tudi že zdaj ljubim vernikom, ki bodo za me molili in za me darovali sveta obhajila. V spomin na to svečanost in v znamenje svoje iskrene zahvale zlasti za darovani krasni ornat pošljem v prigibu •/. kn. šk. dekanijskemu uradu primerno število po fotografiji posnetih podob s prošnjo, naj jih razdeli tako, da prejmejo po en izvod župnijski uradi, ki mu naj dajo primeren pro¬ stor v župniščih, in razen tega po en izvod čč. gg. župniki in kapelani v zasebno last. Ne vem, kako bi drugače vsaj nekoliko povrnil in poplačal pridnim sodelavcem v vrtu in vinogradu Gospodovem izkazano mi spoštovanje in ljubezen. De caetero, fratres, orate pro nobis! Fidelis autem Deus est, qui confirmabit vos et custodiet a malo. Do- minus autem dirigat corda vestra in caritate Dei et patien- tia Christi! (II. Thess. 3, 1. 3. 5). V Mariboru, na god sv. Hermagora in sv. Fortunata, dne 12. julija 1915. -j- Mihael, knezoškof. —o — c) Zahvala duhovščini za vdanost in ljubezen, izkazano ob jubilejih mašništva in škofovanja. Venerabiles ac dilecti animarum pastores! jflggtovidentl. divi " a > a «i"fr a "te a fme u S que ad finem a| fortiter et disponente omnia suaviter, in sacro sacerdotio annum quadragesimum et in sancto episcopatu vicesimum quintum explevi. Felicem hanc com- pletionem et vos, in Christo carissimi fratres, cum fidelibus •js 741 <- sollertiae vestrae commissis tum precibus in ecclesiis pro me indigno famulo ad Deum fusis tum pretiosis doniš mihi oblatiš honoravistis talique modo me hisce turbulentis tem- poribus suavi solatio adfecistis. Accipite igitur una cum grege vobis concredito meas sinceras ac devotas gratias pro cunctis documentis bene- volentiae et beneficentiae! Quam pietatem in antistitem vestrum ut Deus dives in misericordia per intercessionem virgineae matris Mariae mercede nimis magna remuneretur, oro supplex et acclinis. De caetero, čari curiones, postero quoque tempore pro maiore Dei gloria, pro propria hominumque nobis cre- ditorum aeterna salute, item pro dilectae patriae nostrae Austriae bono cum omni ardore et amore laboraturi sumus! Quod nobis Dominus concedat perSpiritum Sanctum suum! Marburgi, testo Assumptionis B. M. V., die 15. Au- gusti 1915. + Michae]> Praesul Lavantinorum. LXXIH. Pastirski list z dne 26. julija 1915 o slavju 85. (86) rojstnega dneva Njih Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, pošlje častivrednim dušnim pastirjem in vsem ljubim vernikom svoje škofije pozdrav in blagoslov ter jim želi vse dobro v Kristusu Jezusu, Gospodu našem! In Deo faciemus virtutem, et ipse ad ni- hilum deducet tribulantes nos. — V Bogu delajmo krepostno, in on sam bo pokončal nje, ki nas stiskajo. (Ps. 59, 14). V Gospodu ljubljeni škofljani! rugikrat praznujejo avstrijsko-ogrski narodi rojstni dan svojega preljubljenega deželnega očeta, Njih ces. in kralj. Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., v znamenju krvave, naši dragi domovini 742 <— od premočnih in prekanjenih sovražnikov vsiljene vojske. Že lanjsko leto so mnogotera ljudstva mogočne donavske monarhije tekmovala v složnem prizadevanju, da bi svojemu najvišjemu vojskovodju ob Njihovem rojstnem godu ne¬ koliko olajšala težko skrb za državo in za junaško armado — ne toliko z zunanjimi slavnostmi, kolikorveč z milimi darovi, z blagosrčnimi darili in dobrodelnimi ustanovami v domoljubne namene in cilje. V tekočem letu se bo zgo¬ dilo to kolikor mogoče še v večji in višji meri. Na mnogih krajih so že storjeni koraki, da bi se ta za vso Avstrijo tako pomenljivi blagdan dostojno in vredno praznoval. Štajarski odsek ces. in kralj, vojnega oskrbnega urada je ukrenil potrebno, da se osnujejo krajevni odbori, katerih naloga bo, da s prireditvijo primernih dobrodelnih sloves¬ nosti in z nabiranjem prostovoljnih darov za vojne namene vtisnejo cesarjevemu rojstnemu prazniku pečat in značaj dneva, prinašajočega Avstriji srečo in blagoslov. Kaj čuda! Saj se je mogočnemu sovražniku na severu, ki že nad leto dni napada našo domovino, pridružil na jugu nov nasprotnik, čigar samovoljni poseg v grozno svetovno vojsko pomenja nezaslišan prelom zvestobe nasproti našemu obče spoštovanemu cesarju-jubilarju. 1 In kakor se udje do¬ bre družine tem tesneje in srčneje oklenejo ljubega očeta, čim bolj ga kdo po krivici žali, enako je bolečina nad sra¬ motnim izdajstvom več ko 30 letnega zaveznika tem ožje sklenila in utrdila vezi ljubezni med cesarjem in ljudstvom avstrijsko-ogrskim. Slehernega pravega Avstrijca takorekoč srce sili, da bi stopil tja pred častitljivega deželnega očeta ter bi zaklical: Preblagi cesar, če Ti sovražniki Avstrije po¬ vzročajo žalost in srčno bolečino, tedaj se hočemo mi, Tvoji zvesti podaniki in otroci, tem bolj potruditi, da Ti bomo dajali tolažbo in delali veselje! Strašna vojska je doslej zavdala naši domovini marsi¬ katero globoko rano. Toda sedaj, ko se povrača vzvišeni 1 K. u. k. Ministerium des AuBern, Diplomatische Aktenstiicke betreffend die Beziehungen Osterreich-Ungarns zu Italien in der Zeit vom 20. Juli 1914 bis 23. Mai 1915. Wien, 1915. Vel. 4°. strani XVI + 210. -> 743 <- rojstni svetek našega cesarja-jubilarja, zdaj se hočemo pred vsem spominjati dobrega in veselega, kar nam je prinesla bridka vojska. Gospodu Bogu se hočemo preponižno za¬ hvaliti za to, da prav očividno obrača hudo v dobro za našo Avstrijo, in hočemo ga neprenehoma iskreno prositi, da naj njegova večna previdnost na priprošnjo vnebovzete deviške matere Marije kakor doslej tako tudi odslej Avstrijo varuje ter daje nad to čudovito lepo državo v srcu Evrope in nad njenimi bojnimi četami sijati svetlo zvezdo sreče — v pravo blaginjo njenim verno-pobožnim prebivalcem, v sladko radost njenemu bogaboječemu cesarju in kralju. V Bogu delajmo krepostno, in on sam bo pokon¬ čal nje, ki nas stiskajo! (Ps. 59, 14). Mnogoljubljeni v Gospodu! vsem se smemo iz srca veseliti čudovite slož- sti in edinosti med avstrijskimi narodi, kakor se je izpodbudno pokazala začetkom in potekom vojske. Bili so časi, ko so vladala med posameznimi avstrijskimi narodi oziroma med njihovimi zastopniki občutna nasprotja. In s temi neveselimi dogodki so računih naši nasprotniki in mi¬ slili, češ, ta med seboj se prepirajoča ljudstva niso zmožna, da bi se pogumno potegnila za skupno domovino in da bi jo uspešno branila. Tedaj je zadonel očetovski klic najvišjega vojskovodja- cesarja. In namah so bila pozabljena, pokopana in porav¬ nana vsa sebična prizadevanja, vsa nesoglasja. S strmenjem je gledal ves svet, s kakšno požrtvovalno radovoljnostjo so avstrijsko-ogrski narodi od vzhoda in zahoda, od juga in severa najboljše in najdražje, kar so imeli, svoje za orožje sposobne mladeniče in zrele može darovali in poslali pod častitljivo zastavo slavne avstrijsko-ogrske armade. Tu ni bilo nobenega pomišljanja in odlašanja, nobenega oma¬ hovanja in umikanja. Z radostnim navdušenjem so hiteli hrabri sinovi habsburške monarhije na odločene jim kraje ter so prijeli s krepko roko za golo orožje, da neustrašno odbijejo sleherni predrzni napad na ljubljeno Avstrijo, da zastavijo blago in kri za ljubljenega cesarja. Po božji previdnosti izbrano geslo vladarjevo viribus unitis, z združenimi močmi se je sijajno obneslo ter je obrodilo zlatih sadov. Vse nam bo lahko storiti, ako združimo moči. Da, z zedinjenimi močmi se je storilo, kar se je zdelo nemogoče. Iz junaških sinov naj¬ različnejših avstrijsko-ogrskih narodov sestavljena krdela so ogroženo mejo avstrijske domovine na severu uspešno obranila pred mnogotero sovražno premočjo, so nasprot¬ nika v zvestem vojnem pobratimstvu s krepko zavezniško armado v prodiranju zmagovito ustavila, pa so v posled¬ njem času zlomila njegovo nevarno moč. In na južni meji države stojijo naše čete, izvršujoč čudovita dela junaštva, trdno ko nepremagljiv zid iz jekla in kamena, ob katerem se vsi siloviti napadi novega verolomnega zopernika raz¬ bijejo in razpršijo. Zares, sloga pravo moč rodi! Božja previdnost, ki se je poslužila pomorivnega boja kot pripomočka, da je spravila na dan in utrdila edinost med narodi avstrijsko- ogrskimi, naj to vzajemnost ohrani ne le med časom vojske v tolažbo in radost našemu cesarju-jubilarju, marveč tudi v miru potem za vso prihodnost! Nadalje je dosedanji potek krvave vojske čudovito okrepil naše zaupanje — zaupanje na Boga, na ljudi in na same sebe. „Jaz zaupam na Vsemogočnega, da bo Mo¬ jemu orožju podelil zmago,“ tako spoznavajo Njih Veli¬ čanstvo neomajno zaupanje na Boga pred vsem svetom v znamenitem vojnem manifestu z dne 28. julija 1914. Vojni dogodki, ki se vrstijo dan na dan, nam vzbujajo vedno gotovejšo nado, da močnoverni monarh v svojem zaupanju na Boga tudi topot ne bodo osramočen. Zaupno prosijo naš najvišji vojskovodja v svojem pretresljivem manifestu z dne 23. maja 1915 Vsemogočnega, „da naj blagoslovi naše zastave in da naj vzame našo pravično stvar v svoje milostno varstvo!“ Za tem sijajnim vzgledom svojega de¬ želnega očeta hočemo stanovitno slediti ter tako krepko -> 745 <- zaupati, da bo Oče v nebesih uslišal naše vroče molitve ter nas ne bo zapustil, marveč da bo kakor dozdaj tako tudi vprihodnje našo Avstrijo posebej varoval ter po stiskah sedanjega časa povzdignil k novemu sijaju in cvetu, k novi velikosti in moči. Exsurge, Domine, et adiuva nos! Vstani, Gospod, in pomagaj nam! (Ps. 43, 26). Kakor na Boga, enako se zanašajo Njih Veličanstvo nepremakljivo tudi na ljudi. V obeh vojnih razglasih dajejo preblagi cesar prelep izraz zaupanju na svoje zveste, po¬ žrtvovalne narode in na svoje v boju izkušene, zmagovite čete. — V zaupanju do svojih narodov, prevzvišeni vladar, ne boš doživel nikdar premote, prevare! Kakor Ti ljudstvom, enako zaupajo ljudstva Tebi, neoporekljivo prepričana, da jih Ti po postavljenih gosposkah in po izbranih odličnih vodnikih hočeš privesti in jih boš privedel k zmagi in slavi, k sreči in miru! — In kakor Njih Veličanstvo, enako moremo tudi mi zaupati in se zanašati na svoje čudovito hrabre vojščake, pa ne smemo ne za trenutek dvomiti, da bodo v izpolnjevanju svoje dolžnosti zdržali noter do smrti. Jaz sem v raznih bolnišnicah in lazaretih obiskal ranjene ali drugače bolne vojake ter sem opazoval, s kakšno izredno potrpež¬ ljivostjo in vdanostjo v voljo božjo prenašajo svoje bole¬ čine in kako jih prešinja le želja, ozdraveti, da bi se mogli zopet vrniti nazaj v boj. Tedaj sem jim moral ganjenega srca dati izpričevalo: To so krščanski heroji, vitezi! In ar¬ mada takšnih junakov bo z Bogom vršila velika dela in ne bo premagana. Dosedanji dogodki silne vojske pa nas napolnjujejo tudi z opravičenim zaupanjem na same sebe. Vi, ljubi starši, ste doslej pogumno prenašali ločitev od svojih ljubljenih sinov, ki bi naj bili palica in podpora vaši starosti; in vi, doma ostali otroci, ste kaj radi pripovedovali, da so vaši bratje ali tudi očetje v vojski in da se z nepopisno hra¬ brostjo bojujejo zoper sovražnike domovine. In ve, požrtvo¬ valne matere in gospodinje, ste z vrlimi hčermi svoje moči še enkrat bolj napele, ste obdelale polja, ste same prevzele dela svojih mož in očetov, in to z uspehom, ki zaslužuje in -> 746 <- ludi najde vsestransko priznanje in občudovanje. In ako so došla tužna poročila, da so katerega vaših ljubih v tuji zemlji položili v hladni grob, tedaj ste žalovale, morebiti prelile obilnih solz, pa obupale niste in zaupanja na Boga niste izgubile, pač pa ste si ohranile povsem upapoln po¬ gled v prihodnost. In mi vsi, ki nismo mogli na bojišče, smo doma zvesto in častno opravljali in izvrševali vojno službo. Uživali smo vojni kruh, naložili smo si marsikatero žrtev, darovali smo mnogo za domoljubne namene, tisoče in tisoče kron, pa zavoljo tega nismo postali ubožnejši, in sovražniki svoje sramotne namere, nas izstradati, niso dosegli. Enako imamo odločno voljo, da hočemo z Bogom za prestol in domo¬ vino tudi vprihodnje krepostno delati, da hočemo nad¬ loge in težave svetovne vojske vdano prenašati, svoje blago in premoženje in same sebe izročati domovini v korist, in da hočemo v neomahljivem zaupanju, da bo izid sedanje borbe narodov za nas srečen, vsekakor stanovitni ostati. Ta neizpremenljivi sklep zaupanja do nas samih hočemo svojemu v zaupanju na blagoslovljeno prihodnost Avstrije nikdar omahujočemu vladarju k rojstnemu dnevu najspošt- Ijiveje položiti pred njegov tron. Vsled vojne utrjena edinost med narodi avstrijsko- ogrskimi in splošno nezlomljivo zaupanje, da nam bo veli¬ kanski boj prinesel stalen in blagoslova poln mir, to oboje bo, tako smemo upati, Njih Veličanstvu našemu mnogoizku- šanemu cesarju nekoliko olajšalo pač neumljivo velike skrbi za državo in državljane. Pa eno še je, in to bo nedvomno napolnilo srce preljubljenega cesarja in kralja z notranjo zadovoljnostjo in s sladko radostjo. To je ravno vsled voj¬ nih dogodkov v srcih vseh avstrijsko-ogrskih prebivalcev vzplamteli žarni ogenj ljubezni do posvečene osebe Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Že v mirnih časih je ljubezen avstrijsko-ogrskih narodov do ča¬ stitljivega monarha, ki desetletja in desetletja, sedaj že blizu 67 let, z nenavadno modrostjo in skrbnostjo vodijo in vla¬ dajo usodo mogočne države ob sinji Donavi, ta ljubezen, 747 <- pravim, je po širnem svetu prišla v pregovor. Moglo se je misliti o njej, da se ne da nič več povečati in povišati. Ko je pa ta slavni knez miru, čigar najiskrenejša želja je bila, da bi leta, ki so mu po božji milosti še odločena, posvetil delom miru in da bi svoje narode Obvaroval težkih žrtev in bremen vojske, bil po spletkah sovraštva polnega na¬ sprotnika prisiljen, po dolgih letih miru prijeti za meč, in zlasti zdaj, ko mu je mnoga leta zavezni kralj brez pravega vzroka napovedal vojsko, zdaj so se neomahljivo vdani mu narodi šele prav zavedli svoje ljubezni in svojega spošto¬ vanja do njegove vzvišene osebe. Mi le nekoliko moremo slutiti, koliko da naš zvesto ljubljeni cesar delajo in trpijo; mi vemo, da je vsa presvetla cesarska hiša stopila v službo domovine, da njeni člani nesebično delujejo na čelu dobrodelnih društev, ki so si izbrala za svojo nalogo skrb za naše bojevnike in za nji¬ hove domačine; in mi smo priče, da se presvetli gospodje nadvojvodi kot najvišji poveljniki bojnih armad popolnoma žrtvujejo za državo in da s četami delijo vse napore, trude in težave vojnega življenja na bojiščih. Ni čuda, da je, če nanese v tem hudem času vojske govor na našega vladarja, -slišati le besede občudovanja in spoštovanja in ljubezni, ter da pri preprosto-resnih besedah in slovesno-veličastnih glasih cesarske pesmi pričujočim zaigrajo v očeh svetle solze kot vidno znamenje notranje ginjenosti, posledice najvdanejše ljubezni do cesarja in do zakonite vladarske hiše! Ta brezprimerna ljubezen pa ni le naravna posledica prisrčnega razmerja, ki vlada med cesarjem Francem Jože¬ fom 1. in njegovimi podložniki kakor med očetom in otroki, ona sloni tudi na krščanski podlagi, na trdnem verskem prepričanju in na verski dolžnosti, da moramo v svojem cesarju častiti od Boga nam postavljenega vladarja. Zatorej veljajo o tej ljubezni v polnem obsegu Pavlove besede: Vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. (I. Kor. 13, 7). Prešinjeni od ljubezni do svojega deželnega očeta bomo kakor doslej enako tudi vnaprej v Bogu za cesarja in £ 748 <- domovino izvrševali junaška dela, in Bog bo po¬ končal vse sovražne namere tistih, ki nas stiskajo. (Ps. 59, 14). V Gospodu ljubljeni verniki! ližnji rojstni dan našega vobče spoštovanega vla¬ darja nam ponuja prijetno priložnost, da očitno, da z dejanjem pokažemo svojo popolno složnost med seboj in z drugimi prebivalci avstrijsko-ogrskimi v vseh rečeh, ki se tičejo blagostanja domovine, nadalje svoje močno zaupanje na srečno prihodnost staročastite Habs¬ burške monarhije in zlasti svojo vročo ljubezen do očeta domovine. To se bo zgodilo, ako bomo cesarjev rojstni god podobno kakor lani tudi letos praznovali sicer s sveto resnobo, pa vendar kolikor mogoče slovesno; ako bomo pomnožili svoje molitve za cesarja, za armado in za domo¬ vino, in ako bomo po močeh obilno prispevali k stroškom, ki so potrebni, da bo moči, zmagovito dokončati sedanjo vojsko, potem na bojišču stoječim vojščakom z darovi lju¬ bezni pripraviti tolažbo in veselje ter jih tako izpodbuditi k stanovitnosti, da se bo mogla pa tudi vdovam in sirotam po padlih vojščakih in onemoglim vrlim braniteljem domo¬ vine olajšati skrb za vsakdanje življenje. Zato naročim za slavje visokega cesarskega rojstnega praznika v tem letu, v katerem se zgodovina ne piše s črnilom, temveč s krvjo in solzami, naslednje: 1. Na predvečer velepraznika, to je v torek dne 17. av¬ gusta 1.1., se naj v vseh župnijskih in samostanskih cerkvah cele škofije in, če mogoče, tudi pri podružnicah po navad¬ nem zvonjenju angeljskega pozdravljenja pol ure svečano zvoni z vsemi zvonovi. Kjer krajevne razmere in druge okolnosti to dopuščajo, tam se morejo na zunaj pokazati notranja nežna čustva z razsvetljavami, s kresovi, z godbo in bakljado ob sodelovanju gasilnih, pevskih in veteranskih društev. 2. Dne 18. avgusta oziroma, kjer je bilo to doslej tako v navadi, nastopno 13. pobinkoštno nedeljo dne 22. av- -> 749 <- gusta t. 1. se naj opravi slovesna služba božja za Njih Ve¬ ličanstvo, obstoječa iz primerne pridige 1 in svete maše, po kateri se naj odpojeta hvalna in zahvalna pesem Te Deu m laudamus ter cesarska himna. K tej cerkveni slav¬ nosti se naj prijazno povabijo cenjeni uradi. V stolni in mestno-župnijski cerkvi v Mariboru bom, če Bog da, kakor sleherno leto ob 9. uri predpoldne sam služil slovesno pontifikalno mašo za Njih Veličanstvo in za presvetlo vladarsko hišo ter za slovečo c. in kr. vojno armado. 3. Pri omenjeni cerkveni slavnosti se naj na način, ki ga bodo določili gospodje dušni pastirji, vrši cerkveno da¬ rovanje ali pobiranje prostovoljnih darov za domoljubne namene. V Mariborski stolnici bodo pred darovanjem svete višeduhovniške maše pričujoči duhovniki svoj prispevek položili na glavni altar, po cerkvi pa bodo med tem po¬ biralci sprejemali patrijotična darila vernikov. Tisti obisko¬ valci cerkve, ki med službo božjo ne bodo našli priložnosti, da bi Gospodu Bogu oddali svoje mile darove za bližnjega, bodo mogli to storiti po službi božji pri enem štirih cer¬ kvenih izhodov, kjer bodo pripravljeni pobiralci z nabiralniki. 4. Nabrane vsote naj župnijski uradi potom pristojnih dekanijskih uradov nemudoma pošljejo kn. šk. ordinarijatu. Vsi doneski se bodo obenem s seznamkom darovalcev iz¬ kazali v cerkvenem zaukazniku za Lavantinsko škofijo, po¬ tem pa izročili oskrbnemu uradu c. in kr. vojnega ministr¬ stva, in sicer za vojvodino Štajarsko, da se bodo v zmislu dopisa imenovanega odseka z dnč 17. julija 1915 štev. 2308 porabili za prav bogato pošiljatev darov c. in kr. južni armadi, ki krvavi v boju zoper izdajalsko Italijo, pa tudi za pomnožitev „Štajarskega vojnega zaklada za vdove, sirote in onemogle vojščake 11 , ki tako blagonosno podpira težko prizadete prebivalce naše dežele. 1 Pripomočke za njo najdejo čč. pridigarji v knjigi: Dr. Michael Napotnik, Oebet, was des Kaisers ist, dem Kaiser! Marburg, 1914. 8". str. 5—89. -> 750 5. Prihodnjega dne 18. avgusta se bomo hvaležno spominjali vseh vrlih vojščakov, ki so se v preteklem voj¬ nem letu zmagovito ustavljali premočnim sovražnikom ter so priborili prelepih uspehov. Svojim junaškim četam in njihovim izvrstnim vodnikom ne moremo biti zadosti hva¬ ležni. Za tiste pa, ki so v prvem letu vojske častno padli, hočemo imeti nastopnega dne 19. avgusta mrtvaško opra¬ vilo. Sicer smo se že večkrat v molitvi spominjali junakov, ki so svoje življenje radovoljno za nas vse žrtvovali bodisi v strašnem boju, bodisi v lazaretu, tem domu bolečin, ali pa v kakšni drugi vojaški službi. Toda mnogo še je junakov, ki so ostali neznani in neimenovani. In vsem, da, vsem smo dolžni nikdar usehljivo zahvalo. To srčno hvaležnost hočemo pokazati s splošnimi, po vsej širni škofiji se vršečimi mrtvašnicami za rajne voj¬ ščake. Zato se naj 5. dan v osmini praznika Marijinega vnebovzetja, dne 19. avgusta 1915, opravi v vseh župnijskih in samostanskih cerkvah ob primerni uri Requiem ali mrtvaška maša in za njo absolucija ali Libera. Spoštovani c. kr. uradi, občine in šolska vodstva se naj o tem obve¬ stijo. V stolni in mestno-župnijski cerkvi pri sv. Janezu Krstniku v Mariboru bom sam služil pontifikalni Requiem in bom potem opravil absolucijo ali odvezo pri tumbi. „Bodi milostljiv, o Gospod, našim prošnjam za duše tvojih služabnikov, naših sobratov, za katere ti prinesemo daritev presvete maše, da jih pridružiš družbi svojih svetnikov!“ 6. Predstoječe odredbe naj dušni pastirji pravočasno s pridižnice oznanijo vernemu ljudstvu ter ga naj prijazno podučijo in opomnijo, da se v pravem duhu udeleži cer¬ kvene slovesnosti in drugih domoljubnih prireditev. Tako pa naj na visoki in veličastni rojstni god Njih Veličanstva našega mnogoljubljenega cesarja in vladarja vsi Lavantinci, duhovščina in ljudstvo, složno pokažejo svoje zaupanja polno domoljubno mišljenje in svojo požrtvovalno darežljivost ter naj tako srcu za nas vse očetovski skrbnega monarha pripravijo tolažbo in veselje po zapovedi Jezusa Kristusa: Dajte, kar je cesarjevega, cesarju! (Luk. -> 751 «r 20, 25). Letošnji 18. avgust bodi torej posvečen domoljubni- darežljivosti! Bog vse tolažbe (II. Kor. 1, 3) pa in Bog miru bodi z vami vsemi! Amen. (Rimlj. 15, 33). V Mariboru, na god sv. matere Ane, dne 26. julija 1915. f Mihael, knezoškof. LXXIV. Pastirski list z dne 29. septembra 1915 o zahvali za dobro žetev z ozirom na prodajo „zlatega klasa 11 ob slavju cesarjevega godovnega dneva v vojnem letu 1915. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, sporoči častivrednim dušnim pastirjem in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro v imenu našega Go¬ spoda in Vzveličarja Jezusa Kristusa! Zahvaljujte se vselej za vse v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa Bogu Očetu! (Efež. 5, 20). V Gospodu ljubljeni verniki! naši staročastiti škofiji' obstoji in vlada hvale¬ vredna navada, da namreč molimo vsako leto za dobro setev in žetev in da se potem Gospodu Bogu iskreno zahvalimo za srečno pospravo pridelkov. V zvestem izpolnjevanju svete sinodalne obljube od leta 1896 se na Rogate ali na prošnjo nedeljo po veliki noči pri popoldanski službi božji pred Najsvetejšim, izpostav¬ ljenim celo uro, moli sveti rožni venec z litanijami vseh svetnikov, v katerih se dvakrat izreče klic „Treska in hu- -> 752 <- dega vremena reši nas, o Gospod 11 , za milostno odvrnitev hudega vremena in za božji blagoslov poljskim sadovom. Vrhutega vlagajo duhovniki od 1. maja tja do 31. oktobra vsakega leta presunljivo molitev zoper nevihte med druge mašne molitve. Razentega se že zgodaj, ko setve začnejo poganjati, na god sv. Marka in zlasti v priljubljenem križevem tednu, vršijo prosivne procesije naokrog po poljih in se prirejajo pobožnosti, da bi Bog dal in ohranil sad zemlje. Sveta Cerkev moli tu za božji blagoslov, za blagodejno solnce, za rodovitni dež. Preveličastna procesija na praznik presve¬ tega rešnjega Telesa se večinoma pomika tudi po poljih in livadah, in udeleženci pobožno molijo pri štirih altarjih na vse štiri strani sveta za odvrnitev treska in hudega vremena, prosijo nebeškega blagoslova za hiše kakor tudi za poljske in zemeljske pridelke. Mogočen vtis napravi zlasti molitev pri četrtem altarju, ki se v borni prestavi glasi tako le: „Vsemogočni, večni Bog, ki daješ živež vsemu mesu: ki zagrinjaš nebo z oblaki in pripravljaš zemlji dež ter od¬ piraš nebeška vrata: ki prestavljaš južni veter z neba in pripelješ sever v svoji moči: ki namakaš gore od zgoraj, in se s sadom tvojih del napolnjuje zemlja: ti, ki si zapo¬ vedal angelju, da naj ne škoduje zemlji in morju in tudi ne drevesom — prizanašaj preplašenim in bodi milostljiv prosečim! Tebe namreč, o Gospod, ponižno prosimo, da se daleč umaknejo navali viharjev, nesreča hudega vremena, uima toče, udar strele in da opeša vse zalezovanje hudega sovražnika. Nevarni gromi, škodljivi nalivi in vetrovi naj ostanejo v svojih mejah. Tudi vse viharje in vsa neurja steri tvoja desnica v svoji moči! Pride naj, prosimo te, o Gospod, Sveti Duh, da bo po odvrnitvi vseh vplivov so¬ vražnih moči angeljska roka varovala sad in da bo po raz- gnanju hudih oblakov grožnja nevihte prešla v pomnožitev duhovne hvale in pobožnosti! Ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 11 Naše iskrene molitve za podelitev dobre in bogate žetve je krušni Oče v nebesih letos milostno uslišal, kakor sem se mogel sam prepričati na svojih letošnjih birmskih potovanjih po lepih Slovenskih goricah, po rajski Savinjski dolini, po vinorodnem Brežiškem svetu in po rodovitnem Ptujskem polju. Le tuintam se bo moglo govoriti o škodah po vremenskih uimah. O, kako je valovalo in se zibalo zlato klasje na poljanah štirih dekanatov, v katerih sem le¬ tos deli! otrokom darove in sadove Svetega Duha! Krasno je stala pšenica, kakor tudi rž, ječmen, koruza. Lepo sta cvetela krompir in fižol, prijetno je duhtela cvetoča ajda. Sadonosno drevje je bilo težko obloženo s sadjem. S srčnim veseljem sem opazoval skrbno obdelane vinograde, ki obe¬ tajo letos boljšo trgatev ko lani. Po srečno spravljeni blagoslovljeni žetvi praznujemo po škofiji eno jesensko nedeljo kot zahvalno nedeljo. Zna¬ menita sinoda leta 1903 je za to odločila enkrat za vselej nedeljo neposredno pred praznikom vseh Svetnikov, teh zlatih duhovnih sadov svete Cerkve, ter je podala na¬ vodila k vredni zahvali za shranjeno žetev prirodnih pridel¬ kov.' Ni čuda! Sklep žetve so že v paganskem času slo¬ vesno praznovali, kar se ni godilo brez obilnih zahvalnih daritev. Ganjenega srca sem bral poročilo nekega misijo¬ narja na otoku Madagaskaru o paganski ženi, ki je ob žetvi riža povzdignila roki k nebu in dejala: O Bog, ti si, ki si dal rasti in dozoreti ta riž; rada bi ti dala od njega, ko bi kaj potreboval. Tako pa hočem en del dati tistim, ki so tega potrebni! Lep praznik zahvale za žetev je slavil pravični in po¬ božni pastir Abel. Poln otroške hvaležnosti za dobrotlji¬ vost božjo je žrtvoval Očetu v nebesih daritev najlepših prvencev svoje črede, in plamen najgorečnejše ljubezni se je povzdigoval iz njegovega srca k nebesom. Pri Izraelcih sta veljala za žitno žetev binkoštni praznik in za letni pri¬ delek sploh praznik šatorov kot dva velika zahvalna praz¬ nika za prejete darove. Zato je pač pravično ter vredno in potrebno, da dajemo 1 Ecclesiae Lavantinae Synodus dioecesana anno 1903 coadunata. Marburgi, 1904. Pag. 766. alin. 10. -> 754 * tudi mi katoliški kristjani Delivcu vsega dobrega posebno zahvalo za bogate pridelke. In prav v tem letu, ko še zmeraj stojimo v znamenju svetovne vojske in ko nam trdosrčni sovražniki grozijo z izstradanjem, pa se jim njihova zlobna namera vsled božje pomoči in podpore ne posreči, smo tembolj dolžni, za pospravljeno ugodno žetev vsedobremu in pravičnemu Bogu dajati najponižnejšo zahvalo. On je dal dežiti kruh izpod neba in mi smo si ga nabrali toliko, ko¬ likor smo ga sleherni dan potrebovali in ga bomo potre¬ bovali. (Eksod. 16, 4 nsl). Ker smemo v letošnjem letu na sebe obrniti radostne besede psalmistove: Prihajajo z veseljem in nesejo svoje snopove (Ps. 125,6), zato moramo tudi vedno pomniti in izvrševati opomin sv. apo¬ stola narodov: Zahvaljujte se vselej za vsevimenu Gospoda našega Jezusa Kristusa Bogu Očetu! Ljubi moji! K ničemur ne opominja glasoviti Pavel svojih tolikokrat, kolikorkrat k zahvali. Njegov apostolski klic: Grati estote, bodite hvaležni, odmeva od kraja do konca njegovih vzvišenih štirinajsterih pastirskih listov. In on, izvoljeni sejavec božji, se je sam nebe¬ som neprestano zahvaljeval za dobljene darove milosti. Vsled tega hvaležnega mišljenja je slavni apostol postajal še bolj sposoben in vreden vedno večjih in bogatejših da¬ rov nebeških. S prisrčno zahvalo si bomo tudi mi zaslužili, da nas bo Gospod v prihodnjem letu zopet blagoslovil z bogato žetvijo. In tako se hočemo v zvestem izpolnjevanju Pavlovega naročila ob bližajočem se visokem godu Njih apostolskega Veličanstva v tekočem, v svetovni zgodovini tako pomen¬ ljivem letu 1915 prav posebej zahvaljevati za dobro letino, ki je bila zgolj čisti dar neskončno usmiljenega Boga, ki je pri stvarjenju rekel: Zemlja naj požene rastline, ki zelenijo in nosijo seme, in rodovitno drevje, ki rodi sad po svoji vrsti na zemlji! (Gen. 1, 11). Da bomo pa spoznali dolžnost in velikost, prisrčnost in neprestanost svoje zahvale, moramo vedeti, komu, za kaj in kako se naj zahvaljujemo. -> 755 <- Gospod, ki odpiraš svojo roko in napolnju¬ ješ sleherno živo stvar z blagodarom (Ps. 144,16), blagoslovi tudi mene in moje! Moja setev v pričujočem podučnem listu dobro uspevaj! Moja nadpastirska beseda padi na rodovitna tla in prinesi stoternega sadu! Predragi v Gospodu! 'e se ozremo nazaj na preteklo letino, tedaj nam stopi pred duhovno oko kaj prijetna podoba, katere se je tudi naš božji Gospod in Vzveličar tako rad posluževal, namreč pomirljiva podoba sejavca. V jeseni in v spomladi je veselo šel sejavec vun na skrbno obdelano njivo ter je posejal dobro seme noter v prhko zemljo. In zemlja je sprejela zasejano zrno tako, da je začelo gnati in kliti, zeleneti in cvesti, sad nastavljati in ga zoriti. Kako resne in pomenljive misli so pač navdajale pridnega sejavca pri jesenskem in spomladnem delu, pri pozni in jari setvi? Globoko pomenljiva beseda sv. Pavla mu je pač pri¬ hajala in hodila na misel: On, ki sadi, in on, ki priliva, nista nič, marveč Bog je, ki daje rast. (I. Kor. 3, 7) Zares, brez dela v potu obraza ne prinese posejano zrno nobenega sadu. Toda odkod prejme seme moč, da klije, in odkod dobiva zemlja rodovitnost? V pravem odgo¬ voru na to dvojno vprašanje je krščanski sejavec obenem s semenom sejal v zemljo tudi svojo vročo molitev za rast semena in je po storjenem delu iskreno prosil blagoslova, od katerega je še vedno vse odvisno za vse v vseh časih. 1. Gotovo, nihče naj ne pričakuje samo le od dela svojih rok, da bo nasad poganjal in rastel. Rast podeli nebeški sejavec. Pater meus agricola est. Moj oče je poljedelec (Jan. 15, 1), je dejal Jezus ljudstvu. Bog je, ki polaga v semensko zrnje kal življenja in vanj skriva čudovito lastnost, da se razrašča in množi. Bog je, ki daje in ohranjuje zemlji rodovitnost. Če Bog odtegne zemlji rodovitnost in odvzeme semenu kalivost, tedaj naj polje- 48 * delci kopljejo in orjejo, gnojijo in sadijo, sejejo in nasejajo, pa želi vendar ne bodo ničesar. Mi moramo torej po letos srečno spravljeni žetvi s hvaležnim pogledom klicati gori k nebesom in priznavati s psalmistom: „Ti, o Gospod, na¬ makaš gore od zgoraj, in s sadom tvojih del se napolnjuje zemlja, Ti daješ travo rasti živini in zelišča ljudem v po¬ strežbo. Ti jim pripravljaš kruh iz z e m 1 j e.“ (Ps. 103, 13. 14). 2. Vsemogočnemu se moramo zahvaliti za milostno odvrnitev velikih in mnogih nevarnosti, ki neprenehoma pretijo setvam. O, kolikokrat drhti, trepeče in se boji poljedelčevo srce! Toliko da je dobro prevejano seme izročil zemlji, in že mu postanejo nevarni sovražniki. Tu je prehuda vročina, ki izsuši setev in odtegne semenskemu zrnju potrebno vlago. Tam nastopi suša, kakor ob času preroka Elija v Palestini, tako, da zemlja zeva in žeja po rosi in dežju. Potem sta zopet mokrota in mraz, ki škodujeta žitnim po¬ ljem ali jih celo uničita. In mnogokrat prihruje strašen vihar ali grozno neurje sem po obzorju in hoče težko delo in sladko upanje celega leta zatepsti v tla in pokončati. Za ljubo setev šteje celo živalstvo med svojimi zastopniki ne malo škodljivcev, kakor so drzne ptice, požrešni hrošči, poljske miši in drugi mrčesi. In vse te raznovrstne uime in nevarnosti je v letoš¬ njem letu odvrnil Tisti, ki živi ptice pod nebom in oblači lilije na polju. Kralj, ki mu vse stvari živijo, je dajal solnce in dež o pravem času. On nas je obvaroval treska in toče. Jelite, obakratno evangeljsko pomnoženje kruha je bilo veliko čudo; pa vsakoletna žetev je obnovljen čudež božje vsemogočnosti, ker malo semena obrodi toliko obi¬ lico zrnja, da ohrani milijone in zopet milijone ljudi pri življenju, jim daje potrebni živež. Tu se moramo prehva- ležno pridružiti hvalospevu psalmistovemu: Slavijo naj te vsa ljudstva, o Bog! Terra dedit fructum suum. Zemlja je dala svoj sad. (Ps. 66, 6. 7). 3. Kaj strašna nevarnost je pretila v tekočem letu ob- stoju naših setev in potemtakem prehranitvi ljubih škoflja- nov. To je grozna svetovna vojska. Kako so vendar njive in vrtovi, polja in livade, travniki in gozdovi, cerkve in hiše in shrambe opustošene in porušene tam, kjer razsaja in besni divja furija vojske! In kako so prebivalci razgnani in izro¬ čeni bridkemu uboštvu! In kako žanje smrt svojo žetev povsod, kjer divja in hruje strašni apokaliptični jezdec, grozni boj! In naši škofiji, temu divnemu vrtu, je bilo pri¬ zaneseno, ona je ostala obvarovana strahovite nesreče. Strah in skrb, kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblačili (Mat. 6, 31), sta zopet odvzeta od nas. Kaj hočemo vrniti Gospodu za vse, kar nam je podelil? Kelih vzveličanja bomo vzeli in klicali ime Gospodovo. Najprijetnejšo zahvalno daritev, daritev svete maše, hočemo v čast in hvalo božjo svojemu najvišjemu Dobrotniku go¬ reče opravljati in doprinašati. Seveda, tudi mi Lavantinci trpimo pod kaznijo grozne vojske narodov; pa sovražnik še ni drvil in ne drvi paleč, požigajoč, moreč po naši ožji domovini. Mi smo rešili blago in premoženje, pa smo si ohranili zdravje in življenje. V varni prostosti uživamo darove božje in smemo potolaženi zreti v prihodnost, ker je zagotovljeno, da se bomo pri skrbni in varčni porabi naravnih in nadnaravnih pripomoč¬ kov sami preživih. Za to moramo Očetu usmiljenja glasno in slovesno dajati dolžno hvalo. Te Deum laudamus. Tebe, Bog, vsi hvalimo. Tako hočemo z vsemi angelji in svetniki klicati in peti, zmeraj se spominjajoč Pavlovega opomina: V vseh rečeh se zahvaljujte, ker to je volja božja v Kristusu Jezusu! (I. Tes. 5, 18). 