KOLEDAR (Vestnik:) - XLVJI. ■ šolske Družbe su. Cirilu In Metoda v Ljubljani za navadno leto 1933. —>»<--- Izdalo in založilo vodstvo. Cena 15 Din V Ljubljani. Tislc ,,Narodne tiskarne". (Odgovoren Fr. Jezeršek.) Rodoslov našega kraljevskega doma. Sve za krst častni i svobodu zlatnu! Geslo dinastije. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I.f rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princezo rumunsko, rojeno dne 9. I. 1899. Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. IX. 1923. Kraljeviča: Tomislav, rojen 19.1. 1928 in Andrej, rojen 28. VI. 1929. Kraljeva roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Ujedinitelj, f 16. VIII. 1921 in kneginja Zorka, f 4. III. 1890. Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo princezaJelena, rojena na Reki dne 4. XI. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 5. IX. 1911. Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Karagjorgjevič, brat Nj. V. kralja Petra, roj. dne 16. IV. 1859. Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princezo Olgo, rojeno dne 29. V. 1903. Njun sin: knez Aleksander, rojen dne 13. VIII. 1924. Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu. Kraljevina Jugoslavija a) grb: b) državne barve: Modra bela rdeča. Ol OoUiA\}> Leto 1933. (je navadno leto in ima 365 dni (med njimi 67 nedelj in praznikov po starem štetju); začne se z nedeljo in konča z nedeljo. Začetek leta 1933. "Občno in drž. leto se začne na novega leta dan, 1. prosinca, ■katoliško cerkveno leto 1. adventno nedeljo 3. decembra 1931, ^pravoslavno cerkveno leto 14. prosinca 1933. Godovinsko število. Zlato število .... 15 [ Rimsko število ... 1 Epakta ali lunino kazalo 111 : Nedeljska črka ... A Solnčni krog .... 10 Letni vladar; Sonce Odpravljeni cerkveni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmarin (8. IX.), •6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. ;1. Ciril In Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. ■3. Petrov dan: dne 6. kimavca (rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika kraljeviča Petra). 4. UJedlnlenJe Jugoslavije: dne 1. grudna. 41. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan Nj. V. kralja Aleksandra I.). Znamenja luninih premen. Mlaj © Prvi krajec j) Ščip @ Zadnji krajec C Mraki leta 1933. Leta 1933. bo sonce dvakrat mrknllo (obročasta mraka). Prvi sončni mrak bo dne 24. februarja od 10'56 do 16-37. Drugi sončni mrak bo 21. avgusta od 3‘52 do 945. Pri nas bo viden. Luna letos ne bo mrknila. Vremenska napoved ob lunini meni je povzeta po J. W. Her-sschlovem vremenskem ključu. PROSINEC » JANUAR <£;• l- Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena Po 8 dneh je bilo otroku dano ime Jezus. 1 Ned. Novo leto Obr. G. 19 Bonafacij Dragovit a Pon. Ime Jezus. Makarij 20 Danilo Zlatan 3 Tor. Genovefa O 21 Julijana Slavimir 4 Sred. Tit. škof 22 Anastazij Dobromir 6 Čet. Telesfor 23 10 muč. Grozdana 6 Pet. Sv. Trije kralji. 24 Evgenija Darin 7 Sob. Zdravko, Val. 25 Božič Svetoslav Dvanajstletn i Jezus v templju. Luk. 2. 8 Ned. 1. po razgl. 0. Sv. dr. 26 Drugi dan Božiča Bogoljub 9 Pon. Peter, Julijan 27 Štefan Nikosava 10 Tor. Pavel, Viljem 28 20.000 muč. Dobroslav 11 Sred. Higin © 29 Betleh. deca Božidar 12 Čet. Arkadij 30 Anizij Bodigoj 13 Pet. Veronika 31 Melanija Bogomir 14 Sob. Feliks (Srečko) 1/1 Novo leto 1933 Neda 0 ženitnini v Kani Gal. Jan. 2. 15 Ned. 2 po razgl. 0. Maver 2 Silvester p. Radoslav 10 Pon. Marcel 3 Malahija Tmislava 17 Tor. Anton, Marijan 4 Evstahij Zvonimir 18 Sred. Priska 5 Teopent Vera 19 Čet. Marij in tov. (£ 6 Bogojavljenje Hranimir 20 Pet. Fab. in Set). 7 Sabor Iv. Krst. Živojin 21 Sob. Neža dev. 8 Jurij Janja Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. 22 Ned. 3. po razgl. 0. Vinc. 9 Polijekto Sviloj 23 Pon. Zaroka Marije D. 10 Gregor Niški Voljica. 24 Tor. Timotej 11 Teodozij Milislava 25 Sred. Sp. sv. Pavla 12 Tatijana Kosava 26 Čet. Polikarp O 13 Jermilo Vsevlast 27 Pet. Janez Zlatoust 14 Sv. Sava I. Dušana 28 Sob. Roger in tov. 15 Pavel Tivejski Dragomil Jezus pomiri vihar na moriu- Mat. 8. 29 Ned. 4 po razgl. 0. Franč. 16 Verige sv. Petra Gorislava 30 Pon. Martina 17 Anton Veliki Deslslav 31 Tor. Peter Nol. 18 Atanazij Divna J) Prvi krajec dne 3. ob 17-24 (lepo, mrzlo). — @ Ščip dne 11. ob 21-36 (sneg, mrzlo). — <(£ Zadnji krajec dne 19. ob 7'15 (spremenljivo). — O Mlaj dne 26. ob 0*20 (mrzlo, jasno). Sonce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 12'52. — Dolgost dneva od 8 ur 28 minut do 9 ur 24 minut. Dan zraste za 56 minut. IjH SVEČAN ★ FEBRUAR M1 28 dni. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sred. Ignacij 19 Makarij Budmil 2 Čet. Svečnica ) 20 Jevtimij Ljubomira 3 Pet. Blaž 21 Maksim Bojmir 4 Sob. Andrej K. 22 Timotej Daroslav Prilika o pšenici in ljuljki- Mat. 13 5 Ned. 5. po razgl. 0. Agata 23 Klement Jagoda (5 Pon. Doroteja 24 Ksenija Žalimir 7 Tor. Romuald 25 Gregor Malina 8 Sred. Ivan Mat. 26 Ksenofont Zvezdodrag 9 Čet. Apolonija 27 Ivan Zlat. Blagoslava 10 Pet. Skolastika ® 28 Efrem Sirski Vojmil 11 Sob. Adolf 29 Ignacij Dobrana Prilika o delavcih v vinogradu. Mat. 20 12 Ned. 1 predpepel. ned. 30 Trije Jerarhi Zvonimir 13 Pon. Katarina 31 Kir in Ivan Vrativoj 14 Tor. Valentin 12 Triton Cvetna 15 Sred. Favstin 2 Srečanje Gosp. Ljuboslava 16 Čet. Onezim, Agaton 3 Sim. in Ana Strahomir 17 Pet. Frančišek (£ 4 Izidor Pel. Vesela 18 Sob. Simeon 5 Agata Dobrana Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8 19 Ned. 2. prcdpep. Konrad 6 Vukoi Bratomil 20 Pon. Sadot, šk. in tov. 7 Partenij Drago 21 Tor. Feliks (Srečko) 8 Sv. Sava II. Miloslav 22 Sred. Petra stol 9 Nikifor Gojslav 23 Čet. Peter D. 10 Haralampij Čudomil 24 Pet. Matija © 11 Jurij Krat. Divka 25 Sob. Valburga, d. 12 Melentij Bludomir Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. 26 Ned. 3. predpep. Matilda 13 Sv. Mirotoč Nikna 27 Pon. Gabrijel 14 Aksentij in Kir. Inoslav 28 Tor. Pust; Roman 15 Onisim Sodka :J) Prvi krajec dne 2. ob 1416 (sneg in dež). 0 Ščip dne 10. ob 14'01 (sneg in dež). C Zadnji krajec dne 17. ob 15'08 (lepo in jasno). @ Mlaj dne 24. ob 13 41 (oblačno, mrzlo), t Sonce stopi v znamenje rib dne 19. ob 3*16. — Dolgost dneva od 9 ur 26 minut do 10 ur 52 minut. Dan zraste za 1 uro 26 minut. SUŠEČ ★ MAREC •*š- 31 dni. Dnevi Za rimske kalolitane | Za pravoslavne 1 Narodna imena 1 Sred. Pepelnica; Albin 16 Pamfil Mojmir a Čet. Simplicij; Neža 17 Teod. in Tiron Belin 3 Pet. Kunigunda 18 Lev, d. Milana 4 Sob. Kazimir > 19 Arhip Misiav Jezus trikrat skušan Mat. 4, 6 Ned. 1. postna. Janez 20 Lev, škof Sladoje 6 Pon. Perpetua in Felicita 21 Timotej Danica 7 Tor. Tomaž Akv. 22 Progi. Srb. kralj. Zvezda 8 Sred. Kvatre. Julij 23 Polikrat Jelen 9 Čet. Frančiška 24 Najd. gl. Iv. K. Bodin 10 Pet. Kvatre. 40 muč. 25 Ta ra sij Danimir 11 Sob. Kvatre. Sofronii 26 Porfirij Stana Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17. 12 Ned. 2. p. Gregor Vel. @ 27 Prokopij Radoja 13 Pon. Teodora 28 Vasilij Božana 14 Tor. Matilda 1/3 Evdokslja Svetovid 15 Sred. Klemen 2 Teodor Desimir 16 Čet. Hilarij in Tacijan 3 Evtropij Velislav 17 Pet. Jedert 4 Gerasim Ljubistava 18 Sob. Ciril (C 5 Konop Budimir Jezus iziene budita iz mutca. Luk. 11. '| 19 Ned. 3 p. Jožet, ž. M. D. 6 42 mučencev Slavoljub 20 Pon. Aleksandra 7 Vasilij Zlata 21 Tor. Benedikt 8 Teofor Vlada 22 Sred. Sredi post. Katarina 9 40 mučenikov Tuga 23 Čet. Pelagija 10 Kodrat Slavo 24 Pet. Gabrijel 11 Sofronij Dražislav 25 Sob. Oznanjenje M. D. 12 Teofan Jaroslav Jezus nasiti 5000 mo2. Iv. 6. 26 Ned. 4.sredpost. Maks. © 13 Nikifor Predrag 27 Pon. Rupert 14 Benedikt Srdan 28 Tor. Janez Kapistran 15 Agatij Stanimlr 29 Sred. Ciril 16 Savin Uma 30 Čet. Kvlrin 17 Aleksi i Branivoj 31 Pet. Modest 18 Ciril Jeruz. Pribislav ■f) Prvi krajec dne 4. ob U'23 (mrzlo, vetrovno). — © Ščip dne 12. ob 3'46 (sneg in vihar). — (£ Zadnji krajec dne 18. ob 22*05 (sneg in dež). — # Mlaj dne 26. ob 4*20 (sneg, vetrovno). Sonce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 2.43. Začetek pomladi. Noč in dan sta enako dolga. Dolgost dneva 10 ur 54 minut. Dan zraste za 1 uro 36 min. Srbsko: Aiiphji. Luž.-srb.: Jutrownik. Hrvatsko: Travanj. -^5- 30 dni. Poljsko: Kvviecien. Dnevi Za rimske katoliiane Za pravoslavne Narodna imena l Sob. Hugon 19| Hrizant Mutimir fudeini ribji lov. Luka 5, 2 Ned. 5. p. (tiha). Frančiš. 20 Jovan in Sergij Gojmir 3 Pon. Rihard ) 21 Jakob Žarko 4 Tor. Izidor 22 Vasilij Dušica 6 Sred. Vincencij 23 Nikon Dabiživ 6 Čet. Sikst 24 Caharlja Čudna 7 Pet. Herman 25 Blagovesti Radivoj 8 Sob. Albert 26 Gabrijel Viljenica Jezus jezili slovesno v Jeruzalem Mat. 21. 9 Ned. 6. p. cvetna. Tomaž 27 Cvetna Ljuban 10 Pon. Marko, Ecehtel @ 28 Parijon Srčanica 11 Tor. Lev I. 29 Marko Rada 12 Sred. Julijan 30 Jovan Sava 13 Čet. Vel. čet. Hermeneg. 31 Ignacij Zdegoj 14 Pet. Vel petek, Justin 1/4 Vel. petek Jelaca 16 Sob. Vel. sobota, Hel. 2 Tit Gestirad Jezus vstane od mrtvih. Marko 16. 16 Ned. Vel. noč. Benedikt 3 Uskrs. Vstaj. G. Božislava 17 Pon. Vel. ponedeljek (£ 4 Uskrsni pon. Vitigoj 18 Tor. Apolonij 5 Uskrsni tor. Gradislava 19 Sred. Konrad 6 Evtihij Tihorad 20 Čet. Neža Montepul. 7 Jurij Dragislav 21 Pet. Anzelm 8 Herodijan Dragomira 22 Sob. Soter in Kaj. 9 Evpsihij Ljutomer Jezus se prikaie apostolom. Jan. 20. 23 Ned. l.povel. (bela). Vojt. 10 Terencij Dobriča 24 Pon. Jurij © 11 Antipa Jurislav 26 Tor. Marko 12 Vasilij Tugomir 26 Sred. M. B. dobr. sveta 13 Artemon Sekana 27 Čet. Peregrin 14 Martin Raduna 28 Pet. Lukezij 15 Aristarh Slavica 29 Sob. Peter, m. 16 Agapija Tankoslava Jezus dobri pastir. Jan. 10. 30 Ned. 2. pov. Katarina Sij. 17 Simeon Samorad $ Prvi krajec dne 3. ob 6*56 (snežno, mokro). — Ščip dne 10. ob 14*38 (spremenljivo). — C Zadnji krajec dne 17. ob 5*17 (dež, hladno). — 0 Mlaj dne 24. ob 19*38 (lepo, hladno). Sonce stopi v znamenje bika dne 20. ob 14.19. — Dolgost dneva od 12 ur 34 minut do 14 ur 4 minute. Dan zraste za 1 uro 30 minut. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Filip in Jakob 18 Jovan prcp. Žiga 2 Tor. Atanazij ) 19 Jovan verh. Zivana 3 Sred. Varstvo sv. Jožefa 20 Todor Solnčarica 4 Čet. Cvetko. Flor. 21 Januarlj Valhun 5 Pet. Irencj 22 Teodor Desirad 6 Sob. Ivan Ev. 23 Jurij Zdemir Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. 7 Ned. 3. povel. Stanislav 24 Sava Prisnoslav 8 Pon. Prik. sv. Mihaela 25 Marko Budislav 9 Tor. Gregor Naz. ® 26 Vasilij Prvinica 10 Sred. Antonin 27 Spas.m.sv.Save Dvorna 11 Čet. Frančišek 28 Jason Ljerka 12 Pet. Pankracij 29 Vasilij Ostr. Stoj mir 13 Sob. Servacij 30 Jakob Jasna Jezus obljubi sv. Duha. Jan 16. 14 Ned. 4. povel. Bonifacij 1/5 Jeremija Svetolik 15 Pon. Izidor 2 Atanazij Jaromira 10 Tor. Janez Nep. (£ 3 Tim. in Mavro Mladena 17 Sred. Paskal 4 Pelagija Dušoje 18 Čet. Erik 5 Irena Mladica 19 Pet. Peter 6 Jovan Vitoslava 20 Sob. Bernardin 7 Zn. čast. križa Milodar Jezus uti o moti molitve. Jan. 16. 21 Ned. 5. povel. Feliks 8 Jovan Bogosl. Jelina 22 Pon. Emil (Milan) 9 Nikolaj Boža 23 Tor. Janez Krstnik 10 Simon Milorad 24 Sred. Afra ® 11 Sv. Ciril in Met. Cveta 25 Čet. Vnebohod Krist. 12 Znam. Gosp. reš. Zdestan 20 Pet. Filip 13 Glikerija Dragica 27 Sob. Beda 14 Izidor Volkašin 0 pričevanju sv.Duha Jan. 15.16. 28 Ned. 6. povel. Avguštin 15 Palioinij Jaromir 29 Pon. Magdalena 16 Teodor Prcp. Dana 30 Tor. Ferdo 17 Andronik Milica 31 Sred. Angela 18 Teodot Bojslav Jh Prvi krajec dne 2. oh 23*39 (lepo, toplo). 0 Ščip dne 9. ob 23*04 (spre- menljivo). — C Zadnji krajec dne 16. ob 13-50 (veliko dežja). @ Mlaj dne 24. ob 11-07 (deževno, hladno . Sonce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. oh 13.56. Dolgost dneva od 14 ur 8 minut do 15 ur 18 minut. Dan zraste za 1 uro 10 minut. ROŽNIK » JUNIJ Sp-** Srbsko: Jyn. Luž.-srb: Smažnik. *Hrvatsko : Lipanj. -^g- 30 dni. Poljsko: Czerwiec. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Čet. Fortunat 3 19 Pa tri k Radovan 2 Pet. Marcelin 20 Kornilij Velimir 3 Sob. Klotilda 21 Konstantin Radoslava 0 sv. Duhu in o ljubezni. Jan. 14. 4 Ned. Binkošti. Frančišek 22 Duhovi. Sv. Troj. Dika 5 Pon. Bink. pon. Bonifacij 23 Duh. poned. Dobromil 6 Tor. Norbert 24 Duh. torek Miljutin 7 Sred. Kvatre. Robert 25 Najd. gl. Iv. K. Bogomil 8 Čet. Medard; Maks. ® 26 Karpo Svetin 9 Pet. Kvatre. Primož 27 Tcrapont Dostana 10 Sob. Kvatre. Bogomil 28 Nikita Rusmir Jezusu je dana vsa oblast. Mat. 28. 11 Ned. 1. pob. Sv. Trojica 29 Teodozij Hrvoje 12 Pon. Janez 30 Izak Zorica 13 Tor. Anton P. 31 Hermas Zlatana 14 Sred. Bazi lij 1/6 Justin Bislav 15 Čet. Telovo. Vid in t. (£ 2 Nikifor Dragimlr 10 Pet. Fran Reg. 3 Lukijan Tratomir 17 Sob. Adolf 4 Mitrofan Bodin Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 18| Ned. 2. pob. Evfrem Sir. 5 Peter Koriški Bogdan 19 Pon. Julijana 6 Visarion Milava 20 Tor. Sllverlj 7 Teodot Nenadej 21 Sred. Vekoslav 8 Stratilat Miloš 22 Čet. Aliacij 9 Kiril Aleks. Gostimir 23 Pet. Srce Jez. Agrip. @ 10 Timotej Višeslav 21 Sob. Kres. Janez Krst. 11 Bartol Janislav Prilika o izgub, ovci in denar. Luk. 15. 25 Ned. 3. pob. Viljem 12 Onufrij Grlica 20 Pon. Janez in Pavel 13 Akilina Hrana 27 Tor. Hema 14 Elizej Ladislav 28 Sred. Vidov dan 15 Vidov dan Zorana 29 Cet. Peter in Pavel 16 Tihon Pcroslav 30 Pet. Sp. sv. Pavla 3 17 Emanuel Predislav J) Prvi krajec dne l.ob 12-53 (veliko dežja). — © Ščip dne 8. ob 6'05 (ve-trovno, spremen.)* C Zadnji kra|ec dne 15. ob 0*26 (spremen.). @ Mlaj dne 23. ob 2*22 (lepo, vetr.). f) Prvi krajec dne 30. ob 22*40 (oblačno). Sonce stopi v znamenje raka dne 21. ob 22*12. Začetek poletja. Dolgost dneva od 15 ur 18 min. do 15 ur 36 minut. Dan zraste do 21. za 18 minut in se do 30. zopet skrči za 3 minute. MALI SRPAN * JULIJ Dnevi I Za rimske katoličane | Za pravoslavne Narodna imena 1 | Sob. | Rešnja kri 18| Leontij Bogoslav Čudežni ribji lov. Luka 5. 2 Ned. 4. pob. Martinijan 19 Juda Dragonama 3 Pon. Bernardin 20 Naum Nada 4 Tor. Urh 21 Julijan Belizar 6 Sred. Ciril in Metod 22 Evzebij Dobruška 6 Čet. Izaija 23 Agripina Domogoj 7 Pet. Viligoj @ 24 Rojstvo Ivana K. Negoda 8 Sob. Elizabeta 25 Febroniia Milolika 0 grehu v misli in besedi. Mal. 5. 9 Ned. 5. pob. Nikolaj 26 David Hvalimir 10 Pon. Amalija 27 Samson Ljubica 11 Tor. Pij I. 28 Cir in Jovan Medo 12 Sred. Mohor in Fort. 29 Peter in Pavel Draguška 13 Čet. Anaklet pap. 30 Sabor apostolov Dragan 14 Pet. Bonaventura (£ 1/7 Kozma in Dam. Svobodi n 16 Sob. Vladimir 2 Obleka Marijina Vladimir Jezus nasiti 4000 mož. Marko. 0. 16 Ned. 6. pob. D. M. Krm. 3 Jakint Bogdan 17 Pon. Aleš 4 Andrej Kr. Držislav 18 Tor. Friderik (Miroslav) 5 Atanazij Miroslav 19 Sred. Vinko P. 6 Sisoj Vel. Radoš 20 Čet. Marjeta 7 Toma Ceslav 21 Pet. Angelina 8 Prokop Zora 22 Sob. Marija Magd. © 9 Pankracij Pribina 0 lažnivih prerokih. Mal. 7. 23 Ned. 7. pob. Apolinarij 10 45 mnč. v Nik. Brana 24 Pon. Magdalena 11 Olga Ratimir 26 Tor. Jakob 12 Proklo in Jul. Boljedrag 26 Sred. Ana 13 Sabor Gabr. arh. Jana 27 Čet. Rudolf in tov. 14 Akila Dušan 28 Pet. Zmagoslav, Viktor 15 Ciril Svetomir 29 Sob. Marta 16 Antlnogen Dobrila 0 krivičnem hiiniku. Luk. 16 30 Ned. 8. pob. nedelja > 17 Marina Vitodrag 31 Pon. Ignacij 18 Emilijan Jeleniča ® Ščip dne 7. ob 12*50 (veliko dežja). — C Zadnji krajec dne 14. ob 13'24 (dež, hladno). — 0 Mlaj dne 22. ob 17-03 (spremenljivo). — ® Prvi krajec dne 30. ob 5*44 (deževno, hladno). Sonce stopi v znamenje leva 23. ob 9*06 — Začetek pasjih dni. Dolgost dneva od 15 ur 32 minut do 14 ur 44 minut. Dan se skrči za 48 minut. 31 dni. tF- Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Tor. Peter v okovih 19 Lazar Dedomir 2 Sred. Porcijunk. Alf. L. ® 20 Ulja Bojan 3 Čet. Najdba sv. Štefana 21 Simeon Mirača 4 Pet. Dinko, Dominik 22 Marija Magd. Ljubačica 5 Sob. M. D. snež. 23 Trofim Predobra Jezus joka nad Jeruzalemom Luk. 19. 6 Ned. 9. pob. Sikst II. 24 Kristina Vlastica 7 Pon. Kaietan 25 Ana Vldojka 8 Tor. Cirijak 26 Jermolaj Godeslav 9 Sred. Janez 27 Pantelejmon Našemir 10 Čet. Lovro 28 Prohor Juriča 11 Pet. Tiburcij 29 Kalinik Bolemir 12 Sob. Klara 30 Angelina Srp. Dobrogost Prilika o farizeju in cestninarju. Luk. 18. 13 Ned. 10. pob. Janez B. (£ 31 Evdoklm Davola 14 Pon. Evzebij 1/8 Najd. Makab. Dobrina 15 Tor. Vnebovzetje M. D. 2 Štefan Budinja 10 Sred. Rok 3 Izak In Dalm. Nemira 17 Čet. Hiacint 4 7 dece v Efezu Radigoj 18 Pet. Helena 5 Evsignij Branislava 19 Sob. Ludovik 6 Preobrat. Gosp. Ljudevit Jezus ozdravi gluhonemega. Marko 7. 20 Ned. 11. pob. Bernard 7 Dometi) Žarka 21 Pon. Ivana Fr. © 8 Emilijan Mirjana 22 Tor. Timotej 9 Matej, ap. Ostrlvoj 23 Sred. Filip 10 Lovrenc Bogovoljka 24 Čet. Jernej 11 Evplo Borivoj 25 Pet. Ludovik 12 Fotij In Anikit Dragorad 26 Sob. Cefirin 13 Maksim Perunika Prilika o usmilj. Samarijanu. Luk. 10. 27 Ned. 12. pob. Jožef Kal. 14 Mihajlo Zlatko 28 Pon. Avguštin > 15 Vnebovzetje M. D. Milogaj 29 Tor. Obgl. Ivana Krst. 16 Joahim Želided 30 Sred. Roža Lim. 17 Miron Milka 31 Čet. Rajko 18 Flor Mildrag (deževno). z. od (veliko ciezja). — z.aanji h 0 Mlaj dne 21. ob 6-48 (spremenljivo). 28. ob 11*13 (veliko dežja). J) Prvi krajec dne zb. od 11*13 (veliko ae2ja>. Sonce stopi v znamenje device 23. ob 15*53. — Konec pasjih dni. Dolgost dneva od 14 ur 42 mm. do 13 ur 17 minut. Dan se skrči za 1 uro 29 min. -8-4gf KIMAVEC * SEPTEMBER ggU- Dnevi Za rimske katoličane Za nravoslavne Narodna imena 1 Pet. Egidij 19 Andrej Mladin 2 Sob. Štefan 20 Samuel Miljeva Jezus ozdravi 10 gobavcev. Luk. 17. 3 Ned. 13. pob. Angel. n. 21 Tadej, ap. Lepa 4 Pon. Rozalija © 22 AgatoniK Nedamisel 5 Tor. Lovrenc, Gentilij 23 Lupo in Ir. Nedeljka 6 Sred. It. dan prestolon. 24 R. dan prestolon. Radonica 7 Čet. Marko in tov. 25 Bartol Mrena 8 Pet. Rojstvo M. D. 26 Adrijan Gostinja 9 Sob. Peter K., Serafina 27 Pimen Vsemir 0 bližji previdnosti. Mal. 6. 10 Ned. 14. pob. Nikolaj 28 Mojzes Mirin Rakita 11 Pon. Prot in Hiacint (£ 29 Obgl. Iv. Krst Slaven 12 Tor. Ime Marijino 30 Aleksander Večedrag 13 Sred. Frančišek K. 31 Pas Bogorodičin Zremil 14 Čet. Pov. sv. kr. 1/9 Simeon Znanoslav 15 Pet. Mar. Dev. 7 žal. 2 Marnant Svegoj 16 Sob. Kornelij 3 Janič 11. Sodimir Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. 17 Ned. 15. pob. Lambcrt 4 Vavila Prvan 18 Pon. Jožef K., Zofija 5 Caharija Sokolica 1!) Tor. Januarij ® 6 Evdoksij Vitodrag 20 Sred. Kv. Evst. in tov. 7 Sozont Morana 21 Čet. Matej 8 Rojstvo M. D. Blagoslav 22 Pet. Kvatre. Mavricij 9 Joahim in Ana Celimir 23 Sob. Kvatre. Tekla 10 Minodora, Mit. Slavna Vodenični. 0 ponižnosti. Luk. 14. 24 Ned. Ki. p. M. D. reš. ujet. 11 Teodora Sadi voj 25 Pon. Kamil in tov. 12 Avtonim Uroš 20 Tor. Ciprijan J 13 Kornelij Stojslava 27 Sred. Kozma in Dam. 14 Krstov dan Radomira 28 Čet. Venčeslav 15 Nilcita Vidica 20 Pet. Mihael Ki Evfemija Stojan 30 Sob. Hieron (Jerko) 17 Zofija Jekica OD Ščip dne 4. ob 6-04 (dež, hladno). — C Zadnji krajec 11. ob 22-30 (oblač., mrzlo). © Mlaj 10. ob 10.20 (dežev., hladno). f) Prvi krajec 26. oh 16*36 (spremenljivo). Sonce stopi v znamenje tehtnice 23. ob 13*01. Začetek jeseni. Dan in noč sta enako dolga. Dolgost dneva od 13 ur M min. do 11 ur 40 min. Dan se skrči za 1 uro 34 min. -t-|g VINOTOK ★ OKTOBER Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 0 največji zapov. Mesija sin Dav. Mal. 22. 1 Ned. 17. pob. Remigij 18 Evmenij Semislava 2 Pon. Angeli varihi 19 Trofim in Sab. Miran 3 Tor. Terezika @ 20 Evstahij Vitomir 4 Sred. Frančišek Scrafin 21 Kodrat Tegodrag 5 Čet. Placid in tov. 22 Jona Dumnuka 6 Pet. Brunon 23 Spoč. sv. Iv. K. Brunoslav 7 Sob. M. D. Kralj r. venca 24 Simon Dragonika Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. 8 Ned. 18. pob. Brigita 25 Efrosinija Dragosta 9 Pon. Dionizij 26 Smrt Ivana ev. Svetina 10 Tor. Fran B. 27 Kalistrat Stremil 11 Sred. Nikazij (£ 28 Hariton Negoslava 12 Čet. Maksimiljan 29 Kirijak Drugislav 18 Pet. Edvard (Slavoljub) 30 Gregor in Arm. Rosica 14 Sob. Kalist 1.10 Pokrov M. D. Sestrena Priliha o kraljevi ženitnini. Mat. 9 15 Ned. 19. pob. Terezija 2 Ciprijan Radislav 16 Pon. Oai, Gerard M. 3 Dionizij Velena 17 Tor. Margareta M. 4 Štefan Mira 18 Sred. Luka 5 Haritina Travica 19 Čet. Peter Alk. O 6 Toma S to j go j 20 Pet. Ivan Kanc. 7 Sergij Raša 21 Sob. Uršula 8 Pelagiia Stojslav Jezus ozdravi sina kr. uradnika. Jan. 4. 22 Ned. 20. pob. Kordula 9 S. Brankovič Zorislav 23 Pon. Klotilda 10 Evlampij Živka 24 Tor. Rafael 11 Filip Blagota 25 Sred. Krispin ) 12 Probo in tov. Zlatija 26 Čet. Evarist 13 Karpo Vranica 27 Pet. Frumencij 14 Sv. Paraskeva Srebra 28 Sob. Simon, in Juda 15 Lukijan Mila Prilika o neusmiljenem hlapcu. Mat. 18. 29 Ned. 21. pob. Ida 16 Longin Gradimir 30 Pon. Alfonz Rodrig. 17 Osija Vladika 31 Tor. Votbenk 18 Peter Cetinj. Gorazd © Ščip dne 3. ob 18.08 (lepo, hladno). — C Zadnji krajec dne 11. ob 17'46 (lepo, prijetno). © Mlaj dne 19. oh 6.45 (spremenljivo). — :J) Prvi krajec dne 25. ob 23*21 (lepo, hladno). Sonce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 21*48. — Dolgost dneva od 11 ur 30 minut do 10 ur 2 minuti. Dan se skrči za 1 uro 36 minut. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sred. Vsi sveti 19 Prohor Ljubomil 2 Čet. Verne duše ® 20 Artemij Zdanila 8 Pet. Vi k tori n 21 Hilarij Bogomil 4 Sob. Karel Bor. 22 Averkij Dragomir 0 davku cesarju. Mat. 22. 5 Ned. 22. pob. Caharija 23 Jakob, ap. Savina 6 Pon. Lenart 24 Areta Ratislav 7 Tor. Janez Gabr. Perb. 25 Markijan Zdenko 8 Sred. Bogomir 26 Dimitrij Nežir 9 Čet. Božidar 27 Nestor Sebislav 10 Pet. Andrej Av. (£ 28 Arsenij Golobica 11 Sob. Martin, šk. 29 Avramij Višnjica Jezus obudi Jajrovo liter. Mat. 9. 12 Ned. 23. pob Martin, p. 30 Milutin Davorin 13 Pon. Stanislav 31 Stahij in Amp. Nevenka 14 Tor. Jozafat Kunčevič l/ll Kozma in Dam. Borislava 16 Sred. Jedert 2 Akindln Volčiča 16 Čet. Otmar 3 Obnov. Sv. Žorža Večerin 17 Pet. Gregor ® 4 Joanikij Ljubava 18 Sob. Odon 5 Gaiaktion Oliva 0 gorčičnem zrnu in kvasu. Mat. 13. 