GrosuPlJe (centrala) PRIČENJA SE NOVA SETEV ^ed letošnjimi šolskimi počitnicami je bilo življenje na OS Dobrepolje dokaj pestro.Na podružnični šoli v Strugah so potekala dela na strehi, opravljeno je bilo temeljito čiščenje šole, beljenje šolske avle, hkrati pa so bile montirane tudi tri nove table in orodja za tehnični pouk. Samo za zadnji dve postavki smo dali preko 800.000,00 SIT. V prihodnjih dneh pa upam, da bomo s pomočjo prizadevnih ljudi i/. Strug postavili tudi ograjo ob igrišču. V poletnih mesecih smo urejali tudi igrišče, kanalizacijo in parkirišča pri podružnični šoli v Ponikvah. Tudi tu imamo v planu še ureditev vhoda v šolo. Največje gradbišče pa se je sredi julija odprlo na Vidmu. Tu so delavci GPG - Dolcnjgrad v tem mesecu pripravili izkop in utrdili zemljišče za temelje novega prizidka vrtca in šole. Ta dela bodo gotovo posegla v življenje in delo na videmski šoli v prihodnjem šolskem letu, zato je potrebno neprestano dogovarjanje in usklajevanje na relaciji šola -gradbinci. Vsi smo prepričani, da ob takšnem sodelovanju vseh zaposlenih v šoli oziroma na gradbišču ne bo prišlo do hujših motenj pouka. Gotovo jc,da bomo le s strpnostjo in neprestanim opozarjanjem naših učencev na nevarnosti, ki prežijo ob gradnji, zagotovili njihovo varnost. Med poletjem pa se na novo šolsko leto v šoli nismo pripravljali le materialno, temveč, upam, da smo tudi na ostalih področjih zagotovili našim malčkom v vrtcu in mali šoli ter učencem zelo dobre pogoje za življenje, delo in osebnostno tast. Kljub temu, da so nekatere gospe učiteljice odšle na porodniški dopust oziroma je odšel zelo dober slavist in germanist v Strugah v zasluženi pokoj, smo ob velikem razumevanju učiteljic, kvalitetno zapolnili pomanjkanje slavista, anglista in germanista na šoli. V Strugah bomo v letošnjem petem razredu uvedli namesto nemškega jezika angleški jezik. Vesel sem, da bomo v letošnjem šolskem letu skrbeli za zdravje otrok tudi s pomočjo nove zobne aparature, ki bo omogočila zdravljenje zob z manj bolečinami za naše malčke in učence. Dosedanji pogovori s predstavniki Zdravstvenega doma Grosuplje so kar optimistični in verjetno bomo končno v teku tega šolskega leta dobili na šolo tri dni zobozdravnika v tednu. nadaljevanje na str. 2 Videmski gasilci so slavili V soboto, 19. julija, je PGD Videm priredila slovesnost ob prevzemu novega gasilskega doma na Vidmu. Slavnostni govornik je bil minister za obramboTitTurnšek. + stran 5, 6, 7 Iz vsebine: •> Počastitev dneva državnosti dan Godbe •» Turistično društvo po dveh letih delovanja •» Naša gostja - Ančka Lazar •+ izPodgore Športni rezultati 30. avgusta - EX TEMP0RE 6. septembra - konjeniška prireditev 119970013,9 V teh dneh, ko ste dobili Naš kraj, so učenci četrtih razredov že v poletni šoli v naravi, kjer pridobivajo nova znanja o rastlinstvu, živalstvu in značilnostih Primorja, hkrati pa osvajajo nove veščine v plavanju. Menim, da je poletna šola še pomembnejša od zimske, zato ne bi smelo biti otroka, ki se ne bi odločil za življenje s sošolci pod budnim očesom učiteljev - mentorjev ob našem morju. Ko bo zgrajen prizidek ( predvidoma 1. septembra 1998), se ne bodo uresničile le obljube, ki so bile izrečene in napisane ob sedanjem samoprispevku, temveč vidim velike možnosti za še hitrejši razvoj znanja, intelektualnih spretnosti in človeške omike naših otrok: * Starši boste lahko v domačem okolju oddali svoje otoke v jasli in tudi v ostale starostne skupine predšolske vzgoje. Pri tem boste svojim hčeram in sinovom prihranili naporno vsakodnevno vožnjo do Ljubljane hkrati pa bodo vaši otroci že od prvih korakov skupaj s sovrstniki, s katerimi bodo obiskovali devetletno osnovno šolo; * Učenci razredne stopnje iz Ponikev, Kompolj Strug in Vidma bodo lahko prišli v oddelke podaljšanega bivanja ( jutranje in popoldansko varstvo ter delo domačih nalog...ob pomoči učitelja); * Urejena bo sodobna računalniška učilnica s priključkom na internet, kar pomeni, da bodo tudi našim učencem omogočene različne informacije z vseh delov sveta; * Pouk bo le v eni izmeni, s tem pa bodo imeli učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, ugodnejše termine šolanja; * Sodobno urejena knjižnica in čitalnica bo še bolj zanimiva za iskanje skrivnostnih zakladov v leposlovju in strokovni litcia turi. Lahko bi naštel še veliko možnosti, ki bodo nastale ob izgradnji prizidka šole in vrtca, vendar bodi zaenkrat dovolj. Vsem malčkom in učencem želim, da bi s pomočjo vzgojiteljic, učiteljev, učiteljic in ostalih zaposlenih na naši šoli, gradili v letošnjem šolskem trdne osebnostne temelje, temelje, ki bodo vzdržali ne samo lepe trenutke življenja, temveč bodo kljubovali tudi viharjem, ki se jim ne moremo izogniti, lahko pa jih omilimo tudi s pomočjo lepih zgledov staršev. Prepričan sem, da kar bomo sejali skupaj z vami starši, to bomo čez leta tudi želi. Ivan Grandovcc Dela potekajo tudi med počitnicami Ker je sedaj tudi manj časa za branje, vas želim samo na kratko obvestiti o naših delih, ki jih uspešno nadaljujemo tudi med počitnicami. Naša največja investicija, to je šola in vreč na Vidmu, se je uspešno začela. Kdor se je kaj zapeljal mimo, je lahko videl, da so dokaj obsežna zemeljska dela narejena, da bodo v času, ko boste to brali, verjetno dokončani že temelji in upamo, če bo vse po planu, tla bo do zime pokrito. 12. septembra bo svečana prireditev ob pričetku gradnje in blagoslovitev temeljnega kamna, čeprav bo gradnja takrat že napredovala. Sedaj so še vsi na dopustih in je težko uskladiti datum, zato vas o njem ne morem obvestiti. Obvestili vas bomo naknadno in prav je, da se te prireditve vsi udeležimo, saj je šola in vrtec tako pomemben objekt, kot malokateri dru- gi. Veliko zanimanje za to in vaš obisk, pa je vzpodbuda za nas, ki delamo na projektu, vzpodbudno pa vpliva tudi na predstavnike ministrstva za šolstvo, od katerega pričakujemo tudi sredstva za dokončanje gradnje. Mnogi se zanimate tudi, kaj je z. mrliško vežico na Vidmu. Trenutno smo v fazi pridobivanja dovoljenj in usklajevanja načrtov. Dokupili smo tudi še nekaj zemlje, nekaj jo bomo pa še zamenjali, da bo več prostora za parkiranje in da bo lažje graditi. Na tem projektu intenzivno delamo, ne bi pa radi, da bi bilo nekaj na hitro zne-šeno, zato je morda bolje, da se dodobra pripravimo. Sočasno bomo uredili tudi še preostali del obzidja in parkirišče. nadaljevanje na str. 29 Gradbišče prizidka k šoli na Vidmu V petek, 12. 9. 1997 ob 18. uri bo pri OŠ na Vidmu svečana prireditev ob pričetku gradnje vrtca in prizidka k OŠ ter blagoslovitev temeljnega kamna. Prisotni bodo tudi državni sekretarji z Ministrstva za šolstvo in šport. VSI LEPO VABLJENI! 9. 7. 1997 - 33. seja Občinskega sveta Dobrepolje Zelena luč za pogajanja o deponiji 33. seja Občinskega sveta Dobrepolje je bila ena najkrajših po dnevnem redu, namenjena pa je bila v glavnem ekološki problematiki. Ker je šlo za gradnjo nove medobčinske komunalne deponije, so se seje udeležili direktor KPL Grosuplje in župana občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Po besedah g. Skarlovnika je nova komunalna deponija najtežji skupni projekt treh občin v tem mandatu. Izčrpno je poročal o pripravi predhodnih in izvedbenih delih za novo deponijo. Kot je znano, je lokacija že nekaj časa določena, to je tako imenovana Spaja dolina. Že to pomeni velik uspeh, saj je večji del projekta s tem opravljen. Potem, ko so dobili načelna soglasja lastnikov o odprodaji zemljišča, se je zataknilo pri pogajanjih zaradi cene odkupa zemljišča in zaradi pretiranih zahtev krajanov okoliških krajevnih skupnosti po ekološki taksi. Razprava je bila precej dolga. Pojavljala se je dilema, ali je bolj ugodno za občino nekaj časa odvažati odpadke drugam in zaradi javnega interesa začeti s postopkom razlastitve, kar bi bilo povezano z velikimi stroški in zavlačevanjem ali pa v okviru možnosti popustiti zahtevam lastnikov pri visoki odkupni ceni zemljišča. Naloga vseh treh občinskih svetov je bila v tej fazi poenotiti pogajalska izhodišča glede odkupa zemljišča, kar jim je tudi na svojih sejah uspelo. Sprejeli so vrsto sklepov, ki so izhodišče za nadaljna pogajanja z lastniki. Med drugim so določili najvišjo ceno odkupa zemljišča, kar je 8,5 DEM za m2, vendar lastniki zahtevajo precej več. Do zahtevanih ekoloških zahtev se občinski svet še ni opredelil, ker standardov zanje ni, potrebno jih bo še določiti, kar pa bo možno tudi še v kasnejšem postopku. Ko bo ekološka renta sprejeta, jo bodo občani plačevali kot ekološko takso ob ceni za smeti. Če bodo upoštevane zahteve krajanov, bo morala občina Dobrepolje povečati že uvedeno ekološko takso za 19%, občina Grosuplje za 10% in občina Ivančna Gorica za 17,5%. Sicer pa bodo občine financirale pripravljalna in izvedbena dela v razmerju 10:49:41, v deležih, ki so določeni na osnovi lastništva KPL, pozneje pa jih bodo uskladili po količinah pripeljanih odpadkov. Ker okoliške krajevne skupnosti zahtevajo tudi brezplačen odvoz smeti, so se svetniki soglasno odločili za sprejem dodatnega sklepa, s katerim te zahteve zavračajo kot neupravičene. Če bodo pogajanja uspešna, upajo, da bodo pridobili gradbeno dovoljenje za deponijo že naslednje leto, do takrat pa bo možno uporabljati še Stehan. Sicer pa količine odpadkov zelo naraščajo. Ta trend se bo po ocenah nadaljeval do leta 2000, potem pa napovedujejo nekoliko umirjeno obdobje. Po letu 2005 se v Sloveniji načrtuje izgradnja sežigalnice in s tem termič- na obdelava odpadkov. Ker pa vsi odpadki ne bodo primerni za takšno obdelavo, bo klasična deponija potrebna tudi v prihodnje. Spaja dolina naj bi imela dovoljenje za uporabo 25 let. Sklepi 33. seje OS Poleg sklepa o novi lokalni deponiji in še nekaterih drugih formalnih sklepov je občinski svet na osnovi 21. člena Odloka o pokopališkem redu sprejel nov cenik za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug za leto 1996. Dosedanje cene najemnine in ostalih storitev so povečane za 8,8%, kar je stopnja inflacije za preteklo leto. Občinski svetniki so se seznanili tudi z dopisom direktorja glasbene šole g. Sajo-vica, v katerem odgovarja na vprašanja o nabavi klavirja, kar je bil predmet obravnave na prejšnji seji. Svetniki z odgovorom niso bili zadovoljni, ker niso dobili pojasnila, zakaj ni bilo javnega razpisa, zato so zahtevali dodatna pojasnila. M. Steklasa Iz razprave - vprašanja, predlogi, pobude STANE ŠKULJ je izkoristil prisotnost župana Ivančne Gorice Jerneja Lampreta in ga vprašal o gradnji ceste Hočevje - Krka. Zupan, ki je očitno vprašanje pričakoval, je zagotovil, da se bo gradnja kmalu začela, problem vidi le v denarju. V njihovi občini imajo pri financiranju lokalnih cest kriterij za položitev asfalta 80% občina, 20% krajani. Ti morajo plačati še vsa zemeljska dela. Ker pa gre pri konkretni gradnji v glavnem za uporabnike vasi Hočev-ja, ki spada v dobrepoljsko občino, pričakuje, da bo del sredstev prispevala občina Dobrepolje. Medtem ko to berete, se je gradnja že začela. IGOR AHAČEVČIČ je najprej vprašal, kako je z gradnjo ceste na Krko, na kar mu je delno že odgovoril župan občine Ivančna Gorica, zanimalo pa ga je tudi, kako je z reklamacijo ceste v Hočevju. Župan mu je pojasnil, da je bilo glede reklamacije že vse domenjeno, stroji naj bi bili pripeljani že do 18. junija, vendar do tega ni prišlo, kljub urgencam se izvajalec ne zmeni več. Eno od možnosti vidi v tem, da se za popravilo dobi drugega izvajalca, proti prvemu pa se vloži tožba. Igor Ahačevčič je opozoril tudi na to, da se bi morala upra-ba raznih namenskih kreditov, ki jih daje občina na osnovi razpisov, tudi kontrolirati, s čimer so se strinjali tudi ostali. STANE JAKIČ je dal pobudo, da bi ob- čina pristopila k ureditvi Stare luže kot naravne znamenitosti, zdaj to občasno čistijo le nekateri posamezniki. Uvedla naj bi se tudi ribiška taksa. Župan se je v načelu strinjal s pobudo. STANETA GODCA je zanimalo, kdaj se bo začelo urejanje odvodnjavanje po vaseh. Dobil je zagotovilo, da bo to v kratkem. ZVONE ZABUKOVEC je vložil pismeni predlog za občinski praznik. To naj bi bil 28. september, ko je peljal prvi vlak na progi Ljubljana - Kočevje. Isti svetnik je avtor že dveh predlogov na prejšnji seji. Opozoril je tudi na to, da se po igrišču na Vidmu vozijo starejši mladinci z motorji. Župan meni, da je tovrstno ukrepanje v pristojnosti policije na osnovi prijave očividcev. BRANE BRODNIK je opozoril na veliko zanimanje občanov za računalniške tečaje, vendar je zanje verjetno komercialna cena previsoka, zato je vprašal, če je možno iz sredstev za izobraževanje sofinancirati tudi to dejavnost. Razpravljalci so bili načelno naklonjeni predlogu. Ob koncu seje je župan ponudil na vpogled tri osnutke projekta za mrliško vežico, ki so prispejtCHL razpis. :njižn1ca grosuplje Adamičeva 15 Počastili smo dan državnosti Na začetku poletja smo praznovali šesto obletnico samostojnosti. Zelo različno, ponekod v občinskem ali krajevnem merilu, drugje strankarsko, imeli pa smo tudi državno praznovanje -slovesno akademijo v Cankarjevem domu, ki je bila sicer umetniško zasnovana in izvedena z znanimi slovenskimi umetniki, vendar je program z govorom predsednika države vred izzvenel precej otožno, skoraj baladno in bolj malo v skladu s praznovanjem, kakršnega bi pričakovali ob obletnici samostojnosti. Tudi sicer ni bilo čutiti v tistih dneh kaj posebej prazničnega, le tu in tam kakšna zastava, kot da bi šlo bolj za obletnico negativne odločitve. Zato se nam nehote ponuja primerjava s proslavo, ki jo je na Vidmu na predvečer praznika priredila občina Dobrepolje. Program je bil zamišljen v smislu praznovanja, kakršno sodi k take vrste prazniku. Vsi zbori in pevski sestavi, ki trenutno obstajajo v občini, so ob spremljavi domače godbe zapeli slovensko himno. Nato so v nadaljevanju programa zbori še enkrat n.istopili. Vmes so se zvrstili recitatorji Mladinske dramske skupine, ki so z izbranimi odlomki iz slovenske literature dali Stane Jakič in Jože Lenarčič dvigujeta državno zastavo prazniku pravo vsebino. Ob velikem številu nastopajočih se je ob tej priložnosti izražal ne le enoten pogled na na našo državnost, ampak je bila to tudi manifestacija dobrepoljskega petja. "Pevska dolina" je uspela ob skupnem nastopu združiti vse pevce prav na največji državni praznik, kar