GLAS
*
List: slovenskih idelavcevy Ameriki.
i
The largest
the United
and legml Hoiklays. 75,000
TKLZTOH: OHdm 9—8878	Sntertd m Sscond Class Matter September 21, 1909, si ths Post OfXSes at New York,' N. Y„ under Act of Oongross of Ma	rob 8, 1870	nXJEVOH: OHalm 8—-8878
NO. 229. — STEV. 229.	NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 30, 1933. — SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 1933		VOLUME XXX — LETNIK XLL
PREMOGARJEM SE JE POLOŽAJ ZNATNO IZBOLJŠAL
POGODBA, SKLENJENA MED 60 KOMPANIJAMI IN MAJNERJI, STOPI 2. OKTOBRA V VEUAVO
Premogovni baroni so se le pod pritiskom vklonili. Pri Weirton Company je zastavkalo trinajst tisoč premogarjev, ker je družba kršila določbe. NRA. — Borba je še vedno naperjena proti Fric-kovi kompaniji, ki noče podpisati pravilnika.
PITTSBURGH, Pa., 29. septembra. — Lastniki 60 premogovnih družb so z zastopniki United Mine Workers of America podpisali pogodbo, ki določa novo plačilno lestvico in boljše razmere za delavce.
Pogodba, ki priznava delavsko unijo skoro v vsaki premogovni družbi, je bila podpisana v času, ko je armada štrajkarjev iz Fayette okraja neprestano korakala v sovražno ozemlje in je na svojem potu pustila za seboj nanovo zaprte maj ne in brezposelne majnerje ter razjarjene operatorje, ki pa niso videli pred seboj nobenega drugega izhoda, kot podati se delavcem in podpisati ž njimi pogodbo.
Pogodba stopi v veljavo 2. oktobra in predsednik 5. distrikta United Mine Workers, Patrich T. Fagan je rekel, da se bo tedaj vrnilo na delo okoli 100,000 majnerjev, med katerimi jih je samo v zapadni Pennsylvaniji 75,000.
Strajkujočim majnerjem se je posrečilo doseči,1 da so bile zaprte majne Sharon Coal and Limestone Company, ki so last U. S. Steel Corporation, in 600 odločnih majnerjev Se je napotilo proti je-klarnam v Farell, Pa.
Na svojem pohodu pa bodo naleteli na odpor. — Carnegie Steel Company, ki je tudi zvezana z U. S. Steel Corporation in ima v Farrellu zaposlenih I 200 delavcev, je najela policijo, ki je zasedla ceste, ki vodijo v mesto, in ima nalogo ustaviti vsakega piketa, ki bi hotel v mesto.
Okoli I 00 piketov je izvleklo iz avtomobila dva delavca pri Shamrock Coke Company, ko sta ho tela na delo. Piketi so bili razjarjeni, ker jim je bila zaprta voda v njihovih stanovanjih.
V	hiši bivšega deputy šerifa, ki je zaposlen pri H. C. Frick Company, se je razletela bomba, toda njegova družina je srečno ušla vsaki poškodbi.
Medtem ko je samo še nekaj dni, predno stopi v veljavo pravilnik predsednika Roosevelta, se maj-nerski praznik naglo širi v sosednji državi West .Virginia in Ohio.*
Piketi so korakali mimo Weirton Steel Co. v Clairton in Clarksburg, W. Va. in v Steubenville, Ohio in policija je stala na straži, da prepreči vsak nemir. Nad I 3,000 uslužbencev pri Weirton Co. je pustilo delo, ker je družba kršila pravila NRA. s tem, da je silila delavce, da bi delali nad 40 ur na teden.
Njihovi voditelji tudi zahtevajo priznanje — Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin ^Workers.
Poročila o resnih delavskih nemirih prihajajo iz raznih tovarn za jeklo v dolini reke Ohio, kjer Wheeling Steel Corperatioh in U. S. Steel zapo-slujete okoli 16,000 delavcev.
V	Fayette okraju, kjer se je pričelo gibanje za majnerski praznik, so majnerski voditelji sklicali velikanski shod blizu Centerville v Washington o-kraju ter bodo skušali vstaviti vsak industrijski obrat v okraju.
Njih boj je naperjen proti Frick kompaniji, ki noče podpisati pravilnika za premogovno industrijo. Ko enkrat pogodba stopi v veljavo, bodo majnerji rešeni suženjstva, ki jih je tiščalo že Več desetletij.
V	novi pogodbi je zelo pomembna točka, ki za-
Poulični boji v glavnem mestu Kube
STAVKARJI
SO NAPADLI ___JEKLARN0
Ford zaenkrat še ne namerava ustaviti dela v svojih tovarnah. — Pinchot in Roosevelt se posvetujeta.
Clairton, Pa., 29. .septembra. — Pri Clairton, Pa., je prišlo dane« do velikih nnmirov, ko je kakih tritLsoč stavkujočrh premogarjev napadlo tamkajšnjo tovarno Carnegie Steel Company ter so de-jaraski polastili celega kraja.
Strajkiarji zatrjujejo, da je-klarna rabi premog, ki ga kopljejo v južnih premogovnih okrajih.
Belavnice Weirton St-erl Company tv Weirton in Clarksburg. W. Va., ter v Steubenville, Ohio, počivajo. Zaštrajkalo je nad 10 tisoč delavcev.
Hyde Park, N. Y., 29. septembra. — Coverner države Pennsyl-vanije, Gifford Pinchot. se je nes dalj vaša posvetoval s predsednikom Rooseve-Itom. Pozneje sta se spora-zicm-e-la, da se morajo o-ne jeklarne, ki kontrolirajo pre-mogova okrožj.a, vkloniti [pravilniku, v kolikor se tiče delovnega c-asa in mezd.
Detroit, Mich.. 29. septembra. Tradniki Ford Motor Company nočejo -z nobeno besedo komentirati stavke v Fordovih tovarnah v Chester, Pa. in Edgewater. N. J. Le toliko so izjavili, da izdelovalci orodja niso hoteli oastavka-ti, ker so njihove plače -znatno višje, kot so po drugih delavnicah.
Odločno so tudi zanikali vesti, da namerava Ford začasno prenehati z delom v vseh svojih tovarnah.
Fordova družba ni podpirala NiRA (pravilnika, navzlic temu se bo pa pokorila vsem, določbam, ki jih pravilnik vsebuje! '
FRANCIJA JE PROTI BLAGU IZ AMERIKE
Poljedelsko ministrstvo je zelo omejilo uvoz ameriških poljskih pridelkov. — Znižanje znaša skoro 50 odstotkov.
Pariz, Francija, 29. septembra. Za zadnje četrtletje letošnjega leta je poljede'sko ministrstvo zelo omejilo uvoz ameriških poljedelskih pridelkov v Franeijo.
Ministrski odlok, ki je bil pri-občen v uradnem "Journal Official", sicer ne navaja, koliko so prizadete posamezne države, toda je očividno. da so Združene države prikrajšane za najmanj 50 odstotkov svojega izvoza.
Najbolj je prizadet uvoz ameriških jabolk in hrušk. Medtem ko je bilo v zadnjom četrtletju krnskega leta dovoljenih 315.000 kvintalov sadja, je letos za isto
BIVŠI KAJZER OBČUDUJE _A. HITLERJA
Bivši kajzer pravi, da je Hitler odstranil straho-petstvo iz nemške zastave. — Nemčijo je zaščitil pred boljševizmom.
^ j dobo dovoljenih samo 210,000 kvintalov. Za drugo sadje je znižana kvota od 55,000 kvintalov na 25,000 kvintalov. Med drugim blagom je tudi 'znižan sledeči u-voz: o\x?je meso od 7000 kvintalov n>a 4500; svinjina od 15,000 na 7500 kvintalov zmrznjena govedina od 37.500 na 500 kvintalov.
Kavno tako je bil znižan dovoz ameriškega žita in sicer: oves od 80,000 sodov na 7500, ječmen od 275.000 na 120,000, rž od 90,000 na 7500 in koruza od 600,000 na 450,000 sodov.
Poljedelski minister ima pravico »zvišati kvoto ma 33 odstotkov, ako je po njegovem mnenju potrebno.
Včeraj se je vrnil v Ameriko znani ameriški pisatelj George Sylvester Viereek. V Evropi se je muJdil dalj časa ter ob tej priliki obiskal tudi bivšega nemškega kajzerja v njegovem prostovoljnem izgnanstvu v Doornu.
•Rekel je, da se bivši vladar zelo navdušenje za Hitlerja in popolnoma odobrava njegove odredbe.
Bivši kajzer je rekel: — Hitler je odstranil strahopetnost (the yellow streak) iz nemške zastave, i On je končal delo, ki ga je bil pričel Bismarck ter prvič v zgodovini združil vse Nemce. Zelo mi je žal. da ne moreuii biti v Nemčiji, ker bi bil tako rad navzoč pri preporodu nemškega naroda.
Nadalje je izjavil bivši kajzer. da je Hitler zaščitil »Nemčijo in svet pred boljševizmom.
Na vprašaje, če bo Nemčija zopet postala cesarstvo in če se bodo Hohenzollemci vrnili na nemški prestol, je odvrnil Viljem: — čemu pa ne? Vse je odvisno od Hitlerja.
Viereek pravi, da bo Hitler kmalu sklenil z Židi nekak kon-kordat, ki >bo sličen koinkordatu z rimsko-katoliško cerkvijo.
AMERIKA PIJE PIVO ,
Washington, D. O.J 29.'septeni-' bra. — Tajnik United States Brewers' Association. C. D. Williams. je izjavil, da so Amerikan-ci v avgustu popili 1,441.727,168 kozarcev piva ; od 7. afprila, ko je bilo pivo eopet dovoljeno, pa do konca meseca avgusta so popili 5,748,447,632 kozarcev piva.
V avgustu so popili 22.002 sodčka piva več kot v juliju in trikrat toliko kot v avgustu leta 1918.
f Zvezna blagajna je od 7. aprila pa do konca avgusta prejela davkov na pivo $71,177,539.
PREDSEDNIK KOT c .-• OSTNT BOTER
' Hyde Park, N. Q., 29. septembra.- — Po trudapolnem delu celega- tedna si je predsednik Roosevelt privohvil nekoliko odpočit-ka na svojem domu v Hvde Parku.
Toda v tem času je bil boter 9 mesecev staremu otroku svojega dolgoletnega prijatelja E. Looker-
ja-
NASELNIŠKI URADNIKI ODPUŠČENI
Delavski tajnik je^odslovil 16 naselni&kih uradnikov v New Yorku. Med njimn jih je deset, ki so 'bili v naeelniški službi od 10 do lo let. Odpoved stopil v veljavo v 48 urah. Delavski depart-
Obsodba Luer jev'h od-vajalcev.
PREDSEDNIK S AN MARTIN ŽELI PRIZNANJA ZDRUŽENIH DRŽAV
HAVANA, Kuba, 29. septembra. — Ko so vpri-zorili danes komunisti veliko demonstracijo, je bi-lo pozvano vojaštvo, naj jo zatre. Pri tem je prišlo do vročih pouličnih bojev, tekom katerih so bile štiri osebe usmrčene, med njimi tudi neki petnajstletni deček. Boj se je začel v ulici Reina. Oblasti pravijo, da so komunisti oddali prve strele.
