<. \

NUBAR PAŠA O ARMENSKI
VIDI PBIUKO ZAGOTOVITVE PRAVIC POTOM KONCESIJ, DANIH KEMAUSTOM. — ARMENSKO VPRAŠANJE JE SAMO TURŠKO VPRAŠANJE, — PRAVI NTJBAR PAŠA.
London, Anglija, 21. februarja. — Armertei poje tako strah kot tipanje z ozirom na učinek konferenc glede Sevrske pogodbe, ki se \ H«e *edaj. Ne morejo misliti, da bi zavezniki pozabili na obljube, katere so dali Armenski, vendar pa priznavajo, da oBstaja nevarnost da se bo pozabilo na njih.
Na dragi strani pa so prepričani, da je tre!«* uvesti nekaj modifikacij v sedanji uravnavi ter mislijo, da se bo dalo turškim nacijo-ralUtum gotove koncesije. V tem pn tndi vidijo priliko, da dobe od svojih starih sovražnikov diplomatK-nira potoki pravice, katerih niso mogli nikdsr dobiti a pomočjo orožja.
Armence zastopa v Londonu Nubar paša, sia odličnega egipean-ministrskega predsednika iz prvih dni angleške okupacije — li -ipta. On jebil avtor refonnskega načrta, katerega je morala leta lf»12 sprejeti Turčija na pritisk velesil in na kojega temelju se je dalo Armenski spomladi leta 1914 ustavo.
Nubar j>a*a se je izrazil napram poročevalcu newyorskega Times na naslednji način:
Pogodba je pravcato dejanje praviee in reparacije ter je u-n.cvno, da ne smejo zavezniki sedaj pozabiti svojih slovesnih obljub, dp ustanove neodvisno Armensko.
Nubar paša je nato vztrajal pri svojem mnenju, da je armensko vprašanje vedno izključno turške vprašanje in to kljub dejstvu, da je bila v ruski Armenski »ustanovljena sovjetska vlada.
—	Trail ska vkaška czemlja pod sovjetskim rržimom. — je rekel, — so predstavljala preje del ruskega cesarstva, čeprav so bila narodopisno i nzgodovinsko armenska in skrajno krivično bi bilo, če bi se vsled dejstva, da je bila za trenutek v Erivanu ustanovljena bolj-.seviska vlada, preprečilo naert ustanovitve turške armenske države, določene v pogodbi v Sevres ter z mejami kot jih je začrtal predsednik Wilson.	*
—	Ali mislite, da bo prišlo do stalne ločitve med rusko in turško Armensko T — je vprašal poročevalec.
—	Mi smo mnenja, da se bo pravice armenskih provinc Erivanjk priznalo ter te province inkorporiralo v turško armensko državo, kakorhitro bo v turški Armenski ustanovljena vlada ter bo tudi Rusija dobila stalno in redno vlado.
—	Ali pa ni armensko prebivalstvo skoro popolnoma izginilo iz svojih st'>rih domov v«-]ed ma.sakro\ in deportaeij?
—	Res je, — je odvrnil paša, — da je za trenotek dežela skoro popolnoma oropana Armencev, a pri tem je treba vzeti v pošte v tudi i.činek vojne na turško-kurdsko prebivalstvo. Tudi to prebivalstvo je skrčeno po številu in Izgube Armencev niso dosti večje kot one 1 nrkov in Kurdov. Na drugi strani pa ne more biti nobenega dvoma, da se bo večina Armencev v inozemstvu vrnila domov. Danes so Armenci razpršeni po Kavkazu, Mezopotamiji, Evropi in Ameriki, a vsi ljubijo svojo rodno zemljo ter se bodo vrnili, kakorhitro se jim obeta varnost.
Poročevalec je nato vprašal Nubar pašo, na kak način bi lahko zavezniki zadostili obljubam, katere so dali Armencem. Ali bi morali to storiti s silo orožja?
Nubar paša se je nasmehnil ter rekel:
—	Seveda, Združene države bi to lahko storile, če bi hotele. — Treba bi bilo le nekako tridesettisoč mož in stvar bi ne trajala dolgo časa. Cul pa sem, da imajo Združene države svoje težkoče v tem ožim Vsled tejra sem prišel do prepričanja, da bi bila v tem slučaju
diplomacija bolj uspešna kot pa sila orožja.
TIRPITZ SE JE ZAČEL BAVITI S POLITIKO
Imel je značilen govor, v katerem je pojasnjeval svetovni položaj.
Stališče napram Franciji.
Berlin, Nemčija. 24. februarja. Bivši veliki admiral nemške mornarice, Tirpitz, je prišel iz svojega zakotja ter se znova lotil politike. Te dni je imel v Hamburgu nad vse značilen govor, v katerem je razpravljal o sedanji svetovni politiki.
— Anglija s* je izvojevala nadvlado nad celo Evropo — je izjavil. — Tudi Francija je napram Angliji v istem razmerju kot je su-žer j napram svojemu gospodarju. Nadvlada Anglije pa sega še dalje preko Evrope ter obsega vso Afriko. Če se Angliji izljubi, lahko spravi v svojo malho vse francoske kolonije v severnem delu Afrike. Anglija kontrolira Mezopotamijo in Indijo, pa še vedno ni sita hoče vedno več in več. Čimveč pf.žre ta dežela, temvečji je njen tek.
Francija nam zadaja najstrašnejše rane. Toda tudi tega mora biti enkrat konec.
Politika predsednika "Wilsona ni istovetna s politiko Amerike. To razliko moramo vedno vpošte-vati.
ŽALOIGRE VRAČAJOČIH SE VOJAKOV.
Lafayette. Ga., 24. februarja.— Fred Williames, ki je odšel leta 1017 v vojno, bo prišel v par dneh lomov, pokopal tam svoje truplo ter našel, da se je zavarovalnino 7;i slučaj njegove smrti že izplačalo. Najbolj važna stvar, katero bo našel Williams, pa bo, da je njegova žena zopet poročena.
To je položaj, ki je prišel na dan. ko je Mrs. Grace Robertson dobila iz New Yorka kratko brzojavko, v kateri ji je njen prvi mož sporočil, da se je ravnokar izkrcal in da bo prišel čimpreje mogoče domov. l>osedaj še ni znano, kaj je bil vzrok dolgega molčanja mladega moža.
Vojni department je svoj čas sporočil, da je Williams kmalu po svojem prihodu v Francijo padel v bitki. Ud ova je dobila zavarovalnino izplačano in nekaj časa pozneje je prišla tudi krsta s truplom. ki je bilo pokopano kot ono Williamsa. Prejšnja Mrs. Williams, ki se je poročila z njim malo pred odhodom Williamsa v vojno, je nekaj časa žalovala za dozdevnim mrtvim, a se nato poročila z nekim prejšnjim ljubeekom, Jožefom Robert so no m.
GOSPODA PLEŠE - REVEŽI STRADAJO
NA DUNAJU JE OPAZITI VELIKANSKO ORGIJO EKSTRAVA-GANCE, DOČIM UBOGI STRADAJO. — BOGATI FROFITIRJI IN ŠPEKULANTI TEKMUJEJO V ZAPRAVLJANJU.
Dunaj, Avstrija, 24. jan. ProstaSko razkazovanje ekstravagance v hrani in obleki je opaiiti tukaj v veselih restavrantih, dočim dobiva par blokov vstran sestradana in slabo oblečena ljudska množica hrano iz občinskih izkuhov in drugih dobrodelnih naprav.
Inozemci, ki obiščejo Dunaj, so naravnost presenečeni vspričo tega paradoksnega ekonomskega stanja. Najti pa je zopet druge, ki so ali že utrjeni ali pa zapirajo svoje oči, ker niso v stanu odpraviti niti ekstrema beraeije, niti onega blaznega zapravljanja in razkoiuo-sti.
Polna gledališča in opere vspričo visokih cen, vnaprej razprodani koncerti, maškerada za maškerado koncem pusta, kabareti, kojih plesi bi spra\*ili na noge eelo newyorško policijo, kavarne in restavracije, v katerih ni najti nikdar prazne mize in v katerih rastejo cene od tedna do tedna, -— to je ena slika.
Na drugi strani pa so pomožne organizacije iz inozemstva, predvsem iz Amerike, ki si prizadevajo na vse mogoče načine ter zahtevajo neprestano prispevke za trpeče prebivalstvo.
V Avstriji je navada, da se privede na novoleni večer majhne pujske v javne obednice in rdeče trakove, s katerimi so pujski okrašeni, se razreze na kosce ter razdeli med goste kot talismane za dobro srečo tekom naslednjega leta.
Listi poročajo, da je v eni najbolj odličnih restavracij neka ženska prijela takega pujska ter ga okopala v čebričkti, polnem dragega vina. Druge žensk? so sledile vzgledu te prismojenke in ponovile norost na stroške številnih steklenic vina. Mimogrede rečeno je do-tična fina restavracija že izgubila dovoljenje radi neprestanega kršenja določb, tikajočili se prodajanja živil ter zapiranja ob gotovi uri.
Dunajčani izjavljajo, da ni najti v teh prostorih, kjer je opaziti razkošnost in razsipnost najbolj blazne vrste, nobenega pravega Avstrijca, kajti slednji nimajo denarja za kaj takega. Pravijo, da obiskujejo te prostore trope profitarjev vsakega plemena in vsake narodnosti, ki oknžujejo glavno mesto Avstrije.
Pri neki zadnji demonstraciji prebivalstva so javne oblasti odkrito priznale, da je bila ta demonstracija posledica blaznega razkazovanja ekstravagance ter razsipanja denarja od strani tega malega elementa v prebivalstvu Dunaja.
i Delavei zahtevajo, da zatre vlada profitarstvo ter izloči "<;ehie-berje" ali verižnike ter takozvane "sehleiehliiicndler.V ali zakotne trgovce, ki nimajo obrtnega privoljenja, v prizadevanju, da se zmanjša dnevne življenske stroške. Delavci izjavljajo, da bodo to storili na 6voj lastni račun, če ne bo vlada ničesar storila. Pri neki demonstraciji so nosili delavci v svojih vrstah majhne vislice v znamenje, kaj čaka profitarje, če bi prišli delavcem v roke.
Oblasti in vsi trezuomisleči Avstrijci priznavajo, da povzroča to površno razkazovanje blagostanja od strani malega dela prebivalstva velikansko škodo za mesto in deželo.
Slučajne potnike, ki obiščejo te drage naprave ter vidijo razkošne restavracije polne pri vsakem obedu, izvanr^dno dobro oblečene možke in ženske ter razkazovanje kožuhovine, nr.kita in uragoceno-sti vsake vrste v izložbah prodajalcu kot jih je Vpše komaj najti kje drugod po svetu, bo le težko prepričati, da leži pod tem tenkim fir-nežem splošno pomanjkanje ter v gotovih delih prebivalstva celo dejanska beda in lakota.
i Ameriška dobrodelnost nudi nekako štiristotisoč otrokom po en zadovoljiv obed na dan. S pomočjo ameriške dobrodelnosti so bile bolnice zopet založene s potrebščinami, katerih je že dolgo primanjkovalo. Skoro 200 000 avstrijskih otrok pa se mudi v drugih deželah kjer so gostje tuje dobrodelnosti.
Dobrodelnost vseh netrpečih narodov je bila v polni meri naklonjena tej deželi, brez ozira na narodnost in veroizpovedovanje in o-pazovalci, ki dosti globoko prouee razmere, priznavajo, da je pomoč v resnici nujno potrebna.
• Zelo pogosto pa je najti obiskovalce, in prav posebno Amerikan-ce, ki se ozrejo naokrog na ta znamenja razkošnosti, kadar se jim pove to ter pravijo, da bi bilo dobro izdati nekaj tega denarja doma, mesto da se zahteva pomoči iz drugih dežel.
| En odgovor na to se glasi, da spravlja ta faza dunajskega živ-jljenja v mesto denar ter da ga obdrži v kroženju ali cirkulaciji. — Drugi odgovor pa se glasi, da je treba jemati vpoštev tudi temperamenta in razpoloženje naroda.
Vsepovsod je videti lepake, ki objavljajo redute in maškerade m pri vseh takih prireditvah se vedno servira vino, seveda za visoke cene.
Ena glavnih vprizoritev v zadnjem Času je bila gala-predstava na državni operi v korist penzijskega sklada za pevce in godbenike. Lože, že davno prodane vnaprej, so prinesle od 20.000 do 28.000 kron posamič in najslabši sedež je stal 2000 kron.
Celo v skoro ničvrednem avstrijskem denarjn predstavlja svota 20.000 kron nekako trideset ameriških dolarjev ali precejšnje števi-lo obedov kot jih dajejo Amerikanci dunajskim otrokom.
Veliko denarja, izdanega na ta način, prihaja od divjih špekulacij na bora, ki so posledica vedno menjajoče vrednosti avstrijske krone ali pa od divje javne špekulacije z inozemskim denarjem, H je sicer teoretično prepovedana, ki pa je kljub temu v polnem cveto v kavarpah, restavracijah in zasebnih uradih.
Neki Amerikanec je pripovedoval poročevalcu, da je videl na Orni borzi, majhni nlici, kjer se zbiraj« ti špekulanti ter trgnjejo, nekega človeka z $200.000 ameriškega denarja in ta Človek je priznal, da je napravil A milijon kron na dan s takimi špekulacijami.
Možnosti tega denarnega trga postanejo jasne, če se navede kvotacije avstrijskih kron v enem tednu proti dolarjem. V sredo se je prodajalo privatno po 800 za en dolar. V soboto pa se je trg za ključil s 632 kronami za en dolar.
