Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: VI. nadstropje, soba št. 606, tel. 32-011 int. 311 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani v nakladi 19.000 izvodov
VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NASE OBČINE
ODGOVORNE NALOGE KOMUNISTOV
V četrtek, 29. januarja letos, je kila VI. konferenca Zveze komunistov naše občine, na kateri je sekretar občinskega komiteja, tovariš LUDVIK GOLOB prebral referat o nekaterih nalogah Zveze komunistov naše občine po VIII. kongresu ZKJ. Ker odreja neposredna socialistična demokracija Zvezi komunistov popolnoma drugačne okvire delovanja kot v preteklosti, objavljamo ta referat. Želimo, da tako seznanimo vse komuniste pa tudi druge občane z odkritimi samokritičnimi analizami občinskega komiteja ZK, kajti prav vsi bomo morali povsod upoštevati globoke družbene spremembe, ki zahtevajo bistveno drugačne oblike in načine dela kot v preteklosti.
NASA OBČINSKA KONFERENCA ZKJ JE BILA V ČASU, KO DELO KOMUNISTOV TEMELJI NA STALIŠČIH IN ZAKLJUČKIH VIII. KONGRESA ZKJ, KO SO BOGATI, PREPRIČLJIVI VTISI TEGA KONGRESA SE ZELO SVEŽI, IN V DOBI PRIPRAV NA V. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE.
Popolna javnost VIII. kongresa ZKJ, njegova odkritost, iskrenost, kritičnost, njegova odločna in klena beseda, da v našem bodočem razvoju ne bo kompromisov, je prite-enila pozornost vseh delovnih ljudi, zato med njimi deluje duh kongresa neposredno. Vse to postavlja nas komuniste v poseben položaj, pred izredno odgovorne naloge.
Prihodnost nam obeta hitrejši gospodarski vzpon in z njim hitrejši razvoj proizvodnih odnosov. Sprememba strukture prebivalstva, urbanizacija, novi dosežki v tehnologiji, uspešnejši razvoj družbenih služb itd. bodo spreminjali način življe-nja občanov, njihove navade, njihovo mišljenje, njihove težnje in njihove zah-
teve po splošnem in kulturnem standardu. Taka prihodnost bo vsadila v člo-veka-proizvajalca in upravljalen nove odlike, napravila ga bo samostojnejšega in svobodnejšega v delavskem svetu in v komuni. Napravila pa ga bo svobodnejšega tudi v javnem življenju. Plemenitila bo njegovo življenje in bogatila njegove ideje.
Hitrost teh sprememb bo odvisna samo od nas samih
S tem seveda ne mislim trditi, da bodo stvari tekle same od sebe, toda na VIII. kongresu so bile zastavljene tako, da jih delovni ljudje odobravajo in sprejemajo za svoje. Hitrost sprememb in njihova smer bosta odvisni predvsem od organiziranih političnih sil v družbi.
Ob tem vzdušju, ki izraža pričakovanje odločne politike in ustreznih ukrepov, so pričakovanja delovnih ljudi in posameznih organov različna, so odraz njihovega individualnega razumevanja procesov našega družbenega razvoja in objektivnega položaja.
Pomembne nove naloge članov ZKJ
Zdaj je zlasti važno, da se ^vzamemo za pravilno razumevanje smernic VIII. kongresa. Med drugim mo-arno v pojmovanju in delu aJti pravo zvezo med sme-ostjo (odločnostjo) ter varnimi možnostmi. Prav
je, da smo nagli in neučakani v napredku, če vemo, da ni rešitev izven nas samih. Ni pa prav, če samo čakamo, da bodo drugi — izven nas in namesto nas odstranili vse ovire in popravili napake.
Vnašajmo duh kongresa v vsakdanjo prakso
Duh kongresa je treba u enesti v vsakdanjo pra-, v delo vsake osnovne ^Oanizadje ZK, u delo sen družbeno-političnih or-
ganizacij, v skupščino, v samoupravne organe, v vsa področja javnega življenja. Kongres mora postati mobi-lizator za vse komuniste,
za vse delovne ljudi.
Od tega, kako bodo ljudje razumevali hotenja kongresa, bo odvisna tudi praktična akcija. Naša dolžnost je organizirati delo tako, da Zveza komunistov ne bo zaostajala za razvojem, marveč nasprotno, da bo tam, kjer mora biti, to se pravi, na čelu gibanja.
Vse to bomo komunisti lahko napravili samo s pogojem, če bomo nosilci napredka vseh panog javnega življenja.
Nosilci napredka, toda ...
Nosilci napredka bomo lahko samo tedaj, če bomo neprestano stopnjevali svojo kvaliteto, če bomo bogatili svoje znanje in plemenitili svoje osebne lastnosti, če bomo neprestano utrjevali enotnost Zveze komunistov, če bomo odpravili iz svojih vrst oportunizem, primitivizem, prakticizem, sektaštvo in površnost, ignorantski odnos naših članov do ustreznih sklepov-, če bomo vztrajali v iskanju učinkovitih oblik in metod dela v Zvezi komunistov in med delovnimi ljudmi, predvsem pa, če bomo brezkompromisni branilci demokratičnih postopkov v reševanju vsakdanjih težav.
Resolucija VIII. kongresa je usmerjena na ključna vprašanja, glede katerih moramo biti komunisti enotni. In če v tem pogledu
ŠIŠKA V ZNAMENJU ZIMSKEGA ŠPORTA
Ludvik Zajec z Jesenic (zdaj v JLA) si je letos (7. februarja) že tretjič osvojil naslov republiškega prvaka na šišenski skakalnici, lani pa tudi naslov državnega prvaka
Javno nagradno žrebanje za vse nove naročnike podaljšano
Javna tribuna je občinsko glasilo, ki je namenjeno vsem občanom, ki prebivajo oziroma so zaposleni na območju naše občine, da bi jih seznanjalo z vsemi vprašanji, ki zanimajo proizvajalce, potrošnike in upravljalce na območju naše komune.
Vabimo tudi Vas, da se takoj danes naročite na naš list!
Letna naročnina je samo 200 din, polletna pa 100 dinarjev. Posamezna številka stane 20 din.
Vsi, ki se bodo naročili na list do dneva občinskih volitev, bodo lahko sodelovali v javnem nagradnem žrebanju, na katerem bo izbranih 21 naročnikov, ki bodo prejeli:
1	nagrado za 10.000 din
2	nagradi po 8.000 din
3	nagrade po 6.000 din
4	nagrade po 4.000 din
5	nagrad po 2.000 din
6	nagrad po 1.000 din
Izpolnite takoj danes naročilnico za list!
nismo enotni, potem so naši sestanki edini prostor, da si razčistimo pojme. Če pa potem, ko smo razčistili pojme, Se vedno delujemo različno, potem je zares vprašanje, če so taki člani Zveze komunistov še lahko člani naše organizacije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
DOPISUJTE,
VSE
PRISPEVKE
HONORIRAMO!
OCENIMO PREDVSEM KRITIČNO SVOJE SLABOSTI
Nadaljevanje referata sekretarja občinskega komiteja s l. strani
VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NASE OBČINE
GOTOVO JE TREBA NA TEJ KONFERENCI ZKJ NAŠE OBČINE POVEDATI NESPORNO RESNICO, DA SO USPEHI, KAKRŠNE SMO DOSEGLI, V VELIKI MERI REZULTAT POŽRTVOVALNEGA DELA KOMUNISTOV. TODA TOKRAT GRE PREDVSEM ZA TO, DA UGOTOVIMO, KATERE OVIRE SLABIJO IN ZAUSTAVLJAJO NAŠO POT V SOCIALIZEM, DA PREDVSEM KRITIČNO OCENIMO TISTE SLABOSTI, KI JIH JE TREBA Z VZTRAJNIM DELOM ODPRAVITI, CE NAJ BO NAŠA ORGANIZACIJA RESNIČNO ŽARIŠČE NAPREDKA, CE NAJ SE NJENA KVALITETA NEPRESTANO IZBOLJŠUJE.
Na področju gospodarstva se je VIII. kongres ZKJ opredelil za politiko intenzivnega gospodarjenja, za politiko odprtega gospodarstva v mednarodnih okvirih, ki naj temelji na ugodnejšem odnosu med izvozom in uvozom, na uporabljanju domačega reprodukcijskega materiala, na višji produktivnosti dela, na sodobni tehnologiji ter napredku v znanosti. Kongres se je oprl na politiko krepitve vloge neposrednega proizvajalca, na politiko večjega standarda tega proizvajalca, na osnovi njegove lastne produktivnosti. Ta odločitev je zapisana kot neposredna naloga jugoslovanskih komunistov.
V sistemu intenzivnega gospodarjenja, ki naj daje večjo vlogo delovnim organizacijam in neposrednemu proizvajalcu, je najvažnejša odločitev kongresa o prepuščanju odločanja o razširjeni reprodukciji delovnim organizacijam. To pomeni, da sredstva, ki jih delovna organizacija ustvari, ki naj bi bila namenjena za investicije, za nove industrijske
kapacitete, ostanejo delovni organizaciji.
Že se slišijo glasovi, da bomo lahko delili večkrat, že se srečujemo z nevarnostjo, da bi delovne organizacije svoja sredstva vsako leto sproti potrošila. Zato je nujno, da gornji sklep kongresa vežemo na razprave o kreditnem in bančnem sistemu, o oročanju sredstev, o integracijskih procesih.
ZAVRZIMO METODE DELA, KI ZAVIRAJO NAPREDEK
Ob takšni usmeritvi kongresa je tudi jasno, da lahko Zveza komunistov tudi vnaprej uresničuje svojo vodilno vlogo in krepi svoj ugled samo ob popolni uveljavitvi delovnega človeka kot nosilca vseh naših premikov. Da bi to vlogo delovnega človeka v prihodnosti resnično zagotovili, je treba napraviti energično črto pod diskusijami in metodami dela, ki vlečejo našo stvar nazaj in glede katerih je padla na kongresu ostra kritika.
Vsako nezaupanje v upra-vljalsko sposobnost delavcev pomeni nezaupanje v socializem. Kdor ne zaupa vanj, ne more stati v vrsti najnaprednejših sil, saj je mednarodni proletariat že itak doživel dovolj razočaranj zaradi stalinizma in nekaterih drugih pojavov. Naše delo, naša praksa naj
dokazuje, da socializem osvobaja človeka, ne pa da ga podreja neki avtoriteti, pa čeprav v socialistični državi.
Izhajajoč iz vloge delovnega človeka v sistemu samoupravljanja je kongres napravil oster obračun z deformacijami v pojmovanju socialistične demokracije.
DVOLIČNOST POSAMEZNIKOV DUŠI POBUDE MNOŽIC
Tudi v naši občini niso redki primeri, da se posamezni komunisti naredijo gluhe za sklepe in priporočila samoupravnih organov, da delajo na lastno pest in se skrivajo za organi oblasti in samoupravljanja, za avtoriteto posameznih organizacij in forumov, nekateri pa skušajo svoje postopke opravičevati z zaslugami iz preteklosti.
Moralna dvoličnost tistih komunistov, ki se na eni strani v javnosti in v besedah zavzemajo za delitev po delu in za samoupravljanje, na drugi strani pa v praksi te norme rušijo, predstavlja veliko in neposredno politično nevarnost. Taka moralna dvoličnost razjeda graditev socialističnih odnosov v jedru, saj so komunisti tisti subjektivni izvor, iz katerega naj bi izhajala najbolj organizirana pobuda za graditev socialističnih odnosov. Dvoličnost duši iniciativo delovnih ljudi že na začetku.
Večji del funkcij in vodstvenih položajev v družbenem življenju zavzemamo komunisti, vendar se tedaj, ko razpravljamo o nosilcih raznih deformacij, premalo zavedamo, da smo pogosto njih nosilci komunisti sami.
V samoupravnih organih se še vse preveč opirajo na avtoriteto Zveze komunistov, n. pr. v pivovarni Union je o razpisih sklepala osnovna organizacija namesto samoupravnih organov. Moč dokazov, borbo mnenj, pogosto zamenjujejo z avtoriteto organizacije.
KJE SO VZROKI ZA SPLOŠNO NERAZPOLOŽENJE
Odločanje v okviru raznih trojk, četvork, raznih političnih kolegijev (npr. v Litostroju, Ljubljana transpor-
tu itd.), sprejemanje važnih sklepov v samoupravnih organih brez predhodne razprave z občani-neposrednimi
proizvajalci (npr. sedaj je večina delavskih svetov v naši občini sprejela svoje letne plane brez predhodne obravnave na zborih proizvajalcev) je poleg brezbrižnosti glede materialnega položaja delovnih ljudi, razvijanja resničnih človeških odnosov, najpogostejši vzrok za negodovanje, za slabo poličitno razpoloženje občanov, za zaostrovanje medčloveških odnosov, za prekinitve dela.
Take okoliščine vzbujajo v delovnem človeku vtis, da nastopajo proti njemu sile, proti katerim je nemočan, zato se postavlja v pasiven položaj in se ne vključuje v samoupravljanje. Posledice: v Leku, Litostroju, Ljubljana transportu in tudi na nivoju komune so nesklepčne razne seje samoupravnih organov in vodstev družbe-no-političnih organizacij.
Katere so največje nepravilnosti in slabosti
Nespoštovanje delitve dohodka po delu, zadrževanje mezdnih odnosov, mojstrske mentalitete, poseganje po denarju brez občutka za stvarnost in moralo (npr. v Biroju za stanovanjsko, poslovno in komunalno graditev so bili v mesecu decembru izredni osebni prejemki celo višji od rednih), zaračunavanje raznih dnevnic nad predpisano višino (npr. Avtotehna, Strojno kovinsko podjetje Vižmarje), de-magoško nastopanje z raznimi povprečji brez problematike posameznih skupin proizvajalcev, samovolja zlasti vodilnih funkcionarjev in ljudi iz pisarn glede prihajanja na delo in odhajanja z dela (npr. Avto-montaža), graditev osebne avtoritete z birokratsko domišljavostjo, kar se kaže v pretiranem poudarjanju položaja, funkcij in naslova, strah, ki tiči v glavah posameznikov, češ, kaj bo, če bomo pojave, ki so res vsega obsojanja vredni, obešali na veliki zvon, slepa pokorščina avtoriteti, češ, ta že ve, kaj hoče itd. — vse to so med drugim vzrok za zadrževanje starih odnosov, za pojav vodenja namesto upravljanja, za deformacije vloge samoupravljalca in vzbujanje nezaupanja v sa-moupravljalsko sposobnost neposrednih proizvajalcev in občanov.
Nič več nadrejenih in podrejenih
Osnovna značilnost odnosov med ljudmi v samoupravni družbi je izginjanje načela nadrejenosti in podrejenosti. Samoupravljanje
je v bistvu nasprotno hierarhični strukturi v delovni organizaciji in zahteva koordinacijo dela med enakopravnimi delavci, od katerih vsak opravlja določeno delo. Zato nadrejenost obsega kvečjemu delovna opravila, ne pa osebnosti delavcev. Merilo družbenega položaja posameznika je delo. Avtoritete si torej ne moremo graditi z raznimi brutalnimi in birokratični-mi postopki, ampak z delom.
Povečevanje števila nadur,
posebno v pisarnah (npr. v Slovenija vino), izogibanje pred analitičnim pristopom k prehodu na 42-urni delavnik, zaviranje rasti strokovnih kadrov (npr. v naši občini so predlani delovne organizacije razpolagale s 140 milijoni din za vzgojo kadrov, od tega pa je bilo za vzgojo kadrov uporabljeno le polovica, to je 70 milijonov, lani so imele delovne organizacije v ta namen čez 404 milijone din, v vzgojo kadrov pa so vložile le 150 milijonov din).
DO VODILNIH DELOVNIH MEST IMAJO PRAVICO VSI OBČANI
Hkrati s tem ugotavljamo, da imamo v občini zelo slabo kvalifikacijsko-izobraz-beno strukturo vodilnih
kadrov v delovnih organizacijah. Od 41 direktorjev na območju naše občine ima:
—	11 nižjo šolsko in strokovno izobrazbo,
—	3 so med nižjo in srednjo strokovno izobrazbo,
—	13 jih ima srednjo strokovno izobrazbo,
—	5 jih ima višjo strokovno izobrazbo in
—	9 visoko strokovno izobrazbo.
Čutijo se težnje po formalnih razpisih za vodilna delovna mesta (npr. Hotel Ilirija), težnje po ohranjanju starega (npr. v naši občini ni nobena delovna organizacija spoštovala ustavnega načela reelekcije). So težnje, da bi se vodilna delovna mesta ohranjevala za posameznika kot poklic in ne kot družbena funkcija, do katere imajo pravico vsi proizvajalci, vsi občani, in sicer ne le v horizontalni, ampak tudi v vertikalni liniji.
Taki ljudje začenjajo istovetiti sebe in svojo funk-
cijo z interesi družbe. Porajajo se težnje po raznih privilegijih, kar med drugim pogojuje brezvestno trošenje denarja iz sklada reprezentance (pod naslovom: »Gostinske usluge poslovnim sodelavcem.«). Iz takšne mentalitete vodilnih je izpeljano prepričanje, da se le s pomočjo poznanstev, raznih »zvez« z ljudmi, ki jim pravijo, da imajo »hrbtenico«, lahko kaj doseže itd. Sklad za reprezentanco naj bo podrejen načelu javnosti, delavci naj vedo, v kakšne namene se trošijo ta sredstva.
NAJOSTREJŠI BOJ VSAKI SAMOVOLJI KJERKOLI
Samovolja pogojuje med drugim nizko produktivnost dela, obrtniško mentaliteto, težnje po avtarkiji itd., pri tem pa pozablja na premalo razvito poslovno sodelovanje in vključevanje v mednarodno delitev dela.
Razne deformacije se pojavljajo tudi ob uveljavljanju pravice do dela in odpustu z dela, ob dodeljevanju stanovanj itd. Prikrito ali odkrito izrabljanje službenega položaja za različne bonitete: potovanja v inozemstvo, gradnja hiš (npr. v Avtomontaži) in drugo.
