Št. 17.
V Gorici, v sredo dne 1. marca 1905.
Izhaja dvakrat na teden, in mcoi- v sredo in soboto ob H. uri pivdiii>|c|iif> tor slane z izmlniini prilikami tiT >. »Kažipotom- ob novem letu vred po pusti piv-jVniaua ali v (ioiici na dum paMljana:
uc let«     .......Ki K -JO b. ali »]i\. (Nil)
Tečaj XXXV.
pol leta........(» » fio  »   ^    *   8-:-}o
četrt leta.......H   » 40   »>    *      »     i-70
PosamiCn«' številke stanejo 10 vin. Naročnino   sprejemu  upiuvništvo v'.(.»»sposki   uličic štev.   7. v   fioriei   v   »(ionski   Tiskarni-;    A.   (iahršoek vsali  <imi od 8. ure zjutraj  i|i» (i. /.večer; ol> nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na narogila brez doposlanc na-ročninc se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se rnčunijo po pel it-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr„ :!-krat fi kr.,vsafe). vrsta.   Večkrat   po dojjodhi.        Večje črke po prostoru.
hVUiiiU" iu spisi v uredniškem delu K> kr. vrsta. -   Za obliko iu vsebino o-lasov  odklanjamo vsako od-
»Vse za omiko, svobodo in napredek!« .Dr. K Lavric.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z.urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. do 11 dopoludne. Uprav nistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Narofinino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči,. katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.                  ______
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 li ali gld. i-60.
»Soča« in »Primorce« so prodajati v flori ci v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici iu lellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caseraia.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
TeSefon it. 83.
»Gor. T^karna« A, Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
K resoluciji
županov in podžupanov iz Brd.
(Glas z Vipavskega.)
Resolucija, sprejeta na zaupnem shodu županov in podžupanov v Brdih v Šmartnem dne 12. februarja t, L, je nekak odmev javnega shoda na Gori-eiei pri llebku lanskega leta, na katerem so je zahtevalo račun od naših deželnih in državnih poslancev.
Čas bi bil vendar enkrat, da bi ne f4amo dajali čast in denar nagim deželnim in državnim poslancem, ampak da bi zahtevali od njih pravega skupnega dolovanja v deželnem in državnem zboru. Ljudstvu ni na tem, da se osebno iu strankarsko sovražijo, ampak da zastopajo njega koristi.
Naši župani iu podžupani naj o tem premislijo, ter najprej zvedo ljudsko voljo, naj se prepričajo o potrobah iu koristih svojih občanov, potoni naj skupno po uzorou shoda v ftmartem napravijo škod, na katerem naj se zahteva od gospodov poslancev, da skupno nastopajo v deželnom in državnem zboru za ljudsko, narodno in gospodarsko interoso.
Ako hočemo, da dobi naš narod ugled in spoštovanje od drugih narodov, moramo sami prav rešovati svoje medsebojne težnje.
Ko bodemo tako složno nastopali in delovali za svoje interese, zadobimo upliv tudi od strani italijansko narodnosti, katera trpi in jo izkoriščana od vlade kaker slovenska napram nemški.
Radi osebne in strankarsko politike naših poslancev je postalo naše gospodarstvo zelo zanemarjeno, vzlic temu, da so se davki zelo pomnožili na vseh krajih, vzlic temu, da trpi obrt-nija, trgovina posebno pa kmetija, nimajo nekateri naši poslanci nič dela in pridejo v deželni zbor praznih rok in statažo delat Slovencem sovražnemu glavarju Pajcrju.
Župani in podžupani lepe Vipavske doline, kateri imate količkaj zavesti, skličite čim preje skupen shod, na katerem zahtevate od gospodov deželnih in državnih poslancev, da se uklonijo našim zahtevam ter delujejo za naše koristi, drugače naj se jim ne zaupa naprej tako važnih poslov.
Župani in podžupani cele slovensko dežele, Vam naj bo mari za koristi občanov, da bodete imeli pravo zastopnike v deželnem in državnem zboru, ter v najkrajšem Času pokažite, da ste i Vi pravi ljudski očetje v deželi in občini.
Pri shodih zahtevajte tudi, naj se nam da več strokovnih in višjih šol, da se bodo skrbolo za večjo izobrazbo našega naroda. S tem si pridobimo tudi večji ugled pri nasprotnikih.
Podpirajte in razširjajte med ljudstvom vedo in dajajte veselje in priliko podpirati bralna in izobraževalna društva v občinah, kar pripomore k temu, da se bode pri volitvah moglo prav presoditi, kakšno može naj so voli zopet za našo zastopnike.
„Goriška zueza".
i.
Odkar je buknila na dan na Goriškem klerikalna stranka, vidimo, kako se trudijo politikujoči duhovniki s svojimi pomočniki vstvariti v naši deželi enako organizacijo, kakoršno ima glavna klerikalna stranka na Kranjskem. Ta »organizacija« so po večjem delu naslanja na vero in cerkev, kateri so identi-iikujota s politikujočimi farovškimi gospodi ; ker se pa ne da živeti od same »božje štime«, so raztegnili to organizacijo tudi na gospodarsko polje. Posojilnice, zadruge, kmetijska društva, kon-sumi, vse po vzorcu s Kranjskega, naj nastane tudi na Goriškem. Počasi so se pripravljali, sedaj pa so smatrali Čas ugodnim, da stopijo na dan z   »Gori-
ško zvez o«, ki obeta vse mogoče dobrote zadružništva.
Kaznim gospodarskim zadrugam je razposlala »Goriška zveza« te dni okrožnico precej bombastične vsebine. V okrožnici pravijo, da se je ustanovila »Centralna posojilnica« v Gorici v ta namen, da se združijo domače denarne in druge gospodarske zadruge v eno organično celoto. Okrožnica trdi, d a je c. kr. poljedelsko minister-stvo nasvetovalo vodstvu »Centralne posojilnice«, naj izloči zvezino poslovanje, katerega se je bila tudi lotila, iz svojega delovanja ter naj ustanovi posebno zadrugo, ki naj prevzame izločene zvezine agende. Tako se je ustanovila »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev«, ki je počela lani delovati. V smislu revizijskega zakona je prosila za pravico pregledovanja zadrug, ki so prestopile od »Centralne posojilnice« k »Zvezi«, in to pravico ji je dalo namestništvo v Trstu.
—  Povdarjajo, da se je ustanovila «Go-riška zveza« za gospodarsko organizacijo goriške dežele. Delokrog je določen natančno v pravilih »Goriške zveze.«
—   »Zveza« ima torej preskrbljeno vse; poleg revizijske pravice ima osigurano tudi državno podporo. Okrožnica navaja, da se da na zadružnem polju doseči mnogo uspehov, da je to polje široko ter da na njem lahko složno delujejo ljudje različnega mišljenja, ako so dobre volje. Podpisana sta dr. Anton Gregorčič, predsednik, in dr. Fr. Pavletič, podpredsed nik.
Okrožnica ti mora hnponirati! »Centrifuga« dela čudeže s Šusteršiče-vim denarjem. S poljedelskim ministrom stojijo v zvezi tako, da kar nasvetuje »Centrifugi«, kaj naj stori in kaj opusti, revizijsko pravico so dobili z lahkoto, in osigurano imajo državno podporo. Na vse strani so podkovani, podprti od vlade, sedaj pa na »zadružno« delo!
Dr. Gregorčič se sicer svoj živ dan ni brigal za gospodarsko stran naših stremljenj, marveč je gledal take reči
le od daleč, pa če je bilo delo Se tako rodoljubno in gotovo, sedaj pa je postal kar predsednik > Goriška zveze gospodarskih zadrug in društev«, o katerih razume toliko, kolikor zajec na boben. Glede naše obrti in trgovine stoji ta »predsednik« na tistem stališču, da n. pr. nimamo nič iskati' v trgovski in obrtni zbornici, na stališču, na katerem so stali poleg njega tudi še drugi, ki niso znali ceniti potrebe, da se dvigne obrtni j a in trgovina med nami ter da po tej poti lahko zlezemo precej visoko po lestvi napredka. 8 kakimi rečmi pa se mora pečati, odkar je avanzlral i& klerikalnega generala in ŠusterSlcovega podajača!
Zanimivo je to, da jo vlada Sla tako hitro na roko klerikalnim stremljenjem, zapopadenim v Goriški zvezi«. Revizijsko pravico so dobil! kar z lahkoto, in osigurala ae jim jo tudi državna podpora. Kar se tiče revizijske pravice, smo že povedali letos, da ker § 3. revizijskega zakona od 10. junija 1903. predpisuje, da mora taka zveza, ka-koršna hoče biti »Goriška zveza«, imeti ali najmanj 50 zadrug (posojilnic) za členice, ali pa, ako manj, vse v dotični kronovini se nahajajoče zadruge — bi morala imeti »Goriška zveza* že 50 čle-nic, ker vseh na Goriškem ne more dobiti. Ker pa teh 50 gotovo nima, je do-, bila revizijsko pravico protizakonito, le zategadel, ker je ta »Zveza« k lerikalna!
In osigurana ji je tudi državna podpora!! Država hoče iti torej z denarjem, nabranim od davkoplačevalca, na roko stremljenjem, ki so barvana popolnoma strankarsko. Da je temu tako, pač jasno pričata podpisa: dr. Gregorčič in dr. Pavletič. Dva kolovodji klerikalne stranke, strupena sovražnika vseh po napredku hrepenečih in za napredek delujočih življev, naj torej vodita »zadružno« delovanje na Goriškem, naj snujeta zadruge, naj razple-teta na sploh gospodarsko delovanje na zadružni podlagi! To ima  biti vse
Mrež dogmei
Roman. Spisa! H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalje.)
V  ostalem, danes nisva mogla oditi, a jutri odi-dova bržkone šele proti večeru. Zadeva Kromickega zahteva nujno pomoč. Treba je takoj jutri najeti odvetnika in ga odposlati čim najpoprej.
Dne 7. listopada.
V  Plošev sva dospela ob sedmih zvečer; sedaj je polnoč in vse v hiši že spi. Hvala Bogu, pozdrav je fti preveč pretresel. Prišla mi je naproti zbegana, nekako prisiljeno, z negotovostjo, sramujoča se in kakor s strahom v očeh, toda jaz sem prisegel, da jo pozdravim tako svobodno, tako naravno, kakor bi se bila šele včeraj ločila. S *tem sem odvzel pozdravilu vsakoršno senco sprave, odpuščanja in vsakoršon svetni nadevek. Ko sem jo zagledal, sem se ji hitro Približal, podal roko in zaklical veselo:
»Kako se imaš, draga Angeliea! Tako mi je bilo dolgčas za vami, da sem odložil svoje pomorsko potovanje na poznejši čas.«
In ona je razumela takoj, da tak pozdrav je čin s'°ge, sprave, vrnitve k njej in obenem žrtev samega sobo radi njenega miru. Za trenutek se ji pojavi na "°u ganutje tako veliko, da sem se bal, da ne bo 2nioŽna  nadvladati ga. Hotela je nekaj spregovori..,
a ni mogla, marveč je  le krepko stisnila mojo roko. Mislil sem si, da jo posili jok.
Toda nisem ji pustil za to časa in začel sem govoriti s svojim prejšnjim glasom:
»Kaj je s sliko? Glava je bila že dovršena, ko si odšla - kaj ne ? Angeli slike tako kmalu ne pošlje, ker mi je sam dejal, da bo to njegovo mojstersko delo. On jo namerava razstaviti na Dunaju, v Mona-kovem in v Parizu. Kolika sreča, da sem naročil še drugi izvod, ker drugače bi čakali na sliko še eno leto. Hotel pa sem ga tudi imeti na vsak način zase.