4. Vsled tako bogato blagoslovljene letine smo se tudi srečno rešili nevarnosti izstradanja, grozeči nam od strani neusmiljenih sovražnikov. Mi stojimo v znamenju zmage. Zvijačna namera se brezsrčnim nasprotnikom dozdaj ni ob¬ nesla. Prositi moramo Boga in sami skrbeti za to, da se jim ne bo nikdar posrečila. Po srečni pospravi in shranitvi pridelkov smemo pomirjeni gledati v prihodnost. Poizkusi izstradanja so vsi izpodleteli vsled našega umnega kmetij- ^ 758 <- stva, vsled modrih odredb naših skrbnih oblasti 1 , vsled zvestega izpolnjevanja teh določb in vsled trezne varčnosti pri vsakdanji porabi živeža. Preljubi, prizadevati si moramo, da bo naše življenje tudi v prihodnje preprosto, naravno in prav zato zdravju primerno. Če bomo zastran svoje hrane storili vse, kar je v naših močeh, tedaj bo Gospod napolnil naše shrambe, žitnice in kleti s potrebnim živežem. Oče naš, ki je v ne¬ besih, nam bo vselej dal vsakdanji kruh. Preljubljeni v Gospodu! zgoraj povedanega je očitno in jasno, komu in za kaj moramo biti hvaležni. Preostane še rešitev važnega vprašanja: Kako se izkazujemo za prejete dobrote zares hvaležne? 1. Zahvaljujte se vselej za vse v imenu Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa Bogu Očetu, tako je opominjal sv. Pavel svoje ljube Efežane. Za vse torej bi se naj zahvaljevali, to se pravi, vse naše mišljenje mora biti hvaležno za slednje darilo, za vsako milost, za sleherno dobroto, tudi za male, manj bogate, da, tudi za neprijetne darove. Stari slepi Tobija je ostal neomahljiv v strahu božjem in je Boga hvalil vse dni svojega življenja. (Tob. 2, 14). In Jezus Kristus se je zahvaljeval pred vsakim čudežem in za vse svojemu nebeškemu Očetu. Pater, gratias ago tibi, quoniam audisti me. Oče, za¬ hvalim te, da si me uslišal, je zaklical Jezus pred obujenjem Lazarja k življenju vpričo velike množice ljud¬ stva. In apostol sveta piše Solunčanom: Nos autem de- bemus gratias agere Deo semper. Mi pa se mo¬ ramo zahvaljevati Bogu vselej. (II. Tes. 2, 12). Ni čuda, da sveta Cerkev zapoveduje svojim duhovnikom v predglasju pri sveti maši moliti ali peti: V resnici vredno 1 Primeri: Denkschrift iiber die von der k. k. Regierung aus An- laB des Krieges getroffenen Mafinahmen bis Ende Juni 1915. Wien, 1915. Vel. 4°. strani 371. '> 759 <- je in pravično, primerno in vzveličavno, da se ti vselej in povsod zahvaljujemo, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog! Z ozirom na tako silne opomine je globoko obžalo¬ vati, da je hvaležnost do Stvarnika, Odrešenika in Posveče¬ valca postala redka. In vendar je Gospod Bog, ki ga po¬ trebuje klas v dolini in klas na hribu. Klasu je treba lepega vremena, ki pa je darilo božje. O, kolikeri prejmejo vsak dan svoj kruh- in ga zaužijejo, dobijo svojo hrano in se nasitijo. Predobremu Dajalcu pa se ne zahvalijo! Podobni so deveterim od Jezusa ozdravljenim gobavcem, ki se niso prišli zahvalit za rešitev od drugače neozdravljive bolezni tako, da se je celo krotki Vzveličar pritožil, rekoč: Nobe¬ den se ni našel, da bi se bil vrnil in Bogu hvalo dal. (Luk. 17, 18). 2. Notranje hvaležno mišljenje se mora ob raznih pri¬ ložnostih razodevati tudi na zunaj, kar se zlasti godi s po¬ božno in z zbrano molitvijo. Katoliški kristjan naj nikdar ne pristopi k mizi, da bi užival božje darove, drugače kakor z iskreno molitvijo za blagoslov in naj po jedi nikdar ne zapusti mize drugače ko z odkritosrčno zahvalno molitvijo. Pobožno navado molitve pred jedjo in po jedi pozna že stari Rimljan. 1 Izraelcem je Gospod po njihovem slav¬ nem postavodajalcu in voditelju Mozesu ostro zapovedal mizno molitev: „Ko boš jedel in se nasitil, se skrbno varuj, da ne pozabiš Gospoda!“ (Devt. 6, 12). In zopet: „Ko ješ in se nasitiš, tedaj hvali Gospoda, svojega Boga, za pre¬ dobro zemljo, ki ti jo je dal!“ (Devt. 8, 10). Kristus je pri pomnožitvi kruha vzel kruhe in dve ribi, pa je pogledal v nebo, jih je blagoslovil, razlomil ter dal učencem, učenci pa so jih dali lačnemu ljudstvu. (Mat. 14, 19 in 15, 35. 36. — Mark. 6, 41). Enako je Jezus blagoslovil jedila pri zadnji večerji. In Pavel je na ladji vzel kruha, je zahvalil Boga vpričo vseh, je razlomil kruh ter ga je začel jesti. In so¬ potniki so tudi začeli jesti. (Dej. apost. 27, 35. 36). Važnost 1 Marquardt-Mommsen, Romische Altertiimer. VI. ( 2 1885). £ 760 mizne molitve razodevljejo besede sv. Pavla: Verniki naj zauživajo jedi z zahvaljenjem. Zakaj vsaka stvar božja je dobra in je posvečena po besedi božji (po cerkveni blago¬ slovitvi) in po molitvi. (I. Tim. 5, 3 — 5). Stari Tertullian izpričuje, da so se kristjani pred jedjo pokriževali. 1 Da, še več! Oni niso sedli k mizi poprej, do¬ kler niso jedi posvetili z molitvijo. Molitev je sklenila za¬ užito jed. Šele potem so se razšli. 2 Naj se vendar ta staro- častita sveta navada molitve pred jedjo in po jedi v vseh hišah škofije Lavantinske za vselej krepko ohrani in naj nikdar ne izmrje! Krščanski gospodarji in krščanske gospo¬ dinje morajo neprenehoma skrbeti za ohranitev te blago¬ slova polne navade; in če bi kje zginjala, jo morajo po¬ gumno in srčno vnovič oživiti. Kakor se vroča opoldanska južina in topla večerja dišeče kadita proti nebesom, podobno se vzdiguj mizna molitev k Očetu v nebesih! 3. Nadalje se izkazujemo hvaležne za božje darove, če jih po volji Gospodovi rabimo in uživamo. Krščanska poraba prejetih darov je vrsta najlepših vrst hvaležnosti. In to se zgodi z zmernostjo in varčnostjo. Pred vsem moramo v porabi blagoslovljenih pridelkov, v jedi in pijači, biti zmerni in trezni. Božjih darov ne smemo zlorabiti z nezmernim uživanjem. V tem nam je svarilen vzgled bogati mož, o katerem nam je Jezus povedal priliko: Nekega bogatega človeka polje je obrodilo obilno sadu. In je mislil sam pri sebi, rekoč: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi spravil svoje pridelke? In je rekel: To bom storil. Podrl bom svoje žitnice in naredil večje in v nje bom spravil vse, kar mi je zrastlo, in svoje blago. In po¬ rečem svoji duši: Duša moja, mnogo blaga imaš spravlje¬ nega za prav veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje! Bog mu je pa rekel: Ti neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe; kar si pa spravil, čigavo bo? Tako je s tistim, ki si bogastvo nabira in ni bogat v Bogu. (Luk. 12, 16 — 21). 1 De corona 3. — 2 De oratione 25. ❖ 761 <- Zlasti svarim tukaj pred nepotrebnim in brezmernim pitjem alkoholnih ali opojnih pijač, ki Boga tako hudo žali in človeka tako globoko ponižuje. Varujte se, kliče Jezus, da vaša srca ne bodo preobložena v požrešnosti in pijanosti! (Luk. 21, 34). In njegov slavni apostol uči: Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požreš¬ nosti in pijanosti! (Rimlj. 13, 13). Nezmernež pozabi svojega Boga in se ne zmeni tudi za svojega bližnjega. Macedonski kralj Aleksander Veliki se je upijanil pri neki pojedini in je prebodel s sulico svojega najboljšega prijatelja in svetovalca Klyta. Kralj Herod, omamljen po soparu izbranih jedil in razgret po močnih pijačah, je iz¬ gubil iz spomina spoštovanje, katero je sicer v srcu nosil do sv. Janeza krstnika, in ga je dal obglaviti. Vse bi naj vendar služilo v čast božjo. Nezmernost pa Boga onečeščuje in ga sili h kaznovanju. Sv. Pavel je dal Korinčanom in po njih vsem kristjanom zapoved: Ali jeste ali pijete, delajte vse k časti božji! (I. Kor. 10, 31). Torej s pobožnim srcem moramo sesti k mizi in vstati od nje. To pa se more reči le pri zmernem in trez¬ nem uživanju jedi in pijač. V tekočem letu smo bili blago¬ slovljeni z zemeljskim bogastvom; ne zlorabimo ga vendar, da nad minljivimi dobrotami ne bomo izgubili večnih! Zlasti veljaj pijančevanju, temu groznemu sovražniku duše in te¬ lesa, družine in družbe, neizprosna in neodjenljiva sveta vojska, za kar so bila dana na vseh naših škofijskih sin¬ odah prekoristna in zelo vzveličavna navodila! Nadalje moramo porabo živeža ravnati po pičlosti za¬ loge: živeti moramo varčno. Pred vsem v sedanjih raz¬ merah si moramo radovoljno nalagati žrtve. Varčnost se v sedanjem času vojske ne sme pogrešati. Da bi svojim učen¬ cem in ljudstvu vidno priporočil varčnost, je v ta namen božji Učenik, ki je z nekaterimi kruhi in ribami nasitil ti¬ soče množic, vsakikrat dal pobrati preostale koščke, da bi ne vzeli konca, marveč da bi se že drugi dan porabili. Ži¬ vijo ljudje, ki molijo in delajo za vsakdanji kruh, Bog blago- slovlja njihovo delo, imajo, kakor sami pravijo, dober za- -> 762 <- služek, in vendar ne pridejo do ničesar, da, zabredejo celo v uboštvo. Zakaj? Zato, ker ne znajo varčevati. Kar si pridobijo, to nagloma zapravijo. Izhajali pa bi prav dobro s svojimi dohodki, ako bi bili zmerni v uživanju, če bi si ne želeli razkošnega življenja, če bi ne uživali dragocenih jedil, če bi se ne oblačili v potratno obleko, če bi se ne udeleževali vseh veselic. Ako imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni (I. Tim. 6, 8), veli nam sv. apostol Pavel. Slavni trije mladeniči v Babilonu so se prav krepko raz¬ vijali, čeprav so se odpovedali kraljevi mizi. In kakšna je bila jed, ki jo je Gospod čudovito pomnožil v nasičenje mnogih tisočev? Nič ko ječmeni kruh, in ta je že zadosto¬ val, da je bil glad potolažen. Ravno nezadovoljnost z malim je kriva, da v nekaterih družinah nimajo kruha in ne naj¬ potrebnejšega živeža. Mnogi morajo med tednom stradati, ker so ob nedeljah in praznikih preveč potrošili. Vedno polni krušni koš zmernosti se naj nikjer ne pogreša! Pre¬ prosta jed, odpoved nepotrebnih užitkov, stanovitna zado¬ voljnost, to so močne zaveznice milosti božje zoper grehe in strasti. Ljubi kruh je poglavitna jed, kakor pomenja izraz kruh splošno tudi jed. Božji Učenik je šel v soboto v hišo nekega višjega farizejev kruh zauživat, manducare panem, to se pravi, šel je k jedi. Zdaj šele prav umejemo četrto prošnjo v Očenašu: Daj nam danes naš vsak¬ danji kruh! Silna svetovna vojska je kruhu pripomogla zopet do veljave, ki mu jo je prisodila Gospodova molitev in ki so jo v njem videli naši predstarši. Dragoceni kruh je nekaj svetega. Z njim se mora tudi sveto ravnati. V moji preljubi očetovski hiši nismo smeli nobene drobtinice kruha zavreči ali celo pohoditi. Če je kateremu drobtina nehote padla na tla, jo je moral pazljivo pobrati, poljubiti in potem nekako s pobožnostjo zaužiti. Drobtinice, ki so se raztro¬ sile po mizi, smo s kruhovo mečo skrbno pobrali ter tako vse skupaj zaužili. Otroci so dobili kos črnega kruha na pot v šolo za ves ljubi dan, enako za obisk službe božje -> 763 <- ob nedeljah. Blagi starši so vselej napravili znamenje križa na hlebu, preden so ga načeli ter razdelili otrokom in po¬ slom. In kako so se vsi pri hiši ob svetem velikonočnem prazniku veselili slovesno posvečenega in blagoslovljenega kruha! V sedanjih težavnih časih moramo biti posebno varčni v porabi kruha ter se moramo varovati vsake potratnosti s kruhom. V ureditev preskrbe s kruhom so oblasti izdale prav koristne določbe, po katerih se nam je treba vestno ravnati. Izraelci so smeli od mane nabrati tudi le en go- mor za sleherno glavo po številu duš v šatoru tako, da so vsi dobili enako dosti, nobeden več in nobeden manj. (Eksod. 16, 16 — 18). Neizogibna dolžnost nas veže, da skrbimo, kako se bomo sami preživih, in brezpogojna za¬ poved ljubezni do bližnjega je, da pomagamo nepremožnim. Zdaj veljaj opomin velikega preroka: Lomi lačnemu svoj kruh ter vodi ubožce in begunce v svojo hišo! (Iz. 58, 7). Tolažimo tiste, ki v teh tužnih časih voj¬ ske uživajo kruh bridkosti. Tudi njim se bo zopet delila velikonočna mana miru. Enako tolažimo tiste, ki jedo kruh solz, ki jočejo in žalujejo. Dajajmo jim radi vojnega kruha in napeljujmo jih še k prejemanju duhovnega kruha, kruha moči in življenja! 4. Za nebeške darove se izkazujemo hvaležne, če radi od njih kaj žrtvujemo v čast božjo. Bog sicer ne po¬ trebuje ničesar od nas, saj je on neskončno popolno, naj¬ višje dobro, pa ljudem je potrebno, da ga morejo na vred¬ nih in dostojnih krajih častiti, .moliti in na pomoč klicati. Če si daroval Gospodu prvine od pridelkov de¬ žele, tedaj se veselo gostuj z vsem dobrim, kar je dal Gospod tvoj Bog tebi in tvoji hiši (Devt. 26, 10. 11), tako se glasi zapoved, ki jo je Mozes dal ju¬ dovskemu ljudstvu. Izraelci so s svojim bogastvom skrbeli za lepoto in krasoto svojega tempelja v Jeruzalemu, za čigar vzdrževanje so prinašali vsako leto precejšnjih darov. S hvaležnim pogledom k nebesom moram svojim lju¬ bim škofljanom naravnost izreči pohvalno priznanje, da 764 s. radovoljno darujejo za hiše božje, vsled česar se cerkve po škofiji nahajajo tudi v dobrem stanu. V teku petindvajsetih let mojega škofovanja je bilo plačanih za nove stavbe dosti nad šest milijonov ter za popravo in opravo starih svetišč tudi mnogo nad dva milijona, skupaj 8,133.531 kron.’ Pri toliki požrtvovalnosti za božjo čast in hvalo ne more biti prebivalcem naše škofije odrečen nebeški blagoslov. 5. Bogu prijetna hvaležnost se nadalje kaže po rado¬ darnosti in usmiljenosti do ubogih, se odkriva po ljubeznivi oskrbi in delavni podpori ubožcev, si¬ romakov in trpinov vsake vrste. Če je to vsak čas naša krščanska dolžnost, je še to tem bolj izredno v sedanjem času. Z vsemi močmi bi naj lajšali gorje in bridkost marsi¬ kateremu Lazarju, ki ga je grozna vojska hudo zadela. Ti¬ stim nesrečnežem, ki nimajo potrebnega živeža, ki trpijo bridko pomanjkanje, pomagaj naša obilnost! Bogastvo enega pripomori uboštvu drugega! Dobrodelnost prinaša blago¬ slov. Zdaj mora med nami vladati in kraljevati najpožrtvo- valnejša bratovska in sestrska ljubezen. Bog nam je podelil, kakor pravi pregovor, hleb kruha, ki bo zadostoval za dalj časa — o, pustimo tudi drugim, da si odrežejo kos od njega! Dajmo del prejetega blagoslova tudi ubožcem, zlasti zapuščenim vojnim vdovam in sirotam! Pri Izraelcih je pripadal del žetve ubožcem. Ko bo te želi žito v svoji deželi, govori Jahve po Mozesu, ga ne požanjite do tal, do konca njive; tudi ne po¬ birajte odpadlega klasja, marveč prepustite ga ubožcem in tujcem! (Lev. 23, 22). Kdo ni ganjen, ko bere prijetno poročilo o Moabitinji Ruti, ki je pobirala stebla na polju milosrčnega Booza. Ko je prišel Booz iz Betlehema k svojim ženjačem ter jih je pozdravil: Gospod z vami in so mu oni odzdravili: Gospod te blago¬ slovi, je izvedel od nadzornika, češ, uboga Ruta je pro¬ sila, da bi smela za žanjicami hoditi in ostalo klasje po- 1 Primeri nanovo v škofiji osnovani list za umetnost: Ljubitelj krščanske umetnosti. I. letnik. V Mariboru, 1914. Str. 85 — 253. -> 765 hirati, ter je od jutra do zdaj na polju in se ni še trenutek ne vrnila domov. In Booz je rekel Ruti: Poslušaj, moja hči, ne hodi na nobeno drugo njivo pobirat in ne hodi s te njive, temveč pridruži se mojim deklam! In kjerkoli bodo žele, pojdi za njimi; zakaj zapovedal sem svojim hlapcem, da naj ti nihče ne bodi nadležen! In ko bi te žejalo, idi k posodam ter se napij vode, ki jo tudi hlapci pijejo ... In ko bo prišel čas za jed, pridi sem in jej kruh ter pomoči svoj kosec v kis (za ohladbo v vročini)! Sedla je tedaj po¬ leg žanjic, je jedla ter se nasitila, in kar je ostalo, je vzela s seboj. Potem je vstala, da bi po svoji navadi zopet pobirala stebla. Booz pa je velel svojim hlapcem, rekoč: Ako bi hotela z vami tudi žeti, ji ne branite! Vrzite tudi nalašč nekatere svojih snopov tja in jih pustite ležati, da jih brez strahu pobere, in naj je nobeden ne kara, ko jih pobira. (Rut 2, 4 nsl). O usmiljenega Booza! On je pač zaslužil, da ga je Gospod tako bogato v vsem blagoslovil. Največji blagoslov pa je bil v tem, da je iz njegovega rodu izšel Mesija, ki je v vsem uboštvu prišel na svet, da bi ubožcem oznanjeval evangelj ali veselo blagovest. In ta Mesija je hodil nekoč med setvami, in njegovi učenci, ki so bili lačni, so klasje • smukali, z rokami meli in jedli. (Luk. 6, 1). Bodimo tudi mi radodarni do siromašnih ljudi! Mera božjih dobrot bodi tudi mera naši darežljivosti! Čim več nam Bog podari, tem več bi naj po vzgledu milosrčnega očeta To bi j a odstopili ubogim s tem, da jim damo živeža, jim pomagamo s kru¬ hom in z jedili. Spominjajmo se pred vsem tistih, ki za nas, bivajoč na bojišču, stradajo, žejajo, zmrzujejo ter izpostav¬ ljajo svoje prsi sovražnim krogljam. Tisti, ki nas branijo, zaslužijo, da jih najprej podpiramo. Potem pridejo na vrsto njihovi ubogi domači, ki morebiti niso zadostno preskrb¬ ljeni z živežem. Kdor bogato seje, bo tudi bogato žel, je pisal sv. Pavel Korinčanom, da bi jih izpodbudil k obilni miloščini za ubožce v Jeruzalemu. Bil je mož, tako je pripovedoval Jezus nekega dne svojim spremljevalcem, ki se je bogato oblačil in se je vsak * 766 <- dan imenitno gostil. Dom in posest, denar in premoženje je cenil nad vse, svoje dni je preživel v veselicah in za¬ bavah ter se ni zmenil za bližnjega. Ubogemu Lazarju, ki je ležal pred njegovimi vratmi poln ran, ni privoščil niti drobtine kruha s svoje mize. Umrl pa je ta bogatin, je pri¬ stavil božji Učenik, in je bil pokopan v pekel. Ko je pa bil v trpljenju in je povzdignil svoje oči, je videl Lazarja v Abrahamovem naročju, v veselju. Tedaj je zavpil in rekel: Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči le konec svojega prsta v vodo in ohladi moj jezik, ker grozovitno trpim v tem plamenu! Abraham pa je rekel: Moj sin, pomisli, da si prejel dobro že v svojem življenju, Lazar pa le trde dni. Zdaj je ta oveseljen, ti pa trpiš. — Glejte, predragi, kako se navsezadnje godi bogatinu brez usmiljenja, bogatinu brez sočutja! 6. Za prirodni ali naravni kruh se bomo, mnogoljub- Ijeni, še prav posebej izkazovali hvaležne, če bomo radi uživali nadnaravni kruh, ki ima vso sladkost v sebi. K temu nas evharistični Bog-kralj prisrčno vabi. Ko se je bilo po čudoviti pomnožitvi kruha drugi dan zbralo krog Jezusa mnogo ljudstva, tedaj je rekel veliki čudodelnik množicam: „Resnično, resnično vam povem, iščete me, ne, ker ste videli čudeže, marveč ker ste jedli od kruhov in ste bili nasičeni. Delajte, ne za jed, katera mine, ampak za jed, katera ostane v večno življenje, katero vam bo dal Sin človekov! 11 (Jan. 6, 26, 27). Potemtakem bi naj hrepeneli po kruhu, ki nam ga je Jezus pripravil v svojem lastnem telesu s tem, da se poslužuje pšeničnega kruha ter ga izpreminja v svoje telo, da bi v skrivnostnem zakramentu altarja prebival med nami in se nam dajal v jed, ki nas hrani za večno življenje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. (Jan. 6, 51. 52). Zatorej pa uživajmo prav pogosto ta čudes polni kruh, ki nas hrani za večno življenje in po katerem se Bogu najkoristneje zahvaljujemo; saj pomenja evharistija zahvalo! 7. Naposled se bomo za zemeljske sadove izkazovali * 767 «- vredno hvaležne, ako bomo prinašali sadove, ki jih Go¬ spod pričakuje od nas, to pa so čednosti, ki bi naj krasile slehernega kristjana: vera, upanje in ljubezen, potem mo¬ drost, pravičnost, srčnost in zmernost. Te čednosti so ne¬ beška lestvica, po kateri bomo kot dobra pšenica neseni in shranjeni v žitnico Gospodovo. Kakor pričakujemo od skrbno obdelanega polja dobrih in bogatih doneskov, podobno želi Bog od nas obilnih du¬ hovnih sadov. Dei agricultura estis. Božja njiva ste vi (I. Kor. 3, 9), pravi apostol. Na tej njivi bi naj zo¬ reli krasni sadovi, iz katerih bi se naj spletal tudi venec naše dovršitve in slave v nebesih. O nas ne veljaj, kar je rekel Gospod o nehvaležnem ljudstvu Izraelskem, ki ga je primerjal vinogradu: Čakal sem, da bi rodil grozdje, pa je rodil vinike. (Iz. 5, 2). Bog pričakuje od nas, da rodimo čednosti, ne pa da bi doprinašali grehe in hudobije.. On obljublja blagoslov zemlji, če izpolnjujemo njegove za¬ povedi; nasprotno pa grozi z nerodovitnostjo, ako ljudje ne izvršujejo njegovih postav. „Ako poslušaš glas Gospoda svojega Boga, da storiš in izpolnjuješ vse njegove zapo¬ vedi, tedaj bo blagoslovljen sad tvoje zemlje. Gospod bo poslal blagoslov nad tvoje shrambe in nad vsa dela tvojih rok. Ako pa nočeš poslušati glasu Gospoda svojega Boga,, da bi izpolnjeval in držal vse njegove zapovedi in postave,, tedaj bo poslal Gospod nad tebe lakoto in uboštvo ter nesrečo nad vsa tvoja dela. Nebo nad teboj bo bronasto in zemlja pod teboj železna. 11 (Devt. 28, 1 nsl). Delajmo torej dobro in se nikar ne utrudimo, ker ob svojem času bomo želi, ako ne opešamo! Kar človek seje, to bode tudi žel. (Gal. 6, 8. 9). Seme, vsako dobro delo, bo tam stalo v najlepšem cvetu. Kaj bi nam pomagalo, ako bi bili na poljskih pridelkih, na časnem premoženju najboga¬ tejši, na sadovih krščanskih čednosti, na večnih dobrinah pa ubožni? Kaj bi nam pomagalo, ako bi si ves svet pridobili, na svoji duši pa bi škodo trpeli? Zbirajmo si torej zaklade v nebesih, kjer jih ne končata ne rja ne molj in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo! Ko bo enkrat -i 768 <- ta zemeljski dom porušen in se bo začela večna žetev, te¬ daj bomo želi, kar smo v čednosti sejali. Zatorej pa napol¬ njujmo svoje srce s snopjem krščanskih čednosti, da bomo enkrat želi večno življenje! V Gospodu ljubljeni verniki! \z zgornjega premišljevanja razvidimo jasno, da dajemo na žetni praznik Bogu svojo zahvalo za bogate darove najbolje s krščanskim življenjem. Poljubimo torej ganjenega srca darežljivo očetovsko roko Hranitelja vseh ljudi! Pri tem nas podpiraj preslavna Kra¬ ljica presvetega rožnega venca, kakor nam je izprosila s svojo materino priprošnjo tudi blagoslov žetve! Tam v zali cerkvi StraBengel zelene Štajarske se nahaja na glavnem altarju kaj pomenljiva slika naše ljube Gospe, ki se mnogo časti in katere drugotne enake podobe (blizu 50) uživajo tudi visoko češčenje — to je Marija s klasnim oblačilom. Oblačilo, posejano s klasjem, za- znamenuje rodovitnost (blažen je sad tvojega telesa), po- menja obilnost, napoveduje blagoslov. Ravno zdaj v vojni sili marljivo častijo verniki Marijo s klasjem na oblačilu, da bi si izprosili ljubega vsakdanjega vojnega kruha. Tako tudi pridno obiskujejo in zaupno častijo enakovrstno po¬ dobo naše ljube Gospe pri Mariji Sorg blizu Solnograda. 1 Zavoljo bridkih časov in zavoljo vselej v uspehih se ka- žoče, priznane moči molitve svetega rožnega venca hočemo v čast Gospe zzlatim pšeničnim klasjem v tekočem letu s povišano vnemo gojiti pobožnost rožnega venca. 1 1. Graus, StraBengel und St. Maria im Ahrenkleide (Kirchen- schmuck. Zeitschrift fiir christliche Kunst und Kunstgeschichte. Graz, 1904. Str. 1 nsl. 59 nsl. 101 nsl. Posebni odtis: St. Maria im Ahren- kleid und die Madonna cum cohazono vom Mailander Dom. Graz, 1904. 20 strani. — Letnik 1905, str. 221). — Maria im Ahrenkleide. (Christ- liche Kunstblatter. Organ des Linzer Diozesan-Kunstvereines. Linz, 1908. Str. 19. 35. 49). — Ahrenkleidmadonnen. (Stephan Beissel S. L, Wall- fahrten zu Unserer lieben Frau in Legende und Geschichte. Freiburg im Breisgau, 1913. Str. 141—147). 769 * V družbi z Materjo milosti božje se hočemo na žetni praznik neskončno usmiljenemu Bogu za vse letne pridelke prisrčno zahvaliti ter s psalmistom moliti: „Tebi, o Bog, gre hvalna pesem! Ti si obiskal zemljo in si jo napojil ter obilno obogatil. Božja reka je bila polna vode. Ti si ljudem pripravil jed. Napojil si brazde zemlje, pomnožil njen sad. Ko si poslal zemlji dež, je veselo poganjala. Ti si blago¬ slovil venec leta s svojo dobroto, in polja so se napolnila z obilnostjo. Zeleneli so pašniki in se opasovali z veseljem. Doline so imele veliko žita. Vse naj veselo vriska in tebi hvalo poje! (Ps. 65, 2. 10—14). V zmagoslavnem znamenju zlatega klasa se bo po na¬ črtu Njega ekscelence prezaslužnega gospoda c. kr. štajar- skega namestnika vršila vojna pomožna akcija. To času primerno in potrebno dobrodelno prireditev prisrčno po¬ zdravljam in željno želim, da bi hvalevredno podjetje našlo povsod v Lavantinski škofiji odobrenje, pospešitev in krepko podporo. V darežljivem mestu Mariborskem bo veljala ro- ženvenska nedelja, 3. oktober, za takoimenovani „dan zlatega klasa 11 . Na prodaj ponujane znake klasa naj si ljubi škof¬ ijam kupijo v vedni spomin na svetovno-zgodovinsko vojno leto 1915. Donesek se bo obrnil v prid Rdečemu križu, ki tako ljubeznivo streže in pomaga našim bolnim vojakom in ranjenim junakom, deloma pa se bo porabil za ubogo, pomoči potrebno prebivalstvo. Uradno znamenje klasa velja preprosto izdelano 30 h, lepo vlito in pozlačeno pa stane 1 K. 1 Domoljubno to podvzetje hočemo mi Lavantinci s po¬ gledom na bližnji imendan Njih Veličanstva, našega iskreno ljubljenega cesarja-jubilarja, radovoljno podpirati, kakor smo priredili na cesarjev rojstni dan cerkveno zbirko ter smo pri tem nabrali 8498-05 K, katere sem nemudoma poslal visokemu namestnijskemu predsedništvu, da jih izroči dotičnim uradom. Kakor je bil letošnji 18. avgust v naši škofiji posvečen domoljubni darežljivosti, enako nam naj 1 Naredbeni list c. kr. štajerskega namestništva. Gradec, 18. av¬ gusta 1915. 11. letnik. Štev. 34. odst. 289. str. 1042 nsl. 49 770 služi prihodnji 4. oktober v prijetno priložnost, da vnovič dejanski pokažemo svojo krščansko dobrodelnost! Za pristojno slavje zahvalnega praznika na god sv. Frančiška Asiškega naročim naslednje. Na predvečer praznika, to je 19. nedeljo po Binkoštih dne 3. oktobra 1.1., se naj v vseh župnijskih in samostan¬ skih cerkvah in, če mogoče, tudi pri podružnicah po na¬ vadnem zvonjenju angeljskega češčenja pol ure slovesno zvoni z vsemi zvonovi. Cerkve se naj primerno okrasijo, morebiti z zelenim trtnim perjem, s palmami iz klasja, s sadjem. Ves nakit pa se naj pozneje koristno porabi. Dne 4. oktobra oziroma, kjer je bilo to doslej tako v navadi, nastopno nedeljo, to je dne 10. oktobra, se naj opravi slovesna služba božja za Njih Veličanstvo cesarja Franca Jožefa I. Sklepno se naj odpojeta zahvalna pesem Te Deu m in avstrijska cesarska himna. K tej cerkveni slavnosti se naj prijazno povabijo mnogocenjeni uradi. V stolnici pri sv. Janezu Krstniku v Mariboru bom sam, če Bog da, na cesarjev godovni dan ob 9. uri pred¬ poldne služil slovesno pontifikalno mašo (de ss. Trinitate z vlogo molitve za cesarja) za našega predragega deželnega očeta, za presvetlo vladarsko hišo ter za preslavno c. in kr. vojno armado. H koncu bom zapel ambrozijansko zahval- nico, in pevski zbor jo bode dopel. Po zakramentalnem bla¬ goslovu bodo vsi pričujoči verniki zapeli cesarsko pesem. Hvaležnosti polnega srca se hočemo ozirati tja gor k cesarju Francu Jožefu I., ki so v svoji visoki starosti de¬ ležni veselja in zadoščenja, da so doživeli s svojim čudovi¬ tim geslom viribus unitis izpodbudno in genljivo slož¬ nost svojih mnogih narodov in da gledajo tako blagoslov¬ ljene uspehe svojih nedosežnih bojnih čet. O da bi se miro¬ ljubni monarh še mogli veseliti skorajšnjega konca svetovne vojske po sklenitvi blaženega svetovnega miru! K vzvišenemu godovnemu dnevu hočemo svojemu ljubljenemu deželnemu očetu v roženvenskem mesecu splesti prav mogočen venec zvestobe, ljubezni in češčenja ter z njim ovenčati Njih vla¬ darski prestol. 771 Predstoječe odredbe naj dušni pastirji pravočasno oznanijo s pridižnice vernemu ljudstvu ter ga naj prijazno podučijo in povabijo, da se v pravem duhu udeleži cer¬ kvene slovesnosti in domoljubnega podjetja. Brzega poro¬ čila o približnem številu v posameznih župnijah kupljenih znakov zlatega klasa bi bilo živo želeti. Kakor nam je nebeški Oče podelil rodovitno letino, enako hočemo tudi mi z njegovo vsemogočno milostjo prav rodovitni biti na dobrih delih, da bomo, kadar nas bo smrt s svojo koso pokosila z zemlje, obveljali za dobro pšenico in ne za prazno ljuljko. Da, to je moja vroča, srčna želja in moja neprestana prošnja h Gospodu vojnih čet, da bi bili na poslednji dan velike žetve vsi kot dobri snopovi od angeljev božjih po¬ brani in neseni v žitnico nebeškega kraljestva. V dosego tega večno srečnega cilja in konca podeli meni in vsem mojim dragim škofljanom svoj blagoslov Bog Of če in fSin in Sveti f Duh! Amen. V Mariboru, na god sv. nadangelja Mihaela, dne 29. septembra 1915. f Mihael, knezoškof. LXXV. Poziv za pomoč ubogim Poljakom z dne 21. novembra 1915. aj strašna nevarnost je pretila v tekočem letu obstoju naših setev in potemtakem prehranitvi ljubih škofljanov. To je grozna svetovna vojska. Kako so vendar njive in vrtovi, polja in livade, travniki in gozdovi, cerkve, hiše in shrambe opustošene in porušene tam, kjer razsaja in besni divja furija vojske! In kako so prebivalci razgnani in izročeni bridkemu uboštvu! In kako žanje smrt svojo žetev povsod, kjer divja in hruje strašni apokaliptični 49* 772 jezdec, grozni boj! In naši škofiji, temu divnemu vrtu, je bilo prizaneseno, ona je ostala obvarovana strahovite ne- sreče.“' Tako beremo v času prav primernem pastirskem listu z dne 29. septembra 1915. Grozote sedanje svetovne vojske, za katere srečen konec prisrčno Boga prosimo, pa niso nobenega ljudstva v toliki meri zadele, kakor velikodušni, a zdaj tako nesrečni poljski narod. Ker se na njegovem ozemlju že dalje kakor eno leto semtertja premikajo mnogoštevilne armade in se bijejo ne¬ šteti boji, so poljske pokrajine opustošene in so po neiz¬ merni nesreči, ki je zadela to hudo izkušeno deželo, postale kraji najhujše bede in smrti. Ves poljski narod je zdaj v takem položaju, da mu zastonj iščemo primera v zgodovini. Ker so se prečastiti knezoškof Krakovski, Adam Sa- pieha, na svoje oči prepričali o zapuščenosti dežele, o ve¬ liki nesreči in siromaščini poljskega ljudstva, zato so izdali začetkom tega leta oklic, v katerem se obračajo na človeška in krščanska čustva celega sveta in prosijo vse ljudi, ki imajo sočutno srce, da svojo usmiljeno roko odprejo ne¬ srečnemu poljskemu narodu. Sveti oče, slavno vladajoči papež Benedikt XV., pre- šinjeni od nesreče, v kateri se nahaja katoliški Cerkvi tako zvesto vdano poljsko ljudstvo, so po svojem državnem tajniku Petru kardinalu Gasparri poslali dne 9. aprila 1915 premilostljivemu Krakovskemu knezoškofu Adamu Sapieha list, v katerem se naznanja izročitev osebnega darila lju¬ bezni v znesku 25.000 K z zagotovilom, da so gorke želje in vnete molitve svetega očeta prav posebno posvečene celemu poljskemu narodu. Obenem so izjavili sveti oče, da bi jih z zadoščenjem napolnilo, ako bi vsi poljski škofje avstrijske države bratovsko povabili vse katoličane, da naj postanejo sopomočniki in posnemovalci molitve in milega daru skupnega očeta vseh vernikov. To ljubezni polno pismo svetega očeta se glasi tako le: 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1915. Št. XIV. odst. 89. str. 202. £ 773 Prevzvišenemu in prečastitemu gospodu Sapieha, škofu v Krakovem. Nesrečno stanje, v katerem vzdihuje ves poljski narod, ki je največ trpel in še trpi vsled žalostnih vojnih posledic, je že dolgo časa napolnjevalo očetovsko srce svetega očeta z neizmerno žalostjo in je bilo povod, da so z osebnim darom in z lastnoročnim pismom pokazali vse svoje srčno sočutje in vso svojo ljubezen do Poljske. Med tem pa so nanovo došla poročila napolnila sve¬ tega očeta s tako bridkostjo, da si ne morejo kaj, da ne bi nesrečnemu poljskemu narodu zopet nanovo prihiteli na pomoč, z gorečo željo, njegove neizmerne težave in stiske na nekak način olajšati. Radi tega pošiljajo sveti oče, v neprestani molitvi, da bi blagodejni žarek miru zopet razsvetlil ves širni svet, še posebno goreče želje in vnete prošnje do Najvišjega za plemeniti poljski narod, tisti narod, ki je bil od časov, kar jih zgodovina pomni, vedno tako vdan sveti Stolici in ki mora zdaj prenašati v bridki preskušnji najhujše težave. Obenem pa hočejo s temi željami in prošnjami dati sveti oče vesoljni Poljski, t. j. vsem njenim delom, ki spa¬ dajo pod avstrijsko, nemško in rusko državo, nov dokaz svojega globokega sočutja do nje. Ker je torej potrebščina res tako velika, so mi sveti oče z namenom, obrniti se do vseh poljskih škofov, naro¬ čili, da naj Tebi, prevzvišeni in prečastiti gospod, s katerim sveta Stolica še najlažje občuje, izročim vsoto petindvajset tisoč kron; ta vsota gotovo ni sorazmerna z velikimi po¬ trebami poljskega naroda, vendar pa naj bo dokaz posebne naklonjenosti in ljubezni, ki jo goji namestnik Jezusa Kri¬ stusa do cele Poljske pri vsem svojem častitljivem ubo¬ štvu, v katerem se nahaja bolj ko kedaj prej zlasti v tem strašnem času. Dajem torej Tvoji prevzvišenosti in po Tvojem po¬ sredovanju vsem poljskim škofom na znanje te prav po¬ sebno goreče molitve svetega očeta in Ti obenem izročim imenovano vsoto kot dokaz posebne ljubezni, katero raz- -> 774 * deli Ti in s Teboj vred vsi ostali poljski škofje z besedami tolažbe in upanja tam, kjer se zdi potreba največja. Vrhutega pa naznanim z veselim srcem, da bi bilo svetemu očetu veliko zadoščenje, če bi vsi škofje avstrijske, nemške in ruske Poljske izdali na vesoljni katoliški svet bratovsko povabilo, da njim naj pomaga in tako posnema molitve in darila očeta vseh vernikov. Nesreča poljskega naroda se da olajšati le s skupno pomočjo narodov in zato sveti oče upajo, da bodo vsi Nji¬ hovi sinovi, ozirajoč se na prošnjo poljskih škofov, imeno¬ vano povabilo tekmovaje sprejeli in z združenimi molitvami in s skupnimi darovi lajšali trpljenje temu tako plemenitemu narodu. V tem zaupanju prosijo Njih svetost, namestnik naj- usmiljenejšega Boga, ki je sam rekel, da se to, kar se sti¬ skanemu in ubogemu stori, njemu stori, za ves preljubi poljski narod obilo nebeške tolažbe in pomoči bratovske ljubezni, ter podelijo vsem, ki se bodo s prošnjami in z darovi izkazali ljubezni polne dobrotnike Poljske, iz celega srca posebni apostolski blagoslov. Z izrazi največjega in najodkritosrčnejšega spoštovanja do Tvoje prevzvišenosti ostajem _ , . , _ Peter kard. Gasparri. Dne 9. maja 1915 št. 22/praes. sem poslal 500 kron za olajšanje siromaštva tako hudo zadetega poljskega naroda z naslednjim prisrčnim pismom prečastitemu knezoškofu in ekscelenci Adamu knezu Sapieha v Krakovem: Premilostljivi knezoškof in ekscelenca! Prečastiti gospod! Burna svetovna vojska je naložila naši ljubi avstrijski domovini mnoga in težka bremena. Med posameznimi nje¬ nimi pokrajinami so bili od strahovite vojske najhuje obi¬ skani tisti kraji, kjer biva zelo verno in globoko pobožno poljsko ljudstvo - kakor sem ga kot ravnatelj študij na ces. in kr. višjem duhovniškem izobraževalnem zavodu pri Sv. Avguštinu na Dunaju imel priliko spoznavati na nje¬ govih blagih duhovnikih. V zmišlu navodil svetega očeta Pija X. blagega spo¬ mina in naredb Njih svetosti papeža Benedikta XV. se v moji škofiji od početka vojske sem iskreno moli, da bi vojne nezgode ponehale in bi se dosegel častni mir. Pri tem pa velja vedno naše sočutje zlasti tistim sodržavljanom, ki