Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec",
Lidovà kili h tiskarna, Wien V.,Margaretexiplatz 7.
Rokopisi se naj po-. šiljajo na nasi o v: Anton Machàt, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ost
polittico, ciospodlc^rstvo in prosveto
-»V^V -,
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K lOO1— polletno :	K 50'—•
četrtletno: K 25’—
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 ÌPin, polletno:	8	„
četrtletno : 4	*
Lelo I.
Dunaj, 17. avgusta 1921.
Si. 22.
Zveza narodov kot zaščitni ca narodnih manj in.
i.
O vezi narodov smo napisali že v 4. številki našega lisa poseben uvodnik, zlasti pa smo v tem članku podali našim eitateljem zgo-dov'nskl obris njene ustanovitve in kratek pregled c pomenu m nalogah te mirovne organi-zicije.
Naj se sodi o Zvezi narodov in njenem oo-stoju kakorkoli hoče, eno moremo reči: Svetovna vojna, ki je zapustila v vseh narod h in državah globoko začrtane sledove v gospodarskem in socijalnem življenju in vsekala v dušo vsakega posameznika trpke spomine na grozote in nesrečne žrtve, ima to dobro, da je rodila v vseh narodih spoznanje, da treba skupne organizae'je vseh držav, ki bo na podlagi medsebojnega dogovora in mednarodnega prava vzdrževala red in mir med posameznimi državami ter potom mednarodnih rarsdd šč razgreševala med istimi nastale spore. Gotovo je tud-:, da bo sedanja mirovna organizso ja sprem'n ja la svojo obliko, svoje ime in svoj statut, ker to že sedaj zahtevajo nekatere države, zlasti Amerika, kar bo storila gotovo tud: Rusija, kadar bo uravnana. Vsekakor pa bi ne bilo umestno, ako bi podcenjevali pomen Zveze narodov ali celo dvomili na obstoju te mirovne organizso je, ki je ravno za nas kot narodno manjšino največjega pomena.
O tem slednjem nas najbolje pouči nrrov-na pogodba sama in sicer člen 69., odstavek pet, ki govori o jamstvu Zveze narodov in ki določuje s’cdečc: »Avstrija soglaša s tem,- da vsebujejo določbe prejšnjih členov tega odstavka (62—68) v kolikor se nanašajo na osebe, pripadajoče po narodnosti, veroizpovedi ali jeziku manjšinam, zaveznosti mednarodnega značaja in da sc podrede jamstvu Zveze narodov."
, Iz citirane določbe sledi torej, da Zveza narodov jamči zato, da bo Avstrija v resnici izpolnjevala v členih 62—68 odstavek 5 st.-ger-mainske pogodbe nam kot manjšini zajamčene pravice, seve, ako jih bomo zehtevali. Pri tej priliki se spominjam besedi nekega francoskega častnika, ki mi je dejal, gledajoč po plebiscitu obupane Slovence, da nam za našo narodno udi v; dualnost ni biti v skrbeh, ker nas ščiti manjš nsko pravo, na katero se nam je pri vsaki priliki opirati. Sploh moramo reči, da smo doslej vse premalo upoštevali daleko-sežnost določb o varstvu narodnih manjšin, ki predstavljajo »obveznosti mednarodnega značaja".
Določbe o varstvu manjšin vsebujejo pa še več; na obstoju narodnih manjšm zainteresiranim državam, ki so članice ,,Zveze narodov", dajejo prav:co, »vrhovni svet na kršitev ali nevarnost kršitve katerekoli teh obveznosti o-pozoriti in da more vrhovni svet tako ukreniti in taka navodila dati, ki so v danem slučaju primerna, in učinkuje-ča".
Vsaka država, ki je članica Zveze narodov, ima torej pravico radi neupoštevanja teh določb ali zatiranja narodnih manjšin opozoriti Zvezo narodov in zahtevati od vrhovnega sveta, da tako ukrene in izdn taka navodila, ,.ki so v danem slučaju primerna in učinkujoča".
Toliko o to zadevnih določbah mirovne pogodbe, iz katerih se da razvideti velik upliv Zveze narodov, ki ga ima na zaščito narodnih manjšin.
II.
Kako posluje Zveza narodov?
Cenjeno eitatelje bo gotovo zanimalo, ako jim podamo v naslednjem kratek pregled o poslovanin osobito o organizaciji tajništva Zveze narodov.
„Na obali ženevskega jezera v Svici", tako poroča neki ljubljanski- dnevnik iz Ženeve, sto-
ji največji hotel v Ženevi: Palais des Nations. Tu je nameščena pisarna tajništva Zveze narodov. Ta hotel je kupila Zveza lani za znesek 5 mljonov švicarskih frankov.
Vendar ta zgradba ni edina, ki služi namenom Zveze. Na drugi strani mesta je po-slo^ie, kjer je sedišče Mednarodne pisarne za delavska vprašanja. Zopet drugod je veliko poslopje, katero je prikrojila švicarska vlada brezplačno za seje Zveznih skupščin. Tam je urejeno vse potrebno za seje zastopnikov raznih držav, napravljene so galerije za časnikarje trideset raznih držav, katerim je stavila švicarska vlada na razpolago brezžični brzojav in 36 telefonov. Poleg teh zgradb je v Ženevi rezerviranih še več poslopij za skupščine in za tajništva raznih delegacij.
Glavni tajnik Zveze narodov je sedaj Anglež Sir Erik Drummond, njegov namestnik je Francoz Jean Monnet. Poleg njega sta še dva podtajnika, en Japonec in en Italijan.
Mednarodno tajništvo je razdeljeno v oddelek za notranje in zunanje zadeve. V notranjo upravo spadajo pisarniška in upravna dela kakor registracija dokomentov, tiskanje in publikacija, urejevanju knjižnic, tolmačenje, prevajanje, prepisovanje itd.
Ziinabja uprava obstoji iz 3.0 sekcij, ki ima vsaka svoj natančen delokrog. Med temi se nahaja tudi sekcija za administrativne komisije in manjšinska vprašanja koje ravnatelj je N o r v e ž a n. V tej sekciji so zastopane sledeče države: Amerika 1, Avstralija 1, Britanija 1, Danska 1, Grčija 1, Letonija 1, Nor-vegija 2, Jugoslavija 1.
