Petra Belina NACIONALNA IDENTITETA IN ODNOS DO INTERNETA 23-36 PETRA BELINA KRIŽNA 12 SI-IOOO LJUBLJANA IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 159.922.4(497.4)1004.738.5 ::POVZETEK V prispevku nas je zanimal odnos udeležencev medmrežne komunikacije do različnih značilnosti internetnega prostora. V ta namen smo skonstruirali vprašalnik, katerega vprašanja so se nanašala na uporabo, vedenja, igro identitet, stališča, odločitve in potrebe povezane z internetnim prostorom. V vzorec je bilo zajetih 443 uporabnikov, ki glede na različne demografske spremenljivke sestavljajo heterogeno skupino. Anketiranje je potekalo posredno s pomočjo v ta namen vzpostavljenega internetnega naslova, na katerem se je nahajal vprašalnik. S tem smo vzpostavili merilo, saj so na vprašalnik odgovarjali le tisti posamezniki, ki bolj ali manj kontinuirano uporabljajo internet. V pričujočem članku bomo navedli razlike, ki so se pokazale med skupinama Slovencev in Neslovencev. Ugotovitve kažejo, da Neslovenci v primerjavi s Slovenci večji meri uporabljajo internet za spremljanje informacij ter zaznavajo večjo povezanost z Evropejci in ljudmi z vsega sveta, odkar intenzivno uporabljajo internet. Poleg tega razultati kažejo, da so "igre identitet" v enaki meri prisotne pri obeh skupinah. Naj omenim, da govorimo o deklariranih Neslovencih, ki živijo v Sloveniji, zato pomembnih razlik med Slovenci in Neslovenci, v izbranih posamičnih aspektih odnosa do cyberprostora oziroma izražanja identitetnih značilnosti v zvezi z njim nismo pričakovali. Ključne besede: uporaba interneta, nacionalna pripadnost, socialna udeležba, virtualna identiteta ABSTRACT NATIONAL IDENTITY AND ATTITUDE TO INTERNET In this article we were interested in relationship of active internet users towards different aspects of cyberspace. For this purpose we constructed an questionnaire. Questionns refered to internet use, net behaviour, online identity, decisions, stands and needs connected with cyberspace. Sample included443 internet users. Because we want to get informations only from participants who more or less frequently practice online activities, we published questionnaire online. The article presents only a part of research, which shows differences between group of slovene and non-slovene users. Findings indicates that non-sloveneparticipants in comparision to slovenian ones, more frequently use internet to keep in touch with recent news and other informations. Results shows that non-slovenepartici- pants feel much more connected to europeans and to the people from all over the world, since they freqently use internet. Fluid identities are presented in similar quantity in both groups. Because non-slovenian participants actually lives and works in Slovenia, we did not exspect a significant differences betwen both groups, regarding their relationship to cyberspace. Key words: internet use, national identity, social participation, online identity, fluid identity ::NAMENI UPORABE IN OBLIKE INTERNETNIH KOMUNIKACIJ Internet omogoča raznovrstna komunikacijska orodja in posledično različne komunikacijske prakse v najrazličnejših družbenih kontekstih (Škerlep, 1998). Za internetno komunikacijo so značilne nove oblike izražanja. Za poudarjanje teksta in