Zbiranje nogometnih sličic: evforija ali družabni dogodek? Žalostna zgodba iz Galicije: domači so jo pozabili in tuji vzeli ;© If) !© -t--St-- ST. 43 - LETO 65 - CELJE, 4. 6. 2010 - CENA 1,25 EUR Odločitev v nedeljo Samo še danes in jutri lahko razmišljate o tem, kaj boste storili na referendumsko nedeljo. Že od torka pa so svoj glas nekateri oddali na predča- •1 1 • V V *1 snih voliščih. 9M 95,1 953 100,3 UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 S Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Sojenja za smrt Bojana Kajtne ne bo še dve leti? ■ V I ■ v ■■ ■ Izzrebani naročniki za izlet na Kras Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 VS9K- četne*. v junijuJ \7. dO Ure. LUMPARWÊ*JH| otrobe «iswacj9|ne jeiamjce jn anirndcjje L^MP« r M O/ PIKNIK ••. . p 1 njiOiA cřLjf ** » o Novega tednika VOJNIK, 20. 6. 2010, OD 14. URE Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. y ^yfl /i!!! OKNA MIK: PVC ■ LES ■ LES/A LU • ALU www.mík-ce.si ^^^■^^ŤŤřil S OBQ 11 24 ■ RKognlwdforvxaaon« Bvezpllfna SfevHka 2 DOGODKI NOVI TEDNIK UVODNIK Zbirateljstvo Kot otrok sem zbirala prtičke, sličice Winnetouja, frnikole in še kaj, vendar mi zbirateljstvo ni zlezlo pod kožo. Vse skupaj je bilo le del otroške igre. Nekaj tovrstnih spominov sem podoživela pred leti, ko je sin zbiral sličice nogometašev ob nevemkate-rem prvenstvu. Na srečo je bilo tudi njegovega zbirateljstva kmalu konec. Saj ne, da bi človek podcenjeval resno zbirateljstvo, iz katerega so nastale mnoge pomembne zbirke, ki niso omejene le na posameznikov zasebni interes, temveč so dobile širši pomen in se znašle v muzejih, galerijah in so del kulturne dediščine. Ampak ob evforiji, ki je zadnje čase zajela mnoge Slovence, je človek milo rečeno začuden (stran 17). Ljudje v zrelih letih so namreč pripravljeni za polnjenje albuma s sličicami nogometašev odšteti kar nekaj denarja in porabiti kar nekaj časa. In vsak teden so pripravljeni hoditi na določena mesta, kjer opravljajo menjave in kjer se zbirajo z enako mislečimi! Kot da gre za posebno sekto s posebnimi rituali! Otročarija, ob kateri zamahneš z roko, ali kaj več? Je kriv nogomet kot svetovni fenomen, ki vznemirja množice, jih povezuje in hkrati razdvaja v isti strasti - navijanju za »svoje«? Ali je tokrat posredi predvsem udeležba naših na prvenstvu, saj se to pač ne zgodi vsak dan? Ali pa je v teh časih treba najti »ventile«, ki ti pomagajo, da preživiš brez hujših posledic? Pravega odgovora ne vem, kot ga tudi vsi tisti, ki smo jih spraševali o njihovem zbirateljstvu, niso znali natančno opredeliti. Mogoče tema za psihologe in sociologe... Pa brez zgražanja, saj imamo vsi svoje slabosti, le da jih težko javno priznamo. Kakorkoli, čez teden dni se bo svet drugače vrtel. V ritmu nogometa namreč. Priznam, da sem gledala nekaj nogometnih tekem Slovenije za uvrstitev na svetovno prvenstvo in da sem celo »noter padla«, ko je šlo za odločilne trenutke. Verjetno bom pogledala tudi kakšno tekmo, ko se bodo naši borili tam daleč v južni Afriki. Res, da mi bo pri tem manjkal album s sličicami in z vrsto koristnih informacij, ki jih baje lahko prebereš v njem. Bom pa ob navijanju vsaj za nekaj časa pozabila na svoje probleme. To pa je verjetno smisel vsega skupaj, a ne? PS: Zbiram pa še vedno le evre ... TATJANA CVIRN Odločitev v nedeljo V nedeljo bo na referendumu odločeno o usodi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Pravico glasovati ima 1,7 milijona volivcev, ki bodo svoj glas lahko oddali med 7. in 19. uro na blizu 3.400 voliščih po državi. Že od torka do včeraj pa so svoj glas nekateri oddali na predčasnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij (praviloma v prostorih upravnih enot). Referendumsko vprašanje na glasovnici bo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ra- tifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?« Volivci so na dom že prejeli obvestilo, na katerem volišču lahko glasujejo. Tisti, ki ga niso prejeli, naj gredo na najbližje volišče oziroma tisto, na katerem glasujejo njihovi družinski člani. S seboj na volišče morajo prinesti osebni dokument, pred glasovanjem pa se bodo morali podpisati v volilni imenik, nato pa bodo prejeli glasovnico. Nocoj do polnoči še traja referendumska kampanja, nato bo nastopil volilni molk, ki ga bo treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča. V tem času je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Na ministrstvu za notranje zadeve bo delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka. Po nedeljskem zaprtju volišč bodo volilni odbori in komisije začeli s štetjem glasovnic. Že ob 19. uri bodo objavljeni izidi predčasnega glasovanja, nato pa bodo podatki v računalniško mrežo prihajali sproti. To lahko traja nekaj ur, odločitev volivcev bo načeloma znana, ko se odstotki ne bodo spreminjali več in bodo znani sicer neuradni, a najverjetneje končni izidi. Uradni izidi pa bodo zaradi dolgotrajnih procedur znani dokaj pozno, predvidoma 29. junija. IS, foto: GrupA Nekateri so že predčasno glasovali, sicer pa bo tokratni referendum davkoplačevalce stal nekaj manj kot 4 milijone evrov. PEIEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK v***! g v**«! Apt ŒUDdE] 13 27 tnu lektro TURNŠEK (televizija (telefonija ^nternet SP v nogometu vHD tehniki! 03 42 88 198 www.turnsek.si Popis vseh slovenskih kmetij Statistični urad RS bo do 15. julija podrobno popisal vsa kmetijska gospodarstva V začetku tedna se je v Sloveniji začel popis kmetijskih gospodarstev, ki ga Statistični urad RS izvaja vsakih deset let, zbrani podatki pa dajo celovito in podrobno sliko o strukturi kmetijske proizvodnje, zemljiščih, tehnološki opremljenosti in delovni sili ter gozdarstvu na kmetijskih gospodarstvih. Ker je popis metodološko usklajen s popisi v EU, omogoča primerjave med državami. Podatke bodo na terenu zbirali popisovalci, ki bodo v času do 15. julija popisali okrog 95 tisoč kmetijskih gospodarstev. V zadnjih dneh maja so vsa kmetijska gospodarstva, zajeta v ta popis, prejela obvestil-no pismo z glavnimi informacijami o popisu in o brezplačni telefonski številki za morebitne dodatne informacije ali vprašanja. Statistični urad bo na terenu zbral le del predvidenih podatkov, druge pa iz dostopnih, kakovostnih administrativnih virov. Tako bodo v kar največji mogoči meri preprečili dvojno poročanje istih podatkov, hkrati pa bo popisovanje na terenu bistveno hitrejše. Vsaka kmetija šteje Kot opozarjajo v statističnem uradu, je kmetijski popis pomemben in zato šteje vsaka kmetija. Zbrani podatki bodo dostopni tudi za nižje teritorialne ravni, to je po regijah, občinah in naseljih. S primerjavo podatkov iz zaporednih popisov pridobijo vpogled v strukturne spremembe slovenskega kmetijstva med desetletjema. Statistični urad namreč v svojih raziskovanjih zajema podatke o vseh kmetijskih gospodarstvih, kar je za približno četrtino več, kot jih običajno sodeluje v okviru delitve neposrednih plačil v kmetijstvu in so v uradnih evidencah. Zato je Popis kmetijstva 2010 še posebej pomemben, saj so pri dnevnem odločanju o razvoju in prihodnosti kmetijstva v Sloveniji prav gospo- darstva, ki niso vključena v ukrepe kmetijske politike, lahko zapostavljena. Osnovni in začasni podatki popisa, t.j. število kmetijskih gospodarstev, raba zemljišč, število živine, vrsta posevkov ... na ravni Slovenije bodo objavljeni 30. septembra. Končni podatki, tudi na podrobnih teritorialnih ravneh, pa so za objavo načrtovani konec leta 2011. US Foto: GrupA (arhiv NT) Najprej igrišča, nato telovadnica Na I. gimnaziji v Celju so v sredo slavnostno odprli obnovljena zunanja igrišča, ki so jih začeli prenavljati marca letos. Naj starejša slovenska gimnazija se je lotila prenove igrišč, ki so bila zgrajena leta 1961. Obnovitvena dela je v celoti izvajalo podjetje CM Celje. Predsednik uprave CMC Marjan Vengust pravi, da ima njegovo podjetje velike reference pri izgradnji športnih objektov: »Objekt je bil zgrajen v roku in je kvalitetno narejen. Vesel sem, da bodo igrišča služila namenu in da je dobila najstarejša gimnazija novo igrišče, ki ni samo pridobitev za šolo, temveč tudi za krajane.« Na obeh obnovljenih igriščih ter atletski stezi je zdaj podlaga iz tartana, na nogometno igrišče so položi- li umetno travo, vsa igrišča pa bodo ograjena. Celotno naložbo, ki je znašala 405 tisoč evrov, je financiralo ministrstvo za šolstvo in šport. Odprtju so prisostvovali ravnatelj dr. Anton Še-petavc, Marjan Vengust in podžupan Mestne občine Celje Stane Rozman ter nekateri ravnatelji celjskih srednjih šol. »Po 50 letih smo končno doživeli, da se je zadeva glede obnove premaknila. To je šele prva faza, kajti druga faza je gradnja toliko let obljubljene in zaželene telovadnice. Želim si, da bi štadion, če ga lahko tako imenujem, ostal v tako lepi podobi še dolgo,« je z nasmehom na ustnicah dejal dr. Šepetavc. Ravnatelj si želi, da bi bila nova telovadnica do novega leta pod streho: »Gradnja naj bi se začela jeseni. V službi za investicije na ministrstvu se nagibajo k jav-no-zasebnemu partnerstvu, kar pomeni, da morajo ime- ti za partnerja nekoga, ki bo finančno sposoben, saj bo gradnja stala 5,6 milijona evrov.« Najverjetnejši gradi- telj telovadnice bo podjetje CMC, vendar, kot še dodaja Šepetavc, je možno, da bo tudi katero drugo podjetje, saj ve- mo, da je trenutno stanje v gradbeništvu precej slabo. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Kljub slabemu vremenu so v sredo po odprtju na no- Marjan Vengust, dr. Anton Šepetavc in Stane Rozman so brez dežnikov nad glavami prerezali trak in slavnostno odprli vem nogometnem igrišču dijaki odigrali finalni turnir prenovljena igrišča. nogometne lige 2009/10. Na malonogometnem igrišču, ki je tudi prvo z umetno travo, bo danes ob 12.30 nogometni turnir veteranov, ko se bodo pomerili športni novinarji, Slovenska vojska, CMC in I. gimnazija z gosti. Štejemo jih šele 65 V uredništvu smo proslavili 65. rojstni dan Novega tednika, ki je 2. junija 1945 prvič izšel z imenom Nova pot in v dolgih desetletjih zamenjal kar nekaj imen (Na delo, Naše delo, Celjski tednik, Savinjski vestnik ...). Vsaj eno ime so morali v nagradni igri sredine Jutranje nostalgije na Radiu Celje povedati tudi poslušalci, ki so se potegovali za nagrado, 6-me-sečno naročnino na časopis. Zaradi velikega odziva, voditelja Simona Šolinič in Bojan Pišek sta prejela okrog 100 klicev poslušalcev, smo na hitro dodali še eno nagrado, 3-me-sečno naročnino, in razveselili Marjeto Vodeb iz Celja in Adama Gobca iz Šentruperta. Sicer pa je časopis letos v znamenju jubileja, za bralce smo že ali pa še bomo pripravil številne akcije, v katerih lah- ko sodelujejo. V uredništvu se vsem naročnikom in bralcem ob tej priložnosti zahvaljujemo za zvestobo in jih vabimo 20. junija na piknik Katrce v Vojnik, kjer bomo skupaj raz-rezali jubilejno torto. Foto: SHERPA Kdo koga drži v šahu? Vegradovi podizvajalci dokumentacije ne dajo, banka ne da pobotnic, Vegrad čaka na denar od prodaje stanovanj Torto smo tokrat pojedli v uredništvu, 20. junija pa bo namenjena predvsem bralcem in poslušalcem radia. Brez panike, ne bo tako majhna! Kot kaže, se akterji, ki so posredno ali neposredno vključeni v likvidnostne težave Vegrada, vrtijo v začaranem krogu. Vegradova rešitev je prodaja stanovanj v Celovških dvorih. Teh ne morejo prodati, ker podizva-jalci ne izročijo dokumentacije, ki je ključna za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ti pa tega ne bodo storili, dokler ne bodo dobili svojega dela plačanega. Vegrad jim je sicer ponudil nekaj stanovanj, a kaj, ko ima roko nad njimi banka! Pet od osmih podizvajal-cev, ki jim Vegrad dolguje 10 milijonov evrov, je dela praktično končalo in ne želi predati dokumentacije, dokler se ne reši vprašanje terjatev. Trije podizvajalci so končali okoli polovico del in potrebujejo denar za nabavo materiala. Dela z namestitvami žaluzij in računalniških sistemov je še za okoli dva meseca, gre pa za dela, ki so tudi pogoj za uporabno dovoljenje. »Dokumentacija je edini adut, ki ga imamo. Brez te dokumentacije ne dobi nihče, niti banka,« pravi predsednik združenja podizvajal-cev Mirko Požar, ki je tudi eden od podizvajalcev. Kot dodaja, si želijo čim prej najti rešitev, s katero bi pridobili vsi, da pa ne želijo biti izigrani. Izdaja uporabnega dovoljenja bi pomenila, da bi lahko Vegrad začel stanova- nja prodajati, da bi Nova Ljubljanska banka utrdila hipoteko na stanovanja ter da bi najemniki in kupci čim prej prišli do svojih stanovanj. Podizvajalci so za del terjatev kot kompenzacijo vzeli stanovanja, a jih ne morejo prodati, saj ne dobijo izbrisnih pobotnic. »Ključna rešitev je, da se banka vključi v projekt in ga posredno zaključi,« meni Požar. Podizvajalci imajo dobro pogajalsko pozicijo, v rokah držijo dokumentacijo, potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanja. A če je ne bodo predali, je vprašanje, ali bodo imeli od kje kaj vzeti. RP, STA 4 GOSPODARSTVO O cetis Če ne vračaš kreditov, přistaneš v šotoru! Zakaj to ne velja za tiste, ki podjetja spravijo čez rob? - Koliko jih bo primer Gradis »pokopal«? Čez teden bo znano, ali se lahko ali ne primer stečaja Gradisa Celje konča brez razdelitve premoženja upnikom. Ti imajo namreč do takrat čas, da se pritožijo na takšno odločitev sodišča in stečajnega upravitelja, ki predvidevata prenos vsega premoženja Gra-disa na državo. Ne glede na to je za Celje in regijo zelo žalostno najprej že to, da se je Gradis Celje sploh znašel v stečaju. Drugič pa to, da se o njem govori in namiguje vse mogoče. »Komentatorjev« je sicer v zadnjem času veliko. Določeni so sicer jasno pokazali na napake tako prejšnjega vodstva z Lidijo Žagar na čelu kot na napake sedanjega stečajnega upravitelja Janeza Goloba, a le neuradno. Tako naj bi od takrat, ko je, zanimivo, sedanji prvi mož Kapitalske družbe Borut Jamnik v Gradis pripeljal Lidijo Žagar, nekoč velik celjski gradbenik izgubil svojo linijo železokrivstva. Tudi velik in bogat kamnolom v Šmartnem ob Paki naj bi neznano kdaj dobil nove lastnike. Domnevno je novo lastništvo povezano z Lidijo Žagar. Nekateri dobesedno trdijo, da se je zaton Gradisa, ki je včasih imel 600 zaposlenih, začel z Lidijo Žagar. Drago Polak Tudi stečajnega upravitelja Goloba zaposleni niso videli v najboljši luči. Menda se ni najbolj potrudil, da bi v stečajno maso pripeljal čim več sredstev, na določene namige delavcev, kje je treba kako odreagirati, ni trznil. V času stečaja naj bi iz podjetja izginilo kar nekaj predmetov, nekaj umetniških slik na primer. Kontejnerje in nekaj drugih stvari naj bi prodal precej pod ceno, skratka, ni pokazal pravega zanimanja za to, da bi v stečajno maso res priteklo čim več denarja. Le redki so pripravljeni o Gradisu tudi javno debatirati. Eden takšnih je direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak. »Že lani so bili nekateri naši člani, ki so bili kot podizvajalci ali kooperanti vključeni v posle, ki jih je izvajal Gradis, prav besni. Zaradi neplačevanja storitev, ki so jih izvedli, in zavlačevanja. Poleg tega, da je bilo cenovno to zelo pod-vrednoteno. Nekako je to vse >dozorevalo<. In če gledamo zadnjih nekaj let, a ne želim nikogar obtoževati, je bilo kar nekaj zadev narejenih na silo, kar ni dobro. Zdaj je 150 ljudi izgubilo delo. To je hudo. Je pa hudo tudi, da je tu veliko podizvajalcev, kooperantov, o katerih ne bomo veliko slišali, čeprav bodo nekateri zaradi tega bankrotirali. Skratka, upniki bodo potegnili kratko.« Jasno, če naj bi se stečaj kar končal, vse premoženje pa naj bi se povsem rešeno vseh bremen preneslo na državo. Je takšna odločitev stečajnega upravitelja presenetila tudi vas? Enostavno ni kaj razdeliti, to je dejstvo, ker so hipoteke in garancije tako prezasedene, da ni nič ostalo. To je logika teh postopkov. A da podjetje pride do te točke, da se stečaj konča na tak način? Bo sledil kakšen epilog? Bi po vašem moral slediti kakšen epilog? Po poročanju časopisov naj bi Žagarjeva lani spomladi izpeljala zadnjo fazo menedžerskega odkupa. Kako netrans-parentno se je to počelo, so v časopisu Dnevnik odkrili že pred več kot letom. Tako kot so nedolgo nazaj poročali, kako je direktorica z nakupom predragega zemljišča na Gorenjskem Gradis namerno oškodovala za 2 milijona evrov. Po njenem posredovanju naj bi ga namreč kupil njen znanec, ta pa naj bi ga potem dražje prodal Gradisu. Kaj ob takšnih novinarskih zapisih naredi oziroma naj bi naredila policija? »Poročanja medijev, kadar gre za sume storitve kaznivih dejanj, policija obravnava kot informacijo ali kot indic, da bi lahko bilo storjeno takšno dejanje. Te informacije policija uporablja pri svojem delu, jih tudi preučuje in preverja. Na podlagi tega in na podlagi preveritve verodostojnosti se ugotavlja, ali so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, preverjajo se okoliščine tega dejanja in drugo. V primeru, da so potrjeni razlogi za sum kaznivega dejanja, policija izvede vse potrebne postopke,« trdijo na policiji. Pa vendar novinarji v zadnjem letu nismo slišali, da se tak indic na policiji preiskuje. ko, ki jo na slovenskih tleh prodaja Bimex, na veliko uporab- lja prav avtomobilska industrija. Njihovo »plastiko fantastiko«, kot se pošalijo sami, sicer najdete v najrazličnejših pripomočkih, v gospodinjskih aparatih, smučarskih čeladah, celo v nalivnih peresih in stolih. Zato ne preseneča, da so lani tudi do 50-odstoten upad povpraševanja v določenih pa- Tudi stečajni upravitelj Janez Golob je te dni tarča mnogih kritik. Kaj dejansko je počel v času, ko je bil stečajni upravitelj? V začetku aprila je dal Gradis gradnjam v enomesečni najem premično premoženje na gradbišču Bizovik. Sredi aprila je prejel nagrado za trimesečno vodenje prisilne poravnave Gradisa, ki je znašala 17 tisoč evrov bruto. V začetku maja je podal izredno poročilo upravitelja, v katerem je navedel nekaj težav, kot na primer to, da mu direktorica ni predala vse zahtevane dokumentacije, da ima zaradi jasnih razlogov neplačevanja težave z podi-zvajalci, da bi bilo treba v podjetju marsikaj pogledati, a za to ni denarja. Istočasno je podal tudi predlog predračuna stroškov postopka. Ti naj bi za pol leta znašali 799 tisoč evrov. Sredi maja je kar direktno prodal opremo in nekatere zaloge materiala na gradbišču vrtca v Sevnici za 1.412 evrov. Enako je storil z osmimi kontejnerji, te je prodal za 2 tisoč evrov. 20. maja je odpovedal kup vzajemno neizpolnjenih pogodb, med drugim z domnevno slamnatimi podjetji Žagarjeve Elvelom, Harono ter soprogom direktorice Žagarjeve Sašom Žagarjem. Dva dni pred nenavadnim zaključkom stečaja je direktno ter z zahtevanim predplačilom prodal še nekaj kontejnerjev ter dva žerjava. Tu gre za širši problem v gospodarstvu. Veliko je doprinesla strašna konjuktura, ki smo ji bili priča še do leta 2008. Vsepovsod je bilo ogromno denarja. Bila je velika rast. Posledično so bile ambicije direktorjev velike, zato so šli v zadolževanje. Mnogokje so se dogajali nečedni posli v smislu prikritih vzporednih družb, plačevanja drugam. Globalno je prvi razlog v prej omenjeni veliki rasti. Strašna rast, strašne ambicije, velike priložnosti, lepi donosi. To je bilo na nek način umetno sproženo. Je pa treba priznati, da če gledamo to kot fizične osebe, se zelo redkokdo ali skoraj nihče ne obnaša tako doma. Ko ti denarja zmanjkuje, ne hodiš po kredite in zastavljaš stanovanja. Prav tako ti niti na pamet ne pride, da kreditov ne bi vračal, ker veš, da bi potem končal v šotoru. Gre za splo- šen problem, hkrati pa za pomanjkanje nekih moralnih, etičnih načel. Zdi se mi, da so tudi vzori slabi, od politikov do gospodarstvenikov. Če posameznik lahko konča v šotoru, zakaj vodilni takšnih podjetij nikoli ne končajo tako? Kdo jih lahko privije in sploh ovadi? Na to vprašanje ne bi rad odgovarjal le v kontekstu Gradisa. Govorim na splošno. Težko bi namreč nekoga pavšalno obtožil, če nimam verodostojnih informacij. Dejstvo pa je, da so v Sloveniji bili zelo redki sodni epilogi za gospodarski kriminal. To je slabo. Ljudje smo pač takšni, da če ni zadaj kazni, grešimo. Zakaj ne bi, če ni sankcij. Velika škoda je, da kakšnega lumpa sodna veja oblasti vendarle ni obsodila. ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT) Zrasli s pomočjo plastike »Plastik« je pri Bimexu res »fantastik« - Recesije družinsko podjetje ni občutilo Družinsko podjetje Bimex iz Celja, ki letos praznuje 20-letnico, je odprlo skoraj 500 kvadratnih metrov novih skladiščnih prostorov, vrednih 400 tisoč evrov. Recesija jim namreč ni prišla do živega, nasprotno, lani so v podjetju poslovali celo bolje kot kdajkoli prej. V prihodnje si veliko obetajo tudi od trgov JV Evrope. »Glede na to, da kupci industrijske plastike nočejo imeti prevelikih zalog, je bila gradnja skladiščnih prostorov edina možna rešitev,« pojasnjuje ustanoviteljica Bimexa Biserka Klajnšek. Dodaten razlog je še ta, da si veliko posla obetajo na trgih JV Evrope. »V prostorih bivše tovarne Zastava bo Fiat obudil proizvodnjo. Letno naj bi izdelal od 200 tisoč do 300 tisoč avtomobilov. To bi za nas bila prava priložnost,« razmišlja direktor Damjan Klajnšek. Industrijsko plasti- NA KRATKO Unior z novo finančno injekcijo Zreški Unior je pridobil ugodno 10-letno posojilo Slovenske investicijske banke v vrednosti 10,4 milijona evrov. Kot so sporočili iz Uniorja, ga bodo porabili za financiranje treh razvojnih projektov. Unior, ki je bil v začetku recesije v velikih težavah, je lani poleti uspel z dokapitalizacijo zbrati 10 milijonov evrov za nadaljnji razvoj in naložbe. Del denarja je namenil tudi za novo naložbo v jeklarno Štore Steel, ki je v njihovi večinski lasti. Končno odrešitev za Bohor les? Po podatkih sindikalnega zaupnika delavcev Bohor lesa Forta Turka je njihov odvetnik včeraj vložil predlog za stečaj podjetja. Upajo, da bo postopek speljan v čim krajšem času, čeprav predlog vlagajo delavci kot upniki podjetja. V takšnih primerih namreč sodišče da podjetju še eno možnost dokapitalizacije, kar za delavce, ki so že povsem na tleh in zadnja meseca brez plač, pomeni dodatno finančno in psihično obremenitev. RP Rudarski mejniki Biserka Klajnšek se je prva leta podjetništva ukvarjala s povsem različnimi stvarmi, med drugim so v podjetju izdelovali dušilke za preprečevanje radijskih motenj (to sicer še vedno počnejo, a v hčerinskem podjetju v Srbiji). Ko se ji je v podjetju pridružil mož Damjan, so se preusmerili izključno na prodajo plastike. nogah uspeli hitro ne le nadomestiti, temveč celo nadgraditi v drugih. Skupaj celo za 70 odstotkov. Lani so tako z osmimi zaposlenimi ustvarili 4,8 milijona evrov realizacije, letos naj bi je z devetimi (enega nameravajo do septembra še zaposliti) vsaj milijon več. ROZMARI PETEK Foto: GrupA V Premogovniku Velenje so po dobrih dveh tednih obratovanja novega odkopa G2/ C postavili nov mejnik v zgodovini na področju odkopa-vanja premoga. Vrhunska oprema in dobro izurjeni rudarji so v enem dnevu izkopali 10.100 ton premoga. Omenjeni odkop v jami Pes-je je lociran v sloju premoga, kjer povprečna kurilna vrednost lignita znaša tudi do 13 GJ na tono in je prvi odkop, ki bo v celotnem času delovanja dolg 200 metrov. Na njem naj bi do konca obratovanja, to je do januarja 2011, pridobili več kot 900.000 ton premoga. »Za doseženi rezultat velja pohva- la vsem, ki delajo na tem odkopu oziroma so z njim kakorkoli povezani, vsekakor pa velja omeniti tudi vrhunsko elektro-strojno opremo, ki je rezultat večletnega razvoja in plod domačega inženirskega znanja. Ta dosežek nakazuje, da lahko v PV resno računamo na ta način odkopavanja, ki bo v prihodnosti imel odločilen pomen pri doseganju letnega načrta izkopa premoga. To je tudi eden od ključnih ciljev, ki vodi premogovnik k zastavljeni ceni 2,25 EUR/GJ, ki je bila dogovorjena s Holdingom Slovenske elektrarne,« je poudaril direktor dr. Milan Medved. US GOV.] parnwrzMjbcljšimckrnm AKCIJA 5 Rekorder med nakupovalci Emil Oštir (Foto: GrupA) Rekord na rojstni dan Novega tednika! vozičkom po Planetu Tuš je bila prava »formula 1«! Še dvakrat imate priložnost, da prekosite rekord, zato izrežite kupon in ga pošljite na naš naslov. SB Simona Brglez vsak teden izžreba srečneža med številnimi kuponi, ki vsak teden prispejo v naše uredništvo. Doslej smo jih prejeli že več kot osem tisoč! (Foto:SHERPA) Oštirja brez gostilne smo tokrat izžrebali v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Tako se je sam pošalil nagrajenec Emil Oštir iz Celja. Nakupovanje se je začelo s piščancem, z govejim in svinjskim mesom, sirom, sirnim namazom, pršutom, suho salamo, panceto, zašinkom, pečeno slanino, nato smo šli malo nazaj na hrenovke, pa spet nazaj k mesu, saj je Emil izbral še puranje meso. Nato pa je našo hitro Tanjo usme- ril k sladkorju, moki, pečeni papriki, se zadržal pri olju in izbral bučno, oljčno in navadno olje, nato je naša Tanja tekla h kompotom, pa spet nazaj po kečap, riž in za piko na i še k lanenemu olju. »Ne morem pomagat, če je morala Tanja malo trim-čkati,« se je opravičeval Emil, a teka še ni bilo konec, saj sta Aleš in Darja s Polzele med tremi kuvertami izžrebala dodatno minuto. Pa se je nadaljeval tek, ki je prinesel še sladke dobrote za tri Emilove vnuke in enega pravnuka. Bomboniera, čokolada, sladoled in lučke, pa nato še pomfri, zamrznjena zelenjava in zamrznjene ribe so pristali v vozičku. In prav gotovo se bo zdaj celotna družina zbrala za zelo obloženo mizo, Emil pa bo zaigral na orglice in harmoniko. Račun je tokrat pokazal sanjsko številko 183,40 evra in znova je bil najboljši nakupovalec moški. In to prav na dan, ko je Novi tednik praznoval 65. rojstni dan. Tokratna igra z VELIKA NAGRADNA IGRA -1 '.»W-. M ■ ■. 