'•#vf«wua ■ 7«mietM Storilke t Sa. Tadne Din —*S0, ob m« željah Din 1»—*i ^ »TABOB* trhmjn n»k d*n, nurco ^;iiiez denarja ce ne ■ jzira, — Rokopisi se no vračajo. 5 r, nedelja 30, aprila 1922, Uspehi in neusp< novske konfert J Meidiaajroidaia konferenca v Genovi 80 vodno ni pokazala nobenega vidnega uspeha. Evropa, ki so je tem zbrala, 3e (podobna težko bolnemu bolniku, o-koli katerega so sučejo zdravniki, študirajo bolezen in njene pojave tor eks-Derimentirajo z raznimi zdravili. Kakor hitro se jim posreči ugnati komplikacijo z enega dela organizma, že se Pojavi na drugem. Ne samo, da zdravniki nimajo jasno diagnoze, temveč ne (Poznajo^tudi metod, zdravljenja in zdravil. Bolezen pa je zelo težka in se 3e razlezla že po celem telesu. Tudi evropski zdravniki si niso na jasnem ne 0 bolezni in ne o zdravilih. Vsi se zagledajo, da gre za pojav, kakor ga zgodovina človeštva, sploh ne pozna. Saj bile tudi v prejšnjih časih velike in viharne vojne, a po različnosti in intenzivnosti učinkov se ne da nobena Primerjati svetovni vojni. V prejšnjih dobah je bilo življenje neizmerno enostavnejše; še.za časa napoleonskih vojn vladale v Evropi preproste gospodarske in socialne razmere, ki niso teielo niti izdaleč tako važnega vpliva državo in politično organizacijo kakor ga imajo današnje razmere. Takrat so stali' diplomati pred političnimi problemi ki so jih samo formulirali na podlagi vojaških uspehov in neuspehov; tokrat stoje pred izredno kompliciranimi socialno - gospodarskimi dejstvi, ki m v bistvu najzapredenejši tečun, kar jih je koda j reševal človeški ?to/4IJa dejstva pa seveda silno otežko-tejo ali celo onemogočajo politično konsolidacijo v velikem delu Evrope, kakor na drugi strani politični in idejni ,v2i'aki ovirajo stabilizacjo gospodar-dkh razmer. Genovski zdravniki tedaj nimajo piti jasne diagnoze o težki bo-tezni, ki muči evropske države, niti podajo pripomočke in zdravila, da bi bolezen ozdravili. VJBB&uU_. Kraljevski ukaz o razdelitvi države na oblasti. Beograd 29. aprila. Mariborska oblast bo imela brez Medjumurja 12 srezov in sicer: 1. Maribor, levi dravski breg (mesto Maribor, na levem bregu Drave ležeči del sodnega okraja Maribor in sodni okraj Sv. Lenart.) 2. Maribor desni dravski breg (na desnem bregu Drave ležeči del sod. okr. Maribor, in sodni okraj Slov. Bistrica. 3. Dravograd (sodna okraja Marenbreg in Guštanj.) 4. Slovenjgradec (sodna okraja Slovenjgradec in Soitanj, izvzemšl občino Šmartno ob Paki, in od konjiškega okraja občini Gornji Dolič iti Kozjak.) 5. Konjice (sodni okraj Konjice, izvzem* ši občini Gornji Dolič in Kozjak.) 6. Gornji^ grad (sodni okraj Gornji grad m občino Šmartno ob Paki od šoštani-skega sodnega okraja.) 7. Celje (sodna pert od laškega sodnega okraja Troja-na od brodskega in Motnik ter Špitalič od kamniškega.) 8. Smerje-Rogatec (sodni okraji Šmarje, Rogatec in Kozje brez občin Veliki kamen in Mrčna sela, ter od ptujskega sodnega okraja občina Stoperce.) 9. Ptuj (sodna okraja Ptuj, izvzemši občino Stoperce in Ormož.) 10. Ljutomer (sodni okraj Ljutomer, na desnem bregu Mure ležeči del bivšega radgonskega otoraja in Apaška kotlina.) 11, Murska Sobota (sodni okraj Murska Sobota.) 12. Dolnja Lendava (sodni okraj Dolnja Lendava.) Sedeži navedenih srezov, zlasti na novo ustanovljenih še niso definitivno določeni. Beograd, 28. aprila. (Izv.) Današnje »Službene Novine* objavljajo kraljevski ukaz o upravni razdelitvi države okraja Celje in Vransko, občina Sv. Ru-1 na oblasti. Kralj Aleksander na polu v Pariz. kralju o tekočih zadevah zunanje in no- ZM Beograd, 29. aprila. Iz pisarne ministrskega predsednika se uradno razglaša: Nj. Veličanstvo kralj Aleksander je na povratku iz Bukarešte nadaljeval svoje potovanje proti Parizu. Nj. Veličanstvo potuje inkognito v spremstvu princa Pavla in dvornega ministra Jankoviča ter ostane v Parizu nekoliko dni. V imenu vlade se je podal v Ljubljano pravosodni minister* da poroča Poročilo dr. Ryhara o rimski konferenci. tranje politike kakor tudi o sklepih, ki jih vlada pripravlja, Ob tej priliki je minister poročal Nj. Veličanstvu tudi o razdelitvi države v oblasti, ki jih je ministrski svet, izvršujoč kraljevo oblast glasom § _ 59 ustave in v smislu določb § 135 iste ustave izdal v obliki kraljeve naredbe. ^ Konferenca je — diskusija. ■ Oni, ki so se udajali naivnim upom, r1 bodo iz Genove sinili čudoviti radi-3®vi žarki in zacelil evropsko irak-rano, • 3- ki so pričakovali, da bodo diplomati kar želi uspehe, bodo seveda razo-^rani. Precej veselih Ur pa imajo ti-ste Politični krosi, ki iz toga ali onega ^®roka niso prijatelji genovsko konfe-tonce. Politiki pa, ki si niso delali ni-kakih iluzij in tki so že- v začetku sma-teali genovsko konferenco za poskus, a se položi podlaga noivemu mednarodnemu delu in otvori diskusija o težavnih problemih, kateri se zajedajo posameznim harodam kakor vsej tettnpi v meso in kri — ti politiki še ^dtuo niso napravili križa čez Genovo. , DJoyd George je imel v torek in sre-diva znamenita politična govora. V je dejal mgd drugim: »Evropski položaj je izredno resen in zahteva nalogo dejanj. Nemci in Rusi, dva naj-vecja naroda v Evropi, sta bolj lačna J^ečnosti kakor pa kruha«. V dru-r®111 Pa je omenil: »Da naravnost po-nemogoče jo trajno držati pod ?®stjo g kakršnimkoli odredbami dva .tohka naroda, ki predstavljata dve tre-Jini Evrope. Kdor to misli, je slep. — ■ ^mškoruska pogodba je marsikoga ftesenetila. Jaz sem že zdavnaj stvaril tem in rekel, da bo do tega prišlo , olj pomembna. Že veliki češki preporoditel j, sovrstnik našega Prešerna ter učitelj Ljudevita Gaja Jan Kollair jo 1. 1837. napisal, da slovanska narodna vzajemnost .110 sme temeljiti zgolj na političnem, ampak predvsem na literarnem edinatvu, tako da vsako pleme ohrani »voje narečje, literatura enega plemena pa postane tfkupna last vseh. Kollar je dotbro vedel, da si morajo ostati blizu le oni, ki so poznajo duševno, da jo duševna, literarna vzajemnost najtrdnejša temeljna podlaga politične vzajemnosti. Žal le, da se posebno mi Slovenci doslej ni-pmo poeobno dffžali teh globokih besed., spevati brez zadostnega varstva? Poglejmo si druge pomorske države! Ne oslanjo se li angleška trgovina na močno vojno mornarico in ni li postala Nemčija velika — s svojo prekomorsko politiko, z izgraditvijo velike vojne mornarice — a Rusija brez odprtega morja, brez možnosti brze koncentracije svojih pomorskih sil, ni li bil to vzrok njene propasti? Mi smo na Balkanu na j večja država, a naša vojna mornarica je najmanjša! Mnenja sem, da bi na vseh svetovnih konferencah igrali dvakrat, trikrat tako veliko ulogo kakor sedaj, ako bi tudi na morju imeli silo, enakovredno naši kopneni! Nasa politika ne sme biti več lokalna, ona mora postati svetovna, — a najboljša pripomoč temu razvitku jo dobra pomorska politika, katero mora podpirati če tudi mala, ali dobro organizirana vojna mornarioa. Seveda bode ta vojna mornarica, »našim sovražnikom« trn v poti — no čim boljo jih bode bodel in žulil, tem bolje za nas. Pri nas imamo še malo razumevanja za to stvari. Mi Slovenci se še nismo nikdar pečali e tako visokimi vprašanji, a naši bratje Srbi v prejšnji dobi tudi niso bili v stanu, da si pribore na morju kake pravice. Takrat ste mali Srbiji, ki si jo skozi svoj pohod na Lješ (San Giovani di Medu a) hotela priboriti pot k odprtemu morju, nasprotovali Avstrija in Nemčija, danes je stopila na njihovo mesto naša _*za-voznioa« Italija; da ovira ujedinjuuo Jugoslavijo pri napredku in da se na ta način more rasžiriti na liiu&anu. Seveda je naš današnji položaj boljši c d položaja predvojne Srbije. Najveaja meja naše države je morje in z rapall-sko pogodbo smd postali gospodarji tega morja. Da pa bodemo mogli brezskrbno graditi ob tem morju in se potom njega razširjati in prosa? evati, pa je potrebno, da ga dobro zavarujemo in našo obalo dobro zagtražimo. In to nalogo naj izvrši naša bodoča vojna mornarica! Mi nimamo za to nalogo spcsooue vojne mornarice. To, kar smo dobili po bivši a.