izogibanje napačnim interpretacijam uporabniki uporabljajo emotikone, akronime, velike tiskane črke, zvezdice...ipd. Tisti, ki internet uporabljajo dalj časa, bolje obvladajo parajezik, saj je potreben čas, da ga posameznik osvoji (Joinson,2003). Internetna komunikacija je torej verbalna ali neverbalna, pri čemer neverbalni del z omejenim repertoarjem zahteva več ustvarjalnosti, da sporočilo doseže svoj namen. Gfk je z raziskavo Gfk Tel.com monitor ugotovljal namene uporabe interneta v Sloveniji. Največ uporabnikov (86%) internet uporablja za dopisovanje po elektronski pošti, sledi iskanje informacij za študij, delo (85%) in iskanje informacij za zabavo in prosti čas (74%). Veliko uporabnikov uporablja internet tudi za prenašanje avdio/video datotek (42%). V njej so navedene različne internetne aktivnosti. Med razlogi za uporabo interneta pa je tudi komunikacija. Za komunikacijo preko forumov, spletnih klepetalnic, in programov za neposredne pogovore uporablja internet kar 31% uporabnikov. Komuniciranje, če upoštevamo tudi pošiljanje elektronske pošte, tako predstavlja pomemben segment interneta. Oblike internetnih komunikacij so različne. Nekatere so asinhrone (elektronska pošta, forumi, blogi), druge pa so sinhrone oziroma potekajo v realnem času (klepetalnice). Nekatere oblike so namenjene predvsem spoznavanju novih ljudi (klepetalnice), druge iskanju informacij (forumi) ali pa vzdrževanju predhodno ustvarjenih vezi (elektronska pošta). Elektronska pošta na primer omogoča asinhrono komunikacijo predvsem za komunikacijo z ljudmi, ki jih posameznik pozna iz svojega realnega življenja. Tudi blogi, forumi, konference so oblike internetnih komunikacij, kjer je uporaba interneta predvsem v funkciji širjenja in ohranjanja socialnih stikov. Razmerje med posameznimi komunikacijskimi orodji in praksami je torej izrazito kompleksno. Pri poenostavljenem razumevanju računalniško posredovanih komunikacij pogosto zanemarimo različne vloge udeležencev, kot tudi kontekste uporabe posameznih orodij. Poleg tega pozabljamo, da že sama interakcija, ki se med ljudmi vzpostavi preko računalniških omrežij predstavlja svojstven kontekst (Oblak, 2000). ::SOCIALNA UDELEŽBA O vplivu interneta na posameznika se poraja mnogo odprtih vprašanj. Rheingold (1994) je poudaril, da internet v prvi vrsti ni namenjen iskanju in pridobivanju informacij temveč tudi medsebojnemu povezovanju ljudi, njihovih imaginacij in emocij, pri čemer sama tehnologija sploh ni relavantna. V ospredje se postavi vprašanje o vplivu interneta na posameznikove odnose v offline življenju. Raziskava, ki jo je opravil Pew Internet & American Life Project, januarja 2006, je pokazala, da internet in e-pošta širita in utrjujeta socialne vezi med Američani. Čeprav internet po prepričanju nekaterih osamlja ljudi, raziskava pokaže, da ljudem dejansko omogoča, da ohranjajo stike v socialnem omrežju s tistimi, ki živijo daleč. Ugotovitve omenjene raziskave kažejo, da bolj kot je človekovo socialno omrežje razvejano in raznoliko, bolj pomembna je e-pošta. Socialna omrežja ki uporabljajo internet, lahko hitro posredujejo nasvete in potrebne informacije. Uporabniki sodobnih tehnologij so manj navezani na lokalne socialne skupine in bolj na geografsko široke socialne