19 Ned. 24. pob. Elizabeta 6 Pavel Imica 20 Pon. Feliks 7 33 mučenikov Vladiboj 21 Tor. Dar. M. D. 8 Sabor Mih. arh. Grmislav 22 Sred. Cecilija 9 Onisifor Jezdimir 23 Čet. Klemen 10 Erasto Ravijola 24 Pet. Ivan Kriški 0 11 Stefan Deč. Jeca 26 Sob. Katarina 12 Ivan Mil. Kolomir 0 razdej. Jeruz. in posl. sodbi. Mat. 24. 26 Ned. 25. pob. Leonard 13 Ivan Zlatoust Zdedrag 27 Pon. Virgilij šk. 14 Filip Vedrana 28 Tor. Gregorij III. 15 Gurij Lelija 29 Sred. Saturnin 16 Matej, ap. Skoromir 30 Čet. Andrej 17 Gregor Hrabroslav ® Sdp dne 2. ob'8-59 (veliko dežja). — C Zadnji krajec dne 10. ob 13*18 (dež in sneg). — 0 Mlaj dne 17. ob 17-24 (lepo, hladno). — J) Prvi krajec dne 24. ob 8’38 (deževno). Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 18*54. — Dolgost dneva od 10 ur 0 minut do 8 ur 46 minut. —■ Dan se skrči za 1 uro 14 minut. Srbsko: JJetieMČap. , Luž.-srb.: Hodownik. Hrvatsko: Prosinac. 31 dni. -5*- Poljsko: Grudziefi. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pet. Ujedinl. Jugoslavije 118 Državni praznik Božena 2 Sob. Bibijana ® 19 Abdija Tihomir 0 poslednji sodbi Luk. 21. 3 Ned. 1. adv. Frančišek 20 Gregor Dekap. Sveljub 4 Pon. Barbara 21 Darovanje M. D. Velika 5 Tor. Saba 22 Filemon Stojana 6 Sred. Nikolaj 23 Amfiloh in Greg. Vladovita 7 Čet. Ambrož 24 Katarina Veselin 8 Pet. Brezm. sp. M. D. 25 Klemen Rodana 9 Sob. Peter Fou. 26 Alimpij Savica Jan zova učenca pri Jezusu. Mat. 11. 10 Ned. 2. adv. Miha (£ 27 Jakob Perz. Dražič 11 Pon. D.tmaz 28 ŠteLin Gojica 12 Tor. Aleksander 29 Paramon in Fil. Široslav 13 Sred. Lucija 30 Andrej, ap. Vitača 14 Čet. Konrad Of. II? Naum Vojmir 15 Pet. Kristina 2 Uroš Cvetana 10 Sob Evzebij 3 Sofronij Jaronega Janez Krst. prituje o Kristusu. Jan. 1. 17 Ned. 3. adv. Aleks, dan © 4 Državni praznik Strojslav 18 Pon. Gracijan 5 Sava Ljubonega 19 Tor. Favsta 6 Nikolaj Uglješa 20 Sred. Kv. Evgenij in Mak. 7 Ambrož Boživoj 21 Čet. Tomo 8 Patapij Tomislav 22 Pet. Kvatre. Demetrij 9 Spoč. M. D. Zvezdana 23 Sob. Kvatre. Viktorija ") 10 Ivan Desp. Ozrislav Jezus oznanja pokoro. Luka 3. 24 Ned. 4. adv. Adam in Eva 11 Danilo Dunja 25 Pon. Božič. Rojstvo G. 12 Spirldon Žitigoj 2b Tor. Stefan 13 Evstaliij Zlatka 27 Sred Ivan ev. 14 Tirzo Pelislav 28 Čet. Nedolžni otročiči 15 Elevterij Zorica 29 Pet. Tomo 16 Agej Vrhoslav 30 Sob. Evgenij 17 Danilo Branimir Krist, je znam. ob kat. se lot. duh. Luk. 2. 31 ived. j Silvester ® 18| Sebastijan Blažena ® Ščip dne 2. ob 2‘31 (mrzlo, suho). — C Zadnji krajec dne 10. ob 7’24 (sneg, dež). — Q Mlaj dne 17. ob 3*53 (sneg, viharno). — 3) Prvi krajec dne 23. ob 21*09 (sprem). — @ Ščip dne 31. ob 21.54 (sneg in mraz). Sonce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 7.58. — Začetek zime. — Dolgost dneva od 8 ur 44 minut do 8 ur 24 minut. Najkrajši dan, najdaljša nocT — Dan se skrči do 22. za 20 min. in zraste zopet do konca meseca za 4 min. Poštne in brzojavne pristojbine. I. V tuzemskem prometu. 1. Pisma, a) V lokalnem (krajevnem) prometu do 20 g Din 1, nad 20 g kakor v medkrajevnem prometu, b) V medkrajevnem prometu do 20 g Din 1.50, nad 20 do 50 g Din 2, nad 50 do 250 g Din 3.50, nad 250 do 500 g Din 5, nad 500 do 1000 g Din 10. 2. Dopisnice, odprte, komad 75 par. 3. Priporočene pošiljki-, a) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2. b) Pristojbina za priporočenje v medkrajevnem prometu Din 3. 4. Pisma z označeno vrednostjo, a) Po teži kakor za priporočena pisma, b) Po vrednosti, dosedanje pristojbine. 5. Zavoji (paketi), a) Po teži, do enega kg Din 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8 nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km Din 20. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas Din 15, drugi pas Din 22, tretji pas Din 36. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas Din 30, drugi pas Din 35, tretji pas Din 40. b) Po vrednosti: iste pristojbine, kakor za pisma z označeno vrednostjo. 6. Nakaznice, a) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. b) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se pobira od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din 0.50 Din, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din. 7. čekovne nakaznice, a) Do 500 Din 0.50 Din, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. b) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine. 8. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 Din. 9. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din. 10. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din. 11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din. 12. Obvestila o nenaročenih zavojih. Plača pošiljatelj 1.50 Din. 13. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem, itd. pri pošti 0.50 Din. 14. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. a) Za pisma z označeno vrednostjo 1 Din. b) Za zavoje do 5 kg 2 Din, nad 5 kg 5 Din. 15. Pooblastila, a) Ce velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina 1 Din. b) Za pooblastila od 15 dni do enega leta 5 Din. 16. Brzojavna služba, a) Pristojbina za besedo 0.60 Din. b) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. B. inozemski promet. 1. Pisma: do 20 g 3 Din; v Italijo 250 p; za vsakih 20 g 150 p več. 2. Dopisnice: navadne 150 p; za Italijo 125 p. 3. Tiskovine: do 50 g 50 p ; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v Čehoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce : do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 20 p več. 4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 5. Poslovni papirji: do 300 g 3 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina: 4 Din. 8. Ekspresnina: 6 Din. 9. Povratnica: pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din. 10. Poizvednica: 6 Din. 11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 Din. 12. List za odgovor: 8 Din. 13. Pristojbina za ocarinjenje pisemskih pošiljk: 3 Din. 14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Čehoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 3000 Din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže, vrednostna 5 Din. 15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvi se dobe pri vsaki pošti. __________ Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev. I. Kolek za menice. Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu: do 300 Din...........................................................Din 0 60 preko 300 Din do 600 Din . . . • „ 1’20 600 „ „ 1.200 „ 2 — 1.200 „ „ 2.000................................ 4— 2.000 „ „ 3.200 „................................... 620 3.200 „ „ 5.000 „..... . „ 9'80 preko 5.000 Din do 6.800 Din . Din 13-20 6.800 II It 10.400 • „ 19-— 10.400 II tl 14.000 . „ 25.- 14.000 tt II 20.000 ■ „ 34-— 20.000 tl ti 26.000 • „ 43'— 26.000 tt 32.000 . 52 — 32.000 II II 38.000 „ • 61 — 38.000 II II 44.000 • „ 70 — 44.000 II II 50.000 . .. 79'— 50.000 II It 60.000 „ ■ 94-— 60.000 II II 70.000 . 109 — 70.000 II tl 80.000 ■ „ 124'— 80.000 II II 90 000 . „ 139 — 90.000 II It 100.000 . „ 154-— „ 100.000 II II 125.000 . „ 192 — „ 125.000 II II 150.000 . 230 — „ 150 000 II II 175.000 . „ 268'— „ 175000 II 200.000 . „ 306 — „ 200.000 250.000 „ . „ 382 — „ 250.001 300 000 „ . „ 458 — „ 300.000 350.000 . „ 534-— „ 350.000 400.01/0 . 610-— 400.000 50U.000 . „ 760’— preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. 1000 Din se jemlje za popolnih 1000 Din. Znesek izpod II. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska III. Kolek za pogodbe. . . 1 V/o a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. VIII. 1922). Za premičnine Za nepremičnine b) Pristojbina za druge pogodbe: — Din do 5 Din . Din —-05 preko 5 „ a 10 . „ --10 10 „ a 15 . ''15 » 1^ >» a 25 It . „ —25 n 25 ,, a 50 • —50 *> 50 „ H .75 II • —'75 75 II 100 II • „ P— .. 100 „ it 200 • 2 — „ 200 „ I) 300 II • 3— „ 300 „ It 400 II • ••••• • „ 4— „ 400 „ II 500 II •••#••••••• . j i 5 — ,1 500 ,, tl 600 )) ••••••••••• . „ 6 — in za nadaljnih vsakih- 400 D n po 2 Din več IV. Kolek za račune. Za vsak račun 25 par 25 letnica prerojenja CMD 5 tolikim narodnim navdušenjem ustanovljena naša šolska in obrambna Družba sv. Cirila in Metoda je začela v začetku tekočega stoletja vidno hirati, dasi nam je bila v onih letih potreb-nejša kakor ob ustanovitvi. Ne odrekamo zaslug in dobre volje možem, ki so takrat tvorili vodstvo družbe, toda nele, da v svoji konzervativnosti niso znali razširiti zanimanja za narodno obrambno delo med ljudstvo, posebno med naraščaj inteligence, temveč so se celo nekako zapirali pred njimi. Po letu 1892. se je ustanovilo le bore malo novih podružnic, a do leta 1907. je še mnogo starih podružnic zaspalo. Tako je n. pr. leta 1906 bilo na papirju sicer še 152 podružnic, toda letne prispevke je poslalo samo 88 podružnic, vse ostale so spale. Leta 1907. pa je prišel vesel preobrat. Naša akademska mladina, ki je študirala v Pragi, se je navzela češke žilavosti za obrambno in manjšinsko delo. Vodja narodno-radikalnega gibanja med našimi akademiki je bil pokojni dr. Gregor Žerjav. Na dan 6. avgusta 1907 je bila sklicana glavna skupščina C. M. D. v Bohinjsko Bistrico. Do takrat so bile skupščine le nekaka formalnost ob pičli udeležbi, ker so se vršile na delavnik, ko razen duhovnikov ni imel nihče časa. To pot pa je bila vsled obojestranske agitacije udeležba nenavadno velika (okrog 500, med njimi 150 duhovnikov, dočim jih je bilo leta poprej le 5). Uradno poročilo se je glasilo: »Zlasti številno sta bila zastopana duhovniški stan in akademična mladina.« Izmed poslancev so bili navzoči Ivan Hribar, Fr. Grafenauer, dr. A. Korošec in Jos. vitez Pogačnik. Skupščino je otvoril prvomestnikov namestnik notar Luka Svetec (prvomestnik mons. Tomo Zupan je že pozimi odstopil), ki je naglašal, da nemški šulferajn pri svojem napadalnem boju ne pozna razločka med katoliki in protestanti, klerikalci in liberalci, buržoazijo in soc. demokracijo. Na njegov predlog je bil mnogoletni prvomestnik mons. Tomo Zupan soglasno izvoljen za častnega člana. Na tej skupščini se je prvič slišala stvarna kritika vodstvenega delovanja. Dr. Gregor Žerjav je izjavil k tajnikovemu poročilu (prof. dr. Svetina): »Narodno delo se ne koncentrira več v duhovščini. Reorganizacija družbe je nad vse in pred vsem potrebna.« — Predsednik »Prosvete«, jurist Ernest Rekar, je kritiziral blagajnikovo poročilo (notar Hudovernik). — Na tej skupščini se je tudi prvič zgodilo, da ni bila odposlana cesarju (zaščitniku šulferajna!) udanostna brzojavka, prvič so se vršile na zahtevo opozicije volitve z listki. Pri tem se je izkazalo, da večina navzočih duhovnikov ni bila upravičena glasovati. Za prvomestnika je bil izvoljen vpok. gimnazijski ravnatelj Andrej^ Senekovič, v odbor pa je prišel tudi dr. Gregor Žerjav, ki ga je novi odbor izvolil za tajnika. Poslanec Grafenauer je v imenu poraženih pristašev imenoval volitve majorizacijo ter zagrozil, da je bila to najbrž zadnja skupščina. Po tej izjavi so vsi njegovi somišljeniki demonstrativno odšli. Po njihovem odhodu je imel poslanec in ljubljanski župan Iv. Hribar zgodovinski govor v proroškem duhu. Izvajal je: »Nisem pričakoval od tovariša Grafenauerja, da bo tako govoril zlasti, ker je bil tako prisrčno sprejet od nas vseh. Prepričan sem, da je bil nagovorjen in pregovor-jen, da je šel po kostanj v žrjavico. Obžalujem to in naglašam, da mora biti v vsakem društvu merodajna volja večine. Nesrečna je Grafenauer- jeva fraza o majorizaeiji. Kdo naj pa vlada, če ne večina? Tej večini se ni sramovati izvoljenih mož, katerih imena jamčijo, da bodo vestno izvrševali svoje dolžnosti. Nova volitev je jasno pokazala misel večine. Grafenauerja visoko čislam in žal Dr. Slavik Edvard mi je, da je prevzel tako nehvaležno nalogo. Nesrečna fraza in predrznost je, če se dvomi, bode li še skupščina. Ta drznost se utegne še maščevati. Naša družba ni prestala. Oprt na vaše navdušenje trdim, da bo stala krepkeje in da bo še več koristi donesla slovenskemu narodu nego doslej. Teh koristi bodo najbolj deležni naši bratje na Koroškem. Če našo pomoč odbijajo, podamo jim še drugo roko. Vemo, da moramo delovati za te brate. Družba je punčica narodno-napredne stranke in bo še nadalje ostala. Posebno me veseli, da stoji dandanes v naših vrstah krepka akademična mladina. Ona je naš ponos. Vzorno je njeno navdušenje za družbo, zlasti pa njenega zastopnika dr. Žerjava. Izrekam mu zahvalo za njegovo požrtvovalnost. Še se bo razcvitala naša družba, še bodo naše skupščine in ko ne bo ne mene ne Svetca, stala bo ta naša mladina na našem mestu.« Grafenauerjeve grožnje se niso izpolnile, pač pa se je kmalu uresničilo Hribarjevo prorokova-nje. Takoj po teh dogodkih so Grafenauerjevi pristaši izgubili vse zanimanje za narodno obrambno delo, za našo ogroženo mejo in za naše manjšine. Vse to so prepustili naprednjakom. Pa niti pasivno se niso vedli, temveč so začeli družbo po svojih časopisih očitno smešiti in bojkotirati (Cirilmeto-darija!). Celovški »Mir« je že v prvi številki po skupščini pisal: »S tem pa, da gospodje v Ljubljani eliminirajo verski moment in govore le še o narodnem mišljenju, postavili so družbo odločno na slovensko liberalno stališče.« (Potemtakem je bilo narodno mišljenje domena le liberalne stranke!) Kako je bilo resnično? Ciril-Mctodova družba je začela sijajno procvitati. Po inicijativah dr. Žerjava se je razvilo vsestransko smotreno delo. On je v odboru dosegel, da sta se nastavila dva potovalna učitelja (Ivan Prekoršek za Štajersko, Ante Beg pa za ostale slovenske pokrajine). Začele so se ustanavljati nove podružnice in oživljati zaspane. Dohodki so skokoma naraščali, zato pa so se tudi ustanavljali novi šolski zavodi. Podružnice pa niso bile več mehanične nabiralke denarja, temveč so postale prava nacionalna in kulturna središča za obrambno in manjšinsko delo ter za narodno zavest sploh. V prvih osmih letih prerojenja (1907—1914) je naraslo število delavnih podružnic od 88 na 286, ki so zbrale nad pol milijona kron. Vseh Kralj Štefan dohodkov je bilo v teh osmih letih 2 milijona 347.065 K, dočim jih je bilo v prejšnjih 8 letih samo 304.432 K. Posledica vsestranskega agilnega dela družbe je bila, da so ji začela prihajati bogata volila (Karol Kotnik, Marija Vilharjeva, dr. Jos. Georg, Ivan Poljšak, Ivan Fabjančič, dr. Košmelj, Fran Babič, župnik Škrjanc i. dr.). Leta 1907. je zdrževala družba 11 otroških vrtcev in 17 razredov ljudskih šol, leta 1914. pa 23 otroških vrtcev in 50 oddelkov ljudskih šol. Kateri pristaši so največ žrtvovali za družbo, povedo zbirke časopisov. Leta 1907. (prej je bilo izkazovano skupno) je zbral »Slovenski Narod« 5.223 K. »Slovenec«, »Mir« in »Slovenski Gospodar« pa skupno le 952 K; leta 1908. »Slovenski Narod« 11.935 K, vsi ostali časopisi pa samo 778 K. Sijajno napredovanje prerojene C. M. D. se najbolje vidi iz naslednje razpredelnice: Leto Štev. podružnic Dohodki Število vzdrževanih otr. vrtcev Število razredov ljud. šol 1906 152 (delovalo le 88) 63.983 11 17 1907 169 85.844 11 17 1908 178 136.268 18 18 1909 213 187.087 20 23 1910 243 229.052 20 23 1911 266 297.173 21 24 - 1912 282 373.538 21 28 : 1913 284 494.600 23 30 1914* 286 155.448 23 33 s 50 oddelki * Začetek vojne. A. B. Kupujte . razglednice Družbe sv. Cirila In Metoda! Šolske razmere na^slovenskem ozemlju Koroške »Koroško šolstvo je Mio od nekdaj os, okoli katere se je sukalo 'vse politično in prosvetno delovanje, kjer so se polkazali 'vsi naši .uspehi in neuspehi za politično samobitnost in narodni obsltoj. .Nasprotniki 'Slovencev vidijo, kako siilo imajo v šolstvu, zato .ga krčevito drže in izalb.ranjujejo Slovencem 'Vtsako prena.redibo po. jasnih .državljanskih postavah. Žali ib og ni Ibilo do danes moigoče iztrgati .Nemcem tega orožja iz rok, od tod naš .obupni položaj.« A. Beg: Slovensko šolstvo u.a Koroškem 'v preteklem stoletju. .(.1912.) Kakor 1. 1912., tako še danes! Kako dolgotrajne so bile borbe za narodni šoli v Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu, za slovensko šolo v Se* lah, za slovenske razrede v Šmihelu pri Pliberku in Klobasnici! Kaj je še danes od tega? Še te drobtinice (so izginile in .ponemčevanje .po .šolah gre svojo pot. Za ponemčevanje je bil na Koroškem ustvarjen poseben tip ljudskih šol, takoimenovane utrakvistične Sole. Ljudsko štetje je koroške Slovence sicer deci-miralo na papirju pred svetom, utrakvistična šola pa je narod duševno ubila, ga odtujila slovenstvu, da v ‘veliki meri več ne pozna niti samega sebe. Utrakvi* Stične šole so vcepljale .mladini v srca mržnjo do slo* venskega naroda, so jemale možnost izobraževanja v maternem jeziku in zakrivale deci lepoto slovenske 'govorice, zato pa kazale slovenski jezik kot nekako manjvredno mešanico, ki ni vredna, da se je otrok uči. 'Je li čuda, ako se je tako vzgojeno slovensko ljudstvo izreklo pri glasovanju za Avstrijo? Teh utrakvistični.h šol sc poslužuje še v veliko večji 'meri sedanja koroška vlada, ker ji je na razpolago dovolj za ponemčevanje vnetega učiteljstva. Kakšne so šolske razmere danes v slovenskem delu 'Koroške? Smotreno ponemčevanje skozi vso 'dobo avstrijske uprave je Slovence potisnilo močno proti jugu, tako da imajo v popolni posesti le še južni del Koroške, in Sicer v okrajih Šmohor, Beljak, Celovec in Velikovec. Se danes Slovenci naseljujejo eno tretjino površine koroške dežele. Tuje učiteljstvo, ki je poslano na šole, ali uradništvo, ki je zaposleno v teh krajih, niti danes Lapajne Ivan ne more motiti kompaktne naseljenosti, četudi koroški politiki, po dr. Wuttejcvi tezi, skušajo svetu dokazati, da je tudi to ozemlje jezikovno mešano. To zmotno naziranje se namenoma spravlja v znanstvene in poli? tične spise. Z naseljevanjem Nemcev v popolnoma slovenskih občinah hočejo svojo trditev postaviti na realna tla. Na slovenskem ozemlju (brez Beljaka in Celovca) je dvoje vrst ljudskih šol, utrakvistične in nemške, ki pa se dosti -ne razlikujejo. Vseh šol je 105 z 283 'razredi. Od teh je utrakvističnih 78, nemških pa 27. 'Popolnoma nemške šole so v večjih krajih, v ‘trgih in mestih, in sicer: Šmohor: Dropole. Celovec: Žrelc, Bo* rovlje, Grabštanj, Podkrnos, Trnja vas, Št. Jakob, Sv. Martin, Pokrče vas, Ribnica ob Vrbskem jezeru, Ve* trinj, Sv. Tomaž, Timenica. Beljak: Podklošter, St. Ju* ri v Zili, Dvor, Vrata, Vrba. Velikovec: Pliberk, Djokšc,. Dobrla vas, Železna kaplja, Grebinj, Lipica, Pustrica, Tinje, Velikovec. Utrakvističnc šole so takode podeljene: I. r. — 20; 'II. r. — 25; III. r. — 26; IV. r. — 4; V. r. — 3. Nemške 'šole so večinoma višje organizirane: I. r. — 1; II. r. — 8; III. r. — 5; IV. r. — 5; V. r. — 8. Utrakvističnih šol 'je torej skupno 78 z 186 razredi, nemških pa 27 z 97 razredi. Pred nekaj leti je bilo še 80 utrakvističnih šok Otroški vrtci so na slovenskem Koroškem štirje, in sicer v Pliberku, Železni kaplji, Borovljah in Veli* kovcu. Vsi so nemški, otvorjeni z namenom, da uvajajo otroke v nemščino in da napravijo iz otroka do vstopa v ljudsko šolo perfektnega Nemca. Narodno slo* Venski otrok, ko izstopi iz vrtca, ne zna več slovenski. Značilno je, da vzdržuje SchulvereimSudmark za slovenske otroke šole (utrakvističnc) v Podrožci, v Ljubelu in Vodičji vasi, vse ob naši meji. Ljudske šole na slovenskem ozemlju (brez Čelov* ca in Beljaka) je 1. 1931. pohajajo 13.016 otrok (me* ščanske 336), od katerih je gotovo 11.500 slovenskih. Največ nemških otrok (večina teh je tudi slovenskega pokolenja) je po mestih in trgih. Nemško uradništvo na kmetih ne šteje mnogo. H karakterizaciji utrakvističnih šol bodi omenjeno, da se učitelj poslužuje pri početnem pouku (kvečjemu v prvem šolskem letu) slovenskega narečja (ne pismene slovenščine), z namenom, da olajša prehod k popol* noma nemškemu pouku. Slovenščina, kolikor se goji, ni sama sebi namen, ampak služi le pouku nemščine. Ko je slovenščina kot pomožni jezik pri pouku nemščine svojo nalogo izvršila, se je več ne rabi. Na srednji in višji stopnji (od drugega šolskega leta dalje) je pouk popolnoma nemški, o kaki dvojezičnosti šol tedaj ni govora. Pouk po utrakvističnih šolah je sedaj še slabši, kakor pred vojno, ker je sedaj nameščenih po šolah še več učiteljev, iki ne znajo slovenskega jezika ali ga nočejo govoriti. Da so utrakvistične šole v resnici popolnoma nem* ške šole je razvidno 'tudi iz učnih knjig, ki so uvedene po teh šolah. Do 1. 1929. je bil za pouk v čitanju na nižji stopnji uveden zloglasni Proschcrnov Abecednik, ki je pošel. Zato je izdal učitelj Walter Maklin v 'Vovbrah novo začetnico za koroške ljudske šole, ki ima precej hib, vendar je boljša od Abecednika. Prvi dol je popolnoma slovenski, drugi nemški. Taka razde* litev popolnoma odgovarja ustroju utrakvističnih šol, ker omogoča učitelju, da po predelavi slovenske abece« de že prvo leto lahko prione s čitanjem nemških beril v latinici. Tega načina sc navadno poslužujejo vsi učitelji, ker pač hočejo deco čimprej naučiti nemščine in ker jim za slovensko čtivo ni. Čitanjc slovenskih beril smatrajo za izgubo časa. Glede 'začetnice treba omeniti, da je pisana v slabi slovenščini; v njej najdemo n. pr. besede cvirn, luštno, koštajo, Hanizi, laterna, cukr, putr. Temu učnemu načinu služi tudi nemška jezikovna vadnica: Tumlirz: Deutsche Sprachlehre tur nichtdeut* sche Sohulen, ki je sestavljena v latinici in vsebuje le nenruške govorne vaje. Tako je dan prehod od začetnice preko nemške vadnice in nemških govornih vaj k po« polnoma nemškemu pouku, nemškemu čitanju in go« voru. Slovenskega stvarnega pouka iz navedenih raz« logov ni. Tako je pač razumljivo, da slovenske čitanke niso potrebne in so uvedene le nemške, in sicer: WaU ter Maklin: Lesebuch (za drugo in tretje šolsko leto utrakvističnih šol), Wiesenberger: Alpenlandisches Le« sobuch (več delov). Prod vojno se je poučevalo na nekaterih šolah, kjer so to zahtevali starši ali šolski odbor, še po tri ure slovenski in sta bili v rabi dve slovenski čitanki. Po preobratu je bil pouk slovenskega jezika popolnoma odpravljen. Za računski pouk so uvedene nemške raču* nice kot po ostalih nemških šolah. Tu pa tam so izjemoma na kaiki šoli še v rabi »Slovenski katekizem« ali »Zgodbe«. Velik nedostatek za slovensko vzgojo otrok je tudi pomanjkanje slovenskih mladinskih knjig. Takih Sajovic Janko knjig v šolskih knjižnicah ni, če pa so kje, se ne izpo* sojujejo. Že pred vojno se je zabranjevalo izposoje* vanje slovenskih mladinskih knjig in priporočalo čita* nje nemških, da se mladina uri v nemščini, saj je glavni cilj šole — znanje nemščine. Iz istega razloga se sedaj še bolj, posebno učencem srednje in višje stopnje, silijo lopo slikane nemške mladinske knjige, ki nevede očarajo in zastrupljajo otroško dušo. Kjer starši ali izobraževalna društva ne paralizirajo to po= gubno delo šole s slovensko mladinsko knjigo, tam je pač otrok sigurno izgubljen. Kar je za vzgojo dece največje važnosti, to je — duh, ki vlada po koroških šolah. Ne samo, da so posamezna berila po čitankah prikrojena za poveli« čevanjc nemštva in nemške kulture, poteka ves pouk v zaničevanju in mržnji do slovenske manjšine.