Ljudje z inozemskim denarjem, katerega se utihotaplja iz drugih dežel ali ga spravlja iz dežele, kot pač stoji kupčija, se bogate i temi špekulacijami in za take ljudi pomenja Dunaj naravnost pa radiž.
Slika nam kaže Dalmatinca Pleština iz C hi cage, ki je pripravljen boriti se z vsemi priznanimi rokoborci ter doseči svetovno prvenstvo
NAPAD NA TROCBXJEV VLAK? KAKŠNI BO PREDSEDNIKOVI --NAMENI.
Riga, BalMk. 23. februarja. — Soglasno z nekim poročilom, ki je prifcLo M-mkaj, je bil vprizorjen napad na vlak, v katerem se je vozil Leon Troeki, boljševiški vojni minister in sicer med Moskvo itt Orenburjrom. Napad so v pri zori 15 kozaki. vendar pa je, kot se »poroča, ušel Troeki vsaki poškodbi.
t -
Washington, D. C., 22. febr. — i Predsednik ji$on je rekel danes, Ida bo posvetvse svoje bodoče :de*ovanje svetovnemu miru. Na \}»r;i&anje. e lio pisal zgodovino j.ariske mirovne konference, je rekel, da ne.
POOROMI V UKRAJINI.
16 LETNA DEKLICA UBILA Pariz, tYaneija. 24. februarja.
OČETA.	Sem je dospel iz Moskve dr. Ro-
Philadelphia, Pa., 23. februarja, senblatt, zastopnik ameriških ju-K« j* dan**> Edgar Lan«-e skušal 'rov. Reket da se v Ukrajini po-a» daviti tuka j *vojo ženo, je pri- j gro^ii še vedno vrše. Tukaj se bo skot ila njegova 15-letna hčerka ; ve Mežil Ironference glede pomož-Klizabeta tvr sunila oeeta z nožem'ne akcije ter se bo zatem vrnil v v Kree. Bil j1 na mestu mrtev. 'Ameriko.
ZANESLJIVO IN HITRO
o*krb«je DENARNA IZPLAČILA ▼ stari domovini bi opravlja drug« bančne posle
Frank Sakser State Bank
82 Cortlaiutl Street Ne* York
Rojaki, poslužujte s* vseh zadevah t« slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnice in $60,000.00 rezervnega zaklada.
Frank Sakser, predsednik.
Včeraj smo računali sa poiiljatvs jugoslovanskih kron po lie dečih cenah t
900 kron .... $235	1,000 kron .... $7.60
400 kron .... $310	5,000 kron ____ $37.25
500 kron ----$3.86	10,000 kron ____ $74.00
Vrednost denarjn sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričak® veno; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vna prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko podani denar dosp*
wmmp mp aijmuLBimu mam ctmpt tm± wmj auijiuriamd wt rwm iwof oowa t, any, ro tbim tke wmat uro or pwToii,H T.By wipw, a. b. BttWeoa, p.m. o—.
Največji slovenski dnevnik	"T	A /^4	Tk ▼ A H W XX	M	The largest ftlovenlae OmUy
^.•.■srrrr.4- fl-rl ,AS NA KI 111 A	—
2» tnotemrtro e«io tet«......tT.oo	List stoveiuJnh delavcev v Ameriki.	eg- to.ooo Ee*dCT ^
rELEFON: 2876 CORTLANT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1908, nt the Post Office at Hew York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3. 1870	TELEFON 4687 CORTLAND!
NO. 46. — ŠTEV. 46.	NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 25, 1921. — PETEK, 25. FEBRUARJA, 1921.	VOLUME XXIX — LETNIK XX r\
ter pristal šesi milj od mesta, kjer je skočil dol. Zrakoplov, s katerega je skočil Chambers, je vodil poročnik VTajrner. Skok, katerega se je smatralo dosedaj za najboljšega* j« bil vprizorjen iz višine nekaj nad 20,000 čevljev. Poskns se je vprizorilo tekom nekega zrako-plovnega tekmovanja v Post Field,	^
SKOK IZ VIŠINE 22,000 ČEVLJEV.
Fort SiO, Ark., 23. februarja. Skok s padalnikom, kot se ga dosedaj še ni poskusilo, je izvršil včeraj tnkaj servant Ensel Chambers, elan 135. zračnega oddelka. Imenovani je skočil s evojim padalnikom iz višine 22*000 čevljev
DENARNE PO&UJATVS ▼ ISTRO, NA GORI&KO XV NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačil* popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tod! hitro po celi Istri, os Gariikem In tadi u Notranjskem, po ozemlja, ki j* zasedeno po italjanski armadi.
Včeraj smo račnnali n pofi tjatve italjinskih lir po sledečih cenah:
60 Ur .... $ 2.40
100 Ur----$ 430
300 lir .... $12.00
600 lir____$20.00
1000 lir .... $88.00
Vrednost denarjn sedaj ni stal na, mesnja te večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo eeče podati natančne cene vna prej.
Mi raSmaaaso po eeai Istega dne. ko nam podani denar dosp*
v roke.
Denar nam je podati najbolj pe Domestic Postal Money Order, iD pa New York Bank Draft
FRANK 8AKBER STATE RANK S2 Oortbaift fltu IcvTak
HARDING BO PRISEGEL i NA BIBLIJO WASHINGTONA
Prosil je, da sme položiti prisesro nr. biblijo, katere se je poslnžil že
prvi predsednik Unije.
Washington, D. C. 24. febr. — Bodoči predsednik Hardiner namerama dne 4. marca naslednjega meseca ob priliki inavguracije pritisniti svoje ustnice na biblijo, katero se je rabilo pri prvi inav-trcraciji predsednika George Wa-shingtona.
i Soglasno z željami Hardin?a je Elliott Woods, superintendent narodnega Kapi tola, odredil vse potrebno, da se spravi to biblijo v Washington, kajti stalno se nahaja v New Torku, v rokah prostozidarjev.
I V kolikor kažejo rekordi, bo to zi» četrtič, da £e bo kršilo navado, ki je sicer uveljavljena, da nam-! reč da na razpolago uradnik najvišjega sodišča biblijo, katero se riibi pri inavguraciji. Predsednik Cleveland je vztrajal pri zahtevi, da priseže pri obeh inavguracijah na biblijo, katero mu je podarila njegova mati. Predsednik Mckinley. ko je bil prvič zaprisežen, je rabil biblijo, katero mu je nekoč podarilo zastopstvo afriških škofov.
James D. Maer, elerk najvišjega sodišča, je kupil biblijo, katero naj bi se rabilo dne 4. marca in sicer še predno je dal Harding izraza svoji želji, da priseže na biblijo, katere se je poslužil Washington.
PLAČILO IZDAJALCA.
Tokio, Japonska, 23. februarja. Ginjsren Šoku-.ia, korejskega voditelja, ki je stal v službi japonske vlade, in ki ec je šele pred kratkim izrekel proti revolucionarnemu gibanju v svoji domovini, so naš?i umorjenega v nekem tukajšnjem hotelu. Predložiti je nameraval japonski vladi peticijo, da naj se da Korejcem volilno pravico.
Šoka je bil najbolj sovrazeni k človek v Koreji, ker je podpiral (japonsko politiko.
HOOVER JE ZADOVOLJEN
Z IMENOVANJEM;
-
Tudi kot trgovski tajnik bo vodil, pomožno akcijo v Evropi. — Sta-' vil je razne pogoje.
Včeraj se je Herbert Hoover' dalj časa pogovarjal po telefonu; z novoizvoljenim predsednikom' liardingom.
Po tem potrovoru je izjavil, da je pripravljen sprejeti mesto trgovskega ministra v Hardingo-vem kabinetu.	i
Ta nova služba bo sicer precej ovirala njegovo privatno delovanje, vendar so euje, da'si je Hoover izprosil od Uardidga več važnih koncesij, tako da mu bo tndi v prihodnje mogoče poslovati kot načelniku pomožne akcije v Evropi. Nekaj časa se je izgovarjal, Češ, da ni kot inženir sposoben za trgovskega ministra, toda Harding mu je izpodbil vse te pomisleke.
JIooverjevH izjava se glasi:
--- Novoizvoljeni predsednik mi je nocoj rekel, da me je vključil v vrsto svojih imenovanj in sicer kot trgovskega tajnika. Želja senatorja Hardinga je, da obenem tudi nadaljnjem s svojo pomožno akcijo v Evropi.
H5S0559 ES9 BBS BES ISO
BRZOPABHIKA
"San Giusto", (prej nemški parnik Fuerst Bismarck), Cosu-Iich proga in "Calabria", Cunard proga, odpluj*ta 2. marca v Trst.
Cena:	IEL razr. n. razr.
San Giusto, $12000 $180.00 Calabria,	$120.00 $20500
z vojno takso vred.
Kdor Želi potovati z enim izmed teh dveh parnikov, naj se nemudoma prijavi, ker sta to zadnja parnika, ki odplujeta v Trst, dokler bo jugoslovanski konzul ie izdajal potne liate.
Odločite se takoj in pridite naj kasneje 25. februarja!
-	^	---r--- r—-----—---m
v reke
Denar mm Je pedali najbolj po DohHb Konej (Mar. aH ye Mew York Bank Draft.	L (
Frank Sakser Stote Bank	ummishih. mm
3fugnBlmrauska	3CatnL 3febturta ;
Ustanovljena 1. 189S llfisStcSr Inkori*>rirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
____________
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERDAX, «33 E. iSSth Si., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAST, Box 10G, rear] Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minil. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačani smrtnin: JUHN MOVERN. 624 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Obio St, N. S.; Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Rook Springs. Wyo. MOHOR MLADIČ. 2C03 Lavrndale Ave. Chicago, I1L 'FRANK SKRABEC, 4S22 Washington St.. Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODXIK, Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. PGREXTA, Box 17C, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, C127 St. Clair Ave., Cievenland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave., RotKtlale. Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, la Salle, I1L JOSIP STERLE. 404 E. Me<=* Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, IU. - Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". -
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolniška spričevala naj se i>ošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katofiska Jednota se prij»oroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novib druStcv so pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8.
n»ni Alt Miinloflmi
PeterZgaga
j Nekdo mi jo poslal s podpisom j"Ploliar*J naslednje vrstice:
Na Zgago se Tone Terbovčev jezi, j v postu brez cilja z, Miss Bakso' drvi.
;Dekletom piše: 4'Deva mila, kaj ne, da bodeš me možila, da z^koii svet okusil bom, de si peta ne zbrusil bom.''*
!
A. deva mu odgovorila, peci ar ja da 113 bo možila. diši kot kuhar po čebuli — pcčlarski stan le sam naj žuli.
i * * *
I *Torej. kot že rečeno, to mi je
pc-slal "Plehar". Ker nekoliko domnevam. kdo da je to dostojanstvo, mu posvetim na tem mestu naslednje:
Oj, Matija, oj Matija, včeraj bil je tvoj patron ker je sanj bil brez potomcev, ženo dal ti bo za Ion.
' Drugo leto ob tem času
bodi že zakonski mož; ^ vse ti bodo ure stale , in slovo bodo jemale, ker edinole zakonsko
uro ti navijal boš.
* * *
Mož je srečal svojo ženo 11a ce-.isti, in žena je bila prav po najno- j
-	j vejši modi jako pomanjkljivo o-,
-	blečena.
Ves ogorčen stopi k nji ter za-,'kriči; Takoj se sleči! •j Pričujoči stražnik je zakonske-f ga moža aretiral zastran nedostoj-, 'nega obnašanja.
'i * * * . j Dne 4. marca bo velik preobrat.1
]< Do 4. marca bodo republikanci
1 zabavljali na vlado, po 4. marcu
ripi demokrati.
»'	1
To bo edina bistvena razlika.
'J * - *
• Od dolge in hitre vožnje upe-j lian fijakerski konj je. prišedši na stojišče, nairnil glavo 111 pustil je-A'zik viseti iz gobca. Mimoidoči ^stražnik zapazil to in sluteč, da je ^jizvošček konja močno podil, se ]• ustavi.
>' — Slišitej izvošček, kuj pa to t pomeni .'
[.. — Xe vem zanesljivo; zdi se mi i- pa, da mrha policajev ne more vili deti.
• •
GLAS NARODA'25. FEBR. 1921
Dopisi
Ali je že prepozno. Naj si drugo'
poišče.x pa naj poroča, če bo oni
gledal za staro ali ndado.
Pozdravljam vse pečlarje in ^
tudi one v Strut hers, Ohio.	i*
1	1 v
Pečlar.