Uradna jezika sta angleški in francoski. V »Palači naroda" je tudi obsežna knjižnica, kjer dela 15 uradnikov. Med tolmači in prevajalci najdemo 9 Britancev, 11 Francozov, 1 Švicarja in 1 Jugoslovana. Dosedaj ni v tajništvu nobenega nemškega državljana, kar ^riča, da je Zveza v rokah zmagovalcev, ki bi radi držali Nemčijo v suženstvu še dolga desetletja.
PODLISTEK
Z. M. Eudjej:
Trganje koruze.
Amerikanska slika.
(Iz češkega prestavil M. R.)
(Koiiee.)
Po noči sem še mnogo skusil. Dlani so žgale in no rokah so me zbadali nekaki žgoči žrebljlčki. Zabil sem v svoji sobi v strop žre-beij in pritrdil nanj dva traka z zanjkami na koncu. V zanjki sem dal svoji bolni roki, kateri sta bili tako dvignjeni, da ni mogla kri v nji. Res, zamrli sta, za to nista boleli. Toda črez teden dni niti to ni bilo več potrebno. Dlani so dobile debelo kožo so se tako okrepčale, da nisem čutil več nobenega napora.
Tudi Mabel, v katero se je moje nerazsodno srce medtem popolnoma zaljubilo, je bila do mene jako vljudna. Hodil sem ž njo vsak večer po velikem vrtu pri farmi in vedno sem ji ponavljal, da je krasna. Konečno sem pršel tako daleč, da sem ji priznal svojo ljubezen.
»To bi morali dokazati!"
»Vse, kar bočite, storim. V ogenj bi šel za vas."
»No, to bom komaj hotela. To ni praktično. A upam, da boste zamovli to na drug način dokazati," je dostavila zagonetno.
Prihodnjo nedeljo smo šli z Jhnmjjem in Jackom na lov. Izakazalo se je, da sem dober strelec, daleko boljši nego oni. To mi jih je naklonilo.
»Ti Sidney, ne igraj se s to našo žabo. To je Čarovnica," mi je rekel Jimmy.
»Zakaj pa?"
»No tega ti ne bom raziasnjeval. Toda že nekoliko vrlih fantov je zbežalo od nas radi nje."
»To so bili zajci," sem rekel, »toda jaz, jaz sem medved."
»To je res, toda tudi medved se da premotiti z medom."
Začel sem glasno žvižgati. To je zadostovalo. Oba fanta sta gledala pomilovalno na me. Jack si je trkal pomenljivo na čelo, meneč s tem, da pri meni ni vse v redu, toda več ni govoril o tem.
V tej noči sem prišel do prepričanja, dà so me po pravici svarili. Ko sem legel, sem o-pazil, da mi leži v postelji nekaj hladnega. Segel sem tje in lasje so se mi zježili. Kača!
Skočil sem kakor blisk in napravil luč.
Gad je bil toda mrtev. Vrgel sem ga v kot in legel znova.
Ležal sem morda četrt ure z odprtimi očmi. Naenkrat so se odprla vrata in nekaj belega je vstopilo v sobo.
Grem, Če bi to bila Mabel!
Skočil sem in stisnil to prikazen v svoje naročje. Toda bil je samo preklicani zamorec Bill, ki je tu bogve kaj iskal.
Zamorec se je spustil v reski smeh potem, ko je zletel'ven, se je hohotal kot blazen, To Vse pa samo radi tega, ker js bil oblečen z Mabelino belo obleko in sem mu dal jaz v prvem trenotku poljub.
Zjutraj sem opazil, da ne morem vzeti svojih škornjev z mesta, na katerem so stali. Bili so pribiti s krepkimi štiricolnimi žreblji na pod. Oprostil sem jih po znatnem naporu in vtaknil žreblje mrtvemu gadu v gobec.
Pri zajutreku sem se moral silno premagovati, da nisem pograbil i-ežečega se Billa. Mabeli pa sem z najbolj sladkim nasmevom dal gada, kteremu so štrleli iz "■oboa žreblji in rekel :
»Siromak je prilezel in mi potegnil žreblje iz škornjev. Toda to je bila pretrda brana zanj.‘
Kokor je bilo razvideti že iz tajnikovega poročila o izvanrednem občnem zboru due 28. julija t, 1. si je naša politična organizacija zavrtala pot, ki je nam odprta po st.-germaiiiski mirovni pogodbi in ki vodi preko Dunaja v Zenovo. S teni pa je tudi povedano, da vprašanje narodnih manjšin ni voe avstrijsko, marveč vsebuje „zaveznosti mednarodnega znaca-ja‘‘. In te noti se bomo dosledno držali.
Novi deželni glavar Florijan Oroger je prevzel vladne posle
v sredo dne 3. t. m. V ta namen se je vršila v Slavnostni dvorani deželne vlade predaja u-radnih poslov s strani odstopivsega deželnega glavarja dr, Lemiša v navzočnosti obeh odsto-pivšili namestnikov Neutzlerja in dr. Franka ter predstojnikov vseh oddelkov. Dr. Lemiš je
v	svojem poslovilnem govoru povdarjal zasluge, ki si jih je steklo uradništvo od prevrata do danes in da so se gibale vse zahteve uradni->tva v skromnih mejah, katere je tudi vlada z lahkoto zastopala in uresničila.
Novi deželni glavar, kateremu je oddal odstopivši dr. Lemiš vladni aparat,je med drugim apeliral na uradništvo, od katerega pričakuje, da bo tudi vnaprej, kakor doslej izvrševalo svoje dolžnost in se ne bo dalo voditi od strankarsko političnih momentov. .,Kot ljudski pooblaščenec Koroške4', je , nadaljeval,
,,pričakujem, da se bo uradništvo posavilo v službo ljudstva, da bo skrbelo za strogo upoštevanje zakonov ter storilo vse, kar je v n-teresu prebivalstva, države in dežele. Ne bi smelo biti, da je prebivalstvo tu za uradništvo, marveč le uradniki za prebivalstvo."