1 Havana, Kuba, 29. septembra, j Lakota, bole-zni, štrajki, politični nemiri m finančne eadrege še vedno delajo vladi velike preglavice, toda vlada z zaupanem gleda v bodočnost, ker pričakuje, da bodo Združene države priznale novo 'vlado, nakar bo c*la dežela
OBTOŽENI LUBBE PRIZNAL POŽIG
je
Holandski komunist polil svojo trolejem ter zanetil požar v poslopju rajhsta-ga.
NEMČIJA BAJE m NOČE VOJNE
Paul Boncour svetu j e Nemcem, da preiskujejo štirilebio kontrolo, jzplin in izažgal. Goebbelszatrjuje, d a Nemčija ne mara vojne.
Cel postopek je deset minut.
Edwardsville, HI, 29. septembra. — Usoda šestih odvajalcev Augusta Lmerja, med katerimi je ena ženska. s»e nahaja v rokah porotnikov. Najvišja kazen za od-vedbo v državi Illinois je smrt.
PARAGVAJCI SO VJELI
900 SOVRAŽNIKOV
Asuncion, Paragvaj, 29. septembra. — V Asuncion je bilo pripeljanih iz Oran Chaoo nad 900 bo-livijskih ujetnikov, ki bodo po-
ment skuša s tem znižati izdatke'Klani v jetniške tabore, ter je naselniški deartment zdru-i 'Para^vajci imajo do sedaj vje-žil k * naturalizacijskkn depart- tih 125 "bolivijskih častnikov in mentam.	300 vojakov.
hteva, da delavec, ki je zaposlen pri kaki kompaniji, ni obvezan, da mora stanovati v^kompanij-ski hiši, ako hoče dobiti delo pri kompaniji.
Ženeva, Švica, 29. septembra. Franeoski zunanji minister Jos. Poul-Boneour je jasno povedal mnenje svoje vlade, da Francija nikakor ne more dovoliti Nemčiji, da bi se oborožila. Ta njegova izjava je sledila takoj izjavi nemškega delegata dr. Goebbelsa časnikarskim poročevalcem, da morajo Nemčijo smatrati za sebi enako tovarišico v skupnem prizadevanju za evropski mir.
^Francosko stališče je Paul-Bon-cour pojasnil na konferenci z nemškim -zunanjim ministrom baronom Konstantinom Neurathom, ki bo v nekaj dneh odpotoval v Berlin, da se posvetuje s kanclerjem Hitlerjem o oborožitvenih predlogih Francije, Anglije in Italije.
'Da Nemčija želi mir. je izrazil nem&ki minister za prosveto in propagando dr. Joseph Goebbels z "besedami: — Kdor trdi, da Nemčija želi vojno, je kratkoviden, ker se vsaka druga država oboro-žuje. mesto razoroauje.
Goebbels je dalje rekel, da je Nemčija skupno z drugimi državami (pripravljena delovati na to, da Evropa po vojni okreva in živi v miru, da pa je vedno pripravljena nastopiti proti boljševizmu. Ž ah te val pa je, da Nemčiji ne sme biti vzeta pravica sa-moohr&mibe.
Lipeko, Nemčija, 29. septembra. — Del-avec Paul Zaclunv je pred najvišjim sodiščem kot priča izjavil, da ni nikdar nagovarjal Marinusa van der Lubbe k požigu. -zlasti pa ne za požig palače nemškega državnega abora.
CNazijci so rz. Berlina pripeljali 14 prič. ki naj bi s svojimi izpo-vedbaimi potrdili trditev sodišča, da za požarom v državni zbornici tiči komunistična zarota.
Zachow, majbrže prestrašen, je rekel pred sodiščem: — Sem dober -Nemec. Trpel sem že dovolj.
iZachofwa je obda/lžil nazijski delavec Ernst Panknin, da je Zachow gradil most do Moskve. Panknin je strogo zastražen in bo pod stalnim vanstvom, dokler se bo nahajal v Lipsketm.
Dva komunista so kot priči pripeljali iz koncentracijskega taborišča.
srajco s pe- ' z°Pet/P<>P0,no,ma pomirjeoia.
Meščani so mirno šli za svojim poslom, komunisti so imeli tri shoode in več sto lačnih črncev se je zbralo pred predsednikovo palačo, zahtevajoč hrane. Na več krajih mesta so postavili ljudske knhinje.
Zvečer se je izvedelo po mestu. da je vlada naprosila župana Alberto Bianca, da bi odstopil, toda župan je prošnjo odklonil. Na to so bili k njemu poslani vojaki, toda jih ni hotel sprejeti.
Skupina dijakov je pričela kopati zakope pri imostu čez reko Medtem, je sedelo več sto armadnih častnikov v hotelu National, zavedajoč se. da je:obrok za vrnitev na službena mesta potekel in da so izgubili vsako pravico do svoje službe.
Vojaki in dijaki niso zadovoljni z nastopanjem mestnih gasilcev in so jim -zagrozili, da bodo reorganizirali gasilski department. Vojaki in dijaki so prikorakali na gasilsko postajo v Dragones ulici, da se pogajajo z gasilci, ki pa so na nje obrnili vodovodne cevi in so demonstranti odšli.
Vojaki so obiskali vse policijske stražnice v Ha v am i in so policistom vzeli vse drugo orožje, ra-aim revolverjev in nekaj nabojev. Vojaške oblasti »o izjavile, da vojaki bolj potrebujejo strojne puške kot policisti, toda javno jp •znano, da vojaštvo ne veruje v zvestobo policije ter so jim vzeli orožje.
V	petek popoldne je stopi! v ve-ljaivo geaeraJni strajk. Toda že prej so za&trajkali prevažalci piva in časopisov ter izdelovalci cigar.
Uporni častniki so še vedno v hotel National. Kakorhitro bo prišel kak častnik iz hotela, bo aretiran in bo odpeljan v vojaški glavni stan kot sovražnik vlade.
V	hotelu imajo še hrane za tri dni in bodo ostali, dokler ne bodo priseljeni zapustiti hotel.
Lipsko, Nemčija, 29. septembra. Mladi holandski komunist, Mari-nus Van der Lubbe, je tekom današnje obravnave v državnem sodišču priznal, da je zanetil požar v posLopju državnega zfcora.
Povedal je, da je slekel srajsoo, jo namočil v gazolin ter zažgal.
Predsedujoči sodnik dr. Wil-helm Buenger je prečita! neko ? Almendares. njegovo prejšnje, priznanje ter a nenadoma vprašal: — Ali priznate, da ste sami izažgati poslopje državnpga 'zbora ?
Van der Lubbe, ki je stal sklonjene .glave pred njim. je komaj slišno odgovoril: — Da.
Pozneje je rekel obtoženec:
— Ko sem onega dne zjutraj vstal, še nise/m imel nobenega namena zažgati. Ideja se mi je pojavila, da sem šel ob, dveh popoldne mimo poslopja državnega zbora. Popoldne sem preživel v nekem predmestju ter se vrnil v mesto ob os-mih zvečer.
Na zapadni strani je razbil šipo ter se splazil -na hodnik. Tam je slek-el srajco, jo namočil v
sa-
trajal dobrih
MACADOO V MOSKVI
Moskva, Rusija, 29. septembra. Senatorja MicAdoo in Reynolds sta bila v daljši konferenci s sovjetskim (zunanjim komisarjem Maksimom Litvinam. Reynolds je takoj po konferenci odpotoval iz Moskve, McAdoo pa bo z aero-planom odpotoval v wkaj dneh.
NEMČIJA JE PRVA
PRIZNALA RUSIJO
Moskva* Bosi j a, 29. septembra. Nemčija je bila prva evropska država. ki je priznala sovjetsko vlado. 16. aprila 1922 sta Nemčija in Rusija podpisali rapallsko pogodbo, s katero je. bilo res>pno vprašanje o dolgovih, je bilo potrjeno (medsebojno prijateljstvo in obnovljeni diplomatični odnošaji. Poprej pa je že Nemčija priznala sovjetsko vlado, ko je v maju 1921 sklenila z Rusijo trgovsko pogodbo.
Varo&te te na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik (9, Združenih driavah, ^
__
_
_-

__________^_
______


W	gATPMAY, aifTBMBEE 30, lp83
THE LAKjUBT
DiM IbD;
f i ?

mje
-—- . n i, m
«• M)

PIT	** Bolldftja
r»Ua aa
tftttXitMMMf*****
|b fctrt tata

)LM
Z«,pol let»

Yearly »640
AfranMlt
-Qlu Naroda** taiiala mM dan teweail nadaij ta prmanlkor._
Im podplat to u—baostl m ne prloMnjajo. Denar naj «e blagovoli po Hoaaj Order. Pil *rWPnbl kraja naicfifttkyr. protftoo, 4a m ta«l pceJlDje bivali*** neenanl, da UUete xwideiao «a*lor»>ka.
Najstarejši mož v i&nartnem pri
Litiji
Najstarejši mož v župniji je 86-<tf above officer«: let^i Matija Žitnik, "Mačkov" oče New Ymk CHj, N,	Vintarjevca. Po&ebno je treba
povidariti, da je pri teh letih se pravi korenjak, trda grča, saj je ee do <zadnjega »k-asil in še sedaj •za dom nacepi vsa drva in opravlja tudi druga opravila, razen takrat, kadar ga napade stara »bolezen, mrzlica. Ko so ga obiskali, je imel ravno napad in bil v postelji. Bil. je kljub temu vesel in dobre volje, kajti s to boleznijo, katera ga -napade že 50 let, se je že popolnoma sprijaznil. Doibil jo je pri vojakih. V začetku ga je napadala parkrat na leto, sedaj ga drži vedno kar po 3—i dni na reden. Če bi te ne imel, bi starosti še ne čutil.
ba New York aa celo taco......»7.CH.
Et pol leta ....................$3.80
o na eeio leto ...... $7.00
tuu

NAWPA". **« W. ft^ itoir *ertu It -i: CHebca $—387$
. J.
)i i J
i l m
QAVBILO PRINCIP IN FRANK PENNINGTON
Piri je bil posredni povzročitelj sv^toviie vojne, drugi jo je pa zaključil.
Princip je s svojimi usodepolnimi streli v Sarajevu dal signal, toda fant baje do smrti ni vedel, kaj je po« vznočil.	1	(
Avstrija ga je zaprla v trdnjavo, kjer je bil tako strogo zasrtražen, da se mu ni niti sanjalo, da je bil on tisti, ki je zanetil svetovni požar.
Umrl je za jetiko v drugem letu svetovne vojne. V začetku meseca septembra tekočega leta je pa umrl v Brightonu na Angleškem Frank Pemiiugton, po poklicu telegrafist.
'[Bennington je 11. novembra 3918 po načrtu angleškega generalnega štafba oddal brezžični brzojav za ustavitev sovražnosti na vseh bojiščih zapadnih velesil. Po njegovem poročilu so bile takoj ustavljene sovražnosti proti poraženi nemški armadi.
Zgodovina se bo spominjala Principa kot povzročitelja svetovne vojne, Pennington pa kot moža, ki jo je zaključil.