-o. mornarici, to ne velja, zgraditi si moramo novo. Seveda našo državno 'finančno stanje še ne dovoljuje, da postavimo v budžet veliko vsote. Vzeti si moramo za vzgled rodoljubno Grke, pa vsak prispevati po svojih močeh za izgraditev naše vojne mornarice! , Početek je storjen! V Splitu se je pod predsedstvom g. msgn ,B iankini j a, znanega narodnega boritplja, ustanovilo novo društvo pod imenom »Jadranska straža«. Namem društva je, zbirati denarno prispevke tor jih pokloniti državi kot narodni dar za izgraditev voj-ne mornarice. Navdušenje za novo društv'9, katero je samo narodno in nestrankarsko, je med vsemi sloji v Dalmaciji zelo veliko in denarni prispevki obilni. ' ___________ ter da dobivamo antologijo starejšega češkega pesništva komaj sedaj, ko bi morali dobiti že antologijo novejšega in modernega. Toda boljo pozna kakor pa nikoli. Dr. Ivan Lah, ki je priredil antologijo jo napisal pred prevodi 77 strani obsegajoč pregled češke literaturo od prvih počabkov do najnovejše dobe. — Pregled je sestavljen jako debro ter odkriva tudi onemu, ki češke literature eploh šo ne po?.na, faze njenega razvoja, ki so precej podobne onim razvoja našo slovenske literature. Češko literaturo doli, če se literatura sploh da tako deliti, v tri dobe, kakor se deli tudi naša slovenska v tri dobe. Seznanja nas z Janom Husom. J. A. Komenskim, J. Dobrovskim. J. Jimgmannom, P. F. Safarikorn, F. Palackim in B. Nemčevo, opisuje dobe, v katerih so nastopili ter njihov pomen za prebujenje češkega naroda v narodnem in literamtjn smislu. Pregledu češko literature sledijo kronološko razvrščene izbrano pesmi dosot čeških pesnikov, oziroma pesnic; A. J, Pucbmajerja, V. Hauka, Jana Kollar j a, F. L. Čelakovskega, K. H. Mache, K. J. ISrbena. K. Havlička, Jana Nerudo, V. Haleka ter Eliške ICrko-nohorske. Glavna nota starejših1 čeških pesnikov, zastopnikov v antologiji, je nacijo-nalnia. Njihova lira je bfla bolj glasnica narodnega vstajenja Čehov nego resnične, samo .«®bi posvečeno umefcao- Skoraj se bodo tudi po drugih pokrajinah našo države ustanovile podružnice, tudi v Sloveniji. Upam, da bodo pri nas cilj društva našel popolno razumevanje in dabodc vsak po s\ojih močeh prispeval. To našo prosto morje — to jo naš kralj Matjaž, a naša požrtvovalnost njegova vojska, ki nas bodo dovedla do končno zmago in ujedinjenja nas vseh. — M. P, Za Jezikovne pravice v Primorju. V Julijski krajini so so vršili te dni ljudski shodi v protest proti sklepu tržaških sodnikov, da no bodo več sprejemali slovenskih vlog in občevali s stranicami v slovenščini. Ta nezakoniti pr o vokator ičn i sklep jo upravičeno o-gorčil naše rojake. Ne samo, da rimska vlada z raznimi naredbami vedno bolj utesnjuje pravice slovenskega jezika, šo tisto trohico pravičnosti, ki jo dopušča zakou, hočejo našemu ljudstvu izruvati pokorni vazali fešistovskega »javnega menja«: kr. italijanski sodniki. Redkokdaj se je renegatska ne-značajnopt pokazala v tako ogabni obliki, kakor v tem slučaju. Sklep'tržaških sodnikov jo v prvi vrsti delo naših uskokov, zlasti pa predsednika deželne sodnije dr. Perišiča. O tem možu •uti dr. WUfan na ljudskem shodu v Sežani, da jo po zlomu Avstrijo prosil za primerno mesto v Jugoslaviji. Sotla j pa priznava sam načelnik osrednjega uta da za n »osrečevali« Slovenijo; danes jo drug** če! .Tugopilovenstvo kakor tudi narodnost sploh jo klerikalcem samo krin' ka; glavno jim jo moč in vpliv, s red' stev m dosego cilja pa niso inbirali kdar. Sicer pa. dokazovati to, bi pomenilo nositi vodo v Dravo. Kdor je jugoslovenskega mišljenja v onih Časih, ko so se klerikalci cedili same#3, avstrijakantstva, kdor 'je med svetova0 vojno doživel v lastni duši vso tragedi* j« jugosh nacije in kdor še danes pr0" učujo problem jugeeloveinstva po nie; govi historični, etnični in politi^1 strani; kratkomalo, kdor razume, z® kaj gro injai kaj^ no gre, ta bo pomislimo, da je bilo prebujanje osvolx>jevanje češkega, istotako ka^ slovenskega naroda, v dobi, katero ob* soga antologija najvjšja. naloga l? lmiTOslednejši cilj, iwtem moramo Prl' anati, da je ravno umetnost posveča temu karakteristiku te dobo in da ni°' vamo spoznati najprej to, ako jo bep0' mo sploh spoznati. Cisto artisti^ strcmljcmje bo moralo voditi ko® onega, ki bo sestavljal drugi del aOt(? logi jo češkega peesništva, to je pa®33’’ Štva no^^jše in najnovejše dobe. Za nas Slovence je la antologij* posebno radi toga važna in sanim1^ j ker nam odkriva silno mnogo par*\. in stikov s slovenskim peaništvomjPf”, Suje dobe, Takoj najdemo v njej česM. m Vodnika, Puobmajer.ui, Ob^Voda1^ in Puolianajer, sta živela v jpribu^ isti dobi iu v približno istih razai »Njiva« je nastopila drugi letnik. P6 Prelistamo prvega iu se spomnimo, fako smo se veselili njenega prihoda jh iskali v njenih predalih temeljitej-?Q£a komentarja k aktueluim dogodkom in pojavom, kakor nam ga. nudez ^imalistiono površnostjo pisani dnov-11 dri, tedaj se njen raisom tfetre izlušči feain ob sebi. »Njiva« je slovenski najete dni inteligenci neobhodno potrebna, v izobraženec jo večinoma preoblo-z delom ali pa pod pritiskom da-uanjib razmer sploh ni disponiran, da i1 bil vzel v roke debelejšo znanstveno jhdgo. Sicer pa je produkcija sl oven-j .h znanstvenih knjig dokaj skromna, . 3a literatura im is teh ali ornih varo-j.0v težje dostopna. Tako našemu inte-^Ren tu nudi revija nadomestilo za Onstveno literaturo in mu širi, izipo-°bijjijo duševno,obzorje. Keviia potta; sami učitelji in uradniki policajdemo-kratskega kova, ki so preoiblečoni y seljake na državne stroške v Beogradu in v Srbiji dobro jedli in pili. Histerična klerikalna devica ne more bradati. svojega jezika! Co bi bila količkaj poučena, bi vedela, da ima demokratska stranka v virovitički županiji več močnih krajevnih organizacij s seljač-kimi viječi. »Stražina« trditev o preoblečenih uradnikih, ki še gostijo na državne stroške, je navadna bajka, kakršne si rade izmišljajo stare device po oni: trla baba lan, da joj prod j e dan! — Še enkrat: »Tudi kulturno delo!« »Straža« misli, da se je naš dopisnik hudo udaril po zobeh. Mi smo mnenja, da se je to »Straži« samo zazdelo, da pa jo udarec zaskelel gotove g. »Stra Žane«, ki še vedno niso pokopali spominov na avstrijsko kasarno.^ Vprašamo tudi. mi: kodaj jo avstrijska kasarna skrbela za bosanskorhercegovske in dalmatinske analfabete? Ali. ni^ zapustila po štiridesetletni upravi v Bosni, in Hercegovini čez 80% analfabetov? Kdo je žalil slovenski narodni ponos, če je kenstatiral, da naša kasarna skrbi za analfabete? Večina teh analfabetov, ki se uče v realki ABC. poteka iz Hercegbosne, _ kjer so vzrasli pod »kulturno« avstrijsko u-pravo in iz Moče d oni j e. kjerjih je^ pestila turška vlada, zaveznica bivše Avstrije. V Jugoslaviji zraslih slovenskih vojakov pa sploh ni! Ne igrajte komedije, častiti gospodje: vemo, kje vas srbi peta! — Z slovenske politike. »Murska Straža« z dne 2, no. znanstveni višini stoječo, hkratu pa tudi aktualno in zanimivo revijo. Kompromis je večkrat težarmn, a izogniti so mu ni mogočo. Urednik se mora ozirati na naše domače razmere, n t-udi imeti pred očmi zunanji svet. Vsak čitatelj išče svoj kotiček. kateremu daje prednost prod vsemi drugimi. Enega zanimajo .politični problemi, drugi posega po socioloških razpravah, tretji pa rad ob tihih lirah filozofira ta *© virlabljn „y osnov- moč gladujočim v »Rusiji« je Ljubljana, včeueilišče, Kongresni trg — štev. .poštnočekovnega računa je 