1-r Do polnega vozička brez - ^ mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite " brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob 12.15 ; . na Radiu Cel]® : Kako lahko sodelujete? :............. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. Dodatno minuto sta tokrat izžrebala Aleš in Darja s Polzele. Za pomoč pri žrebanju smo jima podarili brezplačno kosilo v restavraciji Planeta Tuš. Levo Zlatko Bobinac iz marketinga NT&RC in Tanja Seme. (Foto:BP) _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: Naslov:. 1 i ? Št. Tuš klub kartice: 1 Davčna številka: tus celje 95.1 95.9 1003 90.6 MHz Jtednik tus klub Telefon: Podpis: 6 INTERVJU NOVI TEDNIK Zakaj ljudje po avtocesti vozijo v napačni smeri? Z mag. Darjo Topolšek o slabi ali dobri prometni signalizaciji in o krivdi voznika Darja Topolšek je sicer doma iz Makol, a je vedno bolj Celjanka, saj jo na Celje veže skoraj celodnevna služba na Fakulteti za logistiko. Pri 33 letih je strokovnjakinja na področju poznavanja prometa, tehničnih elementov varnosti v cestnem prometu, prometne geografije, organiziranja cestnega prometa, prometnih objektov, informacijskih sistemov v prometu ... Je diplomirana inženirka prometa in magistrica znanosti. Kmalu bo dobila tudi doktorski naziv, pred kratkim je namreč že zagovarjala doktorsko disertacijo. Pred časom je bila tudi mlada raziskovalka na centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije. Čeprav javnost o njej malo ve, je eden tistih kadrov, ki svojo profesionalnost neradi izpostavljajo javno, čeprav si glede na svoje znanje to zasluži bolj kot drugi. Bo Celje znalo izkoristiti njeno znanje na pravi način ali bo kmalu le še ena tistih, ki jo bo iskanje novih priložnosti odpeljalo drugam? V Sloveniji se je, razen ob tragedijah ali posnetkih kršitev, o vožnji v napačni smeri na avtocesti medijsko malo govorilo. Že pred leti so nastajali projekti o vidnejši prometni signalizaciji. Toda ta ne more 100-odstotno zagotoviti popolne varnosti. Lani je število mrtvih zaradi takšnega početja strmo poskočilo. Zaradi nesreče pri Arji vasi, ko je vinjen voznik, ki je vozil v napačno smer, povzročil smrt treh mladih ljudi. In že kmalu se je začelo ugibati, koliko se bo povzročitelj zgo-varjal na nepravilno ali ne dovolj vidno signalizacijo ob vstopu na avtocesto. Toda vedno je največ vzrokov za nesrečo pri vozniku, pravi mag. Darja Topolšek, ki je o tem napisala magistrsko nalogo Preprečevanje nepravilne smeri vožnje na avtocestah. »Vzroki seveda lahko temeljijo na pomanjkljivosti prometne signalizacije. Na primer na območju križišča priključka na avtocesto s podrejeno cesto kakor tudi na krakih priključka. V križišču s podrejeno cesto lahko voznik zavije na izvozni krak namesto na uvoznega. Nekateri na avtocesti odpeljejo mimo izvoza, nato pa nepravilno zapeljejo na uvozni krak. Zato morajo biti priključki pod čim manjšim kotom, da je takšna vožnja nemogoča. Nekdo namesto proti Mariboru zavije proti Ljubljani in nepravilno polkrožno obrača. Prometni znaki so ponekod dobesedno nametani, enako reklamni panoji, vse to nas lahko zmede. Vzrok pa ne more biti stanje prometa. Takšne nesreče se namreč dogajajo, ko je gostota prometa normalna ali redka.« Vremenske razmere? Tudi te niso glavni vzrok. Večina teh nesreč se zgodi ob jasnem vremenu in ko je vozišče suho. So pa vzroki predvsem pri vozniku, ki vozi pod vplivom alkohola, mamil, stresa in napačno zaznava prometno signalizacijo. Ste se kdaj vprašali, ko ste prispeli domov, kaj in koga ste videli na tej poti? Ugotovili boste, da vozimo po podzavestnem ritmu. Zanimiv je podatek, da največ prometnih nesreč zaradi vožnje v napačno smer po avtocesti povzročijo starejši vozniki in vozniki, stari med 35 in 45 let. Starejši vozniki vozijo daljše časovno obdobje in v tem času so se prometna signalizacija, ureditev cest, križišč, priključkov precej spremenili. Zmedla so jih tudi krožišča. Vzrok za tak podatek je lahko tudi slabo zdravje. Morda so starejši vozniki celo bolj pozorni, toda stvari so jim neznane. Pri mladih nekateri namerno izvajajo takšno vožnjo in to je nemogoče preprečiti. Nenamerni vzrok pri mladih pa je preobremenjenost. S fakulteto, službo. Med vožnjo ne razmišljajo o vožnji, ampak o drugih stvareh. Smiselna bi bila vsakoletna usposabljanja ne le starejših voznikov, ampak vseh. S tem bi se poučili o novostih. V tujini sta ena glavnih vzrokov za nastanek prometnih nesreč zaradi napačne smeri vožnje na avtocesti alkohol ali droga. Ko pa se kaj takega zgodi v Sloveniji, se takoj krivi prometno signalizacijo. Ne bi mogla trditi, da za to pogosto krivimo signalizacijo. Res pa je, da se veliko nesreč zgodi zaradi alkohola. V Evropi je vsak drugi povzročitelj takšne nesreče na avtocesti pijan. Takšnemu vozniku bomo tako vožnjo težko preprečili, razen z nekaterimi fizičnimi ovirami, čeprav je uporaba teh vprašljiva. Pred leti na primer kar tretjine povzročiteljev takih nesreč sploh niso preverili z alkotesti, vendar verjamem, da je danes drugače. Bi potem ostrejši policijski nadzor spremenil slabo stanje? Vsi vemo, da se v nekem trenutku preventivnih akcij, oglasov, plakatov stanje izboljša. Vendar bi večji nadzor težko spremenil tako slabo stanje. Tudi zvišanje kazni prinaša kratkotrajen učinek. Slediti bi morali Skandinavcem, ki jih o tem, kako biti dober voznik, učijo že v vrtcu. Spremeniti moramo mišljenje, ravnanje, zavedanje bodočih voznikov. Na Celjskem je več uvo-zov/izvozov na avtocesto in z nje. Kateri so najbolj nevarni? Vprašanje je, če govorite o tipu ali o konkretnem uvozu oziroma izvozu. Vemo, da se največ nesreč zgodi na levi in desni »trobenti«, ki je tudi najpogostejši tip priključka. Priključek Celje Center je na primer tak. Sledi t. i. nesimetrična polovična deteljica, ko avtocesta poteka pod neko podrejeno cesto (občinsko ali državno) in so priključki izvedeni desno ali levo nad avtocesto. Tak primer je, če se na avtocesto želite priključiti s ceste iz smeri Velenja, kjer vas prometni znak precej zmede. ... »trobenta« je tudi najcenejši tip za gradnjo. Torej smo v nesreče nekako silili zaradi varčevanja. Tudi tuje raziskave so pokazale, da je priključek »trobenta« najnevarnejši. Priključki so bili vrednoteni z vidika oziroma števila prometnih nesreč. Po mojem mnenju to ni realno, saj se lahko neka nesreča na avtocesti - ne na samem priključku, zgodi, a ne vemo, kje se je voznik, ki je nesrečo povzročil, na avtocesto priključil. So počivališča, parkirišča in bencinski servisi ob avtocestah nevarni, ker naj bi preveč zmedli voznike? Da, bodimo realni, predvsem objekti večjega obsega. Poskušajte se kdaj ustaviti na večjem počivališču, sprehodite se in razglejte. Nepravilno parkirana vozila, vročina, gost promet vas lahko takoj zmedejo in zavijete v nasprotno smer. Pogosto pride do tega zaradi slabe orientiranosti voznikov. Ne samo pri nas, tudi v tujini. Bi morali uvoze/izvoze imeti pod videonadzorom? Vprašanje je, če bi s tem sploh kaj naredili. Morda preprečili nesrečo, ki se lahko zgodi že trenutek za tistim, ko sploh zaznamo napačno vožnjo nekega voznika? Poglejte, le dan po tragediji v Arji vasi so kamere zabeležile vožnjo po avtocesti v napačni smeri. So torej takšna tragedija v Arji vasi in številna opozorila zalegli? Po nesreči v Arji vasi so govorili o fizičnih ovirah, senzorjih, bodečih grab-ljah . Kaj je najbolj primerno? To je težko vprašanje. Senzorji so sicer izvedljivi in upravljavca cest in ostale voznike opozorijo na napako posameznika. Bodeče grablje pa so vprašljive, predvsem ob zimskih razmerah. Lahko bi bile preproste zapornice, ki se zaprejo, če senzorji zaznajo nepravilno vozeče vozilo, po drugi strani pa se mora opozoriti tudi tiste, ki vozijo pravilno, da je nekaj na cesti narobe. Pred časom ste opravili analizo o vplivu prometne signalizacije na nesreče na ostalih cestah, ne le na avtocestah. Posamezen prometni znak zmanjša verjetnost nastanka nesreče za 15 do 70 odstotkov? Trdim, da je infrastrukturni vidik vpliva na prometne nesreče pri nas vsekakor zanemarjen. Prometni znaki, ki se nanašajo na »približujoče - prihajajoče« križišče: na primer stop čez 200 metrov. Razsvetljava do 25 odstotkov. Tudi kanaliziranje prometnih tokov v veliki meri zmanjša možnost nesreč predvsem na uvozu na priključek avtoceste. Priporočate odstranitev nevarnih objektov ob cesti, ki so sicer v osnovi namenjeni varovanju pred zdrsom. Govorite o varovalnih ograjah, ki lahko motoriste, namesto da bi jih varovale, ubijejo? Da. Te ograje so namenjene varovanju predvsem voznikov in sopotnikov v avtomobilih, za motoriste pa so nevarne. Evropska statistika kaže, da so za 8 do 16 odstotkov smrti med motoristi krive ravno te ograje. Motoristi imajo do 20-krat večjo možnost hudih poškodb, če zdrsijo in zadenejo ob stebriček, ker so jeklene ograje visoke. Omenjate zanimivo stvar: da bi uskladili bazo podatkov o prometnih nesrečah in prometni signalizaciji. Zakaj? Teh baz pri nas ni, nekatere, ne pa vse, občine sicer vodijo bazo prometne signalizacije za svoje namene, da vedo, kje stoji kakšen prometni znak. Ni pa to državna baza. Tudi policija krajev prometnih nesreč ne locira z geopozicioniranjem, torej z umestitvijo nesreče v prostor. Če bi policija to storila, bi v povezavi z bazo prometne signalizacije lahko videli, kje in kakšna prometna signalizacija vpliva na nastanek nesreč. To je bila ideja v nekaterih državah, a konkretnih projektov ni bilo. Zakaj pa ne bi bili mi eni prvih? V Celju se je že zgodilo, da so po našem poročanju spremenili ali postavili na novo kakšen prometni znak. Kakšna je odzivnost služb v teh primerih, če se jih na to opozori? Ne morem reči, da je odzivnost služb slaba, vprašanje pa je, ali so pravočasno obveščene in ali so dovolj strokovne, vendar o tem ne morem soditi. Sem pa že opazila, da so ponekod po Sloveniji signalizacijo uredili šele, ko se je nesreča zgodila ... Kje je torej rešitev za slabo varnost na cesti? Izobraževanje, učenje in usposabljanje voznikov že v mladih letih. 18 let traja, preden nekdo postane voznik! Ta čas bi morali porabiti za izobraževanje voznikov, ki bi se morali zavedati, da je neprevidna vožnja ali vožnja pod vplivom alkohola lahko smrtno nevarna. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA AKCIJA ■ V ■ ■ V ■■ ■ Izzrebani naročniki Novega tednika za izlet s Tušem na Kras Na izletih z Novim tednikom in Tušem je vedno zabavno, kot je videti na fotografiji z enega minulih izletov. (Foto: GrupA) V petek, 11. junija, se bo avtobus izžrebanih naročnikov Novega tednika s spremljevalci odpeljal na Kras. Potniki bodo spoznali skrivnosti priprave dobre kave Crem Caffe, si ogledali kobilarno Lipica in na turistični kmetiji pokušali domače dobrote. Tako podkrepljeni bodo lahko v Štanjelu občudovali arhitekturo prelepega kraškega zaselka. Elica Cirkulan, Bovše 13d, 3212 Vojnik Fanika Zalokar, Babno 21, 3000 Celje Anton Šterban, Strmca 62, 3270 Laško Frida Marinič Lednik, Gotovlje 139, 3310 Žalec Justina Gostečnik, Rakovlje 52, 3314 Braslovče Franjo Bošnjak, Kozakova 6, 3000 Celje Hilda Klampfer, Petrovče 117, 3301 Petrovče Vjekoslava Dolar, Udmat 6, 3270 Laško Jožica Kristan, Brezova 5, 3201 Šmartno v R.D. Alojzija Templak, Goriška 8, 3000 Celje Franc Koštomaj, Dobrna 41, 3204 Dobrna Karla Kričej, Brezova 1a, Šmartno v R.D. Rafko Zagožen, Matke 72, 3312 Prebold Slavica Kobilšek, Vegova 6, 3000 Celje Marija Evstahij Novak, Jezerce 5, 3224 Dobje pri Planini Jakob Selič, Jazbin Vrh 1c, 3230 Šentjur Branko Salobir, Mrzlo Polje 24a, 3273 Jurklošter Darko Ravnak, Stražica 17, 3213 Frankolovo Marija Hladin, Sevce 3b, 3272 Rimske Toplice Stanka Štor, Podgrad 35, 3230 Šentjur Vera Gračnar, Rakitovec 11, 3263 Gorica pri Slivnici Darinka Kobale, Brezenškova 18, 3000 Celje Olga Podmraški, Dragomilo 1, 3240 Šmarje pri Jelšah Vladimir Grom, Primož 36, 3230 Šentjur Martin Lampret, Lutrje 10b, 3232 Ponikva Zinka Potočnik, Cesta na Roglo 11a, 3214 Zreče Ivan Gračnar, Šentvid 42, 3225 Planina pri Sevnici Vincencij Dreo, Pohorska ulica 4, 3000 Celje Milena Šumej, Šentjanž 27, 3220 Štore Tomaž Kršlin, Novi trg 9, 3000 Celje Peter Pregrad, Ljubljanska 27, 3000 Celje Jelka Čepin, Breg 126, 3313 Polzela Marija Grom, Primož 36, 3230 Šentjur HUJŠAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Dišalo je po zdravem Mastne, slane, sladke in ocvrte jedi so glavni krivci za kopičenje kilogramov in slabo voljo. Jed brez tovrstnih dodatkov resda ni najbolj okusna, a pretiravanje z njimi je škodljivo za zdravje. »Hujšarji« se pogosto kesajo časov, ko niso hoteli slišati o zdravem načinu priprave jedi, in obžalujejo svojo nevednost glede kuhe na drugačen, marsikdaj precej enostaven način. V kuhinji Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje je v torkovi kuharski delavnici zadišalo po zdravih jedeh. S krožnikov so mamljivo dišala in se kar sama ponujala kuhana in dušena živila, pri čemer niso manjkali sveža in sezonska zelenjava, zelišča in pestre barve. Okušanje jedi ni bil vzrok za slabo vest, saj so se udeleženci učili kuhati in pripravljati dietno hrano. Hrano, ki nasiti, je zdrava, slastna, njena preprosta priprava pa vzame malo časa. Jedi so nastajale izpod kuhal-nic treh dijakov gostinske šole na čelu z učiteljem kuhanja Boštjanom Bezgovš-kom. Mojster kuhanja je »hujšarje« najprej opozoril na enostavne ogljikove hidrate in maščobe, ki se skrivajo v jedeh. Na krožniku naj bodo sezonska in sveža živila, jedi pestrih barv in okusov. »Kuhanje naj vam nikar ne vzame preveč ča- sa, saj se zdrave jedi lahko pripravljajo hitro in enostavno,« je razlagal. Ribe iz tekočih vod, oljčno, repično in ekstra deviško olje, zelišča z domačega vrta in škrobne jedi iz polnovredne moke naj bodo na jedilniku vseh, ki izgubljajo ali ohranjajo kilograme. »Pri kuhanju je treba uporabiti nekaj trikov,« je še dodal. Eden teh je pečenje v foliji. Hranljive snovi in aroma bodo namreč najbolj ohranjene po pečenju v aluminijasti foliji. Za pečenje v foliji so pravšnje majhne ribe, fileji in zrezki. »Začinjene ribe položimo na po-maščeno folijo, navlažimo z malo vina ali limoninega soka, dodamo košček surovega masla, da ostane meso sočno, in zavijemo. Pečemo v pečici na rešetki pri močnejši temperaturi.« Da se bodo tudi vam cedile sline po zdravi in okusni hrani, objavljamo recepte po izboru Boštjana Bezgovška, primerne za ljudi s prekomerno težo in tiste, ki želijo spoznati način priprave zdravega obroka. MATEJA JAZBEC Foto: Grupa Bistra zelenjavna juha Količine za 4 osebe: 500 g očiščene in narezane sezonske zelenjave; četrt litra mesne juhe; sol, bel poper; drobno sesekljana sveža zelišča (80 kcal / 335 kJ na osebo). Priprava: Zelenjavo stre-semo v kipečo mesno juho. Nežno mlado zelenjavo kuhamo le nekaj minut, gomoljasto zelenjavo, kot sta zelena ali korenje, malo dlje. Zelenjava naj bo še nekoliko čvrsta. Juho solimo in po-pramo in potresemo s sesekljanimi zelišči. Brancin, pečen v foliji Količine za 4 osebe: 4 očiščene ribe po 300 g; 4 žlice limoninega soka; sol, bel poper; 2 žlici sveže sesekljanih zelišč; 40 g surovega ma- sla; 4 žlice belega vina; 8 rezin limone (390 kcal / 1.630 kJ na osebo). Priprava: Ribe znotraj in zunaj natremo z limoninim sokom, s soljo, poprom in z zelišči. Pečico zagrejemo na 200 stopinj. Za vsako ribo pripravimo ustrezen kos aluminijaste folije in preganemo robove. Svetlečo stran namažemo z malo surovega masla, ribe položimo nanj, pokapamo z vinom in potrese-mo še s kosmi surovega masla. Na vsako ribo položimo 2 rezini limone. Folijo zavijemo in preganemo, tako da sok ne more nikjer odtekati. Ribe položimo na rešetko v pečici pod žar in pečemo približno 18 minut. Postrežemo v odprti foliji. Priloga: kuhan krompir, solata iz vrtne kreše. Pisana solata iz testenin Količine za 4 osebe: 300 g salame (mortadela); 300 g pora brez zelenih listov; 250 g pisanih testenin, kuhanih in odcejenih; 1 na tanke obročke narezana rdeča paprika; 1 žlica nepekoče gorčice, poper; solatna omaka; sesekljana zelišča (545 kcal / 2.280 kJ na osebo). Priprava: Salamo narežemo na debele rezine in nato na rombe. Por narežemo na tanke kolobarčke, 3 minute blanširamo v slanem kropu, odcedimo. Vse sestavine pomešamo z gorčico, s poprom in z omako, potre-semo z zelišči. Različice: V solato iz testenin umešamo krhlje paradižnika, kocke ementalca, sesekljano čebulo in vložene kumarice. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Učitelj kuhanja Boštjan Bezgovšek je z dijaki pripravil bistro zelenjavno juho s šparglji, brancina, pečenega v foliji, pisano solato iz testenin in za posladek narastek iz prosene kaše in jabolk. Št. 43 - 4. junij 2010 -r=r- j j w 8 CELJE NOVI TEDNIK Celjske Nepremičnine imajo v lasti okoli 2.300 stanovanj. Vsako leto rešijo približno 50 stanovanjskih problemov (slika je simbolična). Napočil čas za spremembe V Celju število prosilcev za neprofitna stanovanja iz leta v leto narašča - Povečuje se tudi število neplačnikov Nepremičnine so na letošnjem razpisu za neprofitna stanovanja, ki se je končal konec marca, prejele 511 vlog prosilcev, kar je šest več kot lani. Lani so uspešno rešile 52 vlog, to je še enkrat manj kot leta 2007, ko je stanovanjski problem rešilo 107 občanov od skupno 328, kolikor jih je bilo uvrščenih na prednostno listo. Lani je nerešenih ostalo 354 primerov, medtem ko je petnajst prosilcev svojo vlogo med postopkom umaknilo. Letos so Nepremičnine nja, ampak bodo dodeljeva-razpisale 35 stanovanj, pri če- le tista, ki jih bodo dobile namer ne gre za nova stanova- zaj od dosedanjih najemni- kov. Je pa očitno napočil čas za spremembe pri načrtovanju gradenj in pridobivanju novih stanovanjskih enot, ugotavljajo v Nepremičninah, saj opažajo, da narašča število samskih prosilcev. »Zaradi takšnega trenda bo treba povečati število manjših stanovanj na račun večjih. Polovica zgrajenih stanovanj naj bi bila eno- in enoinpolsobnih ter četrtina dvosobnih in prav toliko trosobnih,« pravi direktorica Nepremičnin Danica Doberšek. Sicer so Nepremičnine po lanskem razpisu 13 stanovanj dodelile dvočlanskim družinam, 20 tričlanskim, po štiri stanovanja so dobile štiričlanske družine ter družine s petimi in z več člani, samskim upravičencem pa so dodelili 11 stanovanj. Celjski župan Bojan Šrot si že nekaj časa želi, da bi v Celju uvedli še eno kategorijo stanovanj - stanovanja za mlade družine. Ta ne bi bila namenjena samo družinam iz celjske občine, ampak bi z njimi pritegnili mlade družine iz cele Slovenije. V Nepremičninah so z Teki do Šmartinskega jezera Klub študentov občine Celje (KŠOC) v juniju pripravlja sobotne teke proti Šmartinskemu jezeru. Na ta način želi klub poskrbeti za športno aktivnost Celjanov vseh generacij, ki jih tudi vabi k udeležbi. Prvi tek bo že to soboto, 5. junija, nato pa še 12., 19. in 26. junija, vsakič ob 10. uri. Tekmovalci se bodo zbrali ob 9.30 pri cerkvi sv. Duha v Novi vasi, tekli pa bodo ob cesti oziroma po sprehajalni poti, ki vodi proti Šmartinskemu jezeru, vse do jezera in nazaj. Vmes se bodo tekmovalci lahko okrepčali z osvežilnimi napitki. Na koncu bodo na podlagi rezultatov vseh tekov izbrali zmagovalca in sicer si bo zmagovalec posameznega teka prislužil tri točke, drugi dve in tretji eno točko. Skupni zmagovalec bo tisti, ki bo zbral največ točk, pod pogojem, da bo sodeloval na vsaj treh tekih. Prijave KŠOC sprejema na elektronskem naslovu podpora@klub-soc.si. PM njegovo idejo seznanjeni, a je problem v tem, pravi Do-berškova, da nimajo na razpolago primernih stanovanj. »Če nam bo uspelo začeti gradnjo neprofitnih stanovanj v Trnovljah, potem bi lahko cel fond namenili tej populaciji. Tam nameravamo zgradili 17 ali 18 stanovanj,« navaja Danica Dober-šek. Sicer so Nepremičnine leta 2006 že razpisale stanovanja za mlade in za mlade družine. Zanje so predvidele 27 stanovanj, a so jih nato dodelile 40. V naslednjih letih v razpisih niso posebej objavljale liste za mlade družine, temveč jih rešujejo v sklopu celotne liste. Vse več subvencij in neplačnikov V Nepremičninah opažajo tudi trend naraščanja upravičencev do subvencioniranih najemnin. Mestna občina Celje lajša socialno stisko tistim občanom, ki nimajo dovolj prihodkov, da bi lahko plačevali neprofitne najemnine, in sicer s subvencioniranjem najemnine v neprofitnih in tržnih stanovanjih (pod posebnimi pogoji). »Ljudje mogoče premalo vedo, da so do socialne najemnine upravičeni ne glede na stanodajalca. Se pravi, ne glede na to, ali je najemodajalec družba Nepremičnine ali kakšen zasebnik,« pojasnjuje Bojan Šrot. Lani je MOC subvencionirala najemnino 591 upravičencem, pri čemer je skupna višina subvencij znašala približno 602 tisoč evrov. »Menim, da tudi letos ne bo kaj drugače. Je pa v tej socialni stiski verjet- nost, da se bo število prejemnikov subvencioniranih najemnin povečalo, še večja,« pravi Danica Doberšek. Pri izračunu subvencionirane najemnine se upoštevajo osebni dohodek, pokojnina, razni prejemki (denarna socialna pomoč, denarno nadomestilo, študentska dela ...), dohodek iz kmetijske dejavnosti ali dohodek iz dejavnosti za celo leto. O upravičenosti najemnika do subvencionirane najemnine odločijo strokovne službe v Nepremičninah Celje, vlogo pa lahko upravičenci prevzamejo na recepciji družbe. Stalne probleme imajo v Nepremičninah z neplačni-ki najemnin. Tudi teh je iz leta v leto več, je pa zanimivo, da se dolg na drugi strani zmanjšuje. Leta 2006 je bilo tako 712 dolžnikov Nepremičninam dolžnih 775 tisoč evrov, 2007 jim je 726 najemnikov dolgovalo 760 tisoč evrov, lani pa je bilo 790 dolžnikov Nepremičninam dolžnih 555 tisoč evrov. Zaradi neporavnanih obveznosti so lani v Nepremičninah razpisali 52 deložacij, a so jih od teh izvršili le 25. Sedemnajst dolžnikov je namreč poravnalo celoten dolg, deset pa delno, zato so deložacije preložili. »Vsekakor pa bomo z njimi nadaljevali, če dolgovi ne bodo poravnani,« pravi Doberškova in dodaja, da imajo dolžniki na voljo izredno veliko »manevrskega prostora« za poravnavo dolga. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Občina se želi otresti stroškov Mestna občina Celje bo na svojo družbo Celeia prenesla del počitniških zmogljivosti, ki jih ima na Hrvaškem, in sicer apartmaja na Pagu in v Barbarigi ter počitniško hišo na Krku, v skupni ocenjeni vrednosti malo manj kot 222 tisoč evrov. Omenjene nepremičnine niso v najboljšem stanju, saj občina vanje zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja ni vlagala. Kljub temu je imela z njimi precej stroškov (lani je za vzdrževanje iz svojega proračuna dala 80 tisoč evrov). S prenosom teh počitniških zmogljivosti na Celeio bi se občina stroškov vzdrževanja otresla, družba Celeia pa bi z njihovo prodajo ali oddajanjem v najem pridobila potrebna sredstva za večletno vzdrževanje počitniškega doma v Baš-ki, s katerim že upravlja. Glede na to, da ima Celeia svoj sedež na Hrvaškem, bi družba tudi lažje uredila lastniške zadeve s temi nepremičninami, so poudarili na zadnji seji mestnega sveta. BA Investitor to^imÍMm LGM Za vas prodaja 00UI0I/ 0.0.0. S dol nov Na voljo je samo še 22 stanovanj, v vila blokih. www.radiocelje.comwww.novitednik.com Me zamudite dneva odprtih vrat samo ta petek 4.6. odl2fidol8h H'OiH'HIIN CEUE I ŠTORI j 9 S podelitve občinskih priznanj v Štorah. Direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek je povedal, da bodo vnaprej vlagali tako v razvoj podjetja kot tudi kraja, katerega ime nosijo. Zlati grb mu je izročil župan Miran Jurkošek. V Štorah niso spali V Štorah je bila v začetku tedna osrednja prireditev občinskega praznika, ki je bila v znamenju podelitve občinskih priznanj. Najvišje letošnje priznanje, zlati grb, so slovesno podelili največjemu podjetju Štore Steel, ki tam nadaljuje z železarsko tradicijo ter je do okolja odgovorno. Kot so poudarili v obrazložitvi, so v Štore Steelu lani kljub krizi izvedli 22 milijonov evrov vredno naložbo v gradnjo nove valjarske proge, med pomanjkanjem na- ročil pa so zaposlene usposabljali. Tako niso odpustili nikogar. Bronaste občinske grbe so na prireditvi izročili uspešnima podjetnikoma Bronislavu Čanžku in Martinu Jan-čiču ter športnemu društvu iz Laške vasi, posmrtno pa so ga za prispevek k razvoju občine namenili nekdanjemu občinskemu svetniku Stanislavu Gajšku. Letos so prvič podelili še občinsko priznanje diplomantu za nadpovprečno uspešnost na fakulteti, ki ga je prejel Dejan Skok. Župan Miran Jurkošek, ki je priznanja podelil, je v prazničnem govoru spomnil na napredek Štor po ustanovitvi samostojne občine, iz zadnjega obdobja pa je med drugim izpostavil zgrajeni nadvoz, dom starejših občanov ter gradnjo novih blokov. Prav tako je naštel kar nekaj občinskih naložb, od rednega obnavljanja vrtca na Lipi in športnega parka Lipa, urejanja novega igrišča v Straži do obnavljanja kulturnega doma, cest ... Med pomembnimi dosežki je še nedavna deblokada občinskega računa. Na osrednji prireditvi občinskega praznika so obenem predstavili bogato kulturno ustvarjalnost železarske občine. Nastopili so štorski pihalni orkester, svetinska godba, Vokalna skupina Lipa, združeni pevski zbor Bojan-sko in celjskih gostincev, Vokalna skupina Kompolčani, folklorna skupina Stari prijatelji, pevka Sanja Poljšak Pesan in osnovnošolci. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Mladi raziskovalci so v torek na slovesnosti ob zaključku 32. raziskovalnega leta prejeli priznanja in nagrade. Celje ponosno na mlade raziskovalce V Celju se je končalo še eno uspešno raziskovalno leto. Mladi raziskovalci ter njihovi mentorji iz celjskih osnovnih in srednjih šol ter iz Glasbene šole Celje so se tudi v tem šolskem letu zelo potrudili. 251 avtorjev je ob pomoči jemno kakovostnih in inova-97 mentorjev izdelalo 117 iz- tivnih raziskovalnih nalog z različnih področij življenja in ustvarjanja. Mladi raziskovalci s Celjskega so se izvrstno odrezali tudi na državnem tekmovanju, kjer so osvojili 5 zlatih, Javna razgrnitev bo za marsikoga šok Celjski mestni svetniki so na zadnji seji na mizo le dobili poročilo o pripravi Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Celje. Ocenili so, da je poročilo o dokumentu, ki bo celovito urejal prostorski razvoj občine, dobro pripravljeno. V odboru za gospodarstvo so sicer pogrešali strategijo razvoja mestne občine, medtem ko si pripravljavci prostorskega akta želijo, da se ne bi pred njegovim sprejetjem ponovno spremenila zakonodaja na tem področju. Občinski prostorski načrt so občinske strokovne službe začele pripravljati že leta 2003. Zakonodaja se je nato tolikokrat spremenila, da je bilo šele po koncu leta 2008 mogoče pripraviti nov dokument v takšni obliki, kot jo predpisuje zakonodaja. Kot so povedali na seji mestnega sveta, je izdelava občinskega prostorskega načrta trenutno v fazi priprave osnutka za pridobivanje smernic in javno razgrnitev. Nov prostorski načrt za območje mestne občine Celje občani že nestrpno pričakujejo. V občinskem oddelku za okolje in prostor so namreč prejeli že približno 800 vlog pobudnikov za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidljivo površino. Vendar vsem željam občanov ne bodo mogli ugoditi. Zakonodaja namreč usmerja prostorski razvoj naselij na proste degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Prav tako ne bo več možna razpršena gradnja. Tudi če bi jo Mestna občina Celje dovolila, je ne bo več dovolila država, pravi Darja Zabukovec iz oddelka za okolje in prostor. Javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta, ki je predvidena v prihodnjem letu, bo tako po njenem mnenju za marsikaterega občana predstavljala šok. Tudi zato, ker bodo zazidalna zemljišča, na katerih lastniki dvajset let ali več niso gradili, spremenili nazaj v kmetijsko zemljišče, pri čemer veliko ljudi morda sploh ne ve, da imajo zazidalna zemljišča. BOJANA AVGUŠTINČIČ PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S.A.T. d.o.o. PULA 14% SPOMLADANSKI POPUST 17 srebrnih in 6 bronastih priznanj. Mladi so raziskovali vse mogoče, pri čemer so dali pomembno vlogo okolju, v katerem živijo. Tako bo marsikatero raziskovalno nalogo Mestna občina Celje lahko uporabila tudi pri konkretnih projektih. Da bi mladinsko raziskovalno delo spoznala širša javnost, so raziskovalne naloge tudi letos predstavili na razstavi, ki bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled do 17. junija. V septembru bodo v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje predstavili še delčke iz pestrega programa nagradnih strokovnih ekskurzij, ki so namenjene najboljšim avtorjem raziskovalnih nalog. V dobrih treh desetletjih je skoraj 10 tisoč mladih v Celju ustvarilo več kot tri tisoč raziskovalnih nalog. Vse so shranjene v Osrednji knjižnici Celje in sodijo med zelo izposojano knjižnično gradivo. Od leta 2005 so vse naloge tudi digitalizirane. BA, foto: SHERPA wmvjovitednilLCOfli ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme. VEČ INFORMACIJ: telefon: 041691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-ceije.si spletna stran: www.cm-celje.si Skupina CMCelie Oživljena rja Pridite in bodite del rjastega dne, vabi Turistično društvo Štore na oživljeno prireditev Rja fest, ki bo na športnem igrišču na Lipi. Športno-kulturna prireditev bo jutri, v soboto, od 14. ure, ko bodo tekmovanja v hitrostnem sankanju na suhi podlagi, pivski igri, odbojki na milnici, vlečenju vrvi, vztrajnost-nem držanju piva ter vrtenju okoli palice. Organizator pričakuje dvajset tričlanskih ekip, v glasbenem delu pa bodo nastopile skupine Fajercajg, Cops on Bikes ter Radio Storm. Z Rja festom bodo zaključili opolnoči. BJ osfo-ta s pinw in fapcto A Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: infb@energetika-ce.si 10 PREBOLD j ŽALEC GORNJI GRAD| S kanalizacijo se »paca«, da od nje smrdi Pogodbeni rok za izgradnjo primarne kanalizacije v spod-njesavinjskih občinah je bil konec letošnjega januarja. V ponedeljek se je iztekel dodatni rok za dokončanje del. Gradnja še ni končana, zato so datum podaljšali še za mesec dni. Za večmesečno zavlačevanje so krive finančne težave izvajalca del, velenjskega Vegrada, in obenem slabi materiali podizvajalcev, ki zahtevajo sanacijo. Kanalizacija v štirih obči- ma oceno, da je 30 dni pri- nah Spodnje Savinjske doline bi morala začeti v ponedeljek obratovati, vendar je več kot očitno, da je potrebno postoriti še mnogo tako na terenu kot s pridobitvijo ustreznih dokumentov. »Dokončati je potrebno vseh 12 primarnih kanalov po dolini, prevzeti črpališča, urediti zunanjost, pridobiti soglasja in uporabna dovoljenja,« pravi vodja projekta iz Razvojne agencije Savinja Stojan Pra-protnik. »Ni skrivnost, da ima izvajalec velike težave z likvidnostjo in s plačevanjem po-dizvajalcev, ki morajo ponekod sanirati že izvedena dela.« Gre za sanacijo jaškov, ki so sicer ustrezali zahtevanim predpisom, vendar so jih vgradili neustrezno, kar povzroča podizvajalcem zdaj dodatne stroške. Garancijo oziro- meren čas za dokončanje del, je v ponedeljek na skupnem sestanku naročnika, izvajalca in nadzornika del dala slednja, družba DDC svetovanje inženiring, ki je v državni lasti in zadolžena za spremljanje del na terenu in zahtevano »papirologijo«. »Gre za realni rok, kar se tiče fizičnih del, če izvajalec ne bi imel tako hudih finančnih težav. Sprejeli smo predlog izvajalca za podaljšanje roka, toda vprašanje je, ali je ta v mesecu dni sposoben odpraviti napake, končati dela in predvsem pridobiti potrebne dokumente ter zaključiti upravne postopke,« pravi direktor družbe DDC in obenem župan občine Polzela Ljubo Žni-dar. Zaradi neplačevanja obveznosti do podizvajalcev in drugih sodelujočih v projek- tu Vegrad od njih ne dobi potrebnih dokumentov, ki bi izkazovali ustreznost opravljenih del. Mesec dni ali misija nemogoče? Da ocene niso povsem realne, je prepričan preboldski župan Vinko Debelak. »Ogromno dela nas še čaka. Manjkajo nam elektrika na črpališčih, poplačilo odškodnin lastnikom zemljišč in ureditev le-teh, izvesti moramo tehnične preglede in prevzeme.« Težave imajo tudi z investitorji, ki so zgradili objekte in menili, da bo kanalizacija dograjena v roku. »Zdaj se nimajo kam priklopiti in težave rešujejo z gradnjo majhnih čistilnih naprav. Zanje to predstavlja dodatne stroške, za občino pa izpad dohodka in zaviranje nadaljnjih projektov, kot je gradnja sekundarne kanalizacije, ki je izključno naš strošek.« Tudi na Polzeli ugotavljajo pomanjkljivosti, ki jih mora Vegrad odpraviti pred prevze- mom objekta. Na posameznih kanalih je potrebno zamenjati tesnila pokrovov na jaških, sanirati nekatera vozišča, urediti bankine in zelenice ob voziščih ter predvsem ustrezno urediti in predati vso izvedbeno in dokazno dokumentacijo o vgrajenih materialih. Nosilka projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na po-vodju Savinje je Občina Žalec v sodelovanju z Braslovčami, s Polzelo in Preboldom. Zajema izgradnjo kanalizacijskega sistema v skupni dolžini 28,5 kilometra in nadgradnjo čistilne naprave Kasaze, v kateri sodelujeta tudi občini Tabor in Vransko. Čistilno napravo naj bi odprli julija, poskusno bo obratovala 250 dni oziroma do prihodnjega februarja. Vrednost projekta znaša dobrih 16 milijonov evrov in je sofinanciran s pomočjo kohezijskih skladov, državnih sredstev in 10-odstotnega deleža občin. MATEJA JAZBEC Foto: TT NOVI TEDNIK Štirje dodatni meseci »razkopanih« cest in zemljišč niso bili dovolj, da bi Vegrad in podizvajalci »pripeljali« gradnjo kanalizacije do konca. Potrebujejo še en mesec, ki je za nekatere nerealen čas za dokončanje del. Dela na kanalu v Braslovčah (na sliki) Praznik vina Društvo savinjskih vinogradnikov je pripravilo četrto prireditev Praznik vina, na kateri so ob kulturnem programu podelili vinogradnikom priznanja za najboljša vina letnik 2009. Po podelitvi priznanj je bila pokušina najbolje ocenjenih vin letnika 2009. Med 97 vzorci je bilo z oceno za zlato diplomo ocenjenih 31 vin. Največ ocenjenih vin je bilo belih zvrsti, kjer je prejel najvišjo oceno, 18,23, Dušan Mastnak. Med modrimi frankinjami, ki so bile druge po številu zastopanosti, si prvo mesto delita Jernej Podpečan in Rudi Divjak. Janko Praprotnik je prejel najvišjo oceno za zweigelt, Emil Medvešček za laški rizling, Jelka in Jože Manfre- Vrhunec prireditev Galiških dnevov Konec tedna se bodo nadaljevale prireditve in dogodki v sklopu tradicionalnih Galiških dnevov. Nocoj ob 19.30 bo v Domu krajanov Galicija predavanje zdravnice Jane Govc Eržen na temo, kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje. Sledilo bo brezplačno merjenje holesterola, krvnega sladkorja in tlaka, članice Društva kmečkih žena Žalec pa bodo pripravile zdrave domače dobrote. Gre za tradicionalni dogodek v sklopu Galiških dnevov. Tradicionalna je tudi razstava ročnih del, ki jo bodo otvorili jutri in pohod po Preverjanje gasilskega znanja Konec tedna je v nekaterih krajih spet minil v znamenju merjenja znanja med gasilci. Tako so v Gornjem Gradu pripravili zgornjesavinjsko tekmovanje pionirskih in mladinskih enot ter prvo pokalno tekmo v okviru savinj-sko-šaleške, na Vranskem pa so se pomerile članske ekipe znotraj Gasilske zveze Žalec. Na Vranskem je v štirih ka- Parižlje-Topovlje in Loke, pri Vinogradniki, ki so dobili zlate medalje, s predsednikom Silvom Maričem, vinsko kraljico Suzano Čakš ter vinskim vitezom in publicistom Dragom Medvedom. tegorijah nastopilo 68 enot s 700 člani in članicami iz 35 društev, ki delujejo v GZ Žalec. Zanimivost tekmovanja je bil skupni štart na treh tekmovalnih progah v vaji z motorno brizgalno. Pri članih A je zmagala enota PGD Andraž nad Polzelo pred enotama članih B enota PGD Braslov-če pred Veliko Pirešico in Za-bukovico, pri članicah A desetina PGD Andraž nad Polzelo pred Ponikvo pri Žalcu in Levcem ter pri članicah B desetina PGD Velika Pireši-ca pred Tovarno nogavic Polzela in PGD Kapla-Pondor. V Gornjem Gradu so v okviru tekmovanja GZ Zgornje Savinjske doline med pionirkami slavile Mozir-janke, med pionirji pa ekipa z Gorice ob Dreti. V mladinskih kategorijah so tako med mladinci kot mladinkami slavili mladi z Rečice ob Savinji, ki so bili v tej konkurenci najboljši tudi v pokalni tekmi. Podobno so bile najboljše tudi pionirke iz Mozirja, med pionirji pa so slavili Velenjčani. US da za traminec in beli pinot, Mirko Krašovec za kerner in chardonnay, Adolf Sevčni-kar za renski rizling, Matjaž Hedžet za sauvignon in Turistična kmetija Rotovnik za rumeni muškat. Praznik vina sta z vinskimi napitnicami popestrila harmonikar Viki Ašič in tenorist Andrej Bremec. TT Žalec vabi na Ekofest obronkih Galicije, ki jo planinsko društvo pripravlja v nedeljo. Jutri bo tudi slavnostna otvoritev sirarne, wellnessa in apartmajev na kmetiji Podpečan. Gre za prvo sirarno v Sloveniji, ki omogoča ogled predelave mleka in zorenja sirov. RP V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec začenjajo nov projekt, Eko-fest, v okviru katerega nudijo radostno doživetje narave, človeka in energije v zeleni dolini. Projekt začenjajo danes, v petek, in bo trajal do nedelje, nato pa vsak prvi petek, soboto in nedeljo v mesecu. V praksi želijo udejanjiti usmeritev v trajnostni razvoj turizma, pri čemer izpostavljajo spoštovanje človeka in narave na radosten način. Veliko poudarka bodo namenjali sonaravni pridelavi hrane in zelišč od tradicije do vključitve sodobnih znanosti. Eden od ciljev je tudi razvoj športa, zdravja, turizma in ostalih gospodarskih panog, pri čemer bodo združili vse ponudnike v občini. Gre za povezavo ekomuzeja, ribnika Vrb-je, Bio parka Nivo in vrta zdravilnih zelišč, ob tem pa nameravajo povezati vesela dogajanja in jim dodati različna izobraževanja. V okviru Ekofesta bo veliko brezplačnih ogledov in obiskov združenih turističnih ponudnikov, naravnih danosti ter turističnih desti-nacij, na drugi strani pa bodo omogočili tudi organizirane plačljive storitve. Eko-fest se bo vse tri dni začenjal ob 9. uri, nato bodo raz- lične aktivnosti na voljo vse do 20. ure. Tako so možni ogledi vseh turističnih znamenitosti, pripravljali bodo ekotržnico, različne delavnice in predavanja, možni bodo izposoja koles ali sprehodi po učnih poteh ... Kot poudarjajo organizatorji, hočejo združiti vse generacije, ki želijo svoj prosti čas preživeti bolj kakovostno. US £>5" let z vacvú uA. z a vas. VSAK TOKBK IN PBTBK www.novitodnik.com UlUUnovoga tednika nomednik H'OiH'HIIN MOZIRJE RECICA SOLČAVA ŠOŠTANJ 11 Z zgornjesavinjskim želodcem v Evropo Jubilejno ocenjevanje kulinarične specialitete s tremi zlatimi izdelovalci Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca izvedlo 20. ocenjevanje te suhomesnate specialitete, ki se je med prvimi v Sloveniji ponašala z geografsko označbo blaga, zdaj pa si za podobno zaščito prizadevajo tudi v okviru EU. Z ocenjevanjem zgornjesavinjskih želodcev so začeli v Turističnem društvu Rečica ob Savinji, nato pa je pred osmimi leti to delo prevzelo združenje. Ocenjevanja minulih let so prikazali na posebni razstavi v prostorih rečiškega vrtca, ki jo je v soboto odprl župan Vinko Je-raj. Predsednik strokovne komisije dr. Stanko Renčelj je ocenil, da se je kakovost izdelkov precej izboljšala, saj komisija v ocenjevalnem zapisniku navede tudi napake. V teh letih se je na ocenjevanju zvrstilo mnogo izdelovalcev zgornjesavinjih želodcev - nekateri so obupali, mnogi vztrajali, ob tem pa se krog širi predvsem z mladimi, ki vidijo eno od možnosti preživetja ali dodatnega zaslužka v kulinaričnih posebnostih. Te, je prepričan dr. Renčelj, bi morali Zgornjesavinjčani še bolj vplesti v svojo turistično ponudbo, saj samo naravne lepote ne zadoščajo. Komisija je pri ocenjevanju zaradi zahtev po kakovosti precej stro- Komisija pod vodstvom dr. Stanka Renčlja (desno) je letos ocenila 54 vzorcev. Po uradnem delu so v Mozirskem gaju razrezali kar nekaj zgornjesavinj-skih želodcev. ga, kriterije bodo zaradi cer-tificiranja izdelkov še zaostrili, ob tem pa pustili odprta vrata vsem izdelovalcem, ki se bodo z izdelavo še naprej ljubiteljsko ukvarjali. Letos je bila bera precej dobra, saj je komisija ocenila 54 zgornjesavinjskih želodcev, od tega jih je 49 prejelo potrdila o kakovosti, kar pomeni, da so bili ocenjeni z več kot 15 od možnih 20 točk. Na Večeru pod trško lipo, ki bo v soboto, 3. julija, na Rečici ob Savinji, bodo najboljšim podelili tudi priznanja. Poleg bronastih in srebrnih priznanj bodo podelili tudi tri zlata, kar pomeni oceno več kot 19 točk, ki jih bodo prejeli Jožica Strojan-šek z Dobrovelj, Franc Čret- nik iz Mozirja in Peter Re- snik iz Podvolovljeka. Izba želodca Od sobote je nov kamenček v turistični ponudbi doline tudi Izba zgornjesavinjskega želodca - gre za stalno razstavo, ki so jo postavili v kmečki hiši v Mozirskem gaju in »pripoveduje« zgodbo o izdelavi, sušenju in zorenju tega izdelka ter tudi o njegovih ljubiteljih. Kot je poudaril predsednik EHD Mozirski gaj Darko Bele, je gaju in zgornjesa-vinjskemu želodcu skupno, da sta vsak v svoji kategoriji specifična, enkratna in prava šampiona, predvsem pa so želeli v parku slovenskih vrtnarjev z razstavo odgovoriti na številna vprašanja obiskovalcev o tej kulinarični dobroti. Ob odprtju izbe so v združenju podelili tudi priznanja mnogim sodelavcem in ljubiteljem ter tudi najbolj zvestim izdelovalcem, ki so prinašali svoje izdelke na ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Vsa leta je na ocenjevanju vztrajal Franc Kramer iz Šmihela. US Zaradi prostorske stiske nov vrtec V občini Šoštanj z veseljem štejejo novorojence, saj nataliteta zadnja leta narašča. Leta 2008 je Občina Šoštanj prejela 93 vlog za pomoč ob rojstvu otroka, lani že 106, temu primerno se posledično veča tudi vpis v Vrtec Šoštanj. »Fletni« dnevi v Solčavi Konec tedna vabijo v Solčavo, kjer bodo pripravili pomladanske pohodniške dneve. Tridnevno dogajanje začenjajo danes, v petek, ob 11. uri, ko bodo odprli nov prireditveni prostor v središču vasi. V občini Solčava so namreč Za projekt, vreden več kot 816 pred kratkim zaključili pro- tisoč evrov, je občina prido-jekt Turistična infrastruktu- bila več kot 575 tisoč evrov ra Solčavsko, za katerega so pridobili precej nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Poskrbeli so predvsem za javno infrastrukturo. Tako so v središču vasi uredili večnamenski prostor, sprehajalne poti ter 50 parkirnih mest. nepovratnih sredstev. Ostalo je zagotovila iz občinskega proračuna. Z omenjenimi pridobitvami je, po mnenju solčavskega župana Alojza Lipnika, vas Solčava pridobila nove razvojne možnosti. Kot napovedujejo organizatorji, bodo odprtje prireditve- U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 PE ENERGETIKA Tel.:03/896 IZ 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/889 M 20,03/ 889 M 00 l/ISOKA KflKOI/OSTSTORITEl/ ZNANJE, USTVARJALNOST, INOVATIVNOST ZANESLJIl/OSr, LflNKOI/ITOST nega prostora, poti in parkirišč pripravili po solčavsko. »Rdečo nit si bosta podajala Nejc in Franci, seveda se nam bo z otroki spet pridružila ovca Zefka, pa filcarke in muzikanti, malo se bomo sprehodili in v farovškem hlevu tudi kaj dobrega pojedli,« je napovedal Marko Slapnik. Ob 14. uri bo sledil brezplačen prevoz v Logarsko dolino, sprehod po poti do slapa, na »fletni« prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, pa bodo domači glasbeniki družno odprli oder. Solčavske viže, kot so naslovili glasbeni večer s solčavskimi muzikanti, bodo oblikovali mladi harmonikarji in citrarji Karli Gradišnik, Franc Roban, Črna mačka, Hooruk, Zmaji, Happy band in Diamanti. V okviru pomladanskih po-hodniških dni nato v soboto ob 9.30 pripravljajo družinski pohod v Robanov kot, v nedeljo pa vabijo na tradicionalni pohod v Matkov škaf. US V tem šolskem letu ima vrtec 18 oddelkov, in sicer poleg 13 v mestu še tri v Topol-šici in dva v Gaberkah. Informativni vpis za prihodnje šolsko leto kaže, da bo treba s 1. septembrom v Šoštanju zagotoviti dva, v Topolšici en nov oddelek. V občini so z ravnateljico vrtca Mileno Brusnjak takoj začeli iskati nove prostore. V Topolšici so prostor za še en oddelek našli v podružnični šoli, kjer so že zdaj trije oddelki vrtca. Težje je bilo najti primerno lokacijo v Šoštanju, zdaj pa so se odločili, da bodo prostor za tri nove oddelke uredili v stari osnovni šoli Bibe Rocka, kjer v prihodnje načrtujejo gradnjo skupnega vrtca za cel Šoštanj. Vsi podatki samo še potrjujejo, da se morajo v Šoštanju nujno odločiti za gradnjo novega vrtca. Idejni projekt je že narejen, v letošnjem letu pa nameravajo urediti še vso ostalo projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje, ki je tudi pogoj, da lahko kandidirajo na razpisu za pridobitev sredstev za sofinanciranje gradnje vrtca. V vrtce v Šoštanju je vključen 301 otrok s stalnim prebivališčem v občini. Od tega je na podlagi odločbe centra za socialno delo 8 odstotkov staršev oproščenih plačila, kar 62 odstotkov je razvrščenih v prve tri plačilne razrede. Razliko od plačila staršev do polne cene programa, v katerega je otrok vključen, skladno s pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih plačuje občina. Tako Občina Šoštanj samo za plačilo dejavnosti vrtcev letno nameni več kot milijon evrov. US plMN'M RflO"1 CELJE ©2 'f POP DEÏIGM PEPEL IN K Rl CUDE3NŮ POLJA STANE VIDMAR KORAOO IN BRENDI ANS, ISKRICE WERNER F L'A MARIJAN NOVIMA ANS ËKANÉfA KLAU2ŮRJA ANS, SPËU ANS, ROKA žlindre ANS JOPEL EXPRESS - RUDI SANTL KATRCA - A145. JUHE J - ANS. ft A-CE ANS KRANJCI - KARLI GRAOISNIK . BORIS KOPITAR - ROK FERENGJA - MARMQNIKARSKI ORKE KLEMNA R05ERJA - OKTET ŽUPANOV - GLASBENO PRESENEĆE ** . Novega tednika Laško OB KONCU"KONCERT TANJE ŽAGAR S SPREMLJEVALNO SKUSIM ™NMM! VOJNIK, 20.6.2010, OD 14. U RE YSTmnf>«: 12 ŠMARJI P. J.