Poštnina plačana v gotovini
Štev. S00.	V	Ljubljani,	sobota	3.	septembra	1938.	Leto	(II
Hitler, Henlein, Gdring, Ribbentrop in Hess so se posvetovali:
Berchtesgadenski sklepi zaviti v temo
Ves svet nestrpno pričakuje Hitlerjeve besede
Berchtesgaden, 3. septembra. AA. (DNB.) Vodja in kancler Hitler je včeraj sprejel v Ober-salzburgu Konrada Henleina, voditelja sudetskih Nemcev, ki mu je na željo lorda Runcimana orisal stanje pogajanj s češkoslovaško vlado. Hitler je z velikim zanimanjem vzel na znanje Henleinova izvajanja, in pri tem je prišlo do izraza popolno soglasje glede presoje položaja. Konrad Henlein je bil gost kanclerja Hitlerja na kosilu, popoldne 6e je pa odpeljal z Obersalzburga.
Ugibanja o Hitlerjevi odločitvi
Berchtesgaden, 3. septembra, o. Včerajšnji sestanek med Hitlerjem in sudetskim voditeljem Henleinom je ostal popolnoma tajen ter je Hitler pridržal zase končno odločitev Nemčije glede če-sko-sudetskega spora. Vsi znaki pa kažejo, da je kancler Hitler nasvetoval Henleinu, da naj ostane pri svojem karlovškem programu in da med drugim zahteva tudi popolno avtonomijo za tri in pol milijona Nemcev.	Vsebinsko silno suhoparni	komunike, ki	je	bil	izdan v Berchtesgadenu po	se-
stanku med Hitlerjem in Henleinom, pravi, da se je Hitler pogovoril s Henleinom med štirimi očmi. Vsi politični krogi pa se sprašujejo, kakšne posledice in kakšen je rezultat včerajšnjega sestanka. Tudi zunanji minister von Ribbentrop je imel razgovor s kanclerjem Hitlerjem, ni pa se sestal s sudetskim voditeljem. Ribbentrop je popoldne od-otoval iz Berchtesgadena v Berlin. Nemški služ-eni krOgi vztrajajo na tem, da nihče drugi, razen Hitlerja, ne ve za bodoče načrte Nemčije. Mnogo se govori in komentira, resnica pa je le ta, da si je Hitler pridržal končno odločitev sam zase. Ena možnost je,	da	je	sudetskemu voditelju nasvetoval	I
umerjenost,	in	s	tem olajšal napetost. To pa	vse	|
zaradi tega, ker je Hitler sovražnik kompromisov. Vsi časopisi namreč objavljajo, da Hitler nima namena delati kompromisov. Kompromisi pomenijo samo začasno rešitev, pa podlagi katerih bi se izpeljal načrt pogajanj na širši osnovi e Francijo in Anglijo.
London, 3. septembra, o. Angleški službeni krogi že nestrpno pričakujejo Hitlerjeve besede, ker je dosedaj češkoslovaško vprašanje ostalo Še vedno zavito v temo. Niti najmanjšega pojma nimajo v zunanjem ministrstvu o končnem stališču, ki sta ga zavzela Hitler in Henlein pri svojem sestanku. Britanski krogi ne omalovažujejo optimizma angleškega časopisja. Optimizem pa pripisujejo v glavnem Hitlerjevim besedam, ko se je izrekel za mir v razgovoru s francoskimi časnikarji. Pristavljajo pa, da je Hitler dal podobne izjave leta 1937 pred niirnberškim kongresom.
Obiski In posveti v Pragi na vse strani
Praga, 3. sept. o. Angleška delgacija, ki vodi pogajanja med Čehoslovaki in sudetskimi Nemci, je izdala včeraj komunike, ki je izšel ob 19.30. Sporočilo pravi, da se bodo razgovori nadaljevali v začetku drugega tedna. V tem komunikeju ni bilo opaziti niti najmanjšega znaka, če ima lord Runciman kakšno obvestilo o Hitlerjevem sklepu. Zdi se pa, da ima nekakšno zagotovilo, ker je ponovno obiskal predsednika Beneša in mu povedal, da se bodo pogajanja nadaljevala prihodnji teden. Komunike nadalje pravi, da je prezident republike obvestil lorda Runcimana, da je sprejel sudetsko, delegacijo in da so se pogajanja všila od (0.20 do 10.30, nakar so jih odložili za ponedeljek popoldne. V sudetski delegaciji je bil Kundt,
ki bo bržkone vodil nadaljnja pogajanja s češkoslovaško vlado. Razgovori med Runcimanom in predsednikom Benešem so ostali tajni. Politiki so mnenja, da Hitler ni zaprl vrat, ker komunike pravi, da bodo pogajanja tekla še naprej. Lord Runciman je odšel po obisku dr. Beneša takoj k predsedniku vlade dr. Hodžu. Tudi ti razgovori so ostali tajni. Danes zjutraj se bo vrnil voditelj sudetskih Nemcev v Prugo.
Hcnteinovci pri Benešu
Praga, 3. sept. A A. (DNB) Predsednik republike dr. Beneš je sprejel včeraj ojKildne poslanca sudetsko-nemške stranke Kundta in člana vodstva te stranke dr Sebekovskega. V političnih krogih mislijo, da sta zastopnika sudetsko-nemške stranke informirala predsednika dr. Beneša o sklepu včerajšnje seje političnega odbora stranke. Danes popoldne se sestane parlamentarna skupina sudetsko-nemške stranke na posvetovanje.
Praga, 3. sept. A A. (Reuter) Sestanek med dr. Benešom, Kundtom in Sebekovskim je.trajal skoraj vse do 14. V tem vidijo tu bodrilen dogodek, ki daje v zvezi s poročili iz Berchtesgadena o popolnem sporazumu med Hitlerjem in Henleinom položaju mnogo ugodnejše lice. Vsekakor je bil današnji sestanek eden izmed najuspelejših razgovorov z nemško delegacijo. Zato se zdi verjetno, da bo prezident dr. Beneš tnpgel jutri izdati svoj proglas.
★
Praga, 3. sept. AA. Ha vas: Ta dva dni bo lord Runciman preživel svoj weekend na posestvu praškega nadškofa krdinala Kasparja, ki je blizu Bre-zanina v severni Češki.
Režim močne roke v Palestini
_, Kaira,, 3» septembra, o. Angleške oblasti v Palestini so. uvedle strogo . cenzuro: Vsi telefonski pogovori z državami ob Palestini so prepovedani. Zadnje tri dni so vsi telegrami podvrženi najstrožji cenzuri. Poročevalci tujih držav so dobili strog opomin, naj ne delajo v bodoče kakor so delali do sedaj, da so odhajali v Sirijo in tam oddajali poročila. Ce jih ulove pri takem dejanju, bodo takoj izgnani iz Palestine. Vsi arabski listi so ustavljeni in službena poročila poročajo dvakrat dnevno o incidentih in važnih ukrepih vlade. Ta poročila pa ne omenjajo nič o rušenju arabskih hiš z dinamitom, katere so porušili angleški vojaki zadnje dni. V mestih Jenin in Nablus so cele ulice porušene in zravnane s cesto, enako so občutile trdoto angleških ukrepov tudi nekatere vasi. Ti ukrepi so v Palestini še bolj poslabšali že tako napeto stanje in mnoge žrtve angleškega pritiska 60 prestopile med arabske upornike. 2e nekaj dni krožijo tuja letala nad ozemljem in mečejo letake, pozivajoč vse arabsko prebivalstvo, naj se prične bojevati proti angleškim oblastem in naj pristopi k upornikom, ki vodijo gverilsko vojno. Arabsko prebivalstvo je mnenja, da mandatna vlada ne bo dolgo časa imela oblasti nad Arabci, ker se iz dneva v dan pridružuje vedno več Arabcev upornikom in tako pospešujejo gverilsko vojno.
Filmska razstava v Benetkah zakliučena
Rim, 3. septembra. AA. (Stefani) Predsednik vlade Mussolini je dobil iz Benetk tole brzojavko: Šesta mednarodna razstava filmske umetnosti, ki se je začela 8. avgusta in ki si jo je trikrat ogledal minister za narodno kulturo, se je snoči po 22 dneh končala. Priredili so 40 predstav s predvajanjem 47 filmov; med njimi so 12 filmov sploh prvič predvajali. Predstave je obiskalo več kot
50.000	ljudi, med njimi mnogo uglednih italijanskih in tujih osebnosti. Podelitev nagrad je potrdila visoko umetniško vrednost nagrajenih del. Pomen te manifestacije je po soglasni sodbi presegel pomen vseh podobnih prejšnjih manifestacij. Stremeč za vse višjimi cilji izrekajo prireditelji te bienalne razstave svojo zahvalo duceju, inicia-torju im pokrovitelju te prireditve.
Kočevski ..vitezi" kot zlobni podtikovalci in zdraharji
Kočevje, 3. septembra.
V	noči od petka na soboto je bilo vse polno nemških delov napisov na trgovinah in gostilnah pomazanih s katranom. To dejanje neposredno pred »Slovenskim dnem« v Kočevju dokazuje, da so hoteli gotovi, elementi na ta način motiti prireditev »Slovenskega dne« in pripraviti do te narodne manifestacije nerazpoloženje. Toda temni elementi, ki so ponoči opravljali to delo z zlim namenom, so imeli smolo. Službujoči stražnik je zalotil dva člana tukajšnjega Sokola, ki pripadata onemu delu primorskih priseljencev, ki je za časa prejšnjih režimov našel na naših gostoljubnih tleh toliko zaslombe. Zalotil ju je pri delu, ko sta ravno hotela pomazati tudi napis na Verderber-jevi gostpni.
Katoliški Slovenci bomo odgovorili' na tako podlo dejanje s tem, da se bomo še v večjem številu udeležili »Slovenskega dne« v Kočevju, ter na ta način pokazali kočevskim Slovencem, da jih podpiramo v njihovem narodnostnem boju.
Praga, 3. sept. AA. Na svoji redni seji je vlada sklenila, da bo Češkoslovaška v vprašanju vojaških določb neuillyjske mirovne pogodbe zavzemala napram Bolgariji isto stališče kakor države Balkanskega sporazuma
Vesti 3. septembra
Italijanski protijudovski ukrepi so izzvali po vsem svetovnem časopisju precejšnjo pozornost. Po začetnih ukrepih ni bilo pričakovati enostavnega izgona vseh Judov, ki so si v Italiji pridobili državljanstvo po svetovni vojni. Zlasti je bila presenečena ameriška javnost. Kot nekak odgovor pa se sliši brzojavka Roosevelta, ki jo je poslal društvu judovskih veteranov v Združenih državah in v ujej proslavljal zasluge Judov za ameriško gospodarstvo in za ohranitev demokracije.
Proti fesu, običajnemu muslimanskemu pokrivalu, so se začeli boriti arabski skiajneži v Palestini. Postavili eo zahtevo, naj odslej Arabci nosijo starodavno arabsko kapo. Zgodilo se je celo, da so zafeli ti pienapeteži na javnih prostorih trgati laz glav fese in potem tiste ljudi pokrivati s kajx>. Končno so zapovedali še prebivalstvu, da mora najkasneje do danes odJožiti fese.
Posebne ukrepe žara J' prepogostih letalskih nesreč je izdalo francosko letalsko poveljstvo. V ta namen je bila sklicana konferenca vseh krajevnih letalskih poveljnikov. Odredbe bodo objavljeno danes ali pa jutri.
Spomenik francoskim prostovoljcem, ki so pred več kot 150 leti odpluli iz rtiča Grave pri Bordeaimi na pomoč Washingtonu v trnju za neodvisnost. Prav ob istem rtiču so se leta 1917 izkrcale tudi ameriške čete. Odkritje bosta izvršila francoski zunanji minister in ameriški poslanik v Parizu.
Neko japonsko letalo je strmoglavilo v bližini Ilankeva in se razbilo. Ubili so se podadmiral Ko-tori in več višjih mornariških častnikov japonske mornarice, ki so z letalom pregledovali vojne operacije pred Hankevom.
Orkan je divjal zadnje dni v Dobrudži in romunski Besarabiji, V Dobrudži se je podrlo več hiš ter sta pod ruševinami našla smrt dva človeka.
V	raznih krajih Besarabije pa so nastopile povodnji, ki so ponekod porušile železniško progo.
48 milijonov potnikov so v prvem letošnjem polletju prevozile italijanske državne železnice. Od lanskega leta 6e je število potnikov povečalo skoraj za sedem milijonov.
V Krakov je priletel ameriški letalec Lindbergh na svojem poletu iz Romunije v ČSR. Zaradi slabega vremena je moral zasilno pristati v tem mestu. Ko se je vreme izboljšalo, je odletel v Prago.
