rN&tnfna plačana ▼ gotovini. Leto LXrV., št. 239 Ljubljana, sreda 21. oktobra 195*' Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznika. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseratl peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva olica »t. 6 Telefon 81. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg et. 8.---— CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. lrfO. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. 5t. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — •-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. MISIJA PILSUDSKEGA V BUKAREŠTI Skupen nastop Poljske in Rumunije v pogajanjih z Rusijo o zaklju- čitvi pakta glede nenapadanja Varšava, 21. oktobra. Potovanje maršala Pilsudskega v Rumunijo je prišlo za poljske politične kroge povsem nenadoma. O pripravah za to potovanje niso vedeli ničesar niti v krogih, ki so najbližji vladi. Sicer se je pred nekoliko tedni govorilo da bo odšel Pilsudski v inozemstvo, vendar pa niso temu pripisovali nobenega pomena, ker so splošno mislili, da gre samo na odd:h. Nekateri varšavski listi trdijo, da je bilo potovanje Pilsudskega v Rumunijo presenečenje tudi za njegove najožje prijatelje Za namere Pilsudskega niso vedeli niti posamezni ministri. Pilsudski se za svoje potovanje ni pripravljal v Belvederu, temveč v Sulejowku, na posestvu, kjer so se mu poklonili legijonarji in odkoder je odšel naravnost na varšavski kolodvor ter odpotoval v Rumunijo. Šele tedaj se je izkazalo da je bil načrt potovanja že davno gotov Pred mesecem dni ie bil namreč imenovan za tajnika poljskega poslaništva v Bukarešti kapetan Lepecki. To imenovanje bi v drugih razmerah ne bilo niti opaženo, sedaj pa je imelo globokejše vzroke. Lupe-cki je namreč zaupnik maršala Pilsudskega in ga je svoječasno spremljal tudi na Ma-deiro. V političnih krogih krožijo najrazličnejše vesti o pravem namenu potovanja Pilsudskega. Listi so pisali, da je odpotoval na jug na okrevanje, toda njegovo potovanje v Rumunijo ima vsekakor pol:tični značaj. Javnost je zvedela le toliko, da je kralj Karol sprejel Pilsudskega v avdijenco in ob tej priliki je bilo tudi omenjeno, da sta med drugim govorila tudi o paktu nenapadanja, ki bi ga Poljska rada sklenila z Rusijo. Ni dvoma, da si želi Poljska v pogajanjih zagotoviti podporo svojega zaveznika, s katerim hoče nastopati sporazumno. Pred sestankom kralja Karola in maršala Pilsudskega so se vršile tudi druge kon- Zapad o drugi balkanski konferenci Uspeh konference more pripomoči lltični spori manj važ Carigrad, 21. oktobra. AA. Po včerajšnji plenarni seji, s katero je bila otvorjena balkanska konferenca, so bile seje raznih odborov. Odbor za načrt o balkanskem paktu je imel dolgotrajno razpravo. Sodijo, da bo ta načrt soglasno sprejet. Gospodarski odbor je sprejel predlog turške delegacije o ustanovitvi med balkanske družbe za izvoz tobaka. Ostali odbori so pa razpravljali o ukrepih, ki naj pospešijo intelektualno in politično zbližanje balkanskih narodov. Pariz, 21. oktobra. AA. sOrdre^ se bavi z drugo balkansko konferenco v Carigradu ter z gospodarskim zbližan jem iln možnostjo carinske unije med balkanskimi narod!. Pravi, da b: srečni rezultati konference ugodno vplivali pred vsem na go- li ublažitvi gospodarske krize - Poni kakor gospodarski spodarskem polju ter doprinesli k ub!a žitv..* gospodarske krize. London. 21 oktobra. AA O priliki dni ge balkanske konference prinaša »Tirnem uvodnik, v katerem prav.!, da je turško grški sporazum nesporno služi' kot zgled druerim balkanskim državam. Med tem državami obstoja še vedno neka razdvojenost, vendar kažejo gotovi znaki, da bo grško • turški sporazum ter zbližanje med balkanskimi narodi prinesel boljšo bodoč nost novi generaciji. Nato pravi list. 1a so težke izkušnje primorale narode bliž njega vzhoda k spoznanju, da so njihov* politični spori manj važni kakor sku^vn gospodarski interesi, kar bo vplivalo po m'rljivo tako na politični, kakor gospodarski položaj. Na koncu pravi list, da ima konferenca velik vzgojen pomen. Nov političen umor v Sofiji Trgovec Mfdatov žrtev neznanega atentatorja Caribrod, 21. oktobra. V ponedeljek okrog 21. je bil v Sofiji izvršen nov političen umor. Žrtev atentata je postal ugleden trgovec, 45 let stari Peter Mrdalov. Ko se je Mrdalo v pripravljal v svojem skladišču kave, ki ga je imel v ulici Carja Borisa št. 26» v zgradbi generala Lazarova, da se odpravi domov, se je pred steklenimi vrati pojavil mlad človek v črni suknji in oddal nanj 4 strele iz samokresa. Trgo- vec se je smrtno zadet takoj zgrudil in izdihnil. Atentator je mirno odšel, ker ga nihče ni motil. Ljudje v hiši so sicer čuli strele, ker so pa vedeli, da gre bržkone za atentat, se niso ganili, dokler se napadalec ni popolnoma odstranil. Šele nato so alarmirali policijo, katere delo pa " bilo dopasti so izdale ob javo, da bodo storile vse, da pride zločinec v roke pravice. Valutni ukrepi v Švici in Italiji Odprava kritja bankovcev z devizami — Povečanje čistega zlatega kritja v Švici in Italiji Curih, 21. oktobra. V zadnjih dneh se je v Švici beg pred dolarjem še povečal. Likvidacija dolarskih imetij je zavzela neobičajen obseg. Izkazalo se je, da je v Švici naložena brezobrestno skoro milijarda švicarskih frankov. Zaloga zlata se je prvič v finančni zgodovini Švice povečala nad 2 milijardi švicarskih frankov. Računajo, da bo švicarska Narodna banka v kratkem opustila zlati devizni standard in prešla k popolnemu kritju z zlatom, ker znašajo devizne zaloge komaj še 109 milijonov frankov. To pomeni, da Švica ne bo več krila svojih bankovcev z devizami, ampak samo z zlatom. Milan. 21. oktobra. Italijanska novča-nlčna banka namerava preiti k popolnoma zlatemu kritju, kar nameravajo storiti tudi v Švici Nakupi zlata se bodo nadalje-Tali tako dolgo, da bo doseženo 40-odstot- no kritje bankovcev z zlatom. Rim, 21. oktobra. >Agencija 9tefani< je izdala kratko poročilo o italijansiki finančni politiki v bližnji bodočnosti. V tem poročilu napoveduje, da pride v bližnjih dneh v Rim prva pošiljatev zlata, ki ga je ^Banca d' Italia* naročila v inozemstvu. S tem zlatom nameravajo ohraniti zlato podlago italijanske valute, kakor je bila določena s stabilizacijskim zakonom L 1927. Deflacija papirnatega denarja iz obtoka se bo po tem poročilu še nadalje pospeševala, dokler ne bo ostalo v prometu le toliko denarja, kolikor ga je nujno potrebno. To politiko omogočata v zadnjem času še precej aktivna bilanca italijanskih plačil v inozemstvu in zunanja trgovinska bilanca, ki je za mesec september po desetih letih prvič ivikazala konkreten, čeprav skromen prebitek. Obletnica Karlovega puča Budimpešta, 21. okt. Ob včerajšnji obletnici poleta bivšega cesarja Karla na Madžarsko je imel grof Aladar Zichy v le-gi-tEmističnem klubu govor, v katerem je med drugim dejal: Kdaj bo zopet narod pričel svoje lastno življenje, čigar simbol je krona sv. Štefana? Grof Zichv je opozarjal pri tem na članek rimske »Tribune«, iz katerega se vidi važno izpremembo v mišljenju sveta. Na Madžarskem je najmanj 90 odst. prebivalstva legitimističnega. Državni poglavar in predsednik vlade sta tudi nepokolebljiva pristaša ustavne vzpo-stavitve legitimističnega kraljestva. Redukcija v dunajskih gledališčih Dunaj, 21. okt. V ponedeljek popoldne je bila konferenca zastopnikov vlade in dunajskih gledališč, na kateri so razpravljali o neobhodni potrebi štedenja v obeh državnih gledališčih na Dunaju. Kakor zatrjujejo, se bavi vlada s splošnim znižanjem plač in mezd gledaliških nastavljen-cev. Najvišje plače naj bi se znižale za 25 do 30 %, srednje za 15—25% m najmanjše za 10 odstotkov. O združitvi Burgthe-atra in bivše dvorne opere v poslopju opere ali pa o oddaji obeh gledališč v najem na konferenci niso govorili, ni pa nobenega dvoma, da je pričakovati nadaljnjih ukrepov, ako se bodo zaželjeni prihranki v prihodnjih dneh izkazali kot nemogoči. ference. Listi spominjajo na dejstvo, da ie dospel pred osmimi meseci v Varšavo brat rumunskega kralja princ Nikolaj, generalni inspektor rumunske vojske, pred nekoliko tedni pa se ie mudil v Varšavi šef rumunskega štaba. Poljsko-ruska pogajanja so potisnila v ospredje razna vprašanja, ki se tičejo tudi Rumunije. Glavna težkoča za sporazum med Rusijo in Rumunijo je v starem sporu zaradi Besarabile. Poljska javnost prihaja v glavnem do zaključka, da se je v Bukarešti govorilo o skupnem postopanju pri reševanju poljsko-ruskih in rumunsko-ruskih vprašani. Bukarešta, 21. okt A A. Poljski maršal Pilsudski, ki je za bivanja v kopališču Cannen Silva ob Črnem morju obolel na hripi. se je vrnil v Bukarešto. Njegovo zdravstveno stanje se je znatno popravilo, vendar pa potrebuje še nekaj časa do po-nolnega okrevanja. Razksl v nemški*! stfsnkah Berlin, 21. oktobra. AA. Zaradi glasovanja v parlamentu so se pojavila v raznih strankah globoka nesoglasja. Poslanska frakcija gospodarske stranke, ki je glasovala za Brunirgov kabinet,, je prišla v nasprotje s sklepi stranke. Mnoge njene pokrajinske organizacije so iz tega glasovanja izvajale posledice in se odcepile od stranke. Da preprečijo razkol stranke, bo imel izvršilni odbor stranke v sredo izredno sejo v Berlinu. Tudi nemška ljudska stranka je v krizi. Vzrok nezadovoljstva je v tem, da so pristaši nezadovoljni s poslanci, ki so v parlamentu glasovali proti vladi. Vodstvo stranke v Badnu se je izreklo proti posl. Dingeldevu, ki je vodil vso akcijo proti Bru-ningovemu kabinetu. London, 21. oktobra. Pod naslovom »Ustavna diktatura« je objavil >Times« članek o Brilningovem režimu v Nemčiji. List pravi, da se kancelar Brtining nič več ne opira na parlament, čeprav ga sam spoštuje, vlada pa s pomočjo 48 čl. weimar-ske ustave. Na ta način je koncentriral vso oblast v svojih rokah. Mandžurski spor Ženeva, 21. oktobra. AA. Napori za rešitev mandžurskega spora se nadaljujejo. Angleški zunanji minister Reading se trajno posvetuje s predsednikom sveta Društva narodov, francoskim zunanjim ministrom Briandom. Tokio, 21. oktobra. Zunanji minister baron šidehara pripravlja japonsko noto, ki bo odgovorila na opozorilo Japonski glede izvedbe Kellovega pakta. Trdi se, da bo japonska vlada v tej noti ugotovila, da kitajski bojkot proti Japonski ne predstavlja mirnega sredstva in da zaradi tega ravno tako krši Kelloggov pakt. Zunanji minister kantonske vlade Tzen, ki se mudi v šanghaju, je sporočil japonski vladi, da- b.I Kitajska pozdravila direktna pogajanja z Japonsko o rešitvi mandžur-skega vprašanja. 0 čem bosta razpravljala Laval in Hoover Pariz, 21. oktobra. Kakor javlja posebni poročevalec Agence Havas s krova »II e de France«, bosta predsednik Hoover in ministrski predsednik Laval na svojih sestankih razpravljala o problemu varnosti in razorožitve. Laval se bo pridružil vsakemu predlogu, s katerim se bo Franciji očuval vsaj deloma njen pozitivni repaTacijski saldo. Da se olajša njegova ureditev, bodo vpeljali stvarne dajatve, ki bodo omilile brezposelnost v Nemčiji in v Franciji. Na ta način se bodo najlažje repatriirali in mobilizirali kratkoročni krediti Nemčije. Laval m Hoover bosta razpravljala tudi o valutni krizi in o ohranitvi zlatega standarda. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2780 LiOX CBAXEY-ja zadnji film Zakon za zaščito španske republike Stroge kazni za upor proti oblastem - Sodelovanje delavcev v upravi ___ podjetij Madrid, 21. okt. Ustavotvorna skupščina je sprejela z vsemi proti 4 glasovom zakon za zaščito republike. Ta zakon označuje celo vrsto dejanj kot zločin proti republiki, tako na primer prigovarjanje k nepokorščini proti oblastem, atentate na osebe in proti tuji lastnini, bodisi iz verskih ali socialnih vzrokov, nadalje monar-histična propaganda, nošenje orožja neupravičeno navijanje cen, stavke, ki niso vsaj teden prej prijavljene .neupravičena ustavitev obratov, malomarnost uradnikov v njihovih funkcijah itd. Kazni so: ječa deportacija in denarne kazni do 10.000 pe-zet, da celo popolna razlastitev. Ministrski predsednik Azana je branil ta zakon proti očitku, da daje vladi diktatorsko moč. Madrid, 21. oktobra. Minister za delo je prečita! v parlamentu zakonski načrt, ki daje delavcem pravico sodelovanja v upravah podjetij, kjer so zaposleni. Ta zakonski načrt se ne nanaša na poljedelstvo. Komisije bodo pri ugotovitvi cen nadzorovale skupno z delavci ukrepe disciplinarnega značaja ter eventuelno proučile možnost,, da se zvišajo plače in da bodo delavci udeleženi pri dohodkih podjetja. Končno bodo imele te komisije tudi pravico vpogleda v bilance podjetij. EVIaodonaid za revizijo vojnih dolgov Sporazum o ureditvi vojnih dolgov mora biti splošen — V angleški volilni borbi je 1288 kandidatov London, 21. okt. AA. Ministrski predsednik Macdonald je v govoru volilceni v Scahamu izjavil, da bo vlada delala za mednarodni sporazum o vojnih dolgovih, ker so imeli naravnost uničujoče posledice za vso svetovno trgovino. Zaradi vojnih dolgov so bankrotirali dolžniki in tudi upniki so zašli v velike težkoče. Vladna naloga ne bo lahka. Kdor ve, kako delikatna so pogajanja in koliko je treba delati, da pride do sporazuma, ta tudi ve. da se ne more takoj sklicati konference niti izboljšati položaja. Sporazum pa mora biti splo- šen in ne samo želja enega naroda. Vlada ne bo izgubljala časa, da doseže svoj cilj. London, 21. okt. V ponedeljek so bili imenovani kandidati za dve poslanski mesti združenih univerz. Število kandidatov se je zvišalo zato na I28S, ki kandidirajo v 588 volilnih okrajih. Skupno kandidira 520 konzervativcev, 513 pristašev delavske stranke, 22 narodnih liberalcev, 120 liberalcev m 40 narodnih liberalcev. Manjše politične skupine so postavile 78 kandidatov. Velik požar v Podpeči Snosi so pogorela v Podpeči gospodarska poslopja treh posestnikov z vsemi pridelki in poljedelskim orodjem Ljubljana, 21. oktobra. Snoči okrog pol 10. je začelo nebo močno žareti, od Barja pa do Ljubljane je bilo vse strahotno rdeče razsvetljeno. Bilo je takoj očividno, da je nekje na Barju izbruhnil velik nočni požar. Požar je nastal v Podpeči pri Preserju, ki ga je letos že drugič zadela požarna katastrofa, kajti spomladi je gorelo na nasprotnem koncu vasi in je bilo uničenih več posestnikov.. Sncči okrog 21.15 je na vasi znova gorelo. Večina vaščanov je že legla k počitku, ko je nenadoma zadonel krik »Gori!