Celje - skladišče D-Per 70/1976 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINII liillliilfli GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXX. — SEPTEMBER 1976 — ŠTEVILKA 9 Uresničujmo načrt Več kot leto dni vztrajnega dela, analiziranja, dogovarjanja, usklajevanja in razprav ob sodelovanju velikega števila ljudi, ustanov, vodstev in samoupravnih organov je bilo treba, da smo v nekem demokratičnem vzdušju, na temelju novih odnosov, ki jih je o-mogočila nova .ustava, prišli d6 dokumenta, ki izraža skupne smotre in naloge, politiko in smer razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Ker je nastal na podlagi dogovarjanja in usklajevanja, naš načrt razvoja ni le preprost seštevek različnih interesov, temveč, sinteza skupnih potreb in možnosti celotne jugoslovanske skupnosti: Nov srednjeročni načrt predvideva velike , strukturalne spremembe, ki pogoj Ujej o hitrejši razvoj vse države in omogočajo najkrajšo pot k stabilizaciji našega gospodarstva. Naj pri tem omenimo le predvidevanja, da bomo v naslednjih petih letih zagotovili delovna mesta 900.000 delavcem, zgradili 800.000 stanovanj in povečali proizvodnjo za 40 odstokov, pa bomo opazili velike, pa tudi uresničljive možnosti in ambicije, ki jih želimo v tem času izvesti. Soglasnost s cilji in nalogami razvoja v naslednjih petih letih smo dosegli na kar se da demokratični način, kar znova potrjuje vitalnost našega samoupravnega dogovarjanja in usklajevanja različnih interesov na podlagi enakopravnosti in socialistične1 solidarnosti. Zato imamo obilo razlogov za zadovoljstvo ob tem uspešno opravljenem delu. S tem načrtom je'jasno nakazana smer razvoja, ki ji morajo slediti vsi delovni ljudje in njihovi kolektivi. Res, da združeno delo ni povsod sodelovalo pri določanju ciljev in nalog, vendar je bilo vselej navzoče, saj so načrti delovnih organizacij in njihovih združenj bili podlaga za odločitve in preverjanje vsega predlaganega. Na tej podlagi se je že začelo razvijati družbeno o-zračje, v katerem bomo laže razumeli vse razvojne smotre kot del političnega boja za še bolj razvite samoupravne družbenoekonomske odnose, ki bodo temeljili na visoki produktivnosti dela, na povečanju proizvodnje in zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi. Zveza komunistov bo imela poglavitno vlogo pri širjenju (Nadaljevanje na 3. Strani) Meseca avgusta je Savinjska dolina polna velikih dogodkov. Takrat praznujemo stanovski dan hmeljarjev in obiramo hmelj. Tako je Valajev Vanč pripeljal s kolesljem v Braslovče starega hmeljarskega-starešino Antona Ocvirka, lansko princesko Sonjo Potočnik in novega starešino Franca Zabukovnika. Avstrijski ambasadi v Beogradu Delavci delovne organizacije Hmezad Žalec, zbrani na protestnem zborovanju v Žalcu, vam zaradi dogajanja na Slovenskem Koroškem v Avstriji pošiljamo naslednje protestno pismo. Delavci delovne organizacije Hmezad Žalec najostreje protestiramo proti nasilju, ki ga izvajajo avstrijske oblasti nad našimi brati koroškimi Slovenci. Zahtevamo, da takoj začnete uveljavljati 7. člen državne ..pogodbe. Ne dovolimo nobenega preštevanja naših rojakov na žemlji svojih očakov, ker naši rojaki niso številke, ki se lahko-seštevajo ali odštevajo, pač pa so ljudje z istimi pravicami in dolžnostmi kot ostali avstrijski državljani. Ni nam vseeno, kako avstrijske oblasti surovo preganjajo in zapirajo naše rojake, kot se je to dogajalo pred nekaj dnevi v Škocjanu. Ob tem še nam nehote vsiljujejo misli na dogajanja izpred časov tridesetih let. Ne moremo si zamisliti, da se danes, ko se ves svet bori-proti nasilju in mračnjaštvu, kaj takega še lahko dogaja v sosednji Avstriji, s katero je naša država imela vedno dobre sosedske odnose. Zato zahtevamo, da avstrijske oblasti takoj spremene svoja nazadnjaška gledanja do slovenske manjšine na Koroškem, začnejo izpolnjevati državno pogodbo in le na takšen način prispevajo k še tesnejšemu sodelovanju med obema državama na Vseh področjih. Žalec, dne 18. 8. 1976 XX. regijsko tekmovanje traktoristov uspešno zaključeno V soboto, 14. avgusta je bilo v Za-ložah XX. regijsko tekmovanje aktivnih traktoristov in IV. regijsko tekmovanje mladih zadružnikov. Organizator prireditve je bilo društvo LT Hmezad z 'aktivom mladih? zadružnikov TOZD Kooperacija. Na dan prireditve nam je bilo vreme izredno naklonjeno, saj je vse prejšnje dni vztrajno deževalo in je tako prvotna določitev kraja tekmovanja na 2er-javkah odpadla. Kljub vsemu so bili tekmovalni .pogoji ugodni. Tekmovanja se je udeležilo 44 tekmovalcev, od tega 37 mladih žadruž-nikov, tri mlade zadružniče in štirje aktivni traktoristi. Da je organizacija prireditve normalno potekala, so poskrbeli: i,- Komisija za oranje Dolinar Milan, predsednik • Pugelj Bogdan, član Luževič Janez, član 2. Merilci globin oranja Mirnik Milan j predsednik Zalokar Vinko, član Blagotinšek Marjan, član 3. Spretnostna vožnja Cvetko Janez, predsednik Kainz Péter, član 4. Testi Jug Vinko, predsednik 5, Izračunavanje in objava rezultatov Verstovšek Franc, Vošnjak Slavko V letošnjem letu se je zlasti povečala udeležba- mladih zadružnikov in pa prvič seveda tudi mladih zadružnic. Izredno se je tu odrezala ZE Petrovče. Poslala je kar štiri ekipe, od katerih1 je bila i ena ekipa ženska. Uvrstitve in nastopajoče nam prikazuje ’tabela: Startna prüme^ in ime st. Delovna organizacija AMZ Število točk Skupaj točk s . • Mesto ; ekipe : Doseženo mesto oranje teorija spret-' “ nostna vožnja 4 Sajovic Boris 216 41 22 279 5' 15 Kok Ivan : TRNAVA 218 34 D 252 18 16 Košenina Milan 201 31 D 232 30 763 VII. 3 Rančigaj Franc 185 38 3 226 32 17 Jelen Viki GOMILSKO 208 29 3 240 28’ 18 Orožim Karl 183 30 D 213 35 679 XII. 9 Ribič Marjan 226 43 22 291 1 39 Gajšek Drago PREBOLD 205 37 8,5 240,5 27 40 Vedenik Emil 211 25 I 14 250 20 781,5 v. 41 Povše Ivan 216 34 -25 275 9 1 Kundih Boris Šempeter i 170 27 0 197 37 42 Kolenc Oskar 210 24 11 1 245. 25 '717 ix. i 13 Kunst Ferdo " 210 41 13,5 264,5 13 43 Sah Peter Šempeter ii 215 31 D 246 22 44 Serdoner Janez 238 35 17 290 2- 800,5 II. 14 Frece Vinko 203 39 7 249 21 21 Holcer Janko PETROVČE II 190 23 D 213 , 35 22 Pinter Drago 215 31; D 246' 22 708 XI. 2 Kuder' Franc 185 29 13 227 31 31 Čokati Märjan GOTOVLJE 186 24 16 226 32 32 Štorman Jože 228 22 1 10 ' 260 14 4 1 713. x. i 6 Stepišnik Milan • 243 31 D 274 ' 10 19 Zupanc Vinko PETROVČE 240 i 36 D 276 7 20 ‘ Žagar Danijel 210 30 D 240 28 790 III. 12 Mihelak Jože 220 37 22 - - 279 5 23 Leve Rafko V. GORA 226 ■ 27 % « 253 17 24 Žerjav Iztok 223 - 21 12 : - 256 16 788 IV. 5 Veber Stanko 225 ' 34 1 17 i 276 ; 7 25 " Pečnik Jože GALICIJA 220 31 15 ' 266 12 26 Verdel Jože 225 - 35 l D 260 . 14 802 I. 8 1 Kuder Slavko 226 31 24,51; 281,5 3 27 Kuder Tinko GRIZENE 196 25 - 21 24 242 26 28 Horvat Rafko 213 24 15 i 252 18 775,5 VI. 11 - Medved Srečko 163 44 10 M ' 215 34 29 Grobelšek Ivan SL. KONJIČE' 223 40 ■ 8 273 11 30 Furman Janez 190 40 16 : 246 ? 22 : 734 Vlil. * 7 Leve Terezij a 216 27 SÖ 243 3 33 Kos Jožica VINSKA GORA 228 23 251 2 . 494 POSAMEZNIKI 10 Rovšnik Janko VRANSKO; 231 - 29 20 : 280 4 34 ' Stepišnik Milena PETROVČE , 231 il 00 272 1 AKTIVNI TRAKTORISTI 36 ' Stajher Martin KMETIJSTVO II 220 38 22 280 2 35 Pogačar Martin KMETIJSTVO II 206 31 24,8 261,8 4 37 Skräbar Stanko koop. Šempeter 238 39 21,5 298,5 1 38 Cerovšek Stanko KMETIJSTVO II ' 220 29 22 271 3 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov - kooperantov Z namenom, da bi zagotovili socialno varnost kmetov na osnovi novih samoupravnih odnosov, ki so se uveljavili v kmetijstvu, je zadružna zveza v sodelovanju s skupnostjo pokojninsko-invalidskega zavarovanja pristopila k urejanju'te problematike. Zadružna zveza kot nosilec razvoja zasebnega kmetijstva je. s sklepom 11. redne, seje upravnega od-.bora dne 21. 2. 1974 sklenila pogodbo s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov-koopcranlov. Zavarovanje temelji na zakonu o združevanju: kmetov in. zakonu o pokojninskem in . invalidskem zavarovanju. Po določilih sprejete pogodbe je lahko zavarovan'le tisti kmet-kooperant, ki sklene s kmetijsko zadrugo ali obratom za kooperacijo v kmetijstvu ali gozdarstvu pogodbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju. V tem sodelovanju mora ustvariti pretežni del čistega dohodka svojega kmetijskega gospodarstva. Pogoj za zavarovanje je tudi, da si organizacija in kmet delita riziko, ki bi nastal v skupni proizvodnji oz. prodaji skupno pridelanih proizvodov. V dohodek iz proizvodnega sodelovanja se všteva tudi dohodek iz kmečkega turizma, ki je dopolnilna dejavnost na nekaterih območjih in tudi dohodek iz delovnega razmerja z manj kot polovico delovnega časa pri organizaciji, s katero kmet trajno proizvodno sodeluje. V primeru, da kmet sodeluje z več organizacijami združenega dela, se dohodki seštevajo in kmet uveljavlja svoje pravice pri organizaciji, s katero pretežno proizvodno sodeluje. Pogoj za zavarovanje je doseganje tolikšnega osebnega dohodka, kot je določen kot najnižji po samoupravnem sporazumu za področje kmetijstva. Ta višina pa se vsako leto revalorizira v skladu s porastom osebnih dohodkov. Na osnovi ugotovljenega čistega dohodka se zavarovanec samostojno odloči za eno izmed zavarovalnih osnov, ki so razvrščene v pet razredov. Gibanje mesečne in letne zavarovalne osnove je razvidno iz spodnje tabele: 1973 1974 1975 Zavaro- valni razred mesečno letno mesečno letno mesečno letno V. 1.100 13.200 1.345 16.140 1.689 20.268 IV. 1.400 16.800 1.621 19.452 2.036 24.432 III. 1.700 20.400 1.969 23.628 2.473 29.676 II. 2.000 24.000 2.316 27.792 2.909 34.908 I. 2.300 27.600 2.663 31.956 3.345 40.140 Slavnostni'podpis samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja »Hmezad« za obdobje 1976—1980 Na Mirosanu so že pričeli obirati dokaj bogato letino Za kmetijo je izredno pomembno to, da je lahko zavarovanih več oseb, če seveda izpolnjujejo pogoje, ki se zahtevajo za uveljavitev zavarovanja. Kooperant pa ima tudi možnost dokupa let. Ker je osnova zavarovanja proizvodno | sodelovanje, odgovarjata za plačilo prispevkov solidarno zavarovanec in organizacija. Po poročilih članic je s 1. 1. 