Razne novice. • Godovi prihodnjega tedna: 1. ned.Ij*: Angeljska. 2. pondeljek: 8:efan kralj. 3. torek: Dorotej«, Tžkl». 4. sreda: Roz»l'j-, dev. 5. četrtek: Lnrencij Iust. 6. petek: Hermogen, mač. 7. soboU: K-gina dev. mač. * Osebna rest. V Gelja je praznoval dne 22. t. m. c. kr. davčni višji upravitelj g. Leopold Hastnbtichel 40letoico alažbovanja. — S peresom se je zastrapil c. kr. davčni oskrbnik g. Rndolf IlovSek v Slov. Bistriei. — Zivinozdravnik g. Josip Koder je na lastno prošnjo premeščen iz Vranskega v Ž»lec. — Višji sodnijski pisarniski predstojnik v Maribora Franc Wresounig je imeuovan za pieamiškega ravnatelja istotam. — Na ptujsko gimnazijo je imeaovan za učitelja g. dr. Viljem Hofer. — Umrl je sin ravnatelja mariborske kmetijske šole Frano Zweifler. Iz poštne službe. PoŠtni praktikantje Tomaž Majhen, Oton Vidrich, Rudolf List, Artur Verzan in J\anez Ziahradnik so imenovani z.a( poStne asistente v področju vgraškega poštnega in brzoaavnega ravnateljstva;. * Nove naročnike vajbimo v svoj krog. Do konca leta, torej za 4 mesece, stane ,jSlovenski \Gospodar" za nove naročnike, ki ga plačajo naprej, samo eno krono. Sram nas mora biti, da ima kranjski »Domoljub" Vsled pricine agitaci{e sedaj 30.000 naročnikov, a naš list še niti polovico tega, In vendar nas Stajeroev ni mnogo manj, kakor Kranjcev. l'rosimo vse, ki so naši, za krepko agitacijo. * Pametna beieda. Da, niso vui liberaici z nedoBledno Kakovče7o politiko zndovoljni, nam je priča članek v zadni šteVilki Narodnega Lista, v katerem nodlični slovenski politik", kakor ga list oceni, daje glede nekaterih političnih točk v mirni in olikani obliki svoje nasvete. Glede deželaozborske politike pravi: ,Kar se posebej politike v Stajerskem deželnem zbora tiče, je vprašljivo, ali kaže slovenskim napredDjakom zavzemati drngo stahšče, ne^o ga zavztma klerikalna večina. Če je taktika kierikalce? v gmctaem oziru ljudstva škodljiva, ni merodajno. če tudi ni pričakovati zmage v narodnem oiira, pa vsaj naprednjaki kot narodnjaki klerikalcev ovirati ne smejo. Če kierikalci izjavijo, da postopajo v dtželnem zbora kot Slovenci, se mora iti z njimi čez drn in sttn in ne vprašati, ali postopajo pametno ali ne". — Ce liberalni člankar izrfcža misel, da potom te taktike ni daleč do slcge, mu ne upamo ugovarjati. S poštenimi nasprotniki se lahko marsikateri bojni pohod v naSi polii ki skupno naredi. * Zaopniki dttčnih oblasti Po nekaterih krajih so lagali liberalci in nemškutarji, da so naši poslanci krivi osebnodohodninskega davka,če prav ve vsak pametem človek, da se je osebnodihodninski davek bklenil že 1. 1896, ko so liberalni advokatje vodili slovensko politiko. Sedaj pa se je pravioa izkazala. Zanpniki davčnih nradov 80, kolikor je dosedvj znano, samo liberalci ia nemškutarji. Kdor ima kaj pritožbe, noj se zahvali pri vodstvn liberalne in štajercijanske stranke. * Sramotilci siovenskega ljudslva. Smo že poročali, kako so pred kratkim liberalci v svojem glavnetn glasila opsovali slcvenske kmete in delavce, da so nestalni in in pokvarjtni ljadje. Sedaj je isti list prinesel novo sramotenje slovenskega ljudstva. V št. 188. Sl. Nar. piše o slovenhkih romarjih: nTi amazani bozjepotarji paste za vsakim grmom kak knp, da mora človek vedno' paziti kam stopi; ti bižjepotarji so navadno tako nesnažni, da od duleč smrde in njih petjeje tako, da človeka kar ščipl.je" Tnko pišejo liberaki v svojih listih o našem ljndstvn. Čudimo se, da se ge vedno nah?<jajo kmedki in delavski Ijadje, ki gredo za svojimi Btrnpenimi sramotiloi. * Milionl na razpdago. Prijatelj lista nam piše: V giaSkem Volksblattn z dne 18. avgnsta to bere, da se iščejo dediti sa zapuščino 12 in pol milijona kron po Pavla Ramšak, ki je 7. decembra 1911 nmrl t Aguila t driavi Golorado t SeTerni Ameriki i* bil aritrijgki držsr^jan in Stajero. Ker se Ramšaki nahajajo v laškem okraja in morda tadi dragod, bi bilo nmestno, ko bi se po Sl. Gospodarja poi»vedovalo, kje bi ategnli biti dediči po imenoranem Ramšakn, ki je bil gotovo Slovenec. Leta 1864 je bil en dijak 11 »li III razreda na oeljski gimnaziji, ki pa dalje ni štodirai. Morda, da bi bil ta dijak isti Ramšak ki je v Ameriki toliko denarja tapastil. Bil je iz laškega okraja; Jaz sem ga dobro poznal. Rojen je bil menda v letih 1846 48. * SIot. kat. ieobr*ž dru.tro ,,Straža" ^a Donaju priredi ob priliki evharistidnega kongresa pozdravni večer na dast slovenskini udeltžencem. Ta ve6er naj pokaie, da birajo na Duoaju tudi Slovenci ia sicer Slo?cnoi, ki niso zatajili svojega naroda in vere očetov. Za te svetinje, ki jih morajo braniti z Telikim tradom pred sovražaiki slorenskega naroda in katoliške cerkve, naj dobe naši rojaki r. tnjini novega ognja in navdnSenja. Spomin na rodno grudo jim bo stopil jasneje prei cči v veliki dražbi slovenskih in poštenih src. Zato naj zbere pozdravni večer, ki ga priredi nStraža" v sobotc, 14. septembra ob 8. nri zvečer v V. okraja Schlo3sgasse &!. 5 vse danajske Slofence, ki se zbirajo v izobražeralnem društiu rStražaa, in adeležence evharističnega kongresa. * Istrska katoliika mladina je dne 25. avgasta obhajala v Beramn prvi tabor. V tekn enega leta bo po slovenskem vzorn istrski katcliški dijaki organizirali 15 iuladeniških drnšter. Tabora se je adeležilo 300 organi^ranih mladefiičeF, naroda pa je bilo veliko nad 1000. Tabor sta pozdraviia voditelj katoliških Jagoslovanov dr. ŠušterSič in žkof tržaški dr. Andrej Kadin * Evharistieni sliod. (Skupna vožnja.) Za skupno vožnjo li kongresu gre vlak iz posta(j: Dobova d,ne 10. septembra ob 11.. uri 24 minut po noči, Brežice 11.38, Videm 11.53, Rajhenburg dne 11. septembra ob 12. uri 1 minuta po noči, Bianca 12.11, bcvnica 12.26, Lofca 12.42, Raoteče 12.48, Trbovlje 1.28, Hrastnik 1.37, /Zfidanmost 2.17, Rimske toplice 2.28, LaSki trg 2.38. Iz Celja gre za udeležence poseben vlak, ki bo šel kakih 10 ali 15 minut pozneje, kakor kfaže naslednji vozni red: Celje ob 3. uri 1 minuta po noči, Store 3.09, Sv. Jurij 3.18, Grobelno 3.23, Ponikva 3.32, Poljčane 3,54, Slov. Bistrica 4.29, ifia6ie-Fram A.39>, Orehovavaa-Slivnica 4.43, Hoee 4,49, Maribor 5.23, Pesnica 5,34, gt. Ilj 5.45, Spilield 5,55. Vsi, ki stopijo v ta vlak, kakor tudi vsi drugi, morajo iraeti železniške legitim.tci]e, ki jili v icratkpm dobijo. Brez te žetezniške L«gitimacije ni olajšave pri cenali. * Pododbor Slovenske dijaške zveze za Stajersko se je na občnem zboru, ki se je vršil pretekli četrtek v St. Ilju v Slov. goricali, za prihodnjo šo^ko leto, sestavil slede6e: abiturijent Frano Muhi5, predsedniiv; abiturijent Frane Bratina, tajnik; abitur. Martin Gorogranc, bkJgajnik. V kn.-šk. diiaško semenlšče v 'Mariboru so bili na novo sprejeti dru.gošolci: Janez Antolovič iz Dobove, Karol Gajšek iz Konjic, Peter Kovačifi od Sy. Petra pri Radgoni, Jožef Kranjc iz Spitaliča, Mihael Napotnik iz Kohjic, Staiiiislav Ozmec od Sv. Miklavža, Alojzij Prebevšek od Sv. Antona v Slov: goricah, Ludovik Stancer iz Jarenine, Anton Tpmažič od Marije Snežne, Franc ZupanfiiS iz Loke in Alojzij SinkoviS iz Kapele; ter tretješolci: Ant. Kežraan iz Dobove, (Maftin Umek iz Pišec in Adolf RamŠak iz Skal. Glede osebnodohodniuskega ilavka nam posebno iz celjskegOi okrajnega gllavarstva priliajajo pritožbe, kako diavCna obleist predpisuje ta davek celo malira in srednjim zadolženin^ posestnikom. Uradniki, kii imajo predpisovanje osebne dohodnine naskrbi, se izgovarjajo, (da so dobili neko tajno ouVedbo od finančnega ministratva, da se mora vsakemu kmetu, ki ima visaj šest glav živine, jialožiti ta da\ek. To pia je že od sile! Dobili smo pa tudi poročila, da se za večji osebnodohodninskii davek posebno trudi nek dr. Portotschnig. Komur je ta daveki neopravačeno naložen, naj takoj vloži priziv. * Razgledni železniškl vozovi. Dne 20. t. m. se je peljal prvič raagleichii voz od Solnograda do Trsta, to je voz ameriške družbe Canailian Pacifio Railway.. Ta družba je sklenila z aj\ strijskim železniškim ministrsivom pogodbo, po ^ateri smejo družbeni vozovi voziti po nekaterih progah državne železnice, pred vsem Solnograd—Trst, Ti razglednl vozovi — deset — so bili izdelani po ameri,Tcanskih načrtiji v Ajvptiijji. Vfeak voz i,ma 22 in pol metna doljgosti (najdaljši vozovi do sed,aj so 15 metrov tiolgi). Znotranjost svozov je najlepše opravljena. Tlai pokrivajo težke preproge, stene pa velika zrcala, Voz ima B2 sedeže/v;, potem oddelek za branje ; in lcjadilce z mnogobrojniini S^isopisi. Tudi domača lekarna je v vozu. Bnzopisec, ki zna vefi jeai,kov, in pisar na pisalni stroj je potniku na. razpolago. Najnovejše dnevne novice bodo brzojavriim potorn dohajale vedn.o v voz. Lastni Casopis bo izhajal v vozu. Na obeh koncih voza je prostora za 10 oseb, ki imajo pm-lt