Ce malo globlje premislimo, pridemo do zaključka, da je bila svetovna vojna že davno pred Principom skotena in da se sleherni moti, ki misli, da jo je zaključil Pennington s svojo brzojavko.
Doba, v kateri živimo sedaj, je namreč le nekako kilavo premirje.
GROZDJE
Po vzhodnih tržiščih, naprimer v New Yorku, je letos razmeroma malo grozdja. Prejšnja leta v tem času so ga bili vsi trgi polni; noč in dan so drveli iz Californi-je tovorni vlaki, napolnjeni z grozdjem. Cena je bila precej visoka. Tona ni bila dosti izpod sto dolarjev, dočim je dobil caHfornijski vinogradnik komaj petnajst ali dvajset dolarjev zanjo.
Par let po uveljavljenju proliibicije se je pridelek 'grozdja strahovito povečal.
Kjerkoli so bila le količkaj ugodna tla za trto, so jo zasadili.
\ Celo predsednik Hoover je delal z grozdjem kupčije in ee.oi pri tem dosti ibrigal, če je namenjeno za jelly ali za vino.
Californijski vinogradniki slutijo konec prohibicije. Namesto, da bi grozdje pod ceno prpdaj^aU in ga pošiljali v daljne kcaje, £a bodo raje doma izpremenili v vinsko kapljo, ki jo bodo lahko s pridom in precejšnjim dobičkom prodali.	.	,
JiavzJic tejnu je pa povpraševanje po grozdju veliko. V trinajstih letih prohibicije se ljudje niso samo naučili postavo temeljito kršiti, pač pa tudi izdelovati doma precej okusno pijačo.
J£akšne postave bodo glede vina, kp bp j^J^icija odpravljena, se ne ve. Najbrž bodo pa dosti strožje kot 00 pile v zadnjih trinajstih letih. Vladi bo šlo predvsem ft» \o, da z dAVweumni na alkoholne pijače obpgptj svojo blagajno in bo skrbno pazila, da ji ne bo kak cent ušel.
Po psrklicu proiuhicije bp pr^vzeja ^tl^gwyev ogromno de^ičipo. Pp^ti. je, da jo bo mala upravljati v
.h
Iz svojega življenja najrajše pripoveduje, kaj je doživel v Ros-ni let 1878. Pravi tudi, da je bilo nekdaj boljše ko sedaj, čeprav ni jede*l kofeta in mesa. aanpak največ ž&ance, zelje in repo, in davki, da (so bili polovico manjši. Bil je 25 let občinski odbornik.
Smrtna nesreča.
10. septembra (popoldne je 35 letina Ivana Glavanova z Rudnika v gotzdu nabirala drva, med nabiranjem ji je pa spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da se je za-kotalila po bregu nrzzdol. Zadobi-la je notranje hude poškodbe in so jo domači našli skoraj nezavestno. PnepeJjali so jo v bolnico, kjer fio ugotovili, da ima nalomljeno brbteaiico. Vsaka pomoč je bila zaman in je 12. .septembra ponoči nesrečniea izdihnila.
Brata je obstrelil.
13. septembra so prepeljali v ljubljansko bolnico 35-letnega Poldeta Hribarja iz vasi Male Hribe nad Tuhinjem, ki ga je lastni izrat obstrelil s karabinko. Doslej še ni znano, kako je prišlo do te hude nesreče. Krogla je zadela Hribarja v glavo in je njegovo stanje precej resno.
Bik ga je napadel.
Malo je manjkalo, da ni prišel 9. septembra popoldne sin šolskega upravitelja iz Bukovice v Selški dolini ob življenje. Ma<li dečko se je igral na travniku, ko so prignali mimo bika. Žival ni kazala iprav nobene podivjanosti; zato pa so bližnji ljudje tem bolj ostrmeli, ko so -opazili, da je bik ianenada podivjal in napadel nič hudega slutečejra upraviteljevega sma. velrka sreča v nesreči je bila, da so se pogumni ljudje takoj "pognali za pobesnelim bikom in ga ukrotili iše predno je
mogel fantka resno /po&kodov«<ti. Kljito teauu ipa je prizadejal bik z rogom otroku iznatno rano na nogi, talco da je moral L&kati deček zdravniške pomoči. Otrok j« izven nevarnosti.
Hud .boj s jazbecem.
V nekaterih delih Kočevske dela jazbec posebno v tem času kmetu veliko škodo. Čeprav to žival razmeroma precej preganja-
jo, se je v zadnjih letih hudo razmnožila.
Pred dnevi je znani Francelj poklical psa in sta krenila čez polja. ki so ra<z.tre.sena imed gozdovi. Tudi to pot je -bil v koruzi jazbec. P-es je navalil nanj in gospodar mu je pomagal. Obdelovala sta ga in ga le s težavo zmogla.
Jazbec se je brani1! z vsemi močmi. Kdo bi se ne v ta'kem položaju ! Z gobcem in tacami je delil rane psu in ga pograbil za spodnjo čeljust. Obupno je zajavkal pes, se branil, a bolečine so bile prevelike, izato je konč-n« prosil pamoči gospodarja.
Gospodarju ta neenaki boj ni b?l nič kaj po volji. Priskočil je prijateLju na pomoč, pograbil jazbeca za zadnji nogi in ga dvignil v zrak. Žival je res spustila psa, a se istočasno zvila in vgriznila človeka v roko. Spustil jo je na tla in jo brcnil z nogo. kar pa se mu ni izplačalo. Kmalu bi bil dobil šf kaj, jazbec mu je odtrgal peto na čevlju.
Nadaljeval se je boj med živalmi, dokler se <psu ni posrečilo, da je ja/zbeea pograbil za golt. Tiščal ga je k £lom. četudi mu je jazbec obdelava1! kožo z nogami. Zlo-miek vedi. kakšen bi bil konec, ko bi imož ne bil potegnil iz žepa noža in jaizbfcu razparal tre bulia.
Pa ni odnehal, vlačil je čreva za seboj, napadal psa. dokler ni omagal in končal to res mesarsko klanje.
Brooklyn, N. Y.
V nedeljo. 8. oktobra, priredi korporacija Slovenskega Narodnega Dom« prireditev s petjem, godbo in kratko šaljivo igro. kateri sledi prosta zabava in ples. Ob (tej ipriliki bodo aktivno sodelovala skoro vsa prosvetna društva iz Greater New Yorka z izbranimi točkami, kakor tudi nekaj posameznih talentov tukajšnje slovenske, kolonije. Podporne in dritge organizacije ter rojaki vobče pa bodo gotovo podprli omenjeno prireditev in se udeležili koncerta v velikem številu, kajti ves dobiček je namenjen v dobrobit Slovenskega. Doma, in vsi nastopajoči sodelujejo brez-plia-eno.
Slovenski Narodni Dom je naše zbirališče in središče, zato u-pamo, da ne bo nihče prezrl tega dmeva in se bo prišel poveseliit v krop svojih ljudi. Ne sasmo. da bo a tema zadostil svoji narodni dolžnosti in gmotno prispeval k uspehu, temveč se bo tudi imenitno zabaval. Preskrbljena bodo dobna okrepcila. svirala bo izvrstna prodba rsa one. ki se radi zavrte. in tudi dmševnega užitka ne bo manjkalo. Vstopnina je samo 40 centov.
Podrobneje o programu bomo že poročali. .
Odbor Sloven. Nar. Doma.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-
DNEVNEM KURZU
V -JUGOSLAVIJO
Za $2.60 V..1............. Pin. 100
"" $4.75 .................. Din. 200
»» $6.90...................Din. 300
»' $11.20.................... Din. 500
" $22.— .................... Din. 1000
Y ITALIJO
Za $8.60 ...................... Lir 100
*♦ $16.85...................... Lir 200
" $41.—.....................Lir 500
" $81.75...................... Lir 1000
"$162.50'_____........ Ur 2000
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinar Jib all lirah feovoUnJfcmo fte bolje pogoje.
IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLA&JIH Za iapla&llo $5iK> morate poslati...... $ 5.75
»» $10.00 " "__.$10.85
.» »» $15-00 ••	"__$16-—
•» M $20 00 "	" #71 —
•» " $40.00 " "__.$41J5
M .t $56.00 94 " _451JW
Ml t staram krajn izplačilo ▼ dolarjih.
teTTftnJemo po ^Cable Letter ^ prlztojbino $1^—
SLOVENIC RUPUSHING COMPANY "Gl*« N«rod«"
JW	IMk OfBUf	ffW f'If• ■ JT»
PESMI
"Vibi ao primesi i svojo glasbo — godbo, plese in pesni, ljudske in verske", je pisal pokojni Franklin K. Lane, tajnik notranjih zadev pod Wilsonom. "Vsi so pri-reesli svojo gla.sbo in svoja godala. Vsi so prinesli svoje poezije, svoje tnarodne pesni, junaške balade ..Tako je pravil pokojni Lane o na« prineseljencih, poudarjajoč -pesniško lepoto, ki so jo priseljenci prinesli s seboj.
Ob tej bogati dedščini priseljencev vsiljuje se vprašanje: — Kaj pa <z ameriškimi narodnimi pesnimi? AH imamo resničnih ameriških narodnih pesni, ki so značilne za ta narod, kot so narodne .pesni evropskih narodov?
Ameriški glasbeni kritiki so bili dolgo č-asa dokaj skeptični v tem pogledu. Belokožec, dejali so, še premalo časa ovladuje ta kontinent. da bi se ustvarile glasbene tradicije. New England je bila v svoji rani zgodovini pravcata "puščava", kjer se je petje in ples smatrajo kot nekaj pregrešnega in neč ima urnega. V vzhodnih državah so rani glasbeniki u-stvarjali le cekvene pesni. Niti eden komponist posvetne glasbe se ni pojavil na tem kontinentu za skoraj poldrugo stoletje po prihodu Pilgrimcev. Bili »so sicer Indijanci in črnci. Vsako izmed vteč kot tristo indijanskih plemen je imelo svojo narodno glasbo, pesni in plese ob .spremstvu piš-eaLk, babnov in drugih primitivnih instrumentov, ali ta indijanska narodna glasba ni tvorila del tradicije belokožca. Narodna glasba Črncev tudi se je dozdevala nekaj tujega.
Se le ko je slavni češki komponist Antonin Dvorak prišel leta 1892 v Ameriko za štiriletno bivanje, je Amerika odkrila polno vrednost narodne glasbe. Dvorak je bil prvi komponist svetovnega slovesa, ki .je iskal inspiracijo v ameriških narodnih pesnih. Njegova slavna simfonija "Novi Svet" razodeva tragove narodne glasbe. Dvorak je bil ravnatelj narodnega glasbenega konserva-torija v New Yorku in kot tak je vizpodbujal svoje učence, naj zajemajo iz vira narodnih pesni. Saj glasbo na češko in slovansko narodno j>esen in želel je. da bi se isti vir bogastva tudi tukaj uporabljali. 'Halrry iSlvelley;, Loom is, Burleigh. Goldmark, Fisher in Zeekener so bili njegovi učenci izmed drugih važnih ameriških komponistov in ti so sledili nasvetu mojstra. Začeli ko eksplo-rirati ameriško narodno glasbo in odkrili, da je imela nepričakovano globino in lepoto.
