iMoad Sundays PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednotb Urednllkl ta o prava liki proaWHi % MIT 8. Lawadala A va. Offloe of Pablleatloai Mf Boutk Lawndal» A va. Tolopbooo, Rockwall 4004 tjre-YKABXXg Juoît H. »M. «t U« puit-oCftet tb- Aet «# Owpm «( lUruh ». lITt. CHICAGO, ILL., PETEK. U. DECEMBRA (DEC. 11). 1936. Bubeertptloa |4.00 Yoarty STE V.—NUMBER 244 Acceptance for »ailing at fecial rate of pottage provided for la section 1104. Aet of Oct I, 1917. authorised oa June 14, 1414. Načrt Francije in Anglije za dosego miru v Španiji Nemčija, Italija, Portugalska in Rusija povabljene k posredovanju potem, ko je Mussolini sklenil poslati armado 60,000 mož generalu Francu za okupacijo Madrida. Sovjetska vlada te je v principu odzvala, da bo sodelovala za mir. V načrtu je plebiscit za Spance, ki se naj izrečejo, katero vlado hočejo imeti Pariz, 10. dec. — Francija j« ioiciatirala načrt za končanje ci-lilne vojne v Španiji in ga predala Angliji, ki ga je sprejela. Francoski zunanji urad je fcnes zelo optimističen, ko je kil obveščen iz Moskve, da bo tfrjetska vlada v principu sodelovala pri načrtu. — Včeraj-inji incident v Španiji, ko je letalo francoskega poslani-štva sestreljeno na tla in štiri osebe so bile ranjene, je bil po-rinjen v ozadje. Francoska vlada se ne bo bavila s tem incidentom, dokler ne bo ugotovljeno, kdo so bili napadalci in kaj je bil motiv napada. Lahko je bila pomota . . . London, 10. dec. r— Angleški tunanji minister Eden je sinodi uradno naznanil, da je An-flija skupno s Francijo začela i posredovalno akcijo za dose-fo miru v Španiji. K tej akciji so bile povabljene Nemčija, Italija, Portugalska in Sovjetska unija. Vlade teh driav so bile obveščene o načrtu Že zadnji petek in naprošene, naj takoj prijavijo svoj« sodelovanje. Prvi korak sodelovanja naj Popolen izid predsedniških volite Rooseveltova večina znaša 11,069,699 Washington, D. C- 10. dec. — Pri volitvah dne 33. novembra je bilo v Združenih državah oddanih 45,812,155 glasov na temelju zaključnega uradnega poročila. . Predsedniški kandidatje so prejeli : Roosevelt, demokrat, 27,751,612; Landon, republikanec, 16,681,913; vsi ostali skupaj 1,378,630 glasov. Rooseveltova večina nad Lan-donom znaša 11,069,699, nad vsemi skupaj pa 9,691,069. Kandidatje manjšinskih srtank so prejeli: Lemke, u>nio-1 nist, 891,858; Thomas, socialist, 1187,242 ; Browder, komunist, (80,181; Colvin, prohibicionist, 37,609; Aiken, socialist-laborit, Domače vesti Minnesotske novice Na Ely ju je J os. Zobec izpo-sloval od industrijske komisije odškodnino v znesku $16 na teden za dobo 105 tednov za telesne poškodbe, ki jih je dobil pri delu za mesto. — David Perše v Virginiji je prodal svojo groce-rijsko prodajalnico. — V Bo-veyju je umrla žena rojaka Geo. Suštaršiča v starosti 60 let; zapušča moža in pet otrok. — Townsendov penzij-*ki načrt ožigosan Poročilo posebnega kongresnega odseka Washington, D. C„ 10. dec.— Posebni kongresni odsek, kateremu je bila poverjena študija Townsendovega penzijskega načrta, je včeraj objavil rezultat svoje študije. Odsek pravi v svojem poročilu, da je načrt e-konomsko nepraktičen, zaeno pa žigosa nekatera voditelji tega gibanja, ki vlečejo mastne profite na račun starih ljudi, ki s svojimi prispevki, podpirajo to gibanje. Dr. Townsend in dva njegova pomagača so bili nedavno po MASNE ARETA-'Novekomplikacije MASNO 0RGAN1ZI-C1JE TEKSTIL- V mornarski«tavki RANJE KOVINAR- N1H STAVKARJEV v..*, d.™^^, v SKIH DELAVCEV New Yorku -- Jeklarski uniji se dnevno pridruži 2000 delavcev Okrajna ječa v Readin-gu polna mladih delavcev ZATEK K PASIVNI REZISTENCI ■ '--------- --- •---------------V BW UIU IIW««.HW I»v Chisholmu je umrla 30-letna El- veleporoti v federalnem distrik-sieFuntek, rojena v Ameriki, ki | tu obtoženi žaljenja nižje kon-zapušča starše, brata in tri se- gregne zbornice, ker se niso od-8tre- zvali pozivu odae^a, naj naato- Se nekaj o nesreči rojakinje 1 P'Jo pred njim, ko je bilo odre- Yukon, Pa. — Frances Rito- J6™ *aAs,llilinj?: < , . nja, ki je pred kratkim podlegla' 0 n»Ateva ™lo*e v d. opeklinam vsled plina, je bUa ro- kw' d» Townsendov penzlj Glasovi v odstotkih: Roosevelt 60.7, Landon 36.4, vsi ostali 2.9. Volitve so dosegle rekord v glasovih, kajti oddanih je bilo 12,729; raztreseni glasovi za | nje rrviKoraa sooeiovanja naj razne d kandidate 168,911. bo, da prizadete države takoj * uaUvijo oboroženo intervenci- —' " " jo v Španiji. (Londonski listi so istočasno objavili poročilo, da je angleška vlada izvedela, da Mussolini namerava poslati 60,000 vojakov na pomoč generalu Francu za takojšnjo okupacijo Madrida, dočim je Hitler že poslal oziroma pošlje 25,000 mož.) Anglija in Francija sta se odločili za ta korak, da preprečita konflikt v Ženevi, kjer se danes začne izredno zasedanje »veta Lige narodov na iniciativo španske ljudske vlade, katera je obtožila Nemčijo in Italijo agresivnosti. Londonski nev-tralnostni odbor se je na *voji včerajšnji seji izrekel proti v«aki direktni ali indirektni obo-Meni intervenciji v Španiji, ni Pa zaključil, kako bo preprečil °dhajanje prostovoljcev tja. 1'odrobnosti načrta Francije ln Anglije še niso znane. Ni še In*Mo, kako bodo posredujoče države pridobile španBko vlado 'Jud-ske fronte in španske fašiste za mir. Doznava se, da je v '"»•rtu označeno, naj vsaka 'I>an,ka stranka obdrži začasno teritorij, ki gg kontrolira, med-km l»a naj mednarodna komisija izvede plebiscit po vsej Spa-ruJ' k' naj odloči, katero vlado jena v Dolžu pri-Stopičih in njeno dekliško ime je bilo Bruic. Bila je članica dveh podpornih društev in tu zapušča moža, dva mladoletna otroka in sestro, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. Clevelandske vesti Cleveland. — Zadnjo soboto je Amer. Domovina poročala pod debelim naslovom "Narodne tatove peče vest," da je bila obveščena od nekoga, ki ve, kdo je ukradel Cankarjevo soho, da bo soha vrnjena, če bo list molčal. Enakopravnost je nato v dveh številkah zahtevala imena prizar detih, toda A. D. ni ugodila zahtevi, temveč je samo generall-zirals, nakar je Enakopravnost zaključila, da je Ameriška Domovina navadna lažnjivka in ob-rekljivka. Nato je A. D. odgovorila, da je bil odvetnik Jos. Križman tisti, ki jo je informi .----, ; „U t iv «ra m »u ujm, »i j« j*- okrog Sest milijonov glasov več I, da kdo je vzeí Mh0t Pri t__a__t nxaiin lih I .. n ti kot pri katerihkoli prejšnjih volitvah. Roosevelt je prejel skoro pet milijonov glasov več kot leta 1932. Vse manjšinske stranke registrirajo izgubo. Relativno najmanjša izguba je pri komunistih, ki so dobili tri četrtine glasov od leta 1932. Socialisti so s svojo izgubo glasov padli na četrto mesto. Elektoralne volitve predsednika se vrše prihodnji ponde Ijek, dne 14. decembra. Izvoljeni elektorji se snidejo v glsvnih mestih svojih držav in oddajo glasove za svojega kandidata, rezultati se pa odpošljejo kongresu. Zadeva je formalna in skoro neopažena v javnosti. tem zdaj stoji stvar. — Zadnje dni je vlak povozil Andreja Rež-ka, po domače Šuštarja, ki je bil star 64 let in gluh, da ni slišal vlaka. Tu je živel 30 let. Ponesrečen rudar Ironvvood, Mich. — Tu je v rudniku podsulo 70-letnega hrvaškega rudarja 7ohna Lukasa. Bil je mrtev, ko Bo ga odkopa». fi"d kn ni od nikoder. Kanale v i Carske čete so včeraj ' ^'liko ofenzivo na severo-.' '*lu Špunije v smeri prati ' " K -ii. Ofenziva ljudske ml-sevsrnl fronti od Bilbao-meri proti Burgosu se na-J'- z novimi uspehi, katerih l j«, da Je fašistična ra-''"Ja v Corunni sinoči spo-,Ja bo general Franco i M-df.it «voje "vlade" i ;*manco na jugu Španije. madridski fronti so bil f*J I* zračni napadi in pfo-' «l -di. Petnajst levičarskih Federacija §e potegnila za rudarje Boston, Mass. — Uradnik državne delavske federacije kakor tudi uradniki Lige konzu mentov v Massachusettsu so poslali kentuckyškemu governerju A. B. Chandlerju apel za pomi-ostitev štirih harlanskih rudarjev, ki se še nahajajo v dosmrtni ječi radi rudarskih bojev leta 1931. Na dosmrtno ječo je bilo obsojenih na podlagi omreženja devet rudarjev. Pet jih je |*>-milostil bivši governer, štirje pa Še čakajo. Na governerja Chan-dlerja pritiskajo z vseh strsni, naj te žrtve harlanskega terorja pomilosti pred božičem Lom Angele» prevzame privatne elektrarne Los Angeles, Cal., 10. dec. — Pri včerajšnjih volitvah so prebivalci tega mesta z večino 91,-817 proti 43,949 glasovom odobrili nakup elektrarn in druge lastnine Los Angeles Gas & E-lectric korporarije za vsoto $46,-340,000. S tem Je mesto