100. številka. V Trstu, v soboto 14. decembra 1889. „E D I N O S T" '»huji* dvakrat !ia fttden, v«uki> Hfedc n lOROtO 1. uri popotndn* „Edinost" stane : f.h, yho leto gl. H.— ; izvnr A**t. 9.— za pot« iora . S.—; „ - - za žetrt l«r.» „ 1.50; „ „ 2-Posnnii'"«e Ateviiko ae dobivaj« v dnjainicrth tobaka v Trst: p« •• ««».. v G eri 3 i i« v AJdovifilni v. « no*. Na narežbe brez priložene naročnine se tipravniStva ne czira. EDINOST V Hi i1oplH1|i-> poAlIj Carintia 4. "•'» V« frankov tnalkar nt»f Tečai XIV. rt in uredipV »n v u »jikii pintu iffrank j (»majo. ltokiinirti hm piMina mor ov;ij* ni' i ar vraćaj lici hm hiti ne apre-a j i>. Oglasi in cznanila se rnfttnp po s nor. vi -iica v petitu ; za naslove * debelimi črkami *<» plačuje prostor, kolikor hi obnoglo navadnih vrstic. Psalana, javne zahvale, osmrtnice itd. si« rai'une po pogodbi. Naročnino, rcklainarij«- in in«<*rata pragma tipravii!štv3 v ulici Carintia JS. Odprte reklamacija pro«te poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V «.llOt*«t i* inoft«. Našim naročnikom. Zopet se nagiblje leto k svojemu koncu. „Edinost" dovrši po mnogih bojih in težavah svoj Štirinajsti tečaj in začne p e t u n j s t e g a. Potrebo slovenskega časopisa v Trstu, kateri bi pojasnjeval in branil stališče slovenskega naroda, spoznali so tukajšnji rodoljubi ter ustanovili naš list, ki je do«ednj krepko se potezal za izvršitev narodne ravnopravnosti na Primorskem. Temu svojemu programu ostanemo zvesti i na dalje. Kakor do-sedaj, gledali bodemo tudi bodoče leto, da list napolnimo z raznovrstnim poučnim in zabavnim gradivom; prinašali bodeino dobre uvodne članke obravHavajoče razmere primorskih in avstrijskih Slovanov sploh. Pred vsem se bodemo ozirali na dogodke v Trstu, Istri in na Goriškem, koder živi naš narod še v sponah sovražnega tujca; razni slovenski rodoljubi na deželi obljubili so nam redno dopisovati; skrbeli bodemo i nadalje za točna poročila o deželnih zborih in o mestnem zboru v Trstu. Za podlistek imamo uže napravljenih več dobrih povesti in raznih ukovitih spisov: koj začetkom leta bodemo prinašali lepo povest, vzeto iz domačega živenja. Prinašali bodemo tudi gospodarske, literarne in trgovinske vesti; osobito nam bode skrb za zanesljiva tržna poročila, ki so za male trgovce na deželi posebno važna. Sploh bodemo nastojali da list kolikor možno popol-nimo in učinimo istinito potrebnega našemu občinstvu. Da nain bode pa možno te obljube povoljno izpolniti, treba nam je tudi gmotne podpore. Radi česar se obračamo do vseh naših dosedanjih naročnikov, da nam ostanejo zvesti ter naš list širijo tudi mej svojimi znanci. O ne stare naročnike pa, ki d ose daj ueso še p o d p o 1 n o poravnali s v o j dolg pri našemu uprav n i št vu, opominjamo, da to čim prej store, kajti vzdržavanje lista nam samo na sebi prinaša dovolj truda; ni kdo pa ne moro od nas tir jati, da bi pri temu trpeli še materijalno škodo. Cena listu je: za vse leto . . . gld. 6.— za pol leta . , . gld. 3.— za četrt leta . . . gld. J .50 Na kaj moramo najbolj paziti? V zadnji čas začelo se jo v naši oko-lici precej živo gibanje. Snujejo bo v raznih vaseh pevska družtva, imauio pa tudi nekatero gospodarske zadruge, ki užo dlje časa delujejo aH ki so bile še le v zadnji čas ustanovljene. Od vpeh strani si prizadevajo rodol jubi širiti mej okoličani narodno zavest ter je obuditi v pravo narodno življenje. To je lepo in vse hvale vredna početje ; veuder se nam zdi potrebno okoli-čanske naše voditelje opozoriti na nekaj, kar se nam zdi posebno važno. Želeli bi, da naše besedi? padejo na rodovitna tla ne samo v okolici nego tudi drugod po Slovenskem ; v tem pogledu neso razmere drugod nič boljše nego pri nas. Prvi narodni buditelji so povsod in tudi pri nas vzbujali navdušenost na taborili, narodnih veselicah in shodih. Snovali so čitalnice, pevsko zbore in telovadna družtva. S takimi sredstvi bilo je narod lahko navdušiti. srvlasti ker je vse razum ni štvo, posvetio« in duhovno dolalo v edino to svrlio. V onej dobi so je s tem postopanjem dovelj doseglo. A ti časi mladeniškega navdušenja so prešli in sedaj treba delati PODLISTEK. Reguljčev Tone. Spisal Ivo Tro »t. (Konec.) Take misli ho se nama porajalo, ko ava molče stopala skozi mitnico ter se shojena in prašna vraćala pod gostoljubni j krov mojega prijatelja roditeljev. Prav blizu doma nekaj korakov po cesti nav- j zgor jo vodn jak, kamor hodijo tamošnji' prebivalci zajemat in pit vode. Ne vem, če j je mnogih okus takšen, meni se zdi od, nekdaj ta kraj jako lep. Vse spominja na one blažene, solnčne južne kraje, kjer ni snega ne ledu, ui burje, ne piša, ni težkih kožuhov ne kučem, marveč blagodejna toplota, krasne pomladi in jeseni, hladni prijetni večeri iu romantične noči. Ta pre-meuiba prija človeku, osobito takemu, ki je zaglodal luč sveta v sneženih hribih, ali če užo hočete — v Rovtah. Omenjeni studenec sam na sebi ni nikaksna posebnost. Levja glava, gotovo že i/, nekdanjih „srečnih" časov, zija, da ji teče voda skozi — brezzobi — gobeci. Sloveča tržaška velika ili mala „mularija" ne more uže tako iu tako pustiti nobene reči nepokvarjeno, brusila si je tudi tukaj svoje kremplje ter pohabila levu oko iu nekaj grive. Tudi nos je dobil v različnih časih mnogo udarcev. Visoko gori na vrhu zida nad levjo glavo raste velika smokev ter steza neukretue svoje veje nad glavo žejnemu okoličanu in brhki, vode potrebni okoličanki. Sindo trdim, da je bilo tnkiij uže mnogo romanov začetih in — mnogo končanih. Takozvane začasne ljubezni se obično tudi završujejo na takih mestih. Ko sva šla mimo, bila je ura