« Istočasno so že ogromni ognjeni zublji lizali gospodarska poslopja posestnikov Ivana Jarca, Antona Grudna in Jakoba Sušter-šiča, ki se nahajajo skupaj na sredi vasi in so bil polna sena, krme, lesa in raznih poljskih pridelkov. Ogenj se je širil z neverjetno naglico. Kje je začelo najprej goreti, ni točno znano, domnevajo pa, da je ogenj izbruhnil v Grudnovem kozolcu in se nato razširil tudi na sosedne objekte. Vaščani so pridrveli iz svojih hiš kmalu nato je prispela na pogorišče tudi domača požarna bramba, za njo pa so prispeli gasilci iz sosednjega Preserja, z Jezera, iz Kamnika, z Verda z motorno brizgalno, iz Borovnice z motorko, z Brega, z Laverce pri Ljubljani, z Barja, iz Notranjih goric in gasilci iz severnega dela Ljubljane. Gasilci so napeljali cevi v bližnji pod-peški potok, ki teče tik ob pogorišču in kmalu so številne brizgalne metale močne curke na pogorišče. Bila je res sreča, da je bilo zbranih toliko gasilnih društev, kajti vlekel je hud jug baš proti vasi in začele so goreti že nekatere hiše v vasi sami. Po nad triurnem napornem gašenju se je gasilcem posrečilo ogenj toliko omejiti, da se ni širil naprej. Večina gasilcev je nato odšla domov, samo gasilsko društvo \% Preserij je ostalo do 3. zjutraj na pogorišču. Pogorišče nudi žalostno sliko, še danes močno tli na kraju požarne katastrofe. Kakor rečeno, so prizadeti trije posestniki Največjo škodo ima Ivan Jarc, ki mn je pogorel kozolec, skedenj, 18 voz sena in slame, mlatil.nica, čistilnica, kosilnica, sedem voz, razni poljski pridelki iln orodje, škode ima po lastni cenitvi okrog 160 tisoč, k sreči je bil pa zavarovan za 132 tisoč dinarjev. Zelo je prizadel ogenj Antona Grudna, ki mu je zgorel kozolec, pod, hlev, 20 voz sena, slamoreznica, čistilnica, kosilnica, nekaj ajde in poljskih pridelkov. Ima b'i-zu 100.000 Din škode, zavarovan p% je bit le* za 20.000 Din. Tretji je Jakob šušteršič. ki mn je zgorel kozolec, ogenj pa se je razširil tudi na stanovanjsko hišo, ki je popolnoma z vsem Imetjem vred uničena. šušteršič ima škode okrog 60.000 ali 80.000 Din, zavarovan je pa bil samo za 30.000 Din. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Mogoče je, da je kdo namenoma zažgal, ni pa izključeno, da je požar zanetila neprevidnost. Orožniki iz Podpeči so uvedli obširno preiskavo. čoln z opeko se je potopil Ljubljana, 21. oktobra. Na Ljubljanici, na takozvan.I Rakovi jelši, se je včeraj zjutraj pripetila nena vadna nesreča. Potopil se je velik tovora! čoln, na katerem je bilo naložene 4600 komadov opeke, last posestnika Jelovška z Vrhnike. 6oln je upravljal čolnar Matko MHavec iz Podpeči. Odrinili je že zgodaj zjutraj s polno naloženim žolnom iz Podpeči in se v čolnu, kakor običajno, mirno zleknil. Blizu Rakove jelSe je pa privezi! tovornemu čolnu nasproti Lenarčičev motorni čoln z Vrhnike, ki je vlekel za seboj tudi tovorni čoln. Ker je bil motorni čoln prazen, se je dvignU nad Jelovškove-ga tovornega, ki se je pogreznil, takoj na to je pa zajel vodo i/n se začel potapljati. Hiipoma je bul čoln poln vode ter se je zaradi velike teže naglo potopil. Milavec se je znašel v vodi, ker ipa ma dobro pia vati, se je lahko rešil na obrežje. Opeka je bila vredna okrog 4000 Din. čoln 8000 Din, poleg tega je pa Mi lave u padla v vodo tudi listnica, ki ie imel v njej 12000 Din- Pogreb generala Ostojića Beograd, 21. oktobra. Včeraj je bil na svečan način pokopan pokojni brigadni general Selimir Ostojič, bivši subotiški župan. Pogreba so se med drugimi udeležili tudi ministrski predsednik živkovič, prosvetni minister Maksimovič, zastopnik Nj. Vel. kralja general Pavlović. mnogo generalov in pokojnikovih znancev. Iz Subotice je prišla na pogreb posebna deputacija su-botiških občinskih svetovalcev. Sorzna poročila« LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2276.53 _ 2253.37, Bruselj 786.49 — 788.85, Curih 1098.45 — 1101.75, London 217.37 — 224.87, New- york 5591.01 — 5608.01, Pariz 220.65 _ 221.31, Praga 165.86 — 166.36, Trst 287.77 — 293.97. INOZEMSKE BORZE. Curih, 21. oktobra. Beograd 9.05. Pariz 20.0875, London 20.10. Newyork 509.87. Milan 26.45, Madrid 45.75, Amsterdam 207—, Berlin 118.—, Sofija 3.70. Praga 15.10, Varšarva 57.15, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.06. Naša fotografska akademija Ustanovitev prepotrebne organizacije naših fotoamaterjev Ljubljana, 21. oktobra. že nekolikokrat so se poskusili naši fo-to.amaterji organizirati, a noben klub nI bil dolgega veka. Edino Litija ima že svoj fotoklub. ki prav agilno deluje in vpliva na svoje člane, da se izpopolnijo v tehniškem in umetniškem pogledu. Snoči so pa na poziv našib najodličnejših in tudi v inozemstvu na največjih razstavah že večkrat odlikovanih fotografskih umetnikov, ki so se strnili v pripravljalni odbor, ljubljanski fotoamaterji napolnili do zadnjega kotička zadnjo sobo Narodne kavarne. Na ustanovni občni zbor je prišle čez 70 am-bicijoznih amaterjev, zastopana je bila pa med njimi tudi naša junaška vojska in seveda tudi lepi spol. Zborovanje je vodil uredrik ;;Jutra« in vneti fotoamater g. Karlo K o c j a n č i č, ki je pozdravil navzoče ter v daljšem govoru razložil pomen Fotokluba Ljubljana, ki naj bo temelj novega razdobja v zgodovini slovenske fotografije. V obširnem in vsestransko globokem programatičnem referatu je očrtal namen Fotokluba in njegove naloge ter cilje, ki naj bodo v strni-tvi vseh ljubljanskih fotoamaterjev, da se v složni organizaciji lzpopolne tehniško, zlasti pa. da naša fotografija doseže čim večjo umetniško višino. Klub bo vsako leto priredil redno razstavo, razen tega bo pa s klubskim laboratorijem in reprodukcijami najboljših del ter z zbiranjem slik vsega, kar se naše banovine in življenja našega naroda tiče in more obdržati v sliki, skušal postati pomemben in koristen faktor v našem kulturnem življenju. Za Izvedbo tako velikega programa je pa potrebna sloga in močna krepka volja vseh naših fotoamaterjev, zlasti pa klubovega odbora. Da se klubu zagotovi visok umetniški nivo, so pravila taka. da je lahko za rednega člana z aktivno in pasivno volilno pravico sprejet le pravi strokovnjak. Zato se člani kluba dele v 2 kategoriji, namreč v redne člane, ki jih sprejme odbor po presoji tehniške in umetniške kvalitete 5 njihovih odboru v oceno predloženih slik, a ostali člani so pripravni, ki imajo pa razen volilne pravice vse druge pravice in ugodnosti rednih članov. Ta razdelitev članov je bila potrebna, da vodstvo kluba ne pride v roke šablonskih knipsar-jev, ki bi lahko za nivo kluba postali usodni, če bi ne bilo v vodstvu najboljših strokovnjakov, bi klub več škodoval, kakor koristil, ker naša fotografska umetnost brez vzorov ne bi mogla napredovati. Prvovrstni strokovnjaki v vodstvu so pa tudi garancija, da bo klub najboljša šola vsem, ki streme za izpopolnitvijo svojega znanja. Med odborniki so v resnici taki strokovnjaki in umetniki, da zasluženo uživajo najboljši sloves tudi v inozemstvu. Se več, te naše doma skoraj pozabljene umetnike pozna ves fotografski svet in jih Šteje med najboljše mojstre. Ko je predsednik zborovanja g. Karlo Kocjančič prečital pozdravno pismo Fotokluba Litija, je prečital potrjena pravila, ki so jih člani pripravljalnega odbora po pretehtavanju vsake posameznosti in podrobnosti sestavili našim prilikam primerno po pravilih 30 največjih inozemskih organizacij. Naši fotoamaterji so pa kakor vsi umetniki tudi temperamentni, da se je debata o deljenem članstvu vlekla več ur, končno je bilo pa soglasno sklenjeno, da imajo na prihodnjem občnem zboru pravico glasovanja vsi člani, nakar je ustanovni občni zbor o nadaljnjih točkah dnevnega reda sklepal v največji slogi in sprejel vse predloge soglasno. Skrutinatorji gg. Stanko Ribnikar, Tone Kunstelj in Fran Krašovec so po dolgotrajnih volitvah proglasili za izvoljeno naslednjo listo: predsednik Srečko Grom, podpredsednik Stanko Ribnikar, tajnik Karlo Kocjančič, blagajnik Cveto švigelj in odborniki prof. Janko Ravnik .Egon Planinšek ter Viktor Gorišek, namestnika pa Janko Skerlep in Lojze Pengal. V razsodišču so Fran Krašovec, Karlo Sketelj in inž. Gustav Ogrin, za preglednika sta pa bila izvoljena Tone Kunstelj in Ante Gaber. Po zahvali burno pozdravljenega "bred-sednika g. Groma, ki je povdarjal dosedanje zasluge prvakov naših fotoamaterjev in priznanje inozemstva njihovemu delu, prav tako pa tudi pozival člane k složnemu delu, so zborovalci pokazali svojo voljo do dela m žrtev najbolj s tem. da so sami zahtevali višjo članarino in vpisnino, kot jo je predložil pripravljalni odbor, ter soglasno določili za vpisnino 10 Din in prav toliko za mesečno članarino, ker klub v pričetku potrebuje, večjih sredstev, da lahko takoj prične s plodonosnim delom. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog odbornika g. Vodiška, naj se razmnože pravila, da jih do prihodnjega občnega zbora lahko vsakdo preštudira, ker morajo biti poslani predlogi za občni zbor odboru že nekaj dni prej. Takoj po občnem zboru je bila prva seja odbora, kjer se je odbor konstituiral kakor smo navedli že zgoraj, razen tega je pa prevzel podpredsednik g. Stanko Ribnikar tudi še posle gospodarja, nadalje je pa odbor sklenil najeti takoj društveni lokal, ki bo vedno odprt vsakemu članu in bo v njem dobil najboljši nasvet na vsako vprašanje, ki se tiče fotografske umetnosti. Volja do dela, sloga, veliko število članov, ki se iim gotovo pridružijo tudi vsi drugi ljubitelji fotografske umetnosti v Ljubljani pa tudi na deželi, zlasti pa vodstvo kluba, ki je strokovnjaško na vrhuncu, vsi ti faktorji so garancija, da je Slovenija dobila s Fotoklubom pravo fotografsko akademijo. Fran Trdina — 80 let star Jubilej vpokojenega ravnatelja mestnega knjigovodstva Ljubljana, 21. oktobra. Mož, ki jc dolgo dobo vodil in uprav-- Ijal gospodarstvo mestne občine ljubljanske in bil pod županoma Iv. Hribarjem in dr. Iv. Tavčarjem najvažnejši uradnik mestnega magistrata, upokojeni ravnatelj mestnega knjgovodstva Fran Trdina. je danes 80 let star. V času, ko je po potresu rasla iz razvalin nova moderna Ljubljana, ko ;e občinski svet z županom Hribarjem ustanavljal najpomembnejša mestna podjetja in javne naprave, pa v času vojne, ko se je nase mesto uprav borilo za svoj obstanek na višini svobodnega in moderno kvišku stremečega mesta, je bil Fran Trdina skala, ob katero so se zaman zaganjali valovi pustolovstva, zlobe in spletk. Nikoli ni varneje plavala barka mestnih financ in mestnega gospodarstva, kakor pod krepkim, treznim krmarjem Trdino. Rojen Ljubljančan, je dovršil šest gimnazijskih razredov v Ljubljani, zadnja dva pa v Gorici. Nato je stopil v knjigovodsko pisarno svojega strica, Petra Maj-d:ča, ki je imel v Jaršah veliko mlinsko industrijo. Stremeč po najboljši izpopolnitvi v knjigovodski vedi, se ie vpisa! kot zti-nanjik na zasebno moderno knjigovodsko šolo v nemškem VVormsu. prejemal pisana predavanja, izvrševal pismeno šolske knjigovodske naloge in tako šolo dovršil. Z Maidičem se je preselil v Kranj in ostal n;egov knjigovodja dvanajst let. Kot b;\*5f odličen dijak slovenskega skladatelja Ceha Antona Nedv^da, pri katerem se je med petorico najboljših naučil celo »generalnega basa . se ;e v Kranju obenem posvetil zboru čitalnice in mu bil po odhodu prof. Karla G!::seria štiri leta pevovodja. Iz Kranja je odšel k Gvidonu Pongratzu, veleindustrijalcu v Karlovcu in Zagrebu in ostal njegov knjgovodja v valjčnem mlinu v Karlovcu deset let. Pongratzova soproga je bila Slovenka, hči Martinčiča, podjetnika erarskih voženj v Ljubljani. Po njenem vplivu je sprejel Pongratz, Nemec, v svoie pisarne več Slovencev, ki jih je cenil kot vestne in poštene uradnike. Nekdanjo Pongratzovo palačo s parkom v Zagrebu ie pred par leti kupila zagrebška mestna občina in jo adaptirala za kraljev dvor. Trd:na pa je hrepenel po rojstnem mestu, in ker sta mu bila dr. Tavčar in Hriba'- na gimnaziii sošolca, mu ie končno uspelo, da je bil 1. 1870. imenovan za mestnega knjigovodjo. Tu je sploh nrvi uvedel pravilno knjigovodsko uradovanje in uveljavil kameralistiko. Bil je strog, a obenem dobrosrčen šef. ki si je vzgojil več izvrstnih knjigovodskih uradnikov: Danilo Saplja ie ravnatelj mest. podjetja, Ivan Vole je postal Trdinov naslednik na ljubljanskem, Rajko Boitavzar knjigovodski ravnatelj na mariborskem magistratu, nekaj pa jih je še danes oddelnih načelnikov v ljubljanskem mestnem knjigovodstvu. Decembra I. 1916 je stopil Trdina kot knjigovodski ravnatelj v pokoj, da je na Željo župana dr. Tavčarja prevzel upravo medvojne mestne aprovizacije. Nadel si je s tem najtežjo nalogo, prestal marsikaj hudega in bil spričo opetovane razburjenosti ljubljanskih gospodinj nižjih slojev par-krat celo v težki nevarnosti. A tudi to silno kočljivo in v marsikaterem pogledu prav opasno nalogo je Trdina dovršil na polno zadovoljstvo občine in uvidevnega meščanstva. še par let po vojni je vodil mestno aprovizacijo, nato stopil drugič v pokoj, a bil po županu dr. Periču zopet poklican na službovanje in sicer za revizorja pri mestnem dohodarstvenem uradu. Tu je ostal dve leti in se končno — po 54 službenih letih — zares umaknil v pokoj. Trdina pa tudi v Ljubljani ni bil samo uradnik, nego je zvest svoji ljubezni do petja prepeval s pevskim zborom Glasbene Matice in često supliral njenega pevo-vodjo dr. Grosa. Razen tega je okoli osem let poučeval knjigovodstvo na trgovskem tečaju mestnega ženskega liceja. Vzgojil je veliko število slovenskih zasebnih in javnih računskih uradnic. Še danes priznava, da ga ie ta učiteljski poklic prav posebno radoval in da občuti velrko zadoščenje, ker se mu ic posrečilo pripraviti mnogo naših deklet do kruha. Kaka odlične uspehe je dosezal kot učitelj, dokazuje dejstvo, da je njegove izvrstno kvalificirane gojenke cenila tudi tujina. Vse Štiri njegove hčerke so bile vrle sokolske telovadke. tri so danes srednješolske profesorice, a ena je omožena. Sin edinec pa je padel na fronti. Žalost za njim je umorila njegovo izredno bistro in iz-omikano soprogo. Nesreča pa tudi njemu osebno ni prizanesla: dvakrat zapored ga je zadela nezgoda, da danes jedva Še uporablja levo roko in nogo. Vendar je ostal duševno in telesno čvrst ter živi ob knjigah in novl-nah. se zanima za vse, kar se dogaja v nanredujoči Ljubljani ter je šaljivec kakor nekdaj. Malokdo ima toliko prijateljev in znancev v našem mestu kakor on. 2 njimi vred mu, staremu naprednjaku poštenjaku želimo: Živel še dolgo v miru in sreči!