12840. Kjer še ni krajevnih odborov prosimo društva ali posameznike, ki bi hoteli zbirati prispevke, da se javijo naravnost ljubljanskemu odboru. Poštno položnice se dolbe pri poštnih uradih. — Za gladnjočo Rusijo. Ljubljanski odbor za pomoč glodajočim v Rusiji nam piše: Tekom prvih dni maja bomo izdali v brošuri Nansonovo predavanje »o gladu v Rusiji«. Isto tako bomo izdali nabiralne .bloke za a N, V-, 1, 5 in 10 Din. Prosimo vsa društva in posameznike, da naročajo brošure in prevzamejo bloke v .razprodajo. Položnice »odbora« pošt. ček", štev. 12.840 bodo imeli vsi poštni uradi v zalogi. Naslov: Odbor za pomoč gladu jočim v Rusiji. Ljubljana, Kongresni trg. > — Imenovanja na meščanskih šo. lah. (Iz včerajšnje sejo višjega šolskega sveta). Na deški meščanski šoli v Mariboru .so bili imenovani gg. Viktor Rode, Josip Poljanec, Josip Lampe, za petje in glasbo pa g. Viljem Šušteršič, Na. dekliških meščanskih šolah v Mariboru se je oddala učiteljska služba gg. Mariji Rozmanovi, Ani Petelinovi in Ljud. Poljančevi, mesto učiteljice ročnih del pa g. Beatriki Se-devčičevi. Ostala mesta se deloma na novo razpišejo, deloma pa se imenovanje odloži, ker so kompetenti Primorci in je treba čakati na oficijolno dovoljenje. — Na deški meščanski šoli v Celju so bili imemrvani gg. Mirko Kovač. Ivan Ceray iu Josip Grašar. — Napredovanje tehnike pri zgradbi parnikov. Spomladi bo dovršen v angleški ladjedelnici v Southamptonu največji parobrod na svetu. Imel bo 56.000 ton in prostora za 4000 potnikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 m in širok 30 m. Parnik sc bo imenoval »Ma-jestie«, ki je last angleške paraplovne družbe White Star line iin napravi 10. maja svojo prvo pot iz (hvenbourga v Nowyork. Velezanimive so sledeče naprave na tem parniku: kurjen bos petrolejem namesto s premogom, gonilni stroji bodo razvijali, preko 100.000 konjskih sil, obseg kotlov bo 2330 m2. Hitrost parnika bo dosezala 43 lan na uro. Odgovarjajoč velikosti parnika bo tehtalo krmilo 140 ton ter vsak vijak štirje po številu, po 300 ton. Parnik bo’ imel tudi štiri sidra, ki bodo tehtala skupno 45 ton, oziroma skupno z verigami 230 ten. Na parniku bo tudi 450 aparatov, ki bodo s svojo občutljivostjo alarmirali vsako nadnommalno toploto, A\sied. česar je požar izključen. — Parnik sam bo imel tri brezžične postaje. razen tega bo opremljen z velikim številom rešilnih čolnov, med temi celo dva parna kavkasa. z brezžičnim braojavom. Zanimiv bo instrument na parniku, ki bo akustičnim ali električnim potom napovedoval plitvost morja do 56* m. na vprašanja človeka in človeštva. — Vsaka razprava pa mora imeti »revijalni ton«, t. j. biti mora uglašena po potrebah, širjih slojev, no pa ,po potrebah strokovnjakov. Ta revijalni ton je časih težko zadeti, zlasti tam, koder ni pravili tradicij kakor pri nas. Ne manjka nam strokovnjakov, a naši strokovnjaki večinoma no poznajo umetnosti lepega izražanja misli. Pri Slovencih revijalni stil še ni razvit, kakor tudi ne feljtonistični in esejistični. Imamo pač nekoliko dobrih poskusov, v celoti pa našim znanstvenikom nedostaja espri-ta, čuta za lepoto besede, uglajenega stila, estetične obliko mišljenja. Seveda so tudi »NjiVa« ni mogla izogniti temu nedostatku, zato pa med posameznimi članki ne najdeš tisto rdeče niti, ki bi jih vezala v tako mičen šopek, da bi ga človek vodno znova jemal at roko in imel nad njim dopade-uje. Kompleten letnik dobro revije jo harmonično zaokrožena celota, ne toliko ix* vsebini sami, kolikor po celotnem vtisu, ki ga daje ravnovesje med aktualnostjo in osnovmo vrednostjo ob-jaA’ljeuih članico v ter med razprodelje-nostjo in tehnično obliko lista. Vcber-jevi filozofski članki so nedvomno zanimivi, a \r splošnem premalo revijalni in preveč strokoAuii. Krivda seveda ni na uredniku, ki jo pokazal sprotno iu zanesljivo roko; krivda jc na tem, da so naši znanstveni publicisti .preveč ipod vplivom, ntm^ega,jeziku. nemških me- — Učiteljska imenovanja. (Iz zaid* nje seje višjega šolskega sveta). Mest«, otroške vrtnarice v Dolnji Lendavi j* doMa Franja Gorišelc-Malova, mesto učiteljico v Mozirju Amalija Ločič-ndc, mesto učiteljice v Čadranu Dragih ca BrgteB-Kosi, mesto nadučiteljice nas L dekliški osnovni šoli v Mariboru, Amalija Vobic, mesto učitelja y ‘Jare* mm Vladinim Skrbinšek, mesto nadu-citMja v Racah Ivan Mohorko, mesta uciteLice zenskih ročnih del v Št. liju pod Turjakom Marija Pjmat, mesto nadučitelja v Bregu pri Ptuju Frau Gvotko, mesto učitelja pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Pran Jakopee, v Brežicah Josip Jerše, pri Sv. Petru pod' Svetimi gorami pa Hodka Lovrenc. Samo konstati^amo! Posek se je v svoji »Jugoslaviji« ustil, kako sijajno plačuje delavstvo v svojem premogovniku v Ključarovcih pri Ormožu" in kako človekoljubno po svojih »socijalJ muh« načelih ž njim postopa. »Naprej« pa konštafira: 1. da plačuje Pesek delavce kvečemu po 35—70 K na dam, 2. da je 67 delavcem dal povedati, ,?! .aa nedoločm čas ne more upo-/ rahljati — ter je tako 67 družin vrgel na cesto. Socijalaast pa taka! Seja občinskega sveta. Včeraj zvečer so je zaključila H redna soja. občinskega sveta. G. župan je poročal, da je poslal zunanjemu mi1-/ mstrstvu v Beogradu po sklepu1 mest-n°Ra sveta brzojavko z zabtevo po ta*-kojšnji in točni izvedbi1 rapallske pogodbe. Prečitalo se je več predlogov; JSDS Iduiba glede ustanovitve stavbenega fonda in uvedbe raznih davkov, kakor na stavbna zemljišča itd., nada-lie glede ustanovitve dveh tjndatrib* kuhinj. Predlogi so se odkazali toza« devnim odsekom v študij. Po poročilu finančno-gospodafirsffiegat; odseka se je pooblastilo župana, irfai najme v svrho razširjenja električnega omrežja posojilo v znesku 6,600.000 V svrho izvedbe in zgradbe v pccaračn-nu predvidenih cest, kanalov itd. sel! pooblasti župan, da nadme posngiln . znesku 1,656.000 K. 1 ,.j Na prošnjo tulčajsnjeiga oidbioEa st^ pomoč gladujooe Rusije se je dovolBi !^ ta namen znesek’ 20,000 kron. iV svrllo zgradbe občindkih vanjskib hiš je potreben kredit 50: jonov kron. Ker občin« sama s zneskom ne rampolaga, se je irimr nJ1 župamu, da stopi v stiik z ikrnsnemoaKimS fimančnilri, da bi dosegel inoze«ns&( posojilo v zdravi valuti. ' Iz poročila pravnega_________ mamo, da falska, elektrarna prisvoji odpovedi’ terr hoče cene s 15. marcem povišati za 600%. 0_________^ 3ki svet sfldene, da se poda, v svrho teM meljitega razčišoenja razmerja imerfj občino in falsko eloktrarno ma^praroa pot. Skladišče električnih hi1__________ škili predmetoA>- Sirnens v Zagrebu' tod mišljenja iu izražanja; doloma pa) tudi na tem. da nismo imeli revijski] ibi jih vzgojila zji talto delo. Prvi letnik »Njive« je objaivil' oedo) vrelo člankov o aMudnih’ proiMomihl domačega političnega žii^ljenja. To soj predvsem razprave o ustavi in njenih: načrtih, o nekaterih podrobnostih’ vi-f dorvdanske ustave itd., ki so jih: spisal, napredni politični ali admiinistmti-vnji) delavci, med njimi Kramer, Vošnjakl Sagadin, Lapajne itd. Lepo je zastopa-j na tudi gospodarska in pravna zna-! nosi; filozofijo zastopa, dr. Veber z raz-? pravo o »Znanosti in veri« in študijo «■ Amtonu Mahniču, ki v nji razglabljaj filozofsko naziranje utemeljitelja slo-l venškega klerikalizma. Zanimiv je tu*-di sribskohrvaški spis Jože Rusa »Isto*’ rijeke osnove etničnog i kultuuuoigsta*! aija kod .Slovenaca«. Bogat in sistema* tičen jo zjasti v zadnjem času pregled notranje in zunanje politike. Listek ja; prinesel GradnikoAro pesmi in preA^odeJ »Njivn« se bo, kakor izvemo, v dru-e gem letniku izj>opolnLla. Pridobila st! jo tudi novih sotrudnikov in odst ran Hat; tehnične zapreke, ki so ji otežkočala1; redno izhajanje. Tako bo imela sloAren-J ska inteligenca dostojno in resno revi-! jo, ki bo glasilo njenega mišljenja im njenih teženj. Naj bi »Njiva« prodrla A' kar najširše vrsto našega naroda. stavilo zelo ugodno ponudbo za dobavo tega materij ala za občino. Pogodba 'je bila z malimi spremembami sprejeta. Zvonama Buhi in tvrdka Toman in Reich prosita za prodajo enega in istega zemljišča v Melji. Ker sta obe panogi. (Buhi: zvonarna in livarna, Toman in Reioh: kemična tovarna) v narodnem gospodarstvu kakor tudi ba razvoj mesta zelo važni, sklene občinski svet, da povabi, oba interesenta na razgovor, da se po možnosti ustreže o-bema.. H koncu je še obč. svetnik Bahiln CJSDS) predlagal, naj se dovoli mestnim uslužbencem proslava 1. maja ter naj se ob tej priliki razobesi na magistratu rdeča zastava. Prvemu predlogu se je godilo, drugi predlog pa jo bil zavrnjen. Ob 22. uri jo bila seja zaključena. Danes, v sobote, drse 29. 