Najprej prihaja seveda glasba in pesni črncev. Njihova glasba
rikanci sami prevzeli kot svojo peščen. In tako je ta narodma pesen prišla dol od generacije do generacije, pa je še vedno jako popularna, zlasti prvih stih :
Yia-nkee Doodle came to town Riding on a pony.
Stuck a feather in his cap
And called it macaroni.
Sedanja generacija seveda ne ve. da "macaroni" tedaj je pome-njal nališpanega človeka, (giprrl).
'Turkey in the Straw'' (puran v slami), je klasična ameriška pesen, ki je preživel« mnogo generacij. Ima nebroj stihov. Vsaka panpga poljedelstva je nekaj dodala.
"Rosie Nell" je druga tipična starodavna pese<n. Pesen je iz dobe prvih naseljencev in poveličuje se ženska, ki je jahala ma divjem k-onju, zorala ledino in uspešno pridelala žito in alfalfo — ter troje deklet.
"Sweet. Betsy from Pike" je romantična pesen iz sredine prejšnjega stoletja, ki odseva srečo in nesrečo življenja v "zastrtem vo zu" pionirjev.
Duh Juga je našel svojega >ia j-večjfga tolmača v Stephen Collins Foster, ki je dal Ameriki nekatere izmed najboljših unelodij Njegove uglasbitve .so postale pravcate ameriške narodne pesni. NjegcJv "Old Flo Iks at Home". "Oh. Susannah" "Old Black Joe", zlasti pa "Mv Old Kentucky Home" so iznane po vsem svetu in veljajo .kot ameriške narodne pesni.
Civilna vojna je dala Ameriki mtaogo narodnih pesui. "Dixie" se je zamilila Jugu in postala je himna južnjakov. ■Se danes Ame-rikanec iz Juga "kar vzkipi, če mu jo zapoješ. "Marohim«r through Georgia" j<» koračnica seveda. Iz te dobe tudi izvira "Glory. Glory, Allelujah". ki je še danes ravno tako popularna pesen.
Indusiri.jalna doba po Civilni vojni znači začetek novega življenja v ameriški glasbi. Amerika se je spoznala« s simfonijami, operami in drugimi kreacijami slavnih glasbenikov. a!i tudi na-narodne pesni so se stalno porajate. 'Premogar je zapel svoj "King Coal", ki pove o njegovem nevarnem življenju. "Dear Old Number Six", "Shoveling Iron Ore" in "Shoo Ply" so tudi rudarske pesmi. Hobo, tipični ameriški potepidi industrijalnc dobe. pel je "We are Four Bums", "Wandering" in značilni "Hallelujah. Pam a Bum" Pesem "Ro' Boy", ki poje o železniškem roparju, je postala priljubljena med
je 'značilfna po svoji .gorkoti v me- petni^/
lodičnih frazah .Nekatere pesni so globoko čustvene, druge so izraz otročje vere. druge zooet tj^ven-danske površnosti, vse pa sq odkritosrčne, globoko muzikalne in odsevajo otročjo du&o plemena, dolgo podložnega. Glasba črncev je napravila globok vtis na ameriško življenje. I-z nje se je rodil <cminstrel song", "rag-time". '*blues" in "jajzsz". Ta danes značilna ameriška gla*»ba je le adaptacija glasbe črncev, prilagojena mrzličnemu načinu življenja modernega velemesta.
Južne pokrajine Združenih držav poredoijalčijo pred v.semi drugimi. kar so tiče njihovega prispevka k ameriški glasbi in pesni. ali druge pokrajine imajo tudi svojo narodno glasbo. Imamo ljubavne peani V.zhoda in Za.pa-da. cowboys in, hoboes imajo svoje pesni, v ameriškem pogorju nahajamo značilne ljudske pesni, gozdarji in rudarji, vozniki in čolnarji imajo svoje starodavne pesni.
Vsa zgodovina« Združenih držav se odseva v ameriških narodnih pesnih. Najstarejša. "Yankee Doodle", sega nazaj v dobo, ko so tolerirali lfc psalme in himne, pa se je vendarler <zah/tewa4o "dobro petje". Imamo zapiske o ne-loeia išvedsikem pastorju v Penti-syTvaniji, ki je nalagal globe šest Šilingov iza "slabo ipevanje". Kako je nastal "Yankee Doodle", se ne ve. Glasba je» (baje angleškega i vira. Jtfekatwi pravijo, da izvirno besedilo so pevali angleški vojaki v -zasmeh. ameriškim revolu-cijoraarceim. Kasneje pa so jo Ame-
J	i	T n
, , • S ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Večja mesta so adoptirale "Crag time" in pozne j«- "jazz", dostikrat vulgarno glasbo, dokler ni priseljencev sin, George Ger-shrvvin, jo povzdignil do Časti simfonije s svojo "Rhapsody in
Blue". Drugi komponisti Rosen-feld, Jjmvis, Paul Whitman, so ne prizadeli ustvariti plemeniti "jazz".
Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da- ameriške narodne pesni so pokrajinske. Jug ne pe-va istih pesni kot Sever, podeželska Amerika ima svoje pesni in mesta, imajo svoj "jazz". •
Izdajanje lista je ▼ zvezi
--------:---
i velUrinri.stroški. Mno go j|h Je, ki so raffi «1»-bih razmer tako prizadeti, da so naprosili, da jih počakamo, zato
' . i	'	__ . . _LL.
naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne.
Uprava "G. H.
»
Neki rojak je bil tako nediskre~ ten, da mi je daPčitati pisma, ki mu jih je pisala letošnje poletje njegova žena z dežele, kjer je bila sedem tednov na počitnicah.
Jaz seim bil toliko radoveden, da sem pisma površno prečital in sem toliko nesramen, da na tem mestu objavljam iz njih par odstavkov :
"Povem ti, da je znoreti v tej puščobi. Če bi me sram ne bilo in če bi ne pltačala za dva tedna vnaprej, bi bila že zdavnaj doma.
"Xo. pa bom že prestala, sosed je jako galant. Ima jako hudo žensko, pa me tolaži in pravi, da je hudo od začetka, če je človek sam, toda pozneje se že dobi kompanijo.
"Rajža je bila jako prijetna. O, to smo se vozili *Se mi zdi. da sedem ali osem ur. Pa ne vem zagotovo, če sedem ali osem, ker sem malo zaspala.
"Oh, zdaj sem se spomnila: — Ali si ;zlil izpod ajsbakse vodo? C'e te ni bilo doma, ko si dobil to pismo in če so ti pismo drugi prinesli — pojdi kar brž domov in zlij vodo izpod ajsbakse, da ne bo pretekalo. Saj vendar veš, kakšna živina je landlord. Pa ga lepo pozdravi, če ga vidiš. In nikar ne ajfraj. Takih kot sta ti in landlord. je tnkaj na ducate.
"Xo. potem pa me je konduk-tor zbudil in rekel: — Sedaj pa le. gospodična, sedaj smo pa že tu! — Debelo sem ga pogledala, čemu mi pravi gospodična, no. pa je bilo vse olra jt!
"Predno sem pa šla iz trena, mi je pa črn porter pakelce in kufer pripravil in me je dobro skrtačil. I'Xo, en k voder sem mu dala.
"In milkmana je treba ta teden plačati, pa nikar ne pozabi, i V šalici na kastnu je denar. Pa za en batel mu ni treba plačati, so je skisalo.
"Tukaj pri teh ljudeh je jako ; olrajt. So vsi zelo prijazni in go-lant. Zvečer gremo spat. zjutraj pa vstanemo, tako da je olrajt.
"Tudi kislo mleko je olrajt, j čeprav je iizpod krave. Sosedje [ pravijo, da moram vsako leto sem i priti, ker imajo zelo sitne babe. Pa nikar nič ne ajfraj. saj so ože-, njeni. Jaz se pa tudi omožena. Oh, Laj bi dala, če bi bila le-dig.. .
"Kopat še gremo vsak dan. Oh. ti ne veš. kako so ženske oblečene. da je sramota. V vodi imajo hlače in kiklje čez in kape na glavi. Jaz sem pa rada bolj ko-' mod. Je jako huda vročina, j "Če bo prišel kolektor od inšu-( rene. mu povej, da je za prihodnji teden vse plačano. Kar povej mu, nič se ga ne boj. saj ga ni nič v hlačah. Enkrat me je že na-limal. pa me ne bo več. ' "Košta ni k-aj prida. Sama jajca. Jajca in mleko. Postelja ni pr«<laba, ampak spimo tri skupaj. To je nerodno, ker bi bila rada vsaka zase. No. teh par tednov (se bo že potrpelo. •
"Odkar sem tukaj. j>o se začeli moški vsak dan razirati in friš-ne srajce oblačijo in spegl<ane hlače jvofeijo. Je vse drugačen luft tukaj kakor v mestu. Oziroma vsa drugačna atmosfera. Ali nr lepa be.seda — "atmosfera? — Apote-kar mi jo je povedal, ko sem šla neke pulferce kupit, saj ves. na deželi je mestni človek precej ješč in se prav hitro zabaše. Jaz sem pa že tako ali tako temu podvržena. (Kakšna atmosfera je pa kaj v mestu? Upam, da j? olrajt. Irf čakaj, pa še par drugih takih špasnih besed mi je povedal, pa se jih ne morem spomniti, ker moram neprestano misliti na te. Človeku ne ostane v spominu. Je olrajt možak ta apotekar. Človek mora biti z vsemi prijazen, ker no ve. kaj pride.
"Pa na kanarčka nikar ne pozabi. Le glej, da mu boš dal vsak dan jesti. In mač-ki daj mleka. Oajtenge so plačane do dru-ge^Fi ponedeljka. Potem jih pa ni treba več. saj ti ne bereš. saj vera. da se vsak večer v kevdru nalivaš. Oh. čemu sem te- vzela!T Take atmosfere kot si ti, se človek hitro navalica.
"t«e merkaj. ves, je drugih dedcev dosti. Vsi tukaj bi se takoj ločili, če bi se svojih žena ne bali. Tudi apotekar si želi druge atmosfere, pa pe svoje žene boji.
"Kakorhitro do<bK to piamo, mi pošlji v«es denar, <kar ga imaš. Saj vež, da ne more biti čJovek brw centa pri. tujih ljudeh.
"Kmalu se -vidiva. V soboto se vrnem. Ah, to je bil vakejSenJ


ifgyr YoiKfitfTOUY, hp TBžcnaao, isss
TOT MMVI
nacac »P,
Njegova pot je bila dolga in tr-njeva, njegovo življenje težko in mračno. A sel je. ker ga je klical Bog, kajti čutil je, da mora iti in slu$dl je tisti skrivnostni glas v srcu. Ki bilo, ki bi ga mogel zadržati, pa če bi sredi poti moral od lakote in tegobe leči in umreti.
Aleš mu je bilo ime in peti je bil v družini. Do svojega dvajsetega leta je bil doma in je pridno delal. Potem >.e je zagledal v lepo dekle, v mlinarjevo Tončko. Tončka je bila pridna in pametna, a zakona *>e je bala. Bila je preveč tiha in mirna, prepričana je bila. da ne bo v zakonu nikoli srečna niti ona. niti tisti, ki se z njo poroči. Nekaj čosa je živela doma in delala ter molila.