1
Milwaukee. Wis. ~ 1 j,
1 Ker imam nekaj prostega časa t] 11a razjxdago. hočem par vrstic ^ napisati v predale Glas Naroda. ( 1 Z delavskimi niz mera 1111 srno še , na istem, kakor sem zadnjič poročal.	* I V oziru pečlarskega kluba smo .pa v prošlem predpustu nazado-* 'vali. Nekateri člani so se nam kar. brez slovesa in zadoščenja odstranil ter jo mahnili" po potu 1 (rajskih.... Edino pečlar John1 1 Perme nas je obvestil, da hoče s i odstopiti od našega prelepega 1 pcčlaisJiega kluba. Klub mu je priznal zaupnico z dostavkom. da mora vse pečlarje in samice peč- 1 larice povabiti v veliki večini na * 'svatbo. Vse rečeno in storjeno, jJ Pečlarjev in pečlaric je bilo na j svatbi, da se je vse trlo. Veselili | ia zabavali smo se kar do ranega jutra. Ženinu in nevesti želim . obilo napredka in zveste medene ' tedne. Vam pečlaricaui in nam naj ostaneta v trajnem spominu. 1
Društvo Balkan SSPZ. je priredilo dne 12. februarja maška-radno veselieo. Odzvalo se je va-[' bilu ogromno število mask. Ma-i s,k»* s»» bile nagradene po na j bol j-'ši opravi. Prvo nagrado ($20.00) j so dobili Mihvaučani iz 1. Ave., drugo nagrad" ($15.00) s*) pre-J j»»li iz West Allisa. ostale manjše so pa bile po vrsti. Človeku mora v suče segati, ko premišljuje o j I kapitalizmu in delavskem razred-, 'nem boju. Maske iz Milwaukee in; i \Wst Allisa so nam pokazale, kaj I si ti delavec in tvoj gos-xnlar I (kadar ga imaš). Vidimo, da sej delavci tukaj še zavedajo svojih! ! pravic. I'pat i je. da se delavci or-: irani/.iiamo strokovno in politic-.110. da bomo kdaj kaj dosegli.
tiled«* deklet, katere so prišle iz stare domovine, rečem. <Ja so za odstotkov boljše. kakor pa
one tu rojene. Meni je več znano( po slovenskih naselbinah, kakor dopisnikiiriei v 4"Edinosti". Ako
1 bi hotel vse popisati, kaj se vse .dogaja poslovenskili naselbinah, j 1 bi s<» čitatelji preveč nasmejali. (Slovenske Mieike, nič ne Ixnlite (Užaljene, če Skazova dopisnikari-ea pravi, da ste stare Micike in " tla nič ne znate. Rajši ji s ponosom odgovorite: slovenske Micike . in slovenski pečlar j i bodo že sami ' vedeli, kdaj da eresnje dozore.
P^liir V. A
I
1	Ely, Minn.
! Iz Albany. Mhui., se nam porojen, da je tamkaj umrl rojak Matija Kraker. star 70 let, rojen v! '-Jerneji vasi pri Črnomlju. Pred •dvajsetimi leti se je bil preselil v Albany, kamor je po kratkem bivanju vzel svojo družino iz starega kraja. Previden s »v. zakramenti je umrl dne 3. februarja in j«* bil pokopan na katoliškem pokopališču. Za njim žalujejo soproga. dva sina in dve hčeri. V stari domovini ostavlja eno se-'stro. v Albany, Minn., pa brata »Petra Kraker. Pokojni Matija
I K t ak er je bil mnogoletni naročnik na Glas Naroda. N. v m. p.!
J. J. P.
Bryant, Okla.
Tukaj je pred par dnevi ae si-'jalo lepo spomladno solnee. Xek-e I vrste drevo je že kazalo svoje rdečkaste cvete. Vrba je tudi ka-'ziila svojo zelenkasto glavo, ravno tako tudi bete k. Na breskvah se je opazilo seurpatja tudi že popolnoma razviti cvet. Če bi bilo jtrko toplo,- pa bi bila vsa pokrajina zavita v nekaj dneh v zeleno j odejo. No navara je hotela, da bo .vse belo, in tako je tudi postalo. Danes (18. februarja) namreč pada sneg že od ranega jutra. Pred^ večerom sem ugotovil, da ga je bilo 7 palcev; koliko ga ima zdaj,' I ko to pišem, ne vem. ker ura ka-jže 11.30 ponoči.	!
i Dela se povsodi slabo. Večina! rovov je zaprta, ali pa delajo 2-3( J dni na teden. Torej svetujem I vsem: ne v Oklahomo za delom, j ker ga še sami nimamo vsi kakor običajno. Draginja je vedno ena-jka kot v vojnem času. Farmerje gnl i jo za njihove pridelke na en način, delavce pa zopet na drugi način za njihov zaslužek.. De čudno se mi vidi. kje ostane dobiček, ker vsak trgovec trdi, da se ko-
Pravijo, da so sedaj v vasi sami sveti postni "asi. In da je ves svet namenjen in izbran za en s^m velik samostan, v katerem mora biti molitev vso noč in dan; in ves dan in vso noč mora romati človek psalme pojoč, fn pojejo psal-me vsem. ki verižhjo, polagajo palme vsem. ki yc vknjižijo krivici i na dobro v javni račun. Vohun preplačan je z zlatom, pošteni obdelan je z blatom, hinavec je s križcem obdarjen, zločinec s častjo je olxlan. Vsak dan so duhovni gospodje (seveda, oglej si jih globje) podobni bolj kavkam in srakam, bolj spakam človeškim kot pticam nebeškim. Lepe priprave za veliki dan — spalni kotiček je dobro postlan, da Vstajenje brez vse skrbi leže vanj za vse
življenje.	j
| • . • |
O. lahko se je postiti, če je cela niizna polna ril) in žab in dragih rakov, sladkih vin. vseh vrst tobakov. Oj. lahko je veren biti.
i
A težko je veren biti. čf- je komu duša bolna. Cc ne more oče dati
niti soka deci zlati---
vrag je njemu se postiti.
Sedaj je sveti post in trda in trda je kost' z^ ubogi delavski stan.
A bo vstajenja dan. "k* bode suženj sodnik j in sodil brez vejic in pik: jktto kvišku je — kdo je navpik.'
* « * i
Vse svoje premoženje zapuščam
svoji ženi — je rekel bolnik —1 'pod pogojem, da se prejkomogoče poroči.
—	Zakaj pat — ga je vprašal notar.	\
—	Zato, da bo na svetli že vsaj eu človek, ki bo žaloval za menoj.
maj shaja. Ko * bo obrnilo kaj na bolje, bom že poročal.
Anton Potokar.
rtroojuyn, n. j. \j
Ker se bliža že sedmo leto ob- F stan-ka na šega društva "Brook- U lynskega tamburaškega zbora' \ naj mi bo dovoljeno kot ustano- t vitelju tega društva nekoliko opi-' sati njegovo stanje.	i
"Brooklvnski tamburaški zbor".
i. /
ima sedaj deset izurje-nih tambu-rašev. Pod nadzorstvom našega ^ današnjega zborovodje J. Gerjo- i viča smo dosegli ž»» lep uspeh. Lct njemu moramo biti hvaležni za i naso izurjenost, kajti on nas je spravil do tega. da daneS lahko ( nastopimo z lepimi komadi na dan.
Zadnja veselica Brook]vnske- j ga tamburaškega zbora" se je ^ dobro obnesla. Vdeležba je bila ] obilna in zabave je bilo dovolj. J j
Obenem se moramo tudi zahvaliti rojaku P. Potočniku, da nam je zaigral par kranjskih koračnic j in valčkov na harmoniko, tako da ( !smo tudi tamburaiši imeli 4chance* , i za kakšen poskok. 1 Pri zadnji seji **lirooklvnske- | ga tamburaškega zbora" se je 'sklenilo, da se i.r~;Ct jjnreai^za-Uavni večer in sicer aprila (to
•	je drugo «*oboto po Veliki noči), j Vsled t*-ga prosimo posamezna (
(društva, da ne bi prirejala tisti i večer veselic.
Toliko v priporočilo in nazna- ]
,lil0* • . . .. !
Oeo. Waletich. zaj»isnLkar. |
Canonsburg, Fa. i.
V tukajšnji naselbini dobro po-, ; znana in priljubljena Marija Ri-^ ška se je podala v "Mercv bolniš-(nie<» v Pittsburgh. Pa., v svrho ' j operacije na zlati žili. Priljublje- * ni rojakinji želimo skorajšnjega i okrevanja.
; V slučaju, da kateri rojakov v I okolici Pittsburgha ve /.a njeno I hčerko Anico, od katere ni dobila j nobenega glasu že <k1 meseca sei>-,tembra	naj ji to novico
roči, ali pa če slučajno sama čita , to, naj pride obiskat svojo mater i v Mercy Hospital v Pit tsbnrghu. I Poročevalec.
J
Elizabeth, Pa.
i Delavske razmere so tako kot povsod dmgod in se že spreminja ' malo na boljše. Tukaj jf bilo o-'
•	značeno v nedeljo v lifttih. da se
; 1mi-v MeKee«i)ort v .pondeljek' /vrnilo na delo 10.000 ljudi in tla1 1 tudi druge tovarne začno obrato-' vati Wprocentno. Tukajšnji pre-1
-	mogorov ]>a obratuje s polovič-i' uim časom. Za delom sem hoditi
j se zaenkrat ne svetujem nobeiie-i iuu, ker tudi Slovencev ni tukaj i razen dveh in še ta dva sva samo-' -i^ulia. namreč pečlarja. Pa kaj ' liOČ"š, ko slovenskih družin ni-' ■j Tukaj je največ Poljakov in Slo-j [vakov, ki so tudi jako priljub-' "■ljeui.
1 Kavno danes zjutraj pride k
meni jn-ki Slovak, pa mi reče:
["('orne oiv -John. greva v sosedno
mesto!" Jaj seveda ga takoj
1 vprašam, kaj da je tam. da se mu
takn iniidi. pa mi pravi: 44No, le
daj se takoj opraviti, bo»i že vi-
dH, kakšna cvetka je 'prišla iz
•starega kraja!" Ko sera enkrat
Jf»d cvetke slišal, sem *>a takoj ka-
j vo in žganee odstavil, da me po-(
, čakajo do večera in sem se takoj
;odpravil na pot s prijateljem. Mi-'
Mil sem sani pri sebi: Tudi it>lo- j
j j vačka bi -bila dobra, ko druge ni J
j i Zato me je še bolj veselilo, ko mi;
.|je prijatelj rekel, da je šele IG
.'let stara. Mlado, mlado bi tudi!
! jaz ra*l. Ko -nkrat prideva tja in
stepiva v hišo omenjene cvetke.1
-•vidim, da je že vse polno fantov^
-1 okoli mize. Sem mislil sam pri se-
-jbi: Tukaj že ne bo nič za pečlarja.'
j Vsi fantje <o se pa dobro zabavali
kakor tudi jaz do pozne noči.1
? j Moram pa omeniti, da ne bo ka-
-jteri c-itatelj "mislil, kako je bilo
-jhištno. Zabavali se nismo s evet-
1 i ko, ampak z Rozinovim .Takatom.J
"jCvetko sem pa samo enkrat malo
p videl od strani, ker je bila cel dail t • zaprta v sosedni sobi. Sploh ne
vem. kako kaj izgleda. Mislim.j da so jo zato dobili iz starega ^ kraja, da več rozinovca spravijo, v kraj in da fantje bolj pridno nosijo dolarje na omenjeni bank.j Jaz sem pa odšel \ dolgim nosom nazaj v pečlarski brlog.	j
p Cital sem tudi dopis iz Minne-( sote, v katerem poročevalec omenja. da je neki pečlar izbral 15-' letno deklico za ženo ter pravi,i i da naj pečlar ji izbirajo pečlariee.1 . ne pa otrok, ki še v šolo hodijo.' i Mogoče bi jo oni poročevalec rad
-	sam dobil, pa mu je zaenkrat iz-podletelo, zato se pa zdaj jezi.
X
l'e bi bilo mogoče na skrajno >irogi način kaznovati vsakega za-; veznika X^meije. ne (in bi bila |>ri t«-m ogrožena ostala Evropa, bi ■ vsak pošten človek odobril tako kazni. Tega pa ni mogoče storiti iz enostavnega razloga, da je prosperileta Nenu-ije absolutno potrebna j če hoče Nemčija povrniti nekaj škotle, katero je pr.u.delu svojim, prejšnjim žrtvam.
Stamlard. ki bi »noral obvladovati vse j>ogr«>db<-. bi moral bitij manj oni kaznovanja kot oni rehabilitacije dežel, pro*i katerim jej dvignila Nemčija svoj meč.
Popolnoma prav je bilo, da se je vzelo Nemčiji Alzaeijo in Lo-( rcn*ko, a veliko boljše bi bilo za Francijo, če bi ie tam ustanovilo ne-, odvisno tl^želo, inestf* <la se provinci inkorporira Pran -iji poteku tako številnih let. ko se jo p'ojavil is«ed obema velik d iševui prepad j
Popolnoma prav je bilo. da je dobila Poljska svoja starodavna ozemlja, ki so bila po pravici njena . Ni pa bilo prav, da je dobila nadvlado nad Malorusi v iztočni Galiciji, ki imajo svojo las;no na-rodn<>st iti kulturo. Italija je spravila pod svojo oblast veliko število Nemcev in Jugoslovanov, ki bodo vedno trn v njeni peti in Češkoslovaška je iiikoriHfirala v svojo republiko'veliko števii.» Nemcev.t ki nočejo ničesar vedeti o češki republiki. Grki so dobiii i: točno Tra-cijo na stroške Bolgarske in Romunska je dobila velik k«»s ozemlja
v katerem prebivajo izključno iSlovani.	.<—
• •
Kaj bodo vse t»» d»žele storile s svojimi iredentatni *? Storile l odo. kur so delale že v pretekl«»sii. Spravile jih bodo v ustaie in to bo dovcdlo do nadaljrih vojn.
("e dobi Turčija iztočno Traeijo, bo Grška nezadovoljna. Tako bo tudi Bolgarska, a ne tako neza<lovoljna kot bi bile. če bi dobila to zemljo Grška. — Taka je namreč ljubezen, s katero oklepata ta dva krščanska naroda dri:g drugega. Če se bo Bomunski dovolilo obdr-j r.Hti ozemlje, katero se ji dali na samovoljen način, pričakuje lahko boljfceviške invazije. Na vsak način pa lahko pričakuje." tla ji so v jet i ne bodo nikdar vrnil: zlata. katere«a imajo v svojem varstvu. Nove
pojesti Romunske h*- Imdo vsle<l teea izkazale kot nadaljni l^eli slon.j
* • * J
Najti pa je še v prašanje Mezopotamije. Angleži so dobili lam1 mandat ter razlagajo slednjega tako. da imajo posebne pravice do| naravnih virov dežele.*Amerika, čeprav zaveznica v vojni, ni še na-, dalje zaveznica »mini. Ona lahko čaka izven meja mandatskih ozemelj. li« robu otoka Yap in drugih ter posoja denar za njih rdzvoj.1 čeprav se z njo postopa kot s tujko.