skupine. S tem se nekdaj čvrste skupnosti, vezane predvsem na sosedske odnose transformirajo v bolj razpršene skupnosti, ki niso geografsko locirane. Z mnogoterini možno-stimi za socialne stike internet omogoča "individualno mreženje" (networked individualism). Raziskava je ugotavljala spremembe socialne udeležbe ločeno za posameznikovo družino, prijatelje in njegove znance. Medtem, ko v prvi skupini z uporabo interneta ne prihaja do bistvenih sprememb, razen v primerih ko sorodniki ali prijatelji živijo daleč stran, se v drugi skupini pokažejo izrazite pozitivne spremembe, predvsem pri tistih posameznikih, s številčnejšo socialno mrežo. Tudi raziskava Digital Project Future (www.digitalcenter.org) kaže, da so se na področju družbene komunikacije in osebnih stikov preko interneta zgodile velike spremembe. Malo manj kot polovica uporabnikov, ki so člani raznih spletnih skupnosti, le te obravnavajo enako kot skupnosti iz svojega realnega življenja. Raziskave kažejo, da posamezniki najpogosteje najdejo somišljenike o različnih stvareh ravno na internetu. Kraut, Patterson, Lundmar, Kiesler, Mikopadhyay in Scherils (1998) so prvi izvedli študijo o vplivu interneta na socialno udeležbo in zadovoljstvom z življenjem. Z longitudinalno študijo so skušali ugotoviti njegov vpliv na socialno udeležbo posameznika. Socialni odnosi preko interneta, naj bi po omenjeni študiji bili manj kvalitetni in naj bi zamenjali odnose v resničnem življenju. S tem so potrdili hipotezo, da uporaba interneta negativno vpliva na socialno udeležbo posameznika. Omenjena študija je bila deležna številnih kritik, predvsem zaradi izvedbe raziskave. Hamburger in Ben-Artzi (2003) sta ugotovila, da uporaba interneta ne pripelje do osamljenosti, temveč, da osamljeni posamezniki posledično pričnejo uporabljati internet. Tudi Morahan-Martin in Schumacher (2003) sta ugotovila, da internet privlači bolj osamljene posameznike. Sama internetna interakcija jim namreč omogoča, da le opazujejo druge in obenem ostajajo nevidni. Poleg tega se zaradi anonimnosti zmanjša socialna anksioznost. Avtorja Amiel in Sargent (2004) sta opravila raziskavo v kateri so udeleženci (študenti) pojasnjevali svoje motive za uporabo interneta in pogostost uporabe. Za merjenje osebnosti je bil uporabljen Eysenckov vprašalnik. Ugotovila sta, da so motivi za uporabo interneta pri posameznikih z visokim dosežkom na dimenziji nevroticizem, predvsem v potrebi po pripadanosti. Uporaba interneta za zadovoljevanje potreb po informiranosti se pri teh posameznikih pojavi na drugem mestu. Poleg tega so ugotovili, da le ti ne uporabljajo interneta za pogovore. Nevrotiki se torej izogibajo vsem vrstam komunikacije, tudi komunikaciji na internetu, četudi v resnici preživijo na spletu več časa. To lahko pojasnjujemo z negativno on-line dezinhibicijo. V takih primerih se nevrotiki ne čutijo kompetentne za komuniciranje. Omenjena raziskava je pokazala, da bolj ekstravertirani posamezniki ne doživljajo interneta, kot prostor za druženje. Zanje internet predstavlja predvsem prostor za doseganje različnih specifičnih ciljev. Pomembnejše kot iskanje podpore ali pomoči, za bolj ekstravertirane, internet predstavlja prostor za informiranje in izražanje mnenja. Posamezniki z visokim dosežkom na tretji