Hipoma se je razneslo po vasi, da je odšla Tončk« v .samoHtan.
Aleš ni hotel, ne mogel verjeti. Hitri je k mlinarjevim in zvede', da Tončke res že tri dni ni. več doma. ker je vstopila v strogi red karmeličank.
V Alešovem >rcu je tedaj nekaj 7akrvavelo, toda ne za dolgo. V njegovo dušo je prisijala druga luč. luč ljubezni, ki se odpove vsemu zemskemu. Tudi on je bil sa-ujav in miren človek. Hotel je tudi sam v samostan. Ker se je pa oče protivil. mu niso ugodili in nasto pil je svojo romarsko pot.
Preden je odšel, je čital Tončki-r.o pismo, ki je med drugim pisala svojim domačim:
"Molite za mene! Tudi Aleš naj se nikar ne jezi. Rada sem ga imela v sreu in ne bom <?a pozabila, čeprav mu nisem tega nikoli omenila. Izbere naj si drugo! .laz sem srečna."
"Da. izbral si born novo izvo-ljenko. popotna palica mi bo odslej družica." je šepnil Aleš.
Naslednji dan si je navezal culo in odšel. Počasi je hodil od vasi do vasi. ohiskoval cerkve in moli!.
Nekateri so menili, da je lenuh
GORENJSKI ALES
Ponudili s»o mu delo. Takoj je priskočil in pomagal. Delal je povsod in tudi med delom molil. Prosjači! ni nikoli. Pripetilo se je. da več dni ni dobil gorkega v želodec. Mirno je potrpel in romal dalje, z zoro je vstajal, a z večerno zarjo legal počivat v travo ali kozolec, kakor je naneslo.
In tako se je pripetilo, da je spet priromal domov, kajti človek sam nq ve. da ga korak najrajši zanese tja. kjer se je rodil. Prosila ga je mati, naj ostane, oče mu je ponujal }M*»estvo:
"N'e tavaj po »vetu kakor izgubljenec! Tri leta si bil na poti, zdaj ostani doma in se spočij. Potem prični ,1 delom, ali ni škoda takega grunta, jaz sem star in mu rišem več kos."
.Sin je sklonil glavo: "Kar pravite, je res. Toda odpustite mi, ne morem drugače, moram dalje za glasom, ki ga ču-jem v sebi."
Oče starec je sklonil <rlavo. mati starka je zaplakala. Aleš ju je potolažil in šel v svisli, kjer je spal v mehki postelji.
Naslednjo jutro je spet odšel. Starši so zerešili za njim vsak •sled. Šele čez pol leta jim je .sporočil. da je pomagal v neki bolnišnici. kjer je razsajala kužna bolezen. Pisal jim je. naj mu odpuste. da jih pač ni hotel begati in da je ostal r^drav.
Neki dan se je pa Aleš nepričakovano vrnil:
"Odpustite mi. roditelja, kajti velik zrešnik sem! Skromni kapu-cinfc mi je povedal, da moram listati doma in vaju slušati."
Razveselila sta se oče in mati. Sin je ostal doma. Delal je in molil. V hiši .se je naselilo blagostanja in roditelja sta biln srečna. Tudi Aleš je hi I navidezno srečen, a v sreu mu je kljuvala bolečina, hrepenenje ga je gnalo, a ni smel po svetu. Vedno je videl pred seboj sliko sani ostanke, ki se je odpo-
vedala svetu in vedno se mu je zdelo. da mora na pot.
Roditelja sta mu nepričakovano umrla. Posestvo je prepustil sestri, ki se je vesela omožila. »Sam je pa spet pričel romati.
Prišel je v tuje mesto. Za mestom je stal samostan. Ko je prišel do njega, je začul ubrano zvo-nenje. Ponižno je pozdravil prvega človeka, ki ga je srečal in ga vprašal :
"Zakaj danes v samostanu tako zvoniSaj ni praznik, ne nedelja. pa zvonovi tako glasno in svečano po jo."
"Sestra Felicijana je umrla. Bila jo je sama svetost!" je vpraša-nec odvrnil in hitel naprej.
Aleš se je stresel. Spomnil se je, da je Tončka dobila v samostanu ime Felicijana.
Kakor "velik grešnik se je spazii k .samostanskemu obzidju in pokleknil. Začul je za zidom sveto pesem.
Pričel je vdano moliti, začutil je v srcu. da je umrla tista, ki jo je ljubil.
Pesem je prekipela čez zidove in sf razlila na poljano, vmes je donelo ubrano zvonenje. ki ga je ra*-našalo valujoče klasje in Alešu se je zdelo, da pozvanja vsaka bilka in se poslavlja od pobožne sestre Felicijane.
In tedaj je začutil neizmerno hlaženstvo. Zazdelo se mu je. da se je siva samostanska stena razmaknila. Za trenutek se mu je približala sestra Felicijana in mu dahnila :
"Ostani močen. Aleš! Tvoja pot je kratka, kmalu boš za menoj!"
Aleš je bil srečen. Najrajši bi za vriskal sredi polja, kajti že /.dav-naj je preziral življenje, ki se mu je zdelo samo težka pokora, ki jo mora delati, da se duša očisti.
In odhitel je po zWeni poljani in prišel v prijazno liosto. Drevje ga je pozdravljalo in ga vabilo naj 1 se spočije na mehkem mahu, gr-

Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street. New York SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
molitvenik:
8 VETA URA
▼	platno ve*._______________JU
y fino usnje vez ...........ušo
▼	najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda M .............................1JI
8 KRM ZA DCJŠO
▼	platno rez............M
▼	fino usnje vez ............1J*
v najflnejie usnje ves 14*
RAJSKI GLASOVI
▼	platno ves. ___________.80
v usnje vez...................U60
v fino usnje vez. ______L5t
v najflnejie usnje vet. 1.60
KVIŠKU srca
t Imltirano usnje 70S. Ji t usnje ve«. ............. .8«
▼	fino usnje vez.........L—
v najflnejie usnje ?ez. UBt v najfinejše unije trda ▼e« —......................_.......\M
▼	bol celluloid ves.____UZ9
NEBESA NAS DOM
▼	ponarejeno______________...L_
v najflnejie usnje ves LM
▼	najflnejie usnje trda ▼es .............................130
Key of Heaven:
fino veza uo .................................80
▼	usnje rezano .........................„70
v najfinejše usnje vezano _______1.20
(ZA ODRASLE>
Key of Heaven:
v eelold vezano .......................1.26
▼	eelold Dajflnejši vez ............1.50
v fino nsnje vezano
1.5«
Catholic Porfcet Manual'
v fino usnje vezano ................l.iO
Ave Maria:
v fino usnje vezano -------
poučne knjige
.1.40
Ancleiko slovensko berilo ...........t.—
Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— Angeljska sloiba ali nuk kako oe
naj streio k «*. asaii -------------10
Boj nalezljivi* boleznim ...............71
Cerknico Jezero............................„.1.20
Domači zdravnik po Knajpu
vezano .....................1.50
broširaoo -...................L25
Domači iivinozdravnik brofiirano
Domači vrt ................................Ut*
MARIJA VARHINJA	Govedoreja ...................................„..1.50
fino ves ______________________^jbo H^tri rm*un»r • ................«'5
▼ fino usnje ..........—_JLM j Gospodinjstvo ...............................1.20
v naj fine jfe usnje trda j JDoaolaflja (MeUk) 1. zvezek 1.56
/es
.1.66
2. zvezek. 1—2 snopi« --------1J0
Hrvatski molitvenik i:
(Itjeha Jstarostl. fina ves. --------1—
Slava Boca, a mir ljoi—a, fina ves 156 najfinejša ves .....-------
1.6«
J Kletarstvo tSfcaUckr)
i Kratka «*ska wamatika -------------JS$
Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov --------------------36
Kako se postane driavljan Z. D. J) Kako m
Zveatee aokeakl. v plitno fina vea ...................
najfloejia vea
■mnriilH Jrfatljwi OS • Kajiga o dofltajnem vedenju ........M
M Kubična Rfajfonitt ...........................«18
liberalizem ..........................
Materija lo eneriUja ________________1JBS
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .7S
.1.60
Angleški molitveniki:
Mlpfon&em. 1. sv. --------------------JM
U.»se. .-».n»iiiiiM.ui.h 'Oba skuf«U M reatov)
Nemščina brez učitelja:
1 del __________________________________jo
- 2. del ......................................30
Nsjveiji spisovnlk ijnbavnih In
drugih pisem----------------
Ojačeo beton r--------------------------J6
Obrtno knjigovodstvo ______________2JS0
Praktični računar .................75
Perotninarstvo. broširano ________L50
Pravila za oliko .......................^68
Psihične motnje na alkobolslcl podlagi ..............................—
Predhodniki in idejni otemelji ruskega IdeJall zrna ______________LM
Radio, osnovni pojmi Is Radio
tehnike, vezano ................„.2.—.
brofiirano ................................1.75
Slovenska narodna mladina
(obsega 452 strani) ____________L50
Spretna kohanen, trdo vezane ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana ................^.„..3.—
Sadno vino ................................46
Sadje v gospodinjstvu ___________„75
Učna knjiga in berilo laškega je-
, sika ----------------- ----------------------.66
Učna knjiga in berilo italijanskega jezika .................... 1.—
Učbenik angleškega jezika
. trdo vez. __________..____________________IN
brofiirano .........-__________________1.25
Dvod v filozofijo iVeber)	1.50
Veliki slovenski splsovnlk: zbirka pisem, listin in vlog sa zasebnike in trgovce —.—______1.25
..-50
...49
Veliki vsevedi ______
VoMIhta knjižica ___________________
Zbirka domačih sdravil_______
Zdravilna zelišča___________________
Zel in plevel« slovar naravnega
zdravilstva __________________LH
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih |n Mih_______1J6
Zdravje mladine---------------------1~SS
TT-'rTrr,
niičje mu je šepetalo. On je pa zamaknjen v notranjost korakal dalje in dalje.
Prišel je domov. Nihče ga ni »poznal, tudi sam ni povedal, kdo je. Prosil je za delo in dali so mu ga. Zvečer je spal pod stopnicami in vse noči premolil.
Xeko noč je tako oslabel, da je čutil, da .^e mu bliža smrt. Poklical je duhovnika in svojo sestro, se ji razodel in se od nje poslovil. Zjutraj je bil mrlič.
Spet so zvonili zvonovi. Sonce je sijala, priroda se je smehljala, ko so nesli k zadnjemu počitku gorenjskega Aleša. Položili so ga poleg njegove matere tam pri .svetem Urbanu, kjer zdaj mirno sanja. Mogotci so pozabljeni, a gorenjski Aleš bo ostal živ, zakaj ljudsko izročilo ga pozna in povest o njem ne bo nikoli pozabljena!