To pa vse raditega, ker ni stopila Amerika v l>igo narodov*. —• Važna stvar, katere :-e moramo spomniti, je ta. Ja je Amerika stopi-j !a v vojno ter jo izvojevr^w zmagovito ali jo vsaj pomagala izvojeva-J
ti, dočim bi bila brez nje vojna brez dvorna izgubljena.
% • * *
Nato pa prihaja Armenska in med vsemi povestmi o intrigah je( tc najbolj podla povest. Zavezniki niso izpolrfUi niti ene izmed obljub. katere so dati >nneneem. Obljubili so jim šest turških vijale-: tov, a jim dali le štiri. Dovolili so turškim naeijonalistom precaziti, Armensko in Franci)* se je polastila absolutne posesti gotovega de-j la ter kontrole nad ostalim delom Cilieije. najbogatejše pokrajine Armenske. Armenei izjavljajo. v«a je Francija tako navduševala kot podpirala turške nacijonaliste proti njim. Vsled tega pa je tudi armenska vlada, v kolikor še obstaja, holjševiška vlada.
• »
*
Nobenega stalnega miru ne more biti. kjer so se dogodile vse tc stvari. Potegnimo mirno z naših oči. Svet bo potreboval vsega jasnega pogleda in vsega jasnega mišljenja, katerega 'je zmožna naša dežela v le<ih, ki bodo prišla.
Mogoče ni možno najti dovršene rešitve problemov bližnjega iztoka in centralne Evrope, skoro nemogoče je najti bolj nepopolne uravnave zadev kot je bila uveljavljena v celi i»eriji pogodb, v kate-r«. ne veruje nobena evropska kancelarija in ki bodo, če bodo obstale, brez dvoma povod novih vojn.	S
Naša dežela bi v tem ozira lahko dosti storila, če bi zahtevala revizijo pogodb na ekonomskem temeljn ter s pridržkom, da |e pripravljena nuditi pomeč le v slučaju." da se lotijo dežele razoroženja x velikem obsegu. Le na ta način bi bilo mogoče preprečiti skoraj-8Pji iil/Illll tt»4*ljui£ vojn,	____ _ _
Železniški tat zasačen. 1
Kriminalni policiji se je posre- ^ čilo prijeti \ Ljubljani zelo ne-varnega železniškega tatu. Pred dohodom zagrebškega vlaka je kriminalni organ na glavnem ko-! lodvoru opazoval nekega 211etne- j «;a moža. ki je imel pri sebi 2 ve- , | lika ovoja. Ko ga jt* kriminalni t organ vstavil in jel izpraševati, j kam se odpelje, je bil zelo prijazen in rekel: "Ali-uie ne poznate!. Jaz sem iz SiAke; v ovojih imam perilo, ki ga pouesem v Lukavko svojemu prijatelju Cehu. Krimi- j
nalili oi-gan ga je vljudno pozval, naj gre ^ njun na stražnico. Ko so ovoja pregledali, je bil" na o-hek straneh presenečenje. \* ovo-( .jih je bilo zelo fino peril/). 22 bri-; ' salk, rjuh in 27 prevlek, zazna- j
movanih V. K., v skupni vredno- i sti 10,480 kron. Ustavijenec je ] spričo teh dokazov priznal, da je ; prejšnji dan zvečer vlomil" v že- > lezniški voz. v katerem je bilo br- i zovozno blago in perilo pokradel. Povedal je, da je Ivan Kociper iz ptujske okolice in priznal, da je > specialist v železniških tatvinah. Pred preobratom je I>ii vojak na 1 beljaškem kolodvoru in toliko ži- < vil pokradel, da si je prihranil
KM I kron. Policija je ugotovila, da je Kociper znaii t<it in je bil v vojaških zaporih v šentpeterski vojašnici, odkoder je pobegnil v ] juniju 11120. Izročili so «;a vojaški oblasti, perilo pa dali gosjtej Krisperjevi kot lastnici.
Konsumno društvo za Slovenijo.
'"Naprej" poročil: < >z 1 miljou hranilnih vlog so vložili do 1. januarja delavci v hranilni oddelek Konsumnega društva za Slovenijo. To je lep napredek! Obenem j pa tudi razveseljivo dejstvo, da j se nekateri delavci zavedajo, da ! j«- vsak vinar, ki ga Lzroče prfvat-jiiomu kapitalu, orožje napram delavstvu. Konsiiment. ki vloži svo-jje prihranke pri Konsumnem (društvu za Slovenijo, ^pomaga za-Jdmijri do hitrejš**ga. dalj.» zadm-» <ii ni treba jemati denarja na j>o-sodo pri privatnih kapitalistih 7.a ;drage obresti. Vložnik pa ima koristi. ker mu zadruga izplačuje najvišje obresti in ima za svoje i vloge najboljše jamstvo v dobro idočem podjetju, ki ima lastne hiše. veliko zalogo blaga in premič-ne<ra inventarja, dalje tudi ni podpisovala vojnih posojil, torej njeno premoženje resnič-no obstoja. Vsak zadružnik naj pkrbi.' da- bo Konsumno društvo za Slovenijo 'inelo v najkrajšem času 2 jmaljona hranilnih vlog.
i Značilna sodna statistika.
i Pri državnem pravništvu v Ljubljani je bilo tekom leta 1920. I vloženih 63U ovadb, leta 191f>. le 4498. Tudi v teh številkah je o-t značeno stopnjevanje zločinov. ^
Tatinsko družbo so prijeli.
Na "Stari poštiJJ v Kranju sta bila aretirana 261etni trgovski pomočnik Ivan Wagner z Reke in njegova ljubica Spletna Marija
Kakoša. ker sta nekemu trg »vcu v Ljubljani ptmeverila za 2ti.tn>o kron čevljev ter jih priKlala.
Četria božja zapoved.
Tobačno delavko v pokoju Matijo Dražil so sprejeli v ljubljansko bolnišnico, ker j«) je sili Adolf tako pahnil proti štedilniku, da si je z nožem težko ranila vrat.
i
i _ Konj ga je udaril.
V ljubljansko bolnišnico so pri-l>eljaii osem let netia sina Mihaela K;irča iz Vira pri Kamniku, ker ga je konj v hlevu težko ranil v spodnjo čeljust.
I
Drzen vlom v Ljubljani.
O/.ka "Wolfova ulica je bila nenavadno živahna. Radovedneži so postajiili pred zaprto prodajaluo zlatarja I.udovika Oerueta. JJli-skovito se je po mestu raznesla novica, da je bil izvršen nenavadno drzen vlom pri belem dnevu
m«ti opoldansko pavzo. I'<> kt>silu ob 1. nri 15 minut je stopil v svt»-.?<> pr. i.ijalno lastnik trgovine L.
'.Vrne. Na prvi pogled je spoznal, da je bila njegova prodajalna tent 'ljilo izropana. .Fazno je bilo takoj, »la je bil izvršen drzen vlom. pri katerem je vlomilec, dolu r poznavalec krajevnih in hišnih razmer, odnesel za pol miljo-na razne zlatnine, briljante itd. Po natančnem pregledu lokala ugotovili, da je vlomilec z dobrim tehničnim orixljcini (xlpilil močan, železni križ v oknu. ki se nahaja na hodniku v smeri struge Ljubljanice. Okno je na samotnem hodniku, kamor po dnevi zahaja redkokdaj kaka živa duša. Vlomilec j«» previdno in baje «-<-l«'» pr«'j-šnji dan na^ulil ž<k!ezni kri/. Obe
okni. zunanje in notranje je dvignil z nekim železnim drogom, ne da bi pri tem poškodoval okenske .šipe. Ko je na ta način splezal v notranjost prodajalne, si je napolnil svoje žepe. z raznimi dragocenostmi. Pri tem poslu je bil zelo izbirčen in k a val irski. Manjvredne predmete, denar in od raznih strank v popravila izročene stvari je pu>til popolnoma nedotaknjene. Zanimal se je le za boljše blago. Škodo cenijo na pol mi-Ijona kron. K«» je vlomilec izvršil svoj posel, ni prodajalne zapustil I skozi okno. ampak je lepo in ne-I opaženo izginil skozi stranska vrata, ki -»o bila le od znotraj zaklenjena in se je ključ nahajal v ključavnici. Okno je vlonuiec za-, pri. tudi prepiljeni križ je lepo nazaj postavil. Ta vlom. za katerega se zanimajo vsi ljubljanski zlatarji, je bil eden največjih v . Ljubljani v zadnjem ča.s-u. Od policije izvršena poizvedovanja še | niso do vedi a do rezultata.
Zločin v Spodnji Sv. Kungoti.
V gostilni Hughard je ponoči ^lieki F rane Retert iz dosedaj ne-l znanih vzrokov obstrelil z voja-i ško puško več oseb, med temi je t Marija Som obležala mrtva, osta-i le osebe pa so težko ranjene.
Iz Slovenije.
Mir na Balkanu zopet ogrožen.
— .
Poroča Maurice Joy.
Ce se bo revizija pogodbe, sklenjene v Sevres, končala s tem, da, hr bo vrnilo Turčiji nekaj njenih stt r.-h posestev, v katerih prebiva-j jo kii-stjani. se ne bo dosti pridobilo za mir Evrope, dočim bodo lia drugi strani zapadni narodi izgubil: velk del rešpekta do samih se-j
be.
Ppanje vsakega proučevalca evropske j>olitike, ki hoče videti, ustanovljene količkaj ustaljene razmere, pa je, da se bo proces, ki sej j.' pričel sedaj, vriil naprej, dokler ne bo cela serija nemogočih dogovorov, slovesno, a neodkritosrčno podpisanih po premirju, revidi-j iana.
Nihče ne veruje, d-i bo pogodba, sklenjena v Versailles, kdaj v eeloti izvedena in istotako ne pogodba, sklenjena v Trianon ter ona z Bolgarsko. Vse te pogodbe so bile namreč sklenjene v času, ko je v Evropi prevladovala predvsem želja po osveti.
* * * . i
Osveta je človeška -tiast. ki je vsakemu posameznemu najbolj-'
se znana. Vsepovsod jo je najti, razven med velikimi svetniki in celo tem se je zdelo potrebno najti moralno nadomestilo za osveto v sov-1 raitvu do peklenščka. Kadar se človek posluži osvete. da popravi z njo neposredno zlo, mogoče ne bo škodovala svetniku ter bo pred-j slavljula, kot je rekel Bacon, neko "divjo pravico". C e pa se osveto spravi v sistem ter jo hoče vporabiti kot plačilo za krivice, ki so sej raztezale na dolgo vi>to let, ne bo nikdar predstavljala pravice v katerikoli obliki.	j
Celo oni. ki hočejo, da se uniči oni del Evrope, ki se je izkazal kot ogroženje civilizacije, si ne morejo želeti, da bi krvniki poginili i s svojimi žrtvam vred. Kavno to pa se bo zgodilo, če se bo z uravnavami. kot so bile uveljavljene, postopalo kot da so posledica božjega
navdahnjen j*.
• *
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY) Owntd an. Published by
8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
(• corporation)
FRANK SAKSCR. PfMldtwt_LOUIS BEN EPIK. Treaaurcr
Pfac* of BusImm of th« Corporation and Addresses of Above Officiera: 92 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
_"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Uvzemil nedelj In praznikov._
Za celo leto vella	Ust za Ameriko Za New York za celo leto	S7 00
In Canado	M.00 za pol leta	(330
Za pol leta	MJO Za Inozemstvo za cele leto	<7.00
Za tetrt lota »1.50_za pol leta	>3.50
GLAS NARODA (Voice of .the People) I—ued every day except Sundays and Holidays.
_Subscription yearly 00	_
Advertisement on agreement
Dopisi brez podpisa in oaebnostl ae re priobčtijejo. Denar naj se blagovoli po-•iUatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam _tudi prejinjo btva>l§/> naznani, da hitreje najdemo naslovnika-_
GLAS N ARODA •t Cortlandt Street Soroush of Manhattan. New York. N. Y.
Telephone: Cortlandt 2S7G	_
SVARILO!
Če ste bolni, morate Imeti pristni Bolgarski Krvni Čaj z mojim imenom na žkatlji.
se pojavlja bolezen v vašem želodcu, Jetrih, ledicah ali krvi Je najboljši in najbolj zanesljivi prijatelj bolnih Bolgarski Krvni Čaj. Vzemite ga vrelepa pred počitkom, in pomagal va:n bo odpraviti hud prehlad. Zdravniki priporočajo ta fistoiellšCni faj.
Vsi lekarnarji prodajajo pristnega s mojim imenom na škatlji. Ali vam pošljem svojo veliko družinsko Skalijo po pošti, poštnina plačana in zavarovano, za $1.25. Naslovite name:
II. H. TOO SCHLICK. president 9 Marvel Building. Pittsburgh. Pa.
NAPRODAJ
prav prijazna domačija v starem kraju blizu Novega mesta. Poseje se do 4"> mernikov žita. redi lahko 6 glav živine. še dobro poslopje in 7 parcel gozda, lepi hrasti iu smreke, dva vinograda, eden j«' bil pred enim letom ob.lelan. 1000 trt. Več pove lastnik Frank Herkopec. 1160 E. 72. St.. Cleveland.. Ohio.	(24-25—'2 >
IŠČE SE USNJARJE.