je bil že sam po sebi poseben dogodek. Veliko spodbudnega in pohvalnega je v svojem govoru ob prazniku državnosti nato povedal župan Anton Jakopič, vendar je bilo v njegovih besedah čutiti tudi rahlo razočaranje nad tistimi, ki nočejo videti pozitivnih premikov in dosežkov v občini, ampak kritizirajo vse počez. V drugem delu programa je skupina 750 pripravila kres z ognjemetom, ob katerem se je kljub dežju zbrala množica ljudi, najbolj vztrajni pa so se zadržali vse do zgodnjih jutranjih ur. M. Steklasti, fotOl Naš kraj Vseh nastopajočih se ni dalo zajeti v objektiv ■ PŠ STRUGE 1. do 8. razred ob 9.00 uri W$mPfflfc OSNOVNA ŠOLA ■ OŠ VIDEM ^^^^ DOBREPOLJE 2., 3. razred ob 12.30uri 5. do 8. razred ob 8.00 uri Na prvi šolski dan, ki bo v PONEDELJEK, 1.9.1997, bo pouk potekal po naslednji časovni razporeditvi: Učence prvih razredov iz Vidma, Kompolj in Poni-kev vabimo skupaj s starši na Videm ob 15.00 uri, kjer bomo skupaj pričakali prvi šolski dan. ■ PŠ PONIKVE 2., 3.razred ob 8.00 uri Učenci četrtih razredov, ki ne boste bili v šoli v naravi, imate pouk skupaj s tretjim razredom. ■ PŠ KOMPOLJE 2., 3.razred ob 8.00 uri Prvi šolski dan bo avtobus peljal iz Kompolj ob 7.30 uri in iz Ponikev ob 7.40 uri. Prevzem gasilskega doma na Vidmu Gasilski dom na Vidmu, ki že nekaj let služi svojemu namenu, je dobil novo podobo, ki je polepšana s sliko sv. Florjana zavetnika gasilcev - Slavnostni govornik ob prevzemu je bil minister za obrambo Tit Turnšek - Čestitke PGD Videm. Gasilski dom je bil po ureditvi zemljišča, pridobitvi vseh soglasij in dolgoletni gradnji v letošnjem juliju končno dograjen. Vse od jeseni leta 1988, ko so začeli z izkopom temeljev, je bilo potrebnih na tisoče prostovoljnih delovnih ur in prostovoljnih prispevkov ter požrtvovalnosti videm-skih gasilcev. V stavbi je dobila svoje prostore za opremo tudi civilna zaščita, saj sta obe dejavnosti zelo povezani. Sedanji predsednik PGD Videm Miloš Mehle, ki ima veliko zaslug za dograditev doma, se je ob prevzemu gasilskega doma v soboto, 19. julija, zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k realizaciji tega tako dolgo zastavljenega cilja. Pri tem je omenil tudi pomoč in razumevanje občinskega vodstva. Slovesnost prevzema in blagoslovitve gasilskega doma je počastil s svojim obiskom in slavnostnim govorom tudi minister za obrambo lit Turnšek, ki je opredelil pomen gasilstva v današnjem času, saj moramo dandanes, ko ima pridobitništvo vse večji pomen, še bolj ceniti to dejavnost, ki jo opravljajo gasilci prostovoljno, seveda pa jim moramo ob tej humani dejavnosti zagotoviti vsaj minimalne pogoje in opremo za njihovo delo. Med govorniki je bil tudi predsednik občinske Gasilske zveze Jože Lenarčič, ki je spregovoril o delovanju Zveze in poudaril, da je k dograditvi gasilskega doma prispevala tudi ustanovitev Gasilske zveze pred dvema letoma, saj je domačim gasilcem nudila moralno podporo, pa tudi o financiranju so lahko sami odločali. "Prvi korak je napravljen, vendar so gasilski prostori še prazni", je dodal Lenarčič in ponovil potrebo po nabavi sodobnega gasilskega vozila za osrednje gasilsko društvo. Župan je dejal, da je prireditev "krona dolgoletnega dela članov PGD Videm". Med drugim je izrazil željo, da bi bil v tej stavbi center vseh povezav na področju civilne zaščite in požarnega varstva, saj se obe dejavnosti med seboj tesno prepletata in povezujeta. Ob tem je pohvalil hitro in dobro organiziranost naših gasilcev, ki so kmalu po ustanovitvi občine med prvimi pristopili k ustanovitvi Gasilske zveze Do-brcpoljc. V programu so sodelovali Zagoriški fantje, minister Turnšek je prereza! trak, župnik Franc Škulj pa je novi gasilski dom blagoslovil. Ob koncu slovesnosti je sledila še podelitev priznanj in spominskih plaket. Spominske plakete so dobili: obrambni minister TIT TURNŠEK, direktor Uprave za obrambo Ljubljana g. KRANJC, župnik FRANC ŠKULJ in župan ANTON JAKOPIČ. M. Steklasa, joto: Naš kraj Gasilci so pod vodstvom poveljnika GZ Dobrepolje Jožeta Zrnca in ob spremljavi odbe krenili izpred občine do gasilskega doma Prapori gasilskih društev () ElsEEH I Aktualno Naš kraj 9/1997 Levo: Takšen videz je dobil gasilski dom šele nekaj dni pred prevzemom Dobitnik priznanja prve stopnje: dolgoletni dobrepoljski gasilec CIRIL CIMERMAN Dobitniki priznanj druge stopnje: JOŽE GRM IGNAC ŠUŠTAR MILAN PETERLIN ANTON NOVAK FRANC GLAČ JANEZ BABIC TONE FRANCELJ FRANCE PADAR MILOŠ MEHLE Dobitniki priznanj tretje stopnje: STANE NOVAK ANDREJ KAPLAN FRANC STRAH ANDREJ HOČEVAR FRANC KASTELIC ZDRAVKOŠPORAR TONE ŠKANTELJ Med govorniki na prireditvi so bili (od leve proti desni spredaj): ministerTitTurnšek, Anton Jakopič, Jože Lenarčič in Miloš Mehle Trak je prerezal ministerTurnšek Srečanje z obrambnim ministrom Slovesen prevzem in blagoslovitev novega gasilskega doma na Vidmu, v soboto, 19. julija, je bil združen z obiskom obrambnega ministra Tita Turnška v občini Dobrepolje. Po prihodu se je najprej sestal v občinskih prostorih z županom, člani občinskega sveta, delavci občinske uprave, predstavniki CZ, gasilci in Izpostave za obrambo Grosuplje. Prisoten pa je bil tudi direktor Uprave za obrambo Ljubljana g. Kranjc. Župan Anton Jakopič je v razgovoru predstavil občino, njene uspehe pa tudi nekatere probleme, ki so več ali manj finančne narave. Izrazil je željo po čim prejšnji dograditvi šole in vrtca. Največji problem v občini pa je vodovod, pa tudi kanalizacija, ki je praktično ni. Nato je podrobneje predstavil delovanje civilne zaščite in požarnega varstva, na obeh področjih je občina pristopila z vso resnostjo in s pomočjo Izpostave ministrstva za obrambo Grosuplje vzpostavila sistem CZ na osnovi novih pravilnikov in meril. Ustanovljena je bila tudi Gasilska zveza Dobrepolje s sedmimi društvi, njihova glavna pomanjkljivost pa je slaba opremljenost, želijo si kupiti novo cisterno, pa samo z občinskim proračunom ne bodo zmogli. Na slabo opremo je opozoril tudi predsednik Gasilske zveze Jože Lenarčič. Že povedanemu je dodal, da ob novih merilih, ki so jih upoštevali pri novi organiziranosti predlagatelji niso upoštevali različnih štartnih osnov, ki so jih imela posamezna gasilska društva. Upajo, da bodo osnovne zastavljene cilje ob velikih pooblastilih in nalogah vseeno zmogli. G. Skalja je predvsem poudaril dobro sodelovanje z občino in štabom za CZ in izrazil zadovoljstvo ob do sedaj opravljenem delu, V tem času so izdelali načrt ogroženosti za obdobje 20-ih let. Naslednja naloga je izpopolnitev načrta s podrobnostmi. Omenil je lanskoletno uspešno vajo vseh treh občin s podmeno potresa in ob tem vzpostavitev radiozvez. Direktor Uprave za obrambo Ljubljana, ki je največja od 13-ih uprav v Sloveniji in zajema trenutno 25 občin, je opozoril na njihovo prvenstveno nalogo - izvajanje zakonskih in podzakonskih predpisov s področja zaščite in reševanja. Tudi on je izredno zadovoljen s sodelovanjem Izpostave Ministrstva za obrambo Grosuplje, ki pokriva občine Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje. Do zdaj je bilo veliko narejenega na področju načrtov za za zaščito in reševanje, opravljena je bila ocena ogroženosti itd. Pohvalil je tudi izjemno dobro sodelovanje z regijskim centrom za ofjveščanjc in vzpostavitev sistema radijskih zvez. MINISTER TURNŠEK O GASILSKI DEJAVNOSTI Minister Turnšck, ki je prišel v Dobrepolje na lastno željo, se je najprej spomnil predvolilnega obdobja, ko je bil prvič v tej občini. Spomnil se je tudi takratnih obljub stranke SLS in dejal, da jih te zavezujejo, lako kot so pred volitvami obljubljali prizadevanje za demografsko ogrožena območja, poskušajo zdaj to uresničevati na oblasti, zato je dal upanje, da bo država priskočila na pomoč v okviru možnosti. Nato je spregovoril o pomenu gasilstva v sodobnih razmerah. Eden od problemov prostovoljnega gasilstva je gotovo redna zaposlenost gasilcev, zato bo potrebno urediti predpise o nadomestilih za odsotnost, gre pa tudi za problem zavarovanj med intervencijami itd. Po besedah ministra Turnška je na gasilstvo potrebno gledati tudi širše, saj je ta dejavnost pravzaprav del narodove identitete, s svojo stoletno tradicijo je vedno pomenilo ne le ob- liko samopomoči in združevanja, ampak se je hkrati z njim razvijala tudi kulturna dejavnost na podeželju. MINISTER O NEPOVABILU V NATO Ker so govorniki že uvodoma izčrpali problematiko civilne zaščite in požarne varnosti, so se vprašanja v razpravi nanašala na aktualno-politične teme, predvsem na nepovabilo NATA Sloveniji. Minister Turnšck je vzrok za naš neuspeh iskal skoraj izključno izven naše države. Po njegovem je šlo za splet različnih okoliščin in za razne globalne interese ZDA in nekaterih evropskih držav, zato je lahko v danih okoliščinah prišlo do konsenza za sprejem samo treh držav. Prevladala je verjetno tudi ocena, da Slovenija ni posebej ogrožena, da bi rabila varstvo NATA. Morda je vzrok tudi naša zamuda pri jasni opredelitvi, saj so Češka, Poljska in Madžarska že leta 1991 jasno izrazile svoj interes za vstop v NATO. Poleg tega po ministrovem mnenju naša država še ni pripravljena za vstop, saj nepoklicni vojaki ne morejo služiti izven države, šele s formiranjem dela poklicnega vojaštva bo ta pogoj izpolnjen. Sicer pa je minister glede vključevanja v NATO vseeno optimističen: "Slovenija nadaljujeje s svojo vključitvijo v NATO in resno računa na drugi krog, za to je zainteresirana tudi Amerika, ki nam že sedaj pomaga pri urjenju vojske, z vključitvijo v EU pa bo nujno stekel tudi proces vključevanja v ostale evropske povezave. Do takrat pa ima Slovenija čas, da se pripravi in dozori." Med drugim je bilo postavljeno tudi $ EEHSjBM Aktualno Naš kraj 9/1997 vprašanje, kaj bi naš sprejem v NATO pomenil finančno. Po ministrovem mnenju to za nas ne bi bil posebno velik izdatek. Ker Slovenija gradi in usposablja svojo vojsko že od leta 1991, so programi preobrazbe vojske že v teku, zato bi bili potrebni le dodatni stroški za skupno gradnjo infrastrukture NATA, kar bi za nas pomenilo okrog 7 mio dolarjev letno. V drugih državah bo Kot je bilo že dalj časa pričakovati, Slovenija ni bila povabljena v NATO, vendar je po hladni prhi kmalu za tem prišla kot obliž na rano novica, da smo povabljeni na pogovore za vstop v Evropsko unijo. Kljub delnemu uspehu si lahko predstavljamo, kakšne medijske napade bi doživljala vlada, če bi bila ta trenutek na oblasti desna koalicija. Sicer pa je vse dogajanje okrog spremembe 68. člena Ustave in ratifikacije evropskega sporazuma, ki je bil pogoj za vstop v EU, ponovno dokazovalo, da je naša zunanja politika res v službi notranje politike, kar se je videlo tako pri pozicijskih kot opozicijskih poslancih in drugih politikih. Nepovabilo v NATO v primerjavi z izbranimi Češko, Poljsko in Madžarsko jasno zaznamuje našo drugora-zrednost in še bolj potrjuje tezo, da smo v zadnjih letih zapravili tolikokrat omenjeno prednost pred njimi. Naš neuspeh in nesprejem v NATO ni le rezultat tujih interesov, kot nas skušajo prepričati vladni politiki in večina medijev, ampak tudi naš prepočasen razvoj v smeri demokracije, političnih in gospodarskih reform. To so ta strošek večji, ker morajo svojo vojaško strukturo najprej razgraditi. Nakup orožja v Izraelu pa po ministrovih besedah ni vplival na naše nepovabilo v NATO. V času nakupa smo bili namreč pod embargom in nismo mogli kupovati kjerkoli. Drugo je vprašanje, koliko je bilo to orožje kvalitetno in koliko smo ga res rabili. M. Steklasa, joto: Naš kraj nam jasno sporočili iz Madrida, kjer so odločali o sprejemu novih članic. Na to, da moramo še veliko narediti, da bomo zreli za vstop v EU, so nas opozorili tudi vsi tisti, ki imajo največ besede pri širitvi Evropske unije. Ob tem, ko so nas povabili na pogovore v EU, so nam nedvoumno dali vedeti, da je temeljni pogoj za članstvo vzpostavitev takih političnih razmer in temeljnih institucij, ki omogočajo demokracijo. Med povabljenimi smo skupaj s Češko, Poljsko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom, vendar pri tem ne gre prezreti dejstva, da nas je prav Hans van den Rrock, ki je najbolj odgovoren za širitev EU ločil od prvih treh, češ da nekoliko zaostajamo za njimi. Kakorkoli že, to je bila ure resnice za Slovenijo. "Ura evropske resnice za Slovenijo", ki jo je podpisala skupina 31-ih uglednih slovenskih intelektualcev, umetnikov in razumnikov, pa je obsežna analiza stanja v sedanji slovenski družbi, ki pa je spet razdelila Slovence na tiste, ki tej analizi pritrjujejo in na tiste, ki nadaljujejo s stigmatizacijo, marganalizacijo in sramotenjem drugače mislečih intelektualcev. Ob nadaljevanju stanja v državi, kot ga beremo v "Uri evropske resnice", pa se vladajoča koalicija še vedno bolj ukvarja sama s seboj kot z resničnim vladanjem državi. To dokazujeta tudi nedavno z veliko zamudo pripravljeni vladni predlog proračuna in podpisani aneks h koalicijski pogodbi med LDS in SLS. Pri pripravi obeh aktov je šlo za napeto merjenje moči obeh koalicijskih partneric, pri čemer sta obed-ve pokazali svoj pravi obraz. Pri tem je presenetila trda pogajalska taktika SLS, ki je bila do zdaj prva vladna partnerica, ki je uspela pritisniti ob zid LDS. Sprejem proračuna je pogojevala tudi s podpisom aneksa h koalicijski pogodbi. Podobnik je tako dosegel oboje - podpis aneksa in razdelitev proračunskega denarja, kot je obljubljal. Iako je največ iztržilo kmetijsko ministrstvo, najmanj pa notranje. Strokovnjaki pravijo, da je proračun vse prej kot razvojno in varčevalno naravnan in da je nekakšen kompromis, ki zadovoljuje obe koalicijski partnerici. Skrite ambicije SLS so verjetno tudi te, da bi si pridobila vodilno mesto med desnimi strankami, kar ji nekateri že zdaj pripisujejo. Toda za takšno sklepanje je še veliko prezgodaj. Stranka SLS ima v vladi veliko boljši položaj kot ga je imela pred njo SKD. Obe vladni stranki sta usodno odvisni druga od druge, zato je LDS morala popustiti, sicer bi tvegala razpad koalicije, kar pa ni v interesu nobeni od njiju. Kljub uspešni preizkušnji svojih taktičnih pogajalskih sposobnosti pa se preizkušnja pravih sposobnosti šele začenja, vladanje se niti še ni prav začelo. Zaenkrat smo bolj pod vtisom, da SLS svojo odločnost izkazuje zaradi dokazovanja moči svoje stranke in upravičenosti, ker je stopila v vlado. Račun pač vedno pride na koncu. Da pa