Ona pa, navzlic vsemu, kar se je godilo v njenem srcu, se je morala prilagoditi temu glasu, zlasti ker sta se v razgovor vmešali tudi teta in gospa Celina. Vse, kar sem govoril, je bilo odgonetanje naših vzajemnih občutkov. Tako so nam minuli prvi trenutki. Jaz ves večer nisem odložil svoje uloge, dasi sem čutil, da se mi radi vtrujenosti zbira znoj na čelu. Bil sem rsled nedavne bolezni še močno slab, a vrhu tega je bilo to vse vendar grozno prisiljeno! Videl sem, da je Angelica med večerjo s strahom in ganut-; jem ogledovala moje velo lice in osiveli senci; videl\ sem, dačitaznjega vse, kar sem doživel. Toda jaz sem pripovedoval celo o svojih berlinskih nadlogah skoro veselo. Moral sem se ogibati celo pogledu na njeno spremenjeno postavo^ da ji ne bi dal vedeti, da to premembo vidim in da me ta pogled napolnuje s strahom. Proti koncu večera mi je postalo parkrat slabo, vendar premagal sem se, in ona je Čitala v mojih očeh zgolj dobro voljo, zgolj najglobokejšo naklonjenost in da se popolno strinja s položajem. Ona je zelo bistrovidna ; ona ve in razume vse, toda jaz sem nadkrilil
samega sebe; bil sem tako naraven in prost, da si je mogla končno misliti, da sem dejal sam sebi: »S Čemur se ni moči boriti, s tem se je treba strinjati.« Ako so tudi ostali v tej duši, kar se tega tiče, nekaki dvomi, pa ji v nobenem obziru ni ostal ta edini, namreč, da jo še zmerom ljubim, kakor nekdaj in da .je zmerom moja občudovana, nekdanja Angelica.
In videl sem, da se počuti dobro v tej 'toploti. Mogel sem biti v, resnici ponosen nase, ker sem prinesel nekak veselejši žarek v to hišo, kjer je bilo tako mračno. Tudi teta in gospa Celina sta znali to ceniti. Gospa Celina mi je v treuutku, ko sem ji voščil lahko noč, rekla naravnost:
»Hvala Bogu, da si dospel. Takoj nam je postalo živahnejše s teboj.«
A Angelica, stiskajo mi prisrčno roko, je vprašala :
»A sedaj ne odideš kmalu ?« »Ne, Angelica,« ji odvrnem,, »sedaj ne odidem.« In odšel sem, ali bolje, zbežal sem navzgor v svojo sobo, ker sem čutil, da mi primanjkuje moči. Tega večera se je nabralo v meni toliko joka nad mojo revščino, da me kar duši. Nahajajo se male žrtve, ki pa več stan io nego velike.
Dne 8. listopada.
Jaz radi tega ponavljam tako pogostoma: »To je moja najdražja glava,« ker je res treba ljubiti žensko nad svoje življenje, ne le kot žensko, marveč kot najdražjo glavo, da Človek v takih pogojih ne zbeži od nje. Čutim izborno, da bi me sam fizični gnus zapodil od vsake druge; — ker pa pri tej ostajam in ostanem, se mi znovič Vrača misel, da moja ljubezen
strogo strankarsko, vse klerikalno, vse podvrženo farovžem. V Gorici generalni štab, na deželi pa adjutanti politikujoči duhovniki — to bo »gospodarsko« delo, da se ga Bog usmili!
Klerikalci   in  vlada  so tu  tesno združeni; vse jim stori, kar hoSejo. Ali
uMjete uda], ljudje božji, Gregorčičevo Hlapčevsko politiki, ali aiejete sedaj njegovo Majsko in lakajsko nastopanje f zadnjem zasedanju deželnega zbora?!
DOPISI.
, 27. febr. 1905. — (Veselica d r u S t v a „K r a s".) — Izvanreden, tako pomemben efekt je napravilo na obiskovalca naše prijazno Opatjeselo na včerajšnji dan. Ono neprijetno, duhomorno deževanje, dušeča megla, ona moreča tihota: a kakor nekak kontrast temu: mnogobrojne trobojnice, krasni zvoki godbe ter prijazno, prazniško lice zavednih Opatjeselcev je kazalo lepo sliko preporoda, sliko prodirajoče narodne zavednosti, sliko težkega boja svetlobe s temo v mičneai Opatjemselu. — Torej dasi je bilo vreme neugodno, je bila vendar veselica dobro obiskovana. Lepo so se vršile točke vsporeda. Lepo je bilo videti, ko je nastopil naš mladi pevski zbor ter navdušeno zapel Cimperma-novo „Na planine" pod vodstvom vrlega g. pevovodje. Milo je bilo pri srcu, vidfcti na odru toliko vrUh mladeničev, vsi jedrni, složni, v bratski ljubezni. Sem bi morali priti vi, gg. nunci, ki kričite o pohujšjjivosti in nevarnosti „liberaluih" društev. Posebno pa vi, g. kurat, ki toliko besnite na prižnici proti društvu „Kras". Tu bi videl šele, da nismo tako nevarni, kakor nas blatite ; ampak, da je v društvu „Kras" več moralnosti, več bratoljnbja nego pri društvih, ki po nevrednem nosijo naslov: »katoliško".
Igra: „Ne udajmo se" je prava slika epizod krajev, kjer ni še pošiljal žarek zavednosti. Igrana je bila izborno. Gospodična Re-zika je pokazala, da ni bila v prvič na odru; tudi gospa županja je igrala izvrstno. A. Jurij je bil pravi apostol napredka v županovi hiši, pa ne zastonj, saj je dobil brhko Reziko. Tudi g. Muha si je bil vest svoje naloge ter je pridno praznil županove kozarce, seveda tudi on ne zastonj, saj je potem dobil — po grbi. Dr. Zavijač je tudi vrlo (vpravil svoj posel ter bil ^deležen istega plačila kakor njegov kolega g. Muha. — A oče župan, dasi malo premlad, je bil vendar vreden te časti in če tudi ni dobil križca za zasluge, naj bode vendar zadovoljen, saj se je iznebil velikega križa — t j. hčere.
Tudi šaljivi zbor „Nos" je napravil mnogo smeha: tu so bili: nosi, nosiči, nosači i. t. d., moralo se je ponavljati. Pa naj končam, če ne se prime Še kateri za — nos. — Le tako naprej! Živeli!                      Vidi
Domače in razne novice.
69, naročnikom. — Z današnjo številko smo stopili že v mesec marec. Naročniki, ki še niso plačali naročnine, naj blagovoljno vpoštevajo to — kakor tudi naj se oglasijo stari dolžniki!
Rodoljubi, Širite po deželi oba napredna časopisa „Socau in nPrimorec" L                    f
Poveljnik 3. VOja, pl. Succovaty, dospe danes v Gorico ogledat si tukajšnjo garnizijo. Ostane v Gorici do petka.
Umrla je v Trstu gospa Ivana Jevšek, dolgoletna odbornica zavoda sv. Nikolaja.
Dijaške eksercicije.  — Zopet je tu pred-
pust in na naših sredjijili šola_h jse bližajo zopet dijaške eksercicije. Ker je po našem mnenju za duše dijakov že itak dobro poskrbljeno s trikratno obvezno spovedjo tekom leta, smatramo te „duhovne vaje", posebno še komandir a ne, za prav odveč. Nobena prisiljena stvar ni dobra, posebno v verskem oziru ne. Zato opozarjamo stariše ali njih namestnike, da imajo j edin i le oni sami odločevati, ali naj puste svoje otroke k eksercicijam ali ne, in da jih ne more in ne sme v to nobeno ravnateljstvo siliti. Posebno pa velja to še za slučaj, če nima iz tujine poklicani propovednik — lastni učitelj verouka menda* zato ni sposoben! — v svojih propovedih posebne sreče, kakor je bilo opaziti preteklo leto na c. kr. realki. Pa ni vraga t Dotični duhovni govornik, vodja celovškega semenišča, je bil takrat tako na dobrem glasu, da so njegovi semenišniki rta vse kriplje delovali na Dunaju, da se ga iznebe, to pa govori pri pokornih teologih cele knjige ! To odlično osebo je torej staknil lansko leto tukaj sni ravnatelj J. Gassner in, ker je menda slutil, da to ni bila posebno srečna roka, jo je sklnil, drugemu stlačiti v škornje, kajti v realčnem izvestju pretečenega leta čitamo: ,wurden auch hener emige gestliche Vortriige gehalten, vvelehe tiber Einladung des Herrn Religionsprofessors dr. H. Zorn... der hoeh-wurdige Herr dr. P. Kari Ludewig... zu uber-nehmeu die Giite hatte". Toje naravnost neresnica. Tega propoveduika je poklical ravnatelj Gassiier na svojo roko v Gorico, katehet dr. H. Zorn še za to ni vedel in je dobil vest o tem koraku še le, ko je bil P. Ludewig že naročen in že dospel v Gorico.
Pač vidimo načelo, da namen posvečuje sredstva, katerega se klerikalci tako radi poslužujejo, pa ga tako neradi priznavajo.
Soška podružnica »Slovenskega planinskega dru-
Štan" V Tolminu. — Ta podružnica bo imela v nedeljo 5. t. m. ob 2. uri pop. svoj občni zbor v prostorih „Narodne Čitalnice". Treba bo v društvn marsikaj ukreniti in popraviti, kar se je do sedaj, žal, zanemarilo.
Pomisliti se mora, da se odpre z novo železnico širšemu svetu vsa divna krasota soških planin, katera je bila do sedaj le malo znana. Posledica tega  bo,  da bodo prihajali
ogledat si te krasote toliko prijatelji, kolikor sovražniki našega naroda, in nevarnost preti velika, da nas ti poslednji preplavijo in nam prevzamejo prvenstvo v planinstvu na naših gorah. To bi pa bila za nas ne le sramota, ker bi s tem kazali tujcem svojo nebrižnost, šibkost ali celo nezmožnost za moderno napredovanje napram drugim narodom, nego tudi velika nevarnost v narodnem pogledu. Dobro nam je znano, kake žilavo in agresivno je nemško planinsko društvo in ker je le-to v gmotnem oziru zelo krepko, smemo z vso gotovostjo pričakovati, da bo vsled nove železnice z vso svojo siočjo sililo na naše planine, prisvajalo si r.ovih poti, novih koč itd. Na svoji zemlji bodemo morali gledati tuje napise, .tujeJjndLjtujo last Jn pri tem še prenašati žaljenja! Uže sedaj si upajo ti naši prijatelji vsklikati: „Škoda, da je ta krasna dolina last prokletih Slovencev" — in kaj si bodo upali ti sinovi „herrenvolka" kasneje, ko nam zasedejo s svojimi kočami najlepše planine!
Mi, ki smo tu, moramo skrbeti; da sr ;.?. nevarnost odstrani. A uspeh dosežemo le u-daj, če napravimo sami to, kar bi sicer tujec storil preko naših glav. Na delo torej!
Na napovedanem občnem zboru bo prilika, da se pogovorimo, kaj in kako, da se posvetujemo o potrebnih ukrenitvah za pri-hodnjost, da se izvoli odbor, ki bo unet za planinstvo itd. Dolžnost je torej vsakemu une-temu hribolazcu, da vsakemu rodoljubu, da se ndeleži občnega zbora ter da s svojimi nasveti pripomore do lepšega procvitanja prepotrebnega društva, in s tem pomaga tudi narodni misli.
Na občni zbor so vabljeni torej ne le člani društva, nego tudi vsi drugi rodoljubi, katerim je mar, da se razvije naše planinstvo v našem in ne tujem dimu.
Na svidenje torej v nedeljo v Tolminu ! Hribolnzec.
