jubljansKl^
-i—i—i—t—i—i—r—j—t—i—r -t-i—i—j^r
Leposlovei\ in znanstver\ list:
Štev.  g.
V Ljubljani, dne  i. kimovca  i8g6.
Leto XVI.
Moderni suženj
Ti
J ponosno gledaš z grada, Samopašni bogatin, Jaz se svojci mrem od glada, Tvojih rad bi vsaj drobtin.
V zlatem ti živiš sijaju, Dom moj temna, nizka klet; Ti živiš v pozemskem raju, Meni nič ne nudi svet.
Veselice — tvoje delo, Meni je krepilo  — znoj, Lice tvoje je veselo, Ne 'zjasni obraz se moj.
Ti kot kamen trd, osoren, Brez usmiljenja,  srca, Jaz krotak, molčeč, pokoren; Da sem rob tvoj, to se zna.
V morje se bogastva steka Tvojega — trud mojih rok, To boli, skeli človeka . . . Ne maščuj se, večni Bog!
Ne maščuj se . . . dasi košček Kruha služim  si samo; Ej, saj dober sem ubošček, Sreča, da je še tako!
Ti gospod  — a jaz živina, Tvoj — ne samosvoj'— sem ves ; Kdo se zmeni za  trpina, Ki slabejši je kot pes?
Psu na stare dni zažene Trdih nekaj  se kosti .  .   . Kdo redil z družino mene, Če telo mi oslabi?
In tedaj z besedo strogo V mrak poženeš me in mraz, In z ženo in deco vbogo Prosil bom po svetu jaz.
T. Doksov.
34