trpijo neposredno vsled bridkih vojnih posledic. Zaradi tega so dušni pastirji moje škofije ljubeznivo sprejeli gališke duhovnike in jaz sem jim radovoljno podelil potrebna pooblastila, da morejo svojim rojakom, ki so bili enako kakor oni primorani zapustiti svojo domovino, v njih duhovnih potrebščinah pomagati. V znamenje svojega odkritosrčnega sočutja s trplje¬ njem Poljske in z ozirom na objavljeni oklic Vaše knezo- škofijske prevzvišenosti v početku tega leta si dovoljujem v prilogi v/, izročiti 500 kron s prošnjo, da blagovoli Vaša ekscelenca porabiti skromni znesek v olajšavo sedanje stiske tako hudo obiskanih vernikov. Med tem bom s svojimi škofljani nadaljeval svoje mo¬ litve k Bogu vsemogočnemu, naj podeli dragi avstrijski do¬ movini mirne čase in ozdravi njej prizadete rane, da bo zažarela z vsemi svojimi zvestimi ljudstvi in narodi med evropskimi državami v novem svitu slave. S tem, da se najtopleje priporočim molitvi, ostajem poln spoštovanja in čislanja Vaši knezoškofovski milosti in ekscelenci najvdanejši f Mihael, V Mariboru, dne 9. majnika 1915. knezoškof. Na to pismo je došel naslednji odgovor z dne 18. ju¬ nija 1915: Njih ekscelenca, prečastiti gospod knezoškof! Velecenjeno pismo z dne 9. maja t. 1. št. 22 praes., katero je Njih ekscelenca povodom poslanih 500 kron za Poljake, ki trpijo pomanjkanje, meni poslala, me je resnično razveselilo. S tem ljubeznivim pismom in s tem velikoduš¬ nim darom je Njih ekscelenca jasno pokazala, kako je Njih ekscelenca globoko občutila vso nesrečo in nezgodo, v 776 <- katero je prišlo naše ubogo in hudo prizadeto ljudstvo vsled te neslišano krute vojske. Za gorke besede in za radovoljni dar, kakor tudi za ljubeznivi sprejem mojih rojakov v škofiji Njih ekscelence prosim Njih ekscelenco prav lepo, da sprejme najiskrenejšo in najprisrčnejšo zahvalo in da obenem blagovoli oprostiti, da vsled neštetih opravil, katera mi nalaga pomožni odbor, ki sem ga osnoval in ga sam vodim, še le zdaj zadostim tako prijetni dolžnosti. Proseč Njih ekscelenco nadaljnje dobrohotnosti za nesrečno Poljsko in pobožnih molitev za mene, ostajem poln spoštovanja in češčenja Vaši knezoškofovski milosti in ekscelenci najvdanejši ^ Adam Štefan knezoškof. Zgoraj navedeno pismo Njih eminence državnega taj¬ nika Petra kardinala Gasparri z dne 9. aprila 1915 št. 4591 je izpodbudilo in nagnilo poljske škofe, da so dne 15. av¬ gusta 1915 pisali list vsem nadškofom in škofom katoli¬ škega sveta. Pismo, ki ga je poslal „glavni pomožni odbor za žrtve vojske na Poljskem“ dne 1. septembra 1915, se glasi tako le: Častivrednim bratom, nadškofom in škofom katoliškega sveta: Poljski škofje bratovski pozdrav! Prisrčne in res apostolske besede sveto Cerkev srečno vladajočega papeža Benedikta XV., čigar ljubeznivo pismo Vam pošljemo obenem s tem oklicem, nas nagibljejo in osrčujejo, da gremo z vso gorečnostjo na delo, da izpol¬ nimo lepo in plemenito željo nam vsem tako dragega očeta vsega katoliškega sveta, ki „upajo, da bodo vsi Njihovi sinovi sledili za povabilom poljskih škofov in se tekmovaje od¬ zvali temu oklicu ter z združenimi molitvami in s skupnimi darovi lajšali trpljenje plemenitemu poljskemu narodu“, ter da Vas naj nujno prosimo, da nam blagovolite nakloniti svojo drago pomoč. Poljska, ta velika katoliška dežela, mora trpeti vsled grozne vojske strašno nesrečo in je večidel opustošena in —777 <- izročena taki siromaščini, kakršne svet pač še ni videl. Ne samo, da se borijo na njenem ozemlju celo leto milijoni vojakov med seboj; da je porušenih neštevilno mest, vasi in cerkev vsied neizprosnega nasilja novodobne vojske; da je v velikanski pokrajini uničen ves živež: ampak nesrečni Poljaki so tudi prisiljeni boriti se sami med seboj v treh sovražnih armadah, in neredko umori nevedoma neusmi¬ ljeno brat brata, sin svojega lastnega očeta, sorodnik so¬ rodnika, prijatelj prijatelja. Sveti oče potrjujejo sami ta črez mero strašni položaj poljskega naroda, ko pravijo, da „je moral trpeti in še trpi pod žalostnimi nasledki vojske več ko kateri si bodi drug“. Ta Poljska, ki je bila vedno braniteljica krščanstva, je branila Evropo skozi stoletja pred divjimi tatarskimi če¬ tami in jo je obvarovala večkrat turškega jarma. Nikdar, tudi v najtežjih trenutkih, ni prenehala biti dobra in zvesta hčerka svete Cerkve in tudi danes ni omahnila v svoji veri, akoravno ji je namenila božja Previdnost v svojih neum- Ijivih sklepih grozno usodo. Sedaj pa je Poljska v svoji skrajni sili potrebna na eni strani duhovne pomoči, da bi v neomajni veri in v trdnem zaupanju mogla premagati tisto gorje, ki ji je še odločeno, na drugi strani pa dejanske podpore, da bi mogla stotisoče svojih otrok iztrgati hudim boleznim, uboštvu in lakoti, ki terjajo že sedaj toliko žrtev. Ker pa, kakor pravijo primerno sveti oče, „nesreče Poljakov ni mogoče ublažiti drugače, nego z združeno po¬ močjo narodov 11 , zato se obračamo spodaj podpisani nad- škofje in škofje Poljski do Vas, 'častiti bratje, z zaupanjem in solznih oči v imenu Matere usmiljenja in v imenu tistih velikih svetnikov, katere je dala Poljska katoliški Cerkvi, in Vas ponižno prosimo, da odredite, naj združijo verniki Vaših škofij svoje molitve z gorečimi molitvami, ki jih obljubujejo sveti oče za ves poljski narod, svoje darove pa s tistim darom, ki ga je „namestnik Kristusov v svojem častit¬ ljivem uboštvu, katero čuti v tej strašni uri bolj ko kadar si bodi prej“, najmilostljiveje določil za Poljsko. Tudi najkrajša molitev in najskromnejši dar bo nekak spomenik ljubezni katoličanov vseh narodnosti naproti ne¬ srečnemu bratskemu narodu in bo našel nedvomno bogato povračilo pri usmiljenem Gospodu. Ker zagotavlja nadalje božji Vzveličar sam, da je s skupno molitvijo mogoče doseči vse, rekoč: „Kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi 11 (Mat. 18, 20), Vas prosimo, oprti na te svete besede, da določite za molitve in darove v korist Poljski, potem, ko bote odredili posebne molitve, katere Vam bo narekovala Vaša ljubezen, dan, ki ga Vam predlagamo, da se združi ves katoliški svet v skupni molitvi za nesrečni narod in izprosi zanj božjega usmiljenja. Blagovolite torej, častivredni bratje, odrediti v svojih škofijah, da oznanijo duhovniki v nedeljo, dne 14. novem¬ bra 1915, ljudstvu v vseh cerkvah, da je določena naslednja nedelja, to je 21. november, za molitve in za nabiranje milih darov, za katere podelijo sveti oče vsem tistim, ki se jih udeležijo in bodo na ta način »ljubezni polni dobrotniki Polj¬ ske 11 , iz vsega svojega srca »poseben apostolski blagoslov 11 . Naj blagoslovi dobrotljivi Gospod naš trud za duhovno in telesno blaginjo vernikov, ki so izročeni naši skrbi, in naj zaceli rane tolikim trpinom, s krvjo oblitemu svetu pa naj podeli kar najhitreje stalen mir in sladek oddih po tej strašni vojski! Mir Gospodov bodi vedno z Vami, častivredni bratje! Vaši bratje v Kristusu: Edmund Dalbor, izvoljeni nadškof Gnezenski in Po- znanski. — Jožef Bilczevvski, nadškof Lvovski, obr. lat. — Jožef Teodorovvicz, nadškof Lvovski, obr. arm. — Aleksander Kako w s ki, nadškof Varšavski. — Franc Albin Symon, tit. nadškof Atalski. — Karol Hrynie- wicki, tit. nadškof Pergenski. - Adam Štefan Sapi eh a, knezoškof Krakovski. — Avguštin Losinski, škof Kiel- ski. — Stanislav Kazimir Zdzitovviecki, škof Ka- liški. Anton Julijan Nowowiejski, škof Pločki. — Jožef Sebastijan Pelczar, škof Premislski. - Marijan Ryx, škof Sandomirski. — Leon Waltjga, škof Tarnov- 779 ski. — Kazimir Ruszkievvicz, tit. škof Berizenski, su- fragan Varšavski. — Ladislav Bandurski, til. škof Ci- donijatenski, pom. škof Lvovski. Ana folij Novvak, lit. škof Irenopolitanski, pom. škof Krakovski. — Pavel Jed- zink, izvoljeni tit. škof Temisonijenski, kapiteljski vikar Poznanski. — Vi Ih el m Kioske, tit. škof Teodozijopoli- tanski, kapiteljski vikar Gnezenski. * * * V zmislu predstoječega pisma se za Lavantinsko škofijo določi za zadnjo nedeljo po Binkoštih, to je za dan 21. no¬ vembra 1915, posebna molitevna ura, pri kateri se naj pred izpostavljenim svetim rešnjim Telesom moli za blaginjo poljskega naroda sveti rožni venec in se naj opravijo lita¬ nije vseh svetnikov. Isto nedeljo se naj priredi tudi darovanje okoli altarja v podporo nesrečnemu poljskemu ljudstvu. Nabrani milo- dari naj se nemudno semkaj pošljejo, da se nakažejo Švi¬ carski narodni banki v Lausanne-u. Ker se trpljenje poljskega naroda, kakor omenjajo sveti oče, ne da drugače olajšati kakor s pomočjo vseh narodov, se verniki s tem nujno vabijo, da s skupno molitvijo in s skupnimi doneski pomagajo plemenitemu poljskemu narodu, enemu najzvestejših otrok svete Cerkve. Tako bodo verniki deležni postali posebnega apostol¬ skega blagoslova, ki ga podelijo sveti oče iz dna svojega srca vsem ljubezni polnim dobrotnikom Poljske. V Mariboru, na god sv. Janeza Kancija, dne 20. ok¬ tobra 1915. Kn _ šk _ ordinariat . Opomba. Predstoječi poziv za pomoč ubogim Po¬ ljakom naj dušni pastirji vernikom preberejo s pridižnice 25. nedeljo po binkoštih, dne 14. novembra 1915. 1 ' Donesek zbirk v zgornji namen je bil dne 24. decembra 1915 z naslednjim pismom poslan Nj. ekscelenci prevzv. gospodu Adamu Sapieha, knezoškofu Krakovskemu: 780 LXXVI. Naročila za obletnico nastopa vlade Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 2. decembra 1915. Častitim kn. šk. župnijskim uradom! flj,b sklepu 67. vladarskega leta Njih ces. in kralj, apostolskega Veličanstva našega preljubljenega in vobče čislanega cesarja-jubilarja Franca Jo¬ žefa 1. še tudi kroginkrog besni svetovna vojska. In kar mora očetovsko srce Njih Veličanstva najbolj boleti, je to, da se je potekom tega leta zoper monarhijo vzdignil nov zavratni sovražnik. Tem ožja pa je postala tudi vez ljubezni in zvestobe, ki družita narode s cesarjem-jubilarjem. Eure Fiirstbischoflichen Onaden und Exzellenz! Hochwiirdigster Herr Fiirstbischof! Unter Danksagung fiir das liebevolle Schreiben vom 18. Juni 1915 beehre ich mich Eurer Exzellenz mitzuteilen, dafi im Sinne der Zuschrift Seiner Eminenz des Kardinals Gasparri, Staatssekretars Seiner Fleiligkeit des glorreich regierenden Papstes Benedikt XV., vom 9. April 1915 Nr. 5491 und des Rundschreibens des hochvviirdigsten polnischen Epi- skopats vom 15. August 1915 im Kirchlichen Verordnungs-Blatte fiir die Lavanter Diozese 1915. Nr. XV. Abs. 95. S. 216 bis 222 ein Aufruf zur Flilfsaktion fiir die so hart betroffene polnische Nation veroffentlicht vvurde. Diesen Aufruf haben die Seelsorger am 25. Sonntage nach Pfing- sten, d. i. am 14. November 1915, dem glaubigen Volke von den Kanzeln verlesen. In dem Aufrufe vvurde fiir den letzten Sonntag nach Pfing- sten, d. i. den 21. November 1915, eine Betstunde coram Sanctissimo mit Rosenkranz und Allerheiligenlitanei fiir das Wohl des polnischen Volkes angeordnet und zugleich ein Opfergang zur Linderung des unter demselben herrschenden Elends anberaumt. Das bisher eingelangte Ertragnis der Sammlung im Betrage von 10.072 K 59 h erlaube ich mir im Wege der k. k. Postsparkasse zu iibervveisen. Indem ich Eurer Exzel!enz gesegnete Weihnachten und ein friedens- volles Neujahr vviinsche, bin ich mit verehrungsvoller Hochschatzung Ergebenster Marburg, am 23. Dezember 1915. f Michael, Fiirstbischof. Na to pismo je došel dne 4. januarja 1916 ta le pdgovor: 781 Ta ljubezen in ta zvestoba sicer ne ugasneta nikdar v srcu pravega Avstrijca; najdejo pa se priložnosti, ob katerih se pokažeta še posebej. In takšno priložnost nam ponuja dan, ko dopolnijo Njih ces. in kralj, apostolsko Veličanstvo 67. leto svoje slavne vlade. Za primerno slavje vzvišene in znamenite obletnice nastopa vlade se naroči naslednje: 1. Kakor v preteklem letu, enako se naj tudi letos na predvečer spominske slavnosti, v sredo dne 1. decembra 1.1., v vseh župnijskih in samostanskih cerkvah po škofiji po angeljskem češčenju pol ure svečano zvoni z vsemi zvonovi. 2. V nedeljo 28. novembra se naj verniki v pridigi opomnijo na visoki pomen slovesnosti ter se prijazno povabijo, da se naj v prav obilnem številu udeležijo cer- Euer Fiirstbischofliche Gnaden und Exzellenz! Hochwiirdigster Herr Fiirstbischof! Tief geriihrt durch die Teilnahme, welche Ew. Exzellenz, die hochwiirdige Geistlichkeit, sowie die Katholiken der Lavanter Diozese an den Leiden des so schvver gepriiften polnischen Volkes an den Tag gelegt haben, beeile ich mich im Namen aller Armen und Ungliicklichen, vvelchen durch die mir zugeschickte reichliche Špende von 10.072 K 59 h so viel geholfen wird, meinen vvarmsten Dank auszusprechen. Gleichzeitig will ich fiir die Gebete um das Wohl des polnischen Volkes, welche Ew. Fiirstbischofliche Gnaden in Hochihrer Diozese an- geordnet haben, meine innig empfundene Dankbarkeit iibermitteln. In den so schvveren Tagen, welche wir Polen im gegenvvartigen Kriege ertragen miissen, wo es heifit auf Gottes Hilfe vertrauend, ruhig auszuharren, um eine bessere, gliickliche Zukunft zu erleben, ist uns jeder Beweis des Mitgefiihles und Mitleids ebenso teuer und vvertvoll, wie materielle Hilfe. Audi ervvarten wir von den Gebeten, vvelche Seine Heiligkeit in allen Landern fiir das Wohl der polnischen Nation anzu- ordnen geruht haben, eine noch heilvollere Wirkung auf die Gestaltung des kiinftigen Schicksales unseres Vaterlandes, als von den milden Gaben, welche bereits von allen Landern fiir die ungliicklichen Polen einzulaufen beginnen. Indem ich allen denen, vvelche mit Ew. Fiirstbischoflichen Gnaden ihre Spenden und Gebete zum Wohle meiner ungliicklichen Landsleute vereint haben, meinen innigsten Dank ausspreche, zeichne ich mit vorziiglicher Hochschatzung Krakau, den 4. Januar 1916. f Adam Sapieha, Flirstbischof. 782 <- kvene svečanosti dne 2. decembra t. I., pa da naj pobožno in zaupno molijo za Njih Veličanstvo, za vso presvetlo vladarsko hišo in za avstrijsko, brez primere hrabro se voj¬ skujočo armado. Na krajih, kjer se nahajajo javna oblastva, se naj ista vljudno obvestijo o zgoraj omenjenem domo¬ ljubnem slavju. 3. V nedeljo dne 5. decembra ostani v vseh župnij¬ skih in samostanskih cerkvah, tudi tam, kjer se je slovesna služba božja za cesarja vršila že 2. decembra, po prvem svetem opravilu Najsvetejše izpostavljeno črez dan, in po¬ božnost se popoldne skleni z molitevno uro! 4. Ob koncu svete maše za cesarja dne 2. oziroma 5. decembra se zapoj zahvalna pesem Te Deu m in na to zadoni cesarska himna Bog ohrani. 5. Domoljubno cerkveno slovesnost bi gotovo močno povzdignilo, ako bi se že dne 1. decembra cerkvena po¬ slopja primerno okrasila. Če z ozirom na časovne razmere, ki terjajo varčnost z gorivom, ne bi kazalo prirediti raz¬ svetljavo hiš, tedaj pa naj verniki ob tej slovesnosti s tem obilnejšimi milimi darovi za namen, kakor je bil naznanjen s tuuradno okrožnico z dne 5. novembra 1915 št. 6085 potom dekanijskih uradov vsej duhovščini škofije in z do¬ pisom od 6. novembra 1915 št. 6123 še posebej župnijskim uradom c. kr. mariborskega okrajnega glavarstva, namreč za vojaški dan 1915, potolažijo in razveselijo očetovsko srce ljubljenega deželnega očeta. V stolni in mestno-župnijski cerkvi v Mariboru bom sam dne 2. decembra ob 9. uri predpoldne služil slovesno višeduhovniško mašo z zahvalnico Te Deum, in dne 3. de¬ cembra zvečer se bo v stolnici vršila v prid zgoraj nave¬ denemu domoljubnemu namenu z ozirom na bližnje božične praznike cerkveno-glasbena prireditev. Kn. šk. Lavantinski ordinarijat v Mariboru, na praznik Marijinega darovanja, dne 21. novembra 1915. f Mihael, knezoškof. <3$=cO —* 783 ❖ LXXVII. Nadpastirske besede škofljanom k Božiču vojnega leta 1915. 1 zvišeni, presveti Božič je tu! Pobožno zopet praz¬ nujemo vzveličavni spomin na milosti polni pri¬ hod Kneza miru, napovedanega od velikega preroka Izaija (Iz. 9, 6), slavimo rojstvo željno pričakova¬ nega Vzveličarja sveta, Jezusa Kristusa, in ganjenega srca poslušamo veselo angeljsko petje: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! (Luk. 2, 14). Pač večje in silnejše kakor kedaj je splošno hrepenenje po miru zdaj, ko že poldrugo leto divja in strašno besni grozna svetovna vojska. Velikanski boj na bojiščih je samobsebi vzrok marsikateremu vznemirjenju tudi na drugih poljih, zlasti v družabnem in gospodarskem življenju. Skrbeč za vašo dobro srečo, časno in večno, sem jaz, vaš nadpastir, vam, svojim ljubim vernikom, že večkrat dal razne očetovske opomine in nauke, kako bi se naj zadržali v tem težav in bridkosti polnem času, da bi si mogli navzlic vsem vojnim viharjem vsaj doma neomajno ohraniti trojni mir, mir z Bogom, mir v lastnem srcu in mir z bližnjim. Čudovito mili božični praznik mi je nagib, da vam nekatere teh koristnih opominov in potrebnih naukov v vsej ljubezni zopet pokličem v spomin. V Gospodu ljubljeni verniki! 1. „Če kedaj, potrebuje naša avstrijska domovina, ki je v teh viharnih in nevarnih časih' tako obkrožena od pre¬ tkanih sovražnikov in izdajalcev, prav zdaj našo molitev, molitev odraslih in malih, zlasti pa molitev nedolžnih duš. In mi hočemo za svojo domovino in za njeno hrabro ar¬ mado darovati vsako le mogočo žrtev na času in delu, na denarju in premoženju, na trpljenju in zatajevanju. 11 Tako sem vam pisal v svojem prvem vojnem pastirskem listu 1 Cerkv. zaukaznik, 1915. Štev. XVI. odst. 107. str. 238—241. 784 dne 10. avgusta leta 1914.’ Od tedaj se je v naši škofiji do današnjega dneva mnogo in pobožno molilo, da bi Go¬ spod vojnih čet podelil slavnemu orožju našega presvetlega vladarja zmago, da bi varoval in branil našo drago domo¬ vino, da bi odvrnil od nas šibo krvave vojske ter nam zopet poslal blagoslova polni mir. V ta krščansko-domoljubni namen so vlagali duhov¬ niki pri sveti maši najprej molitev ob času vojske, potem od meseca maja 1915 sem molitev za mir, in po glavni službi božji so se vršile slednji dan, ob nedeljah in praznikih pa so za popoldansko pobožnostjo sledile skupne molitve za našega cesarja, za junaško cesarsko ar¬ mado in zatiašo domovino. Pomoči in varstva smo prosili presveto srce Jezusovo s ponovno posvetitvijo in s poseb¬ nimi pobožnostmi ob prvih petkih in zlasti v mesecu juniju tekočega vojnega leta. Neprestano, najbolj pa še v mesecih maju in oktobru, smo se z izrednimi pobožnostmi pripo¬ ročali preblaženi devici Mariji, mogočni kraljici zmage in miru, v njeno preveljavno priprošnjo za našo ogroženo do¬ movino. V Mariboru smo imeli dozdaj dve veličastni vojni procesiji in zavsem deset ganljivih vojnih pobožnosti, pri katerih sem mnogoštevilnim poslušalcem oznanjeval besedo božjo, primerno razmeram velike vojske. In koliko ste vi, predragi škofijam', v svojih hišah božjih pod vodstvom svojih vnetih dušnih pastirjev molili za cesarja in za domo¬ vino, to veste deloma sami, vse bo pa očitno iz knjige življenja še le na sodnji dan. Naše molitve niso bile zastonj. Prav v Marijinih me¬ secih so si naše nedosežno pogumne čete priborile najlep¬ ših uspehov, in vedno trdnejše postaja naše upanje, da bo vsemogočni Vladar svetovne zgodovine uslišal naše vroče prošnje in tople molitve ter bo ovenčal našo predrago Avstrijo s sijajem odločilne zmage. Da, molitev je izredna vojna pomoč, moljen j e je znamenito 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1914. Štev. X. odst. 68. str. 146. 785 domoljubno delo. 1 Bodimo tudi vprihodnje armada stanovitnih molivcev 2 , potem smemo zanesljivo pri¬ čakovati in trdno upati, da bo Jezus Kristus, knez pravega miru, našo pravično stvar sam zastopal in branil, medtem pa bo vdihnil v srca pozemeljskih knezov misli sprave ter bo pospešil koprneče zaželeni sklep sladkega miru. Tako si bomo s svojimi prošnjami, molitvami in pripo¬ ročanji za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike izprosili od Boga milost, da bomo mogli živeti zopet mirno in pokojno. (I. Tim. 2, 1. 2). 2. Vsemogočni Bog, od katerega prihaja vsa pomoč, je postavil na zemlji oblastva ter jim je poveril svoje namestništvo, svoje zastopstvo. Njegova sveta volja je, da opravljata in urejujeta v človeški družbi posle, ki se tičejo njene večne in časne blaginje, deloma duhovna deloma svetna oblast, deloma pa obe skupaj. Cerkev in država si morata po sveti volji božji podajati roki in se med seboj podpirati, kadar je treba odvrniti od podložnikov nevarnosti, nezgode, nadloge. Sedaj je nad človeštvo prihrula nesreča silne svetovne vojske z vsemi njenimi hudimi nasledki. Cerkev Kristusova je sem od začetka vojske, zvesta svo¬ jemu mirovnemu poslanstvu, ne le s svojimi nadnaravnimi pripomočki, z molitvami in s pobožnostmi, z daritvijo svete maše in z delitvijo zakramentov, marveč tudi z naravnimi sredstvi kakor z nabiranjem milih darov, z oskrbo ranjenih in bolnih vojščakov ter njihovih ubogih domačih, delala na to, da bi omilila grozote strašne vojske in pospešila sklep ljubega miru. Znana so v mnogem oziru od razveseljivih uspehov venčana prizadevanja Njih Svetosti papeža Bene¬ dikta XV., da bi ublažili nasprotja med vojskujočimi se vladarji in narodi, da bi olajšali bojnim ranjencem in ujet¬ nikom njih trdo usodo. -— Na drugi strani pa državna oblast v naši Avstriji ni le vsega potrebnega storila, da je ohranila armado v obrambi domovine pripravno in zmožno 1 Vojna pridiga dne 25. oktobra 1914. (Cerkveni zaukaznik za Lav. škofijo, 1914. Štev. XVI. odst. 136. str. 241 in 242). — a Vojni govor dne 8. septembra 1914. (Idem. Štev. XIV. odst. 119. str. 213). 50 786 <- za boj, temveč je odredila tudi dolgo vrsto kaj modrih in koristnih določb, da bi obvarovala doma ostale državljane bolezni, kuge, lakote, stiske in uboštva in vseh bridkih na¬ sledkov dolgotrajne vojske. Kakor je znano, so storili naši sovražniki sramotni sklep, izstradati nas s tem, da so zabramli naši monarhiji v mirnih časih navadni uvoz živil iz zunanjih dežel. Tako so brez usmiljenja hoteli doseči, da bi občutili tudi mi, mirni meščani in državljani, ves njihov srd in vso grozo vojske. To nečloveško namero je bilo mogoče preprečiti in zabraniti le s skrbno porabo in z enakomerno razde¬ litvijo živeža, ki se je v obsegu naše domovine že nahajal ali pa bi se naj še pridelal. Treba je bilo poskrbeti za to, da se z vsakdanjo hrano postopa varčno in da se od obilnosti premožnih pomaga sili stradajočih. Ta občekoristni namen imajo raznovrstne, potekom vojnega vremena izdane odredbe državnih oblasti, kakor so navo¬ dila zastran zagotovitve poljskega dela ob setvi in žetvi 1 , določbe o nasadu puščin in neobdelanih zemljišč z zele- nadjo, s sočivjem, krompirjem in z drugimi hranilnimi pri¬ rastki 2 ; potem naročila glede na popis, nadzorovanje in oddajo oziroma prodajo žitnih zalog in moke 3 ; nadalje predpisi o varčnem postopanju z živežem in z gorivom 4 , o prodaji klavne živine, mleka in drugih jedil 5 ; slednjič odloki o pospešitvi mlatve v pravočasno oskrbo vojne po¬ sredovalnice z žitom in ovsom. Na predstoječe odredbe sem vas, ljubi moji škofljani, ob svojih kanoniških obiskih in ob birmovanju, potem v svojih pastirskih listih in po častivrednih dušnih pastirjih * Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1914. Štev. XI. odst. 79. str. 157 do 163. — Idem, 1915. Štev. V. odst. 35. str. 99 do 109. — * Okrožnici z dne 15. marca 1915 štev. 1222 in 29. marca 1915 štev. 1578. — 3 Cerkveni zaukaznik, 1914. Štev. XIV. odst. 108. str. 191. Okrožnice z dne 24. februarja 1915 štev. 1029, 8. maja 1915 štev. 2544 in 25. avgusta 1915 štev. 4705. — 4 Cerkveni zaukaznik, 1915. Štev. VI. odst. 45. str. 114 in 115. Okrožnice z dne 22. januarja, 6. februarja, 26. in 31. marca 1915 štev. 404, 634, 1532 in 1447. — 6 Okrožnica z dne 9. septembra 1915 štev. 5000. s pridižnice in pri drugih priložnostih opozoril ter prijazno povabil, da bi se jih vestno držali. Pri pogledu na dolgo¬ trajno vojsko, čije konec je v božjih rokah, me srce žene, da ponovim ta svoj očetovski opomin. Res, da je morebiti vestno izpolnjevanje ene ali druge določbe posamezniku težavno in mu nalaga občutno žrtev; toda tukaj se gre za splošno blagostanje, za odvrnitev lakote, uboštva in stiske od skupne domovine in tako se gre tudi za srečo in mir posameznih državljanov. Z zve¬ stim izpolnjevanjem državnih postav bote izpolnjevali voljo božjo, in to vam bo prinašalo v vseh rečeh blagoslov iz nebes. Nam vsem velja temeljni nauk sv. apostola Pavla: Vsak človek bodi višji oblasti podložen... Kdor se oblasti ustavlja, se božji volji ustavlja... Za¬ torej je vaša dolžnost, da ste poslušni ne samo zavoljo kazni, ampak tudi zavoljo vesti. (Rimlj. 13, 1 nsl). 3. Položim vam, ljubi škofljani, zlasti to le na srce. Mi, ki smo ostati doma, izvemo iz bojnih poročil, s kakšnim nedosežnim pogumom se bojujejo naši vrli vojščaki na bojiščih in kako nam dan za dnevom dajejo občudovanja vredne dokaze največje hrabrosti in najmočnejše stanovit¬ nosti. Tem junakom se imamo zahvaliti, da je naša ožja domovina, naša prekrasna škofija, bila obvarovana grozot velikanske vojske, da naše cerkve in hiše niso porušene in da naša polja in naše livade niso sedaj puščave. Tam pa, v strašni borbi nihče ne vpraša, kateremu stanu pripada posameznik. Bodisi da je kdo rojen v mestu ali na deželi, od bogatih ali ubogih staršev, bodisi da je učenjak ali roko¬ delec ah' kmet: brez ozira na to stoji drug za drugega, mu pomaga v sili in stiski, ako in kakor le more, in vsi skupaj imajo le en namen in cilj pred očmi, namreč zmago nad sovražnikom in rešitev domovine. Strašni boj je zbližal med seboj vse rodove in stanove v naši monarhiji. — Za tem vzvišenim vzgledom sledeč, moramo tudi mi doma brez ozira na stanovske razlike misliti na medsebojno pomoč in podporo, da bomo tako mogli prestati in pretrpeti težavne 50 * -> 788 <- čase strahovite vojske. Globoko bi bilo obžalovati, ako bi zdaj, ko imamo že dovolj vojske, nastali še doma zavoljo primeroma malenkostnih vprašanj prepiri, ako bi se vneli med nami stanovski boji. Medsebojna pomoč je zlasti ne¬ ogibno potrebna glede na hrano in na živež. Vi umejete, ljubi moji, da si morajo prebivalci mest in trgov in vsi, ki nimajo lastne grude in zemlje, kupovati vsakdanji živež. Ker pa mora v sedanjem času vojna uprava nakupovati veliko množino poljskih in gospodarskih pri¬ delkov, da premore priskrbovati vojščakom potrebno hrano, in ker so nasprotniki zabranili naši domovini uvoz živil od zunaj, zato je umevno, da so zaloge postale pičle. Tako je nastopilo v večjih mestih, kjer se zadržuje več vojaštva in kjer leži v bolnišnicah veliko število ranjenih in bolnih voj¬ ščakov, tuintam občutno pogrešanje najpotrebnejših živil, kakor so krompir, jajca, mast, zelje, repa, zlasti mleko, brez katerega otroci in bolniki nikakor ne morejo izhajati. V teh razmerah bi bil neodpustljiv pregrešek zoper krščansko ljubezen do bližnjega, ako bi tisti, ki so tako srečni, da dobivajo takovšna živila iz lastnega gospodarstva ali pa morebiti imajo še bogate zaloge, izrabljali stisko drugih ljudi ter bi terjali za svoje pridelke pretirano visoke cene, bi terjali več, kakor so v gospodarskem oziru vredni, kar bi bilo nekako oderuštvo, ali pa bi jih, ker jim postava vsako oderuštvo zabranjuje, sploh ne hoteli prodajati oziroma pri¬ našati na trg. Takšno ravnanje bi bilo zelo nepatriotično, nasprotno pravemu domoljubju, ker bi odtegovalo potrebno hrano nedolžnim otrokom, v boju za domovino ranjenim in obolelim junakom in pa delavcem, ki preskrbujejo armado s potrebnim oblačilom in orožjem. Takšno ravnanje bi bilo znamenje neusmiljenega srca, bi bilo povsem nasprotno duhu Jezusa Kristusa, ki je velel: Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče v nebesih usmiljen! (Luk. 6, 36). Takšno rav¬ nanje bi zadela obsodba sv. apostola Jakoba: Sodba brez usmiljen j atistemu, kinedelausmiljenja! (Jak. 2,13). Vi, ljubi moji škofljani, ste že večkaterekrati pokazali, kako sočutno je vaše blago srce za stisko bližnjega. Jaz sem vselej globoko v srcu ganjen, kadar prihajajo semkaj bogati vaši mili darovi za razne mnogoštevilne domoljubne zbirke. Izkažite tudi v zgoraj omenjeni reči svoje milo, lju¬ bezni in usmiljenosti polno srce in delite vsi, ki vas je dobri Bog bogato blagoslovil ž živino in s poljskimi pri¬ delki, to, česar sami neobhodno ne potrebujete za življenje, radovoljno s tistimi, ki trpijo uboštvo, prinašajte svoje blago na trg v zmislu obstoječih predpisov in oddajajte ga za pravične cene, kakor so postavno določene! Prebivalce mest in trgov pa vljudno vabim, da naj s prodajalci z dežele radi ravnajo prijazno, pristojno, pravično in da naj ne pre¬ cenjujejo reči, ki si jih morajo ti pri njih kupovati. In da ne bo vsakdanji živež pred nastopom rednih, mirnih razmer pošel ne le meščanom, marveč tudi deželanom, in da ne bomo prišli vsi skupaj v zadrego ter ostali brez pomoči, zato si pritrgujte pri svojem gospodarstvu in ravnajte z moko, z mlekom, z mesom, z mastjo in z drugo hrano kolikor mogoče varčno! Ne uživajte več, kakor je ravno potrebno, da si potolažite glad in ohranite telesne moči! Ne rabite naštetih dragocenih darov božjih proti pravemu redu, marveč skrbite, da se bodo ta živila vestno izkoristila kot človeška hrana! In če ste tudi doživeli pri popisu svojih zalog, pri njih porabi ali prodaji kaj neprijetnega, pokrijte vse to s plaščem krščanske ljubezni, ljubezni do Boga, do domovine in do trpečega bližnjega, pa se izkažite zveste Avstrijce, katerim veljata sreča in blagostanje skupne domo¬ vine več ko malenkostne želje samoljubja! „Zdaj v teh strahu polnih vojnih časih“, tako sem go¬ voril kmalu po začetku vojske pri izpodbudni vojni pobož¬ nosti v mariborski Marijini baziliki dne 8. septembra 1914, in to velja v polnem obsegu še dandanes, „zdaj v teh strahu polnih vojnih časih moramo imeti in izvrševati v visoki stopnji in meri čednosti in kreposti, kakor so odločnost, hlad¬ nokrvnost, potrpežljivost, neustrašenost in stanovitnost, pa tudi darežljivost, zvestoba v izpolnjevanju svojih dolžnosti, zatajevanje in obvladanje samega sebe, pokorščina do po¬ stav in oblastvenih n^redb, zadovoljnost z malim ter variS ^ 790 nost, preprostost v življenju, kratkomalo zmernost v vsem in v vsakem/ 1 Mnogoljubljeni verniki! az poznam vaše križe in nadloge, jaz vem za vase trdo delo, jaz vam iz vsega srca privoščim, da uži¬ vate sadove svoje pridnosti in se sitite od tega, kar ste si pridelali v potu svojega obraza. Jaz odobrujem, da dobivate primerno plačilo, ako oddajate to, brez česar lahko živite, pa pri vsem se moramo držati mej, postavljenih po božji zapovedi in po človeški postavi. Le tako bo naše življenje teklo mirno in srečno. Predstoječe nadpastirske besede sem vam govoril iz dobrohotnega srca, ker živo želim, da bi bili v najobilnejši meri deležni blaženega božičnega miru. Ravnajte se v otroški vdanosti po mojih očetovskih opominih in klicih! Jaz sem zastavil za vas že marsikatero dobro besedo in hočem to tudi vprihodnje storiti, da bi našla vaša ljubezen do domovine in vaša domoljubna po¬ žrtvovalnost vsepovsod zasluženo priznanje. In ako se to tudi ne bo moglo zgoditi od strani sveta, bo pa vendar vsemogočni in neskončno dobri Bog uresničil nad vami obljubo, ki jo je navezal na vestno in zvesto izpolnjevanje svoje četrte zapovedi. V tem bogoljubnem duhu in pobožnem zmislu ogr¬ nem svoje iskrene božične in novoletne želje za vas vse, ljubljeni škofljani, v tolažb polne besede slavospeva ange- ljev v večno znameniti prvi sveti noči: Oloria in excel- sis Deo et in terra pax hominibus bonaevolun- tatis! Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Jaz sem govoril, božje dete Jezus pa nas naj vse prav bogato blagoslovi! V Mariboru, četrto adventno nedeljo, dne 19. decem¬ bra 1915. f Mihael, knezoškof. 1 Vojni govor dne 8. septembra 1914. (Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1914. Štev. XIV. odst. 119. str. 213). LXXVIII. Okrožnica z dne 7. januarja 1916 št. 81 o ravnanju pri popisu in oddaji žitnih zalog. prevoznih ovir so se razmere v poslednjem času vnovič bistveno poostrile. Zboljšanja tega položaja v doglednem času pač ni pričakovati. To se da častitim župnijskim ura¬ dom zaupno na znanje. Z ozirom na zgoraj povedano se bodo oblasti najbrž morale kmalu poslužiti dozdaj nenavadnih naredb in terjati v morebiti zelo visoki meri novo oddajo žita, zlasti pšenice in rži, da nam bodo zagotovile izhajanje z živežem in da bodo tako zabranile splošno občutno stisko in pomanjkanje. Kn. šk. ordinariat močno želi, da bi pri ljubih škof- Ijanih nikdar ne bilo treba nobene zunanje sile in da bi jih ne zadela nobena kazen. In zatorej prejmejo častiti dušni pastirji, ki so si pa gotovo že sami ustvarili pravo sodbo o položaju, s tem nujno povabilo in resno naročilo, da naj v vsej ljubezni in z vso modrostjo verno, v domoljubju tako požrtvovalno ljudstvo na morebitne oblastvene odredbe v tej stvari pripravljajo in da naj na podlagi že priobčenih „Nadpastirskih besed škofljanom 11 (Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1915. Št. XVI. odst. 107) in z ozirom na odlok c. kr. štajarskega namestništva z dne 17. decem¬ bra 1915 št. 4/2966 W. M./42-15 (Idem. odst. 108) s .pri- dižnic in pri vseh drugih primernih priložnostih vplivajo na vernike podučno, pomirljivo in tolažilno. Korist in sreča ne samo vsega cesarstva, marveč do¬ biček in dobro stanje vsakega posameznega državljana ter¬ jajo, da se voljno ravnamo po dobrohotnih, vsled se¬ danjih gospodarskih razmer potrebnih oblastvenih naredbah in da v slučaju novih naročil in ukazov glede na oddajo obstoječih žitnih zalog ne pozabimo, da je v duhu naše Častitim kn. šk. župnijskim uradom. id začetka grozne vojske sem je v naši dragi do¬ li movini dobivanje žita in moke iz zunanjih dežel I združeno z izrednimi težavami. Vsled raznovrstnih ❖ 792 * svete vere državni oblasti izkazana pokorščina zaslužna in od Boga blagoslovljena. Caeterum iactate super Dominum curam vestram et ipse vos enutriet! Non dabit in aeternum fluctuationem iusto! (Ps. 54, 23). — Humiliamini igitur sub potenti manu Dei, ut vos exaltet in tempore visitationis: omnem sollici- tudinem proiicientes in eum, quoniam ipsi cura est de vobis! (I. Petr. 5, 6. 