Razgovor, ki ga je imel s kanclerjem Hitlerjem francoski časnikar Chateaubriand, je neprijetno zadel hitlerjevske voditelje. Poluradno izjavljajo, da ta razgovor ni novejšega datuma, temveč star več kot eno leto in torej ne more pomenili, odnosno tolmačiti sedanjega mnenja Adolfa Hitlerja o vojni in miru v Evropi.
Večja skupina bivših poljskih bojevnikov potuje po Nemčiji. Včeraj je odposlanstvo teh bojevnikov sprejel zunanji minister von Ribbentrop.
Tekme za veslaško prvenstvo v Evropi so se pričele včeraj v Milanu. Tekem se udeležuje 44 moštev iz raznih držav in 147 veslači.
Posebni vojaški komisiji je predsednik Roosevelt naročil, naj v dveh mesecih izdela mobilizacijski načrt za električno industrijo. Komisiji predseduje predsednik vojnega ministrstva Johnson. Po tem načrtu bodo vse pripravili za obrambo 15 stralegično najbolj važnih ameriških :mest.
Med vsemi azijskimi Arabci raste navdušenje za borbo palestinskih Arabcev. Poleg iraških Arabcev so izrazili svoji simpatije do palestinskih Arabcev tudi indski mohatnedanci.
Seja francoske vlade je bila včeraj pod predsedstvom Lcbruna. Daladier je podal splošno poročilo o evropskem položaju, zunanji minister Bonnet pa je seznanil svoje tovariše 6 stanjem diplomatkih pogajanj.
Utrdbe v bližini Aleksandrije je začela graditi egiptska vlada. Obenem pa pripravljajo načrt za utrditev obale ob Rdečem morju. Na palestinsko mejo pa je vlada poslala več vojaških oddelkov, ker so palestinski uporniki napadli tudi več obmejnih egiptskih vasi.
Prisrčen sprejem so priredili v Pragi Lindberghu in njegovi soprogi, ko sta včeraj opoldne priletela v Prago. Oba Lindbergha sta bila v gosteh ameriškega poslanika.
Več tisoč kitajskih vojakov so baje Japonci obkolili v gorah vzhodno od jezera Pojanga. Poročilo izvira iz agencije Domei.
Pogajanja za določitev kontingentov v trgovini med ČSR in Nemčijo bodo oktobra v Pragi. Pogodba bo veljala za prihodnje leto.
V Pirenejih je zaradi hudega deževja, ki je trajalo tri dni, nastopil mraz ter je zapadel sneg. Tako zgodnjega snega v teh gorah že dolgo ne pomnijo.
Velikanske poplave so v vsej Norveški povzročile ogromno škodo. Zaradi obilnega dežja so skoraj vse reke prestopile bregove, zlasti pa med Oslom in Trondsajnom. Nad 500 družin je ostalo brez strehe.
Angleškega tajnega agenta, po rodu Arabca, so ubili teroristi v Damasku. V Jafi pa je bil ubit neki arabski policaj. Na cesti med Jafo in Telavi-vom pa je bilo zaradi eksplozije bombe ranjenih več Judov.
Silovit požar je izbruhnil v japonskem vojaškem skladišču v Tiencinu. Z velikimi napori so ga šele po osmih urah pogasili. Pravijo, da je ogenj podtaknila zlobna roka, očividno člani kitajskih zarotniškh družb.
Vlada generala Franca je poklicala v vojaško službo vse mladenče, ki so bili rojeni v aprilu, maju in juniju 1920.
Iz Himalaje se je. vrnila nemška odprava pod vodstvom profesorja dr. Bauerja. Nemci so prileteli iz Indije s svojim letalom ter se ustavili v Rimu. Šele jutri pa bodo iz Rima odleteli naprej
v	Nemčijo.
Gospodarski stiki med Grčijo in Bolgarijo so
se,zelo poživili po podpisu solunskega sporazuma. Trgovinske zbornice Grčije in Bolgarije so 6e začele baviti z vprašanjem neposrednih železniških zvez med Solunom in Sofijo.
Po zadnjem odloku italijanske vlade o izgonu Judov je bilo prizadetih nič manj kakor 5000 imo-vitih Judov v Milanu, Ti Judje, ki 60 se priselili večji del iz Nemčije, Avstrije in iz Poljske, so se vgnezdili in vodili najbolj donosita industrijska nodietia.
Splošna stavka grozi Franciji
Pariz, 3. septembra, o Daladieroia vlada se trudi na vse mogoče načine, da prepreči stavkovno gibanje, ki utegne zajeti všh Francijo ravno sedaj, ko_ je nastala mednarodna kriza zaradi Cte&koslo-
vaške. Delovni minister in razsodniki se trudijo, da poravnajo delavski spor, ki je zajel skoraj
500.000	delavcev, ki groze s stavko zaradi redukcije 14.000 tekstilnih delavcev, ki stavkajo v Amiensu. Medtem pa gradbeni delavci in delavci 6everne tekstilne industrije, ki jih je več sfotisoč, stalno groze, da bodo zapustili delo, dokler ne dobe povišanih plač in dokler ne sklenejo kolektivne pogodbe z delodajalci.
V	Lillu pa izvršilni odbor delavske zveze vztraja na sklepu, da bo pomagal delavcem, ki
V Italiji - vsi judje iz vseh šol!
Rim, 3. sept. Ministrski svet je pod predsedstvom Mussolinija izdal včeraj dopoldne nadaljnje ukrepe proti Zidom. Tako je prosvetni minister predložil tale načrt uredbe z zakonsko močjo, ki mu je namen obramba plemena v fašistovskih šolah: V državnih šolah in v šolah, ki jih sicer država ne vzdržuje, a jim je priznana pravica javnosti, ne bodo sprejemali otrok židovskega rodu, čeprav bi prestali sprejemne skušnje pred veljavo tega zakona, in tudi ne bodo mogli iti na univerzo kot redni slušatelji. Dijaki židovskega rodu se ne bodo mogli vpisati v šole, ki jim je i»riznaoa pravica javnosti. Od 16. oktobra t. 1. dalje bodo V6i učitelji židovskega rodu na šolah s pravico javnosti, odstavljeni. Prav tako bodo odstranjeni vse-učiliški predavatelji židovskega rodu. Židje, ki so člani akademij, inštitutov, znanstvenih, literarnih
V Španiji bodo zamenjali ujetnike
Delo bo opravila posebna
Barcelona, 3. sept. o. Vladna nota, poslana angleškemu odboru za izmenjavo ujetnikov, vsebuje predloge za mesečno generalno amnestijo za ljudi, ki so obsojeni na smrt. Ti predlogi naj bi služili kot temelj za nadaljnja pogajanja. V tej noti so označeni štirje predlogj:
1. Takojšnja ustavitev smrtnih obsodb za kriminalna dejanja, ki so bila izvršena pred
1.	septembrom 1938, pa je bil zločin odkrit po tem datumu.
2. Izvajanje tega predloga mora na obeh straneh zagotoviti britanska komisija.
3. Ukinitev obsodb naj služi kot osnova za pogajanja za celotno oprostitev in izmenjavo ujetnikov med obema strankama.
4. Zločini, ki so bili povzročeni po 1. sep-tebru 1938, naj se vključijo v mesečno am-
Drobne vesti
Rim, 3. sept. AA. Zidov je v Italiji približno 85.000. 20.000 jih je prišlo po 1. 1919.
Banjaluka, 3. sept. AA. Minister Kujundžič je izjavil, da bo društvo »Jugoslovanski čelik« začelo delovati najpozneje 1. oktobra. Z njegovimi ogromnimi električnimi centralami bomo lahko speljali elektriko po celi bivši Bosni in Hercegovini, v prvi vrsti pa po dolini Bosne in Vrbasa.
Bukarešta, 3. sept. AA. Rador: Po kraljevi želji bo romunska industrija začela graditi veliko pristanišče ob Črnem morju, in sicer 20 km severno od Konstance. Novo pristanišče bo širše kot ono v Konstanci in bo stalo 3 do 5 milijard. Zgradili ga bodo v zalivu Tassul in bo primerno za ladje vseh tonaž. Delali bodo pospešeno
niso zaposleni v oboroževalni industriji in ki so odklonili vladni sklep, s katerim vlada hoče raz-- -širiti 40 urni delovnik. '20.000 levičarskih delavcev, ki so člani pariškega okrajnega združenja, demontrira proti vladnemu dekretu in vpije, naj Daladier poda ostavko. V mestu je nad 500 mož mobilne garde, oboroženih s karabinkami, in nad 600 policajev, ki vzdržujejo red.
Daladier je glede francoske vojske dejal, da je pripravljena in da polagoma narašča do števila
825.000	mož, sedaj, ko so vpoklicali letnik 1918 na vojaške vaje. 20.000 mož, ki so prisostvovali manevrom v bližini švicarske meje, se je vrnilo v svoje garnizije.
in umetniških društev, izgube članstvo od 16. oktobra dalje. V prehodni dobi bodo židovski študentje, ki so se že vpisali na visoke šole, lahko nadaljevali svoje študije na vseučiliščih.
V	smislu določil tega zakona veljajo za Žide osebe, ki sta jim oče in mati židovskega rodu, ne glede na to, ali sta tudi židovske vere ali ne.
Rim, 3. sept. Vse italijansko časopisje poudarja pomembnost sklepov, ki so bili sprejeti na zadnji seji ministrskega sveta in ki se tičejo Judov. Listi pišejo, da bodo fašistične šole na ta način osvobojene vsakega posrednega in neposrednega judovskega vpliva. Ti sklepi pomenijo nov korak na poti h končni rešitvi judovskega vprašanja. »Journal d’Italia« ob tej priliki piše: Judovsko vprašanje ni samo vprašanje Italije, pač pa se tiče vsega sveta.
angleška komisija
nestijo.
Nadalje pravi ta spomenica, naj komisija na obeh straneh gleda, da se bo ravnalo humano z vojnimi ujetniki in da se prepreči bombardiranja civilnega prebivalstva. Posebno pa naj pazi na obeh straneh, da letala ne bodo bombardirala objektov, ki niso vojaškega značaja.
Bilbao, 3. sept. AA. (DNB) Včerajšnji boji na toledskem bojišču so bili posebno krvavi. Bojev se se udeležile vse vrste orožja, kakor tanki, bombniki itd. Po predoru republikanske fronte so nacionalisti prodrli več kilometrov. Republikanci imajo strašanske izgube. Velikega pomena je, da v zavzetih krajih žetev še ni pospravljena, ker bo to velike koristi za nacionaliste.
V	Nemčiii poplava denarja
Berlin, 3. 6ept. AA. DNB: Po najnovejšem tedenskem izkazu nemške narodne banke so celotne terjatve poskočile v primeru s stanjem prejšnjega izkaza za 865 milijonov mark in so dosegle 7531 milijonov mark. To povišanje terjatev se da razlagati z velikimi krediti gospodarstvenikom, ki so jim spričo žetve potrebna precejšna likvidna sredstva. Obtok bankovcev in kovinastega denarja je poskočil v primeru s prejšnjim izkazom na 8935 mijljonov mark. Stanje zlate podlage je ostalo nespremenjeno in znaša 70.8 milijona mark. Devizna podlaga je padla za 0.5 milijona mark.
Jutri vsi v Kočevje!
Slovenski dan v Kočevju
Narodni odbor v Ljubljani prirodi »Slovenski dan« v Kočevju 4. septembra 1!>88 pod pokroviteljstvom našega voditelja notranjega ministra gospoda dr. Antona Korošca.
Spored je naslednji: V soboto, 3. septembra zvečer zagore kresovi. V nedeljo, 4. septembra ob
5.30	budnica. Ob 8 sprejem gostov na postaji in sprevod gostov na zboroval išče. Ob 9 sv. maša z ljudskim petjem na zborovališču pred ljudsko šolo. (Sv. mašo in cerkveni govor opravi msgr. gospod dr. Lukman franc, univ. prot. v Ljubljani.) Po
sv. maši blagoslovitev in razvitje prapora Prosvetnega društva v Kočevju.
Sledi javno zborovanje, med katerim bo povzel besedo notranji minister g. dr. Anton Korošec. Za njim bodo pozdravili tabor zastopniki naše javnosti in raznih društev. Zborovanje se bo zaključilo z govorom zastopnika Narodnega odbora.
Popoldne ob 15 javna telovadba fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Nastop mednarodne telovadne vrste. Ljudska veselica.
Slovenci! Pridite na svoj dan v Kočevje! — Bog živi!
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 3. septembra.
Prvi dnevi velesejma
Splošna presoja letošnjega jesenskega velesejma je proti vsemu pričakovanju že prve dni nadvse ugodna. Prireditelje je nekaj časa skrbelo, kako se bodo ljudje sprijaznili z nujno spremembo programa, ki je nastala zaradi prepovedi predstave plemenske goveje živine in razstave malih živali. Vendar se je izkazalo, da je bila sprememba zelo posrečena in je sedanja velesejmska prireditev v tej obliki in obsegu po mnenju vseh vsekakor med najboljšimi, kar jih je bilo do sedaj. Zelo naklonjeno je tudi vreme, ki privablja mnogo obiskovalcev, in če bo ostalo vse dni tako lepo, bo to nedvomno zelo pripomoglo še k večjemu uspehu velesejma.