1976 bilo skupno zavarovanih 1.447, v postopku za pridobitev zavaro-, vanja pa 205 kmetov-kooperantov. Vzroke, da se zavarovanje ni še: bolj razširilo, je iskati tudi v premajhni aktivnosti, organizacij, prav tako je premajhno zanimanje kmetov. Tudi razvoj proizvodnega sodelovanja v združenih organizacijah zaostaja. Eden izmed dejavnikov je tudi premajhno sodelovanje med obrati za kooperacijo v gozdarstvu in, kmetijskimi organizacijami. Največjo težavo predstavlja ugotavljanje čistega dohodka kooperanta v organizirani proizvodnji. Tu je zadružna zveza v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije izdelala merila, s pomočjo katerih je možno ugotoviti čisti dohodek kmetov. Ta oblika zavarovanja je še v začetnem obdobju. Zato so začetni rezultati spodbudni za nadaljnje delo na tem področju, obenem pa so tudi pričetek akcije za izenačitev delavskega in kmečkega pokojninskega zavarovanja. Urejeno je tudi zdravstveno zavarovanje kmetov do obsega temeljnih pravic zaposlenih v združenem delu. Na podlagi medsebojne in družbene solidarnosti je urejeno minimalno starostno, varstvo kmetov. Iz tega naslova prejema že sedaj' okoli 40.000 kmetov minimalno starostno pokojnino v mesečnem znesku 420 din. (Nadaljevanje s l. strani) kar najpopolnejšega dojemanja pomembnosti vsega sprejetega. Najslabše pri vsem tem bi bilo, če bi se sprijaznili z mislijo, ■ da je s sprejetjem družbenega načrta glavno délo že opravljeno. Nasprotno, največ naporov je še pred nami. S sprejetjem 39 samoupravnih sporazumov, z določenimi Smermi razvoja in s sistemskimi zakoni smo šele ustvarili pogoje za pobudo vseh organizacij združenega dela, brez katerih družbenega načrta ne bo moč uresničiti. Vse dosedanje razprave so nas prepričale, da teh velikih smotrov srednjeročnega načrta brez najširše udeležbe združenega dela in njegovih sred-, štev ne moremo uresničiti, da je pri tem samoupravno dogovarjanje delovnih organizacij in njih združenj o združevanju sredstev in deia poglavitno orožje pri uresničevanju .načrta. To pomeni, da že sedaj, ko še niso sprejeti vsi dogovori in vse sistemske rešitve, nobena gospodarska pobuda ne sme biti v neskladju z dogovorjeno smerjo razvoja. Saj, kot upravičeno poudarjamo, načrt vsestransko povezuje vse interese, možnosti in iniciative ter se postavlja po robu anarhiji in stihiji prak-ticizma. Razkriva nam, da marsikaj, kar- jé morda trenutno videti dobro in koristno, v nadaljnjem razvoju lahko postane velika zavora pri našem delu. Zato moramo i-meti pri vseh delih, zlasti pri investicijah, družbeni načrt nenehno pred očmi. Sedaj je še posebej pomembno, da povečamo intenzivnost družbene akcije za čimprejšnje sprejetje predvidenih dogovorov in sporazumov, in to ne samo v federacij i in drugih družbenopolitičnih skupnostih, temveč zlasti v delovnih organizacijah. U-stvarjena je podlaga^ za traj-■ nejše rešitve, z združevanjem in drugače, za uspešnejše odstranjevanje neproduktivnosti, saj je slednja nezdružljiva s sprejetimi cilji in nalogami ' družbenega načrta. ' Načrt imamo, bitka za njegovo. uresničitev pa je še pred nami, ta bitka je težja in bolj zapletena kot pa njegovo sprejetje. Zmaga v tej bitki nas bo privedla v družbo srednje razvitih držav z razvitim sistemom samoupravnih demokratičnih. odnosov. 5- KONFERENCA NEUVRŠČENIH V C0L0MRU Petinosemdeset delegacij je pričelo v ponedeljek, 16. avgusta svoj peti sestanek. Edén prvih govornikov je bil »oče neuvrščenosti« predsednik Tito, ki je dejal: Neuvrščenost je danes zares postala svetovna politika, ker izhaja iz integralnih interesov sveta in se zavzema za univerzalne rešitve v času, ko so ideološke in mnoge druge rešitve še vedno stvarnost. Strpnost in medsebojna razumevanja sta nujna za dosego medsebojnih ciljev in kljub razlikam moramo o-stati ■ enotni! Leta nazaj nismo pomnili tako lepega vremena, kot se je pričelo junija. Vsi smo bili veseli sonca in prijetne toplote. Toda vročine ni bilo konec. U-sahnili so vodnjaki po obronkih, na kleču je venela koruza, hmelj je prenehal rasti takrat, ko bi najbolj moral, o-tava se je marsikje popolnoma posušila. Savinja je še komaj žuborela umazana in zasmrajena med rjavim spolskim kamenjem. Pooblačilo se je. Pričakovali smo odrešilni dež. In takrat je udarilo prvič, drugič in celo tretjič na ista področja. Dvakrat je bilo zasavsko hri-: bovje od Mrzlice do Cemšeni-ške planine belo od debele plasti toče. Tolklo je od Gornjih Gorč čez Kaplo “in se še letos strahotno zneslo v Miklavžu in Lokah nad Taborom. Saj je v Taboru od 74 zavarovanih kmetov proti toči prizadela kar 62. Tod je padala s tako močjo, da je hmelj in vinsko trto dotolkla v nič in si ne bosta opomogla, tako hitro. Saj je tako letos na tem področju že drugič. Močno prizadeta sta tudi koruza in krompir» Obupani kmetje upravičeno pričakujejo razumevanje in družbeno pomoč. ČEME RASTEJO SICER POČASI, A VZTRAJMO Julija letos so se v Sloveniji podražile na drobno predvsem alkoholne pijače v trgovini in obrtne storitve. Sicer pa so bile po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko julija letos v primerjavi z lanskim julijem cene na drobno višje za 7,2 odstoka, v prvih sedmih mesecih letos pa so bile v primerjavi ž enakim obdobjem lani višje za 11,9 odstotka. Bolj kot te cene pa šo se povečali življenjski 'stroški. Tako so bile v Sloveniji julija letos v primerjavi z lanskim julijem cene življenjskih potrebščin višje za 9,4 odstotka, v prvih sedmih mesecih letos v primerjavi s prvimi sedmimi meseci lani pa so bile višje celo za 16,3 odstoka. Tako je bila julija letos v primerjavi z lanskim julijem kurjava in razsvetljava dražja za 20,9 odstotka, stanovanjska najemnina in komunalne storitve so bile dražje za 20 odstotkov, kultura, razvedrilo ih oddih So bili dražji za 14,3 odstotka, obleka in obutev je bila dražja za 13 odstotkov, tobak in . pijače za 11,3 odstotka, hrana za 8,4 odstotka, stanovanjska o-prema za 5,1 odstotka, higiena za 1,7 odstotka, promet pa se je v tem času podražil za 0,4 odstoka. I. P. LETOS ŽE 14. DAN HMELJARJEV ŽALEC: PRIZNANJA ZA USPESNO HMELJARJENJE PREJELO 24 HMELJARJEV KOOPERANTOV IN NIHČE IZ LASTNE PROIZVODNJE. FRANC ZABUKOVNIK IZ ANDRAŽA NOVI HMELJARSKI STAREŠINA. PREDSTAVILO SE JE LE 7 BRHKIH KANDIDATK ZA HMELJSKO PRINCESKO S SPREMLJEVALCI. BRASLOVČE: USPEŠNA DEMONSTRACIJA NAJNOVEJSlH STROJEV SIP ŠEMPETER. RAZSTAVA CVETJA IN ROČNIH DEL. NAD 6.000 OBISKOVALCEV. PISANA POVORKA VOZ S PRIKAZI, DOLG PROGRAM, POTRPEŽLJIVI STAREŠINE IN KANDIDATKE ZA PRINCESKO S SPREMLJEVALCI REŠILI TURISTIČNO DRUŠTVO BRASLOVČE PRED POLOMOM. GOSTINSKI MONOPOL SE JE OBNESEL LE ZA HOTEL CELEIO. SRECOLOV RAZGRABLJEN. Vse je kazalo, da hmeljarjem in turističnemu društvu Braslovče tudi letos vreme ne bo preveč naklonjeno. Organizatorji praznovanja hmeljarjev v Žalcu so se potrudili in pripravili program tradicionalno. Dvorana v hmeljarskem domu je bila nabito polna kooperantov in gostov. Lanski hmeljarski starešina Anton Ocvirk je ob predaji starešinstva dejal: Spoštovane hmelj arke, hmelj ari, spoštovani sodelavci! Doletela me je čast, da- ob priložnosti, kot je današnja, spregovorim nekaj besed, pokažem na uspehe, na katere smo lahko ponosni, pa tudi vse težave, ki so se nakopičile. Naše delo združujemo v TOZD. Kooperacija, ki se sestoji iz 11 zadružnih enot, ki so po svoji proizvodnji, strukturi proizvodnje zelo raznolike in se razprostirajo od Vojnika pa do Vranskega. Ta raznolikost zahteva od nas dobro organiziranost v strokovnem, organizacijskem ih samoupravnem pogledu. Lahko trdim, da smo na teh področjih' dosegli lepe uspehe, saj z internimi samoupravnimi akti razmejujemo svoje odnose, medsebojne pravice ter sisteme upravljanja. Ker pa vsaka organizacija ni nekaj statičnega, jo je potrebno prilagajati razvojnim potrebam in novim nastalim pogojem. Osnutek novega zakona o združenem delu prinaša novosti, ki bodo gotovo povzročile nekatere spremembe. Zavedamo se, da le dobro organizirani lahko dosežemo boljše uspehe. Na tem področju imamo že določene izkušnje, saj smo uspeli pri organizacijah strojnih skupnosti predvsem v hmeljarski proizvodnji, ki so nam omogočili, da smo pridelek hmelja v zadnjih odločujočih fazah proizvodnje kvalitetno pospravili. Več dela. in pozornosti bomo morali posvetiti proizvodnim skupnostim kmetov-kooperantov ter njih povezovanju v celotno reprodukcijsko verigo, ki naj poveča proizvodnost kmetij, izboljša njihov ekonomski položaj in omogoča boljši standard, večjo socialno varnost ter boljše pogoje dela. Uspeli bomo le, če bomo dobro organizirani, če bomo imeli dobro delitev dela na podlagi sodobne tehnologije, če bomo Med hmeljarji, ki so prejeli priznanja za uspešno delo v hmeljarstvu, je bil tudi Ivan Poteko, vodja ZE iz Polzele smotrno investirali in se zavedali, da je dinar, naložen v nesmotrne kapacitete, drag in da smo zaradi tega dostikrat prikrajšani za del standarda. Tudi suši v hmeljarski proizvodnji moramo v bodoče biti bolj kos. Dopolniti in zgraditi moramo nove namakalne sisteme, zgrajene pa dosledno izkoristiti. S pomočjo znanja služb in lastne prizadevnosti smo dosegli velik napredek. Rezultat tega je spremenjena podoba doline. Razdrobljene nasade so zamenjali sodobni kompleksi žičnic. Drago ročno delovno šilo smo zamenjali .v veliki meri s kemičnimi sredstvi in obiral- nimi stroji. Zal pa so cene repromateriala, ki ga v hmeljarski proizvodnji rabimo, prekomerno naraščale. V koopraciji imamo preko 600 ha sodobnih nasadov hmelja in le še 70 ha starih nasadov. Pred nekaj leti pa je bila slika obratna. Površine so se v zadnjih letih zmanjšale v glavnem na načun nasadov na hmelj evkah. Težave, ki nas spremljajo, ne spodbujajo Del večtisočglave množice, ki se je zgrnila na praznovanje v Braslovče hmeljarjev, da bi hmeljišča v večji meri obnavljali. Vencjar se moramo zavedati, da s hmeljem živimo 100 let, -da smo s hmeljem dosegli lep napredek in da smo v hmeljarsko proizvodnjo vložili velika finančna sredstva. Naša nadaljnja skrb in dolžnost je biti močno organiziran. Za naše težave in delo naj vedo ljudje,'ki so na odgovornih forumih. V lanskem letu smo pri Zvezni gospodarski zbornici osnovali jugoslovansko grupacijo za hmelj. Formirali smo rizični sklad, katerega smo. morali koristiti že lani zaradi rasti proizvodnih stroškov. Tako organizirani se pojavljamo pred družbo z zahtevo, da nam priskoči na pomoč in pomaga rešiti sedanjo neugodno situacijo. Spoštovani hmeljari, želim, da trenutno stanje čim prej prebrodimo in nas tudi v bodoče ostane čim Več zvestih hmelju! ž Na koncu čestitam in se zahvalim za sodelovanje in trud vsem hmeljarem, posebej tistim, ki bodo nocoj prejeli priznanja za dolgoletno delo in zvestobo hmelju. Leto je hitro minilo in prišel je čas, da predam Svojo dolžnost nasledniku, ki bo prihodnje leto opravljal čast hmeljarskega starešine. Prosim tovariša Zabukovnika, da prevzame mačka kot znak starešinstva in želim, da bi ga uspešno in zadovoljno nosil. Novi starešina Franc Zabukovnik iz Andraža je slovesno prevzel mačka in spregovoril: Zaupana in dana mi je dolžnost, da za eno leto prevzamem naslov hmeljarskega starešine. Vsem se za zaupanje zahvaljujem. Zavedam se, da s tem, ko imam naslov hmeljarskega starešine, prevzemam določeno obveznost in odgovornost. Vse hmeljare lepo pozdravljam. Enako pozdravljam vse goste in prijatelje hmeljarjev. Vsi danes navzoči smo zbrani zato, da počastimo svoj praznik, izmenjamo naše misli in se za nekaj časa razvedrimo ter dobro počutimo. Hmeljarstvo ima že dolgo tradicijo. Saj so se z njim ukvarjali že naši predniki. O tem je mnogo napisanega in povedanega. Vendar Želim povedati nekaj o hmeljarjenju pri nas. Za zboljšanje položaja v hmeljarstvu in v vsej kmetijski proizvodnji,je že in še ho potrebna večja varnost tržišča pri prodaji pridelkov. Krize, ki se nam že nekaj let pojavljajo, so škodljive. Posledice teh te-žav je tudi upadanje hmeljskih nasadov in zmanjševanje števila hmeljarjev. Odločilno vlogo imajo naravni pogoji. Preveč je nasadov na neprimernih tleh za gojenje hmelja. Zato smo podvrženi posledicam suše na eni in moče na drugi strani. Letos se nam ne obeta rekordna hmelj-ska letina. Julijska vročina je zavrta normalen razvoj rastline. Hmelj ni