dobilo popoln monopol nad prodaja njem in razpečavanjem električne sile, katero bo povečini pro-ducirsla elektrarna pri Boulder-skem jezu. Pri teh volitvah je bil amendiran tudi mestni čar ter, da bo mesto uveljavilo pen-zijski sistem za vse uslužbence v elektrarnah. ski načrt nepraktičen, ki so: Deset odstotkov prebivalstva bi na podlagi tega načrta prejemalo polovico vseh narodnih dohodkov, ki jih predstavlja delo drugih 90 odstotkov ljudi. Cene življenskim potrebščinam bi se dvignile in stalno naraščale. Uprava sistema bi bila zvezana z ogromnimi stroški in skoro neizvedljiva. ' Brezposelnost M bi povečala in izvajanje penzijskega sistema bi zrušilo ekonomsko in finančno strukturo dežele ter jo potisnilo v kaos. Evidenca, ki Jo Je zbral odsek, govori, da sta peniijsko gibanje organizirali dr. Town-send in Robert E. Clements pred dvema letoma. Clements s«» Je pozneje, ko je prejel $79,000 v dividendah in plači, umaknil iz gibanja. Poleg te vsote je pen-zijska organizacija plačevala, druge Clementaove stroške. Dr. Townsend je prejel od organizacije $52,000 do 1. aprila tega leta, poleg tega pa Je krila njegove življenske in druge izdatke. On kontrolira tudi Prosperity Publishing Co.r katere imetje se ceni več sto tisoč dolarjev. . . Poročilo dostavlja, da je med načelniki državnih organizacij penzijskega gibanja več notorlč-nih karakterjev, ki vlečejo velike profit« In «o si nagrmadili bogastvo na račun ljudi, ki financirajo Townsendovo organizacijo. Jugošlovaneki študent prizaneeel Hitlerju Chur, Švica, 10. dec. — David Frankfurter, židovski medi-clnski študent iz Jugoslavije, je včeraj pred sodiščem povedal, da je hotel ubiti Hitlerja, toda zimi se je maščevanja nacijev nad Židi v Nemčiji. Krankfur- Keadlng, Pa. — (FP) r mraz, ne oblaki plina, niti masne aretacije ne morejo zdrobiti bojevitosti nogavičarskih stav-karjev pri veliki Berkshire Knit-ting Mills kompaniji v tukajšnjem predmestju Wyomissingu. Stavka traja že skoraj dva meseca. Državne kozake, katere Je bil poslal governer Earl nad stavkarje, je nadomestila lokalna policija in pa privatna policija Reading Railroad kompanlje. Prošli teden je bilo aretiranih 144 stavkarjev, večinoma mladih fantov in deklet. Obsojeni so bili po vaških sodnikih (justice of the peace) na 30 dni ječe vsak, ker niso hoteli plačati po deset dolarjev globe. Z njimi je okrajna ječa natlačena do zadnjega kotička. Okrajne oblasti so pričele tuhtati, kako bi jih premestile v druge okraje, kar lahko povzroči nove incidente, ker gre po mestu glas, "da se bo peklo odprlo, če pride do tega." Med delavskimi sloji je veliko ogorčenje radi brutalnosti policije in drastičnih kazni. Stav-karji so se namreč poslužlll nove nfotode — pasivne resisten oe. Kljub velikemu mrazu in snegu so se prošli teden ftav-karji zatekli k Candijevi metodi : enostavno ao ae polegli pred vhode tovarne, da preprečijo dovoz In dohod skebom. Premaknili se niso niti, ko je policija pričela metati nanje — plinske bombe. In ko jih je s silo odvlekla v policijske vozove In zapore, so njih mesta zavzeli drugi stav-karji. Vodja te stavkovne metode Je 22-letni Ellwood Kepply, ki veruje, da "najmočnejše sredstvo proti krivici je apellranje na vest, katera se obudi, ko vidi trpljenje pravičnih vsled krivičnih. Priprsvljenl smo doprinesti vsako telesno trpljenje In udarce, ki nam bi jih mogoč« dali oni, ki insistlrajo na dohod v tovarno. Pripravljeni smo tudi gledati smrti v obraz pod avti onih, ki se vozijo v tovarno, ker s tem bomo dosegli svoj cMj." Ta pasivna retlstenca mladih stavkarjev in stavkaric Je moč prešinila readinško javnost. San Franclaco. Cal.. 10. dec.— Federalne avtoritete so včeraj podvzele korake s namenom, da izsilijo obnovitev pogajanj med mornarskimi delavci in paro-brodnimi družbami, a so naletele na potelkoče, ko je krajevna unija Masters, Mates & Pi-lots odklonila predlog delodajalcev glede avlšanja mezde. E. B. 0'Grady, predsednik krajevne unije, je dejal, da so stavkarji odklonili predlog z 282 proti \) glasovom. Nekaj ur prej se je livedelo, da bo prišlo do poravnave spora, toda komplikacije so nasta-e zaradi novih federalnih regulacij o delovnih urah mornarskih delavoev. Biro pomorske Inšpekcije ln plovbe Je namreč odredil osemurnlk za častnike, ni pa določil plače In pol za čez urno delo, kar je izzvalo opozi ci jo. 0*Grady Je dejal, da tudi druge unije mornarskih delavcev glasujejo o predlogu paro-brodnih družb, toda rezultat glasovanja še ni znan. New York, 10, dec. — Pirnik "President Roosevelt" je včeraj odrinil is tukajšnjega pristanišča s tovorom 3500 ton ln 11,152 vrečami pisem in druge poŠte, Čeprav so stavku joči mornarji uprizorili vslike demonstracije in napeli vse sile, da preprečijo odhod pamlka. Apelirali so na člane moštva, naj se pridru-ftijo stavki, toda dosegli niso ničesar. Stavko vodi posebni odbor, ki pa nima opore pri članih eksekutive mednarodne mornar-ske unij«. ~ ~ ------------------------------- no Za časopisje je prava aanzaclja. Ko policija nI mogla nič opravi ti s plinskimi bombami, Je na IMsivne odpornik« pred tovarno spustlls dihurja. Tudi ta nI mogel pregnati stavkarjsv. Centralna delavska unija Je governerju Karle ju poslala a|*l ter je izjavil, da Je ubil üust-loffa, voditelja nemških nacijev v Švici, popolnoma na svojo od- in protest — protest proti na govornost in ni imel nobenega stopanju privatne železniške po-sokrivea. i (DalJ« na S «treni t aeroplanov je bombardiralo vse fašistične baze in komunikacij-ske linije v zaledjih Francove fronte, nakar so se fašistični letalci maščevali z bombsrdira-njem letališča v Msdridu in u-trdb ob reki Msnzanares. Madrid. 10. dec - Fašistične Čete ao danes naf*dle brambm ce Madrida na vsej severni »n zapadni strsni mesta. U»da na pad Je bil odbit na vsej črti In na nekaterih mestih Je madrid uka milica prodrla daleč v sovražno črUs Edvard zamajal tron z Američanko Kralj kapituliral pred reakcijo liondon, 10. dec. — Angleški kralj Kdverd VIII. Je včeraj Ke pltullral pred torlji, lordi In cerkvenimi vellkaši In ae odpovedal prestolu. Njegova odpoved Je bila danes oficielno naznanjena In prečltana v parlamentu. Njegovi pristaši, ki so ga urgi-rail, naj vztraja v konfliktu, so zdaj poparjeni, ker Jih je kralj puatil na cedilu. Edvard Je zdaj prfHit — njegovo privatno Ime je David Windsor — In lahko m brez ovir oženi s svojo Američanko Wally Slmpsonovo, kar Uo netivom no tudi storil. Kronska kriza Velike Britanije, ki Je trajala skoro teden dni, Je s tem končana. Angleški prestol zdaj zasede Edvardov mlajši bral, vojvoda York, VI Je star 40 let In oženje»». Novi kralj si najbrž« nadene Ime George VI. Joie Križaj sieved! Ms»". »« K**"" - " * ^ - ^ * j, boril na -tra-l madree %l«d*. Holandško letalo padlo; 14 ubitih l/mdon, 10. dw — lloland M ko letalo s 17 |Milnlki, ki se Je dvignilo v Londonu na |»iletu v Amsterdam, Je padlo nazaj na letališke In 14 oseb ne Je ubilo Med ubitimi Sta tudi bivši švedski ministrski predsednik landman in š|»ariiiki izrmjdHelJ avto-gira Juan de In Ciena. Suha Alabama dobi driavne itacune g pijačo Montgomery, Ala, 10. dec.--Država Alabama, ki Je d'»iej le-galno še vedno suha do kosti, dobi z novim letom driavne pro dajalnie« vina in Ignnja /Ifor nira je včera) skUrnila s M pro U 32 glasovom, naj s« iztrši ta! korak, * SIJAJNA ZMAGA V DULUTHU - i Chicago. — (FP) — Jeklarska kampanju pod vodstvom CIO (odbora za industrijsko organizacijo) je po volitvah dobila tolikšen zamah, da je skoraj nemogoče slediti razvoju in beležiti vse dogodke ter pridobitve, ker Je slika vsak dan drugačna. To posebno še, ker je v kampanji zajeta vsa jeklarska In kovi-nsrska Industrija. Is centralnega kampanjskega urada v Pittsburghu poročajo, da se jeklarski uniji vsak dan pridruži nad 2000 delavcev. Zadnje poročilo Phllipa Murrayja, načelnika kampanje, se glasi, da je unija od pričetka kampanje prollo poletje narasla za 114,000 članov. To število so je od takrat zvišalo zas nove tisoče. V člkaAkem okrožju je kampanja prišla na svetlo zadnje dni, ko je unija pričela obdrža-vati javne shode. Prej Je bila kampanja is taktičnih razlogov tajna — od oaebe do osebe. Zdaj pa je unija Ae toliko močna, da se po izjavi Ven A. Bittnerja, dlstrlktnega načelnika, niš več ne boji kompanljskih vohunov. Na shodu v Uaryju, kjer je pristopilo 400 delavoev v unijo, je Bjttner rekel, da s sto Jeklarskimi delavci lahko prepodi vse vohune is mesta. "Na vsakega vohuna Imamo deset tisoč članov, ki znajo, kako opraviti s njimi." Bittnerjev urad