Ti in podobni pojavi nas opozarjajo, da tehnokrati-zem kot posebna oblika bi-
rokratizma ne bo izginil iz našega življenja sam od sebe, ne bo ga odplavil objektivni razvoj brez zavestne družbene akcije, zlasti pa ne brez odločnega in brezkompromisnega boja komunistov. To so tudi naši resni problemi, saj so številni, ki delajo tako, člani Zveze komunistov, do zaupanih jim funkcij se vedejo kot do svoje posesti, kot do nečesa, kar jim pripada.
JAVNO RAZPRAVLJAJMO TUDI O VSEH NEUSPEHIH IN SLABOSTIH
Iz teh pojavnih oblik birokratizma rastejo težnje po ocenjevanju družbenega napredka le skozi dinar, kar vodi v komercializacijo družbenega življenja. Od tod rastejo težnje po prikrivanju raznih komercialnih spodrsljajev, po ohranjevanju pretekle prakse, neodkrivanju sociološko-političncga bistva neuspeha, po ncanaliziranju procesov v medčloveških odnosih, ki jih taki pojavi povzročajo, po nadaljevanju tehnokratskih ukrepov, kar še bolj zaostruje družbena protislovja, še bolj degradira človeka.
Vse to se dogaja na videz v interesu delovnega človeka, pod plaščem naprednosti, boja za družbeni napredek, pod navidezno skrbjo za gospodarski in siceršnji napredek, načeloma se priznava samoupravljanje, toda to je prepogosto le uvod v nepolitično in nede-
mokratično prakso. Odpoklica vodilnih funkcionarjev in izvoljenih organov v naši občini praktično ni, čeprav bi ga bilo v nekaterih primerih nujno uporabiti vzporedno z raznimi sredstvi družbenega vplivanja. V tem smislu bi bilo nujno (Nadaljevanje na 3. strani)
JAVNO RAZPRAVLJAMO TUDI
VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
O VSEH NEUSPEHIH
(Nadaljevanje z 2. strani) kritizirati delo in ravnanje vsakega komunista tam, kjer dela nepravilnosti, tj. na delovnem mestu ali na področju njegove osnovne družbene dejavnosti.
Iz gradiva letnih konferenc osnovnih organizacij
Pojavi so torej prisotni zaradi nas. Dokaj pogosta pa je navada, da iščemo rešitev za nastale pojave izven kroga ljudi, ki jih problem povezuje, izven delovne organizacije, samoupravnega organa ali druž-beno-politične organizacije. Pri tem hočemo, da bi občinski komite Zveze komunistov postal operativni reševalec takšnih problemov. Pojave, ki so bili našteti, večkrat obsojamo, hkrati pa nestrpno čakamo, da bo od nekod prišel nekdo, ki bo probleme rešil.
V pogojih samoupravne družbe, kakršna je naša, smo komunisti dolžni, da se pogumno spoprimemo z miselnostjo, da so za reševanje problemov odgovorni zunanji činitelji, torej nekdo drugi. Prav gotovo ni nujno, da na raznih sestankih sedi predstavnik ObK in daje razsodbe o pravilnosti sklepov. Ta miselnost je v sorodu z izmikanjem pred osebno odgovornostjo, bežanjem pred njo. To je
Jasno nam mora biti, da konkretnih primerov ne bodo rešila nobena bolj ali manj splošna predavanja, ampak ljudje, ki v določeni delovni ali družbeno-poli-tični organizaciji delajo in žive. Oni imajo pravico in dolžnost, da o nastalem problemu razpravljajo toliko časa, dokler ga uspešno ne rešijo. Pomoč zunanjega činitelja naj se izraža v tem, da določen problem analizira, pokaže na vzroke raznih pojavov, usmerja akcijo na odpravljanje vzrokov, pokaže na rešitve in vztraja na brezkompromisnosti vse dotlej, dokler določeni problem ne bo rešen s silami ljudi, ki jih je povezoval.
Prepričan sem, da le taka pomoč zunanjega činitelja lahko prispeva k večji demokratični zavesti. Ob takem delu se tudi slehernemu občanu-proizvajalcu obuja vest osebne odgovornosti do družbene skupnosti. Ta vest pa mora biti najmočnejša prav pri čla-
Vendar kolektivne odgovornosti brez prisotnosti osebne ni! Toda v praksi se zgodi prav to ločevanje. Posamezniki se tedaj, kadar je treba osebno za kaj odgovarjati, radi skrijejo za zaveso kolektivne odgovornosti. Tako postaja osebna odgovornost do družbe anonimna, čeprav je bila pred-tem kolektivu vsiljevana
Zveze komunistov, sestankov družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov je razvidno, da imamo s posameznimi takimi pojavi opraviti tudi v Iskri, Agrostroju, SKIP, Plutalu, Megradu, na nivoju komune in tudi drugod.
beg od ustvarjalne aktivnosti upravljalca. To je izraz nezaupanja v lastne sile.
Menim, da raznih problemov ne more rešiti neki zunanji činitelj in tudi ne razne komisije, ki naj bi gasile požar, to tem manj, če ljudje, ki se jih problem neposredno tiče, vse skupaj mirno opazujejo, kot da to ni njihova zadeva.
Takšno stališče seveda ne pomeni, da je treba negirati potrebno pomoč občinskega vodstva. Razumljivo je, da se ne moremo zadovoljiti samo z ugotovitvijo, da je to njihov problem, niti s tem, da jim damo priporočila in naredimo konec zaradi bojazni, da nam ne bi kdo očital operativnega vmešavanja. Brez razumne in smiselne pornoči seveda še ne gre, saj živimo v času, ko še niso usklajeni osebni interesi z družbenimi, ker tega niti še ne omogoča dosežena stopnja družbenega razvoja. Vendar ta pomoč ne more biti v tem, da bi samo razlagali probleme.
lektiva. Celo članom delavskega sveta dva dni pred sejo program ni bil znan. Seja delavskega sveta je bila na intervencijo članov ZK zaradi nemogočega postopka preklicana. Kritika subjektivnih slabosti DS se
Odgovornost je merilo upravljalčeve zavesti, s tem pa tudi osvobajanja človekove osebnosti. Delovati moramo v tej smeri, da se bo s krepitvijo odgovornosti razvijala človekova avtonomna osebnost, pomagati mu moramo k samozavesti, k zavesti o njegovem družbenem položaju, saj bomo le tako lahko uveljavili načelo, da je vsaka pravica tudi dolžnost.
Premalo smo naredili tudi pri nas, da bi bila pravica do samoupravljanja pojmovana tudi kot dolžnost, kot obveznost in kot osebna odgovornost.
VIII. kongres je poudaril,
Odprto se postavljajo tudi vprašanja odnosa občine do občana. Kakor je po eni strani občina v mnogih zvrsteh svoje dejavnosti zelo uspešno delovala, je po drugi strani treba poudariti, da odnos do občanov, spoštovanje občana in njegova pripravljenost za sodelovanje v upravljanju komune ni dovolj spoštovana.
Če ugotavljamo, da se je VIII. kongres oprl na delavski razred in vse delovne ljudi, potem moramo komunisti v občini delovati tako, da bo za občana prepričljivo, da njegovemu ustvarjalnemu hotenju niso postavljene birokratične ovire.
Iz odnosov komuna—občan rastejo med ljudmi nejasna pojmovanja o komuni. Tako je pojem komune pretežno zreduciran na občinsko skupščino in njene organe. To je na občinsko hišo. Občanu je premalo dano čutiti, da je on poglavitni činitelj-tvorec, hkrati tudi izvrševalec politike komune, zato vidi v komuni, bolje rečeno v skupščini, predvsem oblast nad seboj in pa tistega družbenega činitelja, ki naj zlasti skrbi za uresničevanje njegovih želja in potreb. Spričo tega se odnosi občan—komuna
prerada skriva za objektivne razmere, osebna odgovornost pa za kolektivne odločitve, javna kritika povzroča osebno užaljenost, rotacijo jemljejo kot degradacijo itd.
da se morajo komunisti boriti tudi proti raznim pri-mitivističnim težnjam, proti nerealnim zahtevam, proti tistim, ki vztrajajo samo pri pravicah, ne upoštevajo pa svojih dolžnosti in svoje odgovornosti na delovnem mestu do delovnega kolektiva in skupnosti.
Tu mislim na razne demagoge, ki zelo zavzeto nastopajo v imenu delovnega človeka in skrbi zanj, ob težavah se vedno le sprašujejo:	»Kam plovemo?«
»Kam to pelje?« itd., sami pa barantajo s človekom kot z golo številko (izrazit primer je sedaj v osnovni organizaciji Iskra-Pržanj).
Če bSdo vse družbeno-poli-tične organizacije, vsi delavski sveti in sveti krajevnih skupnosti ter sploh vsi samoupravni organi na območju naše občine tako temeljito pometli v lastni hiši in pred svojim pragom, kot je to storila šesta konferenca ZKJ naše občine, in začeli izvajati določila naših ustav in svojih statutov, potem samoupravne pravice odločanja neposrednih proizvajalcev in sploh občanov ne bodo več predmet takih in podobnih razpravljanj, temveč realizirano dejstvo, ki nas bo edino lahko popeljalo iz raznih težkoč današnjih dni
do širših problemov komune. V okviru teh odnosov bi bilo potrebno tudi večkrat preanalizirati, kako se nova ustava oziroma statut komune zrcalita na relaciji občinska skupščina—volivec oziroma občan.
Počasi prodira v prakso dela občinske skupščine spoznanje, da je nujno dati važnejše dokumente v razpravo občanom v fragmentarni obliki, preden se kot dokončni sprejemajo na zborih volivcev in nato v občinski skupščini. Tako je bilo letos napravljeno s predlogi za družbeni plan. Seveda pa s tem raste vloga in odgovornost SZDL, sindikatov in komunistov v teh organizacijah, da se zbori občanovnesformalizirajo, ampak da se razvijajo v široke organe samoupravljanja občanov.
Mislim pa, da ta metoda ne bi smela veljati samo za tiste dokumente, ki jih skupščina mora dati v javno obravnavo po zakonu. Tu gre tudi za razne odloke, priporočila, ki kakorkoli neposredno zadevajo občane.
Brezkompromisno razpravljajmo o konkretnem problemu sami, dokler ne najdemo rešitve
Razvijajmo osebno in kolektivno odgovornost
nih Zveze komunistov, saj so vendar zavestno stopili v boj za socialistične družbene odnose med ljudmi.
Opravičevanje teh in podobnih pojavov s tem, da to ni posebnost naše občine, da so ti pojavi tudi drugje, je nevzdržno, saj vodi k ohranjevanju sedanjega stanja, ki mu nekateri pravijo »tradicija«, vodi k zadrževanju stare prakse, k izpačenju medčloveških odnosov, k deformiranju položaja delovnega človeka, ki mu ga daje naša ustava.
Komunisti smo z VIII. kongresom ZKJ pred delovnimi ljudmi sprejeli obvezo, da bomo s svojim nesebičnim delom našo družbo obvarovali pred pojavi birokratizma. Mislim, da mora v vsakomur živeti potreben občutek odgovornosti, ki mora rasti iz družbe-no-ekonomskega položaja delovnega človeka. Brez tega ne more biti uspešnega delovanja sistema samoupravljanja.
čisto osebna samovolja. V Ljubljana transportu je bilo npr. na seji delavskega sveta rečeno: »Če ne glasujete za predloženi pravilnik, ta mesec ne boste dobili osebnega dohodka.«
V Leku so hoteli vodilni funkcionarji podjetja, da bi delavski svet sprejel investicijski program za letos brez vednosti delovnega ko-
OBČANOM VEČ PRAVIC IN DOLŽNOSTI
Z izpeljavo novega gospodarskega sistema do konca, s prenosom razširjene reprodukcije na neposrednega proizvajalca, se postavljajo tudi nove osnove komunalnemu sistemu, ki dobivajo tudi nove oblike materialne vzpodbude s formiranjem sredstev občine iz osebnega dohodka občanov. Tako se zelo odprto postavljajo problemi družbenih služb, zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kulture, socialnih služb, stanovanjske in sploh vse komunalne politike.
ne.
KOMUNA JE TUDI SAMOUPRAVNI ORGAN
Ta odnos do občana zahteva korenitih sprememb. Ne trdim, da imamo opravka z vsesplošnim pojavom, toda mnogo je še težav z zbori volivcev, v demokratičnem mehanizmu občine, kjer upravni uslužbenci (pa tudi voljeni ljudje niso izvzeti) ne spoštujejo občana, npr. kot so izjave upravnega uslužbenca naše skupščine: »Nismo obvezani, da upoštevamo predloge zborov volivcev« ali »Zakaj toliko dela ob volitvah, mi lahko živimo brez volitev« itd., dalje, da ne odgovarjamo na vprašanja in da občana premalo upoštevamo pri upravljanju komu-
največkrat presojajo iz tega zornega kota.
Od tod izhaja tudi pogosto pasiven odnos občanov
(Nadaljevanje na 4. stran!)
NIČ BREZ MNENJA OBČANOV
Občinska skupščina se s svojimi organi preveč zapira vase, razpravlja v krogu odbornikov, članov svetov, članov upravnega aparata in vodilnih ljudi iz delovnih organizacij, direktorjev, manj pa s predsedniki delavskih svetov. Tako prihaja preveč do izraza njen oblastni značaj, namesto zmeraj močnejšega družbenega samoupravljalnega. Red Id so primeri, da bi se vodilni funkcionarji skupščine udeleževali sej samoupravnih organov: delavskih svetov, svetov krajevnih skupnosti, šolskih svetov itd.
NE ČAKAJMO, TEMVEČ SAMI ZAVIHAJMO ROKAVE
POSEBNA ODGOVORNOST KOMUNISTOV
Mislim, da smo komunisti v prihodnosti med drugim odgovorni tudi za to, da odstranimo anonimnost osebne odgovornosti. Kadar družbeni organ sprejme odločitev, ki je v nasprotju z interesom širše skupnosti, je treba oceniti tudi odgovornost posameznikov. Nikomur ne bi smeli dovoliti, da bi strahopetno zbežal pred odgovornostjo, skrivajoč se za odgovornostjo vseh in nikogar.
SISENSKA TRIBUNA
Tudi v komuni več pravic neposrednim proizvajalcem
VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NASE OBČINE
odgovorna družbeni skupnosti. Za delo, sklepanje in stališča teh organizacij nosijo odgovornost tisti občani, ki so izvoljeni v vodstva teh organizacij. Mislim, da se osebna odgovornost nikakor ne more prekriti s sklicevanjem na nekoga tretjega.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Mislim, da mora v prihodnosti postati delo občinske skupščine, njenih svetov in skladov bolj odprto prav do občanov. Z vsem svojim notranjim žarom naj se komunisti zavzemajo, da bo v smislu javnosti dela, seveda na vseh področjih in na vseh nivojih, spoštovana naša zakonitost, ustava, občinski statut in statuti de-
Načela udeležbe v uslugah včasih občanom ustvarjajo dvom o upravičenosti določenih načel in predpisov v komuni, na primer pri ekonomski ceni otroških ustanov, ustanov za pomoč družini, šolskih kuhinj itd. so udeleženi starši, ki so
Občinski komite bo moral zelo pogosto sklicevati aktive komunistov, da jih idejno oboroži za politično delo z občani in da bodo sami aktivno delali kot občani. Ta oblika idejnega usposabljanja komunistov, ki se seveda ne bo bavila z operativnim poslom, je lahko zelo raznolika: lahko skličemo aktive iz vrst tehnične inteligence, delavskih svetov, šolskih svetov, svetov krajevnih skupnosti ali hišnih svetov, ki bi bolj podrobno govorili o trgovskih uslugah in cenah, aktive
Tako se še vedno skuša vztrajati, kadar se obravnavajo napake in slabosti, da smo krivi vsi in zato konkretno nihče, kriva je neinformiranost, razni spodrsljaji nestrokovnosti in podobno ali neki tretji či-nitelj, ker ni pravočasno interveniral, da se rešijo določeni problemi.
V teh razpravah posamezne organizacije samo-
lovnih organizacij.
Menim, da bi občani zelo živahno razpravljali in dajali koristne predloge npr. o delu stanovanjskega sklada, o gospodarjenju s sredstvi, s katerimi gospodari sklad. To so sredstva, neposredno zbrana od občanov, zato imajo pravico vedeti, kaj se dogaja s temi sredstvi, in tudi odločati o njih.
ekonomsko gmotno sposobni. V teh ustanovah je malo otrok delavcev.
To je le izsek iz vrste problemov, ki kaže, kako nujno je odstraniti zaprtost delovnih organizacij na eni strani in komune na drugi.
Vse to pomeni, da ni nobena od teh organizacij podrejena v hierarhičnem smislu. Razumljivo je torej, da tudi vpliv občinskega komiteja ZK na delo drugih družbenih organizacij in občinske skupščine ne more biti zasnovan v hierarhičnem smislu. Če bi obstajala hierarhična odgovornost, potem bi občinski komite deloval kot zunanji činitelj, ki deluje na družbene organizacije in samoupravni mehanizem v komuni. To pa občinski komite Zveze ni in ne more biti!
Prav gotovo pa je, da ob tej razlagi ne morejo zmagati pojmovanja, kot npr.: »Sedaj pa vsak po svoje, vsak naj vodi svojo politiko!« Politika je enotna. Zapisana je v naši ustavi. Tu ne gre za mehanično delitev dela in pristojnosti, marveč za tako skladno dejavnost vseh družbenih či-niteljev, za tako samostojnost in hkrati tako demokratično medsebojno odvis-
Komunisti v družbenopolitičnih organizacijah imajo predvsem nalogo, da zagotovijo tak način delovanja omenjenih organizacij, da bodo usposabljale člane Zveze komunistov in vse občane za samostojno in kvalificirano opravljanje demokratičnih funkcij, za izpolnjevanje pravic in dolžnosti v družbenem samoupravljanju. S svojo aktivnostjo vplivamo na zavest občana in ga organiziramo za delo v vseh področjih življenja komune. To svojo funkcijo bomo prav gotovo najbolj učinkovito opravljali tako, da se bomo vztrajno zavzemali za spoštovanje in pravi smisel oblik neposredne demokracije, kot so: zbori volivcev, referendumi o važnejših vprašanjih, javne tribune, razna posvetovanja z občani,' neposrednimi proizvajalci, več konferenc z vsemi člani organizacije, ne le z vodstvi itd.