dosegel zadostne višine. Zelo slabo vpliva na rentabilnost pogosta toča. Ogromne so škode v zadnjih'letih. Nekatera področja (ZE Tabor) so prizadeta že več let zaporedoma. Proizvodnja in trgovina se morata sporazumevati. To kar je v hmeljarstvu storjenega in kar imamo, moramo ohraniti. Dogovorjena proizvodnja in urejeno tržišče zagotavljata proizvajalcem in trgovini varnost. Kot nikjer v razvitih državah po svetu, tudi v naši samoupravni socialistični družbi ne bomo rešili problemov kmetijske proizvodnje brez posredovanja družbeno političnih skupnosti. Kmetijski proizvajalci nismo sami sebi namen, temveč smo proizvajalci hrane. Zato nosimo riziko proizvodnje v tovarni pod milim nebom vsi! Tako ravnajo pri proizvodnji hrane vse razvite države. Ne more nam biti vseeno, kaj se dogaja s preskrbo hrane za prebivalstvo in kako živi tisti del prebivalstva, ki mu je proizvodnja hrane osnovni poklic. Hmeljar! moramo biti vztrajni. Upoštevajmo strokovnost! Dopolnimo proizvodni proces, ker le tako bodo rezultati našega dela boljši: Čim več pozornosti dajmo večjim hektarskim donosom in kvaliteti hmelja! Vse to doživljamo v času, ko bi lahko prodali več hmelja. Ne smemo dovoliti, da bi se proizvodnja zmanjšala. Združujmo dela in sredstva, ker smo sami preveč razdrobljeni in premajhni, Toliko za uvod v moje nadaljnje delo. Akvamarini iz Trbovelj so udarili tuš in spikerka je naznanila, da bosta obe starešini podelila priznanja. PRIZNANJA ZA DOSEŽENE USPEHE V HMELJARSTVU SO PREJELI: tl CETINA Andrej, Dobrteša vas 2. VIDMAR Marija, Arclin 3. JELEN Alojz, Gomilsko 4. PISTOTNIK Vinko, Orla vas 5. TERGLAV Štefan, Polzela 6. PRISLAN Viljem, Parižlje 7. GABERŠEK Edi, Poljče 8. NATEK Vinko, Pondor 9. HOJNIK Alojz, Ločica 10. GLUŠIC Jože, Andraž 11. HROVAT Jožefa, Podvin 12. KUNST Ferdo, Sp. Grušovlje 13. KARNOVŠEK Viktor, Šempeter 14. VODLAN Ivan, Tešova 15. OSET Franc, Drešinja vas 16. ŽAGAR Zoran, Dobriša vas 17. URŠIČ 'Anton, Dolenja vas 18. ŽLICAR Elizabeta, Kaplja vas ■) 19. PILIH Ivan, Trnovlje 20. RANDL Marija, Griže 21. GROBELNIK Antonija, Gotovlje 22. OGRAJENŠEK Pavla, Studence 23. POTEKO Ivan, Polzela 24. PLEŠNIK Stanko, Vinska gora Letos so organizatorji uredili tako, da so dekleta — kandidatke spremljali fantje. Oživljamo pred 14. leti dobro zastavljeno zamisel, da bi naj za razvoj hmeljarske noše v Savinjski dolini sodeloval vsako leto iz vsake zadružne enote vsaj en mlad hmeljarski par. Dekleta naj bi bila opremljana tako ali bolj skromno kot kandidatke sedaj in bolj praktično, fantje pa tako kot starešine tudi s klobukom, a brez suknjiča. Če bi bila stara navada obveljala, bi danes imeli že lepo število hmeljarskih nošenj, ki bi nastopale v povorkah in ob raznih velikih prireditvah ter tako manifestirale ne preveč upoštevano hmeljarstvo. Pa še ena prednost parov je: veliko laže tekmujejo v raznih spretnostih in tako dokažejo svoje znanje iz hmeljarstva. Prav bi bilo, da bi v prihodnje, tako kot včasih volili najlepši, najspretnejši in najoriginalnejši par.- \ \ e Sijli -JTSPww,;, 'A f f IHr' ' ifilRF jfflk Hiši: «j? * ■ * ^ Novi hmeljarski starešina Franc Zabukovnik s pravkar ustoličeno hmeljsko princesko Vido Brinovec iz Podvrha ' Predstavilo se je 7 parov: Iz Dobrne — Vera Podpečan in Jože Verdev, iz Trnave — Irena Škodnik in Jože ■ Goropevšek, iz Prebolda — Malči Ribič in Jože Sorger, iz Polzele — Danica Jelen in Stanko Jelen, iz Braslovč — Vida Brinovec in Vinko Rak, iz Gotovelj — Jolanka in Kristl Cokan in iz Petrovč — Emilija in Milan Stepišnik. Pari so se zavrteli, zavrtel se je novi starešina s staro hmeljsko princesko in vrteli smo se ob domačih melodijah pozno v noč veseli, da smo hmeljarji vsaj enkrat v letu skupaj, da izmenjamo svoje uspehe in težave, da se spominjamo preteklosti in kujemo načrte v prihodnje. In kako je bilo v Braslovčah? Prizadevni turistični delavci so se trudili, da bi v svoj kraj privabili s pestrostjo prireditev čim več obiskovalcev. V tem so popolnoma uspeli, saj jim je šlo po daljšem času na roko tudi vreme, kar pa nekaterim ni bilo čisto po godu. (Nadaljevanje na 6. strani) Letos se je za naslov hmeljske princeske potegovalo le sedem brhkih Savinjčank. Od leve proti desni: Danica Jelen, Jolanda Cokan, Emilija Stepišnik, Vida Brinovec, Malči Ribič, Vera Podpečan in Irena Škodnik. STRAN 5 — SEPTEMBER 1976 — ŠT. 9 Kriza na svetovnem trgu z govedino Leta 1977 lahko pričakujemo hiter skok cen govejega mesa, ki mu bo sledil v letih 1978 in 1979 nagel padec. Maloprodajne Cene govedine se bodo, ne glede na gibanje maloprodajnih cen na svetovnem trgu, povečale zaradi inflacije. Te ugotovitve so rezultat dela kmetijskih strokovnjakov iz Ženeve, ki so ha zahtevo štiridesetih podjetij, ki trgujejo z mesom iz ZDA, Velike Britanije in Francije tgr vlad petih držav tri leta preučevali gibanje cen na svetovnem trgu z mesom. V svojem poročilu med drugim predvidevajo, da bo EGS prihodnje leto prisiljena ukiniti prepoved u-voza iz tretjih držav. Da bi se izognili mesni krizi v obdobju 1978/79, ženevski strokovnjaki predlagajo dve možni rešitvi: — sprejeti prakso . britanskega sistema »deficitarnega plačevanja«, ki kmetom zagotavlja dohodek in svobodno gibanje malpprodajnih 'cen; — uvesti ameriški sistem, ki vsaki državi izvoznici mesa o-mogoča, da zve leto prej, koliko bi lahko izvozila naslednje leto. (Poljodobra,24., 13., 1976) 56. generalna skupščina 0. L V. V dneh 30. avgusta do 5. septembra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 22. mednarodni vinski sejem, 2. svetovna razstava vin, sadnih sokov in žganih pijač ter zasedanje 56. generalne skupščine O. I. V. (Office interna-tionale de la vigne et du vin). Program 56. generalne skupščine bo potekal prve tri dni v komisijah za vinogradništvo, vinarstvo ter ekonomiko vinogradništva in vinarstva. Zadnji dan pa bo plenarno zasedanje. Uvodni referat bosta imela N. Fazinič in M. Veselič z naslovom »Stanje in perspektive razvoja vinogradništva in vinarstva v Jugoslaviji«. V vseh komisijah bodo sodelovali priznani strokovnjaki iz vsega sveta.. V ŠKOFJI VAŠI ZGOREL STROJ Hitro se je razvedela vest, da je požar uničil obiralni stroj Wolf, last strojne skupnosti kooperantov v Škofji vasi, Požar je močno poškodoval tudi zbiralnico mleka, da hi več uporabna. Stroj je bil sicer zavarovan polno, toda cene so v zadnjem času močno poskočile. Mislili so, da bodo do obiranja montirali nov stroj. Cas jih je prehitel, zato so začeli obirati tri dni prej na obiralnem stroju Šmarjeti. OBIRALKA HMELJA Med dvajsetimi obiravci sta tudi mati Polona in desetletna hči Milena. Kmet Mernik gleda otroka in zmajuje z glavo. ' Pa kaj bo tak otrok v hmeljišču/ Mati Polona odgovarja. Dekle je nezakonsko. Kocko in nekaj arov zemlje imava. To-je vse. In petsto din občin-ske podpore. Vsaj za šolske potrebščine naj zasluži. Tudi gospodinja Pavla je na otrokovi strani. Mine dan, mineta dva. Pridelek- je še kar lep. Zadovoljni so obiravci,- zadovoljen . je kmet in tudi Milena se- izka-. že: prvi dan šest in drugi osem . škaiov. In gospodinja možu naroča. Lepo imeri. Otroku moraš dati veselje. Zvečer, ko poležejo, ■ Milena materi obljublja. — Jutri bo mogoče še več. Mati Polona privija otroka: »Pridna si; zares si- spešna.« - Napoči četrti dan. Mater popade neka čudna • slabost. Tišči jo v prsih) stiska o grlu, vsa drhti, na čelu se ' prikažejo potne srage, mraz jo - stresa/ nenadoma zleze vkup in ■ omedli. — Mama, mama! kliče. Milena; prihite še drugi obiravci, ■; priteče; gospodar in gospodinja. — Zastrupitev! složno ugotovijo in mater Polono odpeljejo v ambulanto. — Huda telesna izčrpanost, ugotovi zdravnik, ko pokliče re-šilca. Zdaj je desetletna Milena sama. Modre oči .so polne pekočih solza. Kaj ji je storiti? Naj gre . domov? Kako bo potem s šolskimi potrebščinami? Uboga ' mati! Obiravci vidijo dekletovo stisko. Zvečer se zberejo na posvet. Tudi gospodarja in gospodinjo povabijo,. Milena je sti-' snjena v dve gubi. . Obiravci pa odlpčijo; vsak izmed njih bo dal-en škai za Mileno. - ; — In hrane ji ne bom. zaračunala, .obljubi gospodinja in pogladi Mileno,po gostih.črnih laseh. - Že naslednjega dne .je vse ta-. ko., kakor so bili obljubili. Mi-. lena je nrečfia., presrečna, Obi-.. ravci pritisnejo na gospodarja. Čufte, Mernik, avto, imate, , zapeljite Mileno v bolnico. Mernik naguba čelo in zarobanti. — Saj sem vedel, da bodo s tema dvema same. sitnosti. Zena naj jo pelje. Babe se bolj za-stopijo, teče nekam nasršeno, ko strese, Milenino vrečo-, vsak • škai je brez vrha in še baleta za en škaf povrh. . Srečanje v celjski bolnišnici je nadvse ganljivo. Hči govori, dopoveduje, kaže balete, mati potiho, i ihti-in strese , hčerino roko. -■ — Polona, vse se .bo uredilo, i prav vse, tolaži gospodinja, pri-vija.M.Heno ko da je njena last-, na hči/.oči bolne matere se osušijo, njeno srce je potolaženo. J. Mine štirinajst dni,. Memiko-obiiav.cbsoike naJretji njivi. (Nadaljevanje na 8. straniJ (Nadaljevanje- s 5. strani) V soboto je bil pri domu TV Partizan na lepo urejenem igrišču odbojkarski turnir. Sodelovalo je več sosednih ekip Prvo mesto in pokal pa so osvojili odbojkarji iz Šempetra. Veliko ljudi se je zbralo od blizu in daleč v nedeljo dopoldne na travniku pred prireditvenim prostorom. Tu je. imelo SIP iz Šempetra demonstracijo . najnovejših kmetijskih strojev. V osnovni šoli Braslovče so prizadevni domačini in domačinke v sodelovanju z nekaterimi podjetji in posamezniki postavili prikupno razstavo cvetja in .. ročnih del. Za veliko popoldansko prireditev je stala tribuna ob robu prireditvenega prostora nad teraso, kar ji je dalo lepši videz. Tudi tu so po pestrem sprevodu voz s prikazi pozdravili več tisočglavo »kruha in iger« željno množico predstavniki organizatorja s pokroviteljem in obe starešini.. Prikaze so ocenili in kot najlepši voz proglasili voz iz Kaple vasi in mu podelili prvo nagrado, drugi voz-je bil iz Podvrha, tretji pa iz Gotovelj. Kandidatke za hmeljske princesko so odgovarjale na vprašanja in prižigale stare petrolejke. Spremljevalci so jim pomagali pri luščenju koruze in sestavi omela za ometanje krušnih peči. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, a predolgo, saj je trajalo dve uri kljub temu, da je organizator predvideval le dobro uro. Ljudje so postajali nestrpni, žejni, lačni in željni zapraviti denar, ki so ga za dan hmeljarjev v Braslovčah namenili. Po nastupu pevskega zbora Braslovče je bila znana . princeska- 19-letna Vida Brinovec iz Podvrha. Posebnost zase je bil paviljon hotela Celeia, ki je bii edini na prireditvenem prostoru in je hotel imeti monopol. O tem- -priča groba odstranitev sladole-: darja. Eden izmed številnih prikazov del s hmeljem v preteklosti ■Naši vrli in ponosni hmeljarski starešine Za delo imamo izkušene stanovske in turistične delavce, ki so voljni delati in jim ni vseeno kako živi in diha dolina. Treba je začeti pravočasno in zainteresirati za prireditev vse od republike navzdol. . Vsem organizatorjem je gotovo največje priznanje uspela prireditev in zadovoljen obiskovalec, ki se bo z veseljem ponovno in ponovno udeleževal naših dne-vov hmeljarjev. Vy OBVESTILO Obveščamo vse lastnike traktorjev, da smo pričeli z rednimi tehničnimi pregledi traktorjev. Tehnični pregledi so vsak ponedeljek in sredo od 7. do 13. ure na Strojni v Žalcu, Ta dneva sta določena iz razloga, ker je potrebno urediti tudi evidentiranje traktorjev na oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Žalec in sta ta dva dneva tudi uradna za stranke na ostalih oddelkih občine. Za tehnični pregled mora biti traktor očiščen, podmazan in tehnično brezhiben. Opremljen mora biti z ustreznimi lučmi, smernimi kazalci, vzvratnim ogledalom in opremo kot je: varnostni trikotnik in opremo za prvo pomoč. Gume ne smejo biti izrabljene, podmehur-jene, različnih dimenzij na isti osi in ne različnih profilov. Za evidentiranje je potreben račun ali overovljena kupoprodajna pogodba oziroma carinska deklaracija o izvoru oziroma lastništvu traktorja. Poleg tega mora imeti vsakdo s seboj osebno legitimacijo LASTNIKA TRAKTORJA.._ Prikolice bomo tehnično pregledali le, če imajo v redu zavore (zračne, hidravlične itd.). - Prosimo vse interesente, naj se zglase tele-fonično na številko 710-430 ali osebno na Strojno Žalec pred prihodom na tehnični pregled zaradi nepotrebnega čakanja. Strojna Žalec ; -Med tem, ko so si predstavniki paviljona oblizovali nad dobrim prometom mastne prste od odojka za paviljonom, se je pred njim gnetlo več sto ljudi ob edini pipi. za pivo tudi po pol ure in več za vrček piva. Mnogi so obupali in se razkropili po gostilnah po dolink Motile, so tudi zelo visoke hotelske cene. O tem, koliko bi. lahko stržili, če bi organizirali sanke po starem in koliko denarja bi ostalo denarja potrebnim in dela željnim domačim organizacijam in društvom — gasilcem, TV Partizan, zadružnikom in še katerim kaprica v pičli uri razgrabljen srečolov. : Spiker je izzvenel nekako tako, kot če bi trdo govorečega Savinjčana poslal napovedovat prireditev na Gorenjsko ali v Prlekijo. Pravijo, da tudi ob tekmovanju deklet na odru ni bilo vse tako, kot bi moralo biti; pa petrolejke brez petroleja, slabo ozvočenje itd. Na dan hmeljarjev ne bi smeli misliti le mesec dni pred - prireditvijo, ampak celo leto. Ne samo misliti, morali- bi ustanoviti skupni stanovski sklad lastne in kooperacijske hmeljske proizvodnje za praznik hme-larjev in iz njega tako kot številna druga podjetja financirati in organizirati prireditev, ki nam bo vsem v ponos. Morda bi v sklop praznovanja dneva hmeljarjev v prihodnje vključili praznovanje kolektivov Hmezad, SIP, VINO Šmartno ob Paki in še katerega, ki proizvaja za kmetijstvo in iz njega. Tako bi dan hmeljarjev prerasel v močno manifestacijo hmeljarstva in kmetijstva v naši regiji. Popestrili bi ga z raznimi razstavami, demonstracijami, posvetovanji, degustacijo, priložnostnimi prodajami, športnimi tekmovanji in velikim zabavnim programom v nedeljo popoldne z obilo poceni izbrane jedače in pijače. Prikolice bomo tehnično pregledali le, če imajo v redu zavore (zračne, hidravlične itd.). -Prosimo vse interesente, naj se zglase tele-fonično na številko 710-430 ali osebno na Strojno Žalec pred prihodom na tehnični pregled zaradi nepotrebnega čakanja. Strojna Žalec ; ■..-■rmyyaäp»- Vke kaže, da se bo vsled muhastega in deževnega vremena žetev rži zavlekla tja do septembra POROČILO Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA MEDNARODNEGA HMELJARSKEGA RIROJA V SOFIJI Namesto kongresa M1IB je bila: letos 'Ic razširjena seja predsedstva. Zato leto ni bila nobena država članica pripravljena prirediti kongresa, zato je bil na zadnjem kongresu v Varšavi sprejet sklep za razširjeno sejo predsedstva v Bolgariji. Seja je bila 7. 8. 1976 v Sofiji. Dan pred tem. je bila še seja ožje tehnične komisije. Iz Jugoslavije smo se seje udeležili: Zvone Pelikan, predsednik1-zvezne grupacije za hmelj, Vinko Kolenc, predsednik- poslovne-skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, Andrija Mijavec iz Bačkega Petrovca in Lojze četi-na, predstavnik Jugoslavije v predsedstvu MHB. ' Seje se je od 12 članov udeležilo 8. Opravičili so se predstavniki Avstralije, Francije, Španije in ZDA. I Zasedanje je potekalo po naslednjem dnevnem redu: 1. Imenovanje članov predsedstva 2. Potrditev zapisnika zadnje seje z dne 13. 3. 1976 v Parizu 3. Poročila predstavnikov o položaju hme-ljarstva v'državah MHB 4. Poročilo generalnega sekretarja : 5. Sprejem predračuna za leto 1976/77 6. Razprava o poročilih'"' 7. Cas in mesto naslednjega kongresa 8. Podelitev hmeljarskih odlikovanj za le--to 1976 9. Razno Predsednik Paul je otvoril sejo ob 9. uri, pozdravil, prisotne in po ustaljenem običaju predal vodstvo seje predstavniku’države gostiteljice ing. Gjurovu. Posamezne države članice so določile naslednje-predstavnike v predsedstvo: Belgija; Van Mileghem, Bolgarija: Gjurov, ZR Nemčija:, Seebacher, ČSSR: Paul, DR Nemčija: Borde,. Anglija:. Broom,- - Jugoslavija: Cetina, Poljska: Kulig. Zapisnik zadnje seje z dne 13. 3. 1976 v Parizu je bil Soglasno sprejet., Iž poročil predstavnikov držav članic je sestavil generalni sekretar pregled o površinah in pridelku hmelja za leto 1975 ter oceno za leto 1976 (glej -tabelo- l)i - • se površine hmeljišč v državah MHB od leta 1975; na 1976 (ocena) zmanjšale le za 3,25 %y bo po oceni pridelek za okrog 10 % manjši. Močno podpovprečni pridelek pričakujejo v ZR Nemčiji, kjer so se površine Zmanjšale le za 2,6 %, pridelek pa bo po oceni za 13,7:% do 18,3 % manjši, kar pomeni, da pričakujejo le 13,5 do 14,2 mtc/ha (leta . 1973 so pridelali 19,04 mtc/ha, leta ,1975 pa 16,05 mtc/ha). Izredno slab pridelek pričakujejo tudi. v Češkoslovaški, komaj. 8,7 do 9,2 mtc/ha (leta, 1975 so pridelali 11,3 mtc/ha). Le v Angliji bodo na nekoliko manjši - površini pridelali nekaj več hmelja kot .lani. -Pričakovan nizek pridelek, manjši delež sort z visokim odstotkom alfa-smol ter povečanje proizvodnje piva zaradi izredno vročega poletja so navajali (dr. Karstner) kot argumente za določen optimizem, ki pa je lahko kaj kratkotrajen. Stališče naše delegacije je bilo, da ne kaže vzbu-jati prevelikega optimizma na tako trhlih nogah, kot je slaba letina. Količkaj dobra a še posebno nadpovprečna letina na obstoječih površinah lahko kaj hitro, poruši relativno ravnotežje na svetovnem trgu in s tem ponoven padec cen. Edina ,rešitev in prispevek k stabilizaciji trga je zmanjšanje površin hmeljišč tam, kjer so se le te preveč razširile in s tem povzročile sedanjo krizo na hmelj-skem trgu. Ustvarjanje preveč optimisfične atmosfere bo tiste,-ki So dolžni zmanjšati površine le zavedlo, da tega ne bodo storili in s tem onemogočili dolgoročno stabilizacijo tržišča. _ Zaradi trenutno nekoliko izboljšanega položaja na tržišču je bil na priporočila predsednika ekonomske komisije g. Brooma sprejet sklep, da letos ne bi sklicevali posebnega sestanka delovne skupine za tržišče, ampak bi do 1. decembra poslali, poročila o stanju v posameznih deželah na sekretariat MHB, zasedanje pa preložili-na dan pred zasedanjem predsedstva spomladi v Parizu. Nadalje je tekla razprava o problemu u-reditve hmeljskega trga z mednarodnimi sporazumi. Prevladalo je mnenje, da glede na slabe izkušnje podobnih sporazumov za ka-(Nadaljevanje na 8. strani) Tabela 1 PREGLED POVRŠIN IN PRIDELKOV HMELJA ZA LETO 1975 TER OCENA ZA LETO 1976 Država: . Površina hmeljišč v ha : 1975 1976 Pridelek 1975 (stoti a 50 kg) - 1976 (ocena) Avstralija 1.101 700 48.980 33.000 Belgija 1.060 1.000 34.000 35.000 Bolgarija 1.220 i 1.220 16.240 16.500 ZR Nemčija 20.212 19.677 648.760 530.000—560.000 ČSSR 9.659 9.810 218.726 170.000—180000 DR Nemčija 2.197 2.200 57.278 53.000 AngBja ; 6.410 5.917 165.446 169.000 Španija 1.841 1.841 47.073 50.000 Francija 1.146 1.030 43.814 37.000—38.000 Jugoslavija 3.829 3.743 93.534 92.000 Poljska fa 2.409 2.305 54.740 46.000 ZDA 12.990 12.545 507.234 490.000 Skupaj-.,... 64.074 61.988 1,935.825 1,721.500—1,762.500 V svojem poročilu je generalni sekretar poudaril, da se hmeljarstvo po rekordni letini 1973 še vedno ni opomoglo. Hmeljarji so sicer nekoliko zmanjšali" površine, vendar le v manjšem obsegu. Sklepajo prodajne pogodbe po fiksni ceni do leta 1983. »Ali niso to pokloni pivovarnam« kot je-vHapfenrundschau napisdl dr. Kastner, To ima lahko težke posledice za proizvajalce, če te cene ne bi pokrivale niti proizvodnih stroškov. Za vprašanjem: »Ali ne bi morala biti naša organizacija bolj močna in Učinkovita, da ne bi le ugotavljala dejanskega stanja, ampak tudi učinkovito posegla v dogajanje na hmelj-skem trgu,« je zaključil generalni sekretar dr. Pavlič Svoje poročilo. V tabeli 2 so prikazane površine in pridelki hmelja Za ves svet, v prikazu 1 pa bilanca proizvodnje in potrošnje hmelja: na svetu s predpostavko, da se porabi povprečno 8,5 g alfa kisline za hektoliter piva. 'K V točki 5 dnevnega reda je bila sprejeta bilanca na dan 31. 3. 1976 in predračun organizacije za leto 1976/77 v višini 4600 USA $, Prihodke predstavljajo članarine, ki so določene na osnovi površin hmeljišč s fiksnim dodatkom 60 USA $, Bilanca za leto .1975/76 izkazuje manjšo izgubo 172,77 USA $, zaradi česar se je zmanjšala tekoča rezerva na 3394,74 USA g. Bilanca in predračun je bil soglasno sprejet. Razprava po poročilih je bila skoraj izključno usmerjena na probleme hmeljskega tržišča. Iz poročil in ocen pridelka za letošnje leto je razvidno, da bo letošnja letina slaba, celo nižja kot lanska. Medtem ko so Tabela 2 POVRŠINE JN PRIDELKI HMELJA V LETU 1974 IN 1975 1974 1975 Pov. v Pridelek v stotih Pov. v Pridelek v stotih ha j k 50 kg ha a 50 kg na ha skupaj na ha skupaj Avstralija 1.211 47.3 57.280 1.101 43,6 48.000 Belgija 1.180 38,6 45.600 1.060 33,0 35.000 Bolgarija. 1.220 10,7 13.000 1.200 12,1 14.500 ZR Nemčija 20.174 33,111 667.147 20.210 32,0 647.219 ČSSR 9.351 16,2 151.174 9.659 22,6 218.720 DR Nemčija 2.144 21,3 45.689 2.197 , 26,1 57.278 Anglija 6.567 31,1 204.058 6.379 26,0 165.446 Španija 1.847 28,8 53.174 1.841 25,6 47.073 Francija . 