užo preko devete. Malokoga sva več srečala na cesti. Tudi pri vodnjaku ni bilo navadno v to dobo nikogar, a danes sta bila dva človeka. Žensku jo imela na strani uže kedaj polno posodo, videlo »e pa je, da se ji še nikamor ne mudi. Zraven nje jo stal možki, in kolikor sem mogel do-: gnati v senci tedaj jako neprilične smokve, držal jo je za roko. Po noši je kazal, da ni okoličan. In ta znani obraz ? Od kod ta? Tako si mislim in zdelo se mi je; da se tudi zob blišči skozi razklano zgornjo čeljust. To je Tone, bil je takoj moj sklep. Moj prijatelj imel je uže od nekdaj za take stvari malo občutka, zato se pa tudi ni zmenil za pogovarjajoče se dvojico. Takoj potem sva doma. S praznini izgovorom zapustim hišo ter jo ubereiu x drugimi sredstvi v dosego iste svrhe. Kakor drugi slovenski kraji, imela jo uidi naša okolica svojo dobo čitalnic, v kate-rej je bilo v«e navdušeno ter jo vse g>> relo za Slovenstvo. No to navdušenje je poleglo, rodoljubni žar jo ugasnil in čitalnice so propale ena za drugo pustivši za sabo le malo apouiinn. Zakaj jo prišlo to? vprašamo se začudeno; lio ako pomislimo, kako se je delalo enkrat, moramo priznati, da jo to čisto naravno, da kaj druzoga tudi nesmo imeli pričakovati. — V prvi dobi našega narodnega prebujenja sl1 jmnogo govorilo, spodbujalo in navduševalo, napravljalo veselice, igralo, pelo itd. S kratka v onej dobi, dajalo se je izraza srčnim občutkom, prepuščala se jo vlada srcu, zato ni mogel nikdo trezno misliti in sodili o naših materjalnih potrebah. Za narodno gospodarstvo ho ni nikdo brigal v onem idejalnem času, to je bilo za tedanje idealiste „prepraktično", mislili so, da bodo večno živeli o petju in de-klamacijah ter da bode to ljudstvo večno navduševalo. A temu ni tako ; narod pao vedno ceni zdravo in dobro dušno hrano, a pred vsem treba mu telesne. Boj za življenj«, z a vsakdanji kruh je trd, za kmeta in rokodelca je čedalje hujši. To vsak le predobro čuti, zato mu je p,a oni, ki mu dajo praktične svete ter sredstva in pripomočke, ki mu ta boj lajšajo, njegov prijatelj. Preprost človek spoštuje iu uboga onega, ki mu je dejanjski dokazal, da zna več in da jo bolj praktičen kot on, da si pa pošteno in nesebično prizadeva ga poučiti ter mu s svojim znanjem pomagati. Naši voditelji na deželi si torej ne smejo staviti Bog ve kako visoke, ncdosežno idc-jalne svrhe. Največje zasluge za našo stvar in največ priznanja v narodu si pridobe, ako se postavijo popolnoma na praktično stališče ter ae vprašajo pred vsem, kaj je ljudem v našej vasi ali v našemu okraju najbolj potreba in kako bi se dalo naravnost nad vodnjak prav za smokev. Bila sta še tam in sicer v jako živahnem pogovoru : „Zakaj si eo vender možila, Metka?" Molči no, kaj pa hoče človek, osobito ženska sama na svetu ? „Ali mi nisi obljubila, da bodeš samo moja ? Saj sem bila, dokler je bilo mogoče, a ti me nisi mogel poročiti. V Trstu te ni bilo več. Pravili so, da si umrl. Potem sem se pa seznanila s tem možem, ki ga imam sedaj. Otroka sem utajila, veš, molči. Sedaj živim dobro četudi ne v obilici. Tukaj v okolici je lahko živeti, da človek le zna, Zabi mladostne najine neumnosti in grehe. Zdrav bodi, Tone, in pameten. Jaz Ti no morem pomagati, dasi bi rada. „Prosim Te samo toliko, da pridem na Grško. Tam bom kopat in delal, dokler uii bo moči, potem pa . . . ." Kaj pa potem, seže mu hlastno v besedo. „Sam ne vem . . . Samega sebe bom končal." Zakaj vender, Tone P Bodi pameten za Boga svetega, dostavila je ona boječe. Ce bi jaz mogla, a no morem , . ♦ „Molči, molči, nezvestnica, ti si kriva vsem temu!" to do srči ? V krajih, kjer se pečajo ljudje z vinarstvom in sadjarstvom, morali bi premožnejši posestniki gledati, da svojo vinogrado vzgledno obdelujejo, da svoje gospodarstvo urede pametno in praktično ter se okoristijo vseh izumov na polju vinarstva, v kolikor odgovarjajo njih zemljam in razmeram. Kmet so novotarijo še le tedaj poprime, ako vidi, da so je spo-nesla. Da pa to svrho tiin lužje doseže, moral bi biti vsak premožen posestnik ne samo praktičen in napreden gospodar, temveč tudi prijazen mož, ki rad občuje h svojimi sosedi ter jim daje dobro uko in svete. Tako bi svojim sovaščanotn mnogu koristil, a pridobil bi si tudi njih spoštovanje in zaupanje. Tako bi morali delati tudi obrtniki iu trgovci. Vsak naj na svojem mestu in v svojem stanu gleda, da napreduje ter si boljša svoj položaj ter v tem smislu upliva na svoje rojake; potem še le bodemo v resnici napredovali, potem še le se bodemo smeli zanašati, da imamo narod popolnoma za sabo in da nam g>i ne more nikdo izneveriti. Na to bi morali misliti vsi oni rodoljubi, ki v našej okolici in drugod po Slovenskem snujejo narodna družtva. Oledati bi morali posebno na to, da pridobe za se, no samo navdušeno ampak ob enem tudi pametne ljudi, skrbne in dobro gospodarje, pridne rokodelce, h kratka ljudi, ki imajo srce za narodno stvar in pa razum za gospodarstvo. Ako bodo drugi videli, da so člani tega in tega družtva ljudje, katerim neso samo narodno veselice ua misli, ampak da si znajo lepo pomagati in boljšati gmotno stanjo, potem jo bodo začeli spoštovati in zaradi članov tudi njih družtva čislati. Še | le potem, ko bode vsak član narodnega j družtva moralno dobro uplival na svoje sosede, še le potom bodo ta družtva stal« na trdni, nerazrušljivi podlagi in narod bode priznaval in blagoslovljal njih delo-' vanje. To svrho si more postaviti vsako Ali pa ti, ker nesi prinesel privolitve 1 za ženitev od doma. Kaj sem pa hotela 'potem čakati, Bog da me je še kdo maral. > i „Torej z Bogom, Metka, za večno z