- Na ne> ki šoli se je n. pr. morala deca učiti naslednji stavek: »In Karntcn wohnen Deutsche und Windische ibeisam« men«. Kako se obravnava zgodovinska snov, posebno iz plebiscitne dobe, se vidi iz beril Maklinove čitanke: Zasedba. Slovani zapodeni. Srbi pridejo. Koroška sme glasovati. 10. oktober 1920. V nobenem berilu ni nave« den pravi vzrok zasedbe in glasovanja. Da se mora slovenski otrok učiti pesmi kakor: »Ich bin ein deut« scher Kinabe« ali »Deutsch sein hcist treu sein«, je sa« mo ob sebi umljivo. Oglejmo si učiteljstvo, 'ki poučuje na šolah v slo« venskem ozemlju. Izmed nameščenih 283 učiteljev (=ic) je iz slovenščine preizkušenih 30 šolskih upraviteljev in 21 učiteljev ozir. učiteljic. Kakšno je njih znanje slo« venščine kljub izpitom si lahko predstavljamo, ker so z redkimi izjemami (2) vsi nasprotniki Slovencev. Med navedenimi 31 je 13 iz Jugoslavije (večinoma iz Kočev« ja). Poleg teh je še več učiteljev in učiteljic iz naših krajev, ki nimajo izpitov. Kako slovenščino obvladajo in kako jo ljubijo je razvidno iz tega, da so jo po« maknili na Koroško, da ni bilo treba polagati dopol« nilnega izpita. Značilno za učitelje po šolah v sloven« skem delu Koroške je, da so večinoma slovenskega rodu; slovenskega jezika se navadno ne poslužujejo in govorijo povsod le nemški. Tak učitelj ne čuti več slo« vensko in je po mislih in dejanjih Nemec, da, hujši od njega, ker narod iz katerega izhaja sovraži. Kako tak učitelj vzgaja poverjeno mu slovensko mladino, je menda vsakomur jasno. Po odpustu iz ljudske šole mora deca moškega spola pohajati obvezno kmetijske nadaljevalne šole tekom 3 zim, torej do 17. leta. Taka šola je v vsakem večjem kraju, kjer je vsaj 15 učencev. Učni jezik na teh šolah je nemški. Učne knjige so nemške. Poleg ljudskih šol so nastale nove še hujše ponemčevalnice. Zboljšanja razmer ni pričakovati, ker ni slovem skega učiteljskega naraščaja. Na učiteljišču ni n obes nega narodno zavednega slovenskega dijaka; pa če bi Oset Fran ml. tudi bil kak slovenski abiturijent, mesta ibi gotovo ne dobil, kvečjemu med Nemci. Pogajanja, ki so bila 1. 1928. med vodstvom koro» ških Slovencev in nemškimi strankami zaradi »kulturi ne avtonomije«, so bila le spreten manever. Dočim so pričakovali Slovenci, da s kulturno avtonomijo prene* hajo utrakvistične šole in bodo na slovenskem ozemlju le še slovenske manjšinske šole za vse Slovence, ne glede na politično orijentacijo in mišljenje, in večinske nemške šole, se nemške stranke za to niso mogle odločiti, ker bi se potem ne delala več razlika med zavednimi Slovenci, ki so glasovali za Jugoslavijo in ostalimi Slovenci, takoimenovanimi bindišarji. Ker so ■med tem naši Nemci, ki so dali povod za razpravo o kulturni avtonomiji, dosegli na šolskem polju vse kar so hoteli, seveda nadaljnje razprave niso bile več po* trobne in šolsko vprašanje je ostalo za Slovence nere? •šeno. Kako važnost polagajo Nemci na utrakvistične šole priča govor dr. E. Barta, podpredsednika društva »Schulverein s Sudmark« dne 26. maja t. 1. v. radiju, kjer jc nadvse hvalil utrakvistične šole. Tudi na obenem zboru tega društva dne 11. in 12. junija t. 1. v Klostcr? neuburgu jc izjavil, da se morajo utrakvistične šole na Koroškem v interesu nemštva ohraniti. Šole ipa, ki so v interesu nemštva, ne morejo biti v interesu slovenske manjšine! Tako je tudi razumljivo, da šolsko reformno gibanje, s katerim prednjači Republika Avstrija, na Ko? roškem ni znano. Načela moderne šole niso v skladu z ureditvijo utrakvističnih šol, zato sc na Koroškem reform ogibajo. Med nami je na žalost zelo razširjeno mnenje, da imajo Slovenci na Koroškem vse po scnženmenski pogodbi zasiigurane pravice. Taka mnenja radi prevza* mamo po nemških listih. Saj pravi »Grenzland«, gla? silo društva »Schulverein?Sudmark«, v št. 6/7 t. 1.: »Go? tovo je dejstvo, da ni nacijonalne manjšine v Evropi, ki bi imela take pravice in s katero bi se tako ravnalo, kakor z nacijonalnimi Slovenci na Koroškem.« Kakšne so torej tiste pravice na šolskem polju? Dva slovenska učitelja po njih volji in začetnica, ki je v prvem delu slovenska, po kateri se uče čitati v prvem šolskem letu po utrakvističnih šolah — drugega nič! To so tiste ve? like pravice, ki jih ima 90.(XM) kompaktno naseljenih Slovencev! In mi, iki damo našim Nemcem vse, — ki imajo celo nemško učiteljišče, dočim se na celovškem učiteljišču ne sprejme noben zaveden dijak. Vse to mirno gledamo! Naša javnost je vse premalo poučena o faktičnem stanju šolstva pri nas in na Koroškem. Nujno je potrebno, da ministrstvo prosvete izda sta? tistiko o nemškem šolstvu pri nas in izkazalo se bo, da nobena manjšina v Evropi ni tako favorizirana kot nemška pri nas. V naših rokah je ključ, da odpremo koroškim Slovencem slovenske manjšinske šole in jih tako rešimo pogina, kajti veliki Nemec, oče Jahn pravi: Ambrožičev,: Cecilija '»Narod živi, dela, stoji in zgine s svojim jezikom. Z maternim jezikom da iz rok svojo najžlahtnejšo dra* goconost, zavrže svojo svetinjo, ki je bila najmočnejša obramba.« M. Kdor ljubi narod in državo, pod pira Družbo sv. Cirila in Metoda Mara Lamutova: Pesem izgnancev Odkod smo prišli razcapanci, odkod — bi radi iznali, — (Kaj ne — druhail smo nedostojna, podobni sikoro nismo več ljudem —• in slabši od ciganov se vašim vidimo očem. (Pa kaj cigani! Ljudje so kakor mi, a glejte v njihove oči, kako svoboda v njih žari! Veseli so in zadovoljni, življenja svojega ise rado ste — a imi? —• iNo glejte našo obuvalo, podplatov ni — pretežke so poti podplate nam poisnele. In strah je vzel meso nam raz kosti, obličje naše se vam tuje zdi, — nelepo je in nespodobno. Svobodne duše, site nas razumele? Odkod smo mi? — še vodno vaše nas motre oči? — Ogibljete? — * E, malce .se vam vendar zdi, da jezik naš nas razodeva. No da! Da konec vašega bo gneva, poslušajte, kaj razcapanec vam veli: Kjer prazne so in kamenite njive ter venomer tožeči bori, ki včas-i kar nenadoma vzvrše —• kot 'bi preplašen narod kriknil k Mariji, Materi na Sveti Gori. Spet drugi smo od jasine Soče, iz Brd, Gorice, z onili lepih tal, kjer narod n.aš podjarmljen joče. Svoboda vaša, plemeniti bratje, svoboda zlata nas je sem zvabila, sledili smo, ubogali njen klic — in v negotovosti šli prekio meje. Ej, to je bil pohod čez hribe, izverine samo divje vreden — a nikdar ne človeka. Pobeg nam lahko berete z obleke, notranjost našo z naših lic. Tu, bratje, simo — usodi svoji prepuščeni in vaši milosti! Tam doli smo brez vse pravice, brez žarka smo svobode, smo brez rešilnih cest. Tam inaša jo samo — nebesna rimska cesta — in kažipot nam je — bolest. V črnino tiuge je zavita naša mati, molitev njena je hodila z nami, molitev, ki jo še edino naša, vse drugo je potujčeno — in polna je trpljenja čaša! Sedaj ste nas spoznali: mi vaši bratje smo — majbednejši med vami, brezdomci na planotni cesti, usodi dobri ali slabi prepuščeni. A v nas je trdna vera, a v nas slovanski je ponos, ker vemo, da Primorec bode večen, čeravno je sedaj nesrečen. Rudolf Kresal: Westfalski Slovenci Pride dan, ko bo umrl v kakem oddaljenem mestu na nemškem severozapadu zadnji Slovenec, ki je pred davnimi leti šel po svetu iskat kruha in nove domovine. Tistega dne bo dopolnjena tragedija našega izseljenega ljudstva v Nemčiji, bo konec skrbi, kako ohraniti slovenski rod v Porenju in West-faliji. Ali do tedaj smo dolžni sebi in svetu, da zastavimo vse svoje sile za tisti del kremena našega ljudstva, ki sta ga avstrijska raznarodovalna politika in domača tesnoba pognala v tuji svet hlapčevat tujemu narodu, trpeti za tuj narod in — oznanjevat naše ime in našo voljo. Da, to zadnje sicer ni bilo v programu avstrijskih magnatov — vendar zgodilo se je —• in \vestfalski Slovenec je v polni meri storil svojo dolžnost, pokazal kljub peklu, v katerega je bil pahnjen, vso moč tistega majhnega, na severni meji Balkana bičanega naroda, za katerega je avstrijska aristokracija imela le psovko. V strahotnem boju za svoj življenjski obstanek, s sončne slovenske zemlje pregnan v hladne, sive west-falske dni, je predstavil velikemu nemškemu svetu slovenski narod v vsej njegovi samorodnosti odpora in dela, ki je vznikla v sto in stoletnem boju proti tujim gospodarjem. Tako je dal v zagonu svoje težnje: ohraniti sebe, Nemčiji sile, ki jih je želela in iskala in nazadnje našla na slovenskih tleh. Slovenci so bili pionirji današnje mogočne nemške industrije. Slovenec je bil tisti človek, ki se je lotil najbolj nečloveških del, ki se je neprenehoma nihaje med smrtjo in življenjem, med zasmehom in občudovanjem zaril v rdečo zemljo, v velikanska močvirja — in pokazal Nemcu, kakšne sile so v »nekem« narodu na jugu, da je ostrmel — in — poslal lovce na to krasno človeško blago širom slovenske zemlje. Slane Fran Bilo je to pred petdesetimi leti. Skoroda ni slovenske vasi ne trga ne mesta, ki ne bi bilo dalo AVestfaliji večje ali manjše krdelo mož in fantov. Vlak za vlakom je odhajal poln naših najboljših sil. Zmagovita Nemčija po letu 1870/71 je neprenehoma rasla v zanosu svoje moči in ustvarjala z vsemi silami sebi nov svet. Pri nas doma pa je bila smrt. Osemdeset tisoč slovenskih sinov je izginilo v westfalskih in porcnskih rovih. Osemdeset tisoč naših duš je šlo v svet pod nasiljem velikega kapitala in avstrijske imperialistične politike. In slovenska zemlja je spet zajokala. A njenega joka takrat nihče ni čul. Slovenec je bil premičnina, živa premičnina, ki ni hotela umreti. ❖ Petdeset let je poteklo. Od osemdesetih ti-sočev je danes Slovencev v Westfaliji in Porenju še okrog petdeset tisoč. Trideset tisoč jih je poginilo. Nekaj se jih je porazgubilo. Kakor čudež se zdi človeku, če hodi po mestu in nenadoma ugleda nad kako trgovino ime: Hlebnick, Koss ali Poschar. Vendar to je redkost. Naš človek se ni mogel povzpeti do nikakih boljših mest. Ostati je moral rudar, pravtako njegovi otroci in otroci njegovih otrok. S svojim bornim rudarskim zaslužkom je pogosto le za silo mogel pre-živiti svojo številno družino in niti pomisliti ni smel, da bi njegov sin bil kaj drugega kakor rudar, njegova hči kaj drugega kakor rudarjeva žena in rudarska mati. * Svetovna vojna jim je pripravila presenečenje. Avstrija se je spomnila »junaških« slovenskih fantov in mož in jih poklicala v »domovino« branit vero, dom in cesarja. In zapustili so rove, zapustili so družine in se odpeljali v Ljubljano ali Celje k svojemu okrožnemu vojnemu poveljstvu. V teh štirih letih je molk. — Kdo ga bo razrešil? — A potem, ko se je vojna vihra polegla — so se vsi preživeli spet vrnili v Westfalijo, se spet zarili v rove. Mesto strojnic m topov so jim zapeli spet kompresorji, svedri, rudniške lokomotive, električni vrtalni stroji. Potem pa, potem se je nekega dne vse ustavilo. Stroj] so utihnili. Roke so bile obsojene v brezdelje, družine v bedo. Kriza. $ Zdaj dele isto usodo s svojimi nemškimi tovariši. Beda jih redči vse bolj. V tej bedi jim je domovina vsak dan bolj živo pred očmi. Sanjajo Krefl Ivan o njej kakor otroci in si žele njenega sonca, obujajo spomine in vprašujejo, kako je tam — doma. Večji del ni videl rodnih tal že dvajset, trideset in več let. A vendar, kako živo slikajo svoj rojstni kraj in Ljubljano, Maribor, Celje, Trbovlje! Še vedno so vsi doma. A dasi rojen Nemec več ne more po govorici spoznati v njih inozemcev, govore slovenski še zmerom lepo in v svojem narečju. Človek spozna šele tu moč slovenske misli. In kakor nalašč — prav v tej bedi — se westfalski Slovenec dviga — ne še z zadnjimi silami, pač pa kakor oživljen. — Noče umreti. Zavest, da jih je še petdeset tisoč, mu daje misliti. Kljub vsej socijalni bedi mu raste narodni ponos. Gleda, kako mu propada slovenski rod, kako pada v tuje naročje. Boji se, da vvestfalski Slovenec ne izgine v tujem morju s pečatom sramote. Gre mu, temu rudarju, ki je vse svoje življenje vihtel kramp in vrtal v črno skalo, da manifestira svoj narod, da zapusti nemškemu spomin, ki bo vreden izšeljenčevega trpljenja. Raste kulturno. Povsod ustanavlja podružnice svojih društev, v okrilju teh društev slovenske šole, zbira slovensko, napol potujčeno mladino v svojih izbah, kuhinjah in jo uči, on, ki je v jami osivel, abecede in slovenske besede. Trga jo iz silnega oklepa nemške vzgoje in ji vrača zlog za zlogom, z muko, ki je vredna svetniške glorijole, pravo domovino na tleh mrzle tujine. Še zmerom upa, po tolikih desetletjih, da se bo še celo njegov tretji rod mogel vrniti na slovensko zemljo — a •če se ne vrne, naj še ta tretji naš rod bo nemškemu narodu pomnik o tistem, tam na jugu, ki je bil dolga stoletja zaničevan in zatajen od »kulturne« Evrope. Prav v tem pa je dandanes sila slovenskega izseljenca: da nas dostojno reprezentira pred tujim svetom, a zlasti pred narodom, kakor je nemški, ki mu je domovina — vse. In nemški narod ocenjuje prav in dobro ta boj slovenskega izseljenca za ohranitev slovenstva na njegovih tleh, katerim je dal svojo kri. Nemčija je dovolila letos po vsej Westfaliji in Porenju slovenske šole — in s tem dokazala ponovno proti Slovencem svojo naklonjenost in svojo visoko kulturo. Premalo je prostora, da bi mogel vsaj približno orisati boj in življenje westfalskih Sloven- cev. Zlasti bi se moral dotekniti uspešnega dela »Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev«, ki se od vseh organizacij najbolj odlikuje. Prav tako postavimo njej ob bok lahko tudi »Zvezo katoliških društev sv. Barbare«. To je stvar zgodovine. Na nas pa, ki smo v domovini, je, da tej naši krvi na nemškem severu pomagamo z vsemi silami do življenja, da ne usahne, in da nam zgodovina ne bo očitala, da je za westfal-skega Slovenca napravil Nemec več kakor pa njegovi krvni bratje v domovini. Marija Lamutova: Ave . .. Izza kontur kraške gore je dvignil roke mrak teman, zbudil po linah sveti ave —• in dalje šel čez morsko plan. Skoz oljčni gaj gre šelestenje in hrepenenja polni spev, rojen v globini mlade duše, proseč daljavo za odmev ... Galebu trudne so peroti, v polsnu nad morjem trepeta, valovje v sladkem mu nemiru uspavanko ljubko Šumija. In veslo ribiču omahne, zaupno v daljo vpre oči — večernica v škrlatu zarje talko prečudežno plamti. Pomorske vile — bele megle pobožno v sprevod se vrste, a moje duše tiha pesem pozdravlja jih — in z njimi igre... "IH* Fr. Škulj: Kje pravica — kje krivica? nanjšinski problem narodov rešujejo evropske države /e dolgo vrsto let in še do danes se ni posrečilo tega gordijskega vozla razvozlati. Vedno zmaga moč nad pravico. Mogočni narodi se ne morejo otresti nasilja in barbarskega zatira- P or ek ar Artlon ,nja manjšin, in ko neprestano poudarjajo svojo tisočletno kulturo, svojo plemenitost in srčno omiko, v tistem trenutku odrekajo najprimitiv-nejše pravice manjšinam, ki žive med njimi v kompaktnih masah na svoji lastni zemlji. V sredini evropskih narodov živi sicer majhen, toda visoko kulturen narod Slovencev, od katerih le en del uživa politično svobodo v lastni državi. Polovica Slovencev živi kot uboga raja brez najprimitivnejših pravic v telesnem in du- ševnem suženjstvu med tujimi narodi. Pred letom 1878. se je po vsem kulturnem svetu pisalo z nemajhnim ogorčenjem o bosenski raji. Del našega naroda ne živi danes v nič boljših razmerah pod tujčevo peto. Ves kulturni svet to gleda in ni ga, ki bi vzdignil glas proti obstoječemu barbarstvu. Za Slovana ni sočutja. Naš človek živi brez svobode, iztrgali so mu materin jezik, materino besedo, da niti Boga moliti ne more več v svojem jeziku. Taka je oboževana kultura, taka slovesno obljubljena pravica, taka srčna kultura zavojevalcev. Jugoslaviji odrekajo njeni nasprotniki ob vsaki priložnosti kulturo in vendar je ona edina med evropskimi državami, ki je prva zakonito uredila manjšinsko vprašanje. V dokaz temu naj ,bo le majhen drobec statistike iz dravske banovine: Dravska banovina ima 1,120.584 prebivalcev. Med njimi živi 26.654 Nemcev. Od teh je po vsej banovini 2335 raztresenih, katerim se radi majhnega števila v posameznih krajih ne more po zakonu priznati razreda. 24.319 Nemcev pa ima skupno 77 razredov, kjer se vzgaja njih deca v njihovem materinem jeziku. Imajo svoj razred že na 315 prebivalcev. Na Slovence v dravski banovini pa odpade en razred na 325 prebivalcev. Godi se tedaj v tem pogledu Nemcem boljše, kakor Slovencem. Kdor hoče k pravici in resnici pritegniti, mora priznati, da se našim manjšinam ne godi nobena krivica, temveč, da uživajo vse iste kulturne dobrine kakor Slovenci. 100.000 koroških Slovencev nima niti enega razreda, 500.000 Primorcev in Istrijanov je obsojenih v nacijonalno smrt, ker jim je nasilno iztrgan materin jezik že ob rojstvu v naročju matere. — Kje je pravica, kje civilizacija, kje kultura srca? — Kje krivica in barbarstvo! Sestavil izšel j. nadzornik Fink: Nekaj o našem izseljevanju Ko so postajale življenjske razmere v naši domovini pred 60 leti še bolj neznosne kakor so danes, se je začel naš narod izseljevati v razne kraje sveta. Kje se nahajajo naši izseljenci — Slovenci. 1. V Zed. državah Sev. Amerike . 250.000 oseb 2. V Argentini . . . ■.......... 20.000 » 3. V ostalih deželah Juž. Amerike 5.800 » 4. V Kanadi......................... 6.000 » 5. V Avstraliji...................... 200 » 6. V Nemčiji........................ 30.000 » 7. V Franciji....................... 16.000 » 8. V Belgiji........................ 3.000 » 9. V Holandiji...................... 3.000 » Skupaj . . . 334.000 oseb Naj večja slovenska naselbina se nahaja v Clevelandu, O. Mesto šteje okrog 1,000.000 prebivalcev, med temi je okoli 60.000 Slovencev. V Clevelandu obstoje 3 slovenske župnije, in sicer sv. Vida, ki ima slovensko šolo z 1.520 učenci, župnija sv. Lovrenca s slovensko šolo s 670 otroki in župnija Marije Vncbovzete. V Clevelandu imamo tudi društvo »Slovenski Sokol«. Večje naselbine, v katerih imamo slovenske župnije, se nahajajo v Zedinjenih državah Amerike po abecednem redu naštete naslednje: Iiurbertoin, O. — Župnija ipresv. Sirca. (Bridgeiport, Conn. —• Župnija sv. Jvriža. Calumet, iMich. — Župnija sv. Jožefa. t Chicago, IH. — Župnija sv. Stefana in župnija sv. Junija. Denver, Colo. — Župnija sv. Rožnega venca. Detroit, Mich. — Župnija sv. Janezu Vianmeya. Eveleth, Miti n. — Župnija sv. Družine. Fore-t City, iPa. — Župnija sv. Jožefa. Indianapolis, Ind. — Župnija presv. Trojice. Johnsto\vn, Pa. — Župnija sv. Terezije. Bučarjeva Alojzija ^Joliet, III. —• Župnija sv. Jožefa. Kansas Oity, Ka/ns. — Župnija sv. Družine. ,La Salle, 111. —• Župnija sv. Roka. Feadville, Colo. — Župnija sv. Jožefa. Lorain, O. — Župnija sv. Cirila in Metoda. ,West Allis, Wis. — Župnija Marije Pomagaj. (Mihvauikee, Wis. — Cerlkev sv. Janeza. Ncw Yonk, iNT. Y. —• Župnija sv. Cirila in Metoda. Pittstbu-r.gh, iP.a. — Župnija Matere Božje. (PuebLo, Colo. — Župnija Marije Pomagaj. jRock iSIpirins, Wyo. —• Župnija isv. Cirila in Metoda. Sheboy-gan, Wis. —• Župnija sv. Cirila in Metoda. |So. iB-ethilehc-m, Pa. — Župnija sv. Jožefa. Ste el ton, Pa. — Župnija sv. Petra. ,To-\ver, Mi;nin. —• Župnija isv. Martina. \Vaukegan, IM. — Župnija Matere Boižje. Mešane slovenske župnije imamo. Anaconda, Mont. — -Župnija sv. -Petra in Pavla. Aurora, Minin. —• Župnija sv. -Rožnega venca. Biwabi/k, Minn. — Župnija isv. Janeza iKrstnilka. (Bridg-eville, iPa. — Župnija sv. iBanbare. Chiisholm, Minn. — Župnija sv. Jožefa. ,Ely, Minn. — Župnija sv. Antona. Gilbcrt, Minn. —- Župnija sv. Jožefa. J-ron\vood, Mi-oh. — Župnija piresv. Trojice. Meaderville, Mont. —• Župnija božjega Odrešenika. San Frančiško, Cal. —- Župnija rojstva Gospodovega. Nev 0'uluth. —- -Župnija sv. Elizabete. St. Stepihe-ns (TR.ice), Minn. —- Župnija sv. -Stefana. Socijalne ustanove Slovencev v Zed. drž. Amerike. Slovenski izseljenci so si ustanovili sledeča podporna društva: 1. Leta 1894. v Jolietu 111. Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto, ki šteje danes 242 včlanjenih društev s 34.500 člane in 2,600.000 Dol., to je 143 milijonov dinarjev premoženja. 2. Leta 1904. so ustanovili naši rojaki, večinoma delavskega stanu, v Chicagu Slovensko Narodno Podporno Jednoto, ki šteje danes 732 včlanjenih društev, 63.500 članov, katere skupna gotovina je znašala dne 31. decembra 1930 5,105.729 Dol., to je okroglih 226 milijonov Din. 3. Leta 1908. se je ustanovila v Ely, Minn., Jugoslovanska Kat. Jednota, ki šteje danes 217 včlanjenih društev z 19.000 člani. 4. Leta 1908. se je ustanovila v Chicagu Slovenska svobodomiselna podporna zveza, ki šteje sedaj 222 včlanjenih društev z 12 tisoč člani. 