4. m. vsi' na psiredštev Soko!a v Stuffencšfo: „Prš belem konjičku48. „Crna deska.** IV. Železničar Krasnik Ivan je bil dolgo Časa vagona", Kom eno se mu je posrečilo, da je s svojo družino, obstoječo iz ženo in 3 otrok dobil zasilno «ta-novanje v nekem adaptiranem svinjskem hlevu. Soba, če eo smo ta luknja v Loški ulici St. 19 tako imenovati, je ' 2 m široka in 3,5 m dolga. Vsi spijo na tleh, ker pohištva ne morejo namestiti, sicer bi sploh no imeli prostora, skozi okno pa jih pozdravljalo presiči in kokoši. pohištvo je imel spravljeno dosedaj v nekem starem vagonu, ki ga mora glasom ukaza železniškega ravnateljstva do 1. maja izprazniti, toda kam s pohištvom® Leto dni že prosjači pri stanovanjskem uradu, napovedal je že. neštete stanovanj, toda zaman. Na Aleksandrovi očeti 13 ima v .etenova n ju, obstoječem iz ene »obe in kuhinje, svoje prostore »Deut-schor Sparverem«, ki uraduje le dvakrat dopoldne na teden, Za ta zavod ■bi pač zadostoval tudi kak manjši lokal. Trgovec Kaufmann ima na Glavnem trgu v stanovanju, obstoječem iz kuhinje in pobo, .sklridišče, v katerem ima samo par praznih zabojev. Vse to je Krasnik etn,rovar jsikemu wndn prijavil in prosil, naj se mu vsaj od teh stanovanj eno nakaže, toda nič, če tudi je geni pristojen in tu uslužben. Nešteto veriSnikov pa se šopiri po velikih stanovanjih. Ljudi* so mislili, da bo socialistični predsednik in župan v treh dneh pometel z. vsemi, ki ne spadajo v Maribor, toda doživeli so le nasprotno. V. 'Jako značilen za socialistične mogotce pri stanovanjskem uradu je »tudi slučaj Alojzije Zavrnik. Ta je stanovala v hiši pri frančiškanski cerkvi, kjer zidajo sedaj klerikalno banko ter so preživljala z dijaki. Kljub temu, da je dalo poverjeništvo za soc. skrbstvo v Ljubljani nalog, da se morajo vsem strankam nakazati enakovredna stanovanja, da s« jim s tem ne ogroža eksistenca, jo nakazal stanovanjski n-rad Zavmikovi malo sobico, bivšo skladišče neko branjevke, kjer niti svojega pohištva ne moro namestiti. Dijake je seveda morala odpustiti. Na eni strani so dijaki brez stanovanja ogroženi v nadaljevanju svoj ih študij, na dragi strani pa je uničena eksistenca starke, ki jo v Maribor pristojna in ki jo tu žrtvovala vse svoje moči in onemogla. Malo več socialnega pojmovanja bi bilo od socialističnih mogotcev vsekakor pričakovati, toda danes tega nihče več ne pričakuje od njih. Dovolj smo jih spoznali. JDS. DEMOKRATSKI DISKUSIJSKI VEČER. Kulturni odsek mariborske organlzacfje JDS priredi v četrtek 4. maja ob 8. uri zvečer v dvorani restavracije Halbwidl v Jurčičevi ulici diskusijski večer s predavanjem g. dr. Raismana o češkoslovaški narodni demokraciji. Somišljenike pozivamo k »Mini udeležb?. % Seja iizvrševalnega odbora JDS 2» mariborsko volilno okrožje je v nedeljo 30. t. m. ob 9. uri dop. v mali dvorani hotela Union v Celju, Demokratski družabni večer v Mariboru je 10. junija v obeli zgornjih dvoranah Narodnega doma. Poleg predavanja vseuč. prof. dr. Ilešiča iz Zagreba »o pomenu Maribora v naši ju-goslovenski zgodovini« bo raznovrstna zabava. Dopis Iz Gdanskega. Iz Gdanska smo prejeli od naših mladih prijateljev pismo, v katerem pravijo med drugim: Na tukajšnji tehniki študira do dane« 17 Jugoslovanov, izmed teh nas je 5 Slovencev. Porazdeljeni smo na sledeče stroke: brodogradstvo, elektrotehnika, kemija, arhitektura. —- Tehnika jo bila dograjena 1, 1902, je moderno poslopje, bogato opremljeno. Slušateljev je okoli 1500, večina Nemcev in mnogo tujcev, največ Slovanov, Rusov, Poljakov, Jugoslovanov, Bolgarov. Mnogo je tudi Švedov, Norvežanov. Ostali so pripadniki drugih manjših severnih držav, Gdansk je svobodno mesto z nemško notranjo politično upravo. Zunanje interese svobodnega ozemlja zastopajo Poljaki; poslednji se v mestu čvrsto' držijo ter upajo polagoma pridobiti mesto v svoje roke, Mariborske vesti.- Maribor 2!). aprila 192?. m Proslava 1. maja na mestnem magistratu. V pcndcljek, dne 1. maja 1922 mestni magistrat mariborski ne uraduje. Župan: Grčar. m Trgovski gremij naznanja, da so v pondeljek 1. maja med obhodom, t. j. od 2—3 ure popoldan trgovine zaprte. m Mariborske banko v pondeljek 1 maja t. 1. ne uradujejo. m Brivnike so glasom obvestila zadrugo brivcev v nedeljo, dne 30. aprila dopoldne odprto, v pondeljek, dne 1, ma ja ves dan zaprto. m Važno za telefonske naročnike. (Ursdao). S 1. majem i922 stopa v veljavo rovi telefonski pravilnitr, kateri duloča v členu 35 sledeče: Vsak telefonski naročnik, ki ždi iz svoje naročniške postaje medkrajevno govoriti ali telefonija posredovati brzojavke in telefonske pozive, mora to svojo žc-ljo prijaviti ra pese boem z 2 Din. kolko-vanem obrnacu »Prijava". Z;t dovoljenje, da sme medkrajevno govoriti in posredovati svoje brzojavke in telefonske poziv« po telefonu na up»nj«, mors plačati v.«ak naročnik ob enem s prijavo pri svoji centrali takso letnih Din. 120, V smislu navedenega člena opozarjamo vse telefonske naročnike, kateri žele oci 1. maja t. 1. naprej voditi medkrajevne telefonske pogovore in posredovati po telefonu brzojavke in telefonske poziv-nice, da izpolnijo najkasneje do 1. maj« pri brzojavno-telefonskem računovodstvu tukajšnje glavne pešt« tozadevne prijave, katere morajo kolekovati z 2 Din., ter ob enem položilo za čas od 1. maja do 31. decembra 1922 odpadajočo takso Din, 80’—. Le, ako so pravočasno predložili tozadevno prijavo iti plačali takso 80 Din., bodo iz svojih telefonskih postaj lahko nemoteno tudi po 1. maju 1.1. medkrajevno govorili in posredovali po telefonu svoje brzojavke. Posredovslnina od 20 par za vsako posredovano brzojavko v bodoče odpade, istotako odpade v smislu novega pravilnika v bodoče tudi brzojavna jamčevina, katero so do sedaj morali položiti naročniki, ki so hoteli po telefonu posredovati svoje brzojavke na upanje. Telefon«^! naročniki, kateri do 1. maja ne bo -»oložili predpisane prijave in plačali 80 Din. takse, po 1. maju pod nobenim pogojem ne bodo mogli več medkrajevno govoriti, niti posredovati svojih brzojavk in telefonskih pozivnic po telefonu. Pripomnimo še, da znaia od 1. maja dalje najmanjša skupna telefonsko-brzojavna jamčevina najmanj 100 Din, Naročniki, katerih dosedanja jamčevina ne dosega te svote, jo morajo s 1. majem ivifati najmanj na 100 Dinarjev. m 20 ^ in 20% kosti so baje npra-rvič?a>.\dajatigferanilaum ^boa-fiHimo- sarjk Tak vtis vsaj je moral človek dobiti pri včerajšnji sodnijski razpra- vi »oper mariborskega mesarja Filipiča. Tožen jo, da je mariborski uradniški menzi dajaj preveč kosti. Tako jo na^ priiner_ dne 16. febr. t. 1. bilo pri 37.50 kg ,15.75 kg kosti, namreč 21,75 kg mesa, 5.50 kg hrbtišča in še 10.25 kg čistih kosti. Dne 15, februarja pa pri 17.»0 kg 6,«0 kg kosti. Ko so ga opozarjali na te nedostatke, se je baje izrazil: »iiv Bog mi no moro nič!