1.162 35,4 - 41,146 1.146 38,0 43.814 Jugoslavija, 4.079 25,6 104.204 3.829 24,4 93.534 Poljska 2.371 21,5 50.920 2.300 23,8 54.740 ZDA 13.181 39,2 516.230 13.000 38,5 , 500.000 MHB skupaj 64.487 30,2 1,949.622 63.922 30,1 1,925.324 Madžarska 383 13,3 5.100 639 9,3 5.952 Avstrija 98 26,0 2.550 98 26,0 2.550 Romunija 800 12,8 11.000 800 23,9 11.000 Švica 14 32,1 450 14 32,1- 450 SZ 12.640 13,4 170.000 11.300 19,3 218.000 Kanada 362 19,4 7.032 360 34,7 12.500 Nova Zelandija 219 42,5 9.302 212 36,1 7.660 Japonska Argentina 1.422 29,2 41.460 1.374 f 31,8 43.680 330 17,9 5.900 314 12,9 4.060 Južna Afrika 124 14,5 1.800 124 14,5 1.800 Druge dežele 1.158 16,7 19.284 1.427 24,9 35.524 Svet 82.037 27,1 2,223.500 80.584 28,2 2,268.500 (Nadaljevanje s 6. strani) Petnajsti dan se vrne mati, vsa bleda v obraz, skoraj prstena, toda oči so žive/ neverjetno zgovorne; hmeljevili kobul pa ne sme trgati, tako so naročili zdravniki v celjski bolnišnici. . Tudi šola v Rogatcu kliče. Milena mora k Merniku po plačilo. Vesela je, ker ima ob sebi rahlo nasmejano mater, obenem žalostna, ker mora zapustiti srčno dobre obiravce, ki, jih najbrž ne bo nikoli več videla. Nekam žalostna stoji na koncu hmeljišča in maha v pozdrav. Iz hmeljišča, iz razraščenih vrst že skoraj prezrelega hmelja kliče osemnajst obirav-cev. — Milena, prihodnje leto pa spet pridi! In vi, mati, tudi. Mati in hči sta tesno prižeti, dvoje ust nemo šepeta. ■ — Dobri ljudje, hvala, tisočkrat hvala. Kakor je Mernik zvečine je-zav in čemeren ,tako je zdaj povsem spremenil obraz; gleda dvoje ženskih postavic, nekaj razmišlja, potem v hišo zakliče. ¡j Hej, žena, zapelji ju na postajo! Za izplačilo je okroglih dvesto škaiov: :Na celjski železniški postaji popije Milena kar tri kokte, mati sreba turško s Šilcem ruma in predno se poslove, pove gospodinja. \ Savinjsko dolino sem prišla pred petindvajsetimi leti. Prišla kot 'obiravka hmelja. Zdaj sem že dvajseto leto gospodinja na Mernikovi kmetiji. Nikoli ne bom pozabila moje grenka mladosti. Vedve pa se še kaj oglasita. Joj, ko je tale Milenca, tako srčkana punčka! Vlak piska. Mati Polona in hči Milena slonita na oknu. Na peronu stoji gospodinja Pavla. Tri roke plapolajo v zraku, trije robci brišejo tihe solze. Lokomotiva zahrže, para se zvija P od savinjsko nebo, od daleč je čutiti vonj hmelja, mlado srčece pa tiktaka v,prikriti radosti. Drago Kumer ARGENTINA V Bolsonu, slikovitem kraju med visokimi Andi je 8. julija umrl najbolj znan argentinski hmeljar Slovenec ANTON ŠINIGOJ, rojen pred 76. leti v Dornberku na Primorskem. V Argentino se je preselil leta 1925. Dolga leta je sadjaril v Alte Valle de Rio Negro in Neuquen; vendar je leta 1949 z navdušenjem začel tudi s hmeljarstvom, kateremu se je po letu 1957 popolnoma posvetil. Gojil je hmelj na površini 40 hektarjev in ravno letos je instaliral že drugi modernejši BRUFF stroj, da je tako pravočasno obral nad 40.000 kilogramov suhega hmelja. L. Leskovar (Nadaljevanje s 7. strani) vo, kakao, sladkor idr. si zaenkrat ne kaže delati prevelikih utvar o uspešnosti sporazuma za hmelj. Težave bi nastale tudi zaradi pripadnosti držav članic različnim gospodarskim grupacijam (EGS, SEV). Na to je v svoji razpravi opozoril g. Standring, predstavnik EGS, ki se je kot gost udeležil zasedanja. Kljub temu, da bi Mio treba nadaljevati z napori za ureditev' hmeljskega trga v svetovnem merilu, ker bi bila -to edina možnost, da bi izključili stihijo na trgu. V 7. točki dnevnega reda smo obravnavali vabilo ameriških hmeljarjev (Hop Growers of America), da ¡bi naslednje leto oni pripravili hmeljarski kongres. V vabilu postavljajo pogoj, da se ga udeleži najmanj 40 udeležencev izven ZDA in da bo znašal prispevek za vsakega udeleženca 170 $ (okrog 400 DM, oziroma okrog 3000 din). Predlagajo, da bi bil kongres 2. teden v avgustu (8.—9. avgust). Predlog je bil sprejet z zanimanjem, vendar se večina prisotnih zaradi visokih stroškov Prikaz 1 Proizvodnja in poraba hmelja v tonah alfa kislin Proizvodnja Potrošnja v 000 tonah a kislin a kislin v 000 1 Proizv. piva v milij. hi v letu n + 1 ----—proizvodnja hmelja ---—proizvodnja piva, oz. potrošnja hmelja (Vir: Joh. Barth-Sohn, Hopfen 1975/76) udeležbe ni mogla dokončno odločiti. Orientacijska anketa je pokazala, da bi bilo mogoče doseči število 40 udeležencev, saj je samo ZR Nemčija prijavila najmanj 20 udeležencev, druge države pa od 2 do 5. Sprejet je bil zaključek, da bi sprejeli dokončen sklep po posvetu s hmeljarskimi organizacijami doma in po dodatnih informacijah o potnih stroških (informacije bo zbral dr. Kastner). Do 1. decembra je treba poslati sekretariatu MHB fiksno odločitev o udeležbi in številu udeležencev. Podeljenih je bilo 26 hmeljarskih odlikovanj. Od tega 2 odlikovanji 2. stopnje (oficir hmeljarskega ordena). Prejela sta jih dr. Peter Pavlič, generalni sekretar MHB, ki že 15 let aktivno sodeluje v MHB in g. John Paine iz Anglije in bivši predsednik tehnične ko- misije. Iz Jugoslavije sta hmeljarsko odlikovanje prejela: Andrija Mijavec, sodelavec Staniče za hmelj iz Bačkega Petrovca in Milan Dolinar, dolgoletni sodelavec Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. V točki razno smo obravnavali .vlogo Japonske, da se vključi v MHB. Interes za^ to so pokazale tudi Sovjetska zveza ih Madžarska. Sprejet je bil predlog predsednika ing. Paula, da povabimo vse tri predstavnike kot opazovalce na spomladansko sejo predsedstva v Parizu. Predsednik Paul se je zahvalil bolgarskim predstavnikom za organizacijo zasedanja razširjene seje predsedstva, nakar je predsedujoči ing. Gjurov ob 11.30 zaključil zasedanje. Član predsedstva Lojze Cetina (Nadaljevanje z 2. strani) V skupini mladih zadružnikov se je najbolje uvrstil Ribič Marjan iz AMZ Prebold. Drugo mesto je osvojil Serdoner Janez, AMZ Šempeter in tretje mesto Kuder Stanko, AMZ Griže. V skupini mladih zadružnic, ki so imele v tekmovalnem programu oranje in preizkus znanja iz teorije brez spretnostne vožnje, je prvo mesto osvojila Stepišnik Milena iz AMZ Galicija, drugo uvrščena je Kos Jožica, AMZ Vinska Gora, in tretja Leve Terezija AMZ Vinska Gora. Na republiško tekmovanje gresta le prvi dve. Od aktivnih traktoristov se je najbolje uvrstil Skrabar Stanko, Kooperacija Šempeter. Drugi je bil Štajner Martin iz Kmetijstva II in tretji Cerov-Šek Stanko, Kmetijstvo II. Ekipno je osvojila prvo mesto ekipa iz AMZ Galicija. Prvo mesto v oranju je osvojil Stepišnik Milan iz Drešinje vasi, L mesto v spretnostni vožnji je osvojil Povše Ivan iz Podloga. Znanje iz teorije je najbolje obvladal Medved Srečko iz KZ Slovenske Konjice. Na repuliškem tekmovanju v Kranju, ki je ob izidu Hmeljarja že bilo so nas zastopali: MLADI ZADRUŽNIKI (moški) Ribič Marjan Serdoner Janez Kuder Stanko MLADI ZADRUŽNIKI (ženske) Stepišnik Milena, Kos Jožica AKTIVNI TRAKTORISTI Skrabar Stanko Štajner Martin Cerovšek Stanko Vsem, ki so finančno ali organizacijsko prispevali, da je tekmovanje lepo potekalo, se organizator prireditve najlepše zahvaljuje. Rezultate pr-vourvščenih na XX. republiškem tekmovanju bomo sporočili v naslednji številki, S. Vošnjak JAVNA LICITACIJA kmetijskega zemljišča v k. o. Založe, pare. št. 35/31 travnik 6 v izmeri 682 m2 35/32 travnik 6 v izmeri 845 m2 35/28 travnik 6 v izmeri 578 m2 35/27 travnik 6 v izmeri 840 m2 33/3 njiva 5 v izmeri 3030 m2 Izklicna cena za kmetijsko zemljišče znaša 10,00 din za m2. Interesenti pa so dolžni plačati tudi pot po ceni 3,00 din za m2, in sicer za polovico I cestišča nasproti kupljene parcele. Javna licitacija bo v torek, dne 21. septembra 1976 ob 7. uri v sejni sobi na upravi I HMEZADA v Žalcu, Ul, žalskega tabora 1 (I. nadstropje). Dražitelji so dolžni pred pričetkom draž- -be položiti varščino v znesku 10 % od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo . s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor j kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in i mora prvi dražitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse | stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižnega I prenosa lastništva, eventualne stroške geo-metrske odmere in prometni davek od nepre- I mičnin. , Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v pravni pisarni HMEZADA v Žalcu, Hmeljarska ul. 3 (pritličje levo). PRILOGA HMELJARJA ZA TOZD MESNINE CELJE 1976, SEPTEMBER ŠT. 9 Poslovanje v I. V prejšnjih številkah našega glasila smo vas seznanili z uspehi I. trimesečja in 5-mesečnega poslovanja. Rezultati prav gotovo niso bili razveseljivi, toda na tihem smo u-pali, da se bodo zadeve le uredile in da bomo morda lahko žfe v polletnem poročilu objavili boljše rezultate. Toda temu ni tako. Že navedena nesorazmerja med nabavnimi cenami živine oziroma točneje med nabavnimi cenami svinj in telet ter mesa obstajajo še naprej. V zadnjem času so se ta nesorazmerja še poglobila, , ker odkupne cene svinj in telet rastejo, dočim so prodajne cene mesa iste. Polletno poslovanje smo zaključili z izgubo, ki znaša po izračunu na osnovi plačane realizacije 15,442.004 din, dočim znaša na o-snovi fakturirane realizacije 564.346 din. Po predpisih velja obračun dohodka in razmejitev med družbo in delovno organizacijo le na osnovi plačane realizacije, toda ker v plačani realizaciji ni zajeta 15-dnevna fakturirana realizacija, ki je bila plačana v I. polovici julija, menimo, da je za naše poročilo primerneje, da prikažemo polletne rezultate na osnovi fakturirane realizacije. Splošna ugotovitev za polletno poslovanje je, da smo v količinskem pogledu dosegli dobre rezultate, dočim v finančnem pogledu pa ne in to iz osnovnega vzroka nesorazmerja cen. Knjigovodsko izkazana izguba 564.536 din je pravzaprav le razlika izgube, ki je dejansko 6,070.579 din in ki se zniža zaradi neobraču-nane pospešene amortizacije, izrednih dohodkov, razlike iz izvoza mesa leta 1975, plačanih kazni in vrnitve Proizvodnja Prodaja skupno Od tega Izvoz Prodaja na debelo Prodaja na malo Celotni dohodek Variabilni stroški (s trg. blagom) Pokritje Fiksni stroški Ostanek dohodka Pridobljena sredstva polletju plačanih zakonskih obveznosti žara-; di nedoseganja dohodka, dohodkov, ki šo enkratni in ki jih v naslednjem obdobju ne bo, na zgoraj navedeni znesek. Polletni dosežki, izraženi v odstotkih ali indeksih, kažejo v odnosu do načrta in lanskoletnega obdobja naslednjo sliko: (Količinski prikaz je izražen v pogojnih enotah tako, da so količine proizvodov predelave o-vrednotene s faktorjem 1,5, količine proizvodov klavnice pa so neizpre-menjerie). 16,4 140,3 51,- 136,3 50,1 110,3 47,9 , 124,- 52,8 136,2 13,5 35,7 44,9 117,2 1,022.836 din 564.346,— 2,851:366 ■— Načrtovani %> indeks izpolnitve za I. polletje znaša 46. Variabilni (spremenljivi) stroški so močneje na-rastli kot celotni dohodek, kar je po-, sledica porasta vrednosti osnovne surovine in pomožnega materiala, ki predstavljata v tej-stroškovni skupini najmočnejšo stroškovno vrsto (nad 90 %), Če primerjamo vrednost nabavljene živine in mesa po dejanskih nabavnih cenah z načrtovanimi cenami, dobimo razliko 2,780.583 din. Razlika med dejanskimi in kalkula-tivnimi cenami, ki so osnova za izračun prodajnih cen mesa in mesnih izdelkov, znaša 6,046.476 din. Tu je torej osnovni vzrok izgube. To pa seveda ne pomeni, da smo v našem poslovanju delali najboljše, da smo izkoristili vse notranje rezerve v cilju doseganja čim boljšega rezultata. Če pogledamo sestavo dohodka, vidimo, da so doseženi pokazatelji koeficientov pokritja — dohodka pri svežem mesu nižji od načrtovanih, toda ne ,v takem odmiku kot pri mesnih izdelkih. Vzrok je v tem, ker ■ I ■ * 'i M % A J * mmmm ■ v .... ‘iffm , ________$ Am®!