Veronika Snoju, zlatnik Minattiju 90,6 9S,195,91 Bolnica z rakom čakala na _ prevoz štiri ure m UŽITEK V DOBRI KAVI I PllÚ\aNA:03/713-2666S ST. 67 ■ LETO 64 ■ CELJE, 28.8.2009 - CENA 1,25 EUR OQç;ovcni8ureoj)£â NT Tatjana Cvim v Pohodniki se lahko na Smohor povzpnete iz stirih r-—^i? smeri - Laškega. liboj,Tremerij in Zabukovice. od I a-. ■ h _ ^^ ftsff^ Kolesarski vzpon se bo začel ob 10. uri v Rečici pri . ^^ \ ^^^ Laškem. Brezplačne prijave so možne na startu do - ipr • ^ J^àfjfLj^^^^Y^^ 9.30 ali predhodno na številki 041 704118. ^ '^Sf^S Na startu prejmete kupon za pijačo in hrano, na ^ ff' ^ vrhu pa vas čaka skupina Malibu, nagradne igre in ' ^^ llr^ zanimive nagrade Pivovarne Laško. TÍíTíC^^ ^ lflž>i^ f\*flíHffí 9Sl SS Obletnica in poroka na Triglavu ABITURA ... Podfati» a iiobmžgvofltft VI&tA STROKOVNA ŠOLA EKONOMIST POSLOVNI SEKRETAR bilof metívni dan bo v tortk, dM 8. »pisfflbn 2QQ9 ob 17. uri. ■Y m K PRIJAVE: A9ITURAd.o.o.. LavarC^je Tel.r03/42$S5 3Û www.dbitura.si GLAVNI POKROVITEU: p.VOVARiy^ MEDUSKI POKROVITEU: n.* MJ «u iMK V pmimťalMQi vrmni ia dogoiM prtsuviM M«l«dfqučnega procesa'<. Jim bodo sledili Se drugi, tudi tr-govciî Ena lastovka ne prinese pomladi in ena gostilna tudi ne more rešiti mesta, je pa lahko spodbuda za spremembe. Držim pesti. Nova gripa se počasi, a nezadržno širi Proti Širjenju okužb v šolah z doslednim umivanjem rok in izolacijo obolelih Nova gripa, kJ jo povzroča virus gripe A HlNl, se v svetu in pri nas vztrajno Širi. Pričakovanja» da pravi vai nove gripe v Evropo z jese-njo šele prihaja, so povsod vzpodbudila poglobljene priprave. Poleg t^a se pri nas prihodnji teden začenja pouk v osnovnih in srednjih Šolah, kjer so zaradi tesnih stikov množice mladih velike možnosti zâ prenos okužbe. Da bi jih kar najbolj zmanjšali, sta Inštitut za varovanje zdravja in Šolsko ministrstvo v torek predstavila, kako je treba ravnati, da bodo učinki morebitne pandemije nove gripe Čim manjši. Ker je bolezen nove gripe sedaj blaga oziroma zmerno težka, predlagajo predvsem ukrepe, s katerimi zaščitimo sami sebe in s katerimi preprečimo prenos okužbe na druge. To je mogoče doseči predvsem z doslednim izvajanjem hipene. Na inštitutu priporočajo pogosto umiva- nje rok z milom in vodo ter brisanje rok s papirnato brisačo po umivanju. Pogoje za to morajo zagotovili v vseh šolah (enako velja za delovne orgaruzacije). Če se pri posamezniku pojavijo značilni bolezenski znakije treba zagotoviti pogoje, da lahko na primer otrok počaka starše v posebnem prostoru, kjer ne bo imel stika z ostaiimi otroki. Če zboli zaposleni, mora prav tako zapustiti delovno okolje. Seveda ostaja v veljavi tudi navodilo, da oboleli zdravnika pokliče po telefonu. Ta mu bo dal potrebna navodila. Pomembno )e tudi, da oboleli otrok oziroma delavec ne hodi v vrtec, šolo ali na deio. Zaenkrat velja, da naj oboleli ostane doma še sedem dni od začetka bolezni oziroma tudi dlje, Če tako narekuje bolezensko stanje in to presodi izbrani zdravnik. V katerih primerih bodo šole ob večjem številu zbo- Ek» 24. avgusta so v Sloveniji laboratorijsko potrdili 210 primerov okužb z virusom gripe A HlNl. V Evropi je medtem število preseglo 42 tisoč obolelih v 47 državah. Pri nas doslej pri obolelih ni bilo hujših zapletov, v Evropi pa je zaradi okužbe z novo gripo do 20. avgusta umrlo 90 ljudi v 9 državah. V svetu je število obolelih že preseglo 200 tisoč, vendar sedaj večinoma novoobolelih ne testirajo veČ in jih tudi ne preštevajo. Za običajno sezonsko gripo letno zboli od 5 do 5 milijonov ljudi, umre jih 250 do 500 tisoč. V Osnovno šola Šmarje pri Jelšah je vključenih nič manj kot 680 učencev, skupaj s podružničnimi šolami celo 862 učencev, zato je med največjimi v Sloveniji. Poleg učencev je v šoli kar 108 zaposlenih. Ravnatelj Stanko Sket, ki vodi Šolo, je z državnimi ukrepi zelo dobro seznanjen, poleg tega omenja, da bodo zaradi čistoče in čim pogostejšega umivanja rok namestili dodatne umivalnike. Tudi čistilke bodo morale še bolj pozorno čistili na primer kljuke, Šolske klopi, stranišča ... Iz literature, ki je na voljo, bo ravnatelj u6te];e dodatno opozoril, kako je bolezen mogoče prepoznati, tia rednih roditeljskih sestankih, ki jih imajo tretji teden v septembru, pa bodo dodatno seznanili ie starše, saj so ti o grozeči bolezni seveda različno seznanjeni. BJ lelih učencev začasno zaprli, kol priporočajo v EU> se pri nas Se usklajujejo. Po mnenju šolskega ministrstva namreč niČ ne pomaga, če preprečijo združevanje otrok v šoli, hkrati pa se otroci združujejo drugje. MILENA B. POKUČ Prve doze cepiva proti virusu nove gripe bo Slovenija dobila konec septembra ali v začetku oktobra. Takrat bodo lahko tudi začeli s cepljenji. Ta bodo prostovoljna. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje dr. Ivan Eržen je napovedal, da bodo cepljenja potekala v štirih intervalih, saj mesečno pričakujejo približno 100 tisoč doz cepiva. Prvi bodo na vrsti zdravstveni deldvd in nekateri drugI delavci v javnih službah, med njimi policisti in gasilci. Vsako osebo bo treba cepi-ti dvaicrat. Kaže, da bo stroške cepiva krila država, posameznik pa bo verjelo kril stroške cepljenja, kar naj bi bilo približno sedem evTov. Kako se izogniti gripi? Dfil udeležencev okrogle mize Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je v sredo v dvorani gasibke-ga doma v Žalcu pripravilo okroglo mizo. na kateri so strokovnjaki govorili na temo Stare, znane boleaii v novi preobleki. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica društva Viktorija Rehar, nato je v imenu direktorata za javno zdravje govorila Janja Krij&nan, ki je poudarila, da so zelo veseli, da so v društvu pripravili okroglo mizo o novi gripi. Moderator pogovora je bil Marko Vudrag, ki je v uvodu predstavil epidemiološki vidik nove gripe, o kliničnih značilnostih te bolezni je govorila Janja Blatnik» mikrobiološke lastnosti virusa nove gripe je predstavila Tjaša Žohar Čretnik, Mojca Dolinar jego-vorila o preprečevanje prenosa okužbe in Fáni Čeh o šolskem okolju. Namen okrogle mize je bil motivirati vse, ki jim je zaupana skrb za prebivalce vseh starosmih skupin, da poiščejo način« da skupa) premagajo bolezni. Razprava je bila zanimiva, pestra in škoda. da je bila udeležba bolj skromna, čeprav so organizatorji poslali na različne naslove okoli 600 vabil. US, TI KLI SO Kako so na morebitru pojav nove gripe pripravljeni v največji šentjwsW osnovni Soli, smo vprašali ravnatelja Oš Pranja Malgaja Marjana Gradišnika. Kot pravi, bodo na šoli izvajali vse predpisane ukrepe, o dodatnih ukrepih pa zaenkrat ne razmišljajo. »Naša* naloga je v prvi vrsti učence in starše informirati o bol&zni in zaščiti pred njo. TXîdi na naši šoli bo preventiva temeljila predvsem na higieni, torej na pogostem umivanju rok z milom, in preprečevanju stikov z obolelimi. Mislim, da učence na higieno ne bo težko navaditi, saj smo jih že do sedaj spodbujali k rednemu umivanju rok. Otroka, za katerega bo obstajal sum, da je zbolel za gripo, bomo seveda takoj Izolirali in o tem obvestili starše. O strožjih ukrepih na naši šoli zaenkrat ne razmišljamo. Pri čemer vse starše naprošam, naj bolnih otrok ne pošiljajo v šolo. Doma naj ostanejo vsaj sedem dni. Sicer pa je vsakršna panika glede vsega (ega odveč. Mislim, da ne bo tako hudo, kot se zdaj govori.« Ravnateljica celjskega Vrtca Tončke Čečeve Betka Vr-bovšek: »Naši ukrepi bodo usmerjeni predvsem v preventivo. Poudarek bomo dali zlasti higieni. Vsako uro ter pred vsakim obrokom si bomo zaposleni in otroci umivali roke in skrbeli za strokovno zračenje igralnic. Prav tako bomo vsak dan razkužili kljuke na vratih. Vseigra-če. ki jih ni mogoče prati, bomo odstranili. Otroke, ki bodo qutraj prišli v vrtec z vročino in drugimi znaki obolenja, v varstvo ne bomo sprejeli, kot je to veljalo že do sedaj. Ce bo otrok zbolel v vrtcu, pa ga bomo izolirali od ostalih otrok in o tem takoj obvestili starše.« BA PROMETNI TELEFON RADIA CELJE UALNO Ne slepite se glede zlorabljenih in zanemarjenih otrok Nasilje v nižjih razredih in nad učitelji - Vzroki v družinskih razmerah -Kaznivi molk o zlorabi na prošnjo otroka - V mestu nasilja ni? v šolah }e največ fizičnega nasilja» ki se prepleta z verbalnim, a pojavlja se tudi spolno. Stopnja nasilja v šolskih klopeh $e spreminja» g^ za vedno hujše oblike, seU $e v nižje razrede, pri čemer )e strah vzbujajoče nasilje nad učitelji. Tbvrstni posnetki se pojavljajo celo na spletu. Vzroke za takšno ravnanje strokovnjaki, saj gre največje običajno treba iskati v do- krat za zanemaijene in zlo-mačlh razmerah, opozarjajo rabljene otroke. Zato je po- sebej pomembno, da vsak, fcl je pooblaščen za delo z učenci, prepozna in ukrepa, ko zazna sum, daje otrok zaradi zlorabljanja ali zanemarjanja orožen. Običajno je, da raz-rednik, ki je največ v stiku z učencem, zazna njegovo Zdenka Jan ogroženost in o tem obvesti svetovalno službo. Ta je dolžna o tem obvestiti pristojni center za socialno delo ali organe pregona in ravnatelja šole, ki odloči o nadaljnjem ukrepanju Šole. »Vedno pogosteje šole same podajo prijavo ali to storijo centri za socialno delo, kar je njihova uradna dolžnost. Dogaja se, da kaznivo dejanje prijavijo tudi starii ogrožeriih otrok ali pa za to izvedo policisti na terenu pri opravljanju svojega dela,« pravi kriWialistka za mladoletniško prestopni št vo na Policijsld upravi Celje Zdenka Jan. Kriminalisti se s primerom začnejo ukvarjati, ko so podani elementi kaznivega dejanja. »Šola pa se bo odloga za pnjavo, ko bo neko nasilno ravzianje preraslo okvire neprimernega vedenja in bo nekomu s tem povzročena škoda na psihičnem ali telesnem zdravju.« Šole« ki za ceno ugledd tajijo nasilje z otrokom ali mladostnikom, ki je žrtev kaznivega dejanja, enako tudi s tistim, ki nasilje izvaja, kriminalisti Kaj bo rešil vzgojni načrt? »Da» nasilje je prisotno v slehernem razredu. Nasilni znajo biti prvololci in deve-lodolci,« potrjuje ravnateljica OS Lava ter vodja aktiva osnovnošolskih ravnateljev Marijana Kolenko. Kaj bo k izboljšanju razmer doprinesel v^jni načrt, ki ga morajo osnovne §oie začeti izvajati s prvim septembrom, si ne upa napovedati, vendar» kot pravi, ni razloga, da ne bi bili optimistični. Sprejetje in izvajanje vzgojnega načrta osnovnim šolam nalaga šolska zakonodaja, vendar imajo šole poleg pred-pisane vsebine tudi nekaj avtonomije pri njegovem oblikovanju. »Res je, da smo v^ojo v šoli predolgo potiskali na stranski tir in dajali prednost izobraževanju. Res je, da je šola čudi izobraževalna institucija. Čeprav se vzgoja seveda začne v primarni družini. Ali celo razširjeni, Če računamo na to, da veliko otrok pred vstopom v Solo pazijo tudi stari starši. Da vzgojni vidik v Šoli manjka in se potem to pomanjkanje socializacijskih veščin v šoli le še stopnjuje, je postalo že zdavnaj jasno,« pravi Kolen-kova. Upa, da bodo vzgojni načrti našli svoje mesto in zaživeli v šolah, ne pa ostali zgolj črka na papirju. »Oblikovali smo ga skupaj s starši, z učenci in delavci šole. Dokument je sestavni del letnega delovnega načrta šole in bo predvsem v pomoč pri preprečevanj u oziroma preventivi odklonskega in agresivnega vedenja, ki je vedno pogosteje prisotno tako v družinskem okolju kot v Soli- V vzgojnem načrtu so zapisane skupne vrednote ob soglas-ju stažev, učencev in učite^ Ijev. Sprejemali smo ga skupaj, sprejmimo zanj tudi vso potrebno odgovornost,« je odločna Kolenko va. Zaveza in obveza za vse tri strani »Vrednote se ujemajo z vizijo Šole. To so v prvi vrstí zrenje, razvijanj e kompetenc vse-življenjskega učenja, medsebojno spoštovanje in samospoštovanje, strpnost do drugačnih, delovne navade in odgovornost, varovanje lastnine in okolja, aktivno državljanstvo in domovinska pripadnost, zaupanje. To naj bi staršem in Šolam pomagalo, da bomo oblikovali zdrave osebnosti z razvitim čutom do sebe in so-ljudi ter da bomo sposobni skrbeti zase.« meni Kolenko-va. Vsaka šola si je zato morala zastaviti tiste prednostne vzgojne naloge, za katere je ocenila, da je imela pri njih v preteklosti največ težav in jih bo na osnovi skupnega dogovora lažje pozitivno spreminjala. Vzgojni načrt na primer opredeljuje tako preventivne dejavnosti - pogovori, znanje z vzgojnega področja, delavnice za starše in učence» svetovanja oziroma svetovalni pogovori, sodelovanje z zunanjimi inštitudjami - kot tudi vzgojne ukrepe in postopke izrekanja vpojnih ukrepov. »Bo to rešitev?« se sprašuje Ko-lenkova, ki obenem ugotavlja trenutno absolutno pomanj ka-nje ustreznih sankdj. »Fizično kaznovanje, kot vemo, hvala bogu, seveda rú dovoljeno. Papirnih ukrepov - opominov in ukorov - otrod že davno ne jemij^o več resno.« Novosti pri vojnem delovanju v osnovnih šolah sta še možnost spreminjanjaučenče-vih vzorcevter reševanje problemov s pomočjo tretje neodvisne osebe. »Vpojne kazni ostajajo, vendar samo v primerih, kadar nismo bili uspáni z ostalimi oblikami reševanja problemov. Ukinja se pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev in sestavni elementi so zajeti vv^ojnem načrtu. Pomem- Marqana Kolenko bno vlogo t>osta odigrala še dva dokumenta, ki dopolnjujeta vzgojni načrt, in sicer hišnired in šolski red, kjer je operativ-T\o zapisano vsako ravnanje in spoštovanje dogovorov,« Še našteva Kolenkova. Vzgojni načrt rwj bi tako pomagal učiteljem in staršem usmerjati otroke, postavil meje in tudi pravila obnašanja, ki jih morajo spošiovaá vsi. Zdaj v šolah le še držijo pesti, da jim bo dejansko pomagal zagotoviti varno okolje učencem, preprečiti nasilje ter povečati kakovost poul^ ki dandanes trpi zaradi motečih posameznikov. »Če človek pri oblikovanju nečesa aktivno sodeluje, potem se bo lega veijemo tudi držal,« upa Kolenkova. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) Obračunavanje s sošolci in z učitelji Otrok, ki že v družini nima postavljenih meja. se zanje ne bo zmenil niti v osnovni šoli in če mu še cam ne stopijo na prste... Raziskava Dijaške organizacije Slovenije lůže grozljivo sliko. Zaključki so pokazali, da je bila trpinčena skoraj polovica dijakov, ki se z razhčnimi oblikami nasilja srečuje vsak dan. Kot vzrok za nasilje so dijaki najpogosteje navedli stres, ljubosumje in posameznikov videz. V srednjih šoíah se v večini primerov pojavlja nasilje v posredni obliki (obrekovanje, žaljenjej. Ko se dijaki počutijo ogroženo, se v večji meri branijo verbalno. Najpogosteje nasilje opazijo na šobkih hodnikih in v razredu. Pri primerjavi med spoloma dekleta opazijo več nasilja na stranišču in v učilnicah, fantje pa v okolici šole in na šolsluh dvoriščih. Visok je tudi.odstotek dijakov, ki izvajajo nasilje nad učitelji (42 odstotkov dijakov pogosto stresa šale, 31 odstotkov jih učitelje celo žali). Na drugi strani se veliko učiteljev poslužuje verbalnega nasilja. Kar 24 odstotkov učiteljev dijake ignorira, 12 odstotkov jim Izreka neprijetne opazke. Grozljivi rezultati so se pokazali pri vprašanju» ali bi dijaki sodelovali pri Izvajanju nasilja nad dijakom, ki ga ne maraja Kar 43 odstotkov dij^ov prvega letnika bi sodelovalo pri nasilnem dejanju nad dijakom, ki ^ ne marajo. V tretjem kcniku pa se ta odstotek dijakov poveča na 57 odstotkov! Alarmi opravijo razgovor vprisotno-sti staršev ali njegovih zastopnikov. Nato zbirajo obvestila o okoliščinah kazniv^ dejanja. »V primeru, da osumljenec ni več otrok, podamo zanj kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo in o tem obvestimo pristojni center za socialno delo, ki nato ukrepa v okviru svojih pristojnosti. Če pa je protipravno dejanje storil otrok, ki še ni do-pohiil 14 let in je tor^ kazensko neodgovoren, z njim prav tako opravimo razgovor v prisotnosti staršev aii zakonitih zastopnikov, raziščemo okoliščine in na tožilstvo podamo poročilo o protipravnem dejanju ter o tem obvestimo center, ki z otrokom in njegovo družino svetovalno dela. V teh primerih smo pozorni, ali ta otrok ni morda tudi sam žrtev kaznivega dejanja in je v prvi vrsti potreben pomoči,« pravi Janova. Primerov, da bi se šole problemov oziroma okoliščin sumov kaznivih dejanj lotevale same, je vedno manj. predvsem kadar v šoli ugotovijo, da starši lu-80 pripravljeni na sodelovanje. Se pa Še vedno na žalost dogaja, da šolski svetovalni delavci sami presojajo podan Slim in se na podlag otrokove prošnje, naj nikomur ne povedo, odločijo, da o zlorabi ne bodo obvestili centra ali policije, kar je kaznivo. »Veliko smo že slišali o šolah, ki želijo za vsako ceno ohraniti ugled na ta način, da zatrjujejo, ^a pri njih medvrstniš-kegd nasilja ni. Je pa tega vedno, manj, saj se šole obračajo na nas, pogosto se z nami posve-tujejo.^nas vabijo v svoje sredine, da spregovorimo o tej problematiki, in predvsem vedno pogosteje prijavljajo nasilna dejanja.« Največ prijav o nasQju prihaja iz Sol z območja Savinjske doline, sledita Rogaška Slatina in Šentjur, najmanj oziroma skoraj nič pa ni prijav iz osnovnih Šol v središču Celja, kar najverjetneje ni zagotovilo, da v mestu nasilja ni. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Primer ene od osnovnih šol v Savinjski dolini, iz katerega je razvidno, kako nujno je pravočasno sodelovanje vseh inititucij io prepoznavanje ter ustavljanje nasilja, ne glede na to, koliko je n^ilnež star. Učenec je več let ustrahoval svoje soiolce, v višjih razredih pa tudi žalil učitelje, nosil v šolo nož In ^ozil vsem povprek. Šola je o njegovem vedenju obveščala pristojni CSD. Primernega sodelovanja s strani staršev ni bilo in so ti dosegli zamenjavo pristojnosti CSD, s Čimer so onemogočali pravočasno ukrepanje in pomoč učencu. Ko je postal kazensko odgovoren, star 15 let, je šola o nasilju obvestila tudi policijo, ki je zoper njega podala več kazenskih ovadb. (■INTERNET I^^HItrostl TELEVIZIJA Več kot ff0 programov TELEFONIJA Brezplačni klici v SLO kobelska omrežja ^^ T u t N SE K 03 42 88 199 www.turn6dk.n«f *c«n* ptk*^* t20 prv» m mm»«« i« nev* Zaradi »mehkihff odpuščanj v izgubi? Aero tudi letos načrtuje izgubo, nekaj tudi zaradi ukinitve sporne tehnologije - Delno preseljeni v mesecu dni Aero bo kmalu del proizvodnje iz Celja preselil v Šempeter ter tako skupaj z ukrepom predčesrtega upokojevanja prihranil dva milijona ovrov. s prihodnjim tednom se bo zdčela »velika selitev« dela Aerove proizvodnje iz Celja na šempetrsko lokacijo. Po ukinitvi ekološko sporne proizvodnje - izdelovanja lepilnih trakov po t. i. solvent tehnologiji - je del prostorov v Šempetru neizkoriščenih. Aero je sicer pred časom imel Še drznejâe načrte - prodati vse v Celju in se z upravo vred preseliti v Spodnjo Savinjsko dolino, a mu je načrte pokvaril nepremičninski krč. S prodajo nepremičnin so v podjetju želeli pokriti lansko izgubo. Pa tudi letošnjo, ki bo nastala zaradi ukinitve sporne proizvodnje in odločitve o mehkem načinu odpuščanj. to ŠOLSKI CENTER CEUE MEDPOOJETNIŠKk IZOBRAŽEVALNt CENTEfI Pot na Lavo 22,3000 Celje VPIS 2009/2010 v Medpodietntèkem izobraževalnem centnj, ki fe organizadisHâ enotâ šoksk^ centra smo za šolsko leto 2009/2010 pripravili raz-^rjen program ponudbe izobraževalnih prograjnov in uspo^ljanj. Vabimo vas, da se vf^ijučite v programe fom^inega in nefonnalnega izobraževanja, In sicer: ; IZREDNO aOBRAŽeVANJĚ v PfíOGfíAÉilH nNJFfiA PCKUCNFGA POKUCNO.TFHNIŘKFGAlNfÍfíFDNJF' rtA ii-mnKÙVNFOA l7nfífíA/FVAN.iA (izobraževanje odraslih) STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKA • kozmetični tehnik •avtoaerviser • prometni tehnik •avtokaroserist • Konfekcijski modelar •frizer • ustvarjalec modnih enačil •izdelovalec c^a^il •avtosenňeni tehnik EiJKTROTEHNIKA IN KEMIJA •e^eKthkar • tehnik raôunâlniétva •elektrotehnik • kemijski tehnik GRADBENIŠTVO •gradbinec •!zva)aiec suhomorrtažne gradnje •zidar • pećar^kefamlk •tesar •gradbeni tehnik •strojnik gradbene rtvehanizadje •gradbeni dek)vodia STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKA •oblikovalec kovin^rodjar •mehatronik'operater • instalater strojni ir^staJacij " strajni tehnik • Wepar-krovec • medijski tehnik Možnost dokor>čdnjd Izobraževanja ali prekvalifikacija tudi se po starih iztekajočih $e programih: *e1el^kar energebk *zlatar « oblikovalec kovin • urar •orodjar «avtoklepar • strojni mehanik ti NACIOtáALĚ t>QÈCUCUe »C/AUfítCAClUĚ Orgeníziramo prípraWýd/ne z^mln&rfe in ízvBjůfíi^ postopka za pre-vQfiénfa strokovnih znaní in spretnosti'prtaobitevCEHTiFiKATA za naslednia poćročjs: •operater/operaterka naCNOstroju • ročno obloćni varllec/varílka • ptamenski varilec/variikâ In apajKalec/spajkalka • T1G-vahIec/varilka • MlG-MAG-vaillec/varilka • hisnik/hiânica • akrbnik/skrbnica procesnih n^rav-mehatronik/mehatroničanca • izdelovalec/izdelovatka sjetnih strani " vizažist/vázazistka • vzdrževalec/vzdrzevalka pnevmatik in vulk^izar/vulkanizerka • m^nlkAr/mAnik^rka • izvajalec/izvajalka Zdanja in ometavanja •izvajalec/írvaíaJkabetix^kih del • voznik/vozn'rca v oeatnem prometu - ter7>eljna poklicna kvsliRkacija m. DfíUGO IZOBRAŽ£)/J\H^t • jezikovrri in računalniški teóaji • poslovrw lna trdo<, izgube najbrž ne bi bilo. A vendar smo se raje skupaj odločili za delavcem prijaznejši način zmanjševanja zaposlenih.« V skupini Ae- ro» ki vključuje še Aero Pa-piroti 1er srbsko podjetje Aero Balkan, je danes Še 299 zaposlenih, konec leta naj bi jih bilo 265. V tem letu bodo morali tudi odpisali opremo za proizvodnjo lepilnih trakov na osnovi kavčuka v šem-petrskem obratu, ki je bila ekološko sporna. Razrez in odvoz strojev, ki še niso bili povsem zamonizirani, na odpad je podjetje stalo pol Eûilijona evrov. Kot zaključuje Žepič, bodo izgubo pokrili v prihodnjih letih. Aero ima še veliko premoženja, ki ga ne potrebuje. A ne le v Celju. Polovico nepremičnin v Celju so letos sicer uspeU prodati, ostalo bodo prodajali v »boljših časih.« ROZMARl PETEK Zvone Žepič se zavada, da bo podjetje zaradi mehkega načina upokojevanja se ietos v izgubi. »Etolovci« niso hoteli dopustovati so bile počitniške kapacitete v slabem stanju. Pridobili smo tudi ponudbe za adaptiranje določenih počitniških kapacitet, vendar so bile tako visoke, da se glede na zaostrene gospodarske razmere nismo odločili za adaptacijo.« Nadzorni svet je zato v letu 2008 sprejel sklep, naj uprava pripravi analizo poslovno nepotrebnih sredstev, med drugimi tudi počitniških kapacitet. Ta je črno na belem pokazala, da počitniške kapacitete povzročajo le izgubo, zato jih je bolje čim prej prodati. Letos so Se vredne slab milijon evrov, medtem ko bodo prihodnje leto morda še manj. RP Pred tednom dni smo poročali, da celjski Etol prodaja svoje počitniške kapacitete ob hrvaški obali in v nekaterih slovenskih turističnih krajih. Nismo pa prejeli obrazložitve, zakaj so se za prodajo odločili v precej neugodnem času. Kot kaže, »elolov> cev<^ tovrstne počitnice sploh niso mikale. »Že nekaj let smo ugotav« Ijali, da nam počitniške kapacitete povzročajo prevelike stroške. Na to nas je opozarjal tudi nadzorni svet,« pojasnjujejo v Etolu. Zato 50 na svetu delavcev pozivali zaposlene na pogostejše koriščenje počitniških kapacitet, »Žal odziv ni bil pozitiven, kar je bilo po svoje razumljivo, saj Gorenje se »pobiracc in širi na Bližnji vzhod Obseg naročil se ustaljuje • Previdno pri napovedih okrevanja gospodarstva Nadzorni svet Gorenja se je v torek seznani] s poslovanjem Skupine Gorenje v letošnjem prvem poUetju, v katerem še zmeraj beležijo precejšnjo izgubo glede na lanske rezultate» Čeprav naj bi zadnje četrtletje, predvsem na račun ustalitve naroČil, zbujalo optimizem. Pred dnevi je Gorenje podpisalo tudi pomembno pogodbo za prodajo gospodinjskih aparatov na Bližnjem vzhodu. Izguba za prvo polletje znaša neka) maD) kot 18 mi-lijonov evrov, samo v drugem četrtletju pa 3,25 milijona evrov, kar v Gorenju Interpretirajo kot občutno znižanje izgube. Lansko polletno poštovanje v istem obdobju lani je izkazovalo več kot osem milijonov dobička, drugo lansko četrtletje pa je na primer postreglo s skoraj tremi milijoni dobička. Kljub temu, ocenjujejo v Gorenju. so pri poslovanju v prvi polovici letožnjega ieta us-peli slediti zastavljenim smernicam, uspešno zmanjševali stroške, s pomočjo države pa ohranili produktivna delovna mesta. V cem času so ustvarili za skoraj 568 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, od tega dobre tri četrtine s prodajo gos-podinjskib aparatov, ki se je sicer glede na enako obdobje lani zmanjšala za 33 odstotkov. Obseg naroČil se je ustalil, v Gorenju pa prič^uje-jo. da se do konca leta ne bo več bistveno zniževal. Sicer je prodaja v drugem Četrtletju od lanske jeseni najbolj padla v jugovzhodni ter vzhodni Evropi, predvsem v Rusiji in Ukrajini. Gorenje se je sicer na spremenjeno povpraševanje odzvalo s pokrivanjem ra^čnih segmentov in vseh cenovnih razredov ter tako uspelo na večini trgov ohraniti ali okrepiti tržne deleže. Med uspe-§nej§e trge sodijo Srbija, Če§ka, Danska, Nemčija in Avstrija, slabše pa so poslovali v Franciji, na Hrvaškem, v Romuniji ter v baltskih državah, kjer so nekatere prodajne aktivnosti zaradi nelikvidnosti tržišč celo zamrznili. Počasi iz rdečih številk Predsednik uprave Franjo Bobinac je zato s poslovanjem v drugem četrtletju glede na neugodne gospodarske razmere zadovoljen in pričakuje, da bodo pravilno zastavljeni ukrepi poslovni izid iz poslovanja pripeljali na pozitivno letno raven. »Med ključnimi napori so sedaj poleg vzdrževanja optimalne ravni zalog izboljšanje prodajne strukture in uvajanje udarnih linij izdelkov na trg,« pravi Bobinac, hkrati pa deli previdnost analitikov, ki uspešnost poslovanja v drugi polovici leta vežejo nâ dogajanja v septembru In oktobru: »Ocenjujem, da smo pri takšnem razvoju dogodkov, kot je bil v drugem trimesečju, do konca leta sposobni doseči pro- sti denarni tok v vi§im 25 milijonov evrov. A čeprav se na nekaterih trgih k^ejo znaki okrevanja, bo leto v celoti še vedno zelo težko in pravo okrevanje gospodarstva bo prišlo morda šele v sredini leta 2010.