Bogom. Ne vidiva se nikdar več . . . i nikdar več." Z Bogom Tone ! Bodi pameten. Bog in kruh je povsod — „In pa nezveste ženske," dostavi on hoteč jo vender še prijeti za roko, a ona je užo zadela škaf ter odhajala proti nizki hišici ob cesti, kjer ni bilo nikakeršne 8vitlobo, znamenje, da je prihajajoča gospodinja sama doma. Z Bogom! „Z Bogom!" Tone jo še stal dolgo časa na mestu, atrmel za odhajajočo nekdanjo ljubljenko in premišljeval nekdanjih časov lepe dni. V skalovji nad Piščanci je sova uprav \ tisti čas prav grdo skovikala, kakor da hoče k-mešiti človeka in njegovo osodo, ' nedoslednost in nesmiselnost njegovih dejanj. Minilo je potem nekaj let. Nekega večera bili smo zbraui za napol vgaslim pepelom slučajno sami souČenci in so-! učenke nekdanje ljudske šole. Kaka razlika in sprememba od tedaj pa do sedaj. Iz malih paglavcev vzrasli so možje za- firodno družtvo posebno v naši okolici, ki : • tako izvržena nemoralnemu mestnemu •i .livu. Samo taka družtva imajo bodoe-i at, vsa druga pa, ki delajo le za efekt, več le od hipnega navdušenja morajo , opasti. V tem obziru smo sedaj v okolici i-nogo na boljem nego smo bili v prvi • ■ >bi našega prebujenja. Naši okoličanski v »ditelji so spoznali, da nas samo pošteno . 'to more rešiti in začeli so v tem smislu (itacijo v gospodarskih in tudi v pevskih ružtvih. Prvi plod te popolnoma nepoli-i r-ue agitacije bila jo pri zadnjih volitvah irodna zmaga v Skednji. Ako se premožnejši in inteligentnejši posestniki po vsej • polici poprimejo lega dela tako, kakor cedenjci bode tujstvo in njega upliv v malo letih popolnoma uničen. Na noge torej rojaki, naše geslo bodi: -1orala in pridnost! nujni predlog, naj vlada stori potrebno, t grajali vlado, da je za ta denar zastavila: Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru je novi mornarski red na dnevnem redu. Naša država ni ;nela še do sedaj pomorskega zakona «;r se je v praksi držala francozkega. Ta i edostatek je hotel trgovinski minister "dstraniti ter dal izdelati nov mornarski eJ, o katerem se sedaj naša zbornica posvetuje. O stvari so govorili do sedaj • almatinski poslanci Borčić, Masovćić, tr->aški poslanec Stalitz in trgovinski minister, i'oslanec Borčić zelo graja novi zakon ti deč, da je jako nesrečen prepis nemškega j-omorskega zakona. Pri nas so sploh gleda • a to, da se vso prikroji po nemškem kopitu ne ineneč so zato, ali nemške na- edbe odgovarjajo tudi našim potrebam in • bičajetu. Bilo bi pač mnogo bolj umestno, >a bi se bili držali izvrstnega italjanskega pomorskega prava, ki našim običajem in potrebam mnogn bolj odgovarja nego li prusko. Vse določbe, katere so o tem zagonskem načrtu so tako nejasne, da bode neba celo množico naredeb, pojasnil in ikazov, ki bodo mornarje še bolj zmešali. Tako sodi g. Borčić o novem zakonskem načrtu. Poslanec Masovćić sodi o tem •uanj strogo, gospodu Stalitzu, tržaškemu poslancu, je pa prav po godu. — Oospod i 'iener stavil je nujni predlog, naj se j Ponschejev načrt o prenaredbi zakona! proti kužnim živinskim boleznim v pretres vzame. Zbornica je spoznala nujnost, ter' oodo obravnala o Tauschevem načrtu še i pred Božičem. — Grof Coronini je stavil ^^^^^^^^^^^^^^ i stavni in resni, iz bosopetih, strunastih pastiric so sedaj krepke in zdrave matere, /.anesljive varuhinje naše nade v bodočnosti, ■ lase mladine. Človeku, ki ni dan za dnem ,gledal te izpremembe, zdi se čudno. Pogovor «e zasuče tudi na Reguljčevega To- i neta. Kar se obrne do mene zajetna Ko-larjeva Katica, ki jo bila najlepša deklica v fari, rekoč: „Ti, Janez si bil marsikje po svetu m tam okoli Trsta imel si tudi opravila, i .uorda veš, kje je?" Ker neBem imel ko-aečnega pojasnila o njem, nesem se tudi hotel udati, da nekaj vem. Na to se pa jglasi kodravi Mežnarjev Franjo, ki je inarisikaj zvedel tudi od gospoda župnika: „Tone se je peljal po morju na Grško ' in je mej potjo skočil s parnika v morje,' rako so mi pravili gospod župnik oni dan, i ko so dobili o njem mrtvaški list." De-' kleta so se čudila, moški so pa prašali,! će je to mogoče; nikomu se pa ni več; /.delo potrebno vprašati ; kaj bo zdaj ? Ni | se bilo več bati, da pride onemogli Tone kedaj občini na rame. Hladni morski valovi blizu otoka Krfa ohladili so i njemu vročo ljubezen do nezveste mu Metke. Roditelja sta se bila še pred njim preselila v boljšo deželo, bratranec Janez pa živi menda še dandanes skromno in pošteno s svojo družinico v Trstu. da se bode uvažal vitrijol brez carine v dežele zadete po strupeni rosi. Lansko leto je bil vitrijol s prva po 40 for. kvin-tal, pozneje mu je pa poskočila na 80 for. in konrčno ga še naprodaj ni bilo. Vlada naj gleda na to, da so to ne ponovi, ter da se vbogim kmetom preskrbe sredstva proti tej škodljivi trsni bolezni. Tudi ta predlog pride še pred Božičem na dnevni red. — Dne 10. t. m. slavil je dr. Rieger svoj 71. rojstni dan. O tej priliki napravila je „meščanska beseda" poseben večer na katerem so se zbrali vsi odličnjaki pražki, da dostojno počaste svojega vodjo. Vlček je v svojem govoru povdarjal požrtvovalnost in nesebičnost, ki Riegerja v vseh njegovih podjetjih odlikuje. Karkoli je počel, za kar se je boril in potegoval bilo je v narodno korist, na se ni mislil nikdar. Od vseh stranij Češke došle so osivelemu vodji češkega naroda čestitke in voščila. Tudi „češki klub" državno-zborski mu je napravil prosrčno ovacijo. Moravski vseučiliški dijaki v Pragi vse železnice, katere je narod s tolikimi žrtvami sezidal. Statnbulov ne je pohvalil, da je sklep posojila dokazal, da uživa Bolgarija kljubu vsem političnim spletkam v inozemstvu