Mislim, da se moramo od-
Mislim, da je naša napaka v občinskih vodstvih, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih predvsem v tem, da se medčloveški odnosi prerado zreducirajo na odnose med institucijami, npr. med vodstvi družbeno-političnih organizacij in občinsko skup-
nost, ki bo stalno spodbujala razvoj družbenih odnosov v komuni. Tako mora v komuni politika zrasti kot sinteza naprednih gledišč vseh družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine.
V družbeno-političnih organizacijah, v skupščini, njenih organih in raznih skladih, v delavskih svetih, šolskih svetih, svetih krajevnih skupnosti itd. so tudi člani ZKJ. Menim, da so ti tovariši kolektivno in osebno odgovorni družbeni skupnosti in Zvezi komunistov, da delo teh organizacij in organov izhaja iz socialističnih izhodišč, da se stališča programa Zveze komunistov in sedaj sklepi in stališča VIII. kongresa ZKJ uveljavljajo v vsakodnevni praksi, v vseh področjih življenja komune. Tovrstna odgovornost članov ZK daje novo obeležje načelu demokratičnega centralizma v Zvezi komunistov.
V javnosti se često govori v imenu samoupravnih organov, organizacij in vodstev, čeprav te organizacije še niso razpravljale o določenem vprašanju. Tako se individualna volja uveljavlja v obliki kolektivne volje, seveda pod naslovom socialistične demokracije. To je v bistvu samovolja, ki se pojavlja pri posameznikih v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih, prekrita pa je z demokracijo in kolektivno odgovornostjo. Po tej poti se med take posameznike in občana, med neposrednega proizvajalca vriva institucionalni mehanizem, predstavniško se-stankarstvo, ki z videzom funkcionalnosti prekriva svoje družbeno bistvo in ozkost ter omogoča raznim neformalnim skupinam, da si z njim zagotove tudi formalno moč z družbeno legitimacijo. Osebna odgovornost tako zbledi, zato je toliko primerov neodgovornega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, zlasti s skladi za reprezentanco.
VIII. kongres ZKJ ni bil le kongres Zveze komunistov, čeprav je jasno, da je obravnaval predvsem probleme in dolžnosti Zveze komunistov.
NUJNA JE
POGLOBLJENA IDEJNOPOLITIČNA VZGOJA
Precej letnih konferenc osnovnih organizacij Zveze komunistov je pokazalo, da precejšen del komunistov v naši občini razume, da sklepov VIII. kongresa ne bomo mogli z uspehom izvršiti, če bomo vse probleme potiskali v Zvezo komunistov, v osnovne organizacije Zveze. Naše prihodnje delo mora biti še bolj usmerjeno v to, da se gradivo VIII. kongresa čimprej uveljavi v organih neposredne demokracije, v družbeno-političnih organizacijah.
VIII. kongres je poudaril stališče, da je zelo pomembna dolžnost članov Zveze komunistov vzgojno delo; torej bo treba biti v partijskem življenju do ideološkega dela mnogo bolj pozoren kot doslej. V pogojih neposredne demokracije, v času burnega razvoja, v pogojih, ko je vsak občan čedalje bolj primoran razmišljati o posameznih ukrepih in naporih socialistične graditve na vseh področjih javnega življenja, v takih okolnostih bo imel komunist med delovnimi ljudmi, kjer je njegovo poglavitno delovno področje, ugled le tedaj, če bo prednjačil s svojimi naprednimi nazori.
To nalogo pa bo opravljal, če mu bo osnovna organizacija tisti vir, v katerem se bo vsak trenutek krepil, kjer bo ob vsakem dogodku, na katerega bo naletel v svojem delu v organih direktne demokracije, našel pomoč in takšno idejno politično vzgojo, iz katere raste enotnost Zveze komunistov.
(Nadaljevanje na 5. strani)
POVEČANA VLOGA IN ODGOVORNOST SZDL IN SINDIKATOV
Glede delovanja komune smo dolžni še posebej poudariti, da je samo spoštovanje občana v poslovanju komune mnogo premalo. Potrebno je seveda tudi politično delo, mnogo več pojasnjevanja, načelnih stališč naše politike, treba je zlasti v SZDL in sindikatih razlagati konkretno politiko občine.
ODKRIVAJMO DEJANSKE KRIVCE
VSE LE Z NAPREDNIH STALlSC
V sistemu neposredne demokracije je vsaka družbena organizacija in vsak samoupravni organ samostojen. Samostojno sprejema akte svojega delovanja: sklepe, stališča, priporočila in podobno, torej je vsaka organizacija tudi
komunistov prosvetnih delavcev itd.
Kadar govorimo o vlogi družbeno-političnih organizacij, je v praksi še vedno precej razprav o tem, kaj ima eden, kaj drugi, kaj je naloga tega, kaj onega, do kod sega odgovornost posamezne organizacije in podobno. So primeri, da se posamezniki in seveda s tem tudi izvoljeni organi, ki jih predstavljajo, še zelo radi postavljajo v pozicijo odvisnosti, v okrilje podrejenosti, zlasti v odnosu na občinski komite ZK.
upravni organi premalo vidijo sebe, ne ocenjujejo svojih lastnih sil, svoje lastne odgovornosti za probleme, ki se v delu organizacije pojavljajo. Kar koli pride na dnevni red neke organizacije npr. Zveze komunistov, sindikatov, SZDL, ZM itd., vselej mora komunist najti svoje mesto in svojo nalogo!
POTREBNE SO NOVE METODE DELA DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ
Dalje mislim, da družbeno-politične organizacije, kot so: Zveza komunistov, SZDL, sindikati. Zveza mladine in druge družbene organizacije, nikakor niso monopolni posrednik med občani in organi samoupravljanja, to je občinsko skupščino. Napačno bi bilo graditi kakršnokoli posredništvo. Gre za direktne vezi z občani z zbori volivcev, referendumi, zbori občanov in podobno, katere bo morala občinska skupščina in družbeno-politične organizacije veliko bolj spoštovati kot samoupravne organizme.
NEODGOVORNO GOSPODARJENJE Z DRUŽBENIMI SREDSTVI
ločno upreti temu, da se skušajo tudi v politično delo vnašati tehnokratske metode. Posamezniki vidijo merilo aktivnosti v številu sestankov, analiziranju tehničnih podrobnosti, računajo se poprečja, razne stvari pa poenostavljajo, npr. sedaj zbore občanov posamezniki jemljejo kot nepotrebno breme in zato so nekateri izpeljani zgolj formalno. Pri vsem tem pa pozabljamo na vsebino, izgubljamo posluh za probleme ljudi.
Število sestankov (njihova dolžina), številni obsežni pravilniki o delu organizacij, obsežni programi, ki jih večkrat ne izvršujemo, ne morejo biti merilo demokracije in samoupravljanja občanov. Za vsem tem, zlasti pa za raznimi poprečji, često prilagojenimi po mili volji, tičijo nenormalni materialni odnosi, zaradi katerih nastajajo in rastejo razni politični in idejni problemi.
ščino, dalje z vodstvi delovnih organizacij, zapostavljajo pa se direktni kontakti s celotnimi delavskimi sveti, s šolskimi sveti, s sveti krajevnih skupnosti in z vsemi proizvajalci in občani, v imenu katerih se često odloča, vendar brez njihove vednosti.
VEC pravic zlasti neposrednim
PROIZVAJALCEM
VIII. kongres je osvojil stališče, da se noben način zbiranja sredstev ne more vršiti izven vpliva neposrednih proizvajalccv-občanov. Delavcu-občanu mora biti omogočeno, da ve in odloča, kaj se dogaja z njegovimi sredstvi. Potrebno je, da se problematika družbenih služb in druge komunalne dejavnosti obravnava na zborih proizvajalcev. Proizvajalcu mora biti temeljito pojasnjena vsa politika komune. Dana mu naj bo možnost, da bo sam, ne pa samo posredno po svojih odbornikih, ki se večkrat čutijo odgovorne le občinski skupščini, ne pa svojim volivcem, sodeloval pri urejanju problematike v komuni in se stapljal z njenim življenjem. Znano mu naj bo, da se sredstva, s katerimi gospodari komuna, ne odtujujejo od njega, ampak so sestavni del njegovega standarda. Tu gre v bistvu za odnos do samoupravnih pravic neposrednega proizva-jalca-občana in njegove funkcije v komuni, kakor tudi za spoznanje bistvenih družbenih interesov.
Kakšna je kvalitetna raven naših komunistov
VI. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NAŠE OBČINE (Nadaljevanje s 4. strani)
Sekretar občinskega komiteja ZKJ, tovariš LUDVIK GOLOB, je nato še obširno govoril o nekaterih resnih slabostih posameznih komunistov in celih osnovnih organizacij ZK, ki tu in tam zaostajajo za razvojem javnega življenja. Ta del njegovega referata na VI. konferenci ZK naše občine objavljamo v nekoliko skrčeni obliki.
Nekateri zmotno mislijo, da dovoljuje partijska legitimacija priviligiran položaj v družbi. Dogaja se, da se posamezni komunisti ne podrejajo sklepom osnovne organizacije ZK in višjim vodstvom (odnos do načela reelekcije in strokovnega izobraževanja). Nekateri vodilni funkcionarji se ne čutijo odgovorne osnovni organizaciji. Ponekod se uveljavlja uslužbenska hierarhija (pretirano poudarjanje službene funkcije), s čimer se maliči enakopravnost vseh članov ZK.
Nekateri poizkušajo prek osnovne organizacije uveljaviti svojo osebno voljo (npr. SKIP). Zaradi nepravilnega pojmovanja tovarištva prihaja med komunisti do popuščanja pred nezdravimi pojavi in ravnanji, do
familiarnosti in nenačelnosti. Ponekod prevladuje mnenje, da zasebno življenje člana ZKJ ni stvar Zveze komunistov (npr. v Me-gradu), četudi ogroža ugled Zveze komunistov.
Nekateri člani ZK ne razumejo načela demokratičnega centralizma in po sprejetih zaključkih na sestanku osnovne organizacije še vedno delajo po svoje, mimo teh obveznih sklepov.
Nekatere od omenjenih pojavov srečujemo v vseh osnovnih organizacijah ZK, zlasti pa v Slovenija vinu, SKIP, Litostroju, Tekstilni Medvode, Rašici, Keramiki Vižmarje, Avtomontaži, Me-gradu, v občinski skupščini, v družbeno-političnih organizacijah, kakor tudi v osnovnih organizacijah v šolah in na terenu.
komunist mora biti povsod za zgled drugim
Komunisti moramo biti najnaprednejši in najbolj predani del delavskega razreda in delovnih ljudi. Članstvo v ZK je prostovoljno. V Zvezo komunistov vstopajo tisti, ki sprejmejo idejna, politična in organizacijska načela ZK.
S svojo nazorsko izgrajenostjo, disciplino in solidarnostjo ter humanizmom moramo dajati komunisti zgled najbolj zavestnih graditeljev socializma, ki znajo ob vsakem političnem dogodku analizirati okolno-sti in uskladiti s tem svojo zavestno politično akcijo.
_ Naloga komunistov je, da ljudi okrog sebe, to je v delovni organizaciji, krajevni skupnosti, SZDL, sindikatih, Zvezi mladine, raznih samoupravnih organih, skratka povsod, s svojim osebnim zgledom in vplivi svojega dela spremene v trdne Pristaše socializma. Prav zaradi tega se morajo komunisti po svojih osebnih kvalitetah, po svoji predanosti, sposobnosti in zavestni zavzetosti razlikovati od drugih ljudi. V tem je smisel obstoja Zveze komunistov.
dve pomembni nalogi
Pretežna večina članov ZK se ravna po teh nače-‘di, žal pa pri nas v os-
novnih organizacijah vedrijo tudi ljudje, ki domalega ne zaslužijo imena komunist. Prav zaradi tega je potrebno, da odločno zahtevamo spoštovanje idejnih, organizacijskih in političnih osnov Zveze komunistov pri vseh članih.
S tega vidika se nam kažeta dve nalogi:
0 zaostriti odnose do programskih načel, na katerih je zgrajena Zveza komunistov, med tistimi člani, ki niso v organizaciji od včeraj in ki vedo, kakšna je njihova dolžnost do organizacije, pa jih je najedla neka rja nediscipline in malomeščanska ohlapnost;
• sprejemati nove člane in
s tem krepiti Zvezo komunistov.
Praktično življenje v organizacijah ZK, predvsem pa njihov odnos do sprejemanja mladih ljudi v ZK je v naši občini pravo nasprotje tega, kar bi moralo biti. Statistika nam pove, da 69 osnovnih organizacij že leta ni sprejelo nobenega mladega člana, medtem ko sedaj ugotavljamo, da imamo manj članov ZK, kot smo jih imeli pred dvema letoma.
Kje so vzroki, ki zavirajo pomlajevanje?
NOV SVEŽ POLET V NAŠI ORGANIZACIJI
Danes pri sprejemanju v Zvezo komunistov ne gre samo za boljši socialni in starostni sestav, temveč tu-in zlasti za novi, sveži ki bo z mladimi tova-Dši zavel v naši organizaci-J* *- Naj njihova prizadevala po napredku, ki so že sama po sebi atribut mla-aosti, prihajajo do polnega
ustvarjalnega izraza v osnovnih organizacijah, naj se spopadejo z birokratskimi zahtevami posameznikov, ki vlečejo nazaj, naj vodijo bitko za višji, kvalitetnejši nivo organizacij skupno z drugimi, najbolj naprednimi člani. To bo Zvezi samo v prid.
KONEC BIROKRACIJE IN SAMOVOLJE
V Zvezi komunistov ni prostora za birokratske posege, za samovoljo in podobno, toda v ZK moramo doseči tako stopnjo, da se komunisti ne bodo podrejali programskim načelom in sklepom zaradi disciplinskih pretenj statuta, marveč zato", ker bodo prepričani, da so sklepi ZK nujni in potrebni, ker bodo samo-disciplinirani, in da bodo
življenje ZK in partijske odnose spravili v sklad s čedalje bolj organiziranim življenjem, ki ga nosi s seboj modernizacija, civilizacija in demokratizacija javnega življenja.
Komunisti naj izvajajo sprejete sklepe iz notranjega nagiba, iz notranje partijske potrebe, iz prepričanja, da so sprejeti sklepi nujno potrebni.
POSVETIMO POSEBNO POZORNOST MLADIM LJUDEM!
Obravnave problemov mladine se ne bi smeli lotevati diletantsko, kajti borba za višjo kvaliteto ZK mora vsebovati posebne napore za vzgojo mladih ljudi. Zaradi tega bo potrebno, da spregovorimo o teh problemih na eni izmed sej občinskega komiteja, kakor na konferencah vseh komunistov v okviru krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, tako tudi organizacij, ki neposredno povezujejo mladino.
BODOČE NALOGE OBČINSKEGA KOMITEJA
Menim, da je pri opredeljevanju vloge občinskega komiteja treba izhajati iz vloge delovnega človeka v sistemu samoupravljanja, to je da postane član ZK vedno bolj napredni tvorec; subjekt, ki samostojno razmišlja, sprejema stališča o konkretnih vprašanjih na področjih svojega dela ter prevzema vso odgovornost za njihovo pravilnost in dosledno izvajanje. To daje novo obeležje vsebini nače-
la demokratičnega centralizma v razmerah neposredne demokracije.
JAVNOST DELA ZVEZE KOMUNISTOV
V delu občinskega komiteja je treba uveljavljati načelo javnosti dela. Občinski komite naj razvija svoje delo kot idejno politično vodstvo, ki je odgovorno svojemu članstvu in občanom v komuni kot celoti. Njegovo delo naj bo vedno podvrženo javni kritiki članstva, občanov in njihovih organizacij.
Dolžnost občinskega komiteja je, da s stališča akcije komunistov upošteva v svojem delu vso družbeno problematiko v komuni. ZK se ni nikoli odrekla stalnemu vplivu na odločanje in svoji neposredni udeležbi pri sprejemanju slehernega sklepa. Status delovnega človeka terja svobodnega komunista v organizacijah, ker brez tega tudi občan ne more razvijati svoje družbene svobode.
KOMUNISTI IN OBČANI NAJ BODO BOLJE SEZNANJENI Z VSEBINO SKLEPOV
Pritegnimo člane ZK in delovne ljudi v razpravo pri sprejemanju stališč in sklepov, in sicer od začetka do konca, kajti le tako bodo tudi bolje seznanjeni z vsebino raznih sklepov. Le tako bodo ta stališča in ti sklepi imeli potrebno avtoriteto.
Ce članstvo v sedanjih pogojih ne bi sodelovalo pri tvorbi stališč občinskega komiteja, bi lahko napredne zamisli in sklepi občinskega komiteja, ki so v prid občanov, naleteli na nerazumevanje in celo na odpor pri občanih in članih ZK. Le tako bodo lahko člani ZK argumentirano zagovarjali svoja stališča.
Sklepe, pri katerih so vsi sodelovali, bodo tudi vsi v svojem interesu izvrševali
Tako bo ustvarjen občutek enakopravnosti, kar je zelo pomembno, če hočemo za-
gotoviti kreativnost in učinkovitost dela slehernega komunista. Tako bomo hitreje odpravili hierarhično miselnost, podedovano iz minule administrativne dobe.
Menim, da bo v prihodnosti koristno več posvetovanj s sekretarji osnovnih organizacij in z vsemi komunisti v okviru konferenc komunistov v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Stališča občinskega komiteja bo treba večkrat dati v obliki tez v razpravo vsem članom ZK in šele nato sprejemati sklepe.