_ Imenovanje banovinskih zdravnikov Za banovinske zdravnike združenih zdravstvenih občin so prevedeni v St. IIju v Slovenskih goricah dr. Just B a č a r, v Cankovi dr. Ivan Breznik, v Ljutomeru dr. Franjo Ceh, v Ormožu zapadni del dr. Jurij Carf, v Polzeli dr. Vid čer-vinka, v Dravogradu dr. Joško E r a t. v Guštanju dr. Boštjan Errath, pri Sv. Lovrencu na Pohorju dr. Ivan F a -s c h i n g, v Kranju dr. Edvard G1 o b o č-n i k, v Konjicah dr. Anton Gori čar, v Poljčanah dr. Artur fironovkv, v Ormožu vzhodni del dr. Anton H r o v a t, v Podčetrtku dr. Evgen J a g e r, na Grosupljem dr. Janko Kalan, v Beltincih dr. Franc K o I a r š. v Dobrovniku dr. Ignac K o 1H n, na Brdu s sedežem v Lukovici dr. Ciril Komo ta r, v Toplicah dr. Konstantin Konvalinka, v Šoštanju dr. Ferdo K o r u n, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dr. Ljudevit Kramberger, v Kozjem dr. Vinko Krasser, v Kočevju dr. Josip K r a u 1 a n d, pri Sv. Petru pod Sv. gorami dr. Ferdo K u n c j, v Oplotnici dr. Gustav L a u t n e r, v Križevcih pri Ljutomeru dr. Feliks L e b^a r. v Mozirju dr. Roman Lesnik, v Žalcu dr. Adolf Ločniškar, v Mariboru okolica desni breg bivši sekundarij splošne bolnice v Mariboru dr. Rudolf L o v r e c. v Laškem dr. Ivan Lovšin, v Cerkljah dr. Avgust M a y r, v Kamniku dr. Mavricij M a t j a -š i č, v Ratečah dr. Kari M a t k o, v Apačah dr. Julij M a 11 h e y, v Sodražici dr. Leo M e j a č, v Velikih Laščah dr. Maks Michelitsch in v Vojniku dr. Rudolf M i k u š, vsi okrožni zdravniki bivšega zdravstvenega okrožja istotam. Druge izpremembe Imenovani so za banovinskega uradniškega pripravnika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju gradbeni tehn.k Albert K o d r i č, za banovinskega zdravni-ka-pripravnika v splošni bolnici v Mariboru zdravnik volonter v isti bolnici dr. Branko Luk man, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banski upravi dravske banovine absolvent ekonomsko komercijalne visoke šole Hrvoj Maister; premeščena sta banovnski pristav pri sreskem načelstvu v Ljubljani Franc D o r n i k k sreskemu načelstvu v Celju in banovinski --u ia\ pr banski upravi dravske banovine Josip L i k o v i ć k sreskemu načelstvu v Ljubljani; vpokojen je okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja vrhmškega s sedežem na Vrhniki dr. Janko M a r o 1 t. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri eerta pesem lpubexni V glavnih vlogah: LIL DAGOVER IGO SYM LIEN DE1ERS Premiera! Premiera! Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 21. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Red E. Četrtek, 22. oktobra: Vest Red C Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra: Dogodek v mestu Gogi. Red D. Nedelja, 25. oktobra; Vest Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. ★ Opozarjamo na nocojšnjo reprizo Nestroveve burke »Pritličje in prvo nadstropje«, ki se vprir ■» drevi ob 20. za red E. Izvrstno dramo >\'est«, ki jo je napisal francoski pisatel1 Maurice Rostand, ponovi naša drama v četrtek, 22. t m. za abonma reda C. OPERA Začetek ob 30. Sreda, 21. oktobra: Zaprto. Četrtek, 22. oktobra: Laterna. Red A. Petek, 23. oktobra: Levstikova proslava. Izredno znižane cene. Sobota, 24. oktobra: Viktorija in njen hu-zar, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. ★ .Vaša opera ponovi v četrtek, dne 22 t in. Novakovo opero »Laterna« za red A. Prva ljudska predstava operete »Viktorija in njen husar« bo v soboto, dne 24. t m po znižanih opernih cerrh. Prota Janković odhaja V soboto zapusti Ljubljano — Njegovo slovo in zahvala Ljubljana, 21. oktobra. Pravoslavni svečenik, priljubljeni protojerej g. Dimitrije Janković, zapusti v soboto zvečer Ljubljano in gre uživat zasluženi pokoj. Vest o njegovem odhodu je potrla vse njegove številne prijatelje, ki niso verjeli, da bo mogel ta odlični svečenik kdaj zapustiti nase fe:»to, katerega fa tako vzljubil in ki je njega vzljubilo. Ko je pred 11 leti prišel v L;ub'jano kot vojaški duhovnik, si je na mah osvoii. srca vseh, ki so prišli ž njim v dotiko. Bil je do skrajnosti toleranten naora.n vsak rnur. N, \praša! po tvoji veri. vp:aš'i! ie po Ucjeni srcu. In če si bil dobrega srca, si postal njegov prijatelj, ne glede na u, kateri veri si pripadal. To ga je napravilo popularnega in s tem se je> prikupi vsem Y*V je tudi vseskozi O^go nacionalen in ni je bilo nacionalne prireditve, da ji ne b. r>r:scstvoval. Pravoslavna cerkvena občina izgubi v njem enega najodličnejših sodelavcev, katerega bo prav težko nadomestiti. Po njegovem prihodu so pravoslavni veraiki takoj dobili svojo lepo kapelico in >bčino, v kateri je pozneje predsedoval protojerej Janković. Njegov največji spomenik bo postavljen v njegovi odsotnosti. Ko bo stala nova pravoslavna cerkev, bo v njej moral stati napis, da je bila zgrajena po zamisli in pomoči protojereja Jankovića. Nova cerkev bo poznim rodovom pričala, da je bi] v Ljubljani prota Janković ali čika prota, kakor ga rada nazivlje pravoslavna de-ca, ki v njem izgubi najboljšega dosedanjega veroučitelja. Za tem odličnim svečenikom bodo plakali predvsem številni ljubljanski reveži, ki izgube ž njim enega največjih dobrotnikov. Njim ni delil samo denarne podpore, lajšal' jim je tudi gorje s prijazno besedo ki je bila več vredna kot vse zlato. Isreno obžalujemo odhod priljubljenega svečenika in smo prepričani, da govorimo iz srca vseh številnih njegovih prijateljev, če mu na pot želimo vso srečo. Naj bo prepričan on in njegova družina, da jih ohranimo v trajnem spominu in da jim bomo vselej želeli vse najboljše. V slovo in zahvalo Ker mi ni ^ilo mogoče ob odhodu iz be'f» Ljubljane posloviti se osebno od številnih mojih vernikov, prijateljev in znancev, so tem potom poslavljam od njih. Ko sem pred 11 leti prišel v Ljubljano kot vojaški duhovnik, sem si v samem začetku svojega službovanja pridobil tako širok krog iskrenih in odkritih prijateljev ne glede na njih versko prepričanje, da sem bil presenečen. Vsi ti prijatelji so me ves čas mojega težkega službovanja podpirali, kar mi je znatno olajšalo službovanje v prelepi Sloveniji. Vsem, ki so me v času mojega službovanja kakorkoli podpirali, kakor tudi vsem onim. ki so na mojo prošnjo darovali za novo pravoslavno cerkev v Ljubljani, se na tem mestu iskreno in toplo zahvaljujem. Iz Slovenije odhajam težkega srca, ker sem za njo čutil bratsko ljubav. Božja volja zahteva, da se od Slovenije poslovim in jo zapustim. Zapuščam pa jo v zavesti, da sem svojo službo vršil v splošno zadovoljstvo Bogu, kralju in narodu v korist. Lepo Slovenijo ohranim do konca svojih dni v najlepšem spominu, kakor ohranim v trajnem spominu vse moje odkrite in iskrene prijatelje. V svojem in v imenu svoje družine se poslavljam od vseh .n kličem: zdravstvujte vsi, ki ostanete v prelepi Sloveniji, ohranite tudi naprej mir in bratsko slogo, ▼ ljubezni in složnem delu nadaljujte delo božje, jaz pa bom zato prinašal svoje molitve k Bogu. Vdani vas protojerej Dimitrije gv. janković, višji vojni duhovnik v p. V slovo gen. konzulu dr. Pleinertu Ljubljana, 21. oktobra. Danes izroča svoje posle in jutri zapusti s svojo družino Ljubljano generalni konzul g. dr. Herman P l e i n e r t, ki je 4 leta in pol zastopal republiko Avstrijo med nami. V kratikem času je tudi široka javnost spoznala izredno ljubeznivega gospoda, ki se je udeleževal tudi vsega našega javnega življenja in povsod uslužno poma- Na^olfSe, oaftrajmefSe, u gad, kjerkoli je bilo treba. Pri nobeni naši prireditvi ga ni manjkalo in tako je spoznal vse naše težnje, pa tudi ves naš nagli napredek. Z najtoplejšimi simpatijami je zasledoval razvoj mesta Ljubljane in na svojih potovanjih po dežeh" vzljubil tudi naš preprosti narod. Zato se od g. generalnega konzula dr. Pleinerta danes težko poslavlja vsa naša javnost, čeprav mu želi največjo srečo na njegovem bodočem častnem mestu v bratski slovaški metropoli v Bratislavi. Upamo, da tudi njemu ni lahko •ločiti se od našega prijaznega mesta in prelepe dežele, saj je v tako kratkem času postal prav za prav domač med nami. Zlasti je pa k njegovi priljubljenosti in popularnosti pripomogla njegova ga. soproga, ki je po rodu Zagrebčanka in hčerka univ. prof. HranUovića pl. Cvetašina. Takoj, ko se je s svojim soprogom preselila v Ljubljano, je pristopila k društvu »Atena«, ki jo je izvolilo v odbor. Kot odbornica društva je bila inteligentna feministka med prvimi delavkami pri prirejanju raznih Taz-sta--, ker se je zlasti uveljavljal njen orga-nizatoričen talent ter njen izredno plemenit okus. Agilno odbornico bodo naše ženske organizacije le težko pogrešale, a hvaležne tovarišice in prijateljice je gotovo ne pozabijo nikdar leneralni konzul g. dr. "Meinert, doyen našega konzularnega zbora, lovi med najboljšimi juristi dunajskega zunanjega ministrstva. Rojen je bil L 1S83 na Dunaju, kjer je L 1909. že tudi promoviraL Posvetil se je konzularni službi in deloval v Smirni. Solunu, do kraja svetovne vojne pa v Carigradu ter je imel tudi mnogo opravka z našimi Dalmatinci. Rad jim e pomagal v tistih težkih časih in marsik ga je rešil, da se ni izgubid v tujini. Po prevratu je bil poklican na Dunaj, kjer je bi! prid el j en tedanjemu ministru dr. Klein u a Tez kratek čas je zopet odšel v Munohen. Po zopet-nem službovanja na Dunaj"!, kjer je opravljal zlasti jurid'e e posle v ministrstvu, je L 1927 prišel k nam v Ljubi>ano, ki jo na žalost jutri zopet zapusti. Njegov naslednik je g. generalni konzul g. dr. Felix Orsv-ni Rosenberg, ki naš narod najbol, e pozna, saj je korošk* rojak. Zaslužnemu konzulu dr. n' ;- - in njegovi ge. soprogi želimo oh slovesu mnoge zad voljnosti ifl * nadaljnem življenju, obenem jima pa zagotavljamo, da ju vsa naša javnost ohrani v najlepšem spominu. (Svidni ca KOLEDAR Danes: Sreda, 21. oktobra, katoličani: Uršula, Sitojeslav; pravoslavni, 8. oktobra; Pelagija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Viktorija in njen huzar. Kino Ideal: Večna pesem ljubezni. Kino dvor: Eocpres 317. DE2-URNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg 5 in Kura! t, Gosposvotska cesta 10. Odkritja o Matuski Berlin, 21. okt. Tukajšnja policija je dognala, da je Matuška, kakor je že sam izjavil, zares bival nekaj drri v Nemčiji. Neki gostilničar je takoj po atentatu v Jii-terbogu prijavil, da je bival pri njem in da se mu je zdel takoj po atentatu sumljiv, ker ni zinil niti besede o dogodku. Gostilničar je Matuško točno opisal, policija pa ni pripisovala večje važnosti tej prijavi ki je smatrala Matuško kot povsem desinteresiranega tujca. Zanimivo ie. da je Matuška o atentatu pri Juterbogu molčal, o atentatu pri Bia Torbagvju pa mnogo govoril. Posluževal se je za vsak primer posebnih metod. Tako se je o priliki atentata pri Bia-Torbagyju pomešal med potnike, se sam lahko ranil ter nato \ pobegnil iz Budimpešte na Dunaj. Na Du-| naju je postal sumljiv prav zairadi tega, I ker je preveč govoril o atentatu na Madžarskem. Omejitev nemškega uvoza v Italijo Berlin, 21. oktobra. A A. Nemški veleposlanik v Rimu je izročil italijanski vladi noto nemške vlade o italijanski carinski tarifi, ki je bila nedavno izpremenjena. Kakor znano, je italijanska vlada tedaj uvedla poleg obstoječe carinske takse od teže blaga še posebno 15% carinsko dokla-do od vrednosti blaga.. Ta doklada je bila uvedena za celo vrsto carinskih- postavk, je hudo zadela uvoz nemških proizvodov v Italijo. Zato bo to vprašanje tudi na dnevnem redu razgovorov v Berlinu o priliki poseta italijanskega ministra za zunanje zadeve Grandija. Zadovolinost. — AH bi btl srečen, če bi imel toliko denarja, kolikor bi hotel? — Jaz bi bil srečen in zadovoljen. Se bi imel vsaj toliko denarja, kolikor hočejo moji upniki. Dnevne vesti SADNI SEJEM as- — *7- X. 1931 — Pozdrav z Gorenjske dr. Žerjavu. Med cvetjem in venci, ki so pokrivali grobnico dr. Gregorja Žerjava po odkritju veličastnega spomenika, je ležal tudi prekrasen venec iz samega rododendrona. Preprosti dr. Zerjavoi prijatelji iz Begunj in okolice, kamor je veliki pokojnik hodil vsako leto na letovišče, so na planinah natrgali zadnje cvetje in ga spletli v venec ter poslali k odkritju begunjskega šolskega upravitelja g. Alojzija Bulovca in g. Franca Mežeka iz Slatne, da venec položita na jrrob velikejra dobrotnika begunjske občine. V našem listu smo minuli teden že objavili ginljivo pismo Prosvetnega društva iz Begunj, ko so kmetje in delavci poslali prav znatno vsoto za spomenik z vsakim prijaznega svojega zaščitnika, zato bo pa tudi zakasnelo vest o tem prisrčnem poča-ščenju in izrazu hvaležnosti preprostega kmečkega ljudstva sprejela javnost z najtoplejšimi čustvi. — Premestitve profesor/ev. Ministrstvo prosvete je premestilo dr. Pavla Breznika, profesorja I. moške realne gimnazije v Beogradu na !. realno gimnazijo v Ljubljani. S t o p a r j a Frana, profesorja realne gimnazije v Kranju na II. realno gimnazijo v Ljubljani. P a h a j n a r Vla-sto. suplentko realne gimnazije v Novem mestu na realno gimnazijo v Kočevje. Capudra Franca, suplenta realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Novo mesto. K o c i j a n a Andreja, suplenta realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Mursko Soboto'. Malija Albina, suplenta na realni gimnaziji v Ptuju na realno gimnazijo v Mursko Soboto. Jem-c a Valentina, suplenta klasične gimnazije v Mariboru na realno gimnazijo v Mariboru. Zigan-Jankovič Darinko, suplentko L državne realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v (T^čak. Petelina Stanka, suplenta I. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Novem mestu. Grafenauerja Franca, profesorja moške realne gimnazije v Skoplju na ITL realno gimnazijo v Ljubljano. Z i m-breka Ladislava, suplenta ILI. realne gimnazije v Ljubljani na klasično gimnazijo v Mariboru. P r e m r u Mileno, suplentko III. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Kranju. Vimpolška Slavka, profesorja reaine gimnazije v Lesk ovcu na klasično gimnazijo v Ljub! j-mi. Ambrožiča Iranca, profesorja realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Kranju. Džuka Avgusta, kontaktualn^ga suplenta realne gimnazije v Požarevcu na realno gimnazijo v Kočevju. Na III. realno gimnazijo v Ljubljani je dodeljen na službo profesor dr. Jože Lavrenčič z II. državne realne gimnazije v Ljubljani. Na državno žensko učiteljišče v Mariboru je dodeljena na službo učiteljica glasbe na II. državni dekliški meščanski šo'li v Maribor j Z a c h e r I Minka. — Pomagajmo Beli Krajini 1 Bela Krajina je bila letos po suši tako hudo prizadeta, da preti lakota tamkajšnjim ljudem in živini. Belokranjski kmetje koljejo živino, ker nimajo nobene krme, >in prodajajo meso \k> smešno nizki ceni. Na spom-iad bo pa treba za delo na polju zopet živine, toda belokranjski kmet ne bo imel denarja, da si jo kupi. Tako preti naši lepi Beli Krajin! vedno večja nevarnost popolnega obulx>žanja. Zato je dolžnost vseh Slovencev da Beli Krajini, ki je danes v stiski, pomagajo. Zlasti oni kmetje in posestniki, ki imajo dovolj krme, naj priskočijo na pomoč in podare nekaj krme kmetom v Beli Krajini. V prihodnjih dneh bo odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli KrajtLni odposlal dva zastopnika, ki bosta po občinah — najprej v ljubljanski okolici — potem pa tudi drugod prosila ljudi, da prispevajo nekaj krme za belokranjske kmete. Oba zastopnika bosta imela od inerodajnih mest priporočila in se bosta vedno javila najprej pri županstvu občine, v katero prideta. Zato prosimo. «1a jim ere vsakdo na roke. — Kmetje, pomagajte v nesreči svojim rojakom! — Razpisana šoferska služba. Mestno avtopodjetj« v Ptuju razpisuje mesto šoferja, ki mora poleg splošnih pogojev biti izučen in izvežtoan mehaničar in ne star nad 35 let. Podrobnejše informacije se lahko vsak čas dobe pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje je vlagati najkasneje do 31. tega meseca. — Oskrbovane planinske koče. Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in do movi: V Trigavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču in stara Aljaževa koča (neoskrbovana). — V Karavankah: Spodnja koča na Golici (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki). — V Komniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki .planini in Dom na Krvavcu. — Nova javna lokama v st. Vidu nad Ljubljano. Kr. banaka uprava dravske banovine razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije v avrJio otvoritve »n obratovanja nove javne lekarne v St. Vidu nad Ljubljano. Prošnje je treba vložiti do 15. novembra. — Sadni sejem 25. do 27. t. m. na Ljubljanskem velesejmu bo zek> zanimiv ne le po mikavnosti raznovrstnega sadja, ampak tudi zaradi tega, ker bo to sadje naprodaj le v amerikanskih zabojih po okrog 20 kg. Na ponudbo bo več vagonov najizbranej-šoga sadja iz dravske banovine. Kupci bodo imeli tu največjo izbiro po ugodnih cenah, naši sadjarji pa se bodo zamogli na lastne oči prepričati, kako je treba namizno sadje odbirari in v zabojih pošiljati, da zadovlje odjemalce. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 64 z dne 21. t. m. objavlja zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o ureditvi pred-sedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929, zakon o izpremembah in dopolnitvah § 35, 12 in 30 zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle, ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930, seznam volišč in predsednkov volilnih odborov v dravski banovini ter izpre-membe v staležu banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. — Okoliške gledališke odre in ljubitelje gledališke umetnosti opozarjamo, da otvori ZKD na željo Smešeč en dramt. tečaj, v katerem se bodo obravnavale vse v gledališko stroko spadajoče zadeve. Vpisovanje se vrši dnevno od 3. do 7. popoldne v pisarn' ZKD, Kazina, II. nadstropje. Ukov.na znaša 20 Din mesečno. Pozivamo interesente, da se javijo vsled redne organizacije dela čim preje. — Iz poštne administrativne službe, Pošrtni ravnatelj dravske banovine g. Alojzij Gregorič se je odpeljal te dni v Beograd, kamor je prometni minister na važno posvetovanje ,povabW vse postne ravnatelje. — Oddaja popravila dimnikov in peči v pekarni se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 3. novembra pri dnženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni zborn»ice za TOI v Ljubljani, poboji pa pri istem oddelku. — Kranj prizadetim po suši. Krajevni odbor RK in Sokolsko društvo v Kranju, družno z odborom mestne občine ter s kulturnimi in gospodarskimi društvi, so si stavili za nujno nalogo, da pomagajo vsem onim, ki so v naši državi izredno ogroženi zaradi letošnje suše. Naj omenimo izmed mnogih krajev na jugu le črno goro, pri nas pa Belo Krajino in Kras. V ta pleme-niiti namen se prične v prihodnjih dneh nabiralna akcija. Prosimo, da mestno prebivalstvo nabiralk z nabiralnimi polarni ne odkloni, ampak naj radovoljno daruje vsak po svojih močeh za nesrečneže. Vsak dar, bodisi v denarju ali v blagu, je dobrodošel. — Sadni sojem v Ljubljani 25. do 27. t. m. v paviljonu >G« na sejmišču bo bogato založen z zdravim zimskim sadjem. Sadje bo naprodaj enotno pakovauo v zabojih ameriškega tipa povprečno po 20 kg — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojni profesor g. Prane Zidar. Pokojni je bil znan kot izredno značajen, pošten in vesten mož. ki je posvetil vse svoje sile izobrazbi naše srednješolske mladine. K večnemu počitku ga Dolože jutri. Pogreb se bo vršil ob 14.30 iz Vogelne ulice 9. Včeraj so pokopali mestnega zidarja g. Ivana Babnika. Pogreb je pokazal, kako je bi! pokojni priljubljen in koliko iskrenih prijateljev žaluje za njim. Blag jima spomin, težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Zopet sneg v planinah. Snoči se je vreme naenkrat poslabšalo in ponoči je nekoliko deževalo, v planinah pa snežilo. Davi so zažareli vrhovil Kamniških planin, Karavank In Triglavskega pogorja v jutranji zarji lepo pobeljeni. Nad ljubljansko kotlino je bilo še oblačno, pihal je pa že sever in nebo nad planinami se je hitro jasnllo. Videti je pa bilo, da v planinah še sneži. Sneg bo seveda kmalu skopnel, ker ga je zapadlo malo in ker imamo razmeroma še toplo vreme. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izpremenljivo vreme z menjajočim se oblačnim, ki pa ne bo dolgo trajalo. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno, v dravski banovini je ponoči nekoliko deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17.2, v Skopljn 17, v Zagrebu 14.4, v Ljubljani 14. v Beogradu 13.2, v Mariboru 12.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.4, temperatura je znašala 9.8. NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU Ugoden nakup zdravega zimskega sadja. — Strašne posledice ljubosumnosti in žganja. V vasi Lanci pri Brodu so kuhali te dni žganje in pri kmetu Uji Gavranu so se zbrali sosedje, da se ga malo napijejo. Gavran ima 31 letno hčerko Marico, za katero se poteguje več fantov, ker je izredno lepa. Med njimi je najbolj siven 19-letni IIja Bajkić, a zelo navdušeno je lazil za njo tudi 43 letni Peter Bajkić. In s Petrom je dekle zvečer nekam odšlo. Ilja jo je šel takoj iskat in čim ga je Peter opazil, ie pustil dekleta in navalil nanj. Tudi Ilija je potegnil nož in sunil z njim Petra 47 krat. Večkrat mu je prebodel srce. Nesrečnež je obležal mrtev v mlaki krvi. Tudi Marico je večkrat zabodel, toda njene rane niso smrtne. Orožniki so bojevitega fanta aretirali. — Svinja vrgla 21 mladih. V hrvatski vasi Brdovec ie kupil kmet Anton Janje-kovič od »Industrije mesnih proizvodov v Zagrebu« plemensko svinjo, pripeljano iz Nemčije. Te dni je vrgla svinja 21 mladih, 15 je bilo živih in zdravih, 6 jih je pa poginilo. — Dva poskušena samomora. Včeraj popoldne si je hotel v Zagrebu končati živ-lienje 22 letni brezposelni delavec Ivan Bernek. Napil se je oetove kisline, pa so ga prepeljali v bolnico in mu izprali želodec. Nesrečna žrtev težkih razmer je pa še vedno v nevarnosti, da zastrupljenju podleže. — Oetove kisline se ie napila v Zagrebu tudi služkinja Fanika Škroba. Tudi njeno stanje je težko. _ 14Ietna deklica ubila očeta. Banja- luškemu sodlSčn so laročIH včeraj 141etno Marijo 1z vasi Jevalovca, ki je na prigovarjanje svoje matere odsekala svojemu očetu Ivanu s sekiro glavo, potem sta pa z materjo trujplo sežgali, žena je pred tremi meseci obvestila oblasti, da je njen mož brez sledu uzginil. Začeli so ga iskati, toda najti ga niso mogli. Mislili so, da je utonil, te dni so pa našli drvarji v gozdn kraj. kjer je nesrečni mož delal. Tam je bil kup suhljadi, ki so jo drvarji zažgali, da bi se greli. Kar je opazil eden pri kupu kost in dve podkvi z moškega škornja. Drvarji so obvestili o tem oblasti in preiskava je pokazala, da je bilo na tistem kraju sežgano truplo umorjenega kmeta. Utrujen od sekanja drv, je mož nekega dne zaspal, hči je pa pograbila težko sekiro in mu odsekala glavo. — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana. Stari trs 9. Cenik brezplačno. — Obledele oblek* barva v različn b barvah in plisira tovarna JOS R^TCH Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo in izpi-jemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulatu OSR v Ljubljani je Čast sporočiti, da priredi konzul v sredo 28. t. m., na dan češkoslovaškega državnega praznika, reoepciljo na Erjavčevi cesti št. 21, L nadstropje, od 17. do 20. ure. Na to proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike ČSR in prijatelje češkoslovaškega naroda. —lj Levstikova proslava v našem Narodnem gledališču. V petek bo v operi Levstikova proslava. Na tej proslavi se bo vprizoril prvič na odru Narodnega gledališča Levstikov dramski odlomek . Jun-tezc v režiji g. Lipa h a. Fran Levstik je napisal ta odlomek nekako pred 70. leti ter tudi sam igral v njem v neki veliko-laški gostilni. Današnja zasedba >Junte-za« je naslednja: Komisarja Nosana igra g. Kralj, Rondiča in Skupina gg. Jerman in Gregorin, starega kmeta Jun teza gosp. Cesar, mladega kmeta Zefrančka g. Danes »nevesta Marjeta je gospa Mira Danilova, Krčmarica gospa Rakarjeva. Poleg »Junteza« bo zaigral operni orkester pod vodstvom kapelnika štritofa Mihevčevo ouverturo »Planeti teko svojo pot« in Osterčevo >Suito«. Pozdravni govor bo imel upravnik Oton Župančič, slavnostnega pa urednik Albrecht. Levstikovo izročilo bo bral pisatelj Fr. Finžgar. Ker je to oficijelna proslava lOOletnice odličnega slovenskega kulturnega delavca, ki jo prirede Slovenska Matica, Društvo slovenskih književnikov in gledališka uprava, vabimo k udeležbi. Cene so Iste, kakor pri običajnih dramskih, dijaških predstavah. —lj Levstikovo slavje. V petek 23. t m. obhaja ^Slovenska Matica« v zvezi z Društvom slovenskih književnikov in Na-rodnega gledališča lOOletnico Levstikovega rojstva. Prireditev se vrši v opernem gledališču, pričetek ob 20. uri, cene znižane. Na slavnostnu akademiji Izvaja gle gališki orkester Mihevčevo overturo »Planeti teko svojo pot« In Osterčevo »Suito« za orkester. Opozarjamo na Župančičev nagovor, slavnostno besedo g. Fr. Albre chta, PT. Finžgarja recitacije Levstikovega Izročila m premijero Levstikovega »Junteza«. k! jo vprizore člani dramskega gledališča. Na prireditev, ki bo veličastno idejno slavje, vabimo vse slovenske sloje. —lj Definitivno število volilcer v Ljubljani. Domovinski urad mostnina naeelstva je skupno z okrajnim sodiščem včeraj de-linitivno ugotovil število volilnih upravičencev za mesto Ljubljano. Vseh volilnih upravičencev na 26 voliščih je 16.460. Vre-klamiranih je bilo 554, a izreklamiranih 14 volilcev. —lj Ljubljanski bolničarji v vrstah Narodne strokovne zvezee. Bolničarji ljubljanskih bolnic in umobolnic so imeli dne 15. t. m. občni zbor svojega društva, katerega se je udeležilo članstvo skoro polnoštevil-no, kar je zelo redek pojav v društvih. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik Narodne strokovne zveze g. Kravos, ki je poročal o nujni potrebi združitve vseh narodnih strokovnih društev v eno močno enoto. Po njegovem referatu je dal društveni predsednik g. Viktor Rožanc na glasovanje predlog o vstopu v Narodno strokovno zvezo in je bil predlog soglasno in z navdušenjem sprejet. Društvena pravila so se primerno spremenila in je društvo izpremenilo tudi naziv. Iz »Društva bolničarjev dravske banovine« je nastalo >Društvo bolničarjev Narodne strokovne zveze« in se je s tem dalo povdarka, da tvori društvo celoto z NSZ. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor, kateremu stoji na čelu dosedanji agilni predsednik g. Viktor Rožanc. Občni zbor je nadvse lepo uspel in pokazal, da so vsi naši bolničarji in bolničarke v narodnem taboru. Društvu želimo v njegovem prizadevanju obilo uspeha. —lj Paul Abraha*Ti. K današnji! premieri njegove operete ^Viktorija In njen hu-zar«. Paul Abraham je Madžar, rojen 1892 v Apatinu. Po srednješolskih študijah In kasneje na trgovski akademiji se je posvetil glasbi. Leta 19i6. je dovršil študije na budimpeštanski visoki šoli za glasbo in igralsko umetnost. Tedaj je bil že za resne in težke skladbe in nihče ni mislil, da bo mladi in nadarjeni Abraham spremenil pot svojega razvoja. Resna glasba zdaj ne nese in Če uma kdo uspeh, ga more doseč? le pri silno ozkem krogu prijateljev in .ljubiteljev resne glasbe. Popularna pa more biti le lahka, operetna glasba. L. 1923 je prejariral Abraham k opereti s parolo: Šlager. Prva njegova vesela igra je bPa >Mož gospodične«. Dosegla je uspeh naj prej v Budimpešti, a takoj nato v Leip žigu. Gospodično je tu igrala Maria Paud-ler. Potem je sledila — »Viktorija in njen huzar«. S to opereto pa je postal Abraham čez noč popularen. Fascinirajoči motivi njegovih šlagerjev so navdušili občinstvo v vseh mestih. Vsi repertoarju so že Izpopolnjeni z njo. A Paul Abraham je z njo zasedel mesto Emericka KaLmana, —lj Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin. Komisija za določitev mnogokratnikov za davščino o 3 prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske je v smisla § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922 določila mnogokratnik za mesec september 1931 na 9.04 za vrednosti in zneske, Izražene v dinarski veljavi. _Jj Ritmične vaje TKD Atene. Danes, sreda, 21. t. m., se prično ritmične vaje TKD Atene za otroke ob % 18., za gospe in gospodične ob %19. v telovadnici Hceja. Istočasno se sprejemajo še nove »prijave. —U Pevski zbor Glasbene Matice. Dre- vi ob 20. v Glasbeni Matici važna pevska | vaja. — Grč ar. —lj Restavracija »SLON« je z današnjim dnem znatno znižala cene pijači in jedilom. &53n _lj Francoski institut v Ljubljani opozarja občinstvo na pričetek predavanj v francoskem jeziku, ki jih društvo prireja vsako leto. Prvo predavanje z lepimi sfci optičnimi slikami bo v ponedeljek 26. t. m ob 18. v unrverzitetnn zbornici. Predava' bo g. Leon Rev, direktor francoske arhoo loške misije v Albaniji o »Parizu kakor ga vidijo umetniki«. V torek 27. t. m. pa bo govoril isti predavatelj o svetovni kolo nijalni razstavi v Parizu. To predavanje se bo vršilo ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Spremljalo ga bo nad 90 krasnih skioptlčnih slik. Vsa predavanja Francoskega instituta so brezplačna in na m en j en a vsem, ki se zanimajo za franco skl jezik in kulturo. Miss Jugoslavija 1951 bo morda vaša hčerka. Začnite že zdaj z nego njene lepote. Mnogo solnca, mnogo vitaminov in Palmira-Baby kozmetika, to so tajnosti moderne nege otrok. Palmira-Baby milo varuje žametasto kožo. Palmira-Baby Lanolinkrerua varuje pred vnetjem. Palmi ra-Bab y prašek je mil in hladi. Palmira-Baby kozmetika da veselja do nege dojenčkov. —lj Kolonije siromakov v mestni okolici. Gramoma jama za Bežigradom je zazidana. Eno stavbišče je is prazno, a magistrat ne dovoli tam nobeno barake več, ker je jama določena za park. Ljubljančanom, ki stanujejo v dveh velikih barakah, jo bilo žo za septeml»er odpovedano stanovanje. Siromaki so pa ostali pod streho, kor ne morejo dobiti stanovanja, kakršnega bi modi zmagovati. Letos so postavili tu osem ^skromnih koč in je vseh številk nad 60. Kolonija n;i Kodeljevem šteje nad 30 lesenih hišio. Tu je ves siromaškomu naselju namernjen svet zazidan in zato se ni ta vasica letos nič povečala. Galjevica ali žuljava vas je izmed vseh kolonij najlepša. Hiše so lepo ometane, da so na oči kakor zidane. Vseh stavb je malone 230 ter je ta kolonija največja izmed vseh. Zdaj je v delu še eno poslopje in j*' samo še eno stavblšče nezazidano. V obeh teh kolonijah je stavbno gibanje tako rekoč prenehalo. Zato se je pa tembolj razmahnilo na Cesti dveh cesarjev, kjer rastejo lesene hišice iz mehkih tal kakor gobe po dežju. Kmalu jih bo 60. Tudi ob Potine Rakovo jelšo pridno stavijo in grade lične lesene, pa tudi zidane hiše. —lj Izgubljeno. Izgubila se je zlata zapestnica. Najditelj naj se zg!a.si v našem uredništvu. Snoči se je izgubil mlad pes rjave barve. Odda naj se ga proti nagradi na Bleiweisovii cesti št. 1 pri inž. Božiču. —lj Našla se je zlata verižica brez obeska. Poizve se I. Habič, Sv. FlorJiana ulica št. 24, Ljubljana. —lj Pri palači Grafični dom so končana vsa fasadna in druga zunanja dela, zato so tudi podrli ob nji odre, ob Mik loši čevu cesti pa tudi ograjo. Včeraj so zbeto-nirali ob palači tudi hodnike, podlago za asfalt tako, da bodo hodniki kmalu zopet uporabni za osebni promet, ki je tu zelo živahen. —lj Prihodnji filmski spored ZKD je velefilm »Atlantika. V petek In soboto ob 14. bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice ob znižanih ljudskih cenah prekrasni zvočni film režiserja Duponta »Atlantik«. Plim nam prikazuje eno največjih pomorskih katastrof, potop velepar-nika >TitanIca« z vso realistično tragiko, V glavnih vlogah nastopajo Frltz Kortner, Franc Lederer, Otto Wallburg in drogi. Rojaki, Jugoslovani! Nastopa čas, ko bo treba našim roja-kom-emigrantom priskočiti s podvojenimi močmi na pomoč. Zima in brezposelnost, ki povzročata neizprosno bedo in druge zle posledice, zahtevajo od nas resnega razmišljanja in požrtvovalcejšega dela. Treba je hitre in vsestranske pomoči, združiti vse sile v obširno akcijo. Naša dolžnost je, pomagati bednim, lačnim, golim in bosim, da jih nasitimo, oblečemo in tolažimo. Pokažimo svojo ljubezen do naroda in domovine z največjo požrtvovalnostjo ter dajmo bratu kos kruha, odvisno obleko, povabimo ga k topli peči, ako zmrzuje v dežju in snegu. V tri smeri gre naša podporna akcija. Preskrbeti rojakom, ki so morali zapustiti rodno grudo, hrano, obleko in prenočišče. / Mnogo jih je že danes brez zaslužka, mnogim pa ga bo še odvzela bližajoča se zima. Ali naj ostanemo na cesti v počasnem hiranju in umiranju, brez domačega toplega krova, pod katerega bi se zatekli ? Ali naj pritisnimo sami sebi na čelo pečat sramote in prokletstva, ki ga bodo izrekli nad nami naši bratje-trpini ? Prosimo in pričakujemo vaše pomoči pri našem delu. Naš klic velja našim rojakom, kakor tudi vsem Jugoslovenom dobrega srca. Ne zavračajte naših prošenj, ko bomo potrkali na vaša vrata in srca. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel. Mnogo vas je, ki bi lahko in radi žrtvovali zajtrk, kosilo ali večerjo. Kjer jedo pri mizi dva ali trije, bo prostora še za tretjega ali četrtega. Nihče ne prosi preveč, samo toliko, da si ohrani življenje, kajti njegovo upanje je še vedno veliko. Koliko jih je, ki bi lahko žrtvovali en ali drug kos obleke, katera razpada po kotih. Ne bodite brezbrižni. Posvetite tudi nekaj trenutkov tem revežem, poglejte okrog sebe in našli boste kar boste lahko pogrešali, kar boste lahko darovali. Za zimo, ki prihaja, moramo postaviti zavetišče-prenočišče, ki bo skromno kakor so naše razmere, toda nudilo bo varno zavetje. Uspeh tega dela pa ne zavisi samo od nase dobre volje, požrtvovalnosti in Jela ampak predvsem od naših rojakov in prijateljev, ki naj nas vsestransko podpro. Vsak prispevek, kakor tudi perilo, obleke, odeje itd., sporočite na naš naslov. Za vr,e vam bomo hvaležni, kar bo prišlo iz iskrenih src. Tako razume emigrantska mladina svojo nalogo, tako hoče vršiti svojo dolžnost do naroda, da ga ohrani za oni trenutek, ki mora priti. Za odbor prosvetnega društva »Tabor« Bode Lado, predsednik. Skrap Milko, tajnik v Ljubljani. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU' i Friedl Schuster primadona »Theater a. d. Wien« Michael Bohnen komorni pevec drž. opere Berlin Svetislav Petrovič Greti Theimer Ernst Verebes ter drogi prvovrstni solisti in umetniki tvorijo ansambli v tej krasni opereti, ki žanje danes triomfe po vseh odrih sveta! Abonma predstava 5. opereta ognjevitega jazza, opojnih melodij, petja in nepozabnih očarljivih šlagerjev. Danes PAUL ABRAHAMOVA ob 4m 8. in 9 i zvečer velika premiera! Viktorija in njen huzar ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. ^ Stran 2 »SLOVENSKI N A R O Dc, dne 21. oktobra 1931 fitev 2^9 Naša fotografska akademija Ustanovitev prepotrebne organizacije naših fotoamaterjev Ljubljana, 21. oktobra. Ze nekolikokrat so se poskusili naši fotoamaterji organizirati, a noben klub ni bil dolgega veka. Edino Litija ima že svoj fotoklub. ki prav agilno deluje in vpliva na svoje člane, da se izpopolnijo v tehniškem in umetniškem pogledu. Snoči so pa na poziv naših najodličnejših in tudi v inozemstvu na največjih razstavah že večkrat odlikovanih fotografskih umetnikov, ki so se strnili v pripravljalni odbor, ljubljanski fotoamaterji napolnili do zadnjega kotička zadnjo sobo Narodne kavarne. Na ustanovni občni zbor je prišle čez 70 am-bicijoznih amaterjev, zastopana je bila pa med njimi tudi naša junaška vojska in seveda tudi lepi spol. Zborovanje je vodil uredrik Jutra« in vneti fotoamater g. Karlo Kocjančič, ki je pozdravil navzoče ter v daljšem govoru razložil pomen Fotokluba Ljubljana, ki naj bo temelj novega razdobja v zgodovini slovenske fotografije. V obširnem in vsestransko globokem programatičnem referatu je očrtal namen Fotokluba in njegove naloge ter cilje, ki naj bodo v strni-tvi vseh ljubljanskih fotoamaterjev, da se v složni organizaciji izpopolne tehniško, zlasti pa. da naša fotografija doseže čim večjo umetniško višino. Klub bo vsako leto priredil redno razstavo, razen tega bo pa s klubskim laboratorijem in reprodukcijami najboljših del ter z zbiranjem slik vsega kar se naše banovine in življenja našega naroda tiče in more obdržati v sliki, skušal postati pomemben in koristen faktor v našem kulturnem življenju. Za izvedbo tako velikega programa je pa potrebna sloga in močna krepka volja vseh naših fotoamaterjev, zlasti pa klubovega odbora. Da se klubu zagotovi visok umetniški nivo, so pravila taka, da je lahko za rednega člana z aktivno in pasivno volilno pravico sprejet le pravi strokovnjak. Zato se člani kluba dele v 2 kategoriji, namreč v redne člane, ki jih sprejme odbor po presoji tehniške in umetniške kvalitete 5 njihovih odboru v oceno predloženih slik, a ostali člani so pripravni, ki imajo pa razen volilne pravice vse druge pravice in ugodnosti rednih članov. Ta razdelitev članov je bila potrebna da vodstvo kluba ne pride v roke šablonskih knipsar-jev, ki bi lahko za nivo kluba postali usodni. Ce bi ne bilo v vodstvu najboljših strokovnjakov, bi klub več škodoval, kakor koristil, ker naša fotografska umetnost brez vzorov ne bi mogla napredovati. Prvovrstni strokovnjaki v vodstvu so pa tudi garancija da bo klub najboljša šola vsem, ki streme za izpopolnitvijo svojega znanja. Med odborniki so v resnici taki strokovnjaki in umetniki, da zasluženo uživajo najboljši sloves tudi v inozemstvu. Se več. te naše doma skoraj pozabljene umetnike pozna ves fotografski svet in jih šteje med najboljše mojstre. Ko je predsednik zborovanja g. Kario Kocjančič prečital pozdravno pismo Fotokluba Litija, je prečital potrjena pravila, ki so jih člani pripravljalnega odbora po pretehtavanju vsake posameznosti in podrobnosti sestavili našim prilikam primerno po pravilih 30 največjih inozemskih organizacij. Naši fotoamaterji so pa kakor vsi umetniki tudi temperamentni, da se je debata o deljenem članstvu vlekla več ur, končno je bilo pa soglasno sklenjeno, da imajo na prihodnjem občnem zboru pravico glasovanja vsi člani, nakar je ustanovni občni zbor o nadaljnjih točkah dnevnega reda sklepal v največji slogi in sprejel vse predloge soglasno. Skrutinatorji gg. Stanko Ribnikar, Tone Kunstelj in Fran Krašovec so po dolgotrajnih volitvah proglasili za izvoljeno naslednjo listo: predsednik Srečko Grom, podpredsednik Stanko Ribnikar. tajnik Karlo Kocjančič. blagajnik Cveto švigelj in odborniki prof. Janko Ravnik .Egon Planinšek ter Viktor Gorišek, namestnika pa Janko Skerlep in Lojze Pengal. V razsodišču so Fran Krašovec. Karlo Sketelj in inž. Gustav Ogrin, za preglednika sta pa bila izvoljena Tone Kunstelj in Ante Gaber. Po zahvali burno pozdravljenega ^predsednika g. Groma, ki je povdarjal dosedanje zasluge prvakov naših fotoamaterjev in priznanje inozemstva njihovemu delu, prav tako pa tudi pozival člane k složnemu delu, so zborovalci pokazali svojo voljo do dela m žrtev najbolj s tem, da so sami zahtevali višjo članarino in vpisnino, kot jo je predložil pripravljalni odbor, ter sogiasno določili za vpisnino 10 Din in prav toliko za mesečno članarino, ker klub v pričetku potrebuje, večjih sredstev, da lahko takoj prične s plodonosnim delom. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog odbornika g. Vodiška, naj se razmnože pravila, da jih do prihodnjega občnega zbora lahko vsakdo preštudira, ker morajo biti poslani predlogi za občni zbor odboru že nekaj dni prej. Takoj po občnem zboru je bila prva seja odbora, kjer se je odbor konstituiral kakor smo navedli že zgoraj, razen tega je pa prevzel podpredsednik g. Stanko Ribnikar tudi še posle gospodarja, nadalje je pa odbor sklenil najeti takoj društveni lokal, ki bo vedno odprt vsakemu članu in bo v njem dobil najboljši nasvet na vsako vprašanje, ki se tiče fotografske umetnosti. Volja do dela, sloga, veliko število članov, ki se iim gotovo pridružijo tuđi t vsi drugi ljubitelji fotografske umetnosti v Ljubljani pa tudi na deželi, zlasti pa vodstvo kluba, ki je strokovnjaško na vrhuncu, vsi ti faktorji so garancija, da je Slovenija dobila s Fotoklubom pravo fotografsko akademijo. Fran Trdina — 80 let star Jubilej vpokojenega ravnatelja mestnega knjigovodstva Ljubljana, 21. oktobra. Mož, ki je dolgo dobo vodil in upravljal gospodarstvo mestne občine ljubljanske in bil pod županoma Iv. Hribarjem in dr. Iv. Tavčarjem najvažnejši uradnik mestnega magistrata, upokojeni ravnatelj mestnega knjigovodstva Fran Trdina, ie danes SO let star. V času, ko je po potresu rasla iz razvalin nova moderna Ljubljana, ko ;e občinski svet z županom Hribarjem ustanavljal najpomembnejša mestna podjetja in javne naprave, pa v času vojne, ko se je naše mesto uprav borilo za svoj obstanek na višini svobodnega in moderno kvišku stremečega mesta, je bil Fran Trdina skala, ob katero so se zaman zaganjali valovi pustolovstva, zlobe in spletk. Nikoli ni varneje plavala barka mestnih financ in mestnega gospodarstva, kakor pod krepkim, treznim krmarjem Trdino. Rojen Ljubljančan, je dovršil šest gimnazijskih razredov v Ljubljani, zadnja dva pa v Gorici. Nato je stopil v knjigovodsko pisarno svojega strica, Petra Maj-diča, ki je imel v Jaršah veliko mlinsko industrijo. Stremeč po najboljši izpopolnitvi v knjigovodski vedi, se ie vpisal kot zu-nanjik na zasebno moderno knjigovodsko šolo v nemškem VVormsu. prejemal pisana predavanja, izvrševal pismeno šolske knjigovodske naloge in tako šolo dovršil. Z Majdičem se je preselil v Kranj in ostal njegov knjigovodja dvanajst let. Kot b:vši odličen dijak slovenskega skladatelja Ceha Antona Ne.Ivčda. pri katerem se je med petorico najboljših naučil celo »generalnega b asa . -ru zdravnik volonter v isti bolnici dr. Branko L u k m a n , za banovinskega uradniškega pripravnika pri banski upravi dravske banovine absolvent ekonomsko komercijalne visoke šole Hrvoj Maister: premeščena sta banovnski pristav pri sreskem načelstvu v Ljubljani Franc Dornik k sreskemu načelstvu v Celju .n banovinski -nj iav pr banski upravi d ni. v-ske banovine Josip Likovič k sreskemu načelstvu v Ljubljani; vpokojen je okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja vrhniškega s sedežem na Vrhniki dr. Janko M a r o I t. Zvočni kino Idea? Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri ecfto pesem tpub V glavnih vlogah: LIL, DAGOVER IGO SYM LIEN DEVERS Premiera! Premiera! Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 21. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Red E. četrtek, 22. oktobra: Vest Rod C Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra: Dogodek v mestu Gogi. Red D. Nedelja, 25. oktobra: Vest Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. * Opozarjamo na nocojšnjo reprizo Ncstroveve burke »Pritličje in prvo nad-itr^pje«, ki se vpriT"- drevi ob 20. za red E. Izvrstno dramo »Vest«, ki jo je napisal francoski pisatel; Maurice Roetand, ponovi naša drama v četrtek, 22. t m. za abonma reda C. OPERA Začetek ob 30 Sreda, 21. oktobra: Zaprto. Četrtek, 22. oktobra: Laterna. Red A. Petek, 23. oktobra: Levstikova proslava. Izredno znižane cene. Sobota, 24. oktobra: Viktorija in njen huzar, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. * Naša opera ponovi v četrtek, dne 22 t. m. Novakovo opero »Laterna« za red A. Prva ljudska predstava operete »Viktorija in njen huzar« bo v soboto, dne 24. t. m. po znižanih opernih cerrh. Prota Janković ođhaja V soboto zapusti Ljubljano — Njegovo slovo in zahvala Ljubljana, 21. oktobra. Pravoslavni svečenik, priljubljeni protojerej g. Dimitrije Janković, zapusti v soboto zvečer Ljubljano in gre uživat zasluženi pokoj. Vest o njegovem odhodu je potrla vse njegove številne prijatelje, ki niso verjeli, da bo mogel ta odlični svečenik kdaj zapustiti naše r*e>to, katerega *s tako vzljubil in ki ie njega vzljubilo. Kc je pred 11 leti prišel v L?ub'jano kot vojaški duhovnik, si je na mah osvojL srca vseh, ki so prišli ž njim v dotiko. Bil je do skrajnosti toleranten naora.n vsak rnur. Si vpraša! po tvoji veri, vprašal ie po t vejem srcu. In če si bi! dobrega srca, si jn-stal njegov prijatelj, ne fflede na tJ. kateri veri si pripadal. To ga ie napravilo popularnega in s tem se jo rrikupl vsem E»i' tki je tudi vseskozi <,-ngo nacionalen in ni je bilo nacionalne prireditve, da ji ne b. nr:.vTstvoval. Pravoslavna cerkvena občina ;zjubl v njem enega najodličnejših sodelavcev, katerega bo prav težko nadomestiti. Po njegovem prihodu so pravoslavni verniki takoj dobili svojo lepo kapelico in »bČino. v kateri je pozneje predsedoval protojerej Janković. Njegov največji spomenik bo postavljen v njegovi odsotnosti. Ko bo stala nova pravoslavna cerkev, bo v njej moral stati napis, da je bila zgrajena po zamisli in pomoči protojereja Jankovića. Nova cerkev bo poznim rodovom pričala, da je bij v Ljubljani prota Janković ali čika prota, kakor ga rada nazivlje pravoslavna de-ca, ki v njem izgub! najboljšega dosedanjega veroučitelja. Za tem odličnim svečenikom bodo plakali predvsem številni ljubljanski reveži, ki ! izgube ž njim enega največjih dobrotnikov. Njim ni delil samo denarne podpore, lajšal' jim je tudi gorje s prijazno besedo ki je bila več vredna kot vse zlato. Isreno obžalujemo odhod priljubljenega 1 svečenika in smo prepričani, da govorimo iz srca vseh številnih njegovih prijateljev, če mu na pot želimo vso srečo. Naj bo prepričan on in njegova družina, da jih ohranimo v trajnem spominu in da jim bomo vselej želeli vse najboljše: V slovo in zahvalo Ker mi ni fcilo mogoče ob odhodu iz be'e Ljubljane posloviti se osebno od številnih mojih vernikov, prijateljev in znancev, ee tem potom poslavljam od njih. Ko sem pred 11 leti prišel v Ljubljano kot vojaški duhovnik, sem si v samem začetku svojega službovanja pridobil tako širok krog iskrenih in odkritih prijateljev ne glede na njih versko prepričanje, da sem bil presenečen. Vsi ti prijatelji so me ves čas mojega težkega službovanja podpirali, kar ml je znatno olajšalo službovanje v prelepi Sloveniji. Vsem, ki so me v času mojega službovanja kakorkoli podpirali, kakor tudi vsem onim, ki so na mojo prošnjo darovali za novo pravoslavno cerkev v Ljubljani, se na tem mestu iskreno in toplo zahvaljujem. Iz Slovenije odhajam težkega srca, ker sem za njo čutil bratsko ljubav. Božja volja zahteva, da se od Slovenije poslovim in jo zapustim. Zapuščam pa jo v zavesti, da sem svojo službo vršil v splošno zadovoljstvo Bogu. kralju in narodu v korist. Lepo Slovenijo ohranim do konca svojih dni v najlepšem spominu, kakor ohranim v trajnem spominu vse moje odkrite in iskrene prijatelje. V svojem in v imenu svoje družine se poslavljam od vseh n kličem: zdravstvujte vsi, ki ostanete v prelepi Sloveniji, ohranite tudi naprej mir in bratsko slogo, v ljubezni in složnem delu nadaljujte delo božje, jaz pa bom zato prinašal svoje molitve k Bogu. Vdani vaš protojerej Dimitrije Sv. Janković, višji vojni duhovnik v p. V slovo gen. konzulu dr. Pleinertu Ljubljana, 21. oktebra. Danes izroča svoje posle in jutri zapusti s svojo družino Ljubljano generalni konzul g. dr. Herman P le in er t, ki je 4 leta in pol zastopal republiko Avstrijo med nami. V kratkem času je tudi široka javnost spoznala izredno ljubeznivega gospoda, ki se je udeleževal tudi vsega našega javnega življenja in povsod uslužno poma- gal, kjerkoli je bilo treba. Pri nobeni naši prireditvi ga ni manjkalo in tako je spoznal vse naše težnje, pa tudi ves naš nagli napredek. Z najtoplejšimi simpatijami je zasledoval razvoj mesta Ljubljane in na svojih potovanjih po dežeh" vzljubil tudi nas preprosti narod. Zato se od g. generalnega konzula dr. Pleinerta danes težko poslavlja vsa naša javnost, čeprav mu želi največjo srečo na njegovem bodočem častnem mestu v bratski slovaški metropoli v Bratislavi. Upamo, da tudi njemu ni lahko •ločiti se od našega prijaznega mesta in prelepe dežele, saj je v tako kratkem času postal prav za prav domač med nami. Zlasti je pa k njegovi priljubljenosti in popularnosti pripomogla njegova ga. soproga, ki je po rodu Zagrebčanka in hčerka imiv. prof. Hranilovića pl. Cvetašina. Takoj, ko se je s svojim soprogom preselila v Ljubljano, je pristopila k društvu »Atena«, ki jo je izvolilo v odbor. Kot odbornica društva je bila inteligentna feministka med prvimi delavkami pri prirejanju raznih raz-sta--, ker se je zlasti uveljavljal njen orga-nizatoričen talent ter njen izredno plemenit okus. Agilno odbornico bodo naše ženske organizacije le težko pogrešale, a hvaležne tovarišice in prijateljice je gotovo ne pozabijo nikdar len era In i konzul g. dr. ~*leinert. doyen našega konzularnega zbora, lovi med najboljšimi juristi dunajskega zunanjega ministrstva. Rojen je bil 1. 1883 na Dunaju, kjer je L 1900. že tudi promoviral. Posvetil se je konzularni služba in deloval v Srr.irni. Solunu, do kraja svetovne vojnp pa v Carigradu ter je imel tudi mnogo opravka z našimi Dalmatinci. Rad jim e pomagal v tistih težkih časih in marsik ga je rešil, da se ni izgubil v tujini. Po prevratu je bil poklican na Dunaj, kjer je bi! prideljen tedanjemu ministru dr. Klein u a "ez kratek čas je zopet odšel v Mu-nohen. Po zopet-nem službovanja na Dunaj"i, kjer je opravljal zlasti juridč e posle v ministrstvu, je L 1927 prišel k nam v Ljubljano, ki jo na žalost jutri zopet zapusti. Njegov naslednik je g. generalni konzul g. dr. Felix Orsv ni Rosenberg, ki naš narod najbol, e pozna, saj je korošk rojak. Zaslužnemu konzulu dr. ■ -' ■ in njegovi gc. soprogi želimo ob slovesu mnog* zad voljnosti in sr v v nadaljnem življenju, obenem jima pa zagotavljamo, da ju vsa naša javnost ohrani v oa j lepšem spominu. ; KOLEDAR Danes: Sreda, 21. oktobra, katoličani: Uršula, Stojeslav; pravoslavni, 8. oktobra: Pelagija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Viktorija in njen huzar. Kino Ideal: Večna pesem ljubezni. Kino dvor: Eoepres 317. DE2URNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trfl 5 ki Kuralt, Gosposvotstka cesta 10. Odkritja o Matuski Berlin, 21. okt. Tukajšnja policija je dognala, da je Matuška, kakor je že sam izjavil, zares bival nekaj dni v Nemčiji. Neki gostilničar je takoj po atentatu v Jii-terbogu prijavil, da je bival pri njem in da se mu je zdel takoj po atentatu sumljiv, ker ni zinil niti besede o dogodku. Gostilničar je Matuštko točno opisal, policija pa ni pripisovala večje važnosti tej prijavi m je smatrala Matuško kot povsem desinteresiranega tujca. Zanimivo ie. da je Matuška o atentatu pri Juterbogu molčal, o atentatu pri Bia Torbagvju pa mnogo govoril. Posluževal se je z« vsak primer posebnih metod. Tako se je o priliki atentata pri Bia-Torbagyju pomešal med potnfke, se sam lahko ranil ter nato pobegnil iz Budimpešte na Dunaj. Na Du-i naju je postal sumljiv prav zaradi tega, ' ker je preveč govoril o atentatu na Madžarskem. Omejitev nemškega uvoza v Italijo Berlin, 21. oktobra. A A. Nemški veleposlanik v Rimu je izročil italijanski vladi noto nemške vlade o italijanski carinski tarifi, ki je bila nedavno izpremenjena. Kakor znano, je italijanska vlada tedaj uvedla poleg; obstoječe carinske takse od teže blaga še posebno 15Cc carinsko dokla-do od vrednosti blaga. Ta doklada je bila uvedena za celo vrsto carinskih • postavk, je hudo zadela uvoz nemških proizvodov v TtaMjo. Zato bo to vprašanje tudi na dnevnem redu razgovorov v Berlinu o priliki poseta italijanskega ministra za zunanje zadeve Grandija. ZadovoljnosL — AH bi bil srečen, če bi imel toliko denarja, kolikor bi hotel? — Jaz bi bil srečen in zadovoljen, če bi imel vsaj toliko denarja, kolikor hočejo moji upniki. Dnevne vesti — Pozdrav z Gorenjske dr. Žerjavu. Med cvetjem in venci, ki so pokrivali grobnico dr. Gregorja Žerjava po odkritju veličastnega spomenika, je ležal tudi prekrasen venec iz samega rododendrona. Preprosti dr. Zerjavoi prijatelji iz Begunj in okolice, kamor je veliki pokojnik hodil vsako leto na letovišče, so na planinah natrgali zadnje cvetje in ga spletli v venec ter poslali k odkritju begunjskega šolskega upravitelja g. Alojzija Bulovca in g. Franca Mežeka iz Slatne, da venec položita na grob velikega dobrotnika begunjske občine. V našem listu smo minuli teden že objavili ginljivo pismo Prosvetnega druš'.va iz Begunj, ko so kmetje in delavci poslali prav znatno vsoto za spomenik z vsakim prijaznega svojega zaščitnika, zato bo pa tudi zakasnelo vest o tem prisrčnem poča-ščenju in izrazu hvaležnosti preprostega kmečkega ljudstva sprejela javnost z najtoplejšimi čustvi. — Premestitve profesorje\\ Ministrstvo prosvete je premestilo dr. Pavla Breznika, profesorja 1. moške realne gimnazije v Beogradu na I. realno gimnazijo v Ljubljani. S t o p a r j a Frana, profesorja realne gimnazije v Kranju na II. realno gimnazijo v Ljubljani. P a h a j n a r Vla-sto. suplentko realne gimnazije v Novem mestu mi realno gimnazijo v Kočevje. Capudra Franca, suplenta realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Novo mesto. K o c i j a n a Ajidreja. suplenta realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Mursko Soboto*. Malija Albina, sirplenta na realni gimnaziji v Ptuju na realno gimnazijo v Mursko Soboto. Jem-ca Valentina, suplenta klasične gimnazije v Mariboru na realno gimnazijo v Mariboru. Zigan-Jankovic Darinko. suplentko I. državne realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Čačak. Petelina Stanka, suplenta L realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Novem mestu. Grafenauerja Franca, profesorja moške realne gimnazije v Skoplju na IIL realno gimnazijo v Ljubljano. Ž i m-breka Ladislava, suplenta ILI. realne gimnazije v Ljubljani na klasično gimnazijo v Mariboru. Premru Mileno, suplentko III. reaine gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Kranju. Vimpolška Slavka, profesorja reaine gimnazije v Le-skovcu na klasično gimnazijo v Ljub! j mi. Ambrožiča Iranca, profesorja realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Kranju. D/uka Avgusta, kontaktualn^ga suplenta realne gimnazije v Požarevcu na realno gimnazijo v Kočevju. Na III. rs.ilno gimnazijo v Ljubljana je dodeljen na službo profesor dr. Jože L a v r e n č i č z II. državne realne gimnazije v Ljubljani. Na državno žensko učiteljišče v Mariboru je dodeljena na službo učiteljica glasbe na II. državni dekliški meščanski šo'li v Mariborj Z a c h e r 1 Minka. — Pomagajmo Beli Krajini! Bela Krajina je bila letos po suši tako hudo prizadeta, da preti lakota tamkajšnjim ljudem in živini Belokranjski kmetje koljejo živino, ker nimajo nobene krme, iln prodajajo meso ;k> smešno nizki ceni. Na spomlad bo pa treba za delo na polju zopet živine, toda belokranjski kmet ne bo iine.1 denarja, da si jo kupi. Tako preti naši lepi Beli Krajin! vedno večja nevarnost popolnega obul>ožanja. Zato je dolžnost vseh Slovencev da Beli Krajini, ki je danes v stiski, pomagajo. Zlasti oni kmetje in posestniki, ki imajo dovolj krme, naj priskočijo na pomoč in podare nekaj krme kmetom v Beli Krajini. V prihodnjih dneh bo odbor za ponioč po suši prizadetim kmetijam v Beii Krajini odposlal dva zastopnika, ki bosta po občinah — najprej v ljubljanski okolici — potem pa tudi drugod prosila ljudi, da prispevajo nekaj krme za belokranjske kmete. Oba zastopnika bosta imela od merodajnih mest priporočila in se ln>sTa vedno javila najprej pri županstvu občine, v katero prideta Zato prosimo, da jim ere vsakdo na roke. — Kmetje, pomagajte v nesreči svojim rojakom ! — Razpisana šoferska služba. Mestno avtojpodjetje v Ptuju razpisuje mesto šoferja, ki mora poleg splošnih pogojev biti izučen in izvežban mehaničar in ne star nad 35 let. Podrobnejše informacije se lahko vsak čas dobe pri nicstni upravi v Ptuju. Prošnje je vlagati najkasneje do 31. tega meseca. — Oskrbovane planinske koče. Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Trigavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču in stara Aljaževa koča (neoskrbovana). — V Karavankah: Spodnja koča na Golici (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki). — V Komniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. — Nova javna lekarna v št. Vidu nad Ljubljano. Kr. banaka uprava dravske banovine raapisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije v snrtio otvoritve *n obratovanja nove javne lekarne v St. Vidu nad Ljubrjano. Prošnje je treba vlofcit! do 15. novembra — Sadni sejem 25. do 27. t. m. na Ljub-1 jonskem velesejmu bo iek> zanimiv ne le po mikavnosti raznovrstnega sadja, ampak tudi zaradi tega, ker bo to sadje naprodaj le v amerikanskih zabojih po okrog 20 kg. Na ponudbo bo več vagonov najižbranej-šega sadja iz dravske banovine. Kupci bodo imeli tu največjo izbiro po ugodnih cenah, naši sadjarji pa se bodo zamogli na lastne oči prepričati, kako je treba namizno sadje odbirari in v zabojih pošiljati, da zadovlje odjemalce. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 64 z dne 21. t. m. objavlja zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o ureditvi pred-sedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929, zakon o izpremembah in dopolnitvah 5 35, 12 in 30 zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle, ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930, seznam volišč in predsednkov volilnih odborov v dravski banovini ter izpre-membe v staležu banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. — Okoliške gledališke odre in ljubitelje gledališke umetnosti opozarjamo, da otvori ZKD na željo Bmesečen dramt. tečaj, v katerem se bodo obravnavale vse v gledališko stroko spadajoče zadeve. Vpisovanje se vrši dnevno od 3. do 7. popoldne v pisarni ZKD, Kazina, II. nadstropje. Ukovlna znaša 20 Din mesečno. Pozivamo interesente, da se javijo veled redne organizacije dela čim preje. — Iz poštne administrativne službe, Poš>tni ravnatelj dravske banovine g. Alojzij Gregorič se je odpeljal te dni v Beograd, kamor jo prometni minister na važno posvetovanje povabil vse poštne ravnatelje. — Oddaja popravila dimnikov in peči v pekami se bo vršila potom ofertabie licitacije dne 3. novembra pri inženjerskom oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani, poboji pa pri istem oddelku. — Kranj prizadetim po suši. Krajevni odbor RK in Sokolsko društvo v Kranju, družno z odborom mestne občine ter s kulturnimi! in gospodarskimi društvi, so si stavili za nujno nalogo, da pomagajo vsem onim, ki so v naši državi izredno ogroženi zaradi letošnje suše. Naj omenimo izmed mnogih krajev na jugu le črno goro, pri nas pa Belo Krajino in Kras. V ta plemeniti namen se prične v prihodnjih dneh nabiralna akcija Prosimo, da mestno prebivalstvo nabiralk z nabiralnimi polarni ne odkloni, ampak naj radovoljno daruje vsak po SArojih močeh za nesrečneže. Vsak dar, bodisi v denarju ali v blagu, je dobrodošel. — Sadni sejem v Ljubljani 25. do 27. t. m. v paviljonu »G« na sejmišču bo bogato založen z zdravim zimskim sadjem. Sadje bo naprodaj enotno pakovano v zabojih ameriškega tipa povprečno po 20 kg — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojni profesor g. Franc Zidar. Pokojni je bil znan kot izredno značajen, pošten in vesten mož, ki je posvetil vse svoje sile izobrazbi naše srednješolske mladine. K večnemu počitku ga Dolože jutri. Pogreb se bo vršil ob 14.30 iz Vogelne ulice 9. Včeraj so pokopali mestnega zidarja g. Ivana B a b n i k a. Pogreb je pokazal, kako je bil pokojni priljubljen in koliko iskrenih prijateljev žaluje za njim. Biag jima spomin, težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Zopet sneg v planinah. Snoči se je vreme naenkrat poslabšalo In ponoči Je nekoliko deževalo, v planinah pa snežilo. Davi so zažareli vrhovil Kamniških planin, Karavank in Triglavskega pogorja v jutranji zarji lepo pobeljeni. Nad ljubljansko kotlino je bilo še oblačno, pihal je pa že sever in nefoo nad planinami se je hitro jasnllo. Videti je pa bilo, da v planinah še sneži. Sneg bo seveda kmalu skopnel. ker ga je zapadJo malo in ker imamo razmeroma še toplo vreme. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izpremenljivo vreme z meniajočim se oblačnim, ki pa ne bo dolgo trajalo. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno, v dravski banovini je ponoči nekoliko deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17.2, v Skopi ju 17, v Zagrebu 14.4, v Ljubljani 14. v Beogradu 13.2, v Mariboru 12.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.4, temperatura je znašala 9.8. SADNI SEJEM 25* — *7. X. 1931 NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU Ugoden nakup zdravega zimskega sadja. — Strašne posledice ljubosumnosti In žganja. V vasi Lanci pri Brodu so kuhali te dni žganje in pri kmetu II j i Gavranu so se zbrali sosedje, da se ga malo napijejo. Gavran Ima 31 letno hčerko Marico, za katero se poteguje več fantov, ker je izredno lepa. Med njimi je najbolj siven 19-letni Uja Bajkić, a zelo navdušeno je lazil za njo tudi 43 letni Peter Bajkić. In s Petrom je dekle zvečer nekam odšlo, llja jo je šel takoj iskat in čim ga je Peter opazil, je pustil dekleta in navalil nanj. Tudi Ilija, je potegnil nož in sunil z njim Petra 47 krat. Večkrat mu je prebodel srce. Nesrečnež je obležal mrtev v mlaki krvi. Tudi Marico je večkrat zabodel, toda njene rane niso smrtne. Orožniki so bojevitega fanta aretirali. — Svinja vrgla 21 mladih. V hrvatski vasi Brdovec je kupil kmet Anton Janje-ković od »Industrije mesnih proizvodov v Zagrebu« plemensko svinjo, pripeljano iz Nemčije. Te dni je vrgla svinja 21 mladih, 15 je bilo živih in zdravih, 6 jih je pa poginilo. — Dva poskušena samomora. Včeraj popoldne si ie hotel v Zagrebu končati življenje 22 letni brezposelni delavec Ivan Bernek. Napil se ie oetove kisline, pa so ga prepeljali v bolnico in mu izprali želodec. Nesrečna žrtev težkifi razmer je pa še vedno v nevarnosti, da zastrupljenju podleže. — Oetove kisline se je napila v Zagrebu tudi služkinja Fanika škroba. Tudi nieno stanje je težko. _ 14letna deklica ubila očeta. Banja-luškemu sodlSču so terocIH včeraj l41etno Marijo 1z vasi Jevalovca, ki je na prigovarjanje svoje ma»tere odsekala svojemu očetu Ivanu s sekiro glavo, potem sta pa z materjo truplo sežgali. Žena je pred tremi meseci obvestila oblasti, da je njen mož brez sledu ilzginil. Začeli so ga iskati, toda najti ga niso mogli. Mislili so, da je utonil, te dtai so pa našli drvarji v gozdn kraj. kjer je nesrečni mož delal. Tam je bil kup suhljadi, ki so jo drvarji zažgali, da bi se greli. Kar je opazil eden pri kupu kost in dve podkvi z moškega škornja. Drvarji so obvestili o tem oblasti in preiskava je pokazala, da je bilo na tistem kraju sežgano truplo umorjenega kmeta. Utrujen od sekanja drv, je mož nekega dne zaspal, hči je pa pograbila težko sekiro in mu odsekala glavo. — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trs 9. Cenik brezplačno. — Obledele obiekt barva v različnn barvah in plisira tovarna JOS R^TCH Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo in izpi-jemo zjutraj na teše želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulatu CSR v Ljubljani je čast sporočiti, da priredi konzul v sredo 28. t. m., na dan češkoslovaškega državnega praznika, reoepcajo na Erjavčevi cesti št. 21, I. nadstropje, od 17. do 20. ure. Na to proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike ČSR in prijatelje češkoslovaškega naroda. «—lj Levstikova proslava v našem Narodnem gledališča. V petek bo v operi Levstikova proslava. Na tej proslavi se bo vprizoril prvič na odru Narodnega gledališča Levstikov dramski odlomek . Jun-tezc v režiji g. Lipa h a Fran Levstik je napisal ta odlomek nekako pred 70. leti ter tudi sam igral v njem v neki veliko-laski gostilni. Današnja zasedba »Junteza« je naslednja: Komisarja Nosana igTa g. Kralj, Rondiča in Skupina gg. Jerman in Gregorin, starega kmeta Junteza gosp. Cesar, mladega kmeta 2efrančka g. Danes .nevesta Marjeta je gospa Mira Danilova, Krčmarica gospa Rakarjeva, Poleg »Junteza« bo zaigral operni orkester pod vodstvom kapelnika Stritofa Mihevčevo ouverturo »Planeti teko svojo pot« in Osterčevo »Suito«. Pozdravni govor bo imel upravnik Oton Župančič, slavnostnega pa urednik Albrecht. Levstikovo izročilo bo bral pisatelj Fr. Finžgar. Ker je to oficijelna proslava lOOletnice odličnega slovenskega kulturnega delavca, ki jo prirede Slovenska Matica, Društvo slovenskih * književnikov in gledališka uprava, vabimo k udeležbi. Cene so iste, kakor pri običajnih dramskih dijaških predstavah. —U Levstikovo slavje. V petek 23. t m. obhaja »Slovenska Matica« v zvezi z Društvom slovenskih književnikov in Narodnega gledališča lOOletnico Levstikovega rojstva. Prireditev se vrši v opernem gledališču, pričetek ob 20. uri, cene znižane. Na slavnostni akademiji Izvaja gle gališki orkester Mihevčevo overturo »Planeti teko svojo pot« in Osterčevo »Suito.«: za orkester. Opozarjamo na Župančičev nagovor, slavnostno besedo g. Fr. Albre chta, Fr. Finigarja recitacije Levstikovega izročila m premijero Levstikovega »Junteza«. ki jo vprizore člani dramskega gledališča. Na prireditev, ki bo veličastno idejno slavje, vabimo vse slovenske sloje. —lj Definitivno število volilcev v Ljubljani. Domovinski urad mestnega načelstva je skupno z okrajnim sodiščem včeraj de-linitivno ugotovil število volimih upravičencev za mesto Ljubljano. Vseh volilnih upravičencev na 26 voliščih je 16.460. Vre-klamiranih je bilo 364, a izreklamiranih 14 volilcev. —lj Ljubljanski bolničarji v vrstah Narodne strokovne zvezee. Bolničarji ljubljanskih bolnic in umobolnic so imeli dne 15. t. m. občni zbor svojega društva, katerega se je udeležilo članstvo skoro polnoštevil-no, kar je zelo redek pojav v društvih. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik Narodne strokovne zveze g. Kravos, ki Je poročal o nujni potrebi združitve vseh narodnih strokovnih društev v eno močno enoto. Po njegovem referatu je dal društveni predsednik g. Viktor Rožanc na glasovanje predlog o vstopu v Narodno strokovno zvezo in je bil predlog soglasno in z navdušenjem sprejet. Društvena pravila so se primerno spremenila in je društvo izpremenilo tudi naziv. Iz »Društva bolničarjev dravske banovine« je nastalo »Društvo bolničarjev Narodne strokovne zveze« in se je s tem dalo povdarka, da tvori društvo celoto z NSZ. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor, kateremu stoji na čelu dosedanji agilni predsednik g. Viktor Rožanc. Občni zbor je nadvse lepo uspel in pokazal, da so vsi naši bolničarji in bolničarke v narodnem taboru. Društvu želimo v njegovem prizadevanju obilo uspeha. —lj Paul Abraham. K današnji premieri njegove operete »Viktorija In njen hu zar«. Paul Abraham je Madžar, rojen 1892 v Apatinu. Po srednješolskih študijah In kasneje na trgovski akademiji se je posvetil glasbi. Leta 1916. je dovršil študije na budimpeštanski visoki šoli za glasbo in igralsko umetnost. Tedaj je bil že za resne in težke skladbe in nihče ni mislil, da bo mladi in nadarjeni Abraham spremen: 1 pot svojega razvoja. Resna glasba zdaj ne nese in če ima kdo uspeh, ga more doseči le pri silno ozkem krogu prijateljev in ljubiteljev resne glasbe. Popularna pa more biti le lahka, operetna glasba. L. 1923 je prejadral Abraham k opereti 8 parolo: Šlager. Prva njegova vesela igra je bi1 a >Mož gospodične«. Dosegla je uspeh naj prej v Budimpešti, a takoj nato v Leip žigu. Gospodhčaio je tu igrala Maria Paud-Ler. Potem je sledila — »Viktorija in njen huzar«. S to opereto pa je postal Abraham čez noč popularen. Fascinirajoči motivi njegovih šlagerjev so navdušili občinstvo v vseh mestih. Vsi repertoarju so že Izpopolnjeni z njo. A Paul Abraham je z njo zasedel mesto Emericka Kalraana. —lj Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin. Komisija za določitev mnogokratnikov za davščino o 3 prirastka na vrednosti nepremičnin v oko lišu mestne občine ljubljanske je v sm.-slu § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922 določila mnogokratnik za mesec september 1931 na 9.04 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. _lj Ritmične vaje TKD Atene. Danes, sreda, 21. t. m., se prično ritmične vaje TKD Atene za otroke ob K18., za gospe in gospodične ob v telovadnici Hoeja. Istočasno se sprejemajo še nove prijave. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Dre- vi ob 20. v Glasbeni Matici važna pevska vaja. — Grčar. —lj Restavracija »SLON« Je z današnjim dnem znatno znižala cene pijači in jedilom. 