še več kredita nego Rumu-nija, Srbija in Grška. V francozki zbornici predlagajo grof Mun in drugovi več zakonskih načrtov tikajočih se delavcev in kmetov. Mun predlaga naj se uredi delo v tovarnah tako, da bodo ženske in otroci izključeni od ponočnega dela, delavnih ur na teden pa naj no bode brez ozira na spol in starost več nego 58 na teden. Drug zakonski načrt pa jemlje kmete v varstvo, kajti tudi na Francozkem se kmetje čedalje bolj pogrezajo v dolgove. Kmetu katerega posestvo ni več vredno nego 5000 frankov morajo dolžniki prosto pustiti hišo, zemljišče, domače živali in živali za uprego, kakor tudi vsa semena in kmetsko orodje. Osnovala naj bi se posebna mirovna sodišča v poravnanje prepirov mej tovanarji in delavci itd. V Italiji se republikanska ideja so sklenili sklicati po Božiču dijaški shod, čedalje bolj razvija ter vedno bolj oĆito ( na katerem naj bi se sestavila spomenica I in smelo stopa na dan. Jako zanimiv je! o potrebi pesebnega češkega vseučilišča v nastopni dogodek. V okrajnem zastopu v' Brnu. Odposlala se bode posebna prošnja Genovi je predsednik ob odpretji zbora' državnemu zboru, naj se v Brnu osnuje j zaključil svoj govor z vsklikom: „Živio1 samostalno vseučilišče. Češki narod čuti kralj, živela domovina". Poslanci so se to potrebo in nadjati se je, da bode vlada j temu vskliku pridružili. Poslanec Nobili j tej opravičenej zahtevi tudi vstregla. pa vstane ter izjavi, da on kliče: „živila! V ogerskem državnem zboru so opo-zicijonalci Horvath in drugovi zahtevali, naj se odnese razpravljanje o Košutovem podaništvu do novega leta. Tisza je odgovoril, da je to vprašanje uže rešeno in da opozicija s svojim predlogom namerava vse kaj druzega, nego razpravljati o tem domovina, da pa protesluje proti klicu:. živio kralj, ker kralj po njegovem menenju nič ne pomenja, ter da se je „monarhija; preživela". Poslanci so kar ostrmeli. Tu vstane odvetnik Argenti ter v svojem in dveh drugov imenu izjavlja, da se popolnoma strinja z Nobilom in prosi predsed-J vprašanji. Večina državnega zbora je skle- \ nika, naj da to na zapisnik. Predsednik i nila, da ostane Košut tudi nadalje ogerski' se je temu vstavljal, češ da je nezakonito.' podanik, ako bi pa to Btvar spravili še Enako so izjavljali nekateri župani, ki so i le po novem letu na dnevni red, izgubil morali formalno priseči, da oni so in1 bi Košut do ta čas uže svoje podanistvo.' ostanejo republikanci. Nekateri listi to Večina jo Tiszino izjavo burno odobravala,' gibanje podpirajo. Radovedni smo, kako levica je ropotala. Dijaki so na nekem se stvari še zasukajo, shodu sklenili poslati peticijo državnemu j zboru, naj se Košutu ohrani pravica oger- j skega podaništva. ; V h r v a t s k e m saboru je se vedno de-! ^^ P I S 1 bata o odkupu regalij. Vladna stranka zago- _ _ A , , , . s . ji i.* i l . • Pod Cavnom. — Pod tem zaglaviem varja svo predlog, proti kateremu so zastonj • . , . . , „ , , . ... ' prinesla ie zadma „Soča* dopis v katerem upira opozicna. , . .. • , . . , dopisnik na VBa usta pripoveda, kako da Vnanje dežele. je neki Gregovec?! slavno propal v sta- Srbski vladni listje objavil dekret rešinstvih gojaške in batujsko-cirkniške žu- i regentstva, s katerim je prelomljena po- panije se svojim nujnim predlogom: da godba mej srbsko vlado in solno mono- naj starešinstvi izrečeti zaupnico svojemu polno družbo. Finančni minister je dobil češčencu. Napravil jo je pa dopisnik ; se- povelje pogajati se z zakupniki monopola kundiral mu je sam tisli starešina, kateri glede odkupa skladišč in raznih poslopji je v prejšnji seji stavil Črnčicem v vzgled služečih jim v izvrševanji trgovine s soljo. — Podražane, ki jo je pa zato moral iz Osobje ostane na svojem mestu, dokler seje popihati. — Jaz nosem bil pri seji ne stopijo v veljavo druge naredbe. Solni ali opazil sem uže tu pri nas, kako da monopol bode začasno upravljala družba nekaierniki, ki hočejo biti nad drugimi, tobačnega monopola. Regentstvo opravičuje zlorabljajo ime „Podražani". Mi ne bodemo svoj odlok a tem, da monopolno družtvo tako kmalu — saj tako upamo — Podra- ni spolnovalo vseh pogojev in dolžnosti, žani, da bi severi odpovedali; ali odkrito- ki jih je imelo vladi in deželi nasproti, srčno povedano, spoštovanja do neke du- Ta monopol jemal je državi najvažnejšo hovščine v Gorici smo od tega poletja dohodke, katere je vživalo samo mono« sem mnogo izgubili in sicer radi „čudnega" polno družtvo. Monopolno družtvo ni ho- postopanja, da ne rečem drugače, msgr. telo ustreči opravičenim zahtevam občinstva Gabrijevčiea proti našemu deželanu gosp. in tudi ni hotelo zadovoljiti zahtevam, Berbuču. katere jej je izrazila vlada z ozirom na Raznesli so, da misle omenjenega go- slabo stanje državnih financ. Židovski listi spoda voliti deželnim poslancem ; drugi so na Dunaju so začeli kričati, da je to na- nas pa svarili, naj ne delamo za g. silstvo naperjeno proti Avstriji, zato ker profesorja, ker nekaterim duhovnom je je anglo-avstrijska banka imela v Srbiji msgr. Gabrijevčič naložil, naj dobro paze, solni monopol. Banka s svoje strani trdi, kako in kdo se bode poganjal za gosp. da je vestno spolnovala vae točke pogodbe profesorja, in naj na tanko poročajo o ter da mirno pričakuje izvršitve te zadeve, tem v Gorico. Berbuč bode deželni po- ; Srbska vlada pa ima dobro utemeljene alanec na svojo škodo ! Delali nesmo zanj, i razloge, s katerimi podpira ta svoj korak ali gledali smo sokolskim očesom, kateremu in stvar je za banko izveatno izgubljena, podčavenskemu duhovniku je odmenil j Srbi B6 bodo počasi popolnoma rešili pe- msgr. Gabrijovčič ono častno službo ova- štanskih in dunajskih zidov, katerim sta duštva. Duhovščini na slavo! Nijednega | je izročila Milan in Garašanin. Začetek nesmo zapazili, da bi se v to ponižal, je dober. ' Mislili smo, da bode z dovršenimi volit- Bolgarsko sobranje jo odobrilo vami tudi tej pravdi konec. Po „r a z- posojilo 30 miljonov, katero je vlada skle- kolu" prišlo je to ribanje zopet na vrh nila na tujem. Opozicijonnlci so oBtro in v „Soči" smo zapazili, da iščejo kaj od g. profesorja, da mu hočejo škodovati, ker so ga tako pošteno zavrnili. Gosp. profesora Berbuea uljudno vabimo, naj svojo zadevo predloži na dotičnem šolskem mestu. „Soča" št. 44. To, naše prepričanje in obče menenje, da se jo dr. Malinič in profesor Čerin vrgel na dra. Gregorčič-a, vzglednega duhovna, uzor-moža, zaslužnega moža, kateremu ne sežeta ona dva niti do pasu — z vso silo iz gole nevošljivosti iti častilnkomnosti nas kmalu k temu dovede, da zgubimo do take duhovščine vse spoftnvanje. Naši ljudje trde, da podra&ki homatiji je mnogo pripomoglo medsebojno kavsanje tnmošnje duhovščine. Na tej poti smo tudi mi in ▼ tem zmislu smo res Podražani. Dr. Mahnič! To so načela ! Ljubezen je prva in prvo načelo ! Iz Tolminskih hribov 10. decembra. Na vpiašanje nekaterih naših duhovnikov: „Ali je bilo javno delovanje obeh Ton-klijev do zdaj „načelno* ali „breznačelno" ? odgovoril je dr. Mahnič glede dra. Josipa. Glede njegove načelnosti pa odgovorimo, da dr. Josip T. jo vedno stal in glasoval na strani konservativne desnice, ker je posebno za lajika (neduhovna) častno. Mi to načelo tako umemo dosti da mož glasuje za tega ali onega; za vse drugo se tu ne vpraša. To načelo uvedeno v vsakdanje živenje jo kričanje, hvastanje ; živio (živeli) Slovenci ; živio (živeli) konservativci ; ti a delovanje se tu ne gleda. V politiki so nadeli taktmu hvastanju in»e „s o v i n i z o m" in ta je za malo narode kakor smo mi škodljiv; nam treba delovanja in ne kričanja ! To načelo preneseno na verska tla, bi izrazili z načelom ; vera sama pomaga, za dela dobra k zveličanju se ne vpraša. To načelo je pa Lutrov nauk ! Sior Fie-ramonto jo je pogodil, ko je dtu. Papa-mosehe-u vzkliknol: Preferisco un asino sano ad un dottor ammalato ! Iz Št. Viškegore 4. decembra. [Izv. dopis.j — „Oj kak' grenek, tužen je lo-čitvo britki čas!" — Resnico teh besed občutili smo dne 27. novembra, ko nas je zapustil naš ljubljeni častiti gospod župnik Franc I lov ar, nastopivši podeljeno mu dekanijsko službo v Bovcu. — Kako ne bi žalovali po odhajajočemu gospodu župniku, ki nam jo bil tako priljubljen! Njegovo delovanje v naši župniji bilo je uzorno in v korist vsem župljanom. Njegova službena natančnost in gorečnost v cerkvi in šoli je obče znana, saj to ni delal samo vsled službene dolžnosti, temveč iz ljubezni do svojih duhovnih podložnikov, posebno pa do mladine! Da je bil res pravi prijatelj mladini, dokazuje nam to da je povsod in ob vsaki priliki, kot n. pr. go-dovne dni presvitlega cesarja, o Božiču in koncem šolskega leta obdaroval šolsko mladino s knjigami in podobami, ter spodbujal jo k pridnosti, ubogljivosti in pokornosti starišem učiteljem in višjim. Uprav mladino je naučit mnogozaslužni gospod župnik, tako vzorno petje, kakoršno je sedanje v naši cerkvi. Kajti, ni se ustrašil ne časa no truda pri podučevanju v petju tako, da sedaj pojo njegovi učenci skoraj vse pesni na prvi pogled! O njegovem dobrem gospodarstvu more govoriti tudi cerkev sama. Znotraj je cerkev vso prenovil; dičijo jo namreč novonapravljeni kor in druga nova dela; njegova je tudi zasluga, da imamo dragoceno uro v stolpu. Narodnjaka skazal se je blagi gospod župnik tudi pri vsaki priliki, kajti podpiral je družbo sv. Cirila in Metoda, sodeloval vedno pri veselicah bralnega družtva, kojemu je bil predsednik in spodbujal ljudstvo k branju časnikov in knjig, posebno onih namenjenih kmetijstvu. PoHebno bo je pa vsacemu prikupilo njegovo prijazno občevanje s človekom* Ni čuda torej, da je vso ljudstvo v cerkvi ihtelo, ko se jo toliko zasluženi in priljubljeni gospod župnik v nedeljo dno 24» novembra iz prižnice poslavljal od svojih ljubečih duhovnih otrok. Njegovi učenci — pevci zapeli so mu zadnji večer pesem složeno njemu na čast, kojo je vglasbil nas skladatelj — domačin gosp. Janez Laharnar. Ta pesen z gla Tudi na to izvolitev ni bilo ploskanju kraja. Tudi Luzzatto se zahvaljuje rekoč, da bode deloval za napredek mesta ter gojil njega narodno svobodo. Za 11. podpredsednika je bil izvoljen zopet dr. Dompieri 32 mej 51 glasovi. Tudi oti poudarja, da skami bila je napisana na lepo okrašenem se bode potegoval za narodnost Trsta, papirju, kateri se je po odpetej pesni po- Na to se izrazi zahvala starostnemu pred- klonil gospodu župniku, v blagovoljen spo- sedniku g. Bernardiju in seja sklene. Novo min. Isti večer povabil je gospod župnik izvoljeno trojico je na trgu ljudstvo burno vse pevce in druge znance v družbo, kjer pozdravljalo. smo se dolgo časa mudili, kajti vsacemu j pri T0Htvi župana, dobil je dr. Pitteri bila je ločitev težavna. I jeden glas; pri volitvi I. podpredsednika Drugi dan 27. novembra maševal je' je dobil Burgstaler 19 glasovnic, 3 so bile naš blagi gospod zadnjikrat pri nas. Vsi prazne; pri glasovanju za II. podpredsed-pevci so mu pri maši peli, a ta dan neso nika je dobil tudi Burgstaler 18 glasov in bili več navadi krepki glasovi, le tihe gla- i bel listek. Habemus papam! Imamo žu-sove je bilo čuti. Po sv. maši se je blagi1 pana jn podpredsednika. Nov ni nikdo izmed gospod poslovil od svojih znancev, ter njih, temveč vse je ostalo pri starem