5. Leta 1910 se je ustanovila v Clevelandu »Slovenska Dobrodelna zveza«, ki ima 53 včlanjenih društev z 10.000 člani. 6. Zapadna Slovenska Zveza v Deverju, Colo, ima 41 včlanjenih društev z 3000 člani. 7. Jugoslovanska podporna zveza Sloga, ustanovljena leta 1915., ima 18 včlanjenih društev s 3000 člani. 8. Slovenska Hrvatska Zveza v Calumetu ima 26 včlanjenih društev z 2000 člani. 9. Družba sv. Družine v .Tolietu, ustanovljena leta 1914., ima 17 včlanjenih društev z 1900 člani. 10. Slovenska ženska zveza v Chicagu, ustanovljena leta 1926., ima 32 včlanjenih društev s 500 člani. Časopisje slovenskih izseljencev v Zed. drž. Amerike. 1. Amerikamski Slovenec (dnevnik), 'uredništvo 1840 W. 22nd St. Chicago IH. 2. Glas Naroda (dnevnik), ured. 216 W. th Street Ne\v York. 3. Prosveta (dnevnik), ured. 3657—59' South Lavmdale Ave, Chicago 111. 4. Enakopravnost '(dnevnik), ured. 6231 St. Clair Ave, Cleveland O. 5. Ameriška Domovina '(dnevnik), ured. 6116 St. Clair Ave, Cleveland O. 6. Ob zor i(dnevnik), ured. 630 \V. ,National Ave, Mil-vvauke, \Visc. 7. Glasilo K. S. K. J. (tednik), ured. 6117 St. Clair Ave, Cleveland O. 8. Nova doba (tednik), ured. 6117 St. Clair Ave, Cleveland O. 9. Glas Svobode izhaja neredno v Chicagu. 10. Mladinski list, izhaja mesečno v Chicagu. lili. Proletarec, tednik, izhaja v Chicagu. 12 Vestnik, mesečnik, izhaja v Mihvaiukee. 13. Ave .Marija, izhaja v Lemoint Mil. N Jelačin Ivan st. Slovenski narodni domovi in dvorane se 'nahajajo v državi: O H I O Cleveland (St. Clair Ave.); Collinvvood (Slovenski delavski dom, Slovenski dom); \Vest Park; Loraiin; Girard; Barbertcin; Bridgeport; ,Ne\vburg; Waren (Slovenski-hrvatski dom), skupaj 10. I L L I N O I S. (Dvorana S. N. iP. J., Chicago; Slovenska cerkvena dvorana, Chicago; Slovenski dom, La Sialle; Slovenski narodni dom, W a uk Cigan; Silovenska cerkvena dvorana, \Vaukegan; Slovenski dom, Springfield; Slovenske dvorane v Aurori, Jo-Iietu in Johnstom City-ju. Skupaj 9. P E. N N S Y L, V A iN I A. Pittsburgh, Canomsburg, Avella, Rur,gettsto.\vm, Farrell, Bon Air, Rraddock, Claridge, Framklim-Conemaugh, Forest City, Homer City, Herminie, Johnstown (iMo.vham), Imperial, Krayn, Moon Run, White Valiley, Willock, Bridgeville (dve), La\vrence, Sygan, Library, W. iNe\vtom, iMidway in Narodni dom v Wcst Allisa pri Miillwaulkee ki ima tudi gledališče; skupaj 26. (K A iN S A S. Društvene dvorane imajo naselbine Frontenac, Yale in Filler. COlLORiADiO. — V Pueblu ima precej veliko dvorano društvo ®v. Jožefa K. S. K. J. im pa sl o ven sk onhrvaitska župnija v farni šoli. Šivajo dvorano ima naselbina Denver, v Leadvillu pa društvo S. Z. Z. IiNIDIANiA. — V Indianapolisu imajo Slovenski dom in tudi župnija ima svojo dvorano v cerkveni šolli. MlfiOHlIlGAlN. — V Detroitu imajo malo poslopje, ki ga imenujejo Slovenski dom. NiEl\V Y'OiRlK. — V državi Ne\v York ima svojo dvorano naselbina Little Falls in društvo v Cooperstovmu. WYi()i.M!llNlG. — Precej velik Slovenski dom ima naselbina Rock Sp ring s. Diplomatska in konzularna zastopstva Kraljevine Jugoslavije v Zed. drž. Amerike. Poslaništvo v Washingtonu: Poslanik in polnomouni minister dr. Leonid Pitamic, Washingtom ID. C. 1520, 16 Street. Generalni konzulat v New Yorku, N. Y. 1919 Broadi\vay. V njegovo področje spadajo sledeče države: Alabama, Connecticut, Delaware, Florida, Maine, M.ary-lamd, iMassachussets, Missi&sippi, New Hampshire, New Jer- \ sey, Ne\v Yonk, iNorth Cairollma, Ohio, Pennsylvania, Rhode Island, South Caroliina, Vermont, Virginia,West Virginia, 'ter Disitrict of Columbia, v ko jem je prestolica Waishinigton. Generalni konzulat v Chicagu lil. 840 North Michigan Avenue. V njegovo področje spadajo sledeče države: Arkamsas, Illinois, Indiana, Io\va, Louisiana, Michigan, Minnesotta, Missouri, Tennessee in \Viseonsin. Konzulat v San Francisco, Calif. Russ Building, room 2413. V njegovo ipodročje spadajo sledeče države: Alaiska, Arizona, California, Colorado, Idaho, Kansas, Montana, Nebraska, Nevada, Ne\v iMe.vico, North Dakota, Oklahoma, Oregon, South Oakota, Texas, Utah, Washington, Wyoming. Cleveland, O. Častni konzul Mihajlo Čerrezin, ,1004 Standart Trusit Building. Pittsburgh, Pa., Častni konzul Kosta Unkovič, javni notar, 600 Grand Street. ARGENTINA. Slovenski izseljenci so raztreseni po vsej Argentini ji. Največ jih je v Buenos Airesu, okoli 5000 oseb. Tam imajo Slovenci Slovensko Prosvetno Društvo I. Calle Segni 2559, La Paternal, Slovensko Prosvetno društvo TI. Calle Colonia 104, Društvo Slavija in Sokol Kraljevine Jugoslavije v La Paternal. Dne 6. aprila 1929 je začel tam izhajati list »Slovenski Tednik«. Največ slovenskih izseljencev je doma iz Goriške. »Slovenski Tednik« je v svoji številki 36 z dne 7. decembra 1929 poročal sledeče: Ugotovljeno je, da se je iz dveh tretjin gori-ških vasi izselilo 8820 ljudi. Ne bo previsoko število, ako trdimo, da se je iz same Goriške izselilo nad 10.000 ljudi. In to same mlade, krepke moči moškega in ženskega spola. Najhuje je prizadeta bovška in srednjevipav-ska dolina. Pqr podatkov iz Srednje-vipavske nam bo nudilo jasen dokaz, da se delovne moči v domačiji od leta do leta zelo krčijo. V vasi Kamnje se je izselilo nad 200 ljudi. (140 moških in 60 žensk), iz Črnic 169 (115 moških in 54 žensk), iz Batuj 95 (56 moških in 39 žensk), iz Dornberka 212 108 moških in 104 ženske), iz Rihenberga 108 (52 moških in 56 žensk), iz Prvačine 320 (70 moških in 250 žensk), iz Vogerskega 51 (35 moških in 16 žensk), iz Oseka 115 (68 moških in 47 žensk), iz Renč 406 (272 moških in 134 žensk), iz Šempasa 118 (75 moških in 43 žensk). Fajdigova Amalija Večje število Slovencev se nahaja v mestu Berisso pri La Plati. Tam je ustanovljeno tudi jugoslovansko društvo »Kosovo«, nadalje v Rosa-riji, provinci Santa Fe, kjer imamo Slovensko delavsko društvo Triglav, tam imamo tudi jugoslovanskega častnega konzula Kokič Ivana, Calle San Lorenco 932 Rosario, Santa Fe. V provincah Cordoba, Mendoza, San Jutin in Chubut imamo mnogo naših izseljencev. Slovenskih šol in župnij v Argentiniji nimamo, razen privatnih tečajev pri navedenih prosvetnih društvih, katerim je kralj, banska uprava v Ljubljani doposlala potrebne slovenske šolske knjige. Poleg kraljevega poslaništva v Buenos Airesu skrbi v Argentini ji za naše izseljenec »Izseljeniški izaslanik« Delegado de Emigracion del Reino Yu-goslavo, Avenida de Mayo 1370, soba br. 296, Buenos Aires. Ostale države v južni Ameriki. V Braziliji je največja kolonija Slovencev v San Paulo. Slovenci imajo tam dve društ;vi in sicer: Slovensko izobraževalno društvo »Primorje«, ki ima svojo pisarno Rue S. Antonio 70 in Jugoslovansko podporno udruženje, ki ima svojo pisarno Conse Cheiro Chrispiniano N. 25. To udruženje je izdalo leta 1932 Almanah, v katerem opisuje razmere v Braziliji. Almanah se dobi pri Družbi sv. Rafaela v Ljubljani, komad Din 5.—. V Uruguay-u najdemo večinoma naše izseljence iz Prekmurja. Leta 1928.-29. se je izselilo iz Prekmurja preko 300 mladih deklet v Uruguay, ki so našle večinoma službe v mestu Montevideo kot kuharice, sobarice in služkinje. KANADA. V Kanadi so naši slovenski izseljenci raztreseni tako, da se o kolonijah nc more govoriti. Mnogo jih je, ki imajo svoje lastne farme, drugi so zaposleni kot vrtnarji in poljedelci na farmah, največji del je pa raztresen po rudnikih in gozdni industriji. V krajih, kjer se nahajajo večje skupine naših slovenskih izseljencev so ustanovile naše podporne jednote iz svojih središč v Zcd. drž. Amerike svoja društva in sicer: Slovenska Narodna Podporna Jednota, ima svoja društva v New Waterford C. B. Nova Sco-tia, Vancouver B. C., Schumacher Ont., Ford City, Ont., Garson Mine, Ont., Kirkland Lake, Ont., Creighton Mine, Ont., Blakeburn B. C., Princeton B. C., Premier B. C., West Toronto Ont., Mountain Park, Alta, Erington Mine-Brad-ley Ont., Arvida Quebec, Anyox B. C. in Rouyn Quebec. Kranjska Slovenska Katoliška Jednota ima svoja društva v Timins Ont., Toronto Ont., Kirk- Dr. Jesenko Frm land Lake Ont., Edmonton Alta, Montreal, Sud-bury Ont., Princeton B. C. in Creighton Mine Ont. Jugo-Slovenska Katoliška Jednota ima svoja društva v Springhill N. S. Sudbury Ont. in Rouyn, Quebec. S poti ob severni meji Dan pred praznikom sv. Cirila in Metoda je skupina akademikov, članov naše akademske podružnice, odpotovala proti naši državni severni meji na 16-dnevno narodno-propagandno turnejo. Posetili smo s samostojnimi koncerti slovenskih narodnih in umetnih pesmi (9 po številu), predavanji in nagovori (13 po številu) Ptuj, Ormož, Ljutomer, Radenci, Radgono, Mursko Soboto, Kapelo, Sv. Trojico, Sv. Lenart, Maribor, Maren-berg, Guštanj. Na tej poti smo se združili z dihom naše blagoslovljene zemlje, spoznali smo se 2 duhom posameznikov in množice, in v kolikor je bilo mogoče, z odprtimi očmi dojeli vse novo. Na podlagi vsega tega, kar smo videli in slišali na tej turneji ter na podlagi našega teoretičnega znanja na tem polju, lahko spregovorimo nekaj resnih besed o gospodarskih in socijalnih prilikah naših rojakov in predvsem o našem slovenskem nacij onalnem položaju v teh krajih, ki so bili do konca svetovne vojne izpostavljeni vsem pritiskom prodirajočega nemštva. Da bo o vtisih, ki so jih dobili akademiki na svoji turneji poučena tudi vsa ona javnost, ki se zanima za narodno obrambno delo, sem se odločil, pooblaščen od akad. podružnice, napisati to poročilo. Vse ono, kar smo doživeli v naših obmejnih krajih, nas je preverilo, da tako kot smo delali do sedaj, ne smemo več. Mladina proglaša: naš slovenski problem je narodno-obrambni problem, zato je tudi jugoslovenski problem. Ljubezen do naše zemlje, do lastne države, bo pravilna, dovolj velika in bo dosegla rezultat tedaj, kadar bo nam vsem jasen naš položaj glede trohnenja ene tretjine našega naroda, kadar bodo vsi nadaljni javni delavci prebili ognjeni krst nesebičnega narodnoobrambnega dela, pri katerem je treba imeti vso vero, da poedinec ne omahne, pri čemer se pa človek tudi dvigne tako visoko, da mu nikdar več ne bo prišla na um zla beseda ali kretnja. Poleg ljubezni do jezika, pesmi, države, so bile navedene misli glavna vsebina vsem predavanjem na naši turneji ob meji. Propagirali smo razvojno linijo, obenem pa hoteli sami spoznati kraje, ki so bili ponemčeni in po katerih sega na novo germanska propaganda. Nastopili smo tudi proti njej in nad predrznostjo takega početja z vso odločnostjo, kakor tudi proti narodni mlačnosti, ki je marsikje občutna. Naša nemška manjšina je malenkostna. Povečini so to lojalni državljani. Glavni njih smoter je, da v okviru vseh pridobljenih pravic nemoteno žive. Naša država jim je tudi dala vse pravice. Drugi element je pa nemškutarski. Slovenski pred-piki znajo še vsi svoj materni jezik, toda njim je dal nemški predvojni »Drang« pečat. Nemirnejši so. Med temi zasledujemo propagando, ki postaja vse bolj živa in katere niti vodijo v inozemstvo. Nemški preporod tretjega cesarstva daje tudi nove krvi potuj čcncem na naši strani. Nemški izletniki hodijo v množicah preko meje. Kvaren vpliv teh posetov dobro opisujeta Članka v mariborskem »Večerniku« in »Jutru« koncem julija, ko nekdo ocenjuje našo turnejo, pri tem pa razkriva to, kar je v našo narodno škodo in se vrši pred našimi očmi nemoteno z one strani. Dejstvo je, da Nemci kupujejo naša posestva, ki so radi težke gospodarske krize na prodaj in to za mal denar. V tem je opaziti tudi sistem, kot so nam pripovedovali domačini. Nemci pobirajo podpise za manjšinske šole. Pri tem se dogaja, da prisiljujejo one slovenske starše, ki so socijalno odvisni od njih k podpiso-.vanju in to je skoraj povsod. Nemci so gospodarsko močnejši faktor, nič čudnega, če pomislimo na tisočletno protekcijo. Ta akcija za nemško manjšinsko šolo in v tej obliki je bila zlasti očitna v Marenbergu. Tu moramo slovenskega delavca zaščititi pred samovoljo in nameni, ki niso in ne morejo biti v skladu z našo širokogrudno gesto. Merodajni faktorji so poklicani, da se zganejo! Kljub prepovedi dostavljanja v našo državo je med našim ljudstvom dovolj razširjen nemški tisk, ki blati vse, kar se pri nas godi in kleveta po mili volji. To služi tudi vsem nergačem, ki sejejo nezadovoljstvo med našim ljudstvom. Često smo čuli podobna zasmehovanja: »No, zdaj pa imate Jugoslavijo, ki ste jo hoteli,« in obenem hvalijo avstrijske razmere. Zlasti zadnji časi težke gospodarske krize, ki je občutno prizadela naše vinorodne kraje, so ugodni za to podzemsko rova-renje. Čeprav je Avstrija v daleko težjem gospodarskem položaju, vzdržana samo z mednarodno pomočjo, vendar marsikdo veruje in zdihuje po nemškem raju. Že od Ormoža dalje in okoli Radgone je opaziti radi te propagande zastrupljeno ozračje. Opazili smo celo hitlerjansko križasto motovilo narisano pred poslopjem državnega funkcijonarja. Po večjih krajih bije neprijetno na uho nem-,ška govorica. Na naše veselje ali žalost so to naši »zavedni« rojaki, ki grešc mnogo na tem. Tako je, kot za Levstikovih časov na bivšem Kranjskem. Na zunaj ogromno narodno navduševanje in požrtvovalnost, po domovih pa zahteva nemška kulturna vzgoja, da je pomenek v nemščini? To velja za našo inteligenco! Kako pa to vpliva na preproste delavce, ki so po internacijonalni vzgoji dorasli za nemštvo!? Ali pa na našega preprostega človeka? V tem oziru je potreben temeljit preokret. Znamenita je tudi naša narodna mlačnost in veselje do nekega tihega življenja. Samo ne pre-tresljajev! In pretresJjaj je takle obisk mladih ljudi. Žalostno je, da smo morali na poti dvigati moralo tam, kjer bi jo moral vsakdo dobiti, vsaj pričakovali bi to brez najmanjšega pomisleka. Ko smo pa pogledali za kulise, nismo zamerili več tako močno. Naši ljudje te vrste izgubljajo stik z življenjem v preveliki borbi za vsakdanji kruh in pod dojmom učinkov našega bivšega strankarskega izživljanja, ki je znalo zastrupiti že močne osebnosti. Mlačnost in posmeh! Marsikje se je po našem obisku razvedrilo, marsikje smo pa zmajevali mi z glavami. Ta mlačnost in neke vrste brezbrižnost nam rodi tudi škodo z neke vrste skombiniranim političnim sodelovanjem, ki je le majhnega številčnega pomena, ali v veliko škodo morali in nacijo-nalni zavesti našega človeka. Kaj res ni nikogar, ki bi posegel vmes in opozoril na zle posledice? Tem žalostnim razmeram zdatna protiutež so naša prosvetna društva, predvsem pa »Sokol« in zadnje čase tudi »Narodna odbrana«. Zelo neprijeten občutek smo imeli, ko smo opazili velik prepad, ki'še vedno vlada med tako-zvanimi boljšimi sloji in preprostim kmetiškim ter delavskim ljudstvom. Opetovano se niso upali kmečki fantje na našo prireditev, češ da se ne upajo med gospodo. Tu ni pomagala nobena dobra beseda. Prepad je tu in zelo velik. V nacijonalnem boju nam lahko zada to težke udarce. Samo prepričanje o tvorni sili nacijonalne misli še ni dovolj. Pristaš in glavni steber vsega je za uspešen napredek le naš mali človek. Dokler njega ne bo zraven, toliko časa bo naša udarna moč minimalna. Samo gotove skupine predstav- Ijajo premalo. Ta prepad mora pasti in z njim vsa stara šara predsodkov in okorelosti, seveda tudi polna kupa socijalnega zla. Beda teh naših ljudi je res velika, da je človeka groza, ko to gleda. Tu bo treba še marsikaj in hitro! Naštevajoč vse to ne moremo prezreti tudi samega pojmovanja o narodno-obrambnem delu pri nekaterih lokalnih prvakih, kar nas je naravnost razočaralo. Tako so nas razni predstavniki kratkomalo odklanjali, želeč, da bi šli mimo njihove graščinske domačije. »Pri nas res ni treba nič, je vse v redu!« Ponujali so nam tudi sredstva — par kovačev — če gremo naprej, kjer nas že čakajo i. t. d. In to na dveh eksnoniranih točkah! Ko se nismo dali pregovoriti, je bilo ravno prav! Ravno v teh dveh krajih smo bili najbolje sprejeti od naših ubožnih ljudi, ki so nam tožili o svojem gorju. S tem prehajam na naše prireditve ne kot kritik slabega, ampak poudariti hočem ono, kar nam je ostavilo neizbrisne vtise, da je vsakdo izmed nas prepričan o pravilnosti naših misli in globoko prevzet od lepote in čuvstvovanja našega človeka. Marsikje so nas strašili, da ne smemo pričakovati bogve česa; da so ljudje od težkih gospodarskih prilik hudo prizadeti, da se pozna neka protidržavna propaganda i. t. d. Ko smo pa razdelili letake, je bilo zvečer vedno polno ravno tam, kjer so se zbrala razorana lica, nagubana čela in žuljave roke. Prišli smo v stik z ljudstvom, kar je bil že sprva naš namen. Ti večeri so nepozabni. Kakor zamaknjeni so poslušali navzoči, ko je odjeknila naša narodna pesem po dvorani. Razjasnila so se lica, dosegli smo zvezo, led je bil prebit. To so bili pravi sveti večeri. Svobodno smo prišli in z lepim namenom in dodajati je bilo treba včasi pozno v noč. Počutili smo se kot eno. Pevci, če tudi utrujeni od naporov, so z navdušenjem peli, izjavljajoči po končanem sporedu, da tako hvaležni publiki še niso peli. Tričetrturna predavanja so vzbujala vzklike, ponos, samozavest, živo odobravanje. V nas je vstalo prepričanje, da ti naši, povsem naši slovenski fantje, možje, dekleta in žene pogrešajo ljubezni in toplote, da le malokdaj kdo pride na ta način na obisk, da bi se mu lahko s srcem predali. Videli smo solze, ki jim je sledil smeh, zamaknjenost in radost in to v naši zemlji! To niso rudarji-tlačani, daleč od domovine! Na koliko drobnih vprašanj smo odgovarjali! In počutili smo se majhni med njimi, ki stoje, pred nami, pozabljeni, pa so del našega slovenskega srca in jugoslovenske združcnosti. »Ali se boste kmalu vrnili?« »Seveda, čez leto dni!« Majhno razočaranje! Za nas velja: nemštvo nc bo prodrlo, to ljudstvo je naš steber! Samo plahi so in zapuščeni. Obiskujmo jih vedno z isto toploto, kot smo agitirali za majsko deklaracijo. Dvignimo socijalne razmere! Narodne gospodarje in organizatorje med nje! To bo moč, s katero bo vedno lahko računal naš narod trpin v Primorju in Korotanu. Ne strašimo se dela! Naša »Družba« je poklicana, da prevzame delo s poživljeno močjo. Ne samo tombole in veselice, ne samo zbiranje denarja, »Družba« mora postati središče vsega narodnoobrambnega dela. Prilike so take, da nas opominjajo na čas, ko bomo morali stati vsi kot en mož pripravljeni na vse, kadar nas bo klicala svoboda vseh naših rojakov, da bomo končno dokazali povsem tudi mi, kako smo resnično zaslužili mesto pod solncem, ramo ob rami z drugimi narodi, naposled v bratstvu za dobrobit in napredek človeštva in človečanskih idej. Ob tej priliki se »Akad. podružnica« zahvaljuje vsem, ki so pomogli, da je bila naša pot uspešna in lepa ter zagotavljamo, da živi v nas nov vir moči, ki bo pomagal končno doseči cilj, da bo naš narod, ves v svobodni državi združen dvignil k solncu od trpljenja poveličani obraz. V. Iskra. Veliki dobrotnik CMD umrl F o daljšem presledku je letos dobila naša šolska družba v galerijo nesmrtnih svojih mecenov (Polak, Kotnik, gospa Vilharjeva, dr. Georg, dr. Pirnat i. dr.) novega elana. Robert Kollmann. Dne 12. junija nas je nepričakovano zapustil. Na potu od svojega idiličnega gradiča Pod Rožnikom proti mestu ga je zadela srčna kap. Dosegel je 60. leto starosti. Pokojni Robert Kollmann je bil lastnik sloveče veletrgovine s steklom in porcelanom v lastni hiši na Mestnem trgu. V finančnem in družabnem življenju Ljubljane je imel odločilno vlogo. Bil je upravni svetnik glavnih ljubljanskih bank. Pri Mestni hranilnici je postal odbornik že leta 1909. in od leta 1922. do 1926. predsednik, oziroma gerent tega zavoda. Pa ne samo na finančnem in gospodarskem polju se ie pokojnik krepko udejstvoval, bil je obenem velik prijatelj slovenske umetnosti in vedno naklonjen našim umetnikom. Takoj po ustanovitvi naše Narodne galerije ji je postal ustanovmk z darilom 100.000 Din. Mnogim našim narodnim, kulturnim in karitativnim društvom v Ljubljani in na Viču je bil stalno podpornik ter se jih je tudi v svoji oporoki spomnil. Posebno naklonjen je bil naši C. M. D., kateri je mnogokrat v življenju nakazal pokroviteljnino ter ji vsako leto poslal po 2000 dinarjev od prodanih cilindrov, dasi ni bil po pogodbi na to vezan. V oporoki pa je še posebej zapustil 50.000 Din. Ravno toliko je volil Sokolu I. na Taboru in Trgovskemu domu za vzdrževanje poslopja. Sokol II. je dobil 30.000 Din, po 10.000 dinarjev pa je zapustil mestnim revežem v Ljubljani in občinskim na Viču, nadalje vsem pevskim društvom v Ljubljani in na Viču. Po 5000 Din Olepševalnemu društvu v Rožni dolini in Sokolu na Viču. Skupna vsota vseh volil znaša 360.000 dinarjev. Tudi vseh svojih uslužbencev se je veli- Robert Koli marin kodušno spomnil, ki jim je bil tudi vse življenje najboljši gospodar, pravi krušni oče. Tako plemenitega moža so poznali tudi na najvišjem mestu ter je bil odlikovan z redom sv. Save III. in IV. vrste. Bodi blagemu dobrotniku ohranjen trajno hvaležen spomin! A. B. Naši grobovi F o glavni skupščini C. M. D. za leto 1931. nam jc kruta smrt pokosila naslednje dobrotnice in dobrotnike: Dr. Slavik Edvard, odvetnik v Trstu, prvo-boritelj za pravice slovenskega rodu, je umrl v Trstu dne 29. oktobra 1931. Pokojnik je bil svo-ječasno stalni svetovalec vodstvu C. M. D. pri njenem slovenskem šolstvu v Trstu. Kralj Štefan je umrl na Dolgem brdu pri Prevaljah dne 17. novembra 1931. Pokojnik je bil ne le vzor naprednega kmeta in gospodarja, znan po vsem Koroškem, posebno v Mežiški in Podjunski dolini, marveč tudi vzgled kremenitega narodnjaka. Bil je član Ciril-Metodove družbe na Poljani pri Prevaljah od njene ustanovitve. Po prevratu so mu nemčurji popolnoma oropali kmetijo in zasledovali njega in njegovo družino, ki se je morala skrivati po hribovskih kočah, sam pa je bil prisiljen ubežati v Mozirje. Bil je dolgoletni ižupan in pozneje odbornik svoje domovinske občine Libuše, član odbornik in ustanovitelj raznih gospodarskih ustanov tu in na Koroškem, kjer nadaljujejo poleg gospodarskega tudi veliko narodno poslanstvo. Naj mu bo blag spomin! Lapajne Ivan, ravnatelj meščanske šole v Krškem, velezaslužni pedagog in narodno-gospo-darski organizator, je umrl dne 17. novembra 1931 v častitljivi starosti 83 let. Pokojnik je bil nekaj let predsednik C. M. podružnice v Krškem. Sajovic Janko, trgovec v Kranju, je nagloma preminil dne 23. novembra 1931. Pokojnik je deloval pri vseh narodnih in kulturnih društvih v Kranju ter tudi podpiral vsa potrebna društva. Naši C. M. D. je bil pokrovitelj. Oset Fran ml., čislani veletrgovec na Vranskem, je tudi nagloma umrl dne 24. novembra 1931. Pokojnik je bil vsestransko delaven pri vsakem narodnem pokretu. Pri domači C. M. po- N ovakava Marija družnici je bil leta 1911. blagajnik, nato pa predsednik do mobilizacije. Ambrožičeva Cecilija, vdova po slovečem čebelarju v Mojstrani, daleč po Gorenjskem znana in priljubljena »Mruščeva teta«, je umrla dne 29. novembra 1931. Pokojnica je bila navdušena Ju- goslovenka in članica vseh ondotnih društev. Pri C. M. podružnici Dovje—Mojstrana je bila od ustanovitve podpredsednica. Slane Fran. Lani smo beležili v našem koledarju smrt gospe Alojzije Slančeve, komaj eno leto je odšel za njo v večnost soprog Fran, veleposestnik v Litiji. Dne 29. novembra 1931 ga je vzela srčna kap. Pokojnik je bil vodilna osebnost v Litiji in okolici. Rodom iz Laškega je prišel pred 36 leti za učitelja v Litijo ter se kmalu priženil na Koblarjevo veleposestvo. Kot nadučitelj se je odpovedal službi ter se posvetil obširnemu gospodarstvu, zraven pa sodeloval pri vseh gospodarskih, kulturnih in političnih organizacijah. Pri ondotni C. M. podružnici je bil celih 14 let (od 1892—-1906) blagajnik; nato pa neprestano podpredsednik. Oba s pokojno gospo soprogo sta bila pokrovitelja C. M. D. Caharija Ivan, veleindustrijec, veleposestnik in mnogoletni župan v Nabrežini pri Trstu, je umrl dne 30. novembra 1931 v starosti 67 let. Pokojnik je bil izrazita in povsod spoštovana osebnost, jeklen narodni značaj. Pri nabrežinski C. M. podružnici je bil odbornik od njene ustanovitve, nekaj let tudi predsednik. Jurca Anton, veletrgovec v Ptuju, je umiri istotam dne 8. decembra 1931. Pokojnik je bil znan narodni dobrotnik, tudi naša C. M. D. ga ima med pokrovitelji. Krefl Ivan, posestnik in krojaški mojster v Braslovčah, je postal žrtev strašne avtobusne nesreče v Medlogu pri Celju dne 9. decembra 1. 