LDS ni povsem zadovoljna s koalicijsko partnerico, dokazuje tudi to, da že razmišljajo o spremembi volilnega sistema v smeri večinskega, čemur je ob referendumu prav ta stranka najbolj nasprotovala. Opozicija ima o uspešnosti vladanja sedanje koalicije zelo negativno mnenje. Zaradi tako pozne priprave predloga proračuna, ki bo v najboljšem primeru sprejet šele v novembru, ko bo večina denarja že porabljenega, je že vložila interpelacijo o delu celotne vlade, kar se je zgodilo prvič v Sloveniji. Uspeh interpelacije je v danih političnih kombinacijah in razmerah sicer zelo malo verjeten, vendar se vseeno obeta vroča politična jesen, ki prinaša nove izzive. M. S. Komentar Zunaj NATA, v čakalnici Evropske unije Ključni dogodki, ki so zaznamovali letošnji politično nadpovprečno vroči julij: - nesprejem Slovenije v NATO; - sprememba 68. člena Ustave in ratifikacija evropskega sporazuma; - povabilo na pogovore za sprejem v EU; - vlada pripravila predlog proračuna, vladni koalicijski partnerici podpisali aneks h koalicijski pogodbi; - vložena interpelacija celotni vladi; - odstop zunanjega ministra Thalerja; - "Ura evropske resnice za Slovenijo" - pismo 31-ih uglednih intelektualcev; - priprava pomebnih zakonov na Ministrstvu za delo; - vroča razprava v Parlamentu o brezihodnem stanju v slovenskih železarnah. Dan godbe je bil tudi letos Prireditev DAN GODBE, ki sta jo tudi letos na začetku poletja pripravila Kulturno društvo, Godba Dobrepolje in ZKO Grosuplje, Dobrepolje Ivančna Gorica, se je že dodobra uveljavila. Tudi letos je bilo zanjo značilno veliko število nastopajočih pihalnih orkestrov, mažoretk, narodnih noš in številnih povabljencev. V okviru te velike prireditve je ZKO izvedla še vsakoletno medobčinsko srečanje godb iz Dobre-polja, Grosuplja in Ivančne Gorice. Na veselje prizadevnih organizatorjev je to veliko glasbeno manifestacijo spremljalo tudi lepo vreme in veliko število obiskovalcev. ■ msmmmmmmm V paradi so se zvrstili pihalni orkestri iz Kočevja, Ribnice, Grosuplja, Stične, Novega mesta, Kostanjevice in Dobrepolja. Zadnja v paradi so bili Dobrepoljci (na sliki). Sledil je nastop , pihalnih orkestrov s po dvema skladbama, na koncu pa smo poslušali še skupni nastop vseh pihalnih orkestrov. Prireditev je povezoval Igor Ahačevčič. Drugi del je bil v slogu stare dobre veselice z obilo glasbe, hrane in pijače. Na prvem mednarodnem bienalu otroške in mladinske grafike v Jakopičevi galeriji v Ljubljani sodeluje tudi učenka z Vidma V četrtek, 26. junija, so s prijetnim kulturnim programom, ki je potekal v Stihovi dvorani Cankarjevega doma, odprli prvi mednarodni bicnalc otroške in mladinske grafike. V kulturnem programu so se prepletale glasbene, baletne, folklorne in recitacijske točke. Drugi del otvoritve je potekal v Jakopičevi galeriji, kjer se tudi nahaja razstava. Razstavo je odprla državna sekretarka za šolstvo magistra Tcja Valcnčič. Na bienalu v Jakopičevi galeriji, ki si ga lahko ogledamo do 30. septembra, sodeluje 319 mladih avtorjev iz 33 držav. Med razstavljenimi grafikami najdemo tudi izdelek 14-lctne učenke 8. razreda z Vidma Vilme Šuštar. Razstavljeni linorez nosi naslov Oktober 1997. Razpis so pripravili lani na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom. Upamo, da se bo bienale prijel, saj naj bi dal otrokom poleg strokovne in družbene note nov polet otroške ustvarjalnosti ter pomagal razbrati in izluščiti pomen, ki ga ima likovna vzgoja za razvoj mladih. Knjižničar Matej Kalan 14-letna Vilma Šuštar skupaj z mentorico Anjo Šmajdek pred svojo grafiko 9. tabor Slovenske ljudske stranke v Slovenj Gradcu Na taboru, ki so ga spremljale tudi druge vzporedne prireditve in družabne igre, so spregovorili trije najvidnejši predstavniki Slovenske ljudske stranke: dr. Franc Zagožen, predsednik glavnega odbora, Janez Podobnik dr. med., predsednik programskega sveta stranke in ing. Marjan Podobnik, predsednik stranke, kot glavni govornik. Vsi govorniki so predvsem poudarili, da je stranka iz opozicije prešla v vlado, zato da bo lahko naredila kaj več za Slovenijo in Slovence. Sodelovanje v takšni koaliciji je seveda izjemno naporno in napadano iz leve in desne. Toda, kot je odločno pribil Marjan Podobnik, stranka se ni in se nikoli ne bo odpovedala svojemu programu, ki ga bo peljala odločno naprej. Nikdar in nikomur se nismo izneverili. Smo in ostajamo pom- ladna stranka in to največja in prva, prva po času ustanovitve in prva po svojih prizadevanjih, za demokracijo in sodelovanje. To pa hočemo doseči s konstruktivnim povezovanjem in po demokratični poti in tudi s tem, da smo prevzeli del odgovornosti s svojim vstopom v vlado. Še posebej je Kultura poudaril, da se bomo še naprej odločno borili proti divji privatizaciji in prisvajanju družbene lastnine in pospešili denaci-nalizacijo. Odločno pa se bomo postavili po robu tudi sedanjemu stihijskemu razpadanju slovenskega podeželja. Na taboru je bilo čutiti tudi določeno olajšanje po prvih strahovih ob vstopu v koalicijo. Tudi naša podružnica je bila do vstopa zelo zadržana in kritična. Liberalni demokraciji ni uspelo podrediti Slovenske ljudske stranke, kot so si morda zamislili in morajo računati na njo kot na zelo resno vladno stranko, ki ni prišla v vlado samo za figuro, ampak za to, da bo uresničila del svojega programa. Takšno držo stranke zelo pozitivno spremljajo tudi volilci in Marjan Podobnik je prepričan, da SLS ne bo samo prva stranka Slovenske pomladi, ampak tudi prva in najmočnejša slovenska stanka. Tudi člani in simpati/.erji iz naše občine si želimo, da ne bi klonila in vzdušje na taboru in izredno velik obisk, nam je vlilo novega optimizma. Marija Gačnik 30. avgusta bo v Dobrepolju potekal EX TEMPORE Dobrepolje 97. Otvoritev razstave bo ob 20. 30 uri v prostorih občine. Prireditev bo popestrena s kratkim kulturnim programom. Vabljeni! Literarni kotiček Jože Štih Iskal sem te VERONIKA na mnogih poteh žarek se je utrnil Zveni lepo to in izvabil nasmeh tvoje ime ali mi boš Ples mask osvojila srce v razbitem ogledalu ali bova zgradila ti in jaz tujca mostove ki bodo a tako blizu samo najini Držal sem te za Poznam te res roko a čutim da imaš in izgubljal vse kar rabim slepe so bile oči in to kar mi osamljeno srce govoriš niso temačne ceste Držal sem te za roko In kakor od bele in čakal neveste hiti njen zapeljivo otroštvo vlak tukaj je moja roka da Srce bezi ti ustavi korak a umre samo enkrat Naš kraj Kultura, turizem 9/1997 11 Kaseta in zgoščenka NAŠI KRAJI IN NJIHOVA PESEM 23. junija je bila v gostilni PRI ZORI v Kompoljah predstavitev nove kasete in zgoščenke NAŠI KRAJI IN NJIHOVA PESEM. Izdala jo je CEYA d.o.o. Šmarje Sap ob pomoči občine Dobrepolje in drugih pokroviteljev, podjetij, podjetnikov in obrtnikov iz domače občine. Na zgoščenki in kaseti je uvrščenih 25 posnetkov dobrepoljskih in struških vokalnih in zborovskih skupin, ansamblov in posameznih glasbenih izvajalcev, ki trenutno delujejo v občini. Kar precejšnje število jih je: Jože Zaje na violinskih citrah, Dobre-poljski oktet, Blaž Skulj iz glasbene šole, Mladinski pevski zbor OS Dobrepolje in Struge, Godba Dobrepolje, Moški pevski zbor "Rafko Fabiani", Vokalna skupina Mavrica, Moški pevski zbor Struge in Zagoriški fantje. Dobrepoljska dolina jc že od nekdaj znana kot "pevska dolina", zato ni presenetljivo, da je njeno kulturno izročilo še posebej povezano z ljudskim in zborovskim petjem. Dobrcpoljci so utrjevali samopodobo svoje doline s petjem in glasbo ves čas svojega obstoja, kar nedvomno priča bogata tradicija na tem področju. Da se je pevsko izročilo ohranjalo in bogatilo, so v preteklosti skrbeli duhovniki, učitelji in drugi zaslužni možje Dobrepoljske doline, Pevska dejavnost se je izražala v izredni množičnosti, ki je značilna tudi za današnji čas. Tudi današnji glasbeniki in pevci se niso izneverili plemenitemu načelu - ohranjati in bogatiti pevsko tradicijo, zato je izdaja kasete in zgoščenke prav v duhu te zavesti. Do tega pomembnega dogodka pa je prišlo v času, ko se v občini ponovno dviga množičnost in kvaliteta te dejavnosti. Zgoščenka in kaseta sta najboljši priči o pretekli in današnji glasbeni oziroma pevski dejavnosti občanov Dobrepoljske in Struške doline. Na kaseti in zgoščenki so nastopajoči predstavili predvsem narodne skladbe v različnih priredbah pa tudi nekatere umetne. Prva jc Zvon, ki ima neke vrste simbolični pomen in poudarja pevsko tradicijo Dobrepoljske in Struške doline, isti pomen ima zvon tudi v občinskem grbu. In kakšno oceno bi jima lahko dali ob poslušanju? Mislim, da zelo dobro tako po vsebinsko-programski zanimivosti kot tehničnemu in muzikalnemu delu izvedbe. Odlično oceno pa zasluži tudi spremna knjižica, ki spremlja zgoščenko, saj vsebuje dovolj obširno predstavitev občine, ki ji sledi opisna in slikovna predstavitev vseh zborov in drugih izvajalcev, ki so na zgoščenki M. Steklasa Turistično društvo in ŠD - konjeniška sekcija Dobrepolje organizirata VELIKO KONJENIŠKO PRIREDITEV ki bo v soboto, 6. septembra, 1997 ob 14. uri NA HIPODROMU V KOMPOLJAH PROGRAM: ■ ob 14.00 OTVORITEV ■ Ob 14.30 DIRKA ENO IN DVOVPREG ■ ob 15.00 GAL0PSKA DIRKA HAFLINGERJEV ■ ob 15.30 GAL0PSKA DIRKA KMEČKIH KONJ ■ ob 16.00 PROMOCIJSKA PREDSTAVITEV ŠPORTNIH KONJ ■ ob 16.30 TEKMA V SPRETN0STNEM JAHANJU Med odmori bo prireditev popestrena z naslednjim: - PREDSTAVITEV ČISTOKRVNE ANGLEŠKE GAL0PERKE - TEKMA Z GORSKIMI KOLESI (prijave zbira J. Pavlin, tel.:787-154) Za jedačo in pijačo poskrbljeno. VABLJENI ! Dobrepoljci v Ribnici na "Srečanju v moji deželi" (fotoreportaža Našega kraja) Na kulturno-etnografski prireditvi v Ribnici z naslovom "Srečanje v moji deželi" se je predstavila tudi občina Dobrepolje in njeno turistično društvo. Na zaključni prireditvi so poslušalce navdušili s svojim nastopom Zagoriški fantje. r D0RREP0IJE NA PROSPEKTU Turistično društvo in občina Dobrepolje sta pred kratkim izdala prospekt Dobrepoljske doline, ki ga je bilo prvič možno dohiti na stojnici Turističnega društva Dobrepolje v Ribnici na dan prireditve "Srečanje v moji deželi", ki je bila 6.7.1997. Prospekt je lično i/delan in opremljen z vsemi najpomembnejšimi informacijami, ki hi utegnile zanimati obiskovalca naše doline. Na odličnih fotografijah so s kratkimi opisi predstavljene najpomembnejše kulturno-zgodovin-ske posebnosti in naravne lepote, na koncu pa sledi še strnjen opis Dobrepoljske doline s predstavitvijo značilnosti, ki naj hi privabile obiskovalce v to slikovito dolino. M. Steklasa L Slika 2 Slika 4 Slika 5 MISLI V šoli življenja ni odmora. (brazilski pregovor) Varujmo sc kozla od spredaj, konja od zadaj, hudobnega človeka od vseh strani. (ruski pregovor) Biti jezen, pomeni kaznovati sebe za napake drugih. (S. Toplišek) Tudi prijatelju je treba povedati resnico v obraz. (I. Cankar) Vest jc merilo mojega življenja. (Pearl Burk) Turistično društvo Dobrepolje po dveh letih delovanja V mesecu juliju je minilo dve leti, odkar je bilo v novi občini ustanovljeno Turistično društvo Dobrepolje. V tem času sicer nismo zabeležili kakšnih velikih premikov na tem področju, vendar je z vso gotovostjo mogoče trditi, da TD deluje in da se je izkazalo že z vrsto prireditev in aktivnosti, na različne načine pa je tudi pripomoglo k promociji nove občine. K turistični dejavnosti vsekakor spada tudi dobra obveščenost, h kateri poskušamo prispevati tudi mi v uredništvu Našega kraja. Staneta Skulja, predsednika Turističnega društva, smo zaprosili za predstavitev nekaterih najnovejših dejavnosti, ki so jih opravili oziroma jih še načrtujejo. Eden zadnjih dosežkov TD je postavitev kozolcev na mejah občine Dobrepolje. Nekaj takega smo že dalj časa pričakovali. S. Š. Ideja o kozolcu - toplarju kot turističnem znamenju - je nastajala precej časa spontano, in to v različnih pogovorih. Mogoče je k odločitvi podzavestno vplivala tudi ideja Zvoneta Zabukovca, ki je na natečaju za občinski grb, predlagal kozolec. Res pa je, da gre v našem primeru za drugačen projekt in izvedbo, ki gaje na osnovi skic, ki sem jih izdelal, potrdil upravni odbor društva. Izhajali smo iz predpostavke, da je kozolec - toplar kot sušilna naprava v naših krajih nekaj posebnega in je dolenjska značilnost. Upam, da smo dobro izbrali, saj se kot turistično znamenje označitev občine lepo zliva s prostorom, v katerem živimo. Nedavno je bila v Ribnici na Srečanju v moji deželi stojnica Turističnega društva Dobrepolje precej polna propagandnega in drugega gradiva, ki je v celoti nastal v času nove občine n.pr. Zbornik, kaseta in zgoščenka, razglednice, program celoletnih prireditev, nekaj spominkov itd. Med propagandnim materialom smo lahko videli tudi prospekt oziroma bilten, ki ste ga pravkar izdali. S.Š. Zelja po izdaji prospekta je obstajala že po enem letu delovanja TD, priprav- ljali pa smo ga vse od izdaje razglednic dalje. Zbirali smo gradivo, fotografirali itd. Ko smo bili povabljeni na Srečanje v moji deželi, smo morali z realizacijo pohiteti. To je prvi tak izdelek pri nas. Izdali smo ga v precejšnji nakladi, na voljo pa bo na prireditvah v občini, nameravamo pa ga poslati tudi na turistične agencije. Ali se na področju gostinstva tudi kaj premika? S.Š. Na področju gostinstva pogojev za razvoj turizma pri nas res še ni, vendar naj takoj dodam, da zelo cenim odnos treh nosilnih gostincev v občini, ki so se bili pripravljeni predstaviti v prospektu. S tem so istočasno pokazali tudi pripravljenost, da pristopijo k našemu skupnemu projektu razvoja turizma, da tudi sami dajejo pobude in se vključijo ali samostojno organizirajo kakšno prireditev, saj bi se to obrestovalo tudi njim samim. Ko omenjate letošnje Srečanje v moji deželi v Ribnici - ali seje občina predstavila tudi širše? S. Š. Ker je bila to etnografsko-kulturna prireditev, smo poskušali občino predstaviti na tak način. Predstavili smo značilno domačo obrt, kot je izdelovanje zobotrebcev in izdelovanje čevljev. Omenim naj še, da so na zaključni prireditvi zvečer veliko odobravanje poželi s svojim nastopom Za-goriški fantje. Očitno je bilo v teh dveh letih že precej narejenega, največ na področju prireditev in promocije. Vendar, ko tujec zaide k nam, pohvali lepo naravo, morda še kaj. Najbrž pa ni dovolj, da mu ponudimo le lepoto neokrnjene narave in urejeno okolje. Mislim, da še nimamo pravih razpoznavnih znamenj, ki bi jih lahko tudi tržili. Morda bi bilo dobro razmišljati o razpoznavnih izdelkih povezanih z našo tradicijo in identiteto, o spominski dejavnosti in podobnem ... S.