Razstava psov
Najbolj privlačujejo obiskovalce vsekakor razne razstave, od katerih je bila prva dva dneva vsekakor zelo zanimiva državna razstava čistokrvnih psov, ki je v vsakem pogledu zelo dobro uspela. Na razstavi je bilo 165 psov najrazličnejših pasem. Drug pes je bil lepši od drugega, kajti vsak je imel na sebi kakšno posebnost. Zelo so ugajali ilirski ovčarji, edinstvena jugoslovanska pasma, ki se zanjo zanima celo dvor. Razstava je bila včeraj zvečer zaključena, komisija, ki je ocenjevala pse, pa je s svojim delom končala že včeraj dopoldne. Priznati je treba, da je dosegla najlepši uspeh in je bila vzorno organizirana. Z njo so zadovoljni celo tuji razstavljalci, ki so iz petih držav, t. j. iz Češkoslovaške, Italije, Madžarske, Nemčije in Švice. Živali, ki so bile ocenjene kot odlične, so bile odlikovane z zlato medaljo Jugoslovanske kinološke zveze, one s prav dobro oceno so dobile srebrno kolajno, živali z dobro oceno pa so prejele bronasto kolajno.
Fotografska razstava
Nesporno najz&nimivejša pa je na sedanjem velesejmu razstava fotografije, ki je v resnici mednarodna, tako po obsegu, urejenosti in po razstavljenih slikah. »Z bronom, srebrom in zlatom je posuta pot sodobne slovenske fotografije«, pra-
vi	napis na vitrini, v kateri so razstavljena številna odlikovanja Fotokluba Ljubljana. Ta napis prav gotovo ni pretiran. Le redko katero društvo se namreč lahko ponaša s tolikimi odlikovanji, ki dokazujejo, da je naš fotoklub med prvimi na svetu. Na globusu, ki je razstavljen v oddelku fotokluba v paviljonu »M«, je videti številne zastavice, ki kažejo, na katerih mednarodnih fotografskih razstavah sp jse vse sodelovali člani ljubljanskega fotokluba in želi zavidljive uspehe. V štirih letih so se udeležili okrog 150 mednarodnih razstav in povsod sijajno uspeli.
Fotoklub pa ne žanje le zase lavorik z delom in uspehi svojih članov, temveč dela v svetu neprecenljivo propagando za našo državo in zlasti ožjo domovino. Kako velikega pomena je fotografija v mednarodni propagandi, se najlepše vidi na razstavi fotografije. Vendar pa je to' da je fo-toamaterstvo pi*i nas na taki višini, prav gotovo
V	jeseni bo na velesejmu spel veliko nagradno irebanjfi. Že spomladansko brezplačno nagradno žrebaaj* na velesejmu je zbudilo obilo zanimanja. Zato «e je velesejmska uprava odločila, da pripravi tudi obiskovalcem jesenskega velesejma od 1. do 12. septembra nagradno žrebanje z bogatimi darili. Vsak obiskovalec velesejma, izvzemši oni s permanentno ljubljansko legitimacijo, je brezplačno deležen žrebanja. Odtrga naj samo kupon od vstopnice, napiše nanj svoje ime in ga vrže v pripravljeno zapečateno žaro. Ob navzočnosti notarja g. dr. Krevla bo 12. septembra popoldne na sejmišču javno žrebanje. — Darila so bogata in tudi številna: motorno kolo (Vok, Ljubljana), 5-cevni radio-aparat Super Ingelen (Tehnik Banjai, Ljubljana), pogrezljiv šivalni stroj (Vok), 30 prvovrstnih damskih in moških koles (Tribuna, Rebolj in drug, .	n
nekaj značilnega. In prav za ta vzrok najdejo obiskovalci te razstave marsikaj zanimivega, da celo senzacionalnega. V zgodovinskem delu razstave so namreč prikazani neizpodbitni dokumenti, da je izumitelj fotografije na steklu Slovenec Janez Puhar, ki se je rodil 1. 1814. v Kranju in je umrl 1. 1864. v Ljubljani. Prva fotografska razstava, ki pa še ni bila slovenska, je bila v Ljubljani že 1. 1898. Fotografi in amaterji so bili organizirani že v začetku lega stoletja. Predhodnik sedanjega fotokluba je bil >Klub slovenskih ama-terjev-fotografov v Ljubljani. Vse to dokazuje, da temelji pri nas razvoj fotografije na solidni in bogati tradiciji in kulturi. Prav zato pa je tudi sedanja razstava fotografije na velesejmu tako vzorna in vredna, da si jo ogleda vsak posameznik, ki se količkaj zanima za našo kulturo in umetnost.
Na današnjem živilskem trgu
Ljubljana, 3. septembra.
Če je bil včerajšnji trg mrtev, je bil danes toliko bolj poln in založen z najrazličnejšimi stvarmi. Predvsem so se danes postavile jajču-rice, ki so imele ogromno množino jajee, pisk in druge perutnine. Jajca so se nekoliko podražila in so po dinarju komad, le bolj drobnih se dobi za 10 din tudi po dvanajst. Piške so po 15 dinarjev do dveh kovačev, golobi pa par 9 din. Če pomislimo, da je treba na mitnici plačati od vsakega golobčka cel dinar, se jih skoraj res ne splača prinašati na trg.
Na trg je prišel spet nov vagon lubenic, ki je menda že tretji ali četrti v letošnjem letu. Branjevke prodajajo na primer paradižnike po 2 din kilo, majaronček po 25 par šopek, črne redkvice po 50 par komad, zeljnate glave so po velikosti od 25 par do enega dinarja, rdeče pese je 6 komadov za dinar, solate ledenke se dobi za dinar tri glavice, endivija pa je po 75 par do enega dinarja glava. Buče so kos po 2 din, karfijola pa po velikosti od 2 do 10 din. Krompir je še zmerom po dinarju, kislo zelje in ribana repa pa po 5 din kila. Kolerabce so 4 za I din, beli stročji fižol pa po 5 din kila. Paprike se dobi 3 do 4 komade za 1 din, čebula je po 2 din kila, koruzni storži po tri kronce.
Zelo dosti je na trgu sadja, tako domačega kot južnega j jabolka, češplje, hruške in grozdje je mogoče dobiti po najrazličnejših cenah, ki niso pretirane. Pocenile so se od 14 na 10 din celo breskve, ki so bile ves čas tako drago, in bodo sedaj prišle na račun tudi tiste gospodinje, ki so na to čakale, a se je zdelo, da zaman.
Tudi gob je precej na trgu, vendar je videti, da je riajveeji-nax‘al-že--portehal. Drage pa so še vedno tako, kot so bile v začetku in zdi se, da se gobarji prav dobro držijo in nikakor nočejo popustiti, češ: »Kdor si hoče kaj dobrega privoščiti, naj tudi pošteno plača!«
Filmi
Nemško vojaško letalo je pristalo v Jarenini
Maribor, 2. septembra. Danes popoldne so opazili no severni meji neko letalo, ki se je vrtelo nad Št. Ujem in Jare-nino, kakor bi kaj iskalo, potem se je spuščalo vedno nižje, nazadnje pa se je ogromen ptič vsedel na travnik pri Jarenini. Od vseh strani se je nagrnila množica ljudi, ki so bili na polju, na travnik, ter obstopila letalo, iz katerega se je izmotal pilot ter povedal, da je nemški vojaški letalec, da je bil namenjen na letališče Thalerhof pri Gradcu, da pa je izgubil smer ter mu je sedaj zmanjkalo bencina. Medtem so prihiteli tudi že orožniki, ki so letalo takoj zastražili ter telefonično obvestili oblasti v Mariboru. Iz Maribora so sporočili to vest letalskemu poveljstvu, ki bo poslalo v Jarenino posebno komisijo. Ta bo odločila, kaj naj se z letalom zgodi. Letalo je vojaški dvokril-nik, v katerem se je nahajal samo pilot. Naši ljudje v Jarenini so letalca zelo prijazno sprejeli, oblasti pa mu gredo v vsakem pogledu na roko.
»Hordubalovi«. (Kino Union.) Prvovrsten film, tako po svoji vsebinski, kakor tudi po umetniSko-režijski in scenatorični strani. »Hordubalovk je film, prirejen po romanu češkega pisatelja Karla Čapka, obravnava pa problem izseljenca Hordu-bala, ki se je po osmih letih vrnil domov na ubogo kmetijo na Češkem, in prinesel s seboj dolarjev za novo življenje na kmetiji. Ganljiva je njegova vrnitev iz Amerike, kjer je delal kol miner v rudniku. Vrača se domov, kjer je pustil pred osmimi leti ženo in otroka. Vendar prihaja domov kot tujec. On sicer joče, ko sliši domači pozdrav osemletnega otroka iDober dan«, toda žena ga ne pozna več kot moža. Osem lel je živela z drugim, s hlapcem Stepanom. Razvije se iz tega drama, polna tragičnih zapletljajev. v katerih se izkaže Hordubalov značaj, ki hoče imeti sicer ženo zase, ne pusti pa nikomur, da bi mu jo blatil, čeprav se po vasi raznašajo razne govorice in ga njegovi rojaki zbadajo, llordubal gre celo tako daleč, da svoji nezvesti ženi zapusti v oporoki vse svoje imetje >zaradi njene zvestobe in zakonske vernosti«. llordubal se bori z rokami z vso vasjo, kajti v njegovih rokah je neizmerna moč. Zena ne mu je zaprla v podstrešje, Stepati kuje proti njemu načrte, toda pošteni, značajni llordubal v svojem boju podleže. Hoče se vrniti v Ameriko ali stopiti na delo v tovarno. Toda izseljevanje v Ameriko je zaprlo, v tovarnah ni dela. Vrne se domov in gara na kmetiji. Vrne se domov iz mesta v burji in viharju. Zboli za pljučnico. In ko leži na smrtni postelji, se nad njim zgodi zločin liordubala so umorili. Osumljen je njegov brat, ki je prišel tisto noč k njemu na obisk. Na sodišču pa se izkaže njegova nedolžnost, Hordubalova žena, ki je prisostvovala razpravi kot priča, po preobratu dogodkov omedli in naposled prizna, da je s šilom sama prebodla možu srce. V to tragično zgodbo izseljenca Hordubala, ki je globoko doživljena, se vži-vljanio tem bolj, ker je prikazana z velikim realizmom. Češki filmski umetniki so tokrat pokazali visoko stopnjo svoje umetnosti. Bil je skratka to film, ki ne more biti nikomur žal, da si ga gre ogledat.
Zadeva nizke srčne kulture
Ljubljana, 3. sept.
0	telefonskih celicah se je tu pa tam pisalo že marsikaj. Ljudje so se pritoževali, da ne funkcionirajo aparati po celicah, da zastonj mečejo dinarje v zarezo, zlasti pa, da se pri nas še zmerom najdejo nepridipravi, negativno nastrojene narave v človeški podobi, ki imajo neizmerno veselje, če morejo škodovati, koderkoli gre za obče interese naše javnosti. To, da so bili telefonski imeniki raztrgani in odnešeni, naj bo v lem poglavju srčne kulture malenkost v primeri s tem, kar se je pred dnevi dogodilo na glavni pošti v prostorih telefonske celice. Svet stoji bržčas na glavi, ali pa se je ta svet postavil narobe v glavah nekih zmedenih ljudi, ki ne sodijo več niti v kriminal, temveč bi jih mogli po pravici oddati v oskrbo zavodu za umobolne in za umsko kakorkoli prizadete zmedence. Te dni se je našel take vrste zrne-šanec, ki je telefonsko celico na glavni pošti zamenjal za neke vrste toaletni prostor in tam tebi nič meni nič opravil svojo potrebo. Prav priročen se mu je zdel tudi telefonski imenik in vse se mu je moralo videti zelo praktično. Ko je stopil pozneje neki gospod v celico, da bi telefoniral, mu je seveda udaril v nos neprijeten vonj, zelo pa se je začudil nad tem, da je kaj takega mogoče. Ljudje, ki so to pozneje videli, so se zgražali, nekulturnež pa bi zato zaslužil, da prejme svoje plačilo v zaporih, ali pa da oblast poskrbi za njegovo umsko ravnovesje v kraju, ki mu bo onemogočil laka početja.
Za jutrišnjo akademijo Slovenske scene mladih, ki bo v dvorani bežigrajske narodne šole ob 20.30, bo predprodaja vstopnic dopoldne od 10. do 12. in zvečer eno uro pred pričetkom akademije na hodniku v šoli.
Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1938-39 bo letos v nedeljo, dne 11. septembra, na ljubljanskem velesejmu.
