O JEZIKOVNI SITUACIJI MED SLOVANI (S POUDARKOM NA BOLGARSKO-ČEŠKIH VZPOREDNICAH)
raHa r.naflKOBa - HcKpa ^HKOMaHOBa (Hana Gladkova - Iskra Likomanova), H3hiKoeaH cumya^uH: ucmoKU u nepcneKmushi (öomapcKO-nemcKue napannenu) (Jezikovna situacija: izvori in perspektive (bolgarsko-češke vzporednice)). Univerzita Karlova v Praze. Nakladatelstvi Karolinum, Praha 2002. 452 str.
Razprava Jezikovna situacija: izvori - perspektive (bolgarsko-češke vzporednice) je predvsem predstavitveno-problemska in šele nato tudi primerjalna oz. kontrastivna, kar nakazuje že hierarhija v naslovu; sicer pa avtorici eksplicitno poudarjata, da je bil njun glavni namen predstaviti aktualno dinamiko jezikovne situacije in s tem razvoj jezikovnega položaja glede na celoten družbeni razvoj. Razpravljanje tako zajame a) spremembe v slovanskih jezikih in v jezikoslovju (tu zlasti metodološke) v zadnjih desetih letih, kar sodi v (naslovne) perspektive, b) upoštevanje Praške lingvistične šole in njenih strukturalno-funkcijskih modelov za različna jezikovnokomunikacijska razmerja pa sodi v (naslovne) izvore. Zaradi precejšnje načelne splošnoveljavnosti obravnavane teme je škoda, da so se pri prvem natisu odločili za naklado samo dvesto izvodov.
Kljub temu, da je od izida minilo štiri leta, delo problemsko opredeljuje aktualno stanje v razmerjih jezik - norma - kultura - komunikacija in obenem skuša nakazati nadaljnje razvojne perspektive slovanskih jezikov v ožjem in širšem komunikacijskem prostoru (vsaj) v prvem desetletju 21. stoletja.1 V delu je jasno poudarjena prevladujoča teoretičnovsebinska in stro-kovnoizrazna težnja obravnavati čimveč možnih razmerij v samoumevni vzročno-posledični soodvisnosti jezikovnega sistema in komunikacijskega procesa.
Pri informativno-primerjalnem branju te razprave se nam lahko samo še potrdi, da slovensko jezikoslovje že nekaj desetletij sledi evropski aktualizaciji jezikovnokomunikacijske problematike, saj že od začetka tridesetih let dvajsetega stoletja (skladno z načeli Praškega lingvističnega krožka), prek spoznanja o socialno- in funkcijskozvrstni členjenosti jezika, vzporedno teoretično in uporabno razvija tudi področje jezikovne komunikacije (prim. B. Vodušek, B. Pogorelec, J. Toporišič, T. Korošec, A. Vidovič Muha), ki se od devetdesetih let dvajsetega in še v enaindvajseto stoletje tako teoretičnovsebinsko kot izrazno sprotno aktualizira (prim. T. Korošec, A. Vidovič Muha, A. E. Skubic). To navsezadnje potrjuje uporaba slovenskih različic ustreznega strokovnega izrazja, ki ima v slovenskem prostoru seveda tudi ustrezno miselno oz. predstavitveno podstavo.