553n _lj Francoski institut v Ljubljani opozarja občinstvo na pričetek predavanj v francoskem jeziku, ki jih društvo prireja vsako leto. Prvo predavanje z lepimi ski optičnimi slikami bo v ponedeljek 26. t. m ob 18, v univerzitetml zbornici. Predava1 bo g. Leon Rey, direktor francoske arheo loške misije v Albaniji o »Parizu kakor ga vidijo umetniki«. V torek 27. t. m. pa bo govoril isti predavatelj o svetovni! kolo nijalni razstavi v Parizu. To predavanje se bo vršilo ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Spremljalo ga bo nal 90 krasnih skioptlčnih sLik. Vsa predavanja Francoskega instituta so brezplačna in na m en j en a vsem, ki se zanimajo za tranco ski jezik in kulturo. I Friedl Schuster primadona »Theater a. d. Wien« Michael Bohnen komorni pevec drž. opere Berlin Svetislav Petrovič Greti Theimer Ernst Verebes ter drugi prvovrstni solisti in umetniki tvorijo ansambi v tej krasni opereti, ki žanje danes triumfe po vseh odrih sveta! Abonma predstava 5. opereta ognjevitega jazza, opojnih melodij, petja in nepozabnih očarljivih šlagerjev. Danes PAUL ABRAHAMOVA ob 4m v*8. in 9 U zvečer velika premiera! Viktorija in njen huzar ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Miss Jugoslavija 1951 bo morda vaša hčerka. Začnite že zdaj z nego njene lepote. Mnogo solnca, mnogo vitaminov in Palmira-Baby kozmetika, to so tajnosti moderne nege otrok. Palmira-Baby tasto kožo. Palmi ra-Baby ruje pred vnetjem. Palmira-Babv prašek hladi. Pa1mira-Baby kozmetika da selja do nege dojenčkov. milo varuje žame-I .a u o lin krema vaje mil in ve- — lj Kolonije siromakov v mestni okolicu Gramozna jama za Bežigradom je zazidana. Eno stavbišče je še prazno, a magistrat ne dovoli tam nobeno barake več, ker je jama določena za park. Ljubljančanom, ki stanujejo v dveh velikih barakah, je bilo že za september odpovedano stanovanje. Siromaki so pa ostali pod streho, ker ne morejo dobiti stanovanja, kakršnega bi mot?li zmagovati. Letos so postavili tu osem »skromnih ko? in je vseh številk nad 60. Kolonija na Kodeljevem šteje nad 30 lesenih hišic. Tu je ves siromaškomu naselju namemjen svet zazidan in zato se ni ta vasica letos nič povečala. Galjevica ali žuljava vas je izmed vseh kolonij najlepša. Hiše so lepo ometane, da so na oči kakor zidane. Vseh stavb je malone 230 ter je ta kolonija največja izmed vseh. Zdaj Je v delu se eno poslopje in je samo še eno stavbišče nezazidano. V obeh teh kolonijah je stavbno gibanje tako rekoč prenehalo. Zato se je pa tembolj raz mahntllo na Cesti dveh cesarjev, kjer rastejo lesene hišice iz mehkih tal kakor gobe po dežju. Kmalu jih bo 60. Tudi ob Potina Rakovo jelšo pridno stavijo in grade lične lesene, pa tudi zidane h»]še. —lj Izgubljeno. Izgubila se je zlata zapestnica- Najditelj naj se zglasi v na£em uredništvu. Snoči se je izgubil mlad pes rjave barve. Odda naj se ga proti nagradi na Bleiweisovii cesti št. 1 pri inž. Božiču. —lj Našla se je zlata verižica brez obeska. Poizve se I. Habič, Sv. Florljana ulica št. 24, Ljubljana —lj Pri palači Grafični dom so končana vsa fasadna in druga zunanja dela, zato so tudi podrli ob nji odre, oh Miklošičevi cesti pa tudi ograjo. Včeraj so zbeto-nirali ob palači tudi hodnike, podlago za asfalt tako, da bodo hodniki kmalu zopet uporabni za osebni promet, ki Je tu zelo živahen. —lj Prihodnji filmski spored ZKD je velefilm »Atlantika. V petek in soboto ob 14. bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Martice ob znižanih ljudskih cenah prekrasni zvočni film režiserja Duponta »Atlantik«. Plim nam prikazuje eno največjih pomorskih katastrof, potop velepar-nika »Titanlca« z vso realistično tragiko. V glavnih vlogah nastopajo Fritz Kortner, Franc Lederer, Otto Wallburg in drugi. Rojaki, Jugosloveni! Nastopa čas, ko bo treba našim roja-kom-emigrantom priskočiti s podvojenimi močmi na pomoč. Zima in brezposelnost, ki povzročata neizprosno bedo in druge zle posledice, zahtevajo od nas resnega razmišljanja in požrtvovalnejšega dela. Treba je hitre in vsestranske pomoči, združiti vse sile v obširno akcijo. Naša dolžnost je, pomagati bednim, lačnim, golim in bosim, da jih nasitimo, oblečemo in tolažimo. Pokažimo svojo ljubezen do naroda in domovine z največjo požrtvovalnostjo ter dajmo bratu kos kruha, odvisno obleko, povabimo ga k topli peči, ako zmrzuje v dežju in snegu. V tri smeri gre naša podporna akcija. Preskrbeti rojakom, ki so morali zapustiti rodno grudo, hrano, obleko in prenočišče. Mnogo jih je že danes brez zaslužka, mnogim pa ga bo še odvzela bližajoča se zima. Ali naj ostanemo na cesti v počasnem hiranju in umiranju, brez domačega toplega krova, pod katerega bi se zatekli? Ali naj pritisnimo sami sebi na čelo pečat sramote in prokletstva, ki ga bodo izrekli nad nami naši bratje-trpini ? Prosimo in pričakujemo vaše pomoči pri našem delu. Nas klic velja nadim rojakom, kakor tudi vsem Jugoslovenom dobrega srca. Ne zavračajte naših prošenj, ko bomo potrkali na vaša vrata in srca. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel. Mnogo vas je, ki bi lahko in radi žrtvovali zajtrk, kosilo ali večerjo. Kjer jedo pri mizi dva ali trije, bo prostora še za tretjega ali četrtega. Nihče ne prosi preveč, samo toliko, da si ohrani življenje, kajti njegovo upanje je še vedno veliko. Koliko jih je, ki bi lahko žrtvovali en ali drug kos obleke, katera razpada po kotih. Ne bodite brezbrižni. Posvetite tudi nekaj trenutkov tem revežem, poglejte okrog sebe in našli boste kar boste lahko pogrefiali, kar boste lahko darovali. Za zimo, ki prihaja, moramo postaviti zavetisče-prenočišče, ki bo skromno kakor so naše razmere, toda nudilo bo varno zavetje. Uspeh tega dela pa ne zavisi samo od naše dobre volje, požrtvovalnosti in iela ampak predvsem od naših rojakov in prijateljev, ki naj nas vsestransko podpro. Vsak prispevek, kakor tudi perilo, obleke, odeje itd., sporočite na naš naslov. Za vne vam bomo hvaležni, kar bo prišlo iz iskrenih src. Tako razume emigrantska mladina svojo nalogo, tako hoče vršiti svojo dolžnost do naroda, da ga ohrani za oni trenutek, ki mora priti. Za odbor prosvetnega društva »Tabor« Bode Lado, predsednik. Skrap Milko, tajnik v Ljubljani. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU1 Stran stev 23 mogoče zgraditi tako mesto, toda v Ameriki se niti pred najfantastičnejšim načrtom ne ustavijo. Najboljši ameriški inženjerji in arhitekti so temeljito proučili načrte in izjavili, da zgrade 10 ogromnih poslopij, ki bodo pomenila novo koncepcijo časa, prostora, umetnosti, znanosti in človeškega nehanja vobče. Tisoči ljudi delajo že zdaj na uresničenju tega načrta in 250 milijonov dolarjev bodo znašali gradbeni stroški. To je največja enotna konstrukcija v zgodovini človeštva, samo Panamski preliv je bil morda še nekoliko drznejši načrt. Nešteti stroji že vrtajo skale, tisočere roke polagajo temelje radiomesta, ki bo zgrajeno na solidnih kamenitih tleh sredi New Yorka. Glavno poslopje bo imelo 66 nadstropij, strešni vrtovi bodo obsegali 37.952 kvadratnih čevljev. Druga poslopja bodo imela še večje strešne vrtove tako, da bo vseh 246.010 kvadratnih čevljev. Ce računamo še 44.000 kvadratnih čevljev za park, trg in prostor okrog poslopij, dobimo 7 akrov zemljišča. Za radiomesto bodo rabili ogromne množine gradbenega materijala. Samo jekla bo treba 125.000 ton. Toliko ga niso porabili niti pri Panamskem prelivu, niti za novi most čez reko Hudson. Samo jeklo bo veljalo nad iS milijonov dolarjev. Tudi stekla niso porabili še pri nobeni enotni konstrukciji toliko. Za 22.000 oken in 10.000 vrat bo treba nad 1 milijon kvadratnih čevljev stekla. Ce bi položili to steklo na tla, bi pokrilo skoraj 23 akrov zemljišča. Za gradnjo ogromnih poslopij bodo rabili opeko in sicer 30 miiljonov komadov navadne, 15 miljonov strešne in 20 milijonov votle. 5000 ljudi bo treba zaposliti pri gradnji. 20.000 ljudi je zaposlenih v rudnikih, tovarnah, parnih žagah in električnih podjetjih, kjer pripravljajo gradbeni materijal. Na zapadnem delu radiomesta bo velik trg, ki bo vezal dve veliki gledališči »Mednarodno glasbeno dvorano«, kjer bo prostora za 6500 ljudi in »Gledališče zvočnih filmov« za 3500 ljudi. Na trgu bo lahko prirejal koncerte poleg zvočnikov National Broadcasting Company še poseben orkester. Ta družba bo imela svoje ateljeje od 3. do 11. nadstropja, vseh bo 24. Urejeni bodo tako, da ne bo mogel prodreti do njih noben nevšečen glas, pač pa bodo zelo dobro zračeni in varni pred ognjem. Glavni atelje bo imel višino treh nadstropij. Pritličje bo rezervirano za trgovine, arkade in vestibule. Glavno poslopje se bo bistveno razlikovalo od vseh drugih nebotičnikov. Na vrhu bo imelo ogromen stolp, kakršne vidimo v Ameriki na največjih poslopjih in sicer ne kot okrasek, temveč zato, ker stavbni predpisi ne dovoljujejo, da bi zgradili tako visoko kaj drugega. Zanimivo je tudi omeniti, koliko stane zemljišče v onem dem New Yorka, kjer bo zgrajeno radiomesto. Za en kvadratni meter je bilo treba plačati 1200 dolarjev. Edisonov nasvet Sotrudniku nekega ameriškega lista je Edison izjavil, da je njegova iskrena želja, da bi se iznajdljivost moderne znanosti čim bolj zanimala za biološke in kemične probleme. Znanost mora napovedati vojno boleznim in hiranju. Po mnenju slavnega izumitelja si lahko 80% smrti pojasnimo kot pDsle-dico požrešnosti. Ljudje preveč i^do, kar jim škoduje. Po 21. letu človek nima več potrebe mnogo jesti. Ce se človek preveč naje, si obteži želodec, a rado nastane tudi notranje zastruoije-nje. Vsi moramo manj jesti, da ohraai-mo svojo normalno težo, duševno sve-žost in moč, je dejal Edison. Edison sam se je hranil že od 8. 1e-ta večinoma z mlekom in iimonadnim sokom. Z mlekom sem starta! v življenje m z mlekom zaključim svojo življenjsko pot, — je dejal večkrat smeje svojim prijateljem. Angleški kralj štedi Tudi angleška kraljeva rodbina se je odzvala pozivu ministrskega predsednika Macdonalda, naj doprinese vsak Anglež v teh težkih časih svoji domovini žrtev. Angleški kralj je izjavil, da žrtvuje od svojih letnih prejemkov 50.000 funtov šterlingov, dokler bo trajala gospodarska kriza. Kraljevi letni prejemki so se s tem znižali od 470.000 na 420.000 funtov šterlingov ali v našem denarju nekaj nad 90 milijonov Din. V starih časih so obstojali dohodki angleškega kralja iz dohodkov kronskih posestev, iz deleža na paseki in drugih takih virov. Pozneje je pa angleška država prevzela kronska posestva in priznala kralju za to letno apanažo, ki je padla v zadnji generaciji na 450.000 funtov šterlingov. Država je napravila s tem dobro kupčijo, kajti letni dohodki od kraljevskih posestev znašajo nad I milijon funtov Šterlingov. Med vojno je dal angleški kralj državni blagajni nad 50 milijonov funtov šterlingov, mnogo je pa razdal tudi ranjenim vojakom tako, da je bil kraljevski proračun eno leto celo pasiven. Od svojih letnih dohodkov porabi angleški kralj 125.000 funtov šterlingov za plače in pokojnine dvornemu osobju, 193.000 funtov šterlingov za lastne potrebe, 52.000 funtov šterlingov pa za vzdrževanje poslopij itd. Zdaj bo kralj omejil dražje državne funkcije kakor sprejemanje inozemskih državnikov, državne bankete, dvorne plese itd. Plače uradnikom in uslužbencem kraljevega dvora ne bodo znižane. Tudi članom vladarske rodbine ne bodo znižali dohodkov. Kralj ne bo odpuščal dvornih uradnikov in uslužbencev, pač pa hoče njihovo število znižati s tem. da mesta, ki se izpraznejo s prostovoljnim izstopom ali smrtjo, ne bodo več zasedena. Tudi drugi člani kraljevske rodbine so bili obveščeni, da morajo začeti štediti. Princ Waleški je daroval državni blagajni iz dohodkov svojega velepose-stva v Cornwallu 10.000 funtov šterlingov. Drugi kraljev sin vojvoda Yor-Ški se bo omejil v svojih lovskih pohodih ter prodal dirkalne konje iz svojih staj. Tudi drugi člani kraljevske rodbine bodo morali slediti tem zgledom, vendar se jim pa še ni treba bati pomanjkanja. Barake za 100.000 < brezposelnih Prusko ministrstvo javnih del pripravlja zgraditev velike kolonije Srahnsdorf pri Berlinu, kjer bo stanovalo 10G.000 rodbin. Kolonija bo namenjena brezposelnim in nekateri aema je letel samo mimo in se Izgubil v sve-tovju. Strokovnjak Lacroix je pa dokazal, da se kamen po svoji strukturi razlikuje od meteoritov. Mineralogi so proučili že nebroj meteoritov, ki so se odtrgali od meteorjev in padli na zemljo. Izključeno je, da bi se našel med meteoriti eden, ki bi brl drugače sestavljen, kakor so vsi drugi. Nekateri mineralogi so pa menili, da je kamen vulkaničnega izvora. Toda daleč naokrog ni nobenega vulkana in je fudi ta domneva napačna. Preostajalo ni drugega, nego priznati, da kamen ni z našega planeta. Najbrž je padel z lune. Toda žre.a na luni, o katerih se je trdilo, da pripadajo ugaslim vulkanom, niso baje žrela vulkanov, ker so učenjaki v novejšem času dognali, da na luni vulkanov sploh ni bilo. Kako je mogel priti kamen z lune na zemljo, če ni tam vulkanov, ki bruhajo lavo in kamenje iz sebe? Zagonetka je ostala zaenkrat še nepojasnjena. Pozna ga. — Naročil sem si obleko za 1-500 Din, pa ste mi zaračunali 1.5G5 Din. — Uračunal sem takoj še 5 Din za opomin. —-i Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našega ljubljenega, zlatega in dobrega soproga, papana, brata, svaka in strica, gospoda Franca Zidarja profesorja v pokoju danes ob y2 3. uri popoldne p o dolgi, mučni bolezni, p re videnega s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega blagopokojnika se bo vršil v četrtek, dne 22. t. m. ob V2 3. uri pop. iz hiše žalosti, Vogelna ul. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1931. Žalujoča rodbina Zidarjeva« >mA£a1i og1asi< Vsaka beseda 5© p«r- Plača me lahko tudi 9 znamkah, ta odgovor znamko i - Na vprašanja brem m*mm nđCnmm tamo NafntantiH oglas IM« VINSKI MOST prvovrsten, bel in črn, čez ulico Din 7.--priporoča Vinska klet Mencinger, Sv. Petra cesta 43. 2889 PRODAM HIŠICO s stanovanjem ter delavnico, pripravno za vsako obrt, 10 minut od cerkve, v vasi tik ceste. Peter Kozole, Brezno, Rimske toplice. 2906 BRIVSKI POMOČNIK dober in hiter delavec, vešč moške in ženske stroke, išče službo za takoj. Gre tudi na deželo. Ivan Lorfeeg, Ruse pri Mariboru. 2908 ADVOKATSKO PISARNO v škof ji Loki, zraven sodišča v svoji hifii odda takoj Albina Je ral ova, vdova po dr. Fr. Je-rali obenem z inventarjem, po dogovoru z dediči tudi pisarno v celoti. 2912 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta 5tev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 HIŠA Z VRTOM in sadovnjakom naprodaj. — Spodnje Radvanje Stev. 1, pri Mariboru. Potrebno samo Din 50.000. 2907 IVAN MAGDIC krojač Ljubljana, Gledališka ul. št. 7, se priporoča za jesensko sezono. 2909 PRIMA BUKOVA DRVA na dom postavljena prodajamo po Din 115, žagana Din 125, klana Dm 135. Putrich, Dolenjska cesta 6. 2910 piamni Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bd-sendorfer, Stelnway, Fbrster, Petrof, HblzL Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnica. Trajno ondulacijo na najmodernejšem aparatu, garantiran uspeh, ter barvanje las — izvršuje damski salon „POLANC" Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO STEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega In modnega blaga po najnižjih cenah. Velika Izbira vseh vrst nogavic, D. M. O. in C. ML S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago. Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist • žepni robci vezeni komad Din 6.—. ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Petnajst let sem trpela na trdi koži. Vse sem brezuspešno poskusila. Dva lončka »RADIO BALZAMA« sta me popolnoma ozdravila. Hvala Vam, Vsakemu priporočam. ZinJka Dralka. Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 10. Zahtevajte povsod samo »RADIO BALZAM«! Po pošti: 1 lonček 10 Din (predplačilo). Povzetje 18 Din, dva 28 Din tri 38 Din, pošlje: R. COTIC, LJUBLJANA VIL, Kamniška ulica 10 a (Janševa). Urejuje Josip Zupančič. Za »Narodno tiskarno« Fran J mm Za upravo In rfiTr^TI del usta: Oton ChristoL — Vsi v LJubljani.