Eksekutarja je odpeljal z avtomobilom
ker mu je hotel vozilo zapleniti
Maribor, 2. septembra.
Mariborski sodni eksekutorji doživljajo včasih dogodke, ki so res svojevrstni. Njihov poklic jih privede v vse mogoče pustolovščine, ki so včasih prav neprijetne. Takšna pa, kakor jo je doživel danes neki izvrševalec, je sicer nenavadna, vendar pa čisto ugodna. Napravil je namreč prav zanimivo avtomobilsko vožnjo 6 svojim »klientom«, kateremu je hotel "zapleniti njegov avtomobil.
Med »klienti« sodnih izvrševalcev niso samo navadni smrtniki, ki ponavadi nimajo prebite pare v žepu ter živijo iz ene rubežni v drugo, temveč tudi razni gospodje, ki so lastniki luksuznih avtomobilov. Proti enemu takih avtomobilistov je imel neki mariborski odvetnik večjo terjatev, do katere pa ni mogel priti. Kadar se je pojavil pri dolžniku, tega ni bilo doma; ponavadi se mu je odpeljal tik pred nosom s svojim avtomobilom. Ker pa ni imel tudi formalno nobenega premoženja ter je bilo vse prepisano na druge ljudi, se je odvetnik odločil, da mu zarubi avtomobil. Dolžnik pa je menda za to izvedel, ker je postal nenavadno previden. Avto—je običajno hranil izven Maribora ter se je pripeljal z njim v mesto le, če je menil, da je zrak čist. — Odvetnik pa je tudi lisjak, pa si je najel posebno stražo, ki je pazila pri raznih garažah, kdaj se bo pojavila dolgo iskana črna limuzina. Danes se mu je trud res izplačal. Straža je javila, da je avto prispel v garažo na Zrinjskega trgu. Odvetnik je naglo obvestil eksekutorja ter sta se podala skupaj v garažo, toda atvtomobila tam že ni bilo. Domnevala sta, da se je lastnik odpeljal z avtom pred svoje stanovanjc pri parku, in res sta ga našla tam, stoječega poleg avtomobila, v družbi nekega drugega gospoda. Odvetnik in eksekutor sta sc spretno približala avtomobilu in eksekutor je hotel vršiti svoj posel. Lastnik avtomobila pa se je začel izgovarjati, da avto ni njegova last ter je v podkrepilo svojih dokazovanj izročil gospodu, s katerim je govoril, ključ od motorja. Med nadaljnjo debato, ki je postajala vse ostrejša, pa je lastnik skrivaj zopet vzel svojemu znancu ključ, bliskovito odprl vrata, se vsedel za volan ter se hotel odpeljati. Prav tako nagel pa je bil tudi eksekutor, ki j© kakor blisk skočil na drugo stran avtomobila, odprl vrata t«r se vsedel poleg lastnika v trenutku, ko je avto krenil naprej in odbrzel po cesti. Lastnik je pognal motor z vso naglico ter je bliskovito zavozil v mesto, eksekutor .pa se je po-leg_ njega z vso udobnostjo iztegnil na sedežu, si nažgal cigareto ter užival v nepričakovani avtomobilski vožnji. Lastnik avtomobila je podil vo-
CUu
80
»Kaj storiš, da bi izpolnil določeni program? .Kako se zavaruješ pred izgubljanjem časa, da bi kot vesten delavec v sedmih urah dnevnega dela dal Sovjetski Rusiji res štiristo dvajset delovnih minut? Kakšen je bil uspeh tvojega zadnjega sobotnika? Katerih organizacij ud si?«
Belov je stopil proti mikrofonu in le začel nabuhlo hvaliti svoje sposobnosti. Poslušalo ga je več sto delavcev. Tisti, ki so delali pod njegovim nadzorstvom, so poslušali molče. Nihče si ni upal ugovarjati zoper to osebno hvalnico.
Nato so Belova vprašali, kaj misli o fašizmu.
V	odgovor na to vprašanje je Belov zmešal prekrasno solato iz belih gardistov in iz ljudi, ki so v opoziciji proti sedanjemu sovjetskemu redu.
Naslednje vprašanje se je glasilo:
»Kaj je kominterna?«
»Radijska postaja«, je odgovoril ladzornik sredi krohota, ki je donel : vseh strani ob tej njegovi pogrun-avščini.
»Kdo je tovarišč Stalin?«
»Predsednik Sovjetske republike.«
»Kaj je Profinterna? (Mednarodna rveza rdečih strokovnih organizacij.)
»Nisem še nikdar slišal o njej. Milim pa, da mora biti to kaka ODOzi-ionalna organizacija.«
Čeprav je Belov v svojih odgovorih pokazal naravnost gorostasno nevednost, so ga pustili v stranki, ker je bil zvest ud vodeče tolpe.
Zadeva tovarišča Kozlova je vzbudila splošno zanimanje.
Kozlov je bil skladiščnik v zadrugi osebja iz tovarne za žarnice. Uspešno je prestal prvo skušnjo, tedaj pa smo zvedeli, da so proti njemu vložili nekateri hude in resne obtožbe. Pravili so, da ni hotel delavcem dajati boljšega živeža. Tega je delno pridržal zase, nekaj ga je pa za svojo korist prodajal špekulantom z živili. Razen tega ni izviral iz proletarske rodbine in je imel, kakor se je zdelo, nekaj sorodnikov med belimi gardisti.
Kozlov je moral priti še drugič pred sodni zbor. Branil se je dostojanstveno in spretno. Predložil je odboru listine, ki naj bi zavrnile obtožbe, katere so nagrmadili proti njemu.
Pokazal je svoje računske knjige in dokazila, po katerih je njegov brat služil v rdeči vojski in se bojeval proti belim gardistom. Zahteval je, naj mu povedo imena ljudi, ki so ga obrekovali ter prosil, naj ga postavijo pred nje vpričo odbora. Toda to prošnjo so mu odbili. Zato je izjavil, da je vse skupaj le spletka, ki so mu jo pripravili njegovi nasprotniki.
Za Kozlova sem se takoj ogrel.
Poznal sem ga z zborov stranke. Ko je šel iz dvorane sem ga ustavil in nagovorili
»Kako si razlagaš to, kar sc je pravkar dogodilo, tovarišč Kozlov?«
Odgovoril mi je zaničljivo:
»Skušali so dobiti mojo kožo. Toda ne bo se jim posrečilo. Jaz nisem priljubljen v komunistični stranki, ker ne maram biti nepošten in sebičen. Noč in dan se borim proti uradnjakar-jem v različnih trustih, da bi dobil boljšega živeža za delavce, ki hodijo v našo zadrugo. Edini odgovor, ki ga dobim je, da so izbrane reči pridržane ljudem iz GPU in tistim, ki dobivajo višjo plačo. Ne utegnem prihajati na strankarska zborovanja. Neprenehoma dirjam sem in tja, da bi dobil cenenega blaga za delavce. Medtem pa mi tile ljudje kujejo zaroto, da bi me izpodrinili in postavili na moje mesto kakega iz svoje tolpe.«
Nekaj tednov pozneje so Kozlova izključili iz stranke. Ker si je bil na jasnem, da bi bil boj z nasprotniki že v naprej izgubljen, je sam od sebe izstopil kot vodja skladišča ...
*
Svvassman, amerikanski Jud, je vodil tujski urad. Vsi amerikanski delavci so ga imeli radi, ker je bil tako odkritosrčen in ker si je res prizadeval, da bi jim ob vsakem času ustregel. Bila ga je sama poštenost, ki je šla tako daleč, da je takoj v začetku zavrnil zvezek nakaznic za kupovanje v Insnabu, ki so mu ga hoteli dati in ki bi mu bil omogočil kupovati boljšo hrano po nižjih cenah, kakor pa so to mogli delati ruski delavci. Zaradi te poštenosti je s svojimi dohodki kaj težko shajal.
Vsa amerikanska naselbina v Mo-
skvi je bila presenečena, ko je nekega dne zvedela, da so Swassmana spoduli iz stranke. Na sejah ni bilo slišati proti njemu nobene obtožbe.
Abolin, predsednik čistilnega odbora, je dejal, da so ga izključili zaradi tega, ker je od brata iz Amerike, kapitalista, prejemal zavoje živeža in obleke. Dalje se je Swassman pregrešil s protirevolucionarnim delovanjem, ker je nekega kapitalista v neki tuji državi obvestil o stiski in pomanjkanju, ki vladata v Sovjetski Rusiji, da bi od tam dobil pomoči. Nazadnje je bil kriv, ker je baje delil fašistično književnost med delavce.
Seveda je Swassman izgubil svoje mesto, katero je takoj zasedel Clarke, ki je že dolgo prežal nanj.
Več nas je izpraševalo Swassma-na, naj nam razloži, kako in kaj je s temi presenetljivimi obdolžitvami. Povedal nam je, da mu je brat, ki vodi v New Yorku majhno perilnico, poslal nekaj zavojev živeža, da bi mu pomagal. Glede delitve fašističnih spisov se je obtožba nanašala na to, da je nekega dne dobil nemški dnevnik, katerega je podaril tovarišu, ne da bi ga bil odprl.
Amerikanski delavci so vložili zaradi tega oster ugovor pri osrednjem odboru, toda ugovor ni rodil nič uspeha.
Vsi smo močno sumili Clarkeja, da je bil on duša vseh teh skrivnih ob-dolžitev. Swassmanu so dali neko nižje mesto v tovarni za kable, toda ta kazen ga je usodno strla. Dobil je jetiko in je umrl konec leta 1934.
Naročajte in širite Slovenski dom!
zilo iz ene ulice v drugo, ostro rezal ovinke ter vozil sem in tja po mestu brez cilja, zraven pa prikrito škilil na eksekutorja, kaj bo ta napravil. Eksetutor pa je sedel, kakor da je doma, v avtomobilu, ni se zmenil za nič teir kadil mirno naprej. Naposled je lastnik le začel počasneje voziti ter je vprašal svojega neljubega sopotnika, kje misli izstopiti. Temu pa se ni nič mudilo, dejal je, da se lahko pelje še naprej, njemu je vseeno. Dokler bo kaj bencina, se lahko vozita, potem pa bo oql naprej govoril.
Ker je lastnik videl, da se z izvršilcem ne da drugače govoriti, je počasi peljal proti domu, kjer ga je še vedno čakal smehljajoči se odvetnik, po-leg njega pa je že stal poklicani šofer. Ko je avto ustavil, je eksekutor vozilo zarubil, šofer pa ga je zapeljal v sodno shrambo. — Žalostno je gledal lastnik za svojo lepo limuzino, s katero se je do sedaj tako ponašal . ..
Obsojeni vlomilci in tatovi
Maribor, 2. septembra.
Kakor smo v današnjem »Slovenskem domu« že poročali, se je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti šestim obtožencem, ki so s svojimi tatvinami in vlomi precej časa strahovati mariborsko okolico. V teku dobrega leta so izvršili nič manj kot 28 vlomov in tatvin ter povzročili prizadetim nad 50.000 dinarjev škode. Sodbe so bile njihovim pregreham primerne: Ivan Skupek je dobil 3 leta strogega zapora, tri leta izgube častnih pravic, če pa bo po prihodu iz ječe zakrivil še kakšno kaznivo dejanje, ga bodo tudi izgnali iz države, ker je pristojen v Italijo. Zakonca Ivan in Marija Leban sta bila obsojena vsak na 1 leto strogega zapora ter na 2 leti izgube častnih pravic. 18 letni, pa že neverjetno pokvarjeni Filip Jurgec je dobil 8 mesecev strogega zapora, potem pa bo izpuščen na enoletno poskusno dobo. Če se ne bo dobro obnašal, bo moral nazaj za zapahe. Iv. Rusjan je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Njegova žena Jožefa je pa dobila 1 mesec in 20 dni strogega zapora, pa le pogojno za dobo 2 let.
Gradčani kopufeio v Mariboru obleke
Maribor, 2. septembra.
Še do prevrata v Avstriji si v Mariboru težko dobil imenitne.jšega človeka, ki se ne bi postavljal s *ta kupuje v Gradcu blago za obleke ter mu jih šivajo graški krojači. Dasi je bila obleka v Gradcu gotovo še enkrat dražja, kakor iz istega blaga v Mariboru ter graški krojači niso nič lepše šivali, kakor mariborski, je pač že spadalo v «do-ber ton; imenitne mariborske družbe, če si se postavljal z obleko, napravljeno v Avstriji. Po prevratu pa je mariborska gospoda naenkrat ugotovila, da znajo tudi mariborski krojači lepo šivati.