Nato sc je zahvalil deželnouradni ravnatelj Lobmeyer imenom uradništva odstopivše-mu deželnemu glavarju, pozdravil novega, nakar se je vršilo predstavljanje uradništva na-stopivšemu deželnemu glavarju.
Da. strogo, upoštevanje zakonov in popolno ravnopravnost napram Slovencem, pričakujemo od novega deželnega glavarja in njemu podrejenega uradništva tudi mi Slovenci. T kolikor se bodo njegove besede ures-nif'lc. ■bomo kmalu vedeli poročati našim či-tar.eljcm. Za nas bodo merodajna edino dejanja.	...	.....
Pomen in naloge naših Izobraževalnih drnžstev.
fiz referata na sestanku zastopnkov izobraževalnih društev v Št. Jakobu v Rožu dne 7. avgusta t. 1.
..Vse soli," gorje samemu, pravi sv. pismo. In žc prej je Bog v raju rekel Adamu, človeku ni dobro samemu biti. Človek savn zase je zato kar jo kaplja ria veji. Zato se druži: najprej v družinah, nato v vaseh, v občinah, v deželi, v državi. In najmočnejši so tisti, katerih je naj-
, .	......I	..1.	IL. j i_i 1.1. i ,i
Alabel je vzela gada in ga vrgla skozi okno in rekla z mežkajočimi očmi:
Kaj pa ona črna krasotica?"
..Ta, ah, res, verujte mi, da se njen poljub da meriti z vsako belo damo. Mislim, da Pidi
vi	ne bi znali bolje poljubiti.
Nato je postala Mahel nekako mrzka in Bill se je ošabno napihnil. Potem smo šli zopet na koruzo. Ta dan me Mahe! nikakor ni dosegla. Lati so leteli z rok kot toča. Na večer, ko smo že končali, mi je zašepetala.Mahel:
„Pridite danes v Rdečo dolino. Priznavam, da sem kriva in potrudila se bom, da to popravim —"
..Pridem," sem rekel trdno.
Doma sem si od Jimmyja sposodil samokres, ga nabil previdno, da bi me nikdo ne videl in sem šel k Rdeči dolini.
Ta jo bila morda pol ure oddaliena od farme. Rdeča dolina je izgledala kakor velikanska struga, izvita v ravnino. Oba brega sla bila ob-rastla z jelkami in od nikoder se ni videlo tje.
Korakal sem previdno naprej. Toda previdnosti ni bilo treba. Naglo me je napadel nekdo od vzadi. Predrio sem se zamogel osve-dočiti, kaj so godi z menoj, sena. že ležal zve- .
več, seveda ako imajo tudi pametno vodstvo. V svetovni vojni so se združilo kakih 20 držav proti štirim in na prstih ene roke se je dalo že davno napovedati med vojno, kdo da bode zmagal. Odločilne so bile v svetovni vojni posebno Združene države Amerike, v kateri drža-vi je združenih toliko velikih držav ameriških. In komaj je svetovna vojna končala, že ste slišali, kako se druži z jo spet države: mala antanta je nastala iz več držav in da se posebno velika antanta trudi, da bi ostala še nadalje združena, je vsakemu človeku znano.
Cel svet torej ve, v združenju je moč. Vsi stanovi se ravnajo po tem geslu, delavci so sijajno organizirani in so edino zavoljo tega na tem, da ne bode zavladali samo po občinah, ampak tudi po deželah, po državah. Samo mi kmetje, kažemo za združenje tako malo smisla. Star kmetski pregovor se ja glasi, v španoviji še pes pogine. Vsak se zapre v svoj dom, kakor polž v svojo hišo in je vesel, da nima z uiko-inur kaj opraviti. K večjemu, da gleda še na sosedovo polje in se jezi, da je njegovo polje bolje obrodilo. In tako je prišle, da je kmet postal v tolikih stvareh tako zapostavljen m da zdaj že drugi hočejo komandirati z njegovo hišo, z njegovim poljem, katero vendar tako ljubi kakor svojo srčno kri. In zapomnimo si eno, če ne bomo znali držati bolj skupaj bodo nas še bolj pohodili.
V naših izobraževalnih društvih še pa nè združujemo samo kmetje, ampak vsi ljudje, ki imamo iste cilje, iste skrbi,' s kratka vsi ljudje, katere žuli isti žulj. Posebno nas druži mnogo skupnih zadev z delavcem. Jaz. sem namreč mnenja, da prvi delavec je bil na svetu poljedelec in tudi še dandanes je. prvi delavec kmet. Od zemlje, od poljedelskiega dela ja živi ves svet in kakor hitro odpove kmet-delavec, odpovejo istočasno mašine -, na železnicah, ugasne ogenj v plavžih, morajo zapustiti uradniki svoje pisarne itd. Osrednje sile sto tudi v svetovni vojni predvsem obnemogle zavoljo tega, ker jun je zmanjkalo kruha;’ sadov poljedelčevega dela. In to se zdaj ponavlja na najsijajnejši način zopet v Rusiji. Lakota se je začela širiti — saj ja berete liste — in na milijone vseh Tju-dij, vseh stanov beži na.vse kraje sveta in Lenin in Trockij presita,- Evropo in posebno A-meriko za kruh ker sicer ne vesta, kaj se bode iz teh miljonov in milijonov sestradanih 3,pidi.i še izcimilo. V izobraževalnih društvih se torej združimo vsi, ki delamo, nadalje vsi, ki hočemo ostati zvesti svoji materini besedi in ki trdimo, da človek, ako noče postati zver, mora ostati veren, mora imeti vero.
In kaj hočemo doseči v izobraževalnih društvih?
1. Razširiti si moramo svoje znanje. Zato je'treba knjig, je treba časnikov, je treba predavanj in sestankov. Sedajno stoletje se imenuje papirnato stoletje, ker tisti narodi najbolj napredujejo, ki največ berejo. Da zato nimamo časa, ni res. Koliko prostega časa imajo vendar naši otroci, ima mladina, ali jej ni mo-
zan na zemlji in moj. nesrečni samokres je odletel daleč v grmovje.