Jodečl Krit" v Tolminu.   —  Pi^jo nam:
Za soboto je aranžiral tuk. g. glavar Gottlieb Prinzig — pardon! — ženska podružnica „Rudečega Križa" — sjjajen ples. Sijajen ples, kajti vstopnina je določena za osebo na 5 K in za družino na 8 K, in dame so si naročile svilnate obleke naravnost z Dunaja. To je za Tolmin nekaj nenavadnega in misliti si moremo, kako bo na tem plesu vse šumelo v svili! Kako je to prišlo ?                             '
Nekega dne je poslal glavar Prinzig nemško-slovenska povabila na vse dame v trgu s pozivom, naj se zopet oživi ženska podružnica „Rudečega Križa". Zbralo se je mnogo dam v uradu g. glavarja. Le-ta je po primernem nagovoru, seveda v nemškem jeziku, predlagal, naj se izvoli za predsednico gospo Deutschmanco, za podpred. g. Klein-\viiebterico, za denamičarico g. Mereriro itd. in po milosti v odbor tudi 2 Slovenki, g. Modrijanko in učiteljico Eržen. Vse navzoče so pritrdile z ja, ja! Pustimo vprašanje, da-li je bila ta volitev pravilna in zakonita, ker se je volil definitivni odbor društva le na posvetovanju in ne na občnem zboru, katerega sploh
ni bilo, pustimo torej to vprašanje, ki spada v delokrog politične oblasti, torej c. kr. okr. glavarstva samega, ki je poklicano, da čuva nad zakonito volitvijo, in vprašajmo samo tolminske slovenske dame, ki so bile vedno na glasu vrlih narodnjakinj, kako so mogle z „ja, ja" dovoliti, da je prišlo društvo „Rudeči Križ" v uemške roke! Kdo bi si bil mislil, da bo moglo v Tolminu živeti nemško društvo ! In vendar je tako.
Proti društvu samemu nimamo sicer ničesar oporekati; oiio ima dober namen pomagati ranjencem v slučaju vojske in ne zahteva drugega nego denar. A misLuio, da kdor daj a d~nar, ga sme dati vsaj v svojem jeziku. Da se pa na naših tleh, čeprav pod egido patriotizma, snuje društvo s prikritim namenom za germanizacijo, tega ne dovolimo nikdar, in poživljamo naše dame, da se temu odločno nprejo!
Ako pa gledamo prečrno in se v teli nakanah motimo, potem pričakujemo od g. glavarja, da povabi čimprej tolminske dame zopet na posvetovanje in da jih izpodbudi, da se oživi tudi spečo društvo „Ž e n s k e p o-družnice sv. Cirila in Metoda" v Tolminu!
Ples podčastnikov tuk. pešpolka št. 47. je prenesen radi nepričakovani ovir na dan <>. t. m.
Uradni zaznamek naročnikov državnega telefonskega
Omrežja V GorlCl. ~- C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je izdalo omenjeni zaznamek letos tudi z nemško-slovenskim tekstom. Zaznamek je za mesta: Gorica, Opatija, Ljubljana, Pulj in Trst, iu sicer za vsak teh krajev tako, da so n. pr. naročniki v Gorici zabeleženi na prvem mestu, torej je za vsak kraj posebna izdaja, in za naročnike po narodnosti razdeljena. Tako je prav.
Prekoračen kredit pri alpskih železnicah.
Krediti, dovoljeni do konca leta 11*04., znašajo 138'1 mil. K, nraču njenega paježo 144-0 mil. K, torej je kredit prekoračen že za 05 mil. K.
Premalo lekarfln, - Na Goriškem imamo premalo lekaren. Ta pomaujkljaj so živo občuti. Iz Gorice do Kanala, do Ajdovščine in do Krmina ni uijedne lekarne. Svoj čas smo poročali, kako potrebna bi bila lekarna v Vipavski dolini, n. pr. v Prvačini ali Dornbergu. Pa tudi v Gorici sami je premalo lekaren. Na Placuti, u. pr. bi bila prav na mestu lekarna. — In v Brdih!
Tatovi udrli v c. kr. davkarijo v Kaninu, — v
noči od 20. na 27. pr, m., to jo med nedeljo in pondeljkom, so udrli tatovi s ponarejenimi ključi v prostore c. kr. davkarije v Krmiuu, vzeli ključ za vstop v blagajniško sobo iz zaprte miznice c. kr. davčnega pristava g. Sgu bina, prevrnili knjige, razmetali uradne spise ter se potem lotili blagajne, toda brez uspeha. Še duhteči vonj zapaljenih smodk ter okolu blagajne   pozabljene   priprave   in   steklenice
(Dalje u prilogi.)
je nekaka bolezen, nekeka živčna nepravilnost, katera ne bi imela prostora, ko bi bil popolnoma zdrav in normalen pojav človeškega rodu. Sedanji človek, ki si vse tolmači z nevrozo, nima niti te tolažbe, kakoršno bi mu moglo dati prepričanje o njega zvestobi. Kajti, kadar pravim sam sebi: tvoja zvestoba in vstrajnost je bolezen, ne pa zasluga — ostane mi samo ena grenkost več. Ako zavest takih rečij ljudem čimdalje bolj onemogočuje življenje — čemu se torej za to toliko brigamo ?
Šele danes, ob dnevni svetlobi, sem zapazil, kako močno je Angeličino lice spremenjeno. Kar srce mi je krvavelo pri pogledu na njo. Usta ima nabuhla; to čelo, nekdaj tako neomadeževano, je izgubilo svojo jasnost in čistoto. Teta je imela prav. Njena lepota je skoro povsem izginila. Angelici so ostale kakor poprej samo oči. Toda meni je tega dovolj. To spremenjeno lice povečuje samo moje pomilovanje in občutljivost — ter mi postaja tem bolj ljubljena. Ko bi postala celo desetkrat grša, jaz jo bom vendar zmerom ljubil. Ako je to bolezen — pa prav! Torej sem bolan in si niti ne želim zdravja — rajš9 umrjem na tej bolezni, kakor na vsaki drugi.
Dne 9. listo a ja. Napoči čas, ko njeno stanje preide in se njena lepota povrne. Danes sem mislil na to in se takoj vprašal, kakšni neki bodo najini odnošaji v prihodnosti, ali ne podležejo odslej nobeni spremembi. In zagotovljen sem, da ne. Jaz že vem, kaj je to živeti brez nje, in ne storim nikdar nič takega, za kar bi me mogla pahniti od sebe — ona pa tudi ostane taka, kakoršna je bila. Nimam nikakega dvoma, da sem ji potreben za življenje, toda znano mi je takisto, da tega čutila, kakoršno ona goji do mene, celo sama pred seboj ne imenuje drugače, kakor veliko bratov-
sko ljubezen. Kaj je ona pravzaprav, to mi je vse eno — za njo ostane ona zmerom idealno privezanje duše k duši — to je nekaj dovoljenega, nekaj mogočega celo med sorodniki. Ko bi bilo drugače, pričela bi takoj borbo sama s seboj.
V tem obziru nimam nikakih prevar. Rekel sem že, da ji je ta odnošaj postal drag od časa, kar gaje spremenila v čistega. Naj torej tak ostane, samo da ji je zmerom drag.
Dne tO. Iistopada.
Kako napačno je mnenje, da se občutljivost novodobnih ljudij zmanjšuje. Časih si celo mislim, daje narobe. Kdor nima dveh pljuč, s tem večjo silo diše z enimi, a nam je odvzeto vse, ob Čemur je živel nekdanji človek- — ostali so nam zgolj živci, ki pa so bolj razdraženi in bolj občutljivi, nego pri nekdanjem človeku. To, da bo pomanjkanje rdečih krogljic v naši krvi vstvarjalo nenormalna in bolehna čutila, je nekaj drugega; občutna človeška tragedija se s tem rajše poveča nego zmanjša. Poveča se radi tega, ker je nekdanji človek, v slučaju, da je bil prevarjen v ljubezni, mogel dobiti tolažbo bodisi v veri, ali v čutilu društvenih dolžnostij, sedanji človek pa jih več ne nahaja. Nekdaj je bil v čutnih vznemirjenih onim značaj, sedaj pa značaji ginejo in morajo giniti radi skep-ticizma, ki je psihičen razkrojilni faktor. On je oglodal nalik bacilu človeško dušo — on jo je omehčal in ugonobil njeno upornost zoper fiziologično poželjenje živcev, ki so vrhu vsega tega bolni. Današnji človek se vsega zaveda, toda za nič ne ve* zdravila.
Dne 11. Iistopada. Od Kromickega že dovolj  dolgo ni bilo nikake novice; celo Angelica ni prejela nikakega pisma. Jaz sem mu odposlal brzojavko z novico, da je odvetnik
že odposlan, potem pismo — toda poslal sem oboje brez pomisleka, kajti težavno je vedeti, kje se v tem hipu mudi. Pismo in brzojavka ga sčasoma najdeta toda tega ne vem kedaj. Stari Hvastovski je pisal sinu; morda on prvi kaj poizve.
Z Angelico prebijeva sedaj skupaj cele ure —in nihče me v tem ne ovira, ker celo sama gospa Celina« kateri smo zaupali pravo stanje stvari, me je prosila, naj pripravim Angelico nekoliko na novice, kakoršne vtegne dobiti vsaki čas od Kromickega. Izpovedal sem že Angelici svojo bojazen, kar se tiče posledic podjetij njenega moža, toda storil sem to v obliki mojega osebnega dopuščen j a. Rekel sem ji, da si celo popolnega poloma Kromickega ne sme gnati preveč do srca in da bi bil v nekem obziru to najugodnejši slučaj, kakoršen bi jo mogel doleteti; takrat bi se namreč pričela za njo doba pravega miru. Pomiril sem jo popolnoma glede svojega denarja, ki sem ga pogodil Kromickemu, ter jo vtrdil v prepričanju, da ta v nobenem slučaju ne more propasti; končno sem ji omenil nekoliko besed o tetinih načrtih. Zaslišala me je sorazmerno mirno, dasi brez ganutja. Njej zlasti daje moč to, da vidi okrog sebe ljubeča srca, in teh ji vendar ne manjka. Jaz jo« ljubim sedaj nad vse, ona to vidi, ona to čita v meni. Kadar se mi posreči razvedriti jo, privabiti smeh na njene ustnice, takrat so tudi mene polasti taka radost, da je ne morem spraviti v sebe. V moji ljubezni se nahaja sedaj nekoliko slepe naklonjenosti služabnika do svoje gospe. Časih čutim nevkrotljivo potrebo ponižati se pred njo. Ne^ prestano Čutim, da moj pravi prostor se nahaja pt'» njej. Ne more se mi več odtujiti, spremeniti se, postarati — vse sprejmem, z vsem je strinjam, vse proslavljam.
Priloga „3et8" it. 11. z dne l marca 1905.
polne kemičnih tekočin pričajo, da jih je kdo pri delu motil, ker denar je ostal nedotaknjen, dasi so blagajno že prevrtali na nekaterih krajih. Odšli so, kakor so prišli, zapršiza seboj duri. Osebam, ki so deloma izvršile, deloma poskušale izvršiti zločin, morajo biti dobro znane uradne okoliščine, že zategadel, ker drugače bi ne vedele za ključ do blagajniške sobe.                    .'-        .»  ¦'      • -V^.,  .,     -•--. ,VJ,K4
Velika »Sokolova" maškarada „V deveti deželi".
— V deveti deželi je vse po koncu ali v ekstazi. Vse se pripravlja. Deveti komun, sedež velikega mojstra in njegovega spremstva, je ves v zastavah. Zvonovi devetega kottiunff- pojejo že dlje časa ono veselo žalostinko "od Jošta'*. Vsi njegovi spremljevalci, vitezi, pa-žototi, čarovniki iutakodajjetoti bodo povečali sijaj devetodeželauskega viteštva, ki "bo potom svojega ceremonijelnega vikšega čarovnika s krokodilom uganjal mirakul-e, oziroma krokodile z mirakul-i. Za ta čas so si bajp prihranili vitezi i drugovi, da postavijo neko eksistenco pred svoj redovni sod, ki pa nima s pravim sodom nobene zveze, ker če ne bi ek-sistenca preveč slin potočila pred sodom. Kralj Lebaudv je bil tako prijazen, da je posodil svojo saharsko državo devetodežolanskeimi mu-zejo za pouk, kratek čas in za iutakodalje. Vsak dan se pripravljajo novi udeleženci v skupinah, ki nastopijo v deveti deželi sebi v zabavo, drugim v vese je in tretjim v oboje skupaj. .Menda pride na pustni torek tudi indijski salam-ander, ki ostane zvest prvi in boljši polovic; svojega imena. Za muzej se je prijavilo že toliko predmetov, <'a bo — toda to je' še tajnost. Sploh kakor se vidi, bo deveta dežela res deveta dežela, ako pojde tako naprej!