V	Gradcu je namreč že kmalu po prihodu Nemcev pristno angleško blago povsem zmanjkalo. Pokupili so vsega Nemci. Graški trgovci so se skraja veselili, češ, kako dobro gredo posli, kar hitro 6e bomo iznebili blago, ki je prej že leta čakalo na kupce. Kmalu pa so postali žalostni, ko so uvideli, da tega blaga ne morejo več uvažati iz inozemstva. Zadnje čase opazujejo mariborski trgovci in krojači zanimiv pojav. Vedno bolj pogosto se oglašajo v trgovinah in krojačnicah interesenti iz Nemčije, ki kupujejo angleško sukno ter ga dajo v Mariboru šivat, s seboj pa jemljejo čez mejo gotove obleke. Tako je en sam gospod nedavno naročil pri mariborskem krojaču šest kompletnih oblek; takih, ki naroče po dve ali tri obleke, pa prihaja čez mejo vse polno.
Kitajci v Ljubljani. Zadnje čase, ko časopisje piše toliko o Kitajski, rasto simpatije do Kitajcev, ki se tako žilavo upirajo vsiljivemu »prijateljstvu* svojih sosedov. Nekaj teh simpatij smo prenesli tudi na sinove nebeškega cesarstva, ki nastopajo v velesejmskem varieteju. Toda skupina šestih kitajskih artistov je pritegnila nase še posebno simpatije našega občinstva s svojini izvrstnim programom, ki bi delal čast največjemu velikomestnemu varieteju. Umetnije, ki jih kažejo kitajski artisti, so višek artistične umetnosti. Že po prvi predstavi se je razširil po Ljubljani sloves kitajskih artistov. Vse predstave so izredno dobro obiskane.
Od tu in tam
Vse državne in samoupravne oblasti so dolžne podpirati cerkvena oblastva in sodišča pri izvrševanju njihovih sklepov, razsodb itd., tak nalog je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva finančnim ravnateljstvom in davčnim upravam. Če je z razsodbo cerkvenega sodišča kdo obsojen na plačilo cerkvene pristojbine, a je noče plačati, se bo izterjava te pristojbine prenesla na izvršilne finančne oblasti. V zvezi s tem je dolžnost davkarij, da tudi cerkvene pristojbine izterjavajo, če to od njih zahteva cerkvena oblast na podlagi veljavnih razsodb ali odlokov, prav tako kakor so dolžne izterja-vati tudi versko doklado.
11.	mednarodni kongres za zgodovino medicine se je slavnostno začel v Zagrebu včeraj dopoldne. Kongres se vrši v sabornici na Trgu Stepana Radiča v Gornjem gradu. Slavnostne otvoritve so se udeležili zastopniki osmih držav in mnogo naših zdravnikov. Med uglednimi osebnostmi so bili poclban Mihahlžič, župan Pe-jičič, armadni poveljnik Jurišič in drugi. Kongres je otvoril predsednik kongresa dr Lujo Taler. Pozdravil je vse prisotne z nagovorom v latinščini, posebno pa zastopnike Španije kot državo, kjer je bil zadnji kongres za zgodovino medicine. Za njim je govoril prav tako v latinščini častni predsednik Albert Bazala; pozdravil je navzoče in poudaril pomen kongresa. Za njim je povzel besedo predsednik mednarodnega društva za zgodovino medicine in v francoščini pozdravil vse prisotne, nato pa je govoril še predsednik odseka za zgodovino medicine dr Katušič. Uradni del otovoritve je bil s tem končan in je kongres začel zasedati.
Določila vseh prejšnjih zakonov o gozdovih niso uvedla reda glede varovanja gozdov, ker je varstvo nad gozdovi prepuščeno v glavnem lastniku, ne pa oblastvom. Da se ta vrzel v zakonu o gozdovih glede varovanja gozdov zadela in gozdovi kar najučinkoviteje zavarujejo pred zatiranjem, je ministrski svet izdal te dni uredbo o čuvarjih nedržavnih gozdov. Ta uredba izpopolnjuje zakon o gozdovih z dne 1. decembra 1929 Prvi člen te uredbe določa, da so vsi lastniki nedržavnih gozdov, ki stoje po določilih čl. 56 zakona o gozdovih pod javnim nadzorstvom, in zasebnih gozdov iz 3. odst. čl. 74 istega zakona dolžni v roku, ki ga predpiše ban, postaviti lastne čuvaje za varstvo svojih gozdov, ali se pa lahko združijo in vzajemno postavijo skupnega čuvaja. Pogoje zn takšno združitev bo predpisala banska uprava. Nadalnje določbe te uredbe urejajo ostala vprašanja o imenovanju logarjev nedržavnih gozdov o njihovih dolžnostih in odgovornostih in o sankcijah za tiste posestnike gozdov, ki kršijo to uredbo. Ta uredba ustreza sedanjim potrebam narodnega gospodarstva v privatnih gozdovih in zato se sme upravičeno pričakovati, da bo koristno delovala za ohranitev in napredek naših, gozdov.
Izvoz živine iz naše države je letos zelo padel, tako kažejo statistični podatki, ki jih je izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Ta izvoz pa se ni zmanjšal samo pri eni ali drugi vrsti živine, pač pa prav pri vseh. V prvih sedmih mesecih tega leta smo iz Jugoslavije izvozili 229.175 glav živine in smo zanjo dobili 252.3 milijone dinarjev. Kftlikd Jffe" izvoz živine letos nazadoval, kažejo te številke, če jih primerjamo z lanskimi. Lani smo izvozili i24'.078 glav živine in smo zanjo dobili 393.3 milijona dinarjev. Torej se je izvoz zmanjšal za 35.85 odstotkov ali za 141 milijonov dinarjev.
Italijanske razstavne motorne vagone, ki bodo vozili na progi med Belgradom in Zagrebom, je glav.no ravnateljstvo državnih železnic od 3. septembra dalje izročilo prometu. Na ta način je obiskovalcem velesejma in tudi drugemu potujočemu občinstvu zagotovljen v teh dneh čim hitrejši in čim udobnejši prevoz. Vozila bosta po dva para motornih vozil. Motorni vlaki imajo samo drugi razred Vozna cena je ista kot za brzovlake, poleg tega pa je treba plačati še dodatek 20 dinarjev za osebo. Ročne prtljage sme imeti potnik ie toliko, kolikor bo v vagonu prostora. Voz,ne listke prodaja na železniških postajah društvo Putnik v Zagrebu in Belgradu.
Razne carine na tnjsko-prometni material.
ki ga Jugoslavija dobiva iz Holandske, so od 1. septembra lotos ukinjene. Tak odlok je izdal finančni minister na podlagi pooblastila, ki mu ga je dal ministrski svet. Do tega je prišlo zato, ker je tudi holandska vlada odredila, da je jugoslovanski tujsko-prometni material pri uvozu na Holandsko prost carin pod pogojem recipročnosti.
Za dva dni je bil ustavljen potniški letalski promet na progi Belgrad —Dubrovnik. Do tega je prišlo zaradi velikih povodnji na Kona-vljanskem polju, kjer leži dubrovniško letališče. Na tem polju je zdaj toliko vode, da letalo ne more nemoteno pristati, potniki pa bi se morali s čolnom odpeljati z letališča. Sicer pa bo 15. septembra za letos promet na tej progi tako ustavljen, ker je v jeseni in pozimi premalo potnikov.
=>0 dni je trajala stavka gradbenih delavcev v Splitu. Zdaj je končno le srečno prenehala. Na delo se je vrnilo vseh 1200 delavcev, kolikor jih je zaposlenih pri gradbeni stroki. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila sklenjena kolektivna pogodba, po kateri bodo delavci odslej dobivali 0.50 din na uro več kot do sedaj. Njihove mezde se po novi kolektivni pogodbi gibljejo od 4 do 11 dinarjev na uro. Predvsem so prišli na svoj račun nekvalificirani delavci, ki so za eno stopnjo napredovali.
Tri volkove je povozil tovorni avtomobil
te dni v bližini Gospiča Ponoči sta se peljala šofer in neki delavec iz osamljene gorske vasi proti Gostivarju. Ko je avtomobilova luč na nekem ovinku nenadoma osvetlila del ceste, je šofer zapazil sredi nje pred seboj tri volkove. Vozil je kar naprej. Volkovi se s ceste niso umaknili, ker jih je svetloba čisto zaslepila. Tako je tovorni avtomobil povozil sredi ceste vse tri volkove. Šofer je takoj nato avtomobil ustavil, da bi se prepričal, če so bili to res volkovi. Našel je sredi ceste res enega volka, drugi je ležal ubit v obcestnem jarku, tretji pa jo je najbrž le toliko skupil, da je še lahko pobegnil.
Nova velika palača v Gorici. V Gorici so svečano blagoslovili novo veliko palačo podružnice največjega italijanskega zavarovalnega društva INA (Istituto Na-zicnale Assicurazioni — Nacionalni zavarovalni zavod). Palača, ki stoji sredi mesta, je po stilu in opremi najmodernejša ter zelo krasi zunanji izgled mesta.
Kinematografi proti
Kinematografi ostane;o
Ljubljana, 3. septembra.
Poletne sezone je ludi po kinematografih konec, povsod so začeli kinematografi uprizarjali dela, ki naj bi predstavljala nekak umetniški nivo, neprijetno pa občutijo prav zdaj, ko ima napočiti kinematografska sezona, težko breme visokih taks, ki jih morajo plačevati: banovinske, občinske takse in gledališka taksa, ki vse skupaj znašajo okoli 10 odstotkov brutto dohodka. Tako morajo kinematografi plačati, če imajo 100.000 dinarjev brutto dohodka, okoli 40.000 dinarjev samih taks, poleg tega velja navadno izvajanje filma 15 do 25 tisoč dinarjev in uvoznina kakih 400 dinarjev. Zanimivo pa je, da plačuje Belgrad samo 80 dinarjev uvoz-uine, Zagreb 20 dinarjev, Celje 100 dinarjev za film. Kinematografi zato tožijo, da jim je spričo tega le težko mogoče vzdržati ta bremena, zlasti če morajo za film plačati več, kot imajo brutto dohodka.
Včeraj dopoldne so se v garderobni dvorani kina Union zbrali člani Združenja kinematografskih podjetnikov k izredni skupščini. Skupščine se je udeležilo od 55 članov Združenja kinematografskih podjetnikov 20 članov. Skupščino je vodil tajnik g. Milan K a h m, prisostvoval pa ji je taj-
previsokim taksam
do 14. septembra zaprti
nik Osrednje zveze združenj, ki ima svoj sedež v Zagrebu, inž. dr. Marks. Na skupščini je bilo v prvi vrsti govora o neizvedljivem sklepu redne skupščine, naj se od kinematografov pobira pol promile od brutto dohodka kot članarina. Ko pa se je izkazalo, da je ta sklep neizvedljiv, oziroma da je članarina premajhna, da bi bilo mogoče kriti proračun, ki se je zvečal zlasti zaradi izdajanja filmske revije kot službenega organa kinematografske stroke, so včeraj sklenili, da se bo članarina zaračunavala individualno po kinematografih, ki bodo še vedno imeli za osnovo brutto dohodek, vendar pa članarina ne bo smela biti manjša od 120 dinarjev za katerikoli kinematograf. Skupščina je odobrila zvečanje proračuna od 12.000 din na 15.700 din.
Sledilo je' nato poročilo o kongresu, ki se pripravlja za 12. september v Belgradu. Glavna točka tega kongresa, ki bo namesto v Zagrebu v Belgradu, bo protest proti previsokim taksam na kinematografske vstopnice. Posebna deputaeija Združenja kinematografskih podjetnikov bo skušala posredovati pri predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču in pri ministru dr. Anionu Korošcu. Združenja so tudi sklenila, da bodo kinematografi za ta Čas zaprti.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperaturi« v C'		** s c. fr — n m -l S s sr	X *CJ C5 •— 5~	Veter (sniei. in kost)	Pada- vine	
		, s co »s	n , *«•. 'S'3 a « e				m/m	03 OO L >
Ljubljana	765-0	21-7	14-4	96	10	U			—
Maribor	765-1	20-4	100	80	10	0	—	—
Zagreb	763'8	23-0	15-0	90	10	NE,	—	—
Belgrad	764-2	25-0	11-C	70	0	W N \V 3	8*0	dež
Sarajevo	764-7	23-0	12-C	90	b	0	8-0	dež
Vis	762-7	20-0	14-0	90	0	NW,	—	—
Split	762-5	27 0	17-0	70	2	NE,	—	—
Kumboi	759-8	25-0	18-0	70	0	N,	—	—
Rab	762-3	24 0	16-0	60	0	0			—
Dubrovnik	760*7	25-0	19-0	60	0	NE,	—	—
Vremenska napoved Deloma oblačno, precej stalno in zmerno toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz 'noči do 10.50 popolnoma oblačno. Ob tem času se je pričela oblačnost na severu manjšati, vendar pa zelo počasi, šele ob 17.80 je bilo skoraj popolnoma jasno. Ob 17.45 pa se je oblačnost zopet povečala in je bilo tudi ponoči deloma oblačno.
Koledar
Danes, sobota, 3. septembra: Evfemija.