| ROGAŠKA S. I KOZJE NOVI TEDNIK Lovci zakuhali, občina rešuje Reševanje spornega gradbišča lovskega doma na Tinskem V Občini Šmarje pri Jelšah so se odločili, da bodo nedokončano gradbišče lovskega doma na Tinskem po dolgih letih uredili. Nedokončana gradnja med znamenitima tinskima cerkvama namreč vse bolj postaja črna točka turističnega kraja. Po novem naj bi postala večnamenski objekt. Gradbišče novega lovskega doma Lovske družine Pristava je nastalo pred desetletjem, ko so lovci stavbo samovoljno povečali, zaradi česar je gradbeni inšpektor gradnjo ustavil. Tako je od gradnje nastal zgolj kletni del, saj je zavod za varstvo kulturne dediščine nadzidavi odločno nasprotoval. Nadzidava med cerkvama, ki sta skoraj druga ob drugi, bi seveda zakrila značilno veduto Tinskega vrha. Lovci so se nato odločili, da bodo namesto da bi dokončali nov lovski dom, svoj stari dom temeljito obnovili, kar so storili. Arhitekt je zato pred šestimi leti izdelal načrt, po katerem bi iz gradbišča novega lovskega doma lahko nastal večnamenski dom s pol-kletno dvorano ter pomožnimi prostori, na vrhu pa bi bila v prihodnje razgledna ploščad. Občinski svet je tako na zadnji seji soglasno sprejel V novem večnamenskem domu pri tinskih cerkvah naj bi bili po načrtih občine tudi težko pričakovani prostori za potrebe KS Tin-sko. Kot je na zadnji seji občinskega sveta komentiral svetnik Franc Namurš s Tinskega, ti prostori ne morejo biti nadomestilo za dom krajanov, ki ga pričakujejo. Poleg tega je nedokončana gradnja na ozemlju sosednje KS Zibika, s katero mejita po grebenu Tin-skega vrha. »Upam, da objekt ne bo postal jabolko spora med Tinskim, Zibiko in Pristavo,« je vse skupaj komentiral eden od občinskih svetnikov. Znameniti cerkvi na Tinskem sta vidni daleč okoli. Graditelji lovskega doma, ki so ravnali po domače, bi z nadzidavo med obema cerkvama uničili veduto. predlog sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta ter o uvrstitvi v občinski načrt razvojnih programov. V občinski upravi računajo, da bodo večnamenski dom na Tinskem uredili prihodnje leto. Za dokončanje bodo potrebovali približno 80 tisoč evrov, zato se bodo prijavili na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj podeželja, od koder pričakujejo 56 tisoč evrov, ostalo naj bi plačala občina. Lovci bodo zato gradbišče prenesli v občinsko last. BRANE JERANKO Od proteze denar tudi Sazasu Z obiska pri Janku Strnadu, ki je izgubil nogo ter potrebuje gibljivo protezo. Z leve Cvetka Bevc, Andrej Kocman, Marjan Marinšek ter Janko Strnad s soprogo Marijo. V dobrodelni akciji za nakup gibljive proteze za mladega upokojenca Janka Strnada iz Zdol nad Kozjem so uspeli v dobrodelni akciji Pa bo pomlad prišla zbrati več kot 19 tisoč evrov. Skromen Janko, ki je na Kozjanskem zelo spoštovan, je ostal brez noge nekaj tednov po upokojitvi. V prometni nesreči, do katere je prišlo po tuji krivdi, je bil udeležen kot voznik motorja. Na Kozjanskem so priljubljenemu Janku po nesreči skušali pomagati, zato so na računu Območnega združenja Rdečega križa Šmarje pri Jelšah uspeli zbrati dobrih 12 tisoč evrov, ki so jih prispevali podjetja, društva in posamezniki. Zbran denar hrani Rdeči križ na po- Hjil^^Vrtičkarjpi^^vňnarjpi^.'vnpgpadMki S široko paleto izdelkov vas pričakujemo v PE VVV.METROB (Intereuropa, Hala A6) Kidričeva 36,3oW^élje, Delovni čas:pon-pet, od 10.00- 15.30h. sebnem računu ter bo izročen, ko bodo s pomočjo zdravnikov, ki Janka zdra-vij o, izbrali protezo. V Kozjem so prav tako pripravili dobrodelni koncert, kjer so uspeli zbrati 6490 evrov. Od tega so šest tisoč evrov nakazali na račun Janka Strnada, z razliko pa še čakajo, saj morajo od dobrodelnega koncerta najprej plačati obveznosti Sazasu. Po zaključku dobrodelne akcije so Janka Strnada na domu obiskali tisti, ki so akcijo Pa bo pomlad prišla usmerjali. To so glavni pobudnik Marjan Marinšek, župan Andrej Kocman in predsednica krajevnega Rdečega križa Cvetka Bevc, ki so Strnadovo družino podrobno obvestili, kako je akcija potekala ter o zbranem denarju. BRANE JERANKO Foto: OKO H V ■ ■ Za večji dom večje zanimanje V okviru praznovanja občinskega praznika Šmarja pri Jelšah so v soboto uradno otvorili nov Dom krajanov in gasilcev v Sladki Gori. Odprt je od začetka leta, ko so prejeli zanj uporabno dovoljenje. V domu so tri garaže za gasilska vozila ter drugi prostori za gasilske potrebe, v njem je prav tako dvorana z odrom, kjer je 160 sedežev. V zgornjih prostorih sta še med drugim manjša dvorana, ki jo uporablja namiznoteniška sekcija ter prostor za fitnes. Dom, ki ga je zgradila Občina Šmarje pri Jelšah, je stal 1,1 milijona evrov. V občinski upravi menijo, da so z naložbo v Sladki Gori pridobili izjemno pomembno pridobitev na podeželju, kjer sta romarsko-turistični kraj ter vinska turistična cesta. »Prvi pokazatelji obiskanosti doma kažejo, da so bile prireditve in srečanja izjemno dobro obiskani ter da je dvorana postala skoraj pretesna,« poudarja župan Šmarja pri Jelšah, Jože Čakš, ki je dom v soboto uradno odprl. V javnosti so se namreč pred gradnjo pojavljali pomisleki, da je dom v Sladki Gori prevelik. BJ H'OiH'HIIN LAŠKO ŠENTJUR 13 Se bo več občanov na območju Laškega odločilo za javni vodovod, če bo priklop cenovno ugodnejši? Za ivi ■ ■■■ ugodnejšimi pogoji do več priklopov V Laškem bi radi v naslednjih letih dosegli boljšo omreženost z vodovodom, kar jim predpisuje tudi zakonodaja. Hkrati pa občinska uprava napoveduje ukrepe, s katerimi bi občane motivirali k priklap-ljanju na zgrajeno omrežje, za kar se še zmeraj ne odločajo v zadostni meri. Za vsak zaselek morajo v Laškem zgraditi metre ali celo kilometre javnega vodovoda, hkrati to pomeni večje stroške v vsakoletnem proračunu. To se ne bo spremenilo niti, ko se bo v skladu z napovedmi podražila voda za gospodinjstva, saj bo cena še zmeraj pod državnim povprečjem. Hkrati poskušajo Laščani vsaj nekaj sredstev pridobiti iz razpisov, nanje računajo tudi pri načrtovani izgradnji vodovoda Vrh-Globoko-Ra-doblje, ki bo stal več kot 1,050 milijona evrov, v okviru razpisa iz regionalnih razvojnih programov pa naj bi si zagotovili 700 tisočakov. Za ta kar 39 kilometrov dolg vodovod so že pridobili gradbeno dovoljenje, kmalu pa pričakujejo informacijo o tem, ali so bili s prijavo uspešni na razpisu. Po izgradnji tega vodovoda bodo v javno vodooskrbo vključena naselja Žigon, Selo nad Laškim, Stopce, Harje, Dol pri Laškem, Lažiše, Radoblje, Za-brež, Zgornje Strensko, Pov-čeno, Globoko in Brodnice. Meter po meter do pitne vode Sicer pa bo sledila gradnja več manjših vodovodov. Dogradili so že vodovod Lahom-šek, ki bo na voljo 12 gospodinjstvom. Več vodovodov bodo začeli graditi v naslednjem mesecu; od Blatnega Vr- ha proti meji s Šentjurjem do naselja Dežno (služnostne pogodbe so že pridobljene). Istočasno naj bi začeli graditi vodovod Vodiško-Škofce za 20 gospodinjstev, občina še pripravlja razpis za izbor izvajalca. Ima pa že gradbeno dovoljenje za vodovod Mala Breza, v pripravi je še projektna dokumentacija, s projektom pa se bodo prijavili na razpis ministrstva za kmetijstvo. Poleg vodovoda bodo v Mali Brezi namreč uredili še pločnik in javno razsvetljavo. Skupaj bodo opravili za 380 tisoč evrov del. Že dalj časa si vodovod želijo tudi gospodinjstva v Zgornji Rečici. Za to območje občina predvideva, da bodo služnostne pogodbe pridobili v prvi polovici naslednjega leta in takrat začeli tudi z gradnjo. V Laškem pa iščejo še rešitev za območje Rifen- V Šentjurju z uspešnimi podjetniki Mladinski center Šentjur pripravlja niz pogovorov z uspešnimi podjetniki, prva gosta pa pričakujejo nocoj ob 18. uri v prostorih Razvojne agencije Kozjansko. Mladinski center si je zamislil pogovore z uspešnimi in podjetnimi ljudmi, ki bi mlade spodbudili in motivirali na njihovi osebni ter poklicni poti. Gostje bodo spregovorili o svojih življenjskih zgodbah, uspehih, vzponih in padcih ter o vztrajnosti in odločnosti. Povedali bodo tudi, kako so sami stopili na pot uspeha, kaj jih motivira in kako so povezani z okoljem, v katerem delajo in živijo. Nocoj bosta mladim spregovorila direktor podjetja Bosio Hugo Bosio, dobitnik nagrade gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ter Iztok Špan, ki vodi podjetje Tajfun Planina, največjega proizvajalca gozdarskih vitlov v Evropi. PM V Laškem želijo občane spodbuditi k priklopom na vodovodno omrežje gozda in pripravljajo zasnovo vodooskrbe za celoten predel severnega dela občine. Ne glede na pospešeno izgradnjo omrežja pa se v nekaterih primerih občani ne odločijo za priklop na sistem javnega vodovoda. Število priklopov naraste v sušnih mesecih, ko občani sprevi-dijo, da so dejansko odvisni od stalnega vodnega vira. Kot pravi laški župan Franc Zdolšek, bi lahko občina v skladu z zakonom preprosto zahtevala priklope, vendar se takšnega prisilnega ukrepa ne želijo poslužiti. »Zato razmišljamo, da bi priklope v času izgradnje vodovodov naredili bolj dostopne tako, da bi bili cenejši kot pa v primeru, ko se dela priklop za posameznika,« pravi Zdolšek. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) A KRATKO Srečanje šentjurskih upokojencev Društvo upokojencev Šentjur jutri, v soboto, ob 14. uri pripravlja medgeneracijsko srečanje. Nanj vabijo vse svoje člane, njihove svojce, sosede in prijatelje, zbrali pa se bodo v prostorih PGD Lokarje v KS Blagovna. Prostovoljci društva bodo poskrbeli za pogostitev, pripravljajo tudi kulturni program in nastop ansambla Pirš. Glasovir pod Ipavčevo lipo Kulturno društvo Glasovir v nedeljo, 6. junija, pripravlja Večer pod Ipavčevo lipo z Ženskim pevskim zborom Glasovir. Pričel se bo ob 20. uri v vrtu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu. Pevke bodo predstavile slovensko ljudsko izročilo v zborovski glasbi, program pa bodo popestrili učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Mladi laški ustvarjalci V ponedeljek, 7. junija, bodo v Muzeju Laško odprli razstavo Vrtca Laško. Otroci enot vrtca se bodo na njej že tradicionalno predstavili s svojimi ustvarjalnimi izdelki, razstava pa bo na ogled do 30. junija. Muzikanti se zbirajo PGD Dolga Gora tudi letos pripravlja Srečanje muzi-kantov. 18. tovrstno srečanje bo 4. julija, PGD Dolga Gora pa na svojem naslovu zbira prijave še do 18. junija. Prijavijo se lahko posamezniki, ki igrajo katerikoli inštrument, dueti ali ansambli, ker pa je prireditev tekmovalnega značaja, morajo ob prijavi poslati tudi kaseto ali zgoščenko s posnetima dvema skladbama. Med prijavljenimi bo komisija izbrala udeležence tekmovanja, ki se bodo tudi tokrat pomerili v dveh starostnih kategorijah; do 15 in od 15 let naprej, ter kategorijah glede na število članov - solisti in dueti ter ansambli. PM nov vrtec v Hruševcu Rešitev Šentjurskih malčkov, za katere si starši želijo mesto v enotah vrtca, je iz leta v leto več. Prejšnji mesec je bilo v oddelke vpisanih kar 622 otrok, ob jesenskem vpisu se obeta velika prostorska stiska, zato občina mrzlično išče nove rešitve. Dolgoročno gledano bo očitno treba zgraditi nov vrtec, meni šentjurski župan Štefan Tisel. Enote Vrtca Šentjur so krepko polne, saj je bilo v skupno 34 oddelkih, kolikor jih je v vseh enotah, v prejšnjem mesecu le 8 prostih mest; v Šentjurju 2 in na Pešnici 3 prosta mesta za otroke, rojene v letu 2004 ali 2005, na Planini in v Dramljah po eno mesto za otroke od 3. leta starosti ter na Prevorju eno prosto mesto. Podatki o številu vpisanih otrok kažejo, da zmogljivosti Vrtca Šentjur ne za- doščajo, vpisanih je okoli 60 otrok preveč. To je še večji presežek kot ob lanskem vpisu, ko so sicer do jeseni uspeli vpisati večino otrok, med drugim so odprli do- datna oddelka na Blagovni in v Šentjurju. »Lahko pričakujemo, da se bo do jeseni tem 60 preveč vpisanim otrokom pridružilo še nekaj kandidatov. Za- to smo se že lotili analize stanja v vrtcih, ugotavljali smo dotrajanost in ustreznost prostorov glede na potrebe in kriterije. Ugotavljamo, tudi glede na demografske po- datke za šentjursko občino, da bomo morali zgraditi vsaj en nov vrtec. Gradnjo že dalj časa načrtujemo v Hrušev-cu, kjer bi tako pridobili 5 ali 6 novih oddelkov. Pri tem računamo na nepovratna sredstva iz razpisov, zato bo treba počakati na njihovo objavo,« pravi šentjurski župan Štefan Tisel. Kot dodaja, je dotrajan še vrtec na Planini pri Sevnici, zato bi tudi tam potrebovali novega, poleg tega bi bilo treba dograditi nove prostore pri šoli v Dram-ljah. »Največjo stisko zaznavajo v enoti v Gorici pri Slivnici. Tam še nismo povsem opustili ideje o postavitvi kontejnerja, s čimer bi vsaj deloma ublažili razmere. Sicer bomo prostor skušali najti v več osnovnih šolah v občini, vsaj za prvo silo. Razmišljamo celo o vrtčev-ski oskrbi na Kalobju, kjer je do sedaj ni bilo. Kaže, da bi bilo otrok dovolj za po- lovični oddelek. S tem bi razbremenili tudi ostale enote vrtca v občini. V samem Šentjurju oziroma večjih krajih velja razmisliti še o tem, da bi oddelke namestili v kakšnem zasebnem objektu oziroma hiši. Polovični oddelek bi potrebovali še na Ponikvi, kjer je enota tudi polna. Upam, da se bo še našel kakšen kotiček,« strategijo za reševanje prostorske stiske v šentjurskem vrtcu napoveduje Tisel. V vsakem primeru občino in vrtec do jeseni čaka veliko dela, če bodo želeli vsaj deloma ugoditi potrebam, ki so se izkazale ob nedavnem vpisu. Očitno ne bo šlo brez omejitve vpisa. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) Hiniiw.novileilnik.coni Že lani so šentjurski vrtci pokali po šivih. Letos bo vpis očitno še večji, zato v občini mrzlično iščejo možnosti dodatnih zmogljivosti, želijo pa graditi tudi nov vrtec v Hruševcu. 14 SL. KONJICE I NOVI TEDNIK V medgeneracijskem projektu so se stkale tesne vezi med starejšimi in otroki. Žarki sreče v Špesovem domu V Špesovem domu v Vojniku so imeli v petek varovanci in prostovoljci programa Žarki sreče zaključno srečanje. Prostovoljce gostijo v domu starejših že štiri leta. Vsako leto se dogovorijo z OŠ Vojnik in nekaterimi celj- skimi srednjimi šolami, da bodo k njim prihajali otroci in mladostniki. Program temelji na druženju med najstnikom oziroma otrokom in starostnikom. Poudarek je na družabništvu in delu v paru stanovalec in mladostnik. Ob začetku šol- skega leta pripravijo predavanje, usposabljanje, ki poteka v dveh delih. V prvem delu se otroci pripravijo, kako se pogovarjati s starostniki, in se seznanijo s programa. Obenem imajo tudi možnost, da druženje odklonijo, če se jim zazdi, Medgeneracijski tabor na Gorenju vsem v veselje V Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti na Gorenju je bil v začetku maja prvi medgeneracijski tabor. Dva dni so se družile tri generacije, skupno 40 udeležencev iz Pegazovega doma Rogaška Slatina, Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, Vrtca Mehurčki iz Poljčan in Lambrechtovega doma iz Slovenskih Konjic, ki je srečanje tudi organiziral. »Lepo je bilo, ko so se spletale vezi med tremi različnimi generacijami, ko se je razvijal občutek pripadnosti in solidarnosti,« je zadovoljna pobudnica in organizatorka tabora Katja Pem Sevšek, univ. dipl. soc. del. Vezi so se pletle ob pestrem dogajanju. Začeli so s spoznavanjem vasi Gorenje nad Zre-čami in njenih gostoljubnih prebivalcev, večer pa so jim polepšali člani Folklorne skupine Jurija Vodovnika iz Skomarja in otroci Vrtca Mehurčki iz Poljčan. »Na taboru smo spoznali tudi življenje in delo starih Rimljanov v rimski Emoni. Zvedeli smo, kako so rojevali in se poročali, kje so kupovali in v kaj so verovali ... Popolno doživetje je bila vodena igra vlog v njihovih oblačilih, kjer je sodelovala večina udeležencev tabora,« je opozorila na najbolj izstopajoč dogodek, ki so ga pripravili s pomočjo ljubljanskega muzeja, Katja Pem Sevšek. Seveda so bile zanimive tudi različne delavnice in športne aktivnosti, ki so jih vodile vključene animatorke, razveselile pa so tudi članice aktiva kmečkih žena iz Zreč s kuharsko delavnico. »Druženje v osrčju neokrnjene narave je babicam in dedkom približalo način življenja mladih, kar pomeni, da jih lažje Priznanja in zahvale so prejeli Veronika Pirman, Katarina Tadina, Rebeka Vrečer, Ana Majcen, Tamara Pu-šnik, Klara Podergajs, Rok Jezernik, Matej Krašovec, Anja Suholežnik, Jernej Špegelj, Anja Grubič, Petra Zorko, Tjaša Župnek, Hana Potočnik, Simon Podjavoršek, Urša Siter, Špela Medved in Lea Guček. da za to niso pravi. V drugem delu prikažejo delo v skupinah, kjer si prostovoljci sami izberejo, s kom bi želeli biti v paru. »Pri izbiri jim pomagamo tudi mi, na primer, da jih združimo po aktivnostih. Letos sta bila tako v paru najstnik in starostnik, ki igrata harmoniko in sta skupaj kdaj pa kdaj tudi zaigrala,« je razložila vodja medgeneracijskega programa Žarki sreče Estera Štante. Prostovoljci so svoje starejše prijatelje obiskovali enkrat tedensko, nekateri celo večkrat. V letu so torej prostovoljci, med katerimi so tudi fantje, opravili približno 600 ur prostovoljnega dela. A jim to ni predstavljalo bremena, saj so se veselili druženja, ki je tako njim kot stanovalcem prineslo obilo trenutkov sreče, smeha, pogovorov. Nekateri so se spoprijateljili celo do te mere, da so svoje »nove babice in dedke« vabili na družinska srečanja, praznovanja, birmo, še doda Štan-tetova. Anja pove: »V veliko veselje mi je, ko pridem sem, ker vem, da nekoga osrečim. Zdaj ko je konec, še ne pomeni, da v dom ne bom več prihajala. Gotovo se bom še vračala, ker smo spletli tesne vezi.« Letošnja skupina je štela 18 prostovoljcev in njihov odziv je zelo dober. Razlogi, zakaj so se otroci odlo- čili za prostovoljstvo, so različni. Nekateri vidijo v starostnikih podobnosti s svojimi pokojnimi sorodniki, spet drugi si želijo nadaljevati šolanje v zdravstveni šoli in so se želeli seznaniti z delom v domu. »Čudovito je videti najstnike s takšno toplino in čutom za starejše. Lepo je tudi videti, kako svojo razposajenost prenesejo na naše stanovalce,« pove Štantetova, ki še doda, da je s številom prostovoljcem zadovoljna, saj Špesov dom ni v velikem kraju, kjer bi bilo več šol in s tem tudi več otrok. Na zaključnem srečanju so vsi prostovoljci prejeli zahvale in darila, s stanovalci pa so si še naredili piknik in se ob prijetnem druženju poslovili. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA sprejemajo zaradi mladostne vihravosti, mladi in udeleženci srednje generacije pa so v odnosu do stare generacije pokazali večjo občutljivost za njene potrebe, jo bolje razumejo, so pozorni do nje - prej je nekateri niti opazili niso .« poudari glavni pomen druženja Katja Pem Sevšek. Druženja, ki je bilo v zadovoljstvo vsem. V tako veliko, da bo tabor postal tradicionalen. Ker sta dva dneva prehitro minila, ga nameravajo podaljšati na tri do štiri dni. MILENA B. POKLIČ Konjiški župan bo ponovno kandidiral Sedanji konjiški župan Miran Gorinšek je prejšnji teden na seji občinskega sveta naznanil, da bo na jesenskih volitvah ponovno kandidiral za župana. To je prva javno naznanjena županska kandidatura na širšem konjiškem območju. S tem je dal vzgled vsem ostalim, ki o kandidaturi razmišljajo, ali so se celo že določili, le javno tega še niso povedali. »Opazil sem, da se kandidati pojavljajo, a nimajo dovolj poguma, da bi to povedali. Prav je, da ljudem še pred poletjem povemo, med katerimi kandidati se bodo odločali jeseni,« je pojasnil. Odločitev je zaenkrat osebna, saj se o podpori formalno niso še pogovarjali ne v njegovi stranki (SLS), niti še niso iskali podpore drugih strank. Gorinškova odločitev je bila pričakovana: »Pri opravljanju županske funkcije je potrebna predanost. Verje- Miran Gorinšek ti moraš v to, kar delaš. To ni poklic, to je način življenja, ki te polno zaposli, predvsem pa moraš verjeti, da je to, kar delaš, prav. V sebi še čutim izziv, da se posvetim tej funkciji,« je dejal. Seveda so posebna vzpodbuda tudi projekti, za katere je bilo potrebnih veliko priprav in ki se bodo šele začeli uresničevati. MBP Zlati grb Lidiji Pratnemer Konjiški občinski svet je že odločil, komu bodo konec meseca ob prazniku podelili občinska priznanja. Nagrada občine bo pripadla Skavtskemu stegu Sloven- ske Konjice1, bronasti grb Aleksandru Marguču, srebrni zlati desetini PGD Slovenske Konjice in najvišje priznanje, zlati konjiški grb, Lidiji Pratnemer. MBP www.novitednik.com Udeleženci prvega medgeneracijskega tabora na Gorenju Simfonični orkester Hiše kulture Celje je moral zaradi muhastega vremena koncert pod vodstvom Simona Dvoršaka odigrati pod streho Narodnega doma. Glasba na vodi na ^ ■ ■ Izvrsten koncert simfonikov Hiše kulture Celje - S^ral I I Vreme pregnalo glasbenike in občinstvo Če se, kot pravi slovenski pregovor, po jutru dan pozna, nas letos med prireditvami Poletja v Celju čaka veliko kakovostnih dogodkov, a zaradi muhastega vremena tudi veliko odpovedi ali vsaj sprememb lokacij. Simfonični orkester Hiše kulture Celje pod vodstvom Simona Dvoršaka je prvi ugriznil v vremensko kislo jabolko celjskih poletnih prireditev in moral koncert Handelove glasbe zaradi gro- zečih padavin in še bolj zaradi nizkih temperatur, na katere so bolj kot glasbeniki občutljivi njihovi dragoceni inštrumenti, s predvidenega prizorišča v lapidariju Mestnega parka preseliti v Narodni dom. In ta je bil premajhen in dobesedno pretesen za številno občinstvo, ki je očitno vznemirjeno pričakovalo prvi glasbeni dogodek poletja na prostem. Tudi zato pogled na obiskovalce, opremljene z jopicami in vetrovkami, ni NE ZAMUDITE ... Afrike v Celju, prve plesno glasbene predstave z vzgojno vsebino in aktivnim sodelovanjem otrok, v soboto med 10. in 12. uro na celjski Mestni plaži. V zgodbi o popotnikih, ki se znajdeta v afriški vasi in se lahko z domačini sporazumevata le v univerzalnem jeziku sveta - glasbi, gibu in plesu - bomo spoznavali življenje v izmišljeni afriški vasi, ki teče skozi elemente plesa in glasbe. Vstop prost. bil nič kaj običajen, ko so posedli (tisti, ki so naši stole) v prepolni Narodni dom. Tako sta Handelova Glasba ob vodi in Glasba za kraljevi ognjemet izzveneli v dvorani in pustili