1931. Pokojnik je bil vkljub svojim 68. letom izredno čvrst in vsestransko delaven, zato pa tudi zelo priljubljen v vsem okraju. Pri ondotni C. M. podružnici je bil predsednik od leta 1912. Nadilo Avgust, mnogoletni ravnatelj Mestne hranilnice in Okrajne posojilnice v Škofji Loki, je umrl v ljubljanski bolnici dne 19. decembra 1931. Pokojnik je bil 5 let zaporedoma marljiv blagajnik škofjeloške C. M. podružnice, več let starosta Sokola, odbornik ali vsaj elan vseh ostalih domačih društev. Porekar Anton, upokojeni nadučitelj s Huma pri Ormožu, je umrl v Mariboru na božični dan 1931 v starosti 77 let. Pokojnik je služboval kot nadučitelj na prijaznem Humu celih 36 let ter je Majcen Srečko bil tam kakor tudi na vseh prejšnjih službenih mestih agilen delavec v narodnih, gospodarskih in kulturnih društvih. Pri C. M. podružnici v Ormožu je bil podpredsednik od leta 1910. do izbruha svetovne vojne. Borovnik Ludvik, sloveči puškar in zaslužen koroški rodoljub, je umrl v Borovljah dne 4. januarja t. 1. Pokojnik je bil potomec v najstarejši hiši v Borovljah in od mladosti neustrašen bojevnik za pravice svojega rodu. Bil je soustanovitelj vseh ondotnih narodnih, kulturnih in gospodarskih društev (tamburaško društvo, C. M. podružnica, Sokol, Posojilnica i. dr.). Pri C. M. podružnici je bil mnogo let blagajnik, pozneje pa podpredsednik. Pred zbesnelimi nemškimi tolpami je moral v najhujši zimi bežati preko Ljubelja na Kranjsko. Bučarjeva Alojzija. Dne 5. januarja t. 1. je umrla v visoki starosti 89. let v Kostanjevici gospa Alojzija Bučar, mati veleposestnika Lavoslava Bučarja in gospe Antonije, soproge dr. V. Maurerja, notarja v Kočevju. Blagopokojna je bila vzglcdno delavna za CMD. Konšek Fran, veleposestnik, gostilničar in bivši poštar na Trojanah, je umrl dne 25. januarja t. 1. star 76 let. Pokojnik je s svojima hčerkama Faniko in Ciko ustanovil leta 1909. C. M. podružnico, ki ji je predsedoval do leta 1913. Jelačin Ivan st., širom sloveči veletrgovec in tovarnar v Ljubljani, je umrl v Gradcu dne 25. marca t. 1. Vsa pokojnikova rodbina je bila in je še opora narodnim, kulturnim in socialnim ustanovam. Pokojnik sam je bil trikratni pokrovitelj naši C. M. D. Marinc Ernest, podjetni veletrgovec z lesom v Celju in veleposestnik v Št. Pavlu pri Preboldu, je umrl v svoji vili v Celju dne 12. maja t. 1., star šele 42 let. Pokojnik je bil v svojem rojstnem kraju v Št. Pavlu duša društvenega življenja, pri C. M. podružnici je bil tajnik od leta 1910. do 1914. Fajdigova Amalija. Dne 2. junija t. 1. je umrla v Sodražici ga. Amalija Fajdiga rojena Krajc, vrla rodoljubkinja, kumica sodraškega Sokola, vzglcdna mati 13 otrok. S pokojnim poštnim ad-junktom Ivanom Pogorelcem, ki je umrl ravno na dan napovedi vojne, sta navdušeno delovala za našo družbo sv. Cirila in Metoda ter za isto na- brala vsako leto veliko prispevkov tako, da je prejela podružnica v Sodražici več diplom. Lepo je bilo videti, kako je ta značajna mati navduševala svoje otroke in domačine za narodnoobrambno delo, kako se je radovala prispevkov, ki so se stekali v nabiralnikih in kako rada je prihajala na skupščine, če so bile v bližini. Hvastja Ivo Peternel Jakob, bivši mnogoletni župan, hotelir in posestnik na Bledu, je umrl dne 12. junija t. 1., star 75 let. Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug za gospodarski in kulturni razvoj našega Bleda. Bil je soustanovitelj in prvi starosta Sokola, ustanovitelj Gasilnega društva itd. Sploh je pokojnik že od mladih let deloval v vseh narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah. Pri ondotni C. M. podružnici jc bil celih 15 let nepretrgoma predsednik (od 1897 do 1912). Dr. Jesenko Fran, univerzitetni profesor v Ljubljani, učenjak svetovne slave, se je ponesrečil pod Triglavskimi jezeri ter vsled dobljenih poškodb izdihnil dne 14. julija t. 1. Nekaj tednov pred nesrečno smrtjo je poslal naši C. M. D. pokroviteljnino. Pavlin Alojzij, posestnik in gostilničar v Trebnjem, je umrl dne 1. septembra t. 1. v 70. letu. Pokojnik je bil mož velikih sposobnosti in zelo dobrega srca. Vsa domača društva so imela v njem glavno oporo, tudi C. M. D. ga šteje med svoje pokrovitelje. Novakova Marija. Nemila smrt je 21. julija t. 1. v Ljubljani položila v prerani grob gospo Marijo dr. Novakovo, eno najagilnejših delavk pri ženskem pokretu. Družbi sv. Cirila in Metoda je bila zelo naklonjena in ji je žrtvovala mnogo pozornosti v njen prospeh. Majcen Srečko, nadučitelj v pok., je. umrl v Mariboru dne 7. septembra t. 1., star 72 let. Pokojnik je bil znan narodni prosvetar in organizator. V Lehnu na Pohorju, kjer je služboval celih 26 let, je marljivo sodeloval pri C. M. podružnici, ki ji je bil 2 leti tudi predsednik. Hvastja Ivo, posestnik v Savljah pri Ježici, je umrl dne 19. septembra 1932. Pokojnik je bil mož izrednih zmožnosti, ki jih je posvetil svojim so-občanom. Ustanovil je Strojno zadrugo, priskrbel občini električno razsvetljavo, Sokolu lastni dom, dekletom gospodinjski tečaj. Bil je vnet razširje-valec naprednega časopisja in lepe knjige. Pri C. M. podružnici je bil od ustanovitve agilen odbornik. Škerlj Ivan, višji sodni svetnik in posestnik, je umrl v Novem mestu dne 27. septembra 1932 v častitljivi starosti 84 let. Pokojnik, rodom z ir Vrhpolja pri Vipavi, je vedno nastopal kot neustrašen rodoljub. Na vseh svojih službenih mestih (Škofja Loka, Črnomelj, Žužemberk, Kranj, Novo mesto) je bil član narodno obrambnih in kulturnih društev. V Kranju in v Novem mestu Škerlj Ivan je bil predsednik Čitalnice. Ko so leta 1908 v Novem mestu opozicionalci izstopili iz odbora C. M. podružnice, je prevzel pokojnik vodstvo ter predsedoval podružnici do leta 1913. Bil je tudi dvakratni pokrovitelj družbi. Rudež Josip, graščak na Tolstem vrhu pod Gorjanci, je umrl dne 9. oktobra 1932, star 59 let. Pokojnik je bil cenjen strokovnjak v kmetijstvu, navdušen Vseslovan in velik prijatelj naši CMD, ki ji je bil trikratni pokrovitelj. A. B. Ksaver Meško; Na grobeh Zdaj vsi molčijo. iNelkdaj talk O' glasni, mogočni, grozeči, .nekdaj teptani iin kruha proiseči — zdaj vsi molčijo, tovariši drug olb drugem pokojno spijo. iNa križu tu ino pozna se črk več nobena. Kido tu počiva — ne vem mu stanu ne imena. Vzilic temu pod rušo polkojno in mirno spi. A tu na kam en u v zlatu ime se blešči. Mogočen, bogat in slavljen bil je nek-oč. A zdaj? Morda se komu zbudi nanj spomin begoč, a je kot prah, ki čez polje ga veter raztrese, a je kot zvok, ki veter v daljave ga nese: trenutek — i:n nič. Tako s premnogim, premnogim teh, ki spe v teh ozkih, tesnih grobeh. Talko bo s tdboj in z menoj nekoč: pozabljen čez noč, ko poreko nama: »Mrlič«1. O veselih in žalostnih prilikah darujmo za Družbo sv. Cirila in Metoda! Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. XLVII. Družbe sv. Cirila in Iletoda redna 43. velika skupščina v Slovenski Bistrici, dne 11. septembra 1932. Letos si je izbrala naša najstarejša in najdelavnejša narodno obrambna organizacija za kraj svoje letne velike skupščine prijazno Slovensko Bistrico, nekdaj narodnostno najbolj vroča tla. Tamkajšnja agilna podružnica CMD slavi letos 40 letnico svojega plodovitega obstoja. Ze na predvečer se je mesto pripravilo na sprejem dragih gostov; žgal se je mogočen kres, vse mesto pa se je odelo v cvetje, zelenje in zastave. Sprejem in zaupni sestanek. Ko so v nedeljo 11. septembra dopoldne prispeli mnogoštevilni gostje, jih je sprejela pred kolodvorom velika množica in jih navdušeno pozdravljala. Vse od Ljubljane do Slovenske Bistrice in pa od drugih strani je pobiral jutranji vlak preizkušene rodoljube, ki so pohiteli v velikem številu v belo mesto pod pohorskimi goricami in lesovi, da se snidejo s štajerskimi, predvsem obmejnimi tovariši, da se porazgovore o usodi in življenju trpečih bratov in se okrepe v odkriti besedi za nadaljnje delo. Ko so gostje izstopili, jim je izrekel prisrčno dobrodošlico odvetnik g. dr. Pučnik, obkrožen od Sokolov, gasilcev in mnogoštevilnega občinstva. Za pozdrav se je zahvalil prvomestnik CMD univ. prof. dr. Rado K u š e j, nakar je krenil sprevod z godbo na čelu pod slavolokom in med gostim špalirjem mladine, ki je pozdravljala z državnimi trobojnicami in cvetjem v ročicah. Sprevod se je ustavil pred mestno hišo. Tu je z okna spregovoril v pozdrav soustanovitelj in prvi predsednik slovenjebistriške podružnice CMD, velezaslužni narodni borec in odvetnik g. dr. Urban L e m e ž. Za iskren pozdrav in velepomembne historične remiscence se je toplo zahvalil predsednik g. dr. Rado Kušej. Po kratkem ogledu mesta so se udeleženci skupščine zbrali v dvorani Okrajne hranilnice, kjer se je pod vodstvom g. dr. Kušeja vršil zaupni shod. Obravnavale to razčistile so se mnogoštevilne važne zadeve, tičoče se dosedanjega in bodočega dela družbe. Shod je bil po triurnih živahnih razpravah ob y2 13. končan, nakar so med krajšim odmorom napolnili dvorano tudi ostali, pozneje došli člani in prijatelji naše preizkušene šolske družbe. Po kratkem odmoru so člani akademskega pevskega zbora zapeli rodni grudi in svojemu narodu posvečeno pesem. Nato je otvoril predsednik g. dr. Rado Kušej ob y2 13. veliko skupščino, kakor sledi: ČASTITA SKUPŠČINA! VELECENJENE DAME, SPOŠTOVANI GOSPODJE! Otvarjam 43. redno skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda s pozdravom Vam vsem, ki ste došli od blizu in daleč, da sprejmete poročilo o našem delovanju v preteklem letu. Osobito mi je čast pozdraviti s tega mesta gospode: zastopnika bana sreskega načelnika za Maribor — desni breg dr. Makarja, župana dr. Jagodiča, dr. Lemeža. celjskega župana dr. Goričana in dr. Jura Hrašovca, ministra v p. dr. Kukovca, zastopnika Mariborske sokolske župe dr. Kovačiča, zastopnika sodišča dr. Dobroška ter gospe Tavčarjevo, Svetčevo, šentjurčevo, Bevkovo, Tenentejevo in vse ostale navzoče dame, ki so si stekle zasluge za družbo, naposled vse številne delegate, zlasti iz obmejnih krajev. Ugotavljam sklepčnost velike skupščine v smislu § 15. glavnih družbenih pravil. Čestita skupščina! Današnje zborovanje v tem prijaznem mestu na južni strani divnega Pohorja pomeni obenem 401etni jubilej obstoja tukajšnje podružnice naše obrambne družbe, ie torej hkratu spominsko slavje onih značajnih slovenskih mož, ki so idejo naše družbe neustrašeno prevzeli in jo gojili v dobi, ko je bilo to z ozirom na takratne politične prilike nad vse pogumno, celo nevarno. Takratni I. predsednik Slovenjebistriške podružnice naše družbe gospod odvetnik dr. Urban Demež, je še danes čil in krepak ter mnogo čislan v vrstah tukajšnjih meščanov. Naj mi bo dovoljeno, da mu kot sejalcu semena naše ideje na teh nekoč narodno najbolj vroče osporovanih tleh in kot možu, ki je v svojem življenju vedno tudi kot odvetnik znal z uspehom! braniti pravice našega materinega jezika pred nemškim uradništvem, sporočim poseben pozdrav glavne skupščine z željo, da mu nakloni božja previdnost še mnogo let plodo-nosnega delovanja. Pozdrav in zahvalo izrekam pa tudi ostalim nekdanjim in sedajnim odbornikom tukajšnje podružnice, ki niso pustili naše ideje propasti niti tedaj, ko so mnogi mislili, da se je preživela, da v novih razmerah nima več upravičenosti. Od današnjega odbora in članov pripravljeni nam topli sprejem nam je najboljše jamstvo za to, da smemo računati med Vami na razumevanje za naša stremljenja in pravično oceno našega dela. želim, da bi se iz srede tega čestitega zbora odkrili novi vidiki, kako bi bilo mogoče našo narodno grudo in naš narrdni jezik i nadalje uspešno braniti in ja-čati tam, kjer obstoja nevarnost, da nam poedine veje našega narodnega telesa polagoma usahnejo. iPomen naše družbe je izražen v § 2. njenih pravil. Podrobnega komentarja ni treba. Družba je danes morda še bolj potrebna, kakor je bila pred ustanovitvijo naše jugoslovanske države. Na lanski skupščini se je poudarjalo od zelo avtoritativne strani, da je družba potrebna kot izdatna podpora državne šolske politike osobito v obmejnih in tudii' sicer narodnostno mešanih krajih. Nikaka tajnost ni, koliko žrtvujejo nemška obrambna društva za okrepitev nemštva in pospešenje germanizacije v slovenskih krajih, vsi pa tudi vemo, koliko store naši severni in zapadni sosedje za ohranitev svojega življa v tujih državah. S tem je dovolj opravičen tudi obstoj naše družbe. Neštete so prošnje šolskih vodstev iz obmejnih krajev za knjige, za šolske potrebščine, za obleko, za obutev in za prispevke k stroškom šolskih izletov. Neštete so pa istotako prošnje šolskih vodstev, izobraževalnih, prosvetnih itd. društev za podpore v knjigah in denarju. Posebno hudo je, da gre kos za kosom naše grude v reke tujcev in političnih neprijateljev našega življa. Tega procesa žal sl svojimi sredstvi ne moremo zaustaviti, pač pa je naša dolžnost, podpreti slovensko prosveto z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Več kot tretjina našega naroda ni postala po svetovni vojni deležna sobica nacionalna samostojnosti, ostala je pod tujim jarmom. Politične meje, strego zastražene, nas ločijo od naših bratov, toda naš jezik, naša prelepa pesem, naša slovenska domačnost in vse drugo, v čemer se odraža slovenski narodni značaj, nas še vedno spaja in nas bo spajalo preko vseh političnih mej z rojaki v inozemstvu. Naša družba, ki je danes edina vseslovenska obrambna organizacija, mora objeti kot ljubeča mati vse one, ki se v stiski obračajo nanjo, ker jim hočejo tuje sile oropati dušo, ki so jo prejeli od matere in ker se nahajajo v Obupnem boju za obrambo materinega jezika. V naše vrste bi moral vstopiti ne le vsak Slovenec, ki ljubi svojo zemljo in svoj jezik, ampak vsak Jugoslovan, ker so Slovenci samo naj-zapadnejši del Jugoslovanstva. S tem bi postala naša ideja jačja in naši sinovi, ki morajo bivati v tujini, bi tako občutili skupno ljubezen vseh onih, ki so ped majkinim krovom, kar bi v njih utrdilo zavest, da spadajo tudii oni k isti rodbini, da je skrb zanje v rodnem domu živa in da smejo pri boju za svoj nacionalni obstoji brezpogojno računati na pomoč. Tudi v pretoklem letu je CMD vršila svojo nalogo v cilju ohranitve naše narodne posesti po najboljših močeh. Rada bi bila storila še več in pripravljena je v bodoče še na večje napore, ako bo dtvolj sredstev na razpolago. Vse-kako smerno v tej zvezi ugotoviti, da je bilo število zavrnjenih prošenj zelo malo. V preteklem letu je delovalo 92 podružnic, štiri več kakor 1. 1930. Najmarljivejša je .bila zopet šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani, ki je oddala vodstveni blagajni 29.109 Din. Naj bo tej podružnici kakor tudi vsem drugim, ki so delovale za obistindtev naših' ciljev, izražena v tem slovesnem zboru najtoplejša zahvala, število podružnic sicer od leta do leta nekoliko rase, je pa tudi za naše okrnjeno slovensko ozemlje še vedno premajhno. Treba bo nadaljevati z obujanjem spečih, osnavljanjem novih. Poživljeno delovanje v smeri družbinih ciljev bo nas Slovence hkrati na zunaj predstavljalo kot praktično zavedne sinove Jugoslavije. častita skupščina! Neizprosna smrt je v preteklem letu imela bogato žetev med našimi odličnimi prijatelji, pokrovitelji, podporniki in sodelavci. Tako so izpadli iz naših vrst: Robert Kollmann, veletrgovec in posestnik v Ljubljani, večkratni družbin pokrovitelj, umrl 12. junija 1932, ki je volil družbi 50.000 Din; dalje družbeni pokrovitelji: Sajovic Janko, trgovec v Kranju, Slane Pran, veleposestnik v Litiji, Jurca Anten, veletrgovec v Ptuju, Jelačin Ivan st., veletrgovec v Ljubljani, Jesenko Prane, univ. profesor v Ljubljani, Pavlin Alojzij, posestnik in gostilničar v Trebnjem, končno naslednji zvesti člani, sodelavci im odborniki odnosno cdbomice podružnic: dr. Slavik Edvard, odvetnik v Trstu, Lapajne Ivan, ravnatelj meščanske šole v Krškem, Oset Pran ml., trgovec na Vranskem, Ambrožič Cecilija, vdova znanega čebelarja v Mojstrani, Čakanja Ivan, veleindustri-jalec in župan v Nabrežini, Krefl Ivan, posestnik v Braslovčah, Nadilo Avgust, ravnatelj 'Mestne hranilnice v Škofji Loki, Porekar Anton, nadučitelj v p. v Humu pri Ormožu, Borovnik Ludcvik, puškar in zaslužen koroški rodoljub v Borovljah, Komšek Fran, veleposestnik na Trojanah, Marine Ernest, veletrgovec v Celju, Fajdiga Amalija, soproga veleposestnika v Sodražici, Peternel Jakob, hotelir in posestnik na Bledu, Ncvak Slavoj, inž. in posestnik v Krškem. Pozivam Vas, da vsem imenovanim družbenim članom v skromno počastitev njihovih zaslug zakličete trikratni: »Slava!« častita skupščina! Doba, katero preživljamo, je težka in kritična, naš narod je glede politike in njenega vodstva bolj razdvojen, kot je bil kedaj v minulih letih. Različne nemile pcsledice politično razdvojenosti vznemirjajo naše najboljše rojake na zapadu in na severu glede naše bodočnosti. Družba sv. Ciiila in Metoda je vodila vedno vseslovansko politiko in nobene druge. Je samo historično dejstvo, da jo bila po glavni skupščini 1. 