Avtorici Hana Gladkova in Iskra Likomanova sta v soavtorstvu napisali poglavja in podpoglavja, ki jih pri naštevanju slovenim (v oklepajih pa so izpisana v izvirniku): 0 Uvod (9-12, BBegeHHe), 1 Komunikacija, jezikovno vedenje in jezikovni sistem (KoMMyH0Ka^0a, peneBoe noBegeHHe u CHCTeMa a3HKa), 1.1 Shema komunikacijskega in jezikovnega prostora (13-19, CxeMa KOMMyHHKaTHBHoro u a3HKOBoro npocTpaHCTBa), 1.2 Komunikacijski prostor (20-27, KoMMyBHKaTHBHoe npocTpaHCTBo), 1.3 Komunikacijsko področje (28-40, KoMMyHUKaTUBHaa c^epa), 1.4 Komunikacijska situacija oz. razmere (41-55, KoMMynuKaTUBHaa cuTya^ua), 1.5 Tabele razmerij med prvinami v komunikacijskem in jezikovnem prostoru (56-62, Ta6^u^H cooTHomeHua ^^eMeHTOB KOMMyHUKaTUBHoro u a3HKOBoro npocTpaHCTBa), 1.6 Jezikovni prostor in jezikovno področje (63-72, ^3HK0B0e npocTpaHCTBO u a3HKOBaa c^epa), 1.7 Jezikovna situacija - komunikacijski tipi (73-112, ^3HKOBaa cuTya^ua - Tunw KOMMyHUKa^uu), 1.7.1
1 Čeprav se v slovenski strokovni literaturi pojavljajo izrazne vzporednice komunikacija - sporazumevanje - sporočanje, komunikacijski - sporazumevanjski - sporočevalski, se z vidika zaobjetja vseobsežnosti pojava zdi naustreznejši izraz komunikacija z izpeljavami.
Pretočna komunikacija (76-89, KanannapHaa KOMMyH0Ka^0a), 1.7.2 Kulturna komunikacija (89-105, KyntTypHaa KOMMyH0Ka^0a), 1.7.3 Masovna komunikacija (105-112, MaccoBaa KOMMyH0Ka^0a), 1.8 Nosilec jezika (113-125, HocuTent a3HKa), 1.9 Norma in variantnost (126-146, HopMa u BapaaHTHOCTt), 1.10 Mnogovrstnost in stil (147-172, PasHOBHflHOCTt u CTHflb); sledi konkretizacija komunikacijsko-jezikovnih smernic s poglavjema 2 Bolgarska jezikovna situacija. Izvori in razvoj (173-390, BonrapcKaa a3HKOBaa cuTya^ua. Hctoku u pa3BUTue) in 3 Sodobna jezikovna situacija v Bolgariji (391-425, CoBpeMeHHaa a3HKOBaa cuTya^ua b Bonrapuu) - iz teh dveh poglavij bodo navajane in deloma pokomentirane samo splošnoveljavne opredelitve in ugotovitve; pomenljiva osnovna orientacija, v kolikšni meri je zajeta obravnavana jezikovnokomunikacijska problematika, je seznam upoštevanih strokovnih monografij in razprav 4 Literatura (426-439, ^uTepaTypa), ki vključuje vsa relevantnejša dela (322 enot) zlasti iz češkega, ruskega in bolgarskega jezikoslovja za obdobje 1932-2000; žal pa avtorici vse teze slovenskega jezikoslovja na kratko »odpravita« z izbranimi razpravami in eseji R. L. Lenčka in ne upoštevata nobene razprave že zgoraj omenjanih jezikoslovcev, ki bi lahko obravnavo vsaj potrdile ali v katerem od segmentov celo dopolnile oz. razširile. Na koncu je na nekaj straneh povzetek v angleščini 5 Summary (440-452).
V nadaljevanju bodo v okroglih oklepajih sproti izpisane samo strani, s katerih se kaj po-
Povzemanje in delno komentiranje nekaj splošnoveljavnejših opredelitev in uporabljenega strokovnega izrazja
Pri obravnavi je zajeta »zgodovinsko podprta sinhrona dinamika jezika«, ki vključuje jezikovne spremembe v »makrodiahroniji (v jezikovnem razvoju; MaKpoguaxpoHua)« in v »mikrodiahroniji (v dinamiki sodobnega jezika, MuKpoguaxpoHua)« (13).