Eysenckovi dimenziji osebnosti, psihoticizmu so kot motiv uporabe interneta navedli bolj prepovedane aktivnosti. Le ti pogosto uporabljajo internet za obiskovanje pornografskih strani. Zaključimo s tem, da so uporabniki interneta različne osebnosti, z različnimi motivi in potrebami. Posledice so tako za nekatere neizogibne. Predvsem pa se moramo zavedati da vsak posameznik, glede na čas, ki ga ima na voljo, sam izbira načine uporabe interneta in njegove aktivnosti. ::IGRA IDENTITET Pojem virtualna identiteta ali identiteta on-line se nanaša na identiteto, ki jo ima posameznik v internetnem prostoru. Do neke mere lahko pred- postavljamo, da sta virtualna in realna identiteta med seboj povezani. Med razkrivajoče elemente lahko uvrstimo raven pismenosti, besedni zaklad in stil pisanja (Praprotnik, 2005). Anonimnost posamezniku daje možnost prikrivanja identitete, menjavanja identitete ali vzpostavljanja več identitet hkrati. Zaradi tega veliko avtorjev v povezavi z cyberprostorom in identiteto omenja pojem fluidne in večplastne identitete (Kendall, 1999). Kendallova (1999) primerja fluidno identiteto v cyberprostoru z menjavanjem vlog v vsakdanjem življenju. Naj omenimo še avatar, katerega ni mogoče enačiti s pojmom virtualna identiteta, ker ne gre za fluidnost temveč predstavlja eno stabilno obliko identitete. Internetni prostor omogoča posamezniku, da o sebi razmišlja na drugačne načine. Suler (2002) navaja pet notranjih faktorjev, s katerimi lažje razumemo tovrstno igro identitet. Glede na spodaj navedene faktorje se posamezniki v igri identitet medseboj razlikujejo. Prvi faktor diferenciacija/integracija se nanaša na to, da cyberprostor omogoča posamezniku učinkovito manevriranje med različnimi aspekti jaza. Posamezniku se lahko osredotoči le na specifičen apekt jaza, poleg tega lahko posameznik izrazi tiste vidike sebe, ki jih v komunikaciji "iz oči v oči" ne more. Pomemben je tudi faktor pozitivne/negativne valence. Delovanje v internetnem okolju lahko pripomore k predelovanju negativnih aspektov ali razvijanju in izražanju pozitivnih vidikov jaza. Faktor fantazija/realnost govori do katere mere, je posameznikova virtualna identiteta resnična, imaginarna ali prikrita. Faktor zavedanje/kontrola pa o zavestnih in podzavestnih tendencah, ki tudi v cyberprostoru usmerjajo naše vedenje. Zadnji pomemben faktor, ki ga navaja Suler se nanaša na izbiro medija za samopredstavljanje. V internetnem prostoru imamo podobno kot v vsakdanjem življenju kombinacije specifičnih možnosti skozi katere lahko izrazimo, krepimo ali razvijamo specifične dele naše identitete. ::NAMEN IN HIPOTEZE Internet ima pomembne socialno-psihološke posledice na slehernega posameznika ne glede na stopnjo vključenosti. Z vprašalnikom smo pri različnih skupinah uporabnikov ugotavljali konkretne razlike v uporabi, vedenjih, igri identitet, stališčih, odločitvah in potrebah povezanih z internetnim prostorom. V pričujočem prispevku smo se posvetili predvsem razlikam med udeleženci glede na njihovo nacionalno pripadnost. Pričakovali smo, da se obe skupini udeležencev (Slovenci / Neslovenci) v izbranih posamičnih aspektih odnosa do cyberprostora med seboj statistično pomembno ne razlikujejo. (Gre za naslednje odvisne spremenljivke: namen