Vedno dalje  od zaostalosti Vedno bližje napredku
Pred šestimi leti, dne 29. noverabra 1943 ie dobila naša država novo druž-beno obliko, letos do 29. novembra pa so naši delovni Ijudje v prizadevanju po iz-graditvi socializma ustvarili nove olr jekte.
Veliko delo naše petletke, avtocesta »Sratstvo-enotnost« bo v bližnjih dneh gotova in izročena prometu. Moderna cesta ie dolga 392 km. 50.000 mladincev je z dela na avtocesti odneslo udarniške značke, kar je dovolj jasen dokaz volje in delovnega elana našib Hudi za fizgra-dltev svoie socialistiOne domovine.
Končana so dela na železniškl progl Šabac—Koviljača, ki je dolga 74 km. Zgradill so jo prLpadniki nale Armade ob pomoči frontnih brigad. Enote naše Araiade so s tem dokazale, da niso le čuvar, temveč tudi graditelj socializma v FLRJ.
Nov agregat je pušeen v obratovanle v novi termocentrali v Kostolcu v Srbljl. S tremi novianl agregati, ki bodo zgra-Jeni v naslednjem letu, se bo kapaciteta eiektrame povečala tako, da bo njeno delo odgovarialo delovni slli 420.000 Ijudi. V Beogradu ne bo več pomanlka-nja električne energije. Centraia bo po-leg tega oskrbovala z elektrlčnhn tokom rudarski bazen vzhodne Srbije.
Nova veiika tovarna plastičnSb mas »Jugovinil« je zr»';ela obratovati na Dan republike v Splitu. Gradnja tovarne je stsla enb milijardo dinarjev, proizvaiala pa bo letno pet raUijonov kg plastičnih Bi2S, ki se bodo uporabliale v naJrazHč-nejše svrhe, predvsem v elektroindustriil ter za izdelovanie podplatov in umet-nega usnia, ki bo veliko trpežnejše od naravnega.
Nova vellka valjarna debele pločevine, ena naimoderneiših v Evropi. od 29. no-vembra daSje na Jesenicah izdeluje pre-potrebno pločevioo Zgradba valjarne ie dofga 241, široka pa 46 metrov Izdelki te vallarne bodo v veliki merl osvobo-diH naše gospodarstvo odvisnosti od ino-zemstva, naše ladjedelnice, industrlja lckomotfv hi pamlh kotlov, druee in-diistrlje pa bodo isnele dovo!J predlzde!-kov. MiHJoni v devizah bodo na razpo-lago za druge nujne potrcbe.
Nova Siemens-Martinova ped Je ˇ Zer nic! začela obratovati na Dan republlke, z delom pa je začela tudi nova globin-ska peč. Nove količine jekla bodo na razpolago naši industriji.
V   železami v  Slsku  so pustili v po-gon novo visoko peč, ki je zgrajena iz-ključno \z domačega matenala in z uoma-činii delovnimi inočmL Njena produkcija bo povečala količine surovega železa za polovico   predvojne   produkcije,   kar je ogroninega pomena za našo celotno in-dustrijo.
V  naslednjih dneb bo začela obratovatl tovarna suifitne celuloze v Prijedoru, ki bo v nasiednjem letu proizvedla 11.000 t, v letu 1951 pa še več kot dvakrat toliko. Naša   industrija   papirja   se   bo   s   tetn osamosvojlla.
V  Obrenovcu so končali dela pri morr taži nove radio oddajne pcstaje na sred-njem valu. To je ena najmočnejših sred-nje   valovnih oddajnib  postaj   v   srednji Evropl.   Resnica o Jugoslaviji se odslel ne bo več slišala z 20 kilovatne postaje, pač pa z 150 kilovatne.
V   Zagrebu   ;e   29.   noverabra   začela oddajati    nova   radio   oddajna    posiaja iroči 135 kilovatov. To je po raoči dru^a oddajna postaja v Jugoslaviji.
Poleg teb večjih gospodarskih objek-tov je na Dan republike začelo z delom mnogo tovarn republiškega značaja, ki so pa prav tako velike važnosti za naše gospodarstvo. Najvažnejše so: livarna gradbenib strojev »Jastrebac«, tovarna montažnih zgradb v Zavidovlčih, velika oljarna na Hrvaškem, tovarna kmeti}-skih strojev v Tuzll Itd.
To so uspehi vgradnji naše industriie. Dokaztijejo. da so bili delovni ljudje v naši državi sposobni prevzetl oblast in so tudl sposobni preurediti zaostalo go-spodarstvo v gospodarstvo soclaltstične družbe.                                            P B