Bilo jih je morda deset in vsi so imeli črne maske. Privezali so me k drevesu in začel je sod.
Potem so mi prečitali očividno že pripravljeno obsodbo. V njej je stalo nekaj o krad-bi konjev in drugih izmišljenih stvareh. Naposled so mi izjavili, da me ne bodo ustrelili, če zanustmi Craterovo farmo in se ne brigam več za Mahel.
Rekel sem mirno,, da me naj pišejo v nho.
Tedaj sè jih je postavilo pred mene Šest s puškami. Dali so mi še minuto k pomisleku, toda ko sem zopet trdovratno odkimal z glavo, je dal vodja znamenje za strel.
Rdeča dolina se je zabliščala od bliskov, ki so izleteli iz cevi. Nekaj me je udarilo v prša. Temne postave so s smehom izginile. 0-benem sem začutil grozno neprijeten duh. Kaj jo to?
Malopridneži so me polili z nečim, kar je silno smrdelo po diluirò vini.
Trgal sem ob vrvi, toda opravil nisem ničesar, dokler ni prihajal na konjiču Jimmv in me. ni os&ohodiL.
goče dati namesto veselja do ponočevanja, popivanja, veselja do knjige. Kristijanom nekdaj niso pustili obiskovati šol, da bi ne mogli postati kos poganom, ki so imeli vse šole v svojih rokah. Amerikanci v južnih Združenih državah ne puste zamorcem v šole, da bi se ne izobrazili in da bi ne vrgli raz sebe jarem svojih tlačiteljev. In jednako, se godi Indijancem. Zato v napredku je moč, v pouku podložnih, zatiranih narodov je o skrivnost njegovega odrešenja. Nas Slovencev je približno en miljon in precej smo znani po svetu, ker smo kulturen narod s svojimi knjigami, časniki in ko se je sklepal mir v Parizu, se je zelo mnogo govorilo o slov. ljudstvu. Francozov je 40 milijonov in dozda.j so vodili ves svet. ker so najbolj izobraženi narod na svetu. Zamorcev je 400 milijonov, in nihče se za nje ne zmeni, šol jim ne dajejo, za sužnje, za hlapce jih majo, ker so še sila nekulturni in neizobraženi Ali naj vam povem, kako se upajo Amerikanci postopati z njimi, ne da bi kdo ta 400 milijonski narod vzel v varstvo? Amerikanci imajo način umora, kateri se pravi linčati. Ako namreč dobijo koga uri hudodelstvu, ga kar ubijejo. Tega morjejna se Amerikanci poslužujejo posebno proti zamorcem. Samo leta 1919 so jih na ta način v Ameriki umorili 77. In zakaj so jih u-moriii? Francoski listi poročajo: V mestu Pope City se ’ kratkočas zamorec s treljanjem iz revolverja v zrak. Bela množica ga napade, vleče iz mesta ih tam živega sežge. V vas: A-mericus je črnec zatožen, da agitira pròti belim ljudem, ujamejo ga in potope v bližnji reki, drugega radi tega ustrele. Tako pometajo z narodom, ki je neveden, neizobražen. In noben narod se v tem oziru od drugega naroda ne razlikuje. Vsi so jedhàki. ali Nemec, ali Anglež, ali Amerikanec. Zato prijatelj, zanesi se le na se in svojo roko in svojo pamet. Pomagaj si sam in potem ti bode Bog pomagal.
Drugo kar morajo gojiti društva je navdušenje za treznost. Koliko denarja se popije, koliko zdravja s popivanjem ukonča. Amerika je gotovo najbolj napredna država in gotovo ste že slišali, kako so silne Združene države Amerike postale suhe: prepovedano je tam piti alkohol: vino ali pivo ali žganje. V treznosti so tudi mojstri Angleži. Pri nas so nedelje: dnevi nezmernosti in ne dnevi gospodovi, Angleška je znana pa. zavoljo tega, ker so tam -v nedeljah vse gostilne zaprte in izglodajo tam ob nedeljah, kakor bi bilo vse izumrlo. To je napredek, to je izobrazba, to ie zrelost. V društvih se mora zbirati elita, najboljši del mladine, ki ima zmisla še za kaj drugega kakor pa za glaž in nezrelo igranje z najsvetejšimi čuti —- z ljubeznijo.
V društvih se mora tudi gojiti spoštovanja do dostojnega vedenja napram nasprotnikom. Vsako mnenje, ako je dostojno in se drži v dostojnih mejah, nam mora biti sveto. Skusimo na razvalinah preteklosti si ustvariti nek nov način skupnega živlienia. Seveda, da pri tem od svojih svetih nazorov ne ppstimo niti za picco. Vi nasprotniki smete delati za svoje i-
„Jaz sem ti rekel, ne igraj se ž njo," so bile njegove prve besede, ko me je osvobodil. „Sicer pa ne dišiš posebno prijetno," je dostavil in ši držal nos v pesti.
V notranjosti sem vzkipel, toda na zunaj sem ostal miren.
„To bo bržkone pot," sem rekel.
„Ak, kam še!" je vzkliknil jezno Jimmy in zbežal.
„Ko'sem se vrnil na farmo, so me .vsi pomilovali, najbolj Mabel; ktera je hotela od o-četa in bratov, da bi napravili na čudne sodnike pogon.
Jaz sem to velikodušno ódklonil. Ali ko je Mabel odšla neopaženo pred farmo, sem zbežal za njo, prijel sem ji okoli, pasa in ji pritisnil ria moja moška prša. Mahel seje strašno prestrašila. Toda jaz sem se malo brigal za njen odpor.
Toda čudo, Mahel se je naenkrat nasmehnila in mi rekla:
„Toda, dragec, idi in se vendar že preobleci."
Mislim, da'sem vrgel nekaj kvišku, zaplesal divji ples iu potem zbežal v svojo sobo.
Pol ure pozneje sem sedel čist iu svež s’ svojo Mabel. Kdo ve, ob kolikih je že bilo, ko
SO- lo ' ili	,	'
deale in svoje nazore, a pustite to pravico tudi nam.
