Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice Stov. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsaki dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popust.
Ljubljanski
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki elan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo loto 0 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta lgld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za colo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 6.
V Ljubljani v sredo 5. marcija 1884.
Tečaj 1.
O dolenjski železnici.
i.
Ako primerjamo ustroj človeške družbe z organizmom človeškega trupla, našli bodemo mnogo podobnosti med njima. Analogija je tako jasna, da slavni učenjaki poskušajo s fizijologičnimipojmovivjednotno sistemo spravljati neizmerno različnost onih prikaznij, iz katerih se sestavlja socijalno življenje. Taki narodni ekonomi radi prispodabljajo narodno gospodarstvo tvarinski presnovi v človeškem životu, občila (komunikacije) pa onim organom, kateri posredujejo krvni obtok. Pridružimo se tej podobi in nehote se nam urine misel, da preneha krvni obtok, da prestane tvarinski pretvor, da mine življenjska moč družbenemu organizmu, kakor hitro se zanemarjajo arterije našega prometa, komunikacijska sredstva, zlasti železnice.
Dežela brez železnice zapade poginu, njeno prebivalstvo letargiji in duševni smrti. Kdor tega ne veruje, naj se potrudi na Dolenjsko , da se bo sam prepričal o žalostnih posledicah zanemarjenih komunikacijskih zvez. Kraji so mikavni, deloma divno lepi, dobrotljiva priroda jih je blagoslovila, zemlja rodi obilo žita in vina, podnebje je kakor ustvarjeno za sadjerejo, gosti gozdovi pokrivajo gorovja, sem ter tja nahajajo se bogati zakladi premoga in drugih koristnih kopanin — ali vse to bogastvo je mrtvo, nikdo se ne briga zanj, gospodarstvo spava smrtno spanje, kajti v celi obširni pokrajini med Ljubljano in Karlovcem , med Savo in notranjsko Reko nimaš nobene železnice. Žalost prešine popotnika, kateri obhodi Dolenjsko; niti sledu ne bo našel obrtnosti ali prometa, k večjemu kako mlinsko kolo se melanholično obrača, in na prašni, zapuščeni cesti srečal bode le kodravega poštnega hlapca, mirno spavajočega na polomljenem vozičku.
In kako se razvija narod, kako napredujejo veseli in krepki Dolenjci, kako razvijajo bogate svoje darove ? Revščina se širi in beda uničuje njih duševne in moralne zmožnosti.
Listek.
Punin in Baburin.
(Spisal Ivan Turgšnev, poslovenil K. Štrekelj.) (Dalje.)
— Ali ste uže davno prišli sem? vprašam.
— A danes zjutraj.
— Ali ste morda vi tisti, o katerem . . je govoril gospod Baburin z milostivo gospo?
— Tisti, prav taisti.
— Vašega tovariša kličejo Baburina, kako pa vas?
. , .A mene — Punina. Punin mi je dru-zinsB o ime> punjn On je Baburin, jaz Punin.
ščinkivca Zarožl-ja 8 čašicama. — Čujte, čujte m ' kak° se zaliva!
Meni se je ta posebnik naenkrat „strašno" dopadal. Kakor vsi dečki bil sem pred tujci ali plašen, ali pa ohčl; s tem pa obnašal sem se kakor star znanec.
Vsaj pravi veliki Amerikanec Carey, prava avtoriteta na gospodarstvenem polji: „da se zmanjša moralna moč, kakor hitro se zavira cirkulacija prometa11.
Človeški razvoj je odvisen od vnanjih pogojev in če je bolno gospodarstveno življenje, boleha in peša tudi duševna in naravna sila. Gola domišljija bi bila, od samih zakonov pričakovati rešitve; tudi nerazrušni domi (Heim-statten), s katerimi se sedaj bavi agrarna politika na Nemškem in Avstrijskem, ne bodo mogli propada oteti dolenjskega prebivalstva, katero po svoji veliki večini uže spada pod oni ominozni „Existenzminimum.“ Brez železnice je Dolenj ska zgubljena, ali dajte ji železnico in dali boste omamljenemu truplu zrak in svetlobo. Zrak bode oživljal otrpnela pluča, svetloba pa bo otemnelemu očesu zopet dajala žive boje in podobe.
In ker je vprašanje dolenjske železnice prevažno za naš gospodarski in narodni razvoj, ker je skrajni čas, da se enkrat lotimo zanemarjenih materijalnih vprašanj, za pustivši neplodno polje politične frazeologije, hočemo v posameznih člankih razjasniti gospo darstveni pomen dolenjske proge; pečali se bomo dalje z zgodovino onih poskusov, ki so se bili do sedaj storili v ta ramen, in konečno bomo razložili čitateljem nekatere misli o načinu, kako bi se dala srečno izvršiti dotična črta z državno pomočjo in s sodelovanjem dežele kranjske.
Kako naj bi se uravnale naše občine ?
V.
Policijski nadzor nad posli in delavci bi spadal z opravili izvrševanja poselskega zakona vred v področje velike občine, kajti uradno osobje male občine bi komaj moglo redno spolnovati dotične dolž nosti, namreč presojati vzajemne pravice in dolžnosti gospodarjev in poslov izvirajočih iz službenih pogodeb, razsojati prepire med temi in unimi, primerno kaznovati prestopke po-
— Pojte z menoj, rečem mu, jaz vem še lepše mesto od tega, tam je tudi klop, lahko sedeva. Vidi se tudi struga.
— Prosim, pojdiva, odvrne pevaje moj prijatelj, ter stopa pred menoj. Hodč se je zibal in krožil z nogama sem ter tje, glavo pa je stavljal za tilek.
Zdaj opazim, da ima zadaj na suknji pred vratnikom male trepce.
— Kaj pa vam visi tukaj? vprašam ga.
— Kje? vpraša on in potipa vratnik z roko. — A! ti-le trepci? Le pustite! Prišiti so zavolj lepšega, ne motijo me.