Vprašajo naj samo oni, ki so vešči delati na vardu, v Scrub house in Beam hands. Dobra plača, stalno delo brez delavskih nemirov. — Proctor Ellison, Co., El ki and, Pa.
NAPRODAJ FARMA
v Floridi, ki obsega 20 akrov boljše obdelane zemlje s hišo 24X24. hlev '10X48 za krmo in druge sprave. 2 muli. o0 prašičev. .">0 kokoši, vse poljedelsko orod-je, plugi. brane, kultivatorji, stroj za seno kositi, 2 voza. 1 kolekcij, 1 Ford truck, tehtnica za 600 in še več različnih stvari. P' -sebno dobra pitna arteška voda (Artesian well). Podrobnosti se izve pri lastnici: Mrs, M. "Alesli. R. F. D. 1. Bunnell, Fla.
Slabi moški in ženske
Oni. ki so slaega zdravja. potrti, obupani, ne morejo delati, ne morejc spati, nimajo volje ali še veseliti življenja naj vxaraejo Čudovito zdravilo.
\uga-Tone imenovano. Nuga-Tone vaj
napravi jakira. zdravim ia močnim. Ii vnjiega sistfm.i Iziene strupe ter va<
napravi, da se čutite kot mladi možki al
m'ada ženska. Nuga-Tone vam da dobel tek. je dober za želodčne bolezni. xa prtje, pline v ielodcu in črevesju, ixpe-ha vanje, želrvlčne bolezni, kisel želcMec xr«go, zoper bljuvanje, slab okus i ustih, pokrit jezik, izgubo enerilje Jj volje ter j>odobne bolezni. Izrežlte t< notico, pojdite v katerokoU dobro le karno. dobite steklenico N*uga-Tone il ga jemljite par dni. Če ne boste popol ! nrma zadovoljni x uspehi, vrnite osta
nek steklenice lekarnarju ter dobite bvg denar nazaj.
Drugolst: You can get Nuga-Tone fron your jobber o* from the National Labora tory, 537 S3. Dearborn St., Chicago. Abso lutely guaranteed. Retail price 11.00. (Ad.
KDO VE KAJ? .
One 16. februarja je prišel v New York JOŽEF ŠTUftM. doma iz Gradišča pri Voloski. Prišel je iz Akrona, -Mich. Pri tvrdki Fr. Sakser je kupil vozni listek do Trsta, dobil potni list in plačal (dohodninski davek. Zatem se je odpravil v hotel, odkoder je pa po preteku par minut odšel, l^za onega časa ni o njem nobenega sledu. Zastopnik Frank Sakser State I Sank se je obrnil na policijsko ravnateljstvo mesta New • Yorka, telefoniral v vse bolnišnice in v vse javne zavode, toda o •Jožefu Šturmu ni ne duha ne sluha. Ker je edina možnost, da je odšel iz New Yorka h kakemu svojemu znancu ali prijatelju, prosimo" tempotoni v*e. ki bi kaj vedeli o njem. naj nam sporočč. Baje ima v Akronu. Mich., sorodnike.
! Prank Sakser State Bank,
S2 Cortlandt St.. New York. X. Y.
POZOR, DEKLETA!
Mladenič star 29 let srednje visokosti se želim seznaniti s slov. dekletom v svrho ženit ve v starosti od 20 do 29 let srednje viso-k«>sti. Katero veseli, naj mi piše in pismu priloži svojo sliko. Naslov: F. Knafelc, Goodrich. Colo.
DELO! — DELO!! — DELO!!!
Charcoal Iron Company v Newberry. Mich., potrebuje 200 mož za delati drva. Plača $2.00 od klaftre. Stalno delo, dobra šuma. vsa v ravnini, dobre in nove kam-pe. Prednost imajo možje z družinami, ker so nalašč za družine narejene kampe. Do sedaj je 24 novih kamp za družine. Prosto stanovanje in kurivo. Za nadalj-na pojasnila se obrnite na svojega rojaka: John Knaus, Box 20, Limestono, Mich.
Rad bi izvedel za naslov rojaka JOSIPA CAPIN. Tukaj v Boon v Michiganu ima svojo farmo. Zadnjikrat je bil tu pred 4. ie-ti. Ce kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam j 4 vi — Anthonv Russ,
lioon, Mich.	(23-25—2)
i NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom v Johnstownn in oko L lici naznanjamo, da jih bo te dni 1 obiskal naš zastopnik
J Mr. MIRKO VIDMAR,
. k9 je pooblaščen pobirati n&ročni . nc sa "Glas Naroda". Rcjakona i ga toplo priporočamo in jih pro-. simo, naj mu gredo v vseh oziril i na roko.
Upravnižtvo "Glai Naroda"
POZDRAV IZ NEW YORKA.
Pred odhodom v domovino po-zdravijava vse prijatelje kateri so naju tako lepo spremili na kolodvor, ter se zahvaliva za darila, ki sva jili dobila. Posebno se zahvaljujeva Mr. John Simouiču in njegovi soprogi ter Mr. Mike Pezzdircu za njih dobroto. Svetujeva pa tudi vsakenm rojaku v Združenih državah, kateri namerava potovati v domovino, da se obrne na zanesljivo tvrdko Frank Sakser. Kličejva še enkrat vsem: Na veselo svidenje v Jugoslaviji! Joseph in Louis Konte.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam še enkrat mojo hčer Frančiško na Sender. Pater vse člane in članice društva št. 4 JSKJ. na Burdiue. Pa. Pozdrav tudi Martin Taveerjevi družini. Zdravi ostanite! — Valentin Klemeučič.
IŠČEM
priletno žensko za Čuvati enega otroka in opravljati hišna dela pri slovenski družini na farmi. — Aloisia Mravlja. R. D. 1. East "Worcester, N. Y.
c-
Kje je moj brat JOŽEF NAGO-DE! Leta 1919. je bil Se na Norwich, Pa., imel je Box 183. a zdaj se ne ve nič <> njem. Prosim. da se oglasi, ali pa če kdo kaj ve. da mi poroča, za kar mu bom zelo hvaležen. — Ivan Na-gode, Ravnik št. 20. pošta Ho-tederšioa pri Logatcu, Veneaia Giulia. Italia.	(25-26—2)
VSLED ODPOTOVANJA
v staro domovino prodam ali dam v najem farmo 160 akrov z živino in orodjem pod zelo ugodnimi pogoji. Več se izve pri: J. Butchar. Box 98. Lost Spring. Wyo.
OGLASI NAJ SE
PRANK OTONI ČAR. Zanj je pri nas ve? pisem, ki so bila naslovljena na 1614 E. 41. St., Cleveland, Ohio.
Upravnihvo tilas Naroda.
(25-26—^-2)
ZAHVALA.
Moja najtoplejša hvala vsem rojakom in rojakinjam v Lorain, Ohio, ki so se vdeležili veselice, katero so priredila vsa tukajšnja slovenska društva v prid meni in mojim otročičkom. Zahvaljujem se posebno vsem cenjenim rojakom. kateri ste darovali darove za veselico in posebne darove. Zahvaljujem se tudi igralcema na harmoniko Frank Anzeleu in Tone Kom za brezplačno igranje iu Alojzij Virantu, ki je dal brez 1 plačno dvorano na razpolago. Za h valju jem * tudi Gold Bond Poj Co., ki je darovala mehke pijače Dragi rojaki in rojakinje, nare ■ dili ste meni in mojim otročičen veliko pomoč. Bog vam stoter« " poplačaj! Še enkrat vam. kater ste mi s čim pripomogli, vsen skupaj lepa hvala I
Mrs. Francos Zore, 1 16G2 E. 33. St., Lorain, Ohio
_	- - . . T .... »	;
. Klobuk.
__. - i
Francoski spisal Pierre Mille.
aLAS NARQDA. 25. FEBR. 1921
ba storiti, bi bilo vprašati Barto- ^ na, če je klobuk njegov.	1
—	Vi govorite kot Francoz in J ne. kot Anglež. Na temelju angle- 1 ške postave je prva dolžnost sod- t nika povedati človekn. ki je ob- i tožen kakega zločina, da bi se lah i kc vsako besedo, ki prihaja iz nje- < govih ust, porabilo proti njemu < in da ima vsled tega pravico osta- ] ti molčeč. Tudi jaz nisem opustil t te svoje dolžnosti in Tomaž Oba-diah Barton je le prerad sledil mojemu nasvptu. Izmed vseh ži-vin,"ki so bile kdaj, obtožene umo- j ra, od Londona pa do andipodov. je bil on najbolj popolna živina, , najbolj pozitivna in neozdravlji- * vo. On ni govoril, ne raditega, 1 ker se mu je reklo, naj ne govori. x temveč ker ni imel v svojih možganih nobenih idej več. prav nič več misli kot ;uh ima vol. ki se pase na travniku ali oštriga v svoji 1 lupini. Bil je videti ustvarjen za < to, da nikdar ne reče ničesar iu ] da nikdar n? misli ničesar. Težko . bi bilo dognati, če se je zavedal 7 nevarnosti, da lahko pride na vi- . slice. Bil je na mestu in to je bilo ] tudi vse.
. — Vsled tega je postal klobuk, eainole klobuk, obtoženec. Priče so bile pozvane ter izpostavljene dvojnemu prerešetavanju. od stra ni državnega pravdništva ter od strani obrambe. Vprašali smo jih:
—	Ali_poznate ta klobuk? Ali ste ga videli na glavi Bartona ?
Nekatere priče so rekle da. — druge zopet ne. Nekatere niso videle Bartona nik)dar drugače kot razoglavega. I>rujre pa so bile zopet zelo samozavestne.	<
—	Barton? — so rekle. — Daj- ; te mi pogledati njegovo čepico, i Spoznal bi jo med tisoči.
To pa ni bila eepieg, temneč je 1 bil klobuk.
Nekdo je rekel:
—	Ce je to njegov klobuk? Go-1 tevo je. Bil sem ž njim. ko ga je kupil. Nadaljna priča pa je prisegla:
—	To je njegov klobuk. Dobil ga je pribfljardnl igri. Preje je bil last Ted Finchlpya.
| Prišle pa so še nadaljne priče, ;kt se niso mojrle spomniti ničesar. Klobuk so skrili pod neko blago.
—	Ali poznate klobuk Bartona?
—	Da.
—	Kakšne barve je bil?
—	Odvrnile so, da je bil zelen, rmen, oranžen, mod	- sploh vseh barv mavrice.
Ko je bilo pričevanje končano, sem jaz še enkrat obrazložil celi položaj na nepristranski način, kot jg. bila to moja dolžnost. Pustil sem na strani vse. kar se mi je zdelo nebistveno ter povdarjal vse, kar je bilo po mojem mnenju bistveno. Bila je stvar porote odločiti se, ce je bil klobuk last Bartona.
Porota se je umaknila ter se vrnila po preteku ene ure.
—	Gospoda, — sem rekel porotnikom, — kako se glasi vaš pi avorek ?
—	Nekriv. vaše lordstvo. Obtoženi je bil oproščen, a se ni
zganil.
—	Ali ne slišite? Oproščeni ste. Barton pa se še vedno ni zganil.
Ni razumel tega. kar se je zgodilo. prav nič boljše kot ono, kar se je vršilo tekom obravnave.
Njegov zagovornik mu je za-. klical v uho:
, — Oproščeni ste. To pomenja. . da ste prosti. Lahko greste svojo i pot-
) — Ah, to je dobro, — je odvrnil
► Bilo je videti, kot da se je pre-■ dramil, pokazal na klobuk ter re-. kel:
—	Gospod, ali smem vzeti svoj
•	klobuk?
Klobuk je bil njegov! Raditega
•	je bil tudi kriv zločina. Pravorek porote pa se je glasil drugače, in
•	lahko je odšel, ne da bi ga kdo ^ ustavljal.
—	Vidite, moj dragi prijatelj. B — je zaključil Sir Roland, — mi
Angleži smo pač taki Mi nikdar t ne razumemo kar ni v našem inte-..resu, da bi razumeli. To je tudi o-Jno, kar nam daje našo moč. Ka-,dar se drugi izčrpajo in izmučijo I s proučevanjem stvari, ki jih ne-. posredno ne brigajo, imamo mi od ? 'tega največji dobiček. t Zadeva Tomaža Obadiah Bar-T tona nam priča o resničnosti teh „ mejih izvajanj.
^ • _!___
a
z
' Noben človek, po- kojega žilah : se pretaka rdeča kri, ni* nikdar spisal kate modre postave.
—	Klobuk,^ katerem govorim, b — je rekel moj vse časti vredni u prijatelj Sir Roland Robert Bruce, eden izmed visokih sodnikov n v Združenih kraljestvih, — je bil šl tri mesece edini klobuk, ki je za-, n uimal javnost Anglije. Škotske, ti Irske in Walesa. To se vam bo k mogoče zdelo izvanredno, kajti g hvala Bogu je najti v naši deželi ii še več drugih klobukov ki so vred ti iiii pozornosti. Tako je naprimer U 'najti klobuke kancelarja ter vse- d jučiliščnih rektorjev, ki niso rav- n 'no tako slabi. Najti je tudi klobu- v kc onih ubogih majhnih vragov r starodavnih šol v Londonu. Vidi j« i se tudi lahko kapo vojaka naše n
•	stare armade, ki je sijajna in v o- v ini dobi so bili klobuki njegovega k j veličanstva, kralja Edvarda VIL. t< iki so bili presenetljivi, diskretni, g 'soglasno z okolščinami, — klobu- v (ki monarha ter razsodnika mode. s< Nihče pa ni več mislil nanje. Bilo li je kot da sploh niso nikdar obsta- t< jali. Ljudje so govorili le o enem, d
0	onem Tomaža Obadiah Bartona, b mornarja, obtoženega nekega gr-jn dega zločina.