za seboj vprašanje, na katerega odgovora nikoli ne bo. Namreč: kako bi koncert zvenel na prostem, s to glasbo, pisano prav za dogodke na prostem, polno baročnih okraskov, zvoka čema-bala in še zlasti angleških rogov, ki so kakor vabili na legendarni lov na lisice angleške gospode. Handel je namreč Glasbo na vodi napisal leta 1717 po naročilu takratnega angleškega kralja Jurija I. za izvedbo na kraljevi ladji na Temzi, po kateri je kralj popeljal svoje goste. Uspeh skladbe mu je zagotovil službo na dvoru. Glasbo za kraljevi ognjemet pa je Handel napisal leta 1748 ob sklenitvi miru med Francijo in Anglijo. Tudi ta suita je doživela silen uspeh in se še danes izvaja ob kronanju angleških vladarjev. Na srečo pa se po koncertu ni ponovil njen epilog. Ob ognjemetu je pri prvi izvedbi te skladbe namreč zgorela skoraj tretjina Londona. Celje je ostalo, tudi zato, ker so ognjemet na odru čarali le žarometi in umetna megla. Dirigent Simon Dvoršak, ki se trenutno izpopolnjuje na ugledni akademiji Moun-tview v Londonu, je z orkestrom koncert izvedel prepričljivo in v Celju pričaral občutek angleškega dvora in dam v krinolinah ter »mož v pajkicah« in brokatnih ogrinjalih. Res lep uvod v poletje, žal na suhem in ne ob vodi. BRANKO STAMJEČIČ Foto: SHERPA »Celje res dogaja« Prihodnji teden kar dva v simbiozo združena festivala - Džjezz in Etno urban Celjski mladinski center in Hiša kulture Celje sta v uvodu v letošnje poletno dogajanje v Celju pripravila skupni projekt dveh glasbenih in urbanih festivalov - prvi celjski mednarodni džez festival Džjezz in že tradicionalni festival mladinskega centra Etno urban. Tridnevni Džjezz se začenja že v sredo, dan zatem se bo začel tudi Etno urban festival, vse pa se bo dogajalo do sobote. Direktor Gregor Deleja Celjskega mladinskega centra Primož Brvar pravi, da sko zasedbo Playground z so se za skupni projekt od- vokalistko Tjašo Fabjančič ločili zaradi lanske provo- in s pianistom Michaelom kacije na Facebooku, kjer Laggerjem, imenitno finsko so številni mladi iz Celja in a cappella skupino Club for five, kvartet Kaje Draksler, avstrijsko zasedbo Mosaik z godalnim kvartetom, slovito ameriško džez pevko Judy Niemack s petčlansko mednarodno zasedbo, španske CMS trio in še mednarodni HGM Jazz orchestra, big band s študenti akademij iz Slovenije, s Hrvaške in iz Avstrije, ki je v goste povabil tolkalca Hrvoja Rupčića. Etno urban festival pa širi svojo zasnovo. Prej skoraj izključno glasbeni festival postaja z razstavo, s festivalom stand up komedije in obfestivalskimi in ob-glasbenimi dogajanji še bolj etno in tudi bolj urban. »Opazili smo potrebo po raznolikosti festivala, po vključevanju čim širšega kroga mladih in njihovih interesov. Dodaten razlog za novo zasnovo je še to, da v mestnem središču, kjer Celjski mladinski center je, niso najbolj zaželeni zgolj glasbeni dogodki, ki s hrupom motijo mir okoličanov. Zdelo se nam je bolje, da glasbeno dogajanje osredotočimo na zgolj en dan, da pa ob tem dogodke zgolj z glasbene sfere razširimo še na druga področja,« pravi Brvar. Glasba pa vseeno ostaja. In to kakšna! V enem večeru bomo v soboto videli na odru Mi2, ki bodo predstavili svoj zadnji album Rokenrol, za njimi pa še svetovno znano zasedbo Terrafolk. Sicer pa v programu Etno urban festivala pripravljajo v četrtek razstavo Ur-banost Taje Ivančič in zatem še skupno razstavo in videoinstalacijo Manje Vadla in Amper-o-mata Začasni urbani prostori. Petek so namenili večeru stand up komedijantov iz Srbije, s Hrvaške in iz Slovenije, dopoldansko sobotno dogajanje pa otroškim delavnicam, tržnici ponudnikov domače prehrane in pravljici Zvezdica Zaspanka v izvedbi otrok iz OŠ Frana Roša. BRST Foto: GrupA Primož Brvar okolice podpisovali že kar nekakšen manifest, da »v Celju nič ne dogaja«. »Pokazali bomo, da v Celju veliko dogaja. Okoli obeh festivalov smo mladi v Celju, ki imamo za sabo že kar lepo >kilometrino<, združili moči. Prav to sodelovanje, dva vzporedna tridnevna festivala, pa kažeta, da ima dogajanje v Celju prihodnost in da se mestu splača vlagati v njo,« pravi Brvar. Mednarodni džez festival je izvirna in nadvse dobrodošla novost v mestu. Skupaj sta ga pripravila Hiša kulture Celje in novo Jazz društvo Celje, ki ga je ustanovil saksofonist Jaka Kopač. »Tudi Celje si zasluži svoj džez festival, kot ga premoreta Ljubljana in Maribor. Za letošnji začetek smo dali poudarek predvsem vokalni džez glasbi, pa tudi zabavi ob latino in kubanskih ritmih,« pravi umetniški direktor novega festivala. Gregor Dele-ja iz hiše kulture dodaja, da ta festival pomeni dopolnjevanje kulturne slike mesta z doslej v mnogočem zanemarjenim delom kulture. »Ne le džez, ki ga je bilo v mestu doslej premalo, tudi popestritev družabnega življenja v mestu sta cilja tega festivala, ki se bo od srede do petka odvil na dvorišču Knežjega dvorca, ob slabem vremenu pa v Narodnem domu.« Džjezz 2010 bo v Celje pripeljal slovensko-avstrij- 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Vi ■ ■■■■■ m m m ■■ Domači so jo pozabili in tuji vzeli V dobri veri, da bo nečak skrbel zanjo, je 86-letna Štefanija Senovršnik ostala sama in brez pomoči - Iz doma upokojencev prišla na »svoje« pod »tujo« streho Na starost, ko pojenjajo moči in življenje postane odvisno od drugega, se marsikdo zaloti v misli, da bi bilo najbolje umreti. 86-letna Štefanija Senovršnik je skoraj vse življenje pustila na majhni kmetiji v Galiciji. Poročila se je pozno s skoraj tri desetletja starejšim možem. Kmalu je postala vdova in za potomce je bilo prepozno. Najti je bilo treba nekoga, ki bi skrbel zanjo in za skromno dva hektarja veliko posest. Edini pravšnji je bil Štefanijin nečak. Brez oklevanja sta sklenila izročilno pogodbo z namenom, da si delita streho, po tetini smrti pa naj bi dalje s posestvom kot njegov lastnik gospodaril nečak. Slednji se je ob tem zavezal, da bo živel pri teti, ji nudil pomoč in skrbel zanjo. Toda prav to določbo je nečak prekršil in kar sedem let je trajala kalvarija, da so se za 86-letno ženico našli ljudje s posluhom in jo kot »tujci« vzeli za svojo. Dogovor sta Štefanija in nečak potrdila s podpisom pogodbe pred 18 leti. Takrat krepostna in delavna Štefanija je štiri leta opravljala gospodinjska dela zase in za nečaka. Ko je morala za daljši čas v bolnišnico, se je nečak odločil oditi k svoji partnerici v sosednje Šmartno v Rožni dolini. Štefanija je bila prisiljena skrbeti sama zase, čeprav sta jo bolezen in starost začela vse bolj najedati. »Prinesel mi je drva v kuhinjo, pokosil travnik, jeseni pripravil drva za zimo, to pa je bilo tudi vse. Začel je vedno bolj neredno prihajati domov. Imela sem živino, ki jo je bilo treba nahraniti. Bika je nato prodal, denar pa obdržal,« v kotu majhne sobe na dan privrejo besede 86-letnice bistrega spomina in iskrivega pogleda. Potrta, nemočna in načetega zdravja je pred sedmimi leti ostala mesec in pol na zdravljenju v bolnišnici. Vrnila se je domov, toda zase ni bila več sposobna skrbeti. Nečak je dom, v katerem se je obvezal skrbeti za nemočno teto, zamenjal za hišo svoje partnerice in s tem kršil pogodbo. »Dobil je sina in predlagala sem mu, da se z družino preseli nazaj domov, razširi hišo ali postavi novo, vendar se ni strinjal. Za noben pogovor ni bil in vedela sem, da tako ne bo šlo več naprej.« Odločila se je oditi v dom upokojencev na Polzeli. »Težkega srca sem odhajala. Vse na svetu bi dala, da bi bila pri zdravju in močeh kot nekoč, da bi lahko delala in skrbela zase. Hudo je bilo, zelo,« govori o najtežjih trenutkih z mislijo o koncu in smrti. Namesto smrti novo upanje Ni se dala. Hotela je živeti naprej in slutila je, da jo čakajo lepši dnevi. »Domotožje me je dajalo in v meni je vrela želja, da se vrnem v hiško sredi klanca, s katerega je bil tako lep pogled v dolino. Vleklo me je nazaj, kjer sem nekoč pridelovala zelenjavo, >prešala< ja-bolčnik in vino. Domačija mi je dajala kruh in preveč sem ji dolgovala, da bi jo tako vne- mar pustila propadati,« se je kleno oprijela misli in želje, da bi še enkrat videla in začutila svoj dom. »Nisem vedela, na koga naj se obrnem, kaj je prav in kaj ne.« Naposled je odšla do odvetnice in vložila tožbo za razvezo izročilne pogodbe. »Večkrat sem morala z avtobusom s Polzele do Celja po nasvete, kako in kaj bi bilo treba ukrepati, da bi na sodišču dokazali, da se nečak ni držal tega, kar je podpisal.« Plačevanje doma jo je drago stalo in kmalu tudi ni zmogla plačila za nasvete, zato je zaprosila za brezplačno pravno pomoč. »Pa bi rabila samo nekoga, ki bi mi po zdravi kmečki logiki obrazložil, kaj se dogaja s tožbo.« Postopki na sodišču, predvsem pa čakanje na pomoč dobrih ljudi, ki bi jo bili pripravljeni vzeti pod svojo ali kot skrbniki pod njeno streho, se je vse predolgo vleklo. »Joj, kakšno uslugo bi naredila vsem, če bi umrla. Nihče si ne bi belil glave s tožbo, čeprav je bilo ja- Štefanija pred kamnito »prešo«, iz katere se je nekoč nateklo za dva tisoč litrov jabolčnika. Končno spet doma obuja spomine na čase, ko je živela za dom in svojega moža. 86-letnica je bila prepričana, da bo na stara leta zanjo in hišo skrbel nečak. Kar osem let je minilo, da je sodišče razvezalo izročilno pogodbo med nečakom in teto. Nova prevzemnica in obenem lastnica hiše je z možem postala Milena Rakanović. sno, da je pogodba izgubila veljavo, ko se je nečak odselil stran,« hudomušno in jasno izstreli. Poznanstvo s prijateljico ji je odprlo novo upanje. Z njeno pomočjo je spoznala zakonca Rakanović, ki sta prijateljico pogosto pripeljala na obisk k Štefaniji. »Beseda je dala besedo in pripravljena sta bila skrbeti zame.« Spet doma Štefanija se je veselila lanskega božiča. Vedela je, da bo odšla domov. Toda dom ni bil več tak, kakršnega je zapustila. »Zaradi mraza so popokale cevi, zmrznila je voda, plesen in vlaga sta načeli zidove, kuhinja in stranišče sta bila povsem v razsulu,« je bila žalostna podoba tako pričakovanega dne. Pa sta jo pod streho slab kilometer stran vzela Rakano-vićeva. »Hišo je bilo treba adaptirali in po treh mesecih smo se skupaj preselili nazaj v njen nekdanji dom,« pove nova Šte-fanijina prevzemnica Milena Rakanović, ki je z možem Borom postala obenem tudi lastnica hiše, v katero se je 86-let-nica tako močno želela vrniti. Pogoj, da sta Rakanovića lahko razvezala pogodbo med nečakom in teto, prišla do prev-zemništva, dobila v last in posest okoli 100 tisoč evrov vredno posest, je bilo plačilo 45 tisoč evrov. Toliko je Štefanijin nečak iztržil za odpravnino v obdobju med leti 1992 in 2009, ko je bil uradno njen prevzemnik. Po mnenju pravnika Ivana Andreja Krbavca, s pomočjo katerega se je spor končno razrešil, bi nečaku pripadalo kvečjemu največ do 20 tisoč evrov. »Nismo imeli kaj, kot da pristanemo na plačilo, saj smo želeli imeti garancijo za prevzemništvo in lastništvo,« pravi Milena. Štefanija ima pravico z Rakanovićevima bivati do smrti, morebitne nesporazume med njimi pa se je obvezal reševati Krbavac, ki za predolgo reševanje spora krivi odvetnico in počasno delo sodišča. »Solidna in prijazna sta. Pol leta živimo skupaj in vesela sem, da je tako. Delati ne morem več. Peljeta me k zdravniku, prineseta iz trgovine in skuhata. Več ne potrebujem. Samo da imam mir in da sem spet doma,« skromno sklene Štefanija. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Štefanija preživlja dneve v svoji na novo prebeljeni sobici. Z novima lastnikoma hiše si deli kuhinjo in sanitarije. Kako se imenuje zdravilna roža s fotografije, ki se na vrtovih zaseje kar sama? Napišite odgovor na dopisnico in nam jo pošljite z izpolnjenim kuponom. Gremo v zeleno! 12. junija bomo skupaj z izžrebanci izleta Zelenega vala Radia Celje krenili v smeri proti Savinjski dolini, pod Gozd-nik, k domu lovske družine Griže in se učili prepoznavati zdravilne rože in trave. Poskrbeli bomo za malico, glasbo v živo z Ubranimi strunami in še kaj. To bo že osmi izlet z voditeljico oddaje Matejo Podjed in s sodelavci. Priložnost, da zasedete enega od štiridesetih sedežev v avtobusu, ki bo krenil na pot v soboto, 12. junija, ob 8. uri z glavne avtobusne postaje v Celju, se vam tokrat ponuja še zadnjič. Izpolnite kupon in odgovorite na vprašanje pod fotografijo. V boben za žreb pa bodo odšle prav vse dopisnice. Kupon št. 4 Ime ^IRPS* Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. V Celju se zbira staro in mlado ob petkih in sobotah. Zbiranje: evforija ali družabni dogodek? dajajo, kot pravijo, po simbolični ceni 10 ali 20 centov. Z ozi-rom, da paket stane 50 centov, spet drugi ta način trgovanja obsojajo. Da je to posebna strast, smo se prepričali tudi sami, ko smo obiskali celjsko zbirno mesto. Tam se je trlo ljudi, ki so imeli pripravljene sezname z manjkajočimi številkami slik nogometašev reprezentanc, ki bodo nastopile na mundialu. »Starejši so nori na nogomet, otroci pa na sličice,« je dejal eden od očkov. Nogometne sličice nekateri zbirajo za vsako evropsko in svetovno nogometno prvenstvo, spet druge je letos prepričala uvrstitev Slovenije. Urban ima sličice zložene v posebni škatli in jih zbira za vsako večje nogometno tekmovanje: »Ljudje smo nori na nogomet, ker je ena lažje razumljivih iger, medtem ko sta rokomet in košarka bolj zapleteni igri. Obrača se tudi veliko denarja, kar ljudi še bolj privlači.« Glede na to, da se navadno takšne evforije dogajajo, če zbiratelji v zameno za polni album kaj dobijo, tokrat ni tako. Večina zbira sličice zaradi veselja in ne zaradi nagrad, saj je nagrada za poslan album, ki mora vsebovati vseh 640 sličic, nogometna žoga. Se pa na internetu že pojavljajo prodajalci polnih albumov, ki jih ponujajo tudi za vrtoglavih 700 evrov. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Nad sličicami so navdušene tudi mamice. Nekatere pomagajo otrokom, spet druge zbirajo zase. Svetovno nogometno prvenstvo se vztrajno približuje, ljubitelji nogometa pa se med čakanjem na začetek zabavajo z zbiranjem sličic svojih idolov. Polnjenje albumov s sličicami nogometašev je tako v Sloveniji kot svetu povzročilo pravo evfo-rij o. V Celju se zbiratelji, ki so najprej pakete s petimi sličicami kupovali, zbirajo vsak petek in soboto v Citycentru. Tam se zbirajo tako otroci kot mladostniki in starejši. Menjavanje slik jim predstavlja družabni dogodek, kjer med seboj izmenjujejo slike, ki jih še nimajo. Nejcu manjka še približno 150 sličic: »Tukaj se zbiramo in me-njujemo. Meni je to super, ker se že veselim prvenstva in bi tudi sam bil rad dober nogometaš. Najbolj mi je všeč Ronaldo, ker je najboljši, pa še puncam je všeč.« Nekateri bi radi na ta način tudi nekaj zaslužili, zato sličice pro- »Ko bom velik, bom tudi jaz na eni od teh sličic,« je rekel Simon. Kmalu bo album poln Sličic menda ne smeš kupovati vedno na enem mestu, ker se ponavljajo, zato se Urban (desno) odpravi v več trafik, ali pa menjuje na zbirnem mestu. 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Slovenski Ricky Rubio je Nika Barič Nika Barič je pred leti veljala za čudežno deklico slovenske košarke. Danes je postala prava mlada dama, vendar skorajda nenadomestljiva na košarkarskem igrišču. V KK Merkur je že tri leta, pred njo je še ena sezona, ki jo bo preživela v Celju. 17-letna Trboveljčanka se je s košarko začela ukvarjati s 7 leti, ko so jo k temu pregovorili prijatelji. Njen prvi trener pa je bil prav Da-mir Grgič, ki je Nikin trener tudi v Merkurju. Organizatorka igre je s svojimi 169 cm strah in trepet tekmic, saj jo je vedno težko ustaviti. Marsikdo nanjo izvaja pritiske, ker velja za eno najboljših slovenskih igralk, nekateri jo primerjajo celo z Rickyjem Rubijem, 19-letnim španskim košarkarskim reprezentantom, ki velja za enega najperspektivnejših igralcev na svetu, kar ji je v ponos. »Veliko sem se naučila na zunanjih igriščih, kjer sem se v večini merila s fanti. Ta način ulične košarke pa je precej vplival na način moje igre, ki jo igram še danes,« pove. Značaj vaše igre mnogi in tudi vi sami primerjajo / primerjate z moškostjo. Kako to sprejemate vi in vaše soigralke? Ja, res je, to je rezultat tega, da sem veliko igrala s fanti. Ker sem organizatorka igre, sem prevzela določene elemente, ki jih imajo fantje. Tehniko, ki sem se je naučila v mlajših letih, uporabljam še danes. S tem ne mislim na fizičen pomen, ampak sem bolj eksplozivna, agresivna. Moje soigralke so se na to navadile. Ko pa igram z boljšimi od sebe, vidim, da morda nisem primerljiva z njimi, sploh v teh letih, in bo treba še veliko delati, da bom dosegla višjo raven košarke. Prepoznavni ste po visokih nogavicah, potegnjenih do kolen. Ima to kakšen poseben pomen? To je res že skorajda moj zaščitni znak. Enkrat sem to poizkusila in bilo mi je všeč, zato pač te nogavice. Nimajo nobenega pomena v smislu varovanja mišic, preprosto všeč mi je. Kako se spopadate s tem, da ste dobra igralka in bi vas vsi želeli imeti zase? Je to dodatno breme? Glede na mojo mladost je to kar naporno, ne smeš se zlomiti. Tudi kar se tiče ponudb. Včasih venomer zvonijo telefoni in zdi se mi, da bi najraje prekinila zvezo in se ne bi šla več tega. Vendar tako pač je in s tem se moram sprijazniti. Uživam v košarki, zato se tudi s tem ne smem preveč obremenjevati. Tehnika vodenja žoge Nike Barič je odlična. Za najstnico delujete zelo odraslo. Kako pa je z vašim prostim časom, kako ga preživljate? Če želiš uspeti, se moraš nekaterim stvarem odpovedati. Ampak tudi jaz najdem prosti čas, da grem ven in »za-žuram«. Upam, da se mi bo enkrat ves trud za vse povrnil in bom še bolj uživala. Vaša družina živi v Trbovljah, vi v Celju. Kako se spopadate s težkimi trenutki, ko staršev in brata ni v bližini? V bistvu sem se že navadila, da sem sama. Prva dva meseca mi je bilo težko, da sem se navadila na novo okolje in ljudi. So pa na vsaki tekmi, so moji zvesti navijači, kar mi ogromno pomeni, in mi tudi dajejo veliko podporo. Starši mi tudi zelo zaupajo in mislim, da je to zelo pomembno, sploh če mislim stopiti v svet, je to zaupanje zame na prvem mestu. Če pa pride kakšna težava, se pogovorimo po telefonu ali pa grem na kavo s prijatelji, da se pogovorim in nato s smehom težavo preženem stran. S košarko se ukvarja tudi vaš brat. Ima komaj 13 let, vendar je že resnično dober. Tudi on je organizator igre. Včasih mu dam kakšne napotke, ampak je še premlad, da bi ga s tem obremenjevala. Je pa dober in sva si zelo podobna v načinu igre. Želim pa mu seveda najboljše. Kako pa je z ljubezenskim življenjem? Glede na to, da ste članica KK Merkurja in reprezentanka tako v kadetski, mladinski kot članski izbrani vrsti, sploh imate čas za fante? Moram povedati, da za daljša razmerja še niti nisem pripravljena. Pravzaprav resno razmerje ne bi prišlo v poštev, ker, če sem odkrita, se mi trenutno niti ne ljubi ubadati s tem. Posvečam se košarki, šoli in prijateljem. Končujete 3. letnik I. gimnazije v Celju. Kakšni so načrti za prihodnost? Zaenkrat sem se odločila, da končam srednjo šolo. Moram se zahvaliti vsem učiteljem, predvsem razredničarki Darinki Časl in ravnatelju Antonu Šepetavcu, ker mi resnično veliko pomagajo. Če bo kakšna dobra ponudba iz tujine, bom videla, kako in kaj tudi s fakulteto. Ko razmišljam, kaj bi rada postala, zaenkrat tega še nisem ugotovila, ker mi košarka trenutno predstavlja vse, kar si želim. Zato bom potrebovala še nekaj časa, da se odločim tudi glede študija. V Merkurju ste kljub mladosti vodilna sila in košarka vam predstavlja življenje. Kakšne so vaše želje? Mene košarka zabava in to tudi pokažem s kakšnimi atraktivnimi potezami. Želim si postati profesionalka. Zadala pa sem si precej visoke cilje. Nekoč si namreč želim zaigrati v katerem od španskih ali italijanskih klubov, morda celo v Rusiji. Vrhunec vsega pa bi bila seveda WNBA, ženska različica severnoameriške košarkarske lige NBA. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Pred Ipavčevo hišo sta se Martina Ratej in njen trener Andrej Hajnšek (desno) fotografirala z večino predstavnikov KK Šentjur. Martina priznala željo po medalji Župan Šentjurja Štefan Tisel je pripravil sprejem za Martino Ratej in košarkarje. Najprej je pozdravil moške in jim podelil priznanja, šele nato trenutno najboljšo slovensko atletinjo. »Takšnih uspehov šentjurska občina še ni premogla,« je poudaril Tisel. Rate-jevi je (simbolno) izročil ključe stanovanja v Šentjurju. Državna rekorderka v metu kopja v njem kot podnajemnik biva že od februarja, dokončno pa se vanj še ni preselila, kajti otroka sta pogosto pri njenih starših. Ko sta v Šentjurju, pa glede varstva na pomoč priskoči žena trenerja Andreja Hajnška. Slednji je izjemno zadovoljen z Martinino formo in ga ne bi presenetilo, če bi na naslednjem mitingu Diamantne lige v četrtek v Rimu ponovno zmagala, kot je v Ostravi. Če pa bi mu uspelo izpiliti nekaj tehničnih odtenkov, potem napoveduje celo izjemne mete. Martina Ratej bo v nedeljo tekmovala v Postojni: »Vsekakor pričakujem mete preko 60 metrov, ko intenzivnosti vadbe ne bom prekinjala. V Italiji pa bom spet napadla na vso moč. Po Dohi in Ostravi mi je samozavest občutno narastla. Rezultati govorijo zase in res je, da se apetiti večajo. Zato priznam, da si močno želim odličja na evropskem prvenstvu v Barceloni.« DEAN ŠUSTER, foto: MARKO OBLAK Pelikani so se utrdili na 2. mestu V štirih letnih ligah malega nogometa Radia Celje so bile odigrane tekme 7. kroga. Izidi v 1. ligi: Marinero - Kalimero 2:7, Tristar - Pelikani 3:5, ŠP Koper - Maček tisk 5:0. ŠP Koper ima 18 točk, Pelikani 15, Tristar 10, Kalimero 6, Maček tisk 5 in Marinero 4. Razpored 8. kroga (7. junij): Kalimero - Tristar (18.20), Maček tisk - Marinero (19.10), Pelikani - ŠP Koper (20). 2. liga: Flamingo-Rogel - Bitburger Mobitel 12:3, Metropol banka - Kompole 5:2, En-grotuš - Frangros 4:6, Etol - Občina amaterji 0:1, AH Škorjanec Hochkraut - Splošna bolnišnica Celje 2:1. Frangros ima 16 točk, AH Škorjanec 15, Flamingo 14 ... 