Privedem ga k klopi in sedem, on se usede zraven mene. — Tukaj je pa lepo! pravi in vzdihne globoko. — Oh, kako lepo! Prekrasen vrt imate. Oh, oh-ho!
Pogledam ga po strani. Kako kapo pa imate? vskliknem nehotcS. Pokažite 16s!
Prosim, gospodič, prosim! — Sname si kapo, jaz sežem po njo, povzdignem oči in — osupnem! Punin bil je po polnem plešast, niti jednega lasu ni bilo videti na njegovi plešasti črepinji, pokriti z gladko, belo kožo.
selskega reda in po dolžnosti nadzorovati vedenje raznih delavcev, zlasti v tovarnah in pri večjih obrtniških in rudarskih podjetjih. Sicer se samo po sebi razume, da bi zoper posle in delavce, ko bi se sploh pregrešili zoper varnost osebe ali lastnine, imel dolžnost postopati glavar male občine, kateri smo odka-zali skrb za varnost osebe in lastnine v navadnih časih.
Nravnostna policija, t. j. skrb, da se v občini ne dela pohujševanje, n. pr. s ponočnim rogoviljenjem, pijančevanjem, razsajajočim in nespodobnim ravnanjem pri javnih plesih in drugih veselicah, po pivnicah, zlasti po preteku policijske ure, s prepovedanimi igrami, s pohujšljivim vedenjem neporednih žensk, onesvečenjem praznikov itd., pridržala bi se mali občini, a kaznovanje dotičnih prestopkov, ki spada, kakor smo rekli, v izročeno občinsko področje, bilo bi opravilo velike občine.
Skrb za uboge in za občinske dobrotne zavode ali naprave (ubožne hiše, hiralnice, bolnice itd.) spadala bi v področje velike občine ali županije, v kateri bi imeli občani, kakor je bilo uže rečeno, svojo domovinsko pravico.
Ravno tako bi bilo podeljevanje ženitnih oglasnic opravilo velike občine.
Stavbna in požarna policija bi spadala z izvrševanjem stavbnega zakona vred v področje male občine, dovo-jevanje policijsko, da sekaj popred-loženem načrtu zida, pa v področje velike občine. Glavar te občine pa naj bi v tej zadevi imel pravico, naročati glavarju male občine, naj opravlja on na mesto njega dotične oglede in naj mu predlaga spise v razsodbo. Razume se sicer samo po sebi, da bi imel glavar velike občine tudi pravico, paziti na to, da se stavba izvrši na tanko po potrjenem načrtu in po besedah podeljene dovolitve. Kar se tiče požarne policije, morala bi velika občina skrbeti v svojem področji za to, da bi bilo v njenem okoliši vedno dovolj potrebnega orodja za gašenje požarov.
Skrb za ustanovitev in vzdrževanje ljudske šole v občini bi spadala v področje
Z dlanjo potegne črez njo in se zasmeje. Kader se je smejal, tresel se je ves, široko je odpiral usta in utrinjal z očmi, po čelu navzgori, v treh vrstah, pa so se mu delale velike gube — kakor valovi. — Kaj? vpraša naposled, ali ni v resnici pravo pravcato jajce?
— Pravo jajce, pravo pravcato jajce, povzamem veselo. — Ali ste uže davno taki?
— Davno, in kake lasi sem imel! — Zlato runo, podobno tistemu, za katerim so brodili argonavtje po morskih globočinah.
Da-si sem imel še le dvanajst let, znal sem vender iz svojega mitološkega učenja, kedo so bili argonavtje. Začudim se tembolj, io zaslišim to besedo v ustih človeka, odčtega, malo ne, v cunje.
— Vi ste se morda mitologije učili? po-prašam ga, vrteč v rokah kapo njegovo, ki je bila znotraj vatovana in obložena s kosmato kožuhovino ter je imela zlomljeno branilo*.
* Sile, Silil.
male občine, ali spada prav za prav v področje dotične šolske občine, ki je tu pa tam sestavljena iz več malih občin ali občinskih delov.
Poskušnje, da se ljudje, ki so med seboj v pravnem prepiru, po zaupnikih, izvoljenih izmed občine, med saboj poravnajo, in opravljanje prostovoljne prodaje premakljivih reči na dražbi izročili bi mi veliki občini ali županiji, ki bi imela tudi za taka opravila sposobne organe.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogersko cesarstvo.
Juridično - politični odsek gospodske zbornice je dokončal svoje poročilo o izjemnem stanji in o prenehanji porotnih obravnav na Dunaji in v okolici njegovi. Kakor je bilo pričakovati, predlaga večina, da se postopanje vlade odobri. Včeraj je zborovala budgetna komisija in razdelila je posamezne referate; pritrdila je tudi sklepu poslanske zbornice glede pomoči, ki jo d& državna blagajnica za reguliranje Drave na Koroškem.
Odsek, ki ga je državni zbor volil v posvetovanje Chlumeckyjevih gospodarstvenih predlogov, imel je 3. marcija svojo prvo sejo. Vsak se je nadejal, da borle predlagalec s konkretnimi predlogi, z določenim programom stopil pred odsek. Toda varali smo se! Levičarjem je bilo le za demonstracijo, hoteli so le nekoliko svoj obledeli nimbus osvežiti pri lehko-vernih volilcih, in mesto da bi Chlumecky v odseku razvijal pozitivne ideje, ni priporočal druzega, nego da se izvoli pododsek ter skliče enketa, katera bi imela nabirati statistično gradivo, preštudirati ogromno tvarino in k ;-nečno nasvetovati svoje predloge. S tem bi se bila stvar zavlekla — ad calendas graecas. Odločno se je temu predlogu upiral Rieger ter je nasvetoval, naj se vlada pozove, sestavljati potrebne date ter državnemu zboru uže v prihodnjem zasedanji predložiti dotične postave. Do glasovanja ni prišlo, ker se je odsekova seja preje pretrgala.