« Filipič so jo zagovarjal, da spada na 80 dkg že 20 dkg kosti, oziroma na 1 kg še 25 dkg kosti, Ivo se je upravitelj uradniške menzo g. Soklič takrat informiral pri današnjem Kodnem izvedencu, Jclavni-škem živinotadravniku g. Maksu Rojka, mu je ta potrdil, da je mesar upravičen dati k večjemu 20% kosti. Včeraj pa jo kot sodni izvedenec izpovedal, da lahko da mesar povrh kosti, ki so že itak v mesu samem, šo 20% čistih kosti. Vsako živ inče ima povprečno 20% kosti, C o smejo torej mesarji dajati povrh še 20 odstotkov, no, potom pač mora ubogo mariborsko občinstvo pla-čovati pri vsakem kg 40% kosti. Ker pa nobeno govedo nima 40% kosci, je to dokaz, da kupujejo mariborski mesarji od fclobasarjev kosti ter jih prodajajo za meso. In to je po izjavi obtoženca odobril bajo tudi mariborski magistrat. Slava mu! Razprava je bila v svrho na daljnih poizvedb prolozeun. m Stara grešnlca. Včeraj se je zagovarjala pred kazenskim senatom tuk. okrožnega-sodišča mariborska mesarica Terezija Schutz, ki jo že štirikrat p redka zn o va na radi raznih »mesarskih« grehov in svojega preostrega jezička. Tudi tokrat sta jo spravila mesarska ošabnost in nebrzdan jeziček na za,tožno klop. Dno 4 .febr. je prišla žena davčnega upravitelja Antonija F. k obtoženki, ki ima na Glavnem trgu stojnica, po meso. Ker so mariborski mesarji s kostmi splošno zelo radodarni, sta se radi tega tudi tl dve sporekli. V svoji mesarski čast} užaljena Schutz je rodi tega odvzela stranki meso, češ, da takih od jemalcev, ki gleda jo na va-go, sploh ni treba postreči. (Mariborski mesarji bi menda radi, da bi občinstvo z zavezanimi očmi kupovalo, da bi mogli še bolj odirati!) Ko pa je Antonija F. zahtevala meso. ji jo zabrusila mesarica, seveda nemško: »Pa če pride deset policajev in še cel magistrat na vrh, je to meni nvuršt«. mesa pa ne dobite!« (Blažena namščina! Mariborske gospodinje šo vedno smatrajo za bolj »nobol«, čq govor© na trgu nemško), Obtoženka je to seveda tajil" ter pričam, kakor sodnikom vpadala v besedo, tako, da jo je moral predsednik ponovno oprnruujnti. Pravila j**, da je F. sitna in kapricirarva. (f!e namreč •stranka odklanja, dvojno meto kosti, 'Imenujejo to mariborski mesarji kaprice!) Ves njen, neverjeten jcagovor ;ii ni nič pomagal. Prisodili so ji 14 dni zapora z enim postom in tirdira ležiščem na teden. Seveda je Sohuta izjavila, da tega »štrs.fa« no moro sprejeti! m r.oTraj zastran našega parka, Mestni zastop je hkazal, da ea mora jo po parku psi voditi na vrvci, češ, da se no poškodujejo kulturo ob potih. Ta uka,z mi prihaja na misel, kadar vidim koga zlasti ob Sasih, ko se hodi v šolo in na trg ter iz šolo in s trga, povsod, kjer bi bilo po poti narediti par korakov več, kar jo udariti oroz trato. Tu in tam so nova steze že tako izho-jene, kakor na kmetih’ cerkvene poti. Primerov za to najdeš največ ob vstopu iz Ciril-Mctodovo in iz Badlove ul. v park. Po mojem opazovanju delajo to bližnioo najbolj dijaki in dijakinje, učenci in učenke, tor potili, Dijaštvu bodi povedano: Dijak stremi za tem, da k topa v vrsto intoHgeniov. Vsak izobraženec po, so mora smatrati za element redu, rodu povsod kjer živi, koder so k reta in kamor pride; potemtakem tudi v parku. Zaito sc mora Se dijaku tudi rta tom, kako wo parku hodi, poznati, kam stremi, Malo, ki liadl-jo v ljudsko šolo, naj pouče starši, jio-sle gospodarji ali gospodinjo. Vrhu toga naj tudi stražnik parska strogo nastopa. Omenjeno iste*o, ki so rolo grde v kleti, pa naj se zrahljajo, posejejo s travnim somonem ter s koli ozir. tudi z žico označijo kot prepovedano. Reči moram, da niti mod vojno ni bilo tolike samovoljnosti opažati po parku in zato me je kot Jvurcelovena grajane nerodnosti tem bolj eram, -- Član olep-e£v&k$©a da po svojih močeh prispeva za lo oTf^to in človekoljubno akcijo. — ()‘r°r 30 že v svoji zadnji seji sklenil Zevati v ta namen 1000 \\. Toliko v jajsnilo na tozadevne časopisno vesti. ven^°': hotelirskih, kav ar. wih in restavracijskih nnstavljeuecv Hal -^^^vitoljstvom g. G j uro p!. Va-\ resta.vr‘iterja in kavarnarja v 1 Tl°°ru, je potoke! sijajno in j p bil •p najlepših plesnih prireditev letoš-J? seaije. Iv uspehu s>o v prvi vrsti ipomoglo^ oblasti in uradi s pleme-t o Pomočjo v uradnih zadevah kakor ?: Pokrovitelj z mntarijolno in fi-“ilcijeln0 podporo, in si jo s tem za-Vs ^ ^ zahvalo in hvaložooi spomin , 1sh nastavljencev v Mariboru. Vsem Hvalcem bodi na toni mestu izreče-g , posebna zahvala. (K nadnatakar Urzl j0> četudi službeno zelo zadržan, Ilir1)110 z ”• Mirkom Oepancem (liolel Vnt 2e^° hvalevredno in neržrlvo-►.J;1}0 vršil nehvaležno nalogi>, tudi g. /TOsednlik Jaha Sedej iGrnjska klet) celotnim odborom jo bil popolnoma & ^cetu. Iver jo čisti dohioek pri”C-55 "Ve določen v dobrodelne namene ho i rVflli sledilo še nacaa^no poroi+io to??«®9’ seveda po točnem obračunu. — dobiček gre ProtiUiherkulozni li- > 2t»,v°d:n za revno deao, rese vaj nomu pJT,1 mariborskega presnov olj pega ^Uuega društva. > m Nočno »lužbo vrši prihodnji +e. j® cd 1. do 7. mala lekarna »Pri za-**U« v Gosposki ulici, jj Gpomrjamo na današnji oglas ^ °la Halbvidl tor na oglas zobne »Lampron«, j, m Velife* kavarna- Najmodernejša ,'^vapn« v Sloveniji. Na mzpolncro tu 1? ‘uo^emshi J*ftvno koncerti. ^o^emski list}. Eleganten Bar. — Narodno sMaišče. Repertoar: _ aprila; »Dedni logar*, pijeta. Miort, 0. k Pobota, ”!). ^Uoriu Mk„;„ v. V gf», aprila: »Hg»n fearpn*. ®roslavo 1 maja. . , A} Qodol3Qk„i, moja; »Prodana tfevestac. ^ement. A. ^°rek, 2. maja: »Pr»ft’af»!e»«. Ab. C, *?^®da., 3. maja: zaprto. Au etrtels, 4. maja »Prodana Povesta«, “^nemerit C‘ - _ r j^PetoJc, 5. maja cfb 15.i »Neznani Melj,«; DljaSka prelistava, Pobota, 6. maja: »Dedni logar.« A. gramatična Šola Narodne,"«, gledn- j>0Pouk drrmntilj znan, bi naša fotftrv,Ura že davno »nana tudi ši-^votu. 'Sicer pa smo tudi na dosegli že mnoga Naš Pre* fe, in’ Vf'1'1 -A-škero, Zupančič, Meš> armad so anaui tudi daleč stroko naših’ mej. In morda te naŽe velikane drugi bolj zanimajo nego mi sami. Žalosten, toda resničen je očitek, katerega jo na naš naslov napisal češki profesor dr. Dominik Strubrny v svoji monografiji o našem Simonu Gregorčiču, da ml Slovenci sploh ne znamo ceniti naših velikih mož ter da je Škoda, da jih imamo .Mi še danes nimamo izčrpnih študij niti o naših najvočjih, da, mi sploh še poštene literarne zgodovine nimamo, iz katere hi so povnrečen človek poučil o tem, kaj sploh imamo. Najbolj žalostno pa je nerazumevanje in nezanimanje naše javnosti za lepo knjigo. Koliko imamo med inteli-gonti ljudi, ki bi se zanimali za našo literaturo? Koliko jih imamo, ki bi sploh čil ali knjige? Majhno število pa jo število onih, ki bi naše knjige kupovali. In vendar so mi Slovenci tako radi bahamo z našo, kulturnostjo |n prosveti.fenestjo. Kakšna, je naša kulturnost in presveti j eno« t se vidi najbolje iz tega, da naša literatura ob njej — umira. Dr. Seisrnan jo na shodu Demokratsko stranke v Narodnem domu rekel, da nam sedanja doba ne rodi nobenih velikih mož na kulturnem in literarnem polju. To jo deloma res, toda kdo je temu kriv! Lenoba in zakrknjenost naše javnosti, naše takozvane »kul turpe« javnosti, ki s to svojo lenobo in zakrknjenostjo ubija naše kulturne in literarne delavce šo prodno se morejo razviti. Velik pisatelj ali pesnik se moro razviti le v ugodnih razmerah in ako najde odziv v javnosti. Kako naj so razvija, a.ko ‘mora ali umreti od prla-du,ali pa se^ i>osvetiti drugemu poklicu, ki ga pri^njegovom literarnem delu u-blja? Kako naj eo ra*vijo, ako so od njegovega dela, v katerega je ' položil toliko kapelj svoje srčne krvi, tiskanega v komaj tisoč, v najboljšem slučaju panr^tjsoč izvodih, razproda komaj par sto izvodov? Kako naj se razvija, ako mora čakati leta in leta, da mu sploh kdo založi knjigo in še to z nevarnostjo, da bo pri njej, ne zaslužil, ampak izgubil nekaj tisočakov? Pri nas se skrbi za vso mogoče, propagira, agitira in nabira se za vse mogoče, le a a pašo literaturo, za naš največji kulturni ponos, se ne zmeni nihče. Res, da so knjige dandanes drage, toda v primeri z draginjo drnarih predmetov so poceni. Oiter vina, ki jo stal včasih kvečjemu 68 stotink, stane danes skoro istotoliko kron, knjiga pa, ki je stala tedaj 2 K, stane danes komaj toliko, kakor liter vina. Ko bi oni, ki zapravljajo brezmiselno po gostilnah stotake, dali na mesne vsaj en sam odstotek za knjige, koliko bi to dviCTilo Tjašo literaturo! Ob enem pa bi v knjigah našli sijajno na-(Immcetilo za alkohol. Mesto v gosftlni, Ivi sedali zvečer doma, pri svoji dirpžini. Knjigo hi jih opleiponjl-p in izginilo l>i tudi mnogo nesoglasja v rodbinskem Ž;v3jepjn; Tnpanjsala bi f* beda, ki jo povcroSa j»A«jwri alkn-ho!. Hjuttl*. b| na- kul'I ivr.H, rn-stla bi literatura in umet" nosi rnstla hi morala 3,11 ž njo tudi blagostanje in mi bi bili v evetu dru-KTsčp -njsoši^vani, knkor .