3. liga: Bar Irena - Agadir 3:8, FC Hudinja Champion pub - Nova vas CC 3:1, Generali team - Vigrad 3:6 in Alba d.o.o. - Novem 1:6. Generali team je zbral 18 točk, Vigrad 17, Novem 15 . Veteranska liga: Veflon - U8 A2S 2:3, Klateži Taverna Carraro - Azzuri 7:3, Sipro Cetis - Elektro Kerš 4:0, TiO2 Cinkarna - ŠD Cinkarna 6:1. Vodijo Klateži 18 točk pred obema Cinkarnama, ki imata po 15 točk. Šempetranke zelo zadovoljne z Dunaja Avstrijska prestolnica je gostila evropsko prvenstvo v ju jitsu v mladinski in kadetski konkurenci. Tri tekmovalke šempetr-skega Aljesana so stopile na stopničke. Med kadeti-njami je Barbara Stiplošek v kategoriji do 63 kg osvojila srebrno medaljo, tretja pa je bila Anja Laznik. Bronasto medaljo med mladinkami si je priborila Sabina Predovnik v kategoriji nad 70 kg. S tem so zelo razveselile svoje trenerje Aleksandra Jelena, Primoža Muhovica in Roka Šustra. DEAN ŠUSTER Barbara Stiplošek (levo) v boju s tekmico iz Rusije. Rada Savič, svetovna prvakinja v kegljaškem sprintu Marija Fras in Mitja Zalar po vrnitvi z EP, ki je bilo na Slovaškem. (Foto: GrupA) Reka (za nekaj dni) naša Na Reki sta bili kegljaški tekmovanji, najprej svetovni pokal v kategorijah U-14 in U-18, nato pa še svetovno prvenstvo do 23 let. V slovenski reprezentanci je zelo uspešno nastopilo pet članic celjskega Lanteksa. Osvojile so oziroma sodelovale pri osvojitvi kar šestih medalj. Patricija Bizjak je bila najboljša v mešanih dvojicah (z Anžetom Bajžljem iz Tržiča), vicešampionka pa med posameznicami do 14 let. Anja Kozmus, Polona Rogina, Nada Savič in Rada Savič (U-23) so najprej osvojile srebrno medaljo v ekipnem tekmovanju. Nada Savič je bila bronasta v tandemu mešanih dvojic (z Igorjem Čosičem z Jesenic), Rada Savič je postala svetovna prvakinja v sprintu, Anja Kozmus pa je osvojila srebrno medaljo v kombinaciji. Celjske mladenke so se torej pod vodstvom selektorja in trenerja Lada Gobca spet imenitno odrezale. Pred tem je članica KK Lanteks Marija Fras nastopila na evropskem prvenstvu za slepe in slabovidne in se, kot je pri njej že v navadi, domov vrnila z medaljo, tokrat bronasto. Tretji je bil tudi Mitja Žalar, ki se je pred nekaj leti s Ptuja preselil v Celje. Trenerki reprezentance sta bili bivši celjski kegljavki Andreja in Silva Razlag. DEAN ŠUSTER Pričakovano -Prašnikar ostaja Trener nogometašev Rudarja ostaja Bojan Prašnikar, čeprav je pokvaril uvrstitev, ki sta jo na lestvici imela Marijan Pušnik in kasneje Franci Oblak. Velenjčane je v prejšnji sezoni vodil za simbolično vsoto, tako je dejalo klubsko vodstvo. S Cipotom in Dedičem so pogodbi podaljšali pred dnevi, Petar Stoj-nič se seli v Švico, klub pa pogodb ni podaljšal z Miho Golobom, Davidom To-mažičem Šerugo, Nedzbe-dinom Selimijem in Janom Vidicem. DŠ, foto: GrupA Bojan Prašnikar bo glede na finančne sposobnosti Rudarja (beri Premogovnika Velenje) zagotovo sestavil moštvo znanih imen. Zajc in Fink k CM Celju V novi sezoni bosta za celjsko nogometno moštvo nastopala bivša igralca Drave, vratar Gregor Fink in Go-razd Zajc. Fink, doma s Frankolovega, se po štirih sezonah vrača v Celje, v Amelu Mujčinoviču bo imel, vsaj na začetku, premočno konkurenco. 22-letni Zajc je igral tudi za Rudar, Dravi pa je bil posojen kot član Maribora, s katerim se bo kot kaže dokončno razšel. Dobro se spominja, kako mu je trener Milan Đuričić pri Mariboru ponudil vijoličasti dres prvega moštva pri 17 letih. DŠ www.novitednik.com S tremi japonskimi mojstri Karate klub Shotokan Celje je skupaj z JKA Slovenija (Japonska karate zveza v Sloveniji) v Celju organiziral 6. mednarodni seminar. Udeležilo se ga je 300 ka-rateistov in predstavnikov iz kar 12 držav (Izrael, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Danska, Velika Britanija, Japonska, Slovenija). Vodili so ga japonski mojstri Tanaka, Naito in Inokoshi, ki so v treh dneh prikazali standardne karate tehnike, karate kate, principe boja in novosti na področju tradicionalnega karateja. Karate tudi v Sloveniji sodi med najbolj množične športe, vse večjo veljavo pa zopet pridobiva tradicionalni karate. Namen tovrstnih seminarjev je pregled nad osvojenim znanjem, pri- Štorovčan Šeliga na SP v nogometu Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je določil triindvaj-seterico, ki bo naše barve zastopala na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Med izbranci je tudi Aleksander Šeliga, 30-letni vratar iz Štor, ki igra za nizozemsko Sparto, večino kariere pa je branil vrata CM Celja. Na SP bodo odpotovali še trije bivši člani celjskega kluba, Robert Koren, Nejc Pečnik in Aleksander Radosavljevič, skoraj nične možnosti pa so preostale De-janu Kelharju. DŠ Foto: TimE Aleksander Šeliga Makedoncev ne bo, prihajajo Madžari Slovenska moška rokometna reprezentanca pred kvalifikacijami za svetovno prvenstvo leta 2011 z Madžari ne bo odigrala nobene pripravljalne tekme. V ponedeljek in torek bi morala igrati v Podčetrtku in Ljubljani z Makedonci, ki pa imajo težave s sestavo moštva in ne bodo pripotovali. Prvi obračun z Madžari bo v Ljubljani 13. junija ob 18. uri. Naši vzhodni sosedje imajo obilo težav s poškodbami, nastop pa je (morda tudi iz drugih razlogov) odpovedal najboljši madžarski rokometaš Laszlo Nagy. DŠ Foto: SHERPA dobivanje novega in izmenjava izkušenj med državami. Naslednji seminar bo med poletno šolo kluba, ko bo gost spet mojster Inokoshi, aktualni prvak Japonske v borbah. DŠ Selektor Slovenije Zvonimir Serdarušić je svoje izbrance pripravljal do sredo, znova jih bo zbral v nedeljo. »Kati« ostajajo le pari Velenjčanka Katarina Srebotnik se je uvrstila v finale odprtega prvenstva Francije v tenisu med mešanimi pari skupaj s Srbom Nenadom Zimonjićem. Nastopila bo tudi v finalu ženskih dvojic s Čehinjo Kveto Peschke. 15-letna Celjanka Nastja Kolar pa je izpadla v 3. krogu mladinskega turnirja v Parizu, boljša je bila Ukrajinka Svitolina s 7:5 in 7:6. V 2. krogu je Kolarjeva ugnala Francozinjo Charlene Seateun s 6:4 in 7:6, v 1. pa s 6:4 in 6:0 Belorusinjo Polino Pehovo. DŠ ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 5. 6. NOGOMET 3. SL - vzhod, zadnji, 26. krog: Veržej - Simer Šampion, Šmartno - Pesnica, Stojnci -Zreče, Rogaška Slatina: Mons Claudius - Zreče, Štore: Kovinar - Paloma (17). Štajerska liga, zadnji, 26. krog: Vransko - Gerečja vas, Pod-vinci - Rogaška, Šmarje - Bukovci, Šoštanj - Poljčane (17). 20 KRONIKA - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Kolesa imajo ponavadi izklicno ceno okoli 2 evra. Policisti prodali kolo za en evro Na celjski policiji so v petek pripravili javno dražbo najdenih predmetov. Odziv ljudi, ki pridejo tja in stvari kupijo, je vsako leto večji. Med predmeti, ki so naprodaj, je ponavadi tudi kakšen bolj eksotičen, tako so do zdaj že prodajali tudi steklenice piva, svinčnike in celo bankovce. Tokrat pa je bilo v Celju največ mobilnih telefonov in koles. da se prej preveri, ali gre morda za predmete, ki izvirajo iz kakšnega kaznivega dejanja. Če dokazov za to ni, predmete uvrstijo med najdene. Najditelj predmeta lahko dobi tudi lastniško pravico, ampak največkrat jih prepustijo v hrambo policiji. Ta jih potem ponudi na dražbi. Mobiteli so v petek dosegali denimo od 15 do 20 evrov. So pa prodali vse po- nujene stvari in iztržili skupno 1.551 evrov. Najvišjo ceno je doseglo motorno kolo, ki so ga policisti prodali za 290 evrov. Najbolj poceni pa jo je (v evrih, seveda) odneslo eno izmed gorskih koles, ki ga je kupec domov odnesel za en sam evro! Med najdenimi stvarmi je bila tudi verižica iz bele kovine, za katero je med licitacijo vztrajno dvigoval roko in ceno Celjan Peter Šeld. Za dražbo je izvedel po radiu in se tokrat tja odpravil prvič. Verižico je na koncu kupil prav on, vendar cene ne bomo zapisali, saj je bila za darilo ... Denar, ki ga zberejo na teh dražbah, nakažejo na poseben račun ministrstva za notranje zadeve oziroma gre v proračun. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Gre za predmete, ki jih najdejo občani in izročijo policiji ali pa jih pri svojem delu najdejo policisti. Seve- top _ depozit • 4,50 % letna fiksna obrestna mera za obdobje 3 let, • v primeru prekinitve po 1. letu velja 4,00 % letna obrestna mera, v primeru prekinitve po 2. letu pa 4,25 % letno, • vnaprej znana donosnost, ki vam jo zagotavlja fiksna obrestna mera, • izplačilo obresti ob poteku obdobja vezave ali ob prekinitvi, • možnost vezave že od 1.000 EUR naprej. Probanka, PE Celje Stanetova ulica 7 T: 03/428 48 72 E: poslovalnica.ce@probanka.si www.probanka.si •M PROBANKA ^M finančna skupina Sojenja za smrt Bojana Kajtne ne bo še dve leti? Primer smrti pred urgenco ni prioriteta ... - Odvetnik družine Kajtna Bojan Grubar je zgrožen V četrtek bodo minila natančno tri leta od smrti Bojana Kajtne. Ta je 10. junija 2007 umrl pred celjsko urgenco, le nekaj minut zatem, ko so ga pred vrati ambulante za nujno pomoč zavrnili - ker ni imel napotnice in potrjene zdravstvene izkaznice. Kajtno so kljub temu, da je dejal, da bo samoplačnik, poslali v zdravstveni dom po list papirja - napotnico. Do tja ni prišel. Le nekaj korakov stran od vrat urgence, ki je tam zato, da pomaga ljudem, se je zgrudil in umrl. In sramotno: prvovrstna afera, ki je pokazala, da človek, ki je iskal pomoč, lete ni dobil tam, kjer bi jo morali nuditi, še danes ni dobila sodnega epiloga. In ga po neuradnih podatkih ne bo še nekaj časa, morda niti do leta 2012! Zatem ko so celjski policisti po preiskavi okoliščin usodnega dogodka ovadili dva zdravstvena delavca, medicinsko sestro in medicinskega tehnika, je zadeva s tožilstva odromala na celjsko okrožno sodišče. In zadeva se je vlekla (vmes naj bi umrla tudi ena ključnih prič!), vse dokler primera niso predali od druge sodnice preiskovalnemu sodniku Matjažu Gučku. Ta je namreč sodno preiskavo končal v enem samem mesecu, nato so pohiteli še tožilci. Obtožnico so vložili nazaj na sodišče že marca lani. Od takrat je spet vse potihnilo. Lani so nam na sodišču dejali, da se bo obravnava začela letos, toda neuradni podatki kažejo, da sojenja ne bo še nekaj časa. Zadeva namreč naj ne bi bila prioritetna. Prednost v sodnem sistemu imajo pač zadeve, kjer so za obtožene razpisani pripori. Da bi preverili neuradne informacije, smo včeraj na celjsko okrožno sodišče poslali tudi uradno vprašanje, ali je že znano, kdaj bo razpisana obravnava. Odgovorili so nam, da datum začetka sojenja še ni znan. Mar to potrjuje naše podatke? »Nič se niso naučili« Brat pokojnega Bojana Kajtne, Boris Kajtna, je vedno znova razočaran, ko go- V bolnišnici so po smrti Bojana Kajt-ne izvedli interni strokovni nadzor, komisija zbornice zdravstvene nege pa zunanjega. Dežurna zdravnica, ki je v tistem času delala, ni kriva, so trdili v bolnišnici, medtem ko je komisija zbornice zdravstvene nege menila, da ni bila odgovorna niti medicinska sestra. Pri tem je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije takrat opozorila na vrsto nepravilnosti v celjski bolnišnici. Bojan Kajtna. Umrl je pred vrati celjske urgence. vori o sodnem kolesju. »Sprašujem se, ali lahko v takšnem sistemu pričakujem, da bi bilo kako drugače? Ali lahko ljudje, ki so v podobnih postopkih, sploh še pričakujejo pravico? Zdravstveni sistem je mojega brata pahnil v smrt, drugi - sistem sodišča - pa stvari zavlačuje! S sodišča svojci nismo dobili še nobenega glasu, ne vemo, kdaj bo prva obravnava in ali je že razpisana! Strah me je, da bo tudi v tem primeru predolgo trajalo in da bodo priče tudi tu nekatere stvari enostavno pozabile. Ampak jaz ne bom. Nikoli ne bom pozabil tistega dne. Še posebej ne prvega telefonskega pogovora z zdravnico. In tudi tega ne, ko sva z drugim bratom prišla na ur-genco in so nama dejali: >Našli smo ga zunaj, naredili smo vse, nismo mu mogli pomagati^ kar vemo, da je čista laž! V tistem pogovoru ni bilo niti besede o tem, da je brat že bil pred vrati ambulante in tam iskal pomoč, a mu niso pomagali. Jasno je, da pričakujem obsodilno sodbo!« Boris Kajtna je odločen, da bo pravico iskal tako dolgo, dokler se nekdo v tej državi vendarle ne bo zganil in dal zadevi epilog! Te dni se je podoben primer zgodil v Ljubljani, kjer je umrl 48-letni makedonski delavec, ki je z bolečinami v prsih prišel na urgenco, a ga niso sprejeli. »Takšne stvari odpirajo stare rane! Človek bi mislil, da so se pri nas po smrti mojega brata česa naučili. Spet je vse ostalo pomembneje od človeškega življenja. Pa samo malo je tre- ba, da se ugotovi, ali nekdo nujno potrebuje pomoč ...« dodaja Kajtna. Po ljubljanskem primeru je spet pričakovati javno debato o tem, kako lahko birokracija povozi življenja ljudi in kako dolgi so sodni postopki, ki se pri nas le redko in izjemoma končajo z obsodilno sodbo. Še prej pa je skoraj v vsakem primeru na vidiku zastaranje. Besede sodnice, ki je pred časom oprostila celjskega patologa, ki so mu zaradi nepregledanih vzorcev tkiv zelo bolnih ljudi sodili zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti, so bile še kako zgovorne. Dejala mu je namreč, da ga za takšno kaznivo dejanje ne more obsoditi, morda pa bi bilo drugače, če bi mu sodili zaradi malomarnega zdravljenja. Kazen za to je zapor do enega leta. In kaj bi se zgodilo, če bi policisti ali tožilci v začetku spisali takšne ovadbe v teh primerih? Še več primerov bi zastaralo! »V civiliziranih državah bi morali takšni postopki biti končani v dveh letih! Nesprejemljivo je, da se zadeve, v katerih tudi javnost čaka odgovor in ki so tako pomembne za sistem sam, vlečejo tako dolgo. Več let traja, da se sploh sojenje začne, nato traja spet, da se spiše sodba, nato se spet čaka na odločitev višjega sodišča, pa Boris Kajtna: »Medicinski sistem je mojega brata pahnil v smrt.« Odvetnik Bojan Grubar je bil včasih pomočnik direktorja ene od slovenskih bolnišnic. Zato bo v sodni dvorani hud nasprotnik belim haljam. spet mine več let do razpisa novega sojenja in to spet traja in traja ... Pa saj ni čudno, da stvari zastarajo in da ljudje ne zaupajo več v sodnijo,« je ogorčen odvetnik družine Kajtna Bojan Grubar. Ta vsake tri mesece na sodišče pošilja tudi prošnje za pospešitev postopka, a ne odreagirajo. »V Celju vemo, kako je. Kot drugje. Vse gre v smeri zastaranja. Tudi tožilci zdaj pišejo ovadbe na način, da pri tem upoštevajo dejstvo, da se bo dolgo čakalo na sodne obravnave. Že vnaprej torej vedo, da bo zadeva zastarala. Ljudem mora sistem pokazati, da se kazniva dejanja ne smejo izvrševati, ne pa, da se dogaja to, kar se dogaja zdaj! To enostavno nima več smisla,« je oster Grubar. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup A Obtožnica medicinski sestri in zdravstvenemu tehniku očita, da sta »ravnala v nasprotju s svojo poklicno dolžnostjo in sta odgovorna za smrt Kajtne«. Grozi jima od nekaj mesecev do pet let zapora. »Toda vprašanje je, kaj bo. Še vedno trdim, da bi poleg njiju morala biti obtožena še zdravnica, ki je bila tisti dan dežurna,« dodaja odvetnik Bojan Gru-bar. Poleg drog še orožje Prijeli kriminalno združbo, ki je odvisnikom prodajala kokain in amfetamine Na Celjskem so pred slabim tednom prijeli kriminalno združbo, ki se je ukvarjala z drogami. Ovadili so pet slovenskih državljanov, starih od dvajset do triintrideset let. Štirje so z območja Velenja, eden pa iz Ljubljane. Storili naj bi kar 31 kaznivih dejanj, policija pa jih je menda dobila tudi na podlagi tajnega delovanja oziroma prodaje mamil tajnim sodelavcem policije. Opravili so tudi šest hišnih preiskav, v katerih so našli in zasegli okoli 1000 gramov amfetamina in 250 gramov kokaina. Vrednost grama prepovedane droge amfetamin je približno 10 evrov, vrednost grama kokaina pa je med 60 in 80 evri. Preiskava je trajala že od oktobra lani. Združba naj bi z drogo oskrbovala odvisnike na našem območju, nabavljali pa naj bi jo ravno od Ljubljančana. Ta je bil zaradi takšnih kaznivih dejanj že ovaden in tudi obsojen leta 2003. V preiskavi so pri osumljencih našli tudi več delov orožja (mehanski sprožilci za detonatorje) in 105 pištolskih nabojev. Zaradi tega jih bodo ovadili tudi zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom. Po končani kriminalistični preiskavi so štiri prijete od peterice privedli tudi k preiskovalnemu sodniku, ki je za tri osebe odredil pripor, četrto pa izpustil na prostost. Prijetje te združbe ni povezano z zadnjimi odmevnimi aretacijami narkozveze v Sloveniji. SŠol Utajevali davke Na Celjskem so kriminalisti zaradi sedmih zatajitev finančnih obveznosti in enega kaznivega dejanja ponarejanja ali uničenja poslovnih listin ovadili štiri osebe. Od začetka leta 2007 do prve polovice leta 2008 naj bi četverica davke utajevala v trgovinah z motornimi vozili. Osumljeni so davkariji najprej prikrivali dejavnost, nato pa tudi na več različnih načinov lažno prikazovali, da so davčne obveznosti iz naslova prometa z vozili že poravnali. »V omenjenem obdobju so osumljenci v državah EU nabavili najmanj 60 vozil višjega cenovnega razreda. Pri tem so uporabljali družbe tipa 'missing trader' ter ponaredili več poslovnih listin, predvsem računov tujih družb. Iz naslova davka na dodano vrednost so utajili oziroma se izognili plačilu več kot 110.000 evrov davčnih obveznosti,« pravi tiskovna predstavnica celjske policije Milena Trbulin. Napadel žensko V Vrunčevi ulici v Celju je v torek nekaj minut pred 13. uro mlajši temnolas fant dohitel občanko in ji iz rok iztrgal torbico z osebnimi dokumenti in gotovino ter pobegnil. Torbico, iz katere je pobral vrednejše stvari, je odvrgel v bližini kraja tatvine. Policija ga še išče. E o v Ú ■ v O ■ ^m "O TO ® (C o TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 5. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) NEDELJA, 6. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Carmen Deržek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK, 7. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Carmen Deržek, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 8. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 9. junij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) O ljubeznih v paketu V nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom bo Carmen Deržek, profesorica francoščine in angleščine, govorila o svoji ljubezni do Pariza in francoščine, ki se seveda tesno prepleta z ljubeznijo do dela z mladimi; pa naj bo v razredu, francoskem krožku ali kar v domači hiši, kjer so skupaj ustvarjali gledališke predstave ali »pilili« šansone, ko je v šoli zmanjkovalo časa. Carmen Deržek v smehu »Monsieur et Madame« - ka-pove, da vse to počne »v pa- dar se sploh - goreče spo-ketu« s soprogom Slavkom, rečeta o tem, »čigav« je ka-zato ne preseneča, da se teri od bivših dijakov. Car- men Deržek, ki že dolga leta poučuje francoski jezik v I. gimnaziji v Celju, ob tem pa je tudi duša in srce prireditve Frankofonski dan, bo veleposlanica Francije v Sloveniji Nicole Michelangeli prihodnji četrtek podelila visoko francosko državno odlikovanje. Postala bo vitezinja nacionalnega reda Akademskih palm in se tako pridružila soprogu Slavku, ki pa je pri tem odlikovanju še za stopničko više, saj je nosilec odlikovanja častnik nacionalnega reda Akademskih palm. Foto: SHERPA Skorajšnjo vitezinjo nacionalnega reda Akademskih palm Carmen Deržek (desno) je v studio povabila Ivana Stamejčič. Pesem slovenske dežele - štiristotič Zadnjo nedeljo v juniju bo na Radiu Celje že štiristota oddaja Pesem slovenske dežele. Tekla bo v živo, v njej bodo lahko poslušalci izbirali glasbo po svojem okusu. Vseh podrobnosti o oddaji za zdaj še ne bomo razkrili, morda le to, da bodo spet peli in tudi igrali pevci in godci iz različnih krajev Slovenije. Jubileju bosta namenjeni novanj: stote, dvestote in tri- še dve oddaji, 4. in 11. julija, ko se bomo s krajšimi in daljšimi posnetki spomnili vseh dosedanjih večjih praz- stote oddaje Pesem slovenske dežele. Naši tehniki namreč skrbno arhivirajo večino nedeljskih opoldanskih ČETRTEK, 10. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.35 Hujšajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 11. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox) Jože Galič bo 27. junija na Radiu Celje pripravil že štiristoto oddajo Pesem slovenske dežele. novitednik www.radioceije.comMiMiw.novitednik.coin 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. ACAPELLA - DAVID GUETTA FEAT. KELIS (3) 2. SHE SAID - PLAN B (6) 3. SATELLITE - LENA MEYER LANDRUT FEAT. USFO (4) 4. THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS (6) 5. STAYTHE SAME - AURA DIONE (3) 6. NOTHIN ON YOU - B.O.B. FEAT. BRUNO MARS (5) 7. I CARE FOR YOU -JENNIFER BRAUN (2) 8. NEUTRON STAR COLLISION - MUSE(1) 9. ALL NIGHT LONG - ALEXANDRA BURKE (1) 10. HEARTS DON'T LIE - GABRIELLA CILMI (2) DOMAČA LESTVICA: 1. MATEMATIKA- NINA PUŠLAR (5) 2. DEKLE IZZA ZAMREŽENEGA OKNA -NIET (4) 3. EO - ŠANK ROCK (3) 4. HEJ, TI! - TRKAJ FEAT. ANA ŠINKOVEC (5) 5. PRAVIŠ, DA VEŠ - KARMEN STAVEC (2) 6. TAKŠNA KOT BI ME ŽELEL - IVA STANIČ (5) 7. BARVE - FUSIONPOP (7) 8. VSI SMO KDAJ ŠE NEKDO DRUG -MELODROM (3) 9. PEČAT - ANAVRIN (2) 10. PREDEN GREŠ ŠE MAL OSTAN -FLIRRT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG ALL THE LOVERS - KYLIE MINOGUE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NEDOSEGLJIVA - CHORCHYP ft. VLADO PILJA PRAVLJICA - ZEUS Nagrajenca: Nina Borovnik, Gosposka 20, Celje Betka Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 druženj ob domačih pesmih in napevih, in zanimivo je kdaj obuditi spomin na katero od njih! Arhiv posnetkov slovenske ljudske glasbe je v nekaj manj kot osmih letih, odkar je oddaja na sporedu, postal zelo obsežen, saj je v njem shranjenih že blizu tri tisoč pesmi. Še vedno ga bogatimo z novimi izvedbami, ki nam jih prijazno pošiljajo sedaj delujoči posamezniki in skupine. »Večkrat slišim kakšen komentar tujcev, pripadnikov veliko večjih narodov, kakor je slovenski, češ, kako smo lahko v Sloveniji srečni, ker smo uspeli ohraniti toliko pesmi, po katerih nas svet lahko prepozna, pri njih pa je šlo vse v pozabo,« pravi avtor in voditelj oddaje Jože Galič. In dodaja: »Če bo oddaja Pesem slovenske dežele še naprej živela tako polno življenje, bo vse slabo, kar prinaša globalizacija, gotovo težko prišlo do živega slovenski pesmi.« CELJSKIH 5 plus 1. NA STARE LEPE ČASE - MODRIJANI (4) 2. LE NOČ BO PRESPALA PRI MENI -ZAPELJIVKE (5) 3. SEDEM LET SVA SE LJUBILA -ISKRICE (3) 4. RDEČA PENTLJA - ANS. BRATOV AVBREHT (2) 5. PRAZNIČNI ŠOPEK - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ (1) Predlog za lestvico: ŠE ČAKAM TE - VIHAR SLOVENSKIH 5 plus 3 5 1. PESEM O LJUBEZNI - ŠTAJERSKI BARONI (5) 2. VINO JE SLADKO - MALIBU (2) NAS GLASBA OSREČUJE - RUDI ŠANTL IN ŠANK KVINTET (4) 4. LJUBIM ŽENO POROČENO - VESELI SVATJE (1) KDO JE KOLOVRAT - KOLOVRAT (3) Predlog za lestvico: PA NAJ JI BO - NAVEZA Nagrajenca: Maja Lorenčak, Pod gabri 21, Celje Cvetka Švab, Hrenova 12, Nova cerkev Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Sama v skrivnostni deželi Na dvotedensko potovanje po Aljaski sem se odpravila sama. Čista divjina in neokrnjena narava, tre-kingi, avantura brez primere ... In obenem zatočišče za vse, ki še verjamejo, da obstaja kraj, ki lahko ljudem podari občutek popolne svobode. Vrhovi, vzpenjajoči se iz morja ali prostranih gozdov, množica jezer, reke, ki se vi-jejo v tundri, ledeniki, ki počasi izgubljajo prvoten videz ... Aljaska je dežela prostranstev, skrivnosti, ki jim je težko priti do dna, dežela, kjer sem se počutila zares svobodno. V neokrnjeni naravi sem se lahko zavedala vsakega trenutka tega čudovitega potovanja. Čas se je za nekaj časa ustavil, kljub vsemu pa so možnosti v tem prostranstvu prevelike za eno samo življenje. Meja sta le morje in nebo. Bližnja srečanja z losi Del te skoraj nedotaknjene narave so seveda živali. Ko sem na cesti pred seboj zagledala losa z dvema mladičema, so me gledali še bolj začudeno kot jaz njih. Čeprav so bila bližnja sre- strogo zaščitene. In tako so nas prav družabno spremljali jeleni, kojoti . Severna obzorja Priljubljena nadaljevanka Severna obzorja, ki je bila posneta v Talkeetni, sedaj po njej znanem mestecu, je le približek resnice, ki se imenuje Aljaska. Med vožnjo proti njemu sem zagledala nekaj povsem posebnega. Jezerce, na katerem so bili parkirani hidropla-ni, dve leseni hišici, kjer je na strehah rasla trava, na eni pa celo manjša breza ... takoj sem vedela, da si želim te lepote gledati še iz zraka. Čeprav sem za to odštela 175 evrov za eno uro, je bilo vredno vzleteti nad jezercem. Aljaski namreč upravičeno rečejo The Last Frontier oziroma zadnja meja, zares redek del sveta, kjer je še mogoče videti pokrajino v prvotni obliki. Iz zraka sem videla množico jezer, poleteli smo prek ledenika ter se približali veličastni gori McKinley, ki se navadno zakriva z oblaki. (Med enim od mojih trekin-gov pa se je izza oblakov vendarle prikazal njen mogočni najvišji vrh.) Reke so se čanja z losi nepogrešljiv dogodek dneva, so mi veličastna ogromna bitja ves čas vzbujala spoštovanje, kajti njihovo obnašanje ob srečanju da jasno vedeti, da se jim ni priporočljivo preveč približati. Poleg tega je morda na moje mišljenje vplival podatek, da je na Aljaski več napadov losov na ljudi kot napadov medvedov. V znanem nacionalnem parku Denali pa se živali sploh ne bojijo obiskovalcev - strahu pred ljudmi jim namreč še ni uspelo razviti, saj so polpenzion www.palma.si NOVIGRAD HOTEL LAGUNA 3* Termin: 6.6. - 27.6. 