« Izboljšanje poslovanja v zadnjem četrtletju v Gorenju pripisujejo zniževanju stroškov z rabo surovin in materialov po nižjih cenah ter optimizaciji. Ocenjujejo Se» da so uporabili vse možnosti državnih ukrepov na področju stroškov dela in mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih. Od julija je Gorenje vključeno tudi v ukrep začasnega čakanja na delo. Novi trgi na Bližnjem vzhodu Prejšnji teden je Gorenje podpisalo pogodbo z Jumbo Electronicsom, največjim di-strubucijskim podjetjem za beio tehniko, zabavno elektroniko in mobilne aparate, ki bo Gorenje ve gospodinjske aparate eksluzivno prodajalo v Združenih arabskih emiratih in Omanu. Posel predstavlja 20 do 25 odstotkov prodaje Gorenja v tej regiji, ki sicer zanaša 6 milijonov evrov. Glavnino predstav-Ijajo veliki gospodinjski aparati, manjši delež pa mali gospodinjski aparati in keramika. Jumbo Electronic ima v Združenih arabskih emiratih in Omanu trenutno 30 lastnih trgovin, svojo mrežo trgovin vzpostavlja tudi na indijskem trgu. Z Gorenjem Stefan Rola: »Oziramo se po kupcih« Potencialnih najemnikov. vsa) resnih, za najem opreme Steklarske nove tudi ta leden ni bilo. Oglasila sta se sicer dva, ki sta želela videti proizvodne prostore, vendar sta bib videtí bolj kot »nekdo, ki kupuje kozarce, kot nekdo, ki ima resen namen najeti proizvodnjo«. Spiob pa za stečajne^ ga upravitelja Štefana Rolo najem ni več zanimiv. »Vrednost premoženja je že ocenjena, predstaviti jo moramo stečajnemu senatu, nato se bomo bolj kot po najemnikih ozirali po kupcih,« pravi Štefan Rola. »Najem Štrfan Roto resnega nojomwfca» ni spoooL Prav t^ tt i8 li dotopal do koncassmona zatokinê-na vsota vsoh tsqatBV ša ni znana. je bil aktualen takrat, ko je peč še gorela, danes pa je bolj realen nakup. Računam, da bo izveden v dveh, treh mesecih.« Pred tednom dni se je iztekel rok za prijavo terjatev do Steklarske nove. Prispelo je 361 terjatev, ker pa so nekatere združene, bo vseh terjatev toliko, kot $o jih sprva tudi pričakovali - od 600 do 700. Skupna vsota Še ni znana, po ugibanjih naj bi znašala od 7 do 10 milijonov evrov. Zgolj delavci so jih prijavili za 2,7 milijonov evrov. RP www.radiocelje.com ¥ t X ^ Franjo Bobinac naj bi do konca leta v Duha-ju postavili prvo trgovino z izključno Gorenjevimi izdelki. Kot pravi Bobinâc, je Bližnji vzhod na Gorenje eno naj-boij perspektivnih tržišč: »Celotna regija zajema 15 držav z več kot 300 milijoni prebivalcev, ki imajo, če izvza- memo države, kot sta Jemen in Afganistan, nadpovprečno kupno moč.« Gorenje se pri navezovanju poslovnih stikov v tem delu sveta zanaáa tudi na svoje podjetje Gorenje Gulf s sedežem v Duba-ju, od koder pokrivajo celotno regijo. PM, foto: SHERPA Pet tisoč evrov za otroški oddelek s tridnevnim otvoritvenim festivalom je Harvey Norman v Celju prošla* vil odprtje tretje trgovine v Sloveniji in hkrati zbral denar za otroški oddelek celjske bolnišnice. Festival je bil zelo uspe-$en» saj se ga je udeležilo več ljudi kot kdajkoll prej v kateri od njihovih sloveoskifa trgovin. Z donacijami za hrano, ki je bila na voljo na otvoritvenem festivalu, so zbrali dobrih 3 tisoč evrov. Podjetje je prispevalo še dodatni denar, tako da skupna vsota donacije za otroški oddelek celjske bolnišnice znaša 5 tisoč evrov. Andrej Mlakar, dr. med., predstojnik Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje» je povedal, da bodo denar namenili za nakup Dovega pH-metra, s katerim izvajajo diagno-stiko gastroenteroloških obolenj pri dojenčkih in otrocih ter pri mladostnikih. BL efei ce^sika vabi... Stari grad Celje. 28. in 29.8.2009 SREDNJEVEŠKI DAN i f Petek, 26.8.2009» od 13.00 do 19.00 Srednjeveški dan se bll^l Obiskovalci si boste lahko ogledali priprave na osrednjo sobotno prireditev, ftaiisk-ovali boste različne grajske lokacije, obiskali srednjeveško trinlco in preverili ali so vsi vlteSkf Šotori, vključno z oklepi in orodjem, le na svojem mestu. Vabljeni k obisku srednjeveških delavnic 2 različnimi vsebinami In skritimi gosti terna predstavo »Zaljubljeni grofi C«. t%M> E>ELAVNkCEiNANIMAC4|£ZAVĐJK£INlllUL£ OKRCPČAITESITELOIN DUHAVGRAJSKJ KRČMI a.M GUSSafO-GUĐALIŠKAlGRA »ZAUUBgEMI GROnČ«; Plesna skupina Galiarda Oneynl vsioçi t flW SéMM^ a^A 2009, o44o 20:30 VWtí tiikiga barantanja, pojedin, žive glasbe, plesa, konjenikov, Žongterjev ter S)Mictakiilame ogn)ene predstave, vse to In Še več vas bo, ob gtasnem bobnenju »«dnfevdMh bobnov, popeljalo nazaj v čase celjskih grofov. Oan bo vznamenju VTTEZOV, ki se bodo prišli pomeril v vttešMh spretnostih in £astefi b èaM HrvÎBke, NeinCI je in seveda slavne dežele celjsk«. Prepletala se bo ljubezen f\ê honlci me^a, pomeSana s smehom in solzami dvomih dam In njihovih vitezov. Otrod, t>ďela cel|ska vas vabi k ulmju veščin mečevanja, lokostrelstva, izdelave Ičftov. leži vitaklh konj In ie In še... S9.00 OOAVNICElNANIMAajEZAVEUKElNMAU OKKEP^VTISimO IN DUHAVGRAJ^ KRČMI 14.0e • meiUM-eiujsKa womšh ¥ VftofinlaiasoiMno prinćitev, tivMiaiuje brtzplûinl prtvia no gntk Oúocióo 6. leto ' btvphàto, oirod (j-iS IrO 2ĚUK oćnsH s £Ofi PrvdproiJofo vstopnic: TK Ce^A Kftkûv trg 3 In TKStoffgmd C^lfe, ùà ty. & nopftj. No ^t» priredlpte bodo vstopnic« ttc voljo na stori avt»-fl Utítínfiků postoio) od it'OO in predprt^tkom prinditvt pnd vtwdcm nc Starigrod it>l prtvoti no Stori grad C*liê in nanj sc brtiptolni. vmdorleskupiítnc vstopnicoto Odiiod prvtgo avtobusa s store avtobusne postOfe ob ii^ »Stiske so. Še več jih pričakujemo.cc Olga Bezenšek Lalić: »Postajamo upravni delavci« - Rejništvo bi moralo biti le začasna rešitev 2e taJko »birokratizirane« centre za socialno delo v teh dneh čaka še ena birokratska naloga - izplačilo posebnega dodatka socialno ogroženim. Direktorica Centra za socialno delo Celje mag. Olga BezenSek Lalić že nekaj Časa javno opozarja, da se uslužbence centrov» s tem, ko se jim dodajajo naloge državne in upravne administracije, iz socialnih delavcev spreminja v birokrate. Tudi o nekaterih drugih rešitvah socialnega varstva ima svoje, utemeljeno mnenje. A ga očitno na državni ravni še nihče ni slišal. Olga Bezenâek Lalić je po> sebna še zaradi nečesa - socialno stisko je zaradi vojne občutila na lastni koži. Po razpadu skupne države Jugoslavije se je z družino iz Srbije preselila v Celje k stai^em in se preživljala z raznimi deli. Zdaj je s stisko povezana s svojim delom. Je socialnih stisk zdaj res več? Je, seveda. In §e več jih pričakujemo. Več je sicer prosilcev za izredno denarno pomoč. Kar pomeni, da so tudi ljudje» ki imajo stalen dohodek. v hudi socialni stiski- Večinoma ne morejo plačati položnic. Največ prosilcev pričakujemo jeseni. Ko se delav^ cem izteče nadomesdlo z zavoda za zaposlovanje (ponavadi je to Sest mesecev), pridejo k nam. Statistično gledano števiio izrednih denarnih pomoči kljub vsemu ni tako veliko, a le zato> ker so pred letom močno zaostrili kriterije za dodelitev denarne pomoči. Izredno denarno pomoč lahko prosilci sicer prejmejo dvakrat letno. Za denarno pomoč se določi tudi namen in uporabnik je dolžan v 15 dneh po prejemu denarne pomoči prilo&ti dokazila. da je namensko porabQ sredstva. Ker se uporabniki tega niso najbolj držali, so s tem Točno tako. Če govorimo o višini, lahko javno povem, da je tako majhna, da ne za* dovoljuje osnovnih življenjskih potreb. No, saj tudi plače niso višje, ve se, koliko znaša minimalna. Včasih pravijo, da ravno najbolj potrebni pomoči ne pridejo na center za socialno delo. Kaj menite vl7 Nekateri zelo dobro poznajo svoje pravice in kje jih uveljavljati. So pa tudi třešni, ki ne vedo, kakšne pravice imajo. Določeni jih sicer poznajo, a se jim zdita prihod na center in iskanje pomoči zelo poniževalna. To predvsem velja za tiste, ki so se leta in leta sa* mi> z lastnim delom, brez pomoči drugih, prebijali skozi življenje. Potem pa so prišle situacije, kot je odpuščanje delavcev ... Zato vedno poudarjam, da je prvi sprejem takega človeka» ki je v hudi stiski, zelo pomemben. Ponuditimuje treba vse, kar lahko dobi. Pri tem vsekakor gradimo odnose tudi na osebni ravni. Uporabnik mora začutiti, da ga razumemo, ker kljub vsem vendarle nismo birokrati, ampak soclalru delavci. Delo z uporabnikom je usmerjeno v skupno iskanje rešitev in ne v vsiljevanje gotovih rešitev, kar je v kontradikciji z nalc^o odločanja. Država je na nas preložila odločanje o denarnih prejemkih in pri tem cenzuse že določila. Na to nimamo nobenega vpliva. Postavljeni smo kot mediatopi med državo in uporabniki in ves Čas Igramo vlogo pomirjevalca. Pri tem družba in posamezniki od nas pričakujejo, da bomo pomagali. K nam prihajajo jezni, nezadovoljni uporabniki. Mi smo pa še bolj, ker ne moremo uresničiti njihovih pričakovanj in jim pomagati na način, kot si oni predstavljajo. Imamo pa pri ugotavljanju dejstev vsaj možnost vpo^eda, ogled na terenu. Ni nam torej prav vse zaprto. BI pa zato, Če bi se že- »Menim, da je nekaj časa treba delati s starši, saj je namen refnlátva, da se starši medtem iis-posobijo za svojo vlogo íd se |e na primeren način tudi lotijo. Če pa se v ietu ali dveh ugotovi» da t^ ne zmorejo, potem je moje mnenje» da se v primeru majhnega otroka začne postopek posvojitve.« za 18 mesecev izgubili pravico do enkratne denarne pomoči. To je ustavilo določeno število rednih uporabnikov. Kako jim potem sploh lahko pomagate? Preko občine dobivajo bone za brezplačno prehrano, napotimo jih na Karitas, Rdeči Ml, dobrodelne humanitarne organizacije. Pravila so pravila, a meje so za nekoga lahko zelo krí-viùne. Sploh kadar je v igri denarna pomoč. leli resnično poglobiti in ugotavljati resnične krizne situacije, potrebovali več zaposlenih. Saj se trudimo, maksimai-no smo na terenu. Krivice se lahko zgodijo, ne rečem, tudi mi smo ljudje. Ampak v takih primerih zadevo skupaj preverimo. in - če je potrebno -odpravimo. Kol direktorica imam nalogo, da pri tem primemo in odločno odrea^ram. Na svojih prejSnjih delovnih mestih ste odločno odreagirall v primerih zane- marjanja otrok, nasilja v družini. Kakšna bi bila na primer vaša reakcija v zgodbi, ki se je nedolgo nazaj zgodila v Sloveniji? Ko sta starša v avtu na soncu pustila nekajmesečnega otroka ... Marsikdo je pikro pripomnil, da takšni starši ne bi smeli imeti otrok... To je povsem naravna, človeka reakcija na prvo žogo. Vendar je za trajno odločitev o tem, kaj je najboljše za otroka, treba premisliti s »hladno, z racionalno ^vo«. Nas v socialnem'varstvu ne zanima le to, kaj se je zgodilo prej (to zanima policijo in tožilstvo). vsekakor gre za kazniva dejanja zanemarjanja in zlorabe otrok in zato starii morajo prevzeti odgovornost in biti sankcionirani. Vendar socialno službo zanima, ali so se starši sposobni drugače naučiti. Ali so zmožTU opravljati starševske naloge primemo in ustrezno? O tem moramo mi razmišljati. Neo kaznovanju. Res pa je, da na teh delovriih mestih lahko zelo hitro pride do »pregorevanja« su'okovnih delavcev. Zaščita otrok in na-siljevdružinipredstavljata težki področji, ker se tudi na osebni ravni vpletamo v primere, podoživljamo. Smo v vlo^ tistih, ki morajo zaščititi otroke in obenem delati v korist družine. Po eni strani je treba naloge izpeljati v skladu z zakonodajo, po dru^ pa moramo Čustvene plati svojca dela spraviti na neko racionalno raven. Zato je treba veliko ener^je in strokovnega znanja. Mogoče še en primer. Primer matere, ki je na svojem dojenčku ugaSala cigarete. Čeprav gre za hudo zanemarjanje otroka, materi Še do danes (primer je star skoraj deset let) niso odvzeli stai^-skih pravic, kar pomeni, da so otroka morali dati v rejništvo namesto v posvojitev. Očitno se takšni postopki čejo kot jara kača. Menim, da bi takšni postop-kimorali biti pospešeni. Sploh Olga Bezenâek l^ć, zdaj dird(torica Centra za social* no delo Celje, ima več kot 20 let izkušenj z delom v socialnem varstvu. Delala je na različnih področjih socialnega varstva. Njeno najbolj izpostavljeno delovno mesto je bilo delo re^jske koordinatorice za pi^rečevanje nasilja. Čeprav je njena mati Konjlčanka, je sama do leta I99S žáv^ v Beogradu. Ob prihodu v Celje pred 16 ji kot priseljaiki id bilo z rožicami postlano. Da je lahko še vedno delala na svojem področju, je nadaljevala študij, obenem opravljala razna nižje plačana dda, osebnostno, akademsko in profesionalno pa rasla. »Začelo se je takrat, ko se je vse v skupni državi zapletlo. In to je bilo zame in za mojo družino, moža oi dva sinova, srečna okoliščina,« zdaj pove Bezenšek Laličeva. v primeru, ki ga opisujete. In v vseh primerih, kjer se ugotovi, da starš ni sposoben opravljati svoje vloge. Za takšne^ otroka bi se moral začeti postopek posvojitve in ne rejništva. Zelopc^osto se ^o-di, da so naši otroci v rejništvu po 10,20 ali celo veČ let. Menim, da je nekaj časa treba delati s starši, saj je namen rejništva, da se starši medtem usposobijo za svojo vlogo in se je na primeren način tudi lotijo. Če se v letu ali dveh ugotovi, da tega ne zmorejo, potem je moje mnenje, da se v primeru majhnega otroka začnepostopek posvojitve, Če starši tega ne dovolijo, pa po-stopek odvzema roditeljske pravice. Owoke je treba zaščititi dolgoročno. Če živijo več let v rejniški družini, po mojem mnenju ne osvojijo določenih družinskih vzorcev. Čeprav ni to pra>^o. Menim, da bi lahko osvojili več družinskih vzorcev, če bi živeli v družini, kjer bi se počutili, da so njen del, da ji pripadajo z vsemi pravicami in da so zaželeni. V rejniških družinah imajo rejniki tudi svoje otroke, na katere so drugače vezani. Ne rečem, da se tudi ne vzpostavijo družinske vezi med rejend in rejrtiki, absolutno so tudi lakšrti rejniki med nami. Menim pa, da so takšni, ki so pripravljeni posvojiti otroka, pripravljeni veliko narediti zanj, tudi na čustveni ravni. Zato menim, da bi bilo mogoče boljše skrajšati možnost rejništva in po nekaj letih, ko se ugotovi, da se nič na premika v tej družini ali da gre za hude zlorabe, staiiem odvzeti starševske pravice. Tbdi parov, ki čakajo na posvojitev, je precej... Da. rrti se zdaj obračamo na pomoč drugih držav, saj v Sloveniji ni dovolj takšnih otrok. A kot rečeno, bi jih lahko imeli. Kaj menite o tem, da bi tudi istospolni pari lahko posvojili otroka? Menim, da je za otroka zelo pomembno, da raste v družini, kjer prevladuje ljubezen. Da je v mirnem, nekonflikt-nem okolju, ki mu ponuja varnost in ljubezen. Ne giede na spolno usmeqenost staršev. Zveza, kjer se starša ne razumeta, otroku nič ne poměru, saj se počuti ogroženo, zelo je pogosto priča nasilju. To ni primerno okoljeza vzgojo otroka. Glede identifikacije, o kateri govorijo, pa menim, da si otrok lahko najde primemo osebo za identifíkad-jo tudi izven družine, pri stricu, teti, tako da ni treba, da to najde izključno v svoji matični družiru. Osnova vsega je občutek varnosti, pripadnosti, nekonfliktnega okolja in ljubezni. Koliko ljubezni je v običajnih družinah? Ne morem govoriti, da je nasQja več, čeprav je celjska regija druga v Sloveniji z največ izrečenimi ukr^i prepovedi približevanja. Če bi sodili po tem, bi rekli, da smo zelo nasilni. Podatek lahko pove tudi, da polidja zelo vestno opravlja svoje delo in na vsako pobudo, vsak znak» da gre za nasilj e v družini, ustrezno ukrepa. Vemo, da v preteklosti ni bilo tako. Tako da samo število še ne prikazuje v celoti te težave. Moram pa povedati, da ženske (ponavadi so žrtve nasiija ženske) zdaj tudi bolj odprto govorijo o tem, da se obračajo ra pristojne inšti-tudje. Mi jim svetujemo, jih usmerjamo in podpiramo. Da si ustvarijo možnosti za drugačno življenje. ROZMARl PETEK Foto: MARKO MAZEJ AKTUALNO Šolo na Paskem Kozaku so v letih 1996/97 temsljito prenovili in raziírífí. Odprtja obnovljenih prostorov sta se udeležila celo takratna predsednik države MilanKucan in šolski minister Slavko Gaber. Danes Šota, ki ime urejenihMto več garsonjer za učitelje, žalostno sameva. Šolski zvonec je umolknil Podružnica na Paškem Kozjaku dočakala žalosten konec • Lani vsega pet učencev šolski zvonec v podružnični šoli na Paškem Kozjaku v torek ne bo nazna-oii novega Šolskega le(a. Šo* la, ki leži na stičišču občin Dobrna» Velenje in Mislinja» je zaradi premalo otrok zaprla svoja vrata. V podružnico, ki jo je pred uvedbo de-vetletke obiskovalo za velik razred učencev, že nekaj let niso vpisali nobenega otroka, i-a n i je šolski prag {sestopilo vsega pet učencev. Ti bodo letos šolo nadaljevali v dolini, v Mislinji» Velenju in na Dobrni. Ejia redkih slovenskih šol, če ne celo edina, ki leži nad tisoč metri nadmorske viši- ne, se je v preteklosti zaiadl različnih razlogov že večkrat moraia boriti za svoj obstanek. iO-ajani Paškega Kozjaka so se pred nekaj leti celo s peticijo uprli ukinitvi šole. Zadnja leta pa je število otrok v Šoli zaČeJo naglo padati in v kraju so se morali sprijazniti z resnico, da Šoli bije zadnja ura. Kot pravi ravnateljica matične Šole Mislinja Maksimi-Ijana Kralj» so se na vse načine trudili, da bi šolo obdržali, a brez otrok se to ne da. Otrok v kraju je sicer dovolj» a kaj ko jih starši raje vozijo v šolo v dolino. Še pred nekaj leti je bila slika povsem dru- gačna. Pred uvedbo deveiiei-ke leta 2005 je šola na Paš-kem Kozjaku imela Čez 30 učencev, starejši ljudje, ki so obiskovali to šolo, pa vedo povedati, da so imeli tudi po 120 sošolk in sošolcev. Vse se je, kot rečeno, spremenilo z uvedbo devetletke, ko so morali otroci po končanem petem razredu Šolo nadaljevati v dolini. Tako seje vse pogosteje dogajalo, da so starši tudi mlajše otroke raje vpisali v Šolo kar v dolino. Ravnateljica Maksimiljana Kralj sicer pravi, da je zaprtje podružnice te začasno in da lahko v njej čez kakšno leto spet zazvoni šolski zvo- nec. »ivlorda se bo čez kakšno leto le nabralo dovolj otrok za oživitev Šole,« je op-UmisUČna. Vseeno je danes pogled na prazno šolo na Paškem Kozjaku precej žalosten. Ne samo zato, ker so šolo pred dvanajstimi ieti povsem prenovili in razširili, ampak predvsem, ker se z uki-nitvijo šole običajno konča tudi družabno življenje v kraju. Da se to na Paškem Kozjaku le ne bi zgodilo, za Šolo zdaj iščejo nove vsebine. V njej naj bi v prihodnje zaživel center obšolskih dejavnosti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: RP (arhiv NT) Predstavniki upokojencev ostali pred vrati Odnosi med Zvezo droštev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Vzajemno zdravstveno zavarovalnico so po torkovi skupščini Vzajenme v Laškem še slabši kot doslej • če je to sploh mogoče. Vodstvo Vzajemne je namreč 13 predstavnikom ZDUS, ki so zastopali 3.801 lastnika Vzajemne, preprečilo sodelovanje na skupščini. V ZDUS so to označili za nesprejemljivo in niso izključili možnosti izpodbojne tožbe za ničnost skupščine, v Vzajemni pa trdijo, da so upokojenci zamudili rok za prijavo za sodelovanje na skupščini. V ZDUS se tako Še bolj odločno pripravljajo oa sklic izredne skupščine, do katere naj bi prišlo oktobra. Na njej želijo upokojenci zamenjati nadzorni svet Vzajemne, ki bi nato zamenjal še upravo. V ZDUS namreč trdijo, da vodstvo Vzajemne $!abo gospodari z tudi njihovim denarjem in da želijo preprečiti prelivanje denarja, zbranega za zdravstvo, v dmge namene. Pooblastil za sklic izredne skupščine imajo že več kot dovolj. MBP Rejniške družine v Novem Celju Pri dvorcu Novo Celje bo danes Šesto srečanje rejnlških družini Slovenije. Organizatorja sta občina in center za socialno delo Žalec. Poleg druženja v čudovitem okolju, ki je priložnost za izmenjavo izkušenj in sklepanje novih zr\an-štev in prijateljstev, bodo pripravili tudi številne zabavne, kulturne in šporme aktivnosti ter si ogledah turistične znamenitosti Spodnje Savinjske doUne. TT VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO POOJETJg. d.0.0._ Lava 2a. 3000 CEUE * Tel.: 03/42 SO 300 * Fax:03/425031Đ E'ffiaii: lnfQ@v(hkaSamo hlače ji zamenjam.« Motorist pa jezno nazaj: »Pa ne moreš ouoka sredi ceste previjatiZdaj je tudi mamica povzdignila glas: »Gospod, to je sprehajališče.« Motorist pa nazaj: »Ne, to je kolesarska steza.« In spet mamica: »To je sprehajališče, saj je tam promeuii znak. da je prepovedan promet za vsa vozila. Sploh pa, tudi če bi bila kolesarska steza, ste vi na motorju ! « In motorist je izustil raj-boij »brihmo« v tistem pogovoru: »Sem brez čelaciein brez izpita. To je zame kolo!« Mi-slin, da komentar ni potreben. Veijetno bodo dovolili vožnjo kolesarjem Po tem dogodku smo se odločili, da preverimo pri pristojnih, kako je z vožnjo motoijev in ostaiih vozil na Savinjskem nabrežju. Kot nam je povedal Miran Gaberšek z Ivlestne ot>-Čine Celje, je trenumo res prepovedan promet za vsa vozila. TUdi 23 kolesarje. Vendar pa občinski redarji svojega dela na Savinjskem natřenu ne opravljajo. Tfežava je namreč v tem» da so prometni znaki, id prepovedujejo promet, le trije, uvozov na Savinjsko nabrežje pa je več kot deset, TUdi na ne-katerili uvozih bi morali torej postaviti prometne zrwke, da bi redarji lahko ukrepali. Zdaj se bodo na občini najprej odločili ali bi sploh popolnoma prepovedali promet ali ne. To bodo odločili urbanisti. Si pa Gaberšek želi, da bi tudi kolesarji lahko uporabljali Savinjsko nabrežje. Ker če bi prepovedali prometskolesi, bi to pomenilo tudi, da se otroci tam ne bodo smeli veČ učiti voziti s kolesom. Je pa res, da bi bil marsikdo bolj miren. Če bi tudi kolesarjev na Savinjskem nabrežju ne bilo več- Tbdi nekateri kolesarji namreč s svojo hitro vožnjo ogrožaj o varnost ne le otrok, ampak tudi starej^. Odločitev, kdo se lahko sprehaja oziroma vozi po Savinjskem nabrežju, §e ne bo kmalu dana. "Ridi ko bo, bodo mo- rali pnDmetne znake še postaviti Dokler teh ne bo, občinski redarji na Savinjskem nabrežju ne bodo kaznovali kršitelj ev prometnih predpisov. Tako da če kdaj srečate ot>činske redarje na Savinjskem nabrežju, so verjetno na malici... ŠPELA KURALT Foto: GrupA To je cisto vsakdanji pogled na )i8prehajališce«.Cepravv6cina kolesarjev lepovozi in paa na palce.pasevsah dan najde nekaj taluh, ki so s svojo hitro vožnjo pešcem, predvsem otrokom in starejlim, precsj nevarni. Poleg kolesarjev pa se vsakdan najde na Savinjskem nabrnju tudi kakšen motorlst. In ni ga )ilep$esa«2a mlado mamico, ki pelje otroka z vozičkom ven, da bo otrok vendarle malo zaspal, pa ga zbudi motorist 8 pAiČTUALNO hoví tednik Nenujnih prevcuov je zadnjB čase vsfi več, medtem pa rasno bolni ěakajo dolge ure. Ko pacientov čas ni zlato Primer bolnice z zadnjim stadijem črevesnega raka, ki je na prevoz čakala štiri ure - Zakaj ne bi delali zasebniki? - Ste slišali za zakonsko pravico do spoštovanja pacientovega časa? Nekaj je gnilo, hudo gnilo v delu slovenskega zdravstva. 