V	poslanski zbornici se pripravljajo govorniške sile na budgetno debato; v petek se prične drugo branje budgeta za 1. 1884. Na posebno željo ministra dr. Pražaka seščl se je zopet kazenski odsek in v delo vzel načrt novega kazenskega zakona. Minister je rekel, da namerava vlada državni zbor še le okoli Binkošti zaključiti, in ako odsek vsak dan zboruje, mogoče mu bode do tedaj ves načrt pretresti in ga dokončati; v tem zmislu je potem tudi večina odsekova sklenila postopati.
Na Ogerskem absorbirajo vse politično gibanje bodoče volitve za državni zbor. Vsaka stranka se trudi na vse kriplje in pošilja svoje govornike okoli po deželi, da delajo propagando in pripravljajo pristaše svoje na volilni boj.
— Tudi tega predmeta sem se učil, premili gospodič moj; v svojem življenji bavil sem se z marsičem! Ali sedaj vrnite mi pokrivalo, da si obarujem nagoto svoje glave.
Nadene si kapo na glavo, stisne belkaste obrvi in me vpraša, kedo sem jaz in kedo roditelji moji.
— Unuk sem posestnici tega imetja in edini njen sorodnik. Oče in mati sta umrla.
Punin se prekriža. — Bog jima daj nebeško kraljestvo! Torej sirota ste in dedič. Takoj se vam pozna plemenitaška krv; kako vam bega po očescih, kako vam igra po žilah .. ž..ž..ž..ž..! Skuša mi pokazati s prsti, kako se pretaka kri.
— No, ali zna vaše blagorodje, se je li pogodil moj tovariš z babico, bode li dobil mesto, katero so mu obljubili?
— Tega ne vem.
Punin vzdihne. — Eh! ko bi pač tukaj razprostrli svoj šotor, če tudi le na kratek čas! Ali romati in romati... in nikjer ne najti pokoja... in življenja šum ti noče prenehati in zmeša se ti duša....
Tuje države.
Kakor poroča „Pol. Korresp.“ iz Belega Grada, vršilo se bode kronanje kralja in kraljice letošnjo jesen; delajo se že velike priprave za to narodno svečanost. Za poslanca na Dunaj pride baje prejšnji minister zunanjih zadev, g. Bogičevič, ki je že jedenkrat opravljal ta posel v naši stolnici.
„Polit. Korresp." odločno zanika vest, da sta dva člana hrvatske „stranke prava“, Ku-kuljevič in Filipič, v Bukureštu se posvetovala s tajnikom ruskega poslanca ter od njega prejela ruska potna pisma. To raco je izvalil rumunski časnik „ Ro man ul. “
Rusko ministerstvo je ukazalo zidati dve novi železnični črti na nemški meji, eno iz Bialistoka v Baranovice, drugo iz Lunijevic v Homel. Obe črti skup ste 480 vrst dolgi.
Gambettov spominek bodo 14. aprila slo-vesno odkrili v Cahorsu. Jules Ferry in skorej vsi njegovi ministerski kolegi bodo navzočni pri tej slavnosti, za katero napenja stranka umrlega državnika vse svoje moči.
Z madagaskarsko vlado so se začela zopet razgovarjauja, pa dvourni se jako, bodo li imela kaj vspeha; konečno bosta pač odločevati morala meč in puška!
Turška vlada se je opravičevala pri Ruski zaradi izostalega plačila vojne odškodnine, češ, da je žitna cena tako zelo nizka postala, da ni bilo moč obljubljenih denarjev poslati. Ruski poslanec pa je 22. febr. izročil Porti drugo noto, v kateri pravi, da je že preveč zaostalega in da naj Turška naznani, s kakimi sredstvi hoče poplačati dolžne svote.
V Berolinu se snide državni zbor 6. t. in. Prva seja je odločena volitvi predsednika. Imenovanje kardinala Ledochovskega za segretario del memoriali (tajnikom prošenj) naredilo je vtis, da hoče kurija sedež nadškofije poznanjske izprazniti in upa obče, da se ta zamotana stvar v kratkem reši.
Na Angleškem je policija na sledu dvema Amerikancema, ki sta menda prinesla „peklen-ske mašine“ na razne kolodvore. Harcourt je naznanil zbornici, da je vlada ukrenila najostrejše naredbe zoper dinamitne atentate; če ne bodo zadostile, terjala bode še hujših od parlamenta. Hartington pa je poudarjal, da je glavni namen angleške politike v Sudanu, omogočiti odhod družili egiptovskih posadk in zavarovati Suakim, ki je sedaj še v nevarnosti. Časniki so bili zagnali šum, da hoče vlada takoj poklicati svojo vojsko iz Sudana in pisali so jako razburjeno o tem „blaznem“ činu vladinem. Na to se je v zgornji zbornici izjavil Lord Granville, da je ona novica po polnem izmišljena in da se prej ne vrnejo vojaki, dokler nevarnost ne mine.
V Washingtonu se zadnji čas mnogo pečajo s prepovedjo evropejskih vlad, ameri-kansko svinjsko meso prodajati na naših trgih. Iščejo ustavne poti, kako bi se prišlo tej pre-
— Povejte mi, sežem mu v besedo, ali ste duhovnega stanu? Punin se obregne pri mojem vprašanji ter utrne z očesom. — Ali zakaj vprašate to, otrok moj ljubeznivi?
— Vi govorite tako, kakor bero v cerkvi.
— Ker rabim te stare rčke? No, ne čudite se temu. Se ve, v navadnem govoru taki rčki niso vsele na mestu; kader pa povzdigne človek svoj duh, tedaj postane tudi zlog vzvišen. Ali vam vaš učitelj, ki vam predava rusko slovesnost — saj se vam pač predava
— tega nikdar ne objasnjuje?