razglepj po okolioi, kjer se vozijo. Službo opravl'jajo amerikfamski uslužbenci. Poseben vodnik, veŠ8 vefi jezikov, bo opozarjai potnike na lepote pokra-fn, skozi katere se vozijo. iTi vozovi se bodo priklopili dnevnemu brzovlaku,: ki gre iz Dfunaja v Trst (dolgost 740 km). Vsak potnik, ki se vozi v I. ali II. razredu in (doplača; še 5 K, sme ostati, v razglednem vozu. Z vlakom se jo vozilo obilo Amerikancev, polno časnikarjev razjiih narodnosti, ki so bili na Bledu slovesno sprejeti. * Lastnikl mlatilnlc, pozor! Pr«d dobrimi 4 tedni je Jiodil po mariborskem okraju nok Zamufla iji je kmetom, ki invvjo mla.tilnice, pnmijlaj \iarno3tne ptiprave, kakor jili predptenj© f>osl|ava. Tziis^al s« jo kot pooblaščenca mariborskoga/' okjožnega \ glavarstva. Posestiitkom, ki si niso lioteli naročiti priprave, je pretil, da bo stroj zapečatij\| in jiii sodniji ovaidil. Na ta niačin je res skoraj pri vseji posestnikib. napravil dobro kupeijo. Ona varnostna priprava bi pa stala nad 28 K. Zahteval je povsod itlajmanj 10 K are; minogi pa so mu dali celo !20 Kl Iz Št. Ilja v Slovenskih goricali se nani porofia, da je tam ta ar gent vjel v ttvojo mrežo zelo innogo kpieto^. Obljubil jim ije, da dobijo v par dneji te varnostne priprave, iu je kazal podpise mnogih župnikov in drugjili oidličniJi mož, ki so si baje naročrli, kar pa je blilo vse izmiSjljeno. Pretekli so že dobri (tri, štiri tedn,i, a o varnostni pripravi ni ne iduha ne slulia, Gotovo si je ta čiovek na ta način prilastil več sto kron. Opozarjamo oblasti, di:{ Ce se ta agent zopet kje prikaže, ga primejo in primerno kaznujejo. Pozor torej pred agenti! ; ; , | \ Itedka slavnost •— izreden dar ,,Slov. Straži." Na gostiji g. Frana Podfvinski v Globokem pri Brežio,:ih se je nabralo povodom zlate poroke omenjenega, 201&tnice mašništva njegpvega sina, pre6.. g. A. Poclvinski, župnika na Remšniku in krščenja mjegovega vnuka Ivančba med vedelimi gosti te redke trojedine slavnosti 50 K. Hvalai prisrčna, Slovenci, posnemajte! III. slovenski protialkoholni kongres : in ob enem lOletnica proti^lkoholnega dela na Slovienskem se bo obhajal v Ljubljani letai v nedeljo dne 17. novembrai. Sodellovala bo nova organizacija ,JSv. vojska" in ,,Društvo zdravniikov na Krajnjskem. * Kakšno vreme in leto se pričakuj© ty 1. 1913? Vremenski preroki ' pravijo triko-le: V letu 1913 se pri8akuje, da bo mokrotno, soparno in foplo. Pomlad bo pozna in prijetna. Ce bo pomladi več dežja, bo poletje suho in vroče, če dež izostane, bo poletje mokro. V jeseiii začne sredi novembra zmrzovati,. Zlma bo mokra in deževna, Oe bo vse rea tako, bo videl in občutil tisti, ki bo živ. * ,,Družinska pratlka za leto 1912", ki se Je v zadnjih par letih tako splošno priljubila, d'a/ se nahaja že skoro v vsaki hiši, 'je ravnokar izšla, Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovfmaih. Cenja 24 v izvop, po pošti 10 v več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domaSem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri Katoliški Bukvarni ali pa v prodiajalni! Katoliškega ticfkovnega društva. iZahtevaiite povsod nažo Družinsko pratiko s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust. * Trgovci s sadjem na 'Spodnjem Štajerskem snujejo poseben kartel (zvezo). Namen te zveze je, da bi sadni trgovci lajhko narekovali cene sa^ju, kakor bi se jim zljubilo. Res skrajni čas je, da takii škodIjivi karteli, ki nimajo drugega namena kot kupičiti dobiček v žepe velietrgovcev, poistavno onemogoSijo. Liberaloi in socialni demokratje pa nastopajo vedno za kartele. * Nove smodkc. Avstrijska toba^na uprava nameraf^a na jes^n izdati 2 vrsti no\<ih smodkj Jfa3'vrste novih cigjaret iz finega tnrškega tobaka. * 20 let je minulo 2. avignila, t. t, odk&T je v Avstriji upeliana kronska vej^ava;, * Nova kn.lga za čč. dohovščino. Ravnokar je izdal g. Rudolf Janežič, fpiritual v M»riborn, Officiam di»innm ali kratek nauk o brevirju. V tej knjiž.ci najdeš popolno navodilo, kako se moli brevir sedaj po novih papeževih predpisih; sploh pa obsega knjiga vse, kar je potrebno o brevirju. Knjiga ims 112 strani. Stane v piatno vezana 1 K 60 v ; broširana pa 1 K. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila y Mariborn. t Mladeničem nabornlkem toplo priporočamo knjigo ^Erščanski vojak", kojo je spisal vojni knrat Rozman in se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariborc. Eimad stane 80 rinarjev. Vezana 1 K 20 v. * Kdor še ne ve, kako velike \rednosti je za vsakegs, ki ima živino, brzopaiilni kotel 2a živinsko knno, temn poSlje Slov. Straža t Ljubljani podučci popis takih kotlor popolnoma zastonj. Mariborski okraj. m Is mariborske okolice. Dragi gosp. nrednik! Z veseljem pričakajem Vaš cenj. list, da ga dobim v roke, ktr sem radoveden. kaj vsa se godi po svetn. Letos se ntmreč na Spod. Štajerskem vrše v mmgih cbčinah ob5. volitve. In kakcr po časnikih čitam, je že skoro povsod S. E. Z. na krmila. Sicer je ta okoli Marbora ponekod še malo bolj zaspano Ijadstvo, ki se še da za nos vcd ti mariborskim nemškatarskiru gospodom. Č ovek se mora čaditi, če malo po okolioi pogleda. Pretefoni teden sem se capotil iz Maribora k Sv. Urbann ia grede domov me dobi nevihta. Erenem jo malo pcd streho v gcstilno g. Perko-ta. Gledam v hiši okoli sebe, če bi videl kje kak slovenski časnik, a nisem cobenega zagledal. Napotim se spet dalje in pridem do Čerrnčekove opekarne v tisto krasuo uiico, kjer je cesta največkrat podobna blatnemu jezern. Čadim se, da se v manborskem okrajn proti posilinemškim občinam ne postopa z večjo strogostjo. Tedaj ko tam gkozi tisto nlico grem, na katero \hi od obeh strani velika šama, je rarno nek voznik peljal ztlo nabasani voz, ajekomaj skoz prišel, pa seveda je bil btilj moker. ko prej. Vtr^šal mo je, kje so tn obč. očetje, da se bolj ne brigajo za red pri obč. stezah. Ne dalež proč je obč. pred«tojnik Vodenik, ki je lahko shšal voznikovo gcdfnjanje. Tako tedaj je: kadar eo obč. volitve, takrat ti gospodje dobro gledajo na votiine listke, in vabijo ter lovijo z obljnbami volilce k svoji stranki, a po volitvah pa je zopet rse po starem. Počasi se bodo Ijadje vendar spametovali, in se bodo otresli nemčarskega gospodarstva v mariborski okolici. m St. 11] v Slovenskih goricah., V soboto dne 24. avgusta 'je umrla vrla kmetifca El^zjabetai Draž, st*ra 75 let. Raijaa je bila vzor vrle katoliške Slovenke. Ssvoje štiri sinove, ki so bili tudi vsi vojaki, J'e vzgojila v narodnem in krščanskem dnhu. Dra- •Beva MSa je že od nekdaj cfajleft ' na' qktog ' gplošno spoštovana, posebno vsled značajnoati vaeh Draževih in pa gostoljubnosti. Rajna je bila eestra Vjelefiastitegaj gospoda Očkerla;, župnika pri Sv, Andražu v Siovenskih goricah. Pogreb, ki 66 je vrgil dne 26. avgusta, je bil velikansku Pokojnici svetila | večna luč! Upamo, <la bo Draževa hiša tud!i naj&alje ostala vzor obmejnim slovenskirn hišam! m Oomja St. Koigota. Janez Leenik in Kunigunda rojena Heridko, ki sta ta čas viničarja pri grofa d' Avemas, sta r tukajšnjš župnijski cerkvi sklenila zakon dne 25, avgnsta 1862. Dopolnivši torej 50 let zakonskega življenja, sta zadnji ponedeljek, dne 26. avgusta 1912, obhajala zlato gostijo. Zlata poroka se ie ob obilni ndeleibi ljndstva vršila v tukajšnji žnpnijski cerkvi ob 10 ari dopoldne s sreto mašo in zahvalno pesmijo. Slovesnosti se je med drugimi ndeležil tndi grof d' Avernas-ov oskrbnik, g. Albert Stotz. m St. Krii nad Mariborom. Nedelja, dne 25. avgusta bo ostala gotoro vsem Križanom v nepozabnem spominu. Da se bo naša slovesnoat, s katero smo proslavljali 251etnico našega drnštva, tako veličastno obnesla, nismo pričakovali. Upali smo, da nas obiščejo ta dan naši sosedje t preoejŠDJem števila, toda na tak mnogoštevilen cbiak nismo račnnali. Spoznali smo, da nas naši sosedje spcštujejo, ker tako nenstrašeno in značajno stojimo v katoliško narodnem taboru. Veselifiao razpoloženje se je bilo pričelo že r jutro. Sv. Eriž je bil vee v zastavah, postavljeni so bili lepi slavoloki in pokali so topidi. Ko so nekoliko po 9. nri prikorakaii mariborski Orli, jih je pozdravil g. župan Galunder. Z godbo na čelu in med gromenjem topičev so potem odSli vrli fantje na veselični prostor in kmala nato v cerkev, kjer se je vršila elovesna sveta maša. V zelo lepi pridigi se je spominjal g. žapnik obeh sloresnosti. Po večernicah se je pa pričelo na krasno prirejenem veseličnem prost«ra živahno življenje. Od vseh strani so prihajali udeleženci in se je zbralo na stotine občinstva. Pozdravil je zbrane predsednik drnštva g. Hlebič. Slavnostni govor je imel g. nadrevizor Pušenjsk, ki je v vznešenih besedah opisal društveno zgodovino in začrfcal drnštvn nova pota ter pozival k delovanjn v SlomSekovem duhu. Javna telovadba