Š. Prav gotovo je spominek razpoznavni izdelek identitete nekega kraja. V eni naslednjih številk našega glasila nameravamo objaviti javni natečaj za dobrepoljsko - struški spominek. Ker pa je projekt zahteven, bomo k sodelovanju in kasneje k izbiri najboljših del povabili priznane slo- venske etnologe. Načrtov imate veliko, tudi dogaja se marsikaj, kako še nameravate popestriti promocijo? S.Š. V tem kratkem času delovanja je bilo veliko storjenega na področju promocije občine, tako s strani občine same kot tudi kulturnega, športnega in turističnega društva. Koledar prireditev, ki je bil izdelan na začetku leta, pa je lahko tudi sredstvo vsakega posameznika, da povabi na različne prireditve svoje prijatelje ali sode lavce v našo občino, saj tako lahko vsak pripomore k promociji svojega kraja, \/ daja razglednic, turističnega biltena, vsa koletno objavljanje naših prireditev \ lu rističnem biltenu Slovenije je tako velika promocija naše občine. Novice o dogod kili v naši občini pa objavljamo tudi na ra diu Zeleni val. Trenutno se TD ukvarjajo z akcijo ocenjevanja urejene domačije in se pripravlja kot soorganizalor konjeniške prireditve, ki bo prvič na novo urejenem hipodromu v Kompoljah. Kako je s pripravami in kdaj bo prireditev? S.Š. V začetku septembra nameravamo skupaj s konjeniško sekcijo organizirati veliko konjeniško prireditev, ki naj bi postala tradicionalna. Na hipodromu, ki je skoraj urejen, je poleg članov konjeniške sekcije, lastnikov zemljišč, veliko prispevala tudi občina in izvajalec del Franc Hočevar. Pričakujemo veliko udeležbo konj iz vse Slovenije in upam, da bo to še en velik prispevek k promociji občine. Vsekakor moramo priznati, da se TD trudi, da bi utrip te doline začutili vsi, ki jo obiščejo. Vodstvu, ki mu ne manjka novih zamisli in dobre volje, pa želimo, da ne bi naletelo na prevelike ovire pri uresničitvi načrtov. Pripravila M.S. popravek Na zahtevo objavljamo naslednji popravek, ki se nanaša na tekst po sliko kozolca na prvi strani Našega kraja v prejšnji številki: Ideja o kozolcu je bila podana na eni od sej občinskega sveta, in sicer kot predlog za grb Občine Dobrepolje s strani Zvoneta Zabukovca, svetnika izvoljenega na listi LDS. Na seji, ko se je grb sprejel, pa je Stane Škulj dal idejo o uporabi kozolca kot za kažipot oz. označitev za vstop v našo občino. Zvone Zabukovec Ohranimo izročilo prejšnjih rodov Po razgovoru z gospo Ančko Lazar ni težko uganiti, zakaj so se ravno v Zagorici stari dobrepoljski običaji najdlje ohranili. Njej, Vintarjevi družini in še nekaterim vašča-nom gre zahvala, da se je bogato ljudsko izročilo, ki izhaja iz teh krajev, ohranilo do danes in, upamo, da bo ostalo živo tudi v prihodnje. Ančka Lazar pred približno petindvajsetimi leti (na skrajni desni). Na fotografiji so še od leve proti desni: Ančkina sestra, brat Ivan s hčerko in mama Marija. POGOVOR Z ANČKO LAZAR Pripoved gospe Ančke Lazar spominja na lepo pesem i/, mladih dni, ki jo po dolgih letih spet slišimo, toda zdaj je še lepša, bogatejša, saj poleg spominov s sabo prinaša žar časa, v katerem smo jo poslušali. Še več. Ko prisluhnemo pripovedi gospe Ančke o minulih časih, nam je na trenutke žal vsega razvoja in moderne tehnologije, ki je tudi podeželje tako temeljito spremenila. Zakaj bi zanikali, tudi kanček nostalgije prinašajo njene pripovedi. Je pa v tem mnogo več. Naša dediščina, naše ljudsko izročilo ni samo drag in oddaljen spomin, ampak je duhovna in vsestranska vrednota, iz katere smo izšli, je narodovo bogastvo, ki smo ga podedovali od prednikov in smo ga dolžni varovati in ohraniti rodovom, ki prihajajo za nami.Tako pojmuje ljudsko izročilo v vseh svojih pojavnih ob- likah tudi gospa Ančka, s katero sem se pogovarjala. Zadovoljna je, da se temu izročilu spet daje večjo veljavo. DOMOV V ZAGORICO Ančke Lazar večini bralcev ni treba posebej predstavljati. Mladost je preživela v Zagorici, že dolgo let pa živi v Ljubljani, toda Zagorica ostaja njena domača vas, tam je njen dom. Ko se odpravlja na obisk v Zagorico, vedno pravi, da gre "damu". Na domačiji gospodari njen brat Ivan z družino, toda njo vedno sprejmejo kot člana družine in tudi ona se tako počuti. Drug drugemu pomagajo in vsi skupaj so nekakšna velika družina in prav čuti se harmonija, ki vlada med njimi. Gospa Ančka je sedaj že precej časa upokojena, pred tem pa je bila prodajalka v Astri v Ljubljani. Lahko si jo predstavljamo kot zelo prijazno prodajalko z značilno dobrepoljsko govorico. Nekoč jo je nek kupec vprašal, kaj drugega še počne razen službe. Gospa Ančka ni bila nikoli v zadregi za odgovor: "Vse sorte delam v življenju, kadar pa nič ne delam, pa "škarpe" prodajam." ZADOVOLJSTVO JE NAŠLA PRI DELU IN PETJU In kako je kot meščanka preživljala dopust? Niti na misel ji ni prišlo, da bi ga preživela kje drugje kot v Zagorici. Prihajala je in pomagala na kmetiji. To je bilo njeno največje zadovoljstvo in sprostitev. Neko poletje pa si ji je ponudila priložnost, da je preživela nekaj dni na morju. Pa je že prvi večer njenega bivanja na morju doma v Zagorici zazvonil telefon. Na drugi strani žice se je zaslišal Ančkin glas: "Tu ne zdr-žim več, saj bom še umrla". Nikoli pa se ne bi gospa Ančka naveličala vonja pokošene trave in šelestenja dozorcvajočih pridelkov na zagoriških njivah pa šuma domačih gozdov. Nikoli ne bo pozabila najljubšega kmečkega opravila iz svoje mladosti - kle-stenja vej in priprave drv v gozdu, ki ga je vedno spremljalo njeno petje. Tudi če je bila sama v "grmovju", je zapela. Najlepše se je počutila med drevjem v gozdu. DOBER SPOMIN IN LJUBEZEN DO LJUDSKEGA IZROČILA Človek bi dejal, da samo iz take navezanosti na domačo vas ostanejo spomini tako živi in lepi. Za prenašanje ljudskega izročila pa je potrebno posebno nagnjenje in predvsem dober spomin. Odličen spomin je gospe Ančki pomagal, da se je tako dobro zapomnila ne samo dogodkov iz svoje mladosti, ampak tudi vse, kar je še kot otrok slišala od starejših. Tu je imela glavno vlogo njena stara mama po mamini strani. Veliko je podedovala po njej. To je bila za tiste čase zelo razgledana in odločna ženska, ki je veliko vedela in bila neizčrpen vir ljudskih pesmi in različnih starih pripovedi in prigod, ki jih je z veseljem pripovedovala svoji vnukinji Ančki. Tej navezi se je treba zahvaliti, da je dobrepoljsko in zlasti zagoriško ljudsko izročilo v pesmi in besedi ostalo živo do današnjih dni. SPOMINI NA MAMO Pa tudi njena mama je imela veliko zaslug za ohranitev ljudskega izročila. Dočakala je 94 let in je bila edinstvena ljudska pevka, ki so jo še posebno dobro poznali v Glasbenonarodopisni sekciji pri ZRC SAZU. Tudi ona je bila razgledana, čeprav je bilo v času maminega otroštva še tako, da se je hodilo v šolo samo ob četrtkih. Veliko ljudi je bilo nepismenih. Gospa Ančka se spomni marsikaterih maminih besed. Toda vedno dobre volje in nasmejana, najraje pove kaj duhovitega. Na primer tale doživljaj. Ljudje so takrat tudi iz teh krajev odhajali v Ameriko in širile so se govorice, da marsikje dobijo kakšen "tolar" od tam. Tako je prišla k njeni mami neka ženica iz Male vasi. Ker sama ni znala pisati, je prosila njeno mamo, naj ji napiše pismo v Ameriko, da bo tudi ona kaj dobila. Mama, ki je bila vedno pripravljena ustreči, jo je vprašala, kateri naslov naj napiše. Pa ji je rekla: "No, ja, kar Amerika napiši, pa bom dobila kakšen tolar." BRAT IVAN - ZLATI GLAS ZAGORIŠKIH FANTOV V razgovor smo vključili tudi brata Ivana, saj tudi on veliko ve o starih običajih. Gospa Ančka mu v smehu prizna, da on res ve skoraj toliko kot ona, samo za tri leta manj, ker je prav toliko mlajši od nje. Njega seveda poznamo kot kot tistega, ki je leta 1948 prvič zbral okrog sebe nekaj vrstnikov, da so šli po stari šegi zapet nevesti. To sestajanje in petje jim je prišlo v navado in od takrat jih poznamo kot Zagoriške fante z vsemi uspehi in zaslugami za ohranjanje starega pevskega izročila. Toda zgodba o Zagoriških fantih je posebna zgodba. Mimogrede - prihodnje leto bodo praznovali svojo 50-letnico nastopanja. OBUJANJE ZAGORIŠKIH "MAČKAR" Vintarjev Ivan ima zasluge tudi za ohranjanje tradicije tako znanih zagoriških "mačkar". Običaj sega daleč nazaj, obudili pa so ga spet v šestdesetih letih, ko so ga prišli posnet za Glasbenonarodopisni inštitut znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Po tistem je tradicija zagoriških "mačkar" spet oživela, Ivanova generacija ga je gojila še naprej in prav škoda je, da se je v zadnjih letih nekoliko opustila. Koliko lepih spominov je vezanih na ta njihov običaj. Najbolj je ostalo in Ivanu v spominu, ko so bili Zagoričani povabljeni na kurentovanje na Ptuj. Poln avtobus se jih je odpeljalo, nekaj pa jih je šlo že nekaj dni prej, da so lahko pripravili voz in vse potrebno za sprevod. Taki dogodki ostanejo v spominu tudi zaradi vsakovrstnih komičnih pripetljajev, ki jih na tistem pu-stovanju prav tako ni manjkalo. Čeprav je imel Ivan vedno polne roke dela, mu za take stvari ni bilo nikoli žal časa. VČASIH JE BILO VELIKO PRILOŽNOSTI ZA PETJE Starih zagoriških običajev je cela vrsta in o vsakem ve gospa Ančka veliko povedati. Vse stare šege in navade ter tudi razna kmečka opravila pa so bila vedno povezana s petjem. Veliko priložnosti za to je nudila stara dobrepoljska ohcet, delanje "klin-cev", "likanje" koruze ali takrat, ko so meli proso - "kopice" so rekli temu opravilu, ki je tudi že izumrlo. Vedno se je prepevalo Ančka Lazar z bratom Ivanom Kraljem ob raznih "likofih", še posebno lepe spomine pa ima gospa Ančka na grabljenje listja v gozdu in vračanje domov v mraku, kar je spet spremljalo petje. Zelo lep običaj je bilo tudi fantovsko slovo in njihova vožnja z "lojtrnim" vozom skozi vas, ko so odhajali k vojakom. Da ne omenja fantovskega petja na vasi sredi Zagoricc. Skratka, povsod, kjer se je zbrala skupina ljudi pri kakšnem opravilu, seje pelo in pripovedovalo. Na tak način se je iz roda v rod ohranjala ljudska pesem, krepilo se je družabno življenje, ki ga je v današnjem času vedno manj. KAKO SO PRIŠLI PROSIT BOTRA Še veliko ve povedati gospa Ančka o starih šegah in navadah. Tudi način, kako so včasih prihajali prosit botra za otrokov krst, je ena od zanimivosti. To ni bil navaden obisk. Potekal je po določenih pravi lih, da so že po obnašanju vedeli, čemu je obisk namenjen. Če si se takoj ob prihodu v hišo usedel na vogal ob kmečki peči, se je vedelo, da si prišel prosit botra za krst. KAKO SO PESMI UGLASBILI To sta gospa Ančka in njen brat Ivan ponavadi delala skupaj. Besedilu sta po spominu in posluhu priredila ustrezno melodijo, ki so jo potem velikokrat uvrstili v svoj repertoar Zagoriški fantje. Seveda pa je nešteto pesmi, med katerimi je tudi veliko pripovednih, gospa Ančka posredovala Glasbcnonarodnopisncmu inštitutu v Ljubljani, raznim novinarjem in drugim zbiralcem ljudskega gradiva, ki Vintarjeve pogosto obiskujejo. Med njimi so razne TV ekipe in etnologi od vse povsod, nekoč je bila pri njih celo neka etnologinja z Japonske. Da ne omenjam njihovega sodelovanje z radiom v oddaji Naša zemlja v pesmi in besedi in različnih potovanj in obiskov po šolah in gostovanj skupaj z zagonskimi pevci in pevkami. LJUDSKE ZGODBE, STORIJE, PRIGODE Pesmi so le del tistega, kar pozna Ančka Lazar, pomembno področje so tudi njene pripovedi, storije in prigode iz ljudskega življenja. Teh pozna nešteto. Za zbirko Glasovi, ki izhaja pri Kmečkem glasu, pripravlja knjigo ljudskih zgodb. Nekaj jih je gospa Ančka povedala tudi na nedavni prireditvi v Jakličevem domu "Živimo z ljudskim izročilom". Vedno in ob vsakem času je pripravljena posredovati delček iz svoje bogate zakladnice ljudskega izročila, kar vse sodi k gostoljubnosti, ki je pri Vintarjevih ne manjka. Tu moram še posebej omeniti pri jazno in gostoljubno gospodinjo Ančko Kraljevo, ki z velikim razumevanjem sprejema razne napovedane in nenapovedane obiske novinarjev, etnologov in vseh drugih, ki prihajajo k njim prepevat in vadit. Tudi moja sogovornica Ančka pravi, da zasluži vso pohvalo. Tudi mi se vsem skupaj zahvaljujemo za gostoljubnost, Ančki Lazar pa še posebno za pogovor in njen prispevek k ohranjanju ljudskega izročila. pripravila Mihaela Steklasa Iz Pod gore Podgorci pravijo, da vedo, kaj hočejo. Mi pa, ki že dalj časa spremljamo njihove aktivnosti, dodajamo, da imajo v Podgori nekaj navdušenih posameznikov, ki znajo organizirati sovaščane za skupno stvar. Letos se je v tej vasi spet veliko dogajalo. Med drugim so nadaljevali s prenavljanjem cerkve, organizirali Srečanje družin in prijateljev, imeli pa so tudi novo mašo, na kar so upravičeno ponosni. Eden od najbolj aktivnih vaščanov Anton Novak nam je poslal nekaj fotografij, ki dokazujejo, da vas res živi in napreduje. Obnovljena kapelica Pletenje vencev za novo mašo, ki jo je imelTone Prijatelj iz Podgore Srečanje družin in prijateljev * je za nami V soboto, 5. julija je na tradicionalno srečanje v Podgoro prišlo nad pričakovanji veliko število obiskovalcev, čeravno so se dve prireditvi prekrivali in je v Ponikvah igral popularni Lojze Slak. Letošnje srečanje smo pričeli ob 18. uri z raznimi družabnimi igrami. Pri vlečenju vrvi je zmagala ekipa Podgore, brez močnega tekmovalca v rezervi. Na teku brez snega s smučmi, izdelek Podgora - Elan, s katerimi so na paru smuči tekmovali štirje tekači, je zmagala ekipa Koma 750. Pri skakanju v vrečah je pri mladincih zmagal Boštjan Virant, nato pa so se vrstili po starosti in spolu do najmlajše Daše Vodičar. Glasbena skupina Koma 750 je celi dve uri zabavala prisotne s svojo ročk glasbo, za kar se ji še enkrat zahvaljujemo. S pričetkom igranja ansambla Petra Finka se je zabava šele začela. Dobra glasba je dvignila razpoloženje in obiskovalcem smo se prepustili v ocenjevanje, saj nam le njihovo zadovoljstvo zagotavlja novo in še večje snidenje prihodnjič. Stave o višini skoraj 8 kg šunke, ki je visela na drogu, so kar letele. Vsak je hotel zadeti točno višino. Točna višina je bila 7,46 m, a najbližja sta bila dva stavca z višino 7,46 m in si dobljeno šunko prijateljsko razdelila. Hrana je bila enkratna, saj so nekateri naročali po dve porciji, za kar gre vsa zasluga Franciju Adamiču in njegovi ekipi. Strežno osebje je delalo kot utečeni stroj, za kar je skrbel Roman Adamič, dokler jih ni ohladila dežna ploha po polnoči. Srečke so se hitro prodajale, saj so poleg polnih zadele tolažil-no nagrado tudi vse prazne. Glavni dobitek pa je bil živ prašič. Pri vhodu je za topel sprejem skrbel Janez Gačnik - Gandi in Anica Letonja. Hkrati se zahvaljujemo vsem vaščanom, saj nas je ob prireditvi delalo več kot štirideset. Za popestritev je poskrbela Koma 750 Tekmovanje na smučeh Glavni vodja Lojze Strnad in njegov pomočnik Janez Škantclj pa sta poskrbela, da je srečanje potekalo prijetno in v zadovoljstvo vseh družin in prijateljev Podgore. Dobimo se zopet prihodnje leto. Vaška skupnost Podgora (Foto: Anton Novak) Stara luža spet očiščena Stara luža, ki leži na pol poti med vasjo Cesta in Vidmom, je ena najlepših mlak v Dobrepoljski dolini. Ta mlaka, ki je značilna za kraški svet, je bila že povsem zaraščena, potem pa jo je pred nekaj leti očistila vodna skupnost. Da se ponovno ne zaraste, skrbijo nekateri, žal le redki, posamezniki, ki se vsako leto zberejo, da jo očistijo. Sicer pa je to precej obljudena točka v Dobrepoljski dolini, kamor radi zaidejo sprehajalci, pa tudi s trnkom je pogosto koga videti. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo slišati pobudo, da bi k ureditvi te naravne znamenitosti pristopila občina. M. Steklasa, foto: Naš kraj Od leve proti desni, zgoraj: Janez Kastelic, Matija Godec, Simon Zabukovec, Slavko Hrovat: spodaj.Štefan Nose in Jože Gorjup Naš kraj Zanimivosti 9/1997 19 Poletje se počasi poslavlja, hladnejša in meglena jutra že naznanjajo prihajajočo jesen. Na prijetne dopust-niške dni ostajajo le še spomini, ki bodo kmalu zbledeli ob vsakodnevnih obveznostih, ki jih prinaša življenje. Naj vas nekaj naših fotografij še enkrat spomni na poletje. (fotoreportaža Našega kraja) MetaiutrinM Slika zgoraj: Štefan Nose s polmetrskim krapom, ki ga je ujel v Stari luži. Slika desno: Dobrepoljci med gledalci viteških iger v Gardalandu. Slika spodaj: Najmlajša obiskovalca ene od letošnjih veselic radovedno opazujeta dogajanje z roba prizorišča. Slika spodaj desno: Nekateri so preživljali dopust tudi takole. Družinski kotiček vtf? Zgodba za poletni čas Rojstvo nekega otroka Andrej in Maja sta v srednjih letih. Njuna dva otroka sta že srednješolca. Hodita v svojo družbo, se zabavata z vrstniki. Starša sta imela veliko časa zase. Hodila sta v hribe, na izlete in zabave, kot to počnejo mnoge današnje družine. Toda nekega dne se je Maji skoraj podrl svet. Prišlo je iznanada, kot strela z jasnega, čisto nepričakovano, po tolikih letih, nemogoče... Spoznala je namreč, da je noseča. "Kaj sedaj? Kaj naj storim? Kako povedati možu, kako otrokoma?" se je spraševala in s temi vprašanji odšla k zdravniku. "Čisto preprosto", ji je odgovoril, "jutri se oglasite in zadeva bo urejena. Saj je nemogoče, da bi v vaših letih imeli še enega otroka, pa tudi težave v nosečnosti bi bile in sam porod ..." Skoraj jo je prepričal. Doma je sedla na stol in premišljevala: "Saj res, tako bom storila, kot mi je svetoval zdravnik. Še Andreju ne bom povedala. Zjutraj odidem, kot da grem v službo. Ko se vrnem, se bom zgovorila na slabo počutje. Mogoče pa sploh ne bo nič hudega. Samo pregnati moram misli o otroku. Kot, da ga ni. Samo sebe moram prepričati. Saj bom zmogla." V razmišljanju jo je zmotil Andrej. "Pozdravljena! Danes sem prej končal in pohitel k tebi, bova šla na zabavo. Kaj ti pa je? Nekam bleda si. Si mogoče zbolela?" "Ne, nič mi ni. Samo malo sem utrujena od napornega dela v službi." Z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je še vedno drezal vanjo, dokler ni spregovorila. "Veš, danes sem bila pri zdravniku. Saj ni nič. Rekel je, naj pridem še jutri in vse bo končano. Bil je zelo prijazen, potolažil me je, da bo hitro opravljeno, potem pa bo vse v redu", je pripovedovala v eni sapi. "Čakaj no, kaj se pa tukaj dogaja? Ne razumem te, o čem govoriš?" "Andrej, kako ne razumeš? Noseča sem in zdravnik mi je rekel, da bo jutri vse končano." Andreju je zaprlo sapo. Malo je počakal in začel: "Kaj ne poveš? Saj to je vendar najin otrok! Kako se moraš pogovarjati o tem samo z zdravnikom? O najinem otroku bova vendar odločala midva. Tudi jaz sem odgovoren zanj. Neki zdravnik bo zadnji, ki bo odločal o rojstvu. Če je otrok spočet, bo tudi rojen. S tem se bomo sprijaznili in ga sprejeli. Samo še otrokoma sporočiva resnico." Maja je bila vesela, da je Andrej tako razumevajoč in postalo ji je mnogo lažje. Naslednji dan je bila nedelja. Zbrali so se pri kosilu. Ko sta otroka hotela vstati od mize, ju je pridržal in povedal novico. Najprej sta se začudila, nato pa ju obsula z besedami: "A tako, saj sta ponorela, kaj pa mislita? Le kako naju bodo gledali prijatelji?" In še in še sta nasula vprašanj, preden sta odnehala. Bilo je naporno, ampak po končanem razgovoru se je razpoloženje popravilo. Andrej je odprl steklenico in nazdravili so novemu življenju. Meseci so minevali in mala Anja je prijokala na svet. Polno veselja, radosti in mladosti je vnesla v ustaljeno družinsko življenje. Niti pomislil ni nihče, daje ne bi bilo. Življenje brez nje ne bi imelo tolikšnega smisla. Tudi starejši brat in sestra jo imata neizmerno rada. Marija Znidaršič Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Po dveh mesecih se spet oglašamo z našimi novicami. Dne 3. 8. 1997 smo imeli sejo, na kateri smo sprejeli nekaj odločitev. Za 16. 8. 1997 je bil načrtovan družabni večer v Pod-kraju pri Zakrajškovih. Kako je uspel, vam bomo sporočili v naslednji številki. Lahko pa povemo, da je bil izlet v Kočevje - Kočevski Rog - Bazo 20 - Dolenjske Toplice zelo uspešen. Bilo nas je za poln avtobus. O zgodovini Kočevja, tamkajšnje cerkve in okolice Kočevja ter o Kočevski Reki nam je lepo razložil kočevski župnik. Tudi vodič Ste-fančič nam je lepo povedal o Kočevskem Rogu. O Bazi 20 pa nam je prav tako lepo povedal Jože Saje. Tako smo lahko slišali obe plati. V Kočevskem Rogu je deževalo, medtem ko je bilo v Dolenjskih Toplicah na kopanju lepo vreme. Pohvaliti moram tudi kopalni izlet v Izolo. Med kopanjem nam je nekoliko nagajalo vreme. Nekateri so se kljub dežju kopali v morju, drugi pa so šli v bazen. Tudi na tem izletu je bil avtobus poln in vsi smo bili zadovoljni in veselo razpoloženi. Na izletu pa se nismo le kopali, ampak smo si lahko nakupili tudi pršuta in si ogledali cvetličarno s kaktusi v Sečovljah. Pri kosilu so nam lepo zaigrali Lenarčič, Vergo in Strnad. Na tak način tudi odkrivamo nove glasbene talente. Povedati vam moram še to, da trgatev bo, če bo le vse po sreči. To mi je povedal gospodar iz Vitovelj, Stojali Remec. Nakupovalni izlet v Palmanovo bo okoli 20. oktobra. Takrat bomo obiskali tudi Vrtojbo in Oglej v Italiji. Morda bomo šli letos tudi še v Lenti na Madžarskem. Naj vas še seznanim z eno nevšečnostjo, ki nas je doletela letošnje poletje. Naše prostore v domu je zalila voda iz vodovoda, ker je počila glavna vodovodna cev pred pošto. Tako je bilo v prostorih kar 20 cm vode. Dve uri sem se trudil s krpo, vode pa ni hotelo zmanjkati, potem je počasi le odtekla v jašek narejen v kurilnici. Sreča, da je poletje, da se bo prostor hitreje osušil. Večje škode ni bilo, le nekaj toplega poda je odstopilo, upam, da se bo izravnal nazaj. Se eno netočnost, do katere je prišlo v prejšnji številki, bi rad pojasnil. Ko smo omenjali dar za nov upokojenski dom, za katerega je prvi prispeval Jože Zev-nik, smo navedli, da je bil drugi darovalec Anton Pre-lesnik. Da bomo točni - on je izrazil pripravljenost, da bo dal. No, tudi obljube cenimo, saj je to dobro znamenje, da bomo nekoč le prišli do novega doma. Do izida naslednje številke vas lepo pozdravljam. Predsednik Društva upokojencev: Konrad Piko ORATORIJ Oratorij jc bil dogodek, ki je en teden povezoval med sabo 150 otrok, skupaj z njihovimi animatorji in salezijancem Jakom. Cilj oratorija je bil, da bi »otroci pravilno izkoristili čas v prijetnem druženju in igri pod budnimi očmi animatorjev, ki so skušali otrokom pokazati, tla se da marsikaj doseči z lepo besedo in pogovorom, ne pa s pretepom in sovraštvom. Tudi animatorji smo se veliko naučili. V veselem mestu, tako se jc namreč imenoval kraj, kjer jc potekal oratorij, se je dogajalo veliko zanimivega. Tu so delovale različne ustanove, v katerih so se otroci zaposlovali in sproščali svojo domišljijo. Eni so se zaposlili v delavnici vžigalic, drugi pri izdelovanju plakatov, najmlajši so odšli v vrtec, preostali pa so se vključili še v druge skupine: pevsko, frizersko, plesno, dramsko, likovno... Enega izmed šestih dni pa smo preživeli pri Sv. Antonu, kjer smo imeli piknik in skupaj z njim mašo v naravi. Ta idilični dogodek je prevzel nas vse. Vseskozi nas je spremljalo tiho žvrgolenje ptic, šum vetra in kar čutili smo, kako nas preko vsega tega nagovarja On, Stvarnik vsega lepega; narave, ptic, tega kraja in vseh nas. Bilo je lepo in nekaj posebnega. Vsako jutro je molitvi in pozdravu sledil odlomek iz zgodbe Biser planin. Glavna oseba jc bil Hin-ko, mlad in nadarjen kmečki fant, ki jc šel študiral v mesto, se boril za dobro in iskal svoje poslanstvo na Zemlji. Na koncu je spoznal, da ga Gospod želi za svojega oz-nanjevalca, duhovnika. Ko pa se je odločil, da se odzove na ta klic, ga jc Stvarnik poklical k sebi. Njegova smrt jc prizadela vse, a bila je tudi novo upanje, nov nauk in nov začetek za njegove prijatelje, ki niso delali dobro. In tako se je oratorij končal v duhu prijateljstva in tesne povezanosti. Kot vse drugo, kar je lepega, je tudi oratorij minil veliko prekmalu. Spoznala sem, kako pomembno je, da znaš človeku prisluhniti, ga poskušaš razumeti, se z njim pogovoriti in mu tudi svetovati. Upam, da se naslednje leto zopet srečamo, obnovimo naša prijateljstva in skupaj preživimo duhovno bogat teden, ki ga bosta popestrila smeh in igra. Melita Križman MLADOST MED SVOBODO IN ODGOVORNOSTJO Vsi čutimo potrebo po svobodi, vendar se bojimo odgovornosti. Predvsem mladi si želimo svobode in hkrati želimo pobegniti od odgovornosti.Svoboda nam je cilj, ob odgovornost pa se venomer spotikamo, ko hočemo doseči svobodo. Mladi razumemo svobodo predvsem v smislu »svobode od«, kar pomeni biti prost, delati kar si želiš, ne imeti nobenih omejitev. Ta svoboda ne pozna odgovornosti oziroma jo potlači nekam v ozadje. »Svoboda od« dejansko pomeni, da mi je vse dovoljeno, torej čemu je sploh potrebno biti odgovoren!? Vendar ta svoboda v današnjem svetu ne more dolgo trajati, saj je kmalu treba odgovarjati za svoja dejanja, predvsem napake, nastale zaradi napačnega pojmovanja svobode. Prava svoboda jc »svoboda za«, kar pomeni svobodo, ki nam omogoča trezno in odgovorno ravnanje v doseganju velikih ciljev, nazadnje seveda tudi v samopreseganju. Vsakega človeka žene neka notranja sila, radovednost, želja vse preizkusiti in doživeti. Mladi se sprašujemo zakaj nam vsi nekaj omejujejo, zakaj ne bi preizkusili tudi tega in onega. Večina mladih vidi svobodo v tem, da jim je vse dovoljeno; starši pa vidijo ravno v tem odgovornost. S tem, ko jc mlademu človeku zaupana svoboda, mu je zaupana tudi odgovornost. Mlad človek pa ponujeno svobodo hitro pograbi in z njo zbeži kdovc kam. Na odgovornost enostavno pozabi, Vendar ta ga prej ali slej dohiti, največkrat takrat, ko je že marsikaj zamujeno. Če ta odgovornost mladega človeka ujame v trenutku, ko se pojavi stiska, notranji razkol ali strah in s seboj prinese vse napake, ki so bile storjene v njeni odsotnosti, lahko to povzroči pravo katastrofo, v skrajnem primeru tudi samomor. Tu se rado postavi vprašanje krivca tega nasprotovanja med svobodo in odgovornostjo v mladosti. To nasprotovanje obstaja pri mladih že od nekdaj. Vendar iz izkušenj se vsak posameznik prej ali slej nauči, da življenje brez odgovornosti ne more večno trajati. Morebitne katastrofalne posledice sreča- nja svobodnega mladega človeka z odgovornostjo lahko prepreči uspešna preventivna vzgoja. Pri tem imajo seveda odločilno vlogo starši. Vsekakor morajo svojim otrokom dopuščati tudi svobodo. Vendar v zdravi meri in kar je še važnejše, naučiti jih morajo odgovornosti. Na žalost mnogi prezaposleno starši sploh nimajo časa, da bi se posvetili vzgoji za svobodo in odgovornost. Še bolj žalostno pa je, da mnogi otroci vidijo, kako zaradi neke njihove napake, ki so jo zagrešili, reagirata njihova starša. Začneta se prepirati in valiti odgovornost drug na drugega. Nazadnje ta odgovornost obvisi vsa obolela nekje sredi med njima in se na videz neopazno sesuje, Vendar otrok, predvsem mladostnik ki natančno opazuje obnašanje svojih staršev, to zazna do potankosti. Več takšnih in podobnih dogodkov se mu neopazno potuhne v podzavest in na žalost bo naslednjič, ko bo zamenjal svojo vlogo, storil isto kot prej njegovi starši. Torej slaba vzgojna izkušnja lahko pomeni popolno polomijo. Vendar vsak otrok enkrat hoče postati odrasel, enak svojim staršem, vzgojiteljem in vzornikom. Zato se mora soočiti tudi z odgovornostjo. Kar naenkrat mu odgovornost postane most do svobode, do sveta odraslih, do ciljev, ki si jih je zastavil za življenje in jih hoče tudi doseči. Most postane tisto, kar je bilo prej prepad, odgovornost kar naenkrat omogoči tisto, kar je prej onemogočala, postane prijatelj, čeprav je bila malo prej hud sovražnik. V svoji težki poklicanosti biti vzgojitelj, NAGRADNA UGANKA Za prejšnjo nagradno uganko se je bili treba nekoliko bolj potruditi, saj smo v bistvu objavili razpis za najboljši spis o dogodku iz počitnic. Očitno ste bili vsi zelo počitniško razpoloženi, saj je na naš naslov prispel samo en prispevek in sicer spis z naslovom Oratorij, ki ga je poslala Melita Križman. Za nagrado se je z mladinsko veroučno skupino brezplačno udeležila tridnevnega letovanja v Portorožu. Vaša nova naloga pa se glasi: Navedite pet del dr. Antona Trstenjaka, ki je napisal nekaj več kot 40 knjig. Dopisnico z rešitvijo pošljite na naslov: Mladinska veroučna skupina , Videm 33, 1312 Videm - Do-brepolje. Čakajo vas lepe nagrade! 