Avtorici sta v izhodišče obravnave postavili komunikacijski vidik, ki se samoumevno odraža tako v jeziku kot v jezikoslovju oz. v konkretnih jeziko(slo)vnih situacijah, zato je smiselno govoriti o komunikacijsko-jeziko(slo)vni soodvisnosti, izraženi z razmerji (ki so tu predstavljena v smeri od najobsežnejšega jezikovnokomunikacijskega delovanja k ožjemu): komunikacijski prostor (KoMMyHuKaTuBHoe npocTpaHCTBo) - jezikovni prostor (a3HKoBoe npocTpaHCTBo) - nacionalni jezik (Ha^uoHaBbHH0 a3HK), komunikacijsko področje (KoMMynuKaTuBHaa c^epa) - jezikovno področje (a3HKoBaa c^epa) - standardni /knjižni/ jezik (cTaHgapgHwa /nuTepaTypHwa/ a3HK), komunikacijska situacija (KoMMynuKaTuBHaa cuTya^ua) - jezikovna situacija (a3HKoBaa cuTya^ua) - /knjižno-/splošno-/pokrajinsko/pogovorni jezik (/nuTepaTypHaa/KonoKBuantHaa/ pasroBopHaa pent) kot govorjeni dogodek (11, 13). Jezikovni prostor kot normativno predpisani/ standardni ali normativno nepredpisani/nestandardni odraz komunikacijskega prostora povzema spremembe v komunikacijskem prostoru s časovnim zamikom in navadno ne v celoti - torej je jezikovni prostor pri sprejemanju sprememb »konservativnejši« (16), kar še zlasti opazi in občuti v mejah standardizacije (17); sicer pa naj bi razmerje med komunikacijskim in jeziko(slo)vnim prostorom izpostavljalo in poudarjalo predvsem naravno težnjo k stabilnosti, kontinuiranosti, ki se razlaga kot »konservativnost v smislu globlje perspektivnosti« (69).
V komunikacijskem prostoru torej lahko govorimo o soodvisnosti a) mnogovrstnosti oz. variantne funkcijskosti (prevladujočega, navadno nacionalnega oz. državnega) jezika/jezikov in b) komunikacijskih področij. Komunikacijsko (funkcijsko) področje oblikujejo razpoložljivi jezikovnokomunikacijski vidiki in tipi, izhodiščno vezani najprej na različno funkcijskost nacionalnega oz. državnega jezika; konkretno priložnostno združevanje komunikacijskih vidikov in tipov pa oblikuje komunikacijske situacije kot »kratkočasovno zamejene jezikovne projekcije«, ki vključujejo jezikovni standard in nestandard, tako da se glede na jezikovnokomunikacijski tip ločujeta standardizirana in nestandardizirana področje in situacija (28, 34, 45, 73). Z upora-
bo jezika v različnih komunikacijskih vidikih je v osnovi poudarjeno ločevanje med govorno različico knjižnega standarda nasproti neknjižnopogovornim različicam. V tem delu se tudi širše vseslovansko (navsezadnje tudi z ustaljeno /podvojeno/ uporabo standardni /knjižni/ jezik (cTaHflapflHHH /nHTepaTypHHH/ a3HK)) potrjuje, da knjižni jezik v svoji zunajjezikovni, najširši družbeni vlogi (tj. v vlogi narodne oz. državne povezovalnosti in predstavitvenosti) ni presežen in da v okviru že tradicionalnega pojma knjižnega jezika komplementarno součinkujeta standardni in kulturni jezik v smislu forme standarda in vsebine kulturnega jezika (o tem v zadnjem desetletju pri nas največ pri A. Vidovič Muha).