Društva morajo tudi troj iti ljubezen do domače zemlje, do našega rojstnega kraja, obdanega od planin in gor, napoljnjenega od cvetočega in zorečega žitnega polja, ljubezen do domačega ljudstva in do skrbi, obraniti ga zdravega, obvarovati ga od tolikerih boleznij in naukov nove dobe. Ako tega ne bomo delali, bomo kmalu postali tuiei na lastni zemlji. Mladina se nam odtujuje no železnicah, tovarnah, mestih, ta mladina, ki ie poklicana, da bo gospodarila za nami z našo zemljo in dedščino.
Izobraževalna društva na plan! Na delo za našo mladino!
El TEDENSKI PREGLED Bi
Avstrija.
Avstrijsko državno gospodarstvo in preskrba s kruhom. Z ozirom na dejstvo, da se k krušni moki meša tudi 30 odstotkov koruzne moke rabi Avstrija tedensko 5,111.300 kg moke za kruli in 3,950.300 kg moke za kuho. Krušna moka stane državo 55 kron' kg; ker se pa ta moka oddaja pekom brezplačno, znaša izguba na teden 338,143.500 kron. Moko za kuho odstopi država oddajališČem po 10 knr akoravno stane državo 70 kron. Tedenski primanjkljaj znaša torej vsak teden samo pri moki za kuho in krušni moki 537,191.500 kron. Poleg tega pa plačuje država še posebej pekom za peko kruha na Dunaju 12,750.000 kron in za ostalo državo pa 10,000.000 kron vsak teden. Iz tega se razvadi, da mora Nemška Avstrija doplačevati samo pri oskrbi prebivalstva z moko in kruhom letno 31.000 milijonov kron. („Kfirn-tner Tagblatt“ št. 157 z dne 14. julija. 1921.) Normalna država, kakor so druge, si takih primanjkljajev ne more privoščiti, dočim je Avstriji malo na tem ležeče, če nat’sne par milijard več ali manj bankovcev. Polit:ko zadolževanja dober državljan ne more odobravati. Prišel na bode še tudi za Avstrijce čas, ko bodo morali drago moko jesti, kot drugi, kajti ta zadolževalna politika bo tudi reparacijski komisiji postala sčasoma preneumna.
Tisočkronski bankovci z nemškim in o-grskim napisom vzeti iz prometa. Avstrijsko ogrska banka je izdala sledeči razglas: Se v prometu se nahajoči nemško-avstrijsko žigosani lOOOkronski bankovci z nemšk:m in ogrskim tekstom z datumom z januarja 1902, bodo upo-kkcani in vzeti iz prometa. Ti bankovci se naj do dne 31. avgusta 1921 pri dunajskem glavnem zavodu ali pri avstrijskih podružnicah avstrijske-cgrske banke potom plačila ali zamenjave oddajo, tako da je 31. avgust 1921 zadnji termin za upokkc teh bankovcev. Po tem času se bodejo upoklicani bankovci sprejemali le še potom zamenjave pi*i avstrijski-ogrski banki. Po 31. avgustu 1927 avstrljsko-ogrska banka ni več dolžna (pravila člen 89) nemško-avstrijsko žigosane lOOOkronske bankovce z dne 2. januarja 1902 (z nemškim in o-grskim napisom) sprejemati ali zamenjavati.
Tako sva prežila tri neskončno srečne dni. Četrtega dne sem bibel na konju v mestece, kupil si črno obleko, v kateri bi se naj zaprosil za roko miso Mabel Craterove. Tako sva vsaj določila.
Ko sem prijahal v mestece, sem predal konja gostilničarju. Koruza je bila dotrgana in jaz sem izmenjal Graterov ček za gotove dolarje. Kupil sem si takoj vozni listek do samega St. Louisa in potem napisal sledečo pismo:
Draga Habel!
Dovolite, da se po Vaših prijetnih šalah tudi jaz enkrat malo pošalim. Niti v spanju mi ne pride na um, da bi se oženil s tako žaljivko kot ste Vi. Dolgo sle me vlekli za nos, zato dovolite, da Vas tudi jaz enki-at potegnem za Vaš ljubki nosek.
Vam udani Sidney.
Potem sem sedei na vlak in se odpeljal, mislim tisoč milj daleč, kajti s temi ljudmi se oi dobro šaliti.
Jugoslavija.
Kralj Peter umrl. Iz Bolgrada prihaja vest, da je pretekli torek, dne 16. t. m. kralj Peter umrl na pljučnem vnetju, ki je zadalo zadnji udarec njegovemu že mnogo let bolnemu životu. Njegova bolezen ga je že pred izbruhom svétovne vojne prisilila, da se je odpovedal vladarskim poslom, katere je prevzel njegov mlajši sin Aleksander, ko se je njegov starejši sin Gjorgje odpovedal prestolonasled-stvu. Mladi prestolonaslednik stopi sedaj na prestol mlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katera je dobila pred kratkim z listavo prve temelje za nadaljni gospodarski, prosvetni in politični razvoj.
Baranja •— samostojna republika. Po najnovejših poročilih je v komitatu Baranja, katero imajo zasedeno Jugoslovani, razglašena samostojna republika pod protektoratom Jugoslavije. Predsednik eksekutivnega odbora, kteremu pripadata tudi Nemec Sehwarz in Oger Magjarovič, je slikar Dobrovič. V Bel-grad je odšla deputacija, ki je vladi naznanila razglasitev samostojne republike Baranje, ki noče priti pod Ogrsko. Nova republika hoče priti pod varstvo male antante.
Nemčija.
Obubožana Nemčija, Gospodarski poročevalec lista „New Saateman“ v Londonu, ki se je vrnil iz Nemčije, poroča, da mnenje, ki vlada o nemškem blagostanju, nikakor ne odgovarja resnici. Nemčija živi od kreditov in prebivalstvo se nahaja v stanju obubožanja.
Čehoslovaška.
