Razgled po šolskem svetu. — Oblsk vseučilišč t Nemčiji. Po aajaovejših statističaih podatkih je bilo aa vseh vseučiliščih v Nemčiji vpisaaih v miBolem poletaeai semestra 51.700 dijakov, v zimskem semestru jih je bilo le 47.799. — Profesor Anton Tit. Banda, najslavaejši češki pravaik, je slavil 8. t. m. svojo 751etaico. Prof. Eaada je bil rojea 8. julija 1834 v Bystfici a. Uhl. Ba Češkem. Vse svoje dolgo ia plodoBOsao življenje je posvetil češki pravfliški vedi, ki ji je pridobil ugled in spoštovaaje pred vsem zBaastveaira svetom. — Nemški Schulverein aajveč žrtvaje za Oeško. — Do koaca 1. 1908. je porabil za Češko 5,045.000 E, torej reč kakor eao tretjiao vseh podpor skepaj. Leta 1908. je za Češko žrtvoval 190.700 E. — Poljski učltelji zoper pouk nemščlne. Zborovaaje poljskih pedagogov v Levovu je skleailo, da se mora iz učaih aačrtov za ljudske šole aa Gališkem popolaoma elimiairati poak aemščiae. — Zenske na nemških vseačiliščlh. Glasom aajaovejših statističaih podatkov je bilo v letaera semestra 1908/09 aa vseh aemških vseačiliščih vpisaaih 1441 žeask, aajveč aa berliaskem vseačilišču, aamreč 423. Na filozofske predmete odpada 713. aa mediciao 368, aa mateaiatiko ia prirodae zaaaosti 100, državae zaaaosti 40, studij deatologije 40, pravae zaaaosti 25, lateraasko bogoslovje 4, na farmaeijo 3. — Temu ktevila treba dodati še 1104 hospitaatiaj, tako da zaaša skupao število žeaskega dijaštva aa vseačiliščih v Nemčiji 2545. — Jngosloransko akademično društvo T Brnu. V Braa so ustaaovili jugoslovanski slušatelji aa oadotaih visokih tehaiških šolah akademiško draštvo BJugoslavija". Društvo ima aad 30 člaaor. — Naslednlk Jaglča. Eakor javljajoje prof. Beraeker iz Vratislave odbil poaajeno mu mesto profesorja slavistike aa duaajskem vseačilišča. — Drojna doktoriea je sedaj grofioa Albertiaa Marschallova, ki je promovirala za dr. med. Grofica je aamreč že dr. filozofije. To je prvi slačaj, da si je kaka žeaska aa evropski uaiverzi pridobila dvojai doktorat. — NoTa vseučilišča na Kuskem. Miaistrstvo prosvete predloži čiraprej državai dami zakoaski aačrt o ustaaovitvi aovih vseucilišč. Za sedež aovib uaiverz so [izvoljeaa ta-le mesta: Jaroslav, Saratov, Vilaa, Vitebsk, Miask ia Petrograd, ki dobi k dosedaaji tudi drago uaiverzo. — BMatica Srbska" t Dubrovnikn. Dae 2. t. m. je pričela v Dubrovaika svoje delovaaje nSrbska Matiea". Matico je astaaovil veliki aarodai dobrotaik Koaštaatia Vačkovic, ki je pred 16 leti umrl v Splietu in volil 320.000 kroa za astaaovitev BSrbske Matice" v Dubrovaiku pod pogojem, da se ta iastitucija sme oživotvoriti šele 15 let po ajegovi smrti. Včeraj je ta rok potekel ia s tem daevom je ^Matica" tadi pričela svoje delovaaje. — Analfabeti t Italijl. Po Ijudskem štetja je bilo v Italiji 1. 1901. 32 rail. 500.000 prebivalcev, od teh je biln 27 mil. 500.000 aad 6 let starih. Od sledajih je bilo 13 rail. 350.000 aaalfabetov (48-5%). Najslabše je glede izobrazbe v Siciliji, kjer je 73%, ia v Ealabriji, kjer je 80% aaalfabetov. — Analfabeti v Bosnl In Hercegovinl. V šolskem leta 1907/08. je bilo v Bosai ia Hercegoviai 106 aaalfabetskih tečajev, kijihjeobiskovalo 3324 učeacev. Odtehjebilo 46% mohamedaacev. 