— Ne, ne objasnjuje mi tega, odvrnem jaz. Kader smo na kmetih, takrat nimam nobenega učitelja; v Moskvi pa jih imamo mnogo.
— Ostajate li dolgo na kmetih?
— Dva meseca, več ne; babica pravi, da se na kmetih ves razvadim . . . Odgoji-teljico imam pa tukaj.
— Francozišče, ne?
— Da, Francozinjo.
— Punin se popraska za ušesi. — Kaj ne, tako-le mamzelj?
— Da .. . madmuazelj Frike jo kličejo.
— Na enkrat zdelo se mi je sramotno, da
povedi v okom; nalašč zato izvoljena komisija se je odločno izrekla, da tako zvana „svinjska kolera“ nikakor ni nevarna človeku. Manj odločno se je izjavila o trihinah, ker študije o tem parasitu niso še po polnem dovršene.
Iz Lime se poroča, da je v narodni skupščini peruanski prisegel I g 1 e s i a s kot provizorični predsednik. Zato je pa dal kabinet svojo ostavko.
Dopisi.
Iz kamniškega okraja, 2. marcija. (Izv. dopis.) Uverjeni smo, da bodo v Vašem cenjenem listu našle prostor in mesto vse opravičene želje in pritožbe naših občin in posameznikov. Vzlasti občine v svoji celoti nemajo vedno hitrih sredstev, doseči razjasnenja ali pomoči v zadevah, katere sicer ne segajo v njih uradni delokrog, a naopak vender zadevajo in težijo slehernega občana, in zato postanejo tem bolj „pekoča“ in važna vprašanja. In tu je javnost najboljše sredstvo! Hvalo Vam bodo vedeli povsod po širni naši domovini, ako boste tako posredovalno s priobčevanjem naših želja pomagali, — ali saj posredno pro-uzročili, da se nam časi pravno tolmačijo nove, nejasne naredbe.
Kakor je znano vsakemu, kdor se je brigal količkaj za razvitek našega deželnega in državnega postavodajstva o šolskih zadevah, plačevali so do leta 1875 starši, oziroma očetje ljudske šole obiskujočih otrok za njihov pouk primerno šolnino, ali je pa tudi plačevali niso, in potem se je po občinskih predstojništvih izterjevala. V letih 1873—1875, to je zadnja leta, ker je bilo plačevanje šolnine še vkazano, zaostale pa so ž njo v našem okraji skoro — vse šolske občine, največ pač, ker je okrajno glavarstvo pri izterjevanji od občin premalo strogo postopalo in so se posamična pred-stojništva zanašala na to, da se bodo ti dolgovi, kateri so tu in tam narastli visoko nad sto goldinarjev, konečno vender odpisali. To zadnje se se vč da ni zgodilo, ampak okrajno glavarstvo jelo je pred dvemi leti naenkrat (torej po preteku 6 do 7 let) nujno terjati te zaostale šolnine, in kakor naravno, našlo je povsod hudo opozicijo. Občinska predstojništva bila so že večinoma v drugih rokah, nego pred 6 do 7 leti, in naši ljudje niso vedeli niti umeli, kako so ti dolgovi nastali. Razno sumničenje bilo je na dnevnem redu, pa o plačanji teh vsakako postavnih pristojbin nikdo niti premišljeval ni, ker vsak je dejal: Čemu bom za druge plačeval.
Stvar je stala do letos in vsi smo se nadejali, da bode deželni odbor v porazumljenji z deželno vlado te dolgove odpisati dal, vzlasti ker skoro ni bilo mogoče več pravih dolžnikov zaslediti, to je onih starišev, ki so se šolnino za svoje otroke na dolgu ostali. Kakor smo
nimam jaz, dvanajstleten deček, odgojitelja, ampak odgojiteljico, prav kakor deklice.
— Ali jaz je ne slušam, pristavim ponosno, — kaj to meni!
Punin zmaje z glavo. — O dvorjanci, kako so se vam priljubili inostranci! Od ruskega ste odvrnili se, — tujemu ste priklonili se, k tujcem ste obrnili se....
— Kaj je to? Vi govorite v rimah? vprašam jaz.
— Kaj mislite! Jaz to morem vsele, kader hočem, ker mi je prirojeno.
Ali v tem trenotku zazvižga nekdo za nama krepko in rezko. Hipoma skoči moj drug s klopi. — Oprostite, gospodič! glejte,
kliče me tovariš, išče me Kaj mi neki
pov6 ? Oprostite, ne zamerite....
Punin plane v goščavo in izgine; jaz pa posedim še nekoliko na klopi. Občutil sem neko nedoločnost, ob enem pa tudi neko drugo, prijetno čuvstvo ... še nikdar se nisem srečal s takim človekom, še nikoli nisem z nobenim tako govoril. Nekoliko časa še po-sanjarim ... potem pa se spomnim mitološke naloge in odhitim domov. (Dalje prihodnjič.)
čuli, nameravala je to v istini deželna vlada, toda naš deželni odbor je drugače ukrenil.
Naenkrat je namreč, pred par meseci, došel po naročilu deželnega odbora ukaz do naših davkarij, naj pobirajo od krajnih občin, v katerih so šole, po odstotkih, kateri se pokažejo v primeri davka z dotičnim gori omenjenim dolgom normalnemu šolskemu zakladu, doneske, kolikor treba, da se pokrije oni dolg.
Mi bi temu nikakor ne nasprotovali, ako bi bila res cela občina odgovorna za ono šolnino, in ako bi — kar je poglavitna stvar — šolska občina identična bila s krajno občino ali s katastralno. To je pa le v nekaterih slučajih, večinoma pa morajo plačevati sedaj te odstotne doneske posestniki, katerih oni dolgovi na šolnini nikakor ne zadevajo.
Želeli bi mi prav gorko pojasnenja in hvaležni Vam bomo in Vašemu listu, ako nam pomorete do tega. Vaš dopisnik še ni imel nikdar nobenega otroka v šoli, toda letos je moral plačati tri goldinarje — take zaostale šolnine deželnemu normalnemu zakladu.
čujemo, da bodo nekatere občine reku-rirale proti omenjenemu ukazu, pa razjasnenje te zadeve bi nam bilo pred vsem prav — ljubo.
Iz logaškega okraja. (Izv. dopis.) (O pitji žganja.) Mnogo pisalo se je uže ter mnogo govorilo, kako bi se odpravilo pitje žganja; uvaževale so se uže tudi innogostran-sko strašne posledice te bolezni, in deželni zbor skuša tudi kaj storiti v tem oziru. Odveč bi bilo torej, na tem mestu kazati, da vsled pijančevanja zapravlja narod denar, da uboževa, da slednji krajcar da za to strupeno pijačo; tudi nečemo na tem mestu na drobno kazati ter razpravljati, da je najhujša posledica žganjepitja uničevanje organizma, naravnost rečeno: samomor! In če se uniči telo, ima to tudi silen upliv na njega duševno življenje. Tako, da si pivec z žganjem umori svoje telo, in posledica temu je tudi uničenje moralne moči. In ali se ne širi ravno dan danes posebno nemoralnost? Le ozrimo se malo v razne sloje družbe človeške! A kaj pomaga kričanje, da gori, da bode mnogo hiš pogorelo do tal, trdnih in lepih, ki bi dajale še mnogim popotnikom varno zavetje, če se pa mirno gleda, kako se ogenj širi ter prijemlje družili hiš, zraven pa se drže roke križem ter se morda toči solze. Kedo naj za-branjuje žganjepitje? Vsak državljan je to storiti dolžan, in kdor ljubi svojega bližnjega, storil bo tudi to, kajti žganje uničuje posamne ude države.
Najprvo naj oni možje, ki imajo kaj upliva v narodu, kakor: župani, duhovniki in učitelji, ne jenjajo bojevati se proti tej pijači ter ljudstvo poučevati. To bode nekoliko koristilo — drugo storiti mora država. In to koj, dokler je čas! Obdači naj se višje špirit, pazi naj se skrbno na krčmarje, postopa naj se ostreje proti pijancem. Ne vem, če je vlada v katerem kraji storila v to smer uže resne korake. Naš okraj je tako srečen, da je dobil moža, veščega g. c. kr. okrajnega glavarja, ki je, uvidevši to zlo, tudi ukrenil korake, da se odpravi. Nekdaj bile so cele noči odprte one zakotne žganjarije ter se je točil cele noči v kupicah pivcem strup. Sedanji c. kr. okrajni glavar zaukazal je strogo, da morajo biti ob določeni uri zaprte vse gostilne. S tem odpravljeni so ponočni nemiri, vpitje, in uže se prikazujejo pri nekaterih strastnih ponoče-valcih ugodni uplivi. Tako naj se postopa povsod! Naš g. c. kr. okrajni glavar pokazal je tako, da umč in hoče narodu dejansko pomagati, ga rešiti propada ter ga pripraviti na pravo pot!	H... .i
Razne vesti.
—	(Zoper novoletna darila) poslal je gosp. naucni minister Conrad-Eybesfeld vsem deželnem šolskim svetom okrožnico, v kojej pravi, da na nekaterih ljudskih šolah direktnim ali indirektnim načinom šolskim vodjem ali učitoljem deca ob novom lotu donažajo daril. Šolske oblasti se torej poživljajo, zabranjevati v zmislu in po narodbah
odloka z dne 17. junija 1873. 1. z vso odločnostjo to razvado, ki neopravičeno obtežuje stariše.
— (S o ci j ali s ta) in krojaškega pomočnika A. Srnca je v nedeljo policija v Budimpešti prijela in priprla. Preiskala je njegovo stanovanje in našla pisma in socijalistične novine, iz kojili je razvidno, da je bil v zvezi s zaprtim Pragerjem (urednikom lista „ Radikale") in socialističnimi delavskimi društvi v Luzernu in Curiliu v Švici.
— (Preneukreten.) Dolgo je uže zahajal v hišo gospe pl. H. mladi naš častnik, in lep mož je bil, da ga mu ni bilo jednacega. Zadnji pred-pust je mnogo plosal z gosp6 in po zadnjem balu ga je gnalo z nepopisno silo v hišo njegove plesalko — pogledi njeni mu niso hoteli iz glave! Čez pol ure se je govorica med obema tako zasukala. Ona: Zakaj mi pa niste že poprej povedali, da me ljubite? On: Nisem se upal, milostiva, preveč sem veroval v Vašo čednost in žalibog še le zdaj vidim, kako sem se motil! — Deset minut pozneje je korakal naš junak zopet po cesti. Na čednost gospe pl. H. bil bi še vedno prisegel kot minole dni....
— (Vreme.) Na severju je zračni tlak vedno večji in na jugu se pričenja velika ciklona; zato je pričakovati v naših krajih prihodnje dni n e-stanovitnoga, zelo mokrega vremena.
—- (Konjereja v Srbski.) Srbski konj ima v svojih žilah nekoliko arabske krvi, ki mu je ostala iz časoy turškega gospodarstva. Da je pa dan danes toliko zgubil prejšnje lepote in moči, temu je pač le zanemarjenje krivo. Kralj in vlada njegova delujeta sedaj z vsemi sredstvi, povzdigniti konjerejo. V Avstriji kupujejo plemenito živino in ž njo hočejo izboljšati domače pleme, posebno pa izroditi večje živali, kakor so sedanje. Pri Požare-vacu in Čupriji se nahajajo državne žrebčarije, ki imajo kacih 360 glav. Srbski konj je jako nizek, podoben angležkemu pony-ju, a pri tem zelo vztrajen in neobčutljiv zoper vremenske nezgode. Cena mu je 100 do 120 gold., ako je uže privajen, drugače pa ne velja čez 30 do 70 gold. Mnogo srbskih konj pokupijo ogerski kmetje zaradi male cene in lahke rabljivosti.