mariborskih Orlov se je vrlo dobro obnesla. Gledalci so bili očarani od lepega nastopa navdnšenih mladeničev. Tadi ves ostali vspored se je izborno rešil. Filomena Hanptman je zelo lepo deklamovala daljšo pesem, ki jo je v proslavo 251etnice zložil č. g. žnpnik zemljič. Zlasti je ngajala živa slika, prirejena od belo obleoenih šolaric. Globoko zamišljeno pesem, v kateri so se deklice klanjale nepozabnema vladiki, je tndi zložil 6 g. Zemljid. Pevski zbor je prednašal več pesmi, prav dovršeno in blagoglasno. Prosta zabava, med katero se je vršil boj s konfeti, igr-la godba in donela slovenska pesem, je bila zelo prijetna. V Sotorih se je pridno prodajalo in so ljudje zelo radi segali po dobrih in oknsnih stvareh, ki so se jim nndile. Bog nam daj pri S . Križu še več takih prireditev. Hvala prisrčna vsem, ki bo kakorkoli pripomogli, da je slavnost tako sijajno izpadla. m St. Lenart ˇ Slov. gor. Kako nespametni so slovenski stariši, kateri pošiljajo svoje otroke v šulferajnsko fiolo, deš: tam ee bodo učili nemški, da potem ložje kam pridejo i. t. d. No, povem vam, eden zgled! Sin tukajšne gostilničarke Sarnitz je obiskoval celi čas to nemSko šolo, in doma se seveda govori tndi vse nemški! Letos je hodil delat skušnje za prvi gimnaziiski razred, pa je vendar v kljnb svoji nemščini ni napravil! Učenci slovenskih šol so jih napravili! Kje so torej tisti veliki vspehi? Slovenski stariSi! Ali so vam res ljubši vaši otroci, ako so nemskutarski nevedneži, nego brihtni slovenski mladeniči in dekleta ?! m Svečina. Bratovski opomin kmetom, udom BSudmarke". Bil je čas, ko je bilo pri nas vse tiho in mirno. Skoro vsi smo spali sladko spanje narodne brezfcrižnoati A tekom nekaj let se je pa stvar močno zasakala. Potegnil je veter od severa in od juga, zašnmelo je, vrste naše so se razcepile v dva dtla. Mnogo kmetoir ee je postavilo na levo stran — ker mislijo, da je na tej strani biti bolj dastno. Vprašam vas, dragi kmetje, ki ste udje ^Siidmarke", kaj imate od vsega tega? Nič! Veliko manj, kakor če stendje .Slovenske Straže". To bi bi bilo dobro delo, pri nSiidmarki" pa greši prot63tantovsko druzbo. Mislite, da podpiranje takih reči ni pregešno? Katoličan podpirati fcrivoverce, to je pa že prevečl Prosim vas, pustite to! Ako že bočete biti vi, ki Bte sinovi slovenske matere, Nemci, no pa bodite, pa vehko pametneje bo, da bodite to, kar ste. Z malimi izjemami, slorenski oče naš so vas vaše matere učile moliti. Ree je, da je dobro, če tokaj na meji umeS nemšdino, pa zavoljo tega narodnost prodati in materno besedo zasramovati tndi ni treba. Povem vam, nič slabše se vam ne bo godilo ako vstopite v naše vrste in z nami branite starodavno Svečino, da jo ne poplavijo luterani. A res, še šulferajn tudi hočete imeti! Saperlot, to je pa nekaj! In drngo šolo tudi! Da, da. obiinske doklado so 8e premajhne! m Slov. Blstrica. Silomšekova alaivtnoat v lSlov. Bistrici, ki jo je priredila podružnica k,iSlov. Straže^", v netiteljo dne 25. avgusta, se je sijajno obhiesla. — Ljudstva in posebno taladine se je kar trlo na; slc^vnostnem prosoru. Prostor je bil okusno okrašen. Goste pozdravi v vznešenih besedah predsediiik podružnice ,,Slovensk© Stnaže", gospod Olbersne. 'Slavnostni govor je imel ko4 odposlanec S. K. S, Z. gosp. dr. Anton J e r o v S e k. V govoru je povdarjaJ,, Ida nam nepozabni naš Slorašek 6e zdaj klifio: Slovenec, izobrifeuj in likaj se, d^a tfe fcoš mogel braniti proti tujemu sovražnemu navalu. Slo\"enec, bodi znadafien, potem boš tudi sam gospodar na lastni zemlji in ti ne bo treba hlapčevati tujcem. Slovenea, ^jubi avoj jezik in spoštuj gia. ŽaJostno dejstv» je^ da) Slovenci v družbi, na ulici in doma med seboj kaj radi nen^iki govorijo, a(U pa na grd način mešajo slovensko in nemške stavJce. 2ailiostno je, da( lantj«! in dekleta, tako pridejo v mesta, \ako hitrO zavržejo matorin jezik in IBaSnejo govoriti popo5eno nemSŽlno. Zalostno }e, da posebno po irgiK in mestih slovenski stariši a svojimi otroci nemgki govorijo, ter si tako vzgajajo janjfiarje. To je proti volji SlomŠekovi, ki je pred 50 leti že :o'dto8no zahteval, dfa se sbvenska beseda glasi v slqvenski rdružbi, na ulici, doma, kratko povsod,; ker 6e gami ne bomo spoštovali materine besede, je tujeo tudi ne bode., — Pri slavnosti sta krasno pelai Łoljčanski in makofeki pevski zbor, MlajMna iz sfi. Ven5esla je prednašala več slavospevov, tatere je SlomŠeku v Cast zložil gospod župnik P. Gregoro. (Slak/nost se je končala z Finžgarjevo igro ,,NaŠa kri", v kiateri so domafii izborno rešili svoje vloge. Ta Slomgiekova slavnost ostane vsem ifoieležencem v trajnem spominu. Pazite na otrpke! V torek dne 2ft>. t. m. opoldne je na Pobrežju, TržaSka cesta štev. 5, padla 5letna deklica Marija Zdražil z okna podstreSnega Stanovanja Ikakih 14 metrol^ globoko na dvorišže in je tam nezavestna obležala, doMer jo ni našel hišni gosptfiar gospod Vrabl. Ta je otroka zanesel k vodnjaku in gai tam z vodo zmakal, dolder ni prišel k zavesti. Se le zdaj je mati zagledala nesrefio in priletela od sosede, s katero je po znani žensld navadi ves čas neprestano govorila. "0'troka so zanesli v boLnišnico. Umrl je v Laporju sin posesltnikla M. Polaneo Služil je pri 47. pe&polku, a so ga moraJi radi fcolezni odpustiti domov. N. v m. p.!  m Hoče. V nedeljo, 1. septembra po rani maži se vrgi pri nas v prostorih Rojkove gostilne politično in gospodarsko zborovanje. N» dnevnem redu j« t prri Trsti ust»DOTiWv podrnžnice c. kr. kmetijske družbe za Ho6e in BliTnico. Poroč»l bo poslanec Pišek, ki bo govoril tudi o političnih razmerah. Kmetje, poseetniki priditel m Sv. Rupert v Slov. gor. Bralno drnštvo priredi dne 1. sept. 1.1. SlomSekovo Teeelico po Tečernicah v stari Soli. Vspored: pozdrav predsednika, govor o Slomšekn. ialoigra nCevljar"; petje domačega pevakega zbora itd. Za tem prosta zabata v grstilni g. Solaka. Ljubitelji poštene veselice ter častilci blagega Slomšeka pridite vsil Vas pričakuje odbor. m PušSava. Tukajšnje katol. delavsko društvo priredi v proalayo Slomšekove 601etnice v nedeljo, dne 1. sept veselico v gostilni g. Jan. Earni&nik v Činžatu. Začetek ob 4. uri popoldne. m Lembah. V nedeljo. dne 1. sept. 1912 priredi Eat. delarsko društvo v Mariboru na goBtilniškem vrtu g. Feliksa Robiča veselico. Na vsporedu je godba, petje ia različne ljudske zabave. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina 30 vin. za osebo. m HoČB. V nedeljo, dne 1. sept. bo p» večernicah zborovanje dekJiške zveze. Fridite ?se članicet GoTorilo se bo radi dekliškega shoda t Cirkoveah, ki bo dne 8. sept. katerega se bo udeložila naša Marijina družba in dekliška zveza polnoštevilno. okraj. p Ptuj. Redni mesečni shod Orlov minulo nedeljo, ne mladeniški shod za celi okraj, kakoT se je pomotoma poročalo, se je vrlo dobro obnesel. Govoril je Orlom in zbranim mladenkam naš priljubljeni državni poslanec g. M;hael B r e n č i č. Pozdrave iz Ormoža je prinesel vrli in za vse dobro vneti mladenič S e v e r, predsednik ondotne Mladeniške zveze. Orli so nastopili z gorori in deklamacijami. Na to se je vršila na prostornem samostanakem dvcrišen telovadba, ki je zelo dobro nspela. Ugajale so posebno Hknpiue. Mladeniči, letako vrlo naprej! p Ptuj. Zlbolel je na posledkih operacije nakolenu mil. g. prošt 'Jože Fleck in se priporoča [ p. n. gg. sobratom v, molitev! — VoJaSki nabori so se vrŠili zadnji teden v Ptuju. Po stari naborniški njavadi in pravici so prihajali !antje glasno pevaje 4,n pa vriskaje na nabor. !A neksaj znašilnega smo pr,i tem opazovali: mnogi fantje so se vedli jako dostojno in prepevali so, lepe narodne pesmi ftn \ korakli mirno naprej; drugi pa( so se silno pijani zibali v gru5ah po ulicah in cestali, kričali in izzivali z grdim nemškim: Auf 'vviclis! To je še neorganizirana mladina, ki kaže svojo koraijža še po štajerčijajnskio-šnopsarskem receptu! Našimi fantom pa, ki tudi na zunaj kažejo oliko, vsa 6aat! Mladlim ljudera je treba <izobrazbe! — Wacht am Rhein, Grem tu en dan po ptuj-* ^ldh ulicah in pridem do kopice lantekov, ki so veselo in gljasno piskali na; piščalke in kaj so piskali? ,,Die Wacjit am Rhein!" Najmanj desotkrat so ]o ponavljali. Grem dalje in pridem taimo neke gpstilne; glasno petje se je razlelgalo iz go^iiKniišlkih prostorov. Peli so: ,,Die Waoht am Rhein!" Stopafm naprej. A nasproti mi pride tropa gospodičev nabornikov^ gotovo so bili domačini, PtujŠani. Ziatulili so: i,JDi6Wacht am Rhein!" Zjvečer so imeli ravno istl mestni naborniki nekak obhod po mestu; mučili so se z neko pesmijp, 'a ni Šlo vefi prav, a iz čivkanja se je spoznala: (,iDie Waoht am Rhein!" To bodo imeniini in zanesljivi iatvstriisiki vojaki! p Ii ptujske okolice. Dne 7. t. m. so v Shsovoah, žnpnije Sv. Urbana našli umorjeno deklico PnkSič. Imelaje DrereEan vrat. Na sumu je neki že oženjeni Martin Fras, kat«rega je ie orožništvo aretiralo. Bil je naročnik BStajerca" ter najhujši nasprotnik dnhovniknr in naše stranke. p St. L^Trenc r SIot. Gcrieah. Ko smo dne 11. t. m., kakor običajno obbajali cerkveno godoraiye (iegnanje), je tnkajgmi cerkveni nrad proeil o. kr. okrajno glavarstro v Ptuju dovoljenja sa strelJMJ«, mn glararstfo tega ni dovolilo. Ko pa 90 dne 7. jolija t. 1. krčmarji na Polenš*ku obhajali iegnanje, eereda po avoje, je iotim streljanjo dovolilo. Čadoo, tod« koma se naj cadimo, o. k. okr. glararstm ali paragrafom ? p Vnrberg. Kmetjska podrnžnioa z« ptnjsko okolioo je priredila t nedeljo 11. avgnsta pri du pončno zkoroT»nje, na katerem je poaoeval o. kr. drt iirinotdnmik g. Pim-t. Predaral je e »»injereji in goredoreji, posebno glede prre pomo«i pri raznih bolezoih naAe Urine. G lirinoMhraTniku emo m lep« nauke -elo bvaleinl. p STftlnje pri Ormotn. 