Tako komunikacijsko področje kot komunikacijska situacija s komunikacijskimi vidiki in komunikacijskimi tipi odpirata različne možne socialno-funkcijske vloge jezika in besedil. S prenosom jezika in besedila v drugo komunikacijsko področje z drugimi (ustreznimi) komunikacijskimi vidiki to besedilo drugotno zafunkcionira (19), npr. intervju v časopisu, branje pisma ipd. Znotraj posamezne določene jezikovne situacije delujejo komunikacijski tipi. Prevladujoči komunikacijski tip je t. i. pretočna komunikacija (76, KanannapHaa KOMMyH0Ka^0a), značilna za vsakdanje neuradno osebno kontaktiranje, ki je družbeno in strokovno zelo heterogeno; za elitnejša področja in situacije je tipična kulturna komunikacija (KyjitTypHaa KOMMyH0Ka^0a) s prevladujočim pisnim prenosnikom (91, 96). Za kulturno komunikacijo je tipična t. i. homogena diglosija (roMoreHHaa gurioccua) med ustno in pisno obliko (96) - tj. homogena diglosija oz. raba knjižnega pisnega in knjižno-/splošnopogovornega jezika na ustreznih različnih komunikacijskih področjih. V okvirih ustne diglosije med splošnopogovornim jezikom (pasroBopHaa pent, prim. z obecnä čeština, 169) in pokrajinskopogovornim oz. pokrajinskopogovarjalnim jezikom (KoioKBHaibHHH a3HK, prim. z bežnä mluva, 180) zaradi ostajanja v istem komunikacijskem področju pa t. i. homogena diglosija navadno prehaja v t. i. homogeni bilingvizem (roMoreHHwa 60n0HrB03M), v zvrstno dvojezičnost istega jezika znotraj istega komunikacijskega področja (96, 368-369). Bilingvizem je običajen za zelo obsežno komunikacijsko področje publicistike, ki npr. združuje kulturno komunikacijo z masovno komunikacijo (KyitTypHaa KOMMyH0Ka^0a, MaccoBaa KOMMyH0Ka^0a 110).
Komunikacija uveljavlja tudi splošnoveljavna razmerja: nosilec komunikacije : komunikacijska kompetenca/zmožnost (tj. zmožnost izpolnitve namer in ciljev), norma (pravila uporabe v jezikovnem sistemu) : kodifikacija (normativno opisovanje pravil, 129-130), s tem da se smernost standardizacije in kodifikacije spreminja glede na vsesplošno stanje nacionalnega jezika, tako je npr. v češčini smerni potek od kodifikacije k standardizaciji, v bolgarščini pa je smernost obrnjena (197); kot spremna stalnica zgornjim razmerjem se dodaja razmerje mnogovrstnost/različnost: stil (147, 152, 169).
Nadaljnje razvojne težnje
Avtorici opozarjata na jezikovnorazvojne težnje, ki so tudi v slovenščini že povsem običajna oz. vsakdanja jezikovna stvarnost.
-	Kodifikacija postopoma izgublja ukazovalni ton v smislu, da se pravilno/nepravilno vse pogosteje zamenjuje s priporočljivo/odsvetovano ipd. - posledica tega so pogostejše različice in povečana možnost individualnega odločanja in svobodnejše rabe v okvirih standarda (384). Komunikacijski prostor in konkretne situacije prisilijo jezik, da se mora v okvirih svoje prožne stabilnosti prilagajati različnim specializiranim namenom besedil.
-	Večji poudarek na govoru kot jezikovni uresničitvi jezika posledično izpostavlja komunikacijske vidike in lastnosti pogovornega jezika in med drugim nakazuje funkcijsko zbliževanje knjižne (standardizirane) komunikacije z neknjižno (nestandardno) - na publicističnem področju se to odraža z možno nezaznamovano uporabo neknjižnih prvin v knjižnem jeziku (npr. knjižni standard v jezikovni situaciji subjektivnega ocenjevanja) in z vedno pogostejšimi
prehodi kulturnega tipa komunikacije v masovni tip komunikacije. Jezikovnozvrstna souporaba knjižnega in neknjižnega v istem besedilu posledično povzroča vedno pogostejše prehajanje jezikovnozvrstne diglosije v jezikovnozvrstni bilingvizem; splošno še velja, da se bilingvizem v okvirih pogovornega (knjižnega in neknjižnega) jezika težje uresničuje in razvija.
- V knjižnem jeziku kot nacionalnem/državnem jeziku se standardizaciji in kodifikaciji pridružujejo terminologizacija, determinologizacija in anglo-amerikanizacija.
Predstavljeno delo teoretičnovsebinsko ne presega razprav naših jezikoslovcev, zato pa potrjuje nekatere osnovne (zgoraj naštete) ugotovitve, ki so pri nas že znane in uveljavljene. Obravnava pa je predstavitveno-informativno koristna v smislu zbrane problematike na enem mestu, in še zlasti zaradi sistematično zbranega in deloma tudi problemsko pokomentiranega strokovnega izrazja.
Andreja Žele
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani