Št. 40.
V Ljubljani, petek 5. novembra 1920. PBSfnln«plačanaiBofonini Leto I.
NOVA PRAVDA
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stari trg št. 19. Telefon št. 359.
Izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Upravništvo: Ljubljana, GradlSCe 7, levo. T.77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inseratl po dogovoru.
Volilni shod Narodno-socijalistične stranke
se vrši jutri zvečer ob 8. uri za vodmatski okraj v salonu gostilne „Drašček“, Bohoričeva ulica. Somišljeniki vsi na shod! — -
Odhod jadranske delegacije.
Naši delegati za jadransko konferenco niso odpotovali v Italijo, danes kot je bilo prvotno določeno. Vzrok odgoditve odhoda je bil ta, da se še ni mogla vršiti skupna seja ministrskega sveta pod predsedstvom regenta, ki
je prišel na poti domov komaj do Niša in dospe v Beograd šele jutri zjutraj. Ministerski svet se sestane jutri opoldne in bo na sestanku še enkrat pretresel jadransko vprašanje ter določil za našo delegacijo poslednje inštrukcije.
Poljska ne pristopi k mali antanti.
Tukajšnji listi, ki se zadnje case obširno pečajo z razmerjem Poljske do male antente, so napram politični misiji romunskega zunanjega ministra Take Jonesca zelo hladni. To hladnost povzroča posebno tešinjsko vprašanje, katerega Poljaki nikakor ne smatrajo za rešenega. Tisk očita dalje Čehoslo-vakom, da so se za časa poljsko -ruske vojne držali pasivno ter da niti sedaj ne mislijo na iskreno zvezo s Poljsko. Zato povdarjajo, da bi moral
biti oficijelni odgovor poljske vlade glede vztopa v malo antanto odklonjen V zvezi s temi tendencami so se pojavile celo vesti, da bo odgovor, ki ga izroči poljska vlada Take Jonescu tekom današnjega dneva, prijazen toda odklonilen. »Kuryer VVarszavvski«, glasilo demokratov, je za zvezo Poljske z Avstrijo. Parizu, Varšavi in Bukarestu naj bi se pridružil v tej politični smernici tudi Dunaj.
Nemški monarhisti se gibljejo.
Po poročilih iz Berlina se pripravljajo na Pomerjanskem, v Šleziji, Vzh. Prusiji, v brandenburgu in na Bavarskem protirevolucionarne monarhistične vojaške organizacije. Napad se pripravlja baje iz Bavarske.
Beneš odklonil zvezo z Rusijo.
Na predvčerajšnji seji zunanjega odseka češke državne zbornice je dr. Beneš izjavil, da je sovjetska ruska vlada ponudila čehoslovaški republiki tajno vojaško in politično zvezo. Ceho-slovaška je boljševiški predlog odklonila.
Rusko - Poljska mirovna pogajanja.
Po brzojavki iz Rige se bodo sedaj po prevratu Joffeja z Moskve iznova pričela pogajanja za končnoveljavni mir.
Sijajna Hardingova zmaga.
Iz New Vorka poročajo, da je predsedniški kandidat republikanec Hardtng zmagal nad demokratom C<>xom z nepričakovano večino. Za Hardinga je bil v oddanih okrog 6 miljonov glasov. Kakor poročajo nadalje, sta Wilson in njegova žena glasovala pismeno.
Ljudsko štetje.
Dne J. ianuarja 1921 se bo izvršil po vsej Jugoslaviji popis prebivalcev, hiš in živine. Ministrstvo za socialno politiko je v to svrho izvršilo vse potrebne priprave.
Nove socijalne odredbe.
Na včerajšnji seji ministrskega sveta je predložil minister za socijalno politiko dr. Kukovec 4 uredbe ki so bile sprejete. Prvi predlog se tiče ustanovitve delavskih zbornic, drugi nastavljanja delavskih poverjenikov ir industrijskih podjetj h, tretji obsega izpre-membo uredbe o 8urnem delavnem času. Ta uredba pooblašča ministra da v malih obrtniških podjetjih ukine 8 urni delavni čas in ga podaljša na 9 ur (kar se bo dogajalo na predlog inšpektorata za delo) Četrti predlog se tiče zavarovan a delavcev v Bosni in Hercegovini po vzorcu v Sloveniji.
Poraz VVranglove armade.
Iz Londona poročajo, da je položaj Wrangiove armade resnejši, nego se je po prvih vesteh o porazu domnevalo, Wranglu grozi popolno uničenje. Njegova armada je prebita in pot na Krim je prosta.
Ruski poslanik v Parizu naznanja, da je moral general Wrangel vsled pritiska boljševiških čet, ki so v premoči, • umakniti svoje oddelke v boljše postojanke.
Volilni boj v Srbiji.
Volilna borba v Srbiji je jako živahna. Vse vasi so polne volilnih lepakov in letakov. Narod bo volil ljudi iz svoje srede.
Mi in edino mi
V nedeljo 7. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši
Manifestacijski shod
Narodno-socijalistične stranke
v veliki dvorani hotela „Union“
Dnevni red: Volitve v konstituanto.
Poročajo tov. DeržiC, Juvan in dr. Rybar.
Somišljeniki, pridite vsi na shod, da dostojno manifestiramo za našo
narodno - socijalističn® stranko.
Prispevajte za
i M H5S.
To so namreč demokrati. Včeraj sta izšla dva prav značilna članka v „Jutru“. Uvodnik ter članek z naslovom »Begunci in politična taktika".
Državotvorna lamentacija »Jutro-vega" uvodnika nas zanima le v toliko, ker konstatiramo iz nje, da je ,,sol Jugoslavije" — kakor sc nazi-vajo možje pri JDS že sama spoznala, da je v popolnem razpadu. Uvodnikar se je spozabil tako daleč, da je zapisal, da je delovanje proti JDS zločin nad državo. No, če bi bila odvisna eksistenca države od takih mož, bi bilo bolje, da bi taka država res izginila. Mi seveda smo prepričani, da bo obstala Jugoslavija še dolgo dolgo po poslednji številki dičnega „Jutra“.
Ozrimo se sedaj na članek o beguncih.
Demokratski pisec razpravlja v tej klobasi o možnostih, ki so bile beguncem dane za njihovo politično ori-jentacijo.
Vse možnosti, ki jih bistra demokratska glava konstatira v tem oziru, imajo en edin refren:	„mi	in	edino
mi" (demokrati seveda) „smo zaščitniki in boritelji zasedenega ozemlja".
O tej smešnosti ni treba, da več govorimo. Delovanje demokratskih ministrov in podrepništvo ter boj za stolčke večjih in manjših prvakov JDS tekom teh dveh let nas absolutno odvezuje dolžnosti, da bi take trditve pobijali.
Edino, kar smo iz tega članka izvedeli, je dejstvo, da smatrajo Jutrov-ci za svojo poslednjo karto samo še oseben boj, torej staro avstrijsko per-fidijo. Ljudje, ki ti vržejo v-obraz ob vsaki priliki avstrijakantstvo, klerikalizem, separatizem, revolucijo in ne vem kakšnih strahov še, se nameravajo oprijeti poslednje bilke, osebnega boja!
Dobro! Mi smo itak vedno trdili, da principijelnega v demokratih ničesar ni. JDS je pogrebna forma libera-
lizma, ki je propadel po vojni na celem svetu in bo propadel tudi pri nas. Pogrebci pa so si izbrali posebne vrste žalni obred:	zapustiti hočejo za
boj na čednih tleh poslednje odpadke, ki se še dajo iztisniti iz njihovih kadavrov. Ta gnoj nas seveda nič ne ženira, iz tal bo vzklilo novo seme.
Da jim je baš oseba gospoda Ry-bara toliko na potu, to razumemo. Saj je gospod Rybar mož, ki ima za seboj leta borbe za naše najbolje Slovenstvo in četnu bi bilo potreba, da ga danes branimo pred raztepniki naše domovine? Mož stoji in to boriteljem za poslanska mesta ni všeč. Njim je dobrodošel samo tisti,' ki se vklone pred njihovimi bankami. „Zarada“ je geslo.
Zmedence nas imenujejo. Zmedenci smo seveda zato, ker trgamo njihove kapitalistične mreže, ker rušimo njihov „red“, ki nosi to ime reda samo pri njih. Ta njihov red izgloda tako čudno, da bi smel pošten človek kvečjemu čistiti kak bančni prag in ponižno odpirati vrata visokim gospodom s prvaškimi listnicami.
28- november bo tem ljudeni prinesel rezultat, ki se ga sicer (Lines že sami pričenjajo zavedati, ampak nimajo poguma, da bi pospravili kar sami že naprej ter prepustili delo, ki ga niso zmožni, drugim.
Na oba ta dva Jutrova članka ne bi mi niti odgovarjali. Storili smo to le zato, da konstatiramo to novo fazo v smrtnem boju nesodobne klike — zavedanje lastne smrti, izrabljanje vseh mogočih sredstev vsled pomanjkanja življenjske moči. »Jutro" nam obeta mesto principijelnega boja, boj laži, in to vojno napoved sprejemamo z mirnim srcem zdravega in močnega človeka.
Naj torej možje začno svojo agonijo! Cas je kratek — samo še trije tedni.
Izdajalci.
Do pred kratkim so bili še vsi Slovenci edini, da je treba rešiti Primorje za vsako ceno. Do pred kratkim ni bilo stranke, ki bi se upala javno nastopiti, da izdamo-Primorje. Volilni boj nam je prinesel tudi to sramoto, nam je podaril tudi tako škodo. »Rdeči prapor", glasilo komunistov, je pričel sistematično propagirati idejo izdajstva Primorja, »Rdeči prapor" zahteva od svojih ljudi, da se ne bore proti Italiji za naše brate.
In da je izdajstvo popolno, se vrši proglasitev našega nezanimanja baš pred pogajanji. Doktor Lcmež in drugi pač niso mogli bolje ustreči imperijalistom Italije — niso pa mogli tudi bolje kompromitirati sebe v očeh Jugoslovenov in mi samo še čakamo, da jiin izreče dr. Frank in slični svojo zahvalo.
Da je morala biti ravno zmešana komunistična stranka ona, ki je ja»’-no razglasila narodno izdajstvo, je končno po elementih, ki jo vodijo, razumljivo.
Nikakor pa ne bi smelo biti razumljivo, da je pri nas propaganda izdajstva mogoča. Svoboda gor, svoboda dol, z izdajstvom smo zadeti v živo in ga zato ne smemo pripustiti za nobeno ceno. Cisto stranskega pomena je, če cel svet in vsi komunisti
kriče, da smo nasilni in reakcijonarji. Država, ki ne brani svoje najvišje ideje, ki je ravno osvoboditev Primorja in Koroške, taka država mora poginiti in pogazili jo bodo nezreli in ničvredni elementi, ki se zbirajo pod Leninovim diktatom.
Enako nas prav nič ne razburja, č<e prično lastniki Del. doma očitati oblastem in nam nesvobodomisel-nost in drugo, ker zahtevamo, da jih prime javnost trdo za ušesa. Z izdajalci ni treba imeti ozira in ni treba poznati pardona.
Javnost pa naj postopa pravilno. Naj ne pritisne onega zapeljanca, ki v najgrših psovkah grdi vse naše svetinje, temveč prime naj onega, ki ga je naučil. Tudi vodstvo obvezuje in če more kak doktor uživati vse bonitete, ker je vodja komunistične stranke, naj nosi tudi odgovornost za vse zločine stranke. Za izdajsko pisavo »Rdečega praporja" je odgovoren dr. Lemcž, Fabjančič in drugi voditelji in ti naj dajo odgovor. Imeli bomo vsaj tako priliko spoznati može, kaki junaki so, kadar se pričenja boi v resnici.
Nikakor ni dobro niti koristno biti mehak, usmiljen brez aotrebe. Zakaj pa Passigli in drugevi, i.i so tudi učenci Lenina, dopuščajo anck-
Stran 2.
NOVA PRAVDA* dne 5. novembra 1920.
40. štev.
sijo naše zemlje po imperialistični Italiji, zakaj nam niti ti ne priznajo pravice do samoodločbe, katera tudi Lenin propagira?
Primorski boj je itak nad vse težaven, mi ga otežkočujemo do skrajnosti, če ne pritisnemo onih, ki v naših vrstah oznanjujejo izdajstvo. Brez polovičarstvo in energično je treba zatreti izdajstvo!
Politične vesti.
„Naprej“ in narodnosti
Dopisniku „Napreja“ iz Maribora ne dopade naslov naše stranke „na-rodno-socijalistična stranka" ter zatrjuje, da so v narodni državi vse stranke narodne 'Kot primer navaja sledeče:	,,Ali niso narodne, klerikalna
v Sloveniji in radikalna v Srbiji?" Odgovarjamo, da je klerikalna zastopnica črne, socijaldemokraška pa rdeče internacijonale, katere glasilo je „Naprej“. O narodnosti je pa pri obeh prokleto malo govora, največ še takrat, kadar se gre za strankarske koristi.
Avtonomija.
Po vseh listih volilnega gozda je zašumelo: Avtonomija in zopet avtonomija! Završalo je po klerikalnih vrstah, ki zahtevajo šusteršičijansko avtonomijo, potom katere bi zopet radi prišli do ,,vojvodstva" in „stare slave". Dobiti hočejo celp Slovenijo v svoje že poznane kremplje, da bi jo mrcvarili po že izkušenem načinu. Za njimi je vpregla v svoj političen voz JDS dr. Kukovca, ki naj reši avtonomijo potom starih avstrijskih deželnih prej. Avtonomijo za Štajersko, Kranjsko, Prekmurje itd., to je ščit, s katerim koraka JDS v boj. Sedaj naj še pricaplja SKS z avtonomijo za Dolenjsko, Gorenjsko, Posavje, Perlekijo itd., in slednjič še kdo z avtonomijo za vsako faro in eventuelno za Republiko Kočevje" in domovina Jto rešena. Tako se rešuje vprašanje zje-dinjene Slovenije. Potem naj §e veljamo na zunaj za resne politike! Gospodje, Več stvarnosti!
Kratka pamet JDSarjev v Celju.
Pred nekaj meseci je priredila NSS v Celju shod ter razdelila lepake za ta shod. Vodstvo krajevne organizacije je najelo raznašalce teh lepakov, kateri so pomotoma zanesli en izvod istih tudi na sodišče v Celju. Takrat je zaernal listič ,,Nova doba" krik in vik, češ, kdo je sploh dovolil razobešinje sličnih plakatov po javnih uradih. Za zadnji volilni shod JDS pa se ie opazilo po raznih uradih in tako tudi na sodišču vabila JDSarjev, ki so MTa tja zanesena z naslovi na urad oziroma na uradne predstojnike. Vprašamo, ali si laste naši dični demokrati predpravice na naših javnih uradih ter smatrajo iste za svojo reklamno domeno? Jednaka pravica za vse!
Razdvoj komunistov.
„Ves komunistični pokret v Jugoslaviji je delo za reakcijo. Ekstremisti varajo jugoslovanski proletarijat in varajo ruske zadruge." Tako razlaga eks-komunist Rudolf Golouh v zadnjem Nnpreiu. Počasi prihaja spoznanje in priznan le. tistega, kar smo že mi od nekdaj trdili. Tudi ekskomunisf Golouh Je bil med onimi, ki so narodne socijaljste zasramovali kot izdajalce jugoslovanskega proletariisfa. ker niso šli čez drn in strn za Petrič-Žorgovo komando. Priznanje o škodljivosti komunističnega pokreta ie tem bolj značilno, ker je bil Golouh tudi med onimi, ki so brezmiselno gnali delavstvo na Zaloško cesto, kjer so podlegli žan-darskim puškam. Marsikaj je opravičljivo, dvomimo pa, da bodo nedolžno prizadete delavske žrtve vzele plašč odpuščanja in zavile Golouha vani ter mu poverile še naprej zaupanje. Kri je hujši argument od tiskarske barve v Nap rej u!
Kdo jih zastopi?
Socijalni, demokratje in komunisti vpijejo po svojem časopisju, da je NSS privesek liberalne stranke. Klerikalci in liberalci se na vse pretege trudijo dokazati, da igra NSS pod eno odejo s
soc. demokrati in komunisti. Kdo jih naj sedaj zastopi? Z vsemi vendar nismo zvezani! Toda eno pa je: Volitve so pred durmi! Strah jih je naše samostojnosti, strah čistosti našega praporja. Zato laž jo !
Poročilo drja. Kukovca na celjskem shodu
je bilo tako, kot vedno — sama hvala, stokanje in „jamranje“. Najbolj čudno se nam vidi, da se hvali z rešitvijo uradniškega vprašanja. Gospoda roko na srce in priznajte, da ste to miloščino uradnikom priznali šele na pritisk njh stanovskih organizacij, ter naše stranke, ker ste se bali da Vam. pokažejo vsi uradniki hrbet in zobe. Sicer pa je bila to Vaša „pro-kleta" dolžnost •— kaj imamo ministre v Belgradu samo za luksus ter za tno-žicelnc v koruzi. In še to kar ste storili, ste storili tik pred volitvami, da bi s tem ustvarili agitacijsko sredstvo. Mislimo pa, da je uradništvo pač toliko pametno, da je sprevidelo Vaš manever. Gospoda ministra smo do zadnjega časa osebno čislali kot poštenjaka in mu bili nasprotni samo v političnem oziru. V zadnjih dnevih pa mu odrekamo vsak takt v volilni borbi, v kateri je padel na nivo navadnih agitatorjev. Nastop ministra smo si pač mislili drugače, ne pa tak, da napada po svojih shodih osebno čast ne-pričujočih. Gospod dr ju Kukovcu povemo v obraz, da vsled teh nastopov z Vašim ministerskim stolčkom vred ne sežete našemu stvarnemu in idealnemu kandidatu do gležnjev!
„Naš glas."
V zadnji številki tega stanovskega glasila se je zopet kot običajno ,,zakalopiral gospod Kremen. Dvomimo, da bi to bilo po intencijah osrednjega odbora, značilno pa je, da si upa gospod Kremen to dosedaj stanovsko glasilo zavajati preko odbora v popolnoma strankarske vode. V koliko je za to pooblaščen, naj nam razjasni odbor, ki je tudi odgovoren za vse ,,zakulisne" čine svojega urednika. Glede slavospeva z debelim tiskom na g. Reisnerja se pa še pomenimo podrobneje ob pravem momentu- Gospodoma Kremenu in Reisner-ju kličemo v spomin službeno pragma-tiko za mestne uslužbence iz leta 1913!
#
Vprašanje madžarske vojske v angleški zbornici.
V poslanski zbornici je stavil Ken-worthy državn. podtajniku za zunnnie stvari Harmsvvorthu vprašanje glede sočasnega stanja madžarske voiske Državni podtajnik je odgovoril, da sme po členu 104 trianonske mirovne pogodbe madžarska armada obstajati le iz 35 000 mož vštevši častnike in uradnike. Po členu 102 iste pogodbe se morajo madžarske čete tekom treh mesecev, potem ko stopi pogodba v veljavo znižati na to število.
Dnevne vesti.
Usoda koroških beguncev. Ljubljana zopet sprejema reveže-trpine, ki morajo zapuščati svoje ‘domove, svoje delo, svoj stan ter si na zimo iskati drugje zatočišče. Prihajajo. Upajo, da jih Ljubljana sprejme v svoje varstvo Kdor v zadnjem času opazuje vrvenje po ulicah, mora z bistrim očesom zapaziti nove obraze, ki mu razodevajo da so prišli iz Korotana. Nekateri so zelo siromašni, borno oblečeni. Ti begunci so najbolj prizadeti in ni čuda, da v skrajni bedi apelirajo na usmiljena srca. Oko policije pa zn te reveže nima rahločutja, v imenu zakona jih tirajo kot nadležne berače pred sodnika. Ponovno zahtevamo, da vlada stori svojo • dolžnost, in nakaže beguncem podporo in jim preskrbi delo.
Beguncem Primorcem in Korošcem! Vsi kvalificirani delavci-kovinai ji, lesni delavci, monterji, etektro-mehaniki, — posebno bivši delavci v arzenalu v Pulju — ki so brez službe naj se osebno ali pismeno z navedbo zadostnih podatkov prijavijo pri uradu za zaščito beguncev v Ljubljani, Turjaški trg 3, . IL nadstropje od 11. do 13. ure.
Poškodba pri delu. Delavec Mihael Veršec je zaposlen pri gradnji palače Ljubljanske kreditne banke. Ko je na odru vzdigoval tram, je padci z odra ter se močno poškodoval. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico.
Obsojen mokar. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bil včeraj dopoldne obsojen trgovec Stefan Mencinger na en teden dni zapora in 1000 kron denarne kazni, ker je prodajal pokvarjeno, zdravju škodljivo moko, iz katere je bil kruh zelo kisel. Mencinger ima svojo prodajalno na Martinovi cesti.
Jože Ahlin oproščen. Znana je nedavna nesreča izvoščka Jožeta Ahlina, ki je z gospo Weissovo nesrečno zavozil na trnovskem mostu v vodo in se mu je pri tem ubil konj. Sodišče je Jožeta Ahlina priielo, češ, da je prehitro vozil in je vsled tega storil prestopek hitre vožnje. Sodišče je Ahlina oprostilo, ker je gospa Weis-sova potrdila, da je „primerno“ vozil. Nastane pa sedaj drugo vprašanje, civilnopravnega značaja, kdo je odgovoren za nesrečo. Pravniki so mnenja, da mestni stavbni urad, ki vodi svoje posle zelo malomarno in netočno. Most je bil povsem trhlen, zlasti ograja. Bil je skrajni čas za popravilo tega mostu.
Žrtve avstrijske justice. Na vojaškem strelišču, na takozvanem Suhem bajerju počiva 23 žrtev avstrijske justice, ŽUve so bile vse ustreljene zaradi raznih političnih in vojaških deliktov.
Rude bogata Mežiška dolina, ki
nam- je bila edina od cele slovenske Koroške prisojena v senžertnenski mirovni pogodbi, je za industrijo važna dolina. Po statistiki izvozi letno 500 do 600 vagonov svinca, 300 vagonov obratnega materijala, 1000 vagonov apna in JOOO vagonov lesa. Izvaža dalje ilovico, oglje, drva. in cement.
Volilno mbarne.
o
Našim zaupnikom! Iz nekaterih občin še nismo prejeli imena in naslovov predstavnikov NSS in njihovih namestnikov. Opozarjamo naše zaupnike, da ima po volilnem zakonu vsaka stranka pravico postaviti na vsako volišče po enega predstavnika in enega namestnika. Obadva morata biti iz one občine, kjer je sedež volišča. Poživljamo vse naše zauonike iz onih občin, kjer so volišča, da nam takoj javijo • predstavnike in njihove namestnike z natančnim naslovom (bivališče, hišna številka, občina in poklic).
Shod NSS v Celju. Dne 31- okt. t. 1. je bil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju velik shod NSS. na katerem je poročal vodilni kandidat NSS tov. dr. Otokar Ribar. Zborovalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem, ki so bila nad vse temeljita in podnrta z dokazili. Udeležba na shodu je bila velika, čeorav je JDS izdala poziv proti udeležbi. Pred nekaj dnevi je vodstvo TDSarjev pozvalo predstojnike raznih uradov na scio, na katerem jih je izpraševalo po mišljenju in politični pripadnosti nodrejenib uradnikov. Krasna družba L demokratie! Demokratizem je njim le plašč, v katerega zavijajo najhujši decnotizem. Shod NSS je otvoril in vodil tov. "Žabkar, predsednik celjske kraj. organizacije ter istega, zaključil ob splošnem navdušenju zborovalcev. Razen tov. Ribara, ki je bil že ob prihodu na kolodvor od občinstva burno oozdravlien s krepkimi ...živijo" klici, so podali kratka poročila še kandi-datje NSS: tov. Blaž Znosne iz Laškega. lov. Rudolf Dobovišek in tov. T. T tiznik iz Celja. Tov. T.uznik je predlaga! znano mariborsko resolucijo glede plebiscita na Koroškem, katera je bila soglasno sprejeta. Sijajno uspeli shod je pokazal, da narodno sO-cijalsticna misel pridobiva povsod na terenu.