15. avgust je bil aa aas d*o vaeelja. Depoldne smo itneli oerkreno slaraost — iegnanje, katero obhajamo po stari navadi ratko leto. Popoldne smo se p» ibrali v velikem Sterilu na yrta g. Mat. Pihlarja, da proslaTimo našega rodoljuba, škofa Antona Martina Slomšeka. Sla/nost §e je otvorila s predgororom, aato je p» sledil« ijra: BFabiola in Neža^ v4 dej*njih, ki je upadla prav dobro in zadovoljila vso občinstvo, ki je b zanimaDJem siedilo posamezDim prizorom. NaSa vrla dekleto so pa zopet pokazale svojo skri in neumomi trud za uprlsarjanje slovenskih iger na nažem odtu, ob enem pa tadi vnemo in aavdašenost za versko in narodno strar. Igri je sledil slavnostBi govor, kjer nam je podal g. govornik v krasnih in izpodbadljivih besedah Slomšekovo neumorno delovanje v ?erskem in narodnem oziru. Nato so priredile dekleta igrO' kae v proslavo Slomšeka, kjer so ga slavile z mičnimi pesmicami in lepimi govori, posebno pa so proslavljale Slomšeka kot relikega ljnbitelja svoje domorine. Tema še je sJedila prosta zabava s šaljivo pošto in srečolovom. Predvsem se moram zahvaiiti preč. g. žapnikn za njihov t^ad in njihovo požrtvovalnost, nato g. govorniku za prelepe ^esede in konečno našim vrlim dekletom, ki tako pridno delnjejo za versko in aarodno stvar. Vsem sknpaj pa ostane ta eh-viiost v prijefnfm '•r.oiDifiu! p Hardek pri Ormožu. Prastovoljno ; gasilno drušitvo za ormožko okolico si Ije izvolilo pri avojem zadnjeiii obSnem zboru g. Frajnca HanžetiBa zopet za svojega načelnika^. DruŠtvo je imenovalo za posebne zasluge naprain društvu fiastnim obganom; domaSina pre5. g. župnika in 'kn.-Šk. sv/etovalca v Kapeli pri Radgoni Martinaj MeSkota ' in prejfenjega društvenega pačeLnika posestnika itd. na Hardeku, ^ospoida !An'dražai Žinko, p Hnm pri Ormoža. Pretečeni teden je po daljni mučni bolezni previden s sv. zakramenti za nmirajoče nmrl bitši tukajšnji posestnik Jožef Trop, v precej visoki starosti. N. v. m. p. p Ormož. Pretečeno nedelje so tukaj poročali drž. in dež. poslanci gg. dr. Korošeo, Brenčič in Meško. Zbrani zborovalci, katerih je bilo nad 100, so poročila z navdušeDJem sprejeli ter gg. poslanoem iirekli iskreno zahvalo. p Središče. Naši liberaloi kažejo čedalje bolj svojo oliko. Dne 8. aug., ko so se vradali Orli od vaj, jih je napadel eden najpognmnejših liberalcev s kamenjem in psovkami. Stvar je že pred sodnijo. Le tako naprej, cvet srediških liberaleev s svojimi surovostmi! — V zadojem nN. Listu" čitamo, kako slabo izpolnjnjejo Bklerikalci" osmo božjo zapoved — toraj, da smo pisali neresnico v 32. šter. BS1. Gosp.a, zak»r je tndi naš nčitelj zahteval popravek. Poslnšajte toraj to veliko neresnico, da šolski otroci ne nazivljajo fantov in deklet s B6nki" in ^sovami". Dne 16. avg. po šolskem poakn so su zbrali mladi sokolčki v svojem telovadnem prostora. Nek šolar in V. razreda ravno iz razreda g. Muzeka je vrgel na dvorišče poleg stannjočib žensk kamen, potem pa jaboldni ogrizek, ki je priletel ravno pred dekle, ki je bila na dvorišču Ko je gospodinja paglavea ykregala, jo je nazval s Bsovoa. Toraj olika od straai liberalcev je taka, da si upa tak paglavec nazivati že priletoo osebo s takimi priimki. Takih rneresiiica bi vam Iahko še ve6 našteli, pa ni potrebno, in tndi na drnge neumnosti v zadnjt celjski cunji ne odgovarjamo. Tak lažnjiv list, kot ,ie nN L." ni vreden, da ga količkaj pošten človek prime v roko. Le napadajte nas in pišite, kar vam je drago, mi samo pravimo: ni slab sad ki ga ose pikajo in — dobra reč ima povsod sovražnike. p Cirkovce. Dne 8. septembra bo pri nas velik dekliški shod dekliških zvez in Marijinih drutb dekanije Dravsko polje. Natančea vspored se še pravočasno naznani. Dekleta skrbite, da bo ndeležba velika. p Zetale. V proslavo nepozabnega Skofa A. M. Slomšeka se vrši na Malo Gospojnico, dne 8. sept. po poznem sv. opravilu velik dekliški shod pri romarski cerkvi Marije tolažnice. Pred pozno sv. mašo bota blagosloTljeni kraani banderi Mladeniške in Deiliške Marijine družbe. Pridobivajte nove naročnike! Ljutomerski 1 Liutomer. Tukaj je 18. t. m. praznovfala OKr. posojilnica svojo 401etnico, po sv. maši se Qe vršil \! Franc Jožefovi šoli slavnostni obftni zbor, ki |e bil stavljen na strogo go|spodarsko-posojilniško stalii^če. Zbor bi se bil' končal v splošno in popolno zadovoljnost udeležencev, ko bi ne bile v ozadju prežale uekatere osebe na vsako njim neljubo besedo; ker pa niso 'našle niti najmanjšega povoda za kako rogoviljenje, so moirale tiho in s kislimi obrazi zopet oditi, Z ozirom na mirno in slav|n'o6ltno uspeli 1 slalvnostni zbor bilo je torej splošno m,nenje, da vkljjub nesramni liberalni kritiki pred prireditviflo ostane 401etnica naže posojilnice vsem v prijetnem spominu, A varah smo se, 401etnica je daia zopet liberalni druhali pcvod, trositi v svojih čaisnikih na najpodle|ši ndčin v: svet laži ,,liberalne vrste." ,,,Slov. Narod" od dne 21., t. m. piše dobesedno: ,,Klerikialci so ukradli iz posojilnice za zloglasni verženski klošter 20.000 K; io pokrad3i bodo fa.mošitri po^asi še ve61" Nai'; celem sivetu bi se težko našla r>ruhal, ki bi se dala primerjati naži do mozga izprijeni liberalni stranka. Ztakaj pa liberalci niso riaznesH v svet te vesfti takoj po občnem letošn.era zboru, ki se je vršal rdine 16. maja? Gotovo iz dobrega vzroka, ker je &e takoj po občnem zboru bil zborov sklep Ijudstvu v ispominu. Predlog 6. g. Kosa, naj se namreč da društvu ijMiaHjaniSe©" ,v Veržeju rza ustanovitev kmetijske Sole zavarovaaio brezobrestno posojilo v znesku 15i000 K iz Ivan Kukovčovo ustanov«, je bil z veliko večino sprejet. J^li torej to kraja? V svx>jih ivrstah naj fiSfiejo liberalr ci tiste, ki kradejoi Svoj ,6aa sa nam kmetijsko Srfo na Cvenu preprečlli, te nam paj ne bodo! Dalje piS» wSIov. Narod* v isti Stevilki, 6a> je iiaSa Okrajna po- spjilnica Ijberalna ustanovitevi Nova laž! U^tanovniki, kakoij: Kukovec, Moharifi, ¦' DrobniČ,' Bežan, $jtrakl in &*rugi so bil'i možje iz naše sredine, oni še njti ivedeli niso, da se kuje v Celju ali kje drugpd liberalstvo; 8e se |je pa vtepel tu ali tam v odbor kak liberalec, iii njegova zasslugja, da ]e naša Okrajna posojilnioa danes na zdraviem in ' trdnem stajišfiu, kakor malokatera na Stajerskem, ampa)k vestno oko Kukovčevo, pozne.e Babnikovo, ki 5e znalo vsako Uberalno nakano v pravem 8a'su prepreSiti. Edine zasluge bi mogoče bili oni stotaki, ki so šli pri zvezi^ ni tiskarni v Celju in v zinirosn prazno sokolsko blag&jno v izgubo. Konec temu! Gdtoyo je, da bi že 0Erajna posojilnica danes ve8 ne obstojalat 8e bi bilo vodstvo dano V njihove roke. I Gornja Radgona. Davkoplačevalci gornjeradgonske občine, poglejte v svoje davSne knjižice, tam najdete, da pla8ujete ni8 manj, Eakor 212% da/vCnih doklad! iTiaki napredek kažejoi naSi Nemci V tej občini! Da ga ho8ejo upeljati tudi po ostalem celem gornjeradgonskem aKraju, kaže to, da so z\jišali okrajne doklade od 27% na 54%. Le ta|ko napn-ej, napredjri gornjera%onski tr,žani, sedajnji igospodarjti nažega okraja! 1 Goraja Badgona. Gornjerpfdlgonski { okrajni ŠolsM svet je v slovenskih. rokah. C. kr. faotranje min^strstvo je prizivu slovenskih zaiptopnikov ugodii'o ter voliteiv udov v okrajni $61ski svet z dne 26. julija 1911 potrdilo. 