uporabe (V14-V21), količina "igre identitet" (V33), spreminjanje različnih kategorij informacij (V53-V61), zaznava povezanosti z različnimi skupinami (V63-V71);) ::METODA V vzorcu raziskave je bilo zajetih 443 uporabnikov in uporabnic interneta starih od 20 do 40 let (Mdn 25 let). Od tega je bilo 418 deklariranih Slovencev in 25 deklariranih Neslovencev. Glede na spol, status, izobrazbo, stan in kraj bivanja sestavljajo udeleženci raziskave heterogeno skupino. V raziskavi je bil uporabljen v ta namen skonstruiran vprašalnik "Kiber-netski prostor in identiteta". Anketiranje je potekalo posredno s pomočjo v ta namen vzpostavljenega internetnega naslova, na katerem se je nahajal vprašalnik. ::REZULTATI Tabela 1: Frekvenčne distribucije in deskriptivna statistika o namenu uporabe. namen uporabe I 2 3 4 5 N M SD VI4 iskanje informacij 0 22 93 270 58 443 3,82 0,7I3 VI5 spremljanje informacij 2I 79 I05 204 24 443 3,34 I,0II VI6 elektronska pošta I 4 26 308 I04 443 4,I5 0,572 Vl7 uporaba klepetalnic, forumov, blogov 94 I3I 94 95 29 443 2,63 I,2I8 VI8 igranje iger in kvizov 274 II8 33 I3 5 443 I,55 0,842 VI9 obiskovanje erotičnih strani 3I0 I03 20 9 I 443 I,39 0,692 V20 telefoniranje 286 88 40 27 2 443 I,58 0,92 V2I izmenjava, kopiranje filmov, glasbe... 75 I37 96 77 57 443 2,78 I,279 *i=nikoli, 2=nekajkrat na mesec, 3=nekajkrat na teden, 4=malo vsak dan, 5=več ur dnevno Iz tabele i je razidno, da udeleženci raziskave najpogosteje uporabljajo internet za elektronsko pošto, sledi iskanje in spremljanje informacij. Udeleženci v povprečju najmanj uporabljajo internet za obiskovanje erotičnih strani, igranje iger in telefoniranje. Udeleženci ostala orodja za komuniciranje, poleg elektronske pošte (klepetalnice, forume ali bloge) v povprečju obiskujejo nekajkrat na teden. Prav tako velja za izmenjavo, kopiranje filmov in glasbe. Tabela 2: Frekvenčna distribucija, na vprašanje kaj se zaradi uporabe interneta dogaja z vašimi socialnimi stiki (V62). V62 socialni odnosi N odstotek Vzdržujem predhodno ustvarjane odnose 223 50,3 Ustvarjam nove odnose 18 4,i Oboje 202 45,6 Skupaj 443 i00 Polovica udeležencev z internetom vzdržuje, ohranja predhodno ustvarjene odnose. Zelo nizek odstotek udeležencev z internetom pretežno oblikuje samo nove odnose (4%). Slaba polovica pa z internetom ohranja, vzdržuje stare odnose in oblikuje nove. Tabela 3: Frekvenčna distribucija in deskriptivna statistika ocen povezanosti z različnimi skupinami, odkar intenzivneje uporabljajo internet. frekvence izbrane skupine i 2 3 4 5 N M SD V63 s prijatelji i0 26 26i i09 37 443 3,3i 0,797 V64 z družinskimi člani i3 28 365 29 8 443 2,98 0,564 V65 s sodelavci 7 5 294 i07 30 443 3,33 0,69 V66 s strokovnimi skupinami 6 9 i76 i8i 7i 443 3,68 0,8i3 V67 z interesnimi skupinami 9 i3 209 i59 53 443 3,53 0,8i9 V68 s spletnimi skupnostmi 20 23 278 86 36 443 3,2i 0,84i V69 s sodržavljani i3 22 307 83 i8 443 3,i6 0,702 V70 z Evropejci 9 i7 226 i42 49 443 3,46 0,8i9 V71 z ljudmi iz celega sveta i0 ii i95 i55 72 443 3,6 0,867 *i=izrazito manj povezan(a), 2=manj povezan(a), 3=ni sprememb, 4=bolj povezan(a), 5=izrazito bolj povezan(a) Zgornja tabela kaže, da udeleženci v povprečju menijo, da ni sprememb v povezanosti z družinskimi člani odkar intenzivneje uporabljajo