Jutri, nedelja, 4. septembra: Angelska nedelja,
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
VSEM NAROČNIKOM »LUČI«!
Izšla je 1. številka »L u č i« v ogromni nakladi in krasni vsebini. Prosimo vse gg. katehete in poverjenike, naj se pri plačevanju naročnine zu »Luč«, kakor tudi za zaostala plačila »Lučič in »Vrtca« do 10. številke letnika 1937-38, poslužujejo izključno samo položnico za »Luč« št. 17.793. Novi letnik »Vrtca« pa naj sc plačuje samo na položnice »Vrtca« št. 10.470. Obe položnici bostu priloženi 1. štev. vsakega lista!
Razstava cerkvene umetnosti. Razstava, novih cerkvenih oblačil, ki jih je oskrbela bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkve ljubljanske škofije, bo od nedelje 4. septembra do Malega šmarna dne 8. septembra v II. nadstropju škofijske palače. Odprta bo vsak dan dopoldne od osmih do dvanajstih, popoldne pa od dveh do šestih. Obisk razstave, na kateri so vsako (eto nova, v resnici krasna dela, vsem prav toplo priporočamo.
Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi 4. septembra 1938 ob
10.30	promenadni koncert godbe »Vič-GIince« na Borštnikovem trgu.
Frančiškanska prosveta M. O., ki vrši v središču Ljubljane važno kulturno in prosvetno nalogo, je že pričela s prispevki za sezono 1938-39, ki se bo otvorila z občnim zborom 20. t. m. Obsežen načrt prosvetnega dela obsega redna tedenska skioptična predavanja, za katera smo ridobili odlične predavatelje in poskrbeli za rasne slike. Skioptična predavanja se bodo vršila redno vsak torek ob 20 v novi frančiškanski dvorani. Dramski odsek bo uprizoril v novi sezoni 16 novitet, predvsem igre vedrejšega značaja, v režiji člana Narodnega gledališča. Glasbeni odsek, ki se bo v letošnjem letu kvalitativno dvignil, pa bo naš program tudi v muzikalnem oziru izpopolnil. Do konca tekočega meseca sprejema pisarna »Pax et bonu m« prijave abonentov, katerim dovoljujemo proti enkratnemu plačilu 100 din prosto vstopnico za obisk vseh naših prireditev in predavanj. Ta prispevek se lahko plača tudi v obrokih. Naša prosveta bo imela redno tedensko dramsko šolo, ki bo za člane dramskega odseka obvezna. Vabimo na prvi sestanek dramsko družino, ki bo danes ob po! osmih zvečer v društvenih prostorih (Škrabčeva soba, vhod skozi frančiškansko pasažo), predvsem vse stare člane in članice ter hkrati tudi vse prijatelje naše prosvete, ki imajo veselje do teatra in žele pri našem odru sodelovati. Dijaki morajo iincti dovoljenje staršev. Dekliški krožek naše prosvete prične z delom v petek 9. t. m. ob pol 8 zvečer v škrabčevi sobi. K temu sestanku se vabijo vse dosedanje članice in one, ki sc žele vpisati v ta krožek. Letna članarina za člane 10 din. Prijave nedelavnih članov in članic sprejema pisarna »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Vljudno vabimo k naši prosveti vse, ki si žele na naših večerih izobrazbe, veselja in poštene zabave.
Prvi letošnji vokalni koncert bo v petek, dne 9. septembra v veliki filharmonični dvorani. Ta dan obišče naše mesto moški zbor iz Leskovca v Južni Srbiji in priredi zvečer samostojni koncert, na katerem bo izvajal dela jugoslovanskih skladateljev. Podrobnosti o koncertu !n sporedu »lede. Predprodaja bo 'od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice.
Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, je sedaj v septembru vsak dan dopoldne od 8 do 12, in popoldne od 2 do 7. Zavod je potrjen tudi od ministrstva za trgovino in industrijo. Pismene in ustmene informacije brezplačno na razpolago.
Sprejemni izpili na ljubljanskem državnem konservatoriju bodo 12. in 13. t. m., vpisuje bo pa vsak dan dopoldne do vštevši 7. t. m. v pisarni državnega konservatorija v Gosposki ulici.
Kok za prijavo iziota v Trst, Gorico, Doberdob, Sv. Goro je samo do 15. septembra t. 1., zato naj interesenti nemudoma javijo svojo udeležbo Zvezi bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25.
Čevlji in nhgavice trajajo še enkrat tako dolgo, če uporabljate Sanoped-prašck za čevlje. Stane 12 din. Izdeluje drogerija M. Jančigaj, Ljubljana, Krokov trg.
Ljubljansko gledališče
Opera. Začetek ob 20.
Sobota, 3. sept.: »Gioconda«. Gostovanje gospe Zinke Kunc-Milanove. Izven.
Nedelja, 4. sept.: »Gejša«. Premiera. Izven. Ponedeljek, 5. sept., ob po! 21: »Ero z onega sveta«. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Izven.
Torek, 6. sept : Zaprto.
Sreda, 7. sept.: »Boris Godunov«. Izven. Znižane cene.
Četrtek, 8. sept.: »Gejša«. Izven
1 uro je ležal v cestnem blatu,
da bi prepričal orožnike o roparskem napadu nanj - Gospodarjev denar pa je sam skril pod smrekov panj
Maribor, 3. septembra.
Dne 2. septembra je prijavil na orožniški postaji v Hočah oskrbnik veleposestva dr. Scher-bauma Hrapot Maks iz Rogoškega dvora v občini Hoče, da so neznani razbojniki napadli 20 letnega prevoznika mleka Josipa Praprotnika, ki je drugače po poklicu mesarski pomočnik. V zadnjem ča6u je bil zaposlen v Rogaškem dvoru, kakor rečeno, kot prevoznik mleka. Prijava pravi, da so ga na cesti pri Rogoškem gozdu napadli neznanci ter mu vzeli torbico, v kateri je imel 1300 din, ki jih je imel s seboj kot izkupiček za prodano mleko za mesec avgust. Po izvršenem razbojniškem napadu so napadalci izginili neznanokam. Kakor je Praprotnik izpovedal, so ga razbojniki napadli okoli 11 dopoldne, ko se je peljal s konjem po cesti proti Scherbaumovemu posestvu. Ko je prispel do gozda, sta nenadoma priskočila k njemu dva neznana moška, ki sta imela v rokah žepne nože, mu prerezala rokav plašča na levi 6trani ter jermen, na katerem je imel obešeno torbico z denarjem, ga oropala, vrgla na cesto v blato, kjer je ležal eno uro in klical na pomoč, dokler ni6o prišli ljudje in ga odpeljali domov.
Ker prevoznika mleka Praprotnika toliko časa ni bilo nazaj, ga je šel iskat in ga našel v nezavestnem stanju sredi ceste v blatu.Odpeljal ga je domov ter obvestil o roparskem napadu takoj orožnike. Orožniška patrola se je podala skupno z oskrbnikom Hrapotom in napadenim Praprotnikom na kraj dogodka. Podrobno je pregledala kraj, kjer se je po pripovedovanju Praprotnika pripetil roparski napad. Ker pa ni bilo na blatni cesti
nikjer znakov kakih stopinj, so orožniki začeli sumiti, da je morda Praprotnik roparski napad le fingiral. Praprotnik je trdno vztrajal pri tem, da je vse res, kar je povedal. Ponovno je opisoval V6e, kako je bilo razbojništvo izvršeno in pokazal tudi šop trave, ki da so mu jo razbojniki nabasali v usta, da ni mogel klicali na pomoč. Kljub temu, pravi, pa se mu je le posrečilo klicati na pomoč in je po eni uri le priklical delavce s Scherbau-movega posestva. Pokazal je orožnikom tudi točno, v katero smer so izginili napadalci. Orožnikom so njegove izjave postajale čedalje bolj sumljive in so mu zato svetovali, naj raje pove vse po pravici. Tudi še potem, ko je prišel na kraj »napada« Scherbaum, je Praprotnik vztrajal pri svojih izpovedih, odločno pa je zavrnil sum, da bi bil sam skril denar, ki ga je dobil za mleko. Dejal je, da so razbojniki še njegovega denarja vzeli 60 din. Orožniki pa tudi s takšno razlago niso bili zadovoljni. Po daljšem oklevanju je Praprotnik le priznal, da je razbojniški napad le hlinil. Priznal je tudi to, da si je sam razrezal plašč in jermen na torbici, nato pa se je vrgel v blato na cesto in ležal tam celo uro, da bi bil vsak sum izključen. Preden pa se je vrgel na cesto, je še pognal konja proti domu, nato pa začel klicati na pomoč. Praprotnik je pokazal tudi kraj, kamor je skril denar. Zakopal ga je v bližnjem gozdu pod nekim smrekovim panjem. Manjkalo je ICO din za katere je Praprotnik priznal, da jih je zapravil v Mariboru. Njegov gosix>dar pa ne trpi škode, ker je imel Praprotnik toliko denarja pri njem že zasluženega.
Praprotnik je bil že prej enkrat kaznovan na dva meseca zapora zaradi tatvine.
Trenja v kolesarski organizaciji
Privilegiji - Kršitev zvezinega tehničnega pravilnika — Kazni
Ljubljana, 3. Septembra.
Nič novega ni, če se je v kolesarski športni organizaciji zopet pojavilo trenje, ki med slovenskimi športniki vzbuja precej nezadovoljstva v odnošajih do Kolesarske zveze. Ni je skoraj prireditve večjega obsega, ki jo organizira Kolesarska zveza, pa naj bodo razna tekmovanja za državno prvenstvo, etapne vožnje, kakor je bila pravkar minula vožnja »Ilustr. športskih novosti« in »Semperita«, da bi ne bili pri njih prikrajšani dirkači ravno naših podzvez ali podzvez južnih krajev naše države. Ti pojavi se opažajo že vsa leta, odkar tem podzvezam načeluje zagrebška centralna Kolesarska zveza, katere odbori sc vsakih toliko let menjajo in prihajajo na krmilo novi ljudje, ki posebno na občnih zborih obetajo vsa mogoča upoštevanja in pravilno ravnanje z vsemi podzvezami enako. Vajeni smo že tistih lepih besed, ki se takoj ob prvi dani priliki, ko jih je treba tudi dejansko dokazati, izprevržejo v kruto varanje.
Da zagrebški kolesarski športniki gledajo predvsem nase, nam je pokazal zadnji občni zbor Kolesarske zveze, o katerem pa žal naši časopisi niso prav nič poročali, kako se je začel in kako končal. In prav zato, ker postopanje vsakterega vodstva omenjene zveze mnogokrat bije nehrvat-skim dirkačem in funkcionarjem naravnost v obraz, bi bilo dobro, ako na tem mestu navedemo tudi nekaj besed o minulem občnem zboru Kolesarske zveze v Zagrebu, ki jasno kaže, kam pes taco moli.
Nekaj tednov pred minulim občnim zborom Koles, zveze so zagrebški kolesarski krogi zaslutili, da sc morda med slovenskimi in srbskimi kolesarskimi krogi nekaj kuha. Povod tej slutnji je dala zahteva enih in drugih glede izpremembe paragrafa 1. zveznih pravil. Ta paragraf naj se namreč spremeni v toliko, naj bo sedež zveze ne samo v Zagrebu, temveč po uvidevnosti na občnih zborih, t. j. v Zagrebu, Belgradu ali pa v Ljubljani. Ta zahteva je bila od strani srbskih in slovenskih delegatov predložena že na lanskem občnem zboru zveze. Seveda ni to gospodom iz Zagreba bilo vešč. Da se situacija sigurno reši v njihovo korist, čeprav 60 bili kolesarski voditelji Zagreba skozi več let strogo ločeni v dva ostro si nasprotujoča tabora (»Gradjanski« z ene, »H. K. B. - Zagreb 1887« pa z druge strani), 60 se ti »prijatelji« hitro pobotali, si podali roke in brž ustvarili skupno fronto proti sluteči slovensko-srb&ki nevarnosti, češ, kako neki si ti laiki v kolesarstvu sploh predrznejo misliti, da bi kdaj šla Zveza iz Zagreba.
