ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE ' KRONIKA Nov dom za Urško in Jerneja str. 36-37 Ovadbe kriminalistov in odziv Rotnika str. 16 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let I ИШИ teto Št. 42 / Leto 69 / Celje, 16. oktober 2014 / Cena 2,50 EUR Polzelski odtenki nogavic Nogavice so lahko priročna stvar. Ne le da nas prijetno grejejo, vanje lahko shranjujemo evre, a tudi leglo govoric lahko postanejo. O domnevnem vrenju v Tovarni nogavic Polzela so javno spregovorili sindikalisti. str. 2-3 aktivna starost Priloga regionalnih časopisov str. 27-31 (S)hujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje str. 35 BRASLOVČEOgBggagSSB- Srednjašola ju je rešila str. 8 LOKALNE VOLITVE Kdoje kdov občinskih svetih str. 11-13 GOSPODARSTVO Slatinski gradbinec kupujebistriški Granit str. 4 CELJE Trije požari le naključje? str. 2-3 SPODBUDNA ZGODBA i Iz istega lonca v gostilno in »špajzo« str. 6 KULTURA Ne bo manjkalo lutk in gledaliških predstav str. 9-10 Šaleški spomini na prvo svetovno vojno str. 34 BRALCI POROCEVALCI * Buče spremenili v čarobne lučke str. 41 ŽIVALSKI SVET Velike in male, bolj in manj kosmate str. 43 ŠENTJUR Foto: GrupA Druženje kmetov na Slomškovi Ponikvi str. 14 2 AKTUALNO UVODNIK BISERKA POVSE TAŠIĆ Vsake oči imajo svojega »malarja« Medtem ko drvimo skozi življenje, se pogosto zgodi, da ob sanjanju o prihodnosti dejansko pridelamo predvsem spomine o tistem delu življenja, ki je že za nami. Življenje nekako spolzi iz rok in neprecenljivi spomini ostanejo. Lahko so dobrodošel mejnik v zgodovini naroda. Zbrani zapisi potomcev, katerih predniki so okusili kri prve svetovne vojne, so že takšen mejnik. Knjigo o tej temi so pred kratkim izdali v Šoštanju. Tudi priročen družinski fotoalbum s pripisanimi prigodami utegne postati lepo darilo, v katerem bodo zanamci še desetletja pozneje lahko prebirali pričevanja dedkov in babic o tem, v katero družinsko deblo sodi ta ali oni stric. In družinski večeri utegnejo postati na moč zabavni ob obujanju spominov o tem, kam vse v rodbinskem drevesu segajo naše korenine. Hvaležnost ostarelih še živečih sorodnikov, ko si v tem tempu življenja le utrgate še kakšno urico več za klepet z njimi in prisluhnete obujanju zgod in zmot preživetih let, je neprecenljiva. Mediji prav tako tkemo sledi v obliki zapisov o dogodkih, ljudeh in življenju kraja, regije, države. In prekletstvo odtisov na različnih pisnih in zvokovnih nosilcih je ravno v tem, da nas opomnijo na izrečene in obljubljene besede v trenutku, ko bi si priklic takšnega »spomina« najmanj želeli. Kar so na svoji koži v volilnem času občutili tudi nekateri kandidati za svetnike in župane. S spomini je sicer nasploh tako kot z življenjem. Malo nostal-gični smo do preteklosti, tudi do nekoč zelo opevane in čislane polzelske tovarne nogavic, ki je danes na tapeti tako kot mnoga slovenska podjetja, ki bijejo plat zvona, se borijo za preživetje ali predvsem v tujem kapitalu iščejo svojo formulo preživetja. In očitno se tudi v tem nogavičarskem poslu dogaja že kar ustaljena slovenska poosamosvojitvena posebnost, imenovana »spin«. Ko zaokrožijo namerno posredovane zgodbice, ki jih potem povzemajo različni mediji, v ozadju pa so pogosto tudi opletanja nekdanjih vodstev, ki se jim obetajo različne kazenske ovadbe. In še kakšno slabo interno komuniciranje, pomanjkanje zaupanja ter posledično ozračje, kjer ustvarjanje dobička postane drugotnega pomena. Tudi selektivni spomin nam je vsem prav dobro znan. Torej ko se želimo spominjati samo nečesa, medtem ko si želimo nekaj, kar je neugodno, preprosto pozabiti. In potem tudi na ta način nastajajo zgodbe, ki imajo vedno najmanj dve plati ter nešteto odtenkov in resnico nekje vmes. Ko si na primer otrokovo korist razlaga vsak po svoje. Takšen je primer očeta iz Šmarja pri Jelšah, ki je po smrti soproge dal hčer v rejništvo, zatem pa so mu v tamkajšnjem centru za socialno delo vzeli še osemletnega sina in ga namestili v rejništvo v 40 kilometrov oddaljen kraj. Želi si, da bi otroka odraščala skupaj ali da bi bil sin vsaj v domačem kraju, a v centru na zadevo gledajo povsem drugače. Po trpki usodi, ko je socialno ogrožena družina pred tremi leti ostala še brez mamice, je Gilčvertovim v Dramljah zasijalo sonce. Po zaslugi številnih donatorjev, prijateljev in tudi medijev bo družina odslej živela v povsem novi hiški in Urška se bo nekoč lahko spominjala svoje pravljično rožnate sobe, bratec Jernej pa zelene. To so tiste zgodbe, ki jih piše življenje, ko je na koncu vsem toplo pri srcu. Jubileji, takšni in drugačni, so tudi priložnost, da oživijo spomini. V primeru kozjanskega jabolka so se sline zagotovo pocedile ljubiteljem starih sort, kot sta bobovec in carjevič. Sogovornik v tokratni spodbudni zgodbi je poskrbel, da se bodo naše brbončice veselile tudi kar mimogrede. V priznani celjski gostilni Francl so se odločili še za istoimensko »špajzo« ter globalni »coffee to go« in »fast food« prilagodili še na slovensko žlico. Ne hamburger, za »hiter obed s seboj« so začeli ponujati telečjo obaro, cmoke, žlinkrofe ... Prav ljudje z idejami in s pogumom spreminjajo našo velikokrat preveč sivo slovensko stvarnost v »stanje duha«, da »jutri, jutri boljše bo. Če bi le slovenski »malarji«, ki imajo škarje in platno v rokah, malo bolj poenotili pogled vsaj glede spoznanja, da gre ljubezen, tudi tista do države, skozi želodec. Pogledi so pač vedno različni. Ne le na spomine, tudi na dogodke, ki so sestavni del našega življenja tukaj in zdaj. Izbor prave, ptičje ali kakšne druge perspektive je zato izrednega pomena. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 14 23 13 ЕШШЕЗ 1ШШ22 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK 13 ШВ 13 I 23 9EQ Z leve generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Anton Rozman, predsednica sindikata Tovarne nogavic Polzela Alenka Majhen in sekretarka celjskega območnega sindikata Mojca Stropnik Sindikat zaupa vodstvu Po sledi govoric o vrenju v polzelski tovarni nogavic V zadnjih tednih po Spodnji Savinjski dolini ni mogoče preslišati takšnih in drugačnih govoric o tovarni nogavic. Med drugim se šušlja, da naj bi bile razmere v tovarni za delavce precej nezavidljive in da ti vse manj zaupajo tudi sindikatu. Slednji je nad govoricami presenečen, saj se nanj s konkretnimi pritožbami glede razmer v tovarni naj ne bi obrnil nihče, prav tako o govoricah, da mu delavci čedalje manj zaupajo, ne ve ničesar. Delavci javno, izpostavljeni z imenom in s priimkom, niso želeli spregovoriti. Uprava podjetja je pred dnevi sklicala novinarsko konferenco v Ljubljani, pri čemer nanjo naše medijske hiše ni povabila, sindikalni predstavniki pa so za Novi tednik predstavili svojo plat medalje glede različnih negativnih govoric, ki krožijo o domnevnih nepravilnostih v tovarni. Alpeks, 17. september Rakušev mlin, 6. oktobei H ■ ■ ■ VB VB Trije obsežni požari v Za kratek časovni razmik med njimi je najverjetneje razlog le splet okoliščin Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo natančen vzrok nedeljskega požara v Bukovžlaku, ki je uničil gospodarsko poslopje in povzročil za 45 tisoč evrov škode. Do zdaj je znano le to, da so izključili možnost kaznivega dejanja. To je bil že tretji večji požar v Celju, zatem ko je sredi septembra zagorelo v Alpeksu in v začetku oktobra v Rakuševem mlinu. Preiskave v teh treh primerih še vedno trajajo, očitno pa lahko izbruh požarov tako velikih razsežnosti, sodeč po do zdaj znanih podatkih, pripišemo zgolj naključju. Pravzaprav se kriminali- šču Rakuševega mlina sploh stična preiskava na pogori- še ni začela, znano je le, da je stavba po požaru v zelo slabem stanju in zato zelo nevarna. Kriminalisti lahko zaenkrat zbirajo le informacije, medtem ko je vstop v pogoreli objekt zaenkrat onemogočen. Pri »brskanju« po pogorišču bi policisti tvegali življenje, če bi prišlo do porušitve zidov, pri čemer se je streha porušila že med požarom. Do zdaj tako še vedno ni dokončne potrditve suma, da sta bili v času ognjenih zubljev v objektu dve osebi. Preiskave še trajajo Ljudje še vedno težko verjamejo, da pri Rakuševem mlinu ni šlo za požig, a do- AKTUALNO 3 Predstavniki podjetniškega, območnega in tudi republiškega sindikata presenečeni nad govoricami o nevzdržnih razmerah v Tovarni nogavic Polzela Za Polzelo se zanimajo v Londonu Potem ko je prisilni upravitelj Kristjan Anton Kontarščak v svojem zadnjem poročilu sodišču zapisal, da Tovarna nogavic Polzela ne izpolnjuje zavez iz načrta finančnega prestrukturiranja, saj je avgusta ustvarila občutno manj prometa in namesto dobička imela izgubo, je predsednica uprave Karmen Dvorjak javnosti napovedala novo rešitev. Za podjetje naj bi se zanimal vlagatelj iz tujine. Kdo je morebitni kupec, ni hotela povedati, o imenu molčijo banke upnice, prisilni upravitelj in tudi sindikalisti. Zato marsikdo dvomi, da gre za kaj resnega, še zlasti, ker so spomini na napovedanega »rešitelja« Skupine Aha še sveži. Vendar Karmen Dvorjak pravi, da gre za veliko mednarodno podjetje s sedežem v Londonu, ki ima 23 tovarn in kar milijardo evrov letnega prometa. Ukvarja se s tekstilno dejavnostjo in bi rado v svoj program vključilo tudi proizvodnjo nogavic. Njihovi predstavniki naj bi ta ponedeljek že začeli skrbni pregled polzelske tovarne. Predsednica uprave Polzele zaostajanje za cilji iz načrta finančnega prestrukturiranja, ki lahko ogrozi postopek prisilne poravnave, pripisuje dejstvu, da podjetje še vedno ni dobilo državnega poroštva za pol milijona evrov posojila. Denar potrebujejo za izpolnitev naročil. Na ministrstvu za finance pravijo, da imajo predlog poroštvene pogodbe pripravljen že dlje časa, vendar vsi formalni pogoji za njen podpis še niso izpolnjeni. Polzela je, kot navajajo, šele 6. oktobra podpisala kreditno pogodbo, na podlagi katere bodo lahko podpisali poroštveno pogodbo. Dvorjakova pričakuje, da se bo to zgodilo že v prihodnjih dneh. Tovarna nogavic, ki je v svojih najboljših časih zaposlovala 1.200 ljudi, danes jih le še 285, je v prisilni poravnavi od letošnjega marca. Bankam dolguje blizu 6 milijonov evrov, od tega največ, 2,2 milijona evrov, Banki Celje ter NLB, ki ima do družbe za 1,8 milijona evrov terjatev. JI Po mnenju sindikata so različne govorice vse prej kot dobre za obstoj polzelske družbe, saj pri potencialnih poslovnih partnerjih vzbujajo negotovost. In prav strateški partner, če se bo odločil za sodelovanje s tovarno, je po mnenju sindikata lahko eno glavnih upanj zaposlenih v tovarni. »Vsi zaposleni smo od lanskega decembra pod velikim stresom. Neprestano se sprašujemo, kaj bo z našimi delovnimi mesti. Marsikdo si ne upa opraviti nakupa niti na tri obroke. Želimo si, da bi bilo teh negotovih razmer karseda hitro konec in da bi za svoje delo še naprej dobivali redno plačilo,« pravi predsednica sindikata Tovarne nogavic Polzela Alenka Majhen, zato na nek način razume, če si kdo od delavcev besede vzame bolj k srcu, kot bi si jih sicer. A kljub vsemu se nanjo s kakršnimikoli pripombami glede nevzdržnih razmer v družbi ni obrnil nihče. »Govorice, da so delavci nezadovoljni s sindikatom, so povsem nekorektne. Niti eden me namreč od maja ni poklical na sedež sindikata za savinjsko regijo v Celju, da bi potožil glede predsednice sindikata v tovarni,« pravi sekretarka območnega odbora Mojca Stropnik in dodaja, da je sindikat delavcem pred prisilno poravnavo jasno predstavil vsa dejstva o njej. »Sindikat tovarne nogavic brez vednosti celjskega in ljubljanskega dela sindikata ni odločal o popolnoma ničemer sam. Vedno delam v skladu s sindikalnimi pravili. Zame je pomembno, da ima delavec plačo in da ohranimo delovna mesta v največjem možnem obsegu,« še dodaja predsednica sindikata polzel-ske tovarne nogavic. Prisilna poravnava pred stečajem Za generalnega sekretarja Sindikata tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije Slovenije (STUPIS) Antona Rozmana je aktualno vodenje Tovarne nogavic Polzela v danih razmerah edini način, ki lahko pripelje do cilja, in sicer do ohranitve delovnih mest. »Ko je direktorica prevzela vodenje podjetja, je bilo to prezadolženo in skoraj brez likvidnega denarja ter tik pred stečajem. Bivše vodstvo je nato celo zaviralo tudi razmišljanja o prisilni poravnavi, s katero bi se tovarna lahko rešila težav,« pravi Rozman, ki o namigovanju, da delavci ne zaupajo sindikatu, ne ve ničesar. »Na nekaj zborih sem delavcem pojasnil razmere v družbi. Povedal sem, da bo za tovarno ob predpostavki, če ne bomo vsi skupaj podprli ukrepov, neizogiben stečaj, saj nihče od vpletenih, ne banke in tudi ne država, ne bi imel najmanjšega posluha za zaposlene,« še dodaja Rozman, ki se mu je proces prisilne poravnave med vsemi možnimi razpleti zdel najprimernejši in najboljši za delavce. V skladu s prisilno poravnavo bo družba obveznosti, ki jih je imela ob začetka poravnave, poplačala tako, kot določa načrt finančnega prestrukturiranja, vse druge obveznosti podjetje poravnava sproti. In prav med »stare« obveznosti sodijo tudi janu- arska in februarska plača, ki naj bi bili v primeru uspešne prisilne poravnave v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja izplačani prihodnje leto, ter nekatere odpravnine. Tovrsten dogovor so s prisilnim upraviteljem, kot še dodaja Rozman, podpi- sali vsi delavci, saj bi se sicer v nasprotnem primeru začel stečaj. Če se kdo ni strinjal, je lahko, ker ni prejel dveh zaporednih plač, pred začetkom prisilne poravnave podal izredno odpoved. Zanjo se je odločilo 43 delavcev. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Generalni sekretar STUPIS Anton Rozman: »Dejstvo je, da si določen del bivšega poslovodstva, zoper katerega, kot mi je pojasnila direktorica, so oziroma še bodo vložili ovadbe zaradi slabega gospodarjenja, najbolj želi, da družba propade. Bivše vodstvo je prepričano, da bi bili s propadom podjetja pozabljeni tudi stari grehi.« NE PREZRITE Padeš sam, a pobere te prijateljeva roka ... Saši potrebuje pomoč pri rehabilitaciji. Nekje v togem telesu je namreč zaklenjen čudovit fant, ki ga imajo vsi tako radi. Ključ do njega bodo sestavljali tudi na jutrišnjem (petkovem) dobrodelnem koncertu v Štorah. stran 25 Bukovžlak, 12. oktober Celju: naključje? končne informacije o tem bodo znane šele, ko bodo kriminalisti opravili svoje delo. V primeru Alpeksa je do zdaj jasno, da je zagorelo zaradi varjenja v času, ko je zunanji izvajalec opravljal dela, da bi v podjetju ojačali sistem varovanja. Toda kriminalisti še vedno preiskujejo, ali zaradi tega obstaja sum povzročitve splošne nevarnosti. Nedeljski požar v Bukovžlaku pa je popolnoma uničil gospodarsko poslopje in del kmetijske mehanizacije, medtem ko so živino domači in gasilci uspeli rešiti. Uspeli so preprečiti tudi, da bi se ogenj razširil tudi na bližnjo stanovanjsko hišo. Natančen vzrok je tudi v tem primeru še vedno neznan. Ni jasno takoj Tako veliki požari v Celju v tako kratkem času seveda med ljudmi povzročajo različna ugibanja in govorice, toda še vedno je preiskava tista, na podlagi katere bo možno govoriti o vzrokih. Gasilci ne želijo govoriti o ugibanjih niti ne želijo o tem razpravljati. »Za nas je cilj, da požar čim prej pogasimo,« je kratek poveljnik PGD Ostrožno Benjamin Guček. Ravno prostovoljni gasilci iz različnih gasilskih društev so v teh treh požarih opravili ključno nalogo, kar 21 jih je iz PGD Ostrožno bilo vključenih v gašenje in gasilsko stražo Rakuševega mlina. Tamkajšnji gasilci so se borili tudi z ognjem v Al-peksu in Bukovžlaku. Ko so na terenu, ne ugibajo, zakaj je zagorelo in ali je šlo za požig. Niti na kraju požara to takoj ni jasno, zato je na kraju dogodka nemogoče takoj sklepati o nečem, kar bi lahko med ljudmi povzročilo tudi paniko zaradi možnega požigalca. Težavneje v Alpeksu Tudi Guček nam je - kot pred tednom direktor PGE Celje Janko Požežnik - dejal, da zelo visoki ognjeni zublji, ki jih je bilo mogoče videti v Rakuševem mlinu, nikakor ne pomenijo, da je bila stavba namerno polita z gorljivo tekočino. »Les v objektu lahko povzroči takšen obseg požara,« dodaja. In obsežnost požara je odvisna tudi od tega, kaj je v gorečem objektu. Medtem ko so bili v prostorih v Alpeksu izdelki, v Rakuševem mlinu takšnih stvari ni bilo, zato so gasilci Alpeks gasili tudi iz notranje strani. Takšno reševanje je pomembno, ker lahko reši stvari pred uničenjem, a je za gasilce zelo nevarno. Zato se takšnega načina gašenja lotijo gasilci, ki imajo specialno opremo, v kateri so tudi dihalni aparati. »Z vidika fizične težavnosti je bilo težje posredovanje v Alpeksu,« dodaja Guček. V Rakuševem mlinu so že na kraju videli, da gašenje v notranjosti ne pride v poštev zaradi nevarnosti po-rušenja stavbe. Toplota zaneti požar Moč požara je bila večja v Rakuševem mlinu. Ker je trgovina Lidl v neposredni bližini, je bilo že na njeni strehi mogoče opaziti poškodbe zaradi izrazito visoke vročine. Zato pri takšnih požarih gasilci ves čas polivajo stavbe v bližini, da ne bi zagorelo še drugje, aktivnejše gašenje predvsem iz desne strani (gledano z Mariborske ceste) je bilo organizirano tudi zaradi bližine bencinske črpalke. Pri Rakuševem mlinu je bilo zaradi visoke vročine poškodovano tudi eno od gasilskih vozil, zato so morali svoja vozila med gašenjem umakniti od objekta. Ravno visoka vročina oziroma toplota zaradi ognja povzroči, da požar izbruhne še na drugem koncu objekta. To namreč tudi preiskovalcem posledično otežuje preiskovanje točnega mesta nastanka požara, četudi najbolj poškodovani del pogorišča nakazuje, da je morda tam zagorelo najprej. Tudi to je treba upoštevati pri preiskovanju, ali je bil morda kje kakšen požar podtaknjen. »Pri približno 600 stopinjah se lahko začne požar razvijati ne da bi bila za to potrebna iskra,« razlaga Guček. SŠol Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO Slatinski gradbinec kupuje bistriški Granit Podjetje Kit-ak gradnje se širi čez občinsko mejo - Bo v celjski regiji kmalu spet zraslo večje podjetje za nizke in visoke gradnje? Novi lastnik bistriškega podjetja Granit, ki je od lanskega julija v stečaju, bo najverjetneje podjetje Kit-ak gradnje iz Rogaške Slatine. Stečajni upravitelj Branko Đorđević je v minulih dneh z lastnikom in direktorjem slatinskega podjetja Andrejem Kitakom že podpisal kupo-prodajno pogodbo. Zdaj čaka le še na soglasje sodišča. Kitak mora kupnino, ki znaša 7,5 milijona evrov, poravnati do konca leta. Če ne bo zapletov, bo torej celjska regija spet dobila večje podjetje za nizke in visoke gradnje, saj se bo 70 zaposlenim v podjetju Kit-ak pridružilo še najmanj 60 ljudi iz Granita. Granit namreč ves čas stečaja normalno posluje. V enem letu je ustvaril 4,6 milijona evrov prihodkov in približno 300 tisoč evrov čistega dobička. Andrej Kitak torej ne kupuje propadlega podjetja brez prihodnosti. Kot pravi upravitelj Branko Đorđević, imajo dela toliko, da bodo kmalu morali zaposliti še deset delavcev. Zdaj jih v podjetju dela 58. Đorđević je zdravo jedro Granita prodajal na dveh dražbah, na drugi je bila cena 10,8 milijona evrov. Ki-tak na dražbah ni sodeloval, ampak se je oglasil po zadnji dražbi in za bistriškega gradbinca ponudil za približno tri milijone evrov manj. Stečajni upravitelj, sodišče in upniki Granita so takšno ceno sprejeli. Kitak bo tako za 7,5 milijona evrov dobil kamnolom v Poljčanah, betonarno in trgovino s skladiščem v Slovenski Bistrici, vse zaloge in inventar ter tudi vsa delujoča gradbišča. Prodor na trg visokih gradenj Podjetje Kit-ak gradnje je specializirano za nizke gradnje, ukvarja se s sanacijami plazov, z gradnjo cest, kanalizacij in vodovodov. Andrej Kitak pravi, da nakup bistriškega podjetja pomeni predvsem dodano vrednost za njegovo že obstoječe podjetje, pričakuje tudi povečanje dobička. Z Granitom želi stopiti tudi na trg visokih gradenj, predvsem pa bo z njim pridobival surovine za podjetje Kit-ak gradnje. »Granit pod okriljem stečajnega upravitelja posluje z dobičkom, zato ne dvomim, da ne bi bilo tako tudi pod mojim okriljem. Kader iz tega podjetja bomo zaposlili in tudi prezaposlili,« je dejal. Dodal je, da bo del denarja za kupnino zagotovil iz lastnih sredstev in del z bančnim posojilom. Prihodki rastejo na račun javnih naročil Iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh Ajpe-sa, je razvidno, da je imelo podjetje Kit-ak gradnje leta 2012 skoraj 2,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, lani pa že dobrih 4,6 milijona evrov. Rast prihodkov je po besedah Andreja Kitaka rezultat pridobivanja poslov na javnih razpisih in tega, da podjetje, ki ima 70 zaposlenih, dela s pretežno lastnimi osnovnih sredstvi in delno tudi z lastno surovino. Podatki spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih inštitucij Supervizor razkrivajo, da je med največjimi javnimi ustanovami, ki poslujejo s podjetjem Kit-ak gradnje, Občina Rogaška Slatina. Ta je doslej s podjetjem sklenila za 1,4 milijona evrov naročil. Sledijo ji ministrstvo za infrastrukturo in prostor oziroma Direkcija RS za ceste, Mestna občina Ptuj in Občina Duplek. Zdaj se podjetje poteguje tudi za gradnjo hotela v Rogaški Slatini, katerega investitor je podjetje Atlantida. TINA VENGUST, JANJA INTIHAR Na samostojno pot pri 28 letih Andrej Kitak, ki v gradbenih krogih doslej ni bil prav znan, je kot strojnik gradbene mehanizacije leta 2006, pri 28 letih, z lastnimi prihranki kupil gradbeni stroj in postal samostojni podjetnik. Sprva je dela izvajal sam, kmalu pa se je število zaposlenih in tudi gradbene mehanizacije začelo večati. Podjetje Kit-ak gradnje je ustanovil leta 2008, leto kasneje se mu je pri pridružil Matevž Cimerman, diplomirani inženir gradbeništva, ki opravlja naloge prokurista. Leta 2011 si je podjetje Kit-ak gradnje uredilo nove pisarne v Rogaški Slatini, vozila in težko gradbeno mehanizacijo je preselilo v Mestinje. Konec leta 2012 je kupilo kamnolom Zagaj II v Rogaški Slatini, ki ga upravlja v partnerstvu s podjetjem Ekoplan A. Tam pridobiva različne frakcije kamnitih agregatov za svoje potrebe, s sodelovanjem pri izkoriščanju kamnoloma pa je obstoječo ponudbo razširilo na prodajo gradbenih materialov za inženirsko gradnjo. Gorenje izdalo za 73 milijonov evrov obveznic Skupina Laško razkrila strateške smernice Gorenje je izdalo petletne obveznice v višini 73 milijonov evrov, kar je 23 milijonov več, kot so sprva načrtovali. Za višjo izdajo so se odločili zaradi zanimanja vlagateljev. K nakupu obveznicam, ki bodo kotirale na Ljubljanski borzi, so pozvali vlagatelje v Sloveniji in drugih državah EU. Za nakup Gorenjevih obveznic z nespremenjeno 3,85 odstotno letno obrestno mero se je odločilo 97 vlagateljev, pretežno gre za profesionalne upravljavce premoženja iz različnih finančnih ustanov. Nominalna vrednost ene obveznice je bila 1.000 EUR, minimalna nakupna količina pa je znašala 10.000 EUR oz. 10 obveznic. Glavnica obveznic zapade v petih enakih letnih obrokih skupaj s pripadajočimi obrestmi. Član uprave za finance in ekonomiko dr. Peter Groznik je ob tem povedal, da izdaja obveznic sodi v okvir finančnega prestrukturiranja podjetja, v katerem so osredotočeni na razdolževanje in zniževaje stroškov njihovih posojil. RG Nadzorni svet Pivovarne Laško je potrdil strategijo Skupine Laško do leta 2019. Ta predvideva količinsko in prihodkovno rast prodaje, in sicer da bi prihodki od prodaje na leto zrasli za 1,8 odstotka in bodo leta 2019 znašali približno 175 milijonov evrov. Nadzorniki so prvič tudi uradno razkrili, da mora Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. LEPO PAŠETA SKUPAJ! Kredit za osebno potrošnjo ® NI_B Klik Reševanje finančnih zagat bo zdaj lažje. Občutno In za spremljanje vašega poslovanja ni boljšega kot smo namreč izboljšali pogoje pri kreditih za osebno elektronsko bančništvo NLB Klik — dostop do tega potrošnjo: znižali obrestne mere in podaljšali odpla- vam do 30.11.2014 v Banki Celje podarimo! čilno dobo celo do 15 let! _ - 150 let I) banka celje Naredite korak in obiščite najbližjo poslovalnico, da vam bodo tudi vaši cilji bližje! www.banka-celje.si pivovarna dobiti vsaj 75 milijonov evrov svežega kapitala, dokapitalizacija naj bi bila končana prihodnje leto. Strategija predvideva tudi združitev s Pivovarno Union, kar naj bi se zgodilo do 1. januarja 2016, ter prodajo naložb v odvisnih družbah Delo in Radenska. Denar od dokapitalizacije, prodaje naložb in tekočega pozitivnega poslovanja bo pivovarna namenila za poplačilo bančnih dolgov. Neto finančni dolg Skupine Laško je konec junija znašal približno 260 mili- jonov evrov, ob upoštevanju prodaje Večera in kosovske pivovarne Biire Peja pa 240 milijonov evrov. Nadzorni svet je upravi Pivovarne Laško naložil tudi več vlaganja v blagovne znamke in krepitev tržnega položaja. Pivovarna bo morala predvsem okrepiti svojo prisotnost na tujih trgih, zlasti v Bosni in Hercegovini, Italiji, Srbiji, na Hrvaškem in Kosovu. Več denarja bo morala nameniti tudi za tehnološko in energetsko učinkovitost. JI Stečaj Zupančevega holdinga vse bližje? Sodišče je zavrnilo predlog celjske finančne skupine PSZ, ki jo obvladuje Darko Zupanc, o začetku prisilne poravnave. Kot je navedlo sodišče, zakonodaja takšnega predloga ne dovoljuje. Skupina PSZ je bila od marca letos v postopku poenostavljene prisilne poravnave, vendar se z bankami, še zlasti pa z Družbo za upravljanje terjatev bank, o pogojih prestrukturiranja ni uspela dogovoriti. Ko jo je sodišče pozvalo, naj zadevo dopolni, je umaknila predlog poenostavljene prisilne poravnave in sodišče poskušala prepričati, naj začne postopek navadne prisiljene poravnave. Sodišče je predlog zavrglo, saj morata, je opozorilo, od sklepa o ustavitvi enega do vložitve predloga za nov postopek preteči dve leti. Poleg tega sodišče še ugotavlja, da je skupina PSZ s takšnimi različnimi predlogi očitno hotela zavlačevati uvedbo stečaja, ki ga je že januarja predlagala največja upnica Abanka. Postopek odločanja o stečaju je namreč sodišče prekinilo, saj je celjska družba predlagala poenostavljeno prisilno poravnavo. PSZ je imel pred vložitvijo predlogov možnost izbirati, kakšen postopek bi bil za njegovo ponovno solventnost najbolj primeren, opozarjajo na sodišču in dodajajo, da se je lastnik skupine kot dober strokovnjak in gospodarstvenik zagotovo »zavedal zakonskih možnosti in posledic, ki jih prinaša posamezni postopek.« JI GOSPODARSTVO 5 Sodišče že odloča o skupščinskih sklepih Manjši delničarji Thermane izpodbijajo nekatere sklepe, ki so jih večji delničarji sprejeli na seji konec avgusta Sodišče je že sprožilo postopek, povezan z izpodbojni-ma tožbama, ki ju je po seji skupščine laške Thermane konec avgusta vložila skupina manjših delničarjev. Sodišče je tožbi že poslalo v Laško, vodstvo zdravilišča pa mora zdaj nanju odgovoriti. Manjši delničarji, ki imajo skupaj približno 16 odstotkov delnic in jih zastopa celjski odvetnik Borut Soklič, so se pritožili na sklep o sprejemu letnega poročila ter na odločanje o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe. Kot je znano, so manjši mnoga pojasnila, na katera delničarji ob sprejemanju pa niso dobili odgovorov. poročila o poslovanju Ther- Zahtevali so cenitveno po-mane v letu 2013 zahtevali ročilo, na podlagi katerega je bila razglašena insolventnost, vendar jim ga uprava ni hotela razkriti. Borut So-klič je po seji opozoril, da je lanska izguba, ki znaša približno 24 milijonov evrov in je posledica slabitev, previsoka in ne kaže dejanskega stanja. Cenitev nepremičnin je opravil isti cenilec kot pred dvema letoma, pri tem pa je zadnje vrednotenje za polovico nižje od prvega. »Po našem mnenju je bilo prevrednotenje sporno, če ne celo nezakonito,« je še takrat opozoril Soklič. Manjši delničarji so iz-podbojno tožbo vložili tudi na sklep o potrditvi lanskega dela nadzornega sveta in uprave, to je o delu bivšega direktorja Romana Matka in o delu zdajšnjega predsednika uprave Andreja Bošnjaka. Delničarji so o razrešnici upravi glasovali ločeno in jo brez dodatnih pojasnil podelili le Bošnjaku, Matku pa ne. Uprava ne predvideva odpuščanja Kljub številnim vprašanjem in prepričanju manjših delničarjev, da razglasitev insolventnosti, za katero je bila osnova ponovna cenitev nepremičnin, je Thermana od prejšnjega tedna tudi uradno v postopku prisilne poravnave. Sodišče je za prisilno upra-viteljico imenovalo Mileno Sisinger, ki je celjski javnosti znana predvsem kot upravite-ljica stečaja podjetja CM Celje. V osnovnem načrtu finančnega prestrukturiranja, ki ga je predložila sodišču, uprava ponovno ugotavlja, da so za vse težave družbe krive prevelike in po njenem prepričanju precenjene naložbe v preteklih letih, zaradi česar so morali opraviti slabitve. To je vodilo v insolventnost. Upniki morajo svoje terjatve do Thermane prijaviti do 7. novembra, uprava pa je v svojem načrtu že zapisala, da ima družba za približno 38 milijonov evrov obveznosti. Terjatve dobaviteljev in zavarovane terjatve bodo poplačali v celoti, navadnim finančnim upnikom, ki jim dolgujejo približno 15 milijonov evrov, pa ponujajo 45-odstotno poplačilo do leta 2023. Druga možnost je konverzija terjatev v lastniške deleže, ki jo ponujajo tudi bankam upnicam. Za zaposlene v Thermani je zagotovo pomemben podatek, da uprava v postopku prisilne poravnave ne predvideva odpuščanja. Do leta 2023 načrtuje stalno rast prihodkov in dobička, nosilci njene ponudbe pa naj bi postali medicina, športni turizem in družinsko počitnikovanje. JANJA INTIHAR NA KRATKO Kea prihaja tudi na Ponikvo ŠENTJUR - Ponikva bo v prihodnjih mesecih spet dobila živilsko trgovino. Potem ko je objekt nekdanje trgovine Resevna več let propadal in kazil središče tega vseslovenskega romarskega kraja, ga je pred časom kupilo šentjursko podjetje Kea. Trgovska veriga Resevna je po stečaju lastnika na Šentjurskem pustila predvsem številne propadajoče nepreminčnine. Po razrastu velikih trgovskih centrov med investitorji za trgovsko dejavnost v manjših krajih ni bilo nikakršnega zanimanja. Priložnost v tem so videli v družinskem podjetju Kea. Pred časom so tako odkupili tudi stavbo na Ponikvi. Kot je povedal direktor Boštjan Kukovič, računajo, da bo po temeljiti obnovi trgovina odprla vrata še pred koncem leta. Predvidenih je tudi nekaj novih zaposlitev. StO Od drobtinice do kosila Znan direktor Ksevta ŠMARJE PRI JELŠAH - Minuli konec tedna je Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah organiziralo tradicionalno, 12. dobrodelno akcijo Drobtinica. Za akcijo so občani darovali 3.500 evrov, kar zadostuje za plačilo 1.750 šolskih kosil za osnovnošolce iz družin v socialni stiski. Več kot sto prostovoljk iz 17 krajevnih organizacij Rdečega križa, ki delujejo v občinah Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah, je speklo pekovske izdelke in darovalo še druge domače proizvode v zameno za prostovoljne prispevke. Medtem ko so prostovoljke na stojnicah zbrale malo manj kot tri tisoč evrov, so dobrih 600 evrov podarili podjetniki iz občin Podčetrtek, Kozje in Šmarje pri Jelšah. Zdaj bo šmarsko območno združenje Rdečega križa o zbranem izkupičku obvestilo osnovne šole v občinah Kozje, Podčetrtek, Lesično in Šmarje pri Jelšah, ki bodo predlagale, komu naj organizacija v tem šolskem letu pomaga pri plačilu kosil. VITANJE - Javni zavod Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij bo vodil Miha Turšič. Občinski svet je na zadnji seji izrekel soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda. Na razpis za delovno mesto direktorja je prispela zgolj ena vloga, to je vloga dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja zavoda Mihe Turšiča. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij glavnino svojega delovanja posveča raziskavam in razvijanju programov kulturalizacije vesolja. Drugotnega pomena je njegova muzejska dejavnost, tretja glavna dejavnost pa je laboratorij, namenjen praktičnim neformalnim izobraževalnim dejavnostim, pogosto v povezavi z razstavami, kjer lahko mlajše generacije poustvarijo manjše tehnološke predmete in se učijo o raziskovanju vesolja. JP TV Pridobili naziv »Kulturna šola« DOBJE - Osnovna šola je v septembru na slovesnosti v Brežicah prejela naziv Kulturna šola 2014. Razpisuje ga Javni sklad za kulturne dejavnosti. Skupaj z zastavo bodo Dobjani lahko naziv uporabljali naslednja tri leta. Predstavili in opisali so raznoliko kulturno dogajanje in dosežke v preteklih treh letih. Šola je bila aktivna na različnih področjih: glasbenem, plesnem, gledališkem, likovnem, literarnem, fotografskem, pri ohranjanju kulturne dediščine, razvijanju folklornih dejavnosti, aktivnem debatiranju, medge- neracijskem sodelovanju in še kje. Uspešno udejstvovanje so učenci skupaj z mentorji potrjevali tudi na različnih tekmovanjih in natečajih ter s kakovostjo opozarjali nase tako na regijski kot državni ravni. Kot je dejala ravnateljica Suzana Plemenitaš, je kulturno udejstvovanje na njihovi šoli del vsakdana in si šole brez vsega tega ne predstavljajo ne učitelji, ne učenci, ne starši. Tako računajo na podaljšanje naziva tudi čez tri leta. Poleg OŠ Dobje je v isti upravni enoti naziv pridobila tudi sosednja OŠ Planina pri Sevnici. StO O urbanih vrtičkih in vrtovih CELJE - V mestni občini so pozvali meščane, naj na spletnih straneh izpolnijo poseben vprašalnik o svojem odnosu do vrtičkarstva v mestu. Tako zbrani podatki bodo služili podjetju RC Planiranje, kjer so se lotili priprave projektne naloge o urejanju urbanih vrtov oziroma vrtičkov. Kot pojasnjuje direktor podjetja Radovan Romih, bodo odgovore, ki jih bodo zbirali še vse do konca tedna, skrbno preučili in zbrane rezultate uporabili pri izdelavi projektne naloge. Ta bo mestni občini služila kot strokovna podlaga za umeščanje vrtičkarskih območij, Mesečna obravnava vlog KOZJE - V občini bodo vloge za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav po novem obravnavali vsak mesec in ne več zgolj enkrat na leto, kot je bilo pred spremembo določeno v pravilniku o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav. Do zdaj je na občino prispelo pet vlog. Občina ima za sofinanciranje malih komu- 100% LUMAR 100%BESTBUY Pv ^ л 'V pri izdelavi občinskega prostorskega načrta in zlasti pri določanju območij, ki so primerna za vrtičkarstvo. V podjetju RC Planiranje bodo svoje delo opravili do konca leta, nova vrtič-karska območja v mestna in primestna naselja pa bodo v Celju umeščali naslednja leta. Zaenkrat so urejeni vrtički na zemlji v občinski lasti le na območju Golovca ter mestnih četrti Dečkovo naselje in Medlog. Glede na to, da je v mestu precej onesnažena zemlja, v Celju razmišljajo tudi o ureditvi visokih gred, kjer bi bila pridelava zelenjave veliko bolj zdrava. IS LUMARjev BESTBUY še bolj dostopne d ^^ JU. novembra 2014! DAN ODPRTIH VRAT Sobota, Is. 10. od 10.-16. ure lokacua 1. P0L2EU ™sa Solaris 115 lokao,ja^PUaVagor Individualna hiša ,NF0Rmac,jE in pR ^ na www.lumar.si > AVANT GARDE Solaris 115 nalnih čistilnih naprav v letošnjem letu na voljo 15 tisoč evrov. Višina pomoči znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma največ 350 evrov na osebo. Na občini pričakujejo več vlog v naslednjem letu in letu 2016, saj morajo občani odvajanje odpadnih voda skladno s predpisi urediti do leta 2017. JP SOLARIS - ZA LJUDI, KI ŽELiJO OHRANiTi ALi ZNOVA VZPOSTAViTi STiK Z NARAVO. OGLEJTE si jO V žiVO! SOLARIS je hiša za ljudi z večjimi bivalnimi zahtevami. V sebi združuje sodobno oblikovanje in največjo možno uporabnost. Zunanjost objekta je iz materialov, ki poudarjajo individualnost in trajnost. T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si M Lumar. Živeti najbolje! pnni Arh: Danijel Čelig in Kristina Rakušček. Iz istega lonca v gostilno in »špajzo« Gostilna Franci iz Zagrada odslej še s Franclovo špajzo pred dvorano Zlatorog -Štiri nove zaposlitve SPODBUDNA ZGODBA Marija in Peter Zaveršek pred Franclovo špajzo, ki je od minulega petka prepričala že kar nekaj Celjanov. Čeprav gre za novost in se zakonca zanjo nista odločila v želji po hitrem zaslužku, bi se naložba gostincema iz Zagrada sčasoma »pokrila«, če bi dnevno prodali med 50 in 80 obrokov. »Zaostrene razmere v gospodarstvu seveda vplivajo tudi na nas, gostince. Nam se je precej zmanjšal obisk poslovnih gostov, a če razmišljaš dolgoročno in ne delaš zgolj za trenuten zaslužek, gostje ostajajo,« ocenjuje Peter in dodaja, da je Franclova špajza zato tudi poskus, da svojo ponudbo zdrave, dobre in domače hrane po čimbolj dostopnih cenah približajo Celjanom. Marija in Peter Zaveršek sta zadnjega pol leta posvetila pripravam, da so minuli petek pred dvorano Zlatorog Celjani lahko prvič kupili štruklje, pirino rižoto s piščancem, kurjo »župco« z jetrnim žlikrofom, ribjo »župco« s proseno kašo ali telečjo obaro, goveji golaž s polento, vampe ... Najbolj lačni lahko obrok v Franclovi špajzi stoje pojedo ob dveh majhnih mizicah, večina pa zapakiranega v ličnih posodicah odnese domov, ga pogreje in poje za domačo mizo. Če v Zagradu v Gostilni Franci ob zdaj že četrti generaciji Zaverškov obiskovalce pričakajo isti stoli in talne plošče, isti vodnjak, kostanj in lipa pred hišo, potem je Franclova špajza novost. Urejena je v predelani avtomobilski prikolici, opremljena s hladilno komoro in z drugo potrebno opremo. Načrte zanjo sta naredila Marija in Peter, izdelavo pa sta prepustila mojstru v Mariboru. »Prikolico sva do centimetra premerila, da je čim bolj izkoriščena,« pravi Peter, ki prizna, da sta s soprogo sprva razmišljala o ureditvi potujoče kuhinje. Vendar se je izkazalo, da bi bilo »kuhanje v živo«, pred očmi gostov, z organizacijskega, s stroškovnega in z ekonomskega vidika prevelik zalogaj. Zlati pa bi bilo skoraj nemogoče zadostiti vsem predpisom. Ob pripravi prikolice je bilo treba poskrbeti tudi za celotno logistiko, kako bi hrano, ohlajeno v šok komori, varno in čim bolj svežo ponudili Celjanom. Kuhinja ostaja doma Tako vse obroke, ki so obiskovalcem na voljo v Franclovi špajzi, pripravljajo v domači kuhinji in kot pravi Peter, je razlika le v tem, da ene postrežejo v domači gostilni, druge pa zapakirajo in prepeljejo v Franclovo špajzo. Ta je postavljena ob robu parkirišča pred dvorano Zlatorog. To lokacijo so izbrali, ker je v neposredni bližini stanovanjskih blokov, v okolici je kar precej poslovnih prostorov z zaposlenimi in še parkirišče za kupce bližnjega trgovskega centra je dovolj ve- liko. Da na račun novosti ne bi trpelo delo v domači gostilni, se je v zadnjih mesecih ekipa zaposlenih povečala za štiri in tako se je številka zaposlenih v Gostilni Francl spet vrnila na nekdanjih trinajst. Kot pravita Marija in Peter, sta vmes izgubila nekaj sodelavcev in jih tudi zaradi zaostrenih časov, ki se poznajo tudi v gostinstvu, nista nadomeščala, zdaj pa je bila okrepitev nujna. »Pridite še v mesto« Kljub temu da je bila do našega obiska Franclova špajza odprta šele štiri dni, sta gostinca iz Zagrada že slišala nekaj prošenj, naj podobno poslovno enoto uredita še kje v središču Celja. Čeprav Peter priznava, da ga je niz takšnih manjših enot za trenutek zamikal, sta zakonca enotna, da bo Fran-clova špajza ostala edina. »Za pripravo več obrokov v naši kuhinji preprosto ne bi mogli poskrbeti. Poznalo bi se pri kakovosti pripravljene hrane, tega pa si nihče ne želi,« pravi Marija in dodaja, da imata tako v načrtu le dopolnjevanje ponudbe. Tako je zaenkrat v Franclovi špajzi na voljo približno 15 jedi, tedensko jih bodo dopolnjevali z dvema ali s tremi novimi, ki se bodo zame- njevale. Prav vse bodo takšne, kot jih gostje lahko pojedo tudi v gostilni, le da nekaj evrov cenejše. In kot obljubljata, bo Franclova špajza ostala v Celju in ne bosta sledila nasvetom, ki sta jih zadnje dni tudi že slišala, naj jo odpeljeta v Ljubljano, saj bi tam več zaslužila. Prestižna kuhinja V Gostilni Francl stare jedi, navade in okuse ohranjajo s pravo mero kreativnosti in s pravim občutkom za lokalne in kakovostne sestavine. Ta kuhinja, nad katero »drži roko« kuharska kreativka Marija, tako ohranja tradicijo in jo nadgrajuje s svežino in sezonskostjo. Že jeseni 2011 je bila gostilna zato povabljena v družino najboljših slovenskih gostiln in je prejela znak Gostilna Slovenija, prav tako je vse od začetka vključena tudi v projekt Teden restavracij. Tako je ena od dvanajstih gostiln s Celjskega, ki so bile povabljene med 78 slovenskih gostiln in restavracij, da v tednu od 18. do 26. oktobra gostom ponudijo prestižen trihodni meni. Kot pravita Marija in Peter, so rezervacije za to soboto in prihodnji petek in soboto že pošle, med tednom pa bi se še našel prostor. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Pogled v hladilno komoro, kjer čakajo pripravljeni in zapakirani obroki. »Veliko Celjanov povprašuje po našem doma pečenem kruhu iz polnozrnate ali pirine moke in ponudbo kruha ter jedi, ki so primerne za ljudi, ki ne prenašajo glutena, bomo še širili,« pravi Marija in dodaja, da zaradi tega, ker kuhajo v isti kuhinji, seveda ne morejo zagotavljati, da bi bile jedi povsem brez sledi le-tega. A ker se tudi sama zaradi zdravja izogiba glutenu, je hkrati najboljši »preizkuševalec« teh jedi. NA KRATKO Lanatura v Solčavi SOLČAVA - Projekt Lanatura - izvaja ga Kmetijsko-goz-darski zavod Nova Gorica v sodelovanju z Zvezo rejcev drobnice Slovenije - je namenjen proučevanju volne različnih pasem ovac. V okviru projekta so preučevali tudi volno solčavsko-jezer-ske pasme ovac, ki se je med vsemi izkazala za najboljšo. Izsledke so predstavili v Solčavi. Klavdija Kancler, predstavnica novogoriškega kmetijsko-gozdarskega zavoda je povedala, da so se raziskave lotili v sodelovanju z Italijani, saj se tudi ti srečujejo s problemom odmetavanja odpadne volne v naravo, eden od ciljev projekta pa je, da bi čim manj odpadne volne končalo v naravi ali zabojnikih. Rejce ovac so z namenom osveščanja začeli izobraževati, kako morajo ovco striči, da dobijo uporabno volno za prodajo ali predelavo in kako čim bolj uporabiti odpadno volno - tudi v vrtnarstvu in pridelavi zelenjave. Projekt, ki naj bi predvidoma trajal do konca leta, je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. HŽ Gradili bodo kanalizacijo ŽALEC - Občina bo nadaljevala gradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda. V ponedeljek je z izbranim izvajalcem, podjetjem Hidroplanum, podpisala pogodbo za gradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda v Šempetru ter Drešinji vasi. Projekt bo vreden malo manj kot milijon evrov, od tega bo 60 odstotkov naložbe financirala Evropska unija. Izvajalec del bo začel graditi in obnavljati prihodnji teden, dela pa naj bi končal junija prihodnje leto. Naložba bo zagotovila možnost priključka na kanalizacijski sistem s čiščenjem za 128 gospodinjstev, število uporabnikov kanalizacijskega sistema pa se bo povečalo za 358 prebivalcev. Po obnovi vodovoda se bo za 266 prebivalcev izboljšala tudi oskrba s pitno vodo. ŠO Sklenili so praznovanje RADEČE - Razstava ob 60-letnici delovanja Društva prijateljev mladine Radeče je od minulega četrtka na ogled v tamkajšnji Caffe galeriji. Pri tem je društvo minulo soboto pripravilo še posebno zabavo v športni dvorani. Na sobotnem praznovanju so organizatorji obiskovalce razveseli s predstavo o Zvezdici Zaspanki, ki predstavlja simbol DPM Radeče. Nastopili so tudi malčki iz radeškega vrtca, učenci Podružnične šole Svibno, gledališki skupini in pevski zbor OŠ Marjana Nemca Radeče. Manjkalo ni tudi številnih ustvarjalnih in gibalnih dejavnosti. Najbolj zanimiva in obiskana sta bila »šminkerski« in »tatoo« kotiček. Razstavo v Caffe galeriji, ki prikazuje zgodovino in delovanje društva, je postavila Tjaša Mladovan. TV Povezali preteklost in sedanjost ROGATEC - Za prikaz utripa življenja iz nedavne preteklosti občine je poskrbela razstava, ki jo je minulo soboto v dvorani grajske pristave postavilo Društvo prijateljev Rogatca. Poslanstvo društva je ohranjanje stikov med ljudmi, ki so nekoč živeli v občini in so se nato iz nje odselili. Fotografije za razstavo so prispevali sedanji in nekdanji občani. Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatca je posnetke preslikal, člani društva pa so jih nato pregledali in razvrstili glede na vsebino. Okoli 60 fotografij na 12 panojih je spregovorilo o utripu preteklosti, ko je v občini delovala dramska sekcija, ko so svoje vrste že strnili člani tamkajšnjega gasilskega društva, živahno je bilo tudi v vrstah železničarjev. Predsednik društva Franc Kregar je povedal, da je nekaj fotografij, ki so bile posnete od leta 1950, prikazovalo tudi družinsko življenje. TV Mednarodni festival vezenja VELENJE - Ta konec tedna bo Rdeča dvorana gostila 3. mednarodni festival vezenja. Na njem se bo predstavilo približno sto razstavljavcev vezenin iz sedmih držav. Ob Piki Nogavički gre za eno največjih prireditev v Velenju. Svoje ustvarjalne dosežke bodo predstavili razstavljavci iz Francije, s Hrvaške, iz Italije, z Madžarske, iz Nemčije, Srbije in Slovenije. Ob tem bo v spremljajočem programu mogoče prisluhniti tudi strokovnemu programu o vlogi vezenin v preteklem oblačenju Slovencev, si ogledati modni reviji z vezeninami in priložnostno razstavo Oblačila skozi čas. RG Bi zrcalno ali leseno? Dijaki izdelali prototipa mestnih hišk za novo urbano opremo CELJE - Zrcalne strukture mesta - mestnehiši. CE je projekt, v okviru katerega so dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje pod mentorskim vodstvom arhitektke Tanje Barle izdelali prototipa mestnih hišic. V Gubčevi ulici v starem mestu bosta lesena in zrcalna sejemska hišica na ogled še do 20. oktobra, meščani pa lahko v tem času izpolnijo posebno anketo in tako tudi sami izbirajo podobo enega od pomembnih delov bodoče urbane opreme. Mestnehiši. CE so sicer del nacionalnega projekta Mesec prostora 2014, glavni namen projekta pa je izobraževanje dijakov o pomenu in prepoznavanju kakovostnega javnega prostora in pravem odnosu do njega. Kot pojasnjuje mentorica Tanja Barle, ki je tudi zasnovala obe mestni hiški, so si z dijaki zastavljali vprašanja, kot so: Kako (p) oživiti ulični prostor? Katere so kvalitete tega prostora? Kaj mesto naredi privlačno? Kakšna naj bi bila podoba celjskih mestnih ulic v prihodnosti? ... Izdelava prototipov je namreč sovpadala z zaključeno obnovo starega mestnega jedra, v mestni občini pa so mladim posredovali tudi okvirne pogoje in mere za želene mestne hiške. Te naj bi namreč v mestnem središču postavljali občasno, ob različnih priložnostnih in prireditvah, kot sta Božično-novoletni sejem ter obisk Podeželja v mestu, prav tako pa bi lahko služile za prodajo kostanja. In namesto dosedanje postavitve, ko so lesene stojnice zakrivale izložbe prodajaln in lokalov v mestnem središču, bi mestnehiši. CE postavili po sredini ulice, dostop do njih »Vesela bi bila, če bi se v Celju odločili za eno od naših hišk,« pravi arhitektka Tanja Barle in dodaja, da podoba ene ali druge še ni povsem dokončna in je pripravljena vnesti tudi kakšen popravek. pa bi bil obojestranski, saj bi bile izmenično obrnjene proti pročeljem mestnih stavb na obeh straneh. »Izhajali smo iz prostora, pri sodobnejši različici pa smo se za zrcalno zunanjost odločili zato, da bi v njej odsevala mogočna mestna pročelja,« pravi Tanja Barle in dodaja, da bi bilo to še zlasti izrazito v času decembrske okrasitve mesta. V prid občini in dijakov Mestna občina in Zavod Celeia Celje imata zdaj narejena prototipa mestnih hišk, in v primeru, da bodo ob pomoči meščanov izbrali katerega od njiju, tudi izvedba javnega razpisa za izdelavo ne bo povzročala večjih težav. Dijaki so namreč naredili tudi celoten popis uporabljenega materiala vključno s cenami zanj, stroški za izdelavo ene ali druge hiške pa znašajo približno 1.500 evrov. Kot pojasnjujejo v mestni občini, zdaj zbirajo odzive meščanov (tudi na Facebook profilu mestne občine, op. p.) in je zato še preuranjeno napovedovati, kdaj bo mesto dobilo prenovljen tudi ta del urbane opreme. A če bi pohiteli, bi morda meščane lahko presenetili že decembra v času Pravljičnega Celja. NA KRATKO Trgatev po starih običajih PODČETRTEK - Društvo vinogradnikov Virštanj - Kozjansko je v začetku oktobra pred gostiščem na Banovini organiziralo trgatev stare vinske trte. Starost trte, ki krasi staro poslopje, se giblje med 150 in 200 leti. Zbrani trgači so se najprej, kot je že v navadi, okrepčali s starino, nato so se povzpeli na lestev in začeli trgati. Zbrani obiskovalci so si z zanimanjem ogledali prikaz obiranja in stiskanja grozdja z bosimi nogami. Za zabavo so poskrbeli Ansambel Jug in Dekleta iz Dobležič. Občina Podčetrtek in Društvo vinogradnikov Virštanj - Kozjansko se sicer dogovarjata, da bi v starem poslopju na Banovini uredila promocijski center za vina z območja Kozjanskega. JP ENERGETIKA CELJE Vrnili so jih v čas mladosti ŠMARTNO OB PAKI - Predstavniki Občine Šmartno ob Paki in tamkajšnjega turističnega društva so obiskali dom upokojencev na Polzeli, kjer njihovi občani preživljajo jesen življenja. Obisk sodi v sklop projekta Za nekaj trenutkov jih vrnimo v čas njihove mladosti, ki sta ga Društvo upokojencev Šmartno ob Paki in TD Šmartno s Turističnim društvom Polzela prijavila na javni razpis za sofinanciranje majhnih projektov za nevladne organizacije Savinjske regije, ki ga je razpisal IPAK, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij s sedežem v Velenju. Na dogodku, na katerem sta bila navzoča tudi župana obeh občin, Janko Kopušar in Jože Kužnik, so si udeleženci ogledali tudi film Hmelj, nekoč zeleno zlato: kaj pa danes? avtorja Tomaža Lesnjaka ter prisluhnili pesmim Stanke Kopušar. Podobno srečanje bo tudi to soboto v domu za varstvo odraslih v Velenju. RG PREKLOPITE na PLIN Že odsev uličnih svetilk na zrcalni mestni hiški ustvarja čarobne podobe. Le kako bi bilo šele decembra, ko je mestno središče še dodatno praznično razsvetljeno? Dijaki različnih izobraževalnih programov srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja so prototipa izdelali v okviru praktičnega pouka. Kot pojasnjuje ravnateljica Irena Posavec, so mladi nad takšnim delom navdušeni. »Najtežje jim je, ko v šolskih delavnicah nekaj izdelajo, potem pa morajo to porušiti oziroma zavreči,« pravi in dodaja, da se zato šola zadnja leta vse bolj odziva na konkretne razme-revokolju-Takosodijakinajprejpomagali pri obnovi v požaru uničenega doma enemu od sošolcev, izvedli so vsa obnovitvena dela v Almini hiši v Pečovniku in položili keramiko v novem kajak-kanu centru na Špici. Vsako leto skupaj z dijaki drugih srednjih šol izdelujejo tudi svetlobne lampijone za praznično decembrsko okrasitev Savinjskega nabrežja, po izdelavi prototipov za mestne hiške pa se zdaj v šoli še dogovarjajo, komu bi lahko spet pomagali. IVANASPAMEJČIG foPo:TREGOR KATIČ Odlična priložnost za gradnjo poslovne kariere Nudimo zaposlitev na delovnem mestu: Prodajalec na oddelku avdio-videa in ra~unalni{tva v Celju Kandidatkam in kandidatom nudimo: - odlično plačilo, - dodatno pokojninsko zavarovanje, - možnost dokazovanja in nadgrajevanja svojih sposobnosti, - možnost napredovanja in dodatnega usposabljanja, - dinami~no in pestro delo, - stalen kontakt z najnovej{imi tehnologijami, - delo v urejenem kolektivu. Od kandidatk in kandidatov pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe družboslovne ali trgovske smeri, - visoko stopnjo samostojnosti, prilagodljivosti in predanosti delu, - komunikativnost, prijaznost, - natan~nost, urejenost in pripravljenost za dodatno izobraževanje, - sposobnost dela z ljudmi. Pogodba bo sklenjena za dolo~en ~as z možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Kandidati, zainteresirani za to delovno mesto po{ljite svojo prijavo (obrazec na voljo na internetni strani www.harveynorman.si) z življenjepisom in sliko do vklju~no 25. oktobra 2014 na izziv@harveynorman.si. Nista zlorabila uradnega položaja Spornega prostorskega načrta ni potrdilo vodstvo občine, pač pa občinski svet Celjsko okrožno sodišče je razsodilo, da nekdanji župan Marko Balant in podžupan Občine Braslovče Vinko Drča nista zlorabila svojega uradnega položaja. BRASLOVČE - Zgodba s sporno prekategoriziranimi zemljišči v občini Braslovče, ki so marsikateremu lastniku povzročila nemalo sivih las, se kot kaže le približuje h koncu. Celjsko okrožno sodišče je prejšnji četrtek razsodilo, da nekdanji župan in podžupan Občine Braslovče nista zlorabila svojega uradnega položaja, saj je občinski svet potrdil prostorski načrt in ne vodstvo občine. Zapleti z zemljišči v občini Braslovče segajo v leto 2008, ko so Braslovčani s sprejetjem prostorskega reda okoli 140 hektarjev kmetijskih zemljišč spremenili v stavbna zemljišča. Ministrstvo za kmetijstvo spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidljive parcele ni potrdilo v celoti, saj naj bi bilo po njegovem mnenju 90 parcel na najboljših kmetijskih zemljiščih. Temu je pred dvema letoma nato pritrdilo tudi ustavno sodišče. Razveljavilo je prostorski načrt, del zazidljivih zemljišč pa je tako ponovno postal kmetijski. Tožilstvo je nekdanjemu županu Marku Balantu in nekdanjemu podžupanu Vinku Drči očitalo zlorabo uradnega položaja. Drča naj bi se v tem času protipravno okoristil. Zemljišče, ki ga je kupil za približno 13 tisoč evrov, je namreč po sprejetju prostorskega akta prodal za kar približno 150 tisoč evrov več. Balantu je tožilstvo očitalo, da naj bi z Drčo vedel, da takratni minister za okolje in prostor Mar- jan Podobnik ni dal soglasja za spremembo namembnosti določenih zemljišč. Sodišče je tako Drčo kot Balanta oprostilo vseh obtožb. Prostorskega načrta namreč ni potrdilo vodstvo občine, ampak občinski svet. Prav tako je pritrdilo obrambi, da obtožena zaradi zgolj srednješolskih izobrazb nista pravilno razumela sklepa ministrstva za okolje. Tožilka se bo na odločitev sodišča pritožila. Konec agonije novembra? Povsem neodvisno od omenjene obravnave Občina Braslovče vodi postopek sprememb in dopolnitev prostorskega reda, kar je posledica sodbe ustavnega sodišča, ki je veljavni prostorski red v določenih delih pred dvema letoma razveljavilo. Skladno z zakonom je občina pri no- silcih urejanja prostora do zdaj pridobila prvo in drugo mnenje. Direktorat za prostor, ki je nosilec urejanja prostora za področje poselitve, je prvo mnenje podal lani junija. Ker občina zaradi njegovega mnenja in mnenja takratnega kmetijskega ministrstva oziroma direktorata za kmetijstvo ni mogla pripraviti dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega reda, se je z ministrstvom za kmetijstvo in takratnim ministrstvom za infrastrukturo in prostor sestala na usklaje-valnem sestanku. Na podlagi ponovnega osnutka ji je ministrstvo za kmetijstvo nato podalo konkretne navedbe, kateri posegi so in kateri niso v nasprotju s predpisi s področja usmerjanja razvoja poselitve. Skladnih posegov je bilo pet in neskladnih se- dem. Občina je na podlagi tega pripravila predlog akta, za katerega ji je direktorat za kmetijstvo avgusta letos podal pozitivno mnenje, saj je občina črtala vseh sedem predlogov za spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča, za katera je v prejšnjem dopolnjenem mnenju ugotovil, da so neskladni s predpisi. In kaj ostane lastnikom teh sedmih zemljišč? Ker je Občina Braslovče po besedah župana Branimirja Strojan-ška lani in letos z argumenti aktivno sodelovala s pristojnim direktoratom, novembra pričakuje pozitivno mnenje tudi zanje. Kot najverjetnejšo možno rešitev navaja, da bi kvota zazidljivih zemljišč v občini še naprej ostala enaka, spremenila bi se le njihova razporeditev. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA ČE KDAJ, ZAKAJ NE ZDAJ? Samo do konca oktobra! Oktober je mesec varčevanja in v Banki Celje smo vam pripravili super ponudbo: za 18-mesečni depozit vam ponujamo kar 2 % obrestno mero! Sklenitev depozita je mogoča v vseh enotah Banke Celje in preko NLB Klika. Izkoristite ugodnost za varno in donosno varčevanje! 150 let чЏ banka celje www.banka-ceije.si NA KRATKO Kot so ličkali nekoč BRASLOVČE - Konec tedna je turistično društvo na dvorišču turistične brunarice pripravilo etnološko prireditev, na kateri so člani društva prikazali, kako so ličkali oziroma »kožuhali« nekoč. Za popestritev je poskrbela Malči Brinovec, predsednica Društva podeželskih žena Braslovče. Pripravila je ustvarjalno delavnico, v sklopu katere je udeležence učila iz ličkanja plesti namizni podstavek. Turistično društvo želi s prireditvijo po besedah predsednika Branka Ribizela ohranjati in prenašati na mladi rod tradicionalna kmečka opravila in podoživljati življenje ter delo ljudi braslovškega podeželja, zato bo »kožuhanje« organiziralo tudi naslednje leto. ŠO V spomin padlim partizanom PREBOLD - Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in krajevna organizacija Prebold sta v soboto pri obeležju Likovič v Matkah pripravila spominsko slovesnost ob 70. obletnici spomina na šest padlih partizanov, ki so bili pri Likovičevi kmetiji ustreljeni v nemški hajki leta 1944. Pohodniki so se uro pred slovesnostjo zbrali pred gasilskim domov v Matkah, od koder so nato krenili proti spomeniku Likovič. Za kulturni program so poskrbeli učenci Osnovne šole Prebold, domači moški pevski zbor Svoboda in harmonikar Jože Škorjanc. Osrednji govornik je bil bivši predsednik preboldskega združenja borcev Vili Petek. Na slovesnosti je spregovorila tudi aktualna predsednica Boža Verdev, ki se je v nagovoru v prvi vrsti dotaknila aktualnih političnih razmer. ŠO V Tresimirjevem parku tudi športna igrišča ŠOŠTANJ - V Tresimirjevem parku namerava občina urediti kompleks športnih igrišč ob že obstoječem otroškem igrišču, ki ga je uredila leta 2010. V parku, ki se razteza na 2,5 hektarja površin, bodo zgradili igrišče za odbojko na mivki, ulično košarko, balinišče, rusko kegljišče, plezalne kamne in manjši objekt. Ureditev športnih igrišč v Tresimirjevem parku je kot eno prvi nalog v novem mandatu napovedal tudi novo-stari šoštanjski župan Darko Menih. S projektom, ki so ga pripravili v Domino inženiringu, so se na eni zadnjih sej v prejšnji sestavi seznanili tudi šoštanjski svetniki in ga v razpravi tudi podprli. Dela naj bi se sicer začela že letos. RG Znamenitosti na dlani LAŠKO - Obiskovalcem občine je na voljo nova mobilna aplikacija Laško to go - pohodniški, kolesarki in izletniški vodnik za načrtovanje prostočasnih aktivnosti. Trenutno je prevedena v pet jezikov. Aplikacija uporabniku pokaže njegovo trenutno lokacije in znamenitosti ter poti v bližini. Njena uporaba je brezplačna. Stroške začetnega zagona aplikacije v višini 2.500 evrov so plačali Thermana Laško, Rimske terme, Občina Laško in Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Stik). V domeni slednjega bo tudi posodabljanje in dodajanje novih poti. Obiskovalce bodo k uporabi aplikacije vabile spletna stran Stika, spletna stran destinacije Laško - sotočje dobrega, ter profil na družabnem omrežju Facebook. QR-koda za dostop bo natisnjena tudi na vseh tiskanih publikacijah. TV Na Zbelovem bodo gradili SLOVENSKE KONJICE - Na Zbelovem imajo letno kopališče, ki je že dolga leta brez uporabnega dovoljenja. Krajani in okoličani so nanj navezani, zato jih je lani njegovo zaprtje neprijetno presenetilo. S podpisom pogodbe med občino in gradbenim podjetjem Gradnje Marguč naj bi problem razrešili. Gre za bazen v vasi med Slovenskimi Konjicami in Poljča-nami, kjer imajo termalno vodo. Zgradili so ga leta 2003 namesto starega. Za kopališče, ki je v lasti Krajevne skupnosti Zbelovo, uporabnega dovoljenja niso mogli pridobiti, zato sta ga javno komunalno podjetje in občina morala zapreti. Zbali so se morebitnih poškodb kopalcev, za kar so lahko odškodninsko odgovorni. Po pogodbi bodo zgradili dodatne objekte. Poskrbeti morajo za garderobe, sanitarije, prostor za prodajo vstopnic in ureditev parkirišča. Graditi bodo začeli v prihodnjih dneh, dokončali naj bi konec marca. Vrednost naložbe znaša približno sto tisoč evrov, ki so iz občinskega proračuna. Občina je kandidirala že ne dveh razpisih za sofinanciranje, vendar je bila zavrnjena. BJ KULTURA 9 V čarobnem svetu lutk Konec tedna se je v Celjski kulturnici začel niz letošnjih lutkovnih predstav Celje vse bolj postaja tudi mesto lutk. Če je bila še pred nekaj leti v knežjem mestu lutkarska scena nekoliko slabše prisotna, je v zadnjih dveh letih za živahen lutkarski utrip poskrbela Celjska kultur-nica, kjer so celjske lutke prvič dobile svoj stalni dom, lutkarji pa dvorano, kjer se lahko predstavljajo otrokom. Zveza kulturnih društev Celje je v sodelovanju s celjskim javnim skladom za kulturne dejavnosti po lanskem dobrem odzivu najmlajših in njihovih staršev na lutkovni program, ki ga je organizi- rala na odru nove dvorane celjske ljubiteljske kulture Celjske kulturnice, tudi za letošnjo sezono pripravila niz lutkovnih predstav, imenovan V čarobnem svetu lutk. »Letošnje predstave bodo v prvi vrsti v produkciji šol in vrtcev. Z veseljem ugotavljamo, da vsako leto v šolah in vrtcih ustvarijo veliko predstav, ki jih na žalost zaigrajo ustvarjalci le znotraj matične ustanove. Lutkovni festival V čarobnem svetu lutk je priložnost, da se predstavijo širšemu občinstvu,« je prepričan Sebastjan Volavc iz celjskega javnega sklada za kulturne dejavnosti. Kot prvi Obuti maček Sklop lutkovnih predstav Čarobni svet lutk se je začel ta konec tedna, lutkovne predstave pa bodo sicer dvakrat mesečno v Celjski kulturnici vse do junija prihodnje leto. Kot se za uvod spodobi, je postregel s premierno uprizoritvijo domačih lutkarjev. Škratovo lutkovno gledališče Celje je premierno uprizorilo Obutega mačka v priredbi Ksenije Leskovšek Korber in Damjana M. Trbovca, ki je obenem poskrbel tudi za režijo in dramaturgijo. Trbovc, sicer profesionalni gledališki Prva v nizu lutkovnih predstav, ki se bodo zvrstile dvakrat mesečno zvrstile v Celjski kulturnici, je bila v soboto premiera Obutega mačka v izvedbi Škratovega lutkovnega gledališča Celje. Z odprtjem nove dvorane celjske ljubiteljske kulture Celjske kulturnice so lutke v Celju prvič dobile svoj dom, najmlajši pa prostor, kjer lahko odpotujejo v svet lutk. igralec in član SLG Celje, s celjskimi lutkarji sodeluje že peto leto. »Kljub temu da gre za ljubiteljske lutkarje, med katerimi prevladujejo učiteljice, ki imajo tudi popoldne veliko službenih obveznosti, nam vsako leto uspe pripraviti predstavo, na katero smo ponosni. Izjema ni niti letošnja,« pravi Trbovc. Obuti maček je bila prva predstava Škratovega lutkovnega gledališča Celje, še preden je z njim začel sodelovati Trbovc. Ker je gledališče zaradi tega že razpolagalo z narejenimi lutkami, ki so zanj vedno velik strošek, so se po vseh teh letih člani odločili, da jih ponovno oživijo. Na maratonu z lutkami Lutk v Celju ne bo manjkalo niti ta konec tedna. Kulturno društvo Smeško bo v soboto dopoldne že tretje leto zapored pripravilo v dvorani I. osnovne šole Celje Lutkovni maraton, ki bo postregel s petimi lutkovnimi predstavami in z animacijami za otroke. Grajsko lutkovno gledališče Sevnica bo kot prvo ob 9.30 uprizorilo lutkovno predstavo Trije prašički. Pra-vljičarna Renate Brglez bo najmlajše zabavala z dvema predstavama. Ob 10.10 bo najprej na ogled lutkovna predstava O dimnikarčku, ki je srečo iskal in ob 11.40 še O zeleni žabici Emi, ki ni marala vode. Lutkovna predstava Dvorni norček Beni in cirkuške norčije v izvedbi Zavoda Enostavno prijatelji bo ob 10.50, zadnja predstava pa bo ob 12.20 Železni Janez. Uprizorili jo bodo Lutkovna skupina Venčeselj, Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in podružnica Zgornja Ložnica. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Po kresniku še Mavričeva nagrada Letošnji nagrajenec je Davorin Lenko, ki ima solčavske korenine V Zgornji Savinjski dolini so v soboto slovesno podelili Mavričevo nagrado in priznanji. Gre za priznanja za pisno ustvarjanje, ki so jih poimenovali po pokojnem domačem publicistu Ediju Mavriču Savinjčanu. Mavričevo nagrado je prejel Davorin Lenko, ki je prejel letos poleti tudi vseslovensko nagrado kresnik. Razpis je bil objavljen spomladi, sodelovali so lahko avtorji, ki so povezani z Zgornjo Savinjsko dolino oziroma jo opisujejo. Ti so lahko sodelovali z romanom ali s pripovednim delom, z novelo, s pravljico, črtico, z anekdotami, aforizmi in s podobnimi literarnimi zvrstmi. Žirija, ki so jo sestavljali predsednica Ana Lamut, Zoran Pevec in Ervin Fritz, se je odločila za podelitev Mavri-čeve nagrade Davorinu Len-ku, ki je bil doma iz Solčave. Prejel jo je za roman Telesa v temi, kjer opisuje zaradi raka kastriranega moškega ter njegovo občutenje spolnosti. Mavričeva nagrada je po finančni plati podkrepljena s petsto evri. »Lepo je, da so moje delo opazili ne samo na nacionalni, temveč še na lokalni ravni. Kljub temu da ne živim več v Solčavi, ta ostaja moj dom,« je po podelitvi Mavričeve nagrade povedal Davorin Lenko. Oba njegova starša sta iz Zgornje Savinjske doline, sam je tam živel do odhoda na študij. Danes živi v Idriji. Letošnji Mavričevi priznanji sta prejela Andrej E. Skubic, ki je prejel nagrado kresnik že leta 2012, in Alojz Bastl. Skubic ga je prejel za kresnikov roman Koliko si moja in Bastl za Aforizme ali nove misli v stari embalaži. Mavričevo nagrado in priznanji podeljujejo vsaki dve leti, natečaj razpisuje Kulturno umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji. Doslej so Mavričevo nagrado podelili trikrat. Pred dvema letoma jo je prejel publicist Aleksander Videčnik, ki so mu jo namenili za knjigo Iz mojih zapiskov. Pred tem je prejela nagrado pesnica Ivana Žvipelj. BRANE JERANKO S podelitve Mavričeve nagrade in priznanj, ki je bila v Solčavi. VABILO! II. Arhitekturni maraton prenova sosesk Dečkovo naselje četrtek 23.10.2014 v prostorih Mestnih četrti Dečkovo naselje in Nova vas, Ulica bratov Vošnjak 1, Celje 16.00 urbanistična delavnica za mlade družine 18.00 okrogla miza za vse stanovalce MC VLJUDNO VABLJENI VSI STANOVALCI MČ DEČKOVO NASELJE IN NOVA VAS! 10 KULTURA Ne bo manjkalo gledaliških predstav Začenjajo se 22. Novačanova gledališka srečanja - Do konca novembra bodo postregla s šestimi predstavami ljubiteljskih gledaliških skupin iz vse Slovenije Tudi letošnjo jesen v Celju ne bo manjkalo gledaliških predstav. Na 22. Novačano-vih gledaliških srečanjih se bo ob koncih tedna v kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje v tekmovalnem delu programa zvrstilo pet gledaliških predstav ljubiteljskih gledaliških skupin iz vse Slovenije. Za piko na i bodo ob koncu srečanja poskrbeli gostitelji, člani KUD Zarja Trnovlje, ko bodo pre-mierno uprizorili predstavo Triko v režiji profesionalnega gledališkega igralca Vojka Belšaka. Novačanova gledališka srečanja celjski gledališčni-ki prirejajo v spomin znanemu slovenskemu dramatiku, pesniku, pisatelju, publicistu in predvojnemu politiku dr. Antonu Novačanu, ki je bil po rodu doma iz Zadobrove pri Škofji vasi, njegovo najbolj znano delo pa je Herman Celjski. Novačanova srečanja danes pomembno bogatijo gledališko ponudbo na Celjskem v jesenskem času in obenem ljubiteljskim gledališkim skupinam iz vse Slovenije, ki so jim tudi namenjena, omogočajo, da se lahko predstavijo širšemu občinstvu ter po končanem srečanju dobijo strokovno oceno njihove predstave. Na Novačanova gledališka srečanja so se že drugo leto zapored predstave uvrstile na osnovi razpisa in selekcijskega izbora. Letošnji izbor je med več kot tridesetimi predstavami opravil profesionalni gledališki igralec, član SLG Celje Damjan M. Trbovc. »S kakovostjo prijavljenih predstav sem zelo zadovoljen. Pri letošnjem selekcijskem izboru je bila rdeča nit komedija. Vse Kot prvo se bo v petek zvečer v tekmovalnemu delu programa Novačanovih gledaliških srečanj predstavilo Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic. kakovostnejše gledališke skupine so se na srečanje prijavile s komedijami, ki so naštudi-rane na res visoki ravni. Eden od razlogov je tudi, da vedno pogosteje profesionalni režiserji in igralci sodelujejo tudi z ljubiteljskimi gledališčniki,« pojasnjuje Trbovc. Zadnja tekma bo prva Prva v nizu predstav bo jutri ob 19.30 takoj po slavnostnem odprtju festivala predstava Zadnja tekma v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, v kateri se je v vlogi režiserja preizkusil Gregor Čušin. Zadnja tekma je tekma s problematiko današnjega časa, z bedo in rav-nodušnostjo ljudi do stvari, za katere bi se morali boriti, a jim za to ni mar. Je kritika sedanjosti in hkrati nostalgija po časih, ko še ni bilo velikih na- kupovalnih središč, ko so se ljudje na cesti še pozdravljali in se družili. V tekmovalnem delu festivala bodo sledile še predstave Gospod poslanec v izvedbi Gledališča Velenje, Gospa poslančeva v izvedbi Gledališkega društva Radeče, Niti tat ne more pošteno krasti v izvedbi dramske skupine KUD Franceta Prešerna iz Vojnika in Češpe na figi (Južić in Juća) v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Tudi letos spremljajoči program Poleg predstave domačega ansambla bo občinstvo tudi letos vsak večer ocenjevalo predstave z oceno od 1 do 5. Najboljšo predstavo po izboru občinstva, katere ustvarjalci bodo prejeli posebno plaketo in umetniško delo - sliko - bodo razglasili na zaključni slovesnosti v soboto, 22. novembra. Vsak večer bo posebna komisija občinstva izbrala igralca večera, ki mu bo spominsko darilo, umetniško sliko, izročil eden od znanih celjskih slikarjev. Letošnja Novačanova gledališka srečanja bodo že prihodnjo soboto, 25. oktobra, prinesla celodnevno gledališko delavnico za igralce, režiserje in druge ljubiteljske gledališke ustvarjalce. Vodil jo bo selektor Damjan M. Trbovc, temeljila pa bo na improvizaciji, raznih odrskih situacijah in praktičnih vajah ter se ukvarjala z vprašanji režije, dramaturgije gledališkega besedila in odrskih prizorov, vse od priprave do izvedbe predstave. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv GTČ NA KRATKO Obnovili Jezernikovo ■ v v kaščo LUČE - Na turistični kmetiji Zgornji Jezernik v Krnici so se odločili obnoviti kaščo iz leta 1822 in tako prispevati k ohranjanju dediščine prednikov. Kaščo so sprva fotografirali in premerili, nato so izdelali natančne kopije poškodovanih lesenih delov ter jih zamenjali. Obnovili so »koroško fasado«, najzahtevnejša je bila obnova strehe, kjer so sicer uporabili sodobno kritino, ki jo bodo sčasoma verjetno nadomestili s skodlami. Trenutno ena lepše obnovljenih kašč v tem delu služi zlasti kot sušilnica suhomesnatih izdelkov, v prihodnje pa lastniki razmišljajo o ureditvi domačega muzeja, kjer bi si njihovi gostje in ostali obiskovalci lahko ogledali zgodovino kmetije. HŽ Zvest ostaja portretom Udar po kurje GORNJI GRAD - V soboto se je v dvorani Kulturnega doma Gornji Grad treslo od smeha. Člani Kulturnega društva Velenje so namreč odigrali komedijo Branislava Nušića Gospod poslanec (Udar po kurje). Satira iz konca 19. stoletja, ki jo je režiral Kajetan Čop, še vedno drži ogledalo politični srenji - vzorec obnašanja se prenaša že stoletja (pohlep, želja »navadnega državljana« po moči in denarju ...). Se mar današnji politiki obnašajo drugače? V kolikšni meri se je zares spremenila politična etika od leta 1883? Ali naši politiki delajo za narodov blagor ali se na političnem dvorišču zgolj trudijo nagrebsti čim več zase? Vse to in še več so na komičen način igralci prenesli na občinstvo, ki je v številnih prizorih lahko prepoznalo današnje politično dogajanje. HŽ [psi] v Mozirju MOZIRJE - Minuli torek so v prostorih mozirske galerije predstavili kultno knjigo, ki še vedno dviguje prah in buri domišljijo - [psi] slovenskega avtorja Erosa. Že drugo leto najuspešnejša slovenska knjiga v nekaterih krogih velja za knjižni fenomen, predstavlja povsem novo revolucionarno razumevanje človeške psihe. Čeprav gre za visoko znanost, je predstavljena skozi preproste zgodbe, v katerih bralec odkriva človeško naravo; kako pride do zaljubljenosti, kaj potrebujemo za pravo ljubezen, zakaj padamo v malodušje in depresije, kaj se dogaja v svetu odraščajočega pubertetnika. Knjiga daje povsem nov pogled v razumevanje odnosov, spolnosti in druge psihološke in tudi širše družbene pojave. Knjigo je predstavila bivša mis Slovenije Tina Petelin, ki je znova poudarila, da je avtor knjige neznan in se ne bo nikoli razkril. HŽ Trideset let zbora ZREČE - Mešani pevski zbor Jurija Vodovnika Zreče v tem letu praznuje 30. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je bil v petek v kulturnem domu pri Termah Zreče slavnostni koncert zbora. V prvem delu je zbor predstavil skladbe slovenske ljudske umetnosti, v drugem pa avtorsko delo. Pesmi, ki jih je zapel na petkovem koncertu, so sad vseh, ki so s svojim petjem gradili zbor v preteklih desetletjih, je povedala predsednica zbora Marija Kovačič. Zbor sicer redno sodeluje na različnih mednarodnih tekmovanjih, kjer dosega zelo dobre rezultate. Največ nastopov ima v zimskem času, v času božično-no-voletnih praznikov. JP Začeli pravljične urice BISTRICA OB SOTLI - Knjižnica Bistrica ob Sotli je v petek v svojih prostorih pripravila Jesensko pravljično urico. Otroci so prisluhnili pravljici Lastovkin dolgi polet, nato so likovno ustvarjali. Knjižnica že več let pripravlja Jesenske pravljične urice. Tokrat je bila prva v tem letu. Kot so nam povedali v knjižnici, je bila presenetljivo dobro obiskana. Otroci, večinoma gre za predšolske otroke in prvošolčke, so po pravljici, ki jo je prebrala knjižničarka, barvali pobarvanke in risali na temo zgodbe. V knjižnici sicer izbirajo pravljice, ki se navezujejo na letni čas ali aktualne praznike. Jesenske pravljične urice bodo enkrat mesečno vse do maja. JP Slikarji in pevke DOBRNA - V kulturnem domu so v soboto slovesno odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na obujenem natečaju v tem kraju. Pred tem je bil jubilejni, deseti samostojni koncert Ljudskih pevk Dobrna. Srečanje slikarjev, ki je bilo konec avgusta, je turistično društvo obudilo po dveh desetletjih. Ustvarjalo je šestnajst slikarjev iz društev likovnikov s Celjskega ter iz Ljubljane, od Dobrnčanov so sodelovali Sabina Marošek, Janja Vogrin in Roman Planko. Slikarji so ustvarjali na temo parka na Dobrni, nastala dela bodo na razstavi na ogled do konca novembra. Koncert Ljudskih pevk Dobrna z naslovom Res lušno je tu pri nas je bil na temo praznovanja na vasi. Poleg njih je nastopilo več skupin ljudskih pevcev iz drugih krajev, ki so se jim pridružile različne glasbene skupine iz domače občine. Ob desetem samostojnem koncertu so Ljudske pevke Dobrna izdale knjižico, v kateri so predstavljene pesmi, ki jih pojejo, in njihovo delovanje. BJ Po irsko in po slovensko VOJNIK - Konec tedna sta bila v občini dva odmevna koncerta. V soboto je bil koncert stare irske glasbe na gradu Lemberg, v nedeljo jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja Veselih Štajerk, prve slovenske ženske naro-dnozabavne skupine. Skupina D Brincl Bend je na dvorišču gradu Lemberg igrala staro irsko glasbo, ki jo je predstavila s pomočjo kitare, violine, harmonike, irskega bobna in basa. V skupini nastopa glasbenica iz Nove Cerkve, dobro obiskano prireditev so pripravili v sodelovanju med Turističnim društvom Nova Cerkev in lastnikom gradu Lemberg. Dan pozneje, v nedeljo, je bil v dvorani vojniške osnovne šole veliki koncert Veselih Štajerk, ki so se spoznale na prireditvi Pokaži, kaj znaš v Dobju. Prvič so nastopile v Narodnem domu v Celju. Vesele Štajerke so med drugim nastopile po različnih evropskih državah in v Avstraliji ter na odru avstrijske glasbene oddaje Musikantenstadl. Nastopile so tudi v filmu Varuh meje režiserke Maje Weiss. BJ VRANSKO - V Schwentnerjevi hiši je od petka na ogled razstava z naslovom Njihovi pogledi avtorja Romana Ze-liča - Jerryja iz Prebolda. Med približno 20 likovnimi deli prevladujejo portreti, narisani s kemičnim svinčnikom. »Likovno ustvarjanje je od nekdaj moj svet. Ob snovanju poskušam biti vedno boljši, izvirnejši in zvest sebi, a me vedno znova privlačijo tudi novi izzivi,« pravi Zelič, ki tematsko ostaja v prvi vrsti zvest portretom in karikaturam. Med njegovimi deli ne manjka niti motivov krajine, ki jih praviloma ustvarja s pastelnimi in z akrilnimi barvami ter s kredami. ŠO LOKALNE VOLITVE 11 Znani tudi novi svetniki in svetnice V naslednjih dneh ustanovne seje novoizvoljenih občinskih svetov - Posebnosti v Vitanju in Štorah Občinske volilne komisije so minuli teden nadaljevale svoje delo in v petek predale zaključna poročila prvega kroga lokalnih volitev. Kot je znano, bo na Celjskem drugi krog županskih volitev v občinah Dobje, Gornji Grad in Tabor, v Vitanju pa bodo volitve za občinska svetnika ponovili v eni od volilnih enot. V vseh preostalih občinah se bodo v naslednjih dneh že zvrstile ustanovne seje občinskih svetov, ki smo jih izvolili 5. oktobra in bodo v tem sestavu delovali do leta 2018. Zakon o lokalni samoupravi biti izvedena v 20 dneh po lokalnih volitvah. Kljub temu da rok ni zakonsko določen, se ustanovne seje občinskih svetov vendarle po dosedanjih izkušnjah zvrstijo v treh tednih po dnevu splošnega glasova- sicer ne določa roka, v katerem je treba sklicati prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta, razen za sklic ustanovne seje občinskega sveta v novoustanovljeni občini, ki mora nja na lokalnih volitvah. Tako bo na Celjskem prav danes, v četrtek, prva ustanovna seja novoizvoljenega občinskega sveta v Podčetrtku, zatem se bodo zvrstile še v drugih občinah. Potrditev mandatov Do ustanovnih sej občinskih svetov so vsi volilni rezultati še neuradni, saj morajo na njih najprej potrditi mandate županom in svetnikom. Tako je tudi v poročilih občinskih volilnih komisij v tistih občinah, kjer so novoizvoljeni župani kandidirali tudi za člane občinskih svetov, med volilnimi izidi še vedno županovo ime zapisano tudi v sestavu občinskega sveta. Na ustanovni seji občinskega sveta se namreč - potem ko je potrjen županski mandat - ugotovi, kdo bo »njegovo« mesto zasedel v občinskem svetu. Ker zakon narekuje, da to mesto pripada prvemu naslednjemu po številu dobljenih glasov z iste liste v isti volilni enoti, so neuradna imena vendarle že znana. Tako jih v nadaljevanju - razen za Občinski svet Občine Radeče, kjer so v občinski volilni komisiji vztrajali, da ostane ime nadomestnega svetnika skrivnost vse do ustanovne seje - tudi objavljamo. Posebnosti v Vitanju in Štorah V 3. volilni enoti Občine Vitanje, ki obsega naselje Ljub-nica, del naselja Stenica in del naselja Skomarje, bodo morali v nedeljo, 19. oktobra, ponoviti volitve za občinski svet. Občin- ska volilna komisija se je za to odločila, ker je bila oddana ena glasovnica več, kot je bilo volilnih upravičencev, ki so volili. V Občinskem svetu Občine Štore pa so na minulih lokalnih volitvah volivci izvolili le 13 občinskih svetnikov in ne 14, kot jih je doslej delovalo v občinskem svetu. Število občinskih svetnikov je sicer določeno glede na število občanov, tako da imamo v Sloveniji glede na velikost občine od najmanjših, 7-članskih občinskih svetov do največjega 45-članskega mestnega sveta v Ljubljani. Za enega svetnika manj so se v Štorah občinski svetniki odločili že letos spomladi, in to na priporočilo države, saj ob lihem številu občinskih svetnikov ne prihaja do težav pri glasovanju oziroma odločanju o posameznih zadevah. IVANA STAMEJČIČ, JERICA POTOČNIK, BRANKO JERANKO Pol starih, pol novih svetnikov CELJE - V 33-članskem sestavu mestnega sveta bo do leta 2018 sedelo 16 starih in 17 novih mestnih svetnikov, dve tretjini moških in tretjina žensk. Sedem novincev prihaja z liste SMC - Anita Ovčar, Dejan Žohar, Gregor Gregorin, Daša Kovačič Beković, Primož Pogelšek, Maša Cigale in Vinko Skale. Ob njih so nova imena še pri najmočnejši celjski stranki, SLS, ki ima med devetimi svetniki tretjino novincev, to so Romana Za-bret, Maja Papič Lindič in Srečko Erjavec. Tudi z liste SDS bodo med petimi svetniki kar trije novinci: županski kandidat Miloš Rovšnik in Vladka Deželak ter Karmen Kozmus. Novinci pa so še Miran Gracer mlajši (Celjska neodvisna lista), Damir Ivančić (SD), Sašo Farčnik (Za delovna mesta) in Matija Kovač (Združena levica). Farčnik s 27 leti in Kovač s 25 leti sta tudi najmlajša celjska mestna svetnika, v poprečju je njihova starost okrog abrahama, medtem ko sta najstarejša 70-letni Jože Zimšek (DeSUS) in 72-letni Fric Krajnc (Za delovna mesta). Krajnc, ki bo kot najstarejši svetnik tudi vodil ustanovno sejo novoizvoljenega mestnega sveta, in Miran Gracer mlajši sta se v mestni svet prebila s pomočjo prefe-renčnih glasov, in to oba s 7. mesta na svoji kandidatni listi. Sicer pa so s pomočjo prefe-renčnih glasov v mestni svet prišli še štirje: Primož Brvar (SD) in Sašo Farčni, oba s 3. mesta na svoji listi, in Matija Kovač ter Sandi Krivec (NSi), ob z 2. mesta na svoji listi. Novoizvoljenega župana Bojana Šrota, ki bo občino vodil že v petem mandatu in je bil tudi nosilec kandidatne liste za volitve v mestni svet v 3. volilni enoti, bo v mestnem svetu nadomestila Milena Čeko Pungartnik (SLS), ki je bila mestna svetnica tudi že v preteklih štirih letih. IS Novo razmerje sil, nova imena Velenjski mestni svet po volitvah - SD plus 5, SDS minus pet Ob zmagi Bojana Kontič iz stranke Socialnih demokratov, ki je na lokalnih volitvah suvereno osvojil še en županski mandat v Mestni občini Velenje, so Socialni demokrati prepričljivo najmočnejša stranka tudi v 33 članskem velenjskem mestnem svetu. Imajo kar 16 mandatov, kar je največ doslej. Druga najmočnejša stranka ostaja SDS z nekaj več kot 13 odstotno podporo in petimi mandati, s po štirimi mandati sledita Stranka Mira Cerarja in Desus. SLS je osvojil dva mandata Listi Vsi v isto smer - Sever, županskega kandidata Franca Severja in Novi Sloveniji pa je pripadel en mandat. Primerjava volitev v velenjski občinski svet pred štirim leti pokaže, da so največ pridobili Socialni demokrati, ki so močnejši za pet mandatov, prav toliko pa jih je izgubila SDS, ki je bila tudi pred štirimi leti druga najmočnejša stranka v občinskem svetu. »To je fantastičen rezultat, ki pa nam nalaga tudi veliko odgovornost,« je novo razmerje sil v velenjskem občinskem svetu pokomentiral novi stari župan Bojan Kontič, ki ga bo, to je zaenkrat še neuradno, po potrditvi mandata za župana v mestnem svetu nadomestil Mersad Dervišević. Tri ženske več kot na zadnjih volitvah V novi sestavi velenjskega občinskega sveta bo 13 žensk, kar pomeni tri več kot na zadnjih volitvah leta 2010. Največ predstavnic nežnejšega spola bodo prispevali Socialni demokrati, sedem od šestnajstih svetniških mest, kolikor so jih osvojili na nedeljskih volitvah. Po dve svetnici prihajata iz SDS in Desusa, kar je ena manj od zadnjih volitev, dve pa je prispevala Stranka Mira Cerarja. Od županskih kandidatov se v velenjski mestni svet ni uspelo prebiti le Ivanu Zacir-kovniku iz LDS, ki ni osvojila nobenega mandata. Franc Sever, eden od županskih kandidatov, ki se je na minulih volitvah za županski stolček potegoval kot kandidat stranke SDS, je po razkolu v velenjskem območnem odboru stranke, oblikoval svojo listo »Vsi v isto smer - Sever.« In na njej se je v občinski svet uspelo prebiti le njemu. Znana imena v novem svetu Sicer pa bo tudi v novi sestavi kar nekaj znanih imen, med drugim nova poslanka in dolgoletna predsednica velenjske občinske uprave Andreja Katič, Peter Der-mol, direktor Termoelektrarne Šoštanj, dr. Franc Žerdin, nekdanji predsednik uprave Premogovnika Velenje, ne bo pa v njem več dolgoletnega svetnika in nekdanjega poslanca Srečka Meha, pa tudi ne Antona Brodnika, sedanjega vršilca dolžnosti direktorja velenjske občinske uprave, ki je na tem mestu začasno zamenjal Andrejo Katič. ROBERT GORJANC BISTRICA OB SOTLI 7-članski občinski svet Neodvisni (3): Dušan Berkovič, Simon Rogina, Metoda Denžič; SLS (2): Jože Kralj, Janez Drašler; NSi (2): Primož Mošet, Jožef Vračun. Občino Bistrica ob Sotli bo vodil župan Franjo Debelak (neodvisni). BRASLOVCE 15-članskiobčinski svet SD (5): Danijel Cokan, Jasmina Roter Jager, Danica Tajnšek, Andrej Hribernik, Aleksander Jelen; SDS (3): Franc Skok, Nika Punčoh, Uroš Zupanc; SMC (3): Bogdan Trop, Slavko Šketa, Iztok Derča; SLS (1): Josip Ivanovič; NSi (1): Jure Vasle; DeSUS (1): Branko Ribizel; Neodvisna lista za svobodno in prijazno Občino Braslovče (1): Janez Štusej. Za župana Občine Braslovče je bil izvoljen Branimir Strojanšek (SD). ШЂ CELJE 33-članski mestni svet Mestno občino Celje bo vodil župan Bojan Šrot (SLS). SLS Ц SD 7 SMC 3 DeSUS [ 5 j SDS 1 NSi Celjska neodvisna lista 2 Za delovna mesta ШЛ Združena levica Marko Zidanšek Branko r л Anita Ovčar v r \ Primož Pogelšek v r N Vladka Deželak v > Branko Verdev Brigita Cokl v У Sašo Fijavž v / r Papič Lindič f 1 Dejan Žohar v " r 1 Maša Cigale v J f Miloš Rovšnik v > ^Primož ^ g л Jožef Zimšek v t r Л Sandi Krivec V y Peter Srečko 1 Gregor Gregorin g Vinko Skale 4 c Karmen Kozmus v > Rozman^ g Štefanija Presker V У и Romana Zabret Ceko IPTTgann r \ Daša Kovačič Beković Marjan Ferjanc v f Janko Požežnik - rži 1 Fric Krajnc 1 " Po neuradnih podatkih bo v MS MOC izvoljenega župana Bojana Šrota nadomestila Milena Čeko Pungartnik (SLS). DOBJE 7-članski občinski svet SLS (3): Franc Leskovšek ml, Branko Uduč, Helena Volasko; Neodvisni (3): Natalija Plemenitaš Fuchs, Magdalena Dobršek, Božidar Žibret; SDS (1): Peter Frece. V 2. krogu županskih volitev se bosta 19. oktobra pomerila: Franc Leskovšek (SLS) in Natalija Plemenitaš Fuchs (neodvisna). DOBRNA 8-čtanski občsns k evet SLS (4): Branka Gal, Marija Ocvirk, Branko Brecl, Stanislav Božnik; SDS (2): Jože Lugarič, Matej Bračič; DeSUS (1): Branko Dobovičnik; Neodvisni (1): Salah Abbas. Za župana Občine Dobrna je bil izvoljen Martin Brecl (SLS). GORNJI GRAD 11-članski občinski svet SLS (4): Jože Ugovšek, Milan Su-hoveršnik, Franc Tevž, Darko Štorgelj; SMC (3): Jože Mlinar, Barbara Osol-nik Košar in Franc Galin; NSi (2): Klemen Petek, Meta Kr-znar; Neodvisni (2): Peter Letonja, Jure Purnat. V 2. krogu volitev se bosta za župansko mesto Občine Gornji Grad pomerila: Stanko Ogradi (neodvisni) in Miran Ugovšek (neodvisni). KOZJE 9-čtanski občms k evet Neodvisni (6): Franc Plahuta, Franc Žlender, Roman Gradišek, Miloš Čepin, Marko Kunej, Jernej Jagrič; NSi (2): Filip Volaušek, Katja Sin-kovič; DeSUS (1): Nikola Ivič. Za županjo Občine Kozje je bila izvoljena Milenca Krajnc (neodvisna). LAŠKO 12 LOKALNE VOLITVE LAŠKO 23-članski občinski svet Za župana Občine Laško je bil izvoljen Franc Zdolšek (SLS). SD SLS [ 3 j DeSUS [ 3 j Mlada moč Občine Laško 3 I NSi ( 2 I SDS SMC Lista gasilcev Občine Laško Neodvisni * Po neuradnih podatkih bo v OS Občine Laško izvoljenega župana Franca Zdolška nadomestil Janez Benedek (SLS). LJUBNO 11-članski občinski svet SLS (6): Anka Rakun, Rok Prušnik, Jože Orešnik, Jože Hudej, Leopold Brglez, Anton Špeh; Neodvisni (5): Slavko Fludernik, Paul Orešnik, Rajko Pintar, Ana Kladnik, Primož Vodušek. Občino Ljubno bo vodil župan Franjo Naraločnik (neodvisni). LUCE 11-članski občinski svet Neodvisni (8): Boštjan Robnik, Tomaž Robnik, Jernej Ribič, Jernej Plankl, Andrej Šiljar, Peter Podkrižnik, Slavko Robnik, Darko Podbrežnik; SLS (2): Tomaž Visočnik, Marko Breznik; SDS (1): Peter Kladnik. Občino Luče bo vodil župan Ciril Rosc (neodvisni). Lista za razvoj in obnovo doma (3): Zdravko Počivalšek, Vladimir Hro-vatič, Sabina Pavčnik; SDS (3): Marko Jurak, Ana Koprive, Aleš Drozg; Lista za trajnostni razvoj občine Podčetrtek (2): Blaž Šelekar, Darija Štraus Trunk; SD (1): Srečko Gobee; DeSUS (1): Marjan Araliea; Lista za KS Pristavo (1): Gojko Lončarič; Lista za KS Polje ob Sotli (1): Zlatko Juričan. Občino Podčetrtek bo vodil župan Peter Misja (neodvisni). POLZELA 164lanski občinski svet SDS (5): Niko Kač, Ljubo Žnidar, Jože Kužnik, Izidor Jelen, Feliks Skutnik; Nestrankarska lista za enakomeren razvoj (4): Igor Pungartnik, Bojana Kralj Kos, Monika Blagotinšek, David Krk; SMC (2): Mihaelea Plahuta, Boris Kupee; Lista za nadaljnji razvoj (2): Lilijana Kač, Frane Škrabe; DeSUS (2): Sonja Stergar, Emilija Črnila; SD (2): Matjaž Debelak, Matjaž Doli-nar; SLS (1): Aleš Stenovee; Neodvisni za Prebold (1): Miha Fonda. Občino Prebold bo vodil župan Vinko Debelak (DeSUS, SDS in SD). RADECE 164!anski občinski svet SD (8): Tomaž Režun, Alenka Bervar, Janez Prešiček, Marija Imperl, Simon Žnidar, Janez Kmetič, Andreja Burkelje Klajn, Rado Mrežar; ZA-R (3): Rafaela Pintarič, Zoran Čulk, Urška Renko; DeSUS (2): Mirko Rozman, Ida Rozman; MOZIRJE 13-članski občinski svet 4 Lista prihodnosti SLS |jJ DeSUS Samo Kramer Mojca Finkšt 1 Tanja Zupan Voler - A Л Urška Car ™ Marko Presečnik f \ Luka Paulič Mark Molnar v j Jožic Strojan a še k Jože Kumer 1 3 NSi Občino Mozirje bo vodil župan Ivan Suhoveršnik (neodvisni). NAZARJE 11 klanski občinski svet Neodvisni (10): Boštjan Cigale, Nikolina Ignjatič, Filip Strnišnik, Helena Šošterič, Milan Martinović, Miran Lever, Filip Blatnik, Bojan Štrukelj, Tatjana Jurjovee, Olga Obojnik; DeSUS: Janez Štiglie. Za župana Občine Nazarje je bil izvoljen Matej Pečovnik (neodvisni). PODČETRTEK 12 Franci Lenart ' J Franc Kos V r ^ Andrej Kuzman ч J Mestno občino Velenje bo vodil župan Bojan Kontič (SD). 11-članski občin ski svet SLS (4): Anica Jagodič, Ksenija Rovan Krivec, Ervin Pepel, Sonja Cencelj; NSi (4): Vid Križnik, Alenka Lebeničnik, Ivan Kokovnik, Jože Matko; SDS (3): Maja Presekar, Marjan Pečov-nik, Monika Ferme. Za župana ObčineVransko je bil izvoljen Franc Sušnik (SDS). ZREČE SD [ 4 I SMC Ц SLS ( 5 I SDS I 4 I DeSUS ( 1 J RISi Vsi v isto smer - Sever 1 Po neuradnih podatkih bo v MS MOV izvoljenega župana Bojana Kontiča nadomestil Mersad Dervišević (SD. 5 ŽALEC 29-članski občinski svet 16-članski občin ski svet SDS (6): Boris Podvršnik, Mateja Pučnik, Drago Šešerko, Aleksandra Kose-vski Kolar, Emilijan Fijavž, Carmen Merčnik; SMC (4): Špela Sovič, Matej Kokol, Saša Kotnik-Hren, Žiga Obrovnik; DeSUS (2): JožefKošir, Marija Jevšenak; SLS (2): Ervin Gričnik,Tina Jerše Lužnik; SD (2): Domen Vogelsang, Jolanda Potočnik. Za župana Občine Zreče je bil izvoljen Boris Podvršnik (SDS), ki ga bo v občinskem svetu predvidoma nadomestil Štefan Kroneker (SDS). Lovru Perčiču »zapisalo«, da je kandidat SD za župana Šentjurja; pravilno je, da je bil Lovro Perčič kandidat SDS. Pri županskem kandidatu Miranu Gorinšku pa je bilo napačno zapisana stranka SDS, saj je kandidiral na listi SLS. Vsem vpletenim se iskreno opravičujemo za nenamerne napake. UREDNIŠTVO Nada Jelen* Marko Laznik Borut Cink " Marjan Vodeb Zdenka Jan v Mirjam Groblar v Tina Rosina -Košir ( Л Vilma Tekavc V_ _J Tatjana Razboršek - Rehar Alenka Polšak g Alenka Omladič 1 ' Ivan Jelen f \ Bogdan Zagoričnik r \ Matjaž Krk Rok Sedminek f Л Alojz Posedel v J RVoi ma ran tn Krašovc g Nejc Šporin ' J f Л Olga Markovič f Л Jasna Sraka v Jože Jasmin Fideršek V J f л Vojko Zupanc V_ _У Hana Šuster Erjavec v J Tatjana Kovač f Stanislav Jerman V- ^ f \ Robert Čehovin V У Za župana Občine Žalec je bil izvoljen Janko Kos (SD). SD ( 5 j SDS SMC П SLS 1 NSi 1 Dajmo - nestrankarska lista za razvoj Občine Žalec ( 5 j DeSUS 1 Zveza za prihodnost 1 Lista Pošteno in pravično ' Po neuradnih podatkih bo v OS Občine Žalec izvoljenega župana Janka Kosa nadomestila Nada Jelen (SD). Pripravljen na zimo? + PREVERI brezplačen preventivni pregled vozila h KUPI izdelke za vzdrževanje in nego vozila ZAVARUJ prihranek do 60 € pri avtomobilskem zavarovanju Skupaj za večjo varnost. Več na triglđv.si in petrol ji. Akcija traja od 1.10. do 3D. 11.2014. Ugod nost je možno unovüiti do 31.12.2014. Energija za življenje triglav »Sin je sicer doma. Rad dela, pa še v službo hodi. Ampak ženske nima. Trideset je že star. Nočejo, nočejo dekleta na kmetijo,« je eno večjih težav na družinskih kmetijah povzel Anton z Dolenjske. Najprej naslednik, potem še pridna žena Kmetje so se družili na Slomškovi Ponikvi Srečanje na Ponikvi je bolj družabne kot strokovne narave. Tega se zavedajo tudi številni visoki gostje. Zelo konkretni v svojih odgovorih tako niso bili. Na sliki predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. ŠENTJUR - Slomškova Ponikva in njegov rojstni Slom sta v nedeljo že enajstič gostila kmete na vseslovenskem druženju. V znamenju družinskega kmetovanja se jih je tudi letos srečanja udeležilo krepko čez tisoč. Da je družinska kmetija temeljni steber državne preskrbe so se strinjali vsi, kako jo narediti bolj privlačno za mlade, pa vedo le redki. Če vemo, da so praktično vse kmetije na Slovenskem družinske, lahko pritrdimo slavnostni govornici Anki Li-pušček Miklavič, direktorici mlekarne na Tolminskem, da so družinske kmetije tiste, ki dajejo državi največjo stabilnost, delujejo tudi v težkih časih in ohranjajo trajnostno proizvodnjo. Družinska kmetija kot način življenja Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Cvetko Zupančič državo zato opozarja, da družinskih kmetij ne gre pravno in davčno enačiti s samostojnimi podjetniki ali podjetji. Ob tem pa je jasno, da kmetje od romantike in nostalgije ne morejo živeti. In tu je vloga vseh institu- cij v državi, da poskrbijo za učinkovito ter konkurenčno prodajo domače hrane v lokalnem okolju. Med obiskovalci, ki se na Ponikvo zvesto vračajo, so večinoma ljudje srednje in starejše generacije. Zanje so družinske kmetije bolj kot sredstvo preživljanja način življenja. Če so večje kmetije predvsem z možnostjo pridobitve nepovratnih investicijskih sredstev dobile mlade gospodarje z vizijo in zagonom, pa je na številnih manjših zgodba drugačna. Da ženske držijo tri vogale pri hiši, je na kmetijah še toliko bolj očitno. Verjetno so tudi o tem kakšno rekle članice društev kmetic koroške in savinjske regije, ki so se dan kasneje, v ponedeljek, na povabilo domačega društva Mavrica v velikem številu tretjič zbrale na Slomu. StO, foto: SHERPA Treba je misliti z lastno glavo! CELJE - »Ljudje moramo dojeti, da smo bratje. A ne v nekem romantičnem presežnem smislu. Živimo drug ob drugem in si delimo ta svet. In ko bomo to dojeli, bomo spore nehali reševati z nasiljem. Ne bomo se kar vsi po vrsti imeli radi, ampak vsaj pogovarjati in poslušati se bomo začeli,« je prvega v vrsti treh simpozijev teozofskega društva predstavil vodja Knjižnice in bralnice Alme Karlin Domen Kočevar. Projekt treh simpozijev so naslovili z geslom teozofskega društva Ni višje religije od resnice. Glavna namena srečanja sta razvijanje in spodbujanje kulture modrosti, dialoga, kreativnega raziskovanja, odprtosti in sodelovanja. Pri tem teozofija združuje področja filozofije, teologije in znanosti. Kot pravijo, je projekt namenjen vsem, ki so pripravljeni z iskanjem stičnih točk med rasami, verami, spoloma, narodnostmi in še čim dvigovati kulturo sobivanja v državi in svetu. »Pri tem želimo predvsem spodbuditi razmišljanje. Teozofija ne ponuja do-gmatiskih trditev. Do temeljnih spoznanj mora človek priti z lastnim ramišljanjem, ker samo to da trdne temelje. Vse drugo je boj knjige proti knjigi,« še doda Kočevar. Trije simpoziji so posvečeni trem idealom teozofije. To soboto so gostje spregovorili o temi bratstva. Poleg Domna Kočevarja, tudi predsednika teozofskega društva, so spregovorili še Aristid Havliček Tili, škof Svobodne Katoliške cerkve, dr. Gregor Lesjak, direktor urada za verske skupnosti, Maja Mravlje, predstavnica Share international, in Barbara Škober-ne z duhovne univerze. Novembrski simpozij je namenjen primerjalnemu študiju med teologijo, filozofijo in znanostjo. Gostje bodo Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje, mag. Markus Van Alphen, terapevt klinične psihologije in komunikolog z Nizozemske, ter dr. Aleš Črnič, državni sekretar z ministrstva za kulturo. Tretji simpozij v decembru bo posvečen stiku duhovnega in znastvenega. Tudi 22. oktobra bo simpozij gostila Knjižnica in bralnica Alme Karlin. »To so dogodki, namenjeni širši javnosti, čeprav množične popularizacije teh idej ni mogoče pričakovati. Naš cilj je narediti učenje bolj dostopno, spodbuditi razmišljanje in pogum, pri iskanju skupnih poti. Potem nam bo vsem lažje živeti v tem svetu,« je še dodal Kočevar. StO Knjižnica in bralnica Alme Karlin v oktobru in novembru pripravlja tudi forume, kjer upajo predvsem na mlajše udeležence. 23. oktobra bo Nizozemec Markus Van Al-peh predaval na temo nenasilja, 4. novembra bo Anton Komat govoril na temo kaj pomeni več znanja za večjo konkurenčnost, 27. novembra pa bodo gostili dr. Vesno Vuk Godino, ki bo spregovorila o multikulturnosti. NA KRATKO Tečaj za prostovoljce REČICA OB SAVINJI - Dr. Ksenja Ramovš iz ljubljanskega Inštituta Antona Trstenjaka je v prostorih Občine Rečica ob Savinji izvedla prve tečaje za oskrbovalce in prostovoljce. Na tečaju za prostovoljce tečajniki na prvih srečanjih spoznavajo osnove prostovoljstva, nato se bodo posvetili preprečevanju padcev, ki so ena največjih tegob starejših. Prostovoljci se bodo izobrazili tudi za vodenje svojih skupin, da bodo lahko znanje predajali drugim ljudem. »Prostovoljci se odločajo, da naredijo nekaj lepega za kakovostno starost danes in jutri, zase, za svoje najbližje in za svojo skupnost,« pravijo na Inštitutu Antona Trstenjaka, kjer razvijajo programe za lepše odnose med generacijami in za kakovostno staranje - tako danes kot za jutri. Tečaj za oskrbovalce je namenjen tistim, ki doma oskrbujejo bolne ljudi, a tudi ostalim, ki želijo pridobiti dodatne veščine, spoznanja in znanje. V prihodnjih desetletjih bo delež starejših še veliko večji, kot je danes. To prinaša težke naloge, ena od njih je oskrbovanje velikega števila onemoglih starih ljudi. HŽ Gasilke o ribah LJUBNO OB SAVINJI - Članice prostovoljnih gasilskih društev iz Zgornje Savinjske doline so se zbrale pri Pov-hu na Ljubnem, kjer so izpopolnjevale znanje o ribah in njihovi pripravi. Zasluge za tovrstno »usposabljanje« imajo predsednice nekaterih društev, ki skrbijo za izobraževanje in druženje na različnih področjih, ne zgolj gasilskih. Lastnik ribogojnice Drago Povh jim je povedal nekaj o vrstah rib in njihovem gojenju, poskusile so tudi ribje specialitete, kot sta dimljena riba in ribji biftek. Gasilke so tovrstnih druženj vesele, saj izvedo številne nove stvari, hkrati pa imajo s kolegicami iz drugih društev priložnost za pogovor, izmenjavo znanj in izkušenj. HŽ Kuhali so golaž ŠTORE - Nedeljska prireditev Almini dnevi na Svetini je zaradi lepega vremena privabila številne obiskovalce. Pripravili so jo že trinajsto leto, prva leta je bila prireditev večdnevna. Osrednji dogodek je bilo tekmovanje v kuhanju golaža, ki se ga je letos udeležilo trinajst ekip. Zmagala je ekipa Pri vročem kotličku iz Vojnika, za najlepše urejen prostor je prejela priznanje ekipa Enostavno najboljše, ki so jo sestavljale učiteljice štorske osnovne šole. Na koncu so obiskovalci golaž lahko pojedli. Na prireditvenem prostoru so postavili tudi podeželsko tržnico, kjer so bili na voljo različni izdelki in hrana, od lončarskih izdelkov in suhe robe do bučnega olja. Dogodek je pripravilo Turistično društvo Štore. BJ Desetletje nove šole POLZELA - Deseto obletnico gradnje nove podružnične osnovne šole v Andražu nad Polzelo so v petek obeležili s slovesnostjo, na kateri so sodelovali otroci, ki obiskujejo andraški vrtec in šolo, ter domači mešani pevski zbor. V Andražu deluje šola od leta 1887, njen prvi nadučitelj je bil Miloš Mihael Levstik. Znan je po tem, da je poleg poučevanju otrok velik poudarek namenjal tudi praktičnemu izobraževanju vaščanov. Šolo, ki je imela leta 1937 kar 181 učencev, danes obiskuje 38 učencev, vrtec pa 29 otrok. ŠO V troje TABOR - V začetku oktobra je Občina Tabor z občinama Prebold in Braslovče podpisala pogodbo za gradnjo in obnovo vodovoda, vrednega 800 tisoč evrov. Gre za osemkilometrski transportni vod, ki je sicer večinoma na območju taborske občine, od koder se nato nadaljuje proti Preboldu in Braslovčam. Osnovni namen projekta je zamenjava starih salonitnih vodovodnih cevi. ŠO Gradim prihodnost NAZARJE - Mladinsko društvo Nazarje je v prostorih tamkajšnje osnovne šole v soboto pripravilo predstavitev projekta Gradim prihodnost. Po krajši uvodni predstavitvi projekta je Žarko Markovič, svetovalec Eures, udeležencem povedal nekaj o možnostih zaposlovanja v državah Evropske unije. Sledila je predstavitev podjetja Woodstock, v kateri sta ustanovitelja podjetja Tamara in Jaka Jančič povedala nekaj več o svoji poti do uspeha, ki je bila vse prej kot lahka. Katarina Šavrič iz Zavoda Ypsilon je govorila o priložnosti za rast s pomočjo ustvarjanja, Anamarija Meglič je predstavila mentorski program Učim se od najboljših oziroma kako z mentorstvom do novih kariernih priložnosti. V popoldanskem delu programa je Biserka Plahuta iz velenjske ljudske univerze govorila o brezplačnih možnostih izobraževanja, svetovanja in vrednotenja znanja, Nastja Kramer iz podjetja Malinca.si je predstavila svojo spletno zgodbo o uspehu. HŽ Podali so se na Pegazov maraton ROGAŠKA SLATINA - Kolesarski klub Rogaška je minulo nedeljo organiziral kolesarski maraton, poimenovan po Pegazu, ki je v občini Rogaška Slatina pomemben zgodovinski in kulturni simbol. Udeležilo se ga je 20 rekreativnih kolesarjev. Klub je za ljubitelje kolesarjenja ob zaključku sezone organiziral maraton, dolg 37 kilometrov. Udeleženci so se od Pegazove ploščadi podali ob Vonarskem jezeru proti Olimju. Pred tamkajšnjim samostanom so imeli skupinsko fotografiranje, nato so se vrnili k izhodišču po isti progi. Predsednica društva Nanika Čakš je pojasnila, da je bila proga nezahtevna, primerna za družine in rekreativce. Osnovno poslanstvo kluba je promocija zdravega načina življenja in kolesarjenja, s svojimi dejavnostmi pa člani opozarjajo tudi na dobro kolesarsko infrastrukturo v občini. TV »Zagotovo je največji preboj inkubatorja ta, da so se na območju Obsotelja in Kozjanskega ustvarila nova delovna mesta in da se ustvarja nov prihodek na področju gospodarstva. Prav tako je pomembno, da skupaj iščemo odgovore na vprašanja podjetnikov ali tistih, ki imajo podjetniško idejo,« pravi Branka Aralica. Rezultate nekajkrat presegajo MPI Vrelec po prvih petih letih delovanja ponosen na prehojeno pot Pet let delovanja so v MPI Vrelec obeležili delovno. Ob obletnici so v oktobru pripravili pet brezplačnih izobraževalnih dni, imenovanih Čista petica. Podjetnikom so predstavili spodbude aktivne politike zaposlovanja, nove oblike financiranja, vprašanje intelektualne lastnine, osvežili so znanje o branju bilanc, pogovarjali so se o prednostih in pasteh hitro rastočih podjetij ter izzivih, ki jih imajo podjetniki na področju energetike. ROGAŠKA SLATINA -Mrežni podjetniški inkubator Vrelec praznuje pet let delovanja. Inkubator, ki ima sedež v Rogaški Slatini, enoto pa v Šentjurju, je doslej inkubiral 34 podjetij. Vsa inkubirana podjetja skupaj so po podatkih iz letnih poročil za leto 2013 ustvarila skoraj 3,5 milijona evrov prometa. To pomeni, da so bili cilji in obveze inkubatorja doslej večkrat preseženi. Ustanovitev MPI Vrelec leta 2009 je sledila projektu Razvoj podjetniškega inkubatorja Obsotelja in Kozjanskega, katerega nosilka je bila Občina Rogaška Slatina, partnerica pa je bila Občina Šentjur. Investicijski del projekta je bil sofinanciran z evropskim in državnim denarjem, zaveze, ki jih je inkubator dal takratni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, so bile, da bo v prvih petih letih delovanja vključil vsaj osem podjetij in zaposloval vsaj 14 ljudi. Medtem je MPI Vrelec doslej uspelo vključiti 34 podjetij, ki so po podatkih letnih poročil za 2013 zaposlovala 71 delavcev. Občini ustanoviteljici sta še vedno dve - Občina Rogaška Slatina ima 75-odstotni lastniški delež in Občina Šentjur 25-od-stotnega. Prevladuje montaža industrijskih strojev Dejavnosti podjetij, ki so se v MPI Vrelec doslej kalila v prvem obdobju razvoja, so pestre - med drugim gre za projektantske organizacije, gradbenike, arhitekte, strojnike, projektante pametnih garaž, proizvodnjo elektronskih komponent. Vključena so bila tudi podjetja, ki se ukvarjajo s pripravo na tisk in objavo, takšna, ki nudijo knjigovodske in pravniške storitve ter stori- tve zavarovalniških agentov. Močno so zastopana podjetja, ki se ukvarjajo z montažo industrijskih strojev in naprav. »Naš inkubator nekoliko odstopa od tistih v prestolnici, ki so tesno povezani z inštitu-cijami znanja. Pri nas nabor potencialnih podjetnikov ne prihaja s fakultet, ampak so to ljudje, ki so tesno vpeti v okolje,« je povedala direktorica te ustanove Branka Aralica. Delež lastnih prihodkov raste Spodbuden je tudi podatek, da je delež lastnih pri- hodkov, ki jih ustvari MPI Vrelec na trgu, v primerjavi s celotnim prihodkom iz leta v leta višji. To pomeni, da je inkubator vedno manj odvisen od denarne podpore občin. Leta 2009 je ustvaril 11 odstotkov lastnih prihodkov, po podatkih iz letnih poročil 2013 pa 69 odstotkov. Branka Aralica je dejala, da glavni vir dohodkov predstavljajo najemnine, sledi organizacija izobraževanj in drugih dogodkov, šentjurska poslovna enota pripravlja časopis Utrip in podobno. Želijo si širitev V Rogaški Slatini ima inkubator na voljo dobrih tisoč kvadratnih metrov bruto površine, v Šentjurju pa skoraj tristo kvadratnih metrov. S svojimi prostorskimi pogoji je trenutno vključen v listo B-subjektov inovativ-nega okolja, želja pa je, da bi postal del liste A. Tistim inkubatorjem, ki so bili v prejšnjih letih del liste A, je država namreč subvencionirala del aktivnosti. Da bi se MPI Vrelec uvrstil na listo A, bi moral v dolgoročnem upravljanju imeti na razpolago dva tisoč kvadratnih metrov prostorov. Ostalih zahtevanih pogojev po besedah Branke Aralice ne bi bilo težko izpolniti. TINA VENGUST Vrata inkubatorja so odprta tistim, ki imajo podjetniško idejo in jo želijo razviti, ter mladim podjetjem - takšnim, ki so stara do pet let. Inkubator neguje nova in mala podjetja, tako da jim pomaga pri preživetju in rasti skozi težko in ranljivo prvo obdobje razvoja. Nudi jim ugoden najem pisarn ali proizvodnih prostorov ter podjetniško svetovanje na različnih področjih. Z 12 fakultetami in raziskovalnimi inštituti ima sklenjene pogodbe, skupaj z njimi organizira tematska izobraževanja in skrajšuje pot med njimi in podjetji. Sodeluje tudi z organizacijami podpornega okolja podjetništva, kot so razvojne agencije, obrtna zbornica in nekatere ustanove izven Slovenije. Povezani skozi vrednost neuspeha ŠENTJUR - »Naš cilj je povezati Šentjurčane, predstaviti, kaj počnemo mi in kaj druga društva. Toliko je priložnosti, ko bi lahko drug z drugim sodelovali, a se prevečkrat enostavno spregledamo,« je ob predstavitivi projekta povedal Damjan Vajde iz društva Eksena. Na sončno oktobrsko soboto so zato pripravili prav poseben živžav v središču Šentjurja, kjer je vsaka generacija lahko našla nekaj zase. Društvo Eksena je po propadu podjetja Alpos najelo zgornji del upravne stavbe, v Šentjurju pa zavod pod vodstvom Ksenije Pečnik deluje že vsaj poldrugo desetletje. Nekdanja vzgojiteljica je bila med prvimi, ki je začela uvajati zgodnje učenje tujega jezika v predšolsko vzgojo. Zadnja leta se je posvetila predvsem osebnostni rasti in pomoči posameznikom skozi teorijo vrednosti neuspeha in metodologijo čiščenja vrednot. Kot je povedal Vajde, je zavod izobraževalna ustanova, ki nudi strokovna izobraževanja na področju osebnih odnosov. Gre za različne module glede na potrebe posameznika. Neuspeh kot pot navzgor V humanitarne namene so ustanovili še istoimensko društvo. Rdeča nit njihovega sporočila je vrednost neuspeha. Neuspeh v naši družbi človeka zatre in obteži. S pravim pristopom pa bi lekcijo morali vzeti kot stopničko na poti navzgor in še eno okno, skozi katero se vidi širše obzorje. To je bila tudi rdeča nit prireditve, ki sta jo vodila Damjan Vajde in Kornelija Žolger. Na odru se je od poldneva predstavilo devet šentjurskih društev in še približno 20 posameznikov, ki se udejstvujejo na različnih kulturno-umetniških področjih. Pod šotorom so postavili številne stojnice, poskrbeli za animacijo, hrano in pijačo, prav posebno pozornost pa so namenjali otrokom. Odziv Šentjurčanov in tudi društev bi lahko bil boljši, a so bili organizatorji zvečer vseeno zadovoljni. Kot pravijo, so letos prebili led, v prihodnje pa bo prireditev morda postala celo tradicionalna. Dan so zaključili s koncertom Gregorja Bezenška z umetniškim imenom SoulGreg Artist in ob spremljavi BigLights Banda. StO Foto: GrupA Predsednik in podpredsednica društva Eksena Miran in Ksenija Pečnik pred obrisom Občine Šentjur, ki so jo obiskvalci simbolično povezali z odtisi dlani. 16 KRONIKA Po štirih letih preiskav vložene ovadbe Alstom naj bi pri projektu Teš 6 neupravičeno pridobil skoraj 285 milijonov evrov premoženjske koristi Odziv Teša Na ovadbe so se odzvali tudi v Tešu, kjer dodajajo, da so ves čas sodelovali s kriminalisti s ciljem, da sume čim prej raziščejo. »V našem interesu je, da se zadeve čim prej zaključijo, da bo podjetje lahko v prihodnje brez tega bremena normalno poslovalo naprej.« Vsebine ovadb pa niso komentirali. Celjski kriminalisti so končali osrednji del ene najtežjih preiskav gospodarskega kriminala na našem območju z vložitvijo ovadb. Zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin so ovadili deset oseb. Ovadbe so povezane z domnevno spornimi posli pri opremljanju blokov šoštanjske termoelektrarne. Neuradno naj bi bila med ovadenimi celotna ekipa na čelu z nekdanjim direktorjem Teša Urošem Rotnikom, ki zdaj vodi velenjsko komunalno podjetje. Kriminalisti so v času preiskave pregledali več kot 100 tujih in domačih tran-sakcijskih računov, opravili več kot 20 hišnih preiskav in zasegli večje število dokumentov in elektronskih podatkov. Pregledali so več kot 1000 listin, ki obsegajo več kot 30 tisoč strani. Kriminalisti ovadenim očitajo, da naj bi zlorabili položaj in javni razpis za dobavo tehnološke opreme in na podlagi številnih zavez in dopolnitev pogodb podražili posel, dobavitelju, francoskemu Alstomu pa s tem omogočili 285 milijonov evrov neupravičene premoženjske koristi. Toda natančne »tokove« tega denarja še vedno preiskujejo. Pri tem sodelujejo tudi s policisti iz Avstrije, s Hrvaške, iz Srbije, Francije, Nemčije in Švice. Cena zrasla v nebo »Pri bloku 5 naj bi osumljeni sporna kazniva dejanja storili med letoma 2006 in 2007, ko so sodelovali pri sklenitvi pogodbe za rekonstrukcijo opreme bloka 5 v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov,« pravi vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damjan Turk. Pri tem naj bi zlorabili položaj, s čimer naj bi Alstom in gospodarska družba Sol Intercontinental iz Ljubljane za navidezno opravljeno svetovanje dobila 365 tisoč evrov. Zato naj bi bil med ovadenimi tudi Peter Kotar, ustanovitelj Sol Intercontinentala. Kot pravi vodja Sektorja kriminalistične policije PU Celje Damjan Turk, naj bi se Alstom zaradi vseh spornih poslov okoristil za 284 milijonov evrov, ljubljanska družba pa zaradi navideznega sodelovanja v poslu za tri milijone. »Posel je lahko navidezno zakonit, vendar z gospodarskimi manipulacijami in aneksi k pogodbam vpleteni zvišajo prvotno ceno naložbe. Gre za ravno tak primer gospodarskega kriminala.« Nečedni posli naj bi se po navedbah kriminalistov nadaljevali tudi pri pogodbi za gradnjo bloka 6. Ovadeni naj bi Alstomu najprej nezakonito na podlagi javnega razpisa omogočili oziroma pomagali do posla za do- bavo tehnološke opreme v skupni vrednosti 654 milijonov evrov. »Nato pa so s spreminjanjem pogodb in aneksi na neupravičen način dosegli, da je vrednost posla nesorazmerno narasla na skupaj 1,18 milijarde evrov,« še navaja Turk. Vsako leto skoraj na isti dan Preiskava se je začela leta 2010, od takrat so kriminalisti na vrata Uroša Rotnika potrkali že trikrat. »Vsako leto pridejo na skoraj isti datum,« je povedal Rotnik. »Očitajo mi, da sem v času svojega vodenja termoelektrarne prisilil podrejene, da v procesu nabave glavne tehnološke opreme za blok 6 izberejo Alstom in da sem pri tem zavajal lastnika. Nič od tega ne drži,« je za Novi tednik dejal Uroš Rotnik in omenil, da je bil Alstom na razpisu za pet milijonov evrov ugodnejši ponudnik od Siemensa. Natančno izjavo z dokumenti, zapisniki sej nadzornih svetov glede naložb Teša 6 in nabave tehnološke opreme naj bi kriminalistom podal tudi 6. oktobra letos. »Vendar je videti, da nič od tega niso upoštevali. Vseskozi govorijo o sumih, ne ugotovitvah. Če bi upoštevali moje izjave in dokumente, bi videli, da so sumi neutemeljeni,« je dodal. Pravi, da v svojem mandatu vodenja Teša ni dobil kakršnekoli provizije ali ugodnosti in česa takega od kogarkoli ni zahteval. Glede na to, da preiskovanje kriminalistov Uroš Rotnik trdi, da se z zdaj ovadenimi v času projekta Blok 6 ni dogovarjal nič, kar bi bilo v škodo Teša in v korist Alstoma: »Zanikam tudi, da bi vplival na Teševe strokovnjake, ki so pripravljali tehnični del razpisne dokumentacije, ki jo zdaj policija predstavlja kot sporno.« še ni končano, ali pričakuje še kakšno hišno preiskavo? »Če je kaj pravice na tem svetu, ne,« zaključi. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) V Gornjem Gradu že drugi rop V dobrih štirinajstih dneh se je v Gornjem Gradu zgodil že drugi bančni rop. Po policijskih virih sta v sredo okoli devetih dva zakrita neznanca vstopila v poslovalnico Deželne banke Slovenije ter z grožnjo z orožjem od uslužbenke zahtevala denar. Potem ko sta nekaj denarja dobila, naj bi pobegnila z osebnim avtomobilom Renault Megane in to v smeri Črnivca. Avtomobil je bil starejši, rdeče barve, imel je koprsko registrsko tablico. Drugi bančni rop v Gornjem Gradu, kjer ropov sicer ne pomnijo, v Zgornji Savinjski dolini precej odmeva. Posamezni občani se vprašujejo, kako je s splošno varnostjo v tem delu Zgornje Savinjske doline. »Gre za izjemni dogodek, ki se lahko zgodi v vsakem kraju,« meni direktorica gornjegrajske občinske uprave, Jožica Rihter. Na občini opozarjajo, da je bil prejšnji rop odkrit. »Zaradi tega ropa ne moremo reči, da je Gornji Grad manj varen kraj,« pripominja Rihterjeva. Prvi oboroženi bančni rop v Gornjem Gradu je bil pred koncem septembra. Policija je storilce zelo hitro odkrila tudi zaradi obvestil občanov. BJ Ognjeni zublji zajeli delavnico v Šmarju Požar je minuli torek popoldan zajel okoli 50 kvadratnih metrov veliko delavnico samostojnega podjetnika iz Dvora v Občini Šmarje pri Jelšah. Iz Policijske uprave Celje so sporočili, da je bil vzrok požara v električni napeljavi, tuja krivda je izključena. Materialno škodo ocenjujejo na približno 50.000 evrov. Pri gašenju so posredovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje pri Jelšah, ki so požar pogasili in lastniku, ki se ukvarja z elektromehaniko, pomagali odstranjevati posledice. Poveljnik PGD Šmarje pri Jelšah Martin Koprivc je povedal, da je zgorela večja količina gospodinjskih aparatov, ostrešje delavnice ni bilo poškodovano. Požar k sreči ni ogrožal življenj. Gasilci so njegovo moč ukrotili po približno pol ure in uspešno preprečili njegovo širitev na bližnje stanovanjske prostore. TV Duplosan KV • poraba vode 250 l/ha, • temperatura10-12 stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja, • velikost plevelov min. 10 cm, • škropljenje posameznih rastlin 0,1 L/10 L vode z nahrbtno škropilnico. • karenca 28 dni. Dobro zatira naslednje plevele: i Ш ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.) regrat (Taraxacum off.) ■/.ffif': 'j ! V.'Š'J1; [Т. 'Ш DUPLOSAN KV §;'■ ■ f,,if| y, I) ■ m Ш^Џ If Mit; I IM «Г iiffM.u, ' Mri'l " :, ! iH SHsff' шшвмш Ш''/г7т7тЈ :Мк' ° ''< 7 aKt . 'V y'.ilHHl___________ _ KRONIKA / INFORMACIJE 17 Obsojen zaradi razžalitve Na Okrožnem sodišču v Celju so minuli teden na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let obsodili Esada Čehajića iz Celja. Čehajić, ki je sicer znan po tem, da so ga pred časom pogojno obsodili zaradi posredovanja pri prostituciji in da je pred leti zaradi jemanja podkupnine prijavil celjskega sodnika, je bil tokrat kaznovan zaradi razžalitve. Tožil ga je Zaim Draganovič, ker naj bi ga Čehajić v eni od oddaj na komercialni televiziji razžalil s tem, da je javno omenil njegovo ime v izjavi o tem, kdo stoji za kaznivim dejanjem, ki je bilo storjeno pred njegovo stanovanjsko hišo. Leta 2012 je namreč nekdo v električno omarico pred Čehaji-ćevo hišo nastavil eksplozivno napravo, ki je povzročila kar nekaj škode. Kasneje se je izkazalo, da Draganovič nikoli ni bil osumljenec tega kaznivega dejanja. Čehajić in Draganovič sta že več let tudi v sodnem sporu zaradi prodaje oziroma nakupa nepremičnine. SŠol Smrtno nevaren plin Pred tednom so v kletnih prostorih stanovanjske hiše na Frankolovem pri Vojniku našli dve mrtvi osebi. Gre za 77-letnega moškega in 79-letno žensko. Preiskava je pokazala, da je šlo za zastrupitev z ogljikovim dioksidom. Trupli sta bili v prostorih vinske kleti. Policija zato opozarja, naj bodo občani, ki se v tem času ukvarjajo s pridelavo mošta, pri zadrževanju v vinskih kleteh še posebej previdni. Pri vrenju mošta namreč nastaja večja količina ogljikovega dioksida, ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato je lahko zadrževanje v neprezračenih vinskih kleteh takrat smrtno nevarno. Zalotil ga je v hiši Lastnik stanovanjske hiše v Lokrovcu pri Celju je pred dnevi v notranjosti hiše zalotil 31-letnega Celjana, ki je poskušal ukrasti denarnico z gotovino. Policisti so po prihodu vlomilca pridržali. Sumijo, da je v zadnjem obdobju moški storil še več podobnih kaznivih dejanj, zato preiskave še niso končali. V Prekopi se je pred dnevi zgodila prometna nesreča, v kateri se huje poškodoval motorist iz Žalca. Do trčenja je prišlo, ko je 49-letna voznica avtomobila vozila po lokalni cesti, pri vključevanju na prednostno cesto v smeri Žalca pa je spregledala motorista. 45-letnik se je poskušal trčenju izogniti z močnim zaviranjem, a mu ni uspelo. Zaradi hudih poškodb se moški zdravi v celjski bolnišnici. Petek, dan za vlome Petek je bil očitno dan za vlome, saj so se na našem območju zgodili kar trije. Eden v stanovanjsko hišo ter dva v poslovna objekta. V stanovanjsko hišo so neznanci vlomili v Lokovini, kjer so ukradli nekaj zlatnine. Na Mariborski cesti v Celju in na Gledališkem trgu v Celju pa so storilci odnesli menjalni denar. V primeru Gledališke ulice so neznanci več škode kot s tatvino denarja povzročili s samim vlamljanjem. Škodo ocenjujejo na dobrih 700 evrov. Sicer pa policisti preiskujejo še vlom v gostinski lokal v Gaberkah pri Šoštanju, ko je vlomilec odnesel cigarete in nekaj denarja. SŠol ШШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba рпрцеп п pd<:friuih naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih aK|,,L m-v^n.»» m oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti seštevajo tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI ршгхдлл/ ^егапа/ —— SKINAUT SMUČARSKA SOLA [ CELJSKA If @:i.i> Informacije 616464 TMM lEKTIURo-u... DaMliitalT SfVlI1RJE bfdtunk» GORIŠKA ВДША I III THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI 7B Celjska Mohorjeva družba golte Slovenija lesn'xxxa ijica avt(j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec TDPFIT center za zdravje in rekreacijo - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE. d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00: dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve 18 ŠPORT Večinoma bridke izkušnje iz Ljudskega vrta Pogovor s celjskim nogometašem Sebastjanom Gobcem Po premoru zaradi reprezentančnih tekem se je včeraj začela druga tretjina 1. slovenske nogometne lige, ko so Celjani v Areni Petrol gostili Koprčane. Pred njimi je zelo zgoščen ritem tekem. Že pojutrišnjem bodo odpotovali v Ljudski vrt, kjer se bodo spopadli z državnim prvakom in udeležencem lige prvakov. Bivši celjski kapetan Se-bastjan Gobec je rekorder po številu nastopov v 1. slovenski ligi. Če je igral včeraj proti Luki Koper, potem je že pri številki 480. Prav vse nastope je zabeležil v celjskem dresu. Začel je 2. marca leta 1997 proti Primorju. Celje je zapustil le za pol sezone leta 2008, ko je za Truidense igral v 1. belgijski ligi. Odločilno je pripomogel, da je celjski klub po osamosvojitvi osvojil edino lovoriko, pokal NZS. Z izjemnim projektilom je v polfinalu začel preobrat proti »vijolicam«. V prvenstvu je Celje doslej 37-krat gostovalo v Mariboru. 25 porazov, sedem remijev in le pet zmag, to je izkupiček. Torej, zmage lahko preštejemo na prste ene roke. Zato pa so bile toliko bolj sladke. Tudi remiji niso zanemarljivi. V Mariboru je vselej prijetno igrati. Ljudski vrt ima posebno energijo, na drugih štadionih je ni. Vsaka zmaga nam je prinesla veliko veselje. Nazadnje ste tam slavili pred dvema letoma pod vodstvom Marijana Pušnika. Za 0:1 je zadel Gregor Bajde, z bele točke je izenačil Mezga, v 88. minuti pa je podajo Benjamina Verbiča s kota v mrežo z glavo preusmeril Marko Krajcer. Spomini še niso zbledeli, kajne? Vsekakor ne. Za nami je bil negativen niz in želeli smo ga prekiniti. Bili smo dokaj neobremenjeni. Povsem pošteno smo zmagali. Nanizali smo namreč nekaj lepih priložnosti. Spomnim se, da sem pri izidu 1:1 zatresel prečko. Sedanji trener Simon Ro-žman bo prvič gostoval v Ljudskem vrtu, kjer njegovemu predhodniku na celjski klopi Milošu Rusu ni uspelo zmagati (2:2, 5:1, 5:1). Nekaj posebnega je bila tekma 23. septembra 2007, ko je edini gol dal Nejc Pečnik ob igralcu manj, podal pa mu je Domen Beršnjak. Tudi tedaj ste bili v postavi. Vas je gol navdušil? Kajpada. Moram obenem priznati, da je imel Maribor za odtenek slabšo ekipo kot ponavadi. A Pečnikova mojstrovina je nepozabna. Tri ali štiri igralce je osmešil, kar padali so na zadnjice. To je bil enkraten gol, najbrž najlepši, kar sem jih videl v živo od svojih soigralcev. V tistem obdobju ste v treh letih zmagali trikrat, sprva 2005 z 2:0 po golih Nejca Pečnika in Duška Stajića ter leta 2006 z 2:1, ko je gola Sebastjan Gobec je rekorder po številu nastopov v 1. slovenski ligi. dosegel Dejan Rusič. Obakrat ste bili na igrišču vseh 90 minut. Moram priznati, da sta mi poteka teh dveh obračunov malce zbledela iz spomina, kajti tedaj smo se redno srečevali tudi v pokalnem tekmovanju in smo jim uspešno kljubovali tudi na svojem štadionu. Zdi se mi, da je Rusič odlično izvedel prosti strel. Po osamosvojitvi se je dolga leta zdelo, da Celje ne bo nikoli zmagalo v Mariboru. Vaši navijači so morali čakati celo do 18. oktobra leta 2002. Dva gola je dal Robert Koren, enega Mitja Brulc. Igrali so še Aleksander Šeliga, Marko Križnik, Almir Sulejmanovič, Andrej Kvas, Marijan Budimir, Vladislav Lungu, Simon Sešlar, Gregor Helbl, Dragan Čadikovski ter v končnici tekme Jožef, Vidovič in Plastovski. Vi pa? Na tribuni, žal. Zaradi rumenih kartonov. Odigrali smo zelo dobro. Morebiti bi morali zmagati še z višjo razliko. Imeli smo odlično ekipo. Trener Marijan Pušnik je nato pred spomladanskim delom opravil le nekaj lepotnih popravkov in 28. maja 2003 je sledila »kosovska bitka« NK Celje, nepozabna zavoljo predstave, rezultata in razpleta, značilnega za NK Maribor. Mitja Brulc je povedel vaše moštvo v vodstvo v 66. minuti. Nasmihal se vam je naslov državnega prvaka! Bodo globoke rane sploh kdaj zaceljene? Najbrž ne, vsi iz tiste generacije še vedno »sanjamo« tisto tekmo. Vse smo imeli v svojih nogah in rokah. Po 0:1 smo izvedli še nekaj lepih akcij. Le z eno uspešno bi praktično »zaprli« tekmo in zaključili prvenstvo. Spomnim se predvsem dogodka, ko je bil Lungu povsem osamljen pred robom kazenske- ga prostora. Saj je bil Vlado domiseln, »lobal« je vratarja Kuzmo. Žoga ga je preletela, a tudi prečko in se zaustavila na zgornjem delu mreže. In sledila je kazen. Po strelu domačinov je žoga zadela Križnika v zadnjo plat, spremenila smer in nemočen je bil Sašo Fornezzi. Mi smo morali zmagati in smo vse sile usmerili v napad. Sledila je napaka in drugi prejeti gol v zadnjih minutah tekme. Ljudski vrt je bil poln. Ne bom pozabil, da je občinstvo vstalo in ploskalo tudi nam. V prejšnji sezoni ste bili redno v začetni postavi, v novi pa se je vse spremenilo. Zakaj? Moja športna kariera se počasi izteka in z vodstvom kluba smo se dogovorili, da kljub vsemu še naprej z izkušnjami pomagam mlademu moštvu in da priložnost na »mojem« položaju dobi Vico (Tadej Vid-majer, op. p.). Zaenkrat igra zelo dobro, sam pa skušam izkoristiti vsako priložnost, ki jo dobim. Prejšnji teden ste se pripravljali v Termah Tuhelj, kajti pred vami je zahtevni niz šestih tekem v 19 dneh. Včeraj ni igral kaznovani Verbič, ki pa se bo v naše moštvo vrnil v soboto. Skupno druženje nam je prišlo kot naročeno. Želimo držati priključek s štirimi moštvi, ki so na čelu razpredelnice. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Z leve stojijo trener Marko Hlevnjak, Aljoša Hrastnik, čepijo pa Jan Tratnik, Olimp želi člane »Zlatorogi« zdržali 20 let Laški košarkarski veterani so bili leta 2007 svetovni prvaki v Portoriku. Dve leti kasneje so bili na SP na Češkem podprvaki, leta 2005 pa so na Novi Zelandiji osvojili tretje mesto. Košarkarski klub Veterani Zlatorog Laško (KK VZL) letos praznuje dvajseto obletnico. Proslavil jo je z mednarodnim turnirjem v Treh lilijah. Gostitelji so finalno tekmo po napeti končnici izgubili proti Novosadčanom. Sodelovali sta še ekipi Sukošana in Cirkovcev. Plakete sta podelila legendarni Ivo Daneu in predsednik komisije za veteransko košarko pri KZS Vincenc Butala. Za 20 let igranja za kK VZL sta ju dobila idejni vodja kluba Srečko Lesjak in Milan Damiš, za 15 let Alojz Požin, Stojan Zor, Danijel Lapornik, Marko Pinter, Simon Zdolšek, Zoran Blatnik in Tomaž Blagotinšek, za 10 let pa Robert Karlatec in Jože Sadar. DŠ, foto: arhiv KK VZL Dejan Ramovš, Albin Omerhodžić, Juš Kustec, Nejc Venek in kapetan Rok Remus, Domen Držek, Jaka Cvelfar, Borut Pintarič in Sašo Weingerl. Prejšnji teden ni bilo tekem v 1. slovenski futsal ligi, toda dvorane niso bile prazne. Na sporedu so bile namreč tekme osmine finala slovenskega pokala. Eden izmed favoritov za končno zmago Dobovec je zmagal v Velikih Laščah s 5:4, tekmovanju pa se je prvič pridružil Olimp. Klub malega nogometa Olimp Celje je v dvorani Šolskega centra Celje pričakal Litijo. Po pričakovanjih je zmagalo gostujoče moštvo (4:13). Toda mlada celjska ekipa je proti najuspešnejšemu klubu v zgodovini slovenskega dvoranskega nogometa dosegla štiri gole. V začetku 2. polčasa je z dvema zaporednima zadetkoma zaostanek znižala celo na 4:5 in resno zapretila. To pa je le razjezilo goste ... Olimp beleži četrto leto delovanja. Je plod dolgoletne želje, da bi se futsal v Celju razvil in kakovostno razširil. Predsednik in trener je Marko Hlevnjak, podpredsednik Matic Klinc, sekretarka pa Nežika Zabret. Olimp je pot vodila od rekreacijskih lig pa vse do državnega prvenstva mladih in članskega pokala. Stalnica je njihova ekipa, ki jo sestavljajo fantje, stari do 19 let, lani pa se je prvič predstavila selekcija do 15 let. Želje in zagnanost presegajo finančne zmogljivosti, zato bodo tudi v prihodnje mladim nudili predvsem kvalitetne treninge. Vizija pa predvideva člansko moštvo in dve mlajši selekciji. DEAN ŠUSTER, foto: arhiv OLIMPA Z leve stojijo Simon Zdolšek, Miha Uršič, Gregor Lapornik, Jože Sadar, Stojan Zor, Danijel Lapornik, Sebastjan Seme in Srečko Lesjak, čepijo pa Matej Pajnič, Milan Damiš, Marko Pinter, Tomaž Blagotinšek in Zoran Blatnik. novi tednik СРПРТ in Št. 42, 16. oktober 2014 ОГОП1 19 Laščani rajali, Polzelani besneli Prelomili sodniki? S tekmami 1. kroga se je začelo novo državno prvenstvo za košarkarje. Prvi zmagi sta med ekipami s Celjskega vpisali moštvi Zlatoroga in Tajfuna, ki sta dobili lokalna derbija. Pol-zelani so bili v Treh lilijah upravičeno nejevoljni, saj so bili oškodovani zaradi sodniškega kriterija. Laščani so pred domačimi gledalci s 85:78 premagali polzelske Hopse, Šen-tjurčani pa so v Hruševcu z 88:78 odpravili Elektro iz Šoštanja. V Laškem se je izenačena tekma prelomila v 33. minuti, ko so Polzelani ostali brez dveh ključnih mož pod obročem. Simo Atanack-ovič, do tedaj s 15 točkami najboljši strelec Hopsov, je storil pet osebnih napak, izkušeni Goran Jagodnik pa je v nekaj sekundah prejel dve tehnični napaki, ki po pravilih pomenita takojšen odhod pod prho. Zlatorog je to izkoristil, po nizu 11:2 povedel s 74:63 in tekmo mirno pripeljal do konca. Predrag Milović, trener Zlatoroga: »Najbolje, da nas pošljejo na Dob!« Dvoboj najboljših strelcev moštev -Zolotića Izkušeni Jagodnik je bil tarča sodniškega kriterija. Izkazalo se je, da se je trojka v sivem znesla nad njim in obenem oškodovala celotno ekipo. Saše Zagorca (z žogo) in Ilije O vroči glavi in baletu »Glava je še vroča in ne govorim rad o sodniškem kriteriju, a tokrat moram spregovoriti. Bil je katastrofalen. Goran Jagodnik šteje 40 let in nikakor si ni tega zaslužil. Je moral z igrišča na takšen način? Sodniki so ga izključili, ker naj bi naredil osebno napako v napadu. Naj si pogledajo posnetek. To je bil prelomen trenutek, saj se ve, kaj pomeni Jagodnik naši ekipi v končnici. Te odločitve so bile prestroge, igralci niso več zaščiteni. Košarka se igra zaradi ljudi in ne zaradi sodnikov,« je razpredal ogorčeni trener Hopsov Vladimir Rizman. Tudi trener laškega Zlato-roga Predrag Milović je bil nejevoljen: »To je smešno. Čakamo lahko le še na to, da nas bodo poslali na Dob in zaprli. Zdaj kot kaže, na tekmi ne smeš več spregovoriti. Smo kot na baletu. Je pa k naši zmagi botrovala boljša pripravljenost na končnico. Verjamem, da se bomo iz tekme v tekmo dvigovali.« Sašo Zagorac je za gostitelje dosegel 21 točk. Zlatorog bo v soboto gostil Portorož, Hopsi pa bodo prosti. Mihevc uspešno debitiral Zanimivo je bilo tudi v Hruševcu, kjer sta se Tajfun in Elektra izmenjevala v vodstvu. Šoštanjčani so odigrali bolje v prvem polčasu, Šen-tjurčani pa v drugem in se Celjanke osvojile Madžarsko Košarkarice celjskega At-hleta so zmagovalke mednarodnega turnirja v madžarskem Pecsu. Na prvem Memorialu Akosa Fuzyja (nekdanji trener Pecsa in Gyora je umrl v avtomobilski nesreči) so v polfinalu premagale aktualne madžarske pokalne prvakinje in državne podprvakinje iz Pecsa, v finalu pa s kar tridesetimi točkami razlike še lanskega evroligaša iz Gyora. Obe madžarski ekipi sta letos udeleženki evropskega pokala, zato sta bili zmagi presenetljivi. Igralke Athle-ta so prikazale dve odlični predstavi. Marica Gajić si je prislužila naziv najbolj- še igralke turnirja. Senzacionalna je bila predvsem zmaga proti gostiteljicam, igralkam Pecsa. Spremljajo jih številni privrženci in tudi navijaška skupina, ki jih ponese na vsaki tekmi. Domačinkam proti odlični celjski obrambi ni uspevalo prav ničesar. Po velikem finalu pa so prisotni o Athletu govorili le najboljše. V povprečju še ne polnoletna zasedba je navdušila vse. Dokazala je, da bo nanjo treba resno računati tudi v novi sezoni. Ekipa je zelo dobro sestavljena, več kot dva meseca priprav ji je izredno koristilo. Zdaj je že uigrana, čeprav je rezerv še veliko. »Vsi smo lahko zadovoljni, da smo zavzeto trenirali in da smo zdaj dobro pripravljeni. Se pa zavedamo, da imamo še precej prostora in časa za izboljšave. Zagotovo se lahko >dvignemo< še za 30 do 40 odstotkov,« je dejal trener Damir Grgič. Vsaka za vsako Celjske košarkarice so pred turnirjem v Pecsu v velikem slogu odprle sezono državnega prvenstva. S kar 106:24 so zmagale na gostovanju v Mariboru. Glede borbenosti niso prav nič popuščale. »Od turneje po Kitajski pa do zaključnih priprav v Celju smo imeli veliko tekem in igralke so se povsem spoznale. Vsi v klubu smo odlična >klapa< in tudi to igralke čutijo. Posledično vse skupaj vračajo na igrišču. Verjamem, da bo tako celotno sezono,« meni Grgič. Sinoči so Celjanke odigrale novo privlačno tekmo. V Kranjski Gori je bil nasprotnik evropski prvak Galatasaray. Turški klub je priprave v Sloveniji dopolnil s tekmo z desetkratnimi državnimi prvakinjami. »V soboto je pred nami težka preizkušnja na gostovanju. Grosupeljčanke so se zelo okrepile. A na to se ne oziramo in se želimo v Celje vrniti z zmago,« je poudarila Rebeka Abramovič. MITJA KNEZ Veszprem bez Nagyja V ligi prvakov so roko-metaši odigrali tri kroge. V vsakem se je slovenski rokometaš zavihtel v prvo postavo. Po uvodnem krogu je bil med najboljšo sedmerico organizator celjske igre Miha Zarabec, v drugem pa desno krilo Montpellierja, izkušeni Celjan Dragan Gajić. V tretjem krogu so Celjani prvič zmagali, v Čehovu s 35:30, in Zarabec je bil vnovič izbran v idealno postavo. Mladi Trebanjec, ki je v nedeljo dopolnil 23 let, je bil torej v treh tekmah kar dvakrat najboljši srednji zunanji napadalec. Njegovemu someščanu Stašu Skubetu je v prejšnji sezoni v dresu Gorenja to uspelo štirikrat. Zarabcu, ki je visok 176 centimetrov, bo vsekakor najtežje doslej v soboto proti Veszpremu. Se lahko navijači nadejajo presenečenja? »V športu je vedno treba verjeti, tekma se začne z 0:0, lahko se zgodi marsikaj. Realnost je nekaj drugega. Verjamem pa, da bodo naši fantje dali vse od sebe. Če bodo imeli >svoj dan< in če jih bo spremljala še sreča, potlej bo možno prav vse,« v svoje moštvo verjame trener Branko Tamše. Tekmeci bodo pripotovali brez poškodovanega Laszla Nagyja. DŠ Vladimir Rizman, trener Hopsov: »Igramo za gledalce, ne za sodnike.« po pretekli turbulentni sezoni razveselili uvodne sladke zmage. V domačem okolju se je po daljšem času predstavil trener Dejan Mihevc: »Za nami je tradicionalno težka tekma uvodnega kroga. Nismo še prikazali svoje tipične igre. A ko je bilo treba, smo stopili skupaj in izvlekli zmago. To je v tem trenutku najbolj pomembno. Takoj se oziramo proti naslednji tekmi, ko bomo gostovali pri neugodni Rogaški.« Za Šen-tjurčane je Đorđe Lelič vpisal 24 točk. Trener Elektre Rajko Rituper je priznal: »Prvi polčas smo odigrali zelo dobro in vodili, v nadaljevanju pa doživeli popoln mrk. Preveč nespametnih potez nas je stalo zmage.« Elektra bo v soboto pričakala ekipo Maribora. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Panorama ROKOMET Liga prvakov, 2. krog: Cehovski Medvedi - Celje Pivovarna Laško 30:35 (15:17); Žitnikov 9, Kovalev 7; Sliško-vić 9, Zarabec 8, Janc 8, Žvi-žej 3, Poteko 2, Kasal, Ivić 1. Vrstni red: Vardar, Veszprem 6, Rhein Neckar, Montpellier, Celje 2, Čehovski Medvedi 0. KOŠARKA 1. SL, 1. krog: Zlatorog -Hopsi 85:78; Zagorac 21, Vašl, Lapornik 12, Jovanovič, Ju-rak 11, Tratnik 9, Berišvili 6, Marasović 3; Zolotič 16, Ata-nackovič 15, Udrih 14, Šlutej 11, Rizman 10, Godler 4, Mu-jić, Jagodnik 3, Pungartnik 2, Tajfun - Elektra 88:78; Lelić 24, Bratož 19, Zimić 17, Williams 10, S. Sebič 6, Clark 5, M. Sebič 4, Držić 3; Malus 15, Brčina 14, Hasić 10, Zagorc 9, Lekič, Bajramlić 8, Kosi 7, U. Bukovič 6, G. Bukovič 1. 1. SL (ž), 1. krog: Maribor - Athlete Celje 24:106; Dover 7, Gwashavanhu 6; Gajić 20, Abramovič 19, Dojkić 12, Jakovina, Lešek 10, Lisec 8, Ocvirk, Prezelj 7, Pučko 6, Erkič 5, Mišeljić 2, Konjice -Triglav 49:58; Zdovc 13, Ha-tunšek 10, N. Klančnik 8, Di-mec, Temnik 4, K. Klančnik, Božičevič 2, Šrot, Pokorn 1; Meden 16, Zalar 14. MALI NOGOMET Pokal Slovenije, osmina finala: Velike Lašče - Dobovec Pivovarna Kozel 4:5 (2:4); Vojsk (4, 11, 37), Marot (14), Kroflič (19). NOGOMET 2. SL, 10. krog: Tolmin -Dravinja 3:1 (2:1); Romih (30), Šmartno - Aluminij 0:2 (0:1). Vrstni red: Krško 23, Aluminij 20, Triglav, Tolmin 19, Ankaran 14, Dob 13, Veržej 11, Šenčur 10, Dravinja 8, Šmartno 5. 3. SL - sever, 8. krog: Šmarje - Dravograd 1:1 (1:1); Čuček (10), Drava - Šampion 4:2 (3:1); Vouk (26), Đuranović (88), Fužinar - Šentjur 1:3 (1:2); Belak (21), Lampret (38, 76), Mons Claudius - Lenart 3:2 (1:2); Peer (37, 86), Jeseničnik (69). Vrstni red: Maribor B 18, Drava 16, Dravograd, Podvinci 13, Šmarje 11, Radlje, Mons Claudius 10, Fužinar, Korotan, Šampion, Malečnik 9, Lenart, Šentjur 6, Bistrica 0. MČL MNZ Celje, 7. krog: Zreče - Šoštanj 4:0 (2:0), Mozirje - Kovinar Štore 2:2 (0:1), Žalec - Vojnik 4:0 (0:0), Kozje - Rogaška 1:6 (0:1), Vransko - Brežice 1:7 (1:2). Vrstni red: Zreče 16, Brežice 15, Kovinar 14, Šoštanj, Žalec 12, Mozirje 10, Rogaška, Kozje 6, Vojnik, Vransko 0. ODBOJKA 1. SL, 6. krog: Maribor -Šoštanj Topolšica 0:3. Vrstni red: ACH Volley 18, Calcit 15, Salonit 14, Panvita 13, Fužinar 8, Triglav, Šoštanj Topolšica 7, GO Volley, Krka 3, Maribor 2. 1. SL (ž), 4. krog: Aliansa -Formis 0:3, Puconci - Braslovče 2:3. Vrstni red: Koper 12, Vital 9, GO Volley 8, Braslov-če, Slovenj Gradec 5, Puconci 4, Formis 3, Aliansa 2. (MiK) Športni koledar Petek, 17. 10. MALI NOGOMET 1. SL, 4. krog: Litija - Do-bovec Pivovarna Kozel (20). Sobota, 18. 10. NOGOMET 1. SL, 14. krog, Velenje: Rudar - Olimpija (16), Maribor - Celje (20.05). 2. SL, 11. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Triglav (15), Krško - Šmartno (19). 3. SL - sever, 9. krog: Šentjur - Mons Claudius (15.30), Šampion - Radlje (16), Koro-tan - Šmarje (18). MČL MNZ Celje, 8. krog: Šoštanj - Brežice, Rogaška - Vransko, Vojnik - Kozje, Kovinar - Žalec, Zreče - Mozirje (15). ROKOMET Liga prvakov, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Vesz-prem (20.30). 1. SL (ž), 4. krog: Zelene doline Žalec - Veplas Velenje (18), Celje Celjske mesnine -Naklo Tržič (19). KOŠARKA 1. SL, 2. krog: Rogaška - Tajfun, Laško: Zlatorog -Portorož (19), Šoštanj: Elektra - Maribor (20). 1. SL (ž), 2. krog, Grosuplje: Grosbasket - Athlete Celje (20), Domžale - Konjice (20.30). ODBOJKA 1. SL, 7. krog: Šoštanj Topolšica - GO Volley (17). 1. SL (ž), 5. krog: Braslov-če - Slovenj Gradec, Koper - Aliansa Šempeter (19). Sreda, 22. 10. Pokal NZS, četrtfinale, prva tekma: Zavrč - Celje (16). 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA PRODAM DOSTAVNO vozilo Zastava 35/8, kesoner, dol. kesona 450 cm, s ponjavo, prevoženih 120.000 km, prvi lastnik, nove gume, nov akumulator, dobro ohranjen, registriran do avgusta 2015, prodam zaradi prenehanja obrti. Telefon 041 743-750. 2937 GOLF IV 1,4 B, letnik 2000, prevoženih 119.000 km, srebrne barve, prodam za 2.000 EUR. Telefon 041 515-223. 2973 ШВЕШ i astrologfnja 0906430 a pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja STROJI PRODAM DOBRO ohranjeno krožno žago (cirkular) za žaganje drv, trifazni pogon, ugodno prodam. Telefon 041 601-258. 2912 PANT žago za razrez hlodovine, starejšo, horizontalno, možne razne menjave, prodam. Telefon 070 738-979. 2962 TROSILEC hlevskega gnoja Sip Orion 25, malo rabljen, hribovski, prodam. Telefon (03) 577-2362. 2971 Ш041404935 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, cisterno, trosilec, motokultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2702 POSEST PRODAM NA Lavi v Celju prodamo enostanovanj-sko hišo, parcela 630 m2, 180 m2 stanovanjske površine. Telefon 051 370-154. 2712 STAREJŠO hišo, velikost 56 m2, 2.784 m2 zemlje, zelo lepa lokacija, Male Bra-slovče 6, možna nadomestna gradnja, opravljene komunalne storitve, ni poplavno območje, prodamo. Telefon 031 343-380, 051 210-798. 2709 VINOGRAD (180 trsov, pretežno modra frankinja) in vinsko klet na lepi, sončni legi v Dramljah prodam ali dam v najem. Dostop po asfaltni cesti. V stavbi je priključek na vodovod in električno omrežje. Telefon 041 547-239. 2925 HIŠO v Rimskih Toplicah, vseljivo takoj, velikost 160 m2 + klet, prodam za 51.500 EUR. Telefon 040 569-300. 2947 VIKEND v Gornji vasi, Šentvid pri Gro-belnem, parcela velika 1.500 m2, z vinogradom, prodam. Telefon (03) 5708-025. 2957 ШШ 1 astrologfnja jasnovidnost BIOTERAPQE_ cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja MOTORNO žago Stihl 025 prodam, menjam tudi za drva. Telefon 051 624250. 2988 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ana d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana. FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 45.000 EUR. Telefon 041 708-198. p DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2, za 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. Telefon 041 708-198. p CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 67.000 EUR. Telefon 041 708-198. p LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Telefon 041 708-198. CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča. Priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 129.800 EUR. Telefon 041 708-198. p NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, za 68.500 EUR. Telefon 041 708-198. p CELJE, Cigaletova. Prodamo stanovanjsko hišo v Celju, Cigaletova 2, 145 m2 uporabne površine, leto izgradnje 1964, z odprtim balkonom 5,00 m2, kurilnico 6,30 m2, kletno shrambo 7,80 m2, garažo 16,50 m2, centralno ogrevanje (na trdo gorivo in plin), dvorišče s stavbo skupaj 323 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon, cena 79.800 EUR. Telefon 041 708-198. p VIKEND na relaciji Celje-Laško, Debro 57, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 2967 ODDAM ODDAM OPREMLJENO enoinpolsobno stanovanje oddam v centru Slovenskih Konjic. Telefon 041 339-278. 2972 TAKOJ vseljivo stanovanje v bližini Celja, dvosobno, poseben vhod, ugodno oddam po dogovoru. Telefon 070 707365. 2966 DVOSOBNO stanovanje v mestu oddam osebi, ki bi bila pripravljena doplače-vati oskrbnino v domu ostarelih. Dedovanje, ostalo po dogovoru. Telefon 070 706-730. 2985 STANOVANJSKO hišo v Bukovžlaku, vse-ljivo takoj, lokacija lepa, zanimiva za ljubitelje vrtov, želimo oddati v najem. Ogled možen ob nedeljah. Telefon 041 655-286. p POSLOVNI prostor, 22 m2, v Celju, v objektu v Ulici mesta Grevenbroich 9, z opremo ali brez, urejeno, možnost parkiranja, oddam. Telefon 041 791857. 28 46 TRI poslovne prostore: trgovino, gostilno in pisarno, v bližini Mercatorja v Šentjurju, na Trubarjevi 17, dajemo v najem. Telefon 031 877-043 ali 031 260-203. p STANOVANJE PRODAM GARAŽO, 15 m2, v Celju, v naselju Plava laguna, ob železnici, prodam ali oddam. Telefon 041 791-857. 2846 ODDAM GARAŽO v Celju, Vrunčeva ulica, pri blokih, oddam v najem za daljše obdobje. Telefon 041 818-899 popoldan.2978 PRODAM DVOSOBNO, kompletno opremljeno stanovanje na Otoku, vseljivo od 1. 11. 2014, oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 379-280. 2791 STANOVANJCE v centru Celja, blizu parka, oddamo. Telefon 041 531-284. 2956 OPREMLJENO stanovanje, 42 m2, za eno ali dve osebi, oddam. Telefon 041 650737. 2969 TROSED (usnje) ugodno prodam. Telefon 041 529-218. 2832 DVA ortopedska jogija, velikost 80 * 190 cm, ugodno prodam. Telefon 031 621281. 2952 AKUSTIKA PRODAM HARMONIKO Melodija, Be, Es, As, prodam. Telefon 041 910-466. 2983 Občina Polzela sporoča, da je umrl JANEZ CUKJATI častni občan Občine Polzela Pokojnega se bomo s spoštovanjem spominjali. Župan, Občinski svet ter Občinska uprava Občine Polzela Na Polzeli, 6. oktobra 2014 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta in dedka ALBINA KOSTREVCA iz Slanc pri Teharjah se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo tudi vsem gasilskim tovarišem, ki so ga tako številčno spremili na zadnji poti, še posebej Janezu Senici za organizacijo ter Ivanu Senici in Vinku Sentočniku za ganljive besede slovesa. Hvala članom čebelarskega društva H. P. Zahvaljujemo se tudi župnikoma g. Mihi Hermanu in g. Janku Rezarju za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama n p NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^^ KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. ■Zaupate nam že 69 let NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik PODPIS _astro center wadeiewanj® ли astrologija pogovor ©9© 1111 Utaji mir« ©SO 35 BI www.astroeemter.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Zdaj ne trpiš več, dragi ata, kar bolezen nam te je vzela. Zdaj spočij si svoje zgarane roke, zdaj zaslužiš si mir in počitek. Ko bi vedel, da vedno večja praznina je, kar te med nami ni, vendar v naših srcih vedno si. V SPOMIN 18. oktobra 2014 bo minilo 30 let, kar nas je zapustil naš dragi ate, tast in ljubeči stari ate IGNAC KOŽEL iz Škofje vasi 22 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko. Sin Zdravko z ženo Slavico in vnuk Dani Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je ALOJZIJ VRENKO iz Novak 17, Nova Cerkev (12. 5. 1931 - 28. 9. 2014) Iskreno se zahvaljujemo dr. Stevanu Đorđeviću, patronažni sestri Karmen, reševalni postaji Celje, kardiološkemu oddelku bolnišnice Celje, gospodu župniku, vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Otroci z družino V SPOMIN ANICI VRENKO iz Novak 17, Nova Cerkev (30. 6. 1935 - 10. 8. 1994) ob 20. obletnici smrti. PRODAM PRAŠIČE težke od 30 do 80 kg in svinje, težke okoli 300 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2 8 29 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p TELIČKO, pasme LS, približno 170 kg, ugodno prodam. Telefon 041 654-729. 2936 PRAŠIČE, težke od 15 do 35 kg, prodam. Telefon 041 268-432. 2946 Ljubezen, sreča, vera in trpljenje -takšno tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE KACIC iz Jagoč 7 pri Laškem (12. 9. 1919 - 30. 9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala govorniku gospodu Mavriju, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala osebju Doma ob Savinji v Celju za skrb in nego zadnjih 13 let. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi najinega ljubega moža in očija MARJANA RAMŠAKA z Ljubljanske ceste 33 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nama, nama izrekali ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala sodelavkam iz ZZZS OE Celje ter vsem, ki ste našega očija v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu Pišku za besede slovesa. Tako zelo te bomo pogrešali. Milena, Mateja in vsi, ki te imamo radi PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.2828 TELIČKO, ls, staro 10 dni in bikca, ls, starega 15 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 2881 KRAVO brejo, 3 teleta, in brejo telico prodam. Telefon (03) 5796-188 ali 070 232-759. 2889 PRAŠIŠČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p KRAVO simentalko, težko 500 kg, s prvim teletom, bikca, težkega 100 kg, prodam. Telefon 041 788-087. 2934 DVA bikca limuzin, pašna, brez rogov, stara 10 in 11 mesecev, primerna za pleme, prodam. Telefon 041 803-254. 2935 BIKCA, 170 kg, starega 4 mesece, prodam. Telefon 041 670-516. 2953 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 447-195. Š 235 TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam za 450 EUR. Telefon 070 419-631. 2930 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 041 283-075. 2945 DVA bikca križanca, med čb in lisasto pasmo ter simentalca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 040 122-910. 2949 BIKCA, ls, starega en mesec in telico, težko 370 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 236 TELICI telici simentalki, prva je stara 9 mesecev, težka 250 kg, cena 580 EUR, druga je stara 17 mesecev, težka 480 kg, cena 720 EUR. Telefon: 041 914286. 2961 TELICI, težki 280 in 170 kg in bika simentalca, težkega 190 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 2965 PRAŠIČA za zakol, domače reje in kravo simentalko, težko, brejo 9 mesecev, dobra molznica, pašna, prodam. Telefon 070 744-487. p VEČ brejih telic simentalk prodam. Telefon 070 724-155. 2968 BIKCA, ls/lim, starega 4 mesece, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 292-360. 2974 KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave barve, tik pred nesnostjo in kilogramske piščance za dopitanje prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p ZAJCE (samice) prodam. Telefon 031 377791. 2975 TELICO sivko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon (03) 5793-092. 2977 TELICO lisasto, brejo, 550 kg, Šentjur, prodam. Telefon 031-373-269. p Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Praznina ostala je, srce polno gorja, a vsako življenje se enkrat konča. Zdaj tam si nekje in čakaš na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas. ZAHVALA Bolezen je iz naše sredine iztrgala ljubljeno in skrbno ženo, mamo in staro mamo MARIJO ZAGAJSEK iz Jazbin Vrha pri Šentjurju (1936 - 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali sveče in za svete maše. Iskrena hvala podjetju Vitli Krpan iz Jazbin pri Šmarju za darovani venec in denarno pomoč. Zahvala velja tudi gospodu Pavliju Zupancu za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku Petru s Kalobja za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Ivan, sinovi Jože, Ivo in Franci z družinami, hči Marica z družino, vnuki Klavdija, Andreja, Rok, Sabina, Tadej, Žiga, Špela, Karin in Jan ter ostalo sorodstvo Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza . Bolečina da se skriti, lahko solze je zatajiti, le dragega moža nam nihče ne more več vrniti. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA MACKA izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in nam izrekali sožalje. Posebna hvala dr. Nataši Podbregar in sestri Kristini, patronažni službi in še posebej sestri Štefki Kolar za dolgoletno in požrtvovalno delo. Iskrena hvala bratu Dragu in vnuku Mihi za nesebično pomoč. Zahvala vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za darovane sveče in cvetje. Žalujoča žena Marica, sin Mirko in vnuk Miha ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice JOŽEFE GROBIN iz Šentjurja (17. 3. 1927 - 1. 10. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi dr. Djurićevi in medicinski sestri, gospodu župniku Vinku Čonču ter pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 647-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 2927 2929 2963 2982 2938 n 22 MALI OGLASI / INFORMACIJE PRODAM JEČMEN in fižol, po 4 EUR/kg, prodam. Telefon 051 630-807. 2914 DOMAČE drnuslovo žganje, zelo kakovostno, 7 EUR/l, prodam. Telefon 051 803-280. 2950 KULTURNO ZGODOVINSK ZBIRKA Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold ш 16. oktober 2014, ob 17.00 \ Vabljeni na javna vodstva v - 4 ^лГ Pokrajinski muzej Celje muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; 03 428 09 62, 03 428 09 50 s«* Bi,, GROFJE"CELJSKli Nedelja, 19. oktober 2014, KORUZO za silažo ali zrno, okolica Celja, prodam. Informacije po telefonu 041 397-566. 2970 OSTALO PRODAM SUHO seno v okroglih balah prodam. Telefon 031 753-595. 2932 BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n TRSKE za podžig, pakirane v vreče po 7 kg, cena vreče 2 EUR, prodam. Telefon 031 768-870. 2718 NOVA platišča, balkonska, 190 - 90 (plastična), stare zidake, šivalni stroj za usnje, vejanko za žito, okno trapez, leseno, lešnike, prodam. Telefon 041 528-376. 