7). Kn. šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru, po prazniku sv. treh Kraljev, dne 7. januarja 1916. f Mihael, knezoškof. LXXIX. Pomoč ubogim prebivalcem na Primor¬ skem. 1. Naročilo zastran molitevne ure in zastran da¬ rovanja za Primorce. |j>aj strašna nevarnost je pretila v tekočem letu obstoju naših setev in potemtakem prehranitvi ljubih škofljanov. To je grozna svetovna vojska. Kako so vendar njive in vrtovi, polja in livade, travniki in gozdovi, cerkve in šole, hiše in shrambe opustošene in po¬ rušene tam, kjer razsaja in besni divja furija vojske! In kako so prebivalci razgnani in izročeni bridkemu uboštvu! In kako žanje smrt svojo žetev povsod, kjer divja in hruje strašni apokaliptični jezdec, grozni boj! In naši škofiji, temu divnemu vrtu, je bilo prizaneseno, ona je ostala obvarovana strahovite nesreče/ 1 Tako sem vam, o preljubi, pisal v 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1915. Št. XIV. odst. 89. str. 202. £ 793 <- svojem, času primernem pastirskem listu z dne 29. septem¬ bra 1915. Kakor poprej na Poljskem, enako se kažejo zdaj strašne posledice sedanje vojske tudi na južnozapadnem bojišču Primorskih pokrajin. Tudi tukaj je skoraj vse uničeno v naselbinah, na poljih in travnikih, na njivah, po vinogradih in vrtovih. Mnoge farne, podružne in samostanske cerkve, neštete šole in hiše so podrte. Mesta in trgi, vasi in sela so porušena. Zlasti veliko je trpela solnčna Gorica, ki je sedaj bolj podobna razvalinam, kakor prijaznemu mestu. Pre¬ bivalci živijo kot beguni v silnem siromaštvu in pomanjkanju tako, da mnogim preti smrt vsled bolezni, vojske in lakote. Vkolikor pa so posamezni ostali v ljubi rodni doma¬ čiji, ne morejo iti za svojim delom, da bi se preskrbeli z vsem, kar je potrebno za življenje, ker besni krog njih ljuti boj in so oni v vedni nevarnosti pred sovražnimi krogljami. Tako tudi njim grozi žalosten konec, ako ne pride in ne dospe nagla pomoč. Če premišljujemo ta prežalostni položaj naših bližnjih bratov in sester, tedaj se ne moremo Bogu dovolj zahvaliti, da je obvaroval našo ljubljeno Lavantinsko škofijo enakih nezgod. Na dvojen način pa lahko pokažemo svoje hva¬ ležno mišljenje do Boga. Pred vsem storimo to s tem, da pošiljamo svoje vroče molitve k Bogu, ki vlada in vodi vse človeške dogodke, potem pa tudi s tem, da zbiramo za svoje trpeče sodržavljane mile darove. Mogočni pomoček vsem prebivalcem, ki jih je vojska tako bridko prizadela, imamo v molitvi. Zakaj „kdor Boga z veseljem moli, bo dobro sprejet, in njegova molitev do¬ seže oblake 11 . (Sir. 35, 20). Opravljajmo torej svoje molitve in prošnje s tem namenom, da se po božjem usmiljenju zopet vrne zaželeni mir v vse pokrajine, kjer še divja grozna vojska. Na Boga zaupajmo pred vsem v tem času nepo¬ pisnih stisk prav trdno, zakaj „naš Bog je blizu pri vseh naših prošnjah 11 ! (V. Moz. 4, 7). Pri tem pa izvršujmo tudi dejansko ljubezen do bliž¬ njega, ki se razodevlje v darežljivosti, s tem, da pridemo ❖ 794 Sr na pomoč stiskanim prebivalcem na Primorskem tako iz¬ datno, kakor smo pred kratkim povsod po obširni škofiji pokazali nesrečnim Poljakom sočutno srce in radodarno roko. „Sedaj pa je treba izvrševati dela domoljubja, uriti se v delih usmiljenja, brisati solze, lajšati bolečine, tešiti brid¬ kost in žalost. Zdaj velja meni in tebi, krščanski poslušalec, opominjevalna beseda starega očeta Tobija mlademu Tobiju: Daj od svojega premoženja miloščino in ne odvračaj očesa od nobenega ubožca; zakaj tako se bo zgodilo, da se tudi od tebe ne bo odvrnilo obličje Gospodovo. Kolikor le mo¬ reš, bodi usmiljen! Če imaš mnogo, daj obilno; če imaš malo, skušaj rad dati tudi malo! Zakaj, zbiraš si dobro plačilo za dan sile. Miloščina oprosti grehov in (večne) smrti ter ne pripusti, da bi duša prišla v temo.“ (Tob. 4, 7— 11). 1 Da bomo imeli pa prijetno priložnost, ravnati se po tem koristnem opominu, zato naročim za našo škofijo, da se določi za nedeljo septuagezimo t. j. za dan 20. svečana 1916 posebna molitevna ura, pri kateri se naj pred izpostavlje¬ nim Najsvetejšim moli za hudo prizadete prebivalce južno- zapadnega bojišča sveti rožni venec z litanijami vseh Svet¬ nikov vred. Sicer pa živo želim in častite dušne pastirje zopet nujno vabirrt, da goreče opravljajo dušno pastirstvo med vsemi v naši škofiji se nahajajočimi begunci, da ti slišijo božjo besedo in prejemajo svete zakramente. Nesrečneži naj bodo pri nas dobro preskrbljeni v dušnem oziru! Isto nedeljo se naj priredi tudi darovanje okoli altarja v podporo nesrečnim prebivalcem Primorskih dežel. Na¬ brane mile darove naj župnijski uradi potom dekanijskih uradov brez odloga pošljejo semkaj, da se bodo nemudno izročili svojemu namenu. Blagoslovljen, kdor ima srce za ubogega in potreb¬ nega! Ob hudem dnevu bo njega rešil Gospod. 1 Dr. Michael Napotnik, Trostet einander mit diesen Worten! Marburg, 1916. Str. 15. 795 V Mariboru, na Svečnico ali na praznik darovanja Gospodovega, dne 2. svečana 1916. 1 f Mihael, knezoškof. 2. Obvestilo gospoda deželnega glavarja Goriškega, Msgr. Dr. Alojzija Faidutti, o odredbah za Primorce. Hochvvurdigster Monsignore! Unter dem 20. Janner 1916 vvurde mir von Frau Felicie Altgrafin Salm-Reifferscheidt geb. Grafin Hoyos in Marburg ein Aufruf 2 betreffs Hilfsaktion der Gorzer Damen zur Untersttitzung der kiistenlandischen Fltichtlinge zugemittelt. Wie hochwiirdigster Monsignore aus den Absatzen 9 und 10 des soeben erschienenen •/• Verordnungsblattes fiir die Lavanter Diozese gefallig ersehen vvollen, habe ich fiir den 20. Februar d. J. eine Betstunde und eine allgemeine Sammlung von milden Spenden in allen Pfarrkirchen des Bistums zum besagten edlen Zvvecke angeordnet. ' Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1916. Štev. I. odst. 9. str. 8 nsl. 2 Aufruf. Der unterzeichnete Verein, welcher sich zu dem Zvvecke gebildet hat, das grofie Elend der hier vveilenden Fluchtlinge aus dem Kiistenlande etvvas zu lindern, bittet edle Herzen sich dieser so sehr Bediirftigen zu erbarmen. Monatliche Beitrage fiir Kriegsdauer vverden besonders ervviinscht, sovvie audi einmalige Spenden mit herzlichstem Danke entgegengenom- men. — Graz, Janner 1916. — Protektor: Seine Exzellenz Manfred Graf Clary und Aldringen, Statthalter in Steiermark. — Der Ehrenpra- sident: Monsignore Dr. Faidutti, Domprobst und Landeshauptmann von Gorz-Gradisca. — Die Prasidentin: Baronin Thoemmel-Teuffenbach. — Die Vizeprasidentin: Grafin Stefanie Attems - Petzenstein. — NB. Die giitigen Wohltater vverden gebeten, auf dem Check zu vermerken, ob die Spende als monatlich fortlaufende oder als einmalige gedacht ist. — Hilfsverein der Gorzer Damen fiir Fluchtlinge aus dem Siiden, ange- gliedert dem Landeshilfsausschusse fiir Kriegsfliichtlinge. 796 Das Ergebnis der Sammlung werde ich seinerzeit Eurer Gnaden ubermitteln, damit es seiner Bestimmung zugefiihrt werde. Unterdessen weise ich mittels des mir zugekom- menen Erlagscheines der k. k. priv. steierm. Eskompte-Bank Nr. 16070 zur Forderung der zeitgemaBen Hilfsaktion den einmaligen Betrag von 100 K aus Eigenem an. Hochvviirdigster Monsignore wollen als Ehrenprasident des genannten Komitees Vorstehendes zur Kenntnis nehmen und gelegentlich davon der Prasidentin Baronin Thoemmel- Teuffenbach (Graz. Hotel Elefant) und der Vizeprasidentin Grafin Stefanie Attems -Petzenstein (Graz, Leechgasse 43) giitige Mitteilung machen. Der Altgrafin Salm-Reifferscheidt habe ich von hier aus ein Verordnungsblatt zukommen lassen. Mit aller Hochschatzung und in aller Liebe Eurer Gnaden ergebener Dr. Michael Napotnik m. p. Marburg, am 10. Februar 1916. Furstbischof. An den Hochwiirdigsten Monsignore Dr. AloisFaidutti, Domprobst von Gorz, Landeshauptmann der gefiirsteten Grafschaft Gorz und Gradišča etc. in Wien. II. TaborstraGe 2. Barmh. Briider. 3. Zahvala deželnega odbora Goriškega za dobrodelne prireditve v korist Primorcem. Landesausschufi Wien, am 10. Marž 1916. der gefiirsteten Grafschaft Gorz und Gradišča. Z. 155/Praes. Eure furstbischoflichen Gnaden und Exzellenz! Hochwiirdigster Furstbischof! Die vielen vverktiitigen Bemiihungen Eurer fiirstbischof- lichen Gnaden in der Fiuchtlingsfursorge, das oberhirtliche Bestreben, Kummer und Elend unserer Kriegsfliichtlinge aus dem Kiistenlande zu lindern, ihnen moralischen Trost und materielle Hilfe angedeihen zu lassen, legen dem gefertigten 797 Landesausschusse die dringende Pflicht auf, Eurer Exzel- lenz den innigsten Dank ehrerbietigst abzustatten. Eure fiirstbischoflichen Gnaden haben in Ihrer vater- lichen Sorge gegen die gefluchteten Bewohner des Kiisten- landes am 20. Februar d. J. Gebete und Sammlungen in der Diozese giitigst angeordnet, sowie fiir die Seelsorge alle notigen MaBregeln getroffen. Der gefertigte Landes- ausschuB weiB den Wert dieser teilnehmenden Liebe voll- auf zu schatzen und gibt hiemit den Gefiihlen seiner tief- sten Dankbarkeit geziemenden Ausdruck, mit der gleich- zeitigen Versicherung, daB er alle diese Wohltaten nie vergessen und sie wenigstens durch unvergangliche innige Anhanglichkeit vergelten wird. Moge der Allmachtige Eurer Exzellenz reicher Ver- gelter sein und Sie lange lange so wohltatig hiernieden wirken lassen! Mit diesem innigsten Wunsche und dem Ausdrucke der ehrerbietigsten Verehrung und Liebe zeichnet in aller Ehrfurcht Gorzer LandesausschuB derzeit in Wien Der Landeshauptmann: Dr. Faidutti m. p. An Seine fiirstbischoflichen Gnaden und Exzellenz Dr. Michael Napotnik, Fiirstbischof in Marburg. 4. Prva pošiljatev nabranih milih darov. a) Naznanilo prevzvišenemu gospodu knezonadškofu Goriškemu. Premilostljivi gospod knezonadškof! Vaša ekscelenca! Dobro delo usmiljenja je podpirati uboge, pomagati potrebnim. Vsled poziva „Odbora v pomoč ubogim prebivalcem na Primorskem“ v Gradcu sem brž vposlal znesek 100 K in to naznanil gospodu stolnemu proštu dru. Alojziju Fai¬ dutti s pismom z dne 10. februarja 1916 št. 807. Razen tega sem v Cerkvenem zaukazniku št. I. za leto 1916 odstavka 9 in 10 naročil molitevno uro in zbirko za dan 20. svečana 1916, to je za nedeljo septuagezimo, v po¬ moč ubogim prebivalcem na Primorskem. Monsignoru dru. Alojziju Faidutti kot deželnemu gla¬ varju pošljem danes zopet iz svojega 100 K in od nabranih darov 6000 K, skupaj 6100 K. Obenem pošljem tudi Vam, prevzvišeni gospod, iz svo¬ jega 100 K in 3000 K nabranih milih darov, torej skupno 3100 K. Blagovolite ta znesek porazdeliti med najpotrebnejše, morebiti med siromašne begunce za bojno črto ob Soči v goriški okolici, zlasti pa med tiste blage gospode duhov¬ nike begunce, ki so razpršeni po raznih krajih, pa niso prejeli še nobene podpore. Veselilo bi me, ko bi mogel le nekoliko pripomoči, da se polajšajo nadloge in težave nesrečnežem, ki so mo¬ rali zapustiti svojo predrago domačijo. Z odličnim spoštovanjem in v vsej ljubezni Vaši prevzvišenosti vdani f Mihael, V Mariboru, dne 13. marca 1916. knezoškof. Njih ekscelenci, prevzvišenemu in premilostljivemu gospodu Dr. Frančišku Borg. Sedej, Njih c. in kr. apostolskega Veličanstva tajnemu svetovalcu, c. in kr. dvornemu kapelanu i. t. d. knezonadškofu Goriškemu v Zatični (Sittich, Krain). b) Napoved prečastitemu gospodu deželnemu glavarju Goriškemu. Hochvvurdigster Monsignore! Infolge des Aufrufes des sehr verehrlichen Komitees ddo. Graz vom Janner 1916, dessen Ehrenprasident Hoch- vvurdigster Monsignore sind, wies ich mittels Erlagscheines Nr. 16070 der k. k. priv. steierm. Eskomptebank 100 K an. Zugleich mit dem Berichte dariiber teilte ich Euer Gnaden unterm 10. Februar 1916 mit, daB ich fiir den 20. Februar 1. J. eine Betstunde und eine allgemeine Sammlung fur die Bevvohner des Kiistenlandes angeordnet habe. Zum Zeichen des Dankes hiefiir iiberreichten mir Hochw. Monsignore anlaBIich des lieben Besuches am 20. Februar 1916 als ein sinniges Andenken einen Stein vom geschichtlich beriihmt gewordenen Doberdob 1915. Nun iibersende ich Eurer Gnaden aus Eigenem neuer- lich 100 K und unter einem 6000 K als einen Teil der zufolge meiner Anordnung am 20. Februar 1916 gesammel- ten und bisher eingelangten Spenden der Lavanter Dioze- sapen, im Ganzen 6100 K mit der Bitte, Flochvviirdigster Monsignore vvollen diesen Betrag an die der Hilfe Bedtirf- tigsten verteilen. Gleichzeitig iibermittle ich einen Betrag von 3100 K Seiner Exzellenz, dem in Sittich vveilenden Hochwiirdigsten Herrn Fiirsterzbischof Franz Borg. Sedej zur Verteilung zumal an notleidende Priester. Es wiirde mich im Grunde des Herzens freuen, wenn ich ein kleinvvenig beitragen konnte zur Linderung des Elends und der Not derjenigen, die ihr teueres Fleim ver- lassen muBten. Mit aller Hochschatzung und in aller Liebe Eurer Gnaden ergebener Dr Michael Napotnik m p Marburg, am 13. Marž 1916. Fiirstbischof. An den Hochvviirdigsten Monsignore Dr. Alois Faidutti, Domprobst von Gorz, Landeshauptmann der gefiirsteten Grafschaft Gorz und Gradišča etc. in Wien. II. TaborstraBe 2. Barmh. Bruder. c) Zahvalno pismo premilostljivega gospoda knezo- nadškofa Goriškega z dne 18. marca 1916. Prevzvišeni gospod knez in škof! Vaša ekscelenca! Sicer nisem še prejel naznanjene miloščine v prid mojih nesrečnih škofljanov, katero je Vaša vzorna škofija tako obilno nabrala in katero je Vaša prevzvišenost še iz lastnega denarja tako velikodušno pomnožila, ali Vaše ljubo in častito pismo z dne 13. t. m. mi je porok, da jo gotovo in kmalu dobim. To je prvi dar, ki je prišel v moje roke in neizmerno me veseli, da je prišel iz Vaših darežljivih rok in da ga bom jaz razdelil tistim, ki doslej niso nobene podpore prejeli. Ne morem najti primernih besedi, da bi se Vaši pre- vzvišenosti v svojem in svojih ovčic imenu spodobno za ta veliki dar zahvalil. Rečem na kratko ali zelo hvaležno: Pravični Bog naj Vam in Vašim to delo ljubezni stotero povrne! Fiducia magna erit coram summo Deo eleemosyna omnibus facientibus eam. (Tob. 4, 12). Žalibog, naše nesreče ni še konec in je, dokler je boj ob soški fronti, od dne do dne škoda večja, a zaupamo na Boga in na dobre ljudi, da nam bodo tudi vprihodnje pomagali. Sprejmite prevzvišeni gospod knez in škof izraz mo¬ jega odličnega in resničnega spoštovanja ter zagotovilo vedne hvaležnosti, s katero mi je čast beležiti Vaše ekscelence velevdani v Kristusu sobrat f F. B. Sedej, V Zatičini, dne 18. marca 1916. nadškof. Njih ekscelenci prevzvišenemu premilostljivemu gospodu Dr. Mihaelu Napotnik, Njih ces. in kr. Apost. Veličanstva tajnemu svetovalcu, knezoškofu Lavantinskemu itd. itd. v Mariboru. d) Zahvalni list prečastitega gospoda deželnega gla¬ varja Goriškega z dne 26. marca 1916. Der Landeshauptmann Wien, am 26. Marž 1916. von Gorz-Gradisca. Eure fiirstbischoflichen Gnaden und Exzellenz! Wenn auch nicht schon die unzahligen Beweise der Gevvogenheit, die mir Eure fiirstbischoflichen Gnaden ge- geben, mich auf lebenslang zum immervvahrenden Danke 801 verpflichtet hatten, so vviirde allein die im Namen der un- erschopflichen christlichen Caritas unseren armen Fliicht- iingen und den Priestern entgegengebrachte oberhirtliche, liebreiche, geistliche und materielle Fiirsorge die Pflicht zu ewiger Dankbarkeit auferlegen. Eure fiirstbischoflichen Onaden sind iiber alle ErgieB- ungen des Dankgefiihles erhaben, belohnt genug in dem BevvuBtsein, Gutes getan zu haben, aber der Allmachtige moge meine und der Fltichtlinge Gebete erhoren und iiber Eure Exzellenz die Fiille seiner Gnaden ausschiitten. So Gott will, werden wir in unsere eigene Heimat zuriickkehren, da werden wir aber die Erinnerung an die Wohltaten Eurer fiirstbischoflichen Gnaden mitnehmen und stets Eurer Exzellenz, als unseres Gonners, dankbaren Herzens gedenken. Mogen Eure fiirstbischoflichen Gnaden in Ihrer er- habenen Denkungsart mich auch vveiterhin des ehrenvollen Zutrauens nicht unvvert halten und iiberzeugt sein, daB ich zeitlebens sein werde Eurer Exzellenz dankbarster Dr. Faidutti m. p. An furstbischofliche Gnaden und Exzellenz den hochwiirdigsten Herrn Fiirstbischof Dr. Michael Napotnik in Marburg. 5. Druga pošiljatev nabranih milih darov. a) Dopis prevzvišenemu gospodu knezonadškofu Go¬ riškemu. Milostljivi gospod knezonadškof! Vaša ekscelerfca! Kakor sem Vaši ekscelenci, premilostljivi gospod in knezonadškof, poročal s pismom z dne 13. marca 1916 št. 1089, sem Vam poslal po c. kr. poštnem hranilnem uradu znesek 3100 K kot del milih darov, ki so bili na¬ brani vsled moje odredbe v nedeljo septuagezimo v pomoč ubogim prebivalcem na Primorskem. Imenovani znesek ste medtem pač gotovo že prejeli, dasi ste v ljubeznivem pismu z dne 18. marca omenili, da še Vam dotlej ni bil dostavljen. 51 -> 802 * Pošljem Vam še ostanek 3000 K, da jih blagovolite porazdeliti med najpotrebnejše, morebiti med siromašne begunce za bojno črto ob Soči v goriški okolici, zlasti pa med tiste blage gospode duhovnike begunce, ki še niso prejeli nobene ali vsaj ne izdatne podpore. Gotovo so ti junaki v duhovniškem oblačilu, bodisi da so razpršeni po raznih krajih, bodisi da za bojno črto v bližini sovražnikovi izvršujejo svojo vzvišeno pastirsko službo, potrebni molitve in podpore — tako sem govoril v svoji stolnici ob vojni pobožnosti dne 19. marca 1916. Tudi monsignoru dr. Alojziju Faidutti kot deželnemu glavarju pošljem danes od nabranih darov še ostanek 2000 K, da jih porazdeli med uboge begunce, ki so pomoči najbolj potrebni. Bog blagoslovi darove krščanske ljubezni in njih pre- jemalce! S posebnim spoštovanjem in v vsej ljubezni Vaši prevzvišenosti vdani ^ Mihael V Mariboru, dne 14. aprila 1916. knezoškof. Njih ekscelenci, prevzvišenemu in premilostljivemu gospodu Dr. Frančišku Bor g. Sedej, Njih c. in kr. apostolskega Veličanstva tajnemu svetovalcu, c. in kr. dvornemu kapelanu i. t. d. knezonadškofu Goriškemu v Zatičini (Sittich, Krain). b) Naznanilo prečastitemu gospodu deželnemu gla¬ varju Goriškemu. Flochwiirdigster Monsignore! Zugleich mit dem Schreiben vom 13. Marž 1916 Z. 1089 habe ich Eurer Gnaden, Hochvviirdigster Monsignore, im Wege des k. k. Postsparkassenamtes den Betrag von 6100 K als einen Teil der zufolge meiner Anordnung vom 20. Februar 1916 gesammelten und bis dahin eingelangten Spenden der Lavanter Diozesanen mit der Bitte iibersendet, Flochvviirdigster Monsignore wollen diesen Betrag unter die der Hilfe Bedurftigsten verteilen. Die genannte Summe •-S 803 ^ durfte bereits eingelangt sein, wie ich aus dem vvertge- schatzten Schreiben vom 26. Marž 1916 entnehmen wurde. Heute ubersende ich nun Eurer Gnaden zu dem glei- chen Zvvecke noch den Rest der eingegangenen Spenden im Betrage von 2000 K. An Se. Exzellenz, den Hochwiirdigsten Herrn Fiirst- erzbischof Dr. Franz Borgia Sedej, ubermittle ich gleich- zeitig einen Betrag von 3000 K. Die armen Kriegsfluchtigen muBten plotzlich uber Nacht Haus und Hof und alles, was ihnen lieb und teuer war, ob feindlicher Gefahr verlassen und in die Fremde fliehen. Darum ziemt es sich, dafi wir ihnen nach Kraften ihr Herzleid erleichtern und ihnen reichlich, ja verschvven- derisch, wohltun. „Nur eine Verschvvendung ist nicht Ver- schvvendung — das Almosen geben“, so sprach ich an- laBIich der 11. Kriegsandacht in der Marburger Domkirche am St. Josephs-Feste den 19. Marž 1916. Gott segne die Empfanger der milden Gaben der christlichen Caritas! Mit aller Hochschatzung und in aller Liebe Eurer Gnaden ergebener Dr Michae , Napotnik m . p . Marburg, am 14. April 1916. Fiirstbischof. An den Hochvviirdigsten Monsignore Dr. Alois Faidutti, Domprobst von Gorz, Landeshauptmann der gefursteten Grafschaft Gorz und Gradišča etc. in Wien. II. TaborstraBe 2. Barmh. Brtider. c) Zahvalno potrdilo premiiostljivega gospoda knezo- nadškofa Goriškega z dne 19. aprila 1916. Prevzvišeni gospod knez in škof! Vaša ekscelenca! Zopet ste me presenetili in razveselili s Svojo veliko¬ dušno radodarnostjo in ljubeznijo do naših ubogih begun¬ cev, poslavši mi 3000 (tritisoč) K, katere sem danes resnično in hvaležno prejel. Obenem potrjujem tudi prejem 3100 51 * * 804 <- (tritisoč sto) K, ki ste mi jih prevzvišeni blagovolili poslati dne 13. marca t. 1. Sprejmi Vaša ekscelenca za ta dejanski dokaz krščan¬ ske ljubezni in rodoljubja mojo in mojih ovčic globoko in spoštljivo zahvalo. Bog poplati Vam, prevzvišeni, in vsem darovalcem stoterokrat! O kako se bodo razveselili moji duhovniki te denarne podpore, kako bodo hvaležni Vaši ekscelenci, da tako oče¬ tovsko skrbite za slovenske duhovnike in begunce! Prvo vsoto sem razdelil najbolj potrebnim in zasluž¬ nim duhovnikom, ki hrabro vztrajajo ob soški fronti in zaradi ubožnosti ali razkropljenosti svojih vernikov ter pre¬ velike draginje bedo trpijo. Novo vsoto pa razdelim med duhovnike in vernike za bojno črto ob Soči, ki doslej niso še dobili nobene ali vsaj ne izdatne podpore, kakor ste prevzvišeni naročili. Pri¬ pomnim pa, da sem oba zneska, oziroma bom razdelil med slovenske duhovnike in begunce, ako izvzamem 500 (pet¬ sto) K za prebivalce mesta Gorice, ker žalibog drugi skr¬ bijo samo za Italijane in Furlane, za Slovence pa samo ljubljanska posredovalnica, katera podpira tudi Italijane. Ponavljajoč svojo iskreno zahvalo za poslano dobro došlo podporo in še bolj za nadpastirski blagoslov mojim nesrečnim beguncem, voščim Vaši ekscelenci vesele veliko¬ nočne praznike ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem in s prijaznim pozdravom Vaši prevzvišenosti velevdani so¬ brat v Kristusu f Frančišek B. Sedej m. p. V Zatičini, dne 19. aprila 1916. nadškof goriški. d) Zahvala prečastitega gospoda deželnega glavarja Goriškega z dne 20. maja 1916. Wien, am 20. Mai 1916. Landesausschufi der gefiirsteten Grafschaft Gorz und Gradišča. Eure fiirstbischoflichen Gnaden und Exzellenz! hochvviirdigster Herr Fiirstbischof! An die hochherzige Spende von 6100 Kronen, vvelche Eure Exzellenz ftir die Kriegsfliichtlinge aus dem Siiden 805 £ mir zu iibermitteln die Giite gehabt haben, schlieBt sich die weitere Spende von 2000 Kronen zu ebendemselben Zwecke ari, weswegen ich es als meine Pflicht erachte, Eurer Exzellenz im eigenen Namen wie auch im Namen der Fluchtlinge den tiefgefiihltesten Dank ehrerbietigst ab- zustatten. Auch konnen Eure furstbischoflichen Gnaden ver- sichert sein, daB die ungliicklichen Kriegsfliichtlinge die ihnen durch Eure Exzellenz erwiesenen Wohltaten niemals vergessen und zum Allmachtigen fiir die Gesundheit und das Wohl Eurer Exzellenz die aufrichtigsten und innigsten Gebete erheben werden. Seinerzeit vverde ich nicht ermangeln, Eurer Exzellenz einen genauen Verwendungsnachweis iiber den gespendeten Betrag von 8100 Kronen vorzulegen. Uberdies hoffe ich in Kurze Eurer furstbischoflichen Gnaden auch miindlich meine ehrfurchtsvollsten Danksagungen vorbringen zu konnen. Mit dem innigsten Wunsche, der Allmachtige moge Eurer Exzellenz fiir das vvohltatige Wirken reicher Vergelter sein, und mit dem Ausdrucke der ehrerbietigsten Hochacli- tung und Liebe verharre Eurer furstbischoflichen Gnaden und Exzellenz untertanigster Dr. Faidutti m. p. Landeshauptmann und Domprobst. e) Zahvala ekscelence goriškega nadškofa, v časopisih priobčena. Goriška dežela mora že leto dni odbijati kruti naval izdajalskega soseda in je med .vsemi avstrijskimi krono- vinami od grozote italijanske vojske najbolj prizadeta. Ver¬ niki in njih pastirji deloma vztrajajo na domači zemlji, dasi so v vedni nevarnosti življenja, deloma pa so razškropljeni po celi Avstriji, posebno pa po sosednih deželah. Ti in oni trpijo poleg srčne žalosti in skrbi za prihodnost še gmotno revo, pomanjkanje, izgubo dragih svojcev, premoženja in čestokrat tudi prostosti in zdravja. V teh bridkih urah, ko so me sirote prosili kruha in ga ni bilo, da bi jim ga dal, mi je prišel na pomoč pre- vzvišeni knezoškof Lavantinski premil, g. dr. Mihael Na¬ potnik z izdatnimi denarnimi zneski, katere sem po nje¬ govih plemenitih intencijah razdelil med bolj potrebne ver¬ nike in duhovnike svoje nadškofije. Zato se čutim dolžnega, da se prevzvišenemu knezo- škofu tu javno prav iskreno in spoštljivo zahvalim, da je s krščansko velikodušnostjo blagovolil odrediti po svojih cerkvah zbirke denarnih prispevkov za goriške begunce, in sploh za vso dejansko ljubezen in blagonaklonjenost, ki jo od izbruha te vojne izkazuje vernikom in duhovnikom go¬ riške nadškofije. Bog naj podeli vsem našim dobrotnikom zaradi svojega imena večno življenje! Na Dunaju, dne 1. junija 1916. Dr. Frančišek B. Sedej, nadškof goriški. LXXX. Postni pastirski list o predragoceni krvi Kristusovi z dne 11. februarja v krvavem letu 1916. MIHAEL, po božji milosti in usmiljenosti knezoškof Lavantinski, sporoči častivrednim dušnim pastirjem in vsem ljubim verni¬ kom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro v imenu Jezusovem! Oratia vobis et pax a lesu Christo, qui dilexit nos et lavit nos a peccatis nostris in sanguine suo! — Milost vam in mir od Jezusa Kristusa, ki nas je ljubil in nas je opral od naših grehov v svoji krvi! (Skr. razod. 1, 4. 5). V Gospodu ljubljeni verniki! edno še stojimo v znamenju najbolj krvave vojske vseh dosedanjih vojsk človeškega rodu. Bližnji preresni postni čas bo drugi čas trpljenja Go- spodovega, ki bo ostal za vso prihodnost zaznamenovan s potoki krvi in solz v grozni svetovni vojski. V tej usodepolni dobi, ki terja toliko bridkih in bo¬ lečih žrtev, ne rečem na denarju in premoženju, na trudih in skrbeh, marveč na krvi in življenju, na zdravju in moči, sem sklenil, v svojem letošnjem velikonočnem listu govoriti o visoki in veličastni kupni in rešilni ceni naših neumrljivih duš. Na svojih kanoniških obiskovanjih in birmskih potovanjih sem že večkaterekrati pridigoval o najdragocenejši Krvi in sem bil pri tem vselej glo¬ boko ganjen sam in so bili močno presunjeni moji ljubi poslušalci. Neizmerna vrednost in nedosežna častitljivost božje krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa sta pre¬ tresli naša srca, pa sta nas genili do solz žalosti in do solz veselja. Zlasti pa me je nagnilo in pridobilo za omenjeni sklep krasno pismo, ki so ga sveti oče papež Benedikt XV. pisali dne 20. julija preteklega vojnega leta 1915 Hiacintu Petroni, generalu ali vrhovnemu predstojniku družbe mi¬ sijonarjev od dragocene Krvi. Med drugim pravijo tam: „Popolnoma nemogoče je, imeti tukaj na zemlji stalen mir, ako ni utemeljen na Njem, po katerem je Oče vse med seboj spravil, ker je po njegovi krvi na križu vsemu, kar je na zemlji in kar je v nebesih, vrnil mir . . . Nikdar se torej ne utrudite in razširjajte vedno bolj pobožnost do božje Krvi v vzveličanje duš in v poboljšanje člo¬ veške družbe!“ Zares! Kateri predmet bi bil med neslišano krvavo in nehati ne hotečo vojsko narodov v svetem pasijonskem času ali v času trpljenja Gospodovega vrednejši, primernejši in vzveličavnejši, da se pobožno premišljuje, kakor je naj¬ dražja kri, ki jo je Jezus Kristus do zadnje kaplje prelil za našo spravo in naše odrešenje, za naše vzveličanje in naš mir? Vrhutega sta bridko trpljenje in grenka smrt božjega Gospoda in Vzveličarja izredno blagoslovljena snov premišljevanja za štiridesetdansko dobo pokore in pobolj- šanja, za dobo spoznanja samega sebe, odvrnjenja od sveta -> 808 in obrnjenja k Bogu stvarniku, odrešeniku in posvečevalcu. Zatorej sem obravnaval že v večkaterih pastirskih listih prizore iz skrivnosti polnega trpljenja Gospodovega. Tako sem vam pisal o sramotnem izdajstvu Judeževem, o pre¬ tresljivem umivanju nog, o čudoviti zadnji večerji, o Jag¬ njetu božjem, o božjem Pelikanu in božji Ribi, o križu poklica, o sedmerih bolečinah deviške Matere božje in o častitem vstajenju križanega Vzveličarja. S pričujočim postnim pastirskim listom bi iz srca rad vse svoje ljubljene škofljane v teh prežalostnih vojnih dne¬ vih, v katerih krvavi in izkrvavi na milijone ljudi, prav vzveličavno potolažil in okrepčal, bi jih rad izpodbudil k neomahljivi stanovitnosti v dobrem, pa bi jih rad stalno utrdil ter osrčil v voljnem in vdanem prenašanju vseh težav, bolečin in nadlog, ki jih povzročuje in s seboj prinaša pregrozna svetovna vojska. V času, ki terja od nas krvni davek, moramo vsi ohraniti mirno kri. K temu nas bo go¬ tovo močno nagibala in neustavljivo izpodbujala presveta kri Kristusova, ki jo hočemo prav prisrčno častiti, pre- hvaležno poveličevati in najponižneje moliti. Slavni ustano¬ vitelj misijonarjev od predragocene Krvi, blaženim prišteti Gašpar del Buffalo, je nekoč dejal ganjenega srca: „Tisoč jezikov bi želel imeti, da bi napolnil sleherno srce z ljubeznijo do najdražje Krvi, in nič ne želim iskreneje, kakor da bi duša bila vedno bolj in bolj od nje prešinjena.“ To želim tudi jaz in to želijo gotovo tudi vsi moji blagi duhovniki in vsi dobri škofljani. In tako začnem svoje nad- pastirsko pismo z blago željo ljubljenca Jezusovega v nje¬ govem skrivnem razodetju: Blagor mu, kdor bere in sliši besede tega prerokovanja in dopolni, kar je v njem pisano! Milost vam in mir od njega, ki je in ki je bil in ki bo prišel .. od Jezusa Kri¬ stusa, ki je poglavar nad kralji zemlje, ki nas je ljubil in opral od naših grehov v svoji krvi! (Skr. razod, 1, 3—5). ■č 809 <- Predragi v Kristusu Gospodu! aj je tedaj predmet milosti polne pobožnosti do predragocene Krvi? Predmet je kri Boga-človeka Jezusa Kristusa. To je tista kri, ki je del njegovega častitljivega človečanstva, tista kri, ki je bila pri njegovem trpljenju prelita in pri vstajenju v poveličanem stanju zopet združena z njegovim telesom. To je tista presveta kri, ki se še zdaj v nebesih pretaka v njegovem častitljivem telesu in ki se na zemlji nahaja pri sveti maši po posvečenju vina v kelihu in ki je pričujoča v najsvetejšem Zakramentu al- tarja v tabernakelju. Ta kri ni ločena od božje osebe Go¬ spodove, marveč je živa in obenem z ostalimi deli člove¬ čanstva ter z božjo naravo najtesneje združena z drugo božjo Osebo. Dragocena kri je kot del človečanstva Kristusovega že vsega češčenja vredna. Njeno častitljivost pomnožuje še to, da se ona v svetem Pismu imenuje cena odrešenja in spravna daritev za grehe ljudi, kakor bom to po¬ zneje še pobliže pojasnil. Dogmatiški ali verski vzrok pa, tako trdi učeni jezuit Hieronim Noldin, zakaj da ji gre najvišje češčenje, cultus latriae, moljenje v pravem in res¬ ničnem pomenu kakor svetemu rešnjemu Telesu, je njena združitev z božanstvom. Po nauku sv. očetov in katoliških bogoslovcev je sveta kri Gospodova neposredno zdru¬ žena z drugo božjo Osebo. 1 Po nauku Tridentinskega zbora (sej. XIII. pogl. 3) je namreč kri Gospodova, ki je pričujoča v Zakramentu pod podobo vina, ravno tako del njegove človeške nature, kakor meso, ki je pričujoče pod podobo kruha. Če je potemtakem Sin božji privzel in s seboj združil človeško naravo, tedaj so njeni deli sami ob sebi enako združeni z drugo osebo presvete Trojice. Iz tega hypostatiškega ali osebnega združenja najdražje krvi z božjo osebo Gospodovo izhaja vsa velikost in čast, izvira vsa pomenljivost, vzvišenost in svetost predmeta * Iosephus Miiller S. I., Verbum immediate etiam sanguinem assumpsit. (De Verbo incarnato. Oeniponte, 1904. Pag. 248. thes. 15). 810 bogoljubne pobožnosti do najdražje Krvi. O tej pobož¬ nosti bom govoril pozneje, da se zdaj mimogrede ozrem na zgodovino tega mjlosti polnega češčenja v naši Cerkvi. 1 Pobožnost do predragocene Krvi ima pač svoj začetek zlasti v odprtju strani Jezusove na križu, katero opisuje sv. evangelist Janez tako le: Eden vojakov je s sulico odprl njegovo stran, in brž je tekla kri in voda iz nje. (Jan. 19, 34). Po pobožnem izročilu je bila desna stran, ki jo je silni sunek predrl tja noter do srca. Nastala je potemtakem globoka in široka rana tako, da je obilno tekla kri, ki se strdi še le nekako štiri ure po smrti, in je 1 H globljemu spoznanju našega imenitnega predmeta morejo med drugimi služiti ti le pripomočki: Leta 1848 kot škof mesta Norcia umrli Bonani je sestavil spis, ki ga je priobčil častitljivi Vincencij M. Strambi in ki je pod naslovom „Der Monat Julius dem kostbaren Blute geweiht“ izšel na nemško pre¬ stavljen v Regensburgu leta 1872 že v peti izdaji. — Zur Geschichte der Andacht zum kostbaren Blute unseres Herrn Jesus Christus. (Theologisch- praktische Quartal-Schrift. Linz, 1880. S. 81—89). — P. Frederik William Faber, Das kostbare Blut oder der Preis unserer Erlosung. Aus dem Englischen ins Deutsche tibertragen von Karl B. Reiching. 2. Auflage. Regensburg, 1861. Vel. 8°. — P. Hier. Noldin S. L, Kostbares Blut. (Wetzer und Welte’s Kirchenlexikon. Freiburg im Br., 1883. Zv. 11. st. 926—933). — Franz Schmid, Dogmatische Gesichtspunkte liber die Verehrung des kostb. Blutes. (Priester-Konferenz-Blatt. Brixen, 1891. Str. 33. 65). — Richard F. Clarke S. I., Das kostbare Blut. Kurze Be- trachtungen fiir den Monat Juli. Salzburg, 1896. — Fr. Schroeder, Das kostbare Blut, der Preis unserer Erlosung. Miinster in W., 1897. Mala 8°. Strani 51. — Die Verehrung des kostbaren Blutes. (Tabernakelwacht. Monatsblatter zum Preise des allerheiligsten Altars-Sakramentes. Diil- men in W., 1897. Str. 290 — 298). — Moritz Meschler S. I., Das Fest des kostbaren Blutes Jesu. (Das katholische Kirchenjahr. 2. Aufl. Frei¬ burg im Breisgau. 1905. Str. 90—101). — Dr. Colestin Wolfsgruber, Das Fest des allerkostbarsten Blutes. Vier Predigten fiir die Sonntage im Juli. (Blatter fiir Kanzelberedsamkeit. Wien, 1908. Str. 411 nsl). — P. Tezelin Halusa O. Cist., Die Herrlichkeiten des kostbaren Blutes. Leutkirch, 1909. S. IV + 264. — Die Andacht zum kostbaren Blute. Das grobe Versohnungsmittel und der machtige Schutz gegen Straf- gerichte und Heimsuchungen Gottes. 7. Aufl. Freiburg in der Schvveiz, 1913. — K. W. Friedrich, Das Blut des Lammes. Das grobe Rettungs- mittel unserer Zeit, Mergentheim an derTauber, 1916. Mala 8°. Strani 40. 811 <- lila po ranjenem telesu in kapljala s križa dol na zemljo ter jo je rdečila. Kaj čuda, če se je tu začelo češčenje predragocene Krvi? Preblažena Devica je bila pač prva častilka in mo- lilka božje Krvi. S svetim strahom in z nežno skrbjo je Mati božja med krvavimi solzami premišljevala, zbirala in častila kri in vodo, ki sta tekli s križa doli na skalo gore Kalvarije! Po vabljivem vzgledu Marije in Jeruzalemskih pobož¬ nih žen so bili potem apostoli goreči častilci presvete krvi svojega preljubljenega Učenika in Gospoda. Ni se čuditi, da se v svetih knjigah novega zakona tolikokrat po¬ navlja govor o krvi Kristusovi. Sv. evangelist Janez nam poroča obljubo Gospodovo, da bo dal svoje telo in svojo kri odrešenim v jed in pijačo. (Jan. 6, 54 — 57). Sv. evangelisti Matevž, Marko in Lukež izpričujejo ob¬ enem s sv. Pavlom (I. Kor. 11,23 — 26) sveto velikonočno večerjo, pri kateri je božji Vzveličar izpremenil kruh v svoje telo in vino v kelihu v svojo kri ter je oboje dal učencem. Ljubljenec Jezusov pripomni v svojem prvem kato¬ liškem listu, da nas kri Jezusa Kristusa očiščuje od vsega greha. !n zopet zatrjuje: Hic est, ta je, ki je prišel z vodo in s krvjo, Jezus Kristus, ne le v vodi, ampak v vodi in krvi. (1. Jan. 1, 7; 5, 6). Naj¬ večkrat govori sv. Janez o predragoceni Krvi v svojem skrivnem razodetju. Že v napisu skrivnostne knjige kliče slovesno: „Milost vam in mir od njega, ki je in ki je bil in ki bo prišel., od Jezusa Kristusa, ki je zvesti pri¬ čevalec, prvorojeni iz mrtvih in poglavar nad kralji zemlje, ki nas je ljubil in opral od naših grehov v svoji krvi!