22 Naš krai 9/1997 morajo starši ves čas spremljati svoje otroke in paziti, da ti nebi nikdar zanemarjali odgovornosti, obenem pa jim biti lep zgled tudi s svojim življenjem. Prava vzgoja od otroštva naprej lahko brez težav omogoči, da se mlad človek z eno roko oklene svobode, z drugo pa odgovornosti. Ob hkratni podpori obeh ne bo nikdar izgubil ravnotežja in bo prišel do svojega cilja tudi po ozkih, strmih, nezavarovanih in nevarnih poteh. Janez Tomšič MISLI Ce bi bili vzgojeni starši, bi se lahko rodili že vzgojeni otroci. (Goethe) Zakon je kakor trdnjava: tisti, ki so zunaj, tiščijo vanjo, tisti, ki so notri, hočejo ven. (star pregovor) Zaupanje je kakor nočno nebo: nikoli ni tako temno, da ne bi odkrili kakšne zvezde. (Feuillct) Naj številke govorijo Podano je nekaj podatkov za vse tri občine, in sicer Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. 1. Pregled s.p.-jev po občinah: (Stanje: 31.12.1996) GROSUPLJE: IVANČNA GORICA: OBČINA: DEJAVNOST: I. OBRTNIKI-s.p. - redni 246 - dopolnilni 56 SKUPAJ 302 II. GOSTINCI - redni 30 - dopolnilni 4 SKUPAJ 34 III. AVTOPREVOZNIKI - redni 81 - dopolnilni 3 SKUPAJ 84 IV. TRGOVCI - redni 32 - dopolnilni 10 SKUPAJ 42 SKUPAJ 462 140 34 174 35 12 47 89 5 94 35 4 39 354 DOBREPOLJE: 40 14 54 10 1 11 7 2 9 78 2. Zaposleni pri obrtnikih oziroma s.p.- jih na dan 31.5.1997 (v vseh treh občinah) po dejavnostih: - obrt 535 - gostinstvo 104 - avtoprevozništvo 81 - trgovska dejavnost 85 - poklicna dejavnost 3 (notar, zdravnik) SKUPAJ 808 3. Število davčnih zavezancev iz dejavnosti za vse tri občine: - število davčnih zavezancev 905 - število napovedi z dobičkom 775 - število napovedi z izgubo 113 - število napovedi s pozitivno davčno osnovo 773 - število napovedi z uveljavljanjem olajšav za začetnike 72 4. Število zavezancev iz kmetijske dejavnosti po občinah: OBČINA: GROSUPLJE IVANČNA GORICA DOBREPOLJE SKUPAJ ZAVEZANCI ZA: - davek od KD 9 64 2 75 - davek od KD gozda 9 64 2 75 - prispevki za zdrav. zav. od KD 115 224 55 414 - prispevki za zdrav. zav. KD od gozda 112 238 54 404 - pris. za gozdne ceste 1.248 1.780 528 3.601 - samoprispevek od KD 603 726 404 1.733 - samopris. KD od gozda 560 580 403 1.543 - prispevek za zdr.- zakup 1 1 • SKUPAJ 2.656 3.697 1.448 7.846 5. Zavezanci za dohodnino v vseh treh občinah: - število vloženih dohodninskih napovedi za leto 1996 18.126 - število pravnih oseb 603 - število zaposlenih delavcev v teh pravnih osebah 4.007 - število negospodarskih organizacij 221 - število zaposlenih delavcev v teh organizacijah 1.365 - skupno število zaposlenih delavcev 7.000 - število delavcev evidentirano preko plač 11.602 - število delavcev, ki so zaposleni v drugih občinah 4.600 6. Promet z nepremičninami v obdobju 1.1. do 31.5.1997: OBČINA: GROSUPLJE IVANČNA GORICA DOBREPOLJE SKUPAJ VRSTE PROMETA: - kmetijska zemljišča 37 27 5 69 - stavbna zemljišča 42 11 1 54 - hiše in stanovanja 28 20 7 55 SKUPAJ 107 58 13 178 7. Število zavezancev za plačilo stavbnega zemljišča v obdobju od 1.1. do 31.5.1996: OBČINA: GROSUPLJE IVANČNA GORICA DOBREPOLJE - fizične osebe 2.129 1.196 177 - pravne osebe 132 44 11 8.Podatki o prebivalcih za vse tri občine: OBČINA: GROSUPLJE IVANČNA GORICA DOBREPOLJE - število prebivalcev 31.12.1994 14.165 12.492 3.541 - prebivalci(% v RS) 0,7 0,6 0,2 - delež v delov. spos. prebival.(v %) -1996 6,2 5,6 5,1 - delež v delov. spos. prebival, (v %)-1997 7,4 7,6 8,1 - delež žensk med brezpos. (v %) -1996 48,4 47,0 50,9 - delež žensk med brezpos. (v %)-1997 46,6 40,9 54,4 - delež brezpos. s I. in II. stopnjo izobrazbe-1996 45,0 51,0 54,5 - delež brezpos. s I. in II. stopnjo izobrazbe-1997 45,3 46,3 64,4 Viri: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Pripravil: ANTON ŽITNIK Prebliski 14. avgusta je neki novinar na Valu 202 (ime sem, žal, preslišala) komentiral stanje v slovenskem tisku. Svoje izvajanje je zaključil približno s temi besedami: "Čas bi že bil, da bi nekdo pometel z nelojalno konkurenco, kot so razna občinska glasila, ki največkrat niso nič drugega kot poveličevanje občinskih veljakov in zapravljanje denarja davkoplačevalcev. Povrhu vsega pa nudijo še prostor za poceni oglase, kar je prav tako nelojalno ..." Ker to razmišljanje ni bilo edino te vrste, ki sem ga zasledila v zadnjem času, se mi je zdelo potrebno, da sc kot ena t isti H, ki se trudimo Z "nepotrebnimi" občinskimi glasili, oglasim z malo drugačnim pogledom na isto stvar, četudi še zdaleč nimam priložnosti seznaniti z njim toliko ljudi, kot ga ima omenjeni novinar. Ta kaže svojo profesionalnost tako, da bi najraje "pometel" z nečim, česar očitno ne pozna dovolj dobro. Ni pa tudi izključeno, da se za takimi izjavami skriva težnja določenih političnih krogov po večjem obvladovanju občin, pri čemer so jim razna občinska glasila lahko tudi v napoto. Pa začnimo z "zapravljanjem denarja davkoplačevalcev". Ni naključje, da to besedno zvezo tolikokrat slišimo, saj je to eno najcenejših in najučinkovitejših demagoških sredstev za prepričevanje ljudi. Ti se, žal, največkrat ne poglabljajo v to, kaj je resnično zapravljanje denarja in kaj ne, zato ta fraza pogosto pade na plodna tla. Vsaj tisti, ki te besede neodgovorno uporabljajo, bi morali ločiti in sc zavedati (verjetno tudi se), koliko resničnega zapravljanja denarja davkoplačevalcev je že bilo in še vedno je v tej državi. Če bi navedli samo tisti zapravljen denar, o katerem se javno govori in piše, kjer gre za dokazano oškodovanje javnega premoženja, bi morali navesti ogromne številke. Pa to ni namen mojega razpravljanja. Tudi ne nameravam razpravljati o tem, da je možno zapravljanje tudi na ravni občin. Želim le dokazati, da izdajanje občinskih glasil ni zapravljanje denarja davkoplačevalcev. Naj navedem samo primer naše občine. Če odpade ob celotnem proračunu, ki znaša za letošnje leto približno 370 milijo- nov SIT, na izdajanje glasila le 0,54%, pri čemer se še dobi nekaj sredstev nazaj z oglasi, je to zanemarljivo malo. V to vsoto so všteti vsi stroški in vsa dela - od priprav člankov in njihovega tipkanja do računalniške obdelave, oblikovanja in tiskanja, pa vse do raznašanja po domovih, da ne omenjam vsega drugega dela in odgovornosti. Seveda ne trdim, da so ti stroški tudi drugod tako nizki, verjetno pa sc povsod trudijo, da bi bili čim nižji, zato si večinoma pomagajo s honorarnimi sodelavci, ki dobijo za svoje delo več ali manj simbolične nagrade. Marsikdo se s tem ne bi ukvarjal, če ga ne bi vodilo veselje do takega dela. Ob vsem tem pa seveda priznam, da bi bila občinska glasila zapravljanje denarja ob še tako majhnih stroških, če bi bila sama sebi namen in ne bi služila ničemur. Občinska glasila pa vendarle obstajajo zaradi ljudi, zaradi občanov, zaradi vseh, ki jih zanima, kaj sc dogaja v njihovem okolju in kako sc gospodari v njihovi občini. Vsi, ki pripravljajo ta glasila, sc trudijo, da bi čim bolj informirali občane in jih seznanili o vseh pomembnejših dogodkih v njihovem okolju in jim istočasno dali tudi možnost, da sami izrazijo svoja mnenja in stališča, kar v drugih časopisih lahko izrazijo izključno lc v pismih bralcev, če jim jih sploh objavijo. Zajeti in zabeležiti utrip občine - to je namen občinskih glasil. In zakaj naj bi te naloge ne zaupali samo žc uveljavljenim medijskim hišam? Ker je to neizvedljivo. Nove občine kljub sorazmerno majhnim pristojnostim vendarle predstavljajo neko celoto. K njenemu boljšemu delovanju lahko pripomore tudi tak ali drugačen lokalni medij, ki omogoča obveščanje in komu- nikacijo s slehernim občanom. Prav tega zadnjega nikakor ne morejo nadomestiti nacionalni ali drugi večji mediji. Čeprav imajo svoje dopisnike po vsej Sloveniji, dogajanj in utripa 147 občin ne morejo zajeti, vsaj v taki meri ne, kot ga intenzivno življenje na vseh področjih v večini novih občinah zasluži. Različni projekti in dogodki v posameznih občinah so v večjih časopisih zaradi prostorske stiske omenjeni le v nekaj stavkih, nekje na obrobju, ali pa še to ne. Le občinska glasila lahko predstavijo bolj ali manj pomembne dogodke v celoti. Predstaviti je možno ljudi, ki so za občino - pa tudi širše - prav tako, ali pa še bolj, zaslužni in zanimivi kot znane medijske osebnosti, za katere kar naprej slišimo. Marsikakšne zanimive osebnosti in pomembni dogodki za občino se ne bi nikoli znašli na časopisnih straneh, če ne bi bilo občinskih glasil. Še veliko vzrokov je, zakaj so tovrstna glasila potrebna. V ilustracijo samo primer iz naše občine. Vsi sc spomnimo enega največjih dosežkov za naše kraje - asfaltiranja ceste Zden-ska vas - Grosuplje. Če govorim primerjalno, je bil ta dogodek za našo občino prav tako velik uspeh kot za vso Slovenijo odprtje nekega odseka nove avtoceste. Prav zaradi tega je občina povabila na otvoritev novinarje vseh pomembnejših medijev. Valiilu sta se odzvala, če sc prav spomnim, le novinarja Dolenjskega lista in takratnega Sovcnca. Vidite, spoštovani novinar Vala 202, tudi za to so potrebna občinska glasila. Zaradi velikih dogodkov v majhnih občinah. Da jih vsaj kdo zabeleži, pa četudi po vaše neprofesionalno in diletantsko. Seveda pa ne dvomim, da bi bili novinarji na mestu takoj, kakor hitro bi prišlo do kakšnih škandalov, nesreč, osebnih tragedij, da ne omenjam morebitnih hujših sporov med županom in občinskim svetom. Senzacio-nalnost se pač bolje prodaja. To vedo pri vseh medijih. In še nekaj - omenjeni novinar pravi tudi to, da občinska glasila služijo le "poveličevanju občinskih veljakov". Morda ob površnem branju dobimo tudi tak vtis. Če pa bi bili korektni, bi gotovo priznali, da si prav občinski časopis ne more privoščiti nobenih napačnih podatkov ali kako drugače napihnjenih predstavitev, saj bi se bralci, ki živijo sredi dogajanja in poznajo resnico, hitro oglasili in predstavili pravo 24 Naš kra Pisma bralcev 9/1997 stanje. V vsakem glasilu bi našli dokaze za to. In navsezadnje, zakaj pa neki župan ali kakšen drug občinski veljak ne bi zaslužil malo več pozornosti in, če hočete, tudi pohvale, če dela v redu in kaj dobrega naredi za občino? Mi namreč delamo po načelu, da je tudi dobra novica lahko novica in tega se bomo v občinskih glasilih držali še naprej, za razliko od mnogih drugih, kjer le senzacionalnost prinaša večjo naklado in s tem več denarja, Tudi več dragih oglasov pomeni več denarja, zato ni težko razumeti, zakaj občinska glasila motijo marsikoga tudi po tej plati. Ne vidim razloga, zakaj ne bi v občinskih glasilih oglaševalcem nudili cenejši prostor za oglaševanje, saj so ti v večini primerov prebivalci iste občine ali izjemoma sosednjih. Oglaševalci imajo prav tako pravico do svoje računice, pa če je to večjim medijem všeč ali ne. Ne gre le za cenejši oglas, gre tudi za to, da njihova ponudba pride do vseh gospodinjstev, kjer so njihove potencialne stranke. To pa lahko nudi le lokalni časopis. In konec koncev, tudi politična vloga občinskih glasil ni nepomembna, zato ni čudno, da njihovo potrebnost in nepotrebnost marsikdo presoja na osnovi svojega političnega prepričanja, v kolikor se ta ujema ali ne ujema z uredniško politiko. Ta vidik bi bil dovolj zanimiv za kakšno posebno obravnavo. Če pa govorimo o temi na splošno, bi bilo potrebno tendenciozno vprašanje "Zakaj zapravljanje denarja za občinska glasila?", preoblikovati v vprašanje, ki se glasi: "Zakaj so občinska glasila potreb-na? Razlogi za pozitivni odgovor so namreč očitni. M. Steklasa Odmev na zadnji članek PD Dobrepolje V zadnjem odstavku članka je pripomba, da se pojavljajo ideje o pretirani širitvi označevanja poti s planinskimi Kna-fečevemi znaki. PZS to prepoveduje, izrabljanje ni zaželjeno, duši inovativnost in oblikovanje oznak raznih turističnih poti. Z načelom pripombe se Vaška skupnost Podgora strinja. PD Dobrepolje pa pozablja, da je bila peš pot na GRMADO iz Podgore že označena s Knafel-čevimi znaki že pred ustanovitvijo PD Dobrepolje. Po tej označeni poti so že pred 40 leti hodili ljubitelji sprehodov skoraj vsako nedeljo posamezno ali v skupinah na izletniško točko GRMADO. Tu so bile veselice in skoraj vsako nedeljo je kdo igral harmoniko in tako popestril družabno srečanje. Marsikomu je ostalo to v prijetnem spominu in se še sedaj rad poda po tej poti. Veliko je turistov iz drugih krajev, ki pridejo do Podgore, tu parkirajo svoje avtomobile in se podajo na Grmado, nekateri dalje do Sv. Ane, spet drugi se preko Grmade podajo do Kamen vrha, od tu dalje pa se lovijo in tavajo, ker je pot neoznačena, da pridejo v Podgoro do svojega avtomobila. To neoznačeno pot je potrebno označiti tudi za zimski pohod z BAKLAMI NA KAMEN VRH. Že lansko leto smo PD Dobrepolje zaprosili za označitev. Kot vse kaže, ima UO PD Dobrepolje preveč dela sam s sabo, saj jih ni streznil niti lanski pohod z BAKLAMI NA KAMEN VRH 25. decembra, ko se nas je zbralo blizu 200 pohod ni kov. Ker smo bili idejni vodja tega pohoda in smo svojo udeležbo tudi pravočasno najavili, se je na vse to PD Dobrepolje kaj klavrno odzvalo. Maso Pisma bralcev pohodnikov so pričakali štirje dežurni z loncem čaja in pijačo. Za tako veliko število ljudi se je PD preslabo organiziralo in ni imelo idej, da bi te pohod-nike znalo zadržati (zakuriti ogenj, skuhati več čaja, ojačati strežno osebje itd.) Vaška skupnost Podgora je na odgovor in označbe čakala skoraj leto dni. V zadnjem članku z. naslovom "VAŠKA SKUPNOST, KI VE, KAj HOČE' ', smo obvestili, da smo pot iz Podgore do Grmade sami markirali in očistili. Prav tako bomo do jeseni markirali preostanek poti s Kamen vrha do Podgore. Ali bodo O teh poteh izšla obvestila s strani PD Dobrepolje, pa prepuščamo UO tega društva, naj sam odloči in presodi. Vaška skupnost Podgora Čigava je ideja? V zadnji številki Našega kraja je bila na prvi strani objavljena informacija s priloženo sliko kozolca toplarja, kateri sedaj krasijo vhode v občino Dobrepolje. Vsekakor je to pohvale vreden projekt, ki ga je izpeljalo Turistično društvo Dobrepolje z občinskim denarjem. V pripisu pod sliko pa je zapisana neresnica, da si idejno zasnovo kozolca lasti predsednik Turističnega društva g. Stane Skulj. Oba z g. Škuljem veva, da je bila identična podoba kozolca toplarja izdelana pred obravnavo občinskih simbolov s strani Heraldice Slovenia na predlog g. Zvoneta Zabukovca. Izdelana podoba kozolca toplarja kot osnutka občinskega simbola jc bila objavljena tudi v lanski tretji številki na strani 4 občinskega časopisa Naš kraj. V razpravi se je občinski svet odločil za simbole, katere imamo sedaj, torej zvon z vso spremljajočo obrazložitvijo in manjšimi korekcijami na gor o velikosti križa. V grbu se poleg že omenjenega simbola pojavlja še žitni