Nova vlada na vidiku. Vodstvo naroduo-socijalistične stranke je sklenilo, da pod gotovimi pogoji stopi v parlamentarno vlado. Predpogoj je sprejetje minimalnega programa, katerega je stranka predložila že prej. Glede sestave nove vlade se poroča, da bodo v nji zastopani Slovaki v mnogo večjem številu kot dosedaj, ker bodo imeli baje štiri ministre. O-benem sa ustanovi posebni upravni svet za Slovaško.
Italija.
Spor z Jugoslavijo. V jugoslovanskih vladnih krogih je napravilo Zelo mučen vtis, da italijanska vlada zahteva ponovno izkoriščanje baroške luke na 99 let. Splošno se smatra, da Italija na ta način onemogočuje vsa na-daljna pogajanja. Sicer pa je izročila italjan-ska vlada jugoslovanskim zastopnikom pri kulturnih pogajanj'h potne liste in prekinila s tem tudi ta pogajanja, proti čemur je jugoslovanska vlada protestirala. Smatra se, da so s tem razbita tudi pogajanja za trgovinsko pogodbo med obema državama.
Francija.
Zapadno-evronske velesile so sedaj zaposlene v prvi vrsti z rčšitvijo gornješlezijskega vnrašanja in pa z razmerami v Mali Aziji. Francozi žele, naj Gor. Šlezija z vso svojo o-gromno industrijo vred pripade Poljski. Te želje pa ne gojilo Francozi tol;ko iz simpatij do Poljakov, ampak vodijo j:h drugi, zelo prozaični nagibi. Francoskim kapitalistom se je namreč posrečilo spraviti pod svojo ..kontro-lo“ skoro vsa večja industrjska podjetja na Poljskem. Poljske industrijske družbe bi pa s:lno pridobile če bi prišle v posest bogatih gornješlezijskih rudnikov. Na drugi strani pa imajo Angleži in Amerlkanci velik interes na gosnodarski obnovi in moči Neme/je in se francoski zahtevi npirijc. Tako i zgleda, da se nekdanji gospodarski' konkurenčni boj med Angleži in Nemci pretvarja polagoma v konkurenčni boj med Angleži in Francozi, ki gotovo ne bo ostal brez političnih posledic.
Angleška.
Vrhovni svet. Vrhovni svet se je zopet razšel,‘ne da bi rešil gornješleško vprašanje. Francoska in Angleška se nista mogli zediniti. Odločitev tega prašanja se prepusti zvezi narodov. Vrhovni svet je razpravljal tudi o avstrijskih kreditih, a tudi v tern vprašanju ni prišlo do, •’efiaiti’T"'!! akler'"’	' ■	- -
Otvoritev irskega, parlamenta. Dne 16. t.
m. se je otvoril irski parlament. Voditeljem so se prirejale velike ovacije. Predsednik de Valera je izjavil, da je predpogoj za pogajanja z Angleško priznanje irske republike. Za samostojno svobodno Irsko hočejo Irci živeti in umreti.
Grška.
Grška smaga. V zadnjem času so dosegli Grki proti Turkom odločilne uspehe. Dosegli so bagdadsko železnico in zadnje dni zasedli tudi mesto Ismid. Turki so se morali daleč u-makniti. Njihova vlada je morala zapustiti Angoro in zvezo s Carigradom.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Podsinjavas. (Veličasten po g re b.) Še ni videla naša fara tako veličastnega pogreba. Dne 11. avgusta ie bilo, ko smo spremili nadebudnega, vzornega, pri vseh priljubljenega bogoslovca III. letnika, Tomija Weissa, na zadnji poti iz začasnega pregnanstva tja v vzvišeno skrhnostno domovino. Iz celega Boža, pa tudi iz ostalih krajev Siovenjega Korotana so prihiteli starejši duhovni sobratje, tovariši iz študijskih let in mlajši dijaki, da bi se odzvali zadnji dolžnosti napram tako rano preminulemu. Lepa vrsta belo oblečenih družic, kakor jih niti samo Telovo pri nas ni videlo, se je zbrala, okoli s cvetlicami obsute in obdane krste, da bi bile deviškemu ženinu vdana spremljevavke k večni primiciji. — Videli smo v nenavadnem sprevodu domačo Slovensko požarno hrambo, bivše brate Orle, ki jim je bil rajni vzoren voditelj in izvanredno veliko množico domačega ljudstva, ki je nehote občutilo, da je ta izguba ne samo za domače velika, prevelika, marveč tudi za ' celo našo malo, delavcev — potrebno ožjo domovino. V cerkvi se je poslovil od rajnega, njegov starejši prijatelj in sobrat č. g. Dobemik, ob odprtem grobu mu je izročil zednje pozdrave svojih tovarišev bogoslovec Trabesinger, besede tolažbe je izpregovoril preč. gosp. dekan Limpel. — Ob koncu slovesa, ki se je razrilo v tužno-sve-čano žalno manifestacijo, ki jo je priredilo domače ljudstvo svojemu velikemu sinu, je zapel pevski zbor iz Sveč ginljivo nagrobnico. Tomo, lepo si se poslov'1 od nas. Gotovo je Tvoja radost tam velika. Ne pozabi nas! Z Bogom!
Šmarjeta v Rožu. (Požar.) V nedeljo, dne 14. t. m. popoldne je začelo goreti pri p. d. Zaver, ki je eno najlepših posestev v našem kraju in ki leži na najlepšem mestu. Ogenj je izbruhnil v kuhinji, kjer se je kuhalo za svinje. Zsroreia je h'ša, skedenj, hlevi in vsa druga gospodarska poslopja, torej vse žito, krma, stroji, motor, dima in mnogo druzega. Rešila se je vsa goveja živina, konj in prašiči, kakor tudi večji del hišne oprave. Jako slabo je bilo, da ni pri hiši zadosti vode, katero so morali no-s:ti od daleč. Škoda je ogromna ter takega požara nikdo ne pomni.
Šmarjeta v Rožu. (Nemška podivjano s t.) Ko je dne 14. t. m. gorelo pri Zavru, so prišli na pomoč vsi ljudje od daleč na okoli pa tudi iz vseh slojev, nekteri so porabili celo priliko in kradli. Pomagat je prišel tudi g. major, ki biva tu na letovišču, zavedajoč se svoje dolžnosti napram bližnjemu. Ker ni bilo vode, je kopal zemljo in jo metal v ogenj. Tu pa stopi nek junak k njemu in mu reče: „Gospod major, kaj se trudite toliko, naj le vse zgori, saj so to Slovenci!” G. major ga je na gnal, pozneje pa mu je bilo žal, ria si tega junaka ni. pogledal natančneje in da ga ni takoj izročil orožnikom, ki so zvesto vršili svojo dolžnost na mestu požarja. Gospod major se je pozneje izrazil, da bi si nikoli ne mislil, da je taka podivjanost sploh mogoča in da tega slučaja skrajne narodnostne nestrpnosti nikoli ne bo pozabil, Samo vojaška obleka ga je zadržala, da temu junaku ni pokazal tako, da bi si bil dobro zapomnil, kdaj je gorelo pri Zavru.
Čitajte in razširjajte
oreškega Slovenca 1
(«GOSPODARSKI VESTINKffl
O valuti.
Valuta! Beseda, katera je bila nekoč navadna samo v bankah, na borzah in pri veletrgovcih. Danes je ta beseda vsakdanja, katero rabi nekolikrat dnevno tudi poslednji državljan republike. Valuto ali valute imenujemo tuji kovani ali papirnati denar, torej plačilna sredstva, katera se glasijo na drugo veljavo kakor je z zakonom priznana v naši državi. Ta plačilna sredstva imajo svojo tržno ceno, kurz imenovano, katera se je prej določevala na borzi, danes pa jo določuje, ker je trgovina z valutami prepovedana, državna centrala.
Banke in borzijanci so kupovali valute, da bi pri prodaji na razliki, ki nastane med nakupom in prodajo, imeli dobiček. Pred vojsko so bile te razlike malenkostne, šlo je morda za četrt vinarja pri eni kroni. Seveda so šle pri neomejenih vsotah, s katerimi se je dalo špekulirati, te male razlike lahko v tisoče. Eazven v špekulacijske svrhe so se kupovale valute, zlasti zlati franki, tudi za plačevanje carine, katera.se je morala plačati v zlatu in valutah.
To velja splošno o valutah v pravem pomenu besede, če pa govorimo o „naši valuti“, potem govorimo tako že v prenesenem pomenu. Kajti ne gre več za ono resnično zadevo, za v tujini izvršen nakup avstrijskega kovanega denarja ali bankovcev, ampak s tem mislimo ceno, ktero ima naš denar, s kterimi plačamo v tujini kupljeno blago, stem mislimo vrednost naše veljave vobče.
Že v teku vojne je padala kupna sila denarja vseh vojskujočih se držav. Po vojni pa so bile premagane države, katerih valuta je naglo padala, ker so bile navezane na zdatni uvoz iz tujine. Najnižje je padla pri nas, kjer ni zadosti surovin, in ne premoga, kjer se mora z jedno besedo vse dovažati iz tujine.
Vojska je stala Avstrijo dnevno sto mi-Ijonov kron in ker vojna posojila niso zadostovala, je bila država prisiljena, priskrbeti si denar na nezakonit način. Dala je tiskati bankovce in se niti najmanj ni brigala da bi tudi te krila, kakor je predpisoval zakon, z dvema petinama v zlatu, da zlati zaklad se je še celo vedno bolj zmanjševal. Nakup sirovin se je moral, kolikor je to bilo vobče mogoče, vršiti V nevtralnih državah in tako so prišle velike množine našega denarja v tujino. Ker tudi pri denarju velja isto pravilo kakor pri drugem blagu: „Kjer je bilo povpraševanje za kronami Ueznatno, je bila vrednost krone vedno bolj majhna.
Tako smo se znašli počasi v onem začaranem krogu, iz katerega ni izhoda in kateri je privedel kurz naše krone tje, kjer je danes, ko za 100 avstrijskih kron dobimo 64 švicarskih centimov, ki so bili vredni pred vojno nekoliko manj kot 64 vinarjev, čim dalje hitimo, tem manjše je upanje na reštev iz današnjega položaja, da lahko se reče, da iz lastne sile, brez tuje pomoči, vobče ne moremo priti iz tega položaja. Tem težje pridemo iz tega položaja, ker se oni krogi, ki bi mogli pomagati pri ozdravljenju avstrijske valute z oddajo pre-Jnoženja, z davki in posojili, branijo tega na vse pretege.
Z dohodki iz davkov plača Avstrija le težko plače svojih uradnikov. Iz državne blagajne Se plača letno 30 miljard za kruh, ker daruje država ljudstvu kruh, ki ga mora kupiti v tujini, zastonj. Država donlačuje tudi pri železnicah in tudi obresti za državne dolgove znašajo Jniljarde. Priminjkljaj v državnem priračunu znaša 50 miljard na leto, to pomeni, da se bo natisnilo toliko novih bankovcev, ki niso z ničemur kriti. S tem se seveda zopet zmanjša kupna moč denarja, potrebščine postanejo dražje, delavci in uradniki zahtevajo višje plače, država ima večje izdatke, katere krije zopet z novimi bankovci in novo padanje naše valute sledi.
Zadružne čistilnice za žito.
Vsak kmetovalec mora, ako hoče' uplivati na povoljno žetev, tudi že dobro premisliti, kakšno seme bo sejal. To vprašanje je treba pred setvijo dobro preudariti in kmetu ne sme biti žal ne truda, ne časa, ki ga porabi v to, da poskrbi za setev čistega, izbranega semena. O potrebi dobrega semena smo pisali že v 17. štev. našega lista, a danes hočemo opozoriti zlasti na pomen čiščenja semenskega žita.
V ta namen si nabavijo različne gospo-darske zadruge, posojilnice, podružnice dež. kulturnega sveta ali tndi po več posestnikov skupaj čistilnico za žito, katere namen ni samo izločiti iz semenskega žita vsa plevelna semena, marveč take čistilnice imajo poleg tega tudi nalogo, da sortirajo žito po velikosti in teži zrnov, ki pridejo za setev v poštev. Dognano je namreč, da eimijo rastejo in se razvijajo dobro samo izbrana težka semena. S čistilnico izčiščeno in izbrano žito se seje nekoliko bolj redko in ima poleg tega to prednost, da je čisto od plevela in da rodi muovo bolje, torej da več pridelka, kakor neizčiščeno in neizbrano seme.