“ (Skr. razod. 1, 4 nsl). In pred Jagnjetom božjim v nebesih je slišal štiriindvajsetere starejšine peti novo pesem in kli¬ cati: „Vreden si, Gospod, vzeti knjigo in odpreti njene pe¬ čate: zakaj umorjen si bil in si nas Bogu odrešil s svojo krvjo iz vseh rodov in jezikov ter ljudstev in narodov. 11 (Skr. razod. 5, 9). In veliki videc na Patmu je v svojem zamaknjenju videl izvoljene v belih oblačilih, „ki so tisti, 812 ^ kateri so prišli iz velike nadloge in so oprali svoja oblačila ter jih obelili v krvi Jagn j etovi.“ (Skr. razod. 7, 14). In izvoljeni apokaliptik je v svoji zamaknjenosti slišal veliki glas veselja v nebesih, ko je bil premagan satan za¬ voljo krvi Jagnjetove. (Skr. razod. 12, 11). In on je vi¬ del belega konja in tisti, ki je sedel na njem, je imenovan Zvesti in Resnični ter sodi in se vojskuje po pravici. Oblečen je bil v oblačilo s krvjo pokropljeno. (Skr. razod. 19,11.13). Obodi vendar ta jezdec, Zvesti in Resnični, sodeč in vojskujoč se po pravici, vselej naš vodnik in zmagovalec! — V sklepnem poglavju kliče slavni prerok nove zaveze navdušeno: Beati, blagor jim, kateri operejo svoja oblačila v krvi Jagnjetovi! (Skr. razod. 22, 14). Sv. Lukež, zdravnik, omenja bolečin polno Gospodovo prelivanje krvi v oljiskem vrtu Gethsemani. In njegov pot je bil kakor krvave kaplje tekoče na zemljo. (Luk. 22, 44). Zavsem navadno štejejo sedem prelivanj krvi Vzveličarja, pri obrezovanju, ko je v krvi in bolečinah pre¬ jel svoje najsvetejše ime Jezus, na Oljiski gori, pri bičanju, pri kronanju s trnjem, pri nesenju križa, pri pribitju rok in nog na križ ter pri prebodenju desne strani. S prav posebnim naglasom govori prvak apostolov sv. Peter o dragoceni krvi svojega božjega Gospoda in Vzveličarja. Ravno po njegovih globoko pomenljivih be¬ sedah je posnet cerkveni izraz dragocena kri, pretio- sus, pretiosissimus sanguis. V prvem poglavju njegovega prvega katoliškega lista se nahaja beseda kri dvakrat. V slovesnem uvodu želi sv. Peter vernikom po- množenje milosti in miru po prevednosti Boga Očeta v posvečenje Duha, v pokorščino in pokropljenje s krvjo Jezusa Kristusa. In potem jih opominja z dobro znanimi, klasiškimi besedami k zares krščanskemu življenju, ker vedo, da niso rešeni s strohljivim zlatom ali srebrom od svojega ničemurnega obnašanja .. ampak z drago krvjo Kristusa kakor neomadežanega in nedolžnega Jagnjeta — p reti o so sanguine quasi agni immaculati et incontaminati, (I. Petr. -> 813 1, 2. 18. 19). Tukaj torej nas sreča ime, s katerim je v mašni knjigi in v brevirju zaznamenovan praznik, ki se je v čast krvi Kristusovi, festum pretiosissimi sanguinis D. N. I. Chr., doslej slavil po nekaterih krajih v‘petek po četrti nedelji v postu in v vsej Cerkvi prvo nedeljo meseca julija. Tuintam se nahaja v mašnih knjigah god prodigiosi sanguinis D. N. I. Chr., čudovite krvi G. N. J. Kr., ki ga v posameznih škofijah ali v redovnih družinah praz¬ nujejo dne 28. marca. Pravi apostol presvete rešnje Krvi pa je tisti iz¬ voljeni apostol, ki je med dvanajsterimi oznanjevalci evan- gelja največ delal in trpel, to je učitelj narodov sv. Pavel. V njegovih zlatih listih srečujemo najlepša in najgloboko- umnejša mesta o pomenu, o dragocenosti in svetosti krvi Kristusove. Pač največkrat navedeno mesto stoji v to¬ lažbe polnem listu do Hebrejcev, v katerem sv. Pavel do¬ kazuje, da je Kristus najpopolnejši nadduhovnik, ker je v višjem svetišču kakor v tempelju žrtvoval in še vedno žrtvuje popolno daritev, svojo kri. „Zakaj, če kri kozlov in juncev.. pokropljena posveti ognušene v telesno očiščenje, koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po Svetem Duhu sa¬ mega sebe brez madeža daroval Bogu, očistila našo vest od mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu!“ (Hebr. 9, 13. 14). „Ker imamo torej“, tako piše bogonavdihnjeni pisatelj dalje, „po krvi Kristusovi trdno upanje priti v svetišče (v nebesa), kamor nam je pokazal novo in živo pot skozi pregrinjalo, to je skozi svoje telo, in ker imamo velikega duhovnika nad hišo božjo (Cerkev), zategadelj pristopimo (k Bogu) z odkritim srcem, s popolno vero, v srcih pokrop¬ ljeni in čisti slabe vesti in oprani na telesu s čisto vodo!“ (Hebr. 10, 19—22). In pristopite „k sredniku nove zaveze, k Jezusu, in k poškropljenju s krvjo, ki bolje govori kakor kri Abelova!“ (Hebr. 12, 24). Kri Abelova je vpila k Bogu za maščevanje, kri Kristusova govori bolje, ker nam prosi odpuščenje in milost in večno vzveličanje. V najobsežnejšem pa tudi najtežavnejšem listu do Rimljanov naglaša apostol sveta večkrat neskončno vred- 814 sr nost krvi Kristusove. Judje irt neverniki so grešili in morejo biti opravičeni le po odrešenju, ki je v Kri¬ stusu Jezusu, katerega je Bog odločil vspravno daritev po Veri v njegovo kri. (Rimlj. 3, 24. 25). Kristus je za nas umrl. In tako bomo zdaj, ko smo opra¬ vičeni v njegovi krvi, rešeni od jeze po njem. (Rimlj. 5, 9). Kdo ne pozna, kdo ne premišljuje in ne preudarja Pavlovega vabila in svarila: „Kelih posvečenja, ki ga po¬ svečujemo, ali ni udeleženje krvi Kristusove? In kruh, ki ga lomimo, ali ni udeleženje telesa Gospodovega? Kdor¬ koli torej nevredno je ta kruh ali pije kelih Gospodov, bo kriv telesa in krvi Gospodove. Naj torej človek presodi sam sebe in tako naj je od tega kruha in pije od keliha! Kdor namreč nevredno je in pije, si je in pije obsodbo, ker ne razločuje telesa Gospodovega. 11 (I. Kor. 10, 16; 11, 27—29). V prvem poglavju ljubezen dihajočega lista do Efeža- nov se zahvaljuje sv. Pavel za velike dobrote, ki jih je Bog izkazal vernikom po Kristusu, za izvoljenje, za od¬ rešenje po krvi Kristusovi, za podeljenje Svetega Duha. In da bi Efežani prav cenili velikost svojega pokli- canja, zato jih spominja v drugem poglavju na njihovo prejšnje stanje in da naj premislijo, da so zdaj po Kri¬ stusovi krvi pridruženi ljudstvu božjemu. „Spomnite se, da ste bili nekdaj brez Kristusa, da niste imeli upanja ob¬ ljube in da ste bili brez Boga na tem svetu. Zdaj pa ste se v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekdaj daleč, pri¬ bližali v Kristusovi krvi; zakaj on je naš mir.“ (Efež. 1, 7; 2, 11—14). V prvem poglavju ljubeznivega lista do krščanske srenje v Kološah govori izvoljeni apostol o vzvi¬ šeni veljavi in veličini Kristusa, našega Odrešenika, ter se otroški zahvaljuje nebeškemu Očetu, ki nas je prestavil v kraljestvo Sina svoje ljubezni, v katerem imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščenje grehov .. in ki je po njem vse spravil s seboj, ko je napravil mir po krvi njegovega križa. (Kol. 1, 14, 20). Zgoraj podanim prelepim izrekom glasovitega apostola sveta o vrednosti in o častitljivosti 815 <- krvi Kristusove naj bodo še pridejane vrlo znane be¬ sede iz njegovega govora ob slovesu od predstojnikov cerkve v Miletu: „Pričujem vam današji dan, da sem čist od krvi vseh. Pazite na sebe in na vso čredo, v kateri vas je Sveti Duh postavil škofe, da vladate Cerkev božjo, ki jo je pridobil s svojo krvjo, quam acquisivit san- guine suo!“ (Dej. apost. 20, 26. 28). Po nauku in po vzgledu apostolov, teh odličnih muče¬ nikov, ki so s svojo krvjo potrdili pričevanje o Kristusu, so se zvesto ravnali sv. cerkveni očetje v češčenju in po¬ veličevanju predrage krvi Jezusove. Prav lepe misli o tem se nahajajo v homiliji sv. Krizostoma ad neo- phytos ali v govoru do novoizpreobrnjencev, odkoder je vzeto tudi 4. 5. in 6. berilo na praznik najdražje krvi na¬ šega Gospoda Jezusa Kristusa, kakor tudi v 120. trak¬ tatu sv. Avguština in loannem ali v 120. razpravi o evangelju sv. Janeza, odkoder je deloma posneto 7. 8. in 9. branje imenovanega praznika. Pretresljivo vplivajo zmeraj besede sv. Janeza Zlato- usta, ki jih tolikokrat beremo v pobožnih in podučnih knjigah: „Ako bi bil ti, ljubi kristjan, pričujoč na Kalvariji, ko je Jezus visel na križu, in ako bi bil v kakšno posodo prestregel kri, ki je tekla iz njegovih svetih ran, o kako spoštljivo in pazljivo bi shranjeval in varoval to ceno in zastavo odrešenja! Glej, ti nosiš v svojem umrljivem telesu, ki je slaba, tisočerim nevarnostim izpostavljena posoda, dragocen zaklad, svojo dušo. Ona je stala Jezusa Kri¬ stusa zadnjo kapljico krvi; ona je zategadelj toliko vredna, kolikor kri Kristusa Boga. Zatofej moraš z njo postopati, moraš z njo ravnati, kakor da bi shranjeval v sebi kri Kristusovo. 11 Enako kaže veliki modrijan Hipponski, sv. Avguštin, tja na vrednost neumrljive duše, ko naglasa bridko trpljenje in smrt Kristusovo, zlasti njegov krvavi pot na Oljiski gori, njegovo krvavo bičanje, venčanje, križanje, njegovo smrt na križu. O anima, erige te, tantum vales, quantum Deus! O duša, dvigni se, toliko veljaš, kolikor Bog, tako vzklikne slavni škof pri tem premišljevanju! In £ 816 * sv. Ambrozij svari trdovratne grešnike z jedrnatimi, srce prešinjajočimi besedami: Če že nimate usmiljenja sami s seboj, tedaj imejte vsaj usmiljenje s krvjo Kristusa Jezusa! Preljubi v Kristusu Gospodu! jo temeljnem in glavnem nauku o predragi krvi Kristusovi hočemo premišljevati vzroke, ki nas močnp vabijo in nepremagljivo silijo k pobožnosti do božje krviGospodove. Poglavitni nagib in vzrok je pač hypostatiško zedinjenje predrage krvi z drugo božjo Osebo. Sin božji se je učlo¬ večil; on si je privzel človeško telo in človeško dušo. Za¬ voljo tega čistega in popolnega zedinjenja človeške nature z drugo božjo Osebo gre tudi prvi to, kar gre slednji samo ob sebi že sem od vekomaj. Kar pa velja celi človeški na¬ ravi, velja tudi za posamezne njene dele, velja torej tudi presveti krvi. Kri spada namreč k popolnosti človeka, ka¬ terega sveto Pismo tuintam imenuje meso in kri. Brž ko se je torej kri začela pretakati po žilah učlo¬ večenega Vzveličarja sveta, je bila resnično in bistveno združena z božanstvom Besede; potemtakem je bila v resnici kri Boga samega, bila je božja kri. Zatorej ji gre cultus latriae ali moljenje. Stvarni predmet tega naj¬ višjega češčenja je dragocena kri, vzrok in nagib k češčenju pa je božanstvo Kristusovo. Kri Jezusova ni le kri člove¬ kova. Ako bi pripadala človeški osebi, tedaj bi ji šlo če- ščenje te osebe, kakor so naprimer prvi kristjani spoštljivo stregli kri mučenikov ter so jo shranjevali kot drag spomin, ne, kri Jezusova pripada drugi božji Osebi, pripada Bogu samemu, je torej božja kri. In zato zasluži tisto najvišje češčenje, ki gre edino le Bogu. Zavoljo tesne, neločljive združitve z božanstvom je vredna, da jo častimo in pove¬ ličujemo, da jo slavimo in molimo. Dragocena kri stoji v najtesnejši zvezi z božjim Srcem. Srce, veliko votlo mišičje v prsih človekovih, se neprene¬ homa razteza in zopet krči. In tako poganja srce kri skozi vse žile, urejuje njen obtok ter hrani z njo ude telesa. Če 817 <- srce, ta shramba krvi v človeškem telesu, preneha biti, tedaj zastane kri v žilah in življenja človekovega je konec. Ču¬ dovita kri, ki jo častimo, je mogla in more le vtoliko za¬ dostiti svoji preimenitni nalogi, vkolikor je stala in stoji v zvezi s srcem. Obe priljubljeni pobožnosti k presvetemu srcu Jezusovemu in k predragi Krvi spadata skupaj. Čudno! Po prazniku božjega srca Jezusovega v mesecu juniju ob¬ hajamo v mesecu juliju praznik v čast dragocene krvi Jezusove. Nadalje je kri Kristusova češčenja vredna, ker je cena našega odrešenja. Bog je terjal v stari zavezi mnogo krva¬ vih daritev, pa ne, kakor da bi bila mogla iz krvi darilnih živali Najvišjemu nastajati čast in prijetnost, marveč Izraelce bi naj mnoga kri pri službi božji v tempelju spominjala na to, da je kri, sedež življenja, potrebna, da potolaži Boga in da spravi ljudi, ki so po izvirnem grehu izgubili in za¬ padli življenje, pri Bogu v milost. To poglavitno resnico uči sv. Pavel zbesedami: Sine sanguinis effusione non fit remissio. Brez prelivanja krvi ni odpu¬ ščen j a. (Hebr. 9, 22). Te sprave in tega odpuščenja ni mogla izprositi in ne doseči vsa kri stare zaveze; darovana namreč je imela moč in veljavo le v veri darovalca na ob¬ ljubljenega Mesija, na prihodnjega Odrešenika in Vzveličarja sveta. Tudi sama človeška kri ni mogla Bogu zadostiti, ampak le kri Boga-človeka Jezusa Kristusa. Le Jagnje božje, čigar vidna in jasna predpodoba je bilo judovsko velikonočno jagnje, je moglo ljudi rešiti večne smrti. In to je bilo tisto neomadežano Jagnje, na katero je pokazal sv. Janez krstnik ob bregu Jordanovem z vzklikom: Glejte Jagnje božje, glejte, ki odjemlje greh sveta! (Jan. 1, 29). Da, Jagnje božje je moralo priti in je prišlo, da bi v svoji krvi odvzelo grehe sveta. Kri tega Jagnjeta je kri nove zaveze, ki je bila za mnoge prelita v odpu¬ ščen j e grehov. (Mat. 26, 28). O tem božjem Jagnjetu pravi sv. evangelist Janez: ^Umorjen si bil in si nas Bogu od¬ rešil ssvojo krvjo iz vseh rodov in jezikov in ljudstev in 52 818 narodov. 11 (Skr. razod. 5, 9). In prvi rimski papež, sv. Peter, opominja v svojem prvem okrožnem listu vernike: „Veste, da niste s strohljivim zlatom ali srebrom odrešeni.. ampak z drago krvjo Kristusa, kakor neomadežanega in nedolž¬ nega Jagnjeta. 11 (I. Petr. 1, 18. 19). Podobno piše sv. Pavel Korinčanom: „ Kupljeni ste za drago ceno. Častite in nosite Boga v svojem telesu! Drago ste kupljeni, nikar ne bodite sužnji ljudi! 11 (I. Kor. 6, 20; 7, 23). Kratko in krepko se izraža o tem razsvetljeni sv. Avguštin: „Vzveličar je došel in je plačal kupno ceno. On je prelil kri in je od¬ kupil vesoljni svet. 11 Kri božjega in človekovega Sina moramo častiti in visoko ceniti, ker smo bili po njej odrešeni in pomiloščeni. Jezus nas je ljubil in nas je opral naših grehov v svoji krvi. Iz ljubezni je prelil Jezus svojo kri za naše grehe. Solze za koga prelivati, je že znamenje ljubezni. Ko se je Jezus razjokal ob grobu svojega prijatelja Lazarja, so dejali judje: Glejte, kako ga je ljubil! Kri za koga preliti, je najpopolnejša, je neskončna ljubezen. To ljubezen je pokazal Jezus. Zato gre- njegovi krvi najglobokejše če- ščenje. In to češčenje in spoštovanje mora rasti, ako po¬ mislimo, da se ta najdražja Kri še vedno za nas daruje pri sveti maši. Saj je božji Vzveličar govoril pri zadnji in pre¬ čudoviti večerji večno znamenite besede: To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, skrivnost vere, ki bo za vas in za mnoge prelita v odpuščen j e grehov. To delajte v moj spomin! S tem je bila po¬ stavljena večna, nekrvava daritev nove zaveze, sveta maša. In tako se dan na dan po vsem katoliškem svetu daruje dragocena Kri pri svetih mašah nebeškemu Očetu kot spravna daritev. In močneje kakor je vpila kri pravičnega Abela zoper Kajna za maščevanje k nebesom (Gen. 4, 10), kliče ta Kri slednji dan na tisočerih in stotisočerih altarjih za milost in usmiljenje za naše napake in prestopke, za naše grehe in slabe navade. In ta moljenja vredna Kri va¬ lovi in kipi v naše vzveličanje še zdaj v tabernakelju v žilah evharističnega Boga-kralja. -> 819 * Ne zadosti, ljubi moji! Dragocena kri, smrt učloveče¬ nega Sina nebeškega Očeta, nam ni prinesla le odrešenja in sprave, marveč je postala srednica vseh milosti. V moči te Krvi delujejo sveti zakramenti. Sedemkrat je prelil Jezus kri in ona se hrani v sedmerih zakramentih v naše opravi¬ čenje, posvečenje in vzveličanje. Neprecenljiva milost po Kristusovi krvi izvršenega odrešenja se vsakemu posamez¬ nemu človeku najprvo podeli pri svetem krstu. Pri sve¬ tem krstu se človek prerodi k tistemu življenju, ki nam klije \j. krvi Kristusove. Krščenec postane iz grešnika pravičnež, iz otroka jeze otrok milosti, iz neprostega prost, iz sužnja satanovega brat Kristusov in potemtakem dedič namesto pekla večno lepih nebes. Nad krščencem izlita voda je zu¬ nanje znamenje, ki predočuje znotranje očiščenje in opranje v krvi Kristusovi. Ako bi zdaj krščenec vedno ostal v tem svetem stanu, ako bi si vnaprej ohranil prejeto življenje milosti, tedaj bi bil nekdaj v nebesih prištet tistim, ki pojejo novo pe¬ sem in sledijo za Jagnjetom, kamorkoli gre. (Skr. razod. 14,3.4). Toda o nesreča! Le malo jih ohrani krstno milost in nedolžnost. Največ jih pade v smrtne grehe, ki so pravi krvotoki duhovnega življenja, in zapade tako večni smrti. So li takovšni zdaj brez rešitve izgubljeni? Ne in ne! Tudi za te nesrečneže je še rešitev po krvi Kristusovi v zakramentu svete pokore. Kri Jezusa Kristusa nas očisti od vsega greha, zatrjuje sv. evangelist Janez. (I. Jan. 1, 7). Kri Kristusova je vzveličavna kopel za smrtno- bolne duše. Ona deli zdravje in življenje. 1 1 Krščanska umetnost pozna prav lepe slike, ki predstavljajo re¬ šilno kopel ali studenec vzveličanja. Tuintam stoji križ v veliki posodi, v katero teče presveta rešnja Kri, kjer se umivajo ali odkoder jo za- jemljejo očiščenja in ozdravljenja potrebne duše. (Emile Male, L’art religieux de la fin du moyen age en France. Pariš, 1908. Str. 107. 108. 109. 110. 112). Semkaj spadajo tudi slike božjega Vzveličarja v stiskal¬ nici: Presveta Kri teče v kad, odkoder jo nalivajo v sode, ki jih odva¬ žajo vol, lev in orel, vodjeni od angelja — znaki štirih sv. evangelistov. Takšna podoba se nahaja naprimer v podružnici Matere božje na Gori pri Sv. Petru blizu Maribora. (Emile Male, Op. cit. str. 114. 116. 117. — Voditelj v bogoslovnih vedah. V Mariboru, 1908. Str. 333 - 356). 52* -> 820 <- Pomislite, kristjani predragi, to tolažbe polno resnico in približujte se, kadar se nahajate v smrtnih grehih, skesano izpovednici, tej lekarni življenskega balzama za smrtno ra¬ njene duše, temu studencu milosti in miru v krvi Kristusovi! Blagor tistim, ki operejo svoja oblači la v krvi Jagnje to vi! (Skr. razod. 22, 14). Sv. Magdalena Pa¬ či ška je videla nekoč v prikazni, kako je kapljala kri Kristusova doli na njene redovne sestre, ki so pravkar opravljale sveto izpoved, in kako je čistila njihove duše tako, da so prihajale lepe in svetlobele vun iz izpovednice. In če se ti, preljubi moj, dobro in veljavno izpoveš, tedaj si tudi ti čist in svet in svetel v svoji duši. To se zgodi v moči vzveličavne krvi, ki ti jo podari tvoj Odrešenik v ljubezni svojega srca. O kako dragocena in češčenja vredna je vendar kri Jezu*sa Kristusa! Molimo jo najhvaležneje in prosimo jo najprisrčneje, da nas naj očisti bolj in bolj naših grehov, da nas naj opere naših hudobij! Sanguis Christi, inebria nos! Kri Kristusova, napoji in poživi nas! Še več! Kri Kristusova je tudi naše življenje. Ona nas hrani in krepi k večnemu življenju v svetem obha¬ jilu; Kdor je vredno zaužil kri Kristusovo, tisti more se¬ veda umreti in po telesu v grobu strohneti, toda on ne more za vselej v grobu počivati, on mora častit in poveličan, po¬ doben telesu Gospodovemu, iz groba vstati in potem uži¬ vati večno življenje. To izpričuje večna resnica Kristus Jezus: „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je reS pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.“ (Jan. 6, 55 — 57). Od te božje pijače moramo radi in po- gostoma jemati, da prejemamo in v sebi ohranjujemo po¬ trebno moč, s katero moremo živeti v Bogu in izvrševati dobra in zaslužna dela. Kdor pije kelih vzveličanja, ostane čist in nedolžen, ostane živ v veri. To je vino, iz kate¬ rega poganjajo device. (Zah. 9, 17). Zatorej pa pri¬ stopajte, ljubi moji, prav pridno, zlasti še zdaj v milosti polnem postnem času, k mizi Gospodovi in kličite s psal- 821 <- mistom: Kelih vzveličanja bom vzel in klical ime Gospodovo! (Ps. 115, 4). Najdražja Kri in najsvetejši Zakrament altarja stojita med seboj v najtesnejši zvezi. Obe skrivnosti sta en in isti Zakrament. To spoznavamo s Cer¬ kvijo in to izražamo v čudovito lepi molitvi: „0 Bog, ka¬ teri si nam v prečudežnem Zakramentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo!“ Predragi, vi veste, da sem vam v zgodovinski zname¬ nitem evharističnem letu 1912 pisal pastirski list o božjem Pelikanu. V tem priložnostnem pismu z dne 6. junija 1912 najdete opombo, da starejši prirodoslovci pripovedujejo o ptiču pelikanu v puščavi, kako da hrani svoje mladiče z lastno krvjo, ako pogrešajo drugačne hrane. In če jih vidi vsled strupenih kačjih pikov smrti blizu, tedaj jim odpre žile, da jim izteče zastrupljena smrtonosna kri, in potem se rani samega sebe na prsih, da bi s podelitvijo svoje zdrave, čvrste krvi rešil mladičem življenje. V Jezusu dobi ta nenavadna pripovedka popolno resničnost. Saj daje Je¬ zus svojo vročo kri, da bi mi živeli in sicer vekomaj živeli. Pie Pelicane, tako poje tudi sv. Tomaž Akvinski z ozirom na zgornjo prispodobo, dobri Pelikan, o Jezus usmiljeni, madeže izpere naj mi tvoja kri! Ljubi moji! Iz povedanega spoznamo jasno in raz¬ ločno, zakaj da so predrago Kri v sveti Cerkvi verniki vedno tako prisrčno in pobožno častili, tako ljubili in ce¬ nili. Zlasti se je povišala ta vse hvale vredna pobožnost v srednjem veku. Nastala so svetišča, kakor so podružnica Heiligenblut v Brežah na Koroškem, posvečena sveti Krvi leta 1194, župnijska cerkev Heiligenblut na Ve¬ likem Kleku iz leta 1273 oziroma 1483, proštijsko-mestna nadžupnijska cerkev svete Krvi v Gradcu, zidana v letu 1519. 1 Zlasti je razširjala pobožnost do svete Krvi slavna 1 Die Stadtpfarrkirche zum Heiligen Blut in Oraz von ihreni Entstehen bis zur Gegenvvart. Graz, 1916. Str. 21 nsl. 822 hči redovnega očaka sv. Dominika, sv. Katarina Sien- ska 1 , rojena v Sieni 1347 in tam umrla 1380. Ta sveta devica je izvrševala čudovita dela na raznih poljih, je pod¬ pirala papeže, je izpreobračala grešnike, je spremljala v smrt obsojene na morišča ter je pridobivala njihove duše za večnega Sodnika. Skrivnost tega občudovanja vrednega delovanja z neprimerljivimi uspehi je bila goreča ljubezen do najdražje Krvi, po kateri je svetnica gledala in pre¬ mišljevala odrešene neumrljive duše. Iz tega neusehljivega zdravilnega studenca je zajemala Katarina ljubezen do bližnjega, odtod je pila moč k ponižnosti in potrpežljivosti, k zatajevanju same sebe in uboštvu, k čistosti in pokor¬ ščini. Skrivnost dragocene Krvi je vladala vse njeno mišljenje, dejanje in nehanje tako, da v svojih milih spisih zopet in zopet govori o njej ter da pričenja skoraj vse svoje liste z besedami: „Jaz Katarina, služabnica in sužnja služabnikov Jezusa Kristusa (duhovnikov), pišem vam v njegovi dragi Krvi. U2 In če je svetnica le površno premiš¬ ljevala božjo Kri, se je brž zamaknila in v zamaknjenju je genljivo vzdihovala: O ljubezen! O Kri! Velika soreši- teljica rimskih papežev iz takoimenovane babilonske suž- nosti je umrla od izvrševanja dejanske ljubezni popolnoma utrujena, da se spočije vekomaj v Bogu. Tudi seraf ska sv. Terezija 3 , rojena 1515 in umrla 1582, je bila goreča častilka dragocene Krvi. Njej je Gospod izkazal prav posebno milost. Jezus sam je nekega dne nagovoril svojo nevesto s prečudnimi besedami: „Ker nimaš ničesar, da bi mi kaj podarila, zato jaz podarim tebi vso svojo kri, da jo daruješ svojemu nebeškemu Očetu. 1 Helene Riesch, Die hi. Katharina von Siena. Regensburg, 1916. Izdava 3. Strani VIII + 142. — 2 Emil Chavin von Malau, Oeschichte der hi. Katharina von Siena. Aus dem Franzosischen. Erster Teil. 2. Aufl. Regensburg, 1874. Od strani 303 do 344 so natisnjena nekatera njena pisma, v katerih začetku stojijo besede: scrivo a voi nel pretioso sangue suo (del figliuolo di Dio). — 3 Joh. Jakob Hansen, Bliiten- lese aus dem Leben einer groben Heiligen. Ausgefiihrte Betrachtungen aus dem Leben der hi. Theresia. Regensburg, 1915. Premišljevanja so sestavljena kaj podučno in izpodbudno. -č 823 * Ta moja kri je gotov pripomoček, zadobiti od njega naj- izrednejše milosti in dobrote. 11 Te globoko pomenljive be¬ sede nas učijo, kako naj prav rabimo presveto Kri. Kri Kristusova je tekla za nas vse in se daruje Bogu vsak dan za nas vse. Ona je torej skupna lastnina nas vseh. Zato smemo in moramo vsi delati to, kar je Gospod zapovedal sv. Tereziji. Darujmo torej večkrat, zlasti pri sveti maši, nebeškemu Očetu drago kri njegovega Sina z vso pobož¬ nostjo za lastne potrebščine, za potrebščine Cerkve in pa¬ peža, cesarja in cesarstva! Združujmo s to vzveličavno Krvjo vse nadloge in težave, ki nas zadevljejo v teh časih prelivanja krvi, in darujmo jih Gospodu s tisto radovolj- nostjo in vdanostjo, s katero je on prelil svojo drago kri za nas! Mislite, tako vam kličem s sv. Pavlom, mislite na Jezusa, ki je prestal toliko nasprotovanje zoper sebe od grešnikov, da se ne utrudite in da vam ne upadejo vaša srca! Niste se še namreč ustavljali do krvi, ko se bojujete zoper greh! (Hebr. 12, 3. 4). Med slavnimi svetniki, ki so gojili prav nežno češčenje dragocene Krvi, bodi posebej omenjen sv. Janez Fran¬ čišek Regis iz družbe Jezusove, rojen 1597 in umrl 1640. Imenitni ljudski misijonar je imel navado sedemkrat na dan obiskati najsvetejši Zakrament, da je v najglobokejši poniž¬ nosti počastil sedmero prelivanje rešnje Krvi — pri obre¬ zovanju, na Oljiski gori, pri bičanju, pri kronanju, pri pre¬ badanju rok, pri pribijanju nog in naposled pri odpiranju svete strani. Pri vsakem obisku si je prosil enega sedmerih darov Svetega Duha. Sv. Janez Frančišek Regis je pa tudi slul po svoji modrosti in umnosti, po daru dobrega sveta in moči, po darovih učenosti, pobožnosti in strahu božjega. Največja milost nebes pa, ki si jo je izprosil s stanovitnim češčenjem najdražje Krvi, je bila večno osreču¬ joča pravičnost in svetost. V vredno in pravično češčenje moljenja vredne Krvi je nastal viteški red od dragocene Krvi. Pobožni vojvoda Mantuanski Vincencij I., iskren častilec krvi Kristusove, ga je ustanovil s privoljenjem velikega papeža 824 Pavla V. v letu 1608. Redovno znamenje je bila zlata ve¬ rižica s svetinjo, ki je predočevala dva angelja, kako držita kelih s tremi kapljami krvi. (Znamenje ljubezni. Vitez Par- zival je zagledal na svojih potovanjih dostikrat, zlasti v snegu, tri krvave kaplje 1 ). Redovni vitezi so se zavezali s slovesno prisego, da bodo gojili krščansko čednostno živ¬ ljenje, pa da bodo hrabro branili katoliško vero, čast pa¬ peža in ugled deželnega kneza. Ta pomenljivi viteški red s svojimi prelepimi čednostmi spominja na drugo duhovno viteštvo, ki spada sicer med legende ali pripovedke, ki pa nam jasno kaže, kako zelo je bila odnekdaj sem presveta rešnja Kri visoko v časti. To je viteštvo svetega g ra la. 2 1 Wolfram von Eschenbach, Parzival. Aus dem Mittelhochdeut- schen iibersetzt von Karl Pannier. Leipzig. 3. Auflage. Str. 310. 315. 316. 318. 323. 329. J Izvrstni poznavalec slovstva, Viljem Lindemann, imenuje pripo¬ vedko o g ralu najlepšo, najglobokoumnejšo pripovedko srednjega veka. (Geschichte der deutschen Literatur von den altesten Zeiten bis zur Gegenwart. Fiinfte Auflage. Freiburg im Br., 1879. Str. 125. Deseto izdavo te temeljite in zanesljive slovstvene zgodovine je oskrbel v dveh zvezkih Dr. Maksimilijan Ettlinger v letu 1916). Prijetna pripovedka o gralu je bila mnogostranski obdelana. Wolfram od Eschenbacha ji je dal najbolj znano obliko. Glasovih Richard Wagner je postavil grala v sredino svojega Parzivala. Dr. Richard pl. Kralik, ki je že prej razprav¬ ljal pripovedko o gralu, piše pravkar zelo zanimiv sestavek glede na pripovedko o gralu v Avstriji. K vprašanju, v kateri deželi si naj mislimo gralski grad, pripazuje temeljiti učenjak naslednje: „Med vsemi krajevnimi podatki vzbuja pozornost zlasti ena skupina, ki kaže na južno Štajarsko in odtod na Furlansko ter z nedvomnim poznanjem krajev spravlja te v zvezo z glavnimi osebami pripovedke. Oče Gah- muretov, dedek Parzivalov, se imenuje Gandin, izrečno po posestvu svojega roda v Ptuju na Štajarskem; zato ima ta rod v svojem grbu štajarskega panterja. Trevrizent puščavnik, ujec Parzivalov, pripoveduje temu, kako je nekdaj v svoji mladosti potoval iz gralskega kraja Mun- salvvaesche sem črez Sevillo (Sibilje) in morje allum proti Celju (Zilje), skozi Furlanijo pred Akvilejo (Aglei) in pred Rogatec (Rohas), kjer je pil na zdravje s spoštovanim vendiškim ljudstvom . . . Gahmuret je dal Trevrizentu za služabnika svojega mladega sorodnika Itherja iz Kukumerske dežele. Po mnogih bojih pred Rohasom ali Rogačko goro je dospel Trevrizent z Itherjem v daljno Gandino, odkoder se je ravno Parzivalov dedek imenoval Gandin: to mesto stoji tam, kjer se steka 825 Sveti gral je čaša, je skledica ali kelih, katerega bi bil rabil Kristus z apostoli pri zadnji večerji. V to sveto skledico je prestregel in zbral Jožef iz Arimateje kri Od- rešenikovo. Dragocena posoda je bila prenesena v zapadne dežele, kjer so jo stražili izvoljeni vitezi.' Oral ima čudo¬ vite lastnosti. Kdor ga neprestano gleda, ostane vekomaj mlad. Gral loči čiste od nečistih. Vsak veliki petek položi blesteč golob belo hostijo nanj. Oral je shranjen v krasnem tempelju na nedostopni gori, h kateri zvesto stražijo dohod izvoljeni vitezi, templjarji imenovani. Gralski vitez ali čuvar svetega grala biti, je na zemlji najvišja čast, največja sreča. Le tisti plemeniti možje so k temu poklicani, ki se pred vsem odlikujejo po čistosti, pobožnosti, ponižnosti in ju¬ naštvu. Ljubi moji, štejmo si tudi mi v izredno čast, biti duhovni vitezi dragocene Krvi, in odlikujmo se, tej viteški službi primerno, po krščanski čistosti in pobožnosti, po krščanski ponižnosti in hrabrosti! Takovšen odličen vitez in slavitelj najdražje Krvi je bil v novejšem času Gašpar del Buffalo, rojen v Rimu Oreiana v Dravo, zlatonosno reko . . . Kakorkoli je prišel Wolfram do tega, da je s takšno določnostjo vpletel štajarske kraje v svojo pripo¬ vedko, eno je gotovo, da kaj enakega ni najti v vsem njegovem delu. Nikjer drugje ni nakopičenih toliko določnih krajevnih imen, ki vsa pri¬ čajo, da so bila pisatelju znana. Staro krajevno ime Candin, danes Hajdin, pri Ptuju se da zgodovinski dokazati. To je nekako predmestje Ptujsko. Grejena je mali potok, ki izvira severozahodno od Ptuja ob Grejenskem griču ter se izliva tik pri Ptuju v Dravo. Ob Dravi so v srednjem veku res izpirali zlato. Nahaja se Rogačka ali Donačka gora. V teh krajih prebivajo še dandanes Vindi ali Vendi; odtod ime Vin- diška pokrajina." (Allgemeines Literaturblatt herausgegeben durch die Osterr. Leo-Gesellschaft. Wien, 1. und 15. Janner 1916. Štev. 1/2. str. 1 nsl. Zanimiv in pomenljiv za Spodnje Štajarsko je sklepni sestavek o gralski pripovedki v Avstriji. Allgemeines Literaturblatt. Wien. 1. und 15. Februar 1916. Štev. 3/4. str. 34 — 40). ' Leta 1101 je bila od križarjev v Cezareji zaplenjena zelena skledica, ki so jo imeli za smaragd in za sveti gral. Sedaj je ta posoda shranjena v zakladnici stolne cerkve sv. Lavrencija v Genovi. (Ed. Heyck, Die Kreuzziige und das heilige Land. Bielefeld und Leipzig, 1900. Slika med stranjo 56 in 57). 826 $• dne 6. januarja 1786 in tam umrl dne 28. decembra 1837. Že kot mlad duhovnik se je posvetil važnemu delu ljud¬ skih misijonov in je ustanovil v pospeševanje verskega življenja po ljudskih misijonih, po duhovnih vajah in po gorečem češčenju predrage Krvi družbo svetnih misijonskih duhovnikov od dragocene Krvi. 1 Blagi mož se je pri premišljevanju tolikih po človeškem napuhu Bogu storjenih žalitev in v zadoščenje v potokih prelite človeške krvi na¬ vzel goreče ljubezni do češčenja dragocene na svetem križu prelite Krvi ter je v ta namen osnoval imenovano kongre¬ gacijo. Pobožna misijonska družba si je postavila češčenje krvi Kristusove za svojo posebno nalogo in dolžnost. Leta 1821 so dobili Buffalinci v cerkveni državi več misijonskih hiš in so se potem z bogatim blagoslovom razširjali po Italiji, po Nemčiji in zlasti v Ameriki. Ko so papež Pij IX. neminljivega spomina morali pred vstajo pobegniti iz Rima dne 25. novembra 1848 v Oaeto, je došel P. Merlini, vreden učenec Buffalov in vrhovni predstojnik misijonarjev od dragocene Krvi, k namestniku Kristusovemu v njihovi hudi stiski ter jim je svetoval, da naj za slučaj skorajšnje rešitve razširijo praznik predrage Krvi, ki se je dotlej smel slaviti le tuintam, le v njegovi kongregaciji, na vso Cerkev. Papež so nemudoma storili ta pobožni sklep in namen. In glej, kratko pred vzvišenim praznikom, dne 30. junija 1849, so bili vstaši pregnani in dne 12. aprila 1850 so se mogli poglavar Cerkve varno vrniti v metropolo ali središče krščanstva. Medtem je bil priobčen iz Oaete dne 10. avgusta 1849 v hvaležni spomin na rešitev znameniti odlok, s katerim je bil svetek najdražje 1 Leben des ehrw. Dieners Oottes Kaspar del Butalo. Nach dem ' Italienischen bearbeitet und mit Anmerkungen bereichert von Dr. H. G. Riitjes, Pfarrer zu Obermormten. Emmerich, 1861. Strani 284. — P. Le- magnello, Der ehrvviirdige Diener Gottes Ven. P. Caspar v. Butalo, ro- mischer Priester, Domherr an der beriihmten Basilika des hi. Marcus zu Rom, Apostolischer Missionar, Stifter und Griinder der Versammlung der Missionare vom Kostbarsten Blute Jesu Christi, nach romisch- authentischer Quelle den Akten seiner Seligsprechung bearbeitet. Rom, 1885. Mala 8°. Strani XII + 511. 827 Krvi kot dvojni praznik druge vrste, festum pretiosissimi Sanguinis D. N. I. Chr. duplex Ii, classis, raztegnjen na vesoljno Cerkev in je bila zanj določena prva nedelja v mesecu juliju. Papež Pij X. blaženega spomina, ki so spre¬ jeli v decembru 1904 bogoljubnega Gašparja del Buf- falo med število vzveličanih, so vsakoletno praznovanje najdražje Krvi nastavili na 1. dan meseca julija. Gotovo mi bodo ljubi škofijam' prav hvaležni, ako jim tukaj podam zgoraj imenovani čudovito lepi, kakor za se¬ danje čase pisani odlok velikega Pija IX. „Mi smo odrešeni v krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa, katera nas očiščuje vsake krivice. Srečen, kdor v tej Krvi opere svoja oblačila! Če so bile hiše v Egiptu po poškropljenju s krvjo rešene jeze božje, tedaj bo tej jezi tembolj ubežal, da, vrhutega bo še tudi napolnjen z darovi usmiljenja in milosti, kdor časti in moli s posebno pobožnostjo in vdanostjo kri našega Vzveličarja. — Ko premišljujemo to in drugo v svojem duhu, hočemo srca vernikov zlasti v teh nesrečnih časih, v katerih sovražnik izkuša na njivo Gospodovo nasejati ljuljke ter mnoge premotiti in zapeljati z zalezovanji, z var¬ ljivimi in s krivimi nauki, bolj in bolj izpodbuditi in vneti k ljubezni do te cene našega odrešenja. Zatorej zapovemo, da naj po vesoljnem svetu vsi du¬ hovniki prvo nedeljo julija služijo sveto mašo in molijo oficij od najdražje Krvi s povišano slovesnostjo. Mi živimo v trdnem upanju, da bodo po zasluženju te najdražje Krvi verniki od dne do dne bolj živi v veri, bolj trdni v upanju, bolj goreči v ljubezni in da bodo tako gojili življenje, ki bo, daleč od vse krivice, postalo deležno večnega plačila. 