1 St Križ pri Ljntomeni. nštajerc" se je v 31. št. z vso silo vrgel na na*ega č. g. kaplana. Piše, da smo preteklo zimo dobili dingega kaplana. Dopianik ge torej niti ne zna kdaj je zima ali poletje. Sedajni g. kaplan je prišel lansko leto v začetku septembra, takrat še pri nas na Mnrskem poljn ni zima. Nadalje piSe, da ima g. kaplan izboroi talent za hnjskanje. Povej in odkrij dopisunček, kje je tisto hnjskanje. G. kaplan je tako mirnega zaačaja in ti si upaš njenra htuskanje podtikati! Piše tndi, da se ga ovčice bojijo, kakor živina neumnega pastirja, ki jo brez rzroka pretepava. Gotovo se g. kaplana bojiš t<, nidvrednež; imaš pač vzroka dovolj, da ke ga bojiš. Nadalje kvasi ^Štajero" o pridigi 28. julija, v kateri je svaril g. kaplan pred nespodobnim življenjem. Dopisnnček če je pridiga zadevala tebe tedaj pa molči! Potein pa vpraša, kdo je kriv, da se raladina ne varuje, ter napada pevBke vaje. Got<m stariši naj le pazijo na svoje otroke, da ne bodo hodili po drngih grešnih potih, pri pevskih vajab, ki so za dekleta v nedeljo popoldne se gotoro ne bodo pohujšale. Ničvredni lnmp nadalje piše, če se kaplan ne bo poboljšal zaplesali bomo ostreje z njim r Štajereu. Dopisnnček pazi da nebi mi tebi nekaj druzega zapleeali. Najstarejša cerkvena pevka. 1 Veržej. Naš poslanec g. dr. Knkoveo je brihtna glava. V zadevi nagih pašnikov strelja take kozle, da gledajo vsi uradi, katere ,,osrečuje" s svojimi vlogami, pomilovaljno ca nas. Mož namreč ne pozaa popolnoma nifi naSih gospodarskih razmer. Pri prihodnjih volitirah bomo dr. Knkovca poslali v penzijon. m Eriževci. Nam rsem je 8e dobro v spominn oseba starega Požegarja, starega štadenta, kateri je žiyel od miloSčine dobrih ljadi. Km»la po njegovi smrtiseje prikazala draga študentovska prikazen v naši žnpniji — Križaničor štadent, katereg* redi njegova mati, on pa po shodih in veselicah kaže svojo -dolgoletno" študentovsko oliko. Preteklo nedeljo se je vršila v Ljutooaern ljadska slavnost, kjer seveda ni snoel manjkati ndolgoletni Student". Pri govoru gosp. drž. poslanca Roškarja je začel delati take naamestne medkiioe, da je nas Križevčane, ki soao bili v njegovi neposredni bližini bilo sram, da se naš faran tako obnaša Šele na naše srarilo je malo atihoil. Sliši se, da hoče ta štadent pri nas isti dan, ko bode imelo braluo drnštro ve3elioo, prirediti liberalno reselico pri Solini; oder bo baje dobil v Veržeju, obiskovalce veselice pa si naj od drngod naroči, ker naši ljndje ne bodo hodili na Uberalne veselice. 1 Sv. Jurlj ok Šfiavnlci. Bralno društvo nazoanja, da je nameravano veselico za dan 1. sept. prestavilo na dan 8. sept. t. 1. Odbor. Slovenjgraški s Šmartin pri Slovenjgradon. Slomšekova slavnost se je vrio dobro obaesla. Prijazni Homee je bil prav praznično oblečen za prelepo sloTesnoat cele mislinjske doline. Č. g. profesor Vreže nas je v do sole ganljivem gorora vodil za modrim vehkanom SlomSekom in naštaval njegore velike za slnge za božjo čast in naSe zveličanje. Po večerDicah paje bila slavnost zannj cerkre. N» lepo okrašenetn odrn so iapeii zdraženi pevci krasne pesmi med slavncstnimi govori. Ko so zapeli Preljubo veselje je prisotna tisočglava množica spremljala pevski zbor. Domači g. žapnik je pozdravil navzoče Ijadstvo, kt je tako obilo prišlo slavit zajlažnega dahornega velikana SlomSeka. Dr. Vrstovšek je v navdošenem dolgem govorn slikal velike zaslage Slomšekove za nas Slovenee, ki nas je prebndil, da s« zavedamo svoje narodnosti. Prav navdaSeno je tadi govoril mladenič J. Gams mladeničem in Veronika Gams mladenkam. V istem smisla je govoril tadi mladenič, predsednik bralnega drnštva v Starem trgu Poaebno pohvalo zaslužijo pevoi, ki so umetne in narodne, osobito Slomšekove pesmi poperali neutrndno in prikapljivo, da se je vse veselilo. Tako lepo se je vršila cela elavnost v cerkvi ia zunaj cerkve, da je pafi vsem poslašaJoem iz dna sroa govoril g. mestni žnpnik, ko se je v vznešenimi bes&dami zabraltl vsem, ki so sodelovali v Slomšekovo proslavo. p Staritrg. Pololili so v črno zemljo 1. t. m. mnogo saalaieno gcspodinjo in skrbno mater spojih petero otrok Ur5o Po^laz p. d. HadermaS, v starosti 86 let. Živela sta skapaj s svojim že rajnim možem v poštenem zakona 63 let. Ljabljena je bila od yseh, posebno pa od svojih krstnih in birmskih otrodičev, ki sta jih blaga rajna imela 198. Pokojni dobrotnioi trajni spomin. B Harenberg Kdo je neki ta, ki ga naSe prireditre r oči bodejo, ali ima kakino škodo od ojih? Naj seoglasi pri našem odborn. Mi mu tndi hočemo škodo povmiti, če pa nima nobene škode in ga nič ne stane, tedaj pa naj nas in naše prireditve pnsti pri mirn. s Pidgorj* pri StovenJgradCH. Dne 1. lept. m vrši po rancm bt. opravilu ˇ cerkveni hiši shod S. K. Z. Peročal bode posl. dr. VeretoTŠek. 8 Škale. Dae 8. sept. se rrši po ranem opratilu t bralni sobi shod S. E. Z. Poroča posl. dr. Verstovšek. 8 Zavodsje. Na dne 8. eept. n»povedani shcd S. E. Z. se ne vrši. Ntznanilo v prejšnji šteTilki naSega lista se stem preklicuje. Konjiški okraj. k Ktbelj- Včeraj dne 25. avgusta se je vrš 1 r prostorih g. Faknoa zelo obilno obiskan shod. Shodu je predsedovai g. Gričnik, Poslanec Pišek je poročal o državnem in deželnem zbora ter odgorarjal na rasna vprašanja, kakor o osebnodohodninskem davku, oestah, šolah itd &. Potnik Janez iz Sv. Kungote je govoril o lepih nspebih S. L S. in navdaševal delarce %& nadaljao delovanje, bojevitost in tatrajnost. Vse ma je ploskalo. k St. Koniganda na Pohorjn. Shod, ki se je v nedeljo vršil pri nas, je bil neprifiakovano velik in skoro evi najnglednejši moije so prišli. Poslanec Pišek je poročal o raznih važnih gospodarskih postavah, o oeebni dohodnini in cestnih zadevah. Gosp. Potnik Janez je poročal kaj se je dosed&j in kaj naj bi se nadalje ukrenilo zaradi prepotrebnih cest. Sprejele so se sogasno vaine resolucije. k Brlnjeva gora. Na Jernejevo so šolarji vi&.ih razredov slovenske šole v Konjicah naredili izlet na našo goro. Spremljali so jih gg. učitelji: Pirh, Kristina, Petrifi, SnuderL S\|. mašo je popeval gospod katehet Podpečan. Ogledavši si svet, podali so se v dolino k premogovniku. iTHi jim je g. Burian razkazal ruflnik. V oddelkih ' jih je' s tozade^inim strojemi spuščal globoko v jame in jih vodil po rovu. Ko so se bili vrnili na beli dan, podali so se v Zreče. Tam so na vrtu g. Kračuna' se kratkofiasili s petjem, pridružili so se jim še domafti šolarji in pred skupnim ,,ob5in9tvom" je Idel izletnikov vprizoril dve igri. Slednjifi so obiskali župnijsko cerkev ter odkorakaK proti Konjicam. Celjski okraj. c Celje. Srebrni zaslažni križsc je dobil ob priliki svojo upokojitve nradni slnga pri okrajnem sodišča v Celja, Sebastijan Pratter. — Eaega zadnjih večerov je padel v Savinjo bliza Celja 80ktni, v Šmarje pri JelSah pristojni gostač Anton Kadoršek, kateri se je mndil tnkaj pri obiranjn hmelja. Kadorška je nesla voda že precej daleč naprej. Njegove klice na pomoč je slišal nek mož, ki se je slučajno tam blizu kopal ter mn šel pomagat in ga potegnil iz vode. Kadoršek se je pri padcn tndi precej poškodoval in so ga na odredbo polioija spravili v bolaišnieo. — Neznan nzmovič je neki natakarici v nNemški hiši" nkradel iz njene sobe 200 kron denarja. — Cssar je potrdil izvolitev pl. Jabornegga županom celjskega mesta. — Vlomljeno je bilo t noSi od četrtka na petek v poslopja celjskega okrožnega aodišča. Tat, kateri se je že zrečer priplazil v poslopje, je vlomil v sobo jetnišni5ne uprave ter odprl tam več miznic in pokradel okrog 80 kron denarja Poskušal je vlomiti tudi v glarno blagajao, kar pa se mu ni posrečilo. Policija je drogi dan izslelila vlomilea v osebi agenta Andreja Drevenšeka, kateri je znaa tadi kot oerkveai tat. Pri njcm so našli še 65 kroa denarja. Izročili so ga okrožni sodniji. — Celjsko okrožno sodišče je obeodilo natakarico Amalijo Arlič, slnžbajočo v Sioy. Gradon v Narodnem Domn, na dva meseoa težke ječe, ker je nkradla nekeinn kmečkemu fanta, s ikaterlm jo popivsla, 320 kron. — Z rožico je ndaril v noči 8. julija rndar Frano Miklič v Trbovljah rudarja Karla Grobelška tako hndo po glavi, d* ga je težko poškodoyal. Prigovarjal mu je k temn tadi radar Frano Zaler. Mikliča je obsodilo celjsko okrožno sodišde na sedein meseoev, Zalerja pa na šest mesecev ječe. — Mestna občina v Celju je dozidala novo Ijndsko Solo za dečke in deklice. Ponk v tej novi šoli se prične že v jeseni. — Na Brega pri Celjn so zaprli nekega Rudolfa Benišnika in Jnrija Faktorja, ker sta ukradla v Žalcu poln voz pi?a s konji vred. Na Bregn pa je doletela oba uzmoviča roka prav.ce. Faktor je že znan tat in je presedel že več kot 10 let v sapora Izročili so oba okrožni svdniji v Celju. Ukradene konje, voz in pivo, so pa izročiU nazaj lastnikn. — Unnrl ju v eeljski bolnišnici v ponedeljek zjatraj dr. Benedikt grof Giovanelli Gherebnrg v starosti 70. let. Pripeljali so ga iz Rogaške Slatine, kjer se je nahajal na letoviščn in tam nenadoma obolel. v celjsko bolnifiaioo, kjer je kmalu umTl. c Celje. ; Samodrc je povozil na državni cesti pri CeHju hlapca Janeza Mauca iz Arjevasi. Maucu je zlomljena tiesna noga. c IDnelj. Obiranje hmelja se je pričelo. Iz Zatca n,aj fCeškemi poročajo z dne 21. avgustat, Sa ie obiranje limelja v polnem teku. "Prvd | obrani hmolj ie imel lepo barvo, toda ni bil popolnoma dozorel in ci bil težak). Kar se ga je obralo ta zafdnji tedon, jo zelo lep in po kakovosti izboren. Prodajalo ^se ga je po 130 do 150 K per 50 kg. Hmelj je zdrav in je potrobno samo ugodnega vremena, pa bo hmeljska letiua prav dobra. Tiudi iz drugih krajov porocajo o dobrem stajnju hmeljskih natsadoV f in bo, kakor se splošno sodift letošlnjai svetovna hmeJ/jska lleti,na dobra. Pričakuje se,' da se bo pridelalo i na celem svetu' letos 1,787.000 meterskiji stotov hmelja. 'Lansko leto se ga je komaj pridelalo 1,300.000 ' meterskih. stotov. Čepnav bo množina letošniega pridelka precejšinia, se vendar obetajo primeroma lepe cene, fker ' so zaloge pivckvaren >sle(^ zaporednib slabih l&tinj popolnoma izčrpape. o Sr. Jarij ob jai. 1*1. Celj»ii liberaloi bo sklenili, da bo pri roiji po vinarjib zbirati darore ia strankine namene. Tudi Sentjsrski so posko-ili s febterijo. Kmetje naj bi že naprej z denaraimi m dragimi prispevki pokrili izgabo, da bi se tako prireditev ^dobro obnesla". Zadnjič, ko so 8e šli na manto »fotografirat", so razposlali nabiraloe, zdaj pa icpet za veselico pri Zajoa bo klaaske pance obletale sosednja vasi. Nnjih prireditve so pa po okusu trške in kmečke gospode, t. j. tistih redkih hiš, kjer imajo za ,nobela, če smo liberalni. S cirilmetodarijo in s pomcčjo sokola hočejo liberalizem vtihotapiti. Pa ne vleče in ne vleče, če tndi z godbo vabijo. Pri nas nobeno drnštvo ne prospeva, dokler se šarži r aniformah ali brez njih izpostavljajo za liberalce. — Kmet Spolenak ? Repnem )e prognau iz syqjega posestva. Ali bo ta slačaj druge okoličane kaj izačil, ki se podajajo v iato nerarnost, ko, meBto da bi v stiski se zatekli k posojtlniei, še zdaj v 20. stoletjn trpijo da oderuštvo cvete? Žrtva oderaštva bodo sami postali, ko sprejmejo denar od ljudi, ki so donar si izposodili, da ga dr*ije razpečajo. o Novacerkev pri Celju. Dne 18. t, m. ije bil cesarjev rojsrtni dan in naša občina) ima: navado, da v ta nameni razobesi cesarstko, glovenisko in štajersko za^tavo na občinski hiSi, Ker je pa imel tukajšnji — nemčurski — fajerber, ki sestoji večinoma iz neizkušenih f;i(ntov f in par privandnanili ' nemCurskih kramarjev, svojo Veselieo, jih je posebno slovenskii zastava bodla v oči, Neki Schauperl in Teusch, pomožni uradnik pri davkariji v Mariboru, sta i\n svoai zor grizenosti zahtevala odstranitev zasitave, kar pa se sevadta ni zgodilo. Vprašamo pristojne oblasti, ako sme že vsak sluga tako izzivialno nastopati. ^Nat^e trgo^ce pa si hočemo zapomniti. c Novacerkev pri Celju. Take noči, kakor jo je Novacerkev doživella, dne '18, t. m., še stari ljudje ne pomnijo. Iz bližnjih nem5u»rskih gnezd je piiišlo nekaj ljudi in z mrakom. vred se je začelo na vrtu gostilne Kri^jec hajlanje in divji orrišč pobesneJih žen. To je trpelo do jutra, tako d*a ni nobeden vaščan celo noč zatisnil o8esa, Prosimo oblasti, "c)a ae zanimajo zato, 8e eo imeli dovbljenje za celonoSno razgrajanje in licenc za godce! c Dobrna. Od vseh strani so došla poročila q * slavnostih o priliki cesarjevegla rojstnega dne, Mi smo se sicer m,alo zakasnili, . pa ne smemo molčati. Tudi pri nas smo kolikor, mogoče slovesno proslavili ta dan. |Na predvečer je biia. običajna razsvetljp.va hiš in umetalni ogenj, Vse je bilo Sarobno razsvstljeno iu tudi obrazi ljudi ao se šjvetili veselja in začudenja nad krasoto in lepoto. Takega veselja in navdušenja pa menda ni bilo v srcu topfljjškega ravnatelja. Saj njegpv deset besed. dolgi govor v proslavo Njegovega veliSanstfoa ne priBa o tem. Drugi dan je bila slovesna sv. maša z asdstenco. Bili so zafetopani domafii uradi, [dežela, Islovenaka društva z Orli v kroju in bilo je tudi mnogo odli8nih topliSarjev. Vse je bilo resno, kakor je primerno svetemu kraiju. Sa- mo naš preljubi poStar Goll še ne ve, kako se je treba obnašati v cerkvi. Ravnatelj, ki je protestalit, obnašal se je pra\| vzorno; c. kr, uradnik pa se prl cecarski 'maši obnaiša tako! Upamoj, da je bilo to zadnjUkrat! Oblasti pa naj uradtaika primerno pouCijo, kako se ima vesti, kadar naStopi kpt c. kr. urajdnik. — 2e dblgo nismo niSesar slišali (o I naši požarni brambi. Vaj nimajo nobenih, ker že ^se znajo (?!), kakor je poka^al nerod'en nastop pri zadnjemi požaru. Dne 18. t. m. popoldne so kar naenkrat prilezli na dan in ae peljali v Novocerkev k ustanovitvi požarne brambe. Pri cesarsM ma^i ni bilo nobenega, ker tam ni pija8e; v No\ii!cerkvi pa so jih že 'Sakali polni sodčeki^ To ti je bilo tuljenje in hajlanje. Dobrnčani so baije najbolj1 vpili in kri8iali, lako da se je pošteno ljudstvo kar zgražalo. In tako društvo, ki tako vzgaja svoje 81ane, naj bd mi Sloveinci še podpinali? Dokler se društvo ne bo spTfemeniilo w zgolj dobrodelno društvo,, ga ne poznamo! Ziato svetujemo slavni topliški upravi, tia nikoli veS ne nadleguje Slovencev in sploh slovjanskih gostov s ponujanjem kart za tombolo W prid nom|g!ku.tarski požarni brambi v Dobrni! i o Dramlje. Večkrat smo že slišali Dramejčani, da so šentjnrski liberalci jako nenmni ljadje, pred kratkim pa smo se o tem sami prepričali. Kakor znano, se je vršil v Št. Jurjn ob jažni žel. dne 8. avgasta sestanek liberalcev celjskega okraja, ki je bil vobče oaiodnoobrambnega pomena, kar dokaznje dejatvo, da se je tn maogo pilo na zdravje domovine. Mislite si, kakšae skrbi in preglavioe je delal ta shodič šeatjurskim liberalčkom. V prepričaaju, da njih bratci na fihoda ne bodo tvorili zaželjenega števila, so vsi zbegani poslali v Dramlje naftim somiSljenikom letake, r katerih so milo prosili za udeležbo in 40 viflarjer. Neamni liberalčki- V nSlov. Narodu" pišejo liberaloi o kmetn, da je nestalen in pokrarjen, kadar pa pride kakšna veselic, se 8 hioarsko milimi obrazi obračajo- nanj, čeS, pridi in daj kar imaš. Takšne nenmnosti uganjati so zmožni le ^entjurski liberaloi s porazamom s cdjskimi! o Dramlje. Pošten človek ne očita javno nikoraur Iumparije, laži in obrekovanje ali drngih pregreh, raznra, če mu jih zamore popolnoma dokazati in je vobče potrebno, jih razglasiti. BNor. List" hodi drngo pot. V dopiša L. avgasta iz Vojnika o kroniki v Črešnjicah inu je za pravičnost še manj, ko v dopisa 6. jal t. 1. Dae 1. argnsta natančno potrjnje, da se res pri Bodniji v Konjionh ni dalo žapniku 0. iz kronike nič slabega zoper poštenje, kaierega človeka dokazati, ker je ne dobi nikdo r roke. Mnogo ljndi je bojda kroniko prebiralo in dva odlična cerkvena dostojanstvenika sta jo bojda videla; kaj pa je v njej napisanega, ne pove nikdo. Zato žapnikn zahtera BNar. List", naj sam sahtera od mariborskega komistorija, da kroniko sod- aiji v porabo izroči. Sodnija bi naj tedaj 8e le v prihodnosti poskusila dokamti one laži v kroniki, ki jih ,N*r. List" inpnikn ie dolgo čaBa t preteklost podtika. Toraj: Noben človek ne ve do zd»j, d» je v kroniki taka laž, obrekoTanje in luraparija — a po BNar. Listn" je gotoyo v njej. — Kje je nredništvo BN. 1." nčilo na ta način prav misliti, pravično soditi in la mir med nami Slorecci skrbeti? Lesjak se je vjel v lastno past. Laži ne more dokazati. Vidiš, to je nekrščansko. Sv. Frančišek na Stražah. Ker se vrši v n#deljo dne 1. septembra na Creti mladinski shodt se pri nas isto nedeljo Slomšekovja slalvnost ne bo vršila in se preloži nai drugo nedeljo, dne 8, sept. o Rečica ob Satioji. Vsled jreselitve g. B. Zemljič, kot šolskega vodja na novo nstanovljeno šolo v Solčavo, se bo na takajšni 4 rarredni ijadski šoli zazpisalo eno nčno mesto, II. plač. razred in še z prostim stanovanjem. Cenj. proSniki se na to že sedaj opozarjajo. — V vedenje. c Šolski ttroci na 4 razr. šoli na Rečici eo nabrali mesca maja 2826 litrov kebrov vsled prizadevanja gospoda očitelja Branko Zemtjiča. Drnga šolska Todstva so prezrla to nabiranje razen dreh in sioer je imela Gorica 899 litrov in Bočna 446 litror. Okrajni odbor Gornjigrad je otroke za ta trnd nagradil. Eedaj se pad uvede splošno prisiljeno uničevanje tega skodljivea? c Rečica. Popoldan 18. t. m. so se vrli možje, kolikor jib ni na splavih, v gostibai g. Štiglica p. d. Prislana, da bi slišali poročilo drž. posl. dr. Verstovšeka. Shod je sklicalo Kat politično društvo. Shod je otvoril odbornik g. Tarnšek ki je najprvo pozval navzoče, da zakličejo trikratni živijo presvitlemu eesarju in prisrčno pozdravil poslanca. Ta je podal v daljnem govoru poročilo o državnem zborn. Njegova izrajanja so bila zanimiva. Razkrinkal je z dokati pofietje naših slovenskih liberalcev; volilci so z navdušenjem pritrjevali njegovim besedam. Vrlo zastopani so bili kmetje iz Kokarja z g. iapanom na čela. Predsednik Turnšek je ob sklepni beaedi nam navajal še več zsslug, katere ima poslaneo za gornjegrajski okraj in za občine. Dr. Verstovšeku in vsem poslancem S. E. Z. se izreče popolco zaupatje. o Iz uem&eniške planine. Mnogo praha je vzdignil pri nas glas, da se mora naša slavua ČemSenuJka planina raideliti; sedaj je še namred sknpna last. Ker pa nekateri vživajo malo, nekateri pa več kot preveč, so začeli pryi zahtevati delitev, zahtorali so, da naj gozdarska oblast raideli planino tako, da dobi vsak opravičenec kolikor mu gre, ker to je edino pravidno. Mi le želimo, da bi gosposka, ki ima tu besedo, pcspeSiia storajšno delitee. Mi bi tndi želeli, da bi goepodarska oblast po o. k. gozdarju n»šo planino temeljito pregledala, in prepričani smo, da bi oblasi gotsvo precej pričela s priprarami za deliter. 12 ura je že! Nekdaj dsbele bukve in mogočne hoje so skoro popolnoms izginile, namesto njih se koSati leskovo grmovje in trnje, vmes pa ležijo vse križem debeli že gaili hojevi vrhovi kar v vejah in od vsake bukre od prvega hloda naprej <vse ostalo vrhovje. Nekaj tega lesa je že popolnoma gnilega, nekaj napol gailega, nekaj pa še ravnokar posekanega. Zares žalosino! Prosmo naše poslanoe, posebno dr. Korošaa, da se za strar zavzame, ker se tisti, ki neomejeno goepodarijo v planiai, branijo delitve z vaemi žtirimi. Edea ki ima tndi pravieo do planine. c SraslOTČe. Dne 20. t. m. smo spremili k večnemn počitkn g. Antona Travnar p. d. Obroša. Njegova hiša, ki ja daleč na okrog znana kot ena najgostoljnbnejših, vsebnje vsako leto mnogo letovičarjev. Bil je s?oj čas filan braslovSke godbe in izreden šaljivee. Bodi mu blag spomin! o Na cesarjeT rojitni dan je bila v Braslovčah slavnost, kakoršne še nismo doživeli. Preč. g. dekan ao blagoslovili sl. požarni brambi novo draštveno zantavo, in so v besedab: »Gasite ogenj in vžigajte ogenj" bratske Ijubezni med seboj, podali mnogo lepih resnic navzočim požarnim brambam. Knmovala je zastavi goapa dr. čerrinkora, koji so požarni brambovei v zvezi s pevskim društvom priredili na predvečer krasno podoknico. Mnogo lepih izrekov se je izreklo pri zabijanju žrebljev, mnogo prijetne zabave pa so tndi povabljeni gostje ažili na veselici, ki je bila po cerkveni slavnosti na vrta g. Brišnika. Letina je letos prav lepa toče je sicer ponekod bilo dovolj, a hrala Bogn, ne povsod. Samo hmeljske cene se ne moremo privaditi; lani 8, letos pa 8e dve kroni ne za kilogram. Sf. Pavel v Savinjski dolini. Čebelarska podražnica za Savinjsko dolino je 15. t. m. priredila kar tri poačne shode in sicer ob treh pop. pri g. Zgank, p. d. Klino y Šeščah. Udeležba nad 40. Zastopan je bii tadi ženski spol. Potovalni nčitelj g. Černej je podaval o splošnem pomenn nmne čebeloreje, zlasti, kolike koristi je ista v kmetijskem in vzgojnem czirn. Dragi shod se je vršil ob pol petih pri Jožefa t Dolenjivasi, kjer smo zlasti občndovali njegov čeden in ličen nor čebelnjak ter ujegovo azorne nove panje po novih načelih. Nazadnje smo se zbrali pri draštveaem tajnika g. Pečarjn. Ta smo dokazali z jedoim Gerstnngovcem, a g. Pikl pa je ismetaval med. Konečno še vspodbnja g. predsednik na bližajočo čebelarsko razstaro ter zahvaljnje za krasno ndeležbo. Bilo nas je tn nad 50. Tajnik g. Pečar pa se zabvali podavateljema g. Piklnn in Černeja ta njnn, na tri ure trajajoči trnd. o FrankolOT«. Dvoje rodkih slavnosti smo obhajali letcs pri nas. Dne 28. julija smo imeli novo sv. mašo, ki je že ni biio tnkaj nad 50 let, zdaj pa jo je služil naš rojak č. g. Anton Čečko. Doe 26. t. m. pa smo imeli biserno poroko, ko sta Anton Skaia, p. d. stari Vrhnnjšek iz Lindeka, in Agata rojena Podpe^an, obbajala 601etnioo svoje poroke. Po nagovorn č. g. župnika ob 10. nri je sledila biserna poroka in sv. maša z blagoslovi, katere se je ndeležila, narzlio obilnema dela, relika mnoiica ljadstra, da je priča tako redki slavnosti. Bisernima poročencema pa kličemo iz sica: Bog ?ama daj ndakati še želeme poroke! c St. Peter v Bav. dol. Znpanom naše obfiine je izvoljen dežtlui prslanec g. Aloizij TerglaVi incž krščanskega prepridanja ia tagovornik corkfenih koristi. To pa nikakor ni po voiji nsšira naprednjskom. Posebno vznemirjene 86 čntijo gospodje: Anton Koimel, prodajalto Inopsa; Anton Cfenkl, prodajaltc šnopsa; Aloji Sribar, prodajalec Snops«, in Jeričev z«t I?an Z«rSen, zagorornik inopsa. G*spodje nmprediy»ki, le pomirite §e, župan Terglav k>ie že prav »ladal občino, čepra? se ne bo vkianjal vašemu, cerkvi botražnemn stremljenjn. c Loka pri Zadalnem Mostu. V tukajšnji tovarni je prišel' delaveo Mihael Hernavs z levQ roko v žago. Prste imi !je skoro popolnoma zmeSkalo in odŽagaJo. c St. Jur ob Ttfatru. Bralno društvo priredi 8. septembra veliko BlomšekoTo slaTnest. Na TBporeda je petje, gofori (slavnostni gOTornik dr. Fr. Lukman), deJdamacije, zgodoTinska gled. igra sJunaške Blejke". c Ptlzela. Prostovoljna požarna bramba ima t nedeljo dne 22. septembra t. 1. bUgoslavljmje norega gasilnega doma. c Mladenlč! fo dekleta \z spodnje in gornje Savinjske doline. Ddehžimo se shoda dne 1. septembra na Creti pri Vransk*ra v ogromnem številu. Noben dobro-mialtč mladenič in nobeno z*redno dekle naj ne ostane dom*. Pokažimo tor«a S tem, da tadi mi sl»vimo škof« Slomžeka. N» sboda govori g. dr. Eoroiec ter mladeniži in dekleU iz naših ztez. c Sdiava. N* gostiji g. Antona Erobiik, c. kr. poštarja v Šmarju in gd6. Pavline Germel, c. kr. poštne aspir-atiDJe v R«dmirju, se je nabralo med gosti za Slov. Straio E 8'82. Mladima poroiencezna ielimo: Bilo srefcno mnogo let. c Celje-okollce. Gospod in gospa m»jor Rammel, gr«jičaka na Frtienbergu pri C«)ja »ta d»rov»l» poTodom rojstnega dne Nj. VeličanstTa oesarja Franc« Josipa I., 50 K m občinske uboge okolic« Ce^je in 50 E kot prisperek doto natanoTljeni poiarni bnmbi okolice Celje, skupaj torej 100 E. Zupaustvo se za to veledušno darilo iskreno za bvnfjtije. Brežiški okraj. b Brežice. Tlukaj nameravajo liberalci osnovati novo politiSno društvo, kateremu so že izbraji ime. KmeSka Isloga se bo imenovala. IV qjej bodo zbrani vsi zaupniki SiavSnih oblasti za osebno-dohodninski d'ajv,ek, pred vsem seveda župan Boži8 iz, Zabukovja. Komandiral pa bo tej Kme8ki slogi liberalini advokat dr. Stikeo To bo zares lepa kme8ka sloga. Sloga zna obstati, toda kmetov bo kmalu zmianJKalo, Naj se rajši imenujejo 'Sloga davSnih zaupnikov. b Br»žlska okolica. Upravhelj nase gntšdine, dr. E. Leoschner, *Nemec protestant iz rajh«, je silno imeniten in mogoien gospoi. A pri vsej svoji velikosti je včasih tndi mslenkosten. Nek semanji dan v Brežioah je nek prodajaleo grabelj iste naslonil na grajeki zid. Gospod npravitelj zapazi ta iločin, pade skoraj v omedlevico, kliče na pomoč policijo ter naieknje končno samolastno denarno globo. Mi ponižni Slovenci nismo rajeni takih malenkostnih prizorov, odvadili smo se jih, od kar je tlačanstvo nehalo. Drngi vzgled maleako8ti: Občinarji vasi Loče r Dobori so že od pamtiveka nemoteno ribarili v neki stranski stragi Sare. G. Lenschner si naenkrat vtepe v glavo, da ima le graščina izkljačno pravioo do ribarenja v Savi in vseh stranskih strugah, tei tira pred sodnijo čez 80 fosestnikov. To je bil velikanski proces z dragimi komisijami ter si je že gotovo dr. Janesch, zastopnik graščine, prste oblizaval. A kmetje bo zmagali ter ima graSčina okoli 1700 K stroškov. To je popolnoma po nepotrebnem iivržen denar; pa če je vse to grofa Attemsn prav, je nam tudi. — Zadnje tedae dela grozdna plesnoba veliko škodo po vinogradih. Za jabolka utegnejo letos okoličani dobiti lepe avote. Koiaza in krompir, glavni živež, sta 89 po zadDJem dežja lepo popravila. — Okrajno cesto v Župelevcu prelagajo, da se izognejo klanca pri Jaaežiča. Delo je prevzel podjetnik in veleposestnik Jože BaloD. — V isti vasi je nagloma umrla (izbrnh km) gostilničarka Bara Radanovič. — V Pišecah je pred kratkim oče Podrinski obhajal s svojo ženko zlato poroko. Njan sin, žapnik g. Anton, ja je poročil. Živela Podvinskejeva hiša! b Rajhenburg, Dae 16. avgasta smo iiročili hladni zemlji traplo splošno spoštovanega in priljnbljenega moža Franca Radej pri sy. Ahacn v Loščah. Raiyki je veliko deloval kot odbomik poaojilnioe in cerkvene stavbene dražbe v Rajhenbtugu. Bil je več let načelnik krajnega žolskega sveta in ninogoleten oerkreni kljnčar različnih podrnžnio. Vse to nas navdaja, da nam ostane ranjki v hraležnem spominu. N. v m. p! b Rajhenburg. V nedeljo, 18 t. m. smo imeli priložnost, gledati nastop naših vrlih Orlov v procesiji. Mogoče, da je doslej bilo nekaj ljudi v fari, ki še o naSih ,,Orlih" niso mnogo vedeli — pa z zadnjim krasnim in odličnim nastopoin pri oerkveni slavnosti, so si pridobili sroa vseh. To so pravi fentje iz fare, to so katoliški mladenidi, ki se ne sramujejo nositi v roki rožnega venca in poklekniti pred Najsvetejšim. Gotovo je, da bo