Tatvina, V ulici Codelli št, j>. stanuje OO-letni Karol Kondeaux, nekdanji uslužbenec grofov Chambord. V nedeljo zvečer se je vrnil domov ponoči ter našel vrata odprta, v sobah pa vse premetano. Idili so bili tatovi v hišo ter odnesli zlato verižico, zlate gumbe, z dragimi kamni, več drugih rečij in 4 obleke, v vrednosti nad JOOO K, Policija išče tatove, ali doslej jih še ni dobila.
Opatija in Riomanje. v opatiji so zgradili protostantje lepo cerkvico. Ta bode v oči nemškega škofa Nagla in nekatere barone, /•¦to hočejo postaviti tam kolikor mogoče veličastno katoliško cerkev. Seveda obstoji tudi sedaj katoliška cerkev v Opatiji. Škof Nagel je rekel, da je s r a m o t a, da se je mogla zgraditi v Opatiji protestantska cerkev, (ločini o katoliški nikdo niii ne sanja! ¦- Torej sramota i Pa lUcmanje!! Hicmanje, kjer je po krivdi in trdogluvosti nemškega škofa že obilo število nekrščenih otrok! Ali to zanj kot katoliškega škofa ni sramota V — Pa še nekaj drugega je tu vmes. Čiije se, da hoče s to novo eervijo škof Nagel vsaditi v Opatiji Lo-volovo seme! Če pridejo jezuit je v Opatijo, je gotova Babilonija. Jezuitje so bili še vedno nesreča narodu, med kateri so prišli, in tako bodo   nesreča   tudi  za   Opatijo. Latinščini iu
nemščini ima služiti nova cerkev v Opatiji. Pa tudi Opatiji na sploh ne bodo v hasek!
Izpred SOdfllJe. — Pri urarju Bnranitzerju na Travniku v Gorici so bili uslužbeni 3 urar-ski pomočniki: neki Lengsfeld z Dunaja, Hoj-kes iz Šlezije in Oto Philipp s Saksonskega. Prva dva sta obdolžila Philippa razžaljenja Veličanstva, in Philipp je obsojen. .Vložil je litok? kg^laj4e. iju^u&azjma lua&^razprava. Obtožiteljev ni bilo sploh mogoče dobiti, g. Braunitzer pa je opisal Philippa kot dobrega in mirnega človeka, na kar je bil oproščen. Braunitzer je bil ona dva takoj odpne :1, ker sta denuncirala svojega tovariša.
Hugo Petak, 8f> let star, doma z Ogrskega, je bil blagajnik pri gradbeni tvrdki liedlich »v. Berger v Tolminu. Poneveril je večje svote denarja s tem, da je ponarejal prijemke iz bolniške blagajne na imena delavcev, ki niso bili nikdar bolni. Slepariji je prišel na sled zdravnik. Sodnija je prisodila Petku 3 mesece trde ječe s postom vsak mesec.
Ukradene na ¦•'tmIcI?      v zadnjem času
se pritožujejo cvitiičarji y Gorici, da jim manjkajo v pošiljatvah iz Italije razne cvetke, katere so naročili. Tvrdke trdijo, da so odposlale vse redno po naročilu. Torej so morale biti cvetke ukradene na železnici!
Vode manjka V Gorici.         Nekaj izrednega
smo doživeli te dni. V nedeljo in ponedeljek je bilo videti na mestnih ulicah vozove s sodi, s katerimi škropijo ceste, in iz teh sodov se je delila voda prebivalcem! -•¦• Kronberški vodovod je namreč tako za nič, da je zadnje dni nehal dajati vodo mestu. Sedaj seveda bodo popravljali, ali še le sedaj, dasi se je imelo to zgoditi že zdavnaj, ker se je vedelo natančno, v kakem stanju se nahaja ta vodovod. In kakor da bi se norca delali na, magistratu s prebivalstvom, so poslali po mestu okrožnico, v kateri se zatrjuje, da so prav energično poskrbi za, dobro fiinkcijoniranje kronberškega vodovod;). To je škandal, da mu ga ni para! - Tako lahko je dobiti za (lorico dober iu izdate-i vodovod, pa ne in ne 1 Nič se ne stori, kar bi vedlo do tega, da bi res napravili vodovod, vse se giblje le v odsekih pa v komisijah. Ljudstvo je razdraženo do skrajnosti.
Laške laži o Slovencih,       „Pieeoio" in za
njim drugi laški listi so prinesli strašno notico o surovosti nekega slovenskega vojaka v vlaku Vipavske železnice nasproti Lahu v nedeljo zvečer.
V vlaku je bilo zaduhlo. Vojak je hotel odpreti okno, ni šlo, šele čez čas se je posrečilo. Radi tega je začel godrnjati neki Lah iz Trsta, dasi vojak ni imel namena, imeti ves čas odprto, ter v svoji laški kulturi zakričal nad vojakom : P o r c h i s c a v i - a u s t r i-aci! Vojak je reagiral ter nazuanil to in še druge besede Lahove na postaji v Ovčjidragi, radi česar se je brzojavilo policiji v Gorico. Na postaji v Gorici so prijeli Laha, ki je šel z dvema svojima sopotnikoma na policijo, kjer
je vojak ponovil, kar je slišal. Pustili so jih na svobodo. Tako se je nam sporočilo o tej reči. —
Laški listi pa so naslikali slovenskega vojaka za žaljivca, da je razžalil laško narodnost, in da je še celo laškega kralja vtaknil v žaljenje! Tako znajo preobračati dejstva. — Da tako postopanje ne more' vzbujati v Slovencih spoštovanja do Lahov, je umevno samo po sebi, iu še toliko manj, ker jih že tako dobro poznamo. Toliko nevarnejše pa je žaljenje Slovenca iz laških ust na vročih vipavskih tleh okoli Batuj, kjer je še v živem s pominu tisto znano kruto trpljenje radi Lahov!!
Ajdovsko-Vipavske  podružnice slov. planinskega
društva poročilo 0 delovanju, — Dasi je bila osnovana podružnica dejanski že v začetku leta 1903., vendar so zadobila nje pravila pravno odobrenje stoprav dne 1(5. novembra 1903. Smatrati moramo spričo tega za pričetim leto delovanju podružnice šele leto 1904.
Izpodbujeni po mnogih bodriltiih pismih so pričeli z delom, in obstoj podružnice je zagotovljen tudi za bodoča leta. Podružnica je štela v prošlem letu 37 članov in članic, konec leta pa 3(5, ker je jeden umrl. Podružnica je zaznamovala več potij. Da jih ni zaznameno-vala še več, je krivo to, ker se nahajajo najvišji vrhovi, kakor Goljaki, Čaven, in najlepše partije, kakor Smrekova draga, Zeleni rob itd. v obsegu erarskega Trnovskega gozda, in je dobila dovoljenje za markiranje po tem svetu šele konec novembra meseca. Zato bo zazna-menovala pota po Trnovskem gozdu letos spomladi. Podružnica je priredila tudi nek ¦•> izletov, Dohodkov je imela podružnica v letu 1904. K 41H04, stroškov pa K 257'40, torej prebitka K 10(1*04. Poleg izletov pa je skrbela podružnica tudi za domačo zabavo. Prvo veselico je napravila na Silvestrov večer s petjem, z dramatično predstavo in s plesom. Veselici je kljub neugodnim okoliščinam dobro uspela in doneski društvu poleg moralnega uspeha še nekaj prebitka. Za domače člane je bilo tudi par zabavnih večerov.
Za veliki ples goriške slovenske mladine dne 4.
marca v „Trgovskem Domu" so že vse priprave končane. Generalna skušnja za češko , besedo z vojaško godbo se je izborim obnesla. Za polnoštevilno udeležbo še priporoča odbor.
Odbor »slov. bralneg* in podpornega društva" v
Gorici zahvaljuje tim potom vse udeležence kakor tudi vse one, kateri so blagovolili preplaviti vstopnino ali jo doposlati; vse to je pripomoglo plesu do uspeha in društveni bolniški blagajni do znatnega prispevka.
Ob tej priliki se še dostavlja, da sta poslala še dva gospoda, ker se nista mogla udeležiti plesa, redeu 2 K, drugi o. Hvala iima lepa!
Preostanek znaša torej k že objavljeni svoti 115 K S2 v še 7 K skupaj 122 K 82 v.
Narodni greli v Sovndnjah pri Gorici. •    v
..Edinosti'* čitamo: „S temi vrsticami nočemo
žaliti nikogar, ampak namen naš je, da izrazimo željo, bi se ne dogodilo več kaj takega, kakor se je dogodilo v Sovodnjah predminolo soboto zvečer. Stvar je bila taka-le: V Sovodnjah, tik Gorice, v čisto slovenski in narodno zavedni občini, ki ni bila še do sedaj predmetom „Legi Jfazionale" za stezanje njenih rok, je bila predminolo soboto zabava za vabljene in (ako se hoče) nevabljene goste. Med povabljenci je bila tudi moja malenkost. Ali kako sem zastrmel, ko sem videl na programu med drugimi točkami tudi italijanske pesmi in igre. Nisem mogel verjeti svojim očem. Kaj takega v Sovodnjah, v občini, v kateri ni niti sledu o kakih Italijanih! A koliko presenečenja sem doživel na zabavr sami!SkorcT polovica ude-~ ležencev so bili Italijani. Od kodi pa ti ljudje, ki so se — da-si so bili vendar v manjšini — jako objestno vedli?! Tako sem vprašal prijatelja. A ta mi je Šepnil na uho, da so bili tudi Italijani vabljeni, krHi odbor da je italijanskd-slovenski. Sovodnje, čisto slovenska občina, odbor pa italijansko-slovenski I V Sovodnjah nobenega Italijana, med udeleženci pa skoro polovica Italijanov, Kar pa me je najbolj zabolelo, je to, da so se nekateri Italijani Mizo mene na skrivnem posmehoval!, kadar so so izvajale slovenske točke. In nekateri so se kar odstranili, ko je bila slovenska igra.
To ni lepo, to je za nas Slovence poniževalno, sramotno. Take zabave noj se ne prirejajo v čisto slovenskih vaseh, prisebno pa ne v družbi naših smrtnih sovražnikov. To so ue-odpustni narodni grehi, ako se še pomisli, da je menda - ako bo ne motim • tudi neka Slovenka italijanski igrala. Potom ni nobeno čudo, da je na vsej zabavi vladala neka napetost. Lahi naj igrajo v Kurlnniji, aH kje drugje, slovenske občine pa naj puščajo na miru. In kadar prihajajo med nas, naj se vedejo taktno in spoštljivo do našega jezika in do nnše narodnosti. To bodi v spomin prizadetim osebam, ki so zakrivile ta narodni greh. Kar neverjetno se mi zdi, kako so se mogli tako spozabiti možje, ki se imenujejo slovenske rodoljube. Nadejam se, da je bilo to zadnjikrat. X." Opomba uredništva: Tudi mi smo culi o tem, in baš smo hoteli napisati slično notico, ko nam je prav prišel dopis v „Ed.". Župan Biauchi je bil povabil razno laško gospodo iz Gorice, tudi c. kr. uradnike. Take so pač posledice, če ne županujejo po naših občinah naši možje, kar smo ožigosali lani ob volitvah glede na Sovodnje in Renče. Pred vsem pa je to posledica klerikalne gonje po sovodenjski občini. Kdo pa bo županova), če bo vsaki daii obrekovan vfarov-škem listu? ! Barona Bianchija pa pustijo klerikalci lepo v miru, in o takem narodnem grehu, kakor opisani, nimajo nijedne grajalne besede. Taki so sadovi klerikalne gonje po deželi!