«mo dane«. Noše literarno m izvije pa ?o v w. liski meri krive tudi naša >dov«n®ke knjigarne in založništva. Nikjer pa svetu menda nimajo knjigarcn in rn ložništev v rokah, tako strokovno neizobraženi ozkcerčnežh kakor pri nas v Sloveniji- To pa je za našo književnost ra\mo pajvečja pe.«reča. poglejmo k dugim narodom. Tam je knjr?'arništvo nekaj drugega, kakor pri na«. Tam knjiga rji in založniki ne gledajo no to, da bi zaslužili čimveč 7, eno farno knjigo, ampak na to. da jih prodajo cim-več poceni in orl tem zaslužijo in njihov zaslužek jo seveda večji, Tam knjigarnarji in-založniki gledajo na to, da se knjige res raapeeajo, zato pa poznajo reklamo, o kateri naši nimajo niti pojma, oziroma se hoje izdati za-njo par kron, čeprav bi jim prinesla etpta.ke. Pri na« nipra. človek, ki hoče kupiti kako knjigo stopili osebno h knjigarnarju ali založniku ter ga mora tekordkoč pohlevno prositi, da mu .pove, če ima kako knjigo v založbi, ali če je sploh kaj izšla. Mesto da bi knjigarnar ponujal knjige, ee mora khpovalec ponujati knjigarnarju. Pri duorih nairodih se knjigo, ko izidejo, pošljejo vsem onim o katerih xes sodi. da jih bodo kupili, na o-gleid; pri nas se šo kon tokorentno razmerje odbija. Druerod se vwai v vsaki večji knjigami dobi vse takoj ko izide. uri nas io treba dolgo čakati, a mnogih publikacij v naših knjigarnah sploh nimajo, če jih pa imajo, jih imajo v par ir.vodih in komaj ko prodajo te, naroča zopet par novih. Kupo-valec pa, ki pride med tem časom v knjigarno, mora čakati, da pa jih mnogo pri tena čakanju epi oh pozabi vrniti se, ko knjige dospo, ni (seveda prav pič čudnega. Tako ne gmo več iti dalje. Naše knjigarništvo so mora razmahniti, razširiti, postati mora res trgovsko in ne grajzlareko. *-»r. s Prodana nevesto. Sinoči .to peli v našem gledališču prvo večjo opero, svetovnozamno Smetanovo ‘Prodano nevesto« pod režijo g. Buaiplja, Za naše razmere sredstva in povob, ki so nam na razpolago je opera uspela gotovo nad pričakovanje dobro. Posebno so so odlikvali gg. .pumpolj, Šimenc in Janko ter gdč. Mesgeeeva kot 'Marinka, posebno izreden, talent jo pokazal g, Janko v ulogi Vašeka. g. Ar hipov, ki jo nastopil sinoči v ulogi Krušine prvič na našem odru, ja simpatična pojava in tudi njegov glas je dober. Zbor je dobro rešil svojo nalogo in tudi balent v prvem dejanju ni bil sla-b. isto velja o orkestru in dirigentu g. Pl.eci-tim. Gledališče je bilo razprodano in bo gotovo tudi pri reprizah. Strokovnjaško oceno o predstavi prinesemo morda prihodnji teden. x Simfonični koncert v G8tzovi dvorani. Zadnjič smo objavili spored koncerta, Ui ss vrši 3. maja 1922 ob 20. uri v Gotžovi dvorani, ki je bil p» prvotno določen in vsled raznih potežkoč bistveno spremenjen. Danes prinašamo spored, M le stalno določen: I. del: I. P. I, Cfijkovskij; »Slavjsnska koračnica", simfonična slika. 2. A. K. Glazu-nov; „$tenka Razin", siofoniini poem. II. del: 3. M. P. Musorgskij; Saklovitov, arija za batiton iz opere nHovanščina*, poje g;osp. B. Komsrcvskii, spremliti gosp. A. Doner. 4. ») V/sjner-VVilhelmi; „Pflrs:fal-parapbr»sea violin-solo igr<‘ «ospa Brandl-Pelikan, spremlja gosp. H. Friscb; b) Fr. Kreisler: »C^price Vien-nois“. III. del: 5. N. A. R mski-Korsa-kov: „Ls graede P*que msse“ (Svetli praznik), simfonična slika. 6 P. I. Caj-kovskij: ,1812 leto“, simfonična slika. Koncert začne in konča z znanim skladateljem CajkovsHim, koje^a nova točke je »Slavisnska koračnica*, simf»nično slika, ki bo posebno zanimsla n«še občinstvo radi svojih motivov, o katerih prinesemo prihodnjič rezlsgo, Na sploSti' ž«ljo p« si? ponovi impozantna simfo-ni^ns «li*a ,!Si2 leto", ki je napravil? zadnjič posobera vtis «a nosiu?»lce, tako im jo zopet zahtevajo. Nekaj Čisto novega Zi* Maribor pa'bo izvajanje N. A ^Mraski-Korsjkovova „Ls prande Pitque rlisse" raskt) imenovana „Svetli prazniK". simfonična slik«, katero prevevajo sami iroraii r?a podkvi Davidovega psalm« 't. 67 Jn Marlcnv«gs evangelija „Angeij nsznani vstajenje Gospodovo". Opozarjamo cenj. občinstvo na podlistek, ki p prinesemo v torek. Pomorstvo. Ju^oslavemld pomora?, I^šla 7.' in 8. Številka s sledečo vsebino: st. 7, Jura j Carič: Heka in Dakar, _ Xn;.v, Stjepan Szmuts-Noesan: Brodograclnjii iz aimiranog bet-ona. — The Sailor: Pomorske nesreče In sigurnost osobja na brodu, — Vesti; Pomoj^ki ročnik. — Vesti pomorske oblnsti krajjevine SHS v Bakru. — Napredek našega po-morstva. — Proga Trst-Port-Said-Av-atralija, — Novo poljsko parobrodno društvo. — Spomin na Ocean'. — Zni-žanje plač ainoriakih brodarjev. — Motorne ladje, -r- Novo ribarsko društvo v Sušaku. — Največja šolska ladja na svetu. — St. S.: Rudolf Černič: Poučno potovanje naših pomorskih a-kadomikov. — Milan Kosovič: Brodar-f?tvo. ■— Mate Ivotta: Behmov batone-ter (priprava sja merjenje morske globine). — Vesti: Pomotrski ročnik. — »Of^eania«. ™ Največja ladja na svetu. — Dviganje potopljenega pamika, — ■ Jugoolovensk i Poniorac« iaha ja vsakih 14 dni v Zagrebu. Celoletna naroč« nuna 7jn«ša 12o K. Naroča so pri upravi v Zagrebu, Pri,las, Gj. D. br. 67. Napredek našega pomorstva Du-brovačko parobrodno društvo namerava kupiti v Angliji tiri nove ladje po 6 do S tisoč ton. Pod vzeti eo že vsi koraki in jo upati, da so naša mornarica v kratkem pomnoži za tri norve im mo- derno ladje. Novo rih»wslri? društvo v Sufeku, Na Sušaku ko jo »družilo dvanajst ribičev, ki so osnovali novo ribarsko društvo; E. Ivrištofor in drugi Dni’ žtvo sc- bo bavilo a ribolovom, s trgovino r ibarskega orodja in potrebščin. Neobhoduo potrebno pa je, da se zgradi na Sušaku moderna, današnjemu PT.-<*met,u primerna ribairpiea. Največjo šolsko ladjo ima Dansluv. Ladja nosi ime ^-Kopenhagen« ter je 393 m dolga. Naj višji jambor meri 51.000 kv, metrov. Na tej ladji se nahajajo samo mornariški kadeti. Pouk traja 4 leta. Ladja je opremljana * vsemi najmodernejšimi stroji ter bo v kratkem odplula na naiučno potovanje v Južno Ameriko. SAH. Partija it. 50. Mojsterski turnir PiStaoi 4, kolo 13 aprila 1922. Otvoritev damskega kmeta. Beli: Bogoljubov. Cini: Przepi®rka« 1. d2—-d4 Sg 8—-f 6 2. Sgl—f3 e 7—e 6 3. c 2—c 4 c 7—c 5 4. Sb 1—c3 c5Xd4 5. Sf3Xd4 Lf 8—b 4 6. Dd 1-r—b 3 Sb 8—a 6 7. Lc 1—-d2 b 7——b 6 8. e 2-—e 3 Lc8-r-b7 9. Lf 1—e 2 0^0 10. 