internet. S sodržavljani oziroma drugimi Slovenci ter s spletnimi skupnostmi (igričarji, blogerji, ipd.) se čutijo minimalno bolj povezani kot prej. Tudi pri povezanosti s prijatelji in sodelavci so le rahle spremembe v smeri večje povezanosti. Nekoliko večjo povezanost kot pred uporabljanjem interneta doživljajo udeleženci z Evropejci in z ljudmi z vsega sveta. Največjo spremembo udeleženci občutijo v povezanosti s strokovnimi (znanstveno, študijsko, poklicno, ipd.) in pa interesnimi skupinami (na primer glasba, umetnost, šport, ekologija, kuhanje, humanitarne akcije, ipd.). Tabela 4: Mann-Whitneyev test razlik med Slovenci in Neslovenci v namenu uporabe interneta. Variabla stan N Srednji rang M-W U test P V14 Slovenec 418 220,64 4657,5 0,296 Neslovenec 25 244,7 V15 Slovenec 418 219,28 4090 0,052 Neslovenec 25 267,4 V16 Slovenec 418 222,42 5047,5 0,723 Neslovenec 25 214,9 V17 Slovenec 418 222,3 5099,5 0,836 Neslovenec 25 216,98 V18 Slovenec 418 222,71 4930 0,582 Neslovenec 25 210,2 V19 Slovenec 418 220,05 4410 0,103 Neslovenec 25 254,6 V20 Slovenec 418 219,88 4339 0,094 Neslovenec 25 257,44 V21 Slovenec 418 220,23 4681 0,379 Neslovenec 25 242,76 Opombe: Vi4= za iskanje informacij, Vi5= za spremljanje informacij, Vi6= za e-pošto, Vi7= za uporabo klepetalnic, forumov in blogov, Vi8= za igrice, Vi9=za erotiko, V20=za telefoniranje, V2i=za prenašanje in kopiranje materiala; Deklarirani Neslovenci v primerjavi s Slovenci v večji meri uporabljajo internet za spremljanje informacij. V ostalih internetnih aktivnostih ni razlik med skupinama. Tabela 5: Mann-Whitneyev test razlik med Slovenci in Neslovenci v pogostosti "igre identitet" v kiberprostoru Variabla nacionalna pripadnost N Srednji rang M-W U test P V33 Slovenec 418 221,69 5097,5 0,821 Neslovenec 25 227,1 Opombe: V33=količina igre identitet; Slovenci/Neslovenci se v količini "igre identitet" v kiberprostoru med seboj ne razlikujejo (V33). Tabela 6: Mann-Whitneyev test razlik med Slovenci in Neslovenci v pogostosti spreminjanja različnih identitetnih elementov Variabla nacionalna pripadnost N Srednji rang M-W U test P V53 Slovenec 418 223,22 47i6,5 0,217 Neslovenec 25 201,66 V54 Slovenec 418 223,01 4804 0,436 Neslovenec 25 205,16 V55 Slovenec 418 221,97 5212,5 0,983 Neslovenec 25 222,5 V56 Slovenec 418 222,58 4984,5 0,692 Neslovenec 25 212,38 V57 Slovenec 418 222,82 4882 0,532 Neslovenec 25 208,28 ^58 Slovenec 418 222,56 4990 0,659 Neslovenec 25 212,6 V59 Slovenec 418 221,84 5158,5 0,885 Neslovenec 25 224,66 V60 Slovenec 418 221,91 5187 0,929 Neslovenec 25 223,52 V61 Slovenec 418 220,33 4525,5 0,099 Neslovenec 25 249,98 Opombe: V53-Spol, V54=Starost, V55=Svoje izkušnje, V56=Priimek in ime, V57=Fizični opis, V58=Poklic, V59=Politično prepričanje, V6o=Vera, religija, V6i=Nacionalna pripadnost; Udeleženci/ke se glede na nacionalno pripadnost, v količini spreminjanja različnih informacij o sebi med seboj ne razlikujejo (V53-V61). Tabela 7: Mann-Whitneyev test razlik med Slovenci in Neslovenci v povezano- sti z navedenimi skupinami odkar intenzivneje uporabljajo internet. Variabla nacionalna pripadnost N Srednji rang M-W U test p V63 Slovenec 418 220,66 4664,5 0,307 Neslovenec 2-5 244,42 V64 Slovenec 418 222,3 5098 0,758 Neslovenec 25 216,92 V65 Slovenec 418 