OrOŽniŠM ples. - Gg. orožniki javljajo, da ako kdo ni prejel vabila na ples pa bi se ga rad udeležil, si ga lahko preskrbi na tu-
Dno 12. listopada. Kromicki ne živi več. Katastrofa nas je zadela kakor strela. Bog naj ohrani Angelieo pred vsakim slučajem v zdravju! Danes je došla po brzojavu novica, da je tožen radi goljufije, in vide\ da pojde v zapor, si je vzel življenje. Vsega drugega bi se bil poprej nadejal, nego tega... Kromicki ne živi več! Angelica je prosta! — toda kako to prenese? Že nekoliko ur čitam vsaki hip to brzojavko, in zdi se mi, da spim. Pa tudi svojim očem ne smem verjeti, dasi mi je ime: »Hvatovski«, podpisano pod brzojavko, porok za resnico. Vedel sem da mora slabo končati, toda nisem dopuščal, da bi bil konec tako nagel in tako tragičen. Ne! nič podobnega mi ni prišlo v glavo! Zato me je doletelo, kakor bi me s kijem vda-ril po glavi. Ako se mi sedaj ne zmeša v možganih, pa gotovo prenesem vse. Onkrat sem itak že priskočil na pomoč Kromickemu; sedaj sem mu znovič poslal v rešitev oovetnika, torej mi vest, ničesar ne očita. Bil je čas, ko sem mu od vse svoje duše privoščil smrt — res, toda moja zasluga je radi tega še večja, da sem ga navzlic temu vendarle rešil. Ali tu je prišla start, ne le vsled mojih naporov, marveč zoper mojo voljo —¦ in Angelica je prosta! Čudna stvar; meni je znano vse to, vendar Še v to dovolj ne verjamem. Čutim se nekako omamljenega. Kromicki mi je bil vendar tujec in obenem največja ovira v Življenju. Te ovire sedaj ni več in moral bi začutiti radost brez meje, ali vendar ne morem in ne smem, čutiti jo, Morda radi tega, ker se druži ž njo strah za Angelieo. Prva moja misel po prejemu brzojavke je bila: Kaj se zgodi z Angelieo? Kako ona prenese to novico? Naj jo Bog obvaruje! Ni ljubila tega človeka, toda v sedanjih okoliščinah bi jo vtegnilo razvnetje celo umoriti. Pa mislim na to, da bi jo odpeljal.
Kaka sreča, da mi je bila brzojavka uročena v, moji sobi, ne pa v obednici, ali v salonu. Ne vem, ali j bi bil premogel nadvladati vtis. Dlje Časa nisem mogel priti k sebi. Na to sem odšel k teti in ne da bi ji takoj pokazal brzojavko — sem samo dejal:
»Prejel sem jako slabo novico o Kromickem.«
»Kaj? Kaj se je zgodilo?« je vprašala.
»Ne prestrašite se, teta.«
»Že se zagovarja pred sodnijo?... kaj ne?«
»Ne... nekaj hujšega... to je... že se nahaja pred sodnijo, toda ne pred človeško.«
Teta začne mežikati z očmi.
»Kaj praviš ti, Leon ?«
Tedaj sem ji pokazal brzojavko. Teta jo je pre-čitala, pa ni odgovorila niti besedice, marveč stopila je h klečalniku in zakrivši si lice z rokami, jela moliti.
Naposled vstane in reče:
»Angelica vtegne to poplačati z življenjem. Kaj nam je početi?«
»Ona ne sme vedeti o ničemur dotlej, da otrok pride na svet.«
»Kako jo čuvati pred tem ? Ves svet bo govoril o tem in časopisi tudi tako... Kako ji prikriti to ?«
»Ljubljena teta,« ji rečem, »jaz imam samo eden svet. Treba je privesti zdravnika in mu povedati, naj naroči Angelici odhod, češ, da je to potrebno zdravju. Takrat odpeljem jas njo in gospo Celino v Rim, kjer imam svojo lastno hišo. Ondi jo zavarujem pred vsako novico. Tu bo to jako težavno, zlasti ako to služabniki izvedo.
»Ali pa njeno zdravje dopušča misel na odhod ?«
»Ne vem, to mora povedati zdravnik. Pripeljem ga še danes.«
Teta mi v tem pritrdi. Re&, nisva mogla dobiti nič boljšega. Sklenila sva zaupati gospe Celini to skrivnost v to svrho, da bi podpirala namen odhoda. Služabnikom sem najstrožje zapovedal, da se ne smejo približati mladi gospej z nobeno novico, časopise, brzojavke in vsa pisma, brez obzira na to, na koga so naslovljena, sem naročil prinesti v svojo sobo.
Teta je bila dlje časa kakor* oglušena. Po njenem mnenju je samomor eden največjih pregreh, ka-koršne more človek doprinesti — torej se je s čutilom pomilovanja družila v njej tudi groza in jeza. Vsaki hip je ponavljala: »On ne bi smel tega storiti, ker ve, da postane oče. »Toda jaz dopuščam, da on še ni vtegnil prejeti te novice. V poslednjem času se je moral gotovo razvnet voziti iz enega kraja v drugi, kakor so to zahtevale njegove zahomotane in trgajoče se zadeve. Jaz ga ne smem obsoditi, in odkritosrčno povem, da se ne morem ubraniti nekemu priznanju do njega. Nahajajo se ljudje, kateri celo po pravici obdolženi zlorabe ali goljufije in obsojeni od sodnije, pijejo v ječi šampanjec in živijo veselo življenje. On do tega ni dospel — ter se je hotel očistiti neopravičenih očitanj s smrtjo. Morda se je spominjal " tudi tega, kaj da je. Jaz bi imel dokaj manj sočutja do njega, ko bi si bil vzel življenje zgolj radi samega poloma. Dopuščam vendar, da bi mu bilo tudi tega dovolj. Spominjam, se, kake nazore je proglašal v Gasteinu. Ako je moja ljubezen nevroza, je bila bolezen njegova vroč pohlep po denarju. Ko mu je to spodletelo, ko se mu je ta podlaga umaknila izpod nog, je zagledal pred seboj tako brezno in puščavo, kakoršno sem jaz videl v Berlinu. In takrat, kaj ga je moglo pridržati? Misel na Angelieo? Znano mu je vendar bilo, da ji mi ne odtegnemo varstva — in pri tem — kdo ve? — nemara je tudi začutil to, da ni
D$?
13
kajšnjf orožniški postaji v ulici Bertolhri št. 7. Ples se bo vršil jutri 2. t. m. v »Trgovskem Domu". — Že itak krasni prostori bodo žareli v neStetih električnih žarnicah, posamični oddelki pa bodo divno prirejeni za posamične namene udobnosti in prijetnosti.
Kanadi » ItŠhih Ustih na nekega laškega profesorja tukajšnjega c. kr. ženskega učiteljišča, ker je bil zapisal neko laško kandida-tinjo s slovenskim priimkom po slovensko pravilno, so izhajali, kolikor smo poizvedeli. od nekega njegovega kolege, ki je baje to pravil okoli ter je tako prišla vsa reč v javnost. Kakor čujemo, je g. ravnatelj to pot posegel energično vmes te podučil denuncijanta, kako je njegovo postopanje.
KraVO le Ukradel nekdo krčmarici A. Milost v Grgarju. Prignal jo je v Solkan k mesarici Zhuelc, ki mu je dala na račun 70 K. Kje je krava, je izvedela kmalu gospodinja ter poslala po njo. Tatu iščejo.
Laški Vt}attl bip«. Mitični oblasti v Gradišču ob Soči se je predstavil P. Chittarro v uniformi laških „alpinovu. Služil je vojake v Tedadu, odkoder se mu je posrečilo, zbežati čez mejo. Vojnk je bil rojen in vzgojen v Gradcu, kjer živi njegov oče že dolgo časa. (tovori laščino prav slabo.
Štaaplila fc kavčuka vseh velikostij in oblik (v medaljonih, svinčnikih itd.) s poljubnim besedilom izdeluje Josip Krm potic v Pulju, Piazza Carli št. 1. ter pošilja naročila franko na dom. Naročila sprejema tudi „Goriška Tiskarna" A. Gabršček, kjer so na razpolago uzorci štampilj.
Pri dala si je močno poškodoval nogo F. Catignoli iz Ravone, ker je padel na železje. Pripeljal se je v Gorico v bolnišnico usmiljenih bratov.
Mina S8 le razletela v Sesljanu v kameno-lomih tvrdke Faccaiioni & C. ter ranila ne-, varno 21-letnega delavca  Iv. Fioridana iz Pirana. Prenesli so ga v tržaško bolnišnico.
Pomilovanje. — Cesar je pomilostil 84 La2nencev v raznih kaznilnicah. Med tem je 1 v Gradišču, 5 v Kopni.
ZaifH SO 17 letno Marijo Urbančič, rojeno v Gorici, pa pristojno v Dolenje, ker je hodila po noči okoli. Bila je brez sredstev in tudi dela nima nikakega.
Ranjen j9 bii 58 letni A. Zauntel iz Loč-nika^ in sicer z nožem v levo roko. Prišel se je zdravit v tukajšnjo bolnišnico. V tej bolnišnici se nahaja tudi neki Ig. Čotar iz Tabra, ki je bil ranjen na glavi.
Brez Sredstev. — Dan za dnevom prihajajo na tukajšnjo policijo tujci, brez sredstev, v slabi obleki. To so ali delavci, nesrečni ljudje, pa tudi postopači, iz najrazličnej? Th krajev. Te dni sta se oglasila Iv. Krmac iz Štajerske in M. Stegu iz Trsta, oba slabo oblečena, brez vinarja. Poslali so ju v zapore, potem ju pošljejo "domov....................................
»Narodna Čitalnica' r Kanalu vabi na veliki
ples, kateri priredi pustni torek 7. marca 1905.
v dvorani „Pri zlatem levu'*. Vstopnina 2 K. Svira 10 mož vojaškega orkestra 47. pešp. iz Gorice. Začetek točno ob .8. uri. Udeleženci naj bodo kolikor mogoče kostumirani. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. NB. Popoldne se vrši pustni korzo.
KOBSUR I Cerknici na Notranjskem je šel tisto pot, katero hodijo vse „ gospodarske" naprave politikujočih duhovnikov, — namreč crknil je. Vodil ga je duhovnik, plačevali bodo pa udje.
Lovski pes prepeličar se je priklatil v Vel.
Zabije. Nahaja se pri g. Kosovelu, podžupanu.
„Pevsko in bralno društvo Št. Andrei" vabi
na svoj redni občni zbor, ki bo dne" 12. t. m. v dsuštvenih prostorih. Na občnem zboru bodo predloženi načrti za novo društveno zastavo. Pričakuje se obilne udeležbe.
Petsko bralno društvo „Qral'* n Trnovem priredi
v nedeljo, dne 5. marca v prostorih g. Mihaela Peršiča predpustno veselico s petjem, godbo, srečkanjem in plesom. Sodelovala bode Šem-paska godba. Začetek ob ;>. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi otlbor.
Telovadno društno »Sokol" v Postojni priredi v
soboto 4. t. m. v veliki dvorani „Nar. hotela* veliki ples.
„V deveti deželi". — Pustni torek dne 7. marca 1905. bo v prostorih „Trgovskega Doma" velika Sokolova maškarada. Svirala bo vojaška godba. — Pričetek ob 8. uri.
Vstopnina: Za neude 2 K. Za ude in dame 1 K. - Kdor ne pride v maski ali kostumu, plača globe 1 K, za kar dobi čepico. V društveniobleki in garde-dnme globe prosti.
Maske, ki nočejo, da bi se razkrile pred vstopom v to določenemu pregledovalcu, naj si priskrbe že naprej vstopnico, ki se pri vstopu le pokaže. Vstopnice se dobe" v trgovinah g. And. Gabrščeka, g. Ant. Jeretiča in na pustni torek zvečer pri blagajni v „ Trgovskem Domu", in sicer le proti izkaza vabila na ime.
Kratek odpor „6orisiu in komur še tiče. —
„ Gorica" bi me najbrže rada zapleln v polemiko, vsled katere naj bi trpel na ugledu napreden denaren zavod. Da ja ujela od preko 200 pisem, lu so šla v enaki zadevi iz mojega peresa, le eno samo, je za me najboljši dokaz, da sem dosegel popoln uspeh. In zares: ogromna večina onih, na katere reflektujem, se je že izjavila ter mi poverila svoje popolno zaupanje. To zaupanje tudi ponovno opravičim v obrambo zavoda proti škodljivcem in spletkarjem, ki bi se radi okoristili na ptuji račun. Kedar in kolikor bo treba, bom govoril jasno in glasno, da bo vsakdo vedel, pri čem je. Ako je kdo somišljenikov, ki pade v mreže drznih jezikačev, kateri nimajo ničesa zgubiti, pripravljen sem, dati mu vsa potrebna pojasnila. Rodoljubne napredne somišljenike pa prosim, da me obvestijo o vsem, kar bi se utegnilo kovaiiti pod klerikalno patronanco proti naprednim zavodom ali posamičnim osebam. —
„Gorica" je za „Slovencem"  omenjala
,,Trgovsko-obruio društvo". — V tem oziru izjavljam kratko: Nisem bil v odboru že od početka, ali delal sem največ za namene takega drušiva. Vspeh me ni zadovoljil. Toliko manj sem zategadel reflektoval, da bi odslej priM v odbor. Zato tudi nisem kan-didoval takrat) ko je 13 (— pač pomembno število! —) od vseh vetrov vkup zbobnanih trgovcev in" obrtnikov (s sinovi in uslužbenci vred) v znamenju raz pora volilo nov odbor po 3 letih spanja, ne da je bil podan vsaj račun o preteklosti. Predsednik je" odločen pristaš klerikalne stranke, sicer vseskozi pošten mož. Umevno je, da v takem društvu za me ni prostora. Naj se le dekla-muje o vzvišenosti nad strankami, kolikor hoče, jaz pa izjavljam javno vsem napredno mislečim trgovcem in obrtnikom to-le: postranski nameni nekaternikov se utegnejo le prekmalu pokazati. Zato opominjam k previdnosti, da se marsikdo ne bo razočaran praskal za ušesi. - Da umejem pomen in velikanski delokrog naše stanovske organizacije, to sem pač dokazal s celo knjigo, ki je vodilna luč celo mojim nasprotnikom. Kaj hoče par ljudij, ki bi radi govorili v imenu trgovskega in obrtnega stanu, to mi je pa tudi jasno, hoče pač le to, za kar jim bodo ploskali ^Slovenec", „Gorica" in „Prim. List". Da jaz ne morem za njimi, to je pač jasno. — Toliko rta hru-laeije v „Gorici". Ako bo res še kaj treba, sem vedno na razpolago.               A. G   k.
/oma med Rusi in Janonei
Poročilo generala Kuropatkina.
General Kuropatkiu je brzojavil dne 25. pr. m.: Danes zjutraj je sovražnik zasedel Cinhenčeng. Naše včerajšnje izgube so še neznane. V lazaret Sanltijin je bilo dovedenih 300 ranjencev. Odstotni postavek ubitih je zelo velik. En sovrtižui batalijon je prodrl danes zjutraj v smeri soteske Dapinlin. Danes zvečer so se sovražne predstraže južno zapadno Sau-lunju pričele bližati soteski, ki smo jo mi zasedli.
Iz glavnega japonskega stana v Mandžuriji poročajo, da sta bila. v petek po noči blizo Maltušana odbita dva napada ruske pehote.
Sklepna seja hulske komisije,
Sklepna seja. hulske komisij'« se je 25. pr. m. vršila pod predsedstvom admirala Fourniersa na slovesen način v prisotnosti vseh členov, angležkega, ruskega, ameriškega in avstro-ogrskega admirala. Razpravi je prisostvovalo številno občinstvo, med katerim sta bila tudi ruski in avstro-ogrski poslanik.
Admiral baron Spaun, kapitan vitez Winterhaiter in pomorski poročnik baron Hau-ser so se vrnili včeraj na Dunaj.
Razna poročila i bojišča.
„Reuterjev biro" poroča iz glavnega stana generala Kurokija preko Fuzana 25. pr. m.: Zadnji teden je bil po bitki ob reki Šaho
eden najmimejih. Na fronti* obeh armad j-streljanje topništva popolnoma ponehalo. Sedaj pa je na levem japonskem krilu pričelo zopet streljanje v smeri proti, reki Hunho.
Iz Sahetuna 25. pr. m. (Ruska brz. agentura). V četrtek zvečer so Japonci napadli hrib Beresnev, toda bili so odbiti, Včeraj so ponovili napad na vsej fronti, so s silno premočjo napadli oddelek, ki se nahaja pri Cin-henčengu ter so prisilili Ruse, da so zapustili svoje oporišče, hrib Beresnev. Boj % bil na obeh straneh silno ljut.
»Daily Telegraph" poroča izSemuetena: V noči od 22. febr. se je 200 kozakov približalo železniški postaji Leihsavo. Iz nekega hungužkega šotorišča, ki se je nahajalo v bližini, je i200 Hunguzov napadlo Ruse; Hun-guzi so bili z velikimi izgubami odbiti. Kozaki, ki so imeli le dva ranjenca, so se po noči zopet umaknili preko reke Liaho.
Iz Petrograda 25. pr. m. General Saha-rov je včeraj' brzojavil generalnemu štabu. Povodom napada nit grič Beresnev so Japonci nntjkakovnli preko mrtvih trupel svojih drugo v. Eksplodiralo je več podzemskih min. Zgube sovražnika so bile znatne. Naše niso še določene.
Ruski ujetniki na Japonskem,
Število v japonskem ujetništvu se naha-jiijočih Rusov znaša baje v celem 44 000 mož ; med temi je 1010 častnikov.
Angleške laži.
Nemški listi poročajo iz Petrograda: Vse vesti o odpoklicanju Kuropatkina, o vrnitvi generala Lineviča in Bildelinga ter vsa poročila o mirovnih pogajanjih smatrajo tu za angleške laži, Kuropatkin ostane i nadalje nadpoveljuik armade, ki je že za 70.000 mož močnejša, ko japonska. Prodno začne Kuropatkin ofenzivo, kar se zgodi koncem marca, dobi še uadalj-nih pojačenj. Vojnega položaja tu ne smatrajo neugodnim, „Novo Vreme" naglasu, da v inozemstvu preveč precenjujejo vpliv notranjega položaja na nadaljevanje vojske.
Ruske vo]ne ladje kupljene na Nemškem.
Iz Petrograda so brzojavlja: Po zanesljivih informacijah v poučenih krogih ruske mornarice je ruska vlada kupila na Nemškem t. dovoljenjem cesarja Viljema tri oklopniceiu tri križurke.
Razgled po suetu.
Zadnje Vesti. -'- Gorki je torej puščen na svobodo. Odšel je v Rigo. — Proti Vladivo-stoku maršira 60.000. Japoncev. Japonci poročajo o svojih zmagah pri Tsiuhenčengu dne 23. in 24. pr. m. Rusov se je bojevalo baje okoli 17.000 mož. — Obstrukcija železničarjev v Italiji traje  dalje.
Državni Zbor. — V včerajšnji seji so odgovarjali ministri na razne interpelacije. GledC smrti dragonca Handlerja v graški vojaški bolnišnici je pobijal domobr, minister pritožbe, rekoč, da je konstatovano, da se mu ie dobro streglo ter storilo vse, kar treba. Zbornica je nadaljevala razpravo v obrtni noveli.
poaebno priljubljen. V vsakem slučaju sem si mislil, da* j* to nižji človek, nego je bil; nisem pričakoval, da bi zagledal v njem toliko eneržije — in priznavam, da sem mu delal krivico.
Odložil sem že pero, toda vrnem se k njemu, ker ne morem niti sanjati o spanju in vrhu tega, kadar pišem, mislim mnogo mirnejše ter imam manjši mlin v* glavi. > Angelica je prosta, Angelica je prosta!« te besede si ponavljam neprestano ter še ne pojmim celega njih pomena, čutim, da bi mogel znoreti od veselja, toda obenem se me polašča neka nerazumljiva bojazen. Ali bi se imelo res pričeti zame novo življenje ? Kaj je to ? Ali je to zaseda usode, ali božja milosrčnost nad menoj radi tega, da sem sp že toliko namučfl in tako močno ljubil? Ali se nu^ -ja morda kako pravo obstanka, kaka mistična moč, katera izroča žensko onemu moškemu, ki jo najbolj ljubi, radi tega, da se izpolni odvečno načelo stvarnikovo — ne vem. Čutim zgolj nekaj takega, kakor bi mene in vse okrog nesel neizmerni val, potapljajo človeško voljo in Človeške napore.
Pretrgal sem znovič, ker se je vrnil kočij až, ki sem ga poslal po zdravnika. Zdravnik ni prišel. Danes ima operacijo ter obljubuje priti jutri zjutraj. Mora s& nastaniti pri nas v Floševu do trenutka našega odhoda — in pospremiti nas v Kim. Ondi dobim drugega...
Pozna noč je... Angelica spi ter si niti ne do-mišljuje, kaka velika prememba je nastala v njeni I usodi... O, da bi ji prinesla srečo in mir! Ona to zasluži. Morda se tudi nad njo že pričenja usmiljenje božje?...
Moji živci so tako razburjeni, da kadar mi doleti na ušesa lajanje psa na pristavi, ali klepetalo ponoč-nega stražarja, se mi zdi, da znovič prihaja nekaka novica ter hoče vdreti naravnost k Angelici.
Prizadevam si vendar se pomiriti in si tolmačim« da ta nekaka, čudna bojazen, ki se me polašča, izvira poglavitno iz bojazni za Angelico in ko bi ne bilo njenega stanja, da je niti ne bi čutil. Pa si ponavljam, da ta bojazen pride, kakor vse drugo, in potem prične novo življenje.                                              i
Treba mi je spoprijazniti se z mis**jo, da Kro-micki ne živi več... Iz te katastrofe priteče za naju sreča, o kakoršni ne smem nit' sanjati, toda v človeku se nahaja neki moralni čut, ki mu zabranjuje radovati se celo sovražnikove smrti. Vrhu tega tiči v! sami smrti neka gotova groza. Ljudje se pri mrliču zmerom potihoma razgovarjajo... Evo, radi česa se jaz ne smem veseliti.
Dne 13. listopada.
Vsi moji načrti so za nič. Zdravnik je dospel za-rano, preiskavši Angelico je rekel, da o potovanju ne more biti govora, in da bi bilo za Angelico naravnost nevarno. V njenem stanju se opaža neka nepravilnost. Kaka muka je poslušati ta izrek tega specija-lista, v katerem se ti zdi da vsaka beseda grozi s smrtjo ljubljenemu bitju I Zaupal sem zdravniku naše tajnosti, na kar mi je odgovoril, da od dveh nevar-ščin si je treba izbrati manjšo in manj gotovo.
Kar me je razburilo in najhuje vznemirilo, to je bil njegov svet, naj po primerni pripravi naznanimo Angelici moževo smrt. Gorjfi! ne morem utajiti, dane bi imel prav. On mi je dejal tako-le: Ako ste popolnoma zagotovljeni, da premorete zabraniti, da ta no-vievne bi dospela do* gospe Kromicke poprej, nego po preteku nekoliko mescev, tedaj bi bilo brezdromno
bolje ne govoriti o tem, ako pa ne, pa je bolje jo previdno pripraviti na to in ji naposled povedati; kajti ako bi ona to nagloma poizvedela, takrat bi vtegnila nastopiti druga katastrofa.«
Kaj je tu početi ? Ali morda naj uvedem popolno karanteno okrog Ploševa; ne spustim skozi niti človeka, niti pisma, niti časopisa, ali naj predpišem služabnikom, kaj imajo govoriti, celo kako gledati... Kajti vzgled, kak vtis imajo te vrste novice celo po primerni pripravi, sem imel na primer na gospej Celini, kateri smo naposled morali povedati resnico. Ali navzlic temu je dvakrat omedlela ter podlegla krču, ki me je pripravil skoraj v norost, kajti zdelo se mi je, da jo čuje vsa hiša. Ali vendar ona ni bila tako zatelebana v tega zeta. Toda tudi njo je osupnila glavno misel na Angelico.
Nasprotoval sem nasvetu zdravnika, kolikor mi je bilo mogoče — i zdi se mi, da se nikdar ne spo-prijaznim ž njim. Zlasti ene reči jim ne morem povedati: da Angelica ni ljubila svojega moža — in prav radi tega jo še tem huje potere njegova smrt.
Tu ne gre več za ono žalost, ki se čuti po smrti dragega bitja, tu gre za očitanja, ki si jih bo delala, češ, da bi ne bi cenil tako malo svojega življenja, ako bi ga bila bolj ljubila. Ta očitanja so bila prazna, ker to, kar si. je bilo mogoče vedoma naložiti, si je ona naložila in spolnila, vprla se moji ljubezni ter ostala čista in zvesta. Toda treba je poznati to dušo, polno dvomov, da se oceni, kaka 1;uga se polasti človeka |n kako se jame sumiti, če morda ta smrt ne odgoverja nekaki skriti njeni Želji po svobodi in prostosti in če morda ona ne ustreza takim »ahtevam, kakoršnih ni smela izpovedati?
(Konec pride.)
Nemški državni zbor je pričel 25. t. m. vaz-1
pravo o proračunu za mornarico. Komisija je vladi črtala (i milijonov (iOO.000 mnrk. I??bel je rekel, da Nemčija ne potrebuje tako velikega brodovja> kakršnega želita vladar in pa ^Mornariško društvo". Nemčija z Angleško ne bo imela vojske in morebitna vojska s Francosko ali 7, Rusijo se odloči na suhem.       »
Kakšsn bo ruski parlament? — o tem vprašanju je priobčil petrograjski list „Novo, Vreme'*' zanimiv članek, v katerem zatrja, da je sklicanje „zemskega sabora" v principu določena stvar. V parlamentu, kjer bo zastopana vsa Rusija, se utegne pokazati še ostreje vprašanje o narodnosti, nego pa v Avstriji. Tukaj se bodo nahajale: poljka, finska, litavska, ma-" loruska, armenska, tatarska, gruzinska, židovska, sibirska, baltiška in letiška stranka, Rusija šteje 140 milijonov ljudi in če pride na vsabih 100.000 duš po en poslanec, tedaj bi obstojal ruski parlament iz 14O0 poslancev! Da 1)0 mogel biti v ruskem parlamentu jezik zbornice le ruski jezik in da se bodo vsi govorniki morali posluževati le ruskega jezika, je umevno samo ob sebi.
Ne štraik, ampak obstrukclja na železnicah v
Italiji. V It.Liliji imajo železniški opravilnik še iz leta 1H42. Železničarji so prejšnja leta štrajkali, ali kar se njihovim zahtevam le ni ugodilo, su začeli sedaj z obstrukcijo. Ravnajo se namreč točno po predpisih opravilnika, kar provzroči velikanske zamude. Tako n. pr. ukazuje opravilnik glede ekspresnega vlaka, da se morajo pregledati vse kurilne naprave pred odhodom. Kanarske stroje mora uradnik spremljati peš, zato ne smejo hitreje voziti nego more človek hoditi. Navidezno se vrši največji red, ki pa provzroča največji nered, ljudstvo je razsrjeno. Za danes je napovedan biijc generalni štrajk.
Spomenica ministra Jermolova na carja, -- Minister za poljedelstvo in državne domene .fer-molov jo dne 24. pr. m. izročil carju na njega ukaz izdelano spomenico o splošnem notranjepolitičnem položaju v Rusiji ter o odredbah, ki bi se imele izvesti, da se povrnejo redni oiliiošaji. Minister je v tej spomenici prišel do zaključka, d.-i je nade do rednih odnošajev in do poniirjenja duhov le tedaj, ako se uvede ustava in da se skličojo v posvetovanje zastopniki naroda. Car je spomenico pretresaval podrobno z ministrom ter mu naročil, naj sestavi reskript na ministra notranjih stvari oziroma manifest. Dne %¦,. pr. m. se je jri ministru Jermolova vršilo zaupno posvetovanje glede izvršitve carjev  volje.
(Z PetfOgrada poročajo: Zatrjuje se, da je revolucijski odbor doslej dobil iz Nemčije Jf>2.000, iz Fram-ije loO.ooo, iz Angleške 1,200.000 in iz Avstrije .•];">.()<>0 frankov podpore: koliko je dobil podpore iz Amerike, ni znano.
,.Učenec Mascagniler. -¦ Ko je bival veliki
!a?ki glasbenik Mascagui pred nekaj časom v Londonu, je igral neki lajnar pod njegovim oknom sloveči intermez/o h „Cavalleria i-u-sticana". Lajnar je igral prehitro inMascagnija so bolela ušesa. Šel je na ulico, dal lajnarju 1 marko denarja ter rekel: Jaz sem slišal opero v gledališču, hočem Vam pokazati, kako se mora igrati. Na to je igral. Čez nekaj časa je prišel lajnar ::opet pod okno inMascagnije bil zadovoljen, ko je slišal, kako lajnar sed"j pravilno igra. Nemalo pa se je vstrašil, ko je videl na lajni lepak: BUčenec Maseagnijev\ - liaje se je Mascagni zarotil in zaklel, da no lio nikdar več podučeval nobenega iajnarja.
Mednarodni ribiški kongres na Dunaju 1905. —
Predpriprave kongresnega odbora nadaljujejo vrlo. Določen je že načrt programa, ki bo obsegal poleg kongresnih sej tudi razne prireditve in zabave. Od vlad in oblasti so došle že razne prijave.
Trinožna deklica. Iz Moskve se poroča, da je dr. F. P. Krasnobajev v zadnjo sejo ruskih kirurgov pripeljal Šestletno deklico, ki je imela tri noge. Deklica se je rodila z malim a trdim turom v bližini bedrenega vretenca na hrbtovi strani. Navidezni tur je rastel polagoma in je sčasoma postal noga in sicer tretja noga, na kateri so pa bili le štirje prsti. Delovanje te tretje noge, ki visi iz hrbta nad medenico, je ^io majhno.
i* certoe od države na Francoskem. — v
pftek se je vršila seja komisije, ki je imela pretresati vladni zakonski načrt glede delitve cerkve od države. Komisija je vsprejela, iz-vzeniši nekaj neznatnih izprememb, vse točke vla«mega načrta.
Vsi rakuni proti občinskim lolitvam v Polju so
odbiti in na okr. glavarstvo je izdan ukaz, naj se občinski zastop konstituira čimpreje.
Skozi Simplon je prp.br bil 24. pr. m. pri ttietru 8:187 predrt. Inženirja Bianchi in Oressjr sta w upala predaleč. Zgrudila sta se ueza-Vestiia. (}ressy je umrl v bolnici.
Proti poljubovanjll rok je pričel boj berolin-ski zdravnik prof. dr. Duhrssen; ker takopo-ljubovanje razširja bolezni, je popolnoma proti-higijenično.
Ruska Sekta StundiStOV se misli preseliti v Kanado. Stundisti so baje pridni in delavni ljudje, ali pravoslavna duhovščina jih preganja in baje tudi vlada. Radi tega se hočejo izseliti v številu 200.000.
'"' ¦''VmtotfMHfam -~- Te~4ni se ^točita v Bostonu neka „dama" in neki »gospod", od katerih noben ni nad 18 palcev visok. Tako poročajo — ameriški listi.
Davek na klavirje je naložil občinski svet v francoskem mestecu Cassel.
Češke Občine.         »Narodni svet" v Pragi
je sklical odposlance čeških občin, da bi se posvetovali „o socialnih nalogah občine z ozi-rom na ljudsko izobrazbo'1.
Stavka V Belgiji, - V i-harleoiskem rudarskem okrožju stavka ftJ.OUO rudarjev. Pred hišo nekega rudarja, ki ni hotel stavkati, je razpočilu bomba. Zaprli so več rudarjev.
S pemtninarSiVOm so se žareli pečati na Danskem šele leta 1*07. Od tedaj je. izvoz naglo rastel. L. lni)f>. so ustanovili društvo za izvoz jajec, ki jih je v enem letu izvozilo za 10 milijonov kron. Leta 11)02. torej čez sedem let po ustanovitvi zadruge, p« so jih že izvozili za ;J0 milijonov kron. Od tega je imelo društvo čez f> milijonov kron čistega dobička.
Mlekarstvo V Sibiriji, Tudi v oni deželi, o kateri mislimo, da je najbolj zapuščena na svetu, in o kateri smo prepričani, da vlada v njej večna zima in mraz, je mlekarstvo bujno razvito. Upeljali so ga Danci. Vlada je. podpirala to stremljenje s tem, da je pošiljala gospodarske učitelje v one kraje, kjer je bila najbolj razvita govedoreja, in ti so snovali mlekarne. Sibirske mlekarne so največ lesene, vendar so znotraj jako lepe in snažne. Tam izdeluj"io največ masla za izvažanje, ki se zavija v pergametni papir. Malt papirni zavojčki se devajo nato v zabojčko, ki so f>0 kg težki. Tako uloženo maslo se drži v ledenicah tudi po dva meseca. Maslo izvažajo s posebnimi vlaki, ki imajo vagone nalašč za to narejene. Takih vlakov vozi vsak teden pet. Stroški za ptevoz iz Sibirije do morja znašajo 15 K za 100 kg. Leta 11)00. je bilo izvoženega musla za ;">.-* milijonov kron.
Ruska  vseučilišča.           Rusija  ima sedem
vseučilišč: največe med njimi je ono v Moskvi, na katerem je vpisanih 0000 dijakov. Na Ruskem je gotovo ."50.000 vseučiliščuih dijakov. Slušatelji so večinoma Rusi. Za žide je določeno gotovo število, namreč b% vseh dijakov. Sinovi plemenitaških družin baltiških pokrajin se uče večinoma v inozemstvu. Tudi število Armencev in Malorusov je relativno malo. Največ je meščanskih in kmečkih sinov, ki pohajajo vseučilišča. Mladi ljudje iz delavskih rodbin delajo danes v tem oziru še izjemo. Učenje na vseučiMščih ni dražje nego n. pr. v Avstriji. Razun mnogih dobrodelnih zavodov, ki pomajo siromašnim dijakom, podpirajo iste tudi bogateji dijaki, ki smatrajo za svojo prvo dolžnost, da pomagajo svojim siromašnim kolegom. Dijaki na ruskih vseučiliščih se pridno vie in strogo se pazi na to, da tudi res obiskujejo predavanja. Dijaških zvez, kakoršue so na avstrijskih vseučiliščih, ne poznajo v Rusiji.
Avtor Ben-Hurja umrl. — V Crawfordsville (ameriška država Indiana) je umrl te dni pisatelj slovečega romana iz Kristusovih časov „Ren-Hur", (katerega smo priobčili svoj čas v podlistku v „Soči"), general La\vis Wallace v starosti 75 let. VVallaee je bil prvotno odvetnik v svojem rodnem mestu. V državljanski vojni se je povzdignil do generala. Pozneje je bil vrhovni gubernator države Utah, od leta 18KL do 188;"). ameriški poslanik v Carigradu, pozneje pa zopet odvetnik. Njegov roman „Ben-Hur" je izšel leha 1880. Pozneje je izdal še nekatera zgodovinska dela.
Pravda Za iOS. —- Pred de? :>huni sodiščem v Gothi je končala te dni pravda za gos, ki je stala S marke in pol. Pravda je trajala več let. Stroški te pravde so narasli na 2č^ mark. Tožitelj, vodja tiskarne v Bischlebnu, kateri je dolžil nekega tauuk .jega kmetovalca po krivem, da hrani gos, katera je ušla njemu, mora plačati vse stroške. Samo pristojbine za priče znašajo približno DO mark.