2884 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, bukova ali mešana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in plohe, parjenega in neparjenega oreha, bukve, češnje, javorja, hrasta in lipe, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p PREŠO, hidravlika, 180 l, sadni mlin, sod 100 l, kad 100 l, poceni prodam. Telefon 041 724-409. 2814 PEČ na petrolej in radiator za kopalnico, 900 * 400, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 963538. 2913 SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2931 TELICO, brejo 8 mesecev, obračalni plug in koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 882-325. Š 232 BUKOVA metrska ali kratko nažagana drva ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 614-316. p DEVET mesecev brejo telico simentalko, silažne bale in bale suhega sena prodam. Telefon 041 793-717. 2986 VEČ telet simentalk in limuzin prodam. Prodam tudi suha mešana drva, dolžina 30 in 5 cm, po 25 EUR/m3. Telefon 031 575-514. 2980 JARKICE, rjave, črne, grahaste, sive, jere-bičaste italijanke, beli susex, amber in kombinirane težje pasme, rjave in peteline, lahke in težke pasme ter enoletne črne, sive in grahaste kokoši, primerne za zakol ali nadaljnjo nesnost prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Naročite lahko tudi očiščene. V prodajamo dnevno sveža jajca in visoko kakovostna krmila za perutnino. Dostava tudi na dom. Telefon (03) 700-1446. 2960 PODJETNIK, »simpatikus«, 175, atletske postave, išče prijetno žensko, staro od 30 do 45 let, za izlete na morje, v toplice, za rekreacijo. Telefon 031 595-834. p ZAPOSLITEV IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu (likanje in pospravljanje) in varstvo otrok. Telefon 070 290-344. 2948 IŠČEM natakarico za delo v mirnem baru v Vojniku. Avgust Medved, s. p., Reška 84, Prebold, telefon 041 660-866. 2954 Nudim nagrado! Med 20. 7. in 10. 10. so mi ukradli več kosov orodja: varilni aparat znamke Varim, večjo kotno brusilko znamke Dewalt, udarni baterijski vijačnik znamke Milwaukee-HD 18 in manjši kotni brusilnik znamke Bosh. Za vsako koristno informacijo ponujam 100 evrov nagrade Tel.: 031 677 707 Alojz, Avtohiša Škorjanec, d. o. o., Celje POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. POTREBUJEM občasno pomoč na domu pri negi starejše osebe. Telefon 041 233-835. 2942 NEDELJA, 9. NOVEMBER, KULTURNI CENTER LAŠKO Vstopnice po 15 evrov so na prodaj v Ticu Laško in uro pred koncertom v Kulturnem centru Laško. VELIKI MARTIRT TANJE Ž A FAR S 16-ČLANSKIM TAMBURAŠKIM ORKESTROM VIPAVA % GOST VEČERA: 1 KUBANSKI VIOLINIST LAZARO ZUMETO Г d ÜIO C G IJ G TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 16. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 17. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 18. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 19. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Špela Poles, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 20. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Špela Poles, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 21. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje,9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Re- gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 22. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) Po slovensko s Katrco 1. JAVOR: Ljubil si goro in mene 2. ANS. ROSA: Zdaj Rosa vam igra 3. MIKA NAS: Sestrici 4. OGNJENI MUZIKANTI: Rabim te, stisni me 5. VIKEND: Ko polko vrežem 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BLAME - CALVIN HARRIS FEAT. JOHN NEWMAN (4) 2. KILL THE LIGHTS - RADIO KILLER (6) 3. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT(4) 4. JACK IN A BOX - JACK SAVORETTI (5) 5. COOL KIDS - ECHOSMITH (3) 6. NEW FLAME - CHRIS BROWN FEAT. USHER & RICK ROSS (3) 7. SHUT UP AND DANCE - WALK THE MOON (1) 8. EVERY BREAKING WAVE - U2 (2) 9. WHAT ARE YOU WAITING FOR - NICKELBACK (1) 10. ARE WE ELECTRIC - THE KOOKS (2) DOMAČA LESTVICA 1. 2x2 - TINKARA KOVAČ (4) 2. NORA NOČ - LEONART (3) 3. DANES JE MOJ DAN - KINGSTON (5) 4. NIKOLI DOVOLJ - ANU (2) 5. KRESNICE - INDIGO (3) 6. DAN SE PREBUJA - LAVENDER (6) 7. POZAB NA BONTON - CLEMENS (4) 8. MOJ SVET - JERNEJ ZORAN FT. HAMO (2) 9. GLORIA - NEISHA (1) 10. NE GREM SE VEČ - DEMETRA MALALAN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: GLOW - ELLA HENDERSON SOMETHING NEW - FAUL PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: TISTE SNOVI - BILBI ČISTA JEBA - MI2 Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VODNIK 23 PETEK, 17. 10. SOBOTA, 18. 10. PONEDELJEK in TOREK 19.00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - komedija ČETRTEK 19.00 Gemma Bovery - romantična komedija PETEK 18.00 Žurerka - komična drama 20.00 Borgman - drama SOBOTA 18.00 Beli Bog - drama NEDELJA 19.00 Bojevnika - romantična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Nikec na počitnicah - družinska komedija 20.00 Ni je več - psihološki triler 20.15 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - komedija SOBOTA 18.00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - komedija 20.15 22 Jump Street: Mladeniča na faksu - akcijska komedija NEDELJA 16.00 Nikec na počitnicah -družinska komedija 18.00 22 Jump Street: Mladeniča na faksu - akcijska komedija 19.00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - komedija 20.15 Zapelji me - romantična komična drama PONEDELJEK 18.00 Zapelji me - ljubezenska drama 20.00 Moje poletje v Provansi - komična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 16. 10. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja 17.00 Pokrajinski muzej Celje Po kulturno zgodovinski zbirki javno vodstvo 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pepelka igrana otroška predstava; za cici abonma in izven 18.00 Galerija železarskega muzeja Teharje Konrad Topolovec odprtje razstave 18.00 Kulturni dom Liboje Poglejmo čez planke ... v Šrilanko potopisni večer z Matejo Žuraj 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Vidno nevidno: sodobni viri tesnobnega v fotografiji odprtje razstave 19.00 Celjski mladinski center Barvna pravljica odprtje razstave Slavke Popović 19.19 Mestna knjižnica Velenje Čustvena inteligenca v družini predavata Brane Krapež in Leo Ivandič 19.30 Dom kulture Velenje Srečno ločena zeleni abonma in izven 14.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodni festival vezenja Velenje odprtje festivala 18.00 Kulturni center Laško Akademski slikar Ratimir Pušelja odprtje razstave 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Mojca Šporn odprtje likovne razstave 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Likovna dela Eve Šuster odprtje razstave 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje G. Čušin in igralci Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice; Novačanova gledališka srečanja -odprtje srečanja 19.30 POS Prevorje_ Anin večer gost: Primož Kozmus 20.00 Plesni forum Celje_ Avtorski plesni projekt: Instinkt izvajalec: Nik Rajšek 9.30 do 13.00 Dvorana I. OŠ Celje_ Lutkovni maraton 10.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodni festival vezenja Velenje 10.30 Dom kulture Velenje Vsi tako drugačni: Mojčin lepi svet 2 premiera muzikala za otroke 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Recital samospevov in arij Petra Turk Rupreht, sopran; Sergej Rupreht, tenor in Mateja Pleteršek, klavir 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Začetek Ipavčevih kulturnih dnevov otvoritveni koncert abonmaja Allegro 19.30 SLG Celje_ Slawomir Mrožek: Policaji premiera, izven abonmaja oddelek Glasba - film Četrtek, 16. oktober, ob 17. uri Matic Majcen: predavanje o Stanleyu Kubricku - življenje in delo največjega režiserja v zgodovini filmske umetnosti študijska čitalnica Četrtek, 16. oktober, ob 17.30 Maja Plaz: predavanje Spregovorimo odkrito o nasilju nad ženskami in otroki v družini - z več znanja do manj nasilja (v sodelovanju z Društvom SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja) Univerza za tretje življenjsko obdobje Ponedeljek, 20. oktober, ob 17.30 Vietnam - potopisno predavanje Igorja Fabjana knjižnica pri Miški Knjižku Torek, 21. oktober, ob 18. uri Predavanje za starše: KAKO NAJ SE UČIMO? O tem, kakšna je pri učenju vloga otroka in kakšna je vloga staršev, bo spregovorila univerzitetna diplomirana psihologinja Alenka Tacol. knjižnica pri Miški Knjižku Sreda, 22. oktober, ob 17. uri pravljične dogodivščine z Dragico Levstikova dvorana Četrtek, 23. oktober, ob 18. uri Manja Potočnik: predavanje Skrivnosti dolgoživosti kitajskih stoletnikov: vzroki prehitrega staranja, nasveti za naravno lepoto, podaljševanje življenjainzdravjena osnovi kitajske medicine (Društvo žAd) 19.30 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Dekliški cerkveni pevski zbor La Vita z gosti koncert ob 10. obletnici delovanja 19.30 Kulturni dom Vransko Ivan Mikek: Halo, obirovke so tu! gledališki abonma in izven; gledališka skupina KD Gomilsko 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Quatro por tango koncert NEDELJA, 19. 10. 10.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodni festival vezenja Velenje 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Kulturni dom Zagrad Pod košatim očesom gledališka predstava ob 125-letnici rojstva A. M. Karlin 18.00 Glasbena šola Velenje Trije zbori koncert zborov PONEDELJEK, 20. 10. 19.30 SLG Celje Slawomir Mrožek: Policaji abonma po posebnem razporedu in izven 18.00 Mestna knjižnica Velenje Ex librisi in male grafike odprtje razstave Arpada Šalamona TOREK, 21. 10. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 18.00 Celjska Kulturnica_ Večer z literarnim ciklusom Barbare Jelen vodi: Ivan Janez Domitrovič 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester koncert; solista: Tatjana Kaučič, klavir in Dušan Sodja, klarinet 19.30 SLG Celje_ Pascal Rambert: Zapiranje ljubezni ekskluzivno gostovanje Mini teatra SREDA, 22. 10. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Srčni pozdrav iz bojniga polja: Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem javno vodstvo po razstavi 17.00 do 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Ustvarjalne delavnice za otroke delavnice vodi Maja Hodošček 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Ciklus predavanj ob razstavi Srčni pozdrav iz bojniga polja in Pozabljeni spomini na Galicijo in Karpate predava: mag. Marko Stepec 19.00 Dom sv. Jožef Celje Lepote Slovenije v štirih letnih časih predava: Franci Horvat 19.00 Savinova hiša Žalec »Just do it« delovanje predavanje Petre Škarja 19.19 Mestna knjižnica Velenje Miran Potrč: Klic k razumu pogovor z avtorjem bo vodil Peter Bekeš Društva vabijo ČETRTEK, 16. 10. 19.30 Kulturni center Laško MePZ Jesen Društva upokojencev Laško letni koncert PETEK, 17. 10. 17.00 Predavalnica Splošne bolnišnice Celje Slovensko društvo hospic Celje praznovanje ob 15. obletnici delovanja 19.00 Zgodovinski arhiv Celje Kulturno-prosvetno društvo Svoboda Celje počastitev 95-letnice društva 9.00 Mestni trg Šentjur Bučn'ce mednarodna turistična prireditev 9.00 do 16.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Postavitev družine predstavitev bo vodila Miša Šavor 9.00 do 13.00 Mestno središče Celje_ Podeželje v mestu degustacija domačih produktov s kulturnim programom 10.00 do 13.00 Dvorana I. OŠ Celje_ Čarobni svet - lutkovni program Zveze kulturnih društev lutkovni maraton NEDELJA, 19. 10. 17.00 Kulturni dom Škofja vas Kaj lahko storimo za zdravje naših jeter? predava Mateja Kadilnik, mag. farm. TOREK 21. 10. SOBOTA, 18. 10. 8.00 Zbirališče pred Mestnim parkom Celje Jesenski pohod po Žerdonerjevi poti prireja Planinsko društvo Ojstrica 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Duhovni nagovor: Smo res neumni, če verujemo? predava: nadškof, prof. dr. Anton Stres Dobrodelne prireditve SREDA, 22. 10. 19.30 Kulturni center Laško Podari upanje dobrodelni koncert Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. novi tednik Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si radio celje Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com uredništvo Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec agencija Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez Jovan,Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZANIM I VOSU NAJINA POROKA Hodita pro nareku srca Za svoj naj le pši dan sta eno zadnjih septembrskih sobot izbrala tudi Vanesa Matjašič iz Gorice pri Slivnici in Aljaž Pepelnjak iz Rim-ikih Toplic. Glede na to, da sta pokhcno oba povezana č poookamd sta k svojo vložila še toliko večpozornosti in uotvarjalnosti. Aljaž, ki je sitev zaposlen v Loku, je v prvi vosti glasbenik in seveda član družinskegi ansambla Pepelnjak. Na enem od »špilov« mu je padla v oči temnolasa Vanesa. Prvi ukradeni pogledi in prve izmenjane besede so počasi prerasli v prijateljstvo.Na Miklavžev večer pred štirimi leti sta si tudi uradno izpovedala ljubezen in postala par. Romantiki sta ostala zvesta tudi ob pomembnem vprašanju, Iti ge je zastavil Ajaž na tretjo obletoi-no zvezev Brinerevem mlinu v Spodnji Rečici. Vaneso, ki je sicer zaposlena v podjetju, ki se med dru-g^m ukvarja tudi z organizacijo porek, je natančno vedela, kako se lotiti jripeav. da je bilo vse res po njuni meei in z dobešno meio osvbne note, sta va vte pdskrbela sama. Soma staizdelalr vabüs, zahvale, jedilnike, sedežni ded. naprsne šopke in vse n stalo. Poročila ata se v nevestini domači cerkvi sv. Magrlalone na SHvnici, civilni obred pa je bil na gradu Tabor Lašlro. Nevesti ie ob strani stal bral; Gašper, ženinu pa sestra Monika, ki je za ta vvsol degrsdek prišla na obisk z Nove Zelandije. V gostišču Hochkraut v Tremer-jah je sledila poročna zabava s kar poldrugo stotnijo svatov. Za glasbo, pesem in smeh je skrbel ansambelPetka. Mladoporočenca si svoj domek spletata pri Aljažu na Globokem, seveda pa te z veseljem vevčata tudi k tta-nesinim v Jelcv ped Slienico. »Živi svoje eanj e in delaj, kar ti narekuje srce,«stasvoje vodila za konec poezela mlada zakonca. In prao temu sta se na poročni den nkupaj zave-zela vse ds zlate poroke iti šo napooj. StO Radio Celje je 19 bra obeležil 60. dan. Obletnice so tudi priložnost za spominov - teh pa minulih letih bralo ogromno. septem-rojstni običajno obujanje se je v zagotovo na-Morda želite katerega od deliti tudi tednika? svojih spominov z bralci Novega Vabljeni, da napišete, kaj vas povezuje z Radiem Celje, kaj vse ste z njim doživeli ... Vaš prispevek bomo objavili v rubriki Bralci poročevalci, med vsemi, ki nam boste poslali svojo zgodbo, pa bomo vsak teden do konca leta nekoga izžrebali in ga nagradili. Spomine na Radio Celje nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Stare sorte še vedno zelo priljubljene stran 26 Zgodbe s Celjskega -Št. 42 Gfl6. 10. 2014- Na frankolovskem nebu ni dolgočasno stran 33 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Padeš sam, a pobere te prijateljeva roka Sašo Perc iz Vodruža pri Šentjurju po hudi prometni nesreči na dolgotrajni poti rehabilitacije - Dva prijatelja skozi podobno izkušnjo ponovnega rojstva Zgodilo se je na enega najbolj turobnih dni predlanskega marca, ko je zima trmasto opletala z repom in skoraj vsak drugi dan navrgla »še zadnjo« pošiljko snega. Proti večeru sta se skozi Prožinsko vas peljala dva mlada fanta. Kombinacija slabih vremenskih razmer in pretežke noge ju je na kritičnem mestu odnesla s cestišča ravno v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal drug avto. Posledice za sopotnika na prednjem sedežu so bile grozljive in skoraj usodne. Ko sta Saša Perca čez približno teden na intenzivni negi obiskala Jani Glavač in njegov sin Tomaž iz Štor, ju je podobna zgodba izpred nekaj let znova udarila z vso silovitostjo. Saši, kot mu pravijo domači in prijatelji, je imel izjemno hude poškodbe po celem telesu, vključno z glavo. Prve tedne je preživel v komi. Obupanima staršema Romani in Jožetu prav nihče ni mogel ponuditi resnične utehe in upanja. Sledili so meseci negotovosti in najhujše kalvarije, kar si jo lahko starši predstavljamo. Ure in ure sta presedela ob postelji negibnega sina in čakala na iskro v očeh, vsaj majhen gib ali kakršen Fotografija iz boljših časov, ko je Sašo s harmoniko in z zvon-kim glasom razveseljeval vse okrog sebe. Njegova družina in prijatelji verjamejo, da ta nasmeh ni za vedno izgubljen. koli znak, da je njun Saši še tu. Po petih mesecih bolnišnične nege se je stanje toliko izboljšalo, da so ga lahko prepeljali na rehabilitacijo v oddelek za invalidno mladino v Staro Goro, kasneje pa še v Sočo. Zdaj je doma. V zadnjem letu in pol je fant zmagal v izjemnih bitkah. Prvo njegov oče s sinovo glavo v dlaneh vedno znova proslavlja z besedami: »Samo da si živ, moj ljubi fant, samo da si živ ...« Mama je presrečna za vsako besedo ali celo stavek, ki ga Saši izusti. »Tako zdaj že pove, kaj ga boli, in poprosi celo za košček čokolade,« droben smehljaj uide Romani. Ob slovesu mi fant, nad katerim so mnogi že obupali, nameni širok nasmeh in z vidnim naporom visoko dvigne roko v pozdrav. Napredek počasen, a spodbuden A pot pred Sašijem in njegovo družino je še dolga in trnova. Zdaj je čas za intenzivne delovne terapije, logopedske obravnave in nevrogibalne spodbude. In kot da ni nesreča že dovolj veliko breme, se starša v socialni stiski iz dneva v dan sprašujeta, kako Sašiju takšno pomoč sploh priskrbeti. Zavedata se, da je košarica zdravstvenih pravic preskromna in bistveno premalo za resen napredek. Jože je brez službe, Romana se od nesreče posveča samo sinovi negi. Socialna stiska je velika. sam nese v usta. Napredek je izjemen. A hkrati naju boli. Občutek imava, da če bi mu lahko omogočila pomoč, bi napredoval hitreje in bolje,« se z mešanico jeze, žalosti in upanja borita Romana in Jože. Vsaka dobra gesta prijateljev, znancev, sosedov ali povsem tujih ljudi pa ju napolni z energijo, da se prebijata naprej. Prijatelja v nesreči drug ob drugem Jani Glavač je Sašijevo zgodbo spremljal toliko bolj pretresen, ker je nekaj let tudi sam v zelo podobni situaciji stal ob postelji svojega sina Tomaža. Fant je na smučišču trčil v teptalec snega in skoraj umrl. »Ko sem videl Sašija, me je pretreslo. Fanta sta bila namreč sošolca in nerazdružljiva prijatelja. Ničkolikokrat je Saši Finančno pomoč Sašu Percu za njegov samostojni korak lahko nakažete tudi preko humanitarnega društva Vesele nogice. Številka tekočega računa pri Banki Celje je SI56 0600 0010 0254 067, kot sklic navedite 14111992. »Iskreno povedano, tudi če bi imela denar, je strokovno pomoč za terapije na domu skoraj nemogoče dobiti,« sta obupana. In to ju boli še toliko bolj, ker je napredek tako očiten. Dvakrat tedensko že več kot leto Sašiju prostovoljno pomaga domačinka Kristina, upokojena fizioterapevtka. Neskončno so ji hvaležni. Drobne zmage jih iz dneva v dan navdajajo z gren-ko-sladkimi občutki. »Bili so časi, ko smo mislili, da bo za vedno priklenjen na sondo. Zdaj košček pice že Sredstva za Sašijevo rehabilitacijo bodo zbirali tudi na dobrodelnem koncertu v petek, 17. oktobra, v Kulturnem domu Štore ob 19. uri. Nastopili bodo ansambli Donačka, Dori, Jurčki, Okrogli muzikanti, Petka, Unikat in Veseli svatje. Gosta večera bosta Severa in Gal Gjurin. sedel ob Tomaževi postelji in mu igral na harmoniko, ga spodbujal in neutrudno verjel v njegovo zmago. Kakšna kruta ironija usode, da se je zgodba zdaj tako obrnila,« še vedno težko verjame sogovornik. Saši je bil muzikant, igral je več glasbil, s prijatelji je celo ustanavljal ansambel. Kot pove družinska prijateljica Milena, se je izvrstno odrezal tudi v šentjurskem domu starejših. »Kot zdravstveni tehnik je bil pri nas na praksi in ga je bilo eno samo veselje. Takih pozitivnih ljudi je malo. Ob vsaki priložnosti je vzel v roke harmoniko in zapel, da so ga naši stanovalci naravnost oboževali.« Nič drugače ni bilo s celo vrsto prijateljev, ki jim Saši manjka. Tomaž Glavač je trdno sklenil, da bo nekaj storil. Saši potrebuje pomoč pri rehabilitaciji. Nekje v togem telesu je namreč zaklenjen čudovit fant, ki ga imajo vsi tako radi. Ključ do njega bodo sestavljali tudi na jutrišnjem dobrodelnem koncertu v Štorah. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA 26 REPORTAŽA V Slovensko-bavarski hiši je bila na ogled razstava starih sort jabolk. Obiskovalci so si lahko ogledali približno 50 sort jabolk, ki jih najdemo na območju Kozjanskega regijskega parka. Na tem območju so sicer odkrili več kot sto različnih sort. Stare sorte še vedno zelo priljubljene Jubilejni Praznik kozjanskega jabolka v presežkih - Letos manj jabolk Trg Podsreda je bil konec tedna prizorišče jubilejnega 15. Praznika kozjanskega jabolka. Rdeča nit praznika so bili vi-sokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan, ki so bistveni razpoznavni krajinski element Kozjanskega. Ena največjih in verjetno najzabavnejših okoljskih manifestacij v Sloveniji je v dveh dneh na trg privabila več kot 15 tisoč ljudi iz Slovenije in tujine. Na 140 stojnicah so se predstavljali ekološke kmetije, tradicionalni obrtniki in društva. Značilnost sejma regionalnih proizvodov je, da na njem ne prodajajo »kiča«. Pri tem je bilo letos v primerjavi s prejšnjimi leti na voljo manj jabolk. Mokro vreme je ponagajalo tudi sadjarjem z območja Kozjanskega regijskega parka. Letošnji pridelek je zaradi pojava različnih bolezni opazno manjši, zato je bila tudi ponudba starih sort jabolk na stojnicah nekoliko manjša. Kmetje, ki so le uspeli pridelati nekaj jabolk, so jih prodali že v nekaj urah. Kljub omenjenemu pomanjkanju so kmetje in obrtniki zelo dobro založili svoje stojnice. Od suhomesnatih izdelkov, različnih vrst moke, sveže zelenjave, likerjev, vina, marmelad, domačih rezancev, piškotov in peciva do lesenih, dekorativnih izdelkov in pripomočkov v sadjarstvu. Na stojnicah so se predstavljala tudi različna društva, ki pomembno sooblikujejo kulturno in družabno življenje na Kozjanskem. Prevladuje bobovec Za ljubitelje starih sort jabolk je bila na voljo razstava, na kateri so letos predstavili približno 50 sort. Željni znanja so si lahko ogledali tudi razstavo Drobci iz preteklosti sadjarstva. Kozjansko je območje, bogato z visokodebelnimi travniški sadovnjaki, v katerih prevladuje bobovec. Na območju Kozjanskega parka so do zdaj odkrili več kot sto različnih sort jabolk in približno 60 sort hrušk. Območje, na katerem je zaščiteno območje Kozjanski park, se je skozi zgodovino precej spreminjalo. Zanimivo je, da je bilo največ travniških sadovnjakov pred drugo svetovno vojno in takoj po njej. Takrat je bilo takšnih Trg Podsreda je bil napolnjen do zadnjega kotička. Prireditev je obiskalo rekordno število ljudi, čemur je verjetno botrovalo tudi prelepo sončno vreme. sadovnjakov na kar 1.500 hektarjih, danes jih je zgolj na približno 470 hektarjih. Carjevič za skrbnega lastnika Na Prazniku kozjanskega jabolka vsako leto podelijo priznanje najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka. Naziv carjevič leta 2014 je tokrat pripadel Antonu Kolarju iz Lesičnega, lastniku dveh več kot 60 let starih sadovnjakov. Javni zavod Kozjanski park podeljuje naziv carjevič leta že od leta 2009. Strokovna komisija je letos ocenila trideset travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Največ točk je prejel omenjeni Anton Kolar iz Lesičnega, ki ima sadovnjaka na Ledinšci in Osojniku. Letos je bilo plodov bolj malo, saj mu je ponagajalo mokro vreme. V sadovnjakih ima veliko različnih starih sort jabolk, med njimi jonatan, kri-vopecelj, bobovec, boskopski kosmač, ontario in carsko renetto. Zasadil je tudi nekaj novih sort. Kolar je sicer velik ljubitelj tradicionalnega sadjarstva, že vrsto let je član Društva kozjanske jabke in ponudnik sadja na Prazniku kozjanskega jabolka. Na odprtju praznika so podelil še pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Sožitje - Kozjanski park. Letos so jo prejeli Maja Kukovičič, Tanja in Franci Valenčak ter Veronika Zakošek. Pravico do uporabe blagovne znamke Javni zavod Kozjanski park podeljuje proizvajalcu in ponudniku, ki izpolnjuje pogoje postopkov pridelave oziroma predelave glede vplivov na okolje in na- Tudi letos je veliko zanimanja požela gobarska razstava v organizaciji Gobarskega društva Kozjansko. Naziv carjevič leta 2014 pripada Antonu Kolarju iz Lesičnega, ki ohranja in pomlajuje dva travniška sadovnjaka. Že vrsto let je član Društva kozjanske jabke in ponudnik sadja na Prazniku kozjanskega jabolka. Ponudba hrane in pijače je bila resnično zelo raznovrstna. ravo ter pogoje kakovosti blaga oziroma storitev tako, da v čim večji meri uresničuje in promo-vira varstvene cilje v regijskem parku in z njimi povezane dejavnosti. Bogat spremljajoči program V okviru Praznika kozjanskega jabolka se je v tednu pred osrednjo prireditvijo zvrstilo kar nekaj dogodkov. Od fotografskega natečaja Extempore Kozjansko jabolko 2014, strokovnih predavanj, delavnic za otroke do 2. Aškerčevega večera, ki je bil tokrat posvečen pesniku Karlu De-stovniku - Kajuhu. Gobarsko društvo Kozjansko je pripravilo gobarsko razstavo užitnih in strupenih gob z območja Kozjanskega. Med osrednjo prireditvijo v soboto in nedeljo je bila tudi dobrodelna akcija Drobtinica v organizaciji Rdečega križa Šmarje pri Jelšah, katere izkupiček bo namenjen socialno ogroženim učencem osnovnih šol Lesično in Kozje. Omejitev zgolj prostorska »15. obletnica Praznika kozjanskega jabolka je zabila žebljico v glavico,« je bil navdušen direktor Javnega zavoda Kozjanski park Teo Hrvoje Or-šanič. Tako obisk kot ponudba sta bila namreč rekordna. Ob tem se je spomnil na začetke praznika, ki so bili bolj skromni. Kot je povedal, so morali prepričati lokalno skupnost in prebivalce, da so stare sorte jablan nekaj vredne. »Idej za naprej je veliko. Žal ostaja omejitev, in sicer prostorska. Trg Podsreda je namreč prostorsko omejen,« je izpostavil in dodal, da je možno dvigniti kakovost ponudbe, čeprav je že zdaj na zavidljivi ravni. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA aktivna starost DOLENJSKI UST Gorenjski Glas tednik primorske novice ^ш&ТШИК VESTNIK Telesna in mentalna aktivnost V jeseni življenja se moramo spraviti sami s seboj Če sta upokojena oče in mama telesno aktivna, hodita na sprehode, skrbita za vrt, se veselita skupnega preživljanja prostega časa in srečevanja z drugimi upokojenci, je to lahko pomirjajoče za njune odrasle otroke, ker jim ni treba skrbeti za življenjski elan staršev in se lahko mirno posvetijo svojemu življenju. Za takšne starše je značilno, da so poleg telesne aktivnosti zelo mentalno aktivni, kar pomeni, da so odprti v odnosih, da so veseli in da imajo čas, ko se lahko srečujejo z drugimi. Za takšno držo je potrebno, da človek vse življenjske etape poveže v celoto, naredi neke vrste pregled svojega življenja in se spravi s samim seboj, če mu katera stvar v življenju ni uspela, sicer nezavedno to nezadovoljstvo projicira v ljudi okrog sebe in se ga ti zato nehote bolj izogibajo, kot bi se ga sicer. Takšno nezadovoljstvo je lahko tudi povod, da je nekdo pretirano telesno aktiven, če mu telo to dovoljuje, ker je morda to edini način, da aktivira parasimpatični del avtonomnega živčnega sistema, ki človeka pomirja. Zapolnjevanje notranje praznine Druga oblika nadomestnega pomirjanja, če človek ne naredi omenjene integracije, notranje sprave s samim sabo, je iskanje vedno novih vznemirljivosti, za katere upa, da bodo izpolnile notranjo praznino, pri čemer obstaja nevarnost, da s tem zanemari najbližje. Primer takšnih starih staršev so ljudje, ki tarnajo, da pri vzgoji otrok nikoli niso imeli pomoči lastnih staršev, in enako zdaj pripovedujejo njihovi odrasli »Srečati človeka v visoki starosti, ki ima zelo prožnega ali aktivnega duha, je vedno navdušujoče in opogumljajoče. Radi se srečujemo s takšnimi ljudmi, ker od njih odhajamo pomirjeni, kar je ena temeljnih potreb današnje družbe - pomiritev.« otroci pri vzgoji lastnih otrok. Gre za medgeneracijski prenos vzorca, ko so starši povzročili zavrženost in prezrtost. Neustrezna skrb za odraslega otroka Tretja oblika aktivnosti je lahko oblika »prisilne« aktivnosti oziroma starševstva odraslim otrokom, ko to že zdavnaj ni več potrebno. Govorimo o t. i. hotelu mama, kjer morajo starši skrbeti za odrasle otroke, ki se ne znajo ali ne uspejo ali nočejo vključiti v družbo. O tem fenomenu pogosto slišimo, da je krivica do staršev, kar je lahko čisto res, vendar praksa kaže tudi drugačno sliko, ko se otrok nezavedno žrtvuje, postane grešni kozel v družini, kar pomeni, da ponudi staršema možnost, da se ukvarjata z njegovo neodgovornostjo in neuspešnostjo kot z lastnim zakonom ali lastnim nezadovoljstvom. To tudi pomeni, da od pomirjenih staršev, od staršev, kjer ni nekih bolečih tabujev ali potlačenih ter nerazrešenih družinskih skrivnosti, otrok laže gre od doma in funkcionalno zaživi v svetu (in se tudi rad vrača domov na obisk). Upokojenci nimajo časa Omenil bi še eno področje, ki je povezano z aktivnostjo starejših ljudi. Velikokrat je mogoče zaslediti začudenje ob tem, da mnogi upokojenci nimajo časa, čeprav tega ni težko razumeti. Verjetno ima vsakdo kakšen konjiček ali področje, ki bi mu želel posvetiti več pozornosti, a nima časa, ta čas lahko najde šele v poznih letih življenja. Zato smo lahko veseli, če naši upokojenci prekipevajo od angažiranosti, telesne in mentalne, da so vitalni in prispevajo za družbo. Ogromno dobrodelnih, vaških in drugih organizacij sloni na ramenih upokojencev. Najbolj smo jim lahko hvaležni za poslanstvo, ki ga ne more nobena skupina bolje uresničevati kot prav oni, to je pomirjanje. Zaradi življenjske modrosti in številnih soočenj z življenjskimi preizkušnjami so lahko najboljši »amortizer« in regulator oziroma pomirjevalec dogajanja in ljudi okrog sebe. Zato se večina tudi rada spominja trenutkov, preživetih z dedki in babicami. Prvi korak Naj na koncu še dodam, da naj nihče ne čaka, da ga bo kdo prišel obiskat in se z njim družiti, temveč naj vsak med nami, četudi je v poznem življenjskem obdobju, ohranja aktivnosti v vabljenju in v prijaznosti, ko nas drugi obiščejo. Dr. DRAGO JEREBIC /-^ TENA Pants Normal hlačke Najboljše razmerje med kvaliteto in ceno! Še ugodnejša cena Pakiranje po 30 kos. TENA Pants Normal hlačke, sedaj po novi, posebej ugodni ceni! medicinski pripomočki Loka pri Zidanem Mostu 48 цпЈјјпцшј Informacije na: 03/565-81-00 loka@ssz-slo.si www.tdu-loka.si Jesen v Trubarjevem domu upokojencev Dogajanje v domu je še posebej pestro jeseni, ko nas narava bogato obdaruje s svojimi plodovi. Stanovalci zelo radi ličkajo, največkrat v domu, pred dnevi pa so bili tudi na »gostovanju« na kmetiji Ribičevih v Ornuški vasi pri Trebelnem. ko da so pekli koruzo in se na kostanjevem pikniku sladkali s pečenim in kuhanim kostanjem. aktivna starost Knjižnica na obisku - zdravilna moč knjige Projekt že 17 let uspešno izvaja Osrednja knjižnica Celje Osrednja knjižnica Celje je ustanova za vse generacije. Posebno skrb in pozornost namenjamo starejšim ljudem. Pod okriljem knjižnice že več kot dvajset let deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje, nekaj let manj pa program Knjižnica na obisku. Razlogi za izvajanje tovrstnih aktivnosti so staranje prebivalstva, invalidnost, osamljenost, arhitektonske ovire, duševne motnje, okrevanje po bolezni ... Knjižnica izvaja aktivnosti, ki se nanašajo tudi na starostnike oz. ljudi s posebnimi potrebami. O tem govorijo Zakon o knjižničarstvu ter smernice Unesca in drugih ustanov. Izvajanje aktivnosti omogoča torej dostopnost do gradiva vsem prebivalcem, ter pripomore k spodbujanju bralne kulture, k izobraževanju, informiranju, ohranjanju psihične kondi-cije, razvedrilu, socialni vključenosti oz. zagotavlja boljšo kakovost življenja vseh ljudi v mestu in okolici. Splošne knjižnice so namenjene širokemu krogu prebivalcev, tako da imajo poleg kulturnega in izobraževalnega tudi socialni pomen. Bogastvo odnosov Knjižnica na obisku (KNO) je posebna storitev Osrednje knjižnice Celje, namenjena ljudem, ki bi radi brali, pa jim je zaradi starosti, bolezni ali drugačnih razlogov onemogočeno, da sami pridejo v knjižnico in uporabljajo njene storitve. To so uporabniki s posebnimi potrebami: telesno prizadeti oz. slepi, slabovi- Tisti, ki bi želeli postati uporabniki Knjižnice na obisku lahko pokliče v knjižnico. Na dogovorjeni dan jih bo obiskal knjižničar in se z njimi pogovoril o željah in potrebah (vrsta in zvrst literature, količina izvodov ter čas in število obiskov). dni, gibalno ovirani, starejši, uporabniki v zaporih, bolniki, ki okrevajo po operaciji ipd. Projekt KNO uspešno deluje že 17 let, tako da se lahko pohvalimo z dolgoletnimi izkušnjami pri tem delu. Leta 2004 smo izdali istoimenski priročnik upokojene knjižničarke Majde Kink, ki je program v knjižnico tudi uvedla. S KNO želimo povedati, da ne gre le za dostavo knjig, pač pa za celotno bogastvo odnosov, ki se spletajo med knjižnico in njenimi uporabniki. Delo z uporabniki, vezanimi na dom, ni enostavno. Od knjižničarja poleg strokovnega|jffij§ in organizacijskih spretnosti zahteva tudi sposobnost empatije, sposobnost vživljanja v omejitve in težave, ki jih še ni izkusil na lastni koži. A prinaša tudi veliko zadovoljstva. Obisk na domu je prijeten pogovor med knjižničarjem in bralcem pogosto tudi ob kavi, čaju in piškotih. Knjižničarji, ki to delo opravljamo, se moramo znati vživeti v položaj teh ljudi, biti komunikativni in že ob prvem obisku izkazati pozornost, naklonjenost in spoštovanje. Bogastvo na knjižnih policah Uporabniki KNO so tudi občani, ki živijo v Domu ob Savinji, Domu Lipa Štore, člani društva paraplegikov in drugi. Vsi pa lahko izbirajo gradivo po lastnem izboru ali na predlog knjižničarja, ki jih obiskuje. Knjižnični fond je zelo velik in raznolik, tako da lahko izbirajo leposlovne knjige (ljubezenski romani, kriminalke ...), časopise, OBA i i V letu 2013 smo opravili 72 obiskov na domu in izposodili skoraj 1000 enot gradiva. Na knjižnih policah se skriva ogromno bogastvo, zato želimo, da bi čim več ljudi imelo možnost uporabljati to bogastvo. Promocijsko besedilo Za popoln vid skrbijo že 30 let Optika Gleščič nudi že od leta 1984 v svojih poslovalnicah v Celju in Šentjurju vse vrste okvirjev in stekel za korekcijska očala, multifokalna stekla z garancijo, bifokalna stekla, fo-tosensibilna in lažja stanjšana stekla ORMA vseh vrst. Stekla izdeluje svetovno znano francosko podjetja Essilor, eno najboljših tovrstnih proizvajalcev. »Vsa stekla imajo ob pravilnem ravnanju enoletno garancijo,« pravi Boris Gleščič, direktor Optike Gleščič. »Stekla so zaščitena s trdim slojem proti mehanskim poškodbam.« Gleščič tudi poudarja, da so njihove očesne ambulante in optične delavnice opremljene po strogih normativih EU, z najboljšimi diagnostičnimi aparati in stroji za izdelavo očal, kjer so napake izključene, kar je predvsem po- membno pri izdelavi multifokal-nih stekel. »Izbiro korekcijskih okvirjev, barvnih kontaktnih leč in korekcijskih stekel smo vam olajšali s posebnim video sistemom, tako da se lahko vidite, še preden ste pripomoček kupili.« Starovidnost in očala Očesna leča je prožna in s pomočjo mišice spreminja svojo obliko in tako omogoči, da slika predmeta nastane točno na mrežnici. V starosti od 40 do 50 let pa začne leča počasi izgubljati svojo prožnost in se pri gledanju od blizu ne more več toliko izbočiti in človek od blizu ne vidi več. Pri 60 letih starosti pa ta prožnost popolnoma izgine in napenjanje ci-liarne mišice nima nobenega učinka. Boris Gleščič pojasnjuje: »Starovidnosti ne smemo enačiti z daljnovidnostjo, saj je to refrakcijska hiba, staro-vidnost pa starostni pojav.