2 noči od 79,90 € Otrok do 14 let na tretjem ležišču BREZPLAČNO. CELJE 03/428-43-0 0 MARIBOR 02/48-03-900 VELENJE 03/898-43-70 Več kot polovica vseh svetovnih ledenikov je na Aljaski. Zaradi segrevanja se zelo hitro topijo. Aljaska je velika kot 74 Slovenij, a na njej živi le četrtina toliko prebivalcev kot pri nas. Pozimi je lahko tudi -75 stopinj Celzija in do tri metre snega. Turistična sezona traja od junija do avgusta. Cena letalske vozovnice je 1.200 evrov, cene tam pa so povprečno podobne našim; najem avtomobila prek spletne strani www.alamo.com stane 375 evrov za dva tedna. Razdalje merijo v miljah. Običajno so kraji med seboj oddalj eni tudi 100 ali več milj, vmes pa morda stoji kakšna črpalka ali še ta ne. Nekateri popotniki se zapeljejo v kamp, drugi za prenočevanje parkirajo kjerkoli. neskončno daleč vile po pokrajini, ravnine z revnim gozdom so bile ogromne, gorski grebeni, ki se tudi v poletnih mesecih hvalijo s snežno površino, neizmerljivo dolgi . Aljaska seveda predstavlja tudi večni sneg, led, mraz ter večno temo pozimi. To je dežela, ki jo odlično zaznamujeta polarni dan in polarna noč. Med vožnjo po najbolj severnem delu, kamor sem pripotovala, mestu Faihrs-bank, sem doživela, da je sonce dejansko sijalo ves dan in EGIPT - SHARM EL SHEIKH HOTEL ALOHA CLUB 4* vse vključeno Odhoda: 5., 12.6. 549 € GRČIJA - OTOK KRETA HOTEL TRITON 3* vse vključeno Odhoda: 11.6. 369 € vso »noč«. Niti za trenutek ni izginilo za gorami. Faihrs-bank je drugo največje mesto na Aljaski, kjer je čutiti velik vpliv Amerike - kot bi bili v tem svetu dve povsem drugačni vrsti življenja, eno na podeželju, drugo v mestih. Bogastvo in zakladi Bogastvo Aljaske ni le neokrnjena narava, tukaj so tudi znani zlatokopi ter nahajališča nafte. Preden so Ru- si prodali to ozemlje ZDA, se niso zavedali, kaj izgubljajo; sedaj pa se domačini veselo norčujejo iz njih ter na majice tiskajo napise, da je z Aljaske mogoče videti Rusijo. Novi gospodarji so odkrili neslutene količine zlate rude, kar je pritegnilo veliko ljudi v to takrat neusmiljeno in kruto deželo. Le redki so zares obogateli, marsikdo je podlegel mrazu ali divjim živalim. V prvi polovici preteklega stoletja so odkrili še drugo veliko bogastvo te pokrajine, velike zaklade nafte. Čez celotno ozemlje od severa do juga vodi cev, po kateri se pretaka nafta in katere ogled je nepogrešljivo doživetje za vsakega obiskovalca. Bogastvo Aljaske so tudi domačini, ki sedaj sicer že živijo sodobno, vendar še vedno veselo prikazujejo star, indijanski način življenja. Med potjo sem ob eni izmed rek spoznala doma- čina, ki sta se celo bolj čudila meni kot jaz njima. Ni jima bilo namreč jasno, kako lahko dekle samo prepotuje to divjo deželo. Z veseljem sta iz avtomobila vzela kitaro ter mi zaigrala eno od znanih aljaških pesmi. Aljaska kot ena od zadnjih prostranstev neokrnjene divjine je verjetno želja vseh, ki v življenju sanjajo še o čem drugem kot o običajnem načinu življenju. MATEJA MAZGAN Aljaska ima na svojem ozemlju 3 milijone jezer večjih od 8 hektarov. - Št. 43 - 4. junij 2010 - 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK I 1 I I i 1 .....I i I i i 1 I I M l LULI, MU LU I I I I I I-I I I............ kovanje v ogla*™ 031 692 bakterije, viruse, pršiće, plesni, prhljaj, glivice, peiod m Povprečna onesnaženost zraka v zaprtem prostoru cei o do petkrat presega onesnaženje zraka zunaj zgradb. Ljudje se vse bolj zavedamo, kako pomemben je čist zrak tudi v zaprtih prostorih. L AM AL - 30 let tradicije, kreativnega in funkcionalnega oblikovanja prostora* Naše poslanstvo je oblikovati udobne in zdrave prostore za kakovostno bivanje* Ste se naveličali izgleda vaše dnevne sobe, kuhinje, delovnega prostora? Želite preurediti stanovanje, hišo, poslovni prostor? 2elite bolj funkcionalen prostor, osvežen z novimi barvnimi kombinacijami, teksturami in materiali? Strokovno in kreativno pomagamo uresničiti vaše želje in prihraniti dragoceni čas. Po ogledu prostorov naredimo analizo obstoječega stanja in pripravimo prediog preureditve, upoštevajoč vaše potrebe in želje. Na kakovost bivanja ne vpliva le premišljena postavitev opreme, izbira barv in svetlobe, temveč tudi kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih. Raziskave kažejo, da ljudje 60 do 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer je zrak slab; vsebuje dim, kemične onesnaževalce, V sodelovanju s partnerskim podjetjem vam nudimo naprave za aktivno čiščenje in sanacijo zraka ActivTek z Active Pure RCI tehnologijo, ki deluje: * Aktivno - naprave aktivno in diskretno oddajajo v prostor in ga čistijo. * Naravno - tehnologija, ki nevtralizira neprijetne vonjave in uničuje mikroorganizme, je zasnovana na naravnih procesih. * Preventivno - zmanjša število mikroorganizmov na kontaktnih površinah in v zraku. Kaj je ActivePure tehnologija? Je edina tehnologija, ki združuje pet principov, ki jih najdemo v naravi in tako očisti zrak v zapitih ter slabo prezračevanih prostorih. Je kombinacija dveh vrst ionizacije za odstranjevanje trdnih delcev iz zraka, UV-svetlobe in katalizatorja za ustvarjanje prijaznih oksidantov, kar zmanjša število mikrobov, virusov in mikroorganizmov v zraku, in tehnologije za odpravo neprijetnih vonjav in smradu iz zraka. Za vsa vprašanja in rezervacije za preizkus naprav smo na voljo, na telefonski številki 041/388 788, lahko nam pišete na info@lamal.si ali na fax 03/542 1006. activTek v ENVIRONMENTAL MÉâMHMMaMMM À 3 arhitektura notranja oprema LAMAL oblikovanje pppiava projektne dùkummlaciic ( PGD, PZJ, PID) U mai d.o.o. letw|( IS 3?21Tflurjc Slmnijs t+3S6]S«lD06 c intaaimufci lamjl.íoijiigiTiil.tíím spisi, www.lwiahi TAX1SPEADYËM SiiwiS Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-526 '.W.WW.'.W.VJ ŒVED9A VODOVODNIH IN CENTRALNIH lDDQ I NAPELJAV 1ER SANACIJA KOPALNIC íktiliew wttb ijm. Pruilrsii TU m Store, gsm: MI B3E 907 1 AGM NEMEC d.o.o. Sedraž3,3270 Laško Aflfv = Tel,; 03/56-48-043 Fax.: 03/56-48-840 r ~ = ^l1 E mail; agmji em ec@kabelnet.net GOSTINSTVO i GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM tZPUiNi LONCI IN CEVI za osebna In lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štiri koles hike, skute rje In motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja In montaža s,p. Vrarnkû lSbJJOS Vransko TelffwiJÎ 5ÎJ5 HW.qsm 041 SC86ÏS.0Î16HW9 f-rmiblaïia,msmmial.net,www.mim-vrjniko.wt KROVSKO, KLEPARSKA DELA, JT MONTAŽA STRESNIH OKEN, I ^S» BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, !HAJ I KONKURENČNE CENE. Matted? iSsamSafeflUBa gsm; 041675 621 tel.: 03/78102 40 gsm:04l 677153 fan: CS/7B102 41 f&EPj© Wo aEĚ&mMiS í -fMÎta: inatejcanwkigqrnail.torn T el.: 040/ 797-546 www.de bra-de sign.turn Debra Design rjnikcsHlvu - suhomonljrni sistemi -liikppl EitaMvg (predelneí[ene, spuščeni stropovi, ■ iidelavi fisđd raielđva mansard in na puičevh ■ kraitttvo, klçparînio - pehanj:- talnih obtoq Dejan Braluíek s.p..Cesta Talcev S, 3320 Velenje STORITVI: íiítenje poslovnih proslaiw.ImS.s&Mttfy « fiPQOM.COM _ _ podmetan- Pitala i )230Ííntjur ... Mail: UfaHMwlil-ifeiitAtl q'ne'lin3 H www.eurostildohtffi.ii praitje lakHkoHi tekstila Tel: 0] I ? 8059611 ■abncvartiiíMiJí itrtls, aluminija, niijimfljđ fcWír (leti (niti mas Gimiftll 675595 Ekoloiko (tšíwije modulov sončnih ftřktrarn BtfuwuHliaitBm.rw^iiintwnMMDWui H R.iuml-LÉhi itnn ni damu -Udtitv* iplrtnin ttrtni m KU -ffiíununJlhi mimjKcijÉ m tituli ■Piv i itn» KtirtivtnJ« p4d}rtji f Promit Hitihoi-APPLE DELL. 5moi îtmrtfÉlm uri uporih» (fhnitnlh n»"V tel.: 03 7812603 INFORMACIJE MIZARSTVO MIO OPREMA Viinja và^^^ 3212 Vojnik Telj 03/78-00-750 www.miocprenia.ii ...................L. 111... I... ......I.... i ■ ■ POKLIČITE NAS! 1 Uroš Premiki.p- www.fordsolaf-si * GSM* 041 IlřKEOKOyŮOBilECtHEJ *HITfiA DOSTAVA! lOflWOOiLIV mm solar TU» UHUUIW1* imitUM ZAUTtVJUTí BflEZPUťMÍ PREDRAČUNE In vldtli boite, koť k« Ljuko piiviiiuJKf I j«BH MATERIALI UIZÛLATIVHOST FASAD: 3. ifi STlFlflPOR ťSEH DE EELJN. FASADNL ĎARVE. K(t CIHTUAWOO&RfVílNIt NJTHDÍI IN IIKOtíL ÛOBW. K- (iîïîtHÎ It', K U lEH PI & ULJI n U Dl OVOPLJl tt H t * Bl ■ ■tuliu ÏH .OSfotiJjJI ia|ffriii| vop[ ■■OMHÍ IĚ1HI ilK UMJE liT-0 p JI ZtlOCOVMKI V00Ť JltlFNVOUJi lí ÍÍH1TÍHN0 líoon ïi i [JIIIVNUO spomladanska akíija iidelltuv ^ dl tikov J^ KGB TERMOINSTAIACU E [ teL: DJ/T4Ï15 M, pw 041 Ï44r itu 63 74915 ft I Kokx^kc t, 33M U. I | Malj ai Zclcy.nik uslaiwanje klavirjev gsm; 041 714 240 e-poSta; matjaiř.iíťlezfílkĚV-ioiljiBt glasbeni center Gosposki 23,3000 Celje IťL: 03 548 40 06, faks; 03 54fl 40 60 MAC - ŽELEZNÍK d o.o, Milřinskesa 13, M00 Celje tel.: (TJ 541 32 66 ID: SI33265397 S DOftŤORji www.kitajskamedicina.si TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICIN Mariborska 122,3000 Celje | Zelene ulica 17, 2000 Maribor Tel.:0407201Ë9 ] Tel.: 040 43 7463 all 05 912 4343 * ddv) le za 25.Û auifnď VAJ, VITA-TERM OiOUfVA^M lil FWBtičtWtíl VITA-TERM Eg on Vrjbíí sp. SniumK. uumiHnB. ampaii, prafljri In nvorllMla , ^ . Potuli 205 H!! Potni. >n»ls.mfiani»ll com Izdelava vseh vrst toplotno-izolacijskihfasad; Izdelava napničev: Pleskarska delaj Zaključna dela v gradbeništvu; r— v Zabukovsek 2ABUKOVÎEK In partnerji d.rt.o. J1ť*4,3215iOÍE __ (Sv 041/835726 «ww.z-abukQvîeiçxom Uporabljamo naslednje materia te: jub, fra g mat, roefix, ba u m it. darko mavríč C. Kůljailifcíflí odrMa 1Sa, Suiljur GSM- Mi SU ÚSš fíM^rj t-iml: djrtsftradmjil Mflfllft Matottdtínítav ondaU-iabizfl »j ~ I I ta lamelnih laves, t pOMjev, -o «n», E M SERVIS o ® su £ SEKVIS - PR OO A J A - RfZERVNI OELI gsm: 041 637 674 Liva 3, jhxkj [iljř PIAGGIO d.o.o SIVILJSTVO KRPIC^f Marlburiha cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03ÍM-13-J9S ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek tobola manjia EKSPRESNA popravila |original krajšanje jeans ti -oíanje oblaíii, menjava 2adrg„ -popravila uinjenih oblaćrl I nedelji J fi priinllci ■ 1Î Q0 ÍAPRTÚ enov. [111 sam/ř PREi/ozi in odvozi aui in ipecjalno Ûiienje talnih, zidnih pouriin in dozi poslovnih prortûroustaiiotmnj. 05í/8^,7b8 ■|jr*W iiMiniir tU. rmtaiiíM 1Í JIS-HIdtr 12 3Í1 QAL ER i ja Najboljša izbira okvirjev v mestu. CaUrij» Okvir, «fiiir Eftlri S.p. Stariftoi 1Ï3, ÍDOOtřljf.íLO Delovni čas: ponedeljek - petek 8-14Sn16-19 sobota 3-12 Ta « Ttmxbjn ^Čiščrnje, urejanje, ixtojanje in posredništvu . Zoran Vuhsonotii s.p. V il ; ( OpfJjirtiiiAđ 12_f, 3000 Celje wiinu. tazodeja.si ■ kušnju trmr - obrezovanje žive nlrjr in dreves Telefon: 04Í/9U-9S1, E-mail: tazodejimmol.net LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAS DOM Ijmm, rretmanH, rakava, mmtíía, aemaniiia v« po vjiah ieljeh Kontakti: Tel. 03 70 Sň 023 fax 0357 26390 KORUN e-mail: miz3rstvc.korun@siol.net; splet: www.rriizdrstvo-korun.si V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU i POGREBNE STORITVE i PREVOZI POKOJNIKOV POKOPALIŠKE STORITVE S POKOPOM POKOJNEGA 24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU y : : 03 781 82 45-051 649 780 PE TRG CELJSKIH KNEZOV 3, CEUE VOJNIK www.piimtilt .if rrr rrm r n m....... 111111 1111111 " nr^ T1"""' !™1!1111 PISMA BRALCEV - INFORMACIJE Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Hic Rodos hic salta S tem naslovom želim odgovoriti tako na uvodnik Ivane Stamejčič pod naslovom Da ali ne, za ali proti? in izjave poslanke mag. Andreje Rihter ter poslancev dr. Vinka Gorenaka, Jakoba Preseč-nika in Tadeja Slapnika pod skupnim naslovom Referendumska za in proti, kar vse je bilo objavljeno v 41. številki Novega tednika 28. maja. Zgodovinski grški rek - po slovensko bi se lahko glasil: »Tukaj je Rodos, tukaj skači (mišljeno: pokaži)!« - se še kako nanaša na že 20 let staro zgodbo o mejnem sporu s sosednjo Hrvaško. Rek, uporabljen kot naslov, ustreza vsem dejavnikom, ki so bili v vsej dovolj dolgi dobi kakorkoli »vpleteni« v razreševanje in »razreševanje« spora o nedoločenosti meddržavne meje. Menim, da so si nekateri resnično prizadevali za rešitev spora, kot je bil pokojni dr. Janez Drnovšek, medtem ko so se drugi le delali, da nekaj počnejo. To še posebej velja za predolgolet-nega zunanjega ministra dr. Rupla, ki pravzaprav ni videl problemov in zapletov pri tem, kot se je znal večkrat nonšalantno izraziti. Vsa zgodba se je začela že oziroma bolje rečeno bi se morala začeti pred osamos- vojitvijo, ko je bila še povsem sveža in so tudi Hrvati bili pripravljeni prisluhniti, saj so rabili našo strokovno pomoč v zvezi z osamosvajanjem, vendar Peterle s svojimi sodelavci takrat ni imel posluha za to. Znano je, da so vse »papirje«, potrebne za formalizacijo osamosvojitve, Hrvati le prevedli iz naše slovenščine in jih prilagodili. Peterle je raje skakal ali v Vatikan ali na Dunaj. Nadaljnji izvoljeni in imenovani predstavniki ljudstva niso bili nič boljši, saj so ob početju Hrvatov raje gledali stran, se delali nore po geslu »nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim«. Zato se popolnoma strinjam z ugotovitvijo Ivane Sta-mejčič, ko pravi, da je bil dvostranski dogovor mogoč ob rojstvu samostojnih držav. Poslanka in poslanci v glavnem ponavljajo že bolj ali manj znana dejstva, seveda vsak malo po svoje in tudi v skladu s stališči vsakokratnih političnih opcij. Predhodno zapisano posebej navezujem na izgradnjo mejnega prehoda Hrvaške Plovanija, ki je postavljen tam, kjer se je to sosedom zahotelo, mi pa smo se zadovoljili z lažjimi izjavami. Enako bi lahko sami postavili mejni prehod nekje na vrhu klanca ali pri kamnolomu Kanegra, a ga nismo. Še bi lahko našteval »kik-se«, ki smo jih delali, ne samo pri obravnavanem popriš-ču. Spomnim naj samo na sekanje lesa v naših gozdovih v letu 1993, mi pa nismo sto- rili v glavnem nič. Pri vsem tem smo še lahkomiselno mislili, da nam bodo Hrvati kaj ugodili, če se jim bomo do-brikali, jim pomagali v Evropo, hodili k njim na morje in podobno: nič od tega, saj nismo »zaplesali na Rodosu«, kot bi bilo treba. Zaradi vsega navedenega in še mnogo drugega menim, da je kar prav, da bodo stvar vzeli drugi v roke in določili, kot se bodo odločili, verjetno delno tudi nam v škodo. Nekdo je v Liberalni akademiji rekel, da Slovenci s pripravlja-jočim se posredovanjem nimamo česa izgubiti. Res je, mu potrjujem, saj smo izgubili že zdavnaj, zdaj lahko le kaj pridobimo. Hrvati imajo vse, tudi naše ozemlje, zato lahko nekaj pridobimo nazaj. Vprašanje je le, pri čemer sem zelo v dvomih, ali se bodo Hrvati držali dogovorjenega? Bomo videli! VLADIMIR KORUN, Velenje Prikrivanje kaznivega dejanja Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS 43/2007 z dne 18. 5. 2007) pravi takole: »Mučenje živali je: vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju; nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.« Očitno ta zakon v Celju ne velja. Pred kakšnim mesecem je sprehajalec našel na starem Slovenskem pokopališču na Golovcu mačko, natak-njeno na kol. Mrtvo in že nekoliko razpadajočo. Gre za primer hudega mučenja živali oziroma usmrtitev. Poklical je ustrezno »pristojno službo« in ko so prispeli, so ga ošteli, zakaj ni mačke enostavno zabrisal v kontejner -zakaj zdaj njih obremenjuje s tem. Z drugimi besedami: zakaj ni uničil materialnih dokazov kriminalnega dejanja, ki se po zakonih RS kaznuje. Zakaj neki bi z mrtve živali pridobili morebitne prstne odtise? A ni lepše, da storilci pobijejo vse mačke v Celju? ALEKSANDER CEPUŠ, Celje ZAHVALA Pomoč metuljem hrabrega srca V petek, 28. maja 2010, je bil na igrišču A golf Olimje IV. dobrodelni golf turnir Skupaj za isti cilj, katerega izkupiček je namenjen izboljšanju kakovosti življenja bolnikov z bulozno epidermo-lizo. Za uspešno izvedbo prireditve se iskreno zahvaljujem prijaznim sponzorjem. To so: A golf Olimje, d. o. o., Afrodita, d. o. o., Akra-povič, d. d., Amon, d. o. o., Wellness Aspara, Brušenje in graviranje stekla Štus Danijel, s. p., Co. Andraž, d. o. o., Cvetličarna Vrtnica Kozje, Syncerus, d. o. o. - Čo-koladnica Olimje, Domača pekarna Resnik, Društvo kmetic Ajda, Ekološka kmetija Krivec, Ekološka kmetija Zakošek, Ellatron, d. o. o., Gostilna Šempeter, Graviart Tanja Valenčak, s. p., Kozjanski park, Lepe strune, Me-diacor, d. o. o., Mobitel, d. d., občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Rogaška Slatina in Rogatec, Pivovarna in pivnica Haler, Simps's, d. o. o., To-votrade, d. o. o., Trgovina Švajger Kozje. Dogodku so se pridružili učenci in mentorji osnovnih šol Bistrica ob Sotli, Lesič-no, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah, Aleksander Jug z učencema Jernejem Šeligo in Davidom Bevcem ter Tadeja Mlakar in Vesna Žlender. Us- Cene na celjski tržnici ^HOtWU^SKO XflllttOMMU* . nUGOono^ m^1 BUfatjlav do pram zavnyoutmjaJ Lj ATKA Z hmmIwUo nehy prihranite* Zelenjava EUR bučnice (merica) 0,8 bučno olje 15 bučke 3 cvetača 4 čebula 2,5 česen 6 fižol v zrnju 3 fižol stročji 5 jajčevci 4 koleraba 3,5 korenje 1,8 krompir 1,5 krompir mladi 1,8 kumare 2 ohrovt 2,5 paprika 2 paradižnik 2,5 peteršilj 0,5 por 4 redkev črna 2 redkvica šopek 0,8 repa kisla 1,8 solata berivka 5 solata endivija 4 solata glavnata 3 šparglji 3,5 špinača 5 zelena 3,5 zelje kislo 1,8 zelje presno 2 Gozdni sadeži gobe suhe (1 kg) 150 jurčki (1 kg) 40 lisičke (1 kg) 30 med 8 Mlečni izdelki in jajca jajca (10 kom) 1,7 skuta 3,5 smetana 3,5 Sadje ananas 4 banane 1,5 breskve 5 češnje 8 dinje 4 grozdje 4 hruške 2,5 jabolka 1 jagode 4 limone 2 lubenica 1,5 marelice 4,9 orehi jedrca 7 Ekološka tržnica blitva 5 fižol v zrnju 10 koleraba 2 korenje 2 krompir 3 mleko ekološko 1 orehi jedrca 10 ovseno zrnje 4 pesa 2 pirino zrnje 3 sirotka 0,5 solata 4 solata berivka 8 Razno kifeljčki 2,8 kože 3 rezannci 1,8 tvarili so veselo vzdušje in pokazali, da jim ni vseeno za naše metulje. Prisrčno hvala vsem prijateljem, ki so nesebično prispevali svoje delo, čas in glas, hvala dr. Ružici Preveden in nenazadnje bi se rada zahvalila tudi Zdenki Ivačič, ki je že četrto leto prispevala levji delež k pripravi in izvedbi programa. Hvala golfistom za njihov prispevek k dogodku, brez njih ga ne bi bilo, in seveda hvala tudi gostom, da so petkovo popoldne namenili raz- mišljanju o metuljih hrabrega srca. POLONA ZAKOŠEK, predsednica DEBRA Slovenija Hvala za vrnjen mobitel Iskreno se zahvaljujem gospe Romani, pošteni najdite-ljici, ki je v sredo, 26. maja 2010, izgubljeni mobitel oddala v Cirycentru Celje na oddelek informacij in s klicem pomagala poiskati lastnika. Še enkrat iskrena hvala. HERMINA PEPELNAK, Ponikva MDDRI TELEFON Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Atka Fin tudi letnik2010 A JiW.1;f ZSmmmîs prilogo TV-OKNOi^Smmmm Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika PO tej poti bi želel spoznati pošteno, iskreno prijateljico ali mamico, staro do 44 let, za resno zvezo. Sem preprost moški, malo čez 40 let, nealkoholik, s podeželja, na območju 03. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro UPANJE OSTAJA. 2368 ŽELIM spoznati starejšega gospoda, nad 70 let. Cenjene ponudbe s polnim naslovom pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA. 2408 38-letni preprost samski fant želi spoznati dekle ali mamico do 38 let za resno zvezo, ki bi se bila pripravljena preseliti. Telefon 070 208-925. 2406 42-letni upokojeni fant, s hišo in avtomobilom, višje postave, želi spoznati čedno blondinko, voznico, ki bi se preselila. Pogoj: prijazna. Zaposlena ali nezaposlena. Telefon 03 1730-571. 2413 IŠČEM delo: čiščenje, likanje, urejanje okolice in varstvo otrok v Celju in okolici. Telefon 041 592-050. 2385 IŠČEM delo: pomoč pri vseh vrstah domačih opravil: vrt, kmetija (košnja, traktor, bcs...). Telefon 051 840-133. 2372 IŠČEM delo: razna dela na kmetiji, košnja trave, razna dela pri hiši itd. Telefon 070 288-150. 2405 PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n IZVAJAM kompletne adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 2193 STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229. 2271 STE starejši in osamljeni? Imate hišo, ki je prevelika za vas? Nimate svojcev, ki bi vam pomagali pri vsakdanjih opravilih? Sem mati samohranilka, ki vam v zameno za bivanje nudi pomoč. Sem iz okolice Celja. Telefon 031 811-642. 2295 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 347 POLAGAM keramiko in kamen ter ostalo. Telefon 040 816-869. Julius Razpotnik, s. p., Turje 33, Dol pri Hrastniku. l 217 Celje Poročili so se: Milena GA-LOF in Robert CEPUŠ, oba iz Celja, Lidija CVENK s Polzele in Konrad DOBOVIČNIK iz Vojnika. Žalec Poročila sta se: Nataša JA-VORNIK in Marjan TKAVC, oba iz Železnega. Mozirje Poročili so se: Metka ČO-PAR in Rajko FIRŠT oba iz Radegunde, Zlatka ARZEN-ŠEK iz Trnovelj pri Celju in Miro PEKLAJ iz Dvora pri Polhovem Gradcu. Laško Poročili so se: Simona SLEKOVEC in Gregor VOJKO-VIČ, oba iz Šmarjete pri Celju, Mateja BRILI iz Laškega in Aljoša DEŽMAN iz Ljubljane, Katarina GOLOB iz Živel si hitro, mnogo prehitro, ni Te več, a v naših srcih ostal boš za večno. Z A H V A L A Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega ANDREJA KAMENIKA (30. 7. 1978 - 24. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo kolektivom A2S, Gorenje Velenje, KLH Trade, d. o. o., sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako hvala duhovniku za opravljen obred, govorniku Albinu Apotekarju, prijateljem motoristom in godbenikom za odigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi duhovniku Janku Strašku in gospe Treziki za molitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče PAVLE DOMANJKO se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom, prijateljem, zlasti Daretu in Mojci Popri-jan, Alenki in Bojanu Pesjaku, Ani Sevšek z družino, družini Lesjak za darovano mašo, DUF-ovcem, članom CFS in sodelavkam vrtca Tončke Čečeve za vse tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke. Hvala, ker ste bili z nami in jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: mož Štefan in hčerka Jolanda z družino Klanca in Boris BAN iz Stra-žišča, Olga ROŽIČ in Ivan KLANJŠEK, oba iz Celja, Vanja POŽIN in Mitja IRŠIČ, oba iz Celja. Biserno poroko (60 let) sta praznovala Štefanija in Franc KLINAR iz Trobnega Dola. Šentjur Poročili so se: Saša TR-NOVŠEK iz Šedine in Ivan BRINOVEC z Ljubečne, Polonca ŽEKAR iz Dobja pri Planini in Boris MLAKAR iz Celja, Sintija MARGUČ in Roman GAJŠEK, oba iz Kamenega. Velenje Poročili so se: Jožica ROŽIČ iz Slovenske Bistrice in Matjaž LESNIK iz Skornega pri Šoštanju, Aleksandra POLJANEC in Gregor SKORNŠEK, oba iz Skorne-ga pri Šoštanju. Zlato poroko (50 let) sta praznovala zakonca Ivana in Leo-pol IVENČNIK iz Šentjurja. Celje Umrli so: Bernarda LEVEC iz Šentjurja, 58 let, Helena LEŠNIK iz Mozirja, 50 let, Janez TACER iz Gubnega, 84 let, Alojzija VIDMAR iz Velenja, 78 let, Zmago slava ŽUNTAR iz Celja, 69 let, Angela SLEMENŠEK iz Pongra-ca, 82 let, Ludvik KOVAČIČ iz Brega pri Polzeli, 68 let, Franci ČREŠNIK iz Studenc, 39 let, Ljudmila POLENEK iz Celja, 77 let, Avguština Marija ZAVRŠNIK iz Slovenskih Konjic, 85 let, Daniela KOR-BER iz Gavc, 74 let, Marija HUDOMAL iz Šoštanja, 83 let, Jožefa ČREPINŠEK iz Celja, 87 let, Stevan GOLINAC iz Celja, 58 let, Aleksander STROPNIK iz Lepe Njive, 18 let, Franc SOBOČAN iz Bra-slovč, 72 let. Mozirje Umrla sta: Marija POZNIČ iz Bočne, 91 let, Ivana UGOV-ŠEK iz Bočne, 70 let. Žalec Umrli so: Marija KLASIČ iz Griž, 82 let, Mihajl PASKA iz Žalca, 71 let, Ivana BORŠT-NER z Vranskega, 88 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Alojzija KOVA-ČIČ iz Sodne vasi, 54 let, Stje- ... tako počasi mineva čas in naša bolečina se nikdar ne poleže, nikakor ne obmolkne glas, da nas še vedno nekaj nate veže... V S P O M I N ROZIKI BUSER (1954 - 2010) Bil je nepozaben čas, ki smo ga preživeli s Teboj, in je časbolečine, ko se moramo ločiti, je čas, ko se zasanjamo v spomine, in je čas, ki nikdar ne mine. Draga Rozika, čeprav Tvojega glasu več ne slišimo, besede Tvoje v nas živijo, povsod Te slišimo, med nami si! Bilo nam je lepo, a žal to srečo skalilo je Tvoje slovo. Tvoji koraki se žal več ne bodo družili z našimi, bolniki bodo zaman čakali na Tvoj glas, a ostal bo dragocen spomin na našo skupno prehojeno pot. Kolektiv urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje 2344 Z A H V A L A Ob izgubi očeta, očima, starega ata in tasta FRANCA ŠKOBERNETA iz Velikih Grahovš 34 (10. 