0 zadnjem primeru nas je obvestil bralec, čigar bližnja sorodnica» ki je imela raka na Črevesu v zadnjem stadiju, je čakala na prevoz iz bolnišnice nič manj kot štiri ure. Bi-lo je konec julija, zaradi pacientke s posebnimi negovalnimi potrebami pa je sestra iz bolnišnice kar trikrat zaman klicala za prevoz z reševalnim vozilom. Hudo bolna občanka Šenčurja je čez nekaj dni unirla, kar priča o nujno* sti čimprejšnjega prevoza. »Sestre v bolnišnici so se trudile po najboljših močeh, kritični smo le zaradi neodzivanja reševalne postaje,« so povedali njeni svojci, ki v časopisu ne želijo biti imenovani. Svojci so povedali, da je hudo bolna sorodnica na kirui^ji prišla za preyed takoj na vrsto» nato je čakala kar od 12.30 do 16.30. Ogorčeno je bilo celo zdravstveno osebje, skupaj z občanko Šentjurja pa je štiri ure čalcal na prevoz Še nek drug pa-dent. To ni bilo prvo dolgotrajno čakanje bolnice z rakom na Črevesu. saj je pred dvema mesecema čakala na prevoz v celjsko bolnišnico celo štiri ure in pol. Njeni svojci so povedali« da so jih na različnih naslovih nagovarjali, naj se vendar kam pritožijo, vsi od osebja bolnišnice do osebja doma za starejše občane. Takšno dolgotrajno čakanje je žal postalo nekaj običajnega, zato v uredništvo vedno znova prejemamo pritožbe tudi drugih padentov in njihovih svojcev. Več nenujnih prevozov In kaj pravijo v J2 Zdravstveni dom Celje? »V zadnjem času (zadnji me-sec ali dva] smo prejeli ali bili obveščeni o več pritožbah zaradi čakanja na naročene reševalne prevoze. Seveda smo takšne pritožbe ob- časnodobivalitudi prej. Vsebina pritožb je večinoma predolgo čakanje na prevoz v bolnišnico, še bolj pa iz bolnišnice. Zaradi tega smo zadevo dolžni pojasniti,« odgovarja vodja osnovne zdravstvene dejavnosti prim. Andrej Žmavc, kamor spada reševalna postaja, ki deluje na območju dvanajstih občin. Žmavc se strinja, da so čakalne dobe predolge, celo nedopustno dolge. Poudarja, da vzrok za čakanje ni zmanjšana zasedba ekip v reševalni postaji. Vsako dopoldne dela pet ekip, popoldne štiri in ponoči ena. ves čas pa je na voljo tudi »urgenca«. Vseh 24 ur je na voljo dispečer. »Število nenujnih prevozov zadnja leta skokovito narašča, v desetih letih celo dva- do štirikratl« dodaja ter opozarja, da to med drugim delno nareku- Od maja c^avl^a delo vaniba padoitovih pravic v Celju mag. Biserka Inkret ki pravi, da )e prejela. zaradi dolgotrajnega čakanja na prevoze reševalne postaje» kar nekaj konkretnih piitožb. v zvezi s prevozi je, na primer prejela cdo pritok v primeru, ko je bilo IrÂa dojenčka, po porodu 8 carskim rezom, nujno prepeljati. iz manjše v boljše opremljeno bolnišnico, porodnice pa z reševalnim vozilom niso hoteli prepeljati (primer ni bil v Celju, saj deluje varuhinja na širiem področju). Probleme skuša rešiti v stiku s pristojnimi Nekateri pacienti iščejo le nasvet, drugi želijo, da rešuje njihov problem varuhinja. V prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, na Ipavčevi 18. ima uradne ure ima ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure ter ob trnkih in četrtkih od 10. do 17. ure (njena tele ionska številka je 42S-n-61). jejo strokovne novosti v diagnostiki ter posledična obravnava v več bolnišnicah, pa tudi skrajševanje bivanja v bolnišnid ter zato pogostejše kontrole. »Neupravičena pa je po naši oceni nekritična raba reševalrih prevozov, ki so posledica ohlapne indikacije v pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.« Kljub naraščanju števila prevozov Je ostala nespremenjena kadrovska zasedba, ki je po Žmavčevem opažanju postala nezadostna: »Vse viške prevozov, ki jih ne moremo opraviti sami in so takšne narave, da jih lahko opravijo pogodbeni zasebniki, razporedimo k zasebnikom. Kljub temu se občasno zgodi> da število prevozov preseže vsako razumno mero.« In prav to naj bi se zgodilo 27. julija, ko je prišlo do mukotrpnega čakanja zdaj že pokojne pacientke iz okolice Šentjmja, odgovarja vodja. Tisti dan naj bi bili imeli celjski reševalci kar 79 prevozov, od tega 18 v Ljubljano, ter naj bi bili zato izjemno obremenjeni, odgovarjajo iz zdravstvenega doma. Nov pravilnik, nov zakon Brald, ki se pritožujejo zaradi reševalne postaje, sprašujejo, zakaj ne odstopi reševalna postaja več prevozov zasebnikom. Po različnih govoricah naj bi zasebnikom celo zapirali vrata. »Sami ne zmorejo, drugih ne pustijo zraven,« je bil kri-tičeo eden od bralcev, ki je s položajem razmeroma dobro seznanjen. Reševalci res pravijo, da so za zasebnike prevozi velik posel, saj naj bi zavod za zdravstveno zavarovanje dovoljeval, da se na stroške zdravstva prevažajo tudi tisti, ki lahko hodijo sami ali imajo doma avtomobile. Poleg tega naj bi zasebniki prevažali le zanje zanimive pa-dente, pa Se te zgolj na daljše razdalje ter med 7. in 15. uro. V Celju imamo od začetka leta varuha pacientovih pravic. Mag. Biserka inkrat, ki opravlja delo vanjhinja od maja, pravi, da je prejela zaradi dolgotrajnega čakanja na prevoze reševalne postaje kar nekaj konkretnih pritožb. Tlidi prim. Andrej Žmavc ni ravno navdušen nad tem, da bi dobili koncesije zasebniki: »Zasebniki so se v zadnjem desetletju močno okrepili. Treba je pojasniti, da ti ne prevažajo nepokretnih ali kakorkoli zdravstveno ogroženih bolnikov, kjer je treba zagotoviti opremljeno reševalno vozilo in dva zdravstvena tehnika. Torej so stroški dela v reševalni postaji nekajkrat višji na enoto prevoza kot pri zasebnikih, zavod za zdravstveno zavarovanje pa te prevoze plačuje po enakih kriterijih. Jasno je, zakaj je takšno zanimanje za dejavnost pri zasebnikih.« Torej: nekaj je močno gnilo v slovenskem zdravstvu, tako očitno ne bo več šlo naprej. Tući na mini- Z ministrstva za zdravje opozarjajo, da se prevozi pacientov opravljajo po načelu tríaže. Najprej so odpeljani življenjsko ogroženi pacienti, sledijo prevozi pacientov, pri katerih je Indi-ciran nujni reševalni prevoz. Na koncu so tako imenovani nenuj-ni prevozi - najprej pacientov v bolnišnico ter nazadnje pacientov, ki od tam odhajajo. »Zal se v tem primeru dogaja, da tudi pacienti, ki imajo hude bolezni, čakajo na prevoz zelo dolgo,« odgovarja Nina ČeniUec iz službe za stike z javnostmi. strstvu za zdravje, od koder smo zahtevali odgovor, opažajo, da ne-nujni prevozi v zadnjem času prekomerno naraščajo {vendar o vzrokih ne govorijo). »V letošnjem letu pripravljamo pravilnik o prevozih pacientov, v katerem bodo opredeljeni standardi za vse vrste prevozov, tako tehnični kot kadrovski,« odgovaijajo na ministrstvu, kjer menijo. da bodo tako boljše rešili problematiko nenujnih prevozov pacientov. »Res je, da imajo vse napotitve v rokah napolni zdravniki, običajno družinski zdravniki, hkrati pa imajo pri tem svoj interes tudi prevozniki. Zato je pravilnik, ki je v zaključni fazi priprave, še toliko bolj pomemben,« dodajajo na ministrstvu. Za izdajanje koncesij za prevoze pacientov ministret^'o ni pristojno, ampak so občine, zato lahko iz Ljubljane sodelujejo le s podeljevanjem soglasja. »Glede na to, da je v pripravi nov Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki bo dal podlago za izdajo koncesijskega akta in pripravo razpisa za podelitev koncesij in Širitev zdravstvenih programov, ministrstvo do sprejema nove zakonodaje soglasja k podeljevanju koncesij ne bo izdajalo,« sporoča Nina Čemilec iz službe za stike z javnostmi v ministrstvu za zdravje. Kjer čas ni zlato čas je zlato, ampak to v našem zdravstvu, z nekaterimi izjemami seveda, še ne velja. Koliko ljudi je že slišalo za zakonsko pravico do spoštovanja pacientovega časa in koliko zdravstvenih delavcev, ki so ponekod očitno brez organizacijskih sposobnosti, sploh ve zanjo? To pravico imamo namreč po Zakonu o pacientovih pravicah. O primeru hudo bolne občanke Šentjurja, ki je čakala kar štiri ure, smo povprašali enoto republiškega zdravstvenega inšpektorata vCe-lju, ki je določen kot prekrškovni organ. V inšpektoratu so v konkretnem primeru opozorili na potrebo po spoštovanju pacientovega časa, ki mu jo priznava Zakon o pacientovih pravicah, ter na možnost, da pacient poišče brezplačno pomoč zastopnice pacientovih pravic za celjsko območje, mag. Biserke Inkret. Njen sedež je v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. S takšnim odgovorom nismo bi-h najbolj zadovoljni, saj smo želeli izvedeti, kaj konkretno lahko stori zdravstveni inšpektorat. Kot je nato odgovorila vodja inšpektorata Ivanka Itimšek, bodo v primeru hudo bolne občanke Šentjurja uvedli prekrškovni postopek, saj naj bi bila kršena njena pravica do spoštovanja pacientkinega časa. Boste, draga bralka ai i bralec, ko boste pred kakšno zdravniško čakalnico čakali po pet ur aîi več, še imeli toliko volje in poguma, da boste opozorih na svojo zakonito pravico? Koliko tožb bo iz tega pravnega naslova? BRANE JERANKO Foto: SHERPA Dogovor ali razlastitev Dežela Celjska vabi Lastniki zemljišč v Šmarjeti, kjer naj bi stal pločnik, še imajo čas za prodajo -Če ne bodo prodali, bodo razlaščeni Itidi v novem àolskem letu bodo Šolaiji iz Šmarjete hodili namesto po pločniku ob cestišču. DokJer ne bo snega, bo še šlo. Ko bo zapadel sneg, bodo znova v večji nevaniosti, saj bodo zaradi kupov snega ob cesti morali bodití po cestišču. Zanje torej nič novega, kot tudi ne za starše, ki jih bo še vsaj eno leto strah za otroke. Kljub temu pa se tudi v Šmarjeti premika. V začetku septembra direkcija za ceste pripravlja sestanek s kra jajii, ki so lastniki zem-IjiÁč» kjer oaj bi stal pločnik. Na direkciji za ceste so optimisti in načrtujejo, da naj bi se gradnja pločnika začela prihodnje leto. Trenutno je največji problem v tem, da lastniki zemljišč, kjer naj bi slai pločnik, zemljišč nočejo prodati. Direkcija za ceste (dko pripravlja sestanek s krajani, na katerem jim bodo razložili, zakaj bi bilo za vse lažje, da bi se vendarle odloČili in prodali svoja zemljišča- V nasprotnem primeru je razlastitev neizogibna. Kot nain je pojasnil podsekretar v sektorju za investicije direkcije za ceste Jure Pejanovič. na direkciji za ceste upajo, da bodo z lastniki zemljišč dosegli dogovor. »V ta namen se bomo v začetku septembra tudi sestali. Vzporedno pa vodimo tudi nepopularni postopek zagotavljanja javne koristi in sicer preko vlade smo vložili zahtevek za pomoč pri pridobitvi 19 parcel, ki jih v tem delu Še nismo uspeli pridobiti.« Gre seveda za razlastitev. 2ek) prometna cesta jo zahtflvala že nekaj življenj. Tudi mladih. Starši vsak dan, ko otroci odhajajo v tQ\o, lahko le upajo, da bo vso v redu. VoiniMni še nekaj let brez pločnikd če se bodo krajani odločili in prodali svoja zemljišča, bodo dobili toliko, kolikor bodo zemljišča ocenili cenilci. Kot je razložil Pejanovič, so zemljišča vedno ocenjena ^ede na povprečno ceno v določe ni okolici. Na direkciji za ceste si bodo zelo prizadevali, tako Pejanovič, da bodo s krajani dosegli dogovor: »Razlastitev je skrajni ukrep, tako da tudi ljudje vidijo, da se ne da v nedogled zavlačevati in iskati prevelike koristi.« Krajani Šmarjete, ki svojih zemljišč zaenkrat niso prodali, si kot največjo »korist« že- lijo zaledno cesto> da se bodo lahko normalno vključevali v promet. Ta cesta pa ni v pristojnosti države. Ali bodo to cesto dobili, je tako v pristojnosti občine. Po Pejanoviče-vih besedah bodo na septembrskem sestanku tudi predstavniki občine, ki jih bodo krajani lahko vpï^ià. kdaj bodo postavili zaledno cesto, če jo sploh bodo. Krajani Šmaijete so pred časom že šli na cesto protestirat za pločnik. Isto so naredili v Vojniku, kjer si prav tako želijo pločnik. Pločnik, ki ga bodo gadili v Šmarjeti> se bo namreč nadaljeval do konca Škofje vasi, pa vse do Višnje vasi. Čeprav so Vojničani pričakovali, da bodo pločnik dobi- li prej, je zdaj že jasno, da bodo morali še neka) let počakati. Pejanovič nam je povedaJ, dapravzdaj zaključujejo idejne projekte za pločnik od Šmarjete do mosta čez Hudinjo, od mosta do trgovine TUš v Voj-i\iku in od trgovine do Ivence. Idej ni proj ekti torej bodo, vendar je to le začetek. Vse je odvisno od denarja, pravi Pejanovič: »Če ne bi bilo zemijiš-če problematično in če bi bil denar, bi mogoče že lahko začeli delati leta 2011 oziroma konec leta 2011.« Občina bo morala v vsakem primeru prispevati svoj delež» kot to določa tudi zakon o cestah. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA (arhiv NT) Kmalu Od Celja do Žalca Folklorna skupina KUD Grífon iz Šempetra v Savinjski dolini in KD Celjska folklorna skupina sta pred koncem priprav na že 4. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Ta bo letos trajal od 7. do 14. septembra. Letos so v goste povabili skupine Graovo iz Bolgarije, Dunedin dancers s Škotske, Amamere folk music & dance ensemble iz Gane, Mâra iz Latv!je, gost pa bo tudi virtuoz na starem perzijskem inštrumentu taar, Behrang Ba^yee iz Irana. Festival se bo začel 7. septembra s popoldansko povorko po ulicah Celja in Zaica, v naslednjih dnseh pa se bodo zvrstili nastopi za žalske in celjske osnovne šole, nastopi na posameznih dogodkih in v «trgovskih centrih, 11. septembra v Celjskem domu in 12. v Domu U. slovenskega tabora v Žalcu pa priprav- ljajo še gala večer. Zadnji dan festivala so namenili gostovanjem v Kamniku. Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca je v prejšnjih treh izvedbah poleg domačinov gostil folklorne skupine z Nizozemske, s HrvaŠke, iz Srbije, s Slovaške, Poljske, iz Makedonije» Italije, Španije, z Madžarske in iz Indonezije. BS Ouneďm dancers ie škot^ amotersk« foBdoma skupina iz EďmbwBha. Id sojo leta ISTOusianoMf študanti znamemm. dabi lahico organiziraK festival vCdinburghuJojimie uspelo in od leta 1971 jatam vsako drugo leta mBdnan)dnífelMonilfesíhr8l. Na gostovanjuv ceTidih in step plese. Na celjskem Starem gradu se danes ob 13. uri začenja letošnja dvod* nevna srednjeveška prireditev Dežela Celjska va* bi. Za danes so pripravili delavnice in animacije v sred-njeveškem duhu ter glas-beno-gledali^ko igro Zaljubljeni grofič. obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi priprave na sobotni višek prireditve. Odprta bo Že tudi srednjeveška tržnica, postavljeni viteški šotori, na ogled bo tudi viteška oprema. Osrednja sobotna prireditev se bo začela ob 13. uri in bo trajala do 21. ure. Rdeča nit bodo to pot vitezi in njihov mečevaiski turnir. Občinstvu se bodo predstavile skupine mečevalcev s Češke, iz Slovaške. Nemčije in iz Celja. Vmesni del so namenili različnim prikazom» animacijam, srednjeveškim plesomin pesmim, gluma-Čem, biriču in podobno. Pripravljajo tudi tradicionalni lokostrelski turnir. Vse gostujoče skupine se bodo predstavile tudi posebej, skupina s Češke ce-io s svojo konjenico. Za zanimivost še to - mimoidoče Celjane bodo na prireditev v soboto v sprevodu poleg vitezov vabili tudi celjsid mestni svetniki in svetnice, vsi oblečeni v tradicionalna srednjeveška oblačila. Sprevod bo ob 11. uri krenil izpred Celjskega doma po Lilekovi, Stanetovi, Prešernovi ulici do Trga celjskih knezov ter svojo pot zaključil na Muzejskem trgu. Dostop na grad je danes prost, čeprav je parkirišče pred gradom zaprto» jutri pa bo na grad možno le z avtobusi, s katerimi je vožnja tja in nazaj ob kupljeni vstopnici brezplačna. BS winnfir.radiocelje.com POSLOVNO-KOMERCIM.NA ŠOLA CEUE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Najnižja Šolnina v regiji in usodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja? Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju* • 03 42t S4 S) • pkB*«is|a.caQ^MsLameui • « www.piBola.comMsiaMeia.htm * Nestrpno čakajo le še učence in dijake Velenjčáni so med počitni-caJD j v osnovnih Šolah opra-viJi kar nekaj naložb, vendar je bilo večinoma sredstev za ^oij nekaj najnujnejših sanacij, ponekod pa Še to ne, tako da o kakšnih vrtoglavih vsotah ni bilo niti govora. So pa nekatere šole izpostavile nara^joč problem vandalizma. Prav vsi pa so pohvalili počitnUko delo velenjskih dijakov, ki so v zadnjem tednu postorili marsikaj za lepši zunanji izgled in okolico šoL In kalco so Velenjčáni pripravljeni na novo šolsko 1^0? V OS Antona Aškerca Ve-' lenje bodo letos (^likovali skupno 21 odddkovna centralni Soli» ki jo bo obiskovalo 442 uCen-cev, v podružnici v Pesju pa bo 49 učencev obiskovido 4 oddelke. PrvoSolčkov bo na matični šoli 45, v Pesj u pa U, Med počiuiicami jim je zaradi pomanjkanja sredslevuspelo zgolj prepleskati pel učilruc ter prostor za arhiv, poskrbeli pa so Še za menjavo poškodovanih odtočnih cevi v učilnicah. Za pleskarska dela je poskrbel kar hišnik. Kljub temu ocenjujejo, da se pogoji za delo izboljšuje- jo, bolj problematična je podružnična šola. V Pesju je posredoval celo sanitarni inšpektor, ki je predpisal sanadjo stropov vtrâiudlnicâh» Sedve učilnici so prepleskaÎL V počitniškem času pa so opazili kar nekaj pnmax>v vandalizma» saj so nepridipravi razbijali okna v kiet^ prostorih, zato so dodatno namestili alannne senzorje. Drugačne skrbi imajo v OŠ Gorica, kjer so zaskrbljeni zaradi napovedane rušitve trgovske^ centra in novogradnje, zaradi česar bo ddo v Soli moteno. 2e sedaj je dostop do šole oviran, čeprav so ve&rat opozorili, da bi najbolj moteča dda veljalo opraviti v Času počitnic. Sicer pa se je število učenttv v matični Šoli zvišalo ^Ij za enega malčka» tako da bo šolo obiskoval 401. medtem, ko se je število učencev v po-družnid v Mnski Gori zni^-lo za šest, saj imajo lecos le 57 učencev. Od tega bo ^upno 39 prvošolčkov. Učence sicer čaka obnovljena učilnica za tehniko in tehnologijo, na obeh šolah pa so poskil^ii še za nekaj »kozmetičnih« del. V OŠ Gustava šiliba so se v Času počitnic na pobudo mš- pekdje lotili posodobitve fan-tovsidh sanitarij, ki je Še niso zaključili, podružnica v Šentilju pa je varnejša zaradi nove razsvetljave. Skupno bosta Šoli sprejeli 55 prvošolčkov, vseh učencev pa bo 430. OŠ Livada čaka še kar nekaj dela. saj se bodo lotili posodobitve ograje z daljinskim vodenjem, obvezna pa je tudi sanacija odtokov na strehah telovadnic, Med počitnicami so tako opravljali predvsem ple skarska dela. Sprejeli bodo 25 prvošolčkov in bodo skupno imeli 379 učencev, v podruž-nid v Škalah 13 prvošolcev, v Cirkovcah pa zgolj dva p^-vošolčka in skupno zgolj pet šolarjev. V OŠ Mihe Plntaija Ibleda bo otrok nekoliko več, skupaj 412. od tega 45 prvošolčkov v ceniralíú Soli, v po-družnid v Plešivcu pa trije. Vendarle pričakujejo novo šolsko leto z grenkim priokusom, saj jim kljub prizadevanjem in odločbam inšpekcije ni uspelo pred 50-letnico šole postoriti niti najbolj nujnih del, zato se precej bojijo za vamost otrok. So pa nekaj malega postorili v OŠ Šalek. Od 354 učencev, kolikor jih bo letos CELJE MIK, d.0.0. - zaposlujemo uspešne! V naso ekipo vabimo sodelavca \Wl] za delovno mesto FINANČNI KHItGOVODjA-ANAllTíK, ki bo zadolžen za: • spremljanje denarnega toka in pripravo likvidnostnih planov, • optimiranje Finančni ti virov, • pripravo poročil in podatkov za poslovne banke, • sodelovanje ph pripravi vseh vrst poročil, • opravljanje raznih del v ňnanfni službi. te sfe pripravljeni sprejefi nove izzive in izpolnjujete naslednje pogoje: • univerzitetna, visoko- sli višješolska izobrazba ekonomske smeri, • poznavanje SRS, davčne zakonodaje in obligacijskega prava, • poznavanje osnovne programske opreme jMS Qřňce, Internet] • komunikativnost, zanesljivost pozitiven odnos do dela in ljudi. • ustrezna priporočila podjetij oz. organizacij, potem je podjetje KIK, d.o.o. vasa odlična priložnost! Ponujamo vam: • delo v mladem in motiviranem kolektivu, • spodbudno nagrajevanje glede na rezultate dela, • možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja, • zaposlitvev za nedoločen čas s sest mesečnim poskusnim delom, • delo v novih poslovnih prostorih v Arciinu pri Vojniku, • iportna in dr\ižabna srečanja ter izlete. Vabimo vas, da se nam oglasite s pisnim življenjepisom in ustreznimi dokazili, kijih pošljete na naslov: MIK. d.o.o.. Celjska cesta S5.321? Vojnik, ali po e-poštlna naslov: zaposUtev@mik-ce.si, oboje s pripisom "Razpis Finančni knjfgovodja-analitik. Prijave sprejemamo do 10. septeinbra 2009. prestopilo Šolski prag, je 43 prvoSolcev V Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje se bodo v novem Šolskem letu posvetili predvsem razmisleku o aovih metodah dela ter Cim bolj otroku prilagojenem ter flekkbilnem pouku, §e posebej za avtistične otroke. Glasbeno šolo Frana Ko runa Koželjskega še zmeraj obnavljajo, lotevajo se strehe nad orkestralno dvorano, zato so si lahko privoščili le nakup osnovnih učrtih pripomočkov oziroma inštnimen-tov. Počasi želijo urediti tudi klimatsko napravo v orgelski dvorarú. So pa veseli, da je ministrstvo za šolstvo za naslednje šolsko leto končno sprostilo »embargo« na vpis, zato Iwdo vpis lahko povečali na več kot 800 učencev, še zmeraj pa opozarjajo na slabo proměno ureditev in premalo parkirnih prostorov. Kaj pa velenjski srednješol-ď Šolskega centra Velenje? Tam se na novo Šolsko leto vnelo pripravljajo, saj bodo v številne izobraževalne programe letos prejeli kar 2 tisoč dijakov, prav toliko odraslih in 600 študentov. Prve letnike bo letos skupno obiskovalo kar 440 dijakov. PM Srednji vek velenjskem Vrien)8ki grad bo v nede Ijo zaživel v utripu minulih stoletij. Od 10. ure dalje se ves dan obetajo prireditev ob 3. srednjeveškem dne-vu, ki ga pripravljajo ob za< ključku poletja. Na velenjskem gradu bodo obiskovalci najprej trčili ob srednjeveško ttónico. Nastopajoči se bodo v vsem svojem blišču razkazali v svečani povorki. slavnosti>o otvo-ritev srednjeveškega dneva pa bodo pospremili s fanfarami tndvigom^jske zastave. Posebej atraktiven bo spust golobov v imenu miru na svetu. Konjeniki prav tako pripravljajo svoj program, obeta pa se tudi ži\4nska tržnica. Seveda bo ob razglasu treba postaviti tudi sejemski red, kaj se vam zgodi, če ga ne upoštevate, pa vam bo poučno po» na gradu kazala sejemska igra Tati£. Kaj boste lahko počeli? Pekli kruh na srednjeveški način» se potegovali za zlato puščkx) v lo-kosirdskem td pa šuderfesta. gali na stotine ur prostovoljnega detain truda> »od lokalne skupnosti in občine pa je odvisno, da ga začne tržiti,« so enotni začetniki plezanja v Kotečniku. V času sezone ob koncih tedna plezališče obišče več kot sto obiskovalcev in nemalo med njimi je tujcev. Od več kot tristo je vrhunsko opremljenih dvesto smeri. Kotečnik ima enajst sektorjev, pri čemer dvema v neposredni bližini kamnoloma, po prepričanju plezalcev, grozi uničenje in obenem ogroža njihovo varnost. Za ohranitev plezališča so v začetku poletja začeli podpisovati peticijo in bodo z zbiranjem nadaljevali do konca poletja. Skrbnik plezališča je Športno društvo Levitacija» ki namerava njegovo območ- Namen Šudarfesta je na kulturen naun opozoriti na probismstiko unii^vanja naravna dadišdne. Žalijo« da lastnik kamnoloma in kraj najdeta soglasja glade nadaljnjih dejavnosti v kamnolomu, ki predvidevajo sanacijo in tako dajajo kraju priložnost za razvoj športnega turizma. Kotecnik s plezalnimi stenami nudi odlično priloinost za aktivnosti v naran. ** je razviti v športni park. Pri tem se nadeja pomoči evropskih sredstev. V načrte pa je več kot potrebno vpeti in angažirali lokalno skupnost. Ta naj bi končno zavzela stališče do razvoja kraja» katere- ga dodana vrednost je vzpodbujanje in širjenje športnega turizma. Kamniti orjak na površini 15 hektarjev zaradi svoje dejavnosti med krajani že nekaj let buri duhove in mednje vnaša nejevoljo. Koncesijska pogodba po več desetletjih obratovanja vključuje dela v smeri sanacije, ozelenitve in postopnega zaprtja kamnoloma do leta 2021. Sanacijski načrt predvideva varnejše odkopa van je in izgradnjo ceste, po kateri bodo namesto dosedanjega premetavanja z etažo na etažo material vozili v dolino. Kot poudarja Matjaž Pavčič, direktor in^ad Gramata, lastnik kamnoloma» je strah pred ogrožanjem plez^cev in uničenjem plezališča odveč. »V kartah okoljskega ministrstva je mogoče videli, da območje delovišča kamnoloma ne posega v območje plezališča.