—	To ni bil lep klobuk. Še ved- ti jnc ga vidim na inizi v sodni dvo- h ;r*ni Surrey sodišča, med poroto ^ fin menoj samim na eni strani, ter s< j kazenskim zasledovalcem in zago- d .vornikom obtoženega na drugi n strani. To je bilo v resnici obžalo-,vmja vredno pokrivalo, star klo-,buk iz mehke klobnčevine. naprav si »Ijen v Nemčiji ter je moral bitij nekoč zelen, čeprav je bil pozneje ti rdečkasto rjav. Čudna šala uara-jd j ve je ali pa *nlen izmed misterijeV|r; Remije, da postanejo črni klobuki, P .kadar so stari, »eleni. doeim dobi-1 'jo zeleni rdečkasto barvo. poseb-|t<
no če prihajajo iz Nemčije. Nihče S ,ni bil dosedaj še v stanu pojasniti' ta fenomen.	»h
—	Tudi trak je imel nekoč ta klobuk. — imel ga celo še vedno, čeprav v zadnjem stadiju razpa- ,t' |da. Ta trak je nekoč obstajal iz k j nemške imitacije svile, a ta imi- g jtaeija ni dolgo trajala. Bil je ves J zmečkan in omadeževan na naj- P
1	bolj originalen način. Po mnenju t vsakega živesra človeka v pričet-j
ku dvajsetega stoletja" bi ne mo-ik 'jrel noben drugi klobuk izgledati ^ tr.ko kot je izgledal ta. Površina klobuka je popolnoma izginila, kot da je bila na delikaten način obdrgnjena od zelo spretne roke. Na ta način je postal ta klobuk r skoro umetniško delo. slieno pe- v rutini metulja, pajčevini ali pa lahnim oblakom, katere je videti s zjutraj.	I
—	Priznati pa moram, da je ta * klobuk predstavljal skoro echm s izključni dokaz proti Tomažu O- J badiah Bartonu. Ni bil Barton, 1 katerega so zasliševali, j/praževa- * li in prerešetavali. Bil je to klo- '
.< buk.	% i
—	Ta klobuk so našli par korakov vstran od žrtve, neke mlade 1 ženske, katero je niorilee, — in naj jc bil ta ali oni, — brutalno 1 napadel predno ali potem ko ji je h razbil glavo z velikim kamjiom v bližini nekega kanala, v katerem
[ je Barton delal v času zločina. — : r Ali je bil on lastnik tega klobuka ali ne?
—	Nobena stvar ni videti na L pivi pogled lažja kot najti, če je
( ta ali oni klobuk last tega ali one- . ( ga človeka ali ni. Prva stvar je, potisniti klobuk na glavo dotične-. ga. Ce se mu prilega, je že skoro ugotovljeno, da je klobuk njego- ' va last. Zagovornik obtoženega , moža je natančno premeril mojo lastno glavo ter predlagal;
—	Ali bi hotelo vaše lordstvo - pcmeriti ta klobukf Tomažu Bartonu se ne prilega v treh ozirih.
•	Glede te točke predlagamo izve-dena pričevanja treh klobučarjev.
r Pripravljen sem staviti kar hočete, da se ta klobuk natančno prilega vašemu 1 ordstvu.
—	Bil sem v stanu navesti postavne razloge, vključno rešpekt ki ga vsakdo dolguje sodišču, da se izognem časti, katero mi je skušal nakloniti zagovornik obtožene ga ter temu čudnemu eksperimen-
c tu. Razven tega pa ni bil klobuk c še razkužen, kajti kakršnakoli] manipulacija bi ga lahko skrčila 1 ^ ali pa razširila. Zagovorniku pa' u se je vseeno posrečilo v teku ob-1 i- ravnave, da ?o morali iti drugi U skozi to preizkušnjo. Klobuk se je prilegal številnim popolnoma )- dobro, boljše na vsak način kot pa Bartonu samemu. Obramba je seveda iz tega izvajala sklep, da je dokaz take vrste očividno brez vrednosti.
'— Vi boste brez dvema rekli:
—	Prva stvar, ki bi jo bilo tre-i
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
soba 102 BakevreSl Bids., Pittsburgh, p, vogal Diamond and Grant Sta.	(nasproti Court*).
Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne r%,odl>e, pobotnice, zaprisežene izjave in prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zeml.'liC tu in v starem kraju, posreduje ▼ tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, Izdeluje prevode iz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na sodniji ad pri kompezacijskib razpravah in daje vsakovrstne informacije zastonj. Ocne nizke, del« točno in pravilno.
Vsebuje več kakovosti in da večjo množino izbranega kruha na funt kot katerakoli druga moka na trgu.
Za vašo peko, bodisi v praznik, bodisi v delavnik, ste lahko gotovi, da boste cloblli največjo mero hranilnosti in zadovoljstva z uporabo HEGKER8? MOKS.
Vslej odvisna, splošna visoka kakovost.
*
L	PA feE VEČ -— VARČEVALNA MOKA.
VZAME ^
VEČ VODE.
%
.Kakovost moke se pokaže pri gnetenju in peki.
MOKA
Bolničarske šole v Jugoslaviji
ji in Jugoslaviji. V teh deželah je obiskala šole, ki so jih ameriške bolničarke organizirale pod upravo domačih oblasti in s sodelovanjem ameriškega Rdečega križa. Miss Noyes se je navdušeno izrazila o uspehih teh šol in izjavila, d»- zalagati te trpeče dežele z bolničarkami je ena najnujnejših potreb.
Miss Noyes, ki se je nahajala v eet iz južne Rusije, je omenila, de je bila pomoč ameriških bolničark največje hvala vredna.
Ena največjih dobrot, ki jih ; more Amerika storiti v starem . kraju« je ustanovitev bolničarskih šol v smislu ameriških metod.« Ka-: kor poroča ameriški Rdeči križ v Washingtoni], se je Miss Clara D. Noyes, ravnateljica bol niča rskega oddelka ameriškega Rdečega križa, ravnokar vrnila po štirimeseč-ntm potovanju v svrho proučevanja bolnicarskih razmer v starem kraju.
Miss Noyea je proučita zlasti razmere na Francoskem, Če h o si o-, yaikem, Grškem, v Italiji, Albani-
——— —■—----——*	„ , w .. - i ■	i j	rrr ■ ■ i . ■ ■
Howard Scott o nalogah dežele.
V včerajšuji številki Smo objavili prvi del pogovora, ki ga je imel C. \V. Wood * Howardom Seottoin, načelnikom Tehnične zveze v New Yorku. Danes sledi nadaljevanje.
Bli'amo se krizi in tHiniki ljudje, ki lahko iznajdejo, kaj je treba storiti. Pregiednti morajo eelo deželo, tabulirati njene vire, raz kriti njene možnosti plede človeške ii« naravne sile ter izdelati pos- j kuseu načrt sov»porcjene ali ko<<Wlinirane produkcije iu razdelitve. (
—	In recimo, da >ie sestavili navidezno izvršljiv načrt, — sem , ga vprašal, — kaj pa jmctr storili z javnim mnenjem?	f
Mr. Scott mi je pokazal, da pa dolgočasim.	}
—	Vse to je tehnična zadeva. — je rekel, — ter ne da niti naj- ] manjše razlike, če ve javnost o tem ali ne. Parni stroj ni potreboval j, nobenega ča*iiikarHk**g£ agenta. Teorija Einsteina ne potrebuje iio-|j b -iie specijalne zakonodaje. Ce bodo edini ljudje, ki lahko napravijo j r»*d v sedanjem industrija!nem kaosu, našli nataučno, kako izvršiti', delo, vam ni treba skrbeti glede naslednjega koraka.
—- Ali bi ne naleteli na kake politične težkoče? — sem ga vpra-L šal.	_	#	j,
(iotovo, — jc rekel. — Na isti način kot je dobro znana plima y )mraš« aia proti |M>litiči:im ležkočaui v osebi kralja Kanuta. Politika i„ je naš naravni dobo«! k stvarem, katerih ne razumemo. Kadar vemo!s <!<»bro, kaj hočemo in natajično to, kako dobili to stvar, jo že imamo| \ rokah. Ce pa ne vemo, kaj hočemo, glasujemo zanjo s praznover-|T Mm upanj»-m, da bo kt<ka {sprememba spravila dotično stvar iz skri-!^ valila. Mr. Harding je bil izvoljen « tako velikansko večino, ker ^ miio nekaj nujno potrebovali ter mislili, da je to normalnost.. C'e bi js trpeli še malo večje l»o!eč»we, bi mosroče izvolili Debsa v upanju, da j, bo izprememb« v Isati.instvu proizvedla naravnost čuda.	s
—	Ali ni vprašanje lastnimi v s bistveno? — sem vprašal.
—	Ne. — je odvrnil Mr. Scott. — Prav nobene razlike ne dela, j Ido j t- lastnik solnem. Bistveno pa l'.as briga, da se lahko poslužimo c fcoJnca na primeren način. Tutli ne dela nobene razlike, kdo je last-sitk. zemlje. (*lavna <tvar je razkriti, kako uporabiti jo ter se je p<>- ^ hiu/.iti. Lastnitistvo je bajka. Ki:korhitro so bomo lahko posluževali i ».vojega premoga in /eleza. svojij iudust rijalnih iu transportacijskih ( sistemov v polnem obsegu, ne bo nihče lak nf»rec, da bi se brigal, čel ho ti sistemi sploh koga last.
—	Inženir in t«dudk se prav posebno ne briga za lastninstvo. — t Tthniki kot taki ne morejo poslovati v politiki. Njih vežbanje jih je ►.pravilo na stališče, kjer sklepi posledica dejstev, ne ]>a osebnih} mnenj, avtokrati/nih ali demokratičnih. Ne mo~rejo poslovati v Ti-:. n«i!< i, kajli njih znanost je ona produkeije iu izrabe, ne pa ona h'ovov ali kredita Ne-morejo poslovati v delavskih unijah kot so or-!j ga niz i rane sedaj, kajti unije m) le politike skupine, v katerih ne po-lr litije i>osainezni član Kot posameznik, wlgovoren za gotoco ptisamez-tj, i.»»st v industrijalnem proeesu. temveč kot volile«-, ki da izraza neke-i mu mnenju, ponavatii izposojenemu.	ji
Tehnična zveza j enostaven poskus, da se organizira tehnične'j delavce na njih poslih, mesto da se jili organizira kot akademsko j j skupino izven posla. \* enem smislu besede se lahko imenuje to prvoi pristno delav*>k<i organizacijo v Ameriki kajti vsak tehnik je zapo-lj ^len v strat< 'ri<"-iio va/.i em delu ter se briga v prvi vrsti za organiza-^ cijo, t«» je koordinacijo industrije.
Tehnik s<> mora ozirati na industrijo kot industrijo. Glavni na- j men industrije in edin1 namen kateremu mora tehnik kot tak posve- . čevafi pokornost, je služiti človeštvu. ^Ir. (Jan 11 je v svoji zelo kon- ^ bervativni <M-eui «lokazal. da ne nudi naš sedanji industrijski stroj! •seč kot dvajset odstotkov* službe, katero bi bil v stanu nuditi in to't ladit<irH, ker se nahaja stroj pod kontrolo industrijalcev v industri-!. ialnih skupinah v trgovske avrhe^fsto jkk! kontrolo industrijalcev ^ industri jalue s vrhe. Njegove številke so dejanski previsoke.
—	Mr. fs«-ott je vse j»roje kot intuziast. Kljub temu pa nisem J. s)išal še nikdar nobenega pouličnega govornika spravljati na dani bolj presenetljiva ugotovila. Pomnožiti Uogastvo naroda desetkrat \ brez čakanja na natlaijnc iznajdbe in brez političnih korakov se uamij zdi enostaven problem za inžinirje, kakorhitro ^e bodo organizirali j kot lehniki iu inženirji.
Vsled pomanjkanja kake boljšt> stvari sem mu stavil vprašanje, , katero bo vsak zagoforntk novega reda pozdravil kot starega znanca.	r
—	Ali bi ne bilo treba izpremeniti človeške narave?
Šeott se je kislo nasmehnil.
—- Ali so morali izpremeniti človeško naravo. — je vprašal, — ko so dosegli, da ne stoje potniki še nadalje na platformah vozov? ,
—	Le naprej. — - vem rekel, — jaz poslušam.
—	Najprvo so nabili tablice, ki prepovedujejo to nevarno navado. Potniki pa so se še vedno drenjali na platformah. Nato so bile izdane občinske odredbe, a platforme so ostale prav tako natlačene kot preje. Policisti, zakonodajalei. vsi so posesrli vmes, a zamen. — Končno je bil predložen celi problem inženirjem.
—	Inženirji so z lahkoto rešili ta problem. Zgradili so vozove, ki nimajo nikakih platform.
Soglasno z .Mr. Seottom se bo isti metodi sledilo v zadevi še bolj splošne znane prepovedi, da se namreč ne sme krasti. Cerkev in država sta se združili za to postavo, a nikdar je ni bilo mogoče izvesti. To jc v stanu doseči le tehnična administracija,
—	Kako pa T
—	ti koordinacijo industrijalnih procesov. Z obratovanjem T»eh industrij za en določen namen, — namreč prod udiranje iu razdelitev si vari, katere hočejo imeti ljud je, da bo izobilica vsega vsakemu dostopna.