21% pravoslavaih ia 33 % katolikov. Z uspehora je izvršilo te tečaje 2359 ačeacev, torej 70%. — Kollko je t Evropi rseužilišd ? V Nenačiji 21, aa Fraacoskem 16, v Avstriji 8, aa Ogrskem 3, aa Angleškem 15, v Italiji 21, v Eusiji 9, aa Špaaskem 9, v Švici 7, v Belgiji 4, aa Švedskem 3, aa Earauaskem 2, Nizozemskeai 5, Grško, Portugalsko, Norveško, Daasko, Bolgarsko, Hrvatsko ia Srbija imajo vsaka po eao, skapao torej 130 s priličao 400.000 vpisaaimi slašatelji. — Analfabeti na Ruskem. Na Buskem je maogo aepismenih aarodov. Po popisa od 1. 1897. spada aa 1000 ljudi 789 aaalfabetov; pismeaih bi bilo torej 211, medtem ko jih je v Belgiji 998, aa Nemškem 980 in na Fraacoskem 979. Pri ženskah je aa Euskem še slabše; od 1000 ae zaa brati ia pisati 869. Tadi v plemeaitaških rodoviaah ae maajka aaalfabetov, med 1000 jih je 289. — Žalostna knltnrna sllka. Po aajaovejih statističaih podatkih je v glavBera mestu Galicije, Levova, od 197.000 prebivalcev aič maaj Bego 58.000 aaalfabetov, iB sieer petiadvajsettisoč moških ia 23.000 žeask. 4000 oseb zaa le čitati, a pisati B6 zaajo. Torej skoro tretjiaa levovskega prebivalstva aima aajelemeatarBejše izobrazbe. — človek bi mislil, da se bo število aaalfabetov maajšalo, ali njihovo število v Levova vse čimbolj uarašča. Leto 1892. je bilo od 100 prebivalcev 23 aaalfabetov, a leta 1909. jih je že 30 odstotkov 1 Ali ae bi bilo bolje ia Barodaeje, da se merodajai faktorji brigajo bolje za kalturao politiko ia odstraaijo grozae odaošaje, kakor da sejejo mržnjo med Poljaki ia Malorusi! — Sprejem Žldor v ruske risoke šole. V raskem miflistrskem sveta je bilo te dai skleajeao, da se bodo odslej sprejeraali aa ruskib visokih šolah tadi židje, čeravao v omejeaem številu. — Katoliško učiteljišče se aahaja v Feldkirchu aa Predarlskem. Učiteljišče je bilo ustaaovljeao leta 1888., ima pravico javaosti ia ga vodijo šolski bratje. Letos je imelo ačiteljišče blizu 300 gojeacev iz razaih kroBOvia. Na tem učiteljišču je bilo izšolaaih blizo 500 ačiteljev. — Švedske ljudske šole so v vsakem oziru aajlepše aa svetu. Vsaka šola je okrašeaa s slikami iz prirode, iz domačega življenja ia zgodoviae. Velika slika, ki pride v švedsko šolo, mora biti v resaici ametaiško delo, ki blagodejflo vpliva aa izobrazbo ametaiškega okasa otrok. Na vseh ljadskih šolah se poačajejo otroci v ročaih delih ia spretaostih. Na 3000 Ijad8kih šolah aa Švedskem se poačajejo razaa rokodelstva. Take šole so kakor moderBo urejeae, vzorae rokodelske delavflice. Posledice take vzgoje se kažejo y tem, da ai dežele aa sveta, ki bi se mpgla s svojimi rokodelskimi izdelki kosati s Švedsko. Na Šredskem imajo pa tadi 31 ljudskih vseačilišč, ki skrbe za izobrazbo preprostega Ijudstva. Ljudska vseučilišča so že nad 40 let stare institucije, ki jih podpira država. Leta 1905 so imele 1660 slušateljev. — Šolskl mazej. Mesto Vratislava se sme ponašati, da ima sroj mestai šolski muzej, ki je v popolaoma mestfli apravi. Mazej obstoji iz petih oddelkov, ia sicer: šolske stavbe ia šolsko pohištvo, šolska higieaa, ačila, umetaostni steaski okraski za šolo ia dom, knjižaica, kipi in slike slovečih šolaikov. Med obiskoTalci tega velezaaimivega muzeja se nahajajo zapisaai v spomiaski kajižici zastopaiki vsega sveta, med ajimi sta celo ea japouski zdravaik ia ea Eitajec. — Nemškl Schulverein je v zadnji dobi poslal podporo v Vojaik za telovadao orodje, v Št. Ilj kot povišaa prispevek za a6aa sredstva, v Brežice, kjer aemški otroški vrtec ae more izhajati ter je prosil, da se mu poveča podpora. — Držarno podporo gospodinjskl šoli šolskih sester t Tomaju je dovolilo poljedelsko ministrstvo, ia sicer 10.000 E kot astaaovao podporo ia letaih 2000 E kot vzdrževalao podporo skozi tri leta.