1 11 ' 1 Velika častitljivost najdražje Krvi je bila vzrok, da so razen misijonske družbe od dragocene Krvi, katere sedanjemu vrhovnemu predstojniku P. Hiacintu Petroni so sedanji papež Benedikt XV. dne 20. julija 1915 poslali kaj času primeren list (Acta Apostolicae Sediš. Ann. Vil. vol. VII. Romae, die 14. Augusti 1915. Num. 14. str. 407 nsl), nastale še mnogotere druge takovšne pobožne družbe. Po načrtu in na¬ svetu vzveličanega Oašparja Buffaloje vpeljala bogovneta Marija di Mattia kongregacijo molivk božje Krvi. Sestre te družbe 828 V Gospodu ljubljeni verniki! ® o zadostni razjasnitvi bistva, pomena in razširja¬ nja bogoljubne pobožnosti do najdražje Krvi hočemo zdajle premišljevati, kako da moremo častiti in poveličevati neprecenljivo kri Kristu¬ sovo. To se more goditi na prav mnogovrstne načine. Sveta Cerkev je izdala razne molitve, korone ali rožne vence in darovanja ter je odobrila razne pobožne vaje v poče- ščenje in moljenje presvete rešnje Krvi. Papež Pij VII. so obogatili dne 22. septembra 1817 z vsakokratnim odpustkom 100 dni kratko molitev daro¬ vanja presvete rešnje Krvi: „Večni Oče, darujem ti pre¬ drago kri jezusa Kristusa v zadoščenje za svoje grehe in oskrbujejo poduk mladine v početnih predmetih in v ženskih ročnih delih ter delujejo prav blagonosno. V sluhu svetosti leta 1819 umrli škof Terracinski, Frančišek Albertini, je osnoval kot duhovnik v Rimu dne 8. decembra 1808 družbo za češčenje bridkega trpljenja in dragocene Krvi, katero so papež Pij VII. dne 27. februarja 1809 kanoniški usta¬ novili ter dne 26. septembra 1815 s podelitvijo bogatih odpustkov po¬ vzdignili v nadbratovščino dragocene Krvi. Udje nadbratovščine pre¬ mišljujejo trpljenje Kristusovo ter darujejo nebeškemu Očetu Kri njegovega Sina v odpuščenje svojih lastnih grehov, za potrebščine svete Cerkve, za izpreobrnjenje grešnikov, v tolažbo vernim dušam v vicah. (Franz Beringer S. I., Die Ablasse, ihr Wesen und Gebrauch. Paderborn, 1906. Izdava 13. str. 617 nsl). Zavoljo sprejema v milosti in odpustkov polno nadbratovščino bi se bilo obrniti do misijonar¬ jev od dragocene Krvi Jezusove v Schellenburgu v kneževini Liech¬ tenstein. V letu 1823 so nastale Avguštinke od dragocene Krvi, ki se posvečujejo postrežbi bolnikov in šolskemu poduku. — Skoraj enaki namen imajo v letu 1862 od Marije Serafine Spicker- m a n n s v Sittandu na Nizozemskem vpeljane in od premodrega Leona XIII. 1890 potrjene hčere dragocene Krvi našega Gospoda ali sestre krščanske ljubezni. Redovnice oskrbujejo poduk in vzgojo deklic ter strežejo bolnicam. — Spomina vredne so še Cistercijenke od dragocene Krvi in Rdeče misijonske sestre od presvete Krvi, ustanovljene od opata Frančiška Pfanner leta 1885 v Marienhillu v južni Afriki. 829 <- za potrebščine svete Cerkve!' Pobožni papež Pij X. so podelili dne 11. novembra 1907 (27. januarja 1908) 300 dni odpustka vsakikrat, kolikorkrat se opravi naslednja molitev v spravo za sramotitve presvetega imena Jezusovega: „Večni Oče, po predragi krvi Jezusa Kristusa povišuj nje¬ govo ime po namenu in po željah njegovega moljenja vred¬ nega srca!“ In popolni odpustek prejme tisti, ki je molil to spravno molitev skozi en mesec, seveda pod navadnimi pogoji, ki so izpoved, obhajilo in molitev po namenu sve¬ tega očeta. 2 S 300dnevnim odpustkom vsakikrat in s po¬ polnim odpustkom enkrat v mesecu pod zgoraj imenova¬ nimi pogoji so obdarili veliki papež Pij IX. dne 18. janu¬ arja 1854 štiri krepke molitve v darovanje najdražje Krvi k večnemu Očetu, k večnemu Sinu, k Svetemu Duhu in k preblaženi Devici. 3 Zares, prelita kri Kristusova nam kaže neizmerno ljubezen troedinega Boga. Kaže nam lju¬ bezen Očetovo: „Zakaj, Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.“ Ljubezen Sinovo, ki je za nas prelil svojo zadnjo kapljo srčne krvi. Ljubezen Sve¬ tega Duha, ki je upodobil to božjo kri v odrešenje ljudi in v njihovo spravo z Bogom v skrivnosti učlovečenja Kri¬ stusovega v čistem telesu preblažene device Marije. In tako ostane resnično: Trije so, ki pričujejo v ne¬ besih, Oče, Beseda in Sveti Duh, in ti trije so eno. In trije so, ki pričujejo na zemlji, Duh, voda in kri, in ti trije so eno. (1. Jan. 5, 7. 8). Papež Leon XII. so obogatili dne 25. oktobra 1823 z odpustkom 100 dni vsakikrat, kolikorkrat se moli, od njih odobreno darovanje dragocene Krvi v zahvalo presveti Tro¬ jici za vse prejete dobrote. In popolni odpustek zadobimo enkrat v mesecu, ako to molitev molimo skozi en mesec sleherni dan. 4 Hudo preganjani papež Pij VII. so odliko¬ vali dne 18. oktobra 1815 s 300 dnevnim odpustkom enkrat • Franz Beringer S. I., Die Ablasse, ihr Wesen und Oebrauch. Bearbeitet von Josef Hilgers S. I. Paderborn, 1915. Štirinajsta izdava. 1. zvezek. Str. 164. štev. 14. — 2 Idem, str. 164. štev. 15. — 2 Idem, str. 166 in 167 se nahaja pod štev. 20. besedilo teh presunljivih mo¬ litev. — 4 Idem, str. 232. štev. 145. 830 ■< na dan srce povzdigujočo molitev v počeščenje najdražje Krvi. 1 In dne 22. septembra 1817 so podelili za sedem krepkih molitev odpustke 300 dni vsakikrat, kolikorkrat jih kdo zmoli s čistim namenom, da bi dal Krvi neskončne vrednosti zadoščenje za vse ji storjene krivice, in popolni odpustek enkrat v mesecu, ako kdo moli to sedmero, času tako primerno darovanje najdražje Krvi večnemu Očetu skozi en mesec vsak dan in ako izpolni znane pogoje. 2 Zgoraj že pohvaljeni, dne 24. novembra 1819 v Ter- racini naglasu svetosti umrli škof Frančišek Alber¬ tini je sestavil v čast sedmerim skrivnostim prelivanja pre¬ svete rešnje Krvi čudovito lepo korono ali rožnemu vencu podobno molitev, katero so papeži Pij VII. dne 18. okto¬ bra 1815, Gregorij XVI. dne 15. julija 1843, Leon XIII. dne 18. septembra 1893 in Pij X. dne 9. (13.) decembra 1909 obdarovali z bogatimi nepopolnimi in popolnimi od¬ pustki. 3 Mnogoštevilne odpustke zadobijo tisti, ki posve¬ tijo en celi mesec češčenju predrage Krvi. Ako se v kakšni cerkvi ali očitni kapeli v slavo božje Krvi opravlja ob ka¬ teremkoli letnem času skozi en mesec (naprimer junij, ju¬ lij) posebna pobožnost, tedaj prejme udeleženec 7 let in 7 kvadragen odpustka slednji dan v mesecu. Popolni od¬ pustek pa dobi, ako se udeleži desetkrat pobožne vaje. Kdor sam za sebe posveti s pobožnimi molitvami in vajami en mesec presveti krvi Kristusovi, prejme vsak dan odpu¬ stek 300 dni, popolnega odpustka pa se udeleži zadnji dan. 4 1 Idem, str. 232. štev. 146. — 2 Idem, str. 233. štev. 147. — 3 Idem, str. 234—236. štev. 148. — 4 Pij IX. dne 4. junija 1850. (Idem, str. 358. štev. 408). — Janez Jurij Wintersteller, regularni kanonik pri sv. Florijanu, umrl 1853, je prvi vpeljal na Gornjem Avstrijskem bra¬ tovščino od dragocene Krvi in je spisal knjižico pod naslovom: An- dacht zur Ehre des kostbarsten Blutes Jesu Christi. Linz, 1852. — Pre- koristno, meni zelo prijetno delo bi izvršil, kdor bi v vedni spomin na našo grozno krvavo dobo spisal molitevno knjigo Presveta rešnja Kri, kakršne še pač menda ni v naši škofiji. Sestavitelj bi se posluže¬ val pričujočega pastirskega lista in v njem navedenih slovstvenih pri¬ pomočkov. V pomenljivo knjigo bi zbral, kakor navadno, najlepše zla¬ sti z odpustki obdarovane molitve, premišljevanja, svete maše, litanije, 831 * Ljubi moji! Iz bogatih milosti in blagodarov Cerkve za pobožnost k dragoceni krvi Kristusovi izprevidimo ne- težko, kako zelo želi naša skrbna mati Cerkev, da bi naj bili mi vsi prav goreči častilci kupne cene svojega večnega odrešenja. Pred vsem moramo mi duhovniki po sijaj¬ nem vzgledu sv. Frančiška Regis, vzveličanega del Buf- falo, očeta Merlini, častitljivega Frančiška Albertini in dru¬ gih pobožnih duhovnikov častiti, ljubiti in moliti presveto rešnjo Kri. Imenovana Bogu tako prijetna pobožnost je pri¬ merna zlasti za nas, ki vsak dan pijemo predragoceno Kri in ki spoznavamo skrb za njeno rodovitnost v neumrljivih dušah za poklic svojega življenja. O, da bi nikdar ne imeli na vesti prelitja krvi, kakor ga je imel Judež, ki je potem obupen klical: Izdal sem nedolžno kri, ali Pilat, ki se je sam slepil, rekoč: Jaz sem nedolžen na krvi tega Pravičneža, ali kakor so vpili zaslepljeni judje: Nje¬ gova kri pridi nad nas in nad naše otroke! Kr¬ ščanski sobratje, izkazujmo prav sedaj v tej najkrvavejši vojski vseh vojsk izredno ljubezen in češčenje dragoceni krvi večnega Kneza miru! Morebiti bi nekateri Lavantinski duhovniki v živi spomin na grozno prelivanje krvi v dol¬ gotrajni svetovni vojski pristopili k bratovščini dragocene Krvi, ki terja tako malo od svojih udov, pa jih osrečuje s tolikimi odpustki ! 1 pripravo za sveto izpoved in obhajilo, pesmi, pred vsem takšne, ki se morebiti tupatam pojo v čast dragoceni Krvi. Vse delo bi naj preveval duh globokega češčenja in goreče ljubezni do presvete rešnje Krvi. — Sintzel, Lehr- und Gebetbuch zum heiligsten und kostbarsten Blute Jesu Christi. Regensburg, 1847. 2. Aufl. — Lob, Dank und Preis sei dem allerheiligsten Blute unseres Herrn und Heilandes Jesu Christi. Diilmen, 1852. 4. Aufl. — Dolgo časa po svojem letošnjem postnem pastirskem listu sem izvedel, da je enako molitevno in pobožno knjigo izdal: P. Alfons Mtiller C. PP. S., Verehrung des kostbaren Blutes. Einsiedeln. Razdeljena je v dva dela. Prvi govori o bistvu in zgodo¬ vini pobožnosti do presvete Krvi. Drugi obseza različne pobožne vaje za češčenje najsvetejše Krvi, molitve, sveto mašo, sv. križev pot, lita¬ nije o sveti krvi Kristusovi i. t. d. 1 Facultas aggregandi fideles Sodalitati pretiosi Sanguinis D. N. I. Chr. cum indulgentiarum summario, benedictionum ordine etc. Ro- —$ 832 <— Enako se naj vsi drugi škofljani v teh strašnih voj¬ nih časih, ko ljudstva nekako gazijo po rdečem ker krva¬ vem morju, radi spominjajo tolažbe polne resnice, da je kri Kristusova naša sprava in rešitev, naše življenje in naš mir. Neprecenljivega zaklada se naj spominjajo pri vsakem kelihu, ki ga vidijo pri sveti maši, in pri povzdigovanju naj skesano kličejo: O sveta Kri, očisti nas! Na visoko kupno in rešilno ceno naših duš jih naj spominja sleherni križ, ki jih pozdravlja v hiši, ob cesti, ob potu, v gozdu, na polju, na trati. Močno pretresljivo vplivajo križi, na ka¬ terih teče iz svetih ran pribitega Odrešenika obilna kri, ki jo v zraku plavajoči angelji v zlate kelihe strežejo in zbi¬ rajo. Tu se lahko misli na božjega Vzveličarja besedo: To je kelih, nova zaveza v moji krvi, ki bo za vas prelita. (Luk. 22, 20). Neizbrisno se je vtisnila mojemu spominu podoba križa, ki sem jo srečal kot šestletni de¬ ček na potu med lepimi vinogradi, ko sem s svojim v Bogu rajnim očetom v križevem tednu šel k umetno v gotskem slogu na prijetnem griču zidani cerkvi sv. Bar¬ bare pri Konjicah. Iz široko odprte stranske rane Križanega je lil močen potok krvi, ki ga je prosto plavajoč angelj sprejemal v zlato skledico, v gral. To globoko pomenljivo sveto razpelo mi je prišlo in padlo na potih mojega živ¬ ljenja zmeraj zopet vzveličavno v spomin. Častimo, predragi, najviševredno Kri s tem, da vsak četrtek pobožno molimo molitev v spomin na bolečin polni krvavi pot Gospodov na oljiskem vrtu in da prosimo v naj- globokejši ponižnosti: O presveta Kri, bodi nam milost¬ ljiva! Enako molimo pri zvonjenju ob petkih s skesanim srcem k božjemu s krvjo oblitemu, na križu umirajočemu Vzveličarju! Da in amen, častimo zvesto v sedanjih straš¬ nih časih drago Kri, da nam bo ona tolažba in okrepčava, sreča in rešitev v življenju in v smrti! Kri Jezusova je mae, 1901. (Beringer, Ablasse. 13. izdava 1906. Str. 617—620. štev. 17). — Johann Škerle, Das Biichlein der in Rom errichteten Erzbruderschaft vom kostbarsten Blute unseres Herrn Jesus Christus. 2te Aufl. Linz, 1864. 833 <- vselej pomoč v dnevih težkih izkušenj in strašnih božjih obiskovanj, kakršna so zdajle prišla nad nas, ko se zemlja kadi človeške krvi in ko se dozdeva, da se izpolnjuje na¬ poved v svetem Pismu: „Solnce se bo izpreobrnilo v temo in luna v kri. In tretji del morja se bo izpremenil v kri.“ (Dej. apost. 2, 20. — Skr. razod. 8, 8). Darujmo to najdražjo Kri kot spravno, zahvalno in prosivno daritev na altarju troedinemu Bogu! Da bi nam kupila mir in veselje, zato je bila prelita. Ona naj pripusti in stori, da si bomo po njej izprosili goreče zaželeni mir med ljudstvi! Spominjajmo se v tej posvečeni Krvi bolnih in ranje¬ nih vojščakov, ki so s svojo krvjo in s svojim življenjem branili našo domovino in so občutili grozote vojske na svojem telesu! Molimo k božji Krvi, da bi jim podelila potrpežljivost v trpljenju, vdanost v božjo voljo in mir srca! Naj jim služijo rane v vzveličanje njihovih duš! In kadar jim stopa smrtna rosa na čelo, tedaj jih naj krepča krvavi pot Jezusa Kristusa! — Molimo za vojne ujetnike, ki živijo daleč od svojih ljubih v tujih deželah! Tolaži naj jih vseusmiljeni Vzveličar, ki je sam okusil vse bolečine in stiske ujetništva in ki je v tabernakelju hotel postati za vse ujetnik svoje ljubezni! — Spominjajmo se junaški pad¬ lih vojščakov in prosimo predragoceno Kri, da naj rosi in kaplja doli na uboge v vicah morebiti še trpeče duše, da jih poživlja in rešuje! Preljubi! Vi poznate Gospodovo zapoved: Dajte ce¬ sarju, kar je cesarjevega! Po tej zapovedi moramo plačevati davek. Naš Gospod sam ga je plačeval. Najhujši davek, ki ga smejo terjati vladarji ob časih velike sile, je krvni davek. Ne smemo se pritoževati in ne obupovati, ako nas kliče deželni gospodar in ako se kdo izmed naših dra¬ gih ne vrne več iz vojske. Po zapovedi Kristusovi: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je bož¬ jega: hočemo vdani v voljo božjo plačevati krvni davek. Saj dene miroljubnemu vladarju pač tudi zelo težko. Miro- željni cesar so pričeli vojsko s težkim srcem, in ako bi jo bili mogli prihraniti svojim narodom, bi bili nedvomno to 53 -> 834 sr tudi storili. In Gospod vojnih čet bo dal padlim junakom večni mir in jim bo pustil svetiti večno luč. In zatorej Vse za vero, dom, cesarja! Za cesarja blago, kri! Na pasijonsko ali tiho nedeljo dne 9. aprila tretjega vojnega leta 1916 pa se hočemo vsi Lavantinci posvetiti presveti rešnji Krvi z naslednjo molitvijo, za katero pode¬ lim s tem svojim preljubim škofljanom, kolikorkrat jo bodo opravili, odpustek 50 dni. Posvetivna molitev v čast dragoceni Krvi. Pri tvojih nogah ležeči, o križani Jezus, spoznavamo mi, tvoji nevredni služabniki in tvoje nevredne služabnice, svoj lastni nič. Zahvaljujemo se ti za neštevilne milosti in dobrote, katere nam je v obilnosti delilo tvoje usmiljenje, zlasti za to, da si nas s svojo dragoceno Krvjo rešil in odrešil iz večno pogubljive sužnosti satanove. Svojemu nebeškemu Očetu darujemo po rokah tvoje ljubljene matere Marije vpričo svojih svetih angeljev vari- hov, svojih svetih priprošnjikov in vseh nebeščanov tvojo najsvetejšo in najdražjo Kri v zadoščenje za grehe celega sveta, v zabranjenje smrtnih grehov, za Cerkev in za na¬ šega svetega očeta papeža Benedikta XV., za škofijo in na¬ šega nadpastirja, za našega cesarja Franca Jožefa I. in našo domovino, za naše hrabre vojščake, za vse padle junake, za vse umrle kristjane in za vse, kar nam je potrebno za časnost in za večnost. S tvojo vsemogočno milostjo hočemo dragoceno Kri svojega odrešenja bolj in bolj spoznavati, častiti in poveli¬ čevati, da bomo nekoliko zopet popravili krivice, katere smo tebi, o najslajši Jezus, storili s svojimi grehi in ka¬ tere se ti godijo tudi od drugih s skrunitvami tvoje pre¬ svete Krvi, zlasti s sramotenjem, z grdim govorjenjem in s preklinjanjem. Izkaži nam milost, o preljubeznivi Vzveličar, in sprejmi nas v tem slovesnem trenutku v počeščenje svoje božje Krvi kot živo žgavno daritev! Mi željno hrepenimo biti » 835 * služabniki in služabnice tvoje neskončno dragocene Krvi. Stoj nam, o presveto obličje, polno krvi in ran, ob strani in pomagaj nam, da bomo ostali v tem dobrem sklepu stanovitni in da bomo mogli nekdaj vekomaj z vsemi iz¬ voljenimi peti: Čast in hvala bodi krvi Jezusovi! Amen. K sklepu svojega podučnega lista zakličem z bese¬ dami ambrozijanske hvalne in zahvalne pesmi: Te ergo quaesumus, Domine, tebe torej prosimo, o Gospod, pridi svojim služabnikom na pomoč, ki si jih odrešil s svojo dragoceno Krvjo! Ko s tem priporočim duhovnike in druge vernike ljubezni in usmiljenju presvete rešnje krvi Kristusove, o da bi ne bila na nobenem izmed nas izgub¬ ljena in o da bi bil jaz čist krvi vseh, končam z blago željo Pavlovo: Bog miru pa, ki je izpeljal od mrt¬ vih velikega pastirja ovc v krvi večne zaveze, Gospoda našega Jezusa Kristusa, vas stori pri¬ pravne k vsemu dobremu, dabote izpolnjevali njegovo voljo; in naj stori v vas, kar je dopad¬ ljivo pred njim po Jezusu Kristusu, kateremu bodi čast na vekov veke! Amen. (Hebr. 13, 20. 21). V Mariboru, na praznik prikazni brezmadežno spo¬ čete matere Marije, dne 11. februarja v letu potrpljenja in vzveličanja 1916. f Mihael, knezoškof. LXXXi. Domoljubna in dobrodelna prireditev tedna v korist Rdečemu Križu v dnevih od 30. aprila do 7. maja leta 1916. 1. Naročila zastran prireditve tedna v kori st Rdečemu Križu. 1 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1916. Štev. V. odst. 43. str. 71—73. 53 * -> 836 <— V Gospodu ljubljeni škofljani! j>o silovito krvavi bitki pri Solferinu dne 24. junija J> 1859 je pokrivalo 40.000 mož, deloma ranjencev 0 deloma mrličev, grozno bojišče. To je bila strašna podoba žalosti in nesreče. Ker ni bilo tam ne zdrav¬ nikov ne strežnikov in strežnic, so poškodovanci in ran¬ jenci ležali cele dneve pod milim nebom, žrtev pekočega solnca, plen ponočnih hudobnežev. Tudi zdravstvenim na¬ pravam niso prizanašale sovražne kroglje, in marsikateri zdravnik je bil na bojnem polju med izvrševanjem svojega vzvišenega poklica nevarno ranjen. Preprosti zasebnik iz Švice, janez Henrik Dunant (beri Dima), rojen v Gentu dne 8. maja 1828 in umrl v Heidenu ob Konštanskem ali Bodenskem jezeru dne 30. oktobra 1910, je videl strahovito nesrečo in je bil pri po¬ gledu na njo globoko pretresen. Začel je iskati postrežni- kov ubogim vojščakom in je vabil gospe in mladenke, je prosil može in otroke, da naj pomagajo ranjencem. Strežniki s pomočnicami vred so delili ranjencem brez ozira na njih narodnost, bodi prijatelju bodi sovražniku, kar so imeli, pa so vse tolažili in krepčali. Otroci so popuščali svoje igre ter so prinašali vodo, da so si vojščaki z njo gasili pekočo žejo. Zopet drugi so prinašali jedila, krepke juhe in vino, so obvezovali za silo rane in tako manjšali nepopisno ubošt¬ vo, so lajšali nedopovedno trpljenje. Glasovih človekoljub Henrik Dunant je leta 1862 po¬ pisal v knjigi „Spomin na Solferino“ strašne bojne grozote ter je povabil zastopnike vseh dežel in stanov, da naj že v tihem miru poskrbijo vnaprej za siromašne v boju ran¬ jene ali obolele vojščake. Po njegovem prizadevanju in na njegovo prigovarjanje je nastala dne 22. avgusta 1864 Gent¬ ska ali Genevska konvencija ali pogodba s svoji¬ mi deveterimi članki. Leta 1914 bi se naj bil praznoval zla¬ ti jubilej tega ljudoljubnega združenja in dogovora. Pogla¬ vitna določba pogodbe je bila razglasitev nevtralitete ali nepristranosti zdravstvenih naprav v vojski, nadalje * 837 <- nepristranost tudi za zasebno bolniško oskrbo, torej varnost deželjanov, ki sprejemajo ranjence v oskrbo, in slednjič enakomerno ravnanje z ranjenimi vojaki, bo¬ di da spadajo k prijateljem, bodi da slišijo k sovražnikom. Pogodbo so sčasoma razširili in izpopolnili. Namesto prve, stare in prvotne Gentske konvencije je stopila dne 6. julija 1906 druga, nova Gentska pogodba z osmerimi poglavji, ki so razdeljena v triintrideset člankov. Dne 21. julija 1866 je tudi Avstrija pristopila h Gentski konvenciji, katere znak je rdeč križ na belem polju. Državno oskrbo bolnih vojakov podpira zasebna. Strežniki in strežnice nosijo kot znamenje okrog leve roke ovit trak z rdečim križem na belem dnu, kakršen trak sem sam nosil v bo¬ sanski vojni in ga še danes zvesto hranim. Ime Rdeči Križ je skupno ime za dobrodelne, v vseh izobraženih dr¬ žavah obstoječe družbe, ki v vojski podpirajo vojaško zdravstveno službo in ki že v miru skrbijo za potrebne predpriprave. Po svoji uredbi je Rdeči Križ v večini dr¬ žav postavno zavarovana naprava, ki je v vojski podložna vojaški oblasti in ki je v mirnih časih z njo v tesni zvezi. V rastoči izpopolnitvi te naprave je nastala Avstrij¬ ska družba Rdečega Križa, ki dela zelo blagoslov¬ ljeno tudi v miru pri potresih, povodnjih, požarih, nalezlji¬ vih boleznih, pri vsakovrstnih nezgodah. Zlasti je delovala kaj blagodejno v raznih vojskah, od Schieswig-Holsteinske vojne sem do najnovejših Balkanskih bojev. Ona daje v vojski bojne in nadomestne bolnišnice, zdravstvene pripra¬ ve, prevozne oddelke za ranjence, postajališča za bolnike, izkazne in poizvedovalne pisarne na razpolago vojaški obla¬ sti. Občudovanja vredno je človekoljubno delovanje velike družbe in njenih večjih ali deželnih ter manjših ali krajnih podružnic v sedanji velikanski svetovni vojski, v kateri je razdelila in potrošila že približno 12 milijonov kron, pa je tudi mnogim tisočem in stotisočem vrlih sinov, ki so morali krvaveti za svojo domovino, rešila življenje in zdravje ter jih je tako vrnila deželi in družini. — Sveti oče papež Bene¬ dikt XV. sami so v pismu, poslanem dne 19. februarja 1915 -> 838 <- predsedniku družbe v Švici, gospodu Adorju, pripoznali njeno blagonosno delovanje z izrazi najvišje pohvale. Vsled dolgotrajne vojne so zdaj skoro že pri kraju denarni pripomočki krepko delavne družbe, so porabljeni vsi mili darovi za njena Bogu prijetna dela. Zategadelj bi ji naj došli od vseh strani v Avstriji, torej tudi iz Lavan¬ tinske škofije, izdatna podpora in pomoč. Tu ne zadostuje¬ ta spoštovanje in priznanje, tu treba zveste, dejanske ude¬ ležbe. Vsled sklepa zaveznega vodstva Avstrijske družbe Rdečega Križa bi se naj v spomin na čudoviti predor sovražne bojne črte pri Gorlicah dne 2. maja 1915, ki je imel dalekosežne nasledke, priredil v dnevih od 30. aprila do 7. maja tekočega leta 1916 kakor po vsej Avstriji tako tudi na belo-zelenem Štajarskem vsepovsod „teden v korist Rdečemu Križu“. Blagi namen tega slavja je, pridobiti hvalevredni družbi za njeno izredno človekoljubno delovanje neizogibno po¬ trebnih denarnih pripomočkov. Od dohodkov tedna v korist Rdečemu Križu bi namreč naj prišli dve tretjini v prid Rdečemu Križu, ena tretjina pa naj bi pripadla vojnemu pomožnemu uradu visokega c. kr. ministrstva za notranje zadeve s posebnim namenom za oskrbo mladine. Otrokom naših junakov na bojiščih preti namreč prenevarno zane¬ marjenje. (Odlok visokega ministrstva za notranje zadeve z dne 18. marca 1916 štev. 4986/M. L, naznanjen z dopisom Nj. ekscelence gospoda c. kr. namestnika na Štajarskem z dne 17.aprila 1916 št. 6 1321 1916). Jaz sem sicer ljube Lavantince že večkrat in naposled v cerkvenem zaukazniku za Lavantinsko škofijo z dne 5. februarja 1916 štev. I. odst. 6. str. 6 opozoril na to v duhu krščanske ljubezni do bližnjega tako dobrodejno delujočo družbo, pa sem jo toplo priporočil in sem častito duhov¬ ščino prijazno povabil, da naj ne le sama pristopi k družbi v obilnem številu, marveč da naj k temu opominja in izpod- buja tudi dobre, vselej požrtvovalne vernike. Jaz sem sam že dalj časa član pod najvišjim varstvom Njih. Veličanstva presvetlega cesarja oziroma pod varstvom protektorjevega -> 839 <- namestnika v vojski, zdaj Njegove c. in kr. Visokosti gospo¬ da nadvojvoda Franca Salvatorja, stoječe družbe in sem ji napravil za slučaj vojske marsikatere ponudbe, katerih se ji pa dozdaj ni bilo treba poslužiti. Z ozirom na precenjeno pismo z dne 26. marca 1916 štev. 1368/St. V., došlo mi od Njega ekscelence gospoda c. kr. namestnika na Štajarskem kot predsednika deželnega in go- spejnega pomožnega društva Rdečega Križa za Štajar- sko, in v zmislu dopisa zveznega vodstva zgoraj pohvalje¬ ne družbe, poslanega iz Dunaja dne 8. aprila 1916 kn. šk. Lavantinskemu ordinarijatu, naročim v tej stvari naslednje: 1. Častivredni gospodje dušni pastirji naj večkrat, zlasti pa v svojih pridigah dne 30. aprila in dne 7. maja 1916, pojasnjujejo občekoristno delovanje, občudovanj vredna podjetja Avstrijske družbe Rdečega Križa in naj vernike prijazno vabijo in napeljujejo h kolikor mogoče mnogoštevilnemu pristopu k družbi, ki služi skupni blaginji in tako prevzema splošno dolžnost, skrbeti za ranjene in obolele branitelje domovine. Udnina znaša na leto le 4 K. Kdor podpira pomožno delo Rdečega Križa, tisti od¬ vrača nedopovedno nesrečo in stisko. On trga boju, temu groznemu morilcu, iz rok tisoče žrtev. Kdor krepi Rdeči Križ, tisti oborožuje krščansko usmiljenje. 2. Belo nedeljo, dne 30. aprila, in naslednjo 2. nedeljo po Velikinoči, dne 7. maja tekočega krvavega leta 1916, se naj priredi pri službi božji z nabiralnikom po cerkvi — ali če je pričakovati boljšega uspeha — z darovanjem okrog altarja nabiranje doneskov v korist Rdečemu Križu. Tudi pri cerkvenih durih ali vhodih zamorejo k temu po- pooblaščeni nabiratelji in nabirateljice s krožniki pobirati mile darove v ta občni dobrodelni namen. Pred vsem bi bile k temu poklicane gospe in gospodične, ki bi jih odlo¬ čila in zaznamenovala katoliška gospejna organizacija ali družba v Gradcu, kakor je to njeno cenjeno vodstvo na¬ znanilo semkaj z dopisi od 7. in od 11. aprila 1916. 3. Milosrčnim vernikom, ki so že doslej radovoljno položili toliko žrtev na altar domovine, se naj pravočasno 840 <- oznani in toplo priporoči denarna zbirka v tednu Rdeče¬ ga Križa. Vsi bi naj z veselim srcem darovali, kar pre¬ morejo, za junaške vojščake, ki dobivajo v izpolnjevanju svoje domovinske dolžnosti pred sovražnikom pekoče rane. 4. Nabrane mile darove naj kn. šk. župnijski uradi poš¬ ljejo nemudoma dekanijskim uradom in ti jih naj tudi brez odloga predložijo semkaj, da se bodo doneski mogli kar najhitreje izročiti svojemu namenu. 5. Njih Svetost papež Benedikt XV. so, kakor je zna¬ no, potrdili in blagoslovili za mesec marec namen molitve: naši vojaki. Za mesec april so določili sveti oče kot namen molitve vojne vdove in sirote. Zares! Mnogo Rahel živi sedaj na svetu, ki objokujejo svoje može in si¬ nove; in mnogo ubogih sirot se nahaja, ki nimajo več očeta. Veliko in bridko je gorje kakor morje. Zdaj v tej morivni svetovni vojski moramo uvaževati in dejanski iz¬ polnjevati apostolsko besedo sv. Jakoba: Čista in pred Bogom Očetom neomadežana pobožnost je ta, pomagati vdovam in sirotam v njih nadlogi. (Jak. 1, 27). Tako se naj vsi Lavantinci v tednu Rdečega Križa spominjajo z milimi darovi Rdečega Križa ter društva za preskrbo zapuščene mladine, da bodo obvarovali otroke na bojišču se nahajajočih junakov prav sedaj pretečega jim zanemarjenja. Zlasti naj delajo in storijo to žene. Saj je pretresljivo, kako mladi vojaki večinoma umirajo z vzkli¬ kom: Moja mati! Seveda, matere bivajo v daljini, ko pa¬ dajo sinovi na bojnem polju; pa materina skrb in ljubezen se ne pogrešata, če roke milosrčnih strežnic nežno skrbijo za ranjenega junaka, če je dovolj pripomočkov, da se mu o pravem času pomore, da se ga ozdravi in vrne življenju. Zdaj se hočemo z apostolom narodov, s sv. Pavlom, hvaliti s križem (Gal. 6, 14), ki je rešenje, življenje in vstajenje naše, pa hočemo pokazati, da je beseda križa v nas moč božja. (I. Kor. 1, 18). Biti hočemo Simoni Ci- renejci in pomagati božjemu Vzveličarju v ubožcih in bol¬ nikih nositi njegov križ! * 841 <- 6. Kjer je križ Gospodov, tam se mudi tudi Marija. Mati božja se ne da ločiti od križa svojega božjega Sina. Marija, pomočnica kristjanov, tolažnica žalostnih, nam je materinski pomagala v tej vojski vojsk. Ona, kra¬ ljica zmage, je podpirala naše orjaške čete v sijajni zmagi pri Gorlicah. Zato se naj drugo nedeljo po Velikinoči, dne 7. maja 1916, kot ob sklepu tedna v korist Rdečemu križu, v hva¬ ležni spomin na dne 2. maja preteklega vojnega leta 1915 v vročem boju izvršeno predrtje sovražne bojne črte pri Gorlicah, kateri spomin je povod in temelj prireditvi tedna v prid Rdečemu Križu, po slovesni službi božji zapoje hvalna in zahvalna pesem Te Deu m. Zahvala je nova prošnja. In ta se glasi: Kraljica miru, prosi za nas in izprosi nam blagoslovljeni mir! V tem zmislu in duhu se naj obhaja letošnja majniška pobožnost kot vojna pobožnost. Verniki se naj opo¬ minjajo k marljivemu obiskovanju vojnih šmarnic, da bo grozna svetovna vojska po mogočni priprošnji majniške Kraljice kmalu zmagovito končana. V Mariboru, na praznik žalostne matere Marije, kra¬ ljice mučencev in mučenic, dne 14. aprila 1916. f Mihael, knezoškof. —o- 2. Obvestitev Njega ekscelence gospoda c. kr. namestnika o naročilih zastran tedna Rdečega Križa v Lavantinski škofiji. a) List s cerkvenim zaukaznikom, poslan go¬ spodu c. kr. namestniku dne 20. aprila 1916. Z. 1935. Eure Exzellenz! Mit Beziehung auf das hochgeschatzte Schreiben Eurer Exzellenz als Prasidenten des Landes- und Frauen-Hilfs- vereines vom Roten Kreuze fur Steiermark ddto. Graz, 26. Marž 1916 No. 1368/St. V. und 7. April 1916 No. 1598/St. V., 842 sowie mit Riicksicht auf die sehr geehrte Statthaltereizu- schrift vom 17. April 1916 Z. 6^ 21 1916, beehre ich mich, die heute an alle Pfarramter versendete V. Nummer des diesjahrigen Diozesan-Verordnungsblattes, in der die Ver- fiigungen fiir die Lavanter Diozese betreffs Veranstaltung einer Roten Kreuz-Woche unter Absatz 42 und 43 enthal- ten sind, zur hochgefalligen Einsichtnahme zu iibermitteln. Zugleich mit diesem Verordnungsblatte ist auch von dem durch Seine ExzeIIenz den Herrn Feldmarschalleutnant Viktor Seidler von Sannwehr mir zugestellten diesbezieh- entlichen Zirkular vom 24. Marž 1916 je ein Stiick allen Pfarramtern zugefertigt worden. Empfangen Eure Exzellenz den Ausdruck meiner aus- nehmenden Hochschatzung und Verehrung! Marburg, am 20. April 1916. •/. 1 Big. Dr. Michael Napotnik m. p. Fiirstbischof. An Seine Exzellenz den hochgeborenen Herrn Manfred Graf Clary und Aldringen, Seiner k. und k. Apost. Majestat wirkl. Geheimen Rat, k. k. Statthalter in Steiermark u. s. w. in Graz, b) Odgovor gospoda c. kr. namestnika z dne 30. aprila 1916. Landes- und Frauen-Hilfsverein vom Roten Kreuze fiir Steiermark. No. 1918/St. V. Eure Exzellenz! Im Besitze des hochgeschatzten Schreibens vom 20. April 1. J. Z. 1935 habe ich die Verfiigung Eurer Exzellenz zugunsten der Rote Kreuz-Woche mit aufrichtiger Freude zur Kenntnis genommen und beeile mich, Eurer Exzellenz fiir die wohlwollende EinfluBnahme im Interesse unserer menschenfreundlichen Institution meinen vvarmsten Dank im Namen des Roten Kreuzes hiemit zum Ausdruck zu bringen. * 843 <- Genehmigen Eure Exzellenz die Versicherung meiner verehrungsvollen Hochachtung! Graz, 30. April 1916. Der Prasident: Clary m. p. Seiner Exzellenz Herrn Dr. Michael Napotnik, Sr. Majestat wirklichem Geheimen Rate, Furstbischof von Lavant in Marburg. —o— 3. Prva pošiljatev nabranih milih darov. a) Dopis gospodu c. kr. namestniku z dne 19. maja 1916. z - 2392 - Eure Exzellenz! Mit Beziehung auf das hochgeschatzte Schreiben Eurer Exzellenz als Prasidenten des Landes- und Frauen-Hilfs- vereines vom Roten Kreuze fiir Steiermark, erlassen in Graz, 26. Marž 1916 No. 1368/St. V., beehre ich mich im Nach- hange zu meinem Schreiben vom 20. April 1916 mitzuteilen, daG bisher aus 17 Dekanaten an Sammelgeldern fiirs Rote Kreuz 10.905 K 84 h und 1 Dukaten eingesendet vvorden sind, vvelche Summe anvervvahrt •/• ubermittelt wird. Empfangen Eure Exzellenz den Ausdruck meiner aus- gezeichneten Hochachtung und Verehrung! Marburg, am 19. Mai 1916. Dr. Michael Napotnik m. p. Furstbischof. An Seine Exzellenz den hochgeborenen Herrn Manfred Graf Clary und Aldringen, Seiner k. und k. Apostol. Majestat wirkl. Geheimen Rat, k. k. Statthalter in Steiermark u. s. w. in Graz. b) Sprejemno potrdilo prve denarne pošiljatve z dne 3. junija 1916. 844 <- Landes- und Frauen-Hilfsverein vom Roten Kreuze fiir Steiermark. No. 2395/St. V. An das hochwtirdigste fiirstbischofliche Lavanter Ordinariat in Marburg. Das Prasidium des Landes- und Frauen-Hilfsvereines vom Roten Kreuze fiir Steiermark bestatigt den richtigen Empfang des groBartigen Ergebnisses der Kirchensammlung im Lavanter Fiirstbistume von 10.923 K 84 h, sage Zehn- tausend neunhundert dreiundzvvanzig Kronen, 84 Heller. Fiir diese unerwartete hochherzige Spende bittet das unterfertigte Prasidium Seine Exzellenz den hochvviirdigsten Flerrn Fiirstbischof den Ausdruck seines tiefgefuhltesten Dankes entgegennehmen zu wollen mit der Bitte, auch den hochvviirdigen Fierren Pfarrern, die zu diesem Erfolge in so hochherziger Weise beigetragen haben, den Dank des gefertigten Prasidiums giitigst vermitteln zu wollen. Graz, am 3. Juni 1916. Der Prasident: Clary m. p. —o—- 4. Drugo odposlanje domoljubnih darov. a) Poročilo, poslano gospodu c. kr. namest¬ niku dne 6. junija 1916. z - 2466 - Eure Exzellenz! Im Nachhange zum Schreiben vom 19. Mai 1916 Z. 2392 beehre ich mich Eurer Exzellenz als Prasidenten des Landes- und Frauen-Hilfsvereines vom Roten Kreuze fiir Steiermark mitzuteilen, daB aus den vveiteren 7 Deka- naten der Diozese Lavant und an Nachtragen zu den frii- heren Sendungen noch 5467 K 41 h eingelaufen sind. Hiezu fiigte der unterzeichnete Oberhirt 500 K bei, das Domkapitel als solches spendete 200 K und die Samm- lung unter den einzelnen Domkapitularen sowie unter der Stadtgeistlichkeit von Marburg ergab 457 K 40 h. Die Gesamtsumme von 6624 K 81 h beehre ich mich nun im Wege des k. k. Postsparkassenamtes in Wien Eurer Exzellenz zur hochgefalligen vveiteren Verfiigung anzuvveisen. 845 <- Empfangen Eure Exzellenz den Ausdruck meiner vor- ziiglichsten Hochachtung! Marburg, am 6. Juni 1916. Dr. Michael Napotnik m. p. Fiirstbischof. An Seine Exzellenz den hochgeborenen Herrn Manfred Graf Clary und Aldringen, Seiner k. und k. Apostol. Majestat wirkl. Geheimen Rat, k. k. Statthalter in Steiermark u. s. w. in G raz. b) Potrdilo prejema druge denarne pošiljatve z dne 27. junija 1916. Landes- und Frauen-Hilfsverein vom Roten Kreuze fiir Steiermark. Zl. 2395/St. V. Graz, am 27. Juni 1916. An die hochwtirdige Lavanter Konsistorialkanzlei in Marburg. Der Landes- und Frauen-EIilfsverein vom Roten Kreuze fiir Steiermark beehrt sich den Empfang von 6624 Kronen 81 Heller als Ergebnis der anlafilich der Roten Kreuz- Woche erzielten Sammlung zu bestatigen und hiefiir seinen tiefgefiihltesten Dank zum Ausdruck zu bringen und bittet denselben auch allen Damen und Herren, welche sich in so opferwilliger Weise in den Dienst der so eminent wohl- tatigen Veranstaltung gestellt haben, giitigst vermitteln zu wollen. Der Prasident: CIary m. p. -o 5. Zahvalno priznanje Njega ekscelence gospoda c. kr. namestnika za požrtvovalnost Lavantinske škofije, iz¬ rečeno v dopisu od 14. junija 1916. Der k. k. Statthalter in Steiermark. Graz, am 14. Juni 1916. Eure Exzel!enz! Den hochgeschatzten Briefen Eurer Exze!lenz vom 19. Mai 1916 Z. 2392 und vom 6. Juni 1916 Z. 2466 habe -> 846 š- ich mit besonderer Oenugtuung entnommen, daB Eure Ex- zellenz auch diesmal die Diozesanen zu ungeminderter, vaterlandischer Opferwilligkeit angeeifert haben. Aus den 24 Dekanaten der Eurer Exzellenz anvertrauten Diozese gingen an Sammelgeldern insgesamt 16.373 K 25 h sowie ein Dukaten ein; ferner haben Eure Exzellenz selbst 500 K gespendet, das hochwiirdige Domkapitel 200 K, wozu das Ergebnis der unter den Herren Domkapitularen und unter der hochwiirdigen Stadtgeistlichkeit von Marburg eingeleiteten Sammlung mit 457 K 40 h hinzutritt. Die Werbetatigkeit Eurer Exzellenz schlieBt somit mit einem Gesamtergebnis von 17.530 K 65 h. Ich beehre mich Eurer Exzellenz fiir diese vveitgehende Forderung des vaterlandischen Unternehmens meinen aller- vvarmsten Dank und meine ganz besondere Genugtuung auszusprechen. Das von Eurer Exzellenz in hervorragender Weise gegebene Beispiel hat den Eifer der hochvvurdigen Geistlichkeit und die Opferfreude der Diozesanen vvieder machtig aufflammen lassen, vveshalb ich Eure Exzellenz auch bitte, meinen herzlichsten Dank fiir die aus eigenen Mitteln gewidmete Spende entgegennehmen und dem hoch¬ vvurdigen Domkapitel, der Stadtgeistlichkeit Marburg, dem hochvvurdigen Diozesanklerus und allen Glaubigen meinen tiefempfundenen Dank vermitteln zu vvollen. Solcher Opfervville verdient vvahrlich innigsten Dank des Vaterlandes. Genehmigen Eure Exzellenz den Ausdruck meiner vorziiglichsten Hochachtung! Manfred Graf Clary und Aldringen m. p. k. k. Statthalter. Seiner Exzellenz dem hochwiirdigsten Herrn Dr. Michael Napotnik, Sr. Majestat vvirklichem Geheimen Rate, Fiirstbischof von Lavant etc. in Marburg. ^ 847 4- LXXXII. Vojne pobožne vaje obbinkoštnih praznikih v letu svetovne vojske 1916. 1 ^apež Leon XIII. slavnega spomina so v svoji krasni okrožnici Divinum illudzdne9. majnika 1897 govorili o vzvišeni skrivnosti presvete Trojice, zlasti pa o Svetem Duhu, o njegovi povsodpričujočnosti, delavnosti in moči na izvrstno lepi način in so določili na čast Bogu Svetemu Duhu vsako leto k Binkoštim devet¬ dnevne pobožnosti, da bi bilo vse javno in domače živ¬ ljenje katoličanov navdihnjeno z Duhom Kristusovim. 2 Dne 18. aprila 1902 pa je izšel iz tajništva svete kongregacije obredov v imenu svetega očeta zopet opomin, v katerem se ta krasna okrožnica pastirjem kakor vernikom pokliče nanovo v spomin. 3 Kako silno pač potrebuje prav v sedanjem času ves svet, zlasti pa vsak boreči se narod, da se prenovi obsto¬ ječe življenje. Zato so potrebni ravno sedaj vsi posebne pomoči Svetega Duha. V naši škofiji se je do danes mnogo in goreče molilo, da bi Gospod vojnih čet slavnemu orožju našega prevzvi- šenega vladarja-jubilarja podelil zmago, ohranil in obvaroval našo drago domovino, da bi odvrnil od nas vojno šibo in da bi nam zopet podelil blagoslova polni mir. 4 Ker pa molitev v vojski izredno pomaga in je molitev veliko domoljubno delo, 6 hočemo ob času letošnjega bin~ koštnega praznika pošiljati vroče molitve k Svetemu Duhu, vsemogočnemu Tolažniku. Ta more srca knezov in narodov zopet nagniti k spravi, odštraniti nasprotja in povzročiti z ognjem ljubezni do bližnjega, da se kmalu sklene srčno zaželeni mir. 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1916. Štev. VII. odst. 56. str. 86 nsl. — s Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1897. Štev. Vlil. odst. 1. str. 107. — 3 Cerkveni zaukaznik za Lavantin¬ sko škofijo, 1902. Št. VI. odst. 32. str. 83. — 4 Dr. Michael Napotnik, Trostet einander mit diesen Worten! Marburg, 1916. Str. 32. — 6 Idem, Vojna pridiga dne 25. oktobra 1914. -> 848 <- Hladni, sebični duh naše dobe preti izpremeniti svet v puščavo. Pa kakor je ob prvem binkoštnem prazniku v Jeruzalemu moč Svetega Duha prevzela visoke in nizke, bogate in uboge, starčke in otroke ter jih je postavila na pozorišče višjega življenja, enako se more tudi v sedanjem težavnem času nebeška tolažba po oživljajoči moči Svetega Duha tolažnika zopet povrniti v obupna srca človeška. Zaradi tega se mi dozdevlje zelo primerno določiti, naj se pobožne vaje na čast Svetemu Duhu opravljajo ob prihodnjih binkoštnih praznikih po vseh župnijskih in samo¬ stanskih cerkvah obširne Lavantinske škofije. Te se lahko obhajajo v obliki devetdnevnic, osemdnevnic ali tridnevriic ali na kakšen drug primerni način pred Binkoštmi ali po Binkoštih. Za devetnevnico pred Binkoštmi in za osmino po Bin¬ koštih so papež Leon XIII. z apostolskim pismom Pr o vi da mat ris z dne 5. maja 1895 in z okrožnico D i vinu m illud z dne 9. maja 1897 podelili nepopolni odpustek 7 let in 7 kvadragen za vsak dan in popolni odpustek pod na¬ vadnimi pogoji za en dan dotične dobe. 1 Ti odpustki se morejo obrniti še v korist vernim dušam sploh in bi se naj letos darovali zlasti dušam v boju padlih vojščakov. Tudi druge molitve v čast Svetemu Duhu, kakor sekvencija Veni Sancte Spiritus (Pridi, Sveti Duh), pesem Veni creator Špiritu s (Pridi, stvarnik Duh), sedemkratni Čast bodi Očetu, korona ali (rožni) venec, so obogatene z nepopol¬ nimi in s popolnimi odpustki. 2 Pošiljajmo vsepovsod svoje prošnje proti nebesom, da podeli nebeški Duh ljubezni in miru mogočnežem tega sveta kakor tudi njih podložnim spravne misli, da bi se kmalu končala strahovita borba. Sedaj, zlasti med bin- koštno osmino hočemo prositi sedmerih darov Svetega Duha, daru prave modrosti in umnosti, dobrega sveta in 1 Directorium Romano - Lavantinum pro anno 1916. Marburgi, 1916. Str. 64 nsl. — Franz Beringer-Josef Hilgers S. I., Die Ablasse, ihr Wesen und Oebrauch. Vierzehnte Auflage. Erster Band. Paderborn, 1915. Str. 344.'štev. 379. — 2 Op. cit. str. 172—176. štev. 34 — 40. -> 849 <- nepremagljive moči, pristne učenosti in stanovitne pobož¬ nosti, daru vzveličavnega strahu božjega! Razen po te da¬ rove se hočemo zaupno obrniti do Svetega Duha po dva¬ najstere sadove. Veliki oznanjevalec miru, sv. Pavel, uči: Sad Svetega Duha je ljubezen, veselje, mir, potrpež¬ ljivost, miloba, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, zvestoba, skromnost, zd rž nos t, čistost. (Gal. 5, 22. 23). To so sama dragocena darila nebeškega Tolažnika, ki jih sedaj prav posebno potrebujemo in za katere hočemo prisrčno prositi. Veni, pater pauperum! Veni, dator munerum! Veni, iumen cordium: Consolator optime, Dulcis hospes animae, dulce refrigerium! In labore requies, in aestu temperies, In fletu solatium! Pridi, oče ubogih! Pridi, delivec darov! Pridi, luč naših src: O najboljši Tolažnik, Sladki gost duše, sladko krepilo! V delu počitek, v vročini hladilo! V joku tolažba! Maribor, v nedeljo po prazniku varstva sv. Jožefa, dne 15. majnika 1916. f Mihael, knezoškof. LXXXIII. Vabilo k zbiranju milih darov za nameravano vojno spominsko cerkev v pred¬ mestju Sv. Magdalene v Mariboru. 1 Preljubi škofljani! o se je sredi poletja 1914 burno vzdignil proti staročastiti Habsburški monarhiji sovražnik za sovražnikom; ko je po zimi 1914 na 1915 se- ' Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1916. Štev. VII. odst. 58. str. 89 nsl. 54 * 850 <- vernovzhodni sosed napredoval z veliko premočjo na av¬ strijskih tleh do Karpatskega gorovja; ko je koncem maj- nika prejšnjega leta .bivši trozveznik na jugozapadu nastopil nepričakovano kot oborožen nasprotnik, tedaj si je morda marsikateri zvesti Avstrijec mislil in se je vprašal: Bomo se li pač mogli tolikeri premoči ustavljati? Sedaj se oziramo olajšani in potolaženi na hude in težke dneve nazaj in smemo hvaležnega srca s pesnikom psalmov in s pevcem na kraljevem prestolu, z obilno pre- skušenim Davidom klicati: „Ako bi Gospod ne bil z nami, ko so se ljudje vzdigovali zoper nas, bi nas bili morda žive požrli; ko se je njih jeza togotila zoper nas, bi nas bila morda voda požrla . . . Hvaljen bodi Gospod, ki nas ni dal v plen njih zobem! Naša duša je bila oteta kakor vrabec iz zanke lovcev; zanka je pretrgana, in mi smo re¬ šeni. Naša pomoč je v imenu Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.“ (Ps. 123, 2—4. 6—8). Hvala, najprisrčnejša in najponižnejša hvala bodi iz¬ rečena čudoviti pomoči Gospoda vojnih čet! Hvala, naj- vdanejša hvala bodi izražena očetovski skrbi našega naj¬ višjega vojnega Poveljnika in Gospoda, dolžna hvala bodi priznana modremu vodstvu naših vojskovodij in neprimer¬ ljivi hrabrosti naših ljubih vojakov, da so zavrnili sovraž¬ nika na severovzhodu v Marijinem mesecu majniku — zlasti vsled znamenite, dne 2. majnika srečno pridobljene bitke, ki je prodrla sovražno črto pri Gorlicah — in v srcu Jezu¬ sovemu posvečenem mesecu juniju, da so premagali sovraž¬ nika na jugu, zadrževali nezvestega zaveznika na jugoza¬ padu ob državnih mejah zmagoslavno od začetka. Z gorečimi molitvami hvalimo Boga vsekdar za nje¬ govo mogočno varstvo, z gorkimi željami blagoslavljamo in neprestano spremljamo svoje pridne čete in njih spretne voditelje na bojišču, z zvesto ljubeznijo se spominjamo dan za dnevom padlih junakov. Že pogostokrat so se po vseh župnijskih cerkvah v škofiji, zlasti v Mariborski stolni cer¬ kvi, opravljale mrtvaške božje službe za vojake, ki so ju¬ naški v Gospodu zaspali. Spodobi se pa, da to svoje miš- -> 851 <- ljenje kažemo stalno na zunaj, da postavimo držen spomenik Bogu v čast, naši slavni armadi v duhovno korist, neumr- jočim dušam vojnih žrtev v večno tolažbo in pokrepčavo. Ta neminljivi spomenik naj bi bila cerkev v spomin na strašno svetovno vojsko, pozidana v zelo obljudenem predmestju Sv. Magdalene v Mariboru. Času primerni na¬ črt za pozidanje take zgodovinske cerkve, ki naj je obenem zaobljubna cerkev na čast slavljene Jezusove učenke, sv. Magdalene, se je napravil že v preteklem burnem letu 1915, da bi nam Bog podelil popolno zmago in nam kmalu po¬ daril mir. Naši sovražniki nočejo kljub našim zmagam nič ve¬ deti o miru, temveč nameravajo bojevati se do naše ugonobe. Krasno razcvetajoče se dravsko mesto Maribor je kot škofov sedež srce škofije. Poleg tega je Maribor v sedanji vojski pridobil kot bivši sedež najvišjega poveljništva južno- zapadnega bojišča — česar nas bo nova nadvojvoda Evgena cesta vedno spominjala — prav poseben pomen. In tako naj nastane vojna spominska cerkev ravno v tem mestu. Ta naj obenem postane župnijska cerkev predmestja Sv. Magdalene v Mariboru. Za to predmestno župnijo, ki šteje nad 16.000 duš, je sedanja hiša božja mnogo premajhna in ne more nikakor zadoščati duhovnim potrebam vernikov. V tej župniji so strojne delavnice južne železnice z mnogoštevilnim osobjem. Razen tega je v njej v zadnjem času nastal nov velikanski kolodvor in se da v bližnji pri¬ hodnosti pričakovati še hitrejši naraščaj prebivalstva. Žup¬ nija šteje 7 šol s 44 razredi, ki jih obiskuje krog 2500 šol¬ skih otrok. Kdo izmed vas, kristjani predragi, premeri škodo, pa preračuni izgubo, ki narašča vsled tega sploh, zlasti pa za šolsko mladež, ker je skupna božja služba in skupna iz¬ kušnja iz veronauka za njo v sedanji cerkvi, ki sprejemlje le 400 oseb, popolnoma nemogoča? Nadalje stoji ta cerkev ob novem, s stroški treh mi¬ lijonov kron prek Drave pozidanem spominskem Franc Jožefovem mostu. Skoraj na istem, seveda razširjenem prostoru umetno, pa brez gizde pozidana župnijska cerkev 54 * -> 852 <- bi bila krasna olepšava cele okolice. Maribor ima tudi naj¬ močnejšo garnizono ali posadko na Spodnjem Štajarskem in večina vojašnic je v Magdalenskem predmestju. Zato naj bo nova hiša božja obenem dostojna cerkev za vojaštvo. Zavoljo tega se obračam do Vas, ljubljeni Lavantinci, s prisrčnim vabilom, da prispevate svojo malenkost k temu hvalevrednemu podjetju. Slavna darežljivost milosrčnih škof- ljanov naj se tudi tukaj lepo pokaže. Samo da služim dobri stvari, pripomnim, da sem za to nameravano novo stavbo podaril dvoje dobro rejenih volov kot prispevek za razpe¬ čavanje cerkveno-stavbnih srečk. Živali ste se še pred vojsko prodali za lepo vsoto (1600 K). Kot drugi stavbni kamen pa še hočem prispevati vsoto 500 K. Prav rad bi zelo kmalu slovesno položil in blagoslovil temeljni kamen času po¬ trebni stavbi te predmestno-župnijske cerkve. Novi tempelj pri Sv. Magdaleni v Mariboru naj bo kamenit „Te Deum laudamus. In te Domine speravimus et non confundemur in aeternum“ v spomin na strahoviti čas svetovne vojske, ko se nam je Bog izkazal toliko mi¬ lostnega in usmiljenega. Vojna spominska cerkev bodi spo¬ menik pristno krščanskega in domoljubnega mišljenja in oznanjaj prihodnjim rodovom o občudovanja vrednem ju¬ naštvu, ki so ga pokazali avstrijski sinovi v velikem času! Noah je pozidal po usodnem vesoljnem potopu Go¬ spodu altar in je daroval za rešitev svojih bogato žgavno daritev. In Bog je blagoslovil Noeta in je sklenil z njim zavezo, v katere znamenje je posadil na oblake mavrico miru, rekoč: Odslej naj ne pride noben potop več, da bi uničil vse meso. (I. Moz. 9, 13. 15). Slično hočemo mi v zahvalo za rešitev iz krvavega vesoljnega potopa, ki je po¬ plavil celo Evropo, staviti novo cerkev in Vsemogočnega vneto prositi trajnega usmiljenja. Ko so Juda Makabejec in njegovi junaki rešili sveto mesto sovražnika, tedaj so očistili tempelj, so postavili nov altar in so darovali. „Ko so bili to storili“, tako nam pri¬ poveduje druga Makabejska knjiga, „so se vrgli na zemljo ter prosili Gospoda, da ne bi prišli več v take nadloge, -> 853 <- temveč, ko bi še kdaj grešili, da bi jih mileje kaznoval. 11 (II. Mak. 10, 4). Enako hočemo tudi mi z združenimi močmi po¬ staviti Gospodu altar, na katerem se bo darovala spravna in mirovna daritev nove zaveze, da bi vsedobri Bog odvrnil v prihodnjih časih strašno šibo vojske od naše ljubljene domovine avstrijske. V novi župnijski cerkvi bo ustanovljena in zagotov¬ ljena za vse čase maša za vojake. Ona bo najblažji in najdražji spomenik vojščakom, ki ne bo ostal le pobožen spomin na strašno vojno dobo in na njene velike junake, ampak tudi duhovni vir blagoslova za vso prihodnost. Sveta maša se bo služila letno v vsakem mesecu za vse v sedanji svetovni vojski umrle vojake Lavantinske škofije s pridru¬ žitvijo onih iz cele Avstrije. In tako prosim mnogočastite dušne pastirje, da opo¬ zarjajo vernike iz pridižnic na lepo podvzetje ter jih prijazno vabijo, naj prispevajo mile darove k temu gotovo Bogu dopadljivemu in za rajne vzveličavnemu delu. Svojih rajnih junakov ne smemo zabiti. Njih draga imena se naj v svetišču ovekovečijo in za nje se naj opravlja sveta daritev. Darila se naj pošiljajo neposredno kn. šk. Lavantinskemu ordina¬ riatu, kjer se bodo natanko zapisovala in od časa do časa razglaševala. Bog, večni plačnik vsega dobrega, blagoslovi prav bogato vse tiste, ki posvetijo spominu svojih rajnih junakov kaj malega! Pri vsakem dajanju delaj vesel svoj obraz! Daj Najvišjemu po tem, kar je on tebi dal, in z dobrim očesom daj, kar premore tvoja roka; zakaj Gospod je povračnik in ti bo sed¬ mero povrnil. (Sir. 35, 11—13). V Mariboru, na povelikonočno nedeljo Rogate-Pro- site, dne 28. maja 1916. f Mihael, knezoškof. -> 854 <- LXXXIV. Skupno sveto obhajilo otrok sedmo nedeljo po Binkošti h, 30. julija 1916. tuuradno okrožnico z dne 6. julija 1916 št. 3186 se je vsem kn. šk. župnijskim uradom zastran skupnega svetega obhajila otrok to le oznanilo: Vsi rodovi zemlje, ako se zamislijo v dogodke strašne svetovne vojske, se morajo z občudovanjem in s spošto¬ vanjem pomuditi pri vzvišenih spisih, ki so jih že našemu času podarili pastir narodov, rimski papež, v svojem ne¬ umornem prizadevanju, da bi zopet prinesli mir svetu, ki ga je zadela „pravična jeza božja“ in ki se je pogreznil v morje krvi in solz. Zlasti sedem spisov pričuje, kako sedanji slavni papež Benedikt XV. temeljito presojajo svetovno vojsko ter ume¬ vajo politično in socijalno bedo, ki izvira iz nje. Na tem mestu natanje govoriti o njih, ne kaže. Nov dokaz svojega neumornega delovanja za mir in svoje nepopisne ljubezni do vernikov so sveti oče zopet dali z odlokom o skupnem svetem obhajilu otrok dne 30. julija, na dan druge obletnice, ko je izbruhnila svetovna vojska. Odlok, ki se je poslal apostolski nuncijaturi na Du¬ naju z namenom, da ga objavi, se glasi tako le: „Ex Audientia Sanctissimi. Die 26. Iunii 1916. S. S. D. N. Benedictus divina providentia Papa XV., cuj nihil antiquius, quam ut pie inviolateque serventur de- creta Sacra Tridentina Synodus et Quam singu- lari, fel. rec. decessoris sui Pii X. iussu edita, referente me infrascripto Cardinali a Secretis Status, cum prope adsit alter luctuosissimi eventi anniversarius dies, id mandare dignatus est, quod sequitur: „Omnes et singuli in Europa locorum Ordinarij summopere curent, ut, in ecclesiis et oratoriis suae cuiusque dioecesis, die XXX., qui dominicus est, proximi mensis Iulii, pueri utriusque sexus universi ad mentem Beatissimi Patris, sollemniore quo fieri poterit ritu, 855 <- ad sacram Synaxim accedant. Contrariis quibusvis minime obstantibus. Datum Romae, die, mense et anno praedictis. P. Card. Gasparri a Secretis Status.“ S tem odlokom svetega očeta se vsem škofom v Evropi in po njih vsem dušnim pastirjem naroči, da pri¬ redijo dne 30. julija t. L, na dan druge obletnice po izbruhu svetovne vojske, kar najbolj slovesno skupno sveto obhajilo otrok, darovano po namenu svetega očeta, naj bi nam molitve in prošnje nedolžnih in ponižnih, ki pre- derejo oblake (Sir. 56, 21), izprosile zaželjeni mir. O številu otrok, ki se bodo udeležili skupnega sve¬ tega obhajila, prirejenega vsled zgornjega odloka, naj go¬ spodje dušni pastirji potom kn. šk. dekanijskih uradov ne¬ mudoma semkaj poročajo. Sinite parvulos venire ad me et ne prohibueritis eos: Talium enim est regnum Dei! (Mark. 10, 14). - -o- Zgoraj napovedana slovesnost skupnega svetega ob¬ hajila otrok sedmo nedeljo po Binkoštih 30. julija 1916 se je vršila po vsej škofiji Lavantinski prav izpodbudno in kaj ganljivo. Kakor so poročali posamezni dekanijski uradi, je bila udeležba otrok zelo številna, in verniki so se solzili ob pogledu na nedolžne otročiče, ki so darovali sveto ob¬ hajilo po namenu svetega očeta za skorajšnji blagoslova polni mir. Daši so se v Mariboru pričele šolske počitnice že 15. julija, sem vendar v stolnici zgoraj imenovanega dne ob 7. uri zjutraj sam služil sveto mašo ter med njo podelil nad 300 pobožnim otrokom' ljubega Vzveličarja. Na to pa sem mladim obhajancem v kratkem nago¬ voru razložil pomen izredne svečanosti. Času primerni govor je bil priobčen v Cerkvenem zaukazniku za Lavantinsko škofijo, 1916. štev. IX. odst. 99. str. 121—125 in še pona¬ tisnjen v 1700 izvodih — darovanih malim in odraslim ver¬ nikom — pod naslovom: Aus dem Munde der Kinder hat sich der Herr Lob bereitet wegen seiner -> 856 <- Feinde, um den Feind und den Rachgierigen zu sturzen. (Ps. 8, 3). Ansprache anlaBlich der 13. Kriegs- andacht und der Kinderkommunion gehalten in der Mar- burger Kathedralkirche am 7. Sonntage nach Pfingsten den 30. Juli des Volkerkriegsjahres 1916. Marburg, 1916. 8°. Str. 17. — V 20 (izmed 24) dekanatih, iz katerih so doslej, to je, do 25. avgusta 1916 došla tozadevna poročila, je znašalo število otrok-obhajancev 29.118. LXXXV. Govor o ljubezni, prednašan v prvi sin¬ odalni seji na praznik obglavljenja sv. Janeza krstnika, dne 29. avgusta leta 1911. Deus caritas est; et qui manet in caritate, in Deo manet et Deus in eo. Bog je ljubezen; in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem. (I. Jan. 4, 16). V Gospodu ljubljeni zborovalci! rva in največja zapoved najvišjega Boga je lju¬ bezen. Vprašajočemu učitelju postave: Učenik, katera je velika zapoved v postavi, je odgovoril Jezus: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli! To je največja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sa¬ mega sebe! (Mat. 22, 35—39). In na vprašanje pismarjevo: Učenik, kaj naj sto¬ rim, da bom zadobil večno življenje, je dejal Kri¬ stus: Kaj je pisano v postavi, kako bereš? In je odgovoril: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vseh svojih moči in iz vse svoje misli; in svojega bližnjega kakor samega sebe! In mu je rekel: Prav -> 857 <- si odgovoril. To stori in boš živel! (Luk. 10, 26—28). Človek je rojen za ljubezen do Boga; in nikdar se ne more iznebiti tega čustva. Če ne ljubi Boga kot sre¬ dišča svojega življenja in vsega svojega delovanja, bo lju¬ bil to, kar se nahaja zunaj tega središča. Ako ne ljubi tega, kar je vzvišeno in nad njim postavljeno, bo ljubil to, kar je prazno in nižje od njega. Kar je takoimenovani zakon težnosti glede na premikanje zvezd, to je red ljubezni z ozirom na nravstveno stanje človekovo. V znamenitem četrtem poglavju zlatih svojih pravil zaznamenuje sv. oče Benedikt med dvainsedemdesetimi pri¬ pomočki dobrih del „kot prvi pripomoček: Gospoda Boga ljubiti iz vsega srca, iz vse duše, iz vse moči — in kot drugi pripomoček: bližnjega kakor samega sebe“. Sleherni človek ljubi nekaj. Brez ljubezni ne more ži¬ veti in ne more doseči večnega vzveličanja. Kdor ne ljubi, ostane v smrti. (I. Jan. 3, 14). Tembolj je ljubezen za duhovnika življenje. Pri delitvi svetega mašniškega posve¬ čenja izročijo škof posvečencu kazulo ali mašni plašč, re¬ koč: „Prejmi duhovniško oblačilo, ki zaznamenuje ljube¬ zen; mogočen je namreč Bog, da ti pomnoži ljubezen in popolnost!“ Duhovnik je služabnik Boga samega, in o Bogu piše sv. apostol Janez v svojem prvem listu: Bog je ljubezen; in kdor ostane v ljubezni, ostanevBogu in Bog v njem. (I. Jan. 4, 16). Toda kaj more, kaj mora katoliški duhovnik rad imeti, kaj ljubiti? O predragi sotpvariši, preimenitnih in prav veli¬ častnih predmetov ljubezni ima služabnik in pomočnik božji! O duhovniški ljubezni bom sedaj imel govor; in ta sin¬ odalni govor bodi kakor moj labodji spev. Ako me kdo ljubi, bo izpolnjeval moje besede. (Jan. 14, 23). O Marija, mati lepe ljubezni, pomagaj mi! 1. Krščansko-katoliški duhovnik naj ljubi v prvi vrsti Boga Očeta in Sina s Svetim Duhom. Kaj? Mar duhovnik ne bo ljubil svojega Stvarnika, Očeta nebeškega? ❖ 858 Stvar z naravno silo hrepeni po Stvarniku in sin po Očetu, in to se pravi ljubiti. Mar duhovnik ne bo ljubil svojega Odrešenika, Sina božjega? S sv. Petrom mora pač klicati: Gospod, ti veš, da te ljubim! (Jan. 21, 15. 16). Kaj? On ne bo ljubil svojega Posvečevalca, Svetega Duha, ki je v odličnem pomenu ljubezen? „Sveti Duh sam namreč, u piše sv. Gregorij Veliki, „je ljubezen; zato uči tudi sv. Ja¬ nez: Bog je ljubezen 11 . (Hom. 30. in Evangelia). Ljubezen božja je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil podeljen. (Rimlj. 5, 5). Bog je ljubezen; in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem. Ljubezen do Boga je čudovito plamtela v srcih svetnikov. Kako izredna moč božje ljubezni je morala napolnjevati prsi, iz katerih so privrele besede: Kdo nas bo ločil od ljubezni Kri¬ stusove? Ali nadloga ali stiska ali lakota ali nagota ali nevarnost ali preganjanje ali meč? Kakorjepisano: Zavoljo tebe smo ves dan m o r- jeni: imajo nas kakor ovce, odločene za klanje. Pri vsem tem pa zmagujemo zavoljo njega, ki nas je ljubil. Svest sem si namreč, da ne smrt ne življenje, ne angelji ne poglavarstva ne ob¬ lasti, ne sedanje ne prihodnje, ne moč, ne viso¬ kost ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. (Rimlj. 8, 35 nsl). In sv. Ignacij, za apostolom Petrom tretji škof Anti- johijske cerkve, je pisal, ko so ga zavoljo vere zvezanega peljali v Rim: „Ničesar, kar je vidnega, ne poželim, le da bi našel Jezusa Kristusa. Ogenj, križ, zverine, strtje kosti, raztrganje udov in zmletje vsega telesa, vse peklenske muke naj pridejo nad mene, samo da bo Kristus moj delež. 11 Ko ježe, obsojen k zverinam, slišal rjoveče leve, je klical: „Žito Kristusovo sem, zobovi zverin me bodo zmleli, da bom najden panis mundus, čist kruh. u O sila ljubezni, ki je na¬ polnila svetega škofa, po nedolžnem najgroznejše muke trpečega, s toliko močjo pogumnosti! -> 859 <- V glasu sv. Pavla, v glasu Ignacija Antijohijskega spoznamo glas vseh svetih služabnikov božjih, katere je plameneči ogenj božje ljubezni pripeljal do svetosti življenja, v katerih srcu je gorela ljubezen božja, ki jih je podžigala za junaška, heroiška dobra dela. Svetniki so ljubili Boga, kakor hoče on ljubljen biti: iz vsega srca, iz vse misli, iz yse duše. Kdor reče v vsem, tisti ne dopusti nobene delitve glede na druge stvari. Kaj pa mi posvečeni dušni pastirji? Posnemamo li po močeh vzvišene te vzglede? O moj Bog! Tuintam deček-pastir nemih ovc globlje in srčneje ljubi Boga, kakor pastir neumrljivih duš. Naj vendar pre¬ mišljuje takovšni dušni vodnik o besedah deviškega učenca, ki ga je Jezus do zadnjega ljubil: Kdor ne ostane v lju¬ bezni, tudi v Bogu ne ostane in Bog ne v njem. Kdor ne ljubi, ostane v smrti. (I. Jan. 3, 14). Zatorej prešini naša srca opomin Kristusov: Ostanite v moji ljubezni! (Jan. 15, 9). Ogenj sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, kakor da se vname? (Luk. 12, 49). Edina ljubezen je, ki nas izpreobrača k Bogu, pre- obličuje v Boga, približuje Bogu, druži z Bogom, nas osre¬ čuje tukaj v milosti in tamkaj v slavi. Ljubezen edina je steza Boga do ljudi in steza ljudi do Boga: in prebivališča Bog ne more imeti tam, kjer ni ljubezni. Če torej imamo ljubezen, imamo Boga, ker Bog je ljubezen. Ljubezni moč je, ki pripelje dušo od zemlje do jasnih nebeških višin. Ljubezen sama je življenje duše, je njeno svatovsko oblačilo in njena popolnost, in v njej je zapopadena vsa postava in so zapopadeni vsi preroki in je zapopadena vsaka za¬ poved Gospodova. 2. Duhovnik, ki ljubi presveto Trojico iz vse moči, tisti ljubi tudi njeno božjo ustanovo: eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev, nezmotljivo ozna- njevalko božjega razodetja, nezmotljivo ohranjevalko pisane in izročene besede božje. Kdor ljubi Očeta nebeškega, tisti mora ljubiti mater Cerkev. Kdor Cerkve nima za mater in je ne ljubi, tudi nima Boga za Očeta ter ga ne ljubi. Kdor ljubi Jezusa Kristusa, Sina božjega, tisti mora ljubiti njegovo -> 860 nevesto, sveto Cerkev. Kristus je ljubil Cerkev, uči in naglasa sv. Pavel, in je dal sam sebe za njo, da bi jo posvetil . . da bi napravil sam sebi častito Cerkev, ki nima ne madeža ne gube ne česar drugega takšnega, marveč, da jesvetainneoma- dežana. (Efež. 5, 25—27). Kdor ljubi Svetega Duha, ta mora ljubiti Cerkev, ustanovljeno za deljenje milosti, za opravičenje človeškega rodu in za posvečenje, kar vse pri¬ haja od Svetega Duha. Duhovnik, ki resnično ljubi sveto Cerkev, ljubi njene vzveličavne nauke, ljubi njene božje zakramente in njene zakramentalije, njene svete obrede in ceremonije: on izpol¬ njuje njene postave in zapovedi. Izpolnjenje postave je ljubezen. (Rimlj. 13, 10). On brani njene pravice in posesti, visoko ceni njene naprave, redove, družbe, misijone, pobožne vaje. Isti čuti in misli in dela s Cerkvijo. Cerkvenega duha kaže v besedi in dejanju, dobro vedoč, da ravno odtod prihajajo pogubne posledice tudi med ljud¬ stvo glede na katoliško življenje in na pokorščino, dolžno sveti Stolici v stvareh, tičočih se vlade in reda, ker more¬ biti oslabljeni cerkveni duh nima več njemu sicer lastnega vpliva. Duhovnik, goreč ljubitelj Cerkve, skrbno straži in bedeč varuje ovčice pred grabljivimi volkovi tam, kjer se vpije proč od Rima. Duhovnik, vnet od ognja ljubezni do svoje matere Cerkve, časti in spoštuje svetega očeta, kraljestvo božje na zemlji vladajočega rimskega papeža; spoštljivo in vdano govori o svetem očetu, rad se ravna po njihovih željah ter je pokoren njihovim poveljem. Besede sv. Hieronima do papeža Damaza rabi sam v resnici: „Jaz ne sledim za ni¬ komer drugim kot prvakom kakor le za Kristusom, jaz se tvoji Svetosti, to je, stolici sv. Petra v edinosti pridružujem, jaz vem, da je na to skalo zidana Cerkev; kdorkoli s teboj ne zbira, tisti raztresal Dober duhovnik ne presoja ne¬ spoštljivo delovanja svetega očeta bodi že v katerihkoli rečeh. Znano mu je namreč in dobro ve, da stojijo papež na visokem vidiku, odkoder morejo bolje in natanje opa- 861 <- zovati vzroke in pogoje raznih stvari, kakor zamore to on sam ali zamoreš ti, dragi prijatelj, ali morem jaz z motnim očesom. 3. Duhovnik Lavantinec, plameneč ljubezni do vesoljne Cerkve, ljubi tudi njen del, to je, cerkev ali škofijo Lavantinsko. Vsled ljubezni, ki gori v njegovem srcu do domače škofije, hvali in podpira vse dobro v njej, so¬ vraži in odvrača pa od nje vsakatero zlo. On ljubi duhovne vaje, ki so med drugimi pripravnimi pripomočki za ohrani¬ tev in pomnožitev mašniške milosti prvi pripomoček, čigar korist sem že dosti in prezadosti hvalil na naših sinodah. Takovšen duhovnik pospešuje po močeh vse dobre naprave v škofiji, svete misijone, pobožne bratovščine, zveze in družbe. Posebno ljubezen goji do duhovšnice in do di¬ jaškega semenišča. Kar najbolj mu je pri srcu skrb za po¬ množitev števila dobrih duhovnikov; zato vzgaja in pod- učuje pobožne mladeniče in daje izšolanim dijakom in bogoslovcem lep vzgled, jih navdušuje za vzvišeni in sveti poklic, nikakor pa jih ne odvrača od njega. Neki duhovnik je pred dijaki nespodobno govoril, jih celo k počutnosti izpodbujal, rekoč: „Osculemini puellam — bila je sestra nekega gimnazijca — jaz sem kot dijak tako delal.“ Nobe¬ den teh mladeničev ni vstopil v duhovski stan, čeprav so bili nekateri prej namenjeni, posvetiti se Bogu. O nepo¬ pravljivo pohujšanje! Vrl duhovnik skrbi za duhovnika na¬ slednika. Kdo izmed nas ni postal duhovnik vsled posre¬ dovanja pobožnega duhovnika, vsled opomina gorečega izpovednika, vsled sodelovanja modrega in izkušenega ka¬ teheta? Na čudovit način je nastal ter se pomnožil tudi sveti zbor apostolov. „Sv. Janez krstnik je pokazal dvema izmed svojih učencev mimogredočega Jezusa, rekoč: Glej, Jagnje božje! In slišala sta ga oba učenca govoriti in sta šla za Jezusom. Jezus pa se je ozrl, in ko ju je videl za seboj iti, jima je rekel: Kaj iščeta? Ona sta mu rekla: Rabbi, kar se prestavljeno pravi Učenik, kje stanuješ? Njima reče: Pridita in poglejta! Sta prišla in videla, kje stanuje, in sta pri njem ostala tisti dan. Bilo pa je okoli desete ure. Bil pa je Andrej, brat Simona Petra, eden izmed dveh, ki sta bila od Janeza slišala in sta šla za njim.“ Drugi pa je bil Janez sam, ki nam pripoveduje o tem poduka polnem početku apostolskega zbora. „Andrej najde najprej svojega brata Simona in mu reče: Našli smo Mesija, kar je prestavljeno Kristus. In ga je pripeljal k Jezusu. Ko ga je pa Jezus pogledal, je rekel: Ti si Simon, sin Jonov, ti boš imenovan Kefas, kar je pre¬ stavljeno Peter.“ Potem je našel Jezus Filipa iz Betzajde in mu je rekel: Hodi za menoj! „FiIip najde Natanaela in mu reče: Njega, o katerem je pisal Mozes v postavi in preroki, smo našli, Jezusa, sina Jožefovega iz Nazareta. In Natanael mu je rekel: More li iz Nazareta kaj dobrega biti? Filip mu reče »Pridi in poglej! Videl je Jezus k sebi priti Natanaela in je rekel o njem: Glej, pravi Izraelit, v katerem ni zvijače. Natanael mu reče: Odkod me poznaš? Jezus je odgovoril in mu rekel: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod figovim drevesom, sem te videl. Natanael mu je odgovoril in rekel: Učenik, ti si Sin božji, ti si Kralj izra¬ elski! Jezus je odgovoril ter mu rekel: Ker sem ti rekel: Videl sem te pod figovim drevesom, veruješ; še kaj večjega kakor to boš videl. 11 (Jan. 1, 35 — 50). Na podoben način morate tudi vi voditi mladeniče k Jezusu ter tako izpopol¬ njevati in pomnoževati število dobrih duhovnikov Lavan¬ tinskih. Duhovnik, lastne škofije častilec, ljubi njenega krmarja ali škofa-nadpastirja. Da pa se ne bo zdelo, kakor da bi hotel tukaj govoriti v svojo lastno korist, preidem to po¬ glavje z edino naslednjo opazko. Ljubezni jaz ne terjam; toda slednji duhovnik v škofiji vsaj naj spoštuje svojega nadpastirja — če ga pa ljubi, tem srečnejši bo — kakor je slovesno obljubil pri posvečenju v mašnika. „ Katerikoli so božji in Jezusa Kristusa,“ tako je pisal sv. Ignacij Antio¬ hijski Tralijanom in Magnezijanom, „tisti držijo s škofom. Ako ste škofu podložni kakor Jezusu Kristusu, se mi do- zdevlje, da živite ne po človeški, marveč po Jezusu Kristusu. 863 <- V čast tistemu, ki nas ljubi, se spodobi, da smo pokorni brez vse hinavščine, ker ne le svojega vidnega škofa pre- variš, marveč nevidnega hočeš prekaniti. 11 Splošno znan je tudi izrek Ignacijev: „Duhovniki se morajo strinjati s svo¬ jim škofom, kakor se med seboj skladajo ubrane strune na citrah. 11 Vestno je treba izpolnjevati tisto, kar je s toliko resnobo nekdaj sv. Ambrozij zapovedal svojim duhovnikom: „Skof in duhovniki naj bodo med seboj zedinjeni ne z za¬ vozlanimi vrvmi nezvestobe, marveč z vezmi zvestobe. 11 Vrhutega Bog varuj, da bi se svetovalci in poročevalci mo¬ jega konzistorija v pridoposlanih vlogah žalili ali celo v brezimnih pismih smešili s pikrimi opazkami. Mi vsi želimo in se po svojih močeh trudimo, storiti vsem sobratom samole dobro, da, kar je najboljše. Sploh godrnjajo in se pritožujejo tisti, ki ne uvidijo vzrokov za ukrepe predstoj¬ nikov, in navadno zmerjajo tisti, ki se jim ne izpolnijo brž njihove želje in terjatve. Takšni zabavljivci iščejo, kar je njihovega, ne pa kar je Jezusa Kristusa. (Filiplj. 