1907. v Bohinjski Bistrici dejansko .vzdrževana skoraj izključno iz krogov nekdanje narodno-napredne stranke in da se je ravno od tistega časa dalje najbolj širiko razvila in razrasla. A to ni značilo, da bi bila ona svoja vrste zapirala drugim slovenskim strankam. In tudi danes jih ne! Ravno danes bi bil čas, da bi vsak Slovenec brez razlike političnega prepričanja se pridružil cirilmetodijski ideji, da bi lahko iz naše družbe in impozantnega števila njenega članstva postalo našim bratom izven državnih mej vidno in jasno, da je v bratski ljubezni in skrbi zanje združeni v enotni fronti ves slovenski ,rod. Kakor se je naša družba pred 25 leti po skupščini v Bohinjski Bistrici dejanski poživela in mogočno razmahnila, tako naj bi dobila tudi danes tukaj novih sil k zmagoslavnemu poletu v bodočnost na temelju vsem skupnega vzvišenega dn idealnega načela: namreč združene obrambe naše krvi in naše slovenske grude! V dosego tega cilja se združimo vsi, ki ljubimo svojo mater in svoj dom in naša organizacija bo postala mogočna in ponosna. Ta ideja more edina biti rešilni svetilnik onim, ki ne smejo zgubiti upanja, da po prestanih naporih in viharjih končno vendar enkrat srečno priplovejo v bratsko domačo luko. Vabim torej v naše vrste vse, ki so doslej stalii ob strani. Združijo naj se z nami v ljubezni do vseh ogroženih naših rodnih bratov. Ljubezen nas bo vezala in z njo dosežena sloga nas bo jačila. Hasek bo to na znotraj in na zunaj in tolažba vsem, ki so je najbolj potrebni. In če nas bo mnogo, bo tudi vsak mali dar, položen domu na altar, dosegel svoj plemeniti cilj. Poročilo predsestva so sprejeli delegati z burnim; odobravanjem. Pozdravi. Za pozdrave se je v imenu bana zahvalil dr. Makar, župan Jagodič v imenu mesta, dr. Goričan je sporočil pozdrave v imenu Celja in dr. Kovačič v imenu sokolske župe Maribor. Vsi so želeli zborovanju mnogo uspeha. Tajnikovo poročilo. Tajnik ing. g. Josip Mačkovšek je poročal: Slavna skupščina! Iz poročil na današnjem zaupnem sestanku smo razvideli nekoliko v podrobnem, kako in v koliko je naša družba poslovala v poslovnem letu 1931. Da je to svojo nalogo lahko vršila, so ji predvsem omogočile njene podružnice, katerih število se je dvignilo od 88 leta 1930 na 92 leta 1931. Iz blagajniškega poročila bo razvidno kretanje prispevkov naših vrlih podružnic, posebno tudi uspeh onih, ki tvorijo ogrodje našemu delu s svojo nezlomljivo idealnostjo in vdanostjo Družbini ideji in njenim stremljenjem. w ' ■ . — 77 — Posebno z veseljem pa moramo ugotoviti, da je naša družba dobila lepo število novih borcev, ki so se združili v naši akademski podružnici in ki so z veliko ljubeznijo in navdušenjem poprijeli propagiranje naše misli in našega hotenja: ohraniti slednjega našega človeka do skrajnih meja našega ogroženega narodnega ozemlja. Slavna skupščina! Ustanovitelji naše družbe so s tenkim čutom zaslutili usodne dogodke, ki so bili na potu in ki so nam pozneje tudi res že določali našo usodo. Hoteli so imeti zavedno in močno narodnostno mejo tako na severu, kot na zapadu, ki bi bila najboljši branik našemu narodnemu telesu. Oni so pravilno zaslutili, kar je potem tudi pretežni del naše predvojne generacije dognal in spoznal: nesporno sega naša narodnostna meja do tja, kamor sega naš očenaš, ali to je pasivna naša meja. Aktivna naša meja pa sega do tja, kamor sega zavestno kulturno ter nacijonalno udejstvovanje našega ljudstva. Zmanjšati na najmanjšo mero ozemlje med našo narodnostno in aktivno našo mejo, zmanjšati ta ogroženi pas na minimum, to je bila in bi morala biti naloga slehernega našega človeka in to je hotela in v tem pravcu je delovala naša Družba. Razumljivo je, da je zadela Družba na srdit odpor naših narodnih nasprotnikov. Nerazumljivo nam je pa danes in žalibog tudi nepopravljivo, da je zadela Družba na silno nasprotovanje celo med lastnimi rojaki, ki je nastalo kmalu po njeni ustanovitvi. V »Rimskem katoliku« je bila napadena celo radi gesla »Bog in narod«, ki so ga rabile nekatere podružnice na svojih vabilih. Podpredsednik naše Družbe, Luka Svetec, je za časa priprav za prvi slovenski katoliški shod po sklepu družbinega odbora bil pripravljen nastopiti na tem shodu kot govornik, za kar ga je naprosil pripravljalni odbor tega shoda; ko pa je le-ta v tem odboru razvijal svoje nazore o slovenskem obrambnem delu in trdil, da je sedaj narodnost na dnevnem redu evropske politike in da je tok tega vprašanja tako mogočen, da vleče vsa druga vprašanja za seboj, so ga odklonili in ni smel nastopiti na slovesnem zborovanju. Na prvem slovenskem katoliškem shodu se je tudi povedalo stališče do Družbe im njenega dela: Družba naj se odvede od njenega pravega namena pomagati ogroženim rojakov v ogroženem pasu z ustanavljanjem slovenskih šol; namestu teh naj Družba v Ljubljani potroši svoje skromne novce za katoliško učiteljsko semenišče, pripravnico in katoliško gimnazijo. Na istem shodu se zahtevi koroškega župnika Gregorja Einspielerja ni ustreglo, ko je hotel uveljaviti oster protest proti krivicam, ki se gode Slovencem na Koroškem na šolskem polju, marveč se je njegova zahteva zamenjala z medlo puhlico, obveljal pa je na prvem slovenskem katoliškem shodu sklep, da naj Slovenci brezpogojno podpirajo nemško katoliško univerzo v Salzburgu. Družba sv. Cirila in Metoda se od svoje poti in idejne osnove ni premaknila in pred 25 leti tudi napad v Bohinjski Bistrici zmagovito odbila. Danes vidimo, kako prav je bilo njeno delo usmerjeno in to kljub besnim napadom nanjo še na predvečer svetovne vojne. Preokret v mišljenju, ki je nastal pri delu nekdanjih idejnih nasprotnikov kmalu po balkanskih vojnah, je prišel za mnoge predele naše domovine prepozno, ker se probojna sila narodne ideje v najširših plasteh našega naroda ni mogla več povsod pravočasno uveljaviti, posebno še v severnem obmejnem pasu. Ustanovitelji naše Družbe so pa tudi bistro videli, da je baš naše ozemlje tudi prednja straža slovanstva in v svojem znamenitem pozivu k ustanovitvi naše Družbe so odločno kazali na slovanski jug, s katerim »e moramo povezati. In da je bila stvar tudi širokim našim plastem prav umljiva, so vzklikali: Ne na Laškem., ne na Nemškem, kjer še domačinu prostora nedostaje, marveč v slovanskih pokrajinah bodo iskali zaslužka in kruha tisti Slovenci, za katere v domovini ne bi bilo posla. V borbi za svoje meje smo tedaj stali obenem tudi v borbi za meje Jugoslovanov. Z Jugoslavijo pa je bil vtelešefi sen naših najboljših mislecev in borcev, v kolikor nas ne težijo še usodni nacijonalni problemi ob Dravi in Soči. Naša Družba je in še vedno skrbno promatra ozemlje, ki nam je tudi prostorno najbližje, toda Cirilmetodarji vedo, da vršijo svoje delo na odkazanih sektorjih tudi v dobro naše jugoslovanske celine. Oni vedo, da nam je treba širokega duha, zaupanja in vere in odklanjajo vsako ozkosrčnost; vedo pa tudi, da jugoslovenstvo ne ustvarja samo zavesti skupne države in skupne usode, marveč tudi toplo zavest skupne domovine. In te vabimo baš na naši mrtvi straži najbolj; pa tudi naša dolžnost je, da izpremenimo besedo v meso in 'da zaživi jugoslovanska domovina v vseh naših srcih, ne glede na jezik, preteklost in vero. * * * Slavna skupščina! Pri pregledovanju stanja naših jugo-slovenskih manjšin pod Italijo in Avstrijo je prav, da pogledamo, kako se godi laškim in nemškim, manjšinam pri nas. Italijanskih manjšin sploh ni in zato ne moremo o njih niti govoriti. Ostane tedaj le še nemška manjšina pri nas in nje stanje si oglejmo. V naši kraljevini se je v pretečenem letu število državnih nemških osnovnih šol ponovno dvignilo, in to kljub težkim finančnim prilikam v katerih živimo, in celo v očigled redukcijam naših srednjih šol. Splošno znano je dejstvo, da so šele v Jugoslaviji dobili ni. pr. vojvodinski Nemci državne manjšinske šole, česar pod madžarsko vladavino sploh poznali niso. Toda dobrota je sirota, to se je vsaj do sedaj izkazovalo tudi v tem slučaju, kajti naši Nemci so v inozemski javnosti na vse pretege izjavljali, da nemškega osnovnega šolstva v Jugoslaviji sploh ni. Upajmo pa, da vsaj delno priznavanje, ki so ga v zadnjem času objavili za inozemstvo, ne bo postalo zopet recidivno. Možato bi pa bilo, če bi se objavilo resnično stanje v vsakem pogledu. V zbirki poročil, ki so jih namreč posamezne evropske manjšine predložile evropskemu manjšinskemu kongresu (Die Nationalita-ten in den Staaten Europas, Erganzungen, 1932) so jugoslo-venski Nemci lojalno priznali za največji del naše države, da lepo napreduje urejevanje državnih osnovnih šol z nemškim učnim jezikom. To velja glasom omenjenega poročila predvsem za dunavsko banovino, kjer stanuje največji del nemških kolonistov, čeprav se uveljavlja ponekod precejšen odpor pri lokalnem prebivalstvu. Glede savske banovinei to poročilo izrecno priznava, da se je osnovala v najnovejšem času cela vrsta državnih osnovnih šol z nemškim učnim jezikom, in je le škoda, da se ne navaja ne imen teh krajev, niti števila teh novih nemških šol. Glede vrbaske in drinske banovine pa pravi poročilo, da je stanje državnega osnovnega šolstva z nemškim učnim jezikom naravnost — razveseljivo. Glasom navedenega poročila pa tvori edino naša dravska banovina izjemo, češ, da so prilike tu za nemško manjšinsko šolstvo najslabše in to iz razloga, ker se je posrečilo ustanoviti le eno samo nemško šolo na osnovi znanih naredb prosvetnega ministrstva glede snovanja državnih osnovnih šol z nemškim jezikom; ta edina nemška šola se nahaja v Celju, dočim se ustanovitev nemških šol v Ptuju, Marenbergu, Sladki gori, Guštanju, Sv. Lovrencu na Pohorju, Hrastniku in drugod ni posrečila vsled odpora lokalnih faktojev. Nepoučenemu inozemskemu bralcu — in tem je predvsem to poročilo namenjeno —• se pa vzbudi mnenje, da obstoji v vsej dravski banovini samo ena nemška šola in radi tega je ta način podajanja informacij o manjšinskem šolstvu pri nas od strani piscev omenjenega poročila, milo rečeno, nelojalen. Ne moremo si misliti, da bi bilo nemški manjšini pri nas prijetno pasti na ono, kar trdi da ima, kajti faktično stanje je takšno — to smo ugotovili že večkrat na naših glavnih skupščinah — da pride baš v dravski banovini celo več državnih osnovnih nemških šol na Nemce, kot pa slovenskih na enako število Slovencev. Pozabiti ne smemo, da dobijo jugoslovenski Nemci celo lastno nemško učiteljišče. * * * Dočim nemška manjšina (to so predvsem kolonisti) pri nas izjavlja sama, da so se prilike zanje celo razveseljivo zboljšale (in vemo, da slabe niso nikdar bile), se pa na Koroškem stanje našega avtohtonega prebivalstva ni prav nič obrnilo na boljše. Na ljudskih šolah je pouk slovenščine še vedno povsem izločen in še vedno ni nikake garancije, da bi se naša mladina v šoli naučila slovenski čitati in pisati. Stremljenje koroške uprave pa gre za tem, da se postopoma one šole, ki vsaj formalno še veljajo kot utrakvistične, izpre-menijo tudi formalno v povsem nemške. Razprave o kulturni avtonomiji na Koroškem so povsem utihnile in koroški vlasto-držcl odbijajo tudi najponižnejšc zahteve koroških Slovencev. Te zahteve so naslednje: šolska naredba iz 1. 1891, ki je še vedno v veljavi, naj se tudi v resnici izvršuje; za utrakvistične šole naj se postavi šolski nadzornik, do katerega bi imeli Slovenci zaupanje; omogoči naj s primerno garancijo izšola-nje potrebnega števila slovenskega učiteljskega naraščaja; ustanovi naj se slovenska gospodarska šola in dve gospodinjski šoli; državni erar naj se izseli iz prostorov, ki so bili namenjeni slovenskim namenom (hiša Mohorjeve tiskarne); v svrho podpiranja slovenskega zadružništva naj se v deželni kulturni svet vpokliče zastopnik tega zadružništva in vodilni uradniki, ki sabotirajo delo za narodni sporazum, naj se odstranijo drugam, kjer ne bi mogli tem stremljenjem škodovati. Vse te skromne zahteve koroških Slovencev so do sedaj naletele na povsem gluha ušesa. V kolikor ne vrši deželna uprava direktno ponemčevalnih del, ji pridejo na pomoč še razne korporacije. Dne 13. junija 1. 1932. se je v Klostemeuburgu vršil 52. občni zbor nemškega napadalnega društva »Schulverein — Sudnisirk« in iz poročil razvidimo, da je bilo glavno delo osredotočeno na slovensko Koroško. Slovenji Plajberk v bližini Ljubelja, žitara vas, Blato blizu Pliberka, Vabnja ves pri Pokrčah, Crešnje in pa šteben v Ziljski dolini, v vseh teh krajih se je z večjimi podporami za dozidave ali sicer drugačno pomoč doseglo še hitrejši rekord od formalne utrakvistične na tudi formalno nemško šolo in to vse v enem letu. Koroški »Heimatbund« je z namenom, da razje slovensko narodno ozemlje na Koroškem, podvzel inicijativo za naseljevanje rajhovskih kolonistov med našim narodom. Glasom zadnjih poročil se je do sedaj naselilo 137 rajhovskih kmetovalcev na Koroškem,, ki so pridobili 6604 oralov zemlje v vrednosti 4,842.000 šilingov; nemška poročila dodajajo, da pade od tega števila na slovensko ozemlje 71 posestev s 3677 orali. * * * Borba proti našemu življu onstran Snežnika se vrši z nezmanjšano odvratnostjo dalje in to tako proti starejši generaciji, kot proti mladini. Italijani so izprevideli, da starejše generacije ne bodo izpremenili in so se odločili za nje Iztrebljenje. Odstranili so jo iz vseh javnih služb, bodisi s premeščenjem, še večkrat pa z izgnanjem; obrtnikom so odvzeli njih obrtniške pravice; proti vsem našim posestvom pa uprizorili brezprimemo gospodarsko gonjo; izredno visoki davki se iztirjajo pri naših ljudeh s satansko brezobzirnostjo in tako vidimo, da je n. pr. v Istri samo radi iztirjanja davkov v prvih petih mesecih letošnjega leta šla na dražbo ena petina vseh posestev. V tej nesrečni deželi se v socijalnem pogledu povrača stanje pred 60—70 leti, kajti vračajo se latifundisti, Italijani, ki poku-pujejo posestva na teh dražbah in ustanavljajo latifundije, tedaj ustanove skrajno reakcijonarnega gospodarskega in socijalnega značaja. Razseljujejo vso zgornjo Soško dolino, Trente kmalu ne bo več, ker izpraznjujejo ves kraj; pokupu-jejo posestva, za zgradbe ne dajo nič. Obubožani in uničeni kmetje ne dobijo dela pri nikakih javnih delih, tudi ne na cestah, povsod so zaposleni izključno le tuji delavci. Vse postopanje smeri k iztrebljenju našega življa, kar se zrcali tudi še v ogromnih taksnih kaznih, ki se provocirajo na uprav nizkoten način. Na drugi strani pa se do skrajnih možnosti izvaja rop našo mladine. 2e ob krstu pride naš novorojenček v neprijetne odno-šaje z oblastvom, kajti določevanje krstnega imena ni več pravica staršev, marveč lahko urad proti njihovi volji vsili krščencu krstno ime, ki ga bo nosil vse življenje. Naša domača in slovanska krstna imena so izbrisana in naj pridejo v pozabo. Poitalijančevanje priimkov traja nevzdržema dalje in vsebuje »Gazzetta Ufficiale« cele kolone dekretov o premembi imen, izdanih od prefektov tržaškega, puljskega, goriškega, reškega im, zadarskega. S tremi leti mora naše dete v italijanski otroški vrtec; formalno so ti otroški vrtci otvorjeni po društvu »Italia Re-denta«, v resnici pa nosijo največji del troškov prizadete občine same, katere so upravljane po italijanskih komisarjih, ki ta bremena prevzemajo v imenu občin. V teh vrtcih se ne sme govoriti slovenski, pojejo se pesmi, ki zasmehujejo domače šege, navade in naš jezik, še več, v teh vrtcih celo hujskajo otroke proti lastnim staršem. Ne samo po vseh občinah naj bo tak otroški vrtec, tudi v vsako naselje naj pride, to je sedaj njihova namera in program. S šestim letom pride naša deca v povsem italijanske šole, kajti odpravljena je tudi zadnja naša osnovna šola od cvetočega števila 532, če zadrske prefekture niti ne upoštevamo. Naš jezik se ne poučuje prav nikjer na teh osnovnih šolah, niti ne v dodatnih urah; učiteljstvo je povsem italijansko s slabo moralno kvalifikacijo, ki prireja po šolah plese s prisilno udeležbo. To učiteljstvo je uničilo vse slovenske knjige: učitelj in karabiner hodita po hišah in odvzemata slovenske abecednike; od otrok so z zvijačo zvedeli za te uboge ostanke in jim veleli, naj jih prinesejo na vpogled. Vse te knjige so uničili, zažgali. Osnovnošolski otrok mora v izvenšolskem času med »ballile« in »piccole italiane«. Po končani šolski dobi pride naš mladenič h avant-guardistom in dekle naj bo »giovane italiana«. Ob enem pa po vsej deželi delujejo za to našo mladino nadaljevalne šole, da ne bi prišla pod kak drugačen vpliv, če bi se pa kdo le znabiti izognil do sedaj, ga dobi v roki »Umanitaria«, ki naj izgubljenca privede k italijanščini. Nato pridejo naši fantje v obvezni predvojaški tečaj pri fašistični milici in tako je zaključena prva dvajsetletnica naše dece po gornjem sistemu. V srednje šole je vstop naši mladini otežkočen in ga skušajo preprečiti; ker se v osnovni šoli zbog opisanih razmer ne navadi ničesar, je sprejemni izpit zanjo zelo težak; razen tega pa imajo pri sprejemu v srednje šole prednost otroci, ki so doma v kraju srednje šole. Naše srednješolsko dijaštvo so prvotno skušali potujčevati v raznih zavodih, tako n. pr. v konviktu »Škodnik« v Tolminu; ker pa niso imeli uspeha, sprejemajo sedaj vanj le Italijane, ki naj bi dali kraju italijansko lice. Vsa italijanska šolska politika je pa po mnenju dobrih poznavalcev prilik povsem zgrešena. Izdajajo sicer denarne nagrade in tudi odlikovanja onim, ki se izkažejo z znanjem italijanščine, vodijo jih brezplačno na potovanja po Italiji; učitelji, ki imajo po njihovem kaj uspeha, dobivajo denarne nagrade in priboljške. Lahko se jim posreči, da naši rojaki ne bodo znali ne čitati, ne pisati po naše, toda duha jim ne bodo zmogli. Koncem 1. 1930 je prefektura ustavila izhajanje zadnjih dveh tednikov »Novega lista« in »Istarskegia lista«; ob enem je bil ustavljen po goriški prefekturi tudi zadnji slovenski mesečnik v Julijski krajini »Družina«. Konfiscirana je bila brošura »Gospodar«, ki je poleg voznega reda vsebovala nekaj nasvetov kmetovalcem. Konfiscirajo se še nadalje naše knjige, tudi take, ki izidejo v Italiji. Izredno so se poslabšalo tudi cerkvene razmere. Danes so celi predeli Primorja brez duhovnikov, ali pa imajo že samo italijanske duhovnike povsem slovanski in pretežno slovenski okoliši; prizadetih je 14 župnij v škofiji tržaško-koperski (Oprtalj, Materada, Lovrečiča, Kaštel, Topolovac, Gradinja, Šterna, Sovinjak, Dragač, Grimalda, Račiča, Vrh in obe cerkvi v Pazinu), 21 župnij v škofiji poreško-puljski (Fontane, Vrsar, Nova vas, Fuškulin, Gradina, Bačve, Ka-štelir, Kaldir, Kanfanar, Barat, Rovinjsko selo, Barban, šajini, Vižnjan, Sv. Vital, Poreč, Pulj, Medulin, Pomer, Prematura in štijan), 15 župnij v škofiji zadrski (Belo, Belej, Ilovik, Dragozetici, Predožcica, Lubenice, Orlec, Vrana, Sv. Jakov, Štivan, Ustrine, Martinščica, Ozor, Velilošinj, Nerezine, Punta-križ, Unije in Cunski) in 3 župnije nove roške škofijo (Opatija, Lovran in Reka). Tudi v goriški škofiji so se že itak slabe cerkvene razmere ostro obrnile na slabše. Nesoglasje mod Vatikanom in fašizmom radi katoliške akcije se je izgladilo na ta način, da je Vatikan kapituliral pred fašizmom in daritveno jagnje je postala jugoslovanska manjšina v Italiji. In kot viden efekt te daritve je bila zahtevana glava goriškega nadškofa Frana Sedeja. Procedura pa je bila naslednja: Z ozirom na utemeljene pritožbe slovanskih vernikov in pa vsled trajne fašistične gonje je Sveta Stolica novembra 1930 odposlala v Julijsko krajino apostolskega vizitatorja. Sveta Stolica pa ni poverila te naloge kaki nepristranski osebnosti, kot je to naše ljudstvo pričakovalo. Apostolski vizitator je bil kapucinski škof Luca Passetto, ki je večkrat obiskal Julijsko krajino, ki pa očividno ni smel videti, kar leži na dlani. Toda ta odposlanec Svete Stolice je storil še nekaj drugega, kar je bila očividno prava njegova naloga. Skušal je pregovoriti goriškega nadškofa Sedeja, da bi se umaknil s svojega mesta, in iz replike v »Kolndsche Zeitung« z dne 4. marca 1932 na demanti papeževega organa »Osservartore Romano« je razvidno, da je to storil celo večkrat in ne le enkrat. Toda nadškof Sedej ni hotel ničesar slišati o svojem odstopu, šele, ko mu je papežev vizitator izročil formalen nalog, se je sivolasi mož upognil, toda tudi sedaj še ne brezpogojno. Vlogo o odstopu je podpisal šele potem, ko je papežev vizitator v imenu papeža obljubil izpolnitev nadškofovih želj ini pogojev, nanašajočih se na osebo njegovega naslednika. Sivolasi nadškof je pa doživel bridko razočaranje, ki mora pretresti slehernega pravičnika. Za apostolskega administratorja njegove škofije je bil imenovan eden najhujših sovražnikov našega naroda, prosluli ravnatelj škofijske gimnazije v Kopru, Giovanni Sirotti (prej Sirotich). Dejstvo, da Sveta Stolica ni držala svečane obljube, je moralo učinkovati nanj in na ves narod porazno. V svoji bridki žalosti je nadškof Sedej pisal 3. novembra 1931 papežu Piju XI. pismo, v katerem se sicer zahvaljuje za odobritev — kot vemo izsiljene — njegove prošnje, obenem je pa v odločni formi opozoril na pogoje, pod katerimi je svojo prošnjo sploh vložil in kateri pogoji so bili v papeževem imenu sprejeti. Ko na to svoje pismo ni prejel sploh nilcakega odgovora, je temu sivolasemu, častitemu in zvestemu služabniku cerkve počilo srce od bridkosti; umrl je 28. novembra 1931. Glava je padla, pobotanje med Vatikanom in fašizmom se je izvršilo in februarja 1932 je vkorakal Mussolini v Vatikan s kraljevskimi častmi. Sedaj pa dobimo vsak čas novih dokazov, da se je pričela borba proti našemu jeziku v katoliških cerkvah onstran Snežnika in to v popolnem soglasju In z aktivnim sodelovanjem najvišjih cerkvenih oblasti. Prilike so take v Primorju, da je naša sveta dolžnost spominjati se vseh onih, ki se žrtvujejo, in onih, ki so padli: Slava jim! Vsem našim rojakom pa, ki prenašajo bridko gorje onkraj granic, naše globoko spoštovanje in klic: Živeli! Navzoči delegati so tajnikovemu poročilu pozorno sledili. Dolgotrajno odobravanje in ploskanje je pričalo, da so izgovorjene besede segale globoko v duše in srca navzočih. Blagajnikovo poročilo. Ravnatelj g. dr. Janko Krsnlik je podal sledeče blagajnikovo poročilo: SLAVNA SKUPŠČIN A! Računski zaključek naše Družbo za preteklo upravno leto 1931. nam javlja pred vsem znatni porast dohodkov, ki so dosegli....................................Din 1,332.796.32. V primeri z dohodki 1. 1930. po . . . » 580.149.13 znaša, presežek..................................Din 752.646.89. Pribiti moramo žal, da vsebuje ta prebitek v glavnem izreden dohodek iz zapuščine g. dr. Jakoba Pirnata po Din 640.017.63. Ako upoštevamo, da je še znaten del ostalih prejemkov prispel v družbeno blagajno takoj po novem letu 1931. kot zakasneli redni dohodek leta 1930., moramo ugotoviti, da smo prav za prav nazadovali. Splošna gospodarska križa, kil nals je objela zlasti lansko jesen in ki se še do danes ni omilila, je vtisnila svoj pečat tudi lanskoletni bilanci. Vendar nam ne nudi podrobni pregled nikake brezupne slike. Lani je aktivno poslovalo 92 podružnic, t. j. štiri več kot v prejšnjem letu. Od vseh teh podružnic smo prejeli: na članarini, darovih, prebitkih veselic itd. Din 171.770.21 po nabiralnikih....................................» 1.583.90 za obrambni sklad.................................’» 1.300.— » Tomo Zupanov sklad.............................» 1.860.—- » za Aleksander Hudovernikov sklad . . » 5.599.35 Skupaj . . Din 182.113.46 Leta 1930. je pa nabralo 88 podružnic . . » 234.020.25 Lanskoletni izpad zn'aša tedaj......................Din 51.906.79 Kot običajno omenjamo s posebnim poudarkom deset najagilnejših podružnic in njih prispevke: 1. šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani....................................Din 29.109.42 2. šent jakobsko-trnovsJca moška podružnica v Ljubljani.....................................» 14.295.35 3. Mestna ženska podružnica v Ljubljani . » 12.937.10 4. išentjakobako-trnovska ženska podružnica v Ljubljani.....................................» 10.492.— 5. šentpeterska moška podruž. v Ljubljani » 7.591.17 6. Ptuj, ženska....................................» 6.700.— 7. Ptuj, moška ..."................................» 6.700.— 8. Kranj ............................................Din 5.665.20 9. Laško ............................................■» 4.400.— 10. Celje, Žpnska..................................... >» 4..060.12 Za družl>eiii koledar smo prejeli 1. 