kar spremljan od pevcev in mnogobrojne mno- zn»či, da je tudi vse v zboru po starem, žice ločil se od nas. Po vasi idočemu, ter da ni o kaki zmagi Avstrijcev v Trstu dohajali so ljudje iz vsake hiše stisnit ne 8luha ne duha. Celo banskemu lordu, roko svojemu nepozabljenemu gospodu v fcj 9e je 0 priliki zadnjih volitev toliko slovo. Pevci pa so svojega očeta še trudil, da zmagajo „avstrijski" kandidati uro daleč spremili in predzadnjim B]ove- 80 nj pOBrečilo doseči niti mesta II. pod-som zapeli še pesem „Ločitev". Tu smo predsednika 1 Vse je tedaj ostalo sicut erat. avojemu ljubečemu gospodu zadnjikrat jn prinoipio. podali roko — molče s solznimi očmi! — . „Jour-Fix" priredi nocoj svojim članom Ljubljen, mili oče! Bog povrni! Bog Vas ^Slovanska Čitalnica" v Trstu. Brez dvojbe čuvaj! Z Bogom! — kličemo Vara Vas „t, udeleže g. članov mnogoštevilno to ljubeči in vedno hvaležni — domače zabave. Št. Viškogorci. Naše telovadno družtvo „Tržaški Sokol" priredi jutri zvečer veselico v re-t dutnej dvorani gledališča »Politeama Ros-setti." Zabava obeča biti jako lepa, ter privabi brez dvojbe mnogo občinstva. Nekaj povsem novega bode posebno ugodno izbrana igra „Italijanski ne znajo" katero Domače vesti. Pred8edništvo polit, družtva „Edinost" ima jutre ob 10. uri predpoludne sejo, h katerej vabi vse odbornike in namestnike. Na dnevnem redu je važen predmet zadevajoč naš list. bodo izvrševale najboljše moči tržaških dramatičnih diletantov. Prirejena je za naše razmere ter vzbudi brez dvojbe veliko veselja in smeha. Pri veselici nasto- Osemdesetletnico obhajal je skromno pij0 tudi tamburaši, ki so se tukajšnjemu včeraj velečastiti gospod Ivan Dukić Orban občinstvu uže jako priljubili. Kdor hoče kanonik stolnega kaptola v Trstu. Dični 8Pro™sti P™v vesel večer v domačej družbi starček je rojel 1, 1809 v Purlaniji, vasi ter ZftHMo koristiti narodni stvari v Trstu, Kastavske občine v Istri, od kmetskih sta- naJ no °PU8ti P°gledftli jutr« nflSo rišev, ter je dlje časa služboval v Buzetu vrle Soko,a®e« Vspored veselici je nastopni: in slednjič bil poklican v Trst mej članove lt Jenko: NaPrej> udara tamburaški zbor. stolnega knptoia. Sedanji škof dr. Glavina 2' Alešovec : »Italijanski ne znajo" burka imenoval ga je kanonikom scolastipooi stol- v enem dejanJu> za tržaško razmere pre- nega kaptola. Dični starec se je živo veselil uredil & BorovšČakov. 3. Hrvatsko narodno napredka Bvojega naroda ter mu bil vedno »Kolo"» udartt tamburaški zbor. 4. Prosta zvest sin. Bog ga živi še mnoga lota! — zabava in Ple8- Ustopnina k tej zabavi je Nadvojvoda Leopold je izvrstno prestal odmei'iena: Zft ćlano »Sokola" 40 nvč., za skušnjo pomorskega častnika na mornar- ce,° obitelJ 1 for- Za nt!Č,ane 60 »ovč., za škej akademiji v Reki. cdo obite,j A *'or. 50 nvć. — Začetek je Za tržaško podružnico družbe sv..to6no ob 8' uri zvečer* Cirila in Metoda daroval je nek gospod Vabilo na božićnico, katero priredi v gostilni „Pri brzojavu" 1 gld. ženska podružuica sv. Cirila in Metoda v Volitev novega Župana. V četrtek opo- Trstu otročičem otroškega vrta pri sv. ludne bila je tretja seja mestnega zbora, Jakobu dne 22. decembra 1889. ob 3. uri v kateroj so se morali voliti novi mestni popoludne v prostorih „Slovanske Čitalnice" župan in podpredsedniki. Vsi mestni od- (Via Campauile št. 4, I. nadstropje). — borniki prišli so v gala-obleki; pred vratmi Vspored: 1. Molitev. — 2. Nagovor (prvo-mestne hiše in na hodnikih so atali mestni mestnika). — 3. Nagovor (učitoljica-vodi-atražarji v paradi. Galerija jo bila polna teljica). - 4. Božična (petje). — 5. Šo-navadnih črncev. O poludne odprl je sta- ^arj» F' jaslicah (deklamuje Zanjer Marija), rostni predsednik g. Bernardi javno sejo, — 6- Božična (petje). — 7. Dete (dekla-vlado jo zastopal namestniški sovetnik baron muJ° Krasovič Jelisava). — 8. V dolinci Conrad. Navzočih je bilo 51 odbornikov, prijetni (petje). — 9. Dvogovor (Kolman Kmalu je prišel tudi deželni namestnik Rudolf in Bučer Marija). — 10. Mladi vitez Rinaldini, ter po kratkem nagovoru vojaci (predstavljajo: Subar J., Volk A., sprejel prisego novih poslancev. Na to se Gombao I. in Ban F.) — 11. Tolovadski je volil novi župan. Oddalo se je 51 gla- pozdrav (petje). — 12. Ubožec — drama-eovnic; od teh je dobil 49 dosedanji župan tičen prizor (predstavljajo: Gulič R., Ujčič dr. Rihard Hazzoni, katerega je pred- M., Gorjup I., Kresović M., Gombao I. in Bednik proglasil izvoljenim. Dr. Bazzoni Ban F.) — 13. Zdihljej slepca (samospev se zahvaljuje svojim sodrugom na izkazanim Ban Pranjo. — 14. Pozor otroci (dekla-zaupanjem, katero ga zopet kliče na čelo mu.je Faganelj Marija). — 15. Sirotica občine. Izreka, da nema za mesto druge CPetJ° 8 samospevom Kresovič Jelisava). zasluge nego to, da je sledil modrim sve- — 16. Razdelitev daril. — 17. Zahvalni tom onih izbornih oseb, ki so v zboru govor (Zanjer Marija). — 18. Zahvalna in ki ga krepko podpirajo v njegovem uže pesem (petje). — 19. Cesarska pesem desetletnem delovanju. To ga osrčuje, da (P^tje). zopet prevzeme častno mesto ako bodo „Tržaško podporno in bralno družtvo" presv. cesar potrdil njegovo izvolitev z priredi v nedeljo dne 5. janu-dostavkom, da bode ostal zvest državni varja 1890. v redutnej dvorani gledališča u Btavi in mestnemu pravilniku, napredku,' „Politeama Rossetti" veliki ples s postavnosti in ljubez ni do podedovane sodelovanjem vojaške godbe in mogoče narodne kulture. Govor je galerija živo tudi „Taraburaškega zbora"; dne 31. de-od obra vala. Za I. podpredsednika se zopet cembra t. 1. pa bode v družtvenih prostorih izvoli dr. M. Luz/.atto