klas, toda ta ne pomeni žitnice, ampak rodovitnost. V času zbiranja občinskih simbolov sem pridobil kar nekaj pozitivnih mnenj o kozolcu toplarju kot občinskem simbolu. Vsi so poudarjali, da je poleg simbola občine to tudi odlična predstavitev podeželja in kmečkega prebivalstva, kar Dobrepoljci nedvomno smo, in istočasno tudi arhitekturni objekt, nekaj posebnega v svetu. Ni moj namen pisanja, da bi se boril za avtorstvo oziroma idejno zasnovo kozolca toplarja, je pa s strani g. Skulja neko rektno, da si prisvoji neko idejo, ki ni njegova. Istočasno pa sem vesel, da se je ideja o kozolcu toplarju kot nekakšnem simbolu pojavila v pozitivnem smislu, za promocijo in identiteto Dobrepoljske doline. Torej, nehote so uporabili nekaj, kar je prišlo z levice, pa tudi izgleda dobro. Slave Palčar OBVESTILO Ker smo morali doslej zaradi različnih praznikov, ki so večinoma konec ali v začetku meseca, velikokrat prestavljati datum izida Našega kraja, smo se odločili, da bo odslej izhajal vsak zadnji teden v mesecu. Zaradi tega bomo sprejemali prispevke samo do 12. v mesecu. Istočasno vas prosimo, da dopisujete v Naš kraj oziroma, da nas obveščate o dogodkih, ki se vam zdijo pomembni za objavo. Saj ste gotovo slišali za tisto trditev -česar ni v časopisu, se ni zgodilo ... v v Športni dan na Šmarni gori Nemirna nevihtna noč in vremenska napoved za ponedeljek, 23. junija je obetala težko odločitev o možnosti izvedbe športnega dneva. Na vso srečo se je vreme tako izboljšalo, da športni dan ni bil več vprašljiv. Čim bolj smo se približevali našemu cilju, lepše je vreme postajalo. V dveh avtobusih so bili učenci petih in šestih razredov Osnovne šole Videm. Čeprav vodi na Šmarno goro več poti iz Pirnič, Tacna, Šmartnega in Zaviha, rojstnega kraja triglavskega župnika Jakoba Aljaža, smo se mi odločili zaradi razmočenih poti drugod, za dostop iz Pirnič čez Peske. Do vrha smo potrebovali manj kot eno uro. Šmarna gora in njena zahodna soseda Grmada sta ena vzpetina z dvema vrhovoma. Zaradi neposredne bližine Ljubljane in prikupne oblike ji izletnikov ne manjka ne v lepem in ne v slabem vremenu. Dviguje se strmo nad prodnato ravnino ob Savi in se odlikuje s čudovitim razgledom. Pod Šmarno goro vidimo prometno dolino Save med Medvodami in Šentvidom, malo dlje pa leži središče Ljubljane z Barjem in Notranjskim hribovjem. Na nasprotni strani nam seže pogled od Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja ter preko Julijcev, Karavank in Kamniških Alp do Zasavja. Gora ima zanimivo zgodovino. Ostanke so našli še iz prazgodovine. Ime vzpetine izhaja iz obdobja pred letom 1216, ko naj bi na vrhu stal grad s kapelo Matere božje. Lastnik je bil graščak Albertus de Marienbcrch. Po njem je Šmarna gora dobila ime (Marienbcrški - Marijinogorski - Šmar-nogorski). Za časa Turkov so na vrhu postavili tabor, v 18. stoletju pa poz-nogotsko cerkev Matere božje, ki se odlikuje z znanimi freskami uglednega slikarja Matevža Langusa. Na goro je vezanih več zanimivih ljudskih pripovedk. Tako naj bi nekoč Turki napadli tabor na vrhu. Branilcem je pomagal sv. Ahacij z ognjem in mečem. Ker so bili napadalci pregnani že ob pol dvanajstih, so na Šmarni gori zato še dolgo zvonili pol ure pred poldnem namesto ob dvanajstih. Ker se je to zgodilo v soboto, stoji pod vrhom kapelica sv. Sobote. Danes stojita na vrhu cerkev in gostišče. Vsako leto okrog 9. maja se na njenem vrhu ob cerkvi odvija edinstvena prireditev Planinska pesem s Šmarne gore. Do konca poletja pa je na razstavnem prostoru pri cerkvi na ogled razstava likovnih izdelkov učencev, udeležencev dnevne likovne kolonije iz šol pod Šmarno goro. Po enournem počitku smo se odpravili proti avtobusu. Polni lepih doživetij smo se vračali proti domu. Knjižničar Matej Kalan Nogometni turnir s "Petro" V nedeljo, 10. avgusta, je na Vidmu potekal nogometni turnir. Organizator je bil nova moč Bi-stroja Petra - Toni Grandovec, ki je na ta način promoviral tudi svoj lokalčck. Pomerilo seje enajst ekip, od katerih so bile tudi gostujoče iz Velikih Lašč, Čušperka, Turjaka in Račne. Ko so nogometaši že pošteno premerili igrišče v vse smeri, so se v finale uvrstile ekipe iz Zagorice, Bistro Adam, Bistro Petra in ekipa iz velikih Lašč. Po srditem boju so zasedle prva tri mesta ekipa Zagorice, ki je pristala na tretjem mestu, druga je bila ekipa Bistro-ja Petra iz Predstrug in na prvo mesto se je zavihtela ekipa Bistroja Adam iz Ponikev. Pa naj še kdo reče, da bistrojem ne gre dobro! Še v nogometu so prvi! Sicer pa so imeli razen lepega vremena obiskovalci na razpolago vse, kar na lakih tekmah, kjer se pomerijo mladi, ne sme manjkati, še posebno hrane in pijače. Rezultati tekem: Cesta : velike Lašče Turjak : Bistro Adam Zagorica : Čušperk Bistro Ančka : Račna Cesta : Turjak Velike Lašče : Bistro Adam Zagorica : Koma 750 Bistro Ančka : Bistro Petra Cesta : Bistro Adam Velike Lašče : Turjak Čušperk : Koma 750 Račna : Bistro Petra Zagorica : Čušperk 1: 5 0 : 3 2 : 2 0 : 2 3 : 1 0 : 3 4 : 1 1 : 3 0 : 4 3 : 2 0 : 1 0 : 0 2 : 1 Tekst in fotografija: Sibila Pepevnik Zmagovalna ekipa Bistroja Adam iz Ponikev Športno društvo DOBREPOLJE NOGOMET REZULTATI 9. KOLA, Z DNE 29.6.1997: CESTA-BRUHANJA VAS 1 :6 MIZARSTVO FERKULJ - KOMA 750 2 : 6 ZAGORICA - OKREPČEVALNICA PRI ZORI 4:0 BISTRO PRI ANČKI-VIDEM5: 2 OKREPČ. PRI ZORI - MIZARSTVO FERKULJ STRUGE5 : 0 LESTVICA: 1. BRUHANJAVAS 8 8 0 2. PIZZERIJA ADAM PONIKVE 8 7 0 3. ZAGORICA 8 5 1 4. KOMA750 8 4 1 5. VIDEM 8 2 3 6. BISTRO PRI ANČKI VIDEM 8 2 1 7.0KREPČEVALNICA PRI ZORI 8 1 2 8.CESTA 8 1 1 45 10 +35 24 38 18 +20 21 35 20 +15 16 22 22 0 13 25 19 + 6 9 27 36 -9 7 12 28 -16 5 17 34 -17 4 16 49 -33 4 9.MIZARSTVO FERKULJ STRUGE 8 1 1 6 16:49 -33 4 NAJBOLJŠI STRELCI: BABIC VILI - 18, STRNAD BOŠTJAN (PIZ. ADAM) -13, EROS MULLER -12, ERČULJ VINKO -12, ANDREJ BABIC - 9, ALEŠ PUGELJ - 9, KRISTJAN PETRUŠEN - 8, ŠUŠTAR MATEJ - 7, OLAREVIČ NENAD - 7 NAMIZNI TENIS LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA MEDOBČINSKE 1. LIGE V NAMIZNEM TENISU 1.ŠMARJE SAP UPINA 6 5 1 0 11 44 16 28 2.ŠD DOBREPOLJE 6 5 1 0 11 38 22 19 3.K.G.G. KRKA 6 3 1 2 7 33 27 6 4.ŠMARJE SAP 6 3 0 3 6 33 27 6 5.LESE 6 2 1 3 5 27 33 -6 6. MULJAVA 6 2 0 4 4 26 34 -8 7.ELEKTRO 6 0 0 6 0 9 : 51 -42 ŠD Dobrepolje je imelo tudi ekipo v 2. medobčinski namiznoteniški ligi, kjer se je uvrstila na predzadnje 5. mesto. LJUBLJANSKA 4. LIGA V tej ligi je nastopalo 11 ekip. Ekipa ŠD Dobrepolje je zasedla odlično 2. mesto in se s tem uvrstila v kakovostnejšo 3. ligo. Ekipo so sestavljali: Damjan Erčulj, Tone Kralj, Slavko Jamnik in Polde Šuštar. ŠPORTNI UTRINKI IZ POLETNIH MESECEV Miru za športnike praktično ni bilo. Odvijali so se turnirji v malem nogometu tako doma kot v sosednjih krajih. Ekipa ŠD Dobrepolje se je udeležila malonogometnega turnirja ob otvoritvi športnega igrišča v Čušperku. Med 10 - imi ekipami je zasedla odlično 2. mesto. Doma je potekal turnir, ki ga je organiziral" Bistro Petra". Turnirja se je udeležilo 10 ekip iz občine in izven nje. Prve tri ekipe so bile naslednje: Pizzerija Adam Ponikve, Bruhanja vas in Zagorica. Bila sta še dva turnirja v malem nogometu , ki sta ga organizirali športni društvi iz Ponikev in Kompolj. Ne smemo pozabiti otvoritve igrišča za košarko v Zagorici. Prizadevni člani ŠD Dobrepolje iz Zagorice so dela opravili odlično in ob tej priložnosti pripravili eksibicijski turnir trojk. Zmagovalci so bili vsi, ki so prišli v Zagorico na prijetno druženje. ŠPORTNI DOGODKI V JESENSKEM DELU Največ športnega dogajanja bo v mesecu športa, to je nekje od sredine septembra do sredine oktobra. Nekaj datumov je že določenih: 31. avgust - začetek jesenskega dela občinske lige v malem nogometu 6. september-konjeniška dirka 13. september - dan košarke na Vidmu (odprti turnir trojk) 26. oktober - medobčinsko finale v malem nogometu Pripravil Alojz Kuplenk STRELCI BRUHANJA VAS BABIC VILI 18 BABIC ANDREJ 9 KUPLENK ALOJZ 2 KASTELIC FRANCI 1 LOHKAR TOMAŽ 4 ZEVNIK MIRAN 6 CUFUROVIČ ROMAN 3 LOHKAR JANEZ 1 PIZZERIJA ADAM MULLER EROS12 MOHARIČ IGOR 3 STRNAD BOŠTJAN 13 DRNULC ŠTEFAN 2 NOVAK TOMAŽ 2 VRABEC ROBI 1 ADAMIČ ADAM 2 STRNAD ANDREJ3 ZAGORICA STRNADJANKO 5 CORALIČ ARMIN 4 OLAREjVJČ NENAD 7 KOVACIC MIRAN 3 ERCULJ VINKO 12 KROITOROVIČ JOKIČ4 KOMA 750 PETRUŠEN MIR02 STRNAD DAMJAN 5 STRNAD FRANCI 2 MALAVAŠIČ SLAVKO 1 ZABUKOVEC TOMAŽ 6 TEGELJ ALEŠ 3 HOČEVAR TINE2 VIDEM PONIKVAR ALBERT3 NOVAK JOŽE 3 ŠUŠTAR JOŽE 5 PUGELJ ALEŠ 9 STRAH MATEJ 5 BISTRO PRI ANČKI VIDEM NOVAK JURE 5 TOMŠIČ SIMON 2 HROVAT JURE 3 PETRUŠEN KRISTJAN 8 KLARIČ DRAGAN 1 ŠPORAR MARKO 2 STRAH FRANJO 3 ŠTRUKELJ BOŠTJAN 3 MIZARSTVO FERKULJ STRUGE NOVAK JANEZ 1 MEDJA JANEZ 1 PELC DEJAN 5 MEDJA TOMAŽ4 PUGELJ PETER2 NOSE JANKO 2 FERKULJ MARJAN 1 CESTA GRANDOVEC TONE1 ŠUŠTAR MATEJ7 STRNAD PRIM0Ž2 DROBNIČ MATEJ 3 STRNAD BOŠTJAN 1 OKREPČEVALNICA PRI ZORI MUSTAR TONE 5 ADAMIČ B0JAN2 ADAMIČ JANEZ2 GRANDOVEC BOŠTJANI STRAH MARK01 RIGLER JANEZ 1 Otvoritev košarkarskega igrišča v Zagorici Črna kronika 12.07.1997 Ob 14.30 uri se je na lokalni cesti med Zdensko vasjo in Predstrugami, v križišču za naselje Cesta zgodila prometna nesreča z lahkimi telesnimi poškodbami in materialno škodo. Do nesreče je prišlo, ko jc voznik Tojote pripeljal iz naselja Cesta in v križišču izsilil prednost vozniku kombija znamke Tam, ki jc prevažal več potnikov. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da se je voznik kombija približeval križišču z neprilagojeno hitrostjo, kar je dodatno pripomoglo k nesreči. V nesreči je bila potnica iz Tojote lahko telesno poškodovana, škoda na obeh vozilih pa znaša cca 400.000,00 SIT. 29.07.1997 Ob 21. uri se je v naselju Ponikve zgodila prometna nesreča z materialno škodo. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje voznika opel kadeta po levi strani vozišča v trenutku, ko mu je pravilno po svoji desni strani nasproti pripeljal voznik kombija. Pri trčenju jc na obeh vozilih nastala škoda, ki znaša cca 330.000,00 SIT. 01.08.1997 Ob 22.30 uri sla se v Bistroju PETRA v Predstrugah sprla domačina zaradi neporavnanega računa glede prevoza živine. Med prepirom je upnik moral prvi zapustiti lokal, skozi vrata pa mu je pomagal dolžnik. Za njun neporavnan račun bo prvi poskrbel sodnik za prekrške. 16.08.1997 Ob 00.10 uri je bilo iz naselja Videm zaprošeno za intervencijo, ker jc glasba iz Anna bara molila nočni mir in počitek občanov. Policisti so opozorili lastnico lokala na pre-hrupno glasbo in obratovalni čas. Ta je opozorilo upoštevala in jakost glasbe zmanjšala, goste pa opozorila, da lokal zapirajo. Nezadovoljni vinjeni gostje so lokal zapuščali v skupinah. Pred lokalom so se neka- teri glasno pogovarjali, najbolj pogumni pa vpili in s tem motili nočni mir in počitek. Policisti so jih opozorili, kar so sprva tudi upoštevali. Čez nekaj časa pa je ena od skupin postala glasna, zaradi česar so se policisti vrnili pred lokal in skupino opozorili, da preneha z vpitjem. Z opozorilom policistov ni bil zadovoljen mladenič iz Strug, ki je svoj glas povzdignil in nasprotoval policistovim opozorilom. Bil je pozvan iz skupine, česar pa ni upošteval, zato sta ga policista z uporabo prisilnih sredstev odvedla proti službenemu vozilu. Uradno dejanje so policistom poskušali preprečiti kršiteljev brat, njun znanec in še trije iz skupine, ki pa niso bili identificirani. Pri preprečitvi uradnega dejanja so omenjeni iz skupine vlekli policiste stran od kršitelja, eden jc policista s pestjo udaril po licu, drugi pa jc policista davil od zadaj, zaradi česar je ta uporabil strelno orožje. Z opozorilnim strelom v zrak je policist preprečil napad nanj in istočasno omogočil izvedbo uradne naloge. Pri tem so se kršitelji iz skupine raz-bežali. Drugi obiskovalci, ki so se zadrževali v okolici lokala, pa so se do policistov, ki so prišli na pomoč navedenima policistoma, ignorantsko obnašali in jih z nespodobnim obnašanjem izzivali. Pri intervenciji sta bila lažje poškodovana en policist in kršitelj, drugi policist in kršitelj pa sta dobila sledi poškodb. Poškodbe sta navedenim oskrbela krajevna zdravnika. Zoper napadalec na policiste bo Urad kriminalistične službe podal kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo, kršitelji javnega reda in miru pa so predlagani v postopek pri sodniku za prekrške. policijska postaja grosuplje • Nasveti policije pred začetkom šolskega leta Mesec avgust je čas, ko tečejo priprave na pri-četek novega šolskega leta. V priprave so vključene šole, Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Policijske postaje. Pri tem imamo v mislih prometno varnost. Otrokom in njihovi prometni varnosti moramo namenjati pozornost skozi celo leto, tistim, ki prvič stopajo na poti, ki jih vodijo v šolo, pa zlasti v prvih dneh. Policisti to delajo s celo vrsto načrtovanih aktivnosti, med katere sodi tudi posredovanje nasvetov staršem, vsem udeležencem v prometu, vzgojiteljem in predvsem otrokom. S temi nasveti vas seznanjamo danes. Prvi nasvet se nanaša na hojo otrok po varnih poteh, ki so označene v načrtih šol in se z njimi seznanijo starši ter s hojo po njih otrokom dajejo zgled. Starši naj otroke opozarjajo na varno prečkanje vozišča na prehodih za pešce in varno hojo ter skozi vse leto skrbijo za uporabo kresničke in rumene rutice za prvošolčke in predšolske otroke, ki obiskujejo malo šolo. Prav tako naj starši skrbijo, da bodo njihovi otroci oblečeni v svetla oblačila, saj bodo le tako ob zmanjšani vidljivosti in ponoči prej opazni. Drugi nasvet velja voznikom, naj vozijo z zmerno hitrostjo in pazijo na pešce, ki hodijo po vozišču ali po pločniku, posebej previdno pa naj se približujejo prehodom za pešce. Previdni naj bodo v okolici šol in mestih, kjer prometni znaki za nevarnost opozarjajo, da so otroci na cesti. Tretji nasvet pa velja prevozom otrok v cestnem prometu. Vozniki lahko v vozilih vozijo le toliko otrok, kot je navedeno v prometnem dovoljenju. Za manjše otroke je priporočljivo, da so v vozilih vgrajeni posebni sedeži in da so otroci privezani z varnostnimi pasovi. Otroci do 12. leta starosti so lahko potniki le na zadnjih sedežih. Na kolesu ali kolesu z motorjem se lahko vozi otroka do starosti sedmih let le, če je na vozilu vgrajen poseben sedež. Otroka nad to starostjo pa na kolesu ni dovoljeno voziti. Vozila, s katerimi se prevažajo otroci, morajo imeti na sprednji