njihov dober vzgled in lep nastop priyabil marsikoga v orlovske vrste v jezo in srd tistih čukov, ki so prooesijo s svojim krasnim petjem pozdravljali tedai, ko 86 je pomikala čez most proti trga. b ZabakOTJe. Shod S. K. Z. se je vrgil v nedeljo po pozni sv. maši na prostorn pred cerkvijo lepo. Shod je otvoril g. Pajk, predsedoval pa je g. Divjak. Poročala sta poslanca gg. dr. Jankovič in dr. Benkovič stotinam ljndstva. Poaebno sta poslanca krepko zavrnila hnjskanje zabnkovških liberalcev, kakor da bi poslanei S. K. Z zakrivili prepis ouebne dohodnine mnogim kmetom. H koncu zborovanja je poslanec dr. Benkovič javno vprašal žnpana Božiča, ali je oa za to občino določen finančne oblasti zanpnik, ki je oblasti poročal o premožoDJskih razmerah posameznih, posebno z ozirom na osebno dohodnino, ali oel? Žnpan Božič je malo pomislil, nato pa hitro pritrdil, da je on tisti zaupnik; vsa oprsvičena nevolja ljndstva se je nato obrnila proti Djemu. Boiič se je sknšal oprati in zadel tajiti, pa je bilo prepocno. Shod je lepo vspel. b Planinska t«B. V tuk»jšni občini je bil iz^oljen za žnpana vrl naš pristaš Jože Perčič, posestnik in gostilničar. Tako je po dolgom boja prešla ta obdina v slorenske roke. Upamo, da se nikdar več ne povrne v oblast in odvisnost Telikega, slovenake gro9e ljnbečega Nem«a Šešerko-te! V prri jsvni seji norega odbora je bil v zntk hva- ležnosti za Tsestransko delovaige vblagor te obdino imenovan castnim občanom vlč. g. duh. sr. in žnpnik Anton Ribu. Blagtraa gotpoda, ki je ravnokar letos dovršil štiridesetletnioo mašniitva, čeetitamo in klifiemo: nNa maoga leta!' b Lokd pri Planini TaJt»j se bodo v kratkem vrfile občimke volitve. Boj bo najbri vroč, ker od Šešerkota odvisni, ljudje že nganjajo findne burke. Možje, voliloi, ne dajte se premotiti, zdrnžite se in y edinoeti volite si značajne može v občinaki odbor! Vai volilei iz Brda, Lok in Tajht, pokažite s?ojo ljnbezen do vere in slov. naroda. Narodnim izdajaleem pa pokažite vrata! b PreSOČno. Notranje ministerstf o je speraznrono b pravosodnim in fioančnim ministerstvom dovolilo, da se ime politične in katastralne obfiine Prešifino v politifinem okraja Breiice in sodaem okraju Koije, spremeni v Preeečco. b PiJece. KatoliSko uobraž. dniitvo priredi y nedeljo dne 1. septembra ob 3. uri popoldin veliko Slomšeko?o slavnoBt v drorani g. KosteTC z mičnim in zanimmm vsporedom. Z ozirom n» izborne mo6i, ki bodo pri slavnosti, pei^u, godbi itd. sodelo«ale, upamo da bode ta 3lavnost presegala ?se dosedaj prirejen«. Zlasti vabimo sosedne rcdoljube u Bizeljsksga, Eapel, Brežic, Sromelj etc. Vestnik mlad. organizacije. Sv. Lenart v Slov. goricah, Dekljško gliavlje dne 25. avgusta 1912 se je vršilo kar najbolj sre8no. Množica tiso8era slovenskili mla)denk iz celih Slov. goric je bila zastopana. Prihitele so cela mladenke od Sv, Jurija ob S6avnici, odi Gornje-Radgone, od Sv. Lovrenoa v Slov. goritfah, od < Sv. Urbanai pri Ptuju, iz Jarenine itd, Shod tee je začel s službobožjo. Pridigoval je g. dr. Hohnjeo. SJovesno sv. inašo je služil g. župnik JanžekoviS. jNa 8edno olepšanem zborovafnem prostoru, ki je bil bkraSen s slovenskimi zastavami, je otvorilal in vodila, zborovanje M. Androjnova, ld je povdarjala v pozdravu pomen Slomšekovega dneva. Dr. Hohnjec je obrazložil mladenkaan razne Slom^šekove nauke, ki naj postanejo vodilna paSela slovenske mlaidine, Kaplan Bosina je pojasnil razmerje med Marijinimi družbami in dekllŠkimi zvezami. M. Androjnova (Sv. 'Jurij) je govorila o pomenu dekliških shodov. Ka iem je nastopilo 17 dekliških govornic, ki so povdarjale SlomŠe^ove zaslujge, slavile njego\|e vrline, ga proslavljale kot vzor moža, vnetega za blagor slovenskega ljudst^a, gia kazale tot vnetega domoljubai, ki se nikdar ni sramoval svojega priprostega doma;, ki je z vsem žarom ljubil svojo rojstno hišo in rodno zemljo, ki je pa tudi bil rad pošteno vesel ' in je vi ta namen zložil toliko roifenih, poStenih, pouSmjli ptesmic Nastopile so: Letnik Ivana;, Sv. Lenart, Osojnik Neža, G. Radgoria, Ferlinc Roza, Jež Helena, DolajŠ Jul., Sv. Jurij v Slov. gor., Muršecs- Marija, l.ederer Aiijaj, Lubec Marija, Šv. Rupert v Slov. goricah, Polanec Marija, Borko 'Tlerazija, Mo8nik Fran8iška, Sv. iAnton v Sl. gor., Zemljifi Terezija, Radgona, Klobasa 'Amalija, Sv. Benedikt, Krefel Pavla, Vurberg, Donko Terez., Jarenina, ŽlahBiS Marija, Sv. Urban pri Ptuju, Verši8 Majrija, Sv. 'Jurij ob Sčavnioi. O|g(lla&enili je bilo §ie v.e8 mladih govornic, a bil Bas prekratakj. Med splošnim najvidušenljem se je shod zaklju8il. Mladenke, ravnajte se po naukih, ki ste jih slišale 5n govorile! To, bo pravo oživljenje velikega dulia SlomŠekovega, ki naj zavladai v vašib srcih in domovih, po \rsej zemlji slovenski! St. Križ tik Slatine. Veličasten je bil mladeniški shod, ki se je tnkaj vršil v nedeljo 18. avg. Mladeniči so prihiteli iz vseh sosedaih žnpnij. Od Sv. Florijana in Sv. Petra na Medv. selu so prišli v pracesijab. Vžddi smo tadi 4 peterške Orle v kroja. Lepi slavoloki s pomealjirimi napisi so nas pozdravljali, domači mladeniči Marijine družbe pa so pričak-Jvali dohajajoče s svojo krasno drnžbeno zastavo. V ognjevitib be3edah je profeaor dr. A. Medved proslavljal Slomšeka posebno Sa njegovo ljabeien do svitlega ceaarja v slavnostni pridigi in na to ob asistenoi žapnikov Roškarja in Gomilšek opravil s^. mašo. Mladeniški shod je ob 1. nri pod kozoloem otvoril oadiapnik KoroSeo. Bilo je pričnjočega ogromno Ijadstva. Oder so didile podobe Siomšoka, sv. Očeta Pija X. in svitlega cesarja. Shod je vodil podpredsednik Z. S. M Fr. Verk (Sv. Peter). V slavo rojstnega godu cesarjevega so križevski pevci zapeli oesarsko pesem. Z njema lastno navdnšenostjo ja profeaor dr. A. Medved na to opiaal zaslnge Slomšeka kot škofa, pisatelja in vzgojitelja nsroda. Ves navzoči narod je z napeto pozornostjo poslašal krasne besede. Pevci zapojo nPreljabo ^eselje." Al. Drofenik (Sv. Peter) deklamaje peseua BSlava Slomšeka!1' Fr. Šrimf (Sv. Križ) pa Slomšekovo zadnjo pesem ^Pohvala sv. Križa". Žnpnik Gomilšek iskreno pozdravi navzoče brate Hrvate, na kar zadoni p«sem BBože živi!" Fr. Ogrizek (Kostrivnica) vnema tovariše, naj bodo zvesti Bogu, Mariji, dfimovini. Jože Andrlič (Sv. Peter) oavdnšaje za izobraževalno delo, Kropeo Mart (Sv. Florijan) pa deklamnje Slomšekovo nPopotnica vojaška". Ganljivo povdarja ob bnrnem pritrjevanju vpok. nadučitelj Jrd. Možina iz Ptaja: V SlomSekovem dQhu sem vedno deloval kot učitelj. Po vzgledih in caukih Slomšekovih se iavnajte tadi vi, da boste Časno in večno srečni! Ant. Žagar (Sr. Ema) razloži Slcmšekovo g<slo: za narod malo goforiti, veliko delati, vse pretrpeti. To mora biti vsakega mladeniča gealo. Al Drofen;k (Sv. Peter) deklamuje SlomSekovo »Veselje nedolžnega mladeniča". Jernej Drofenik (Sv| Peter) v orlovakem krojn navdašnje tovariše k zaačajnosti, ki se goji posebno pri Orlih. Krasno zapojo pevoi orlovsko himno. Alojzij Andrlič (Sv. Peter) oporainja k delu za nSlov. Stražo" in kmaln zbere za njo Slomšekov dar 20 K. Žapoik Ogrizek povdarja, naj bodo mladeniči edini z Bogom in svojimi dahovniki, edini nasproti sovražnikom. Predsednik Verk zahvali rae za udeležbo, za krasne goTore in pe8mi, pevoi pa zaključijo shod b Slomiekovo »Lahko noč*. V eerkrieoblle ¦loTOsne refaiioe, po k»terih priporodi iupnik Gemiliek t pridigi mladeničnm čednortno Htljenje. Tako se je Trtil sbod, ki je napolnih rse udelešenee z velikim navdušenjem u Slomdeka, za oeearja in domovino, za naše svetinje. Maj obrodi itoteren gad! Najnovejš*. Osebna vest. ( Osrednja zadj-uga zai vnovCevanjie živine v Mariboru f je za dobo l najživaflmejšegia prometa na živinskem trgu nastavila gospodai Frana Mauchler, dosedaj živinorejskega instruktorja na Koroškem. Duhovniške vesti. Brestavljeni, ! ozirojna nastavljeni so 88. gg. kaplani: Ivian Baznik iz H06 k: Sv. Barbari v Halozah, Frano Polak v Ho8a, Franc Rop iz Rečice k Sv. Ani na Kremberglu, Franc Hoh.njec v Rečico, Ferdinand Ž,gank1 v Smartnem pri Velenju ' stopi v ziačasni pokoj, | Karl iMalajner od Sv. Urbana pri Ptuju v Šmartin pri Velenjto, Franc 0gradi od Sv, Jaflcoba v Slov. gorioah k Sv,. Urbanu pri Ptuju, Frano Planino od Sv. Marjete pri Ptuju k Sv. Jakobu v Slov. gor., 'Alojtzij Leben iz Slivnioe pri Gelju k Sv. Marjeti pri Ptuju, Ignao Brvar od Crnegore pri Ptuju k Sv. Petru pod Sv. gorami, Iv. Blumer v ZibikOj Anton Ce&ko v Slivnico pri Celju, Viktor Lunder V Smartin na Pohorje, Franc Zlagoršek na Crnogoro pri Ptuju, 'Anton ' Ziupani8 k Sv. Andražu v Slov. goricali. faŽBO za ŽiTinOrejee. Stajerska namestajja razglaSa, da dobe letos oni živinorejci, katerim se pobijejo prašiči radi kužnih boleini, odlkodnioo. Odškodnina bo znašala za 1 kilogram 1 K 57 v.