« Nekateri napačno mislijo, da z odlašanjem ohranjajo manjšo dioptrijo, zato pogosto pride do prehitrega povečanja dioptrije, zaradi česar se ljudje težje privadijo na nova očala. Še najbolj narobe je, ko si ljudje kupijo že narejena očala v trgovini ali na tržnici, opozarja Gleščič in dodaja, da so taka očala škodljiva, ker ne upoštevajo posameznikove zenične razdalje, ki je individualna. Taka očala tudi ne upoštevajo razlike v dioptriji desnega in levega očesa. »V naših poslovalnicah vam zdravnik okulist naredi celotno diagnostiko in le tako narejena očala so najboljša za vaš vid,« zaključuje Boris Gleščič. Promocijsko besedilo 0ГТ1КЛ OČESNA AMBULANTA - pogodbeni partnerji ZZZS - brezplačna kontrola vida - večkrat tedensko priznani zdravnik okulist, ki opravija kompletno diagnostiko vida na zalogi mesečne kontaktne leče ßauch&lomb - velika izbira modnih korekcijskih okvirjev - video sistem izbire očal in izdelava na najsodobnejših strojih - v službi dobrega vida že 30 let - Prvi pridobili SQ cerfitikat za kakovost tel.: 03 / 492 34 lo Gregorčičeva ul. 4, зооо Сеџе •v P.e. Šentjur, tel.: 03 / 749 22 90 C- Leona Dobrotinška з ANNE KLEIN VERSACE [ЈуспЗту^] OVDQUE / вПАМГШШОТ " ^ ПГ) GUCCI FERRE ChristlanDlor VALENTINO >» LUNETTES PAKET MOBiTEL PENZiON 300 PLUS bMiluMilIMM U KOLIČINAMI ENOT ZA ZMERAJ W Nova jesenska ponudba Telekoma Slovenije prinaša številne ugodnosti, ki bodo razveselile starejše nad 60 let in tiste, ki so upokojeni. Na voljo je bogatejši paket Mobitel Penzion 300 plus s podvojenimi količinami enot, kijih lahko porabite v skladu s svojimi navadami. Akcijska ponudba traja do 31. oktobra 2014, v tem času pridobljene enote pa veljajo za zmeraj. S povezavo z drugimi storitvami Telekoma Slovenije bo naročnina paketa namesto 13,90 EUR le 9,90 EUR, vsi naročniki paketov Penzion pa lahko v Penzion skupnosti klepetate popolnoma brezskrbno in brezplačno. Po svoje porabite kar 600 enot Novi paket Mobitel Penzion 300 plus vam omogoča poljubno porabo enot za klice, pošiljanje SMS/MMS sporočil ali za preverjanje vremena ali ostalih dnevnih novic prek interneta na vašem mobitelu. Če ste eden izmed tistih, ki najraje klepetate z otroki, vnuki ali prijatelji, lahko vseh 600 enot porabite samo za pogovore v vsa slovenska omrežja, kar znaša kar 10 ur pogovorov. Obstoječi naročniki paketov Penzion lahko svoje naročniško razmerje spremenite v paket Mobitel Penzion 300 plus brezplačno. S povezavo storitev Telekoma Slovenije do dodatnih ugodnosti Če že uporabljate katero od storitev Telekoma Slovenije, kot so klasična telefonija PSTN/ISDN ali storitve SiOL, jih lahko povežete z novim paketom na skupni račun in si vsak mesec zagotovite za 4 EUR nižjo naročnino, ki tako znaša le 9,90 EUR. Z uporabo skupnega računa pridobite tudi pregled nad vsemi storitvami na enem mestu in prihranite pri plačevanju provizij več položnic. Brezplačni in neomejeni pogovori z vsemi naročniki Penzion skupnosti Ker vsi najraje klepetate s sebi podobnimi, s katerimi vas družijo zanimive izkušnje in dogodivščine, so vam na voljo neomejeni brezplačni pogovori znotraj Penzion skupnosti. V mesečno naročnino so vključeni neomejeni pogovori na številke naročnikov vseh paketov Penzion. Ste prepričani, da ste danes že sporočili vse pomembne informacije svojim izbranim prijateljem in sorodnikom? Prednosti paketa Mobitel Penzion 300 plus: • kar 600 enot, ki jih lahko porabite po svoje. • podvojene enote storitev obdržite za zmeraj. • S skupnim računom do nižjih stroškov. • S povezanimi storitvami ŠE NIŽJA NAROČNINA, SAMO 9,90 EUR. • BREZPLAČNI IN NEOMEJENI POGOvORI Z vSEMI NAROČNIKI PENZION SKUPNOSTI. Za dodatne informacije obiščite www.telekom.si, pokličite brezplačni številki 080 8000 ali 041 700 700 ali obiščite Telekomov center ali pooblaščeno prodajno mesto. www.telekom.si TelekomSIovenije aktivna starost Prehrana vpliva na zdravje in počutje starejših K zdravju in dobremu počutju prispeva pomemben delež tudi ustrezna prehrana. Za starejše je prav tako pomembno, kako so sestavljeni njihovi obroki, saj na ta način vzdržujejo svoje telesne in duševne funkcije. Pri starejših se namreč lahko pojavi pomanjkanje teka in s tem pomanjkanje nekaterih življenjsko pomembnih snovi. Naš znani strokovnjak za prehrano prof. dr. Dražigost Pokorn je zato svetoval, da je treba pri sestavljanju jedilnikov paziti na pestrost, prehranjevalne in kulturne navade ljudi, privlačno sestavljen jedilnik ter na redno prehrano s tremi do petimi dnevnimi obroki hrane na dan. Pomembna je tudi vitaminsko in rudninsko bogata hrana z dovolj svežega sadja in zelenjave in dovolj dnevnih napitkov. Kozarec vina ali piva na dan lahko tudi vpliva na boljši tek. Ta je lahko namreč v starosti manjši zaradi slabega okušanja in vonjanja hrane. Sposobnost za zaznavanje določenih okusov se z leti zmanjšuje, prag zaznavanja je pri starostnikih 2,5-krat nižji, pri zaznavanju maščob pa se prag zmanjša kar za štirikrat. Za slabši tek so krive tudi težave, kot so težje žvečenje in požiranje, jemanje številnih zdravil, depresija, demenca, osamljenost, manj pestra prehrana, različne bolezni... Pravilno sestavljeni obroki Potrebe po življenjsko pomembnih snoveh pri starejših so podobne kot v srednjem življenjskem obdobju. Izjema je le železo pri ženskah, ki ga potrebujejo manj; večje potrebe pa se pokažejo pri kalciju, tako pri ženskah kot pri moških. Poseben pomen ima tudi natrij, ki ga največ dobimo v soli. Rudninske snovi so pomembne še zlasti pri nekaterih boleznih, ki so povezane s starejšim življenjskim obdobjem, kot so bolezni srca in ožilja, rak, osteoporoza, povišan krvni tlak, slabokrvnost, sladkorna bolezen in druge. Vitamini B6, B12, folna kislina, B2 izboljšujejo kognitivne funkcije in varujejo pred atero-sklerozo, opozarja Dražigost Pokorn. Če je hrana okusna, z dovolj začimbami, lahko pripomore k temu, da je starostniki pojedo več. Spodbudno vplivajo tudi prijetno okolje, prijazna postrežba in prijetna družba pri obroku. Pogosto se pozablja, da organizem nujno potrebuje tudi vodo. Starejši ljudje so nagnjeni k de-hidraciji, saj s starostjo popušča občutek žeje. Dehidracija poslabša stanje skoraj vseh bolezni. Še zlasti je pomembno pitje vode, ko so temperature okolja visoke. Spili naj bi liter in pol vode. Debelost Pomanjkanje teka pa ni edina težava v starosti, pogosta je tudi druga skrajnost - naraščanje tele- sne teže in debelost. Na splošno narašča moška telesna teža do konca petdesetih let. V šestdesetih in sedemdesetih upada. Pri ženskah pa telesna teža narašča do konca šestdesetih in potem upada počasneje kot pri moških. Pri tehnološko manj razvitih narodih je vzorec drugačen, kar kaže, da manjša telesna aktivnost in spremenjene navade v razvitem svetu vplivajo na telesno težo celo bolj kot proces staranja. Ocenjujejo, da debelost bolj škoduje starejšim kot ljudem v drugih življenjskih obdobjih, ker spodbuja številne starostne bolezni, ima pa tudi psihološke posledice (občutek neustreznosti, sramu in krivde). PR Kot priporočajo strokovnjaki z modelom prehrambene piramide, naj bi človek pojedel največ zrnate hrane (kruh z otrobi in zrni, kosmiči, testenine in riž), sledita zelenjava in sadje, nato stročnice, oreški, semena, ribe, meso in jajca. Na naslednji ravni so mleko in mlečni izdelki, na vrhnji, ki je najbolj skromna, pa maščobe in mastne jedi, sladkarije in sol. Spoznajmo kronične rane O ranah govorimo, ko oz. če pride do nasilne prekinitve tkiva. Delimo jih na akutne in kronične. Akutne rane se zarastejo v 7 do 10 dneh, o kroničnih ranah pa govorimo takrat, ko se le-te ne zarastejo v šestih tednih. Kronične rane predstavljajo veliko težavo tako bolnikom kot zdravstvenim delavcem. V Sloveniji imamo okoli 100.000 bolnikov s kronično rano, ki se srečujejo s fizičnimi, psihičnimi in socialnimi težavami zaradi tega. Med tipične kronične rane uvrščamo rane zaradi pritiska, golenje razjede, rane na nogah diabetikov, inficirane kirurške rane, rane po zdravljenju malignomov. Rešitve za oskrbo in zdravljenje Pri venski razjedi, ki se pojavi na spodnji tretjini goleni, so poleg nazobčanih robov razjede prisotni še oteklina, rdečina in pigmentacija. Koža v okolici rane je topla in suha, a je zato površina rane pokrita s fibrinskimi oblogami, ki veliko izločajo. Pri zdravljenju je zato treba rano redno prevezovati in povijati noge z elastičnim povojem. Če se dotaknemo še diabetičnega stopala, je to po definiciji skupina sindromov (okvare oživčenja, motnje pre-krvavitve, okužba), ki povzročijo razkroj tkiva. Posledica je nastanek stopalne razjede. Statistike kažejo, da se s prizadetostjo stopala sooči petina sladkornih bolnikov. Želite strokovno pomoč pri svetovanju o oskrbi rane? Izpolnite kupon in strokovno osebje podjetja Hartmann vas bo poklicalo in vam svetovalo. * Ime in priimek: Naslov: * Telefon:_ * Obvezni podatki Kupon pošljite na naslov: Paul Hartmann Adriatic, d. o. o., Letališka 3c, 1000 Ljubljana. Lahko nas tudi pokličete na telefonsko številko: 01 548 45 80. Vsi, ki pošljejo osebne podatke podjetju, se strinjajo, da jih bodo iz podjetja poklicali in jim svetovali. Vsi pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno in samo za interno rabo. Varstvo osebnih podatkov je zagotovljeno po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04). 32 AKTUALNO Celjanka objokana prišla v naše uredništvo: »Potrebujem pomoč...« Brez sina, denarja in brez izhoda »Stala sem na mostu, zrla v reko in razmišljala o tem, kako bom skočila vanjo. Takrat sem v mislih zaslišala sina. To me je rešilo pred samomorom,« nam je zaupala bralka (njene podatke hranimo v uredništvu). Pred dnevi se je zatekla v redakcijo našega časopisa. »Ne vem, kako bom naprej, znašla sem se v brezizhodnem položaju,« je še dodala v solzah. Njena usoda se je spremenila pred šestimi leti, ko je izgubila štiriletnega sina, ki je umrl zaradi raka. Od takrat se bori iz dneva v dan. Denarja nima. Grozi ji tudi prisilna izselitev iz najetega stanovanja. Največji življenjski stres po smrti otroka se je stopnjeval in izbruhnil še v obliki fizičnih bolezni, zaradi katerih je postala nezaposljiva. »Delala bi rada, a dela ni. Dobi- la sem nekaj ponudb moških, da bi jim pomagala doma, a vsak je ob tem pričakoval še druge usluge. A prodala se ne bom, da bi lahko preživela,« je dejala. Med pogovorom je ves čas jokala. Ni edina Nekaj časa je v preteklosti živela celo v varni hiši, kamor se je, kot je dejala, morala uma- kniti pred nasilnim partnerjem. Trenutno živi v najetem stanovanju, velikem malo več kot 30 kvadratnih metrov, za katero ji lastnik zaračuna 230 evrov mesečne najemnine, ki je zadnji mesec ni plačala. Zato ji grozi z izselitvijo. »Kaj naj naredim, takoj potrebujem pomoč,« nas je v solzah spraševala. Iskanje pomoči preko medijske hiše včasih reši situacijo, a ne ve- dno. Večina uradnih ustanov ima svoje uradne ure. Toda stiska uradnih ur ne pozna. In takšnih oseb, kot je naša bralka, je v Sloveniji veliko. Ni edina. Zato smo poskušali odgovoriti na eno najpomembnejših vprašanj ljudi v hujši finančni in psihični stiski: kdo in kako lahko takoj pomaga? SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Najhujša je psihična stiska Tako v Sociu, CSD, Karitas in Rdečem križu poudarjajo, da vedno več ljudi zaradi težkih življenjskih stisk potrebuje psihološko pomoč. Ta je pogosto plačljiva ali je nanjo treba čakati dlje časa. Vsi pri tem poudarjajo eno: da v takšnih »nujnih« primerih veliko naredijo predvsem različne brezplačne skupine za samopomoč. Vendar vsega bremena reševanja tovrstnih psihičnih stisk te skupine ne bodo mogle rešiti, so nam povedali tudi različni psihoterapevti, ki se ne želijo javno izpostavljati. Ti svoje storitve zaračunavajo, česar si človek v finančni stiski ne more privoščiti. Psihoterapevti in društva se sicer strinjajo, da je treba v nujni situaciji pomagati takoj, vendar »brezplačno tudi mi ne moremo delati v nedogled«, so dejali nekateri. V Sloveniji obstaja več telefonskih številk, kamor je mogoče anonimno poklicati za pogovor, vendar so praviloma na drugi strani prostovoljci. Gre za sicer usposobljene nestrokovnjake, ki strokovne pomoči, kadar gre za depresijo ali anksioznost, dolgoročno ne morejo rešiti. Človeku sicer lahko pomagajo v določenem trenutku, nato ga spet »napotijo« naprej ... Ne jutri, danes! Hrana in obleka takoj, denar pa ne vedno Stiske ljudi, ki so podobne zgoraj opisani zgodbi, v Sloveniji bolj in manj uspešno rešujejo pristojne ustanove. Ženski, ki se je psihično izčrpana oglasila v našem uredništvu, smo skušali pomagati po najboljših močeh. Ob tem smo se vprašali, kako takšnim posameznikom lahko pomagajo uradne ustanove izven predvidenih uradnih ur. V primeru naše bralke smo poklicali Javni zavod Socio. Tamkajšnja strokovna sodelavka se je v samo 10 minutah oglasila do nas in se z žensko takoj pogovorili in zastavili nadaljnji potek pomoči in iskanja rešitev. V istem dnevu dobim ... »Ravno individualni pogovor je prvi, saj v njem ugotovimo, kaj oseba potrebuje,« pravi direktorica JZ Socio Suzi Kvas. Če oseba potrebuje hrano, ji pomagajo takoj z zalogami iz projekta Viški hrane, kjer so v paketih različna živila, ki jih Socio dobi iz trgovin. Takoj zagotovijo tudi obleko. Glede bivanjskega problema je takoj možna namestitev v materinskem domu, varni hiši ali zavetišču za brezdomce, ki delujejo pod okriljem JZ Socio. Takšna pomoč uradnih ur ne pozna, pravi Kvasova, saj se je treba odzvati hitro. Njihovi strokovni sodelavci presodijo tudi, kakšno psi-hosocialno pomoč osebi lahko nudijo. Za to potrebujejo določen čas; nekomu pomaga že pogovor s strokovnim sodelavcem, medtem ko nekdo drug potrebuje ustrezno zdravniško pomoč. Zgodi se, da nekateri tako zagotovljeno zdravstveno psihološko pomoč odklonijo. »Prva pomoč« CSD Podobno je v Centru za socialno delo Celje. V enem dnevu nastalih razmer oziroma stiske posameznika ne morejo rešiti, lahko pa nudijo »prvo pomoč«. Tudi direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalič omenja varno hišo, materinski dom in zavetišče za brezdomce, tudi krizni center za mlade. CSD in JZ Socio sodelujeta in iščeta takojšnjo rešitev ne glede na uradne ure, saj strokovni delavci delajo tudi izven teh. »Nekdo nujno potrebuje hrano in ga napotimo po hrano v sklopu projekta Viški hrane. Še isti dan je na podlagi prošnje možno dobiti bone za javno kuhinjo,« pravi Laliče-va. V centru so pogosto ujeti v birokracijo in posledično spoštovanje zakonodaje, predvsem pri dodeljevanju denarne pomoči. Denarni znesek nekomu, ki je v izredno hudi življenjski situaciji, lahko nakažejo v istem dnevu, vendar izjemoma, a še takrat pretehtajo vse okoliščine in ostale možne rešitve, ki bi lahko prišle v poštev pred denarnim nakazilom. »Na roko« Postopek za izredno denarno pomoč je ustaljen in ljudje vedo, da morajo v CSD dostaviti vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma vlogo za izredno denarno socialno pomoč in zadnje tri bančne izpiske. Pri tem jim gredo v CSD toliko »na roko«, da lahko osebe bančne izpiske priložijo naknadno, medtem ko je vloga obvezna. Tudi pri psihosoci-alni pomoči centri za socialno delo priskočijo na pomoč tako, da marsikoga še isti dan napotijo v različne skupine za samopomoč. Izven uradnih ur v CSD Celje ne obstaja nobena telefonska številka za nujne primere, a to ne pomeni, da pomagajo samo v času uradnih ur. Center je ves čas povezan z ostalimi ustanovami. T. i. regijska interventna služba pa se vključuje le na podlagi klica policije zaradi nasilja, zaščite otrok in pomoči starejšim. Izven uradnih ur Tudi pri Karitasu in Rdečem križu pomoč ljudem v stiski ni vezana le na uradne ure. Pri Karitas jim takoj ponudijo živila, čistila in higienske pripomočke, obleko ali možnost tuširanja, nam je dejal generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. Če je oseba v duševni stiski, se z njo pogovorijo in ji svetujejo nadaljnje korake. Karitas nima številke za nujne primere, pri čemer so številke njenih sodelavcev javno objavljene in dosegljive. Pri organizaciji finančne pomoči tudi pri Karitas potrebujejo več dni, predvsem zaradi odločanja kolegija, ki pretehta odločitev za vsak posamezen primer. Podobno je pri Območnem združenju RK Celje, pravi sekretar Igor Poljan-šek. Za hrano in oblačila poskrbijo takoj. Pri tem moramo vedeti, da gre pri paketih hrane za izdelke, torej si mora oseba obrok pripraviti sama. »Prvi dan nudimo pogovor z našimi sodelavci, ne s strokovnjaki psihične stroke,« dodaja Poljanšek. Se pa v nujnih primerih povežejo s svojimi prostovoljci na terenu, s katerega oseba prihaja. Drugače rečeno se prostovoljci prepričajo, ali neka oseba res potrebuje pomoč in ali so kakšne druge možnosti pomoči. REPORTAŽA 33 Druženje pri brunarici jadralnih padalcev na Frankolovem, ki je tik ob tamkajšnjem letnem kopališču. Jadralno padalo čisto od blizu Na frankolovskem nebu ni dolgočasno Z dneva jadralnih padalcev na Frankolovem - Edini blagoslov jadralnih padal v Sloveniji »Veselje do letanja čuti na splošno od deset do petnajst odstotkov prebivalstva,« je na nedeljskem dnevu jadralnih padalcev na Fran-kolovem spomnil Karli Blazinšek, predsednik tamkajšnjega društva Kajuh. V društvu jih je seveda precej manj, vzroki so različni. Njihovih občudovalcev, ki jih opazujejo med jadranjem po nebu, je seveda zelo veliko. Za trideset letalcev Društva jadralnih padalcev Kajuh Frankolovo, za njihove prijatelje in občudovalce so v nedeljo popoldne pripravili vsakoletni blagoslov jadralnih padal in padalske opreme. Jadralno padalstvo seveda ni povsem moški šport, med frankolovskim članstvom sta dve letalki. Naj bodo moški ali ženske, za jadralne padalce je na prvem mestu varnost. Letalci, ki letajo visoko po nebu in nanje preži nevarnost, seveda potrebujejo blagoslov. V Sloveniji smo vajeni blagoslavljanja avtomobilov, motorjev, konjev in drugega, na Frankolovem pa imajo kot edini v Sloveniji vsakoletni blagoslov jadralnih padal. Ta, kot se zdi, pomaga, v nedeljo Jadralne padalce s Frankolovega in iz okoliških krajev, ki so povezani v društvo Kajuh, vodi Karli Blazinšek. ga je opravil domači župnik, pater Branko Cestnik. V naši državi prihaja do nesreč jadralnih padal s smrtnim izidom, a predvsem med tujimi turisti. Med jadralnimi padalci s Frankolovega doslej nesreče s hudimi posledicami na srečo ni bilo. Prinesli so pijačo Društvo Kajuh je lani praznovalo deseti rojstni dan. Korenine jadralnega padalstva na tem območju segajo dve desetletji nazaj, ko so uredili prvo vzletišče na Kislici nad Socko. Kislica je imela to pomanjkljivost, da so morali jadralni padalci do nje skupaj s težko opremo iti precejšen del poti peš. Zato so se preselili na dostopnejše novo vzletišče na Konjiški gori, imajo tudi vzletišče na Mali gori nad Stranicami. Jadralni padalci na Fran-kolovem in okoli njega so bili sprva velika atrakcija. Sprva tako velika, da so jim gostoljubni domačini na vzletišče prinašali pijačo. Krajani jih še vedno opazujejo z zanimanjem, pri čemer se z njimi dobro razumejo. V primeru, če pristanejo na tuji zemlji, jim ne povzročajo težav za razliko od posameznih drugih krajev po Sloveniji. Toda tam praviloma pretiravajo jadralni padalci, ki kmetovalcem brezbrižno uničujejo njihov pridelek. Poleg blagoslova so v nedeljo na Frankolovem pripravili dan odprtih vrat jadralnih padalcev, kjer so predstavili svojo opremo in šolanje. Ob- čudovati je bilo mogoče kar trideset njihovih poletov, tudi v tandemu, s sopotnikom. V društvu je trideset letalcev, ki so predvsem s Frankolovega, iz Vojnika, Zreč, Slovenskih Konjic in Loč. Leti staro in mlado, saj so najmlajši komaj polnoletni, najstarejši imajo več kot šest križev. Njihov sedež je v brunarici pri frankolovskem letnem kopališču. »In ko se na nebu pojavi sonce, že opazujemo, če je ugoden ve- ter. Če je vremenska napoved ugodna, se takoj pokličemo in letamo,« je povedal o njihovem veselju eden od fran-kolovskih navdušencev. BRANE JERANKO Foto: GrupA Na Frankolovem imajo edini blagoslov jadralnih padal in padalske opreme v Sloveniji. V nedeljo ga je opravil pater Branko Cestnik. Pogost prizor na nebu nad Frankolovim, ki vedno znova vzbuja občudovanje. Tako je bilo zadnjo nedeljo. Srečko Jošt iz Celja, predsednik Zveze za prosto letenje Slovenije in član državne komisije za jadralno padalstvo: »V zvezi se najbolj ukvarjamo z varnostjo, ureditvijo vzletišč in pristankov ter izobraževanjem. Osebno sem se začel ukvarjati z jadralnim padalstvom pred petindvajsetimi leti. Danes vodim tečaje, vozim v tandemu, samostojno pa letam okoli sto petdeset ur na leto. Doslej sem najdlje letal 221 kilometrov, in sicer skupaj z vrnitvijo, vse do Avi-ana v Italiji. Trajalo je osem ur in pol.« Matjaž Šajtegel iz Slovenskih Konjic, član Društva jadralnih padalcev Kajuh: »To je moj konjiček že od leta 1991, ko sem letal prvič. Star sem bil komaj dvanajst let, zgledoval sem se po očetu, ki me je letanja tudi naučil, za tem se opravil še tečaj v Celju. Res je, da pride včasih med letanjem do manjših zapletov, vendar mi ni bilo treba še nikoli doslej metati rezervnega padala. Na prvem mestu je poznavanje vremena in tehnike padalstva. Domači se zame pretirano ne bojijo, saj se dobro zavedajo, da je varnost zame vedno na prvem mestu.« Slavko Kok iz Socke, član Društva jadralnih padalcev Kajuh: »Letam že od leta 1990, ko me je na televiziji navdušila predstavitev jadralnega padalstva, takratne novosti. O tem smo se pogovarjali s kolegi, dva sva nato opravila tečaj. Učila sta nas alpinist Aco Pe-pevnik in Darko Žvižej, bolj znan kot Štamperlov Pepi. Leta 1992 smo začeli leteti s Konjiške gore, to so opazili številni občani in nekatere je to posebej pritegnilo. Leto pozneje je bilo na Frankolovem ustanovljeno Društvo jadralnih padalcev Kajuh.« Boris Podjavoršek s Frankolovega, član Društva jadralnih padalcev Kajuh: »Letanje mi ogromno pomeni. Če bi imel možnosti, bi letal že veliko prej. To počnem že desetletje. Letam seveda vedno tako, da so zagotovljeni vsi varnostni pogoji, to je predvsem, da veter ni premočan. Sicer je bolje ostati na tleh. Včasih se izkaže, da bi vseeno šlo, vendar je varnost vedno na prvem mestu. Moj cilj je, da bi letal s Frankolovega vse do Jesenic in morda še dlje.« 34 REPORTAŽA Sto šaleških spominov tragiko prve svetovne V knjigi zbrali pričevanja, fotografije in pisma domačinov Špela Poles, vodja projekta zbiranja spominov iz prve svetovne vojne na območju Šoštanja, pravi, da zbrana pričevanja, fotografije, pisma in razglednice vojakov predstavljajo neprecenljivo kulturno dediščino. »Zgodbe iz prve svetovne vojne pričajo o žalosti in tragiki takratnega časa, domotožju, strahu pred smrtjo, stiski ob lakoti in mrazu za vojake in stiski za svojce, ko so prejeli obvestilo o smrti najdražjih. Vsaka zgodba v knjigi je po svoje pretresljiva in tragična.« Tako je duh časa in čustveno intonacijo, ki veje iz stotih zgodb udeležencev prve svetovne vojne iz Šaleške doline, zbranih v knjigi Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo, opisala avtorica in urednica knjige Špela Poles, ki ji je pri pripravi knjige in zbiranju gradiva pomagalo še nekaj sodelavcev. Knjigo so premi-erno predstavili na svetovni dan kulturne dediščine, 1. oktobra, v kulturnem domu v Šoštanju. Takrat so predvajali tudi kratek avtorski film Janja Napotnika in pripravili virtual-no razstavo starih vojnih fotografij iz zasebnih zbirk. Sorodniki in prijatelji o spominih vojakov Knjiga je tako prispevek Občine Šoštanj k obletnici stoletnice začetka prve svetovne vojne, ki jo s številnimi dogodki in projekti zaznamujemo doma in po svetu. V njej so zbrali sto zgodb šestdesetih pripovedovalcev na dvesto barvnih straneh in z več kot 250 fotografijami iz zasebnih zbirk. Kot je še povedala Špela Poles, vodja tega obsežnega projekta v Občini Šoštanj, so gradivo od spomladi do jeseni zbirali v Vili Mayer in tudi na terenu. Zbirali so živo ustno izročilo - nesnovno dediščino, povezano s prvo svetovno vojno in z leti po njej, prav tako pa tudi fotografije, pisma, razglednice vojakov s fronte, ki so živeli na območju Šaleške doline in še nekaterih okoliških krajev, kot so Šmartno ob Paki, Šmihel nad Mozirjem ... Pri pripovedih je šlo za posredna pričevanja: Večina pripovedovalcev je bilo namreč starih več kot 80 let, ki so se spominjali pripovedovanj svojih sorodnikov, sosedov, pri- 85-letni Tone Rezman iz Gaberk pri Šoštanju, eden od več kot 60 pripovedovalcev spominov na pričevanja o prvi svetovni vojni, na predstavitvi knjige, v kateri se je spominjal svojega očeta Antona Rezmana. jateljev, ki so bili udeleženi v prvi svetovni vojni. Naslov knjige iz vojakove prikrite slutnje Naslov knjige Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo je stavek, ki ga je eden od domačinov vojakov napisal na dopisnico, ki jo je s soške fronte poslal domov v Loko-vico. »Zaradi strahotne stiske je domov pisal skoraj vsak teden. Tej dopisnici je priložil svoje fotografije, slikal se je kot vojak v popolni bojni opremi. In sporočil, naj hranijo njegove fotografije, če ga ne bo več domov. To je bila neke vrste prikrita slutnja, ker čez čas dopisnice niso več prihajale, kar pomeni, da je res padel na soški fronti,« eno od trpkih zgodb opiše Špela Poles. Na fronti padel županov sin Žalostna je tudi zgodba o Ančiju Mayerju, ki je padel v enajsti soški bitki za Ška-briel. Mayerji so bili znana šoštanjska družina, ki je živela v hiši, ki se danes imenuje Vila Mayer. Fran Mayer je bil odvetnik in dolgoletni župan med obema svetovnima vojnama. Anči Mayer je bil prvorojenec, eden od treh otrok, bil je zelo obetaven in njegova smrt je bila velika tragedija za družino Mayer. Ena od pripovedovalk se je spominjala, kot je še povedala Špela Poles, kako ji je oče pravil, da so zaradi strahotne žeje vojaki v Galiciji pili vodo iz jarkov, kjer so ležali tudi poginuli konji. So pa v knjigi zajete tudi zgodbe, ki ne pričajo le o bridki usodi vojakov, ampak tudi o vzdušju, hrani, navadah, osebnostnih potezah mož na fronti ... Če- prav je smrt nenehno trkala na vrata, se je med spomine vrinila tudi kakšna anekdota. S sovražnikom v rovu iz oči v oči Ivo Napotnik (rojen leta 1930) se v pričevanjih spominja svojega očeta Antona Napotnika, ki je dal skozi obe svetovni vojni. Čeprav, kot pripoveduje, se očetovih izpovedi o prvi svetovni vojni ne spomni najboljše. Je pa o življenju svojega očeta veliko izvedel od drugega Šošta-njčana, Švarcovega Hanzeka, ki je bil isti letnik kot njegov oče, 1892. »Hanzek je povedal, da je >fotr< prišel do naziva >cugsfirerja<, kar pomeni, da je bil poveljnik voda, četovodja. To mu je uspelo, ker je šel pred vojno v Belgijo v rudnik in je znal >perfekt< nemško,« se Hanzekovega pripovedovanja o očetu spominja Ivan Napotnik. Hanzek, ki mu je sicer pravil, »da je fronta šla zlo počas«, mu je zaupal še eno anekdoto. »Nekoč je Anton Napotnik poslal vojaka po kosilo. V vsaki roki je nosil tri porcije, ko se je v rovu srečal z Italijanom, ki je tudi nosil menažo. In nihče od njiju ni streljal, saj tudi ni mogel,« se Hanzekove anekdote s fronte spominja Ivo Napotnik. »Kruh s fronte je bil kar okusen« Tone Rezman (rojen leta 1929) iz Gaberk je obujal spomine na svojega očeta Antona Rezmana, ki je bil rojen leta 1899 na Ponikvi pri Žalcu. Pravi, da je oče šel »noter« bolj proti koncu vojne in da je bil nekje na italijanski fronti. »Jedli so same konzerve (golaž, fižol) in vojaški kruh komis. Enkrat kasneje mi ga je ate pokazal. To je bil tanek in suh kruh, ki si ga moral namočiti, če si ga hotel jesti. Ali pa si moral imeti dobre zobe,« se kruha s fronte, ki mu ga je prinesel oče, spominja Tone Rezman. »Bil je prav okusen, ko se je razmočil,« je še dodal. Veliko slikovnega gradiva so jim pri pripravi knjige, kot je še povedala Špela Poles, iz svojih zbirk zaupali trije znani zbiratelji iz Šaleške doline: Šoštanjčana Zvone A. Čebul in Vlado Kojc ter Janez Ose-tič iz Velenja. Del fotografij je pregledal vojaški zgodo-vinopisec, brigadir Janez J. Švajncer. ROBERT GORJANC Foto: JANEZ POLES, ROBERT GORJANC na vojne Soavtor knjige David Vidmar Čeru na predstavitvi knjige v Kulturnem domu Šoštanj, oblečen v uniformo avstro-ogrskega vojaka, pripadnika gorske enote. Fotografija Antona Napotnika iz leta 1915, ki je bil poveljnik voda ( »cugsfirer«) na fronti v Galiciji. Spomine nanj je s pomočjo njegovega bojnega tovariša obujal sin Ivo Napotnik. Nova občasna razstava v Otroškem muzej Hermanov brlog, 7. oktober-20. november 2014 PODLISTKA / AKCIJA 35 Laška pihalna godba skozi ZGODBE IZ KAMRE (7) # " J w Horuk v nove čase Po vojni se je zbralo komaj še 12 godbenikov, ki so vadili v župnišču, a so bili brez sredstev za delovanje. Njihov kapelnik je še ostal Franc Ropret, ki je leta 1947 zaradi bolezni odložil dirigentsko palico. V navedenem letu je godba postala godbeni odsek Sindikalnega kul-turno-umetniškega društva Rečica -Laško, pozneje se je preimenovala v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Dušan Poženel, godbeni odsek Rudnik Laško. Godba je bila brez kapelnika do leta 1951, ko je godbenike prevzel v Trbovljah v rudarski družini rojeni Alojz Covnik. Tudi on je postal rudar. Izgubil je zaposlitev in odšel na delo v francoske rudnike. Ob tem se je najprej ljubiteljsko ukvarjal z glasbo, kasneje se je zaposlil kot poklicni glasbenik. Zaradi političnih razlogov je izgubil delo in se vrnil k rudarskim godbenikom. S slovenskimi izseljenci je ustanovil in tudi vodil pevski zbor Zarja. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil kot vzdrževalec proge Alojz Covnik je vodil laške godbenike od leta 1951 do 1962. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. v Zidanem Mostu in se vključil v železničarsko godbo, katere vodja je postal leta 1939. Leta 1942 so ga Nemci odpeljali v taborišče Dachau. Po vojni se je ponovno zaposlil v Zidanem Mostu, kjer je vodil železničarsko godbo v letih 1953-1975. Uspehi godbe Vodstvo godbe je prevzel z velikim zanosom in optimizmom, čeprav je imel le 13 godbenikov. Po dveh letih so dobili nove uniforme in leta 1954 so imeli že 18 godbenikov in 16 naraščajnikov, ki jih je vzgajal Ferdinand Karat. V dobrem letu se je nabralo že 28 godbenikov. Uvedel je pouk resne glasbe in tako je godba pod njegovim vodstvom dosegala velike uspehe. Prvi nastop pod njegovim vodstvom je bil 1. maja 1951. Sodelovala je ob 100-letnici rudarske godbe v Hrastniku, na proslavi rudarske godbe v Zagorju ob Savi, na festivalu Svobod v Celju, proslavi v Vojniku, dvakrat v Novi amra www.kamra.si Gorici in Velenju, kjer so se udeležili tekmovanja godb in dosegli tretje mesto. Sicer pa so redno prirejali koncerte v laškem zdravilišču in na vrtu Savinje. Leta 1960 je godba prišla pod občinski sindikalni svet in s tem dobila novo ime Občinski sindikalni svet - godba na pihala Laško, 34 novih glasbil in nove uniforme. A se je kljub temu začel osip v številu godbenikov, ki so začeli opuščati vaje, mlajši pa tudi prehajati k raznim ansamblom. Kapelnik Alojz Covnik se je zaradi navedenih razmer leta 1962 odločil, da odstopi. SREČKO maCek Uporabljeni viri: Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem, 1971 130 let Laške pihalne godbe, 1992 140 let Laške pihalne godbe, 2002 Prihodnjič: Ob stoletnici v krizi šestdesetih SVETOVNA VOJNA 1914- 1918 Fronta mu je »vzela« roko Ivan Memon se je kot avstro-ogrski vojak boril v Galiciji, kjer je bil ranjen v desno roko. Zaradi zastrupitve so mu morali roko odstraniti. Vrnil se je na svoj dom v Prešnici (Hrpelje-Kozina) na Primorskem, kjer je kmetoval vse do smrti 13. februarja 1956. Otrokom je velikokrat pripovedoval o strašnih mukah vojakov v strelskih jarkih in o hudi lakoti in žeji, ki so ju morali trpeti. Hči Marija Cakš (roj. Memon) se spominja očetovega pripovedovanja: »V vojaški torbi sem nosil star ovsen kruh, ki je bil zelo neokusen, in ga grizljal po koščkih, da sem lahko tako prišel vsaj do malo sline.« V dveh zakonih so se mu rodili trije otroci. Dva, Ivan Memon mlajši in Marija Memon (por. Cakš), sta se po drugi svetovni vojni preselila na Štajersko. Prispevek: Marija Cakš (Celje) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si Primorec Ivan Memon je na vzhodni fronti ostal brez roke. NAMIG: Za hrano si vzemite čas Ste tudi vi morda med tistimi, ki jedi zavzeto okušajo že med kuhanjem ali pa vam roka ob opravljanju drugih opravil mimogrede sega na police s prigrizki? Zdravnica prim. Jana Govc Eržen je poudarila, da si moramo za hrano vzeti čas, saj tako v njej bolj uživamo in se tudi bolj zavedamo količin, ki smo jih zaužili. Nujno pa je upoštevanje, da moramo kalorije, ki jih v telo vnesemo ob jedi, tudi porabiti. S sedenjem v pol ure porabimo le 13 kilo kalorij, med nezahtevno vožnjo avta jih porabimo okoli 30, največ pa jih bomo pokurili s telesno dejavnostjo. V 30 minutah teka bo izpuhtelo kar 386 kilo kalorij. Torej, kaj še čakate? TV, foto: GrupA Kadar si pripravljamo obrok, ga postrezimo na primerno pripravljenem pogrinjku, za uživanje ob hrani pa si vzemimo čas. Naj kosilo ne bo nekaj, kar smo mimogrede dali v usta, ne da bi se sploh zavedali, kaj smo pojedli. KUPON (S) isajmo ж Novim Ivdnikom in Ridini СЦ|а ..ime . in. .priimek... naslov . .e-nasiov. . in . gsm............ . starost, . teža,. . višina. . . izobrazba ali imate kakšne zdravstvene težave? K DA NE 36 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE V novem domu svetla in pr Donatorji in prijatelji ganjeno odprli novozgrajeno hišo Gilčvertovih v Dramljah - Nov dom za Urško in Jerneja »Predajam vam ključ vaših vrat. Čuvajte ta dom, imejte se v njem radi. Spoštujte babico. Spoštujta svojega očeta in vedita, da je dom samo eden,« je Albina Karmuzel ganjeno prvič uradno odklenila vrata in objela Urško in Jerneja Gilčverta. V Straži na Gori je v dveh letih zrasla hiška, ki je v izjemni zgodbi povezala dobre ljudi iz vse Slovenije. Družina se je iz razpadajoče podrtije preselila v lep in topel dom. Zgodba Urške in Jerneja je Slovenijo pretresla pred tremi leti. Socialno ogrožena družina je ostala brez mame. Takrat 11-letna deklica in 9-letni fant sta z očetom in babico živela v človeka povsem nevrednih razmerah. Vlažna klet je najboljši približek opisa njihovega takratnega doma. Otroški dodatek, babičina starostna pokojnina in očetov priložnostni zaslužek seveda niso bili dovolj niti za osnovne potrebe, kaj šele za izboljšanje življenjskega standar- da. Fant je resno zbolel, dobil je revmatoidni artritis. Kronično zdravljenje pušča na telesu celo vrsto stranskih učinkov, a kot je dejal zdravnik, bi bila vsaka pomoč nesmiselna, če ga ne bi umaknili iz počrnelih vlažnih prostorov. Samo ugibamo lahko, kako bi se zadeva končala in če bi družina danes sploh še živela skupaj, če se ne bi zgodil čudež. »Od sreče niti spali nismo« »S podporo Anite Ogulin, izjemne dobrotnice, smo zgodbo predstavili na nacionalni televiziji v oddaji Tednik. Tam smo zbrali skoraj nepredstavljivo vsoto 33 tisoč evrov,« razloži Albina Karmuzel iz občinske zveze prijateljev mladine. Odločili so se, da bodo zastavili gradnjo nove hiše. Med tistimi, ki se ga je zgodba dotaknila, je bil tudi Luka Ciglar iz Maribora. Po prvem nakazilu 200 evrov se je odločil za trajno Albina Karmuzel ob predaji ključa ni zmogla skriti solz. Urška in Jernej, desno je njun oče Tone, sta prvo noč, ko sta spala v svojih sobicah, komaj dočakala. Za hišo Gilčvertovih so v televizijskem Tedniku gledalci darovali 33 tisoč evrov, še enkrat toliko so zbrali z donacija-mi, s koncerti, prodajo izdelkov in podobnim. Približno 50 tisoč evrov so vredni gradbena dela, material in pohištvo, ki so ga donirali obrtniki in mojstri iz vse Slovenije. PO SLEDEH BRALCEV Ko si otrokovo korist razlaga vsak po svoje Oče osemletnika in center za socialno delo vsak na svojem bregu - Kaj bi bilo najbolje za otroka? Da ima zgodba o rejništvu dve plati, pričata tudi nasprotni pojasnili našega bralca in CSD. Prvi pravi, da so po dečka v šolo prišli policisti in socialne delavke, poklicali so tudi njega. Vendar naj mu ne bi povedali, kam so odpeljali njegovega sina, ko naj bi se mu poslabšalo psihično stanje. Oče pravi, da je dan kasneje odšel k zdravniku, saj je imel zaradi vsega dogajanja težave z živci. Šele takrat naj bi mu zdravnica dala informacije, kam so nastanili njegovega sina. V centru pa trdijo, da je bil starš otroka navzoč, ko je zdravstvena služba odpeljala otroka, in tudi seznanjen, v kateri bolnišnici in na katerem oddelku je deček hospitaliziran. Bralec iz Šmarja pri Jelšah (njegove podatke hranimo v uredništvu) je po smrti žene leta 2008 mlajšo hčer, takrat še dojenčico, dal v rejništvo, sam pa je vzgajal sina, ki ob smrti matere še ni dopolnil treh let. Tega mu je center za socialno delo (CSD) lani oktobra, nekaj dni pred dečkovim osmim rojstnim dnevom, odvzel in ga dal v rejništvo. Z odločitvijo CSD se moški ne strinja. Še najbolj mu ni po volji, da CSD rejniške družine za sina ni poiskal v bližini, da bi z njim lažje ohranjal stike. Fantov novi dom je od matičnega oddaljen več kot 40 kilometrov. V CSD pravijo, da je bila pri njihovi odločitvi glavna zaščita koristi otroka. Bralec se je odločil, da bo hčer dal v rejništvo, ker po smrti žene ni več zmogel skrbeti za dva otroka in kmetijo ter ob tem hoditi še v službo. Na pomoč svoje družine ni mogel upati, saj pravi, da nima ne staršev ne bratov in ne sester. S tem, da za sina naj ne bi ustrezno skrbel, se ne strinja. Povedal je, da se je trudil, da bi bil otrok lepo urejen in priden v šoli. Ker je invalid in se težko sklanja, se s prvorojencem sicer ni mogel igrati, a je z njim rad preživljal čas. Zakaj ne bliže domu? Povedal je, da bi za sina raje skrbel sam, namesto da je v rejništvu. Če brez tega ne gre, si želi, da bi sinu novo družino poiskali v bližini njegovega doma. Najbolje bi se mu zdelo, če bi otrok živel pri rejni-ški družini, ki je pod streho že sprejela njegovo hčer. »Zakaj ne bi otroka rasla skupaj in ne da smo razseljeni kot cigani?« se sprašuje sogovornik. Socialna delavka, ki se ukvarja z njegovo družino, po njegovih besedah možnosti, da bi sin odšel v rejništvo k družini, kjer že živi hčer, sprva sploh naj ne bi preverila. Ko se je še enkrat obrnil nanjo, je dejala, da omenjena družina naj ne bi bila primerna za to, da bi skrbela tudi za fanta. Z rejniki se oče ne razume Medtem ko ima moški s hčerjo redne stike, je prepričan, da ima rejniška družina iz Slovenske Bistrice do njega odklonilen odnos in da njegovega otroka namerno odvrača od njega. »Ne morem razumeti, da je sin, ki je bil prej močno navezan name, zdaj čisto drugačen in me skoraj noče več poznati.