,,Slovansko srce." i. Šolski bojkot na PoznaDjskem vznemirja zopet slovansko časopisje, in da Slovenci ne ostajamo za ostalo slovaasko javnostjo — je umevno. BNorddeutsche Allgemeine Zeitung" je prinesla v številki z dne 1. novembra t. 1. prav obširen uvodnik, kjer pojasnuje, kake korake misli storiti nemška vlada, da stre trmo poljskih etaršev in poljskih otrok. Eenitentne otroke se porazdeli po posameznih razredih, a ob času verouka jih bodo poučevali v drugih predmetib, seveda edino le v nemškem učnem jeziku. — Ako bo pa v enem razredu preveč takih otrok, razdelili bodo take -prenapolnjene razrede" v več razredov in s tem pride tudi več nemških učiteljev v dotične kraje. če bi pa slučajno postala šolska poslopja zaradi te razširjatve pretesna, postavi vlada nova poslopja na občinske stroške — seveda brez vsakega občinskega sklepa. — A tudi kaznovali bodo renitentne otroke, in sicer bodo morali po pouku presedeti zakonito določen čas v šoli, a njih starši bodo kaznovani najostreje zaradi .šolskih zamud". Poleg teh kazni ne dobe dotični otroei pravočasno izpustnie in deležni ne bodo nikakih olajšav. — Proti zasramovalcem učiteljev bodo postopali najstrožje in neposlušne krajne šolske svetnike bodo odstavili in nadomestili z vladnimi organi. Eruto in naravnost brutalno je tako postopanje nemške vlade napram davek plačujočemu poljskemu prebivalstvu. Tu se kaže nemški Bedelvolk" v vsi svoji kulturni nasilnosti in človeka — posebno pa slovenskega učitelja — boli srce, ako čita take izjave človeške brezobzirnosti v prosvetlenem veku. Eakor pa postopa nemška država s svojimi podložniki Poljaki ravno v šolskem vprašanju, slično se godi Slovanom, v prvi vrsti Slovencem in Hrvatom v Avstriji. Pri tej priliki nam prihajajo v spomin veleznačilne besede, ki jih je govoril Bpokojui" naučni minister pl. Hartel deputaeiji dunajskih Oehov, ki ga je prišla prosit za podelitev javnosti privatni češki šoli društva Komeiisky" na Dunaju. Minister je dejal: nZaVas,gospodje,govori zakon; ali politične razmere ne dovoljujejo, da biVam ustregli. Meni bi bilo milejše in ljubše, ko bi Vam mogel ustreči in ko bi se mogel ravnati po zakonu. V tej zadevi ne odločujemjaz, ampak dr. Eoerber. Ne bomo se pečali z zadevami čeških otrok na Dun_ju, kjer kraijujejo nad vse pravični vzor-katoličani naših sloveaskih klerikalcev. To zadevo naj rešujejo Cehi sami, a ozreti se nam je na avstrijske poznaDjske razmere Slovencev na Eoroškem, špecijelno pa na Primorskem in Goriškem in v Trstu. Ako se ne motimo, sta minili meseca oktobra t. I. ravno dve leti, odkar je izreklo najvišje sodišče, da morajo dobiti Slovenci zakonitim potora potrebne slovenske šole v Trstu. In kakor so hodili tržaški Slovenci dolgo pot dvajsetih lel, da so prišli le do izreka najvišje justične uprave, da imajo pravico do svojih javnih šol, tako, upamo trdno, bodo hodili zopet dvajset let, da se jim ta pravica zopet pripozna — seveda le na papirju, zakaj politične razmere ne dovoljujejo, da bi jim ustregli. Tržaški Slovenci so iineli pred kratkim sijajen manifestacijski shod, kjer so grmeli pri zaprtih vratih nad _pravično" avstrijsko zakonodajstvo, da jim ne da za 2000 slovenskih otrok niene javne šole. Sklenile so se — kakor tudi sprejele — plamteče resolucije, zahtevajoč slovenskim otrokom slovenskih šol. Akerpolitičnerazmerene dovoljujejo, da bijimustregli — jebil ta sijajni shod nemara — udarec po morju. In ravno sedanje politične razmere so bile take, da bi se tržaško šolsko vprašanje lahko najlažje in najtišje rešilo. Vlada je bila zaradi volilne reforme v takih škripcih, da bi gotovo privolila v ustanovitev slovenskih državnih šol — vsaj za prvo silo; in to bi jo menda toliko stalo kakor Bdar" 20.000 kron, ki so prišle v Ljubljano — v znak hvaležnosti. In to situacijo je hotel izkoristiti državni poslanec dr. Tavčar.*) Stavil je tozadevno interpelacijo in jo temeljito podprl. Potrkal je na vrata vseh slovanskih državnozborskih klubov in seveda tudi pri -Slovanski zvezi", torej pri ljudeh, ki nosijo svoja Bslovanska srca" vedno na ogled, pri ljudeh, ki se tope same slovanske navdušenosti. Toda to .slovansko sree" slovanskih poslancev, tako kranjskih, štajerskih kakor tudi goriških in primorskih, je ostalo zakrknjeno— ker politične razmere ne dovoljujejo, *) V tem primeru bi pohvalili vsaiega poslanca! Uredništvo. da se ustreže upravičeni želji tržaških Sloveneev. Temu se nič ne čudimo: tako hočejo politične razmere. In kar hočejo to in pa eden •*am, to morajo vsi drugi. Šola je prokletstvo za narod! čudom se le čudimo, da se slovenska javnost ne zdrami in da še vedno veruje v .slovansko srce" obmejnih državnih poslancev.