223,26 4697,5 0,308 Neslovenec 25 200,9 V66 Slovenec 4i8 223,72 4504 0,2i2 Neslovenec 25 i93,i6 V67 Slovenec 4i8 221,5 50i7 0,7i6 Neslovenec 25 230,32 V68 Slovenec 4i8 220,9 4765 0,39i Neslovenec 25 240,4 V69 Slovenec 4i8 22i,i9 4887 0,504 Neslovenec 25 235,52 V70 Slovenec 4i8 2i8,08 3586,5 0,004 Neslovenec 25 287,54 V71 Slovenec 4i8 217,76 3453,5 0,002 Neslovenec 25 292,86 Opombe: Vč>3=s prijatelji, V64= z družinskimi člani, Vč>5= s sodelavci, V66= s strokovnimi skupinami, V67= z interesnimi skupinami,V68= s spletnimi skupnostmi, V&9= s sodržavljani, V70= z Evropejci, V7i= z ljudmi iz celega sveta; Slovenci in Neslovenci v raziskavi se odkar intenzivneje uporabljajo internet čutijo v enaki meri, povezani z družinskimi člani, s prijatelji, s sodelavci, s strokovnimi, interesnimi in spletnimi skupnostmi in z drugimi Slovenci. Razlike med obema skupinama so v oceni povezanosti z Evropejci (V70) in z ljudmi z vsega sveta (V71). V obeh primerih se Neslovenci čutijo bolj povezani z navedenima skupinama. ::INTERPRETACIJA Udeleženci raziskave internet najpogosteje uporabljajo za elektronsko pošto. Elektronska pošta je najstarejša oblika internetnih komunikacij. Ce upoštevamo tudi uporabo ostalih orodij za komuniciranje (blogi, forumi, klepetalnice) lahko iz rezultatov razberemo, da najpomembnejši segment interneta poleg informiranja, predstavlja komunikacija. Za ostale namene udeleženci internet manj pogosto uporabljajo. Razlike glede na nacionalno pripadnost so se po- kazale v kategoriji spremljanje informacij. Udeleženci Neslovenci pogosteje v primerjavi s Slovenci uporabljajo internet za spremljanje informacij. Sem sodijo časopisi, revije, portali in televizijske oddaje, vse preko katerega posameznik dobi aktualne informacije o dogajanju. Ena izmed značilnosti interneta je konvergenca medijev. Internet je medij, ki posamezniku omogoča dostop do internetnih različic vseh klasičnih medijev. Tudi v naši raziskavi smo ugotavljali, kakšen vpliv ima internet na posameznikove offline odnose. Ugotovili smo, da polovica udeležencev z internetom vzdržuje, ohranja predhodno ustvarjene odnose. Zelo nizek odstotek udeležencev, z internetom pretežno oblikuje samo nove odnose (4%). Slaba polovica pa z internetom ohranja stare in oblikuje nove odnose. Rezultati kažejo, da udeleženci v povprečju menijo, da ni sprememb v povezanosti z družinskimi člani, odkar intenzivneje uporabljajo internet. Tudi ugotovitve raziskave, ki jo je opravil Pew Internet & American Life Project, januarja 2006, so pokazale, da uporaba interneta ne vpliva na ohranjanje stikov z družino in prijatelji. S sodržavljani oziroma drugimi Slovenci ter s spletnimi skupnostmi (igričarji, blogerji, ipd.) se udeleženci čutijo minimalno bolj povezani kot prej. Tudi pri povezanosti s prijatelji in sodelavci so le rahle spremembe v smeri večje povezanosti. Nekoliko večjo povezanost, kot pred uporabljanjem interneta čutijo udeleženci z Evropejci in z ljudmi z vsega sveta. To lahko pripišemo učinkom globalizacije. Največjo spremembo udeleženci občutijo v povezanosti z strokovnimi (znanstveno, študijsko, poklicno, ipd.) in pa interesnimi skupinami (na primer glasba, umetnost, šport, ekologija, kuhanje, humanitarne akcije, ipd.). V internetnem okolju lahko posameznik