—	Privatno lastniuo, — je rekel, — se danes splošno priznava liot breme. -Malo je ljudi, ki liočejj nositi to breiue, če bi bili lahko bogati tudi brez tega. Prvikrat v zgodovini ima človeštvo v svojih rokah stro.>, ki je tako produktiven, da lahko napravi vsakega bogatim in tudi tehniči o vcduost za obratovanje tega stroja. Treba je lc še koordinacije.
—	Ali pričakujete, da se bodo inženirji zedinili glede .tega programa 1 — sem ga vprašal. — luiajo svoje predsodke iu razlike v mnenjih kot mi vsi ostali.
—	Ne soglašajo kot politiki, — je rekel, — a soglašajo kot tehniki. Mi jih ne skušamo organizirati v družbo, da debatira, temveč v zvezo, ki bo spravila na dau dejstva. Inženirji si niso nikdar v la-j seh glede dejstev. Oni vedo vsi, v keko smer bo padel kamen. Oni vedo. da je ravna črta najkrajša črta med dvema točkama. č'e je še'
i kaj, kar hočejo vedeti kot tehniki, doženejo to in iznajdejo. Kadar pa najdejo, se ne pojav: nobena razlika v mnenju. Inženirji niso ra-| dikalni niti konservativni.
GT/AS NARODA. 25. FEB*. 1921
Blaznikova Pratika
Cena je 15 ceatov.
Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj po6.je takoj postne znamke in natan^fn naslov in poslali mn jo bomo Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., hew York; N. T.
6104 St Clair A/e.
V Cleveiandn, O., se jih dobi v caii podružnici:
PREDNO SE GDLOČITE
"Outlets"
I ►« lK»sk* lultko povsod v	svojem
stanovanju rabili eh-ktriko.	morate
imeti dovolj "outlets" iii na	pravem
prostoru.
(.'e iiuate v stanovanju že vpeljano elektriko, iiotem Iii težko iu tudi ne podvrženo velikim stroškom, da na-
pravite "baseboard outlets". Kadar boste pa vpeljali elektriko v svojem stanovanju, potem naročite elektri-karju, da napravi dovolj "outlets", da boste lahko povsod rabili električne priprave.
The New York Edison Company
Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street
Branch Offices where Electrical Appliances are displayed and demonstrated for the convenience *t the public *o Norfolk. St	i j Sast 115th St
4.14. Broadway	1*4. West St	j6* East 149th St
10 Irving Place	iji East I6th St	$55 Tremont Ave
NOVE COLUMBIA PLO^E.
Nove slovenske Columbia plošie. Nemška vojaška godba. E4686 Mi.I zvonček z melodlamom C1654 Holzhackerbaum marš.
Vaprej zastava slave. (petje)	Hoch vam Dachateln marfl.
E4680 Na tujih tleh.	E2117 Steirerlieoer marš.
Ko bi mol ljubi vedel, (petje)	Hop hop. Sehellpolka.
E4S45 §e enkrat te objamem.	E409S Beautiful Girl. Polka.
Nedolžno oko.	(petie)	Sky Rocket Gallop.
E4646 Hausmaisterca v teiatru.	E2184 Auf der Aim Valcer.
Kakšno pečenko Je Špela Jedla	Postltlon — mart,
fialjlva)
Novih plošč nismo mogli dobiti med vojno za noben denar, sedaj pa smo dobili par tisoč in sicer Štiri slovenske in Štiri nemSke-
vojaSka fina godlia. Cena ploščam je zopet stara, namreč $1.00. kakor so bile pred vojno. Naročite jih takoj, dokler jih imamo v zalogi. S plošč po $1.00 stanejo SS.OO. Dajte nam točni expressnl naslov, kadar jih naročite.
IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa.
Rusija je premajhna.
Jugoslov. vlada je razpravlja-1-- o prošnji AVranglovega gene- • rahiega štaba v Carigradu, v ka- , teri se predlaga naši vladi kolo-nizaeija donskih kozakov v Južni Srbiji. Vlida je to prošnjo v načeln sicer sprejela, vendar hoče da se navedejo pogoji, pod katerimi naj bi se vršila kolonizacija.
0	teh pogojih bo razpravljala posebna komisij4«, ki je sestavljena i7 delegatov notranjega ministr-istva za agrarno reformo, soeijal-;ne politike, zunanjega in vojne-;ga ministrstva. Komisijo je predstavilo predsedništvo vlade, ko so
' !se pričela predhodna posvetovanja. Nekoliko elanov le komisije s<_ je iz mnogih vzrokov proti vilo naselitvi kozakov. Največ so se protivili raditega. ker je to vprašanje pole«r ogromnih tehničnih težkoe v zvezi tudi še 7. velikanskimi materijcilnimi izdatki ter ra-ditejra. ker hi se na ta način za-vlekla kolonizaeija naših* drzav-'iljanov. "ki to re že prijavili za na jseljevanje. Večji del članov komi -jsije pa zastopa mnenje, da se t< 1 j vprašanje lahko po voljno reši. -
. Kozaki bi >c naselili v kosovškfir 'tokro?.ju. v Metopiji hi Dreraiei J V Kosovom hi so naselilo 7000 ko . Izakov s svojimi družinami. Mini istrsivo za agrarno reformo hr
1
j vsled naselit ve kozakov moralo ! vračunati v proračun za bodoče leto vsoto 1*}0 milijonov dinarjev
le je po občem mišljenju mini malna vsota za izdatke pri tnkr obvezni kolonizaciji. t'e se prišteje k tej vsoti se minimalua vsota, k" jo bo morala ministrstvo za agrarno reformo izdati za kolonizacijo našim državljanom, bo vsega
skupaj kolonizaeijskih stroškov 1J50 milijonov dinarjev. -— Najprej so donski kozaki. . . .
R. M. S. P-
v
Evropo
Z "O'' earniki Vlakih 14 dni.
NEW YORK - HAMBURG
VSTAVI SE V
CHERBOURG - SOUTHAMPTON
ORBITA - - 21. MAJA oropesa - - 4-junija orduna - - 18. junija
Za p:un^:rjf 1..	!ri t!. razreJa.
Izborne udobnosti v.x pasiižirje 3
razreda.
THE ROYAL MAIL
STEAM PACKET CO.
26 BROADWAY	NEW YORK
x'i t»r: V.-tert-mke-M f »ztryl ,»*"yil. RfTCTlT' •
za tvojo drnžino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni Listek, ali poslati denar v domovino, da ti ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York
Potovanje iz starega kraja
%
Vsem onim, ki so nas vpra&ali v zadevi voznih listkov pn CV*«!-lieh progi, katere parniki vozijo :z Trsta, tpm P'»tr>m javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo vozni listki po tej F-ogi iz Trsta do vseh krajev Združenih držav. Cena iz Trsta do New Yorka $150 in $8 naselniškega davka, i Kd<>r želi poslati kak vozni II-Istek v stari kraj. naj se obrne za
I vsa tozadevna navodila na znano tvrdko
r rent; n t_ 111 ts frank sakser state bank
32 Cortlandt St.. New York
G0MPA6I1E BEMEBALE TAANSATLAKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO !UVRt
CHICAGO ................ 26 februarja
SAVOIE ................ 26 februaria
Odkritje diluvijalnejra človeka v' ^ThbeZu ".V-V-V: . s. mlrll
LA TOURAINE ............ 12. marca
NARAVNOST DO HAMBURGA.
NIAGARA .................. t5 marca
NEW YORK - VIGO - HAVRE.
ROUSStLLQN ............... 24. marca
Direktna ieieznl&ka zveza Iz Partxa
vm giavn* točke Jugoslavije. Httrl pazniki s itlrlml In dvema vijakom« '-»oseben zaatopnlk Jugoslovanske vlade kb arliikal potnik« ob prihodu nailh par-ilkov v H~vru Ur Jih totno odpremII Kamor to namenjeni.	%
^amlkl Francoske črte ao transportlral' tekom vojne na tisoče tehoelovaiklh w. 'akov brez vae neorlllKe.
Za ilfkarta in can« vpraiajte w
ORUZBINI PISARNI, 19 Stltl St, I.Y. G.
•II pa lokalnih •untlD.
Oberkasselu na Nemškem.
Profesor Robert Bonnet je v TJcrlinu razstavil okostje dveh di-lnvijalnih ljudi, ki sn jih našli v Oberkasseln; in sieer je to okostje moškega in ženske. Pokrita sta bila z velikim kamnom. Moški je visok 1.72 in je moral biti zelo močan. Tvobunja ima zelo nizko čelo in siln^ razvite eel just i. — Ženska je visoka 1.48 m. Okostje — sodijo — da izvira iz takozva-ne Magdalenske dobe (10.000 let pred Kristom).
Jajca z belim rumenjakom.
V Pameru in v Kemstern na Nemškem so si izredili nekateri, ki se bavijo z rejo kuretnine, ko-keši, ki neso jajea z belim rumenjakom. Take kokoši imajo popolnoma bele kljune in noge.
Anchor Line
Parnik
CALABRIA
odpluje 2. marca
v Dubrovnik in Trst
jiinimiiii
mimm>
Cosulich drla
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
SAN GIUSTO ...... 5. marca
COLUMBIA ........ 16. marca
ARGENTINA ...... 19.
SLOVENSKO - AMERIK ANSKI KOLEDAR
% a leto 1021.
Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za
40 CENT07
(s poštnino vred)
Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo.
Cena za Jugoslavijo ista.
Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. ./ zalogi ga ima le ie par sto irtisov;
Slovenic Publishing Oo., R? Cortlandt St. New York City

Cene za tretji razred:	i
V	Dubrovnik .......... $135.00	1
V	Trst .............. $115.00	§
in $5.00 vojnega davka.
V	važen mestu je Cunard —	| Anchor agent. Pojdite k njemu,	f
Potom I lat kov. hwnlN za vm fcra-
Jo v Jusotfavljl In arfeljt.
Razkoina ucodnoctl prvega, lrun> ■a in iNtJtBt raireda.
Peanlki trotjoa* razi »aa
brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & DO. 1
Paeeenear P—trtWHl
4 West Street	New York
iiiiiiiiiiiinmrrmm
LLOYO SABAUDO
? Prihodnji odplutj« 1« M. T. MrelK ka 1 vijaka RE D* ITALIA — 26. »«t>r. REQINA O* ITAL.IA — 23. marca
Ilsatjajo mm direktni reot tla tU it ml
Klarnlk meot ▼ JusoelavUL, Brtmlafaio vino potnikoat t. imaraMb
AMERICAN LINE
Direktna služba
NEW YORK - HAMBURG
VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA:
Parnik MONGOLIA ................ odpluje 1". marca
Parnik MINNEKAHDA (novi) ; sam- 3. razivtl 3L marca Parnik MAXCHURIA ................ odpluje 14. aprila
Najkrajša In najpripravnejsa pot.
Prevaža potauke prvega In tretjega razreda. Potniki Tretjega razreda so postreženi v veliki jedilnici. Čisti prostori rezervirani za ženske ixl otroke.
Vprašajte v kompanijski pisarni: 9 Broadway all pri lokalnem agentu.
Dospelo je novo
suho grozdje.
Mnžk&tel zolo sladke deM* jagode, beksa 50 funtov W.—
Cipar grozdje največje in naj-sladkejše, jagode boksa 00 funtov ...........»i«... $11.80
Malo črno ffršfco gToadjo, se* lo sladko, boksa 50 funt. $9.—
Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in po-si ali bomo takoj.
Balkan Importing Co.
51 — 53 Cherry St. New York, N. Y.
I
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
633 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler Jo naj-etarejSl slovenski zdravnik fipecja-list v PlttHburghu. ki ima 24-letno pr&kso v zdravljenju vseh mo&kib
botexnl.
Zaatrupljenje krvi *dra.vl s gla-«ovltem 60G. ki ga Je Izurnel dr. prof. Erllch. ČTe imate raoxolje all mehurčke r>o telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in 1x41 stil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze.
V*e moške bolezni zdravim po o-krajfia.nl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in jas vam ta bom aopet povrnil.
Hyroeolo all vodno kilo ozdravim v 26. uralj in alcer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bo-iWlne v križu in hrbtu in vCaalh tudi pri pufičanju vode. ozdravim a coto-
vootjo.
Revmatlzem, trganje, bolečine o-tekline srbečice, AkroHe in druge kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečl-•te krvi. ozdravim v kratkem času fn nI potrebno lelatl.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vaa razumejo. Jaz znam •e Iz starega kraja, zato vaa laZJe zdravim, ker vaa razumen siovcnskL Uradne uro: oto dolavniklh od t. do S. Ob nedelja* od I do L
ULS« MI/VI 1 rnrnnrnr
Iz New Yorka v Italijo naravnost
V NAPOU - GEN EVO,
Vefika nni1- m 4v* vijaka:
"POCAHONTAS" odpluje 25. febr. — 7. aprila PRINCESS MATOIKA" odpluje 8. marca - 21. apriU
Cam v nJSTmumm $1M. npnj. Zrn tretji razred UMI riMM lilrlrk 48 !?■>■<■ lj Ntrn York. Telefon: Whitehall 1200.
Oiilia Mm liwi; 1M Shliwy. Wwr ¥«fc. Telef on: Rector «300.
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St.	New York
Poučne knjige.	Zbrani spisi Jakob
Hitri račun ar	50 _^ežoVec . ....
x* -i t , ..	T_ Kako sem se jaz likal.