in zadnji strani predpisan znak za označevanje vozil, s katerimi se prevažajo otroci. Vozniki ne smejo prehitevati vozil, ki so označena, da vozijo otroke, ko ti vstopajo ali izstopajo iz navedenih vozil. Starši! vedno pospremite svoje otroke od vozila do varne poti oziroma šole. policijska postaja grosuplje Sle že izpolnili pristopnico? »KUPINA ^ABC^ ABC TABOR, Mednarodno trgovsko podjetje, d.d., Grosuplje, Adamičeva 14 J dobite jo v trgovinah ABC TABOR ABC TABOR - Pri nas skrbimo za vas TIRS d.o.o. tel.: 061/787-161 POOBLAŠČEN SERVISER IN PRODAJALEC VOZIL RENAULT Delovni čas: 8.00-12.00 in 13.30 -18.00 sobota od 8.00 -12.00 UGODNI . UGODNO V SEPTEMBRU: KREDITI >^j3pHHB^- GUME SAVA ESKIM0 M+S ■ plačilo na več čekov, s pričetkom ^jflH^^I^ Wm odplačevanja v mesecu oktobru iJr^ NA ZALOGI IMAMO TUDI GUME MICHELIN. OH \\KtH^r!lr^ / MONTAŽA VSEH PRI NAS KUPLJENIH GUM JE avtomobila kupce čaka remuLT prijetno presenečenje EŠffiŠ: CENIK ■ celostranski............................................................................150 točk ni^I \CfX\T \7 ■celostranski-zadnja stran...............................................200 točk UtjLAhUV V Bpolstranski.........................................................................80 točk ČASOPISU ■ četrtstranski.......................................................................50 točk "IVAŠ KVlAl" " 1 cmvkoloni......................................................................3točke >™*& IVIVVJ ■ predstavitveni članek (1. tipk. stran)...............................100 točk Vrednost točke je 100 SIT in se povečuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen, kot jih objavlja statistika. Cenik velja za vse vrste naročenih oglasov, tudi zahval, osmrtnic in podobno. nadaljevanje s str. 2 Če nam bo čas še dopuščal in če bo še smotrno odpirati gradbišče pred zimo, bomo z gradnjo pričeli že letos, drugače pa takoj spomladi in jo v naslednjem letu tudi dokončali. Od večjih projektov, ki so predvideni v letošnjem planu in proračunu, je še modernizacija cest. Večji del letošnjega plana je že končan. Tako je končana cesta v Tisovec, cesta skozi Tržič, ceste v Predstugah in delno v Mali vasi. Pričeli smo tudi z zemeljskimi deli skozi Ko-lenčo vas, kjer so v letošnjem letu predvidena zemeljska dela, asfalt pa bo verjetno drugo leto. Med Podgoro in Kompolja- mi, pri Žolknu, bomo naredili poskusno vrtino za črpanje pitne vode. Po mnenju hidrogeo-loga bi bilo tukaj možno pridobiti dobro vodo. To seveda ni nikoli sto procentno, če pa bo uspelo, bo to za nas velika pridobitev. Vrtino bi uporabili kot dodatni vodni vir. V letošnjem letu bomo tudi obnovili del salonitnega vodovoda, in sicer na relaciji od Predstrug proti Ponikvam. Izvajalec je že izbran in dela se bodo vsak čas pričela. To so seveda samo glavna dela, s katerimi smo se ukvarjali na občini v teh počitniških dneh, ki kot vidite, niso bili počitniški. Pozdravlja vas vaš župan Anton Jakopič t\5TlLNI SERv/5 Čiščenje vseh vrst preprog, trdih tlakov in steklenih površin BOŠTJAN ŽMUC Pod hribom 2/20,1290 Grosuplje Tel.: 061/771-404 Čistilni servis Biser nudi dnevna, tedenska ali generalna čiščenja stanovanj, poslovnih prostorov, lokalov, delavnic. Nudimo vam globinsko čiščenje itisonov, tapisonov, preprog, čiščenje toplih podov, parketa, lesenih oblog, plute, linolejev, vinas plošč, naravnih in umetnih kamnov. Odstranjevanje starih premazov, nanos kvalitetnih in dolgotrajnih premazov, čiščenje steklenih površin, zaves, sedežnih garnitur, stolov. Vsa dela opravljamo hitro in kvalitetno. ~ v juniju, juliju in avgustu s tem kuponom 10% popusta pri čiščenju preprog. n m j Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč ,(Ur.l.SRS, št. 34/84 in Ur.l. RS, št. 26/90, 20., 21. in 34. člena odloka o pokopališkem redu na območju občine Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 36/96 ter 9. in 16. člena Statuta občine Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 26/95) je občinski svet na svoji 33. seji, dne 9. 7. 1997 sprejel CENIK za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev S tem cenikom so določene cene najema grobov na osnovi Pravilnika o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev (v nadaljnem besedilu Pravilnik). 1. V ceni najemnine posameznega groba so zajeti stroški i/. 2. člena Pravilnika, višina najemnine je v SIT: za enojni grob: 2.700,00 za dvojni grob: 3.800,00 za trojni grob: 4.400,00 za otroški grob: 2.200,00 za žarni grob: 2.700,00 2. Pokopališka pristojbina, ki se zaračuna v enkratnem znesku ob prvem pokopu (za nov grob) je v SIT: za enojni grob: 6.500,00 za dvojni grob: 8.700,00 za trojni grob: 10.900,00 za žarni grob: 6.500,00 OBČINA DOBREPOLJE OBČINSKI SVET predsednik: Brane Brodnik, dipl. ing. Vsem uporabnikom pokopališča v Strugah Za upravljanje in vzdrževanje pokopališča v Strugah je v skladu z Odlokom o pokopališkem redu pooblaščen fanez Kralj, zato sc v primeru izkopa jame, potrebe po določitvi novega prostora za grob in postavitvi novega spomenika obvezno obrnite nanj. Ob tej priliki vas tudi obveščamo, da upoštevate nov pokopališki red za odlaganje odpadkov. Odpadke odlagajte v za to določen prostor - kontejner in ne okoli pokopališča. Zemlje z groba zaradi postavitve spomenika ni dovoljeno odstranjevati. Spomenik je dovoljeno postaviti takrat, ko se zemlja na grobu posedc toliko, da lc-te z groba ni potrebno odvažati. Odlok o pokopališkem redu in Pravilnik o ureditvi pokopališč si lahko preberete v občinskih glasilih "Naš kraj" julij-avgust 96 in januar 97. občinska uprava občin'11 dobrepolje KNJIŽNICA GROSUPLIE 30 Naš kra Zahvale 9/1997 ZAHVALA ob smrti Hribskc mame ANTONIJE NOVAK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste seji zadnjič poklonili v njeni domači hiši, hvala za cvetje, številne sveče in izrečena sožalja, hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Se posebna zahvala pa gospodu župniku za lepo opravljen obred in besede slovesa. Vsem lepa hvala. Vsi njeni hčerka Tončka z družino, sin Franc in sin Stane z družinama Ni dolgo, da so vsaj spomini Žareli v duši, vsi živi, a zmrznili so v bolečini, kot ivje cvetje zamori. Pred spanjem gledam še v temini tja, v liste kraje, tiste dni, a kakor da stojim v tujini, se svet spominov zdaj mi zdi. (L. Novy) ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete ANE DROBNIČ se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in darove Cerkvi. Hvala g. župniku Skulju in njegovima somaševalcema, sošolcu g. župniku Novaku in diakonu Toniju Prijatelju, ki ste z vero in spominom nanjo osmislili naše slovo od Ane. Hvala domačemu pevskemu zboru, sorodnikom, vaščanom Ceste, njenim sošolcem, sodelavcem in sostanovalcem, ki ste jo pospremili ob grobu. Hvala vsem, ki ste ji v življenju pomagali in seje danes radi spominjate. Njeni bratje in sestri z družinami Temni se. Sami smo na sveti. Kje si, življenje, da v slovesnem letu preglasiš plahti tanje smrtnih ptic...? (Vi potni k) ZAHVALA V 62. letu starosti je Bog poklical k sebi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA GRMA iz Zagorice Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki so nam v teh dneh veliko pomagali. Vsem se lepo zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebnikom in moškemu pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi. Domači ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata MILANA STRNADA iz Zdenske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč in molitev na domu, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Konradu Piku za govor ob odprtem grobu, moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo zapete pesmi, gasilcem iz Zdenske vasi, gospodu Jožetu Vidrihu za poslovilne besede ob odprtem grobu, delavcem Cestnega podjetja s Turjaka, delavcem OŠ Dobrepolje ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Naš kraj Kinoprogram 9/1997 31 ZA RAZVEDRILO - Ali, ali si ti neustrašen lovec? - Seveda sem, sinko. ■ Pa se kaj bojiš srnic in zajčkov? - Ha, kje pa! - Zakaj pa potem vedno vzameš puško, kadar jih greš lovit? - Si bil pri zdravniku? - Bil. - In kaj je rekel? - Da lahko s to boleznijo dočakam tudi sto let. - Potem pa dobro pazi, da ne boš ozdravel. Po petindvajsetih letih srečnega skupnega življenja sta se Jakob in Meta odločila ločiti. - Sklenil sem, da vaši ženi dodelim deset tisoč tolarjev mesečno za vzdrževanje, pove sodnik. - Zelo prijazno od vas, reče Jakob, tudi sam bom primaknil kakšnega tisočaka. Ne več mlada gospodična ima stalnega spremljevalca, ki bi ga na vsak način rada pripeljala pred oltar. - Veš dragi, če bi se midva poročila, bi nama bilo zelo lepo. Skupno bi reševala vse najine skrbi in probleme. Pa saj nimam nikakršnih skrbi in problemov. - Seveda, sedaj jih nimaš. Toda če bi se poročila, bi jih pa imel. H. Jackson Brown: Iz njegovih drobnih navodil za življenje: M S svojo duhovitostjo zabavaj, ne zabavljaj. I Zapomni si, da so vse novice pristranske. ■ Razmišljaj o velikih rečeh, uživaj pa v drobnih zadovoljstvih. I Nikoli nikogar ne oropaj upanja; morda je to vse, kar ima. ■ Ne izgubljaj časa z obžalovanjem preteklih napak. Nauči se iz njih in pojdi naprej. I Ne dovoli, da bi te zavedli prvi vtisi. I Bolečino in razočaranje sprejmi kot del življenja. I Zapomni si, da je uspešen zakon odvisen od dveh stvari: da najdeš pravega človeka in da si pravi človek. I Na probleme glej kot na priložnost za osebno rast in obvladovanje samega sebe. KINOPROGRAM ZA MESEC SEPTEMBER 97 KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 PETEK, 5. SEPT. ob 20.30 uri ameriška drama SKRIVNOSTI IN LAŽI KRATKA VSEBINA: Film oskrivnostih in lažeh, ki jih vsaka družina skriva pred svojimi sosedi in samo seboj. To je zgodba o mladi črnki, ki ugotovi, da je njena mati belka, zgodba o samohranilki srednjih let, ki šele po 27-ih letih spozna, da je rodila in dala v posvojitev otroka črne polti. Kdo koga ne mara in zakaj? NEDELJA, 7. SEPT. ob 15. in 20.30 uri ameriški akcijski film SANJSKO MOŠTVO KRATKA VSEBINA: Zopet akcija z JAN CLAUDE VAN DAMOM v glavni vlogi. To je film, kakršne so včasih snemali v Hongkongu, sedaj pa se je njihov način preselil v Hollywood. Pravijo, da to ni slabo in da bo Hollywood spretno skombiniral akcijo in komedijo. Film "SANJSKO MOŠTVO" je eden prvih takšnih poizkusov. Prepričajte se, če jim je uspel. PETEK, 12. SEPT. ob 20.30 uri ameriška uspešnica - glasbeni film SIJAJ KRATKA VSEBINA: Film Sijaj se začne v zgodnjih osemdesetih letih, ko se David (Geoffrev Rush), mož štiridesetih let, zateče v lokal, potem ko se neke noči izgubi v deževni nevihti. Čeprav je zelo ekscentricen, David očara lastnico lokala, Svlvijo (SoniaTodd). Ko Svlvia Da- TCA GROSUPLJE Adamičeva 15 vida odpelje domov, se izkaže, da živi v nekakšni ustanovi, kjer je pod stalnim nadzorom. Kljub njegovemu neobičajnemu načinu življenja in čudaškemu značaju, je Sylvia očarana nad Davidovimi briljantnimi pianističnimi sposobnostmi in ga v svojem lokalu zaposli kot pianista. Ko David zaigra za Sylvijo, pravzaprav prvikrat po več kot deset letih ponovno sede za klavir. Misli ga popeljejo nazaj v otroštvo, ko se je zdelo, da se vse vrti okrog klavirja. Čeprav je še fantek, oče Peter (Armin Muel-ler-Stahl) Davida (Alex Rafalowitz) sili, da postane koncertni pianist. Peter je poljski Žid, ki je emigriral zaradi druge svetovne vojne in je zaljubljen v glasbo, čeprav ni imel priložnosti, da bi se sam profesionalno ukvarjal z njo. V holokavstu je izgubil večji del svoje družine. Vse, kar ima, so njegovi štirje otroci, in edina vredna stvar, ki jim jo lahko zapusti, je njegova ljubljena glasba. NEDELJA, 14. SEPT., OB 15. uri in 20.30 uri ameriški akcijski film EDDYA MURPHY-ja METRO KRATKA VSEBINA: Film Metro je namreč nekoliko bolj oster triler kot smo trilerjev vajeni sicer, in bolj kompleksen film, kot jih je bil vajen Eddie Murhy. Do zdaj je igral komedijske vloge lažjega žanra in akcijske z manj napora. Tokrat je dokazal, da zmore veliko več. Igra namreč pogajalca pri ugrabitvi. Družbo mu dela novinec, sicer pa odličen ostrostrelec, vendar imata opravka s "prefriganim" kriminalcem in jima ni vedno lahko. Pravzaprav jima sploh ni lahko, saj morata obvladati številne psihične izpade ubijalca, ki se spozna na morilsko orožje. V osnovi je to igra mačke z mišjo - no, z dvema. PETEK, 19. sept.,ob 20.30 uri ameriški akcijski film UMOR V BELI HIŠI KRATKA VSEBINA: Kriminalci so neustavljivi. Prodrli so že v BELO HIŠO, najbolje zastraže- no in "varno" poslopje na svetu. Vendar nikjer ni stoodstotne varnosti. V BELI HIŠI se torej zgodi umor. Agenta FBI (WESLEY SNIPES in DIANE LANE) dobita nalogo, da je treba storilca prijeti v nekaj urah, drugače se naj kar poslovita iz svoje službe. Neusmiljeni lov za storilcem se prične.... NEDELJA, 21. SEPT., OB 15. uri in 20.30 uri ameriški akcijski psihološki triler BREAKDOVVN KRATKA OZNAKA: Jugozahod severne Amerike je dežela pustih, redko naseljenih prostranstev, ki jih sicer prepletajo dobro urejene ceste, pripravljeni pa morate biti na samotno vožnjo. In čeprav povsem zaupate svojemu brezhibnemu vozilu, bodite pripravljeni na to, da v primeru okvare ne boste srečali žive du- še. Če pa se že pripelje mimo kdo, nimate zagotovila, da gre za poštenega človeka, ki je pripravljen pomagati. Za bregom ima lahko marsikaj in v stiski si boste pod žgočim soncem nekje bogu za hrbtom morali pomagati sami. Čisto sami... PETEK, 26. sept., ob 20.30 uri ameriška romantična komedija NA VRAT NA NOS KRATKA OZNAKA: Ljubka romantična komedija o fantu, ki sreča dekle, ki mu je všeč, vendar zaljubljen vanjo ni. Po plesu jo odpelje domov, kjer preživita ostanek noči. Nekaj časa se ne videvata, ko ga dekle pokliče in preseneti z novico, da je noseča. Kaj bi storili vi? Kaj je storil David pa si oglejte v tej res ljubki romantični komediji. NEDELJA, 28. SEPT, ob 15. uri in 20.30 uri ameriški akcijski - črna farsa PLAČANEC KRATKA VSEBINA: Poklicni morilec gre na obletnico mature. Tam se bo srečal z nekdanjim dekletom, ki jo je pred leti na zelo grd način zapustil in tarčo, ki jo mora zadeti. Kako bo potekala obletnica mature, na kateri mora plačanec ubiti svojega sošolca, pa si oglejte v tej zanimivi črni farsi. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Znidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. obli*