\ Ohlajeno meso pred prevozom v mesnice Indeksi poli. 76/načrt 76 52,3 49,7 poli. 76/poll. 75 137.2 127.3 VZAJEMNOST -SAMOPOMOČ V naši TOZD imamo hranilno kreditno službo in vsi delavci sprejemajo akontacijo na mesečni osebni dohodek prek hranilnih knjižic. Marsikakšen dinar zato ostane na hranilni knjižici daljši čas, s tem pa vsak posameznik pomaga finančno svoji TOZD, ker ji z vlogami povečuje obratna sredstva. Hranilne vloge pa so seveda tudi obrestovane kot so obrestovane hranilne vloge pri bankah, torej z isto obrestno mero. Zato je prav, da vsi delavci hranimo svoj denar, ki ga ne mislimo takoj porabiti, v svojem lastnem odseku, namesto da hodimo ponj na pošto ali v banko. Ni se še namreč zgodilo, da bi ga ne mogli dvigniti tedaj, ko ga rabimo in nam je naša blagajna tudi zelo pri rokah. . Hranilno kreditna služba ima svoj odbor, ki bdi nad hranilnimi vlogami. Vsak zaposleni pa si lahko iz hranilnih vlog, če to potrebuje, denar tudi izposodi na osnovi določil pravilnika o hranilno kreditnem poslovanju. Seveda pa mora za posojilo plačati tudi obresti, ki so tudi iste kot v banki. Denar pa si lahko sposodimo tudi v sindikalni blagajni, kar pa je tehnično zelo težko, ker mora o takih posojilih sklepati izvršni odbor sindikata, ki se ne sestaja pogosto in ki ima več drugih tehtnih vprašanj, ki jih mora reševati in je to zanj velika zamuda časa. Zato je vznikla ideja, da ustanovi blagajno samopomoči oziroma vzajemnosti. Principi za tovrstno blagajniško poslovanje bi bili: — V blagajno samopomoči vplačujejo delavci, ki so podpisali pristopno izjavo, mesečno vlogo 10 din brezobrestno, — delavec, ki je vplačal že tri obroke, sme prositi za posojilo, — ko preneha delavcu delo v TOZD, dobi svojo celokupno vlogo iz blagajne samopomoči nazaj, — posojila, ki jih daje blagajna samopomoči, so enkratni zneski v višini 500 do 1.000 din in se morajo vrniti v dveh obrokih ob dvigu osebnih dohodkov, — posojila so brezobrestna, — blagajno samopomoči ali vzajemnosti vodi tričlanski odbor, ki ga postavita in izvolita izvršna odbora sindikata ter imata 2-let-no mandatno dobo. Odbor vsaj enkrat letno javno objavi problematiko poslovanja blagajne samopomoči in statistično prikaže frekvenco v blagajni. Koliko šteje članov, višino skupne vloge, število posojil itd., vse seveda neimensko. Blagajno samopomoči imajo organizirano tudi v drugih TOZD ter ima vrsto prednosti, zlasti pri nakupih ozimnice itd. Izvršna odbora sindikata sta prepričana, da bi se zelo obnesla tudi v naši TOZD, zato jo bosta ustanovila in vas vse prek tega sestavka pozivata, da se tudi vi zanjo ogrejete in pristopite v vzajemnost- kot član. Pristopne izjave lahko podpišete pri blagajni TOZD ali pri sekretarju sindikata tov. Vehovarjevi in pri obeh predsednikih izvršnih odborov to je pri tov. Dronjak Nenadu in tov. Milanu Terbovcu. Prepričani smo, da bo akcija stekla in da boste postali član vzajemne blagajne. Andi (Nadaljevanje s 1. strani) smo že pri sestavi načrta za leto 1976 predvidevali določeno neskladje cen s tem, da se pri prodaji svežega mesa dosežen izpad dohodka nadomesti s prodajo mesnih izdelkov. Toda tega nismo dosegli, ker svinjina predstavlja v proizvodnji predelave nad 70 % in so visoke cene svinjine vplivale negativno na proizvodne stroške mesnih izdelkov in celotne predelave. Variabilni stroški (brez trgovskega blaga) so doseženi z indeksom STRAN 2 50,7, kar je sicer iznad načrtovanega doseganja, vendar je doseganje manjše kot pri celotnem dohodku, je pa večje, kot je doseganje realizacije proizvodov in storitev, trgovskega blaga in druge realizacije, (Celoten dohodek brez izrednih dohodkov in izdatkov), ki je dosežena z indeksom 43,1. Fiksni stroški so prav tako doseženi v nižjem odstoku kot celotni dohodek in za 1,8 % višje kot realizacija proizvodov in storitev, trg. blaga in druga realizacija. Podrobni pregled stroškov nam sicer pokaže pri nekaterih stroškovnih vrstah bistvena odstopanja od načrtovane izpolnitve, vendar je to v glavnem re- zultat višjih cen in povečanega obsega poslovanja. Za podatke o zaposlenosti in delovnem času je vzeto obdobje od 1. 1. do 15. 6. 1976 (z ozirom na obračunski čas obračunavanja OD znaša načrtovani odstotek doseganja 42,1). Ure, prebite na delu (efektivni delovni čas), so dosežene 43,6 % boleznine do 30 dni z' 39,7 %, boleznine nad 30 dni z 58,6 %>, nadomestila s 45,4 %. Vkalkulirani delovni čas (e-fektivni delovni čas, boleznine do 30 dni, nadomestila) je dosežen s 43,6 odstoka in skupno število ur (vkalkulirani delovni čas + boleznine nad 30 dni + neplačane ure) s 44 °/o. Porast porabe delovnega časa je iznad načrtovanega obsega. Preseganje je posledica povečanega obsega poslovanja. Značilno za sestav porabljenega delovnega časa je delo v podaljšanem delovnem času in to pri neposrednih in posrednih delavcih. Letni načrt predvideva 35.600 ur v podaljšanem času, dočim znašajo ure dela v podaljšanem času I. polletja 31.334, torej bistveno povečanje. Najmočnejši porast je pri posrednih delavcih. Načrtovano delo v podaljšanem delovnem času znaša 5.900 ur, doseženo 12.299 ur, kar znaša 208,5 °/o načrtovanega časa. Vzrok je v nezasedenosti nekaterih delovnih mest, bolezninah in dopustih, pa tudi v preskromnem načrtovanju. Pri neposrednih delavcih znaša načrtovano delo v podaljšanem JTe-lovnem času letno 29.700 ur, v I. polletju pa je doseženo 19.035 ton, odstotek doseganja 64,1. Vzroki dela v podaljšanem delovnem času so predvsem v neizogibni pripravi mesa za prodajo ob ponedeljkih, pa tudi o-kolnosti, ki so navedene pri režijskih delavcih. Osebni dohodki so doseženi s 47,9 odstotka ter so za 33,3 % večji kot v istem lanskoletnem obdobju. Povprečni neto osebni dohodek znaša 3.529 din ter je za 9,5 % večji od načrtovanega in za 20,2 % večji od lanskoletnega v tem obdobju. Obračunani in izplačani osebni dohodki so večji kot bi lahko znašali po načrtu in po določilih sprejetega samoupravnega sporazuma temeljnih organizacij združenega dela kmetijske dejavnosti SRS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in to ob upoštevanju dejavnikov, na katere nismo mogli vplivati za 7 %. (Razlika v ceni pri nabavi svinj in svinjskega mesa.) Brez upoštevanja teh razlik pa znaša prekoračitev 49 %. Navedeno stanje je zaskrbljujoče, ker ni možnosti, da bi v takih pogojih lahko uspešno poslovali, ker nastaja izguba v osnovi. Zato je naša . naloga, da naš finančni rezultat in poslovne pogoje ponovno prikažemo merodajnim organom in službam, da najdemo skupno rešitev za izboljšanje oskrbe s svinjskim mesom in osnovo za uspešno poslovanje naše TOZD. Polletno poročilo smo sicer na zboru kolektiva že obravnavali, toda to ni dovolj. Istočasno moramo sprejeti sklepe v cilju izkoriščen ja notranjih rezerv, od znižanja kala, čimboljšega izkoristka surovine, porabe vode, elektrike, pa do izboljšanja organizacije dela in boljšega izkoriščanja delovnega časa, za znižanje stroškov in ostalih dejavnikov, na katere lahko vplivamo. Na predlog kolegija je delavski svet na seji dne 19. 8. sprejel naslednje sanacijske ukrepe z namenom, da se ublaži negativen rezultat, istočasno pa poveča prizadevanje za varčevanje in doseže zavestno delo ter prizadevanje slehernega izmed nas, da v danih pogojih dosežemo čimboljši rezultat. 1. Povečanje normativov v skupinah, ki delajo po učinku: Klavnica 5 °/o Črevarna — čistilnica 15 °/o Razsekovalnica II 10 % Pakirnica režija — VP Klobasicama — mešanje — Trajni izdelki 10 % Solilnica I — Vzdrževanje povpr. proizvodnje Skladišče mesnih izdelkov — Samopostrežna mesnica Celje 10 % Gnjat , — Rog 15 °/o Posebna ' — Škofja vas 15 % Dobrna 10 %> Šoferji za živino 5% Šoferji za meso — Šoferji za mesne izdelke 5% Depo 15% Razsekovalnica I 10% Razsekovalnica III 5 % Topilnica — Klobasicama — polnj. — Kuhani izdelki ■ Sušilnica povpr. skupin, za katere suši Skladišče svežega mesa 15% Pandlanje glav 10% Likanje 10% Narezek 10% Linhartova 10% Štore 10% Riba 10% Vojnik 20% Strmec 15 % Petrovče — Pirešica 15 % Šempeter 15% Vransko 10% Polzela I 15% Liboje 15 % Kemična Hrastnik 15% Dol pri Hrastniku 5% Rogaška Slatina I 10% Rogaška Slatina III 5 % Podčetrtek — Košir Zagorje 5% Mesnica Ljubljana 10% UČINEK ŠE LAHKO IZPLAČA DO NAJVEČ 15 % PRESEŽENE NORME! 2. Nadurno delo omejiti na minimum. Vodje DE in PE morajo razporediti delovni čas dejanskim po- Sušenje mehurjev in črev Samopostrežna mesnica Žalec 10% Griže — Zabukovica 15% Gomilsko — Tabor —, Poležal II 15% Prebold 5% Samop. mes. Log. Hr. 5% Rogatec — Rogaška Slatina II 15% Mestinje 15% Radeče 15% Delikatesa Zagorje 15% Mesnica Kobarid 20 % trebam. Ob pomanjkanju dela v skupini imajo pravico začasnega razporejanja delavcev v druge skupine. 3. Na področju osmih občin, ki jih z mesom pokriva Dobrina, je občinskim forumom poslati realno oceno problematike, zlasti v zvezi z oskrbo tržišča s kritičnimi vrstami mesa (teletina, svinjsko meso), do okvirov Dobrine pa skušati doseči sporazum trgovcev o občasni ukinitvi dogovorjenih bonifikacij. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Odbor samoupravne , delavske kontrole TOZD Mesnine je imel 9. avgusta 2. redno sejo. Za opravljanje svoje funkcije je sprejel predlog programa dela, ki ga je kasneje zbor delovne skupnosti potrdil. Program dela vsebuje zlasti: Spremljanje poslovanja TOZD Mesnine. Ekonomski oddelek je dolžan odboru redno dostavljati poročila o poslovanju v posameznih obračunskih obdobjih. Spremljanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; tajništvo TOZD napravi evidenco sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Analiziranje samoupravne organiziranotsi in stanja interne zakonodaje. Spremljanje izvajanja sklepov samoupravnih 'organov. Tajništvo TOZD dostavlja odboru samoupravne delavske kontrole zapisnike sej delavskega sveta, kolegija in zbo-6 Mesnine mt rov delovne skupnosti, kadrovska služba zapisnike odbora za medsebojna razmerja, skupne službe DE in PE pa zapisnike svetov in samoupravnih deloynih skupin. Za izva-. janje sistematične kontrole sprejetih sklepov bo po potrebi nastavljena posebna evidenca. Analiziranje razporejanja sredstev skupne porabe ter investicijskih sredstev. Poročila pripravljata finančna in kadrovska služba. Analiziranje dnevnic, kilo-■ metrine in reprezentance. Poročila pripravlja finančna služba in jih obravnavamo po trimesečjih. Nadzor nad morebitnim odtujevanjem družbenih sredstev. Program dela glede na tekoče naloge dopolnjujemo. OSDK je pregledal tudi nekatere izdatke, ki so uvrščeni med poslovne stroške kot so dnevnice, kilometrina, reklama in reprezentanca. Realizacija teh stroškov je bila podana za 1. polletje 1976. Iz obračuna je razvidno, da omenjeni stroški ne presegajo planiranih zneskov. Kljub temu je OSDK opozoril na nekatera odstopanja pri prevozih z osebnimi vozili v službene namene posameznikov. Na koncu je razprava potekala o manjših nepravilnostih, do katerih pride med poslova- STRAN 3 njem in so bili za njihovo odpravo sprejeti ustrezni sklepi. , V naši TOZD je veliko primerov kraje premoženja, zato OSDK apelira na komisijo za zaščito delovnih dolžnosti in delavski svet TOZD, da kršitelje najštrožje kaznujeta. Štefka Zupan Normativi porabe delovnega časa ter obračun in izplačilo učinkov Za večino del v našem proizvodnem procesu so postavljeni normativi porabe delovnega časa. Ti normativi določajo čas, ki je potreben1, da se opravi neko delo pa določeni količini predmeta dela oziroma se pridobi določena količina proizvodov dela npr. (za polnjenje 100 kg hrenovk je potrebno 3,8 ure — tu se računa proizvod, oddan ekspeditu mesnih izdelkov). Zaradi narave dela in utesnjenosti pri nas ni možnosti postaviti in obračunati individualnih norm, pač pa obračunamo za posamezno delovno skupino. Ta način obračunavanja pa prizadene delavce, ker morajo s svojim delom pokrivati izpad pasivnih delavcev v skupini. Pri delu, kjer so skupinske norme, mora biti na primernem nivoju prisotno tovarištvo in razumevanje, sicer pride do frakcioniranja skupine. Zaradi tega si moramo prizadevati, da