NEPISMENOST V RUSIJI
V secfani številki "Dežele .so-vjetov". .glasila društva za gospodarsko zbližanje s Sovjetsko Rusijo. piše lega'eijski svetnik sovjetskega zastopstva v Pragi A. Polocki o ra-zanahu savjetske kulture in s trm v zvezi navaja nekatere zanimive podatke iz carske Rusije. Tako omenja, da do revolucije v Rusiji ni bilo več kot 27 odstotkov ipismenih ljudi, a narodne manjšine skoraj sploh niso imele šol. V (začetku lanskega leta je pa zjialo citati in pisati že 80 odstotkov odraslega prebivalstva v starosti od 1« do 50 let. a v mestih je dosegel ta odstotek žo 90. Pri porastu pismenosti ruskega prebivalstva je igrala važno vlogo uvedba abecede za mnoge narodnosti, ki abecede dotlej niso imele. Zdaj ima od 182 narodov in plemen Sovjetske Ru-,sijp lastno abecedo 134 narodov, odnosno plemen.
Latinšzacija narodnostnih abeced je igrala važmf vlogo pri Tiitri likvidaciji nepismenost L V letošnjem 'šolskem letu se uči v ruskih šolah 20 milijonov otrok, dočim bi se jih moralo učiti po petletki samo 15 milijonov. V stari Rusiji je pohajalo ljudske in srednje šole samo 7 milijonov 800.000 učencev. Vesipouk na ljudskih in srednjih šolah gre v okviru vsestranske tehnične vzgoja. &ole so pri-deljene tovarnam, komunalnim «r<v»podarstvom in raanim gospodarskim }x>djetj«m.
TIGER PRINAŠA SREČO
Tiger pomeni za Indijo ne samo krvoločno zver. ki se je ljudje tudi boje. temveč prinaša prebivalstvu tudi srečo, seveda šele po smrti. Tigrovo .meso velja v Indiji za posebno poslastico. Nekatere dele tigra smatra lahkoverno ljudstvo za posebno zdrave proti revmatizmu. Tace so lep o-krasek indijskega stanovanja, o tigrovih ključnicah pa pravijo, da prinašajo doanačinom srečo. Indijci nosijo ogrlice iz tigrovih zob ali pa vsaj en tigrov zob. ker so prepričani, da je nosilec hrabrosti in uspeha v boju.
Posebno »rečen je tisti, ki se mu posreči ustreliti tigrico v trenutku. ko doji mladiče. Paziti mora dobro, da se ne izgubi .nobena kapljica tigričioiega mleka, ki ima baje čudodelno moč, da vrne slepcem vid. Tigrove kože pa prodajajo Indijci Evropejcem, ki se potem bahajo. ko imajo lepo tigrovo kožo doma v salonu, koliko so prestali in kako veliko junaštvo so morali pokarati, preden so tigra Tistrelili. Zato imajo Indijci .značilno prislovico, koliko sreče (pomeni ustreljen tiger za domačina. Pravi jo namreč: Kdor ustreli tigra, je za vse življenje poskrbel zase.
CENA
- -•— ~
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilu
< ENGLISH SLOVEN! MMOM) gm Sf)
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
m
—	Slava Floretti!...
—	Bravo, Julija!
—	Kraljica rož je dobila stavo!
—	Ne, pastiriea!...
Kar je zadrdrala za ograjo kočija in zabave okrog gugalnic je bilo konec.
Gosti so se prerivali piišlecu naproti in od vseh strani so se začuli klici:
—	On je!... on prihaja!... naš gostitelj.
In res je bil de Presles, ki se je vračal od
mostu, kamor ga je bila pognala radovednost, kako bo Lafleur izpolnil svojo kočljivo nalogo.
Mladega plemiča so navdušeno sprejeli in "(i vseh^ strani so mil stiskali roko.
Markiz je odgovarjal na pozdrave zelo prijazno, bil je izredno dobre volje, saj se je vrčal s trdnim prepričanjem, da mu L.a-fleur kmalu pripelje lepo Henriko.
—	PojDolna, prijatelji, — je odgovorila Floretta, — popolna revolucija — v pričeskah teh 'tam.
Markiz de Presles, ki je napeto poslušal, je počil v smeh.
—	Ha, ha, pričeska dam se izpreminja z vsakim jutrom... Od vseh okraskov glave se nosijo samo zakonski rožički vedno enaki.
•
Kar so se začuli zvoki orkestra, skritega v enem izmed velikih kioskov, ki so naenkrat zažareli v čarobni luči.
—	No, gospodje, — je dejal markiz de Presles, — volite svoje dame in stopite v kolone, kajti zdi se mi, da /bi se radi malo zasukali. ..
—	— je pritrdila Julija, — ples, to je nekaj za nas.
In obrnila se je k svoji družici iz baleta, rekoč:
— Ah, prijatelji, kako sem srečen, da vas zopet vidim, — je ozdravljal prijateljem, j — Floretta, pojdi in postavi-se nasproti
Ozrl se je zmagoslavno na vse strani in'vikomtn vzkliknil:	•
—	No, gospoda, kaj pravite, ali je pavi-lijon Bel-Air na višku svojega slovesa?
—	Dragi moj, — je odgovoril d'Estrees,
—	ne najdem pravih besed, da bi izrazil svoje presenečenje nad tem, kar vidim tu! To je pravi Mohamedov raj... ki sta ga o-krasila Wateau in Boucher.
—	Prekrasni grmiči, skrivnostne utice!
—	je pripomnil de Maillv z vzdihom, namenjenim obema plesalkama.
Floret a in Julija sta se pridružili gostom, zbranim okrog markiza de Preslesa.
Pri pogledu na plesalki je eden mladih plemičev poželjivo vadihnil:
—	Vile! Pastirice!
—	Igrali Ibomo pastirsko igro, — se je oglasila neka dama.
Markiz se je zasmejal, rekoč: • — To bo začetek.
—	A konec? — je vprašal dTSstrees.
—	O, kar se tiče konca, dragi moji, je vam pa itak znan program.. . O polnoči u. gasnejo vse luči, potem se pa pazite, drage moje dame!...
—	Bravo. markiz!—je vzkliknil de Mail-ly in se obrnil, da bi stopil med Floretto in Julijp, — bogme, to se pravi ohraniti stare tradicije! Pa se še najdejo ljudje, ki bi radi vse to uničili — je pripomnil zaničljivo. v
De Presles se je porogljivo nasmehnil, češ. kaj nas brigajo taki tepci.
—	Halo!... je zaklical služabnikom, — prinesite šampanjca, potoki šampanjca naj teko v veselje teh gospodičen...
—	Da, šampanjca! — so zaklicali gostje.
Služabniki so pogrnili mizo in med pokanjem zamaškov si je vsak izbral svoje mesto, čim feliže markizu.
. Kmalu se je slišalo samo še rahlo šuštenje svile in atlasa...
Videč, da sede vsi na svojih mestih, je d'Estrees dvignil časo in vzkliknil:
—	Živio, naš vrli gostitelj!
In vsi so ponovili:
—	Da!... da!... Živio, de Presles!
Kar je vstala Floretta, ki so ji bili določili prostor kraj markiza.
—	Stojte! — je dejala. — Tudi jaz hočem piti na zdravje navšega milega gostitelja... Toda ne šampanjca, to je prav meščansko... ]pili bomo tokajca, dajte nam kiperske kapljice! To je vino, ki človeka razgreje!
Služabniki so ji podali na podstavku novo časo. Vzela jo je v svojo nežno ročico in zroč koketno skozi kristalno steklo je dejala:
—	Na vaše zdravje, markiz!
—	Na tvoje zdravje, mala Floretta!
rTa intimnost je spravila kraljico rož r
zadrego tako. da je zardela; njena zadrega je bila sprejeta s splošnim smehom.
—	Da, da, — je dejala lepa plesalka, — le smejte se, saj se ne boste dolgo. Ker že govorim, gospodje in dame, vam moram povedati važno novico...
—	Ah!...
—	Da!... prav kar je izbruhnila revolu- r cija!
Gostje so planili kvišku in jo obstopili.
—	Ah, saj res! — se je oglasil d'Estrees,
—	dobra revolucija...
vikomta.
—	Ne, pod nobenim pogojem,- ta je.pre-grd... Z veseljem ga prepustim tebi, če ga hočeš, — je zašepetala Floretta.
—	Eh, o vitezu de Vaudrev bi pa ne trdila tega. —jo je zavrnila Julija ogorčeno.
Toda Floretta ni hotela pokazati, da čuti, kam je naperjena ta ost. Nasprotno, celo nasmehnila se je in vzkliknila:
^ — Saj res, kje pa je moj mali vitez?... Zakaj ga še ni?
In obrnjena k markizu de Presles je vprašala :
—	Ali bi ga ne povabili, dragi markiz?
—	Jaz da bi pozabil na tega dragega prijatelja^ Kako morete misliti tako slabo o meni, Floretta?... Pričakujem ga vsak hip; in bodite prepričani, da pride... 011... in še nekdo drugi.
Te besede je izgovoril markiz nalašč tako glasno, da so ga lahko vsi slišali; in hitro so ga obstopili. da bi zvedeli, koga še pričakuje razen viteza de Vaudreva.
Najbolj radovedna je bila Floretta.
—	Ali poznamo tistega, ki ga še pričakujete? — je vprašala radovedno.
—	Ne ,— se je zasmejal markiz.
—	No, to bo pa imeniten dogodek. .. Pripovedujte, dragi markiz!
—	Pa naj bo, — se je udal de Presles in stopil k mizi z zakusko. — Pripravljen sem pripovedovati vam, kako sem potoval po Normandiji... toda samo pod pogojem, da bomo pili šampanjca, tokajca in žlahtno ki-persko kapljico 11a zdravje...
—	Koga ? — so vprašale vse dame.
—	Moje neznanke...
Na markizovo znamenje so prihitele mlade maurske služabnice napolnit čaše.
In ko so zopet odšle, je dejal markiz:
—	Začenjam!
—	Bil je nekoč... ga je prebila Julija smeje.
—	Lep in odličen velik gospod... — j« nadaljevala Floretta.
—	Dobro, dobro, šaljivki, presenečeni in morda tudi. . sumni. ..
(Dalje prihodnjič)
takoj bosta malo ljubo-
Ljubiteljem
c<
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov »lovendah m tujih pisateljev. Preglejte cenik m v njem boste naiU knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so »slo

zmerne.
Knjigama
u
99
/ry<
....»

HEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 30,1933
OS LARGEST BLOVKNV DAILY
^piREGINA
Roman iz : življenja:
ZA "GLAS NARODA" PBIBEDIL Z. H.
5*2:
a. m*
J ZGODOVINA IN IZDELOVANJE IGEL

I 44 f
Tom začuden -pogleda braojavko. Nikakor si mi mog>el misliti, kdo bi imi po brzojavu pcuslal- kako poročilo. Vpričo pretresljivih dogodkov zadnjih ur aei mu tudi »i zdelo kaj važno. In z Justusom Karaerjeim ae še pogovarja o nekaterih važnih aadevah, predno odpre braojavko. Im — tedaj betre z velikim preseneoetnjem •
"Dvoje oče in brat, avtomobilska (morava. Oba mrtva Ti edini dedič. Vrnrtev potrebna. Rnzojarvt odgovor. — Teta Greta".
Tom spočetka ni mogel razumeti, kar je brai. Njegovi oočutki, razburjeni v»)ed dogodkov, nekaj časa niso dovoljevaili, da bi razumel, kar mu je bilo »poročeno. Nje«gorv ooe mrtetv? To je bilo prvo, <~-esar so je aavedeil. Trgalo »e mu je srce, ki mu je jas.no razodevalo, kar ga v notranjosti na-vzlic vwetam, kar se je zgodilo, -vezalo nanj; obenem pa >e tudi spoznal, kako težko je prenašal zavest, da je bilo tako raiamedje med njim in očetom.