Nemški abeednik	del *	125
Nemško-angleški tolmač 60
Pravilo dostojnosti ,30	Drugi del	1,25
Slovensko-an gleski slo- *	Tretji del	1.00
var. t"rdo v platno ve-	Ljubljanske slike,
zan j 50	Četrti in peti del	1.50
Slovensko-nemški slovar	Ne v Ameriko.
(Janežič Bartol) 4.00	Se«ti del	1.25 Slovensko-nemški slo-
var6ek	1.00	Gledališke Igr«.
.	Revček Andrejček	.50
-caDavne m razne druge Dve šaloigri: Carljiva že-
nitev, Trije ženini .25
Amerika in Amerikan-	iM
ci	5.oo	Zemljevidi.
Knjiga za lahkomiselne	Združenih držav	.25
ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Celega sveta	.10
Prokleta, 6 knjig	3 00 Kranj«ke dežel®	-10
•.TO Pa^ Minn., Wis^ Wyo., Pet tednov ▼ zrakoplovu 2.00 W. Va., Alaska Doli z orožjem	.50	vsaki po	.25
Opomba: Vtfofikm Je priložiti denarno vredost, bodisi ▼ tutorial, poitnl nslrssnfcrl aH poitnfli znsm-.kah. Misli je pri vseh eenah vražunjena.
42	(Nadaljevanje.)	!(
—	hrri vzroka f — je vzkliknila prineesinja. — Vi trdite, da ni 4
imel nai ra/dor nobenega vzroka!
—	opn.stite ina.lama. — je tnivriiil Cauolles, — jaz ničesar ne j trdim, jaz nisem soduik. jaz sem le tolmač.
In m«*dtem. JoUer ne pride do soglasja, me pu^ti kraljica vo- |
luniti krog iiit-tle j»od pretvezo...	.	1
-	Tur«*j 111 vohun, _ je rekt-1 Canolles ^ trpkim glasom. - - p
He*, da je i/govorjena llvala vaši ^isoko>ti za odkritoiitvnoht.
V	obup!! ki v,- r» je pričel p^'ibMati, i.apravil t anollcs <-no j !»-pih KT'-!< i j. katere iieejo tako ^ra»:uo Likarji m svoje mr-;<
t ve, izrab i pa za svoje žive slike.	U
T"i»j j*- ugotovljeno. <iit hem špijori, — j«- nadaljeval 4."anol-1 mu.lai,....	>]iajte mtnoj kot se postopa s takimi
■\n !i }\ Pozabit-•. v, m .Klpo^Lanee kraljice, da sem odgovoren'-. ; „ra!ji. i . .. \ -a svoja dejanja in da sem le ato;n, ki >luša njenemu j iltt 1». jie me spodiu po lakajih, dajte nie ubiti |»o svojih p!emieilij t j, j 1 vil e IjM-ieiu nasproti, katerim lahko odgovarjam s pali-j; j , , n \i .lit,. lak" okr tto ča>tiukiJ, ki vrši obenem »vo-|; [}■ ^t K -t •>«■ k i:i piniaii i k, 'i. matlauta, k ttt-r«» so vus rojstvo.! /.as'uga in >reca postavile laku %-ivuko.	>
Tt Le.-v le. prihaj* ,'cee i/ >r- a. trpke kot vzdih in o^tre kot oei-. ... ,ra! in.-ti j učiiiek ter so 5udi imele. Ko jih je . ■ dvignila, s.- podprla s komolci ter rekla z ble-i u,	i iu - trisueo >t roko, iztegujeno pruti pleraien;
Pri Kol'U. Hi moj 11 iiupu žaliti tako odličnega plemiča kot ste
V	i U" < 1:0! • v jaz nimam prav nič i.a sumu vaše po&te-
I .T, K ite ril lastile, kajti žaljive j»o. to priznavam. Kise m pa t
>	. liti. N< . ne vi -tt pienieuti kavalir. gospod baron in de-
1 žai boste poli« pravice.
h p . a se Je pr u<-.-inja v namenn, da izpregovoii t* besede, sklcii a naprej jz setve zavoe, >e je prikazalo tudi belo čelo v druž-
I	rde.-ih us'tni«' in milih oei. Ub pogledu na t«> je Canolles vz drli tel. Pre 1 njegovimi očmi je pokazala kot vizija iu domneval je, da
; ! \dil i\a ^ lij lvi j«' tolikokrat opajal v spornimi. Zdelo se u u k"t da se odprla ena onih zlatih vrat, skozi katexe prihajajo ,iiij". Njegov p^^^led je padel jasnejše iu mirnejše na posteljo prin-••esiuje in v kratkem času ene sekunde, tekom trenutka bliska, ki je osvetlil celo preteklost, je spoznal v princesjnji, ki je ležala pred njim v postelji. Vicomta de Cam bes.
Njegova razburjenost je bila v zadnjih par trenutkih tako vel lika. da jo je napačna prineesinja lahko stavila na račun grdih očitanj, ki so pa tako žalila. Ker pa je trajala njena kretnja le en trenit, k. ker se je hitrj zopet umaknila v polusenco ter skrila svojo ! »lo ro. iro, ki bi lah k'* izdala njen inkognito, je skušala zopet pri' «"eti s pogovorom tam, kjer ga je prekinila.
_ Vi ste t«.rej r; kli. gospod moj t — je pričela govoriti mlada
ionska.
Canolles pa je bil omamljen, očaran. Vizije so vstajale pred njegovimi tN-mi in pričele so se mu mešati misli. Izgubil je ves spomin in ves razum. Ilil je /e na tem, da izgubi spoštovanje ter vpraša. En •»a 111 instinkt, mogoče oni, katerega je zasadil Bog v srce ljubečih in katerega imenujejo ženske samežljivoat, je svetoval Canollesu, naj bo pameten, naj čaka in naj ne ogroža s prenagljeno besedo mogoče celo srečo svojega življenja.
Nobene kretnje in nobene besede ni dostavil k temu. kar je hotel reči in storiti. Veliki Bog! Kaj bo postalo iz njega, če ga bo ta vzvišena prineesinja spoznala ter kazala v gradu Chantillv proti nje-
II	u gnus, kot je že ej.krat postala nezaupna v gostilni mojstra Bis-c&rroit
Ali pa je mo;roee f si je mislil naenkrat, — da bi prineesinja takega imena in tako visokega stališča potovala sama s služab-
iii kom f
Kot s<- vedno zgodi ob takih prilikah, se je tudi ob tej pričel « auolle- zmeden ozirati naokrog hi njegove oči so se zapičile na sliko ženske, držeče deč.ta za roko.
<>b pogledu na to sliko je naenkrat nastalo svetlo v njegovem duhu in nehote je napravil korak, da se približa sliki.
Napačna prineesinja so ni mogla vzdržati 1 tli nega krika in ko e j" Canolles vspričo tejra krika obrnil, je videl, da je napol zasen-.vpi obraz popolnoma zakrinkan.
nlm, — si je mislil Canolles sam pri sebi, — kaj pa naj po-1 to* Ali je prineesinja. katero sem srečal na poti iz Bordeaux 1 Ii pa " me presleparili z zvijačo ter ni ona, ki leži v postc-lji. V vsakem slučaju bomo videli.
Madarna, — je rekel naenkrat, — sedaj vem, kaj si moram l. i^'iti o vašem molku 111 spoznal sem ...
Kaj ste spoznali? — je vzkliknila dami v postelji zelo živahno.
Spoznal sem, — je odvrnil Canolles, — da sem bil tako nesre-.'ei. \/buditi \ vas i-t o mnenje, katero sem že preje vzbudil v gospej prineesinji udovi.
-	Ali, — je rekel glas v postelji.
Stavek ( auollesa. ni bil nikakor logičen ter je eelo pomenjal Mranpct v pogovoru. Udarec pa je zadel. Canolles je zapazil plašlji-\ o kr f njo, ki Lra. je preje prekinila ter tudi veselje, katero so vzbudile njegove besede.
Vsled tega pa nisem nič manj prisiljen, — je nadaljeval čast-• k. reči vaši visokosti, čeprav mi je stvar nad vse mučna, da mourn e stati v gradu tc spremljati vašo visokost kamorkoli bo šla.
Torej ne moreni biti niti v svoji sobi sama? — je vzkliknila prineesinja. — O. gospod moj, to je več kot nespodobno.
—	Jaz sem že pripomnil vaši visokosti, da se moja navodila tako glase. Vaša "visokost pa se lahko pomiri, — je dostavil Canolles, uprl pri tem presunljiv pogled na damo v postelji ter povdarjal vsako posamezno besedo, — ker mora boljše kot kdo drugi vedeti, da s« znam pokoriti prošnji ženske.
—	Jaz! — je vzkliknila prineesinja z izrazom, ki je kazal vee zadrege kot pa presenečenja. — V resnici, gospod moj, jaz ne vem, kaj hočete reči s tem. Jaz ne poznam okoliščin, na katere namiga-vate.
—	Mad am a, — je nadaljeval častnik ter se priklonil, — jaz mis'im, da je komornik. ki me je uvedel, imenoval vaši visokosti moje ime. Jaz: sem baron de Canolles.
—	Dobro. — je rekla prineesinja s precej trdnim glasom, — in kaj je meni ležeče natem, gospod moj)
—	Jaz mislim, da sem imel ie east biti na uslugo vasi visokosti.
—	Meni? Prosim vas, kako tof — je vprašal glas z nemirom, ki je Canolesa spominjat na neki gotov trenutek.
Canolles je Aislil, da je šel dosti daleč. Sploh pa si je bil skor«
I'west svoje stvari.
—	S tem, da nisem dobesedno izpolnil svojih navodil, — je rekel 1
Iz izrazom najglobljega spoštovanja.
Prineesinja je bila videti pomirjena ter rekla:
—	Gospod moj, nočem vas napotiti k prestopku. Izvršite dobljena navodila in naj se zgodi kar se hoče.
—	Madama, — je odvrnil Canolles. — jaz na srečo še ne vem, ikako se zasleduje žensko in še veliko manj, kako se žali princesinjo. Vsled tega imam čast ponoviti vaši visokosti, kar sem že rekel go-
,spej princeshiji udovi, da sem njen najponižnejši služabnik___Bo-
'dite le toliko milostni ter mi dajte besedo, da ne boste zapustili gra-;dn brez mojega spremstva, ki mora biti seveda vaši visokosti brez; dvoma mučno.	j
—	Gospod moj, potem ne boste izpolnili svojih povelj!
—	Jaz bom storil, kar mi bo narekovala vest.
—	Gospod de Canolles. — je rekel glas. — prisegam vam. da ne i (boin zapustila Chantillv. ne da bi vas preje obvestila.
—	Madama. — je rekel Canolles ter se priklonil do tal. — polnil mi oprostite, da som bil vzrok vaše jezo. Vaša visokost me bo videla šele takrat, ko me bo p«.Klicala.
—	llvala vam, baroi, — je rekel glas 2 veselim izrazom. —- poj-;elite, iaz se vam zahvaljujem. — Jutri bom zopet imela veselje vi-jdeti vas.
Tedaj pa j»- spoznal baron tudi jrlas. oči in krasni smehljaj o-:i«ega bitja, ki mil je 4.nega večera, ko mu je nepoznani jezile«- prine-jsel povelja vojvode tie Epernon. ušlo takorekoe iz rok.
Zadnji pogled na sliko, visečo na zidu, je pokazal baronu orlov-1
■	-ki iio>. črne lav- iu globoko ležeče oči prineesinje. dočim je imela jženska, ki je ležala pred njim v postelji ter igrala tako dobro težko , nalogo, katero je prevzela, raven nos. svetle lase in lepe <V-i.
■	t OanoIIes. vt-tle; vse. kar je hotel izvedeti. Priklonil sC- je š«* enkrat prav tffko globoko, kot da ima pred seboj princesinjo ter se
-.podal v svojo sobo.
(Dalje prihodnjič.)
ŽENSKA VOJNA.
Cfodovinski roman. — Frmnoocki spisal Aleksander Dumas.
--—--I Lit^-
Za "Olas Naroda" priredil O. F.
KRETANJE PARNIKOV 1
4.SOAJ PRIBLIŽNO OOPLUJliS O
NKW YORK A. LEOPOLDI NA 1 marca — H a vi* ROTTERDAM 1 marca — Boulogne CALABRIA	2 marca — H avr«
la LORRAINE 2 marca — Mavra
KROONLAND	S marca — Cherbouro
ROCHAMBEAU S marca — H »vri '
PR. MATOIKA a marca — Genoa SAXON IA	«0 marca — Cherbourg
IMPERATOR	( 2 marca — Cherbourg <
ZEELAND	12 marca — Charbour* .
-A TOURAINE	j 12 marca — H avr«
CRETIC	15 marca — Genoa
COLUMBIA	16. marca — Trat
FRANCE	17 marca — Havfa I
OLYMPIC	19 marca — CnerOour«
RYNDAM	19 marca — Bouiogna
ALBANIA	. 19 marca — Cherbourg
ARGENTINA	19 marca — Trat
AQUITANIA	22 marca — Cherbourg
ALBANIA	M marca 2 Cherbourg N. AMSTERDAM 26 marca — 3ouloqna PRES. WILSON 26 marca — Trat
LA SAVOIE	i26 marca — Havre
BELVEDERE	2 april« — Trel
.A LORRAINE	2 aorMa — Havre
ADRIATIC	6 aprila — C her bo uro
MAUPETANIA	7 aprila — Cherboura
AQUITANIA	12 aorlla — Cherboura
Slad« can za vazfM ilatka In vaa irun lejaanlla. obrnite aa na tvrdka.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York