je prošli teden Izdal deset novih čarterjev. Krajevne unije v tako zvanem čikaškem distriktu, ki obsega ves teritorij zapadno od Buffala in Clevelanda, so bile organisi-rane pri Hamilton ftteel, Chicago, Huda Hteel, Harvey, HI., A-kron Si«¡le Co., Akron, O., Coole-rator Co., Duluth, Minn., Republic Steel, Cleveland, U Sails Steel, Hammond, Ind., Inland Steel, Indiana Harbor, Ind. V okolici St. Uulsa pa so bill Čar-ter J i Izdani novim unijam pri Victor Iron Works, Manchester iron Works, Spuck Iron Worka, Sheffield St<*l in Sterling Steel. Kako zrela Je situacija, poka-zuje slučaj pri C-ool«retur Co. v Duluthu, kjer je CIO obogatel za precej' lepo zmago. Kampanja se Je pričala 22. novembra. Do 1. decembra se je v Jeklarsko unijo vpisalo že 90% delavcev. Isti dan je družba odslovila d«set delavcev, med njimi štiri Unijsk« uradnike. Kakor bi odrezalo, je še isti dan ¿uHtuvaalo vseh 600 delavcev. I'«t dni iHiZiM'Je se je družba že podala in z Jeklarsko unijo podpisala kolek livno pogodbo, Delavci s ' dobili zvišanje plači povprniio /ti 22 5 ', priznanje unije, uposiftev odslovlje-nih delavcev In plačanje zamu-jene mezde, oaemurnl delovnik ill 44 ur na teden, »tarostne pravice, varnostne naprave ln en dolar odškodnin« vsakemu delavcu, ki pride v tovarno, to-da nI dela zanj. S stavkarji so aodelovale drug« unije, farmar-»ko delavska stranka in splošna ! publika Jeklarski kampanjski odbor i jr odprl urad tudt v Philadel-1 phiji * Jarkom Uv«rjem na č«-III. I*ver j« takoj prve dni dobil \W «to članov v unijo pri Disaton Tool A Saw Works, kjer dela 20<»0 delavcev. V Morte**enu In AI len port u, jeklarski delavci ž« tako organizirani, da J« John premestil ves štab orga-Utalj« as ». strani) Pa. dob Ma PR08VETA THE EN LIC UTEN MENT UL AJILO IM LASTNINA SLOVENSKA NA SO DNS rooroKNB JKDNOTB OrvM ti *m4 »rtllihwl kf tfc« SU«MM N«UmmI NmM NmIiiwi m Zérmtmmm (it*m CMmii) to !•»•<• MM m toto. MM m M Nu. IIA« m tutu NU; m CUmc« to Qmn «TA« m mU WM. MTI m mí NU: m SaMcriytkxi rsUai («r UM UMU« SUUa (*UMK fttojo) m4 ftiiN MM p«r rw. Chic««* ud C Um» ITA« «•» S», mirto M M H? vuN. 'am, kM IM.) m sMUtoMáM to v «• to /HtoSil poétnÍBo ASvantolM »Mu esrwwL—IU*«wrtoto M MM«M-Milni «to «MoltoiiM trtltto «riu m« to ntwMi Otto» iiurtpto. «iMli u »torto. pUjr», MM, «U.. «rim to umrato to Mtto alf M 'pbobvbta* t, u*toli An, OV TMS rSOBMATSD Nekaj tega in onega Iz Londona poročajo, da angličanski škofje in nadškof je .sovražijo kralja Edvarda, ker gre redkokdaj v cerkev. Edvard se baje nagiblje k svobodomiselstvu in ne da nič na verske ceremonije. Ce je to resnica, tedaj je srd v krogih reakcije v Angliji razumljiv. • • • Bogati angleški lordi in industrijski mag-natje tudi sovražijo Edvarda zaradi tega, ker Edvard resnično čuti z revnimi rudarji v South VValesu. Sprva so mislili, da Edvard le igra hinavsko vlogo sočutja, kar je po sodbi plemstva in cerkve pravilno, ko pa so videli, da kralj faktično daje denar za družabne klube rudarjev in sprejema njih prošnje ter jih predlaga vladi, jim je zavrela kri. Takega bedastega monarha lordi in nadškofje ne marajo. • * * Mi ne vemo, koliko Je na vsem tem resnice, namreč da je kralj Edvard svobodomiselnega in socialno' naprednega mišljenja. Vemo le to o njem, kar Čltamo v poročilih. A nekaj resnice mora biti, drugače bi ne bilo zdaj krize In "rumpusa" v Angliji. Drugače bi ne korakalo n^jt tisoče preprostih moških in žensk po ulicah Londona z napisom na hrbtu in prsih: "Abdikacija znači revolucijo!" Z drugimi besedami: "Ce prisilite Edvarda, da se odpove prestolu, bo revolucija na Angleškem, kajti drugega kralja mi ne maramo!" s s s Mehiška vlada je dovolila Leonu Trockiju, da se lahko naseli v Mehiki. Norveška socialistična vlada ga ne mara več in do 18. decembra mora zapustiti Norveško. Trocklj je zmešana glava, čeprav ne verjamemo, da je v tajni zvezi s Hitlerjem, česar so ga obtožili Stalinovi bolj-ševiki, ko so zadnje poletje dali ustreliti 16 njegovih pristašev. Trockij propagira "permanentno revolucijo," ki mora trajati toliko časa, dokler socializem ne zavlada po vsem svetu. Ta nesmiselna taktika Je Trockija oso-vratila pri vseh vladah sveta, izvzemši mehiške, ki menda ne da nič na Trockijeve teorije, temveč vidi v njem le človeka, ki mora nekje živeti. Naša naloga ni, da bi sodili, če ima mehiška vlada v tem oziru prav ali ne. ' <— • nr ♦ Delegat Moncada iz Nikaragve, bivši preži-dan t te srednjeameriške republičice, je na pan-ameriški konferenci v Buenoa Aireau pred nekaj dnevi predlagal, da vse ameriške republike radikalno revidirajo svoje narodne zgodovine. To bi bil |m> sodbi Moncade prvi resni korak k vaeameriškemu miru. Moncada meni, da prvi pogoj za mir mora biti rešpekt za mir. Danes je I »a A narobe. V zgodovinah, ki jo uče v šolah vsake dežele, ima ideja miru slab rešpekt, toliko večji rašpekt pa ima vojna. Zgodovina vsake ameriške republike ima svoje generale in vojaške prezidente, ki so največji narodni junaki. Dokler se ta zgodovina ne reformira in dokler mladina v šoli ne dobi drugačnih pojmov o Junaštvu, Je zaman \sakn beseda o resničnem in trajnem miru. v * s s s Moncada pravi, da bi moralo biti vsako ljudstvo že od mladega vzgojeno v ljubezni do miru in v črtenjvojne. Vojaški junaki, kot so Napoleon, \Vashington, llindenburg itd., bi mo-rali izginiti iz zgodovini* kot junaki in vzor-moftje, kot \eliki ljudje, ki morajo imeti.spomeniki* mvuesto teh lii pa morali t »i t i pokazani v zgodovini narodov in šolskih knjigah znanstveniki, misleci, kulturni delavci in državniki kot Junaki in najboljši ljudje, fcele taka vzgoja bi izk orenitiila iz *rc in glav ljudi navdušenj.* za vojno in ya nadomestila z navdušenjem za mir; šele taka vzgoja bi navadila ljudstva, da bi znala ceniti znanstvenike in kulturne genije in bi |K»z*bili na vojaške junake, ki so na koncu le utiič««\ alci življenja in dela pridnih človeških rok. 11 • » Res je to, t««la Moncada »e mlkril le eden vzrok in ponudil le eno zdra\ilo, ki je |mstran-skrj/M pomen*. Zgodovine ne luslo izpremenili, dokler ne l*i irpremenjen ekonomski sistem izkoriščanj* slabejAih ljudi j n > močnejših, Ta. si-«tem izkoriščanja, ki je star, kolikor je stara zgodovina člo\e*t\a danei nuje kapitalizem, prej *e Zem in še pre) servilitem-je vojna in da so o«tsl* a«« tu. Naše mnenje je, ds r»r tedaj, kadar zavlada znan« g zavestjo socialne pravično»tt, »e ta sifttem ime-e imenovat fevdali-le gluv ni \ /rok. da i* I na zla še na svetilni mir pride šele ki In» |N»\ezaita PlOlflfl Glasovi iz nstelbin Poročilo z letne eeje Cleveland, O.—V nedeljo, dne 6. decembra, se je vršila glavna ali letna seja društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clalr ave. Seja se je obdržavala popoldne, udeležba je bila velika, dasi bi bila lahko večja. Na zborovanju je vladal najlepši red in dobro razpoloženje med zborovalci. Podana so bila razna poročila o celoletnem poslovanju. Poročila uradnikov so bila ugodna, posebno tajnikovo, ki je bilo razveseljivo. Društvo ni v nobenem oziru nazadovalo, temveč beleži napredek v vseh svojih področjih, v nekaterih ozirih bolj, v drugih manj, vendar pa je bil napredek splošen, kolikor se ga je v danih razmerah moglo doseči. Po končanih uradnih zadevah in poročilih, ki so bila podana, so prišla na dnevni red volitve od- druŠtvu kakor je bil svoječasno, toda njegov pošel v trgovini mu v taki meri ne dopušča. Njegov sinko je zelo nadarjen deček jpri učenju, posebno veselje pa Ima do godbe. Cim je začel igrati na svojo moderno harmoniko, je vse oživelo, vse je bilo židane volje. Potem *pio «e postavili v krog in zadonela je lepa slovenska pesem. Kajti kadir se «kupa j zberejo pevci kot so Leo Polj'Šak, L. Eršte, J. Godnjavec, J. Petrich, J. Filipich, brata £o-bal, Tony Faganel, L. ftebplj, F. S raj, A. Poklar (popotnik tudi rad malo pomaga) in drugi, vsi veterani v petju, manjkal pa je L. Bele, takrat doni, da je veselje. Iskrena hvala točaj$m in strežnicama M. Spendal in V. Poljšak. Ho par prav veselih u-rah smo se prijateljsko razšli. Na veselo svidenje prihodnjič! Anton Jankovich, predsednik-Pripomba ured: — Izčrpek (< — bornikov za prihodnje leto. Na- «a dopisa bo priobčen prihodnjo vzoče članstvo je dalo popolno sredo. zaupnico sedanjemu društvenemu odboru s Uem, da ga je izvolilo še za prihodnje leto brez opozicije. V odboru so sledeči: Anton Jankovich, predsednik; John Filipich, podpredsednik; Leonard Poljšak, tajnik (6819 Carl ave.); Matt Kobal, blagajnik; John Petrich, zapisnikar. V nadzornem odboru so: Jos. Fran-čeftkin, Andy Poklar in Emil Kobal. Bolniški nadzorniki: za elevelandsko okrožje Anton Logar in za collinwoodsko Frank Mramor. Društveni zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. Perme in dr. A. Skur. Zastopnik za publikacije SNPJ je Anton Jankovich. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 0. dopoldne v sobi št. 2, novo poslopje SND. Naše društyo ostane še nadalje član sledečih organizacij s svojim zastopstvom in podporo: elevelandske federacije SNPJ,' ki ji zaupa in jo podpira v vseh njenih akcijah, Cankarjeve ustanove, ki jo tudi podpira v njenih akcijah, Jugoslovanske' sekcije brezposelnostnega in starostnega zavarovanja. Prosvetnega kluba SND, Slovenske narodne čitalnice SND na St. Clair ave. (članarina $3) in Prosvetne ma-tiče JSZ. Na tej seji se je*prečital apel elevelandske federacije društev SNPJ. z odobren jem gl. upravnega odseka SNPJ "za denarno pomoč španskim borcem, ki se borijo za svojo in splošno svetovno delavsko demokracijo ter proti krvoločnemu fašizmu in kapitalistični črni reakciji. Po pojasnilu predsednika, za kaj gre in kakšnega pomena je ta apel za podporo, je bilo soglasno sprejeto, da se Iz društvene blagajne daruje v ta namen vsota $10, med navzočimi pa se je v isti namen nabrala vsota $15, skupaj torej vsota $25, ki se bo od|H>alala na gl. predsednika SNPJ Vincenta Cainkarja, kateri je pooblaščen od gl. upravnega odseka SNPJ, da sprejema zadevno podporo in vodi seznam vseh prejetih prispevkov. Naj dodam, da na naših sejah ni v navadi, da bi nabirali kakšne prostovoljne prispevke. To je bil izreden slučaj in |>opo!no-ma neprisiljena stvar, to je, da je bilo darovano s humanitarnim čutom do borltHjev delavske demokracije v Španiji. Z obrazov navzočih se je čitalo, da čutijo za stvar ter glolaiko sim-patizirajo s španskimi delavskimi mučeniki in številnimi žrtvami barbarskega fašizma. V imenu društva izrekam vsem članom najiskrenejšo zahvalo, tako za zaupanje kakor za človekoljubni dar, kajti tu gre za njihovo in našo svobodo. Kdor kaj daruje v ta vzvišeni namen, lahko živi v zavesti, da je |h> svoji moči iNimagal pošteni in nad-v ne potrebni stvari. Nihče ne ve, kaj pride tu ali tam. I^ihko tudi nas /»dene kaj s ličnega in pomoč bi bila dobrodošla. Po *eji se je vršila prosta domača zabava s prigrizkom in za-livkom. godbo za plen pa nam je preskrM naš član mladinskega oddelka, l.'l-letni Stanley Godnjavec, sin našega dolgoletnega člana in večletnega društvenega tajnika Johna Godnjavca. Tudi nadalje bi bil br. John Godnja-sec še vedno rad tako agilen pri Naravna alla Milwaukee, Wia.—Tu pa tam čitam v listih poročila znanstvenikov, v katerih opisujejo povr-šnino morja In njegovo notranjost. Pravijo, da je površina tolika, da pokriva dve tretjini zemeljske oble, v notranjosti da so gore, nekatere do dva t]soč čevljev visoke. Poleg gora so tudi doline, ravnine in prepadi, kakor na suhem. Da je zemlja okrogla, to menda danes vsi vemo in morje pokriva dve tretjini njene poyrš-nine. Tedaj pa pride j?re<| nas zagonetnd vprašanje: Kdo drži na zemlji morje, da ne steče z p je v vsemirje? Morda bo kateri či-tatelj rekel, zakaj to vprašahje, saj menda to vsakdo ve, d« ga drži obrežje in privlačna sila.' Res je, da je okoli morja obrežje, ali če morje leži na zemlji téko, da ima krogli podobno površino, je sredina njega mnogo višja kakor obrežje in bi od ogromnega pritiika vode sredi morja zlahka stekla preko njega, ako j« ne bi držala na mestu neka nevidna sila. Da ni tako, kakor da bi bila velika jama vrh velike krogle, napolnjene z vodo, ki bi imela ravno površino, imamo dokaz v tem, da se samo na daljavo preko morja iz Evrope v Ameriko križa dnevni čas za šest ur. Solnoe vzhaja na oni strani Evrope, in kakor hitro se dviga, tako hitro se dan dela pred njim. Na primer takole: Kadar nastane dan na vzhodni strani morskega obrežja, je sredi morja še vedno noč, kar je gotovo, da se sredina morja skriva nekje za vrhom, ki je ne more doseči solnčna svetloba takrat kot vzhodno obrežje. Kadar pa nastane dan sredi morja, je na za-padnem obrežju še vedno noč zato, ker se tudi ono skriva nekje za vrhom, da ga ne more doseči solnčna svetloba takrat kot sredino morja itd. Kakor ta stvar stoji, bi jaz mislil, da ne plovejo parniki "vodoravno," ampak plovejo pomalem "navzgor," in prav toliko kolikor plovejo "navzgor," se pred njimi pomalem njihova pot "potaplja." Da se o tem še bolj natanko prepričamo, da nima morje "vodoravne" površnine, kakor mala jezera, ampak Ima podobo velike krogle, poglejmo na zemlj-ske prekope, kakor je panamski in drugi. Ce pogledamo v prekop, bomo videli eno ali več zatvornic, kar pomeni, da je na enem koncu prgkopa morje višje kot na drugem'. 4ko pa n? bi bilo morje viiju na enem koncu pre^j^a kot na drugem, bi ne bilo treoa v pjeip «tvproip, «mjfck se bi združila oba morja v vodoravni črti brez zatvornic, kadar je prekop dograjen. Ta razlika je samo aa mali daljavi, koliko pa man biti na veliki, kakor je iz Amerike v Evropo in obratno. K temu v dokaz se ozrimo na Mehiški zaliv, ki je vsem znan, da le kroži §koti države Florida in je eno in isto morje na obeh straneh nje. Kadar pa bodo gotovi s prekopom, ki ga nameravajo zgraditi preko Floride, je gotov o, da bodo morali napravit} v njepi eno ali pa morda več zatVornic, kar pomeni, da je na eni strani Višje morje kot na drugi. Ta razlika je kojnaj na kakih štiristo milj daljave. S tem je dokazano, da je moraka površina podobna veliki krogli in voda, vsi vemo, teče vedno navzdol. Ali ni čudno, kdo drži to ogromno maso vode na mestu, da ne steče z zemlje v vsemirje? To vprašanje so že davno pojasnili znanstveniki: vodo drži na zemlji, da se ne "razlije" v vsemirje, privlačna sila in pa vrte; nje zemlje okrog solnca ter okrog svoje osi. Katoliška cerkev je dolgo učila, da je zemlja ploščata, končno se je pa udala. Joaeph lile. Zidanškovo poročilo Sharon, Pa.—Včeraj sem zapisal, da se ne bom več oglasil pred prazniki, toda slučaj je na-nesel, da se moram. Dne 5. decembra sem se podal na pot. Komaj sem bil kakih deset milj od doma proti mestecu New Castel, se je na *oesti vnel velik truk. Plamen je bil tako velik, da je bil ves promet ustavljen in naš avtobus je imel 30 minut zamude. Ko sem prijel v Pittsburgh, sem sez ulično odpeljal na Cheswick k Jožetu Klopčiču, ki je ponovil polletni naročnino, za kar se mu zahvaljujem. Obiskal sem tudi očeta Jeriča in njegova soproga mi je postregla z dobro kapljico, nakar sta me sin in dobra mamica peljala v Klemenčičevo gostilno. Klemenčičevka me je brž povabila na čašo piva in pristavila, da sem baš prav prišel, njenega moža ni že teden dni doma, ker se je odpravil na sr« njške. Dejal sem, da jaz ga že ne bom čakal, kajti če se. upa ubiti srnjaka, bi morda tudi mene nagnal, če me bi dobil v kakšni škodi. K sreči je vstopil M. S. in se nanovo naročil na Pro-svelo. Nato je Podobnikov sin pripeljal Skerljevega fanta, ki se je pobil na nogi in mu je zdravnik prepovedal nositi čevelj na pobiti nogi, dokler se ne pozdravi. Prijazna fanta sta me povabila, naj prisedem v njihov avto in sta me peljala proti Oakmontu, odkoder sem jo pa "peš mahnil proti Veroni. Tam sem se ustavil pri društvenem predsedniku Antonu Kumarci. On predsednikuje že štiri leta, njegova žena pa je tajnica pri istem društvu, št. 216 SNPJ. Sprejela sta me na stanovanje za toliko časa, dokler se bom mudil v njihovi naselbini. Po večerji smo obiskali slovenskega gostilničarja Franka Poroneta. On in njegova soproga sta zelo priljubljena med občinstvom. Prišli so rojaki celo iz Harwicka in gostilna je bila polna veselih, ljudi. Mene so spravili v tako dobro voljo, da sem namah pozabil na kurja o-česa in se vrtel po dvorani pozno v noč. Najbolj sem bil vesel Slosarjeve družine, ker sta dva njihova dečka tako lepo prepevala slovenske pesmi. Srečni taki starši, ki svojo mladino tako lepo u£ijo, da govori in poje slovensko. Na to so pač lahko ponosni. Nailednji dan sem napro- PETEK, 11, DEnrvnp» Radijske motnje od onkr¡ sveta Sonce, luna m zvezde imajo vsaj 4elno kril f0:^ »rJT Lradij8kih *P*™tih ni ved J takšen, kakršen bi moral biti in če .se iz 2 ^ ka glasijo vsakovrstno piskajoči in SumeQ *ovl Dr. Orestes Caldwell, znani ameriškiJ dijski strokovnjak, se je temeljiteje pobaj tem. "nadzemeljskimi" motnjami in por* ' daj, da imajo nebesna telesa s svojimi magnel škimi lastnostmi direkten vpliv na b-e/a* sprejem. Včaaih ga ojačajo, da je mogoče 3 dajnike poslušat» Še izven njihovega „ornj ga področja, drugič pa sprejem ovirajo in I motijo na najbolj neprijeten način. Posebno sonce, ki ga Caldwell označuje! "velikanski elektromagnet", je hudo motilo J dia. Tu imajo posebno ijlogo seveda spet pr sluJe sončne pege, ki sprejem tem bolj moti» v-Čim večjem Številu SO sp nnionilo \r i . pro večjem številu so se pojavile.