— (Nov Damoklejev meč.) Pri neki sodniji londonski so imeli 26. febr. porotne obravnave, ki bi se bile kmalu nesrečno končale za sodnike; meč, ki visi na steni v znamenje pravice, se je namreč odtrgal in padel na glavo spodaj sedečemu aldermanu. V veliko srečo ga ni hudo poškodoval, vender je napravil ta padec mnogo zmešnjave mod sodniki in poslušalci.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Gosp. minister pravosodja je imenoval c. kr. okr. sodnije pristava v II. Bistrici gosp. dr. Jakoba Kavčiča sodnijskim pristavom pri deželni sodniji v Ljubljani in avskultanta Josipa Stariča pristavom okr. sodnije v II. Bistrici.
— (Metelkova invalidna in posto-j i n sk o-j a ms ka ustanova), založeni povodom pohoda Nj. Veličanstev cesarja in cesarice v dan 11. marcija 1. 1857. v Postojini, razdelite se za 1. 1884. v znesku 75 gold. 60 kr. vsled ukaza gosp. dež. predsednika med invalide: Pran Kovač in Jakob Kranjc, oba iz Postojine, Anton Nach-tigall iz Bajhovca, Matija Bežen iz Jelševca, Josip Štamcar iz Čužnje vasi in Šimen Ilovar iz Radule.
— (Novi c. kr. obrtnijski nadzornik.) Ker so nemški in slovenski listi uže poročali o osebi novega obrtnijskega nadzornika in niso podajali po polnem istinitih vestij, hočemo čitateljem „Ljub. Lista" ustreči s zanesljivimi datami: Dr. Val. Pogačnik, obrtnijski nadzornik tudi za slovenske pokrajine, rodil se je 1. 1840 v Kukavinjah na Koroškem, kamor se je bil njegov ded 1. 1805 ali 1806 preselil iz kranjskega trga Krope. Pravo-slovne študije je dovršil na graškem vseučilišči 1. 1862 tor seje potem še eno leto kot izreden slušatelj temeljito pečal z narodnim gospodarstvom in upravoslovjem. Od 1. 1865 do 1869 služil je pri štajerskem namestništvu, 1869 pri okrajnih glavarstvih v Deutschlandsbergu in Celji ter jo bil 1. 1870 kot vladni komisar prestavljen v Beljak. H o h e n w a r t ga je oktobra 1. 1871 poklical v uredništvo „Wiener Zeitung11, kjer je uredoval gospodarstvom dol in sodoloval pri političnem dolu. Po padu Ilohemvartovega ministerstva prevzel jo
profesuro narodne ekonomije na vojaški akademiji v Dun. Novom Mestu in je to službo opravljal do 1. 1876. Ko se je takrat predrugačil učni načrt, bil je njegov predmet odpravljen, in dr. Pogačnik vstopil jo v mestno službo ter je kot „Amtsratli“ bil do letošnjega leta predstojnik mestne uprave v Dunajskem Novem Mestu. Pebruvarija meseca pozvalo ga je potem trgovinsko ministerstvo med novoimenovane obrtnijsko nadzornike.
D r. Pogačnik jo odlični strokovnjak v narodni ekonomiji in tudi kot pisatelj na jako dobrem glasu. Kar se pa tiče njegovega političnega mišljenja, se jo graška „Tagespost“ zelo motila, ko ga je sans phrase prištela pristašem nemškoliberalne stranke. Dasi rojen med koroškimi Nemci in nemški od-gojon, ni nikdar zakrival svojih simpatij do Slovencev; marljivo se uči slovenščine, in še v Dunajskem Novem Mestu ob času, ko se mu niti sanjalo ni, da bode kedaj posloval med Slovenci, prebiral je z urednikom našega lista, s kojim jo v prijateljski zvezi, Jurčičev roman „Cvet in sad“ ter se radoval nad izvirnim talentom slovenskega pripovedovalca. Prepričani smo tedaj, da si bode novi obrtnijski nadzornik hipoma pridobil zaupanje slovenskih obrtnikov in delavcev.
— (Občni zbor hranilnega in posojilnega društva) v Ljubljani vršil se je zadnjo nedeljo v steklenem salonu gostilnice „Bierlialle“ in je bil mnogobrojno obiskan. Vodja društvu, gospod Rogali, pozdravi v kratkem govoru došle ude ter razlaga denarstveni promet društva. Prometa je bilo 1883.1. 71 076 gl. 70 kr. Novih udov je pristopilo 36, iz društva so prostovoljno izstopili 3, po pravilih pa sta bila izključena dva uda, torej je število ostalih udov 120. Delnic se je oddalo preteklo leto 83. 6°/0 dividenda od delnic se izplačuje od 1. marcija 1884 naprej. V kontrolni odsek so bili izvoljeni gg. Jakob Burger, Alojzij Kajzel in J. Predi k a. Društveniki so bili z uspešnim društvenim poslovanjem zadovoljni.
— (Izpred porotnega sodišča.) Danes je bil zatožen Ivan Alijančič, 26 let star kmetsk fant z Suhega (tržiški sodnijski okraj), radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Stepli so se fantje v vasi Suhem in eden je udaril Antona Mežnarja s tako zvano „babico“, t. j. železom, navezanim na vrvici, po glavi, da se je zgrudil na tla. Ko je ležal na tleh, trdi A. Mežnar, da je skočil Ivan Alijančič na njega in teptal po levem spodnjem stegnu, da se je razpočila kost v stegnu in da A. Mežnar ne more leve noge več rabiti. Zatoženi Alijančič pa trdi, da je skakal po Možnarju Pran Zupan, po domače Padarjev, in mu ta poškodoval levo nogo. Na p- idlog zagovornika g. dr. Ahazhizha sklene sodišče, da se obravnava odloži ter so povabijo še tri nove priče, na katere se je zatoženec sklicaval, da bodo dokazali njegovo nekrivdo.