URESNIČEVANJE SMERNIC VIII. KONGRESA ZKJ
Zaključke VIII. kongresa ZKJ moramo uresničevati na vseh področjih dela komune. Vsako področje pa zahteva podrobnejše proučevanje, zaradi tega bomo npr. stališča in sklepe komunistov o uveljavljanju novega gospodarskega sistema obravnavali s komunisti iz vrst tehnične inteligence, s člani delavskih svetov, upravnih odborov itd. O družbenih službah bo razpravljal aktiv komunistov
iz teh služb. O načelih stanovanjske problematike, o raznih komunalnih delih, bo razpravljal aktiv komunistov, ki so Člani hišnih svetov in sklada za stanovanjsko in komunalno graditev. O preskrbi in politiki cen se bo govorilo na aktivu komunistov iz uslužnostnih dejavnosti in obrti ter tistih članov ZK, ki so člani potrošniških svetov itd.
V naših metodah dela se naj uveljavljajo tudi razne
Konec je »lepih časov«, ko smo lahko mi, ki nismo nikdar zadovoljni, po mili volji nergali in napihovali tuje slabosti. Kot zgleda bodo odslej komunisti sami javno kritizirali svoje slabosti in jih tudi — odstranjevali. Kaj pa bo ostalo nam, ki smo mojstri politike nerganja in napihovanja slabosti »onih tam zgoraj, ki so krivi vsega, kar je pri nas narobe?« so dejali nergači, birokrati in birozavri, ko so zvedeli za avtokritič-no analizo komunistov na VI. konferenci ZK naše občine
institucije in sredstva informacij (časopisi, revije, RTV), zlasti pa naše občinsko glasilo »Javna tribuna«, ki naj bo samostojno in neodvisno od vplivov posameznikov. Iz lista naj veje duh življenja komune, vseh občanov, samoupravnih organov in družbeno-političnih organi-Zacij!
Kritične misli o dosedanjem delu so bile izrečene predvsem z namenom, da bi vzpodbodle k boljšemu delu v bodoče.
Težimo k napredku in lepšemu življenju delovnega človeka
S ponosom lahko ugotavljamo, da smo člani organizacije, ki je vsa povojna leta ob gospodarskem, političnem in družbenem vzponu doma in po svetu, v boju za pravico, za prijateljstvo in svobodo med ljudmi zgled doslednih prizadevanj.
Nenehno iščimo odločno vedno boljše rešitve najrazličnejših problemov na vseh področjih javnega življenja S takim delom bomo napravili Zvezo komunistov še čvrstejšo, občanom pa bomo dokazali neomajno trdnost naše zvestobe interesom delavskega razreda in vsem delovnim ljudem, je končal svoj referat na VI. konferenci ZK naše občine sekretar občinskega komiteja, tovariš Ludvik Golob.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
• LITOSTROJ: Nov tovarniški komite ZKJ smo izvolili sredi prejšnjega meseca. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen inž. Franc Pen-tek, za predsednika revizijske komisije pa Franc Poteke. Izvolili smo tudi kadrovsko in ideološko komisijo ter si začrtali nove naloge v skladu s smernicami VIII. kongresa ZKJ. L. P.
Uskladimo želje z realnimi možnostmi
RAZGOVORI Z VOLIVCI
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MIRAN GOSLAR
Lani je od vseh dohodkov, pobranih na območju naše občine v obliki raznih prispevkov in davkov, ostalo 53,3 #/o občini. Zaradi drugačnega zajemanja in nove delitve med druž-beno-političnimi skupnostmi pa se letos delež občine zmanjša na 47,90/o, in sicer predvsem zaradi povečanja dohodkov zveze.
Ne bodo se torej uresničila pričakovanja, da bo občinskih sredstev, iz katerih se financirajo predvsem družbene službe, več kot lani. Nominalno povečanje sredstev v občinskem proračunu bo namreč komaj zadostovalo za kritje povečanih stroškov in višjih osebnih dohodkov v šolstvu, vzgojno varstvenih ustanovah, za povečane izdatke socialnega varstva. Treba pa bo tudi financirati določene nove dejavnosti, ki jih je prej republika ali okraj, po novem bodo pa bremenile občinska sredstva, deloma direktno deloma prek združevanja sredstev v Mestnem svetu.
OBČANI!
Pridite zagotovo na Vaš zbor volilcev!
VELIKA ODGOVORNOST
OBČINSKIH
ODBORNIKOV
Naša občinska skupščina bo 26. februarja sprejela odlok o prispevkih in davkih občanov ter družbeni plan in proračun.
Odgovornost odbornikov je pri zgoraj opisani situaciji, ko želje znatno presegajo sredstva, vsekakor velika. Ce se bodo odločili za tisto, kar mora imeti prioriteto, kar je najbolj v skladu s priporočili zvezne in republiške skupščine in kar dviga kvaliteto uslug, ki jih uporabljajo občani, tedaj bomo lahko rekli, da sta družbeni plan in proračun odraz realnega položaja na terenu.
Za nami so razprave na zborih občanov o problematiki pri sprejemanju družbenega plana in proračuna. Namen razprav je bil prikazati občanom vso težo problemov, ki nastajajo v občini spričo takšnega materialnega stanja in spričo vse večjih potreb. Občani naj bi s svojim neposrednim aktivnim sodelovanjem vplivali na proračunsko potrošnjo, da bi družbeni plan in proračun kar najbolj ustrezala željam večine prebivalcev. Seveda je bilo že v zadnji številki JAVNE TRIBUNE (kjer je bilo objavljeno gradivo o teh vprašanjih) poudarjeno, da so želje znatno večje od sredstev, s katerimi razpolagamo, saj so
za 2 milijardi 600 milijonov din presegale predvidena sredstva. Zato naj bi zbori občanov predvsem kritično ocenili želje in dali orientacijo na tiste stvari, ki naj bi v proračunu imele prioriteto.
Vendar se zdi, da v razpravah na mnogih zborih občanov nismo dovolj računali s tem, da bo potrebno naše želje uskladiti s stvarnimi možnostmi. Skoraj nikjer ni prišlo do zmanjševanja zahtevkov, celo obratno, ponekod so postavili nove predloge. Prav je, če se predlaga, vendar pa je ob teh predlogih potrebno predvideti tudi to, od kod naj se vzamejo sredstva za njihovo realizacijo.
DOGOVOR Z OBČANI O PRISPEVKIH IN DAVKIH
Višina prispevkov in davkov, ki jih letos občinska skupščina samostojno predpisuje, naj predstavlja v resnici dogovor z občani o tem, koliko so pripravljeni in dolžni prispevati, da bi se uresničili določeni programi razvoja družbenih služb in izvajanja komunalnih del. Zato ne moremo v isti sapi predlagati nižjih prispevkov in davkov, obenem pa zahtevati povišanje sredstev za takšne in takšne ko-
munalne ter druge ureditve.
V letošnjem letu bo znašal občinski proračun 3 milijarde 400 milijonov dinarjev in v to vsoto bo treba spraviti vse želje. Marsikaj bo ostalo neizpolnjeno, marsikaj bo moralo počakati, da se reši v naslednjih letih. V resnici bo potrebno koncentrirati napore predvsem v nekaterih družbenih službah, ki doslej niso imele dovolj sredstev.
Zlasti bi se morala dvigniti sredstva so šolstvo. Tudi socialno varstvo upravi-
čeno pričakuje več pomoči, ne samo zaradi povečanih stroškov v domovih, temveč tudi za stalno družbeno pomoč, za priznavalnine borcem NOV in za reševanje stanovanjskih problemov nezaposlenih in upokojenih borcev.
Pomembno bo treba povečati sredstva, ki jih občina združuje v Mestnem svetu za kritje skupnih potreb mesta, kjer se zlasti povečujejo stroški za kulturo in telesno kulturo.
VSO PREDNOST DRUŽBENIM SLUŽBAM
Pri predlogih Cesto pozabljamo na šolstvo, kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo in druge družbene službe, saj je največ želja usmerjenih na urejanje komunalnih naprav. To je sicer odraz slabe komunalne razvitosti v naši občini, zlasti v njenih nemestnih predelih, vendar imajo tudi po ustavi prednost družbene službe, katerim je občina dolžna zagotoviti normalen razvoj. Tako bo ostalo v proračunu za nove komunalne investicije prav malo; komaj da bodo zagotovljena sredstva za vzdrževanje že obstoječih komunalnih naprav: vzdrževanje cest (občinska
skupščina prevzema tudi ceste III. reda), čiščenje cest, vzdrževanje javnih nasadov, stroški javne razsvetljave in drugo.
Sklad za komunalno urejanje zemljišč, katerega edini vir dohodkov je komunalni prispevek, ki ga plačujejo investitorji novih objektov na območju mesta, pa lahko vloži le toliko sredstev, kolikor je plačanega. Tu gre predvsem za kanalizacijo, stanovanjske ceste in javno razsvetljavo, manj pa bo ostalo v tem skladu za rekonstrukcije cest, čeprav so potrebne asfaltiranja.
GRE ZA ZELO POMEMBNO OSVEŠČANJE DELOVNIH KOLEKTIVOV
Ker se sredstva podjetij mnogo bolj povečujejo kot sredstva občinske skupščine, bodo vsa podjetja sodelovala pri nekaterih akcijah in investicijah v šolstvu, pri razvoju strokovnega šolstva in pri nekaterih komunalnih delih (sofinanciranje vodovoda, asfaltiranje nekaterih cest).
Pomoč podjetij predstavlja pomembna dopolnilna sredstva, s katerimi bo mogoče uresničevati pobude občanov bolj, kot bi jih zmogli iz samega proračuna.
Upoštevanje splošne potrošnje pri delitvi dohodka v podjetjih predstavlja dejansko novo kvaliteto v delavskem samoupravljanju, saj gre za osveščanje delovnih kolektivov, ki so včasih kaj radi pozabljali, da niso samo proizvajalci v svojih podjetjih, temveč tudi potrošniki in koristniki uslug družbenih služb in komunalnih naprav na terenu, kjer živijo.
Vsi moramo jesti, zato nas vse zanima
kako je z našim kmetijstvom
PREDSEDNIK SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO ANTON PETERNEL
Več pozornosti tudi kmetijstvu
Ker delo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri naši občinski skupščini (prav tako kot delo drugih svetov) nima operativnega značaja, težko govorim o uspehih ali neuspehih, zato pa govorim predvsem o bolj ali manj važnih vprašanjih, ki jih je svet v preteklem letu obravnaval — to pač glede na njih večji ali manjši splošno družbeni pomen.
Med raznimi vprašanji, ki jih je obravnaval svet, je bilo prav gotovo najvažnejše in tudi družbeno najbolj pomembno vprašanje perspektivnega razvoja kmetijstva v naši občini. Pri obravnavi tega vprašanja je važna ugotovitev, da je v ravninskem območju naše občine še okoli 1400 hektarov zemljišč, ki so sposobna za sodobno mehanizirano obdelavo v sklopu družbenih obratov. S tem bi na teh zemljiščih lahko znatno povečali proizvodnjo in prispevali k boljši oskrbi tržišča s kmetijskimi proizvodi.
Izboljšanje gospodarskega položaja kmetov
Pri tej problematiki je svet obravnaval tudi možnosti in pogoje za povečanje proizvodnje zasebnih kmetovalcev v ravninskih in hribovitih območjih občine. Povečanje je predvsem mogoče doseči v specializirani in s tem blagovni proizvodnji in v tesnem proizvod-
nem sodelovanju s kmetijskimi organizacijami. To je tudi pot k izboljšanju gospodarskega položaja kmetov, še posebno, ker bodo
kmetijske organizacije kooperantom dajale potrebno strokovno in materialno pomoč pri organiziranju take proizvodnje.
Preživninsko varstvo ostarelih kmetov
Vzporedno s programom pridobivanja zemljišč za družbeno proizvodnjo pa je svet obravnaval tudi gospo-darsko-socialno plat tega vprašanja in pripravil predlog odloka o preživninskem varstvu kmetov, katerih nadaljnji obstoj bi bil eventualno ogrožen zaradi po-družbljenja zemljišč.
Največ ja ovira — pomanjkanje strokovnega kadra
Največja ovira za izvajanje sklepov in smernic našega sveta je vsekakor v preslabi zasedbi kmetijskega strokovnega kadra pri občinski skupščini. Obstoječi kader je namreč z delom tako preobremenjen, da mnogih nujnih nalog, med njimi tudi inšpekcijskih,
časovno sploh ne more obvladati.
Poglavitno: več mesa in mleka
V novem letu bo najvažnejša naloga sveta, kmetijskih organizacij in upravnega organa izmenjava obstoječega cikastega goveda s simentalsko in sivo rjavo pasmo. S to izmenjavo bomo izboljšali pogoje za povečano proizvodnjo mesa in mleka. Za izvedbo te naloge bo pa treba v občinskem proračunu zagotoviti ustrezna finančna sredstva (pet do šest milijonov dinarjev). Seveda pa te naloge ne bo mogoče izvesti v celoti že v tem letu, ampak bo za to potrebno več let vztrajnega dela.
Novi odloki občinske skupščine
Ljubljana - Šiška
Priloga Javne tribune šišenskih občanov februar 1965 št. 1
Vsestransko obveščanje občanov
Temeljna načela zvezne ustave med drugim določajo:
»Da bi mogli občani uresničevati samoupravljanje in druge svoje pravice, se zagotavlja javnost dela državnih organov, organov družbenega samoupravljanja, organizacij in nosilcev javnih funkcij in ustvarjajo pogoji, da je občan vsestransko obveščen ter usposobljen za opravljanje družbenih zadev.«
327. člen statuta občine Ljubljana-Šiška pravi:
»Odloke in odredbe občinske skupščine ter odredbe njenih svetov objavljamo v ustreznem uradnem glasilu.«
Svoje odloke in odredbe svetov objavlja naša občinska skupščina v »Glasniku Ljub-
ljanskega dnevnika«. Ker pa je »Javna tribuna« na območju naše občine najbolj razširjen list, je razumljivo tudi najprimernejše sredstvo za obveščanje občanov. Zaradi tega bomo odslej dodali k vsaki številki »Javne tribune« tudi posebno prilogo »Novi odloki občinske skupščine«.
Vsem občanom, ki prebivajo ali delajo na območju naše občine, hočemo omogočiti, da bodo tekoče in čimbolj temeljito obveščeni o delu naše občinske skupščine in o njenih odlokih in odredbah svetov. Zaradi tega priporočamo vsem, da se takoj naroče na naš občinski list (mesečna naročnina samo 20 din) in da vse te priloge skrbno shranjujejo v posebni mapi, da jih bodo imeli vedno pri roki. UREDNIŠTVO
Najvažnejši lanskoletni odloki
Ker naša skupščina letos še ni sprejela nobenega odloka, objavljamo tokrat pregled najpomembnejših odlokov, ki sta jih lani sprejela mestni svet ljubljanski in skupščina naše občine. Vsi ti odloki so bili objavljeni v lanskem »Glasniku Ljubljanskega dnevnika«, zaradi tega navajamo za vsakim odlokom dve številki, od katerih pomenja prva številko odloka, druga pa številko »Glasnika«, v katerem je objavljen ta odlok.
MESTNI SVET LJUBLJANA Najpomembnejši lanskoletni odloki
•	Odlok o kontroli cen tarif za prevoz potnikov v javnem cestnem prometu na območju mesta Ljubljane — 2-8
•	Odlok o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirana gradbena zemljišča, zgradbe ter delež zgradb na območju ljubljanskih občin — 5-20
•	Odlok o notranji delitvi stanarin ter o uporabi in gospodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš — 6-24
•	Odlok o družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov — 7-24
•	Odlok o načinu prodaje svežega mesa na drobno v mesnicah na območju mesta — 9-34
•	Odlok o določitvi komunalnih gospodarskih organizacij na območju mesta — 10-34
•	Odlok o družbeni kontroli cen, izdelkov in storitev komunalnih gospodarskih organizacij na območju mesta — 11-34
•	Odlok o skladu rizika pri trgovanju s kmetijskimi in živilskimi pridelki — 19-41
O Odlok o postopku za sprejemanje urbanističnih planov in projektov — 20-41
•	Pravila mestnega sklada za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi in živilskimi pridelki — 34-64
•	Osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani-----59
•	Osnutek odloka o ureditvi zimske službe
v Ljubljani----59
OBČINA LJUBLJANA-SlSKA Najpomembnejši lanskoletni odloki
•	Odlok o ustanovitvi sklada za razvoj trgovine, obrti, gostinstva in turizma — 39-4
•	Odlok o določitvi odstotka amortizacije, ki ga vlagajo zdravstveni zavodi v zdravstveni investicijski sklad — 215-19
•	Odlok o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje zemljišč — 217-19
•	Odlok o odstopitvi dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, določenim gospodarskim organizacijam, ki pripada občini — 218-19
® Odlok o določanju sredstev, ki pripadajo vzgojno-varstvenim službam za dejavnost vzgojnega značaja — 219-19
•	Odlok o določanju sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost — 220-19
•	Odlok o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev in o gradbenih delih, za katera se dovoljenja za graditev izda po skrajšanem postopku — 259-23
•	Odlok o prenosu pristojnosti občinske skupščine na njene svete — 278-26
® Odlok o temeljni organizaciji uprave občinske skupščine — 279-26
•	Odlok o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča — 334-34
•	Odlok o prispevku za komunalne naprave izven gradbenih okolišev — 335-34
•	Odlok o količinah vina in žganja, ki jih smejo zasebni proizvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1964-65 brez plačila prometnega davka — 338-35
® Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka v naselju Vodice — 339-35
•	Odlok o obveznih priključkih novih zgradb na mestno toplovodno omrežje — 396-44
•	Odlok o obvezni notranji instalaciji radijskih in televizijskih anten v novih stavbah — 397-44
•	Odlok o spremembi odloka o podeljevanju socialnih in dijaških podpor — 456-55
•	Odlok o spremembah odloka o priznavalninah — 457-55
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o postopku pri prodaji stanovanjskih hiš iz SLP — 485-58
•	Odlok o ukinitvi občinskih skladov za pospeševanje telesne vzgoje, za pospeševanje zdravstvene dejavnosti, za potrebe družbenega standarda in za varstvo otroka — 494-60
•	Odlok o določitvi višine dnevnic za službena potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrino za uslužbence uprave in njenih ustanov — 516-64
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o voznih olajšavah na avtobusih za učence, dijake in študente v času rednega šolanja — 542-65
•	Odretiba o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti pasji steklini — 40-4
•	Odredba o obveznem zaščitnem cepljenju prašičev proti svinjski in kokoši proti kokošji kugi — 41-4
uradne ure
DELOVNI CAS UPRAVNIH ORGANOV
NASE OBČINSKE SKUPŠČINE
Delovni čas občinske uprave traja:
•	od 1. oktobra do vključno 31. marca:
—	ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 14.30
—	ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 14. ure do 18.30
—	ob sobotah od 7.30 do 12.30
•	od 1. aprila do vključno 30. septembra:
—	ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6.30 do 13.30
—	ob sredah od 6.30 do 13.30 in od 16.30 do 18.30
—	ob sobotah od 6.30 do 11.30
DELOVNI C AS ZA SPREJEM STRANK:
•	od 1. oktobra do vključno 31. marca:
—	ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, v sredah pa od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure
9 od 1. aprila do vključno 30. septembra:
—	ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure,
—	ob sredah pa od 8. do 12. ure in od 16.30 do 18.30
Neinformiran občan slab upravljalec
Neinformiran in nerazgledan občan ne more biti dober upravljalec, saj ne more aktivno sodelovati v razpravah o perečih problemih ter se zavestno odločati za najboljša stališča.