« Center za socialno delo je že od začetka gluh za stisko, ki jo čuti kot oče, še dodaja. Tudi to, da se mora na obisk k sinu v eno smer voziti več kot 40 kilometrov, se mu ne zdi primerno. Ker se s sinovimi rejniki ne razume, ga je nazadnje obiskal junija, pred koncem šolskega leta 2013/14. Dvomi, da je sinu zdaj bolje Tega, da sam ni zmogel skrbeti za svojega starejšega otroka, ne priznava. »Res si nisem mogel privoščiti dopusta, a je bil sin sit, imel je čista oblačila, bil je razočaranja, da kot oče, odkar je otrok v rejništvu, ni bil vključen v sodelovanje pri obhajilu, dečkovih nastopih in podobnih prelomnicah. Vsaj ne tako, kot si je to predstavljal sam. Rejništva ni brez vzrokov V CSD Šmarje pri Jelšah so nam pojasnili, da njihova usta- Na vprašanje, koliko besede imajo starši pri tem, da bi njihove otroke, ki morajo v rejniško družino, namestili v bližini biološke družine, direktorica omenjenega centra Lidija Herman odgovarja, da center rejniško družino išče glede na potrebe otroka, pri čemer je najpomembnejša njegova korist. Če CSD ne »Želim, da sta moja otroka skupaj in da bom z njima imel stike, kot se spodobi. To zame ni nobeno izsiljevanje,« pravi naš bralec. V CSD odgovarjajo, da morajo po zakonu zaščititi korist otroka, kadar zanj doma ni ustrezno poskrbljeno. urejen, nikjer ga nisem puščal, zdaj pa so mi obrnili hrbet in zato bom pravico iskal na sodišču,« pravi. Prepričan je, da je bil fant pri njem bolje urejen, kot je zdaj. Ko je enkrat prišel na obisk v rodni kraj, naj bi bil namreč oblečen v raztrgana in umazana oblačila, kar je po prepričanju očeta znak, da se mu pri rejnikih slabo godi. Ne skriva tudi nova otroka odda v rejništvo, kadar ugotovi, da v matični družini zanj ni primerno poskrbljeno, oziroma kadar ni več pogojev in možnosti za otrokov normalen oziroma zdrav psihofizični razvoj. Torej kadar ugotovi, da gre za različne oblike nasilja ali kakršno koli zanemarjanje, ki otroku škodi. razpolaga s primerno rejniško družino na svojem območju, poišče rejniško družino na območju, kjer so pristojni drugi centri za socialno delo. Poudarila je, da je vsak otrok drugačen, za dotičnega pa je strokovni tim presodil, da bo zanj bolje poskrbljeno v družini, ki ga je nato tudi vzela v rejništvo. ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE 37 ijazna prihodnost Hiško so uredili do zadnje malenkosti. S pomočjo številnih donatorjev, mojstrov, podjetij in posameznikov, ki so darovali vse od enega do več tisoč evrov. pomoč Urški v obliki botrstva. Pridružil se mu je tudi prijatelj Iztok Dover in skupaj sta deklici mesečno nakazovala 70 evrov. Potem sta spoznala Albino in pri gradnji hiše postala njena leva in desna roka. »Ne bi pa mogli niti brez tretjega v tej ekipi, in sicer brez domačina Boštjana Kneza,« Albina izpostavi ljudi, ki so se gradnje lotili tako zavzeto, kot bi šlo za njihove otroke. Luka je nekje vmes ugotovil, da zna v pismih ljudem še posebej potrkati na srce. »Pisali smo 405 obrtnikom, ki so nas enostavno zasuli. Rekli so, naj samo povemo, kaj rabimo. Vam povem, da od sreče nismo mogli spati. Si predstavljate?!« »Ko je Iztok videl na moji mizi Urškino sliko, je rekel, da je čisto takšna kot njegova hči. Sem mu razložil, da je rojena 29. februarja 2000, da ima bratca, očeta in babico. Od takrat se mi je pri njenem botrstvu tudi sam pridružil s 35 evri. Po različnih načinih plačil sva ugotovila, da bo največji učinek tega denarja, če ga na-kaževa občinski zvezi prijateljev mladine. Ko sva se prepričala, da je Albina vsega zaupanja vredna.« mesec. Bogat sem, čeprav vozim star avto. Lahko in rad pomagam. Moja vest je čista. Vendar sem želel nekaj spremeniti dolgoročno. In skupaj nam je uspelo nekaj izjemnega.« Albina Karmuzel doda, kako je čisto vsak kamenček v tem mozaiku enako pomemben. »Veliko je dobrotnikov, ki so pred hišo napisani na tabli. Še več, na tisoče Albina Karmuzel je s sodelavci v Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur doslej pomagala že številnim družinam. A tako ogromnega projekta so se na zvezi lotili prvič. Za počivanje na lovorikah ni časa. Čeprav se zaveda, da ne more rešiti sveta, se ji zdi dovolj, da postopoma rešuje največje stiske družin z otroki. »V občini imamo ogromno takšnih primerov. In krepko bomo še morali zgrabiti, da bomo lahko kaj premaknili na bolje.« Oddaljenost naj ne bi bila ključna »V praksi se oddaljenost rej-niške in matične družine ni izkazala kot oteževalna okoliščina za ohranjanje stika z otrokom. Naše strokovne izkušnje so različne, bližina rejniške in matične družine je lahko tako zelo dobra ali pa zelo slaba,« je povedala Hermanova. In kakšno je zagotovilo centra, da je za dečka zdaj dobro poskrbljeno? Po besedah direktorice vsakega rejenca spremlja individualna projektna skupina, ki jo mora center sestaviti po namestitvi otroka v rejniško družino. V skupini sodelujejo rejnik, starši, otrok in dva strokovna sodelavca, eden za otroka in drugi za rejnika. Skupina načrtuje in predlaga celostno strokovno obravnavo otroka glede na njegovo starost in stopnjo razvoja ter spremlja njegovo bivanje v rejniški družini. Hermanova je zatrdila, da CSD ves čas spremlja proces rejništva, sodeluje z rejniško in matično družino, s šolo in z drugimi ustanovami, ki obravnavajo otroka. Vsaka rejni-ška družina mora izpolnjevati pogoje po zakonu in pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, ki ga izda ministrovo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ves čas se mora tudi izobraževati in sodelovati s CSD. Bo o stikih odločalo sodišče? Sodelovanje med starši in rejniško družino je po izkušnjah centra zelo različno. V nekaterih primerih je dobro, v nekaterih ni ali se občasno odnosi zaostrijo. V centru skušajo obema stranema pomagati in svetovati pri razreševanju težav, pri čemer jih pri delu, tako pravi Herma-nova, vodi korist otroka. Če so stiki staršev z otrokom v rejništvu težavni in bi lahko v razvoju otroka povzročili nepopravljivo škodo ter kljub pomoči centra ni izboljšanja, mora o tem, ali se bodo stiki ohranili in kako, odločiti sodišče. To lahko stike tudi prepove, je še dodala Lidija Herman. Center zavrača očitke Bralec je za naš časopis dejal, da mu CSD ni bil v pomoč in da je bila komunikacija med njim in to ustanovo slaba. Lidija Herman odgovarja, da je CSD več let nudil strokovno pomoč očetu, sodeloval s šolo, z zdravstvom, vendar je zaradi zaščite otrokovih koristi moral ukrepati in otroka oddati v rejništvo. »V konkretnem primeru je bil zaradi nujnosti zadeve otrok iz šole odpeljan v bolnico, izdana je bila začasna odločba o odvzemu in namestitvi v rejniško družino, o zadevi se je naknadno odločalo v upravnem postopku z ustno obravnavo, ker starš ni podal soglasja o namestitvi v rejniško družino.« Pojasnila je tudi, da je oče med postopkom naknadno dal soglasje za namestitev v rejniško družino, zato je bil postopek odvzema ustavljen. Starša naj bi center o vsem sproti obveščal in ga vabil k sodelovanju. TINA VENGUST Hiša ima čudovit razgled na šentjursko občino, vsi prisotni pa so se strinjali, da je pozitivno energijo mogoče čutiti prav v vsakem prostoru. Kot bi rekel Luka Ciglar (desno pred hišo), se verjetno čuti vsa dobrota, ki se je združila v teh zidakih. Donacije od evra do 15 tisočakov »Veste, to je bil čudež. Kaj takšnega se ne more nikoli več ponoviti. Ne more se zgoditi, da bi se še kdaj našli takšni ljudje, ki nas energija tako ponese,« je bil vzhičen Luka. Meseci zbiranja sredstev, druženja z Urško in Jernerjem ter čisto fizičnega dela so mu zlezli pod kožo. »Lahko bi dal tistih 35 evrov na je takšnih, za katere ne bomo nikoli vedeli. Vsi so dali svoj del - od tistih z enim evrom preko telefona do donacije 15 tisočih evrov.« Karmuzlova je z leti dokazala, da gre vsak cent preko njenih rok na pravo mesto za izbran namen. »Zaupanje je tisto, kar pri takšnih projektih najbolj šteje. Z denarjam je vedno težje, ampak z materialom in delom ljudje še vedno radi pomagajo.« Rožnato za Urško in zeleno za Jerneja Jerneju, ki ima zdaj 12 let, se zdravstveno stanje izboljšuje, kar je najlepša novica. »Živahen in priden fantiček je, veselje ga je videti. A tudi Urška je zrasla v pravo lepotico. Rada bi, da otroka vesta, da smo tu ljudje, ki jima bomo vedno stali ob strani. Če sta bila doslej v življenju že za toliko stvari prikrajšana, naj bo vsaj prihodnost lepša.« V nadstropju imata zdaj vsak svojo sobico. Urška rožnato, Jernej zeleno. Razkošje in veselje, ki sta ga komaj dočakala in o katerem še pred nekaj leti niti sanjati nista upala. Njun oče Tone doda, da takšna sreča človeka doleti enkrat v življenju ali še bolj verjetno nikoli. »Mene in mojo družino je. To je res nekaj najlepšega. Zelo sem hvaležen.« Hkrati se zaveda, da prihodnost kljub vsemu ne bo lahka. »Letos je bila letina slaba, ampak drugo leto bomo posadili, kar bo le mogoče, da bomo pridelali svojo hrano. Zdaj sem poldrugi mesec obiral jabolka na Slomu. To se izteka in moral si bom najti kaj drugega.« Za gospodinjstvo skrbita babica in Urška, a tudi moška menda priskočita na pomoč. V prelepi hiški bo to zdaj veliko lažje. »Jutri bo tri leta, odkar je mama umrla,« so se spomnili nanjo. Zagotovo bi bila presrečna za svoje ljubljene. SAŠKA T. OCVIRK Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje * / ILIRI! Infond vzajEmnl skladi Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: 38 BUKVARNA / PODLISTEK Jo Nesbo: Taščica, Brezskrbno, Pentagram Trilogija v (močno) podcenjenem žanru O avtorju: Jo Nesb0, letnik 1960, je svojo kariero začel kot poklicni nogometaš. Ko mu je nadaljevanje poklicne poti preprečila poškodba, je postal uspešen borznik. Občasno je kaj napisal tudi za časopise, zatem je postal pevec in avtor skladb zelo priljubljene norveške rok skupine Di Derre. Doslej je napisal devet romanov, ki so prevedeni v več kot 40 jezikov. Pravzaprav ne vem, zakaj smo v tej rubriki tako zadržani do kriminalk. Ta žanr je namreč pri bralcih med najbolj priljubljenimi. Kot bi se na nek način sramovali, da radi posežemo tudi po »krimičih«. Čeprav je znotraj žanra seveda ogromno plev, to ne pomeni, da ni v njem tudi pravih biserov - tako literarnih kot miselnih. Četudi neizmerno cenim Mohorja (Hudeja, op. p.) iz celjske knjižnice, ki to ustanovo definira po nadstropjih ( »V pritličju najdete literaturo, ki da misliti, ki je vrhunska, v drugem nadstropju pa tisto, v kateri se pustite piscu voditi ...« pravi.), moram zapisati, da se čisto ne strinjam z njim. Kje pa več razmišljaš, kot ob res dobri kriminalki? A ne zgolj o tem, kdo za vraga je storilec. In četudi v večini kriminalk ne gre za eksistencialna vprašanja človekovega bivanja na tem planetu, četudi se večinoma ob njih zabavamo, pustimo možganom na pašo, drži kot pribito, da so v svetu kriminalk avtorji, ki ne gradijo zgolj na filmsko, prav po kadrih pisani akciji. Avtorji, ki v zgodbe pripeljejo tudi »vzvišene teme« človeštva in življenja. Med njimi je eden od zastavonoš zagotovo Norvežan Jo Nesbo. V svet literature je pripeljal pravega posebneža, detektiva Harryja Hola. Ta je pravi anti-junak v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Zanemarjen alkoholik nemogočega karakterja je povsem samouničeva-len, vendar ga pri delu žene neustavljiva inteligenca, ki mu ne dovoli, da bi pustil kakšen košček navidez nemogoče sestavljanke prazen. Zanemar-jenca vsi gledajo postrani, se zgražajo nad njegovim početjem, a mu hkrati priznavajo, da je njegov um tisti, ki razreši še tako zapletene primere. Kajti tudi takrat, ko je rešitev na dlani, domnevni storilec prijet in dokazi o njegovi krivdi logični, ne miruje. Nekje je košček, ki ne sodi v sestavljanko in ta mu ne da spati ne mirovati, dokler vse ne sede na svoje mesto. Alkoholik in nasprotnik vsakršne avtoritete deluje po svojih pravilih, njegovo osebno življenje pa je katastrofa, saj z neustavljivo slo po samouniče-vanju razdira tudi najbolj obetavne ljubezenske zveze. Le deloholizem je močnejši od alkoholizma in prav nagon za tem, da bi razkril resnico, ga do zmagovitega konca drži nad čašo viskija in »pollitrco« piva. Ko pride suspenz, razrešitev primera, ga samouničeval-nost znova potegne v brezno nesreče, alkohola in trpljenja. Takšen je Harry Hole vsaj v prvih treh Nesbojevih romanih, ki jih imamo v slovenskem prevodu. A pozor, romani Taščica, Brezskrbno in Pentagram so trilogija. V bistvu en sam roman. Če boste posegli po tem avtorju - priporočilo. Berite jih v tem vrstnem redu. Šele po vseh treh se stvari postavijo na svoje mesto. Šele po njih spoznamo Harrya in vzvode, ki ga ženejo v samouničeval-na dejanja. Ne more namreč biti srečen, četudi je na smrt zaljubljen, dokler ne poveže vseh niti. In glavna reč, ki ga žene tako v samouničevanje kot v reševanje najbolj zapletenih primerov, je tisto, kar ve - namreč da ob zločincih, ki jih lovi, niti vleče še nekdo drug. Pretkan detektiv »ameriškega tipa«, lepotec in zvezda oselske policije, ki je v bistvu okruten perverznež in organizator mreže preprodajalcev orožja. Več o obsežni in izvirni trilogiji Joa Nesboja pravzaprav ne smem zapisati, morda dodam le še, da iz vrstic, ki jih beremo, veje neznanska ljubezen avtorja do njegovega mesta. Oslo je s svojimi griči in z vremenskimi posebnostmi eden glavnih likov v njegovih romanih. Trilogija Joa Nesboja je presežek v žanru kriminalk, je zahtevno in ne zgolj razvedrilno branje, je, po Mohorjevo, delo, ki sodi v pritličje knjižnice. BS ZGODBE S KITAJSKE Zgodba o tajfunih Prebudilo me je drhtenje balkona zaradi vetra. Ena od palic za obešanje perila se je iztaknila iz svoje luknje in udarjala ob žice, da je tako, z zvenom pokvarjene violine, dodala svoj delež v splošno kakofonijo zvoka. Neznani leteči predmeti male gospodinjske vrste so občasno leteli po zraku. Vseobširna sivina neba je grozeče dajala slutiti, da se je poletje že pretvorilo v smogasto zimo, in drevesa bližnje Guangxi univerze so ječala ter se premikala kakor oživela narava, ki bo šele našla svojo obliko grožnje; kot da so skočila iz animiranega filma Hayaa Miyazakija. Nič nenavadnega ni, če te v Nanningu v soboto zjutraj oziroma kadarkoli zbudi dež. Subtropi pač. Tu včasih dežuje v tvoji ulici, medtem ko v sosednji peče sonce, in preden z dežnikom prideš iz 29. nadstropja v pritličje, sonce spet sije povsod. Včasih doživiš sezone, ko pretežno po vsem Nanningu pada dež, medtem ko ena sama določena ulica vedno ostane suha. Vlažnost je življenjsko dejstvo: če ni dež, je znoj. Če ni znoj ali dež, je mao mao yu, dež, tanek kot lasek, in nadležen kot ostanki tujih las v ustih, mačkasto jutro potem. Toda vsi tile znaki so bili posebni. Tajfun je prispel do nas. Ko tajfun ni več zabaven Tole pravzaprav absolutno je tajfunsko območje: Nan- ^SpliUsel OSREDNJA Knjižnica Celje v К1Т7ГЈ5К1 KOTIČEK CHINESE CORNER Entile Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, P.P. 325, 3000 CEUE Tel.:03 490 89 90, www.antika.si V V južnih provincah Kitajske je zaradi tajfuna Ram-masun umrlo 22 ljudi. V Fangchenggangu, v Guangxi avtonomni pokrajini, je za dva dni prekinil promet in dostavo z elektriko (eno od vseh žrtev je prav tukaj ubil padli žerjav, ki je poškodoval še dve osebi). V Beihaiju je veter odkrival strehe ter podiral drevesa. V Yangjiangu, v provinci Guangdong, je na obalo splavil štirimetrskega kita. Okoli 8 milijonov ljudi naj bi bilo zaradi posledic neurja tako ali drugače prizadetih. Meteorologi pravijo, da gre za enega najbolj močnih tajfunov v zadnjih štirih desetletjih. Brez hujših posledic Le za trenutek se je zazdelo, da bo tudi Nanning končno izgubil sloves mesta, ki zmore razvetriti ter upočasniti - narediti ležerne ter pasivne - vse katastrofe, od ljudskih do naravnih. Ko se je v nedeljo zjutraj po kratkem presledku znova vsul dež, sem zanalašč tvegal, da bom moker in se odpravil po mestu z avtobusom, polnimi sedežev z lužami (tukajšnjih potnikov skorajda ničesar ne more prepričati, da bi zaprli okna, kajti slab vonj v avtobusu je zanje hujša stvar kot prehlad ali premočenost.) Hotel sem preveriti škodo. Nekaj podrtih dreves in nekaj raz- bitih šip, povečana količina vode; reka Yongjiang, ki deli mesto na dve polovici, je postala umazano rjava povečana plahta, ki ni preprečevala ribičem, da opravljajo svoje sedeče delo, pa čeprav pod dežniki. Palme so žrtvovale svoje polomljene liste, da tlakujejo ceste. Zelenje dreves »zelenega mesta« se je očistilo. Toda navsezadnje je Nanning ostal tisto, kar je bil - rahlo ranjen, a nepremakljiv. In to je bilo vse. Piše: Peter Zupanc ning, glavno mesto Guangxi avtonomne pokrajine, se nahaja kakšnih 200 km stran od obale Južnega kitajskega morja oziroma mest, kakor je Beihai, ki poberejo določeno količino morske turistične smetane. Prijatelji iz Nanninga si včasih organizirajo pomorski izlet: »Gremo na morje gledat tajfun!« Ponavadi se to zgodi morda dvakrat na leto. Večina tajfunov je manjše vrste, vetrovna avantura za eno noč. Eden največjih je bil tajfun Rammasun, ki je nekaj mesecev poprej poprej treščil v Hainan, otok, znan po eni najbolj opevanih plaž Kitajske, Sanyi, in tedaj so meteorološke napovedi bile precej grozljive. Ravno tale Ramma-sun je oplazil tudi nas. V Nanningu tajfun ponavadi pomeni nenehen dež ter močan veter. V času Ramma-suna so poročali, da so hitri vlaki do morja odpovedani, in da je preko 1.300 potnikov bilo zadržanih v mestu. Nad mestom se zbirajo temni oblaki. BRALCI POROČEVALCI / PISMA BRALCEV 39 Šola življenja na jadrnici Projekt Mirno morje že dvajsetič V soboto, 20. septembra, se je po 7-dnev-nem dogajanju končal letošnji 20. mednarodni projekt Mirno morje 2014, ki se ga je tudi letos v sklopu slovenske podružnice projekta udeležil Lions klub Konjice. Klub je pretekla leta pomagal s finančnimi sredstvi pri udeležbi otrok pri projektu, v letu 2013 se je odločil svojo dejavnost nadgraditi še z udeležbo samostojne posadke ene jadrnice, letos pa je financiral mešano ekipo osnovnošolcev iz Slovenskih Konjic, Vitanja, Vojnika in Zreč. Za financiranje projekta je namenil del sredstev, zbranih v okviru tradicionalnega projekta VIII. Lions rally 2014, v višini 2.500 evrov. Dodatno pomoč v materialu so prispevali še sponzorji in donatorji. Lions klub Konjice je projekt izvedel v sodelovanju z obema osnovnima šolama iz Slovenskih Konjic, OŠ Pod goro in OŠ Ob Dravinji, OŠ Zreče, OŠ Vitanje in OŠ Vojnik. Vodstva vseh šol so na pobudo organizatorja skupaj s strokovnimi službami v junija izbrale otroke, udeležence v posadki jadrnice Lions kluba Konjice. Posadka s sedmimi otroki in spremljevalci je skupaj preživela teden jadranja. »Enotedensko morsko druženje je bilo tudi letos za Lions klub Konjice neprecenljiv dogodek, saj smo na najboljši možni način povezali projekt zbiranja humanitarnih sredstev in uporabnike zbranih sredstev. Verjamem, da smo uspeli otrokom pričarati nepozabne trenutke in popolnoma novo izkušnjo, ki je doslej še niso bili deležni,« so zapisali v klubu. Zahvaljuje se vsem, ki so pri projektu sodelovali, še posebej pa udeležencem v dalmatinskih mestih Kaštel Gomilica, Rogoznica, Maslenica in Brač. STANKO KOLAR Mirno morje je najuspešnejši socialno-pedagoški projekt v Evropi za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladostnih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Življenje na jadrnici omogoča intenzivno socialno učenje ter nudi možnost za pridobivanje novih in drugačnih, a za življenje pomembnih izkušenj ter znanj. Udeleženci projekta Mirno morje 2014 Verjeti je treba v svoje sposobnosti Ženske v vlogi voditeljic, pomen enakopravnosti in uravnoteženost obeh spolov so bile glavne tematike okrogle mize z naslovom Uravnoteženo vodenje v fizio-terapiji, ki je bila 17. septembra v Laškem. Na njej je sodelovalo kar nekaj uglednih ženskih imen iz Slovenije in tujine, med njimi Poonam Barua, ustanoviteljica in direktorica Will foruma iz Indije. Okroglo mizo sta povezovali Patricija Jankovič in dekanja visokošolskega zavoda Fiziotera-pevtika mag. Friderika Kresal, kot častna gostja se je razprave udeležila Katarina Kresal, predsednica Evropskega centra za reševanje sporov. »Ne gre za to, da mora biti število žensk in moških na vodilnih položajih enako, temveč za to, da morajo vsi talentirani posamezniki dobiti enake možnosti, da se izkažejo,« je razpravo odprla Poonam Barua. Z njo se je strinjala Katarina Kresal, ki je spregovorila tudi o svojih izkušnjah v političnem svetu. »V politiki pravila postavljajo moški, ki so za razliko od žensk za uspeh pripravljeni storiti marsikaj, tudi svoj uspeh postaviti pred uspeh države.« Potrebne so torej korenite spremembe, po prepričanju Poonam Barua pa so ženske tiste, ki morajo storiti pomembne korake. Ključni problem je namreč ta, da ženske o sebi sploh ne razmišljajo kot o voditeljicah, premalo se zanimajo za vodstvene funkcije in to se mora spremeniti. Medtem ko ženske moške povsem sprejemajo kot vodje, same drugih žensk na teh položajih ne vidijo. Problem so torej ženske same. Pomembno je, da verjamejo vase, v svoje sposobnosti. »Ne uokvirjajte same sebe, ampak sledite svoji viziji ter ciljem,« je dejala Katarina Kresal. KARMEN ČELAM Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Odmev Ob robu: Najslabša reklama V besedilu komentarja k članku Je bila skupščina le predstava za javnost? z naslovom Ob robu - Najslabša reklama avtorice Janje Intihar, ki je bil objavljen 2. 10. 2014 v tiskani izdaji časnika Novi tednik, št. 40, na strani 4, je avtorica v zadnjem odstavku zapisala, da komu drugemu najbrž ne bi ušla trditev, da »družba ne živi od prometa, ki ga ustvarja«, kot je v zadnjem sporočilu za javnost, ko je odgovarjal na očitke, da promet Thermani letos pada, zapisal Andrej Bošnjak. V povzetem zapisu je novinarka zavajajoče citirala le iz konteksta iztrgan del sporočila za javnost 24. 9. 2014, ki ga je po takrat izvedeni skupščini javnosti in medijem posredovalo poslovodstvo družbe. V sporočilu za javnost je namreč v tej zvezi bilo navedeno naslednje: »Navedbe o zmanjšanju prometa vsekakor držijo, vendar pa se pozablja, da družba ne živi od prometa, ki ga ustvarja, ampak od dodane vrednosti, prostega denarnega toka in dobička. Vsi omenjeni parametri in dobro delo preteklega leta so bistveno vplivali na sposobnost podjetja, da poravnava svoje obveznosti in da je danes sploh v kondiciji in ga je upravičeno reševati.« Iz povzetega besedila sporočila za javnost 24. 9. 2014 je mogoče jasno razbrati, da je novinarka citirala zgolj delček vsebine sporočila za javnost in ga iztrgala iz konteksta na način, da se je javnosti posredoval napačen vtis, kot da se aktualno vodstvo družbe sploh ne zaveda pomena prometa iz poslovanja, ki ga je ustvarila družba. Navedeno preprosto ne drži, saj je že iz samega v prvotnem novinarskem tekstu zamolčanega besedila sporočila za javnost mogoče razbrati nasprotno. Aktualno vodstvo družbe Thermana, d. d., se še kako dobro zaveda pomena ohranjanja prometa pri poslovanju družbe, vendar pri tem ne more in ne sme spregledati celovite slike delovanja podjetja in vseh preostalih za družbo ključnih parametrov poslovanja, kot so ustvarjanje dodane vrednosti, prostega denarnega toka in dobička. Aktualno vodstvo družbe je v preteklem letu vložilo intenzivne napore v to, da bi izboljšalo omenjene parametre poslovanja družbe in zagotovilo pogoje za uspešno izvedbo postopka prestrukturiranja družbe ter doseglo njeno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost. Z enako vnemo in angažiranjem si bo za vse našteto prizadevalo tudi v prihodnje in prepričano je, da je lahko - ob predpostavki dovolj konstruktivnega sodelovanja vseh deležnikov (delničarjev, bank, upnikov in poslovnih partnerjev) - pri tem uspešno. Ob vsem navedenem bi vas želel obvestiti, da družba Thermana, d. d., s predstavnikom uprave preverja pravne možnosti uporabe pravnih sredstev zaradi posegov v pravice in dobro ime družbe ter osebnostne pravice predstavnika uprave. Če bodo za uporabo pravnih sredstev podani pogoji, jih bosta družba in predsednik uprave izkoristila. ANDREJ BOŠNJAK, Thermana, d. d. Modri telefon Strah pred visokim komunalnim prispevkom Anonimno pismo, ki smo ga prejeli v uredništvo, na- vaja, da naj bi bila sprememba ene od točk odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Laško vzvod za krivično odmero komunalnih prispevkov. Občinske službe odgovarjajo, da sprememba točke ne prinaša podražitev. Občinski svet je julija lani potrdil spremembo 4. točke 13. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Laško, tako da je ukinil možnost plačila komunalnega prispevka (za priključitev na kanalizacijo) v primeru, kadar obstaja nesorazmerje med velikostjo parcele in objektom po kriteriju »stavbišče krat 1,5«. Besedilo četrtega odstavka 13. člena se po novem glasi: »Če parcela objekta ni določena, se upošteva stavbišče krat faktor 1,5. Pri čemer je stavbišče definirano kot zemljišče pod stavbo (fundus).« Občanka meni, da so lahko do spremembe odloka vsi, ki so imeli večje parcele, uveljavljali pogoje iz 4. točke 13. člena in se izognili plačilu komunalnega prispevka na vrtove, zelenice, sadovnjake in podobno, ostali pa naj bi po njenem prepričanju zdaj komunalni prispevek morali plačati na vso parcelo, na kateri leži hiša, kar za nekatere pomeni ogromno razliko v plačilu, še poudarja. Sprememba v luči jasnejših določb Vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Občini Laško Andrej Kaluža pravi, da je bila zadnja sprememba odloka o komunalnem prispevku narejena zato, da bi se pri določanju komunalnega prispevka izognili nepravilnim odločitvam. Ker odlok prej ni točno določal nesorazmerja med velikostjo parcele in objektom, se je s spremembo odloka ta izjema črtala, tako da se zdaj uporablja faktor 1,5 le za zemljišča, kjer parcela objekta ni določena. Pri določanju komunalnega prispevka za novogradnje mnogi občani svoje zemljišče »razparcelirajo« na manjše parcele in s tem zmanjšajo komunalni prispevek. Kadar pa gre že za zgrajene stavbe, kjer se komunalna opremljenost izboljša ali na novo uredi, občinska uprava komunalni prispevek odmeri glede na podatke v uradnih evidencah. Kdor si je uredil delitev parcele na zemljišče, kjer stoji stavba, in na del, ki služi tej stavbi, mu bo torej prispevek odmerjen po takšnih podatkih. Za tistega, ki si tega ni uredil in spremembe ni vpisal v evidence, velja dosedanje stanje oziroma celotno zemljišče. Kaluža je zatrdil, da bo po novem zapisu 4. točke 13. člena omenjenega odloka višina komunalnega prispevka enako visoka kot prej. »Popravili smo le besedilo, tako da je zdaj zagotovljen korekten izračun komunalnega prispevka glede na vse zavezance. Šli smo skozi vse odločbe, ki so bile izdane, in nihče ni imel nesorazmerno velikega zemljišča, da bi veljala formula stavbišče krat faktor 1,5.« Plačilo je možno tudi na obroke Pojasnil je, da zavezancem za plačilo komunalnega prispevka za kanalizacijsko infrastrukturo občinska uprava izda odločbo o odmeri komunalnega prispevka po uradni dolžnosti, ko je zagotovljena možnost priključitve posamezne ulice, trga oziroma naselja na kanalizacijsko omrežje, ki je že povezano s čistilno napravo. Občani se lahko dogovorijo za obročno odplačevanje v največ šestih obrokih, vendar morajo za to podati ustrezno vlogo. TINA VENGUST Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 40 BRALCI POROČEVALCI Tekmovanje in igre Uspešno izpeljali še eno konjeniško prireditev Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim je ponovno uspešno izpeljalo tokrat že 12. konjeniške in 4. kmečke igre. Jezdeci so tekmovali v spretnostnih igrah in galop-ski tekmi, vprege pa v vožnji po spretnostnem poligonu in konjskem pullingu. V spretnostnih igrah je tekmovalo sedemnajst jezdecev. V tej disciplini so se najbolj izkazali Franci Sinkovič (Konjenica Virštanj-Obsotelje), Matjaž Selič in Alen Kladnik (KD Šmarje). V galopski tekmi se je pomerilo devetnajst tekmovalcev. Najhitrejši je bil najstarejši tekmovalec iger, 58-letni Vinko Stiplovšek (KD Šmarje), drugi je bil Branko Golež in tretji Dejan Kalan (oba KD Šmarje). Za jezdeci so se v spre-tnostnem poligonu pomerile vprege. Prvo mesto je osvojil Matej Čokelc (KD Sv. Štefan), drugo Franc Salobir in tretje Ivan Novak (oba KD Šentjur). Na konjeniških igrah so letos drugič pripravili tudi konjski pulling. Pri tej igri par konjev za sabo vleče tovor, ki se ga na določeno število metrov dodatno obremenjuje. V tokratni tekmi se je najbolje izkazala vprega Franca Salobirja (KD Šentjur), druga je bila vprega Ivana Novaka (KD Šentjur) in tretja vprega Mateja Čokel-ca (KD Sv. Štefan). Kmečke igre Po konjeniških so se začele kmečke igre. Na njih je sodelovalo osem ekip. Tekmovalci so se pomerili v košnji, grabljenju in štirih igrah presenečenja. V košnji je prvo mesto osvojil Beno Ocvirk (SD Mala Breza), drugo Franci Škoberne (Slogice) in tretje Mitja Grač-ner (Grahovški Smrkci). Prvič v zgodovini kmečkih iger pri kozolcu na Slogih je bil rezultat pri tekmovanju grabljic za prvo mesto popolnoma izenačen. Tako sta si prvo mesto delili Janja Štucin (Karate klub) in Sonja Selič (Slogice), tretje mesto je osvojila Simona Pri-všek (SD Mala Breza). Ekipno so pokal za prvo mesto osvojili tekmovalci DPM Šentjur, druga je bila ekipa Grahovški Smrkci in tretja Strelskega društva Mala Breza. Ves čas tekmovanja je bila v društvenih prostorih na kozolcu razstava Rudarska dediščina iz zasebne zbirke Vinka Križnika. Predstavljala je zgodovino rudarjenja v naših krajih. V bogatem sre-čelovu so obiskovalci lahko zadeli na primer meter drv, stensko uro, masažo ... STANISLAVA HRASTNIK Gimnazijka v zmagovalni reprezentanci V Ljubljani je bilo v soboto, 20. septembra, balkansko ekipno prvenstvo v atletiki. Reprezentance so imele po osem atletov in atletinj (skupaj 16 disciplin), za ekipni vrstni red pa je štel seštevek vseh šestnajstih nastopov. V konkurenci osmih držav (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Romunija, Bolgarija, Turčija, Slovenija) je naša reprezentanca zmagala in osvojila naslov balkanskega prvaka. Slovenija je nastopila v najmočnejši zasedbi, saj so nastopili vsi naši najboljši atleti: Primož Kozmus, Martina Ratej, Snežana Rodič, Marina Tomič, Sonja Roman in drugi. Najmlajša članica reprezentance je bila dijakinja športnega oddelka I. gimnazije v Celju, tretješolka Ina Rojnik, ki je nastopila v teku na 400 Ina Rojnik m in z osvojenim petim mestom prispevala pomemben delež k skupni zmagi. Omeniti velja, da ste še dve članici reprezentance (Marina Tomič - 100 m ovire in Maja Mihalinec - 100 m) pred leti obiskovali I. gimnazijo. Prireditve se je poleg predsednika Evropske atletske federacije (EAA) udeležil tudi večkratni svetovni rekorder v Setveni koledar Čas za presajanje je do 27. oktobra do 24. ure. 16. ČE list 17. PE list 18. SO cvet do 12. ure, od 13. ure plod 19. NE plod 20. PO ... plod do 9. ure 21. TO 22. SR korenina skoku s palico Sergej Bubka, ki opravlja vlogo podpredsednika Svetovne atletske zveze (IAAF) in je ekipi Slovenije podelil zmagovalni pokal. NP Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. VSAK ČETRTEK tiäw ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN Ljubezen raste na vrtu Karel Jurkošek iz Male Breze v občini Laško nam je prinesel pokazat svoj pridelek. Krompirček se res ne more pohvaliti z velikostjo, je pa oblika tista, ki šteje. Karel Jurkošek ceni vsako delo, še posebej rad kmetuje in vrtnari. Kar lahko naredi s svojimi rokami, je zanj najbolj dragoceno. Letos so na njegovem vrtu poleg krompirja lepo obrodili tudi drugi pridelki, še posebej korenje. Za dobro rast pa je po njegovem mnenju odločilno to, da se vrtu posveča s srcem. TV Stanko ima delo z bučami Stanko Krajnc iz Tovstega nad Laškim, naš zvesti naročnik, je dober opazovalec narave in zato uživa, kadar se narava poigra s pridelki, ki ga naenkrat pričnejo spominjati na kakšno podobnost pri človeku. Čeprav letošnja letina ni bila obilna, se mu je še posebej imenitno zdelo, ker mu je na njivi zrasla 19 kg težka buča, in to tako, da sta dve zraščeni skupaj. Sam pravi, da kaj takšnega še ni videl, pa čeprav pri njih sadijo veliko buč. VM BRALCI POROČEVALCI 41 Njunih 60 let Veliko družinsko srečanje na Kozjanskem Buče spremenili v čarobne lučke Pisala so se leta po drugi svetovni vojni, težka leta obnove, ko so se na porušene domove iz nemških taborišč vračale kozjanske žene in matere, ki jim je vojna vzela može in je bilo treba postaviti življenje na novo. Prevzeti so morale vloge, ki jih niso bile vajene. Vsi so takrat veliko pretrpeli, otroci so na hitro odraščali in s svojimi pridnimi rokami postajali nenadomestljiva pomoč svojim materam, v upanju na neko svetlejšo, lepšo prihodnost. Kljub delu in trpljenju pa so se rojevale ljubezni, ki so tudi premagovale nepremagljivo, ustvarjale so se nove družine, življenje se je počasi vračalo med kozjanske griče. Ena takšnih velikih ljubezni se je v petdesetih letih spletla tudi med Kovačičevo Marico in Amonovim Mirkom. Najprej sta morala premagati veliko mamino nasprotovanje, potem ločitev in ponovno snidenje v Linzu v Avstriji na jesen leta 1954, kjer sta se 2. oktobra tudi poročila. Še v Avstriji je Marica naslednje poletje povila prvorojenko Marjanco, nakar ju je z drugim otrokom na poti njuna pot vodila v Južno Ameriko. Najprej si je družina s pridnimi rokami in veliko mero potrpežljivosti ustvarila svoj dom v Montevideu, kjer sta se rodila še Kristina leta 1956 in Mirko leta 1969. Po državnem udaru v Urugvaju v sedemdesetih letih je družina našla svoj novi dom v Caracasu v Venezueli, kjer Mirko in Marica Amon živita še danes. Marica in Mirko Amon Po svetu s slovenskim potnim listom Rodna Slovenija, predvsem prelepi kozjanski griči pa ostajajo v njunih srcih. Od leta 1967, ko so nas po mnogo letih prvič obiskali, se družina Amon redno vrača v Slovenijo na obiske. Prihajata Mirko in Marica, prihajajo njuni otroci, vnuki, že tudi pravnuki. Njuni potomci se s svojimi sopotniki in otroci, ki se rojevajo na različnih koncih sveta, navdušujejo nad lepotami naše dežele. Očarani so nad zelenjem, nad lepotami, nad toplino, ki jo doživljajo na vsakem koraku. Čeprav se je njuna kri v vseh teh letih premešala s čilensko, italijansko, argentinsko in špansko, čeprav njuna širša družina danes živi v Venezueli, Kanadi, ZDA, Španiji in delno zaradi delovnih obveznosti v Argentini in na Kitajskem, so njuni člani ponosni, da potujejo po svetu s slovenskimi potnimi listi. Letošnji junijski obisk je bil še posebej slovesen. Na dolgo pot preko Atlantika sta se Mirko in Marica Amon, ki letos oktobra slavita biserno poroko, podala z veliko željo, da tudi svojim pravnukom pokažeta, od kod sta doma. Na velikem družinskem srečanju obeh rodbin, Amonove in Kovačičeve, smo se srečali sorodniki štirih generacij. Prišli smo iz Venezuele, Kanade, ZDA, Španije, Francije in Slovenije. Da se družimo ob tradicionalnem kosilu v osrčju Kozjanskega, da nazdravimo gostiteljema in jima zaželimo še veliko srečnih in zdravih let. MARJANA KOVAČIČ Hotel Prebold z novim imenom, s prenovljeno podobo in ponudbo Poleg nočitvenih zmogljivosti vam v Garni šport hotelu v Preboldu sedaj nudijo tudi možnost sprostitve in druženja v novem wellness centru, kjer boste lahko s prijatelji in poslovnimi partnerji preživeli prijetne trenutke. Savne, jacuzzi, fitnes in masaže pripomorejo k dobremu počutju in bodo naredili vaš dan uspešnejši in bogatejši. V sodelovanju z znanima antropologinjama bodo prirejali antropološke delavnice, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo tudi odprtje zdrave kuhinje ter ambulante za estetsko kirurgijo. Promocijsko besedilo Foto: SHERPA Konec oktobra povezujemo z nočjo čarovnic. Po stari irski legendi se na zadnji oktobrski dan izrezujejo buče. Irska legenda pravi, da je živel kovač Jack, ki je bil skopušen in domišljav. Rad je kaj dobrega pojedel in popil, ampak ker ni imel denarja, je sklenil pakt s hudičem, ki se je spremenil v kovanec in s tem pomagal Jacku do hrane in pijače. Jack je poleg kovanca v žepu nosil tudi križec, zaradi česar se hudič ni mogel spremeniti nazaj v svojo obliko. Po desetih letih je hudič terjal Jackovo dušo, vendar ga je ponovno prevaral in ga prosil, naj se spremeni v jabolko. Hudič je to storil. Jack je na jabolko narisal križ in hudič se ponovno ni mogel spremeniti v svojo obliko. Ko je prišel čas Jackovega slovesa, v raju ni bil dobrodošel, zato je moral potrkati na vrata pekla, kjer ga je pričakal hudič, ki ga je poslal v temo s koščkom oglja. Jack je takrat imel s seboj bučo, ki jo je izdol-bel in vanjo vtaknil žareči košček oglja, da si je lahko svetil po poti, ne da bi ga žgalo v roke. Od takrat ljudje buče izdolbejo za vse tiste duše, ki so preklete in tavajo med svetovi. Danes buče izdolbemo, da bi z njimi pregnali zle duhove. Po nauku te bajke, da z ukano preženeš zle duhove in si sam svetiš po svoji poti, so otroci stanovalcev v enem od blokov Na Novi-nah v občini Prebold storili podobno. Stanovalci so se zaradi vremena in daljšega dneva za izrezovanje buč odločili nekoliko prej, ampak so vseeno s tem popestrili vhod v blok z izdolbenimi bučami in s prikupnim strašilom. Druženje je bilo v prvi vrsti namenjeno otrokom, ki so s pomočjo »starejših pomočnikov« izdolbli vsak svojo bučo in jo zvečer spremenili v čarobno lučko. Odrasli so poskrbeli, da so buče dobile pravilne in želene oblike, otroci pa so iz buč izpraznili semena, ki bodo v zimskem času postala hrana za ptice. UROŠ ŠKOFLEK Lenartov sejem Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so tudi letos, prvi konec tedna v oktobru, pripravili Lenartov sejem, ki je bil tokrat že devetnajstič. Z njim obiskovalcem poskušajo približati nekdanji utrip zgornjesavinjskih sejmov v času med obema vojnama. Sejemski živ-žav z rokodelci domače in umetne obrti se je pričel ob 9. uri, ko je trški policaj zbrani množici predstavil sejemski red. Sledil je dvig trške zastave in pozdrav župana Vinka Jeraja, ki je obiskovalcem in prodajalcem zaželel dobro kupčijo. Da je vse potekalo tako kot nekoč, so s svojo prisotnostjo poskrbeli narodopisni liki, ki so se ves čas sprehajali med stojnicami. Prisotni so bili seveda tudi posebneži, ki še danes živijo v pripovedih starejših Rečičanov. Med razstavljavci je vsako leto več domačinov iz Zgornje Savinjske doline, ki predstavljajo lokalne proizvode in kulinarične posebnosti. Organizatorji so znova poskrbeli, da se je po trgu širil vonj po domačem »tovkcu«, moštu in pečenem kostanju, brez katerih si Lenartovega sejma skoraj ne moremo zamisliti. HŽ 42 AKCIJA NAGRADNI RAZPIS Kdo bo drugi finalist? V prvem krogu smo dobili zmagovalca, to je fotografija psa Benija, ki pelje na sprehod svojega pasjega prijatelja. Zmagovalca v drugem krogu pa bo odločilo glasovanje za tisto fotografijo, ki vam bo najbolj všeč med tokrat objavljenimi. Še tretji krog bomo imeli in potem se bodo v finalnem delu tri fotografije potegovale za končno zmago. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi. Kupone bomo objavljali tudi v naslednjih številkah, izpolnjene pa pričakujemo najkasneje do torka, 28. oktobra. Zmagovalec se bo uvrstil v finalni del, med glasovalci pa bomo izžrebali še dobitnika hišne nagrade. »V tej košari je za velikonočno >pisanko< hči Maruša dobila kužka, ki smo mu dali ime Medo,« je zapisala Tanja Golob iz Šmarja pri Jelšah. »Po kozarčku vinca in koščku savinjskega želodca se prileže počitek,« je šaljiv pripis k fotografiji labradorke Čene poslal Jošt Kunej iz Mozirja. Gea sporoča: »Že težko pričakujem zimo in Božička.« Fotografijo je poslala Katja Djordjević iz Celja. Tina Šraml iz Šmarja pri Jelšah je poslala fotografijo mačje dojenčice Lune, ki je utrujena in sita zaspala na kolenih. »Nemški ovčar Billi je v vročih junijskih dneh potreboval zaščito,« je svoj prispevek za rubriko komentirala Špela Blagotinšek s Polzele. »Assi je 14-letna jazbečarka mojega osemletnega vnuka,« je ob fotografiji pripisala Dunja Logan iz Celja. Luka na preži je Ida Lešek iz Celja naslovila fotografijo, na kateri maček opazuje srno. Tole fotografijo dveh neločljivih mačjih prijateljic smo prejeli iz Črno- »Prisrčno družinico čivav na fotografiji sestavljajo Megy in njena mla-mlja, in sicer od bralke Antonije Pavlovič. dička,« je sporočila Slavica Kobilšek iz Celja. Nemški ovčar Dalas je bil nervozen, ko so se njegovi lastniki brez njega hladili v za spremembo. Ne bo pil le vode, saj je ugotovil, da je bazenu. Fotografijo je poslala Klara Medved s Ponikve. še veliko drugih možnosti. Ime in priimek Naslov_ Poštna številka in kraj Telefon Glasujem za fotografijo številka: 1. 2. 3. 4. 6. 6. 7. 8. 9. 10. П. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Sprejemali jih bomo do 28. oktobra! ŽIVALSKI SVET 43 Na celjski razstavi so vsako leto na ogled tudi manj običajne mačke. Zagotovo sem najlepša! Velike in male, bolj in manj kosmate Na mednarodni razstavi v Celju smo videli rekordno število mačk Čeprav se nepoznaval-cem morda vse mačke zdijo približno enake, vam bodo tisti bolj »posvečeni« hitro razložili, da ni tako. Vsaka pasma je drugačna in niti dva mačja osebka iste pasme si nista podobna niti po videzu, kaj šele po značaju. Tudi za vsakoletno mednarodno razstavo pa-semskih in domačih mačk, ki jo na celjskem sejmišču prireja Felinološko društvo Celje, se zdi, da je vsako leto podobna, a vendar ni tako. Organizatorji vedno pripravijo kakšno novost ali predstavijo pasme, ki jih še nismo videli. Takšne redkejše pasme, ki so pritegnile pozornost, so bile letos sfinga, don sfinga, kurilski bobtail, ameriški koder in turška angora. Za to, da je bilo dogajanje za obiskovalce še bolj pestro, je poskrbelo Društvo Poživ iz Velenja. To društvo skrbi za zapuščene mačke in je ves čas razstave na duhovit in izviren način uspešno prikazovalo svoje delo in zbiralo sredstva. Vsi, ki so bili pripravljeni darovati prostovoljni prispevek za delo društva, so se na primer lahko fotografirali z enim od društvenih kosmatincev. Srca tako obiskovalcev kot sodnikov je osvojila 4-mesečna najdenka Jane, prikupna sivo-bela ma-čica, ki so jo našli zavrženo kmalu po rojstvu. Več kot 200 mačk Letos se je za naslove najlepših potegovalo kar 222 mačk (lani 190), ki so v Celje pripotovale z lastniki iz Italije, Avstrije, Nemčije, s Hrvaške, z Madžarske in iz Slovenije. Mačke so ocenjevali mednarodni sodniki s Finske, Češke, iz Italije, Francije in Slovenije. Kot pravi Tatjana Malgaj, predsednica Felinološkega društva Celje, ki se že vsa leta trudi in organizira razstavo, je bila kakovost razstavljenih mačk na izredno visoki ravni, saj so bile med njimi tudi svetovne prvakinje. Na ogled je bilo največ predstavnic velike pasme maine coon in britanskih kratkodlakih mačk. »Po krajšem zatišju se ponovno veča število perzijskih dolgodlakih in norveških gozdnih srednje dolgodlakih mačk. Veliko je bilo tudi svetih birmanskih mačk, prisotne so bile kartu-zijske, ruske, siamske, orientalske mačke, predstavnice pasme ragdoll in devon rex,« ugotavlja Malgajeva. Posebno pozornost obiskovalcev so pritegnile domače mačke, nerodovniške, a prikupne hišne ljubljenke, ki so tudi tekmovale v svojem razredu ter celo osvojile pokal. Uspešni slovenski razstavljavci Kljub močni tuji konkurenci so se odlično odrezale mačke razstavljavcev iz slovenskih društev. Devon rex Milene Hribar je bil v nedeljo drugi na izboru Best of Best, siamec lastnice Iris Gruber pa celo prvi na tem izboru. V soboto je zmagal bel perzijec Roberta Marconija iz Italije. TC, foto: SHERPA Najlepši maček izbora Best of Best, siamec Iris Gruber Celjski reševalci v družbi najboljših Sedmo mesto za Nevenko Štor in psičko Neli na svetovnem prvenstvu Konec septembra se je v Novi Gorici zaključilo 20. IRO svetovno prvenstvo za reševalne pse. Uspeh je že, da sta kar dva člana Kinološkega društva reševalnih psov Celje nastopila na prvenstvu. Uspešna reševalca: Tomaž Dražumerič s Cory in Nevenka Štor z Nell Tomažu Dražumeriču in psički Cory je žal zmanjkala najdba v ruševini in zato sta tokrat ostala brez uvrstitve. Nevenka Štor in psička Neli pa sta dosegli izjemno 7. mesto v kategoriji iskanje pogrešanih oseb v naravi. Tako je bilo celjsko društvo v okviru Enote reševalnih psov Slovenije na prvenstvu v družbi najboljših na svetu izjemno uspešno zastopano. Izkušeni vodnik reševalnega psa Tomaž Dražumerič, ki je že večkrat sodeloval v iskalnih akcijah, tudi v tujini, je povedal, da pomeni udeležba na svetovnem prvenstvu reševalnih psov zanj dodaten trening, ki je še kako potreben za resnične akcije ob dogodkih, kot so potresi, eksplozije, prometne nesreče, poplave ... »Uvrstiti se med najboljše na svetu pomeni trdo delo vsakega posameznika in ekipe, s katero trenira. Večkrat tedensko s KDRP Celje vadimo iskanje s psi v vseh mogočih razmerah in zato člani iz Celja državo vsako leto zastopamo na svetovnem prvenstvu in drugih mednarodnih preizkušnjah.« Za uspeh je treba vaditi vsak dan Nevenka Štor ob doseženem izjemnem 7. mestu ne skriva zadovoljstva: »Svetovno prvenstvo reševalnih psov je bilo zame nedosegljivo, že misel o tem je bila nepojmljiva. Nato se je kar zgodilo. Ko sva po več neuspešnih izpitih za las zgrešili prav dobro oceno, sem še več časa posvetila odpravljanju napak in uspeli sva. S psičko Neli sva trenirali skoraj vsak dan, največkrat doma, včasih tudi na društvenem poligonu. Vsak torek se udeleživa skupnih treningov iskanja, ki jih vodijo odlični inštruktorji, pomagajo pa vsi člani društva, zato je najin uspeh tudi njihov.« Na svetovnem prvenstvu sta tekmovali v iskanju v naravi. Predstaviti sta morali poslušnost in premagovanje ovir ter iskanje v naravi, kjer sta na težkem kraškem terenu morali v 30 minutah najti tri pogrešane osebe. Od 54 tekmovalcev iz 20 držav je samo 13 reševalnih parov našlo vse pogrešane osebe. »Neli je preizkušnjo opravila z odliko,« pravi Nevenka. Miloš Kužner, predsednik Kinološkega društva reševalnih psov Celje, ob novem uspehu društva dodaja, da so ponosni na člane, ki ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven nje zastopajo njihove barve. »Redna celoletna vadba vseh naših članov poleg udeležb na tekmovanjih pomeni dobro pripravljenost za sodelovanje v akcijah iskanja pogrešanih oseb v naravi in ruševinah, ki jih je na celotnem območju Slovenije v povprečju 40 na leto.« MAJDI KOSI, foto: ERPS 44 MLADI ZA MLADE ■■ V Vi V ■■ Dediščina v soli Učenci 3. c razreda z razredničarko Darjo Savinek in učiteljico OPB Mojco Dobnik smo se v sončnem dopoldnevu odpravili v Ojstriško vas. Najprej smo se ustavili v čebelarskem muzeju. Gospa Mira Pepel nam je pokazala čebelarske pripomočke in nam razložila njihovo uporabo. Videli smo čebele delavke, trota in matico. Vrteli smo stiskalnico medu - centrifugo. Bilo je zabavno in poučno. Izvedeli smo: - niso le tri vrste čebel, ampak jih je več (Eva) - čebelarji kupijo matico pri drugem čebelarju (Vanesa) - če želiš čebelariti, moraš imeti eno matico in nekaj čebel (Ana) - čebelarji oblečejo čebelarsko obleko, da jih čebele ne popikajo (Jasna) Videla sem številne predmete za čebelarje (Iza). Z Žanom sva napeljala žico na lesen okvir za satovje (Andrej). Posladkali smo se z medenjaki. Pili smo medeno limonado (Nina). Bilo je zelo dobro, pa še zdravo. Za slovo nam je gostiteljica podarila velik me-denjak v obliki čebele, ki ga je gospa Mira spekla prav za nas (Franja, Lara). Ker so bili medenjaki tako zelo dobri, je učiteljica prosila za recept (Andraž). Učenci 3. c, POŠ Tabor Mir in prijateljstvo »Z najboljšim prijateljem lahko sediš brez besede. Ko odideš, imaš občutek, da je bil to najboljši pogovor, ki si ga kdaj koli imel!« To je le ena od misli, ki smo jih pisali sedmošol-ci III. osnovne šole Celje v okviru projekta Pozdrav ptic miru. V septembru smo v šoli izdelovali različne predmete, ki so povezani z mirom, zlasti ptičke v različnih oblikah: najmlajši so naredili ptičke iz papirja, drugi so jih pobarvali ali risali nanje, pri čemer so uporabljali različne zanimive vzorce. Šestošolci so pri uri gospodinjstva napekli veliko skledo slastnih piškotov v obliki ptičkov. Sedmošolke smo vsako jutro prišle h gospe Robnik, mentorici projekta, ter izdelovale knjižna kazala v obliki sov, nanje pa napisale različne misli o miru, prijateljstvu in svobodi. Misli so zapisali tudi moji sošolci in sošolke. Sošolec je zapisal: »Pravi prijatelj ti stoji ob strani, ko ga najbolj potrebuješ.« Pri likovnem snovanju so učenci izdelali zanimiv plakat o miru, ki je lepo popestril naš prireditveni prostor na zaključni prireditvi projekta Pozdrav ptic miru v središču Celja v soboto, 20. septembra. Tudi moje sošolke in jaz smo se udeležile prireditve, saj smo skrbele za našo stojnico. Veliko ljudi se je ustavilo pri njej in si ogledovalo izdelke ter poizkusilo naše dobrote. Izdelke smo delili tako hitro, da smo na koncu sami ostali praznih rok, kar nas je samo razveselilo in dobre volje smo zaključili letošnji projekt Pozdrav ptic miru. Svoje izdelke smo postavili na ogled na spodnjem hodniku šole in jih tako pokazali vsem učencem, učiteljem in staršem. Kot vsako leto si bomo tudi letos prizadevali za mir in prijateljstvo med nami, tako v III. osnovni šoli Celje kakor tudi med vsemi ostalimi šolami in ljudmi. LINA KNEZ ŠTORMAN, 7.a, III. OŠ Celje 9.00 BOGRAČIJADA pred Planetom Tuš Poizkusite bograč iz največje keramične posode za kuhanje bograča na svetu. . Xi 11.00............................v'............................. SPOMINČICA FIFI IN ČMRLEK NA OBISKU i 4 17.00 REBEKA DREMELJ & BAND 19.00 OBISK MODRIJANOV 19.30 NAGRADNE IGRE IN ANIMACIJE SOB I 18. 10. SUPER POPUSTI DO ^heuroplakati --erme limia www.planet-tus.siW] planet.koper ZA ZDRAVJE 45 Luskavica ni nalezljiva A je kronična bolezen, ki traja vse življenje Pordela koža, prekrita s srebrnosivimi luskami. Psoriaza. Ljudje bolezen bolj poznajo kot luskavico. Na Celjskem naj bi to obolenje imelo več kot 220 ljudi, v celi Sloveniji več kot 35 tisoč, a ni nujno, da je ta statistika pravilna. Zagotovo je ljudi, ki jih luskavica prizadene, še več. Gre namreč za bolezen, ki ne pomeni samo fizične prizadetosti, mnogo bolnikov soočenje s tem obolenjem pahne tudi v čustveno stisko. Ta se odraža v njihovi odmaknjenosti od družbe, prizadeti so tudi odnosi z bližnjimi. Luskavica je kronična vnetna bolezen, kar pomeni, da zdravljenje traja vse življenje. Najpogosteje prizadene komolce, kolena, ledveni predel in nohte. Bolezen v zdravstvu še vedno preučujejo, zaenkrat je znano, da je dedna in ni nalezljiva, medtem ko pravega vzroka za njen nastanek še ne poznajo. Po najnovejših raziskavah naj bi šlo za motnjo imunskega sistema. Da je luskavica bolezen, ki jo javnost pogosto napačno razume, menijo tudi v Društvu psoriatikov Slovenije. A kot pravi predsednica Dragica Dremelj, ki ima luskavico že več kot 45 let, je res, da so v zadnjem času ljudje bolj ozaveščeni o tem. »Kljub temu je psoriaza v družbi še vedno tabu, kar je odvisno tudi od tega, kako okolica sprejme bolnika. Ko ljudje izvedo za to diagnozo, se >umaknejo vase<. Poznam primere, ko sta se partnerja tudi ločila, ker je eden od njiju imel luskavico. Čeprav so ljudje to vnaprej vedeli, niso pričakovali, da je lahko bolezen tako huda,« dodaja. Ne alergija, ampak luskavica Sama pravi, da so ji bolezen odkrili v zgodnji mladosti. Takrat se je odpovedala kratkim krilom, šele čez čas si je upala nadeti vsaj kratke rokave. Zato razume, da je psoriatikom res težko, a dodaja, da se morajo tudi sami pri sebi soočiti z boleznijo in razumeti, da bodo z njo živeli. Že obiski pri zdravniku so lahko naporni. »Dogaja se, da splošni zdravniki najprej pri bolnikih zdravijo alergijo, ker mislijo, da so simptomi na koži povezani s tem. Tu se pojavi napačno Za psoriatike je priporočljivo, da se pri kopanju izogibajo kopelim, milom in šamponom, ki izsušijo kožo. Treba je uporabljati kopeli, ki so dodatno obogatene z olji. Poleg tega morajo biti oblačila udobna, prednost pa imajo obleke iz bombaža, lanu in svile, saj dihajo in ne dražijo kože. Psoriatiki potrebujejo tudi nekoliko več počitka, saj utrujenost in pomanjkanje spanja lahko pripomoreta k stresu, kar bolezen samo še poslabša. Znano je, da se obstoječa psoriaza še poslabša, kadar pride do okužbe, zato je ključno, da se vse okužbe zdravijo takoj in učinkovito. zdravljenje. Mnogi psoriatiki se tudi odločijo za svoj način zdravljenja. Osebni zdravniki danes tudi s težavo napišejo napotnico, da bi bolnika poslali k specialistu,« Dremljeva opisuje težave, s katerimi se srečujejo bolniki že na začetku preiskav. Zdravila so sicer učinkovita, vendar je to tudi odvisno od stopnje luskavice. »Leta in leta sem uporabljala mazila, ki so mi jih predpisovali. Dokler se koža ne navadi nanje, učinkujejo. V mojem primeru se je koža navadila, kar ni bilo dobro, zato so mi predpisali biološka zdravila. Ampak situacije so različne, pri nekaterih se koža lepo obnavlja in bolezen ni tako vidna,« dodaja Dremljeva. Še vedno tabu Da so psoriatiki med ljudmi velikokrat brez potrebe stigmatizirani, pravi tudi predstojnica dermatovene-rološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, mag. Ana Benedičič, dr. med., specialistka dermatovenerologije: »Še vedno slišimo, da kdaj Oblike bolezni so lahko različne Zdravniki poznajo več vrst luskavice. Tako imenova psoriaza v plakih pomeni, da se bolezen kaže v obliki obsežnih plošč, ki največkrat prizadenejo predele nad velikimi sklepi. Predvsem nad komolci, koleni in križem. Inverzna luskavica se pojavi tudi v kožnih gubah, pod dojkami, pod pazduhama, v popku ali okoli spolovila. V primeru palmaplantarne oblike bolezni so prizadeti dlani, podplati in lasišče. Gutatna oblika je akutna kapljična oblika obolenja, ki nastane po gnojnem vnetju žrela. Luščeča žarišča imajo velikost kapljice in so največkrat posuta po vsem telesu. Takšna luskavica je pogosta pri otrocih in mladih odraslih. Eden od dejavnikov tveganja je v tem primeru tudi stres, pogosto pa ne morejo opredeliti sprožil-nega dejavnika in tudi potek obolenja ni predvidljiv. Pustulozno psoriazo predstavljajo drobna gnojna žarišča predvsem na dlaneh in podplatih. Luskavica se pokaže tudi na nohtih, ki so zadebeljeni, motni in s pikčastimi vdolbinicami, na končnih delih pa so privzdignjeni in odstopijo. Takšni nohti so tudi krhki. Pri eritrodermični obliki luskavica prizadene celo telo. NEDELJA, t; 9. NOVEMBER, KULTURNI CENTER LAŠKO Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com V prehrani bolnikov z luskavico bi moralo biti veliko sadja in zelenjave, medtem ko se morajo izogibati hrani v konzervah in gaziranim pijačam. Na bolezen slabo vplivajo tudi pitje alkohola, kajenje in kakršne koli telesne poškodbe. Zato morajo psoriatiki ves čas paziti tudi na to, da so pri fizičnem delu ali opravilih ustrezno zaščiteni. V prostem času jim dobro denejo predvsem sprehodi in rekreativne dejavnosti. od psoriatika zahtevajo, naj odide iz bazena oziroma s kopališča. Ali da mu ne želijo seči v roko zaradi kožnih sprememb, ki jih opazijo na njej. Ljudje ne vedo, da bolezen ni nalezljiva.« Bene-dičičeva omenja, da so psoriatiki prizadeti ne le zaradi kožnih sprememb, ampak imajo lahko tudi pridružene vnetne bolezni. Pojavijo se vnetja sklepov ali črevesja, imajo lahko težave s srčno-žilnim sistemom. Zaradi srbenja in bolečin veliko noči prebedijo, njihova kakovost življenja je slabša tako v službi kot doma ter tudi v prostem času. Tudi v času šolanja, saj bolezen največkrat izbruhne v najstniških letih. »Prizadene ljudi v najbolj aktivnih letih, kar vpliva nanje. Znano je, da je med psoriatiki več primerov depresije, a tudi stopnja samomorilnosti je pri njih višja,« dodaja Benedičičeva. Zato tako dermatoveneroški oddelek celjske bolnišnice kot Društvo psoriatikov Slovenije opozarjata na pomen oza-veščanja ljudi. SIMONA ŠOLINIČ Ravno to, da ljudje psoriatikom dajo vedeti, da zaradi sprememb na koži niso zaželeni v njihovi družbi, otežuje zdravljenje. To, da bolnik ni sprejet v svojem okolju, da ga na delovnem mestu ali v šoli gledajo postrani, da se marsikdo izogiba komunikaciji z njim, in to, da je motena tudi sproščena intimnost, vpliva na njegovo samozavest. Rožnati oktober za zdrave dojke Rajk dojk je tako v svetu kot v Sloveniji najpogostejši ženski rak. Predstavlja približno petino vseh rakov pri ženskah. Mesec oktober je tudi letos namenjen boju proti tej bolezni, predvsem v obliki obveščanja in osveščanja o pravočasnem odkrivanju zametkov bolezni, ko je le-ta še obvladljiva in ozdravljiva. Po podatkih Registra raka za Slovenijo pri Onkološkem inštitutu vsako leto na novo zboli več kot 1200 žensk. Najpogosteje zbolijo ženske po 50. letu, šest odstotkov vseh bolnic pa je mlajših od 40 let. Za rakom dojk lahko zbolijo tudi moški, vendar 100-krat redkeje. Evropska zveza Europa Donna že sedmo leto zapored obeležuje 15. oktober kot Dan zdravih dojk. Na ta dan tudi istoimensko slovensko civilno združenje, ki posebej opozarja, kako pomembna je redna telesna aktivnost, zdrava, uravnotežena prehrana in ohranjanje telesne teže za zdravje dojk. Glavni cilj slovenskega združenja je predvsem v tem, da bi ženskam v Sloveniji zagotovili enake možnosti za zgodnje odkritje bolezni, takojšnje in učinkovito zdravljenje ter okrevanje. VELIKI MARTI N R T TANJE ŽAGAM U \ S 16-CLANSKIM TAMBURASKIM ORKESTROM VIPAVA GOST VEČERA: ^ KUBANSKI VIOLINIST (ЗЖ) LAZAROZUMETO radiocelje '/ Vstopnice po 15 evrov so na prodaj v Ticu Laško in uro pred koncertom v Kulturnem centru Laško. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zbirališče Kako se imenuje kraj, kjer se danes zbirajo mladi? Zavod za zaposlovanje ... Organ ali kopalnica? Moški je v prometni nesreči ostal brez penisa. Zdravnik mu je povedal: »Dobra vest je, da današnja medicina omogoča, da vam naredimo novega. Lahko izbirate celo dolžino. Od zavarovalnice boste dobili za poškodbo 5.000 evrov, zato si lahko mirno privoščite to plastično operacijo. Ker pa se to tiče tudi vaše žene, se o dolžini pogovorite tudi z njo. Prevelik bi jo lahko motil, nad premajhnim pa bi bila razočarana. Svojo odločitev mi boste povedali jutri.« Naslednji dan pride zdravnik v sobo. »Ste se pogovorili z ženo? Kaj ste se odločili?« »Odločili smo se za italijanske ploščice v kopalnici, masa-žno banjo in nov pralni stroj.« Nesporazum V trafiki: »Dajte mi rebrasti XXL.« Ona: »Joj, nimam rebrastih, imam pa take z jagodami ... in dam vam še svojo telefonsko številko.« »Ženska neumna, dajte mi rebrasti čips XXL, pa hitro, tekma se začenja.« Nogometna Janezek pride iz šole in pravi očetu: »Očka, ti me boš gotovo razumel, ker sai nogometaš.« »O čem govoriš?« vpraša oče. Janezek: »Podaljšal sem pogodbo s petim razredom še za eno leto.« Internetna povezava Dedek svojim vnukom: »Ko bom umrl, hočem na grobu brezžično omrežje.« »Zakaj pa?« vprašajo vnuki. »Zato, da me boste pogosto obiskovali.« Zamuja Ženska teče za avtobusom, maha in kriči: »Ustavite, prosim, zamudila bom v službo.« Ljudje zakličejo vozniku, naj ustavi. Ko ženska le priteče do avtobusa in vstopi, si oddahne ter zakliče: »Kontrola kart!« Spraševali smo vas, katere tri avtorje z našega območja smo predstavili v rubriki Bukvarna in objavili tudi odlomke iz njihovih knjig. Pravilnih odgovorov ni bilo veliko, saj je bilo vprašanje očitno težko, odgovor se glasi: Robert Simonišek, Dea Josifovski in Glorjana Veber. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralca Slavka Kamenika, Ljubljanska c. 33, Celje, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Koliko kratkih novic lahko najdete v vsaki številki Novega tednika (v pomoč: toliko je tudi občin v Savinjski regiji, kjer spremljamo dogajanje)? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Balzam Če smo se zadnjič pritoževali zaradi nemogočih zvo-njenj na telefonu Simone Šolinič, jo moramo tokrat pohvaliti. Po srhljivih klicih »mami« je nastavila pretresljivo mijavkanje mačjih mladičev, nazadnje pa nas je le osrečila z normalno melodijo, in sicer s pesmico iz filma Sreča na vrvici. Balzam za naša ušesa! ANEKDOTE Srbski znanstvenik Pavle Savić (1909-1994) je preučeval področje nuklearne fizike, fizike visokih pritiskov in nizkih temperatur. Ko je bil dijak, mu je profesor srbskega jezika očital, da pri nalogi ni uporabil citatov, brez tega pa se ne vidi, ali je res kaj prebral. Pri naslednji nalogo je Pavle citiral slavnega kitajskega filozofa Van Fu Džija. Dobil je odlično oceno in pohvalo, da je tako hitro upošteval nasvet. Samo njegovi najbližji prijatelji so vedeli, da ta filozof sploh ne obstaja . MODROSTI Če ne veš, kam si namenjen, te bo tja pripeljala vsaka pot. (indijski pregovor) V občinah na Celjskem so se od dosedanjih županov različno poslovili. Solze so tekle na zadnjih sejah občinskih svetov, in to tam, kjer se dosedanji župani niso odločili za ponovno kandidiranje. Po volitvah pa verjetno tudi tam, kjer so bili poraženi, po možnosti s tesnim izidom. V občinah, kjer ni bilo menjav, pa še razmišljajo, ali bi se jokali od sreče ali od žalosti . Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 21. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 9 6 3 1 5 3 5 8 1 9 7 8 6 6 1 4 8 3 5 9 6 2 1 8 5 4 6 7 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / p^. • - У-.-У- Hladno poletje le za nekaj dobro Še pred letošnjim junijem bi prisegla na vse, kar mi kaj pomeni, da bi se mi prej prsti posušili, preden bi na papir spravila kaj takšnega, kar bo zdajle sledilo. Trdim namreč, da je bilo letošnje deževno in hladno poletje vsaj za nekaj dobro! Proti koncu junija, ko se je sonce vsaj za nekaj dni spomnilo, zakaj pravzaprav je na nebu, smo namreč k hiši prinesli majhno mijavkajo-čo kepico. Svoj 11-članski mačji trop in drvarnico ob robu velikega travnika je naš mladiček v hipu zamenjal za človeško družino, se v nekaj urah obnašal, kot da še v življenju ni videl trave in je kraljeval na kavču, še veliko rajši pa v naročju. Če je bil le za hip sam, je začudeno mijavkal in klical, naj mu vendarle že pride kdo delat družbo. Pridno je praznil svojo posodico s hrano, se pustil skopati in stehtati, pri veterinarju pa se je - gospodarjem, ki so prej imeli v mačji kartoteki pri Zvitorepki zapisano »Pozor, popadljiva mačka!« - pustil pregledati in razglistiti, pa še dobesedno stuširati s tekočino, ki je z njega odgnala vse bolhe. A takšna idila je trajala le nekaj dni. Bolj ko smo se navduševali nad njim - češ pa bo menda le držalo tisto, da najdenčki znajo pokazati veliko hvaležnosti - bolj je naš Max postajal igriv. Če smo bili nad muckom, ki je že v prvem popoldnevu ugotovil, čemu služi mačje stranišče, naravnost navdušeni, smo zatem v nekaj dneh pospravili vse lončnice v edino sobo, ki še zdaj ostaja zaprta pred mačkonom. Ne le, da na listih in steblih brusi svoje kremplje, zemlja v kateri rastejo, se menda razen po barvi v ničemer ne razlikuje od mačjega posipa. In bolj ko se je poletje spreminjalo v deževne turobne dneve, ko trenirke in dolgi rokavi nikomur niso bili odveč, bolj je naš mačkon kazal krempeljce. Pa ne le kazal, tudi uporabljal jih je. V kotu dnevne sobe sicer sameva mačja hiška s pra-skalom, narejenim prav za brušenje mačjih krempelj- REŠITEV SUDOKU 122 3 7 2 9 8 4 6 1 5 1 9 6 7 5 2 8 4 3 4 8 5 1 6 3 9 7 2 2 5 4 6 9 1 3 8 7 9 1 8 2 3 7 5 6 4 6 3 7 5 4 8 2 9 1 7 6 1 8 2 5 4 3 9 5 4 9 3 7 6 1 2 8 8 2 3 4 1 9 7 5 6 cev, a kaj, ko Maxa ni prepričala. Zato pa so ga toliko bolj kavč in fotelj (hja, bomo imeli vsaj razlog za nakup nove sedežne, saj so se na tej vzmeti že sumljivo prilagodile obliki naših teles), pa vse v stanovanju, kar ni ravno stekleno ali iz kovine in keramike, a najbolj prav človeška koža. Ko se mu je zahotelo igre, je lovil človeške roke in sledi po njih puščal vse do komolcev ...Ko se mu je zazdelo, da postajanje ob štedilniku že res predolgo traja, se je alpinist podal na vzpon po hlačnicah... In spet je trpela koža. Pa malo tudi dostojanstvo tistega, ki je sredi kuhinje obstal s pižamo ali trenirko pri gležnjih. Kajti slab kilogram težka kepica je doslej že potrojila svojo težo in elastika v pasu hitro popusti, naramnicam pa se nekako ne moremo privaditi. V zagovor mačjemu priliznjencu le to, da ga je vsaj nočno razgrajanje hitro minilo, a stopal izpod odeje še zdaj ne kaže moleti. In če imaš po rokah in nogah, zlasti pa po mečih in stegnih vsak dan kakšno novo prasko, je pravzaprav idealno, če jih lahko vsaj pri-kriješ. Dolgi rokavi in dolge hlače ves julij in avgust so bili tako za našo družino letos prav blagodejni. Edina, ki ne more prikriti tu in tam kakšne brazgotine, je le »pridružena članica« naše družine, psička Mina. Vajena naše prejšnje muce se je malega razposajenca prav razveselila. Začetna človeška nezaupljivost, da bi malo kepico že zaradi svoje nerodnosti lahko poškodovala, je izpuhtela v tistem trenutku, ko sta se skupaj zvila v klobčič in zaspala v pasji postelji. A kaj, ko je spanec silno relativna stvar in očitno majhnim muckom zadošča že nekaj kratkih minut... Potem pa, kremplje na plan pa na delo, dokler se partnerka za igro ne vda. Resda lahko potem z njim igra nogomet po dnevni sobi, a »rane«, ki jih na njej pušča ta mačje-pasja ljubezen, bo - upam - lahko zakrila šele čez nekaj tednov. Da si namreč naša pasja dama pusti natakniti plašček, mora biti zunaj že hudo mrzlo. ISTA Zaupate nam že -69 let— K RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju in knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za šiviljski servis Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 21. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 41 Vodoravno: GLINENINA, ROTACIZEM, OPAL, LIDO, ZA, IN, DON, ZDRAVIL, GI, VREČA, KOKRA, ADIDAS, KERC, TRAK, FREEMAN, KOLO, IJ, RA, RAKEK, NOSILEC, IKS, NOVAK, VERONA, ČUKI, DATOTEKA, OS, ALADIN, ANIKA, KSI, NALITEK, JAZ, TOTO, PODVOZ, RACER, KMET, NORČAVOST, OIL, LEPAK, SKLEP, VN, DEDEK, NELA, IM, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Pozabili boste na pomemben dogodek in šele v zadnjem trenutku se boste domislili, kaj vam je storiti. Ideja sploh ne bo tako slaba, tako da boste s tem naredili dober vtis tako na svojega partnerja kot tudi na ostale. On: Pokazala se bo priložnost, ki jo že dolgo pričakujete. Nikar se ne obirajte, ampak uresničite zastavljeni cilj, ki vam bo prinesel obilico koristi. Priložnost izgubljena ne vrne se nobena! Ona: Nikar se preveč ne zaženite v nekaj, kar vam ni povsem jasno. Raje dvakrat premislite in šele nato ukrepajte! In nikar ne spreglejte dobrosrčnega namiga, ki bo prišel s strani, s katere ga ne boste pričakovali. On: Dovolj ste spretni, da lahko sami rešite nalogo, ki vas teži že kar nekaj časa. Tako si boste pridobili dragocene izkušnje, ki vam bodo v veliki meri olajšale tudi prihodnje ljubezenske zaplete. Brez skrbi - uspelo vam bo! ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: S partnerjem boste sicer imeli nekaj težav, vendar vam utegne pameten razgovor urediti marsikatero stvar. In še preden se boste dobro potolažili, že vam bo z dobro idejo razveselil srce. On: Veliko pričakovanje se ne bo uresničilo, kar vas bo potisnilo v precejšnjo depresijo. Takšno slabo razpoloženje pa lahko pusti posledice tudi na ljudeh okoli vas, zato ne pozabite, da niso krivi za vaše težave. ШШШ Ona: Še vedno imate izjemno možnost za uresničitev tveganega posla, zato se nikar ne obirajte. Za pomoč poprosite prijatelje, ki vam tega ne bodo odrekli. Skupaj bo laže, pa še praznovanje uspeha bo zabavnejše. On: S partnerko se bosta sporazumela glede neke kočljive zadeve, ki je povzročala kar precejšen razdor med vama. Sedaj pa bodo zamere iz preteklosti kar naenkrat pozabljene. In tako je tudi prav! DVOJČKA ** ■ STBBLEC Ona: Ko boste že mislili, da je bitka na ljubezenskem področju izgubljena, se boste nenadoma domislili genialne ideje, ki vam bo odprla vrata osebe, ki jo že dalj časa občudujete. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. On: Spregledali boste namene svoje konkurence in storili potezo, ki jih bo pošteno presenetila, vam pa prinesla kar precejšnjo prednost, ki vam bo v prihodnje prišla še kako prav. Ta vaš uspeh vsekakor ne bo ostal neopažen. Ona: Trenutni dogodki bodo izredno čustveno nabiti, saj se boste znašli pred odločitvijo, ki bo v veliki meri spremenila vaše prihodnje življenje, še predvsem na ljubezenskem področju. Nikar se ne ustrašite narediti odločne poteze. On: Sprenevedanje vam lahko prinese le kopico težav in nesporazumov. Poskusite raje z odkritim pogovorom, saj boste tako lažje rešili zapleteno situacijo, v kateri ste se znašli. Torej le pogumno naprej, uspelo vam bo! Ona: Prijeten nasmeh vam bo dodobra zmešal glavo in kar naenkrat se boste znašli v devetih nebesih. Vendar se skušajte čim prej postaviti na realna tla, drugače boste zelo razočarani. Ni vse zlato, kar se sveti! On: Nekdo vam bo ponudil drzno naložbo, vendar pa se nikar ne spuščajte v nekaj, o čemer ne veste prav veliko. Raje dobro premislite, še bolje pa je, da za nasvet vprašate nekoga, ki o tem ve veliko več kot vi sami. KOZOROG Ona: Uspelo vam bo osvojiti srce simpatičnega znanca, ki se je do sedaj vztrajno upiral vašemu osvajanju in vam je zaradi tega že počasi pojenjal pogum. Sedaj pa se boste prepričali, da se vam je čakanje obrestovalo. On: Zabavali se boste, kot že dolgo ne. Toda po zabavi bo prišel tudi trenutek resnice in spoznanja, ki pa utegne biti karse-da neprijeten. Vendar nikar ne obupajte! Stari pregovor pravi: za dežjem vedno pride sonce! NAGOVOR, BUČE, ISO, OTON, ZAROKA, HOOD, STLAČE-NJE, SLONAR, TIFUS, TAM, ELVIRA. Geslo: Čas jesenskih prehladov Izid žrebanja 1. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Vojko Prislan, Soseska 6, Šempeter v Sav. dolini. 2. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišče Hochkraut v Tremerju, prejme: Miroslav Zidar, Kozje 144, Kozje. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Brigita Petrovič, Čopova 19, Celje. Nagrajencem čestitamo. Bone bomo poslali po pošti, knjižne nagrade vas bodo mesec dni čakale v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Ona: Če niste povsem pripravljeni na spremembe na čustvenem področju, potem je veliko bolje, da vsaj še malce počakate, kajti odprla se vam bo dobra priložnost. Najprej boste sicer precej presenečeni, a se boste kaj hitro zbrali. On: Prišel je skrajni čas, ko se boste morali dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Na dveh stolih se pač ne bo dalo sedeti, saj se lahko kaj hitro znajdete na sredini, kjer ni ničesar. DEVICA Ona: Če ne boste pohiteli, vas bodo prehiteli drugi. Splača se vam zavihati rokave, saj bodo rezultati nadvse prijetni - tako za vas kot tudi za vašega partnerja. Seveda pa je treba vse skupaj še uresničiti. On: Tvegali boste veliko več kot običajno, vendar pa bodo tudi rezultati veliko lepši, kot ste pričakovali. Vse skupaj bo bilo prav zanimivo doživetje, saj boste spoznali kopico izredno zanimivih ljudi. VODNAR Ona: Čeprav boste v začetku nasprotovali partnerjevi ideji, se boste na koncu koncev vendarle sprijaznili z usodo. Ta pa niti ni tako mračna - iz vsega skupaj boste izvlekli veliko več, kot pa ste pričakovali. On: Čeprav se ne vidite iz dela, boste povsem okupirani s svojimi ljubezenskimi težavami. Nikar ne iščite stalnih izgovorov, ampak se raje odkrito pogovorite s svojo partnerko, ki bo to vsekakor znala ceniti. Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti večnih sumničenj do vašega partnerja, kar vas lahko še drago stane. Pazite se, saj se lahko vaše poizvedovanje o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za vas kot za njega. On: Kako bi bilo, če bi enkrat pustili skrbi doma in odšli v malo bolj veselo družbo? Bilo bi dobro tako za vas kot tudi za partnerko, ki že dalj časa pogreša vašo pozornost. Privoščite si divjo zabavo, koristilo vam bo! 48 RUMENA STRAN Le kaj je bilo tako zanimivega na telefonu Marjana Drofenika (desno), nekdanjega župana Občine Podčetrtek? Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek si ga je moral približati, verjetno mu je ponagajalo tudi močno sonce, ki je grelo obiskovalce prireditve. Ponovni župan Občine Podčetrtek Peter Misja z »gledanjem« očitno ni imel težav - vsaj po izrazu na obrazu ne. Jabolka jih povezujejo Praznik kozjanskega jabolka je postregel s samimi presežki. Tako po obisku kot ponudbi. Tudi znani politiki in športniki se mu ne morejo upreti. Vsako leto jih je več ... In vsako leto so bolj navdušeni. JP, foto: GrupA Na prireditvi smo opazili tudi vrhunskega atleta Primoža Koz-musa z družino. Kozmus je lahko zgled vrhunskim atletom, saj ne jemlje nedovoljenih poživil. Tudi kozjanska jabolka so pridelana brez kemije, zato mu očitno teknejo. Da, v naravi je posebna moč in ne v kemiji. Predsednik Borut Pahor si je pred dvema letoma, takrat še kot predsedniški kandidat, zaželel priti na Praznik kozjanskega jabolka in »sprešati« sok iz jabolk. Zaradi nezgode je takrat ostal doma. So mu pa zato tokrat omogočili, da se je preizkusil pri tem opravilu. Direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič (levo) in župan Občine Kozje v odhajanju Dušan Andrej Kocman sta le nemo opazovala, saj ni potreboval pomoči. Sok je prestregla novoizvoljena županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je potrdila, da je zelo dober in vreden, da ga poskusijo. Pahor pa: »Politikom je treba dati nekaj za komentirati in vse je dobro.« On že ve ... Zaljubljeni v francoščino Redko se zgodi, da se ob odhodu v pokoj nekega profesorja spomnijo bivši dijaki na prav poseben način. To se je zgodilo na I. gimnaziji v Celju ob upokojitvi Carmen Deržek. Nekdanji dijaki Luka Marčen, Žiga Deršek in Lenart Piano so se odločili, da pripravijo frančoski večer, ki je bil pravi gledališki performans in no-stalgičen pregled večletnega ustvarjanja tradicionalnih francoskih večerov, s katerimi so se člani krožka predstavili po Sloveniji in drugod. V programu so sodelovali še gimnazijski pevski zbor, kvartet in instrumentalisti pod vodstvom Tomaža Marčiča ter bivši dijaki Nuška Drašček, Anžej Dežan, Neja Petek, Maruša Maligoj, Ana Šket, Uroš Jurgec in Žan Jerman, ki so navdušili slavljenko in občinstvo. Prisrčen dogodek je bil posvečen profesorici, ki je bila v svoji karieri mentorica številnim nagrajencem na državnih tekmovanjih iz Carmen in Slavko Deržek sta s francoščino »okužila« številne generacije gimnazijcev. angleškega in francoskega jezika, članom francoskega krožka, s katerimi je pripravila vrsto odmevnih recitalov in prireditev, pevcem in pevkam šansonov, ki so prejemali nagrade na frankofonskem dnevu in na festivalih šansona. Za njen prispevek pri poučevanju francoskega jezika in širjenju francoske kulture jo je že pred leti nagradila francoska vlada z državnim odlikovanjem vitezinja nacionalnega reda akademskih palm. NC Mogoče je direktor arhiva Borut Batagelj (levo) odrecitiral Logotipi rap in se je zato nekdanji direktor Bojan Cvelfar, ki zdaj vodi arhiv Slovenije, tako zabaval, ko si je z ženo Matejo ogledal razstavo. Domiselna »kampanja« Zgodovinski arhiv Celje z razstavno dejavnostjo širi svoje osnovno področje hrambe gradiva in želi pri ljudeh vzbuditi zavedanje, da nudi dostop do raznolikih in zanimivih vsebin. Se pa v arhivu ne potrudijo le pri zasnovi razstav, ampak tudi pri vabilih in pogostitvi. Promocijo razstave Logotipi celjskih industrijskih podjetij so med drugim pripravili kar v verzih. Spesnil jih je dr. Aleksander Žižek, ki se sicer ukvarja s starejšim gradivom, a je se navdušuje tudi nad modernimi rimami. Sladico so na otvoritvi postregli v emajliranih lončkih, ki jih izdeluje podjetje Emo Novum. Domiselnosti sodelavcem arhiva tako ne manjka. TV, foto: GrupA Logotipi rap Pritte bejbe in vsi tipi razstavo gledat Logotipi. V pisanih spominov hišo, če za arhiv še nisi slišo. Tam je frka, tam dogaja, nas od znanja vse razgaja. Ti je dolgcajt? Frendov nimaš? Po pojstli, kavču skos se limaš? Tanja, Anja, doktor Milko zate majo rešilno bilko. Kdaj dopoldne se nariši, po stopnišču v naši hiši. Sofijo, Mirjam tam pozdravi, obisk razstave svoj najavi. Sam za tebe jo odpremo, not' povab'mo, vse povemo: kdo je Westen, kje so Štore, zaka Rebek v mest' ne more? Vido slikic boš kopico, plavže gledo, zraven švico. Filmi se cel dan vrtijo, zabave, znanja je - adijo! yo yo Puding je šel v slast najmlajšim. So pa pisani lončki nostalgijo prebudili tudi v spominu starejših. Vsi obiskovalci so lahko lonček odnesli domov.