™ ieti 1922.-28. je perioda sončnih peg doseglalH minimum, prayiCiJilwell in takrat j» hj goče poslušati z majhnimi sprejemniki 50-va Lovska sreča Sharon-Farrell, Pa. — Naši lovci, ki so se podali na srnjake, so se že vrnili z lepimi rogači. V skupini so bili Valentinčič s sinom, brata Shain, Godina, Žagar in Trontel. Vrnili so se s štirimi srnjaki. Največjega je dobil Godina s šestimi lepimi rogovi. Zadnjič je bilo poročano, da je bil za kuha Joe Paulinich, v resnici pa je bil Hrvat Joe Klanovič. Na lov so odšli 29. novembra v emporijske hribe in vrnili so se 6. dec. Da se izpolni želja mnogim, se bo res vršila skupna večerja srnje pečenke v SDD. V ta namen se je dala u-streljena divjačina v ledenico, da se ohrani do časa pojedine. Večerja bo za vse. Kdaj se bo vršilaK bo odločil odbor. .Medtem pa naj nihče ne čaka na poseben kos srnjetine, kajti večerja se bo. servirala skupno vsem hkrati. Druga skupina naših lovcev se je podala v drugi kraj iskat sreče in dobili so par srnjakov. V tej skupini sta biJa tudi Louis Žagar ih Stanley Novak, kolikor je meni znano. Kadar be spet kaj novici bom poročal. 2e sedaj pa lahko rečem, da bomo prekosili barbertonake lovce, ki so se podali na lov na zajce. Pozdrav vsem lovcem! * Poročevalec sil - društvenega predsednika, ne oddajnike preko vse ameriške celine. Poten " ' se je število sončnih peg množilo in v leti 1925. do 1929., ko je doseglo maksimum je b sprejem nenavadno slab. Ob naslednjem m nimu je postal spet tako dober, da so mora oddaj ne postaje spreminjati svoje frekvenci da bi njih valovi ne tekali okrog zemeljske ble in delali zgago. A tudi mesec ima po mnenju dr. CaldwgL, precejšnji vpliv na brezžične prenose. Vsakd lahko opazuje, da je sprejem v mesečnih noče dosti boljš^ V temnih nočeh zadevajo brezžL ni valovi ob haevisidesko plast, tisto ozračm plast v višini kakšnih 160 km, ki jo morajo pri dr?ti le s težavo. Ob tej plasti se odbijajo r zemljo in povzročajo motnje. Kadar pa je neg. tivno nabita luna na nebu, povzroča v heavis deski plasti "električno plimo in oseko" brezžični valovi v tej plasti potem ne nalete tolikšen odpor. Poleg tega je dr. Caldwell gotovil, da so zvezde konkurenca radija in od dajajo tudi s svoje strani valove v eter. Taki ne "poslanice" v obliki šurpečih glasov so raz skovalci že ponovno ugotovili n. pr. iz okraj Lokostrelca. Druga vrsta izvenzemeljskih motenj nasta ja, po mnenju dr. Caldwella, zavoljo kratki brezžičnih valov, ki jim je mogoče izmuzniti s skozi heavisidesko plasj, pa se pJJtem odbijaj« ob sonce, mesec ali premičnice in se v kratken času povrnejo spet na zemljo. Brezžični kratk Valovi z zemlje, ki se odbijajo z Marta, se vrne jo na zemljo n. pr. v štirih minutah, za pot | zemlje do sonca in nazaj pa potrebujejo kakš nih osem minut. Valovni odmev z oddaJjenej Ših planetov potrebuje seveda več časa. Zemeljski valovi, ki zadenejo ob Neptuna, se vrnej< n. pr. po štirih urah. Dosti več časa potrebuj« jo spet odmevi s stalnic, toliko časa, da nas nji. hove motnje ne morejo potem več motiti. Alfe v Centavru se vrne zemeljski val n. pr. štirih letih, s Sirija pa v 9000 letih, a z Devici v 17 mil|jonih letih. naj mi pokaže Slosarjevo hišo. Šla sva in naročili so se na dnevnik Proeveto za vse leto, poleg tega pa nama tudi postregli. Dobila sva dva celoletna nova naročnika, in morda bi jih še več, pa je preveč deževalo. Kljub slabemu vremenu sem dobil tri nove naročnike. ^Hvala vsem skupaj. V kratkem vas spet obi ščem. Odpotoval sem na Coverdale, kjer sem pa izvedel žalostno novico, da je po kratki enodnevni bolezni v bolnišnici preminil znani sobrat Marko Rupnik, Član društva 427 SNPJ. Dne 8. dec. je pokojnik še delal, ponoči je zbolel in dne 4. dec. popoldne zatisnil svoje trudne oči. Star je bil šele 49 let in doma iz vasi Novi avet, Hotederšica pri Logatcu, kjer zapušča 80-letno mater, tri brate in sestro. Tukaj zapušča žalujočo Boprogo, sina, 'hčer in tri brate ter mnogo prijateljev, kar so pokazali številni venci, katere so mu poklonili v zadnji pozdrav. Pogreb se je vršil 8. dec. popoldne. Prizadetim izrekam moje globoko soža-Ije! Pokojnemu Marku naj bo lahka ameriška gruda t Bil je dolgoletni naročnik Prosvete in zvesti član SNPJ. Težko ga bomo pogrešali. Odšel je od nas veliko prezgodaj. Anton Zidandek, zastopnik. Avtni magnat Henry Fordi American Automobile Ahm«. (levo) in T. P. Henr>, predsednik Letna aeja VVheeling. W. Va. — Društvo Bratska sloga št 628 počiva vse svoje člane, da se udeležite glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. dec. na domu tajnice. Na tej seji bomo izvolili nove odbornike* za leto 1937 ter odbor za veselico, ki se bo vršila Jne 26. dec. Kdor se ne udeleži letne seje, bo plačaj 25c v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki, drugi vzroki se ne bodo upoštevali. Zato pa vsi na letno sejo v nedeljo* Danica Jelačič Dvranovič. tajnica. USTNICA UREDNIŠTVA A. M„ CJaridgesPa.:- Ptflji-te svojemu cjaiilu. Zakoniti umori iz tučutja Angleška zgo?nja zbornica bo sklepala 20. decembra o zakonskem predlogu, ki ga je vložil lord Ponsonby in ki veli, naj bi zdravniki imeli pravico usmrtiti na nebolesten način bolnike, ki trpe za neozdravljivo in hudo mučno boleznijo. Prvi člen tega predloga pravi, da je vsaki osebi pod nekimi pogoji dovoljeno sprejeti "evtanazijo", to je smrt brez bolečin, vsak zdravnik pa jo more odrediti. Glavni pogoj je ta, da šteje pacient najmanj 21 let. da je v o-blasti svojih duševnih sfl, da mora trpeti za boleznijo, ki povzroča hude bolečine, je neozdravljiva In smrtna. Prošnjo za smrt mora bolnik podpisati v prisotnosti dveh prič, ena teh prič je zdravnik, druga pa "uradna priča", ki je lahko drug zdravnik, mirovni sodnik, odvetnik, duhovnik ali po držisvi priznana strežna oseba. Prošnjo je potem poslati razsodniku, ki k« (,fK loči zdravstveno ministrstvo. Uradna ugotovitev smrti potem ne sme navesti Kot smrtni vzrok "nasilno ali nenaravno smrt". Zskon bi ne imel veljave za Škotsko in Severno Irsko. V angleških pravnih in političnih krogih pričakujejo, da bo debata o tem zakonskem načrtu v zgornji zbornici zelo Živahna in da ji bo potem, če g* bodo tu sprejeli, v «podnji zbornici sledila nič manj živa debata. Kskor znano, se Je na Angleškem v zadnjih letih «godilo ver primerov, da so zdravniki usmrtili svoje paciente na njih lastno željo, In ti primeri so zbudili v javnosti ogorčeno prereksnje za ta način usmrtitve in proti njemu. Pred dvajsetimi leti ker je proti (Is Pr«.trf* i ds» II. 15,4 > Domače venti- V Indianapolisu je n<*'J venec povzročil stavko v livarni, pravilom unije vzel akordno delo. \ * v livarni so pustili delo. le U rojsk je ostal delu. (Njegovo ime ni omenjeno.) Delavce veati. Stavkokašks •f^tur* goff A Waddell v New Yorku. k * delodajalce s stavkokazi. jo izgubila fl*^ dovoljenje in morala je zapreti vrata i v I Svetovna vojna. Rumunci P1"^ n<..tr, živo in vrgli Nemce nazaj fn*u Zavezniška protiofenziva na mecedor nadaljuje. r«" decembra. ............... __* —-- Vesti iz Jugoslavije (Izvira* p»roilU mesece za poizkuSen umor moža obujena posestmca Marcenova U H rast ja pri 2usmu Celjsko sodišče je te dni raz- LMJajo - poizkušenem umoru C Ustnikom Marcenom v S^,tjupri Žusmu. Obstreliia ga KJna žena iz obupa zaradi ETanih družinskih razmer, ki ta je zakrivil njen mož. [¿d' 21 let sta bila zakonca Lena že poročena, ne da bi Lkdo ve kako razumela. Nič Llnega, če pa se je rodilo Markovi devet otrok, za katere Z* skrbeti sama, ker se mož « flružino sploh ni brigaL Mar-L je bil surov do žene, prete-m1 jo je, posebno zadnja leta je E^om bolj očitno sovražil svo-fcieno. To sovraštvo je raslo, J« je mož, star že blizu 50 let, *el redno zahajati k svoji sva-ji-vdovi. Svojo ženo je preji, ji grozil z nožem — tako je morala žena pogosto pobegli od doma in se skrivati pri ih ali sorodnikih. Dne 19. junija letos jo je mož it napodil iz hiše, češ, da bo iil drugo žensko k hiši, njo p da bo ubil, če se mu še pri-fcie pred oči. 2ena je vsa obupna odšla k svoji sestrični, na-dednji večer pa se je hotela vrniti domov, da vidi otroke. Dva njena otroka, ki sta bila pred hi-io, sta povedala materi, da je oče pripravil sekiro k postelji, fe«, da