Listek. 315 izbrana, blažeča in poučna, tako" da bode knjiga rabila jako dobro. G. pisatelju želimo, da bi i dalje izvrševal lepi svoj namen in mladini naši podajal zdravega in primernega berila na vseh stopinjah srednjih šol slovenskih. /\ Nova izdaja Vodnikovih pesmij. Kakor čujemo, pripravlja »Družba sv. Cirila in Metoda« cene"no zbirko Vodnikovih pesmij, prirejenih za prosto ljudstvo in mladino. Uredil jo bode natanko po izvirniku g. ravnatelj F. IViesthaler. — Veselo pozdravljamo to namero rečene družbe, ker se bode takšna potrebna zbirka Vodnikovih pesmij do dobra udomačila v preprostem narodu in tudi lahko dajala v roke naši mladini, kar do-sihdob pri »Matičini« izdaji iz jasnih razlogov ni bilo mogoče. Pedagogiški letnik. IV. leto. 1890. Uredil Fr. Gabršek. Izdalo in založilo ,,Pe-dagogiško društvo v Krškem." V Ljubljani. Natisnil I. R. Milic. — Ta lična knjiga, katere smo omenili že v poslednji številki, obseza na 274. straneli raznovrstne sestavke pedagoško-znanstvene vsebine. Najprej razpravlja Fr. Gabršek v teoretiškem delu o jezikovnem pouku v ljudski šoli, opiraje se na najboljše spise domačih in tujih pedagogov, kakor tudi na dolgoletno svojo izkušinjo. Ves spis je jako pregleduo razdeljeu na sedem poglavij, ki obravnavajo govorne vaje, čitanje, berila, uporabo beril, slovnico, pravopis in spisje. Gospod pisatelj namerja svoj točni, koreniti in strokovnjaku izredno zanimivi spis spopolniti s praktično razpravo o jezikovnem pouku in mu končno dodati zgodovinski pregled o razvoji jezikovnega pouka našega. — Drugi spis iz peresa jfos. Bezlaja ,,Navod k početnemu risanju in oblikoslovju" je jako zaslužno delo, saj je prvo te stroke v pedagoški književnosti slovenski. Ker je zaradi prevelikih troškov pri nas malone nemogoče izdati izvirno risarsko zbirko, odločil se je g. pisatelj za Grandauerjevo zbirko, katero pojasnjuje po vseh nje dvanajstih zvezkih. Natd čitamo še izvirno metodiško razpravo o oblikoslovji; pisatelj se je potrudil, da je pisal kolikor moči poljudno, samo želeli bi, da se je držal Celestinove terminologije, katera se nam vidi v mnogem oziru lepša in prikladnejša od Lavtarjeve. — V nastopnem spisu ,,V šolski delarni" razpravlja g. Andrej Zumer zgodovino ročnega dela, pripoveduje, kako je sedaj razširjeno ročno delo, poroča o ročnem delu s pedagoškega stališča in priobčuje nekoliko podatkov o šolski delavnici na II. mestni ljudski šoli v letu 1888 9 — Natd čitamo spis ,,Iz risarske izložbe v Norimberku", katerega je sestavil J, Bezlaj, in nap6sled istega pisatelja jako umestni spis ,,Vpliv prirode in hrane na zdravje človeško." — Šesti sestavek ,,Pedago-giškega letnika", sestavil /. L. odpira pogled na pedagoško polje leta 1889. in 1890 ; nastopna sestavka (spisal Fr. Gabršek) pa poročata o ,,Prvi slovenski stalni učilski razstavi" na Krškem in o delovanji „Ped. dr." v četrtem letu svojega obstoja. — Kakor je razvidno iz tega tesnega pregleda, podaja ,,Pedagogiški letnik" učiteljstvu slovenskemu, toli zanimivega in zajedno koristnega berila, da bi zaslužil neumorno delavni odbor izvestno več podpore, nego je ima doslej. ,,Pedagogiški letnik" je lepa priča, kako živo se bavijo učitelji slovenski s strokovno književnostjo slovensko, in zatd pozdravljamo ta ,,Letnik" prav tak6 veselo, kakor bodemo pozdravili vse naslednike njegove, katerih daj Bog še mnogo število! »Domovina« se bode zval nov politiško-gospodarski list, kateri prične izhajati začetkom tega meseca v Celji. Izdajatelj in urednik mu bode Dragotin Hribar, tiskar v Celji. Izhajal bode po dvakrat na mesec in stal do konca tega leta le jeden goldinar, List, čegar potrebo so spoznali ondotni svetni in duhovni voditelji narodovi, prinašal bode celjske, spodnje-štajerske in slovenske novice sploh, na- kratko poročal o dogodkih v Avstriji in po širnem svetu; gojil pravo avstrijsko domoljubje, prjporočal verno, krščansko življenje