Delavski sveti, sveti krajevnih skupnosti, družbeni samoupravni organi, odbori družbeno-političnih organizacij in vsi drugi:
0 Poskrbite, da bodo vsi vaši člani čimbolj seznanjeni s problemi in politiko naše komune!
0 Poskrbite, da bodo vsi vaši člani naročeni na naše občinski glasilo. Letna naročnina stane samo 200 dinarjev.
Opozorite na to tudi vse svoje prijatelje!
< S
II
1”»
p
p
w
a
o
M
m
O
o
3
»5
C/3
©
SP«
c«
O
a
C3
TS
©
»C/3
SlSENSKA TRIBUNA
Zaključena je prva faza priprav za
volitve
2e URESNIČUJEMO velike spremembe
V	skladu z načeli naše ustave pri nas že vršimo velike spremembe v pogledu neposrednega odločanja občanov na vseh področjih našega javnega delovanja. Poglejmo npr. samo volitve v predstavniške organe!
Povsod dosledna rotacija
Tudi pri volitvah članov za občinsko, republiško in zvezno skupščino smo uveljavili dosledno rotacijo. Nihče namreč ne more biti več kot 4 leta član istega zbora iste skupščine, temveč mora biti po izpolnitvi 4-letne mandatne dobe obvezno zamenjan z novoizvoljenim članom občinske, republiške oziroma zvezne skupščine.
Stalnost skupščin
Druga posebnost je v tem, da v prihodnje ne bomo imeli več razpusta skupščine ter splošnih volitev. Odslej bo vsako drugo leto le polovica volivcev volila polovico novih članov za občinsko, republiško in zvezno skupščino.
Kaj želimo s tem doseči?
Predvsem to, da se bodo vse naše skupščine po svoji sestavi stalno pomlajevale in kvalitetno zbolj-ševale, da bodo vanje prihajali vedno novi, mlajši, strokovno in družbeno-politično bolj razgledani občani, ki bodo znali vnašati v skupščinsko delo nove zamisli, nov duh in nov polet, novo vsebino in nove metode bolj organiziranega in učinkovitega dela. Prav zaradi tega je lahko vsakdo le 4 leta član istega zbora skupščine. Iz tega razloga tudi ne bomo več vsaka 4 leta hkrati volili vseh članov iste skupščine, saj bi se sicer sami novi člani občinske, republiške in zvezne skupščine težko hitro znašli v novih odgovornih nalogah.
V	tem je torej razlog, da bomo odslej vsako drugo leto zamenjavali polovico članov občinske, republiške in zvezne skupščine z novoizvoljenimi člani. Tako se bodo skupščine vsaki dve leti pomlajevale, ne bodo pa nikdar v celoti razpuščene, temveč bodo stalne. Po vsakih volitvah bo namreč ostala polovica članov še dve leti v občinski, republiški oziroma zvezni skupščini.
Občani aktivno sodelujejo pri pripravah za volitve
Doslej je pri vseh volitvah izbiral in določal kandidate le ožji politični aktiv. Volivci so imeli le pravico, da tako izbrane in predlagane kandidate potrdijo na zborih voliv-	Preberi in
cev ter jih na dan volitev tudi volijo. Zdaj je to popol-	razmisli!
noma drugače!
Pred mesecem dni je vsak volivec 'dobil skupno z januarsko številko našega lista tudi anketni list, tako da je lahko tudi sam (celo anonimno) predlagal kot možne kandidate za občinskega odbornika oziroma republiškega poslanca tistega soobčana, ki ga dobro pozna, ceni, mu zaupa in je prepričan, da bi lahko uspešno vršil pomembne naloge v naši skupščini.
V tej številki objavljamo imena vseh občanov, ki so bili od .kogar koli predlagani za možne kandidate. Njihova imena smo namenoma razporedili po strogem abecednem redu po posameznih volivnih enotah, da ostanemo tako strogo nepristranski.
Oglejte sl, kje so se ob-čani-volivci odzvali in predlagali (evidentirali) svoje kandidate in kje ne ali pa le slabo!
Tu je nazorni dokaz o uspešnem ali neuspešnem politično - vzgojnem delu krajevnih družbenih organizacij, kajti iz teh podatkov odseva stopnja politične zrelosti in osveščenosti občanov po posameznih volilnih enotah. Vsi volivci so dobili možnost, da predlagajo svoje možne kandidate, mnogi pa te pravice niso izkoristili.
OGLEJMO SI VSE FAZE VOLITEV
UaiRMi IN PRiDLACAMJB liOŽNIH KaNuIDATOV (EVIDKHTIRANJE)
SiCIH OD.IORNikuV
na torenu dokončno do-lo5a Kandidate
v delovnih organiisa-cijah aokončno določa kandidate___________
ZBOR UrlLO/ NIH LJUDI
Vsako drugo leto voli polovica volivcev polovico odbornikov občinske skupščine. Kot vidimo iz gornje sheme, se občinska skupščina sestoji iz dveh zborov, in sicer iz občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Odbornike za občinski zbor volimo vsi tam, kjer stanujemo, odbornike za zbor delovnih skupnosti pa volijo samo zaposleni volivci, in sicer tam, kjer delajo. Volilne faze:
•	Vsak volivec je lahko (tudi anonimno) predlagal možne kandidate.
9 Na kandidacijskih zborih bomo te dni izbrali dokončne kandidate.
•	Občinske volitve bodo v petek in nedeljo, to je 26. in 28. marca, republiške in zvezne pa 18. aprila.
•	Vse drugo preberite v člankih o volitvah v prejšnji in tej številki ter se pogovorite o tem z drugimi!
Predlagani možni kandidati za volitve v občinsko
skupščino
za občinski zbor so volivci
PREDLAGALI:
Milan majcen
•	1. volilna enota:
Draksler Marjan Martinčič Ivan Martinčič Marija Logar Božo Prešeren Cilka Ribnikar Miran Ribnikar Pavla Simončič Anton
•	3. volilna enota:
Belak Franc Jelovšek Ida Smola Zinka Stare Franci
® Predlogi iz 2. volilne enote:
Borut Ančka Mencej Pavla Mikolič Vladimir Levak Milena Stepišnik Vida Stibernik Jože
Hinko
Smrekar
® 5. volilna enota:
Burnar Marija Bremžar Stane Žužek Ciril
•	J. volilna enota:
Pfanzot Anton Rurent Andrej Martinšek Anton
® 9. volilna enota:
u°nča dr. Ivan
Javoršek Karel Papež ing. Stane Peternel Anton Pirkovič Janko Rajner Mitja Škoporec Ema
9 Predlogi iz 6. volilne enote:
Cajhen Breda Isakovič Mira Jančar Anton Zorko Boris Zor Jože Vratič Milan
Sercerjevo
9 11. volilna enota:
Bizjak Anton Jankovič Alojz Kurent Poldka Pajk Alojz Rupar Jože Štrukelj Ančka Tomc Anton Zavašnik Bojan
LITOSTROJ 9 13. volilna enota:
Dimnik Jože Nolimal ing. Viktor Reja Anton Robežnik Anton
9 15. volilna enota:
Božič Ljubo
9 Predlogi iz 14. volilne enote:
Avbelj Jože
Kabaj Vinko Mravlje Sonja Podobnik Jože Pretnar ing. Črtomir
Šuštar Anton Trtnik Boris
ZGORNJA
ŠIŠKA
9 17. volilna enota:
Gorenc Maja Kraševec Lovro Megušar Stane Prosen Ivica Rugelj Janez Sodja Alojz Strle Miroslav
9 19. volilna enota:
Bitenc Stanko Dvoraček Marjan Goslar Miran Pitamic ing. Albin Vrezec Milan
9 21. volilna enota:
Bitenc Milan Bizjak Jože Bole Mira Bregar Marija Farčnik Stefan Muhvič Marjan Nedog ing. Tone Samardija Milutin Terlep ing. Matija 9 Predlog iz 20. volilne enote: Jakulin Savo Križnar Ivka
DRAVLJE 9 23. volilna enota:
Bručan Olga
Košir Mirko Majaron Edo Šegula Pavle Zupančič Mimi Zupančič Stane
9 Predlogi iz 24. volilne enote:
Krmelj Jožica Šenk Tončka Šlosar Ivan
PODUTIK
9 25. volilna enota: Babnik Miro Beravs Anton Božič Pepca Dobnikar Janez Dobnikar Rezi Dobnikar Franc Dolničar Jože Dolničar Karel Erjavec Janko Galič Franc Karu Valentin Kunstelj Alojz Polanc Mirko Poznek Franc Seliškar Lojze Seliškar Stane Šinkovec Janko Skodlar Marjeta Škof Mimi Štrukelj Franc Šuštaršič Franc Tonin Vinko Veber Tine, ml. Zadnikar Anton Zalaznik Tone Zavašnik Alojz
ŠENTVID 9 27. volilna enota:
Gorkič Severin
9 Predlogi iz 26. volilne enote:
Mesec Draga Žibert Rudi
9 Predlog iz 28. volilne enote:
Gorkič Angela Gorkič Severin
GUNCLJE 9 29. volilna enota:
Dermastia Miha Dermota Miha Flerin Franc Izda Tine Klobučar Janez Kogoj Ivanka Kolar Vilko Lončarič Franc Petrovčič Tone Prpič Cita Škorc Avgust
VIŽMARJE 9 31. volilna enota:
Cedilnik Valentin Koračin Zvone Karlin Janko Predanič Jože Rehberger Jože Sever ing. Marjan Zavodnik Franc
ŠMARTNO-
TACEN
9 33. volilna enota:
Brank Miro Cedilnik Ivanka Čižman Franc
Dovjak Alojz Jesihar Franc Tomšič Ivan, st. Zgalin Franc
9 Predlogi iz 34. volilne enote:
Jerneje Franci Lončarič Anton Lukežič Janko
VODICE
9 35. volilna enota:
Bilban Tine Kosec Peter Kušar Ivan
BUKOVICA 9 37. volilna enota:
Borčnik Štefan Žnidar Maks
PIRNICE 9 39. volilna enota:
Bezrukov Magda Bitenc Stanko Ježek Feliks Merjasec Jože Mlakar Jože Mravlje Franc Petač Jože Polak Antonija Ribič Anica Stojanovič Predrag
Tavčar Marjan Vrhunc Anton Verlič Mimi Zorc Engelbert Zuban Florjan
MEDVODE in TOPOL 9 41. volilna enotftjfd
Brešan Anton Jamnik Anica Goljevšček Maks Plešec Vinko Plešec Tone Trampuž Rudi Starman Milan Veber Andrej
9 43. volilna enota: Damjan Mirko Knific Angela Knific Anton Likar Andrej Plešec Andrej Pokorn' Franc Triler Ivan
OSTALI
PREDLOGI
za možne kandidate za volitve občinskih odbornikov, ki pa niso bili popolni in teh imen ni niti v evidenci matičnega urada:
Janček Janez Jeshar Franc Kovačevič Anton Kunstelj Franc Stopar Franc Zakonjšek Stane
Predlagane možne kandidate za reptil-bliško
b0n?0 v nastatofoiirtiHrriHiji
Bji-iiiadma
SiSenska tribuna
Začenjamo drugo fazo priprav za volitve
PRED VOLIVCI JE DRUGA FAZA PRIPRAV NA VOLITVE
Dokončna izbira kandidatov za volitve
Zaključeno je predlaganje (evidentiranje) možnih kandidatov. Iz seznamov predlaganih je treba sedaj dokončno izbrati samo enega ali nekaj kandidatov za volitve v občinsko skupščina, ki bodo 26. in 28. marca letos. To bomo naredili na prvem zboru volivcev, toda kako?
Na prvem zboru volivcev se bomo morali odločiti:
•	Katere izmed predlaganih (evidentiranih) možnih kandidatov bomo izbrali za dokončne kandidate?
•	Kakšna naj bo struktura občinske skupščine, da bo lahko uspešno opravljala svoje samoupravne in oblastvene funkcije?
•	Kakšne lastnosti naj imajo ti dokončni kandidati, da bodo najbolj ustrezno in uspešno opravljali svoje naloge?
O vsem tem začnite razmišljati in se pogovarjati s sosedi in sodelavci takoj, kajti časa je malo! Pred nami so že prvi zbori volivcev!
Kakšen naj bo profil nove občinske skupščine?
Preden se lotimo izbire in določanja dokončnih kandidatov, moramo razčistiti vprašanje sestava nove občinske skupščine, kajti le tako bomo dobili potrebne kriterije (merila) za izbiro dokončnih kandidatov.
•	Nova občinska skupščina bo nedvomno morala posvetiti mnogo več pozornosti
hitrejšemu dviganju družbenega in osebnega stan-
darda, torej družbenim službam itd. Zaradi tega bi bilo umestno, če bi za nove občinske odbornike volili predvsem občane, ki se poklicno ali družbeno bavijo s problematiko teh področij, ki iz svojega dosedanjega dela vedo, kje in kaj je treba ukreniti, da se bodo zaostale razmere na teh področjih čimprej zboljšale tudi v danih, ne ravno ugodnih razmerah in pogojih.
•	Nedvomno naj bi bilo v naši občinski skupščini zastopanih tudi več žensk, zlasti mater in pa mlajših občanov, tako da bodo razni problemi osvetljeni tudi s stališča teh občanov. Tudi o tem bi bilo umestno voditi potrebno evidenco pri izbiranju dokončnih kandidatov.
Kakšne občinske odbornike si želimo
Ce hočemo, da bo občinski odbornik, ki ga bomo izvolili, uspešno opravljal svojo funkcijo, potem moramo od vseh predlaganih (evidentiranih) možnih kandidatov izbrati tiste:
•	ki so družbeno-politično razgledani in aktivni delavci, kajti le tako bodo lahko imeli potrebno razu-
mevanje za razne probleme in smer našega družbenega razvoja,
•	ki so sposobni za demokratično in strokovno reševanje družbeno-političnih, gospodarskih in drugih problemov ter se bodo znali in hoteli resno spoprijeti s problemi in težavami in iskati najustreznejše rešitve tudi v danih pogojih in možnostih,
•	ki poznajo življenjske probleme delovnih ljudi in bodo sposobni in pripravljeni vplivati na hitrejše zboljševanje družbenega in
•	Volilne komisije posameznih volilnih enot naj zbero podatke o vseh izbranih in predlaganih (evidentiranih) možnih kandidatih ter pripravijo vse potrebno za javno razpravo o teh kandidatih.
•	Udeležimo se prvega zbora volitev v čimvečjem številu, saj bomo razen izbiranja dokončnih kandidatov za občinske volitve na tem zboru razpravljali tudi o drugih, za vse nas zelo pomembnih vprašanjih!
•	Vsak evidentirani možni kandidat, ki ga je kdor koli predlagal, mora biti predložen v javno razpravo na zboru volivcev, tako da imajo volivci neomejeno mož-
osebnega standarda občanov,
• ki bodo kot odborniki aktivni med svojimi volivci in v sami skupščini, njenih svetih, odborih in komisijah.
Take in podobne kriterije imejmo pred seboj, ko se bomo odločali za dokončne kandidate! Pri tem pa nam naj bo jasno in razumljivo, da ne bomo v občinsko skupščino volili vrhunskih in najboljših občanov, temveč prav tiste, ki bodo najbolj ustrezali sedanjim, najbolj perečim skupščinskim nalogam.
nost, da se resnično odločijo za tistega kandidata, za katerega menijo, da jim najbolj ustreza.
•	Vsakega od možnih kandidatov je treba predvsem vprašati, če sprejme kandidaturo, kajti nikogar ne moremo izvoliti proti njegovi volji in mu brez njegovega jasnega pristanka poveriti tako pomembne funkcije.
•	Z vsakim predlaganim možnim kandidatom, ki je že močno obremenjen z raznimi družbeno-političnimi funkcijami in obveznostmi, se je treba pogovoriti, če se bo v primeru izvolitve lahko razbremenil drugih družbenih obveznosti, kajti odborniška funkcija zahteva
danes že celega človeka, ki se bo izven svojega poklicnega dela lahko v celoti posvetil proučevanju in reševanju pereče problematike naše komune, ki bo v stalnih stikih s svojimi volivci in njihovimi problemi, ki bo o tem obveščal skupščino, se aktivno vključil v njeno delo itd.
•	Volivci se naj nato v javni, odkriti, poglobljeni in argumentirani demokratični razpravi — brez kakršnihkoli omejitev — na široko pogovore o svojih kandidatih in končno z glasovanjem odločijo, katerega izmed predlaganih možnih kandidatov izberejo za prvega, drugega ali tretjega dokončnega kandidata za volitve.