1931 Din 37.983.30 ieta 1930. pa...........................................» 42.328.50 Nazadovali smo za ....................................Din 4.345.20 Narodni kolek nam je naklonil 1. 1931. Din 1.766.—- leta 1930.............................................. » 2.273,— Nazadovali smo za......................................Din 507.— Računski listki, ki so nam pred vojno in tudi prva leta po vojni nudili izdaten reden dohodek, so se jeli vsaj nekoliko uveljavljati. Lani smo prejeli zanje . . Dim 560.— leta 1930. le...........................................» 125 — napredek izkazuje......................................Dim 435.— Nabiralniki so oddali leta 1931...................Din 1.743.15 leta 1930. » 1.484.50 torej .................................................Din 258.65 več. Najbolj razveseljiv je napredek pri razpečavanju družbenik razglednic, kajti leta 1931. je naša blagajna že kasi- rala zanje.............................................Din 71.207.40 Proti inkasu 1. 1930. po................................» 50.982.85 smo napredovali za . ■, . Din 20.224.75 Družbeni izdatki izkazujejo 1. 1931. . . Din 691.857.78 leta 1930..............................................i» 705.823.42 zmanjšali so se tedaj v preteklem letu za . Din 13.965.64 Med drugim smo izdali za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene..................................Din 164.324.10 obmejnim šolam za knjige, učila, božičnice . » 58.660.75 za popravila družbenih poslopij.........................» 47.871.70 za pokojninski sklad....................................» 36.480.—- za povračilo posojil....................................» 136.545.89 Poudarjamo izrecno, da smo izdali vsekakor več, kot znašajo povprečno redni dohodki. Družbeno premoženje je znašalo s pokojninskim skladom vred ob zaključku leta 1931........................Din 2,306.478.66 ter se je v primeri z vsoto 31. XII. 1930 po » 1,502.769.95 pomnožilo za...........................................Din 803.708.71 po glavni zaslugi pokojnega dr. Pirnata. V težki splošni denarni krizi živimo; težje ne pomni niti najstarejši zborovalec. Vendar vsi lahko opažamo, da je kljub temu med narodom še vedno dovolj novcev na pr. za razne športne prireditve in še več za razno importirano lepo- tiono blago, ki v mnogih ozirih celo omadežuje, ponižuje člcveka. Skromni drobci teh izdatkov bi; zagotovili naši družbi že pomemben uspeh in napredek. Apeliramo s poudarkom na vse zavedne rojakinje in rojake, da ne zabijo tudi v teh težkih dneh naše edine narodne šolske družbe. Saj s porastom vseobče denarne krize so se tembolj razširile in tembolj krvave odprte rane našega narodnega telesa. Poročilo se vzame z odobravanjem in obilnim ploskanjem na znanje. Nadzorstveno poročilo. Nadzorstveni član g. Matija Rode poroča, da je nadzorstvo pregledalo vse družbine knjige, opise, primerjalo s prilogami ter izvršilo skontracijo blagajn. Našlo je vse v najlepšem redu. Zategadelj predlaga razrešenico blagajniku kakor tudi vsemu odboru s pohvalo. — Nato prečita g. predsednik pismo nenavzočega dr. V. Ravniharja, nadzorstvenega člana, ki se glasi: žal sem zadržan, da bi se udeležil glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zategadelj Vam morem v imenu nadzorstva dati naslednje poročilo. Nadzorstvo je pregledalo vse glavne in pomožne knjige s prilogami vred. Obenem je škontriralo blagajno. Našlo je vse v najlepšem redu, knjige so pisane pregledno, vpisi se vjemajo s prilogami. Enako saldi v knjigah ustrezajo stanju blagajne in naložbam v denarnih zavodih, kakor tudi vrednostnim papirjem. Nadzorstvo predlaga, da se tako blagajniku kakor vsemu odboru izreče razrešnica; pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda pa pohvala. želim poteku glavne skupščine najlepšega uspeha! Vladimir Ravnihar. Razrešenica se soglasno odobri. Volitve. K besedi se oglasi g. dr. Ferdo L a š i č iz Maribora ter vpraša predsedstvo, kaj je družbeno vodstvo ukrenilo glede njegovega predloga lanskega leta na veliki skupščini v Laškem zaradi volitve predsednika na skupščini. Predsednik g. dr. R. K u š e j mu pojasni, da je vodstvo o tem razmišljalo in prišlo do sklepa, da se voli predsednik vsako leto iz glavnega odbora, kakor določajo družbina pravila. Za to govori mnogo tehtnih argumentov, med drugimi tudi ta, da bi se utegnilo zgoditi, da ostane družba celo leto brez predsednika. V takem primeru bi bilo treba sklicati izredno veliko skupščino. To bi bilo v danih razmerah težavna zadeva, zato je najboljše. da ostane pri starem, saj je pok. dr. žerjav sam v tem smislu popravil pravila. — K besedi se nadalje oglasi dvorna dama g. Franja dr. Tavčarjeva, ki predlaga, da naj se pritegne v vodstvo s posvetovalno pravico dva člana (zastopnika mladine in akadem. CM podružnice), in sicer gg. V. Iskra in J. Uršič. Predlog je bil sprejet kot provizorij do novih volitev. Nadaljnje volitve so se vršile z vzklikom soglasno. V družbino vodstvo so bili izvoljeni vsi izstopivši člani, in sicer gg.: Fran Jamšek, Avgust L u d o v i k, Viktor R o h r-m a n n in Ivan Tomažič. V nadzorstvo so bili voljeni gg.: dr. Vladimir Ra vrnili ar, Matija Rode, Albert S i č, Evgen Lovšin in Jakob Zupančič. V razsodilištvo gg.: Matija Marinček, Fran Pahernik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Janko Žirovnik in dr. Ferdo Lašič. Predlog g. dr. Mejaka iz Konjic za predelavo pravil do prihodnje velike skupščine je bil sprejet ter izvoljen za to delo sledeči petčlanski odbor: gg. dr. Kušej, ing. Mač-kovšek, dr. F. Lašič, M. Senekovič in Iskra. Proračun za leto 1933. 1. Za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene..................................Din 350.000.— 2. Podpore obmejnim šolam za knjige, učila, božičnice itd.....................................» 180.000.— 3. Popravila pri posestvih..........................» 40.000.— 4. Pokojninski sklad................................» 40.000.—■ 5. Razni stroški....................................» 150.000,— Skupaj . . Din 760.000.— Proračun je bil soglasno odobren. Slučajnosti. K besedi se je oglasilo več govornikov in govornic, med drugimi ga. Franja Tavčarjeva, dr. Lašič in dr. Kovačič, ki so dali družbinemu vodstvu nekaj stvarnih dobrodošlih nasvetov za še živahnejše delovanje te naše najstarejše šolske in narodno obrambne organizacije. Družba sv. Cirila in Metoda, ki je danes edina vseslovenska narodna obrambna organizacija, mora objeti kot ljubeča mati vse one, ki se v stiski obračajo k njej, ker jim hočejo tuje sile oropati dušo. V njene vrste mora vstopiti ne le vsak Slovenec, ki ljubi svojo zemljo in svoj jezik, temveč tudi vsak iskren Jugosloven. Brzojavni pozdravi. Prečitani so bili nato brzojavni pozdravi, ki so jih poslali skupščini podban gospod Pirkmajer, najmlajša podružnica CMD v Splitu po g. Sergiju Gorupu, mariborski župan g. dr. Lipold, prosvetni šef banske uprave g. Mazi in ljubljanski župan g. dr. Puc. Na predlog prvomestnika so zborovalci z navdušenjem sklenili odposlati Nj. Vel. kralju vdanostno brzojavko, nakar je bila sijajno uspela skupščina ob 14. zaključena. Po skupnem obedu v isti dvorani so odšli skupščinarji na grob velikega rodoljuba in narodnega prvoboritelja dr. Josipa Vošnjaka pri Sv. Venčeslu, popoldne in večer pa so preživeli v prijateljskem razpoloženju z domačini na animiranem družabnem sestanku. Darovi. Veliki skupščini je poslal g. Iv. Vrhovnik, župnik v p. v Ljubljani, 100 Din in g. dr. Simon Dolar, gimn. ravnatelj v Kranju, 100 Din, ker je bil zadržan priti na vel. skupščino. Pri skupnem kosilu je nabrala g. N. Potočnikova za CM podružnico v Slov. Bistrici znesek 567 Ddn. Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi nadvse lepo uspele 43. velike skupščine v Slovenski Bistrici kar najiskreneje zahvaljuje ondotni C. M. podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavje. Prav posebno se zahvaljuje za prisrčno dobrodošlico odvetniku g. dr. Pučniku, Sokolskemu društvu, Gasilskemu društvu, p. n. učiteljstvu in šolski mladini za ganljiv sprejem, kakor tudi mnogoštevilnemu mestnemu in okoliškemu občinstvu. Prav tako iskreno se zahvaljujemo ustanovitelju in prvemu predsedniku C. M. podružnice slovenjebistriške, velezaslužnemu narodnemu borcu g. dr. U. Leme-žu, načelstvu okrajne hranilnice za prepustitev dvorane v svrho zborovanja lin p. n. narodnim damam, ki so požrtvovalno sodelovale pri ljudski veselici. Iskrena hvala vsem delegatom in družbenim članom, ki so prišli počastit veliko skupščino. Topla zahvala slovenjebistriškim meščanom za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 43. velika skupščina tako veličastno Izvršila. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. I OKUSNA IN I I KUHAVA JE | E £ CIKORIJE I KOLINSKA I | KAVA n iTi 11111n i n n i ii 11111111 n 1111 n i n n 11111111 u n m i n 111 n i n 111111111 n i m 11 n 111 n n n 11111111in 11 Bilanca Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1931. Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1930. 1. . . 30.938 Din 41 p Dohodki leta 1931. 1. Podružnice i. s. članarine, pokroviteljninc, darovi, veselice i. t. d 171.770 Din 21 2. Podpore občin, denarnih zavodov 5.069 » 50 3. Razni darovi 15.184 M 82 4. Družbeni nabiralniki . . 1.743 n 15 5. Zbirke časnikov .... 400 — 6. Družbena kava 500 — 7. Družbeni cilindri za sve- tiljke 2.000 D — 8. Družbeni čaj 1.000 » — 9 Družbene knjige . . . 425 — 10. Narodni kolek 1.766 • — 11. Družbene razglednice . 71.207 » 40 12. Družbeni rač. listki. . . 560 13. Družbeni koledar. . . . 37.983 * 30 14. Družb, koledarček .Kra- ljevič Marko" 3.452 n 30 15. Družbena posestva . . . 25.027 * 75 16. Povrnjeni predujenii . . 1.400 m — 17. Obresti od nalož. denarja 24.512 n 28 18. Obrambni sklad .... 1.400 • — 19. Ivana Vrhovnika sklad 1.100 • — 20. Prelata T. Zupana sklad 1.860 ■ — 21. Aleks. Hudovernika sklad 8.409 M 35 22. Razni prejemki .... 315.007 N 63 Odnos . . . 691.778 Din 69 p Odnos . . . 30.938 Din 41 p Prenos . . . 30.938 Din 41 p 23 Volila- Prenos • • 691.778 Din 69 p dr. J. Pirnata 640.017 Din 63 p razna volila 1.000 , —, Skupaj . . . 641.017 „ 63 „ Dohodki znašajo torej leta 1931 skupaj .... 1,332.796 „ 32 „ Prehodni prejemki........................ 263.9^0 „ 80 ,, Dvignjeni zneski i. s. a) iz družbene glavnice 41.900 Din — p b) iz Viljem Polakovega sklada 6.700 . — . c) iz dr. Josip Georgovega sklada .... 54.609 , 50 . č) iz Ivan Vrhovnlko- vega sklada .... 72.097 . — . d) iz pokojn. sklada . . 18.240 „ — . Skupaj . . . 193.546 50 Skupaj . . . 1,821.242 Din 03 p Izdatki. 1. Za slov. šolstvo, prosveto in kulturne namene......................................... 164.324 Din 10 p 2. Podpore šolam za knjige, učila, božičnice itd.................................... 58.660 „ 75 „ 3. Družbena posestva........................ 47.871 „ 70 4. Družbeni koledar ................................ 35.240 „ 30 ,, 5. Koledarček „Kraljevič Marko" .... 21.360 „ — 6. Vrnjena posojila........................ 136.545 „ 89 , 7. Obresti od družbe najetih posojil . . . 4.388 „ 96 ,, 8. Pokojninski sklad i. s. a) Prispevek družbe . . 18.240 Din — p b) Izplačana pokojnina . 18.240 „ — ,, 36.480 „ — ,, 9. Družbene razglednice..................................................................... 49.175 „ — , 10. Družbena pisarna i. s. a) Plače uradnikom . . 49.200 Din — p Odnos . . . 49.200 Din — p Prenos Prenos . . . 49.200 Din b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava ...................... 17.928 „ c) Potni stroški raznim funkcijonarjem . . . 5.798 „ 50 „ d) Tiskovine, poštnina in drugo 2.854 „ - „ 75.780. „ 50 1) 11. Razni stroški . . 61.930 „ 58 »> Izdatki znašajo torej leta 1931 skupaj . . . . 691.857 Din 78 P Prehodni stroški . . 263.960 „ 80 >> Plodonosno naloženi zneski i. s. a) na glavnico .... 63.063 Din 63 p b) na V. Polaka sklad . 6.700 „ 1J c) na dr. Josipa Georga sklad 54.890 „ I • d) na Ivana Vriiovnika sklad 16.100 „ n e) na obrambni sklad . 13.400 „ i» /) na Aleks. Hudover- nika sklad 8.409 „ 35 „ g) na prelata T. Zupana sklad 1.860 „ 1) h) na dr. Jakoba Pirnata sklad 640.017 „ 63 „ Skupaj . . . 804.440 , 61 * Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1931. 1. . 60.982 „ 84 »» Skupaj . . . 1,821.242 Din 03 P Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1930. 1.................... 92.735 Din 75 p Prirastek leta 1931........................................................... 75.427 „ 32 „ Skupaj . . . 168.163 Din 07 p Odpadek leta 1931 ....................61.3 < 5 „ — Stanje dne 31. grudna 1931. 1................... 106.848 Din 07 p Račun pokojninskega sklada. Stanje dne 31. grudna 1930. 1 282.952 Din 80 p Prirastek leta 1931................................................................. 34.757 „ 31 „ Skupaj . . . 317.710 Din 11 p Odpadek leta 1931.......................................................... 18.240 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1931.1.................. 299.470 Din 11 p Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1930......................1................ 204,553 Din 04 p Prirastek leta 1931 .............................. 26.422 „ 01 „ Skupaj . . . 230.975 Din 05 p Odpadek leta 1931 17.850 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1931.1...................... 213 125 Din 05 p Zapuščinski sklad Viljema Polaka. Stanje dne 31. grudna 1930.......................i..................50.617 Din 27 p Prirastek leta 1931 6.786 „ 55 „ Skupaj . . . 57.403 Din 82 p Odpadek leta 1931 6.795 „ 50 „ Stanje dne 31. grudna 1931.......................1.................. 50.608 Din 32 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1930.1 84.135 Din 79 p Prirastek leta 1931 ............................... 5.258 „ 43 „ Stanje dne 31. grudna 1931. 1...................... 89.394 Din 22 p Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1930.1 184.928 Din 24 p Prirastek leta 1931......................................................... 123.899 „ 50 „ Skupaj . . . 308.827 Din 74 p Odpadek leta 1931 .................... 131.099 ., 50 „ Stanje dne 31. grudna 1931. 1................... 177.728 Din 24 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. Stanje dne 31. grudna 19iO..............................1........................62.670 Din — p Prirastek leta 1931 .................................. 76.564 .. — „ Skupaj . . . 139.234 Din — p Odpadek leta 1931...................................... 72 097 —- „ Stanje dne 31. grudna 1931..............................1...................... 67.137 Din — p Račun Andreja Senekoviča sklada. Stanje dne 31. grudna 19-sO 1................... 13.827 Din 07 p Prirastek leta 1931 ................................. 864 „ 19 „ Stanje dne 31. grudna 1931. 1 14.691 Din 26 p Račun prelata Tomo Zupana sklada. Stuiie dne 31. grudna 1930. 1 29.128 Din 17 p Prirastek leta 1931 3.732 „ 68 „ Stanje dne 31. grudna 1931.1 32.860 Din 85 p Račun Aleksandra Hudovernika sklada. Nabrano in naloženo................................ 8.409 Din 35 p Ka it. obresti....................................... 105 .. 64 Stanje dne 31. gru Ina 1931.1.................... 8.514 Din 99 p Zapušč nski sk'ad dr. Jakoba Pirnata. Prejeta zapuščina po odh tku izp ačanih pristojbin, volil in drugili stroškov 640.017 Din 63 p Družbena imovina dne 31. grudna 1931. 1. A. Aktivna imovina. f. Posestva. a) Posestvo v Trstu . . . 300.000 Din — | b) Posestvo v Velikovcu . 25.000 „ — c) Posestvo v Velikovcu . 5.000 „ — d) Posestvo na Savi . . . 50.000 „ — e) Posestvo v Studencih . 30.000 „ — /) Posestvo pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu . . . 10.000 „ — g) Posestvo v Škcdnju, Trst 10.000 „ — h) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju 2.500 „ - i) Posestvo v Ljubljani . . 200.000 „ - j) Posestvo v Ljubljani . . 200 „ - k) Posestvo v Ljubljani . . 30 000 „ - Skupaj . . 662.700 Din — P II. Šolski inventar in učila. . . . . 1.464 „ 90 „ III. Inventar družbene pisarne . . . 2.449 „ 50 „ IV. Zaloga družbenih knjig. . . . 300 „ n V. Terjatve . 24.447 „ »> VI. Brezobrestna posojila . . . . . 6.150 „ Vil. Družbena glavnica. a) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 10.492 b) Delnica ljublj. kred. banke, št. 1422 .,r 150 D m po kurzu..................... c) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . d) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . 95 Din 100 5.232 50 0.250 .. — „ 11.077 Din 50 p_ Odnos . . . 697.511 Din 40 p it Prenos . . . 697.511 Din 40 p Prenos . . . 11.677 Din 50 p e) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 30 890 pr 555 „ 70 „ f) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru, št. 18.817 pr. 61 250 „ — „ g) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani št. 179.784 pr 15.000 „ — „ h) Vložna knjižica Jadransko nodun. banke, podr. Ljubljana, št. 1580 pr. 6.864 „ 87 „ i) 5% obveznica avstrijske republike, ddto. Wien 15. 7. 1926 serija 1216 št 0.003 pr 100 funtov angleških po kurzu . . 11 5C0 „ — „ Skupaj . . . 106.848 Din 07 p VIII. Pokojninski sklad. a) Vink. 4% avstr, kronska renta ........................ 5.425 Din — p b) Vink. 4‘2°/o avstr, srebrna renta ....................... 11.250 „ — „ c) Vink. 4-2°/o avstr, papirna renta.................... 2.000 „ — „ d) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev. 19.842 pr. . . , . 280.795 „ 11 „ Skupaj . . . 299.470 Din 11 p IX. Ciril-Metodov obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 120 ................... 166.792 Din 62 p Odnos . , , 166.792 Din 62 p Prenos . . . 1,103.829 Din 58 p Prenos . . . 166.792 Din 62 p b) Vložna knjižica Ljudske posoj. v Gorici št. 4105 pr. c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju št. 16.098 pr. . d) Vlož. knjižica Jadransko-Podunavske banke, po-druž. v Kranju, št. 1710 e) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru št. 10579 pr. f) 7°/o državno inv. posojilo 5.600 Din nom. vrednost po kurzu........................ g) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 41.722 „ 43 „ Skupaj . . . 213.125 Din 05 p X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka. a) Vložna knjiž. ljubljanske mestne hran. št. 958 pr. 26.500 Din — p b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. 2.127 „ 07 „ c) Vložna knjižica Kmetske pos. v Ljubljani št. 9146 pr. 2.273 „ 50 „ d) Vlož. knjižica Kmet. pos. v Ljubljani št. 35.217 pr. 11.854 „ — „ e) 1 kom. 4 >/2% obveznice bosensko-herceg. železn. posojila (izžrebana) v nominalni vrednosti.... 500 „ — „ f) 1 turška srečka št. 385.276 pr. 400 frankov vrednost 86 „ 25 „ g) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . 7.267 „ 50 „ Skupaj . . . 50.608 Din 32 p 500 „ — 350 „ — 150 „ - 250 „ - 3.360 „ — Prenos . . . 1,367.562 Din 95 p Xi. Dr. Ivana Tavčarja sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 539 pr 89.394 „ 22 „ XII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. a) 144 kom. delnic Ljublj. kreditne banke po 150 Din v nom. vrednosti skupaj 21.600 Din po kurzu 14.400 Din — p b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 28.625 943 „ 74 „ c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju, št. 20.621 pr. . 5.000 „ — „ d) Intab. terjatev pri S. D. S. 100.000 „ — „ e) Terjatev pri C. M. D. . 54.609 „ 50 „ f) Dragocenosti .... 2.775 „ — „ Skupaj . . . 177.728 „ 24 „ XIII. Ivana Vrhovnika sklad. a) Vlož. knjižica Ljubljanske kreditne banke, št. 714 pr. 10.040 Din — p b) Terjatev pri C. M. D. . . 57.097 „ — „ Skupaj . . . 67.137 „ — „ XIV. Andreja Senekoviča sklad. Vlož. knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 35.251 pr................................................... 14.691 „ 26 „ XV. Prelata Tomo Zupana sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 37.743 pr....................................................... 32.860 „ 85 „ Prenos . . . 1,749.374 Din 52 p XVI. Aleksandra Hudovernika sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 39.615 pr........................... 8.514 „ 99 „ XVII. Zapuščinski sklad dr. Jakoba Pirnata. a) Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani: št. 14.897 pr.............. št. 14.898 pr.............. št. 14.899 pr.............. št. 14.900 pr.............. št. 14.901 pr.............. št. 14.904 pr.............. b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 33.009 pr............. 145.207 „ 90 „ c) Intab terjatev pri S. D.vŠ. 75 000 „ — „ s pripadki............. 29.579 „ 47 „ d) Terjatev pri J. K. . . . 10.156 ,, 26 ., Skupaj . . . 640.017 „ 63 „ XVI. Blagajniški ostanek.............. 60.982 „ 84 ,, Skupaj^^^458^9_Din_98^ B. Pasivna imovina. 1. Posojila pri denarnih zavodih.............. 32.164 Din 33 p 2. Razni dolgovi in neporavnani računi .... 120.246 „ 99 „ ■3. Pokojninski sklad........................ 299.470 „ 11 „ _Sk^aj_;_;_;_45L^ C. Ako od aktivne imovine............... 2,458.889 Din 98 p odštejemo pasivno imovino 451.881 „ 43 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1931. 1. 2,007.008 Din 55 p 74.820 Din 50 p 71.820 >• 50 „ 74 820 1» 50 „ 74.820 >1 50 „ 53.542 V t' 27.250 it 1» Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1930. 1.......................... 1,219.817 Din 15 p s čisto imovino z dne 31. grudna 1931. 1. . . 2,007.008 „ 55 ,. vidimo, da se je čista imovina v letu 1931 pomnožda za........................ 787.191 Din 40 p Družba je imela dne 31. grudna 1930. a) lastno imovino .... 1,219.817 Din 15 p b) imovino za pokojninski sklad ....... . 282.952 „ 80 „ Skupaj . . 1,502.769 Din 95 p Dne 31. grudna 1931.1. a) lastno imovino.... 2,007.01.8 Din 55 p b) imovino za pokojninski sklad................... 299.470 „ 11 „ Skupaj . . . 2,306.478 „ 66 „ Skupna Imovina (t. j. lastna imovina in imovina za pokojninski sklad) se je v letu 1931 pomnožila za . .