K^ ima strah velike oči in je občni zbor že prav blizu, so se zvezni funkcionarji skupaj z opozicijo brž spravili na delo. Na levo in desno je šla agitacija, mrtve so začeli obujati k življenju in v nekaj dneh je kakor gob po dežju zrastlo kar 18 do 20 novih kolesarskih sekcij oz. klubov, tako da je absolutna večina pri glasovanju na občnem zboru bila na njihovi strani zagotovljena. Pri raznih poročilih na občnem zboru je prišlo na vrsto tudi poročilo takratnega zveznega delegata, edinega Slovenca v odboru Kolesarske zveze, g. Sv. Šefa. Ta slovenski zastopnik je ostro protestiral proti načinu fabriciranja teh novih članov, za katere on do oKčnega zbora niti vedel ni. Obregnil se je nekoliko tudi ob predsednika zveze, kar je povzročilo živo medsebojno prerekanje. Pravi kaos je pa nastal šele pri volitvah, kjer so Slovenci skupaj s Srbi zahtevali, da ostane
g. Šef še nadalje v odboru, čemur pa so se ne le hrvatski odborniki, temveč skoraj vsi hrvatski zborovalci upirali z vsemi silami. Niso pomagale niti moledujoče besede »na kolenih vas prosimo« g. Fajša iz Celja, ne g. Steinblucherja iz Maribora, ne gg. dr. Malojeviča, Amesa in Čurčiča iz Bclgrada — vse je bilo za gospodo iz Zagreba nesprejemljivo, tako da so konec koncev vsi slovenski kakor tudi srbski delegati v znak protesta zapustili zborovanje, ki se je seveda končalo v popolno zadovoljstvo Zagreba in njegove bližnje okolice. Vračajoči sc slovenski delegati so si med potoma sicer mnogo obetali s pritožbami v obliki nekih spomenic na ministrstvo, kar pa je sčasoma vse zaspalo sladke sanje pravičnega. Slovenski in 6rbski kolesarski krogi se niso zganili in tako so sklepi občnega zbora postali pol-nomočni. Novi odbor, sestavljen iz funkcionarjev dveh dolga leta med seboj sprtih si struj, je začel delovati. Organizirana so bila državna prvenstva, banovinska prvenstva, etapne vožnje Sofija —Belgrad, razne obletnice kolesarstva, dopisi so začeli deževati iz centra na podzveze in obratno ter delo je šlo v normalnem tempu naprej, ne glede na to, kakšen je bil občni zbor in kakšni so bili njegovi sklepi.
In prišla je na vrsto tudi etapna vožnja po Hrvatski in Sloveniji, kjer so baš slovenski dirkači skupaj s srbskimi doživeli razočaranje, kakršnega bi si količkaj objektiven športnik niti misliti ne mogel. Zvezni delegat je namreč skupaj s komisijo etapne vožnje na poletapi tretje etape v Bjclovaru grobo kršil predpise zveznega tehničnega pravilnika, stavil skupino slovenskih dirkačev, Zagrebčana Pokupca in pa Subotičana D. Erdelija pod suspenz in uveljavil zmago dirkača Davidoviča, ki bi moral biti zato, ker se je poslu-ži! avtomobilovega vodstva, kar je bilo pod pričami dokazano, diskvalificiran. — Radovedni smo, kaj bi komisija napravila, ko bi namestu Davidoviča bil kak Erdeli, Lavrih, Žerjal, Abulnar ali sploh kak drug Slovenec ali Srb?! — Zadnji čas, t. j. tik pred državnim prvenstvom Ljubljana— Zagreb, ki je bilo zaradi opisanega incidenta preloženo z 21. avgusta na 4. septembra, je bil su-spens omenjenim dirkačem dvignjen in spremenjen v strogi ukor, medtem ko je D. Erdeli kaznovan z dvema letoma prepovedi starta.
Kdor pozna simpatičnega in mirnega dirkača Erdelija, enega najstarejših kolesarskih dirkačev, ki se še vedno krepko neomahljivo drži tega napornega športa in kateremu so slavni zagrebški kolesarski mojstri onemogočili nastop na berlinski olimpiadi kakor tudi nastop na etapni vožnji po Romuniji, se mu gotovo ne bo zdelo ptav, da je postal žrtev 6amopašnosti zveznega delegata samo zato, ker je brani! pravilno izvajanje predpisov tehničnega pravilnika in ščitil obenem težko priborjeno si prednost v splošni klasifikaciji tri-etapne kolesarske vožnje po Hrvatski in Sloveniji.
Starše, ki nameravajo vpisati v šolo Glasbene Matice, prosimo, da store to še danes popoldne med 15 in 17, v ponedeljek 5. t. m. ob 15 naj se zbero v Hubadovi pevski dvorani vsi vpisani gojenci za klavir, da zvedo svojo dodelitev k posameznim predmetnim učiteljem, kjer 6e takoj določi natančni urnik. Učenci za violino pridejo v isti namen ob 1G, za vse ostale predmete pa ob
16.30	v Hubadovo dvorano. Redni pouk bo pričel v sredo 7. t. nv
Savinjski hmelj bo kmalu obran
Kakšne bodo letos cene, je še težko reči
Braslovče, 3. septembra.
Z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane okrog pol sedme zvečer, sem se peljal proti Savinjski dolini Seveda je naredil vlak med potjo precej zamude, vendar nas je savinjski vlak potrpežljivo čakal, kakor hitro smo prestopili, je počasi odpeljal po dolini in vse drugače smo se počutili; Bog ve ali zaradi počasne vožnje ali drugačnega zraka ali obojega hkrati. V vlaku je bilo le malo ljudi, ki so se pogovarjali o hmelju. Skozi odprto okno se je kljub temi videlo, da so hmeljevi drogi večinoma že na tleh,
iio nekaterih hmeljiščih pa so bili že eelo osmu-;ani iz hmcljevine in zloženi v piramide.
2e v vlaku sem zvedel, da bo pridelal letošnje leto savinjski hmeljar skoraj polovico manj hmelja kakor lansko leto. Cena pa bržkone ne bo dvakrat tolikšna kot lani. saj so bile prve kupčije sklenjene skoraj po istih cenah kot leta (937, t. j. po 25 din. Pn dosedanjih izgledih bo torej marsikateri hmeljar dobil komaj polovico toliko denarja, kakor ga je dobil lansko leto ob isti množini nasadov in četudi je imel iste ali morda še večje izdatke. Toda, kdor bi mislil, da je savinjski hmeljar zaradi tega do skrajnosti obupan, bi se motil. Savinjčan pozna muhavost hmelja, nikoli ne more z gotovostjo pričakovati, da mu bo pokril stroške. Pač pa ve, če se hmelj ne splača eno leto, pa se morda prihodnje leto toliko bolj.
V	sušilnici
Na postaji Polzela sem izstopil. Kar hitro sem moral v voz in voznik je takoj pripomnil, da se ne bomo nikjer mudili, ker mora vzeti iz sušilnice leso posušenega hmelja in dati vanjo nov hmelj. Ko je zavil voz. mimo prve hiše, nam je prijetno udaril duh po hmelju iz sušilnice, izza hiše pu se je oglasilo petje deklet, ki so po izgovorjavi sodeč prišle nekje iz okolice Rajhenburga. Po vaseh le bilo še dokaj živahno. Največ ljudi je bilo seveda okrog sušilnic za hmelj, v njih pečeh je živahno gorel ogenj in segreval dolge železne cevi. ki so oddajale toploto lesam, napolnjenim s hmeljem. Vse noči in vse dneve obiranja hmelju, ki traja ponavadi štirinajst dni, je ogenj v teh pečeh in zato morajo gospodarji bdeti vse noči in paziti na ogenj in na sušenje hmelja. Tudi naš voznik se je hvalil, da že teden dni ni zatisnil očesa in se niti za trenutek oddahnil, vendar ni bil videti kar nič utrujen. Gospodinje namreč kaj rade postrežejo moškim, ki sušijo hmelj s priboljškom, ali si pa fantje in možje kar skupaj pripravijo sredi noči dobro večerjo. Najbolj jim diši v teh nočeh golaž ali obara, če pa ni kaj toplega, si pa poiščejo v
shrambi slanine ali mesa in ga prigriznejo h kruhu in sladkemu jabolčniku.
Kdo bo nabral več
Pri vsaki hiši torej ponavadi bdi en moški, kateremu je poverjena odgovorna služba pri sušenju hmelja. Zjutraj okrog četrte ure že vstane tudi gospodinja in pripravi obiravcem hmelja zajtrk, tako da ti že lahko pohite na njivo, takoj ko se prične daniti. Na njivi se obiravei in obiravke kar skušajo med seboj, kdo ga bo več nabral. Že pri prvem merjenju hmelja, ki je okrog devete zjutraj, radovedno gledajo, koliko škafov bo nameril gospodar temu ali onemu in če kdo vidi, da ga je drug prehitel, skuša s podvojeno hitrostjo doseči, da bosta pri drugem, t. j. opoldanskem merjenju imela nabranih enako število škafov. Ako ne bi bil gospodar strog, ki se dalo morda več nabrati in lažje dohiteti ali prehiteti, toda gospodar kaj rad obilneje nameri škaf onemu, ki grdo nabira, razen tega pa ga še pošteno o,šteje. Opoldne je le malo časa za kosilo, v nekaj minutah je vse gotovo, malica pa je navadno kar med delom. Tako potekajo obiravcem dnevi drug za drugim in kljub delu ral jutra do večera so še kar zadovoljni, saj se pri obiranju hmelja kar dobro zasluži. Pripomniti moramo, da so v tem delu ženske bolj vešče in revež je tisti mož. ki gre s svojo ženo nabirat hmelj, ker ga vedno par škafov manj nabere kakor ona in jih seveda mora navadno precej slišati zaradi tega.
Najprijetneje je pač takrat, ko zračuna gospodar, koliko je ta ali oni nabral in ko mu da v roko stotaka ali dva in ga naprosi še za drugo leto. naj prišlo obirat. Potem pa jih naloži na dolg voz. oglasi se pesem za pesmijo in voz počasi oddrdra proti postaji.
Če bi le vedeli, kdaj bo hmelj na dražji . . .
Za gospodinj ) in gospodarja pa z odhodom ralcev hmelja še ni skrb pri kraju. Ni se lahko odločili, kdaj je najbolj pametno, pro-
dati hmelj, saj nihče ne ve. ali je cena hmelja morda danes največja ali morda jutri ali pojutrišnjem. Letos so začeli kupovali po 25 din
za kilogram, in Bog . ve, ali bo pozneje postal dražji ali cenejši. Kdor ga proda po ni J ceni, mu pravijo, da je zadel tombolo. Pred
leti, ko še Savinjčani niso bili tako vajeni hmeljevc kupčije, so ga včasih prav pošteno polomili. Spominjam sc, da je v letu, ko se je cena sukala okrog 90 diri za kilogram, se nek hmeljar odločil, da ga ne proda izpod 100 din za kilogram, pa se jc hudo urezal. Cena hme-
E ^
Prizor po težki železniški nesreči, ko sta trčila skupaj dva pariška podzemska vlaka
Petkratni ščit, spleten iz bambusovih paličic, s kakršnim Kitajci varujejo svoje hiše pred japonskimi bombami, Ker je ta bambusov ščit zelo prožen, sc bomba ustavi na njem in tam eksplodira, ne poškoduje pa hiše.
lju je vsak dan padala, drugi so ga prodali, nn pa je tako dolgo čakal, da so nakupovalci odšli. Zapeljal je hmelj na njivo ter ga zažgal. Bridko mu je seveda bilo. ko je videl, kaico so mu goreli obilni tisočaki.
V	zadnjih letih, ki niso prinašalo tako bogatih dohodkov, so postali Savinjčani bolj skromni. Pri prodaji se drže načela, da ga je najbolje oddati takrat, ko je kupčija najživah-nejša, t. j. en teden ali 14 dni po prodaji. Seveda tudi to vedno ne drži, saj še včasih v tem času ni kupčija razvita, zlasti kadar so na Češkem bolj pozni z obiranjem. — Mi bi iskreno želeli Savinjskim hmeljarjem, da bi ga prodali vsaj tako ugodno, da bi lepo krili vse stroške, ki so jih imeli s pridelovanjem hmelja in dobili še toliko, da bi imeli za vsakdanje potrebo do prihodnje \saj takšne, če že ne boljše letine.
Ženska - detektiv
V	baru nekega hotela v Revalu je vzbujala vsak večer neka velika, vitka plavolaska upravičeno zanimanje. Moški so občudovali njeno lepoto, ženske so pa gledale z zavistjo krasne toalete, ki jih je imela neznanka in, ki so dokazovale, da mora to biti ena najodličnejših dam. Lepa plavolaska pa je vzbujala še večje zanimanje zaradi tega, ker je pri mizi sedela vedno sama in ni govorila z nikomur. Kadar jo je hotel kak z rožami obložen don Juan povabiti v svojo družbo, je dobil zelo kratek odgovor: »Grofica X želi večerjati sama.«
Moškim je ostalo po večerji še edino upanje
—	ples. Drug za drugim so se drenjali okoli nje, se ji priklanjali in jo vabil na ples, toda tudi to ni uspelo vsakomur. Sicer pa grofica X ni bila tu samo za zabavo, ampak s posebno misijo. Lepa plavolaska je bila namreč najboljši agent neke pariške velike banke, ki so jo mednarodni ponarejevalci čekov oškodovali za več stotisoč frankov. Ponarejevalci so se iz Pariza zatekli v Reval, lepa lepa plavolaska pa jim je sledila zato, da bi jih izročila policiji.