bo ubil ženo, če se vrne. Marcenova je šla spat na domači pod, a vso noč ni zatisnila oči. Sklenila je, da naredi temu živ-|ljenju konec. Izvršila bi samo-nor, če ne bi imela skrbi za devet otrok. Tako je sklenila, da «bije moža. Zjutraj pride mož ponavadi k češnji pri vinogradu, tam ga je hotela počakati s pu-iko, ki jo je bila vzela iz hiše, ker te je bala, da jo bo mož u-strelil. Zjutraj je res pričakala Luoža pri češnji, pomerila v nje-fovo glavo in ustrelila. Zadela li je v levo oko. Zdravniki so moraJi oko izrezati,* da se ne bi vnelo še desno. Mož je okreval, fena pa je morala 24. t. m. stopiti pred sodnike v Celju. Priče •o izpovedale, da je Marčen slab fospodar, da je surovo ravnal z k"0- ki je skrbna in pridna. Izpovedali «o tudi, da so vsi v vasi tvorili, da je škoda, ko ni moža f> «mrti obstreliia, bilo bi bolje * VTunt in za otroke. Sodišče je bilo mnenja, da »areenova v teh razmerah res "«mogla povsem preudariti, kak-»n«je njeno dejanje, bila je predrt obupana. Zato so jo obsodili ■"•o na 4 mesece strogega za-Pora, kar je že prestala in je bi-^koj izpuščena. Joda kako bo zdaj doma? ls JugortSTiie.) Obsojeni komunisti v Celju Pred senatom celjskega okrožnega sodišča je stalo v petek 20. nov. šest oseb, obtoženih komunistične propagande in organiziranja komunistične organizacije, Glavni obtoženec je bil 27 letni odvetniški pripravnik Josip Marko iz Celja, z njim pa so sedeli na obtožni klopi še: 26 letni ključavničarski pomočnik Vilko Slan-der iz Latkove vasi, 30 letni brivski pomočnik Matija Uboj-čič iz Celja, 43 letni trafikant Franc Oset iz Zavodne pri Celju, 24 letni krojaški pomočnik Josip Borštner iz St. Lovrenca pri &t. Pavlu pri Preboldu in 46 letni Josip Koručan, posestnik in strojni kurjač v celjski cinkarni. Zadnji je bil obtožen tudi, da je dal svoje stanovanje na razpolago za prepovedane sestanke. Razprava se je vršila ves dan do pozne noci in je bila tajna. Okrog pol 6 zv?čer je bila razglašena obsodba: Josip Marko in Šlander na 2 leti robije, Matija Ubojčič in Franc Oset na 8 mesecev zapora, Borštner in Koručan na pol leta strogega zapo- je prinesel na površje spor med njo in Paragvajem glede pokrajine Chaco, o katerem se bo morda vršila razprava na tej konferenci. V smislu bolivijske-ga predloga se lahko identificira napadalno državo, če ta noče predložiti vzrokov spora z drugo državo v rešitev prej ustanovljenemu mirovnemu odboru. Bolivija je obdolžila paragvajsko vlado, da ni hotela predložiti vzrokov spora zaradi pokrajine Cha^o nevtralnostnemu dd-boru, ki je bil organiziran v Buenos Airesu. Paragvaj hoče obdržati teritorije, katere je zasedla v pokrajini Chaco po sklenitvi premirja 1. 1935, ki je končalo dolgo vojno med njo in Bolivijo, dasi mirovni protokol določa, da mora teritorialno vprašanje rešiti svetovno razsodišče v Haagu v slučaju, da se direktna pogajanja izjalovijo. Bolivija bi rada prinesla to sporno vprašanje pred delegate na panameriški konferenci, toda Paragvaj se upira, češ, da to vprašanje ne spada v območje konference, ki se vrši v Buenos Airesu. HOSTET» ra. Ker je bila razprava tajna, ni znano, kakšnih podrobnosti so bili obtoženci obtoženi, niti nI znano, kdo je pričal proti njim in kdo jih je izdal. Vsi protikot munistični procesi se vrše tajnq in se o njih izve po listih kvečje* mu, na koliko mesecev ali let so bili obtoženci obsojeni. Hull pojasnil nevtralnostni načrt Zadružno gibanje predmet napadov Poročilo Rooseveltove komisije VVashington, D. C. — (FP) — Včlebiznis je pričel z ofenzivo, V. Mušakoje, japonski poslanik v Berlinu. Brezposelni v nevarnosti pomanjkanja ^m^^mmtm Federalna administracija bo reducirala podporo Washington. D. c. — Harry L. Hopkins, načelnik federalne relifse administracije, je izjavil, da se relifni sklad hitro krči, in da je štednja potrebna. 0-ni, ki ne bodo mogli dokazati, da so v resnici v veliki potrebi, bo- bile ustanovljene tri krajevne unije v tadnjem ¿asu,— v tovarnah Bethlehem Steel. Star Wire & Steel In Pacific Wire * Steel. Novi organizatorični val aploh valovi od obale do obale in sega tudi v Kanado. V Portsmouthu, O., bo ves prihodnji teden tako zvana delavska "šatakva" — nekakšen "mlsijon" — pod vodstvom Johna Brophyja, direktorja CIO. To mesto je center jeklarske industrije treh drŽav — aeveroaa-padnega dela W. Va., severovzhodnega Kentuckyja in obmejnega dela Ohia. Shodi in delavski programi ae bodo vršili vsak večer in bodo tudi razposlani po radiu. V nedeljo 20. decembra pa se bodo v Pittsburghu zbrali progresivni afcl rebelnl zastopniki kompanijskih unij 1» vsega vzhodnega distrikta. Na tej kun-frencl bodo izdelali enoten program akcije proti jeklarskim bosaom. Kampanjski odbor je tudi tiral kompanijsko unijo pri Carnegie-Illinois Steel pred federalni delavski odbor pod ob-tožbo, da ni nič drugega ko o-proda kompanlje. Simaski Narodna 1S04 Podporna JidMti issv it. «Mart MIM» Lswadato Ave* Ckfcat«. 1U. GLAVNI ODBOlt 8. N. P. j. ' UPRAVNI ODSKKt VINCENT CAINKAR. pradaadalk.......M67 S. Uwadal« Ave., Cktaage, ni FRIED A. V1DKK. vi. tajnik.............Š«®7 8. Lawn resnici N ^H»»«.« mnogo Htavkarjev. Aretiran je da prepreči razmah zadružnega!'do črtan, B federftin6 relifne \U\ bil tudi wyorolsslnški policijski ste, kar ¡kuneni, da bo več tiso | šef pod obtošbo kriminalnega Spor med Bolivijo in Paragvajem na razpravi Buenos Aifes, Argentina, 10. dec. — Cordell Hull, ameriški državni tajnik in načelnik ameriške delegacije na panameriški mirovni konferenci, je včeraj podal izjavo, v kateri je pojasnil obseg predlaganega nev-tralnostnega načrta. Ta naj bi povezal le države na ameriškem kontinentu in izključil druge. Hullova izjava je sledila dolgim razgovorom glede usoglasi-tve argentinskega stališča o nevtralnosti z načrtom, ki ga podpirata Amerika in Brazilija. Ta predviduje medsebojna posvetovanja med ameriškimi republikami v vseh slučajih, ki bi ogražali Varnost in mir teh republik. Po Hullovi izjavi ne bi ta načrt oviral izvoza J)laga iz meriških republik v druge države ne v mirnem in ne v vojnem Času. Bolivijski predlog, ki določa sankcije proti napadalni državi, gibanja v Amerifci, na raznih frontah. Ameriška trgovska zbornica je izjavila, da bo vodila odločno opozicjio, če bo federalna vlada pokazala, da je naklonjena zadružnemu gibanju. Dejstvo, da je vlada v neštetih slučajih podprla privatne bančne institucije in podjetja, je zbornica ignorirala. Organizacije velebiznisa že strašijo, da preti Ameriki poguba, Če se bo zadružno gibanje razvijalo v sedanjem tempu. To gibanje, pravijo, podpirajo radikalni elementje, da tako dosežejo svoj cilj, ki je »trmoglavlje-rije starih ameriških institucij. Člani komisije, katere je predsednik Roosevelt poslal v Evropo, da tam študirajo zadružno gibanje, bodo kmalu predložili svoje poročilo o rezultatu študije. Namignjeno je bilo, da poročilo vsebuje priporočila, naj federalna vlada nudi vso mogočo podporo zadružnemu gibanju v tej deželi, da tako pospeši njegov razmah. m NMA. hI M VSS OSNARNB MSkN* aa iL MJaMtva. Im «feart. M m Stale flk wtei vsa PBiroŠaa «m« * •». mt m »asm* i J''Xftaw'S««MS • aa! »cMUM» «a I*» vil DOPMl M M «M. »■■■S., «ateA IMMM ^ «M m Sa»l» ' WJS MmM, mí m MSJ« a» "rSOSVStO. S Uwaáftto . » VMÉ d «M •I Um Saa^ ti S■>»'!>■>»». •aS MOMb alwaM U H Jaka Deset t6n municije eksplodiralo v Ohiu Hamilton, O. — Avtotruk z desetimi tonami nabojev za lovske puške je včeraj eksplodiral na cesti v tem mestu. Voznik je k sreči ušel in ranjen ni bil nihče. Čem ustavljena podpora še v tem napada na podlagi poškodb, ka letu. , tare je dobil mlad «tavkar Pau "Zal mi je, ker bomo morali O. Gift. N«ki policaj mu is podvzeti ta korak, ampak ni «»«ve► vrgel plinsko bombo in «o drugega izhoda," je dejal Hop V od tovarn« odn-li v nezave-kina. "Vseeno j« bolje, da oni, ki so v veliki potrebi, dobijo C«ntralna unija tudi opl«uj« vsaj nekaj. Ako ^i federalna gov«rn«rju vsroke stavk«—pri vlada še nadalje podpirala vse, zadevanj« druftbe, kateri nač«lu bi kmalu izčrpala vse sklade." J« n«kat«ri Hitlerjev oboševa . . lec, da zdrobi unijo, proti ka Okrog milijon družin bo izgu- terf ^ V(Hjnft kim bilo federalno podporo do nove- panj0 vsestranskega lipodjeda-ga leta. Med temi Je okrog 260,- njft Q igrtVnsvl prltošb sploh 000 farmarsklh družin v osred- n, hoUift nl6 „ušati. Goji kom-njih in severozapadnih državah, unij0 in itdaja svoj Samo oni, ki bodo dokazali, da list, ki smatra vse nimajo nobenih sredstev za pre- (Mavb)(0 gibanje za — rakstir Živlianjf, bodo ostali na relifni gtV0| un|jf|pi voditelje aa nsj listi federslne vlade, vsi dttigt v6^e rnketirj«, članstvo pa sa pa bodo črtani. Oskrbo teh bodo ••auclcerj«*9 ali šlape, ker plaču-morale prevzeti državne, okrajne je unij^g® prispevke. Nogavlčar in mestne vlade. gjut un{jB j9 bila provocirana ua Hopkinsovo naznanilo je us-1 stavko, tvarilo senzacijo, kajti nekaj dni prej, ko je govoril v New I obravnava proti ore pri Hopkinsovi administraciji, zat eno pa je opozoril rslifne urad» nijfP na nevarnost nemirov, č^ ne bo administracija rev rdiral« svojega stališča. ponudbo izdajateljev I Chicago. — ^lanl tiskarske (frkostavcl) uillje št. IS ao s 4 proti 1 glasu zavrgli novo jm»-godl>o, katero Jim Je ponudila zveza izdajateljev. Ponudila Jim Je zvišanje plač. če se odrečejo bojkotu in simpatični stavki, kar je predvsem Hearstova želja. PET SLAVNIH IZDELKOV NA IZBIRO * COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC PRODAJALNAM PHILCO.RCA VICTOR ZENITH... QRUNOW GENERAL ELECTRIC mSjOm 95 Po znižani ceni do $19 Masno organiziranje! kovinarskih delavcev '"«"irr.nj* ¿p.