^JlO&TOS^JOin^jll^ Vodstvo: Dr. Rado Kušej 1. r., Dr. Janko Kersnik 1. r., predsednik. blagajnik. Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Rodoljubi, ne pozabite obrambnih skladov Družbe sv. Cirila in Metodal Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A. ki so izza dne 30. septembra 1931 do 30. septembra 1932 po § 4. družb, pravil plačali po 100 Din: 2053. Branimir Silič, Split; 2054. Ljudevit Silič, krojač, Split; 2055. Jakob Ceh, tes. mojster, Split; 2056. Janko Podgoršek, ravnatelj gosp. banke, Split; 2057. Vilko Hohnec, hotelir, Split; 2058. Vladislav Turk, podravn. Ljub. kred. banke, Split; 2059. Franjo Lorenčak, hotelir, Split; 2060. Anica žagarjeva, inž. soproga, Split; 2061. Damijan Škerl, upravnik Jugotehne, Split; 2062. Jugoslov. napr. akad. društvo »Jadran«, Ljubljana; 2063. Avgust Jenko, posest., Ljubljana; 2064. Miloš Grmovšek, srez. šol. nadz., Slovenjgradec; 2065. Fran Ditrich, zav. agent, Ljubljana; 2066. Ivan Korenčan, trgovec, Ljubljana; 2067. Fran Osterman, viš. žel. urad. v p., Ljubljana; 2068. Dr. Josip Majcen, zdravnik, Maribor; 2069. Dr. Ivo Tartaglia, ban, Split; 2070. Vinko Zorman, šef manjšinskega instituta, Ljubljana; 2071. Dr. Matej Potočnik, direkor m. učit., Maribor, v počaščenje pok. dr. Vlad. Herle; 2072. Dr. Alojzij Bratkovič, odv. in župan, Slovenjgradec; 2073. Miloš Grmovšek, srez. šol. nadz., Slovenjgradec; 2074. Ivan Rojnik, trgovec, Slovenjgradec; 2075. Dr. Vinko Železnikar, zdravn., Slovenjgradec; 2076. Ivan Polovič, gimn. prof., Kočevje; 2077. Josipina Blumauer, Ljubljana; 2078. Josip Turk, trgovec, Novo mesto; 2079. M. Mušič, zobotehnik, Novo mesto; 2080. A. Rismondo, sopr. ravnatelja Jadranske plovitbe, Split; 2081. Konrad Rajher, lastnik pogrebn. zavoda, Split; 2082. t Dr. Fr. Jesenko, univ. prof., Ljubljana; 2083. Janko Žunkovič, nadučitelj v p. in pos., Naraplje; 2084. Dr. Josip Pučnik, odvetnik, Slov. Bistrica; 2085. Dr. U. Lemež, odv., Slov. Bistrica; 2086—2087. Miloš Grmovšek, srez. šol. nadz., Slovenjgradec (pokr. iz 1. 1931). B. ki so plačali izza dne 30. septembra 1931 do 30. septembra 1932 za CM obrambni sklad po 100 Din: 2510—2511. Marijanca in Franjo Medič, Ljubljana za 2 kamna, katera že 10 let vlečeta; 2512. CM podružnica v Kranju; 2513—2517. Z. šentpeterska CM podr. v Ljubljani mesto cvetja na grob brata odbornika g. Fr. Mediča. 2518. Dr. Simon Dolar, gimn. ravn., Kranj, ker se ni mogel udeležiti vel. skupščine. Doneski podružnic leta 1931. M C p - -o .5 rt £1 " n 2 S « o. p Si N S N w 'O w I I CN tO M O to lO o o o to to 00 O00NO o OO CN •—1 'f* | to CN lO to — o TJ* o ca a. a c/) CN lO O I N I I O rf CO — I ^ I I CN CNO^OO - lOkOlOcO m >n co 00 00 rr aiioNiM-OOiooo^^oo^oaiaitN OOCOOOlO otooto*—CNGOOOOOOO^r rHCNai^tiONNto^oocDicooaiaiai oi ^ cn o t^- tb to to ^ co co co co CN CN CN CN «— — — 2 •* Isa ™ 2 .2 Ul > v ■2 -g “ < -r I I O C to < R O OO O O O o , . , ,S CN CN CN CN CN CN ] | | co llllll "T to to sd a « ° O X3 — E 2 a 2 o g*3 a. i- ^ “ e •c ^ E J3 2 -* & W O Milil II II § I llllll I I , , , SS II Ms I I O lO to o o co 11 Z ca o to CN CN C0 OO , , CNCN | | O c 00 C to CO M II? > • c « o CN O O I N ^ CO —' I tO O I MONOO IU0U0O CN I *-• lO tO lO tO I OO 00 lO OliONOOOgOiOOO^tfOOrHOClOliO OOlCOiOOOO-'OCD^TOOOOOOOO-T cn o o —' m io ^ *t o o io ^ o o ai oi t_ t^^CNOtOtbtbcOCO^^CVDCOCOCOCNCNCN CN — ■ OO a> N p trn •a o Ou CJ E a. t/> 7- c a a a) X« >N*3 C JC — o Ec E XN o *3* 3 c ^ ca ko . -c . ■Ss HN .=L — — -ZTčl E*. >NJ *or > 05 o w 7) E>nE j* ° ck73 c c ca >'— O O -Q O JO 3 l-l t_ k HH-J «o o «2 *t3 o 1§ >131 r^CNCO^lOCONOObd^^CO^tOCONCO o £ ca c — •O ® S O -o -S c >N O. 3 M I I I g I I I II I I I I I I II I II I NMOOO O OCSM00 ,00 Tf r-1 co (N | CN O *■—* OOOOO t^OOCNOOO CO rf 00 —• rf« | 0 CS O N O (D CO CO '—' CO CO Tf rf CO 00 Tf to —. CO CN cn cn cd o. 3 jz c/5 — o o co to to MOO »ONiO co to CO CN I ISS I -H CH lO to (N O-t o i- - lOOOtOOO^tOOrffO o-conoooo-Hr-aioooo-Hoioocos ^ O) N N co co O N N to 't CN ^ rH O O) 05 OO OO OO od CN co o CN co co ° S -g n 3 * 5 " < 3 co co rt1 I So I I II II I I I I I M II I T}« 5 | | | cn OJ co to ■2 E S S " £ 3 s , H N “ I I I I I I I I I II I I I I I I I I I I I I I I I c n 73 c 2 S JO 1/1 O I I o o co o o co to CN oo 0O 0O to CN c •• >U o a > oo O O •— tO tO lOlOO CO t'- to co co I I O-iOiOiOO-fO-fCNiOOOCOO lOHCOlMOOOO^OOOOOSH OiOl-N^cpCNONCDiO^ClO-; oiCNCNCNCNCNCNCN*-^*-^^*-*^ 8 to o o o oo cn O cn O) 00 co 00 CN tO O) u e >N 53 k- *a o a a> E * E >N3 «C c« • K/) <■« ca 3 • u JZ • 0,5 c« • o ca »M 3 >N ‘2 ca O CJ • X> 3? a) O p , Wh 13 £ JZ >co •— « _ 1/5 * ' o * ■ e Tl ca a* ca ^ c e c • c S •- to ® ca C to ^ ,, is SssS | a, = .s.iš “j}£r E^ 5-a .5. o '3.3. cciot-^RjooOip^ — 2-^21 j ^ j > cj o^Q ^>a> ^ ^ co ^ cq cq c^cj 2 O. cc >N 1 C 1 E o c I31 OO^CNCO^iOCDNOOOO^tNCOTj-iOCONOO —'CNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCOCOCOCOCOCOCOCOCO Za razprodane družbene razglednice § 1 1 1 1 i 1 1 1 II II 1 II 1 II II O 00 s CO O O OOOO ONO o o o o o CNCOOO | Tf CD OO OO . Tf 05 CN ,CO , CO C£) , , CD to | CN lO | OO *-h c— J r—■ rf LQ | « 25.8831 Skupaj Din p Slg||i|llllllllglllll OO OrfCN^-HOOCDtOt^-iOCOOOOOh-OOOOO !N(M(NOioO00O^NiOOOOOON(OiOiO(N oqoOOOooNN.0COCOiOiOiOiOiOiO,t,t't't?'ti«t CO 173.114 | Aleksandra Hudovernika sklad cS i i r i i i i i i i t i i i i i i i j i co Din 1 m 111111111111111111 | 5.3991 Prelata Tomo Zupana sklad m 1111111111111 m m m 1 Din §ii2iiiiiiigiiii§iiii O CO 00 Obrambni sklad o. 1II1J 11II 1 1 1 1 1 1 II II II 1 | Din i i i i i i i i m i i i i i i i i i i i | 1.300 j Nabi- ralniki s i s i i i m i m i i i i m m i i LO .c § lS 1 1 1 S |§ | | | m | n | m | 1.450 Članarina, pokrovitelj-nine, darovi, veselice, i. t. d. K i i 1 I'' 1 M 1 II 1 1 1 1 g 1 1 1 1 1 CN Din CCOl^taiiOOCOCOCNCTlNOOOOOOCNlOlObOCN «—• co N N tN N TCOCOiOiO'tiOlOiO'tCO,^,t^,'t CN LO 163.104 | Ime podružnice Prenos . . . Krško in okolica, ž.. . Ribnica na Pohorju . . Novo mesto: m. . . . Gornji grad: m. in ž. . Domžale Gornja Radgona . . . Velike Lašče Trebnje in okolica . . Tržič in okolica . . . Gaberje pri Celju . . . Ruše in okolica .... Ljutomer Sp Sv. Kungota .... Krško: m Železniki Grobelno: za Slivnico in St. Vid . Hrastnik in okolica: ž. . Ormoški okraj: m. . . Črnomelj: m. in ž. . . Sodražica in okolica . . Odnos . . . | 'J§ 'W± oi o •—<’ cn’ oo io co oo oi o • cn co rt* 10 cd oo CO^^^TfrfTfrfrrrfrfiOlOiOiOiOiOiOiOiO Za razprodane družbene razglednice C* S 1 II 1 1 II 1 1 1 II ! 1 II 1 1 1 1 || 08 | 88182 Din co O O O O LO o ooo o o occnoooo , cooo | co i , , CO OO to 1 Din | 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Članarina, pokrovitelj-nine, darovi, veselice, i. t. d. C*. .C Q S 1 1 1 1 1 18 IS l | l | i | J | | | | CN CO oo co oS co ^uOOOOOOOOOOCOOOOOrfOOOOOO OTTj-OOOSCOCOiOiOiOl-^OliNOOOKiO —^OOOO^.-OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCOCOCOCMCM co 2 Ime podružnice Prenos . . . Borovnica Št. Rupert (Dol). . . . Kostanjevica Hrastnik m Sevnica Vransko Kamnik in okolica : m. Svečina Ribnica (Dol.) m.. . . Slovenska Bistrica . . Tolsti vrh in ok. pri Gušt. Mokronog Unec — Rakek .... Petrovče Št. lij. v Slov. goiicah . Hoče, Slivnica in ok. . Loški p., Draga in Trava Metlika Sv. Lenart v Slov. gor. Fram in okolica . . . Odnos . . . | a>o—icNeo^incot^oooSo-^CNco-^iocbt-^oo lOCDCOCDCDCDCOCDCDCDCDr^.t^.t^-r^.t^-t^t^-l^t^ a> n « a. p m N i: n ra “ rrj I I I I I I I I I I IS ) O o O O O 010 > O . tj« rf . , , CDCOCN Tf « CN CN 10 r-H^H I I I I ca O. 3 c/5 a> ootootooocoootooo' NlO^COOOliOiO^raOOO' O CN CN CN CN '—' ’—I »—•»—. T—< ,—. r—I r—I o 00 CN 00 2 •* Sfifl ra S « -a 5/1 < .2 05 05 10 to O) 05 to to -t; 2 o *a E ra ra I I O CD OO O CO OO C -O E ca Ul -O O -a ca -id 1/5 D/n 1 1 MII CO OO »O CO 00 tO ■H " S gl-Sš--2 -S s " >UO.E> MII I I (DOOiOOiOOOtDOOiOOOiOO (MiO^COODlOiO-t-OOOOO--« CO CN CN CN CN •—ir—i.—«.—<>—1 >—1 05 CO a> o C >N 3 O CL a> E N O .. g-5* J~ u. ^ O 3 x/i §•§ • O ro -O . — CO 5 s . 5- O) *=« • •«— ca • O.IS 2 .. to ca .43 C £ ca ca -1 CQ x > 3 o Q c • . >N ~t V _ O C --,'5 ra G to ca oj .2 s MS j; •s-g s |f ,7? -£2 > > 02 N>N CO U CO m .5 > o JWCL •JS ’>l3l 050r-.OirOrfiOCOh-00050r-.fNl h— OO 00 OO 00 00 CO CO 00 OO OO 05 05 05 Izkaz zapuščinskih skladov, katere je družba popolnoma porabila za šolske namene. Zap št. Ime sklada Znesek Opomba a) Predvojna kronska valuta • K v 1 Karel Kotnika zap. sklad 389.372 33 porabljeno leta 1911-1915 2 Marije Vilharjeve . 112.400 — „1917 in 1918 3 Ivana Florjančiča , , 36.922 54 „1915 skupaj . . . 538 694 87 b) Povojna dinarski i valuta Din P 4 Ivana Poljšaka zap. sklad 585.980 40 porabljeno leta 1922 in 1923 Izkaz zapuščinskih skladov, katere je družba deloma porabila za šolske namene. Ime sklada Prejeta zapušč. imovina Din Porab- ljeno Din Imovin-sko stanje 31. XII. 1930 Din Opomba Dr. Josipa Georga sklad 242.196 10 64.467 86 177.728 24 ? J J o Š Š m t- cn .. e .5 s , .Si, o O O' C- — Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo po volitlvi na 43. veliki skupščini v Slov. Bistrici dne 11. septembra 1932. 1. Predsednik: Dr. Rado Kušej, vseučiliški profesor v Ljubljani, izvoljen 1930. 2. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani, 1931. 3. Fran Jamšek, šolski upravitelj na Bregn pri Ptuju, 1932. 4. Blagajnik: dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani, 1930. 5. Avgust Ludvik, višji nadzornik in postajenačelnik glavnega kolodvora v Ljubljani, 1932. 6. Tajnik: ing. Janko Miačkovšek, mestni gradbeni nadsvet-nik v Ljubljani, predsednik udruženja jugoslov. inženjer-jev in arhitektov, 1931. 7. Nilka Potočnikova, soproga želez, nadinspektorja, 1930. 8. Ivan Prokoršek, narodni poslanec, upravitelj drž. bolnice v Celju, 1931. 9. Viktor Rohrmann, veletrgovec v Ljubljani, 1932. 10. Namestnica predsednikova: Franja dr. Tavčarjeva, dvorna dama v Ljubljani, 1930. 11. Miro Senekovič, banski svetnik v Ljubljani, 1931. 12. Ivan Tomažič, sres. šol. nadzornik v Mariboru, 1932. Ožji odbor: Načelnik dr. Fr. Kušej, Janko Mačkovšek, Viktor Rohrmann, dr. Janko Kersnik, Miro Senekovič in Franja dr. Tavčarjeva. B. Nadzomištvo. 1. Evgen Lovšin, ravnatelj »Rude in kovine«. 2. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. '3. Matija Rode, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani. 4. Albert Sič, prof. v p. v Ljubljani. 35. Jakob Zupančič, real. ravnatelj v pok. v Ljubljani. C. Razsodništvo. 1. Mat. Marinček, notar v Novem mestu. '2. Dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, narodni poslanec, veleposestnik v Vuhredu. 4. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. r Č. Pisarna. V od ja: Dr. Rado Kušej. Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin. Pisarniški tajnik: Fran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. Ljubljana, Beethovnova ulica 2: uradne ure ob delavnikih od 3.—6. popoldne. Navodila podružnicam Družbe sv. Cirila in Metoda. Vse p. n. podružnice in prijatelje Družbe sv. C. in M. prosimo, da uvažujete sledeče: 1. Oživite vse bivše, sedaj speče podružnice.. V ta namen naj skliče ta ali oni občni zbor (treba ga je naznaniti sreskemu poglavarju), izvoli naj se nov odbor ter se prijavi sreskemu poglavarju in glavni družbi v Ljubljani. 2. Vse delujoče podružnice naj imajo takoj po novem letu svoje občne zbore, najkasneje do konca marca. Občni zbor se naznani brez kolka z. vzporedom vred na sresko poglavarstvo. Imenik novega odbora je treba naznaniti tudi sreskemu poglavarstvu in centrali. 3. Članarina (letna) znaša 5 Din. Majhna je in jo zmore marsikdo. 4. Delegate za glavno skupščino je treba naznaniti pred veliko skupščino Družbi. Na vsakih 50 članov pripada podružnici 1 delegat. 5. Odborniki naj si delo razdele tako, da ne pade na eno osebo vse. 6. Ponos vsake podružnice bodi kar največje število članstva. Posebno uvaževanja vredno je pridobivanje članstva med priprostim ljudstvom. K podružnici naj se pritegnejo člani iz sosednih krajev, kjer ne obstojajo podružnice. V takem kraju naj se radi olajšave dela voli zastopnik, kateremu se poveri nabiranje članov in pobiranje članarine. Redni člani podružnice so: a) letniki, ki plačajo članarino 5 Din na leto, b) ustanovniki, ki plačajo 50 Din (enkrat za vselej), c) pokrovitelji, ki plačajo 100 Din (enkrat za vselej) in imajo tudi aktivno in pasivno pravico ■na veliki skupščini, č) podporniki, ki plačujejo na leto vsaj 3 Din. 7. Podružnice naj skrbe, da se družbeno blago razpečava. To blago obstoji iz razglednic, narodnih kolkov in računskih listkov. Posebno opozarjamo na družbene razglednice. Domače so, plod naših umetnikov. Čas je, da izpodrine domače blago inozemsko šaro. Zahtevajte po trgovinah CM razglednice. 8. Pri eventualnih prireditvah je treba upoštevati radi pristojbin in davka na,še tozadevne okrožnice z ozirom na prošnje na davčno upravo, finančno direkcijo in na ministrstvo poljeprivrede in vode. V vseh tozadevnih nejasnih stvareh naj se obračajo podružnice na centralo. 9. Družba izda vsako leto svoj koledar, za katerega je treba imeti ob razpošiljanju naslove. Skrb podružnic bodi, da pošlje vsaka do septembra vsakega leta naslove oseb, katerim se sme zanesljivo koledar poslati. 10. Podružnice naj skušajo zanetiti med ljudstvom zanimanje za Družbo, da se dvigne v narodu nacijonalna zavest in državljanski ponos. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 10. oktobra 1932. VSEBINA. Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Poštne in brzojavne pristojbine. Lestvice za kolke. 25 letnica prerojenja CMD....................................... 19 Šolske razmere na slovenskem ozemlju Koroške .... 25 Pesem izgnancev (pesem)...........................................34 Westfalski Slovenci............................................. 36 Ave (pesemi)......................................................41 Kje pravica — kje krivica?........................................42 Nekaj o našem izseljevanju........................................44 S poti ob severni meji............................................54 Veliki dobrotnik CMD umrl.........................................60 Naši grobovi......................................................62 Na grobeh (pesem) ................................................70 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati. 06 vbafci piiCilii be bpomnitef da so „Jutrovi“ „Mali oglasi“ v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh ' vrst, za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetje, kapital, ženitve in za vse drugo. pet de v&cgaf kar pettetiujeme, vedi ikep dfuttev maCi ogCa&nik. — xr >-t rt> N< cr p fe — »• N t) » m 3»“3offi l-Sžsl ™ B-S. .s!sIf! « 2' ** B = B B B —E*® . — E 0 ,. 1 w | « J _ M s £ 2.2b “ >g>S B B _ < 5 S*o*sr® 5 liji?« S 2‘t-a s S-£ e 3 » b9 ““ FS?*. < 5 «* g. tt — B e ffi»«-2 n B* iJsr »I8 »g ^ ag?5£- N 3 O) 3 m f»ssn »r ‘ ¥ I B* lisi 9? n a> 53 a> > S G C« P 3 O < 13 O P ha 00 <1 sO H O 53 to Ol on oj ^]s6sa9s53a9scsa96is3a9sc3a9si!3ass«sa9scsas6isa9kš6 CTRMPI L)E Ljubljana $/■«811» rnrnsmm&msm Mariborska tiskarna = MARIBOR = LITOGRAFIJA Knjigoveznica * Založništvo Plakaterski in reklamni zavod. izdeluje zlasti plakate, delnice, etikete itd. Glej plakat Ljubljanskega velesejma! c d n D -J O N 0) ti N O C O u •+■< 0) D) d) I Sprejema hranilne vloge v tekočem računu c > o X 0 >0 o ■ mtamrn C 0 E o 0) d c c o J* 0 hi > o c o o 10 CM TJ 0 C CD O > 0 "—n C 0 -M 0 V LJUBIJ AN' je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustr. knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in največjih nakladah. Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Zvezki za osnovne, mešč. in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Vse tiskovine za društva in šole (lepake, letake, izpričevala i. t. d.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni. NAJNIŽJE CENEI UČITELJSKA KNJIGARNA ima v zalogi „Galerijo naših mož“: 1. Trubar, 2. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10. Tavčar, 11. Levec, 12. Erjavec, 13. Jenko, 14. Cankar, 15. Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Zupančič, 20. Strosmayer. Slika Din 10’—. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ulica 6 podružnica v MARIBORU ima v zalogi vse leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvatskih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter veliko izbiro nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. — Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzi-kalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. — Velika izbira modnih časopisov. ^^7^ACA^A\7AVAVAVA\7/TO^A7AVAV7^7WASC^^ HEDIC-ZdNKL tvornice olja, firneža, lakov in barv družba z omejeno zavezo • CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana — Medvode Podružnice in skladišča: MARIBOR, NOVI SAD LASTNI DOMAČI PROIZVODI: lanenega In kokosovega olja, firneža, vseh vrst lakov, emajlno lakastih, oljnatih kakor tudi prstenih in kemičnih barv, steklarskega kita itd. znamke „MERAKL“ Prvovrstne kakovosti Točna in solidna postrežba S7A7.A7AVZ /AVAVAVA\/AVAVAVA\/AV/S7AVA\C^[o] •Medna ntanufa/etuma trgovina {Janič o u *® CA S* >N oa ; o o *o •G (y a> G ^ 3 ~ G cc c " a O *§ ft S O II ^ g U © M .2 > *o 'N S o S o, C -O s ^ ° —. <0 '-C o ega. a ® X, Ui . O O R > fll 3 O O >o 'OJ3 ^ CC © «> U T3 O) C R- .3 ■4rt X 2 a> u G a> E G > ec U cd G G JG kn G u TJ O G T3 O O) >(J G ‘S s £ ° •5 ^ _ e. -S. 2 II # ^ 13 TJ O C W 5 (0 ec n, ts e te a >x O a. o a to •j-, r> m U t0 -rt g >S •n J2 O ,t2 a> o. a> « >s te c ><-> a> a> '3 £“ 3? a o to > a H E -š to c c JU v a — t: & X 3 to 9 A N C ta >x O a to N X «5 « X o tH > V a s >« « h X V >u «e O a « e n s» v a e u H Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. r Josip Peteline veletrgovina Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo) PETELINČEV šivalni stroji in kolesa »ADLER« »GRITZNER« švicarski pletilni stroji »D UB lED« in pisalni stroji v treh velikostih SO NAJBOLJŠI! I Brezplačen pouk v vezenju! — Mesečna odplačila!— Večletno jamstvo! — Najnižje cene! Razni galanterijski predmeti, nogavice, rokavice v raznih barvah in kvalijetah, srajce, kravate, ovratniki, triko perilo, sveatri, žemperji, dežniki, toalet, mila itd. Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapet-nikc. Postrežba točna! Cene solidne! (f^Umetna knjigoveznica IVRN MOLK;<'?^ prej JAKOPIČ, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 13 sc piiporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje f| vsakovrstnih knjigovezih del. Zaloga zaklopnih map znamke „IIVIKflL“. Izvirne platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in dni-Šivanih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. y1 .................................................. ■MiiinjjnCjjjnTJ PRIPOROČAM svojo bogato zalogo vsa kovrstn ega M/INVIFdKTURNES/l BL4Qrt nadalje perilo, posteljne in druge odeje, krojaške potrebščine, otroške obleke, dežnike, klobuke in čevlje po najnižjih dnevnih cenah. KARL JANČIČ SSiKSS! ŽIMA za žimnice in sedlarske potrebščine se dobi najboljša in najceneje samo pri J. KNIFIC tovarna za žimo Ustanovljeno 1829 Telefon inter. št. 2 Stražišče pri Kranju V. lisjak & drug 1111111111111111111111111111111111111111II111ll111111111111111111111111111111111111n11111111111 ......... ^agreE) Itehsi Prepečenci ‘IDafefjni 06fafi ‘iBisIbifi ZALOGA STEKLA porcelana, zrcal, sve-tiljk, raznih okvirov, šip itd. Stavbinsko in umetno steklarstvo. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 10 MANUFAKTURNA TRGOVINA FRANJO MAJER MARIBOR NA GLAVNEM TRGU SE PRIPOROČA foY0^Q?^©J^©^G>£S©£93ffi(5>R9S>RS©£9G>!ISS5!v9[o Tvrdka v Ljubljani Glavni založnik Ciril-Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba. V zalogi vedno: najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah. ^H-ranl flravsfce banovine LJUBLJANA MARIBOR CELJE C NAJVARNEJŠA IN NAJBOLJŠA PRILIKA ZA NALAGANJE PRIHRANKOV m K ZA VLOGE IN VSE OBVEZNOSTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN Z VSO SVOJO DAVČNO MOČJO LESKOVIC & MEDEN trgovina s špecerijskim BLAGOM NA DROBNO IN DEBELO g ' $ 13UBL3 AN AOURČIČEV TRG 1 ■8 3S»SŠSSK3K2SS2ŠS3KSŠS2S»2 V eležganj ar na M. ROSNER & Co. nasl. Viktor Meden v Ljubljani kupuje slive in drugo sadje za žganjekuho Izdeluje po ugodnih cenah najboljie likerje 1 pelinkovec, planinec grenčica, vanille, rum, konjak medicina!, brinjevec, janeževec, slivovko, sadjevec, tropinovec. MODNA IN ŠPORTNA TRGOVINA P. MAGDIČ V LJUBLJANI ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 1. Telefon št. 2438 Ček. urad št. 10.790 Priporoča za gospode: Priporoča za dame: klobuke, plašče, PER1L0> KOSTUME, KRAVATE, NARAMNICE, NOGAVICE, BLUZE, OBLEKE, PLETENE TELOVNIKE ČEPICE, (pulover) športne klobuke, DEŽNE PLAŠČE, NOGAVICE, DEŽNIKE I. T. D. KAKOR TUDI VSE POTREB- ’ ' ’ U " ' ŠČINE ZA TURISTIKO 1N VSE M0DERNE = IN TELOVADBO = NAKITNE PREDMETE. NARODNI TRAKOVI. NAJVEČJA IZBIRA ANGLEŠKEGA VOLNENEGA IN PERILNEGA BLAGA, SVILE, BARŽUNA ITD. ZA DAMSKE OBLEKE IN PLAŠČE. »VEDNO ZADNJE NOVOSTI.« ■ o ^ o 5 o >M 2 >1/1 O _ o 2 IA c 01 .E v/ O (O o -* S M a ■ ■■• (O a> .E aj S N C c 5 .s» 3 XI 3 1 (D M > - .s o _ o c E 33 > 0» o _ >U k C O O. ■* IU « C n ** ■- 3 jg UJ t c n t 3 O s,a * o? 3 to O V UJ c Od A Si .E i s . o ra XI l/l E 3 m E ■* M E g (U ■-N O C @©^tQA9MSSfi© S8©S>© o o o DO O a 4^ >1/1 5T ai c N- ± 01 Tl O ^ O) O 3 00 m jO g XI r,TB m o c a > (U •"I U ID E O dl i P - ° .£ Tj OJ •o s OJ G ® c ■*- aj l/l £ > i/i o > -* o 10 U i/l % > Ul UJ S > I« IU M n < x: O >0 , O • M* 1 10 • TJ V (O ~ a oj - O m C (0 >u *- £ u fo >■2 xi 2 » i/i < o O od G ID o £ s .s ^ •§ « .E o -J m . CM 10 -V ro 10 cD CM 3 S — CM l/l (D C > ._ V 'c »to 3 c o £ N OJ cQ ai I— CJi o in d > OJ 10 B 3 J > OJ u C 'E 10 k_ JC 0J c -w >1/) o a 3 >u 10 Od emmtm® Q) 'E ■i s >N * 3 .-Z E I a 2 >v-> M . N - « ro 3 h u T> & to .53 ui c > s o O Z Ul (O 0) ‘W ■Si > >N