Škot in pahljača.
Anglež in Škot sta potovala po Japonskem. Za spomin sta kupila pahljačo, Anglež iz slonove kosti, Škot navadno leseno.
Leto kasneje se srečata oba v Londonu. Anglež je ves jezen pravil škotu, da je njegova dragocena pahljača pokvarjena.
»Pokvarjena?« pravi Škot, »kako je to mogoče? AH si rabil pahljačo?«
»Seveda,« odgovori Anglež.
»No, da, to si lahko mislim. Vidiš, moja pahljača je takšna, kot nova. Res jo uporabljam, kadar je vroče, toda jaz jo držim čisto pri miru, le z glavo gibljem sem in tja.«
Avtomobilski izlet
Oba gospoda sta bila živ ogenj in drug je skušal drugega prekositi v poklonih. Za naslednje jutro so se dogovorili za avtomobilski izlet. Oba gospoda sta ob določeni uri prišla pred garažo, kjer jc imela navidezna grofica X svoj avtomobil. Pogovor se je spočetka vrtil samo o vsakdanjih rečeh. Kavalirja sta se igrala z besedami, kot z žogami. Kmalu pa sta postala jasnejša. Vicomte de Gervais se je nenadoma začel zanimati za moderni vitrih. Plavolaska je kar preslišala to vprašanje. Mlajši kavalir pa jo je kar naravnost nagovoril: »Madame, ne delajmo si nobenih utvar. Mi vsi pripadamo istemu poklicu. Kar pripada drugim, pripada tudi nam! Saj me razumete. Mi 6mo, kakor nas meščanski svet imenuje, lopovi, toda to nič ne dene. Mi hočemo živeti in to dobro živeti. Imate voljo in veselje delati z nami? S takšno postavo in s takšno pametjo in s takšno rafiniranostjo, kakor jo imate vi, bi lahko delali stvari, kakor jih do sedaj nismo upali delati. Imenitno bi bilo imeti svoj avto. Otroci, če nas »plavi« ujamejo, postanemo lahko še bogataši in bomo umrli kot spoštovani ljudje.«
Po kratkem odmoru so Se vsi trije vrnili v mesto. Program ni bil v ničemer izpremenjen, razlika je bila le v tem, da se niso več vrnili v hotel, ampak kar naravnost na policijsko prefekturo. Veselo družbo so tam že dalj časa pričakovali.
Lepa plavolaska iz Pariza je namreč že prejšnji večer obvestila svoje kolege, da ima »težke ribe na trnku«. Sprejem na prefekturi je bil zelo svečan, kajti gospodje so takoj ugotovili, da imajo v rokah dva člana velike vlomilske tolpe v hotele, ki je že nekaj tednov ogrožala vse večje hotele v Evropi.
Opice iz londonskega živalskega vrta pri malici
Programi Radio Ljubljana
Sobota. 3. septembra:	Vsakem	svoje	zvočnik
zapoje (pisan venček lahke glasbe) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vsakemu svoje zvočnik zapoje (pisan venček lahke glasbe) — 14 Napovedi — 18 Za delopusti (igra Rad. orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.,on Nao ura — 19.50 Prnglcd sporeda — 20 0 zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pisan večer Debeliakova: Začarana gorska vila. Izvajajo člani r>;d igi. druž. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za kouit tedna (igra Radijski orkester).
Drugi programi
Sobota, 3. sept.: Belgrad: 20 Nar. pesmi. 21 Zob. konc., 22.15 Kavarn, godba, 22.45 Ples g’. — Zagreb: 20 Violina, 2U.30 Sopran, 21 Voj, godna 22. o Ples. gl
— Piaga: 19.20 Radijska revija, 21.05 Zab gl 22*30 Ples. gl. — Varšava: 29 Izseljenska oddaja 21.10 Žab. kone., 22 Ura presenečenj — Sotiju. 19.39 Alt in bas 21.45 Lahka gl. — Bu-livipeštat: 19 Črk. kouo — Trsi-Milan: 21 Catalanijeva opera «Loreley« — Rim-Bari-n Uoninijeva igra .Ura s kukavico _ Duvaj: 18.30 Kabaret. 20.10 Ples gl 22.30 Zab. kone 24 Nočni kono.
— Kbntgsberg: 20.15 Ples. več. — Kolti- 20 10 Masea*. uljeva opera •Cavalleria ruslieana. 2115 Ital. ork gl. -- Stuttgart. -J0-10 Kabaret — Strasabourg: 20.30 Fratič. baletna ^1., 21.10 Schumannove pesmi, 21.“5 Beethovnov© skladbe, 23 PIbsiis slasba.
68
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Antomo se je zasmejal. Spomnil sc je na merilo za zemljepisno dolžino na strehi, pri gospe Ilovinno. No, bo že pazil, da se mister .vVilliams ne bo prebudil!
Prijel je Vincenca za roko in dejal:
»Tak pridi že in pozabi vendar neumni frak.«
Obesil se je na	Vincenca ter ga	kmalu okužil s svojo veselostjo.
V	mesečini je bilo	videti kakor da	bi bila oba	malce pijana. Vin-
cenc je čutil, da je prijatelja obsedlo veselje, kakor velikokrat.
Ko sta zavila na cesto z visokimi gostimi plitvostrešnimi hišami, je	Antonio iz stare	navade pogledal	navzgor. Ni	jima bilo do tega,
da	bi ju nenadno pozdravil s strehe	mogočni glas	gospoda Wiliamsa.
Zato sta čisto na tihem prekoračila cesto in se držala tesno zidu, dokler nista brez škode prišla do vrat.
V	spodnjih nadstropjih je žarela luč skozi oknice, vrata pa so bila zaprta in hiša je ležala v tišini. Vincenc je potrkal na spodnjo oknico — zdaj je spet on prevzel vodstvo tega izleta.
Moral je potrkati še enkrat, potem se je okno odprlo in pokazala se je bela roka. Vincenc je spustil nekaj vanjo.
»Ali si ti že bil tu?« ga je vprašal malce nejevoljno.
Vincenc si je vrgel konzulsko uniformo malomarno čez ramo in dejal kar tako:
»Ne, ne, toda saj je povsod tako. Ce vidiš iztegnjeno roko, moraš kaj spustiti vanjo.«
Zvit smehljaj se mu je pokazal okoli ust, ko je dejal:
»Nima me malo, da bi oblekel frak strica Otona.«
Antonio mu je zašepetal:
»To rajši pusti. Saj imaš že tako več ko preveč računa s stricem.«
Ta trenutek so se vrata odprla z neslišnim zamahom. Prikazala se je signora Bovino v ohlapni platneni jutranji halji. Hotela se je zasmejati, toda Antonio je položil prst na usta in pokazal navzgor:
»Najbrž hočete iti k uri iz morjeplovstva, gospod Adverso? Ne? Kam pa potem?«
Antonio je pokazal tako osupel obraz, da mu je položila roko na ramo, da bi ga pomirila. Dejala je z zastarelim hihitanjem:
»Le pridite. Že vem. Mi je že vse povedala. To je prijazno dekle.
In	ima tudi	najlepšo sobo tam spredaj, čisto nedostopna	je.	—	A kaj
je	z vašim prijateljem tu. Ali pojde z vami?«
Antonio	je le počasi razumeval, kaj ženska	misli	in	je	dejal:
»Da, to	se pravi, ne! Mislil sem si, morda	bi vi	lahko,	to se
pravi, če ne bi molilo...«
»Seveda, rada! Vsa skupina stanuje tu. Gospod bo že dobil družbo.«
Dvignila je svečo, da bi si ogledala Vincenca od blizu. Opazila je naramnico in se potolaženo zasmehljala:
»Ali, od vojske, kakor vidim. Pri nas se lahko pokažete v uniformi, naš lokal je nadvse dostojen!«
Odšli so nalahno po stopnicah navzgor.
Signora Bovino si je položila prst na usta in dejala Antoniu: »To je njena soba.«
Vincenca je odpeljala naprej po hodniku. Antonio je v izginjajoči luči sveče videl, da vrata, pred katerimi je stal, niso pobarvana. Zavzdihnil je:
»In to naj bodo vrata v srečo?«
»Angela!«
»Kdo je? Ali si ti?«	,	■
Naslonil se je lesno na vrata in zašepetal:
»Arnolfo,	Maria, Niccolo, Beatrice, Claudia,	Angela,	Mea!«
Tedaj so	se vrata odprla, opotekel se je	naprej	in	ji padel
okoli vratu.
Angela! Mislil sem, da te ne bom nikdar več videl, Angela!« Dekle ga	je držalo v trdnem objemu.
»Antonio.	Saj drhtiš. Daj, da te pogledam.«
Odšla je z njim k oknu »Oh, da, ti si, ti!«
Gledala je vanj, toda njen obraz je v mesečini kazal izraz dvoma in skrbi.	•
»Kaj je? Ali nisi vesela, ko me vidiš?«, je šepetal Antonio. Dekle je skrilo obraz na njegovi rami in dejalo:
»Zdaj pa kar na lepem nisem tako srečna, kakor sem mislila.« Odšla sta do postelje in sedla. Angela se je naslonila, dihala je mirno, kakor v sanjah. Roke si je položila pod glavo in ga tako gledala. i
Rad bi prišel k tebi za vodnjak, Angela. Nikogar ni tam, samo ti in jaz.«	*
Dekle je dejalo ihte:
»Nikogar. Samo ti edini si ostal iz starega časa. Drugi so vsi odšli. Ali si to vedel?«
Videl je, da jo spet polivajo solze.
»Samo Antonio je še in Angela — drugih imen ti ni treba nič več klicati. Nihče ne bo odgovoril.«
,,, .Prevzelo ga je globoko sočutje. Dolgo sla ostala čisto tiho. Globok starinski mir se je sklanjal nad njiju in ju objemal.
Antonio je zaprl oči. Nenadno je videl, kako visi v globini orjaških vrat začrnel obraz: Fides ga je lačno gledala iz teme.
»Antonio! Kaj pa ti je, povej vendar,< je dejala Angela.
Dvignil je glavo:
.. »Zenska, je spet tu — Fides! Tii je v sobi. In tisto noč, ko si ti odšla — Angela!«
Dekle ga je tolažilo, z mehkimi belimi rokami mu je pregnalo prikazen in položilo svoje ustnice na njegove. Čutil je njen dih in vse je bilo spet dobro.
■ I'rotUU!rU ga Pr°niagala trudnost, da je zadremal in začel sanjati. Bil je spet na samostanskem dvorišču, ležal je v studencu .1 v,.®vclle veje na drevesu. Golobi so se že malo prebujali. Slišal je njihovo zaspano gruljenje, ki je pelo kakor kri, ki mu je nalahno šumela po ušesih.
Odpri je oči, da bi bolje videl prikazen. Skozi razpoko v oknicah je ze udarjalo v sobo sonce. Angela je bila zagorela in rožnata poleg njega, na njej se je iskrila nežno razdeljena svetloba dneva, kakor da sije na njo sonce skozi listje velikega drevesa. Potegnil '? ,je...se bližie k scbi- Dekle ga je gledalo s pogledom iz davnih stoletij. Smehljala se je blaženo kakor on.
Ostala sta še uro dolgo tako. Potem	se je	na	cesti začel	hrušč.
„,.,y s«>bi pod njima so je nekdo začel	razburjati sam nad	seboj!
Slišala sta nerazločno govorjenje, korake	sem	in	tja. Potem	So se
zaloputnila vrata in veh je odšel mož v težkih škornjih.
Tudi onadva sta se zasmejala in se začela nalahno pogovarjati Kako lahko se je bilo razgovarjati z Angelo. Zdelo se je, kakor da človek izmenjava misli z drugim svojim jazom.
Dekle je živahno izpraševalo o Bonnyfeatherovi hiši in Antonio ji je pripovedoval vse, kar se je zgodilo.
»Toda Angela, kje si bila ti? Zdaj sem v eni sapi kar naprej pripovedoval samo od sebe.«
»Da, ti tudi Antonio! Tako delate vi vedno.«
»Kdo: vi?«
»Vi, moški,« je dejala premeteno, »vsakdo izmed vas.«
lo je bil prvi trezni sunek po sanjah. Torej je pred niim poznala ze druge. Njegovo govorjenje je postalo trdo:
»In ti si imel Fides!« je dejala.
»Ne, ona je imela mene.«
Potegnila ga je k sebi in dejala:
»Poslušaj! Ne smeš me zmerjati. Mislila sem, da te ne bom nikdar vec videla, tedaj, ko smo se tisto noč odpeljali skozi Pizanska vrata. Nismo se vozili pet milj, ko so se kočije na samotnem kraju ustavile. K nam zadaj je prišel vojak in nas vse otroke natlačil v prvi voz.
‘Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. *a Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6 III. Telefon 4(101 do 4005. Unrava: Kopitarjeva ulica 6
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čeč, Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košicek.