0^-0, Lb 4-e7 11. Tal—dl Sb 6-—c 5 12. Db3—c 2 d 7—d 5 13. c 4>1 Dd i—d 6 47. Db 5Xh 5 %7^-f8 4;;*. Db 5~~f5 >JKi 8—g 7 4*». f 3—-f 4 Dd 6—A 1 30. Df 5—h 3 Dd 1—d 4 \ 53. Db3~-c3 Dd4~-(31 52. f 4—f 5 Kg 7«—h 7 53. De3~f3 Ofiii se uda. Match Kanibor—-Zagreb. (Porodi dr. Ante B«nfkovi{ v zjigrebiSkih »Novostih- % dae 2. aprila — Konec). Drugi dsn; Mi imamo bde. Roži« igra damski gambit in preide v odprte igro z jjrtva dveh kmetov, d«sseže lep n»psd, a ne najde odločilne poteze, ki vodi do problema in ne prodre radi solidne obramba Krainerja ter materijelno oslebijen preda brezupno partijo. Peyer igra z Stupa^m francosko in držeč partijo neprestano zaprto preide v končno borbo, kjer s konjem proti tekaču dobi v klasično-Šolski igrf. Singer poskuša sreč« z italijansko partijo proti dr. Stefančiča; napad ne uspe, pride do končne igre, v kateri topot črni opusti izrabiti plas-kmeta in partija konča retnis. Dr, Ba-uekovič—dr. pl. Kmgltvski igrstS holandsko partijo. ZgradivJi si motno pozicijo sem v centrumn cerniral Črnega, ki je v tej stisnjeni poziciji spregledal kmeta, nakar se mn ]e zrušila cela aje-<;ova fronta. Bazala igra kraljev gambit proti Nejepsi, ta igra Rttijeva obramba 5»-' -i' ^štfi. , (Id ti utrdi dobljenega kmeta, ko pi jsapad in uspel, prodre črni v trdnjavo fin ujame kralja. Agapjejev igra proti IPeyerju angleško partijo konjev. Po [klasično krasni srednji igri ostane beli z damo in 5 kmeti proti stolpoma in jtrera kmetom. Zmaga je vprašanje časa. V tem spregleda Agapjejev mat v eni ,pote2i in tako konča ta krasna partija v korist Mariborčanov. A ona je bila ‘odločilna! Kalabar dobi proti Hočevarju Špansko partijo, ker je črni že v otvoritvi .napravil pogreško, koje navzlic trdi borbi ni več mogel popraviti. Rezultat drugega dne: Mi smo dobili 3, zgubili 3, a remizirali eno, 31/.: 31/.,. Skupni rezultat 7*/,: 6Vs v korist Maribora. (Poročilo konča s komplimentom na caslov mariborskih igralcev). Ljubljanski šali. klub. Na 6. rednem občnem zboru dne 2i. januarja 1922 se 'je odbor konstituiral sledeče: dr. Fr. Csdcž (predsednik), Drof. E. Ferjan ■'(podpredsednik), St. Zodnek (tajnik), 'M. Kragelj (blagajnik), M. Furlani (Knjižničar), Kavčič in Pleni :»r (odb. namestnika), dr. Fišer in dr. M. Vidmar ^revizorja). Celjski šahovski klub. Klubov turnir, ki se ga je udeležilo 21 članov, je končal z sledečim rezultatom: 3. mesto je dosegel prof. Vagaja z 35Vi od 40 možnih točk in je postal s tem klubov glavni igralec. Ostali zmagovalci so: 2. dr. BrunČko s 341/., 3. in 4. mesto delita g. Gajšek in vladni svetnik Lilek s 30, 6. dr. Schwsb s 29, 6. g. Zimič z 28, /. g. Četne z 27, 8. g. Batič z 261/., 9. prof. Brodar z 231/*, 10. g. Molan z 23 in g. Ninkovič z 20V* točkami. Turnirja se je udeležila tudi ena dama, gospa Biunčkova in vztrajala do konca; sicer ni prišla med zmagovalce, vendar je dosegla časlen uspeh, 141/2 točk. Iz '»Maribor, 30, aprila 192$ >MaTi1>oru« sigurno nudili1 resnega ;. ' § Pouk v slovanski stenografiji tekmeca, ki ima v svoji sredi lepe ta- j gospode in gospodične se začne s L lente. »Maribor« nastopi k teran prija-j majem. Oglasi: Razlagova ul. 15* Pri< teljskemu tekmovanja z »Primorci« v ] tlieje. — novi sestavi, ki bode, upajmo, posebno j v napadu pokazalo nadobičajno odloč-j Match Maroczjr—dr. Vidmar. Kakor. nost. Tekmovanje vodi savezni sodnik Wa SO smo že poročali, igrata jugoslovanski J £• Vladimir Šuput. V predtekmi, ki sef jsja sledu za komunisti, chsmpion dr. Milan Vidm/tr in madžar- j ob..14- uri, si nasprotujer.a rezer-J Števila udeležencev je razvidno, kako veliko zanimanje vlada za šahovsko igro v Celju, ki se v klubu sistematski goji. Upati je, da bo igralno moštvo kmalu močno dovolj, meriti se tudi * drugimi klubi z uspehom. ski Champion Geza Msroczy v kratkem j »Maribora« in MAKa. Sodnik gosp v Ljubljani 2 mateb partije. Maroczy, ki biva stalno v Bad Ausser, pride 12. maja v Ljubljano. Mariborski čah. klub dela na to, da ta svetovnoslavna mojstra poprej igrati tudi v Maribora eno ali dve match-partiji Sokolstvo. o Telovadna akademija »Sokolskega društva v Mariboru« dne 6. maja ima ta-le spored: 1. Člani — Murnikove ■prosto (za vsesokolski zlet 1922 določene) vaje; 2. ženski naraščaj — proste vaje; 3. člani — konj na šir; -L članice — preste vaje (zletne 1822); 5. petje; 6. člani — skupine; 7. članice — bradlja; S. moški naraščaj — proste vaje; 9. petje; 10. Člani — bradlja; 11. članice in člani — župne proste za 1922. — Pevske točke izvaja iz prijaznosti pevsko društvo »Drava«. — Tehnični odbor »Sok. društva« pa si še je pridržal eventuelnp spremembo razporedbe posameznih točk. — Odbor. Franki. : Naraščaja »Maribora.« tekmujeta (prvi in drugi naraščaj) od H9 -12. ure z dvema naraščajema SV Rapid. Igra se na prostoru »Rapida«. Vstopnina prosta. : Reprezentanca Slovenije ig?a danes proti reprezentanci Zagreba v Zagrebu. Slovenski team je sestavi jen iz igralcev »Ilirije« (Ljubljana) z vrata-rom ISSIv »Maribor« g. Glazer Franc, ki se je v to svrho žc podal v Zagreb. • ZM Zagreb, 29. aprila. Obtnej1]* [ policija je arf tirala nekega dijaka* ^ j® hotel odpotovati na Dunaj. V njegovt1" so našli ključ za ='‘ri' ga je aretirani Spori : SK Primorje v Mariborn. Danes ob 16. uri gostuje pri ISSK Maribor simpatično ljubljansko moštvo SK Primorje, ki je zraven Ilirije drugo najmočnejše moštvo v Ljubljani. (Jošti so izkazali v poslednji!] nastopili upoštevanja vredno jakost ter bodo Objave. potnem kovčku rano pismo, ki ....... nesel dunajskim komunistom ia katereg^ so Zagrebčani vpčrabii*li za.'korespW' denco z dunajskimi komunisti. Eksplozija v rumunskem rudniku-DKU Bukarešta, 28. aprila kraljevem mdokopu v Lupeny je bi!* § Nova emisija delnic Trgovske banke d. d, Ljubljana. Pred kratkim ustanovljena Trgovska banka je na svojem izrednem občnem zboru dne 25. marca 1922. sklenila zvišati delniško glavnico od 10 milijonov na 30 milijonov. Natančnejše pogoje subskripcije prinaša današnji inserat. § Na veliko prodajo tvrdke Franc j Mastek v Mariboru na glavnem trgu j štev. l(i. opozarjamo. J § Mariborske mlekarne lokal v Go- ! sposki ulici št. 38 preide s 1. majem ! 1922 v narodne zavedne roke. Prevze- J . la ga je gospa Paula Vršič. Prodajalo. maia 'n 3. junija. Novo se bo od takrat, naprej že ob 8. uri z ju-1 parlament se sestane dne 16 traj mleko vseh vrst ter vsi v to stro- l>rv* parlamentarni seji. ko spadajoči izdelki, kakor tudi brez- j *------------■--------------- alkoholne pijače. Želimo mnogo uspe- Darult© 23 .SkSad OtfOSKe ha ter ga občinstvu toplo priporo- , . . , čamo. 1 boSmce' v Mariboru včeraj strahovita eksplozija, ki je za^{' vala nad sto človeških žrtev. Konferenca veleposlanikov. DKU Pariz, 28. aprila. Danes traj se je sestala v zunanjem ministrstv konferenca veleposlanikov. Predlog francoske vlade, naj konfererua ve'j?0* slanikov prouči nemikc-rusko pogodv se ni ugodijo, ker se je upo?lsvsl log L!oyd Georgea, naj se s!fliče Genovi vrhovni' svet. ■£. ■ Državnozborske volitve na Madžarskem. DKU Budimpešta, 28. tpf1 Volitve v narodno si;up*čino se vrSe d0! izvolj^ junija Pretrgana pesem Poljski spisala E!iza Orzeszkovva, prevel Vinko Albič. . : 1 I. .