« Šuderfest bo minil v znamenju glasbe in Športnih dejavnosti na več koncih Liboj. Že danes sta se na tenis igrišču začela tenis turnir dvojic ter druženjem ob glasbi. Jutri ob 8; uri se bo nadaljeval tenis turnir, pri čemer se bo začel košarkarski turnir trojic na športnem igrišču, organizirajo tudi pohod na Šmohor. Ob 15. uri se bo začel strelski turnir na strelišču, na plezališču Kotečnik ter na izletniški kmetiji Tratnik pa bodo druženje plezalcev in možnost plezanja za tiste, ki bi to želeli poskusiti, ter slackiine - hoja po vrvi. Zvečer v bosta Kulturnem domu Liboje podelitev pokalov ter koncert skupine Resonanca z vrtenjem glasbe didžeja Cosma. Namen krajanov, plezalcev in kot to navseza^je priznava tudi Pavčič. je ohranitev naravne dediščine kraja. »Vzpodbujamo idejo razvoja športnega turizma v kraja in da po ozelenitvi kamnoloma na tem območju spe-Ijejo pohodne in kolesarske poti,« pravi Pavčič. Namen šuderfesta je na kulturen način opozoriti na problematiko uničevanja naravne dediščine. >»Želimo. da lastnik kamnoloma in kraj najdeta konsenz glede nad«újnjih dejavnosti v kamnolomu, ki predvidevajo sanacijo in dajejo kraju priložnost za razvoj športnega turizma,« v ime-nu organizatorjev Jutrišnje prireditve Šuderfest pravi Gašper Domjan. Na ta način želijo vzpodbuditi krajane tudi k več)! vključenosti v razvojne načrte kraja. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Za požarom ostajajo stroški KREDIT Banke Celje za uspešen začetek novega šolskega leta Svojemu šolarju lahko sedaj s kreditom Banke Celje omogočite VEČ! Ob sklenitvi ŠOLSKEGA NEZGODNEGA ZAVAROVANJA ali zavarovanja VITA RAZIGRANA vam bomo kredit za nakup šolskih potrebščin odobrili z ZNIŽANO obrestno mero. Da bo vaš otrok v šolo odšel zadovoljen in varen! Ponudba traja do 30. 9.2009. Zahtevajte informativni izračun kredita v najbližji enoti baní ki je povsem uničil prostore nekdanje tkalnice Tekstilne tovarne Prebold, je gasilcem, občini in lastniku objekta povzročO nemalo stroškov. Po ocenah lastnika je nastalo za 600 tisoč evrov škode. občina pa bo za rušenje pogorišča \z proračunskih rezerv namenáa 30 tisoč evrov. V rušenje stavbe ni vključen odvoz kosovnega materiala, ki ga bo moral kriti lastnik sam.V intervendji je sodelovalo 220 gasilcev in v petih dneh gašenja opravilo 2569 prostovoljnih ur dela. Stroški nj ihovega posredovanja zsià-ša]o okoli 60 tisoč evrov. Od tega naj bi jim občina primaknila 10 tisoč evrov, ostalo, z izjemo kritja škode za popravilo vozil in opreme, ostaja Peli so jih mati moja V Andražu nad I^lzelo bo v neddjo že šestindvajseta kulturna prireditev Dnižma poje. Letošnja prireditev z naslovom Peli so jih mati moja se bo začela v nedeljo ob 14.30 uri na športnem igrišču v Andražu. V Andražu si že vreto let prizadevajo ohranM glasbeno kuJturo v obliki ljudskega petja v družini in s tem prenašati ljudsko petje na miajše rodove. Tako bo v nedeljo popoldne prepevalo 17 družin iz vse Slovenije- Po prireditvi bo breme Gasilske zveze Prebold. Še vedno pa ni znano, zakaj je zagorelo, čeprav obstaja ^im požiga. Kot je znano, so dan po požaru v javnosti zaokrožile informacije o domnevnih osuroljendh, kinaj bi sevnoči s četrtka na petek pred skoraj štirinajstimi dnevi zadrževala vzgomjem nadstropju stavbe in zanetila píDžar. MJ dnjžabno srečanje ob zvokih ansambla Vagabundi. Dan prej, v soboto, bodo ob 18.30 uri v domu krajanov, prav tako v Andražu, odprli likovno razstavo domaáh amater-skih ustvarjalcev. Ob 20. uri pa bo gledališka skupina kulturnega društva Anckaž uprizorila igro Svojeglavček. MJ lAŠKO I ŠEWTJUB \ Kako v šolo, če ne peš? Laščani drage šolske prevoze racionalizirajo^ Šentjurčani še ne vidijo nuje Ker so božje ali naravne 3ile poskrbele, da so l^šča-ne ÍD Sentjurčane obdarile s hribovito nd)rzdano idiliko, âolska zakonodaja pa> da otrokom po podeželskih cestah ni treba već pešačiti kot njihovim dedkom in babicam, (^ini kar lepo vsoto denarja namenita Šolskim prevozom. LaSčani bodo ponudbo že nekoliko pclâkmili, medtem ko sešentjurčanom stroški za šolske prevoze očitno âe ne zdijo drastični. V Laškem je občina v sredo z matičnima šolama v Laškem in Rimskih Toplicah -predvsem pa z njunimi podružnicami - dokončno razčlenila nov umik voženj Šolskih avtobusov in kombijev. Iztekle so se namreč pogodbe za minulo obdobje, zato so pred dobrim tednom Laá-čani odprli nove ponudbe prevoznikov, ki so se prijavili na razpis. Ampak Izletniku, ki je laške otroke vozil do zdaj> ter trem ponudnikom, ki so pogodbe že prav tako imeli prej, se je pridružil zgolj en nov zasebnik z večjim kom-bijem za 16 oseb. Za šolsko leto 2010/11 bodo izbirali nove ponudnike, hkrati pa s pomočjo Fakultete za logistiko začrtali sistem, ki bo optimalnejši in cenejši. V praksi to pomeni, da bo moralo nekaj o\ïok vstati prej, saj bodo šol- Pivt dan §ol8 $6 z očkom in mamico. Potem - monla tudi z avtobusom v $ofo na Blagovni. V šon^urski obctni $i glede visokih strolkov pitvora otrok le ne baNjo glave. ska vozila bol) pridno polnili zavoljo boljšega izkoristka ene vožnje (prej so jih »razvajali« bolj v skladu z uro začetka pouka), v tem letu pa bodo po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti pri laSki občini Dimitrija Grila veliko vložili v ureditev skupnih in vamih avtobusnih zbirališč, pri Čemer prevozniki otrok ne bodo več pobirali praktično na domačem pragu. »Vsak evro. ki ga bomo pri-hranili> bo šel za izboljšanje opreme šo) ter za prenovo, kar krvavo potrebujejo,« pravi Gril. Spomnimo, da l^ka občina za šolske prevoze letno porabi skoraj pol milijona evrov, dnev^ no pa 2.500 evrov. Do prevozov je v skladu z zakonodajo namreč v Laškem upravičena večina osnovnošolcev, zlasti tisti, ki obiskujejo podružnične šole - v prejšnjem šolskem letu 685 učencev ali 60 odstotkov vseh Šolarjev. Šentjurčani ne bodo varčevali Precejšnje stroške s šolski-cni prevozi ima tudi Šentjur- ska občina, ki bo v letošnjem Šolskem letu zanje namenila kar 530 tisoč evrov. Čeprav je znesek večji kot v Lahkem, to za šentjursko občino predstavlja le 2,5 odstotka občinskega proračuna. Šentjurčani za razliko od LaSčanov zato tudi še ne vidijo potreb po racionalizaciji šolskih prevozov, niti na tem področju v prihajajočem šolskem letu ne predvidevajo bistvenih sprememb. Šolske prevoze od 1.647 učencev uporablja kar 895 otrok, občina pa ima do ieta 2012 za šolske prevoze pogodbo sklenjeno z IzJetnikom Ce-Ije. PM, BA Foto: SHERPA (Arhiv NT) Greste z nami na »šmohorjenjeu? NAKRATKO Na Šmohorju se jutri, 29. avgusta» obeta pravi praz-nik pobodnikov in kolesar-jev. Pa tudi vseh ostalih ljudi dobre volje in željnih dobre zabave. Ste bili z nami, s Pivovarno Laško ter z Novim tednikom in Radiem Celje, že na katerem od prejšnjih treh pohodov? Še ne? Potem jutri ne smete manjkati. Zato kar hitro kakšen sendvič in osvežilni napitek (»prisrčno flalko« morebiti?) v nahrbtnik in se vidi- mo jutri ob 7.30. Lahko se ha Šmohor z nami podate iz Tremerij, Liboj, Zabukovi-ce ali Laškega. Tam se boste lahko tudi prijavili, kar vam bo prineslo še kuponček za pijačo ter popust za kasnejši prigrizek z Žara na cilju, na Smohorju. Kupončke boste seveda prejeli tudi kolesarji, ki se še lahko prijavite na telefonski številki 041 704-117 aU jutri kar na štar-tu v Rečici pri Laškem pri odcepu ceste za Smohor ob 9.30. Pedala boste zavrteli juri ob 10. uri, upamo pa, da boste pravočasno prispeli na vrh, kajti ob 11. uri se bo že začela zabava z zasedbo Malibu. Ne bomo pozabili tudi na nagradne igre, družili pa se bomo do poznih večernih ur. Seveda poleg kolesarjev in pohodnikov, ki se boste 4. množičnega vzpona na Šmohor lotili organizirano, pričakujemo tudi ostale obiskovalce! Pazite le, če se boste na Šmohor podali z avtomobilom. saj bo jutri med 9,15 in 11.30 za ves promet zaprta cesta Spodnja ReČica-Sliv-no-Šmohor» in to za ves promet, obvoz pa bo možen po lokalni cesti in javni poti Spodnja Rečica-Huda Ja-ma-Zgomja ReČica-Gozd-nik-Sroohor. Slabo vreme? Saj ga ne bo) KakSni kapljici pa se tudi ne bomo pustili, da nam pokvari dani Če pa se bo nebo vendarle odločilo za bojkot, bomo vse skupaj prestavili za teden dni. Se vidimo na šmohorjui PM v spomin na i. Celjsko četo LAŠKO - Laški borci NOB in veterani vojne za Slovenijo ter člani sorodnih organizacij v nedeljo, 30. avgusta, pripravljajo drugi pohod in spominsko svečanost pri spomeniku prvi celjski partizanski Četi. Letos pohod organizirajo drugič zapored. Po poti Celjske čete se bodo podali ob 6.30 izpred Kulturnega centra Laško, nato bodo odšli preko OleŠČ do kmetije Gobec v Šen-turpertu. Pri spomeniku 1. Celjski četi v Sentrupertu ob 11. uri pripravljajo tudi spominsko svečanost, nato bo pri gostilni Jelene sledilo še družabno srečanje, od koder bo organiziran avtobusni prevoz nazaj v Laško. Pohoda in spominske svečanost ob 68-letnici poboja borcev Celjske čete 27. avgusta leta 1941 se bodo udeležili tudi predstavniki Arabskega kluba Slovenije. PM Prevorje v očeh slikarjev ŠENTJUR - Poletni slikarski ex-tempore za nagrado Šentjurskega poletja, ki ga že devetič organizira šentjurska izposta- va JSKD, bo jutri gostilo Prevorje. Udeležilo se ga bo 36 slikarjev iz širše celjske regije, ki bodo slikali podobe prevorske pokrajine. Največ slikarjev prihaja iz Celja in domačega Likovnega društva Riřnik. Z odkupno nagrado bo šentjurska občina pridobila eno od ustvarjenih del, pri izbiri nagrajenega déla pa bo letos sodeloval akademski slikar Denis Senegačnik. Razstavi ustvarjenih del bosta jeseni na ogled v podružnični osnovni šoU na Prevorju in Ipavčevi hiši v Šentjurju. BA JožefOva suknja LAŠKO - Za kulturni utrip bodo v nedeljo ob 19.30 poskrbeli člani KD Koral Laško. Ti v atriju župni Šča v Laškem pripravljajo spevoigro Jožef in njegova suknja, ki jo bo uprizorila Vokalna skupina Lilija. Občinstvo bodo skozi spevoigro popeljali v čase priljubljenega starozaveznega egiptovskega Jožefa, njegovega očeta Jakoba ter spomnili na svetopisemske zgodbo o faraonu ter judovskem ljudstvu. PM SmiABJEP.Jj ROGAŽKAS.I BOGATBC | Pojoča družina Bele u Sbíke. katere člani so nasploh predani glasbi, saj pojejo v r82lKnih glasbenih skupinah. Vsega je »krivcf traktor Člani pojoče družine Bele iz Zibike so nasploh ustvarjalni ljudje - V Andraž po traktor ter zanimivo novico Nekatere družine se kregajo, druge poje^ ter z l^im pe^m razveseljujejo Še druge. Med najbol) zDanimi pojočimi družinami je družina Bele Iz Zibike na Kozjanskem, ki se lahko od lani ponaša s svojo zgoščenko Kak so me mati navadili. Javno nastopa že šestnajst let Najstarejša članica pojoče družine» stara mama Ciika Be-k, bo oktobra stara 74 let, naj m-lajSa članica. njer\a vnukinja Martina Rančigaj. jih ima 26. Vsi so nasploh predani glasbi. Stara mama, ki se je v žhlje-nju povsem posvetda družini s petimi otrold in srednje veliki kmetiji» je že šestdeset kt pevka abišk^ cerkvenega pevskega zbora, najmlaj^ K^ûrti-na, ki danes glasbeno vodi po-Jočo druiino. poučuje kitariste v glasbeni §oîi. profesorica glasbe je daleč znana glas* benica. ki je Študirala na dv^ različnih smereh ter poleg po- j oče družine vodi vokalne skupine Freya, Amadeus, Ubertas in Oktet 2Jfaika, pii čemer tudi prepeva. Poleg tega igra kitaro v komornem Duu Concertant skupaj s flavtistko. »Družinsko petje je zame predvsem sprostitev, saj sem v drugih sloipi-nah umetniki vodja, kar zah-teva še večjo odgovornost,« pravi Martina Rančigaj. V Zibiki pravijo, da ima njena predanost glasbi korenine prav v pojoči diužinL »Od otroštva smo naj- imifmH'J*/^ rnmíi več peli pri stari mami, obe s sestro. TUdi doma smo peli, ko se je zbrala šiiša družna. Če ne bi imda takšnega stika z ^as-bo, se verjetno niti ne bi odločila za vpis v ^asbeno šolo,« dodaja. Današnjo pojočo družino Bele sestavljajo staia mama Cilka, njeni trije otroci ter dve vnukinji. Sin Janez Bele, ki je prevzel domaČo kmetij Oj poje tudi v Okte tu Zibika ter cerkvenem 2âx)ru, hči Helena Rančigaj prepeva v kar štirih pevskih skupiruh ter vodi v šmar-ski šoli več otroških zborov, hči Bernarda Bele poje rudi v vokalni skupini Freya. Vsi živijo v Zibiki, izjema je le vnukinja Katarina Rančigaj, ki i^vi v Gozdu Martuljku ter še vedno prepeva v treh ko^an-skih vokalnih skupinah. Petje položeno v zibel »v okolici Zibike je še nekaj družinskega petja, vendar je sodoben način življenja veliko družinskega petja izpodrinil,« pravi Helena Rančigaj. »Petje nam, skupaj z druženjem, vsem toliko pomeni, da se je pri nas uspelo ohraniti 2e od otroških tet so nas navadili, da to še vedno z veseljem počnemo. Tako kot se ljudje navadimo jesti in piti, nam je bilo tudi to položeno v zibel-ko,«dodaja.Niihovamama Cilka je prinesla veselje do družinskega petja k ^čkim {kot se Beletovim pra\^ po domače] s svojega doma, in sicer z današnje znane tuilstiâie kmetije Bi^âk. Hidi pokojni mož je bil navdušen pevec in tako se je družinsko petje pri njih trdno zasidralo. »Od nekdaj smo peli ob večerih, po končanem delu, med iičkanjem koruze, ob u^tvi, kolinah, za različna praznovanja, ob zim- Podjelje Unr^est kt se ukvarja s prodajo in ^dz-sodnjo goTdarske opreme m rDehanizaoje. nenehno M» a razvoj in napredek svADjih protz^cdcv. V že^i. da bi se čimbolj pribiižaE pojc^ntoni in r^ihcwm ždfam. so v zadnjem času na irg pospremit nekaj ncv-osti Naprava za odvijanje žične vtvi uporalDniku niočno da^ odk^ianje vrvi z bobna Vgradnja je mcâna na vse hidravlične viHe. obstaja tudi možnost nadgradr^e fab^enega vitla Uniforest V napravD sta vgrajena dva elektromagnetna ventila ki sta krmiljena s pomočjo elektronskega dena To zagotavlja ve^\9most pri delu. Q ^nesiftvo delo/arie in upo-^ r^3nosiTudl5čnavrvimas I to napravo dar^šo živfjen]^ ^ cisbo.NdDcavdzagoisvteše n^ietostvTvin^itoipcem § in bobnom, kar pnspeva k I bistveno nat^'ičn^emu Û. navijanju vrvi na bobea čase nazaj so çri Un^orestu predstavili dvobci»nski gozdarski vitel Ta ptemofB veito vlečno ab tudi pn popolrcrr)d nsvteem bob^ polževo gonlo, ki dobro pren^ najve^ obremenitve. Dvobobenski vitel Je fârs^ iz kompaktne in močne konstnidje. stn^jnf elementi ^ legiranih jekel ^ so zafêm le termično obdelar^. Celotna hidravTična opiema je izdelek vrhunskih nemških dobaviteljev, vdvobobensidvttei pa so vgrajeni batna črpalka in prci%$onalni sedežn ventilL UniforeslDve klešče za hkxlovviose upaabljajo za manipJac^o hkxiovine. Obstaja v9Č izvec& naprave, ki \rra n^xistno tonstuiojo h se lahko priktopi na trotoČkovrv priklop traktoqa. Teleskopska RDka naprave ima hidr^vfi&ii porWk. pfemika se lahko levo in desno, nekatera izvedbe omogoči tudi vrtenje za 360^ s pcrno^ rotatoja Pri izdelavi kl^ za hlodcviro. ki se Ndravličnih nsčc so bdi upofab^i pn^ovrstn dekïvanie n dolgo âvfeniskD dobo naprave. KM zađ^ za ovijar^ dn/. fo rrK»Čno de^tzsnsportciv. Njhot^ osnovni cdeld so gozdar^ vitli, vendar pri Unitorestu nenehno sledjo inou^cijam na podro^ gozdarske mehanizadie m opfeme lef na podlagi lastnega znar^ in boga^ izkušenj ustvarjajo ncve prozvoda ki uporabndcom ola^a^ delo. Med ponud-ndd proizvode?/ gozdar^ mehanizadje so bili pred Česom pn/i. ki so za svoje izdelke nuc^li dvoletno jamstvo. S Ijrokim asortin^anom svetih izdelkov, za katere so pňdot»n certifikate, ki ustrezajo tako nacionalnim kot evropskim krttehjera se predstavljajo tuc^ rta sejnvh. Uniforest bo prisoten na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni svqe delo pa predstavljajo tudi izven meja naše Slovenije. Minuli kmc tedna so tako bili na gozdarskem sejmu v švicarskem Luzemu. skih večerih se spominja hči, učiteljica Helena. Pojoča družina Bele poje vse od ljudskih do umetnih in cerkvenih pesmi. Za to, da so začeli leta Î993 javno nastopati, je bil »kriv« Janezov nakup traktorja v Andražu nad Polzelo, kjer je izvedel podrobnosti o tarnkajSnjem srečanju pojočih družin. V Andražu so nato nastopili že enajstkrat, večkrat tudi na podobnih prireditvah v Mozirju, na Brinjevi gori ter v Šentvidu pri Grobelnem ... Posebno doživetje je bil njihov lanski jubilejni koncert ob 15- letnici nastopanja v cerkvi na Tinskem nad Zibiko, ko j e tudi izSld zgoščenka. Beletovi oziroma RanČiga-jevf v domačih krajih niso znani le po pestri glasbeni ustvarjalnost)» ampak tudi po delu na drugih področjih. Janez je na čelu gasilskega društva, Helena vodi kultumo druStvo ter reâra îg^, oba tudi Igrata ... Glasba je seveda nenadomest* ijiva. »Če jo imaš rad, je tvoja sopotnica v veselju in žalosti, če jo sprejmeš, ostane vedno tvoja. Tako razmišlja vsa naša dniâna»« dodaja Helena. BRANE JERANKO Izroërtav ključav in sldepov o vsaKtvi za nova neprofitna stanovanja, ki so v nekdanjih prostonh policijske postaje v Rogaški Slatini. Družine namesto policistov v prostorih nekdanje policijske postaje v RogaSki Slatini, ki se je lani preselila v novo stavbo, je občina uredila âtiri nova neprofitna sta* novanja. V prenovo je vložila 105 tisoč evrov. Stanovanja so pridobili v stavbi, ki je večstanovanjska. dela pa je kot glavna izvajalka opravila driižba CM Celje. Na ponedeljkovi slovesnosti je ključe štirih novih stanovanj najemnikom slovesno izročil župan mag. Branko Kidrič, ki je zbranim predstavil reševanje stanovanjske problematike v tej občini »V zadnjih treh letih smo izvedli Ui javne razpise in pridobili 41 upravičencev do stanovanjskih enoL Stanovanja jih je dobilo 80 odstotkov, kar je za slovenske raz- mere zavidljiv rezultat,« je med drugim dejal župan. V Rogaáki Slatini bodo nova neprofitna stanovanj spet na voljo sredi prihodnjega leta, ko bo končan nov blok v âboniku. Vbk)ku, ki ga družba CM Celje, bosta c^-na in stanovanjski sklad postala lastnika 13 novih neprofitnih stanovanj. SlatinČaru so letos izvedli četrti javni razpis, prvim štirim najtolj upravičenim pa so v ponedeljek že izročili ključe novih neprofitnih stanovanj. Ponedeljkove slovesnosti se je udeležil predsednik upravne ga odbora dru^e CM Celje Marjan Vengust, pripravili so tudi kulturni program. BJ Od likovnikov do nadžupnika v občini Rogatec se vrstijo prireditve v počastitev občinskega praznika, ki bodo vse do 6. septembra. Jutri. 29. avgusta, bo med drugim odprtje razstave del članov Društva likovnikov Rogatec» ki bo v dvorcu Strmo! (ob 20. uri). Prav tako jutri bosta ob 15. uri igranje odbojke na mivki ter občinsko prvenstvu v taroku, ob 19. uri pa bo v no\i športni dvorani tekma v malem nogometu za superpo-kal Slovenije. Več prireditev bo prav tako v nedeljo, 30. avgusta, ko bodo ribiško tekmovanje, šahovski turnir, slovesna mašasprocesijo, tekmovanje v bělotu ter 11. srečanje oarodnozabavnih ansamblov, ki bo ob 15. uri. V ponedeljek bo na o^ed razstava projektov 05 Rogatec, pri Čemer bodo pripravili tudi slovesnost v počastitev letošnjega Steleiovega nagrajenca, rogaškega nadžupnika in nad-dekana Andreja Grobelnika. BJ 14 OOBRWA I VRANJE | novi tednik Čez Heiderjev most v Hudičev graben Med bolj dotrajanimi cestami v občini Dobrna je zagotovo lokalna cesta Dobr-na-Hudičev grdl^eo-Kridtaje. Na obnovo so se pripravljati že nekaj ^sa, zdaj pa se bododeia le začela. Obnovd slabih 300 metrov dolgega odseka je za občino Dobrna velikega pomena, saj je to prvi projekt, ki predvideva celostno prometno ureditev tega dela Dobrne. To pomeni, da bodo hkrati s posodobitvijo ceste poskrbeli tudi za pešce in kolesarje. Obnova namreč zajema razširitev vozišča, izgradnjo pločnika in kolesarske steze, postavitev cestne razsvetljave in izgradnjo novega mostu preko Dobmice. Heiderjev most» kot mu tudi pravijo, je od jesenske poplave v letu 2007 v zelo slabem stanju, zaradi prevozov težkih tovornjakov pa je njegova nosilnost iz dneva v dan slabša. Naložba je ocenjena na 755 tisoč evrov. Zanjo je o^ina od EU prejela dobrih 404 tisoč evrov, preostanek, okoli 350 tisoč evrov, pa bo morala občina zagotoviti iz svojega proračuna. Dela morajo biti zaključena do septembra prihodnje leto. BA Foto: GrupA ObSns Dobma jo kot najugodnejšega ponudnika za rekonstnjkcijo ceste in izgradnjo novega mostu izbrala podjetje CM Celje. Pogodbo sta v začeti(u tedna podpisala župan Martin Srecl in predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Vengust Dobmske solatje bo ob zaoetiui šolskega lota pričakala povsem prenovljena Šola. Šola v novi preobleki Dobmski Šolarji bodo v torek sedli k pouku v povsem prenovljene Šolske prostore. Občina se je namreč med počitnicami lotila temeljite prenove šole, ta pa je v sWo- pu t.i. objekta družbenega standarda dobila tudi prizi-dek. Od stare šole so tako ostali le zidovi in stropi, vse ostalo je novo. Prav tako so Šolske prostore zavarovali pred poplavami. V nov prizidek se t» preselila uprava šole, v njem pa bosta tudi šolska knjižnica in multimedijska učiJruca. BA. foto: GnipA 30 let pod kostanji Na Dobrni se danes začenja tridnevna prireditev Noč pod kostanji, ki že tri desetletja privablja zabave in športa željne obiskovalce. Prireditev se bo tudi letos odvijala na različnih prizoriščih. Zaključila se bo v nedeljo s 3. mlinarsko nedeljo v Dolini mlinov v Loko vini. Na igriščih OS Dobrna bodo v dveh dneh poleg koncert- Faraon podelil kar2000 evrov Morda igralnega salona Ca si noja Faraon v Celju še niste obiskali. V tem primeru priporočamo, da to storite. Ne gre le za to, da morda ravno takrat ujamete srečo v svojo dian. očarala vas bo tudi sama opremljenost igralneça salona Casino Faraon Celje. Govorimo o poslikavah s starimi faraoni, grobnicami, piramidami, govorimo o podobah starega Egipta, ki jih dopolnjuje kar 72 različnih igrak ni h avtomatov in veličastna ruleta. Ruleta, ki v igralnem salonu Casinoju Faraon Celja zaseda osrednje mesto, je v soboto. 22. avgusta srečo prinesla četrtemu dobitniku nagradne igre Faraonova kocka sreče. V žrebanju, ki se je začelo ob 23. un\ so kot v predhodnih treh žrebanjih glavno vlogo igrate številke. Najprej so izžrebali 36 kandidatov, med katerimi si je vsak izbral svojo srečno številko od 1 do 36, ki ja hkrati pomenila tudi stavo na ruleti. To pot je od sre&e vzklikal tisti« ki je stavil na Številko 29. Ravrwta je prinesla nagrado igraînega salopa Casmoja Faraon Celje vredno kar 2000 evrov! Nagradno žrebanje je potekalo pod nadzorom komisije. Njen predsednik je bil Jemej RamSak, člana nadzorne komisije pa Sanja Savić in Jože Seitl. Po začetnem Šoku nagrajenca je bil čas za slavje, ki se je ob pis-ani h koktajlih in kulinaričnih posebnostih Faraonovih kuharskih mojstrov nadaljevalo krepko v nov dan. Slavje bo na sporedu tudi Čez dva meseca. V soboto. 