2, 21). Tega ne pravim, da bi vas sramotil, prise¬ gam s sv. Pavlom, temveč opominjam vas kakor svoje predrage sinove. (I. Kor. 4, 14). Duhovnik, užgan od plamena ljubezni do škofije, ljubi vse tovariše sodelavce v vinogradu Gospodovem. Dobro umeje opomin kneza apostolov, sv. Petra: Poslednjič pa bodite vsi ene misli, usmiljeni, bratoljubni, milosrčni, krotki, ponižni: ne povračujte hudega za hudo, ne kletve zakletev, temveč narobe, bla¬ goslavljajte, ker ste v to poklicani, da blagoslov v delež dobite. Kdor.namreč hoče življenje lju¬ biti in videti dobre dni, naj brzda svoj jezik od hudega, in njegova usta naj ne govore zvijače. Naj se ogiblje hudega in naj dela dobro; naj išče mir in naj se ga drži! (I. Petr. 3, 8—11). Ljubitelj so¬ bratov skrbi za dobro ime svojih bratov; njihove pregreške same pokriva s plaščem bratovske ljubezni, ki pa veleva tudi bratsko posvaritev; ta namreč ni le nasvet — evan¬ geljske svete štejemo le tri — temveč je ostra zapoved. -> 864 Ako posvariš sobrata, rešiš njegovo dušo; ako gane posvariš, mu jo pogubiš morebiti na večno. Preljubi v Kri¬ stusu! Opominjajmo in svarimo drug drugega; osebam svetnega stanu pa nikar ne pripovedujmo kaj slabega o sotovariših! O koliko pohujšanje za posvetnjake, če duhov¬ nik nastopi zoper duhovnika! Zunanjim osebam govorimo le o dobrih lastnostih svojega sobrata ter prizanašajmo njegovi časti in njegovemu dobremu imenu! Proti nam sa¬ mim veljaj pravična in ostra sodba: ako bi sami sebe sodili, bi ne bili sojeni (I. Kor. 11, 31); naproti svetu veljaj molk ali pa opravičba in hvala sobrata! Ako kdo reče: Ljubim Boga, in sovraži svojega brata, je lažni k. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ka¬ terega vidi, kako more ljubiti Boga, katerega ne vidi? In to zapoved imamo od Boga, da, kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata. (I. Jan. 4, 20. 21). Novo zapoved vam dam, da seljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi lju¬ bite med seboj. V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med seboj. (Jan. 13, 34. 35). Primerno temu predmetu pripomni sv. Ja¬ kob: Ne obrekujte drug drugega, bratje! Kdor obrekuje brata ali kdor sodi svojega brata, go¬ vori postavi nasproti in sodi postavo. Ako pa sodiš postavo, nisi izpolnjevalec, marveč sod¬ nik postave. Eden je Postavodajalec in Sodnik, ki more pogubiti in oteti. Kdo si pa ti, ki sodiš bližnjega? (Jak. 4, 11—13). Pred vsem torej imejte vedno ljubezen med seboj; ljubezen pokrijeobil- nost grehov. (I. Petr. 4, 8). 4. Duhovnik, od ljubezni do škofije vnet, ljubi tudi del škofije, to je kraj, kjer živi in izvršuje pa¬ stirsko službo— torej dekan dekanijo, župnik župnijo, kaplan odkazano mu mesto in tako dalje. Iz ljubezni skrbi dušni pastir za blagor svoje črede. Napenja se z vsemi močmi, da bi zares krščansko življenje med ovčicami rastlo, zelenelo in cvetelo. Da bi dosegel svoj sveti namen, upo- -? 865 * rablja vse vzveličavne pripomočke pastirovanja. Ljubezen izkazuje vernikom obojnega spola, vsake starosti, slehernega stanu in poklica. Ljubi dečke in deklice, mladeniče in mla¬ denke, može in žene, starčke in starke. On hodi vun na ceste in oznanjuje: To vedite, da se je približalo božje kraljestvo! (Luk. 10, 10. 11). Stopa na Areopag, pred zbor veljakov, da bi pridobil izobražence in učenjake za znanega Boga. Z božjim Učenikom vzdihuje: Množica se mi smili (Mark. 8, 2) in temu primerno deluje. Ne va¬ ruje le ovc, ki so zbrane, marveč vrača tudi porazgubljene. On hoče, da bi bili vsi ljudje vzveličani in dabi prišli k spoznanju resnice. (I. Tim. 2, 4). Vsem po¬ stane vse, da bi vse vzveličal. (I. Kor. 9, 22). Vsem daje vzgled v besedi, v obnašanju, v ljubezni, v veri, v čistosti (I. Tim. 4, 12) — prepričan, da beseda miče, vzgled pa vleče, da je močnejši glas dejanja, kakor glas jezika. On mnogo moli za ljudstvo, kakor drugi Jere¬ mija, o katerem izpričuje sveto Pismo: Ta je ljubitelj bratov in izraelskega ljudstva, ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto — Jere¬ mija, prerok božji. (II. Mak. 15, 14). Ker je ljubezen močna kakor smrt, zategadelj se dober pastir v izvrševanju svojih dolžnosti ne ustraši neprilik in težav, nasprotstev in napadov, da pokaže ljubezen do svoje črede. Ljubezen ga izpodbuja, da neprenehoma veliko dela in veliko trpi. „ Ljubezen izvršuje velika dela,“ pravi sv. Tomaž Akvinec, „ter jih šteje za majhne; dela mnogo, ter meni da je malo.“ Njegova ljubezen zida nevidne tempelje, ki so neumrjoče duše, in olepšuje vidna svetišča, cerkve božje, da so prijetna prebivališča Gospodova. V svoji ljubezni je podoben egiptovskemu Jožefu, ki je odpustil ljube brate ter jim je pri odhodu naročil: Nikar se ne jezite na potu (I. Moz. 45, 24), to je, ne pričkajte in ne prepirajte se med seboj na potovanju! On je drugi sv. Janez od sv. Fakunda, čigar god se slavi dne 12. junija in ki je v pridigah in v zasebnih pogovorih srca somešča¬ nov blažil ter tako mestu vrnil mir. Bil je obdarovan z 55 * 866 <- milostjo, spravljati razdvojene. Zatorej se glasi cerkvena molitev na njegov praznik: „0 Bog, začetnik miru in lju¬ bitelj ljubezni, ki si blaženega Janeza, svojega spozna- valca, obdaroval s čudovitim darom, spravljati razdvojene, po njegovih zasluženjih in na njegovo prošnjo nam podeli, da utrjeni v tvoji ljubezni, po nobenih izkušnjavah ne bomo od tebe ločeni. 11 In kako se obnašajo nekateri dušni pastirji? Venomer se pričkajo, neprenehoma se pre¬ pirajo, neprestano se drug z drugim borijo, vedno se tožu- jejo tako, da se v župniji vršijo brez konca in kraja pre¬ piri, zmerjanja, zdražbe, sovraštva, da, tudi tožbe pred sod¬ nijami. Služabnik božji pa se ne sme prepirati, ampak mora biti krotek do vseh, poduči j iv, po¬ trpežljiv. (II. Tim. 2, 24). Duhovnik, ljubezni do neumrjočih duš poln, ima skrb za to, da ga pokličejo k umirajočim, preden je poslednja otrpnelost čutov umirajočemu do skrajnosti oslabila zavest tako, da se bolnik loči odtod pokrepčan s Kristusovim telesom, ki je edina popotnica v nebeško domovino. On si na vso moč prizadevlje, da se vobče izpolnjuje zapoved prave ljubezni in da se nevarno bolnim čimprej podelijo tako mogočni pripomočki v dosego boljšega življenja. In kateri so sadovi in uspehi takovšnega pastirovanja? Cerkev, lepa in očesu prijetna, je od vernikov neprenehoma obiskovana, izpovednice so od izpokornih izpovedencev vedno oblegane, k sveti obhajilni mizi obhajanci skoraj vsak dan pristopajo, okrog pridižnice se poslušalci radi v mnogem številu zbirajo. Solarji, učenci in učenke, z veseljem prihajajo v šolo, se tam čudovito lepo vedejo in pridno učijo. Trikrat in štirikrat so srečni, ako zaslišijo od ljube¬ čega in ljubljenega kateheta kakšno besedico pohvale. Lju¬ bezen rodi ljubezen. Duhovnik, ki ljubi, je ljubljen. Vzgledi takovšnih duhovnikov Lavantinskih so vam znani iz starejših in novejših dni. Kdo ne pozna n. pr. Gregorija Pevica, Andreja Lenarčiča, Jožefa Rozmana, tega modrosti polnega in vednega spomina in posnemanja vrednega moža? 5. Prijeten predmet duhovnikove ljubezni je do m o- -> 867 <- vina, ožja in širja. Jaz ljubim sladka svoja rodna tla ali svojo skromno hišo očetovsko; in jaz ljubim Avstrijo, ki je mojih škofljanov domovina. Kakor jaz, enako tudi vi, tovariši predragi, odkritosrčno ljubite Avstrijo, slavno in nam celo potrebno Avstrijo. Le Avstrija je naša domovina. Kdor zares ljubi drago domovino, tisti moli za njo, kakor je Esthera prosila za svoje ljudstvo in za svojo domovino (Esth. 15, 1); on ljubi ljudstvo in ga z mislijo, z besedo in z dejanjem vodi k dobremu ter ga odvrača od hudega; ohranjuje mu živo vero, ki je za domovino trdnejša podlaga, kakor so njeni hribi in griči; varuje mu krščansko bogoljubnost, ki lepše krasi domovino, kakor pi¬ sani travniki in rodovitna polja; on pobožno ljudstvo navaja modro k delu, ki je balzam krvi. Domoljub opominja narod k molitvi, ki ga povzdiguje in blaži. Neizprijena ljudstva so molila. Titus Livius pripoveduje, kako so Rimljani, še ne¬ pokvarjeni, bogove povpraševali za svet, k njim pošiljali molitve v vseh važnih zadevah. V našem času se molitev preveč zanemarja. Vendar, o moč, o vrednost molitve! Kri¬ stus je molil in je svet odrešil. Apostoli so molili in so svet izpreobrnili. Mučenci so molili in so zmagali. Device so molile in so si ohranile nedolžnost. Svetniki so molili in so tem gorečneje molili, čim svetejši so postajali. Pravi domoljub napeljuje družine h krščanskemu živ¬ ljenju. Kakršna familija ali družina, takovšna župnija, občina, dežela, država. So ljudje, ki hočejo družino uničiti, z raz¬ jedajočim strupom jo pogubiti. Nahajajo se že kraji, kjer štejejo več razporok kakor nerazrušenih zakonov. O groza! Župnijski dom bodi tako. urejen, da v njem zapoveduje čednost, da v njem kraljuje strah božji. Strah božji je začetek ljubezni, uči modri Siracid. (Sir. 25, 16). Duhovnik, poln ljubezni do domovine, iz srca ljubi očeta domovine. S tem čustvom se sicer ne hvali; pa če je treba, žrtvuje svoje življenje in prelije svojo kri za cesarja-jubilarja, ki je storil toliko dobrega v korist sveti Cerkvi, vobče v Avstriji in zlasti še v škofiji Lavantinski. Ljubitelj vladarja časti tudi njegove namestnike s tem, da 55 * ¥ -> 868 c— vljudno in ne žaljivo, bodisi ustno bodisi pismeno, občuje z javnimi uradi ter izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti. Svoje in cerkvene pravice brani srčno in mirno, ne pa drzno in nasilno. Domovine ljubitelj in njen plemenit častilec izvršuje krščansko-katoliško, ne pa novodobno brezbožno in brez¬ domovinsko politiko. Božji Vzveličar je vsled ljubezni do svoje svete dežele ostal v njej, je delal za njo, je izpolnje¬ val njene postave in se je držal njenih dobrih navad, je učil svoje rojake dajati, kar je cesarjevega, cesarju, in kar je božjega, Bogu; on jih je ljubil do smrti tako, da je mogel reči: Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo živ¬ ljenje da za svoje prijatelje. (Jan. 15, 13). Naš Go¬ spod in Odrešenik je ljubil Izraelsko ljudstvo, ni pa sovražil drugih narodov, za katere je enako pretrpel smrt, tudi ni stavil narodnosti nad vero. Kaj namreč pomaga člo¬ veku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? (Mat. 16, 26). — O ravnanju duhovnikov glede na politične zadeve so določile kaj vzveličavna navodila naše sinode, zlasti sinodi leta 1896 in 1900. Enako je solnograški pro¬ vincialni koncilj izdal o tej težavni stvari leta 1906 koristne postave. 1 Na pravkar omenjene sinodalne določbe vas hočem s tem zopet opomniti, da se zvesto in vestno po njih ravnate. 6. Vzvišeni predmet duhovniške ljubezni je ljubezen do svetih in drugih ved. Leon XIII. so pogosto pripo¬ ročali duhovništvu proučevanje raznovrstnih znanosti: razen teološke vede gojenje modroslovja, prirodoslovja, pravo- slovja, lepih umetnosti, književnosti, stavbarstva. „ Dobro veš“, tako so pisali v listu, poslanem dne 20. maja 1885 kardinalu Parocchiju, „da smo mnogokrat in ne brez vzroka poudarjali, češ, da je treba z največjo vnemo in marljivostjo delati na to, da se bo duhovščina od dne do dne bolj od¬ likovala po znanju raznih ved. To postaje tem bolj potrebno vsled časovnih razmer; zato namreč, ker pri tolikem na¬ predku duhov in pri tako vneti občni ukaželjnosti duhov- 1 Acta et constitutiones Concilii provinciae Salisburgensis anno Domini 1906 celebrati. Salisburgi, 1910. Str. 200. -> 869 <- ščina nikakor ne bi mogla opravljati svoje službe in svojih dolžnosti s tisto veljavo in koristjo, kakor se spodobi, ako bi odliko učenosti, ki se tako zelo terja od drugih, sama zanemarjala/ Ker se skrb za izobrazbo duhovščine šteje med prve dolžnosti škofove, kakor so opominjali Leon XIII. avstrijske škofe: „Enako imej skrb za poduk in izobrazbo duhovščine, v primeri s katero za škofa nobena druga skrb ni večja in obilnejša, v posvetovanjih svoje mesto“ (pismo z dne 3. marca 1891), zato sem jaz na prvi, leta 1896 skli¬ cani sinodi pred vsem priobčil prekoristne odloke glede na gojenje svete vede. — Pregovor je: Vzemi solncu svetlobo in duhovniku učenost, enaka si bot a. Solnce brez luči in toplote bi bilo temno in mrzlo oblo, ki bi oviralo druga telesa, da bi se ne mogla gibati. Ta- kovšnemu mračnemu in mrzlemu bitju se more primerjati neveden, neučen, neizobražen duhovnik. Kaj čudo, če mu je napovedana strašna kazen: Ker si ti zavrgel zna¬ nost, bom tudi jaz tebe zavrgel, da mi ne boš opravljal duhovske službe. (Os. 4, 6). Preljubi zborovalci! Mi imamo znanstven četrtletni list, ki že skozi 14 let obdeluje bogoslovne vede. Podpi¬ rajte ga denarno in duševno, da ne bo kedaj prenehal iz¬ hajati ! Naša škofija ne pogreša talentov, ne srebrnih ne duševnih. Ti naj se podajo na znanstveno bojno polje ter se naj bojujejo z ostrim mečem pisateljskega peresa. Po petin¬ dvajsetih letih, koliko gradiva bo nakopičenega v teh zvez¬ kih, in kolika čast in korist bo to za vso škofijo! V Avstriji slovita dve škofiji zaradi izborno vrlega duhovništva. V obeh izhajata že skozi več let znanstvena lista — v eni pod na¬ slovom Theologisch-praktische Quartalschrift (64. letnik), v drugi Priester-Konferenz-Blatt (23. letnik). 7. Končno pridostavim naštetim predmetom ljubezni še pobožnost, ki je za vse koristna ter ima ob¬ ljubo sedanjega in prihodnjega življenja. (I. Tim. 4, 8). O tem poglavju bi bil moral že prej govoriti, pa zadnje mesto je tudi imenitno, in število sedmo je sveto število. 870 Pobožen duhovnik ljubi molitev, premišljevanje, po¬ gostno izpoved, bogoslužna opravila, izpraševanje vesti, pobožno branje. On slavi Marijo, mater lepe ljubezni, kra¬ ljico apostolov in mater duhovnikov, on se zateka k sve¬ temu Jožefu, očetu duhovnikov, časti svojega angelja variha, posnema svojega krstnega in birmskega patrona ter ceni patrona ali patrono tiste cerkve, pri kateri služi. Poslužuje se vseh pripomočkov, ki vodijo k pobožnosti, med katerimi ni brez uspeha branje nabožnih listov. Pri nas goji pobož¬ nost že deset let list, ki slove „Glasnik najsvetejših src“. Berite, razširjajte in podpirajte ga kar najskrbneje! Ljubezen do pobožne molitve pridobiva duhovniku stanovitnost v dobrih delih, brez katere bi mu nič ne bilo v korist. Kaj je pomagala Judežu Iškarjotu milost apostol- stva brez stanovitnosti v dobrem? O kako grozen je bil njegov konec! In Arius, Macedonius, Nestorius, Photius, najučenejši mož svoje dobe, kar izpričuje njegovo delo „Bibliotheca“, potem Mihael Caerularius, Wiclif, Hus, Luther — niso li bili duhovniki, pa so postali krivoverci, razkolniki, odpadniki, ter so vsekali človeškemu rodu rane, ki še ske¬ lijo in bodo skelele. Njim podobni duhovniki se nahajajo tudi še v naših dnevih. Neki duhovnik, profesor veronauka v Saazu na Češkem, je spisal raznovrstna znanstvena dela in je pozneje zapustil Cerkev, rekoč, da kot katoliški du¬ hovnik že dalj časa nič ni molil. Vsem znani jezuit je pri¬ občeval hvalevredne razprave v katoliških listih, potem pa je odpadel ter začel najgrje napadati in še dozdaj napada sveto Cerkev, njenega poglavarja, njeno duhovništvo, njene naredbe. Žensko, ki jo je iskal, je našel. O nesrečen, o pre- nesrečen človek! In obžalovanja vredni modernisti, ki so odrekli pokorščino svetemu očetu! Papež Pij X. so se raz¬ jokali nad duhovniki, tako se mi je poročalo, kakor se je razsolzil Kristus nad mestom Jeruzalemskim in sv. Pavel nad sovražniki križa Kristusovega, katerih konec je po¬ guba, katerih Bog je trebuh in hvala v njih sramoti, kateri ljubijo pozemeljsko. (Filiplj. 3, 18. 19). Zatorej prosimo, bratje predragi, vsemogočnega Boga, 871 <- da nam podeli milost stanovitnosti v dobrih delih. Te mi¬ losti po nauku sv. Alfonza Liguorija ne prejmemo v dar, kakor druge milosti. In vendar nam je neizogibno potrebna. Kdor vztraja do konca, tisti bo vzveličan. (Mat. 10, 22). Držite, kar imate, da vam nihče ne vzame vaših vencev! (Skr. razod. 3, 11). In Bog miru in ljubezni bo z vami. (II. Kor. 12, 11). V Kristusu predragi zborovalci! nekaterih misijonskih hišah je navada, ki močno gane srca. Kadar se mladi misijonarji odpravljajo na pot v daljne dežele, tedaj se zbero vsi v cerkvi misijonskega zavoda. Sleherni pride z brevirjem pod pazduho, s križem v levici in s popotno palico v desnici. Zbranim se zapoje evangelj: Pojdite po vsem svetu, oznanjujte evangelj vsem stvarem... Pridodajo se besede iz Izaija preroka: Kako krasne so na gorah noge njega, ki oznanjuje in pridiguje mir, ki oznanjuje dobro, pridiguje vzveličanje! (Iz. 52, 7). Pri teh besedah misijonarji vstanejo. Zdaj poljubijo pred¬ stojnik in učeniki oznanjevalcem evangelja lepe noge; na to misijonarji nemudoma odpotujejo. Podoben zbor se vrši zdaj v tej le cerkvi duhovskega semenišča. Oznanjevalci evangelja stojijo tukaj. Kmalu bom jih razposlal črez hribe in doline, da bodo pridigovali vzve¬ ličanje, oznanjevali mir, ki nam je tako zelo potreben. Jaz, vaš predstojnik, bi vam poljubil noge, mi verjamete li? Vsako leto na veliki četrtek rad poljubim noge dvanajsterim starčkom, tako imenovanim apostolom. Tem rajši bi po¬ ljubil noge duhovnikom, resničnim poslancem božjim. Sa- mole ene noge bi ne poljubil. Noge, ki leta post mulierem. Takšna noga ni lepa, marveč je grda, ni ljubezni vredna, marveč je ostudna, ker ne oznanjuje vzveličanja, ampak je znamenje pogubljenja. Zatorej je vredna prokletstva. Če bi moral poljubiti takovšno nogo, bi se zgrudil od groze. Če bote težje verjeli, da bi vam hotel poljubiti vaše noge, bote pa laglje verjeli, da bi vam poljubil roko. Ven- ^ 872 dar roke, quae ancillam amplectitur, bi ne poljubil; prej bi padel od studa v nezavest. V drugi sinodalni seji, ki smo jo imeli dne 26. meseca avgusta 1903, sem se vam tako- rekoč vrgel k nogam ter vas na kolenih prosil: Odpustite in izženite osebe, ki vas zapeljujejo! Zdaj pa bi podal sle¬ hernemu izmed vas svojo desno roko ter bi vsakaterega desnico držal tako dolgo v roki, dokler bi mi na vprašanje: Prijatelj, boš li ostal neomadeževan duhovnik, ne odgovoril: Bom ostal; in potem bi ga poljubil ter bi blagoslovil nje¬ govo roko. Na pročelju vhoda v neki samostan je brati napis: Patet porta sed magis cor. Odprta so vrata, pa širje odprto je srce. To velja nedvomno o presvetem srcu Jezusovem, ki se kliče žareče ognjišče ljubezni, in o prečistem srcu Marijinem, ki se časti kot srce, plameneče od ognja božje ljubezni. Obojnemu presladkemu Srcu se bomo h koncu sinode posvetili in izročili. Vendar pa se upam tudi jaz trditi: Porta domus meae patet sed magis cor. Vrata moje hiše so odprta, pa širje odprto je moje srce. Želel bi, da bi se po smrti našli v moje srce vtisnjeni besedi: Arno Lavantinenses — Ljubim Lavantince. Bolj v letih smo več ali manj že vsi, mezzo del cam- min di nostra vita, s katerimi besedami začenja pesnitev „Divina Comedia“, sredina pota našega življenja je že davno mimo; vendar 1’Amor, che muove il sole e Paltre stelle, s katerimi besedami končuje „ Divina Comedia 11 — ljubezen, ki giblje solnce in druge zvezde, je zmeraj v nas plamtela, žarela in bo gorela, ljubezen do Ljubezni same, do svete Cerkve in do njene varihinje Marije. Bog je ljubezen; in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem. (Jan. 14, 16). Hodite vljubezni, kakor je ljubil Kristus nas! (Efež. 5, 2). Zdaj pa ostanejo vera, upanje, 1 jubezen: to troje; največja med temi pa je ljubezen. (I. Kor. 13, 13). Amen. Vekomaj amen. ^ 873 s- Sklep. a inis autem praecepti est caritas de corde puro et conscientia bona et fide non ficta. Cilj in konec pa zapovedi je ljubezen iz čistega srca in dobre vesti in nehlinjene vere. (I. Tim. 1, 5). Z ozirom na ta Pavlov izrek končaj drugo knjigo nadpastirskih listov govor o ljubezni, ki sem ga imel v prvi slovesni seji pete škofijske sinode 1 v Gospodovem letu 1911. Govoril sem ga latinski, ali pozneje je bil po¬ slovenjen ter posebej izdan v ličnem zvezku, okrašenim z nežnima podobama presvetega srca Jezusovega in preči- stega srca Marijinega. 2 Mična knjižica se je dobro prikupila vsem, ki so jo v roke dobili in brali. Kmalu je bila razpečana; ali sino¬ dalni govor o ljubezni se je še vnaprej zahteval in na¬ ročal. Nedavno je došla naročba na izvirnik in obenem še na slovenski in nemški prevod, kateri poslednji pa se ni priredil in oskrbel. Da ustrežem mnogoterim terjatvam, dam tukaj vnovič natisniti zaželjeni govor ter zanesljivo upam, da bo ta ponatis najprimerneje završil obširne bukve. V vpeljavi pričujočega zbornika sem obljubil, da mu bom pridostavil nekaj krajših in daljših spisov, ki sem jih priobčil v svojih mlajših letih in ki bi utegnili še danes koristiti ljubim duhovnikom in drugim posvetnikom. Kdo naprimer ne bere vedno rad o krasoti in vznesenosti, o globokosti in visokosti svetega Pisma? Ali kdo ne premi¬ šljuje z veseljem in z naobračbo vzorno življenje in uspešno delovanje glasovitega irskega patriota Daniela 0’Connell? 1 Operationes et constitutiones Synodi dioecesanae Lavantinae anno 1911 congregatae. Marburgi, 1912. Str. 137—152. ‘‘ Naj večja pa je ljubezen. Govor prevzvišenega in pre- milostljivega gospoda Dr. Mihaela Napotnik, knezoškofa Lavantinskega, prednašan v prvi sinodalni seji na praznik obglavljenja sv. Janeza krst- nika, dne 29. avgusta leta 1911. V Mariboru, 1914. 8°. strani 26. Toda storjene obljube ne morem izpolniti zavoljo raz¬ nih težav in ovir v sedanjih prežalostnih časih. Tiskarna pogreša papirja, pogreša stavcev in še drugih delavcev, tako da bi se dotisek cele zbirke predaleč zavlekel, ako bi hotel dano obljubo izvršiti. Potem treba še pripomniti to. Prva knjiga nadpastirskih poslanic šteje z zgodovinskim prinosom vred le 786 strani. Ta le druga pa je že narastla skoraj do 900 strani ter bi postala nepriročna ker prede¬ bela, ko bi ji še pridejal nameravane sestavke, izmed katerih so posamezni zelo obsežni. Iz teh vzrokov in še drugih razlogov opustim njihov ponatis ter ga odložim na vese¬ lejše čase, ga prihranim za jasnejša vremena. K ponatisu govora o ljubezni me je pa zlasti nagnil očetovski opomin sedanjega papeža Benedikta XV. do ško¬ fov, da se naj trudijo in trudijo, da bo ljubezen Jezusa Kristusa zopet zavladala v človeških srcih. Našega svetega očeta poglavitno prizadevanje meri na to in je takorekoč znak Njihovega pontifikata, da vodijo vse k ljubezni Jezusa Kristusa. „Videtis, venerabiles Fratres, quam ne- cesse sit, omni studio eniti, ut lesu Christi caritas rursus in hominibus dominetur! Hoc certe semper nobis propositum habituri sumus: velut proprium No- stri Pontificatus opus. Hoc ipsum studete vos, hor- tamur!“ „Glejte, častiti bratje,“ tako so pisali Njih Svetost v prvi svoji krasni okrožnici na god vseh svetnikov 1. no¬ vembra 1914 vsem škofom katoliškega sveta, „kako po¬ trebno je, z vso gorečnostjo se truditi, da bo ljubezen Jezusa Kristusa zopet zavladala v človeških srcih! To hočemo Mi gotovo vedno imeti pred očmi kot poglavitno nalogo svojega papeštva; prav na to delajte tudi vi, to je Naš opomin! Ne nehajmo ljudem v spomin klicati in v dejanju izvrševati nauk Jane¬ zov: Ljubimo se med seboj! Dobre in vsega priporo¬ čila vredne so nedvomno dobrodelne naprave, na katerih je tako bogata sedanja doba; toda še le tedaj, če kaj pripo¬ morejo k pomnoženju prave ljubezni do Boga in do bližnjega, so v resnici koristne; ako k temu ničesar ne pripomorejo, tedaj nič ne veljajo: Zakaj kdor ne ljubi, ostane v smrti. 111 Ves pomen in namen predležeče, z nedopovednim trudom in naporom priskrbljene knjige, ki jo spremljaj na vseh njenih potih blagoslov božji, je izražen v apostolskem pozdravu Pavlovem: Pax fratribus et caritas cum fide a Deo! Mir bratom in ljubezen z vero od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa! Milost bodi z vsemi, ki ljubijo Gospoda našega Jezusa Kristusa s stanovitnostjo! Amen. (Efež. 6, 23. 24). V Mariboru, na praznik vnebovzetja preblažene de¬ vice Marije, dne 15. avgusta vojnega leta 1916. f Mihael, nadpastir Lavantinski. i Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo. V Mariboru, dne 15. januarja 1915. Štev. II. odst. 7. str. 24. — Pričujoča knjiga na stra¬ neh 699 in 705. Kazalo. Druga knjiga pastirskih listov, K vpeljavi druge knjige Pastirskih listov . Pastirski listi. XLVI. Postni pastirski list z dne 20. januarja 1907 o po¬ klicu in o stanovskem križu . XLVII. Pastirski list z dne 21. aprila 1907 o važnosti državnozborskih volitev . XLVIII. Postni pastirski list od dne 25. svečana 1908 o življenju in delovanju zlatomašnika pa¬ pež a P i j a X. XLIX. Zlati mašniški jubilej papeža Pija X. a) Vdanostno pismo avstrijskih škofov dne 18. septembra 1908 poslano svetemu očetu PijuX. ob njihovem zlatomašniškem jubileju . b) Sveta maša po namenu svetega očeta Pija X, na praznik petdesetletnice njiho¬ vega mašništva dne 16. novembra 1908 . . . c) Zahvala svetega očeta papeža Pija X. za čestitke avstrijskih škofov in vernikov k petdesetletnemu jubileju njihovega mašništva izre¬ čena v Rimu zbranim nadpastirjem dne 17. novembra 1908 . L. Demantni vladarski jubilej presvetlega cesarja Franca Jožefa I. a) Pastirski list pisan dne 4. vinotoka 1908 o šestdesetletnem vladarskem jubileju Njih Veličanstva cesarja Francajožefa 1. b) Vdanostno pismo avstrijskih škofov z dne 26. novembra 1908 do Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. o priložnosti demantnega vla¬ darskega jubileja. c) Vdanostno odposlanstvo avstrijske duhov¬ ščine do presvetlega cesarja-jubilarja. d) Zahvala cesarja njih ljudstvom .... e) Praznovanje cesarskega jubileja dne 2. de¬ cembra in sklep jubileja dne 8. decembra 1908 . . Stran 3-5 6—25 26-33 33-64 65-68 68—72 72—74 74—101 101—106 106—108 108—109 110-112 Stran LI. Postni pastirski list z dne 24. prosinca 1909 o izpod- budnem poteku treh jubilejev vpreteče- nem letu 1908 in letos o zlatem jubileju preselitve škofijskega sedeža od Sv. An¬ dreja na Spodnjem Koroškem v Maribor n a Sp odn j em Š taj e rske m (1859—1909). . . 113—132 Lil. Latinska in poslovenjena apostolska listina papeža Pija X. z dne 20. maja 1909 o vsprejetju blaženega Klementa Marije Hofbauer, duhovnika iz kongregacije najsvetejšega Odrešenika, v zapisnik svetnikov. 133—174 Lili. Postni pastirski list z dne 10. prosinca 1910 o krščan¬ skem domoljubju . 175—199 LIV. a) Spomenica avstrijskih škofov, poslana dne 8. no¬ vembra 1910 svetemu očetu papežu Piju X. očasovnihrazmerah . 200—204 b) Odgovor in zahvala svetega očeta papeža Pija X. z dne 7. januarja 1911 na zgoraj- šnjo spomenico avstrijskih škofov. 205—206 LV. Pastirski list avstrijskih škofov, poslan dne 16. novembra 1910 duhovščini o njenih dolž¬ nostih v naših dnevih . 206—219 LVI. Skupni pastirski list avstrijskih škofov z dne 13. novembra 1910 vernikom o trojnem zlu sedanjihčasov . 220—233 LVII. Postni pastirski list spisan dne 2. svečana 1911 o Judežulškarijotu . 233—256 LVIII. Pastirski list z dne 24. majnika 1911, govoreč o državnozborskih volitvah leta 1911 ... 256—265 LIX. Mednarodni evharistični kongres na Dunaju leta 1912. a) Dne 25. decembra 1911 priobčena napoved prireditve mednarodnega evha¬ rističnega shoda na Dunaju od dne 12. do 15. septembra 1912 . 266—271 b) Pastirski list z dne 14. januarja 1912 o po¬ menu in pripravi evharističnega shoda ter o naročilih zastran njegovega obha¬ janja . 271-295 c) Postni pastirski list z dne 1. svečana 1912 o e vharističnem J agn j etu božj e m . . . 296—319 d) Dva evharistična govora z dne 30. aprila 1899 in od dne 17. aprila 1898. Dopolnitev 778 Stran evharističnega škofijskega odbora na dan 12. marca 1912. 319—342 e) Pozdrav udeležencem zborovanja škofij¬ skega sveta, ki se je vršilo v Mariboru v slavnostni dvorani knezoškofijske palače dne 9. aprila 1912 za XXIII. mednarodni evharistični kongres na Dunaju od 12. do 15. septembra 1912 . 343—349 f) Pastirski list od dne 6. rožnika 1912 o ev¬ harističnem Pelikanu . 350—367 g) Pastirski list z dne 7. julija 1912 o evha¬ ristični Ribi . 367—397 h) Govor pri občnem zborovanju družbe ved- nega češčenja in slovesne otvoritve razstave para- mentov v Mariboru dne 15. maja 1904 o evhari¬ stičnih svetnikih ali o vzglednih častilcih presvetegarešnjegaTelesa . 397—424 i) Popis z dne 30. junija 1912 evharističnih pobožnosti in slovesnosti v Lavantinski škofiji . 424—435 j) Pridiga v frančiškanski cerkvi na Dunaju dne 14. septembra 1912 o nalogi: Kako povzdig¬ niti med Slovenci češčenje presvetega rešnjegaTelesa? . 436—467 k) Poročilo o XXIII. internacijonalnem evha¬ rističnem shodu na Dunaju. 468—503 LX. Postni pastirski list z dne 6. januarja 1913 o Kristusu, zmagovitem vladarju vsega sveta, in o šestnajststoletnici Milanskega odloka, ki ga je izdal cesar Konstantin Veliki . . 504—527 LXI. Pastirski list z dne 13. aprila 1913 o navodilih za dobitev jubilejnega odpustka ob 1 600let¬ nici od cesarja Konstantina Velikega v Milanu razglašenega odloka . 527—543 LXII. Govor na katoliškem shodu v Ljubljani dne 27. av¬ gusta 1913 o svetem Križu, v katerem znamenju je zmagal Konštantin Veliki in zmagamo mi svoje sovražnike. 544—551 LXIII. Postni pastirski list z dne 25. januarja 1914 o staro- zakonski družini Tobijevi v poduk krščan- skimdružinam . 552—593 LXIV. Nameravano, toda vsled nastale vojske odpo¬ vedano praznovanje petindvajsetletnice škofo- vanja. 879 1. Litterae pastorales a Praesule, q u i n t u m episcopatus sui lustrum prope diem com- plente, ad clerum Lavantinum dimissae die 25. Iulii 1914. 2. E p i s t o 1 a e, semiiubilaeum concer- nentes . 3. Odpoved praznovanja petindvajsetletnice škofovanja, izdana dne 17. septembra 1914, in za¬ hval a za jubilejna darila izrečena dne 4. oktobra 1914 4. Pastirski list, spisan dne 25. julija 1914 in vsled nastale vojske ne priobčen, o srebrnem jubileju nadpastir o vanj a. 5. Dve jubilejni slovesnosti petin¬ dvajsetletnega škofovanja pred odpo¬ vedjo .. LXV. Pastirski list z dne 10. avgusta 1914 o navodilih duhovnikom in vernikom za dobo vojske LXVI. Smrt Pija X. in izvolitev Benedikta XV. a) Nuntius tristis de m o rte Pii P P. X. et responsum.. b) Odredba mrtvaške pobožnosti za rajnim papežem Pijem X. in naročilo za Bogu prijetno izvolitev novega papeža. c) Nuntius laetus de electione Benedicti XV. et responsum. d) Pastirski list z dne 3. septembra 1914 o srečni izvolitvi papeža Benedikta XV. z odredbo zahvalne službe božje . LXVII. Praznovanje posebej pomenljivih cesarskih dnevov v vojnem letu 1914. a) Slavje 18. avgusta 1914 kot rojstnega dneva Njih ces. in kralj, apostolskega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. b) Slavljenje previsokega imendana Njih ces. in kralj, apostolskega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I., dne 4. oktobra 1914. c) Slovesnost ob dopolnjenem 66. letu vladarstva Njih ces. in kralj, apostolskega Veli¬ čanstva, cesarja Franca Jožefa I., dne 2. decembra 1914. LXVIII. Pastirski list z dne 25. decembra 1914 duhovščini in vernikom o posvetitvi presvetemu srcu J ezusovemu. Stran 594—606 606-609 609-613 613—622 623—635 636-651 651—651 653-656 656—658 658—667 668- 669 669- 671 671-672 673—689 880 Stran LXIX. Postni pastirski list z dne 25. januarja 1915 o pa¬ pežu Benediktu XV., o njihovi prvi encik¬ liki Ad beatissimi od dne 1. novembra 1914 ter o našem razmerju do svetega očeta . 689—721 LXX. Pobožnosti v dosego blaženega miru. a) Molitev k deviški materi Mariji, kraljici miru 721—723 b) Odredba glede na molitev papeža Bene¬ dikta XV. in na mašno molitev za mir .... 723—725 c) Prošnja za mir v Lavretanskih lita¬ nijah . 725-726 LXXI. Pastirski list z dne 24. maja 1915 o vojnih mo¬ litvah v mesecu juniju 1915, posvečenem 'srcu Jezusovemu. 727—734 LXXII. Nameravano praznovanje štiridesetletnega mašniškega jubileja nadpastirjevega. a) Spomenica stolnega kapitelja z dne 25. aprila 1915 . 734—739 b) Razdelitev slik v znamenje zahvale za slu- žene svete maše. 739—740 c) Zahvala duhovščini za vdanost in lju¬ bezen, izkazano ob jubilejih mašništva in škofovanja 740—741 LXXIII. Pastirski list z dne 26. julija 1915 o slavju 85. (86) rojstnega dneva Njih Veličanstva, cesarjaFrancaJožefal . 741—751 LXXIV. Pastirski list z dne 29. septembra 1915 o zahvali za dobro žetev z ozirom na prodajo „zlatega klasa" ob slavju cesarjevega godovnega dneva v vojnem letu 1915 . 751—771 LXXV. Poziv za pomoč ubogim Poljakom z dne 21. novembra 1915 . 771—779 LXXV1. Naročila za obletnico nastopa vlade Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 2. decembra 1915 . 780—782 LXXV11. Nadpastirske besede škofljanom k Božiču voj¬ nega leta 1915 . 783—790 LXXVIII. Okrožnica z dne 7. januarja 1916 št. 81 o rav¬ nanju pri popisu in oddaji žitnih zalog . 791—792 LXXIX. Pomoč ubogim prebivalcem na Primorskem. 1. Naročilo zastran molitevne ure in za¬ stran darovanja za Primorce. 792—795 2. Obvestilo gospoda deželnega glavarja Goriškega, M s g r. D r. AI o j z i j a F a i d u 11 i, o od¬ redbah za Primorce. 795—796 881 3. Zahvala deželnega odbora Gori¬ škega za dobrodelne prireditve v korist Primorcem 4. Prva pošiljatev nabranih milih darov. 5. Druga pošiljatev nabranih milih darov. LXXX. Postni pastirski listo predragoceni krvi Kri¬ stusovi z dne 11. februarja v krvavem letu 1916 LXXX1. Domoljubna in dobrodelna prireditev tedna v korist Rdečemu Križu v dnevih od 30. aprila do 7. maja 1916. 1. Naročila zastran prireditve tedna v korist Rdečemu Križu. 2. Obvestitev Njega ekscelence go¬ spoda c. kr. namestnika o naročilih zastran tedna Rdečega Križa v Lavantinski škofiji .... 3. Prva pošiljatev nabranih milih darov... 4. Drugo odposlanje domoljubnih darov. 5. Zahvalno priznanje Njega ekscelence gospoda c. kr. namestnika za požrtvovalnost Lavan¬ tinske škofije, izrečeno v dopisu od 14. junija 1916 LXXX1I. Vojne pobožne vaje ob binkoštnih praz¬ nikih v letu svetovne vojske 1916 . . . LXXXIII. Vabilo k zbiranju milih darov za name¬ ravano vojno spominsko cerkev v pred¬ mestju Sv. Magdalene v Mariboru . . . LXXX1V. Skupno sveto obhajilo otrok sedmo nedel j o po Binkoštih, 30. j ulija 1 91 6 . . LXXXV. Govor o ljubezni, prednašan v prvi sinodalni seji na praznik obglavljenja sv. Janeza krstnika, dne 29. avgusta leta 1911 . Sklep. Kazalo . Stran 796— 797 797— 801 801—806 806—835 835-841 841—843 843— 844 844— 845 845— 846 847—849 849- 853 854—856 856—872 873—875 876—881 C0B1SS */.042'/.00 NflR0DNfi K I NJI U 2N I I U cf ITETNfl 00000430869