* •' •••' j .postala malo lačna. Zato ie bila košček kruha 'položila v košek. — skromen zajtrk. ki t>a ji ic navadno j šel nrav v slast. Poljski spisala Eliva n»AQ7lfAiu9 ui>b« jimM j • . . . ,, .. j . r v.,. , _ Kakor sicer ca ne tudi danes hotela wt}7Jiti nri j šivanju na svojem nriliubljenem uros torek u v nri-■om - . . ji..... I jazni. tilii bezgovi utici, ato ječi na koiniou' vrta tik •11 €nl,a. lzrQ®d tistih tihih. j»amotnih in nri-i plota« ki jo obdajal knežov vrt. Kadar je eno urico .laznui liisic. ki se nam zde prisrčno kot smehljati] »li dve oiGto sama s svojim delom in mislimi smela vasice ali .pa mesra veseli odmev, ki so ie bil iagubili oosedaiti v tej utici, ie bila. vedno irorav dobre volje. mod ulice in hiše v mestu. ^JCedna, bela pobeljena io stala z vrati nad dvema, stebroma v zanemarjenem vrtu. ki je bil ravno za-:rad:i te Kanoinarjenosti v^ideiti kakor zelena. Sveža goščava. Dvorišča sploh ni imela: od ceste .io :ie lo-cil del vrta in deskast »lot. ki je bil tako visok, da $y. P1!0- niita hišice, niti ceste s hišnh oken. Uaaaloc ne bila videti kot tiho. prijetno zavetišče, oa bJizu pa :io bila stara, raaoadaioča bajta, ki so Tio od starosti najmjene. zanikamo pobeljeno stene venca le bujne, lesenih kolcev ovijajoče so mladike Hmaega fižola. Tnintam kazoči se pisani cvetovi so 'oela-h noka.i izpremembe v tem okrasku. Razven fižola ne raštlo nekaj cvetlic na gredicah Pred vho-1 dom. kjer sta etaili tudi dve stari, ozki kloni. . .KaikTŠaa jo bila siromašna vnan.iost. teka ie bila tudi liišua notranjost: male sobice, nizki stiropi. ra®hojena tla. nerodne neči z zelenimi nečaiica/mi. V ono teli sob ie živahno pritekla, neki napev m;mra.ioc, Klara Wv«rrycze\va: kadar ie bila zado-volnna. je vedno kaj nela. Oblečena ie bila v ori-Ipnosfo. sivo in rožnonrotrasto katu n a sto obleko z rokavi do komolcev »odvitimi, in platnen predpasnik. Z ravnokar umitimi, od mrzle vode še rdečimi rokami si ie hitro odvezala »redtoasnik. sr a zvila ter ga položila v ptroflal stare, majhne omliire. misleč si: Ca« ie že. da pride predpasnik v perilo, hudo ie že umazan. Nato^ ie rokave zopet odvila ter mričela skladati v košek posamezne, prirezane kose bi n ara % a košulie.. škarje, naprstnik in niti. Ko ie bila e tem pri kraju, se ie ozrla no sobi in r, stoiala za !knjis:e. ki ie stal v kotu. vaela zvezek ter še ni etra (položila v košek. Potem ie stekla še a- kuhinjo ter iprinesla majhen krajec kruha in ara TOtisnŠa nod ..(platno, ki je polnilo košek. Sedaj ie-naglas -rfeln. no valčkovem taikltu: La. la. la! (er odhitela skozi iiišna .vrata. Tu se jo vstavila, za hip ter s tihim zadovoli- f etnnorn oroaizmrala ovijajoče se mladike fižolo-ze in { »redioe z redkimi cvetkami. Ob listih ie nač že viselo nekaj strokov, vendar so bile v večini ovefcke. »osebno rdeče, ki t:o kot ogenci žarele med velikimi listi. Klara ie utrgala nvet im si ga. vtaknila v lase. Bili so temmioomi. nad čelom nakodrani lasje, tako rahlo zviti zadaj na glavi, da se je človeku zdelo, kakor da se morajo vsak hifP razvozlati in kot plašč .pasti deklici čez »leča in hrbet. Ponolna lepotica ni bila., imela na ie svežost devetnajstih let in dražesit nenavadne živah-■ uosti. katero je kazalo vse njeno kretanie, žareče oči .in veselo smehljanje. Tudi. sedaj »e ie smehljala, .opazujoč vrt. Čutila se ie veselo in razigrano. Opravila je bila vse. kar ie zahtevalo gospo-'dinastvo dopoldne, in je imela seda j m'ed sabo neka j \x3d30inoma prostih ur. Oče ie bil v uradu, brat v šoli, sestra pa pri šiviljah. Kosilo ie bilo skuhano in jie čakalo v kuhinji na ognjišču, da ee vrnejo doma-1 j'ča: itreba ga je bilo samo pred noe postaviti^ Ko ie [bila stanovanje pospravila in kosilo priredila, ja Ta živahna podlasica ie rada. premišljevala, a, jjanj tisti dve ndkjer se ni premišljevalo tako dobro., nikier se ni čutila tako samotne, kakor v tisti bezgovi utici. Tam ie za nizko ograjo stal senčnat drevored zelo starih dreves ki so se pred utico razmikala. Na koncu drevoreda pa. se ie za prostorno tratino videl novelik. a lep grad * dvema stolpoma in dvema vrstama visokih, ozkih oken. Temnosive grajske stene, njega okna in balkoni so f?e visoko dvigali iznad tratine s krasnimi, skrivnostnimi grmovi. Skrivnosten ie bil mir. ki ie sko-, ro vedno vladal v gradu in n.jcga okolici. Okna ko bila neprestano zaiprtn. vrt venomer »razen. Včasih so »o stezah in drevesih delali vrtnarji, a nikdar ni bilo videti nikogar, ki bi bil šetal po snmotaih potih. floveku se ie zidelo. da že več desetletij ni utonila človečka, noga v krasni vrt. Blizu utice so bila v ograii majhna vrata., a tudi ta so bila. vedno zaprta. Dnsi -brdžno oskrbovan, ie bil ta kraj zanaiščan. skoro odmrt. Klara je vedela od lindi. da. lastnik’’ gradu.knez Oskar, skoro nikdar ni bival tukaj. Prav nič ie ni brigalo, stanuje li kdo v gradu, ali je prazen, Rada se ie udajala opazovanju in čutenju lepote, kajti za lepoto je bila zelo dovzetna. Ko je sedaj sedela na oaki klotoici, z eno bezgovo vejico za hrbtom, z drugo »rod sabo. si ni še! privoščila, da bi motrila grad in ee radovala n.ie- f Stanovanje v LjaMjani si-ediiv | IVI .;. Čl mesta ohsfojcfe iz treh sob in! piitiklinajTii. z.imenjam * ena-! gove lepote. Pridno io šivala. Pred n.io ie na okrogli leseni mizi z eno samo. v tla zabito 0°^ stala^ košarica s prikrojenim platnom in is n.i0 ■ molečo knjigo. A tudi ta. ie bila še nedotaknl^. Ni še prišel čas prostosti in oddiha, ko io vživaje občudovati in citati. Mudilo se je z; del°^ Pred kratkim ie bila nakupila blaga za košuli0, ( mladega brata: sedaj ie šivala šele četrto. K^j bo to zvršila. pride na vrsto »opravljanje očetov^ perila, potom pa lx> morala z.%se šivati novo obl®5^ ki jih jo imela, sta že closlužili Najrajši bi bila videla, da bi jih ji sploh, trebalo, kajti ovi bila gizdava. kakor druga. njene starosti, katerim je bila nova obleka imen1 dogodek; a stare stvari so res že doslužile— vsek^ je morala imeti novo obleko. Stroški bodo precej naj jo naipravi še tako .poceni. Ako je tal«!, povečala mesečne izdatke, si je morala zelo uh« . gla.vo, da je očetova plača zadostovala tudi sa ' ^ drugo. Doslej je znala vse tako urediti, da ni^/^ ni manjkalo, toda oče, ki je bil. v. vsota zadovoiu?’ ni imel vedno vsega, kar jo rabil. Kor je bil w hotnega zdmvja, bi potreboval tečneiše hrano sebno več sadja, katero ei je privoščil samo v " sebnlih slučajih. Misel na brano jo jo spomnila koščka kr1^ katerega, ie bila vzela s sabo. Vzela ga ie rice, ga nekaj odgriznila, položila sopet na mi*0o, šivala dalje. Vesela, je bila tega. kar je danos gotovila: prikrojeni krni so že delali celoto, košulja bo kmalu gotova. (Dalje prihodnji'1 . > •*•. tel;a. omar.i mthki knmplelna no«te\i. VpraSf. Prešernota ni. 14. Zidnn3ek. 6fi8 Ps-asro stanovanje dv«h sob' kuhinje pritiklin se is?e. P1r'\i najemnino ra 2 leti naprej. V nasprotnem slučaja se stanovanje Vnpi s pobiStTOBi. l’o-sredoTalci dobe naprado. Ponudbe poslali na naslbo. J. KarničniV. Maribor, Grnjsli trg'J, *a Veselinovič. G60 Pose»tvo bli'.u 'Jaribors, z oralov iemeje, sadonosniki njive in go:d, slanovanjslco poslopje tur posebej hlev z* živino se ceno proda. Aloi aarav* a#*ra roga. Telefon iter.». Baafnl hoatos Obrtna kroka, Ijabljnaa* Mtai Ml »tal Nev. 7*84- jjfEgr* Svobottan «0**® Ceniki brezplaSn®* Jos. Martinc Maribor & feJanferljska —ss===za vinogradnike^^^^^= sistem »VEBMOREL, in ,JESSERNIGG* (zračni kotel in sesalka od zunaj na veliko v zalogi. Za preprodajalce na veliko znižane cene. % 1. majem o tvor Im v Gosposki ulici 27 nasproti hotela „Pri Zamorcu* Menjam f>voic v sredini *' ležečo stanovanje, 0£jj< ječe iz 2 soh. kuhin;e, ».„) neta, predsobe, z elck|[, razsvetljavo in vsemi flf ljlv natri, ,a stanovanje \i "'.^j. kuhinje, predsobe in Pr jj' rami. Plp.čsm enoleln® j.j, jemnino in felitvenn ,s’rD',tii< Ponudbe p'rl :«Zflmei'j»,a ijy novanjs'1 na u>ravo « j borau, 637 iBJMaaaaaiaaBBaBaaaaaaaBBaaBBaKiPB^vaMg^aiKO^.BK ^ vse^1 vrst sukna, platno in a** v1 J® 1 sPloh vse^a manufakturnega fe* W *3y» M J &Ji &i 3 fn mccSnega blaga se vrši ^ | £1 v racjj prezidave pri tvrdki $$HSr J? ®1 &J s na Glavnem trgu št. 16. — Prodajalo se bo do 30 odstot. pod faktično ceno O resnično znižanih ceaafa se lahke vsak sata najbolj prepriča, ako si ogledi izložbe in bogato zalogo z na novo ocenjenim, bbg.m. — Vsakemu se svetuje, naj ne odlaša z nakupom, dokler je Se bogata izbira. Velika prodaja traja samo od 1. do 22. maja i I. in sicer od 9. do 12. ure dop. in od 14. do 17. ure pop Se priporoča C33 4“: Franc IVtasstoU, manufakturna in modna trgovina, Itoilior, Glavni -fcirg; Lastnik ia izdaiatoli; Koazercll .Tabor"- — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.