„Hk¡h „trofc, kí m jih uMIe bo«l»e. katere Ul<1 na Madrid. Ml * (Nadsltrvin)« S 1. «trsat ) nizatorjev v Donoro. Iz Johnst towna poroča Dsvld Watklna. da Je organiziranih še okrt* odstotkov lWfcVcev pri Betlilar hem Steel. V CleveUmdu, Akr<». nu In I/orainu Je orga» nizlranje takorekoč za (iglom." pravi direkUir B, J. Damich. Rlično J« tudi V liuffalu In Ha-mlttonu, Kanada. V «Ikaškl ok»>-lici Je unija pridobila že "krog tO članot . Panstrel tovarn« V Waukeganu Je 1«S «»rgsnl. gfrana. rgli HltlrrjevJ in »• | Kampanja rko r* »bu tud| vpadni obali, kjer «o Odprava nmmkkega parlamenta Berlin.—Vodilni nacljaki krogi ao napovsdsli, ds bo IliUer v kratkem razdelil Nemčijo v osem Ckrsjin in odprsvll parlsment, terega bo nadomestil državni svet. Ta svet bo imel '4MJ članov narljske stranke, kater« bo imenoval Hitler. • Vsakdo vživa radio! Kadi lega je tu idealno božično darilo. IVI slsvnili radijev vam Je ns izbiro v Commonwealth Kdison K Ur trie prodsjal-nah. Pridite In — »glejte jih! Izberite onegs, ki gs nsjlmlj želiU*! Ni/la poljubna udplačils Reporter ji ne marajo skozi piketno linijo tieharjev Klufthiug. N, V. — Novlnsrjl pri tukajšnjem H«tu N<»rth Muirt Daily Journals in člani časnikarske unij«, 10 \m šle vi lu, n^ejo akebati proti tiskar-Jem. ki «o v stavki. Kn«»atavno nočejo iti skoti piketno Unijo, Sists IsMis kupilo sMfsf Malo naplavilo takoj. Ostalo na lahka mesečna odplačila s računom električno |H>alugo IM Prosti potkuiiji M 4o«u PrepričaJte «e! Pimkualte sami! M/ ob \ r/n.« ,mJ P**- " ||(/rt mm M p^tmtmH COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC SHOPS DOWNTOWN-n W ADAM* »»Ml» - Iti t W*«MH IfSMI l.n»i>»«» »4N» P*č pa so ga opazovsli, dokler ni dospel do svoje koče. Dimač je dva dni postaval po mestu, pa je bil neprestano pod bdečim nadzorstvom. Cok s pasjo vprego in ssnmi je pa izjrintf kakor kafra. Dospeli so potniki od gornjega toka reke Yukons, od Bonanze, Eldorada in od Klondika, ampak nihče ga ni arečal. Dimač je ostal sam. Jasno je bilo seveda, da bo prej ali slej poskušal stopiti s svojim tovarišem v stik, in zaradi tega ao se oči vseh pozorno upirale vanj. Drugi večer ni zapustil koče. Svetil j ko je ugasnil ob deveti uri, budilnico je pa nastavil, da je zvonila ob dveh popolnoči. Straža je gotovo slišala drdranje budilnice, kajti ko je Dimač pol ure kesneje odprl duri, je naše] pred kočo družbo, ki ni štela šestdeset, nego najmanj tristo mož. Ob svitu severnega sija, je odkorakal v tako številnem spremstvu navzdol proti mestu in jo zavil naravnost k "Losjemu rogu." Komaj je vstopil, je že bila gostilna nabito polna čemernih in godrnjajočih gostov, ki so pili in dolge štiri ure motrili Dimača, ki je kvartal s svojim prijateljem Breckom. Kmalu po šesti uri zjutraj je Dimač vstal od mize- Obraz mu je bil mračen in srdit. Ko je stopal proti izhodu iz pivnice, ni hotel nikogar ne poznati ne videti. Zapustivši "Losjl rog," se je nameril po glavni ulici, za njim pa je v nerednih vrstah koračno tristo mož in prepevalo: "Seno-slama! seno-alama! Hep! Hep! Hep!" "Lahko noč, tovariši," je grenko rekel, ko je dospel do brežnega roba, kjer je steza krenila navzdol. "Zajtrkovat grem, potem pa spat." Vseh tristo je izjavilo, da pojdejo z njim, in ao mu sledili navzdol do reke in čez led naravnost proti Sandersonovi koči. Ob aedmih zjutraj se je Dimač s svojo kohorto vzpenjal po vijugasti stezi preko drče. Doapevši na vrh, so opazili, da se ii dimnika vije dim, dočim je skozi okno iz pergamentnega papirja padala medla svetloba sveče. Cok je odprl vrata. "Pozdravljen, Dimač! Zajtrk je že na mizi. Kar sezi po njem. Kdo so pa vsi ti prijatelji?" Dimač se je na pragu obrnil. "Lahko noč, tovariši. Upam, da vam je ta jutranji izlet ugajal " < «M "Trenutek, Dimač," je zaklical Vilko Slano-, vec. V njegovem glasu se je razodevalo razočaranje. "Rad bi te nekaj vprašal." "Kar sproži," je dobrohotno rekel Dimač. (Dalje prihodnjič.) Ljubezen? Kratek, a reaničen roman Te dni se je oglasil pri meni prijatelj. Skoraj brez pozdrava je vstopil. Glava mu je bila sklo-njens, obraz so mu pa rezale o-strc in globoke brazde. Obraz starca je bil to. Z začudenjem in strahom *em ga |>ogledal in ga vprašal, kaj mu je. Pofiedai ms Je t brezizraznimi očmi Jn j al |x>ča*i! "Doigral sem svojo vlogo! |»o-rr.illjal »cm si, ds sem srečen in morda pošten, pa »cm priAi-l tale danes, mnogo prepozno do *po-tnanja, ds sem l»edak in ds to življenje, ki aem gs hotel živeti, nI resnično življenje, je la* »»a-memu «ebi!" Zagledal hr j«- ik«>*i okno, ob ta* mu >e malo imrdel, oči so *r mu pa n\etile, kakor da bi bil pijan ali pa da bi jokal. "Dve leti sem *r varal in si domiAljal, da »cm srečen. Bedak!" Zasmejal j«« hi»t< ričn<> in po kratkem molku je nadaljeval » komaj slišnim glasom: 'Pred tclnij stoji »trto iivlje-nje" (MovaJul ki se je nslil dve sto let prepozno V Segel je v notranji žep Ruknjila in nadaljeval » trepetajočimi ustnicami: 'To naj ostane pri teb^" ¿'oluUl je maj heti zavitek na rob mize: "Nič posebnega ni. Majhna zapisnlca in njeno pismo! Ne morem ju sam uničiti. Zdi se mi, da bi u-ničli življenje, da bi bil morilec! Ti pa napravi s tem kar hočeš." Ni dokončal, zamahnil je z roko, se počasi obrnil proti vratom In z negotovimi koraki odšel, brez (Mtzdrava. brez besede. Silno me je os u pilo njegovo vedenje. Nisem prišel niti do besede, da bi ga zadržal in potolažil. l>olgo »em sedel molče in brez misli, gledal na zavitek na mizi. ki ga je tam pred nekaj minutami pustil prijatelj. Pustil sem ga do danes nedo-tsknjenega, ker me je ga bilo »koraj groza. Dane» |>a »em ga odvil. Pred menoj leži na mizi skrom-na /-apinnica, rjave barve, na gornjem roln» j«, nalepljena pentlja iz rdečega traka. Ta pentlja naj bi bila morda simbol Ijubez-ni, monla simbol zvestobe? NI važno, ali je bilo to darilo za god |*ll I"» »|H»min na daljšo odsot-o «nt. Mogolt bo v tem skromnem notesu zrcal«» današnje do-zrcalo da na» nje "globoke in ¿v« ste ljubezni", zato bo čisto j prav, ako ga odprem. Torej po. glejmo: januar — dan Tvojega go-Mu. Rada bi Ti dala kaj prav le- pega, kaj dragocenega, izrednega, samo da bi Te čimbolj razveselila. Ker se pa darilo ne ceni po njegovi zunanji vrednoeti, se mi zdi, da je te, kar danr sama iz sebe, iz svoje notranjosti, najprimernejše darilo za globoko dušo, kakršna je Tvoja. Skromen je ta notes, skoraj prereven za godov no darilo, a upam, da TI bo njegova vsebina odtehtala marsikatero drago stvar. SIcer nimam posebnega daru za izbiranje besed, da bi se lepo in zanimivo čitalo, a ker prihaja vse to iz ljubečega srca. se nadejam, da bodo moje vrstice kljub temu privabile nasmešek na Tvoja lica In srečo in vwelje v Tvoje srce. Oital ne boš ničesar novega, a vendar preglej te male bele liste; in te, vrstice naj Ti bodo v tolažbo v težkih in žalostnih trenutkih. Poljub — dolg in vroč od Tvoje M. 27. januar (leto prej). Ce bi mi tisti večer, ko si sto-pil v dvorano in ko sem prvič zaplesala s Teboj, kdo rekel, da boš igral važno vlogo v mojem življenju, bi se mu malovemo sasmejala. In da nes? Nikdar ne bom mogla dovolj prehvaliti Boga, da je ravno Tebe poslal na mojo pot. M. 27. januar. Minilo je leto . . . Mnogo veselih, a tudi žaiostnih dni je vzelo s seboj. Toda uspeh je vseeno zadovoljiv, če ga ne bi kalila Tvoja odsotnost. To je edina senca, ki leži ta dan na mojem arcu. Zakaj nama ni uaojeno, da bi praznovala vsaj najino prvo obletnieo skupaj? Življenje je včasih