z 29 mej 51 glasovi, domača zabava ali „Silvestrov večer", na kar se uže sedaj opozarjajo vsi častiti družtveniki in prijatelji družtva. Matične knjige so došle ter se dobivajo v delniškem podpornem družtvu (Via Molin piccolo št. 1.) Vsak član ima plačati 20 nvč. poštnine. Slovenska Matica in slovenščina v sodiščih. V zapuščinski razpravi p.» pokojnem našem uredniku Lovru Žvabu obrnilo se je tukajšne za mesto odrejeno sodišče v nekej zadevi na „Slovensko Matico" — in ta naš prvi književni zavod je odgovoril na to — nemški. Ni čudo torej, da je na podlagi tega nemškega odgovora dobil oporoke izvrševalec tudi nemški odlok. Kaj nam pač pomaga v listih pisati in boriti se za ravnopravnost pred sodišči, ako pa v dejanju nas prvi književni zavod temu dijametralno nasprotno ravna. Od naH samih je odvisno, da dosežemo ravnopravnost, ako se bo-derao po tem vzgledu ravnali, ne budemo je imeli nikdar ! „Triester Zeitung" prinesla je v svojoj številki od 12. t. m. uvodni članek, ki jo zaradi nedostojnega lova in Slovanom na Primorskem sovražnega duha, ki veje v njem za nas jako pomenljiv. Ozirati se moramo tem bolj na te izjave, ker je „Tr. Ztg.", kakor se iz nje pisave jasno vidi glasilo tukajšne vlade. Zaradi pomanjkanja prostora bode nam mogoče še le v prihodnji številki pečati bo natančnejšo s tem člankom. Kako »o vporablja denar tržaških tudi slovenskih občinarjev, kaže nam sklep zadnje seje mestne delegacije, v katerej se je določilo, da se na mestno stroške prenesejo iz Rima ostanki nekega Jožefa Kevere — slavnega poeta — Žida, rojenega na Laškem a bivajočega dlje časa v Trstu. O njegovej svetovni znamenitosti in literarni delalnosti, kakor tudi o njegovej pevskej žilici v Trstu ni nikdo nič vedel dokler ni *«eh teh „zaslug" za Trst. iz-taknil tržaški mestni zbor in rudeča gospoda ki ga sestavlja. Organ „Indipendente" je o smrti slavnega pesnika prinesel dolg životopis obrobljen z črnim, v katerim našteva vse njegovo zasluge za neodrešen Trst in šteje zadnjemu v veliko čast, da j je imel v sebi tudi tega — velikana. Kdo I jo bil ta lievere, mi tu no bodomo pisali, j kajti sami o njem dosti ne vemo. To pa fn*tm je znano, da ima ta „velikan" za Trst ■edino zaslugo, da se je rodil na Laškem, j ter da je v svojih pesniških proizvodih opeval tudi „italijanstvo" Trsta. Da ni bil prastanovnik tržaški, to lahko rečemo sicer bi morali trditi, da so bili praotci tukaj-šnih pristnih Lahov-Tržačanov vsi - Judje. Odločili so tudi, da se mu napravi v Trstu na javnem trgu b p o m i n e k ! . . . Mestna delegacija je tedaj odločila: da se pošljeta dva odposlanika v Rim sprejet svete ostanke; da bode ves mestni zbor črkal prihod ostankov na kolodvoru ter jih spremil na pokopališčo; da bode isti zbor prisoten ko se ostanki položć v rakev na židovskem pokopališču pri sv. Ani; da se imenuje poseben odbor 5 članov, ki bode skrbel, da se mu postavi v Trstu javni spomenik. — Morda mi mlajši dočakamo, da se postavi monument tudi sedanjemu Mojzesu... davkoplačevalec pa: p 1 a č u j ! Požar v Škednju. Predsinočnjim ob 12V» uri popolunoči začelo je goreti v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. Stražar v tovarnici vrvi g. Angela, ki je ogenj prvi zapazil, vstrelil je s puško dvakrat v zrak ali nikdo ni slišal poka. Stoprav kasnejše ko je ogenj uže močno švigal nad cerkveno streho je vsa vas bila na nogah. Naznanili so koj požar stacijam ognjegas-cev v mestu koji so proti 2 uri v jutru prišli na lice mesta ter jeli gasiti, ali bilo je užo prepozno kajti padel je uže strop na tla. Se-le ob 5 uri zjutraj je bil ogenj čeloma pogašen. Nevarnost je bila, da se ogenj zanese tudi v druga poslopja osobito v skednje ali hvala Bogu ni bilo nobene druge nesreče. Cerkev jo bila nedolgo vsa popravljena. Škode je kacih 40.000. Zavarovana je bila neki pri zavarovalni mu družtvu „Assicurazioni generali". Kršilo se je samo nekoliko tserkvene obleke in cibori j z Najsvete jšem. Ogenj se je vnel pod korom, kjer so se uprav pripravljah? jaslice za božične praznike. Prestolnica sv. Justa. V zadnjej seji osrednje komisije za umetniške in zgodovinske spominke na Dunaju se je odločilo najtoplejše priporočiti na merodajnem mestu, da se čim preje izvrši poprava oziroma prenovba stolne cerkve sv, Justa v Trstu. Nov poštni urad se odpre dne Iti. decembra v Trnovi pri Gorici. Tržaški mogotci so ustanovili neko družtvo na delnice, koje bode imelo nalogo gojiti v Trstu „šport" — prirejati namreč konjske dirke, Dosedaj so nabrali uže do 125.000 gold. Znanemu sotrudniku „Indipendenteja" Ullmann-u, kateri je bil v preiskavi radi veleizdajskih činov ter je nedavno bil izpuščen iz zapora v Inomostu, na kar ga jo avstri jska vlada i/.pokala iz naših dežel — priredili so minoli torek prijatelji-časni-karji v Rimu slovesen banket pri katerem so so vršile i/vestno jako „mastne" napit-nice in govori. Indipendente jako tarna po svojemu najzvestejšemu prijatelju in duševnemu redniku — katerega je naša vlada bila prisiljena izpokati. Le škoda, da ni možno povzeti iz telegrama v Indi-pendenteju vsebine in prav imenovanih napitnic I.. . Lokalne železnice se zgrade po Fur-laniji; dr/avni zbor bode neki uže v letošnjem zasedanju dovolil sveto v podporo za zgradbo. „Hripa" ali „ruska bolezen" imenuje se neka bolezen ki se jako hitro siri, katera pa ni nevarna. Z kolero nema nič opraviti. Zadnje dni zanesla se je na Dunaj, kjer je na nji zbolelo kacih 400 oseb. Traje navadno od 10—14 dni ter ni smrtna. Amerikanske trte. Mestni magistrat tržaški naznanja v edino zveličavne) laščini, da imajo poskusni zavodi za