•	Ce se volivci odločijo, lahko izberejo tudi samo enega kandidata za občinske volitve, vendar mora biti taka odločitev popolnoma dpmokratična.
Menimo, da v teh navodilih nismo izčrpali vsega, vendar naj bo to le nekaj pobud za poglobljeno in resno pristopanje k izbiri dokončnih kandidatov za občinske volitve.
Vsi občani so dobili možnost soodločanja, izkoristili so jo pa samo nekateri
Postopek pri izbiri dokončnih kandidatov po volilnih enotah
Prehajamo v drugo fazo javnih priprav za občinske volitve, to je v skupno izbiro dokončnih kandidatov za volitve. Kakšen bi naj bil ta postopek?
Zaposleni volivci so predlagali naslednje kandidate za volitve
v zbor delovnih skupnosti občine
SKUPINA
GOSPODARSTVA
I. podskupina
•	3. volilna enota:
PEP: Fajmut Stefan, Pirc Marjan
POP: Bogdanič Bogdan, Božič Jožica, Hacin Slavko, Lajovic Dušan, Obersnel Dušan, Rehberger Oto PPVS:	Brezovec Jože,
Jenko Tomo, Krmelj Milan, Mejač Ivan, Miklavčič Stane ZTP (postaja Šiška): Kavčič Vinko, Zajc Jože
•	6. volilna enota:
Avtotehna: Maina Anton, Podlogar Ivan, Snoj Roman, Verlič Nevenka in Žigon Savo
Avtotehna servis: Blatnik Franc, Gazvoda Jože in Godnič Miro Prehrana: Novak Franci ZRZM Gameljne: Jesihar Franc
•	7. volilna enota:
Drogerija: Pišler Rezka in Trtnik Ančka Embalirka Robič Fani
Mercator: Pungarčar Jože
#	8. volilna enota:
ni nobenih predlogov!?
#	9. volilna enota:
Dekor: Javornik Vido in
Rejc Peter Dimnik: Jaklin Ivan Lek: Starič Lojze, Viceljo Leon, Veselinovič Branko in Žužek ing. Boris
#	11. volilna enota: Ljubljana-transport: Klobučar Toni, Markelj Stane, Polajnar Franc, Prelogar Miro, Primc Gvido, Rakovec Franc in Vrečar Franc
#	12. volilna enota:
Tiki: Gorenc Ivan, Korošec Maks, Ribič Franc in Škerjanc Metod Unitas: Zaletel Franc
#	15. volilna enota:
ni nobenih predlogov!?
#	20., 21., 22. volilna enota: Litostroj: Ajnhaver Martin, Cajhen Ivo, Černivec Franc, Dolinar Marija, Erjavec Vida, Gaspari Karolina, Gorjanc Rado, Kern
Srečo, Kern Velimir, Kovačič Anton, Kralj Janez, Kunstelj Pavla, Kušar Jože, Matičič Jakob, Maver Stane, Mihavc Jože, Pezdirc Jože, Stanek Rudolf in Tert-nik Boris
•	24. volilna enota: Turboinštitut: Peklaj Vinko in Stanovnik Franc
Učila: Lazar Vojko in Šimnovec Viki
•	25. volilna enota:
Iskra - Pržanj: Belčevič Timotej, Cerovec Ivan, Fon Slavko, Hrovat Leon, Jenko Jože, Košir Zdravko, Kova-čec Franc, Mihelič Janez, Novljan Julij, Radoševič Jože, Rakovec Rudi, Šebenik Janez, Špicar Jaka, Temav Ema in Zemljarič Stane
#	31. volilna enota: Tekstilna Medvode: Bradeško Peter, Briški ing. Anton, Jurman Avgust, Krelj Jože, Matelič ing. Anton, Mežko Martin, Planko Marija in Sever Zofija
#	32. volilna enota:
ni nobenih predlogov!?
SKUPINA
GOSPODARSTVA
II. podskupina
#	1. volilna enota: Agrokombinat Smlednik:
Bakan Tone, Černe Anton, Hvala Franc in Jelenc ing. Jože
Agrostroj: Oberstar Lado, Volčič Jože in Vrhunc Anton
Kmetijska zadruga: Borč-nik Štefan, Jakus Marjan, Starič Albin, Šilc Alfonz, Švegelj Janez in Toplak Alojz
Gozdni obrat KZ: Hostnik ing. Marjan
SKUPINA PROSVETE IN KULTURE
#	1. volilna enota:
ni nobenih predlogov!?
#	4. volilna enota:
V. gimnazija Šentvid, profesorji: Butala Zlata, Černivec Ivo, Janežič Ema, Ložar ing. Marko, Mahnič Anica in Tomaževič Heda
#	5. volilna enota:
Glasbena šola F. Šturma:
Kuret Primož in Zidarič-Varl Ksenija
Osnovna šola Preska: Loč-niškar Marija in Žagar Jakob
Osnovna šola Topol: Košir Vladimir
Osnovna šola Vodice: Tem-lin Štefan
Vzgojni zavod F. Milčinskega: Barbo Janez, Debeljak Rudi, Komotar Jožica, Kozlevčar Silvo in Podpečan Jože
SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA
O 1. volilna enota:
ni nobenega predloga!?
•	2. volilna enota: Zdravstveni dom dr. Deržaja: Brezič dr. Danijel, Ci-bic m. ph. Nada, Čerin dr. Lidija, Draksler Rado, Dreu Marija, Gornik Marija, Her-ga Alojz, Leskovšek dr. Din-ko, Pleterski dr. Miroslav in Mužič Dušanka
SKUPINA DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH
#	2. volilna enota:
ni nobenih predlogov!?
PRIVATNI SEKTOR Kmeti: Hočevar Tine, Vo-dice-Zapoge
Obrtniki: Grilc Franc, Vodice in Rojc Ivan, Pavšičeva 41
Naši kraji in ljudje
Odločili so se za najnujnejše
Vsako gospodinjstvo je tudi v Dravljah prejelo Javno tribuno s problematiko o letošnjem občinskem družbenem planu in proračunu. Zaradi tega je bila na zadnjem zboru občanov razprava o teh vprašanjih res zelo stvarna in preudarna.
V razpravi na zboru občanov je bilo med drugim zlasti ugotovljeno:
t Razprave v zvezni in republiški skupščini, vrsta njunih priporočil, pisanje dnevnega in drugega tiska itd. so ustvarili močno psihozo, da bo v delitvi narodnega dohodka prišlo do pomembnega preokreta v korist hitrejšega razvoja družbenih služb, skratka, v smeri hitrejšega dviganja družbenega in osebnega standarda občanov, kar pa ob dejanskih skromnih finančnih možnostih občinske skupščine pač ne bo lahko izvedljivo.
0 Edino v gospodarskih organizacijah je bil že lani narejen odločilen preokret, saj se delež dohodka, s katerim razpolagajo delovne skupnosti, zelo povečuje, tako da res predstavljajo
ti skladi pomembno osnovo delavskega samoupravljanja.
•	V danih pogojih in razmerah lahko apeliramo edino na samoupravljalne organe v gospodarskih organizacijah, da s potrebnim razumevanjem del teh sredstev namenijo za potrebe otroškega varstva, strokovnega šolstva, za stanovanja borcev NOB in sploh za potrebe družbenih služb. Vsekakor pa bi bilo zgrešeno, če bi delavski sveti gospodarskih organizacij usmerili ta sredstva v nove investicije, torej v povečan pritisk na investicijsko potrošnjo.
•	Zaradi manjših finančnih možnosti so se občani Dravelj na svojem zboru odločili le za najvažnejša dela, kot npr. za ureditev Vodnikove in Sojerjeve ceste, otroškega igrišča, najnujnejših jarkov itd. Izjavili so se tudi proti koncentraciji več osnovnih šol na enem mestu, zlasti ker bodo te šole v prihodnosti rabile tndi za celodnevno varstvo šolskih otrok. Osnovna šola naj bo torej v središču vsake krajevne skupnosti!
Odprite okno v domači sveti
Javna tribuna šišenskih občanov
—	nova po vsebini, obliki in obsegu,
—	za vsako hišo in v vsake roke,
—	za vsakega nekaj: za proizvajalce, za potrošnike in upravljalce,
—	za može, žene, mladino in otroke,
—	za prijatelje in sorodnike,
—	najcenejši lokalni obveščevalec,
9 Javno tribuno lahko kupite tudi:
—	pri vratarju občinske skupščine,
—	v samopostrežni trgovini v Dravljah,
—	v trafiki v Medvodah,
—	v vseh pisarnah svetov krajevnih skupnosti.
Zahtevajte v vseh lokalih Javno tribuno
Dravlje
•	Letna delovna konferenca krajevne organizacije SZDL,
ki je bila v polni dvorani, je po temeljitem poročilu zajela še zelo stvarno in obsežno razpravo ter volitve novega odbora, kateremu predseduje sedaj Emil Str-lič.
O Letna delovna konferenca ZB je bila v prepolni dvorani ter je bila v celoti posvečena obravnavanju perečih problemov bivših borcev ter pripravam za letošnje občinske in republiške volitve, predsednik je zopet Ivan Korenčan.
•	Prostovoljno gasilsko društvo je v začetku tega meseca imelo svoj redni letni občni zbor, na katerem so temeljito razpravljali o vseh problemih gasilstva, zlasti pa še o letošnji proslavi 60-letnice obstoja društva.
•	Naš list prodaja samopostrežna trgovina v Sojerjevi ulici. Doslej smo občinsko glasilo prodajali v kolpor-taži s pomočjo pionirjev in mlajših mladincev. Od novega leta ima vsakdo možnost, da postane redni naročnik in da mu dostavljamo list na dom ali pa da ga kupuje sam v naši samopostrežni trgovini ter da je tako redno in tekoče obveščen o najvažnejših vprašanjih naše komune.
GUNCLJE — MALE VIŽMARJE
• Delovna konferenca krajevne organizacije SZDL je
bila (v začetku tega leta) Posvečena predvsem razpravi o raznih lokalnih problemih. Izrečena je bila med drugim kritika na račun prosvetnih delavcev, ki se nikjer ne vključujejo v iz-venšolsko sodelovanje.
® Kolesarska steza od Gun-ct>lj do Mednega je neurejena, čeprav se tukaj dnevno Prevaža nešteto delavcev na delo in z dela.
HINKO SMREKAR
•	Delovna konferenca krajevne organizacije SZDL je bila 22. januarja ob 112 navzočih članih, ki so samokritično razpravljali o dosedanjem delu SZDL in KS. Občani so postavili zahtevo po tesnejših stikih s svojim občinskim odbornikom in drugimi člani raznih samoupravnih organov ter po boljši obveščenosti o dogajanjih na območju KS in komune. Nedvomno je v zvezi s tem nujna ustanovitev krajevnega družbenega centra, o katerem je bil že govor, a je ostalo le pri besedah.
•	Družabni večer starčkov
z območja terena Hinko Smrekar je bil v veliki dvorani Šercerjevega doma in je pomenil prijetno doživetje za najstarejše občane. Mnogo je bilo spominov na mlada leta, pa tudi šal z obljubo poroke stoletnika ni manjkalo.	M. M.
LITOSTROJ
•	Letna konferenca krajevne organizacije SZDL, ki je
bila konec lanskega leta, je obravnavala predvsem razne lokalne potrebe. Zahteve članov so nedvomno pravilne in upravičene, toda zbir vseh teh želja presega dejanske finančne možnosti, zaradi tega bo potrebno določiti prioritetni vrstni red izvedbe. Marsikaj pa bi bilo lahko že storjeno, če bi krajevni odbor SZDL skupno z drugimi družbenimi organizacijami osnoval svoj družbeni center ter omogočil, da bi se tako občani če-šče sestajali s svojim občinskim odbornikom, člani sveta KS itd. in v obliki nevezane izmenjave mnenj razčistili mnoga vprašanja ter tako pospešili njihovo rešitev, kajti samo kritiziranje res še ne zadostuje.
MEDVODE
•	Zbor občanov je pokazal tako po udeležbi (136 občanov), kakor tudi po živahni
razpravi veliko zanimanje za ureditev raznih lokalnih problemov. Predsednik občinske skupščine, tovariš Miran Goslar, je obširno prikazal izvršitev lanskega družbenega plana in izredne težave, pred katerimi stoji letos naša občinska skupščina. Med drugim je tudi ugotovil, da je bilo lani vloženo na območju bivše občine Medvode precej več sredstev, kot bi jih lahko vložili sami. V razpravi se je mnogo govorilo o ureditvi hudournika Prešnica, kopališča Sora in najnujnejših cest, o gradnji avtomatične telefonske centrale, potrošniškega centra, o preskrbi s kruhom, zelenjavo in mesom, kakor tudi o ureditvi vodovoda in končno še o letošnjih volitvah. Nedvomno bi bilo zelo koristno, če bi se Medvodčani lahko pogosteje sestajali na nevezane razgovore in dogovore o ureditvi svojih krajevnih potreb. Nekoč se je govorilo o osnovanju krajevnega družbenega centra, in nič več...!?
•	Delovna konferenca krajevne organizacije SZDL, ki
je bila v začetku tega leta, se je razvila v zelo živahno in obsežno razpravo o krajevnih potrebah in v predlaganje zelo številnih, nujnih krajevnih ureditev, kot je npr. potreba po razseko-valnici mesa, brivskem salonu, varstvu otrok, večjih količinah kruha, rednih zanimivih predavanjih itd. Pomembna je ugotovitev tovariša Tomažina, da je potrebno pogostejše sestajanje in urejevanje zadev sproti, kakor tudi boljša informiranost občanov o raznih problemih KS in komune.
STANEŽICE-DVOR
•	Delovna konferenca krajevne organizacije SZDL, ki
je bila konec lanskega leta, je zajela veliko število zelo tehtnih problemov in predlogov o vprašanju kmetijskih strojev KZ, o krajevni skupnosti, zvezni cesti in novi železniški progi ter neurejenih problemih v zvezi s tem. Vse je bilo pač naj-boliši dokaz, da ne zadostuje le dvakratno sestajanje v teku leta ter razpravljanje o vsem in nič več. Samo redno sestajanje ter temeljito proučevanje raznih možnosti po določenem vrstnem redu izvršitve lahko rodi neke uspehe. Kaj je z našim družbenim centrom?
Šentvid
•	Delovna konferenca krajevne organizacije SZDL je
(sredi meseca januarja) obravnavala pretežno probleme varnosti cestnega prometa, zasilne strehe na zadnji trolejbusni postaji, kakor tudi o raznih drugih problemih, ki se pa žal ponavljajo leto za letom v vsaki razpravi v enaki obliki. Tu se bo vsekakor treba odločiti za določeni vrstni red izvršitve.
•	Družbeno življenje v
Šentvidu je izredno siromašno, saj razen kino predstav nimajo prebivalci nobenega razvedrila. Gostinski lokali so pretesni in
stalno zakajeni ter ne nudijo prav nobene možnosti kulturnega razvedrila. 2e nekdaj se je porodila ideja o kavarniškem tipu javne čitalnice, ki bi imela ob večerih po določenem dnevnem razporedu tudi ustrezne programe.
V kraju samem je veliko mladine in tudi delavcev, uslužbencev, oficirjev in podoficirjev, ki po opravljenem dnevnem delu nimajo nikjer možnosti za kulturno razvedrilo in oddih.
DKD Svoboda naj bi skupno s SZDL in drugimi družbenimi organizacijami poskrbela, da se v Šentvidu čimprej odpre krajevni družbeni center ter začne s tovrstno dejavnostjo. Vsako odlašanje je odveč! Nujno je, da zavihamo rokave in začnemo sami s konkretnim delom.
• Gimnazija v Šentvidu ostane. Znano je dejstvo, da je gimnazija v Šentvidu
polno zasedena in da obiskuje že nad 100 gimnazijcev pouk v gimnazijah izven naše občine. Prav zaradi tega je nujno, da se čimprej zgradi druga gimnazija. Po odobrenem urbanističnem programu je ta predvidena na območju KS Dravlje. Ko bo ta gimnazija dejansko zgrajena, bo prav tako imela že preveč dijakov. Prav zaradi tega je vsako govorjenje o ukinitvi gimnazije v Šentvidu nesmiselno vznemirjanje prebivalstva.
Če bi se občani Šentvida pogosteje sestajali s svojimi občinskimi odborniki in izvoljenimi člani sveta KS, bi vsekakor bili bolje informirani.
ŠMARTNO-TACEN
• Delovna konferenca krajevne organizacije SZDL
(konec lanskega leta) je v
(Nadaljevanje na 10. strani)
NAGRADNO ŽREBANJE ANKETIRANCEV
Vse bralce vabimo, da tudi to številko lista pozorno pre-bero in nam nato sporoče:
•	kaj jim je v listu najbolj ugajalo,
•	kaj jim najmanj ugaja v tej številki,
•	o čem naj še piše naš občinski list.
Uredništvo Va mbo za Vaše tozadevno sodelovanje zelo hvaležno, ker bo lahko tako mnenja bralcev upoštevalo pri nadaljnjem urejanju lista.
Med tistimi, ki so nam že poslali svoje mnenje v zadnji in predzadnji številki, smo izžrebali 12 nagrajencev, ki prejmejo po 1000 din nagrade, in sicer: Miroslav Bartol, Sojerjeva 53 — Emil Bosnič, Na jami 8/1 — Ida Dolgan, Aleševčeva 42 — Jakob Krmelj, Smlednik 36 — Joško Lutman, Martina Krpana blok 17/11 — Alojz Petrič, Medvode 49 — Silvo Šinkovec, Dražgoška 41 — Vida Tavčar, Gasilska 2 — Andrej Veber, Medvode, Sp. Senica 1 — Ivan Založnik, Ladja 2 — Mihael Dobovišek, Tugomerjeva 25 — Ivanka Rus, Šentvid 2.
Vabimo vse omenjene, da dvignejo nagrade v sobi št. 406 v IV. nadstropju na Celovški cesti 121.