17. oktobra bo namreč eden izmed obiskovalcev igralnega salona Ca-$inoja Faraon Celje okusil slast Faraonove kocke sreče, katere denarni dobitek bo takrat še ^Ášji. Si želite domov odnesti več kot 2000 evrov? Igralni salon Casino Faraon Celje jsh morda podeli prav vam... nega dela tudi športni turnirji v različnih panogah z bogatim denamim skladom. Nocoj bosta obiskovalce zabavali skupini Nude in Čuki. Jutri popoldne bodo šolska igrišča rezervirana za tradicionalne športne turnirje v košarki, nogometu in odbojki na mivki. Večerni del pa bo namenjen ljubiteljem elektronske glasbe. Pestro in zabavno bo tudi na ploščadi Zdraviliškega doma, kjer se bo jutri izmenja-la vrsta slovenskih glasbenih izvajalcev, kot so: Nuša De-renda, Natalija Verboten, "ïïir-bo Angels, Skater, Malibu, Harmonikarski Orkester Roberta Goiičnika, Frenk Nova. Rogoški Slavčki, ansambel Roberta Zupana, Iskrice, Uporniki, ansambd Bratov Aubreht, ansambel Špas... Nedelja pa bo v znamenju mlinov. V Lokovini se bo ob 14.30 začela 3. mlinarska nedelja s pestrim kultumo-za-bavnim programom. Prireditev so prvič pripravili leta 2006, z njo pa želijo oživiti Dolino mlinov, kjer je voda nekoč poganjala kar 7 mli-nov. Danes je najbolj ohranjen 400 let star Vovkov mlin. BA v Vitanju kmalu lekarna Vse kaže, da bo Vitanje prihodnji mesec vendarle dobilo svojo lekarno. Občina in Celjske lekarne so jo napovedovale že za lani, a se je zapletlo pri urejanju stavbe» v kateri so zanjo našli prostor. Po dogovoru med občino in lekarnami je bila ureditev prostorov stvar občine, Celjske lekarne pa so se zavezale, da bodo zagotovile notranjo opremo, zalogo zdravil, računalniško podporo in seveda kader, Ureditev prostorov se je zavlekla, ker je v izbrani sta\d5i tudi zasebno stanovanje. Lastnik stanovanja namreč ni želel oziroma mogel sodelovati pri financiranju obnove fasade in strehe. Občini se je letos z njim končno uspelo dogovoriti, tako da so objekt že obnovili. Za prostore lekarne so tudi pridobili uporabno dovoljenje. čakajo pa §e na dovoljenje ministrstva za zdravje. »Komisijo ministrstva pričakujemo septembra,« je napovedala direktorica Celjskih lekarn LiJijana Grosek. Zapletov ne pričakuje, tako da je velika veijetnost, da bodo prihodnji mesec lekarno v Vitanju lahko tudi odprli. MBP novi tednik h. : KULTURA 15 Ples in rokenrol Plesni forum Celje in skupina Aperion predstavljata Ionosfero 2 Ples in rokenrol si bosta podâla roke v projektu Ionosfera 2, ki ga Plesni forum Celje in skupina Aperion pripravljata v nedeljo ob 20. uri na Starem gradu. Že Ionosfera', ki so jo uprizorili pred štirimi leti, je bila novost in nekakšen §ok, saj je v koreografiji Goge StefanoviČ Erjavec in ob glasbi skupine Aperion presegla zgolj plesni ali zgolj glasbeni večer. Muziciranje skupine, ki je prava posebnost na slovenskem glasbenem prizorišču. saj v klasično rok postavitev vključuje tudi violončelo» flavto in didžeri-du, je bilo sijajna podlaga za razplesane plesalke Plesnega iortmia. In Goga nI koreografirala zgol) plesa, ampak tudi gibanje glasbenikov na odru. Ionosfera 2, pravi Goga StefanoviČ Erjavec, je nadgradnja z osveženo in okrepljeno zased- bo plesalcev in plesalk in z novo glasbo skupine Aperion. Glasba in ples sta se v tej predstavi ziila v svežo celoto. Fonnula je delovala že ob premierni uprizoritvi v nemSkem Singnu, kjer so predstavo pospremili z ovacijami, čeprav je šlo za pretežno starejše občinstvo, ki se nad rokenro-lom ravno ne navdušuje. Aperion so Črt Birsa, Martin Bezjak, Zala Hodnik, Dani Telebar» Nejc Ko- 4 / ^ J lar, Samo Dervišič, Tina Anderlič in Žiga Birsa. V predstavi pleSejo Neja Dvornik, Gea Erjavec, Ana Guček, Špela Kajtrier, Nu-ša Pristovšek, Nik Rajšek, Iza Skok, Madja Škataro in Sabrina Železník. V primeru dežja bo predstava v soboto, 5. septembra, prav tako na Starem gradu v Celju. BRST Korak naprej, dva nazaj Bojana Mišičje kljub svoji mladosti sodelovala n s številnimi priznanimi umetniki in koreografi ter mednarodnimi teatri in skupinami. Nocoj se v Špltaleki kapeli predstavlja t svojim prvim samostojnim projektom, s plesno predstavo Én korak naprej, dva koraka nazaj. Akademska plesalka in koreograiinja Bojana Mi-S1Ć, sicer tudi članica Plesnega kolektiva Abomo, se bo Celjanom nocoj ob 21. uri premlemo predstavila s plesno predstavo En korak naprej, dva koraka nazaj. To je njen prvi samostojni projekt, v katerem se je pod idejo, koreografíjo in izvedbo podpisala sama. Za premiero si je izbrala prav posebno »dvorano« -špitálsko kapelo. Ideja za predstavo se je Bojani Mišić porodila ob razmišljanju, kdaj je řlovek resnično svoboden. »Smo ljudje svobodni znotraj obstoječih in poznanih okvirjev bivanja, v katerih vemo» kako delovati? Ali smo bolj svobodni, ko se osvobodimo te svoje oblike? Takrat ne vemo, da stojimo na svojih nogah, nismo tam, kjer smo navajeni, vse je neznano ... V tem trenutku, stanju, ustvarimo novo estetiko biti, novo obliko. Nekoga ta sprememba v dojemanju odbija, nekoga privlači, je nevsakdanja in zaiiteva nov pristop in več hrabrosti. Je možno, da se po vsem tem v omejenosti počutimo svobodnejše, saj smo zaščiteni in zaprti v okvirju, ki nam je bolj znan? Ustvarili spremembo je za nekoga izbirâ, za nekoga pa nujna potreba. Zato je treba narediti korak naprej, morda korak nazaj, mogoče v drugo smer,« razmišlja Mišičeva. Beograjčan- ka po rodu, ki trenutno živi in ustvarja v Celju. Pri scenograiiji predstave En korak naprej, dva koraka nazaj ji je pomagala prijateljica, scenografmja Janja Valjarević, glasbo pa bo v živo izvajal Avguštin PeniČ. »Scenografija bo nastajala hkrati s predstavo. Scena se večinoma dojema kot nekaj, kar je že na odru. Meni pa je bolj zanimivo, da ta nastaja sproti, med plesom,« pojasnjuje plesalka, ki je za scenografijo morala zbrati sto parov čevljev. Kaj bo z njimi med predstavo počela, seveda ne želi razkriti. »Pridite na premiero in boste videli,« dodaja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ROBERT HUTINSKI v drugo gre rado Uspel Poletni nokturno IViurno glasbeno delavnico o Študiju pesmi v rok skupini, namenjeno nadebudnim mladim glasbenikom, koncert in za nameček áe skupno improvizirano muziciranje z drugimi glasbeniki - vse to je za prejšnjo soboto napovedovala skupina l^med iish, a je vse skupaj odpihnila nevihta. »V drugo bo šlo,« pravijo zdaj glasbeniki skupine Twined ûsh. ki enak spored napovedujejo zâ jutri, soboto. pred Vodnim stolpom» v primeru dežja pa v Celjskem domu, Delavnica se bo začela ob 17. mi, nanjo pa vabijo vse vokaliste in instrumentaliste, ki želijo doživeti način ustvarjanja v skupini. Skupaj bodo naštudirali vsaj dve skladbi, ki ju bodo ob začetku koncerta tudi predstavili občinstvu. Delavnici bo sledil koncert Tuned fish. Po njem pa 5e jam session, na katerega skupina vabi vse celjske glasbenike. BS Hiša umetnosti Celje ter glasbeni šoli iz Šentjurja in Nazarij so uspešno izpeljali mednarodni poletni mojstrski seminar svetovno priznane sopranistke doc. Vlatke OrŠanić. Na njem se je deset dni izpopolnjevalo 10 od Ig prijavljenih slušateljev iz treh držav. Gre za edinstveno obliko izobraževanja mlajših pev- cev in pevk v zvrsteh opere, samospeva in oratorija. Mojstrski pevski seminar je presegel lokalne meje ter postal eden boljših v cem delu Evrope. Pevci so rezultate seminarja predstavili na koncertih v cerkvi Matere božje v Nazarjah in Celjskem domu. Ne ravno polnoStevil-no občinstvo je bilo z izvajanjem pevk in pevca zelo zadovoljno. BS Folo: GrupA Prihaja Patty Diphusa V ponedeljek se nam ob 20. uri pred Vodnim stolpom v Celju napoveduje eden najbolj izvirnih kabaretov zadnjih let, Patty Diphusa ali l^HJvedi pomo dive. Kabaret je nastal po motivih iz zgodb slovitega španska režiserja Pedra Almo-dovarja, ki so v 80. letih izhajale v madridskem časopisu Lâ Luna. Gie za ^odbe z roba urbanega ^vljenja m po-veličujejo vse. kar je človeško - seks, nasQje, ljubezen, romantiko, želje ... Predsta- va je nastalavprodukciji društva za organizacijo umetnosti Familija in v koprodukdji z Mestnim gledališčem ljut> Ijanskim. Igrajo Boštjan Gom-bač, Žiga Golob in Sergej Randjelovič, ki so poskrbeli tudi za izvirno avtorsko glasbo, predstavo pa je priredila in režirala Ivana Djilas. Vrhunski glasbeniki in mojstri gledališkega odra so jamstvo, da bomo v ponedeljek priče vrhunskemu dogodku. BS \ t 'I J REPORTAŽA Zd zabaven zaključdc. večera je poskrbel Slavko predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je neka} razmišljanj strnil dk pred zakusko» kljub temu pa se njegov govor ni zdel nič daljši, kot je bil v resnici, na kar je poslušalce prijazno opozoril na začetku. Natre-sel je namreč nekaj duhovitih razmišljanj o poeziji v teh časih in o obeh nagrajendh. Navdušen je bil že nad dejstvom, da ga jena parkii^ pred tako mogočno stavbo, kot je grad, čakalo parkirno mesto z njegovim imenom in poudaril, da bo tudi on prišel v ^odovino, saj je iz Ljubljane na prireditev doslej pripeljal dva dobitnika zlatnika poezija * Cirila Zlobca in Ivana Minattija. Zaključil je, kot je sam rekel, s »prilizovanjem« organiza-torjem. županu in meščanom, ki po njegovem ne morejo več brez tako imenitne prireditve, kot je bila torkova. Lep poletni večer m Hahtnosl pesniške besede ter odlično miRici-ftnfi kvinteta Gamma so na gred privabili številno občinstvo. Nekoga moras imeti rad Jože Snoj Veronikin nagrajenec za najboljšo pesniško zbirko leta - Ivan Minattî prejemnik zlatnika poezije tva v vseh pesniških postopkih. Veronikin večer je ob podelitvi nagrade obarvalo branje pesmi, ki so jih brali Cvetka Bevc, Miriam Dřev, Ivan Dobnik.KristinaHočevar» Peter KolSek, Lucija Stupica, Ivan Minatti in Jože Snoj. Za odlično muziciranje je poskrbel kvintet Gamma> strastni tango nuevo pa sta odplesala Marta Hojker in Mitja Dreni k. Zlatnik že v trezorju Svojevrsten viSek večera je bila podelitev zlatnika poezije, ki ga je od organizatorja, podjetja Fit media, za svoj življenjski opus prejel pesnik in prevajalec Ivan Minatti. Starosta slovenskega pesništva, ki se je na prireditvi pošalil, da je včasih na- V čudovit poletni večer je v torek zvečer s celjskega Starega gradu zazvenela pesem v svoji najčistejši obliki - poeziji. Z Nekoga mo-raá imeti rad so organizatorji naslovili tokratni ve-čer, namenjen podelitvi letošnje Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji in podelitvi zlatnika poezije za pesnikov življenjski opus. Kažipoti brezpotij pesnika Jožeta Snoja so pesniška zbirka leta po izboru žirije Veronikine nagrade. Pesnik je nagrado štiri tisoč evrov in častno listino Mestne občine Celje prejel iz rok župana Bojana Šrota. »To je mo-ja trinajsta zbirka, mislim tudi» da je zadnja» saj ne verjamem, da bom uspel spraviti skupaj še kakšno,« je ob tem povedal Snoj in v pojasnilo naslova zbirke Kažipoti brezpotij povedal, daje vnjej uporabljal oksimoron oziroma bistroumni nesmisel kot orodje sodobne poezije. »Z njegovo uporabo pomen ni več enoznačen, ampak odprt In bralec si lahko misli vse, kar hoče. Za križpotja vemo, kaj so, križpotje brezpotij pa je stvar, ki nikamor ne kaže ...in vendar obstaja. Kot moj verz: >Možje imel ključ, a ni našel vrat<.« Snoj je poko-mentiral tudi nagrado, ki jo je prejel. »Nisem je pričakoval, saj v tej današnji slovenski literaturi in krltilci vlada brezkritičnost, ampak nagrada mi vendarle zbuja upanje, da se kriteriji kakovosti počasi le vračajo.« Na vprašanje» če je Vero-nikina nagrada kaj več vredna zato, ker seje zanjo potegovalo skoraj tristo zbirk, Snoj na svojstven način odgovarja: »Vse zbirke sodijo v kategorijo poezije, a koliko je v njih res poezije, je že drugo vprašanje. A tako pač je. Ce se ozremo v čas po Pre- f J a Eni od rwfninirank, lou^nsla tí^iánp Liiop Stupica, je a njeno zbirko bkreno ěeslítai tudi predsednik DnstvasloveRsIdh šernu, vse do modeme, razen Jenka, ni bilo nobenega pravega pesnika, čeprav so mnogi pesnili.« Težke odločitve žirije »Odločitev žirije ni bila lahka.« je povedala literarna kri* tičarka in prevajalka Jelka Kemev Štrajn. ki Ji je predsedovala. »Prebrali smo skoraj tristo pesniških zbirk. Zdi se, da je bi^o najtežje to, da se je bilo treba odločiti le za pet imen, pet nominirancev in tega števila se ne da raztegniti. TUdI zato smo morali marsikatero pesniško zbirko izpustiti, čeprav bi si zaslužila vsaj nominacijo. To leto je bEo res veliko dobrih zbirk. Končna odločitev med petimi zbirkami je bila nato lažja, čeprav smo zelo živahno diskutirali» a se slednjič le poenotili.« Žinja je Snojevo zbirko izbrala zaradi njene poetične moči, tematiziranja življenja na ozadju smrti in mojsirs- Nagrajenec Jože Snoj je ob prebiranju svojih pesmi prejel bučne aplavze občinstva. Za Veronikino nagrado so bile nominirane nove pesniške ^irke Kristine Hočevar, Petra Kolška, Petra SemoliČa, Jožeta Snoja in Lucije Stupica. pisal po deset pesmi na leto» zdaj pa eno na deset let. je o prejeti nagradi povedal, da mu veliko pomeni. »Na koncu svojega pesniškega delovanja sem vendarle dobil zlata vredno priznanje, in ker je zlatnik, ga moram hitro pospraviti v trezor. Šab na stran - zlatnik poezije je nekaj posebnega, česar ne dobi vsèk,^ je povedal Minatti. O svojem pesniškem ustvarjanju pa pravi, da pesnik piše, dokler je mlad. »Ko postaja starejši, ie še malo škriplje. Tú in tam še vseeno napišem kakšno pesem.« In koga ima, Če parafraziramo naslov njegove že skoraj ponarodele pesmi, pesnik rad? »Predvsem naravo, potem pridejo na vrsto dobri ljudje.« Kot mladenič si nikoli ni mislil, da bo pesnik, saj so ga doma namenili za veterinarja, iz česar potem ni bilo nič. »Vpisal sem se na medicino in ušel na slavistiko. Potem sem bil že bliže temu, kar sem potem počel vse življenje.« Nagrada je za živijenjski opus, ki pri Minaltiju ni vezan ie na pesništvo, ampak tudi na sijajno opravljeno prevajalsko del »Moja poezija je čisto konkretno del mene in mi je zato bližje, Prevajal pa sem pesnike, W sem jih imel rad, ki so mi nekaj poveda-li> s katerimi sem čutil kakšno zvezo, Ob tem sem še najbolj ponosen na prevod Exdpéryjevega Malega princa.« Veronikina nagrada, letos so jo podelili trinajstič, zagotovo ostaja eno pomembnejših literarnih priznanj v Sloveniji, večer v Čudovitem mlljeju Starega gradu pa prelep literarni dogodek, ki se zapiše v spomin. BRANKO STAMEJČIČ Fotoi SHERPA Sb topleje je občinstvo pozdravilo Ivana Minattija. na la. ko je bral svoje pesmi, tudi ko je segavo komentiral dobljeni zlatnik poerije. novi tednik RTAZA 17 IVInoSca svatov pri planinskem domu r>a Kredarici Jubilej in poroka na Triglavu Svojo 20-letnico Ansambel Robija Zupana praznoval na Triglavu - Zakonca Napotnik na pot v slovenskih narodnih nošah - V kapelici Marije Snežne na Kredarici ju je poročil Izidor Pečovnik Dori Ansambel Robija Zupana je obeležU 20-]etnico igranja, na Kredarici pa je skupaj z več kot 200 oteževalci upri-ZOTÍI dvodnevno poročno zabavo za Milico in Jožeta Na-potnika ter več kot SCO planincev, ki so minuli konec tedna obiskali Triglav. Da je bilo konec niinulega tedna pod TYiglavoni (in na vrhu) še posebej tesno, kljub slabi vremenski napovedi, lahko pripišemo dvojnemu dogodku. Obeležilvi 20-lemega jubileja igranja in prepevanja ansambla Zupan iz Savinjske do-line ter »planinski« poroki po- pularnega paia> slikarja in scenskega mojstra Jožeta Napot-nika CCTnj^veparmerice Milice. ki sta v civilnem zakonskem jarmu preživela že srečnih 18 let. Minuli petek sla se Milica (strastna planinka) in Jože Napotnik v družbi več kot 200 planincev iz Savinjske doline» Šmartnega ob Paki ter Šentjurja pe§ s Pokljuke odpravila na svojo »planinsko« poroko na Triglav. Spremljal jih je tudi popularni župnik Dori, ki je v kapelici Marije Snežne na Kredarid opravil cerkveno poroko naslednji dan, v soboto ob 11. uri. Slovesnost, ki jo je vodil slovenski župnik iz Berlina, je bila ena sama pravljica. Ob podlagi blagozvočnih citer mag. Petra Napreta, pesmi planinskega zbora Gavce, srebrno zvenečih zvokih Robena Zupana in njegovega ansambla je zastajal dih. Dorijev rugo-vor mladoporočencema in prijateljem, življenjske besede in domoljubne misli so izvabili solze sreče in ponosa domala vsem prisotnim. »Verjamem,« je dejal župnik Do-ri. »da bi na tem mestu prav rad stal kakšen visok cerkve- Milica in Jože Napotnik sto sla v narodnih nošah pas na poroko naKradarícotar do vrha Triglava In v dolino. Poročni obrod v kapelici Manjo Snažna na Kredarici je vodil Dori Pečovnik. ni dostojanstvenik, Vendar je (a sreča doletela mene in hvaležen sem, da mi je bilo dano skleniti prav ta zakon, ki je zame nekaj posebnega.« Nato je v šali dodal: »Kar Dori zaveže, tega še bog ne razveže!« Ze 18 !ei civilno poročena Milica in Jože Napoáiik sta se na prigovarjanje prijateljev odloČila za poroko in vzpon na Triglav v slovenskih narodnih nošah. »Zato,« je dejalJože Napotnik, »sva bila druženja in simbolične poroke pred najvišjim sloveî«kim oltarjem ze- lo vesela. In nenazadnje, poroke, ki jo je sklenil prijatelj vseh Slovencev Dori Pečovnik.« 20 let pesmi in glasbe Da je bila slovesnost še posebej zanimiva in glasna, so poskrtwii števikii privrženci Ansambla Robija Zupana z Dušanom Bučarjem na čelu ter sami člani ansambla iz Savinjske doline, ki so na Kredarici uprizorili jubilejni koncert ter zatem veliko planinsko svatbo. Dom pod TVi^vbm je spet pokal po Šivih, saj so se dva dni zabavali tudi mno^ drugi planinci. Zupani, ki izvajajo odlično glasbo slavnih Avse-nikov, so pod Triglavom zaigrali in zapeli tiste nepozabne, Pesem s Triglava, Triglav moj dom, Pastirček in druge znane planinske in slovenske »Avsenikove himne«. Tokrat so si za okrepitev izposodili dva odlična, rnlada ^asbenika, Jana Tamšeta z Raven na Koroškem in Tomaža Zevnika iz Brežic» ki igrata pri ansamblu Saša Avsenlka. J02E MÏKLAVC ^ SPORT Svoj dres je dvignU tudi Predrag Daeewé. »Afera vseh afercc v roke pravnikom v pro£ti)ru VIP d^^rane Zlatorog je vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna LaSko predstavilo celotno moStvo» cilje za dovo sezono in pričakovanja pred kvalifikacijskim turnirjem za ligo prvakov, ki bo pri-hodnji teden v Španiji. Celjski rokometaši želijo osvojiti obe domači lovoriki in prvo mesto v Leonu. »To bo najboljša ekipa v Sloveniji« Trener Tone Tiselj se zaveda (ežavnosti naloge: »Z opravljenim delom in prizadevnostjo celotne ekipe sem zeio zadovoljen, žal so poškodovani trije nosilci igre v fazi branjenja« hkrati pa dva leva zunanja v napadu. Zato smo morali napraviti določene korekcije in nekatera igralska mesta malce premešati in zamenjati vloge glede na želje, ki smo jih ob začetku ime-U. še nekaj časa ne bomo nastopali v popolni zasedbi. Ko bo popolna, bo to najboljša ekipa v Sloveniji. V Evropi smo U^nutno zaradi poškodb Šibki glede na težo in višino, to je pokazal tudi turnir v Nemčiji, kjer so bile ekipe v tem pogledu močnejše od nas, a smo to nadoknadili z maksimalno borbenostjo ter hi-tro in duhovito igro, Glede na obseg igralskega kadra nam tumirski sistem tekmovanja ne gre na roko, kajti naši nižji in lažji igralci ob agresivni igri, ki jo igramo, trošijo neprimerno več energije na vsaki tekmi kot nekateri nasprotniki. A vseeno sem trdno prepričan. da bo ekipa odigrala po svojih najboljših močeh in da vtem pojedu zagotovo ne bo razočarala. T\irnir je res močan, Mi gremo v Španijo neobremenjeni. Poizkušali bomo pokazati dobro igro. fantom zaupam, da bodo na- redili vse, kar je v njihovi moči. Nad njimi ni nobene^ pritiska, da morajo narediti kaj posebnega in mogoče t>o ravno ta sproščenost pripomogla k temu, da bodo odigrali še boljše.« Upamo, da bo res tako. Tisiju nato ni bilo treba odgovarjati na vprašanja. To je moral le direktor kluba. »Vprašanja me presenečajo« Igralci so bili pozorni poslušalci, niso se doigočasill. Na vprašanje, kako dc^odki v in okoli Pivovarne Laško vplivajo na delo Sduba, je Mijo Zorko dejal: »Ozadje se nas v klubu ne tiče. Pogodba med klubom in pokroviteljem je podpisana za štiri leta. Boško Srot je predsednik kluba. V sredo se je sestal upravni odbor, ki ga prav tako vodi Boško Šrot. Ne, ni bilo govora o tem, da bi Boško Šrot odstopil.« Zanimalo nas je, kako so se odvile oziroma se odvijajo zadeve glede spornih prestopov Mihe Žvižeja, Gorazda Škofa in Renata Vugrinca. »Vprašanja me presenečaj o na uvodni novinarski konferenci, vendar zato smo tu, da na njih odgovorimo. Glede Škofa pravno stvar še ni dokončana, toda osebno menim, da on pač igra tam, kjer želi. Glede Vugrinca je zadeva zaključena, nikakor pa ne pri Žvi-žeju. Kot je v sredo sklenil upravni odbor, bo klub po sodni poli uveljavljal svojo pravico. Menimo namreč, da smo bili oškodovani tako s strani Arbitražne komisije RZS kot tudi z dejanjem igralca. Vse imajo v rokah naši pravniki. 1\i ni govora o tem, da bi želeli Žvižeja. kajti to ni mogoče, če se on sam ne vidi v sredini kot je Celje Pivovarna Laško, pač pa o odškodninah I« Tridnevni turnir v Leonu bo med 4. in 6. septembrom-V 1. državni iigi bodo Celjani najprej dvakrat gostovali, v Slovenj Gradcu in Velenju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Za znižanje kazni Obrvanu Velenjski rol^metni klub se bo v novi sezoni po podpisu sodelovanja z občino imenoval Gorenje Velenje. Občina bo poskrbela predvsem za poravnavo zaostalih finančnih dolgov kluba do Rdeče dvorane in tudi v prihodnje plačevala najemnino. Direktor kluba Stane Ostrelič je dejal: »Težje bo ponoviti naslov, kajti lani smo vsi živeli zanj, diliali eden za drugega. Nikakor ne skrivamo ambicij, da to ponovimo. V pokalu želimo priti čim dlje, v skupini lige prvakov pa želimo napredovati v dru^ krog.« Proračun je zmanjšan za 30 odstod^ov, na nekaj več kot I,S milijona evrov. Predsednik kluba Franjo Bobinac ob tem trdi: »Kljub zmanjšanju proračuna ne bomo imeli niČ slabšo ekipo kot v pretekli sezoni.« Nato je, brez kasnejšega prevoda, dejal: »Kad nemaš ono Sto voliš, voli ono što imaš!« (če nimaš tistega, kar ljubiš, ljubi tisto, kar imaš). O spremenjenem igralskem kadru je spregovoril tudi trener Ivica Obrvan, ki pa sodeč po obrazni mimiki nI najbolj zadovoljen: »S Športnim direktorjem sva glede na trenumo stanje sprejela odločitev, kakšna naj bC biJa ekipa. Sestavljena je po skupruh razmišljanjih. Ce sem iskren, moram priznati, da bi bil srečen. Če bi bila Še naprej z nami Jure Dobelšek in Marko Oštir, ki sta domača ^aica. Upam. da ju bodo Rok Šimič, Miha Zvižej in Dino Bajram dobro nadomestili. Lanska ekipa, ko je bila v popolni sestavi, je bila nedvomno močnejša kot letošnja. Bistveno pa je, da ne delamo le za eno sezono, ampak dolgoročno.« Ze dlje časa poškodovani hrvaški reprezentant Ivan Čupić ostaja v Velenju.'Poškodba še ni dokončno sanirana, soigralcem naj bi na pomoč priskočil pred začetkom lige prvakov. Ostaja še nekaj možnosti, da zapusti ekipo, a je bojda odškodnina astronomska. Bobinac je na to temo dodal: >»Čupič definitivno "ostaja, kajti pogodbo z nami ima še za dve leti. Pustili smo odprta vrata, da bi morda po tej sezoni lahko odšel, a ob primerni odškodnini. Cupič je vrhunski igralec in odškodnina mora biti temu primerna.« Celjan Miba Zvižej je dejal, da z vključitvijo v novo ekipo ni bilo problemov; »Vo prejetju papirjev je teklo vse normalno. IMi-slim, da je eÚpa vrhunsko sestavljena, a morda na začetku še ne bo želenih rezultatov, ker smo mladi is tudi kratek Čas skupaj. Kljub vsemu je povsem realno pričakovati ohranitev naslova prvaka.« Predstavljena je bila tudi nadaljnja usmeritev kluba. Iz sezone v sezono želijo v Člansko eiùpo vključevati mlajše, domače igralce. Tïe-numo jim uspeva vse drugo kot to, Bobir^c pa zatrjuje: »Usmeritev kluba je v mlade igralce. Tbda brez dobre kombinacije domačih igralcev in manjšega števila vrhunskih mjcev ne gre.« V septembru bo skupščina RZS, kjer bo sovanje odločalo o zmanjšanju kanii Obrvanu. Spomnimo, da je bii po »vroči« tekmi s koprskim Cimosom kaznovan s prepovedjo vodenja ekipe v domaČem prvenstvu do konca koledarskega leta, Prvi tekmi bodo Velenjčani odigrali 4. in 5. septembra v Mariboru, ko se bodo merili za slovenski superpokal. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Trener Twie Tiselj (levo) in direktor Mijo Zorko. Da bo RK Gorenje Velenje in stem njegov predsednik Franjo Bobinac (levo) lažje posloval, bo pripomogla tudi Mestna občina Velenje na čeluzzupanom Srećkom Mehom. Oba izgubila uvodni borbi V Rotterdamu sta v sredo in včeraj na svetovnem prvenstvu v judu nastopila člana celjskega Sankakuja, Roki Drakšič in Petra Naxeks. Drakšič je v kategoriji do 66 kg v 1. krogu izpadel proti Južnokorejcu Anu Jeong Hwanu. Dvoboj je bil po petih minutah neodločen, kar je pomenilo, da bo zmagovalec znan po zlati točki. Nato sta bila borca še naprej zelo izenačena, azijski sodnik pa je kaznoval Drakšiča za neaktivnost in po mnenju slovenskega tabora oškodoval judoista iz Griž. Hwan je kasneje osvojil bronasto medaljo ... Nareksova (do 52 kg) je bila v 1. krogu prosta, nato pa se je borila s Kitajko Hongmei He. Kitajka je povedla z 1:0 po dveh minutah, nato povišala prednost na polovici borbe, manj kot dve minuti pred koncem tekme pa je vodila že s 3:0. Nareksova je poskušala (zid preobrniti, a ji ni uspelo. Danes bo na tatamije v dvorani Ahoy stopila Urška Žolnir (do 63 kg), v nedeljo pa še Lucija Polavder (nad 78 kg). Naši bronasti olimpijki sta v širšem krogu tekmovalk, ki računajo na odličja. Žolnirjevo nažalost ovira poškodba kolena. DEAN SUSTER novi tednik RT 19 Najboljša na svetu je Fuhrerjeva Dvakratna državna prvakinja v showdownu Jana Fiihrer je pred dnevi na Šved-si^em osvojila Še naslov svetovne prvaldnje. Svetovno prvenstvo v showdownu, namizriem tenisu za slepe in slabovidne, je bib letos v švedskem Handnu, kjer je 27-letna Sentjurčanka Jana Furher ugnala vso konkurenco in osvo)ilâ naslov svetovne prvakinje. Da je bilo veseije $e večje, Je poskrbela celotna slovenska ekipa, ki je prav tako ugnala celotno svetovno konkurenco v ekipnem tekmovanju. Slovensko reprezentanco pod vodstvom Gregorja Habjana so polegFlihreqeve sestavljali še Sanja Kos. Aleksander Sabo, Peter Zidar in Simon Podobnikar. MOJCA KNEZ Florijani slavijo Celjska rokometna navijaška skupina Florijani obstaja 15 let. Obletnico bo jutri proslavila v avli dvorane Zlatorog. Slavnostni program se bo začel ob 18. lui. Florijani so lahko ponosni, saj so v zadnjih nekaj sezonah z jasno izraženim mnenjem na tribunah ob rezultatih svojih ljubljencev pridobili kredlbilnost. DŠ Zanimiva konjeniška prireditev Malteška konjenica s Polzele je ob občinskem prazniku na travniku pri Novem kloštru v Zalo^h pripravila tekmo v spretno s tni vožnji dvovpreg in spretnostnem jahanju. Za popestritev prireditve je Kinološko društvo Pluton Polzela pripravilo prikaz vadbe šolanih psov in tekmovanje v agilitiju. V spret-nostni vožnji dvovpreg sta zmagala Janez Petemel in Igor Ulčič Vrhovnik iz KK Ganymed Žalec s kobilama Lipico IV. in C Barbano pred Moniko Zupane in so voz- nikom Klemnom Zabukov-nikom iz Malteške konjenice Polzela s kobilama ř^-Šo in Tayaro» tretji pa sta bili Barbara tn Sara Mu-melj iz KK Ganymed Žalec s kobOama Mišo in Honko. V spretnostnem jahanju je zmagala Monika Zupane s kobilo Loto iz Malteške konjenice Polzela pred Robljem TurnŠkom iz Roj pri Šempetru s kobilo Orko. tretja pa je bila Tea Kelc iz KK Celje, ki je prav tako tekmovala s kobilo Orko. Prireditev si je ogledalo več kot tisoč ljubiteljev tega športa. TONE TAVČAR Simon Bnis Brus spet opozoril nase v l^cnu je bila največja kajakaška tekma letos v Sloveniji» odprto prvenstvo Slovenije, in obenem generalka za svetovno prvenstvo, ki bo tam naslednje leto septembra. Nastopilo je več kot 300 tekmovalcev iz 24 držav. V kategoriji K-i moški, ki velja za elitno» je po pričakovanjih zmagal ta trenutek najboljši kajakaš na svetu, zmagovalec svetovnega pokala za leto 2009, HrastniČan Peter Kauzer. Simon Brus iz KKK Nivo Celje je bil med 104 tekmovalci v kategoriji kajakašev uvrščen na 49. mesto. Treba pa je vedeti, da je Brus zelo mlad tekmovalec, ni še dopolnil 16 let. Premagal je vse slovenske mladinske reprezentante do IS tet in je bil šesti najbolje uvrščeni Slovenec. Dokazal je, da ga upravičeno Štejejo za velikega upa slovenskega kajakaškega športa. DŠ Pet noči brez spanja V Kolesarska klubu RogaSka so ponosni na izjemen dosežek svojega ^lana Davida Rihtariča, ki je postal zmagovalec RAA 2009, velike kolesarske diiice okoli Avstrije. Gre za evropsko različico najteže ultra kolesarske dirke na svetu, dirke čez Ameriko. NLČ manj kot 2.203 kilometmv dolga dirka okoli Avstrije, ki je med drugim polekala ob meji s Slovenijo ter čez prelaz pod Gross^ockneijem, Je bila za tekmovalca brez spanja In poâtka. našo pa je prevozil v petih dndi, dveh urah in 53 minutah. »Bile so krize iz različnih vzrokov, vendar so jih železna volja, zdravo razmišljanje in zastavljen cilj, premagali,« je ponosen predsednik KK Rogaška Rudolf Knte. Dn^ouvršČeni tekmovalec, iz Avstrije, je prispel na dlj kar 10 ur za slovenskim zm^ovaJ-cwn, tretjeuvrščeni Nemec pa je potreboval cdo 17 ur več. BJ Dvovpraga Monike Zupane in sovoznika Klemna Zabukovnika je osvojila drugo mesto. ; ŠPORTNI KOLEDAR NOGOMET 1. SL, 7. krog: CM Celje -Maribor (20). 3. SL-vzhod, 3. krog, Rogaška Slatina: Mons Claudius - Kovinar Štore (17). Štajerska iiga 3. krog: Šoštanj - Vransko, Šmarje -Peca» Gerečja vas - Rogaška (17). NOGOMET 1. SL. 7. krog, Ptuj: Drava - Rudar (17). 2. SL, 4. krog: Šentjur -Primorie, Kranj: Triglav -Dravinja (17). 5. SL - vřhod, 3. krog: Šmartno - Malečnik, Celje (OJimp): Simer Šampion -Zreče (17). ti^ ■ % TOP FIT alûijal polletne karte s 45% popuste ONmBREZPUAlEVADBf OD 31.AVGUSTA CK^ 6. SEPTEMBRA NA F»TKESU IN SKUPINSKI VAOBL 20 'M SPORT novi tednik Najslajse je bílo slaviti na Ja^ci... Steklenica pen ine (a bifa v rokah Maja Srkič. Osamosvojitev Je bila modra poteza 23. junija 1994 je bil ustanovljen Ženski košarkarski klub Celje, prvi predsednik samostoj-nega kluba, ki se je ločil od moškega dela, pa je bil Franci Ram-šak. Ob 15. obletnici bo vodstvo kluba v ponedeljek (18.00) v Narodnem domu pripravila slavnostno akademijo s podelitvijo plaket in priznanj. Ženska košarka se sicer v Celju organizirano igra od leta 1947. Sredi petdesetih let prejš- njega stoletja je prve uspehe s celjskimi mladinkami dosegal trener Franc Ramskugier. Dolgoletni trener celjskih košarkarjev Mile Čepin je leia 1999 za trenerja ko-šarkaric predlagal Željka Ciglar-ja, kar se je obrestovalo. HrvaŠki strateg je zagotovil kar sedem lovorik, štiri v državnem prvenstvu in tri v slovenskem pokalu. Dvakrat so bile Celjanke prve v DP pod vodstvom ^risa Zrinskega (Še pokalni naslov], enkrat pa pri Dragomirju Bukviću (dvakrat zm^ovalec pokala]. Celjan Goj-ko Žvižaf pa je leta 2002 s člansko ekipo osvojil naslov prvaka v mednarodni regionalni ligi. Mladinke in kadetinje so bile skupno petkrat najboljše v državi, dvakrat pod vodstvom Bojana Sušina, trikrat pa pri Damlrju Grgiću, ki je novi trener članske ekipe. Za Fran ci jem Ramšakom, ki je prispeval največ energije pri osamosvojitvi kluba, je bii pred-sed nik kluba Anton Aškerc (1996-99). nato slabo leto Danica Kavka. Od leta 2000 do 2002 sta klub vodila Matej Polu tnik in Ramšak, naslednja štiri leta pa Marko Zidanšek. Od avgusta 2006 je na klubskem čelu Urban Majcen. Tri sezone so košarkarice igrale v dvorani Šolskega centra Celje, nato dve (97/98,98/99) v Uš-kem. od leta 1999 pa je njihov domicil dvorana Gimnazije Celje - Center. Deseterica Barbara Po-lutnlk, Simona Jurše, Mira Haj-dinjak. Barbara Germ, Nadja Ramšak, Eva Komplet ter Metka Obrovnik, Maja Erkič, Alenka Potočnik in Katja Temnik predstavlja zdravo, domače, kakovostno jedro iz Celja in bližnje okolice v zadnjih 15 letih. Prej so igrale domala samo Celjanke. Zdaj je čas za slavje, potem pa za razmislek, kako pritegniti več gledalcev. Z domačimi igralkami! DEAN ŠUSTER Pipan proti Sagadinu Košarkarji Zlatoroga intenzivno nadaljujejo priprave. V Karlovcu so se pomerili z Zadrom m Izgubili. Po dveh prijateljskih tekmah so se Laščani odpravili Se v Karlovac in se pomerili s hrvaškim podprva-kom. Čeprav je ekipa Aleša Pipana vedela, da bo šlo za težko tekmo z zelo močno ekipo, ki jo vodi Zmago Sagadin. je kljub temu visoko izgubila, z 99r59. Za Laščane je prvič zaigral Es-mir Rizvić, zadnja okrepitev, ki je prispeval 5 točk. 2e na tretji tekmi zapored pa se je najbolj izkazal Dražen Bubnič. ki je dosegel 12 točk- Igralci Boruta Cerarja so ugnah Slovan s 6 točkami razlike. Eiektra nadaljuje dobre predstave, ki se bodo do prvenstva gotovo še izboljšale. Na tekmi v Ljubljani se je poškodoval organizator igre Tadej KoŠtomaj, ki je dobil močan udarec v ste-gensko mišico, zato je njegov nastop na današnji tekmi proti Mariboru Braniku vprašljiv. Medtem se igralci šentjurskega Alposa še vedno potijo na pripravah v tradicionalnem taboru v Kozjem, Hopsi pa v domači dvorani na Polzeli. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Z alûpo Elaktre ie vedno trenira nekdanil ďan Zlatoroga Salih Nuhanowč, zato ia Is še vprašanje časa, kdaj bo 2)0 em visok Velanjean s Šo-stanjčani podpisal pogodbo. ARENA CMCelje CESTE MOSTOV! CELJE d.d. i p*5yAïi I NK CM CELJE NK MARIBOR ARENA PETROL 29. 8. 2009 ob 20.00 Podgane vabijo turiste Glavna turistična piivlač-nost nemâkega mesta Ha-meln je nenavadna legenda o preganjalcu podgan. Podgana zato v tem koncu Nemčije vsaj kot maskota ni osovražena žival. Po znameniti legendi naj bi leta 1284 prišel v Hameln možakar» oblečen v pisana črtasta obidčild. Predstavil se je kot preganjalec podgan in obij ubil, ds bo prebivalce rešil vseh nadležnih glodalcev v mestu, Mestni veljaki so sprejeli njegovo ponudbo, čeprav niso verjeli, da mu bo uspelo. Pisano oblečen možakar Je na presenečenje vseh začel igrati na nenavadno piščal. V hipu so začele z vseh koncev in krajev lestl podgane in miši. Podganar je piskal naprej in se počasi pomikal proti reki Weser. Vsi glodalci so mu kot začarani sledili. 1\3di ko je zakorakal v vodo, so Šle miši in podgane za njim ter se tako prav vse do zadnje utopile. Meščani so bili navdušeni. Toda ker naenkrat niso imeli več težav z mišjo nadlogo, jim ni <^šalo, da bi pod-ganarju plačali za opravljeno delo. Možakar je jezen odšel, toda 26. junija se je vrnil. Takrat )e bil oblečen kot lovec z rdečo Čepico na glavi, da ga nihče ni spoznal. Spet je po-legnii na dan čarobno piščal in začel igrati po mestnih ulicah. Takrat zvok njegove piš-čall ni pritegnil miši In p^-gan, temveč otroke! Vsi, ki so lahko hodili, so razposajeno pritekli k njemu in mu kot úročeni sledili. Podganar je obhodil vse mesto in za njim se je zbrala pisana druščina otrok- Sledili so mu tudi, ko Ena izmed pisnih podob podganar-ia Staro mestno jedro priča o nekdanjem bogastvu. je piskajoč zapustil mesto in se odpravil v hribe, kjer se je izgubila vsakršna sled za njimi. Le dva otroka sta se vrnila v mesto, ker sta zaostala za skupino. Toda prvi je bil slep, tako da ni mogel pokazati, kam je poc^anar odpeljal otroke, medtem ko je bû drugi nem in ni mogel povedati, kaj se je zgodilo. Rešil se je Se en otrok, ki je odhitel domov po plašč, medtem pa je skupina otrok že odšla iz mesta. Kar 130 olrok pa je izginilo za vedno. Legenda o izginulih otrocih že dolga stoletja kroži po tem delu Nemčije, zato je morda v njej tudi kanček resnice. Izginotje otrok nekateri zgodovinarji povezujejo z nemškim poseljevanjaTi vzhodnih dežel, omenjajo pa tudi kužno bolezen in naravno nesrečo aii celo resnično pre^njanje glodal- cev. V tistih časih je po Evropi hodilo kar precej podganaijev, ki so se dela lotevali na bolj običajen način kot legendarni lik iz Hamelna. Lahko pa je v ozadju tudi nesrečen otroški križarski pohod leta 1212. v katerem je pomrlo na tisoče otrok. Kakorkoli že, zgodba o podganaiju iz Hamelna je ena najbolj znanih nemških legend. Opisala sta jo tudi brata Grimm, prevedena pa je bila že v več kot 30 jezikov. Igra navdušuje množice Zgodbo, ki je dolgo krožila med meščani, so leta 1956 prvič uprizorili na mestnih ulicah. Tlidi po poi stoletja se vsako nedeljo od sredine maja do sredine septembra točno opoldne zbere množica obiskovalcev, ki pričakuje začetek predstave. V njej sodeluje okoli 80 igralcev, med katerimi je veliko otrok. Ogled polurne predstave, ki jo uprizorijo na trgu med starimi mestnimi hišami, je brezplačen. Zadnja leta so začeli na podlagi iste zgodbe igrati tudi muzikai, ki je na ulicah Ha-mdna na ogled ob sredah popoldne. Majhne predstave pa so obiskovalci deležni prav vsak dan. Za pročeljem stare OMMO: 31.08. ooHOO:m aM:539€ ophoqi: aw:s29€ mtiîK eotll ILHMUDI DlfRMMEKZEt4* VECKIiimzmOtUSOlil.lDIK (UhMi ŒUb OJ M 3H VODUL 03 D M no mestne hiše je namreč nameščen mehanizem, ki trikrat dnevno požene v tek pravo lutkovno igrico. Ob točno določenih urah po mestnih ulicah zazveni glasba zvonov in najavi začetek predstave. Izza kovinskih vrat druga za drugo prihajajo ligure na čelu s siovitim podganarjem. Predstava je na prvi pogled bolj pisana na kožo naji^jšim, a premikajoče se figurice z enakim navdušenjem spremljajo tudi starejši. Kdor zamudi slovito predstavo na mestnih ulicah, ima v Hamelnu kljub temu marsikaj početi. Med spoznavanjem največjih mestnih znamenitosti obiskovalcem pomagajo kar legendame podgane» ki jih spremljajo dobesedno na vsakem koraku. Do najbolj privlačnih zgradb in muzejev vodijo bele podgane, nalepljene na pločnike in ulice. Staro mestno jedro je eno najlepših v tem koncu Nemčije. Bogato okrašena pročelja renesančnih hiš pričajo o nekdanjih premožnih lastnikih, ki so prišli do bogastva zahvaljujoč pomembni trgovski poti po reki Weser. Za mnoge hiše je značilna gradnja z lesenimi tramovi, ki ostajajo vidni na ometanih hišnih pročeljih. Najbolj razkošna premorejo med svojim okrasjem tudi številne lupce in napise z letnicami« ki segajo daleč nazaj v 16. stoletje. Hiše pa ne predstavljajo zgolj razkošnega muzeja na prostem. V pritličjih so urejeni Številne trgovine in lokali za vsak okus. Vsi želijo privabiti obiskovalce oa račun legende. Tako v trgovinah s spominki od vsepovsod ku- Vsepovsod človeka spramljajo podobe podgan. kajo glodalci vseh mogočih oblik in velikosti, v pekarnah in slaščičarnah si lahko privoščiš podgano iz testa, sladkorja ali marcipana, med steklenicami alkoholnih pijač vzbuja pozornost »podganji ubijalec^ ki vsebuje kar SD odstotkov alkohola. Podgano za svojo maskoto izbirajo gostinci in različne prodajalne, Tako stoji velik kip podgane pred lekarno in še kje, na steni restavracije vzbuja pozornost velikanska freska, seveda s podganami v glavni vlogi, podgane vseh oblik in velikosti kukajo iz izložbenih oken, njena silhueta pa se skriva celo na jedilniku imenitne gostilne. Kljub vsej podganji evforiji meščani Hamelna do živih glodalcev niso prav nič sentimentalni. Proti njim se borijo prav tako vztrajno kot drugod po svetu... IGOR FASJAN Pozornost vzbujajo twgato okrašena pročelja. TEIWEDOBI^-^VSKRBIZAZDRAXOE ^ ftEVDmVNI MANACCRSKK PlteCUDI Obiginfl^M tĐcraijt kifdioviskuUmcga rismb inomuà» obn«n»v% ýwítoikrfln ^ikEoft» a mc^ OniOMniA t dr OHno híůA ^mai pcď»ain)0^onepedlr^in dolotartcD asopaCje 2a dejnikt oool«. asft^ Ijudt in tfte Iri ima^ te&A« z Btelmm iosrnom. bdamadj« In r«BnaK4« T«rme Dobfm di. Tt 79 M1 edr!f Terme Dobrna Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko« razen ko gre za odgovore in popravke v skJadu z Zakonom o medijih. Dolžina nâj ne presega SO vrstic, velikost pisave H, oziroma na|več 5.000 znakov. Daljše prispevke krajlamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s cetoinim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO * PREJELI SMO Slovenščina zaničevana samo v Sloveniji Tri leta sem zastonj čakal, da bo kakšna od slovenskih radijskih postaj zavrtela katerokoli skladbo z mojega albuma Boogie Šanson, ki sem ga posnel leta 2006. Razposlal sem ga na neka) deset radijskih postaj, a žai so podaipski uredniki vsi po vrsti nekakšne samooklica-ne legende in jim gre kvali-tetna glasba v nos. Največji neodvisni radio v ZDA je WFMU, ki se nahaja v New Jerseyu. Zadnje čase tam navdušeno vrtijo skladbe z omenjenega albuma in jih prav nič ne moti, da prepevam v slovenJčini. Očitno je Američanom všeč moj udarni blues rock, zaigran »at first take«, iz »prvega šusa«. Ta radio posluša preko satelitov in kabîov-)a 1er ioterneta ves planet. To mi je potrdil prijatelj Nondor Nevai iz New Jer-seya, ki mi je tudi svetoval, naj pošljem svoje posnetke Brianu Turnerju, direktorju WFMU radia. Podporniki tega radia so veličine, kot so Robert Plani, Sonic Youth in vsi osta!i, ki jih najdete na wikipediji v angleškem članku WFMU. Odprite si stran radia WFMU, v okence »search« napišite » viking-vin« (tako je moje ime) in vrglo vam bo ven skladbe v slovenščini. In kar se tiče Hrvatov • za razliko od Slovencev še kako skrbijo za slovensko kulturno dediščino. V obdobju 2007/08 so mi pri zagrebški založbi Slušaj najglasnije (tam so albume izdajali Majke, Messersch-mitt, Bambi Molesters, Spoons -..) objavili ponatise vseh albumov in še cel kup novih projektov. Seznam je na hrvaški in slovenski wikipediji, članek Aleksander Cepuš. Hvala Hrvaška» hvala ZDA!iî Lepo, da ne zaničujete slovenskega jezika kot Slovenija. ALEKSANDER CEPUŠ, skladatelj in glasbenik, Celje ZAHVALA Pohvala Imela sem za sebe nerešljiv problem. Po nekem pogovoru so mi svetovali, naj se obrnem na Center za socialno delo v Laškem. Res sem se napotila tja in sprejel me je Izidor Derganc. Ta gospod mi je v mojih težkih časih vlival veliko po- guma in znal na kakršno koli vprašanje odgovorit, tako da sva moj primer mislim da uspešno rešila. Hvala, gospod Derganc I TANJA LIPOVŠEK ODMEV Odprto pismo županu Občine Vojnik - 4. v celoti se strinjam s pisanjem gospoda Franca Jekla pod zgornjim naslovom v 63. številki NT o slabem gospodarjenju na pokopališču Vojnik. Poleg pripomb, ki jih je navede! gospod Jekl, bi §e sam dodal nekaj. GJavne poti po pokopališču so bile poškropljene proti plevelu šele pred kratkim, trava okoli pokopališča se ne kosi redno, živa meja se ne obrezuje redno, na pokopališču je mnogo zapuščenih grobov, pozimi pa glavne prehodne poti niso bile pravočasno splužene. Vse to je bOo vsako ieto narejeno, ko je pokopališče upravljala pogreba služba Raj. Zeîo neetično od pogrebne službe Primožič se mi pa zdi reklamiranje njenih storitev, kar je bilo priloženo k položnici in sporni pogodbi za najem grobnega prostora. Neetično zato, ker si nihče ne želi uslug katerega koli pogrebnega podjetja, ko pa pride žalostni trenutek, se pa najde pogrebno službo, ker pogreb ni neka potrošna dobrina, da se reklamira s sli' kami in z oglasi, kot da gre za kakšno drugo obrtno storitev. Sam sem imel v zadnjih sedmih letih na vojniš-kem pokopališču tri pogrebe svojih najdražjih, še v času, ko je pogrebe vršila pogreba služba Raj, pa sem bil vedno z njenim delom zadovoljen. Glede na kritike pogrebne službe Primožič si ne želim njenih uslug kljub vabljivemu reklamiranju storitev. JOŽE JURC, Škof j a vas Tožilec sam ponudil odstop? Na celjskem okrožnem tožilstvu bodo s 1. septembrom z mesta vodje gospodarskega oddelka razrešUi tožilca Jožeta Mantredo. Pravzaprav naj bi za razrešitev zaprosii iz zdravstvenih razlogov. Skoraj zagotovo pa je razlog za odhod s tega delovnega mesta tudi zaplet, ki se je v eni Izmed dvoran celjskega sodišča zgodil minuli teden. Manfreda je namreč btl tožilec v primeru sojenja za rop menjalnice Ekopool pred 12 leti v Celju. Sodno obravnavo, ki jo je vodil sodnik Marko Brišnik, so morali prestaviti, saj dveh obtoženih ni bilo. Jedro spora, ki naj bi nastal med sodiščem, tožilstvom in domnevno tudi mediji, ki so poročali o tem, kaj so v dvorani slišali, pa je Maniredova izjava. Ta naj bi dejal, da ne ve,' ali je sploh prišel na pravo obravnavo. Ugotovil je namreč, da naj bi bilo vabilo, ki ga je prejel, pomanjkljivo in da je sodnik razpisal več zadev kot izhaja iz vabila, med njimi tudi rop menjalnice Ekopool. Na to je odreagiral še predsednik Okrožnega sodišča Celje Miran Jazbinšek, ki je trdil, da napaka ni bila na njihovi strani. »Ker je ob oklicu gJavne obravnave tožilec ugotovil, da je vabilo pomanjkljivo in da Je okllcanih več zadev kot izhaja iz vabila, med njimi tudi rop menjalnice Ekopool. ki bi ga naj izvr- šila Damir Glavica in Robert Veber, se je opravičeno pozanimal pri predsedniku senata, katere zadeve vse so združene zaradi priprave na naslednjo razpisano glavno obravnavo,« so zatrdih na celjskem tožilstvu. Treba je vedeti, da se glavni obtoženi za rop menjalnice omenja še v veliko drugih primerov kaznivih dejanj kot osumljenec, ne-kaj teh primerov pa so na sodišču leta 2004 zdrxižííi v enotni kazenski postopek. Bolj kot vse (o pa je žalostno, da se sojenje začenja šele 12 let po dogodku, ki je v Celju izredno odmeval, saj je šlo za dva ropa in en poskus ropa iste menjalnice le v nekaj dneh. Storilca so policisti odkrili šele po Štirih letih, obtožnica (vezana na ta rop) je bila vložena leta 2003, nato je prišlo torej do združitve več postopkov v enega, nato še do izločitve enega primera iz vsega kazenskega postopka ... Skratka» Številni birokratski in sistemski postopki vodijo do tega, da se nekatera sojenja začenjajo po nerazu-mo dolgem času, potem se vlečejo še sodne obravnave, prihaja celo do prekinitev, ob tem nastajajo ogromni stroški z izvedenci, če pa morda višje sodišče razveljavi sodbo in se vsa kalvarija začne še enkrat, pa je o razumnem roku sojenja skorajda nemogoče govoriti... SŠol, GP Brez vozniškega dovoljenja s 93 km skozi naselje Policisti so prejšnji teden od poneddjka do nedelje pocK streno merili hitrost voznikov. Nadzor, četrti v tem letu, je bil v okvUu akcije Hitrost - počasneje Je varneje. Hitrost je poleg alkohola še vedno najtelj »krvav« vzrok prometnih nesreč na naših cestah, kjer je letos ugasnilo 13 življenj. Boljša tehnologija, ki je v zadnjem času na voljo policistom, omogoča ugotavljanje bistveno več predvsem hujših prekrškov kot tudi zasegov vozil najhujšim kršiteljem in pridržanj zaradi alkohola. Policisti so prejšnji teden merili hiu-ost na reladji Paka-Velenje-Velika Pirešica-Žalec in kaznovah 17 prehitrih voznikov, eden od teh je v naselju vozil 92 km/h. V^dbudno ni bilo rudi na cesti od Medlo-ga preko Rimskih Toplic do Vriiovega. Voznik izven naselja je vozil kar 114 km/h, večkratnemu kršitelju so zase^ vozilo, test alkoholiziranosti pa Je enemu od voznikov po-kazai 1,22 mg alkohola na liter Izdihanega zraka. V naselju Presejje, na območju Bra-slovč, kjer je vožnja omejena na 50 km/h, je 19-letm voznik iz Pongraca voal za 43 km/ h hitreje. Vozil je brez vozniškega dovoljenja in se na znake policistov, naj ustavi, ni odzival. Po približno 6 km beža-n ja in več hujših prekrškov sta ga polidsta ustavila in mu napisala kazen za 3.400 evrov in 2è kazenskih točk. Zasegli so mu vozilo in podali obdolžil-ni predlog na žalsko okrajno sodišče. Hitrost so merili še na regionalni cesti T^nje-Slovenske Konjice-Vojnik-Ce-IJe. Ustavili so 83 vozil, izdali 7 opozoril in 27 plačilnih nalogov, od tega 8 prekrškov zaradi prevelike hitrosti, najvišja hiUTDSt pa je bila 102 km/h. Da gresta hitrost in alkohol z roko v roki, potrjuje letošnja statistika, saj je bilo od 13 mr- tvih na naših cestah kar 7 alkoholiziranih. Med njimi ne gre prezreti motoristov in tega. da je do konca motoristične sezone Se daleč. Policisti opozarjajo na prihajajoči september, ko se na Celjskem tra-dicion^o poslabša varnost v prometu, na cestah bodo tudi šolarji in dijaki. Konec leta pa je tako ali tako že tradicionalno Čas alkohola in ogrožanja varnosti pešcev. MJ ETOL-ov PROIZVODNI PROGRAM CikmniiNfahmMKiatfi^ ArmlncfcKlatfcizjtDbd&ieizMe (ekstnen^a alkoholne pija^ Arom« v prahu In sadje v pr^ barvila loMa, ki bov^ PrchrsmteneiesQyiDe Arome za tamdtonl», pekatsfcr in SadflTIn MDmatttwni pnpiavfaa iriéťne, ptfcoide In fcûQ*DPd»pmi2viide Arome a hřífw a hiiaedMI«*? in žnmskohniĎ ito\ d.dv Vds 39.3211 vu t8l:0342771Cl0.fu:03 42 77t18 MDAmPROOUM AttmsfcesestMe ^iMnbcMftftavhe /Á etDi 'amours s/M tfVf Iz ognja rešili živali V sredo popoldne |e izbnihniJ požar oa večjem gospodarskem poslopju v âmar* tinskih Cirkovcah, v občini Velenje. Posredovali so gasilci iz Škal, Velenja» Vinske Gore, Gaberk, Pesja in Šaleka. Zgorelo je 60 ton sena in nekaj detovnih strojev, na srečo pa jim je uspelo rešiti 22 živali. Ogenj je uničil ostrešje poslopja, tri traktorske priključke in puhalnik. Vzrok požara še ni znan, nastalo je za okoli 20 tisoč evrov škode. V večernih urah pa je zagorel zapuščen objekt v starem delu Celjskih mesnin na Cesti v Itnovlje. Požar so pogasili celjski poklicni gasilci in gasilci iz Škofje vasi (na sliki). MJ Folo: SHERPA Pri osnovni soli na Polulah. OinaČbo »iola« so steer uredili, ne bi jih veliko stalo, če bi pobarvali $e talno označbo ob enaku nstop«. Del ceste zal nima pločnika, obnovo bi si zaslužila tudi avtobusna postaja ob Osnovna šola v Trubarjevi ulici v Laikem. Bi si tnal^ zasluzili vsa} nova in tridnejio talno označbo in obrez glavni cesti. Na slild tudi vidite, kako prBdpise upoštevajo kolesarji... zelenja ob ploi^niku? So res pripravljeni na prvi ^ IC I ^ 7 v torek prvi šolski dan! - Na Polulah najbolj nevarno? - V Štorah 9wl9IVI VICII I ■ najbolj pridni Samo Se nekaj dni in začelo se bo novo šolsko leto. V tem času smo tako Že navajeni na to. da se marsikatera inštitucija rada pohvali, kako pripravljena je na dan, ko se bo v promet vključiio večje Število mladih in predvsem prvo-šolčki. Skorajda v vseh ob-činah so hiteli obnoviti ali dopolniti prometno signalizacijo predvsem v bližini šol. No, pravzaprav niti ne vvseh občinah. Marsikje se del lotevajo zadnji trenutek. Naša ekipa se je podala v okolico nekaterih osnovnih šol in preverila, ali bodo malčki in tisti »malo manj malčki« res vami na poti v Šolo. Večina celjskih osnovnih Šol ima srečo, da so vsaj nekoliko odmaknjene od glav- nih cest, kar pomeni, da so otroci bolj vami pred cestnimi divjaki. Na drugi strani je mogoče pričakovati veliko nestrpnosti med starši. Ti bodo svoje otroke vozili v šole in kot ponavadi je to najlažje storiti tako, da otroka pripeljejo 10 centimetrov do vrat ... S to težavo se bodo verjetno najbolj ubadali pri lil. OŠ v Vodnikovi ulici, kjer ne bi bilo nič narobe, če bi sčasoma obnovili nekaj tal* nih označb, sicer pa v Celju kakšnih veiikih pomanjkljivosti v prometni signalizaciji v bližini šol nismo opazili. Imajo pa nekatere šole na* pise, da je nekaj minut dovoljeno tam pustiti avtomobil zaradi »dostave otrok«. Nevarna zna biti pot otrok v osnovno Šolo na Hu-dinji, predvsem po Ulici frankolovsklh žrtev, kjer niti »ležeCi policaj« ne vpliva na voznike, ki se tam požvižgajo na omejitev hitrosti. Pri tem se nam je najbolj nevarna zdela okolica sicer ene lepše urejenih Šol, OŠ Frana Kranjca na Polulah, kjer je tudi vrtec. Nekateri otroci bodo iz avtomobilov izstopali na avtobusni postaji ob nevarni glavni cesti Celje-Laško, kjer večina Vprašanje, aU so prometno signalizacijo ponekod na državnih cestah obnovili osroma dopolnili, smo poslali tudi na Direkcijo RS za ceste. Odgovora nam niso posredovali. Pred storsko osnovno lolo. Pohvalno. V blizini osnovne šole na Lavi v Celju. Nevarno dravo? voznikov (če ni rdeče v bližnjem križišču) drvi krepko Čez dovoljeno hitrost. Ponekod so ob cestišču že table z oznako glede previdne vožnje zaradi otrok, več jih bodo seveda postavili Še naslednji teden. Negativno presenečeni smo bili v Laškem, kjer je v Trubarjevi ulici označba »šola« na vozišču komajda vidna, hojo po pločniku pri šoli ovira bujno zelenje, del ograje šolskega dvorišča je odtrgan. Finance gor ali dol, gre vendarle za varnost otrok. So bili pa pridni v Slorah, kjer se je obnova prometne signalizacije končala že julija, kar je tudi vidno. V Vojniku so že pred dnevi obnovili 12 prehodov za pešce in ostale označbe. S tem so opravili tudi v Slovenskih Konjicah, kjer so morali nadomestiti kar nekaj prometnih znakov, ki so jih ljudje pokradli (in si jih podarjali verjetno za okrogle obletnice ...). Medtem ko na Dobrni niso imeli veliko dela, so opozorila, da je treba stvari popraviti, s policije dobili v Mozirju. Tam, nato še v Šmihelu in Lepi Njivi so se oziroma se bodo del lotili te dni. S talnimi označbami so se ubadali Se v Šentjurju, kjer opozarjajo starše otrok OŠ Pranja Malga-ja. Ti zaradi obnove lelo-vadnlce ne bodo mogli vozili otrok na dvorišče šole. Priporočajo jim uporabo parkirišča za kulturnim domom. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup A Poleg policistov bodo v vseh občinah za varnost otrok v prometu v prvih dneh novega Šolskega leta skrbeli tudi ZŠAM, AMD, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Rdeči križ, r^ni prostovoljci, občinski redarji, ponekod tudi gasilci. Ključno vlogo pri varnosti otrok pa morajo odigrati starši. Ali bodo malčke v vrtec oziroma šolo vozili tudi na sprednjih sedežih oziroma v navadnih in ne otroških sedežih (kol so to nekateri počeli že lani)» bomo preverili naslednji teden... TEDENSKI SPORED T gtADIA CELJE SOBOTA, 29. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo ÛKC, 6.15 Časo-piov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja luonika RaSlo, 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, lO.OO Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton ^sbenlh ždja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijdce novice, 15.30 Dogodki in oáioevi RaSIo, 17.00 Kronika. 17.40 Jack pot. 18.00 Lestvica • 20 Vroâb Radia Cel|e, 19.00 No\ice, 19.15 Zabavni večerd prodam, 20.00 CM Celje - Maribor - reporter bo Deaa &ister> 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJAt 30. avgust S.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoroČiJo OKC, 6.15 Časo-plov. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jana Kvas - magi-strica književnosti, učiteljica slovenščine, pesnica in šansonjerka, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po Čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 24.00 SNOP (Radio Celje - voditeljica Simona Brglez - gostja: bioenergetíčarka Mirjana Bevc) PONEDELJEK, 31. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-piov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Pooedeijkovo športno dopoldne. 12.15 Bingo jack'izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom • Jana Kvas - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak pokiic za vsakogar!, 17.00 Kronika. 17,45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano In Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Ibnetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje • voditelji-ca Maja Gorfup - gost: dr. Peter Meža - predavatelj na Mednarodni ižd^ulteti za dru^eae in poslovne študije v Cei ju, ki se ponaša z bogatimi izkuSnjami na področju trženja, razvoja, produktnega marketinga in živ-ijenjskih ciklov izdelkov.) TOREK« 1. september 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Caso-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo> 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju - gostja bo Ksenija Goste Drame, predstojnica dispanzerja za Šolske otroke in mladino v ZD Celje, 10.00 Novice, 11,00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodld in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dennoiom. 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Koroški radio) SREDA« 2. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poroûlo OKC, 6.15 Casoplov, 6.10 Na^dna igra, 6.45 Horoskop. 700 2. Jutranja kronika RaSto, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 IVačamo. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - poáa. 13.30 Mali O • klid. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Film^ pUtno, 17.00 KriKiika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop črck - Andrej Ikica» 19.00 Novice, 19.15 Večerni prodam, 24.00 SNOP (Korošld radio) ČETRTEK, 3. september 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6-20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU C&lje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,15 Kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovi-tev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK« 4. september 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja iu^o-nika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Pçslovne novice, 11,15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Strokovnjak svetuje, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, IS.OO Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19,15 D<^ra godba. 20.00 Clubbing z DJ Teom. 24.00 SNOP (Radio Sora) Začeli smo s »sindikalnim k gotarem, ki so nam ga skuhali dnigi, in gorami pecivs. ki je prišel iz peâc nekaterih naših kolegic. Neuničljivi novinarji! Novinaiji Novega tednika in Radia Celje smo neuničljivi. Da se ne damo niti visokim temperaturam, smo dokazali pred dnevi, ko smo se kljub temu, daje termometer kazal krepko čez 30 stopinj Celzija, odpraviĎ v enega od Športnih centrov ob Savinji. Vendar ob hrani rusmo mogli dolgi uživati, saj Je Dean Šuster celotno ekipo »nagnal« na travo med dva gola. Foto: BA, SB Špele Kurah nismo pustili med gola, zato js raje trenir&lB guganje. Od prihodnjega leta bo namreč morala na otroška igrišča voditi le snega malčka. Mad ti$timi, ki so se izognili učni uri nogometa, sta bila tudi oba naša Braneta. Za desnega, Jeranka, se dnsenje s Stamejcičem ni dobro koracalo. Mnogi smo ga namreč pvM videli s cigareto v roki. 20 VROČIH RADIA CELJE ÎUMlfSTVKM 1 GUCTTA FT. KEUYftOWUWD (7) 2. CELEBRATKW-MADONNA {2) 3. MAMADO-PIXIEUTTT (6) 4. HEARTBREAK-FREBMASONS FTSOffllEBUSfiDOOR (6) 5. R£MEDY-iJT7l£ BOOTS (2) 6. BUUETP^-IAROUX (4) 7. FUNn^YMWAYmS-QAVEMATTttEWSBANO (3f 8. WEAREQOIDEN-MIKA {1} 9. NGBOUNO/V^IES-KRlSAUfN {3} ia MANOS ALA»E-NEU.YFURTADO(l) DOMAĆA LfSIVlCA 1 ŠEVSEBISKRIVAM-mjáA 069IQA (6) 2. NE BOM VCČPf^lNCESKA-TUNED RSH {3) 3. DALEC-GALBJUFUN (2) 4. BAAVABDEÍE-VOYAGE (4f 5. BRAZiL'ALYA ff) 8. HUANiïA-Sm.0UT (8} 7. GREŠNE MISU-BLACKCAT {5) 8. ROMEO-MAJAP. {A) d. TISiMOlJUNAK-RSEKA DREMBJ (2) ia 21ATA0BAIA'ALĐ4KA GODEC FEATJAĐfiANKAJURAS (If PREDLOGA ZA TUJO L£nVICO: RM«USE-PINK OBSESSED-MARIAHCVIEY PAEDIOGAZA DOMAČO LESTVICO: UnCANŮ-ANDREJ ŠfffiER HOOMVSMERISAPiJŽANA NagrajaMa: Gsipef Konda. Novitrç 5,Cd)& Meto Stam. &ap(nova 4, Ce^ Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lastwcd 20 vroiili lahko poski^ts vako soboto ob 18. un. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CCUSKIH5pb9 I UUIBE3NJEPHAVASREi^- SAVKISKSH? Z ÎÏKi^ HOČEŠ. POVEJ-eaTE a POVESTORO^CVETU' V1G89 4. eiASHARMONNŒ'SPEV 5. ŽIVUEfUEJEKRATKOKOTSEN-OONAČKA (t) PREDLOG ZA LfSTVICO: Oim STARI 60Dâ:-ANS.VIÏÏ (4} (21 (7) m SLOVENSKIH S ph» janezovaffi)qja-ans. tonetarusa (2» lUESSMlCOJ n^jzikant-juhej (4) nmnavečjipoer-bt^ežišk} fuisari (5) nepovej'ioxovrat (6| mama hvala zape^-§TA^^8ARCN 11) PflEDLOe ZA LESTVICO: liSRCEJETRSAVERJEn-an$.pajoa£i Nagr^anca: Macana Tefče. Cesta MS, Valet^ Per&rDjstsHek. Kopitarjava 3. Ufl» Nagrajenca dvigneta nagraiki fla oglasnem oddelku Radia Cefje. Lestvico Celj^ 5 lahko po^oâte vsakponada^ob2Z)5 uri. lestvico Slovenštil 5 paob 23.15 uri. Za predk^t obeh lestvic Itfiko glasujete na dopism s pricđanim ki^undom. Posl)ffe|one ns^ Novi tednik.freiefnova 19,3000 Celje. čeprav je med igro padlo tudi veliko brc in so nekatere kolegice se nekaj dni hodile okrog 2 modricami na nogah, ni nihče kuhal zamere. Ekipa Novega tednika In Radia Celje ostaja enotna, predvsem pa je dobro pripravljena na vročo jesen. novi tednik NASVETI Secni kamni se pogosto ponovijo Sečni kanuu spremijâjo človeštvo od samega začetka. Prvi zapisi o ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju izhajajo IZ egipčanskih mumij (4600 id pr^ Kristusom). Sečni kamni pnzad»ief o odstotkov zahodne populacije. Ledvična kolika je tako eden izmed najpogostejših V2rokov nujne urološke obdelave. Najpogosteje se pojavijo med 20. m 40. letom starosti, moški ^wlijo trikrat pc^oste-je kot ženske. Sečni kamni se pogosto ponovijo. I^ko ima bolnik po prebolelih sečnih kamnih SO-odstotno verjetnost ponovitve kanmov v roku 10 let ter TS-odstotno verjetnost ponovitve v roku 20 let Sečne kamne pogosto delimo na kamne« ki \^ebujejo kaldj (in so vidni na RTG-sliki) ter na kamne, ki ne vsebujejo kalcija (niso vidni na nalivni RTG-sliki). Vzrok nastanka Natančnega vzroka za nastanek sečnih kanmov še ne poznamo. Na nastanek kamnov vpliva več dejavnikov: zunanji dejavniki (prehram. hidratijd) ter notranji dejavniki (presnovna obolenja, dolgotrajna vnetja, anatomske ovire).Tako ima bolnik s putiko dvakrat večjo veijemost za nastanek sečnih kamnov kot zdrav moški. Slabo uživanje tdr*s Celje, Gosposka ul. 7 PRODAM FORD Flesto, 1. 96, nçjstmn do opnk, prodom qII menjom zo molor. Telefon 041S5CM66. Uu R»AULT5, diesel, prodom. TeleFon OSI 270.591 3958 SKUTERPeugeoIspeedligiil M1999, mIIkho ohranjen, prodom.TeleFon 041 966-251. 3678 FIAT poftdo U lefnik 2006, lepo ohro-njeo, prodom. Telefon D40 8&2795. ' 3884 VW pok, bordo deče bone, 5 vrot, letnik 1997, lepo ohronjen, ugodno prodom. Telefon{l3l4l4-S51. aaas KUPIM OSEBNI ovto, kakrienkoli, od letiška 1998 raprei kupim. TeleFon 041 361^304. r~STBOJi } PRODAM FSEZO mio stondord in mikser oMio, prodam. T^fOS) 5738-165,041 988-706. 3&i$ HOVI sosolec IGrbi, ptodcm zo 450 EUR. Telefon 5414-227. 35&3 HJSUiœbG 127,trDâiolnàM9p 2^ puholnlk Tojfun, no kordon$ki pogon, prodom. Telefon 041261-676. 3872 KOSILNICO no okomu^lor, vgorondji, lo-rodi bolezni, pradom. Telefon 031 620-523. 3856 Vftf ZB prenos okrogEh bol, nove, prodan». T^fon 041807453. Š4ia TRAKTOR linivenol S30 dic, 1.95, regi^ ron, z ogrevono bbino tn kompresorjem ter ^rotof Mio stondord Osijek, pro-dam.Telefon031 806-191. 3893 PIU6 Slovenec, 12 cel, tridelne brone, iz-pravne ter originolni kik zo troktor Dojc, prodom. Ceno simbolično. Telefon 041 793491 PRODAM IIUSUWVAN^O h6o,sposonieznimi vhodi, možnost prehodo od znotraj, delno opnm^, nolepílokoqí vbKzini Cejja, ob gozdu, 3 irunule od avtoceste UM, prodam. Telefon 070 899-2)8, dopddon dí031 582-8ól,pal6.urí. 3843 È S VABIMO VAS, donosobweteno 47. Mednorodr^m Kmetijsko-zrvifskem sejmu A6U v Gornji Rodgonl od29.avg. do 05. sapi. 2009. Hq no^m rozstovnem prostoru pred HALOA-št. 1006 vom bomo predstavili: gozdar^ vitle, cepilnike zodrvo, Ue»e zo hlodovino, flstolo gozdarsko opremo in stavili» NOVOSTI. www.unHorest.com UNIFOREST d.OA, Dt^io vos 14o, 3301 PeMvfe. Tel.: D3/ 7131410, infoOgnihrKtsi NA Fnmkokmm prodorno 2700 m^zvnljE' ČD z dovoljenjem za izgrodnjo vikenda. Ceno 25.000 EUR.Tel0lon 041876-3)6. 3412 NA Frenkriovem prodorno novo hi», mano zomenjova zo monpi bivolni vikend alt stonovonje v PIronu. Telefon 041 876-316. 3413 F^ftOVO, Sojek. Prodorno stor^ hišo, morno odploôlo no ràroke zo dobo S kCeno 25.000 EUR.Telefon 041 876-316. 3412 VZA2IM)issBdQl^S6W,lbíánod rws^ Petrové, prodam već grodbenh pof^T^041683-599. Zm NA Vlr^tonfu« no zeb hAi prodom zgornjo etozo hiše, primemo za stono-vonje olj vikend, asícllni dovoz, ostalo poiiogovonj,TBlefon0402l1-346. p lEIE, okofaD.Pndom sAie^enoèiânslto fêo(pcdoviaidM)id(o).7elefo(i04126)-018. 3894 Hl^vVszovju,7kmh^urio,150m^ porcelo 1.500 m^, 200 m od glavne ceste, prodom. Telefon (03) 7817-004, 041866-765. 3269 6RADBEN0poneki, Msstir^. 3.500 m^ vsi priklju^, nadomestno gradnjo, prodam. Cena 13 EUR/m'. InFocmocije, te^ 04! 76^345, Skivko. p GRADBENO portelo 1.350 m'v KuHumďd ulid v Celju, prodam. Ceno 60 l\}l/m\ Dostop - asfalt,'ko natizodja tef utrjen veqi parkirni prostor.TeleFon 030 924- 600. $420 G03), 5.000 m^, vBodfću pd GroUnem, prodom. Ceno 12.000 EUR. Telefon 030 924400. 0430 KUPIM STAREl^ bi» v Celju oh okolid, kupim. Pogoj sonato lego, dete dostop. Pkukf tokoj. Telefon 041 601-555. • 3908 Atriy sUnovanJ^ ud mg« z.o.o. www.sz-atitj^i www.slove nûipropertyalnj .si Ctije, Ljub^anska cesta 20 03 426 31 10, infoS^sz-athj.si /\ ATRIJ idilična v'usica dvanajstih stanom aiijslâh enot (cnojćki, dvojčki) N Vffťna J l'rcctlmi» n4Íugo(tnc}< plan kovlog.fí j7 f:>^;»n«r«nřc 25!ťt Intffî f* «H^p^aćitnc (tobc. 031 >42 118. MoinosT nakiipa \ IV'grad. 04132^179 ù'à »U únsUwrtjux Primer. Hišica v sistema dvojčka »na Ujuc^ od 149.990 EUR In kâj dobim? •uporabna povrtinastavbe M7.29 m'(1.279 EUR/m') • zunanji nacSstrešek za dva avtomobila 40 m' • dvorišč 104 m^ Tabor v Savinjsld doHni • neposredna bližina avtoceste CE-Li, bližina vnca, sole. kAjiznice. t^ovlne, Športnih igrišč. Cene na lačasni tržnici v Celju ZELENJAVA cene v EUR bučke 1.0 bučníce (merica) 0.6 bučno olje 3.5 ovetdča 2,5 čebula 1,0 časen 5.0 en divlja 2.0 fižol v zrniu 4.5 fižol stročji 3.5 jajčevc« 2.0 koleraba 2.0 korenje 2.0 krompir 0.4 kumare 2,8 ohrovt 1,5 paprika 1 do 2 paradižnik 1.5 pete ril Ij 5.0 pesa 1.5 zelje kislo 1.8 zelje presno 0.5 SAOJE ananas 2.0 banane 1.6 grozdje 2.0 grenivke 2,0 hrulke 1.5 jabolka 1.0 lubenica 0.6 orehi jedrca 14,0 GOZDNI SADEŽI gobe suhe (8 dag) 15,0 jurčki 10,0 med 5 do 6 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA jajca (10 kom) 2,0 skuta 4.0 sladka skuta 5.0 smetana 4.5 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI jabolka 0.8 korenje 1.5 krompir 0,8 pesa 1.5 zelje 1,0 STANOVANJE PRODAM UPA, obano Store, prodom dvosobno slo-novonje, 88 m^, odoptirono leto 2000, pritliqe, brez stopnk, svoj vhod. Cena ]000EU8/niMelefon031 4394]8D. BobKa sfare- w^ioide^ Oidrt^Oilm do Kc-tatio. HOTEL- CELJSKA visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje PRVI IN EDINI BOB KART V Informacije In prodaja na: 041 638 418 ali 031 605 028 Investitor Lesnina L6M 28 OGLASI - INFORMACIJE novi tednik ARCLIN-VOJNIK. V mođflmvB stBrwvan)skem nistlju » prodsja K sianovanjskih enot -novogradenj Hé. v podaltisn liL sruta) fazi. Objekti so velikosti 113,In 163 m2 riBio tnalňh povriin i pripeilajocimi jerrtijiiâ velikostí AGQ • 730 m2. Oel ob-)aktcv i« pnpmfjan a prevsam. ostali » v nUjiifini fafl. Informadje: li prDiafct io.o. 051 393 4S8.041 222 657 in 041 797 20$ : »ittita: into^s^vojeklsi ter rs spletu http://www.l^proj«l(tsi/. QUE, mesdw jedre, prodorno obnavljano stowrnnje, 76 m^, s porfûmim mestom. Felofor031770-943. 3879 ODMM MURÏÏR, noseTiaTono, dvo novo oportmo-jo, 2 odlimim pogledom ne moqe, 50 m od ^le, oddomo. Informocîje po IS. un.TeWon78l2'428. 3866 GAKSONjnO, opnmljiM, 38 oddam, po možnosti mfojs i^pokojanki. Tolofon (03)4927.5)6. 3862 VIIA. blok, Svetlo 2. Dramite. Sfonovo-nje, 120 m^ ZQorožo, v cabti uramljeno, televizor, DVD, pralni stroj, celotno opremo itd., oddomzo dlje coso, prodom oli n^enjorn ic monjšo hi» v Celju oli okoffd. Ceno nojema 450 EUR, ceno prodoii 140.000 EUIt. Telefon 070 856-722. p V Uju, D^ po^« oddam dvosobno stono-W|e,45mUeleion03l 637.24). 3836 ^DAM ISdm stanovanje v Ce^, dabu Dpremljono. TeMon 04t 881-835, Simon. 3Ô20 KOVO gor^onjero, no mani lokodji vCe^u, oddam. Telefon 05) 6S^12. 3829 STANOVANJE v M lipomi, 45 m', opremljeno, oddam. Telefon OSI 351-676. p STANOVANJE v Ce^, no Otoku, velikost 36 m^, delno opremljeno, oddam. Možnost tokojsnje uporabe. Telefon 031 737-968,pol5.un. 3848 STANOVANJE. 43 m', opremljeno, noZele-nki v CBliu,oddom. Telefon 041 743-728, 3907 Vnojem oddam oprwn^eno stmovonje, za S delovcev, v okolici Mestinlo. Poseben vhod, porkirtsn pn hi^. Telefon 031 2)m. 39U KUPIM VCeTpi kupim enooli dvosobio stonovai^ Pkiùlotok(;4.Telefon04l 601-S5S. 3606 S ODDAM GAKAÍD v gonznem ofcjekfu lu Lom, bSo-vo ulico, oddom v nojem. Telefon 051 32S-312. 3880 6AIIAÍD v Vnmnvi uTid, v Csliu, oddom. Telefon 051 340-302. d K01W sedáno garnitura 270-230 in idea-kđa, renski rofing, souvignon, sipon. modra frankin|a. zo-metno ^ino, kemer ter drifgo, pro-dom. Možno domova. Telefon 041 407-130. 3869 ŽLAHTNO grozdje, belo tn rdeče, prodom. Telefon 5796-172. 3887 KOCt(IZOzasihižoanfive,vMedbgu,pro-dam. Telefon 041763478. 386s KORUZO zosikK,2ho in 100 bolironih kock seno, prodom oč menjam zo hlodovino. Tdefon041 78S03S. 3875 SfRObolinmovko(i[e,vokolki Preboldo, predom.Tel^ 0513184)22. 386i MEŠANO rdeče vino in ftroske topke, pro-dam.Telefon5B04-203. 3874 Odprodám, (eno 0,20 EUVkg- Telefon 041372-051. 2891 1 HA koruze za siloio, no l^i lokodp, ob glovni cesti, na Sekih, prodom. Telefon (03}5799-217. S421 JEDILNI krompir prodam. Ceno 0,30 EUR/ kg.Telefon04195W3. 3888 BELÛ in rde^e vino, ugodnoprodom. Ceno po dogovoru. Kliote popoMon. Triefon 040154-174. 3Ô01 V Dnim^ prodam siksno koruzo. Teietod 031B31764. 3902 SUHO koruzo v vrećoh ter lesene zoboie. prfmeme za krompir tei jobolka, pra-dGm.Ielef(»i03) 317-714. 33» lU^O koiuD in krmni krom^, prodom. Telefon 041 663-137 3dœ OSTALO PRODAM LWRZOVALNIK, hksđnfc, Mifadc, tv, kok) žensko. m«ko, akustično kitaro, nizke démente a dnevno, posteTio, sike, ^ bene stolpe, videor^ovderje, mizo, stole, trosed, prodam. Telefon 051424-303. 3di3 SUHO ktfvzo v VTOcoh ter lesene uboje, primerne zo krompir ter jobolko, prodom. Telefon031317-714. 3890 KRAVE s teleč, rame fanetijske shoje in âge za razrez hlodovine, »bftfitoc, prodom. TelefonOSl 767-927. 3816 HRASniVAsoda 240 in 120 trtm. prodam. Telefon (03) 5461-120,041539-390. 3836 VIKO, sortno in mekno ter hrastovo si^o drva, prodam. Telefon 041654-729. Š403 AVTOMOBILSKO prikorico, manjšo, z ročno zovoro in ^jim kole^ in večjo, s cen:do, obe olestironi, prodom. Telefon 051 366^44. 2679,3680 JAGENNiKE za zakol oli nodo^ reio, težke nod 30ugodno prodom. Prodam tudi 8 m^ sul^ih hrostovib drv, v okolici V(^ika. Telefon 041932-160. 3828 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mo. žá,očeta in starega ata IGNACA SLADNJAKA iz (^Ija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom in prijateljem, da ste ga pospremili, v tako velikem Številu, na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje ter izrečena sožaija. HvaJa gospodu župniku, gospe Jazbec za govor, pevcem ter trobentaču. Iskrena hvala Vrtnarstvu Celje d.o.o. in Pogrebni službi Veking d.o.o.. Zahvaljujemo se tudi Centru za pomoč na domu Doma ob Savinji Celje, patronažnl službi ZD Celje ter dolgoletni osebni zdravnici dr. Biljani Vukorepa - Buhanec. Hvala tudi osebju Bolnišnice TopolŠica za \fso toplino in požrtvovalnost. žalujoči: žena Terezija in otn>ci z družinami QSTERNE, nerjovrâ. za vino, 100 in 1801 ter stškainko za sod je, prodom. Telefon 040862-795. 3884 ZAPOSLITEV I no 5 m, hrastov k«, 3001, leto izdekive 1937, prodom. Telefon 5461-170.051 35M04. 3877 SANOsHskalnico, novo, no sleme, 501. za uporobo oli okras, prodom. Tekifon 5442-817. dEâ6 QSTERNE no poleti, plosti&ie, 1.000Me. prodam. Telefon 041 663-137. 3910 ODDAM POÔni^O prikolko,ZB 6oseb. avtobmp RopoĆa, Herezine, ot^ Lcsinj, oddom v mesecu sej^mbru. Telefon (03) 7B17-004,041866-765. 3289 UBRUS pob. Ul. Mesto Grovenbrakh 9, 3000 Celje, iscemo urejeno, k(Knuniko-Kvno Ms, za sfrežbo v kkolu. Nudimo dobro plaGlo ter proste sobote, nedelje in pramike. Telefon 041 662-194. 3881 delo. Rožno (izicno dek pri hts oti na kmetiji. Telefon 070 268-150.3867 Oinimiâio pedit^ um wùtmiu 9 ůtk v IumihmL iMnosi hemerm žipoifctvt. ki*Mp ovižnoft ndne apodi-tvi. Za vk iRtwmiq poUfiti tal 03 426-11450 od pea do pttka od 8,08 Í013x10. jakasm, 4 0.«. maritordn & 44,3000 ci|l 53-LCÍNA pošteno in delovno iHfka, iz Sentjuijo, želi pri jotejja. Telefon 041 248-647, Agencijo Super Alan. 3857 444FFNA vdovo b imorjo pri ieBoh, žeti pr\lotelja.Telá)n041240^47, Agencijo Sup^ Alan. 3857 Q£€ANnU vdtržbeftka. 38IM, iz Cetjo, viriu, zeli izobrozenega pnpt^jo, do 50 let. Telefon 041 240447, Agencijo StiperAlon. 3857 liČEMžeftskodo54kl0bitv£zeleb obnotriH ples in resno draženje. Pisne ponudbe poSjite no Novi tednik pod šifre: NEKADILKA. 3892 CBSUON^ A^uM g ^ Bote Ï^RJiC VELUX« B^zpîâîn^osrSSovani^^ za Ženske do 46 let. Posredovalnica ZAUPANJE 03 03*1 83e-373 ^Leo^d^œSnij^jgl^rebo!^^ ^^©nîtn^^îrîdovôînic^" atAUlRAiyUfE za vse osamtjene 03 031 SOS-43S ^^ogô^^rgni^^gj^reboW SPLOŠNO KUPARSTVO - KROVSTVO KAK ZMsvta 1SZ.6fa» GSM: 031 307 780 At^iwn cfvfiM višina do n\ SAM svoj m^er s profesionalnimi in spe-dolními stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudrnjo). Ul. bratov DobroHn^ 13. telefon 041 629-644,(03) 5414-311. r^ IZVAiAMO vw vrsle izkopov (rovok^ nrnii bogri), riÂenje objektov. izQradnjo dvortsć ter ostalo gradbeno delo. Telefon 051 377-900. Gmg Vinder, d. 0.0., ZodobrovD 126,3211 Skofjovoi 3488 KAMN(REŠ»servb: moniča, obnovo, tnh šenje, ôâ'enje spomenikov, okvirjev, no-|Hsov in luMALARSKA<. fosoderska d^. izokidje, izdelujemo kvolit^, ugodno, po kon-kurenôiih cenoti. Lubo Sikosek s.p.. Ce-stonograd15,3000Celje. 37&1 ■BKISTVA Celje V celjski porodr^jSnici so rodite: 13.8.:SašaSTARLEKARiz Celja * dečka. 18. 8.: Monja JAZBINŠEK MASTNAK iz Celja - deklico, Elvira ŠABANOVlC I2 Celja - deklico, Eva REHAR UR-BANCL iz Šempetra - deklico, Lidija GRADIŠNIK iz Celja - deklico. 19. d.: Lidija SALOBIR iz Laškega - deklico, Urška PESTATOR z Rečice ob Savinji - dečka. 20. 8.: Maja ZAGOŽEN iz Prebolda - dečka, Tanja KRAJNC iz Celja - dečka, Anita KAMPUŠ iz Podplata - dečka, Andreja BOHINC iz Celja - dečka, Klara ŽTBRET iz Celja - dečka, Dževa MUJOVl iz Rogaške Slatine • dečka, Apolonija JOST iz Sv. Stefana - deklico. 21. 8.! Sara PASAR iz Žalca - deklico, Frančiška HA-RAMBAŠIC iz Štor - dečka, Anja VRBEK iz Pristave pri Me-stinju - dečka, Tina KOVAČ iz Sko^e vasi - dečka, Andreja LONCARIČ s Planine pri Sevnici - deklico, Aleksandra GRAČNER iz Šoštanja - dečka. 22. 8.: Polona ARBAJTER OCKO iz Zreč - dečka, Tea RIOSAs Polzeie-dečka, Blanka REMŠKAR iz Sp. Polskâ-ve - deklico, Bemardka ŽAGAR iz Petrovč - deklico. 23. 8.: Biljana KNEŽEVIĆ z Ljubnega ob Savinji • dečka, Nina KRIŽANEC RODICA iz Štor • dečka, Ana ŠEPETAVC iz Celja- deklico, T'^ra Ka6č-NIK SkoF iz Celja - dečka, Jasna DREŠČEK iz Celja - dečka. Simona KOPRIVC 5 Planine pri Sevnici - dečka, Jasmina BOLARIĆ iz Mozirja - dečka. 24. 8.: Irena KOROŠEC s Stranic - dečka, AniU REHAR iz Šmartnega ob Paki - dečka, Monika KOLENC iz Šempetra - deklico. Celje Umrli so: Franc ZAMR-NTK iz Krnice, 59 let. Ne- ža BALOH iz Lahomika, 84 let, Jožef JANŠE iz Látkové vasi, 75 let, Marija SVET s Polzele, 76 let, Štefanija DUPELNIK iz Lokovine. 66 let. Šentjur Umrla sta: Franc BIKOVŠEK iz Marija Dob-ja, 52 let, Mirko TRUPEJ iz Vodic pri Kalobju, 43 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Antonija PRAH iz Čače vasi, 86 let, Mihael POTOČNIK iz Loga, 69 let, Elizabeta • Marija BIEN iz Rogaške Slatine» 95 let, Bogomir MALEC iz Babne Reke. 77 let, Vera PLEVNIK iz Verač, 66 lei, Franc PER-KOVIČ iz Zgornje Sečove, 77 let, Jožefa ŠELIGO iz Podsrede, 84 let. Celje Poročila sta se: Boštjan ZDOLŠEK in Romana DRAC, oba iz Celja. TVoj Bohor jetí, potoček v dolini tiho tubori, lastovk nad hišo več ni, žalostni smo vsi. ker tebe dmgiata, med nami več nL ZAHVALA Ob boleti izgubi dragega moža, očeta, starega ata. praděda, brata» tasta, soseda in prijatelja FRANCA BOHORČA iz Podloga Planina pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darpvali cvetje, sveče m svete maše (er izrazili ustna in pisna sožaija. Hvala g. župniku Jožetu Vengustu, MeSanemu pevskemu zboru Šentvid, dr. Aliju Nassibu in zelu Andreju za poslovilni govor. Hvala tudi pogrebni službi Žalujka. Žalujoči V9Î njegovi 3824 Ata, pet let vas že med nami ni, vsakdo izmed nas pa vedno Še trdi. naš aîa v nebesih še Živi V SPOMIN AVGUSTU VODISKU Í2 Šentvida (1919-2004) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu m mu prižgete svečko. 2ena Štefka in sinova Brane in Edi z družinama 3764 ZAHVALA Zapusti! nas je dragi mož. ati in dedi VINKO LUBEJ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, kí ste oam v težkih trecutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ga v tako veliicem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zeio ga bomo pogrešali. Žena Vida, sin Matjaž in hčerka Neoa z družinama 3d04 KMUZO V imju, naravno suseno« prodom. V nojsm oddotn ve^ prostor v ffi, s pos^ irim vindom, 20zo skb^če. Telehr (170 2I2-S84. 3849 Za trženje knjifnega programa v telefonskem studiju i§čemc več oseb. Informacije po tei: 0592-250-74 (AienksdopDidan). iUSS. podjetí« u pobgonje vseh mt pof-k^ov in drugih lolnih oblog. Alj»o Vsigosek^&i^lWQûjnke 34,3302Gfii^ telefon 031 530484. n K0W9CH-tgo*inQ do Mno z raUjenm tj^Qoni, fanš^sfai pndofû, pOKMK 1.9. 2009 odph Mja vrulo, no imi Uax|, no do pelbod 9.30 éo 13.30 in popokb od lS30dol8^.V(uèovQhôen.IeUDn 3912 Leseljemrakna TVqje zeleno polje, gozd je objela rahla meglica. Zadnjič s pogledom si bažai obzorje, potem te speljala je ptica... V SPOMIN 26. avgusta je minilo 7 let, kar nas je zapustil dra^ JOŽE VODIŠEK iz Jakoba pri Šentjurju 15 {7.3.1909-26.8. 2002) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji Š4]S Eno leto že v groba spiS, a v naših srdh še živiš, ni ure in natí. povsod si v srcih z nami ti. Srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne otí. V SPOMIN Jutri, 29. av^sta, bo minilo leto dni žalosti, ko si nas prezgodaj in za vedno zapustil dragi mož. oče. stari ata. brat in tast JURIJ ZDOLŠEK iz Srževice 11, Ponikva (4.4.1932-29.8.2008} Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žena Ema ter sinova Jure in Slavko z družino $412 HITRO NAROČITE r mmm Dvatcrat na tedeiif ob toridh in petkih, lanimhro branje o življenju in deiu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa €1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. KJtVVil-^ tudi letnik 2009 A-JtV/i): prilogo TV-OKNO! Vsaii petek 4S bvvnii Str» tehvnjshesi ROPOTAR POGREBNE STORITVE POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, ŠEMPETER Tel.: 03 700 14 85 GSM: 041 «13 269, 041 748 904 NOVI TEDNIK Preáemova 19 3000 Celje NAROCILNICA Imeinpfimalc Ropotaijevi v najtežjih trenutkih z vami že 15 let Prvega junija letos je kolektiv pogrebne $luzbe Ropotâr iz Šempetra v Savir\jski dolini obeležil že 15 let delovaiva. S pogrebnimi in pokopališkimi uslugami na visokem pietecnem nivoju, dolgoletnimi izkušnjami in profesionalnim odnosom do ljudi, ii v najtežjih trenutkih ostanejo sami» so prepoznavni v vsej savinjski, zgornjesa-vÍT\jski in širši regiji. Prav zato je zaupanje, ki jim ga izkazujejo svojci, iz leta v leto večje. Pri mih uredijo praktično vse, kar je potrebno za spoštljivo zadaje slovo, ne ^ede na kraj in čas, saj so na razpolago noč in dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Pomoč lahko ponudijo povsod, kjer jo ljudje potr^ bujejo. krajevnih omejitev glede opravljanja pogrebnih storitev praktično ni. svojcem pa poskušajo prihraniti čimveč poti in se ves čas Cni^jo ostati cenovno konkurenčni, kar je pravzaprav najpomembneje. lUdi na področju ceUske in širše re^je opravljajo vsako leto več storitev in upra^čeno se lahko pohvalio. da so na tem področju tudi edini, ki so si pridobili zaupanje več občin» saj upravljajo s kar petimi pokopališči. Zakonca Ivanka in Ivan Ropotar (na sliki drugi z desne), ki podjetje vodita, poudarjata, da je njuno vodilo zavest, da za -vsak primer posebej poskrbijo tako. kot bi si to nekoć želeli zase - spoštljivo In čutno. Tako Je kljub grenki žalosti lahko vsako slovo lepo in nepozabno. Po istih načelih se bodo trudili tudi v prihodnje, hkrati pa se zahvaljujejo za izkazano zauparue. Knj: Uiica: Datum rojstva: NaprBtdlcne Mrotam Novi tMfnik za Rsjmaoj 6 mesecev NT&KC ioxí. bo podaikc nponbljsl mu» u potrebe airočoi&e shižbe Novega tddoika KINO PLANET TUS Spend odži.&rf» 24.1. IQiwmftognrfi m pňdiiqc^ prwňa rfo ipTflfflinibi prOBíiiní- Bnvw. l^fflHl^ 21.10. ^J«? Coca ChMal, blOQrvfslu divna 1?.3Q 15.5Q. mQ in^n 22.SÛ GwMd in fMtivtl adm, anninna (hxnilf^skB pustoloviíáni* sinhrofíÍDfWi tl2Q 13A0 15.3a 17.3a »8-3B. 2Ua 23.40 G-hrc«. domiiliijslia pustDlovifanB JífiaiB.00 fifafw 3D, dmSnska pustoln^íira • pcnfawtotf^ttn HEL 1U0,19.2a 21.25. JJ.J5 rcniet, roruntíinB IcooMdýi Hvn^ Pottsr in pivu mrtâM kM, dornUj^shí pustDhwi&m jHQ. 16.00.18.{)Q He*íiwÍ«al*i.iN*i8íkr M.M 18.30. Udiiw dob* 3: Zan dmoamv, snmíraAa koradija -anhromzlfin 3 D 11.00.15.10 NtslivM bnht, vcifiB ikaiB lllB.17.0a 2020.2550 Snubftn. rvnantifina koiTM^ja 1130 U.DQ. 18.20. lS.4a 21.00.2120 Vte ni^ Uvi«, mmsitifara konwdiia Háú. 18.50, ia05. 23.46 IsgendK pn^navt ta vsak dan nradilawiavtthmoinnftitfto pr9dSt3¥99â¥fi9ttk. Mtefr  flíAý» eadflaa-ajLiûniddiÉ METROPOL SOBOTA. 16.00 Shr»ktr*tH.aniniir«nj. Niko vabi NB)ELlA.3a& 21.00 600». aokumwmní ROGAŠKA SLATINA SOBOTA. 215 19.30 HvTv Polttr ta pm ntim lni. tfomii^jslia pustoloviiina PRIREDITVE PmK,28.8. 15.30 Dobjepri Planini» Kozjanska d omanja, Repul in Ravno 13 Ljudsko petje, ples in pripovedništvo vokalna skupina Grič. mladi folkloristi OŠDobje, mali fi:)lkbristi dob jonskega vrtca SmOTA.29.8. 9.00 Prosiori DU Griže_ RdzsUva ročnih del dniâtvaJelkâ 9.00 ZaJoSka Gorica_ Kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem 9-30 OŠPrevoije Poletni ex-ten pore Prevorje 09 slikarsko srečunje Ijabitlejskih li' komikov za nagixido šentjurskega poletja 10.00 Muze) 00 vej Se zgodome Celje lis lulkouna predstava v oh/im pro-)ekia Policija za otroke • predstavi-leifpoiiastov, nfihovegfl dela, opre-me,živaii... 10.00 Prostori Godbe Zabukovica v Grižah_ Odprtje razstave in otvoritev prizidka 14.00 Dob je pri Planini, Kozjanska dopiagija. RepuS in Ravno 13 PrikâzsKârih kmečkih opTâvU potdoki}]íuL TTÙûàgoTuiro^ »mašino«. ročno žaganje in tesanje, Žffsnjekuha. kůsáingrablflce, mla-Čev. podkavanje konj, Paridolske korenine, Dobjanski vengrii in fól-__kloristií^Dobje_ 15.00 Gasilski dom Ljubečna_ Zlata harmonika nastopilo bo finalistov in Í31«- terarwv ter gostje_ 15.00-17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka kruha v črni kuhinji in pletenje iz ličja etnografskademonstradjainučna detavniai Tfergge Klernenfif 16.00 MesmootrožkolgiSče Velenje Ta veseli dan oiro&dživ-iav_ 18.30 Dom krajanov Andraž nad _Polzelo__ Družine pojejo odprtje likovne razstave domačih amaterskih ustvarjalcev 20.00 Dom krajanov Andraž nad Polzelo_ Družine pojejo Svojeglaikek • uprizoritev igre gledališke skupine KD A ndraž 19.00 2>gkakartu2ija_ Koncert orkestra slovenske po-lidje spored: Hoisf, AdamiC, Reed, de Meij, Moriamne. Goodman Î9.QQ Dom KUP Svoboda Griže Med knapi aliJakec se ženi glfdnMkaigra 20.00 Dvorec Strmo!_ Dniitvo likovnikov Rogatec odprtje Uko\me razstave 20.30 dvorec NovoJ^g_ Koncert baročne glasbe ob 200-lawà Haydnave smrti nastopa Fitzwiliiam quartet (VB) in sopranistka Suzana O^ajenŠek NEDELJA« 30.8. RAZSTAVE lO.OO Velenjski grad 5. srednjeveški dan nastopi vitezov, grajske gospode, sredr^eveškedobrote, mfaxždrí... 10.45 Mestni park-Sbodrov trg. Žalec Promenádní koncert pihalnih godb_ 14.30 Igriiče v Andažu nad Polzelo Družine pojejo 26. družinsko petje z motom Peli sojihmaňmoja 16.00 Hmei^rskidomKZPetiovče Srečanje ljudskih pevcev in god- cev 18.00 Dom svJožefa Celje_ Večeri v atriju ffjstujeM^Z Anton Fóerster, Izubijana. dirigentka Damjana Božič-Močnik 19.00 Velenjskigrad Večer z Iztokom Mlalcarjem 19.30 dvorišče župnižča vUSkem Vokalna skupina Lilija: Jožef in njegova suknja i^m s petjem, zborovodkinja: Rebeka rdUja: Magdalena Hrastnik 20.00 Vrtlpavfej/ehiSeSentjur_ 55Irtiiaus monokomedija v izvedbi Dajmo stisn't teatra PONEDEUEIC 31 .a. 21.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje_ Zvezde pod zvezdami: Gola resnica zaključrui predstava l^trz^a jana www.radiocelje.com Galerija sodobne umetnosti Celje: Pantha rei • večmedijska razstava Staneta Jagodičd. do 25.9. Pokrajinsid muzej Celje: Mavrični svet Schûizove keramike» ii) 30. S-.Sve-tiSča ob reki. do prekUca; Nova arheološka odkritja/Nova zgodovina y uhljane (Knežji dvor), do pre^cZica Muzej n(n«jŠe:^0(krvloe Celje: Krali Aleksander med nami, do 6.9. Osrednja knjižnica Celje, Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister, do 3i. 8. Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deželni privilegiji 1338 - 1736, do 30-9. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava iz 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let, do 30. S. Dom sv. Jožeia Celje: Platna; razstava Valentina Omana Avla ElektTO Celje: Mravljica -Tihožitje 2009, do 32- 8. Galerija Volk Celje: Celjske poletne vedute • X!. poletni slikarski ex-tempo-re. íío3J. S. Gaierija MIK Celje: Likovna dela Sa-. šeLebana.doiO. 9- Razstavni prostori Cinkarne Celje: šmartinsko jezero - razstava fotografij Članov Društva ljudske tehnike Cinkarne, do 30-9. Gaierija Velenje: Sprava • SpomeO^ni-ki. veCmedijska razstava Stanera Špe-gla,doi2. 9. Savinov likovni salon Žalec: likovna dela članov likovne sekcije KUD Žalec, do 5. 9. Dvorec Novo Celje: Chiaroscuro • razstava likovnih del udeležence slikarske šole Rudija Španzla. do 30.8. Kulturni dom Šmarje pri Jelàah, Cvetoči vrtovi, razstava del Janka Orača. do9, 9. Grad Podsreda: V zeleriem vrtu; razstava likovnih del Alme Intihar, do 30. 8. Gasilski dpm PGD Groblja látková vas: Spomini na Tita in JNA, ogled vsak del ovnik med 19. iniO- uroali po dogovoru na tel. 041/783-370. Avla Mestne občine Velenje: Rudarski praznik; fotografije Edite Prie, do 31. 8. Anina galerija Rog. Slatina: Oddaljena bU&na - likovna dela Maksimilja-na Strnada - MilCa, do 30.8. Avla Terme Zreče: Konrad Kranjc -razstava likovnih del. do 15. 9- Dom za starejše občane Štore: razstava slik likovne kolonije v Zavr$ah» do 30. 9- Špesov dom Vojnik: razstava likovnih del članov Društva likovnikov in fotografovSlov. Konjice, do JO. 9. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovijiska razstava. Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg ŠoiQur: stalna arheok^ka razstava Riûûk in njegov zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje indáoGustava in 6en>amina Q»vca. Muze) Laško: Laško- potovanje skozá čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo ináiraviliški turizem- Knjižnica Gimnazije Celje-Cemen , likovna dela dijakov umetniške Gimnazij e Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Ži-vetivCeiju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlc^: Kralki ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografek! atelje Josipa F^iikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške ikanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota) ; Mednarodna zbirica likovne imiemosti Galerij Vlada GerSaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Cdje, gostišče Hochíuaut IV^er-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in poŠta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Gaierija Dan: prodajrta razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca OskarjaKogoja ter grahk Rudolfa španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediSčine -zdravilna zelišča, stalna razstavaMon-jeCaber^ smoci Sobota ob 22. uri, občinsko dvorišče: Letni kino: Prida Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro termed 15- in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Petek ob 20. uri, Zgornji trg v Šentjur-ju: Španski večen spoznavanje Španske ^asbe, plesa in kultxire, sodelujejo Društvo za ohranjanje Zgornjega trga ter neformalna skupina VIS &drustvoso&.si ZAVOD VÏR, DNEVNI CENT» ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 POLETJE VCELJU PmK.28.8. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 13.00-19.00 Stari grad: Dežela Celjska vabi; priprave na srednjeveški dan 17.00 Vodni stolp: Ttined fish; glasbena delavnica, koncert skupine in jam session 18.00-21.00 Mesma plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maščobe • 19.00-20.C^ Mestna plaža: večerna telovadba; z dihalnimi vajami * 20.00 Pred Hotelom Evropa: Koncert Big band - extra band Glasbene šole Cdje 21.00 Knežji dvorec: Kino pod zvezdami; Kako so me sistematično uničili idioti 21.00 Špitálská kapela: Korak naprej, dva koraka nazaj; plesna predstava Bojane Mišić .SOBOTA. 29. 8- 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 20-00 Mestna plaža: Obuti mačelg lutkovna predstava 13.00-19.00 Stari grad. Dežela Celjska vabi; srednjeveška prireditev 18.00-21.00Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuli za zdravje; brezplačno merjenje maščobe * 19.00-20.00 Mestna plaža: večerna telovadba; z dihalnimi vajami * 21.00 Knežji dvorec: Kino pod zvezdami; Popolni mrk NEDEUA.30. 8. 730-8.30 Mestna plaža: vadba Pinatt * 20.00 Stari grad: Ionosfera 2; plesno-gUsbeni interakcijski projekt Plesnega foruma Celje in skupine Aperion P()NKDEUfcJ(.3l.8. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 16.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maščobe * 19-00-20-00 Mestna plaža: večerna telovadba: z dihalnimi vajami * 20.00 Vodni stolp: Patty Diphuza • izpovedi pomodive; kat^t po zgodbah Pedra Almodovarja ' v primeru dežja odpade SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠmVT BUŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starce, za razvezane, zà ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOC NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul- 4.3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina; ponedeljek-petek od 8.-16. ure; teleton: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT FTEOS 031 555 844, www.eteos.si, infQ@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najsti^kov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-iržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190. fax: (03) 54 41 032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda e I EUR petkovega pa 1.25 EUR- Tajnica: Tea Poapečan Veler. Naročnine: Majda iCanšek. Mesečna naročolua je 8.30 EUR. Za tujino je letoa naročnina 199.Í0 EUR. Številka transakcijski računa: 06000 0026781320-NenaroČenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, RADIO CEUE direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode. za kâtere se plačuje 8,5% davek na dont-rc.si Odgovorna urednica; Simorta Brglez Urednica informarivnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info^adiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Špela Kuralt. Rozmari Petek, Urška SeliŠnik. Branko Stamejčič. Simona Solinič, Dean Suster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku io Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LeJiČ Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor KlenovŠek, Nina Pader, Rok Vložnik, Marjan Brečko Telefon: (03142 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprtem oglasov po elekt. poŠti: agencija JENS, NOAH, ANE, SK. SA, MONTER, TK, COKEC, ON, L1MÍT. ELAN, ŠČ, KOL, OTO, GIRICA. ORKESTER, ENOCELIČAR. ROLA, TELEPATIJA, TROT. Geslo: Sedanji ameriški predsedniški par. Izid žrebanja l. nagrado» vstopnici za 2 osebi za kopanje v Aqualuni, Terme Olimia. prejme: Simona Rebevšek, Miklošičeva 2, 3000 Celje. 2. nagrado, darilni bon za 20 evrov v Wellnessu Aspara v Šentjurju, prejme: Edita Perger» Breg 102, 3313 Polzeia. 3.-5. nagrado, vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje, prejmejo: Linda Zottel, Ložnica pri Žaldii 19b, 3310 Ž^ec; Lučka Ig]lč> Kersnikova 6a> 3000 Celje in Milan Kolar» Slivnica 28, 3263 Gorica pri Slivnici. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. l 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 10 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov:_ OVEN OniLNe obremenjujte se z nepomembnimi malenkosimi, dmpak se oprimite stvari, ki vam lahko prinesejo velike dobičke na posbvnem podro^a. Nekdo vam bo priskočil na pomoč, zato ga nikar ne zavrnite. On: Občulili boste knvico in hudo vam bo, a ne obupavaj-te, saj niste ne prvi ne zadnji, ki se mu je zgodila krivica. Nekdo vas bo poskusil tolažiti in na nek način mu bo to tudi uspelo. mm Ona: Kmalu boste spoznali osebo, ki jo že dol^o čakaie. a se tega ne zavedate. Zaio pamet v roke, da priložnost ne spolzi med prsti. Vse se lahko razvije v prijetno avaruuro, ki vam bo ostala v trajnem spomina. On: Ce bi ne imeli tolikšne izbire, bi se zlahka odhSli, tako pa nihate med dobrimi in Še boljSimi kombinacijami. Pazite. da se ne vmeša še kdo drug, ki komaj čaka na ponujeno priložnost. In odloČite se že enicnui Ona^ Najbolje bi bilo. če W se za nekaj časa limirťii in pustili stvarem, da se same postavijo rm svoja mesta. Ne hitite. nič vam ne bo pobegnilo! Najprijentejše reči se delajo počasi in sigurno ... On: V ljubezni se vam obeta prijetna avantura, ki vam bo spet pognala kri po žilah. Le zakaj ste tako dolgo čakati rm ta korak, kopaje zdaj vendar povsem jasno, da vam enostavno rtt moglo spodleteti. Ona: Ljubezen bo prišla kar sama od sebe in še preden se boste pošteno zavedli, se boste znašli v objemu osebe, ki vas bo povsem očarala. Nikar se ne zadržujte, ampak pustite Čustvom prosto pol. On: Čeprav sedaj mislite pesimistično, se bodo stvari, ki vas skrbip, razvile popolnoma drugače, kot ste pričakovali. Zato samo brez skrbi! Pa tudi v ljubezni se vam obetaprec^dobra kombinacija. DVOJČKA ^ I STRELEC ^ Ona: Situacija se bo sicer razvijala dokaj ugodno, vendar vam kanček previdnosti vseeno ne bo ravno škodil Nasprotno - odprla se vam bodo povsem nova obzorja, saj vam bodo ljudje začeli bolj zaupati. On:Le sreči se boste lahko zahvalili, da boste pravočasno opazili nastavljeno zaiiko in se izognili posledicam. V bodoče bodite bolj previdni, saj nekdo vztrajno išóe priložru?st, da vam povzroča težave! Ona: S prijatelji se boste zabavali kot že dolgo ne, a bo po zabavi prišla tudi neprijetna streznitev s strani osebe, s katero ste si privoščili nekoliko preveč. Boste pa za drugič vedeli. kako seje treba obnašati. On: Uspelo vam bo poglobili odnos s partnerko tn premagati težave, ki so vaju zadnje čase vseprevečrazdvajale, še najbolje bo. da se čimprej odpravita na skupen dopust, sajsiaga oba že pošterw potřena. Ona: Dokončno se boste prepričali. da je vaš novi prijatelj resnično tista oseba, ki je vredna zaupanja in ljubezni. Ob prijetni wčerji si bosta izpovedala čustva in videli boste - prav prijetno bo. Orv Pomotoma se boste obrnili rm napačno osebo, kar vos lahko stane prenekatere priložnosti Poskusite biti karseda previdni, saj se vam lahko zlahka zgodi, da boste dobili nož v hrbet. DEVICA ^ Ona: Teden bo zelo pester, boste dobili novega prijatelja, ki vas bo kar precej Časa spravljal v dobro voljo. Vendar pa mu nikar preveč ne zaup(Q-te, saj se lahko zgodi, da boste na koncu razočarani. On: Zadnje Čase ste bili kar malo preobremenjeni, zato je pravi čas, da si privoščite nekaj časa tudi zase. Odpravite se v fitnes ali samo na prijeten sprehod, ki vam bo vsekakor pomiril napete živce. Ona: Dolgo ste varovali skrivnost, zdaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar ste Že zdavnaj pozabili. Le stežka vam bo uspelo prikriti čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno nepredvidljivo. On: Srečali boste nekoga, "ki bo v prihodnosti igral zelo pomembno vlogo v vašem poslovnem življenju. Nikar ne zamudile priložnosti, ampak se pokažite v tím boljši luči. Vsekakor imate prav dobre možnosti. KOZOROG Ona:Ne pustite, da vas spro-vocirajo Ljudje, ki samo Čakajo řiú vašo nepozorrwst. Raje jim pokažite svojo hladnokrvnost, saj jim boste s tem povsem prekrižali načne. Na ton-cu se boste prav prešerno smejali. On: Z izredno poslovno poteza boste rmredili prec^šen vtis na svoje nadrejene, kar vam bo odprlo marsikatero možnost v prihodnosti. Izkoristite odlično situađjo kar najbolje. VODNAR ^ Ona: Starejši moški vam bo omogočil poslovni prodor ťn hvaležni muboste. Kdove, morda se bo konec tedna končal povsem nepričakovano. Pazite, da se ne boste zapletli v nekaj, iz česar se ne boste mogli rešiti On: Zaupajte se pravemu prijatelju. saj vam bo le ta gotovo pomagal. Sramežljivost vam pač ne bo koristila, zato se je nikar ne poslužujte. Ne pozabite, blagor tistemu, ki ima takšne pri-jate^ef Ona: Obnašale se, kot da ne veste, icđ/ bi radi, zato ste se že marsikomu prav pošteno zamerili V ůwn^u ;e to le površinska maska, s katero boste poskušali skriti ranljivo naravo. Še preveč vam bo uspelo. Oru Nekdo se vam že dolgo skuša približati; treba se vam je le ozreti in se seveda odločili. Lahko bi bilo prav prijetno, saj konec koncev tudi m trenutno potrebujete nekoga, ki bo prisluhnil vašim čustvom. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4. Celja 090 4208 m Trije novi lokali v Celju Kaj S6 ne bo Aleksandru Janěaiju (levo) »nejalo, ko pa praktično vse, česar se loti, uspeva. V prenovljeni piceriji in špageteriji Koper pa bomo ocHno videvali tudi odvetnike in atlete. Če seveda lahko sodimo po obisku odvetná Aleksandra Cmoka, ki je s\w tudi član upravnega odbora Atletskega društva Kladrvar. Tâ teden je družba Eurotas, ki vodi Hotel Evropa, za njo pa stoji znani celjski »nepremičnina!« Aleksander Jančar, odprla* kar tri nove oziroma prenovljene lokale. Koper je znova prava špageteri-ja in edina prava picerija v mestu» kol pravijo v Eurotasu, Vrtnica je dobila rokabilijev-ski sijaj, včeraj pa so odprli še trendovski Maximal (prej Sabroso). Na vseh otvoritvah je biio veselo in predvsem, v Celju se je dogajalo! l\idi mi smo bili tam... Foto: GrupA Glede na to, de je Vrtnica po novem opremljena v rokabilijavskem stilu, sa ja spodobilo, da na otvoritvi nastopi Rok'n'band. Odločitev je bila vec kot prava, gos^e odroma obiskovalci so se zabavali in si zaželeH se več takih večerov. Mad navdušeno publiko pevca Roka Ferengje 2 bandom je bila tudi Heidi Korošec. Pravi direktor poprime tudi za kakšno drugo delo. na le papiqe. Zoran Podkoritnik. direktor Eurotasa. zna,. Za vs^dmiepesnim moškim stoj ženska, v pňneraJarwarj^ ootno. peći tudi (Hce. Bivši minister na Veroniki Nekdanji minister za kulturo Vaško Simoniti si je pesniški večer na Starem gradu ogledal z velikim zanimanjem v družbi soproge Alenke Zor - Simoniti« ki je bila tudi članica žirije. Ob poslušanju poezije Je bil kar nekam zasanjan, kot bi se mu tožilo po dobrih starih časih. Po novi ministrici Majdi Sirca so se Celjani zaman ozirali. Ni je bilo. Foto: SHERPA i: Pl«£SiCAKSTVO FiVSAI>£RSTVO mmi rr^ Kosovelova ló 3000 CEUE 09M 04s ose ra 03 490 «m r ^ M3GRADd»o Go^jveuka 3 3000Ce>je GSM 041 77 11 04 Na otvoritvi Vrtnica sta bila tudi pevka Žana in njen partner Dani Sal obi r. Večeri v dvoje so 2a mlade starve se kako pomembni in tega se očitno Žana in Dani. ki imata dobro lato staro hči Kiaro, 2avadata. Ja pa res, da se zaradi takšnih večerov lahko zgodi, da otrok hitro oziroma hitreje dobi bratca ali sestri* CO... ^ m