hkrati komunicira z večimi skupinami ali posamezniki. Pri izbiranju skupine, lahko posameznik z raznimi orodji, pregleda mnogo internetnih strani in se nato osredotoči na neko specifično skupino ali posameznika. Mnogoterost možnosti, ki jo ponuja internetno okolje za razvoj odnosov je v primerjavi z realnim življenjem neskončna. V vsakdanjem življenju potrebujemo za vse odnose relativno veliko časa, tudi za tiste ki trajajo kratek čas. Tudi posamezniki z zelo specifičnimi zanimanji in hobiji lahko tu najdejo sorodne duše. Pri testiranju razlik med skupinama Slovenci in Neslovenci smo na področju socialne udeležbe ugotovili naslednje. Naj omenim, da govorimo o deklariranih Neslovencih, ki živijo v Sloveniji zato pomembnih razlik med Slovenci in Neslovenci nismo pričakovali. Slovenci in Neslovenci v raziskavi, se odkar intenzivneje uporabljajo internet čutijo v enaki meri, povezani z družinskimi člani, z prijatelji, s sodelavci, s strokovnimi, interesnimi in spletnimi skupnostmi in z drugimi Slovenci. Razlike med obema skupinama so v oceni povezanosti z Evropejci in z ljudmi z vsega sveta. V obeh primerih Neslovenci z navedenima skupi- nama zaznavajo večjo povezanost.Tudi na področju "igre identitet" rezultati ne kažejo razlik med Slovenci in Neslovenci. Obe skupini se v pogostosti igre identitet in v količini spreminjanja različnih informacij o sebi med seboj ne razlikujejo. ::LITERATURA Boase, J., Horrigan, J. B., Wellman, B. in Rainie, L. (2006). Pew Internet & American Life Project, University of Toronto (www.pewinternet.org) Kraut,R., Patterson, M.,Lundmark, V.,Kiesler, S., Mukopadhyay in Scherlis W. (1998). Internet paradox. A social technology that reduces social involvement and psychological well-being. American psychologist 53 9, 1017-1030. Amile, T. In Sargent, S. L. (2004). Individual differences in internet usage motives. Computer in Human Behaviour, Vol 20(6), 711-726. Moharan-Martin, J. In Schumacher, P. (2000). Incedence and correlates of pathological Internet use among college students. Computers in Human Behaviour, Vol 16, 13-29. Hamburger, Y. A. In Ben-Artzi, E. (2003). Loneliness and internet use. Computers in Human Behaviour, 19, 71-80. Praprotnik, T. (2005). Kdo smo online? Nekateri kontekstualni dejavniki računalniško posredovane komunikacije. Monitor ISH, Vol VII(i), 113-138. Suler, J. (2002). Identity Managament in Cyberspace. Journal of Applied Psychoanalitic Studies, Vol 4, 455-460. Kendall, L. (1999). Recontextualizing Cybersapace: Methodological Considerations for On-line Research. Critical Issues and Methods for Examining the Net. London: SAGE Publications. Joinson, Adam N. (2003). Understanding the Psychology of Internet Behaviour: Virtual Worlds, Real lives. New York: Palgrave Macmillian. Oblak, T. (2000). Mitske podobe o življenju na mreži: od poljubnih identitet do izgubljenih skupnosti v kibernetskem prostoru. Teorija in praksa, 37, 1052-1068. Škerlep, A. (1998). "Model računalniško posredovane komunikacije: tehnološka matrica in praktična raba v družbenem kontekstu". Internet v Sloveniji. Ljubljana: FDV. Rheingold, H (1993). The Virtual Community: Finding Connection in a Computerised World. London: Sccker and Warburg. Digital Project Future (www.digitalcenter.org)