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
(Nadaljevanje z 9. strani) poročilu in razpravi poka-zala, da je bil odbor SZDL v lanskem letu še dokaj aktiven, saj je razvijal politično delo s članstvom. Vseeno bo potrebno, da se v prihodnje zboljšajo stiki z občani ter se poskrbi za še boljšo informiranost, kakor s pomočjo občinskega lista, tako tudi s krajevnim družbenim centrom.
# Spomenik padlim borcem za 20-letnico SFRJ je postal predmet razprav in razgovorov že marsikje. Sredstev je malo. Potrebno je največje varčevanje, zaradi tega je prav, da razmislimo: kje in kakšen spomenik bi najbolj ustrezal svojemu namenu? Vedno več je teh, ki upravičeno ugotavljajo, da je kamnitih in bronastih tovrstnih spominov na NOB že dovolj in da naj bodo novi spomeniki tam, kjer se zbira in vzgaja mladi rod. Najprimernejši spomenik bi nedvomno bila nova osnovna šola, ki bi imela na pročelju ali v avli ustrezno spominsko ploščo ali kip.
9 Naša mladina ni aktivna,
so ugotovili člani SZDL na svoji konferenci. Kje so vzroki? Kakšne možnosti ima
mladina za svojo aktivnost? Obstaja v Šmartnem ustrezen klub ali družbeni center, kjer bi se mladina lahko sestajala in se ustrezno razvedrila?
TOPOL-TRNOVEC
•	Delovna konferenca krajevne organizacije SZDL je
bila konec lanskega leta. Navzlic visokemu, novo zapadlemu snegu in slabemu vremenu je bila udeležba polnoštevilna. Konferenca se je razvila skoraj v celodnevno, saj je bilo toliko perečih problemov, o katerih se je bilo treba pogovoriti. — Ljudje si žele boljše informiranosti ter rednega dostavljanja občinskega lista, ki ga lani zaradi brezbrižnosti nekaterih precej časa sploh niso dobivali.
VIŽMARJE-BROD
#	Družbeno-politično delo
je bilo pri nas dokaj razgibano, kajti občani se zelo zanimajo za tekočo problematiko predvsem komunalnega značaja. Tare jih vrsta težav, katerih rešitev je na dnevnem redu več let. Prav v zadnjem obdobju se zaradi intenzivne gradnje sta-
novanjskih hiš občuti pomanjkanje vode. Pritisk vode je tako slaboten, da predvsem prebivalci novih stanovanjskih hiš ne morejo uporabljati kopalnic. Pa tudi nihanje vode v napajalnem omrežju lahko v sanitarnem smislu dokaj negativno vpliva na zdravstveno stanje vode.
Ta problem je bila poglavitna tema razprave na zboru občanov in na letni konferenci KO SZDL (udeležba nad 120 občanov).
•	Prioritetna ureditev me-
denske ceste, ureditev dovoznih stanovanjskih cest v novih gradbenih predelih, kakor tudi ureditev svetlobne signalizacije na nezavarovanih železniških prehodih so prioritetne zahteve občanov.	J.
•	Gradnja potrošniškega
centra v naselju Pod Klancem je trenutno zašla v slepo ulico. Kljub prvotnemu zagotovilu trgovskega podjetja Prehrana, da bo letos investiralo gradnjo trgovskega lokala, pa v sedanjih pogojih nima na razpolago potrebnih finančnih sredstev. Tudi občinski proračun sedaj zaradi omejitev finančnih sredstev ne predvideva namenskih sredstev za to gradnjo.	J.
9 Vprašanje otroškega varstva in prostorov za druž-
bene organizacije sta tudi pereča problema, kar v sedanjih pogojih onemogoča večje zanimanje občanov za aktivno družbeno-politično življenje.	J.
9 Novi svet krajevne skupnosti ima 15 članov poleg predstavnikov gospodarskih organizacij, ki imajo svoj sedež na območju KS. Želimo, da bi novi odbor žel prav takšne uspešne rezultate kot jih je dosedanji.
C.
ZGORNJA ŠIŠKA
9 Servis vrtičkarjev pri KS Zg. Šiška je nastal iz članov bivše Kmetijske zadruge Ljubljana, ki je združevala in razvila obsežno vrtičkarsko aktivnost, in sicer predvsem na zapuščenem splošnem ljudskem zemljišču. Tako je bila dosežena dvojna korist: zapuščene, s plevelom porasle parcele so se spremenile v skrbno negovane vrtne površine. Delav-in in uslužbenci so se v prostem času z družinami zbirali na teh vrtovih ter na soncu in čistem zraku preživljali v družinskem krogu in ob zdravem delu potreben vsakodnevni oddih in razvedrilo. Z lastnim pridelkom zelenjave so zmanjševali pritisk potrošnikov na živilski trg.
V prejšnjem mesecu
V januarju so rodile:
Frančiška Kopač, Topol 28, hčerko — Ana Marija Janževič, Medvode 122, hčerko — Tatjana Jurič, Martina Krpana blok 16, sina — Bernarda Korošec, Martina Krpana 17, hčerko — Veronika Bauer, Podutiška 69/a, hčerko — Majda Živec, Podutiška 66, hčerko — Rozalija Stipič, Scopolijeva 1, sina — Ivanka Dolinar, Šentvid 15, hčerko — Antonija Košir, Svet-je 68, sina — Marija Ravnikar, Kebetova 11, hčerko — Alojzija Setnikar, Topol 24, hčerko — Nikolaja Urdih, Podgora blok 4, sina — Marija Sorak, Na jami 22, sina — Alojzija Milena Tijanič, Goriška 31, sina — Erika Marija Jenko, Medvode 115, sina — Alenka GerželJ Belinger, Podlimbarskega 45/b, sina — Ivana Šuštaršič, Preska 17, sina — Mare Jurič, Djakovi-čeva 37, hčerko — Milena Pavlin, Podgora 54, hčerko — Ana Ločnikar, Trnovec 8, hčerko — Marija Gorše, Verje 65, hčerko — Irena Bida, Tugomerieva S/l, hčerko — Silvestra Filipčič, Tu-gomerjeva 13, sina — Albina Senica, Hotimlrova 19, sina — Ana Knific, Rakovnik 12, hčerko — Alfonza Peklaj, Verov-Skova 42, hčerko — Antonija Klemenčič, Brod 17, sina — Du-
šana Kregar, Gunclje 18, sina — Marija Peče, Aleševčeva 23, hčerko — Nataša Conzutti, Majde Vrhovnikove 26, hčerko — Frančiška Kic, Preska 23, sina
—	Marija Kastelic, Goričane 15, sina — Nevenka Ljubič, Martina Krpana blok 17, sina — Mirjana Rački, Djakovičeva 15, hčerko — Slobodanka Momči-lovič. Poljane blok 2, hčerko
—	Melita Bakračevič, Pržanj 27/a, hčerko — Terezija Saje, Medvode 91, hčerko — Ana Kramarič, Vižmarje 25, sina — Pavla Žnidar, Utik 24, hčerko
—	Marija Uje, Draveljska 11 hčerko — Gabrijela Kovač, Celovška 206, sina —Antonija Rot, Podutik 19, hčerko — Bernardka Ceferin, Ljubeljska 29, sina — Marija Mahnič, Vižmarje 125, hčerko — Frančiška Malnar, Verovškova 23, sina — Marija Vera Gantar, Štefanova 25, hčerko — Jožefa Dovjak, Šmartno pod Šmarno goro 71, hčerko
—	Vera Škerlavaj, Tugomerje-va 51, sina — Marjeta Starman, Medno l, sina — Marija Mlinar, Ljubeljska 21, sina — Munira Velič, Marjekova pot 10, sina
—	Ana Pečnik, Runkova7, hčerko — Emilija Merkužič, Utik 23, sina — Ana Mužar, Obirska 5/a, sina — Katarina Zajec, Obirska 10, sina — Marija Jež, Vodice 127, hčerko — Štefanija Malešič, Medvode 53, hčerko — Alojzija Bremec, Glince 21, hčerko — Stanislava Traven, Valburga 23, sina — Grozda Čiča, Podutiška 10, hčerko — Marija Magdalena Arko Popovič, Martina Krpana blok 17, sina
—	Terezija Blumaucr, Javor-škova 2, hčerko — Štefanija Dolšak, Vodnikovo naselje 19, hčerko — Ana Kimovec, Vodice 103, hčerko — Ljudmila Jerman, Zg. Gameljne 24, hčerko
—	Zdenka Dolinar, Vodnikova 5, sina — Katarina Lisjak, Ho-tlmirova 11, sina — Antonija Kotnik, Malgajeva 16, sina — Ana Lužar, Seničica 9, sina — Rozalija Bečan, Seničica 21, si-
na — Angela Drešar, Repnje 5, hčerko — Angela Rejec, Toško čelo 1, sina — Marija Debeljak, Sora 37, sina — Marica Prezelj, Sora 37, sina — Helena Berk, Vižmarje 60, hčerko — Katarina Erbežnik, Tugomerjeva 12, sina — Silvestra Krstičič, Djakovičeva 17, sina — Vida Mihovec, Sp. Šenica 2, hčerko — Amalija Kraupner, Hraše 45, hčerko — Marija Selinšek, Ve-
rovškova 27, sina — Milica Majal, Tugomerjeva 14, hčerko.
Čestitamo srečnim mamicam in jim skupno z novorojenčki želimo mnogo zdravja in življenjske radosti!

Jožef Grabnar, delavec, Ljubljana, Celovška 193 in Ana Av-bar, delavka, Ljubljana, Domžalska 10 — Marjan Matija Vrhovec, TT mehanik, Ljubljana, Martina Krpana, blok 17 in Marija Karmelka Magister, telefonistka, Ljubljana, Rožna dolina cesta 17/9 a — Milan Muršič, Inženir strojn., Ljubljana, Resljeva 27 in Darinka Battelino, inženir gradb., Ljubljana, Knezova 30 — Janez Bezjak, ključavničar, Medvode 24 in Irena Gašpar, delavka, Medvode 109 — Dominik Strašek, telefonist, Ljubljana, Celovška 195 in Helena Boh, telefonistka, Ljubljana, Celovška 195 — Stefan Boh, delavec, Vižmarje 192 in Ana Marija Žilavec, telefonistka, Ljubljana, Smartinska 21 — Tomaž Križaj, stavec, Ljubljana, Vodnikova 54 in Angela Podboj, delavka, Ljubljana, Mestni trg 6 — Vinko Drnač, delaved, Ljub ijana, Resljeva 32 in Katarina Belčec, natakarica, Šentvid 51 — Ludvik Prusnik, pleskar, Skaručna 35 in Olga Jež, šivilja, Utik 31 — Janez Karlin, strojni tehnik, Vižmarje 111 in Brigita Krivec, uslužbenka, Ljubljana, Verovškova 45.
Vsem novoporočenccm želimo mnogo sreče, uspehov in zadovoljstva na skupni življenjski poti!

Matija Muren, 1897, upokojenec, Šentvid 77 — Antonija Velkavrh, 1902, upokojenka, Scopolijeva 22 — Ivan Šimenc, 1892, vrtnar, Vižmarje 185 — Vojislav Miljkovič, 1924, uslužbenec, šišenska 44 — Franc Ogorelcc, 1880, upokojenec, Zeleznikarje-va 21 — Blaž Batič, 1885, upokojenec, Murnova 2 — Alojzija Kopač, 1892, gospod., Vodnikovo naselje 49 — Antonija Perič, 1884, rodb. upokojenka, Ruska 9 — Vladimir Belak, 1912, livar, Korotanska 22 — Ivanka Potrata, 1898, upokojenka, Medvedova 12 — Slavko Črne, 1902, upokojenec, Runkova 30 — Julij Cuznar, 1890, upokojenec, Vodnikova 6 — Franc Brdnik, 1901, uslužbenec, Na jami 22 — Lojze Zupet, ključ, pomočnik, Podlimbarskega 36 — Marija Hafner, 1885, upokojenka, Podutiška 59 — Mihael Zibelnik, 1887, Pod hribom 74 — Pavla Lavrenčič, 1894, Marjekova pot — Edvard Roš, 1880, Vodnikova 64 — Frančiška Twrdi, 1878, upokojenka, Podjunska 21 — Ivana Ovčak, 1908, delavka, Medvode 86 — Jera Novak, 1882, upokojenka, Dražgoška 12 — Justina Sopotnik, 1916, snažilka, Podutiška 69 — Franc Perme, 1881, upokojenec, Vodnikova 271 — Franc Rismondo, 1896, upokojenec, Valburga 44 — Slavko Jurančič, 1949, sin uslužbenca, Malgajeva 4 — Gvidan Korošec, 1901, socialni podpiranec, Šentvid 8.
Naše iskreno sožalje!
Po priključitvi KZ Ljubljana h KZ Polje je vrtičkarska aktivnost delavcev in uslužbencev v našem mestu doživela težak udarec (ker so nekateri v takem udejstvovanju popolnoma zgrešeno videli nekaj, kar ni v skladu s socialističnimi stremljenji). Vrtičkarji Šiške so našli rešitev v tem, da so v okviru Krajevne skupnosti Zg. Šiške ustanovili svoj vrtičkarski servis ter nadaljevali svoje delo.
Zdaj obdelujejo naši vrtičkarji okrog 11 ha zemljišč ter združujejo nad 135 bivših članov KZ Ljubljana. Vsako leto se prijavljajo nove, doseljene družine, ki žele košček zemlje. Vrtičkarski servis nabavlja za svoje člane tudi umetna gnojila, hlevski gnoj, fižolnice itd. Kdor želi tozadevno pomoč, naj se prijavi pri tovarišu Lukmanu v Ulici Martina Krpana, blok 17, pritličje.
Iz delovnih kolektivov
•	AGROKOMBINAT EMONA skrbi tudi za nadaljnje strokovno usposabljanje svojih delavcev. Vsem, ki nimajo popolnega osnovnošolskega, splošnega, družbenoekonomskega in ideološko-političnega znanja, omogoča završitev osnovne šole ter udeležbo na raznih strokovnih tečajih. Štipendije daje za študij tistih poklicev, ki jih kombinat lahko koristno zaposli. Razen tega prireja tudi strokovna predavanja in tečaje za pridobitev raznih kvalifikacij. Kombinat organizira redno tudi poučne ekskurzije, npr. na mednarodne kmetijske velesejme v Novem Sadu, na Dunaju itd.
•	RAŠICA:	Kolektiv to-
varne čipk in pletenin Rašica v Gameljnah je 2. številko glasila svojega kolektiva Rašica posvetil zlasti nalogam, ki so letos postavljene pred celotni kolektiv. Organi samoupravljanja so o predlaganih planih široko razpravljali in jih sprejeli skupno z obvezo, da bodo planske naloge celo presegli. Polovico svoje letošnje proizvodnje v vrednosti poldruge milijarde din bodo prodali na tujih tržiščih, medtem ko so lani prodali v tujino le v vrednosti 928 milijonov din.	Š.
•	TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN: Prejšnje leto smo presegli plan, ki je znašal 450 milijonov din za 11 »/o. Letošnji proizvodni plan (4500 milijonov) je zopet za 12,5 °/o višji od lanskega. V načrtu imamo večje rekonstrukcije in usklajevanje tehnoloških procesov, ker bo med drugim omogočila tudi novozgrajena tkalnica. Razen tega nameravamo na mnogih mestih še racionalizirati delo ske oblike, kakor poveča-in prilagoditi organizacij-nju proizvodnje, tako tudi izboljšanju kvalitete izdelkov, zlasti pa apretiranju tkanin. Za dosego tega bo potrebno še več medsebojnega razumevanja in tesnejšega sodelovanja. B. R.
Postan! tudi ti naš dopisnik!
OKO IN UHO
našiti občanov
Morebitne dopolnitve oziroma ugovori zaželeni
Možnost izboljšanja lokalnega prometa
Na uredništvo našega lista prihaja vedno več kritike na račun podjetja »Ljubljana transport« zaradi nevzdržnih pogojev prevažanja potnikov v mestnem lokalnem prometu zlasti ob jutranji in popoldnevni konici, ko začno oziroma nehajo z delom vse delovne organizacije. Tudi na delovnih konferencah krajevnih družbenih organizacij, zlasti pa na zborih volivcev, je ogromno kritike, predlogov in zahtev za izboljšanje mestnega potniškega prometa. Vse to se v isti obliki ponavlja leto za letom, izboljšav pa ni nobenih.
Večina predlogov in zahtev za izboljšanje lokalnega prometa je takih, da so v danih pogojih neizvedljivi. Navzlic temu se leto za
V času konic pa naj podjetje Ljubljana transport uvede še posebne brzovoz-nc avtobuse, ki bodo zbirali
letom ponavljajo v enaki obliki, ne da bi se potrudili in poiskali drugačne, tudi v danih razmerah izvedljive rešitve oziroma vsaj izboljšave.
potnike na skrajnih zunanjih postajah ter jih bodo, ko bodo polni, hitro, brez vmesnega ustavljanja pre-
peljali do mestnega središča.
Po končanem delu pa bodo zopet napolnili avtobus s potniki, tokrat v mestnem središču, ter brez ustavljanja na prvih petih postajah hitro prepeljali potnike in začeli z ustavljanjem avtobusov šele na šesti periferni postaji (npr. Dravlje, Vič, Rakovnik, Ježica) in nato na vsaki naslednji.
Tako bi ekspresni lokalni avtobusi hitreje in uspešneje prepeljali več potnikov ter imeli večji finančni učinek, kakor doslej, ko se ustavljajo na vsaki postaji ter zgubljajo čas zaradi zamudnega izstopanja, vstopanja, prerivanja in prerekanja potnikov. S tem bi naredili tudi velike usluge tistim, ki stanujejo na zunanjem robu mesta ter zamude sedaj vsak dan precej časa prav zaradi nemogočega sistema ustavljanja na prav vseh postajah.
REŠITEV JE KAJ PREPROSTA
Ni nam treba nič drugega, da izkoristimo tuje izkušnje ter jih začnemo takoj uporabljati. Kot vidimo v današnji številki lista, so upravni organi naše občinske skupščine že uvedli drugačen delovni čas ter s tem omogočili svojim uslužbencem, da se bodo lahko vozili s trolejbusom takrat, ko ne bo gneče, prerivanja in prerekanja. Tudi druge delovne skupnosti naj sprejmejo podobne preureditve svojega delovnega časa, s tem da začno in nehajo delati npr. po nekem skupnem dogovoru s 5-minutno razliko.