Čudna menjava brzojavk. — Povodom iniciative za poljedelski zavod v Italiji so došle italijanskemu kratiu od več vladarjev brzojavke, na katere je kralj odgovoril. Laško časopisje je te brzojavke in odgovore na nje takoj po publikaciji kraljevega lastnoročnega pisma obe-
lodanilo. Vse pa je presenetilo, da brzojavke nemškega cesarja ni bilo nikjer v listih citati. Vzrok temu je bil, da je telegrafična cenzura brzojavko nemškega cesarja konfiscirala. Kaj pač je vseboval ta telegram, da ga ni bilo moči priobčiti V
Vesti iz Amerike, — Osvotatrusta.—
Chanute, Kans, 11. febr. Prairie Oil,Co. (ime Standard Oil -Co. v Kansasu), naznanja, da v Kansasu ne bode več kupovala petroleja* Vsled-tega na tisoče delavcev izgubi delo. Standard Oil Co. je to storila radi tega, ker je država Kansas proti njej nastopila.
Velik požar v Birmiughamu, Al a. — Bkmingham, Ala., G. febr. Včeraj je pričelo goreti v poslopju tvrdke Franklin, Stilas & Franklin, na Moriš Ave in 21. ulici. Od tu se je požar razširil na poslopje tvrdke Robert Gary & Co, in postal tako velik, da je morala priti gasilska pomoč iz Moutgo-merya in Chatanooge, Škoda znaša 500,000 dol. Zgorelo so vse hiše med 20, in 21. ulico.
Jajc ji trust, - Chicago, 111., 11. febr. V tukajšnjih refrigatojih je nakopičenih toliko jajc,   da jih  že  nikoli toliko ni bilo,
Skupili so bili namreč 45,000.000 jajc. Kljub temu, oziroma bašradi tega, vlada na jajčjem trgovišču veliko pomanjkanje jajc in gospodinje so primorane plačevati po 5)8 centov ducat. Jajca so pokupili naravno chi-enški mesarji. Lani, ko so bila jajca po ceni, so mesarji kupovali jajca v količinah po stoti-soč zabojev in jih shranili v refrigatorje za ugodnejše čase, kateri so sedaj nastopili. Takrat so kupovali jajca po 15 do 17 V, centov ducat. (Cent je 100 del dolarja. Dolar je nekaj nad 4 K.)
Z a 15.0!K) dol. vojaških n n i-form ukradli. V vojašnici v Fort HamU-tonu, N. Y., so nepoznani tatovi ukradli za 15.000 dol. vojaških uniform, kap in rokavic. Na to je oddelek vojakov iskal uniforme po gostilnah ob no\\yorški luki in na Bowery, kamor zahajajo vojaki. Tretjino oblek so že našli v gostilnah blizo Fort Hamiltona. Poročnik Henuett, ki je nadzoroval skladišče, je odslovljen in nadomestil ga jo poročnik Mit-chell. Ko je o tatvini zvedel polkovnik (J. (Sreeiipugh, je poslal vojake po vseh gostilnah, in zvečer so se vojaki vrnili pijani v vojašnico, kajti take „vaje" so zelo redke,
Zastrupljeni poročni prstani. — John Hodi, o katerega vsestranskem že-nitovanju smo že poročali, je končno odpotoval v Chicago, da se tam zagovarja vsled bi-gamije. Spremljal ga je chicaški detektiv lepega imena Loftus. Hoch je odšel povsem brezskrbno, kakor bi se niti malo ne zmenil za svojo osodo in kakor da bi se ne bal, ko ga v Chicagu sprejme lepo število njegovih žena. S tem je njegovo gostovanje v, metropoli
končano. — Chicago, 111., 9. febr. Med ženami, katere bodo tukaj proti John Hodu*, je tudi neka vdova, katera trdi, da se je Hoch pred par leti z njo poročil pod imenom Leo Pra-eger, na kar jej je odnesel 3500 dol. — Tukajšnji zdravnik Josip Springer trdi, da je Hoch več svojih soprog zastrupil s pomočjo kurara, kateri deluje vedno smrtno, kakor hitro se zmeša s krvjo. Hoch je z imenovanim strupom namazal rob poročnih prstanov, ki so bili ostro obrušenL Kakor hitro je prstan rami prst, je bila žrtev že zastrupljena in je kmalu umrla.
„City of everett" je prodrla in potopila norveški parnik „L e i f e r i k s s e n«. — Parnik City of Eve,-._ /et^kTje Tast Standard Oa Co-, je dospel 9. pr. m. v Nevv York in tam se je izkrcalo 20 rešenih mornarjev norveškega pamika „Leif Erikssen", ki se je dne 4, februarja na višini rta Romaine, Florida, v megli potopil, Prvo imenovani parnik* je namreč zavozil v norvežana in ga prodrl tako, da se je na mestu potopil. Pri tem sta vtonila dva mornarja. City of Everett je plul nakrcan s petrolejem iz Nevv Yorka v Sabine Pass, Tex. Dne 4. pr. m. so zagledali v megli in viharju norveški parnik, ko jo skušal pluti mimo sprednjega dela parnika City of Everett. Pri tem sta oba zadela drug ob drugega in temu je sledila katastrofa. Ko so mornarji videli, da je parnik izgubljen, so se rešili v čolne in kasneje na Everett. Vse to. je trajalo kakih 10 minut.
RAZGLAS.
Podpisano žunanslvo razpisuje s leni službo
občinskega redarja
v županiji Komen.
Pla&i znaša sedaj 500 K in uniforma. Prednost za lo službo imajo vpokojeni c. kr. policaji in vpokojeni c. kr. žandarji.
Redno opremljene prošnje naj se vložek do
7. marca 1.1.
na /upanslvo v Komnu.
Županstvo občine Komen
dne 22. fcbmvarja lftOa.
Župan: 3. ŠDflRfl.
Štampilje iz kavčuka
vseh velikostij in oblik (v medaljonih, svinčnikih itd. s poljubnim besedilom
izdeluje Josip  KrmpotlČ   * Pulju HHLV   , Piazza Carli štev. 1.      ¦¦*-
ter pošilja naročila franko na dom.
Naročila  sprejema  tudi  »Goriška Tiskarna"  A. Gabr&cek v Gorici, kjer so razvidni uzorci stampilj.
Zahvala.
Tim potoni zahvaljujemo najsrčneje vse oue, ki so na katerikoli način izkazali svoje sožalje ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta
Antona Štruklja,
gostilničarja in posestnika na Ajševici.
Posebno smhvaljujemo vse sorodnike ter domačine in one iz mesta za mno-cobrojno udeležbo pri pogrebu, dalje darovatelje nagrobnih vencev ter gg. pevce iz St. Mihela za lepo nagrobno petje na domu, v cerkvi in na pokopališču. Vsem Bog stotero povrni!
Na Ajševici, dne 9;>. februvarja 1905,
Žalujoči ostali.
C5C
Posojilnica in hranilnica i) fljdoošCini
_________retjistrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo
na XI. redni občni zbor,
ki se bo vršil v nedeljo dne !2. marca t. L ob 3. uri popoludne
V  zadružnem uradu v Ajdovščini.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. *2. Potrjenjp lačunskega sklepa za 1. 1004,
3.   Volitev načelstva in preglcdovalcev računov.
4.   Nasveti.
Za slučaj, da ne pride zadostno število udeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob poln 4. uri popol., katero bode sklepčno ne gledi1 na število zastopanih deležav.
Načelstvo.
V  Ajdovščini, dne 21. februarja 1905.
A. vd. Berinl - Gorica
Šolska ulica št. 12
vela zaloga opega olja
prve vrste
Mjbiljših tvrdk M Istre, Dalmacije, RiHetle, Bari in lic«
s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K -72, --80, -88, -96,104,
1-12, 1-20, 1-36, 1-44, 160, t'80. -------,   Na debelo eene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno
Pravi vinski kis in navade«. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne.
Andrej Fajt
; pekovski mojster §
v Girfci Gorsi Franc. Gius. št. t
filijalka V isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega ; peciva, tudi najfinejega, za nove i maše in godove, kolače za bir-\ mance, poroke itd. Vsa naročila \ izvršuje točno in natančno po želji J • naročnikov.                                          •
I Ima tudi na prodaj različne moke, S | fino pecivo, fina vina in likerje J i po zmernih cenah.                             •
| Za veliko   noč   priporoča   goriške S plnce, potice Itd.                  S
•••S
Gorica # Gorica
Hdtel
ji zlatei jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
HaPol Dpaščilfc
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, tori.~ itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernili cenah.
10.000 kg travnega semena
katero mi je ravnokar došlo iz Škotskega, sveže in mnogovrstno najbolje vrste; velika zaloga tudi drugih krmilnih semen kot detelje, pese, korenja, repe itd., kakor vsa zelenjadna in cvetlična semena priporoča edina na Kranjskem strokovno vrejena in odlikovana semenska trgovina vse po najnižjih cenah. — Cenik za leto 1905 se dobi na zahtevo brezplačno. *,                                               Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika
v Ljubljani.
Java Kava
direktno od pridelovalca.
Pošilja se vrečica S 5 kg colnine prosta brez vseh stroškov na vsako poštno postajo
Marka Javonor najfinejša Marka Javoflor fina zelena
Java salvador mešanica   .   gld. 6'10 Kapucinska mešanica, žgana   „   7"—
Caj 1 kg gld. 2-80, gld. 4-, gld. 5-50.
TURK & DR.
posestnik plantaž na otoku Java. Pošiljatve iz skadišča v lukl.
Trst, Aequedotto 62.
¦    ......1 -  Cenil ik brezplačno in franka.
Slično  dunajskim  tvrelkam   sem
radi
pozne zimske sezone
jako občutno eene vsega zimskega blaga
m sicer: Raznovrstne pletenine za dame     ^ >pode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okraske za obleke itd.
Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega
perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnili
robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd.
J. ZORNIK sedaj   Gosposka
- Gorica
ulica  štv. 10.
^nton Ivanov pečenko - Gorica   1
TEKALISČE JOSIPA VERDIJA it. 26.
Velika zaloga
pristnih belih in ernih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
„ Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-laški Jrg m pUonjskega piva ,wmlroj* iz sloveče češke ,f meščanske pivovarne".
Zaloga lodn,   knrerrga se   d.h.j. le na debelo od 100 k% naprej.
Cona šmarna. Postrežba poštena In točna.
H   Tr^oVjko-obrtna rej>i5tro\/aqa zadruga
||                                     z neomejenim jamstvom v Gorici.
H                             V svojem   »Trgovskem  Domu."
Kg}       Hranilna vlogo obrestuje po i1/,*, -    večje, stalno naložene najmanj na jedno |>g}                        leto, po dogovoru  - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov Ifrez iz
gube obresti. -- Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na   »-letno  odplačevanje v tedenskih nli mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varfičinc tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 2f,0 kron v potili letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 200 kron.
Stanje 30. junija 1904:
DalažI: a) podpisani.........K 1,174.800
b) vplačani........»    .'57<;.io:V—
Dana posojila..........   1,930.93!f—
Vlaga...............¦> 1 R2S.r>«M-~~
jirskno ietrno olje se železnim jodecem. S tem olj em so ozdravijo v kratkem Oiisu in z gotovostjo H vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.                                   ¦
-~-—-------        Cena ene steklen ee je 1 krono 40 vinarjev.                --• •   I!
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. ¦ I laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim ee. odjemalce:)) ¦ i                              glede eistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.                             ¦
4K   Cristofolettijeva pijača iz kine in železa   Htp
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsknim oljem.                           \M
_        Ena steklenica stane 1 krono  GO vinarjev.      r-rr~m'~^. ¦
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
lC. VECCHIET)
—    Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča   svojo   prodajalnico   zlatanine,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbo ter popravo zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izb§r srebrnine za darila.
Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
rzz:   Cene zmerne.   ,,. ..........--
Trskino (štokiižcvo) jetrno olje.       I
Posebno sredstvo proti prsnim bolez   J
nim in splošni telesni slabosti.       I
,  zvirna steklenica tega olja naravno-   I
rmene barve po K 1*40, belo barve K. 2.   I
Trskino železnato jetrno olje.         |
Raba tega olja jo snselmo jtri|mn>č-   i
ljiva otrokom  in dečkom,   ki so iut-   i
vozni iu nežno naravo.                         I
Lekarna   Cristofoletti   v gorici na travniku.