titorejo na Nižje—Avstrijskem, Štajerskem in Kranjskem, početkom leta 1890 na razpolaganje več „magliuoli e bar bate I le" raznih sort amerikanskih trt. Okoličanskim poljedelcem, koje edino mora zadevati to naznanilo, priporočamo, da idrt na magistrat ter vprašajo slovenski, kaj se prav za prav razumi pod temi besedami. Književnost. Goriška J a d i k o v a n j a, jadi-koval naroden goriški postopač; v Gorici, tiskal Paternolli. Tako je naslov drobni brošurici, v katerej so v verzih izražajo tožbe nad žalostnem položaju slov. narodnostni na Goriškem ter se izreka bridka obsodba egoističnoga postopanja nekaterih „odliČnja-kov" na Goriškem. Res žalostno, da bo v našem maletn narodiču enaka bičanja pre-potrebna, ker so od nekod sumniči, obdol-žuje, krivici in s tem seje — razdor. Obrtni p r i r o d o p i s. Pomoćna knjiga za šegrtske škole. Sastavio Dragutin Jovan, učitelj dolnjogradsko pučke i šegrtske škole v Zagrebu. Naklada knjižare Mučnjaka i Senftlebena, 146 strani, cena 60 kr. Tako Be imenuje lična knjižica ki obsega glavnejši poduk iz rudstva, živalstva in rastlinstva za ljudske in obrtniške šole. Jezik je lehko umljiv" in razdelba knjižico prav jasna, radi česar jo priporočamo našemu učiteljstvu kot dobro pomožno knjigo v podučevanju prirodopiaja. Uzgojne p r i p o v j e d k e (F. Soave). Preveo i priredio Petar Kunioić, učitelj pučkih škola u Zagrebu, nakladom knjižare Mučnjaka i Senftlebena, str. 64» cena 30 novcev. Obsega 18 povesti priporočljivih osobito šolski mladini. Pobjeda ljubavi. Dvie slike iz života. 1. Ljuba i Dorica. 2. Obilna naknada. Napisala Ana Bachofner Bukstorf, pohrvatio Pa j o Kremplor, župnik kutje- ▼ački; cena 20 nove. V Zagrebu, naklada knjižare Mučnjak i Senftleben. Dve lepi poTestici, koji imati v sebi dobrih zrnic. Zagrebački koledar ili tako zvani „Pučki zagrebački šoštar" sa poučno-zabavnom književnom torbom za g. 1890. Uredio Ljudevit Tomšič. Cena 15 kr-Priročen koledar za priprosto ljudstvo podoben našej znani „Veliki pratiki". Književna torba obsega več smešnih pripovedek in koristnih nasvetov. „Bršljan* list za mladež začel bo zopet izhajati početkom prihodnjega leta v založbi knjigotržnice Mučnjak in Senftleben v Zagrebu. Urednik mu bode gosp. Lj. Tomšič poznati pisatelj za mladino. Izhajal bode 1. vsacega meseca na dveh polah (32 str.) ter donašal vsak broj razen navadnih slik, po jedno barvano sliko kot prilogo. Vsebina mu bode berilo, koje more zanimati slov. mladino. Naročnina po pošti f. 2.30. Apologetični razgovori ali pot do resnice. Spisal France Lampe, doktor bogoslovja in uiodroslovja. II. zvezek „Ali je Bogfc. V Ljubljani tiskala katoliška tiskarna. Tako se zove obširno delo edinega našega pisatelja-modroslovca, ki je izhajalo kot priloga „Duhovnega pastirja" sedaj pa prišlo na svetlo v posebnem zvezku, O vrednosti tega dela ne bodemo govorili, preverjeni smo pa, da bode mari-aikakeuiu dvomljivcu razgnalo — slednji dvom o istinitosti Boga. Zeliii bi. da knjigo bere vsak slovenski razumnik. Tržna cena jej je 70 kr. „Duhovni pastir" izhajal bode v istej obliki in po istej ceni kakor do-sedaj tudi prihodnje leto ter prinašal raznega v dušnem pastirstvu porabljivega gradiva. Marljivi slovenski ptsatelj dr. Lampe bode v prihodnjem letniku razpravljal nekatera za sedanjost važna vprašanja. 1'ridjana mu bode posebna priloga „Zbirka lepih izgledov" za homiletično porabo. „Duhovni Pastir" stane s prilogama vred 4 gld. na leto. Naroča se pri upravnišrvu v Ljubljani. Tržno poročilo. Cene r*7unio, knkor »e prodajo »m debela blago ha gotov denar). Cen* oH for. Ho for. Kava Mocca.......100 K. 12s,— 134.— Rio biser jako fina . „ —.— — .— Javu * „ „ . „ —.— -.- Santo* tlim............107,- hO.— „ srednja ... „ 102. - 107. - GuNtiiinala ..... „ 115.— 117.— Povtoricco..........„ 12*.— 130.- San fago de Cuha . „ IM4.— 136.- Cevlon p lan t. tina . . „ 18"?.— 1 4.— Java Malang. zelena . „ 116.- 118 - Campinas..........„ —.- Rio oprana .... „ --— .— „ tina..............110,- 111.- „ srednja..........10«.— 108.— Oaaaia-ligGBa v zabojih . . „ 8-2.— — Macisov cvet............« 450.- 4(50.— Ingljer Bongal..............21.— 22.- Papar Singapore..........„ 76.— — Penang............» 5t>.— 5?. Bataria............« 66.— 67.— Pimeat Jamaika..........„ 89.— 40.— ?«trol«j ruski v sodili . . lOO K. 8.25 - ,— „ v zabojih . „ li».75 —. - Ulje bombažno amerik. . . „ 38.— 39,— Leoce jedilno j. f. gar. * 43.— 44 — dalmut, s certifikat. . „ 41.— 42.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 58.— 5l.- Aii Vierge .... „ 64 — 66. fino..........n 60 — 62,— Božiči puljefiki............7.50 dalmat. s cert. . . „ —• —.— Smokve puljeske v sodih , „ — .— _ r vencih . „ 14.— — .— Limoni Met-ina...... zaboj 5 — 5.50 Pomaranča Micilijanske . . 4 00 5.- Mandlji Hari I.a..... 100* K. ilu jo vnovič preskrbljena b popolnimi opravami za Hpnlnice in ,odilnr «obo, laHtni izdelki, v najnovejšem »logu in produje proti popolnem poroAtvu za kakovost 111 po neizmerno nizkih cenah. . priHtoja tudi/ 1 pohiAtvo za spalnico, Hturo-nem. slogu iz svitle orehonme gl. 2d5| bogato za odlično 1 „ „ baroko „ 285f narez- d ruži ne 1 , za jed. sobo. , „ 4 , , a V zalogi se dobiva /.mirom tudi mnogo prostornega pohištva, ah trdno dolanega in po iako nizknj ceni. .... , ... liudi p oni auj kanj a pro8tora, zaloga železnega pohištva se je izdatno skrčila 111 do nove razpolage, ho bi>de prodajalo po tovarniških renah. t'eniki se na zahtevanje poSiljnjo po deželi franko iu brezplačno. _ Lantnik pol. družtvo „Edinost". izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trnu