Preusmerite se na delovne kolektive
USMERJAJMO SE PREDVSEM NA OBCANA-PROIZVAJALCA
Menim, da delamo vsi bolj ali manj nezavestno veliko napako, da, kadar koli obravnavamo občana, mislimo predvsem in zlasti na njega kot potrošnika, saj sc obračamo nanj tja, kjer prebiva, in ne tja, kjer dela, kjer se dan za dnem uveljavlja kot neposredni proizvajalec oziroma so-
ustvarjalec raznih dobrin.
To napako je — po mojem mnenju — delala tudi uprava našega občinskega lista, saj se je vso lansko leto mučila, da bi delovnim ljudem dostavljala list na njihova raztresena stanovanja, namesto da bi občane poiskala tam, kjer se vsak dan v velikem številu zbirajo na skupnem delu ter jim tamkaj na mnogo lažji
in uspešnejši način predajala list.
Občan je in bo vedno bolj pomemben kot proizvajalec
Občani bodo vedno (bolj prav v svojstvu neposrednega proizvajalca prek delavskih samoupravnih organov) vplivali na delitev sredstev za potrebe družbenih služb in družbenega standarda sploh ter s tem
tudi na konkretno politiko komune. Zaradi tega menim, da bi naš list moral zlasti in predvsem seznanjati o občinski problematiki vse tiste, ki so zaposleni na območju naše občine, da bi se tako laže in uspešneje vključevali in aktivno sodelovali in soodločali v politiki naše komune.
V novem letu — nove metode
Predlagam, da se uprava občinskega glasila nasloni predvsem na sindikalne organizacije in nabira nove naročnike predvsem in zlasti v velikih delovnih kolektivih, kamor bi lahko nato dostavljala list neposredno v večjih količinah, medtem ko bi ga posameznim, raztresenim naročnikom na terenu dostavljala po pošti.
To bi bilo zlasti potrebno, če bi list postal štirinajstdnevnik, saj bi se tako razpošiljanje lista poenostavilo, pocenilo, pospešilo in postalo bolj učinkovito. Lani smo namreč prejemali list skoraj stalno z enomesečno zamudo, česar pa letos ne bi smelo več biti.
Apeliram na sindikalne organizacije, da začno z zbiranjem naročnikov, saj 200 dinarjev letne naročnine pač ne more predstavljati za nikogar opravičljivega izgovora, saj bo tako tekoče obveščen o vseh problemih komune, v kateri dela. H.
vso SKRB ČLOVEKU — NEPOSREDNEMU PROIZVAJALCU!
To pogosto slišimo, žal pa še zelo redko izvajamo. Občinska Skupščina je dala za čiščenje snega v tej zimi nad 11 milijonov din, toda delovna kolektiva šentviškega podjetja TLAK in Komunal-nega podjetja Medvode, ki sta prevzela obveznost čiščenja naših cest, praznujeta vse nedelje in praznike. Zaradi tega se novo zapadlega snega nista lotila takoj 25. decembra lani in 1. januarja 'etos, temveč šele čez nekaj dni. ko je bilo temeljito čiščenje zelo Otežkočcno. Vsa sreča, da omenjeni komunalni podjetji nista na območju naše občine prevzeli tudi požarno varnostne službe, kajti v tem primeru bi, če bi nastal požar v nedeljo ali na praznik, Pogorela — celotna naselja. Na sliki: Celovška cesta po že izvršenem »temeljitem« čiščenju
KULTURA IN PROSVETA
NAS KULTURNI PRAZNIK IN UGOTOVITVE?
Prav žalosten in boleč bi bil obraz Franceta Prešerna,če bi si 116 let po svoji smrti lahko ogledal, kako »mizer-ne« so možnosti za prosvet-no-kulturni oddih in razvedrilo naših občanov v posameznih krajih naše občine, ki je vendarle sestavni del glavnega mesta SR Slovenije. Kje so vzroki? (Pomanjkanje sredstev in ustrezno urejenih prostorov, zlasti pa kadrov!) Kje ste prosvetni delavci — tradicionalni nosilci te dejavnosti? Kje je tehnična inteligenca?
8. februar — dan Prešernove smrti — je za vse nas največji kulturni praznik. Naredimo ob tem dnevu obračun naše lanskoletne kulturno-prosvetne dejavnosti! Ugotovimo našo kulturno-prosvetno situacijo! In naredimo načrte za nadaljnje delo na tem področju! Kakšne so naše ugotovitve?
Ne moremo biti preveč veseli nad dejanskim kul-turno-prosvetnim stanjem pri nas. Kulturno-prosvetni domovi in dvorane počasi propadajo. Njihova notranja ureditev in oprema ni estetska in privlačna. Naša pristna ljudska igra zamira. Prav tako tudi zborovno pe-
tje. Primanjkuje knjižnic. Predavanj je malo. Kino dvorane so hladne in obiska je vedno manj. Marsikje primanjkuje prostorov, zlasti pa kadrov in sredstev za najprimitivnejše kulturno-prosvetne dejavnosti.
Kaj naj naredimo z »zanemarjeno slovensko kulturo«?
Marsikje ne znajo ali nočejo združiti vseh sredstev in možnosti na enotnem koordiniranem krajevnem družbenem programu v skupnem, sodobnejšem in privlačnejšem klubskem sodelovanju v okviru krajevnega družbenega centra.
Naj ostanemo še nadalje pasivni in brezbrižni? Naj čakamo, da nam nekdo drug vse pripravi in organizira? Naj v naših odmaknjenih podeželskih, kulturno zanemarjenih krajih še nadalje mirno ostajamo v takšnem kulturnem mrtvilu? Naj pregledamo možnosti, ki so še vseeno ostale ter poiščemo ustrezne oblike in načine kulturnega življenja?
Prav je, da se ob slovenskem kulturnem prazniku spomnimo na razne take možnosti in da nam bo naš kulturni praznik pobuda za poživljenj e našega kultur-no-prosvetnega življenja na vasi.
Naj bo Prešernov smrtni dan naš kulturni praznik — praznik ponovnega oživlje-nja kulturno-prosvetne dejavnosti v našem kraju, predvsem pa praznik širjenja in naročanja lepe in cenene slovenske knjige!
Povežimo se tudi z občinsko zvezo kulturno-pro-svetnih organizacij (prej Svet Svobod) ter se dogovorimo o raznih gostovanjih itd.!
UPRAVI JAVNE TRIBUNE ŠIŠENSKIH OBČANOV
Ljubljana, Celovška cesta 121/VI
Naročam se na list, ki ga pošiljajte na naslov:
Priimek: .........................................
Ime: .............................................
Poklic: ..........................................
Stanovanje:	.....................................
Letno naročnino 200 din bom poravnal naknadno.
Lastnoročni podpis
SlSENSKA TRIBUNA
IZ
TRIBUNA MLADIH
KJE JE NAŠE MESTO?
Zadnji plenarni sestanek centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije je bil posvečen razpravi o nadaljnjih nalogah mladinske organizacije. Pomembna je ugotovitev, da Zvezi mladine očitajo preveliko odmaknjenost od resničnih družbenih problemov in razmer, v katerih živi danes mladina.
menjenih družbenih odno-
TRIBUNA MLADIH je namenjena za široko javno raz- beno%oUUčnegaCnefivljenfa pravo o vseh problemih, ki jih zlasti čutimo in doživljamo	je treba temeljito analizira-
mladi občani. V obliki vprašanj in odgovorov želimo tu	ti vlogo in delo posameznih
razčistiti razne probleme in izkristalizirati progresivne po- družbeno-pohtičnih organi-
Nam ni in ne more biti vseeno, kdo bo naš občinski odbornik in republiški poslanec? Kakšen je njegov odnos do problemov mladih, do raznih naših potreb itd.? Končno imamo mi mladi pravico ne samo, da enakopravno volimo, temveč da smo tudi izvoljeni v občinsko skupščino, da lahko enakopravno sodelujemo v tem najvišjem samoupravnem organu na območju komune.
zacij (»Delo«, 28. januar letos).
• Vključevanje v samoupravljanje je pogoj za socialistično vzgojo mladine, je dejal Tomislav Badovinac na VIII. kongresu ZKJ (brošura »Osmi kongres ZKJ).
•	Na šolanje otrok in nekvalificirane delovne sile tar na zdravstveno zaščito moramo gledati kot na vlaganje v gospodarski razvoj (»Odjek«, Sarajevo, 1965/1).
#	Le poglobljeno učno-vzgojno delo lahko da šolam potreben ugled (»Prosvetni delavec«, Ljubljana, 1964/22).
glede in stališča ter jih nato z vso mladinsko zavzetostjo in doslednostjo uveljavljati v razrednih in šolskih skupnostih ter odborih, v delavskih svetih in drugih samoupravnih organih, zlasti pa v mladinski in drugih družbenih organizacijah, skratka povsod, kjer živimo in delamo. Posebno se bomo povsod odločno borili proti kakršni koli samovolji, proti nedemokratičnim in nehumanim odnosom in za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja, posebej pa še za uveljavljanje mladih občanov v vseh samoupravnih organih.
ZMS je po mnenju nekaterih diskutantov bolj ali manj nedosledno in neodgovorno izvajala vlogo in naloge, ki so jasno postavljene. Zlasti pri nas so še občutne razlike med mestom in vasjo, med razvitimi in nerazvitimi območji, med fizičnim in umskim delom, med družbeno postavljenimi stališči do mladine in dejanskimi možnostmi za res enakopravno uveljav-
ljanje nas mladih v okviru krajevnih družbeno-politič-nih in drugih organizacij ter v raznih samoupravnih organih.
Neenake možnosti naše izobrazbe prinašajo s seboj še neenako delitev osebnega dohodka po delu, neenake možnosti po uveljavljanju mladih v delovnih skupnostih in na območju krajevnih skupnosti.
Kakšna naj bo vloga in org mizacija mladine v današnjih pogojih?
Predvsem naj naša mladinska organizacija omogoči čimširše zbiranje nas mladih, zaradi tega naj razširi svoje politične in družbeno-vzgojne dejavnosti na najrazličnejša področja. Izgubi naj ozkost pretežno politične organizacije in se vedno bolj širi na posebne mladinske organizacije, kot so npr. športne, kulturne in druge.
Tudi na območjih krajevnih skupnosti se moramo mi mladi mnogo bolj vključevati v aktivno reševanje konkretnih skupnih problemov
O čemerkoli danes sklepajo odrasli v okviru krajevnih organizacij SZDL, zborov občanov, zborov volivcev itd., je zaradi pomanjkanja sredstev bolj ali manj dolgoročno ter bo s svojimi posledicami namenjeno nam, njihovim naslednikom in nam prav za-
radi tega res ne more in ne sme biti vseeno, kako o tem razpravljajo, kako gledajo na nadaljnji razvoj našega kraja, kakšne objekte in kje nameravajo graditi, adaptirati itd.
Ce bomo do teh vprašanj brezbrižni, bomo jutri čutili posledice premalo premišljenih sklepov in odločitev. Ni in ne sme nam biti vseeno, kje in kakšna bo naša šola, naš krajevni družbeni center in klub, športni prostori, trgovine, obrtne delavnice itd. Nujno je torej, da se začnemo kot enakopravni udeleževati raznih razprav in posvetovanj ter da postavljamo svoje zahteve po pravilnem urejanju in reševanju raznih krajevnih problemov.
• Pretesni okviri za delo,
je bilo ugotovljeno na razširjenem plenarnem sestanku CK Zveze mladine Slovenije (ZMS). Zaradi spre-
NAGRADNO ANKETIRANJE
UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV
V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika):
najmanj pa ...........
Želim, da pišete še o
Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov:
Prebrali smo za vas
če vas ta vprašanja zanimajo; preberite še vi?
SAMOUPRAVLJANJE
•	Zvezi komunistov sta potrebna enotna ideologija in enotna politika, ki naj dosledno podpira razvoj samoupravljanja, je dejal na VIII. kongresu ZKJ Veljko Vlahovič (brošura »Osmi kongres ZKJ).
•	Ženske nočejo v občinsko skupščino, ker jih mimo 8-urne poklicne zaposlitve čakajo doma še številne gospodinjske in materinske dolžnosti in tako ne zmorejo še družbeno-poli-tičnih. Ali je tako stališče pravilno in opravičljivo, saj bi ravno matere, ki najbolj živo čutijo zanemarjenost družbenih služb, lahko v občinski skupščini storile največ, da se to zaostajanje čimprej odpravi? (»Delo« z dne 27. januarja letos, uvodnik: Vprašanje strukture).
•	Delovni človek prepočasi realizira svoje pravice do
samoupravljanja in delitve dohodkov, je dejal Mika Tripalo na VIII. kongresu ZKJ (brošura »Osmi kongres ZKJ«, ki jo je izdalo uredništvo ČZP »Komunist« v Ljubljani).
•	Večkrat odločajo le »trojke«. Na občinski konferenci ZK naše občine niso mnogo govorili o uspehih, čeprav so vidni, temveč so predvsem kritično ocenili tiste slabosti, ki jih je treba z vztrajnim delom odpraviti (»Delo« z dne 30. januarja letos).
•	Informiranje je sestavni del samoupravljanja. Potrebno je vskladiti politično in strokovno informiranje itd. piše zvezni sekretar za informacije Vilko Vinterhalter v svojem tozadevnem članku (Informator, 2/1 65).
•	Kdo usposablja občane za samoupravljanje. Dejstvo je, da je komuna največji samoupravni organ občine. Komunisti naj od-pro na široko vrata javnosti, da s tem uresničijo pravice in dolžnosti občanov (tudi npr. v zvezi s komunalnim prispevkom), da vključijo in integrirajo občane v vodenje občinske politike. Žal, postajajo druž-beno-politične organizacije posrednik med občinsko skupščino in občani, ne pa kraj in okolje, kjer se občani usposabljajo za samo-
upravljanje. — Tako je odgovarjal sekretar občinskega komiteja naše občine, tovariš Ludvik Golob, novinarju Vlajku Krivokapiču (»Komunist« z dne 29. januarja letos).
GOSPODARSTVO
•	Naloge gospodarske zbornice so skrb za napredek gospodarstva, za bolj skladen razvoj proizvajalnih sil, za krepitev socialističnih odnosov in večje vloge neposrednih proizvajalcev (»Pri-vredni pregled«, Beograd, št. 2713).
•	Pogoj za gospodarski in družbeni razvoj je porast osebne potrošnje pri delitvi narodnega dohodka, je dejal Boris Kraigher na VIII. kongresu ZKJ! (brošura »Osmi kongres ZKJ«).
•	Produktivnost dela v naši industriji zaostaja za nivojem produktivnosti v razvitih deželah. Prav tako je pri nas produktivnost manjša v ekonomsko nerazvitih območjih (»Naše teme«, Zagreb 1964/10).
•	Nadurno delo je pogosto posledica nezadostno pripravljene in slabo organizirane proizvodnje, lova za večjimi osebnimi dohodki itd. Ko bodo odstranjene te pomanjkljivosti, se bo zmanjšalo tudi nadurno delo in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne posledice (»Tehnika«, Beograd 1965/1).
•	Zaključek doslej najobsežnejših in najbolj kritičnih razprav o letošnjem zveznem družbenem planu v zborih zvezne skupščine je pokazal resno zavzetost poslancev na ustreznem reševanju pomembnih vprašanj našega gospodarskega razvoja (uvodnik »Komunista« z dne 29. januarja letos in »Delo« z dne 27. januarja letos).
•	Vsako zaostajanje kmetijstva ogroža življenjski standard. Kmetijstvo je v predlogu letošnjega družbenega plana SR Slovenije obravnavano precej enostransko, brez upoštevanja dejanskega stanja te panoge, so ugotovili poslanci na seji odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiškem zboru skupščine SRS in soglasno sprejeli ustrezni
amandma za načrtnejše investiranje v nove mlečne farme, sadovnjake, mehanizacijo vrtnarstva, v gradnjo klavnic za perutnino itd. (»Delo« z dne 28. januarja letos, 2. in 3. stran!)
•	Ljubljana in Koper imata najdražji trg kmetijskih pridelkov, saj so mimo drugega kmetijski pridelki tu za 38"/i> dražji kot lani (»Delo« z dne 23. januarja letos).
•	Neustrezen občinski proračun zahteva nujno osveščanje delovnih kolektivov za reševanje tudi takih nalog, ki niso samo neposredno zvezane s problemi podjetja, temveč tudi s problemi okolice, v kateri neposredni proizvajalci delajo, saj so proizvajalci hkrati tudi potrošniki in koristniki uslug družbenih služb, tam kjer žive, je napisal predsednik naše občinske skupščine, tovariš Miran Goslar, v svojem članku »Težave ob sprejemanju občinskega proračuna« (Občan, 1965, št. 2).
KRAJEVNA SKUPNOST
•	Zadeva je rešena. V pisarni sveta krajevne skupnosti (KS) se je razvil naslednji razgovor:
— Tale naš tajnik nam je vse »zafural«! Zadolžili smo predsednika, da primer reši!
— No, slučaj tajnika je rešen! Predsednik mu je našel drugo, boljšo službo! (Nekateri »zlobni jeziki« trde, da se ta primer nanaša na KS Zg. Šiška. Več o tem v »Delu« z dne 27. januarja letos.)
•	Občani Zgornje Šiške so
terjali pojasnila na svojem zboru v sredo 27. januarja letos, ko so razpravljali o delu KS. Temeljno krivdo so pripisali vsem članom bivših svetov KS, ki so vedeli za nekatere napake, vendar so s svojo brezbrižnostjo omogočili bivšemu tajniku sveta KS »neprimerno« poslovanje (»Delo« od 28. januarja letos).
Dragi pionirji, že zopet je za nas zmanjkalo prostora. Vseeno nadaljujmo svoje delo ter s® pridno pripravljajmo za — naše pustno rajanje!
KL.IUKEC iz Dravelj