Bratova smrt ga je komaj ganila. Njegcvo sovraštva polno bistvo mu je že davno zamorilo vhp to, kar bi drugače mogel čutiti do brata. V tej uri ga je zopet zelo bolelo, da ga, je oče smatral krivega tatvine in da je bil tega kriv samo Kurt. Sedaj je bil njegov «>6e mrtev — in pred njegovim končam ga ni mogel prepričati o svoji (nedolžnosti. To je bilo zanj grenko in težko.
In v tem bolestnem občutku ni mogel na to mrs-liti, da je naenkrat potita«] bogat mož.
Just tik Komer jra radoveden pogleda.
—	M«*mla »niste prejeli kake slabe norvice, gospod Refiner. ;
Tom ga mrko pogleda.
—Moj oče ih brat sta se z (avtomobilom smrtno ponesrečila; ta brzojavka mi naznanja njuno smrt. Dovolite mi, da se nekaj časa odstranim ; malo preveč je nteienkrat.
Tom punti Korwrja im težkih kon^kov jpre proti hisi. kjer je
skozi več let za vse. kar ga je nadlegovalo, našel razumevanje.
*
Popolnoma tiho, sledeč svojemu nagonu, je prišel v bolnikovo fcobo in je »e«del na stol poleg Valterja. Brzojavko drži še vedno v roiki. Regba, ki je bila zatopljena, v svoje bolečin-e, «e ni amenila zanj. V«a njena duša je bila v njenih očeh, ki so počivale na bledem obrazu njenega moža. Valter je bil zopet v nezaveisti in težko je dihal.
Toda Uršika je opazila, da je Tomu Ležalo nekaj težkega na srcu. Stopi k njemu.
—	Stric Tom, ali nam prinašaš 'še kaj hujšega! — ga. vpraša tiho.
—	Dobil sem poročilo z doma, Uršika.
Tedaj «e tudi go«pa Regina obrne k njemu.
—	Kaj vatn. je, Tomu?
Molče ji ponudi biraojavko. RejrLna prebere, ga. primle za roko in pravi žaLo>tno:
—	O, Tom, sedaj na< boste zapustili.
Uršika ne zgane in prebledi,
—	Ne! O ne, stric Toan, tega ne boš storil, — pravi s trebim p I asom. ,
Tom amaje z glavo.	!	•	flf
—	Ti ve«. Uršika. Tukaj — beri.
Uršik« bere brzojavko in ko mu jo izopet vrne, ara boječe poboža prelko čela.
—	Stric Tom, vem, da sta oba biia na tefbe huda iti da te je oče Bavrrgel. Xe .more mi biti hudo za njiima, ker »ta te žalila.. — pravi tiho.
—	In vendar mi je žal, da je olče mrtev.
—	ka, — pravi Uršika resno, — drugače tebe ne bi bilo tukaj.
Sedaj odpre Valter oči in pogleda vsakega, pobebeji
—	Ali se je že zmračilo?
—	Da, Valter, kako ti je?
—	Da se prenese, Regi; čutim le malo bolečin. Kaiko b'e zunaj Tom?
—	Vse mi-nno. Boljševika srta vjeta. Vojaki »o tukaj, pa. jih ni veČ treba; ljudjje so sedaj popolnotoa paimetnL Trije goiipodarji so tudi tukaj in bi te radi videli. Valter, ali hočeš, da pridejo?
—	Da. pofldiči 'jrh.
—	Takoj, Valter. toda še prej bi ti irad nekaj povedal. Imam brzojavko z idoma; moj oče m brat »ta pri neki avtomobilski nesreči izgubila življenje.
In sedaj se Tom nenadoma«! zave, da »je postal- bogat mož, veleposestnik. Nenadno veselje se razlije po njem, ker ije raizumeval, da to ni bilo samo zaoj velike važnosti. V»l<terju bi bita odvzeta veflrka skrb, a.ko ve, da Jbo sedaj v .položaju, da bo mogeli za go&po Regi no in Urški mnogo več storiti. Zato naglo nadaljuje:
—	Šele sedaj se prav zavedahu Valter, da sem dedič dveh velikih posestev. ka«teri mi je oče zapustil. Bodi sedaj brez skrbi m moreš biti popolnoma miren. Ko boš zopet zdrav, gremo vsi domov. Vse, kar ije moje, je tudi vaše. V«i iboetfe šli iz menoj na -moje pose-stvo; kaj bi tam sam? Tvoja pogodba bo morala biti razveljavljena, filičia, Vatoer, mora« biti brez vsakih hkrbi — tali me razume«? -
Valter ga je razumel. Tom je vedel, da Valter ne bo mogel več domov, samo posedati mu je hotel; da bosta Ttegina in Uišika pri njem imeli svoj dom. Odrešilna svetloba se je razlita; vez Val/terjev obraz.
—	Dober si, Tom; razumem te. Držal bos besedo, to vem. In to mi vzame vse skrbi. Bog ti povrni.
Oba Be pogledata in se raizumeta. Pod as ta si roke in Tom v gill jenosti močno stisne Vailterjjevo roko, na fka"tero slednjič pritisne §voje wtmiee, ker mu svoje neizmerno udarnosti drugače ni miOgel pokazati.
mnogo ti moram poplačati, Valter. Bodi brez skrbi, sam ne bom to ti obljubim.
Valter ae oddabne. kot bi bil rešen vielike teže. Seda j je vedel., da bo Tob njegovo ženo m hieer vel na svOje posestvo in da bosta tam obvarovani vseh skrbi in nadlog.
—	Ne govori o zahvali in plačilu. Tom. Kdo .se ima kaj zahvaliti, vem sam najboljše.
Takoj po teh besedah VaHertja -zqpM zapi^ti zavest.
Tom ostane še nekaj časa pri Rejrini m Ualšiki ter ju tolaži, nato pa odide, da pdkliče gospodarje. Hotela sta biti na medtu. kadar se VaJterju zx>pet racjasni zavesta
Potrtih obrazov stopijo trije gospodje k powtelji moža, ki jim je bil tako vewten uradnik. Vedeli so, da nikdo dmgi ne bi dela tako mojstrsko izvršil. Premagal je gore >z naravnost čudovito spretnostjo. Sedaj bo.eesta vodila samo po .ravnam. To je bila ijrraČdf v jiTrmeri s tenv kar je Valter ustvaril in to bodo rmogli z)ma«a<ti tudi drugi inžinirji. -toda zelo so bili ža-lostni. da morajo izgi^biti tako ženijalenge de€a.ve«, za katerega bi imeli še dovolj sHčnega dela. Zdravnik jim je povedal, da bo dr. Kironefk -v najbol.išem slueaiju preživel im ooo. Na rešitev ni niti misliti, kajti srčna žila je poškodovana in tudi pljuča so raztrgana.
Igle se pojavijo v zgodovini človeške civilizacije že v dobi, ko je človek zapustil jamo in se naučil graditi koče in oblačiti se. Seveda so bile igle v pradavnih časrh zelo primitivne. Prvotno so izdelovali ljudje igle iz trnja ali ribjih kosti, iz rogov, zlasti jele-njih, in končno tudi iz brona. Te igle so imele uho v sredini. Šele v poznejši dobi so začeli delati luknjice na koncu za nit ali pa tenke usnjene trakove. V BabilO-niji ter v grških, rimskih in keltskih izkopninah najdene igle so vse kovinaste. Ostanki starih kultur nam pričajo, da so bronaste ali železne igle izdelovali s pomočjo majhnih modlov, uho so pa napravili na ta način, da so zavihali žico ali pa jo preluknjali. Tudi razno orodje za izdelovanje igel se je našlo in nudi nam točno sliko način izdleovanja.
Sčasoma je pa nastala tudi fi nejša tehnična izdelava, kar je prineslo boljše izdelke. Ujudje so se naučili izdelovati zelo dolgo |ico. iglarstvo se je čedalje bolj razvijalo in ustanavljati so se zabeli celo cehi. Leta 1370 so opozorili >Evet nase niirmberški iglar-ji s svojim prizadevAhjerja PO po-ni osamosvojitvi: Toda šele'leta 584 iri poenejfi 1615 so »i^»poslovali izdeloval«! "španskih" igel
k ret o privilegijih svojega ce ha. To je bilo za ijrlarsko industrijo zelo važno, ker so bila izdana stroga pravila o načinu izdelave. o kakovosti žice, o velikosti igel ter o konici in ušesu.
Od izdeLave po cehih, omejene na dom. so sčasoma prešli k izdelavi v delavnieah in končno so na.stale tovarne. Celo vrsto mehaničnih del, ki ne zahtevajo strokovne roke. so opravljale drugovrstne moči. deloma pa tudi .stroji. seveda zelo primitivni. Iiz navadne šivanke se je ra-zvila v tistih časih eela vrsta drugih sorodnih predmetov, tako okrasne fgle. zaponke, kirurške igle, igle za pletilne stroje in tudi že tipi igel za šivalne stroje. Po tehnični strani se je pa izpremenil produkcijski proces v splošnem le malo. Samo stroji so se izpolnili ih posLedrca je bila racijonelnej-ša izdelava, ter boljši izdeliki. Kakovost igel se je izboljšala z boljšo žico, ki je prihajala polagoma na trg. Vendar so se nam pa o-hranile iz tistih časov najrazličnejše igle. kajti tudi takrat so igrale izkušnje, vestnost in tradicije pri izdelavi enako vlogo, kakor jo igrajo zdaj. Srečna iz-delovalčeva misel ali posrečena izpopolnitev stroja je često vplivala ne samo na oeno, temveč tu-
di n»a kakovost izdelka.
V preteklem in v našem stoletju je stroj, vedno bolj zmagoval tako, da je mehanizacija in avtomatizacija proizvodnje naglo napredovala. Človeška roka se je je monala postopno umikati stroju in tako je prišla tudi za iglo doba tovarniške proizvodnje. Kako se izdelujejo igle? Za nje potrebujemo v prvi vrsti kvalitetno žico, ki mora vsebovati 0.8 do 1.2% ogljika. Žica se razreže na take koščke, da dobimo iz vsakega dve igli. Žico je treba najprej s posebnim strojfm poravnati, potem jo pa režemo na koščke. Koščki gredo v .stroj, ki opravi prvo delo, oba konca naostri in potegne v konico. To delo opravlja zelo kompliciran stroj. Koščke žice dviga iz eaboja veliko kolo, obloženo s kavču-gom. Kolo se počasi vrti, in tako pride žica v kontakt z brusom, ki se vrt* zelo hitro in s tem nastane konica. Stroj priostri 15,000 koščkov žice v eni uri.
Potem gredo koščki pod drugi brus, ki zaostri sredino žice, kjer morata biti ušesi obeh igel. To brušenje je enostavnejše in gre hitreje od rok. Zdaj pride na vrsto uho. Poseben stroj odnaša košrjfe žie k matricii kjer- se z
enim i*daireem VKak košček v.sredini stla'či,* da na.^tane prostor za uho vsake igje. Drugi stroj napravi luknjice. Oba stroja ni pravita v eni minuti 10.000 udarcev. So ipa tudi stroji, ki opravijo o-boje obenem. Potem se že preparirani košček žice prelomi v dve igli in Vsako uho posebej očisti.