— („Vrtoc, časopis s podobami za slovensko mladino"), tako je naslov ličnemu časopisu, katerega ima naša nežna slovenska mladina v pouk in zabavo. — „Vrtec “ je stopil z letošnjim letom v trinajsto leto svojega obstoja in radi priznavamo tudi mi, da vrlo napreduje po obliki in vsebini. Danes imamo 3. list (za mesec marcij) pred seboj, iz katerega povdarjamo posebno naslednjo sestavko: Ilija Muromec. Ruska pripovedka; posl. Pr. Hubad; — Nadvojvodica Marija Karolina (s podobo); — Sv. Gregor, narodna legenda; — Votivna cerkev na Dunaji (s podobo); — Zvonček in vijolica (basen); — Vrl učenec (pripovedka);
— Goličavi Kras; — Črnomelj (zgodovinsko-mesto-pisni obrazec); — Hišna lastavica (s podobo);
— Drobtine, kratkočasnice, različne naloge i. t. d. — Mi želimo, da bi se „Vrtec katerega je slavni c. kr. deželni šolski svet kranjski z okrožnico dnč 31. oktobra 1883. 1., štev. 1383, priporočil vsem okrajnim učiteljskim in šolskim knjižnicam v naro-čevanje, razširil povsod, koder so nahaja naša slovenska šolska mladina. „Vrtec “ stoji za colo leto 2 gold. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. Naročnina so pošilja uredništvu „Vrtčevemu “: Mestni trg štev. 23 v Ljubljani.
— (P o ž a r n a k r o n i k a.) Prijazna vas S m o-kuče v radovljiškem okraji bila je 24. febr. po noči v voliki nevarnosti. Zločinska roka je zažgala kozolec Mat. Zupana, po domačo Novaka, in ker je kozoloc le kakih trideset korakov oddaljen od hiš, bilo se jo bati, da se ogenj ne razširi. K sreči so bili vaščani o pravom času opozorjeni, in s pomočjo dosloviških sosedov se jo požar urno zatrl.
— (Iz Kranja,) 3. marcija: Pretekli teden došel je v naše mesto iz Ljubljane p amflot, ki je izbudil občno nejevoljo. V poetični obliki obdeluje na nesramen način naše meščane, mej njimi najbolj spoštovane gospode, gospe in gospice. Pamflet kaže, da ga je sestavil vsekako v pismu izobražen človek, in zato moramo tako surovo postopanje, ki razširja hudobno izmišljene stvari, meče v blato najsvetejše čute in žali odlične osebe, tombolj obžalovati. To pač ni nikako junaško dejanje in oni „olikanec“, ki je oče vmazanemu detetu, naj zna, da mu je obče zaničevanje gotovo!
— (Kraška burja) si je zopet izbrala mlado žrtev. 1. marcija peljal je 181etni Martin Možč, posestnikov sin, doma iz Potoč pri Senožečah, s tramovi obložen voz v Trst na prodaj. Ves dan je snežilo, burja je tulila, in ker fanta le ni bilo domov, odpravita se njegov oče Miha M o ž e s fantom Miho Čelednom ob 8.uri zvečer njemu naproti. Eno uro kasneje najdeta ga kakih 15 minut pred vasjo, v snegu ležečega in vsega tvrdega. Huda burja in snežni zameti so ga bili tako utrudili, da ni več mogel naprej. Vola sta bila kakih 50 korakov od vozne poti v snežnem zametu obstala. Neseta ga takoj na očetov dom, ali zastonjo so se trudili domači in sosedi, ni bilo več mogoče probuditi ga iz smrtnega spanja.
— (Stariši, pazite na otroke!) Iz Mokronoga se nam piše: Kočar Janez Kos iz čužne vasi šel je z doma s svojo ženo Nežo in je 21etno hčerko Jovano v varstvo prepustil osemletnemu nezakonskemu sinu svoje žene, Tomaža Šolka. Otrokoma je bilo doma baje dolg čas in kmalu se odpravita v bližnji vinograd. Tomaž zakuri, in ker je bila deklica žejna, teče domu po vode. Ali predno se je mogel vrniti, prišla je nesrečna deklica ognju preblizo, krilo se vname, in ko ji Tomaž prihiti na pomoč, bila je uže tako opečena po gorenjem životu in po rokah, da je tri dni kasneje v hudih mukah umrla. Oče se je sam prijavil mokronoški okrajni sodniji.
—	(Kočevska mestna hranilnica), otvorjena v dan 11. maja 1882. 1., je vzprijela 1. 1883 novcev 136 000 gld. 19 kr. in njeni ro-servni zaklad znaša 2356 gold.; tako poroča bilanca za minulo leto.
Najnovejše vesti.
Poslanska zbornica je sprejela v tretjem branji zakon, po katerem upniki lahko ugovarjajo dolgovom, narejenim od bankerotnih dolžnikov v zadnjih 6 mesecih pred konkur-zom. Generalna debata o zakonu zarad pridobitve gališke in bukovinske nafte je končana. Posl. Menger je sicer predlagal, da se načrt zakona vrne odseku v popravek, a minister poljedelstva je ugovarjal, češ, da je načrt dober, ker je osnovan ne le po željah producentov, temuč tudi delavskih krogov. Kupčijski minister je predložil načrt zakona o zidanji lastnih poštnih in telegrafičnih poslopij v Gradcu, Olomucu in v Opavi.