in poudarjal v zvezi s temi načeli slovensko zavednost in rodoljubje. S politiko se bode bavil le toliko, kolikor zahtevajo ondotne posebne razmere. Neupra= •'¦ 316 Listek. vičene napade nasprotnikov na slovenske zavode in domoljube bode zavračal vselej krepko. Prva številka izide to soboto. Naročnina se pošiljaj g. Dragotinu Hribarju v Celji. Slovensko gledališče. Meseca malega travna so bile še tri predstave na korist glavnim igralkam in igralcem »Dramatičnega društva«. Ker so se predstavljale zgolj znaue igre in se je igralo v obče točno in dobro, zadoščaj, ako jih samd zabeležimo. Predstava dne" 5. malega travna: »Gospa, ki je bila v Parizu«; veseloigra v treh dejanjih, po Moserji poslovenil T. Ge"celj, bila je na korist gospe* Borštnikovi in gospodu Sršenu; predstava dne* 12. malega travna: »Bisernica«; igrokaz s petjem v dveh oddelkih, poslovenjen po C. pl. Holtevevi »Die Perlenschnur«, na korist gospe" Danilovi in gospodu Danilu; predstava dne* 19. malega travna: »Zapra vljivec« ; čarobni igrokaz v treh dejanjih, spisal Ferd. Raimund, poslovenil Josip Ogrinec, na korist gospodičini Nigrinovi in gospodu Perdami. Dasi je bil čas gledališkim predstavam že jako neugoden, vender so vse tri igre privabile obilo občinstva, ki je živahno in presrčno pozdravljalo dotične igralke in igralce. Jasno smo se prepričali prav pri teh poslednjih predstavah, kakd obljubljeno je gledališko osebje občinstvu našemu; upamo, da se tudi v prihodnji gledališki dobi v ničem ne izpremeni to prijazno razmerje! Koncert »Glasbene Matice.« Zabeležiti nam je lep pojav na glasbenem polji slovenskem. Dočim ustrezajo pevski zbori po slovenskem le potrebam društvenega življenja, popel se je glasbeni naš zavod do pravega umetnostnega koncerta. Novoosno-vani pevski zbor, katerega je vodil g. dr. Gross, pel je pri prvem nastopu svojem dne' 18. malega travna tri skladbe, namreč Nedvedove »Vojake na poti« in »Slovensko deželo«, Foersterjevo »Slavo Slovencem« in Vilharjevo »SI o v d«. — Pevskemu zboru se je pridružil operni pevec g. y. Nolli. Pel je dve pesmi, dve operni ariji in samospev v Vilharjevem »Slovdsi« s krepkim, toda ljubko ublaženim in mojsterski izvežbanim glasom. — Obširnejše poročilo nam je došlo za to številko prepozno. II. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 164*35 Gosp. ces. svetnik Ivan Murnik, dež. odb. i. t d. v Ljubljani .... „ Io'— ,, dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani........,, io* — ,, I. L., c. in kr. stotnik nabral pri gg. častnikih v Komornu ... ,, 8*50 ,, dr. Fr. Detela, c. kr. gimn. ravnatelj v Novem Mestu.....„ 5"— „ dr. Benj. Ipavec, zdravnik v Gradci...........,, 50' — ,, Ivan Vilhar v Ljubljani...............,, 20-— ,, M. Valjavec, kr. prof. v Zagrebu............„ 3" — „ K. Žagar, dež. blagajnik v Ljubljani...........,, io- — ,, dr. Fr. Munda, odvetnik v Ljubljani (podpisal 50 gld.) .... ,, io"— Slavno upravništvo »Nove Soče« v Gorici.......... . ,, 2" — Gosp. Jožef Rustia, c. kr. nam. gozdni oskrbnik na Mljetu (Dalm.) ... ,, 2.— Skupaj . gld 294/85 Mimo tega sta podpisala gg. Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu in dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, vsak po 50 gld. »Cithara octochorda«. — V Zagrebu je leta 1757. izšla zanimiva knjiga »Typis Antonii Reiner, Inclvti Regni Croatiae Tvpographi Privilegiati,« katera je naslovljena: »Cithara octochorda, seu cantus sacri latino-croatici, quos in octo partes pro diversis auni temporibus distributos, ac chorali methodo a dornatos, pia sua munifi-centia in lucem prodire iussit alma, et vetustissima Cathedralis Ecclesia Zagrabiensis.« — Fol. p. 358. — Knjigo krasi lep predgovor ,;ad pastorem et populum" o glasbi, v katerem se posebno naglasa vpliv petja na vse stvari, najbolj pa na človeka in na njega notranjost. Posebno povzdiguje cerkveno petje srce k Bogii, zato se pa nagovarjajo duhovni