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
da se posuše. Med njimi je seveda nekaj slabše izdelanih, ki jih pa inšpekcija takoj odstrani.
CUDAKOVA OPOROKA
Marsikdo, ki pride slučajno na posestvo Tri Mount blizu Bor-deauxa, si mane oči, ko vidi delavce v vinogradih, ker ne more verjeti, da je res vse to, kar vidi. — Kmalu se pa lahko prepriča, da postave ined vinskimi trtami niso plod fantazije, temveč živi ljudje v čudni maškeradi. Tako vidimo orača, ki mu vlečeta plug dva osla. Orač je oblečen kot plesalec s Havajskih otokov. Drugi je oblečen kot Ivkoborec. Škot v kratkem suknjiču pometa grajsko dvorišč«, indijski maharridža žene - krave na pašo, fcozak ovce. kitajski mandarin pa zaliva paradižnike.
Kaj pomeni ta maškerada? Tri-Mount je Bilo jjo-rtstvo nedavno {umrlega jokeva in trenerja Rufa Barlova. ki se je proslavil na vseh
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU «1« WEST 18th STREET NEW TOBE, I«. X. PIŠITE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
^.».»■»...■iilllllllinHIlllllfljliiiiiiniHlumiiimmumimminimij
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
14. OKTOBRA 4. Novembra — 25. Novembra
PARIS
20. Oktobra — 17. Novembra
LAFAYETTE
7. Oktobra
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-iajte naše pooblaščene agent«
cJrertek J&ria
19 STATE STREET. NEW YORK
evropskih dirkališčih in končno s^
Tu gre p^ počasnejeN.a Ten-	Bordeanxa kot
ko žico .se navleče 80 do 100 igel, mozen m(>z- kjer Je za<"el ki se potem razlomijo s kleščami. Istokrvne konje- Nlkoh 111 17-ubl1 Pri tem se tudi obrusi uho. To hunif>1'.ia- n*jvec ga je pa pokazal delo je večinoma odvisno od de-jv zadnJlh trenutkih svojega življe-lavčeve spretnosti, se pa v sem času tudi mehanizira.
Zdaj so igle v surovem stanju trotove in na vnsto pride finejše delo. Najprej je treba i^le zaka-liti, kar je poverjeno »zku&cnim delavcem. Igle opravljajo v pločevinaste škatlice po 10 do 15 kg.
nja. V obrokih je zapustil vsakemu sorodniku, svojim uslužbencem i in mnogim kmetom v okoli vsakemu po 10.000 frankov, toda pol kaj čudnim pogojem, liarlov je bil namreč velik prijatelj narodnih i'OŠ. Vsak njegov dedič je dobil eksotično obleko in 10.000 frankov mu izplačajo šele. ko dokaže, da
Škatlice gredo v peč, kjer se igleije n04jil svoj kroj ,pto (lni Rar]ov razbeli,)o in ostanejo do gotove-gatčasa raizlyeljene. Ii^urjeni delavci ves čas opazijo na temperaturo. da pravočasno nehajo kaliti igle. Ohlade jih bodisi v vo-
jt dobro vedel, kako cenijo kmetje denar in zato ni dvomil, da bodo ' radi nosili eksotične kroj", samo da ! dobe dedščino. Privoščil si je to-
. - 'torej zadnio salo, ki se mu ie prav di ali pa v olju. potem pa pride-, , , , ,
. , •	, . oi i- ^ aobro obnesla,
jo takoj v fjno zagamje. Sledi ta-
kozvano paketiranje. 80 do 100
tisoč igel polože v posebno zmes.
ki sta v iji tudi olje in milo. Igle
pridejo pod težak valjar in ta-
kar so povedali že mnogi misleci, med njimi tudi Bernard Shaw, da se mora žena zdaj potegovati za moža in da ga še težko dobi. Zaljubila se je bila v dr. Marshalla. i ko ji je bilo 14 let in ko jo je takrat še kot mlad asistent v bolnici operiral. Vtepla si je v <r!avo da mora dobiti ll2 let starejsogn as:st'nta za moža. Da doseže svoj cilj. je začela študirati medicino. Ko je doštudirala, je napela vse sile. da bi prišla v bolnico, kjer je de! oval dr. ^Iarshall. To jf* šlo zelo težko, toda podjetno zdravnico so čakale še težje ovire. Od svojega izvoljenca, takrat že profesorja Marshalla. je morala odgnati druge zaljubljene asistentke. Posebno krčevito se <ra je držala ena.
Šele ko ^e je dotična asisentka omožila. je mogla sama opozoriti dr. Marshalla na svojo izredno marljivost in vestnost. Profesor jf kmalu opazil delo marljive asi-stenke. pa tudi njene druge vrline in prikupila se mu je. Nekaj časa je še čakala, da ji je profesor odkril ljubezen, potem je pa privolila in zrlaj si bo lahko oddahnila, saj je dosegla svoj cilj. Profesor Marshall je bil zelo presenečen, ko jo zvedel, kako doljro se je asisten-ka že ozirala za njim.'Presenečen bi bil tudi marsikateri mož, če bi mu ženica povedala, da je ona hodila za njim in da je ni prav nič "presenetil", ko jo je zr-nubil.
TEŽKO JE DOBITI MOŽA
pri
Čudno priznanje je prišlo ko se izgladijo. Potem jih pa po-j svatbi iz ust žene znanega kirurga lože v milno raztopino in končno v Sao Panlu Marshallovi, ki je tu-pridejo Lesketajoče se v žaganje, di sama zdravnica. Povedala je.
»iT!
(Dalje prihodnjič.)
... SKUPNA ., . POTOVANJA
in cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA
BERENGARIA------29. NOVEMBRA
EUROPA--------15. DECEMBRA
BERENGARIA------15. DECEMBRA
ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in
preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. «
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street 1	New York, W. Y.
SPOMENIK PRVEMU
KADILCU
V španskem mestu Apanionte v provinci Huelva, ki slovi zaradi gradnje ladij ter po svojem ribolovu, so minule dni odkrili spomenik prvemu kadilcu v Evropi. — Spomenik je naročila španska vlada pri nekom kiparju.
Iz zgodovine je znano, da je bil Rodrigo Diego de Jerez prvi kadilec. Mož je spremljal Kolumba na njegovem potovanju v Ameriko. Xa Gnanahani je Jerez videl domačine, kako so zavijali tobak v tanke koiuzne liste in jih kadili. Domačini so smatrali kajenje za znamenje žrtvovanja solncu in velikemu duhu. Po turščičnih listih, ki so jim rekli tabacos. so krstili nato tobak, ki je prišel leta. 1560. v Španijo. De Jerez je bil v svoji domovini prvi mož. ki je kadil cigarete. Mož ni povzročil senzacije, temveč strah in grozo, da ga je obledel sam hudič, kajti drugače si ni>o mogli razlagati kajenja skozi usta in nos. Končno so moža celo zaprli in je presedel več let v ječi. ker so smatrali kajenje za ža-Ijenje boga. Toda počasi se je v Španiji uveljavilo nosljanje in v 17. stoletju so prinesli tobak celo duhovniki v Rim. Iz -Španije se je r.ato pozneje razširilo kajenje tobaka in celo pitje tobačne pijače po srednji Evropi. V Franciji se še danes dobe cigarete, ki niso zavite v papir, pač pa v fine. pose-. ben način preparirane turščične .liste.
2.	oktobra:
Uesolute v Hamburg
4. oktobra:
New York v Hamburg Bremen v Bremen Ueicngaria v Cherbourg
3.	oktobra:
Alajestic v Cherbourg
7. oktobra:
Milwaukee v Hamburg Vollendam v Boulogne Augustus v Trst Lafayette v Havre
11.	oktobra:
Aibert Kullln v Hamburg Manhattan v Havre Aquitanla v Cherbourg
12.	oktobra: Europa. v Bremen
13.	oktobra: Rotterdam v Boulogne
14 oktobra:
Hex v (Ji nna
lie de France v Havre
18. oktobra: Hamburg v Hamburg
20. oktobra:
Bremen v Bremen StatendiLm v Boulogne OIjmpic v Cherbourg
I'urls v Havre
£t. oktobra:
SI I -ouis v Hamburg Vulcania v Trst
23. oktobra:
ilercngiirla v Cherbourg
2S. oktobra:
Di-utscliland v Hambufj
Washington v Havre
27 oktobra:
Alajestie v Cherbourg
28.	oktobra: Euiopa v Bremen Volelidam v Boulogne Cojite di .Savoia v Genoa
1.	novembra:
New Yc rk v Hamburg Aquitania v Cherbourg
4.	nevembra: Volelidam v Boulogne balurnia v Trst
lie de France v Havre
7.	novembra:
Lrtnitn v Bremen
8.	novembra:
Albert Ballin v Hamburg
Manhattan v Htvie
10.	novembra:
Rotterdam v Boulogne
11.	novembra:
Milwaukee v Hamburg Kex v Genoa Champlain v Havre
15. novembra: Hamburg v Hamburg Pres. Roosevelt v Havre Bererigaria v Cherbourg
17.	novembra:
Slatendam v Boulogne Paris v Havre
18.	novembra:
Augustus v Genoa
22. nevembra: Dfutschland v Hamburg Washington v Havre
25. novembra:
Europa v Bremen Veendani v Boulogne Conte d i Savoia v Genoa lie de France v Havre
29.	novembra:
New York v Hamburg Pres. Harding v Havre
2.	decembra:
Volendam v Boulogne Vulcania v Trst
Champlaln v Havre
6. decembra:
Bremen v Bremen Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havre Bererigaria v Cherbourg
9.	decembra:
Rex v Genoa
13.	decembra: Hamburg v Hamburg Pres. Roosevelt v Havre Aquitania v Cherbourg
14.	decembra: Paris v Havre
19.	decembra: Kuro pa v Bremen C'-nte d| Savoia v Genoa
20.	decembra: Deutschland v Hamburg
Washington v Havre 27. decembra:
New York v Hamburg Bremen v Bremen "Pres. Harding v Havre Berengarfa v Cherbourg 31. decembra:
Pennland v Havre
i— i >
^ I.
1 r
1,
ZA vaše potovanje v staro domovino ne morete napraviti boljie izbire kot da potujete na enem izmed ogromnih Cunardovih Ekspresnih Parni-kov, ki se jih v ve'iki meri poslužujejo vaši rojaki. PRIHODNJA ODPLUTJA:
BERENGARIA
4.-26. OKT.
AQUITANIA
12. OKT.; I. NOVT
. do Cherbourga, in ste preko cceana v manj kot C dneh. ▼ Ugodne zveze z vso Centralno EvrepO. t
I Posebni Božični BERENGARIA 29. novembra in 15. decembra'
I Z l 6 t v spremstvu izvedenega Cunard Potniškega Vodje j
Cunardova udobnost, kuhinja in neprekosljiva uljudnost. , Za pojaanlla in prostore vpraSajle lokalne agente ali
CUNARD LINE
25 BROADWAY N
E W YORK