bi zajemali normativi čim manjše skupine, če že ni možna individualna norma. Predloge normativa pripravlja strokovni delavec po večkratni analizi dela po posameznih fazah, kjer upošteva normalni tempo dela. čas za malico in fiziološke potrebe je prišteti k normativu. Predloge normativov potrjuje delavski svet. Večina naših normativov ni bila spremenjena več kot tri leta. V tem obdobju pa je bilo v proizvodni proces vključenih precej tehničnih iz,-boljšav in organizacijskih sprememb, ki lahko znatno vplivajo na dvig delovne storilnosti. Zaradi tega pa v nekaterih skupinah izkazuje o-bračun učinka preseganja tudi več kot 50 °lo, kar ni objektivno, saj ni v celoti rezultat osebnih prizadev.anj delavcev posamezne delovne skupine. Sum v objektivnost normativov za nekatere skupine, ki dosegajo tak učinek, potrjujejo tudi predčasni odhodi z delovnega mesta, nekontrolirano gibanje po obratu med delovnim časom, izhodi med delovnim časom, pasivni odnosi do dela nekaterih delavcev in podobno. STRAN 4 Da niso bili normativi pravočasno korigirani, je glavni vzrok, ker nismo imeli analitika dela, da je interes nekaterih delavcev v skupini, da so normativi labilni in ker je skupi-novodja vključen v učinek skupine. Nerazumljivo je tudi,- da so delavci nekaterih skupin analitiku dela pogosto onemogočili delo. Iz navedenih razlogov je delavski svet sprejel sklep o omejitvi izplačil učinkov nad 125 °/o, kar pa ni najboljši u-krep. Delavci v združenem delu smo se obvezali, da bomo usklajevali osebne cilje z družbenimi. Še posebej smo se obvezali z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti, ki navajajo, da mora družbeni proizvod hitreje naraščati kot osebni dohodki. Ta določila zahtevajo od nas precej angažiranosti, da bomo lahko u-resničili osebne in družbene cilje. To (Nadaljevanje s 3. strani) 4. Prodaja na veliko naj poskuša storiti vse za to, da bo živino, odkupljeno kot izvozno govedo, čim več prodala na področje Primorske in eventuelno v izvoz in s tem dosegla večjo razliko pri prodaji mla-dopitanih govedi. Nadalje pa naj prouči možnosti izvoza gotovih izdelkov, če se doseže s tem večje pokritje. 5. Še bolj kot doslej je omejiti proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo pretežno prašičje meso in forsirano proizvajati in prodajati proizvode, ki imajo višji odstotek govedine. 6. V nabavi in prodaji omejiti promet s prašičjim mesom. 7. Nabava naj skuša povečati zaloge govejega mesa v izogib pomanjkanju govedine v drugi polovici leta. pa bomo lahko dosegli s smotrnim gospodarjenjem, v katerega mora biti vključeno nenehno .dviganje delovne storilnosti. V prvem polletju je naša TOZD izplačala za 8,5 °/o osebnih dohodkov več, kot nam jih dopušča samoupravni sporazum. Iz analize poslovanja je razvidno, da je to preseganje na račun izplačanih učinkov in nadur. Do konca leta moramo izplačilo naših osebnih dohodkov u-skladiti z določili samoupravnega sporazuma. Da bomo to dosegli, pa je potrebno naslednje: 1. povečati delovno storilnost 2. izdelati nove predloge normativov porabe delovnega časa 3. omejiti delo v podaljšanem delovnem času 4. zaostriti delovno disciplino Lemut Franc, dipl. vet. 8. -TOZD Mesnine mora ne glede na sedanjo situacijo intenzivno delati naprej na razvoju novih proizvodov in na razvoju TOZD kot Celote. Industrializacija naše proizvodnje mora hitreje steči kot doslej. 9. Na področju notranje organizacije je delati pospešeno naprej in u-vesti s I ¡1. 1977 v vse poslovanje TOZD Mesnine metodologijo planiranja in obračuna po variabilnih stroških, ki nam jo je predložil Ekonomski center Maribor. 10. Nadaljevati z normiranjem del v okviru TOZD in zlasti obdržati pri tem usmeritev v korekcijo norm, kjer so te nerealne, dopuščati pa preseganje, da se ne bi omejevalo spodbujanje in prizadevnost delavcev. 11. V vseh organizacijskih enotah naše TOZD poostriti delovno disciplino. SK 13 j£.$$gg ¡I iss II F 11181 • m I í I |r 1 j§ f I , m IJMll [Ht rsicOTiflJM. 'r. I |$P> I f izr . ET tl 1 mi 1 * mSoM... Ufi. I 'iUmm mmmm I ppl. 211191 P * •I Mesnica na Linhartovi je večkrat brez mesa BRASLOVČE, 7. in S. avgusta 1076 PAN HMELJARJEV PRIREDITELJ TURISTIČNO DRUŠTVO BRASLOVČE POKROVITELJ TEKSTILNA TOVARNA MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE LJUBITELJI NARAVE, PRIDITE IN RAZVEDRITE SE MED NAMI IN ZELENIMI HMELJNIKI! Letos praznovanje kot še nikoli doslej Prizadevni turistični delavci v Braslovčah so se letos že štirinajstič spoprijeli z organizacijo te tradicionalne prireditve. Ob organizacijski pomoči »Hmezad« Žalec — TOZD Kooperacija ter finančni podpori pokrovitelja tovarne »Motvoz in platno« iz Grosuplja bomo poskušali to prireditev izpeljati v zadovoljstvo obiskovalcev in tudi nas samih. Poskušali bomo napraviti prireditev še zanimivejšo kot prejšnja leta. Osrednjo točko — izvolitev hmeljske princeske bomo tokrat izvedli nekoliko drugače. Komisija za izbiro ne bo točkovala samo vle kandidatk samih, temveč si bodo morale tekmovalke same v raznih spretnostih priboriti to najvišje priznanje. K uspehu jim bodo skušali pomagati tudi njihovi kavalirji, ki bodo prav tako s posameznimi spretnostmi zbirali dragocene točke. Komisija za izbiro princeske bo tokrat beležila priborjene točke princesk samih, prištela pa bo tudi točke, ki jim jih bodo priborili njihovi kavalirji. Šele taki rezultati bodo dali končno zmagovalko — HMELJSKO PRINCESKO. Celotno prireditev bodo še popestrili delavci olepševalne sekcije, ki bodo v ta namen organizirali cvetlično razstavo, popestreno z umetniškimi deli krajanov samih. Tudi ljubitelji odbojke bodo prišli do športnega užitka, »Partizan« Braslovče bo organiziral v soboto, dne 7, avgusta velik in kvaliteten odbojkarski turnir. Tokrat se bodo tekmovalci potegovali za pokal dneva hmeljarjev. Celotno prireditev bo popestrila tovarna SIP iz Šempetra, ki bo v prazničnih dneh 7. in 8. organizirala veliko razstavo najsodobnejših kmetijskih strojev iz svoje proizvodnje. Posebno privlačne bodo velike demonstracije iz programa SIP, ki bodo 8, avgusta ob 10. uri ob prireditvenem prostoru. Na prireditvi sami se bo predstavila tovarna »Motvoz in platno« Iz Grosuplja, ki že vrsto let proizvaja poznano poli-propilensko vrvico za naše hmeljnike. Za gostinske usluge ob praznovanju bo poskrbel »Izletnik« Celje — TOZD Hotel Celeia«. K pripravi te prireditve so pripomogle tudi masovnejše organizacije v Braslovčah in tako upamo, da bomo to prireditev izpeljali brezhibno. Pripravljalni odbor V sestavu Združene delovne organ izaoije kmetijstva, Industrije, trgovine in gostinstva dobrina ceije KMETIJSTVO • INDUSTRIJA • TRGOVINA • GOSTINSTVO n. sol. o. ŽALEC HMEZAD ŽALEC-ZA DAN HMELJARJEV Dan hmeljarjev v žalski občini je že tradicionalen, saj je ta prireditev letos že 14. po vrsti. Prav je, da se ob tej priložnosti ozremo nazaj in bežno preletimo dosežene uspehe, ki so rezultat vseh naporov in vloženega dela vseh hmeljarjev. Pri tem pa nikakor ne smemo prezreti težav, s katerimi se srečujemo pri našem delu in nam te težave zmanjšujejo rezultate in poslovne uspehe. Najpomembnejši proizvajalec hmelja je Hmezad Žalec, sdj zajema 70 % vse slovenske proizvodnje, tako v lastni proizvodnji, kakor tudi v kooperacijski z individualnimi kmetijskimi proizvajalci. Prodaja tega pridelka je usmerjena predvsem na izvoz (80%) na konvertibilno področje. Zaradi te izvozne usmeritve, je hmeljarstvo v zadnjih letih doživelo določeno krizo. Proizvodni stroški so zaradi visoke stopnje inflacije rastli znatno hitreje kot pa cena hmelja na svetovnem tržišču. Posebno moramo poudariti, da se hmeljarji ne omejijo samo na iskanje pomoči družbe, ampak iščejo vse mogoče načine, da se proizvodni stroški hmelja znižajo in, da se poveča hektarski donos. Za izboljšanje navedenega stanja so bili sprejeti določeni ukrepi, ki bi prinesli možne rešitve. Pri izvrševanju sprejetih načel za izboljšanje obstoječega stanja, so naloge razdeljene na posamezne nosilce teh nalog, ki so strokovno usposobljeni za uspešno realizacijo. Ta pa bo omogočila povečati hektarski donos hmelja, ki bo bistveno izboljšal ekonomičnost pridelovanja hmelja. Razen proizvodnje, predelave in prodaje hmelja, je v delovno organizacijo Hmezad združenih 16 TOZD, ki poslujejo v 5 občinah v SR Sloveniji. Planirani skupni dohodek za. 1976 v odnosu na leto 1975, je povečan za 25 %» kar je v prvem četrtletju tudi realizirano. Planiran količinski obseg proizvodnje v preteklih treh mesecih je v glavnem dosežen v nekaterih TOZD pa celo presežen. Bodoči razvoj Hmezad temelji na srednjeročnem planu razvoja kmetijstva, ki se odraža predvsem na: — povečani proizvodnji, dodelavi in prodaji hmelja, — povečani proizvodnji živine, predelavi mesa in plasmanu mesa in mesnih izdelkov, — povečana proizvodnja, predelava in plasman mleka in mlečnih izdelkov, — povečano proizvodnjo, skladiščenje in plasman sadja, — povečane proizvodnje močnih krmil, — povečano dejavnost gostinskih uslug, — izpopolnitev strojne dejavnosti in razširitev proizvodnega programa in — razširitev dejavnosti notranje trgovine na celotno jugoslovansko področje in povečanje zunanje trgovinske dejavnosti. Vse navedene naloge zahtevajo popolno angažiranost vseh dejavnikov, kakor tudi znatna finančna sredstva, katera pa bo mogoče zagotoviti le z združevanjem sredstev vseh TOZD. Ob prazniku savinjskih hmeljarjev žalimo vsem hmeljarjem pri nadaljnjem delu novih delovnih uspehov in čim boljše rezultate pri nadaljnji proizvodnji hmelja. SPORED PRIREDITEV Sobota, 7. avgusta — ob 11. uri odbojkarski turnir na stadionu TVD Partizan Braslovče, — ob 17. uri otvoritev cvetlične razstave v OŠ Braslovče, — ob 18. uri otvoritev kmetijske razstave na prireditvenem prostoru, — ob 20. uri rajanje na prireditvenem prostoru s krajšim kulturnim programom. Nedelja, 8. avgusta — ob 6. uri budnica po dolini, — ob 10. uri velike demonstracije kmetijske mehanizacije ob prireditvenem prostoru, — ob 14.30 slavnostni sprevod skozi Braslovče na prireditveni prostor, — ob 15. uri tekmovanje za naslov hmeljske princeske, — ob 15.30 predstavitev hmeljske princeske in hmeljskega starešine. — Po kulturnem programu rajanje na prireditvenem prostoru. Oba dneva nas bo zabaval ansambel Borisa Terglava s pevci. Za kvalitetne gostinske usluge bo ves čas skrbel »Izletnik« Celje — TOZD Hotel »Celea«. ORGANIZACIJSKI ODBOR Ožji organizacijski odbor: — predsednik Turističnega društva Braslovče Jože Hojnik — podpredsednik Turističnega društva Braslovče Franc Rovšnik — odgovorni organizator turizma ob jezeru Danilo Vošnjak — član upravnega odbora Vlado Uratnik — tajnica društva Anica Brišnik — blagajnik Vojko Robida — Rudi Trobiš — KOOP Braslovče Organizator odbojkarskega turnirja: — TVD »Partizan« Braslovče — odgovoren Franc Kralj Organizator cvetlične razstave: — olepševalna sekcija — odgovorna Miran Korošec in Nežka Počaj Organizator razstave kmetijskih strojev: — SIP Šempeter — odgovorna Alojz Lilija in Vinko Mežnar Organizator demonstracij: — SIP Šempeter — odgovorni Alojz Lilija, Vinko Mežnar in Vlado Uratnik Organizator slavnostnega sprevoda: — Turistično društvo Braslovče — odgovorna Franc Cilenšek in Franc Poteko Organizator kulturnega