Take čistilnice bi ne smele manjkati v nobeni občini in nobeni vasi, zakaj izdatki, ki jih je za tak stroj treba, zlasti ako se nabavi potom zadruge, ali za več kmetovalcev skupno, se izplačajo že v par letih s tem, da se njive izčistijo plevela in pridela več in boljšega žita. Prevažanje stroja za čiščenje (trijerjai se ne priporoča, ker se pri tem lahko marsikaj pokvari, v drugo pa hi utegnili nastati iz tega tudi prepiri; zato naj bi se stroj postavil v kakem suhem, pripravnem in vsem članom dostopnem prostoru. Nabavi naj se vednO „Uni-versaltrieur“, na katerem se lahko čistijo različne vrste semen, ne da hi trebalo zameniati rešet. Tudi je poskrbeti, da bo pri uporabi čistilnice vselej navzoč kdo, ki zna s strojem dobro ravnati, ker je drugače treba vednih popravil, pa tudi s čiščenjim samim se eešče ne doseže priČikovanega uspeha, ako ni poleg človek, ki zna stroj uravnati.
španski listi hočejo zvrniti krivdo na nemške častnike, ki baje učijo in vežbajo Marokance.
Kako se obvaruješ tifusa in griže.
Bodi vedno snažen in umit; pred vsako jedjo in kadar prideš iz stranišča, si umij z vodo in milom roke; ne primi nikdar jedi z u-mazano roko. Sadje moraš vedno dobro umiti in olupiti predno ga zanžgeš, istotako moraš salato zelo dobro umiti. Pazi strogo na snago v hiši in okolu hiše; stranišča in gnojišča je treba večkrat na teden dobro posuti z žvim apnom,
Nc hodi v hiše, kjer leži bolnik bolan za tifusom ali grižo, dokler ni ozdravljen in ni hiša razkužena. Bolnik mora ležati vedno sam v svoji lastni sobi. V to sobo ne sme stopiti nihče drugi kakor samo oseba, katera streže bolniku. V bolniški sobi mora biti vedno pripravljena a) posoda s 3% lizolovo raztop no (2 žlici lizola na en liter vode), v kateri se mora oseba, ki streže bolnika, vselej umiti roke, kadar se je dotaknila bolnika, postelje, nočne posode itd., b) posoda z živim apnom, katerega se primeša eno dobro pest odpadkom bohvka; kajti v blatu in vodi se nahaja največ povro-čiteljev tifusa in griže.
Vsi prebivalci okužene hiše morajo uživati samo kuhana jedila in piti samo prekuhano vodo. Pokončavati se mora muhe in drugo mrčes,katera prenaša kali od nesnage na človeka in jedi.
Listnica upi a ništva.
Našim naročnikom. Vsem našim naročnikom, zlasti pa onim, ki reklamirajo, naznanjamo, da pošiljamo naš list redno vsem naročnikom in da zadene, vsa krivda pošto na Koroškem. Sicer pa opozarjamo na članek v 21. št. »Koroškega Slovenca". Po možnosti pošiljamo reklamirane številke še enkrat.
' Upravništvo.
Podpirajte našo stvar!
0 RAZNE VESTI B
Tudi Židje se sklicujejo na st.-gcrmainsko pogodbo. Neka občina na Avstrijskem je sklenila, da se ima potnikom nearijskega pokole-nja (Židom) omejiti dovoljenje za bivanje v občini na 24 nr. Proti temu sklepu „ki nečuve-no zasmehuje zakone te zvezne države in poleg tega nasprotuje določbam st.-germamske pogodbe o varstvu manjšin" so se dunajski Židje pritožili, kakor poroča ,.Neue Frči e Presse" z dne 26 julija t. 1. v odločnem protestu na zveznega ministra za notranje zadeve, prepis tega protesta pa poslali v vednost zveznemu kanclerju Schobru. Torej tudi ž‘dje plešejo okoli st.-germainske pogodbe. Gotovo je, da jo bodo znali bolje izrabiti kot mi.
Koliko zidov je na svetu? Koncem leta 1920 so naračunali, skupno 13% miljonov Židov na svetu. Na Evropo jih odpade 10% miljonov, Azijo 780.000, Afriko 475.000, Amer'ko 1,780.000, Avstralijo 20.000. Država, ki šteje največ Židov, je Poljska, namreč 3,300.000 — 11% ; najmanj Portugalska s 600 = 0,01 % ; nadalje ima zidov: Angleška 280.000 — 0,25%, Francoska 130.000 ^ 0,3%, Italija 40.000 ™ 0,1 %, Nemčija 550.000 *== 0,9 %, Avstrija 350.000	=	5,4%, Ceboslovaška 360.000 “=
2,7 %. V Palestini, kjer hočejo osnovati svojo državo, živi jih 80.000 — 8,8%, v Združenih državah 1,600.000 — 1% % itd.
Španski poraz v Maroku. Španski čete so utrpele občutljiv poraz pri trdnjavi Melilla, ker so se marokanska plemena črez noč spuntala ter napadla in obkolila Špance. Nekteri
Sl P3SP3Ì30Ù 7« mo, 0IM0 1» OHO IZDUTO VSAKOVRSTNA DRUŠTVENIH, TRGOVINSKIH IH BRUCIH TISKOVIN, VABIL, OKLICEV I.T.D.


GSSJSKB

□□□ -žcp loaaaaaaaTnonaoTDDDnaDaacoaoon
I WT
liitercrcig 23-15
priporoča svoj zavod za izdelovanje
arglešldhin
dunajskih
pian m pianili
(klavirjev). Tmc85 export!
DaaaaooDaooononnonoanDDODnačooDDDDnd
Izdajatelj: Sirotek Bohumil. — Odgovorni urednik: Žinkovskyjoeip. — Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wien, V., Margareteapletz 7.