St. Jur ob juž. žel. Dne 21. okt. t. 1. je bil javen shod Nar- soc. stranke v St. Turju ob juž. že!., kateremu je predsedoval tov. Dobovišek. Poročal
je na istem tov. Žabkar \z Celja o strankinem programu in najvažnejših gospodarskih vprašanph, obrazložil volilni zakon in taktiko nasprotnih strank, povdarjajoč posebno osebni boj starih strank, ki so in še gojijo s politično borbo osebno sovraštvo, Zborovalci so s zauuunruem sledili izvajanjem poročevalca ^er mu koncem govora burno pritrjevali. Kot dingi govornik je nastopil iskreno pozdravljen tov. dr. Otokar Rybar, ki je v daljšem govoru orisal politične razmere v državi in pokazal, da so stare stranke izgubile pravico do -obstoja, pokazal je nezmožnost in nevoljo teh strank do dela, strank, katerim ^o bili na srcu samo ministrski stolčki, za ljudski blagor pa se niso brigali, Koncem zelo dobro obiskanega shoda se je takoj ustanovila kraj. organizacija NSS ter izvolil odbor.
Celjski somišljeniki! V petek zve čer ob 8. uri vsi na važen sestanek v strankinem lokalu gostilne „Wilsoa , Odbor.
Volilno gibanje NSS v Ljubljani.
NSS prireja marljivo volilne sestanke in shode v raznih okrajih Ljubljane. Včeraj je politično-gospodarsko društvo za Poljanski okraj sklicalo shod volilcev v Mestni dom. Shod je otvoril društveni predsednik tov. Babnik, nakar sta poročala o političnem položaju in strankinem programu tov. Deržič ter o načinu agitacije in o volilnih metodah tov. Juvan. NSS nastopa pri volitvah kot popolnoma rickorumpi-rana stranka ter je nje stremljenje, izvojevati ljudskim masam odločilno besedo v življenju ujedinjene države. Izvajanja obeh govornikov sta izzvala med poslušalci živahno odobravanje.
Klerikalni shod v Mariboru. V
mariborskem. Narodnem domu je klerikalna stranka minulo nedeljo priredila za krščansko-socialno delavstvo volilni shod, na kajerem se je volilcem predstavil dični kandidat SLS g. Keše iz Trbovelj. Njegov govor je bil zelo kla-vern, izvenel je v to, da je SLS krščanska stranka. Razni govorniki so ljuto napadali mlado, nekorumpirano stranko —• našo NSS. Klaverriost shoda je skušal rešiti s svojo politično filozofijo,
,.spokorjeni brezverec" prof. Vesenjak, ki se je z vso brezobraznostjo zaganjal v NSS Zelo zanimivo je dalje dejst\o, da je na tem shodu nastopil tudi prof. Capuder, ki seje leta 1914. proslavil /. denuncijacijami srbofilskegadijaštva v Kranju. Ta „\zor-mož“ seje povzpel do sledeče izjave : y „Gotovo je, da se zn časa, ko je dr. Šušteršič bil deželni glavar, /i uradništvu v Ljubljani nič slabše godilo kot danes. Nikdo izmed uradnikov ni bil zaradi političnega prepričanja preganjan 1“ — Ta izjav a je zelo dragocena! — Kakor omenjeno, je shod klaverno končal.
Volilni shod ljubljanskih komunistov. Rdeči, kričeči lepaki so poziv-; Ijali delavno ljudstvo na komunistični shod, ki je bil v nedeljo ob 10 uri dopoldne na Turjaškem trgu pod »milim nebom pri 4 stopinj mraza. Shod je bil temperaturi primerno kiavern Razni Zorgi in Lenteži so govorili o »sovjetski Rusiji« in revoluciji. Shoda se je udeležilo le pičlo število delavstva. Shod ie pokazal, da komunisti zmrzujejo in da bodo kmalu zmrznili.
Dopisi.
Celje. Pri zadnjem JDSarskcm shodu se je z duhovitimi opazkami posebno odlikoval neki sodnik v Celju. O, doktore, doktore! Nismo znali, da je tako kratek korak za spreobrnitev „nezndovolneža" v „zadovolncža“. Izraz: „Ven s Primorci" je za kvalificiranega inteligenta že višek nadutosti. Privoščili bi Vam, če ne bi bilo to v nesrečo naroda, da bi tudi vi bili primorani zapustiti domovino in begati po svetu. Čudno se nam zdi, da je za politično naziranje nekaterih ljudi podlaga — ,, milostljiva" dovolitev raznih doklad. Prav po demokratsko!
tpcrci»‘-v.7.-rrsv'. .	k-t	omm
Izdaja konzorcij ,,Nove Pravde"-Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.