11. 1928 - 27. 5. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav posebna hvala sosedi Štefki in celotni družini Verbovšek. Hvala bolnišnici Celje - nefro oddelku za pomoč v času njegove bolezni, kolektivom Paron, Sadeko, Voc in Kmetijski zadrugi Laško. Hvala gospodu Vanku Deželaku za molitve in pomoč, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem z Vrha nad Laškim, govorniku Stanku Seliču, Komunali Laško in cvetličarni Marjetka. Žalujoči: sinovi Franci, Matko in Jože z družinami ter Danica in Marica z družinami L 226 pan FILIPČIČ iz Šmarja pri Jelšah, 60 let, Marija OGRIZEK iz Jerčin, 85 let, Alojzij RUPNIK iz Polžanske vasi, 98 let, Adolf KRUMPAK iz Bukovja v Babni Gori, 75 let, Roza ČOKL iz Strtenice, 80 let, Albin KOTNIK iz Gubne-ga, 81 let, Terezija PLEVNIK iz Podčetrtka, 69 let, Anton GLOJNARIČ iz Cmereške gor-ce, 62 let. Šentjur Umrla je: Albina PEVEC iz Šentjurja, 83 let. Laško Umrli so: Terezija VREČKO s Planine pri Sevnici, 90 let, Klara GRABAR iz Celja, 86 let, Rudi ŠPAN iz Trbovelj, 56 let, Ana MAVRI iz Brezna, 79 let. Velenje Umrli so: Ivana JANŽOV-NIK iz Mozirja, 59 let, Jožefa POREDOŠ iz Celja, 82 let, Jožef ROSENSTEIN z Rečice ob Savinji, 74 let, Marija VIDMAJER iz Krškega, 87 let, Zlatko BUT iz Rogaške Slatine, 43 let, Rozina AVBERŠEK iz Velenja, 69 let, Jožefa PUST iz Dola pri Hrastniku, 90 let, Angela STOPAR iz Rečice ob Paki, 86 let, Davorin POKRŽ-NIK iz Plešivca, 44 let, Slavko GERATIČ iz Velenja, 80 let, Pavla DOMANJKO iz Velenja, 80 let, Rafaela CAVNIK iz Gaberk, 83 let, Rudolf GOVEJŠEK iz Slatine v Rožni dolini, 82 let, Marko JUVAN-ČIČ iz Celja, 86 let. "k A , IO www.radiocelje.com V S P O M I N JOŽEFU KROFLIČU PEPIJU Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Minilo je leto, kar te ni več med nami, pa vendar si v mislih vedno z nami. Žena Marija in sin Vilko s Katarino V S P O M I N ANGELI VERK roj. Gorjanc iz Arclina (21. 4. 1906 - 7. 6. 2004) Čeprav 6 let v grobu spiš, v mojem srcu še živiš. Kje so naši zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina in v srcu bolečina, ki zelo boli. Hčerka Milica z družino 2420 Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka ADOLFA KRUMPAKA iz Bukovja v Babni Gori se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali sveče in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo osebju Pegazovega doma Rogaška Slatina, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sveti Štefan in govorniku, cerkvenim pevcem in gospodu župniku ter gospe Pavli Rupnik. Žalujoči: otroci Andrej, Branka in Minka z družinami 2419 2383 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Spored od 4. 6. do 7. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Rezervni načrt - romantična komedija 21.15, 23.35 Robin Hood - akcijska drama 12.10, 18.10, 21.00, 21.50, 23.50 Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D 11.40, 12.40, 14.00, 15.00, 16.20, 17.10, 18.40, 19.30, 21.10, 23.20 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcijska pustolov. 12.30, 15.10, 17.50, 20.30, 23.15 Shrek za vedno - animirana družinska pustolov. 13.45, 16.05, 18.25 Shrek za vedno - animirana družinska pustolov., podnaslov. 13.40, 18.30, 20.50, 23.05 Naj ostane med nami - komična drama 16.10 Seks v mestu 2 - romantična komedija 12.05, 14.10, 15.05, 17.05, 18.05, 20.10, 21.05, 23.10, 23.59 Coco Chanel in Igor Stravinsky -romantična drama 16.00 legenda vsak dan sobota, nedelja petek, sobota 19.00 Mestni kino Metropol_ Uroš Planine group predstavitev albuma in novega vi-deospota 19.30 Celjski dom_ Pomladni koncert Pevsko društvo upokojencev Celje z gosti 19.30 Dom krajanov Galicija XIV. Gališki dnevi: Kaj lahko sam naredim za svoje zdravje predava prim. Jana Govc Eržen; brezplačno merjenje holesterola, sladkorja in krvnega tlaka 19.30 Glasbena šola Velenje Wolfgang Kogert, Dunaj orgelski koncert 20.00 Letno gledališče Limberk Perpetuum jazzile koncert za glasbeni abonma in izven; (ob slabem vremenu Dvorana II. slovenskega tabora Žalec) 20.00 Mladinski center Velenje Improvizacijski show s skupino Mamoo-ti 21.00 Občinsko dvorišče Laško Vid Valič stand up komedija (ob slabem vremenu ŠMOCL) SOBOTA, 5. 6. PETEK 19.00 Naj ostane med nami - komična drama SOBOTA IN NEDELJA 19.00 in 21.00 Naj ostane med nami - komična drama PETEK 18.00 Žabe in paglavci - otroška pustolov. 20.00 Perzijski princ: Sipine časa - akcijska pustolov. SOBOTA 18.00 Žabe in paglavci - otroška pustolov. 19.00 Kuhinja z dušo - komedija 20.00 Perzijski princ: Sipine časa - akcijska pustolov. NEDELJA 18.00 Perzijski princ: Sipine časa - akcijska pustolov. 20.15 Kuhinja z dušo - komedija PETEK 18.00 Kako izuriti svojega zmaja - animirani NEDELJA 20.00 Zlovešči otok - triler PETEK, 4. 6. 9.00 do 19.00 Različna prizorišča v Žalcu in okolici Ekofest radostno doživetje narave, človeka in energije v zeleni dolini (tudi v soboto in nedeljo) 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnikazlatarjaMi-roslava Bahčiča 16.00 Žička kartuzija Regijsko srečanje izbranih piscev seniorjev 17.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Veseli vrtiljak medobčinska prireditev 18.00 Grad Podsreda Iz vzhoda na zahod odprtje razstave krpank - patch-worka mag. Nevenke Žlender 19.00 Podzemska jama Huda luknja Velenje Okteti treh slovenskih pokrajin koncert 9.00 do 13.00 Umetniška četrt Celje Slikarski Ex tempore portreti Alme Maksimilijane Karlin 9.00 POŠ Trje (Galicija)_ XIV. Gališki dnevi odprtje razstave ročnih del 14.00 Malo nogometno igrišče Štore Rja fest 2010 zabavne igre in koncerti 18.00 Dom kulture Velenje Stopinje na odru: Če sploh kje so? letna produkcija Plesnega studia N Velenje 19.00 Mladinski center Velenje Incredible India potopisno predavanje JoneMirnik 19.30 Bazilika Petrovče_ Evangelij po Čušinu monokomedija Gregorja Čušina 21.00 Plesni forum Celje nEvROTIKA kabaret; besedilo, songi, izvedba: Mateja Ajdnik Korošec; režija Miha Alujevič NEDELJA, 6. 6. 10.00 Pokrajinski muzej Celje Mohen & Kothgasser, poslikano bidermajersko steklo vodstvo po razstavi 17.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Večer v atriju Mali pihalni orkester GŠ Celje pod vodstvom prof. Damirja Korošca PONEDELJEK, 7. 6. 19.30 Glasbena šola Celje_ Mali godalni orkester GŠ Celje koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Večer filmske glasbe koncert harmonikarskega orkestra GŠRisto Savin Žalec 20.00 Zdraviliški dom Dobrna Slavnostni koncert ob zaključku šolskega leta MoPZ Društva upokojencev Dobr- PoletjejHE v CELJU/ T^ knežjem mestu PETEK, 4. 6. 20.00 Stari grad Celje Neizpeta pesem koncert ob 40-letnici glasbenega delovanja Igorja Korošca 21.30 Mestna plaža - Osrednja knjižnica Celje Nočni pohod z baklami na Stari grad prost vstop in voden ogled gradu SOBOTA, 5. 6. 10.00 do 12.00 Mestna plaža -Savinjsko nabrežje Afrika v Celju plesno-glasbena predstava z vzgojno-izobraževalno vsebino in aktivnim sodelovanjem otrok NEDELJA, 6. 6. 20.00 Mestna plaža - Savinjsko nabrežje Sozvočje gonga in violine koncert Tjaše Cepuš in Inge Ulo-kine RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Mohn & Kothgasser, poslikano bidermajersko steklo avtorja Paula von Lichtenberga, do 6. 6.; Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31. 12. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem, do 30. 6. Galerija erotike Račka: razstava Boštjana Plesničarja: Samotni jezdec, do 6.6. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Grmada vabi, da se 5. junija ob 11.00 udeležite osrednje slovenske planinske prireditve, dneva slovenskih planincev, na Pečovniški koči nad Celjem. Planinsko društvo Zavod za zdravstveno varstvo Celje vabi 6. junija na Peco (2.126 m). Odhod ob 7.00 z avtobusnega postajališča na Glaziji in ob 7.10 z avtobusnega postajališča v Žalcu. Za izlet se prijavite na telefonsko številko 041 368-651. Planinsko društvo Galicija vabi 6. junija na tradicionalni pohod po obronkih Krajevne skupnosti Galicija. Zbrali se bodo ob 8.00 pred POŠ Trje. Kozjanski park Podsreda vabi 5. junija na 5. tradicionalni pohod po Kozjanskem parku. Zbrali se bodo ob 9.00 pred občinsko stavbo v Bistrici ob Sotli. ■ Galerija Nika Ignjatiča Celje: Matej Čepin: Kraljestvo, do 12. 6. Galerija Mercator centra Celje: razstava Obrazi, članov likovne sekcije KPD Svoboda Celje, do 15. 6. Porta B KIT: razstava Cigonce - industrijska dediščina pred nami, do 26. 6. Upravna zgradba tovarne Etol Škof- ja vas : razstava likovnih del olja na platno Jelke Gorenak, do 30. 6. Galerija železarskega muzeja Štore: Ferrum urbanum, razstava fotografij Jureta Kravanje, do 20. 6. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del akademskega slikarja Štefana Marflaka, do 28. 6. Avla Mestne občine Velenje: olja na platnu Antona Hermana, do 17. 6. Razstavišče Gorenje Velenje: razstava slik Maria Mahniča, do 12. 6. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava stolov arhitekta in profesorja Janeza Suhadolca, do 10. 6. Razstavišče Barbara Velenje: Janez Suhadolc: Pasteli, do 10. 6. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Likovnega društva Laško Ujemi trenutek, do 30. 6. Slovensko-bavarska hiša Podsre-da: Fotografska razstava od Donačke do Bohorja Mirana Orožima, do 31. 8. Dvorec Strmol Rogatec: Skrito razkrito: razstava starinskega spodnjega perila, do 24. 6. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Kristalno jasne oblike, do 27. 6. Kulturni dom Slov. Konjice: Iskanja 2009: razstava slikarskih del nastalih na VII. gledališko-likovni koloniji, do 5. 6. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si park Šentjur): Pravila in predpisi; predavanja na temo jadralnega padalstva Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petek 15.0017.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. ministrstvo za šolstvo in Sport urad za mladino V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info točko - KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. Vsak mesec organiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine. Kulturno info točka je odprta (vstop prost): - pon, tor, řet, pet: 8.00 -14.00 h - sreda: 12.00 -18.00 h - sobota: 10.00 -12.00 h (občasno) Kontakt: tel. št 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.poitab.si Sobota od 10. ure: KŠOC-ev tek (zbirno mesto pri cerkvi sv. Duha ob 9.30, tek do Šmartinskega jezera ny= cejgH mladinski center Petek od 12. do 16. ure, Mestni park Celje: Kreativno v parku 09; kreativne delavnice, športne igre, nagradne igre, info stojnica Četrtek od 13. ure: otvoritev mladinskega hotela MCC hostel; delavnice, razstave, druženje in začetek Etno Urban Festivala Etno Urban Festival: Četrtek ob 20. uri: otvoritev razstave Človeške figure avtorice Taje Ivančič Četrtek ob 21. uri: Urbani prostori / Urban places; multimedijska inštalacija - video/avdio projekcija na temo urbano okolje in zapuščeni prostori mesta Celja avtorjev Manje Vadla in Am-per-o-mata. Bjft smoti ir Petek ob 21. uri: klubski večer Chapter vol. 2 - Ground vision; večer elektronske glasbe z vrhunskimi slovenskimi tehno DJ-ji Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka GIBANJE NABITIH DELCEV V ELEKTRIČNEM POLJU ŽIVALSKI KROG NA NEBU IGRALEC NEESON PRIMORSKE TOVORNE ŽIVALI I &s * 1 y KRAJŠI MELODIČNI ODLOMEK, SORODEN ARIJI PREVOZ OSEB IN BLAGA ROWAN ATKINSON STAROGRŠKA UTEŽ IN NOVčIč PERJE PRI REPI DANSKI OTOK V 17 12 15 NEMŠKI POLITIK (KURT) EST. PEVEC (GEORGU) IGRALEC TAROKA ALPSKA SMUČARKA MAZE OČKA, ATEK CESAR ROMERO * O KARL ERJAVEC I ^Bj DRUGO IME I ZA GRŠKO REKO EVROTAS i iď.řékki SULTANOVA PALAČA, SERAJ NEMŠKA REKA, KI SE IZLIVA V BALTSKO MORJE POTOVALNI NAČRT JEZERO V PROVINCI ONTARIO OMAR NABER ZAŠČITNI OBJEKT DVA LEVA PRITOKA ODRE 23 HOLANDSKA JADRNICA RIMSKA 14 26 VENTILATOR LJUDSKI IZRAZ ZA ZAKOVICO ALKA VUICA 18 ALBERTO TOMBA GRADNJA, ZIDAVA 19 SINOVA ŽENA URŠKA HROVAT AMATERSKO PETJE JAPONSKI F1ZK (LEO) CECENSKI POLITIK MASHADOV GOVORNIŠKI ODER V GRŠKIH TEMPUIH OČE EZAVA IN JAKOBA NASLOV ISLAMSK. VLADARJA 20 NAPOVEDO-BAS NAŠ VESLAČ (IZTOK) NAČRT AMERIŠKA NEKDANJI IGRALKA CITROENOV LEONI AVTOMOBIL VUAKPRI STISKALNICI SHARON STONE ANTON OCVIRK MESTECE V SEVERNI DALMACUI NOBELU NEKDANJI FRANCOSKI POLITIK (PIERRE) VELIKA GIBČNOST ALKALOID EPRE-OBJEDE 24 22 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč iz Celja 2. nagrada: vstopnica za 3-urni vstop v Deželo savn Term Dobrna (petek, sobota, nedelja ali praznik) 3.-5. nagrada: darilni bon za čestitko v programu Radia Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. junija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 28. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 41 Vodoravno: ČAP, ITA, LEN, PLINIJ, JITORI, EKONOMAT, ELEMENT, AHOLIJA, NUNATAK, RASTRAL, SS, ROTOR, NE, ISA, OTT, RENO, NARA, NRAVI, GRENADIN, BARRAS, LAS, SAVA, UT, ALAMBIK, AŠ, TOŽILKA, PUB, ENI, TRILO, BEARA, LOV, OKRA, SRK, GRAZ, NAIN, ROA, LAKS, DURBAN, RA, STENOGRAF, TERA, REMI, ERNA, MAAR Geslo: Prizorišča mundiala v Južni Afriki. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč iz Celja, prejme: Vida Venek, Rečica ob Savinji 87, 3332 Rečica ob Savinji. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Ime in priimek: Naslov: OVEN Ona: Zelo slabe volje boste, ker se boste čutili prevarani. Vendar ste lahko prepričani, da ni vzroka za to, saj se bo na koncu pokazalo, kdo je imel prav. In takrat bo prišel tudi vaš trenutek. On: Sumi se bodo izkazali za povsem zgrešene, zato je še najbolje, da se čim prej opravičite. Kar se tiče poslovne naložbe, ne skrbite, ampak se kar pogumno spustite v nameravano investicijo! Ona: Skrbelo vas bo to, za kar ste mislili, da je že rešeno. A je še vse odprto in se lahko še marsikaj spremeni. Prav ljubezen je tista stvar na svetu, ki je najbolj nepredvidljivega značaja. On: Ne pozabite na partnerkino prošnjo glede dogodka, ki ste ga vi že skoraj pozabili, ona pa mu še vedno posveča veliko pozornost. To se vam bo kar hitro pošteno obrestovala. DVOJČKA ffl Ona: Podali se boste v prijetno ljubezensko dogodivščino, kar vam bo precej popestrilo dolgočasno sedanjost. Naj vas nikar preveč ne zanese, saj bo že kmalu treba pošteno poprijeti za delo. On: Nikar preveč ne hitite, saj se lahko prav hitro izgubite. Vzemite si malo več časa zase in za partnerko, ki jo skoraj preveč zanemarjate. Vsekakor vam bo povrnila na najlepši možni način. Ona: Prvi vtisi so lahko zelo varljivi, posebej to velja pri poslu. Pazite, da ne boste vsega izgubili. Proti koncu tedna se obeta prijeten obisk, ki vam bo prinesel vse prepotrebno razvedrilo. On: Pomotoma se boste obrnili na napačno osebo, kar vas lahko stane marsikatere priložnosti. Poskusite biti kar se da previdni, saj se lahko zlahka zgodi, da boste dobili nož v hrbet. POMOČ: AKONITIN-alkaloid iz preobjede, ELEKTROFOREZA-gibanje nabitih delcev v električnem polju, MATRONA-starejša, dostojanstvena gospa 2. nagrado, vstopnico za 3-urni vstop v Deželo savn Term Dobrna (petek, sobota, nedelja ali praznik), prejme: Gabrijela Frece, Lože 15, 3272 Rimske Toplice. 3.-5. nagrado, darilni bon za čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Marjan Pinter, Rimska cesta 87, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; Breda Siter, Dramlje 13e, 3222 Dramlje in Nataša Volavšek, Novi teg 16, 3000 Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Ne lotite se resnih problemov na svoj način, ki je skupek neodgovornih in naključnih odločitev. Poskusite se umiriti in narediti načrt. Majhna pomoč bi vam prišla prav, zato je ne odklonite. On: Iz naključnega srečanja se bo razvila močna ljubezen do osebe, ki vam še pred kratkim ni pomenila nič. Tokrat se boste zaljubili do ušes in splačalo bi se potruditi, da bi se ta zveza tudi obdržala. DEVICA Ona: Nekdo vam bo sicer skušal pomagati, a bo edini rezultat ta, da se bo v težavah znašel tudi sam. Morda vama bo skupaj lažje? Ne zanašajta se na srečne okoliščine, saj bo vse nekoliko bolj zamotano. On: Zelo zdravo bi bilo, če bi se nekaj časa držali udobnega fotelja ob domačem ognjišču. Tudi doma je lahko lepo, zlasti če boste s partnerko uredili odnose, ki zadnje čase niso najboljši. Ona: Začenjali boste razumeti partnerjeve težave in čudno obnašanje zadnje dni, kar bo razblinilo sumničenja, ki so se vas lotevala. Po svojih najboljših močeh mu pomagajte iz težav. On: Ne računajte, da bo partnerka kar tako odpustila zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi vaše raztresenosti rahlo nestrpna. Preveliko tveganje vam lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premislite. Ona: Če boste zatiskali oči pred resnico, boste prišli do spoznanja, da s tem škodite le sebi. Nekaj vas bo sicer hudo mamilo, a se ne boste mogli pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku ... On: Le s srečo vam ne bo uspelo uresničiti želenih ciljev. Potrebno bo tudi malo napora, a boste zmogli. Proti koncu tedna se vam bo oglasil star prijatelj in vam predlagal povsem konkretno zadevo. STRELEC ^ Ona: Uspelo vam bo razčistiti določene nesporazume s partnerjem in to tako, da bosta zadovoljna oba. Vsekakor bosta pozabila na zamere, ki so bile zadnje dni že kar nekakšna obremenitev. On: Dobro bi bilo, če bi z nekom sklenili zavezništvo, saj boste le tako zmogli vse težave, ki vas čakajo. V dvoje je lažje, pa še zanimivejše. Kdo ve, morda bo ta tandem postal trajnejša zveza? KOZOROG Ona: Kar ste iskali, ste tudi našli. Vprašanje je le, ali boste nastalo situacijo tudi povsem izkoristili ali pa spet pobrali le smetano, nato pa raje previdno odšli. Bilo bi res škoda ... On: Še najbolje bo, da srčni izvoljenki naravnost poveste, kaj vas moti. Kompromis sploh ne bo tako zelo težak, saj je vajina ljubezen veliko močnejša od razlik, ki vaju ločujejo. Kar pogumno naprej. HM.1,'M mM! Ona: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vam bo zelo olajšala trenutno poslovno situacijo, saj boste pridobili precej prednosti pred konkurenti. Vse vam bo šlo kot po maslu! On: Včasih je tudi samota dobrodošla. Za vas je še posebej pomembno, da se vsaj za nekaj časa umaknete v svoj notranji mir. Spočijte se in se opravite na dolg sprehod v naravo. Koristilo vam bo! Ona: Ni dobro, da načrte razlagate vsakemu bežnemu znancu, saj se lahko zgodi, da boste zato ostali brez najboljšega. Nevoščljivost vas bo zelo prizadela, a bi lahko na kaj takega pomislili že davno prej. On: Po začetnih zapletih bo vse steklo, kot ste načrtovali. To vam bo precej dvignilo poslovni ugled v družbi. Uspel vam je veliki met, zdaj pa je skrajni čas, da se posvetite tudi partnerki. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 Ples z Barbaro Celjski rotarijski klub Barbara Celjska je izpeljal eno svojih največjih letnih prireditev, Barbarin ples, ki ima ob družabni tudi svojo dobrodelno noto. Med njim namreč, dobro razpoloženi, podelijo tudi več donacij. Tokrat so donacije podelili svojim varovancem - Osnovni šoli Glazija, mladi violinistki Anji Čretnik Videmšek, Muzeju novejše zgodovine Celje in mednarodnemu projektu Cres, v katerem rotarijci iz treh držav zbirajo denar za nakup inštrumentov za tamkajšnjo mladinsko godbo na pihala. Pretežni del večer pa se je veselilo in se plesalo ob sijajnem Moonligting orchestru. Dražili so tudi posebej za ta ples izdelano zlato ogrlico z zmajevim obeskom, ki je »šla« za 1.300 evrov. Foto: GrupA Zelo uglajeno se je po parketu vrtel tudi predsednik kluba Iztok Peč-nik s svojo soprogo Ksenijo. Pozornost, in po začudenih pogledih nekaterih dam tudi rahlo zavist ali vsaj skomine, pa je zbujal s predsedniško ogrlico. »Katera najlepša na plesu je tem?« Tako sta se bržkone spraševali Karmen Gracer, hči nepogrešljivega celjskega rotarijca in tiskarja Mirana Gracerja, in še »sveža« članica kluba rotaract Hana Ramšak. Kladivar spet za pet golov Očitno veteranskemu moštvu ŽNK Kladivar zelo ustreza Arena Petrol. Potem ko je ugnalo ekipo FATS (Football art team Slovenia) s 6:1, je bilo v petek boljše od reprezentance Društva športnih novinarjev Slovenije s 7:2. Po dvakrat so zadeli Čretnik, Videnšek in Jug, enkrat Bauman, pri gostih pa Obrez in Tihec. Kladivar je povedel s 3:0, pri 3:2 so novinarji resno zapretili z izenačenjem, nato pa je odlična celjska naveza Dejan Bauman - Simon Sešlar, ki bi si jo še lahko privoščil kateri od prvoligaških klubov, postavila stvari na svoje mesto. DŠ Foto: SHERPA Zelo oslabljeni novinarski ekipi sta na pomoč ob hokejistu Roku Rojšku priskočila bivša nogometaša celjskega kluba, zdaj uspešna trenerja, Robert Pevnik in Stane Bevc (v ozadju). Pevnik je v pravkar minuli sezoni pripeljal ljubljansko Olimpijo, ki jo kot športni direktor vodi Simon Sešlar, v evropsko tekmovanje, potem pa dobil odpoved. Sešlar (v rumenem dresu) je med ogrevanjem podal žogo Pevniku, med igro pa se nista znašla v boju za žogo ... Že po tradiciji sta pečat Barbare Celjske plesu, polnem prelepih damskih toalet, dala Metka Krajnc v vlogi Barbare Celjske in Borut Alujevič, ki je bil Herman. Poučna ekskurzija v deblokirane Štore Tanja Roženbergar Šega je bila kot običajno izbrano oblečena, ko se je veselila donacije, s katero je »njen« muzej novejše zgodovine lahko prišel do novih zunanjih razstavnih panojev. Soproga Aleša Šego, znanega celjskega cineasta, pa smo vajeni v bolj sproščenih oblačilih. Metuljček se mu lepo poda, čeprav ga je med plesom nekoliko tiščal. Takšnega zajtrka na štorski občini še niso doživeli. Praznovanje deblokade občinskega računa, ki so jo dočakali po blizu treh letih, se je z zadnje seje občinskega sveta preselilo v kabinet župana Mirana Jurkoš-ka, kjer so se zbrali povabljeni župani subregije Osrednje Celjsko, ki povezuje Štore s Celjem, Dobrno, Laškim in Vojnikom. Ekskurzija v deblokirane Štore, kjer so med drugim govorili o skupnih načrtih za prihodnost, je bila za zbrane župane seveda izjemno poučna. Penine pa tudi v županovem kabinetu ni manjkalo.