programa: — Turistično društvo Braslovče, odgovorna Franc Rovšnik in Vojko Robida Organizator za vstopnino: — Turistično društvo Braslovče, odgovorni Ciril Pšaker, Vlado Uratnik in Robida Vojko Organizator za srečolov: — Turistično društvo Braslovče, odgovorna Danilo Vošnjak in Dorica Goljat Organizator za dekoracijo kraja: — TD Braslovče in SZDL Braslovče, odgovorni Vlado Uratnik, Filip Lesjak in Franc Gajšek Organizator parkiranja: —Smučarsko društvo Braslovče, odgovoren Ivan Debelak Organizator gostinskih uslug: — Hotel Celeia, odgovorna Turnšek in Jože Rojnik Organizator za red in snago: — Mladi zadružniki iz Braslovč Organizator za propagando: — TD Braslovče, odgovorni Jože Rojnik, Anica Brišnik in Vojko Robida Organizator za zbiranje oglasov: — TD Braslovče, odgovorni Jože Rojnik, Danilo Vošnajk, Franc Rovšnik in Anica Brišnik Organizator ureditve prireditvenega prostora: — TD Braslovče, odgovorni Uratnik, Gajšek, Korošec STROJNA INDUSTRIJA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI — V proizvodni orientaciji je SIP s svojim programom zahvaljujoč moderni obdelavi na vedno bolj vidnem mestu. — Artikli vsebujejo kvaliteten material in obliko, ki ustreza kriteriju današnjega časa. — Kvaliteta se kontrolira v lastnih laboratorijih z modernim tehničnim principom. --- Številna doblena priznanja za kvaliteto. Ir- Novosti na tržišču. ZA IZDELKE: PIRAT 13 KRPAN 30 H VO 4 ZAVAROVALNICA SAVA VAM NUDI VSE VRSTE PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ, PREK SVOJIH ZASTOPNIKOV NA TERENU IN V PISARNI POSLOVNE ENOTE CELJE TER EKSPOZITURAH V: — V ŽALCU — VELENJU — LAŠKEM — ŠENTJURJU — SLOVENSKIH KONJICAH — ROGAŠKI SLATINI — ŠMARJU PRI JELŠAH SE PRIPOROČA — ZAVAROVALNICA SAVA! TOVARNA UMETNIH GNOJIL PROIZVAJA ZA POTREBE KMETIJSTVA KVALITETNA KOMPLEKSNA NPK GNOJILA 17: 8: 9 9 :18:18 13:10:12 8 :16:22 12:12:12 7,5:23:15 11:11:16 7 :14:21 DUŠIČNA GNOJILA KAN sa 27 °/o DUŠIKA UREA sa 46 %> DUŠIKA IZKUŠNJE DOKAZUJEJO, DA SAMO S TEMI MINERALNIMI GNOJILI DOSEGAMO V HMELJARSTVU IN DRUGIH POLJEDELSKIH KULTURAH VISOKE DONOSE —rm mam nivo le e l je nudi inženiring, projektiranje, izvajanje vodnih gradenj in melioracij čistilnih naprav z lastno opremo, objekte za distribucijo pitne in tehnološke vode, cestne in zunanje ureditve, športne objekte, mostove, rezervoarje, betonsko galanterijo in separirane agregate. " I \ ČZP »Kmečki glos«, Miklošičevo 4, Ljubljana izdaja in vam priporoča: Kmečki gkm KMEČKI GLAS tedenski informativni in strokovni časopis, na katerega je naročenih 45.000 bralcev. Po zadnji anketi pa ga bere okoli 300.000 ljudi SODOBNO KMETIJSTVO SODOBNO KMETIJSTVO mesečna strokovna revija, ki je nepogrešljiva za slehernega kmetijskega strokovnjaka in delavca, zaposlenega v kmetijski in prehrambeni industriji MOJ MALI SVET MESEČNA REVIJA: KI JE NAMENJENA LJUBITELJEM ŽIVAH; CVETJA; NARAVE ITD! Izhaja popestrena v barvah v nakladi 20.000 izvodov mesečno KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA iz leta v leto bolj preseneča vedno širši krog bralcev, ki radi sežejo po tovrstni literaturi, ki so jo v večini primerov napisale žuljave kmečke roke. Vsako leto ob začetku leta pa izide KNJIŽNICA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA ki je po vsebini namenjena širšemu krogu ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. moj mali svet J ljubljanska banka Podružnica Celje simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost in ekspeditivnost ime, ki zagotavlja sodobno, učinkovito in zaneslijvo bančno poslovanje PINUS TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV RAČE Razen dobro znanih in kvalitetnih sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi, sredstev za zatiranje škodljivcev in plevela, predstavljamo nekaj zanimivih, novejših: VOLATON G-10 uničuje škodljivce v zemlji in sicer: strune, bramorje, ličinke korenjeve muhe, čebulne muhe, sovke in podobno. V prometu se nahaja v obliki zrnc, ki jih trosimo po zemlji ter potem inkor-poriramo. Za ljudi in domače živali je Volaton zelo malo strupen. Posebno je primeren za poljedelce, vrtičkarje in vrtnarje. ATRAPIN 50 WP je novo ime za dobro znani Gesaprim 50, katerega že dolgo uporabljamo proti plevelu v koruzi. Uporabljamo ga lahko v vseh razvojnih stopnjah koruze pa tudi pred njenim vznikom. Koruzi ne škodi tudi če ga rabimo v večji količini. Za zatiranje travnatih plevelov (kostreba, muhvič in podobno) mu dodajamo: LASSO — to je novejši herbicid, katerega lahko uporabljamo takoj po setvi koruze, pred vznikom plevelov ali pa tudi po vzniku plevelov, ko imajo ti največ 2 prava lista. Več o naših sredstvih najdete v knjižici PINUSOV KLJUČ, katero Vam pošljemo brezplačno. OZD »PINUS« Tovarna kemičnih izdelkov RAČE r AGROTEHNIKA LJUBLJANA, Titova 38 25 LET USPEŠNO OSKRBUJE JUGOSLOVANSKO KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO. PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO, ZASTOPA INOZEMSKE FIRME. NUDI kmetijske traktorje, vse priključne stroje, drobna orodja, gnojila, močna krmila, sredstva za varstvo rastlin gozdarske stroje in orodja celotno strojno opremo za vinske kleti, pivovarne, mesno industrijo itd. gume, lake, nadomestne dele in tehnične materiale Oskrbuje vse kmetijske stroje in traktorje, ki jih prodaja, z nadomestnimi deli. PRODAJA v poslovalnicah v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ljutomeru, Lendavi, Škofji Loki, Murski Soboti, Buzetu, Žminju, Poreču in Beogradu. PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Skopje. ZAGOTAVLJA TEHNIČNI SERVIS IN STROKOVNE. NASVETE agrotehnika za kmetijstvo: za gozdarstvo: za predelovalno industrijo: za avtomobile: ZDRUŽENO GRADBENO PODJETJE G I POSS GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE tm BS CELJE S temeljnimi organizacijami združeni v GIP Ingrad izvajamo: — vse vrste visokih in nizkih gradenj — vsa zaključna gradbeno obrtna in instalacijska dela — proizvajamo izdelke in polizdelke iz betona kot so opeka, cevi, — organiziramo in izvajamo inženiring — projektiramo in pripravljamo tehnično dokumentacijo za izvajanje investicijskih objektov Zahtevajte prospekte o izdelkih in ponudbe za izvajanje del. Za cenjena naročila se priporočamo TRGOVSKO PODJETJE »VINO« ŠMARTNO OB PAKI vam omogoča bogato izbiro ter vam še posebej priporoča vina svoje lastne polnitve — vin — piva — osvežilnih brezalkoholnih pijač in sadnih sokov URBAN FRUŠKOGORSKI RIZLING Rdeči in Beli VESELI MARTIN ter BORGONJO pozd TAJFUN IZDELOVANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE 63225 PLANINA PRI SEVNICI Tel. Planina 12 ČESTITKAM ZA HMELJARSKI PRAZNIK SE PRIDRUŽUJE T EXPORT-IMPORT Tehimo-mercator CELJE TOZD MALOPRODAJA KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Komercialni servis AGROMEHANiKA telefon: Konsignacije 24-871 • trgovina 23-845 • skladišče 24-372 • telex: 34566 yu KŽK KRN @ Hmezad TOZD b. o. MLEKARNA CELJE nudi potrošnikom svoje znane mlečne izdelke predvsem Celeia jogurte — Sezite po njih in zadovoljni boste! ACROS Združena industrija kmetijskih strojev in opreme — ŽALEC o. sub. o. proizvaja za kmetijstvo MINERALNA GNOJILA TEKOČA GNOJILA ORGANSKA GNOJILA ŠOTA BELA — ČRNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN SREDSTVA ZA UNIČEVANJE PLEVELA ŠKODLJIVCEV IN MRČESA Samo pravilno prehranjene in zaščitene rastline bodo lepše uspevale Prepričajte se o učinkovitosti naših pripravkov TOVARNA DUŠIKA RUŠE — AGROKEMIČNA SLUŽBA PROIZVODNI OBRAT I IM O E Vransko Priporočamo naše priznane izdelke usnjene konfekcije in naše znane pripomočke za kmetijstvo Se priporočamo PREDUZEČE ZA SNABDEVANJE POLJOPRIVREDE Donjogradski bulevar 30 Tekuči račun kod Narodne banke filijala 604-1-320 u Beogradu Telefon 628-682 Telegram: »AGROOPREMA« ~ Beograd — Poštanski fah 694 Predstavništva: Skladišta i prodavnice u Beogradu u unutrašnjosti Novi Sad tel. 36-48 Robna kuča i centralni r' :;Novi Sad 38-39 Priština tel. 22-89 magacin 625-306, Odžrci. 40 Trstenik tel. 81-185 625-307, • Vršac 80-451 Niš tel. " 26-639 626-883 Požarevac 25-22 Osijek tel. 29-60 Svetozara Markoviča 333-390 Peč 62-254 Tetograd tel. 23-859 29 Novembar 21-728 Titograd 23-082 Sarajevo tel. 25-149 7 Juli 626-476 Svetozarevo 20-376 Vršac tel. 80-451 Bore Stankoviča 43-055 ZajeČar 22-042 Balkanska 26-025 Poljoprlvredna apoteka 334-403 DOLGOLETNE IZKUŠNJE V PROIZVODNJI TRAKTORJEV FIAT SO GARANCIJA ZA KVALITETO Zahtevajte ponudbe in informacije Železarna Štore Štore pri Celju Telefon (063) 770-010 tovarna poljedelskega orodja BATU J E SLOVENIJA JUGOSLAVIJA CREINA Kranj Proizvodnja: KRANJ - LABORE Telefon 23-857 Komerciala: KRANJ, Žanova 3 Telefon 22-089 ŽALEC TOZD Notranja trgovina s predstavništvi v Zagrebu — Novem Sadu — Skopju — Svilajncu — Zrenjaninu Trgovišču — Sanskem mostu prodaja kmetijsko mehanizacijo, odkupuje vse vrste gozdnih sadežev, oskrbuje kmetijstvo z reproinvesticijskim materialom, oskrbuje živilsko-prehrambeno industrijo s surovinami, oskrbuje trgovine in sindikate s prehrambenimi artikli, nudi transportne in aranžerske usluge. TEKSTILNA TOVARNA MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA Železniška postaja Grosuplje Tel. h. c. 771-311, direktor 771-09£ Brzojav: MOTVOZ Grosuplje TOVARNA »MOTVOZ« IZ GROSUPLJA ZA »DAN HMELJARJEV« Tovarna »Motvoz in platno« iz Grosuplja je z zadovoljstvom prevzela pokroviteljstvo XIV. dneva hmeljarjev. Naša tovarna že vrsto let oskrbuje hmeljarje s kvalitetno polipro-pilensko vrvico za napeljavo hmelja. Izdelujemo jo v več barvnih kombinacijah, ki se razlikujejo po nosilnosti. Hmeljarji uporabljajo največ vrvico tip 1200. Prav tako oskrbujemo »Hmezad« Žalec s priznano tkanino, ki služi za embaliranje hmelja, ki gre za izvoz. Vsi omenjeni proizvodi so izjemnih kvalitet, kar dokazuje dejstvo, da reklamacij še sploh ni bilo. Da smo prišli do tega renomeja, nam je strokovno pomagal Institut za hmeljarstvo v Žalcu, ki vodi te raziskave. Ob tej priložnosti bi vam radi še povedali, da izdelujemo še celo vrsto proizvodov, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Proizvajamo vse vrste vrvi, razno embalažo, vrvico za vezanje slame, vrvico za vezanje krme, mreže za seno itd., itd. Trudimo se, da bi ostala kvaliteta naših proizvodov še boljša, prav tako pa skušamo asortiman naših proizvodov, ki služijo kmetijstvu, še povečati. Slovenskim hmeljarjem želimo, da bi se površine, ki so zasajene s hmeljem povečale, saj bi se s tem povečevale tudi potrebe po naših proizvodih, želimo vsem hmeljarjem, da lepo proslavljajo svoj stanovski praznik, turističnemu društvu Braslovče pa veliko uspeha pri organizaciji tako zahtevne prireditve. Tekstilna tovarna Motvoz in platno iz Grosuplja je naš največji dobavitelj polipropilenske vrvice za vodila v hmeljnikih. In koliko je porabimo letno? Ce računamo, da je na hektar 3.300 sadik hmelja in da ima vsaka sadika dve 7-metrski vodili in da je 1.500 ha hmelja, je potem 69,300.000 m vrvice ali 69.300 km ali več kot ena in pol krat po ekvatorju okoli Zemlje Reklamna priloga glasila Hmeljar —Hmezad Žalec za 14. dan hmeljarjev 7. in 8. avgusta 1976 je tiskana v AEKU Celje, TOZD grafika v 2.000 izvodih. Uredil glavni urednik »Hmeljar« novinar Vili inž. Vybihal.