trdo in kruto, bilo bi prežalostnok da nss ne tolaži u-panje. Tukaj jaz — Ti tam . .Vsak s svojimi mislimi, ki hitijo dtu-ge proti drugim, da se nekje v neopaznosti srečajo in strnejo v molitev: "D . . . ostani dober in zvest, M., bodi mi dobra in zvesta; usmiljeni Bog, daj nama moči, da junaško odženeva vse izkušnjave, podeli nama milost, da bova čss dve leti, ali mogoče čez Štiri leta obhajala obletnico kot mož in žena!" 1. maj. Nerada «se spominjam tega dne. Sramujem se ga v dno du-ie in zato rajši ne mislim nanj. Zakaj ta dan sem storila mnogo hudega njemu, ki ga imam rada. Zadala sem grozno rano njegovemu srcu, njegovi duši jn njegovemu ponosu. Toda še tisti dan sem spoznala svojo pomoto n prosila sem ga, naj ae vrne. Bala sem se in trepetala, da je >repozno. On je bil pa tako do->er in velikodušen, da mi je vse dobrotljivo odpustil. Naj ga Vsemogočni za to stotero poplača. M. 1. september. Ta dan ni tolikega pomena zate kakor zame. Bila je nedelja po tistem dnevu; ko sva šla z B. in R. po čo-colado. Bila sem muhasta, res da sem Te žalila, prav tako je >ilo v nedeljo. Ko smo šli s postaje, kamor smo spremili R., Ti ie bilo preveč tefcko pri srcu in si se žalosten poslovil. Tisti večer sem mnogo premišljevala: Vedno sem si želela imeti po-eg sebe dujto, ki bi jo ljubila in vse zaupala, na katero bi se ahko oprla v svojih slabih trenutkih. Našla sem jo, ali vedela nisem, da terja ljubezen tudi žrtve. Težko mi je bilo včasih ob misli, da tidsem več svobodna, cer sem se prostovoljno vezala. Mislim, da je tod podzavestno zvirala moja slaba volja. 1. septembra pa sem šla sama vase, vendar sem si pridobila svoj duševni mir, in drugo jutro sem vstala vsa prerojena. In od tistega dne si je Tvoja duša na vse načine prizadevala, da ne bo sitpa, čeravno ji ni vedno popolnoma uspelo. Ker pa je nekoliko "domišljava" in predrzna, upa, da ji bo njen D. te maj-ine nevšečnosti velikodušno odpustil. ... 13. april (1986). Prosil si me, naj Ti kaj narišem v spomin na današnji dan. Wsem popolnoma zbrana, zato oprosti skromnim vrsticam. Danes je nekako 13. postaja mojega križevega pota. Zadnja, 14. in najtežja, bo nekako meseca junija, ko boš delal skušnjo. Upam in verujem, da bo to res zadnja postaja in da bo za veli-cim petkom veselo vstajenje. Danes 13. nama je hudo, ker se poslavljava, a vera v dan vstajenja nama bodi svetla luč, ki nama naj daje potrpljenje in u~ panje! Tvoja M. 26. oktobra 1936. Končano. M. Dolgo sem še listal po preči ta-ni zapisnici. Različni občutki so mi vstajali v duši. Sama po sebi ao se mi porajala vprašanja: Ali je ljubezen sploh kaj atalnega, ali ni to samo nekaj relativnega? Sicer pa, ali je tukaj res bila ljubezen? Ali ni bilo vse skupaj ena sama velika laž njej in njenemu dragemu? Nehote sem odprl tudi pismo, ki je bilo priloženo. Njeno zadnje pismo! D.! I Oprosti, ako pismo ne bo tako, kakor želiš. Mnogo hsdega sem Ti prizadejala, a dai)es H moram zadati zadnji udarec. To je usoda. Dobro se zavedam svoje krivde in rveznačajnosti, vendar ne morem drugače. Taka sem kakor 99 odstotkov drugih deklet, Čeprav sem si prizadevala, da bi ne bilo tako. Nisem Ti zvesta. Zaničuj me, kajti česa drugega nisem vredna. Mogoče bom zato še kruto kaznovana, a vendar se ne da zdaj« nič več spremeniti. Odpusti, ako moreš! Toda ne imej me v slabem spominu in pozabi dekle, ki Te je tako grdo razočaralo. < Pozdravljen! M. To je torej življenje! Ker fant čaka službe, se je v teh svojih težkih dneh pokazal malo slabega, nemočnega, se mu je izneverila tudi ljubezen. Morda se je dekletu zahotelo ved rej še ga, ve-selejšega fanta, morda? .... Ali pa se ji je zahotelo iivljehja, bogastva in bleetečega imena? Naj. bo že kakor koli. Nimam pravice o tem soditi. To bo pokazalo življenje. • # Se tole. Danes sem srečal o-menjenega prijatelja. Vssek> me je pozdravil in zdel se mi je kakor prerojen.*Stisnil mi je roko: "Veš, težko mi je bilo v začetku, toda stisnil sem zobe in zadavil v sebi tisto — kar imenujejo ljubezen. Samo, kadar se spom nim nazaj, občutim nekaj grenkega v ustih, kakor po prekrokani noči." Malo je prenehal, pa se je takoj nečesa domislil: "Uporabi mojo zgodbo za povest ali ne vem za kaj» samo na koncu še pripomni, da hočem tudi jaz sodobno živeti, da se mi hoče življenja. Hočem živeti tako in hočem napraviti nekaj takega, da me bo ona vsaj lahko zaničevala. Nočem biti v njenih očeh dober, pošten in ne vem kaj še,, nočem, nočem! Hočem, da bo tudi ona mislila tako name, kakor mislim jaz nanjo!" Poslovila sva se in šla vsak svojo pot. D. K. AU ste že naročili Prosveto ali Mladinski list svojemu prijatelja edini dar trajne vrednosti, ki ga ali sorodnika v domovino? To Je za mal detuir lahko pošljete svojcem v domovina. TjFFiT ILEZJZ 1 4) SHOPP/NG IX OAYS LE Ft m DONT FOROET TO FEED THE B/RDS I BUY 1 Christmas I SEAIS S 5 --r,««Wr»ud Picture Slika kaže Kitajca pred japonskim vojaškim sodiščem v šangha Listen to the Yugoslav Radio Hour of PSUUIDECH'S TRAVEL BUREAU «NO FOREIGN EXCHANGE. Station WWAE. Every Sunday 1 to 2 636 S. Clark St., Chicago. — Har. 3006 Ne bo pravi Naklič?'^"^^^ ;;Da! Kaj bi radi od njega "Denar!" " "Ne, naš Naklič že ne bo pi vi, ta nima počenega groša!" Želodčno zdravilo iskreno priporočano Pri vseh druffUtih Chicago, m. - "Uživam Trtoerjevo grenko vino, ktdvkoli ttpiro na želodčnih «Ji neprebsvnih narodnostih, in priporo-earn ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlw." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uli-vajte Trinerlevo grenko vino, ki je v tsdnjih 45 letih doka«, lo, da je najbolj ssnesljivo sdravUo proti «sprtju, plinom slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim teškočsm. i - — — -Pilite po brezplačni vzorec» _ __ Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St Chicsso I1L ' Send me a free semple. Name _______________________________________ Address _______________________ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepn 10/redna konvencije ae lahko naroči na list Prosvsta is prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov Is ena druiine k eni narrf. nini. List Proaveta stane sa vse enako, za člane ali nečlane $6.00 n eno letno naročnino. Ker pa člani Se plačajo pri aaeamenta $1.20 n tednik, se jhn to prišteje k naročnini. Torej seds) ni vzroka, redi, ds jo Ust predrag sa člane S.N.PJ, Liat Proaveta Je vaša lastnins is gotovo je v vsaki družini nekdo, kl M rad čital Ust vssk dan. Cess Usta Proaveta jo: Za Zdrui. države in Kanado.90.00 Za Cicero hi Chieafo Je....$7.11 1 todnik in.... ..........4.80 1 tednik in......... .....6.30 i tednika in... ..........8.00 2 tednika in........ .....5.10 S tadnlka in... ..........MO S tednika in........ .....IM 4 tednike In... .......... 1.20 4 tednika ln........ .....2.71 5 tednikov In.. .......... nK 8 tednikov in....... .....IM Za Evropo je.... .........00.00 Izpolnite spodnji kupon, prlloiite potrebno vsoto densrjs sli Mon«y Order v pismu in al naročite Proeveto, list, ki Ja vaša lastnins. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahheval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne «ton, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročnika. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago. IlL Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Prosveto vsoto I.......... 1) I»«...........................:........ČL drnštvs št....... Naalov ..............;......................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih il»»®* moje družine: 2).........................................ČL društva št...... »..;......................................Čl. drnštvs št...... 4).........................................čl. drnštvs št...... 8).........................................Čl. drnštvs št..... Mesto .............................Država .................. Nov naročnik..................Star naročnik.................. U TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA William Green, predsednik ADF, govori pred delegati na kon-v ene I JI federacije. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnik* knjige, koledarje, lepake itd. v slovenskem. hrotiMj slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dru« VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANfeTVi S.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje voditvo tiskam« Cene smerne, ualjske delo prve v»»U Pišite po informa «je aa nasi«*; S.N.P.J. PRINTERY 26:,7-53 SO. LAWN DALE A VEM E Telefon Rockwell 4S04 CHICAGO, ILL. Tam so doto aa Ulje *« H*-"Ü>