Presv. cesarica je obiskala 4. marcija dunajsko občno bblnico in pregledala klinike prof. Alberta in Billrotha; prijazno je ogovorila in tolažila mnogo bolnih revežev; vprašala je po ranjenem delavcu Melonu (ki je morilca detektiva Blocha poprijel) in bivala je nekaj minut pri njegovi postelji. Med hoch-klici obilnega ljudstva je zapustila bolnico.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 5. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................79 75
»	»	»	»	srebru....................80 75
Zlata renta..........................................102-15
5% avstr, renta.......................................95'40
Ljubljanske srečke ..................................23-	—
Delnice narodne banke..............................844- —
Kreditne delnice.....................................319-10
London 10 lir sterling...............................121-45
Napoleondor............................................—' —
Srebro.................................................—* —
Cekini c. kr...........................................5'71
100 drž. mark.........................................59-20
20 frankovec...........................................9-60
Uradni glasnik
z dne 5. marcija.
Razpisane službe: Pri c. kr. finančnem vodstvu kranjskem služba zemljemerca I. razreda v X. služb, stopinji; prošnje v treh tednih c. kr. fin. vodstvu. — Na jednorazredni ljudski šoli v Grahovem služba učiteljska, ob jednem prvega učitelja, z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem; prošnje tekom 1 meseca c. kr. šolskemu svetu v Logatcu.
Licitacije: V petek, 7. t. m., na Poljanski cesti št. 22 ob 9. uri se prostovoljno prodajo: glasovir, omare za obleko, točajske omarice, stare skrinje se rezljanjem, pohištvena oprava i. t. d. — V torek 11. t. m. ob 9. uri dopol. vsi hrasti v baron Codellijevem gozdu na Dobravi.
Eks. javne dražbe: Posestvo Fran Mauerjevo iz Mačjega Dola, sodno cenjeno na 1022 gld., v dan 2. aprila, 2. maja in 3. junija 1.1., vselej ob 9. uri dopol. v Trebnjem. — Posestvo Josip Oblakovo iz Rateč, sodno cenjeno na 2222 gld., v dan 5. aprila, 6. maja in 6. junija 1.1., vselej od 11. do 12. ure dopol. v Ratečah. — Posestvo Terezije Keše iz Zupeče vasi, sodno cenjeno na 607 gld., v dan 22. in 23. aprila, 24. maja 1.1., vselej dopol. od 9. do 12. ure v Krškem.
—	Posestvo Jos. Povhetovo iz Planine, sodno cenjeno na 1370 gld., v dan 29. marcija, 30. aprila in 31. maja t. 1., vselej od 9. do 12. ure v Krškem. — Posestvo Mat. Vovkovo iz Radoviče v dan 21. marcija 1.1. ob 11. uri dopol. v Metliki.
Prodajalnica
v Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem	(14)
se oddaje v najem za letno plačo 150 gld., katera se nahaja ravno na čelu farne cerkve in ima poleg štacune jedno sobo za stanovanje, klet in shrambo za drugo blago.
Natančneje se izvč pri gospodarju Andreju Stritarju v Sv. Križu poleg Kostanjevice.
Pri
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Bern, 5. marcija. Schulze-ja, jednega prvih agitatorjev tukajšnjih anarhistov, so tudi zaprli.
London, 5. marcija. Graham nazuanja v depeši vojnemu ministru, da se napoti v Trinkitat, kjer se bodo danes zbrale skupne vojne sile. V arabskih vaseh na jugu od To-karja našel je dva ostavljena topova, mnogo streliva in 1000 pušk.
Bern, 4. marcija. Stanovanje zaprtega predsednika anarhističnega društva, Ken-nel-a, je policija preiskala; vspeh je sedaj ge tajna stvar.
Kahira, 4. marcija. Grahamu se je ukazalo , povrniti se v Trinkitat in tam čakati novih instrukcij.
Tujci.
Dnč 3. marcija.
Pri Maliči: Wedl, uradnik južne železnice, Lederer, trgovec, oba z Dunaja. — Niefergall, zasebnik iz Radovljice. — Niefergall, zasebnica iz Kamnika. — Močilnikar, duhovnik z Dolenjskega.
Pri Slonu: Pelikan, trg. potovalec iz Monakova. — Rozkovski, vitez, c. kr. polkovnik, in dr. Pogačnik, c. kr. obrt. nadzornik, iz Gradca. — Acham, c. kr. nadlejtnant iz Trsta. — Binter, trgovec iz Slovenje-gradca. — Prašnikar, graščak iz Kamnika. — Bru-lec, župnik iz Doline.
Pri Virantu: Kresser, komi iz Ribnice. — Rizzoli, komi iz Kočevja. — Magovič iz Metlike.
Umrli so:
Dnč 4. marcija: Fran Ciber, kajžarjev sin, 2l/2 leta, Havptmanca št. 5, vnetje krhlja.
V bolnici:
Dnč 1. marcija: Gregor Povše, delavec, 40 let, vodenica osrčja.
Dne 2. marcija: Janez Vodnik, delavec, 33 1., jetika. — Frančiška Maver, delavka, 25 1., jetika. — Lovrenc Zanoškar, kajžar, 72 1., vnetje pljuč.
Dnč 3. marcija: Matevž Stergar, delavec, 631., vnetje pljuč.
Ig.v. Kleinmayr k Fed. Bamberg
■v ZLjj-u/blja-ril
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
in tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Decker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih piesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 kr.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr.
Šmid Krištof, Sp isi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič. Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., ele-v _ gantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
trgovina s železnino in stavbinsko ključaničarstvo (ii) 6—i Ljubljana
Gledališke ulice št. 8
priporoča svojo dobro izbrano zalogo štedilnik ognjišč, pečij in namiznih ognjišč, vseh stav-binskih okovanj, raznovrstnih železnih šibik, jezičastega in čveterovatega železa, dalje priporoča tudi priznane kot najboljše in s bronasto svetinjo povodom ljubljanske izložbe odlikovane plj-u-g-e ter razno poljedelsko orodje.
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr&Bamberg
v Ljubljani.
A. Mayer-jeva
zaloga
mDivavstetlenical
v XjjvLToljan.i
priporoča izvrstno
j marčno pivo
iz pivovarne bratov Kosler (2) 3-3
v za.Toojčlcili po 25 In 50 stelclenlc.
1
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.